DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
d?« ČL0VM?Ja vsahP™i »'»« tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB« S j , • J	fa„cei.° 40 *»"• za Pol leta. Naročniki „8lovenca" ga dobivajo zastonj. ~ ^ "liT ]\aj SJ Pošiljajo: Uredniku „DOMOLJUBA« Ljubljana Trnovo; naročnina in imerati pa opravništvu v semenMMh ulicah, it. 2. - Naznanilo stane 8 kr. za duostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se _»ttfcg dvakrat, tw IS kr., ie se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje.
Štev. 15.
V Ljubljani, 7. avgusta 1890.
Imetnik III.
Kaj je novega po svetu?
Dr^ 31. julija se je v Išlu na Zgornjem Avstrijskem zvršila v cesarski družini posebna in vesela slavnost. Najmlajša hči našega presvetlega cesarja Marija Valerija poročila se je ta dan z nadvojvodo Franc Salvatorjem. Poročil je visoka zaročenca škof dr. Doppelbatier iz Linca. — Prazniki, ki se vrše v cesarski družini, so prazniki cele Avstrije in vseh narodov, ki prebivajo v mogočni habsburški državi. In kakor žalujejo zvesti narodi s svojim ljubljenim cesarjem, ako ga zadene kaka britkost, tako se ž njim radujejo tudi ob veselih prilikah, tako so se veselili tudi ta dan in pri slovesnih službah božjih prosili Boga, naj obilni svoj blagoslov razliva na nova poročenca ter naj ju milost njegova spremlja vsikdar po potu sedanjega življenja. — Tudi Slovenci, vsikdar zvesti in uneti za svojega vladarja, so po mnogih krajih prav slovesno obhajali ta avstrijski praznik. — Slovenci na Koroškem se prav pridno pripravljajo za volitve v deželni zbor. Kljub vsestranskim oviram in krivičnemu volilnemu redu je vendar upanje, da bodo Slovenci v zvezi s poštenimi Nemci nekaj več krščanskih mož poslali v deželni zbor, kakor so jih do sedaj imeli. Pod-kloštrom se je po volitvi volilnih mož zgodila velika nesreča, da je bil eden liberalnih mož zaboden in je kmalu umrl. Nič se ne ve, kdo je to storil, vendar Nemci ne čakajo sodnijske preiskave ter kličejo ognja in žvepla iz nebes nad Slovence, kakor da bi bili ti zakrivili nesrečo. — Na Zgornjem Avstrijskem imajo tudi volitve v deželni zbor; ondotni škof je v ta namen izdal posebno pastirsko pismo, ki se je bralo po vseh cerkvah škofije. V
tem pismu pojasnuje vrli škof, daje dolžnost vsakega krlstijana iti volit, ako ima zato po postavi pravico, da mora voliti po svoji vesti le verne, katoliške može za poslance, ki bodo vsikdar delovali za Boga, za vladarja in domovino. To pastirsko pismo je res prava beseda o pravem času. — Vlada je razpustila italijansko društvo „Pro patria" = za domovino. ,To društvo si je stavilo namen Italijanom živečim v Avstriji ohraniti njih govorico vzlasti po italijanskih šolah. Toda to društvo je presegalo svoj delokrog, vzlasti je za Slovane pogubno delovalo na Primorskem, ker je lovilo slovenske otroke v italijanske šole in jih tako potujčevalo ; kazalo je pa tudi včasih skrito, včasih pa tudi bolj očitno svoje Avstriji sovražne namene, škililo čez mejo in nekako Italijanom pot pripravljalo. Zadnji čas je torej bil, da je vlada za Avstrija in Slovane nevarni kači strla glavo in saj nekoliko zaprečila protiavstrijsko rovanje Lahonov na Primorskem. — V Rimu je mestno gospodarstvo silno žalostno. Ko so leta 1870 zasedli Bim Piemontezi, je bila mestna blagajnica brez dolga in denarja je imela nad 300tisoč gld.; danes ima Bim čez 100 milijonov gold. dolga in vsakoletni grozni primanjkljaj. Pa saj so liberalci povsod enako slabi gospodarji; v Madridu so liberalni mestni očetje v malo letih zagospodarili 10 milijonov ondotnega denarja (peset); na Dunaju so judje in liberalci prevzeli čez 10 milijonov mestnega premoženja, mnogo posestev, dandanes ima mesto čez 60 milijonov gld. dolga in silno visoke davke. To je sad liberalnega brezvestnega gospodarstva povsod ondi, kjer liberalci dobijo v roke mestno ali državno premoženje.
Kaj je novega po Sfovenskem?
krap** TNm jwwtcjiit a« <	<«a ic
»&*.<■■ j» « i>/.i!i «t -S. iu i» «bIi t t* Mpirak. — fr«®«*	. <	f . j(»wa<rM: i.	«
Vfj.-tJ. Lssvni. tiki tri7J« essibt« ? tr/uu. — .«&i «« SrsTitiisjcri 9MH. i«uisp.' vannar .10%» MS;,'A i*. s> ur	tran*«t : M » v r«jjfci
Ci >» ki	mi
i;tu rrkt</in. Sktt. a tre- « » sr-n>t!s; :i ih l: imijs u ena u.. — J ttfci -sti stururt 1 vuiia. m* ndbir CtOfrer* Ii-ht.sMIIiK »t £ AfOifir. 7«r>nii ^iiii pita, ."ju. ndiucuiit m ££ Cnuk lijru-T >Dir. šiiirir Tirat Srn; rw»wiHc. tiuiHHciiit*
Kurjiu .1 7aam>J<: — 1: ?'nifii-«;a s; i;ui jiirnia. m ffts t'rt tratnla imim mu MirnrHa ?>nr Turnn
s/, satir m "m nsrt^er j snmdturi. — T I-ar; j n um- nnhuai šiiiuj c -4.10*111«. — T Lurira h « Timirt6t!(wi :>v uiiitk mnunuiH- nam, t.
lrenu tfiru u ;umt ' u.nu sissni .uiniu Flairura ju:i I ufli. r.» m u atfcp i;nr.	n 1
h	:i.xk :i IzAuSk. — I min m nan mrica
s jATira. Oi H n»fx	•,:;uni u j-arn-mn
k raa f n-iia aa-s^u	-viu ti h
mirni	lu&ai ' tm. Sačr*?* 11 ni«. ?'isti-
Olk*"UH «1 H .sOjiMi t:** 11- lwcil -UTHllil. — *saiit	z Tuiii ir* Lisi? « h din f uiiia
rc^-tr ? i»fiw fenir im*!1!*. < I.u;iii;unr n-toiiišia M«r lui.n Crouitr^n « ip-fscifn usti. 'i-tir nu s/ iiksi jfau MCi7 -».i Kan : iirsum ur h iif«i«f»ia»l • lmiiikni?/. mira m ameii	i
—	v HskSlifck 1-* *■«■»*	-n.tt 1 l f .u«. :r Dtf 1 ar am.i. .nate.
»t iruk isr irtftrmu.-*? «t «Hbr> :i pr^!^ '
hm	:«•£•«•- — lutJrf	tai-i.
i* * jtub«!««« ®Ei jan Lt^i : i.irnk c HT. SHinr H	^S."?1 ♦iV««!.!^ voutšui:
m 1* 'ti: I	ir.ifcih.M'' -i n Mtri j«:an;:.ii»Ti
—	T LuLLai t*t m	»»umijinua.
—	.uc-ji. uiic nrun« tiria -i Mt&tiia M U-i-t 01 Si ir T r i_ii»tuu«c jamteie. — T SaJiu. M Lm li .'lil;* su-tjiHiii uLttii; iuniit. «ai, h m Vi iriiit čari iv "jiic LUiiotk irir' KL-I. — TT»< V<" /DIJU « KrtOk uaa m.t Stcanmm M- ttc kji-i ! aw r»n»t viA * i«tii.i u ru r~M:>"i>n m^ontira. c w 1»	' KU..
—	Xi" i nikjii m ie Ji" š»L nincii tuMinita * Štrr. Ide	? ^iohs !•» JLsan r 'irl ni « iramiu £ tUiiiiiii „ .■ena. iiajaimrj h iiiu imiaii rmar" ii tmr«f4 t'uti«T'i. — Ni Iri .H lrittami ti.f«ii„ ' r~i.wnnia.im 1 '.i.ti.iki tftri
tn:tn vi&nn m nnd i>i«[Qaii c i.Qnlii T«tfer-ii. t « « miaii. — Tin ?	laarvii
■ ^lurii hoh v«Muiisi. jr aur ki «* —uri«- in«ni rnvir. škii*'- irsir. a "1 tinuu .Li.nn;itiii "iki* iiia h hiiut vwteii:a. lr« inetd zi u krj.»t rm ima t-ua. 'taičir w m jr^mč urnuirni 2uni«-uiiu a >e««i	iu onn. — T
7"iii '.«n ir Iir«c •iuu-i!! «1 um Ji! iui a «11«» !iiiw«iii st:ii!iiin kliki,"! H<4i : i»a»i wwi'iiHii!i
Listek,
J-^ak v rckiica.
linori -^n jiiii.nuvra M ^hiku M jsvnjft mn.--sii — irr».>-i-ai%7k h cui«^ mm: X — vnel
: 'najin u i>> ast-ciH:;, n n;u--.ks. 11	U siriisi. 5i«RraMiiiwxa ii ni
•-^iiltt lostr-ll«) mu IKV E J. T f. ii.-!,, m H
lauir^ iu tiaj mmsian. -mim ~ - t«: insa.
§ svnu	nia h iHmiinaa
tatii S sar» u iihaitai triuren ■iinazi -ar .-sia * b cuxtwa. a&u» u uj umeu ni4f H p.Tciau. a n s. tuisrn isr « snain — Sik«- mTSH - <rtmi imuna« luv.^isc, m bi tel&i ne p.vajjuu lii-Tnttjeji a. sunui^Mit. n -~B'>-riitf Ttuuite- nr tanijiaifi mw	fsiaoa-
■^siit-ii. ■o.A&ivnui*. sr alš* u Tute. j^, , mm u ii.ssc ttiiii»$;ii tu; -r-ajm j^o^i ^
jUiiiiii ltiiiiiiiii«' n limrijiicii. Tnti him
ri«o»i>c. c m -t*ui jri^p. fwmi «mntdi.i "i •» »sisacii šuni s«r w nu » nun-« aoim tu n	tbHiii« iiiu aia»tr-iii. zmi h itdinzi
J5*-iiu rfntniki ttr M H ali ifiu.	m-
rfftlinvnii i« uaniiiijiiii.t at-nii'vi. uj Jnu u ''a-r-^fflj : meh-tin < mt«n t :-tmtia « laoir«: m latsr-unii. ta « i..wi nt- u-in "Mim 11 ui;i n i*t ir—t? n, iiuiHj(iiiu : trurm "intnn nuirr«, i»t rtiu n ui.uts tu nuna ?imiiuzii rani u. m ^ iti uiiiii mkii nuimiaiu. u ni i»i xrnuwi m Lain^ Minerv	Tsivfiaallk t }wi»im irinimiin.
*.s niMUii iu v-ajmia * n»tj vre m mitun iinvtjii. t aa m imn min ire:ts nrutniiia t ^ ■ im craim vt-nanum. ^ua. iatiimn. £.~i»a(wn iit. .itziia <n m. u» su. minut, miki	nwai:
aunutu ia • uii. ta 11 ir utiteaiini: 1111-»." uniKinap m»feci -—n;. ta » ni? u, rain m jirauitnkt iu. .Tiiit. h la Trsa rud ituitika 11 m^rm uiti -tn viistsi iii-rua laiuami|Muifit. c »t * tuu a aibiiian. fotona. n - tinia n^.tui raum m »o-uuii
ki je pokazala, kako vrlo so napredovale učenke pod vodstvom čč. šolskih sester; videti je bilo tudi mnogo okusno izdelanih razstavljenih ročnih del, ki so jih deklice napravile. — Toča je pobila, kakor se nam poroča v Skofjiloki in okolici; naredila je veliko škode, vzlasti ker so letos tako lepo kazali poljski pridelki!
Vodice. Dne 24. julija so čast. šolske sestre v Repnjah slovesno sklenile šolsko leto s prelepo, zanimivo poskušnjo, h kateri se je zbralo več gospode od blizo in daleč. Skušnja nas je prepričala, v kako izvrstnih rokah da je dekliška šola v Repnjah; dasi so namreč obiskavale deklice le poldnevni poduk, vendar so na vprašanja zelo točno odgovarjale v vseh predmetih; vzlasti je bilo čuditi se točnemu odgovarjanju v računstvu posebno na pamet in v naravoslovju in zemljepisju. Res so tako lepo vzgojene in umno podučene učenke čast šolskega zavoda in njega učiteljic. C. g. župnik vodiški je v lepem nagovoru spodbujal deklice tudi k nadaljni pridnosti ter pridnejšim razdelil raznovrstne spominke pridnosti. Po sklepu skušnje je nekaj spretnejših deklic prav lepo deklamovalo igrokaz: Ali smem Slovenka biti? 8ploh nam je neki domač ljubeznjiv duh, v katerem se vzgajajo deklice, posebno vgajal ter nas vtrdil v prepričanju, da so čast. sestre učiteljice v vsakem oziru izpolnile svojo dolžnost. — Kako lepo se je glasila zadnja pesem, katere poslednja kitica se glasi:
Zdaj šolo za ras zapustimo učenke, A ne pozabimo teh zlatih besed: Kristjane smo me, Avstrijanke, Slovenke Odtod odstopiti ne smemo za ped!
Šola čč. šolskih sester zunanja in znotrahja je torej vsega priporočila vredna.
Iz Hrenovic, dne 22. julija. Včeraj so imeli naši šolarji lep domač praznik. Obiskali so nas visoko-častiti gospod kanonik in dekan postojinski. Imeli so zapovedano cerkveno pregledovanje in o tej priložnosti so blagoslovili šolski mladini novo šolarsko zastavo.
Na prostem pred cerkvijo vvrstili so se dečki in deklice v dveh dolgih vrstah, pred farovžkirn dvorcem postavil se je priprost altarček. Ob osmih so gospod kanonik blagoslovili zastavo. Z veseljem se ozirajo šolarji v belo banderce, ko se je prvikrat razvilo pred njimi. S primernim nagovorom, vspod-bujajoč učence k ljubezni in k posnemanju tistih dveh svetnikov, katerih podobe vidijo na zastavi, namreč sv. Alojzija in Device Marije, izroče g. kanonik zastavo g. nadučitelju in mlademu šolskemu zastavničarju. Pridna učenka se zahvali v imenu druzih šolarjev, češ, da teh podob, katere vidijo pred seboj, ne bodo nosili samo na šolski zastavi, ampak tudi v svojem srcu. Topiči zagrme, zvonovi zapojo, procesija se zvrsti v cerkev, prvič s tako zastavico.
Bandero se je naročilo pri gospej Hofbauerjevej v Ljubljani in je iz lepega svilnatega damasta. Veljalo je 70 gld. Delo je dobro. Če se take zastave naročajo, je pametno nekoliko več dati, pa potem trpi. Denar nabral se je v primeroma kratkem času med župljani. Bog poplačaj vsem dobrotnikom ! Spodobi se, da se tudi šolarji zbirajo o procesijah in raznih cerkvenih svečanostih okrog svojega bandera. To je majhna podružnica v fari.
svojega bolnega očeta. To sta nova popotnika-tova-riša že dalje časa od strani, kakor se je videlo, za-ničljivo opazovala in le ugodne prilike iskala, kako bi jo žalila v njenih plemenitih verskih čutilih. Začela sta govoriti o romarskih vlakih, zabavljati na božja pota, smešila sta odpustke ter spremljevala svoje neslane opazke z glasnim krohotanjem; slednjič eden od nju, kazaje na usmiljenko reče drugemu, da gotovo sedaj tam v kotu moli pokoro, katero jej
je naložil spovednik.
Usmiljenka je zarudela, a molčala; moj tovariš pa ni mogel vzdržati svoje nejevolje.
nDosti dolgo", rekel jima je razdražen, »smo molč4 poslušali vaše neslanosti, toda vaša drznost, da še uboge usmiljenke ne pustite pri miru s svojimi budalostmi, presega vse meje in naravnost vama povem, da tega drugi popotniki kratko in malo ne trpimo". Tudi drugi smo tem besedam glasno pritrdili. Vendar niso dosegle svojega namena; kakor da bi bil olja vlil v ogenj, tako sta hitela s svojimi zabavljicami.
»Gospod, jaz sem svoj prostor tukaj ravno tako plačal, kakor vi, govorim torej, kar hočem in ni mi treba še le pri vas iskati dovoljenja." In zabavljanje se je znova pričelo.
„Škoda za tako mlado deklico, da se zapre v bolnico, boljše bi bilo, da bi ostala med svetom in našla zalega ženina", nadaljeval je eden drznežev.
Tedaj pa je bilo tudi usmiljenki neslanosti dovolj; nevoljno zavrne zabavljivcu:
»Gospod, po svojih mislih gotovo duhovito govorite, vendar ne zamerite, jaz sem priprosta redovnica in ne razumem vaših učenih dokazovanj; le to bi vas prosila iz ljubezni do vašega blagega očeta, da mene pustite v miru, kakor vas jaz pustim."
»Kaj, moj blagi oče, kaj vam to mar; kakor se zdi, hočete vi vse vedeti, poznati hočete mojega očeta, vedeti kako je blag in pobožen; ej, kaj človek vse zve na svetu; sedaj vidim, da so tudi redovnice vsevedne in nezmotljive, ha, ha I Ako bote tako lepo govorili, moral vam bom dati cekin za vašo vednost in zgovornost".
Novic se nam tudi v Hrenovicah ravno ne manjka, pa sem že tak, da jih vam ne povem. Včasih je dobro, če človek kaj za-se ohrani. Pa morda drugikrat kaj.
Od Ljutomera. Ob času žetve, ki se je s zimskim ječmenom letos začela še v prvej polovici junija, nismo imeli zdatnega dežja. Vsled tega bo tudi otave malo, ker je suša travo ovirala pri rasti. Zemljo napojila je mokrina, ki se je zjutraj 7. julija vlila v podobi plohe. V Bunčanih je strela užgala gospodarsko poslopje. Dne 12. julija obiskal nas je pa močen vihar brez dežja, razmetaval je snopje po polji. Mi namreč pokošeno, oziroma požeto žito vežemo v precej debele snope, tako, da človek lahko z obema rokama snop obseže. Snope zložimo v „križ" ali »križdk", t. j. po štiri snope položimo na zemljo navskriž, da je klasje na sredini skupaj, na to podlogo naloži se druga plast, potem tretja vrsta itd., vsega 22 snopov. Tako v »križake" zloženo žito pustimo nekoliko dnij na njivi, da se tam posuši. Takozvanih »kozolcev" za sušitev žita mi nimamo. Posušeno blago zatem domov pripeljano pospravimo v parme, odkoder si ga »mlatci" zajemajo po štiri in štiri križe, t. j. kadar jim dela na skednju zmanjka, zopet napolnijo na »podu" vse štiri kote, vsaki kot z 22 snopi. Ob dobrej letini se iz »križa" namlati zrnja po »drevenka", kakor mi imenujemo mero, katerej podrugod pravijo »vagan" ali »dva škafa" ali dve mali vedri, 40 bokalov. Ko je razsajal omenjeni vihar, smo rž z večinoma že pospravili, pač pa je veter imel nepotrebno opravilo s pšenico, ker je »križe" sporazdrl in tako nekoliko zrnja gospo-
„Cekin le za-se ohranite, gospod", zavrne ga usmiljenka, »morda ga bote potrebovali za svojo ubogo mater, bolj kakor za-me". Da pa bodete vedeli, da mi ni treba biti vsegavedni, ako poznam vašega očeta, pomnite to-le:
»Vi imate starejšega brata, ki je bil pred petimi ali šestimi leti blagajnik pri trgovcu K. v mestu L. Ko so blagajnico pregledovali, manjkalo je v njej pet tisoč goldinarjev in kakor se je dognalo, izmaknil jih je iz blagajnice vaš brat, da je ž njimi plačeval skrite svoje dolgove. Vaš oče, mož poštenjak, je moral v pozni starosti tako sramoto doživeti pri svoji družini. Ves potrt hitel je k trgovcu ter ga solzeč prosil za božjo voljo, naj to stvar potlači ie usmiljenja do njegove sive glave in z ozirom na pošteno ime, ki ga je dotlej vživala njegova hiša. Trgovec je res to storil in zakril vso stvar; očetu pa je bila stvar prehuda, vela starost njegova ni bila kos prenesti tako težkega udarca, kmalu se je vlegel v grob. Najmlajši sin tega očeta ste vi, trgovec pa, ki je otel vašo družino največje sramote, je ... . moj
darjem odvzel. Blizo Središča žito deloma sproti vozijo mlatičem na gumno, in vsled tega mora isto seveda dolže ostajati na polji, zoper vetrove pa tukaj snopje okovarijo s kolom sred križaka. Kar se slednjič tiče dozdanje letine, ona je, hvala Bogu, v
obče bogata.
Celjska okolica. Pridna občina Skofljaves se je pri ministerstvu pritožila zoper vrivanje nemškega jezika v ljudsko šolo v Vojniku, kamor so všolani otroci iz imenovane velike občine. Začetek takim pritožbam je storil vrlonarodui trg Šmarje. Naučni minister je tržauom vstregel iu odgovoril, da se v tamošnji šoli morajo vsi nauki razlagati zanaprej samo s pomočjo slovenske besede; nemščine se pa smejo učiti le tisti otroci, katerih stariši to želijo. Zoper nemški poduk so se po vzgledu Šmarja pritožile tudi zavedne občine: Žalec, Mozirje, Velenje, sv. Jurij ob železnici, Pirešica, Novacerkev, in številno drugih občinskih odborov. (O tem namerava »Domoljub" priložnostno povedati več). Slovenski otroci bi morali po postavi znati toliko, kakor šolarji po nemškem delu dežele. Frajmaurarsko misleči »liboralci" pa v naše učilnice silijo nemščino, tako se naši otroci učijo več, kakor uemški, katerim se ni treba učiti drugega jezika. Slovenski učenci ne morejo lahko toliko truda zmagovati ter zaostajajo v drugih za življenje potrebnih naukih. In to je voda za »liberalni" mlin. Z malovcdnim človekom namreč ^liberalec" lahko gospodari po svojej volji. Saj skušnja spričuje, da ravno nevedneži prikimavajo »liberalnemu" početju. In kakor ono leto v Pirešici, tako so v najnovejšem času zapeljivi groši
umirajoči oče", končala je usmiljenka svojo zgodbo. — Smrtna tihota sledila je tem besedam, le ihtenje usmiljenke se je slišalo v vozu. Nobeden pričujočih ui mogel spregovoriti besedice. Na sledeči postaji izstopila sta drzneža ter se presedla v drug voz. Oddahnili smo se, ko sta nas zapustila drzna mladeniča, osramotena, kakor sta zaslužila. Podlost njuna se je pokazala v vsej goloti, kakor plemenitost usmiljenke in nje očeta v izredni lepoti. Imeli smo pred seboj hčer, ki je v cvetu svoje mladosti zapustila svet in bogastvo, ter bolnikom in revežem posvetila vse svoje moči, zato pa mora za plačilo požirati zaničevanje.
Preteklo je od tedaj kakih deset minut, ko nas vrže nenadoma silen sunljej z naših sedežev; iz vseh vozov čuli so se klici na pomagaj, stroj pri železnici je hreščal ter se zadiral v tla, odskočil je od tira. — Sreča velika, da je bila večina popotnikov nepoškodovana, le v prednjih vozovih je bilo nekaj pohabljenih; strojevodja in kurjač bila sta zelo poškodovana in tudi nekaj potnikov; med njimi si je
nemškega »šulferajna" odprli oči kristijanskim možem da so nemškutarskerau »liberalizmu" dali slovo tudi v Škofljivesi.
Dobrna. Povodom poroke cesarske Visokosti nad-vojvodinje Marije Valerije z nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem je dne 31. julija velečastiti gosp. dekan Gajšek popeval slovesno sv. mašo. Pri službi Božji videl si občinske in šolske odbornike, učitelje z učenci, tujce-topličarje in domače cesarju iskreno udane državljane. Iz cerkve se je mladež razvrstila na dva prostora, kjer so jo prijatelji njeni primerno pogostili. Odtod so učenci šli v šolsko poslopje. Tu je gospod dekan kot krajnošolski načelnik razložil pomen dneva, potem pa je gosp. nadučitelj Voglar slavil čednosti visoke neveste ter vzpodbujal poslušalce, naj bi v svojem življenji vselej ravnali po krasnem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Mladi rodoljubi so odgovorili tako, da so slavnej družini premilega vladarja zaklicali trikrat: „živio"! Zatem so otroci popevali in deklamovali. Navzoči gostje so občudovali učitelje in učence. Vse je namreč bilo izpadlo izborno. Pred razhodom se je med dečico razdelilo blago za raznovrstno obleko. Vse darove današnje so oskrbeli gospodje: Brauner, Cerkovnik, Frohner, Gajšek, Karba, Korenak, Orosel, dr. Paltauf, Rauch, Weszther, Zidar. Torej sami domači dobrotniki. Popoldne so pa topličarji v prid šoli osnovali tombolo. A zvečer je na topliškem trgu svirala godba. Istočasno so praskale rakete. Bodi še pristavljeno, da je tudi cesarska zastava vihrala na občinskej hiši ter spominjala, da je hči svetlega cesarja danes pred oltarjem v Išlu roko podala za zakonsko zvezo.
zlomil nogo tudi oni mlad človek, ki je bil tako piker in zloben do usmiljenke. Ker nobenega zdravnika ni bilo pri rokah, prevzela je usmiljenka skrb za ranjence, med njimi tudi za svojega zasmeho-valca. Ko je zdravnik prišel, pomagala mu je obvezati poškodovano nogo, in ker je zdravnik rekel, da je bolnik v nevarnosti, odložila je usmiljenka nadaljno pot k umirajočemu očetu, ki je gotovo z vsem potrebnim oskrbljen, ter ostala pri bolniku, od vseh
zapuščenemu.
Drugo jutro, ko je ranjencu došla pomoč, je
odpotovala, a bilo je že prepozno, oče je med tem že izdihnil; desnica, ki je toliko dobrot delila, je mrzla, onemogla in ljubezni polno srce je nehalo biti. Ob mrtvem truplu se je razjokala blaga hči, dobro vedoč, da jo je umirajoči oče blagoslavljal, ko je ravno izpolnovala krščansko dolžnost do bližnjega ter zatajila svoje srčne želje, še enkrat živemu očetu zreti v dobrotni obraz. - Pravi junaki svetu večinoma skriti ostanejo.
Pristava pri Dobrni. (Z letino) smo prav zadovoljni. Solnce in dež sta namreč rastlinstvu jako ugajala, tako, kakor si je gospodar vreme zamogel želeti ravno sam. Sena je vzrastlo obilno. Tudi sedaj je po polji in po vrtih vse krasno. Izmed sadja se nam jabelk in orehov obeta precej, hrušek in češpelj bode malo. Trta je pa z grozdjem dovolj bogato obložena.	T. D.
Od Mure. (Čudne spake) so o svojem času nemški pismarji napravili iz lepih slovenskih imen krajevnih, ker so jih po nepotrebnem prestavljali na nemški jezik. Tako na primer: V prijaznih Slovenskih Goricah menda niso razumeli celo imena za „Senarsko" selo in so bržčas mislili, da beseda prihaja od izraza »Svinja",' a to se nemški reče „Schwein", selo ali vas pa „Dorf". Vsled tega so preložili in do novejšega časa po pisarnah pisali ime „Schweindorf". Še le pred nekaterimi leti je občini na prošnjo gosposka dovolila, da se sedaj ne piše več „Schweindorf", ampak »Heudorf", ker je imenu »Senarsko" za podlago beseda »seno", a to v nemščini pomeni „Heu". Sicer pa: Občina bi ravnala najboljše, ako bi pridržala samo slovensko ime in to ime vselej rabila tudi pri nemških pismih. Kdo li bi nadalje zamogel dopovedati, kako vse so marsikatero drugo ime po pisarnicah brezmiselno prestavili in sploh skvarili. Na Murskem polji so, recimo, slovensko ime »Nošinci", kakor isto izgovarja ljudstvo, prekrstili v »Noršenci" ter prestavili v »Urschendorf", ime »Bdnovci" skazili v „Wanofzen", »Bunčani" zverižili v „Wantschen", »Ivanjci" po-kvečili v „Iswanzen" itd. Vasi Pristava in pa Grlava sta med malim številom krajev, ki so se glede imena rešili pred skazimojstri. Tudi krasno slovensko ime »Slavatinci" pri sv. Juriji ob Ščavnici so »zlepšali" v »Sl&botinci" in »Slabotinzen". In ta vrla občina je nedavno poprosila, naj bi se ime v prihodnje smelo pisati »Sl&vatinci", oziroma v »nemškem" (kaj še več?) jeziku „Slawatinzen". Gosposka je, kakor pišejo časniki, prosilcem vstregla. Toda z grozno-nemško besedo »Slawatinzen", če je to resnica, slovenska občina iz lepega imena svojega, ki bi ga naj v obliki »Slavatinci" varovala in rabila nespremenjenega tudi za slučajna nemška pisma, pač nikakor ni odstranila čudne spake.
Štajarsko. Svetli cesar so požarnej brambi v Vidmu poslali 80 gld. podpore. Za deželno razstavo v Gradcu so pa podarili 100 cekinov, da jih dobi kmet-konjerejec. Za razstavo je naglašeno okoli 600 konjev, a prostora je samo za 300 glav. — V Mariboru so se zbrali k prijateljskemu shodu tisti gospodje, ki so pred 251eti dovršili tam osmi razred gimnazijski ali latinsko šolo. Med njimi bil je tudi vrli g. Petelinšek, ki je danes čislan kmet v Špitaliču
pri Konjicah. Okoliščine so bile namreč nanesle, da je imenovanec moral prevzeti domače gospodarstvo. Izmed kmetov, ki so dovršili gimnazijo, sta dopisniku znana še gg.: Misija v Borčcih blizo Ljutomera in Masten v Pušincih tik Ormoža; znani pesnik gosp. Flegerič pa je bil že učitelj na gimnaziji ter je knjige zamenjal s plugom pri svoji rojstni hiši v Vodrtincih poleg Središča. — Vsled deževja in snega po planinah je Mura dne 13. julija preplavila po gornještajarskih krajih polja, vrte, ceste. — Dne 12. julija je huda ura razsajala med Kogom, Središčem in Jeruzalemom. Pri sv. Bolfanku je strela udarila v zvonik in usmrtila cerkvenika Rubina, ko je zvonil. V sosednjem Vitanu je pa strela užgala Kočevarjevo prešo, a v Kajžarji Mlinaričevo viui-čarijo. Ob enem je zgorela tudi Vojskova preša,
Vogrinu in Zabavniku pa kleti. — V Lembergu pri Šmarji so v Polajšarjevi hiši bivajočo prevžitkarico Pezdelšek zjutraj našli mrtvo v postelji; neki hudobnež jo je zadavil baje iz starega sovraštva. -Gosp. dr. Petrič, sodnijski pristav v Brežicah, se je v Savi kopal, v vodi ga je zadel mrtvoud, da je umrl. — Železnični uradnik g. Vetter, s Studenca pri Ljubljani, je kopajoč se v Savi blizo Hrastnika utonil. — Deklica Poznič se je pri kopanji v Savini blizo sv. Pavla vtopila. — Pernotov hlapec Hrastnik v Misu pri Slovenjigradcu se je v Dravi kopal in je utonil. — Urša Muzgova v Kolovratu pri Gornji-gradu je svojega desetletnega sinka učila, kako da naj Jožefu Vratniku na streho spusti rudečega petelina. Fantek je ubogal, s tem pa materi in sebi posvetil v luknjo.
Cerkev
Višja slovenska dekliška šola v Ljubljani.
Početkom šolskega leta 1890—91 bode se v uršulinskem zavodu v Ljubljani otvorila slovenska višja dekliška gospodinjska šola, katero podpirati je tudi visoki deželni odbor kranjski blagovoljno obljubil.
Smoter te šole je: vzrasle deklice, ki so dovršile ljudsko šolo, temeljitejše, kakor je to v ljudskej šoli mogoče, izvežbati v vseh potrebnih znanostih in spretnostih, katere zahteva stopinja sedanje na-obraženosti, kakor tudi teoretično in praktično seznaniti jih z vsemi strokami in opravili domačega gospodinjstva. — Da bode imela ta naprava trdno osnovo, opira se vzgojevalni načrt povsem na podlago prave krščanske nravnosti.
Poučevale se bodo deklice obširneje v poučnih predmetih ljudske šole, osobito z ozirom na praktično uporabo v življenji, poleg tega vpeljale se tudi v znanstvenost literature, logike, stilistike, v pouk o umetnijah. risanji, tujih jezikov (nemški jezik, potem laški, francoski, angleški), gospodinjstva, vzgo-jeslovja, petja, godbe (gosli, citre, glasovir, orgije). — Deklice si morejo prisvojiti temeljito izvežbanost
in šola.
v vseh delih, spadajočih v žensko področje, kakor tudi dovršeno izurjenost v umetnih ženskih ročnih delih. — Šola obseza 3 letnike. V prvem letu se deklice poleg drugih predmetov seznanijo vsestransko z gospodinjskim poslovanjem v hiši: red, hišna oprava, prirejevanje, čiščenje in popravljanje perila in obleke, razsvetljava itd.; drugo leto vrtnarstvo: cvetlicoreja. zelenjadoreja, sadjereja itd.; tretje leto praktično v kuhinji. Za sprejem v višjo dekliško gospodinjsko šolo se zahteva dovršeno 14—16 leto in zrelost 8 razredne ljudske šole ali če dotična kandidatinja s sprejemnim izpitom dokaže sposobnost za višji pouk.
Mesečna plača za učila in razne stroške znaša c gld. Knjige se lahko večjidel izposodijo v zavodu.
Opozorujemo še, da se višja dekliška šola ne otvori le za gojenke v penzijonatu, marveč tudi druge deklice si lahko pridobe vstop pod zgoraj navedenimi pogoji, k čemur tudi najuljudniše vabi pred-stojništvo uršulinskega samostana, katero sprejema kandidatinje in radostno podaje vsa potrebna in natančniša pojasnila.
Gospodarske in obrtnijske stvari.
Poraba lesa od sadnega drevja. Velikokrat se nahaja nespametna navada, da se odžagana ali posekana stara sadna drevesa, ki imajo še čisto zdrav les, porabijo za kurjavo. Koliko več bi zalegel ta koristen les, ko bi ga prodali. Les jablan in
črešenj, zlasti prvi je prav pripraveD za finejša strugarska dela, za čaše (kupice), cevi za smodke, posodice za pepel, svečnike, okvirje za fotografije itd. in se dalje mnogovrstno rabi za palice ali zobove pri mlinskih kolesih in drugih strojih, kakor tudi,
enako slivovemu lesu, za rogove pri kuhenjskih nožih. Hrušev les se posebno dobro porabi za posnemanje ebenovega lesa. Star črešnjev les je jako dragocen za izdelovanje hišne oprave in furnirja; mlad črešnjev les se da porabiti tudi za pipine cevij zlasti šibkeji je pripraven za to, ker se rad razkolje, upogiba in polira. Tako nam je tudi mrtvo sadno drevje koristno.
Drag konj. Sloveči brzonogi konj, z imenom „Ormoude", ki ga je vojvoda westminsterski na Angleškem prodal Don Juan Bacon-u v Buenos-Ayres v Ameriko, je nastopil pred nekaj dnevi pot iz Angleškega čez morje v Južno Ameriko. Kup znaša 14 tisoč funtov šterlingov ali v našem denarji 167 tisoč 440 goldinarjev, najvišja cena, bi se je kedaj izplačala za kakega konja.
Ječmenove pleve kot zdravilo. Ječmenove pleve se dobro porabijo, ako se skuhajo ali poparijo ter dado konjem, ki imajo tako imenovano črvivost. Rabijo se pa tako-le: Skuhaj ali popari 2 do 3 kilograme plev očiščenih od prahu, je pomešaj dobro z ovsem in plevami ter je pokladaj trikrat na dan. Cez teden ali štirinajst dni se na ta način črvi odpravijo. To zdravilo se mora pa rabiti toliko časa, da ni več črvov zaslediti.
Čebele vremenski preroki. Mnogotere skušnje kažejo, da čebele s svojim obnašanjem z največjo zanesljivostjo že naprej napovedujejo, da se bliža huda ura. Že več ur pred hudim vremenom, celo če ni nobenega oblaka na nebu videti, so čebele nenavadno zbadljive in razdražene; ostanejo pa popolno mirne, čeprav se pokažejo žugajoči črni oblaki, ako se nevihta tam ne razlije in ne zmene se opravljajo svoje delo. Večletna opazovanja dokazujejo, da ne napoveduje ne barometer (zrakomer) ne hygrometer (vlagomer) tako zanesljivo hude ure, kakor obnašanje čebel.
Kako ugnati bojevitega petelina. Gospodinja si je kupila majhnega, lepega petelina, a večji in stareji petelin, do sedaj edini gospodar na dvorišči, ga začne precej napadati ter ga vedno preganja. Svetovali so gospodinji, naj večjemu noge z veže tako, da bode mogel sicer hoditi, ne pa teči, kar je tudi storila z volneno nitjo. Veliki prepirljivec je postal v nekoliko dneh popolno pohleven in ni nagajal malemu tudi potem ne, ko so mu noge zopet razvezali.
Gliste preženeš iz cvetličnih loncev na razne načine. Naj nekatere tukaj povemo: 1. Stresi 125 gramov gorčične (ženofove) moke v veliko, z
vodo napolnjeno škropilnico ter pusti vse eno uro stati. Če s to vodo posode zaliješ, pridejo gliste gotovo na površje. — 2. Kafriua voda je tudi gotov pripomoček. Košček kafre se raztopi v špiritu in potem nekoliko z vodo pomeša. Ta tekočina se včasih premeša, čez nekaj dnij skozi platno precedi in potem porabi za prilivanje. — 3. Razreži ali zribaj divjega kostanja, vlij nanj vode ter pusti en dan ali dva dneva stati, potem se vlije v cvetlični lonec. — 4. Ako položiš nagnjito jabelko na prst v posodi, pridejo gliste, ki so v loncu, venkaj in lezejo na jabelko. — 5. Tudi polivanje prsti s toplo vodo, ki ima od 35 do 37 stopinj R., gliste gotovo umori.
Molje po hišni opravi in preprogah najložje pokončaš s tem, da čez dotično reč, v kateri se molji nahajajo, razprostreš vlažen prt in ga pogladiš z dovolj vročim gladežem (likavnikom). Soparica, ki se pri tem napravi, prešine tkanino ter pomori mrčes in tudi zalego. — Ce hočeš blazine obvarovati moljev, je neki prav dobro vanje djati nekoliko ravno razcvetenih konopelj.
Plevel po leti in jeseni. Ker seme plevela večinoma po leti in jeseni zori, se. mora pač gledati na to, da se prej spravi z njiv, predno dozori. A ravno o tem času so kmetovalci nasproti plevelu nekako vnemami in prizanesljivi. Ako bi ga o pravem času izpulili in ne pustili dozoriti, bi si za prihodnje leto marsikatero delo in nevoljo prihranili. Če iz-ruješ plevel, predno zaseje svoje seme, ti ni treba prihodnjo leto znabiti sto drugih plevelov izpuliti.
Jeklena peresa se ne snažijo dobro, če se zbrisujejo s platnenimi, suknenimi ali drugimi snovmi, ker za temi rečmi vselej vlakna zaostajajo. Najboljši je svileni papir, ki črnilo dobro popije in nič vlaken ne zapusti.
Zoper ščurke in mravlje po hišah, vzlasti kuhinjah, pravijo, da je petrolej dober pomoček; kjer se ž njim polije, ondi smrdi tem mrčesom in se jim kraj tako zameri, da ga zapuste — seveda v veliko žalost gospodinj in kuharic.
Tržna cena v Mariboru. Pšenica 6 gld. 40 kr., rž 4 gld. 50 kr., ječmen 4 gld. 40 kr., oves 3 gld. 70 kr., koruza 5 gld. 30 kr., proso 5 gld. 50 kr., hajdina 5 gld. 10 kr., krompir 1 gl. 70 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 8 kr., leče 28 kr.,. graha 20 kr., govedine 56 kr., teletine 56 kr., svinjetine 56 kr., slanine (špeha) sveže 60 kr., po-vojene 70 kr.; liter prosenega pšena 10 kr., piva 20 kr., jesiha 20 kr., mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr., jajce 3 kr.
Razne
(Drniba sv. Mohora) je glede števila udov zopet letos prav hvalevredno napredovala. Lani je namreč štela nekaj čez 46 tisoč, letos jih ima nad 4S tisoč. Najbolj se je to leto pomnožilo število udov v lavan-tinski škofiji; ondi jih je namreč nad tisoč več, kakor preteklo leto. Ako lanski koledar primerjam z sledečim pregledom udov za letošnje leto, vidi se, kako je družba napredovala glede na število udov,
katerih ima letos:
1.	Goriška nadškofija.....5.819	udov.
2.	Krška škofija ......4.120	„
3.	Lavantinska škofija..........15.493	„
4.	Ljubljanska škofija..........18.873	„
5.	Tržaško-Koperska škofija . . .	2.386	„
6.	Sekovska škofija............249	„
7.	Somboteljska škofija ....	124
8.	Zagrebška nadškofija ....	358	„
9.	Senjska škofija............103
10.	Poreška škofija............68	»
11.	Videmska nadškofija ....	140
12.	Razni kraji..............154	„
13.	Amerika................197	„
Skupaj . 48.084 udov.
(Iz Loke pri Dobrni) se nam dne 3. avgusta naznanja, da je po tamošnjih hribih deževalo na dan sv. Jakoba, a vsled navstale vročine je suša po njivah in travnikih jako občutljiva, po dolinicah še ne tako; po višinah sušijo se tudi studenci.
(Stari goldinarji) še niso prišli popolnoma ob veljavo. V državnej blagajnici na Dunaji bodo denar menjavali za polno ceno še celo leto, kar je »Domo-1 jub^ itak že povedal. Brezvestni ljudje pa že ponekod iščejo stare goldinarje in jih kupujejo pod slepo ceno. Kdor še te vrste denar ima, temu bodo domoljubni trgovci in drugi prijatelji ljudstva, kakor upamo, radi menjavali za polno ceno.
(Klobuk z glave!) V Riedu na Gornje-Avstrijskem je bil na 14 dnij ostrega zapora obsojen protestant Robert Benedens, ker je na Telovo gledal procesijo, ne da bi bil klobuk vzel raz glavo. Zagovarjanje s tem, da ni katoliške vere, pred sodnikom ni pomagalo nič.
(Strela ubila) je na pašniku mesta Crnovice v Bukovini dnč 16. julija dva pastirja in četvero goved.
(Toča pobila) je po raznih krajih na Češkem, tudi v Moščenicah in po okolici v Primorji.
(Iz Tržiča na Primorskem) slovenski prijatelj piše: Dne 16. julija proti večeru je začelo naenkrat zvoniti z vsemi štirimi zvonovi v tukajšnji farni cerkvi. Mislil sem, da je kje nastal požar ter hitim
vesti.
vprašat hišno gospodinjo, ali to zvonijo vsled ognja. Ona mi pojasni, da tako je tukaj navada zvoniti, kadarkoli novega zemeljskega državljena — krstijo.
(Na Tirolskem) imajo letos izredno veliko dežja. Iz Rattenberga se poroča, da je ob prazniku svetega Mohorja skoz 46 ur neprenehoma deževalo. Vsled tega so nalivi povzročili zdatno škodo. Naposled je še sneg pobelil zemljo. Iz Epana pa pišejo, da se tam ljudje ne spominjajo tolike mokrote in zime za mesec julij, kakor je to bilo letos.
(V gostilnici na Ogerskem.) Natakar gostu: Dobro jutro, gospod, ali ste dobro spali? — Gost: Nisem posebno dobro spal. vendar boljše gotovo, kakor stenice v moji postelji, ki gotovo celo noč niso zatisnile očes.
(Hud vihar) je dne 17. julija razsajal po Angleškem. Belgijskem, Hollandskem in po severnem Francoskem. Toča je na Angleškem na mnogih krajih vničila žetev. Burja je oškodovala telegraf, ki veže Brusel v Belgiji in Pariz na Francoskem. Več ljudij je umrlo vsled strele. Istega dne je tudi v Ameriki bila silna burja, pred njo pa neznosna vročina, vsled katere so ljudje umirali.
(Na Španjskem) je vojak Izak Peral izumil bojno ladjo, ki se lahko spusti pod morje z ljudmi in s topovi ali kanoni. Izumitelj je vzgledni katoličan. In to je bilo vzrok, da so prostozidarski časniki o njegovem imenu skraja molčali ali pa se norčevali, le naj bi svet ne verjel, da je kaj posebnega znal izumiti zvesti sin matere cerkve. Toda sedaj ime izumiteljevo poznajo v vsakem kotu na Španjskem.
(Redek gostilničar.) Na Virtemberškem živel je gostilničar, ki nobenemu pivcu ni pri eni pijači več dal, kakor bokal vina. Ako je kdo hotel več imeti, zavrnil ga je: „Dovolj imaš, pa še drugo pot". — Tedanji vojvoda Virtemberški sliši o tem gospodarju, ter pride ob priliki, ko gre z lova s svojo lovsko družbo, v njegovo gostilnico, z namenom, da gospodarja poskusi. Ta prijazno in vljudno sprejme imenitno gospddo, ter ji pridno donaša pijače; ko ga vsak dobi svoj bokal, tedaj ga več neče prinesti. Tedaj mu pravi vojvoda: »Ali me poznate, da sem jaz vojvoda Virtemberški in torej vaš gospodar? Cemu se torej branite?" — »Vem", pravi gostilničar, »kdo da ste, toda v svoji hiši sem jaz gospodar in tudi vojvoda se v njej ne sme vpijaniti.
(Kedaj se vendar sme krasti?!) Advokat zagovarjal je dva tatova pred sodiščem, od katerih je prvi kradel ponoči, drugi po dnevu. Na to se je opiral zagovornik ter rekel v svojem govoru: Državni
pravdnik je pri mojem prvem obtožencu rekel, da je pri njem krivda toliko večja, ker se je drznil
Liiaoh nri UAIam Jn«.... ___ -i
-	-	~»• j »vi
krasti pri belem dnevu; pri drugem pa je zopet zatrjeval, da je pri njem krivda tem večja, ker je kradel po noči, jaz bi torej vprašal gospoda: „Kedaj
na nninm umniA fS «,Mnl_____i: mu
pa potem smejo ti vragi kratiti?!"
(Skopuh na smrtni postelji) pokliče notarja, da bi mu napravil postavno veljavno oporoko (testament). Notar začne pisati in med drugim pravi: „Jaz imenujem za glavnega dediča . . ." „Kaj še", seže skopuh v besedo. „Jaz ne imenujem nobenega dediča, za menoj ne bo nikdo dedoval, dokler sem živ, ne dam nič iz rok." — „Torej vi nikomur nečete nič dati", pravi notar, „dobro, kaj pa ali bi pa posodili?" „To pa to, posodim pa že", reče skopuh. »Torej pa tako-le zapišimo", pravi notar: „Jaz posodim do sodnjega dne..." „Dobro, dobro", pravi skopuh in oporoka je bila kmalu narejena, ker skopuhu ni bilo treba nič dati, ampak je le posodil — žal, da na slabe obresti.
(Kaznovana prevzetnost.) Mlad grof in grajščak je bil tako prevzeten, da se mu kmetje v njegovi vasi niso smeli bližati; Bog ne daj, da bi mu kdo roko ponudil v pozdrav. „Svojemu grofu ne smete podajati v pozdrav svoje kmečke umazane roke, ampak od daleč mu morate skazovati svoje spoštovanje." Kmetje so obljubili, da bodo natanko spol-novali to zapoved. Nedavno potem vozil se je grof po bližnjem jezeru; nenadoma pa ga zaloti sredi jezera vihar; predno privesla h kraju, prevrne mu vihar čoln in vrže grofa v jezero. Grof skuša plavati, a bilo je do kraja še daleč in vpije' na pomoč. Kmetje slišijo vpitje, hitijo na breg ter hočejo vtop-Ijencu na pomoč. Toda, ko zagledajo grofa, spomnijo se njegove zapovedi, da smejo le oddaleč njemu skazovati svojo vdanost, zato stoje mirni na bregu, in oddaleč opazujejo, kako se grof bori s smrtjo. „Pomagajte!", kriči grof. „Ne smemo", pravijo kmetje, „imamo preveč vmazane roke". Ko pa je grofu res voda že v grlo tekla, se vendar nekaterim zasmili, da pozabijo krivic, s katerimi jih je stiskal ter ga s čolnom rešijo smrtne nevarnosti. — Mrzla kopel v jezeru je ohladila grofovo prevzetnost; spoznal je, daje tudi kmetova žuljeva roka spoštovanja vredna, le da je poštena.
(Tolažljivo.) Tujec pride v brivnico: „Zob bi si dal rad izdreti, pa to vam povem, da ima zelo močne korenine. Ali si ga upate izdreti?" — Brivec: „ Bodite brez skrbi, zob mora ven, če gre ž njim
tudi pol čeljusti."
(Osivel v svoji službi.) Sodnik beraču: »Zaradi
beračenja vas zapremo na 24 ur v ječo". (K stražniku): „ Odpeljite ga precej v luknjo!" Berač: „Prosim, gospod sodnik, ali bi bilo mogoče, da bi svojo kazen
še le jutri prestal?" — Sodnik: »Zakaj?« — Berač: „Zato, ker je danes petek beraški praznik in godila bi se mi velika krivica, ko bi ta dan ne mogel z drugimi tovariši od hiše do hišo; samo petek je naš, torej ga tudi meni pustite." — Tako govore le sku-šeni, osiveli — v beraški službi.
(čudna služba.) Kakor znano, ljudje tudi po časnikih iščejo službe; tako je bilo brati tudi v nekem amerikanskem listu to-le naznanilo: „Mlad, zdrav človek išče mesta kot zet pri kaki ljubeznjivi in bogati družini.
(Čudno a vendar resnično) Ko se sprehajam po pokopališču, zapazim večkrat, da imajo tisti na grobovih največje križe, ki so bili v življenju brez njih; nasproti pa so brez križa grobovi trpinov, ki so bili v življenju ž njimi obloženi.
(Uganjka.) Kdo je ubogi, nesrečni siromak — ki z glavo mora po stopnjicah čez tlak? — Žebelj na čevlju.
®
Ker pride med trgovino mnogo sredstev, ki nimajo s pravim carbolineumom nič drugega vkup-nega, nego ime, ne bode škodovalo, ako preiščemo, katere lastnosti more imeti pravi, delujoči carbo-lineum. To ime znači neko posebno olje, ki stori les 3—4krat vstrajnejši ter ga varuje gliv, gnjilobe in črvojedine. Da pa se to doseže, imeti mora car-bolineum naslednje lastnosti: 1. kolikor mogoče veliko specifično težo, da se s svojo lastno težo globoko v les vglobi; 2. mora biti dovolj opolzel, da ga ne more dež sprati; 3. mora uničevati lesno beljakovino in kali gliv končavati. — Vseh teh lastnosti pa nimajo druga takoimenovana karbolna sredstva, ker imajo premajhno specifično težo, zatorej se svari pred njimi.
Posebno izvrstno sredstvo BftTfttOT izvirni carbolintuna je mastno težko olje, specifična teža 114, ki se namaže na les kakor firnež, daje lesu 3—4krat večo vstrajnost in ni strupen in ogenj se ga rad ne prime. Dotični predmeti se namažejo po letu z mrzlim, po zimi z gorkim carbolineumom; za prevlak je dober vsak čopič. Ako se imenovanemu olju primešajo prstene barve, se podeli ob jednem lesu različno vnanjost. Ako se v vročih poletnih dneh rabi po hlevih, močno razkužuje in zabrani pri živini nalezljive bolezni. Železo zabrani pred rjo in tako namazanega lesa ne glojejo živali. Istotako deluje proti mokrotnim stenam. Vrhu tega je jako cenen in izdaten, ker se z 1 kilogr. namaže lahko 5—6 kvadratnih metrov. Svojim p. *. bralcem priporočamo, da poskušajo to sredstvo.	(1)
Razločno ponavljamo, da se na naročevanje brez h krati poslane naročnine ne ozira.
Opravništvo »Domoljuba".
Tržne cene v Ljubljani
dne 6. avgusta.
Pšenic«, hktl. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda.
Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo. Mast,
Špeh svež,
kgr
gl.|kr.
kgr.
Špeh povojen, kgr Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter . Goveje meso Telečje „ Svinjsko Koštrunovo „ Pišanec . . . Golob . . . Seno, 100 kgr. Slama, r Drva trda, 4 □ mtr _ mehka. „ „
gl.iKr,
brin
v Ljubljani, kolodvorske ulice,
častiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je preskrbelo na novo z raznimi spominki svojo največjo zalogo vsakovrstnih nadgTObnih spomenikov ter se priporoča istim za obilno naročbo. Prečastitim farnim predstojnikom se najuljudneje priporoča za naročbo umetnih I cerkvenih del, kakor altarjev, obhajllnih miz itd., sploli vsega v to stroko spadajočega dela po najnižji ceni.	(15 —10)
Obrabljene pismene marke SK
Gr. Xoohniayor, Ntirnberg.
fgf Obrazci zastonj. ""^gj (15—4)
Prihodnja številka „D0M0LJUBA" Izide dne
21. avgusta.
Najcenejši, najboljši, preskuSen, rujavi lesni pomaz
BARTEL-ov izvirni carlolimi
varuje trajno "»Dt (16—5) pomazane plotove, kolarnice skladišča, vozove, g,,, spodarsko orodje, tla itd. pred gnilobo, glivami, oitorjenjem m tuielkami. V hlevih razkuinje.
1 ,.do*čm m « kvadratnih melroT. Pregled br«xpWno. Kakor.,M l^Z /ajam-Vna. 5 kgr. 1;60 «M. . 100 kgr. 1« gld. 1	z Duuaja.
Najcenejša karbolna kUUna, karbolno apno, kolomaz.
Mihael Barthel in drogovi,
krmila to.arr.a v RatUbonl m na Dunaji, X. okraj, Keplor(fa»»« Kr. 20.
(riUnorljena 1781.)
gtr Zaloga imata brata Eberl v Ljubljani.
j. & S. KESSLER v BRNU,
7 Ferdinandove ulice 7.
Največji, najcenejša zalega pomladanskega In letne?a blaga.
Poletensko
ir
i
ki se da prati in je jako elegantno in trilno za gospode, dvajsetih boj, 20 ein. širo-kosti za
celo obleko
6-5 metra le 3 gld.
Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je.
se razpošiljajo po čudovito; nizki ceni in sicer :
po gl. 375 310 in. /.» celo' obleko.
po gl. 5.50 3 10 m. za boljšo obleko,
po gl. 8 50 3-10 in. za fino obleko,
po gl, 6 — a 10 m. za ogrtač,! franc..piquet-gilet za gl. 1-50, Blago za talarj« za prečast. duhovščino (tudi za poletne ' suknje) 1-20 m. široko. meter .... g|, |-sq
Črni peruviennee in doskini za salonske obleke po 3 26 m. od gl. 10'— naprej.
blodno blago za gospe.
Ktrirano in črtasto blago
60 ciu. šir. za ponočne suknje in otroška oblačil*. 10 m. . . gl. 2'50.
Joupon in troiično blago v
vseh modnih barvali 10 m prve vrste |l. 350, druge vrste . . . . gl 2 80.
Kupi se 0 priliki! Zefir-blago, pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 m. le......gl. 3 50
Brokat- in J«cquard-klago, 60 cm. široko, vb h mogočih b»rv,|0m.|l3-60
Doris. najnovejie karirano modno blago,čist* volna, 10 m. pr-j gld. 10,se-daj le . . . gl. 6 50.
Nervy, 90 cm. šir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m I le.....gl. 4'50.
ilmir,d vojn a ši rjava, črno in barvano, 10 m. 4 gl.
Volnenfatlas, dvojn* šir-java, volneno blago, črne
in drugačne modne barve
| 10 m.....gl 6 50.
odrot iskan kreton, 10
metrov . . gl 250 in . . . gl- 3-20.
M
Elegantno in bogato omišljeni uzorcl se poiiljajo gospo-_ d"" krojačem brezplačne.	_
Ceniki o perilu za gospode in gosp«, e galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga brezplačno in franko.
Pošilja se s poštnim povzetjem. (16-9)
E
L.ffllKUSCD,
tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15
r- as	-M
■t "O m « w
■J >» II) C' «
to M >o S (o
0 X
>0 ©
h
©
X a Z? h 4)
•r> ce
» iCi
S
-t >0
<Xi Oi co
-I CD S
3 i
aj d
3 3
5 5 5
» » B " 3 3 3 rt
tn> bc bc > I* > -2
rt rt rt . S,
cd eb e-i tc
'M
«3
«
o "5 ¥ 2 2>
5 2 S g 2
riSPHh
0
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! >
Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo
Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje.
Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovijene in po tovarniških cenah
IG.JHELLER, Dunaj, Praterstrasse 78.
Katalogi in vsako pojasnilo na zahtevanje gratis iu fraiiko.
Razprodajalcem najugodnejši pogoji.	(20—9)
Sposobni zastopniki se Iščejo ter dobro plačajo.
v	Y ▼
A. A ▲ M.
Y * v
i. A. ▲
1X1X1
J. PSEKHOFER-ja
I., Singerstrasse štey. 15.
ia Dunaji,
Kri čislilne liroffijice, poprej univerzalne krogljioe imenovane, zaslužijo po vsei pravici poslednje iue, ker je v resnici premnogo bojeznij, pri katerih te krogljice izvrstno pomagajo. Že mnogo desetletij razširjene so te krogljice splošno, mnogi z dravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih"ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Skatljica s 15 taoimi krogljieami stane 21 kr., 1 zavoj
• 6 ikatljioami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Če se naprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo: zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 36 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne odpošlje.) — Prosi se, da se zahtevajo izrecno
la 4»	f	1 Ji
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovnem navodilu za rabo ime J. Pserhofer in sicer v rudeči barvi.
Balzaill za OZObljilie J. Pserhoferjev. Lonček 40 kr. S frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. Steklenica 50 kr.
Američansko mazilo za protin i gid. 20 kr.
Prašek proti potenju nog škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gUŠO flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice)
Angleški čudežni balzam steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr.
Fijakarski prašek proti kašlju itd., skatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr.
rr,J	, . .	i j. Fserhoferja, najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, skatljica
Tannochmm-pomada rgfd	,Hl,tMl
TT .	i • 1 l'v prof Steudela, domače sredstvo proti ranam, oteklinam itd., lonček 50 kr., s
Univerzalni ODllZ Frankovano pošiljatvijo 75 kr.
.	i¥* l' I	„ 1 A. W. Bullrioh-a. Izvrstno domače zdravilo proti posledicam slabega
Universalna čistilna soi prebavijenja, škatijica i gid.
Razven tu omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske far-. oliiulifofp in se predmeti ki bi slučajno ne bili v zalogi, preskrbe na zahtevanje točno in cen6. — SrP	n^S^io« predpiljatvi zneska, večje pa proti povzetju, - če se denar naprej
po&lje (najbolj po poštnej nakaznici), je poštnina dosta nižja, nego pri posiljatvam s povzetjem	(12-12)
posije (naj J P J	jjftljtete dobijo se tudi v Ljubljani pri lekarnarju O. Pioooli-ju.
2Tf
Mejftn i trg it. 11,
i-m .t:r ii > a j .«i r»ni >»i l iri' -i i
t»	Stafc^ia rr
<	! m4 it-ptr It^ij. Senu. 4« tr
E LtU n.thi u	fc.-iiri IT*6K:'>
Linm« i| e*
v^m Lin£i iiui »t M ir
t>«3 m i yr*Ui. ->tk^-» M Ir
V-IJ ti t JJ tU.l	Ob..«
v«L i^mm ir	B "U T*»*	J jena |-k-
t.M.-l JMOMK fftlit. >1 Ir. : V- S (M.
šrru ia wifv>f. lifcrttin^iR-.ii« K-^ti^: t> 29 ir «crr» n cam*?*- *W3hei» «f *r Y*ak3a» a ml StartMo;* M hr. T>i>il i m	t*
sta*.. K c. , eut 2 plut
t *' - «Ttt ii	. man	i
iric.	t. <jfc!-«ii i injnMi
H:kiC. o; .1 u-M-na i rauA >t i fr-a. : i.k« i.ii.iL tbh 54 ■*
rt'm. i' nirffji	U,i*r no« —r-
T.-!'* "IMCU 11'i—Ii! ".L M.kL t M U
' M tr.	Ji Ul*r .ht l -UC .1. .Il-V
i.u.H mim i/sErv. ''oii^h jhvm i4iu«<ria>< H tr
\ I-ti U	< klA.	lif-M	M J
tr«IUKM.IMH. kim	M Ir.
1* i w	I >. u: M ar
j*i 4/. Hft-4rfsr>} s »iiiitini
jr .al ta.	Ha
l<hiWUS» I!	>;« WtlJ.» MUHAM 401»
l.UHM plIlL SI V,
l*	t*..« j l~U - A »atr i.t>Hc' IM - na u
h	ic~nt tv "-ji n.ti iti s— -f-M . M e*
U-> ««* rnnui,' >"■;<-»
«i u w.w t-irm ka j. tins; k -i* im„. jr W.k~
im.kn, liki.-u.j. tuiin :n.mi .inciu« "KWI.I'TKM I<H»»-Iimith iiniflEii uarr t fcud Ji »r. t>i ' 1 pMi
ru&tau »ra.	t-1 Bk(<. A«!
iTtcnž. Ud. 't-CM i Mfrtifl.
s"«-tsr"i. 1 sit t. H v. uut. 2 pAt
Kmstw.*>« r.ionr l.nn>»i. iii.;an saiti.i l.-M. i* ii-it t iim-. tnnr:iii n enim . J5 Ir
('« M'W- rt*"	mL i»ui£_ S ir.
but 2 pH
f!.(MT hiti'.M. TAi)'li:»f B-HtMT'1 ::k l-jkrk-»nfai«	uK&ii nt rn". i w Ji.berir -piii mšu.
»»i.k >	>w» M tr
t»K m II prxu a	a noBi-v i
amu>r?šabjl Hunnuj. imiisi anciiu m B»im»TH.
ta«tmia'i M C UII! S pil
i	iii» aikihn i*	Hijiair
»■jraaimu *n-»"ii:c ime ci«.it nfi-).i«,i»uui nt «Hi M ir. «%iio H (r.
kst-Hoi tvrrm 'Mt BI Ir rr»a>«v Ti	cMiti«*. IL-IC ^nuBsarm r v.t-
iiifla a lik .iv—x	iii *twt_ II ir. on;. I pail.
i tint. 4 pa it
Tr%i-r*>tAl	i «4» ki i.rt; «ni t
i« H. U Ir. ji ! pou.
i.. Uiti	•: i><>. j ia.-
;'.č-k" Ui».iLJ. rirei wta -«ftix škiLHOjsi. t tr-..
lira. : sk-ntLtua run U ir.
S incjn ' i-ti s* iiiž |i-IC LitKJi ni«a i^i.i
CfciM-u;i'aim	tii. S ain. ]
KftčjiM. nmn s-murni ji-ic jmiuu.-r.u u c-'-. 5<ibl. it ir
tiJi-P«* ti Lrt- mar«ewi;i '< K tr. m-. S pit **rrr	-tat. M »r. t s- S pnK
M'Uii ]«hi«ki:i» m« LiiutiM 14 ir tri i jK- M Lmtf js-ik. 'K!!ii j«. «jx:«l t nt Wii«ti:» lroihihu Mhk Htitiim B Ir. »"mu i 4	a
lik iitum -tiM I pit S kr. i Sk'-nti'- I piL 25 c
tr. titašal £T!J«j»s-t. kniHii	tj «.t.
-■'«ik polt SI tr i in'iionn -ti« »-nt
LrHF^M* sk »• <«t,i-.i tr. lom imnikiucki u c— iimdiu. ha.nmc.	u . šoc-
jiia -.-cia IU r
£_riif ..j«f si sniu.n. rnu^i	jr-n; —h-
rtii. : ii»-iiO(in 2 polt
lu^uck-'a« m.inii m —ku ^ ji-«iujM1|. jtac. . iir> ia r. j ir.n pit SI ir uw 2 pa. SI ir Misr..ran—iwv.i«m	sik-mi aihl„ n
lriiiDtiimiu -jut -iu ins Juneznin	št«ti»!iii»
SI r. mu. 2 puit. ; aui. 7 pait BI tr st	naimi S ir
Kitši sti	ii -skCi .--rsn,, aii	pu.
M9NV ltr.ii ,wit :.t»!-H m r. -i-m •a.; ni miaii h 4 r
N*«" lii^i. in- Fm-aiiiiM. n m jj,..
■~»0111X lifroMTHOH). :«ia aML
£ i	if» tvji. u pekk-r* »ig«'.- mi ir»-
Hiim Mimnk fttw.. 3tt tr
T~rtti*-! si ii-n*..'* m jumruMi.iki imr-Ma ii*iai iin-mtnii iicru. -kin-nmnii a rim-umnujuom.1 -tki.u uma: iu wti., nr«c. tktt.-n. ni	SI »
••mi; ^ ir.rki» nfii" v-iki« •»•Čin«' «iikiiiH!i n ujH i;i t.,,« i ««hh.. po. La« 2 pwt
t.«.»tmti «•*««&.	■ mt^mmti
trnljlTit-t lillH£3t iti M km II 'HBlil in llikll 011! 1ITI
11-uHtk in -k-i H m ci msnmrk; tunjIVi < m m.«aai.D. ik-' (M* BI 8*
? Ii^ittinn B.M,(!Hi ia f^ »j;	ir*MH
H s umili ti«m c~ »r ;arm :i * w jinji^Hai«.« «w» b a • iia, 1.1 u« BI v
Ji-m jii^iiin >iiiK*Lin. Šut BI *
■•uprtim u-tiunk JL