TRST, sobota 13. decembra 1958 Leto XIV. - Št. 295 (4140) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.» Trst 94.638. 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-801 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — NAROČNINA: mesečna 480 iir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska itevllka mesečno 100 lir. letno 1000 lir- Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 61)0-70/3-375 Potem ko je včeraj vlada ponovno ostala v manjšini Kljub vsem porazom - Fanfani češ da je šlo le za «tehnične»______________________ Pač pa je Fanfani že za 22. t.m. sklical zasedanje glavnega odbora KD - Seja vlade je trajala sedem ur - Stališče KPI ostane zadeve (Od našega dopisnika) KUM, 12. — Kot je že včeraj po četrtem porazu vlade v poslanski zbornici izjavil načelnik demokristjan-ske poslanske skupine, je tudi danes vlada po sedem Ur trajajoči seji sklenila, da ne poda ostavke. Nekateri ministri so bili — kot je zvedelo izven uradnega poročila — najprej za ostavko, češ da mora po tolikih porazih predsednik republike Gronchi odločati, ali naj vlada ostane in ponovno postavi pred parlamentom vprašanje zaupnice, ali pa ostavko sprejme. Toda Fanfaniju je uspelo Prepričati vse ministre, da se je včerajšnji poraz nanašal 2goIj na tehnični značaj zakonskih odlokov, ki jih je vlača predložila. ..Kljub temu se ne more reci, da je ostal Fanfani popolnoma neobčutljiv za včerajšnji poraz. Objavil je namreč vest, da je zasedanje glavnega odbora krščanske demokracije sklicano že za 22. t. m , čeprav je od zadnjega zasedanja minilo le malo časa. Desničarski demokristjanski krogi trdijo, da je torej po Fanfani je vem mnenju glavni odbor tisti, ki ima nalogo presojati, ali sedanja vlada lahko nadaljuje z delom in kakšni naj bi bili pogoji znotraj KD, da bi se mogla vzpostaviti vzajemnost med demo-kristjanskimi prvaki, enotnost namenov in spoštovanje obvez, ki so jih do države sprejeli vsi skupaj in kot posamezniki. O porazu in o «prostih strel-cih», ki so ga povzročili, je vlada razpravljala pivih pet dr. Tedaj je prišel iz sejne dvorane obrambni minister Segni in izjavil novinarjem, da vlada ne bo podala ostavke. Med zadnjima dvema urama je Fanfani poročal o svojem potovanju v Zahodno Nemčijo in v Pariz na sestanek sveta atlantskega pakta. Ministri so odobrili nato nekatere spremembe v zakonu o cestah na podlagi nekatej rih kritičnih pripomb ter več Ukrepov redne administracije. Fanfani je poudaril «popolno žvestobo Italije politiki atlantske solidarnosti, gospodarske integracije in evropskega političnega sodelovanja.« Zvečer Pa je odpotoval v Milan skupaj s predsednikom Gronchi- iem. 2e pred današnjo vladno sejo se je Fanfani sestal s svojim namestnikom Rumorjem ■n z načelnikom demokristjan-ske poslanske skupine Gui-jem. Trdi se tudi, da je zgodaj zjutraj imel telefonski razgovor z Gronchijem. Ko je po seji poročal na svoji običajni tiskovni konferenci novinarjem o poteku in sklepih seje, je na vprašanje o poteku diskusije, izjavil posredno, da Vsi ministri niso bili istega mnenja: «Vsak ima različne 'skušnje, razno starost, različno poreklo, različno je odpo-fen za napore in borbe. Dovolj je če povem, da je ministrski svet dosegel složno soglasnost glede skleDOV.)) Fanfani je dalje zanikal, da j* imel zjutraj uradni ali poluradni razgovor s predsednikom republike rekoč. »Poglavarju države večkrat zjutraj Po telefonu zaželim dobro jutro in tako sem storil tudi danes zjutraj Ce sestoji razgovor v besedah «dof>ro jutro«, potem je seveda do razgovora prišlo«. Ta izjava je Paletela pri novinarjih na zelo hladen sprejem. ' Ko so Fanfanija vprašali za Pjegov razgovor z Guijem in humorjem, je odgovoril: «Oba •ta bila dobrega zdravja. Bila sta dobre volje in sta me spodbujala naj nadaljujem z Ovajanjem vladnega programa«. Tudi ta izjava se časnikarjem ni mogla zdeti neza-'rkantska. Senatorji pa so danes sočasno odobrili zakonski odlok ® novi ceni bencina, ki so jo “Hi že prej odobrili poslanci. S. 1. januarjem bo torej bencin zopet po 128 lir liter, ta-kot je bil pred sueško krizo. Finančni minister Preti je med današnjo razpravo '"javil, da bo moral parla- Betancourt za sodelovanje z Larrazabalont in Caldcro -Caracas, 12. — Romuio r-stancourt, bodoči predsednik Venezuele, je danes obiskal k^mirala Larrazabala ter ga Fosil, naj mu pomaga pri jCžki odgovornosti predsedova-”'a vladi. Betancourt je izja-da je Larrazabal njegov Prijatelj in da ga visoko spo-* uje. Za sodelovanje pa je 2'°sil (udi Caldero, češ da je uržavi potrebno sodelovanje Vseh njenih najboljših ljudi. v Zadnji objavljeni rezultati volitev kažejo, da je Betan-JjJUrt prejel skoraj toliko gla-Ov kot Larrazabal in Caldera »kUpaj: Betancourt 1.120.000, č-arrazabal 800.000 in Caldera ment najti nova denarna sredstva za izvedbo načrta za gradnjo cest. Govori se, da bo vlada predlagala povišanje taks za lastnike avtomobilov, kakor tudi povišanje pristojbine za obnovo voznih dovoljenj. Na današnji seji je vodstvo KPI sprejelo v zvezi z včerajšnjim vladnim porazom posebno izjavo: «Parlament • je zavrnil politiko zakonskih odlokov, ki jo vodi vlada v interesu velikih monopolističnih skupin ter klerikaliziranih korporativnih ustanov. To se je zgodilo kot posledica važnih množičnih bojev v zadnjih mesecih ter zaradi pobude in strnjenosti KPI in njenih parlamentarnih skupin. Nedavno izglasovanje zaupnice vladi nima nobene veljave, ker vlada večine nima. Zaradi tega vodstvo KPI zahteva, naj vlada poda ostavko Politična kriza se lahko reši samo z novo politiko izven vsakršnih protikomunističnih diskriminacij, politiko, ki zahteva politično sodelovanje med socialisti in komunisti za izvajanje demokratične alternative. Pobuda in enotna bitka množic sta danes bolj kot kdaj koli odločilni element za spremembo položaja v prid delavskih množic in delovnega ljudstva sploh«. Iz Milana poročajo, da je minister Andreotti objavil za prihodnjo številko * tednika «Oggi» članek pod naslovom «Komunizem na vladi v Siciliji predstavlja grožnjo za vso Italijo«. V članku se med drugim poudarja, da se je ((Togliatti po dvanajstih letih vrnil na oblast, tako da se je poslužil regionalizma in za-, vratne ljudske fronte, ki je združila v zavezništvo monarhiste, demokristjanske odpadnike, misine, socialiste in komuniste«. O.b koncu članka pa izraža Andreotti upanie, da se «bo vrnil v stranko predsednik deželne vlade Mi-lazzo, ki je bil pred štiridesetimi leti med mladimi ustanovitelji nekdanje ljudske stranke skupaj z don Sturzom.« A. P. Galeazzi Lisi črtan iz zdravniške zbornice RIM, 12. — Bivšega papeževega zdravnika Riccarda Galeazzi Lisija je zdravniška zbornica rimske pokrajine črtala iz svojega članstva. Do tega sklepa je prišlo v zvezi z znano afero, ko je Galeazzi Lisi prodal neznanstvenim časopisom dnevnik o papeževi agoniji ter slike, posnete med to agonijo. «#------ Zdravnik v Cuneu uspešno zdravi raka RIM 12. — K.-t trdijo trije poslanci, živi v Cuneu zdravnik dr. Giovanni Algranati ki zdravi raka « precejšnjimi u-spehi. Zaradi tega so poslanci postavili ministru za zdrav- stvo in higieno vprašanje, ali bo omogočil bolj obširne eksperimente z metodo dr. Algra-natija. V ponedeljek seja ministrov OEEC PARIZ, 12. — -V ponedeljek zjutraj se bo sestal ministrski svet organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Predsedoval bo angleški finančni minister A-morv. V Bonnu je kancler Adenauer sprejel danes ministra za gospodarstvo Erharda in zunanjega ministra von Bren-tana, da ae sporazumejo o stališču, ki ga bodo zastopali na konferenci o področju svobodne izmenjave . Plemenita tekma evropskih radioamaterjev BEOGRAD, 12. — Podobno kot v filmu «Ce bi vsi fantje sveta« so se radioamaterji iz številnih evropskih držav zavzeli, da bi rešili življenje neke hudo bolne ženske v Skoplju. Akcija se je pričela predvčerajšnjim, ko je v glavni odbor Zveze radioamaterjev Makedonije v Skoplju prišel zasopel fant in zaprosil za pomoč. Njegovi materi, ki je bila operirana, lahko namreč pomaga samo zdravilo «E-39», ki ga r.imajo v Jugoslaviji. Radiotelegrafist Spiro Spirovski je stopil v zvezo z radioamaterjem Gunterjem iz Freiburga v Zahodni Nemčiji. Ker Gunter ni nmgel dobiti zdravila v Zahodni Nemčiji, je zaprosil za pomoč kolege drugih držav. Njegov poziv je prejel tudi radioamater iz Švice, ki je nabavil zdravilo in ga poslal z letalom v Beograd. Od tam pa so zdravilo prenesli danes zjutraj v Skoplje. Zdravilo je prišlo pravočasno. «»-------- KAIRO, 12. — Pomočnik a-roeriškega državnega tajnika William Rountree je danes prišel -v Kairo Na letališču je izjavil: »Upamo, da bomo našli podlago za izboljšanje odnosov z ZAR«. V ponedeljek ho Rountree odpotoval v Bagdad. Pozitivni rezultati v Ženevi 2ENEVA, 12 — Ka konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov so danes ponovno napredovali. Po seji so uradno sporočili, da so odobrili besedilo tretjega člena, ki govori o članih nadzorstvene organizacije, ki ga je predlagala angleška delegacija. Današnje poročilo pravi dalje, da so nadaljevali razgovore o dokumentu sovjetske delegacije, ki govori o delovanju nadzorstvene organizacije. Prihodnja seja bo v ponedeljek Tudi kar se tiče preprečitve iznenadnih napadov, so se razgovori danes nadaljevali. Sovjetski predstavnik Kuzne-cov je v imenu vzhodnih držav predložil načrt' o lalo-gah in funkcijah nadzorstvenih postaj na kopnem in o letalski inšpekciji. O tem je sovjetska delegacija že govorila prejšnji teden. Današnji predlog baje deloma ponavlja sovjetske zahteve o ukinitvi a-meriških oporišč v tujini in o preletavanju strateških bombnikov nad tujimi ozemlji. V krogih sovjetske delegacije izjavljajo, da je predlog tehničnega značaja ter da dokument predlaga sistem letalske inšpekcije, razdeljene na dve kategoriji. Predlog govori tudi o instrumentih, ki bi jih morala imeti letala pri svoji inšpekciji. Prihodnja seja bo v ponedeljek. V krogih konference izjavljajo, da je zgrešeno govoriti o neuspehu pogajanj, in da to do sedaj že dosegli nekaj pozitivnih rezultatov. Privatni sestanki med predstavniki o-beh skupin se bodo nadaljevali tudi prihodnje dni, -da se sporazumejo o skupnem poročilu svojim vladam. Končno poročilo, ki bo ob zaključku dela objavljeno, bo vsebovalo glavne obrise omenjenega poročila vladam. Na Zahodu odgovarjajo na izjavo SZ da «se ne bodo ustrašili groženp Dulles odpotoval v Pariz - Adenauerjev razgovor z Brandtom - Značilen komentar londonskega dejavnott Zaradi goljufije s stanovanji sta bila prijavljen Prokurist in inženir st« obljubljala prekrasna stanovanja za male denarje, a v Trstu jima ni šlo najbolje Proti koncu novembra Je leteči oddelek policije izvedel, da sprejema agencija na Prehodu Goldoni št. 2 vpisovanja za ustanovitev gradbenih zadrug, kot je to omenjena agencija tudi reklamirala v nekem tržaškem listu. V tem oglasu so se obljubljala 3 in 5-sobna stanovanja na osnovi zakona Tupini od 194«. leta, z minimalnimi mesečnimi obroki in brez vsakega predujma. Leteči oddelek je ugotovil, da so morali bodoči člani gradbene zadruge takoj plačati 10.0QO lir in se obvezati, da bodo plačali še 15.000 lir, brž ko bo zadruga formalno ustanovljena. To je takoj vzbudilo upravičen sum in so vrta'i d"lje. Tako so ugotovili, da vodi tržaško agencijo 22-letni knjigovodja Giampaolo Kadivo doma iz Milana, Ul. Lago di Nemi 4, ki je deloval kot prokurator inž. Sebastjana An-dolina prav tako iz Milana. Ugotovili so tudi, da Radivo ni prejel nobene avtorizacije za svojo dejavnost in da ni bil vpisan v nobenem uradnem seznamu. Kot poroča policijsko poročilo so v agenciji obljubljali čudovite stvari; državno pot-poro, tako da bi se izplačevala stanovanja 36 let, prekrasno izdelani načrti bodočih stanovanj in vse to ne da bi naredili samo en sam ogled na zemljišču, niti da bi napravili kakršen koli resen načrt, temveč so enostavno uporabljali prospekte, o-brazce itd., ki so jih rabili že v drugih mestih. Interesentom so zagotavljali, da bodo gradili stanovanjska poslopja prav v tistih predelih mesta, ki so jim najbolj pogodu itd.. Med temi proučevanji pa je objavil neki milanski list vest, da so inž. Andolina zaprli zaradi goljufij. Radivo pa je bil trenutno odsoten, vendar ao ga kaj kmalu ujeli, ko se je sestal s svojima mladoletnima uradnikoma, 20-letnim Dinom C in 19-letnim Emanuelom L., v občinski menzi pri postaji. Zaprli so agencijo in zaplenili 830.000 lir, ki so jih delno našli v žepu knjigovodje. Oba mladoletna uradnika pa so izpustili, ker nista bila kriva. Med policijskim izpraševanjem je Radivo povedal, da je imel od prvih 10.000 lir 4.000 Ur provizije in od nadaljnjih 15.000 lir 2.000 lir. V Trst je prišel iz Brescie in Verone, kjer je že upravljal podobne agencije in kjer je ustanovil vrsto »zadrug«, ta- ko da je inkasiral v Brescii 7.5 milijona lir in v Veroni 7 milijonov lir. V Trstu mu ni šlo najbolje in je zabeležil le 77 vpisov, ni pa se mu posrečilo ustanoviti nobene «zadruge», tako da ni nihče plačal nadaljnje vsote 15.000 lir. Vendar pa njegov osebni dohodek ni bil nizek, saj je povedal, da je zaslužil v štirih mesecih, ko je delal za tnž. Andolina, čistih 3,5 milijona lir. Gospodar je seveda zaslužil še več in jo za ta denar dobavljal načrte in o-brazce. Radiva so prijavili sodišču zaradi goljufije, ki jo je izvrševal skupaj z Andolinom. so bili njeni odgovori dolgi in včasih tudi težko razumljivi. In vsakokrat ko so ji postavili vprašanje, je pred odgovorom nekoliko premislila. Njeno pričevanje je vec-čelo z obrazložitvijo dogodkov, ki so se pripetili usodne nedelje 2. septembra 1956. leta, ko je njena hči umrla. Na obisk k hčeri je Marija Orlova šla okoli 13. ure. Alojzija jo pripravljala juho in meso za kosilo. Po kosilu jo Orlova šla v spalnico, da bi uspavala malega vnuka Darija. Tudi o-na je zaspala, toda zaradi grdih sar.j se je kmald zbudila. V kuhinji je prisostvovala pogovoru med hčerjo in ze,tom. Hotela sta na sprehod, in sicer v Barkovlje. Njej se je to čud. no zdelo; mislila je, da se gre v Barkovlje podnevi, ko sonce prijetno greje. Ni namreč vedela, da je tam zabaviščni pro. stor, in zato ju je vprašala, zakaj ne gresta v kino. «Pa dobro, bova šla v kino,« ji je nekoliko užaljeno in jezno odgovoril Di Pinto. Njen zet je hotel proti volji žene najboljšo srajco in najlonske nogavice. Tistega dne se je oblekel hitreje kot po navadi, kot da bi se mu mudilo. «Zadnje besede, ki mi jih je hčerka rekla,* je v joku povedala Orlova, »so bile, naj ne puščam sina preblizu okna, ker ima vročino.« Otroka je imela v vozičku, ona pa si je krajšala čas s čitanjem časopisa. Iz bližnjega stanovanja je slišala radijsko oddajo in po njej je sklepala, da je ura 20.30 ali 21. Zakoncev pa še ni bilo domov. Morda jima je film ugajal in sta se zadržala v dvorani, si je mislila in čitala dalje. Precej časa po radijski oddaji pa je vstopil Di Pinto: bil je sam a v rokah je držal dva zavoja slaščic in keksov. Prisedel je k mizi in molčal. Alojzije pa ni bilo od nikoder. «In ona?« ga je zaskrbljeno vprašala. Nekaj je zamrmral, po čemer je ona razumela, da se je ustavila med množico opazovat posledice neke nezgode. Od tistega trenutka dalje je so se ustavljali avtobusi. E-den za drugim so prihajali v rednih presledkih, a njene hčere ni bilo med izstopajočimi. Domenico Di Pinto je molčal, le na njena vprašanja je odgovarjal in med drugim tudi pojasnil, da sta se premislila in da sta odšla v Barkovlje. Povedal je, da sta bila na zabaviščnem prostoru in da od trenutka, ko je on odšel na stranišče, ni več videl Alojzije- Preds.; — Kdo naj bi šel na stranišče? Vaša hči ali vaš zet? Priča: — Jaz sem razumela, da je on šel. Tu moramo pripomniti, da je to precej važno, ker je Di Pinto na policiji izjavil, da je žena šla na stranišče. Cas je mineval in hčere ni bilo domov. Na njena vprašanja pa je Di Pinto odgovarjal, da je morda odšla h »gospe Mery» zaradi neke prošnje, drugič pa, da se je morda zadržala pri njegovi sorodnici Ini ali pa pri kaki družini v hiši. Da bi se izognil nadaljnjim vprašanjem,' je končno še pripomnil: «Ta neumnica, še vedno je ni!« Zadnji avtobus je privozil in ker hčere še ni bilo, je vnuka spravila z vozička na posteljo. Tudi ona se je vlegla, a zaspati ni hotela. Bala se je, da bi jo Di Pinto zabodel z nožem, ki ga je imel v nočni omarici. In njen zet je oblečen spal nedaleč od nje. Ponoči se ji je zdelo, kot da joka. Orlova je nato pripovedovala, kako je zjutraj šla na komisariat na Trg Dalmazia, od koder so jo poslali k Sv. Jakobu in da je hčer iskala tudi v bolnišnici. O njej ni bilo ne duha ne sluha. Njen zet pa je hotel vedeti kaj so ji rekli v bolnišnici. »Da bi moral ti vedeti, kje si jo pustil,« mu je odgovorila. Preds.; — Vam se je gotovo zdelo čudno, da so hčerko našli brez nlačk? To vprašanje je bilo zelo važno in Orlova je pojasnila, da je dan po izginotju njene hčere našla skoraj čiste ženske hlačke na vrhu ovoja z um«- stalno gledala na cesto, kjer ...................... Po odklonitvi zakonskega predloga o tržnicah na dehelo Trgovci s sadjem in zelenjavo se v novem položaju ne znajdejo Kako bodo rešili vprašanje vpisa novih trgovcev v seznam trgo. vinske zbornice in vprašanje prodaje sadja v skladiščih ? Kot smo včeraj že podrobno poročali, je poslanska zbornica z 274 glasovi proti 270 odbila spremembo vladnega zakonskega odloka v zakon o tržnicah s sadjem, zelenjavo, ribami in mesom na debelo. Poslanska zbornica je sicer odbila vladni predlog formalno, češ da je protiustaven, ker so z vladnim dekretom kršili člen 128 ustave, ki določa avtonomijo občin, dejansko pa gre v bistvu za pojav demokrist-janskih »prostih strelcev« ki hočejo zrušiti sedanjo vlado. To glasovanje ima takojšnje posledice tudi v lokalnem merilu, saj se je začel vladni dekret že izvajati in je sedaj čez noč zopet izgubil veljavnost. Položaj pa je še toliko bolj zapleten, ker je padel zakonski dekret na formalnem — proceduralnem vprašanju in se pričakuje, da ga bo vlada ponovno predložila po običajnem postopku in bo morda takrat sprejet. V tržaških gospodarskih krogih vlada prav zaradi tega pravno in politično zapletenega položaja dokajšnja zmeda in hi mogoče točno ugotoviti, kaj je treba sedaj napraviti. Obstajajo namreč nekatera dokaj zapletena vprašanja. Zakonski dekret ne velja več odnosno bo prenehal veljati čez nekaj dni, ko bo objavljen v uradnem listu, kar pomeni, da s tem dnem odpade tudi vse, kar je bilo do sedaj že storjenega. Tako izgubita veljavnost obe komisiji, ki sta bili že ustoličeni in to komisija za tržnico s sadjem in zelenjavo in komisija za tržnico z ribami. Resne težave pa lahko povzroči ukinitev že ustanovljenega seznama trgovcev s sadjem in zelenjavo na debelo pri trgovinski zbornici, kamor se je že vpisalo več novih trgovcev, ki so v tem razdobju že pričeli z delom. Ti so sedaj čez noč izgubili licenco in ne bodo mogli delati več mesecev, ker je postopek po starem zakonu zelo zapleten in dolgotrajen. Končno, ali bodo lahko še na. dalje prodajali v svojih skladiščih v mestu trgovci na debelo, ker velja sedaj stari zakon, ki to prepoveduje? Določeno rešitev bi lahko predstavljal sklep občinskega sveta, ki lah. ko zadevno določilo pravilnika občinske tržnice izpreme-ni, vendar se tudi to lahko zgodi šele čez dalj časa. Na vsak način pa je vsa zadeva okoli tega zakonskega dekreta povzročila na trgu s sadjem in zelenjavo samo nepotrebno ztnešnjavo, ki ni nikomur v korist. Prometna nesreča Včeraj ob 8. dopoldne so sprejeli na prvi kirurški oddelek 21-letnega uradnika Giuliana Petelina iz Ul. Co logna 15, kateremu so zdravniki ugotovili močan udarec na levem delu prsnega koša, verjetne zlome reber in poškodbe pljuč, tako da se bo moral zdraviti od 8 do 25 dni. Ponesrečenec je povedal, da se je Vozil z vespo po Ul. San Marco proti ladjedelnicam in da se je zaletel v fiat 1100, ki je vrzi' v nasprotno smer «» —— Nezgoda na delu Ob 14.)o so sprejeli -ia II kirurški oddelek šefa delavni ce 30-leinega Sergeja Font.v nota iz Ul. Economo 10, kateremu so obvezali rane na prstih desne roke. V bolnišnico :,o ga pripeljali z avtomobilom lastnika delavnice «Espe-ria», ki je v Ul. S. Fjcancesco št. 4. Mož je povedal, da je popravljal prenosni jermen avtomobilskega radiatorja in da je vtaknil prst v vetrnice radiatorja in se poškodrval «»----------------- O Zakladni minister je odredil, da izplačajo predujem v višini 25 odstotkov na račun dinarjev, ki so jih ezuli položili v jugoslovanskih bančnih zavodih. zanim perilom. Te hlačke je še istega dne oprala in jih dala sušit, a ko je šla ponje, jih ni bilo več. To se ji je čudno zdelo, ker jih nihče ne bi mogel od zunaj ukrasti, Preds.; — Se je Di Pinto cb prihodu domov zadržal v pred. sobi, kjer je bila zidna omara z umazanim perilom? — Nekoliko se je zadržal, je potrdila Orlova, vendar ni vedela povedati, če je odprl vrata zidne omare. Precej dolgo je bilo govora tudi o tem, kako je zvedela o hčerini smrti. Orlova je povedala da je z blatom, ki je prišel iz Tomaja, hodila na policijo, da bi kaj izvedela. V petek, to je pet dni po izginotju, je bila z bratom v prodajalni sadja in zelenjave, last Di Pintovega očeta, ko je zazvonil telefon. Na nasprotni strani žice je bil njen zet, ki je izjavil, da so našli v morju žensko truplo. Kmalu zatem je vstopil Di Pinto, ki je nato odšel z njenim bratom po informacije na komisariat. Ona ju je čakala pri openskem tramvaju, od koder bi moral brat odpotovati proti domu. Zvečer je prespala v Ul. Pa-scoli in naslednjega dne so že časopisi pisali o najdbi utopljene hčere. Posebno poglavje zasliševanja je bilo o številnih prepirih med Di Pintom in ženo. «Preveč jih je bilo,« je izjavila Orlova, ki je nato naštela nekaterč primere. Enemu ko je mož davil hčer, je celo prisostvovala. Tudi Di Pintov oče jo je nekega dne opozoril, da bi morala ona paziti na zakonca, če noče izgubiti hčere. »Vpišite se na anagrafski urad in pojdite k njima v stanovanje,« ji je celo ob isti priliki rekel. Prostora v novem stanovanju v Ul. Campanelle zanjo ni bilo. Zato je prosila gospo Lojaco-no, ki se je tudi preselila v nove stavbe, naj ona pazi. »Ce boste slišali jok moje hčere,« ji je rekla, «pozvonite na zvonec. S tem boste prestrašili Domenica in tako bo vsega konec.« Orlova' je drbro poznala družinske razmere sVoje hčere. Sicer ji je hči sama marsikaj povedala. Tudi tedaj, ko je v moževem tuknjiču odkrila naslov Rosette Colarich, to je moževe ljubice. Pokojna Orlova je napravila vse, da n« bi Izgubila moža. Odšla je k Rosetti in jo rotila, naj vendar pusti v miru poročenega Domenica. Odgovori, ki jih je dobila so bili različni. Enkrat naj bi ji Rosetta odgovorila, da ji ni mar, Če je Domenico poročen, saj je imela tri poročene ljublmčfe; 'drugič, da naj se Orlova drži moža, in tretjič, da moža Orlove ne izpusti iz rok, ker je vanj zaljubljena. Mati in hči sta šli tudi na železniško postajo, kjer je prišlo do sestanka z Rosetto, Tedaj ji je dekle izročilo zlato zapestnico in nekatere moževe slike. Govora je bilo tudi o hčerinih čevljih. Orlova je izjavila, da je med sodno preiskavo spoznala oba čevlja, medtem ko je v aktih zapisnik da so našli samo en čevelj utopljenke ob barkovljan. ski obali nedaleč od Mirama ra. Toda o tem bo še govora kasneje. Sodišče je tudi zanimalo, če je pokojna Alojzija hodila k morju. «Ne,» je odgovorila mati, »ker se je grozne bala morja. Tik pred koncem včerajšnje razprave je Orlova še pripomnila, da je njena hči odšla zdoma z možem in da bi se morala z njim tudi vrniti domov. Ona je na policiji izrazila takoj bojazen, da jo je Di Pinto vrgel v morje. In to v zetovi prisotnosti. Toda Di Pinto je tedaj agentom od' govoril, pri čemer je držal ves čas povešeno glavo, da je šla verjetno v Pescaro, kjer je i-mela teto. On pa jo je v resnici iskal v Barkovljah. «Sai jo vsi iščejo tam,« ji je izja vil, leta, ki so jih že prej dosegli. Sindikalni organizaciji sta pristali na razpravo o predaji nekaterih trgovin z živili v družinsko upravo, vendar izključno na način kot predvideva člen 77 in torej le za zelo omejeno število prodajaln. Končno so predstavniki sindikatov zahtevali, da vodstvo Delavskih zadrug podpiše obvezo, da bodo pregledali notranje tarife za prevoz. Vodstvo Delavskih zadrug se je obvezalo, da bo te zahteve proučilo in da jih bo predložilo komisiji, ki bo nanje odgovorila. Niso pa določili datuma novega sestanka. Zaradi smrti dr. J. Ferfolje Žalna seja društva «Pravnik» Društoo «Pravnika v Trstu je imelo včeraj žalno sejo za pokojnim dr. Josipom Ferfoljo, ustanovnim članom društva. Predsednik dr. Tončič je v primernih besedah orjsal lik pokojnika, dobrega tovariša in iskrenega prijatelja, ki je za delo v okviru društva zastavil vse svoje sile in mu nudil svojo bogato življe.nj-sko ter pravno izkustvo slovenskega izobraženca na tem ozemlju. Med sejo je prispela brzojavka predsednika društva ePjav-nifc« iz Slovenije dr. Teodorja Tominška, ki je izrazil iskreno sožalje tržaškemu sPravni-ku» ob smrti dr. J. Ferfolje. Člani so nato z enominutnim molkom počastili spomin pokojnika, potem pa odločili, da bodo namesto cvetja na grob pokojnega tovariša dr. Ferfolje darovali 15.000 lir za Dijaško Matico, 15.000 Ur pa za sklad «Sergija Tončiča». njimi v prvi vrsti občinski svet takoj napravili ustrezne korake, da pride do stvarnega znižanja cene, čeprav imamo od nedelje dalje opravka dejanskim zvišanjem cene za 2 liri pri litru pasteriziranega mleka v steklenicah. Nov sedež TAK Jutri ob 10. uri bodo v novi stavbi v Ulici Coroneo odprli nov sedež Tržaškega avtomobilskega kluba. Uradni otvoritvi bodo prisostvovali tudi predstavniki oblasti. Izvršni odbor kluba vabi vse svoje člane, naj se udeležijo slavnostne otvoritve. Z motorjem v žensko Ob 12.20 so sprejeli na ortopedski oddelek 62-letno gospodinjo Mario Alfieri por. Jaco-bini, ki si je zlomila desno nogo, ko se je vanjo zaletel z motorjem «Ducati» na Kor-zu 19-letni Vittorio Starri. Seja nabrežinskega občinskega sveta Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini redna seja devin-sko-natirežlnskega občinskega sveta. Na seji so svetovalci razpravljali o nekaterih upravnih vprašanjih. Zaradi po manjkanja .prostora bomo počilo o seji objavili v naši jutrišnji številki. «»------ Za znižanje cene mleku Demokristjanska agencija «Giulia» že drugič zavzema zanimivo stališče glede cene mleka. Y s,vojem včerajšnjem poročilu a‘gencija ugotavlja, da obstaja glede prodaje mleka na tržaškem trgu pravi monopol, ki onenpogoča prodajo mleka pod drugimi pogoji, kot jih določa monopolistična organizacija. Te ugotovitve smo v našem listu že večkrat napisali in z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se do njih dokopali tudi demokristjani, ki so pred nekaj dnevi, ko je bila ostra polemika okoli mlečne centrale, pomagali ustvarjati prav ta monopol. Zato tudi z zadovoljstvom ugotavljamo, da napoveduje »Giulia« določene ukrepe, da se stanje spremeni in monopol razbije, kar bi omogočilo znižanje cene na drobno za približno 1Q odstotkov. V tej zvezi je govora, da bi mleko prodajale Delavske zadruge v svojih poslovalnicah po znatno znižanih cenah in torej po 72 odnosno 76, lir za liter. BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA s tržaškimi motivi: Devin Repentabor Miramar Napoleonska cesta Mihec in Jakec itd. vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 tel. 61-792 filmska glasba; 15.20 Dalmatinske i narodne izvaja kvintet «Lisi-nski» iz Zagreba; 15.40- 17.00 Prenos RL; 17.00 Sestanek s pevci Nat King Cole, Peggy Lee, Mary Ford, Dean Martin in Ernie Ford- 17.30 Glasbeni variete; lS.30l22.15 Prenos RL; 22.15 Ples. na glasba. SLOVENIJA 327.1 Ul, 292,1 (11, 212,4 ID Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00, 10,00, 13.00, 15,00. 17,00, 19,30, 22 00 22.55. 5.00-8.00 Dobro jutro!; 8.05 ((Mladina poje«; 8.30 Drobne skladbe velikih mojstrov; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Jelka Mesesnel; Luknjica v zobku; 9.30 Pozdrav iz Berna; 10.10 Jz opernega sveta; 11.00 Igra trio Bardorfer; 11.20 S popevkami po svetu; 12.00 Josip Slaven-ski: Pesmi moje matere (komorni orkester Raidia Sarajevo dirigira Dušan Skovran); 12.15 Kmečka univerza — Dr. franc Janežič: Pomen napovedovalne službe v varstvu rastlin; 12.25 Melodije Jacqueja Offenbacha; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Skladbe za harfo igra Jelica Pertot-Porto-grandi; 13.50 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi in koračnic; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes; 16.30 Popevke se vrstijo; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.25 Dag VViren: Serenada za godala; 17.40 Španija v pesmi in plesu; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Iz operne in solistične glasbe; 18.45 Okno v svet: Meja med Arabci in Izraelci; 20.00 Pokaži, kaj znaš (prenos javne oddaje); 21.00 Zabavni zvoki; 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu. TELEVIZIJA 14.00-15.10 Telešola; 17.00-18.00 TV za otroke; 18.30 TV dnevnik; 16.50 Potni list št. 2: 19.10 Pisma TV; 19.30 Štiri korake med note; 20.00 Po en zvonik; 20.15 Made in Itaiy; 20.30 TV dnevnik: 20.50 Caroselio; 21.00 «Musichiere»; 22.00 {(Očetje in sinovi« po I. Turgenjevu; TV dnevnik. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV v Trstu priredi v torek 16. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 predavanje o delu jugoslovanske mladine. RADIO SOBOTA, 13. decembra 1958 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez- obvezno, drobiž od vsepovsod in., Predavanje: »Probkovina, pridelek Sredozemlja«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture 12.55 Orkester Helmut Zacha-rias 12.30 Lahke melodije; 14.45 Odmevi iz Španije; 15.00 Harmoni kar Rajmund Hrovat; 15.20 Strauss: Don Juan, op 20 — simfonična pesnitev; 15.40 Ritmični ansambli; 16.00 Novela tedna: Janez Gradišnik: »Kot nekoč«, ureja M. Jevnikar; 16.20 Kavarniški koncert; 16.40 Slavni violinisti 17.08 Plesna čajanka; 17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše; Antonija Curk: ((Poldkova operacija«; igrajo čla ni Radijskega odra, vodi Stana Ofi-cija; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Slovenski oktet; 21.00 »Buček v strahu«, burka v enem d-ejanju ki jo Je napisal Rado Murnik igrajo člani Radijskega odra, vodi Slavko Rebec; 22.00 Iz Wag-nerjevih oper; 22.30 Folklorni ansambel «Veseli planšarji«; 22.50 Večerne melodije; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 12.10 Tretja stran; 19.20 Zgodo-vina in l-egenda tržaških ulic 1930 Nekaj ritmov z Giannijem Saf redom. RADIO KOPER Poročila v 8lov.: /.30, 13.30, 15.00. Poročila v Italijanščini: 12.30. »7.15 19.15. 22.30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 KmetiJ- ( OLEDALlSČA ~) VERDI Jutri ob 16. uri druga predstava Puccinijeve opere «Manon Lescaut«. Dirigira O-liviero De Fabritiis. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri recital Paole Borboni: Riccardo Bacchel-li: »Mineralna voda«, Aldo Ni-colay: »Emilia v miru in vojni«, Dino Buzzatti: «Sama doma«, Carlo Terron: ((Mravlja«, Stefano Pirandello: «Konec dneva«. Abonma X - H - L. Cene: 600 lir, 400 lir in 250 lir. KINO Upamo, da ne bo ostalo sa- 5ga univerza; 13.45 Popevke tn mo pri zagotovilih, temveč da ritmi od tu in tam; 14.30 Kultur-bodo odgovorni organi in med > ni obzornik; 14.40 Jugoslovanska iiiiliiiiimiiimiiiiiiiittmiiiiniiimiinilliHiiiMimiiimiiiliiiiliiiiMiiiiiniiltiimiimiiiiiiiiniiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. t. m, se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 20 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO; 53-letna Glustlna Simon« vd. Debel 's, 68-letni Fran-ctsco Novelto, 88-letna Teresa Ive, 82-letna Teresa Guarnieri por. Pamfieri, 95-tetna Luigia Bressan vd. Zorn, 71-letna Italia Maietti por. Campanini, 75-letnl Redolfo Favretto, 46-letna Fran-cesca Umar por. Vivoda, 66-letni Silvio Bertotti, 85-letna Marija Kjuder vd. Batič, 61-letna Anna Cumer por. Barbarlcchio ,69-letna Anna Deiise por. Degrassl, 83-letni Matteo Sossi, 78-letni Josip Fermija, 77-letna Marija Zajc vd. Bubnič, 34-letna Lidija Roncelj vd. Bezzecchi, 79-letna Emma Orlando, 81-letni Francesco Greco, 74-letni Matteo Ribarich, 55-letni Venceslav Abram. NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru Blasoictto, Ul. Roma 15; Man-zeni. Ul. Selterontane 2; Marchlo, U) ‘Ginnastlca 44: Rovls. Trg Goldoni 8; dr. Rnssettl, Ul, Com-;il 19; dr, Mlanl, Barkovlje in Nicoli v Skednju V počastitev spomina dr. Jožeta Ferfolje — dragega Očka — daruje dr Tončič 2.500 lir za Dijaško Matico in 2.500 lir za sklad «SergiJa Tončiča«. V počastitev spomina pok. dr. Jožeta Ferfolje darujeta Nada Gabrijelčič m Ernčst 2.000 lir za Dijaško Matico. «»------- VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) Valute ! Zlati funt | Marengo i Dolar . , Frank franc. [ Frank Švicar Sterltn* .Dinar \ Šiling ! Zlato .... 1 Zah. n. marka Mnan Rlin :i 900,— 6.200 — 1.500,— 4.700.— 622.— 626.— 131.— 134.— 144.— 146.— 1.725.— 1.750.— 72,— 74,— 23.60 24,— 706 — 709 — 148 — 149.— pomaranče I. . . . 106 188 165 pomaranče II. . . 47 71 65 limone .............. 88 118 106 mandarini I. ... 141 176 165 mandarini II. ... 59 135 94 kaki ................ 29 47 35 jabolka: aabbondanza« I. ■. 47 59 47 «abbondanza» U. . 24 35 29 »delizia« 1.......... 82 129 88 »delizia« II.......... 35 71 53 «imperatori» I. . . 47 88 59 «imperator;» II. , 35 41 35 »Kanada« I. . . . . 59 71 59 »Kanada« II. , . . 29 41 35 hruške tcKaiser« . 106 141 118 hruške «spadoni». 29 59 59 hruškice ............. 41 59 47 zelje ............... 24 71 29 cvetača z listi . . 47 118 59 ohrovt..........» . 24 53 35 cikorija..........i 29 53 41 čebula s . 35 41 35 koromač Excelsior. 16.00: «Toto na Luni«, Totb, Sylvia Koscina, Ugo To-gnazzi, Sandra Milo. Fenice. 15.30; «Tiger», Cinema-scope, technicolor. Stevvard Granger, Anthony Steel, Barbara Rush. Divji dvoboj v džungli. Nazioaale, 16.00, 18.50, 21.50: «Ka-ramaizov«. Cinemascope, Yul Bryner, M. Schell, C. Bloom. Mladoletnim prepovedano. Arcobaleno, 15.30: »Potvorjen general«, Glenn Ford, Red But-tons, Tama Elg. Supercinema. 15.30: «Vrtoglavica», Natalie VVood, Gene Kelly. Ci-nemascope, technicolor. Prvi poljub, prvi greh. V nedeljo: 10.00 In 11.30: »Cacio, ljubezen in fantazija« Technicolor. Filodrammalico. 16.00: «Uporna zemlja«, Peter Finch in Mary Ure. Grattacieio. 16.00: «Kruh, ljubezen in Andaluzija«, V. De Sica, C Sevilla, P. De Fiiippo, Crištallo. 15.45, zadnja 21.45: «Most na reki Kway», W. Hoi-(ien, A Guiness Capltol. ie.OO-. «Benetke, mesec In ti«, a. Sordi, M; Allasio. East-mancclor. Astra Hoiano. 16.30: »Se bo vzhajalo sonce«, Ava Gardner, T. Povver. Alabarda. 15.30: «Slabi časi za narednike«, A, Griffith, M. Mc Cormick. Aldebaran. 16.00: «Clovek, ki ni hotel ubiti«. Cinemascope, technicolor. Don Murray, D. Varsl Ariston. 16.00: »Zla bitja«, F.. Con-stantine, F. Lulli in J. Grego. Aurora. 16.00: «Zbogom orožje«, R Hudson, J. Jones, V. De Sica cinemascope, Garibaldi. 16.00: «V kraljestvu VVaLt Disneya». Ideale. 16.00; «Furia Selvaggia« Paul’ Nevvman, Lita Milan, J. Dehner. Ljubezen in nasilje v divjini. Impero. '6.30: »Tramvaj požele nje«, M Brando, V. Leigli. Mladoletnim prepovedano. Ob 21.00 TV. ItaRa. 15.30: «Dekle greha«, Brt gitte Bardot, Jean Gabin. Moderno. 16.00: «Moja babica policaj«, Tina Plča, M, Riva, L Gizzi Ugo Tognazzi. S. Marco. 16.00: ((Njegova ljube-zen kriči po osveti«, Rock Hudson, Dona Reed. Ob 21.00 TV. Savona. 16.00: «Pal Yoey», Kirn Novak, Frank Sinatra, Rita Hayworth. Cinemascope, tech nicolor. Viale. 15.30: «Lovc!», Robert Mlt-chum, May Britt. Vittorio Veneto. 16.00: «Pepel pod soncem«, Frank Sinatra, T. Cur-tis, N VVood Be'vedere. 15.30: «Prehod ponoči« J. Stevvart in A. Murphv Marconi. 15.30, 17.30, 19.45, 22.00; »Dolgo vroče poletje«, Paul Nevvman, Joanne VVoodvvard, Orson vVelles, Anthony Fran-ciosa. _ , Massimo 16.00; «VražJl QUlnland», C Heston, J Leigh, O. VVelles. Novo cine 16.60: »Arizona«, VVIl-liam Holden. Ob 21.00 TV. Odeon. 16.00: »Pariške skrivnosti«, Lorella De Luca, Frank Vil-lard. Radio 16.00: »Tarzan In izgubljeni Safari«, Gordon Scott In Betta St, ‘ [DdltOVI «N l*ltlM*BV 141 j V počastitev spomina pok. dr. J. Ferfolje, daruje družina Per-tot iz Barkovelj 5.000 Mr za Dijaško Matico. razna solata . krompir.......... paradižnik . . . zeleni radič I. rdeči radič 35 53 47 50 325 125 29 59 39 150 625 225 100 375 150 zelena .................. 30 70 60 špinača 87 200 100 motovilec Večina blaga se prodaja po prevladujoči ceni (3. stolpec) Potrošniki lahko kupujejo na ♦rgu ha debelo od 10. do 12 ter od 16. do 17. ure. John. KINO v miljah Europa: »Igra pižam«, Doris Day. Technicolor. Roma: »El Alameln«, Fausto Torzi, Roosana Rory. Verdi: «Ključ», S. Loren In W. Holden. Volta,- »Plava kri«, A. Guinness. Slovensko narodno s sodelovanjem Glasbene Matice DANES 13. decembra ob 21. uri in v nedeljo 14. decembra AVDITORIJU v TRSTU Franz von Suppe BOCCACCIO opereta v treh dejanjih s prologom Prolog, dramaturška predelava in prevod: ANTON KOREN Dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: ANTON KOREN Korepetitor: _ ERMINIJ AMBROZET Scenograf: JOŽE CESA Baletni mojster: ADRIJAN VILES Osebe: Boccaccio -,®ta' ne Starešinič; P*1®*r parmski knez - rtar® Boštjančič; Scalza, bn - ski mojster - Silvij K bal; Beatrice, njegova žena - Nadja Pertotova, Lotteringhi, mojster - Jožko Lukes, Isabella, njegova zena. Kitty Fordova - Bogdana Bratuževa; Lambertuc-cio, trgovec s poprom * Modest Sancin; Perone-la, njegova žena - Justina Vugova; Fiametta Elvira Piščanceva; Leo-netto - Edvard Martinuz-zi; Checco. berač - Danilo Turk; Prodajalec novel - Stane Raztresen, Minister dvora - Sto1?, Raztresen; Purcinein, dir. potujočega gie^S,"" šča - Julij Guštin; I®-fano, študent - Nora J®®' kovičeva; Lorenzo, študent - Zlata Rodoškova, Filipetta, služkinja - Jerina Drašičeva; Orett , služkinja - Neva Čokova; Violanta, služkinja^ Marija Kurentova; rl-rold - Nadja Lebanova. Igralci Commedie d’Ar-te; Colombina - Bogdana Bratuževa: Arle- chino - Modest Sancim Pantalone - Jožko LU; keš; Narcissino - Silvu Kobal; Scappino - Savina Remčeva: Brighell® -Nerina Drašičeva: Pj* cinella - Edvin Guštin-Meščani Florence, vojaki, študenti, berači trgovci. Sodeluje pevski zbor »Slavko Škamperle* pod vodstvom Oskarja Kjudra Baletne točke izvajajo-Solisti: Leban Nadja in Viles Adrijan. Baletni zbor; Batič Majda, Mavec Danica. Puy ger Sonja, Zaharija Miranda. Ferluga Lucijam Žerjal Bruno, Živic SU- vij- . v Godi se v Florenci dobi renesanse. Prodaja vstopnic v Trz. knjigarni, Ul. sv. Pra?« Čiška 20, telefon 61-"9 ter danes od 20. do «l. in jutri od 14.30 do ure v Ul. Roma 15-IL SNG v Trstu V sredo 17. t. in. ob 20.3® v kino dvorani v Skednju DINO DARDI ZLOČIN IN KAZEN (Prosta interpretacija P® romanu Dostojevskega/ Rod modrega vala ho prikazal v četrtek !*• _’ m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. *• ma 15 s pestrimi mi, besedami in pesmu Vese/o življenje tabornikov Skioptično predavanj« prireja RMV ob obletnici ustanovitve P ve taborniške družine. PRISPEVAJTE Z.S DIJAŠKO MAT1COI n , MALI BOŽIČNA DREVESCA, jelke v najlepši j zbiru det)e.|o: cene, na drobno Inna tel. Ul Valdirivo 13, dvorišče, 25-581, Coimipex. Prosvetno društvo »S. : perle« izraza globoko Ron. svoji zvesti članici 016 celj ob bridki izgubi Lidije. Za vedno nas je zapustila naša draga mama stara mama MARIJA PIRC roj. STEPANČIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo,* na «. ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnic pokopališče k Sv. Ani. Žalujoči sinovi, brat, neveste, vi in ostalo sorodstvo nulri Trst, 13. decembra 1958. POGOVOR PRED PREMIERO OPERETE «BOCCACCIO» '...z režiserjem Korenom in glavnimi Sedim v dvorani na stadionu Prvi maj nekaj pred napovedanim časom začetka predzadnje vaje, tako imenovane prve generalke. Zastor je še odprt, tehnični delavci popravljajo pod nadzorstvom scenografa še to in ono. Električar še pridno skače z lestve na lestvo, kot kak «Tarzan 20. stoletja« in pridno usmerja svoje reflektorje. V zraku lebdi tista klasična nervoza, ki se poraja pred vsako premiero. Kratki odsekani ukazi letijo z vseh strani, tem pa sledi tekanje in spet tekanje in novi klici. Na odru se je že pojavila postava režiserja. Ne zdi se mi pretirano nervozen; mogoče le zaskrbljen in še to ne zaradi svojega dela, ker, koliko podobnih premierskih skrbi ie že za njim, temveč zaradi tega, ker tu pri nas, tudi izvajalci sami še niso vajeni tovrstnega dela. Orkestraši se zbirajo... nekateri že uglašujejo svoja glasbila... Ta trenutek stopa režiser Koren z odra v dvorano... si hoče ogledati sceno od daleč??... zame je to ugodna priložnost, da mu zastavim nekaj vprašanj; *— Se nekaj ur nas loči od premiere vBoccaccia«, povejte mi kaj o tej opereti? . — «Boccaccio» pravzaprav Po svojih glasbeno že zahtevnih, skoraj operetnih finalih I. in II. dejanja spada v buf-fo-opere in se že skoraj 70 let drži na repertoarju vseh opernih in operetnih gleda-lišč. Saj ga je poleg Straussovega «Netopirja» dajala celo Metropolitanska Opera. — Suppe se je opredelil v glavnem za lahki žanr v glasbi in je kot tak napisal 211 odrskih opusov, med temi 31 operet, ostalo pa so več ali manj razne spevoigre in manjše odrske glasbene podobe. — Skladatelja Suppeja imenujejo očeta dunajske operete. Njegova dunajska ležernost v glasbi se neprestano prepleta z italijansko melodiko, kar je vsekakor vpliv njegovih italijanskih učiteljev. — Dunajska ležernost in pa italijanska melodioznost v pol ni i.ieri prihajata do izraza v Suppejevi najboljši opereti buffo-operi «Boccaccio», saj je prav s tem glasbenim opusom Suppe postal in ostal popularen v gledaliških glasbenih krogih in steber dunajske operete. Tudi v srca glasbeno neizobraženih poslušalcev je Suppe prodrl do dna, ker piše prijetno in lahkotno. — .Ali ste že prej kje reli-tali uBoccaccian? — Pred tremi leti sem postavil «Boccaccia» na sceno v svojem matičnem gledališču v »Beograjski, komediji«, kjer je doživel že nad 7o predstav in je še vedno na repertoarju. Ob tej priložnosti sem napisal operetni prolog, oskrbel ,sem dramaturško predelavo 'in prevod. Ta moja beograj-1 ska predelava se v celoti da-; je tudi v Trstu v mojem slovenskem prevodu. • — Kaj menite ,ali ni «Boc-caccio« nekoliko trd oreh za tržaiki ansambel? — Ce bi Trst imel svoj stalni' operetni ansambel, bi zame bila igrača postaviti «Boc-caccia« na oder v zelo kratkem času. Tako pa moram zelo elastično delati parcialno s člani SNG, ki tvorijo hrbtenico ansambla, z zunanjimi čez dan zaposlenimi pevci in Pa s PD «Slavko Škamperle«, katerega člani so samo zvečer ■ na razpolago. Zato gre delo j Pri »Boccaeciu« malce počasneje kot v popolnoma poklicnem ansamblu, vendar moram brez izjeme pohvaliti vse sodelujoče. — Vaša režijska koncepcija? .— Režijska koncepcija je zelo odvisna od sredstev, ki so režiserju na razpolago. Vsakomur je znano, da mora o-pereta »blesteti« v razkošju. Razkošje renesanse, v kateri se naša opereta vrši, zahteva še posebej veliko sredstev. Zaradi skrčenih denarnih sredstev nisem mogel vreči težišča na vizualno spektakularno plat, marveč na artistično glasbeno. Upam, da bomo uspešno prenesli Suppejevo i-grivo glasbo in humor poslušalcem iri jim posredovali vedro in zdravo zabavo. — Kdaj se pa spet vidimo v Trstu? — To je odvisno od tega, kako bo moja režija Tržačanom ugajala, če se bo v Trstu opereta še dajala in če me bodo povabili. Kakor vidite, je veliko «če». Sicer bo pa že nocoj dan odgovor na vaše zadnje vprašanje. Pozdravite vse bralce vašega lista in na svidenje... Na odru so se sedaj pojavile prve preoblečene in maskirane osebe. So povečini člani zbora, ki ne zdržijo v svojih garderobah. Na njih licih ni opaziti znakov panike ali treme. Prešerno se smejejo, govorijo, včasih celo preyeč. Ce bodo življenjski tudi na odru, bo to pravo veselje. Smo že pozni, skrajni čas je, da pohitim v igralske garderobe in tudi tu kaj poizvem. Najprej k Starešiniču. Se še maskira. — Vam vaša druga operetna vloga daje hude skrbi? — Osebna priprava je bila zelo metikulozna. Kar se .tega tiče, imam čisto vest. Edino preglavico mi povzročajo glasovne višine. Osebno sem visok bariton, to pa je tenorska partija, ce hočemo biti točni, je to sopranska vloga, katero po navadi izvajajo lirični tenorji. Drugače sem z delom silno zadovoljen, še prav posebno s tem, ki se, po mojem vsaj približuje, če že ne dosega, pravi umetniški višini. — Elviri Piščančevi sem kar naglo zastavil vprašanje: kKatja ali F lametta?« Uver-jen sem, da se bo odločila za prvo. — Katja... Katja... mi bo o-stala v trajnem spominu, saj je bil to moj začetek, vendar... Justino Vugovo sem poiskal za odrom in jo prosil za kakšno izjavo. — Zelo rada sem sprejela to vlogo, ker je bil oder že od nekdaj moje veselje. Opereta je zame še nepoizkušen žanr, ker pa imam veselje tako do petja, kot do igranja, se tu čudovito ujema. Kot pristna Tržačanka si želi, da bi se čimprej lahko odprla vrata stalni operni ali o-peretni dejavnosti, ki bi lahko nadaljevali slavne tradicije, ki jih je Trst poznal pred požigom Narodnega doma. Operetni veteran Modest Sancin, ki je pel v Ljubljani vlogo Lambertuccia že leta 1834 kar 28-krat in leta 1942 Scalzo 32-krat, mi je tako odgovoril; — Ce vzamemo, da nimamo stalnega orkestra in zbora in ne poklicnih pevcev, temveč le požrtvovalne amaterje, je to, kar je nastalo, veliko. Če pa bi hoteli to zvrst še razviti, bi bilo potrebno najprej misliti na stalni orkester in zbor, ki naj bi se pripravili na način petja, ki ga zahteva opereta ali podobno. To mora biti teatrski način nastopanja statistov-pevcev, ki že po zunanji igri odražajo tipizacijo likov. Koreograf in ijivgjalec A-drijan Viles mi odgovarja: — Pripravljalno delo je bi- lo težko in skoraj drzno. Predvsem če pomislim, da nimam na razpolago zadostnega števila kvalitetnih elementov. Z delom sem zadovoljen. Moram vam zaupati, da mu je uspelo ustvariti nekaj res lepih koreografskih slik predvsem v klasičnem baletu »Labod« in «Ples amorjev«. Nekaj vprašanj bi rad zastavil glasbenemu vodji operete — dirigentu Oskarju Kju-dru, vendar... nisem ga hotel motiti. To, kar on počenja, je delo velikana, kakršen se je izkazal. Delo z zborom, orkestrom in solisti lahko zbije vsakega. Kjuder je kljub vsemu še poln moči in volje in nič nas ne čudi, če nas bo prihodnje leto presenetil s še kako težjo stvarjo. Opereta «Boccaccio» je bila za vse trd oreh. Ogromno truda je bilo vloženega vanjo, upajmo, da bo žela pri publiki vsaj toliko naklonjenosti. ADRIJAN RUSTJA Prizor iz prvega dejanja operete »Boccaccio«, ki jo bomo videli nocoj v Avditoriju NA KMETIH ZARES NJ DELA NIKOLI KONEC i aZ 9 mm M *®*-9 L..S. •? & .id* .... - -■ .'■ s, . .3 k dl Ifi 1ST 9 Kdaj in kako pretakamo vi Mošt je že davno povrel in vino je na drožeh ali na odmrlih glivicah — kvasni-cah. A v drožeh je tudi mnogo sluznin, beljakovin, vinskega kamna i. dr.. Po glavnem vrenju moramo vse to pravočasno odstraniti od vina ali vino pretočiti. Prvo pretakanje je najvažnejše o-p ravilo za mlada vina, ker vpliva na njih kakovost in nadaljnji razvoj. Za to pa je treba izbrati pravi čas in pretakanje pravilno izvesti. Izkušnje govorijo, da je bolje, če pretakamo vino prej kot kasneje. Da izločimo razne škodljive snovi in napravimo vino bolj stanovitno, ga je tre ba zračiti. Takšno je že staro mišljenje. In vendar je moderno kletarstvo proti večkratnemu zračenju mladih vin, češ da s tem trpi kakovost vina, ker izgubi preveč ogljikove kisline in na dišečnosti (aromi). Premočno zračenje pogosto povzroča tudi motnost popolnoma čistih vin, in to zaradi izločanja nekaterih snovi; vino se dovolj zrači sko- iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUMPHREY V 8-URNEM RAZGOVORU S HRUŠČEVOM ZDA in Sovjetska v vojni proti <oi. na dop-V.ut.-V: tako da bodo lahko igralci prisostvovali televizijskemu prenosu tekme Italija-Ceškoslovaška. Za mladinski pokal «E De Martino« bo Triestina nastopi-,a jutrir popoldne na občinskem sMdjonu ob 11,30 , pro.ti mladi ei a :*orici Pado.e. BOKS Schcepnsr premagal Hoepnerja s K.O. . HAivlrjsjKG, 12. — 26-letni Nemec Erich Scnopner je o-svojil evropsko prvenstvo sred-njetežke kategorije z zmago s k. o. nad rojakom in dosedanjim prvakom Hoepnerjem v 5. rundi. — -«»- Pattersoši - Moore ? Nt,w iz. — *^us D’A- mato, prokurator svetovnega prvaka težke kategorije Floy-aa Raltorsona, je z zadovoljstvom sprejel predlog svetovnega prvaka srednje.ežke kategorije Archia Mooreja za or. ganizacijo dvoboja med prvakoma obeh najtežjih kategorij za prvenstvo težke kategorije. V tej zvezi je Cus D’Amato dejal o Mooreju. ki je preteklo noč premagal s k. o. Dureileja, da ga zelo ceni in da spada njegova borba proti Durelleju med najpomembnejše in najbolj dramatične v zadnjih letih. Koi znano, se je Moore pomeril s Pattersonom že novembra 1956, ko je izgubil s k. o. v peti rundi. * * * PORTLAND 12. — 20-letni ameriški boksar srednje kate- gorije Denny Moyer je premagal po točkah v 10 rundah rojaka Tonyja Dupasa. Moyer je nova nada ameriškega boksa. * * * LOS ANGELES, 12. — Ameriški boksar peresne kategorije Pavey Moore je premagal s k. o. v 2,58’’ prve runde Mehikanca Ricarda «Pajarito» Moreno. S to zmago si je Da-vey Moore pridobil pravico do srečanja z Basseyem za svetovno prvenstvo peresne kategorije, ——«»------ Kramer še računa na Sirolo in Gimena Italijansko nogometno prvenstvo «Totocalcio št. 15» s tekmami B in C lige Borba za vodstvo v A skupini C lige Zaradi današnje mednarodne tekme med Italijo ih Češkoslovaško, bo državno nogometno prvenstvo A lige jutri počivalo, redno pa se bo nadaljevalo prvenstvo v vseh ostalih ligah od B navzdol. Stavni stolpec Totocalcia se bo zaradi tega nanašal v glavnem na tekme B lige in na 5 tekem (vključno z dvema rezervnima) C lige. Zaradi tega morda ne bo odveč nekoliko bežnih napotkov za sestavljavce stave. Na vrhu lestvice sta po 11. kolu Novara s 16 in Simmen-thal Monza s 15 točkami. Obe enajstorici bosta jutri igrali na domačem terenu: Novara proti Cagliariju in Monza proti Zenitu iz Modene. Glede na lestvico in na prednost terena sta seveda favorita Novara in Monza, toda solidni položaj Cagliarija in Modene na sredini lestvice obeta trdo borbo, ki dopušča tudi neodločen rezultat. Na prvih dveh mestih zaradi tega ni pričakovati večjih sprememb, pač pa je zelo verjetno, da bo prišlo do njih takoj za hrbtom vodečih in to predvsem na škodo Lecca, ki bo igral na tujem terenu proti Marzottu, MELBOURNE, 12, — Teniški organizator Jack Kramer je izjavil, da bo po zaključenem tekmovanju za Davisov pokal skoraj gotovo predlagal prestop med profesionalce Italijanu Orlandu Siroli, Spancu An-dresu Gimenu in Avstralcema Cooperju in Andersonu Kramer je dejal, da sc bodo prograihi njegovih dveh profesionalnih skupin začeli dne 2. januarja. Prva skupina, v kateri so Hoad, Sedgman Rose in Segura bo igrala v mestih Novega Južnega Waiesa. Drugo skupino, v kateri sta že Gonzales in Ronewall, bosta dopolnila še dva temsarja. i imunimi m .................. Najboljši ameriški tenisarji 1. 1958 Richardson na pred Olmedo in Mackayem V nedeljo ob 14. uri bo v Skednju ZENSKI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ki ga organizira prosvetno društvo Skedenj. Znani junior Bochholz je šele na 16. mestu NEW YORK, 12. — Hamilton Richardson, ki bo letos zastopal ZDA v finalnem tekmovanju za Davisov pokal v Avstraliji, je na prvem me stu klasifikacijske lestvice a-meriških tenisarjev za 1. 1953, ki Jo je objavila US La« Tenis Association. Richardson je zamenjal 35-letnega Vica Sei-xasa, ki jc padci na 8. mesto. Na drugem mestu je peru-anski študent Alex Olmedo, ki študira v Kaliforniji in ki je tudi član ameriškega moštva za Davisov pokal. Lani Richardson ni odpotoval v Avstralijo, ker mu ameriška teniška zveza ni hotela plačati potnih stroškov tudi za njegovo ženo. Letos je Richardson zmagal v finalu tur nirja Goif Cluba v Pittsbur-gu proti Mackayu. Nato je premagal Sama Giammalvo v finalu turnirja v Southampto nu, potem Olmedo v finalu turnirja jugozapadnega Pacifika in v finalu turnirja v Nogometaši Rijeke v avli hotela Jolly ob včerajšnjem prehodu skozi naše mesto v Rim, kjer bodo jut ri nastopili v prijateljski te kmi z Romo. Osaki na Japonskem. Junior Earl Buchholz, nova nada ameriškega tenisa, je na 16. mestu. Lestvica, katero bo moral odobriti kongres zveze, ki bo januarja, je naslednja: 1 Richardson, 2. Olmedo (Peru), 3. Mackay, 4. Bartzen, 5. Flam, 6. Savitt, 7. Giammal-va, 8. Seixas, 9. Patty, 10. Reed, 11. Douglas, 12. Stewart, 13. Holmberg, 14. Dell, 15. Crawford, 16. Buchholz, 17. Franks, 18. Golden, 19. Perry, 20. Wayne. V lestvici dvojic sta na prvem mestu Richardson-Olme-do pred Mackajem-Giammal-vo. TENIS Mackay • Olmedo (ZDA) predala igro Avstralcema MELBOURNE, 12. — Zaradi dežja je bilo polfinalno srečanje moških dvojic med Avstralcema Cooperjem in Fra-serjem ter Amerikancema Mackayem in Olmedo prekinjeno v drugem setu pri stanju 6:4, 1:2 za Avstralca. Mac-kay in Olmedo, ki sta člana ameriškega moštva za Davisov pokal, prekinjene partije ne bosta nadaljevala, ker se gosta že jutri priključita .tovarišem v Perthu kjer se bosta pripravljala na medconski finale z Italijo. Mackay je že odpotoval v Perth, Olmedo pa bo odpotoval jutri zjutraj z letalom. Totocalcio št. 15 i IX 1 IX 1 1 1 X 2 Šimm. Monza-Zenit M. 1 Vigevano - Taranto J** Pro Patria-Sanremese J* Siena - Pro Vercelli 1** Spezia - Biellese * Carbosarda - Legnano 1 Lucchese - Mestrina I -*■ Atalanta - Verona Brescia - Palermo Catania - Venezia Como-Sambenedettese Marzotto - Lecco Messina - Parma Novara - Cagliari Prato - Reggiana ki vztrajno sili k vrhu- P . Marzotta pa bosta hotela rabiti ugoden trenutek za predovanje tudi Ata lanta Messina. ki bosta igrali 6 . proti Veroni oz. proti ra z velikimi izgledi na zmag • V slabšem položaju od s_ jih sovrstnikov s sredine l vice sta končno še Pale“3” in Taranto, ki bosta gostovala v Bresciji oz. v Vigevanu. Zelo negotov pa je izid ječanj med enajstoricami sp njega doma. Tako se b®sta Comu pomerila predzadnj Como in predpredzadnja ba -benedettese, v Pratu pa **/ nji Prato z Reggiano. V obe primerih sta možni zmagi d ■ mačih. vendar pa glede " njih slabo formo presenečenj niso izključena. . Preostale tekme se nana^.. jo na A skupino C lige, v k" teri je s točko naskoka v voo-stvu Pro Vercelli. ki P8 * bo jutri srečal v Sieni s kajšnjo enajstorico, ki je nutno na drugem mestu. na doslej ni izgubila se nobe- ne tekme ne doma in ne z -naj in predvideva se, da tudi tokrat ostala neporažen > Najbolj verjeten je sicer n odločen izid, ni pa seveda 1 ključena zmaga domačih, * bi se tako povzpeli na Pr’ mesto. Zelo izenačeno bosta vodili Pro Patria 1 Sanremese, ki zavzemata S lidno mesto v zgornji P°' J ci lestvice. Glede na doma J teren ima več upanja na zrna go Pro Patria. Isto velja tuo za srečanje med Spezio 1 Biellese. Biellese je sicer eno točko na boljšem, venda pa je znana trdoživost SpeZI na domačem terenu. h V obeh rezervnih tekma stolpca sta favorita Carbosarda in Lucchese, čeprav H® predvsem Mestrina določen izglede na vsaj delen uspe*1- MILAN, 12. — Tajništv® FIGO potrjuje, da prihodnj nedeljo ne bo nobene za 5. izločilni turnus za it*1** janski pokal 1958-59. Določen® tudi, da bo tekma 3. tur je Vares® v nusa med Laziom in na prošnjo obeh enajstoric Rimu v torek 6. januarja. Odgovorni nreoolK STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT • 1 KINOPROSEK-KONIOVtL predvaja danes 13. t. m-ob 19.30 uri film: CAMPING Igrajo: MARISA ALLA-SIO, NINO MANFRED1, KIDA HORIUCH1 Kine trn predvaja danes 13. t. m. cinemascope z začetkom ob 18. uri barvni film: «1 GRENKA IMAM (Vittoria amara) Igrajo: RICHARD BURTON, CURD JURGENS, RUTH ROMAN in R AYMOND PELLEGRlN IVAN CANKAR: «P« vendar moraš; on je predsednik!« »Tak predsednik! Povem ti, Malka, da bi bil predsednik jaz, ki sem samo navaden ud... no, pa kdj bi ti pravil; tu, seveda, se ne more pomoči. Jutri pojdem « Ivan Prosen je bil pisar pri notarju, a to šele nekaj let sem. Zdelo bi se, da ta človek ni prav za nobeno rabo, da je tako rekoč le po pomoti zašel na ta svet, med druge ljudi. Vse mu je iz-podletelo, česar se je lotil, zato, ker ni bil z ničemer zadovoljen; sam pa je tožil, da ga preganja usoda. Dokler je hodil v šolo, učil se je vseh mogočih stvari, samo ne, česar bi bilo treba; bral je brez števila knjig, aamo šolskih ne. Pozneje je hodil po raznih pisarnah, toda nikjer ni bilo zanj. Ko mu oče umrje, zapusti mu nekoliko denarja. Sin premišljuje, kam bi ga pripravil; nasled se odloči in odpre gostilno v svojem rojstnem kraju, na Bregu. Brežani so se neizmerno čudili krčmarju, ki pušča doma svoje goste brez postrežbe, sam pa hodi v čitalnico in po drugih gostilnah, deklamira in govori «0 vzvišenih nalogah človeka«. Takrat se je tudi oženil in prvikrat v svojem življenju se ni zmotil. Njegova Malka je bila dobrosrčna ženska, ki ga je neizmerno ljubila, občudovala in se zanimala z vso dušo za najmanjše njegove muhe in skrbi... Gostilna je naposled propala, da nihče prav ni vedel kako, a v veliko zadovoljstvo krčmarju samemu, ki je izpre-videl ravnodušno, »da sploh nikoli ni bil za tak posel«, in se je čudil ženki, ki je na skrivnem jokala in tarnala, »da gre vse v nič«. Prosčn je dobil službo pri notarju. No, zdaj je začel tudi on jadikovati in vzdihovati po »zlati svobodi življenja« in s solzami v očeh je pogledal časih na hišico, kjer se je svetil svoje dni ponosen nad-pis; »Gostilna pri pevcu«. Prosčn je bil slabega zdravja; to se je že videlo na njegovi suhi, koščeni postavi, na ozkem, prozorno bledem obrazu. Njegove male oči so bile živahne, a vodene in brez bleska. Smešen vtis je delal njegov čisto beli, veliki in malo v stran potisnjeni nos. To je bil Prosšn, slavnostni govornik. Drugi dan ob dvanajstih se odpravi k Mudnu. »Oprostite, gospod Muden, če vas nadlegujem... ali motim...« »Prav nič, prav nič, Prosen, le povejte, kaj bi radi.« »Treba je, gospod Muden, da se pogovorimo, kako bo letos zastran veselice.« «A —- vi še niste dobili vabila? Saj ste ud, če se ne motim, in vsi udje se seveda najprej povabijo. Le pridite, Prosen, v nedeljo bo veselica.« #Toda, gospod Muden, jaz sem že dobil povabilo. A rad bi vas samo vprašal, kako je letos s slavnostnim govorom; kako ga namreč hočete imeti, da bi se kdo ne spotikal dbenj.s »Jaz vas ne razumem prav, Prosen. Kaj mislite s temi besedami?« Govorniku je postajalo nekako tesno »Prosim vas vendar, gospod Muden, meni se zdi, da bi odbor razjasnil, kako pravzaprav hoče stvar imeti... zdaj, ko je prilika nenavadna... o petnajstletnici.« Muden privzdigne obrvi visoko in odgovori z dostojanstvom in počasi: »Jaz si vam usojam pripomniti, gospod Prosen, pisar pri notarju Jeronimu, da vas to ne briga veliko... Od boru se ni zdelo primerno, da bi določila, ki jih je dal govorniku, razložil tudi vsakemu čitalničnemu udu posebej.« «Toda jaz vsekakor mislim... kot govornik...« »Ne bodite no otročji, Prosen, prosim vas! Vi, pa govornik! Saj so se vam ljudje že tako vsako leto smejali... In da bi letos, o petnajstletnici!... Ha, ha, ha! Vi ste ptič, Prosen, to se vam mora reči!... Ali, da govorim resno. Odbor je izprevidel, da bi vam tega posla sploh nikoli ne bil smel izročiti. Saj sami lahko pomislite: vaše govorjenje, vaša gestiku-lncija, potem postava, obleka itd., in naposled: vaša služba! — Ne zamerite, bilo bi vendar malo čudno, ko bi imel pisar med nami kakšno vlogo... No, pa pustiva to; vidim, da vam je mučno. Seveda, kaj more človek za to: kar je, pa je; ta več, oni manj. Z eno besedo, Prosčn, slavnostni govor je že pre vzel Projec.« Prosen se je poslovil. Ce bi ga spodili iz službe še tako sramotno, on bi ponižanje pretrpel in si iskal kruha drugod; ali' da žal: kdo njegov ponos na ta način! — Prosen, ki je bil najbolj srečen tedaj, če se je mogel s kakšno stvarjo od likovati pred drugimi, trpel je te dni toliko, kolikor ne prej v vsem svojem življenju. Sprva si Malki niti povedati ni upal, kaj ga mori. Gledal je v strop, kadar je bil doma, a ko je legel, premetaval se je po postelji in sanjal nemirne sanje. Na cesti se je ogibal, da ne bi srečal kakšnega znanca; vsakomur je bral na obrazu zasmeh in roganje: »Zdaj vidiš, ti, Prosčn, kaj si! Pisar, čisto navaden pisar in drugega nič. Kaj si se domišljal o svojem umu, o svojih idejah! Ali ni Muden bog proti tebi, čeravno zna komaj pisati: denar je denar, a pisarji ga nimajo.« Prišla je nedelja. Prosčn je do konca tedna še zmerom upal, da pride Mudno-va dekla, naj se brž pripravi; izprevideli so, da so mu storili krivico, in obžalujejo... On, Prosdn, bi se nekoliko branil, samo zastran lepšega, naposled bi pa po r.udbo vendar sprejel. A dekle ni bilo. Malki se je začelo čudno zdeti, da Ivan tako molči Naposled, v nedeljo proti večeru, opomni začudena; «Kaj vendar misliš, Ivan? Cas je, da se preoblečeš.« On pa sedi pri mizi tiho, podpira si glavo z eno roko, z dtugo bobna po mizi in gleda skozi okno. Pri besedah Malkinih se mu napolnijo oči s solzami in grize se v drhteči ustni. Zena stopi k njemu in mu pogleda v obraz. «Ali kaj ti je vendar, Ivan? Kaj so ti storili? Ali so te kaj razžalili?« • Prosčn ji dene roko okrog vratu in zajeclja s tihim, tresočim glasom; «Veš, Malka... ne marajo me več... ker sem pisar... Dobili so drugega...« Druge besede so se izgubile v krčevitem ihtenju. Naslonil se je z glavo na mizo in si zakril obraz z rokama. Malki je bilo težko pri srcu; ni vedela, kako bi ga tolažila; sama je bila žalostna. Začne se mračiti. Prosčn vstane in hodi z neenakimi, nemirnimi koraki po sobi. Časih postane, gre k oknu in pogleda na cesto. Zunaj je postalo že čisto temno. Ura je pol osmih in ob osmih se prične veselica. On ne pojde tja, čemu bi tudi hodil? Da bi ga gledali od vseh strani in si pomežiko-vali; »Ali ga vidite, ali ga vidite? Letos ga niso več marali! In prav so imeii! Kaj bo pač tak pisar, takov nič!« Pri sv. Petru bije osem. Zdaj se pripravlja Projec, da stopi na oder... Kako bo govoril?... To si je ponavljal Prosčn do stokrat. Da bi ga mogel neviden poslušati, da bi ga mogel vsaj videti, kako bo povzdigoval roko, kako bo veličastno, ponosno stresava! z glavo. Hipoma poskoči, ogrne suknjo in stopi na cesto. Pri Mihelu so vsa okna razsvetljena; vsi so že zbrani, le par zapoznelih povabljencev je še ravnokar pohitelo skozi vrata. Prosčn pogleda krog sebe, — nikogar ni. Tiho, kakor tat, se splazi po stopnicah, postane pri vsakem drugem koraku in se trese, če zaškripljejo kakšne duri. V prostorni veži gori luč; vrata v čitalnično dvorano so zaprta. Prosčn se približa po prstih. Razločno se čuje iz dvorane glas govorečega človeka, a razumeti se ne more veliko. Časih malo pojema, a precej nato zabuči tem 6^aS' r.eje: »Slavna gospoda! a 1 «...Domovina naša!...« Zdaj Je nehal govoriti in jurno pl®' skanje zagrmi. «Izvrstno! Z1 vio! Slava!« Prosena je zabodlo v srce. Omahuje, kakor v sanjah, s® vrne domov, odloži suknj® in sede. Njegov obraz je prepaden, a oči mu zalivaj® solze. «Matka, jaz ne ostanem več na Bregu... Le ti110' v ugovarjaj mi!... Jutri odpo vem službo notarju, P®3U' trišnjem pa v Ljubljano! Me^ sto je veliko, tam se že dobi opravka.« Leto potem sem vidci Pfp” sena v Ljubljani. Strašno Je shujšal; iz obraza so mu lele kosti, a osinjela koža se mu je vsa nagrbančila. «isa je pri nekem advokatu. Zena mu je stregla, a r** vedriti ga ni mogla nik® >• Lani je umrl. — Malka P --e živi dobro ali slabo s temi da šiva in ima dijake n stanovanju. Omožila se . . slej še ni vdrugič. A zainl*r se in povesi glavo, ka čuje katerega svojih V* vancev deklamirati. KONEC.