Štev. 216.

Trst, v nedeljo 4. avgusta 1912
IZHAJA VSAK DAN. eb nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?»sami£ne štev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Sfc. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolmina, Ajdovci«!, DornbergTi itd. Zautarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) OSLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-aaanj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izkljnčno le npravi „Edinosti".
Plačljivo In topljivo v Trstu.

Glasilo političnega druitva „Kdlnost" za Primorsko.
nT	n
Toftaj XXXVIZ.
NAROČNINA ZNAŠA
m celo leto 24 Kf pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na
rofb« brez dopoldan e naročnine, se nprava ne osira. ■areealaa aa B«l*)Jak« lstaaja „EDINOSTI" ataaa: %n Ml« Uto Krm 5*30, aa p«l UU Kros 8 00.
Vri dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranka-Tana pisma m m aprejenajo la rokopisi to ■• vraftojo.
Naročnino, oglasa in reklamacije jo pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulic* Giorglo Salattl 20 (Narodni de*). Izdaj ateH ta odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasteft konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trato, ulica Giorgio Galatti štev. 20.
PcSteo-hranllnlCnl ražun Itev. 841-652. TELFFOrt II. 11-57.
Je-H dobro bit! nerodno zaveden sio°j. korofkl učitelj? j
Od narodno zavednega koroškega slov. i učitelja (učiteljice) se pač ne sme mnogo več zahtevati, nego da odkrito kaže svoje; mišljenje, kajti stem je že — mučenik I UMteljiščnik, abiturijenC o katerem se ve, da je zaveden Slovenec, mera romati takoj med, Nemce in privadili smo se že tega principa, j tako da nas nič ne iznenadi, ako se ietos zopet ponovi. Koliko slabše se pa godi narodno delujočemu učitelju l!
Marsikateri Čitate j bo zmajeval z glavo, i češ: se-li res dogaja kaj takega na Koro-j škem! Saj se vendar ne sliši nič o slov.; učiteljstvu. No, učiteljsivo ni vajeno obešati; takoj vsega na veliki zvon. Da smo upošte-l vanja vreden faktor danes na Koroškem, o: tem se prepriča vsakdo lahko pri dež. Šol.; svetu in nemškem „Volksratu", kjer imajo vsakega izmed nas dobro opisanega in v evidenci vsak naš korak. Ne zdi se nam nič čudno, ako nas drugje po Slovenskem ne upoštevajo, ne poznajo, da, niti po Koro- j škem ne 1 Stara navada je že to. Nam pa je v zadoščenje, da nas sovražniki poznajo, da čutijo našo moč In poskušajo vse, da bi nas ugonobili Da smo nekdo mi, slov. kor.1 učiteljstvo, kaže postopanje deželnega šol. sveta in nemš. „Volfesrata", ki študirata na vse kriplje, kako bi se nas iznebila. S!o-: venski učitelj naj službuje leta in leta po najzakotnejših encrazrednicah, po najvišjih gorskih krajih ; nakoplje naj si tam bolezen, naj si uniči svojo rodbino, svojo eksistenco r on ne sme zasesti boljšega kraja, dokler se ne spokori in pride prosit milosti. Slovenskega učitelja bojkotirajo tovariši (kar se pri duhovnikih nikoli ne dogaja, kljub temu, da niso vsi enakega prepričanja), govore za-ničijivo o njem, ga smešijo, blatijo pri ljudstvu, napadajo po časopisih itd. Vsak najmanjši prestopek spravljajo v javnost, če.>: ta |e eden izmed tistih — ali pa pred oblast, ki je takoj pri disciplinarni preiskavi. Nasprotno pa se vse zakriva, kar bi osve- j tllo njih same.
Tovarišem se še pridružujejo oblasti, ki slov. učitelja nad vse šikanirajo, mu groze z disciplinarnimi preiskavami, mu dajejo! ukore tudi za vsako malenkost, kar se prij nemško mislečih učiteljih vse izpregleduje. Ako prosi slov. učitelj dež. šol. svet za kako podporo vsled bolezni, Je sploh ne dobi ali je pa tako malenkostna, da se sploh ne izplača omenjati je. O rugih podporah se ne da govoriti. Nemškutarskim in nemškim tovarišem se je treba samo obrniti na Schulvereiu ali Siidmarko — in pe-nezov je dosti.
Podpore, namenjene za učiteljstvo po utrakvističnih šolah, se razdeljujejo vsako; leto skoraj edino le med nemško misleče učitelje, ali med trde Nemce, službujoče po slovenskih krajih. Pri kompetencah prezirajo slov. učitelja skoraj vedno, pri inšpekcijah pa mu konstatirajo, da je s svojim poukom vse premalo dosegel, kljub temu, da otroci bolj znajo nego oni nemškutarskega učitelja. Nemški ali nemškutarski učitelj sme sodelovati pri vsaki Siidmarkini ali Schuiverei-novi prireditvi 1 — Gorje Slovencu, ki bi se drznil kaj enakega pri slov. društvih. Takoj
je discipliniran. Takih in enakih krivic bi se dalo še naštevati na stotine.
A za vse to bi se slovensko učiteljsivo malo zmenilo, ako bi Imelo pri Slovencih zunaj dežele, med svojim ljudstvom, oziroma pri slov. vodilni stranki na Koroškem količkaj opore. Slov. učiteljstvo gledajo vedno tako nezaupljivo od strani, Češ: boljše bi šlo brez njega I Slov. ijudstvo, mesto da bi bilo veselo, da ima slov. učitelja — mu le še bolj otežuje itak že težko stališče, nego to dala nemškutarju. Kočljiva točka so posebno šolske zamude. Ako |e učitelj dobrega srca ter včasih izpregleda kako zamudo, takoj ga tožijo nemškutarski kmeti pri okrajnem Šolskem svetu in učitelj ]e discipliniran. Nemškutarski učitelj pa dela samo-vlastno — kakor hoče. Pristaši ga ne tožijo — Slovenci pa so, kakor vedno, dobre duše ter mu vse prizanašajo. Ako slov. učitelja šikanirajo oblasti — nima nobene opore, ne v ljudstvu, ne v krajnih šolskih svetih (kajti ti vsi trepečejo pred oblastjo) 1 Kdo se briga za naše tovariše po nemškem Ko-I roškem ? Čez 50°/0 učiteljev Nemcev službuje po slov. krajih — a občine se ne zganejo, ue zahtevajo (izvzemši 2 občini) za svoje šole slovenskih učiteljev, ampak trpe Nemce I Kako lahko se Nemci iznebljajo !Slovenca, ki jim ni po volji! Korak k ' okrajnemu, ali deželnemu Šol. svetu — in ; premeščen Je! Učitelji Slovenci pa morajo j zbog svojega prepričanja iti v prognanstvo. In slov. stranka na Koroškem: ta je ali nezmožna, ali pa noče t Bodi tako ali tako \ — položaj slov. učiteljstva je jako žalosten, bodočnost — zelo nesigurna in temna! Nemški Volksrat pa se smeji nezmožnosti slov. stranke ter hodi naprej svoja pota.
In kljub temu se drži učiteljstvo ter prenaša brce, ki prihajajo od vseh strani; [ slov. stranka nas gleda pisano, češ : to so liberalci; ti poslednji zopet: učiteljstvo je črno, deluje s farji; od nemške strani nas titulirajo za „sc.hwarze bindisehe Lehrer". Vziic vsem tem brcam učiteljstvo še ni izgubilo pravega pcfs in ga tud? r;e r-pu-ii Uiu za las. V vodilno smer mu je narodna misel, potegovati se za kaj druzega, bi bila potrata časa In opravkov je preveč, da bi se z zastarelimi jrazami o liberalcih tu klerikalcih pobijali sami med seboj, Nemci pa grabili vas za vasjo, dokler bi ne bila Koroška v nemškem žrelu, bodi potem že liberalnem ali klerikalnem — nemško je pač le t
Pred dveml leti se |e združilo učitelj-! : stvo z akademiki — in razcvelo je na novo i društvo „Gorotan", za vol j katerega prihaja učiteljstvo, vsled poudarjanja edino le narodnega stališča, v slabo luč pri takozvanih klerikalcih in liberalcih — kajti obe stranki; gledata samo, da izvajata svoja načela do skrajnosti! Kako se vsled tega godi Slo-; vencem, za to jima je presneto malo. Uči- i teljstvo Sp. Koroškega se shaja redno vsak mesec ter prerešetuje pereča šolska vpraša- i n]a in utrjuje prijateljske vezi. Deluje uči- j teljstvo tudi pri drugih slov. društvih, brez j ozira na politično strujo, za kar dobiva1 brco! Da, je celo ljudi gotovega stanu (in žalibog, ne med Nemci) ki hočejo ceio i slov. učiteljstvo razdvojiti in Je tako uničiti.\ V ta namen udrihajo po društvu „Gorotan*.; Ako se jih prosi za kak vinar v društvene; namene, ali, ako se ponuja društvena razgled-1
; niča, obračajo se bolj nego pa pred Sudmar-kino. Slov. učitelj pa si smatra za dolžnost, da kupuje tudi razglednice „Straže". Treba je samo konstatirati, da vsakdo, kdor Ima mržnjo do društva „Gorotanm ter ne sim-\pattzlra žnjim, ne mara slov. učlteljstva (ki \je v tem društvu) in torej tudi ne mara js/0i>. šol. — Sploh pa, kakor kažejo raz-\mere na Koroškem, je ni sile v vsej Avstriji, ki bi — kraj vseh razsodb glede slov. šol po Koroškem — mogla pritisniti na deželni šolski svet, da bi utrakvistične šole prestrojill v slov. šole! Res žalosten plod
—	dolgoletnih političnih bojev!
Tako ne preostaja za slov. učiteljstvo na Koroškem druga toiažba nego — ideal
—	in trpljenje — temna bodočnost. Vendar hočemo vztrajati po geslu:
„Trd bodi, neizprosen, mož jekleni*
Zadnji popis pučanstva u Dalmaciji.
j Obradio Manfred M a k a 1 e, osiguravajući tehničar u Beču.
Ta knjiga je popoinema nov pojav : v jugoslovanski literaturi. Ovažujemo sicer 1 vsi vrednost statistike za spoznavanje narodnih sil, toda nihče se Še ni tako obsežno lotil tega gradiva. Zato pozdravljamo tem i prisrčnejše ta novi produkt v jugoslovanski književnosti, ker v tej knjigi najdemo tudi Slovenci mnogo za nas zanimivih podatkov, , dasi je knjiga pisana specifično za Dalmacijo. Pisatelj je zbral na temelju ljudskega štetja sumaričue rezultate o številu prebivalstva, o njegovem prirastku in nazadovanju, | o obljudenosti, hišah, občinah, mestih, vezoizpovedi in občevalnem jeziku vseh, v naši državni polovici zastopanih dežel, a posebej še se bavi z Dalmacijo, kjer rezultate po primerjalni metodi primerja z onimi drugih dežel in z notranjimi dalmatinskimi razmerami. Posebno poglavje je p*?~telj posvetil izseljevanju ter nam tu&dj odkriva popolnoma nove perspektive glede vzrokov nazadovanja Slovencev. Pisatelju ravno glede Slovencev ni bilo možno povsod zaslediti za Slovence važnih podatkov, ker amerikanska izvestja o izseljevanju narodov prištevajo Slovence večkrat Hrvatom, ! večkrat pa se v obče ne more ugotoviti, kje so všteti.
Kdor prelista knjigo, spozna takoj, j kako eminentne važnosti bi bito podobno ; delo za Slovence, v katerem govorijo neme Številke o naših uspehih in porazih, kjer suhi podatki registrirajo grozno resnico zgodovine, predočujejo vsak korak nazado-, ; vanja in napredovanja ogroženih občin in nam podajejo jasno sliko našega posestnega ' stanja. V tej publikaciji se je pisatelj oziral, i ; kolikor mu je to dopuščal prvi namen knjige, mnogo na Slovence, posebno pa smo mu• i hvaležni glede podatkov o izseljencih, ki so ! sicer lajiku skoraj nepristopni.	i
Glede izseljevanja v severno Ameriko. ! navaja pisatelj, da je Avstroogrska pri vsehj ■ doseljencih prispevala s 25%» to se pravi, I kontingent naših doseljencev je bil največji.: ! Od leta 1901 do 1909, to je za dobo devetih let, izselilo se je iz Avstroogrske: 1,887.238 oseb. Pri tem številu so najmoč-j nejše zastopani Poljaki z 337.672, potem !_•
Hrvati, mej katerimi smo skoraj gotovo všteti tudi Slovenci z 266 504 in Srbi z 30 778 osebami, torej skupno število Jugoslovanov z zadnjih devet letih dosega skeraj ! 300.000 oseb.
Po statističnem izkazu o doseljevanju v Zvezne države od 1900-01 do 1908-09 smo j Slovenci izrecno priklopljeni Hrvatom. Potem : izkazu sledi, da se je v zadnjih devetih letih večina hrvatsko-slovenskih izseljencev naselila v Pennsylvanij}, in sicer 42%- Od • vseh hrvatsko-slovenskih izseljencev naselilo se je v Pennsylvaniji, Ohio in New York j 73-4%.
Podatki o analfabetih niso ravno častni za nas, vendar postotek letno pada ter je ; iznašal leta 1909 27 08%. Največji postetek analfabetov se opazuje pri Malorusih, pri katerih skoraj polovica vseh izseljencev ne zna pisati.
Zdravstveno stanje naših doseljencev •imenuje statistika zelo povoljno, oboli jih komaj 0 02%, to je 2 03ebi od 1000.
Glede imovine, ki jo prinaša doseljenec seboj, pa stojimo na zadnjem mestu. Ko še nemški doseljenec žvenketa s 3710 in Češki s 30 59 dolarji, jih našteva naš le še 11 09. i Od poglavja statistike hiš omenjamo le, da je Število hiš v Avstriji narastlo za 294.485, to je od 3,585.263 na 3.878.748 hiš. Na vsako hišo prihaja I. 1900 7 24 oseb in 155 strank, a 1. 1910 7 37 oseb in 1£57 strank.
V razmerju mej moškimi in ženskami izkazuje Kranjska leta 1910 zraven 1000 možkih 1099 ženskih oseb. Ženske so v manjšini na Koroškem, v Gorici Istri, Primorju in na Tirolskem.
Ker so rezultati o veroizpovedi že znani, bodi samo omenjeno, da Je bilo pri zadnjem štetju 20.789 oseb brez veroizpo-\ vedi. Od teh prihajajo na Češko 11 204 osebe ali 53 9% Tri največje veroizpovedi v Avstriji, rimskokatoliška, grškokatoliška in izraelitska, izkazujejo v zadnjem desetletju nazadovanje. Nazadovanje rimsko-katoliške veroizpovedi je iednako prirastku luteranstva ter iznaša 0.16%.
Tudi rezultati po občevalnem jeziku so že znani, za to navajamo le, da iznaša sku-Ipina slovanskih narodov v Avstriji 16.959 095 ;oseb, ali 60 45%- Seštejemo-Ii vse nemSke narode, dobimo 64 42%- Pri tem razvoju se : opaža, da nemški, češki, maloruskf, slovenski in laški jezik nazadujejo, a poljski, hr-tvatsko-srbski In romunski pa napredujejo.
Prememba v dobi zadnjih treh ljudskih štetev bila je sledeča v postotkih:
leta 1890	1900	1910
nemški	36 05 3578 35 58
češki	23 31 23 23 23 02
poljski	15 85 16 62 17 77
, maioruski 13 23 13 17 12 58 slovenski 5 01	4 65	448
hrvatsko srbski 2 75	2 77	2 80
laški	2 88	284	2 75
j Slovenski jezik je v šegtih avstrijskih ] deželah zastopan v sledečih odstotkih in ■osebah:
Štajerska z 32 70% = 409.684 oseb Koroška „ 6 56% = 82 212 „ Kranjska „ 39 15% = 490.978 „ !Trst z okolico „ 4 53% = 56.916 „ ! Gorica in Grad. „ 12 34% = 154.564 „ Istra „ 440% = 55.134 „ i_
PODLISTEK.	!
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
S-piuil Ksaver Š&ndor GJalski. — Prevel A. E.
I.
Za dvanajstega majnika leta 1832. so raznašali po zagrebških hišah že nekoliko dni pandurji in banderijalci Njegove Prev-zvišenosti zagrebškega škofa drobno tiskana vabila z dobroznanimi besedami: „Der Bischof von Agram nimmt sich die Ehre...* Prevzvišeni je vabil svoje goste k „večerni plesni zabavi.M
Mesec dni že se getovo v družbi ni razpravljalo o čem drugem, nego o tej zabavi. Ljudje so pozabiii, da na Dunaju že drugič razsaja kolera, niso se več dosti zanimali za ustanek begov v sosednji Bosni, brigali se celo niso dosti za grožnje Ma-djarjev, da odtrgajo banski oblasti siavon-ske županije. Kdor je samo oddaleč mogel misliti, da ima kako pravico do vabila, je nestrpno čakal, da se prikaže v njegovi hiši sicer po obliki neznatna in preprosta tiskovina na tankem papirju. Zabave pri zagrebških škofih so oi'e namreč še od Vr-hovčevih časov sem na najboljšem glasu. Sedanji škcf Alagović pa ni samo znal
ohraniti tega dobrega glasu, temveč ga celc še dvigniti. Priljubljenejših in sjajnejših zabav gotovo ni bilo v kraljevini. Sredi ljute zime je prihitela od vseh sfranl dežele vsa; aristokracija, vse plemstvo in vsi „honora- i tiores". Iz Slavonije so prihajali Pejačevići,! Prandaui, Jankovići, iz Primorja reški gu - \ bernator z najuglednejšimi zastopniki re- i škega in senjskega trga, celo iz sosednih j ogrskih županij je redno prihitel kak Feste- i tić, Somsić ali Bacan v krog „koštftucijo- j nalnih" bratov. Vse je pač željno prihajalo v prestolne dvore prvega velikaša v kralje- i vini Hrvatski in najmočnejšega hrvatskega; vlastelina.
Takrat pa je imela zabava za mnoge; in premnoge še svoj poseben čar v tem, da \ škof ni bil samo po imenu, temveč tudi „de factoM namestnik banske časti in je imel istega dne zjutraj v imenu cesarskega in apostolsko kraljevega Veličanstva pripeti cesarska oolikovanja slunjskim častnikom ir kordonskim šerežanom, ki so se nedavna proslavili v boju z bosenskimi in turško hrvatskimi agami, ki so bili po svoji navadi udarili na to stran. Poleg tega pa se je morala d/a aii tri dni pozneje začeti županijska „restavracija", po njej pa velika „kongregacija* skupaj s slavnostjo blagoslovitve županijske zastave. Bila pa Je tudi sklicana konferenca „stanov in redov", da končno sklene o pripravah za slavnostni sprejem pred kratkim imenovanega novega bana, ki
■
Je naznanil svojo svečano „inštalacijo" za drugo polovico meseca majnlka. Prav tako pa so se v najblažjih dneh morale začeti seje „banskega stola".
Po vsem tem je bilo gotovo, da bo na ^zabavi zbrana vsa Hrvatska od morja pa do Donave, da pridejo najodličnejše ličnosti, i med katerimi so imenovali tudi senjskega in ; križevŠkega škcfa. No, poleg vsega tega pa i so se pripovedovala prava čudesa o pripravah, ki se vrše za zabavo v Škofovski „rezidenci".
Dvorni škofovski župan in poleg njega
i tudi major šsof jve banderijalne čete, oba dobra, zgovorna starčka, nista imela nuj-;nejšega posla, nego da sta ,sub rosa" vsaj na desetih ali dvanajstih krajih prepovedovala v krogu najmarljivejših pobfralk n:est-lih novic — pri predvečerni čašici kave — o vsakovrstnih sijajnih in nenavadnih radostih, ki jih Njegova Esscelenca pripravlja ivojim gostom. Prepovedovalo se je o glasbeni produkciji mladega umetnika Tira darja Blagajčiča, škofovega sorodnika, ki orispe te dni naravnost iz Pariza v posete k škofu — ujcu. Potem so vedeli tudf, da bo domači „Musikverein" izvajal tisti večer pred škofom neke novo naučene pesmi in zbore iz nove, priljubljene Heroldove opere „Zampe". A kot „piece de resistence", ali da govorimo z besedami gospoda dvornega župana, kot nekaj, kar že posega v „lepoto olimpskih božanstvenih slasti", pa se Je na-
povedovala predstava nekega graškega pirotehnika, ki je že kazal svoje znanje pred nadvojvodo Ivanom in ne zaostaja niti j najmanj za slavnim Stuvverjem. Končno je ta zabava i zato zanimala družbo, ker se bo ob tej priliki prvikrat plesalo v novi j dvorani, pred kratkim sezidani, ki je gospodje, ki so bili nedavno pri škcfif na !obedu, ne more|o prehvaliti, kako je sijejna 'in vsa okrašena z visokimi beneškimi zrcali.
Zato tudi ni bilo nikakšno Čudo, da se ; je hrvatska družba tudi živo začela pripravljati za zabavo. Gospe so izvlekle iz Skrinje
• svoje težke svilene predpustne in slavnostne toalete. In ako ni bila v najboljšem redu ; vsaka malenkost, se Je brzo sklenilo nabaviti novo toaleto. Najpriijubljenejši in najžl-ivahnejši de! mesta ,Duga ulica" je bila j sedaj od jutra do trraka polna občinstva, ki je hitelo iz trgovine v trgovino, ki so bile tu nanizane druga ob drugi. V prvi ; modni trgovini Popoviča in dr. .K sedmemu p'anetu" se je človek komaj mogel pregi-bati zaradi silnega navala krasnih gospe, gospodičen in elegantnih mladeniče v. Nazadnje ceio ni bilo dosti blaga, pa so mo-|rali najstalnejši Popovičevi odjemalci iti „K modri krogili" in „K Izidinemu loku" na Krvavem mosUt in celo „K frremti pete--linu" na Harmic', a to so bile trgovine šele druge vrste.
i	(Dalje.)
Jezikovno posestno slovenskih dežel je torej sledeče :
Štajerska, pretežno nemška 983 252 oseb alt 70-5% vsega prebivalstva,
slovenska manjšina 409 684 oseb aH 29.37°/0 vsega prebivalstva.
Koroška pretežno nemška 304.287 oseb aH 78 61% vsega prebivalstva,
slovenska manjšina 82.212 oseb aH 21.24°/, vsega prebivalstva.
Kranjska pretežno slovenska 490.978 oseb ali 94.36°/0 vsega prebivalstva, nemška manjšina
27.915	oseb ali 5.37% vsega prebivalstva Trst z okolico pretežno laški
118 959 oseb ali 62.31 % vsega prebivalstva, slovenska manjšina
56.916	oseb ali 29.81% vsega prebivalstva,
nemška manjšina 11.856 oseb ali 6% vsega prebivalstva,
hrvatska manjšina 2.403 oseb ali 1.26% vsega prebivalstva. Gorica in Gradišča pretežno slovenska 154.564 . seb ali 6185% vsega prebivalstva,
laška manjšina 90.119 oseb ali 36 06% vsega prebivalstva,
hrvatska manjšina 186 oseb ali 0.08% vsega prebivalstva.
Zanimiv je jezikovni razvoj posebno v Primorju, zato podajamo tukaj tablico prememb jezikovnega posestnega stanja zadnjih treh ljudskih štetev: Slovencev bilo je leta
1890 1900 1910 v Trstu in okolici 20 47% 16 34% 29-81% „ Gorici In Gradiški 63*13 „ 62-37, 61*85 „ „ Istri.....14*33 w 14*20, 14*27 „
Skupno v celem_
Primorju 31*43% 29 90% 32*27% Lahov je bilo v Trstu in okolici 73*89% 77*36% 62*31% „ Gorici in Gradiški 35*78, 36*00, 36 06.
„ Istri..... 38 08, 40*54, 38*14.
Skupno v celem__
Primorju 44*71°/A 46*91% 43*09% Nemci prihajajo na Primorskem kakor jezikovna manjšina v poštev z 29.077 osebami, ali 3 52%, cd tega v Trstu z 11.856 osebami, ali 6%-
Vsa publikacija je produkt izredne pridnosti in rodoljubja, in dalmatinski Hrvati so lahko ponosni na delo svojega rojaka. Dokler pa nam kak Slovenec ne postreže s podobnim delom za naše razmere, pri-morani bodo naši politiki, publicisti in z javnimi razmerami se pečajoči faktorji, poseči po skrbno izbrani knjigi, katera nam je na nekaj straneh nagromadiia gradiva, ki smo je prej morali iskati po obširnih nemških publikacijah, In po največkrat tudi tam brezuspešno. Vso izdajo popolnjujejo še štiri izborno izvedene grafične karte, katere nam v slikah prikazujejo vsebino knjige.
Jur. Matko Kosi, IX, Dunaj, Zimmermanngasse 22.
Sokolski zlet na Bledu
Gjrenjske sokolske župe s sodelovanjem drugih žup in pod tehničnim vodstvom Slovenske sokolske zveze dne 15. avusta 1911 se bo vršil po nastopnem sporedu:
Prihod telovadcev in telovadk s prvini' vlaki zjutraj; takoj po prihodu izkušnje za popoludanski nastop. Prihod drugih članov in gostov z dopoludanskimi vlaki. Ob pol 12 dopoldne: zbiranje za izprevod pred Blejskim domom. Ob 12: Izprevod in pozdrav. Popoludne ob pol 5 na telovališču (za šolo): Javna telovadba.
Spored: 1. Proste vaje članic Tržaške sokolske župe. 2. Proste vaje članov za HI. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1913. 3. Rajaine in proste vaje članic Sokola v Kranju. 4. Telovadba članskih vrst na orodju. 5. Proste vaje članic za VI. vsesokolski zlet v Pragi. 6. Izbrane vrste članstva na orodju. 7. Proste vaje članic za III. zlet v Ljubljani. — Žensko telovadno društvo. 8. Hkratne vaje in skupine na 5 bradljah.
Vstopnina k telovadbi: a) sedeži na tribuni K 4, b) sedeži ob tribuni K 2, c) stojišče pred tribuno K 1, č) stojišče 60 stotink.
Po javni telovadi: Velika ljudska veselica. Vstopnina K — 60.
Pri prireditvah sodelujeta si. Slovenska filharmonija v Ljubljani in si. godba požarne bramhe v Kranju.
* * *
Še samo nekaj dni in slovensko sokol-8tvo pohiti na Bled. Kakor kaže, bo blejski zlet nekaj posebnega. Poleg dolgih sokolskih vrst naj se vidi dozorelost slovenskega So'colstva, ki se je od svojega rojstva da je neprenehoma ravnalo po geslu: dalje In dalje, nazaj ne korak! V petdesetletni dobi Je korakalo slovensko Sokolstvo, zdaj počasneje, zdaj izdatneje, proti koncu prvega stoletja pa se je bližalo s koraki velikana sokolskim vzorom. O tem pričajo Luksen-burg, Turln in Praga.
Ako je kateremu slovanskemu narodu Sokolstvo potrebno, je gotovo slovenskemu narodu !
Da ne bo več povest domovine, kakor rod za rodom gine, ampak, da požene en narod prerojen ves nov, da stopi, kakor poje Vodnik, v Slovence duh Napoleonov • je treba prekvasiti slovensko ljudstvo s sokolskim! načeli, s sokolskim hrepenenjem in sokolskim! mislimi.
Slovenski sokoli so sinovi malega naroda. Ali to naj jim ne jemlje poguma in zaupanja v bodočnost, to naj jih hrabri k izdatnejšemu in razumnejšemu delu.
Tyrš pravi: Narodi, čim manjši so, tem delavnejši morajo biti, da bi tudi ob skromnejšem svojem številu bili in ostali veljavni in važni členi človeštva, in da morajo v vsem tem bolj paziti na zdrav razvoj in napredek svoj. Zakaj pri malih narodih se zastanek in skrnina lažje in hitreje razpaseta po vsem telesu, a pri velikih narodih more dolgo trajati, predno bolezen pronikne vso snov in premaga zdravo življenje.
Sokolstvo bodi slovenskemu narodu kakor sol, ki ga obvaruje razkrajanja in razpadanja!
Lahko se trdi, da je Slovensko sokolstvo na pravi poli: zaveda se zvojih dolžnosti proti svojemu narodu in Je trdno pre pričano, da privede, kakor nekdaj Mojzes izraelsko ljudstvo čez puščavo, v kateri strada sedaj, v obljubljeno deželo samostojnosti in svobode in pravičnosti.
Ncš rr.a! a hraber je broj. Tako lahko reče slovensko Sokoistvo o sebi.
Zlet na Bledu 15. tega meseca bodi zgovorna priča, da se slovensko Sokolstvo vbada in vpira za blagor svojega narGda, da izpodbuja gorečnost za hišo slovenskega ljudstva, da nabira slovenskemu ljudstvu najslajše dišave, najžlahtniše trave, kar jth raste na sokolskem vrtu: da mu je mar za njegovo boljšo bodočnost.
Vse to se kaže v nepreglednih sokolskih vrstah, v vzornem redu in izvežbano v sokolskem delu.
15. veliki srpan bodi veliki dan za slo vensko sokolstvo.
Telesna vzgoja žene.
(Uvodnik priročne knjige za vaditeljski tečaj Havličkove župe. — Spisal A n t o n i n Š e b a n e k.)
Kar se je zdelo pred 20 leti skoro ne-možno, postaja dandanes resničnost: ženska telovadba v sokolski organizaciji je vedno bolj priljubljena; lahko se reče, da je zapustila od IV. zleta sem trdne korenine v sokolskem ustroju. Niso ravno redka društva, v katerih telovadi več žensk nego moških. In V. zlet Je pokazal, da postajajo vrste sokolskih telovadk z vsakim dnem bolj mogočne.
Pa tudi izven sokolskih krogov se Širi, i u počasi, tam hitreje, zavest o potrebi ženske telesne vzgoje: deklice se drsajo na ledu, kolesarijo, plavajo, potujejo in igrajo law-tenis. Čeravno igra pri imenovanih telesnih vadbah precejšno vlogo ženska marljivost, aii pa se ustreza samo teltoči mod, vseeno znači to napredek proti neravno davnim dob'* m, ko se je ves ženski. ?vet ogibal vsakega, le količka) utrujajočega gibanja — razun plesa. Nasprotno pa si vsak mož, čera7no ne goji pravilne telovadbe, vsaj išče zabav, ki mu nudijo gotovo mere gibanja (kegljišeče, biljard, izleti itd.). Zgoraj omenjenim telesnim vajam se posvečujejo le nekatere žene, katerim to dovoljujejo svobodni čas in gmotna sredstva. Pri veliki večini žensk, in to ravno pri tistih ki bi najbolj potrebovale osvežujočega upliva telovadbe, pa le počasi pridobiva tal naziranje, da Je pravilna telesna vadba potrebna za zdravje vsake žene brez razločka.
Ali vseeno vzbuja rastoča priljubljenost ženske telovadbe nadejo, da pride enkrat čas, kadar ne bo samo vsak mladenič, ampak tudi V3aka deklica gledala na telovadbo, kakor na potrebno stvar k okrepitvi in k razvoju vseh telesnih zmožnosti, ravnotako kakor se gleda obče na šolo, kakor na potrebno stvar za razvoj duševnih žmožnosti ic čutov.
Vzrok, radi katerega tako počasi pro-nlfea ženska telovadba, med širše sloje leži pač v globokem ukoreninjenju predsodkov proti ženski telovadbi.
Ti predsodki so dvojnega značaja.
Večina predsodkov, zlasti proti telovadbi žen v telovadnih društvih, tiči v odmevih srednjeveškega naziranje današnje družbe o ženski.
Predvsem se stariši boje, da bi njihove hčere ne našle v sokolskem društvu sebi neprimerne družbe in da bi stik z dekleti in ženami najrazličnejših stanov mcgel imeti škodljiv upliv na njihovo nravstveno vzgojo.
Ta nravstvena nevarnost pa preti istim dekl cam istotako v ljudskih šolah, kjer Je podoben „neprimeren stik", a vendar ne prihaja nikomur na misel, da bi se upiral proti enakosti vseh otrok v šoli. Sicer pa je občudovanja vredno, kako se morajo nekateri stariši držati tako zakrknjeno svojih zastarelih nazorov v dobi, ko le najbolj ple-snjivi filister ne pojmi preporoda moderne družbe iz nekdanje stanovske različnosti k demokratičnosti.
Drugi ljudje imajo napačno domnevanje, da |e z Žensko telovadbo združena nevarnost nravne posurovelosti. Toda to ne-narnost si domišlja le oni, komur ugaja pri ženah brezsmiseijno posnemanje lepih družabnih oblik in podložnost, slabost in prenapeta razdražljivost žene, in kdor smatra trdno zdravje in silo za nekaj plebejskega, in prirojeno, veselo poskočnost deklic za nravno pokvarjenost. Nikdo vendar ne bo odločno trdil, da je slabotna žena ravno radi te slabosti duševno bolj fina a žena
kreplejš?, okretna, da Je bolj odurna. Pravo finost dejata ženi le harmonično vzgojena duša in srce.
Zelo razširjen predsodek Je ta, da ženi telovadba ne pristoja. Ali kako Je smatrati za ženo neprimerno, kar velja možu za potrebno, prirojeno zahtevo k telesnemu zdravju.
Toda najbolj razburja gotovo vrsto ljudi okolnost, da se poslužujejo žene pri telovadbi obleke, podobne moški, torej hlač. Zanimivo Je, da vidi zlasti Francoz v tej obleki, ki Je za telovadbo najbolj ugodna in pripravna, nedostojnost. Znano pa je tudi, da imajo ravno Francozi prenapete pojme o ženski družabni dostojnosti in obenem najnizkotnejše in najbolj ponižajoče nazore o ženskah. Skrajnosti se tukaj srečujeta.
Kdor je navajen gledati žensko z do stojnim in mirnim pogledom kakor na ena popravnega človeka, pri tem ne more biti nravstveni Čut nikakor prizadet po tej dccela praktični telovadni obleki.
Drjga vrsta predsodkov pa izhaja deloma iz nepoznanja ženske telovadbe, deloma iz nepoznanja anatomije.
Kaže se običajno na to, da je ženska slabotnejša, nežnejša od moža, in da ji zato telovadba škoduje. Da, škeduje JI, toda le moška telovadba. Pozablja se pa, da je ženska telovadba docela drugega načina nego moška. Ostali nazori o manjši sili in vstrajnosti žene so zanje ponižujoči. Ali ne opravljajo marsikatere ženske enako težavnih del kakor — možki, da preživljajo sebe in svojo družino ? In pri drugih ženah so nemale skrbi in napori domačije celodnevno, pogosto zelo naporno breme.
Telo moža in žene je v celoti enako ustvarjeno, razlika oblik telesa niso tako velikega pomena.
Ne morejo torej enaki uplivi iineli različnih učinkov; ženi ne more škodovati, kar koristi možu.
Ničevo Je mnenje, da bi žensko telo s telovadbo izgubilo na mičnosti. Zopet se pozablja, da ima ženska telovadba popolnoma drug smoter, nego moška. Med tem, ko se pri moški telovadbi hoče doseči poleg splošnega telesnega zdravja in sile tud! krasno razvitje vsega mišičevja, s katerim dobiva telo šele izključno možki značaj, ima pri ženi telovadba podpirati pravilno in sorazmerno rast, zaokrožiti oblike telesa in jih privaditi gracijoznim kretnjam. Neutemeljene slutnje odganja tudi pogled na ženske onih narodov (avedov, Dancev itd.), kjer je dobro poskrbljeno za telesno vzgojo deklet. Tam se ženske odlikujejo z ravno postavo, lahko hojo in posebno s tem, česar si ženske najbolj čislajo in si želijo: z vitkostjo.
(Pride Še).
Domače vesti.
Imenovanje. Poštni nadoficijal Josip Bragatsch v Pu!l in poštni oficija Hektor Davanzo v Trstu sta imenovana za poštna kontrolorja v Trstu.
Odlikovanje. Cesar je Dodelil financ nemu komisarju dr. Adoifu C r i s t i a n u v Trstu zlati zaslužni križec s krono.
Kake reforme bi trebalo na telefonski centrali. Ozirom na včeraj priobčeno okrožnico c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva o nameravani reformi na telefonski centrali smo Še prejeli:
Iz bistva in iz naloge tukajšnje telefonske centrale, ki ima služiti javnemu telefonskemu prometu, iz tukajšnjih jezikovnih razmer in konečno iz avstrijskih zakonov sledi, da {e poštno in brzojavno ravnateljstvo dolžno, nastavljati pri tukajšnji tele fjnski centrali te take manipulantinje, k! zoalo vsaj toiiko slovenski, kolikor treba za njih sicer naporno, vendar dokaj priprosto službo. Če so torej ravnateljstvu prihajale pritožbe, da omenjene manipulantinje s strankami, ki govorijo slovenski, ne občujejo s strankami, ki govorijo slovenski, v tem jeziku, ali kvečjemu le slabo, potem je to dokaz, da ravnateljstvo ne nastavlja takih manipulantinj, kakoršnje bi moralo, ali pa, manipuiatinje ukljub poznavanju Jezika, nočejo rabiti ga napram strankam. Ker |e gotovo na razpolaganje več, nego dovolj sposobnih moči, sledi iz gGrnjega, da označeni nedostatek izvira le iz okolnosti, da aH ravnateljstvo samo, ali pa manipulantinje nočejo vršiti svoje dolžnosti. .Osrednje pre-tikaio", katero bi se Imelo premeniti vsled navedenih pritožeb, nI torej tisti aparat, katerega misli c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo 1 Reforme In sicer temeljite reforme potrebno nosrednje pretlkalo* se nahaja čisto nekje drugod. V to „pretikalo" naj bi enkrat posegla krepka rosa spretnega »elektrotehnika" In kmalu bi jenjale pritožbe, ne samo glede Jezikovnih sposobnosti telefonskih manipulantinj, marveč tudi v vseh aru gih ozirih, g'ede katerih smo že neštetokrat pisali v našem listu. SovraStvo proti na-šemu jeziku naj se iztrebi na vodilnih mestih, to je reforma, katero je res treba čimprej izvesti v interesu pravice in tudi v resničnem interesu modernega prometa.
Polovičarska .reforma", ki bi jo rado uvedlo poštno iz brzojavno ravnateljstvo v smislu zgornje okrožnice, moramo odločno odkloniti. S tem predlogom pokazuje ravnateljstvo, kako ravno ono samo pri Izbiri službenega osobja noče vpoštevati naših jezikovnih zahtev. Iz gori navedenih
ratlogov, kaker še številnih drugih, katerih si razumen našinec lahko sam domisli, naj-topleje priporočamo vsem slovenskim tele-for-kim naročnikom, naj odklonijo ponudbo pc pga in brzojavnega ravnateljstva In da n >tno vedno in povsod odločno zahte-v )d poštne In brzojavne uprave, da spo-ša; t naše jezikovne pravice.
Državna železnica in slovenščina. Gl .s oda pri drž. železnici importira na vseh koncih In krajih Nemce v naše pokrajine brez ozira na razmere v deželi. V restavraciji III. razreda na kolodvoru v Trstu je nameščen plačilni natakar, ki niti šteti ne £na slovensko. Na prošnje, zakaj na slovensko prašanje ne odgovarja slovenski, Je odgovoril (nemško): .Naučite me vi slovenski !a Res je, da mora v taki Uužbi govoriti več Jezikov, a najprej deželne, to naj gospeda pri ravnateljstvu dobro pomnijo ter ukrenejo potrebno, da ne bodo nezmožni ljudje žalili nas na naših tleh in to v podjetjih, ki jih vzdržuje država !
Priznanje vrli žen), Iz Skednja. S 1. avgustom je šla v zaslužen pokoj gospa Alojzija Mazlu, poštna upraviteljica v Skednju. — Gospa Mazlu je vršila službo poštne upraviteljice v Skednju nepretrgoma celih 30 !et v popolno zadovoljstvo vseh tukajšnjih prebivalcev ter si je znala se svojo prijaznostjo in u!Judnost]o pridobiti vsestranske in splošne simpatije. Vršila je vedno svojo službo z največjo objektivnostjo in vestno, da ni bilo nikdar pritožb.
Gospej Mazlu želimo, da bi dolgo uživala svoj zasluženi pokoj.	K...
Letošnje novačenje na Primorskem. V Trstu se bo vršilo novačenje dne 12. 13., 14., 16., 17., 19, 20., 21. In 22. avgusta. Na Goriškem: v Bovcu 12., v Kobaridu 13, v Tolminu 14. in 16., v Ćirknici 17., v Krminu 26., 27. in 28., v Gradišču ob Soči
29.	in 30. avgusta; v Gorici (mesto) 31. avgusta in 2. septembra, v Gorici (okolica) 3, 4., 5. in 6. v Kanaiu 7. in 9., v Ajdovščini 10. in 11., v Sežani 23. in 24., v Ko-menu 25. in 26. septembra, v Ćervinjanu 12., 13., 14. in 16., v Tržiču 19., 20. in 21. avgusta. — V Istri: v Motovunu 6., 3. in 9, v Podgradu 19. in 20. septembra, v Pazinu 28 , 30. septembra 1. in 2. oktobra, v Buzetu 3. in 4. oktobra, v Rovinju 23, v Krku 24. in 26., v Puli 26., 27., 28. in 29., na Čresu 28 , v Malem Lošhju 30. in 31. avgusta, v Vodnjanu 31. avgusta, 2. in 3. septembra, v Labinju 5. in 6., v Vo-loskem 9., 10., 11., 12., 13. in 14., v Škofijah 16., v Kopru 18 , 19., 20. in 21., v Piranu 23., 24. in 25., v Bujah 27„ 28. ia
30.	septembra, v Poreču 2. in 3. oktobra.
Poveljnik lil. vojnega zbora v Trstu.
Včeraj je z brzovlakom drž. železnice ob 4 42 s svojim spremstvom dospel v Trst na svojem povratku iz Dalmacije in Hercegovine general topništva, Ernest baron Leitner, poveljnik III. vojnega zbora v Gradcu. General Je odpotoval v Gradec z II. brzovlakom južne železnice. Toliko ob prihodu kolikor ob odhodu so generala pozdravili načelniki oblastnij.
Gostilničarjem. Naše domače podjetje tovarna sodovice „AdriJa" posluje najvspeš-neje že dva meseca. Ker je kvaliteta Izdelka taka, da prav nič ne zaostaja za sličnimi izdelki drugorodnlh podjetij in ravno našim gostilničarjem, ki v prvi vrsti — in mnogi celo izključno — žive od slovenskega elementa, ni treba niti povdarjati, da jih veže že rodoljubna dolžnost, da se poslužujejo pri svojcu in tako pomagajo izdatno k gospodarskemu osamosvojenju Slovencev v Trstu. Naročila se sprejemajo pri Sv. Ivanu spod. št. 541.
Potovanje avstrijskih sodnikov po Sredozemskem morju. Včeraj ob 10 dopoldne Je parnik „Alice" Austro-Amerikane odplul z mnogimi členi zveze avstrijskih sodnikov na potovanje po Sredoz. morju, ki se raztegne do Palerma.
Izlet v Portorose, ki bi ga fmelo danes prirediti Trgovsko izobr. društvo, se odloži na poznejši čas — ker se za sedaj ni priglasilo zadostno Število izletnikov.
Nove razglednice! Včeraj je izšla serija sokolskih razglednic, ki jih je izdala dunajska tvrdka „Lazar". Razglednice, ki jih je naslikal naš znani V. Cotič, so prav lepe toliko v kompoziciji kolikor v barvi.
25-letnica „Hajdriha". Za petindvajsetletni«) pev. društva „Hajdrlh' na Prošeku teko predpriprave v najlepšem redu. Skupno s to slovesnostjo hoče nuditi „Haj-drih* došlim gostom vse možne udobnosti in užitke. Doznajem od dobro poučene strani, da je društvo preskrbelo jako znižano ceno obiskovalcem krasne jame v Bri-ščikih, ki bo 8. sept. popolnoma rasvet-Ijena. Prošek se obleče v pražnje-narodno obleko. Gosti se bodo nadalje divili Mira-maru In Grijanu, tej lepo razvijajoči se slovenski Nizzi s krasnim slovenskim hotelom grljanskim. Pa slavnostni prostor! Sproveli so ma tja h presenetil me je ta razgled Res lepšega prostora si niso mogli zbrati in gotovo ga ni enakega na trž. ozen.lju Z ozirom na udeležbo pa so mi pravili, da bo nad vse častna, tako, da enake prireditve ni še videla okolica. Cul sem, da se Je med drugimi društvi priglasil k sodelovanju tudi vrli .Slavec" iz Ljubljane, ki počasti slav-nost korporativno z zastavo. Za udobno zvezo med Prošekom in nami mestjani ter zvezo med Prošekom in Opčlnami se pogaja društvo za ceneno avtomobilsko zvezo,
tako da bode udeležba omogočena vsakomur. — Obelodanil sem predčasno te po drobnosti društvu v čast, da tako skrbi za vsestransko udobnost, nam vsem pa v spodbudo in opomin: 8. septembra vsi na Prosek, ker bo preskrbljeno, da se bo slav-nost vršila ob vsakem vremenu.
Jako zanimive slike priobčuje zadnja št. „llustrovanega Tednika", namreč: Bivol nataknil siovečega zrakoplovca Lathama ; odkritje spominske plošče S. Gregorčiču (2 sliki); vstaja v Albaniji: Turška vojska uduši s silo vstajo pri Prištinu; mož z 2 srcema Peter Zabič, najmočnejši človek na svetu imenovan „Samson II."; cesar v Iš!u; „Padar" v Celovcu: župnik Arnuš z Igralci in igralkami Iz Borovelj na Koroškem; podružnica CMD za Savo, Javcrnik in Koroško Belo, narodna godba v St. Ilju pri Turjaku blizu Slov. Gradca itd. — „Slov. Hustrovani Tednik" se čedalje lepše razvija in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rodbini, ker nudi vsakomur obilo zanimivega gradiva.
V letoviššu ne more človek samo od dobrega zraka živeti ; potrebuje tudi vsled boljšega teka hrane. Sicer je pa ravno na deželi in na gorah težko dobiti hrano. Zato smo tembolj veseli, ker Je mogoče vsakomur v par trenutkih napraviti najfinejšo, svežo govejo juho. V to svrho najbolje služIjo Maggijjeve kocke za govejo juho z zvezdo s križcem: treba je kocko samo politi z vrelo vodo. Kadar kupuješ, pazi na ime ,Maggi" in varst. znamko „zvezdo s križcem".
Tržaška mala kronika.
Trst, 3. avgusta.
Poskušen samomor. 20ietni trgovski agent Klement Lourier, stanujoč v ul. della Crociera št. 1 si {e v minuli noči na javni ulici v ul. Gius. Gatieri pognal krogljo iz revolverja v levo stran prsi. Prenesli so ga naravnost v boinišnico. Lourier noče povedati, zakaj da se je hotel usmrtiti.
Regnikoli izgnani iz Avstrije. Te dni so bili od tukajš. pol. ravnateljstva izgnani iz Avstrije, in odvedeni do meje sledeči regnikoli : Oliva Candotti, stara 20 let, iz Am pezza (pokr. Videmska), brez stalnega stanovanja, ki Je bila od meseca marca dalje obsojena večkrat radi tatvine, vlačugarstva, tajne prostitucije in javnega pohujšanja; Be niamino Galantino, star 38 iet, iz Andrie (pokr. Bari), čevljar, ki je do nedavno stanoval v ul. Rena Št. 10, in ki je bil že ne štetokrat kaznovan v Italiji radi tatvine pretepov, upora in nasilja nasproti javnim funkcionarjem itd.; Agostino Bolsan, star 65 let, iz Salzana (beneška pokrajina), dninar, ki je stanoval pri Sv. Mar. Magd. Zgor. št. 589, obsojen v Italiji leta 1881 na 20 let ječe radi umora; Vlncenzo Uvan, star 35 let, iz Benetk, dninar, stan. v ul. Cavazzini št. 5, obsojen večkrat že v Italiji in v Trstu radi tatvine in javnega nasil-stva.
Vse pride enkrat na dani Pred par leti je neka „madame" Andre odprla v Novi
ulici št. 18 salon____ za hiromancijo ia
metanje kart. Tukajšnji italijanski listi so vsak teden prinašali reklamo za omenjeni salon „madame" Andte, ki da zna napovedovati tudi prihodnje stvari. Za tako obrt se zanima seveda v prvi vrsti ie ženski spol, ki ga je lažje zvabiti na IimanJce nego li moške. In seveda tudi v salon „madame" Andre je ženski spol kar drl in tu jih je sprejemal tajnik * madame", neki prefrigan Napoletanec. In klijentinje niso bile morda ženske nižjih slojev, — te hodijo k učencem znanega „Pepi strigona" neslavnega spomina, kjer plačajo le nekoliko vinarjev, da se jim napove „bodoče sreča". Ne, v salon „madame" Andre so zahajale gospe višjih in premožnih meščanskih slojev. — Dejstvo je, da je znala prefrigana „madame" Andre, ki je imela še posebno namazan Jeziček, tako uporabiti ugodno priliko, da je izvabljala iz svojih klljentinj velike svote denarja in dragocenosti. — Nekega lepega dne, ko so pričele na policijsko ravnateljstvo prihajati razne ovadbe, Je zvita „madame" uvidevši da se Je veter obrnil, odnesla pete iz Trsta
—	Bog ve kam — in pustila lepo na cediiu svoje številne ogoljufane klijentinje, ki so tako ostale z dolgim nosom.
Ali nič na tem svetu ne ostane skrito, da bi ne prišlo danes ali jutri na svitlo. Te dni je bila Tržačanka gospa Irena Dannecker, kateri je tudi bila „madame" Andre izvabila in odnesla mnogo draguljev, v Benetkah in tamkaj je na Lidu nakrat zagledala in takoj spoznala „napovedovalko bodočnosti" „madame" Andre, ki je bila najelegantneje oblečena. Brez vsakega uvoda je gospa Danecker zgrabila sleparko za roko in zahtevala od nje, da jej da nazaj, za kar Jo je bila ogoljufala. Andre Je prebledela in ponudila gospej Dannecker vse dragulje, ki jih je imela na sebi In povrhu Še 5000 frankov v francoskih bankovcih, ako molči in jo ne ovadi. Toda gospa Dannecker je bila neizprosljiva, pozvala je redarja in dala sleparko aretirati. „Madame* Ana Andie se nahaja sedaj v zaporu v Benetkah.
Koledar in vreme. — Danes: 10. nedelja po Binkoštih. — Jutri: Marija Snež-nica.
Temperatura včeraj ob 12 opoldne
—	29* Ca. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko:
Tupatam oblačno. Lokalne padavine. Vroče. Lokalni vetrovi.
Loterijske	Številke, izžrebane dne 4* avgusta:
Dunaj	41 61 66 86 53
Gradec	90 38 19 54 9
Društvene vesti.

Tržaška sokolska župa.
V nedeljo, dne 4. t. m. se vrši ob 3. uri popoldne v telovadnici na Opčinah izkušnja ženskih oddelkov za nastop na Bledu.
Opozarjajoč na sklep župnega vaditeijskega zbora, da so pri-puščene k nastopu le one članice, ki so bile pri izkušnji, vabim bratska društva k polooštevilni udeležbi.
Bratje načelniki morajo biti navzoči!
Ambrožič, nač. TSŽ.
CM podružnica št. 4 za Škorkljo in Belvedere ima danes v nedeljo, ob 10 30 zjutraj sejo v zadružni gostilni NDO. Prosi se za poinoštevilno udeležbo.
Člani nove gostilniške zadruge so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 5. t. m., ob 9 zvečer v gostilni „Adria" na p. Giusepina št. 7.
Slov. delavsko izobr. društvo. Naznanjam vsem odbornikom in članom, da se s tem odpovedujem časti podpredsednika, oz. predsednika in da odkanjam vsako odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale vsled mojega odstopa. Jos. Vandct
Pevski klub bivših kolašev ima danes ob 4 30 popoludne sestanek v prostorih ro-janskega „Konsumnega društva". Tem potom pogovor radi izleta v Branico.
V. Čelik.
Barkovljanski odsek tržaSkega „Sokola" priredi, kakor je bilo že javljeno, svoj I. notranji nastop v nedeljo 1. sept. t. 1. Ker Je imel „Barkovljanski Sokol" z naprav o telovadišča in nakupom telovadnega orodja ogromnih stroškov, upa, da posetijo ta nastop bližnja in daljna bratska društva in s tem omogočijo obstanek „Sokola" na tako važni postojanki, kakor so Barkovlje.
Trgovskim pomočnikom! Naznanjamo da se danes vrši zelo važen sestanek, pri katerem ne sme izostati nihče. Pridite v obilnem številu, ker gre za vaše lastne interese. Torej vsi ob 2 30 popoldne v pro store Trg. izobr. društva ul. sv. Frančiška 2.
Cesarsko streljanje v Bazovici. Kakor vsako leto priredi tudi letos Tržaške vojaško veteransko društvo Cesar Franc Josip I v mesecih avgust, september in oktober na vojaškemu streljišču v Bazovici cesarsko streljanje.
Streljanje prične jutri v nedeljo. Resul-tatl streljanja se bodo upoštevali že z gori omenjenim dnem za dobitke pri cesarskem streljanju, ki se bo vršilo s slavnostjo raz deliteve dobitkov dne 6. oktobra. Namen te prireditve Je vežbati mladeniče in tisto inožtvo, ki ni služilo vojaštva, v dobre strelce. — Strelni pouk deli drušlvo brez plačno.
Kakor strelci zamorejo vstopiti k društvu mladenči od 16-tega leta naprej in pa možtvo, ki ni služilo pri vojakih. Plačati je 5 K letnine. Vpisovanje se , vrši v društveni pisarni, ulica Gelsi št. 12. Člani in gostje so uljudno vabljeni na obilno udeležbo se svo-j mi družinami, prijatelji in znanci tega športa v obilnem številu. Vstop na streljišče je svoboden. __
SUar. del. organizacija.
—	Skupina N. D. O. „Tovarna olja" sklicuje za danes ob 9 30 dopoldne zelo važen sestanek v društvenih prostorih NDO, ulica Sv. Frančiška 2.
Tovariši, delavci I Pridite poinoštevilno ! Stvar Je zelo važna. Nihče naj ne izostane.
Odbor.
—	Skupina uslužbencev c. kr. javnih skladišč vabi vse odbornike in namestnike na izredno sejo, ki bo danes v nedeljo, ob 9. zjutraj v društvenih prostorih. Ker je dnevni red zelo važen, se prosi, da nihče ne manjka.	Vodstvo.
—	Združene skupine NDO v Skednju prirede v nedeljo 11. avgusta veliko ljudske veselico. NDO v Trstu priredi ta dan izlet v Skedenj.
—	Skupina NDO »Mestna plinarna". V ponedeljek točno ob 6 zvečer važna seja v društvenem prostoru, ul. Sv. Marka 19. Na sejo so vabljeni z ozirom na zelo važen dnevni red tudi namestniki in zaupniki. Prosi se, da ne izostane nihče.
Predsednik.
—	Delavci! Nabavite si vsi društvene znake. Dobivajo se v uradu NDO ul. Sv. Frančiška 2. Kos ostane 50 vin.
—	V torek zvečer dospejo v Trst češki narodni socijalci. Poživljamo vas torej, slov. delavci, da sprejmete brate častno.
—	Mizarji! Pripravljalni odbor skupine NDO mizarskih pomočnikov vas poživlja, da se čimprej vpišete v „Narodno delavsko organizacijo", da nam bo mogoče kmalu sklicati občni zbor ter ustanoviti skupino.
Pripravljalni odbor.
SOKttfl
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna
Prokop Skorkoysky
I Sin v Humpolcu, CeSka. Vzorol na zahtevo franko. Zelo zmerne oene. Ha ieljo £ dajam tukaj Izgotavljatl gosposke obleko.
ZEFIRE
zaloga stekla in porcelapa
Popolioma konkurenčne cene.	za domačo
JAKOB HIRSCH
Vrsta vrčka štev. 5
rabo In gostilne
TRST - ULICA CAVANA 15,
(nasproti škofijski palači). TELEFON ŠTEV. 13-50.
n
mMMamma
Nova slovenska trgovina
I zgotovljenih
oblek
domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.
STRUCHEL & JERITSCH
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perij iva svila za jopice.
Svilenina in okraski zadaje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
pni
iODI
Dr. Fran Korsano |
Speci|aLUt zz lifilitfCne Is Mmw bolczn! f
Ima ivOJ	g
AMBULATORU f
v TRSTU, v aHcf Saa fficol* itn. • (aafl »• Jadransko tenka).
Sprejem* 12. do 1. h» Sj./« de IV* pop £
mmP
AR TURO M0DRICKY
Prvdajalnlca manuf. blaga In drobnih predmetov	i
1 Trst, al. Belvedere 32.	*
Zaloga ugotovljenega perila in na meter.	§
zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom-	£
bažnatfh odej, perkala, zefira, črnega in bar-	< vanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne
za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, za-	»t
pestnic iz platna in iz gnmija, kravat in	%
drobil ai i j v velikem izbora po absolutno	r:
konkurenčnih cenah.
Fratelli Rauba?
Trst, ulica Carduccl 14 (prol Torrent© ——Zaloga ustrojenih kož. —
Velika izbera potrebBČin rt Cevljaije. —Bpejijaiiu .j
aotrebščin za sedlarje,
Dr. JU. Martinem
Cesare Cosciancich kmctsijoirtrafti zsbo-tehnik «*
erdtnlra od 9.-7. In od 3.-6. Trat, Barrlera vecchla 33
IL nad. Telefon 1708.
KAROL KLOSE
kleparski mojster na OPČINAH
(blizu kolodvora državne železnice) ima lastno kleparsko In mdhan ćno delavnico za stavbena in Industrijska dela.
Se priporoča p>sebno za popravlja vo trtnih škropilnic za bakreni vitrijol, kakor Ludi 8€salk vsakega sidtema.
Prodaja kuhinjskih in poljskih priprav lastnega izdelka.
ZastopniK novega aparata /.a izdelovanje plina z žareco lučjo in glasovitih dvokolea Styria Ivan Puch & drug. Gradec. Diirkoff & Diana in Neumann, „Germania" iz Draždan. Zaloga vseh potrebščin. Dblavnica za popravila.
Proračuni zastonj!
Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetae iesalke, kopeljt in kopeljski peči. Vaakj-vritne sobne peči, acet. apara:i. Zaloga iparatov za žarečo luči. Mrežice ii stekla.
Rodolfo Sismond
avtoriziran mehanik - inštalater
Trst, ulica Mmla Tecchla 5.
Velika zaloga in tovarna pohištva
j ANDREJ JUG - TRST
' Via S. Lucia 5-18	Via S. Lucia 5-18
BOGATA EN LEPA IZBEBA FINEGA Df NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU DELOSOLIDNO	U fukimtilk atoli«.	OSNE ZMERNE.
in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino
Moja žena
„unerM« i
Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Zdrulene tovarne masla in mar-garlne. (Vereinigte Margarine- u. Butterfabrikenj Dunaj, XV. Diefenbach|jasse 59
Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN • TRST
Telefon št. 231 - RlVa GrUITiUia »t. 12. - Telefon št. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejši li vrst picn'čue moke in fermulh izdelkov poznanega
valjčnega mlina VINKO MA1DIČ v Kranju
Brzojavi: TRUDEN - TRST.	Brzojavi: TRUDEN - TRST.

Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu.
Delniška glavnica K 8.CO3.G00.— Rezervni zaklad: K 800.000'—
Centrala v LJUBLJANI.
Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
Piazza delia Boraa štev. IO, telefon štev. 518.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute Čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske horrc, hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vlege na tekoči račun pu dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTiMI 4
V času letne sezone posluje
Ekspozitura v Gradežu
Viale Gradenico St. 3.
TELEFON ST. 43-Brzojavi: Ljubljanska banka, Gradež,
% °lo
JOSIP STRNTIC, Trst Piazza Rosario
ATStrjjg^
vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge:
Trst-Motkovid A. (poštna). w
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 615 uri zjutraj. Trst-Metkovlć B. (poštna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 615 uri zjutraj. Tret Metković C. (poštna).
O d ho d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. P o v rat e k v ćetrtek ob 615 uri zjutraj. Trst-Karčula (poštna).
Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-15 uri zjutraj. Trst-ŠIbenik (poštna).
Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trat Makarska (trgovska).
Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trst-Vi s (trgovska).	.
Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vaaki četrtek ob 7• 15 uri popoldne
»»'igaTaKtajj^^Ka^Mr1 m t
odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu
ZALAGATELJ ČEVLJEV c kr. finančne straže za Tr3t, Koper in Pulo, c. kr. varno3'.ne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. tr. glavnega carinskega urada in drugih akUdiSč.
Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za = moške, ženske in otroke.
Franjo Cetin, Trst, J^VrV.!
kob). Priporoča svojo na novo odprto čevljar«!« I»*rSjje *si»k'>TT*tro delo p? meri iu zatomili cenuH. 8vojt k svoj'm !	126$
Marina Mattuiich
Zaloga minaraimh vod vsake vrste	^
ZALOGA: Kalsdorf, Radeirs Rogatec itd.
if^a" lifi ^uloi	Punierosao 5
i\CU. Vli. tV.U!"J, Trgovina jestvin in kolonialnega blaga, Bpecijal:t-ta: pristno čajno maslj, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obilen obia£ se priporoča udani Ivan Bidovec, vodja 508
TRSI", ulica Pont,e-teros-so Htev. 9. — Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, glavarstva, urade itd. Pisalni in korirski stroji. 2052
kufeert Cian, urar,
iopno 'a stenske uro t«^* sprejema vsako popravljanja po etiki cent 2 -Arolotalm jamstvom.	1-9-
Trst — uhca Coroneo 5tv.
j 19, pripuroča se slavnemu občin3tvu. Izdeluje vsako-■ vrstne slike, navadne in na dopisnicah. Hitra izvršitev in cene zmerne.	962
Fotograf Ivan Ljubic
Costante Marco
SkUtiifte osim m m f
u privo, petrolja in stav!), materijala |
Josip Miceus|
Trst, via San Clllino št. 2 (Sv. Ivan)

Scheidler
zobotelmik =
«cStehpa7k Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od P—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoiil št. 11»
Austro - Američana
— b^za zveza z Ameriko.	=
Odhodi iz Trsta : Trst - New-York : „Argentina" dne 10. avgusta. Trst - New-York in Filadelfija : „Georgia", 24. julija. Trst -Filadelfija: „Teresa", 14. avgusta. Trst - New-Orleans: „Emilia 17. avgusta. Trst - Almenja -Teneriff - Rio de Janeiro - Santos -Montevideo in Buenos Ayres: „Sofia Hohenberg", 25. julija. „Atlanta", 8. avgusta. — Dohodi v Trst, Reko, Benetke : „Argentina, 17/7. „Kaiser Franz Joseph lu, 27/7.; iz New-Orleansa :
„Gerty", 27/7.
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameriko, kolikor za Patras, Palermo, Cadis in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnike v Trstu, ulica Molin piccoio it 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochia & C o, Trst, ulica Ponterosso št. 3, I. n.
Prlporofia ognjenemu občinstva svojo žg&njarno ln slad&lčarno, nabajajočo s s v uilai Fesronio it 1 ogel al. &ctte fontane. Vsakovrstni Jlkarl in Tino ▼ svdkit>nioab. Cene zmorne.
Mihael Lampe
oarta. — Večkrat na dan svež kruh — . Posebnost vino in likeri v steklenioab. I Po stre t ba tudi na dom.	589
- V novem bazarja =
v ul. Belvedere št. 7 ee dobi blago po absolutno konkurenčnih cenah. — Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se priporoča
E^iLfJA NOVELU.
[	X v\ v.1
v
N
s s s
N
i
*N
S s
s s
KUOVO
dte! provinciale
(Novi deželni hotel)
Trst, largo Santorlo 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snaznost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
Josip Trampuš
Trst, ulica Industria št. 3
(Sv. Jakob)
priporoča svojo pekari jo. Večkrat n» dan svež kruh,
Zaloga moke vsake vrste Iz prvih mlinov. —
Vino in likeri v steklenicah. Sladščice in biškotini. - Postrežba tudi na dom.
j AJLEKS. FRASC MATEli - TRST
| žgalnica kave
TELEFON 1743.
NalboiJSI vir za dobivanje pečena kave.
Čistilne krog Ij sce
ki prenavljajo kri, dobre proti hemorojdam, sestavljene iz rastlinskih snovij, priporočljivo za redno delovanje čreves, proti hemorojd-nim nadleinostim glavobolu
itd. — Cena ikatljl 50 stotink.
Glavna zaloga :
lekarna „GALEN0 ,
VIA S. CILIHO - TRST.
Staim Krajevni agenti
sprejmejo ali pa na^ianijo b stalno plačo ta prodajanje dovoljenih 3re£l£ v Avstro-Ograja. — Ponuibe (iod „"erkur", Bri.o Keuguace -0.	-4*
kniinnvP7nira ANT0N repenSe°:
l\IIJiy U VC4.llltfCl edina alovenakA tcujigOTea-niča v Tratu, nlica Cecilia 5t. 9. — Izdeluje va® knjigoveška priprosta in tina dela točno iu po konture učnih cenah.
1716
Slovenci! Slovani! fe08sf&
edino slovenske urarne fn zlatarne v Trstu, VI« del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako nsročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOjZfj POVH.	**
Stara grška žganjarna
7 Trsta, Vža Oavana S. Tu se dobi bo %u bira likvorje7; 8pecija'itat3:grSii in franco^a c u banjski brinjevac, kra?Kt alivovej in brnti tr p i ?ec in raje. Oecs niste. Izb«;« gre a č a. Sli
:apečsnc;!. Gr-i* ra:1.». ci it ''.j>i — pripor. 4t Andrej Antonopula.
' fin+nra	kiojaSki mojster v Goric .
#%!UiJI! S\i UOlUf tekaliSče Frann Josipa St 36. Irdeluje obleke po m&ri y vHateai kroju 3preje.*na tudi naroČila i/.ven Gorice. Pri niu-očilu zadodteje prsna mera. V zalogi ima raznovratno bla^o ter razpošilja uzorce na ogled Uoae znaerne

ANGELO RE1IEE
Rojen, ulica di Rofano št. 2.
Prodajalna mana faktamegu blaga in drobnih predmetov.
Zaloga ugotovljenega perila in na ineter, zaves, preprog, tapeto v, volnenih in bombažastih odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za ž'irmice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
ZALOGA
ovsa in sena
beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov.
SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve Itd.
Blago prvo vrste. Zelo ugodne oeno.
Giosuć Crucciatti
via Glulla 33. — Telefon 313 X/IV.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakrSna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti".
S. M. MALHI, tforiištii skladišče M
Trr?t, ul?ca Lazzaretto vecehlo st. 45.
Priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož
in vseh drugih čevljarskih potrebščin.
Harocbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniske cene,
Svoji k svojim!
Prva slovenska in srbohrv. manufakturna trgovina
IV A OKLO K/JI
e x PEKIĆ
Trst, ulica Barriera vecchia 37.
Velik izbor ženskega in moškega blaga, spodnjih srajc, nogavic, srajc, kravat, ovratnikov, Zapestnic, angleškega zefirja od 30 vin. dalje Velik izbor VOILE IZ BOMBAŽA od 44 vin. dalje, panama za obleke, zadnja novost. — Cene, da se ni bati konkurence.
Prnrl'^isi bombaževine, slik in dežnikov na rrUUoJia me^ećne obroke Via Stadion ^t' 19 I. nad-ttropje. Iven K 1 u n.	4 :1

saaaaa
Fotografski atelje
G. V. SAPIENZA "
Trst, ul. Barriera vecchia 27.
Fotografije v vseh oblikah na svetlem in temnem papirju. Skupine in vsakovrstni posnetki izven ateljeja. Dela in povečanja v vseh barvah na olje. ahvarele in pastele.
Fotografira se v vsakem času.
Atelje jo odprt od S. zjutraj do 6. zve£.
n
■izaa
Priporoča se
slovenska šivilja
- TRST ulica Barriera vecchia 33
vrata štev. 13.
- RESTAVRACIJA -
,RLLR STRZIONE*
Trst,trg pred juž. kolodvorom 3
Vsak torek, crtrtek in soboto
velik koncert
vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karola Wetaschek. Začetek ob 8. uri.
Pozoi
9
Opoldne in zvečer abonement zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič giavobula). Zmerne uene.
Restavracija-Hotel Balkan (Sa)
I
Kmetijska dražba za Jrst in okolico.
Zakaj imamo slabe sadne letine?
Hiša sredi sadnega vrta! Kako prijetna in dobrodejna je ta slika človeškemu očesu in srcu. Oglej si jo ali spomladi, ko se je drevje osulo s cvetjem, ali jeseni, ko se mu veje Šlbijo pod rumenim in rujnim sadjem. Pa bodi hiša tudi majhna in ubožna, vendar je slika tihe sreče in zadovoljnosti. Potnik, po cesti mimo gredoč, ozira se z veselim srcem vanjo in rad ustavlja za čas svoje korake, da si oddahne v prijetnem hladu. In ako pogleduje okoli sebe in vidi, da je drev|e očiščeno mahu, da je zemlja okoli debel razkop-šna in zrahljana, hitro mu je jasno marsikaj. Ni ga videl lastnika, a takoj ve, da Je to mož, ki ima glavo in srce,na pravem mestu. Tudi srce? — Tudi. Človek, ki vzgaja drevesa, jih cepi, presaja in brani proti vsem nezgodam, tak Človek gotovo ni napačnega, nikar pa hudobnega srca.
S temi besedami je dobril ran j ki prof. Erjavec v knjigi „Naše Škodljive živali" naše gospodarje, naj se z vnemo poprimejo sadjarstva. In v resnici. Sadjarstvo bi lahko stalo tudi v naši tržaški okolici na mnogo višji stopinji, in to tembolj, ko ima v tako neposredni bližini mesta Trst tako dobrega odjem 3lca, kakor malo kateri drugi kraj siovenskih pokrajin. Trg v bližini, lega dobra, najmanj truda in oskrbe za po voljen vspeh izmed vseh panog kmetijstva, same okolščine torej, ki nas silijo in takorekoč prosijo, da posvečamo sadjarstvu večjo pozornost, nego smo to delali do sedaj.
Pred vsem imamo še vse prema'o vsajenega sadnega drevja; koliko je praznih prostorov, kjer bi lahko vspevala razna sadna drevesca, bodi plemenite vrste ali ne. In če smo vsadili kako drevo, teda} Je sajenje, ki je mnogokrat tudi nepravilno, prvo in zadaje delo. Vse nadaljno oskrbovanje prepuščamo navadno dobri materi naravi sami; jedino, kar storimo, je, da drevo oberemo sadja, ali pa da ga posetijo ne-poredni poglavci s kamnanjem in kleste-njem.
Vzroki za slabo letino so raznovrstni. Mnogo vp iva podnebje, potem raznovrstne bolezni, živalski in rastlinski Škodljivci in konečno prihajajo tudi zemeljske razmere v pošte v.
Proti ostremu spomladanskemu zraku, deževju ali suši si pomagamo le s tem, da sadimo vrste, ki so v cvetju posebno trpežne.
Drevje je saditi, — če hočemo imeti od njega gotov dobiček, — v dobro ali zelo zboijšano zemljo in v zanj sposobno lego. Treba ga je pridno oskrbovati, ravno tako kakor vsako drugo rastlino. A priznati si moramo, da nobene rastline ne oskrbujemo tako malomarno kakor ravno sadno drevje.
Da po možnosti dosezamo vsaj deloma dobre sadne letine, je predvsem treba pravilnega, pravočasnega in skupnega boja v pokoneevanju raznih listnih, cvetnih in sadnih mrčesov. Ti so ravno vzrok, da Je letos vkljub lepemu cvetenju tako malo sadja, kaj'.i ravno ob cvetenju se Je naselilo po cvftju ia listju toliko razne golazni, kakor cvetoder, pedic, gosenice glogovega belina itd., da se sadje ni moglo razviti in oploditi Ur je odpadlo; kar je ostalo, je pa črvivo.
Te in razne druge škodljivce popolnoma uničiti, bi bil pač naš najvišji cilj, ideal — ali ideal je navadno nedosegljiv — in če bi ga dosegli, bi se lahko iz tega jzclmile zopet druge neprijetne posledice, -pega se nam sicer ni treba bati, sa] teh škodljivcev ne iztrebimo nikdar niti do koristne mere. Da pa vsaj približno dosežemo o, ne smemo opuščati nobene prilike, ko racremo pokončevati škodljivce z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago: bodi naravnost, bodi tako, da jim odtezamo življen-ske pogoje.
Pokončevanje raznih škodljivcev je vspešdo in lahko le tedaj, dokler jih je mr^io; ko so se enkrat močno razmnožili, je že mnogo težje, Če ne naravnost ne-možno ; in če ne bi narava sama tu in tam posegla vmes s svojo silo, bi bilo stanje našega sadnega drevja (obče vseh kulturnih rastlin) prav žalostno.
Pred vsem se je treba pravočasno postaviti v bran, kajti jasno je, da ni vseeno, če pobiramo n. pr. po zimi gnezda od glo-govega belina, prstenčarja, zlatoritke itd. in jih sežfgamo, ali pa če pobijamo pozneje v spomladi posamezne gosenice ali pa celo lovimo njih metulje... V tem oziru vlada pri nas še prevelika površnost in sicer tudi v Času, ko Je prilike in časa dovolj za pokončevanje škodljivcev.
Proti tem škodljivcem, proti tej golazni je torej treba nastopiti krepko in z združenimi močmi, ker drugače preti nevarnost, da postane nadaljno sajenje sadnega drevja popolnoma brezpomembno delo. Da se posameznik ne more sam ubraniti tej veliki škodi, se je videlo posebno letos pri nekaterih naprednih sadjarjih, ko jim je ta nesrečna golazen vkljub vsej obrambi požrla vse, cvetje, listje, celo mladike. In zakaj, ker dobri sosedje, lastni sovražniki, niso ničesar stotili tozadevno.
Najlažje in najenostavnejše se zatirajo škodljivci s tem, da se zemlja pred zimo
okoli drevesa dobro prekopi je; vsa debla I do krone je namazati z apnenim beležem, | ki dela gladko lubad in s tem jemlje mrčesu skrivališča in prostore za odlaganje zimskih jajčec. Po zimi ali prav zgodaj spomladi se odstranjajo vsi gosenični mešički. Že v jeseni smo privezali okoli debel z limom ali drugim mrčesnim klejem namazane pasove ali ovitke, ki se spomladi obnovljajo. Ti pasovi zavirajo namreč plezanje mrčesa na drevje, in na klejnih pasih mrčes tudi obtiči in pogine. Spomladi Je drevje osnažiti raskave iubadi, s čemer se marsikateri mrčes in njegova zalega odstranijo ; nadalje je treba drevje otresati in otepati, da pade z njega v podloženo rjuho raznovrstni mrčes, ki ga je potem uničiti. Proti fuzikladiju se moremo boriti le s Škropljenjem z enako zmesjo, ki se rabi za škropljenje trt t. j. galice in apna. Tudi z žvepljanjem se po-končuje mnogo škodljivcev.
Dajmo sadnemu drevju potrebne hrane, dovajajmo mu dovolj zraka, svetlobe, toplote itd , očistimo je od časa do časa, varujmo je pred mnogoštevilnimi sovražniki — škodljivci in v znak hvaležnosti nam bo rodilo obilnega sadu.
Iz Soške doline.
(Dopis.)
Onim, ki nimajo prilike, da bi si često ogledali biser slovenske zemlje — soško dolino, sporočamo, da je letošnje poletje v ti naši dolini posebno krasno.
Iz Trsta se danes prihaja v Bovec v — 5 urah! Dočim so še pred malo leti potniki rabili na trgovskih vozeh po cele tri dni do Bovca ali obratno, se danes lahko odpelje zjutraj iz Bovca v Trst, a popoldne si zopet doma v Bovcu 1 Od kolodvora sv. Lucija vozi poštni automobil, ki pa nima direktne zveze z Bovcem, ker vozi opoldne le do Kobarida, kjer morajo potniki čakati do 5. in pol zvečer, da potem nadaljujejo potovanje ter dospejo okolo 7. zvečer v Bovec.
Brata Ostan sta bila prva, ki sta oskrbela našo lepo dolino z avtomobilom in sta tudi potnike došle z opoludanskim vlakom, prevažala direktno v Bovec ter druge ob-potne trge in vasi, tako, da se je dospe-valo v Bovec že kmalo po 2 in pol popo-iudne. Ta avtomobil ni bil prirejen za boljše sloje, a je izborno služil posebno domačemu prebivalstvu, ker je brz in bolj in bolj po ceni. Ker si je pozneje oskrbel avtomobile tudi g. Jonko, ki ima pošto v zakupu, je namestništvo odvzelo bratoma Ostan dovoljenje za prevažanje potnikov in to vkljub protestu občinstva in županstev vse zgornje soške doline 1 To vladno postopanje je v navskrižju z interesi prebivalstva in mi ne bomo mirovali, dokler namestništvo ne prekliče te nazadnjaške odredbe, ki diši po osebnostih in ki je možna le pri nas. Naj le kak birokrat trdi, da so vse pritožbe le inspiracije oškodovanih bratov Ostan — mi ne odjenjamo od zahteve po svobodni konkurenci, ki daja našemu in tujemu ljudstvu priliko, da se brzo vozi in da prihranja na stroških.
Omeniti nam je tudi, da sta brata Ostan s svojim brzim in, lahko rečemo, najboljšim avtomobilom vedno na razpolago pri vsaki nesreči. Ko treba peljati bolnike v bolnišnico, ali pa požarno brambo tja, kamor jo kliče dolžnost, je Ostanov avtomobil zastonj na razpolago / In takim ljudskim dobrotnikom meče vlada polena pod nogel
Ako ne pomorejo koraki, že storjeni, storimo mi in z nami naši poslanci Še drugih korakov. Kakor rečeno: ne odjenjamo, dokler ne zmagajo obziri na obče ljudske koristi in pa — pravica, enaka za vse! Od vlade pričakujemo, da nemudoma popravi, kar je zagrešila.
Tu v gorah ali prav za prav v naših dlvno lepih dolinah je letos posebno prijetno. Dežja imamo do zdaj dovolj in vsi pridelki obetajo najbolje. Tujce pa vabimo, naj pridejo k nam, kjer so noči zelo bolj hladne, nego ob Adriji in se tudi po dnevu lepo izhaja pod našimi snežniki ob mrzlih vodah.	k.
Penziona! „HlodIKa" v Ljubljani,
Prospekt 5-mesečnih gospodinjskih tečajev.
Začetek: 16. septembra in 16. februarja.
Namen: Gospodinjski tečaji imajo namen navajati dekleta k pridnosti, izurjenosti in samostojnosti v vseh gospodinjskih in kuhinjskih opravilih ter jih naobraziti v vsem, kar zahteva naobrazba od inteligentne žene, razumne gospodinje in dobre matere.
Pregled učnih predmetov:
1. Učni jezik. 2. Gospodinjsko knjigovodstvo in kalkulacije. 3. Hranoslovje. 4. Zdravoslovje in prva pomoč pri nezgodah. 5. Gospodinjstvo. 6. Praktične gospodinjske vaje kakor: a) Kuhanje: pripravljanje preproste in fine meščanske kakor tudi bolniške ia otroške hrane, b) Šivanje: krpanje in izdelovanje perila in obleke, c) Pranje in likanje, d) Pospravljanje in snaženje vseh hišnih prostorov, e) Nakupovanje živil na trgu. f) Obdelovanje zelenjavnega vrta.
Učnina : mesečnih 10 K.
Udeleženke gospodinjskega tečaja stanujejo ali v internatu ali zunaj. Ako stanujejo v internatu, plačujejo za stanovanje, za vso oskrbo in za hrano ob Sole prostih
dnevih po 35 K na mesec. Za hrano v gospodinjskem tečaju pa plačujejo po kalkulaciji, ki jo izvrše same vsak dan.
V tečaju poučuje državno izprašana strokovna učiteljica, praktičen zdravnik in izurjena učiteljica za Šivanje.
Razumna in pridna gospodinja je sreča vsake družine.
Natančnejša pojasnita daje društveni odbor pismeno ali ustno v društveni pisarni v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 9, I. nadstr.
Restauracija FINDING
Trstf Via cologna II
Vsako nedeljo in praznik
PUSS
Vstop 50 stotink, po 8. ari 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA CODBA.
Pekarna In slatiliarna
Josipa Zavadlal
Trst, Via Madonnlna 11 IZ.
Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom.
Pekarna, slaščičarna
8 tovarno biskotov
In salogo vin ▼ buteljkah. — SkladiSče — moke iz prvih mlinov. n
Prevzemajo se pečenje In naročila a Cenitve in krste. — Kruh »vež trikrat
— na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst, vla Glulla St.25.
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, f vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-govežka naročila. :;::
JOSIP G0R6NJ6C
Trst, ul. Caserma 16.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
B rzojavna adresa: ,ux GORENJEC - TRST
TELEFON 21-15. ui
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
Najbogateja zaloga knjig papirja in pisarniških poln:	trebšćin. :::: c: Velika zaloga mnzikalg, molitvenikov in časopiso v
m
Marto Kina-Vino o/žrmva/h
ra bolihn« in MkonvaleiOMit
Pravžroča volja io Jedi, itrjuje želodec Ia ajačuja tudi argaalzaai
Priporočeno od mMjalorečih adrmrmikor v raeh mlnČAjih, kadar ae je treba po bolemmt ojačiti.
Odlikovano ■ 22 kolajnami na rasnih nastavah in ■ aad 6000 sdvavnliUml spričevali.
Izborni oku. "VB V Izbora! tku.
Lekarna SerraVallo - Trst

Veliko skladišče klobukov
m
dežnikov, belo Ia pisane srajco, Izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic Itd. Itd.
K. CVENKELTr.t, «.»»32
Cene zmerne. - Postrežba to6na in vestna
Narodna trgovina. som Narodna trgovina.
Tvrdka D. ARNSTEIN
UL. S. SEBASTIANO 7.
(„Ali* Alpinista6)
UL. S. SEBASTIANO 7.'
prodaja, da al olajša
skorajšnjo preselitev na borzni trg štev. 3
po zelo znižanih cenah
predmete za potovanje
kovčege male in velike, torbice, listnice itd. : Sezijska novost: Torbice v obliki listnioe. =
p
e
0 t* n
Z
a> |>
1
Velikanska zaloga man^fcHturnesa blaga
ML AITE
ulico Ifoooo 36 s podružnico ulica Huoua 38, vogal S. Lazzaro
Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo znižanih cenah man fakturno blago vsake vrste za pomladansko in po'etno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer: srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., V3e po naj zmernejših cenah.
Razne svile, okraski In drobnlne zo Hulile In tudi Krojače.
i
n
n
3 »
n O
O.I
<
CA »
rt
o
3
i\


Znana mirodllnlca
MILANU ZENTRICH
ulloa 8. Mlohele štev. 26.
Velik izbor parfumov, mineralne vode in baiv. Gidrfli lasiOJ/Jlii ČlStilJit TCIt „ŠUriOT".
dS
ca
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vacchla it. 25,
Ceie dogovorne, ar Plačilo na M?.
Sprejme ss popravljanje šivalnih »trojev
vsakega zisteraa. Prodaja igel, olja in aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601
iisnri&ncfsid Trecs
Barrfors veechi* štev. & veliko zalogo
mr venci ^m
porasUsfc in feiseror ?osa:sik * ss^ icno žica, usaataib critic 8 te«1 ko vi in aapisi.
llllu as yer«l29£sHh ptolfcsfe n spiaaifc* SSeJai&j* k©aksrea5»t eeat.
r Zastopstvo in zaloga glasovitih
PliLNINOT "1H
GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ
C. k. dvorni založnik in dragih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasoviijev
JOS. MIM&R:K - TRST
Piazza Goldoni št 12, I. nad.
Planini od 500 kron dalje. Eleganca — soli- | darnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene , ^^ obroki — na posodo — oglašanja.	j
■ST Odprla se je
nova pekarna
s prodajo sladeic, raznih tId lii likerjev v botlljkali
v Trstu, ulica Raffineria 9.
Priporoča se udani voditelj
Serafin Siega
il^&^onril Fine
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzol Bcllini St. 13
laijrofl ceirre it. mora loiega]
Bogat izbor ur
vsake vrste, kakor tudi I uliaroT, prstanov z dlja-|
umati in b. v • dijaman*] tov, ženske verižico, zlate I erobrae za iao3kc.| cj* % o konkurenčnih cewh\
Nova prodajalna zlatarja-urarja
#lessan9ro Čamaro, Zrst
CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih.
Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure Itd. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobo^ brez Z vsake bolečine =
Dr. i. Ceim&k V. Tuschsr
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulica rieila Casermo 5t. 13, II. n.
Moderne železne ogreje 11
za vile (tivtrae), vrte, tavarn«, dvarUća, prastare za taaia Itd. IlnstroTan katalog štev 104 brezplačno.

JL\ino Industrija alpskih dežer Ferd Jersitsch* s SOhne - RInsenfnrt.
Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, G os ti d gen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-====== strasse 45. =—
PORTO AFOLLO
Veliko kopneče mm reda s hotelom, restauracijo In kavarno.
17 4T\ V A Ha|>ee'' ^orn(ort'Zmerne cent
1 V' ' / » Enrico T^avasini.
50 elegantno urejenih sob. • • 50 udobnih kabin za kopanje.
A. SBOGAR
kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za nikeliranje, posrebrneaje, bakranje itd. Itd.
Trst, Via Gaatano Oonizetti 5. * Telefon 126, Rom. IV.
Popravka priprave za točenje piva, motoije na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalaga žarnio, stekel za gaa lo elektriko In d-ugih predmetov.

Eiimi družbn za parne mline
vlvaaaaaaaa;
V!
(Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft)
Naj ver je mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 220,000.000 kg na leto, 55 lag. na dan
Glavno zastopstvo: Ferd. Ffirst, iSmL^"«: \
- Žito in otrobi na debelo.
i

^■hMI I tli lil «MI' I N ^.JSi-C. i
IGNRZIO POTOCNIG
Trst; ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie.
VELIKA IZBERA izgotovljenih moSklh ob!«k za odrasle In za dcttce; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice Iz alpagasa itd.
i VELIKA IZBERA RU\Qf\ ZA MOŠKE.
--Izdelujejo se obleke tudi po meri. —
— Cene, da se nI bati nikake konkurence.

V manufakturni trgovini
TRST, VIA SETTE FONTANE ŽTE^T. 15.
traja še vedno razprodaja vsega blaga po že naznanjenih cenah.
rn PEK I C.
t_____J_
NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v T STU
NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE a B
a a
VLOGE
NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI
41-4V5I
PRODAJA SREČKE NA M &LE MESEČNE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO. POSOJA t-A MENJIĆE IN VREDNOTE. == POSREDUJE ZAVAROVANJA VSEH VRST.
Sedlarska delavnica
Ivan Kravos Jirru.
Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber uagobčnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna.
TRGOVSKO-GBRTNA ZADRUGA SffiS1 SS£
ul. S. Franceseo d'Asisi št. 2 L nadstr.
Poštne braniioični račan 74.679	Telefoa 16-04.
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemn občinstva, da oddaja strankam v brezplačni najem
male hranilne skrinjice
'ki

Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahko dobi take skrinjice, ki o« primerne za prlhranjevanje malih in veCJih ov»t.
Skrinjice te doba pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. zadrnga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi fie ni Član in jih obrestuje po
Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadrnga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med oradnimi arami ki so: Ob delavnikih od 9 do 12 ore dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu.
uL S. Francesco štev. 2. I. nadstr.	I
Alfonz Sirk
Rolon, Mcreri Sto. 11
priporoča cenjenemn občinstvu svojo na novo prevzeto
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
ALOJZ KRŽE
Barkovlje, (Bovecio) via Per^rolo 342.
Priporoči cenjen, občinstvu svejo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
TfiSrMHffHT
TRST, ulica Glotui Carducol štav 21
s TELEFON ite*. Si) |t SI
SJnrfiei« orodje, •rtipetliil »para«, Maderol, ometao roko io »ofs, berflje,
klimi paal, aUstiSml »asi 1» aoforleo, olektroiera?eTtiino prlfrif«, a#aratl aa
■ ■■■ n	lobalaoijo.	■
SSLADlidS HtrOilU m klr«t|liu «•»«• Ijaaja. PotraMila« ls svat.'j a ta »•»M«rc»»« klasa.
Avtorlzovana dunajska iola. h
— — ustanovljena — —
rezanja §blak, Izdelovaaja oblek In perila
RHR HoVak - msr
mllea Iu Lusaro l«, IZL
Pri zdravju ■&■ lila Salute
GIOVAN JI SAMBO
TR ST - borzni trs; št, 14 - TRST
fzravpn ' ->vnrre Fran^ai«*)
Pod vc	"^TAVA GALA.
Higijenski prc^.,. ... . j «ron 2, 4, 6, 8, 10-16. Diskretne poSiljatv-. na deželo, poštnine prosto, če *e pošlje denar naprej. Nadalje: elrs.ičie nogavice io obveze za skrčene žile, pa* vi, suapemorji, vzra7-nalci. Predmeti za bolnike. Vsakovrstni predmeti iz gumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopel j, banje in posode, cevi \z guinijj, irigatorji itd. itd
Nopremo&ljM, pristni angieškl povrSnlkl Konkurenčne cene po meri. Koakurenčne cene.
Najboljšega češkega izvora
Cene gosjega peresa za postelje.
1 kt{ rjavih dobrih tfesanih S K; txi?J4ih K S-M), belih 4 K, belih s puhom K 5 10, 1 kg belih najfinejših »f. -an^ K r. in K i kg Harin g i puha rja» (j K in 7 K, bel« j 6:» m K, nt*Ai(JI jmh • j ra
Izgotovljene po »telje1*^1J^S
rineneca ^o'-tunitr.e^a Naukinga, 1 o le * >80 cm doljf, in ISO cm fliroka z t podsgUvjeni i p-J 80 cm dolgima in 60 *Jro-kinia, napolnja-.a t. novim, sitim, eelo t-p iuim, mehkim posteljnim perjem K IS. Polopemir« S« ^ ; p^rui-e li £; po»me«De ra-e 10 K, 1?, 14 £ iu 1« K ; blaairu 3K,JK» ln 4 K ; pernice *r,o cm <io!g3, 140 cm Široke 13 K, 14 K 70, 17 K 80 in 21 K : biarine iK> cm dol^e, 70 cm liroi« 4 K M), 5 K iO, 5 K 70 ; ipodu'e pernica s trdnem, črt^oeifa gr -dla 180 čut dolge, 116 c in tiroke, 12 K 80, 11 K 80. PoSilj* i« po poTietju o-l 1* kron dalje fraako. — 1'remem doroljena, za nepripravno denar caaj. >'atanćni ceniki gratis in franko.
S. Rgnisch, De^snice št. 265, Češka.
Restavracija Ražem
Sp. Skcfije
priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne v butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne.
3€>e dgoooooo
FRRM BRTRQELJ
. čevljarski mojsler Trst, ulica Vittoria Coionna 10.
(v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otrolie. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne.
OOOOOOOOOtfOO&OOO
GOSTILNA
,Mq IMonale*
Trst, Campo Balvedere sU. 3.
toči se dalmatinsko in istrsko črno in belo vino. Crno pivo dvojnega kvasa in svetlo pivo. Kuhinja vedno opremljena z gorkimi I in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk ae 'priporoča,	F. STREKELJ
V Trstu, doe 4. avgusta 1912.
»EDINOST St. 216
Strati VII
Ces. kr. prii/.
Riunione Adriatica di Sicurta
v TRSTU
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju,
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih tabel proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacij ah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. dacembra 1912
Delniška glavnica (pop. vplačana) K 10.000.00.— Statutarični rezervni zakladi . . „ 5.000.000.— Posebna rezerva dobička . . . . „ 2.000000 —
Razpoložljiva rezerva....... 3.000.000 —
Izredna rezerva za škodo . ... „ 1.000.000*— Pomožna premijska rezerva . . . „ 2.000.0GO*— Rezerve kurznih izpreminjevanj . „ 1.472.022 66 Premijske rezerve in prenosi živ-
ljenskih zavvrovanj....... 128.397.539 05
Premijska rezerva zavarovanj proti
elementarnim nezgodam . . . „ 11.411.560.17 Rezerve za videčo škodo ..... 4.713.482.61
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni)
Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa 5t. 31. - TELEFON Ji 14*02.
Tu se sprejemajo nočna naročila.
Podjetje razpolaga z x8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V	svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter Izdeluje vence tudi iz svežih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovlnasfe in lesene, obleke, Čevlje In druge potrebJJine za mrliče in sprevode, voščen« sveče iz lastne tovarne itd.
——————— vse po nizkih konkurenčnih cenah. ———————-———
V	noMlicall in lastopin na OpCinah Pri g. tata, V Nabrežini pri g. Viteza, pri Orehu (Nogere) pit g. JuMn se dobi 7£c za pogrete potreb 10 uiago. henrik s ti bel j
V slučajih potrebe se toplo priporoča udani_deležnik in upravitelj podjetja.
Skupaj . . K 168.994.604.43 StaDje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12.
1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197.869*34. Zastopstva v vseh dežolnih glavnih mestih in važnejših kraj h A stro-Ogrske monarrijo.
V novi zalogi vina
Trst, u!. Ugo Foscolo 24
se prodaja istersko, dalmatinsko, furlansko, kraško vino, bric, vermut, maršala malaga itd. Vsaka količina prosto na dom. — Priporoča se udani
Josip Širola.
A
blago za Ženske In sukno za meftke obleke« zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpočltjalna
R. Stermecki v Celju St 302
Vzarel na uhtava poštnine praat«.
P E K H R NA
v ul Giulia štev, 92.
Ve a k dan 3 krat avez kruh b prodajo — jestvin in kolonijalnoga blaga. -Priporoča ae glavnemu občinatvu v Trstu in okolici.
Dr. Leopold Mraček
zobozdravnik
Trst, Corso )7.
Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po
najmodernejših sistemih. ■ -------- Za uboge znižane cene. ■ > ■—
Oea. priv in kr.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
fustanovlien leta 1855). — (Glavnica !n reserve 243,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje)
Bprejme v svoje
jeklene varnostne celice
zdelane od svetovno tvrdke Arnheim v Berolino s&jam&ene proti p o Sara ia vloma, pohrane in upr&vljanjo vrednot, kakor tudi samo pohrano »aprtih zavojev, ter d& v dotičnih j sklenil celicah v najem
varnostne shrambice (safes)
različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vred
nostnl papirji, listine, dragulji itd. (VsrnoBtne celice ne more nihče drugi odpret kakor stranke vzajemno z banko.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižic®
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3 V/.
Kentni davek plača direktno zavod. Bavi se tudi % vsemi bankovalml posli, tei zavarovanjem proti z gubam aa žreb *o ju.
Zaloga to- ib inozem. vin Špirita likerjev le razprodaja na drobno in debelo
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delie Acque št. 6t Trot
(Nasproti Oafft Centrale) "Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaas Bargunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Bom, konj&k, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, ■jivovec in brinjevec. Izdelki L vnte, doili iz dobnih krajev. Vsaka naročba se takoj tevrfii. Razpotij« bo po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od po! litra napre]. 263
Dnevnih Edinost
II v Trstu i;
je izdal in založil sledeče knjige:
1.	„Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 1*60.
2.	„Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev.
3.	„Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj Prevel J. Knaflič. Cena K 160.
4.	„Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1.
5.	„Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev.
6.	„Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160.
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh.
:::: knjigarnah po Slovenskem. ::::
Poštnina za posamezno knjigo je 10 vinar.
Ifl_o_neLWnar®oo2jssj
Oglase (Inserate) treba nastavljati aa UrednUtvo lista, in DO na Tiskarne »Edinost«, no na „Narodni Dom" in E.C rta „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edine
ne JnseratnI oddelek" naSega lisfg
= ali na Upravo. =====
Uredništvo, Tiskarna, Narodni den, ia Hotel Balkan nimajo z ogUai nika keg-a opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki na ročtjo ogUse v našem listu in £el6, d* Sodo Isti tofino uvrščeni. — — — —
Slovenci in Slovani
Ksdar kupujete pri tvrdkefc kaurc oglsšajo v „Edinosti"; sklkujte se vedno na 05!« v naScm išslu, ker fako bod* znale <taiitne Ivrdl.e, da prinašajo oglasi, ki jih	v Edinosti, dobitek, in radi bodo uvršale svoje o§!sss tit#> v bodoče v našem listu. Za ta b vd«tc bolje pcsirc?eni, zravea itga pa pomagate s tem nsa* : : ierljalne listu „Edinost" : t
L
■s
3—1!
TEODOR KORN
Trst, ul. Miraraar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. -Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA
- LELA iy POPRAVE -
v PO ffIZZilH CENAH. :: Delo dobro in zajamčeno Telil. 25-26. □ Poslovodja: Franje Jenke

II
ri
10. D
=isb
Zaloga obuvala
is laatue delalzuoa ■■■■
PAVEL VISINTfMI
Trst, uL Glosue Carducci 31.
S i
Zdravljenje krvi!
Čaj „Tisočeri cvet" (Mtileflorl)
Cisti kri ter ie Izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v Selodcu, kakor proti slabemu prebivljanju ln hemoroldam. — Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telef. 377. Pottne poilljatve se Izvršujejo takoj ln franko ako se dopošljekron 1-10.
ANTON BARUCCA
mizarski mojster
Trst, uliti Sas franeeseo š'^ssisi 2e
Specijalist za popravljanje roulet na oknih.
Na Željo 8e menjajo pasovi in zmetl. lamčl za pepolne dels In se tie beli konkurence.
Velika izbera inoSkL: in ženfcr ih čevljev. - Popi sve te izvršujejo toč-v	uo in solidno
^ po smernih cmh
Dne avgusta se preseli v isto UtiCO Št. 27 blizu hotela Moncenisio
Uničevalec dlak „EPILATOIRE"
odstranjuje popolnoma dlake v obrazu, na rokah, laktih itd. Ovira zopetno rast. Velika steklenica K 20-—, mala steklenica K 10 —.
Novo zboljšana barva za lase „FO"
idealno sredstvo za neškodljivo barnje las modre, rjave in Črne barve. Preiztušeno od zdravstvene oblasti in zakonito zavarovano. Vi karton kron 10* —, l/t kartona kron 6"—, poizkusni karton kron 240.
Dr. Robert FisJief. Dunaj L SaMorgasse 11.
(Passauerpiatz 2). Zaloge na Dunaja: Lekarna N. Twerd/, I., Konvilla Apotheke, I., WipplingerstraB3e 12.
Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „0NI0N"
(Filijalka Banke Odiod) u Trsta
se bavi z vsemi bančnimi in menjičniml operacijami.
Tekoči računi In računi na bančni žiro
▼ kronah sli T Inozemskih vrednostih
po jako ugodnimi pogoji po dogovoru.
Uložne knjižice
m Okusa termin ali dogovoijens pr»4-
Inkail
sfekkST, doknsaentOT, odrezkov te
Izžrebanih crefik.
Kapo - prodaja
Is inozemskih vrednek, ralsl is divis.
Izdaja hraaila« kajlllcc t«r obrestuj« vloge pe
h 3 % °|o mm
asatmi dsTSk od hranilnih vlog plaCnJe zavod tam.
Daje predujme	|| Prejema, in hrani deposite
■s vrednote in karate parnikor L k i ||	ter jih točno upravlja.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
(prosto vsakorinife streikov)
menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d'Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia).
Odpira Uredite v nozemstvo proti listinam. ^ Izdaja kreditna pisma.
ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme	|! Odpira earineke kredite.
ms hlsf«, police, warrante Lii || Kupnje ia predaja blage t komisJjL
ODDELEK ZA SLADKOR.
Odhajanje In prihajanje olako«
od 1. maja naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evTOpskem času.
C. kr. državna želczniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
5.00 B Herpelje, (Rovinj). Pula. 5.22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Golovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj.
9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj.
11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana,
Celovec. 2.40 M Koper, Buje, Poreč. 4.15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec. 4.42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula. 6.0© E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.85 M Koper, Buje. 7.40 O Opčina, Gorica, Ajdovščina. 8.22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 8.40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec,
Praga, Dunaj. Monakovo. 10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Monakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 14 O Herpelje-Divača. 220 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose.
Prihod v Trst.
5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, ££oa&-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica.
7.04	0 Is Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.25 H Iz Gonce (Ajdovščine).
8.25 M Iz Bili (ln med postaj). 9.00 ? Iz Berolina, Draždan, Prage, Llnca, D*> evjn, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorioe (Id Ajdovščine). 9 35 n Iz Pula fiz Rovinja).
10	17 0 Jz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.29 E iz Parizp, Monakova, Beljaka, Gorice. 12 43 M I* Poreča in medpostaj.
2 00 3 Iz Celovca, Trbiža, Ljnbljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan Prage. Dunaja.
$07 0 Iz Pule. Herpelj ln medpostaj. 4.32 M Iz Buj in medpostaj. 4 36 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice.
7	00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice.
7.05	0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 7.30 B Iz Berolin«, Draždan, Prapre. Llnea, Da-
naja, Celovca, Inomosta, Beljaka. Jesenic. Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova, Dunaja, Jesenic, Gorice lOOO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 0 Tx Pule CRovinia) Dunaja (čez Divačo)
11	15 0 lz Dur.aja, Celovca, Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9 30 O iz Portorose, Kopra. 937 O iz Gorice. 9 41 O iz Divače, Herpelj.
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazioas)
.42 8 preko Csrviijan« v Renetke, v Riru, Milan, Videm Pontebo, Čedad in B do Konnica (Cormonn) preko NabreŽine. 6 20 O do Gorice preko Nabrefine. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pariz, London.
8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reto, Zagreb, Rudiaa-neito.
9.20 B 7>rrko Nabrežine v Kormin, Vidam Mila« Rim.
9 00 O preko Korisina v Videm in dalje in O
preko Tržiča v Červinjan. 9 55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 13.10 O v Korrnin in Videm. 12.50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (ae zvezo v Ajdovščino) Vid«m Milan itd.
5	tO O ? Ljubljano, Dunaj, Reko.
8.85 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko.
8.50	preko Červinjana v Benetke, Milan. Ria
preko Kormina v Videm.
8	05 B v Kormin in Italijo.
8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpeito 9.20 O v Kormin (3e zvezo t ^ervinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto
Prihod v Trst.
6	10 O z Dunaja, Budimpešte.
1) 30 B e Dunaja, Ljubljane, Oatendo in Londona. 7.40 O ic Kormina in Červinjana preko Bivla. 4.50 B iz Italije preko Kormina in £Tabre£ine. 9 15 B z Dunaja. L ubijane, Zagreba, Budimpešte ln Reke
1125 O a Dunaja, Ljubljane ln Keke. 1J 5U B Iz Kormin* preko Bivia ia B lz Italije
preko Červinjana. 12.13 O iz Italije preko Kormina in NabreŽine. 4.07 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.17 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke t.lO O iz Vidma, preko Kormina ln Bivia. 5.S5 O > Dunaja. /Judimpe3te, Reke, Zagreba. 6 55 O iz Italalije preko Červinjana in Nabrežts 7.30 o iz Italije preko Kormina ia NabreŽine. s 30 g iz Italije preko Kormina in Nabreiina.
8.51	B z Dunaja in Budimpešte.
9.00 E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetek Vidma in Kormina. 11 03 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in lz Italije preko Červinjana.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne, O — osebni vlak, B = brzovltk, M == mešanee.
Stran VII f
»EDINOST. 9t. 216
V Tista, dne 4. avgusta 1912
Vesti iz Goriške.
Iz Komna. Čitali srao v „Edinosti- z dne 31 pret. m. dopis iz Komna, ki razpravlja o nameravanem imenovanju častnih občanov koraenskega starešinstva. Pridružujemo se tudi mi upravičenemu protestu gospoda dopisnika „Pravicoljuba" ter njegovim uvaževanja vrednim pomislekom proti imenovanju tako malo zaslužnih mož za ko-mensko občino; ali g.dopisnik ni bil dobro informiran o vsej stvari, kajti županov pred log se je glasil za imenovanje sledeče gg. častnimi občani: Dr. Ivan Susteršič, dr. Krek, dr. Anton Gregorič, dr. Hinko Ste pančič, državni poslanec Joste Fon, Ivan Kalin, Karoi Oblak, Karo! Ogon in dr. Brecelj.
Kako malo poznani so navedeni gg. pri nas, nam dokazuje najjasneje g. predlagatelja župana predlog, ki nam hoče naprtiti osebe za častne občaue, ki sp'oh ne žive n. pr. d ra Antona GregoriČa in nekaj drudih. — Tako se je glasil predlog županov, ali bolje rečeno: predlog njegovega komandanta.
G. dopisnik navaja pa v svojem poro čilu druge osebe, ki naj bi bUe predlagane častnimi občani. — Svetovali bi mu, naj se v bodoče sam bolje informira o stvari, predco informira on širšo javnost.
Druga netočnost v njegovem poročilu je tudi ta, da pravi, da se Je odstranila samo napredna manjšina starešinstva, med tem, ko je resnica, da se je odstranilo vse starešinstvo z izjemo župana — predlagatelja.
In ravno v tem vidimo, da se. svita tudi pri nas, med našimi starešini. Dokazali so eklakantno, da niso raarijonete na vrvici županovega komandanta, dokazali so, da se zavedajo svojih dolžnosti, skrbeti za dobrobit občine, dokazali so, da znajo misliti s svojo glavo.
Toliko v popravek, oziroma, v dopolnilo dopisa „Pravicoljubegova*.
Ponavljamo pa, da se z dopisnikovimi pomisleki, koga naj se imenuje. Častnim občanom, popolnoma strinjamo: Častni občan bodi edino, kdor zaslužuje to čast!
Resnicoljub.
Iz kojščanske županije v Brdih. 27. VII. 12. (Odgovor na dopis iz Brd z dne 12. t. m. v „Soči" in .Primorcu* glede obč. volitev v kojščanski županiji.)
Ne bi odgovarjal g. dopisniku, da seje s svojim dopisom bavll s stvarjo, ki bi bila izključno gospodarskega značaja in morda tudi političnega razpoloženja nastopajočih strank, ker Je zlasti ob takih prilikah svobodno vsakemu interesentu, da izraža svoje mnenje in ideje. Toda, g. dopisnik je šel dalje in je njemu neljube oseb prijel na način, ki se ne strinja s stvarjo, dostojnostjo in koristmi občine; in če meni di pisnik, da s tem koristi stvari, se jako moti in kaže itr, da mu ni pred očmi splošni občinski blagor, marveč, da se daja voditi od stran-karstva, kar ni v hasek za skupno gospodarsko delo na občinskem polju.
G. dopisnik pa Je takoj na začetku pokazal, da ne pozna predpriprav za obč. volitve, ko pravi, da so imeniki že zaključeni in sicer brez prigovorov, kar pa ni res: proti imenikom ste obe stranki, klerikalna napredna uložili prigovore na c. kr. okrajno glavarstvo.
Kake kandidate so klerikalci proglasili, mi ni znano; ako pa meni g. dopisnik one (kandidate), ki so bili predlagani na prvem kompromisnem sestanku v Kojskem, bodi mu povedano, da onih par „naprednjakov" niso odvisni ne od klerikalcev, ne od liberalcev, marveč, da so to samostojni možje, ki slone na agrarno-gosp. stališču, in jih glede skupnega nastopa obeh polit strank m občinski volitvi, vodijo le oziri, ki so v dobrobit in blaginjo občine. In to inicijativo, izraženo od sirani nevtrainih občinarjev, ki stremi za plodonosnim in vspešnim gospodarskim delom v obči li, bi moral z vese ljem pozdraviti sleherni trezno misleči obči-nar. Neizpodbita resnica je, da podlaga in predpogoj za racijonelno in intenzivno gospodarsko akcijo na občinskem polju sta edinost in sloga razumnih in sposobnih mož v občini, ne pa razdirajoča in gnjila politika, naj že ista prihaja odkoder si bodi.
Res je, da se je sedanjemu obč. zastopu posrečilo doseči najlepših vspehov v občini, ki bodo še poznim rodovom pričali o neu morni in nepristranski delavnosti tega zastopa. Ne da se pa tajiti, da bi se s sodelovanjem obeh strank dalo v tem času še več narediti.
Klub temu pa čaka še mnogo dela tudi bodoči občinski zastop. In skrb za izvršenje, in pa Javna korist zahtevata, da se čim preje izvedejo ta dela. — Ne-le v kojščanski županiji, ampak v Brdih sploh so še različni nedostatki, ki ovirajo racijonelen in intenziven razvoj gospodarstva. Kojščan-ska županija Je ena na|večjih ne-le v Brdih, — marveč v vsem goriškem političnem okraju.
Leži v osrčju Brd; zato je v prvi vrsti poklicana, da po svojem zakonitem zastopu, sestavljenem iz nepristransko izbranih sposobnih občinarjev daja neko vodilno smer tudi drugim sosednim krajevnim občinam.
Ti, izključno gospodarski momenti so dali povoda nevtralnim možem, da so prišli do ideje za skupni nastop — brez ozira na naziranje političnih strank — na občinski
volitvi. In komur ni politična strast prevladala čuta za občinsko blaginjo, mora ta ko rak le odobravati; in upati je, da se ta inicijativa tudi vresniči v dobrobit občine in njenega prebivalstva.
Seveda se morda marsikomu cedijo sline po mandatu v občinski zastop in morda teh bi ne bilo odveč, ko bi Jih bilo toliko, kolikor volilcev samih. Kdor pa pozna nalogo občinskega zastopnika, združe-j o s težko odgovornostjo in trudapoSiilm delom, ne bo reflektlral na mesto, oziroma ga ne bo na isto nikdo silil, kamor ne spada. V kolikor se tiče opazke in nasveta -prcč od nenasitljivih klerikalcev, hinavcev itd. 1 — bodi gosp. dopisniku povedano, da se župan ne pušča od nikogar poučevati, s kom sme in s kom ne sme občevati, da pa bo poleg tega znal s hvaležnostjo ceniti vrline slehernernega svojega pristaša, s katerimi ga je podpiral pri njega težavnetr županskem poslu.	Fran Obljubek.
Našo vest glede baje namero van e premestitve c. kr. moškega učiteljišča iz Gorice v Solkan, je sprejela „Soča" kct šalo za pasje dni. A ker Šal v pasjih dnevih nismo navajeni, dodajemo k tozadevni vesti sledeče informacije: deputacija treh italijanskih poslancev je urgirala pri na učnemu ministru Hussareku premestitev slo venskega učiteljišča iz Gorice v „slovenski del deže e". Deputacija je tudi izrazila mnenje, da bi se z ozirom na razmere premestilo učiteljišče v Solkan. — Minister je obljubil, da se bo oziral na želje Ital.
Do tu naše informacije. Pomotoma smo naznanili kakor rok premestitve Šolsko leto 1914 — 1915, a naš informator nam dostavlja, da se je premestitev zagotovila v šolskem letu 1913. Znano je, da delajo Italijani na vse kripije, da bi se ta zavod odstranil iz Gorice, znano je tudi, kakov vihar je premestitev učiteljišča iz Kopra v Gorico izzvala v italijanskem časopisju. Vlada je Italijanom že takrat obljubila, da namesti zavod le provizorlčno v Gorici. Ker pa Italijani še vedno ne mirujejo, se je vedno bati, da se vlada ukloni vroči želji »italijanske" Gorice. Opozcrjenje ni bilo torej nikaka šala, ampak naša dolžnosti. Naših poslancev pa je dolžnost, da poskrbe, da zavod ostane. Posebno naj pouče omahljive vladne kroge, da je trditev o italijanstvu Gorice le drzna laž.
Vesti iz Istre.
Iz Manžana pri Kopru. Kakor že javljeno, vršila se bo na Manžanu dne 11. t. m. prva narodna slavnost, ki Jo priredi tukajšnje društvo „Domobran*.
Manžan — ta prva lahonska trdnjava Pomjanske občine — je omajana, tudi v tej naj zagrizene jši lahonski vasi so se Slovenci zbudili iz narodnega spanja in se, sicer še mali po številu združili v pevsko bralno društvo „Domobran". 11. avgusta pa nastopijo prvič, da širši Javnosti in domačim, še ne prebudlira pokažejo naše število in moč. Važna točka je bil prej iahonskl Manžan za lahonsko Pomjansko občino, a seda; pida moč lahonstva v rjem in prvi narodni nastop manžanskega društva „Domobrana" pokaže moč probudočih se in ostalih.
Kar je zavednih Slovencev v bližnji in daljnji okolici, ne sme manjkati na tej narodni manifestaciji — prerojenja in vstajenja. Slavna bratska društva so še enkrat uljudno naprošena, da bi blagovolila hitro naznanili svoj prihod z naslovom pesmi, da bomo mogli pravočasno sestaviti spored. Nekatera sosednja bratska društva so se že oglasila in pričakuje se uljudne prijave še drugih.
Vsa zavedna okolica s zanimanjem pričakuje te prve slavnosti, ki bo združena z javnim shodom, in pričakuje se udeležbe tudi iz daljnje okolice. Kličemo še enkrat: Dne 11. avgusta vsi v Manžan 1 Manžan je oddaljen triči?trt ure od Kopra in za ude-ležnisc je to cb enem lep izlet v lepo Koprsko okolico.__
Jukićev proces.
Zaslišavanje prič.
Kot prva priča je bil zaslišan vladni kcncipist Oton P a v 1 i č, ki Je usodni dan spremljal Čuvaja, čegar tajnik Je, vozeč se žnjim v avtomobilu. Pavlid je izpovedal v smislu obtožnice. Prav tako je izpovedala tudi diuga priča, Cuva|ev lakaj Josip L a c-k o v i č
Zaslišani ste bili potem dve priči iz Osjelu, ki naj bi bili dokazali, da sta ob-tožerca Šarinič in Galogaža vedela za nameravani atentat.
B<l je to neki Jurij K o h n, Žid, ki je Izpovedal, da mu je obtoženec Galogaža pripovedoval, da se izvrši na rtšnjega telesa dan atentat v Zagrebu. Obenem pa d. Je tedaj Galogaža zelo veliko tudi govoril o edinstvu med Hrvati in Srbi. Priča pa se je kmalu zapletel v tako velika nasprotja, da jih na tozadevna vprašanja predsednikova nikakor ni mogel raztolmačiti.
Nato je bil zaslišan 161etni osješki gimnazijec P i h o 1J a k, ki pa se ni mogel spominjati natančnejše, kaj je tedaj govori! obioženec Galogaža. Rekel pa je, da bi bi« takoj vse ovadil gimnazijskemu ravnatelju, če bi bil slišal, da govori Galogaža o atentatu. (Smeh.)
Nadaljna priča, redar S u č i č, ki ga je Jukič na svojem begu lahko ranil s strelom
Keramične plošče za podove in predelave poda
Specijaliteta:
žesterooglate plošče posebno močne in precizne iz opekarn SIECI v Florenci
ICaenazzo & Uiero, ul Bachi št- 9, Trst-
Rabite za strehe s volili bis!
(asbest-cementni škriljavec).
Zahtevajte cenike in vzorce pri
glaynem zastopstvu in zalogi
V. Jnnach in im
Trst, ulica Sanita 25
Pozor na znamko „ETERNIT", utis-njeno na naše šipe. Samo tedaj pristen, če nosi vsaka plošča napis z izbočenimi črkami, sls—
ETEHmT-
J	* JŠ^S^'ACt
Najnovejši dohodi
Naj&ijajnejših in najbolj praktičnih novosti na polju igrač, — Potovanjski predmeti Vozički in športni vozički za otroke. Usnjati predmeti. Umetni ognji. Fot-ball in razni športni predmeti. Opanke. Posebno trpežne kuhinjske potrebščine iz aluminija, in iz železa Spinx neodlušljive samo v trgovini
CANDOTTI, PRATOLONGO & Comp.
Nova zaloga kuhinjskih predmetov in igrač.
Trst — Via Gioachino KdSSlnl št. 24 ogel ul. Ca-erma.
Velikanska izbera!
n
y
n
y
Odlikovani čevljarski mojster |J
Viktor Schenk |
9
zalagatelj obuvala c. kr. deZ. :: oružulškt-ga poveljstva ::
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo.
u
»
H
Trst, Belvedcre 321|
u
II
y
Cene da se ni bati konkurence!
V dobroznani žganjarni
Ferdinand Pečenko - Trst
ulica Miramar St. 1	sit
dobijo se vedno pristne pijače prve vrst«, kakor n. pr.
žganje, slivovec in bripjevec,
kakoi »ndl turale pljmfe
frambois, tamarindo in tanade.
P Ivan ICosmerlj
^	Ivanov	l
IRojan, ul. Montorsino Št. 7, J podružnica ul. Moreri 5t. 77, TI priporoma o. ob6inat7u svojo [ Jn. trgovino jestvin in jM■ kolonijalnega blaga.
Nq nrririai	»»»ožin« živega apn*
pl UUaj Apno se lahko dvigne od torka 6. avgusta nbprej, cene zmerne Zglad'i h« pri Konpumnem društvu na Opčicah ali pri iianu Vida. v □a Opčinah 158.
1596
flH lo i 107ĐI	inaro, slovito In priljub-
ijo iu d 1010! tjeno domače srrditvo.
Pri vtćjih naroćbah znatno zaižaao oene.
LEKARNARJA
ji. 7hierry balsam
postavno zavarovan. — Prlstsn same z nuno kot varit.eno
zramko. Proti vsaki falsiti.aciji bo »tr« go pom^ulo i » podhgi pravice. Ta baliam je n<-Jl>o!)»e zdravi.o pljućnim in prsnim boleanim, kaliju, hri^avoatl, težkemu ilihntiju, ui1-emu kataru in o«ooito proti Influenci, slahi prer.aTi, i«lo<l-jneuiu kiču, uuetju Jttei In oblati, proti <*lat»eli stt. pr» h a-ak iju. zoboltolu in ustnim boleznim, proti trganje, u|wi i,.im fotnim boleznini itd. *»/, aLi */i aH »tlika steklenica K
Lekarnarja A.Thlerryja Ste peresno mazi o
edino pristno sane*lji»o leiil-
no za rane, o tekJ ne,odstranjuje lz telesa
vite S kod i jIsnovi lo rećinoma namestuje mućne operacije Učln* kuje tudi proti starim rasam.
Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotink.
Dobiva se: Lekarna pri Angelu varuha. APOLF TH1ERRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja -e
v vseh važnejših lekarnah. Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah drož.
Atlein eehter Balsam
un U	• — ' •
AJhierrj in Prigrida
ha Laai-Siw>wi


Novi dohodi za pomlad In leto !
I
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici
v TRSTU, Via Barriera vecchia 38 in Via del iiettori I, v GORICI, na Starem trgu 1. —V SPLITU, ul. Star. hu<La H14.
naznanja elav. občinstvu, da je preskrbela »voje prodajaln?
s svežim poletnih, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela
ter finega in trpežnega usnja. BMP
I
HUIH—i Idi lian« 11 v JiTflli »Mar n ifi 1111» Trmi iMiwi imrn—i —mir w ■
zvanredna prilika! 9
v LOBR JZNAN1 MANIFAKTURNI TRGOVINI
Bi oseh & iiaurenčič - t Trstu
ulic« Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni)
se prodajajo radi prenapolnjenih skladišč vsi predmeti po močno znižanih cenah.
VPORABITE PRILIKO !	1-1
iz revolverja, je prfča! o tem dogodku in |e zahteval 80 K odškodnine.
Kot zadnja priča je bil danes še zaslišan redar B u š i ć, ki je s pomočjo delavca Butovca aretiral Jukica pri gledališki kavarni, kjer se je videl boriti Butovca z Jukićem. Priča ni vedel, kaj se je zgodilo, in zdelo se mu je, da je Jukić blazen. Videl je tudi, da je Jukić dvignil revolver, ni pa mogel izpoznati, ali je hotel ustreliti nanj ali Butovca, ali pa morda samega sebe. Ljudstvo Je kričalo : „Držite tatu!" Zato je tudi hitro priskočil in prijel Jukiča.
Šesti dan razprave.
ZAGREB 3. (Izv.) V današnji razpravi se je nadaljevalo zasliševanje prič. Ker več povabljenih prič ni bilo navzočih, Je bil prvi zaslišan policijski agent F u Č k a r, ki je zasledoval Jukica na njegovem begu in ki je bii tudi po Jukićevem strelu nevarno ranjen. Zahteval je 2000 K odškodnine.
Drž. pravdnik: Ali ste vid Ji, da je Jukić meril naravnost na vas?
Priča: Zdelo se mi je, kakor da bi bil pcmeril, a potem sem pa zopet mislil, da Je hotel s strelom le ostrašiti svoje zasledovalce.
Prihodnja priča, realčni sluga Dona-dini je pripovedoval o dijaškem štrajku. Tedaj Je spoznal Jukica, toda ne da bi vedel kako se imenuje. Ko sta Jukić in Cesarec čitala brošuro o štrajku, je Jukić rekel, da so raimere na Hrvatskem neznosne in da je zadnji čas, da se odpravijo te razmere. Govoril je Jukić tudi o bombah, a priči se je zdelo, da je hotel reči, da je izgubljen tisti, kdor ne bi delal v ta namen.
Predsednik: Kak vtisk je napravil na vas Jukič ?
Priča: Bil je zelo zmeden človek. Će se je razjezil, so mu stopile pene na usta in škripal je z zobmi.
Obtoženec Narančić: Ta priča je prav toliko vedei o Jukićevih načrtih kakor jaz. On je prost, prosim, da oprostite tudi mene!
Predsednik: Ali ste vedeli, da Jukić namerava atentat ?
Priča: Jukić je rekel nek&rat nekaj o tem, česar pa nisem smatral za resno.
Priča Josip Brkić ni izpovedal nič posebnega.
Nadaljna priča Teodor H u b e r ni bil zaprisežen, ker je sam v preiskavi zaradi Jukićeve afere. Tudi on je spoznal Jukić i za časa dijaškega štrajka. Jukić Je govoril marsikaj, največ pa samo o sebi in o svojem življenju.
Predsednik: Ali je govoril tudi o komisarijatu ?
Priča: Rekel je, da je žalostne razmere, ki vladajo na Hrvatskem, treba radikalno ozdraviti. Zato pa je on tu, ne pa otroci.
Kost pod jezikom.
Priča Ivan Radić, trgovski akademik, ni bil zaprisežen. Povedal je, da je Jakić govoril mnogo, a da gi niso smatrali za resnega, jukić je prići tudi pokazal majhno kost, ki mu je baje zrastia pod jezikom in jo je vedno nosil pri sebi. Policija je to koščico tudi našla pri njem.
Branitelj dr. Prebeg: Jukić je tudi pripovedoval Langu, da so ga hoteli v Srbiji zastrupiti in da mu Je zato zrastia ona kost.
Obtoženec CviJić: Meni je rekel, da je preveč govoril in da mu je zato morala zrasti ta kost.
Pritisk državnega pravdniStva na aretirance.
Branitelj dr. Thaler priči: Vi ste bil v policijskem zaporu, kaj se je zgodilo tamkaj z vami?
Priča: Državnega pravdnika namestnik mi je pri zaslišavanju zagrozil, da ne bom več videl solnca, če ne priznam sokrivde.
Jukićev pozdrav.
Nato zaslišana priča, realec V r k 1J a n, tudi ni bil zaprisežen, izpovedal pa je, da |e spoznal Jukiča za časa dijaškega Štrajka. Jukić je zahteval, da so ga pozdravljali s pozdravom: ,Z bogom k vragu", nakar Je on odzdravljal: „Evviva republika v Stenjevcu!"
Branitelj dr. Prebeg: Kakšen je bil Jukič?
Priča: Jukič je bil zelo razburjjiv človek. Sam sebe je imenoval pesnika-norca in pesnika norcev.
Obtoženec Cesarec: Ta čas je bilo več tajnih dijaških organizacij. Bil pa je načrt, da se ustanovi dijaška organizacija z dovoljenjem oblasti.
Državni pravdnik protestira.
Nadaljna priča dijak Simić, tudi ni prisegel. Jukića je spoznal za dijaške stavke. Jukić mu je tudi dal čitati svoje pesmi. Bil je silno razburljiv in zmeden človek. Priča ni vedel nič o njegovih aten-tantnih načrtih.
Obtoženec Š a r i n i ć: Vsi so vedeli več o stvari, kakor mi, zlasti pa policija. Tu si pač hoče nekdo iz cele stvari izkovati političen dobi č e k I
Dxž. pravdnik: Prosim, gospod predsednik, da preprečite take izjave 1
Branitelj dr. P o p o v i ć: Ne vem, zakaj se neki čuti prizadet gospod državni pravdnik!
Predsednik: To ne spada sem!
Ko je bila zaslišana še priča Marija Bleich, ki nI izpovedala nič važnega, so bile
prečitane izpovedbe nekaterih prič, tako Via dimirja Zulechnerja ln Cuvajega šoferja Ga-šparja Martinčića.
Po premoru je ugotovil branitelj dr. Prebeg, da je Jukič večkrat pravil v za poru, da je pretil obtožencu Horvatinu, da ga ubije, če mu ne prinese revolverja. Isto je povedal tudi priči Huberju in obtožencema Bubliću in Dolencu.
Predsednik priči Huberju: AH ste povedali to preiskovalnemu sodniku.
Priča Huber: Da, pa nidal zapisati v protokol!
Branitelj dr. Prebeg: Prosim, da se to zabeleži, ker je zelo važno !
„Narodno izjedinjenje".
Po prečitanju raznih sodnih spisov je da! predsednik prečitati pravila srbskega „Narodnega ujedinjenja", kjer je govor o kulturnem zedinjenju vseh Jugoslovanov, nakar je izjavil branitelj dr. Prebeg, da ne najde v teh pravilih prav čisto nič revolucionarnega in da se je res treba čuditi, kako je mogel drž. pravdnik zgraditi na to svojo obtožbo.
Drž. pravdnik dr. Marković je protestiral proti braniteljevim izvajanjem.
Bomba je bila izborna.
Nato je dal čitati predsednik izid kemično analitičnega instituta zagrebškega vseučilišča o bombi, ki Jo je našla policija skrito v oni stari vrbi. Izvid pravi, da je bomba naravnost strokovnjaško konstuirana, da je najbrže ni napravil kak posameznik, temveč da je bila narejena v kakem insti tutu, najbrž v kakem arzenaiu za vojaške namene.
Ob tričetrt na Štiri popoldne )e bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek ob 8 zjutraj.
BRZOJAVNE UE5TL
Auffenberg pri cesarju.
IŠL 3. (Kor.) Skupni vojni minister vit. Auffenberg je bil danes opoldne sprejet pri cesarju v avdijenci. Poročal je o tekočih zadevah.
„Mona Lisa0 najdena?
PARIŠ 3. (Kor.) Kakor poroča „Journal* je prišel v četrtek neki 50Ietni človek v tukajšnje angleško poslaništvo in povedal, da je prinesel iz Londona v Louvre ukradeno sliko „Mona Lisau. Izročil je velik omot, v katerem se je nahajala slika, ki je predstavljala Mono Liso in je zahteval za najditelja določeno nagrado. Sliko so obdržali v poslaništvu, prinašalcu pa so rekli, naj se zopet vrne. Medtem so obvestili policijo.
V petek popoldne je prišel zopet on! človek v poslaništvo, kjer so mu izročili sliko. Ko je prišel iz poslaništva, ga je policija aretirala. Sliko so zaplenili. Dosedaj še ni ugotovljeno, ali je slika res prava Leonardova Gioconda ali pa le falzifikat.
Prazniki na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 3. (izv.) Ogrska škofovska konferenca je določila odpravite v sleck-čih praznike;: drugi bcžičnf, velikonočni in oinkoštni praznik, rešijega telesa dan, s večni ca (2 febr.), Marijino ozaanjenje (25. marca) Marijino rojstvo (8. sept.) in praznik deželnega patrona. Prepoved dela ob teh dneh se odpravi.
Knez Schwarzenberg za evharistični kongres.
PRAGA 3. (Izv.) Knez Ivan Schwarzen-berg Je izdal na svoje uradništvo in usluž-benstvo poziv, da se udeleži evharističnega kongresa na Dunaju. Obenem Je ukrenil, da dobi vsak nameščenec, da se more udeležiti kongresa, dva dni dopusta in 75 kron prispevka k potnici.
Proces proti vpornim mornarjem.
PETROGRAD 3. (Izv.) Danes se Je pri tukajšnjem vojnem sodišču začela tajna razprava proti 67 članom vojne mornarice baltiškega brodovja, ki so ustanovili revoluci-jonarno organizacijo mornarjev, ki se je razširila na več ruskih vojnih ladij. Trije obtoženci so umrli (!) v preiskovalnem zaporu. Vodja revolucionarnega gibanja Ko-iomejrov je meseca januarja pobegnil iz preiskovalnega zapora, pa so ga ujeli v bližini avstrijske meje. Proces bo trajal 15 dni in bo zaslišanih 50 prič.
Pogreb kardinala Fischerja.
KOLIN 3. Danes predpoldne se je ob veliki udeležbi vršil pogreb nadškofa in kardinala Fischerja.
Homatije v Turčiji.
Nemiri v Carigradu?
CARIGRAD 3. (Izv.) V mestu se boje Izbruha nemirov. Vojaške patrulje so podvojili in po mestu kroži policija na konjih. Ustavljena pogajanja. SKOPLJE 3. (Izv.) Pogajanja v Prištini so prekinjena, ker državni zbor ni bil raz-puščen. Albanci se nočejo udeleževati pogajanj, ker se ni ugodilo tej njihovi zahtevi, in groze, da udarijo proti Skoplju.
Mir med Turčijo in Italijo.
DUNAJ 3. (Izv.) Nasproti rimskemu poročilu, da se ne vrše nikaka mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo, se poroča tu •z najverodostojnejših virov, da so že pričela pogajanja na švicarskih tleh. Imena pooblaščencev so na Dunaju v poučenih krogih dobro znana.
Cigaretni papirtn^p cigaretne stročnice
ABADIE
PARIZ .
* r'
Dobe se v vseh trafika ž
Pohištvo
najfiiu j še, zajamčeno, izdelano 8 finim ukusom
Be prodaja po zelo primernih cenah v dobro znani zalogi
Guglielmo Brod & Co.
ulica Giocchino Rosslnl in ul. Zonta 2.
Dajejo Be tudi olajšave v plačilu Ceniki zastonj.	Ceniki zastonj.
Veliko presenečenje! Nikoli več v življenju take pril ke! 600 komadov za samo 3 K 80 v.
Krasna pozlačena prec. ura na Fidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gosp de, 3 komadi finih žepnih rut, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko-ljeja iz orient. biserov, med. damski okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhanov, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denanrca, 1 par manšetnih gumbov, 3 stop. double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 ljubimski spisovnik za gospode in dame, 20 kom. korespondenčnib predmetov in še 500 rsbljivib, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Ch Jungwirth, Krakovo št. 47 NB, Pri naročbi dveh zavojev se priloži angleška brivna britev prve vrste. Za neugajajoče se vrne denar.
UNIFORME
za enoletne prostovoljce
izdeluje
elegantno in solidno
takoj pa meri iu ceno
Jakob K up |>
poikovni krojač
Trst, via Giosue Carducci 3
(občinski paviljon).
MALI OGLASI
MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.
W|C | p fon deček, čvrst zdrav se spre ime - 10 ICIOII takoj v trgovini jest vin. Prednost imajo dečki z dežele. Naslov po e Inseratni oddelek Edinosti.	1626
Mailillhci 8PomiQi 80 artistične fotografije na MaJIJUUOl kristalu, porcelanu itd. za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELLIZZARI, urar, Trat, ulica Nuova št. 41 (palača Salem)	1498
Novo slovensko društvo
Avstr.ji, išče zastopnike za nabiranje članov za vse sodne okraje in mesta Primorske. Lepo delo in dober zaslužek zagotovljen Ponudae pod: „Zastopnik" na Inseratni oddelek Edinosti.	1631
PrnHaifl 86 tramov' v*&ke mere, debelosti ia I rUUdJU dolgosti, deske, vrata, okna, traverze, železne, opeke, kamenje za zid, železo za stavbe, p anete, remelni. Via Miiamar št. 39, Curro & Figlio._1595
V/rlnvflr T c kr-plažbi'8 p1hčo !etnih ihook.
"UUVUl/ dobre ekzistence, bi se rad Beznanil radi ženitve z gospodično od 25—30 let staro, ki bi im la nekaj prihranka. Resne ponudbe naj se pošiljajo na Inseratni oddelek Edinosti pod „Vdovec".
jo umrlo I 80	avgusta 2 kobili po
'••d pruudj devet let, močni za vsako težo, se jih tudi gaiantira. Gena približno K 14C0. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	1603
Meblovana e^egaDtna ®oba ae za ur&(*~
riera 33, ^ rata 13.
cika pri cenjeni družini. Bar-
1635
(IHH9 He	meblovana soba s pečjo ali
UUUa meblovana sobica. Ulica Conti 24, II. vrata 16.	1624
izvrstno istrsko vino §SŽK" "
janskem konsumnem društvu (nasproti cerkve) po zmernih cenab.	1630
PmH^ Be Ps'ček po vsaki ceni. UL Uaspare rUU«t Gozzi 3, II. vrata 14.	162*>
flflrloin Prfdajo Be pod dobrimi pogodi krčme UUUaJIJ v mestu in okol:ci. Dober zaslužek zagotovljen. Oddajo se takoj v najem različni magazini. Pojasnila daje Collarsich, kavarna Corso od i»—11 in 4—6._1617
Ml O H upokojen državni uslužbenec, vešč sloven-mldU gkega, italijanskega in nemškega jezika, i'Če službo kot inkasant ali kaj primernega. Na za* htevo tudi kavcija. Ponudbe pod „Služba" na Inseratni oddelek Edinosti.	1621
Q+QnnuQnia (2 8obi in kuhinja) z majhnim OldllUValljc hlevom, ako mogeče tudi skedenj, v bližini mesta se išče. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod Štev. 500.	1622
Josip Štolfa
mizarski mojster, Trst, ulica Belvedere št. 10. — Izvršuje vsakovrstna mizarska dela.	793
Proda
se v Kolonji zemljišče pripravno za dvorce, nadalje hiša P 305 s hlevom in vodo blizu pivovarne Judtmann. Ugodne cene. Plačila letno ali polletno. Pojasnila Via Zonta ">8 telefon 21-64.	1514
Fotografa
ulica 7.
Antona Jerkiča naslov: Trst, ul. delle Poste 10, Gorica, Gosposka
4444
Posestvo
blizu Trata, obstoječa iz dvonadstropne hiše z 18 prostori, okoli hiše 1200 sežnjev zemljišča s tekrčo vodo, konccsijo z dobroidočo gostilno in inventarjem, se zelo po ceni piods. Na°lov pove Inseratni oddelek Edinosti.
Družine na deželi
mm
vpsrabljajo zelc rade praktične JEVE
Kocke po 5
samo z vrelo vodo u»nni po ite dajo tak*] lz- jllMSii v; vrstno, govejo juho
Prave samo 2 imenom MAGGI in varstveno znamko zvezda s križcem. Druge kocke niso MA6GI jeve.
V veliki množini se ta teden
razprodaj aj o
OSTANKI




mm Križmančič & Breščak
Trst, ulica Nuova št. 37.
>
3MMWl&NBU&. BANU
TRST, VIA CASSA M RrSPARMO ST. 5 (LASTNO fOSLOI%>
MPOJE nr prodaja i
■mRHtll PiPIKJS, EK5TE, OBLIGACIJI, IV •G?** nnU« PRIJORITBTE, DELKIC3, BEEOU ITD.
VALUTE 15 DEVIZE.
PREDUJMI	_
■A fllDIUm PAPIRJE IN BLAO« LBSK1 t JATNDS SKLADIŠČIH-
SATE - DEPOSITS. — PROMESE.
1BZOJATI: JADXAirsrA.
mr MENJALNICA. ~wm
OD DNEVA VLOGE
VLOGE NA KNJIŽICE
Jfc DO DNEVA VZDIOA
KSHTVI ĐATKZ rLACCJB BANKA U SVOJEGA.
NA TEKOČI IN ŽIRO-RACUN PO DOGOVORU
ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI.
URADNE URE: 9—12, 2V»—5Vi.
ESKOMTUJEi ujofj^tk »Wta» nt varuh.
ZAVAROVANJE T*FD5«BTNIH PAPtRJBT FBOTI KTTMNI OOTBL HSTIZUA OUS&ANJA 8SE0I ITD. BKEaPLAffHO.
STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI
UZD ITI PKOTI DOCTTMSTTOlf UKSCANJA.
BORZNA NAROČILA. - INK A SO.
TSLHFONI: lt««, JTM._
_ _ . . -----
Filijalke v Opatiji in I jubljani
Slovenci, se hočete obleči po ceni?
Obiščite dobro znano trgovino
Alla citta di Trieste
Via Giosue Cardseci št 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožubastim ovratnikom, hlače, srajce, malij itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga , inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naroČila za obleke po meri.
Alla oitta di Trieste
Vin G osue Cairdnrol St. 40
3DE

RESTAVRACIJA
AURORfl
Jrsi, ul CarSucd št 13,
Po dvainpolietnem ar.gažrraju v Gradcu, kavarna nStyria", od danes naprej prvič v Trstu
Originalni dunajski damski orkester 6 dam
£)€£W€1SS
pod vodstvom g.ce ANNIE RITTSTEIGER.
Velik KONCERT
vsak večer o4 7. do 12. ure
z velikim in izbranim muzika-kaličnim in pevskim programom.
Vstop prost. Vstop prost.
Za mnogobrojan obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Toči se dobroznano I.a Goesa^vo pivo, vedno sveže iz hektoliterskih sodov.
Tehnična poslovnica
FRANC & KRAKC, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ)
dobavata:
Tangyet najlzvrstnejie motorje na bencin, plin, opojni plin in motorja oa aafto,
8'" ste m „Diesel" stoječe in ležeče ustroj be.
Lokomoblle na benzin In paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovaren kakor: Mlini za moko, atroJI za proizvajenje olja, tovaraa leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko Obrt, centralno kurja te v, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vsdigala za osebe (Uft) sistem Pedretti, kakor tadi vzdigala za blago. Stroji za kovažko in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe itd. „Andoro" najbolji in najcenejši pokrov hiš.
— — — Proraiul Iv oblak mernikov zastonj. — — —
©tvorj ena je
oblastveno koncesijonirana
posredovalnica s za službe =s
Johanna Ebner
Trat, nlloa fflolin picooio št. 11.
Krojačnica in zaloga
narejenih oblek
v "IVstu
ul. Sette fontane 2, vosa! Barriera. Sprejemajo se naročila po meri po ugodnih csnah.
Naravni led
v štangah in kosih iz tvornice naravnega ledu v Banah
se prodaja na debelo in na drobno v
LATTERIA iGlENICA
„TRIFOLIUM"
Znano je, da se pri nakupu naravnega ledu prištedi 300 ker dlje traja nego kristalni led.
P0Z0r! ZologoIzžotoullcnlh oMeRznmoSRe
Radi predstojeće spišite preureditve trgovine, prodam vse po zelo zniža- flflOI lt\°\ Bfl0! ^ več, po vrsti blaga. — nih cenah do JU |0f tU |0f JU |0 Vsakdo, ki kupi blaga za
najmanj K, se lahko udeleži tekme za veliko denarno nagrado.
Bogat iibor oblek za dečke.
Ferd. Dobavšek, Trst i
ulica Giosue Carducci štev.' II.	|\
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
Trst - Piazza S. Francesco d Assisi 7.
Prodaja moke 1. vrste, sladčice in prepečene! (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in 'istrska vina z razprodajanjern pive v ste-! kienicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim 1	- električnim strojem.	-
Točne ure prodaja
Emilio Muller
EmiLIRCERECjRTO
Oampo San Glacomo Stev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst
Ivan Žniderčič
Trst, ulioa Belvedere 17, Trst
Trgo¥ina jestvin in kolonijali].
Zaloga testenin iz Bistrice in Neap je, vsakovrstna olj«, irila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor: otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd., po pošti. Cene ugodne in točna postrežba.
Skladišče kož
barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in ssdlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaja). Ve>8ČJ kože črne) in rumene (Bokskaib). ošči a r*a nsjtolje vrste za barvan* čeviie. NaroSbe za vse krate dtfželn izvršuje točno in hitro
Lerenzo Gaggia^elii
Irstu, I. Case mall (poteg kayarne Sociain. j
Rimske toplice v Tržiču
(IMONF&LCONE)
odprte od 1. junija do 1. oktobra. — Toplice 400, slovite močvirnate kopelji 3 tr-žjškini blatom, masaže, elektroterapija. Uspešno proti kroničnemu revmatizmu v členkih in mišicah, posledicam, ki nastajajo vsled zicmljenja in z vitja kosti. ish:asu, starim izpahom itd. V kopališču izborne sobe in hrana. — Zmerne cene.
Vodilni zdravnik: Dr. Karaman. — Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Graf.
najuglednejša In najstarejša prodajalnica ur v
Trstu, via 8. Antonlo
(vogal ulico S. Nicol6).
VELIKA IZBERA
verllio, »ta tih, »rebrnih. kakor tudi sten-■klh nr vsake vrsta.
U«tsnoviJ*n° >•*• 18i0-
a»aggi«aMaBgyJ.'
Ivan Krže
Trst - Piazza S. Giovannl St. I.
w *	kuhinjskih in kletarskih potreb,
ClAlOg;^ gčin od leaa in pletenin, Škafov, brent, čebrov in kad, sudčekov, lopat, reSet, sit in vsakovrstnih kofiev, jerbasev in metel ter mnogo drugih t ta Btroko Bpada- p«: 0	svojo u-
jočih predmetov.— *	govino a
kuhinjsko ponodo vsake vrste bodi od porcelana, t*-mlje emaila, kositerja ali cinka, nadalje pa^amanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, semljeno in stekleno posodo ca vino.
— V LASTNI HIŠI —
j— Vhod po glavnih vratih —I
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma fit. 2. — Telefon 952.
W ima na razpolago lekleno varnostno celico
U j« varna proti vlomu in poiaro, v katni bo 8HRAMHIUE, ki m oddajejo strankam t najem In sicer
za celo leto kron SO, z® Setrt leta kron 12 za pol leta „ 80, za en meaeo „ «
Bhrambice «o 24 cm visoke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne mor« drugi odpreti kakor strank«, ki sasM osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
SE3T Oddaja hranilne pusice T2g
katere priporoča posebno stariSem, da na U najnovejH in najvBpeSneji način navajajo itediti svojo deco. Naialjaa pejasalla ds]e ravsd sb uradnih arah.

BcfeSzffl
J •
a

Hotel „Tri krone"
v Sežani Prenovljen. Izvrstna postrežba. Teran, istrska, vipavska in dezertna vina.
Zaloga in točenje pive „Dre-her". - Nemška in italijanska kuhinja. Lepo opremljene sobe : na razpolago. — ——
Ob nedeljah omnibus Opčlna • SeJans.
Za obilen obisk se toplo priporoča
JAKOB ORTAR, lastnik.
iic5«5=iaE
fiobeno zave]an]e kadilcev oto-manskih cigaret, ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju od 9. 3. 1912 vsi posnetki odpravljeni.	—

T^ETTES0R/fVr 0f>08l
K^O TTOM A N