PRIMORSKI DNEVNIK Poštama plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XXL St. 267 (6245) TRST, sreda 10. novembra 1965 DRUGI DAN MOROVEGA URADNEGA OBISKA V BEOGRADU Sprejem, razgovori in kosilo pri maršalu Titu Moro in Stambolič sta govorila o dvostranskih vprašanjih Med temi so govorili tudi o Slovencih v Italiji, o rabi slovenščine na sodišču in o zaposlitvi v javnih uradih - Danes bodo italijanski gostje obiskali Novi Sad, nadaljevali bodo pogovore v delovnih skupinah - Za zaključek bo objavljeno skupno sporočilo, Moro pa bo govoril na posebni tiskovni konferenci (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 9. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes v Belem dvoru na Dedinju predsednika italijanske vlade Alda Mora in ostale člane njegove delegaoije. Razgovora so se z jugoslovanske strani udeležili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič, zvezni tajnik za zunanjo trgovino Nikola Djuverovič, zvezni tajnik za prosveto in kulturo Janez Vipotnik, veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Srd jan Priča, jugoslovanski veleposlanik v Rimu I-Vo Vejvoda in načelnik politične uprave državnega tajništva za zunanje zadeve Zvonko Lučič. Tito ln Moro sta se v prijateljskem in prisrčnem ozračju dotaknila perspektive bodočih odnosov nied obema državama, na razvoj katerih se gleda z optimizmom. Poteg tega sta se pogovarjala o vprašanjih držav v razvoju in v zvezi s tem o politiki koeksistence. Posebno pozornost sta posvetila dvostranskemu sodelovanju kot čini-telju ne le dobrih odnosov med obema državama, temveč tudi mednarodnega miru, posebno miru v Evropi. Moro je posebno opozoril na pozitiven razvoj jugoslovansko-ltalijanskega sodelovanja in poudaril pomen prvega sestanka na tako visoki stopnji, ki bo po obojestranskem mnenju prispeval k nadaljnjemu napredovanju jugoslovansko- italijanskih odnosov. Po razgovorih je predsednik Tito zadržal predsednika italijanske vlade na kosilu, katerega so se poleg udeležencev pri razgovorih udeležili z italijanske strani tudi opolnomočeni minister v zunanjem ministrstvu Mario Mandello, zatem Tommaso Leucadito, Corrado Quer-zoni, Felicetto Marchioni, Paolo Mo-laioli, Vincenzo De Benedictis in drugi, z jugoslovanske strani pa poleg udeležencev v razgovorih še gen. Ivan Gošnjak, Maks Bače, Zvonko Perišič, Lazar Maksim, Mirko Milutinovič, Lazar Pilič, Petar Babič, in Svetisko Vučič. Med kosilom, ki je potekalo v prijetnem razpoloženju, sta Tito in Moro izmenjala zdravici. Maršal Tito je s toplimi besedami nazdravil predsedniku italijanske vlade, prvemu predsedniku Italije, ki je na obisku v Jugoslaviji, in poudaril, da je njegov obisk dokaz visoke stopnje razvoja prijateljskih odnosov med Italijansko republiko in Jugoslavijo, ki se gradijo danes na medsebojnem spoštovanju in razumevanju v skladu s skupnimi dolgoročnimi interesi za razvoj in krepitev enakopravnega dobrososednega sodelovanja. «Po- ■tiiiiniiii,,„„„,1,m,,,nn,„n„a,tiiiiiil|liiiiiilll|„i„,|ll, VOJNA V JUŽNEM VIETNAMU Po srditih spopadih velike zgube na obeh straneh SAJGON, 9. — V okviru spopadov na področju D, 50 kilometrov severno od Sajgona, ki so se začeli v petek, so se enote ameriških padalcev in avstralskih voja- Po poročilih iz BeogTada, s katerimi razpolagamo, lahko sklepajo, da sta predsednika vlad Italije in Jugoslavije, Moro in Stambolič, s svojima delegacijama posvetila včeraj med pogovori o dvostranskih odnosih vprašanju narodnih manjšin — zlasti pa nerešenim vprašanjem Slovencev v Italiji — kar precej časa. Čeprav nam ta Poročila ne morejo še povsem točno povedati, kaj je bilo sklenjeno, lahko kljub temu ugotovimo, da je kil storjen določen korak naprej. Hkrati upamo, da bo to ugotovitev Potrdilo tudi skupno poročilo o Pogovorih, ki bo predvidoma objavljeno še nocoj po Morovem zaključenem obisku v Beogradu tik Pred njegovim odhodom na obisk v Zagreb. Seveda med tolikimi vprašanji, ki sta jih v dveh urah obe delegaciji obravnavali, ni mo-Rio biti mnogo govora o podrobnostih. Zato so sklenili, da bodo o njih nadaljevali razpravo v posebnih delovnih skupinah. Nedvomno pa že sedaj, po vsem, kar smo sinoči zvedeli iz Beogra-da, lahko rečemo, da gre: 1. za pozitivno dejstvo, da sta delegaciji nakazali korak naprej v reševanju rabe slovenščine pred sodišči na Tržaškem ozemlju In Blede zaposlitve Slovencev v javnih uradih; 2. za negativno omejevanje teh razgovorov na samo Tržaško ozem. Ije, kar je predstavnik italijanske delegacije imel za potrebno povedati italijanskim novinarjem v posebni izjavi, s katero je pojasnil ločen smisel Morove izjave v nje-Bovl zdravici na predsinočnji ve-ferjl pri Stamboliču. kov spopadle včeraj z močnimi oddelki osvobodilne vojske, ki se Je utrdila na močnih položajih. Osvobodilna vojska je uporabljala na tem sektorju težke strojnice. Med spopadi so imeli Američani precejšnje izgube, in prav tako so bile izgube velike med osvobodilno vojsko. Danes je osvobodilna vojska zapustila svoje položaje in se u-maknila v notranjost gozdov. Odpeljala je vse orožje in drugo o-premo. Sinoči so to področje znova bombardirali ameriški težki bombniki. Se posebej pa moramo omeniti, da sta delegaciji dosegli včeraj popoldne načelno še dva sporazuma, ki se neposredno tičeta vsega prebivalstva vzdolž jugoslovansko-lta-lijanske meje: I. Delegaciji sta namreč sklenili, da se razširi sedanji sporazum obmejnem prometu na obeh straneh meje. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da je tu padlo 400 partizanov V poučenih krogih pravijo, da so imeli tudi Američani zelo velike izgube, in sicer največ, je izgube do sedaj med boji v Južnem Vietnamu. Osvobodilne sile so ameriške padalce štirikrat obkolile. Posrečilo se jim je rešiti se iz obroča med hudimi boji na nož, pri čemer je sodelovalo tudi letalstvo, ki pa je nekajkrat bombardiralo tudi ameriške položaje. Davi so partizani sestrelili v bližini Sajgona ameriški helikopter. Kakor poročajo iz Seula, kamor je prišel predsednik južnovietnam ske vlade, je tamkajšnji zunanji minister izjavil, da južnokorejska vlada ne misli poslati novih vojakov v Vietnam. Dodal je, da bo med svojim obiskom v Washing-tonu govoril z ameriškimi voditelji o možnostih konca vojne v Vietnamu. Železniška nesreča NOVI DELHI, 9. — V nekem kraju blizu Novega Delhija se je dogodila huda železniška nesreča. Deset oseb je bilo ubitih, drugih 35 pa ranjenih, ko so skušali skočiti na vlak, ki je vozil mimo nekega mostu. Tu se je bila zbrala ogromna množica, da praznuje hin dujski praznik in da se okopa v «sveti reki«. Ko je privozil mimo vlak, je mnogo od njih skušalo skočiti nanj, toda nastala je velikanska zmeda, ki je imela omenjene hude posledice. membni rezultat, ki smo ga dosegli, je še večji, če se upošteva, da je bilo za to potrebno premagati razne ovire in težave na tej poti,» je poudaril Tito in dodal, da se lahko z zadovoljstvom ugotovi, da je z obojestranskimi potrpežljivimi napori v glavnem premagano to, kar je bremenilo medsebojne odnose v preteklosti, in da so zgrajene trdne osnove za vsestransko prijateljstvo in obojestransko koristno sodelovanje, ki je danes visoko razvito na vseh področjih in prispeva k še boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. «Pozitiven razvoj naših odnosov nas hrabri v prepričanju,)) je poudaril Tito, da bomo tudi v nadaljnjem sodelovanju lahko ugodno rešili še ostala odprta vprašanja med našima državama. To je v skladu trajnimi interesi narodov naših držav in istočasno prispeva k stabilnosti razmer v Evropi in k naporom za zagotovitev miru na svetu. Primer uspešnega sodelovanja med našima državama z različnimi družbenimi sistemi je širšega pomena, ker kaže realnost in koristnost politike koeksistence,« je poudaril Tito. Dodal je, da ni dvoma, da sta Jugoslavija in Italija skupno z drugimi državami za izboljšanje razmer na svetu, za razvoj miroljubnega mednarodnega sodelovanja, za mednarodno razumevanje in utrditev miru na svetu. Tito je izrazil prepričanje, da bo obisk predsednika italijanske vlade dal novo pobudo za razvoj medsebojnih odnosov, zaželel Aldu Moru, da se med obiskom v Jugoslaviji prepriča, da jugoslovansko ljudstvo goji do sosednega italijanskega ljudstva iskrene občutke spoštovanja in prijateljstva. V odgovoru na zdravico se je Moro zahvalil za gostoljubnost in pozornost izkazano italijanski delegaciji in preko nje Italiji, ki se glede na ugled predsednika Tita toliko bolj ceni. Moro je z zadovoljstvom ugotovil ugoden razvoj medsebojnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo na gospodarskem, kulturnem, političnem in znanstve-no-tehničnem področju in poudaril, da so odnosi med Jugoslavijo in Italijo toliko pomembnejši, ker so izgled, kako države z različno družbeno ureditvijo lahko aktivno sodelujejo na svetu, v katerem mora biti trajni cilj pravični mir in napredek narodov. «Jugoslavija je znala v hudih časih postati pobudnik samostojnih razsodb, ki so v skladu z dostojanstvom narodov, ki pa, kot smo že poudarili, koristijo tudi njihovemu medsebojnemu razumevanju./) «Ne bi mogel zaključiti,)) je poudaril ob koncu svoje zdravice Moro, «če ne bi posebno pozdravil vas kot človeka, ki si je v hudih in kritičnih dogajanjih s svojimi dejanji dvignil do simbola hrabrosti in odločnosti v borbi za nacionalno neodvisnost svoje države, ko je s svojim delovanjem na mednarodnem področju dokazal, da zna uskladiti moč stališč z modrim smislom za stvarnost in ki se je v svojem državniškem delu neumorno zavzemal in se zavzema, da zagotovi Jugoslaviji boljšo in srečnejšo bodočnost, želel bi do dati, da je tradicija italijanskega ljudstva, da daje zgodovinsko oceno politikov na podlagi prispevka, ki so ga dali za svobodo in napredek svojih narodov.)) Danes dopoldne in popoldne so se v palači zveznega izvršnega sveta nadaljevali jugoslovansko, italijanski razgovori med Petrom Stam. boličem in Aldom Morom in njunimi sodelavci, ki se bodo jutri nadaljevali v skupinah. Nocoj je Moro priredil v prostorih italijanskega poslaništva večerjo v čast predsedniku Stamboliču, na kateri so bili tudi člani obeh delegacij. Po večerji pa je v hotelu «Metropol» priredil slovesen sprejem, na katerem so bili najvišji jugoslovanski politični in državni voditelji, člani diplomatskega zbora, javni in kulturni delav- ci Beograda in druge osebnosti, aopoli Na dopoldanskih razgovorih sta Stambolič in Moro zaključila politično razpravo o mednarodnih vprašanjih. Moro je nadaljeval z obrazložitvijo italijanskih stališč in je najprej govoril o Vietnamu. Govoril je o ameriških naporih za sporazumno rešitev tega vprašanja in naporih da pride do pogajanj in s tem tudi do prenehanja spopada Italijanski predstavnik je v tej zvezi poudaril, da so jugoslovanski predstavniki z zadovoljstvom sprejeli na znanje ..........................Illll......Illllll.....III.......MIIIIIIIIIII....................................................I..... Letalska nesreča: 58 mrtvih Štirje potniki so se rešili, a so hudo ranjeni 2- Sklenili sta tudi, da se po eni strani zgradi najkrajša cesta pod Sabotinom med goriškimi Brdi in Novo Gorico ter po drugi strani bazen za namakanje na Soči, Ni dvoma, da bo vse obmejno Prebivalstvo oba dogovora iskreno *** hvaležne pozdravilo. CINCINNATI, 9. — Sinoči se je veliko prevozno letalo, ki je prihajalo iz New Yorka, ponesrečilo dva kilometra od Cincinnatija, ko se je pripravljalo na pristanek na tamkajšnjem letališču. Pri nesreči je zgubilo življenje 58 potnikov, 4 pa so ostali pri življenju, a so hudo ranjeni. Izpod ruševin letala so prvotno potegnili pet ranjenih, od katerih pa je eden pozneje umrl v bolnišnici. Med rešenimi so prvi pilot in ena postrežnica. Gre za reaktivno letalo «Boetng 727», ki je pripadalo družbi ((American Air Lines«. Letalo se je ponesrečilo med divjanjem snežnega viharja Z newyorškega letališča je odletelo ob 17. uri in je imelo prispeti v Cincinnati ob 18.40. Nadzor- stveni stolp v Cincinnatiju je zgubil stik z njim, ko je bilo 25 kilometrov južno od mesta. Letalo je treščilo ob bližnji grič. Nekateri prebivalci tamkajšnjega področja pravijo, da so slišali več eksplozij takoj ko je letalo treščilo na tla Lastnik zemljišča, kjer se je letalo ponesrečilo, je našel blizu letala moškega in žensko, ki sta bila ra njena. Ko je moškega vprašal, ka ko se je zgodila nesreča, je ta odgovoril, da niso videli griča. Neka ženska je izjavila, da je slišala moč no eksplozijo in ko je prišla na kraj nesreče skupno z dvema so- Morova izvajanja, pri čemer so govorili o nujinosti mirne rešitve s pogajanji. Moro je nato govoril o Kitajski in dobesedno ponovil izjavo, ki jo je podal že v poslanski zbornici med debato o zunanji politiki. Predsednika sta zaključila razgovore z ugotovitvijo, da gre za vrsto vpraša-' na katera Italija in Jugoslavija gledata podobno. Poudarila se je italijanska obveznost glede skupnega evropskega tržišča. Popoldne so se nadaljevali razgovori predvsem o gospodarskih vprašanjih. Tako je bilo ponovno govora o evropskem skupnem tržišču in da je treba rešiti tovpra. šanje s posebnimi dvostranskimi razgovori in dvostranskimi sporazumi. V tem okviru je bila posvečena posebna vloga tudi lokalnim trgovinskim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. Glede dvostranskih vprašanj je Moro ugotovil, da italijanska privolitev v ponovno finansiranje obveznosti v višini 45 milijonov dolarjev pomeni tudi politično dejanje, saj predstavlja pomoč jugoslovanski gospodarski reformi. Delegaciji sta obravnavali še naslednja vprašanja: 1. Ukinitev klavzul v okvitu liberalizacije, kar je Italija priznala Jugoslaviji kot edini socialistični državi, katera lahko uživa u-godnosti takšnega sporazuma, 2. Italijanska podpora jugoslovanski zahtevi glede posebnih sporazumov s skupnim tržiščem in za vključitev v GATT kakor tudi, da bo Italija proučila jugoslovanski predlog, da bi Italija začela vnaprej izvajati skupne tarife za nekatere vrste blaga. 3. Za razširitev obmejnih sporazumov na tržaškem, goriškem in videmskem področju in na jugoslovanskem obmejnem področju. 4. Jugoslovanska delegacija je predlagala proučevanje oblik sodelovanja med južnimi predeli o-beh držav ob Jadranskem morju. 5. Začela se bodo pogajanja za odpravo vizumov, kar pa je povezano s prodajo italijanskih i-aA.-pisov in knjig v Jugoslaviji 6. Jugoslavija je privolila v o-tvoritev italijanskega vicekonzula-ta v Splitu. 7. Podtajnik Zagari je obširno obrazložil sporazume in tekoče pobude na kulturnem področju in r.a področju tehničnega in znanstvenega sodelovanja. Vsa vprašanja, o katerih so razpravljali, bodo prišla na vrsto med prihodnjimi diplomatskimi pogajanji in med ustreznim proučevanjem v Italiji in Jugoslaviji. Med današnjimi razgovori sta se obe delegaciji tudi sporazumeli, da se glede nekaterih načrtov na obmejnem področju razpravlja v skupinah strokovnjakov, ki bodo v ta namen ustanovljene. Ko je bila na vrsti razprava o narodnih manjšinah, sta obe strani poudarili nujnost nadaljnjih skupnih naporov na tem področju. Glede konkretnih sklepov, do katerih so med pogovori prišli, pa je bilo danes težko zvedeti kaj točnega. Kot poroča jutrašnje jugoslovansko časopisje, je predsednik Moro omenil tudi mešani jugoslovanski odbor, za katerega je dejal, da je pokazal kompetenco in sposobnost, da ta vprašanja rešuje. Moro je izjavil, da se strinja, da so manjšine most, ki naj povezuje obe državi. Iz krogov italijanske delegacije pa se je zvedelo, da je Moro izjavil, da je vlada predložila parla-mentu zakonski osnutek za ureditev rabe slovenščine v sodnih uradih Tržaškega ozemlja. Iz istih virov se je zvedelo tudi, da so se dogovorili, da bo italijanska vlada dala glede «zaposlitve Slovencev v javnih uradih pobudo od primera do primera in v praktičnem okviru.* V zvezi s tem poroča jutrišnja «Borba» med drugim tudi naslednje: «Z italijanske strani je bilo orne- Kot poroča jutrišnja «Borba», so se na današnjih razgovorih o dvostranskih vprašanjih načelno sporazumeli tudi o dveh zadevah, ki neposredno in živo zanimajo obmejno prebivalstvo na področju goriških Brd in Tržiča: 1. Jugoslovanska delegacija je privolila v italijanski predlog o zgraditvi bazena za namakanje na Soči s pogojem, da v nobenem primeru ne prejudicira vprašanja dokončne določitve meje. 2. Italijanska delegacija pa je privolila v jugoslovanski predlog, da se zgradi cesta pri Sabotinu, ki bo povezala vasi v goriških Brdih z Novo Gorico. Na ta način bi se cestna zveza med Novo Gorico in Brdi skrajšala od seda. njih 30 na 8 kilometrov. Jutri bo predsednik vlade Aldo Moro obiskal Novi Sad, popoldne pa bo govoril na tiskovni konferenci, s katero bo zaključil obisk Beograda pred odhodom v Zagreb. Skupno sporočilo o razgovorih bo objavljeno jutri zvečer. B. BOŽIC I rnith .t:|4 * ipi’ ?r «? r Predsednik Tito in Aldo Moro sl stiskata roko po včerajšnjem pogovoru Danes se v Rimu začne XXXVI. kongres PSI ki bo razpravljal o tezah večine in manjšine Predsednik republike Saragat bo uradno obiskal republiko San Marino RIM, 9. — Danes se začne v Rimu v kongresni palači EUR XXXVI. kongres PSI ob udeležbi približno 500 delegatov, Iti so bili izvoljeni na 101 kongresu pokrajinskih federacij stranke, in ki predstavljajo 402.000 članov. Jutranja seja bo posvečena slovesni otvoritvi, dejansko delo pa se bo začelo popoldne s poročilom tajnika stranke De Martina, ki bo analiziral teze, ki so bile predložene v debato. Po podatkih organizacijskega u- njeno, da spada vprašanje jugoslovanske manjšine v Itali' nost deželne vlade, da pa ima o- srednja vlada v Rimu možnost in da je tudi pripravljena vplivati na nadaljnje izboljšanje položaja manjšine. V tej zvezi je bilo omenjeno, da so možnosti enakopravnega ravnanja s pripadniki slovenske manjšine pri zaposlitvi, uporabi slovenskega jezika in v financiranju njihGvih kulturnih ustanov.* Po drugi strani pa so bili razgovori o slovenski manjšini omejeni zgolj na Tržaško ozemlje. To dokazuje namreč sledeča izjava, ki jo je predstavnik italijanske dele-gacije ob zaključku današnjih razgovorov prečital italijanskim novi- narjem: «V prašanja, katerih se po pred-hodnem dogovoru ne bomo dotikali in o katerih nismo in ne bomo razpravljali, so striktno teritorialna vprašanja. Izjava predsednika jugoslovanskega izvršnega sveta Petra Stamboliča o etničnih skupinah v zdravici včeraj zvečer po večerji v čast italijanski delegaciji ni bila nepričakovana in tudi ne v nasprotju s takšnimi dogovori. Gre za vprašanja, o katerih obe vladi ie dolgo razpravljata. Z italijanske strani pa pojasnilo v zdravici poslanca Mora, ki se sklicuje na londonski memorandum o soglasju glede Tržaškega ozemlja, po eni strani jasno omejuje našo pripravljenost za diskusijo o tistih skupinah, za katere obstajajo naše specifične mednarodne obveznosti, po oirugi strani pa spominja pojasnilo, da sedoma, ni mogla pomagati pone-1 imamo tudi rti razloge in pravi-srečencem ker je bilo letalo v pla-lce, ki jih je treba uveljaviti v menih. Slišala je obupne klice na I istem okviru m na istem področij«.* pomoč. rada vodstva PSl so dokončni re zultati pokrajinskih kongresov naslednji: teze tajnika stranko so dobile 78-12 odst glasov, teze Lombardija in levice 16.35 odst., krajevne resolucije 4.28 odst., vzdržanih 1.25 odst. Jutrišnji kongres se začenja z novimi značilnostmi v primerjavi s prejšnjimi kongresi Debata ne bo namreč potekala okoli običajnih r^olucij temveč okoli tez, ki sta jih predložili tako večina kakor manjšina. Demokristjansko stranko bo na kongresu zastopala delegacija, v kateri bodo podtajniki Arnaldo Forlani, Giovanni Galloni, F-ami-nio Piccoli in Oscar Luigi Sialfa-ro. Republikansko stranko pa bo zastopala delegacija, v kateri bodo podtajnik Emanuele Terrana in član vodstva Adolfo Battaglia. Danes so uradno javili, da bo predsednik republike Saragat 25. novembra uradno obiskai republiko San Marino. Spremljal ga bo podtajnik v zunanjem ministrstvu Lupiš. Minister za kmetijstvo Ferrari-Aggradi je danes slovesno ustoličil italijansko komisijo za borbo proti gladu na svetu. Komisiji bo predsedoval poslanik Migone. Njena naloga bo koordinirati italijansko dejavnost na tem sektorju vzporedno z dejavnostjo FAO. Vodstvo komunistične stranke je imelo danes novo sejo pod predsedstvom tajnika Longa. Proučevali so organizacijska vprašanja kot pripravo za 11. kongres stranke. Sindikalne organizacije delavcev v cementarnah so danes skup no razpravljale o problemih teh delavcev in o razčlenjeni 72 urn stavki vseh nameščencev Italce menti, Sacelit in Cementir v pod poro zahteve za obnovitev delov nih pogodb. Ugotovili so negativ no stališče delodajalcev in določili novo 48-urno stavko za vse druge tovarne cementa in azbesta. Smith nepopustljiv stva in tudi vojaška, da zagotovijo, da ne bi štiri milijone Afričanov padlo v suženjstvo manjšine dvesto tisoč belih Angležev. Dodal je: «Na vsak način želimo, da ne bi bila potrebna sila, ker to ne spada v našo miselnost. Mnenja sem, da je preprečitev sile odvisna izključno od dveh činiteljev! Akcija Velike Britanije, ki je edina odgovorna za nastalo stanje, in Združeni narodi, predvsem prek varnostnega sveta, ki bi moral predvsem začeti preventivno akcijo. Ce to ne bi pripeljalo do učinkovitih rezultatov, tedaj bodo afriške države zadevo uredile s sredstvi, ki bodo potrebna. Ce bi Afričani ostali križem rok, bi nedvomno iskali samomor.)) •V Živa plamenica pred OZN NEW YORK, 9. — Pred palačo Združenih narodov Je davi na vse zgodaj skušal 22-letni mladenič na- praviti samomor, s tem da se Je polil z bencinom in se zažgal. Eden od čuvajev, nameščen pri Združenih narodih, je pogasil plamene, toda mladenič je močno opečen po vsem telesu. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Ko so gasili plamene, ki so zajemali njegovo obleko, je mladenič vpil: «Sem proti vojni, proti vsem vojnam.« Izjavil je, da pripada organizaciji ((Catholic Workers» (katoliški delavci). Gre za organizacijo, ki vodi propagando za mir in ima svoj sedež v New Yorku. Ben Bela dobil dovoljenje za dopisovanje AL2IR, 9 — V poučenih krogih pravijo, da je bivši alžirski predsednik Ben Bela dobil dovoljenje dopisovati si s svojo družino. Ta ukrep, ki so ga sprejeli ob nedavnem narodnem prazniku 1. novembra, velja tudi za druge o-sebnosti, ki so jih aretirali 19. junija skupno z Ben Belo in ki so: bivši predsednik narodne skupščine Ben Ala, bivši pooblaščeni minister v predsedstvu vlade Serif ter bivši minister za zdravstvo in za socialne zadeve Nekaš. Eisenhower v bolnišnici WASHINGTON, 9. — Bivšega predsednika Eisenhowerja so morali danes ponoči nujno odpeljati v bolnišnico v Fort Gordon v Au-gusti v državi Georgija Prvotno so javili, da je dobil srčni napad, do sedaj pa niso še točno sforo- čili, za kaj gre. Ponoči je Eisen-hower čutil močne bolečine v pr- sih, in zdravniki, ki so ga takoj poklicali, je odredil, naj ga odpeljejo v bolnišnico zdravniške- poročilo, ki so ga pozneje objavili, pravi, da Eisenhoweria zdravijo trije zdravniki, med katerim-, je tudi en kardiolog. Eden od zdrav, nikov je izjavil, da bolečine v prsih ne pomenijo vedno, da gie za srčno krizo, čeprav je to prva stvar, na katero se na splošno misli v primeru, ko ie kdo že i-mel v preteklosti srčne krize. Ei-senhower je bil že več let pri dobrem zdravju, čeprav stalno pod zdravniškim nadzorstvom Fri-krat je dobil srčni na-ad h a 1955, ruaikrat pa leta 1957. Sedaj ima 75 let. Zvečer so javili, da se je Eisen-hower zbudil po dolgem spanju in da ne čuti nobenih bolečin iiiiiiiiiniiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiuiiiiiiiimtiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMH NOVO ZASEDANJE BRITANSKEGA PARLAMENTA Wilson obrazložil svoj program v tradicionalnem kronskem govoru Napovedani program ne vsebuje nacionalizacije jeklarske industrije SALISBURY, 9. — Po današnji seji rodezijske vlade je predsednik vlade Smith izjavil: ((Mislim, da je prišel trenutek, ko je edina poštena odprta pot za nas reči našemu ljudstvu resnico. Hotel bi reči gospodu Wilsonu: Ce bi še vedno o-stali na tem stališču, tedaj bi bili lažnjivci in bi varali rodezijsko ljudstvo.« Na vprašanje v zvezi z njegovim nedavnim odgovorom Wilsonu je Smith izjavil: ((Vsakikrat ko sva Wilson in jaz skušala najti rešitev, sva imela konkreten dokaz, da so naša nesoglasja nepremagljiva.« Po mnenju opazovalcev pomeni ta Smithova izjava poziv Wilsonu, naj prizna, da ni mogoč sporazum, in naj preneha z napori za obnovitev pogajanj. Danes je prišel v London predsednik rodezijskega vrhovnega sodišča Beadie, ki bi moral postati predsednik kraljevske komisije za Rodezijo. Kakor je znano, je Beadie prišel v London neuradno, ker Je Smith nasprotoval njegovemu potovanju. Ob prihodu na letališče ni hotel Beadie nič izjaviti. Nekaj ur po prihodu v London se je sestal z ministrom za Commonwealth Bo-tomleyjem. Glavni tajnik Organizacije afriške enotnosti Diallo Telli, ki se Je na poti v New York ustavil na rimskem letališču, Je izjavil, da so na konferenci v Akri ob podpori vseh državnih poglavarjev afriških neodvisnih držav sprejeli jasne sklepe glede Rodezije. Dejal je, da so mobilizirali vsa mogoča sred- LONDON, 9. — Kraljica Elizabeta je prebrala danes v lordski zbornici «kronski govor«. Govor vsebuje seznam zakonodajnih ukrepov, ki jih namerava vlada sprejeti od danes do konca jeseni prihodnjega leta. Seznam vsebuje predvsem razčlenjen načrt za razvoj gradbeništva, zlasti pa privatnih stanovanj. Med drugimi ukrepi, ki jih vlada namerava sprejeti, je reforma, ki naj ((zmanjša krivice davčnega sistema in omeji breme davkov«. Dalje namerava vlada imenovati funkcionarja, katerega naloga bo raziskovati pritožbe državljanov, glede de. lovanja javne uprave in ščititi posameznike pred krivicami, ki jih povzročajo birokratski organi. U-vedli bodo ukrepe za večjo varnost na cestah. Vlada namerava spodbujati investicije za industrijo. Druge ukrepe bodo uvedli, kar se tiče šolstva z ustanovitvijo komisije za privatne šole, ki bo imela nalogo najti najprimernejši način za integracijo teh šol z državnimi šolami. Dalje namerava vlada sprejeti ukrepe, ki naj omogočijo dobivati informacije o odnosih med strankami in privatnimi gospodarskimi družbami in ki naj omogočijo, da se zve za finančne vire teh strank. Vlada se bo trudila, da se sklene pogodbe proti širjenju Jedrskega orožja, prizadevala si bo za sodelovanje med Veliko Britanijo in skupnim tržiščem in za uvedbo šir. šega evropskega trga. Vse to v okviru iskanja «večje evropske enotnosti« Vlada sporoča, da bo kraljica obiskala karibsko področje in Belgijo, in poudarja, da ima največje zaupanje v Združene narode, ter se trudi, da bi sklenili mir v Vietnamu in dosegli stabilnost v jugo- vzhodni Aziji. Kar se tiče NATO, se bo vlada trudila za ((organiziranje zavezniških atomskih virov«. Glede Rodezije se namerava vlada še dalje truditi, da bi spor rešili s pogajanji. Nadaljevala bo pogajanja za znižanje carin v okviru GATT in še dalje se bo trudila za pomoč nerazvitim deželam. Vlada se bo trudila, da doseže ravnotežje v plačilni bilanci in da poveča izvoz. Na splošno se bo zavzemala za razvoj gospodarstva. Posebni ukrepi so napovedani, kar se tiče integracije priseljencev iz Commomvealtha. Zaostrili bodo nadzorstvene ukrepe na tem priseljevanjem. Levičarski laburistični poslanci so zelo razburjeni, ker kronski govor ne vsebuje načrta za nacionalizacijo jeklarske industrije. VVilson je zaradi tega sklical posvetovanje s poslanci in zagovarjal tezo, da bo skupno z novim programom uresničenih 95 odstotkov obljub, ki jih je stranka dala volivcem. Nacionalizacija jeklarske industrije pa je ostalih pet odstotkov. Zato je bolje uresničiti najprej 95 odstotkov in pustiti ostalo za nazadnje, ker gre za najbolj sporno vprašanje. Voditelj opozicije Heath je med razpravo o kronskem govoru izjavil, da laburistični program ni nič drugega kakor ((volilna brošura«. Govoril je tudi predsednik vlade Wilson, ki je dejal, da je program ena največjih socialnih in gospodarskih reform v britanski parlamentarni zgodovini. Glede Rodezije je izrazil upanje, da se bo ponovno sestal s Smithom. Glede gospodarskih vprašanj je Wilson dejal, da je potrebno napraviti še mnogo poti, da se doseže, da bo britanska industrija lahko tekmovala na tujih trgih. Napovedal je s tem v zvezi tudi obiavo bele knjige. Glede nacionalizacije jeklarske in- dustrije je dejal, da ostane ta nacionalizacija še vedno edina pravilna politika za prihodnost te industrije in tudi politika vlade, ki jo namerava izvesti. Pripomnil pa je, da bo ta načrt predložen takoj po sedanjem zasedanju parlamenta. Zmaga liberalcev v Kanadi OTTAWA, 9. — Pri včerajšnjih kanadskih volitvah zaizvolitev 265 poslancev novega parlamenta je liberalna stranka, ki jo vodi dosedanji predsednik vlade Lester Pear-son, dobila relativno večino. Pear-son je upal, da bo njegova stranka dobila absolutno večino. V novem parlamentu bo 129 liberalnih poslancev, 99 konservativnih, 21 poslancev nove demokratične stranke ter 16 drugih. Udeležba na volitvah je bila mnogo manjša kakor leta 1962 in 1963. Tedaj se je volitev udeležilo 80 odstotkov volivcev, včeraj pa samo 65 odstotkov. Lester Pearson bo verjetno moral znova sestaviti manjšinsko vlado. Usoda nove vlade bo odvisna od nove demokratične stranke. Njen voditelj je danes izjavil, da njegova stranka ne bo vstopila v koalicijsko vlado, razen če ne t)o «kake nepredvidene krize«. Stranka bo ostala v opoziciji, toda bo podpirala zakone, ki jih bo predložila vlada, o katerih se ji bo zdelo, da so koristni. Po njegovem mnenju bodo čer osemnajst mesecev znova razpisali volitve. Konservativni voditelj Dlefenba-ker je izjavil, da je zadovoljen, ker Pearson ni dobil absolutne večine. PRIMORSKI DNEVNIK __ 2 __ Vreme včeraj: najv:šja temperatura 15, najnižja 12.8, ob 19. url 13.4; zračni tlak 1021.2 stanoviten, vlaga 83 odst., brez vetra, nebo 4 desetine pooblafeno, megla, morje mirno, temperatura morja 16 3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 10. novembra Andrej Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 Dolžina dneva 9.43. Luna vzide ob 17.32 in zatone ob 11.15 Jutri, ČETRTEK, ll. novembra Martin SEJA DEŽELNEGA SVETA Berzanti orisal napore dežele glede protosinhrotrona v Doberdobu Mejna prehoda v Lazaretu in na Učji bodo spremenili v mednarodna ■ 0 zvišanju avtobusnih tarif delavskih abonmajev na Goriškem še nobenega sklepa Na včerajšnji seji deželnega sveta se je začela sploSna razprava o zakonskem osnutku o gradnji bolnišnic in zdravstvenih naprav, v kateri je spregovorilo 12 svetovalcev skoraj vseh skupin. K razpravi, ki se bo nadaljevala v petek, se bomo še povrnili. V začetku seje pa Je predsednik Berzanti odgovoril na važno vprašanje o gradnji protosinhrotrona v Doberdobu, medtem ko je podpredsednik Dulci odgovoril na dve interpelaciji in eno vprašanje o spremembi kategorije mejnih prehodov na Učji in v Lazaretu ter na interpelacijo o zvišanju cene abonmajev za prevoze delavcev na avtobusih v goriški pokrajini. Glede protosinhrotrona Je dr. Berzanti dejal, da bo dežela prevzela breme za gradnjo infrastruktur (železniških in cestnih povezav, e-lektričnih napeljav in vodovoda, stanovanj, raznih služb itd.), ki bodo potrebne za delovanje protrosin-hrotrona, če bo CERN (Evropski odbor za jedrske raziskave) izbral Doberdob za postavitev tega važne ga znanstvenega središča. S temi svojimi jasnimi obveznostmi je dežela že seznanila vlado in tudi CERN. Berzanti je dodal, da se je deželna uprava več mesecev zavze mala bodisi pri vladi bodisi pri CERN, da bi Italija predlagala za protosinhrotron doberdobsko občino ter da bi CERN ta predlog ugodno sprejel. To le ena izmed programskih točk dežele, kar je Berzanti že izjavil med razpravo o proračunih. Berzanti je sedaj zagotovil, da je vlada sprejela deželno zahtevo in predlagala ustanovi CERN poleg kraja Nardh v Apuliji tudi Doberdob. Konec meseca pa bo odposlanstvo CERN na kraju samem proučilo geološke in tehnične pogoje za zgraditev protosinhrotrona. To bi moralo zadostovati, da se razpršijo razni dvomi in neugodne govorice o tem vprašanju. Dežela se je sploh stalno prizadevala za ugodno rešitev. Med drugim je imel predsednik Berzanti razgovore s predsednikom Morom številnimi ministri, parlamentarci itd. Omenjena obveznost dežele o infrastrukturah pa je služila tudi temu, da je odstranila skrbi zakladnega ministrstva o morebitnih previsokih stroških države za sin-krotron. Razen tega se je odbornik za načrtovanje Cocianni udeležil tudi sestanka medministrske komisije, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Dr. Berzanti je dejal, da sta se z vprašanjem ves čas ukvarjala tudi podpredsednik Dulci in odbornik Marnillero. Sedaj je v Evropi kakih 12 krajev, ki jih imajo za primerne za gradnjo proto- Doberdob in Nard6. Gre torej za i zanimal pri prizadetih ustanovah tehmško-politično izbiro. Za sedaj in organizacijah. Štiri prevozne ni torej za Doberdob še nič izgub- družbe so sklenile, da bodo zahte- ljenega niti pridobljenega, vendar pa dežela upa, da bo CERN upošteval ugodnosti, ki se mu nudijo pri nas. Na vprašanje in interpelacije svetovalcev PSI, PSDI in KD o mejnih prehodih na Učji in pri Lazaretu je podpredsednik Dulci odgovoril, da je zunanje ministrstvo že predlagalo, da se poviša prehod na Učji v višjo kategorijo, medtem, ko so Jugoslovani predlagali, naj se poviša v višjo kategorijo prehod pri Lazaretu. Sedaj se te o tem ppgajajo in pričakuje se ugodna rešitev za oba prehoda. Na interpelacijo komunista Ber-gomasa o delavskih avtobusnih abonmajih je odbornik Dulci odgovoril, da dežela še ni pristojna za stvar, kljub temu pa se je po- vale zvišanje tarife za abonmaje od 8 do 12 odstotkov na 12 avtobusnih progah. Doslej pa še niso formalno postavile te zahteve. O njej bodo razpravljali na sestanku, ki se ga bodo udeležili predstavniki raznih ustanov in organizacij. Delegacija tržaške PSI odpotovala na kongres Včeraj zvečer je odpotovala v Rim delegacija tržaške federacije PSI, ki se bo udeležila XXXVI. vsedržavnega kongresa stranke. Delegacijo sestavljajo pokrajinski taj. nik Amaldo Pittoni, občinski od- S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Svetovalec Colli napovedal ponovno glasovanje komunistov proti proračunu Dejal je, da ne bodo komunisti prevrnili sedanje pokrajinske uprave, pač pa, da se bo sama pokopala s svojo politiko Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Vodja komunistične skuoine svetovalec Colli je obrazložil stališče komunistov do proračunskih postavk, o katerih so komunistični svetovalci povedali svoje mnenje ob razpravi preteklega julija, ko proračun ni bil odobren, ampak predvsem o političnem pomenu tega^ vprašanja, ker «danes ni nemogoče ločiti uprave od politi-!ke», je dejal Colli. Nato je zavrnil trditve demokristjanov in socialistov, da komunisti hočejo komisarsko upravo na pokrajini samo zato, ker so zahtevali, da se takoj postavi na dnevni red jesenskega zasedanja razprava o proračunu. Dejal je, da niso ko- C— i munisti tisti, ki hočejo prevrniti bomik Dušan Hreščak in sindika- sedanjo pokrajinsko upravo, am-list Antonino Catanzaro. i pak da se bo sedanja uprava sa- •miiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiii.il..itiiiiniiH,i,,, iiiiiiiiiiiiiimiiiiimii iiiiiiiimmuimiiiiiiiiii SESTANEK MEŠANEGA ODBOHA ZA TEHNIČNO INDUSTRIJSKO SODELOVANJE Postavljeni temelji za bodoče delo na področju industrijskega sodelovanja Sodelovanje se bo razvijalo zlasti za proizvodnjo industrijskih izdelkov za jugoslovan. sko in italijansko tržišče ter tudi za plasiranje skupnih proizvodov na tretja tržišča Na trgovinski zbornici se je sinoči prvič sestal mešani italijansko jugoslovanski odbor za tehnično industrijsko sodelovanje med obmejnimi področji Furlanije-Julijske krajine na eni, ter republike Slovenije in Hrvatske na drugi strani. Odbor sestavlja pet italijanskih in prav toliko jugoslovanskih strokovnjakov, in sicer so to član odbora trgovinske zbornice dr. Eugenio Vatta, ravnatelj podjetja Fonderie Officine Meccaniche Triestine Ar-mando Tre višini, član odbora trgovinske zbornice iz Vidma dr. Fer-ruccio Job, svetnik iste zbornice dr. Guido Bacich ter ravnatelj podjetja Cotonificio Triestino g. Vitto-rio Monolo z italijanske, ter predsednik odbora za obmejne sporazume Lojze Lesjak tajnik organizacije Ftgdp J^ptar, ravnatelj podjetja PIK iz Umaga Milan Lovrečič, član odbora reške gospodarske zbornice Kazimir Demartini — ,-............ — ----------j— ,------- podjetja Meblo iz Nove Gorice inž. sinhrotrona, in med njimi sta tudi1 Oleg Vrtačnik f. jugoslovanske lillllllllll(liillllllllliailllllllllllllllllllllllilllllllllllliliililiirtiri«iiiiiiiiiiiiiiiiilii||||iiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiii|| SKLEP MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO Za 6 mesecev zagotovljena pšenica po «politični ceni» Odobreni kontingent znaša 180.000 stotov, vendar bosta sklep o tem morala odobriti še parlament in ministrski svet Tržaška prefektura je sinoči sporočila, da je minister za kmetijstvo odobril dobavo Trstu 180.000 stotov pšenice po »politični ceni«, in sicer po 5622 lir za stot franko skladišče. Minister bo zadevni sklep glede kritja razlike v ceni v predložil v odobritev ministrskemu svetu in parlamentu. Na trgovinski zbornici so se sinoči sestali peki, ki so razpravljali o vprašanju cene kruha in sprejeli na znanje sporočilo dodelitvi kontingenta pšenice po politični ceni, ki pa bo zadostoval le za 6 mesecev. Glede podražitve kruha zaradi večjih stroškov pa bodo peki razpravljali po božičnih praznikih. Zaloge moke po politični ceni so-v Trstu že pošle in je bilo zaradi tega nujno, da minister za kmetijstvo dodeli nov kontingent pšenice, sicer bi seveda prišlo do zvišanja cen. Z novo dodelitvijo žita po politični ceni Je torej za zdaj zadeva rešena. Vprašanje Pitfonija županu dr. Franzilu Vodja socialistične svetovalske skupine Amaldo Pittoni je naslovil na župana vprašanje, v katerem hoče vedeti, če odgovarja resnici precej razširjena vest, da so bila nekemu tehničnemu študiju s sedežem v Trstu na Trgu Venezia dodeljena dela za ureditev letališča v Ronkah in če odgovarja resnici, da je eden izmed lastnikov tega študija gospod Giampaolo Bartoli, sin inž. Giannija Bartolija, predsednika ustanove za letališče «Ce ta vest — za katero sem zve-dal na dan otvoritve novega sedeža letališča — odgovarja resnici, pravi Pittoni v svojem vprašanju, vas prosim gospod župan, da predstavnik občine v upravnem svetu ustanove poroča o kriterijih, na temelju katerih so bila ta dela podeljena temu študiju*. Posej pokrajinske CISL v korist Javnih skladišč Tajništvo pokrajinske organizacije CISL sporoča, da po posvetovanju s pokrajinskim sindikatom FILP-CISL zelo zaskrbljeno zasleduje krizo v Javnih skladiščih ter da Je po svojih vsedržavnih organih zahtevalo, naj pristojna ministrstva odločno posežejo vmes. Tukajšnja CISL je poslala glavnemu tajniku poslancu Stortiju pismo, v katerem mu je obširno opisala finančni položaj Javnih skladišč, ker Jim ni vlada od leta 1962 dalje zvišala svojega prispevka, ter nato nakazala dve točki za rešitev vprašanja. V prvi točki zahteva takojšnji finančni prispevek vlade, tako da se zagotovi kritje primanjkljaja poslovne dobe, v drugi točki pa zahteva, naj se člmprej odobri zakonski osnutek o ustanovitvi tržaške pristaniške ustanove. Tržaška CISL, ki ne vidi drugih rešitev, je začela v tem smislu svojo akcijo, je pozvala vse parlamentarce ČISL, naj se zavzamejo za to vprašanje ter jih opozorila, da bi povečenje krize v pristanišču, ki Je eden izmed stebrov tržaškega gospodarstva, kvarno in v nepričakovanem obsegu vplivalo tudi na druge številne sektorje, ki so že tako hudo gospodarsko prizadeti. Predkongresni sestanek deželnega odbora KPI Deželni odbor KPI, ki se je sestal 8. novembra, je na osnovi poročila Bacicchija razpravljal o na-črtu tez, ki sta ga odobrila centralni odbor in nadzorna komisija kot enotno osnovo za diskusijo na XI. vsedržavnem kongresu in ki je bil objavljen v nedeljo v listu «Uni. ta*. Tako se je začela predkongresna diskusija, ki se bo nadaljevala v prihodnjih dneh v odborih federacij in nato v vseh strankinih organizacijah v okviru priprav za kongrese sekcij in federacij. Ob zaključku diskusije je deželni odbor sprejel nekatere sklepe, da bi doprinesel svoj specifični prispevek v predkongresni diskusiji v deželi v zvezi s hudo gospodarsko in politično krizo. Deželni od-bor je pozval članstvo k aktivnemu sodelovanju v diskusiji. Sestanku deželnega odbora je prisostvoval tudi član tajništva vodstva KPI Sergio Flamigni. strani. Za tržaško trgovinsko zbornico sta se sestanka udeležila tudi funkcionarja njenega zunanjetrgovinskega odseka dr. Maurel in dr. Tamaro. Sestanek je trajal skoraj tri ure, na njem pa so člani mešanega odbora postavili temelje za bodoče delo. Na dnevnem redu so bila vprašanja organizacijske narave, poleg tega pa so člani odbora prišli na sestanek z vrsto konkretnih pobud in priporočil, tako da se je odbor že na tem prvem sestanku dejansko lotil svoje prvenstvene funkcije. Najprej so strokovnjaki razčistili nekaj točk, tako na primer vprašanje, kaj je treba v tem okviru imeti za tehnično industrijsko sodelovanje med podjetji z obmejnih področij. Strokovnjaki so si glede tega bili edini, dd' Se bo sodelovanje lahko razvijalo ; zlasti v proizvodnjo raznih to, industrijskih izdelkov za jugoslo- tef vansko in italijansko tržišče, poleg tega pa bodo prizadevanja krajevnih operaterjev usmerjena tudi na plasiranje skupne proizvodnje na tretja tržišča. Pri tem bo treba izbrati zlasti tiste proizvodne procese in zvrsti, pri katerih bo sodelovanje dopuščalo, da se dosežejo najnižji proizvodni stroški. Mešani odbor za tehnično indu strijsko sodelovanje med obmejni mi področji Furlanije Julijske kra jlne, Slovenije in Hrvatske, bo po sredoval mešanemu odboru v Ri mu vse predloge za industrijsko in tehnično kooperacijo, ki jih bo prejel od posameznih industrijcev z obeh prizadetih področij. Šam odbor bo na razpolago vsem, ki se zanimajo za možne oblike sodelovanja s sorodnimi podjetji na sosednjem področju. V ta namen so se člani odbora dogovorili, da se tako v Trstu kakor tudi v Kopru, odpre posebna pisarna, odnosno tajništvo mešanega odbora, na katerega se prizadeti industrijci in operaterji lahko v vsakem trenutku obrnejo po nasvete ali s predlogi. V Trstu bo tajništvo na sa-mem sedežu zbornice, in sicer bo njegovo vodstvo poverjeno dr. Tarnam. V Kopru bo tajništvo vodil tajnik odbora za obmejne sporazume Rado Cotar, in sicer bo za to določen urad na Lumumbovem nabrežju št. 8. Zametki za novo sodelovanje so bili torej postavljeni. Zdaj morajo prizadeti industrijci z obeh strani stopiti na plan s konkretnimi predlogi. Teh predlogov bo lahko na stotine, saj so mali in srednji in- DANES NA PROSEKU Sestanek elanov Kmetijske zadruge Ob 20-letnici ustanovitve Kmetijske zadruge v Trstu bo danes ob 18.30 v gostilni Gospodarskega društva na Proseku družabno srečanje ustanovnih članov in odbora zadruge ter kmetov, ki so bili nagrajeni na letošnjem Kmečkem taboru na Opčinah. Ob tej priliki bodo nagrajencem s tabora podelili nagrade in diplome, pogovorili se bodo o stvareh, ki se tičejo zadruge s pogledom na opravljeno delo in načrti za bodoče delovanje, spomnili se bodo zaslužnih članov in počastili spomin tistih, ki jih ni več med nami. Vsi ustanovni člani, člani odbora in nagrajenci letošnjega Kmečkega tabora na Opčinah so vabljeni, da se udeležijo današnjega srečanja. dustrijski obrati na področju dežele Furlanije . Julijske krajine in v sosednem obmejnem pasu Slovenije in Hrvatske zelo številni. Seveda pa ba zahtevalo poslovanje v okviru novega sporazuma temeljito predhodno analizo vzajemnih možnosti in zmogljivosti, kajti iz njega so izključeni vsi priložnostni posli, pri katerih gre posameznim trgovcem ali industrij-cem le za to, da zaključijo določen posel in se nato umaknejo do naslednje priložnosti. Razviti vzajemno sodelovanje bo imelo smisel samo v toliko, v kolikor bo dajalo jamstvo za stalnost in za postopno dviganje in izboljšanje skupne proizvodnje in poslovanja. NALEZLJIVE BOLEZNI ' V tržaški občini so od 1. do 7. t. m. zabeležili naslednje število nalezljivih obolenj: davica 1, skrla-tinka 8, tifoidna mrzlica 1, norice 8, nalezljivo vnetje jeter 5. ma pokopala s politiko, ki si jo je izbrala. Komunisti vedo, da bi komisar samo nadaljeval s politično linijo vlade levega centra. Zato hočejo komisarja tisti, ki zavračajo kakršno koli drugo možno rešitev, namesto, da bi se prilagodili političnim in programskim stališčem, ki jih zahtevajo socialne in gospodarske potrebe Trsta, Zatem je Colli dejal, da tudi ko je levi center sprejel v tržaški občinski odbor slovenskega socialista, kar bi moral biti in bi lahko bil nov in pozitiven dogodek, je Krščanska demokracija z raznimi izjavami svojih najvišjih krajevnih predstavnikov zaostrila svoj protikomunizem in s tem strumentalizirala tudi tako vprašanje demokracije, kot je na primer spoštovanje pravic slovenske manjšine in zagotovitev enakopravnosti med Italijani in Slovenci v Trstu. Potem ko je poudaril, da so_ komunisti večkrat glasovali za važne upravne sklepe in da je KD ob teh priložnostih vedno skušala ločiti upravna vprašanja od političnih, je Colli dejal: »Ali bi odbor ne podal ostavke, če bi komunisti glasovali za proračun?* Glede vprašanj, ki se nanašajo na slovensko manjšino, je Colli dejal, da je vsem znano, da država noče ničesar narediti, da bi uzakonila ustavna načela in posebni statut londonskega memoranduma, razen da poziva ustavno sodišče, naj razsodi, da se deželna uprava ne sme ukvarjati s temi vprašanji. Prišli pa smo tako daleč, je nadaljeval Colli, da ob otvoritvi slovenske šole, katere so se udeležili najvišji predstavniki oblasti, ni bila spregovorjena niti ena beseda v slovenščini. Ob zaključku je Colli dejal, da bodo komunisti tudi sedaj glasovali proti letošnjemu proračunu, zato da se uveljavi politika, ki bo slonela na potrebah mesta in pokrajine in ne na jalovi politični obliki, ki je propadla. V začetku seje je predsednik sporočil svetu, da se je v ponedeljek sestal z županom dr. Franzi-iom in predsednikom trgovinske zbornice dr. Caidassijcm. Razpravljali so o ustanovitvi pristaniške ustanove, Javnih skladiščih, o dvojnem tiru do Benetk, o avto cesti Trst-Benetke in Videm-Tr-biž itd Na sestanku so sklenili, da bodo bolj pogostoma navezovati stike s pristojnimi ministr-v Rimu, da bodo tržaška vprašanja stalno-'v ospredju. Predsednik dr. Savo-na je zelo obširno odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca Burla glede usode ladjedelnice Sv. Marka, o čemer bomo bolj obširno pisali jutri tudi zaradi zanimivih podatkov, ki jih je o tem vprašanju navedel svetovalec Burio. Večer v Slovenskem klubu posvečen gledališču Včerajšnji torkov večer v Slovenskem klubu je bil občinstvu prav gotovo zelo všeč tako zaradi svoje preprostosti, neposrednosti, obenem pa tudi zaradi umetniškega užitka. Tajnik Slovenskega gledališča Fili-bert Benedetič je v svojem predavanju povedal stvari, ki jih je v teh zadnjih tednih kdove kolikokrat ponovil, pa so bile za včerajšnje občinstvo vendar nove, zanimive, kar odkritje. In pri poslušalcih so njegove besede nedvomno dosegle svoj namen: prepričati in pridobiti ljudi, da je treba živeti z našim gledališčem in mu z vso možno podporo stati ob strani. Lojze Milič, Lidija Kozlovičeva ter Branko Gombač so s Cankarjevo besedo dali poudarka umetniški plati večera, za kar so želi odkritosrčno hvaležno odobravanje. Gledališča VERDI Danes, zvečer ob 20.30 (po začetku predstave vstop v dvorano ne bo dovoljen) otvoritev operne sezone 1965-66 z gala predstavo Verdijeve opere «Luisa Miller*. Predstava je za red A v parterju in ložah ter za red C na balkonih In galerijah. Opero dirigira Franco Capuana, v naslovni vlogi nastopa Elena Sulio-tis, v drugih pa Angelo Mori, Gian Giaco-mo Guelfi, Paolo VVashlngton, Giovanni Polani. Franca Mattlucci, Silvana Martinem in Raimondo Bot-teghelli. Režija Carlo Piccinato, zborovodja Giorgio Kirschner. Orkester in zbor gledališča Verdi. Scena po osnutkih Nicole Bermisa izdelal Ercole Sormani. GLASBENA MATICA V TRSTU V SOBOTO, 13. novembra cb 21. uri v KULTURNEM DOMU SVEČANA AKADEMIJA V POČASTITEV 20. OBLETNICE OSVOBODITVE IN OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE SPORED; Govor — dr. Gojmir Demšar, ravnatelj šole Glasbene Matice Merku; Arija za šolski orkester Platti: Koncert v G—duru za klavir in godalni orkester klavir Magda Kuret J. S. Bach: Koncert v a—molu za violino in godalni orkester violina Žarko Hrvatič Simoniti: Bosa pojdiva Tenorist Rudolf Franci, Simoniti: Samo en cvet član ljubljanske Opere Škerjanc - instr. Kjuder: Uspavanka Ota - instr. Kjuder: Vlak Kjuder: Kolo Sedoj - instr. Kjuder: Večer Sedoj - instr. Kjuder: Prišla Vrabec: Zdravica Mladinski pevski zbor Mladinski in moški pevski zbor na sidrišču je tudi k nam pomlad Moški zbor in soli: Viktor Stoka, Darij Zlobec in Rado Briščik Moški zbor SODELUJEJO: Orkester Glasbene Matice Moški pevski zbor p. d. Prosek - Kontovel Mladinski pevski zbori iz Devina, Nabrežine, z Opčin, Proseka - Kontovela in iz Trsta Zbore so naštudirali: Erminij Ambrozet, Ignacij Ota, Ivan Sancin, Sergij Radovič in Nada Žerjal Dirigent: OSKAR KJUDER Rezervacija vstopnic po telefonu 734265 vsak dan od 11. -14. ure. Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom. PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi vse ljubitelje glasbe na koncert NABREZINSKE GODBE NA PIHALA, ki bo danes, v sredo, 10. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. brežinski občinski svet na svoji seji v ponedeljek odobril z večino glasov najem posojila (13,5 milijona lir) za gradnjo dveh stanovanjskih hiš v Sesljanu in v Nabrežini. kamnolomi. Za gradnjo bodo potrebovali 60 milijonov lir, deželna uprava bo dala prispevek 36 mil. lir, del stroškov pa bodo krili z izkupičkom zemljišč (11 mil.) Hišo pri Sesljanu bodo zgradili na zemljišču jusarjev iz Vižovelj, ki ga bodo občini prodali za simbolično ceno 100 Ur, toda s pogojem, da občina v prihodnjem letu napravi v Vižovljah nekatera javna dela v vrednosti najmanj 1,5 miU-jona Ur. Odbornik Corberi je v svojem poročilu dejal, da Je v nabrežlnski občini občutna stanovanjska kriza, 114 družin potrebuje stanovanje, •iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititimtiiifiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii NA SKUPŠČINI DELEGATOV Ploden obračun delovanja bolniške blagajne trgovcev Do avgusta so sprejeli v bolnišnico na račun blagajne 1100 oseb, specialističnih storitev pa je bilo 36.000 •iiiniiiiiiiiiiiniiiiiiniiimilM,iiiliiiil,,ii,,iiin„inil|,III|l,rilmnillllIMI||||1||lll(|m||1|I|lim|mi||ll|M||i((i| S SEJE DEVINSKO-NflBREŽINSKECfl OBČINSKEGA SVETA Občina bo skušala urediti kulturni dom v Nabrežini Župan je zagotovil zanimanje občine za to pereče vprašanje, ki so ga sprožili komunistični svetovalci Kakor smo že poročali, Je na-, nujnih primerov pa je približno 50 V preteklih dneh je bila skupščina delegatov bolniške blagajne trgovcev tržaške pokrajine. Predsednik Ervino Puppi je prebral poročilo, v katerem je .dejal, da se zdravstvena oskrba za trgovce stalno izboljšuje. Tudi na socialnem področju so zaznamovali napredek. V septembru so namreč predložiU poslanski zbornici zakonski osnutek o pokojnini trgovcem, o katerem bi morali razpravljati še letos, tako da bi začel veljati z januarjem 1966. Ta zakon bo zelo koristen zlasti za bodoča pokolenja, vendar bodo imeli precej koristi od njega tudi tisti trgovci, ki so že dosegli, ali bodo v kratkem času dosegli starost za upokojitev. Puppi je zatem omenil, da Je minister za delo Delle Fave na podlagi izkušenj sklenil pripraviti nov zakonski osnutek, ki bo izboljšal stari osnutek štev. 1.397 z dne 27.11.1960, tako da se bolje porazdelijo zavarovalna bremena, in sicer s tem, da se poveča število plačilnih razredov. Tako bodo zvišali dohodek, ki velja za podlago določitve dohodninskega davka glede pravice do bolniškega zavarovanja od treh na pet milijonov Ur. Poleg tega bodo uvedli možnost prostovoljnega nadaljevanja plačevanja zavarovalnih prispevkov, s čimer bodo lahko uživali bolniško zavarovanje tudi tisti trgovci, ki prenehajo dejavnost zaradi starosti ali zaradi oddaje lastnih trgovin v najem, seveda se bodo plačevali določeni prispevek. Predsednik Puppi je nato dejal, da je vedno več zavarovancev, ki se okoriščajo z zdravstveno oskrbo. V prvih osmih mesecih so na račun blagajne sprejeli v bolnišnico 1100 oseb, poleg tega pa Je bilo še 36.000 specialističnih zdravstvenih uslug. Kar se tiče splošne zdravniške oskrbe, pa je število storitev še vedno nižje od vsedržavnega povprečja. Ko je govoril o proračunu za leto 1966, je predsednik dejal, da se je gdspodarski položaj nedvomno Izboljšal ter da se bo še bolj izboljšal v prihodnjem letu, kar pomeni tudi izboljšanje zdravstvenih storitev. Prihodnje leto bodo tudi obnovili upravni odbor bolniške blagajne, ki deluje že štiri leta. Čeprav pa so se zvišali izdatki, ne predvideva proračun za leto 1966 nobenega zvišanja zavarovalnih prispevkov. Predsednik je še omenil, da je bolniška blagajna trgovcev od leta 1962 prebrodila razne težave In redno delovala, ker je upravni svet vedno sprejemal vse sklepe enotno. Ta enotnost in to soglasje sta pogoj tudi za njeno nadaljnje delovanje. Po orisu proračuna in po poročilu nadzornega odbora je skupščina soglasno odobrila bilanco. Zato je občinska uprava hotela iz-koristiti ugodno priložnost, da dobi znaten prispevek dežele, rok za predložitev zadevne prošnje pa zapade 14. t. m. Po poročilu odbornika Corberlja je župan še poudaril, da si bo občinska uprava prizadevala za uresničitev predloga skupine komunističnih svetovalcev glede preureditve starega občinske-ga poslopja na trgu v Nabrežini za kulturni dom. Problem primernega kulturnega doma v Nabrežini je namreč zelo pereč. Skupina komunističnih svetovalcev je na seji občinskega sveta jasno poudarila, da je gradnja ljud. skih stanovanj nujno potrebna, toda za to se ne sme uporabiti denar od prodaje zemljišč. Za grad njo stanovanjskih hiš naj bi se najelo večje posojilo, denar od prodaje zemljišč pa naj bi se uporabil skupno z drugimi sredstvi in prispevki za ureditev kulturnega doma v Nabrežini. Ker ta predlog ni bil sprejet, se le komunistična skupina vzdržala glasovanja za najem omenjenega posojila. Kakor smo prej omenili, je v nabrežinski občini nujno potrebna rešitev problema kulturnega doma. V vsej občini ni primerne dvorane ni telovadnice, ni kino dvorane. Domačini in turisti, ki hočejo v kino, se morajo odpeljati v Tržič, v Trst, ali pa na Prosek. Za tako obsežno občino, kot je nabrežinska, je tako stanje nevzdržno, tembolj, če se hoče nuditi turistom možnost kulturnega razvedrila, domačinom, zlasti mladini,pa možnost kultumo-prosvet-nega in športnega udejstvovanja. Zaradi tega z zadovoljstvom sprejemamo na znanje zagotovilo župana, da bo občinska uprava posvetila rešitvi tega problema vso pozornost. Umrla je med spanjem Med spanjem je včeraj punoči okrog 1. ure izdihnila zaradi srčne kapi 42-letna Regina Tecchiat-ti por. Vainia, ki je skupaj s 46-letnim delavcem Brunom Zillijem stanovala v Ul. Madonna del Mare 17. Zilli se je včeraj zjutraj prebudil okrog 6.30 in opazil, da je Tec-chiettijeva negibna ležala na postelji. Z grozo je nato videl, da je bila ženska mrtva. Zilli je poklical bolničarje RK, toda dežurni zdravnik ni mogel opraviti ničesar drugega, kot izpolniti potrdilo o smrti. V Ul. Madonna del Mare so prihiteli tudi agenti letečega oddelka in sodni zdravnik dr. Niccolimi, ki je po pregledu trupla ugotovil, da je ženska izdihnila približno ob eni ponoči. Zilli je povedal, da je njegova sostanovalka predsinočnjim precej zgodaj legla v posteljo, vendar se ni počutila slabo. Jutri na Proseku Martinovo slavje Jutri je praznik sv. Martina, ki bo, kot vsak« leto; privabil številne goste iz okolice in mesta na Prosek, kjer imajo tradicionalno martinovanje ter sejem pujskov in prašičev. Gostinski obrati so se že prtpra vili, da bodo gostom postregli : dobrim vinom, pršutom, klobasa mi, zeljem in štruklji, Martinova nje bo verjetno trajalo do nede lje. Tako bo lahko vsakdo prišel na svoj račun. Marsikdo, k; bo jutri šel na Prosek, se bo prav gotovo še vrnil v prihodnjih dneh. Nagrajevanje miljskih vinogradnikov Jutri ob 17. uri bo v prostorih občinske galerije «Lo Squero» v Miljah razdeljevanje nagrad vinogradnikom, ki so bili za svoja vina in kioske nagrajeni na 12 občinski razstavi domačih vin. Po razdelitvi nagrad bo mala zakuska, ki jo bodo gostom ponudili nagrajenci vinogradniki. Nož si je hotela zasaditi v prsi Umsko bolna ženska si je včeraj popoldne s kuhinjskim nožem hotela razparati prsi. Žalostni dogodek se je pripetil okrog 14. ure v Ul. Bison 1 na Greti. Ob tisti uri je 33-letna gospodinja Elda Stormi vzela v kuhinji nož, odprla vrata stanovanja in prišla na mostovž, kjer je začela vpiti in kričati, da si bo vzela življenje. Nastavila si je nož na prsi in že začela pritiskati. Vpitje je slišala stanovalka 57 letna Elvina Kobal por. Liberto, ki stanuje v stanovanju nad Štor movo. Prihitela je nesrečnici na pomoč ter ji hotela vzeti nož iz rok. Zenski sta se začeli ruvati, vendar je Kobalovi uspelo, da je Stormijevo porinila v stanovanje in ji odvzela nož. Pri tem pa jo je Stormijeva z orožjem ranila po levem palcu. Medtem so stanovalci poklicali rešilni avto RK, s katerim so o-be ženski prepeljali v bolnišnico. Kobalovi so nudili prvo pomoč in se bo morala zdraviti 10 dni. Stormijevo pa so pridržali na opazovalnem oddelku zaradi več urezov po prsih in levem kazalcu. Stormijeva je že dalj časa umsko bolna in živi sama z očetom, ki pa je skoraj ves dan z doma v službi. Vespist trčil v avto Na Lonjerski cesti pri stavbi št. 1 je včeraj popoldne 23-letni zastopnik Giovanni Ballanzin z Lo-njerske ces-te 175-9, ki se je navzgor po omenjeni cesti vozil na vespi TS 34445, trčil v fiat 600 TS 57984, -ki ga je tedaj sredi ceste o-bračal Mario Žari z Lonjerske ceste 1-3. Zaradi sunka se je Ballanzin prevrnil z vespe ter se laže ranil po desni spodnji strani hrbta. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 6 dneh Slovensko gledališče v Trstu bo na splošno željo občinstva ponovilo v nedeljo. 14. t. m. ob 16. uri predstavo IVAN CANKAR Režija: BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi:" ' "; " AVGUST LAVRENČIČ Rezervacija vstopnic za predstavo na tel. 734265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj pet-nast minut pred pričetkom predstav. Spoštovano občinstvo obveščamo, da je v Kulturnem domu med predstavo odprt bar. Nazionale 16.00 «S 077 spionaggio a Tangeri* Eastmancolor. Louis Davila, Jose Greci. Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 16.00 «A proposito dl tut te queste donne* Technicolor. Berg manov film. Excelslor 16.OO «Giulletta deglt splrl tl* Giulietta Mašina. Sandra Milo Mario Pišu. Prepovedano mladin pod 14. letom. Femce 16.00 »Casanova 70» Marcel lo Mastroiannl, Virna Lisi. Technl color. Prepovedano mladini pod 18 letom. Grattaclelo 16.00 »Lord Jim* Technl color. James Mason, Peter OToo le. Alabarda 16.30 «James Tont — ope razione U.N.O.* Technicolor. Lan do Buzzanca. Zadnji dan. Filodrammatlco 16.30 »Stella solita ria* Ava Gardner, Clark Gable. Aurora 16.30 «Senandoah la valle del 1’onore*. Jflrtnei ........................... 1 «"■ . Cristallo 16.30 «OSS 117 furla a Ba '• -i, —fiia* Cinemascope. Technicolor. Garibaldi 16.00 «Dio č con noi* Voj ni dokumentarni film. Capitol 15.00 «La donna che non sa-peva amare* Technicolor. Impero 16.30 «Amori prolblti* Prepovedano mlad-lni pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 »Bianco, rosso, gi-ailo, rosa* Anita Ekberg. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Strani compagril dl letto* Technicolor. Astoria Počitek. Astra 16.30 »Le avve-nt-ure dl Scara-mouche* Technicolor. Abbazia 16.00 «11 colosso dl Roma — Muzio Scevola* Technicolor. Gor-don Scott. Ideale Danes počitek. Jutri ob 16.00 «Batan» Robert Taylor. LADJE V PRISTANIŠČU C. dl Catanla, San Marco, Irma, Borea, A. Lauro, L. Lauro, E. Cosu-l-ich, A ura, Vesuvlo, Monfiore, Vul-cania, Saipa II, Vicenza, Eros, Brick VII, Auriga, Santagata, Settemari (It.), Teuta, Mati (Al.). Lastovo, Or-Jen, Opatija, O ruda, Rezekne, Zlarln (Jug.), Cherryland, King Pcleus (Ll.), Sotinlos L., Klrialci, Venetza-nos, Bremerhaven (Gr.), Old Oak, Gavilan, Ariel, Coral, Vindex (Pa.), Executor (Am,), T. Stavros (Ma.). KINO PKOSEK-KONTOVEL predvaja danes, dne 10. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film v Cinemascope: 4 3 IMPUCABILI> (TRIJE NEIZPROSNI) Igrajo: GEOFREY HORNE — C. GAJONI — R. HUNDAR Ubit na mmnrk-. predvaja danes, dne 10. t. m. z začetkom ob 18. uri Columbia film: Appuntamento con la vita i:::::::::::::::::::::::::::::: (DOMENEK Z ŽIVLJENJEM) Igrata: YEAN SEBERG — CHRISTIN MARQUAND Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. novembra se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je ll oseb. UMRLI SO: 58-letna Maria Giusep-pina Polifron-i por. Sperl'i, 65-letna Rosa Vouk, 66-letni Alfio Cannavo, 79-letni Giorgio Bernardi, 69 -letni Giovanni Cerar, 75-letna Anna Hoss-ner vd. Cancer, 78-letna Anna Parma vd. Degrassi, 88-letna Antonia Buro-lo vd. Pirovich, 73-4eina Giovanna Ma-uro vd. Vecchio, 75-letnl Giuseppe Zorzenon, 18-lctnl Severlno Ma-covaz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (*. U. do 14. 11.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al CammeHo, Drevored XX. Settembre 4; A11 a Maddalena, Ul. delPIstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2: dr. Gmelner, Ul. Glulla 14; Plzzul-Clgnola, Korzo Ital la 14; Prendini. Ul. T. Veoell-io 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Od 13. do 16. ure Dr. Gmelner, Ul. Giuli-a 14; Plz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cava-na 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al CammelJo, Drevored XX. Settembre 4: Alla Maddalena, Ul. delPIstria 43; dr, Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2, Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 19. do 14. lela. Vpisovanje vsak dan od 9. do 12. ure v Ul. Geppa S. Darovi in prispevki Josip Škabar in družina (Opčine, Narodna 42) darujejo športnemu združenju Bor za 8. športni teden 5000 lir. Včeraj nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče ln stari oče Josip Kralj (Kortezin) Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15. url lz bolnišnice pri Sv. Ivanu. žalujoči žena, sin, hčere, sestra in drugi sorodniki Trebče, 10.XI.1965. PRIMORSKI dnevnik 3 10. novembra 1965 IZ NAJNOVEJSECA RAZVOJA CIPRSKEGA VPRAŠANJA Dogodki in trenutno stanje ne obetata dobrega Povsem nasprotna si stališča grške in turške vlade ■ Medsebojno obtoževanje v pogledu incidentov - Turška prizadevanja okrog NATO - Nova turška vlada se glede ciprskega vprašanja ne bo mnogo razlikovala od prejšnjih ATENE, novembra. — Po nedavnih razgovorih ministrov Grčije ln Turčije v Nevv Yorku ter izja-'Ja*1> ki sta jih po teh razgovorih dala, je v Atenah malokdo verjel, da se bo grško-turški dialog o n'edsebojnih odnosih in o Cipru nadaljeval. Stališča obeh dežel se v pogle-u ciprskega vprašanja popolno-ma razlikujejo. Grška vlada me-d’, da se medsebojni odnosi lah-urede, ne da bi se v to vple-a ciprski spor, vtem ko se tur-. 8 vlada postavlja na stališče, da le prav Ciper vzrok spopada med obema deželama. . ® Prihodom na oblast nove tur-ske vlade premiera Demirela so 8e v Atenah bila porodila upanja, a se bodo odnosi med obema de-zelama izboljšali. Toda po najno-Velših dogodkih na Cipru, po-® aiajo ta upanja čedalje bolj leda. Se več, čedalje bolj je ču-1 glasove, da se bodo odnosi po e 1 dogodkih še bolj zaostrili. Po vesteh iz uradnih virov grške vla-e’ le-ta dogodke na področju Fa-aguste spremlja s še prav poleno pozornostjo, pri čemer je ®Paziti, da razpolaga z dokajšnjo er° hladnokrvnosti. Odgovornost za incidente v Fa-• ag.usti grški krogi pripisujejo 'zključno ciprskim Turkom, ki so ?e 10. oktobra začeli izzivati, o cemer je grška vlada nemudoma aPozorila Turčijo. Pri tem je tre-a tudi pripomniti, da na najno-eise dogodke na Cipru drugače g edajo v Nikoziji, Atenah in Ankari. t^ozija zastopa mnenje, da so rska izzivanja dosegla vrhunec, njiho v namen pa bi bil, da se u- ^ vari napetost, na osnovi katere 1 bilo potem moč opravičiti mo-ebitne vojaške ukrepe Turčije, in Atanah se stališča političnih vojaških činiteljev ne ujemajo ' takšno oceno Nikozije. Inciden-1 v Famagusti ter izzivanja — atenski časopisi — so delo Peskih Turkov, a tolmačijo se tir ,namen turške vlade, da bi — J1, razpravo o Cipru v OZN — žf ,Varda vtis, kot da je skupno v jenje dveh narodnostnih sku-, n na otoku nemogoče, s čimer , P Pravici la svoje stališče o raz-de'«vi Cipra. i Ankara Pa smatra, da je od svo-sk S*rant dolžna zaščititi cipr-D e, Turke, katere terorizirajo ci-,, skl frTHi’, onemogočujoč jim . .r. ?vanje s hrano, vodo jn elek-" enim tokom, ne glede na to, D 80 hili ciprski Grki tisti, ki so vzročUi nemire. V Atenah pa a verujejo, da bi Turčija mogla otoku začeti s kakimi širši-1 vojaškimi akcijami. No vi turški premier Demirel r °biskal predsednika Turške JPtrbhke, Gursela, nakar je časnem izjavil, da Turčija čaka in .°^*tev Varnostnega sveta, cii tem P°udaril, da je situa-ta na Cipru kritična ter da je vlada pripravljena spre-vse potrebne ukrepe. tu^voreč o situaciji na Cipru,je . s. i zunanji minister izjavil, ta ^il turškim vojaškim eno-nii, Izdan ukaz, naj bodo v statva Pnpravljenosti. Po neuradnih ti.u3^.1*1’ Iti jih objavlja grški Nat r>Je ^Pzthj8 tudi zaprosila dPi„°’. da hi ji omogočil odpoklic Potr r"* °h°roženih sil, ki jih Qbpe°U^e za nacionalne namene, le aern so se v Carigradu vršimo Protl.'etalske vaje, mesto sa-Pret^i.^e zvečer zamračeno. lad:ek* četrtek je neka turška Er5,a 0(iprla ogenj proti petim ter|,lm. r'hiškim ladjam v grških javi nalnih.vodah- z Rodosa pa škit,^0’- d.a ie v s°hoto osem tur-AleL- V0^n‘h ladij plulo v smeri dni sandrete, kjer se že deset Vse ?'blra turško vojno ladjevje. aten^°L ustvarja — po mnenju di d Pohtikov — nemir in vo-nosn° Pon°vnega zaostrovanja od-ko V med °hema deželama, vtem treni,e. posledice vsega tega, vsaj Predvideti. SPl°h Še ^ m°rej° bijj^Ph temu, da je grška vlada zaht Presenečena spričo turške VarCVe Po skhcanju izredne seje Vorin°atnega sveta, so bili razgori;’ rto katerih je prišlo na prvi še ’ V Atenah ugodno sprejeti, p°sobno stališče generalnega Vse °tar^a ^ Tanta, ki je pozval inc; j zai.ntcresirane stranke, naj nehaj6,"*' na otoku nemudoma pre- Yqi ur^Jta vlada je nadalje zahte-a sklicanje nujne seje stalne-dele7e.ta NATQ v Parizu- Njen nai k- Se P°stavil na stališče, ok„i ‘ Se 0 Cipru diskutiralo v deli/" NAT0, čemur se je grški bu fSat ,energično postavil po ro- stoir , zj8vjl, da spor ni v pri-s‘ojnost, NATO. maryeč QZNP Vet Nato, kot pišejo atenski časniki, je sprejel grško stališče in ne bo sprejel nobenega ukrepa brez pristanka vlade v Atenah. V soboto je v Famagusti na Cipru — pišejo atenski časopisi — bil relativno miren dan, je pa v teku noči — kot poročajo — prišlo do povečane napetosti na vsem otoku. Ciprski Turki, ki delajo v angleških oporiščih, niso prišli na delo, kot tudi ne oni, ki so zaposleni v rudnikih. Komandant ciprske vojske,general Grivas, je izjavil, da so incidente povzročili Turki. O tem je tudi obvestil sile OZN. Predsednik Makarios pa je vložil vse svoje sile, da bi se napetost zmanjšala. Čeprav grška vlada še ni reagirala na najnovejše dogodke na Cipru, pa premier Stefanopulos budno spremlja razvoj položaja in je v stalnem stiku z Makario-som. Vsi uradni in poluradni krogi v Atenah se nadalje tudi strinjajo v oceni, da bo prišlo do nove zaostritve odnosov okrog ciprskega spora, zakaj težko je verjeti, da bi Stefanopulosova vlada mogla odstopiti od skupnega gr-ško-ciprskega stališča, ki temelji na polnem priznanju pravic ciprskega ljudstva do lastne neodvisnosti in samoupravljanja. Najnovejši položaj na otoku pa samo potrjuje domnevo, da turška vlada ne namerava odstopiti od svojega stališča, ki je v prid federacije na Cipru in njegove morebitne razdelitve. Nova vlada se v tem pogledu prejkone ne bo mnogo razlikovala od predhodnih. M. V. Kakor smo pred dnevi poročali je skupina dijakov dveh tržaških slovenskih srednjih šol razobesila v baru «Alcione» nekaj svojih slik, s katerimi so sodelovali in se tudi uveljavili na nekem vsedržavnem natečaju. Slika nam kaže razstavljavce ob otvoritvi razstave. IZREDEN MEDICINSKI PRIMER: 149 OPERACIJ IN 200 TRANSFUZIJ Eddy Cobak res ne more reči, da se zanj niso pošteno potrudili Nad 70 odstotkov ožganega telesa - Zdravljenje je trajalo tri leta Stroški zdravljenja: 150 milijonov lir - Primer, ki je hkrati tudi šola Danes zvečer se prične v gledališču «Verdi» nova operna sezona z Verdijevo opero «Luisa Miller*, ki je v Trstu niso igrali že skoraj sto let. V naslovni vlogi bo nastopila mlada pevka Elena Suliotis (na sliki), ki je po rodu Grkinja. iiiiiiimiiiiiHiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii CHAPLIN SPET SNEMA «Lju bežen grofice in ambasador j a» Charlie Chaplin se ponovno vrača k filmu. To pot ne več kot igralec, temveč kot režiser, pisec scenarija in skladatelj spremljevalne glasbe filma, ki bo nosil naslov «Grofica v Hong Kongu«. Chaplin je bil «odsoten» od filmskega življenja skoraj devet let in o njem se je, po njegovem zadnjem filmu «Kralj v New Yor-ku», čulo samo od časa do časa. Zaradi tega je razumljivo, da je nenadna vest o njegovem povratku v filmsko življenje na tiskovni konferenci, ki jo je Chaplin priredil v londonskem hotelu «Sa-voy». da bi javnost obvestil o svojih načrtih, privedla številne časnikarje. Največje presenečenje je tu zbudila prisotnost Sofije Loren. Potem, ko je bil videl njen zadnji film «Včeraj, danes, jutri«, se je Chaplin, namreč, odločil, da ji v svojem filmu poveri glavno vlogo. «Ideja za film se je v meni rodila l. 1940, ko sem snemal «Diktatorja», je pojasnil Charlot, vendar takrat še ni bila natančneje oblikovana. Najprej sem mislil glavno vlogo poveriti Paulette Goddard, a sem kasneje to misel opustil.» O Sofiji Loren je Chaplin dejal: «Ona je nenavadna in lepa igralka ter nedvomno idealna oseba za vlogo ruske grofice. Je izredno nadarjena in edina igralka, ki lahko odigra to vlogo.« Glede vsebine filma, Chaplin pravi, da gre za moderno ljubezensko zgodbo Rusinje, ki se zaljubi v ameriškega ambasadorja v Hong Kongu. Vlogo ambasadorja je Chaplin poveril Marlonu Brandu, ki pa na tiskovni konferenci ni bil prisoten, ker pravkar snema neki film v ZDA. CHaplin je mnenja, da bo ta vloga Brandu odgovarjala, in skromno pristavlja: «Ce film s Sofijo in Mar-lonom ne bo izpolnil pričakovanj, bo vse moja krivda.« Chaplin ni hotel kaj več povedati o vsebini filma, je pa poudaril, da ta komedija ne bo imela nobenega političnega ali socialnega ozadja. Zunanje prizore bodo začeli snemati januarja prihodnje leto v Moskvi, na Daljnem vzhodu ter v Ameriki, notranje pa v Londonu. Manjšo vlogo bo v filmu imel tudi Chaplinov najstarejši sin Sidney, za katerega menijo, da je od očeta podedoval dar komika. Odgovarjajoč na vprašanja časnikarjev, je Sofija izrazila bojazen in dvom. ali bo mogla zadovoljiti pričakovanja. «Uvrščam Chaplina med deset najvažnejših oseb našega stoletja. Zgodba je prekrasna in je vsa izpolnjena z znanimi chaplinovskimi motivi. Moja vloga je vloga cinične, sentimentalne in hkrati duhovite žene. Glede vsebine, ne morem kaj več povedati.« Kako čudni smo. V času vojne življenje človeka ni vredno počenega groša, v mirni dobi pa se v določenih primerih delajo čudeži, da bi se nekomu rešilo življenje. Včasih je mlad človek, ki ga je zadelo neko zlo, prepuščen samemu sebi, v drugem primeru pa se žrtvujejo velikanska sredstva, da bi se pohabljenemu človeku, ki bo sebi in drugim v breme, omogočilo nadaljnje životarjenje. Takšni smo pač. Vendar so včasih prav primeri reševanja «nemogočih primerov« tista šola, ki pomaga znanosti do novih odkritij, do novih «strokovnih tehnik« ali «prijen)Ov» kot; temu pravijo in zato je tudi takšna nelogičnost razumljiva. En takšen primer je primer ameriškega delavca Eddyja Cobaka, o katerem je pisal strokovni list «Home Doctor«. Poglejmo, kaj piše ta list: Ko se je Eddy Cobak 10. julija 1961 zjutraj odpravljal na delo, je najprej opazil, da je nebo jasno, kar je pomenilo, da bo zelo vroče. Njegova naloga je bila, nadzirati električni daljnovod. Zato je nosil gumijasto obleko, v kateri se je znojil tudi sredi zime, kaj šele v vročih poletnih mesecih. Poleg tega je opazil tudi, da veje blag veter. Tedaj ni niti pomislil, da mu bo prav ta blag veter rešil življenje. Ko je odhajal z doma, je še poljubil svojega triletnega sinčka in sedemletno hčerko, toda niti na kraj pameti mu ni prišlo, da ju ne bo videl več mesecev in da bo v mestni bolnišnici v Bran-fordu preživel polna tri leta v najtežjih razmerah, kar si jih moremo zamisliti. V teh treh letih so ga 149-krat prepeljali na vozičku v operacijsko dvorano, kjer so z njega trgali kose kože in kose mesa, da bi mu na isto mesto pricepili novo kožo, nove kose mišic. Medtem so mu napravili nad 200 transfuzij krvi in njegovo zdravljenje je zahtevalo nad 1.150 laboratorijskih poskusov. Dve leti so mu vsak dan zamenjali okoli 50 posebej steriliziranih srajc, rokavic in mask. Vsak dan je bilo z njim zaposlenih v povprečju 15 oseb. Za reševanje njegovega življenja je bolnišnica porabila okoli 230.000 dolarjev, kar je okoli 150 milijonov naših lir. Vse se je zgodilo tako nepričakovano. Tega jutra se je Cobak s svojim delovnim tovarišem Moorom odpravil na delo. Vtem ko je Moor ostal na tleh, se je Cobak povzpel na električni drog, da bi popravil neko žico. Podobna dela je opravil že na stotine-krat in je bil popolnoma siguren vase, kajti na sebi je nosil — gumijasto obleko. Toda nihče ne ve, kako je prišlo do tega, da ga je električna energija 4.500 voltov «zajela» in ga spremenila v živo baklo. ((Spominjam se le, da sem bil živa bakla in da so bile bolečine """"""""»innniHi.........................................................................i..Illlllitnn... nunY3,N (od 21.3. do 20.4.) Ne spre-radi i. , SV0.iesa programa samo zali "^terih namišljenih težkoč. kesa 'i61? okolju boste deležni veli- |yadoSčenja. tnite„ od 21-4. do 20.5.) Ne sprej-du ri„prenagljenih ukrepov v pogle-stveni^011*1 vPrašanj. V svojem ču-Rlerii BI?1 ,vPrašanju ste preveč črno-DVn^tor je Potrebno. ■ Svoin°.JCoKA (od 21.5. do 21.6.) S bo J,,oLe je bil za najštevilnejšo mladinsko udeležbo. V stolpcu najboljših Šport' nic navedena Furlan Maja je člctn'' ca Barkovelj in ne Skamperla ko' je bilo pomotoma objavljeno. ■lliiiiimiiMiiiiiiiiiii,i,iiiiiiiiiiiii|||||||||lll,|,|||lll,ltltllllllnm||||||||l||)|a|||||t||||||||||||||||||||||||||||l|||ii0 Na Proseku po 38 letih zopet slovenski pokal ■K" Na Proseku je bilo v nedeljo zvečer zelo živahno. Prosečani so nestrpno pričakovali prihod nogometašev Primorja iz Trsta, kjer so prejeli ob zaključku športnega tedna pokal Bora za prvo mesto na nogometnem turnirju Ob prihodu na Prosek so igralce spreje-z godbo, Frassinelli, ki je bil petimi goli najboljši igralec pa je visoko držal pokal I ' . , h * Slavje se je nadaljevalo v društveni gostilni, kjer je Josip Cu, pozdravil zmagovalce v imenu odbora in izjavil, da morajo biti P.®' nosni, da je Primorje po 38 let'? ponovno osvojilo slovenski pc,8a _ V gostilni so dolgo v noč pra7-.n®| vali ta dogodek in si nazdravil81’ kar iz pokala. Na slikah: s P08® lom pred lepakom z vabilom sprejem igralcev in v društve®1 gostilni med praznovanjem uspe*18 JOSIP JURČIČ: 12. LEPA VIDA Zmerom nič odgovora. To se mu Čudno zdi, obrne se od okna in pogleda po njej. Stala Je zopet ob postelji, glavo naprej predse držeč, lasje bo Ji bili pali čez polovico obraza, po vsem enem licu, drugo vidno oko je pa strmelo vanj in lice njeno je bilo bledo in tem nelepše, ker po njeni nekoliko temnejši lični boji ni postalo zaradi bledote belo, nego voščeno. «Ti me ne ljubiš, tl me prodajaš!« zavpila je ona s strašnim glasom in po vsem dolgem svojega života pala na tla Trinajsto poglavje Dve leti potem Je sedel zimskega večera župnik Samorod za mizico, primaknjeno h gorki peči, izpil zadnji požir iz čaše, stoječe pred njim, nataknil velike naočnike pod visoko čelo in sivkaste redke lase, da bi bral iz velike knjige italijanske kratkočasne stvari, ki bi samotarju nadomeščale večerno družbo. Njegov kaplan je bil zdoma za več dni, razen njega pa ni bilo žive duše, s komer bi se bil rad razgovarjal, kajti •voje stare gospodinje Polone je bil ves dan že sit, stala je vsak hip za njim vprašujoč in pripovedujoč. V takih pričinah mu Je bila knjiga ljuba tovarišica in edina tolažnica ter odga-njalka dolgega časa. Gorka peč mu je prijetno grela hrbet, ocopatane noge pa je bil starec prešerno po mehkem, poleg stoječem drugem stolu razpoložil kakor mož, ki ve in zna, kako človek pripravno živi in si pomagati zna. Zunaj je sneg na okna naletaval, da se je slišalo kakor lahno žvenketanje na šipe, zlasti kadar ga je burja z večjo silo nametavala. Veter je zapiskaval zdaj pa zdaj ob oknih, da se je slišalo to stokanje narave, kakor da bi od daleč daleč tam izza gore žalostno tulili mladici sive volkulje. «Ubogi ljudje, ki morajo zdaj zunaj biti,« mislil je župnik in se stisnil ter nogo preložil V tem hipu zazvoni doli pri tleh znani njegov zvonček pri velikih vratih, veliki pes v veži dvakrat zalaja. «Hoj, pa vendar ne bolnik! Ne, nocoj pa ni mogoče nikamor hoditi, ne pojdem!« reče župnik in nevoljen vstane s stola ter se ob peči nasloni, nevoljen čakaje, da pride Polona povedat, kaj je. Kmalu je bila tu, starka, huda, glasna ln nevljudna, rekoč: «Nič ni hoditi! Za božjo in Kriščevo rano! Pešk človek pred prag ne bi pustil iz usmiljenja in srca, pa bi starega človeka na daljni pot gonil? Bog tega ne terja, bogve da ne, do jutri bode že živela, če ne, naj se pa tako izkesa, bolje Je, da ona umrje, kot da bi se gospod župnik prehladili in umrli, o ti moj bog.« «In kdo pa je?« vpraša župnik. «Naj bode, kdor hoče, jaz ne pustim, da bi šli; posebno gor v to goro ne, saj še priti ne bode, pravim,« huduje se mogočna kuharica. «A kam? Kdo je zvonil?« «Saj še doli čaka, Smučiper Je, oglar z Goljvrha, tisti dolgi, črni grdi» «Smučiper? Ta nima ne žene ne otrok, nikogar. On ne bode k bolniku klical, ima kaj drugega, kaj je rekel?« «Ima, ima! Misli sl, da naj bi šli nekovo mlado beračico previdet. Bogve kakošna sitna babnica je in, če je beračica, moli tako dan na dan, dejala bi, in ne bode tako brž umrla,« misli stara kuharica. «Pokliči ga, naj pride sem,« reče župnik. Smučiper, oglar z Goljvrha, ki je stopil v snažno veliko župnikovo sobo, prinesel je na vsaki nogi velikansko obtovor-jenega snega, tako da ga je moral župnik brzo pred duri zavrniti, kjer ga je kuharica oštevaje ga, z metlo očedila. Ko je osnažen zopet smel v župnikovo sobo stopiti, potegne s svojo silno roko enkrat od kazalca blizu do konolca pod nosom, hoče nekaj reči, pa ne ve kako. «No, kaj bi rad tako kasno in ob tem vremenu?« «1, grdo je grdo, ali ko sem siroto videl in mislim, da jutra ne dočaka, jaz nisem mogel drugače; dejal sem, kaj bode pa tebi, kadar te začne smrt tipati, in sem mislil, povem gospodu, kako je, naj store, kar hote, samo da ne poreče bog, ti, Smučiper, nisi vedel telesnih dobrih del ali kako se jim pravi, saj gospod to bolje vedo kot jaz, ki le malo tako kaj poberem iz krščanskega nauka, kadar nimam kope vžgane tudi v nedeljo popoldne.« Po dolgem in širokem je potem s težavo povedal, prese-kovan z raznimi vprašanji, katera so zaradi jasnote stvari potrebna bila, da je danes ob mraku, ko je bil ravno sneg začel padati, na stezi, katera včdi od one severne strani, pri tem in tem kamnu našel bolno žensko, na pol mrtvo, na tleh, da bi bila umrla tam na mestu kakor kakova podlasica v meji, ko bi njega ne bilo. On jo je s seboj vzel, nesti jo je moral domov v svojo hišo, ker ni mogla prav nič na noge stopiti, ne na levo, ne na desno, in vrat se ji je šibil kakor pozebli travulji. Le dobro, da ga ni mogel nihče videti, ker je bil že pomrak in ga srečal ni nihče, samo vrane so se pojale od smrečja dol do treh lesnik in nazaj, ko je ono tujo žensko na rami domov nesel kakor kakovega otroka. No, pripovedoval je, težka ni bila, ali vendar je precej sloka, nesel bi še dve taki, zato mu ravno ni bilo, da bi dejal; ali sitno bi mu vendar bilo, ko bi ga bil kdo videl. Zdaj pa v njegovi koči leži, sama za sebe govori, ne sliši nič, ne vidi dosti, kar umrla bode in, ker J® Smučiper na samoti, ne bi rad, da bi brez boga umrla Prl njem, posebno ker se mu je celo blagoslovljena voda že P°* sušila in ima ženska bogve kakove grehe na sebi; ne da ji ravno kaj očital, tega ne, ker, če je bog ne pozna boli kot on, Smučiper, potem bosta težak obštev imela, kadar umrje in če umrje v njegovi koči, česar ne bi rad, ali bi vsaj rad, da se prej z bogom spravi, ker, dasi on do zdaj duhov še ni videl, ne bi rad, da bi potlej nazaj hodila z onega sveta- Po nadaljnjih vprašanjih je župnik zvedel, da je ta tuj® ženska mladega lica, le upadenega; da je drugače oblečen® kakor so v onem kraju ljudje, da se obleki pozna, da J® bila nekdaj lepa in mehka. Med seboj take reči govori, kat®-rih Smučiper ni razumel Torej je bila poleg možatega čutja poklicne dolžnost* morda tudi nekoliko zvedavost pri dobrosrčnem gospodu odločilna, da je mirno ukazal kuharici, naj pošlje dečka po cerkovnika, naj mu pripravi plašč, kučmo, škornje, naj pokltf® še hlapca, da pojde tudi z njim, ker je gaz slab, naj mal° čutarico z vinom napolni, cerkovniku pa v culo malo boljšega kruha priloži. Pol ure potem so štirje možje, prvi med njimi dolgi Sim1' čiper, predzadnji stari župnik, v gosjem redu koračili PraV počasi, kakor je gospod želel, po ozkem snežnem gazu, katerega so si morali s samohojo delati po vedno naletavajočem snegu in katerega je brleča cerkvena svetilnica le slabo osvetljevala. Tako so potrebovali v reber več nego uro hoda z® pot, ki se je sicer v pol ure prehodil Došedši na mesto in vstopivši v samotno, temno kočo Srn*1" čiperovo, katera še železne ključavnice ni imela, najde župni* bolnico, ležečo na slami, ki je bila sicer ležišče starem11 oglarju. Ogrnjena je bila s staro njegovo plahto, obrnjena v črno leseno steno. (Nadaljevanje sledi) __________________________________________- la vseh drugih pokrajin Italije pri «Societe Pubblicite Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in uska Založništvo tržLkega tiskaj Trst pokrajine se narofajo pri uprav