s SLOVENSKI Izdaja in uska Casopisno-založniško podjetje Slov. poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni In odgovorni urednik) Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-528 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5AI1., telefOD 23-522 do 23-528 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica S, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 23-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. S0-KB-5-Z-367 — Mesečna na- ročnina 200 din ,7 Ob prijateljskem obisku Danes bo prispel v našo državo suveren sosednje prijateljske Grčije. Grški kralj bo vrnil s tem obisk, ki ga je lani napravil zavezniški Grčiji predsednik republike Josip Eroz-Tito. Ob tem obisku bodo imeli naši narodi priiožnost, da manifestirajo prijateljstvo in zavezništvo obeh držav prav tako. kot je to lani manifestiral grški narod. Zveze prijateljstva in zavezništva so bile zelo trdne in bogate v skupni preteklosti obeh držav. Seveda ne smemo tudi pozabiti, da so bile pri naših medsebojnih odnosa jih tudi razlike glede tolmačenja naših skupnih interesov na Balkanu. Treba pa je tudi omeniti, da te razlike niso bile tisto, kar je označevalo našo skupno preteklost. Jugoslavija in Grčija sta, ne glede na vse, kar je bilo med njima različnega v preteklosti, znali v vseh važnih trenutkih in usodnih dogodkih svoje zgodovine skupno braniti svoje nacionalne interese. Spomniti se moramo, da sta se morala naša sosedna naroda bojevati z enakimi težavami in enakimi nevarnostmi v nacionalnem boju med vsemi burnimi dogodki, ki so bili na Balkanskom polotoku v zadnjih desetletjih. Ta skupnost nacionalnih interesov spričo enakih nevarnosti je bila bistvena osnova, na kateri se je v preteklosti razvijalo prijateljstvo in zavezništvo med narodi obeh držav. N'e sme ostati neupoštevano, da bi bili obe državi s skupnimi napori lahko več dosegli v preteklosti, če bi bila njuna politika pravočasno usmerjena na daljšo dobo na temelju skupnosti nacionalnih interesov. Pomanjkanje te usmerjenosti je v preteklosti nudilo začasno možnost mnogim tujim manevrom in kombinacijam proti neodvisnosti naših narodov in v škodo miru v tem delu sveta. Grški in jugoslovanski narodi niso mogli v svoji novejši zgodovini spregledati, kar so se naučili v preteklosti. In prav zato, ker so lahko spoznali vse napake. so se lahko zavzeli za politiko balkanskega sodelovanja, ki je našla svoj najboljši izraz v trojnem iugoslo^ansko-grško-turškem sodelovanju v zadnjih letih. Skupnost interesov je tisti faktor, k: je za trajno pogoj troinega sodelovanja in je postal tud; temelj sodobne balkanske politike, ki bi zavarovala nacionalne pravice in interese držav na tem področju. To je trajno in realno v trojnem sodelovanju sploh, posebej na še v jugoslovansko - grškem prijatelj- Pritrdilen odgovor Izraela V Tel fivivu si pridržujejo pravico do obrambe - Na drugi strani: popolna odklonitev vsakih pogajanj z Izraelom JERUZALEM, 4. sept. (AF P) Izrael je danes pritrdilno odgovoril na ponovni poziv za ustavitev sovražnosti pri Gazi, ki ga je poslal voditelj komisije Združenih narodov za nadzorstvo premirja v Palestini g eneral Burns. Taka v načelu in v praksi formulirana sodobna balkanska politika ni samo prispr ek za mir v tem delu sveta, temveč tudi pozitivno prizadevanje za konsolidacijo evropskih razmer. Nihče doslej še "i mogel trditi, da je taka politika blokovsko pobarvana ali pa d- neti med-biokovske spore in nasprotja. Prav nasprotno: vsi morajo priznati. da sodebna balkanska politika pomaga reševati spore na miren način ter da je velika opora miru. Ob sedanjem obisku je treba opozoriti na dejstvo, da so bile obiike jugoslovan=ko-grškega in trojnega sodelovanja prvi prispevek za politiko aktivne miroljubne koeksistence in začetek izvajanja take politike na svetil. Obisk grškega suverena v naši državi naj bo nova priložnost, da se manifestira ta rca'na. konstruktivna in miroljubna politika obeh držav in tudi prijateljske Turčije. V zvezi s tem pa moramo tudi želeti, da se bo sodobna balkanska politika nadaljevala ter da se bo sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo še razširilo. V tei želji bodo naši narodi priredili prisrčen prijateljski sprejem grškemn kralju v naši državi in prepričani smo. da bo ta visoki obisk še boli okrepil zveze prijateljstva in zavezništva. ki so bile tako močne tudi v sknnni preteklosti obeh držav in njunih narodov V M. Pomočnik generalnega direktorja izraelskega zunanjega ministrstva je sporočil danes popoldne, da je bil poziv sprejet pod pogojem, da Egipt ne bo zagrešil novih napadalnih dejanj. Dejal je. da si Izrael pridržuje pravico do obrambe v primeru napada in poudaril. da je za težke napade preteklih dni kriv Egipt, ki jih je še podprl z ofenzivno akcijo. V krogih komisije OZN za nadzorstvo premirja v Palestini so izjavili danes, da je egiptovsko poveljstvo izdalo nalog, naj se iz področja Gaze zaradi resnosti položaja v obmejnem pasu izselijo vse družine vojaških oseb. Egipčani so ustavili tudi železniški promet na področju Gaze. Točnost teh podatkov še ni potrjena, poroča Reuter. Sest voditeljev iraške stranke Istiklal je izročilo včeraj v Bagdadu predsedniku vlade memorandum, ki so ga poslali diplomatskim zastopnikom Francije. ZDA. Velike Britanne. Indonezije. Pakistana in držav Arabske lige. V memorandumu odklanjajo Dullesove predloge, za katere pravijo, da so samo »nov člen v dolgi verigi. ki 5» začenja z ustanovitvijo države Izrael p nedporo ZDA in Velike Britanije« in da ie niihov namen nasproten težnjam arabskih držav. Arab- MM0KÖ Spet nemiri Rabat, 4. sept. (AFP) V spopadih med uporniki in francoskimi četami na področju Constantina so bili včeraj ubiti 4 uporniki, 3 pa ujeti. Francoski policaji so imeli 2 mrtva in 4 ranjene, razen tega pa je bilo včeraj na tem področju več sabotaž, požarov itd. V novi Medini v Casablanci so včeraj vrgli 2 bombi na policijski avtomobil. Žrtev ni bilo. AF13 poroča, da so na področju Casablance danes zaprli V Maročanov, ki so bili osumljeni, da so sodelovali pri atentatih in sabotažah. Pariz, 4. sept. (AFP) Delegacija maroških nrvakov, med katerimi so tudi bivši paša iz Feza Ben Sliman. bivši paša iz Sefru= Bekaj in zet bivšega sultana B°n .Jusefa Mulaj Hasan, je odpotovala davi iz Pariza z letalom na Madagaskar obiskat izgnanega sultana. Iz tajništva maroške demokratske stranke neodvisnosti se je zvedelo, da bodo tudi zastopniki te stranke in stranke Istiklal ta teden odpotoval5 na obisk sultanu. ske države se nikoli ne bodo začele pogajati za mir z Izraelom. ker bi bila posledica miru samo ta, da bi se ta del sveta spremenil v ameriški protektorat, piše v memorandumu. Iz Kaira poročajo, da so opazili v egiptovskih teritorialnih vodah v bližini Gaze izraelsko vojno ladjo, v Tel Avivu pa trdijo, da so egiptovski vojaki, ki so vdrli pri Gazi na izraelsko ozemlje, vrgli v zrak del vodovoda pri Niza-nimu. Kardelj povabljen v Vel. Britanijo Beograd, 4. sept. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sprejel vabilo, ki mu ga je poslala vlada Njenega veličanstva britanske kraljice Elizabete II., naj obišče Vel. Britanijo. Podpredsednik Kardelj bo odpotoval v Britanijo med 14. in 18. novembrom letos. VRNITEV GOSPODARSKE DELEGACIJE Beograd, 4. sept. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska delegacija s podpredsednikom zveznega izv-ršnega sveta Svetozarjem Vukmanovičem na čelu, se je danes popoldne vrnila z letalom v Jugoslavijo. Vodja delegacije Svetozar Vukmanovič je izjavil novinarjema na zemunskem letališču, da so rezultati pogajanj zadovoljivi. Dodal je, da je po teh pogajanjih pričakovati nadaljnje povečanje gospodarskega sodelovanja med obema državama. Svetozarja Vuikmamovdča in člane delegacije so na letališču sprejeli člani zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič, Do-brivoje Radosavljevič, Mljalko Todorovič in Velimir Stojnic ter državni podtajnik v sekretariatu za zunanje zadeve Veljko Mi-čunovič. Na letališču je bil tudi sovjetski veleposlanik Valjkov. Z istim letalom je prispel v Beograd tudi Dragoje Djunč. pooblaščen: minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve, ki je v Moskvi vodil pogajanja o letalskem prometu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Kongres umetnostnih zgodovinarjev v E sne tkali Benetke, 4. sept. (Tanjug). Od 12. do 20. septembra bo v Benetkah osemnajsti mednarodni kongres umetnostnih zgodovinarjev. Na tem kongresu bo govoril prof. dr. France Stelè iz Ljubljane o zvezah med staro slovensko umetnostjo in Benetkami. Na kongresu sodelujejo tudi dr. Cvito Fiskovič iz Splita, dr. Grga Gamulin iz Zagreba in dr. Kruno Prijatelj iz Splita. iiiuuuiiik sil ».wo*, i/ticlek lliilrouioiuaze v Aim-muru vzbuja veliko pozornost na zagrvliskcui lesclejiuu Naša Indastrija na zagrebškem velesejma ZAGREB, 4. sept. V paviljonih zagrebškega velesejma so razstavljeni številni proizvodi vseh panog domače industrije. Razstavni prostor je izkoriščen do skrajnih meja in spominja OB 25- LETNICI SMRTI BAZOVIŠKIH JUNAKOV Zgled borce? za svobodo Od našega stalnega dopisnika v Trstu TRST, 4. sept. Za Bazovico pri Trstu, na planoti, kjer so pred petindvajsetimi leti fašisti ustrelili štiri protifašistične borce in kjer stoji sedaj spomenik, se je zbralo danes popoldne precejšnje število ljudi iz Trsta in bližnje okoiice k počastitvi bazoviških junakov. Spomenik je bil okrašen z rdečo delavsko zastavo, italijansko, jugoslovansko s peterokrako zvezdo in tržaško zastavo. O liku bazoviških žrtev je govoril dr. Dekleva, ki je med drugim poudaril, da so liki bazoviških junakov našli mesto v zgodovini tržaških Slovencev in naprednega gibanja. Dejal je, da so bili bazoviški junaki predhodniki in vzornik! vsesplošnega narodnega upora tukajšnjega ljudstva proti fašizmu. Za bazoviškimi junaki so padli Pinko Tomažič in drugi ter stotisoči protifašističnih borcev italijanskega upora " ega gibanja. Dr. Dekleva je v govoru tudi dejal, da so italijanske oblasti zelo skrčile program, ki je bil pripravljen za slavnostno počastitev 25-Ietnice smrti bazoviških žrtev. Tako so med drugim prepovedale recitacije partizanskih pesmi, petje združenega pevskega zbora, delitev spominskih značk ud. — Ta ukrep nasprotuje duhu pomiritve in želji protifašistov in sploh tržaške demokratične javnosti, - je poudaril dr. Dekleva, — ker je to koncesija tistim elementom, ki so gojili in goje sovraštvo do vsega, kar je antifašistično in napredno. Dr. Dekleva je nadalje poudaril, da je borbeno mesto tukajšnjih Slovencev v vrstah naprednega socialističnega gibanja Italije, ki ima razumevanje tudi za nacionalne pravice Slovencev v Italiji. Izrazil je prepričanje, da je socialistična ideja na pohodu in zmaguje in da bo z zmago te ideje rešeno tudi vprašanje Slovencev v Italiji kot tudi pripadnikov delovnega ljudstva Italije. Za dr. Deklevo ie na povabilo odbora za proslavo bazoviških žrtev govori! dr. Carlo Andreot- Konec mirolinbnih pohodov Vodstvo kongresne stranke js pozvalo prebivalstvo, naj preneha z »miroljubnimi pohodi« na ozemlje Goe NEW DELHI, 4. sept. (AP) Vodstvo kongresne stranke je pozvalo danes vse Indijce ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. naj prenehajo s posameznimi ali množičnimi prehodi na ozemlje portugalskih posesti v Indiji. SKLICANJE SEJE ODBORA 7A GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAKONODAJNEGA ODBORA ZBORA PROIZVAJALCEV TER ZAKONODAJNEGA ODBORA REPUBLIŠKEGA ZBORA V četrtek, dne 8. septembra 1S5S. ob to. ari bo skupna se.ia odbora za gospodarske organizacij e in zakonodajnega odbora Zbora proizvajalcev ter zakonodajnega odbora Republiškega »bora. na kateri bodo razpravljali o prednačrtu zvezneea zakona o delavskem upravljanju v -osno -đarsridj. Seja odborov bo v poslopju Ljudske skupščine LRS v Ljubljani. Iz tajništva Linrtske skupščine LRS V svoji resoluciji pojasnjuje vodstvo kongresne stranke, da so indijski diplom, zastopniki 1. sept. zapustili portugalske posest; in da bo v »takih okoliščinah vsak vstop indijskih nacionalistov na ozemlje Goe neprimeren. Se več, treba bi bilo prenehati tudi s posameznimi odhodi članov gibanja Satiagraha.« Vodstvo stranke je pozvalo ljudstvo, naj podpira indijsko vlado obenem pa je apeliralo na vlado predsednika Nehruja naj »stori vse zakonite ukrepe. ki so v skladu z njeno politiko miru. da bi podprla osvoboditev Goe.« Opozicijskim strankam je Kongres poslal poseben poziv v katerem pravi med drugim da bi »vsaka drugačna in protislovna politika oslabila na- cionalno enotnost, pa tudi napore za osvoboditev Goe«. Poziv opozicijskim strankam ie pomemben posebno zaradi tega. ker te pripravljajo ogorčen napad v zgornjem domu proti »malodušni politiki« v zvezi z Goo. kakor jo je imenoval nek socialist. Cabof-Lodge o razorožitvi New York. 4 sep; AP). Ameriški delega* pri Združenih narodih Henry Cabot-Lodge je izjavil sinoči pred skupo ameri- ških veteranov, da bo Eisenho-werjev predlog o nadzorstvu čet in vojaških naprav zraka »dejansko odstrani možnost za velik nenaden napad.« Lodge je dejal, da ima Amerika v mednarodnih odnosih »diplomatsko iniciativo«, ki je iniciativa za mir ne pa za ozke nacionalne koristi. Nav sekretar madžarskega CK Budimpešta. 4. sept. — Radio Budimpešta sporoča, da !e bil dosedanji minister za lahko industrijo Bela Szalay imenovan za sekre'arja in člana politbiroja CK Madžarske delavske partije Obenem je bil razrešen poslov v ministrstvu za lahko industrijo. K, predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev tržaškega mestnega odbora Zveze neodvisnih socialistov. V svojem govoru je dr. Andreotti med drugim dejal, da so bili bazoviški junaki del tiste majhne skupine, k; se je v zgodovinskem obdobju odločno uprla silam reakcije in povedla za seboj ostalo zatirano ljudstvo. Ko se spominjamo bazoviških žrtev, se hkrati spominjamo vseh tistih, ki so padli za svobodo, socialno pravičnost in človečanstvo. Dejal je, naj bi bazoviške žrtve ostale še nadalje zgled borbe za svobodo in socialne pravice. Omenil je, da so se odnosi med Italijo in Jugoslavijo v zadnjem času zboljšali, da so bila rešena številna vprašanja, ter izrazil upanje, da bodo rešena v istem vzdušju tudi ostala vprašanja. V nadaljevanju je dejal, da so še vedno na delu ostanki premagane fašistične Italije, toda vse njihovo prizadevanje, da bi se povrnili star: časi, je zaman. Omenil je proces proti partizanom, ki so se boriti v Nadiški dolini, in dejal. da je to delo tistih, ki jim je protifašistično gibanje ter borba za napredne ideje trn v peti. Po končanem govoru so položili vence. Prva sta položila venec v imenu vlade FLRJ v Trstu jugoslovanski generalni konzul Mitja Vošnjak in Bogo Pre-melč, šef trgovinskega oddelka konzulata. Nato so položile vence še delegacije Slovenske gospodarsko - kulturne zveze, Prosvetne zveze, odbora za proslavo bazoviških žrtev in Zveze partizanov iz Trsta. S. L. na brezkončni labirint okusno urejenih paviljonov. Zagrebški velesejem jasno dokazuje, da je naša industrija dosegla v zadnjih lo letih izredno velike uspehe. Tu so naviljoni vseh industrij, >d ler-ne pa do živilske, in če štejemo tovarne, ki se bile zgrajene v zadnjih 10 letih, jih naštejemo 200. Od leta 1947 do danes je bila — kolikor je mogoče ugotoviti na velesejmu — zgrajenih 200 novih velikih tovarn. INDUSTRIJA MOČNA KOVINSKA V naših šestih železarnah — v Smederevu, Sisku, na Jesenicah, v Štorah. Ravnah in v Zenici — so začele delati tri nove visoke in tri elektropeči, dalje 7 Siemens-Martinovih peci, 4 visokofrekvenčne, kakor tudi več težkih kovačnic, valjarne in drugo. Vse to je omogočilo, da je črna metalurgija od leta 1946 do danes za štirikrat povečala svojo proizvodnjo. Naš največji tehnični uspeh je elektroindustrija. Pred paviljoni elektroindustrije je največ obiskovalcev. Ta industrija je dobila po vojni 24 novih velikih tovarn. Ekonomska komisija OZN za Evrouo smatra, da je ta panoga industrije največji tehnični uspeh v povojni graditvi Jugoslavije Razstavljeni so domači radijski aparati kot tudi prvi tip* domačih radioprinterjev. V zadnjih treh letih je domača elektro- in radioindustrija izdelala za domači (rg nad 125.000 raznih aparatov, toda kakor izjavljajo predstavniki tovarn, bo proizvodnja aparatov za potrebe gospodinjstev v naslednjih letih prva naloga teh tovarn. STROJNE INDUSTRIJE NOVI IZDELKI Razstavljeni so ur ri avtomobili domačih tovarn to so Fiati »Crvene zastave« iz Kragujevca. Obiskovalci se rad' ustavljajo tudi pred paviljonom »Ive Lole-Ribaria«. Tu so razstavljeni velikanski stroji, od katerih nekateri neprestano delajo. Industrija motorjev v Rakovici razstavlja same novosti: ekonomične Diesei-traktorjc, lahke kamione, posebna terenska vozila in druga motorna vozila. TVIed srednjimi in velikimi žerjavi sta tudi «Iva velika buldožerja, ki sta bila prvič izdelana v tovarni gradbenih strojev »14. oktober« v Kraševcu po licenci milanskega »Venderà«. Domača strojegradnja in kovinska industrija sta dobili v zadnjih letih nad 50 novih tovarn. Nsjnovejši med njimi — industrija orgija v Trebinju in tovarna cevi v Kumanovu — spadata med najmlajše udeležence velesejma. ORIENTACI r,\ NA ŠIROKO POTROŠNJO Skoro vse panoge industrije, posebno pa kovinska, elektroindustrija ter kemična, kažejo vse močnejšo tendenco proizvodnje za široko potrošnjo. Hladilniki tovarne iz Bitol.ja, turistična dvokoiesa in motorna kolesa tovarne iz Kopra, kombinirani štedilniki »Gorana« iz Zagreba, pisalni stroji in sesalci prahu tovarne ib Niša, nato ceneni radijski aparati iz Kragujevca, nešteti novi izdelki Jugovinila iz Splita in drugi izdelki napovedujejo začetek nove, druge faze v razvoju naše industrijske proizvodnje, za katero bo vse bolj značilna proizvodnja predmetov za široko potrošnjo. Tekstilna industrija, ki ima relativno največ prostora v domačih paviljonih, prikazuje resnično pravo revijo visoke kvalitete, skladnih barv in izredno bogate izbire. Razstavljeno je najkvalitetnejše volneno blago, solidno izdelana konfekcija za moške in ženske, oblačila iz nylona in perlona, ki po mnenju strokovnjakov ne zaostajajo za evropsko kvaliteto. Gledana skozi paviljone jubilejnega zagrebškega velesejma. je videti jugoslovanska industrija bogatejša in večja kot kdaj koli preje. PRED POGAJANJI V MOSKVI Zahodnonemška delegaci fa Poleg Adenauerja in njegovih običajnih sodelavcev je v delegaciji tudi socialno-demokratski prvak prof. Carlo Schmid — Zadnja posvetovanja pred odhodom VRSTÄ NA POLJSKI IN ALBANIJI VREME Vremenska napoved za ponede- Mek: Sončno vreme z delno oblačnostjo. Popoldne v al->skem svetu nagnjenje h krajevnih nevihtam. Temperatura ponoči od 9 do 12. na Primorskem okoli 18 stopinj. Na j višja dnevna temperatura med 22 in 28 stopinj C. Varšava. 4 sept. (PAP). Poljska vlada je sklenila sinoči, da t>o do 20. septembra zmanjšala število poljskih oboroženih si! za 47.000 vojakov in oficirjev V sklepu poljske vlade piše. da je ta ukrep omogočilo popuščanje mednarodne napetosti po ženevski konferenci in da vlada žel* na ta način prispevati k »naporom na področju razorožitve«. Demobilizirane vojake in oficirje poljske armade bodo zaposlili v državnih, industrijskih In kmetijskih organizacijah. Pariz. 4. sept. (AFP) Albanska vlada je sklenila zmanjšat: efektive svoje armade za 9000 ljudi. Sklep naj bi bil uresničen do 31. decembra letos BONN, 4. sept. (Tanjug) Tiskovni oddelek zahodnonemške vlade je danes objavil dokončni sestav vladne delegacije, ki bo 8. septembra odpotovala v Moskvo na pogajanja za vzpostavitev diplomatskih, kulturnih in gospodarskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Arbenz v Pragi Praga. 4 sept. '■ 'K). — Bivši oredsedni.k Guatemale polkovnik Arbenz je včeraj prisnel s svojo družino v Prago. Agencija ne pove, če bo polkovnik Arbenz ostal v Pragi dalj časa. Razen kanclerja Adenauerja so v delegaciji še minister za zunanje zadeve von Bret-ano, državni tajnik pri predsedstvu vlade Globke, državni- tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Hallstein, veleposlanik pri organizaciji Atlantskega pakta Blan-kenhorn. načelnik političnega oddelka ministrstva za zunanl« zadeve prof. Grewe. veleposlanik pri OZN Eckardt, predsed- nik zunanjepolitičnega odbora Bundesrata Arnold, predsednik zunanjepolitičnega odbora Bun-destaga Kiesinger in socialno demokratski poslanec prof. Carlo Schmid, ki je v delegaciji kot predsednik zunanjepolitičnega odbora Bundestaga Poleg teh je v delegaciji še 7 funkcionarjev ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za gospodarstvo. Ostali del delegacije, okrog 12U strokovnih uradnikov ln tehničnega osebja bo odpotoval v Moskvo s posebnim vlakom iz Bonna nocoj ob enajstih. Kancler Adenauer s svojimi ožjimi sodelavci pa bo odpotoval z letalom v četrtek 8. sept. zjutraj. Pred odhodom vladne delegacije tečejo v Bonnu še zadnje priprave za moskovska pogajanja. Vlada in zunanjepolitični odbor Bundestaga bosta še enkrat pretresla vprašanja, ki bodo na dnevnem »edu pogajanj, kancler Adenauer pa bo jutri poročal predsedniku republike Heussu o dokončnih stališčih svoje delegacije za pogajanja. F 2 stz. / SLOVENSKI POROCEVfiLEC / ST 207 - 5 septembra 1953 MARIBORSKI DELOVI! KOLEKTIVI PROSLAVLJAJO peto obletnico delavskega samoupravljanja Večina delovnih kolektivov V Mariboru je v soboto proslavila peto obletnico delavskega samoupravljanja. Vsa tovarniška poslopja so okrasili z zastavami. V »Metalni« je bila ob 7. uri slavnostna seja delavskega sveta, katere so se udeležili tudi dosedanji predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov. Z enominutnim molkom so počastili spomin padlih borcev in vseh, ki so darovali svoja življenja za zgraditev socializma. Predsednik sindikalne podružnice Viktor Šva-gelj je govoril o delavskem samoupravljanju. Godba na pihala »Svobode« Tezno je za- Posveiovanje sindikalnih predstavnikov Maribora V soboto dopoldne je bila v Mariboru seja izvršnega odbora iniciativnega -indikalnega sveta za okiraj Maribor, katere sc se udeležili predstavniki sindikalnih organizacij iz mariborskega, bivšega slovenjegraškega in mariborskega okoliškega okraja. Pod vodstvom predsednika Ivana Gorjupa so razpravljali o raznih perečih problemih sindikalnih organizacij. Tajnik Jernej Brolih je poročal o izvajanju sklepov treh komisij Zveze sindikatov Jugoslavije. Govorili so tudi o sodelovanju sindikatov v novih občinskih odborih in njihovih svetih. Posebno pozornost so posvetili premijskemu nagrajevanju, problemom plačnega sistema. življenjske ravni delavcev. odnosu sindikalnih organizacij do poviševanja cen in nekaterim drugim problemom. Ugotovili so, da je v vsem okraju okrog 60.000 zaposlenih delavcev, od katerih jih je okrog 52.000 članov sindikata. Seje se je udeležil tudi član organizacijskega sekretariata okrajnega komiteja ZKS Maribor Ivo Janžekovič. K. M. Igrala Internacionalo in nekaj koračnic. Na seji so nagradili direktorja in vse dosedanje predsednike delavskih svetov in upravnih odborov s praktičnimi darili. Ob 11. uri je bila slavnostna proslava, katere so se udeležili vsi člani delovnega kolektiva. Direktor Štefan Pavšič je govoril o 35-letnici obstoja podjetja in o razvojni poti kolektiva. V svojem referatu je poudaril izredne zasluge, ki si jih je za razširitev podjetja pridobil član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka. Predsednik delavskega sveta Ivan Mernik je govoril o problemih delavskega samoupravljanja v podjetju v zadnjih petih letih. V Tovarni avtomobilov se je delovni kolektiv zbral na slavnostni proslavi, na kateri je govoril namestnik predsednika delavskega sveta Tone Žnideršič o izvolitvi prvega delavskega sveta I. 1945, ki je imel le posvetovalni značaj in o prvem regularnem delavskem svetu, ki je 13. oktobra leta 1950 že sprejel mesečni operativni plan podjetja. Direktor inž. Stojan Perbavc je govoril o razvoju podjetja in o njegovih perspektivah. V kulturnem programu je sode- lovala godba na pihala in moški ter ženski pevski «bor Svo-bode-Tezno. V Mariborski tekstilni tovarni so popoldne odprli teden prireditev v čašt 5-letnice delavskega upravljanja. Člani gasilskega društva MTT so prejeli nov društveni, prapor, ki so mn kumovali vsi direktorji podjetja po osvoboditvi, upravni odbor tovarne in npr. odbor sindikalne podružnice. Gasilci so nato priredili ognjemet, medtem ko je društvo •Sidro« organiziralo regato na DravL V Tovarni volnenih in vigogna izdelkov sta na proslavi govorila predsednik delavskega sveta Zmago Smonik in direktor Viktor Kranjc. Predstavnik tkalnice je izročil prehodni pokal boljši predilnici, ki je v raznih športnih tekmovanjih dosegla res boljše uspehe. V kulturnem programu so sodelovali člani tamburaškega zbora in folklorna skupina Svoboda-Tabor. K. M. Velik prispevek prebivalstva Posavja v NOB Na Ježici prvič proslavljajo krajevni praznik Ljubljana, 4. sept. Dopoldne so se začele na Ježici slovesnosti v počastitev krajevnega praznika. Udeležili so se jih razen znanih prvoborcev — Po-savčanov Andreja Kumarja, Staneta Bizjaka, Mihe Čerina, bratov Slovencev in prebivalcev Posavja še Lojze Zupet, sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Bežigrad in Lojze Herman, sekretar okrajnega odbora ZB Ljubljana. Na grobnici žrtev fašizma so Ponosni smo na dosežene uspehe! Slavnostna proslava oh petletnici delavskega samoupravljanja v Tovarni emajlirane posode v Celju Celje, 4. sept. Dopoldne je najštevilnejši delovni kolektiv na celjskem območju — ko-sode v Celju na slovesen na-lektiv Tovarne emajlirane pečin počastil 5. obletnico delavskega samoupravljanja. Proslave se je udeležilo izredno veliko število članov kolektiva, njihovih družinskih članov, zastopnikov terenskih organizacij in med drugimi še predsednik ljudskega odbora celj- Zbor borcev 12 slovenske udarne brigade Novo mesto, 4. sept. V prijetnem partizanskem razpoloženju so sinoči in danes dopoldne v Mokronogu slavili borci XII. SUB svoj povojni zbor. Priredili so ga na kraju, kjer je bila pred dvanajstimi leti ustanovljena brigada. Zbora brigade so se udeležili med drugimi tudi narodni heroji Jože Borštnar, Spomenik borcem Lackovega * odreda Muta, 4. sept. V Pernicah nad Muto, tik ob jugoslovansko-arstrijski meji so danes na višini 1109 m o m, pravijo pa, da je ponekod : cel meter nižji in so lahko '1: peš hodili skozenj. Kazen ia ,ie imel še eno slabo stran, . -e namreč veter na prvo prouči nkoval povsem drugače ka-r na četrto. Zato sta vsakokrat-ekipi, ki sta bili določeni za ;mo na prvo ali drugo progo, rajali demoralizirani na start; es na dan tekmovanja s pro-š‘evilka i ni zmagala nobena -i>a. »PO BELGIJSKO . ..« Vse ostale naprave, kot tribu-e za gledalce, častne goste, no-nar.ie itd. in hanger sam so po-? Vili samo začasno iz raznih za-"-..h konstrukcij. Tudi gaidero-in umivalnic ni bilo na progi, inogi tekmovalci in trenerji so '.o kritizirali to pomanjkljivost, r so se morali po končanih tek-ah odhajati umivat v kake pol ■•e oddaljena stanovanja. Tudi ede stanovanj ni bilo urejeno raj bolje. Vsi tekmovalci, razen -skin, so stanovali v nekem saldatami. -;n sicer v velikih sobah -o 9. pa tudi 10 skupaj. Prostori 'e m>o b ii adaptirani do konca, ako da so bile nekatere sobe ce-'o brez vrat. Dobro pa so bile rejene sanitarne naprave in kostnice. Belsba s je menda tako reditev lahko dovolila in tudi •macini si zaradi tega niso deli preveč skrbi, češ da je pač "pravljeno «po belgijsko«. Vse-■ it or se vsa ta organizacija še .ialeč ni mogla primerjati z lan-ko v holandskem Amsterdamu. Nas Jugoslovane je letos v Gen-zanimala predvsem organiza-a. in sicer zato. ker nas pri-. )dnje leto čaka ta težka naloga ma, kjer bomo morali na Bledu •vesti to prvenstvo za približno )0 do 600 tekmovalcev iz več ko » držav. Mnogi tuji tekmovalci n funkcionarji* so nam dejali pri ovesu, da so prepričani, da bo -ta 1956 na Bledu vse pripravlje-o bolje. No. m; smo si mislili, da : le res bilo tako! Zal se v Gen-'i nismo mogli preveč naučiti, ■ato pa so tem več pridobili vsi • -sti. ki so se zanimali za strokov-■> plat veslanja in razne novosti Ti posameznih ekipah. Vse to se r izplačalo pogledati, sai je bilo ^tošnje tekmovanje mnogo moč-ojše od vseh v zadnjih letih. NAJMOČNEJŠI — KUSI Tud- letos je največ zlatih ko-ajn spravila Sovjetska zveza, ki ma tudi najmočnejše ekipe. Vzlic emu njena premoč letos ni bila ako prepričljiva kakor lani. Za trna ge se je morala trdo boriti azen v double scullu. kjer je bi-a brez vsake konkurence. V osmercu so morali letos že v pred teku položiti orožje celo pred kalij ani, ki se pozneje niso plasirali niti v finale. V finalu pa so -? Rusi zagrizeno tolkli s Švedi. Nekdanjega evropskega prvaka -US2 Čukalova je letos nadome-izvrstni veslač Kučerko. Tu-31 ruski četverec ni mogel poseči v zadn.ie odločitve. Za vse ruske veslače je značilen kratek n močan zavesila j, ki je podoben močnemu udarcu z veslom po vodni gladini. Zn ta udarec je treba imet; izredno kondicije. To le ameriški način veslanja, ki so ga začeli letos uvajati tudi drug-e. V ostalem pa so mnogim gledalcem najbo'j ugaja-li severnjaki, k! so od lani na letos pokazali ve-ik napredek. Predvsem velja to za Fince, ki so z osmimi tekmovalci nasteoili kar v petih disciplinah. Te'.;o je reč:, kako dolgo bodo ti ve=i^č; vzdržali tak napor, toda če bi bili nastepili v vsaki disciplini samo po enkrat, bi gotovo ne bili odšli brez zlate kolajne. Tudi Švedi so se pokazali v izredno dobri luči. V osmercu so zasedli drugo mesto s polovico ekipe, ki je veslala že v četvercu s krmarjem. Dalje je bila odlična ekipa Argentine, največja senzacija tekmovanja pa je bil poraz ruskega osmerca v dvoboju z Italijani. IN NAŠI . . .? Naši udeleženci so *imeli sicer nekaj smole, v glavnem pa velja zanje, da niso bili dovolj pripravljeni. Za prihodnje leto mo- ramo kot gostitelji to stran uvoda opraviti temeljiteje. Naš četverec s krmarjem je bil dober. Dvojec brez krmarja je prvič vozil slabo, drugi dan pa odlično, tako da bi bil zmagal, če bi se bil držal svoje smeri in ne bi bil diskvalificiran. Četverec brez krmarja je dal od sebe vse, v finalu pa je bil vendarle zadnji, to je četrti v Evropi. Na osmerec smo računali najbolj, vendar kaže, da so bili njegovi veslači pretežki, da bi mu priskrbeli hitrost, s katero so delali nasprotniki. Naš osmerec je veslal z 32 do 34 zavesljaji, ruski pa s 44 do 46 in je komaj še zmagal z nekaj metrov prednosti. Našo ekipo bo treba pomladiti. Vla-šič in Lučin sta bila dobra in sta zasluženo zasedla tretje in najboljše mesto med našimi. Delegatom FISE in vsem novinarjem je jugosl€r>f nska delegacija razdelila zelo okusen prospekt z vsemi podatki o blejski progi in napravah in še drugim propagandnim gradivom. Prospekt so sprejeli z velikim zanimanjem, ki je tako oživelo že letos v Gentu za enako prireditev prihodnjega leta na Bledu. B. B. PRVO MEDNARODNO KONJENIŠKO TEKMOVANJE V BEOGRADU Maina priredite» najoečjega pomena in obsega Prvega mednarodnega konjeniškega tekmovanja v Beogradu, ki bo prvič v Jugoslaviji službeno mednarodno v tem športu, se bodo od 10. do 13. septembra udeležile ekipe Francije. Italije, Turčije, Avstrije, Madžarske. Romunije in Jugoslavije. Za razliko od dosedanjih mednarodnih tekmovanj bodo to tekme na najvišji ravni, ker bodo na njih tekmovale službene ekipe za prestiž svojih narodov. Predsednik republike maršal Tito je glede na izredno važnost tega tekmovanja podelil za glavno tekmo Prix de Nations prehodni pokal, razen tega pa tudi posebna darila za častne nagrade zmagovalcem. Po pravilniku Mednarodne jahalne federacije (FEI) lahko samo včlanjeni narodi organizirajo ln se udeležujejo službenih mednarodnih tekmovanj. Jugoslavija Je postala članica te Federacije leta 1930, toda vse do danes ni mogla organizirati tekme takšnega pomena in obsega, čeprav se je po vojni s svojo ekipo udeležila že nekaj mednarodnih turnirjev v Rimu, Nici, Parizu, na Dunaju in v Bukarešti. Marsikomu se bo morda zdelo protislovno, da se danes v dobi motorizacije pripisuje konjeniškemu športu večja važnost, kakor v letih med obema vojnama. Vendar je zdaj v mednarodni jahalni federaciji včlanjenih več kot 40 narodov z vseh celin, kar dokazuje, da so tudi ob silnem tehničnem razvoju čvrsti razlogi za to, da konj še dalje obstaja. Ali si je na pr. mogoče misliti naša drobna gospodarstva brez. konjske pomoči? Ali je mogoče kmetu urejati transport po hribovitih krajih, ki so skoraj brez poti — brez konja? Ne smemo pozabiti niti na našo NOV! Ali bi bil ustvarjeni mnogi sijajni operativni manevri naših enot brez neutrudljivega in vdanega »bo-sanca«. Konj je v mirni dobi potreben velikemu številu naših delovnih liudi — poljedelcu in posebno hribovcu — kot neogibno potrebna dopolnitev motorja. Naša konjereja je danes žal «laba. Konjeniška zveza Jugoslavije skuša čimbolj pomagati pri njenem pospuševaniu ter si je privzela nalogo, da bi s pomočjo raznih oblik tekmovanj čimveč prispevala k neogibni odbiri plemenskih konj. posebno pa s konjskim športom dvigala in vzdrževala pri naši mladini tra-d;c:onalni viteški duh njen h pred-pikov. V tej vlog» ima ta velika prireditev v Beogradu namen, da prikaže ne samo do sedai dosežene športne uspehe mnog;h narodov. ki žive v zelo različnih pogojih med seboj, še bolj pa njihov delež v razvoju konjereje, brez katere razumljivo ne more. biti niti konjskega športa. Kakor smo že rekli, se bo poleg naše ekipe udeležilo tega tekmovanja še šest inozemskih ekip, verjetno pa tudi posamezni tekmovalci iz ZDA. Posebna privlačnost bodo nekatere amazonke. Po 'rredni moči se odlikuie ekipa Turčiie z 18 konii in 7 jahači. Uredno je pripomniti, da ie Turčija ena od 8 držav na svetu, ki ima dandanes močneje razvito konjerejo kakor pred vojno. Videli bomo več kot 30 tujih jahačev z več kot 60 konji in okoli 10 naših jahačev z 10 do 15 konji. Zastopane pa bodo skoraj vse znane konjske pasme: angloarabska. auglonormanska, polnokrvna angleška, razni kra- značilnejša so tekmovanja: »Prix des Nations« — za pokal maršala Tita, za katerega tekmuje po ena najboljša ekipa vsake udeležene države (s 4 konji in 4 ali 3 jahači). tekma »Sila skoka« — za pokal rudnika Trepče in na zadnji dan »Tekma zmagovalcev«, ki se je udeleže zmagovalci in na-• ' .... - <-:*3 ZMAGA ODREDOVIH BOKSARJEV Ljubljana, 4. sept. Boksarji ljubljanskega Odreda so sinoči premagali Maribor 14:6, kar je izredeu uspeh, saj štejejo mariborski boksarji za najboljše v Sloveniji. Pri boksarjih Odreda sta bila najboljša Bitenc in Draksler. V posameznih kategorijah so bili doseženi tile rezultati: mnšja: Dimič : Dimic 2:0, bantan : Meško : Košir 1:1, peresnolahka: Vitič : Slavič L. 2:0, lahka- Bovek : Slavik F. 0:2, lahka: Hauptman : Lazar 0:2. pohvel-ter:-Kous : Mencej 1:1, welter: Milovanovič : Bitenc 0:2, polsrednja: Pejakič : Prešeren 0:2. srednja: Borštnar : Pavlič 0:2, poltežka: Ra-doŠ : Draksler 0:2. k. o. Prvoimeno-vani so baksarji Maribora. S. V Titogradu se je pričelo mladinsko prvenstvo Jugoslavije v atletiki. Med slovenskimi tekmovalci je osvojil naslov državnega prvaka v teku na 300 m & zaprekami knafl, član Branika iz Maribora. Žensko prvenstveno srečanje v košarki med Partizanom in Proleterjera se je končalo neodločeno 53:53 (23:23). Crvena zvezda je v moški odbojkarski ligi premagala pomlajeno ekipo Partizana 3:0 (13:8, 15:11, 16:14). Kobila »Pupa« ljutomerskega odgoja Cvenu pri Ljutomeru. konj ere j ca Smajda na jevni, visoko polkrvnl konji, potem irlandec, gidran, lipicanec, hanovranec, holštajnec in drugi. Spored obsega zares samo eno disciplino konjeniškega športa, toda najbolj borbeno — skakanje preko zaprek. Ta spored je resen in zanimiv. Prireditvenih dni bo 6, po dve soboti in nedelji ter torek in četrtek; za vsak dan sta določeni po dve tekmovanji. Zaradi velikega števila konj bo drugo tekmovanje istega dne pod reflektorji (od 18.30 do 20. ure). Začetek tekmovanj pa bo ob delavnikih ob 16. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Vsako tekmovanje bo imelo značilne posebnosti, vsa so pa srednje ali težke kategorije. Naj- grajenci iz prejšnjih 10 tekmovanj. Za to tekmo je pripravljena največja denarna nagrada — prispevek MLO Beograda. Razen omenjenih so še zelo zanimiva tekmovanja: »Izbirajte svojo smer«, »Tekma postopnega izločevanja« (z 2 identičnih skaka-lišč), »Relejna tekma ekip«, in »Tekma z dvema konjema«. Na teh prireditvah bo potemtakem obilica čudovitih prizorov s sijajnimi konji in drznimi jahači ter njihovih bravur pri izvajanju težkih preskokov zaprek. Številni odlični jahači raznih šol bodo kazali več vrst bolj ali manj elegantnih stilov jahanja, posebno pa mnogo senzacij. M. R. ZAKLJUČEK II. POSVETA TVD PARTIZANA V KRANJSKI GORI Napredek je, toda sloves Partizana premalo vreden dela M A B IB C B Ponedeljek, 5. septembra. RADIO MARIBOR 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.10 Domača poročila in objave; 8.10—8.30 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 12.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ptuj: Jugosl. film »Ešalon dr. M.« MALI OGLASI PRIUČENE MIZARJE ali delavce za priučitev izdelave rolet ter tkalca(-ko) za izdelavo drvonitk s takojšnjim nastopom sprejme stavbno mizarstvo Ljubljana, Slomškova 16. 16338-1 OSEBNI AVTOMOBIL znamke »Hotschis«, v dobrem stanju, prodam. Poizvedbe in ogled pri Trgovskem podjetju na veliko »Krka«, Brežice. 16538-4 ZUN in ZUPANC, obe stan. v Vogljah 82, preklicujeva in obžalujeva kar sva izrekli neresničnega o Sekne Ančki, st^n. v Vogljah 83. 16628-11 PREKLICUJEM vse žalitve, ki sem jih izrekla tov. Uršuli Peskar iz Mengša dne 13. VIII. 1955 ter Izjavljam, da moje trditve niso resnične. Terezija Sitar, M. Mengeš 57. 16289-11 Umrla je moja ljuba sestra, dobra teta in svakinja ANA MERK, roj, Omersa vdova po podpolkovniku K zadnjemu počitku jo spremimo od križišča na kranjsko pokopališče v torek, dne 6. septembra 1955, ob 16.30. Ber jak Ivanka v imenu vseh sorodnikov. Kranj, 4. sept. 1955. Ponedeljek, 5. sept. Lovrenc. * Na današnji dan leta 1791 Je bil rojen v Berlinu operni skladatelj Giacomo Meyerbeer, ki je dal končno obliko francoski operi. V operi je poživil in razvil pevske sestavine na račun dramske ideje. Opera je postala veličastna dekorativna stvaritev, natrpana z razkošjem in pompozno opremo. V takem okviru so nastale opere: Robert — vrag. Hugenoti in Afričanka. * 5. septembra 1904. leta je bila v Beogradu odprta prva jugoslovanska umetniška razstava. To je bil važen kulturni dogodek v dobi avstroogrskega nasilja nad jugoslovanskimi narodi. Na razstavi so z velikim umebem sodelovali tudi slovenski slikarji. Clane kluba kulturnih delavcev vabimo v torek. 6. sept. ob pol 21 na predavanje tov. Borisa Ziherla: Potovanje po Sovjetski zvezi. FLEX JE POZNAN! FLEX jamči za kvaliteto! FLEX zanesljivo očisti mastne madeže! — »FLEX« je nepogrešljiv! Zahtevaj samo »FLEX«! KAKOR MILO, tako spada B osebni higieni »JELA« kopalna sol! Desinficira, osvežuje in krepi tvoje živce! Zahtevaj kvalitetno »JELA« sol! B A D10 SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka; 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 7.30 Cicibanom — dober dan; 7.45—8.00 Igra trio Dorko Skoberne; 12.00 Chansoni in ritmi; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Kmetijski nasveti — mg. Rado Sturm; Da bo sadjevec boljši II. del; 13.10 Spored simfonične glasbe Peter Iljič Čajkovski: Uvertura 1812, Pavel Sivic: Divertimento za klavir :n orkester, Nikolaj Rlmski-Korza-kov: Šeherezada; 14.30 Novi filmi; 14.40 Slovenske narodne in umetne pesmi poje kvintet Niko Štritof; 15.15 2eleli ste — poslušajte! 10.00 Utrinki iz literature — Robert Merle: Weekend v Zuydcootu IL del; 16.20 Iz del baročnih mojstrov Giovanni Battista Lully: Koncert za godalni orkester, Johann Sebastian Bach: Koncert za klavir in orkester; 17.15 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Na straži: Rezervisti na po- ložaju: 18.15 Z našimi solisti in skladatelji; 18.45 Radijska univerza — Slavko Faust: Po letošnji pariški letalski razstavi; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Melodije in ritmi iz Južne Amerike; 20.00 Kulturni pregled; 20.45 Posnetki z letošnjih dubrovniških poletnih iger: Ars antiqua izvaja ansambel stare glasbe (Ženeva), dirigent Fritz Ernst; 22.15—23.00 Domači ansambli v plesnem ritmu; 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). Brestanico — Senovo po levem bregu reke Save po cestì III. reda, štev. 1605 — Radeče — Sevnica — Brestanica, iz smeri Zagreb in Novo mesto pa čez most v Vidmu - Krškem in Radečah. GLEDALIŠČA CELJSKO GLEDALIŠČE razpisuje abonma za sezono 1953 36 Abonenti imajo v razmerju s priložnostnimi obiskovalci še nove ugodnosti: večji popust (10% namesto dosedanjih 5) in možnost plačevanja v treh obrokih. Razpisani abonentski redi: PREMIERSKI. TOREK. ČETRTEK, SOBOTA (po globoko znižanih cenah). NEDELJA (popoldanski), SREDNJEŠOLSKI (po naj nižjih enotnih cenah). Vpisovanje za stare abonente od 5. do 11. IX. 1955. za nove od 12 do 18. IX. pri dnevni blagajni (glavni vhod v gledališko poslopje) od 16. do 13. ure. ob nedeljah od 10.30 do 12. ure. — Starim abonentom se hranijo dosedanji sedeži do nedelje, n. IX. 1955 do 12. ure. Uprava RAZPISI Kmetijska šola Lože pri Vipavi podaljšuje vpis gojencev za šolsko leto 1955-56 do 20. septembra t 1. Pogoji za sprejem: 1. dva razreda nižje gimnazije ali šest razredov osnovne šole; 2. prednost imajo obiskovalci kmetijske gospodarske šole; 3. starost nad 15 let; 4. izjave staršev ali oskrbnikov, da bodo redno plačevali vzdrževalnim) v internatu. Mesečna vzdrževalnina znaša 2590 din. Za gojence iz okraja Gorica je vzdrževalnina brezplačna. Sola prične s poukom 1. oktobra in traja eno leto. Gojenci imajo vso oskrbo v internatu. Gojenci z nižjo šolsko izobrazbo morajo o-praviti sprejemni izpit iz slovenščine ter računstva. Interesenti naj zaprosijo za štipendije pri svojih zadružnih organizacijah in OLO. Prošnje s. prilogami pošljite do 20. septembra na naslov: Kmetijska šola, Lože pri Vipavi. Uorava šole OBVESTILA Okrajna cestna uprava Krško sporoča, da bo promet čez most v Sevnici zaradi popravila mostu zaprt od 5. 9. ob 6. uri do nadaljnjega. Promet se preusmeri in sicer od smeri Zidani most na Sevnico, SFORED ZA PONEDELJEK »UNION«: franc.-ital. film »Pred potopom«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 in 21. V gl. viogi: Bernardo Bile in Marina Vlady. »KOMUNA«: brazilski film »Sinha Moča«. Tednik: film. nov. 36. Predstave ob 16, 18 in 20.30. V gl. vlogi: Ellane Lage in Anseimo Duarte. »SLOGA«: argent, film »Vojna gaučev«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja istesa filma. V gl. vlogi: Enri-ko Muino in Francisco Petrone. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. »VIC«: amer. film »Neumne sanje«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. V gl. vlogi: Ana Maria Fe-rero in Roseana Podesta. Danes zadnjikrat. »SOCA«: franc.-rltal. film »Pred potopom«. Brez tednika. Predstavi ob 17 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 15 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: brazilski film »Sinha Moča«. Brez tednika. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. DOM »JLA«: ital. film »Za 2 novčiča nade«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »SIŠKA«: amer. film »Banditi Korzike«. V gl. vlogi: Paula Raymond in Richard Greene. Režija: Ray Nazzare. Predstave cb 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: amer. film »Banditi Korzike«. V gl- vlogi: Pa-ula Raymond in Richard Greene. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: francoski film »Trpljenje«, ob 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK: ameriški barvasti film »Pogumen kot Lassie«. »INDUPLATT« JARŠE: nem. film Fanfare ljubezni«. BLED: ameriški barvasti film »Gola ostroga«, ob 13 in 20.30. NOVO MESTÒ »KRKA«: ameriški barvasti film »Čarobni fižol«. KRANJ »STORŽIČ«: angl. film »Mladi ljubimci«, ob 16, 18 in 20. KRANJ »PARTIZAN« LETNI: francoski barvasti film »Ali Baba in 40 razbojnikov«, ob 20. KRANJ »SVOBODA«: angl. film »Mladi ljubimci«, ob 19. JESENICE »RADIO«: amer. barvasti film »Osamljena ostroga«, ob 18 in 29. JESENICE »PLAVŽ«: zaprto! V neizmerni žalosti sporočamo sorodnikom in znancem, da nam je umrla v 74. letu starosti naša zlata mama, stara mama in tašča ANA PELKO to j. Kuhar Pogreb bo v torek ob 15. uri iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. Novo mesto. Ljubljana, Kanada, Lendava. Kočevje, 3. sept. 1955. Žalujoči: sinova Franci in Edo, hčerke Poldka, Anica. Marica, Zofka in Jožica, sestra Pepca, zet-je, snahe, vnuki in vnukinje. Kranjska gora, 4. sept. V nadaljevanju in ob zaključku II. zbora najodgovornejših funkcionarjev TVD Partizana, je bil ugotovljen lep napredek v partizanskih vrstah. Članstvo se je povečalo na okrog 50.000 in v 260 društvih dela pod vodstvom 1500 prdenjakov in prednjakinj. Lani se je 23 tečajev udeležilo 2215 članov in članic, od katerih je skoraj 450 napravilo vaditeljske Izpite. Na raznih tekmovanjih je sodelovalo nad 35.000 članov organizacije. zlasti razveseljivo pa Je, da sedaj o manjših in v zad- ^ SLOVENSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA NA ARARAT V svet štiritisučakov po Mali Aziji Kakor smo že pisali, pripravlja Planinska zveza Slovenije prvo >lo-vensko odpravo v neraziskane gore Male in Srednje Azije. Priprave so tik pred zaključkom, saj odide odprava že 15. t. m. na pot. Pri zbiranju opreme in hrane ter materialnih »redstev. so PZS tovariško priskočila na pomoč razna podjetja, med njimi tovarna čevljev »Alpina« iz Zirov. tovarna n«nja »Konusr iz Slovenskih Konjic, Jnsoplastika iz Splita, tovarna sadnih sokov >?elsad« iz Cr-aomlja in »Prehrana« v Ljubljani. >dprava se vsem tem kakor tudi /.vezi tabornikov Slovenije iskreno zahvaljuje za to razumevanje. Bolj dolgotrajne kakor materialno tehnične pa so bile priprave članov odprave samih, ker je za take storitve potrebna solidna telesna kondicija, dalje posebna aklimatizacija in !>a obvladanje alpinistične tehnike za • lelo v neobljudenem in neraziskanem področju. Ker naše gore za te priprave niso zadostovale, so njeni člani obiskali postopoma nekaj tujih gora v Avstriji in Italiji, pohodov po neznanem svetu pa so se učili na enomesečnih potovanjih po divjih pokrajinah Makedonije, Crne gore ic Bosne. Odhod odprave sredi septembra pa je za njene cilje žal že nekoliko pozen. Člani upajo, da jib pred ciljem ne bo prehitela zima, ki bi bila lahko v teh krajih in višinah usodna. Po drugi strani pa bi takj dogodki s pogoji prinesli našim alpinistom nove skušnje, s katerimi bi se lahko pozneje smotrneje pripravljali že za težje naloge. Odprava bo potovala 3700 km z vlakom preko Grčije in Turčije do Ankare in od ondod v Erzerum, kjer bo zapustila železnico. Iz Lrzeruma jo čaka še 350 km dolga pot do podnožja Ararata. Kakor računajo, bode za vzpon na to goro potrebovali v ugodnih vremenskih okoliščinah 6 do 10 dni. Pred vzponom na ta cilj pa bodo bržkoue zaradi aklimatizacije obiskali še vrh Ercivas Dagi (4002 m) v centralni Anatoliji, medtem ko nameravajo po zavzetju Ararata oditi še v centralni Kurdistan na področje slanega jezera Van Tam okrog so še obsežna pogorja ki so še docela neraziskana, svet samih štiritisoča-kov. med katerimi je odprava za cilj izbrala že enega — Siiphan Dagi (4434 ra), če bodo le dopuščale vremenske in materialne razmere. Omeniti je treba še, da namen te odprave ni samo alpinističen, marveč bo proučevala te krajine tudi z geografskega, geološkega in biolškega vidika, obenem pa nabrala čimveč fotografskega in drugega gradiva, « čimer bo dala tudi naš delež k reševanju alpinističnih in prirodoslovnih ugank po svetu, na katerega še ni stopila človeška noga. —-lk— njem času ustanovljenih društvih na podeželju nihče več ne razpravlja glede razpusta, marveč samo o potrebi njihove razširitve. Med sklepi, ki so bili sprejeti po tem posvetu, je treba omeniti načelno mnenje zbranih, da se delo v Partizanu ne bo moglo dobro razvijati, če društva ne bodo upoštevala navodil in smernic z obeh posvetovanj. Predsednik republiške zveze tov. Polič je posebej poudaril, da vsebujejo ti sklepi najboljše napotke za delo v prihodnosti, vendar se nekatera društva niso Tavnala po njih in zato njihov napredek ni bil tolikšen, kakor pri drugih. Zlasti zadovoljni so bili udeleženci zbora z razpoloženjem, s katerim so mladina in delovni ljudje pri nas »prejeli oba letošnja zleta v Celju ln Kopru. Zbor v Kranjski gori je izrečno poudaril, da je treba pomenu telesne vzgoje ob izgradnji socializma posvetiti največjo skrb. Poudaril je dalje, da je naša mladina slabe telesne kondicije in ji primanjkuje spretnosti ter je zavoljo tega naraslo število nezgod in poškodb v proizvodnji, zaradi česar je trpela tudi proizvodnost vobče. Spričo tega je predlagano v sklepih, naj bi občinski odbori prevzeli v svoje proračune tudi stroške za zgraditev in vzdrževanje telesnovzgoj-nih objektov. Telesno-vzgojna organizacija zagovarja stališče, da je telesna vzgoja sestavni del vseh prizadevanj za krepitev našega človeka in je zaradi tega ni mogoče ločiti od kulturno-prosvetne in katerekoli druge javne dejavnosti. Zborovalci so z zadovoljstvom pozdravili ustanovitev komisije izvršnem svetu, obenem pa so bili mnenja, da hi bilo takšne komisije treba ustanoviti tudi po republikah in na nazadnje tudi pri občinskih ljudskih odborih, tako da bj telesna vzgoja čimprej prišla do veljave im slovesa, ki ga po svojem pomenu in vrednosti zasluži. J. K. »»♦♦♦♦♦»♦♦•♦♦♦♦♦»♦•♦♦♦»♦♦♦♦♦♦b* 4 I Opekarsko podjetje Donji Miboljac proizvaja prvovrstno ROČNO OPEKO, STRESNO OPEKO, in ŽLEBNIKE. ! Na zalogi imamo večjo ♦ količino opeke ln strešne ♦ opeke. Interesenti naj se ♦ javijo na gornji naslov. { 1 Lesno industrijsko podjetje Ajdovščina bo dne 8., 9. in 10. septembra 1955 raz. prodajalo VPREŽNI VOZNI PARK 6 konj, 4 težke vozove gu-marje, več lahkih in težkih navadnih voz primernih za gozdna dela, vleke, sani, vprego ter ostalo -konjsko opremo. Dalje razne stroje kot: slamoreznico, ročno sti-t skalnico za seno, mlin za J konjsko zob itd. Razprodaja se bo pričela ob 9. uri. Interesenti si predmete lahko ogledajo dnevno od 10. do 12. ure, vse informacije pa se dobe v komercialnem oddel- i ku podjetja. t Uprava pod j et j a. ♦ KNJIGOVODJO t .......... ♦ sposobnega za knjiženje, išče ♦ KOBILARNS TURNIŠČE PRI PTUJU. t Nastop takoj ali po dogovoru. Osebe s prakso v kmetij- $ skem knjigovodstvu imajo prednost. — Stanovanje pre- * skrbljeno. — Lastnoročno pisane ponudbe s kratkim živ- ♦ ljenjepisom in z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na ♦ gornji naslov, pošta Ptuj, p. p. 48 — Plača po uredbi. ♦ V pisarni LJUDSKE UNIVERZE V LJUBLJANI je do 10. septembra vpisovanje v tečaje tujih jezikov (angleškega, francoskega, italijanskega, nemškega, španskega in tildi drugih važnih evropskih jezikov, če se prijavi zadostno število interesentov). Tečaji so navadni, intenzivni in izpopolnjevalni konverzacij ski, tečaje poslovne korespondence v tujih jezikih (angleške in nemške), tečaje esperanta in tečaje slovenskega jezika. OPOZORILO! Vpisovanje v posamezne tečaje se zaključi že pred 10. septembrom, t. j. takrat, ko bodo številčno zasedeni, ker je število v posameznih tečajih omejeno. ♦ ♦ » * ♦C veCje Število t KVALIFICIRANIH ČEVLJARJEV { «prejmemo. — Pismene ponudbe pošljite ’o 15. sep- ♦ ♦ ♦ tembra 1955 v oglasni oddelek pod »Cevljgrji«. — 6730-A ♦ TO JE BILA PRVA — IN PRAVA NOGOMETNA NEDELJA USPEH IV. JUGOSLOVANSKE ALPSKE VOŽNJE Za pokal : šest kandidatov Nova proga - nova utrditev tradicije Med zadnjih osem moštev so se doslej uvrstili: Vojvodina, Zagreb, Radnički, BSK, Crvena zvezda in Spartak — Odredu je šlo hudo narobe v Subotici, toda šele v podaljšku — Hajduk in Dinamo sta Š3 pred vraii sodnik Varaždinec. Zmaga Crv zvezde je zaslužena, ker je bila v podaljšku boljše moštvo. Nogometne tekme za pokal Jugoslavije gredo h kraju. Medtem ko sta Vojvodina in Zagreb prebredla zapreko iz šestnajstinke finala že med tednom, so bile včeraj na sporedu štiri take tekme, v katerih je med ostalimi nastopil tudi ljubljanski Odred proti Spartaku v Subotici. Odločitev za oba »favorita« Dinama in Hajduka bo izrečena v naslednjih dneh. ..... včerajšnje tekme so se pravzaprav končale brez senzacij, kar velja predvsem za zmago BSK in Kedničkega in po končnem izidu tudi za Crveno zvezdo in Spartak. Zadnja dva pa sta si oba zagotovila vstop v osmi oko finala šele po 120 minutah igre. kar je bilo za ljubljansko enaj-storico — kakor sodimo po kratkem poročilu, ki smo ga prejeli — v pravem pomenu porazno. Moštvo, ki je vodilo do 8S. minute, si je dalo tedaj zabiti gol, ki je izenačil rezultat, v nadaljnjih 30. minutah pa zasuti vrata z nadaljnjimi šestimi zgoditki. Tako je Odred spet hitro zaključil svojo pot. kar se mu tako rado dogaja, kadar potuje onkraj Sotle. Spartak — Odred 7:1 (1:1, 0:1} Subotica. 4 «ept. Sele v podaljšku tekme je danes Spartak premagal Odred s 7:1. -aj se je v rednem ča-u tekma končala neodločeno 1:1 (0:1). Cole so dal; Cuban v 39. za Odred in Ognjanov v SS. minuti v rednem času zs Spartak, nato pa Tomaševič v 4.. 10., 11. in 24. minuti. Ognjanov r S. in Branisavi jevič v 30 minuti podaljška i?re. Sodil je Stefanovič iz tačka dobro. Spartak: Kampa, TnpiŠka. Čopič, Jakovetić. Peič, Kujundžič, Ognjanov. Genova!, Tomaševič, Takač, Branisav-ijevič. Odred: Brezar, Medved, Jagodic. Osrečki. Berginc. Žiimbar, Zdravko-vic, Hočevar, Vorgič. Cuban Belcer. Okrog 4000 gledalcev, ljubiteljev nogometa ni prišlo danes na stadion samo. da bi videli lepe ali pa slabe kretnje svojih ljubimcev, ampak uidi zato. da bi malo pozabili na nedeljsko katastrofo v Sarajevu. Vsi so upali, da bo zmaga lahka in bo Odred krepko poražen odšel iz Subo- tice. Medtem pa je igra tekla vse do 88. minute, predem je Spartak po Ognja novu izenačil in tako dosegel, da je bila igra podaljšana za 2 X 15 minut. Domači so bili v rednem času tekme slabi in so veliko preveč kombinirali v 16 m kazenskem prostoru Odreda. Odred pa je imel to pot tudi odlično moč v vratarju Brezarju, ki je 90 minut igre odlično branil. Su-botičani pa so imeli tudi smolo, da je v 19. minuti prvega polčasa Jakovetić zastreljal 11 m etrov ko. V podaljšku pa se je zgrnila nad gosti prava katastrofa, ker Ljubljančani niso vzdržali ostrega tempa, ki za je diktiral Spartak in dopustili tako, da so jim domači še šestkrat potihnili usnje v mrežo Crvena zvezda : Sarajevo 3:2 {1:1, 0:0) Sarajevo, 4. sept. Tudi ta tekma se je končala šele v podaljšku, saj se je redna tekma končala neodločeno 1:1 (0:0). Gole so dali: Mitič v 95. in 119., Toplak v 101. in Pejak avtogol v 46. minuti za zmagovalce ter Biogradnič v 58. minuti z enajstmetrovke in Fer-katovič v 115. minuti za Sarajevo. Tekma je bila slaba, še slabši pa L conska lige Ljubi fana tesno čez prvo oviro Prvo septembrsko nedeljo se je začelo tudi tekmovanje po vseh ostalih ligah, predvsem pa v novoustanovljenih conah. Spored prvega kola v prvi coni je obsegal šest tekem, vendar sta bili dve zaradi zadržanosti nasprotnikov v pokalnem tekmovanju odgođeni na poznejše termine. Med odigranimi štirimi srečanji so se konec konca — razen ljubljanske tekme — končala vsa po pričakovanjih. Split je na igrišču v Sisku nabral izdatno razliko golov v svoj prid in tudi Trešnjevka je precej krepko obračunala z novincem iz Karlovca. Enajstorica Ljubljane je imela nevarnega nasprotnika, ki pa se ga je povsem zasluženo ote-pia z enim golom v dobro. Najtežji dan je imel ob otvoritvi noš novinec iz Gorice, ki je moral na gostovanje v Maribor in so mu tam naprtili zelo težko, če ne kar pretežko breme. Sicer pa: prvi dobiček — tako vsaj pravijo — ne gre v mošnjiček. Za en go! dve točki LJUBLJANA : REKA 1:0 (1:0) V ostalih ligah: Ljubljana, 4. sept. Ljubljanski nogometaši so imeli danes v gosteh moštvo Rijeke iz Reke in ga z zadovoljivo igro premagli 1:0 (1:0). Oba polčasa sta bila zanimiva. posebno pa še prvi polčas, ko je imela Ljubljana očitno premoč. Tudi v drugem polčasu se je čutila rahla premoč domačinov, ki pa so sem in tja popuščali. EcLni gol je dosegel z izredno močnim strelom Hader v 14. minuti. toda Ljubljana bi bila preko Ferhariča lahko dosegla še en gol. toda odlični vratar Rijeke je zaprl žogi pot v mrežo. Ljubljana je v splošnem zadovoljila in tako nas njen prvi start navdaia z do-br.mi nudami. Pri Ljubljani so zadovoljili Razbornik kot osrednji krilec. Hader v napadu in Bencik kot vratar Pred 2000 gledalci je sodil Fant iz Zagreba Težka breme za Gorico Branik : Gorica 8:1 (4:0) Maribor. 4. sept. Za današnjo tekmo je vladalo v Mariboru veliko zanimanje, tod-a Branik je bil veliko boli še moštvo in je premagal Gorivo kar z 8:1 (4:0). Gostje so bili slab in rezultat ni previsok. bil bi Pa lahko še večji, saj je med drugim Branik zastre-lial n-metrovko. Domačini so nastopili v nekoliko spremenjeni postavi v moštvu se je spet porjavil Dugandija. ki je igral zelo dobro. Pri Mariborčanih moramo precej pohvaliti navad, ki je bil danes izredno rarooložen. Gole za P-apik so dali: Plaznik 3. Dimandila in Posavec po 2 ter Vitek 1. za Gorico p-a Bralnik. Pred 2000 gledalci je dobro sodil Logar iz Ljubljane. SEGESTA : SPLIT 1:6 (1:4) KARLOVAC : TREŠNJEVKA 0:3 (0:1) v neizmerni žalosti sporočamo, da je danes prenehalo biti zlato srce našega dobrega, plemenitega in nepozabnega moža. očeta in brata J02ETA ZABUKOVCA vulgo Borovca posestnika iz Nove vasi pri Rakeku Pogreb bo v torek, ob 18. uri na domače ciokopališče. Žalujoči: Francka, žena: Štefka. A^o Slavko. Ivan. Vida. otroci; Marija, sestra in vse ostalo sorodstvo. Nova v2s pri Rakeku. Francija HRVATSKO-SLOVENSKA LIGA Kladi var : Bratstvo (Hrastnik) 6:3 Sobota : Sloboda (Varaždin) 3:7 Rudar (Trbovlje) : Maribor 1:1 Nafta : Jedinstvo (Čakovec) 1:3 Tekstil ac (V) : Mladost (Zabok) 4:2 LJUBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA Slovan : Krim 3:0 (0:0) Postojna : Izola 3:1 (2:1) Mladost : Aurora 4:3 (2:2) Ostalih izidov ob zaključku lista nismo mogli doseči. (Op. ur.) * Na mladinskem polfinalnem turnirju v Banja Luki je Ljubljana premagala Dinamo s 3:1, nato pa izgubila z BSK iz Bania Luke 4:2. Tako se je plasirala na prvo mesto Crv, zvezda. V Beogradu je Hajduk iz Splita premagal domačega Partizana s 3:2 in se plasiral na prvo mesto. V okviru prvenstva pionirskih moštev v nogometu je bil v Celju včeraj turnir, na katerem so nastopili prvaki celjskega zasavskega in sa- vinjskega območja. V prvi tekmi je celjska Svoboda zasluženo premagala enajsiorico Rudarja iz Trbovelj 1:0. Po žrebu je Svoboda igrala še drugo tekmo proti Usnjarju in zmagala prav tako 3:2 (2:1). Tretja tekma med Usnjarjem in Rudarjem ni bila odigrana, ker so Trboveljčani odpovedali. Zmagovito moštvo Svobode bo o ri hod n jo nedeljo nastopilo v Murski Soboti. Nogometna tekma med beograjskim Partizanom in Sportingom iz Lizbone, ki je bila včeraj v Lizboni, se je končala neodločeno 3:3 (1:1). Nogometaši splitskega Hajduka, ki so včeraj gostovali v Florenci, so izgubili srečanje z domačini klubom Fiorentina 0:2 (0:1). Praški nogometaši v Zagrebu. V Zagrebu se je včeraj zagrebški Dinamo srečal z Dinamom iz Prage. Tekma se je končala neodločeno l:l (1:0). Gol za Zagrebčane je dal Lipošinovič v 26. minuti prvega polčasa, za Pražane pa KubaLka v 46. minuti. Pred 20.000 gledalci je dobro sodil Ep-pert iz Zagreba. V nadaljevanju angleškega nogometnega prvenstva so bili v soboto doseženi tile rezultati: Birmingham : Preston 0:3. Blackpool : Sunderland 7:3. Bolton : Arsenal 4:1, Cardiff : Woolwerhampton 1:9, Chelsea : Portsmouth 1:3. E verton : Luton 0:1. Huddesfield : Aston Villa 1:1. Manchester City : Manchester United 1:0. Newcastle : Burnley 3:1. Tottenham : Charlton 2:3. Bromwich : Sh'JTiolJ •>•». V Milanu Je moskovski Dinamo premagal domači Milano s 4:1. SVETOVNO PRVENSTVO V KEG LJANJU V NEMČIJI Erjavčeva — 432 kegljev in prva Essen, 4. sept. Jugoslovanska tekmovalka Frančiška Erjavec iz Ljubljane si je včeraj priborila naslov svetovne prvakinje v kegljanju. V sto lučajih je podrla 432 kegljev in oremočno zmagala, saj so vse ostale tekmovalke dosegale samo rezultate pod 400 keglji. Na drugo in tretje mesto sta se plasirali zastopnici Vzh. Nemčije Kittnerjeva s 399 in Haudscheko-va s 387 podrtimi keglji. Na četrto mesto je prišla Jugoslovanka P rezi jeva iz Zagreba, ki je podrla 385 kegljev, dosedanja svetovna prvakinja Jugoslovanka Šincekova pa je bila šesta s 379 podrtimi keglji. Hkrati se je začelo tudi tekmovanje moških posameznikov, v VESLAŠKO PRVENSTVO SLOVENIJE Včeraj je bilo v Portorožu tekmovanje za veslaško prvenstvo Slovenije, ki so se ga udeležile številne ekipe iz Pirana. Koora, Bleda. Ljubljane. Maribora in Novega mesta. Nastooilo je vsega 90 veslačev v sedmih disciplinah, med katerim1 so se posebno odlikovali veslači Branika, kar kaže, da smotrno delalo za na-oredek, med ostalimi pa ie treba pohvaliti mladince ljubljanske Savice in skiff 1st a prvaka z Bleda. V skupni oceni je vrstni red naslednji: Branik 510. Savica 340, Nautilus 230. Bled 210, Krka 60 točk itd. Radnički 2:1 (0:0) Metalac Tudi jugoslovanski vozači so dosegli to pot dvoje prvih mest — Kot ekipa in naš znani aviomobilist Dušan Maierič Zagreb, 4. seot. Tekma za pokal med Radničkim iz Beograda in Metalcem se je končala z zmago beograjskih nogometašev 2:1 (0:0). V srečanju sta obe moštvi igrali zelo ostro in se je večkrat zgodilo, da so igralci pozabljali na žogo in brcali po soigralcu. Metalac je bil boljše moštvo. toda preizkušeni napad Radničkoga mu je delal ves čas preglavice in tudi prinesel zmago beograjskemu klubu. Gole za Radnički sta dala Ognjanovič in Jezerković, za Metalac pa jr bil uspešen Z-obic. BSK : Vardar 4:0 (1:0) Beograd, 4. sept. \ zelo nezanimivi tekmi je danes BSK pred 3000 gledalci zasluženo premagal moštvo skopskega Vardarja 4:0 (1:0). Gole so dali Josič v 17. in 85 minuti, Antič v 68. in Sijakovič v 77. minuti. V domačem moštvu sta bila najboljša Juričko in Josič pri Vardarju pa Uazarevski in Milanov. Sodil je Miku lan iz Zagreba. Bled, 4. sept. Danes Je bila na Bledu začeta in končana tradicionalna IV. jugoslovanska alpska vožnja .na kateri je nastopno 69 tekmovalcev s 36 motorji in 33 avtomobili. Razen domačih tekmovalcev. ki jim je prireditelj omogčil start v posebni Kategoriji motorjev z zastarelimi konstrukcijami, so bili zelo številno zastopani inozemci (23), m sicer iz Avstrije, Nemčije, Posarja, Italije in Češkoslovaške. Med njimi je bilo tudi nekaj vozačev, ki so se že uveljavili na drugih podobnih tekmovanjih, med njimi predvsem Posarca Seibert in Bolz ter Nemca Zeller in Greger. Vsekakor so vozila domačih udeležencev napravila med ostalimi svojevrsten vtis. Da je postala ta prireditev letos res že tradicionalna, kaže ne samo velika udeležba nastopajočih, temveč prav tako Uidi izredno veliko zanimanje gledalcev, ki se jih je na Bledu, pa tudi povsod na progi nabralo izredno mnogo. Vsepovsod, koder je tek- la, posebno pa na kontrolnih postajah, je domače prebivalstvo okrasilo svoje kraje in pozdravljalo udeležence. Organizacija je bila brezhibna in tudi red na progi je bil prav dober. Hitrostni del trase med Bohinjem in Rovta-rico je bil skrbno zavarovan, kjer so, kakor drugod, storili dobro uslugo prirediteljem gasile;, ki jih je treba še prav posebej pohvaliti. Organizacijsko delo je oilo v rokah predsednika tov. Studena, ki je prav tako pokazal, da je mojster v tej stroki. Start in cilj za to vožnjo sta bila pred hotelom »Park«. Vozači so odpotovali že ob 6 uri zjutraj. GRČIJA, TURČIJA IN JUGOSLAVIJA MED SEBOJ Vojaški troboj atletskih reprezentanc katerem trenutno vodi zastopnik Vzh. Nemčije Gross z 863 podrtimi keglji pred Jugoslovanom Likovnikom, ki je dosegel rezultat 858, reprezentantom Vzh. Nemčije Frančkom 851 in Slaničko (CSR) 843. Tekmovanje se nadaljuje. V Opatiji se je včeraj končal IV. mednarodni juniorski turnir v namiznem tenisu, na katerem je med mladinci zmagal član beograjskega Partizana Markovič, ki je v finalu premagal 2:0 Franica iz Zagreba. Markovič je v polfinalu premagal prvaka Evrope Bergerja (Nemčija) 2:1. Med mladinkami pa je zmagala nemška tekmovalka Tanek. Francuski Jxiksar Lobert Cohem je zadržal naslov svetovnega prvaka v porcini kategoriji, ker je boksal s prvakom Južne Afrike Toweelom neodločeno. Na donavski regati, ki je bila končana včeraj v Zemunu, je nastopilo 46 jadrnic, zmagal pa je Srbjanovič. član Beograda. V skupini olimpijskih iol je zmagal Tošie (Sava-Beograd), drugi pa je bil Teodor Šafran (Sidro-Ma ribor). Na atletskem tekmovanju v Helsinkih so nastopili najboljši atlen Finske, Kitajske in atletika renrezen-tnnea Kijeva iz S7. V vseh disciplinah. razen v metu konja, so zmagal? sovjetski atleti. Bulatov je skočil ob naliči 4.40 m. Anufrijev je preteke! 10 km v času 20:52.8 Barten jev pa 100 m v !0.6. Finec VrMerinen je vrgel kop je 75.72 m daleč. Skopje, 4. sept. Včeraj se je pričelo tekmovanje vojaških atletskih reprezentanc Grčije, Turčije in Jugoslavije. V posameznih disciplinah so se naši tekmovalci takole plasirali: V teku na 110 m čez zapreke je zmagal Uam-padelis (G) s 14.9, najboljši Jugoslovan pa je bil Dimitrijevič s časom 16.7. V teku na 800 m je zmagal ko-ča.k (T) 1:53,5, Hočevar (J) pa jc bil četrti s časom 1:57.2. V teku na 200 m je postal prvak Georgopulos (G) s časom 22.0, Sobolovič (J) pa je bil kot najboljši Jugoslovan drugi z 22,5. Na 3000 ni Čez zapreke je bil prvi na cilj u grški rekorder Papavasiliu s časom 9:26,6 pred Segedinom (9:31:2), Stefanovičem 9:34,3 itd. Naš bivši rekorder v skoku v višino Dimitrijevič je skotil samo 170 cm in jc bil zad- MLADINSKO PRVENSTVO V WA TERPOLU TRIGLAV — PRVI Kranj, 4. sept. Včeraj in danes je bilo v Kranju mladinsko prvenstvo Slovenije v waterpoiu, na katerem so nastopala moštva Ilirije iz Ljubljane, Prešerna iz Radovljice, Triglava iz Kranja in Bleda. Tekme so pokazale slabo kvaliteto vseh nastopajočih ekip razen Triglava, ki je premočno osvojil naslov mladinskega prvaka Slovenije. Najslabše se je plasirala Ljubljanska Ilirija. Rezultati*. Bled : Prešeren 3:1 (2:0), Triglav : Ilirija 15:0 (8:0), Triglav : Bled 10:0 (5:0), Prešeren : Ilirija 4:1 (0:0), Bled : Ilirija 4:2 (3:1), Triglav : Prešeren 12:0 (6:0). Končni vrstni red 1. Triglav 6, 2. Bled 4, 3. Prešeren 2, 4. Ilirija brez točke. F. • Waterpolisti reškega Primorja so premagali v soboto zvečer na Reki Kreutzlingen iz Švice s 7:0, v povratnem srečanju v Opatiji pa isto moštvo z 11:1. \ /.ugreuu se je koucalo kvalifikacijsko tekmovanje za drugo zvezno ligo v waterpoiu. V zadnji tekmi je Polet iz Sonibora premagal Ljubljano 3:1 (1:0) V Budimpešti so na plavalnem dvoboju med Madžarsko in Holandsko madžarske plavalke postavile noi svetovni rekord v štafeti 4 X 100 m mešano s časom 4:37,8. • Sem in tja po Beli krajini V Metliki se športno življenje garnizijo in izgubili 0:5. v nedeljo pa z istim nasprotnikom igra-močno razvije poleti, ko so doma študenti. Pred kratkim so odigrali prLiateljsko nogometno tekmo z bi neodločeno 2:2. Ob Kolpi so postavili mrežo za odbojko in uredili igrišče, tako da bodo odslej trenirali tudi v tej panogi. V Dragatušu je bila v nedeljo odbojkarska tekma med Kanižarico in domačimi igralci, ki so zmagali že drugič 3:2 (prvič 3:1). Na velikem in še nedograjenem stadionu v Črnomlju pridno dela skupina črnomeljskih dijakov pri ureditvi atletske steze Razen tega tam pridno trenirajo rokometaši za bližnji nastop v slovenski ligi. Pred kratkim je bil ustanovljen nogometni klub Bela krajina, ki pridno trenira in je že pos-oravil nekaj uspehov v svoji soseščini. Uprava bo morala pritegniti vajeti zaradi boljše discipline v igralskih vrstah. V izložbi »Potrošnika« v Črnomlju so razstavljene lične diplome, k! so jih prejeli zmagovalci sindikalnega športnega tekmovanja v namiznem tenisu, odbojki, kolesarstvu in streljanju z zračno puško Tekmovanje 1e organiziral rudnik Kanižarica, zmagovalec no ekipah je bila domača Svoboda. Jano uji. /-1 u ci g tii j c Grk Pclitis s 185 cm, Jugoslovan Zarol pa je bil tretji s 175 cm. V krogli je zmagal Jugoslovan Vrečar z metom 14,06 m. V skoku v daljino sta bila naša tekmovalca Pokoren s 6,46 m in Aničič s 6,42 in tretji in četrti. V teku na 10 000 m je Popsakal (T) premagal Cetiniča s časom 32:04.2, čas našega tekmovalca pa je bil 32:15,8. V metu kopja je zmagal Rubanis (G) 54,30, drugi pa je bil Robič (J) 54,10. Blestečo zmago so dosegli naši tekmovalci v štafeti 4 X 400 m, kjer so zmagali s časom 3:30,2. Zensko atletsko PRVENSTVO Nova rekorderka — Siamejčičeva Maribor, 4. sept. V Mariboru je bilo danes končano žensko mladinsko prvenstvo v atletiki, na katerem je nastopilo okrog 50 tekmovalk iz vse države, med njimi tudi iz nekaterih manjših klubov, kakor: Hajduka jz Kule, Do-boja iz Dobaja in Jedinstva iz Vršca. Najboljši rezultat je dosegla Stamejčičeva, članica ljubljanskega Odreda, ki je v teku na 80 m čez zapreke postavila s časom 11,7 nov mladinski državni rekord in tudi drugi najboljši rezultat v Jugoslaviji. V ostalih disciplinah so zmagale naslednje tekmovalke: 60 m; Kovač (Dinamo) 8,5, ICO m Frank (Ml) 13,1, krogla: Musetič (Doboj) 12,23, višina Panič (Senta) 145. daljina: Stamejčič (Odred) 5.24, 2C0 m: Untereiter (Maribor) 27.7, disk: Čapek (Dinamo) 38,42, 600 m: Slamnik (KI) 1:40,1, kopje: Ocvirk (Kladivar) 31.71 in štafeta 4 X 103 m: Dinamo (Zagreb) 53,8. prva pa so se vračali že okoli poi 13 ure. Čeptav je bila predpisana precejšnja povprečna brzina (61 km za najboljše avtomobile), so jo vsi vozači dosegali brez posebnih težav. O tem je dal tekmova- lec Seibert iz Posarja zelo pohvalno izjavo, češ da je bila proga izredno lepa. vendar ni povzročala tekmovalcem nobenih posebnih težav. V hitrostni c:tki od Bohinja do Rovtarice je bil danes dvakrat zrušen dosedanji rekord te proge, in sicer na; prej po Nemcu Zeli er ju (od 13:00,4 na 12:55) in potem se po njegovem rojaku Gregerju (na 12:52). Na tej preizkušnji je v svoji kategorij: zmagal tudi naš znani vozač Dušan Maierič (prav tako na vozilu Porsche — kakor prejšnja dva) s časom 13:10.1, dobro pa se je obnesel tudi Jurij Cerne. Izračunavanje splošnega plasmaja se je precej zavleklo, ker je računanje točk z upoštevanjem kazenskih dodatkov in pa brzinskih izidov na hitrostni preskuš-nji dokaj zamudno. Posebej je treba dodati še. da je vožnja kljub podaljšani tras: in mnogo večjemu zanimanju gledalcev minila brez vsake nezgode — razen neznatnih elevar na vozilih. jugoslovanski tekmovalci so d<>--egli v tej vožnji velik uspeh, saj je postal Dušan Maierič prvak, prav tako pa je bila tudi prva ekipa Slovenije. Rezultati hitrostne vožnje na Rovtarice so bili: 1. Greger (N) 12:52. 2. Zeller (N) 12:‘‘. 3. Ecke (Avstr.) 13:15. 4. Possatlo t 13:48, 5. Rožica (J) 13:54, 6. Maierič 13:56 itd. GENERALNI PLASMA: 1. Dušan Maierič (J), 2. Otto Hrastnik (Avstr.!. 3. Georg Kauffman (N). 4. Jure Cerne (J) itd. EKIPE: 1. Slovenija (Maierič. Cerne, Drofenik), 2. ČSR. 3. Tržič. 4. >aar. 5. Avstrija. 6. T-mes (Koper1 7. Zdravko Vrhunec. Ljubljana, S. Hrvatska, 9. Bied. V posameznih kategorijah pa bili tekmovalci tile: D 11 Zeller (V D 10 Maierič (J). C 9 Kenda (Ji. C S Aiberg (Saar), C 7 Fundner (A A C Abram (CSR). B 4 Zanabitch (A . C 6 Steffen (Saar). C 5 Kauffmann (N), A 1 Hrastnik (A), D IS Leopold \ mb rož. B. B. Motodirke v Mariboru. V soboto in nedeljo so bile v Ma ribo. mednarodne motodirke pred 19 or. gledalci. Prvi dan je zmagal S:-dio (Avstrija) pred Medvedom (Jugoslavija), včeraj pa Unterke?-sler (Avstrija) pred Klemenčiče.".. (Jugoslavija). VIII. LETNE ŠPORTNE IGRE GR AFIKOV V CELJU KONČANE MfiRIBORČfiNI, UUBUfiNCÄNI, CELIMI... Celje, 4. sept. Po-d pokroviteljstvom republiškega odbora sindikata grafičnih delavcev ter v izvedbi sindikalne podružnice CT so bile danes v Celju končane tradicionalne VIII. letne športne igre članov grafičnih kolektivov Slovenije, in sicer v tekmovanjih v nogometu, šahu. odbojki, streljanju, namiznem tenisu in balkanski štafeti. Med 303 slovenskimi grafiki, člani 15 delovnih kolektivov je povsem zasluženo zmaga; kolektiv MT pred zastopniki LP. CT in drugimi. Tekme v posameznih panogah so bile odlično pripravljene in brez- OBILEN ODBOJKARSKI SPORED DVE ZMAGI NOVOMEŠKEGA PARTIZANA Novo mesto, 4. sept. Novomeški odbojkarji so danes slavili dve pomembni zmagi, ki jim bodo gotovo vlile novih moči za nadaljnje borbe v tej konkurenci. Moška ekipa Partizana je premagala vrsto Spartaka 3:0 (16:14, 15:4, 16:14).- medtem ko so ženske prav tako gladko s 3:0 (15:3, 15:7, 15:13) oremagale ekipo ljubljanske Ilirije. Domači odbojkarji so imeli dales po dolgem času nekaj več sreče, saj so moški v prvem in zadnjem nizu skoraj za las premagali močne nasprotnike iz Subotice. Posebno v zadnjem nizu ;e bila borba malone dramatična, dokler ni Dolenc z odličnimi servis: pomagal izravnati naskok gostov in pripomogel domačinom do zmage. Novomeščani so se s to zmago povzpeli za dve mesti navzgor v prvenstveni tabeli. Med njimi je najbolj ugajal Šonc, pri gostih pa Markovič. V tekmovanju za mladinsko prvenstvo so sodelovale štiri eki-ke, med katerimi je zasedel prvo mesto mariborski Branik in si priboril pokal Ožc. Na turnirju so bili še mladi odbojkarji iz Kro-oe, Novega mesta in Kamnika. V finalni tekmi je Branik premagal Kropo 3:1. Ommebe vredno je da na turnirju ni bilo nobene vrste iz Ljubljane. Drugi dan nastopa odbojkarjev ljubljanske Olimpije v Zagrebu je ženska ekipa Olimpije premagala Elektrostroj 3:1 (15:13, 15:2, 11:15, 15:11), medtem ko je mcika ekipa Olimpije izgubila z Flektro«trojem 2 ? n »s i"• 13 «“-o n ferska odbojkarska ekipa Maribora ie premagala Ljubljano 3:1 (15:7. 15:7, 4:15, 15:13), ženska eki- pa Branika pa Novi Begrad 3:0 (15:11, 15:12, 15:8). i celila ouoojkarske lige med Mladostjo in Spartakora iz Subotice je končala z zmago Mladosti 3:0 (15:13, 15:9, 15:13). Košarkarji Montažnega iz Zagreba so premagali Proielerja z 80:71 (32:33). Košarkarice Crvene zvezde so pre magale igralke karlovškega Železničarja z visokim rezultatom 103:4 Tekma se je končala deset minili pred koncem, ker sta na igrišču ostali samo dve igralki Železničarja Tekmovalna komisija Košarkarske «veze Jugoslavije je sklenila, da bo tekma med Proleterjem in Partiza nom, ki 1. septembra ni bila odigrana. 28. septembra v Zrenjaninu. Prav tako je bila zavrnjena pritožba Proleterja proti tekmi z Olimpijo in tekma regi* ri rana z doseženim rezu! V Beogradu so košarkarji Partizana premagali Olimpijo s 75:71 (43:37). Boksarji Partizana in Radničkega ?o se razšli z neodločenim rezultatom 10:10. V tekmi v waterpoiu za prvenstvo države je predslnočnjim v Splitu Jadran premagal Mornarja 5:2 (1:2). Vseh pet golov za Jadran je dal Roje. Madžarski in evropski prvak v košarki Honved bo gostoval v Beogradu 6 t. m. proti Crveni zvezdi, 7. t. m. pa proti Partizanu. Tc