Štev. 140. V Ljubljani, četrtek, 23. j PoStitlna plačana v gotovini. Leto I. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144*— *a pol leta K 72*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10*- flradiiištw In upravnlH« * Kopitarjevi ulici Šte». S — Telefon urednižtva Ste«. 50 — Telefon «=s upravništva Ste*. 228 t=> CENE PO POSTI: za četrt leta K 36*«— za en meseo K l?— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN, Kssms%i«saBi Do konte zmage! , Glavna naloga dobro urejene in up-ra-Ijane države je, da skrbi za splošno so-Cla^0 blaginjo in omogoči posameznikom ^boden razvoj duševnih in telesnih spo-obnosti ter dovede interese posamezni-°v in ^ skupin v sklad z interesi celote, amo tisto državo moremo imenovati dr-jav°, socialne pravičnosti, ki si prizadeva, a si blagostanje enakomerno porazdeli, 1 Preprečuje izkoriščanje posameznikov stanov po drugih posameznikih in sta-m ki spoštuje osebnost, pravice in v °do vseh svojih državljanov. L. V minulih desetletjih so se razvile •ociaine razmer« tako, da je v državah oblasti nekoliko bogatih in pri-^giranih slojev, ki so v imenu poKtične-gospodarskega in kulturnega liberali-k®* izkoriščali politično, gospodarsko in obf P1? °žroinne ljudske mase. Politična je bila v rokah plutokratov-boga-v gospodarstvu, je izginil vsak red. jl j® je na eni strani razvil objestni te kapitalizem, na drugi strani F® strašni pavperizem — revščina. Pra-Lp° do kulturnih pridobitev so si prisva-sam0 tisti, ki imajo poilne žepe detnar-t t sc je razdelil na gospodo, , eri pripadajo vse pravice in predpra-p® — in na sužnje, ki so brezpravni, rrvi so na svetu za to, da vživajo, vsi drugi **, da delajo in srtradaijo. Krščanski P°iem pravičnosti, enakosti in bratstva je P°Polnoma izginil. Teh težkih socialnih krivic niso mogli Ponašati tisti, ki so bili izkoriščani, Po-®^vili so se po robu bodisi z viharno sojino revolucijo bodisi z resnim in vz-prizadevanjem za preosnovo ce-reda socialno-gospodarskega čet.' ^ mi smo se pridružili gostim načel l8®1’ K1 za^te'v'aj°« da se krščanska vseh Pravičnosti dosledno izvajajo na iavn ^°^ro^j^1 človeškega zasebnega in delovanja. Trdno prepričani o in pravilnosti krščanskih načel za ® ^di in za vsa področja njihovega dela ®e lotili posla, da tem načelom pri-t !?Im0 spoštovanje. Prepričani smo dalje o tem, da je ravno delavskemu in r®etskeniu stanu, poverjena naloga, da Pal krščanski reformator danaSnjega *^Y“Ua,,Uf UflittKSUJtJg* so- 0H+ j ’• gospodarskega svetovnega reda. tfa t ^ar’ S ^ca^erim s®10 se lotili te-S reiormatoričnega posla mi in vsi drugi rscanalci delavci po celem svetu. tovi "a®1 država je zagazila v blato Rosnega liberalizma. Mi smo pa sklenili, jj* uredimo tako, da bo država popolne ^ave socialne pravičnosti, Mi stremimo Politično demokracijo, v kateri bo vsem f^^neznikom in stanovom zajamčena poučna svoboda, politični razvoj in vpliv Opravo države. Proglasili smo načelo ; °r ima dolžnosti, naj ima tudi pravice, v Mi stremimo za gospodarsko demo-£*jo. v kateri bo vsakomur zajamčeno ^®toino življenje in v kateri ne bo izko-®čanja ne med posamezniki ne med sta-?OVl* Hočemo končno tudi to, da bo vsa-oniur zagotovljena svoboda njegove vesti Prepričanja, Na popolnoma nasprotno stališče se J® Pa postavila sedanja vlada, V politič-pogledu izvaja absolutizem in grozi Pripovednikom zdravih demokratskih idej sk ° na*i^m- V socialno-gospodar-, ©m pogledu ščiti na najkrivičnejši način aPrtalizem odvzemajoč delavstvu vsako redktvo pravične obrambe pred navalom “'■nasitnega kapitalizma, V kulturnem po-pa prepoveduje načela skrajne ne-j/fpoosti prezirajoč svobodo |>repričanja Vesti. Kljub vsemu temu nas ni strah! Mi ®mo, da so ideje močnejše nego največje v*xue> ®^c' K^^anstvo je zmagalo daleko iJ-cje in sposobnejše svoje sovražnike, pa r® zmagalo tudi te, ki se zbirajo v demo-atskem prostozidarstvu, Z vztrajnim, ne-strašenim in treznim delom za zmago kr-i®^stva v politiki, gospodarstvu, kulturi jlOTno rešili naš narod propada, v katerega ^ vodijo sedanji oblastniki. Z močjo naših viJ i6 "°^emo boriti proti nasilju in kri-tj.i.jJ0 Pa zato, da bo naša država država K mične in socialne pravičnosti in zdravega napredka. Tadi Srbi prali triadni ObznanL Belgrad, 23. junija. (Izvirno) V Bel- gradu se nahajajoči zemljoradniški poslanci so imeli včeraj sestanek, na katerem so sklenili, da bodo v konstituanti protestirali proti novi obznani in zahtevali, da se takoj ukine. Pailčeoa izjjaoa e RcM m Baroio. Belgrad, 22. junija. V današnji seji ustavo-tvorne skrapšcine je podal ministrski predsednik Nikola Pasii nastopno izjavo: Razen tega vprašanja, ki mi je stavljeno, sem dobil podobna vprašanja tudi od drugih gg. poslancev, čast mi bo odgovoriti nanje ob priliki obširnejše v narodni skupščini. Sedaj pa morem reči samo to, da ni podpisan noben sporazum med nami in Italijo glede skupne eksploatacije Reke in Ba-roša. Med tem je treba, da veste, da smo po rapalski pogodbi pristali na to, da se Reka proglasi za neodvisno državo in Reka ima po tej pogodbi pravico, da upravlja svoje pristanišče sama in da sklepa sporazume s sosednjimi državami Ako bi Reka ostala sama, ne bi imela nobenega prometa z drugimi sosednjimi državami, s svojim za-, ledjem, kar bi imelo za njo zelo slabe posledice. Reka mora radi lastnih interesov skrbeti za to, da doseže sporazum in da olajša in poveča promet preko svojega pristanišča. Kakcr sem rekel, ima popolnoma prav, ako sklene sporazum tako s nami, kakor z Madžarsko, Rumunijo, češkoslovaško in ostalimi državami zaledja, ki imajo potrebo, posluževati se reškega pristanišča. Med tem se vodijo pogajanja, sondira to vprašanje, in smatrale se je potrebno, zvedeti vse, kaj bi hotela Reka ponuditi, ravnotako pa tudi, da povemo mi, kaj od nje pričakujemo. Glavno je, ako se pogajamo o skupni eksploataciji Reke in Baroša, da se pogajamo s svobodno državo Reko. Reka se vsekakor more pogajati tudi z drugimi državami, toda dokler ne dobimo vsega svojega teritorija, ki nam pripada po rapalski pogodbi, smatramo, da ni potrebne, da bi se dotlej spuščali v pogajajnja. Do tedaj se omejjjerr.e na to, da država Reka organizira svojo upravo svobodno, da notilieira svoje konstituiranje in njenemu pozivu se potem moremo odzvati ali pa ne, kakor bi to naši interesi zahtevali. Tako je stališče kraljevske vlade in tako hoče tudi postopati, pri čemer bo skrbela, da se vsa vprašanja, ki se tičejo združitve z reškim pristaniščem in rapallske pogodbe, rešijo na prijateljski način z interesiranimi državami. Seja honifltniiitb Voiniak hvali Pitiiev centralizem. Belgrad, 22. junija. Ob 17. uri se je nadaljevala seja konstituante. Posl. Jovan Cirkovič (radikalec) je kritikoval posamezne člene VIII. oddelka. Zahteva, da naj se osnujejo čim več* je oblasjti, čim manjši srezi in čim večje obči-ne. Predlaga naj se Srbija razdeli v dve oblasti, v vardarsko in kosovsko. Ako bi to ne bilo mogoče, naj bi se razdelila največ na štiri oblasti in sicer na bitoljsko, skopljansko, kosovsko in plevljansko oblast. Več oblasti bi oviralo obrt in trgovino. Isti razlogi veljajo tudi za občine Za njim je govoril posl. dr. Bogomil Vošnjak (SKS) o upravni razdelitvi države. Priznati ie treba, da je vlada Nikole Paši-ča napravila velik korak naprej. (Tako velikega pa Ie že ne, da bi Vošnjak postal poslanik.) Minister za konstituanto dr. Marko Trifkovič je nato predlagal, naj se radi konkretnih predlogov čl. 95 in 96 vrneta ustavnemu odseku, kar je skupščina sprejela. Zatem ie govoril posl. Milan Pečanac (radikalec), ki je kritiko- val v glavnem delo opozicije. Zaključujoč svoj govor ie poudarjal, da je treba edinstveni narod edinstveno _ upravljati, Posl. Ivan Deržič (nar. socialist) je v s%rojem govoru poudarjal, da je debata o ustavi tragedija buržuarmh strank, ki so predolgo zavlačevale volitve, ker so hotele zagotoviti dohodke bankam in kapitalu. Sodi, da bi bila diktatura bolia kakor pa ta ustava. Kot vzrok separatizma navaja med drugim slabo rešitev valutnega vpraiania na škodo novih krajev, kakor tudi uveljavljenje centralizma, ki se sedaj izvaja. Za njim je govoril posl. S. Jovanovič (radikalec), ki je napadel opozicijo in rekel glede Radiča in komunistov, da ni treba imeti nanje nobenih ozirov, ker zasledujejo uničenje države. Pravi, da so v skupščini Hrvati, ki delajo s Srbi sporazumno in o katerih mislijo, da so pravi in iskreni predstavniki Hrvatske. Seja se je zaključila ob 8. zvečer ter napovedala prihoanja za jutri ob 4. popoldne, PREDSEDNIK KONSTITUANTE — OD-STOPI? Belgrad, 23. ziunija. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da bo predsednik konstituante dr. Ribar odstopil. Za njegovega namestnika se imenuje* večni kandidat dr. Edo Lukinič (demokrat). NEMCI ZA SVOJE ROJAKE V SLEZIH. Berlin, 22. junija. Nemški poslanik v Parizu je včeraj izročil poslaniški konferenci tudi vladam v Londonu in v Rimu objavljeno noto, v kateri naproša z ozirom na težke izgrede poljskega prebivalstva proti Nemcem v Ostrovu dne 2. junija poslaniški svet, naj opozori poljsko vlado na neob-hodno potrebnost popolnega varstva narodnih in verskih manjšin. OBSOJEN KOMUNISTIČNI VODITELJ. Berlin, 22. junija. Po enournem posvetovanju je izreklo sodišče obsodbo zoper Holtza, katera se glasi na dosmrtno prisilno delo in izgubo državljanskih pravie. Kakor znano, je Hflltz izvršil težke zločine požigov in umorov. VREMENSKA KATASTROFA V BOSNI. Sarajevo, 22. junija. Dež pada neprestano. V okolici Sarajeva je zapadel sneg in radi tega temperatura močno padla. Boje se, da bo letina popolnoma propadla, ako ne bo prenehal dež ob pravem času. , DANAŠNJA PREDBORZA. Zagreb, 28. junija. (Izv.) Današnja predbor-za notira sledeče kurze: Berlin 209, Dunaj 21.15 do 21.18; Budimpešta 59; Praga 189—200; London 547; Pariz 11.86; Italija 730—732, Newyork kabel 145.50, Newyork ček 143, dolarji 14L ffolitižni dogodki. '-j- V tržiškem občinskem odboru so se socialisti najtesneje združili in prodali kapitalistom. Izvolili so v odseke izključno le liberalce in socialiste. Nam je to popolnoma prav. Vso odgovornost bodo nosili sami. Volivci se bodo gotovo hvaležne izkazali čez tri leta za to izdajstvo rdečkar-jev. -f SamostojneŽi se kregajo. Med slovenskimi samostojnimi poslanci v Belgra-du je nastal spor, ker je večina samostojnih poslancev uvidela, da jih je vsled centralistične vladne politike v Belgradu zapustilo doma že vse ljudstvo. Dr. Vošnjak in predsednik kluba samostojnih Drofenik pa se za nevoljo svojih tovarišev ne brigata. Zato so se v seji tako sprli, da je Dro- fenik odstopil. Seveda bodo samostojni vseeno podpirali Pašičev centralizem, zato bo pa ljudstvo podrlo nje. -f Ta je centralistična! Belgrajska »Politika poroča, da je te dni neki stalno nameščeni uradnik prosvetnega ministrstva polagal izpit iz — prvega gimnazijskega razreda. Da-li je bil uspeh povoljen ali ne, poročevalec zamolčuje. Ker moramo o svojem bližnjiku misliti le dobro, verujemo, da j c gospod pisar II, klase na prosvetnem ministrstvu svoj izpit prestal dobro., Ako bo vstrajal, utegne iti v pokoj kot — maturant. Na vsak način je ta slučaj razveseljiv dokaz, da našemu centralnemu uradništvu ne manjka zmisla za izobrazbe ... + Tudi Hrvate poroča r Med najzagrizenejširai Srbijanei v Zemunu je bil po prevratu občinski odbornik opankar Jova Georgijevič. Ta je vedno stikal ra tistimi, Id so bojda za časa vejne denuneirali in preganjali Srbe. Tako je v eni zadnjih občinskih sej napadel tudi nekega občinskega slugo, ki je že 40 let v mestni službi. To je presedalo eele resnemu in mirnemu občinskemu svetniku dr. Fuggerju, ki je zaklical Georgijeviču; >Vi neprestano obsojate svojo soobčane kot denunciante in preganjalec Srbov, » vi sami ste ra čssa vojne denuneirali!< Na ta klie Georgijevič niti pisnil ni. Teda radikalni klub, čigar član je Georgijevič, je le-tega prisilil, ds zahteva v naslednji seji od Fuggerja pojasnila. Dr. Fugger je nato predložil uradni zapisnik, glasom katerega je Georgijevič meseca maja 1. 1918. oblasti denuneiral dva srbska ebrt-nika-opanlcarja, da pod roko prodajata usnje, ki je bilo zaplenjeno za avstrijsko armado. Ovadenima Srboma je policija odvzela zaloge usnja in ju kaznovala. To razkritje je bilo za Geergijeviča in njegove srbske tovariše uničujoče. Georgijevič je moral izstopiti iz radikalnega kluba in je pesta! P? . *?• Pravijo, da je takih mož med najbolj šovinističnimi zemunskimi Srbi š« velike. — V Zemunu so bili že davno na vseh uradih izmeijali predstojnike in jih nadomestili z idebrimi Srbfr, samo na pošti je bil že predsednik Hrvat. Te >de-brim Srbomt ni dalo mirovati in izposlovali so, da se tudi tu Hrvat umakne Srbu. Za novega predstojnika je bil imenovan radikalec Milan Dadič, doslej poštni uradnik v Sarajevu. Določen je bil dan, da novi predstojnik prevzame posle, V to svrho je prišel s peStnega ravnateljstva v Zagrebu poseben odposlane«. Sredi uradnega posla je pa novi predstojnik naenkrat izjavil, da nima več časa prisostvovati predaji in »rosil, naj se uradovanje ustavi in odgodi na prihodnji dan. Zagrebški odposlanee je rekel, d* na to ne moro jriststi, nakir je DadU kratko »dfcru«l: imam i»f* v radikalnem klubu r Belgrad« » grem, vi delajte, kakor vet*«!« S temi beeedeei je acMal Tako se dele po eentraftotHae! Jttfer jo preti temu, pride pod >Obznano<* rjr V rimskem parlamentu je sloveni ski poslanec dr. Wilfan odločno govoril za pravice Slovencev ter proti nasilju Italijanov. Proti njegovemu govoru so divjali fašisti, protestiral je predsednik zbornic« in ministrski predsednik Giolitti. + Vodja čeških komunistov obeta Madžarom koncesije. Na konferenci češko« slovaške komunistične stranke v KošieaK je dr. Šmeral v svojem govoru povdarjal* da so komunisti pripravljeni revidirati me* je češkoslovaške republike v prid Madžaru ski, če se ista znebi belega terorja. -|- Nov občinski volilni red v češkoslovaški. Vladni predlog glede novega občinskega volivnega zakona je samo bi* stvena revizija postave z dne 31, jan. 1919, Ta novi predlog določa, da vojaki, ki sef v aktivni službi, nimajo volivne pravice« kar naj zmanjša politično agitacijo medi vojaki in utrdi disciplino vojske. Dalje sa po tem zakonu kandidatne liste ne morejo vezati, pač pa se lahko črtajo odborniki, Če bi imel prečrtani kandidat postati od* bornik, pride na njegovo mesto kandidati, ki mu sžedi na listi. Odbornik postane lahko vsak državljan, ki je prekoračil trideseto leto starosti. Čas za reklamacije volilnega imenika je podaljšan od 8 na 14 dni, za predlaganje kandidatnih list pa od 14 na 21 dni. □c DOLŽNOST vsakega zvestega in zavednega krščansko socialnega delavca je, da naroči J«"- »NOVI ČAS«! "»C ' Pridobivajte listu novih naročnikov! 5 tem delate za razširjenje krščansko soeiaU ne misli med delavnim ljudstvom! Na delo, tovariši! ^Dnevni dogodki — Tržiško delarstfo bo letos romal« k sv. Valentinu v Ovsiše pri Podnartu dru* go nedeljo v juliju in ne prvo, ker se vršf 3. julija katoliški shod v Kranju, katerega: se nameravamo udeležiti kolikor mogoče polnoštevilno. — Jeseniee. Prijatelji Orlov, pridite v nedeljo, dne 25. junija na Jesenice k pet* najstletniei najsiarejšega odseka. Opozarjamo, da govori župnik čuk o prvih časih našega orlovstva. Orli, delavci, prijatelji mladine v nedeljo na svidenje na Jesenicah. —■ Uredba e dragiejskih dokladah drž. uslužbencev, upokojencev in upokojenk 3» izšla v >Uradnem listu« z dne 21. junija«; Glasom te uredbe se povišajo osebne dra-j ginjske doklade aktivnim ukaznim držav-j nim uradnikom, ki službujejo v Srbiji im Črni gori in sicer v Belgradu za 45, v mestih za 30, v trgih in selih za 10 odstotkov«* Nen kaznim uslužbencem z višjo kvalifikacijo za 25, 15 in 5 odstotkov. Pravoslavna duhovščina dobi draginjske doklade po 1§ dinariev na dan. Isto velja za duhovščin# drugih veroizpovedi. Aktivnim državnim uradnikom in uslužbencem, ki službujej® izven Srbije in Črne gore, kakor duhovšči-. ni se povišajo dosedanje osebne draginjsk« doklade za 10 odstotkov. Čl. 36. te uredbe se glasi: >Odločba ministrskega sveta z dne 12. junija 1920 o specialnih dokladah uradnikov, ki službujejo v prejšnjih mejah južne Srbije in Črne gore, velja še nadalje.« — Torej so za te kraje določene dvojne doklade. ~ Poverjeništre za seeialne skrb, invalidski oddelek opozarja ca natečaj za izdelavo in prw dolavo žimnic, ter prepleskanje železnih postelj —< objavljen v uradnem listu št. (55 leta 192-1, Delavska *veia. — Podelitev lekarniške koncesije. Mimstr* stve narodnega zdravja je podelilo mag. pharm. Franeu Savniku koncesijo za obratovanje javn* lekarne >pri sv. Trojiel< v Kranju, ki je bila- der sedaj last njegovega očeta, mag. pharm. Karla šjivnika, kateri jo svojo koncesijo odložil. 50 popusta carinske takse pri uvesti knjig \z Nemčije v našo kraljevino. V urad« nem listu št. 66 od dne 18, junija 1921 je izdala osrednja vlada naredbo generalne direkcije carin v Belgradu sledeče: Namestnik miiu«, stra finance, gosp, minister za gozde ia rudnike, je izvolil odločiti na podstavi {Ima 3 oredbe e plačevanju za blaga, ki se iz HfMja uvaža v kraljevino Srbov, Hrvatav ia S*rr«t-cev, da m vse hajige in občasne tiskoviaa evogu iz Nemčije v naSo kraljevino opraifiene 50% ne takse. Iz pisarne generalne direkcije Stran % >Nov? C^s«, 3nW 23, junija. 192f. štev, 139, carin v Beogradu, dne 10. junija 1921', C broj 38.473. •" h zasedenega ozemlja. Naši ljudje pripovedujejo marsikaj zanimivega in smešnega iz poslovanja tamkajšnjih uradnikov, ki razen ljube italijanščine ne znajo nobenega drugega jezika. Tako je n. pr. neka gospodična zahtevala potno dovoljenje in predložila neko listino domačega občinskega urada. Uradnik je potno dovoljenje izstavil. Ko je •prišla gospodična domov, je zagledala, da stoji zapisano- Dovoljuje se gospodični Občinski Urad, na potuje iz.., v... Seveda je bilo pisano vse, razen dveh besed, ki naj predstavljata ime in priimek gospodične, v italijanščini. Naši ljudje so seveda imeli nad tem obilo zabave. — V pijanosti zgorel. Bivši trgovski pomočnik, .30 letni Viktor Baloh iz Most št. 3, je prejel od svoje sestre iz Amerike 25,000 K. Ko je denar dobil, je pričel popivati. Pred kakimi Štirimi tedni pa je odšel na Žirovsko planino, tj er se je naselil v neki pastirski koči. Nekega fane pa je prišel pijan v kočo. Kadil je cigarete, feed tem pa je zaspal. Cigaretni ogorek je padel med slamo, ki se je vnela. Ogenj je v kratkem času upepelil kočo in v njej spečega nesrečnega Baloha, katerega ostanke _so pokopali V Koroški Beli. — Lastnik koče Franc Kosmač, bna 2000 K škode. Napad na žensko. Pred štirinajstimi /Bnevi, sta na poti skozi gozd Babji rožič popoldan ob 2. uri dva neznana postopača na-madkt neko Prekmurko, ki se je vračala domov* iz Ljutomera. Vzela sta ji 200 K denarja jn nakupljene stvari ter ji pretila s smrtjo, če P jima ne pusti nasilstva. Imela sta _ pri sebi o Ig nož in bajonet. Govorila sta italijansko. K sreči se pripelje na kolesu neki mož, ki je slišal krik ženske. Začel je žvižgati in tolovaja sta se zgubila z denarjem v gozdu. Bodite torej prevplni in ne hodite sami. Ako ravno imamo veliko stražnikov, ne bode več varno še po dnevi, , —• Požar. 15. junija je ogenj upepelil hišo Mprjjn Čuden iz Dragomelj. Ogenj je nastal na ta jpačjm da so se na podstrešje speljane cevi od jštedjloika preveč segrele in zažgale v bližini se nahajajoče seno. Hiša ni bila zavarovana proti požaru in ima posestnica škode nad 40.000 K. C. Nesreča. Ko se je šofer razmejitvene ko« misije, Dragomir Jovanovič, 16. t. m. vozil z avto-fmobilom, je na mostu v Grahovem zadel v voz, ma katerem sta sedela posestnik Alojzij Oblak iz prahovega in njegova 12 letna hčerka. Voz se je «reVipil in padel približno 2 metra globoko.. Posestnik Oblak je zadobil lahke poškodbe na rokah, hčerka pa si je spahnila levo nogo. 50 kg moke, bi jo je imel na vozu, je padlo v vodo in se po-Jjvarilo. £iubl|anski dogoditi. lj Predavanje eorate Begouena. Comle pJegbuen bo imel v petek, 24. t. m ob 20. v jpbornici univerze (deželni dvorec) predavanje o prahistorični umetnosti. Predavanje -je javno in za vsakega prosto. Vendar pa občinstvo vabi, da si zagotovi prostor v dvorani, kjer so sedeži numerirani, v četrtek ali petek dopoldne (od 10.—12. ure) ipa univerzitetnem sekretarijatu. Za galerije ni potreba nobenih vstopnic. Kakor smo že poročali, je comte Begouen eden naših največjih prijateljev v tujini. Zato smo prepričani, da bo občinstvo v največjem številu posetilo njegovo velezanimivo predavanje. lj Klerikalna agitacija r šoli. Pod tem naslovom napada današnje polieajdemo-kratsko >Jutro« vadniškega kateheta, češ da širi erlovstvo in napada sokolstvo. Na-cialjč pravi, da so se mlade deklice temu juprle in mu zagrozile, da ga dajo v časopise. V resnici pa bodi povedano, da deklice niso prav nič grozile, pač pa neka druga oseba, ki hoče komandirati na tajnosti je m zavodu, biti tudi obenem predsednik višjega šolskega sveta, ker se zaveda, da teče po njenih žilah poverjenišlca kri, zato se morajo tej osebi vsi pokoriti. |Ta oseba, ki je kaj blizu >Jutru«, naj rajše pometa pred svojim pragom, druge pa naj pusti pri miru. Povemo ji, da nimamo pred njo prav nobenega rešpekta in se bomo z njo še malo bolj popečali, ne glede na to, da sedi v prosvetnem odboru, čeprav brez zaslug. lj »Jutro« in reklamna tvrdka Matelič. Današnje »Jutro« je prineslo naslednjo noticcu »Tekma v plakatiranju med Mateličem in Orli. Gorenjski Orli prirede v nedeljo svojo božjo pot v Kranj, da bi pa prišli na cenejši račun so danes prelepili s svojimi plakati vse reklamne deske ljubljanskega reklamnega podjetja Matelič, Tvrdka je proti takemu postopanju protestirala, toda ker ni pomagalo, so njeni jUslužbcnci preložili orlovske plakate s plačanimi plakati. Kdo bo odnesel prvenstve- Po nagrado v tekmi Orli: Matelič, do za-ljučka lista nismo mogli zvedeti.« Na to fcJutrovo« poročilo moramo objaviti slede-jfceresnično poročilo: Zastopnik Orlovske Zveze je dal plakatirati lepake za Kranjski tabor tvrdki Fr. Parkelj, ki jih je "nalepila na svojih deskah. ITvrdka pa je prosila predstojništvo tuk. frančiškanskega samostana, da bi smela plakate nalepiti tudi na zidu frančiškanskega vrta. Ko je bilo to dovoljeno, so se orlovski lepaki nalepili tudi tam. Potem pa so prišli uslužbenci tvrdke Matelič in orlovske lepake {jrelepili, nakar jo tvrdka Parkelj zopet na-epila orlovske. Iz tega sledi, da Orli ne tekmujejo v plakatiranju s tvrdko Matelič, ker Orli niso nobenega plakata sami nalepili. Da zastopnik O. Z, ni dal lepakov tvrdki Matelič, za to je morda imel svoj vzrok. Vsekakor pa je resnica, da se sedaj Vrši tekma v plakatiranju med tvrdko Matelič in Parkelj. Prvenstvo v tej tekmi pa )bo prešla'tvrdka, ki bo točnejša, solid- nejša in cenejša! Toliko pojasnila na »Ju-trovo« zlohotno notico. lj V Ljubljanico je padel včeraj popoldne na Prolah dveletni otrok, stanujoč v Koširjevi hiši na Žabjeku. Ponesrečenega otroka so sicer hitro potegnili iz vode, žila mu je še bila, a obuditi k življenju ga niso več mogli. lj Mraz o kresu. Nocoj bodo žgali po hribih kresove. Danes zjutraj ob solnčnem vzhodu pa smo v Ljubljani imeli le 3 stopinje Celzija toplote. Na Gorenjskem je padla slana. lj Razsvetljava ljubljanskih cest in ulic, V Ljubljani imamo elektrarno in plinarno, pa niti »ravnatelj« prve, niti »ravnatelj« druge, še nista po prevratu obhodila ob večernih urah mestnega pomerija, t. j. cest in ulic, da bi na svoje oči videla, kako so te ponoči »razsvetljene«. Od Karolinške zemlje in Opekarske ceste pa do Vodmata bi bilo potrebnih najmanj še eno tretjino luči. Tam, kjer gotovi gospodje stanujejo, vidiš pred hišo svitlo' plinovko goreti, drugod naj razsvetljuje — mesec, če hoče! Tuintam ena plinova svetilka ali žarnica več, bi niti plinarne niti elektrarne ne spravila na »kant«, ampak gospod »ravnatelj« odloča in ne potreba, pa mora biti —. tema! Poglejte Opekarsko cesto, Sv. Petra nasip, pa Slomškovo ulico. Pri Trdinovem stanovanju gori svetilka, potem pa do vojašnice nobena več! itd. Ali bo res treba gotovim gospodom pri mestni upravi z drugo »bakljo posvetiti«? * lj Vpisovanje na državni dvorarredni trgovski šoli v Ljubljani se vrši dne 5. in 6. julija, vsakokrat od 8. do 12. ur« dopoldne. V I. deški letnik se bodo sprejemali samo učenci iz pripravljalnega razreda in tisti, ki so bili odklonjeni lansko leto,, ako se izkažejo z boljšim izpričevalom. V L dekliški letnik se bo sprejplo 40 ucenlc. Predvsem pridejo v poštev tiste, ki so dovršile z najmanj povolj-nira uspehom IV. razred srednje šole, IV. razred liceja ali nastavni razred meščanske šole. Za te ni nobenega sprejemnega izpita. Ako bo še prostor na razpolago, se bodo upoštevale najboljše priglašen-ke iz IIL razreda meščanske šolo in VIII. razreda ljudske šole, ki pa morajo napraviti sprejemni izpit, kateri se bo vršil dne 8. julija ob 8. uri zjutraj. Pripravljalnega razreda ne bo niti za dečke niti za deklice. Da ne bo nastala nepotrebna gneča, se naznanja, da se bo pri vpisovanju le zaznamovala vsaka priglašenka, po zaključenem vpisovanju se bo pp odločilo, katera je sprejeta in katera se pripusti k sprejemnemu izpitu. Odločitev bo objavljena dne 7. julija na razglasni deski. Zato je vseeno, če pride kdo na vrsto prvi ali zadnji. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in 30 kron. Sprejemajo se tudi pismeni priglasi. — Ravnateljstvo. Jfoša društva. I GORENJSKI ORLOVSKI TABOR V KRANJU. •Tekmovalci! Odseki, ki še niso priglasili tekmovalcev, aaj takoj odpošljejo prijavno polo. Ob enem prosimo izjavo, kateri odseki bi mogli priti do 4. me popoldne 2. julija v Kranj tekmovat, ker sicer ne bomo mogli dovršiti tekem vsled velikega števila tekmovalcev. Poživljamo zlasti odseke, ki lahko pridejo peš ali pa z vlakom ob pol 3. uri popoldne, da se prijavijo k popoldanski tekmi. Tekme iz Zlate knjige, Poslovnika in petja se bodo morda vršile zvečer. Storite vse, da bo čimveč tekmovalcev v soboto popoldne in zvečer. Ti bodo zjutraj lahko počivali in hranili moči za popopol-danski nastop. — Načelstvo O. Z. d Dijaški Orel v Ljubljani priredi 26. junija na Rudniku pri Ljubljani javno telovadbo, spojeno z vrtno veselico. Nastopijo člani, članice, naraščaj s prostimi vajami, člani na orodja. Bratski odseki, pridite v obilnem številu zastopani! d Orlovsko okrožje pri D. M. v Polju vabi k javni telovadbi ki se vrši dne 26. junija 1921 v Št. Jakobu ob Savi ob pol 4. uri popoldne na prostoru g. Zajca, po dom. pri Baščetu. Bratje sosednjih odsekov se zbirajo ob 1, uri pred šentjakobskim mostom (na desnem bregu), od koder skupno odkorakajo v Št. Jakob. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. d Odborova seja SICSZ se danes ne vrši. — Podpredsednik. J-Catoliški obzornik. Mednarodna zveza katoliške mladine. Italijanska »Societa della Gioveutu Cattolica« sklicuje 8. do 10. sept. tl. shod katoliških mladinskih organizacij v Rimu, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi mednarodne zveze katoliških mladinskih organizacij in o določitvi vsakoletnega kongresa katoliške mladine. Glavni namen naj bi bil ta, da se narodi v duhu evangelija medseboj pobratijo, katoliška mladina celega sveta pa naj bi nastopala skupno v svrho preporoda človeške družbe. Vsaka mladinska organizacija naj bi bila popolnoma avtonomna in bi občevala s centralo v svojem materinskem jeziku. Sekretariat mednarodne organizacije bi uradoval stalno v Rimu. Za zvezo so so dozdaj načeloma izrekli »Državna zveza nemške katoliške mladine v Avstriji,< »Katoliška zveza francoske mladine«, belgijska katoliška mladinska organizacija, švicarska katoliška mladeniška zveza, nadalje mebikanska, japonska, poljska in ogrska. Nemški katoličani odpošljejo v Rim kot svojega zastopnika pri posvetovanjih msgr. Mos-terts iz Diisseldorla. Socialni vestnik. Število zločincev na Češkem zelo raste, »Čech« objavlja sledečo statistiko. Leta 1914. se je obravnavalo težkih slučajev 32.725, leta 1918. še 81.690, L 1919. 92.131 in 1. 1920. 104.615 slučajev. Te strahovito razmere, ki dajo glede bodočnosti prav mnogo misliti, so predvsem posledica protikatoliške gonje, ki jo — slično kot pri nas •— podpirajo tudi vladni krogL Kdaj se bodo tem ljudem odprle oči? Stavka zdravnikov bolniških blagajn v Češkoslovaški. Zdravniki bolniških blagajn so zahtevali, da se jim honorar zviša za 100 odstotkov. Ker so jim ponudili samo 40 odstotkov poviška, so pričeli stavkati. Delavcev nočejo več zdraviti na račun bolniških blagajn, ampak zahtevajo plačilo takoj. Ponekod se je zgodilo, da je zdravnik odrekel pomoč celo težko bolnim delavcem. Delavstvo zahteva potom svojih organizacij, da se morajo zdravniške službe podržaviti čim preje, takoj pa naj se uradno določijo tarife. Sirite soffli dneunfh „11001 CHS" msi Iz or§anizacif. JHgpsIetL SffBfc. ZeezB. Maribor, Delavski shod skupine JSZ v Mariboru se vrši gotovo v nedeljo, 26, t. m. ob 5. uri pop. v Splavarski ulici. Posebno opozarjamo še služkinje, ker se bo razpravljalo na shodu o novem poselskem redu. — Odbor. Maribor iu okolica. Javili smo že, da se vrši v nedeljo 3. julija t. m. večja delavska prireditev (ob lepem vremenu) na Gori pri Sv, Petru pri Mariboru) in sicer popoldne. Nekako ob 3. uri bodo slovesne večernice, nato bo javen delavski shod na prostem, potem bo mala ljudska zabavica. Opozarjamo vse naše člane in članice v Mariboru in okolici na to. Povabite tudi druge naše somišljenike in svoje prijatelje! — Okrožno predstojništvo. Delavska zoeza. Podružnicam Delavske zveze! Tajništvo »Delavske zveze« naproša vse svoje podružnice za natančne informacije m sezname, ker jih v svrho rednega poslovanja nujno potrebujemo. Vsa vprašanja in dopisi Delavskih zvez naj ae naslavljajo na sledeči naslov: »Delavska zveza«, Ljubljana, Stari trg 2/1 nadst. Šmartno pod Šmarno goro. V nedeljo, dno 26. t. m. se vrši ob 8. uri popoldne shod Delavske zveze pri cerkovniku. Delavci in delavke, udeležite se shoda! Pride poročevalec iz Ljubljane. Železničar. Vsem železničarjem v pomislek! Železničarji, kateri so že 26—30 let na železnici, so danes brezpravna raja. Na milost in nemilost 60 iztočeni absolutizmu, strankarstvu in terorju gotovih elemen-tovtov. Železničarske vrste so razbite.in umetno so goji medsebojno sovraštvo. 45—50 odst. železničarjev je neorganiziranih, to je najboljši dokaz, da so železničarji izprevideli, da so bjji samo igrača v rokah neodgovornih elementov, za njihove politične mahinacije. Dokaz — evo vara! Voditelji današnjih eentrumašev so bili najprvo socialisti, potem so postali komunisti, toda ko so sprevideli, da naš železničar ni za to, glej, čez noč so se prelevili v eentrumaše in hočejo tako osrečiti naše železničarje. Smešno, da smešno, če ne bi bilo tako žalostno. Kako naj ti ljudje vodijo železničarje, kako naj bodo ti ljudje duša železničarske organizacije, kako naj jih vzgoje načelno, ko so sami brez načel, ko niti sami sebe ne poznajo. Zato jih pa pridobivajo s taktiko in retoriko. V divji gonji za zlatim teletom prodajajo svoja načela (Če so jih sploh kedaj poznali), prodajajo sebe, prodajajo železničarje, samo da oni brezskrbno žive, a železničar, zapeljan, medtem propada v svojih pravicah. Ce pa vidijo, da je postal položaj kritičen za nje, tedaj prirede zabavo, kjer jim zaigra železničarska godba, a železničar, kateri rad odpusti in pozabi, ta revež vrže zadnji vinar, ki zopet roma v nenasiten žep. Kako je pri nas vse drugače. Tiho in brez agitacije rastejo vrste železničarjev v Prometni zvezi. Možje mladi in osiveli se priglašajo in pravijo: »Videli smo 6edaj, kje je resnica, kje je laž, nikdar več nazaj. Dosti so nas varali. Pognali so nas v stavko, katere uspeh je bil, da je danes vsaka stavka skoraj nemogoča. A na drugi strani, zagnali so sto in sto rodbin na cesto, katere so danes brez kruha, v bedi in pomanjkanju. A Če pridejo prosit za posredovanje, dobe kratek odgovor: Smo brez moči, ne moremo itd.« In mi. Kako lahko gledamo v prihodnjost, kajti ona je naša. Krščansko socialna misel bo zmagala, ker mora zmagati in zmagala bo po celem svetu, kakor tudi pri železničarjih. Ne z godbo, ne s sovraštvom, temveč z ljubeznijo, z resnico in poštenostjo hočemo rešiti delavski stan, med katerega spadajo tudi železničarji. Hočemo priboriti na krščansko socialnih načelih železničarjem tiste pravice, ki jim pripadajo, hočemo raztrgati verige hlapčevstva in ga postavili zz enakopravnega člana človeške družbe. Hočemo raztrgati absoluti-zem. pogaziti teror in strankarstvo. Hočemo, da se združijo vse železničarske organizacije v glavnih življenskih vprašanjih v eno falango in stavijo samo ene zahteve. In to bomo dosegli, ker naša moč leži v naših načelih, v naši ljubezni do delavnega brezpravnega ljudstva. Po tej poti smo korakali, po tej poti bodemo korakali in naj pridejo viharji od katerekoli strani, po tej poti do uresničenja naših idej — do zmage! Krščansko socialni železničar. V Seja p. z. se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. uri v spodnjih prostorih Konsumnega društva. Ker je stvar važna, je dolžnost vsakega odbornika, da se iste udeleži. — Vodstvo. •čš-: .... t. ' Rudar. . . '■d . ,, Zagorje. V pogodbi z rudarit Iz meseca prosinca, na podlagi katere smo prenehali stavkati in začeli zopet delati, je med drugimi člen, ki pravi: delavke pod 18 let in delavci pod. 16 let se plačujejo s 17 K i. .t d. Toda pri naši družbi se dobe obratovodje, ki dotlčni člen namenoma izpuščajo oziroma plačujejo delavce, ki so že davno izpolnili 16 1. • lj' kronami in tako kratijo delavstvu najpn-mitivnejše pravice. Drugi zopet, ki je že izpolnil 18. leto, mora še vedno delati z* 24 K. To so nedostatlki, ki se morajo iztrebiti. Tu ni ugovora, ni nikake motivacije, posebno ne takšne, ki jih uporablja g. Lapornik, češ, kaj si pa prišel delati delavcev imamo dovolj, zatoraj moraš biti zadovoljen z vsako plačo, ki Ti jo dam®* G. Lapornik, delavec, ki ga sprejmete e delo, je upravičen do prejemanja plač P* kategorijah, ki so navedene v pogodbi- Ne gre pa„ da bi Vi iste svojevoljno izpreflU* njali. Delavstvo si na ta način ne bo dal® kratiti pravic, zatoraj Vas, prizadete g®-spode opozarjamo, da ste previdnejši. Delavstvo pa si bode v podobnih slučajih znalo izvojevati svoje pravice potom organizacij, — Rudar. 0lnl£ar. Ljutomer. Viničarji smo zelo potrpeHjid ljudje. Ze več kot eno leto se nam napoveduj« zboljšanje našega položaja, a mi le čakamo. Viničarski zakon, kateremu ni treba drugo,' kot P8* trebni podpisi, čaka že od marca L L svojega odo* brenja. Vse letno delo bo opravljeno pod naravnost sramotnimi plačilnimi pogoji, prišla bo trgatev in za njo termin za selitev, a viničar bo &® vedno brez potrebnega viničarskega reda. Pri*4* dete kroge vprašamo, ali jih ni sram, da iz uh®* gega delavstva take norce brijejo. Svetinje. Neki gospod Janžek iz Svetinj, P®* sestnik lepe vile, ,je trgal podplate od hiše “® hiše m agitiral, da bi delavci delali v vinograd® za 7 (sedem) kron dnevno. Ker je to pri lanlp hrani seveda nemogoče, in ker skoraj ne more1*® verjeti, da bi se imenovani gospod tako daleč i** pozabil v svojem sovraštvu proti delavstvu, pr®* simo naše prijatelje pri Svetinjah, da nam po*0" čajo, koliko je resnice na tem. Ako je res, pote« si hočemo tega prijatelja delavstva enkrat ®“ bližje pogledati. — Zveza viničarjev v Ljutomeru. Cvcn. Kakor že poročano, se vrši dne 26. t-m. občni zbor in nove volitve za načelstvo. Pridit® vsi, tudi tisti, ki še niso v naših vrstah. Strog® opozarjamo na redno plačilo članarine, ker brez t® ne more biti tudi redno delo. Opazujemo, da b® naše delo pomalem počelo tudi roditi sad, torej na delo za dobrobit nas vseh trpinov in v str4® potisnjenih. Gosp. županu pa javno povemo, d® nismo komunisti, pač pa pošteni kristjani. Staffelofa. Izvanredna seja Strokovne zvene služkinj. Radi važne dospele korespondence bo v petek 24. junija ob pol 9. uri zvečer, seja vseh skupin, v prostorih JSZ., Stari trg 2/1. Ptuj. »Ljubezen Marijinega otroka« igro * treh dejanjih uprizori Zveza služkinj v Ptuju v nedeljo 26. L m. ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. Prisrčno vabljeni vsi prijatelji krščanskega delavstva v mnogobrojnem številu. -- ■ , - ... - — — Zamenjava i in pol dinarskih bankovcev. Finančni minister je odredil, d* mora o vse državne blagajne zamenjavati pokvarjene in obrabljene bankovce po 1 dinar in po pol dinarja za nove, nepokvarjene. Zamenjavati se morajo taki bankovci tudi, ako so raztrgani, zamazani, brez robd ali če jim kaj manjka. Ne smejo pa se zamenjavati bankovci, katerim manjka kar polovica. Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani fOVama Barva vsakovrstno bfaflB. JOS. REICH Svet olika ovratnika, z* Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica; Šelenburgova ul. 4, pestnlcn In »rajo«. Podružnice: Maribor Novo moslo Kočevja Gos-raska ui. 38. Olavnl trg. štov. 88. Usnjar. Zahvala. Ana Novak, uslužbena v usnjarski tovarni K. Polak v Ljubljani, se najiskrenejše zahvaljuje vsem sodelavcem in sodelavkam za velikodušen dar, s katerim so se je spomnili y njeni bolezni in potrebi. Boe plačajl le prvovrsten delavec za izdelovanje slom-* nikov za gospode, klobučevinastih in' kaSIv ranih klobukov za dame se išče za Bukarešti-Ponudbe v nemščini z referencami in zahtevo plače na tovarno klobukov FRATU GOLDSTEIN Calea Vacaresti 3, Bukarest.