Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 237. Izven Ljubljane 8 vin.	\ LMoDi, V M, \ i. OKlODril 1912.
Leto XI.
== jelja po pošti: =
Za celo leto napre] . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemč:jo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za cclo le.o naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejema« mesečno K 1*70
;Inseratl:
Enostolpna petltvrsta(72nun): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
(k-r Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev, 6/IH Rolroplzi se ne vračajo; neiraoklrana pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega teieiona štev. 74. =
Političen
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. -saj Avstr. poštne bran. račnn št. ?4.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 1(18.
HannSnia £fevl'ka ob^eca 6 strani
Operacijski notri v sedanji vojski.
Operacijski načrt štirih balkanskih držav in Turčije je kajpada tajen. Vendar ga je na podlagi izkušenj, geografskih pogojev, dosedanjega razpostavljenja armad in že započetih operacij črnogorske armade mogoče kolikortoliko konstruirati. Seveda je treba vzeti v roko karto. Začnimo od zahoda, lo je od Jadranskega morja, oziroma Skadra ob istoimenskem jezeru.
Črna gora
prodira, kakor nameravajo vse štiri države, proti jugu ofenzivno in kolikor mogoče naglo, kar jc prvi pogoj za uspeh v tej vojski. Črnogorska armada je razdeljena v tri divizije. Južna, ki prodira iz Podgorice, in zahodna, ki prodira ob Bojani proti vzhodu, imata zazdaj namen polastiti se Skadra, kjer stoji Essad paša z 10 bataljoni. Kam se po eventuelnem zavzetju obrneta potem, ni znano. Vzhodna divizija, ki se zdaj bori za Berane, pa ima namen osvojiti si ozemlje okoli gornjega teka Ibarja in Lima ter se najbržeje po reki Lim združiti z zahodno srbsko armado, da potem skupno prodirate poti jugu v dolino Vardarja, oziroma proti Skoplju, kjer stoji Zekki paša.
Srbska
armada bo operirala na dve strani. Na zahodu bo en del najbrže iz operacijske baze Žačak prodiral skozi Sandžak po Ijmski dolini in se tu najbržeje pri Priepolju združil z vzhodno črnogorsko divizijo, siner Skoplje, oziroma Prizren. Drugi, večji del srbske armade, bo prodiral iz Niša čez Leskovac in Vranja čez Kumanovo tudi proti Skoplju in bo na tej poti skušal dobiti zvezo z zahodno bolgarsko armado. Kakor je iz zadnjih poročil videti, so Turki Srbe prehiteli in so Srbe pri Ristovcu blizu Vranje že napadli, morda z namenom, da nameravano zvezo z bolgarsko armado na turškem ozemlju preprečijo, če ni bil turški napad le provokacija brez posebnega strategičnega namena.
Bolgarska
armada bo tudi na dve strani operirala, toda najbržeje s tremi kolonami. Velika težava leži v tem, da bosta vzhodna in zahodna bolgarska armada po Despota-Daghu, oziroma rodopskem gorovju, ki je skoro neprehodno, ločeni. Zahodna armada, najbržeje v dva oddelka, v jugozahodni in jugovzhodni, ločena, se bo zbrala prva v Kiistendilu, druga v Dubnici in bosta odtod prodirali, prva skozi prelaz
predal. Zdaj je naloga 1. divizije, da koraka proti Skadru. Sklepati po tem, da so Črnogorci rabili pet dni, da od Podgorice prodro proti Tuziju in so okolu vseh utrd-bic morali prestati zelo hude boje, ki so stali primeroma jako mnogo izgub, pot od Tuzija do Skadra tudi ne bo igrača.
Druga divizija general Martinovič je hitro prodrla od zahoda po Bojani, tako da je že pred mestom, seveda je imela ta divizija več kot polovico krajšo pot in med potom ni zadela na resen odpor. Pač pa jc druga divizija imela vroč dan okoli pred-skadrske utrdbe Taraboš, kjer so Turki Črnogorce odbili in jim prizadeli velike izgube. Po poročilu našega poročevalca so osvojili Črnogorci na Tarabošu eno šanco.
Tretja divizija Vukotič se še vedno bori okoli Beran, da jo zavzame. Videti je, da Berane branijo predvsem Arnavti. Boj okoli Beran pa traja že cel teden. Črnogorci so do danes okoli tega kraja zavzeli utrdbice in kraje Bjelopolje, goro Visitor in Gusinje, tako da jim Berane morebiti kmalu padejo v roke.
X
X x
Nove zmage Črnogorcev v Ijutih bojih, — Tuzi zavzeto. — Berane se še drže.
(Telegrama našega poročevalca iz Cetinja.)
C e t i n j e, 15. oktobra. 1. Divizija je po ljutem tridnevnem boju osvojila trdnjave Ščipčanik, Vranje in Gradič. Nato se je mesto Tuzi udalo. Oduševljenje je nepopisno. Armada je med sviranjem narodne himne defilirala pred naslednikom Danilom. S to zmago jc predvčerajšnji poraz Črnogorcev na Tarabošu, kjer je bilo okoli 100 Črnogorcev ranjenih, izjednačen. Ranjenci v bolnici izjavljajo, da imajo Turki blizu 100 mrtvih in ranjenih. V osvojenem Tuziju, Šipčaniku in Vranji je bilo 5000 mož posadke. Včeraj je došlo v Podgorico 3000 turških vjetnikov. Razpoloženje je izvrstno. Kralj dobiva od vseh strani brzojavne čestitke, osobito od angleških listov. Dozdaj so Črnogorci imeli 256 mrtvih in 800 ranjenih, največ jih je padlo okoli Ta-raboša, kjer so Črnogorci osvojili eno šanco.
C e t i n j c, 15. oktobra. Včeraj je 3. divizija zavzela pozicije nad Gusinjem in goro Visitor ter osvojila 4 topove, mnogo pušk in 2 zastavi, tako da operacije proti Beranom napredujejo in je vsak čas pričakovati, da se zavzamejo.
Črnogorske izgube.
'.Jugoslovanska korespondenca« poroča, da so se Črnogorci s Turki dozdaj zelo hrabro borili, kar dokazujejo velikan-
ske črnogorske izgube. Črnogorci so namreč v dosedanjih bojih že izgubili 1500 mož.
Operacije črnogorske armade.
Iz Podgorice se poroča: Črnogorska armada operira v treh smereh. Zahodni armadi poveljuje vojni minister Martino-vič, ki je prodiral ob južnem bregu Skadr-skega jezera in se pripravlja, da napade Skader. Glavna skadrska utrdba Taraboš je oborožena z velikimi trdnjavskimi topovi in se more premagati le z obstreljevanjem težkih topov. Taraboš prično Črnogorci v najkrajšem času obstreljevati, ker stoje črnogorske kolone le nekaj kilometrov južno od Skadra in so že zasedle nekatere po Turkih zapuščene manjše skadrske utrdbe, a so jih morale zopet zapustiti, ker so jih Turki iz njih prepodili.
Vzhodni ali južni črnogorski armadi, ki stoji pri Tuziju in Šipčaniku, poveljuje črnogorski prestolonaslednik princ Danilo. Močna kolona je obšla gorovje Dečič in je Turke odrezala od Skadra.
Severna (ali tudi vzhodna) črnogorska armada je prekoračila v petek mejo.
Črnogorci vpepelili Tovnijo.
Čez Carigrad se poroča iz Skadra: j Črnogorci so vpepelili Tovnijo.
Albanci hite Turkom na pomoč.
>Otomanska agencija« poroča: Skadru na pomoč hite Albanci iz Peči in Djakova. Črnogorci in Turki se neprestano bijejo,
Rusi odpovedali letno podporo črnogorskemu kralju ?
:>Vossische Zeitung« poroča njen poročevalec z Dunaja: S poučene ruske strani se mi je zatrdilo, da je ruska vlada črnogorskemu kralju naznanila, da mu radi nepokorščine odtegne letno podporo 2 milijona 500.000 frankov in da ne plača več obroka, ki zapade 1. novembra.
Obleganje Skadra.
Kakor se iz Kotora poroča, hoče po. čakati Esad paša v Skadru, da ga Črnogorci napadejo in oblegajo.
Kaj pripoveduje vjeti turški poveljnik.
Iz Podgorice se poroča: Razpoloženje ni dobro, prebivalstvo namreč žaluje, ker jc v bojih s Turki padlo toliko Črnogorcev. Vjeti turški poveljnik major Setadine bej, Ivi je vodil Turke ob bojih za Dečič, stanuje v nekem hotelu v Podgorici. Izjavlja, , da se je držal le's 120 možmi, cela posadka | je prvotno štela 500 mož. a turški vojaki grške, bolgarske in srbske narodnosti, so dezertirali. Boj se je pričel 10. t. m. Črnogorci so napadli od vseh strani. Major Setadini bej je padel, kmalu nato so ga pa Črnogorci vjeli.
Roža w\l
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
»Zares,« jc godrnjal Wulf, ko se je vrnil po svojo svetilko, »ta romar spi, kakor da bi mu bil Saladin žc prerezal vrat..« Nato je pnžgal svetilko in se vrnil k sobi za goste.
»Godvin,« je zaklical takoj nato, »pridi sem. Ta človek je izginil!«
»Izginil?« je dejal Godvin, ko .je tekel k zastoru. »Izginil? Kam pa?«
»Nazaj k svojemu prijatelju Sala-dinu, mislim,« je odgovoril Wulf. »Poglej, tako-le pa jo jc pobrisal.« In pokazal je na oknice spalnice, ki so bila na stežaj odprta, pod njimi pa hrastov stol, ki je z njegovo pomočjo pobožni Nikolaj splezaj na okno.
»Zunaj mora biti, kjer krmi svojo mulo, ki bi jo težkoda popustil,« je rekel Godvin.	1
»Pošteni gostje se nc poslavljajo na tak način od svojih gostiteljev,« je odgovril Wulf. »A pojdiva pogledat!«
Hitela sta k hlevu in ga našla zaklenjenega, v njem pa mulo. Pa četudi sta se ozirala naokoli, nikjer nista mo-
Egri Palanka, druga skozi prelaz pri Dju-maji, in bosta potem skušali ali se pri Stip-Iju (Istib) ali pri Strumnici združiti; ako Srbi medtem Skoplje vzamejo, se lahko s to armado združijo in potem po vardarski dolini prodirajo proti Solunu. Mogoče pa se jugozahodni in jugovzhodni del bolgarske armade ne združita, marveč maršira eden po vardarski dolini do Soluna, drugi pa dalje jugovzhodno po delini Strume proti Seresu. Te operacije bodo zato težavne, ker je pri obeh oddelkih ogroženo umikanje, ker jim turška armada lahko odreže povratek.
Glavna vzhodna bclgarska armada prodira po dolini Marice iz Plovdiva proti Drinopolju (Adrianopel), bo morala sama operirati in bi, če ima srečo, bila lahko kmalu pred Carigradom. Ta armada ima najmanjše terenske težkoče med vsemi ostalimi. Seveda je tu glavna moč Turka in če bi bolgarska vzhcdna armada podlegla, prodro Turki iz Drinopolja na zahod, da primejo Bolgare in Srbe na levem krilu.
Grki
bi morali ofenzivno prodirati iz Larisse pioti Solunu na vzhod in proti severu ter zahodu v Albanijo. Ker pa grška armada ni dosti vredna, bedo Grki najbržeje Ie Epir na zahodu zasedli, kjer ne bodo imeli s preveliko turško močjo opraviti in ga lahko imajo zasedenega do sklepa miru, ki jim, ako Bolgarija, Srbija in Črna gora zmagajo, morebiti res zaželjeni Epir prinese.
Turčija
razdeli svojo armado v tri. Glavna, kjer bo vrhovni poveljnik Abdulah paša, se zbere okoli Drinopolja. Ako bo primorana do defenzive, se utrdi na črti Drinopolje— Kirkilisse, ki lahko postane druga Plevna. Seveda bodo Turki najbržeje ofenzivno postopali in vzhodno bolgarsko armado poiskali.
Druga armada se koncentrira v Stip-Ijah in Seresu, najbržeje Ibrahim paša, v Skoplju pa počaka Srbov Zekki paša, ako jih sam ne poišče.
Na vsak način ta vojska ne bo šala.
črnogorsKe-luršKa vojsRn.
Situacija.
Po poročilih našega posebnega poročevalca in po drugih sc <da sedanja situacija na bojišču tako-le označiti:
Prva južna divizija, kjer je knez Danilo, je svoje operacije okoli Tuzija srečno končala, kajti kraj se je potem, ko so Črnogorci vse utrdbice okoli njega osvojili, sam
gla najti najmanjšega slodu za romarjem — niti ene stopinje, ker so bila tla zmrznjena. Samo ko so pregledovali hlevska vrata, so odkrili, da je nekdo poskušal z nekim ostrim orodjem privzdigniti ključavnico.
»Videti je, da. je bil odločen oditi ali z živaljo ali pa tudi brez nje,« je rekel Wulf. -.>No, morda ga še vjamemo,« in pozval je svoje možake, da naj urno osedlajo konje in odjezdijo preiskovat ž njim okolico.
Tri ure so iskali na dolgo in široko, vendar niso našli nobenega sledu za Nikolajem.
»Ta malopridnež jo je potegnil kakor ponočni jastreb, ne da bi pustil kak sled zaseboj,« je poročal VVulf. »Stric, kaj naj to pomeni?«
»Nič dobrega; zdi se mi, da je to le začetek raznih spletk,« je odgovoril stari vitez v skrbeli. »Vrednost živali ne pride tukaj v poštev, to je jasno. Važno pa se je zdelo temu človeku, da je mogel odili na tak način, da mu nikdo ne bi mogel slediti, niti izvedeti, kam jc šol. Mreža se zgrinja okoli nas, nečaka moja, in jaz mislim, da je Saladin, ki jo vleče za vrvico.«
Še manj pa bi bilo sir Andreju všeč, ko bi bil videl romarja Nikolaja, ko se je plazil okoli gradu, ko so vsi spali, nredno si je iznodreeal dolRo
haljo in stekel kakor zajec proti Londonu. Vse to je bil storil pri luči zvezd, si ogledal vsako okno, zlasti ono v glavni dvorani, nadalje tucli načrt zunanjih poslopij in pot, ki je držala proti steeplskemu potoku kakih petsto korakov daleč.
Izza tega dne se je naselil v gradu strah pred usodnim udarcem, ki ga nikdo ne more prej videti, ki sc proti njemu ne morejo zavarovati. Sir Andrej jc začel celo misliti, da bi zapustili stecplski grad in se naselili v Londonu, kjer jc upal, da bo bolj varen; nastalo pa je tako slabo vreme, da ni bilo mogoče potovati po cestah, še manj jadrati po morju. In tako so sc dogovorili, ako se sploh preselijo — in bilo je mnogo razlogov proti temu, in ne naj-manji sir Andrejevo zdravje, bodo to storili ob novem letu.
Tako je čas tekel dalje in nič se ni prigodilo, kar bi jih vznemirjalo. Prijatelji, h katerim se je stari vitez zatekel po svet, so se smejali njegovim bojaznim. Dejali so mu, da se ni bati novega napada., dokler bodo hodili oboroženi okoli, ako pa bi se napad slučajno izvršil, bi mogli s pomočjo mož, ki so jim na razpolago, držati grad proti celi četi sovražnikov, dokler ne bi prišla pomoč. Nikdo ni pr čakoval, da se bodo Saladin ali njegovi odposlanci lotili iznova
te zadeve pred pomladjo, ali še bolj verjetno, predno bi minulo leto dni. Navzlic temu pa so ponoči razpostavili straže in nastanili v gradu dvajset oboroženih mož, ki so čuvali vsako noč. Domenili so se tudi, da pridejo .sosedje takoj na pomoč, kakor hitro bi ugledali majhen ogenj na zvoniku steepl-ske cerkve.
Tako se je čas nagibal proti božiču; malo pred prazniki pa se je izpremeni-lo vreme in postalo je suho, pa občutno mrzlo.
Bilo je najkrajšega dne, ko je prior Janez prijezdil na grad ter grajskim sporočil, da je namenjen v Southmin-ster, da kupi vina za božične praznike. Sir Andrej ga je vprašal, kako vino sc dobi v Southminstru. In prior mu je povedal, da je slišal, da je dospela neka ladja, ki je vozila med drugimi tovori tudi izvrstno ciprsko vino, z zlomljenim krmilom v reko Crouch. Povedal je tudi, ker ni dobiti ladjedelccv, da bi jo popravili do praznikov, da prodaja lastnik, nek Ciprčan, vino po Southminstru, kolikor ga le more, po nizki ceni, ter ga dovaža po čolnu, ki ga je bil najel.
| Sir Andrej je odvrnil, da je vsekakor prilika ugodna preskrbeti se z dobro kapljico, kakor jo je bilo v onih ča-
, sih v Esscksu težko dobiti. In konec
Srbijo io Mttl
Turški napad na Ristovac.
»Jugoslovanska korespondenca' poroča iz Belgrada čez Zemun: »Poročilo, da so turški vojaki pri Ristovcu prekoračili srbsko mejo in pričeli vojsko, je v Belgradu presenetilo. Nihče ni pričakoval, da Turki tako odločno nastopijo. V Belgradu so namreč nekateri krogi še vedno sodili, da se v zadnjem trenotku položaj zasuka in vojska prepreči. Najboljše se presoja vtis, ki ga je napravilo poročilo, ker je razbur- , jene duhove iztreznilo. Kralj Peter je bil zelo ginjen, ko so ga obvestili o prvih bojih. Včeraj dopoldne se je vršil ministrski svet.
Oklic srbske vlade ob napadu na Ristovac.
Srbska vlada je izdala oklic, ki naznanja, da so Turki napadli Srbijo, ko so nenadoma na Ristovac navalili. Korak Turkov dokazuje, da na preosnove ne mislijo. Srbija se bo branila in sprejme vsiljeno ji vojsko.
Boji pri Ristovcu.
Iz Pariza se poroča: Turki so primar-širali v Ristbvac ob 7. zjutraj. Srbsko mejo je prekoračil en redni turški bataljon, ki jc pričel takoj na Srbe streljati. Srbi so streljali nazaj. Baje so Turki priborili nekaj ugodnosti.
Srbski general Živkovič vdere v Sandžak.
V glavno taborišče pri Žačaku, kjer je zbranih 12.000 Srbov, je došel general Živkovič. Ukazano mu je, da 16. t. m. prične marširati po limski dolini, kjer naj se pri Priepolju zadruži z brigado generala Vukotiča. Drinska divizija je že zbrana ob meji. Glavno taborišče srbskih četašev se nahaja v Ivanici. Čete tvorijo deloma tudi sandžaški Srbi. Iz Soluna poročajo, da se Srbi ob meji pripravljajo na napad in da vedno dohajajo nove srbske čete. Vladi-kihanske griče je zasedla artiljerija. Zgradbo utrdb vodijo srbski častniki.
Sestanek srbskega in bolgarskega vladarja.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Belgrada: Kralj Peter se je peljal 12. t. m. s posebnim vlakom v Niš, kamor se je tudi iz Sofije pripeljal bolgarski car Ferdinand. V bližini Pirota sta se vladarja v salonskem vozu eno uro posvetovala, nakar sta se vrnila v svoji rezidenci.
Pasiča okarala francoski in ruski poslanik na Dunaju. — Srbski dementi Pasičeve izjave.
Francoski poslanik Dumaine in ruski poslanik Giers na Dunaju sta pozvala k sebi srbskega poslanika Simiča in izjavila, da se čudita, ker so srbski listi objavili interviev s srbskim ministrskim predsednikom Pasičem, v katerem je izjavil, da če se bo Avstro-Ogrska vmešavala v balkansko vojsko, izbruhne svetovna vojska. Dumaine je izjavil, da je tako postopanje nedostojno izzivanje Avstro-Ogrske, ki zasluži, da se mora pograjati. Ruski poslanik je zahteval, da mora srbska vlada takoj dementirati dotični interviev; če tega ne stori, mora zavzeti ruska vlada nasproti intervievu svoje stališče. V Belgradu so nato uradno izjavili: Interviev z ministrskim predsednikom Pasičem, ki ga je objavil neki dunajski list, je .napačen. Ministrski predsednik ni mogel prerokovati, kakšno stališče zavzamejo v slučaju balkanske vojske velevlasti, še manj je mogel trditi, da bo Rusija zmagala.
XXX
Interviev, za katerega gre, je bil objavljen v »N. Fr. Presse«. Objavili smo ga tudi mi v včerajšnjem .Slovencu« pod nad-pisom »Važna izjava srbskega ministrskega predsednika« na strani 3.
Podgorica v Črnlgori.
Črnogorski princ Peter.
vsega je bil, da je naročil Wulfu, ki jc imel dober okus za močna vina, da jezdi s priorjem v Southminster in ako mu bi bilo vino všeč, da nakupi nekaj sodcev, čeprav je pil on sam radi svoje bolezni zgolj vodo.
Tako je VVulf odšel, prav rade volje v tem neprijaznem letnem času, ko ni bilo mogoče loviti rib, je postalo zelo dolgočasno pohajati okoli gradu, in ker ni mnogo bral kakor Godvin, je posedal zvečer cele ure ob ognju, opazoval Rozamundo, ki je hodila za svojimi opravki semintja, a vendar ni preveč govoril ž njo. Kajti navzlic temu, da so se delali, kot da se ničesar ne bi bilo zgodilo, je padla neka koprena med brata in Rozamundo, in njihovo občevanje ni bilo več tako odkrito in domače kakor prejšnje čase. Vedno ji je prihajalo na misel, da jI nista več samo sorodnika, marveč tudi njena čestilca, in da mora paziti nase, da se ne bi pokazala enemu bolj naklonjena nego drugemu. Brata pa sta morala vedno pomniti, da sta se zavezala, ne kazati svojo ljubezni, in da njuna sestrična Rozamunda ni bila več samo preprosta angleška lady, marveč tudi po Saladi-novem povišanju kakor po krvi prin-rezinja z Jutrovega, ki jo utegne usoda tako visoko povzdigniti, da jc nobeden izmed njiju ne bo mogel doseči.
(Dalje.)
Turški poslanik v Belgradu pripravljen, da odpotuje.
Dne 14. t. m. opoldne se je podal turški poslanik v Belgradu na neki ogrski donavski parnik, kjer čaka nadaljnih navodil in da mu potne liste dostavijo.
V Srbiji ustavili vplačevanje davkov.
V Srbiji so 14. t. m. ustavili vplačevanje davkov.
Srbski stotnik turški ogleduh?
Najmlajšega brata bivšega srbskega ministra, stotnika Štefana Petroviča, so zaprli, ker je bil osumljen, da je turški ogleduh. V petek so ga dobili v ječi mrtvega. Uradno se zatrjuje, da se je sam usmrtil. Rajnikovi sorodniki pa odločno zanikavajo, da bi bil stotnik Petrovič vohunil. Izsilili so preiskavo, ki je dognala, da se stotnik Petrovič ni sam usmrtil, marveč da ga je več srbskih častnikov ustrelilo.
Srbi pri Vranji.
»Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Skoplja: Zdi se, da pri Vranji zbrana srbska armada, ki jo cenijo na 75.000 mož, počasi koraka proti meji. V torek (15. t. m.) se pričakuje odločilno prodiranje. Srbi so poizkušali pobuniti turško prebivalstvo, a se jim je poizkus izjalovil. Kmetje so oboroženi in so se pridružili turški armadi.
Poročilo iz Rušile.
Iz Krakova se poroča: Poljski listi poročajo, da kljub vsem zanikavanjem ruske vlade Rusi na Ruskem Poljskem hitro mobilizirajo. V vojaškem okraju Vilna so znižali število armadnih zborov od pet na štiri in ustanovili novi armadni zbor št. 23 v varšavskem vojaškem okraju. Zdaj oja-čujejo vojaške čete ob avstrijski meji. Rusija je do zdaj mobilizirala 24. armadni zbor v Varšavi, 14. v Lublinu, 5. v Moskvi in deloma 19. armadni zbor. Proti Brzenu premeste 5. armadni zbor, ki je še nedavno garnizioniral na Ruskem Poljskem, kjer častniki natančno poznajo krajne razmere. Zadnje dni mobilizirajo tudi kavalerijske polke v gubernijah Volhinija, Podolsko in Kijev. Kljub zanikavanju ruskih uradnih krogov mobilizirajo tudi donske kazake. Bodoče dni pomaknejo proti meji 3. armadni zbor varšavskega vojaškega okraja in 2. armadni zbor kijevskega vojaškega okraja. Mobilizirani armadni zbori s kaza-škimi polki štejejo okroglo 350.000 mož in 600 topov.
Rusko zanikavanje mobilizacije.
Iz Peterburga se uradno dementira, da Rusija na Ruskem Poljskem mobilizira, kakor tudi poročila, da so ob mobilizaciji rezervisti prirejali izgrede, vsled česar da so več rezervistov na smrt obsodili.
Politične konierence pri caru.
V	Spalo je pozval car ruskega ministrskega predsednika Kokovceva, zunanjega ministra Sazonova, nadalje Witteja in Izvolskega. Rusko časopisje piše, da če izbruhne na Balkanu vojska, proglasi Rusija nevtralnost.
Rusi in vojska na Balkanu.
V	seji peterburškega slovanskega društva je novoizvoljeni predsednik Stolipin naglašal, da ruska družba ne sme izjavljati, češ da nismo gotovi. Belgrajski profesor Kusutič je zahteval samoupravo Sandžaka in Stare Srbije. Izjavil je, da tvori Srbija prednjo stražo Rusije. Dr. Vergun je napadal Sazonova in zahteval, da naj se Jugoslovani energično podpirajo, četudi z rusko krvjo. Rusija mora tudi na morske ožine (Dardanele) misliti, da jih ne dobi Avstro - Ogrska. »Slovansko dobrodelno društvo« je pa sklenilo, da daruje balkanskim Slovanom 40.000 rubljev. Organizira sc zdravstvena pomoč, odpošlje se tudi obleka in čevlji. ProŠnio albanskih Slovanov, da naj jim dopošljejo orožje, so odklonili.
Me priprave.
Turška mobilizacija.
iz Carigrada poroča naš uradni br-ZOjav: Vojaški transporti se vozijo jako liitro. Neprestano korakajo skozi mesto
novi vojaki, ki pojejo in plešejo. V provinci se nadaljujejo patriotične demonstracije. — Turška vojna uprava je ukazala, da smejo turški vojaki piti izključno le studenčico ali pa kuhano vodo.
Tnrki najamejo posojilo.
Turški vladi da »Banque ottoma-ne« 2 milijona funtov predujema. Turška pogajanja o najetju posojila 16 milijonov funtov, ugodno napredujejo.
Ustavljene pošiljatve orožja Turčiji.
Iz Genfa se poroča: Iz Francije in s Španske so došle na tukajšnji kolodvor velike pošiljatve orožja za Carigrad, ki jih pa skozi Švico ne morejo prevažati, ker nemški in avstrijski carinski uradi ne puste prevažati orožja, ki ga smatrajo kot vojno tihotapstvo, odkar so se pričele na Balkanu sovražnosti.
Grška.
Grška anektirala Kreto!
Iz Aten se uradno poroča: V seji grške zbornice dne 14. t. m., ki so se jc udeležili tudi krečanski poslanci, je izjavil grški ministrski prectfldnik Vc-nizelos, da grška vlada akcc^tira unio-skupščine in da formelno izjavlja, da obstoja zdaj za Kreto in Grško le ena sama zbornica. Venizelos je nato pozval krečanske poslance, naj se vrnejo na Kreto, kjer se izvedejo nove volitve po določilih grške ustave. Končno je še grški ministrski predsednik izjavil, da sicer Grška želi mir, a da ker je moralno in materielno krepka in močna s podporo zveznih držav, kljubuje zmagovito vsem nevarnostim.
Grški kralj ne upa, da se ohrani mir.
Grški kralj je izjavil nasproti neki velevlasti, da ne upa, da se ohrani mir. Tudi ministrski predsednik Veniselos ne zakriva, da je vojska pred durmi.
Zaplemba grških ladij.
Grška vlada je naročila svojemu poslaniku Gryparisu v Carigradu, da mora v 24 urah izpustiti zaplenjeno; grške trgovinske ladje in odškodovati lastnike.
Dipiomolsko situacijo.
Francoska predlaga konferenco za uredi-
ditev balkanskih vprašanj.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Pariza: Francoska vlada je svojim poslanikom pri velevlasteh naročila, naj izpro-žijo vprašanje o konferenci, ki naj bi uredila balkanska vprašanja. »Temps« poroča, da je stavila Francija že 22. m. m, intervencijski predlog, ki se mu je pa Angleška uprla. »Observer« pripominja: Ko so predložili predlog v Londonu in v Peter-burgu, so sodili, da bi mu Avstro-Ogrska in Nemčija ne pritrdili, ker je Poincarč zahteval vojaško in mornariško intervencijo.
Izročitev not balkanskih krščanskih držav Turčiji.
Avstrijski uradni brzojav poroča iz Aten, da so balkanske države izročile svoje note turškim poslanikom in ne v Carigradu, in sicer zato, ker so napravile žalostno izkušnjo, da so turški brzojavni uradi namenoma vse brzojavke pokvarili. V Belgradu so izročili noto ob 4. popoldne. Turški poslanik jo je sprejel in izročil svoji vladi. V Atenah in v Sofiji so noto izročili ob 8. zvečer. Grški zunanji minister je noto izročil turškemu poslaniki; v Atenah, ki jo je prevzel in prosil, naj se mu prizna prednost, da njeno vsebino brzojavi v Carigrad. Čez tri ure je pa turški poslanik vrnil noto, češ da take vsebine ne more svoji vladi izpo-ročiti. Grški zunanji minister Keramilas je poslal turškemu poslaniku noto nazaj s pripombo, da zastopnik kake države svojih besedi ne sme izpreminjati." Sodijo, da se zato turški poslanik v Atenah kmalu odpokliče. Iz Carigrada se poroča, da odpotujejo zastopniki balkanskih krščanskih držav v torek 15. t. m. iz Carigrada. V Londonu sodijo, da so, ker so balkanske krščanske države izročile velevlastcm in Tur-čiii isti dan note. vojne priprave že kon-
čane. Res se iz Belgrada poroča, da sc vojska kmalu napove. Bulgarska armada baje že koraka proti Odrinu.
Zadnji korak velevlasti?
Carigrajski list »Sabah« piše, da na* meravajo velevlasti balkanskim državam še v obliki sveta nekaj predlagati.
Turčija odgovorila velevlastem.
Dne 14. t. m. je izročila turška vlada avstro-ogrskemu poslaniku v Carigradu odgovor na noto velevlasti, v katerem izvaja, da turška vlada sama uvidi, da so preosnove potrebne. Sodi pa, da preosnovam tuj vpliv ne bo koristil. Če se preosnove zdaj niso posrečile, so to povzročile zmede, na-
firavljene po znanih »roparjih«. Postavo iz eta 1880. hoče Turčija izvesti in predloži turški zbornici tozadeven zakonski načrt. Sedanja vlada za nekdanje spletke ne more prevzeti odgovornosti. Turškim oblastem se ukaže, da hitro izvedejo postavo iz leta 1880.
Stališče Rumunije.
Rumunski državnik Carp je izjavil: Rumunija nima na Balkanu nobenega prijatelja. Edini sosed, ki je pošten, je Avstro-Ogrska, kateri se je Rumunija najtesnejše priklopila. Rumunija se bo potegovala z Avstro-Ogrsko za mir, dokler bo mogoče, če pa to ne bo več šlo, ne bomo pripustili, da se status quo na Balkanu izpremeni.
Belgrojsko pismo.
Črnogorska vojna napoved je do« kazala, da ni kos diplomacija evropskih velesil diplomaciji malih balkanskih držav. V sredo so se oglasili zastopniki velevlasti pri ministerskem predsedniku Pašiču ter odločno zahtevali, da ustavi Srbija mobilizacijo. Stari zviti Pašič pa je izjavil zastopnikom velevlasti na najbolj nedolžen način, da so prišli točno za 24 ur prepozno, ker je Črnagora že napovedala vojno in stoji Srbija sama neposredno pred napovedjo vojne. Isti čas, ko so zastopniki velevlasti pri Pašiču posredovali za mir, so korakali srbski konjeniški polki z veselo godb o na kolodvor, da se odpeljejo na vojno pozo« rišče. V mnogih listih, zlasti nemških, se trdi, da je srbska konjenica slaba in da ji zlasti primanjkuje konj. Res pa je, da napravi srbska konjenica prav dober vtis in tudi konji, ki jih ima, so izvrstni. Srbija je zbrala kakih 322.000 mož. Zadnji poziv, kakih 70.000 mož, bo istotako tudi v najkrajšem času popolnoma mobiliziran. Vojaških obve-zancev se je oglasilo nad 99 odstotkov in zlasti velikega pomena je to, da se je priglasilo nešteto prostovoljcev, tako da so morali formirati nove oddelke kljub temu, da niso vseh priglašen-cev sprejeli. Znano je, da so se priglasili dečki v starosti 13 in 14 let, ki opravljajo razne podrejene službe pri pošti in drugih uradih, vsled česar je prostih mnogo za vojno sposobnih mož. Številne čete prostovoljcev so odposlali že v Staro Srbijo. Moštvo je dobro opremljeno. Samo tretji poziv ima orožje starejše vrste in kot znano, tudi ne dobi nobenih uniform. Navdušenjta za vojno narašča od dne do dne. V službo domovine se ni postavilo le prebivalstvo, temveč tudi Srbi, ki bivajo že mnogo let v tujini in niso več podvrženi vojaški obveznosti. Ti prihajajo sedaj nazaj v domovino, da ji služijo. V torek zvečer sem naletel v nekem lokalu na družbo prostovoljcev, ki so dospeli z večernim vlakom v Belgrad. Seznanil sem se s starejšim možem, ki je živel v Avstriji že celih 25 let in je sedaj prišel domov, da zadosti svoji narodni dolžnosti. Poleg mene je sedel mlad, postaven mladenič. Na moje vprašanje, odkod je in kdo je, je povedal, da je Slovenec iz neke pokrajine ravno ob nemški meji. Bral je v knjigah, kako so divjali Turki pred 300 leti v njegovi domovini, morili in ropali, in sedaj, ko je čul, da je napočil čas plačila Turkom, se je vsedel takoj na vlak ter se odpeljal v Belgrad, da pomaga v boju proti Turkom po svojih močeh. Na cestah srečavaš številne čete, ki sc pozdravljajo s četaškim pozdravom: »Svoboda ali smrt!« V Izložbenih oknih trgovin so razstavljeni zemljevidi stare srbske državo pod carjem Dušanom Silnim in poleg njih zemljevidi sedanje skrbske kraljevine. Razpoloženje v Srbiji napram Avstriji zaradi Sandžaka in Novega Pazarja ni ravno ugodno. Z nekako nervoznostjo poročajo listi o vesteh iz Sandžaka in Novega Pazarja. Splošno pa se sodi, da balkonske zveze ni ustvarila momen-tana potreba, temveč da je sklenjena za trajnost in da hočejo balkansko države priti do moči, s katero se mora računati. »Mi smo tudi postali evropska velesila,« jc rekel neki častnik z ozirom na balkansko zvezo.
Mobilizacija v Srbiji je že popolnoma končana ter so čete istotako že odšle na določene kraic. Belgrad dobiva
F»>
polagoma svoje prejšnje lice. Tudi če-taši so odšli v odkazane pokrajine. Deloma v Staro Srbijo; da tamošnje ljudstvo dvignejo k vstaji, deloma pa pripravljajo pot rednim četam. Tudi v Makedonijo so odšle močne srbske če-ie, da ojačijo tamošnje makedonske četaše. Semkaj dospele vesti poročajo, da je cela Stara Srbija v vstaji. Posamezne turške posadke so popolnoma brez moči ter so se deloma že vdale. Število vstašev je menda žc prekoračilo 18.000. Vstaškemu gibanju so se pridružili tudi Arnavti poet vodstvom svojega poveljnika Boljeiinca. Upi, da ho mogoče ohraniti mir v zadnjih sekundah, so prasni in se ne bodo uresničili. Mirovne vesti, katerih je zlasti mnogo v nemškem časopisju, zbujajo med tukajšnjim prebiva stvom le prezirljiv nasmeh. Za mnenje Evrope sc sedaj balkanski narodi malo menijo, ker so prepričani, da je mogoče zaplct-ljaje rešiti le še z orožjem v roki, ne pa z notami velevlasti. Splošno, to se mora konstatirati, se v inozemskem časopisju prinašajo o razmerah na Balkanu zelo nezanesljive vesti. Tako se bere pogosto, da »vlada v Belgradu tropična vročina in da solnce neusmiljeno pripeka«. Res pa je, da je tukaj precej mrzlo vreme in da je človek vesel, ako pride v toplo sobo. Toliko samo, da omenimo. Vsekakor pa je pametno, ako se poročila o razmerah na Balkanu v gotovem časopisju sprejmejo z gotovo rezervo.
Pretekli petek so pripeljali v Belgrad tri turške vojne begunce. Že prejšnje dni so pripeljali dva ubegla turška orožnika, ki sta izjavila, da sta pobegnila čez mejo, ker so grdo ž njima ravnali.
V Belgrad prihajata iz Avstro-Ogr-ske na dan dva vlaka, in sicer zjutraj in zvečer. Promet skozi Srbijo za Ori-jent je popolnoma prekinjen.
Belgrajski zdravniki, ki niso odšli na vojno, so sklenili, da bodo vsled obilega posla obiskovali na domu samo one bolnike, ki jim je absolutno nemogoče, da pridejo na ambulanco sami.
Iz Novega Sada poročajo, da je prava tamošnje pošte sporočila uredništvom srbskih listov ministrsko nared-bo, da se od sobote prekine vsak poštni, brzojavni in telefonski promet z Belgradom in sploh s Srbijo.
Prvi prostovoljci iz Rusije so dospeli v Belgrad v soboto ter jim bo sledilo še na tisoče Rusov. Kakor poročajo, je odpotoval iz Rusije tudi polkovnik Jova<n Lipovac, da se postavi na čelo srbskim prostovoljcem. O kralju Ferdinandu se je pretekli petek, kot poročajo listi, nenadoma raznesla vest v Sofiji, da je dopoldne odšel iz mesta neznano kam. Vsled tega je nastalo veliko razburjenje, ker so tuji agenti začeli izrabljati ta nenadni kraljev odhod. Kralj Ferdinand pa je odšel iz Sofije le inspicirat bulgarsko vojsko.
Vest o 10.000 slovenskih prostovoljcih, katero so priobčili nekateri dunajski listi, je seve raca.
Ruski odziv.
Pod tem naslovom prinaša nedeljska bclgrajska »Straža« sliko ruskega carja, in pa odlomek iz »Rus. Slova«, v katerem zagotavlja bratom na Balkanu, da Rusija njih zadnjega klica po pomoči ne bo preslišala. Belgrajski list pristavlja na to, da morejo balkanski Slovani biti povsem mirni.
Na smrt obsojena turška vohuna.
Bolgarsko vojno sodišče je izreklo smrtno obsodbo nad obema turškima častnikoma, ki sta preoblečena vohunila v Ruščuku in hotela v zrak pognati voz municijc.
Srbska konjiča
je, kakor se zdi, s svojim lepim nastopom in izbornimi konji deloma presenetila Srbe same. Pri tem so se Srbi hvaležno spominjali moža, čegar zasluga je, cla je konjereja v deželi tako napredovala, da se Srbija danes lahko ponaša s svojo konjico, — Milosava Kurtoviča. Neki ugleden politik je pripomnil svojemu sosedu, da bi Kurto-vič zaslužil, da sc mu po vojni postavi spomenik — večji kakor je spomenik kneza Mihajla.
Osrednji odbor Narodne Odbrane
je izdal oklic, v katerem poziva Srbe, cla vsak po svoji moči doprinaša gmotnih žrtev za Odbrano. Oklic zaključuje: Zdaj ali nikoli!
Vlak z m uničijo,
ki je bil nekaj časa zadržan v Brucku na Litvi, je dospel v Belgrad, kjer se jc municija takoj odpremila clalje.
Armada je zdrava.
Nekateri mažarški listi so trosili vest, da se jc med srbsko armado pojavila vratna bolezen, vsled česar da so morali velik del vojske razpustiti. Tu vest sc tu odločno zavrača kot do-
8JO t
Turška infanterija odhaja iz Carigrada.
polnoma izmišljena; v srbski armadi je vse zdravo.
U Jiičevo svclicdo.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Velike aretacije v Zagrebu. Odkrila »zarota« — hišne preiskave pri dijakih — redarstvo na delu. Preganjanje dijakov.
Zopet se je v največji tihoti pripetil dogodek, ki je povzročil v Zagrebu največje razburjenje: policija je namreč izvedla celo vrsto aretacij in hišnih preiskav. Vsakdo se je začudeno vprašal, kaj vendar bi se bilo moglo dogoditi v tem tako mirnem, pod policijskim nadzorstvom živečem Zagrebu, kjer si nihče niti ničesar govoriti ne upa, kamoli, da bi se lotil kakih dejanj.
Sedaj se je zvedelo, da je policija odkrila zaroto mladih ljudi, večinoma dijakov, ki so se odločili, da na kakršenkoli način osvobode Jukiča iz ječe in ga otmo težki kazni. Dasi policija o vsem strogo molči, je vendar prišlo v javnost, da je bil tudi upor v jetnišnici v zvezi s tem osvobojenjem. Policija pa vsekako nima pravega kompasa za aretacije, zato se je pa slepo vrgla na najbližje znance, prijatelje in sorodnike zaprtih dijakov. Tako je pozaprla nekaj dijakov učiteljišča in realke, med drugimi tudi eno licejko, ki so jo pa po izvedeni hišni preiskavi spustili na svobodo.
Čeprav se voha in išče na vse strani, se dosedaj le še ni ničesar doseglo. Na policiji so silno razburjeni; uvedli so obšrne preiskave, a kakor rečeno, doslej brez uspeha.
Proti Jukiču so varnostne odredbe podvojene. Zamenjali so dosedanjo stražo in jo polnoštevilno nadomestili z zanesljivejšimi osebami. Medtem ko je bilo doslej dovoljeno, da so znanci Jukiča obiskovali, je to sedaj najstrožje prepovedano in se nikogar več ne pušča k njemu. Na sprehodu pa se pazi nanj s podvojeno silo, ker se sumi, da namerava pobegniti. Ostali obsojeni dijaki so pa porazdeljeni po raznih celicah in je vse tako uravnano, da ne morejo priti drug z drugim v nobeno dotiko.
Policijska straža še vedno stoji pripravljena in pod orožjem, da lahko vsak hip nastopi.
DR. KRAMAfc IN VOJSKA NA BALKANU.
Mladočeški poslanec dr. Kramar je napisal v »Narodni Listy« članek: »Na pragu zgodovinskih dogodkov«, v katerem sc peča z vojsko na Balkanu in označuje stališče Čehov k tem dogodkom. Izvaja pa sledeče: Češka delegacija gre težkim dnevom nasproti in nanjo pade velika odgovornost za bodočnost češkega naroda. Čc kdaj, danes niso na mestu radikalne fraze, prazne demonstracije in prazne deklamacije. V slučaju, da nastane iz vojske na Balkanu evropska vojska, utegne iti za našo bodočnost. Za vsakega dobrega rodoljuba velja sedaj: vse storiti, da se odvrne Avstrija od vsakega nepremišljenega koraka in da ostanemo zvesti zavezniki onim, ki hočejo mir vzdržati. Danes ni časa, da bi govorili o vladnih strankah ali pa o opoziciji. Danes se gre za to, da sc glas češkega naroda za mir na merodajnih mestih sliši. Izjaviti moramo, da ni vojska zadeva samo nekaterih višjih funkcionarjev, ampak krvava
zadeva narodov in da morajo narodi dobro vedeti, čemu svoje življenje in premoženje žrtvujejo. Avstrijski narodi morajo vedeti, da se gre v resnici za najvitalnejše koristi monarhije in ne za posledice kake slabe dunajske in budirnpeštanske protislovan-ske politike. — Novega ni dr. Kramar ni česar povedal. To se samoobsebi razume, da ne bo monarhija delala brez najnujnejše potrede osodepolnih korakov, ki bi nas znali zaplesti v vojsko. Vse drugo je pa naš list že povdarjal, predno je dr. Kramar poslal svojo izjavo v liste.
sievne novice,
-f- Sestanek poslancev Hrvaško slovenske narodne zveze v Ljubljani.
V posledici opatijskih dogovorov dne 18. in 19. septembra t. 1. se vrši v nede 1 jo, dne 20. oktobra t. 1. ob 3. uri popol «ns v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Unio7i« skupno zborovanj a vs?h dr žavnih in d ž Inih poslancev Hrvaške Stranke Prava in Vseslovenske Ljudske Stranko ier članov obojnih strankinih vodstev. Glede na v likansk) važnost tega zborovanja so povableni poslanci, da S3 ga zanesljivo udelažj. Manife stacija hrvatsko - slovenske vzajemnosti bodi kolikor mogoče veličastna! Seja vodstva Vs slow nske Ljudske Stran-bo v n dtijo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v knjižnici Kat. tiskarns, III. nadstropje. Istega dne se vrši v veliki dvorani hotela »Union« Hrvatsko - slovenski slavnostni komers ob 8. uri zvečer. Somišljeniki, prihi ite na komerzl Na komerzu sodeluje orkester »Slovenske Filharmonije« in Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana«. — Hrvaški poslanci pridejo v Ljubljano že v soboto, dne 19. t. m. V soboto, dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne zboruje v Ljubljani vrhovna uprava Hrvaške Stranke Prava.
-f- Hrvatski in slovenski časnikarji, kateri so dobili vabilo na hrvatsko-slovenski časnikarski sestanek, dne 19. t. m. v Ljubljani, naj pismeno ali brzojavno uredništvu »Slovenca« svoj prihod takoj javijo.
+ Deželni glavar dr. šusteršič bo sprejemal v deželnem dvorcu v soboto od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
-f Iz sej j dželnnga odbora dne 12. oktobra 1912. Tečaj za prvo pomoč pri nesrečah pri živini se iz Vrhnike premesti v Ljubljano na posestvo barona Codellija, katero je deželni odbor vzel v najem, in kjer se redi večje število goveje živine. — Odobri se štatpt za organizacijo bolniške strežbe na deželi, ki ga je predložila Vincencijeva družba. Kot zastopnika deželnega odbora se imenujeta v kuratorij gospoda deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zajec.
+ Častno imenovanje. Občinski odbor v Gorjah je v seji dne 11. oktobra t. 1. imenoval častnim občanom svojega župnika in poslanca gospoda Janeza P i 1» r a vsled zaslug, katere si je pridobil za svoje neumorno delovanje pri vseh gospodarskih panogah domače občine.
-f- Zlati zaslužni križcc s krono jc
cesar podelil č. g. župniku Jakobu Aljažu.
+ Socialna demokracija ln balkanska vojska. Avstrijska socialna demokracija jc izdala oklic: Delavslvu vseh narodov v Avstriji, v katerem razklada svo.e modrosti o balkanskih zmedah. Ta oklic je podpisal za Slovence Melhior Čobal, torej slovenski so-
cialni demokrati s tem oklicem soglašajo. O vrednosti in tehtnosti tega oklica se ne splača govoriti, ker bodo socialni demokratje sami uvideli, da jih imajo njihovi vodje vendar za nekoliko preveč omejene. Oklic pravi, da so balkanski knezi iztrgali družinske očete ženam in otrokom in jih v »uniforme utaknili in poslali na bojišče«. To se tako bere, kakor bi vojake balkanskih država gnala žandarmerija na bojišče s silo in jim puške na rame privezala. V resnici je pa med Slovani na Balkanu vse za vojsko navdušeno in poleg redne vojske se oglašajo tisoči, ki gredo prostovoljno v boj zoper Turke. Razen par socialnih demokratov jo ves narod za vojsko s Turki. Ali so to navdušenje, ki je celo vladam delalo sive skrbi, zanetili tudi »balkanski knezi«? Potem popisuje oklic smrtonosne krogle, strojne puške, šrapnele, granate, kolero, legar in vojski no gorje. »Tako končava krščanstvo.« Socialni demokrati so postali naenkrat krščanski! Po navadi se ne bero take stvari po njihovih časopisih in knjigah. Venomer se povdarja, da sta si socialna demokracija in krščanstvo dva smrtonosna sovražnika. Kar naenkrat je pa socialistom kar žal, da »krščanstvo končava«. Res je, da je vojska huda reč, o tem nihče ne dvomi. Res je pa tudi, da so socialni demokratje pozabili na vsa turška klanja, na vse nečloveške gro-zovitosti, ki so jih Turki skozi stoletja uganjali v krščanskih državah in so se šele zdaj spomnili na pustošenjc vojske, ki so jo skozi stoletja na najkrutej-ši način Turki v krščanske države zanašali. Posebno imenitno se pa sliši, ako socialni demokratje pripovedujejo, da naj Avstrija srbski in bulgarski živini eolnino zniža, in mejo odpre, pa bo konec vseh homatij med Avstrijo in Balkanom! Tako torej napetosti med Balkanom in Avstrijo je kriva — balkanska živina! Povrh tega pa so balkanske države same prod kratkem pre-povedate ves uvoz živine iz Balkana. Nazadnje utegne nastati vojska med socialnimi demokrati in balkanskimi državami zaradi — živine.
+ Slomškova proslava v Nemčiji. Gladbeck na Vestfalskem, 3. okt. 1912. Naše rudarsko društvo sv. Barbare v Gladbecku je obhajalo v nedeljo, dne 29. septembra, 501etnico škofa Ant. M. Slomška. Čeprav si moramo Slovenci med Nemci svoj kruh služiti, smo ho-.teli obhajati spomin Slomškove smrti na tujem v slovenskem duhu. Popoldne ob 4. uri je bila v cerkvi slovenska služba božja z nemško pridigo, ker ni slovenskega duhovnika v Gladbecku. Pri-digovalec č. g. vikar Tappe je povedal, da je bil na evharističnem shodu na Dunaju in je videl, kako pobožen je slovenski narod, kako moli sv. Rešnje Telo in posebno časti tudi Mater božjo. To more pa le radi tega priti, ker ima slovenski narod dobre duhovnike in škofe. Prvi slovenski boritelj, knezoškof A. M. Slomšek je veliko storil za slovenski narod; kar je on vsadil, sedaj na .Slovenskem mogočno raste. Po službi božji smo še obhajali Slomškovo slavnost. Po pozdravu podpredsednika tov. Tuhtarja je govoril blagajnik tov. Grossman o Slomškovem življenju in njegovi delih. Govoril je še tudi tov. Zaje iz Dattelna. Potem so se vršile deklamacije: »Predica«, »Vijolica«, »Berač«. »Vino in voda« ter »Mladeniška koračnica«. Mešani pevski zbor je zapel pesmi': »Opomin k petju« in »Hišica očetova«. Nato se je predstavljala igra »Tri sestre«. Tovariš Grossman se je vsem zahvalil za obilni obisk.
—	Iz Ž:l2znikov. Dne 20. t. m. na žegnansko nedeljo se vrši v Železnikih blagoslovljcnjc in otvoritev »Društvenega Doma«. Ob desetih cerkven govor. Govori gospod Luka Smolnikar. Nato blagoslovljenje »Društvenega Doma«, Popoldne ob 2. uri litanije, precej po li-tanijah otvoritveni govor, govori g. Mark. Natlačen. Nato slavnostna predstava drame »Ekvinokcij«. Potem ljudska veselica v kaplaniji. Vabimo vse prijatelje na to izredno slavnost, kakršne še ni bilo v Železnikih.
—	Umrl je v Zagrebu vpokojeni svetnik stola scdmorice Stcvan Popovič, star 69 let.
—	Novo gimnazijsko poslopje V Novem mestu so slovesno blagoslovili
12. t. m.
— K umoru v D brcpoljnli se nam
še poroča: Nepopisen jok in vrišč je nastal v nedeljo zvečer pred Krajčkovo gostilno. Skočil sem k oknu in sprelete-lo mc jc po vsem životu, kajti čul sem rezke ženske klice: »Mohorja so zaklali, Mohorja so zaklali! Mrtev leži pred Krajčkovo hišo. Gospod župnik, gospod župnik!« Bilo je tako vpitje po vasi, kakor bi gorela vsa vas. Hitro tečem tja — pa oh, groza! Mož, ki jc veljal v naši dolini za prvega, poštenjak skozi in skozi, je že ležal mrtev z veliko rano na levem stegnu, na prsih in vratu.
Noreča pa se je godila tako. V Podpeči je bil mrlič. Proti večeru ga je šel kropit z 121etno hčerko Ivanko. Vračajoč se domov, zapazil jo nasproti Krajčko-vi hiši čepeti dva fanta. Pozdravil ju je z »dober večer«, na kar sta planila nanj ter ga jela obdelavati z nožem. Rajnki je zavpil, kakor pripoveduje hčerka, ki je bila z njim: »Z nožem ne, Padar, Padar pomagaj!« (Padar je najbližji sosed od kraja nesreče.) Nato se je zgrudil, izpregovoril še: »Smrt bo, smrt!« — ter izdihnil. Ilčerka je bila zraven, je vpila in jokala ter bila po zaprtih durih Krajčkove hiše, klieajoč pomoči. Odprli so, pa bilo je prepoznol Vse zmivanje ni pomagalo več. Srce jc otrpnilo in kri je odtekla. Prihitel je gospod župnik, prišli drugi, a pomagati ni bilo več mogoče. Preostajalo ni druzega kakor tolažiti otroke, ki so za rajnkim predobrim očetom nepopisno jokali in žalovali. Matere pa ni bilo doma, prišla je zvečer ob pol 8. uri z vlakom; šla je bila k starišem v Predpo-ljane. Morete si tedaj mislili, kaka žalost in presenečenje jo je obšlo, ko najde v hiši svojega ljubljenega moža — mrtvega! Sc ne more popisati! Ljudje so jokali, vpili, grozili, a morilca sta jo pr; vočasno popihala. Orožništvo pa ju je ponoči zasledilo in odvedlo v zapor v Velike Lašče. Eden je Anion Pavlič iz Podgore, eden pa J. š p o r a r iz Kompolj. Prvi je že bil radi pretepanja kaznovan, ker je žc lansko leto dva oklal in je silno nevaren; vedno išče prepirov in zdražb. O drugem se tudi nič pohvalnega ne ve. Dobrepoljcem je silno žal, da se je v njih\sredi zgodilo kaj tako groznega in žaloštnega — pa pomagati si ne morejo. Stariši pa imajo pouk, kam privede slaba družba. Bog nas varuj še kdaj take nesreče! Pogreb je jutri ob pol 8.
—	Truplo mrtvega dečka, katerega so dobili ob mostu v Savi pri Bledu, so spoznali za Maksa Kogovška. ki je pred nekaj časom izginil s svojim očetom Matijo Kogovškom iz Kranjske gore.
—	Gorelo je v noči od sobote na nedeljo v Praprotni polici pri Velesovem. Pogorelo je posestniku »Primcu« 10 oken kozolca. Zažgano je bilo nalašč; požigalca zasledujejo.
—	Vlak je povozil med Verdom in Borovnico očeta železniškega čuvaja Janeza Suhadolnika, ki je vsled dobljenih poškodb včeraj umrl.
—	Kmetijsko-poučne tečaje, ki so se zadnjo zimo tako udomačili med našim ljudstvom, bo prirejal deželni odbor tudi letošnjo zimo. Posamni tečaji bodo trajali po en, dva, tri ali več dni, kakor bo to primerno krajevnim potrebam in razmeram. Predavalo se bo v prvi vrsti o kmetijskih stvareh, kakor o govedoreji, prašičoreji, mlekarstvu, namakanju, osuševanju in gnojenju travnikov, o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu, o prvi pomoči in higijeni pri živini. Ravnotako se bo vpoštevalo želje po predavanjih o ljudski higijeni, o zadružništvu, o občinskih posredovalnih uradih, zemljiški knjigi, testamentih i. dr. Prošnje za prireditev takega tečaja je vlagati pri deželnem odboru najkasneje do 1. novembra t. 1. V prošnji naj bo navedeno, kateri predmeti, po možnosti tudi kateri dnevi bi bili pripravni krajevnim potrebam. Navesti jc tudi prostore, v katerih se bo tečaj vršil, za kar so najpripravnejše društvene dvorane, če teh ni, šolske sobe, načelno pa se tak tečaj v gostilni ne vrši. Za nedelje in praznike je po možnosti tudi navesti, kdaj se v dotičnem kraju vrši tačas služba božja. Po možnosti se bo deželni odbor oziral na to, da se vršita po dva tečaja istočasno v sosednih občinah, odnosno farah, da sc predavatelji izmenjavajo. — Prošnje je vlagati pravočasno, ker se vsled velikega zanimanja za take tečaje na zakasnele ne bo več mogoče ozirati.
— Razpisane učiteljsko službe. V novomeškem okraju. Nadučiteljske službe v Ambrusu. Dobrničah, Podgra-du in v Dol. Kartcljevem. Po eno učno mesto v Selah pri Šumberku, v Pod-gradu. v Dol. Kartcljevem in v Stopi-čah. Rok do 12. novembra 1012. — V krškem okraju. Po eno učno mesto v Krškem, Št. Jerneju, v Vel. Dolini, v Sv. Križu pri Kostanjevici in na Čatežu. Rok do 10. novembra 1912. -- V logaškem okraju. Po eno učno mesto v Grahovem in Babnompolju. Rok do 20. oktobra 1912. — Spo&obnoKtni izpiti se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra 1912. Prošnje jc vložili do 26. oktobra, t. j. 20. oktobra morajo biti prošnje že v Ljubljani v rokah izpraševalne komisije. Tisti pro-vizorični učitelji, ki hočete prositi za e,no teh mest, pa še nimate drugega izpita, lahko prosite, ampak v prošnji dostavite, da takoj po izpitu dopoSljete sposobnostno izpričevalo.
— Za tajski promet v Šolah. Na Ho-landskem dajo šolskim otrokom v roko knjižico: »Naše dolžnosti napram tujcem.« To knjižico bero in razlagajo ottokom v šolah.
—	Tatinska dekle. Ze večkrat zaradi tatvine kaznovana 221etna Katarina Štrukelj je služila pri gostilničarju Jakliču v Črnomlju. Koncem meseca je pospravljala sobo gospoda Lončariča in uradnika Metoda Pegana. Ta je pustil na omari mošnjiček z vsebino 90 K, ki je izginil. Sumili so takoj omenjeno deklo, ki je sedaj priznala tatvino.
—	Ljudsko šolstvo. Nadučitelj Karel Roslohar v Vel. Trnu je dobil v svrho študij dopust. Na njegovo mesto je imenovana za suplentinjo abs. učit. kandidatinja Alfonza Babnik. Prov. učiteljica in voditeljica v Kolovratu Marija Urbančič je prestavljena v isti lastnosti v Prežganje. Bivši učitelj na zasebni ljudski šoli Salezijancev na Rakovniku Albin Smole jc imenovan za provizoričnega učitelja in voditelja na eno-razrednici v Rudniku.
Darovi.
— Za Ljudski sklad so prispevali za mesec september: G. Črne 100 kron. Gg. poslanec Demšar in Lončarič po 60 K. Posl. Gostinčar 30 K. Po 20 K: g. knezoškof, dr. Lampe, dr- Zajec. Po 10 K: prelat Kalan, dekan Arko, župnik Dimnik in neimenovan. Iv. Zaje 6 K. Po 5 K: dr. Drganc, dr. Stojo, L. Smolnikar, župnika Barle in Petrič, prof. Dermastia. kanonik Gruden in trije neimenovani. Po 3 K: ofic. \Villenpart in dr. Dermastia. Po 2 K: ravnatelj Jovan, dr. L. Pogačnik, konc. Jerič, dva dr. L. in dva neimenovana. Po 1 K: kanonik Čokal, dr. Mal, J. Ložar, konc. Natlačen in neimenovan. — Prispevke sprejema: Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta štev. 6.
Primorske vesli.
p Dušna oskrba puljskih Slovanov.
Iz Pulja: Z veseljem smo brali vest, da pridejo v Pulj oo. frančiškani in prevzamejo pastirstvo Slovencev in Hrvatov v Pulju. Imamo samo eno željo, da bi se to kmalu zgodilo. Čaka jih tu mnogo težavnega dela, ker se v«liko ljudstva izgubi tudi vsled pomanjkljivega dušnopastirskega dela. Četudi je ljudstvo po primorskih mestih bolj nagnjeno k lahkemu življenju, ker ima veliko prilike za to, vendar sc more reči, da so naši ljudje tudi za dobro stvar dovzetni. Samo en slučaj: Še ne pred dolgim časom je prišla pred poreško-puljskega škofa de-putacija 60 hrvaških deklet in prosila cerkvenega kneza za dovoljenje ustanovitve hrvaške Marijine družbe. Presvetli je pa prošnjo kratkomalo odbil, češ da za po-božnosti v hrvaškem jeziku ni v Pulju cerkve.
p Letošnji sejem v Livadah. Letos sc vrši sejem sv. Ivana v Livadah pri Moto-vunu (Istra), in sicer v nedeljo dne 20. oktobra.
j) Vojaški avlatiki. »Edinost« poroča: Koncem tega meseca sc zopet povrnejo v Gorico častniki-aviatiki z aero-plani in pridoljenim moštvom. Povelje-\al bo aviatičnemu oddelku nadporočnik Stohansl. Vseh častnikov - aviati-kov, ki se nastanijo v Gorici, je 21, vseh aeroplanov je le šest, a kakor do-znajemo, sc a.viatična postaja na Velikih Rojcah še to zimo izdatno razširi.
p Nadvojvodinja se nastani v Gorici. Grot Waldburg, nadporočnik pri dragonskcm polku »Car Nikolaj«, ki je nastanjen v Gorici, je kupil vilo Bru-netti na Solkanski cesti. Kakor znano, je grof Waldburg nedavno poročil z nadvojvodinjo Elizabeto rančiško. Visoki par bo stalno bival v Gorici.
p Ubojstvu v Boljuucu. V nedeljo zvečer ob 9. uri je prišlo v Boljuncu do krvavega čina. s smrtnim izidom. Neki Sancin Lovro od Ivana i/. Boljunca je zabodel z nožem Matijo Maverja iz Boljunca, da je bil na mestu mrtev. Včeraj popoldne ;-e je vršila obdukcija. Vzrok krvavemu činu je staro sovraštvo. Do včeraj popoldne niso mogli' najti zločinra. Bržkone so jc skril v kak gozdič na Malem Krasu.
p Tramvaj je povozil v Trstu dečka Marino Miljavca. Dečka so pripeljali v bolnišnico, kjer je umrl.
p Poroka. Josip Ivuchtik, postajni mojster v Buzetu, sc. jc poročil z gdč. Kristino Dobrilovo iz Kozjne.
Merske novice.
š Občinske volitve v Grižah. Dne
24. septembra smo imeli občinske volitve. Izvoljeni so bili sami odlični pristaši Kmečke zveze, kateri so si dne 13. oktobra izvolili zopet prejšnjega za blagor občine na vso vnetega župana Šte-! fana Piki.
š Velik požar na graškem držav-asm kolodvoru. Na graškem državnem kolodvoru je zgorelo 60 sodov petrole-I ja, ki so bili namnjeni za tvrdko Ma-' harks v Mariboru.
š Na groba svoje matere se je za-! strnpila v Gradcu 19 let stara Marija i Schmolzcr. Prepeljali so jo ,v bolnico, l kjer so jo rešili.
GLASBA.
Officium defuuctorum, v novi vatikanski izdaji, z modernimi koralnimi notami, jc pravkar izšel. Obsega poleg predpisanih antifon in psalmov, še vse lekcije, kar smo dosedaj pri starejših izdajah pogrešali. Oblika je žepne izdaje. Vezava močna, ti-sek in papir tako lep, da si boljšega ne moremo želeti. — Cena mu je samo 1 K 20 vin. — Dobiva in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Ljubilonske novice.
lj Ljubljanski občinski svet ima
izredno sejo v četrtek, dne 17. oktobra 1912, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Javna seja: Naznanila predsedstva, odobrenjc zapisnika zadnje seje, poročilo o dopisu stavbnega podjetja »Alpenlandische Baugesell-schaft« glede neke izpremembe pri izvršitvi obrežnih zidov ob bregovih rc-gulovane Ljubljanice, o prošnji Franca Martinca za razdelitev parccl št. 23-1, 23-22 in 25-13 kat obč. Karlovsko predmestje »Na prulah« na stavbišča, o računskih sklepih za loto 1911, o prošnji pripravljalnega odbora za splošno razstavo obrtnih vajenških del za podporo, samostalni predlog občinskega svetovalca Ivana K r e g a r j a. glede zgradbe II. mestne ljudske kopelji poleg mostne elektrarne. V tajni seji je na dnevnem redu nadaljevanje dnevnega roda zadnje tajne seje.
lj Poglobljenje Ljubljanice. Kakor smo poročali, je Grubarjev kanal popolnoma dograden, kakor tudi zatvornica za deželno brambovsko vojašnico, katera ima namen reguliranja vode zlasti ob suši. Zatvornica je napravljena tako, da se bodo s pomočjo električnih motorjev velikanske in težke plošče dvigale ali zapirale. Električni motorji bodo lahko po potrebi v teku 18 minut dvignili težke plošče popolnoma. letošnje poletje pričeli pa so s poglobitvijo glavne struge — Ljubljanice. V poletju so napravili provizorično zatvor-nico ob iztoku Gradaščice v Ljubljanico, tako da se sedaj Gradaščica, ko je zatvornica zaprta, steka v Grubarjev kanal. V glavno strugo Ljubljanice pride sedaj samo voda iz mestnih kanalov. Po načrtu in po pogodbi pa mora podjetnik, ki izvršuje poglobljenje Ljubljanice, napraviti najprvo po sredi Ljubljanice kaka dva metra širok jarek, po katerem se bodo razne vode, ki prihajajo iz mestnih kanalov, odtekale. Pripravljeno je tudi, da se bo ta jarek od časa do časa temeljito izpral. V ta namen bo treba del zatvornicc v Prulah samo nekoliko odpreti. Delo se sedaj pridno vrši. Jarek pridno izkopujejo. Zanimivo je gledati razne formacije, katere sc nahajajo v glavni strugi. Tu vidiš kupe in plasti rjave ali pa modre ilovice, tain zopet droben fini pesek (mlivka), vmes pa je tudi precej kamenja sprimnika ali laborja. Tega je treba razstrelili. Ra/streljevanje se vrši redno vsak dan opoldne. Dopoldne navrtajo delavci luknje in jih nabašejo z dinamitom. Vrhu teh min nalože skupaj zvezano tra-movje in veje. To ima namen, da ne nese preveč daleč kamenja, ko se mina užge. Ob 12. uri glavni nadzornik zatrobi v rog in delavci hitro popuste delo, V gotovi daljavi nastopita na levem, kakor tudi na desnem bregu po dva delavca z rdečimi zastavami, da ustavita in opozorita občinstvo. Vsak se mora ustaviti in ne sme naprej. Pri tem poslu pomagajo tudi stražniki in tako obdrže občinstvo v gotovi daljavi. Da sc vsak opoldart zbere veliko občinstva, zlasti otrok, nam ni treba pripomniti. Med tem časom pa zažigajo v strugi nadzorniki užigalne vrvice. Zažiga-nje se prične v sredi položenih min in se zažiga paralelno proti koncu. Ko so zadnje vrvice zažgane, se tudi zažigalci hitro odstranijo. Kmalu potem se začno po vrsti užigati mine. Natančno se spozna po glasu poka, kak učinek da je napravila mina. Nekatere mine eksplodirajo z glasnim in visokim pokom. Te mine ne raztrgajo veliko, večkrat se užge in poči samo dina-mitna patrona, dočim pa zopet druge mine z zamolklemu bobnenju podobnim strelom napravijo velikanski učinek. Veliko in debelo tramovje, katerega preje nalože delavci na mine raditega, da ne vrže kamenja predaleč naokrog, frči visoko v zrak, ravnotako deli odtrganega sprimnika in kamenje. Delavci potem odstranijo odtrgano kamenje. To se vrši dan za dnevom in na ta način delo pridno napreduje. Drugo glavno delo, katero se tudi pridno izvršuje v glavni strugi Ljubljanice, je polaganje tira, po katerem se bo razni materijal izvažal iz struge na določeno mesto. Polagata se dva tira, za izvoz pa je pripravljenih par loko-mobilov in veliko število voz-huntov. Delavci so različne narodnosti. Največ je Hrvatov, pa tudi nekaj Macedoncev. Zaposlenih je tudi več domačinov in pa prisil-jencev iz prisilne delavnice. Delo je umazano in težavno. Kakor smo že rekli delo hitro napreduje., Ako ne bo v pozni jeseni kake večje povodnji je gotovo, da se bo letošnje leto še veliko naredilo. Delo izvršuje tvrdka »Alpenlandische B a u -g e s e 11 s c h a f t«. Tvrdka Czezovviczka.
katera je gradila Grubarjev kanal, je zapustila Ljubljano. Upajmo, da bo delo vzlic velikim težavam, ki bodo zlasti od Brega, Starega trga in pa do frančiškanskega mostu, vrlo in hitro napredovalo in da se ne bo tako počasi delalo, kot se je v Grubar-jevem kanalu, dasi je bilo delo v Grubarje-vem kanalu veliko lažje in priprostejše.
lj Šentpetersko prosvetno društvo opozarja na predavanje g. kanonika dr. Jos. Grudna, ki se vrši ta četrtek ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi.
lj Slov. kat. izobraž. društvo v Mostah priredi v nedeljo, dne 20. oktobra prvo društveno predavanje. Predavanja se bodo redno vršila vsako drugo nedeljo ob pol 4. uri popoldne v salonu g. župana Oražma. Somišljenike v Mostah opozarjamo že danes na predavanje g. dr. Lovro Pogačnika.
lj Goljufija z vožnimi listki jnžne železnice zopet pred sodiščem. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se jo včeraj vršila pod predsedništvom dvornega svetnika Pajka vzklicna razprava proti trem sprevodnikom južne železnice zaradi goljufije po § 461. k. zak. Anton Tomšič, Peter Keuschel in Jožef Kotnik so bili sprevodniki južne železnice na progi Maribor-—Trst. Majhne plače in velike družine so bilo vzrok, da so začeli na nepošten način pridobivati sredstva za vzdrževanje svojih družin. Goljufali so južno železnico za voznine: izdajali so vozne legitimacije in so dol voznin oddajali blagajni ali pa so pustili potnike, da so se proti majhni odškodnini, ki je šla v žep kon-dukterjev, peljali po večkrat z enim in istim voznim listkom. Na ta način so oškodovali upravo juž,ne železnice: Tomšič in Kcusehcl za zneska manj kot po 200 K, Kotnik pa za 59 K 40 h. Koliko sta Tomšič in Keuschel natančno oškodovala južno železnico, se ni moglo določiti, sama pa zdaj vse tajita. Koncem junija meseca t. 1. je dobila južna železnica dvoje anonimnih pisem, v katerih je bilo obdolženih deset sprevodnikov goljufije. S pomočjo agenta-provoka terja se ji je posrečilo zasačiti Tomšiča, Keuschlerja in Kotnika in flagranti. Na ljubljanskem koLodvoru so jih aretirali in jih posadili v preiskovalni zapor. Obtoženi zaradi goljufije po § 161. k. z. so bili pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojeni: Tomšič na dva meseca, Keuschler na en mesec in Kotnik na tri tedne strogega zapora. Seveda so izgubili tudi službe. Obsojeni so se pritožili proti izreku o krivdi in kazni. Kakor pri prvi, tako so se tudi pri včerajšnji razpravi izgovarjali s tem, da so bili zapeljani po agentu-pro-vokaterju, da so bila ovadilna pisma le izrodek sovraštva med socialnimi demokrati in »Eisenbahnervereipom« (na ta način so hoteli iz tega narediti politično afero), da so corpora delikta ponarejena in nazadnje s svojimi malimi plačami in velikimi družinami. Sodni senat jo po govorih vseh treh zagovornikov in namestnika državnega pravdnika pritožbo zavrnil in v celem obsegu potrdil obsodbo prve instance. S tem pa zadeva menda še ni končana; zagovorniki niso pričakovali potrditve in so skoraj »na glas pokazali svojo ne-voljo. Razprava, ki je trajala od 4. do pol 7. ure, je bila nemška. Razpravna dvorana v prvem nadstropju je bila skoro polna železničar jev. Obtožence so zagovarjali mariborski odvetniki.
lj »Stoji, stoji Abdera . . .« »Zarja« prav umestno piše: »Iz naznanila gledališke pisarne, da je intendanca kapitulirala pred Elavci in opustila prirodno in blagoglasno izreko na odru, zija vsa Abdera, kakor je dolga in široka. Da se pri nas mora šele razpravljati o vprašanju, ki je med znanstveniki že davno rešeno, je za navadnega, srednjega Evropejca bridka reč. Da se mora pamet umakniti glupim muham, je škandali Ravnanje intendance, ki ji je več do ohranitve gledališča, nego do pravilne izreke, je navsezadnje umljivo. Ali pa je intendanca premislila tudi tu eventualnost: Kaj če vekavci razglase nad elavskim gledališčem bojkot. Ali ne bi bilo modrejše, da se ustanovi za vsako pasmo svoje gle-* dališče? Ali pa da se prirede vsaj ločene predstave? Te pravične misli naj bi vestna intendanca resno prevdarila — v Abderii lj Iz gledališke pisarne. Želeča pregnati mrtvilo, ki vlada pri nas med odmori in da iz prireditev v gledališču napravi prave družabne večere, je intendanca ukrenila, da bode poslej pri veselih igrah med pavzami kancertiral orkester »Slovenske Filharmopije«. Začetek se stori nocoj, ko se zadnjič v sezoni za nepar abonente uprizori veleza-bavna komedija »Veliki mrtvec« z g. Bohuslavom v vlogi pesnika Ceder-lunda.
lj Na oklicih so: g. Adolf Arko* c. kr. kaznilniški pristav v Gradiški, z gdč. Ano K r e j č i, trgovčevo hčerjo; Anton Kos, uradnik Ljudske posojilnice, z gdčno Marijo Božič iz Idrije.
lj Umrl jc kantiner v artiljerijski vojašnici in hišni posestnik g. Franc S a 111 e r.
lj Imenovan jo za provlzoričnega učitelja v Spodnji Šiški bivši učitelj na Rakovniku g. Franc L o n č a r.
lj Sladkor bajo pade pri kilogramu ea 12 h.
lj Zanimivo javno predavanje — o Nan:i novem potovanju na stvarni tečaj sa vrši danes v torek ob 8. url zvečer v veliki dvorani »Ljudskega Doma«. Za to predavanaje so došle ravnokar prekrasne skioptične slike. Predaval bo gospod profesor dr. šarabon. Z ozirom na stroške za skioptične slike b j vstopnina za sedeže 30 vin., stojišča 10 vin. Vabimo!
Telefonska in brzojavno poročilo.
TURKI SO SE ČEZ SRBSKO MEJO ZOPET UMAKNILI.
Belgrad, 15. oktobra. Praska med turškimi in srbskimi četami, katere so Turki pri Ristovcu napadli, je cel dan trajala. Turkov je bilo okoli 3000. Srbi so izgubili dva mrtveca, štirje so ranjeni. Turki so se zopet čez mejo umaknili. Srbija smatra ta dogodek kot turško provokacijo in počaka sicer odgovora Turčije na noto.
SRBIJA ZAČELA ŽE Z OFENZIVO. — BITKA PRI BUJANOVCU?
Solun, 15. oktobra. Iz Bujanovca je došla vest, da se pri srbsko-turški meji čuje grmenje topov, iz česar sklepajo, da se je začela srbska ofenziva. — Srbski četaši so se polastili nekega obmejnega kraja.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 15. oktobra. Včeraj se je srbska skupščina zopet zbrala k rednemu zasedanju. Izvolila je Andreja Nikoliča za predsednika.
ČRNOGORCI OBLEGAJO SKADER.
Podgorica, 15. oktobra. Črnogorska armada napada Skader od jugozahoda (divizija Martinovič).
KAKO SE GODI RANJENCEM.
Podgorica, 15. oktobra. V lazaretu se nahaja 30 Turkov, 40 Malisorov ici 356 Črnogorcev. Postelj je le za polovico, drugi leže na tleh. Dozdaj so samo Štirje zdravniki na razpolago.
PODROBNOSTI O PREDAJI TUZIJA.
Podgorica, 15. oktobra. Glede kapitulacije Tuzija se poroča dodatno: Ko so Črnogorci zavze'.i Šipčanik, so Turki na severnem fortu razobesili belo zastavo. Črnogorci so ogenj ustavili. Iz Tuzija je prihajal turški častnik z dvema hornistoma. Črnogorci so zahtevali brezpogojno kapitulacijo, Turki pa kapitulacijo z orožjem v roki, kar so je končno dovolilo. Nato je 5000 Turkov s povešenim orožjem odkorakalo v vjet-ništvo v Podgorico, Črnogorci pa so z godbo na čelu in med radostnimi vzkliki krščanskega prebivalstva šli v mesto. N
arlgrad, 15. oktobra. (Ofic.) Boji pri Vranji in Tuziju so bili sila krvavi.
OPERACIJE ČRNOGORSKE SEVERNE (VZHODNE) ARMADE PROTI PEČI. TURKI DOSEGLI USPEH?
Peč (Ipek, 15. oktobra. Med črnogorskimi in turškimi četami se bije 1 jut boj za posest ceste v Peč.
Carigrad, 15. oktobra. (Ofic.) Turki so pri Gusinju, katerega so bili Črnogorci zasedli in osvojili štiri topove (gl. poročilo našega poročevalca s Cetinja), dobivši ojačenja, Črnogorce vrgli nazaj čez mejo. Izgube Črnogorcev so velike. Mesta Berane so Črnogorci še dozdaj niso mogli polastiti.
KLANJA V STARI SRBIJI.
Belgrad, 15. oktobra. V Stari Srbiji počenjajo Turki nečuvenc grozovitosti in so veliko ljudi masakrirali.
PRASKE TURŠKIH IN BULGARSKIH
OBMEJNIH ČET SO SE ŽE ZAČELE.
Belgrad, 15. oktobra. Med turškimi In bolgarskimi obmejnimi četami so se že začele praske južno od Kustendila.
Solun, 15. oktobra. Pri Krivi se je bulgarska četa 150 mož, preganjana od vojakov in orožnikov, utaborila. Iz Soluna so poslali dva topova, da utrdbico razruši j.o.
Kolin, 15. oktobra. »Ivoln. Ztg.« poroča iz Sarajeva, da so se bulgarski če-taše polastili trdnjave Kresna.
BOJI MED TURŠKIMI VOJAKI IN BULGARSKIMI ČETAŠI.
Solun, 15. oktobra. V Krivi se vrše boji z bulgarskimi četaši, ki so se uta-borili v kamenitih hišah.
DIJAK V BULGARIJI.
Sofija, 15. oktobra. Bolgarski gimnazijci so osnovali svojo posebno legijo in se stavili na razpolago bugarski vojni oblasti; dijaki biciklisti bodo služili v vrstah Rdečega križa.
ODREDBE GLEDE GRŠKIH LADIJ.
Carigrad, 15. oktobra. Turška vlada je vrnila ie tiste grško ladje, ki imajo na krovu blago za tujino.
Atene, 15. oktobra. Grška vlada je določila Turčiji rok 2< ur, da jI vrna vse zaplenjene ladje.
TURKI OBOROŽUJEJO ARNAVTE.
Solun, 15. oktobra. Turčija pošlje Ar-navtom orožja in municije. Oboroži okoli 40.000 Arnavtov, katere pošlje na črnogorsko mejo,
ULTIMATUM.
Carigrad, 15. oktobra. Turška vlada smatra zadnjo noto balkanskih držav glede avtonomije Makedonije za ultimatum. Poslaniki balkanskih držav pričakujejo skorajšnjega povelja, da odpotujejo.
Carigrad, 15. oktobra. Finančno ministrstvo je dobilo nalog, naj takoj turškim poslanikom v Sofiji, Belgradu in Atenah nakaže denar za potovanje domov.
REVIJA V CARIGRADU.
Carigrad, 15. oktobra. Sultan jo ob-ifkal glavni stan in pustil čete mimo sebe defilirati.
TUJI ČASNIKARJI V BELGRADU.
Belgrad, 15. oktobra. V Belgrad sta dospela Leon Buduresco, predsednik časnikarskega društva iz Rima, in Prayer, urednik london. »Tempsa«.
MOSLIMANSKI POZDRAVI SRBOM.
Belgrad, 15. oktobra. Belgrajski osrednji odbor Narodne Odbrane jc prejel od onih bosrnsko - hercegovskih mohamedancev, ki se smatrajo za Srbe, ki jih pa ni veliko, pozdravna pisma z željo, da bi bilo srbsko orožje v sedanji vojni zmagovito. Enaka pisma so dobile tudi ugledne politična osebnosti v Belgradu.
KNEZ ARZEN.
Belgrad, 15. oktobra. Knez Arzen, ruski kozaški hetman, brat kralja Petra in oče princa Pavla, je došol v Belgrad in sc nastanil na dvoru. Knezu bo poverjeno vrhovno poveljstvo nad srbskim konjeništvom.
ŽIDJE ZA VOJSKO.
Belgrad, 15. oktobra. Belgrajski ra-binec dr. Alkalaj je obiskal tabor prvega bataljona 3. poziva in obdaroval vso vojake od prvega do zadnjega. Rabine.c Moša Pinto je pa prosil, da ga poleg že odrejenega židovskega vojaškega duhovnika Rusa uvrste v vojsko za dušo-brižniško službo. Zidov je v srbski armadi krog 1000.
KLOFAČ SE PODA V MAKEDONIJO.
Praga, 15. oktobra. Poslanec Klo-fač se poda te dni v Makedonijo.
POOSTRENA CENZURA NA DUNAJU.
Dunaj, 15. oktobra. Državni pravdnik dr. Mager je sklical po korespondenci Wil-hemlm vse dunajske korespondente in jim
{'e zabičal, da predložijo svoja poročila ta-toj cenzuri in ne šele drugi dan.
XXX
AVSTRIJSKI VOJAŠKI KREDITI.
Dunaj, 15. oktobra. Ogrska delegacija je zahtevane kredite za armado in mornarico sprejela.
JUSTH ODLOŽIL TAJNO SVETNI-ŠTVO.
Budimpešta, 15. oktobra. Justh je pisal kabinetni pisarni, naj ga črta iz vrst tajnih svetnikov.
TURČIJA SE JE ITALIJI UDAT-A.
Rim. 15. oktobra. V zadnjem hipu je Turčija pristala na laške zahteve. Zato se bodo pogajanja v Ouchyju zopet nadaljevala in se bo mir lahko v par dneh podpisal.
SOIALISTIČEN ATENTAT NA ROO-SEVELTA. — ROOSEVELT RANJEN.
Milwaukee, 15. oktobra. Nek socialist je streljal na predsedniškega kandidata Rooseve.lta in ga v prsa ranil. Roosevelt se je kljub temu podal na napovedani shod. Začel je govoriti, a je moral govor prekiniti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga rontgenizi-rali. Odtod je potem odpotoval v Chi-kago.
Milvankee, 15. oktobra. Pri aretiranem socialistu so našli pisma, ki opravičujejo domnevo, da je mož nor. Tako se primerja na primer z Nogijem, pravi, da se mu je v sanjah prikazal Mac Kinley, češ, da je Roosevelt njegov morilec, citira pesem »Eine feste Burg ist unser Gott« itd. — Kroglja je obtičala v mesu in pljuč ni ranila.
Razne stvori.
Napredek »Orlov« oa Moravskem.
Leta 1009. je v Vyškovu na Moravskem nastopilo 417 »Orlov«. Pri drugi slavnosti »Orlov« v Kromerižu leta 1910. pa jih je bilo že 1200. A letos stopa za »Orlovim« praporom samo na Moravskem 4000 mladih fantov. Pod isto zastavo korakajo slovenski in hrvaški »Orli* ter poljski in ameriški »Sokoli«, katerih jc čez 5000.
Bilanca dunajskega mesta. Računski zakliuček dunajske občine za leto
1911 izkazuje en milijon prebitka v lastnem računu. Redni dohodki so znašali 1672 milj. kron, redni izdatki 155 milij. kron, izredni dohodki 40'5 milij. kron, izredni izdatki 517 milij. kron. Redni dohodki so bili za 10 4 milij. K, redni izdatki pa za 5 7 milij. kron večji, izredni dohodki za 227 milij. kron, izredni izdatki pa za 19 milij. kron manjši kot so bili proračunjeni. Mestna podjetja izkazujejo 165 milijona kl-on čistega dobička. Izposojenega denarja je bilo 24 3 milij. kron manj porabljeno kot je bilo proračunjeno, tako da znaša ostanek koncem lota 1911 še 527 milij. kron. Občinsko imetje znaša 376 milij. kron ter se je pomnožilo za 13 milijonov kron.
Ropar v ženski obleki. V Monako-veiji je prišla k zlatarju VValterju na Terezijski cesti neka dama in si pustila razkazovati razne dragocenosti. Ko se je zlatar obrnil, je dama potegnila izpod obleke težko kladivo in ga večkrat udarila po glavi. Na zlatarjevo upitje so prihiteli v prodajalno policaji, ki so damo prijeli. Na policijskem uradu so dognali, da je dozdevna dama le preoblečen moški.
Smrt aviatika. V Budimpešti se je ubil ogrski aviatik Aleksander Takacs.
Izvojevana č..iška šola. Včeraj se je vršila slovesna otvoritev češke šole v Poštorni, za katero so se Čehi toliko let bojevali.
Mednarodni kongres za ž nsko vo-livno pravico se leta 1913. vrši v Budimpešti. kjer se vrše velike priprave. Trgovinski minister je dovolil pripravljalnemu odboru 1500 kron podpore ter prosto vožnjo po železnicah za vse udeležence kongresa. Magistrat v Pešti je dovolil 5000 K podpore. Tako generozni so Mažari nasproti zunanjemu svetu, da bi si pridobili njegove simpatije; kako pa postopajo o priliki hrvaških ali drugih slovanskih prireditev na železnicah in drugod — dobro vemo. Na zunaj Evropejci, na znotraj Azijati.
| Ako še niste, ^ 1 | pošljite naročnino! J
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta. 15 oktobra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	1129
Pšenica za april 1913.....1205
Rž za oktober 1912.....10 40
Rž za april 1913.......10-52
Oves za oktober 1912 ....	1152
Oves za april 1913......11-32
Koruza za maj 1913.....810
V globoki žalosti javljamo, da je vzet vsemogočni k Sobi našo iskreno ljubljeno muter, oziroma staro mater, gospo
lucilo Parenta
veteposestnico.
Blaga pokojnica je izdihnila po dolgi, mučni bolezni v ponedeljek 14. t. m. ob 12, url opoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 69 letu starosti.
Pogreb bo v. sredo dne 16. ok-, tobra 1.1. ob pol S. uri zjutraj la hiše žalosti na Suhi St. 22 na poiiopihJče v Sk.ofji Loki.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Skofji Loki.
Blago rnjnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Suha, dne 14. oktobra 1912.
Prančlfžfea Earlman, Harrj.i Juvsn, liče-> ri. — Frano Hartman, Frano Juvan, zeta. — Frančiška, Marij«, AIsJzlJ, Anica, Frančiška, Franc, Jošfce, Jožko, Ivan,
vnuki in vnukinje.
i r c Cfts opii- £- zovniija |		Stanjo barometra v mi m	Tem perut ura po Celziju	Vetrovi	Nebo	c a > S S £ - "S S \f ^ >
M O. EVeč.		743-7	6-2	sl. svzh. | jasno		00
15	7. zjutr. 2. pop.	742 G i 0 8 739-7 | 14-9		brezvetr. sl. jug	megla del. obl.	
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je včeraj o polnoči naSa ljubljenka
Rahela
v starosti 17 let, previdena s sv. zakramenti, po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v sredo ob 4. uri popoldan iz hiše žalosti, Mestni trg St. 10, k sv. Križu.
Sveti ji večna luč!
Ljubljana, dne 15. oktobra 1912.
Žalujočo rodbina Pavlovec.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 730-0 mm
Srednja včerajSnja temp. C'1", norm. 10-8°.
3U co icftCTiido tu sim&Ho fefaoo ca tenane o&fcfie ptv
lic
£jiv6Ejana, Sivi 1'atjeva utica 3.
^cocce na satateoo. *3cvic nia&e 5ovkttc£ba tnano do6:a.
3229
Najmoderneje urejen I • v
v nekem večjem kraju Spodnje Štajerske z okrajnim glavarstvom se ceno proda s zemljiščem ali brez tega, event. da v najem. Dopisi pod „fl. B. 10/3277" na upravo lista.
za tovarniško pisarno, 14—15 let star, z lepo pisavo, vešč slovenščine in nemščine v govoru in pismu, se sprejme takoj. Dobra šolska izobrazba pogoj. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro „Praktikant 3268".
Priženil bi se
§B
na kal?o posestvo z ali brez gostilne mla3 28 leten mož, prijetne zunanjosti, izkušen gostilničar, trgovec in vseh gospodarskih poslov vajen, z neljaf tisoč premoženja v gotovini. Szl^lju-čena luHi ni mlaHa vHova. PonuHbe
poči ..PrihoHniost c)2—-C)3" 3224	na upravo lista.
V mestu in translto, pripravnih tudi za delavnice, se odda. Vpraša naj sc pri oskrbniStvu Pon-gratz-evega posestva Franca Josipa cesta 7
ali pa pri hišniku v bivši cukrarni.	3283
Tvrdka Ani Krfsper
vljudno naznanja vest, da jc umrl po 36 letnem delovanju ter kratki bolezni nje zvesti delovodja in gospod
Ivan Suwa.
Pogreli se vrši danes, v torek, dno 15. oktobra oh 4. uri popoldne iz hiše žalosti Zg. Šiška št. 48 na pokopališče v Dravljah.
Zjr. šiškn. dne 15, oktobra 1912.
3282
Vpliv balkanske vojske na borze.
Preteča splošna vojna na Balkanu je napravila na evropskih borznih tržiščih velik preobrat. Tembolj, ker so se do zadnjega časa razširjale vesti o izključeni vojni. Korak Črne gore je tudi borzne špekulante presenetil.
Najhujše vrvenje je na francoskih borzah. Francozi so poznani rentirii. Francoz se ne ukvarja posebno rad z industrijskimi in drugimi špekulacijami, on rajši zabije svoj denar v vrednostne papirje, predvsem državna izposojila, in vleče letno rento. Tako imajo Francozi naložene milijarde v ruskih in balkanskih državnih papirjih. Samo pri balkanskih državah imajo skoro dve milijardi, najmanj toliko pa pri privatnih podjetjih na Balkanu. Vojni zapletljaji so potisnili kurzc tem papirjem jako navzdol! Francoski rentirji ne morejo na noben način iziti z dobrim uspehom na Balkanu, ker so jako zainteresirani na obeh straneh. Naj zmagajo zavezne države. Kdo bo plačeval turške dolgove in obresti?! Ako pa zmaga Turčija, bodo imeli papirji teh držav manjšo vrednost. Sicer pa je Turčija s svojim gospodarstvom na mnogo slabejšem stališču, kakor pa posamezne balkanske države. Francozi pa bodo imeli v vsakem slučaju velike kurzne izgube. Ravno vsled tega so pa v Parizu vedno še najbolj optimistično presojali balkanski položaj.
Tudi na avstrijskih borzah so kurzi vrednostnih papirjev zelo padli. Dvignile so se pa cene žitu, posebno za takojšnji odjem.
Najboljše se še drže borze v Nemčiji. Posebnih velikih padanj vrednostnih papirjev, kakor v Parizu — izvzemši seveda onih balkanskih držav — ni.
V Parizu so še 30. septembra notirale 4 % srbske državne zadolžnice fres. 82'—. Iste začetkom leta celo fres. 86'75. Dne 12. t. m. so pa imele te zadolžnice kurz samo fres. 70'50. Padle so torej za celih fres. 11"50! 4% turška renta je imela dne 30. septembra kurz fres. 86'80, je padla v soboto na fres. 80'25. ali za fres. 6'55. Turški vrednostni papirji so se dosedaj držali nekoliko boljše. Vzrok je gotovo ta, ker v Parizu v splošno balkansko vojsko še ne verujejo. — Turške tebačne akcije so notirale 30. septembra fres. 348'—, 12. t. m. pa le fres 315'—, padle so torej za 33 frankov. Akcije >-Banque Ottomane« so imele dne 30. septembra kurz fres. 674'—, 12. t. m. fres. 641'—, kurzna izguba fres. 33'—.
Francija ima z Balkanom velike trgovske zveze, zato je pričakovati, da bodo na francoskih borzah padali kurzi tudi akcijam domačih bank in podjetij, ki se pečajo s trgovino na Balkanu.
Kakor poročajo brzojavi, bila je v soboto popoldne na dunajski, kakor tudi na tržaški borzi panika. Nekatera podjetja ao s svojimi akcijami dosegla zelo nizek kurz.
Naši denarni zavodi sicer niso na Balkanu močno udeleženi, dasi so se nekatere avstrijske banke zelo trudile, udeležiti se s svojim kapitalom na Balkanu. Danes se lahko veselijo, da se jim je to lc v majhni meri posrečilo. Najbolj jc zainteresirana ^Landerbank«, katera se je tudi prva začela zanimati za razširjenje svojega delokroga na Balkanu. Ta banka je udeležena s svojim kapitalom pri »Srbski kreditni banki v Belgradu«, katera ima tudi v Šabcu svojo podružnico. Dalje je udeležena tudi pri -»Rumunski kreditni banki v Buka-reštu«, ki ima podružnico v Braili. Pred časom je bila tudi precej udeležena pri j>Banque Salonique v Solunu, a je odstopila velik del svojih akcij pri tem zavodu ; Anglo-avstrijski banki«. Na Balkanu je precej zainteresiran tudi »Wiener Bank-Verein«, ki ima v Carigradu svojo podružnico. Udeležena je tudi pri -Banque bal-canique- v Sofiji in pri *Banque commer-ciale roumaine« v Bukareštu. Manj so udeležene »Verkelirsbank« in »Prager Kreditbank«. Tudi nekaj čeških bank ima, predvsem v Črni gori, naloženega nekaj svojega kapitala. V teh časih je celo dobro, da kot bližnji sosedje nismo preveč enga-žirani v teh balkanskih pokrajinah.
Bclj kakor naše banke, je pa zainteresirana naša zunanja trgovina na Balkanu, zlasti sladkorna industrija.
Kakor smo že omenili, je balkanska vojna nevarnost zelo vplivala na avstrijske borze. V nastopnem podajamo pregled o kurzih nekaterih važnejših podjetij dne 12. t. m. Številke v oklepajih značijo kurz 30. septembra. Anglo-avstrijska banka K318'— (333'—), W.-Bank-Verein K 504 —
(536—), BodenKreditanstalt K 1180'—
1126J—), Čsterr. Kreditanstalt K 605 — (639—), Utnderbank K 490'— (529--.), Unionbank K 582"— (612'—), Donavska parobrodna družba K 1149'— (1356—), Avstrijski Lloyd K 521'— (579 —), A. E. G. Union K 539— (693 —), Alpine Montan K 981'— (1103 —), Praška želez, indust. K 3443 — (3820 —), Waffenfabrik K 1000'— (1135—), Škoda-akcijc K 720 — (805—), Leykam-Josefsthal K 464'— (505'—), Riu-nione Adriatica K 3990'— (4125'—), Au-stro-Amerikana K 228'— (nove akcije sc ponujajo po K 240'—), GcroKnich, par. društvo K 520 — (610—), Union, Dubrovnik K 267— (30850). Navigaz. libera triestina K 670— (682'—), Ampelea K 420'— (466'—), Cementna tvor. Split K 400 — (469 —), 1. Čist. riža Trst K 870 — (948 —), Stabil. tecnico v Trstu K 9600'— (10.000'—), Assicurazioni generali nap. 940— (986'—). Izmed večjih bank je obdržala dne 12. t. m. isto kurzno vrednost, kakor jo je imela dne 30. septembra, tržaška Banca commerciale«, namreč K 1050'—. Velike kurzne razlike imajo Bodenkreditanstalt K 102'—, W.-Bank-Verein K 32"—, Landerbank K 39'—, Unionbank K 30'—. Jako so padli kurzi avstrijskim parobrodnira družbam. V »N. Freie Presse« je sicer podal glavni ravnatelj Avstr. Lloyda, Frankfurter, izjavo, glasom katere naj bi avstrijsko parobro-darstvo z mirnostjo gledalo na balkanske dogodke. Zlasti Lloyd, ker mu ne bo treba ničesar izpreminjati na redni parobrodar-ski zvezi v Levanti. Kako slabo je glavni ravnatelj Lloyda o tem informiran, se je pokazalo dan pozneje, ko je »Presse« objavila njegov članek. Lloyd je namreč razglasil, da ne more več sprejemati blaga, namenjenega v bolgarske luke, ker vsled zavarovanja istih z minami ne bodo par-niki Lloyda obiskali bolgarskih pristanišč. Kurz Lloydovih akcij je padel za K 56'—. — Avstro-Amerikana jc sklenila na zadnjem občnem zboru zvišati kapital od 18 na. 24 milijonov kron in v ta namen izdati za 6 milijonov novih akcij, nominale 200 K, po kurzni vrednosti K 240'—. Sedaj so pa padle delnice od K 240'— na K 228'—. Nova emisija bo imela slab uspeh. Zelo so padle tudi delnice lošinjske družbe »Gero-linich«, za K 90'— pri akciji. Dasi ta družba zelo dobro posluje. Dubrovniška Union je tekom tedna tudi izgubila K 41'50 na kurzu. »Navigazione libera« v Trstu pa celo K 112'—. Dunajska donavska paro-plovska družba je seveda pri mobilizaciji balkanskih držav do sedaj še najbolj prizadeta, zato so njene akcije tudi padle za K 207'—. Izmed industrijskih podjetij so padle Alpine Montan za K 122'—, Praške železniške družbe za K 377'—, Waffen-fabrik za K 135"—, Škoda za K 85'—. Izmed zavarovalnih družb so padle »Riu-nione Adriatica« v Trstu za K 225—, Assicurazioni generali« pa za nap. 46'—. Te dve družbi imate svoje delovanje razširjeno tudi na Balkan, zato so akcije tudi tako padle.
Z gotovostjo se pa lahko računa, da bodo kurzi še padali, zlasti ako se ne posreči omejiti splošnega požara.
Tisti, ki so pred izbruhom črnogorsko-turške vojne špekulirali na >baisse«, imajo sedaj svojo »žetev«.
Nasprotno od vrednostnih papirjev pa gredo cene živilom, predvsem žitu, zlasti ovsu, navzgor. Pšenica jc notirala koncem septembra K 1115, 12. t. m. K 11 58, rž septembra K 9'44, v soboto pa K 10'66, oves septembra K 10'28, v soboto pa K 12'16, odjem za oktober, cene za 50 kg. Najbolj je poskočil oves, za celih K 1'88. Oves se seveda v vojnih časih najbolj potrebuje, zato je pa tudi zadobil takoj po izbruhu vojske tako .visoko ceno. Poskočila je tudi koruza za majski termin od K 7'64 na K 8'32, za takojšnji odjem pa od K 9'38 na K 10'35, oziroma na K 10'65. — Glede koruznega konsuma smo jako odvisni od Balkana. Ako ne bo prišla na naš trg spomladi koruza z Balkana, bodo cene znatno poskočile.
.Vojni oblaki, ki lezejo širom balkanskega polotoka, so pretresli celo Evropo. Ko so pred letom pričeli pokati topovi ob obrežju severne Afrike, ni imelo to na evropskih borzah skoro nobenega odmeva, razun da so padli nekoliko turški in italijanski vrednostni papirji. Drugače je sedaj! Vojska balkanskih držav bo zapustila, četudi ostane »status quo«, in četudi sc vojni požar omeji samo na balkanske države, nedogledne posledice na gospodarskem polju. To že sedaj čutijo borzijanci, zato vlada žc cel teden, posebno pa je vladala
v soboto na borzah" mučna napetost in
strah pred nastajajočo škodo, ki zna marsikateri zavod in posameznika potegniti v propad.
Dostavek: Nekateri listi so prinesli brzojave, da je bila v soboto vsled vojne na Balkanu na dunajski borzi velika panika. Vrednost papirjev še hujše pada. Glasom teh vesti so padle akcije Landerbank, na K 480 —, :'Škoda« celo na K 690'—, kar bi znašalo pri »Landerbank« razliko od 30. septembra za K 49'— in pri »Škoda« K 115'—.
Zalopa:
Mihael Hrtnsr in H.ŠarabDn. Marijan?.
ki izgledajo zdravo in čvrsto, i: odgojiia moja žena po mojem navodilu s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ubald pl. Trnk6czy, lekarnar v Ljubliani. Tega dej>tva mi ne more nihče odreci. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na Štirinajstletni izkušnji. Sladni čaj je kot redilno sredstvo za otroke, kateremu sc primeSa malo mleka in sladkorja, varuh za dojenčke, čegar raba tvori odporno silo, da, skoro izključi otročje bolezni in učinkuje brez graje. Drugič: Medtem ko stanejo vsa druga redilna sredstva za otroke po 1 2 kroni in se v par dneh porabijo, stane sladni čaj zavitek '/»kg samo 60 vinarjev; s tem se lahko hrjni dojenček 20 do 50 dni. Nadležni in dragi Soxhlet-aparat odpade. Zadostuje navadna steklenica za dojence. tladni čaj, ki ga izdeluje doktor p. Trnkoczy, je brez Ivomno velika pridobitev na polju otročje prehrane in Stedljivosti.
Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 30 % prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto neredilne, razburljiva kave, čaja, sladni čaj znamka „S!adin". Posebno priporočljivo za bolnike ln slabotne.
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih Sladni čaj znamka ,Sladin', izdelan po dr. pl. Trnkoczg-ju se ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zalopa pri lekarnarja pl. Trnkoczy v Ljubljani. Kranjsko. Po poŠti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. franko, postni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10-— franko. Na Dunaju v lekarnah: Trtikoczjj V. S c h S n -bru nn erstr. 109; III. Radeč kg platz 4; Vili. Josefstadterstr. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 4.
Za resničnost zgoraj navedenega jamči tu navedenih 5 Trnkoczyjevih tvrdk, ugodna spričevala zaupnih oseb in stotina zahvalnic mater, med njimi takih, ki so že obupavale pred vporabo sladnega čaja, ker se jim ni obneslo nobeno drugo sredstvo.	3266
sredi trga z gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj njiv, pripravna za vsako obrt. Vprašanja na M.Hribar, Mengeš. 5221 1
Adela Sattler naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov globoko užaljena tužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma svak in stric, gospod
Ft?an Sattiet*
kantiner in hišni posestnik
včeraj dne 14. oktobra ob četrt na štiri popoldne v svojem 47. letu, po prejemu sv. zakramentov zu umirajoče, blaženo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika so vrši v sredo dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiSe žalosti Dunajska cesta St. 58 (topničarska vojašnica) na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi pri Sv. Petru v četrtek dne 17. t. m. ob '.). uri dopoldne.
Ljubljana, dne 14. oktobra 1912.
štirivoglate oblike z /leblčcm za obešanje na slikarsko paleto
za akvarelno slikanje
(varstv. znamka)
J. Klein, Ljubljana
so praktične in radi lepe oblike zelo priporoiS ljive in imajo to prednost, da se lahko pri delu obesijo na paleto; radi tega jim moramo dati prednost pred vsemi doslej v trgovini se na-iiajajočimi posodicami iz pločevine, kamenine, aluminija, kakor tudi radi snažnosti in priroč-nosti.	3262
Cena komadu 20 vin. Pri večjem naročilu primoren popust. Dobivajo se pri
J. Klein, Ljubljana V/cliova cilca 4 la Frančiškanska al. 8.
Pri občini Bled je razpisano
mesto za stalno službo
3216
redarja
z Ie'no plačo 800 K in 200 K od ogledovanja mesa ter prosto stanovanje in službeno obleko.
Pozor rojaki!
se proda iz proste roke, kor sem naseljen v Ameriki in ker sc ne mislim več vrniti v staro domovino. Hiša je v predmestju Škofje Loke, Spodnji K:irlovec št. 28, ima v pritličju 3 sobe in 2 kleti, v prvem »adstropiu 6 sob, krita je z opeko; poleg hiše je ograjen sadni vrt in dobra pitna voda. K posestvu spadajo 3 parcele gozda. Vse skupaj se ceni ni 8000 K. Natančneja pojasnila daje Franc Križaj v Retečah št 12, p. škoija Loka. 3212
Žitno kavo, najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4 — po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr.porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VU. 586 Češko.	3016
Izgofouljene obleke
za moške ln otroke v veliki Izbiri po zmerni ceni v manufakturnl trgovini
W	2934
UuMjana p g* j SltOfli *rao-žhBtije
Kranjska deželna banka u LJubljani
u deželnem dvorcu
obod o Gosposki nlicl 2.
Obrestuje hranilne vloge po
47.7»
brez vsakep« odbitka Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komnnalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4V-7.
komunalnih zodolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4'/?/.
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne zadolžnice in zastavne liste.
Banka je papilarao varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne nre aa stranke vsak delaonlk od al B. ure dopoldne do 1. .^e popoldne.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškero.