račnn: Ljnfv m^mm m 1 M t m^ J^Sfc M5 m m m / m /W m * m Kopitarjevi nt. 6/II1 ^^ HI ^^^ ^ ^^^^ U prava: Kopitar- jeva 6. telefon 2V9» Telefoni nrednlitrn: dneva« alužba 209» - nočna 2996, 2994 tn 2059 --lakaja rak d.n ajntraj. rnaen ponedeljka In Jneva po praznikn Inozemstvo 120 Din Pomen zadnje vladne krize v Bolgariji »Odslej bo vladal samo kralj" Izvirno poročilo o zlomu hapelanshe lige - O značaju Toševe vlade Mladina brez dela Po vseh državah je vprašanje brezposelnosti ena poglavitnih skrbi, ki muči javne oblasti, ako se svoje odgovornosti pred narodom in zgodovino resnično zavedajo. Prav tako pa mimo tega perečega problema sodobnosti tudi drugi ne morejo mirno iti, razven seveda, če se za javna socialna vprašanja sploh ne zanimajo. Toda, kar vzbuja posebno skrb vseh resno mislečih, je usoda nezaposlene mladine tn njena bodočnost. Žal, da se široka javnost baš za ta del problema najmanj interesira. Pri brezposelni mladini namreč ne gre v prvi vrsti in še manj izključno za vprašanje preživljanja, kakor je to slučaj pri starejših brezposelnikih; važnejši še kot kruh je pri mladini moralni problem in pa vprašanje njihovega življenjskega poklica sploh. Na teh področjih se v prvi vrsti dela škoda, ki je morda niti več generacij ne bo moglo popraviti. Mednarodni urad za delo v Ženevi je sklenil, da bo svoje letošnje XIX. mednarodno posvetovanje v juniju posvetil izključno vprašanju brezposelnosti in sicer v prvi vrsti nezaposlenosti mladine. Vsa posvetovanja bodo posvečena iskanju primernega zdravila, ki bi ga ta mednarodna ustanova mogla nasvetovati državam kot učinkovito sredstvo za pobijanje brezposelnosti mladine. Po zadnji mednarodni statistiki znaša število nezaposlenih po vsem svetu 25 milijonov, od teh računajo, da je mladih ljudi pod 25 letom gotovo 8 do 10 milijonov. Čisto gotovo je ena kakor druga številka mnogo prenizko vzeta, dasi se tudi že za temi številkami skriva komaj doumeta beda in obupen položaj rodu, ki prihaja, ne da bi tudi najmanj bil 6am kriv žalostne socialne in gospodarske dedščine, ki jo prevzema. Trdimo pa, da je tudi ta strahotna številka mnogo prenizka. Kajti, kam drugam kakor ined brezposelne naj štejemo mase doraščajoče mladine pri 14, 15 ali 16 letih, ki ostanejo po šolah samo radi tega, ker nimajo nikakih izgledov, da bi mogli dobiti zaposlitev ali vsaj pričeti z učno dobo za svoj pravi življenjski poklic. Škoda je dvojna: mladina izgublja svoj dragoceni življenjski čas, drugič pa brez zanimanja poseda po razredih, kjer nima nikakega interesa za tvorno sodelovanje in se tudi čuti in se največkrat tudi smatra od 6trani učiteljstva kot nepotreben balast. Kam naj dalje štejemo kakor med brezposelne brezštevilne mlade ljudi, ki so končali srednjo šolo, visoko šolo, učno dobo v tovarni ali pri mojstru, pa ne dobe nikjer primerne nastavitve ter zato v sili sprejmejo »kakršnokoli službo«, čeprav niti najmanj ne odgovarja njihovemu poklicnemu študiju ali izvežbanosti. Mladi ljudje z dobrimi spričevali, celo z doktorskimi diplomami stoje pred vrati življenja, ki pa se jim nočejo odpreti. Mladeniči in mladenke, ki so se marljivo učili in tudi nekaj naučili, ki so za svojo izobrazbo porabili mnogo mladih sil in v vsakem slučaju tudi precej denarja, naenkrat spoznajo, da njihovo znanje nikogar ne zanima in ga nihče noče uporabiti. Za mladega človeka je to strašno presenečenje in silno težka preizkušnja, pred kakršno starejše generacije v tolikšni meri niso bile nikdar postavljene. Mnoge vidimo, da 6e pod pritiskom razmer odpovedo svojemu pravemu poklicu in sprejmejo karkoli in se po-taknejo kjerkoli, da vsaj za silo žive. Po 15 letih študiranja in stradanja z univerzitetno diplomo v žepu iščejo mesto inštruktorja, tipkar-ja ali 6tenografa, z gimnazijsko maturo se potegujejo za mesto sluge, izučeni rokodelci prebirajo dan za dnem časopisne oglase in se ponujajo tudi za najnižja dela, za katera strokovna izobrazba sploh ni potrebna. Vsi ti so le navidezno zaposleni in jili moramo šteti prav tako med brezposelno mladino. Pretresljiv je oklic Krščanske mednarodne strokovne organizacije, v katerem beremo med drugim: »Milijone mladih nas je po vsem svetu brez dela. V poklicu, za katerega smo se izučili, nimamo možnosti, da bi živeli človeka dostojno življenje. In ker ne delamo, 6e tudi naša strokovna in poklicna vrednost vsak dan bolj manjša. Dan za dnem se zastonj trudimo, da bi nas kdo sprejel na delo. Vsa vrata so nam zaprta! Negotovi smo jutrišnjega dne, naša beda m revščina je vedno hujša. Z vsemi silami notranjosti se borimo proti brezupju, a vendar čutimo, da nam pešajo moči in da se pogrezamo. Sanjali smo o samostojnosti, o lastnem domačem ognjišču, toda vsi lepi načrti so se razblinili v nič. Zadnji čas je, da se odpomore brezposelnosti mladine. Vedite, da nismo nikaki postopači, ne lenuhi. Dajte nam samo naše stroje, naše orodje, naše delo« ... To je tožba mladega rodu, ki sega do srca ali vsaj morala bi do temeljev pretresti sodobno družbo. Ali se je kaj storilo, da se vsaj za silo obveže ta najbolj krvaveča rana našega časa. Tu ne mislimo naštevati vobče znana preventivna sredstva proti brezposelnosti, kakor je znižanje delovnega časa ali boj proti dvojnemu zaslužkarstvu. Posebej, kar se tiče omiljenja brezposelnosti mladine vidimo, da so po nekaterih državah, kakor v Angliji, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Italiji, na Poljskem s precejšnjim uspehom poskusili s takozvano »mladip-sko delovno službo«. Sicer ima vsaka država nekoliko drugačen sistem, vendar gre v bistvu povsod za tem, da se mlade brezposelne uvrsti v nekakšne delavske čete in se jih uporablja za najraznovrstnejša javna dela, ki ne zahtevajo kake posebne strokovne izobrazbe, n. pr. osuševanje močvirij, gradnjo nasipov, cest, železnic itd. S tem se doseže troje: Mladina se zaposli, pomaga se pri izgradnji javnih del, kar lina svoj gospodarski pomen in kar je najvažnejše: z delom se mladina obvaruje pred slabimi moralnimi posledicami, ki jih povzroča brezposelnost, kakor je duševno in telesno propadanje, sovraštvo do vsega obstoječega, vlačugar-jenje in razni zločini, o katerih toliko beremo v dnevnem časopisju. Države, ki so uvedle mladinsko delovno službo, niso storile tega toliko iz gospodarskih razlogov — saj bi javna dela tudi drugače mogle izvesti — ampak so hotele predvsem preprečiti moralno propadanje dorašča jočega rodu. Večkrat se v»rašuiemo. ali ne bi bilo tud« v naši (Od našega posebnega dopisnika) Sofija, 23. aprila. Režim vojaškega cenlruma (nekdanje kapetanske ligo), ki je nastopil na politični pozornici z državnim udarom dne 19. majnika 1934, je zaenkrat prenehal, ko se je kralj Boris odločil, da uveljavi mesto vojaške svojo lastno diktaturo. Kajti to je v kratkem bistvo dogodkov, ki so se te dni odigravali v Bolgariji in ki so dovedli do sestave vlade pod predsedstvom Toše-va izven vojske in celo proti volji vojaških činiteljev. To je v glavnem tudi vzrok nekega razočaranja v bolgarski politični javnosti, ki je pričakovala, da se bo iz te nepričakovane krize našel izhod za povratek nazaj k nekdanjemu parlamentarnemu režimu. Vojska je vladala od 19. majnika lanskega leta do 22. februarja letos. Od 22. februarja pa do 21. aprila smo v Bolgariji imeli tudi vojaško vlado, ki se je zaman trudila, da bi si pridobila zaupanje in podporo kralja. Odslej pa bo vladal kralj Boris sam osebno. Sam je takorekoč prevzel vso odgovornost oblasti v svoje lastne roke. V posebnem proglasu na narod je oznanil, da bo izdal novo ustavo, ki jo sedaj njegovi ministri pridno izdelujejo in ki bo skušala urediti življenje bolgarskega naroda brez sodelovanja vojske in političnih strank. V primeru, da bi se mu poskus ne posrečil, ima še v Cankovu zadnjo rezervo, vsaj tako mislijo v resnih političnih krogih. Tako si je treba razlagaii, da se nahaja v sedanjem kabinetu g. Kožuharov, ki je Cankov namestnik ter je v vladi g. Toševa nekako podpredsednik vlade. Njegovo prvo upravno dejanje je bilo, da je izpustil iz internacije g. Cankova. Zlalev - žrtev lastnih grehov General Zlatev se mora zahvaliti za svoj padec sebi in napakam, ki jih je napravil. On je iskreno mislil, da si bo mogel pridobiti zaupanje kralja ter ustvariti sodelovanje med njim in med vojaškim centrumom. S to zamislijo v svojemc srcu se ni vstrašil niti pred močnim udarcem po glavah prevratnikov z dne 19. majnika 1934, ki jih je dal aretirati in zapreti na otoku nasproti Rurgasa. Tako je general Zlatev z lastnimi rokami izpodkopal temelje tistemu režimu, čigar predstavnik je koncem koncev bil tudi on. General Zlatev je svoje napake tudi takoj poplačal s tem, da je istočasno izgubil predsedniški fotelj in generalske naramnice. Vladna kriza je bila dejansko otvorjena, ko so iz vlade izstopili Batolov ter oba Cankova prijatelja in zaupnika Dikov in Molov. Na dvor, da vrne mandat, a vrača se z izjavo, da je sestavil vlado ! Pogajanja med kraljem in vojaškim centrumom za sestavo nove vlade so se vlekla tri dolge dni. Tošev je kot mandatar krone enkrat že obupal ter mandat vrnil. Tako smo se približali 21. aprilu. Bila je to nedelja. Vsa Sofija je bila do skrajnosti razburjena. Ob 10 dopoldne je prišev Tošev na dvor, da vrne kralju mandat za sestavo vlade, ker se ni mogel sporazumeti z vojaškim centrumom. Na dvoru je ostal polnih sedem ur in se je na splošno začudenje množic, ki so čakale pred dvorom, pokazal šele popoldne ob 5 ter oznanil pričujočim, da ima vlado že sestavljeno. Položaj se je v teh 7 urah spremenil od nog do temena. Kralj je bil med tem sklical nenadoma kronski svet. Vojaški poveljnik Sofije general Canev, ki je v sedanji vladi vojni minister, je od svoje strani izpeljal ne- državi ali vsaj v Sloveniji koristno, da pokre-nemo tudi kako podobno akcijo. Nihče si ne bo upal trditi, da je položaj naše mladine boljši, kakor n. pr. v Belgiji, Nemčiji ali na Poljskeip. Vsi tudi vemo, da se število mladih brezposelnih ne zmanjšuje, ampak celo narašča. Kdo se zanje briga? Ali se zavedamo, da bo iz njih vzrastel kader ljudi, ki bo jutri odločeval o usodi naroda in države, Pri banovini imamo nekakšen »bednostni fond«, kamor se na leto steka milijone ljudskega denarja. Kaj, če bi baš ta denar porabili za smotrene socialne akcije v zvezi z mladinskim skrbstvom, za javna dela, po katerih naša dežela že desetletja vpije. Vsaj na nekaj bi čez par let mogli pokazati, pri tem pa bi stotine mladih ljudi rešili grozeče propasti. Sedaj se bednostni fond v glavnem uporablja za nameščanje učiteljstva, tipkaric ln drugih pomožnih moči po uradih, precej gotovo tudi za razne podpore. Toda gotovo bi bilo boljše, da se denar porabi za kako sistematično, širokojjo-teznejšo akcijo, ki bi zlasti mladini duhovno več koristila. Na mladega človeka najbrže ne upliva posebno vzgojno, če vidi, dn za delo, ki ie bilo še včeraj v redni službi nlačano s 1000 , Din mesečno, danes dobiva le 300 ali 500 Din. 1 kaj potrebnih vojaških varnostnih ukrepov. Pred dvor je prikorakal bataljon učencev državne vojne akademije ter zasedel stražo. Tako je bila imenovana nova vlada. Vojaški centrum za to ni vedel in ga nihče ni vprašal za mnenje. Četudi je vladalo po vojašnicah in v mestu velikansko razburjenje, so se vsi dogodki odigravali v največjem miru in redu. Tudi vojaškemu centrumu se mora častiti, da je pokazal toliko prisebnosti in modrega razumevanja. Sklenil je, da nov položaj sprejme mirno in da se ne bo ganil, dokler ga kdo ne bo napadel oziroma dokler ga ne bodo poskušali razgnati ali pa iz režimskih razlogov odpuščali iz službe ofocirjev. Molk nad Bolgarijo Kakšen je sedaj položaj v državi, odkar je kralj izdal proglas, v katerem napoveduje, da bo oktroiral novo ustavo, ni opažati niti v Sofiji niti v podeželju nobenega navdušenja a tudi nobene reakcije ne. Kralj mirno zapušča svoj dvorec v Sofiji vsak večer in gre počivat v svojo letno residenco, od koder se sleherno jutro vrača nazaj v Sofijo. Nad Bolgarijo leži ozračje molka in pričakovanja. Toševovo imenovanje za predsednika vlade je povzročilo nekaj komentarjev. Toševu nekateri očitajo njegovo prošlost, njegove nekdanje zveze z mihajlovisti (makedonci), njegovo vlogo zn časa svetovne vojne, njegove posebne vidike o jugoslovansko-bolgar-skih odnošajih. Ali ni bil Tošev nekdaj so-trudnik lista »Macodoiiija«, ki je bil najhujši nasprotnik vsakega zbližauja z Jugoslavijo! Ako bi bili izbrali za predsednika vlade kakšnega generala, bi se bila javnost manj čudila. Toda prodno izrečemo kakšno obsodbo, hočemo počakati, da vidimo delo novega predsednika vlade in njegovih ministrov. Prisotnost zunanjega ministra Kjuseivanovs v vladi jo najsvetejša točka tega preobrata. Upajmo... Ali se bo kaj spremenilo v zunanji politiki Bolgarije! Kot rečeno, je treba počakati de; janj, toda že sedaj se ne moremo vbraniti vtisa, da so so ipak zgodile v Bolgariji spremembe, ki zahtevajo budne pozornosti in navdajajo manj optimizma. Toda navzlic vsemu upamo, da niti zunanji niti notranji mir ne bosta trpela in da je sedaj konec sramotne prošlosti, ko je bila Bolgarija prenapolnjena s političnimi uboji in s terorističnimi organizacijami. Dr.-ev. Zahljučitev sv. leta Stotisoči Prihod kardinala Pacellija Lurd, 25. apr. c. Legat sv. očeta je danes dopoldne prišel v Lurd s posebnim vlakom. Kakor smo ploročali že včeraj, je kardinala Paccelija pričakoval na meji zastopnik.vlade minister Marin. Po pozdravu je povabil kardinala Paccelija v vlak, ki ga je poslal nasproti na mejo kardinalu Pacceliju predsednik republike Lebmn. Od meje skozi vso južno Francijo se je nato kardinal Pacceli vozil s posebnim vlakom kot suveren in na vseh postajah so mu izkazovali čast kot zastopniku suverena. Sprejem legata v Niči Prvi večji sprejem se je vršil v Niči. Na kolodvoru so se zbrali vsi zastopniki oblasti s pre-fektom in vojaškim poveljnikom na čelu. Na peronu ie bila postavljena tudi častna četa vojske. Po sprejemu je posebni vlak ostal dalj časa na postaji in se je v salonskem vozu izvršila najprej oficielna izmenjava predstavljanja, nato pa še je v jedilnem vozu predsedniškega vlaka vršil slavnostni banket, na katerem so bile izmenjane pozdravne zdravice. Kardinal Pacceli je med drugim rekel: »Pozornost, ki nam jo je izkazala francoska vlada, me je globoko ganila. Dobro vem, kako neizčrpna je velikodušnost in plemenitost vašega naroda, ki po pravici nosi toli častno ime »najstarejše hčerke sv. Cerkve«. V tej, z junaškimi čini tako begati državi najdemo tudi neizmerne zaklade duševnih vrlin. Izrekant ob tej priliki svoje najtoplejše želje za srečo vaše velike in drage domovine.« Kmalu nato je predsedniški vlak odpeljal s postaje dalje proti Marseillu. Na vsej poti je spremljal viak državni minister Louis Marin. Prihod v Lourdes Skozi zadnji del južne Francije je vlak vozil ponoči. Pač pa je bila zato tem bolj prisrčna vožnja vlaka, ko se je zjutraj bližal Lurdu. Na vseh postajah so bili postavljeni slavoloki in ob progi so verniki s svojimi duhovniki na čelu in z zastavami pozdravljali odposlanca sv. očeta. Kolodvor v Lurdu je bil že dolgo pred prihodom vlaka prepoln občinstva. Na peronu so se zbrali zastopniki cerkve, oblasti in ljudstva, tako, da je morala policija kmalu zapreti dohod na peron, da bi mogla vzdržati red. Na čelu zastopnikov se je na kolodvoru zbralo nad 70 kardinalov, nadškofov in škofov. Njihove sijajne obleke v »capi magni« so se odlično prelivale v tekmovanju s pomladanskimi barvami okolice. Saj je itak preveč znano, kako razni brezvestni in umazani podjetniki tudi brez tega zgleda že sami od sebe izrabljajo stisko brezfjoselnih, zlasti brezposelne mladine in od meseca do meseca nižajo plače, ker se zavedajo, da si delavstvo v tej stiski ne more [>omagati. Pri vprašanju brezposelne mladine gre za velevažen in nadvse pereč problem, ki se tiče vsega našega javnega življenja in kjer edinole javna oblast more odločilno pomagati. Zato bi bilo prav, da se tudi vsa javnost zanj zainteresira, ker je že skrajni čas, da se nekaj ukrene. Marksistična doktrina, ki je svojo zmotnost izpričala skoraj v vseh svojih tezah, se je motila tudi v tem, da so brezposelne delovne mase cenena rezerva kapitalizma. Nekaj časa morda res, toda v splošnem le bolj opazujemo, da je to idealen material za najhujše politične in socialne ekstremizme. Naloga sleherne pozitivne in konstruktivne politike mora torej biti, da spravi brezposelno mladino čim prej k rednemu zaslužku. Tudi mladinska delovna služba je seveda le zasilen izhod. Toda vsaj dobra volja se pokaže, predvsem pa se ne pusti mladine, da bi se brez vsakega dela potikala okrog in sc vdajala obuou in razvratu. v Lourdesu - Slovesnost, kot je Lourdes ni videl Kardinal Pacceli se je zelo dobro razpoložen pojavil na vratih svojega salonskega voza. Vsi prisotni so ga navdušeno pozdravljali in pristopila sta k njemu najprej prefekt in vojaški poveljnik ter mu izrekla pozdrave osrednje vlade. Nato je v imenu cerkvene hierarhije nagovoril kardinala Paccelija lurdski škof Gerlier, nato pa je še kardinal sam izrekel nekaj besedi v zahvalo za tako prisrčen sprejem. Rekel je med drugim: »Z velikim spoštovanjem stopam na to sladko zemljo francosko, ki je toliko pretrpela v svetovni vojni. Prepričan sem, da danes ves francoski narod obenem z menoj moli k Bogu: Donna nobis pacem — Daj nain mir!« Nato se je kardinal Pacceli podal v sprevodn pred postajo, kjer je bila postavljena tribuna in kjer so mu nato čete kot zastopniku suverena izkazale vse vojaške časti. Čete so mimo njega izvedle krasen mimohod. Sfofisoči romarjev Ves trg pred kolodvorom pa je bil tudi že prepoln ljudstva in romarjev. Nad 140.000 romarjev je žc do danes zjutraj prišlo v Lurd. Vsa stanovanja so že prepolna in vsi hoteli so morali tudi po hodnikih namestiti postelje in ležišča, da bodo romarji lahko vsaj nekoliko počivali. V vseh cerkvah bodo od danes opoldne pa naprej do nedelje opoldne neprestano sv. maše za svetovni mir. Vsak dan bo darovanih 140 sv. maš v Lurdu v ta namen. Romarji so tokrat prišli v Lurd iz vseh delov sveta. Zelo mnogo jih je prišlo tudi iz Amerike. Tudi mnogo odličnih osebnosti je v Lurdu. V Lurd je danes prišla tudi bivša cesarica Žita z vsemi člani svoje družine. Vsi izjavljajo, da so prišli v Lurd samo kot romarji in zalo se gibljejo skoraj neopa-ženo. Posebno nadvojvoda Oton se giblje čisto preprosto med velikanskimi množicami. Dalje so danes prišli v Lurd vsi člani vladarske rodbine Bragance m Orkans-Bragance. Tudi mlajša linija francoske vladarske rodovine Bourbon-Orleans je danes vsa t Lurdu. Za jutri pričakujejo prihod bivše španske kraljevske družine. (Kakor smo že poročali, smo tudi Slovenci za. stopani v Lurdu in vodi močno skupino g. vseuč. prof. dr. Fabijan, ki bo tudi daroval za Slovence sv mašo v skupini narodov v lurdski votlini.) Blagoslov st>. očeta Vatikansko mesto, 25. apr. b. V nedeljo ob 10 bo vatikanska radio-postaja na kratkih valovih prenašala papežev blagoslov, ki ga bo podelil vernikom v Lurdu in zaključil s tem svečanosti svetega leta, nakar bo ista radio-postaia prenašala iz Lurda veliko mašo, ki jo bo tamkaj daroval papeški odposlanec kardinal Pacceli. ★ Korošci v Abesinijo? Ženeva, 25. aprila. TG. Nocojšnji »Journal des Nations« objavlja senzacionalno brzojavko iz Celovca, da je tamkajšnja organizacija Heimtvehra (Heimatschntza) začela zbirati prostovoljce za italijansko odpravo proti Abesiniji. List pristavlja, da je Heimvvehru že uspelo nabrati precejšnje število brezposelnih, ki so vsled svojega bednega položaja sprejeli to ponudbo in se pripravljajo na odhod. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblač no, zmerno hladno in nestaino. Dunajska vremenska napoved: Od zapada sem oblačnost z nevihtami. Za pa j ni vetrovi. Italijanske skrbi v Podonavju Strah pred udarom v Avstriji Nemčija namerava izvesti puč v Avstriji, predno bi podonavska konferenca sklenila kak pakt v srednji Evropi (Od nagega poročevalca) Rim, 23. aprila. Mislim, da Vam bom ustregel, če Vam skušam podati sliko, kako italijanski politični krogi presojajo sedanji mednarodni položaj. Sicer se fasistični tisk na vso moč trudi dokazati, kako da so zadnje mednarodne konference zelo povzdignile prestiž g. Mussolini j a, ki v luči italijanskega tiska izgleda naravnost kot vrhovni dirigent evropskega koncerta l oda med vrsticami se obenem čita, da rezultat teh posvetovanj Italije ni popolnoma zadovoljil. Sobo'] pa je to dejstvo razvidno iz izjav politikov in diplomatov ob različnih prilikah na krajih, kjer se zbirajo dmžbe vplivnih osebnosti javnega življenja. Ohtajenje po Stresi gol Str Ti krogi smatrajo seveda za velik uspeh, kaT v L»tovi meri v resnici tudi je, da se je namreč v stresi in Ženevi pokazala popolna načelna solidarnost med zapadnimi velesilami, loda italijanski politiki dobro vedo, da angleška diplomacija zasleduje k temu skupnemu cilju svoja lastna pota. Obsodba Nemčije je bolj platoničnega značaja, ker prvič ne bo mogla ustaviti njenega nadaljnjega oboroževanja, drugič pa Angleži smatrajo »vojo politiko sk^ajne^ ga prilagodevanja francoskemu stališču vendarle saino kot sredstvo, da Nemčija zopet [»stane več ali manj enakopraven partner v koncernu velesil, ker Velika Britanija Nemčijo neobhodno potrebuje kot protiutež proti Franciji, pa tudi proti Italiji. Rimska diplomacija čisto dobro ve, da italijanski načrti glede Abesinije Angliji niso preveč všeč. Dejstvo, da je Anglija odvrnila Francijo od zveze z Rusijo, tudi ni popolnoma v skladu z načrti, ki jih ima v Evropi Italija. Vse to so stvari, ki so nekoliko ohladile veliko navdušenje, ki je v Italiji zavladalo prve dni po konferenci v Stresi, ko so ljudje njene rezultate videli v nekoliko preveč rožnati rtiči. Podonavska konferenca brez ali z Nemčijo Toda glavna skrb Italije je podonavska konferenca, glede katere je italijanska diplomacija bila prepričana, da se bo vršila že v začetku maja. Zdi se pa, da se bodo pogajanja glede delovnega programa te konference zavlekla tako, da se bo mogla sestati |x> vsej priliki šele meseca junija. Ta pogajanja ne teko namreč tako gladko, kakor si je vodja italijanske politike bil zamislil. Razen Italije, Fran-rijc, Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije in Madjarske, o katerih seveda ni dvoma, da se bodo te konference udeležile, bo treba povabiti tudi Poljsko in pa, kar je glavno, Nemčijo. Hitbr pa na to konferenco svojega predstavnika čisto gotovo ne bo poslal, ako se ne bodo sprejeli nekateri njegovi pogoji. Nikomur pa ni prikrito, kateri je glavni pogoj Nemčije, in ta je sledeči, da se tudi Italiji ne sme dovoliti, da bi posegala v notranje zadeve Avstrije, če bi se Avstrijcem zdelo potrebno, da svoj režim spremenijo po svoji »svobodni volji«. Seveda pa je Italija popolnoma nasprotnega mnenja v tej naj kočij ivejši točki avstrijskega problema, zakaj ona M vsak tak poizkus spremembe sedanjega avstrijskega režima smatrala ne kot golo notranjo zadevo avstrijske republike, ampak kot ogrozitev miru v Evropi sploh, in konferenca v Rimu bi zanjo ne imela nobenega pomena, ako ne bi sklenila učinkovitih sredstev zoper take poskuse, o katerih nihče ne dvomi, da bi jih zanetila Nemčija. Ce bi se pa konferenca vršila brez Nemčije, bi se zopet ustvaril položaj, ki ne bi pomenil nobene rešitve podonavskega vprašanja, kakor ga gleda Italija, ampak le še hujši zapletljaj. Italiio straši podvojena hitler-jevska propaganda v Avstriji Italiji gre predvsem za to, da bi sc Avstriji dovolila armada, ki bi bila dovolj močna, da zatre vsak poskus nacistov, da strmoglavijo Schuschniggov režim. V to svrho opozarja italijanski tisk na to, da je v Avstriji nacistična propaganda dosegla v zadnjem času tok obseg, kakor ga ni imela niti lani, ko je kot žrtev te propagande padci nepozabni kancler Dollfuss. Človek bi rekel, da Italijani v svoje politične svrhe nacistično nevarnost v Avstriji pre- tiravajo, toda podatki o lej propagandi so tabo dobro piodprti z dejstvi, da bi italijanski tisk utegnil imeti prav. Kar Italijo posebno »krbi, je to, da je nacistična propaganda v sedanjem momentu najmočnejša baš v provincah, ki mejijo na Italijo, to je na Tirolskem in na Koroškem, da ne govorimo o štajerski in drugih deželah, kjer je brez dvoma enako močna. Govorice, da ao prenesli hitlerjevci svojo propagando celo na italijanska tla južnih Tirol, niso brez podlage, dasi jih rimski zunanji urad deman-tira kot tendenciozno izmišljotino. Na Koroškem so zaprli edvetnika v Beljaku dr. Zirngasta in njegovega sod?Iavca dr. Friedla in so našli na njunem stanovanju ogromen propagandističen material. Policija je ugotovila tudi, da sta obadva gospoda dobivala denar za propagando naravnost iz Nemčije. Avstrijska vlada je bila po žalostnih dneh julija 1934 razpustila vse nacistične politične organizacije, toda nacizem se skriva sedaj pod firmo drugih organizacij, od katerih je najbolj delavna proslu'a Siidmark, ki dobiva »voje direktive od znanega Verein liir die Deutschen im Auslande (VDA) iz Berlina, kjer to organizacijo vodi Korošec dr. Steinacher, Potem imamo Deutscher Turaerbund, ki je pod vodstvom Deutsche volkisehe Vereinigung, ki ima prav tako ■vojo centralo v Berlinu. Potem imamo dijaške organizacije Burschenschaft, Landsmannschaft, Sanger-schaft in Turnerschaft kakor tudi Schlaraffijo, v kateri ao organizirani akademične starešine iu katera po primeru framasonske lože dplitje popolnoma tajno. Zanimivo je, da te organizacije ne sprejemajo r svojo sredo nobenih članov vladne Patriotične fronte, katero bojkotirajo. Kar je posebno nevarno, pa je to, da so v teh organizacijah včlanjeni tudi vplivni uradniki avstrijske politične uprave, radi česar so narodni socialisti vodno točno poučeni o namerah vlade. Avstrijska legija v Nemčiji, katero je bil Hitler po julijskih dogodkih v Avstriji razpustil, v resnici obstoja in deluje dalje. V zadnjih dveh mesecih je samo v Beljaku znanih 40 primerov, da so mladi ljudje prekoračili mejo ter se na Bavarskem vpisali v legijo. Monakovski in lipski radio sicer ne prinašata več hujskaških govorov proti Avstriji, ki jih je držal svojčas znam Habicht, toda Habicht slejko- Gombos s Hitler jem? Posledica volivne „zmage" - Zveza z Nemčijo Parit, 25. aprila, b. V »Echo d« Pariš« obravnava Pertiuas madjarske volitve in ugiblje o zunanjepolitičnem kurzu, ki ga bo uveljavil »zmagovalec« na volišču general Gombos seda j,ko je popolnoma izločil itali-jariofila grofa Bethlena iz madjarske politike. Pertinax ugotavlja, da general GombSs nikakor ue more trditi, da predstavlja ma-djarski narod, saj so bile volitve v večini volivnih okrožij javne, torej nasilne. Morda je Gombbs dobil veega 40 odstotkov iskrenih volivcev, več pa ne. Kar tiče bodoče politike generala GombSsa je ia Pertinaxa popolno^ ma jasno, da se bo madjarska vlada odslej vedno bolj odtujevala Italiji in se približevala Nemčiji, s katero je pripravljena celo skleniti posebno politično zvezo. Sicer je res, da jo bila italijanska politika vseh inadjar-skih vlad, tudi Bethlenovih samo čisto taktič- nega innfiaja, a generalu G5mbosu sedaj niti te taktike ne bo treba vpoštevati, odkar so je Italija tako resno odrekla madjanskemu pojmovanju revizije mirovnih pogodb. Z sedanjo vladno večino bo Gombos prav lahko izvedel ves svoj program, ki obstoji v tein, da spusti na Madjarsko vso narodnosociali-stično demagogijo in uveljavi diktaturo silo. Nemčija dobivja v Madjarski zvestega zaveznika v svojem boju proti takšni ureditvi Podonavja, kot ga želi na eni strani Italija, pa tudi proti taki, kot ga želijo Francija in države Male zveze. List zaključuje z opazko, da bo morda ta zunanjepolitični prevrat na Madjarskem še bolj opogumil italijansko diplomacijo, da se potrudi, da pride čimprejo do sporazuma z državami miru in reda v Podonavju, to je 7. Malo zvezo. Francosko - ruska pogajanja Poltska ho podpirala Italijo, zato bo pa Italija posredovala med Francijo in Rusijo prej igra vlogo »Landesleiterja« za Avstrijo in koroške zadeve v Nemčiji vodi slejkoprej Korošec Kftlhen. Dejstvo je torej, da Nemčija slejkoprej vodi propagando proti Avstriji in da je ta propaganda čedalje bolj intenzivna. Italija dvomi o odpornosti sedanje avstrijske vojske Avstrijska vlada ima sicer tudi na razpolago močne sile, to so lleinratschutz, Heimvvehr, Sturm-scharen, Freiheitsbund in različne katoliške organizacije, združene v Patriotični fronti. Toda vsaka teh organizacij je popolnoma avtonomna in vsaka ima svoje poveljstvo, ki so drug od drugega neodvisni. Tudi v tako zvanem Schutzkorpsu se ta razlika pozna v različnih uniformah. Garnizije po mestih so sestavljale iz različnih oddelkov imenovanih orga nizacij, tako, da imamo včasih kar tri med seboj neodvisna vojaška in milična poveljstva v enem in istem kraju. Tudi so vse te formacije nezadostno oborožene in brez topništva ter tankov in letal. To vse služi Italiji za razlog, da postavlja kot svojo prvo zahtevo pri ureditvi podonavskega vprašanja zepet-no moderno oborožitev Avstrije na podlagi splošne vojaške obveznosti, katero saintgermainska mirovna pogodba Avstriji prepoveduje. Proti taki splošni obveznosti navajajo mnogi pomislek, da bi baš na ta način dobili v armadi sami veliko moč nacisti, zakaj dejstvo je, da je pretežni del avstrijske inteligence v Hitlerjevem taboru. Toda Italijani pravijo, da se lahko napravi izjema, po kateri bi se politično nezanesljivi elementi v armado ne sprejemali, in da je mogoče že v sedanjem trenotku postaviti oboroženo moč 200.000 mož, ki bodo predstavljali jedro, okoli katerega se bo lahko zbrala večja in moralno zanesljiva ter enotna armada v obrambo politične neodvisnosti avstrijskega naroda in države. Vidite torej, da stoji italijanska diplomacija pred problemom, ki je vse kaj drugega nego lahek in ki bo zahteval velikega truda, da se reši sporazumno, ne da bi se izzvala v srednji Evropi še hujša kriza. —yr— Podonavska konferenca, kdaj in kje . . . Ne v Rimu. amnah v Firenzi Ne 10. junija .»■.—■■■munu«......m—mmmmmumammmmmm ..........i n ■ m........■■■■ n ampak pozneje Italijanska vlada zbira materijal za dnevni red honference Rim, 25. apr. TQ. V krogih zunanjega mini-itrstva zatrjujejo, da podonavska konferenca, ki je sedaj najavljena u 10. junija, ne bo zasedala t Rimu, ampak v Firenci in ne 10. junija, ampak pozneje. Itaiijansk« vlada Je že pripravila besedila za sporazume, ki pridejo na dnevni red podonavske konference. So to trije ločeni sporazumi tn sicer: 1. načrt sa posvetovalni in nenapadalni pakt. 3. pakt o medsebojni pomoči In S. začasni Rpornzum o zaščiti avstrijske neodvisnosti, ki bo trajal samo, dokler prva dva sporazuma ne bosta od interesiranih držav ratificirana. Italijanska vlada bo naslednje dni proučevala še četrti predlog, ki pa prihaja iz Turčije, namreč besedilo sredozemskega pakta, ki bi ia-jamčil meje Turčije in Grčije in bi tako tema dvema državama omogočil, da privolita v sklenitev podonavskega pakta po predpisih Balkanskega sporazuma, ki določa enotno zunanjepolitično postopanje vseh 4 zaveznic. Nadalje se ▼ zunanjem ministrstvu bavijo sedaj tudi i vprašanjem Albanije, ki se mora razčistiti tako, da bodo države Male zveze mogle misliti na kakšno koristno zbližanje z Italijo. V Italiji verujejo, da I bo Nemčija na to konferenco poslala svojega za-I stnpnika. Katoliška zmaga na Poljskem Slawek razpustil „Mlado legijo" ker je bila v resnici le zakrinkana komunistična or6anizaciia Varšava, 25. apr. b. Vlada polkovnika Slawe-ka je podvzela radikalno čiščenje t vrstah »Mlade legije«, ki se je posebno pod vlado Jendrzejevieza silno razmahnila in je bila na tem, da postane prava »Pilsudskijeva garda«, kot se je ie sama nazivala. .Tendrzejevvicz, ki jo bil framason, sc je z veliko vnemo zavzemal za »Mlado legijo«, ki jo je rabil, tako je pravil, da i njo razbije opozicijski duh t pretežno konservativnih akademskih združenjih na Poljskem. Končno se je izkazalo, ila so se t »Mlado legijo« vrinili komunisti in je bil njen program čisto holjše-viški. Katoliški episkopnt jo t sknpnem pastirskem pisma ie lani svaril pred to iboljševizirano akademsko mladino, toda zaščitna krila framason-skega ministrskega predsednika so »Mlado legijo« branila pred napadi katoliških Škofov. Kardinal Hlond. ki je eden najbolj energičnih škofov r Evropi, je podvzel tndi pod sedanjo vlado nčln-liovite korak« proti t«j »boljfevifiki legiji« ia ja Pariš, 25. aprila, c. Podoba je, da so je | Francija sedaj zopet odločila, da razjasni položaj, ki je nastal po neuadnem prelomn s sovjetsko Rusijo. Za francosko javno mnenje je bil preobrat, ki ga je pripravljal Laval, nekoliko preoster in zato .ie bila silno simpatična propaganda, ki je delala za sovjetsko Rusijo in s tem istočasno tolkla po Nemčiji-Danes pa sta še nastopila dva momenta, ki sta še to zanimanje za politične probleme na vzhodu in jugovzhodu Evrojje povečala. Iz Benetk prihajajo vesti, da je poljski zunanji minister podaljšal svoje bivanje v Benetkah in da je imel zadnji čas ponovno zelo mnogo sestankov s Suvichem. Vedelo se je, da se nekaj pripravlja, vendar pa nikdo mislil, da se bo iz tega razvil kompromis, ki bo Poljsko zadovoljil na polju, ki prav za prav ni njeno. Tako se danes poroča, da Je bil med Beckom in Suvichem dosežen sporazum, in sicer v tem smislu, da bo Poljska M!RIM Neprekosljiva dobrota! Za mlečno čokolado Mlekita se porabljajo le plemenita polna ln dozorela zrna knkaoa, neposnelo mleko In začimbe, ki se Jim glede dobrote ne da oporekali. Nobena druga čokolada ni pripravljena s toliko ljubeznijo kakor mlečna čokolada Mlekita. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE ■ vsemi svojimi silami podpirala Italijansko zamisel podonavskega pakta, zato pa bo lta-lija posredovala med Francijo in sovjetsko Rusijo, da bo vzhodni pakt sklenjen tako, da ga bo tudi Poljska lahko podpisala. Ta zmaga Italijanske diplomacije je tem važnejša zato. ker se s tem v srednji Evropi odpravlja opozicija Poljske in bi s tem ostala samo še opozicija držav Male sveže in Balkanskega sporazuma. To razčišcenje ua poti do vzhodnega pakta se je danes opazilo tudi že v Moskvi. Moskovsko časopisje danes že več ne napada Francije in neki vodilni uradnik sovjetske diplomacije je povabil k sebi dopisnika »Petit Parisiena« in mu rekel, da so sedaj v sovjetskem državnem ministrstvu proučili novi francoski načrt in ugotovili, da ni tako daled od sovjetske zamisli. Seveda vse stvari Rusov se ne zadovoljujejo, vendar pa bodo sovjeti veseli, če lahko v kratkem času odpravijo vse težave. Obstoja še samo ta nedoslednost, zakaj Francija dopušča avtomatičnost v nekaterih pogodbah, v drugih pa jo odklauja. V načrtu letalske pogodbe med Anglijo, Francijo in Italijo dopušča avtomatičnost, odklanja jo pa v pogodbi s sovjeti. Zato je možno, da si bo morala sovjetska Rusija na drug način pomagati in poiskati avtomatičnost medsebojne pomoči v drugih državah. Letalska pogodba med Romunijo in Češkoslovaško Tako je sovjetski diplomaciji dobro znano, da se Izdeluje posebna avtomatična letalska pogodba med Češkoslovaško in Romunijo. Zato je pričakovati, da bo tndi sovjetska Rusija pristopila k tej srednjeevropski avtomatični obrambni zvezi, če se že Francija ne more dovolj jasno in nedvomumno spustiti v obrambo politike mira na vzhoda Evrope. Tako vidimo, da se kljub sporazumu v Benetkah med Beckom in Suvichem in kljub optimizmu, ki vlada v Moskvi, pojavljajo na >bzorju čisto nove politične zveze, ki jih Stresa gotovo ni predvidela in ki se bodo še naprej borile proti oligarhiji velesil, ki se je tako visoko dvignila t StresL 99 Svoboda" tiska v Nemčiji Berlin, 25. aprila. TG. Amann, predsednik državne zbornice za tisk, ki je vrhovna instanca v vseh vprašanjih, ki se tičejo dnevnega in periodičnega časopisja, je nocoj podpisal tri uredbe »v svrho ohranitve neodvisnosti časopisja kakor tudi v svrho izključitve nepoštene tiskovne konkurence«. S temi uredbami bo moralo prenehati mnogo časopisov in tiskarn in tisk. podjetij bo moralo zapreti obrate. V prvem dekretu predpisuje Amann, da morajo vsa tiskovna podjetja predložiti državni tiskovni zbornici imena lastnikov oziroma delničarjev z natančno označbo njihove denarne udeležbe in s pod robnimi dokazi, ki morajo segati nazaj do 1. 1800, da niso židovskega pokoljenja. Javne ustanove in zadruge, združenja oseb in organizacij, stanovska društva in verska združenja, ki se bavijo z izdajanjem časopisja, oziroma, ki imajo interese v tiskarskih podjetjih, ne smejo več izdajati nobenih časopisov, razen, če so se ▼ teku enega leta prilagodili zakonskim predpisom. Nadalje ne sme nobeden časopis odslej nositi na znnaj kašno versko ali stanovsko označbo niti ne «tne braniti verske ali stanovske interese, razen s celokupnega narodnega »tališča. Končno predpisuje ta uredba ukinitev časopisja, ako je dokazano, da v kakšnem kraju izhaja v večji nakladi, kot so krajevne potrebe ali kot to zahtevajo zdrava trgovska načela. Na ta način lw> ukinjenih mnogo nepotrebnih časopisov in bo tako omogočen povratek k zdravim gospodarskim razmeram. Določbe gornjih naredb se ne nanašajo na časopise, ki jin izdaja državna vlada, ali pokrajinske oblasti, ali narodno6ociali-stična stranka, ali osebe, ki so bile v to pooblaščene od vlade ali od stranko. • Berlin, 25. aprila. TG. Notranji minister Frick ie izdal nared.bo, da je razobešanje zastav b kljukastim križem odslej obvezno. Kjer imajo na hišah samo en drog, morajo nanj obesiti za- stavo s kljukastim križem, ne pa državne zastave. Kljukasta zastava mora v primeru, da se razobesita obe, viseti vedno na desni strani. V primeru, da so trije drogi, mora kljukasta zastava viseti na sredi. organizacija nspel, da jo Slavvck odtegnil državno zaščito temu pokretu. Odstavljeni so bili vsi voditelji, mnogo članstva pa je bilo izbrisanega. Na velikonočno soboto pa j« prišla še ostrejša odredba, s katero je vlada razpustila starešinstvo »Mlade legije« in s tem prepustila ostanek združenja svoji lastni usodi. Pbljski katoličani so to vladno odredbo ■prejeli i velikim zadoščenjem. • Komunistični radio v Pragi Praga, 25. apr. b. Oblasti so že dalje časa iskale v nekem praškem predmestju tajno komunistično radio-oddajno postajo, ki je vsak večer oddajala alarmantna poročila in delala komunistično propagando. Dolgo časa je policija iskala postajo in njen trud jc bil včeraj ponoči kronan z uspehom. Policiji je naskočila neko poslopje, v katerem se je nahajala radio-oddajna postaja in našla pri njej dva | bomuouta. ko ata ravno oddajala vesti. Belgrajske vesti Belgrad. 25. apr. m. S kraljevim ukazom je postavljen za banskega svetnika IV—2 pri kr. banski upravi primorske banovine dr. Alojzij Trstenjak. Z dekretom glavnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic sta premeščena jx> potrebi službe: Ivan Lukašček s postaje Zemun na postajo Cuprija in Albert Marčič s postaje Zemun na postajo Gjevgje-IIjo; po prošnji: Karel Rakuša s postaje Lalkovič na postajo čacak; po potrebi službe sta nadalje premeščena na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva: Viljem Lapajne s postaje Ljubljana dol. kol. na gor. kol., in Viktor Petje s postaje Ljubljana gl. kol. na dol. kol.; po prošnji: Ivan Poljanec koP Kraljevec- __ ____ ______________ gl. kol. k IV. sekciji mariborske glavne' proge. — Upokojen je Avgust Lnkačič, višji kontrolor VI. p. skupine pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani. Belgrad, 25. anr. m. Na pred lop trgovinskega ministra so postavljeni s kraljevim ukazom za člane uprave za zaščito industrijske svojine za dobo petih let: inž. Marij Osana, vseučiliški profesor v Ljubljani; inž. Ljubomir Teržič, poštno-brzojavni tehnični svetnik v prometnem ministrstvu; inž. Aleksander Dannanovič, tajnik prometnega ministrstva; inž. Dušan Popovič, višji pristav prometnega ministrstva; inž. Svetozar Simič, višji pristav prometnega minislrslva; inž. Milenko Marinkuvič, kon-traktualni inženjer ministrstva za vojno in mornarico; inž. Milan Pajevič, asislent na belgrajskem vseučilišču; inž. Milan Vasič. asislent na lv-loraj-skem vseučilišču; inž. Radmilo Petrovič, pripravnik prometnega ministrstva. Na abesinski meji Rim, 25. apr. b. »GiornaJe d ItaHa« poroča il Asmare, da so se po nalogu vrhovnega komisarja za vzhodno AIriko generala de Bona pričela velika javna dela v Eritreji in italijanski Somaliji. Projektiranih je že mnogo cest. Pri teh delih bo zaposlenih nad 7000 delavcev, ki so prišli iz Italije v Eritrejo. Istočasno pa se bodo gradila tudi prisfajališča za ladje v luki Masau in pa v Modagiscio. Komunisti na Kitajskem London, 25. apr. AA. Ii Pekinga poročajo, da so angleške konzularne oblasti svetovale sto-jim državljanom, naj se odstranijo ii glavnega mesta pokrajine Junan. kainor prodirajo komunisti. Kaio, da so komunisti zavzeli kraje, ki so od tega mesta oddaljeni komaj Bto milj. Po poročilu agencije Rengo je kitajski maršal Cangkajšck, ki poveljuje četam t bojih proti komunistom na Kitajskem, nevarno obolel. Morali so ga z letalom prepeljati iz Cunkinga r Kujang, da bo t zdravniški oskrbi. Ban v Beli Krajini Črnomelj, 25. aprila. AA. Prebivalstvo Črnomlja je danes priredilo g. banu dr. Pucu naravnost impozanten sprejem. Popoldne se je g. ban odpeljal v Metliko. Po končanem sprejemu se jc g. ban odpeljal nazaj v Ljubljano, jutri bo pa nadaljeval svoje potovanje v Kranj in Radovljico. Benetke, 2">. aprila. A A. Zunanji minister tieck jc imel pred odhodom v Varšavo daljšo kouferenoo t poljskim rimskim poslanikom. Pismo iz M o star j a „Bosanska rapsodija ti V Mostarju, aprila. Pod tem naslovom so igrali v Mostarju naš hercegovski film, čigar pravi naslov je: »Bošnjaki«, t podnaslovom: »Bosenska rapsodija«. Nisem prijatelj modernega kina in še tiste redke čase, ko za. jdem noter, se zaklinjam, da imam scdai te vrste »literature« za leto dni dovolj. Na Bosensko rapsodijo sem bil pa prav radoveden, da vidim, kakšni so Hercegovoi na platnu. Morebiti je k dejstvu, da je bil obisk tega filma v Mostarju sijajen, nekoliko pripomogla še posebne vrste reklama: časopisje je namreč čez Bosensko rapsodijo silno — zabavljalo in jo ie slikalo kot žalitev za Hercegovce, češ, da nas film prikazuje kot divjake. Ta užaljenost ima bržkone svoje zanimive vzroke. Brigita Horney, ki igra v filmu glavno žensko vlogo, je zapisala (ali dala zapisati) v neko nemško revijo za gledališko umetnost in film, da je v Stolcu »koketirala« Odgovor na to notico je bila užaljenost v delu našega časopisja: Stolčani so dali Brigiti na razpolago najboljšo sobo, ki so jo mogli dobiti — v zahvalo pa obrekujejo Stolac po svetu Nekateri ljudje so pač sitni in nočejo spati, če je treba sklanjati besedo Ta del slovnice ni za vsakega, čeprav je znan širom Evrope. Proti takemu pisanju inozemskega in domačega časopisja pomaga samo ena stvar: prav pridno čiščenje, ki je toliko potrebnejše, pa tudi toliko napornejše, čim toplejši je kraj, ki mu grozi Morebiti so bile prav neko- liko vzrok, da sedaj naši kritiki niti na filmu samem niso imeli pravega veselja. Razne pritožbe sem bral proti njemu. Ena od glavnih je bila ta, da film kaže življenje v Hercegovini še bolj primitivno, nego je res. Ljudje na pr. jedo na svatbi meso kar »z rokami«: gost drži kos mesa v roki in se masti z njim brez noža in vilic; vino pa pije iz velike lesene čaše, nekakega vedrca. Morebiti se bo kdo izmed brav-cev spominjal, da so prav tako jedli meso in pili vince na veselici v Kruševem poleg Mostarja, ko so blagoslavljali novo cerkev; pisal sem o tem v »Slovencu« (1934, št. 294) in dostavil, da mi je bil pri. zor prav všeč: »tako so se gostili Homerovi junaki!« Zato sem se čudil, kaj bi bik) v tem oziru žaljivega v filmu. Vprašal sem prijatelja muslimana, ali film pretirava. Rekel mi je tole: »Bil sem že v neštetih kmečkih hišah, muslimanskih in krščanskih, pa sem videl povsod, da ne poznajo drugega jedilnega pribora nego žlico. Meso se prinese na mizo razrezano na porcije, vsak vzame kos v roko, potem pa z roko trga koščke in jih nosi v usta. Za neolikano velja, če trgaš od kosa kar z zobmi, kakor to delajo v filmu.« No, to slednjič ni taka razlika! Drugi so bili užaljeni radi vsebine filma, ker ženin na poročni dan zakocka vse premoženje in še nevesto povrhu. Kaj takega se ni zgodilo, odkar stoji Bosna in Hercegovina! Film je to storil pač z isto pravico kakor narodna pripovedka, ki tvori osnovo filmski zgodbi. Strast kockanja je pa, kot čujem, po teh krajih (pa tudi drugod, po zapadni Evropi!) zelo razvita. Tretjim ni bil všeč anahronizem, da se igra v »begovini«, tej častitljivi starini iz časov minule turške slave, film iz krščanskega (pravoslavnega) življenja. Ti imajo v veliki meri prav. Stolac je tako izrazito muslimansko mesto (saj čujemo v filmu celo mujezina, kako vabi s šarefe na minaretu vernike k molitvi!), da spada vanj — in zlasti še v »begov i no« — res predvsem film iz muslimanskega življenja. Tudi ne dvomim, da bi bil tak film za vso srednjo in zapadno Evropo zanimivejši in mikavnejši nego film iz znane vere. Saj je prav ta silna razlika med razkošnim, (visoko) civiliziranim svetom in med »orientom« privabila filmsko družbo, ki je hotela nuditi razvajenemu občinstvu nekaj popolnoma novega, nenavadnega, ožarjenega s čarom nam vsem malo znanega muslimanskega življenja. Četrti so grajali, da nosijo vsi igralci fes, češ, da se je prav pravoslavni del Hercegovine boril proti nošnji fesa. S fesom je sedaj v Hercegovini takole. Muslimani ga nosijo skoraj brez izjeme. Od vseh znancev muslimanov bi jih kar na naglo mogel našteti samo šest, ki jih še nisem videl s fesom na glavi: dva profesorja, en sodnik, en zdravnik in dva dijaka. Sicer pa dijaki nižjih razredov nosijo fes tudi med poukom, dočim višjegimnazijci to opuščajo. Olede Katoličanov je treba razlikovati vas in mesto. Po vaseh nosijo katoličani fes skoraj vsi. Bil sem pri maši na Širokem brijegu in sem z vzvišenega prostora opazoval, kako so se zgrinjale množice vernikov proti cerkvi: vsi s fesom na glavi in v širokih čakširah (»turških« hlačah). Pri povzdigovanju so dvignili roke in se klanjali do tal kakor muslimani. Ce se pa vaščan preseli v mesto, p« fes hitro opusti Niti enega dijaka-kristjana nimamo (ne katolika in ne pravoslavnega), ki bi nosil fes. Med pravoslavnimi pa fes tudi po deželi izginja, oziroma ie že po večini izginil in se je umaknil kapi, redkeje klobuku. Nekatere je zbodlo celo to, da v »begovini« na AH-pašo ne spominja drugega nego to, da je najboljšemu konju ime — Aliia. Tu gotovo o kaki nameravani žalitvi ne more biti govora; to ime je v Hercegovini pri konjih zelo v navadi. K<5 sem to bral, sem se zgrozil, če bi tisti, ki jih vznemirja konj Alija, izvedeli, da je pri nas ime Sultan za psa tako pogosto da še narodna pesem poje: »Tam pri sosedu Sultan zalaja.« Pa vendar pri nas nikdo ne misli pri tem na kako žalitev. amp>ak hočemo psa še počastiti kol čuvaja, ki se z njim ni šaliti. Kritika je šla tako daleč, da je predlagala, naj se film v naši državi kar prepove. Kakšen vtis pa dobi človek pri predstavi? Kratko povedano: vsem Mostarcem, ki smo gledali film, je bil prav všeč in se nam je zdela ogorčenost kritikov t nočno pretirana. Bosenska rapsodija kaže tukajšnje preprosto življenje tako, kakor je; nikjer se pa ne vidi tendenca, da bi se pretiravalo ali celo žalilo. Kdor bo gledal film, bo odhaila iz kina z željo, da bi si ta simpatični narod ogledal od blizu — in to je slednjič glavna stvar pri filmu, ki naj kolikor toliko pomaga tudj našemu tujskemu prometu. Noben Hereegovec j>a ne more razumeti, zakaj nosi ta film naslov: Bošnjaki. Začenja se z — »rimskim« mostom v Mostarju, zadnja slika v filmu je zopet naš starodavni most, obdan z vencem mina-retov; mostarsko pravoslavno cerkev smo posodili v Stolac; ves ostali film prav lepo kaže Stolac, njegove džamije, ozke ulice, reko Bregavo, ki teče skozi mesto, in njene slapove; ob reki bujno zelenje, nad njo goli Kras — kako se vsa ta najpristnejša hercegovska pokrajina strinja z naslovom: Bosenska rapsodija? Ali naj spominjajo gole skale po gorah na neizčrpne bosenske — gozdove, ki spadajo med najlepše v Evropi? Nekateri nedostatki v filmu se dajo bržkone tolmačiti na ta način, da je bilo preveč uradnih in neuradnih mojstrov, ki so vplivali na potek fabule v filmu, p>a se je včasih uresničil pregovor: »Veliko število kuharjev — pokvari kašo!« Prof. Ivan Dolenc. Mednarodni filmski kongres Ber'in, 25. apr. b. Danes je bila tukaj svečana otvoritev mednarodnega filmskega kongresa, ki so se ga udeležili zastopniki 40 narodov. Najbolj je bila zastopana češkoslovaška filmska industrija, ki je poslala na kongres kar 130 delegatov, nato pa Poljska s 70 delegati. Predsednik filmske zbornice dr. Scheuermann je izjavil, da je kljub sedanjim razmeram sodelovanje na kongresu zelo veliko. Izostali so samo delegati Nizozemske in Anglije. — Dr. Scheuermann je obžaloval, da tu ni prišlo do sporazuma. Zahai se ie ustrelil šofer Machalhas Tajne mariborskega tihotapstva 109 kg saharina zaplenjenega - Tihotapski organizaciji na sledu Maribor, 25. aprila. Včeraj je iznenadila mesto vest o samomoru, ki se je dogodil v avtomobilski garaži na Meljski cesti. Šofer in mehanik Aleksander Ma-chalka si je pognal kroglo v trenutku, ko bi ga morali organi javne varnosti odvesti na carinarnico k zaslišanju. Dogodek pa ni vzbudil samo pozornosti meščanstva, še večjo je izzval pri oblasteh, ki se bavijo s pobijanjem tihotapstva ob severni meji. Machalka nihče ni sumil, da je zapleten v tihotapske posle. Zaslišati so ga hoteli samo radi tega, ker so vedeli, da je šofiral avto, s katerim so nameravali tihotapci odpeljati saharin, ki so ga neznani avstrijski železničarji zmetali iz tovornega vlaka pri pesniškem viaduktu. Ko pa so ga pozvali k zaslišanju, je dejal, da gre v garažo po dežni plašč, v resnici pa je odšel v prostovoljno smrt. Na sledu tihotapske organizacije. Izreden slučaj, da so orožniki iz Košakov prišli v noči od 18. aprila v tistem trenutku do viadukta, po katerem gre železniška proga v Pesnici nad lenarško cesto, ko so frčali iz avstrijskega tovornega vlaka paketi saharina, je spravil oblasti na sled velike tihotapske organizacije. Nenaden samomor šoferja Machalke je sedaj preiskavo še poenostavil in pospešil in na lepem so se razkrile tajnosti mariborskega podzemlja, ki so jih umeli prizadeti tako spretno prikrivati. V zaporih se nahaja že nekaj osumljencev, ki so pri zadnjem nočnem dogodku ▼ Pesnici aktivno sodelovali. S šoferjem Machalko je čakal na avstrijski tovorni vlak v Pesnica Rudolf Šum. Ko so začeli padati paketi saharina iz vlaka, je ostal Machalka v avtomobilu, šum II. Evharistični kongres Jugoslavijo za ugodnejši čas soboto, ker bo takrat v Ljubljani tudi že iz južnih krajev mnogo gg. katehetov, ki bi najbrž v ponedeljek težko prisostvovali zborovanju. Izšli so kongresni lepaki. Te dni so izšli veliki oficielni kongresni lepaki, izdelani po zamisli arhitekta Hermana Husa. Lepak vzbuja občo pozornost in priznanje. V spodnjem delu lepaka je v črni barvi podana silhueta ljubljanskih stolpov. Na to silhueto se v žametasto modri barvi dviga ljubljanski Grad. Večino lepaka zavzema rdeče polje, v katerem je nakazan lik Kristusa Kralja, pred katerim nosita dva angelia monštranco. — Lepake bomo te dni razposlali. Ker so zelo dragi, jih bodo posamezne žup>-nije mogle dobiti le omejeno število. Saj bodo bolj le zunanji znak bližajoče se evharistične prireditve. Zato posvetite obešanju tega lepaka posebno skrb. Vsaj enega namestite na cerkvi. Da ga ne bi strgal veter, mu pjreskrbite primitiven okvir. Povsod p>a obdajte lepake z zelenimi venci. Ne pozabimo, kaj ie sedaj dolžnost! Velikočni prazniki so za nami. Bili so to dnevi, ko so se naša srca še prav posebno razširila v hvaležnosti do pre-svetega Rešniega Telesa in p>ela hvalo za milost odrešenja. Bili so to dnevi duhovne priprave na II. evharistični kongres za Jugoslavijo. Za vse, ki jim je uspjeh kongTesa pri srcu, so bili ti dnevi še po-sebno radostni. Saj je tik pred prazniki sam sv. oče jx>kazal svojo ljubezen do jugoslovanskih katoličanov, ko je imenoval za kongTes svojega posebnega odposlanca in zastopnika v osebi slovanskega kardinala poljskega p*rimasa Nj. entinence g. jdlonda. Z radostjo p>a so vsa katoliška srca sprejela tudi vest, da je pokazal napram kongresu svojo visoko pozornost sam Nj. kralj. Vis. knez-namestnik Pavel, ko je naklonil za px>trebe kongresa iz svojih privatnih sredstev znatno vsoto. Obe gesti moreta v nas samo vžgati novega ognja v delu in pripravah za kongres. — Kaj je sedaj predvsem dolžnost? Da ugotovimo, koliko udeležencev bo približno na kongresu. To je nujno potrebno, ako hočemo točno in zadovoljivo rešiti vprašanje prometa, prehrane, prenočišč, sprevodov in zborovalnih prostorov. Župni uradi in zlasti župnijski pripravljalni odbori naj radi tega nemudoma izvedejo čim živahnejšo propagando za udeležbo na kongresu in takoj zberejo podatke v smislu zadnje okrožnice, podatke pa sporočijo Glav. prip. odboru v Ljubljano. Kdor le kakorkoli more, naj piride ob kongresnih dneh v Ljubljano. Mnogokrat je po sličnih prireditvah slišati: »Oh, kako mi je žal, da nisem šd, da nisem šla!« Tega to pot ne sme biti. Zato skrbite, da bodo vsi verniki dovolj poučeni o vrednosti in pomembnosti, pa tudi zunanji veličastnosti kongresnh dni. Naši izseljenci za II. evharistični kongres v Ljubljani. Slovenski izseljenski duhovnik g. Valentin Zupančič nam je poslal 1348 Din kot drugo zhirko slovenskih izseljencev v Franciji za II. evharistični kongres v Ljubljani — Slovenci v Aleksandriji pa so poslali po svojem duhovnem pastirju p. Kerubinu Beglju 400 Din. Požrtvovalnost bratov in sestra iz tujine, kjer si v najtežjih okolnostih služijo kruh, je vredna vse pohvale. Njih zgled p>a naj vzpodbudi mnogoštevilne, ki živijo doma v dobrih razmerah, pa morda doslej še niso prispevali za potrebe evharističnega kongresa! Za nreditev Stadiona, odnosno postavitev tribune za II. evharistični kongres je med drugim prispevala uprava zdravilišča Slatina-Radenci 1000 Din. Iskrena hvala) Katehetsko stanovsko zborovanje bo v soboto junija in ne i. julija, kakor je biio objavljeno v sp>oredu kongresa. Čeprav bodo gg. kateheti v soboto dosti zaposleni z mladino, smatrajo vendar Za evh. kongres to nadalje prispevali: Ualužbencd ZGB (prispevek za marec 1935) v Ljubljani 244.50 Din: A. Kovač-ii, kaplan v Cerknici 50 Din; Neimenovano 3000 Din; Neimenovani 60 Din; I. StrojanSok, trgovka v Ljubljani 500 Din; Novak Matija, župnik v Kandiji 100 Din; Kapucinski samostan v Studencih pri Mariboru 50 Din: Zavod šolskih sester v Mariboru 799 dinarjev; Al. Kmetič, ravuatoU tovarne «ScSir« v Škofji Loki 25« Din; vikaj- Tensnndem, Howel bei H »in m, Westfallon, 100 Din; Jerica Kunčič, Mlino pri Bledn. 10 Din; Neimenovani v SiSki 50 Din; Neimenovani potom podr. .Slovenca« v LJubljani 30 Din; Frančiškanski samostan v Novem mestn 120 Din; Ne-menovani v Ljubljani 30 Din; DeSka Šola na Vrtači ▼ Ljubljani 122 Din; Konjar Pavla v Ljubljani 20 Din; Neimenovani t Ljubljani 150 Din; Uslužbenci Družbe BV. Mohorja v Celju 525 Din; Frančiškanski samostan pri Sv. Trojici v Slov. goricah 100 Din. — iupni uradi: Sončur rri Kranju 993.50 Din, Bohinjska Bela (Doki. Mar. družba) 200 Din, Osilnica 40 Din, Turjak 300 Din, St. Vid pri Ptuju 201.50 Dim, Bob na Dol. 315 Dim, St. Vid pri Brdu 215 Din, ftmihel nad Mozirjem 58 Din, Šmartno pri Litiji 1467 Din. Trbonje pri Viuonici 100 Din, Davče pri Soricl 100 Din, Vrhpolje pri Moravčah 298 Din, Stara Osilnica (g. župnik) 50 Din, KrnSnja 310 Din, Smarjeta pr Novem mestu 511 Din, Sodražica 1027 75 Din, St. Lovrenc 360 Din, Stilna 167.75 Din, Zasip (zb. v cerkvah) 332 Din, Jožica «85 Din, Ihan, Domžale 100 Din. Sv. JoSt (Duhov, urad) 62 Dn, 9m«ri> pri Jelšah 170 Din. Oomllsko (cerkv. darovauic) 256 Din, St. Viil nad Ljubljano 35(10 Din, Hlbno pri Btodn 300 Din, Dobova 57 Din, Sv. Mnrko 120 Dim, Sv. Trojica v Slov gorcah (družine) 840.75 Dim, Šolarji isto-tam 17.75 Din, Spodnja Sv. Kungota (Mohortanl) 43 Dim, cerkveno darovanje istolam 200 Din, DuhovnUia Zg. SiSka^Dravljc 415 Din. — Razni: Šolarji t Ori?ah im Lt,halah «4 Din, van Bre« pri KranJn (družine) 110 Din. Mar. dr. nn Savi 40 Dim, otroci v Stični 14.25 Dim, III. red v Siftki 27(1 Din, Prosv. drnštvo in Mar. dr. v Šmarju—Sapu 1c!0 Din, Družne na Viču 3200 Din. mladina mrAf. šole na Viču 110 Din im Gimnazijska kongregacija pri nrSnNuknh v LJubljani 1100 Dim. — Vsem povrni Evhaj-ističnd Kralj in obudi požrtvovalnih pa jih je hitel pobirati. Polovico je že znosil v avtomobil, ko se je pokazala izza ovinka orož-nl-, * Patru'ja, v kateri so bili orožniški narednikSebenik ter kaplaria Utvič in Kuzma. Šum je baš pobiral pakete, ko so ga orožniki presenetili in prijeli, dočim je Machalka naglo oddrvel z avtomobilom v noč. Odpeljal se je v Maribor v Stritarjevo ulico, kjer je bil glavni sedež tihotapske organizacije. Od tam so ga napotili s saharinom v Iloče, kjer so shranili saharin pri posestniku Cirilu Breznarju. Bliskovita preiskava. ki so jo oblasti podvzele, pa je preprečila, da bi se bili krivci izvlekli. Ker so imeli Šuma, so doznalj še za druge in posrečilo se je zapleniti tudi skriti saharin. Že pri aretaciji šuma so dobili orožniki v roke 50 kg saharina, sedaj so ga pa našli pri Breznarju še nad 60 kg. okupen plen znaša 109 kg saharina, ki so ga dobili tihotapci samo z eno pošiljko iz Avstrije. Saharin — predmet podtalne trgovine. Odkritje velike tihotapske organizacije znova vzbuja pozornost na obsežno in razvito podtalno trgovino s saharinom. Imamo v Mariboru ljudi, ki ne sejejo, pa vendar žanjejo, ki žive brez dela, pa žive dobro in udobno, ki nimajo premoženja, pa vendar vedno dovolj denarja. Oblasti jim gledajo na prste, pa skoro vedno zaman. Ce pa vprašaš one, ki jih nekoliko bolje poznajo, dobiš odgovor: saharin... Tihotapstvo s saharinom je silno razvito, trgovina z njim p>a vzorno organizirana. Prodajajo ga iz Maribora - ->- ° -- . , razni za vir. . - 0 -----j --------- —_ uvu..8riC8 v kaki zakotni gostilni. Po deželi ga razpečavajo krošnjarji, jajčarice, berači — nešteto je teh malih trgovcev, ki imajo skoro v vsaki drugi kmečki hiši odjemalce. Kdo ne bi kupoval saharina, ko je pa sladkor tako drag. Saj si kmečke mamice s pravim sladkorjem niti kave ne bi mogle privoščiti. Tako danes oblastva nehote s preveliko trošarino na sladkor in z zaščito bogatih sladkornih kartelov pospiešujejo tihotapstvo s saharinom. In ves ta saharin prihaja iz Maribora. Poleg njega še vžigalni kamenčki, cigaretni papir, razna drobnarija, pa vendar, glavni izvozni predmet mariborskih tihotapskih organizacij ie saharin. V Avstriji je poceni, dobiš ga v vsaki obmejni trgovini na cente, ves pa gre v Jugoslavijo, ker zanj na Avstrijskem radi cenenega sladkorja ni kupcev. Prenašajo ga preko meje poklicni tihotapci v -manjših količinah, ki jih najame glavni tihotapec. Ta se nikoli ne poda v državo. Oblasti so si razbijale glavo, kako je to mogoče, pa zaman. Sedaj je slučaj pokazal eno od mnogih poti. Avstrijski železničarji so ga ob progi metali iz tovornih vlakov, tihotapci r avtomobilih pa so gi pobirali. Je pa gotovo še več drugih načinov, po katerih dobivajo tihotapske organizacije saharin. Tudi kokain ... Razkrinkana tihotapska družba se najbrže ni p>ečala samo z razpečavanjem saharina. Zadnje čase se je opazilo, da je prihajal k nam od nekod tudi kokain. Menijo, da so dobili sedaj pravo sled, s pomočjo katere se bo dalo doznati za skrivnostne vire kokaina, ki je prihajal iz Maribora v večja mesta v podrobno razprodajo, deloma pa je od tu našel novo pot v inozemstvo. velika steklenica Din. srednja . . mala . • C" 65 — 35,— 22,— Naši v tujini Moers-Meerbeck, 23. aprila. Zveza jugoslovanskih katoliških društev je sklenila na svoji seji 14. aprila, naj vsak član in članica vsaj po 5 pfenigov prispeva za evharistični kongres. Ravno tako p>a tudi za spomenik pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Predsednik ie poročal, da se mu namerava postaviti živ spomenik v obliki bolnišnice za jetične, kar so navzoči posebno odobravali. Meerbeck. 16. ap>rila nas ie zapmstil ustanovitelj in član društva sv. Barbare Jožef Kepic, po štirih letih mučne vodenične bolezni, katero je vdano prenašal. Bil je vzoren katoličan ter naročnik Domoljuba, Slov. gospodarja in Rafaela, poleg tega mu je predsednik dajal še Slovenca, katerega je z veseljem čitaL Pred 25. leti je bila njegova žena roj. Kralj tudi botra naši lepi slovenski zastavi. Vedno se je veselil, da bo z nami praznoval meseca junija 25 letnico društva, pa ga je Bog prej poklical k sebi. Bil je zelo priljubljen pri naših rojakih, kar je pokazal tudi njegov njegov pogreb. Na veliki petek smo ga spremili k večnemu počitku. Doma je bil iz A"ost pri Kamniku. To naj služi tudi za obvestilo njegovim znancem v domovini. Priporočamo ga dobrim srcem v pobožno molitev, gosjiej Kepic pa naše globoko sožalje. Naj mu bo tuja zemlja lahka. Odbor društva sv. Barbare: Ivan Lindič, predsednik. Križ na Rogaški gori Lani na praznik Kristusa Kralja je blagoslovil štajerski Aljaž g. Cilenšek na Rogaški gori pred številno množico, ki je prihitela iz cele rogaške dekanije, mogočen spominski križ, ki ga je postavilo verno ljudstvo z združenimi močmi v hvaležen spomin na 1900 letnico odrešenja. Pobudo za jubilejni križ je dal znani prosvetni delavec Polde Vostner od Sv. Križa na Slatini. Po odobritvi dekanijske duhovščine je začel odbor zbirati prispevke. Proračun je bil 12 jurijev, in ko je bilo zbranih 8, so začeli fantje s kulukom vrh gore. Mesec dni so razkopavali ruševine p»rcd dobrimi 200 leti od strele uničene kapele. V dveh tednih so prikopali do temelja. Dvignili »o iz mogočnega nad 1 m visokega kupa opeke in kamenja portatile glavnega oltarja. Tlak za kapelo so spravili iz 2 uri oddaljenih kamnolomov pri Sv. Roku požrtvovalni predniki ▼ višino 900 metrov. V začetku septembra je bil blagoslovljen temeljni kamen. Na ta dan je prihitelo skoraj 200 fantov iz cele dekanije v štafetnem teku na goro. Prinesli eo s seboj puščico z opisom gradnje križa m nabiralne pole. Od misijonskega križa za glavnim oltarjem Sv. Križa so prispeli na vrh v 50 minutah. V »ednrih tednih je bilo delo gotovo. Nad 3 kubične metre peska so morali fantje znositi na ramah iz Poljčan na goro, rabili pa so še preko 2000 kg cementa, dva tedna je bilo treba dona-šati vodo zidarjem. Skoraj mesec dni je delalo na gori 5 fantov, nadrobili so 22 kubičnih metrov peska, kamenja pa so porabili okrog 30 kubičnih metrov, od tega 9 kubičnih metrov obdelanega. Kljub kuluku in veliki požrtvovalnosti pa eo znašali izdatki r gotovim približno 12.000 Din. S ponosom amo zato zrli ob blagoslovitvi kriia na mogočen spomenik, ki ga je postavilo verno, za božjo čast vneto in požrtvovalno slovensko ljudstvo. Radi romajo okoličani h križu, na katerem m blesti zlati napis. Dušno in telesno okrepljeni ee vračajo t dolino k svojemu težkemu poklicnemu delu. Za letos »pomladi je nameravano na gori večje slavje. Ko torej zagori kres pred križem na Rogaški gori, vedite, da se tam pripravlja veliko slavje. Naj hi bil ta krii na Rogaški gori nekak poziv slovenskemu ljudstvu, da v letu kongresa t Ljubljani stavi znake rešenja po naših vrhovih, ki naj pričajo o trdni katoliški zavesti Slovencev. »Narod, ki pozablja brnfe v sužnosti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« »e briga zanje. Pristo pajte!« Brat s kamnom ubil sestrico Usodna nesreča na Breznu ob Dravi Maribor, 25. aprila. V občini Brezno cA) Dravi stanuje družina malega posestnika Antona Turnerja. V hišo se ie naselila črna žalost ob bridki Izgubi male 3-letne Tončke, ki io je p>o nesreči ubil njen 9-letni bratec Jakon. Oba otroka sta se igrala pred hišo na toplem dopoldanskem solncu. ko ie bila mati zaposlena pri domačem opravilu v uhinji. Naenkrat se je Jakec domislil, da bi napravil nekaj piščalk ter se je napotil v hrib nad hišo po vrbove veje. Povzpel se je kakih 90 metrov visoko v hrib, dočim je njegova mala sestrica ostala na vznožju, ker ni mogla za bratom. Med rezanjem veje se je bratcu sprožil pod nogami kaka 2 kg težek kamen, na katerem je stal, ter se skotalil po pobočju. Radi velike strmine je dobil kamen znatno hitrost, da je odletel od tal v loku nroti globini. Nesreča je hotela, da jr na vznožju zadel v glavo Tončko, ki je spodaj čakala na povratek bratca. Ko je čez nekaj časa mati pogledala u kuhinje, je našla nedaleč vstran malo Tončko nezavestni ležati. Prenesla jo pe v hišo, bila pa je vsaka pomoč zaman, ker je dekletce kmalu izdihnilo. Pevska zveza Dravsko okrožje Pevske zveze je priredilo na cvetno nedeljo popoldne pevski sestanek v Ho-čah. Udeležili so se ga številni pevci od Št. Janža na Dravskem polju s svojim pevovodjo. enako do mači hočki zbor in zastopnik framskega zbora. Sestanku sta prisostvovala tudi domaČi g. dekan Sa-gaj in okrožni predsednik g. kaplan J. Cokl. Zbranim pevcem je predaval prof. Bajuk iz Maribora o pomenu in vplivu petja za posameznika in za ves narod. Vsi poslušavci so z zanimanjem sledili iz-vnjnniu in kar spontano so stopili ob sklepi! skupaj ter navdušeno zapeli Premrlovo Slovansko pesem. Odbor je nato še razpravljal o tekočih okroi-mib sadsvah. Bb. Ljubljana šteje 18.992 volivcev Ljubljana, 25. aprila. Ljubljansko okrajno sodišče je bilo zadnja 2 meseca močno zaposleno z volivnimi spisi, v prvi vrsti s sestavo volivnih imenikov za mesto Ljubljano in s sestavo volivnih imenikov zu 21 okoliških občin, ki spadajo pod njega podsodnost, dočim spada 5 občin ljubljanskega glavarstva pod Vrhniko. Za Ljubljano-mesto je bilo vloženih 4196 reklamacij, ki so večinoma zahtevale vpis novih volivnih upravičencev, le malenkostno število je zadevalo izbris umrlih ali že dlje časa izven Ljubljano bivajočih volivcev. Za okolico je bilo podanih 1231 reklamacij. Mnogo je bilo posla s pregledom, popravo, ureditvijo in štetjem volivnih upravičencev. Glavno delo je bilo poverjeno uradniku g. Furlanu. Bil je tudi velik naval strank, ki so zahtevale vpogled v imenike in prosile za pojasnila odnosno za overovljenje podpisov. Sodišču je bilo predloženih na overovljenje 13 kandidatnih list, od teh so bile strankam 4 vrnjene, ker niso bile pravilno napravljene, 9 list pa je bilo tn overovljenih za mesto in okolico. Zadnje dni je sodišče zaposleno z ekspedi- 0 Brnslri župan pride v Ljubljano. V spremstvu brnskega pevskega zbora, ki pride v soboto popoldne v Ljubljano, bo tudi brnski župan g. Jiri Toineš, ki je že star asnanec Ljubljane. Brnčani ostanejo v Ljubljani samo en dan. ©Učiteljstvu v Ljubljani in okolici. JUU sekcija za dravsko banovino apelira na vse učiteljice in učitelje iz Ljubljane in okolice, da se polnoštevilno udeležijo koncerta pevskega zbora »Opus« iz Brna. Koncert bo v veliki dvorani Kazine v soboto, 27. aprila. »Opus« je eden najboljših češkoslovaških pevskih zborov in se ob vsakem posetu iz Jugoslavije najaktivnejše udejstvuje. Opozarjamo tudi na sprejem na kolodvoru, ki bo v soboto ob pol 14. © Odbor za razstavo »Spomini na našega kralja Aleksandra* prosi, da tisti, ki so osebno prinesli razstavljene predmete, spet pošljejo ponje v petek 2ti. t. m. od 9—18. 0 Počitniške kolonije mestne občine. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliju iu avgustu. Tozadevne prošnje oziroma tiskovine, ki se dobe v soc. pol. uradu, Mestni dom, IT. nadstr. soba št. 43 je vlagati osebno najkasneje do vštetega 15. maja 19:15. Na pozneje vložene prošnje se ne bo v nobenem primeru oziralo. Prosilce opozarjamo na to, da pridejo v prvi vrsti v poštev šoloobvezni otroci (do 14. leta) — pristojni v Ljubljano in v drugi vrsti šele ostali. Mestni mladinski urad. 0 Tujski promet v Ljubljani. Statistični urad mostne občine je sestavil splošen pregled o tujskem prometu za prvo letošnje četrtletje. V Ljubljano je dopotovalo: .januarja 2920, februarja 2842 in marca 3497 tujcev, torej skupaj 9259. od teh je bilo ino-zemcev 2310. Iz Avstrije jih je prišlo 781. iz Italije 513, Češkoslovaške 29C, Nemčije 274, ostali iz drugih držav. 0 Trnovski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo, dne 28. aprila ob 8 zvečer na odru Zadružnega doma v Karunovi uL 14 veseloigro v treh dejanjih: Thomas- Brauden-ovo Charley-evo teto. Vse prijatelje že danes opozarjamo na to vprizoritev ter prav vljudno vabimo. © Kino Kodeljevo igra od danes naprej Leharjevo opereto »Paganini« s Svetislavom Petrovičem in »Fra Djavolo« s Stanom Laure-lom in Oliverjem Hardijem. 0 Slaščičarji so zborovali. V sredo popoldne so v prostorih Mencingerjeve restav-racije^ na Šmartinski cesti zborovali člani slaščičarske in medičarske zadruge. Udeležba je bila prav lepa. Občni zbor zadruge je vodil predsednik g. Novotny, ki se je spominjal smrti pokojnega kralja. Pozdravil je zastopnika Zbornice TOI g. Travna in zastopnika Okrožnega odbora g. Iglica. Spominjal se je tudi smrti g. Filipa Pristova. Dalje je sporočil, da se je mestna občina zahvalila slaščičarjem za darila ob priliki dobrodelne akademije, in da se vrši konec junija v liceju velika obrtniška razstava, na katero so vabljeni vsi obrtniki. Predsednik je grajal tudi šušmarstvo. Tajniško poročilo je podal g. Remic, ki je sporočil, da šteje zadruga 59 članov. Zadruga je morala pogosto intervenirati zaradi šušmarstva, zlasti ker ga v velikem obsegu vrše razne gostinske obrti, kakor glede naprave slaščic, sladoleda itd. Razvila se je nato obširna debata, zlasti zaradi vprašanja Okrožnih odborov in ločenih ali skupnih zbornic. Večina članstva je odobrila sedanje stališče odbora, ki je Kulturni obzornik Bevk: Huda ura Mohorjeva knjižnica, zvezek 74, strani 175. Huda ura (ponatis iz »Mladike«) je povest, bolje novela, ki ima za predmet iste kmečke elementarne strasti kakor vse dosedanje Bevkove kmečke povesti in romani, ki govori prav o tistih stalnih, nespremenljivih, rekli bi pračloveških strasteh, ki se očitujejo v vsakem človeku in imajo sedež najgloblje v njem. Bevkove kmečke povesti vrtajo stalno v problem: odkod demonski pohlep kmeta po zemlji, po imetju? Tudi na dnu te novele se gibljejo in borč iste strasti: borba za zemljo. Stari Slivar z Ivancem baranta za njegovo hčer, ki naj jo da njegovemu sinu Pavletu. A okoli lega dekleta se bore trije fantje, kdo ga bo ljubil: Pavle Slivar, Tine in slepi Mohor. Ob tem dekletu se razvname med mladimi tragični konflikt, v katerem pade pod Tinetovim nožem Slivarjev Pavle. Tako je slari Slivar kaznovan v svojem sinu, ki tako drago poplača očetovo pohlepnost. In strašno samotna ostane Zalka po tej hudi uri: I ine v zapor, Pavle pod zemljo, Mohor pa je že itak pol mrtev, ker je slep. — Vendar je pisatelj tej zgodbi dodal v knjižni izdaji še novo, končno poglavje, v katerem je dopolnil in zaključil usode svojih ljudi. »Po petih letih« je naslov temu končnemu in potrebnemu poglavju. Vse osebe v noveli, ki se razplete prav za prav samo ob časovno silno kratki nevihti, hudi uri, so plastične, vse izdelane v svojih najbolj karakternih potezah, enako tudi pokrajina, ki tvori organski del teh ljudi, ki v svojih dušah doživljajo prav tako hudo uro kot pokrajina. Kakor se vse skrite sile v ljudeh razdivjajo ob nekem času, ki je zanje huda ura, tako se tudi nsrsvs iidivjs, ko je vse v njej preveč naDeto cijo od kasacijskega sodišča v Belgradu potrjenih državnih list vsem občinam v okolici, vštevši tudi občine pod Vrhniko in mesto. Za 26 volišč v mestu in 30 volišč v okolici so bile razposlane vse 4 liste. Zadnja je bila odposlana Maksimovi-čeva lista, zelena. Okrajno sodišče je danes tudi končno pregledalo volivne imenike za mesto Ljubljano in ugotovilo število volivnih upravičencev. Vseh teh je na 26 voliščih 18.992. Največ volivcev izkazujeta volišči XXV in XXVI, kjer volijo večinoma državni uradniki, državni nameščenci ter delavci na železnici odnosno pri drugih državnih podjetjih, ki stanujejo zunaj Ljubljane v bližnji in daljnji okolici. Volišče XXV šteje 1145 volivcev. Tu je bilo na novo vpisanih 589 volivcev, volišče XXVI pa šteje 1179, na novo je bilo vpisanih 625. Na drugih voliščih se število volivcev giblje od 600 do 750. Nekatere občine v okolici izkazujejo prav tako veliko število volivcev. Najmočnejše so: Vič 1846, Zgornja Šiška 1068, Št. Vid nad Ljubljano 991, D. M. v Polju 1565, Moste 1751, Ježica 1048 tn Dobrunje 1445. tako za okrožne odbore kakor za skupne zbornice. V imenu Zbornice za TOI je govoril g. Traven, v imenu okrožnega odbora pa g. Iglič. Odboru je bila podeljena razreš-nica, odobren je bil tudi proračun na prihodnje leto. 0 Avtobusni izlet od 14. do 16. maja v Gorico, Benetke, Trst. Informacije v trgovini Lustra zraven Slamičcve restavracije. © Nad 8 in pol milijoua za vino in pivo. Bilanca letošnjega predpusta v .splošnem ni bila tako razveseljiva kakor druga leta, toda konzum alkoholnih pijač za prva dva meseca kaže, da je Ljtibljana prav mnogo popila in da se je zlasti uvoz vina v mesto močno povečal, nasprotno pa ne gre pivo. Letos januarja je Ljubljana konzumirala 239.986 1 vina raznih vrst, februarja še mnogo več, namreč 259 692, marca pa 269.447 1 vina. V prvem četrtletju torej 769.125 1. Čudno je, da so Ljubljančani januarja popili največ piva, namreč 20.412.50 1, dočim februarja 17.881 in marca še manj 17.075 1. Skupaj v treh mesecih 55.368.50 1. Za vino in pivo je Ljubljana potrošila nad 8,730.000 Din. © Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani opozarja svoje člane, da priredi vodstvo obrtno nadaljevalne šole za brivsko in frizersko obrt v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. med 8 in 13 ob zaključku šolskega leta razstavo vajeniških izdelkov, in sicer v pritličju državne 3. deške narodne šole na Erjavčevi cesti št. 19. Vabimo vse člane, da si razstavo ogledajo. © Državnim upokojencem, članom ljubljanskega društva v vednost. Občni zbor društva državnih upokojencev(enk) v Ljubljani določen za petek 26. t. m. — je preložen. Dan občnega zbora bo pravočasno objavljen. — Odbor. Ljubljanske „senzacije" spadajo večinoma v vrsto tiste «gospode», ki polni razne baletne predstave in ki jih je v gledališču mnogo bolj zanimivo gledati kakor pa plesalke, kako s tresočimi se rokami drže pred seboj kukalo in zmigavajo s svojimi čestitimi plešami... No, za vso to staro, izžeto in izmozgano polomijo pa se človek res ne bi dosti menil, če ne bi videl pred tistimi izložbami tudi nedorasle mladine, ki ima že sama po svoji naravi dovolj razgreto domišljijo. In tudi ta mladina buli, buli, buli... Ker pa je mladina še živa in aktivna, prenaša take «senzacije» tudi v prakso — in odtod vsa tista brezmoralna podivjanost naše mladine, ki jo je popolnoma upravičeno, Mariborske vesti t Zastava Slov• pevskega društva „Maribor" Slovensko pevsko društvo »Maribor« si je ob desetletnici svojega kulturnega delovanja nabavilo z dobrohotno pomočjo društvenih prijateljev zastavo. Zastava »A1aribora<> je edinstvena, saj ni še nobene zastave, ki bi nosila podobo našega velikega Slomška. Pod njegovo podobo se vije venec not znane melodije: Preljubo veselje, oj kje si doma ... ZHati križ, viseč na prsih škofa in narodnega učitelja — delovanja »Maribora«, ki je v ložil številne dokaze dela zo omiko po Slomškovi besedi, kraja, kjer počiva služabnik Slomšek, kamor hodijo in bi prvega mariborskega ■ je simbol kulturnega teku desetih let pred-krščansko in narodno »Maribor« nosi ime božji Anton Martin naj še bolj hodili v šok) vsi Slovenci. »Maribor« hoče nositi tudi zastavo Slomškovega duha! Na drugi strani zastave je v narodnih barvah izdelan slikovit društveni znak »Maribora«. Skrita, a izredno spretna umetnica sestra Rafaela je napravila celotni načrt, pridne roke vezilk pa so v največji skrbnosti na težki svili iz zlatih in srebrnih nitk stkale to čudovito podobo. Zastava je res izredno delo vezilne učiteljice šolskih sester v Mariboru. Moderen nastavek je izdelal društveni član g. Drago Tratnik. Prevzvišeni škof dr. Ivan Jožef Tomažič, ki s posebno naklonjenostjo spremlja delovanje društev, katerim Slomšek daje smer, je ugodil prošnji »Maribora« ter bo njegovo zastavo dne 28. aprila 1935 ob 10 dopoldne sam blagoslovil v mariborski stolnici. Kumovala bo zastavi gospa Angela dr. Juva-nova. Mariborska društva se bodo udeležila blagoslovitve z zastavami. Jubilejni koncert »Maribora« bo v sredo 8. maja zvečer ob 8 v veliki dvorani Uniona. Izvajali bodo: Sattnerjevo Oliko, alt solo iz oratorija Mesija, ter Dvoršakov Te Deum. Sodelujejo pa: solisti gospa Pavla Lovšetova, gospa Bernot-Oolobo-va, gospod Marjan Rus, orkester Glasbene Matice in vojaška godba. Ves Maribor bo »Mariboru« ob tem slavju izkazal tisto pozornost, ki ga njegovo kulturno delo zasluži. In kakor vedno, je »Maribor« tudi ob tej priliki dokumentiral svojo ljubezen do domovine in | zvestobo do našega vladarskega doma. Zato je spo-j ročil odboru za postavitev spomenika pok kralju i Aleksandru I., da ves presežek jubilejnega koncerta poklanja v ta vzvišeni namen. □ 50 letnico življenja je slavil te dni znani mariborski odvetnik dr. Rihard Faninger. Na mnoga leta! □ Vodstvo Nabavljalne zadruge državnih nameščencev je imelo po občnem zboru prvo sejo v torek ter se je konstituiralo: predsednik Rehar, podpredsednik vss. dr. Pečnik, upravitelj Filipič, v upravo pride odbornik Brandner. □ Smrt stare Mariborčanke, V Vinarski ulici št. 11 v Krčevini je umrla vdova polkovnika baronica Ida Seenus^, rojena Wass. Dosegla je visoko starost 83 let. Truplo bodo prepeljali v Cluj na Sedmograškem (Romunija). □ Poročili so se v Mariboru: Pachner Leopold in Nekrep Angela; Lapuh Vinko in Brunčič Rozina; Fištravec Jakob in Voda Kalarina; Letnik Alojz in PlavčaJc Frančiška; Aršič Josip in Berger Engel-berta; Aršič Leopold in Zentner Julijana; Abra-movič Mirko in Rady Emilija; Lobe Adolf in Kle-menčič Pavla; Obed Ivan in Breznik Ana; Kraner Ivan in Brandstatter Pavla; Žižek Ivan in Majhe-nič Angela; Šket Matevž in Pongračič Josipina; Bedenik Anton in Nikenauer Marija; Pust Boris in Klaneček Marija; Peče Albert in Gumzej Angela; Popovič Anton in Kopič Marija. Novoporočencem obilo sreče. □ Škoda za mogočno lipo. Pri Sv. Martinu na Pohorju je stala mogočna lipa, kakor je gotovo ni bilo nikjer na Pohorju, pa verjetno tudi nikjer v Sloveniji. Letos pa širijo cesto skozi vas in ob tej priliki so mogočno in popolnoma zdravo lipo podrli. Vzrok je bilo baje pomanjkanje prostora za cesto. Ker poznamo Sv. Martin, smo prepričani, da bi se z nekoliko dobre volje moglo najti dovolj prostora za razširjenje ceste na drug način ter bi ostala mogočna lipa kot edinstven glasnik pohorske pokrajine. Za moderniziranje je potreben tudi pokrajinski čut in ljubezen do tega, kar je tipično našega. □ Okoliški gostilničarji proti Zvezi. V sredo se je vršil v Motlovi gostilni na Pobrežju izredni občni zbor Združenja gostilničarjev iz mariborske okolice, ki zavzema ves sodni okraj mariborski. Na dnevnem redu je bilo samo vprašanje pristopa združenja k Zvezi gostilničarskih udruženj v Ljubljani. O tem se vršijo razprave v okviru tega združenja, odkar je likvidirala bivša mariborska gostilničarska zveza. Dasi okoliški gostilničarji nimajo stvarnih razlogov proti včlanjenju v zvezi ter jih to članstvo tudi inaterijelno ne bi obremenjevalo, so vendar dosedaj dosledno odklanjali pristop in tako so ostali zvesti svojemu dosedanjemu stališču tudi na tem zboru, katerega se je udeležil sam predsednik zveze g. Majcen iz Ljubljane. Navzoč je bil tudi obrtnozadružni nadzornik Založnik. Po enourni debati je prišlo do glasovanja, pri katerem je glasovalo samo 6 članov za pristop, nad 100 pa proti. □ Desno roko mu je zlomil. Na cesti iz Orehove vasi proti Slivnici se je srečal 24 letni čev- skoraj še premalo ostro ožigosal včerajšnji «Slo-venec>. Zato bi pa bilo dobro in prav, če bi slavna cenzura, ki baje obstoji tudi za filme, take «senzacije» v Ljubljani preprečila! ljarski pomočnik Vele Janez z nekim tovarišem iz kovaške stroke. Kovač je navalil na čevljarja z železom ter mu z enim udarcem zlomil desno roko. Zadal mu je tudi več poškodb na glavi. □ V zaporu umrl V jetnišnici je prestajal kazen polletnega strogega zapora posestniški sin Franc Kurnik iz Jareninskega dola, ki je bil obsojen radi sodelovanja v znani ponarejevalski aferi. V četrtek je Kurnik v zaporu umrl za jetiko. Kazen bi bil prestal 2. junija. __ □ Krava in svinje zgorele. Na samo velikonočno nedeljo so imeli pri posestniku Martinu Berložniku pri Sv. Florjanu katastrofalen požar. Izbruhnil je ravno opoldne, ko so sedali h kosilu. Vnelo se je gospodarsko poslopje, v katerem je zgorela krava in več svinj. Škode je 23.000 Din Celje & Žrtev karambola na Frankolovem umrla. Včeraj smo poročali o karambolu na Frankolovem, pri katerem je neznani kolesar trči! v nasproti prihajajočega moškega. Oba so takoj pripeljali ▼ celjsko bolnišnico. Kolesar je ie v sredo ob četrt na 4 v bolnišnici umrl. Imel je močan pretres možganov in lažje notranje poškodbe. Ugotovili 6o tudi njegovo identiteto. Ponesrečenec je 24 letni vrtnar Anton Sotler, ki se je vozil i kolesom v smeri proti Konjicam. Moški, ki ga je podrl na tla, je pa 42 letni drvar Alojzij Pungartnik, doma iz Brezna 28 pri Vitanju. Pungartnik ob času tega poročila še živi. Dobil je notranje poškodbe in je večinoma nezavesten. 0 Premijera Bučarjeve operete »Študentje smo. .« bo nocoj ob 8 v veliki dvorani Ljudsk« posojilnice. Skladatelj bo navzoč osebno. Sodeluje nad 50 oseb in veliki jazz-orkesiter. Preskrbite s< vstopnice v predprodaji. 0 Poročili so se v opatijski cerkvi naslednji: Cernilogar Andrej, zidar v Škofji vasi, in Rejc Ivana, šivilja v Gaberju. _ Majcen Karel, pek, in Orač Karolina, kuharica, oba iz Mestinja. — Cim-perman Avgust, banovinski gradbeni tehnik T Nišu, in Kušar Milena, zasebnica v Gaberju. & Vipavski in istrski kostanj v celjski okoliš! Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju je dobila od kr. banske uprave v Ljubljani 100 cepičev vipavskega in istrskega debeloplodne-ga kostanja (maroni) v svrho razmnožitve s pre-cepljanjem v našem okolišu. Radi tega sklicuje podružnica za nedeljo 28. t. m. ob 8 zjutraj v občinskem uradu na Bregu sestanek interesentov, na katerem se bo praktično pokazalo cepljenje in se bodo delili tudi cepiči 0 10 let ječe za 38 tatvin je dobil pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča 34 letni krojaški pomočnik Korošec Ivan iz Vitanja. Objava Pozivajo se vsi, kateri imajo kako terjatev napram pokojnemu hotelirju in posestniku g. Josipu Zumer v Celju, da najkasneje do 5, maja t. 1. odpošljejo račune, ker na poznejše terjatve se ne bomo več ozirali. Rodbina Žumer, Celje, hotel »Zvezda«. Novela Huda ura se radi svoje zgoščenosti, natrpane napetosti uvršča med najboljše Bevkove stvari, kar jih je napisal iz kmečkega okolja. Z novim, pripisanim poglavjem pa je novela samo pridobila. Solnčni Jadran v slikah V Beli dvorani hotela Union razstavlja od velike sobote dalje svoja dela Ipolit Maj-kovsky, profesor risanja v Sin ju (Dalmacija). Slikar je rodom Rus, emigrant, umetnost je študiral v Kijevu in Moskvi in je po prevratu prišel v Jugoslavijo. Doma je prav za prav v severni Ukrajini. Na razstavi je zbranih okrog 80 del in sicer večinoma oljnate podobe, predstavljajoče naš Jadran od vseh strani iu v vsakem času. Razstava sama se imenuje »Naš solnčni Jadran v slikah«. Majkovsky ni slikar vulkaničnega temperamenta, nego mirne, nordijsko se dojema-joče_ senzitivnosti in zbranega čuta za naravo. To je njegova največja vrlina in na podlagi nje je upravičeno reči, tla je v vseh teb oseni-deseterih delih podal prav toliko obrazov predmeta, ki ga je slikal, ne da bi se bil enkrat samkrat ponovil. Slika se zagleda s to-liškno pieteto v posebnost naravnega občutja in ima tudi tak smisel zanjo, da skoro gladko prebrodi nevarnosti, ki jim je izpostavljen. Teh nevarnosti prva mu preti že iz predmeta samega, iz morja, kakor tudi. iz obmorske krajine, kajti menda ni zlepa krajine, ki bi se nahajala tako blizu šablone kot je morje. Majkovsky se ji izogibljo s svojim vestnim opazovanjem in ljubeznijo za naturni detajl, ki ga verno na sliki obnavlja. Druga nevarnost je po mojem njegovo barvno pojmovanje in gledanje, ki je včasih kar preveč »harmonično« in skoro bi dejal stereotipno ter neosebno. Ni borbe 7. barvo ln slikarskim pro-štorom, a tudi če pravi gii kar, da t etra ne išče, ni osebne note v vsem tem. Kar je tedaj na strani predmeta odlika — ona zatopljenost v naravo — je tu pomanjkljivost; eno pa sprieuje vendar le njegovo prav resno in vneto kotenje, namreč, da si dela ne olajšuje z drugimi stvarmi, recimo s tehniko pastela in da ostaja zvest oljnati podobi, ki njegovemu prevdarnemu nagnjenju tudi ustreza. Vse to odšteto, pa človek lahko prizna, da je v Dalmaciji še mnogo neodkritih naravnih lepot za naše oči, neodkritih turističnih ni-jans in če ne bi pod temi podbami stali napisi, ki kažejo na njih domovinsko pravico, bogve, če ne bi marsikdo prišel v zadrego glede krajev, ki jih predstavljajo. Na Jadranu imaš dih severnega morja, zato te marsikaj spominja na Liljeforsa in druge nordijce (43. 44), tu imaš razpoloženja, kot so jih slikali Barbizonski slikarji — mislim podobo »Na ribolovu« (35), ki je menda najlepša na razstavi, imaš pa tudi povsem orijentalsko dojemajoče se krajine in hipe, v katerih igra glavno vlogo skoro tropična flora naše morske obale. Slikarjev namen je bil, kot razbe-rom iz razstave, da na te lepote povsem nevsiljivo gledalca opozori, z jasno potezo in skromno obdelavo mu hoče približati naturo, ne umetnosti, in če je tako, je svoj namen tudi popolnoma dosegel. R. L. Slovenija v luči tablice redoslova umiranja Spisal dr. Fedor Mikič, šef statističnega oddelka šole narodnega zdravja v Zagrebu. Ponatis iz »Zdravniškega vestnika«, VII, 1—3, 1935, To znanstveno delo, ki mu jc žirija Sloven. zdravn. društva v Ljubljani prisodila nagrado Iv. Matka m tisk te knjižice — mimo uprave Zdrav, vestnika, omogočil ljubij. higijeaski zavod in kraievna zveza zavarovalnic za Dravsko banovino v Liubianl je nekaj svojevrstnega. Doslej nam ni še nihče tako ! J?®®1'1.10 na, podlagi pravih znanstvenih, matematično formuliranih in resničnostno izvedenih podatkov pojasnil o slovenskem narodu, »da dolgost življenja našega je kratka, a dneva ne pove nobena pratka«. Delo, dasi drobna knjiga, je plod mučnih raziskavanj, je prava zdravniška veda o dolgosti življenja pri nas Slovencih. Na sedmih črtezih so primeri o dolgosti življenja po evropsk h državah glede Slovencev, vmes je nebroj točnih, skrbno izvedenih dokazov o socialnem položaju in zdravstvenem razmerju in umiranju. Avtor dr redor Mikič, pač edini strokovnjak v Jugoslaviji za vitalno statistiko, je z izsledki, ki jih je dobil lc s svojim znanjem in trudom, zelo obogatil ne le medicinsko, marveč tudi slovensko znanstveno slovstvo. JJj. Shaw je na predlog opatinje samostana v Stanbrook — kakor poroča Osservatore Romano — spremenil epilog v svoji drami »Devica Orleanska«, ki je motil katolike. Med opatinjo, ki je pred svojim vstopom v samostan bila znana kom-ponistinja, in Shawem, ki je ludi izvrsten glasbeni kritik, se je razvila živahna korespondenca, v kateri je opatinja pesniku naštela več mest, ki žalijo pravega katolika in ki tudi niso resnična. Shaw je sprejel njeno mnenje in obljubil, da bo navedena mesta popravil. Tozadevna pisma je bhaw podpisoval kot »brat Bernard«. _ Josef Jiranek, znani češki klavirski vir-tuor, je pred kratkim svečano praznoval osemdesetletnico. Jiranek je učenec B. Smetane ter ima v razvoju češke glasbe velik pomen. Bil je profesor nn konservatoriju ter je vzgojil večino današnjih klavirskih virtu-ozov (Fanier). Izdal ie več dragocenih pedn. goških del. Ljubil je zlasti Smetanove sklad be. Zasluge ima tudi za češki kvartet Reorganizacija naše radiofonije V enem izmed svojih volivnih govorov je prometni minister Vujič ugotovil, da je Jugoslavija glede radiofonije na enem izmed zadnjih inest. Zato je potrebna reorganizacija naših postaj. Angleški list »Sauth Slav Herald«, ki se tiska v Belgradu, je nedavno prinesel vest, da je nameravala jugoslovanska vlada izročiti reorganizacijo naše radiofonije angleški družbi Marconi. V istem času so se za to delo _potegovali tudi Nemci. Ždaj prinaša belgrajska »Štampa« članek izpod peresa inž. T. M., ki nas zanima radi predlogov, ki )ih ta stavi tudi glede ljubljanske postaje. Clankar je mnenja, da je področje ljubljanske in zagrebške postaje omejeno samo na dravsiko, oziroma savsko banovino; vseh ostalih sedem banovin pa tvori področje belgrajske radijske postaje. Po našem mnenju je ta omejitev področja ljubljanske in zagrebške postaje vendar preozkosrčna. Tudi če bi oddajno silo belgrajske postaje dvignili na 100 kw, nadaljuje »Štampa«, bi ne bilo vprašanje rešeno. Zemljepisna lega te postaje je takšna, da niti pri šc tako veliki oddajni sili ne doseže Primorja, ne Črne gore in tudi ne Južne Srbije. Radi Dinarskega in Rodopske-ga pogorja 90 ti kraji odrezani od področja belgrajske postaje. Zato je treba to vprašanje rešiti tako, kakor ga je rešila Poljska, in sicer s postajami »re-lais«. Poljska ima veliko oddajno postajo (100 kw) v Varšavi, medtem ko so postaje v Poznanju, Kra-kovu, Katovicah in Lvovu nranjše (20 kw). Okoli 80% svojega programa oddaja Varšava tem postajam telefonsko in te postaje ga zopet oddajajo za svoje področje. Analogno naj bi se belgrajska postaja ojačila in zvezala z novimi postajami »relais« v Skoplju, Dubrovniku in Sarajevu. Belgrajska postaja bi potem oddajala po telefonu svoj program tem postajam. Postaja v Skoplju bi obvladala Macedonijo in Južno Srbijo, postaja v Dubrovniku primorsko in zetsko banovino in postaja v Sarajevu svoj okoliš. Pisec je mnenja, da bi nikakor ne bilo treba zve-zati Ljubljane in Zagreba z Belgradom; ljubljanska in zagrebška poslaja naj oddajata še nadalje samostojno. Treba pa jih je povečati na 10 do 15 kw. — Ugotavljamo z zadoščenjem, da tudi »Stampa« prihaja do zaključka, da bi ne bilo koristno podrediti ljubljanske in zagrebške |x>staje belgrajski. Ljubljana in Zagreb sta danes močni kulturni središči zase in podreditev teh postaj kot j>ostaj »rebus« belgrajski, bi bila naši radiofoniji le v škodo. Pomenila bi obremenitev belgrajske postaje, kar bi na eni strani povzročilo natrpanost, a na drugi bi ubijalo kulturno iniciativnost v drugih dveh kulturnih središčih. Kaj pravite ? Znani belgrajski publicist g. Krsta Cicvarič je priobčil v svojem listu «Balkan> zanimiv članek o priliki odkritja velike korupcijske afere na belgrajski občini. Ob tej priliki je Zbo,r«, je sklical za nedeljo volivni sestanek v Zagrebu. —■ Goringov venec na grobu kralja Aleksandra. Lz Sarajeva poročajo, da je od tam odpotoval na Ojilenac stotnik Hans Walter, poboč-nik generala Goringa. Na Oplencu bo položil venec na grob kralja Aleksandra v imenu pruskega ministrskega predsednika Goringa. S stotnikom Walterjem potujejo šc njegova žena in dva častnika nemškega generalnega štaba. — Ne zamudite! Vsem onim, ki doslej niso nakazali prispevka za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zodinitelju, razpošilja pisarna Kranj Avtobusni izlet od 14. do 16. ma ja v Gorico, Benetke, Trst. Informacije v trafiki Komutar, Kranj. Odbora za postavitev spomenika rite,5kemn kralju Aleksandru I. Zodinitelju v Ljubljani te dni ponovno prošnje. Ker bo zbiranje prispevkov ze v kratkem zaključeno, nakažite svoj prispevek čim preje! — Tudi Olimpijo, staro središče £rške kulture, obiščejo izletniki »Jadranske Straže« na l>ropagandnem |xrtovanju po Sredozemskem morju. Oliinpija mora biti še danes vsakemu športniku dobro znana po »olimpijskih igrah«, ki se danos prirejajo sicer po drugib mestih, a so nastale prav v tej prški Olimpiji. Potovanje bo trajalo od 30. junija do 16, julija. Cene od 3.400—6.700 Din. Priglasite se pri »Jadranski Straži« v Ljubljani, Tyrševa 1. — Zdravniška zbornica za dravsko banovino vabi za v soboto, 27. t. m. vse kolege na tovariški sestanek v salonu hotela Štrukelj ob 20. Na dnevnem redu je razgovor z belgrajskimi tovariši o sindikalnem zdravniškem pokretu. V nedeljo dopoldne bodo isti delegati poročali o sindikatu kolegom v Mariboru. Zdravniška zbornica vabi kolege, da se v lastnem interesu udeleže sestanka. — Odbor. — Občinski proračun Zgornje Šiške. Sosedna občina Zgornja Šiška ima, kakor kaže, s svojim proračunom znatne težave ter ga še ni spravila pod streho. Dne 19. t. m. je bila sklicana občinska proračunska seja, ki pa se ni mogla vršiti, ker — ni bila sklepčna. Manjkali so namreč občinski svetovalci gg. Kavčič, Berlič, F. Keržman, Arhar, Zadnikar, Nergon, RerliČ A, Omejc, Preste-njak, Črv, Zebavc in Žirovnik. Niso nam točno znani razlogi, zakaj kažejo ti gospodje tako malo zanimanja za važne občinske zadeve, kakor je ravno občinski proračun. Za prihodnje dni je napovedana ponovno proračunska seja in zopet je vprašanje, ako se bo soloh mogla vršiti. — Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršila seja stalnega odbora kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu v prostorih tamkajšnje advokatske zbornice. V odsotnosti predsednika g. ministra financ dr. Milana Stojadinoviča, je sejo otvoril in vodil I. podpredsednik g. sodnik apelacijskega sodišča in prav. docent v Ljubljani dr. Rudolf Sajovic. Sklenjeno je bilo, da se vrši letošnji kongres v prvi polovici meseca septembra v Belgradu in da se stavijo na dnevni red sledeči referati: 1. 0 garancijah sodniške neodvisnosti, 2. Izenačenje prava pogodbenega zavarovanja, 3. Kazenskopravna odgovornost organov in nameščencev de-narn'h zavodov, 4. Pravice branilcev za čas pripravljalnega postopka. Referente za posamezne referate bodo predlagala v najkrajšem času posamezna društva, tako da bodo referati pravočasno predloženi stalnemu odboru in natiskani. Ostale podrobnosti, zlasti izleti itd. se bodo še naknadno določile. Opozarjamo vse pravnike, da se že sedaj zanimajo za kongres in jih zlarti vabimo, da se priglase kot referenti za posamezne referate. — Odbor društva »Pravnik«. — Radiofonska oddajna j>ostaja v Ljubljani sporoča, da se rok za vlaganje skladb podaljša do t. maja. — 40.000 Din davka in banovinskih doklad ter 250.000 Din davka za imetja na romunskem ozemlju bo finančno ministrstvo odpisalo na prošnjo gospodarskih krogov iz Bijele crkve. — 300 članov francoske pomorske organizacije sLigue Maritime et Coloniale« je priplulo na francoskem parniku »Marčclial Lyauty« v Split, da vrne obisk Jadranski Straži. — Jugoslovanska knjigama v Ljubljani sporoča pevovodjem in organistom, katerih zbori bodo sodelovali pri slovesni pontifikalni maši na Stadionu, dne 30. junija ob priliki evharističnega kongresa v Ljubljani, da se dobijo istotam tako glasovi in partitura maše »Missa de Angelis«, kakor tudi vložni spevi (introitus, graduale, ofertorij in komunio) za ceno 3 Din za izvod. Partitura maše »Missa de Angelis« velja 10 Din. — Najlepše majmško romanje bo 18. in 19. maja na Trsat, združeno z izletom z ladjo na oltok Krk, prav v mesto Krk. kjer je škofiiska stolica prevzv. g. škofa dr. J. Srebrniča. Posebni vlak, 6 ur vožnje po morju. Cena 155 Din se bo pri udeležbi 400 romarjev znatno znižala; razliko dobe romarji med vožnjo povrnjeno. Do posebnega vlaka polovična voznina. Kdor gre z nami, naj se prijavi takoj. Podrobna pojasnila pošlie vsakomur zastonj: List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpetrska kasarna, Vrazov trg 4. — Poziv vsem tehnikom) Mnogi izmed inženjerjev in tehnikov tavajo danes brezupno okrog ter se borijo za najskromnejšo eksistenco in so prepuščeni skrajnemu izrabljanju. Vsak po svoji poti skuša priti pod skromno streho; kdor je spretnejši, brezobzirneiši in ima »boljše zveze«, ta se dandanes še nekako dokoplje do eksistence Toda nihče ne bo ugovarjal, da se ne bi mogli doseči večji in hitrejši uspehi pri skupnem naDoru vseh tehnikov. Organizacije tehnikov so se združile v »Komite tehničnega dela«, ki si je že na prvi mah pridobil velike simoatije ter uvaževanje. Komite bo to uvaževanje od strani oblasti in javnosti še stopnjeval. Toda tudi od onih, ki jim bo Komite v največji meri koristil, se lahko nekai zahteva: najmanj to, da ne stojiio malomarno ob strani izven svojih strokovnih organizacij; da se zavedajo skupnosti interesov in da ne oričakuieio pomoči samo od drugih. »Komite« tehničnega dela bo v prvi vrsti pomagal in skrbet za vestne člane organizacij, ker to tudi zaslužijo in so to upravičeni zahtevati. — Aretiran ponarejalec denarja. Orožniki so v Medvodalh pred dnevi aretirali delavca 0. in ga pripeljali v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Osumljen je ponarejanja 10 in 20 dinarskih kovancev. Prav slabo je kovance ponaredil, kljub temu je skušal par komadov spraviti v promet. Bil pa je takoj zasačen in izročen orožnikom. — Nesreča v gozdu. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 24 letnega delavca J. Povšeta iz Zagorja 119. Povše je delal v gozdu, med delom pa je padel nanj težek hlod in mu zlomil desno nogo. — Daritev nov? zaveze. Kniižice za duhovno prosveto, Rakovnik. Cena 1 Din. Bistvo katol. akcije tiči v dobrem poznavanju verskih resnic in dolžnosti ter v prizadevanju po njih živeti in druge k temu napeljevati. Ta knjižica nas poučuje o najbolj vzvišeni iiturgični skrivnosti, o da rtv i sv. maše. Vsake vere najgloblje udejstvovanje ie v daritvi. Razlogi zanjo so: misel na spravo, dokaz vdanosti in six>-štovanja. češčenje, teženje po doseeri raznih dobrin itd. Pri starih narodih so bile posebno cenjene krvave daritve. Pri katoličanih se verstvo na najbolj vzvišen način izvršuje pri daritvi sv. maše. Daritev Vič Na belo nedeljo 28. aprila priredita v župni cerkvi na Viču orgelski in solistični koncert Fr. Ka-nizij Fricelj — orgle, in gospod Tone Petrovčič — bariton. Spored: 1. David Doktorič: Andante mae-stoso (orgle). 2. Janko Leban: Češčena Marija (petje). 3. Canestrari: Allegro festoso (orgle). 4. Stanko Premrl: Memento mori (petje). 5. J. S. Bach: Tot-cata in fuga v d molu (orgle). 6. P. Battista: O Jezus, moja vsa sladkost (petje). 7. Cesar Franck: Sortie (orgle). 8. Stanko Premrl: Mariji (petje). 9. P. Leo Kdnig: Mati ne pozabi me (petje). 10. E. Grosjean: Koračnica na orgle. — Za koncert ni nobenih posebnih vstopnic, pač pa velja za vstopnico tiskan spored z besedilom, ki se bo prodajal pred pričetkom koncerta pred cerkvijo za sedeže po 6 Din, za stojišča pa po 3 Din. Pričetek ob pol osmih zvečer. Dohodki so namenjeni revni deci v Mladinskem zavetišču na Viču. DRAMA - Začetek ob 20 Potok, 26. aprilu: Zaprto. Sobota, 27. aprila: Malomeičani. Rod A. Nedelja, 28. aprila: Gospoda Glembajevi. Iiven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA - Začetek ob 20 Potok, 26. aprila: Zaprto. Sobota, 27. aprila: Netopir. Izvem. Znižane cone. Nodolja, 28. aprilu: Boecaecio. Premiora. Livem. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Potok, 26. aprila: Zai»rto. Sobota, 27. aprila ob M: Kdo je krivi Rod D. Nodolja, 28. aprila ob 20: Prebrisani Amor. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 90. aprila ob 'JO: Krležo, Gospoda Glembajevi. Gostovanje ljubljanske drame. a oznanila Ljubljana 1 Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob V> vajo za meSaui tbor. 1 I 'se prijatelje izvrstnega zborovskega petja opo /.ar j amo ua prvi nastop moraivskega pevskega zbora iz Brna Opiu v našem mestu Jutri v soboto, 27. aprila ob 20 v veliki kadilski dvorani. Da Je /.bor t resnici izvrsten, nam kaže številno pokroviteljstvo, ki Je preraslo pod svojo zaščito njegovo koncerte v Jugoslaviji. Pokrovitelji »o: poslanik naše kraljovhie v Prnjji dr. Grisogono, občinski »vet drugega največjega češkega mosta Brno, na Ljuhljaiu.-«kem koncertu bo na-vaoč žu.pan mosta Brna, dalje ima i>okrovitalj»tvo Pevecka oboe češkoslovaška v Pragi, Jugoslovanska pev»ka zveza v Belgradu, centrali CeškoslovaškoJugoslovajiskih lig v Pragi in Bolgriulu, pokroviteljstvo specielno ljubljanskega koncerta je prev-zedo Se mostno načelstvo ljub Dansko ln tukajšnja liga. Po zatrdilu vseli čeških glas bonih krogov jc zbor tovrsten in ga moremo primerjati z zborom inoravskih učiteljev. Ponovno opozarjamo na njegov koncert jutri ob 20 v kazliRjkl dvorani. Vstop nioe se dobe v Matičmi knjigarnj. 1 Ribiči pozorl Znani ribji lov v Mirni se Je leto« precej zaika.mil. Sele sodaj so nas razveselile ribo s svojim prihodom. Naenkrat Je :>ostalo živahno okrog Mirne. Cela VTUta klopi Je postavljena v vodi, ob obe.h straneh reke, na katerih vztrajno čakajo ribiči in rib-čovke 7. mrežami v rokah na ribe, k,i prihajajo unomla-di v Mimo. Kdor si hoče og>le»!ati ta neobičajni ribolov ter si privoščiti pnecmi rib, tega vabimo, naj si pride to ogledat. Izletniški avtobus 1» odpeljal iz Ljubljane izpred biljotamice -Putnika« z.a nebotičnikom v nedeljo, 28. aprila ob 6.15, povral-ek proko Sevndoe, Celja irila oh 15 v Društvenem do mu v Dolu. Poizvedovanja Izgubila som od Domžal d« Radomelj denarnico s kljnifii. Prosim, naj bi mi nnjditolj vsoj ključe vrnil no upravo Slovenca. Radio Programi Radio Ljubljana i Petek, 26. aprila: 12.00 Vesela gmajna (slovenske narodne na ploščah) 12.13 Poročila 13.00 Ca«, Polka je nkaz.nna (ploščel 18.00 filozofski sprehodi (dr. Veber) 18.20 Radijski orkester 18.40 Literarna ura: Novi romaji M. Kranjca (prof. Fr. Vodnik) 19 00 Radijski orkoiter 19.20 f!ns, Jedilni list, program za soboto 19.30 Nacionalna ura: Vestfalski Slovenci v odnosu do Jugoslavije, Rad. KresaJ, prenos v Zagreb 30.00 III stilni večer slovenske glasbe, Uvodno besedo: dr. A. Dolinnr, Kla virsko točke izvaja dr. Danilo Svara 21.00 Večer vesel« glasbe: Mirko Prc-ruelč inije 7. Radijskim orkestrom, vmes samospevi Ivlee Cankarjeve 22.00 Čas, porodilo 22.30 Beethoven, 7. simfonija na ploSčah. Drugi programi i PETEK, 26. aprila. Belgrad: 30.00 Igra 21.05 Duhovni zbori - Zagreb: 20.80 7,ln>r poje — Dunaj: 17 :10 Viola da gamba in celo 19 30 Koncert Stolzovlh del 20.30 Govoriti je ?/lato, veseloigra 22.10 Komorni kvartel 23. Jazz — BudimpeSla: 19.30 Traviata, opera, Verdi 22.3."> Ciganska glasba 28.20 Ciganska glasba — Milan-Trsl: 17.05 Lahka glasba 20.45 Poster večer 21.15 Madjarske narodne pesmi 21.4« Igra — Rim-Bari: 17.05 Pevski im Instrumentalni koncert 20 45 Komorna gla-sba 22.00 Pal kovski: Violinski koncert v d-duru '22.30 Plosna glasba — Praga: 19.10 Salonska glasba 20.05 Simfonični končen — Variava: 20.15 Italijanska glasba 23.05 Jazz — T"si Nemčija: 20.15 Clovok med nebom in zemljo, i«rn Berlin: 21.00 Nemške melodije — KGnigsberg: 21.00 Iho rakov koncert — Hamburg: 21.00 Korač-nicc — Vrati slava: 2100 Komorna glasba - Lipsko 21.00 Bruck nerjev koncert — Koln: 19.10 Plošče 21.00 Plesi z vsegu sveta — Frankfurt: 21 00 Zgodovinske osebnosti kot npr retne postave — Stuttgart: 10.40 Vesele plofS^e 21.no IV f»tor večer — Monakom: 21.00 Koračnice — Ziirich: 11 .'.II Radijski orkester 20.50 Tuje ljndske melodije 21.10 Hiin dlove skladbe 21.30 Komorna glasba — Strassburg: 21.34 Komorna glasba 22.00 Žabami koncert. Kristusa na križu je ustanovno spričevalo krščanstva. Pri sv. maši se to darovanje nekrvavo obnavlja na čudežen način. Knjižica nam na utnljiv način razlaga zamisel mašne daritve: kdo daruje, namen, da-ritveni dar; nadalje pobližje opisuje zgradbo te li-turgične daritve: pri|irava darov (kruh, vino), njih simbolični pomen; prošnje za njih blagoslov; posvetitev, poklonitev, sklep. Knjižica bo dober pripomo ček za boljše poznavanje mašne liturgijc in jo zato toplo priporočamo. ie megofe le tedaj kai pod-vzeti, če se izključilo učinki ko- Zoper motnje v spanju KAVA HAG feina. ki razburiaio srce in živce. — Kava hag je naifineiša pristna zrnata kava, toda orosta kofeina in co-polnoma neškodljiva. Zato vselej: Ma otoku Pogled na mesto Tajhoku, glavno mesto na Formozi, katero je potres docela razdejal Rdeči načelnik Shuro mastih lovcev za človeškimi glavami. Japonci so v tem času neprestano pošiljali kazenske ekspedicije v gore, da bi kaznovali Tajale za vsak zločin, ki so ga v tem oziru zagrešili. Japonci so razdrli nekaj vasi in postrelili vaščane, toda lovci človeških glav se s tem niso dali oplašiti. Umaknili so se v globeli in pragozdove svojih gora. Prodirajoče japonske čete so pri tem prodiranju okusile vse grozote male vojske v džungli. Strupene puščice rjavih domačinov so bile tukaj Japoncem bolj nevarne, kakor pa japonske strojnice in ročne granate Malajcem. V teku let so Japonci pri takih pomirjevalnih akcijah na Formozi izgubili 10.000 mrtvih vojakov, mnogo več pa ranjenih. Kadar se je kaka japonska kazenska ekspedicija vrnila domov, takrat so lovci človeških glav takoj prilezli iz svojih skrivališč ter vnovič poklali na desetine mirnih japonskih in kitajskih kolonistov. Končno so se Japonci lotili novega sredstva, s katerim so hoteli naravnost iztrebiti malajsko pleme. Od obali pa do tja, kamor je segala njihova moč, so okrog in okrog težko dostopnega ozemlja, na katerem prebivajo lovci človeških glav, napeljali električni tok visoke napetosti, kateri je bil vedno napet z 2000 volti. To je bila smrtna pre-graja zoper bojevite Tajale. To pregrajo so vsako leto za nekaj kilometrov globlje potisnili. Na prstih roke bi človek lahko zra-čunal, kdaj bo elektrika ali letalska bomba ukrotila zadnjega lovca človeških glav. Japonski osvajalci in gospodarji te de- groze in skih naseljencev. Na ta način je Holbanm pridobil za vlado precejšnje število strašnih divjakov. Poslej je na Formozi bilo življenje mnogo bolj mirno. Tuintam se je se dogajalo, da je kdo hotel posnemati šege in navade svojih dedov ter je šel lovit človeško glavo. Toda Japonci v teh rečeh ne poznajo šale in vsakdo je plačal svoj poskus s smrtjo. Če zadnja potresna katastrofa tajalskih divjakov ni prepričala, da so tudi sicer mogočni Japonci brezmočui vpričo divjih sil narave, katero so okusili v njihovi domovini, je verjetno, da je grozna šega lovcev človeških glav na Formozi končana. Kupi človeških lobanj. klicali na trimesečne vojaške vaje. To pa je preprečil ravnatelj tovarne, češ, da Škura potrebuje tovarna, da ji preskrbuje živež. Škuro je moral za tovarno v nov boj, ki sicer ni bil krvav, ki pa je vendarle ubogemu kmečkemu prebivalstvu prinesel smrt Škuro se je vrnil s svojimi ljudmi in prinesel s seboj le malo plena, katerega je pobral le največjim siromakom. Na moje vprašanje, kako se mu je godilo, mi je odgovoril le tole: »Jesti nismo dobili nič, nobenega prenočišča, le uši na pretek!« O boljševizmu ni več govoril. Mrk in potrt se je potikal, bil je bolan ter duševno in telesno strt. Vendar so ga še drugič poslali, da je nasilno od kmetov rikviriral žito za kruh. Tokrat je moral iti v svojo domovino v Donske gore, kamor se ni mislil več vrniti, ker se je bil spri s svojimi brati, kateri so bili še verni kristjani in niso marali za boljševizem. Čez 14 dni se je vrnil, sam, brez plena, niti svoje žene in svojega sinčka ni iskal, ampak je stopil naravnost k ravnatelju Klos-manu. Tam si je potrgal z obleke znake svoje stranke, jih vrgel pred Klosmana in mu dejal: »Vedno sem se v prvih vrstah boril za boljševizem. Sedemnajst buržujev sem z lastno roko ubil. Duhovnika sem ubil v cerkvi pred oltarnimi stopnicami. Kmetom sem vzel zadnje grižljaje brez vsake koristi za se. Ko sem zadnjikrat šel rikvirirat žito za kruh, sem kmetici pobral zadnjo koruzo, katero si je bila prihranila za svoje lačne otroke. Iz obupa je ta ženska svoje tri otroke vrgla v vodnjak, kjer so utonili, da bi jih rešila smrti za lakoto. Nato se je ženska iz obupa obesila. Po vsem tem sem sedaj prišel v svojo domovino. Tam sem zvedel, da sta dva moja brata že umrla za lakoto, tretjega pa sem našel tako rekoč umirajočega, ker od samega stradanja ni mogel več glave premikati. Sedaj uvidevam, da sem se boril za prazne peno. Srčno rad bi z nohti svojih rok izkopal trupla svojih žrtev iz zemlje, ko bi jim s tem mogel vrniti življenje in bi mogel svoja dejanja popraviti.« Na podlagi teh besed je načelnika Škuro prevzela OGPU v svoje varstvo ter ga prepeljala v Rostov ob Donu. Tam so ga zaprli v norišnico, češ, da je znorel. Kmalu nato pa^ so Škurovi ženi odpovedali stanovanje, češ, da kot nekdanja buržujka nima več pravice do stanovanja. »Lepi otok« — Formoza je te dni otok groze in smrti. Strašen potre« je uničil cvetoča mesta in revne vasi. Pridni kitajski in japonski naseljenci so čez noč postali berači. Na tisočo človeških življenj je postalo žrtev strašne groze sredi raja, ki se je spremenil v pekeL Če govorimo o lepotah Formoze, ne smemo pozabiti, kako Japonci ta otok vladajo. Kakor smo že včeraj poročali, je na otoku Formoza nekaj stotisočev domačinov staro- Lovci na človeške glave. malajskih plemen, ki jih Japonci le težko krote. Tajali in Pununi so gorski rodovi, ki strašno sovražijo japonske gospodarje tega otoka in porabijo vsako priliko, da tujca za eno glavo prikrajšajo. Da Tajali in Pununi prav posebno love glave svojih sovražnikov, zato imajo poseben vzrok. Lov na človeške glave velja pri njih za najplemenitejsi boj, za posvečeno šego, katero z navdušenjem opravljajo. Mladenič iz rodu Ta jalov in Pu-nunov toliko časa ni sprejet med zrele može, dokler se ne izkaže z odrezano glavo svojega sovražnika. Sovražnik Tajalov in Pununov pa ni le bojevnik, ampak tudi ženska in otrok iz sovražnih rodov. Šele takrat, kadar si ta-jalski mladenič pridobi sovražnikovo glavo, si sme poiskati družico za življenje. Mladenič, kateri ne more pokazati odrezane sovražnikove glave, pri tajalskih lepoticah nima nobenega ugleda. V zadnjem času so baje tajalska dekleta postala nekoliko manj izbirčna v tem pogledu, ker so Japonci poskrbeli. da je te vrste lovski šport dovolj nevaren. Zato se sedaj more poročiti tudi mladenič, ki se izkaže, da je ubil tigra. V 40 letih svojega gospodovanja na oto-kn Formo?a Japonci niso mogli ukrotiti tr- Boj z lovci človeških glav na otoku Formozi žele pa so ne zanašajo le na orožje, ki je precej drago in vendar ni vedno učinkovito. Poskusili so tudi zvijačo. To zvijačo pa jim je prinesel neki beli naseljenec Holbanm, kateri se je Japoncem ponudil, naj inu dajo 1000 funtov in uradno pooblastilo, pa bo ukrotil lovce človeških glav brez orožja. Sicer previdni in nezaupni Japonci so Hol-baumu verjeli. Mož je dobil denar in takoj je šel na delo. Za denar si je nakupil mnogo stvari, o katerih je vedel, da bi jih Tajalci radi imeli. Največ je nakupil živilskih konzerv. Potem pa je najel celo kolono nosačev ter se z njimi na čelu peš in neoborožen napotil v nevarne gore. Mož je dobro poznal šege in navade tega divjega rodu in je vedel, da mu kot neoborožeuemu gostu preti mnogo manjša nevarnost, kakor pa če bi bil oborožen. Tako je prišel med divje Tajale ter jim začel deliti konzerve. Ameriške konzerve so sestradanim Tajalcem izvrstno teknilo. Končno so belemu možu povedali, da bi radi večkrat kaj tako dobrega jedli. S tem je Evropejec dosegel, kar je hotel. Začel jih je prepričevati, da bi tako dobre stvari lahko večkrat jedli, če se podvržejo japonski vladi ter se odrečejo glavam japonskih in kitaj- Nemški inženjer Viljem Burger, ki se je kot inozemski strokovnjak delj časa mudil v sovjetskih tovarnah in se je pred kratkim vrnil, piše sedaj v »Allgemeine katholisehe Korrespondenz« od 18. aprila o zgodbi znanega mu rdečega načelnika Škura: »Iz tebe bom naredil še dobrega boljše-vika,« mi je večkrat dejal moj načelnik Škuro, kadar sva se menila o Rusiji in njenih razmerah. Škuro jo bil poprej stotnik donskih kozakov, prvoboritelj boljševiške stranke, boril se je proti carski vladi, boril se je zoper bele, zoper Kerenskega. Vkljub nizki izobrazbi je postal polkovnik rdeče armade. Njegovo telo je bilo pokrito z brazgotinami Bojeval se je z uporniškimi tolpami, jih pregnal ter požgal še tiste kmetije, katere so uporniki pustili cele. Na neki kmetiji je lastnoročno ubil gospodarja, potem pa iz goreče hiše rešil njegovo mlado hčerko ter se z njo poročil. Svojega sina je nepopisno ljubil. Boljševiška stranka skrbi za svoje ljudi. Zato je Škuro bil imenovan za načelnika v tovarni za ribjo moko v Taganroju z mesečno plačo 120 rubljev. Njegova naloga je bila, da pomaga spraviti tovarno v obrat. Kmalu pa so ga kot polkovnika rdeče armade po- Skupina domačinov na Formozi Primož Trubar 31 Brez posebnih nezgod sta popotnika dospela v Beljak. Od tu sta se obrnila proti južni strani ter dosegla po strmi cesti gorsko sedlo Koren ob koroško-kranjski meji. Pričakovala sta na vseh podeželskih mejah, da bo straža zahtevala izkaz o njunih osebah in o namenu potovanja, toda povsod so ju pustili brez nadlegovanja naprej. Sicer pa bi bil Stozinger lahko pokazal straži pismo, ki ga je nosil s sabo. V njem so spričevali kranjski deželni stanovi, da popotnika nista sumljiva človeka, ki naj jima straže ne delajo ovir. Trubar pa je vedel, da deželni stanovi ne poročajo v pismu resnice o njem. Saj vemo tudi mi, da ni bil samo cerkveno izobčen, temveč tudi izgnan iz države. Podkorenom na Gorenjskem sta prenočila v Ekarjevi gostilni. Tukaj je bil urad za carinjenje tovorov, ki so šli čez mejo. Kako sta bila Trubar in Stozinger vesela, ko je jima gostilničar povedal, da imata v hlevu vsak svojega konja za jahanje! Konja je jima poslala žena Herberta Turjaškega, ki je imel takrat v najemu blejsko gospostvo. Povabila ju je, naj prideta potoma na blejski grad, da bi povedala, kako se jima je godilo na potovanju po daljnih deželah. Trubarja je razveselila ta pozornost. Rad se je oglasil na Bledu, obiskal somišljenike ter ondi tudi pridigoval v praznik svetega Janeza Krstnika (24. junija 1561). V Radovljici ga je pričakoval graščak Moric plemeniti Dietrichstein in ga spremil v grad Brdo pri Kranju. V Kranju so ga pa kar obsipali luterani, mu vzklikali v pozdrav in ga pogoščevali. Kakšen sprejem ga je še le čakal v Ljubljani! Njegova prijatelja Matija Klombner in Luka Cvekelj sta mu šla z 20 konjiki do Medvod naproti. Ko so prijahali v Ljubljano, ga je pred mesinim zidovjem čakala velika množica ljudstva. Klomb-nerjeva Genovefa, Farestova Doroteja in še več drugih gospej, opravljenih v praznični obleki, so mu poklanjale cvetične šopke in ga slavile z lepimi govori. Ob straneh so stale belo oblečene deklice in mu trosile cvetice na pot. Iz vseh štirih stolpov mestnega zidovja pa se je razlegala zahvalna pesem trobentačev. Dan 26. junija 1561 je bil najslavnejši dan Trubarjevega življenja. Kako je bilo mogoče, da se je katoliška Ljubljana v nekaj letih tako zelo spremenila? To je prišlo odtod, ker sta obe gosposki, svetna in cerkvena, zelo prizanašali luteranom. Koliko je bilo izdanih postav in prepovedi! Vse pa so se kolikor mogoče milo razlagale ali kar ostale zapisane na pergamenu. To je dajalo drugovercem pogum, da so vedno predrzneje nastopali in da so se jih katoličani bali, ne pa oni katoličanov. Prav zato sta Trubarjev prihod in njegov slovesni sprejem pomenila še večji uspeh za protestante. Po smrti škofa Urbana Tekstorja je zasedel leta 1559. prestol svetega Nikolaja Peter plemeniti Seebach. Škof Peter je bil kranjske viteške rodbine. Starši so ga poslali v Gornji grad, kjer je obiskoval latinske šole in kazal precejšnjo nadarjenost. Radi bi bili videli, da bi postal duhovnik. To željo jim je mladi Peter tudi spolnil. Kot plemeni-taški sin je dobil kmalu dobro službo. Podeljena mu je bila župnija Moravče v kamniškem okraju, ki je obsegala veliko vasi in bila na glasu dobrih dohodkov. Toda ni imel samo te župnije. V takratnih časih se je vrinila (kakor že vemo) v cerkveno upravo razvada, da so prejemali duhovniki boljših stanov dohodke iz več župnij. Tako je bil Peter Seebach ob istem času tudi župnik v daljnem Russbachu na Nižje Avstrijskem. Primož Trubar ga je poznal iz poprejšnjih let, ker sta bila precej enake starosti. Zdi se, da je bil Peter še kot župnik nekoliko prijenljiv luteranom. Delil jc namreč vernikom sveto obhajilo pod podobo kruha in vina Imenovan za škofa ljubljanske vladikovine je prosil cesarja, da sme tudi v prihodnje obdržati dohodke svojih prejšnjih župnij, češ, da ne more z dohodki ljubljanske škofije svojemu stanu primerno živeti. Ni znano, kakšen odgovor je dobil od cesarja. Gornji grad, spominjajoč ga lepih let mladosti, se mu je tako prikupil, da je skoraj vedno tam prebival. Dobil je opomin od višje strani, naj zvestejše opravlja svoje dolžnosti in naj večkrat obišče stolno cerkev v Ljubljani. Drugoverci so tako goreči v oznanjevanju evangelija, naj skrbi še on za dobre slovenske in nemške pridigarje. Toda ni se mogel ogreti za vneto višjepastirsko službo. Bolj je vladal škofijo njegov glavni namestnik Nikolaj Škofic kakor Seebach sam. Tudi ni obiskoval posameznih župnij na deželi. Ta posel je opravljal duhovnik Nikolaj Lubenjak mesto njega. Leta 1560. je sicer izdal škof Peter nek pastirski list zoper krivoverce in prepovedal Jurišiču pridigovati, toda napram deželnim stanovom, glavnim stebrom luteranstva, ni kaza! nobene odločnosti. Sploh ni imel takega značaja, da bi bil korenito postopal. Seveda je storil to in uno za katoliško stvar, toda le na lep način, podoben tistemu, ki preklada bolnika z ene postelje na drugo, pomagati mu pa ne more, da bi ozdravel. Deželni stanovi so dobro poznali škofovo neodločnost in imeli zato skoro neomejeno oblast v razširjevanju luteranstva na Kranjskem. Prav zato so neovirani priredili Primožu Trubarju tako imeniten sprejem, ki je pomenil za njih stvar veliko zmagoslavje. DEVETNAJSTO POGLAVJE Kranjski deželni stanovi in vladika Petrus de Seebach. Trubar je torej srečno dospel v svojo domovino. Deželni stanovi so ga še posebej pozdravili v mestni hiši, mu obljubili, da bodo jamčili za njegovo svobodo in pa varovali v vseh slučaiih. Gospodarstvo Vinska letina 1934 Malo pridelka v Sloveniji - Naraščanje površine vinogradov Kmetijsko ministrstvo je sestavilo podatke o na&i lanski vinski letini, ki je bila v vsej državi za nad 1 milijon hektolitrov obilnejša kot leta 1933 »slednji " ' ter j« znašala 3,866.649 hI. V naslednjem podajamu pregled vinskega pridelka v naši državi od leta 1929 dalje: letina v hi na 1 ha 1909 2,909.913 16.05 1930 <016.121 21.88 M31 4,493.669 2X57 1933 4387.136 22.88 1933 2,852.705 14.63 1934 3366.649 19.43 k teh podatkov »ledi, da je bila najslabSa vinska letina v državi leta 1932, ko je bila tudi relativna količina pridelka najnižja. Po banovinah ae j« lanska vinska letina razdelila sledeče, prva ttevilka pomeni količino pridelka v hI, številka v oklepajih pa površino vinogradov v ha: donavska 1,278.047 hI (48.801 ha), savska 728.225 (42.0Q1), primorska 669.065 (37.678), mo-ravska 591614 (25.033), dravaka 266.625 (24.770), vardareka 159.621 (11.509), zetska 78.340 (5452), dranaka 47.959 (2256), uprav« mesta Belgrada i" sku Stanje Narodne banke N^novej*i izkaz Narodna bank« »a 22. april kaže tele postavk« (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. april): Aktiva! ziato 1.212.6 (+ 10.4), zlato v inozem-(tru 6834 (— 8.68), valute 0.25 (— 0.22), devize 563 (+ 2.1), skupno podlaga 1337.5 (+ 3.6), davke izven podlage 17923 (+ 7.3), kovani denar 2893 (+ 21.4), posojila: menična 1.543.15 (— 3.67), vredn. papirji 259.44 (+ 0.43), prejšnji predujmi driavi 1689.86 (+ 0.27), razna aktiva 362.4 (+ 16.6). Pasiva: bankovci v obtoku 4369.4 (— 37.3), drž. terjatve 1.07 (— 0.01), žirovni računi 530.84 (+ 21.72), razni računi 745.46 (+ 27.31), skupne obveznosti po vidu 1277.4 (+ 49.0), obveznosti z rokom 302.2 (+ 10.4), razni računi 289.44 (+ 33.7). Obtok in obveznosti po vidu 5646.8 (+ 11.75), ■kupna podlaga s primom 1718.66 (+ 4.6), zlato v blagajnah a primom 1558.2 (+ 13.4), skupno knt]e obtoka in obveznosti po vidu 30,43% (v prejšn)em izkazu 30.41), od tega samo zlato kritje 27.59 (27.41%). Pričujoči izikaz kaže ponovno prenos zlata iz inozemstva v blagajne banke, poleg tega pa se je podlaga tudi povečala radi nakupov zlata domače produkcije. Povečanje izkazuje tudi devizni zaklad in ie brez prima je devizni in zlati zaklad narastel nad poldrugo milijardo Din ali s primom na približno 1.9 milijarde Din, od česar je samo zlata v blagajnah 1.56 milijarde Din. Posojila banke so se v celoti znižala, toda to zmanjšanje odpade samo na menična posojila, dočim so lambard-na posojila celo nekoliko narasla. Kakor v pre)-tajem izkazu so se tudi v sedanjem zelo povečala razna aktiva, čemur odgovarja v še večji meri povečanje raznih pasiv. Med pasivi omenjamo zmanjšanje obtoka bankovcev in povečanje obveznosti po vidu ter z rokom. Znatno je povečanje raznih računov .Izkaz za 22, v mesecu je zadnji izkaz v mesecu pred ulti-mom in zato je ob ultimu pričakovati znižanje teh postavk za potrebe denarnega trga. Kljub povečanju obveznosti, katere je treba kriti, se je odstotek kritja radi dotoka zlata izboljšal. Promet naših pristanišč je po podatkih splitske trgovske in industrijske zbornice lani narastel od 21,095.389 stotov na 24,599.309 met. stotov. Promet s tuzemstvom je neznatno narastel od 4,698.114 na 4,747.700 met. stotov. Uvoz ie znašal 3.602.946 (1933 3,639.3o9) met. stotov, izvoz pa 15,948.663 (1933 12,757.916) met. stotov. Promet naših glavnih pristanišč je znašal (v oklepajih podatki za 1933): Split severna in mestna luka 9,628.779 (7,839.148) met. stolov, Sušak 5,905.166 (5,184.848) met. stotov, Dubrovnik 3,062.940 (2,625.256) met. stotov. Šibenik 1,983.269 (1,783.063), Metkovič 809.833 (631.024) met. stotov in Omiš - Dugi Rat 802.117 (722.393) met. stotov. Razvoj našega pomorskega prometa nam kaže tale tabele (v milj. met. stotov): tu z. uvoz izvoz skupaj 192T7 5.36 3.68 13.31 22.35 1928 5.77 4.71 15.80 26.28 1929 5.44 6.18 18.28 29.90 1930 5.03 5.26 17.88 28.17 1931 5.28 4.80 14.93 25.01 1932 4.84 352 11.73 19.89 1933 4.70 3.64 12.76 21.10 1934 4.75 3.90 e 15.95 24.60 39.302 (1086) in vrfjaaka banovina 4853 (286), skupno 3,866.649 hI na 198.922 ha. Posebej na na&o banovino »o nam na razpolago tile podatki: iridelek :upno hI hI na ha vinogradi 1929 236.805 12.01 19.710 1930 361362 17.10 21.133 1931 493.687 21.18 23.310 1932 559.133 23.41 23.882 1933 270.473 11.16 24.236 1934 266.625 10.90 24.470 Iz te razpredelnice sledi, da smo imeli najslabšo letino po količini in je povprečni pridelek v naši banovini zaostajal za povprečnim pridelkom. Tudi je bil dosdej povprečni pridelek najslabši v zadnjih letih pridelkom v vsej državi. Poleg tega nam kažejo številke, da površina vinogradov stalno narašča. V naši banovini je površina vinogradov narasla na 4760 haj istočasno pa se ta pojav opaža tudi v ostali državi ter je v vsej državi površina vinogradov narasla od 1929 na 1934 za 17.634 ha. SK Železničar (Maribor) v Ljubljani V nedeljo na igrišču ZSK Hermesa Angleški kapital ia naše zlate rudnike. Iz Londona poročajo, da je bila registrirana 17. t. m. družba Jugoslav Goldfields Ltd, jugoslovanska družba za zlata polja. Glavnica znaša 100.000 funtov šterlingov t j. nad 23 milij. Din. Namen društva je preiskovati stare rimske rudnike zlata v Bakovici blizu Fojnice v drinski banovini. Javne emisije delnic te družbe ne bo. " Poraba bombaža v naši državi. Do nedavnega naša država ni bila posebej izkazana v statistiki, ki jo objavlja Mednarodna zveza predilcev bombaža. Ta statistika se objavlja polletno in sicer za dobo od 1. avgusta do 31. januarja ter za dobo od 1. februarja do 31. julija. Po najnovejši zaključeni statistiki za dobo od 1. avgusta 1934 do konca januarja 1935 je znašala poraba bombaža v naši državi 33.000 bal, t j. ravno toliko kot v dobi od 1. februarja 1904 do 31. julija 19&4. Po posameznih vrstah se konzum bombaža v dobi od 1. avgusta 1934 do 31. januarja 1935 razdeli sledeče: ameriški 18.000 bal (od februarja do julija 1934 samo 20.000), vzhodnoindijski 10.000 (11.000) bal, egiptovski 1000 (1000) in razne vrste 4000 (1000) bal. Iz tega se vidi, da je tudi pri nas začel nazadovati konzum ameriškega bombaža v korist drugih vrst. To se vidi tudi v svetovnem obsegu, saj se je konzum ameriškega bombaža zmanjšal na vsem svetn od 6,004.000 bal na 5.461 000 bal, odstotni delež pa je celo padel od 51.0 na 44.7%. Francoskosrbska banka. Poročali smo že o računskem zaključku te banke, ki izkazuje po odpisih 8.6 milij. Din še čistega dobička 0.68 milij. frankov, knr se obenem s prenosom iz lanskega leta porabi za okrepitev rezerv. Bilančna vsota banke znaša 158.2 (162.5) milij. fr. frankov. To zmanjšanje je pripisovati dejstvu, da so bili dinarji pretvorjeni v franke po uradnem tečaju naše Narodne banke s primom 28.5%. Stvarno pa je bilančna vsota podružnic v Jugoslaviji znatno narasla, ker so vloge zelo narasle. Nov gospodarski list. V Zagrebu je začel izhajati »Ekonomist«, mesečnik za sodobna gospo- j darska in socialna vprašanja, katerega urednik je dr. Jožo Tomaševič. V uvodu pravi list. da >Eko-nomist« ne bo imel vezane idejne smeri. Vpis v trgovinski register: Volta, dru/,ba z om. zavezo, tovarna elektrotehničnega materiala, Celje (glavnica 100.000 Din, poslovodji dr. Zim-mer Rudolf in Ziimner Vera Luci). Uvoz prašičev v ČSR je znašal v prvih 3 mesecih letos 33.094 glav (lani v istem času 13.204). Najbolj se je povečal uvoz prašičev iz Jugoslavije od 6123 v prvih 3 mescih lani na 12.570 v prvih 3 mesecih letos. Dotok zlata v Belgijo traja dalje. V dobi od 10. do 17. aprila je znašal dotok zlata v belgijsko narodno banko 203 milj. frankov in se je zlati zaklad banke povečal na 14.357.4 milj. belg. frankov. Kritje se je povečalo 65.50 na 65.60%. Banca d' Italia. Dne 31. marca je znašali zlati zaklad Italijanske banke 5.826.4 milj lir, kar pomeni v primeri z 20. marcem povečanje za 1 milj. lir. Obtok bankovcev je znašal konec marca 1935 12.891.8 milj. lir. Odtok zlata iz Holandije. Pravkar objavljeni izkaz Holandske banke za 15. april kaže v primeri z izkazom za 8. april zmanjšanje zlate podlage od 674.2 na 662 milij. goldinarjev in se je odstotek kritja zmanjšal le od 7755 na 77.26%. Prepoved nadurnega dela v Franciji. Službeni list francoske republike prinaša v svoji številki dne 9. aprila zakon, po katerem so do nadaljnjega prepovedane nadure v industrijskih in trgovskih obratih. V izvršilnih določilih so upoštevane, in naštete nekatere izjeme, vendar samo za gotovo dobo. V obratih, na katera se ne nanašajo izjemna določila, je treba zaprositi za dovoljenje obrtnega inšpektorja s posebno natančno utemeljitvijo potrebe. Borza Dne 25. aprila 1935. Denar Danes so ostali neizpremenjeni skoro vsi tečaji, le London in Newyork sta popustila. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen: 8.75—8.85, dočim je na zagrebški in belgrajski borzi popustil na 8.70—8.80. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.92—31.62, v Belgradu 30.65—31.35. Angleški funt je nadalje popustil na zagrebški borzi na 230.95-232.55, v Belgradu pn 230.84—232.44. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.55—5.65, v Belgradu 5.75 blago. Ljubljana. Amsterdam 2967.15—2981.75. Berlin 1756.08—1769.95. Bruselj 742.85—747.92. Curih 1421.01—1428.08. London 212.01—214.06. Newyork 4357.20—4393.51. Pariz 289.60-291.03. Praga 183.42 do 184.52. Trst 361.35—364.43. Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.38. London 14.925. Newyork 308.875. Bruselj 52.30. Milan 25.50. Madrid 42.225. Amsterdam 208.65. Berlin 124.35. Dunaj 57.85. Stockholm 76.95. Oslo 75. Kopenlia-gen 66.65. Praga 12.915. Varšava 58.25. Atene 2.90. Carigrad 2.48. Bukarešta 3.05. Helsingfors 6.59. Buenos-Aires 0.79. Vrednostni papirji Tendenca je za državne papirje ostala v glavnem neizpremenjena in tudi v tečajih ni bilo posebnih izprememb. Promet je slejkoprej slab. Promet na zagrebški borzi 273.197 Din. Ljubljana. 7% invest. pos. 77—78, agrarji 46 do 47, vojna škoda pr. 368—372, begi. obv. 65.50 do 66, 8% Bler. pos. 78—79, 7% Bler. pos. 67.50 do 68, 7% pos. DHB 70.50-71. Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 77 den., agrarji 46 den., vojna škoda pr. 369—371 (369), 6. 7. 369 den., begi. obv. 65—65.75 (65.50), 8% Bler. pos. 77.50—79, 7% Bler. pos. 67—68, 7% pos. DHB 70.50—72. — Delnice: Priv. agr. banka 228.50—232. Osj. sladk. tov. 140—160. Trboveljska 120. Belgrad. Dri. pap.: 796 inv. pos. 78—78.50, agrarji 48 bi., vojna škoda pr. 370—370.50 (370), 5. 369 zaklj., begi. obv. 65.50-65.85 (65.85), 7% Bler. poe. 66.50 den., 7% pos. DHB 70.50 -71.50. Delnice: Narodna banka 56.50—58.50. Priv. apr. banka 227.50 -229 (228). V nedeljo bomo pozdravili v Ljubljani nogometne goste iz Maribora. K nam pridejo mariborski železničarji, ki so v letošnji sezoni dosegli lepe uspehe. Doslej moštvo SK Železničarja ni izgubilo nobene tekme, radi česar se drže med onimi tremi klubi, ki tvorijo čelo prvenstvene tabele. Spričo dobrih lastnosti gostov bodo imeli domačini težko stališče. Vendar je upati, da bodo v borlx> vložili mnogo truda in vztrajali do konca. — V predtekmi se bosta borila za točke Mars in Svoboda. Tudi ta prvenstvena tekma bo gotovo zanimiva in napeta. Propagandni juniorshi in se-niorshi lahkoatletshi meeting ASK Primorja Sobota ob 15.30, nedelja ob 15, igrišče Primorja ASK Primorje otvori v soboto in nedeljo ofici-elno lahkoatletsko sezono z zanimivim lahkoatlet-skim mitingom, na katerem bodo poleg njegove odlične atletske garde sodelovali po dosedanjih prijavah tudi atleti podjetnega domačega kluba Sloge, ki pošlje v borbo okoli 15 atletov, na čelu znanega drž. reprezentanta na minulih balkanskih igrah v Zagrebu Starmana Janeza in brata Senčar, odlična dolgo-progaša. Primorje bo ob tej priliki preizkusilo tudi mnogo novih moči, od katerih so se zlasti mnogi juniorji izkazali kot zelo nadarjeni lahkoatleti; svoj napredek pa hočejo dokazati mnogi njegovi ie izkušeni borci za jugoslovanske in ljubljanske barve. Ker so atleti državnega prvaka marljivo izrabili zimsko sezono za trening m zaradi lepega spomladanskega vremena tudi trening na igrišču, je pričakovati dobrih rezultatov. Vstopnina je propagandna, zelo nizka. Triglavski dan V nedeljo, 28. aprila Za na&o največjo tekmo t smuku prij.avlae«u tekmovalci so bili včeraj v zvezni pisarni izžrebani t« startajo s sledečimi »tjirtninii številkami: 1. inž. Bado-vinae, Skiklub Zagreb; 2. Cicolj, Železničar Marlboir; 3. Srnolej, Bratstvo Jesenice; 4. Jaikopi<5, Dovje-Moj-Ktrana; 5 MuSiS, IlaSk Zagreb; 6. Lcttner, Rapld M«-ribor; 7. Polajnar, Dovje-Mojstrana; 8. Stopar, Mariborski smučarski klub; 9. O Mal, SPD Kranjska gora; JO. lJobič, SPD Kranjska gora: 11. Ravnik, Br»t«tvo Jesenice; 12. Bolitnc, Bratstvo Jesenice; 13. Moderc, Bratstvo Jesenice; H. PriverSok, Concordia Zagreb; Ki. Zore, SPD Kranjska gora; I«. Lakota. Dovje-Mojstrana; 17. Lantner, Žejeraničar Maribor; 1». Klančmik, Dovje-Mojstrana; 19. Kavftič, Skiklub Zagreb. — Tekma bo ob prvovrstnih snežnih razmerah ter jo 1» vodil kot predsednik dr. Zdenko ŠvlgelJ, tohniC-ni vodja je Vu6-nlk Lado, njegov pomočnik Itabič Jlak«, časomeriJoa Ma7.i Vinko in Drago Korenini, sodnika Ivan Tavčar l«i Matevž Frelih, zapisnikar Mine a liabičeva, zdravnik dr. Ivan Bonač. — Tekmovalci bodo startali ob 10 v presledkih po 1 minuto. Ob 1« bo v hotelu Triglav ob-JavlJ en rezultat tekme Ul razdeljene nagrade. Prvo darilo je kip Smuk, originalno umetniško delo g. Olt-jena, drugo ln tretje sta diplomi, original g. Hodnika. Celjski šport. V nedeljo ob pol 5 popoldne bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK RapkLom in SK Celjem. * Nov svetovni rekord ▼ štafeti 4 X 110 jardov je dosegla četvorica tekačev univerze Yowa (Amerika). Za omenjeno progo je rabila štafeta samo . 40*5 >ekund. Novi evropski prvaki v rokoborbi. Tekmovanja za prvenstvo Evrope, ki so se vršila v Kopen-hagenu, so prinesla nove evropske prvake v rokoborbi in sioer: Peresna teža: 1. Hering (Nemčija), 2. Pihlaia-maki (Finska); 3. Meier (Danska). Bantam teža: L Thunesso® (Švedska); 2. Nic (Češkoslovaška); 3. Hjelt (Finska). Lahka teža: 1, Koskelo (Finska); 2. Kurland (Danska); 3. Ehrl (Nemčija). Welter teža t. Svedberg (švedska); 2 Schi- far (Nemčija); 3. Maki (Finska). Srednja tesža 1. Johannsen (Švedska); 2. Paat (Nemčija); 3. Buccar (Francija). PoltežJca teža. t. Cadier (Švedska); 2. BShrner (Nemčija); 3. Neo (Estonska), Težka teža: 1, Uornfischer (Nemčija); 2. Ny-strom (Nemčija); 3. Zvejnieks (Litva). OLIMPIJSKI DAN V MAKI150RU Tukajšnji krajevni Olimpijski odbor priredi tudi letos dne 2. junija »Olimpijski dau«. Dopoldne se vrši štafetni tek skozi Maribor, oboneiu pa se bodo po ulicah tudi pobirali prispevki za olimpijski fond. Popoldue pa bo na igrišču SK Železničar na Tržaški cesti velika revija vseh športnih pauog. Nastopijo nogometaši, lahko-atleti, kolesarji, igralci tenisa, sabljači, težko-atleti in drugri. Sodelovali pa bodo tudi Sokoli z izbranimi telovadci. Pred pričetkom bo slavnosten obhod vseh nastopajočih ua igrišču, počastitev olimpijsko razstave iu nagovor predsednika Olimpijskega odbora. Olimpijski dan je najveličastnejša manifestacija za športno idejo tor bo občinstvo nedvomno v rekordnem številu obiskalo to olitno prireditev ter s tem podprlo nesebično požrtvovalno delo naših športnikov. * SK Grafika. Drevi ob 19 sestanek vseh igmJeeT. Sluibene objave GZSP IU. aprila) Po-zivajo »e slodečl tekmovali«, dn se Javijo 30. april« jb 20 v pod-iveauih prostorih restavracije Karzinc na Jesenicah v svrho fcUsliAaajja: SmoloJ Krane, Jakopič Albin, JanSa Joško, NovSak Albin in Knap Leo. K tekmi Triirlavskn dan, katero priredi rveza 28. aprila, ae določita kot sodnika Korenini Drago in FrcJib Matevž. V sredo, 1. uiaja oh 14 bo v Kaz.inl na Jesenicah sej* »Ir&e upra ve podzveze, kalere se morajo udeležiti vsi zastopniki klubov, člaul upravnega in smu&ko-tehničnega odbora. Na seji bo podal poročilo o delovanju in strvnju podzveze v ««mwiI 1935 k vojakom odhajajoči tajnik I. Joie Čiiikovle. Obenem ne l>o razpravljalo o prodstoječi glav nil ekupSčinl zvtae, ki bo 26. maja v Ljubljani, kakor tndi o bodočem poslovanju in skupUčlnrt GZSP. Pozivajo ne klubi, ki »o Se dolini podzvezl. naj svoje olv veznostl poravnajo, ker v smislu zveznih pravil In sklepa zvrne dolžniki ne bodo imeli glasovalne pravice pri volitvah. Klubi se pozivajo, da nemudoma dostavijo podzvnrl poročila o njihovem delovanju v sezon! 19» ter vse eventuelne želje in zahteve. Tekma za prvenstvo OZ8P v alpski kombinaciji se Je verificirala. IM plamie bodo predeli zmagovalci v tekn prihodnjih dirl. Vsi sodniki in funkcionarji, ki so sodelovali na katerikoli prireditvi podzveze in Se niso dobili poravnanih efektivnih stroSkov, se naprošajo, da pošljejo detajli-rame rač-nne podzvezi do 1. maja, na |>o/.nej£o prijave in Intervencije sn ne bo oziralo in bo vsak tak rnčrm odklonjen. — Tajnik I. Jože (Mnkovlc. iVnJf novi smuSki učitelji. JZSP Je priredila v č»-sn od 4 do 14. aprila na Krvavcu tečaj za ^ninftke učitelje. Tečaj, ki ga je vodil g. Ivan Tavčar s iioinočgo g. Ervina Zitpana, Je dosegel prav lep nspeh. Izpitni komisiji, kii »o Jo tvorili gg. Ivan Tavčar, dr. Zdenko Svi-gelj Im Franc Bos, ee Je prijavilo 3(1 kandidatov, od katerih so napravili izpit.: Palm Karel, SmK Ljubljana; Oogala Slavko, SK Triglav Bled; Zirovnik Ivan, P K Triglav Bled: Krpo ITusrnf, I'SP Belgrad: Milovanovič Aleksander, DSP Belgrad; HadžiinehanovU' 1'aik, USP Belgrad; Kanig Rani, PK Sever Belgrad: SlmončM Jo Sko, PK Sever Belprnd: Ilič Božidar«, SK Slavila Pa-rajevo; Samardžiič Ornjo, Slv Slar/ija Belgrad, Beden. ko Tomlslav, HPD Zagreb: \Vo]r l,eo. Hašk Zagreb: OVprijanovič Drago, Marnthon Zagreb; Vandokar Zvo nimlr, Orafičar Zagreb; Kunstelj Viktor, Marathon Za grob; Ban d! MIlan, I'SP Belgrad; Smodlaka Voj.in, SPD Belgrad: Zm>an Vitomil, Slalom klub M: SeSelj Franc, SmK Ljubljane; Kriiman Ciril. SPD Ljubliivna; inž. Badovinae Z con I mir, Skiklnh Zagreb; Cnbellč Vjokostov, Prikril Ivan, Angelu« Djnka iz Zagreba, ki se bodo predlagaj! v potrditev uprnvnemn odlwrn JZSZ. ASK Primorje Kolesarska sekcija Pozivam vse dirkače, člane sekcije, ki Se niso obnovili licenc zn leto IMS, da prinesio stare Heeroee takoj načelniku sekcijo (Dela-roka zbornica, I. nndutr.l Pristojbina za obnovo jt Din 10. Za riovoprUtopivfte Mane Din Ifl Oni, ki žele dirkati pri otvoritveni kolesa,rskl dirki ZSK nmm-sa, moralo nrinesti legitimacije najkasneje v soboto db 12. — Načelnik. /Tazrna Zartreb—Ljubijana. V nedeljo, 28. aprila se l-jjra medme.st.nn harr.ensk/i tekma med repTozentanrama LJnblj anft In Za^rrobn v ZapT^bn. V to svrho fvJr^^nm krnic V ftostatiftk in (reninp im polivam igralke: Ivicu, Darink,i, Omronova. Vuln T^jrn Uf»r";-,-r/vji ftm nc Sneln, Net-a, Tca, Kaieerjevn l*n Vida (vse A1 eita) da so danes oh IS točno in sigurno na igrišču THi-l.fr (Stadioni, rdftležba za vso imenovane le stroeo oiivez-na. Eventne.ini nnlen zadržek je opravičiti predhodno pri tehničnem referentu Prinesite s seboj konndel.no opremo za trening. — K na ar, tehnični referent. f '0 ■■ r " j jjj $ U Š-. ■ ■ V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila po večletni in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, naša predobra soproga, mama, babica, hčerka, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Matilda Tadina roi. Zavemik žena gostilničarja in mesarja dne 24. aprila ob pol desetih zvečer ▼ starosti 50 let. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 26. aprila ob petih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Laškem. Sv. maša zadušnica »e bo brala v soboto, dne 27. aprila ob sedmih zjutraj v župni cerkvi v Laškem. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomtn. Laško, dne 25. aprila 1935. Iran T a din a, soprog; Albina por. Homan, hčerka; ing. Ho man Tone, zet; Tonček, vnuk — in rodbine: Zavetnik, Mordej, Tadina, Wald. Žitni trg Novi Sad, 25. apr. Vse je neizprem. Tendenca mirna. Promet slab. — Borza zaprta do 30. aprila 1935. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: maj 15.54—15.62, zaklj. 15.54—15.56; junij 15.44—15.55, zaklj. 15.45—15.46. — Rž: maj 10.50—10.70, zaklj. 10.70—10.71; junij 10.74-10.90, zaklj. 10.85—10.86. — Koruza: maj 11.35—11.50. zaklj. 11.50-11.51; junij 11.30-11.36, zaklj. 11.35 do 11.36. Ali ste ze poravnali naročnino? Zahvala Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki »mo jih prejeli pismeno ali ki so nam bili izrečeni osebno ob nenadni in bridki izgubi našega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Josipa Zumer hotelirja in posestnika izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. primariju dr. Steinfelserju, predstavnikom mestnega poglavarstva, predstavnikom upravnega sveta Mestne hranilnice, nadalje predstavnikom Združenja gostilničarskih in kavarniških podjetij ter Združenja mesarskih obrtnikov. Nadalje hvala vsem darovalcem krasnih vencev m cvetja ter vsem ostalim, ki so našega dragega pokojnika spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti. Celje, dne 25. aprila 1935. Globoko žalujoči ostali MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; zenllovanjski oglesl Din 2'—. Najroanjil znesek ia mali oglas Din 10'—. Mali oglati se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnaCaJa se rečnna enokolonska 5 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'S0. Ze pismene odgovore glede malih oglasov treba prtloiltl znamko. Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — Sltiibodobe Stalno službo dobi per- fektna, mlada, neporočena kuharica ali kuhar v izvrstni hiši na Gorenjskem s takojšnjim nastopom. Reference s sliko in zahtevki plače upravi »Slovenca® pod št. 4525. Starejšo žensko rprejmem v pomoč gospodinjstvu. — Prednost imajo one, ki imajo pokojnino. Hrana in stanovanje v hiši. Poizve se v mlekarni, Kopitarieva ul. Hočete imeti lasten dom? Hočete biti brezplačno ravarovani za življenje? Zastonj Vam pošljemo vsa pojasnila, ako nam pošljete znamko za odgovor. — »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. iBiiLtJui Avtomobilisti! Vaš avto Vam nanovo liča ali tapecira pri strokovni izvršitvi najceneje Martin Mali, Avto »Duco« ličanje in tapetništvo. Domžale, f ČITAJTE TN ŠIRITE »SLOVENCA« Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Hranilno knjižico Ljudske posojilnice za 25.000 Din ali manj, prodam. Ponudbe upr. »SI.« pod »Gotovina takoj« št. 4709. (d) Dvoriščni prostor za skladišče ali delavnico takoj oddam. - Naslov v SI.« pod št. 4688. n upr. Parcele so naprodaj ob glavni cesti blizu Krekove gospodinjske šole. - Pojasnila se dobe v imenovanem zavodu. Nova hiša z vrtom naprodaj. Črnuče 72. (p) 11303231 Klavir » Schweighofer «, dobro ohranjen, z lepim, močnim glasom - prodam. — Ponudbe pod »Klavir« v podružnico »Slovenca« v Celju. Gospodln e! Miki ne zamudite ugodne prilike. Zaradi iznraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Sfanho rioriancic železnina, Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska uiica in Stari trg. (1) Rabljena kolesa damska in moška, otroški vozički, šivalni stroji in drugi predmeti ugodno naprodaj pri »Promet« (nasproti križevniške cerkve). Izredno dobra in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Namočena polenovka se še dobi pri I. Buzzo-lini, za Škofijo. (1) Preklic Podpisani preklicujem žalne očitke, naperjene proti g Ivanu Arzenšku, poslovodji elektrarne Vrb-je. — Vozlič. Za dober daljnogled dam star pisalni stroj. -Prodam Ultravioletaparat, različne električne peči in kuhalne plošče. Iščem motor od 4—10 konjskih sil. Kdo - pove uprava »Slov.« pod št. 4707. V.;/.^ "V ! 1' ■■'■■■• ' , s v- + V globoki žalosti naznanjamo vsem tužno vest, da je naš dolgoletni redni član Ing, Bohumil Cihetka v. d. rudar, glavarja v sredo, dne 24. t. m. po kratki mučni bolezni umrl. Pogreb bo v soboto, dne 27. aprila ob pol 14 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice, kjer nalože pokojnikovo truplo na avtomobil, ki ga prepelje v Zagorje ob Savi, od koder bo pogreb ob 16 na farno pokopališče. V Ljubljani, dne 25. aprila 1935, Sekcija Ljubljana Udruženja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev. Udruženje jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev. Oseba srednje »t&roeti, ki le več let oskrbovala službo hišne strežnice — snažila sobe, kurila peči, ličila tla i. dr. — v večjem podjetju, želi nastopiti podobno službo takoj. Pride se lahko predstavit. Spričalo na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Služba«. Pošljite naročnino! + Umrl je naš ljubljeni soprog in oče, gospod Martin Dolenc čevljarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 27. aprila 1935 ob 6 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. V Ljubljani, dne 25. aprila 1935. Globoko 2 a 1 a i o č i ostalL Naša srčnoljubljena hčerkica Jelka učenka IL razr. osn. šole v Lichtenturnn nas je danes po dolgem trpljenju, pokrep-čana s sv. zakramenti, v cvetu mladosti, za vedno zapustila. Ljubljenko spremimo do preranega groba v soboto 27. t. m. ob pol petih popoldne od doma žalosti Pred škofijo 21 na pokopališče k Sv. Križu. Jelka, počivaj v miru in prosi za nas! Mi Te ne pozabimo nikoli, Ljubljana, Jesenice, Mokronog, 25. aprila 1935. Mihael Vrabec, žel. kontrolor, oče. Fani Vrabec, mamica. Stojan, bratec — in ostalo sorodstvo, Tinčkove in Tončkove prigode 15. Življenje na morja >Oh, kakšno smolo imava,« je zatarnal Tonček, ko se je vihar spet pomiril. Eh, nikar tako klavrno ne povešaj glave,, človek božji!« ga je vzpodbujal Tinček. »Saj jo moram,« ga je zavrnil Tonček. Ali ne vidiš, da imam morsko bolezen? Joj, joj, joj, kdo bi si mislil, da bova morala midva, ki niti mački ne bi mogla storiti zalega, takole žalostno umreti sredi morja. Zdaj sva brez vsega: brez vode in hrane. Kaj bo, kaj bo?« Inserirajte v »Slovencu"! V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, skrbni oče, brat in svak, gospod IN6. BOGOM CIHELHB rudarski nadsvetnik dne 24. t. m. po težkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno umrl. Zemeljske ostanke blagopokojnega prepeljemo v soboto, dne 27. aprila 1935 ob pol dveh popoldne izpred mrtvašnice tukajšnje bolniš-rnce v Zagorje, kjer se bo vršil pogreb istega dne ob štirih popoldne iz hiše žalosti na domače farno pokopališče. Ljubljana, Zagorje, Sevnica, Praga, Pribram, dne 25. aprila 1935. Mici Cihelka, soproga. Milek, Marenka, Alojz, otroci. Alojz, Anči, Jan, Josel, bratje in sestra. Ernest, Sida K r u 1 e j, svaka — in ostalo sorodstvo. • -.' ''it- , -.ji' ". • •• . - Dolores Vieser PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duše 13 Prijazne je, kakor je bil sklenil, reče: »Se pred poldnem moram na pot, v Breže, pa bom zato kar precej malo povprašal, kaj bi zdaj ukrenili. Kaj si misliš prav za prav, kaj in kako bi s teboj?« »Jutri mislim odriniti,« odvrne deček. »Ako bi smel še eno noč ostati pri vas.« »Danes ne more naprej, ima vse ožuljene noge in truden je tudi še,« zaprosi pater Bernardin. >Seveda, kajpada, le kar še ostani! Toda kaj potem?« Skoraj uporno stisne otrok z ustnic: »Postati bom pač moral godec kakor oče. Drugega je nisem učil ničesar.« Milovaje ziblje gvardian sivo glavo. Škoda čilega fantiča. »To mi ni nič kaj všeč. Zdaj si še otrok in, kakor je videti, si imel dobrega očeta. V nekaj letih pa, če se boš sam tako potepal po svetu, kaj lahko zaideš na kriva pota in —.« Z zvonkim glasom se mu vtakne Ivan v besedo: »O ne — človek postane lahko povsod falot ali svetnik!« Tedaj se pater Bernardin zasmeje od veselja, gvar-*»i«n pa prizadet povzdigne oči. * Tako,« reče suho, toda ostro in sive oči mu za-blisnejo, »in na katero stran misliš stopiti?« »Na božjo!« Dozdaj je ležalo nekaj kakor težek, žalosten in truden zastor nad dečkom. Zdaj pa, ko je pol plaho, pol navdušeno bruhnil iz sebe: na božjo stran, zdaj se ne- nadoma raztrgajo in razporjejo ti zastori; dečku zažare oči in svetla moč in ponosno navdušenje mu zašije iz pogleda, iz veselega smehljaja. In kako se ti zravna kvišku ta tenka postava v siromašni, prepereli obleki I Odkod le je vzel ta mladi beraček to obnašanje, se vprašuje gvardian. Pogleda obeh duhovnov se srečata, oba mislita isto: Tega ne bomo odpustili, tega bi bilo škoda I Gvardian si opre brado v roko. »Seveda, Bog je povsod, to imaš prav. Pa človek ga ne more ohraniti na vseh krajih in vse potih. Lahko zaideš v slabo tovarišijo — lahko postaneš nezvest sam v sebi. Če se naučiš še kaj drugega in tako prideš v leta in postaneš razsodnejši, saj potem še zmeraj lahko postaneš godec, kakor je bil oče. — Te ne veseli noben drug poklic? Kakšno pošteno rokodelstvo?« Oklevajoč prizna deček: »Prav za prav — ne. Nimam prikladne roke za to, so večkrat dejali oče.« »Hm — kaj nisi nič hodil v šolo?« »Nič. Brati in pisati so me naučili oče.« »O, kaj je znal?« »Znali. Čudovito lepo pisavo so imeli in note so pisali, kakor da so tiskane, pa računati so me tudi naučili.« Za časek se gvardian pomišlja. Misel mu je šinila skozi možgane. — Skrbno poizveduje dalje. »No viš, si se vendarle naučil marsičesa! Znaš morda celo kak tuj jezik?« »Nekaj francoskega, pa ne dobro; italijansko sem se naučil od matere, pa sem že močno pozabil. Najbolj znam še latinsko.« »Kaj, latinsko?« »Da, latinsko. Sem se tudi naučil od očeta; bili so prej magister chori v Beljaku in so dobro znali.« Veselje gvardianovo raste. Vsekako — ne smeš postati plaščar, ti sijajni dečko ti! »Pa znaš tudi peti?« »Znam, pa ne visoko.« »In gosti?« »Tudi.« Pater gvardian je velik prijatelj godbe. »Poskusi no!« Ivan zardi in seže po gosli, viseče na žeblju v dol-bini okna. Dočim seže s tenko, rjavo roko po lok, brž pomisli, kaj bi zagodel. Očetino najljubšo pesem? Ah ne — pred tujim patrom rajši ne. — Ampak romanca, ki so jo oče sami zložili, ta je lepa. Polno in čisto zazveni struna G. Čim dlje gode deček, tem resnejši in trpkejši mu postaja obraz. Gode povsem preprosto — grenkoba, ki zveni kot prizvok iz trudnih molov, mu še ni na roko. Vendar že koj po prvih taktih ve gvardian: fantič je umetnik po božji volji. In učil se je kaj krepkega! Kakšen čist in izrazit začetek, visoke lege jasne kakor zvon, kako se topi tre-molo, ne da bi bil kaj osladen! In predvsem: iz vsakega glasu diha duša. Gvardian pozabi na vse presojanje in ves zatopljen prisluškuje čudovitemu napevu. V mirnih, svečanih notah pesem izzveni. Ivan povesi gosli, nalahno stisne ustnice in položi glasbilo na polico ob oknu. Pater gvardian mu pokima. V kratko tišino pa reče dečko: »Oče — oni so to zagodli lepše, dosti lepše —.< Zunaj šumi rahel dežčk. V patru Bernardinu pa vstajajo misli: tako je pač nemara godel brat Frančišek Šolan v Montili! Gvardijan zahrka: »Torej, gosti znaš — pa znaš tudi peti?« »Zapoj nam kaj!« P cr o w J? H) — « o SL S- o p b » •O O B B O N< p rt) n B O § O to N p < rt) N p B S 6 i* n.