Slovenski Poročevalec
GLASILO OSVOBODILNE F.RONTE SLOVENIJE
l
Ljubljana, pet eh 16. februarja. 19S1
LETO XIL, ŠT. 40 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
OPOMIN KALILCEM MIRU
Podatki, ki jih je predsednik vlade maršal Tito navedel na zadnjem zasedanju naše Ljudske skupščine o vojaških pripravah v sosednjih in-formbirojskih državah, s čimer je opozoril ljudske poslance in jugoslovansko javnost na razmere v Madžarski, Romuniji in Bolgariji, ki »se gotovo ne oborožujejo zaradi nekih prijateljskih nagibov do naše države«, so naleteli na močan odmev.
Vlada Sovjetske zveze je »dovolila«, — če že ni sama zahtevala, — da so madžarski voditelji, ne oziraje se na določbe mirovne pogodbe, postavili na noge vojsko, ki šteje 165.000 mož (mirovna pogodba jih dovoljuje samo 70.000!), da imajo v Romuniji 300.000 vojakov, čeprav bi jih smeli imeti le 130.000, in da šteje bolgarska vojska 195.000 vojakov in oficirjev, namesto 60.500, kakor je bilo določeno z mirovno pogodbo. Ni nobena skrivnost, da je oborožitev za te vojske, pa tudi za albansko, preskrbela Sovjetska zveza, ki pošilja v te države najraznovrstnej-še orožje — od pušk do municije, do tankov in letal, — poleg tega pa še veliko število vojaških strokovnjakov, katerim je poverjena organizacija satelitskih armad in popolno nadzorstvo nad njihovim delovanjem. Če k temu dodamo še izrazito vojnohujskaško in izzivalno propagando, nešteta izzivanja na naših mejah in razne načine, s katerimi obmejne informbirojske države kažejo svoje osvajalne težnje do nekaterih naših krajev, lahko razumemo, da je postal položaj na Balkanu tak, da vzbuja resno pozornost pri vseh miroljubnih ljudeh.
Po dogodkih v Koreji, v Nemčiji, v Grčiji, v Češkoslovaški, v Tibetu in v Indokini ima tudi vzdušje na Balkanu približno isto vsebino: za vsem stoji vojaška sila Sovjetske zveze, ki je ne glede na splošno pomiritev po koncu druge svetovne vojne obdržala pod orožjem 220 divizij, na katere se danes opira, ko poskuša uveljaviti svojo ekspanzio-vistično politiko za razširitev sovjetskega imperija in sovjetskih vplivnih področij.
Naravno je, da nevarno žarišče, ki ga je ustvarila moskovska vlada na' Balkanu, ni moglo ostati prezrto pri pripravah za konferenco štirih zunanjih ministrov ■— ZDA, Sovjetske zveze. Velike Britanije in Francije. Iz Moskve je prišel predlog, da bi do tega sestanka prišlo. Toda Stalinu in njegovim ljudem je šlo te za to, da bi ta konferenca razpravljala le o ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije, kajti vsi drugi pereči problemi, od katerih je odvisen mir na svetu, Moskve prav nič ne zanimajo.
Prav v zvezi z nameravano konferenco »štirihX so se i v zahodnem tisku (n. pr. Walter Lippman v listu »New York Herald Tribune«) i v zahodnih diplomatskih krogih pojavile zahteve, da se na tej konferenci prouči tudi vprašanje napetega položaja na Balkanu. Tako je ameriški zunanji minister Acheson ie pred dobrim tednom na tiskovni konferenci omenil prekršitev mirovne pogodbe po Madžarski, Romuniji im, Bolgariji ter sovjetsko podporo pri tej kršitvi. Pri zunanjepolitični razpravi v angleški spodnji zbornici sicer predsednik Attlee ni posebej omenil Balkana, pač pa je to storil bivši minister za zunanje zadeve Anthony Eden, ki je britanski vladi svetoval, naj se posvetuje s svojimi zavezniki in da naj jih opozori na možne napadalce Jugoslavije. Ta Edenov predlog je podprlo vse britansko časopisje. Tako je poluradni »Times« poudaril, da zasluži ta predlog, da »ga proučijo, ker ni dvoma, da bi se spopad, ki bi se začel v Jugoslaviji, takoj razširil«. List »Yorshire Post« pa je pripomnil, da »bi oster opomin jugoslovanskim sosedom lahko odstranil resno nevarnost za evropski mir*.
V skladu s temi mnenji na Zahodu je treba razumeti tudi včerajšnjo izjavo ameriškega zunanjega■ ministra Deana Achesona, ko je dejal, da *bi vsak napad na Jugoslavijo ogrožal svetovni mir« in da »je izvajanje sklepov OZN v Koreji jasno pokazalo, kakšno bi bilo stališče ZDA v primeru napada na Jugoslavijo*:
Te izjave tudi kažejo, da se vlade zahodnih velesil mnogo bolj resno pripravljajo na možne razgovore s sovjetskimi voditelji, kakor se je n. pr. pred izbruhom druge svetovne vojne pripravil britanski premier Chamberlain na »razgovore« s Hitlerjem. Zgodovina je pač preveč
Trgovinski sporazum z Avstrijo
V torek je bil v Beogradu podpisan protokol o izmenjavi blaga med LB Jugoslavijo in Republiko Avstrijo za leto 1951. Avstrija nam bo letos dobavljala surovo železo, valjani material, jeklo in jeklene izdelke, proizvode elektroindustrije, razne stroje, ma-gnezit, papir ter tekstilno in drugo potrošno blago. Jugoslavija pa bo izvažala v Avstrijo železno rudo, baker in druge kovine, fero-zlitine, boksit, pirit, razne kemične surovine, tobak in drugo blago. V protokolu so določene tudi dobava investicijskih dobrin v večjem obsegu iz Avstrije v Jugoslavijo. Hkrati je urejeno vprašanje potniškega pro. meta med obema državama, kar bo omogočilo večji turistični promet-
očitno dokazala, da se taki »sporazumi«, kakor je bil monakovski, kjer so se velesile kramarsko pogodile in prepustile male narode zli usodi, zelo radi izprevržejo v škodo celo tistih, ki so jih sklenili, in da pomenijo vselej resno nevarnost za mir po vsem svetu.
Po vsem, kar se sliši in vidi po svetu, je čisto gotovo, da so moskovski veljaki udarili mimo cilja, ko so hoteli z rožljanjem z orožjem in z oglušujočo »miroljubno« — v resnici pa izzivalno — propagando, pognati strah v kosti vsemu človeštvu. Gotovo se ne motimo, če ugotovimo, da je morala Moskva vsaj za dobršen čas odložiti svoje eks-panzionistične načrte in da si ne bo upala tako kmalu sprožiti kakšne nove pustolovščine, katere izhod bi bil slej ko prej bolj dvomljiv za kremeljske modrijane kakor pa za koga drugega.
Sporazum o izkoriščanju britanskega kredita Jugoslaviji
V Beogradu je bil sklenjen sporazum med Veliko Britanijo in Jugoslavijo o izkoriščanju kredita 5 milijonov funtov šterlingov, ki ga je lani decembra britanska vlada odobrila naši državi za nakup potrošnega blaga in nujno potrebnih surovin za tekstilno in farmacevtsko industrijo. V teku šo pogajanja o finančni pomoči Jugoslaviji za nakup surovin in opreme za kapitalno izgradnjo.
Po sporazumu bo Jugoslavija kupila v Veliki Britaniji semena, sladkor, maščobe in drugo potrošno blago v vrednosti 3 milijone funtov šterlingov. Druga dva milijona funtov bosta porabljena za nakup volne, surovega kavčuka, bombažnih niti, surove jute, tekstilnih odpadkov in farmacevtskih surovin. Oba kredita se lahko takoj uporabita. V ta namen je bila že sklenjena kupna pogodba za 16.000 ton sladkorja in večjih količin semen.
Kitajci prebili ameriško črto pri
Tokio, 15. febr. (AFP). Ameriške enote so se umaknile danes popoldne s seuiskega letališča Kimpo. Francoske in ameriške čete so na srednjem delu fronte prebile kitajski obroč okrog Cipjonga, Kitajci pa so vdrli v ameriške obrambne črte pri Vondžuju.
Boj pri Cipjongu je začela davi posebna ameriška enota, ki je prišla na pomoč obkoljenim francosko-ame-riškim silam. Kitajci so se južno od
Truman o prekoračenju 38. vzporednika
Washington, 16. febr. Na tiskovni konferenci je izjavil predsednik Truman glede vprašanja prekoračenja 38, vzporednika, da ima general Mac Arthur vso avtoriteto za vodstvo operacij. Prekoračenje 38. vzporednika je popolnoma strateško vprašanje. Sklep OZN, ki dovoljuje prekoračenje 38. vzporednika, je še vedno v veljavi.
Letos bodo ZB ljubljansko tovarno
montažnih biš zgradili nove objekte
Kolektiv tovarne lokomotiv »Djuro Djakovič« iz Slav. Broda, ki je izdelal strojno opremo za 10 tovarn betonskih montažnih delov, je poslal vrsto strojev in opreme v teži okrog 50 ton tudi za ljubljansko tovarno montažnih hiš, ki jo gradimo blizu letališča. Med dobavljenimi stroji so stroji za doziranje gramoza, peska in vode. transporter ji, mešainice za beton in drugi.
Na gradbišču nove tovarne so v zadnjem času skoraj tri mesece pomagali delavcem »Gradisa« tudi pripadniki JA. Doslej so popolnoma dogradili veliko dvorano mehanične delavnice, gradijo pa še dve po 100 m dolgi dvorani za betonarno, ki sta deloma že pod streho. Mnogo bolj so spričo mile zime napredovala gradbena dela v novi'veliki ljubljanski gramoznici y bližini Novih Jarš.
Iz separacije te nove gramoznice, ki bo lahko krila vse potrebe ljubljanskih gradbenih podjetij in še potrebe privatnikov, bodo po 1-5 km dolgi ozko-
Na Goriškem tekmuje 140 frontnih organizacij
V goriškem okraju tekmuje v počastitev 10. obletnice Fronte 140 vaških frontnih organizacij, kar je mnogo pripomoglo, da je bil lanskoletni plan Fronte za ves. okraj dosežen, v obnovi podeželja, pogozdovanju, popravilu cest in drugih delih pa celo prekoračen. Pri vseh teh delih so frontovci gori-škega okraja opravili prostovoljnega dela v skupni vrednosti nad 5 milijonov dinarjev, v frontno organizacijo pa so sprejeli 1480 novih članov.
Na okrajnem zboru Fronte so delegati te dni sprejeli nov plan frontne dejavnosti za tekoče leto, ki poleg političnega in kulturnega dela na vasi zajema tudi široko kmetijsko komunalno delavnost.	.Jp.
Tekmovalni poziv mariborskih učiteljiščnikov
Mladinski aktivi srednjih šol v Mariboru se že pripravljajo na letošnjo veliko delovno akcijo jugoslovanske mladine, za katero se je v Mariboru prijavilo že 350 mladincev in mladink, Na učiteljišču se je prijavilo 74 dijakov, na I. gimnaziji 61, na klasični gimnaziji 39 in na ekonomskem tehni-kumu 43. Mladinski aktiv na učiteljišču, ki Je doslej najboljši v Mari. boru, pa Je poslal tekmovalni poziv vsem srednjim šolam v Sloveniji. Mariborski učiteljiščniki menijo, da bodo dosegli najvišji odstotek prijavljencev.
Dvorana montažne delavnice za tovarno betona »Betonerka« v Mostah
montažnih delov iz lahkega
timi progi dovažali presejan, granuli-ran in opran gramoz tudi v tovarno montažnih hiš. V gramoznici, ki jo prav tako gradi in ureja kolektiv »Gradisa«, bo delo popolnoma mehanizirano. O tem priča tudi velika zmogljivost novega obrata, ki bo dajal vsako uro 35 kub. metrov, na leto pa 140.000 kub. metrov gramoza. Celotno opremo za separacijo, tako sejalne, pralne bobne in podobno, bo izdelal in montiral kolektiv Gradisovih strojnih delavnic, ki bo deloma pomagal tudi pri postavljanju strojev v novi tovarni montažnih hiš. V veliki ljubljanski gramoznici bodo verjetno začeli obratovati v juniju.
Na gradbišču tovarne montažnih hiš, bodo letos zgradili še skladišča, kotlarno in velik silos za cement. Iz tega silosa bodo v betonarno pošiljali cement po ceveh za pnevmatični transport. Pozneje bodo v tej tovarni zgradili še drug silos, kjer bo vskladiščen cement za potrebe vse Ljubljane. Za dovoz cementa do silosov bo treba zgraditi še normalnotimo industrijsko progo od glavne proge Zalog—Ljubljana. Ko bo nova tovarna montažnih hiš povsem dograjena, bo potrebovala letno okrog 10-000 ton cementa. Njena proizvodna zmogljivost bo približno 2000 stanovanj letno. Ze letos bodo morda .začeli s poskusno proizvodnjo.
V petem rajonu v Ljubljani bo kandidiral
poaprtaseamk vlade ftvan Maček
Snoči je v Prosvetnem domu v Polju zasedal drugi rajonski zbor Front« petega rajona. Zasedanju sta poleg izvoljenih delegatov prisostvovala tudi podpredsednik vlade dr.
Naš poslanik v Avstriji
‘Viktor Repič, dosedanji jugoslovanski politični predstavnik na Dunaju, je bil imenovan z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra FLRJ v Avstriji.
Spomin na kmečki boj za staro pravdo
Glavni odbor Ljudske fronte LR Hrvatske, je organiziral veliko prosvetno prireditev, ki bo v nedeljo v Stubiških toplicah v spomin na upor hrvatskih in slovenskih kmetov ter na mučeniško smrt kmečkega vodi-
telja
1573
Matije Gubca v Zagrebu.
15. februarja
Montažna dela na gradbišču
hidrocentrale Moste
V torek so .na posebnih kamionih prispeli na gradbišče hidrocentrale Moste pri Žirovnici prvi deli turbinske naprave iz »Litostroja«. Hkrati je prispela iz tovarne »Franc Leskošek« v Marihoru glavna zapornica, težka 18 ton, in v kratkem bodo na razpolago vsi sestavni-deli prve in druge turbine z vsemi napravami. Sedaj imajo v Mostah glavno besedo monterji, transportni delavci in varilci podjetja »Hidro-montaže«, ki jih vodi Stanko Bahun-Za pretovarjanje najtežjih delov opreme so morali postaviti 5 žerjavov, ki so že opravili svojo nalogo, ker so vsi najtežji deli že postavljeni do mesta montaže. Zato sedaj provizorne žerjave demontirajo in pošiljajo na gradbišča hidrocentrale Medvode, kjer bodo kmalu potrebni.
Zapornica, ki bo zaprla pot vodi skozi obtočni rov, da bo lahko nastalo umetno jezero, je že v celoti montirana. Te dni so izvršili že prve poizkuse s to zapornico. Do začetka prihodnjega tedna pa bo dovršena tudi montaža glavne zapornice v tlačnem rovu, po katerem bo voda odtekala iz jezera proti vodostanu in turbinam. Tako bodo prihodnji teden lahko zaprli obe zapornici, da se bo voda začela zbirati za dolinsko pregrado. Posebna komisija strokovnjakov bo nato
PREDAVANJE
dr. JOŽETA VILFANA
Pomočnik zunanjega ministra ■ dr. JOŽE VILFAN bo predaval drevi ob 20. uri v veliki unionski dvorani »O NEKATERIH AKTUALNIH MEDNARODNIH PROBLEMIH«. — Vstop prost.
Centralna ljudska univerza.
preizkušala nepropustnost pregrade, kakor tudi stranskega terena. Ti poizkusi bodo trajali 2 do 3 mesece.
Medtem pa bodo dovršili montažo prvih dveh turboagregatov. Jekleni cevovod, po katerem bo pritekala voda iz vodostana pod velikim pritiskom do turbin, je v celoti montiran. Pri varjenju posameznih delov tega cevovoda se je izkazala skupina varilcev iz tovarne »Franc Leskošek« v Mariboru
Marijan Brecelj in član Izvršnega odbora Fronte Janko Liska, ter večje število pripadnikov jugoslovanskega vojnega letalstva.
O zunanjem političnem položaju, o dosedanjem delu Fronte v Polju in o nalogah Fronte pri volitvah v Ljudsko skupščino LR Slovenije je govoril predsednik rajonskega odbora Fronte Anton Maček.
V	razpravi so delegati zelo kritično ocenili dosedanje delo Fronte v Polju in ugotovili, da je velika pomanjkljivost frontne dejavnosti prav v slabi politični vzgoji članov.
V	razpravi je govoril tudi podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj, ki je prav tako ožigosal slabo politično delo Fronte in dejal: »Konkretnega političnega dela je premalo, kar je pokazala tudi današnja razprava. Prva naloga Fronte je politična vzgoja naših množic. Vsak naš človek naj položaj v svetu in doma dobro pozna.« — V nadaljevanju je tov. podpredsednik vlade orisal zunanji politični položaj in vlogo Jugoslavije v težnji za ohranitev miru na svetu. Ko pa je poudaril važnost volitev v slovensko Ljudsko skupščino, je dejal: »Mi moramo s temi volitvami manifestirati našo politiko doma in v svetu. In prav te voitve naj dokažejo, da smo tu enotna in strnjena celota!«
Zbor je tudi soglasno sprejel predlog rajonskega odbora Fronte o kandidatih za Ljudsko skupščino LR Slovenije. V prvi volilni enoti bo kandidiral Ivan Maček, podpredsednik vlade LRS, njegov namestnik pa bo Franc Zajc st., predsednik kmetijske
pod vodstvom Edvarda Črnka. Nad ! delovne zadruge v Šmartnem. Drugo
strojnico postavljajo sedaj stalni 30-tonski žerjav, ki bo omogočil montažo turbin in generatorjev,- pozneje pa bo služil pri remontnih delih. Računajo, da bo poleti začel obratovati prvi agregat te tretje hidrocentrale, ki smo jo v Sloveniji zgradili po osvoboditvi.
volilno enoto bo zastopal podpolkovnik JA Stane Bobnar, za namestnika pa so izvolili Franca Kocjančiča, delavca v papirnici v Vevčah.
Zbor je tudi soglasno sprejel frontni plan komunalne dejavnosti za tel koče leto.
Kmečka delovna zadruga na Marofu je prejela okrajno prehodno zastavo
V celjskem in nemara tudi v drugih okrajih je najbrže mak> kmečkih delovnih zadrug, ki so praznovale svoj letošnji občni zbor s tako slovesnostjo in s takim zadovoljstvom, kakor se je to zgodilo na Marofu pri Planini, v hribovitem Kozjanskem. Zadružnikom so ob tej priložnosti čestitali številni zastopniki, predsednik okrajne zveze pa jim je izročil prehodno zastavo okrajnega izvršnega odbora OF.
Zadružniki na Marofu so lani posta, vili trdne temelje svoji zadrugi. Ze sama vrednost delovnega dne, ki se je dvignila od predlanskih 70 din na 117 din. kaže velik napredek. Drugi najvidnejši uspeh je povečanje števila goveje živine. Med tem ko so imeli 1. 1949 le 15 govedi, jih imajo danes že 74, Podobne uspehe so dosegli tudi
v reji prašičev, za katere so zgradili prostoren svinjak.
Zadruga na Marofu je edina zadruga v okraju Celje-okolica, ki je oddajo masti in mesa izpolnila že za letošnje leto. Vse svoje lanske obvezne oddaje je izpolnila v celoti. V večini primerov je imela večji hektarski donos kakor kmetje. Lepe dohodke ji je dalo pridelovanje vrtnin, krnskih rastlin in vina. Zadruga je imela lani nad 1,400.000 din čistega dohodka.
Pri volitvah so zadružniki ponovno izvolili lansko vodstvo, lil mu povsem zaupajo. S svojega občnega zbora so poslali pozdrave tudi predsedniku vlade Mihi Marinku in svojemu kandidatu dr. Brileju, veleposlaniku v Londonu.
V. S.
Prt' Cipjongu obkoljene francoske in ameriške čete so se rešile iz kitajskega obroča — Ameriške čete zapustile letališče Kimpo pri Seulu
mesta zelo močno upirali. Dva kitajska protinapada sta bila odbita. To jč prvi prodor ameriških enot, odkar se je začel pred štirimi dnevi kitajski protinapad na srednjem delu fronte.
Manjše kitajske enote so napadle britanske čete severno od Jodžuja, 20 km zahodno od Vondžuja. Napad je bil zavrnjen.
Na odseku Vondžuja so Kitajci prebili ameriško obrambno črto in zasedli več važnih točk severno od mesta. Ameriški protinapad ni dal vidnejših uspehov. Boji na tem odseku se nadaljujejo.
Po zadnjih poročilih United Pressa so na področju Seula boji južno in jugovzhodno od mesta. Poročajo, da Kitajci še nadalje zelo močno napadajo na mostišču ob reki Han, jugovzhodno od Seula.
Poročilo osme ameriške armade pravi, da so izgubile -kitajske in severnokorejske sile včeraj okrog 10.000 mož. Skupne kitajske in severnokorejske izgube znašajo v zadnjih 22 dneh 87.708 mož.
Stab osme ameriške armade je nocoj sporočil, da zaradi vojaške varnosti ne bo objavljal, niti dovolil, da bi objavljali kakršna koli poročila o operacijah na področju severnokorejskega pristanišča Vonsana, kjer so se izkrcale enote južnokorejske mornariške pehote.
Ameriške izgube v Koreji so se povečale v zadnjih sedmih dneh za 647. Skupno število izgub znaša 48 075, od tega 8154 mrtvih.
Nepalski kralj
se je vrnil v domovino
New Delphi, 15. februarja. Nepalski kralj, ki je 3 mesece bival kot politični begunec v Indiji, se je danes z letalom vrnil v Karamanjo, da zopet prevzame vladarske dolžnosti. Na letališču so se poslovili od njega predsednik vlade Nehru in člani diplo. matskega zbora. Predsednik nepalske vlade je izdal na narod razglas, v katerem sporoča’ vrnitev kralja in napoveduje sestavo nove vlade.
Razprava o oboroževanju v angleški spodnji zbornici
Spodnja zbornica odklonila Churchillov predlog *a 1 nezaupnico vladi
London, 16. febr Spodnja zbornica 1 j« snoči ob 33 po celodnevni razpravi izrekla vladi zaupnico s 308:286 gla. sovom in odklonila Churchillov predlog za nezaupnico v zvezi z vladno oboroževalno politiko. Za vlado je glasovalo tudi 12 poslancev skrajne laburistične levice in vseh 6 liberalcev, ki so bili v zbornici navzoči-Obrambni program vlade je bil nato sprejet brez glasovanja.
Razpravo je v imenu opozicije začel Churchill, ki je zelo ostro kritiziral vlado. Dejal je, da opozicija podpira vse ukrepe za obrambo, da pa nima zaupanja v vlado, da bi te ukrepe izvedla. Vladni oboroževalni načrti so samo na papirju. Po koncu zadnje vojne je bilo mnogo vojaškega materiala po nepotrebnem uničenega. Demobilizacija je bila izvedena napačno. Sovjetska zveza je Anglijo prehitela v oboroževanju. Vlada je zavzela napačno stališče' glede oborožitve Nemčije in je napravila napako, da ni poslala opolnomočenega zastopnika na pariško konferenco o ustanovitvi evropske vojske. Churchill je omenil, da Angliji ni uspelo napraviti niti ene atomske bombe. Pri tem je prišel v oster konflikt z Attleejem, ki je pobijal njegove trditve. Churchill je dalje dejal, da prihaja oborožitveni program vlade šest mesecev prepozno in da je za Veliko Britanijo še edina' sreča, da lahko računa na pomoč Amerike.
V imenu vlade je Churchillu odg» varjal finančni minister Gaitskell. Ostro je pobijal Churchillove izjave in vprašal, zakaj ni Churchill tako govoril že pred volitvami. Minister je napovedal, da bodo izdatki za obrambo izredno obremenili prebivalstvo. Od 16 funtov, kolikor znašajo izdatki za obrambo na prebivalca letos, se bodo v tretjem letu povečali na 36 funtov. Ker mora pri tem Anglija v glavnem ohraniti svoj izvoz, bo to občutno vplivalo na standard prebivalstva.
Debato je zaključil minister za delo Bevan. Dejal je, da predstavlja oborožitveni program Anglije največjo obremenitev, kar jih je v mirnem času prevzela nase katera koli dem» kratska država. Omenil je položaj Jugoslavije ter dejal, da je ogrožanje Jugoslavije, ki je igrala veliko vlogo v borbi proti nacističnemu imperializmu, seveda predmet živega zanimanja angleške vlade, ki je glede tega v stikih z drugimi vladami. Bevan je dalje dejal, da se Sovjetska zveza predvsem opira na moč svoje vojske in na vpliv, ki ga ima na vzhodne agrarne države. V industriji pa je slaba, kar daje upanje za mir. Sovjetska proizvodnja jekla znaša samo 25 milijonov ton letno in ne more konkurirati s proizvodnjo zahodnih držav, ki proizvajajo letno 140 milijonov ton jekla.
Cuechi in Magnani ustanavljata
neodvisno delavsko gibanje v Italiji
Rim, 15. febr. Komunistična narodna poslanca Aldo Cucchi in Valdo Magnani, ki sta nedavno izstopila iz KP Italije, sta pozvala italijanske delavce, naj se pridružijo gibanju, ki bi bilo neodvisno od Moskve, in ustanovijo akcijske odbore po vsej državi. Ta poziv sta poslala v brošuri, ki je prišla nocoj v javnost in v kateri je podan pregled dogodkov, ki so privedli do njunega izstopa iz KP Italije, kakor tudi dogodkov, ki so nastopili kasneje. V brošuri obsojata Cucchi in Magnani podrejenost KP Italije Sovjetski zvezi in očitata vodstvu stranke, da je krivo za mrt-vičenje delavskega gibanja.
Tudi v Nennijevi stranki poka
Rim, 15. febr. (Tanjug). Predsedstvo Nennijeve socialistične stranke je včeraj proučevalo afero Carla Mateottija,
Dve bombi v Trstu
Trst, 16. febr. Uradno poročajo, da sta bili snoči ob 21.45 vrženi dve bombi, ena pred sedežem zavezniškega vojaškega poveljstva, druga pa pred prostori »Štampa di Trieste«. 2rtev ni bilo. Na zgradbi zavezniškega vojaškega poveljstva so v prvem nadstropju popokale vse šipe. Policija preiskuje zadevo.
Adenauer zavrnil Grotewohlov poziv za pogajanja o združitvi Nemčije
Bonn, 15. febr. (Reuter). Zahodno-nemški kancler dr. Konrad Adenauer je zavrnil poziv predsednika vzhodn» nemške vlade Grotewohla. naj bi se začela pogajanja o združitvi Nemčije. Adenauer je izjavil, da Grotewohlova izjava, da so on in njegovi pristaši pripravljeni boriti se za Sovjetsko zvezo, potrjuje, da je vzhodnonemška vlada sovjetska lutka.
Izraelsko-j ordanski sporazum
Jeruzalem, 15. febr. (AFP). Mešana izraelsk»jordanska komisija za premirje se je sporazumela o meji v Ne-gevu, zaradi katere je nedavno prišlo do oboroženega spopada med obema državama. Tretjina spornega dela ozemlja je bila priznana Jordanu, ne da bi ta odločba vplivala na končno sklenitev miru.
socialističnega poslanca In tajnika stranke za Rovigo. Mateotti je po obisku v Sovjetski zvezi napisal knjigo, v kateri se neugodno izraža o tem, kar je videl v ZSSR. Rimsko časopisje ne izključuje možnosti, da bo Mateotti zaradi te knjige igkijučen iz stranke. Mateotti je sin znanega revolucionarja Giacoma Mateottija, ki so ga umorili fašisti, ter uživa splošno zaupanje. Prav pred kongresom stranke, ki je bil v Bologni, je Mateotti očital vodstvu Nennijeve socialistične stranke, da je opustilo program stranke in da izpolnjuje navodila KP Italije.
Konferenca o evropski vojski v Parizu
Pariz, 15 febr. Danes popoldne se je začela v Parizu konferenca o organiziranju evropske armade. Konferenco je začel francoski zunanji minister Robert Schuman, ki je naglasil, da se bo francoska vlada še naprej prizadevala za ustanovitev združene Evrope. Načrt o ustanovitvi evropske vojske je navdahnjen z istim duhom kot francoski načrt o združitvi industrije premoga in jekla. Po Schumanovih besedah ustanovitev evropske armade ne bo zavrla oborožitvenega prdgrama v okviru Atlantskega pakta. Ustanovitev evropske unije si zamišlja Schuman v več zaporednih etapah.
Za predsednika konference je b3 izvoljen franc .predstavnik Alphand.
ZDA bodo poslale v Evropo še 4 divizije
Washington, 15- febr. (Un. Pr.), Ameriški obrambni minister George Marshall je izjavil, da je predsednik ZDA Truman sprejel predlog šefov ameriškega generalnega štaba, po katerem bodo ZDA imele v Zahodni Evropi okrog 6 divizij kopnih sil- Ker štejejo ameriške sile v Zahodni Evropi sedaj dve diviziji, nameravajo poslati še štiri divizije. Ko je govoril o potrebi okrepitve obrambnih sil Atlantskega pakta, je George Marshall izjavil, da je treba dati generalu Eisenhoweru širša pooblastila in večjo svobodo akcije.
VREME
Napoved za soboto: Se nadalje nestalno vreme z dežjem in sneženjem. Temperatura v Primorju ponoči 6° C. v ostali Sloveniji —3° C, podnevi v Primorju 8« C, v ostali Sloveniji 20 C.
S 'premišljeno in učinkovito pomočjo
bomo vse setvene težave obvladali
V pripravah na pomladansko setev bomo po okrajih in krajih pregledali prav vse možnosti, kjer Je pričakovati težav pri obdelavi zemlje in setvi. K temu je poklican predvsem krajevni setveni aktiv, ki bo o teh stvareh razpravljal na množičnem vaškem sestanku. Brezbrižna pa ne sme ostati tudi splošna kmetijska zadruga, ki kot zadružna predstavnica vseh kmečkih gospodarstev na vasi lahko mnogo prispeva k uspehu setve.
Kakšne težave pričakujemo in kje jih že danes slutimo? Po vseh okrajih je precej gospodarstev, ki so v težavah z delovno silo. To so posestva partizanskih družin, razne zadružne in druge ekonomije, posestva takih gospodarstev, ki imajo malomaren odnos do zemlje itd. Ogrožene so tudi tiste površine, ki iz katerega koli vzroka nimajo pravega gospodarja, posestva, na katerih bo treba ponov. no zasejati uničene ozimine in kjer je ostala jeseni zemlja neposejana. Vse te površine je treba takoj evidentirati in že danes poskrbeti, da bodo obdelane. Kjer gre za stisko poštenega kmeta, tam Je treba pomagati. Kjer pa bi bila nevarnost, da ne bo zemlja obdelana, ker je kmet špekulant, tam pa bo sadove požel tisti, ki bo zemljo obdelal in posejal.
Znano je, da so bili lani vsi traktorji porazdeljeni kmečkim delovnim zadrugam. Ker je nekaj teh traktorjev pokvarjenih in jih zaradi pomanjka-
Sokrivci za slabe
V slovenjgraškem okraju so »prevzele« lani levji delež odkupov kmetijskih pridelkov sicer kmetijske zadruge, vendar so ostale večjidel le od-premne, ne pa odkupne postaje, poslovodje nekaterih zadrug pa so zagrešili nemalo grobih napak.
Poslovodji kmetijske zadruge Podgorje, Ivanu Mithansu, se na pr. ni zdelo vredno odpošiljati prevzemnih blokov, zaradi česar se operativci »Odkupa« večkrat prisilno izterjavah kmete, ki so svoje obveznosti pravočasno izpolnili. Pred nekaj dnevi pa je aktivist Kristijan Rožen našel v zadrugi med razno šaro pod pultom 27 prevzemnih blokov iz lanskega leta za 236 kg masti, 117 jajc, za sadjevec, rž, pšenico, ajdo in žganje- 2ito, ki ga je odkupovala ta zadruga, je bilo tako slabo, da je morala uprava x2ilo-fonda« poslovodjo opomniti. Pred meseci, ko je Mithans prevzel zadrugo, je prevzel tudi staro Ocvirkovo mast, ki še zdaj stoji v neki šupi, pomešana že z mišjimi odpadki.
Poslovodji Dragu Grabnerju v kmetijski zadrugi Libeliče manjka več 1000 kg krompirja in več kakor 100 kg masti. Tudi tu so našli pod pulti 15 prevzemnih blokov iz srede preteklega leta.
Tovarišica Tovšakova v St. liju pod
n ja nadomestnih delov ne bo mogoče popraviti, bodo komaj zadostovali zadrugam in ni verjetno, da bi mogli kje pomagati tudi kmetom. Se lani so traktorji zorali 30% kmečke zemlje, letos je prav gotovo ne bodo in to bodo čutili zlasti kmetje na Goriškem, v Savinjski dolini, na Ptujskem po. lju, na Krškem polju, ki so vsako leto naročali traktorsko oranje. Drugih strojev ne bi smelo primanjkovati-Zlasti sejalnic je dovolj, če bodo setveni aktivi načrtno organizirali njihovo izkoriščanje.
Pomanjkanje traktorjev bo treba nadomestiti z vprežno živino. V nekaterih okrajih bodo težave, ker živina po zimi ni bila krmljena, kakor bi bilo treba. Zato je važno, da se te težave že danes razmislijo, da se že pred setvijo opravijo vsi prevozi in da bo med setvijo vsa živina na razpolago samo za setvena dela- V primeru izredne stiske imajo krajevni od. bori pravico, da zahtevajo vprežno živino za setvena dela od vsakega gospodarja. Večino teh težav pa bo mo. goče odstraniti sporazumno, vendar bi naj pri tem sodeloval setveni aktiv ali kmetijska zadruga, da ne bodo špekulanti izkoriščali malih kmetov.
Tudi gnoja ne bo na pretek, zlasti ne umetnih gnojil, ki Jih bodo dobili predvsem pridelovalci industrijskih rastlin, semen, dalje obdelovalci ogroženih površin, kjer gnoja sploh ni na
uspehe odkupov
Turjakom ni odposlala odprem rtiče za 63 kg maščobe; v zadrugi v Šmartnem je bilo treba zavreči zaradi nesnage posodo odkupljenega olja.
Ze ožigosana poslovodkinja kmetijske zadruge Vuzenica — Buhvaid Marija —, ki se je po objavi v časopisu popravila, postaja zopet nemarna in se tudi malverzacij ne plaši. Ob inventuri ni vpisala okrog 2001 odkupljenega olja, okrog 5000 kg slame in nad 3000 kg krompirja. Iz odpremnic je namreč razvidno, da je pozneje,; ko je »Odkup« ostreje začel pregledovati zaloge, odpremlla več, kakor je imela prej označeno na zalogi.
Ob občnih zborih kmetijskih zadrug bodo zadružniki imeli priliko, terjati odgovor za vso škodo, ki so jo taki poslovodje zagrešili. Podjetje »Odkup« je začelo prestopke zelo kasno javljati javnemu tožilcu, disciplinska komisija Okrajne zveze kmetijskih zadrug ra se še zdaj ni zganila.
Vaje PAZ v Mokronogu
Nedavno Je bila v Mokronogu akcija PAZ, kjer so sodelovale vse ekipe PAZ ter obvezniki predvojaške vzgoje celo iz oddaljenih centrov. Dobro se je odrezala sanitetna ekipa, kjer sodelujejo večinoma mladinci. Vajo, ki je vsestransko dobro uspela, so zaključili s povorko.
Uspel lov na divje prašiče
razpolago itd. Toliko bolj važno Je, da kmetje že danes pravilno skrbijo za hlevski gnoj, da ga pametno uporabljajo in sproti zaoravajo, ko ga razpeljejo na njive. Tu in tam bo mo. goče namesto gnoja uporabiti tudi kompost, ki zlasti ugaja vrtninam pa tudi okopavinam in industrijskim rastlinam.
Semen smo nekaj dobili tz inozemstva, vendar veliko premalo, da bi mogli zadostiti vsemu povpraševanju. Zato naj setveni aktivi in kmetiJsite zadruge organizirajo zamenjavo se. men, predvsem krompirja, koruze, fi. žola itd. Vsa semena je treba posejati odbrana, očiščena in razkužena. Kmetijske zadruge, ki imajo s tem delom že izkušnje, naj tudi letos pravočasno organizirajo čiščenje in razkuževanje semen. Ker je kakovost lanskega krompirja slabša, bo zelo koristno, da krompirjeve gomolje, preden Jih posadimo, damo nakaiiti. Tako ooma sadili samo tiste, ki bodo odgnali, in ne bomo imeli na krompirišču praznih mest, pa tudi ne nižjega donosa.
Invalidsko podjetje Saleško-lesne galanterije v Šoštanju bo izvažalo svoje izdelke tudi v Ameriko
Invalidsko podjetje Saleško-lesne galanterije je v treh letih obstoja doseglo kaj lepe uspehe. Izdelki tega podjetja — leseni gumbi, vaze, šatulje, krožniki, sklede za sadje, skodelice za denar, servisne mizice itd. se odlikujejo zlasti po lepi izdelavi. Nič čudnega torej, da se zanje zanimajo celo v tujini. Z Ameriko ima podjetje že neposredne stike, pošiljalo bo pa svoje izdelke v tujino tudi po Izvoznem podjetju za domačo obrt- Razen v Ameriko bodo izvažali svoje izdelke še v Avstrijo in Italijo-
BREŽIŠKI TRG
V Brežicah kot gospodarskemu središču srednjega Zasavja so vsako soboto redni svinjski sejmi. Oblak prodajalcev In kupcev je velik in je temu primemo tudi gibanje cen. V jeseni je naprodaj največ prašičev za pitanje, starih okrog 8 mesecev, pozimi pitancev z maščobo ln spomladi mladičev za nadaljnjo rejo.
Zadnjo soboto je pripeljalo državno posestvo »Rdeča zvezda«, Bizeljsko — Stara vas na trg nad JO mladih svinj. Cena Je bila 3000 din napram 4500 din pri privatnikih in za večje 5000 din napram 6500 din pri privatnikih, kar Je imelo silen vpliv na ceno in na prodajo sploh. Razumljivo, da so bile svinje takoj razprodane. Drugo soboto jih bodo pripeljali še več. Prav tako bo postavila na trg prašiče mestna ekonomija v Brežicah.
Zanimivo Je, da Je posredovanje drž. posestva vzbudilo pri raznih prekupčevalcih veliko paniko. Takoj ob prihodu so navalili na uslužbence drž. posestva in hoteli sami pokupiti prašičke. Budni prodajalci pa so njihove namere pravočasno razkrili in preprečili špekulacijo na račun poštenih kupcev.
Med kandidati v Trbovljah je tudi mizar IVAN V0JE
Na okrajnem zboru Fronte v Trbovljah je bil med drugimi predlagan za kandidata v Ljudsko skupščino LR Slovenije tudi Ivan Voje, mizar v cementarni Trbovlje. Delavci cementarne ga prav dobro poznajo kot neumornega sindikalnega aktivista. Prav tako pa je tudi med ostalimi Trboveljčani znan
V	okolici Litije so obširni bukovi, kostanjevi in hrastovi gozdovi, v takih predelih imajo divji prašiči dovolj hrane. V zadnjem času so opazili v gozdovih okrog Polšnlka ln v dolini Malja-ka okoli 20 divjih prašičev.
V	nedeljo so priredili člani lovske
družine Polšnlk nad Litijo pogon na divje prašiče, plen je bil zadovoljiv, ustrelili so tri prašiče.	J, Z.
Kakor smo Izvedeli, urejuje mestna ekonomija v Brežicah lep lokal za svojo trgovino, kjer bo prodajala vse kmetijske pridelke do 25*/, ceneje kakor privatniki na trgu. Trgovino bo odprla 1. marca t. 1. Najprej bo dala na trg mleko po 16 din, medtem ko ga kmetje prodajajo po 25 din, nato krompir za prehrano, razna zelo Iskana semena krm-skih in drugih rastlin ter zelenjavo, -ek
Uspeh Kosinovega
„Ekvinokcija“ v Sarajevu
kot dober frontovec.
Ivan Voje je 1928. leta končal obrtno šolo v Celju in postal mizarski pomočnik. Po odsluženju vojaškega roka se je vrnil nazaj v Celje, kjer je delal pri raznih mojstrih. Kot član združenja obrtnikov v Celju je bil večkrat od dela odpuščen. Končno je 1940. leta prišel v Trbovlje, kjer je kot mizarski pomočnik dobil zaposlitev v cementarni- Ob vdoru okupatorja v našo državo je začel med rodoljubi ilegalno delo, 1944. leta pa je odšel še sam v partizane. Po osvoboditvi se je vrnil v trboveljsko cementarno, kjer je organiziral sindikalno organizacijo. 2e pri prvih volitvah je bil izvoljen za predsednika sindikalne podružnice. Na tem mestu je ostal doslej in tudi letos ga bodo člani podružnice verjetno znova izvolili na to častno in odgovorno mesto.	I. O-
Kakor smo že poročali, je bila v Narodnem gledališču v Sarajevu 13- januarja premiera opere Marijana Kozine »Ekvinokcij«, ki ji je za libreto znana drama Iva Vojnoviča. Izvedba Kozinovega »Ekvinokcija« je bila prva izven Slovenije. Glasbeni sodelavec »Politike« B. Dragutinovič jo (7. iebr.j označuje kot uspeh in dokaz pravilne repertoarske politike sarajevske opere. Sarajevski dnevnik »Oslobodjenje« je prinesel o premieri daljše poročilo Ivana Siliča, iz katerega posnemamo: »Težišče glasbene arhitektonike je v orkestru, ki je poglavitni nosilec toka dejanja, medtem ko so pevske paitije v glavnem recitativnega pomena» tesno navezane na besedilo, včasih preidejo celo v parlando. Glasba Marijana Kozine se naslanja na tradicije novoromantikov. Avtor umerjeno uporaD-Ija moderna izrazna sredstva. Zanimala ga je predvsem dramatska sila in logično je. da je vse osredotočil v orkestru in na ta način je ustvaril zaokroženo celoto vsakega dejanja. V »Ekvinokciju« je po kritikovi sodbi izražena elementarna muzikalna sila, pomembna dramatska eruptivnost, pa tudi avtorjevo znanje. Delo prepričuje in globoko vpliva s svojo sugestivno močjo. Blizu nam je tudi po tem, ker se v njem kot iz daljave slutijo elementi narodnih napevov. Delo zasluži, da je doživelo že tretjo premieio. Brez dvoma spada med najboljša sodobna dela v naši državi in kot tako bi naj šlo tudi preko drugih odrov, da doživi vsestransko kritiko ln da prej-
me svoje določeno mesto v sodobnem ustvarjanju jugoslovanskih avtorjev, pravi kritik.
Delo je dirigiral dirigent Ivan Staj-cer. Kritik naglasa skladnost in preciznost med orkestrom in pevci ter zborom in hvali tudi režijo, ki jo je imel v rokah dr. Marko Fotez, in sceno Miomira Deniča- Potem ko obravnava pevski del, poročevalec na koncu ugotavlja, da je predstava v celoti prav dobro uspela in da je bila v nekem pogledu celo boljša od prejšnjih premier v Ljubljani-
Knjiga italijanskega slavista o poreklu Slovanov
Znani slavist Carlo Verdian! je napisal knjigo o poreklu Slovanov, v kateri se avtor na temelju najstarejših najdišč ukvarja s poreklom, razvojem, jezikom in zgodovino starih Slovanov. Pretežni del knjige je posvečen jezikovnim raziskavam o razvoju in razlikah med raznimi slovanskimi Jeziki. — Razen srbskemu, hrvatskemu in slovenskemu Jeziku posveča avtor pozornost tudi razvoju makedonskega lezika in makedonske književnosti.
Razstava Caravaggiovih del
V Milanu pripravljajo razstavo znanega Italijanskega slikarja Caravaggia, ki je živel v drugi polovici XVI. In ob pričetku XVII. stoletja. Ta razstava bo podala najpopolnejšo sliko uspešnega dela tega italijanskega mojstra. Mnoge ustanove ln galerije, ki Imajo originalna dela mojstra Caravaggia, so jih odstopile organizatorjem razstave, tako da bo v Milanu razstavljenih okrog 40 Cara-vaggiovib del ln nad 50 del njegovih učencev.
PRVENSTVO LJUDSKE MILICE V SMUČANJU
Slovenija ,*e osvojila vsa prva mesta
Prvi rezultati tekmovanja v senovskem rudniku za 10. obletnico 0F
Tekmovalna komisija rudnika Senovo je ugotovila rezultate medskupin-skega tekmovanja rudarjev v počastitev desete obletnice ustanovitve OF za januar. Prednjači delovna skupina v jamskem oddelku Zakov. ki dela na premogu in je dosegla 140.72% statistične norme ter izpolnila operativni plan s 102.30%, pri čemer je bila tudi kvaliteta proizvodov 100%. Druga je bil štev. 22 v jamskem oddelku Dol, ki je statistično normo dosegla s 139.95%. pri kvaliteti proizvoda in delovni disciplini 100%. Njej je sledila delovna številka 22 v Reštanju. ki je dosegla 128.53% statistične norme. Druga v oddelku Reštanj je bila skupina štev. 24 s 124.37% statistične norme, 95% kvaliteto proizvoda ter 100%-no delovno disciplino. Štev. 201 v oddelku Dol je dosegla s 107.24% statistično normo, izvršila operativni pian s 151.66% in pri 100%-ni disciplini dosegla peto mesto. Kot najboljša investicijska številka na rudniku je omenjena skupina 3. ki je dosegla 132.46% statistične norme, izvršila operativni plan s 93% ter je imela 100%-no delovno disciplino.
Sodeč po uspehih prvega meseca tekmovanja, se bodo senovski rudarji tudi v tem tekmovanju uvrstili med najboljše.	A.
K pritožbam naročnikov kninskega apnenca
Naročniki, ki so prejemali apnenčevo moko za peskanje zemljišč od podjetja »Vapnenik« v Kninu, so se v decembru ln januarju zelo pritoževali, da prihaja apnenčev material moker kakor kaša.
Dognali smo, da je v mesecih novembru, decembru in januarju v Kninu, kakor tudi v ostalem delu Dalmacije, neprenehoma močno deževalo. Zaradi tega so se plasti apnenčeve moke, ki jo kopljejo v dnevnem kopu, zelo napile vode. Podjetje pa je moralo kljub tem težavam izvrševati svoj plan proizvodnje in odprave. V zadnjem času je deževje prenehalo, apnenčeve plasti so se osušile in material je zopet suh, kakor Je bil skoro vselej, v kolikor naročniki želijo, jim podjetje lahko dobavo Izvrši tudi v zaprtih vagonih, pri čemer je odprava le 10 dinarjev za tono dražja. To svojo željo naj sporoče Kmetijskemu magacinu, ki so mu poslali naročila za apnenec.
DNEVNE VESTI
Tov. Pintar Slavko Je bil diplomiran 14. lebr. za inženirja kemije, na Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Cestitamol PUTNIK v Ljubljani organizira v nedeljo 18. febr. izlet v Kranjsko goro in Planico s posebnim vlakom. Odhod iz Ljubljane ob 6.10. Prijave sprejema poslovalnica v Ljubljani.	512-n
Društvo slovenskih filmskih delavcev bo imelo 18. febr. občni zbor ob 9. uri v klubu kulturnih in znanstvenih delavcev, Wolfova ul. 1/1Q.	520-n
Glavna direkcija drž. trgovskih podjetij LRS ima v novih pisarniških prostorih na Sv. Petra cesti št. l/ll telefonske številke: direktor in sekretariat 32-90, komercionalni oddelek, vložišče in eko-nomat 21-47, operativna evidenca in računovodstvo 34-35.	518-n
NK KRIM priredi v soboto 17. febr. ob
20.30	v prostorih Ljudske restavracije,
Miklošičeva 12, Krimov valčkov večer. Jazz, pijača, jedača, slaščice. Predprodaja vstopnic v trgovini Sloveni j asport, Tyrševa c. Vabljeni.	517-n
Zima v Sloveniji. Nekaj navodil za zimski oddih, zimski šport in zimske izlete. Cena 20 din, zimski turistični zemljevid kot priloga. V prodaji pri Putniku, Državni založbi Slovenije, Jogoreklam in Komiteju za turizem in gostinstvo, Ljubljana, Wolfova 6.	515-n
Kmetijske zadruge morejo nabavljati razno galanterijsko blago neposredno pri Trgovskem podjetju z ga'anterijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 1.	516-n
SK VTP priredi PLES 18. febr. ob
19.30	v novi sindikalni dvorani. Gosposka
ulica 3.	513-n
Obveščamo naročnike «Gradimo«, da bo zaradi zakasnitve dobave papirja naš list verjetno izšel šele prihodnji teden.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 17., ob 20: Cankar: Za narodov blagor. Red C
Nedelja. 18.. ob 14.30: Calderon: Dam», škrat. Izven in za podeželje.
Poročali smo že, da Je bilo 10. ln 11. februarja na Jahorini državno prvenstvo Ljudske milice v smučanju Tekmovali so v teku na 18 km, v patrolnem teku na 15 km, v smuku ln v slalomu Za vsako republiko sta v konkurenci nastopila po dva tekmovalca Slovenski smučarji so v vseh disciplinah zasedli prvo ln drugo mesto, razen v teku na 18 km. kjer sta se slovenska tekmovalca plasirala na prvo in tretje me-sto. Naslov moštvenega prvaka države Je osvojila ekipa Ljudske milice iz Slovenije, prvaki v posameznih disciplinah pa so nasledn'i tekmovalci: v teku na 18 km Janez Pavčič, v smuku Rajko Do-ležal, v slalomu Janko Šekli ln v patrolnem teku moštvo Slovenije
Tekmovanje na Livku
Smučarsko društvo Matajur je priredilo preteklo nedeljo na Lrivškem sedlu smučarske tekme v slalomu in veleslalomu za prvenstvo Gornje soške doline za okraj Tolmin Poleg domačega smučarskega društva Matajur so bile zastopane tudi smučarske sekcije Krn Kobarid. Tolmin in Partizan (Idrija). Sodelovalo je 34 članov in mladincev ter 33 pionirjev.
V veleslalomu na 20C0 m dolgi progi s 500 m višinske razlike je zasedel med člani prvo mesto Drešček v času 2:45, v slalomu na 600 m dolgi progi pa Franc Sturm (oba Matajur) 54.7. Med mladinci Je bil v veleslalomu prvi Marjan Sturm (Km), ki Je prevozil isto progo v *asu
»LOKOMOTIVA« (ZAGREB) : S. V-AUSTRIA« (GR 4 Z) 4:0 (3:0)
Zagrebška »Lokomotiva« Je včeraj Igrala v Grazu tretjo tekmo in sicer proti »S. V. Austria« ter zmagala s 4:0 (3:0). Gole so dali Bobek 2, Jelašič in Hmelji-na po enega Tekmo je gledalo 4000 gledalcev.
Začetek tekmovanja v zveznih ligah
V	Beogradu so izžrebali nasprotnike za tekmovanje v zveznih nogometnih ligah.
V	I. ligi se začne tekmovanje 4. marca Nasprotniki v 1. kolu na nasiednja moštva: BSK : Crvena zvezda, Partizan : Spartak ali Odred, Lokomotiva : Borac. Hajduk : Mačva, Vojvodina : Dinamo in Napredak : Sarajevo.
Začetek tekmovanja v II. zvezni ilg. bo II. marca. V 1- kolu Igrajo: Spartak ali Odred : predstavnik Hrvatske, Vardar : Metalac, Velež : Proleter (Osijek), Budućnost : predstavnik Bosne m Hercegovine, predstavnik Slovenije : Kvarner, predstavnik Orne gore : predstavnik Makedonije, Radnički : Zagreb
ob 20: Krleža: Vučjak. Izven m za podeželje.
OPERA
Sobota, 17., ob 20: D. Švara: Veronika Deseniška. Izven in za podeželje. Nedelja, 18., ob 20: Verdi: Traviata. Izven in za podeželje.
VESELI TEATER 90’ IZ LJUBLJANE
V	Radovljici, petek 16, febr. ob 18 ln 20.
V	Celju »Kino Metropol«, nedelja 18. februarja ob 16, 18 in 20.
KINO
LJUBLJANA:	UNION:	ameriški film
»Njen otrok«. Kratek film:	Govori
Moskva.. — Ob 16.15, 18.15 MOSKVA: ameriški film »Humoreska«. Brez žurnala. Ob 16., 18.15 in 20.30. — SLOGA: italijanski film »Pod rimskim soncem«. Filmske novosti 45. Ob 15., 17., 19. TRIGLAV: ameriški film »Brzojav na zapad«. Predstavi ob 18. ln 20. SISKA: sov. film »Kameniti cvet«. — Hrvaški pregled. Predstavi ob 18. in 20. LITOSTROJ: nemški film »Katica«. — Obzornik 46. Predstava ob 10. VEVČE: ameriški film »Zmajevo seme«. II. del Bosanski mesečnik 32.
KONCERTI
Koncert baritonista Vladimirja Ružd.ia-ka v ponedeljek 19. febr. v Filharmoniji — Simf. koncert za abonma v torek 20 febr. v Unionu, repriza v četrtek 22. februarja v Filharmoniji, solist Nada Vidmarjeva, dirigent Jakov Cipci. Začetek vseh koncertov ob 20.15.	522-n
ŠOLSTVO
Strokovni Izpiti lz gozdarske stroke bodo za pripravnike nižjih gozdarskih inženirjev od 16. aprila dalje. Za pripravnike nižjih gozdarskih tehnikov od 7. maja dalje. Prijave poslati takoj Ministrstvu za gozdarstvo LRS	587-a
3:35, v slalomu (600 m) pa ga je prekosil Hrast (Matajur) 1:12 V pionirskem veleslalomu je osvojila prvo mesto pionirka Faletičeva. ki je prevozila 600 m progo s 1Q0 m vilinske razlike v času 40 sekund	-jp
Tekme na Kumu
V	nedeljo so bile tudi tekme za okrajno prvenstvo Trbovelj na Kumu Sodelovalo je 111 tekmovalcev v teku na 12 km za član* je zmagal Jere (Proletarec). v teku na 6 km za mladince pa Kamnikar (Kum) V smuku je bil pri članih prvi Bevc (Rudar) in pri mladincih Lanišnik (Rudar). V slalomu je zasedel prvo mesto med člani Rep. med mladinci pa Lanišnik. oba člana Rudarja. V veleslalomu, kjer so nastopile članice ln mladinke Rudarja, je zmagala Heimova. V skokih je osvojil prvo mesto v članski skupini Bevc. pri mladincih pa Gorenc
Mladinsko prvenstvo Telovadne zveze Slovenije
V	Mežici so za prvenstvo Telovadne zveze Slovenile v tekih v veleslalomu tekmovali mladinci in mladinke. V skupini mladincev na 4 km je zmaga; Hribar (Ihan) s časom 12:59 minute, med mladinkami na 2 km pa je bila prva Svetinova (Žirovnica) v času 9:55 V veleslalomu ie bil med mladinci najboljši Mlačnik, med mladinkami pa Kranjčeva, oba iz Mežice.
m Dinamo (Pančevo) : predstavnik Srbije.
Drobne zanimivosti
Mariborski slalom, ki bi mural biti v nedeljo 18. t. m. je zaradi neugodnih snežnih razmer preložen na poznejši termin.
Alpinistični odsek Ljubljana - matica
priredi v nedeljo 18. t m. ocenjevalne tekme v alpskem smučanju na Cmem vrhu nad Jesenicami. K udeležbi vabljeni člani vseh AO. Start ob 11. uri. Prijave eno uro pred startom pri tekmovalni komisiji Pravico uastopa v konkurenci imajo vsi člani, razen organiziranih smučarskih tekmovalcev Stroški gredo v breme tekmovalcev. 514-n
Moštveni prvak FLRJ v namiznem tenisu SD Borac bo gostoval v Ljubljani V nedeljo dopoldne ob 10 bo v unionski dvorani prijateljski dvoboj v namiznem tenisu med SD Borcem in SD Triglavom. Vstopnina 10 din. — Predprodaja vstopnic v Fizkultumem magazinu nasproti Figovca.
V kolesarskih tekmah na valjih se bodo pomerili člani mariborskega Poleta in »Prekmurja« iz Beltinec v nedeljo 18. t. m. v dvorani »Stefan Kovač« v Beltincih.
OBVESTILA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE LRS — UPRAVA LJUDSKE MILICE ZA SLOVENIJO RAZPISUJE natečaj za sprejem v službo Ljudske milice
Pogoji za sprejem so: starost od 18 do 30 let, telesno in duševno zdravje, dokončana osnovna šola in regulirana vojaška obveznost. Prošnji je priložiti lastnoročno podpisano prošnjo, koikovano s 10 din, rojstni list, zdravniško spričevalo, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o regulirani vojaški obveznosti, potrdilo o državljanstvu FLRJ, potrdilo o 'rpisu v volilni imenik, potrdilo o nekaznovanju in oni, ki so v službenem razmerju, potrdilo delodajalca, da lahko službo zapuste, če bodo sprejeta v LM. Poleg tega še lastnoročno napisan življenjepis in izjava prosilca, da ostane v službi najmanj 3 leta. Prošnjo je vložiti na postaji LM, v katere območju prosilec stalno biva, najpozneje do 15. marca 1951. Služba se začne z vstopom v šolo LM. Sprejete osebe so upravičene do prejemkov in drugih ugodnosti po določilih Zakona o LM in drugih zadevnih predpisih.
POZIV UPNIKOM
Industrijski magacin Triglav-Runo, Tržič je prešel z 31. januarjem 1951 v likvidacijo. Upnike pozivamo, da prijavijo svoje terjatve najkasneje do 28. februarja. Prav tako prosimo odjemalce, da do konca tega meseca poravnajo svoje obveznosti.	603-a
Delavska preskrba (Industrijski magazin, rudnika rjavega premoga v Kanižarici, je prišla s predajo okrajnemu magacinu v Črnomlju v lividacijo. — Upniki in dolžniki naj prijavijo svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti do 15. marca 195L	602-a
UMRLI
Dne 14. febr. Je v Mirnu pri Goric! umrla EVGENIJA MURSlC roj. LESTAN. Žalujoči ostali.	601-a
Strtega srca javljamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri mož, zlata očka in stric JOŽEF ZADNIK, obč. tajnik v pokoju. Pogreb bo v petek popoldne. — Žalujoči: žena Marija, sin Marijan, hčerka Zvezdana, nečak ing. Edi Zadnik in ostalo sorodstvo.	598-a
V 74. letu starosti Je umrla naša predobra mama in stara mama MARIJA PODBRSCEK. Pogreb bo v petek 16. februarja ob 16.30 iz kapelice Sv. Petra. 2a!ujoče rodbine: Podbršček. Počivav-šek, Košak, Ferič, Bevc.	599-a
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama MARIJA PETROVČIČ. Žalujoči: mož, sin, hčere, zeta, vnuki in vnukinje. Borovnica, Ljubljana Novo mesto.	600-a
Umrl nam je naš dobri, ljubljeni mož, oče, stari oče ALOJZIJ KERIN. Pogreb bo v soboto 17. febr. ob 8 zjutraj v sv. Križu pri Kostanjevici. 2alujoči: žena Antonija roj. Stritar, sinovi ing. Lojze, France. Drejče Pepi, hčeri Antonija por. Banič. Anica por. Jančigaj in ostalo sorodstvo. Brod, Sv. Križ, Ljubljana, Celje.	604-8
Umrl Je naš dragi mož, oče, IGNACIJ HABIČ. Pogreb nepozabnega bo 17, febr. ob 15.30 Iz kapele sv. Frančiška. Žalujoči: žena, sin. hčerka in ostalo sorodstvo.
Umrl Je naš dobri oče, stari oče, svak, stric in tast FRANC LOBODA, vlakovodja v pok. v 83 letu starosti. Pogreb bo 17. febr. ob 15 na mestno pokopališče v Krškem. Žalujoči ostali.
USPEL »NAPAD« NA KONJICE
V nedeljo so pripadniki predvojaške vzgoje lz vseh centrov konjiškega sektorja izvedli napad na Slovenske Konjice. Čeprav Je bila to prva večja akcija predvojaške vzgoje, je zadovoljivo uspela. Povezana je bila tudi z letalskim napadom na trg. Pri »gašenju« so se izkazale gasilske čete, med njimi pa še prav posebno lz Loč in Slovenskih Konjic. Na sliki je skupina mladincev, ki dobro zakrita oprezuje za sovražnikom. Oborožena je z mitraljezom in puškami, ki so sicer lesene, toda mladi fantje znajo prav dobro ravnati tudi s pravim orožjem
Ureja uredniški odbor. Odgovorni aredntk Sergej Vošnjak. Uredništvo in uprava, Ljubljana, Knafljeva ul. s, telefon 55-22 do 55-26, telefon aprave za ljubljanske naročnike 38-9«, za naročnike Izven Ljubljane 38-32, telefon oglasnega oddelka štev. 38-98. Tekoči račnn pri Narodni banki, Ljubljana 601-90321-0. Tiskarna .Slovenskega poročevalca» v Ljubljani. Poštnina plačana v gotovini. — Četrtletna naročnina 133 din, polletna 270 din, celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« Izhaja vsak dan razen ob nedeljah In praznikih.
lT°Bilo je pod Gorjanci SVETI SATA*’ ,0’
Silvo Lapanjo Je potrdila tndi stara Wolbangova delavka še iz leta enainštiridesetega, Samida Janja: »Pri Stekar Veri sem bila osebno oktobra meseca 1946 na Gruči pri St. Jerneju, kjer se Je Stekarjeva skrivala. Naročila mi je, da se moramo vse članice Katoliške akcije med seboj povezati in pričeti z aktivnim delom proti sedanji oblasti in to na ta način, da bomo čim več mladine lztr. gale iz mladinskih organizacij in jo vkljnčile v Katoliško akcijo; ter da moramo na ta način mladino usmeriti proti Osvobodilni fronti. Vse to naše delo pa moramo vršiti v strogi ilegalnosti, da ne bo za to vedela sedanja oblast. Nadalje je Stekar Vera naročila, da si moramo zapomniti vse ljudi, ki so zavedni pristaši Osvobodilne fronte, in Jih imeti v evidenci. Stekar Vera nam je dajala tudi moralno podporo in nas navduševala za čim aktivnejše delo proti sedanji oblasti« (Ul 92/47/30).
Tudi nova voditeljica Katoliške akcije, Kulovec Ml-haela, je priznala, da se po končani vojni cilji Katoliške akcije niso v ničemer spremenili, zakaj ukaz je bii, »delati predvsem v smislu navodil stare Katoliške akcije, to je, poživiti ideološko borbo proti obstoječi oblasti, za vzpostavitev starega režima. Želele smo vse prihoda domobrancev, najsi bo s kakršno koli pomočjo, ter v tem smi. slu tudi propagirale.« (Ul 92/47/29).
Samo škof goni trmasto svojo: aVl pa veste, kako se po Ljubljani širijo laži e delu In namenu Katoliške akcije, češ da organizira »belo gardo«, da ovira osvoboditev naroda... To so zlobne laži brezbožnikov« (»Slovenec«, 27. okt. 1942.) in spet: »Katoliški akciji.. očitajo poli. tične namene brez dokaza povsem lažnjlvo. In tako dalje laži brez konca... Resnica Je od Boga, laž Je od hudiča« («Ljubljanski škofijski list«, 6. febr. 1943.).
Celo samostanska sestra Darina Ogullnova izpoveduje povsem nedvoumno: »Delovanje Katoliške akcije v današnjem svojstvu je nrotldržavno in sicer zato, ker se bori proti današnji oblasti« (Ul 92/47/9), kar je pozneje te
enkrat ponovila: »Priznam tudi, da gre borba Katoliške akcije danes prot) ljudski oblasti«. (K 193/47/43).
Naposled Je tudi Vera Stekarjeva spoznala svojo zablodo in se svoje preteklosti v Katoliški akciji ob WoI-bangovi strani in po njegovem begu, v tujino pokesala, ko je dolgo razmišljala o vseb teh čudnih rečeb, ki jim je bila sama priča. Dejala je: »Poleg tega tudi še povem, da sem se v začetku motila, ko sem izjavila, da nisem kriva, lu se imam za krivo, ker sem sodelovala prot) Ijud. ski oblasti«. (K 193/47/43).
In se je mlado dekle vzravnalo lz potlačenosti ob to-ženca v tožnika preteklosti in ljudi, ki so se je polastil) in vso grenkobo spoznanja izlilo v obtožbo: »Da sem kot izdajalka danes tukaj, Je kriv kaplan Wolbang ln vzgoja, ki sem Jo imela v šmihelskem samostanu.« (»LJ-Pravica«,
6. sept. 1947.)
Mreže, v katere Je asistent Wolbang tako usodno zapre, del 'iviljo Vero Stekarjevo in družbo njenib ljudi, prhnč in se trgajo, ljudje pa, ki so v mrežah tičali, z muko j
osvobajajo ud za udom, čudeč se, da so toliko časa mogli imeti za čednost greh, ki jim ga je oznanjal čudni gospod iz šmihelskega farovža. Se naletiš na človeka, ki kriči in razgraja kakor tisti kmet, ki mu je škrat Gugelj v gori podaril pest zlatnikov in so se mu vsi smejali, ko ie botei z njimi plačati krčmarju ceho: namesto zlatnikov so videli vsi ie ničvredno suho listje, ki je padlo z drevja; opeharjeni kmet pa je razgrajal, da svet ne ceni njegovega bogastva.
I
V prestolnici Dolenjske in v Gorjanskem Podgorju vrlih Gabercev in pridnib Stopičanov pa vedno bolj bledi spo. min na gospoda iz farovža. ki Je s svojo »črno reko« moril ljudi in jih skrivaj zagrebai po gozdovih'in metal v temnozelene valove potuhnjene Krke cesar ni še nikdar, tor pomnijo ljudje, delal gospod, ki mašuje. Kolikor bolj pa se vse pogreza v sivo preteklost, toliko bolj se ljudem zdi zgodba o gospodu s »črno roko« kakor hude sanje, ki mučijo človeka, kadar ga tlači mora, in ki se jih člo. vek nerad spominja.
KONEC.