Cerkvene zadeve. Mili darovi za drnžbo vednega češčenja: Cadram 16 K, Stranice 10 K 52 h, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 20 K, Podčetrtek 20 K, Sv. Kungota na Pohorji 25 K, Špitalič 7 K 70 h, Ptuj 42 K 08 h, Sv. FrančiSek na Stražah 11 K 88 h, Dev. Marija v Puščavi 25 K 20 h, Veržeje 12 K, Dolič 30 K, Zgornja sv Kungota 5 K 60, Kamca 30 K, Sv. Peter pri Mariboru 20 K, Sv. Križ nad Mariborom 23 K. Iz Pohorja. Tinjčani so novega preč* g. župnika z velikim veseljem in prav slovesno sprejeli. — Cela vas je bila z venčanimi smrečicami okraSena. Precejšna množica ljudij — in šolarji so Sli gospodu župniku nasproti. — Belo oblečena deklica jim je podala krasni š..oek in jih pozdravila z lepo od vrlega g. nadučitelja Tomažiča zloženo pesmico. — Potem smo šli v procesiji med pokanjem topičev in trijančenjem zvonov v eerkev Boga prosit sreče in blagaslova, novemu dušemu pastirju. Svetega Antona kruh za siromake. Novi vir pomoči božje in novi pripomoček v vseh nadlogah je «kruh svetega Antona za siromake.* Kaj je to? Na Francoskem v mestu Toulon, v ulici Lafeyette št. 41, ima gospodična Boulfier malo Stacuno, kjer prodaja platno. V to hišo prihaja že 11 let nešteto število ljudi, ne da bi česa kupili, ampak radi sv. Antona. Prihajajo imenitne gospe, delavci, častniki visokega pokoljenja, prosti vojaki, menihi, mašniki in otroki. Vsi hitijo v malo, temno štacuno v pritlični hišici, kjer stoji podoba sv. Antona in poleg nje pušica za milodare. To celo priprosto hišico si je izvolil sv. Anton, da izvrši imenitno delo. V štacuni, kjer se vsak dan kupuje in prodaja, želi sprejemati in uslišati svoje častilce in prošnjike. Tukaj poklekujejo verni pred njegovo podobo, ne da bi se sramovali pred kupovalci v štacuni. Ko opravijo svojo pobožnost, darujejo ne redki v pušieo milodar, za kruh siromakom. V pušico pade boren bec kake vdove, ali uboge dekle, pa tudi zlato in srebro bogatih ljudi, tudi jo napolnjuje papirnati denar in to vse za kruh siromakom. Kako je to prišlo? Dne 12. marca 1890 gospodična Bouffier ni mogla vrat odpreti, ker je bila ključavnica pokvarjena. PoSlje po ključarja, ki se trudi celo uro, a ne more jih odpreti. Končno reče: Moram domu po orodje, da vrata utrgam, drugače ni moči v štacuno. Ključar odide, gospodična pa si misli, kaj pa, ko bi obljubila svetemu Antonu nekaj kruha za siromake, znabiti mi sv. Anton odpre vrata, da jih poškodovati ne bo potreba. Ko se vrne ključar s svojim pomagačem, mu pravi gospodična: Čujte, obljubila sem kruha za siromake sv. Antonu, bodite tako dobri, pa še enkrat poskusite, predno vrata utrgamo, znabiti nam svetnik pride na pomoč. Ključar poskusi, in čuda! S prvim ključem odpre vrata brez vse težave. Od zdaj se je gospodična s svojimi prijateljcami priporočala sv. Antonu v vseh, tudi najmanjših potrebah. In ker so bile uslišane njih prošnje, so postavile v Stacuni v pritlični hiSici podobo sv. Antona Padovanskega. Od tega dneva se je začela pobožnost ali miloščina «kruh svetega Antona za siromake.» Vsaki dan je bila bišica polna obiskovalcev, ki so klicali v svojih potrebah sv. Antona na pomoč ter mu obljubovali milodarov za kruh siromakom. Čim dalje, tem več je bilo uslišanih prošenj. To se je kmalu razglasilo na daleč v okrog. Število pobožnih obiskovalcev je vedno rastlo, za to so postavili puSico za milodare poleg podobe sv. \ntona. V to pušico se je nabralo leta 1892 5743 K, 1893 38.481 K, 1894 pa že 108.506 K. Razun tega že pnhajajo vsaki dan iz sto različnih krajev po poštnih nakaznicah milo<lari v čast in v zahvalo sv. Antonu za uslišane prošnje. Na Francoskem je mnogo snomakov. Za to so pozidana sirotiSča, v kbterih preživijo na stotine ubožcev. Kruh za siromake se deli na ta način: Za milodare, ki se nabirajo v pušici, in ki d<spe po pošti gospodični Bouffier, se nakupi k uh, ki se razdeli, zdaj v tem zdaj v drugem siiotiSču po deželi po 100 ali Se več kilogramov naenkrat. Kako se vesele sirotice nakopičenega belega kruha! Sklepajo roke le? pobožno molijo sv. Antonu na čast za tste, ki so njim darovali kruba. Po naredbi vodstva izmolijo dečica — P'i molitvi držijo roke na vskriž — tri očena1e in češčene Marije s končnim vzdihlejem: «Sveti Anlon, prijatelj Jezusov, prosi za nas.» Ta molitev različno vpliva na milodare. Neki vi-r-er — vsaki večer se pušica izprazni — j- aašla gospodična v njej le 140 K. Danes, ¦v<%e ona, sv. Anton ni zadovoljen s svojimi sirnmaki, drugače bi jim privoščil več milodarov. Nekaj mora biti. So li sirote, ki se poiipirajo, premalo goreče molile? Svetnik hoCe, kakor se dozdeva, ravno po srčni molitvi in po milodarih pridobiti današnji rod, ki je toliko navezan na posvetno, za Boga in zaklade nebeške. Toliko čudežev ni storil nobeden svetnik kakor sv. Anton, ne ob času svojega življenja, niti po smrti svoji. To je potrdil papež Gregor IX. v svojem pismu, v katerem ga je prištel svetnikom, ko ga imenuje največjega dobrotnika cele sv. kat. cerkve: Miraculorum fulgoribus illustrat Ecclesiam universalem — Z bliski čudežev razsvetljuje vesoljno cerkev. Zgodovinar, ki je živel o njegovem času, in je bil priča čudežev, ki so se godili na grobu sv. Antona, piše: »Našteti njegovih čudežev ni mogoče, pa ta bi bil njegov največji čudež, ako nobenega ne bi storil več.> Toulonska devica, katero si }e izvolil sv. Anton, da bi po njej odprl tako čudoviten vir božje pomoči, pravi: «Mnogo knjig bi morala napisati, ako bi hotela dopovedati, koliko duševnih in telesnih milosti je izprosil naš svetnik tistim, ki so mu obljubili miloščino za kruh ubogim.» (Dalje sledi.)