184 Naši dopisi. V Gorici 7. junija. — Slišali smo nedavno toiiko govoriti in po časnikih toliko beremo o ,,pravnih razmerah" katol. cerkve, da mi ta terminus technicus vedno po ušesih doni. Tako mi je prihajal na misel tudi o letošnji procesiji sv. res njega Telesa, s katero imata zdaj naša ital. dva časnika ,,Eeo" in ,,Isonzo" veliko opraviti. Kaj je neki bilo? Nič tacega, da bi pretilo razrušenje katoliški cerkvi; ali — naš oče župan je že spet postal glasovit junak. Ni ga bilo za procesijo — in tudi nikoga druzega ne od mestne gosposke; in to v prvo, kar Gorica stoji. Naša napred-njaška mestna gospoda se postavlja na brezkonfesijo-nalno stališče in hoče s tem opravičiti svojo nenazoe-nost pri katol. obredih. Prav za prav posnemajo naši Tržaške mestne gospodarje, toda bo jih letos nehote prekosili; kajti Tržaški župan se je procesije — po vsem in vkljub vsemu , kar se je bilo v ondašnjem mestnem starešinstvu zgodilo — udeležil. Naš gospod oče Perinello pa se ni odlikoval samo z nenazočnostjo, temuč je vrgel pod klop tudi prijazno povabilo, s katerim je (letos v prvo) knezo nadškofijski ordina-rijat municipij in starešinstvo k procesiji vabil. Ni namreč vabila nobenemu starešini pokazal; in zarad tega se niso tudi oni mogli uradno procesije udeležiti. Mestne zastave tudi ni bilo pri procesiji. Se nekaj. Plačeval je magistrat do sedaj tudi smodnik za streljanje s topovi z Grada (za 15 strelov kakih 8 gold.); letos je ta pičli strošek odrekel! Natisnjenega procesnega reda, kakor po stari navadi, tudi ni priobčil. Iz vsega tedaj se razvidi, da so naši mestni očetje prav — možje na svojem mestu! — Zarad teh reči „Eco del Lit." župana etc. napada, ,,Isonzo"-u pa je vse prav, kar župan počenja. Kar se tiče slavne osebe naše županske mag-nificencije *), moram jaz na tihem povedati , da mi je skor prav, da ga ni za „nebom" , kajti mi Goričanje, ki smo vajeni videti pod nebom najlepšega starčeka vse dežele, videli bi radi tudi za nebom takih zastopnikov našega mesta, kakor so bile impozantne osebe prejšnjih naših županov. Ali za osebe ne grč tukaj, ampak; za princip. V to spuščati se, pa ni tukaj prostora. Vsakako bo treba prepir o pravnih razmerah katol. procesije rešiti. — V ostalem zapazujemo, kar se tiče procesije same, v mnogih ozirih velik napredek : zališanje oken je vsako leto splošniše, udeležitev cbil-niša (za procesijo gred6 zdaj grofinje in mnogo moške in ženske gospode, česar nekdaj ni bilo); težko pa pogreša reda, zlasti pri sprednjih oddelkih, vsak, kdor se slavnoznane ,,Goriške procesije" iz prejšnjih časov spominja. — Tretja tiskarna v Gorici je od namest-ništva dovoljena vkljub rekurzu sedanjih 2 tiskarjev in vkljub menda neugodnemu sporočilu tukajšnjega mu-nicipija. Tiskarna je že nekaj časa urejena in na delo pripravljena. Tiskala se bosta v njej ,,Eco" in „Glas"; veri nasprotnih reči tiskarna ne sprejme v natis. Prostori nove Majling-ove tiskarne (prav za prav nekaterih udov naše konservativno katoliške stranke), so lepši, ko obeh unih, Paternolli eve in Seits-ove. — Danes se blagoslavljajo novi zvonovi na sv. Gori. — V kratkem bomo imeli tudi v tukajšnji farni cerkvi na Travniku 5 novih zvonov, ki jih viije Videmski zvonar v tukajšnji svoji »vonariji. Čudna prikazen ! Bolj ko „vera peša" — več cerkva se zida in več cerkvenih naprav in priprav vstaja iz — ^brezver-stva" (kali?). — Hočete li še košček ,,politike"? Berite predsednikov govor in tajnikovo sporočilo v občnem zboru društva ,,Gorica" od 28. maja (glej štev. 23. „Glasa"!). S'cer pa prepustimo besedo ,,Glasu '. — Še o marsičem bi „Novicam" lahko kaj povedal, ali — un bel tacere non fu mai scritto. Iz Nemške vasi Postojnskega okraja 5. junija. (Zahvala.) Ko nam je c. kr. kmetijska družba Kranjska preteklo leto za napravo vodnjaka zagotovila 100 gold. podpore, smo toraj koj začeli k temu se pripravljati. Ker nam je pa zarad uboštva in silno slabe letine delo težavno biio, smo milostljivo gospo Kalištrovo, vdovo v Trstu, pome či prosili, in ne brez vspeha, kajti podelila nam je 200 gold. pomoči tako, da smo en vodnjak napravili, kakor je bil naš namen. Akoravno smo morali pri omenjenem delu obilno delati z živino in rokami in nismo z omenjeno podporo in pomočjo vsih stroškov pokrili, si vendar štejem za dolžnost, v imenu svojih siromaških sosedov očitno zahvalo izreči c. k. kmetijski družbi, kakor tudi usmiljeni gospej Kalistrovi za izdatno pomoč, ker iz nase lastne moči ne bi bili mi nikakor tolike nadloge rešeni, namreč pomanjkanja vode. Kolika nadloga je to, le tisti ve, ki jo skusi. — Tej zahvali pa le moram vendar pridati grajo dveh podobčanov, katera se nista hotela omenjenih dobrot vdeležiti in ne najmanjšega dela pri vodnjaku storiti ; to je pač ostudna samoglavnost. Jože Polh, župan v Nemški vasi. Iz Podkraja nad Vipavo 5. junija. — Ker se po neprijetnem slučaju moje ime pogreša pri zahvali v zadnjih „Novicah*' javno izrečeni gospodu grofu K. Lan- *) V laških mestih, n. pr. v Trsta, naslavljajo župana z ,,magnifico Podesta". 185 thieri-ju, gospej Kalistrovi ia drugim, naj blagovolijo „Novice" objaviti, da se tudi jaz kot zastopnik tukajšnje cerkve najgorkejše zahvaljujem vsem dobrotnikom za milodare, s katerimi so pripomogli, da se bode naš zvonik lože in hitrejše dovršil. Bog živi vse milosrčne darovalce! — Naj mi je dovoljeno pri tej priložnosti dopisu v „Novicah" 3. junija 1874 to dostaviti , kar bi v njem biti moralo, ako bi bil hotel dopisnik občinstvu nepristransko naznaniti tukajšnje okoliščine. Poglavitnih dobrotnikov omeniti je dopisnik gotovo le pozabil. O popravah tukajšnje cerkve sporoča tako, da morajo bralci misliti, da razun od njega omenjenih dobrotnikov je vse drugo le tukajšnja občina storila. Tudi jaz hvalim občino in rečem, da je pri bvoji revščini veliko storila, toda vsega pa vendar ne. Kdor je pri tem največ storil, je — mrtva rofca, od liberalcev tako imenovana. Ustanovniki cerkvenega premoženja imajo pri tem največ zaslug. Prijazna cerkev s trdnim stolpom vred jim zdaj stoji kot najkrasnejši spominek. Naj bi tedaj Podkrajci tudi te dobrotoi&e, katere je zadnjič dopisnik prezrl, v hvaležnem spominu imeli! Liberalne nasprotnike cerkvenega premoženja pa povabim v Podkraj, da se prepričajo z lastnimi očmi, kaj tudi mrtva roka za občni blagor stori. Jože Vidmar, oskrbnik Podkrajske duhovnije. Iz Fužin na Gorenskem 8. junija. — Na dopis v „Freiheit" štev. lu ,,šolsko stanje v Weisenfelsuu sem primoran nekaj pojasnil svetu povedati. Dopisun neresnice pravi, da so prebivalci na Fužinah Saks o ni, trdi nemci in da kar nič slovenskega ne umejo. Ne vem, po katerih znamenjih jih za Saksone spozna. Več kakor polovica jih je, ki boije slo venski,^ kakor nemški znajo. Nemščina njihova je pa takale: Ce se praša po gospodarji, se ve da po nemški, je odgovor: „is vald gonga kušuten posekuten, pa drev bo dra doina." — Potlej se vrže kakor grozovita hijena na tukajšnjega zdaj v pokoju tukaj živečega učitelja, in mu očita, da se je bolj trudil po stranskih zaslužkih, kakor za šolo. To je grdo in hudobno obrekovanje zagrizenega nem-čurskega dopisuna. Ta marljivi učitelj je bil pri nas okolo dvaintrideset let učitelj in si nabral lepe zasluge ne le v šoli, ampak tudi v cerkvi in pri vseh faranih, katere bodo veliko let med nami nepozabijive ostale. V prostih urah ni rok navskrižem držal, ker šolski dohodki so bili prepičli, da bi se bil mogel preživeti, pa vendar šolske ure nobene ni zamudil. Priča tega je zlati križec, ki še dandanes kiača njegove neomogle prsi, in katerega so mu presvitli cesar Franc Jožef zarad pridnosti v šoli podelili. S pridnostjo in varčnostjo jsi je nabral lepe svote, s katerimi je že marsikaterega iz zadrege otel. — Ko se je starji učitelj v pokoj podal, pravi dopisnik, so prišle mlajše moči na njegovo mesto, pa tudi te niso tirjat^am zadostovale. Na to se Vam druzega ne odgovori, kakor na pregovor se Vas opomni: Vsak naj najpred pred svojim pragom pometa. Vi opazite koj pezdir v očesu druzega, v svojem pa še bruna ne. Ali mislite, da ljudstvo ne ve, kedaj morate v pisarni sedeti? Nadalje pravi zagrizeni nemčurski brezverec: „Kaj se je zgodilo s š«;lo, ko se je bil zadnji učitelj drugam preselil, da šolska mladež ABC in Očenaša ne pozabi? Gospod fajmošter nado-mestuje učitelja, hodi pridno v šolo in za svoj trud si je priboril veči del učiteljeve plače." Vi nesramnež, veste dobro, da naš gosp. fajmošter nimajo celo nič plače za podučevanje šolske mladine, pa vendar tako trdite v svojem dopisu! Samo po sebi se ve, da ste čisto brezznačajen. Škode imajo pa res dosti, ker preskrbujejo vsa šolska orodja, ki se na Fužinah nikjer ne prodajajo. Tudi pravite, da šolski svetovalci ia so- seskini odborniki ne znajo niti brati niti pisati, svojih otrok ne pošiljajo v šolo in so ,,ercklerikalci". Gotovo te v vsakem oziru poštene može zato tako hudobno ob-rekujete, ker nočejo Vaše pesmi peti. Vi bi radi prišli na krmilo, Vas pa dobro poznajo, da ste zviti, kakor lesijak. — Sicer ni vredno, da bi Vam odgovarjal še bolj obširno na Vas lažnjivi dopis v „Freiheit", pa potrebno je, da svet zvč, kak „neresnicoljubu ste. Iz Ljubljane. (Iz seje deželnega odbora 5. junija.) Na povabilo deželnega predsedstva se deželni glavar vitez dr. Kaltenegger vdeleži komisijskega posvetovanja 8. junija v Novem mestu o razdelitvi oO.OOO gold. državne podpore za Dolence. — Deželnemu zboru se bode predložil načrt o prenaredbi instrukcije za deželno računovodstvo. — Sklenilo se je, obrniti se na deželno vlado za podelitev denarne zaloge ali posojila iz državne blagajnice za plače učiteljev ljudskih šol, ker c. k. davkarije še zdaj niso začele poberati priklad za učiteljske plače , iz deželnega zaklada se je pa od 1. oktobra 1873. 1. do zdaj že toliko za učiteljske plače založilo, da bi imenovani zaklad iz navadnih za leto 1874. preračunjenih in v zadnjem deželnem zboru sklenjenih dohodkov več ne mogel dajati zalog za plače ljudskih učiteljev. — Vsled dopisa deželne vlade zarad vpeljanja deželnih okrajnih živinskih zdravnikov se povpraša Stajarski deželni odbor, kako je tam s to rečjo, koliko okrajnih iz deželnih dohodkov plačanih živinskih zdravnikov imajo tam, kako so ti plačani in kake študije imajo. — Županstvu na K .. . se na vprašanje, kako ravnati z onimi, ki hiše in druga poslopja brez dovoljenja stavijo, odgovori, da naj postopa v takih slučajih po §. 28. točki 10. občinskega reda in po poduku, ki je občinskemu redu pridan o oblasti in opravkih občin in županov (stran 35. in sledeče I. zvezka v mali obliki na svitlo danih zakonov in ukazov za Kranjsko). — (Banka ^Slovenija.") Novoizvoljeno ravnateljstvo banke ,,Slovenije" imelo je v nedeljo 7. t. m. prvo sejo, kateri je predsedoval podpredsednik g. Debevec, ker prvosednik knez Saira zarad opravil ni mogel priti v Ljubljano. Ravnatelji so po natančnem in temeljitem sporočilu o stanu banke, katerega je sestavil voditelj g Blaške, se prepričali, da bode po varčnem in srečnem delovanji mogoče, vtrditi in povzdigniti na korist slovenskega naroda ustanovljeni zavod. Posrečilo se je marljivemu voditelju banke, skleniti jako ugodne pogodbe z dobro znanimi pozavarovalnimi društvi; ta bodejo pri večin zavarovanjih prevzela izdaten delež, kar bode tudi pri naši banki zavarovanim strankam na dobro in za vtrjenje zaupanja dobanke koristno, kajti ta pozavarovalna društva doplačujejo svoj delež tako, da zavarovanci nikdar ne morejo trpeti škode. V korist banke vršile so se tudi spremembe v skoro vseh podružnicah, za glavne zastopnike izbrali so se zanesljivi in premožni možje , a tudi po druzih krajih Avstrijsko ogerske države se bodo nastavili zastopniki brez novih stroškov. Tudi bo banka direktno delala na Francoskem , Italijanskem in Angleškem . sploh kolikor mogoče se previdno razširjala. Sklenilo se je dalje , naprositi visoka knezoškofijstva v slovenskih deželah, da bi po okrožnici blagovolila priporočati župnikom zavarovanje cerkva in farovžev pri banki. Tako bi banka ,,Slovenija" pomnožila 3voj dohodek, ravnateljstvo banke pa je pripravljeno odstopiti precej odstotkov dohodka teh zavarovanj za cerkvene namene , kakor isto hoče storiti ptuje zavarovalno društvo. Da bodo pri tem podvzetjl, podpirali ravnateljstvo vsi rodoljubni slovenski duhovni, zarad tega ni dvomiti. — Za povekšanje bankinih dohodkov se je sklenilo oddati v najem bankine prostore za štacune, kateri se bodo gotovo lahko in dobro spe- 186 čali. Konečno bili so iz ravnateljstva izvoljeni za voditelje banke gg. Brus, P a kič, Fr. Ravnikar in Solinajer. Ako se v tej seji storjeni sklepi srečno izvršijo , česar se imamo pri energičnem postopanju novega gosp. podpredsednika in voditelja gosp. Blaške-ta nadjati, storil se je izdaten korak k srečnejemu napredovanju prvega slovenskega zavoda te vrste; naj bi ga pa tudi slovensko občinstvo vseh političnih strank krepko podpiralo. — Gosp. dr. Jan. Bleiweis se je podal za nekoliko časa v Bled , da si okrepčd nekoliko bolne oči. — (Sokolovski večer) preteklo soboto v Ljubljanski Čitalnični gostilnici je bil prav kratkočasna veselica za občinstvo , katerega se je bilo mnogo zbralo. Pelo in godlo se je vrlo in po ,,loteriji" je dobil fond ^dramatičnega društva" blizo 90 gold., kateri mu bodo gotovo dobro došli. — (Vabilo k besedi Ljubljanske Čitalnice), ki bode nedeljo dne 14. junija 1874 ob 8. uri zvečer pri lepem vremenu na čitalničnem vrtu. Program: 1. Tovačov-sky: ,,Straža na Visegradu". Veliki moški zbor. — 2. Engelsberg: „Kak daleč". Moški zbor. — 3. Ne d ve d: ,, Zvezdi". Moški zbor in baritonsolo; šolo poje gosp. Pucihar. — 4. Cveterospev. — 5. Abt: ,,Plesalna". Moški zbor. — 6. Herold: Napitnica iz opere „Zampa". Zbor in bariton-solo; soio poje g. J. Nolli. — 7. Nedved: „Pesem lovčeva". Moški zbor. — Med posamesnimi številkami igra c. k. vojaška godba. — Ako je vreme neugodno, bo beseda prihodnjo nedeljo. — (Mesečni shod) političnega društva „Slovenija" bode jutri v četrtek 11. junija s sledečim programom: 1. Razgovor o rokodelskem delovanji v posilnih delal-nicah in v kaznovalnicah. 2. Pregled o delovanji Ljubljanskega mestnega starešinstva zadnjih 5 let. — (Davkovska priklada.) Zavitki za pisma (Brief-eouverts), ki so se zdaj prodajali za toliko, kolikor je bila vredna marka na njih so postali pol krajcarja draži, toraj velja navaden zavitek za pismo zdaj 572 kraje. Zakaj je več vreden, nam ni znano, a zdi se nam, da je to le nova davkovska priklada. — (Nova telegrajijska postaja), zvezana s pošto, se je napravila v Št. Jerneji na Dolenskem. — (Ironija osode.) V ^Novicah" že omenjeni krojač M. Kune, ki je v delavskem društvu govoril za to, da bi se stalne armade v Avstriji odpravile, je bil sam zadnjič k vojakom potrjen. Veče ironije osode pač skoro ni misliti. — (Pobirki iz Časnikov.) Posajenje g. Lasa na na mestni prestol Ljubljanski je dalo zopet ,,Tagblattu" ugodno priliko, pobahati se s svojo stranko. Zato je napisal dolg članek novemu županu na čast, v katerem med drugimi trdi, da zdaj že nekaj let sedi v mestnem starešinstvu „cvet Ljubljanske inteligencije." (Pa ne, da bi se kdo smejal!). V tem članku trdi nemškutarski in vsakemu birokratu služni list dalje, da bode zdaj v Ljubljani tlak boljši, boljša skrb za javno varnost, da ne bo toliko beračev in potepuhov, manj kužnih bolezni in Bog vedi kaj še druzega ne, kar nadleguje več let že Ljubljančane. Toda čujte, zakaj vsega tega ne bo? Zato, ker je novi župan gosp. Lašan — ustavoveren! Glejte si no! Kdo bi bil mislil, da je ustavovernost ,,Reva!esciere du Barry" zoper vsako srenjsko bolezen! Zakaj nam ,,Tagblatt" prej ni že oznanil te univerzalno zdravilne moči ustavovernosti ? Kako, da do zdaj ni pomagala? saj nam je znano, da Dežman ni nič manj u3tavoveren od Lašana, če tudi ni mislil na ,,guillotino"! Take reči bi se morale koj poskusiti. Morebiti pa ima le g. Lašanova ustavover- nost to obče-zdravilno moč, da preganja koz6, berače, potepuhe, straši tatove in popravlja tlak! — Strašno veliko vredne se zde „Tagblattu" in „Laib. Zeitung-i" hvalne besede, ki so puhtele gosp. Lašanu na čast „iz kneževin ust" (Metternichovih). No, se ve da, kar knež-nja usta hvalijo, je gotovo izvanredno izvrstno, toraj so Ljubljančani res srečni, da imajo župana moža, kateri je Metternichu všeč. O saneta servilitas! Če bi knez Metternich pohvalil svojega kočijaža, bodo najbrže naši mestni očetje hiteli ga volit za župana! O napredek, kam si že prišel! — Pri vsem tem pa „TagbIatt" po-vdarja, da se župan nima pečati s politiko. Mi smo mislili, da je ustavovernost politična lastnost; zdaj pa vidimo, da mora na priliko tudi čevljar ustavoveren biti, če hoče delati dobre čevlje.