PRIMORSKI DNEVNIK p.». % Abb. dosu!3^'3 v gotovini p ■. ____PostEde i gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 84 (8486) TRST, torek, 10. aprila 1973 «Doberdob » PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni G°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. UlMNSKI DIKTATOR PRI PREDSEDNIKU LEONEJU IN PAVLU VI. PROTESTI v RIMU ZARADI OBISKA PREDSEDNIKA THIEUJA V ITALIJI Pot st p0 Rimu pod močno policijsko zaščito - Policija preprečila demon-nt°m in turistom dohod na Trg sv. Petra ■ Poročilo vatikanskega glasila kalij; . ’ 9- — Obisk južnovietna mskega predsednika Van Thieuja v naPrednikP?Vzro^'*' kot ie bilo pričakovati, val negodovanja v vseh Pa ie sd -• 0gih- Vest, da bo diktatorja sprejel tudi papež Pavel VI. IhieJ-*1'. protest tudi številnih vernikov. "ili kajbc*ja ^de“ičev skušajo priti na Trg sv. Petra, ki ga je italijanska C11° zastražila. V Rimu je na več krajih prišlo do spopadov Van Thieu je imel popoldne tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bo treba kaj kmalu razpisati volitve ki bodo morale biti kar se da demokratične in svobodne ter pod nadzorstvom mednarodne delegacije. Sami bodo priznali izid volitev, kakršenkoli bo. Verska skupnost «Isolotto» je ob obisku predsednika Thieuja objavila protestno noto, ki jo je podpisal duhovnik Enzo Mazzi, v katerem je med drugim rečeno, da so njegovi verniki tesno povezani z osvobodilno borbo južnovietnamskega ljudstva, ki je eno najbolj pomembnih pričevanj sedanjega časa in v kateri spoznavajo prisotnost Kristusa rešitelja. Z druge strani pa predstavlja Thieujev skorumpirani režim, ki zagovarja skrajno nazadnjaške imperialistične interese in v katerem je fizično in duševno mučenje postalo vsakdanja praksa, eno najbolj vznemirljivih znamenj «mračnih sil», o katerih govori biblija. Verska skupnost zato protestira zaradi sprejema pri papežu, ki je v nasprotstvu s koristmi cerkve in z evangelskimi nauki. Pred Vatikanom je bilo nekaj spopadov med policijo in demonstranti, ko je na trg hotelo stopiti več skupin mladeničev, ki so skandirali gesla proti južnovietnamskemu predsedniku. Policija jim je dohod na trg preprečila in jih napadla s solzilnimi bombami. Neredi so bili tudi pri Trgu Cavour in v Ul. Germanico, ko je policija skušala razpršiti demonstrante. 32 domnevnih mafijcev za zapahi palermskega zapora PALERMO, 9. — Orožniki in policijski agentje so danes ponoči aretirali v Palermu in drugih italijanskih mestih 32 .domnevnih mafijcev. Akcijo — ki so jo karabinjerji in policisti izvedli istočasno v Palermu na Asinari, v Salernu, Brindisiju. Pizi in Livornu — so pripravili že pred časom v okviru boja proti mafijskim organizacijam. Kot poudarjajo preiskovalci v zaključnem poročilu so aretirani obtoženi štirih umorov, treh poskusov umora, petih primerov izsiljevanja, devetih primerov poskusa izsiljevanja, številnih tatvin, nasilja in nedovoljene posesti strelnega orožja. Zaključek velike stavke v Danski med demonstranti in policijo KOPENHAGEN, 9. — V Danski se je zaključila na j več j a množična stavka v zadnjih 37 letih, ki se je je udeležilo nad 250.000 delavcev raznih industrijskih strok. Sindikalni predstavniki in delodajalci so dosegli sporazum o povišanju delavskih mezd za prihodnji dve leti. NEVARNO IZZIVANJE GRIVASOVIH PRISTAŠEV Cipru spet grozi državljanska vojna Napad palestinskih gverilcev na izraelsko letalo in na stanovanje telavivskega veleposlanika na Cipru NIKOZIJA, 9. — Po valu bombnih atentatov in po napadih na policijske postojanke je položaj na Cipru zelo napet. Predsednik Ma-karios je pozval prebivalce, naj se ne poslužujejo nasilja za politični boj, ker zaostritev položaja lahko privede do državljanske vojne. V včerajšnjem govoru je Maka-rios priznal, da so za nekatere sobotne in nedeljske atentate odgovorni njegovi pristaši. Incidenti so le zadnji člen verige nasilja, ki je izbruhnilo v okviru ostrega nasprotja med pristaši nadškofa Ma-kariosa in pripadniki vojaške organizacije generala Grivasa, ki hočejo priključitev Cipra Grčiji. Takoj po predsednikovem govoru je policija sporočila, da sta dva gverilska oddelka napadla policijski postojanki, razorožila posadki in uničila poslopji. Po vsej verjetnosti gre za povračilne akcije Griva-sovih pristašev. V ta napeti položaj pa so danes posegli tudi palestinski gverilci z dvema istočasnima napadoma na stanovanje izraelskega veleposlanika v Nikoziji in na letalo «viscount» izraelske družbe «E1 Aal». Atentata sta terjala eno človeško žrtev, nekaj ljudi pa je bilo ranjenih. Po pričevanju nekaterih očividcev je izraelsko letalo napadla skupina petih gverilcev. Palestinci so z avtomobilom podrli ograjo, ki loči pristajalno stezo od parkirišča in so z vozila začeli streljati proti letalu, s katerega so se potniki že izkrcali. Nenadoma so se odprla stranska vratca letala in agent izraelske varnostne službe je z dobro pomerjenim strelom zadel enega od napadalcev. Medtem je posegla tudi ciprska policija, ki je po ostrem spopadu aretirala ostale teroriste. Istočasno so trije Palestinci, napadli stanovanje izraelskega veleposlanika. Pripeljali so se pred poslopje, v katerem stanuje diplomat in so odvrgli dva kovčka polna razstreliva. Ko so se hoteli oddaljiti so prišli ciprski policisti, ki so jih po krajšem oboroženem spopadu aretirali. Po nepotrjenih vesteh naj bi eksplozija, ki je poškodovala dve nadstropji poslopja, povzročila smrt policijskega agenta. Po drugih pa naj bi policista prepeljali v bolnišnico hudo ranjenega. VEST, KI JE HUDO PRIZADELA VES SVET Umrl je Pablo Picasso Pred Picassovo vilo v Mouginsu se je zbrala množica novinarjev in fotografov, vhod pa je bil prepovedan liiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiaiBviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiinaiiaiitiiiiiiiiimiiiiiaiiiianiiiiiiiMiiiniiaaiintiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiaMiiaiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIZADEVANJA KD ZA OHRANITEV ANDREOTTIJEVE VLADE DO KONGRESA Forlani in Piccoli o začetku dialoga s socialistično stranko Nekateri socialisti menijo, da je KD poslala socialdemokrate po kostanj v žerjavico RIM, 9. — Pobude za obnovitev sodelovanja s socialisti za sestavo nove levosredinske vlade in usoda sedanje desnosredinske vlade Andreottija, sta vprašanji, ki ju skoraj vsak dan posredno ali neposredno obravnavajo najvišji predstavniki sedanjega demokristjanskega vodstva. V zadnjih dneh so se skoraj vsi postavili v bran Andreottija, potem ko je ostala vlada v parlamentu večkrat v manjšini in ko dejansko nima več parlamentarne večine, ko je treba odločati o važnih socialno-gospodarskih vprašanjih. Kljub temu pa hoče de-mokristjansko vodstvo ohraniti pri življenju Andreottijevo vlado vsaj do kongresa ki bb prihodnjega junija. Tajnik Krščanske demokracije Forlani je včeraj v Grossetu dejal, da v težkih in napornih trenutkih vse demokratične stranke bi morale sodelovati in iskati osnovne stične točke za enotno vladno delovanje ali pa za konstruktivno sodelovanje v parlamentu in v državi. To je odkrito in odgovorno stališče Krščanske demokracije, je dejal Forlani, in grešijo tisti, ki mislijo, tudi če gre za naše prijatelje, da se nameravamo ponovno zateči k volitvam. «Nasprotno. Menimo, da sedanji položaj zahteva bolj kot kdaj koli odločno delovanje vlade*. "■"■luni,,,,||||||||||||||||||n|||||)||Ij||||||M||||||||||||||||||]|M||||||||M|||||||I|IMII,mn,umu,mn,,i„iiii„ii,iiniliiiiiiili,Hlinili,iiiiiiiiiiiiiiii LADJAM NI USPELO PREBITI PARTIZANSKEGA OBROČA NA REKI MEKONG *Wm Penh še vedno popolnoma odrezan od sveta Ustreljen še en helikopter mednarodne nadzorne komisije ■ Kissinger o Kambodži ki cL 6riPeljaifH’ 9- — vsi poskusi, c° Pkg° blat? 130 rek* Mekong nafto »o, atl°tn p v kamboško prestolni- NJj° spodleteH kjif.je stanje kritič' Večina ladij se je toenSCa’ od L- '1Uznovietnamska pri-ot-.6*1 so ;jnc ,er so odpotovale še e . eSle kamboško mejo. Z obal, ?nu, sTj^e Nixonov svetovalec Kissinger, ki je dejal, da položaj nikakor ni tako zaskrbljujoč kot je videti, čeprav ni tako ugoden, kot so pričakovali, ko so 28. januarja letos podpisali pariški sporazum o premirju. Omenil je tudi misijo gen. Haiga v Indokini in dejal, da je bila v načrtu že v prejšnjih ko K^ski oa Usul na konvoj močan ■ tednih in da ni posledica sedanje a^aljnje Cnj' k* Je Preprečil vsa- j ofenzive osvobodilnih sil Haig je do-2jutta ■ Pr°diranje proti meji. ] potoval v Bangkok, kjer se je pogo- SSf ,f ',di ?— •* £ se mka,pboškL „ i kasno: orale vrniti samo dve pa sta e meje, vse dru-nazaj. Nekaj na pot še dru- tl'očan°2fern^U pa ie pre' Se *a9ii tapovski ogenj,' ki je M^le ' dru§e štiri pa so v izhodiščno južno-Tan ie je biipnstanišče Tan Chau. io j se sj z&deta panamska lad-6 Požar 6r 03 Potopila, vendar %i>dilne T0ln0ma raZdejal' C Upadov So sprožile nekaj mp prot* Pokrajinskemu Sv>> Penhestu Takeo. ki je kot brior ’ tako 130Poetoma odrezan od to,? 0skrbnvo? Sa vladn° letalstvo SV> Pzl 2 letali. Ameriško le-boH-31 bomv, medtem nadaljevalo s tllU^ij Ka Par?.ranlem osvobojenih VHkor ne J °dze- Kljub jakosti, ki blejanja Zf'?Ja 23 Jakostjo bom-koh^iega d Severnim Vietnamom tkihl^korn Cembra, pa ni ameriškim Vity vladnin!|1SPe^0 on_1°gočiti kambo-ck e zve7 retam ponovne vzposta-r\gitbi Phnom Penhom in varjal s tajskimi voditelji, še istega dne pa je odpotoval v Vieritiane na pogovor s tajskim ministrskim predsednikom Suvano Fumo. Haig se je sestal tudi z ameriškimi vojaškimi poveljniki v Laosu, s katerimi se je posvetoval o položaju v Kambodži. 48 ur po sestrelitvi helikopterja mednarodne nadzorne komisije, pri čemer je zgubilo življenje devet oseb, je bil zadet še en helikopter mednarodne komisije, ki pa mu je uspelo srečno pristati. Do incidenta je prišlo v pokrajini Chuong Thien, na območju Mekongove delte. Nihče od potnikov ni bil ranjen. O današnjem incidentu je poročal pilot helikopterja, ki je letel za tistim, ki je bil zadet. Ra: blesti. bibodži Je spregovoril posebni Diplomatski stiki med Nizozemsko in DR Vietnamom HAAG, 9. — Nizozemska in Se-verrti Vietnam sta .sklenila, da bosta navfezali diplomatske stike na ravni veleposlanikov. O tem poroča danes glasnik nizozemskega zu- bosta o podrobnostih domenila veleposlanika obeh držav v Pekingu. Enakopravnost jezikov manjšin v Vojvodini BEOGRAD, 9. - V Vojvodini so pred kratkim sprejeli prvi pokrajinski zakon, ki v Vojvodini zagotavlja enakopravno uporabo jezikov vseh manjšin pred državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili. Ta zakonski predpis je pomemben že zato, ker v tej večnacionalni skupnosti z dvema milijonoma prebivalcev živi več kot 600 tisoč pripadnikov madžar- ske, slovaške, romunske in rusin-ske narodnosti. Zakon določa tri bistvene stvari: pravila o vodenju postopka v več jezikih pred državnimi organi, način zagotovitve enakopravne uporabe srbohrvaškega oziroma hrvaškosrbskega, madžarskega, slovaškega, romunskega in rusinskega jezika ter prehodni rok za popolno uresničitev zakona, ki bo začel veljati najkasneje v treh letih. RIM, 9. — Predsednik vlade Andreotti je sprejel danes v palači Chigi britanskega ministra za evropska vprašanja Johna Daviesa, ki ga je spremljal veleposlanik Velike Britanije v Rimu Hancock. Daviesa sta sprejela tudi ministra Colombo in Medici. Načelnik poslanske skupine KD I darja, da je treba sedaj jasno Piccoli pa je dal za tednik «Gen-1 povedati, da se ne bodo nikoli otresli Andreottija, če se ne točno določita politika in zavezništvo, ki bosta popolnoma drugačna od sedanje vladne politike in formule. Tanassi v Avstriji DUNAJ, 9. — Italijanski obrambni minister Tanassi je prispel na uradni obisk v Avstrijo na vabilo svojega avstrijskega kolega gen. Luetgendorfa. Obisk bo trajal štiri dni, Tanassi pa se bo srečal tudi z zveznim kanclerjem Kreiskim. te» intervju, v katerem pojasnjuje, da si krščanska demokracija prizadeva za dosego stalne in trdne večine okrog nekaterih osnovnih ciljev, da se premostijo sedanje politične. gospodarske in socialne negotovosti. Piccoli pravi, da se demokristjani zavedajo važnih vzrokov, ki so pripeljali do nekega zgodovinskega srečanja, ki ga krščanska demokracija danes ne zanika. Med tisto preizkušnjo pa so bile storjene velike napake, «ki nočemo in ne moremo dovoliti, da bi se ponovile*. Glede vprašanja vlade je Piccoli mnenja, da je treba prej kot o vladni večini govoriti o avtonomiji večine, o odnosih s komunistično partijo, o demokratičnem odporu proti nasilju, o vlogi sindikata in njegove avtonomije, kako ozdraviti gospodartsvo itd. O tem pravi Piccoli, krščanska demokracija razpravlja in bo vsa ta vprašanja reševala na svojem kongresu. Toda takega napora demokristjani ne vidijo pri socialistih, kar je osnovni pogoj za resen in stvaren dvogovor. Na vprašanje časnikarja. ali naj se te njegove izjave tolmačijo kot zavrnitev dialoga s PSI, Piccoli odgovarja, da je «vprašanje PSI eno od vprašanj, ki ga je treba obravnavati: ni najmanjše vprašanje, ni pa niti edino vprašanje. Mi smo postavili točne pogoje za srečanje, pogoje, ki jih bo večina na našem kongresu gotovo podprla*. Glede predlogov predsednika PSDI Tanassija je Piccoli ugotovil, da je bila ta pobuda pretirano tolmačena. Razumljivo je, nadaljuje Piccoli, da je PSDI zaskrbljena zaradi sedanjega položaja, da namerava uresničiti svoj dialog j naPrazPdoiagPorevvse to, je pTmne I Simulirala naj bi rop, da bi se polastila denarja, ki ga je nju Piccoiija, razumljivo. Toda važ-! sodnik imel doma - Mangatto ne verjame maščevanju mafije no je, da se preverjenje opravi, ne da bi že vnaprej določili re- Dclcgacija ZKJ v Rim BEOGRAD, 9. — Danes je odpotovala v Rim delegacija ZKJ, ki jo vodi član predsedstva ZKJ Mitja Ribičič. V delegaciji sta tudi član CK ZK Srbije dr. Branko Pribičevic in član mestnega komiteja ZK Sarajeva dr. Atif Purivatra. Jugoslovanska delegacija bo z zastopniki KP Italije izmenjala misli o delovanju delavskih in drugih naprednih sil v Evropi in o sodelovanju med obema partijama. Na GR v Ljubljani odprt bienale industrijskega oblikovanja LJUBLJANA, 9. — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes popoldne odprli peti bienale industrijskega oblikovanja. Tokratni bienale nadaljuje tradicijo predhodnih prireditev — z izjemo četrte, ki je bila le jugoslovanska --in ima namen soočiti moderno oblikovanje na najrazličnejših področjih industrijske proizvodnje Poleg evropskih držav sodelujejo na njem tudi Združene države Amerike. Prireditev, na kateri se predstavlja 567 moderno oblikovanih eksponatov iz 40-tih držav v glavnem financirata gospodarska zbornica in mesto Ljubljana. Gospodarska zbornica bo jutri za udeležence biena la organizirala tudi posvetovanje o sodobnih usmeritvah bienalskih prireditev ter njihovem financiranju. Na dopoldanski tiskovni konferenci je predsednik sedemčlanske mednarodne žirije Benno Wissing iz Amsterdama utemeljil odločitev za 15 podeljenih zlatih medalj in 45 častnih pohval. Nagrade, ki so jih prejeli oblikovalci oz;roma proizva jalci iz Avstrije, Italije, Velike Britanije in Jugoslavije je žirija podelila vsem tistim eksponatom, ki izstopajo s svojo realizacijo in so nastali v časovnem obdobju petih let. Zajemajo pa dokaj širok izbor predmetov za vsakdanjo rabo saj so med njimi ročna ura, radiator, zbirka orodja, fiatova karoserija in drugo. iiiimiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiniitiiiimiiiimiiiiiiinmnittmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiii NA UKAZ RIMSKEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIH A V zaporu Infelisijeva gospodinjska pomočnica šitev. Tudi Piccoli pravi, da krščanska demokracija noče predhodnih volitev. Načelnik tiskovnega ui-acra Italijanske socialistične stranke Cicchit-to je danes izjavil, da je treba pojasniti nekatera Tanassijeva mnenja. Ugotovil je, da Tanassi preveč govori o omejevanju večine, o nekaterih reformah, da ne zavrača dvojnih ekstremizmov itd. Pri tem pa ugotavlja, da se iz Forlanije-vih besed zdi, da je krščanska demokracija pooblastila socialdemokracijo, naj napravi socialistom prvo krvno analizo. Cicchitto pou- Vest, da je v nedeljo v Mouginsu blizu Cannesa umrl največji likovni umetnik tega stoletja Pablo Picasso, je hudo prizadela ves svet. Picasso je umrl ob 11.40 dopoldne zaradi srčne kapi v svoji vili, kjer je živel z ženo, dvema sinovoma in nekaterimi najožjimi prijatelji. Prihodnjega oktobra bi imel 92 let. Delal je, lahko bi rekli, do zadnjega trenutka, saj se je sedaj pripravljal na novo veliko razstavo svojih zadnjih umetniških del Umrl je tako rekoč s čopičem v rokah, kol ie živel. Doslej še niso' sporočili, kdai in kj« ga bodo pokopali Svojci so samo povedali. da ga bodo balzamirali nanj^ega"ministra, ki pravi, da se I in da se bodo pogreba udeležili lil n n iiiiiiim iiii im iiiii n im n iii m im m i im n n iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii min iiiiiiiiiimiiiiiiiiimiii>"lll,lllil,I'|iiiiiiiiiiiiiiii u nun um n Hlinili iiiiiiiiiimiiiiiiin in pa papež Pavel VI. Ob dogodku so številne verske organizacije objavile protestne note. V Gorici so bile v nedeljo volitve v kmečko bolniško blagajno, ki niso prinesle nobenih bistvenih premikov. V Trstu se je v nedeljo z govorom Giancarla Pajette končala 5. deželna konferenca KPI, popoldne pa je bila na openskem strelišču spominska slovesnost ob obletnici smrti 71 talcev. Danes dopoldne bo ponovna stavka šoferjev, uslužbencev prevoznih podjetij. Precejšnje razburjenje je vzbudil sklep vodstva podjetja «La Carsica«, ki je ukinilo vse proge po devinsko -nabrežinski občini. najožji sorodniki in samo nekateri prijatelji. Ženi in otrokom Pohajajo sožalja iz vseh krajev sveta. V Rimu je bila vrsta demonstracij ob obisku južnovietnamskega predsednika Van Thieuja. Posegla je policija, ki je zastražila vse prihode na Trg sv. Petra, kjer so demonstranti hoteli uprizoriti protestno manifestacijo. Saigonskega diktatorja sta sprejela italijanski predsednik Leone RIM, 9. — Nepričakovan razplet preiskave o poskusu ropa v stanovanju rimskega pretorja Infelisija: na ukaz namestnika državnega pravdnika De Nicole so orožniki danes zjutraj aretirali sodnikovo gospodinjsko pomočnico Rosalbo Santoro in njenega soproga Lorenza Lambiaseja. Oba sta obtožena simulacije prekrška in tatvine z obremenilnimi okoliščinami, Lam-biase pa tudi nedovoljenega vdora v tuje stanovanje. Sodeč po rezultatu preiskave kaže, da sta zakonca simulirala poskus ropa, d& bi se polastila denarja, ki ga je pretor hranil doma. Med zaslišanjem je ženska dala več protislovnih izjav, odločilno pa je bilo pričevanje nekega moškega, ki je povedal, da je ob uri domnevnega ropa videl Lambiaseja v poslopju, kjer stanuje Infelisi. Manj «sreče» pa ima dr. De Ni-cola s preiskavo o atentatu na kve-storja Mangana in njegovega šoferja apuntata Casello. Doslej so preiskovalci sledili le tako imenovani «sicilski» sledi, ki jih pa ni privedla nikamor. Očitno je, da ne bodo dosegli nobenega rezultata, če bodo trdoglavo vztrajali po tej poti in ne bodo vzeli resno v pretres tudi drugih možnosti. V tej zvezi nekateri italijanski listi poročajo, da naj bi sam Man-gano prišepnil enemu od svojih zaupnikov, naj opusti domnevo o mafijskem atentatu. Zdi se tudi, da bo v kratkem sam prevzel ali vsaj sodeloval v preiskavi. Domneva, da gre izključno za maščevanje mafijske organizacije ni več vzdržna, saj doslej še ni privedla do nobenega rezultata. Mangano je sicer res imel dalj časa opravka, s to zločinsko organizacijo, ni pa mogoče zanemarjati možnosti, da je atentat povezan s preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju. Kvestor je dobro poznal bivšega komisarja Benefortija, saj je sodeloval z njim v policijskem oddelku, ki ga je organiziral pokojni minister Tambroni. Precej dobro je tudi poznal tehnika družbe Ital-cable Roberta Gironija, ki je prejšnji teden naredil samomor. Spričo tega ni izvita iz trte domneva, da je Mangano sodeloval, na lastno pest ali po nalogu njegovih predstojnikov, v preiskavi o telefonskem prisluškovanju in prišel na sled kaki pomembni osebnosti, ki je spletkarila za kulisami. MOUGINS, 9. — Vest o smrti Pabla Picassa, največjega slikarskega ustvarjalca tega stoletja je hudo odjeknila v vsem svetu. Umrl je v nedeljo v svoji vili v mestecu Mouginsu blizu Cannesa. Imel je 91 let. Picasso je že dlje časa živel v svoji vili skupno z najožjimi sorodniki in maloštevilnimi ožjimi prijatelji. Do zadnje ure svojega življenja je ustvarjal in se prav zdaj pripravljal na razstavo svojih novih del. Smrt ga je dejansko doletela s čopičem v roki. Truplo pokojnega Picassa so položili v spalnico v prvem nadstropju vile. Pri pokojniku so v vili samo njegova žena, dva otroka, pokojnikov tajnik, brivec, vrtnar in pokojnikov prijatelj odvetnik Antebi. Iz vseh krajev sveta prihajajo v viio sožalne brzojavke in pisma. Mnogi ljudje bi hoteli videti pokojnika. Toda glavna vrata vile so ostaia včeraj in danes ves dan zaprta. Pokojnikov vrtnar Gia-como Barra ne pusti nikomur vstopiti. Vsakemu odgovarja, da je imel Picassa zelo rad in oa ne more verjeti, da je umrl. Šele nocoj so sporočili, da bodo Picassovo truplo balzamirali in da se bodo pogreba udeležili samo najožji pokojnikovi sorodniki in prijatelji. To je vse, kar se je lahko danes izvedelo in kar so povedali nekateri družinski člani. Doslej še niso sporočili, kdaj in kje bodo pokopali slikarskega genija našega stoletja. Ljudje se izredno zanimajo, ali je Picasso napravil oporoko, saj si je v rvojera dolgem umetniškem življenju ustvaril ogromno bogastvo, zlasti v u-metninah. Tudi o tem se še ne ve ničesar. Ko so Picassa zadnja leta spraševali, če je naredil oporoko, je vedno odgovorjal: «Ne, oporoka prinaša nesrečo.* Velik odmev je imela smrt Pabla Picassa v Španiji, kjer je bil izredno priljubljen med ljudstvom. Picasso je bil odločen sovražnik Francovega režima, proti kateremu se je boril v državljanski vojni in je sklenil, da se ne bo vrnil v Španijo, dokler bo Francov režim na oblasti, španski časniki in radiotelevizija pa niso mogli mimo žalostnega dogodka in so na svečan način počastili Picassov spomin, niso pa omenili njegovega nasprotovanja do Francovega režima. V znak žalovanja so bile vse umetniške galerije v glavnih španskih mestih danes zaprte. Rektor univerze v Malagi, kjer se je pokojnik rodil, je sporočil, da bo odslej grb univerze predstavljal Picassovega goloba miru. Takoj ko se je včeraj razširila v Malagi vest, da je umrl Picasso, je nekdo postavil žalni trak na spomenik, ki so ga postavili v Malagi Pablu Picassu. španski pisatelj in akademik Alfonso Canales je izjavil, da mora biti smrt Picassa vzrok za izpraševanje vesti za Malago, ki ima veiik dolg do velikega umetnika, dolg ki ni bil še plačan, ali pa, ki bo prepozno plačan. Na madridskem muzeju Del Prado je danes visela zastava na pol droga v znak žalovanja po Pablu Picassu, ki je bil v letih državljanske španske vojne ravnatelj tega muzeja, španski slikar in osebni prijatelj Picassa Antonio Tapies je v Madridu povedal, da se je zadnjič srečal s Picassom pred tremi leti v Mouginsu. Videl ga je zelo razpoloženega in polnega življenja ter izredno vljudnega do svojih prijateljev. Izjavil je, da ga je vest o Picassovi smrti izredno prizadela, da pa Picasso ne pripada zgodovini RIM, 9. — Na ministrstvu za delo je bilo danes srečanje med sindikalnimi predstavniki delavcev ke- mijske industrije in predstavniki _----------------------- .6UUUVUU Pirellija, da bi proučili možnost na- samo od danes, temveč je bil del daljevanja pogajanj za rešitev sindikalnega spora v tovarnah sku-I pine Pirelli. zgodovine že pred mnogimi leti. (O življenju in delu Pabla Picassa obširno pišemo na 4. strani). S SPOMINSKE SVEČANOSTI NA OPENSKEM STRELIŠČU Z enotnim nastopom proti fašizmu bomo najverneje počastili padle Na svečanosti so izrekli željo, da bi strelišče preuredili v spomenik - Govori Mirka Kaplja, dr. Pavla Colje in inž. Antonina Cuffara Na openskem strelišču, kjer se vsako leto ob obletnici grozljivega in nepozabnega 3. aprila 1944 zbere množica demokratov in antifašistov — Slovencev in Italijanov v hvaležen poklon 71 talcem, ki so jih naeifašistični krvniki v svojih poslednjih krčih zverinsko u-morili, se je tudi letos zbrala množica, da bi spet izpričala čast padlim junakom in potrdila svojo globoko navezanost na ideale, za katere so ti žrtvovali svoja življenja. Zbrala se je v velikem številu klub temu. da so bile vremenske razmere skrajno neugodne in tudi v tej na videz tako nepomembni podrobnosti je dokaz, kako čutijo tržaški slovenski in italijanski antifašisti danes, po 29 letih od tistega tragičnega dogodka na openskem strelišču, danes, ko se fašisti spet upajo iz svojih brlogov in skušajo spet zasejati seme nasilja. Obenem je bila ne-dcljska svečanost tudi priložnost, da se je naše ljudstvo še enkrat javno izreklo za preureditev openskega strelišča v spomenik — dokaz o neizmernih žrtvah in svarilo pred vsakršno temačno silo, ki bi si upala na površie. Po položitvi vencev raznih organizacij kot venec ANPI, ANPPIA in ANED, venec SKGZ, openske sekcije KPI in openskih partizanov, je spominsko svečanost, ki, jo je priredil pokrajinski odbor ANPI ob sodelovanju ANED, ANPPIA in Odbora za počastitev padlih na Opčinah odprl Mirko Kapelj, ki je na kratko orisal pomen obletnice u-strelitve 71 talcev ter opozoril na tiste sile, ki še vedno stegujejo svoje grabežljive kremplje po svobodi. ki jo je junaško odporništvo izvojevalo za ceno ogromnih žrtev. Za njim je spregovoril repenta-brski občinski svetovalec dr. Pa vpI Colja. V uvodu je z občutenimi besedami obšel tiste mrke čase 1944. leta, ko so se nacistični krvniki in njihovi vazali v svoji sli po maščevanju, potem ko so na vseh frontah doživljali poraz za porazom, s posebno krvoločnostjo znesli posebno v naših krajih. Ob tem se je spomnil ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev, 50 talcev v Ul. Ghega, talcev na Proseku, v Ul. M. D’Azeglio ter vseh tistih, ki jih je požrla zloglasna Rižarna. Posebej je poudaril, da imena in izvor talcev jasno pričajo, da so se proti nacifašizmu združeno brez vsakega šovinizma in nacionalizma borili zavedni ljudje raznih narodi-nosti, ki so za svoje prepričanje žrtvovali svoje življenje. Čeprav je minilo že 29 let od tistih žalostnih dogodkov, je poudaril govornik, je fašizem še vedno prisoten v naši družbi. Mnogi bi hoteli dokazati, da fašizem zastopa le tistih nekaj tisočev mladincev «avanguardie nazionale*, vendar so ob tem veliko nevarnejši razni politični predstavniki, predvsem sedanje vlade, ki se radi postavljajo z antifašističnimi frazami, sami pa sprejemajo večkrat odločujočo pomoč fašistov v samem parlamentu. Čeprav se dan za dnem kopičijo primeri napadov na levičarske predstavnike, ustanove | in napredne organizacije, jim razni ministri in predstavniki javne nastopu, ki je vedno porok za najboljšo obrambo skupnih interesov. L. V. varnosti posvečajo manj pozornosti kot jo posvečajo nerodnemu ta-ti6i Ob stopnjevanju nasilja in ustrahovanja fašistične drhali na eni in j » i , strani je Colja omenil zakonski pro \ D (IMS V uf/ZClMIH SVCtll dlog vladte o policijskem priporu j , S ‘SeSJSto ,bLZ I “«** oprave»načrtih dločneie nadaljevati z borbo, ki jo Deželni svet bo začel danes raz- je začela prejšnja generacija. Le (Nadaljevanje na 6. strani) S seje 10 Kmečke zveze Ne podpišite pogodb za nove naftovode V soboto se je sestal izvršni odbor Kmečke zveze, v sicer o Krnjeni sestavi zaradi sočasnega občnega zbora zadružne mlekarne, katerega so se udeležili številni odborniki. Med vprašanji, ki so bila na dnevnem redu, kot sodelovanje Kmečke zveze na bližnjem posvetovanju o turizmu v naši pokrajini, delovanje kmečke bolniške blagajne in razni organizacijski problemi, je tajnik poročal o obisku pooblaščencev družbe Total (bivša Aquila), ki bi hotela speljati nov naftovod po našem ozemlju, nekako vzporedno z že obstoječim. Ti pooblaščenci, ki že hodijo k lastnikom zemljišč, da bi jim podpisali preliminarne pogodbe, so od mnogih kmetov dobili odgovor, da je treba slišati mnenje Kmečke zveze Po izčrpni razpravi, na kateri je bilo ugotovljeno, da novi naftovodi še niti nimajo vseh dovpljenj, ki so jim jih nekatere javne ustanove celo zavrnile in so prišle do izraza zelo slabe izkušnje, ki so jih imeli prizadeti že z obstoječima naftovodom in metanovodom, je izvršni odbor sklenil sklicati v kratkem sejo glavnega sveta Kmečke zveze, posvečeno posebno tudi vprašanju nameravane gradnje novih naftovodov in velikih cestnih povezav. Obenem Kmečka zveza svari vse zainteresirane lastnike, naj se nikar ne prenaglijo s podpisovanjem preliminarnih pogodb, ki so zanje neugodne in pri več členih nesprejemljive, pomanjkljive in protislovne. Na primer ni jasno, koliko naj bi bila služnost široka, niti besede ni o postavitvi zemljišč v prejšnje stanje po opravljenih delih. Zato Kmečka zveza poziva kmete in vse lastnike k enotnemu pravo o razvojnem načrtu Furlanije - Julijske krajine v petletju 1971-75 in o deželnem urbanističnem načrtu. Prvi del seje bo namenjen odgovorom, ki jih bodo posamezni odborniki dali na razna vprašanja svetovalskih skupin. Razprava o obeh načrtih se bo nadaljevala več dni. Dnevni red deželnega sveta ji posveča vrsto sej vse do 19. april , ni pa še znano, koliko svetovalcev namerava poseči v razpravo. SE 0 DEŽELNEM ZAK. OSNUTKU ZA KRAŠKE REZERVATE Obmejni dvolastniki iz SRS proti kraškim rezervatom 148 obmejnih kraških kmetov iz Brestovice, Gorjanskega, Velikega dola, Repentabra, Sežane, Lokev in Kozine zahteva od vlade SFRJ zaščito svojih interesov na italijanski strani tržaškega Krasa Včeraj so predstavniki 148 obmejnih kraških kmetov iz občine Sežana izročili tisku prepis vloge, ki so jo kot lastniki nekaterih zemljišč, ki so po «zakon,u Beld» vključena v načrtovane kraške rezervate, poslali zvezni vladi SFRJ, in sicer zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu. Povedali so nam, da so začeli podpise zbirati takoj, ko so v našem dnevniku prebrali številne proteste proti načrtu deželnega zakona, ki bi utegnil škodovati tudi njihovim dvolastniškim interesom. Vloga obmejnih kraških kmetov — dvolastnikov iz obmejnih krajev SR Slovenije (občine Sežana) se glasi: ((Podpisani dvolastniki iz vasi krajevnih skupnosti Brestovica, Gorjan- sko, Velild Dol, Repentabor, Sežana, Lokev in Kozina, ki imamo svoja zemljišča na italijanski strani tržaškega Krasa, smo seznanjeni z osnutkom deželnega zakona Furlanije-Julijske krajine o «zaščiti» Krasa. Če bi bil predvideni zakon sprejet, bi hudo prizadel nas dvolastnike, ker ne bi mogli uživati svoje tamkajšnje posesti, niti prosto razpolagati z zemljišči. Očitno je torej, da gre pri predvidenih kraških rezervatih za hudo negativne posledice za lastnike teh zemljišč. Protestiramo zoper tako namero in zahtevamo od pristojnih jugoslovanskih oblasti, da zaščitijo naše interese na italijanski strani tržaškega Krasa. Dne 31. marca 1973 (Sledi 148 podpisov) llllllllllllllllllll|IIMIIIIIIIIIIIIIlllllllllllMlllllllHtllIlini|l|||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||l||li||||||||,||||„|„,|„|,„I1I,|||„|||||,||||||||||||||||||||u||]1||1|||||||||||||||| Z NEDELJSKIM ZBOROVANJEM GIANCARLA PAJETTE Zaključena 5. konferenca komunistov naše dežele Delegati so toplo pozdravili govor predstavnika CK IK Slovenije Draga Šestana Peta deželna konferenca KPI se i komunistov v Italiji, še posebej pa e zakliučila v npHplin HnnnlHno 7 itr za demokracijo, uresničiti to, kar zahtevajo Slovenci v zvezi s svojimi pravicami. Na tak način ne bi je zaključila v nedeljo dopoldne z jv deželi Furlaniji -'julijski krajini zadnjimi posegi delegatov, pozdra-1 za interese delavskega razreda in = »‘35S nega vodstva Giancarla Pajette in enotnosti in odločnosti komunistov odobritvijo dveh resolucij. j vaše dežele v tem boju in odraža Kongresisti so izredno toplo po- izredno pomembno politično vlogo zdravili načelnika komisije za zu-1 KPI kot odločilne sile družbenega nanjepolitična vprašanja CK 7.K Slo- ; napredka. Sestavni del tega boja venije Draga Šestana, ko je stopil j so tudi napori za polno uveljavlja-na govorniški oder in prinesel po-1 nje enakopravnega položaja sloven-zdrave komunistov in delovnih lju-1 &ke narodnostne skupnosti na tem .j; c '--območju ter za razvijanje dobro so- di Slovenije Drago šestan je nadaljeval, da zastavljajo komunisti Slovenije in Jugoslavije vse svoje sile za utrjevanje vodilne vloge delavskega razreda v jugoslovanski samoupravni socialistični družbi. Delavski razred Slovenije in Jugoslavije gradi take odnose, v katerih postaja neposredni nosilec odločanja o rezultatih svojega dela in neposredni nosilec družbenih dejavnosti. «S pozornostjo in simpatijami — je podčrtal šestan — sledimo boju Cuffaro, Colja med govorom in Kapelj MiiiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui CENE NA TRŽAŠKEM V MARCU Pomanjkanje živine v SFRJ vpliva na ceno govejega mesa Tudi drseči tečaji evropskih valut se odražajo na našem trgu - Kava iz skladišča IRC bo v juniju dražja Odsek za preučevanje tržišča pri službi mestnih redarjev je sinoči objavil poročilo o gibanju cen prehrambenega blaga v prodaji na drobno na tržaškem trgu. Iz poročila, ki se nanaša na pretekli marec, je razvidno, da so se v omenjenem mesecu ponovno podražili meso, olivno olje, vino in izdelki iz prekajenega mesa. Podražitve bi bile lahko še večje in številnejše, če se ne bi nekateri trgovci na drobno odločno uprli grosistom, ko so ti zahtevali za svoje blago neupravičeno visoke cene. Kaže, da se bo to protestno gibanje v prihodnjih mesecih še okrepilo. Nekatere vrste živil so ostale praktično nespremenjene v primeri s februarjem. Tako so ostale na prejšnjem nivoju cene testenin, riža, masla, sira in semenskega olja. Fižol se je pa nekoliko pocenil. Na mesnem trgu se je govedina v marcu ponovno podražila. Pojav spravljajo v zvezo s poviški, ki so jih zabeležili pri živini ob uvozu iz zalednih dežel. Uvoz govejega mesa iz Jugoslavije, ki je kakor znano v določenih kontingentih prosto carine, je nekoliko upadel zaradi pomanjkanja blaga na sosednem tržišču. V Bazovici se med tem pripravljajo na gradnjo zadružnega hleva, v katerem bo prostora za 200 glav živine in za katerega je zagotovila svoj prispevek deželna uprava. Teletina se je na viru proizvodnje podražila za 140 lir pri kilogramu Pričakovati je, da se bodo zato povišale tudi cene na drobno na Tržaškem, in sicer toliko bolj, ker se naglo bližajo velikonočni prazniki. Perutnine je na trgu razmeroma malo. Nekatere večje farme v Padski nižini so namreč v zadnjem času propadle in tako se je cena za boljše vrste perutnine (zlasti iz okolice Padove) povzpela celo na 1.200 lir za kilogram. Na trgu primanjkuje zajcev in konjskega mesa. Jagnjetine bo za Veliko noč dovolj, večje količine zmrznjene jagnjetine po nižji ceni pa bo v kratkem dobavila Italiji Nova Zelandija. Olivnega olja je na trgu razmeroma malo. Španija je sprostila izvoz domačega pridelka, zaradi posebne carine pa je blago dražje kakor sicer. V nekaterih trgovinah so nekoliko navili ceno boljšim vrstam olja, tako da je konfekcija olja «Sasso» v središču mesta dosegla ceno 1.500 lir. Semensko olje je razmeroma po ceni in ponekod ga prodajajo tudi v okviru ((izrednih ponudb». Svinina se je podražila za 50 lir v prodaji na debelo in za 100 lir pri kilogramu v prodaji na drobno. Kuhana šunka, ki je februarja stala poprečno 2.600 lir kilogram, je poskočila za 300 lir. Prav tako so se podražili drugi mesni izdelki. Prašičje meso, ki ga Italija uvaža zlasti iz Danske in Holandije, se je podražilo zaradi denarnih neuravnovesij v Evropi. Med konservami se je ponovno podražila paradižnikova mezga, in sicer za 10 lir pri škatli. Trg z jajci je dobro založen, kljub temu pa so jajca iz domačih kokošnjakov dražja, ker navadne trgovine ne smejo prodajati tega blaga brez posebne embalaže, zavojčki pa vplivajo na ceno čistega blaga v razmerju približno 5 lir pri jajcu. Cene sira so ostale v marcu nespremenjene. Zaradi obilice pridelka, se je fižol nekoliko pocenil. Trg prejema tudi mnogo riža, nekatere vrste pa so se vendarle podražile (to velja zlasti za znamko Chicco). Cene vina težijo navzgor. Vrsto ruffino v dvolitrskih steklenicah prodajajo že po ceni 1280 lir. Kis se je podražil za 15 lir. Kava je ostala pri starih cenah, skladišče IBC v Trstu pa je za junij najavilo novo podražitev v razmerju 40 lir pri kilogramu. Zaradi burje je bil domači ribji ulov v marcu dokaj skromen. Ribe in mehkužci iz uvoza pa so bili razmeroma dragi. Povrtnina je ohranila čvrste cene, med sadjem pa so se v marcu nekoliko pocenile grenivke («pompelmi»). sedskega in prijateljskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, kar je v življenjskem interesu delavskega razreda in narodov obeh sosedskih dežel in kar predstavlja pomemben doprinos naporom za demokratične in miroljubne odnose v Evropi ter za utrditev miru v Evropi in v svetu». V zaključku je Drago šestan še posebej podčrtal dosleden in odločen odpor komunistov in napredni^ sil v deželi proti vsem provokacijam j fašističnih in iredentističnih skupin, ] ki skušajo dvigovati glave in kaliti ozračje dobrega sodelovanja med I-talijo in Jugoslavijo, kakor tudi kaliti odnose med italijansko in slovensko narodnostjo v deželi. Giancarlo Pajetta je najprej pozitivno ocenil zaključke deželne konference, istočasno pa je izrekel tudi nekatere kritične pripombe na račun dela posameznih federacij. O-srednji del svojega govora pa je predstavnik osrednjega vodstva KPI posvetil orisu italijanskega notranjega političnega položaja, ko je vla da stalno brez lastne večine v parlamentu in se mora že odkrito posluževati misovskih glasov. Vlada se je predstavila kot vlada reda, kot vlada, ki bo ustvarila red v družbi, rešila gospodarska vprašanja in zavrla naraščanje cen, dejstva pa dokazujejo, da je prišlo do prav obratnega procesa. Pajetta je italijansko notranjo krizo povezal z mednarodnim položajem, ko prihaja do krize ameriškega imperializma, in ko so se italijanski vodilni politiki prepogosto podredili ameriškim interesom. Tako imamo opravka z izvozom ameriške krize v Evropo, z notranje vedno bolj napetim položajem in z oživljanjem fašizma. Komunisti zaradi tega pozivajo na budnost, je podčrtal Pajetta, vendar pa ne gre za nobeno paniko, saj smo priče stalni krepitvi borbene moči delavskega razreda, kot je to primer velike zmage kovinarjev v sindikalnem boju. V italijanski družbeni ureditvi i-majo dežele poseben pomen, saj gre za utrjevanje demokracije v državi. Vprašanje deželne avtonomije je zaradi tega tesno povezano s pogumom, da se izvaja resnična demokracija, to pomeni pobuda, sodelovanje in akcija. Tu je tudi bistvo polemike z levo sredinsko politiko v naši deželi, ko je prepogosto prišlo do podrejanja dežele Rimu in do ustvarjanja novega deželnega centralizma. Pajetta je podčrtal, da gre za deželo s posebnim statutom, ki ima specifične značilnosti in ki bi morala v prvi vrsti, v okviru naporov cija pretvori v element bogatenja narodnostne skupnosti in da ne gre za golo prizanesljivost. Vprašanje pravilnega odnosa do Slovencev je torej demokratično vprašanje, ki zanima v prav taki meri tudi italijanske prebivalce. Zadnji del svojega govora je Pajetta posvetil odnosom z drugimi strankami, kjer je bilo zanimivo opozorilo, da KPI ni sama, ker gre za širšo delavsko, demokratično in antifašistično enotnost, kot je treba okrepiti enotnost celotne levice. V tovarni pri Boljuncu < Pogonski stroj fiat za petrolejsko ladjo Tovarna Grandi Motori v Boljun-cu bo zgradila pogonski stroj (vrste fiat. 785 S) z močjo 10.000 KM za novo 37.000-tonsko ladjo'za prevažanje tekočih tovorov, ki jo je družba Cor-poracion Venezolana del Petroleo iz Caracasa naročila pri Itaicantieri in ki jo bodo dogradili v ladjedelnici v Casteliamare di Stabii. Ladja, ki je že v gradnji, je druga v seriji 6 enakih tankerjev, ki jih Itaicantieri gradi po lastnem naročilu. Pomorska družba iz Caracasa je kupila prvo ladjo iz omenjene serije ter si je ob podpisu ustrezne pogodbe pridržala pravico, da odkupi tudi drugo in morda še katero izmed šestih enot. Pogodbo za naročilo oziroma odkup nove ladje, sta včeraj v Trstu podpisala predsednik Itaicantieri dr. E. Buschi in podpredsednik venezuelske družbe ing. L. Moleiro. Odposlanstvi SS in SDZ na obisku na Koroškem Na povabilo Narodnega sveta koroških Slovencev sta bili 7. in 8. aprila 1973 na uradnem obisku na Koroškem odposlanstvi Slovenske skupnosti iz Trsta in Slovenske demokratske zveze iz Gorice. V delegaciji sta bila tudi predstavnika Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter zastopnik Slovencev v videmski pokrajini. Po sprejemu v Celovcu so se gostje odpeljali v spremstvu tajnika NSKS dipl. jur. Filipa Wa-rascha v Pliberk, kjer so jim na slovenski Enotni listi izvoljeni predstavniki prikazali krajevne razmere in volilni uspeh v pliberški občini. V Globasnici so se gostje srečali z vodstvom Narodnega sveta Koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze. Predsednik NSKS dr. Jožko Tischler je poudaril pomen srečanja, tajnik Filip Wa-rasch pa je prikazal potek in u-speh slovenskih list na marčnih občinskih volitvah. Predsednik sveta Slovenske skupnosti dr. Zorko Harej in predsednik Slovenske demokratske zveze iz Gorice prof. Slavko Bratina sta se toplo zahvalila za povabilo in koroškim Slovencem čestitala za dosežene uspe he na volitvah. Za tem je o položaju Slovencev v Italiji obširno spregovoril deželni poslanec dr. Drago Štoka, ki je med drugim poudaril izredni pomen samostojnega političnega nastopanja zamejskih Slovencev na vseh ravneh ter izrazil željo, da bi prišlo do koordinacije dela med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji in Avstriji. Gostje so si ogledali občine Dobr-la ves, Železna Kapla, Sele in št. Jakob v Rožu; povsod so si izmenjali misli ter izkustva s slovenskimi mandatarji. Delegacija Slovencev v Italiji se je v Se lah poklonila žrtvam nacizma in položila venec na grob selskih žrtev. Predstavniki koroških Slovencev in Slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so na koncu sklenili predlagati svojim organizacijam ustanovitev skupnega koordinacijskega odbora. Odposlanstvo Slovencev v Italiji pa je povabilo Narodni svet koroških Slovencev,, pjaj vrne obisk, na katerem bi med drugim okrepili medsebojne stike ter proučili sredstva in načine, kako bi še boli triiri-nvito. branili pravice za-me'sk;h Slovencev s pomočjo samostojnega političnega1 delovanja. 4, t.m. je na tržaški univerzi z uspehom doktoriral iz elektronskega inženirstva BOGDAN PETELIN iz Nabrežine. Ob tej priliki mu čestitajo starši in sorodniki. Obvestilo Sindikata slovenske šole Danes, 10. aprila 1973 ob 17.30 bo v Gregorčičevi dvorani članski sestanek. Dnevna red: razprava o zakonskem osnutku za slovensko šolo: razprava o zakonskem osnutku za ureditev pravnega in gospodarskega položaja šolskega osebja: razprava o sindikalnem gibanju: razno. Odbor priporoča točnost GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1972-73 Deveti abonmajski koncert V četrtek, 12. aprila 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Anton Nanut Solist: Dejan Bravničar violina Spored: U. Vrabec: ŠKOCJANSKE JAME J. Brahms: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER v D-duru op. 77 L. van Beethoven: SIMFONIJA štev. 5 Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 ■ tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko amatersko gledališče - Trst V petek, 13. aprila ob 21. uri v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72 premiera ARKADY LEOKUM SOVRAŽNIKA? Dramska epizoda Prevod: MILOŠ VAUHNIK Scena: ROBERT OTA Kostumi: LUČANA PRIBAC Jezikovno vodstvo: M. SARDOČ Dramaturška priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA Miller: SERGEJ VERČ Gittellman: BORIS MIHALIČ Igralec na orglice: DANILO GLAVINA Tehnično vodstvo: Danilo Gla-vina; inspicient: Robert Ota; šepetalka: Lučka Batista: gar- deroberka: Lučana Pribac; kovaška dela: Franko Rapotec. Danes, 10. aprila 1973 ob 20.30 v Slovenskem klubu kratki eksperimentalni film: V ČERNIGOJEVEM ATELJEJU prof. Po projekciji razgovor Avgustom Černigojem. Vabljeni! liiiiiiiiiiiiiiimii m m um iimiiiiiiiiiii m mn n imiiiiimiiiiifiiiiummi nun n m mn imm ,m imiiiimiuiuii JAVNI PREVOZI: STAVKA 00 11. 00 14. URE «La Carsica* ukinila vožnje v občini Devin-Nabrežina Lastniku podjetja je treba odvzeti koncesijo in prepustiti upravo prevozov v javne roke - Stavke mornarjev: v Trstu ustavljen trajekt, «Africa» pa na Kanarskih otokih Danes bo Trst tri ure brez avtobusov. Šoferji in drugi uslužbenci javnih in zasebnih prevoznih družb so namreč sklenili, sporazumno s svojimi sindikalnimi organizacijami, da obnovijo prekinitve dela, vsaj enkrat tedensko, dokler javni in zasebni delodajalci ne izrazijo pripravljenosti vrniti se za mizo pogajanj. Kot znano gre za spor o novi delovni pogodbi, ki se vleče že nekaj mesecev, delavci pa postavljajo tudi vprašanje reforme javnih prevozov v naši deželi. Stavka bo trajala od 11. do 14. ure. Izvedeli smo, da je zasebna družba «La Carsica« ukinila svoje notranje avtobusne proge na ozemlju občine Devin-Nabrežina. Na to nevarnost so ENEL ENTE tlAZIONALE PER L ENERGIA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 29.3.73 do torka, lO. aprila. Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe. Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, ki so v tem primeru potrebni. , pred kratkim opozorile tudi sindikalne organizacije, ki od vseh krajevnih oblasti (občine, pokrajine in predvsem dežele) zahtevajo takojšen poseg, da se lastniku «La Carsica« odvzamejo vse koncesije, tako v tej občini, kot za proge, ki vodijo z zahodnega Krasa v Trst. Službo (in osebje podjetja) naj prevzame javno prevozno podjetje A CEGAT. V ta namen naj dežela nudi ustrezna finančna sredstva. Nedopustno je namreč, da so občani tako važnega dela ozemlja brez avtobusov. Nadaljuje se medtem tudi stavka pomorščakov za novo delovno pogodbo in proti samomorilski preos-novi družb pretežno državne koristi v pomorstvu. Za 24 ur bo v naši luki ostal trajekt «Corriere del sudt», last družbe « Adriatica*, nakar bo odplul v Bari. Tu bodo mornarji (80 jih je) še enkrat stavkali ves (dan. Jutri pa bodo za 48 ur stavkali uslužbenci (mornarji in strežno o-sebje) na tržaški ladji «Africa», ki se bliža pristanišču Santa Cruz de Tanarife na Kanarskih otokih. Alarmna sirena povzročila preplah pri hranilnikih SIOT Področje, kjer se dvigajo obširni naftni hranilniki podjetja SIOT, je sinoči zajel splošen preplah. Nekaj pred polnočjo se je namreč vse naokrog razlegel glas alarmne sirene, ki je v kratkem času mobiliziral agente javne varnosti in orožnike. Po skrbnem pregledu alarmne napeljave pa so ugotovili, da je šlo le u okvaro zaradi kratkega stika. Šolske vesti Združenje staršev učencev osnovne šole v Ul. Donadoni bo priredilo v jutri, 11. aprila pogovor na temo «Otrok — vzgojno stičišče med šolo in družino*. Pogovor bo vodil dr. Danilo Sedmak. Začetek ob 20.30 v šolskih prostorih. Odbor «šola • dom« na Državnem tehničnem trgovskem zavodu «žiga Zois» v Trstu vabi starše dijakov, da se jutri, 11. t. m. ob 18. uri na sedežu šolskega zavoda udeležijo okrogle mize. Obravnavali se bodo problemi dora-ščajoče mladine danes. Včeraj-danes Danes, TOREK, 10. aprila MARKO Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 18.44 — Dolžina dngva 13.16 — Luna vzide ob 11.03 in zatone ob 1.45 Jutri, SREDA, 11. aprila FILIP Vreme včeraj: na j višja temperatura 15,5 stopinje, najnižja 8,3, ob 19. uri 15,4, zračni pritisk 998,3, rahlo pada, veter 26 km južni, sunki 54 km na uro, vlaga 70-odstotna, dežja je padlo 13 mm., morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. in 9. aprila se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 89-letna Emina Maga-gnato vd. Mangano, 86-letna Giovanna Zontar, 68-letna Maria Zocchi, 56-letna Giovanna Samarin vd. Brada-mante, 67-letni Luigi Romano, 80-letni Demetrio Buttignoni, 65-Ietni Pietro Ciregna, 63-letni Guido Delise, 62-ietni Benedetto Lonza, 70-letni Mas-similiano Gardelli, 74-letni Marino Debelli, 60-letna Crescenzia Semec, 78-letna Luigia Filiputti vd. Seppen-hoffer, 58-letni Rinaldo Simeoni. 84-letna Antonia Capriulo vd. Cicivizzo, 70-letni Giuseppe Ferrarese, 58-letni Flavio Ghersa, 59-letni Bruno Ca-stelli, 63-letni Narciso Muggia, 53-letni Edoardo Schellini, 86-letni Mario Fermeglia. Gledališča KULTURNI DOM Stalno slovensko gledališče danes, 10. t m. ob 20. g«5®: ines, iu. t m. od zu. uri v predstavo L. Pirandella «Ije p sli. Giacomino!*. SAG ...;e ( Slovensko amatersko gledali ^ ^ predsri'* OIUVCUSKU aiuaicionu .. q|j Trstu gostuje v nedeljo, 15. a*>.r bjjan-19.30 v Mestnem gledališču H j8. skem s farso v treh delih J°ze vorška ((Povečevalno steklo*. VERDI Danes ob 20.30 druga opere ((Pikova dama». , gle Vstopnice so na razpolago P dališki blagajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETT1 ^ Drevi ob 21. uri bo v_g g^t-Rossetti gostovalo gledaJišee theater iz Berna z Durrenn^ priredbo Shakespearjevega dela Janez*. rejjral Za to predstavo, ki j°.le , Mb Dieter Sttirmer, bodo imeli omenjenega združenja, člani ^ ga kulturnega inštituta ter ^ nenti gledališča Rossetti ter rija 50-odstoten popust. ^ed- Vstopnice so na razpolago P . gt nji blagajni v Pasaži Protti 36372-38547). V petek, 13. t. m. „„„ ska predstava s Pirandellovn r ■ .. s___-a.; gleu zadnja ab0^ «Liola» v izvedbi Stalnega g* iz Catanie. AVDITORIJ j# Dialektno gledališče: <^eSpaia». ob 20.30 «Viva la gente de: „ Vstopnice so na razpopLtti (td-srednji blagajni v Pasaži P 36372 in 38547). Kino red^8 «La Cappeila Underground» danes ob 19. in 21. uri_*V} in quattro» (1924), režija..paioU ^ bitsch. Igrata Adolphe Florence Vidor. čmobeU pante»' Nazionale 15.00 «H maschio gaf Barvni film. Giuliano ana & bara Bach, Francesca R«" ^ 1* luzzi. Prepovedano mlad letom. letom. ,5 A®1 Fenice 15.00—17.25—19.50-- • . fjim-mo tango a Parigi*-Marlon Brando in Maria |et# Prepovedano mladini P° ž0 a ?a Eden 15.00—22.00 «Ultimo taM ger rigi*. Barvni film režiser.) ^,1. toluccija. Marlon Brando , po1 Schneider. Prepovedano 18 letom. ... Bar'11 Grattacielo 16.30 «11 magna goS5an film. Lando Buzzanca 1 Schiaffino. FiP ? Excelsior 15.00 «La Tosca*- vitton° žiserja Luigija MagmJ8^ Pr° Gassman, Monica Vitti m ^ Ritz 16.00 «L’isola misterio^ po capitano Nemo*. ®arvni£rr» ^ romanu Julesa Verna. Sharif. . „.ra, Aurora 15.00 «Provaci an Barvni komični film- 20 09"^’» Capitol 14.30—16.15—18-0<^ chiuS*, 4 tuo vizio e UM garij solo 10 ne ho la c“ ,,„j pod film. Prepovedano nda CristaUp 15.00-16.0-lB-^V «Notte sulla citta*. Alain Delon. _ _ vOb- ^ Fiiodrammatico 16-30 « _ „ Bz ,j da noi queste ragaz film. Prepovedano Moderno 16.30 «La fip-^ nata al piacere*. ° mladin' ^ Anderson. Prepovedan 18. letom. miadin' ^ ... co*K Vittorio Veneto 16-15 $ bro 9» Barvni film Ga M*r CMr schin. Barbara Boucbe< Ad°rf- , . , .la citta*' Abbazia 16.00 «Luci d lie Chaplin. . gel I- Aslra 16.30 «11 sol|tarl° ns0n ri Barvni film. Charles Cobb. raPjaLto Ideale 16.00 «U Ogj Long Island*. B.arvn' T^ren- ^ pher George, Tippy naika. volte e rvn' Impero 16.30 «La vlta a ^ Prosveta pfp*1' Prosvetno društvo *j^a0gled ren« — Boljunec vab1 icer: trj, epizod iz filma NOS zenjjo», L in tri» in «Obroč pod bujski & 11. t. m. ob 20.45 v sreni ^ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-lon — Aila Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Ai Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul Dante 7, SPDT priredi 15. bušni izlet na Je} ribgžno Idrijo, od koder Je hoda. Kosilo iz nahljb, j, zan1'*’’, 50- si bodo lahko Idrije. Avtobus bo odpe ob 7. ^ dišča (Foro Ulpiano) F Potovali bomo čez Idri^‘riri' vrh in Idrijo do Spo^ w ^ vratek čez Most na boe pf- jv Vpisovanje do 10- • q . Zavadlal v UL Geppajt^^ V TRŽAŠKI Frančiška št. 20, razs Švara. ... niignou V umetniški galerij razS Rossoni) bo do 15- av * Lidie Giusti. ol V galeriji *Fonim,’LcaI- t.ri9’ razstavlja Lojze . j,aO ie\> V umetniški gale™vijal sVOJa ža del 1 bo Jože Ciuha razs^ do 4. maja. Dne 8. t. m. nas je nep zapustil , Rudolf Košuta f m- °D qJj Pogreb bo danes. 10- boinišnic^ i. frij: vaško pokopališče p« .Ul' Križ, 10. aprila 1973 GORIŠKI DNEVNIK DRUGI REDNI OBČNI ZBOR ZADRUŽNE KRAŠKE MLEKARNE Nerazumevanje pri deželnih oblasteh za razvojne potrebe kraške živinoreje II VOLJE NI SO ODBORI KMEČKIH BOLNIŠKIH BLAGAJN DOSLEJ GLASOVALO DVE TRETJIM ČLANOV Poročilo predsednika zadruge Alfonza Guština - Resolucija o krnskih rezervatih zarij.,,s”0vitev mlekarske zadruge, zi *f - e§a hleva in s tem v zve-2a-ostrilVe' ki se iz dneva v dan s tališča!? * zarad' nerazumljivega voj ta deželne ustanove za raz- vPraša^etljstva (ERSA), nadalje končnn Je Kraških rezervatov in, rie uvPrašanje kraških mleka-°bias-; nnri so tržaške občinske vprajan-spei' Privile vijak, so bila li čian J2’ s katerimi so se sooča-ki So 1 Zadružne kraške mlekarne, v bazovS? zbrab v soboto zvečer nem nKz_ern' domu na drugem red- Prisotni pa so bili tudi pred ‘oo?MC"em zboru- štin, n,.;I,„,.J?redsedoval Alfonz Gu- aacfanrn ■ .^krajinskega kmetijskega Predsels.a dr. Vladimir Vremec, t°n in a, . ustan°ve ERSA Mut-ženia -v'. Miccoli, predsednik Zdru-V „,lvlnorejcev in drugi. Guštin °™em poročilu je Alfonz feni toug?.tovil, cja so bili postavne fni etit za uresničitev zadruž-n0v i‘ rrne. v Repentabru. Čla-vorinia , fe je 92. dnevna proiz-Sih »!*, pa tri tone. Po daljne miouJan^b i° uprava zadruž-Želnj ,.„,arne lahko vsilila tudi de- ttioči, n-’ ■ zahtevo po tehnični po-le SL J -]e pa bila odobrena še-tri mesen anskega leta, nadaljnje Pa ?cf m nič koliko sestankov EH§a rl’° treba opraviti, da je ga je ?d°brila osnovo načrta, ki to. 2 vdelal načrtovalec Gomira-Pa So .Per>tabrsko občinsko upravo Prociain ® členili predhodno kupo-katerem P°^°dbo za ozemlje, na Pnoravo ,do stale predelovalne Zaril mlekarne. n eonom |? n,oto prosila’. skladno nistva ‘ . st- 23 za razvoj zadruz- rU. Ta’ PrisPevek deželnemu odbo-'ihbilj jPrisPevek so odobrili in ob- V ra v začetku letošnjega leta. Vetnu nn-i’ ki je sledila Guštino-vili, j’ ^du, so prisotni ugoto-težave -jdb temu še obstajajo klavne *Pb bo treba premostiti. novi EDcAave.S0 Pri dežel”: usta-,fazumeva ' kjer vlada močno ne-, ^tikt,,n,)e za Potrebe zadružnega ^iccojj a na tržaškem Krasu. Dr. r6 tu j’ Pre da je nera-trebe k Je. ustanove ERSA za po-„ askega kmetijstva in živi* STA Z občnega zbora Kraške zadružne mlekarne: delovno predsedstvo noreje moč pripisati tudi težnjam, da se kmetijstvo na Krasu omeji preko ustanovitve «kraških rezer-vatov». Predložili in odobrili so posebno resolucijo o tem perečem vprašanju. Žal je prisotni predstavnik ustanove ERSA, Mutton, sam priznal, da se na zapleteno vprašanje — tudi kar zadeva gradnjo zadružne mlekarne — ne spozna. Obljubil je le. da bo o stališčih za-drugarjev poročal svojim nadrejenim. O kraških rezervatih so člani zadružne mlekarne zavzeli stališče, da je pozitivno, da je bila razprava o zakonskem osnutku deželnepa odbora prekinjena, izražajo pa tudi zaskrbljenost zaradi nedemokratičnega postopka, po katerem je bil zakon oblikovan. Posebno negativne bi bile posledice tega zakona za razvoj kmetijske in živinorejske dejavnosti zaradi prepovedi paše na velikih področjih Krasa. To bi obstoječe težave živinorejcev samo zaostrilo. Zato zadrugarji zahtevajo, naj se pri sestavi novega zakonskega osnutka upoštevajo potrebe kraške-ga prebivalstva, da se izključi možnost razlaščanja in omejevanja kmetijskih dejavnosti in, končno, naj upravo kraških rezervatov vodijo Kraševci preko svojih predstavnikov in organizacij. Objavljen deželni zakon o kulturi Proti koncu meseca bo stopil v veljavo deželni zakon štev. 23 z dne 30. marca 1973, ki uvaja de- iimiiiiiuiminiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiimiiiiiniiiiiiiimiii TISTIKAH TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Februar ugoden za kmetijstvo ne Pa tudi za druge dejavnosti X rgovina na drobno brez zaleta - Potrošno blago Je ponovno podražilo - Kolebanje v industriji Statist,w ?‘Ce je fkižba trgovinske zbor-! navedemo, da so v prvih dv^ m°-t Zv°ju „ZQala običajni pregled o secih lanskega leta zabeležili 699 r2aški easpodarskih dejavnosti v Sari,, ^krajini n arju. Tr,] mi v Preteklem fe-•??!?euiatn0 de™°grafskega pregleda število iSalo31?^ .da je konec meseca °bčinalhV.U? Prebivalcev v še-Sdn .ah tržaške nokraiine tTrst * ° 270 3Rn' tržaški občini pa je rezirSntrMU-----U4..~1— UKVitl - Nah ZaŠke pokrajine (Trst. rii 0r. Doli?,? ezma- zgonik. Repen- v s°btJa in Milje)" 299.368 'lju-J.lRn tržaški občini pa je Sla,,;. rez'bentnih prebivalcev. kmetijstvu naglaša, da “glavje o 'tWr-.bil° °% 1 JJebruarju na našem ' ( ra 'mi Šl je bila v glavnem zdra- 'AJ|U el, na u S tak0 ril°raj Pomladansko v.c-l®°dno r„ a..so se poljske kulture Še posebej ve-.Jenetp m tl’ da je burja v orne-S, p* ^secu p” - živinJ6 to k u1*’ Pa r??S?cu1 Pihala samo štiri va’ divina to,. -,e z manjšo hitrost- LObruarjaorejci pa so se tudi v Šerp krtrio^OZevab nad P°manj- fch thesecmnSiefga leta' v Prvih ,??tje v,„,?lh leta so italijanski na Tržaškem 57.301 fe- do- PočninoVrgb •«* k?V?1o°' Prv?i?V Pa so našteli 25-085-S se je v primeri z >o drS nekoliko povečalo, iT^Silo v Pa. se 3e nasprotni s° nam, -prvib dveh mesecih D?Cltev dom e?-uUgotovlli 56■034 Pre-P Roditev ? g°stov in 27.120 • V trgov * turist°v). S,, Zabeležii1,.na drobno so v februar-iZlh oekaj več prometa z z Siki niso Utv,lj0’ tudi če po-kaPlInanja 7= Pokazali posebnega rnt- 'lestvinc sP°mladanske izdel- £ neko^80, šleje P°easi od njn° glede zlvahno pa je ob??i Kupi -daje sadja in povrt-ob!SbaH ra7nS° V velikem številu od eg Zakl jur??,-n azProdaje’ vendar Sk?0PrečnegihrposloY ni bil večji dv; 0:hi So fa' Cene številnim iz-katgnile. Turn V februarju ponovno ciSre Vr Pri jestvinah so ne-y' ' okrepile svoje kota- goriKabeležUiUnft? ?a Pristojnem ura-Pr?b' ki 588 kupoprodajnih po-S^CninJ . se.nanašele na ne- Wienine ^ edtios.*,- . skupni deklarirani ?j',vih milijonov lir V Jnosti repi?*!,- mesecih leta je šte-fe 48» Polo* doseglo 'j°nQV t['rana vrednost pa 9.812 ' ~ Vicuuu&l pa J.Oici LKlol/. U Za primerjavo naj I (3.505). takih pogodb, skupna vrednost izmenjanih nepremičnin pa je dosegla 5.194 milijonov lir. V poglavju o razvoju industrijskih dejavnosti so med drugim navedeni naslednji podatki: proizvodnja surovega železa v obratu Italsider pod škednjem je do konca februarja dosegla 80.547 ton surovega železa in 27.900 ton kokil. V prvem dvomesečju lanskega leta je proizvodnja surovega železa dosegla 94.906 ton, proizvodnja kokil pa 32.109 ton. V petrolejski čistilnici Apnila so do konca februarja predelali 281.436 ton surove nafte, kar predstavlja nazadovanje za 14.4 odst. v p-.meri s proizvodnjo v prvih dven mesecih lanskega leta (ko je čistilnica predelala 328.815 ton surovega petroleja). Proizvodnja cementa je nasprotno narastla, in sicer z 32.060 v lanskem na 33.500 ton v letošnjem letu. Proizvodnja je bila torej letos večja za 4,5 odst. Proizvodnja časopisnega in tiskarskega papirja je do konca februarja dosegla 20.209 ton ter je bila za 3,4 odst. večja kakor v ustreznem razdobju lanskega leta (19.543 ton). Glede potrošnje nekaterih vrst blaga, navaja poročilo trgovinske zbornice naslednje podatke: do konca februarja so tržaške trafike prodale skupno 92.206 kg tobačnih izdelkov, medtem ko je znašala prodaja v ustreznem razdobju lani 84.778 kg. Prodaja soli je v istem času dosegla 2.937 stotov, to je 10.5 odst več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta (3.281 stotov). Na občinsko tržnico na debelo so v februarju pripeljali 29.826 stotov povrtnine in krompirja ter 31.417 stotov sadja. V ustreznem razdobju lani je prva postavka znašala 36.626, druga pa 37.811 stotov. Raznih stavk se je v februarju na Tržaškem udeležilo skupno 86.108 delavcev in nameščencev (od tega 43.318 v industriji), skupno število zamujenih delovnih ur pa je doseglo 923.618 (od tega 587 758 ur v industrijskih dejavnostih). Konec februarja je bilo na Tržaškem v rednem delovnem razmerju 92.471 ljudi, to je 3,3 odst. več kakor konec februarja 1972. Na spisku brezposelnih delavcev pa je bilo ob istem času 3.496 ljudi, to je 0.3 odst. manj kakor pred letom dni želne prispevke za razvoj kulturnih dejavnosti. Zakon je bil namreč objavljen v Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine štev. 13, ki je izšel pretekli četrtek. Zakon daje na razpolago po 800 milijonov lir na leto od letošnjega leta do vključno leta 1977, poleg tega pa še po 50 milijonov lir v korist občinam za gradnjo, odkup in opremo tako imenovanih «kulturnih središč*, ki bodo delovala v prid določenih ozemeljskih ali etničnih skupnosti. Sprejet zakon o lekarniški oskrbi za kmetovalce, trgovce in obrtnike Na petkovi seji je deželni odbor na predlog odbornika za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Stop-perja sprejel zakonski načrt, ki razteza lekarniško oskrbo na neposredne obdelovalce, trgovce in obrtnike ter na njihove družinske člane. Danes se bo o novem zakonu izrekla še pristojna itretja) posvetovalna komisija deželnega sveta. Upokojenci, ki pripadajo omenjenim trem kategorijam, že uživajo lekarniško oskrbo, sedaj pa bo ta ugodnost zajela tudi aktivne člane treh kategorij. Deželni odbor meni, da bo ugodnost stopila v veljavo julija letos ter je zato namenil za letošnje posege na tem področju vsoto 300 milijonov lir, za prihodnje leto, za leto 1975 in za leto 1976 pa je predviden izdatek po 600 milijonov lir. • Šolsko skrbništvo sporoča, da je bil rok za vlaganje prošenj za ureditev, premestitev in nova imenovanja na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom podaljšan do 20. t. m. Sklenjeno gostovanje SAG po slovenski Istri Z nedeljsko popoldansko predstavo v Šmarjah z Javorškovo farso «Povečevalno steklo» je Slovensko amatersko gledališče v Trstu sklenilo gostovanje po slovenski Istri, ki ga je priredila Zveza kulturno prosvetnih organizacij iz Koma. To je že drugo daljše gostovanje onstran meje, ki ga gledališče prireja, odkar je bilo ustanovljeno. V začetku letošnje sezone je gostovalo v sežanski občini s komedijo «Cvetje hvaležno odklanjamo», to pot pa je gostovalo v štirih različnih krajih koprskega območja in sicer na škofijah, v Slovenskem Gra-čišču. Dekanih in Šmarjah. Mladi gledališki ansambel je bil povsod deležen toplega in ponekod prav ganljivega sprejema, saj si je na priliko v Gračišču ogledalo predstavo kar 320 gledalcev, kar je pravi rekord, v Šmarjah pa so prvič po trinajstih letih imeli gledališko predstavo. Predstavo «Povečevalne-ga stekla» si je na Koprskem o-gledalo skupno 734 gledalcev, po vsaki predstavi pa so se člani ansambla in gostitelji zadržali ob o-mizju v prijetnem pomenku in pesmi. Volitve niso bile nikakršen «referendum» !Moroteici do sedai ohranili , ..ii. i vi . v stranki relativno večino ampak mejnik v boju za kmečke pravice Brez posebnih volilnih premikov ■ Umerjena volilna kampanja ■ Uveljavlja se težnja po enotnem nastopanju ■ Zagotovljen prispevek dežele pri nakupu zdravil V goriški, videmski in pordenon-ski podrajini so v nedeljo izvolili občinske kmečke bolniške blagajne. V razmaku dneh tednov se bodo sestali novoizvoljeni odborniki ter izvolili svoje predsednike, ki bodo sestavljali pokrajinsko bolniško blagajno. V goriški pokrajini volitve niso prinesle bistvenih sprememb. Bo-nomijanska organizacija Coltivato-ri diretti je obdržala tiste občine, ki jih je imela poprej. Po slovenskih vaseh ni bilo v splošni usmeritvi nikakršnih sprememb. Coldi-retti je na 247 volivcev v občini Gorica prejela 202 glasova, Kmečka zveza pa 39 (šest glasovnic je bilo belih), v občini Doberdob je od 31 glasov prejela Kmečka zveza 17, Coldiretti pa 14 glasov, v Števerjanu je od 77 glasov prejela Coldiretti 47, Kmečka zveza pa 26 glasov (štiri glasovnice so bile bele). V Sovodnjah je 59 volivcev glasovalo za enotno listo, ki so jo sestavljali pripadniki ene in druge organizacije. Enotno listo so predstavili že na poprejšnjih volitvah. Alleanza Contadinj je dobila v Gradišču 52 glasov, Coldiretti pa 15. V nekaterih drugih furlanskih občinah so se prav tako uveljavile enotne liste. V Fossalo-nu se je prvič predstavila Alleanza Contadini ter med približno 100 člani prejela 30 glasov. Uveljavitev Alleanze med kmeti v Fossa-lonu, ki so si zemljo odkupili, je pripisati predvsem kmetovalcu Benvegnu, ki je iz Coldiretti prestopil v Alleanzo. Benvegnu je bil predsednik «3 P» za cel Veneto in ga je Coldiretti grdo napadla zaradi njegovega prestopa. Volitve v kmečke bolniške blagajne niso bile toliko pomembne za zmago ene ali druge liste, kolikor za uveljavljanje kmečkih zahtev. Med sedanjo volivno propagando skoraj ca ni bilo polemičnih nastopov, zlasti ne v stranki Kmečke zveze in Alleanze Contadini. Poglavitno težo sta ti dve organizaciji posvetili mobilizaciji kmetov za ureditev odprtih socialnih vprašanj. S tem v zvezi velja omeniti novico, da bo deželni svet še pred svojo zapadlostjo razširil farmacevtsko pomoč na kmete. To so potrdili po zaključku sestanka, katerega se je udeležila enotna delegacija kmetov in načelniki političnih skupin v deželnem svetu. Seveda bo potrebna še dolga in naporna pot, da se bodo kmetje samostojno in brez predsodkov sporazumeli o načinu svojega boja, da bi dosegli pravice, ki jih drugi imajo, in da bi postali dejavnik v življenju naše družbe. Ta pot vodi skozi težave piri sestavljanju enotnih list, skozi enotne akcije, skozi premagovanja ostankov preteklosti. Zaradi tega pravimo, da sedanji volilni rezultati niso važni po svojih številčnih dosežkih, kot so važni po stopnji dozorevanja kmečke zavesti. Volitve torej niso bile nikakršen «referendum», ampak samo etapa pri uveljavljanju pomembne gospodarske kategorije, v kateri so naši ljudje še vedno številčno dobro zastopani. Ob tem velja zapisati še rno ugotovitev. Volilna udeležba po slovenskih občinah je bila nadvse presenetljiva, zlasti če upoštevamo izredno slabo vreme, ki je zavladalo ravno v nedeljo, in visoko poprečno starost slovenskih kmetov. prihodnji teden, pred začetkom šolskih počitnic. Pokrajinska uprava se tudi drugače zanima za proslavo 25. aprila. Njeni zastopniki bodo položili venca na partizansko pokopališče na glavnem pokopališču in pred spomenik v židovski sinagogi. Najbrž bo pokrajinska uprava tudi s primemo svečanostjo počastila ta praznik. Na Goriškem propadla levosredinska politika Vodstvo posoške federacije KPI je obravnavalo politični položaj na Goriškem. Na tem sestanku so komunisti ugotovili, da je prišlo do krize v levosredinski koaliciji v Tržiču, Gradežu in Krminu in da istočasno vlada precejšnji nesporazum v levosredinski koaliciji v pokrajinski upravi zaradi psihiatrične oskrbe. To pomeni, po mnenju vodstva KPI, propad levosredinske politike. Vzrok za to je nesposobnost levosredinske koalicije, da bi rešila vprašanja gospodarskega, socialnega in splošnega razvoja naših skupnosti. Levosredinska deželna politika je ustvarila tudi v naši pokrajini vrsto nasprotij, nadaljuje poročilo KPI, zaradi česar niso levosredinske uprave zmožne rešiti razna vprašanja. Vodstvo posoške KPI je mnenja, da je treba ustvariti novo obliko gospodarskega in socialnega razvoja, ki mora biti v alternativi s tem,^ ki so ga predlagali v krogu deželne leve sredine. To obliko je moč ustvariti le ob podpori vseh sil, ki so vezane na delavske množice. Danes opoldne brez avtobusov Uslužbenci mestnega avtobusnega podjetja ATI, ki deluje v okviru občinskih podjetij v Gorici, bodo danes stavkali od 10. do 13. ure. V tem razdobju ne oedo vozili mestni avtobusi. Stavka spada v okvir deželne stavke uslužbencev prevoznih podjetij ki se borijo za boljšo delovno pogodbo od tiste, ki je zapadla ob koncu lanskega leta. Goriški srednješolci obiščejo prihodnji teden tržaško Rižarno Goriški srednješolci bodo prihodnji teden obiskali tržaško Rižarno. Pokrajinska uprava je pripravila obisk tega koncentracijskega uničevalnega taborišča. V Trst bo šlo po pet dijakov vsake višje srednje šole na Goriškem. Spremljali jih bodo profesorji in nekateri zastopniki pokrajinske uprave. Obisk Rižarne spada v sklop proslav ob 26. aprilu, prazniku odporništva. Dijaki bodo šli v Trst ciiiiiiiiiiiuiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiii!iiiiiitiiiiiimiiiiiiiniiiituinitiiiitiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiinnilimiu V NEDELJO POPOLDNE V MARIJINEM DOMU Ljubka zaključna prireditev učencev osn. šole v Rojanu dalci so jih ob koncu nagradili z burnim ploskanjem. Po nastopu u-čencev 5. razreda, ki so tudi recitirali nekaj poezij, so vsi učenci skupaj zapeli nekaj pesmic in s tem je bilo prireditve konec. Med najmlajšimi gledalci so bili nekateri tako zaverovani v dogajanje na odru, da se nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je prireditev končana. Neka dveletna deklica je prepričevala svojega štiriletnega sobesednika: «Ne, ne, ni še konec, bo še, bo še». Njeno prigovarjanje pa ni priklicalo na oder malih igralcev. Kdo bi jim pa zameril, saj so morali pospraviti velik krožnik sladkih krofov. Kdor pa je že pojedel svojo porcijo je imel opravka z odpiranjem zavojčkov, ki jih je dobil na srečolovu. Splošno je znano, da__ ob Otroci osnovne šole v Rojanu so v nedeljo priredili v Marijinem domu zaključno šolsko prireditev. To se nekam čudno sliši, ko je konec šolskega leta še tako daleč, a nič za to: mamice, očetje, bratci in sestrice, none in nonoti nastopajočih, ki so skoraj do zadnjega kotička napolnili malo dvorano, so navdušeno ploskali malim igralcem in pevcem. Na sporedu je bilo šest točk in sicer trije prizorčki, dve recitaciji in na koncu še zbor, v katerem so nastopali učenci vseh petih razredov. Na žalost je ena točka odpadla, ker je dijak 4. razreda, ki je v igrici «Gozdni možjen imel glavno vlogo, v soboto popoldne nenadoma zbolel za rdečkami. Prvi so nastopili učenci 2. razreda z igrico tVesele številke». Sledili so jim «piščančkh 1. razreda.' taki priliki Starši kaj radi sežejo ki so recitirali nekaj pesmic in v žep in kupijo nekaj srečk tako : - t. !i -n rt n v n rt iti spet je bil na vrsti prizorček, ki so ga pripravili dijaki 3. razreda. Ti so bili najbolj sproščeni in gle- da je bilo za vse dovolj nagrad in zaposlitve z ... odvijanjem paketov. Priprave goriške PSI na deželne volitve Socialisti se pripravljajo na deželne volitve, ki bodb letos juni- ja. Pokrajinski odbor PSI se je v nedeljo sestal v Tržiču, predsedoval mu je tajnik dr. Sergio Se-mola. Na sestanku je bil govor o potrebi po določenih kandidaturah. Predloge bodo dale krajevne sekcije socialistične stranke, o celotni listi pa bo odločalo pokrajinsko vodstvo. Volivni program bodo uskladili z deželnim volilnim programom stranke. Pobiranje davkov v Sovodnjah in Števerjanu Na občini v Sovodnjah boao danes od 8. do 12. ure pobirali davke od tistih domačinov, ki ne žele priti med tednom na goriško davkarijo. Podobno bodo za števerjansko področje pobirali davke jutri, v sredo, 11. aprila, od 8. do 12. ure na županstvu v števerjanu. Na nedeljskih kongresih so bazisti dobili precej gla-sov - Dorotejci nepričakovano na tretjem mestu Morotejci so ohranili relativno zisti zasedli prvo mesto. V Gradi- večino v posoški krščanskodemo-kratski stranki in jo bodo najbrž še okrepili v prihodnjih dneh, ko bodo kongresi v preostalih sekcijah KD. Kongresi so bili do sedaj v sedemnajstih sekcijah (od skupno 35) s skupno nad 2.000 člani stranke. Vseh članov je 3.065. zaradi česar lahko ugotovimo, da se ti rezultati tičejo dveh tretjin članov. Morotejci imajo 734 glasov in 35,59 odistotka, sledijo jim bazisti s 605 glasovi in 29,34 odst. Na tretjem mestu so nepričakovano dorotejci s 352 glasovi in 17,07 odst., na četrtem pristaši «forze nuove» z 299 glasovi in 14,50 odlst., na zadnjem, petem mestu, pa centristi z 72 glasovi in 3,49 odst. Do naglega skoka bazistov je prišlo na skupščinah, ki so bile v soboto in v nedeljo. Skupščine so bile v Dolenjah, štarancanu, Pieri-su, Ronkah, Gradežu, Gradišču in Koprivi. V Gradežu so dobili bazisti 174 glasov, sledijo jim morotejci z 78 glasovi, vsi ostali pa imajo komaj 41 glasov. Tudi v Ronkah, v Štarancanu in v Dolenjah so ba- šču so nepričakovano zmagali dorotejci, v Koprivi in Pierisu pa morotejci. Volitve morajo biti še v 18 sekcijah, vendarle sta številčno močni le goriški sekciji Center in Mon-tesanto. Vse ostale so v majhnih vaseh. Razstave V galeriji «11 Torchio« v Ulici Ma-meli razstavlja vrsto del tržaški slikar Jože Cesar. Galerija je odprta vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Cesar bo razstavljal do 21. aprila. a Razna obvestila Roditeljski sestanek na enotni srednji šoli v Gorici bo v četrtek, 12. t m. ob 18. uri na sedežu v Ulici Randaccio. Ravnateljstvo vabi starše, da se ga udeležijo v čim večjem številu. ŽUPAN VERSACE VRŠI LE VSAKDANJE POSLE Občinska kriza v Tržiču se lahko reši le v sodelovanju z okoliškimi občinami KD skuša dobiti podporo drugih levosredinskih strank ■ Socialisti in komunisti za odprto politiko do okoliških občin Bodo socialdemokrati pristali na demokrščanske pogoje ■ V Tržiču so medi zastopniki raznih strank v teku telefonski in osebni stiki, po katerih bi lahko prišlo do uradnih medstrankarskih pogovorov. Župan Versace in de-mokrščanski odborniki so namreč podali ostavko, odbor se sestaja le za urejevanje vsakdanjih poslov. Krščanski demokrati so povabili na štiristranske {»govore socialiste, socialdemokrate in republikance. Le slednji so doslej pozitivno odgovorili. Socialdemokrati hočejo popolno ostavko sedanjega odbora, istočasno se pogovarjajo s socialisti. Zastopniki tržiške PSI pa so navezali stike v občinskem merilu s komunisti kot s socialdemokrati in v okoliškem merilu z občinami, ki so vse v rokah levičarskih strank. Medtem ko je tržiška KD mnenja, da je moč ustanoviti v tem mestu levosredinsko upravo, se socialisti zavzemajo za tesno sodelovanje z občinami v tržiškem oko- lišu. To, ker so mnenja, da je so v bolnišnici sprejeli na razvoj Tržiča neposredno povezan z j zdravljenj. zaradi zloma nc 20 dni katerih lllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIlllllllllINtllllllllllllllllllllFnilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Kmečke volitve v slikah Volilne komisije v Doberdobu,. Sovodnjah ln Števerjanu, ki so v nedeljo izvedle volitve v kmečke bolniške blagajne razvojem okoliških občin. Proti taki koncepciji pa se je tržiška KD več let borila in le v zadnjem času je župan Versace spremenil to gledanje na okoliške občine. Da bi bil položaj še bolj zapleten prihajajo vesti, da misli sedanji predsednik upravnega sveta industrijske cone Nazario Romani kandidirati na bližnjih deželnih volitvah in spodriniti deželnega svetovalca odv. Ginaldija. Ta je pristaš bazistov, ki so v Tržiču izgubili precej glasov na nedavnem kongresu, Romani pa je morotejec in ima najbrž zaupanje deželnega odbornika Tripanija. S tem v zvezi krožijo tudi določene govorice v zvezi z zamenjavo drsedanjega župana Versaceja s človekom, ki je bliže Romaniju. Položaj je vsekakor zelo zapleten. Prebivalstvo Tržiča in njegove okolice želi modeme službe in servise in te je mogoče dobiti le na konzorcialni način. Konzorcij pa bo moč ust -n'■vit' 'e ob sorie’ova-nju med upravitelji različnih občin, ne glede na njihovo strankarsko - politično opredeljenost. Pravilnik prvega, avtobusnega konzorcija je že sprejet, z-radi čt-ar bo začel konzorcij kmalu delovati. reber; drugega so le obvezali. Nobenega sledu o morilcu upokojenke iz Tržiča Preiskovalni organi v Tržiču so v soboto in nedeljo zaslisah \ tč kot štirideset oseb, da bi izvedeli kaj novega o brutalnem umoru 66-letne upokojenke Caterine Mi-niussi iz Tržiča. Zaslišali so predvsem tiste osebe, ki bivajo v četrti, kjer je stanovala ženska. Do sedaj ni prišlo nič novega na dan. Vse kaže, da bodo morali organi k ve-ture in karabinjerjev razširiti krog preiskav. V PRVIH VČERAJŠNJIH URAH Iz StL5i:S££iit'j»iC0 Godina ukradli štiri milijone Sir štiri milijone lir, inkaso zadnjih dveh dni, so neznanci ukradli včeraj ponoči iz železne blagajne, ki je bila v pisarni samopostrežne trgovine De-spar-Godina v Ul. Capuccini. Neznanci so vdrli v trgovino z dvoriščne strani. Na dvorišče so prišli, potem ko so najbrž preskočili zidove, nato so vdrli skozi zadnja vrata trgovine. Sledovi kažejo, da so dobro vedeli kaj hočejo, šli so naravnost v pisarno, kjer je bila, skrita za lesenim panojem. vzidana majhna železna blagajna. Odstranili so pano, nato pa z dletom in krampom izdrli najprej blagajno iz zida, nato pa jo razbili in odorli. Iz blagajne so odnesli štiri milijone lir, v njej pa so pustili čeke in druge vrednostne papirje. Za spomin so na mizi v pisarni pustili kladivo, dleto in kramp. Stanovalci v prvem nadstropju so slišali okrog četrte ure zjutraj razbijanje v trgovini. Niso pa temu pripisali posebnega pomena, kajti lastnika in pomočniki so večkrat že zgodaj na delu. Eden izmed lastnikov, Cario Godina, je prišel v trgovino nekaj po 6. uri in takoj opazil, da nekaj ni v redu. Takoj so obvestili o vlomu orožnike, ki sedaj stvar preiskujejo. Ob zaključku lahko povemo še eno zanimivo: nočni čuvaj je šel tod mimo ob 2. uri. Tedaj ni opazil ničesar sumljivega. GLASBENA MATICA — Sezona 1972 - 73 V soboto, 14. aprila ob 20.30 v cerkvi sv. Ignacija v Gorici Kr*;/”tot rPKPSTPA C - ■ — Dirigent Oskar Kjuder Solist HUBERT BERGANT orgle Vljudno vabljeni. Vstop prost- Iz mestne bolnišnice V Ul. V. Veneto, pred zavodom INAM, je avtomobilist podrl 87-letnega upokojenca Francesca Franco iz Ul. Orti 8, ki je nameraval prečkati cesto. Moža so sprejeli v splošno bolnišnico na 15 dni zdravljenja zaradi verjetnega zloma ključnice in drugih lažjih udarcev. V bolnišnico so sprejeli tudi 34-letnega delavca iz Vileš Armanda Bertossija, ki si je v svoji vasi zlomil levo ramo pri prometni nesreči, ko ga je avtomobilist podrl in ga vrgel na tla z mopeda. Zdravil se bo 20 dni. Carmen Cumar vd. Brumat, 84-letna upokojenka iz Redipuglie in 40-letni Leonardo Vapellari iz Vidma sta se ponesrečila v avtomobilski nesreči pri Gradišču. Prvo I/ ”oriški'<>!t «11 -i l ? «’• n • ■ • • -i ,ira*la KuJSTVA: Gianpaolo Minatti. Ales-sendra Colonello. Valentina Fogal, Marko Ljubič, Pamela Tumburus. SMRTI: upokojenka 80 'etna Ida Domini, upokojenka 85-Ietna Angiolina Grion vd. Sfiligoj, upokojenec 82-letni Anacleto Tonin. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «11 Decamerone nero». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.30—22.00 «L’udienza». C. Cardinale in U. Tognazzi. Barvni film. CENTRALE 17.15—21.30 «1 magnifici sette cavalcano ancora*. L. V. Cleef in S. Powers. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Le pic-canti avventure dei tre moschet-tieri*. P. Grosf in N. Pilar. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. MTTORIA 17.15—22.00 «Roma bene». V. Lisi in N. Manfredi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. / rzi c AZZURRO 17.30 «Saffo». Barvni film. EXCEI.SIOR 16.00 «Fango. sudore e polvere da s paro*. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Nel buio del ter-rore». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Serafino», italijanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Hrup v avtobusu; angleški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Tigri iz Malezije* italijanski barvni film — ob 20. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! DEŽURNA LEKARNA V UORIC1 Danes ves lan m nonov je ležuma lekarna Marzini, Korzo Italija 89 tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg Republike tri. št. 72341. ZADELA GA JE SRČNA KAP V NEDELJO DOPOLDNE V NJEGOVI VILI V KRAJU MOUGENS S smrt/o Pabla Picassa je človeštvo izgubilo enega najveijib likovnikov v vsej zgodovini v y Po rodu je bil Spanec, vendar je domovino zapustil še mlad - Leta 1934 se je vrnil v Španijo, vendar le za malo čaša kajti deželo je podjarmil fašizem, ki mu je Picasso napovedal boj - Prav sedaj je Picasso pripravljal novo razstavo V nedeljo je v svoji razkošni vili «Notre Dame de Vie» v Mougin-su v bližini francoskega mesta Vallauris umrl veliki umetnik Pablo Picasso. Njegov zdravnik dr. Rance je rekel, da je Picasso umrl ob 11.40, vest o njegovi smrti pa se je razširila okoli 15. ure, že ob 17. uri pa je francoska televizija prekinila program in posvetila daljšo «spominsko reportažo* velikemu umetniku, ki je umrl malone pri delu. Pabla Picassa je zadela srčna kap v trenutku, ko je vstajal, toda za človeka, ki bi bil 25. oktobra letos slavil svoj 92. rojstni dan, lahko mirne duše rečemo, da je umrl pri delu, saj tisti redki umetnikovi prijatelji, ki jim je bilo v zadnjem času dovoljeno, da so ga obiskali na njegovem domu, vedo povedati, da je tudi zadnje dni zelo vneto delal, kajti pripravljal je kar dve razsta- vi in sicer eno veliko razstavo v Avignonu, drugo pa prav tako pomembno v Nizzi. še pred nedavnim je Picasso izjavil, da bo s svojo novo veliko razstavo v Avignonu presenetil. Tisti pa, ki so njegova najnovejša dela videli, trdijo, da bi to ali da bo to zares velika razstava, ker da je Picasso pripravil nič manj kot 200 del. Tolikšno število del za eno razstavo je tudi za ustvarjalca, kakršen je bil Picasso, zelo veliko. Posebno pa zato, ker je Picasso lani decembra hudo zbolel. Pravzaprav je to bila preprosta gripa, toda pri obilnih 90 letih je tudi takšna bolezen nevarna in ko se je Picasso vrnil iz neke ameriške klinike na periferiji Pariza, je cesto bolehal, hkrati pa delal z vso vnemo, tudi pozno v noč. V zadnjem času so se že razširile vesti, da je Picasso bolan, celo da je umrl, toda njegova vnema je vse te govorice demantirala. Kljub tem govoricam in demantijem, pa je v nedeljo popoldne vest o njegovi smrti presenetila in marsikoga pretresla. S smrtjo Pabla Picassa je namreč svet izgubil velikega umetnika in velikega človeka. Pablo Picasso se je rodil 25. oktobra 1881 v Malagi v Španiji kot sin slikarja in učitelja risanja Joseja Ruiza Blasca. Ime Picasso si je veliki umetnik nadel po materi Mariji Picasso Lopez. Ime si je nadel okoli leta 1900. Čeprav bi se iz gornjega zdelo, da se je odpovedal očetu, da bi bolj uveljavil mater, je res, da se je vsaj deloma posvetil očetovemu poklicu, le da ni ostal neznaten slikar in brezpomemben učitelj risanja, pač pa je postal velikanski umetnik in učitelj tolikerim umetnikom zadnjih desetletij. Že v otroških letih se je začel ukvarjati s slikarstvom in v muzeju v Malagi, torej v njegovem rojstnem mestu, visi slika, ki jo je naslikal Pablo Picasso, ko je bil star šele deset let. S šestnajstim letom se je Pablo Picasso vpisal na madridsko umetniško akademijo, vendar je bolj malo obiskoval predavanja, pač pa je bil neprestani gost slovitega madridskega Prada, kjer je samostojno proučeval velike umetnike. Picasso se je odpovedal, rekli bi raje je zavrgel akademizem in začel slikati tako, «kot mu je velevalo srce*. Že v teh mladih letih Picasso ustvarja nekakšno svojo šolo, ali če hočemo vsaj svoj stil in tako nastane njegova visoko cenjena sinja doba», ki se leta 1904 spreobrne v tako imenovano «rožnato obdobje*. V tem času se Picasso druži z znanimi umetniki tedanje dobe, ko odkrije Cesanna, ko spozna Matissa, ko druguje z Braqueom, ko proti koncu prvega desetletja našega stoletja prehaja v kubizem in sicer do leta 1912 v tako imenovani «analitični kubizem*, nato pa v «sintetični kubizem*, ki se zavleče tja do 1920 in še čez. V tem času, pravzaprav že od 1901, živi Pablo Picasso v glavnem v Parizu, kjer se zbirajo najbolj znani likovni ustvarjalci tedanje dobe. V tem vzdušju izrednega kulturnega ustvarjanja pa zadene Evropo in svet veliko zlo, prva svetovna vojna, ki močno vpliva na vse ustvarjalce, tudi na Picassa, vendar veliki umetnik, v družbi drugih velikih sovrstnikov, razmeroma na lahko prebrede to zlo, ker je v tej dobi njegova ustvarjalnost zelo široka, saj se ukvarja s slikarstvom, kiparstvom in scenografijo. In tako v neprestanem ustvarjalnem zagonu dočaka Picasso leto 1934, ki je zanj eno izmed mejnikov v njegovem dolgem življenju. Ker je Picasso zapustil Španijo še mlad in se je le redko kdaj in za malo časa vračal v Malago, je praktično začenjal odkrivati svojo domovino šele sedaj in se je zanjo navdušil, posebno, ker je prenehala biti nazadnjaška dežela preteklosti in se kot republika začela naglo razvijati. Španska republikanska vlada je poverila Pablu Picassu visoko čast, sredi leta 1936 ga je imenovala za direktorja slovitega muzeja Prado v Madridu. Toda leto 1936 je tudi leto Francove protirevolucije, ko se je začela tragična triletna državljanska vojna, ki se je 1939. leta končala s porazom španske republikanske vojske in je nad Picassovo domovino zavladala fašistična diktatura. Picasso se je tedaj zaklel, da se v svojo domovino ne bo vrnil, dokler ne bo spet svobodna. Svoj bes do fašizma je Pablo Picasso izrazil v enem svo- jih največjih del, v sloviti sliki Bombardiranje Guernice, v temperi, ki prikazuje zločin nacističnega letalstva, ki je 28. aprila 1937. leta do tal porušilo majhno baskovsko mestece Guernico. Bil je to prvi primer totalnega uničevanja naseljenega kraja, kil je to prvi primer totalne vojne, ki so jo nacisti in fašisti v drugi svetovni vojni po tem zgledu nadaljevali nad raznimi mesti, kot npr. nad Varšavo, Beogradom, Londonom in povsod, do koder so dospeli. Za Španijo, torej po zlomu demokratičnih sil španske republike, je prišla na vrsto druga svetovna vojna, ki jo je Picasso doživel v vsej njeni krutosti. Odtod nekaj njegovih del, med katerimi tudi sloviti «PokoI». Ob zaključku druge svetovne vojne se je Picasso, ki je bil v svoji umetnosti vedno angažiran, an- gažiral tudi v svojem javnem življenju. Vpisal se je v francosko komunistično partijo. V zvezi s tem je rekel: «Moj vpis v komunistično partijo je logična posledica vsega mojega življenja*. Kot velik umetnik in kot komunist se je Pablo Picasso zavzemal za mir v svetu in sodeloval na primer tudi na svetovnem kongresu razumnikov v Wroclawu na Poljskem leta 1948, leta 1949 pa je za svetovni kongres za mir na svetu naslikal slovitega «Goloba miru», ki je postal simbol borbe za mir v svetu. Žal pa je moral Picasso naslikati leta 1950 tudi «Pokol v Koreji*, kajti prav tedaj je izbruhnila korejska vojna, iz leta 1952 pa izhaja njegovo drugo podobno delo «Vojna in mir*. Od leta 1960 je živel Pablo Pi- (Nadaljevanje m 6. strani) V Križu ustanovili društvo staršev osnovnošolske dece Tudi v Križu so se starši šolarjev osnovne šole in prijatelji mladine sploh organizirali v združenje. V četrtek zvečer so se na državni osnovni šoli «Albert Sirk» zbrali številni starši kriških otrok in predstavniki šole na ustanovni občni zbor «Združenja staršev otrok o-snovne šole in prijateljev mladi-ne». Da je bila potreba po tej organizaciji občutena, dokazuje dejstvo, da se je občnega zbora udeležilo razmeroma veliko ljudi, kar nam z druge strani pove, kako je našemu človeku slovenska šola pri srcu. Občni zbor je v imenu pripravljalnega odbora začel učitelj Anton Kostnapfel, ki je pozdravil navzoče in še posebej goste. Sledil je nato pozdrav didaktičnega ravnatelja E-gidija Strnada. V imenu staršev kriških šolarjev je zborovalce pozdravil Emil Sedmak, nakar je prof. Ivan Artač obširneje spregovoril o ciljih in namenih združenja in je pri tem navedel nekaj misli in izkušenj, saj je prof. Artač v odboru podobne organizacije na šoli pri Sv. Jakobu in predsednik združenja na višji slovenski šoli pri Sv. Ivanu. V imenu pripravljalnega odbora je kriški učitelj Anton Kostnapfel podrobneje razčlenil predloženi pravilnik združenja, ki je sestavljen iz enajstih členov in govori o na- ................................................ Nekaj zanimivosti o arheoloških raziskovanjih v Jugoslaviji Od kdaj najstarejša mesta v Bosni in kdo so bili njihovi graditelji Proces urbanizacije seje začel že nekaj stoletij pred prihodom Rimljanov Ošaniči, naselje še iz bronaste dobe - Deželni muzej v Sarajevu star 85 let Arheološka raziskovanja v Bosni in Hercegovini so stara najmanj kot deželni muzej v Sarajevu, ki pravkar praznuje 85-letni-co svojega obstoja. Zahvaljujoč tem raziskovanjem, so se rešili pred grožnjo, da bi propadli, mnogi dragoceni spomeniki tamkajšnje materialne kulture in je bilo obenem izpopolnjeno znanje o zgodovinskem razvoju teh krajev od paleolitika do srednjega veka. Raziskovanjem na področju arheologije so se v novejšem času, poleg deželnega muzeja v Sarajevu, pridružili še nekateri regionalni in področni muzeji, od 1. 1970 naprej pa tudi Akademija znanosti Bosne in Hercegovine. Vse te inštitucije vlagajo dokajšnje in resne napore v to, da bi v tem našem obdobju, obeleženem z intenzivno izgradnjo in naglo urbanizacijo, ki marsikje grozita izbrisati sledove preteklih epoh, rešile to, kar se še da rešiti, da bi nadalje izpopolnile muzejske zbirke, arheološko znanost pa o-bogatile z novimi spoznanji ter odkritji. Preteklo leto je bilo po inten- zivnosti arheološkega raziskovanja slabše od prejšnjega. Razlogi: nekateri pomembni raziskovalni podvigi so bili zaključeni nekoliko prezgodaj, a zaradi reorganizacije republiških ustanov za finansiranje znanstvenih dejavnosti so bili novi načrti prekrasno vzeti v pretres. Navzlic takim pogojem in skromnim sredstvom so arheološka raziskovanja potekala na več krajih, med temi so bila zlasti pomembna ona v Podu pri Bugojnu, v Ošaničih pri Stocu ter v banjaluškem Kastelu. Sistematično arheološko raziskovanje Poda pri Bugojnu je bilo opravljeno v razdobju od 1. 1963 do 1972. Ugotovljeno je bilo, da naselje v tem kraju sodi v pozno bronasto in železno dobo. Ustanovljeno je bilo enkrat konec drugega tisočletja stare ere, nakar je življenje tu potekalo napretrgoma polnih tisoč let. Naselje je bilo postavljeno na robu visoke terase nad reko Poričnico, in to na relativno majhnem prostoru. V začetku železne dobe (konec VHI. ali %• ■'jata*. 11 Del velike tempere iz leta 1937 « naslovom «Bombardiranje Guernice* v začetku VII. stoletja stare ere) je bil storjen velik gradbeniški podvig za utrditev naselja. Na severni, severovzhodni in severozahodni strani, od koder je edino bil mogoč pristop, je bil izkopan globok in širok rov, nakar je bil z izkopano zemljo postavljen masiven obrambni zid. Odtlej se je naselje še hitreje razvijalo in ima že sredi prvega tisočletja stare ere vse značilnosti urbanistične skupnosti, ki predstavlja e-konomski, kulturni in politični center širše regije. Pravilen razpored hiš in komunikacij, obstoj trga, načrtna izgradnja ter relativno razvita e-konomika naravnost presenečajo, tembolj, ker je bilo prej razširjeno rrinenje, da v Bosni do prihoda Rimljanov sploh niso obstajala mesta. Omenjena raziskovanja so, nasprotno, pokazala, da se je proces urbanizacije na tem ozemlju začel že nekaj stoletij prej. In — kar je pri tem še zlasti pomembno — ta proces se je odvijal povsem samostojno, kot posledica avtohtonega razvoja kulture brez tujih vplivov od drugje. Raziskovanja v tem kraju je organiziral deželni muzej Bosne in Hercegovine v Sarajevu. Raziskovanja, ki so jih bili začeli pred nekaj leti v Ošaničih pri Stocu v Hercegovini, je lani nadaljevala arheološka ekipa Deželnega muzeja BiH, pod vodstvom dr. Zdravka Mariča, višjega znanstvenega sodelavca. Raziskovanja so pokazala, da gre za ostanke močno utrjenega mestnega naselja, ki se je razvijalo v zgodni železni dobi oziroma od četrtega do prvega stoletja stare ere. Sodeč na osnovi najdenih predmetov, zlasti keramičnih izdelkov, se je življenje tu odvijalo še prej, že v bronasti dobi, potem pa je nenadoma naglo prenehalo okrog 1. 50 stare ere, ko je bilo mesto najbrže porušeno in požgano. Bližina grških mest, razvrščenih ob jadranski obali, je vsekakor tudi vplivala na razvoj in oblikovanje mesta. Vendar to v nobenem primeru ni bilo kak grški emporij, marveč naselje avtohtonega ilirskega prebivalstva. Ošaniči so pravzaprav imeli dva dela, utrdbo in mesto v ožjem pomenu besede. Utrdba je bila postavljena na strateško zares dobro izbranem mestu, na planoti, ki se strmo dviga nad rečico Radimljo. Ob treh strani je povsem nepristopna. Tam, kjer je pristop edinole mogoč, so bili postavljeni masivni obrambni zidovi, izgrajeni iz velikanskih blokov tesanega kamna. V Ošaničih so doslej našli večje število keramičnih ostankov, več primerkov ilirskega orožja in nakita, več kovancev z napisom Daorsen in Balaios, ki so jih kovali domači ilirski vladarji. Lani so našli tudi majhno glavico črnke izdelano iz poldragega kamna. Muzej Bosanske Krajine v Banjaluki, pa je lani organiziral arheološka raziskovanja v nekdanji turški trdnjavi Kastel. Dela je vodila dr. Irma Čremošnik, v'šji znanstveni sodelovec Deželnega muzeja BiH v Sarajevu. Raziskovanja so potrdila točnost prejšnjih predpostavk, da je namreč na tem mestu obstaja življenje tudi v mnogo starejših epohah. Pod turškim slojem so arheologi odkrili še sloj iz kasnega srednjega, a pod tem še dva iz zgodnjega srednjega veka. menih in ciljih združenja, o njegovem delovanju, o sestavi vodstva, o nalogah vodstva itd. Pravilnik je bil soglasno sprejet, nakar so sledile volitve odbora združenja, v katerega so bili izvoljeni starši kriške šolske mladine: E-mil in Ivan Sedmak, Ida Purič, Ada Gustinčič, Marija Vidoni, Silvan Košuta, končno še Savina Ver-ginella in Marina Švab ter Niko Sirk kot predstavnik prijateljev mladine in domačega prosvetnega društva «Vesna» in sicer njenega odbora, ki mu je na skrbi šolska mladina. Odbor, ki je bil izvoljen, se za- veda svojih dolžnosti. Zato je tudi sklical prvo sejo že za prih01 \} sredo, kajti združenje, ki se,S^ izkazalo že v drugih krajih, 1 , lahko izredne rezultate. Ne 9l na to, da zahteva moderna s0 vedno več stikov med starsi šolo, je šolstvo pri nas še v P0'5 j. nem položaju, kajti manjšinsko s stvo mora biti čim boljše, m1. učeči se mladini posredova,ti _ct več znanja, hkrati pa vcepljat1 ‘J bežen do lastne kulture in Z®51. ga naroda. To pa je možno ec!' , le ob tesnejšem sodelovanju 771 učitelji in starši. M. M. TOREK, 10. APRILA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Saksofon in elektronske orgle; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Slov. znanstveniki; 19.20 Program za mladino; 20.00 Šport; 20.35 Rossinijev «Mojzes»; 21.30 Pogled za kulise; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Pisan spored; 16.20 Kulturni pregled; 19.30 Kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Dva orkestra; 10.00 Melodije; 11.15 «Equipe 84»; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box: 15.00 Šola; 15.20 Plošče; 16.40 Pevci: 17.00 Program za mladino; 17.45 Pianist dr. Goimir Demšar; 18.00 Orkestri; 19.00 Domači pevci; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petie; 21.30 Srečanja: France SHcrlič; 21.30 Dva orkestra; 22 00 Skladbe Nella Milottija; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popovke; 9.15 Vi in jaz; 11.10 Reportaža; 11.20 Kratki teden: iz Neaplja; 14.00 Četrti program; 15.10 Program za mlad'no; 16.40 Program za otroke; 17 05 Sončni -ca; 19.10 Sindikalno - ekonomska panorama; 19.25 Sopranistka M. G. Piolatto in baritonist G. Ga-linda; 20.20 «Andata e ritorno*; 21.15 Umberto Giordano: «La cena delle beffe*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Iva Zanicchi in Yves Montand: 8.40 in 9.15 Orkestri; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka: «Giuseppe Mazzini*; 10.05 Plošča za poletje; 10.15 Pisan spored: 12.40 «Alto gradi-mento»: 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče: 15A0 Glasbeno sfo-vorni snored; 17.30 Renortoža: 17.45 Telefonski pogovori; 29.10 Ooravljivc': 21.10 Plošče; 22.43 Nadaljevanka: «Quo vadiš*. lil PPr-RAM 9 30 Sammartiniteve skladbe: 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 1215 Glasba skozi čas: 13.30 Vivaldi, Haydn, Schubert in Auber; 14.30 Scarlattiieva «T,a vergine addolorata*: 16.00 Plošče; 17.20 Enotni razred: 17.35 Jazz: 18.45 Šesta celina; 19.15 K°n^e.r^ 20.15 Kaleidoskop; 21.20 V disK0 teki; 22.30 Knjižne novosti- SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, l5;^! 19.30 Poročila; 6.50 Na danasnp dan; 8". 10 Glasbena matineja; • Radijska šola: Naš rod; _10.20 _ vas doma; 12.10 Škerjančeve lodije; 12.30 Kmetijski nasvem 12.40 Domači ansambli; 13$’ * poročajo vam...; 14.10 Trib mladih; 14.30 Bele vrane; U-,. «Na poti s kitaro*; 15.40 Mel . je; 16.00 «Vrtiljak»; 16-40 ' podlistek — A. Beli: Popp; 1 '... Simf. koncert; 18.00 Aktualno5', 18.15 V torek na svidenje!;1' Narava in človek!; 19.00 L® . noč, otroci!: 19.15 Trio J°ZV. Burnika; 20.00 Prodajalna mejo j- 20.30 Radijska igra — *’9C. jj Suffran: V uri pred zoro; * •" lahka glasba; 21.15 P°PevK:s 23.05 B. Andric: Razgled morje; 23.15 Glasba Slavka sterea. ITAL. T«=!_i=VIZIJA 9.30 Šo'a; 12.30 Ž:vljenie v Veliki Britaniji; 13.00 Slikanice- 13.30 Dnevnik: 14.00 Tuji jez*. 16.00 šola: 17.00 Spored z® mlajše; 17.30 Dnevnik: 17 ■' K gram za mladino: 18.45 N® oddaja; 19.15 Obisk v Kre skem muzeju: 19.45 Šnort m ^ kronike; 20.30 Dnevn k; . ' Nihče ne sme vedeti, r.ada A .. ka: 22 00 Besedo imajo soan 23.10 Dnevnik. I! KANAL ho 18.30 Poskusna oddaja zaŽ,alii: neme; 19.00 Kol. (Trke po * v *_}. 21.00 Dnevnik: 21.20 O P°“° : ,. ških cenah; 22.05 Da, ve '. 22.20 Hokej na ledu: Češkoslo^ ška — švedska. JUG TELEVIZIJCU 9 35,. n 09 TV v šol'-: 1fl jsko ščina: 13.35 Svetovno h°^ebi prvenstvo skunine A: _17.n0y: na dela samoupravnih or , Peroci: Nino vam 17.45 E. Peroci: Nino va"' - odstavimo: 18.00 Risanka: ^ zornik: 1R90 Nnši zbori: na- zaik: 18.55 Kako pomagamo^,, .slušnemu in gi"hemu oUok'1-Robert Kennody — ofli.cc ” . TV' 19 45 Risanka; 20 09. 2?_ v dnevnik: 20 25 S TV 9; knlekttoih- 20 35 Diagonal _ n„. N V. Gogoli' Nos - bf,r,^ prvi nizanka: 22 09 J. ThorivaU-korak — Stoletje kirurgo ' fV ' na 14.00 Svetovno prvenstvo v . miznem ten-su: 20 00 P'; v]a!? 20.15 Poročila: 20.30 7-adn Amazonke: 21 00 j01nače' žena* - film: 21 50 Po OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ugo den trenutek za koristne in eko nomične investicije. Uspeh v oseb nih in družinskih zamislih. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pozab ljivost bi utegnila biti nevarna za tekoče posle. Lahko boste dosegli zaželeno spravo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prenagljeni sklepi se bodo maščevali. Potrpežljivost s sodelavci. Idejna nesoglasja z ljubljeno osebo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Danes bi vam utegnilo škoditi vsakršno tveganje. Zapustiti bo treba neki načrt, čeprav se je zdel dober. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odlično razpoloženje za domača opravila. Previdnost bo dala odlične rezultate še pred večerom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zanesti se bo treba samo na lastno sposobnost. Srečni boste v igri Sentimentalna neuravnovešenost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neka novica vas bo zelo razveselila. Izogibajte se nejasnim situacijam. Vaše obnašanje bo vznemirilo ne koga. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Previdnost pri sprejemanju^osti nalog. Kljub težnji po neo boste morali kloniti. do 26- Za vsako ceno izpolnite ob j ^jm*' STRELEC (od 23. 11- o ceno izpolnite ste jo dali. Dinamični stični boste. KOZOROG (od 21. 12. d«. 1.) uviiv/ivvv. - ko pre” Neznačajnost neke osebe prečila spravo, ste jo želeli- krog11 Branko Marušič: VELIKI TOLMINSKI PUNT LETA 1713 S. Čeprav so kasneje pri Strassoldu isto zahtevali, a jim je ta ugodil le pri prvi zahtevi, so, kot kaže, popustili in odšli k ostalim, da sestavijo pritožbo. Medtem pa so v Gorico prišli novi puntarji, predvsem veliko število podložnikov kanalskega gospostva. Uporniki se s pritožbo niso več zadovoljili, pač pa so zahtevali oprostitev vseh davkov, čutili so se močne, sposobne, da ustrahujejo gosposko. Brunetti se je umaknil, potem ko so začeli kmetje rušiti in pleniti Bandlovo hišo na Studencu. Pretili so, da bodo porušili še druge hiše tako devinskega grofa Torreja, ki zaradi svojega vedenja ni bil nepriljubljen med kmeti, ter grofa Strassolda, če ne izpusti prejšnjega dne uietih Tolmincev. V upornem vzdušju, v kakršnem je valovalo goriško mesto popoldne 28. marca 1713, je bilo pričakovati, da bi na kakršenkoli nasilen poseg oblasti, množica lahko silovito odgovorila. Strasscldo zato ni streljal s topom, pač pa se je umaknil na grad in izpustil vse ujete Tolmince, še prej pa je poklical vojaško pomoč iz Gradišča ob Soči. 35 mož s poročnikom in 162 brambovcev je prišlo šele potem, ko so uporniki zapustili mesto. Tu je zopet v Strassoldovem imenu nastopal Brunetti, ki je kmetom proti večeru izročil ujetnike; pri tem so se kmetje obvezali, da se bodo takoj vrnili domov. Brunetti je kmete tudi odvrnil od namere, da porušijo della Torrejevo (Thumovo) hišo na Travniku. Ko pa so pred mestom zahtevali popolno o-svoditev od vseh dacov, so se končno zadovoljili z zagotovilom, ki jim ga je posredoval Brunetti, da bodo preiskane vse pritožbe proti Bandlu, da ta ne bo smel več pleniti njihovega premoženja in da bo vse poskrbljeno, da v bodoče ne bodo drugega plačevali, kot tisto, kar je zapisano v cesarskih ukazih. Toda uporni duh se tedaj še ni pomiril. Strassoldo je sprejel vesti o povezavah Bricev z občinami Loke, Grgar in Kromberk ter zato utrdil obrambo mesta. V Brda in druge kraje pa je razposlal ukaze podložnikom, v katerih jim je naročal «pod smrtno kaznijo in predvsem zato, da ne bi prišli v nemilosti Vašega Veličanstva, ne samo, da se ne pridružijo upornikom, ampak, da se jim morajo dejansko zoperstaviti ter pri tej priliki dati dokaze svoje vedno izkazane zvestobe do cesarske hiše.» 3) Grožnja pa je bila zaman, saj se je 29. marca 171.3. leta 400 do 500 upornikov odpravilo v Števerjan, kjer so porušili hišo barona Tacca in nameravali porušiti hišo Petra Talianuta, ki je pobiral davke za Bandla. Ko pa je ta obljubil 100 cekinov za cerkev, so namero opustili. Iz tega obdobja velikega tolminskega punta so ohranjeni podatki še o nekaterih drugih epizodah. Tako iz Kanala, kjer so kmetje na poti za Gorico dne 28. marca napadli in oplenili hišo Fugulino; tu jih je skušal pregovoriti sodnik Giuseppe Beltrame, ki je med puntarji opazil tudi Valentina Lapanja. Uporniki so 29. marca napadli kanalsko mitnico, istega dne so tudi napadli mitnico v Ročinju. 29. in 31. marca je bil napad na mitnico v Kobaridu, do mitničarja pri soškem mostu v Gorici pa so se uporno obnašali tudi Brici. Kobariškemu mitničarju so pobrali živila in premično premoženje ter denar; živino mu je rešil župnik. Na zahtevo kmetov je mitničar izdal pismeno potrdilo o odpravi novih mitnin in posebej mitnice v Kobaridu. Nekaj dni za tem (2. aprila 1713) in ko so kmetje zapustili Gorico, je glavarjev namestnik ukazal, da naj se gradiščanska vojska vrne; misleč, da je nevarnost minila, so se nekateri kmetje s hribov nad Solkanom odpravili nad hišo vdove Bašin iz Solkana, ki je pobirala davke za Bandla. Glavarjev namestnik je odločil ker ni imel na voljo vojaštva, pa čeprav «čer-nidov», o katerih je v pismu cesarju dne 9. aprila 1713 poročal, da so nezanesljivi — da pošlje v Solkan, da pomiri kmete, jezuita Sodarja, dva kapucina in nekaj meščanov, ki so obvladali slovenski jezik. Uspelo jim je, da so kmete pomirili. V tem prvem razdobju uporniškega gibanja so se sicer kazali še po 28. marcu med kmeti znaki upornosti. Oblast je budno sprejemala vesti o takih namenih. Zbrala pa je tudi nekaj dragih informacij, ki so povezane z uporom. O tem je pisal Strassoldo cesarju že v poročilu z dne 30. marca in nato 7. aprila 1713. Tako je glavarjev namestnik izvedel, «da je občina občini zagotovila, da si pomagajo in združijo v vsakem primeru v zvezi s sedanjimi novimi davščinami ter da jih je bilo Srečne ure v družinskem ^ ) ?° VODNAR (od 21. 1; opravljenem delu obcut? vam c ga zadovoljstva. Uspe o J® zavarovati intimne obe 3) j RIBI (od 20. 2. do 20. ^1«, zaupajte na prvo besT trenutn‘ ki jih komaj poznate, u težav bo izhod težak, m******* iinetje' Gorica ob koncu 17. stoletja med njimi mnogo, ki so bili z grožnjo da jim pozgej ^ in drugače prisiljeni, da pristopijo k upornim Toim^ v®' Malo kasneje (9. aprila 1713) pa je zapisal, da «je Pr pU' čina kmetov, kakor smo mogli opaziti, istega srca in 'jj ut®-sli, in večina se je, kakor smo mogli zaslediti po n£1J ga i^ meljenih poizvedbah, odločila za združitev zaradi s 5)0(}reje' terjevanja in navijanja zakupnika Bandla in njego raj- nih, kar je od leta do leta naraščalo.* 3) Dokler se vs®^° mere pomirile, je tudi glavarjev namestnik prepove ražP°' izvršbo in vojaško pomoč davčnim izterjevalcem, d^.Jasti (g°" slal po deželi posebne okrožnice, da naj lokalne o ^ c®' spostva) in duhovniki razglašajo podložnikom zves °r)rj’,a sarske hiše in jih svarijo pred neredi. Na seji 2. ®P ^ p$$.-pa so goriški odborniki sprejeli ukrepe za primer, pobud1 tarji znova vdrli v mesto; k naglemu ukrepanju JliV.n£ja, G1' že omenjeni napad kakih 400 kmetov iz Tolmina, “ zaui{a' garja in drugod. Grom topov z goriškega gradu naj zal pripravljenost meščanov, da branijo mesto. upom°*. Dogodki ob koncu aprila so pokazali, da je m vaai, ^ med podložniki vse prej kot zlomljena. V uporne jporif’ je vel od predgorij Julijskih Alp do obal Jadranskem (ž so kmetje reševali ali skušali reševati nerešene za e ^rga-preteklosti, predvsem v odnosih med fevdalno S0®73 njjd. J£. ni fiskalne oblasti in drugimi nosilci moči, tudi du je 12 zgovoren primer takega reševanja lahko navedemo P bila župnijskega arhiva na šentviški gori. 27. aprila ^ j0 j® sklenjena pogodba o prodaji hiše v cerkveni oblas , ^jj^čarJ1 kaplan Grandenti prodal sporazumno s cerkvenun _ ^ ^ ga Lovrencu Madku. Toda 13. aprila 1716 je župnik Ban v času podpisa pogodbe v župniji ni bilo, ProdaJturnultuS>,b češ, da je bila opravljena v času upora («tempora im1®' Z druge strani pa so zanimivi podatki, da se fur tje niso upirali. .leM) (Nadaljevanje sie» ŠPORT ŠPORT ŠPORT 1:0 2:1 0:0 0:1 0:0 1:4 3:1 0:0 Fini! 7 ^gliari Inter inaA~Ju.ventus S5f?,vS. V'“»» - n!S? J^tvica: fetef3?. Lazio 35, Juventus 33, BoloBna ^’10rentina 28, Torino 27, Verona -n r.NapoIi in Cagliari 22, cenza 1’ Roma 20, Atalanta, Vi-Ternana i4mpdoria 19> Palermo 15, At^1 PRlH0DNJEGA KOLA: r°na a^a ' Poma, Bologna - Ve-' Pi'orpn*-en*'Us " Palermo, Vicenza Milan . ina'. Lazio - Sampdoria, ^ernana ta?*iari. Napoli - Torino, na - Inter. NOGOMET MOŠKA C LIGA Triestina odigrala NAŠE EKIPE V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE 6 Asčoij — p tanzaro P m° - Mantova" °vSena jj°nza _TrYfarese Novara Catania Genoa ■ Brescia Bari 1:0 2:0 1:0 0:0 0:0 2:0 1:0 0:0 1:0 1:0 Reggina Resman ~ Brindisi £nSTVlCA: Varesla J°' 4Cesena 37, Foggia 35, ^tanL -/j Asc?R in Catanzaro 32, Bari 2fi J’ Brindisi in Como 30, tozzo or efsiana in Novara 27, A-»a »Ta 25. Taranto 21, Mantova Perug>a 22, Brescia in NJEGA KOLA: ^nzaro, Ascoli - razvaja o Reggiana, Brescia -{atiia ’ nnndisi - Mantova, Ca-Lei ,eragia .fCCO _ p "P*'** AJtUlUčl - AA7II1U, vareSe _ 'JfS13, Reggina - Monza, Perugia, Genoa - Como, ^Š§icl, Hpcfcfina . T\ Cesena. A SKUPINA ^l.*G padovYn°_J~^Alessandria BeUu Bolbii PeBuno ~~ ^rern°nese ^'biatese ^|nano KoVerct„ Parma ^cenza - P/° Vercelli ^lestina Savona »se ®rihona Trento s--‘iona _ vlinese ere§no _ /enezia , Verbama 5^1 V'. AJessandria 37. Ve-2remnn. Uainese 3fi Savnna 32 1:0 1:1 1:4 0:2 0:0 3.1 3:0 0:0 0:0 0:0 j^m°aese 3n Ise 361 Savona i^Oto p'"’ Seregno 29, Legnano, Yr° VeJn?,.°ya in Solbiatese 28, verrcoi- . 111 ooio^atese m, n’na }n in Cossatese 26, Trie-5, ereto ,• elaJn° 25, Piacenza 24, Verbal Derth°na 23, Vigevano p pania 14. PRlH°DNJEGA .KOLA: Z^tes«' nReRun°, Pro Vercelli -n ndria n>a j°na - Derthona, Ales-zfY2a’ TriP[.f-t0va' Legnano - Pia-.a - SerPOntlna " Rovereto, Vene-Vl Trent0S °’tlY.erbania - Solbiate-Sevario. Lninese, Cremonese - ■* Ai. |'dgliari T inter _ Lazio bal(*moYManta £°toa _ ~ vicenza o0rino Zemana a r°na ?Tol°gna Ascoij "Napoli £°hio -Toer?0a Ja8nRt’oav"_c«ena recce .Lremonese RV0'p£~ Messina 12 " 9-786.200 lir 225.400 lir 2 X 2 X 1 X 1 1 X X 1 X 1 *°Plo drusi,vo Vesna - Križ esHla svojemu igralcu Radu tenceju in soprogi ^ Darinki °ktvu hčerke Ingrid. Lepa zmaga Juventine v Štandrežu zelo dobro tekmo V ostalih treh tekmah remiji z 1:1 Blatna igrišča so zelo otežkočala potek srečanj - Obetajoč nastop mladega Strnada pri Bregu Tržačani so prepričljivo zmagali kljub odsotnosti štirih članov prve postave Triestina — Trento 3:0 TRIESTINA: Cantagallo, Saba- din, De Gasperi, Macchia, De Lu-ca, Scichilone, Vastini, Brusadelli, Jacovone (v 79. min. Oggian), Ber-toli, Ludwig. TRENTO: Caliari, Neri, Turinel-li, Rampanti, Apostoli, Fabbro, Meneghetti (v 65. min. Frigo), Mi-lanesi, Bergamo, Scali, Compagno. SODNIK: Zacchetti iz Milana. STRELCI: v 37. min. Vastini, v 76. min. Bertoli, v 89. min. Vasti ni. KOTI: 5:5. Z gladko zmago nad Trentom je Triestina odigrala v nedeljo morda eno svojih najboljših letošnjih srečanj. Tržačani, ki so se predstavili na igrišču v zelo okrnjeni postavi, saj so manjkali D’Alessi, Truant, Zamparo in Tugliach, so popolnoma pregazili nasprotnika, ki ni bil sposoben odgovoriti na dobro igro mladih domačih predstav nikov. Zaradi pomanjkanja igralcev je namreč trener Malavasi poslal na igrišče Ludwiga in Sabadina, ki običajno nastopata v drugi ekipi. Izkazalo se je, da ni zgrešil, saj so prav mladi nogometaši dali moštvu potrebni elan, da so se lahko postavili po robu nevarnemu nasprotniku. Z lepo in široko igro so Tržačani takoj prevzeli pobudo v svoje roke, kar jim je uspelo tudi zaradi odlične forme Vastinija in pa Bertolija, ki je morda najboljši igralec Triestine. Napadalna vrsta je tako končno vendarle uspešno delovala, kar se je takoj poznalo pri rezultatu. Celotno moštvo je dobro sodelovalo, tako da igra ni bila dolgočasna in se je odvijala pretežno na polovici igrišča Trenta, čigar vratar je moral večkrat poseči ob nevarnih akcijah domačinov. Predvsem sodelovanje med Vastinijem in presenetljivim Ludwigom je rodilo sadove, saj je prišlo do prvega gola prav po zaslugi slednjega, ki je ostro streljal v vrata, žoga pa je zadela vratnico in se odbila do Vastinija, ta pa je brez težav ukanil vratarja Caliarija. Po prvem zadetku je Trento sicer dobre četrt ure oblegal vrata Tržačanov, vendar mu ni uspelo premagati budnega Cantagalla. V začetku drugega polčasa je kazalo, da bodo postali Tržačani žrtev utrujenosti, saj so potrošili večino sil v prvem borbenem delu igre. Zgodilo pa se je ,prav nasprotno, saj jim je uspelo tudi v drugi polovici srečanja obdržati nadzorstvo pad igro in so po zamenjavi utrujenega' Jačovoneja z Og-gianom izid celo podvojili. Napad je še bolj pridobil na učinkovitosti in Bertoli je od daleč drugič pretresel mrežo gostov z močnim in učinkovitim strelom izven kazenskega prostora. Bilo je razvidno, da ne bodo mogli nasprotniki več nadoknaditi zamujenega, vseeno pa niso tržaški tretjeligaši odnehali in so prav minuto pred koncem srečanja še tretjič pretresli Caliarije-vo mrežo z Vastinijem, ki je izrabil napako vratarja Trenta in zapečatil njegovo usodo. Z nedeljsko zmago in predvsem z odlično igro so Tržačani aavdu šili številno občinstvo, ki si je o-gledalo srečanje, kljub zelo slabemu vremenu. Kaže pa tudi, da se je tržaška enajsterica približala tudi rešitvi, saj se vedno bolj vzpenja proti sredini lestvice, po precej mučnem obdobju, ko je životarila na dnu in se borila za obstoj v C ligi. * «r * Parma je izrabila nedeljski spo drsljaj Alessandrie in si je utrdila položaj na vrhu lestvice. Pred piemontsko ekipo ima kar tri točke prednosti. Alessandria, ki je bila dolgo časa najresnejši kandidat za prestop v B ligo, pa je morala kloniti nič manj kot proti predzadnjemu Vigevanu. Na tretjem mestu pa sta še vedno z enakim številom točk Udinese in Venezia, ki sta tudi tokrat remizirala na tujem proti Cossateseju in proti Derthom, to je proti ekipama, ki sta na spod- V tem kolu so torej imele ekipe z dna skupne lestvice več sreče, saj so uklonile moštva, ki so bila med najresnejšimi kandidati za napredovanje. Medtem ko je Verbania že obsojena na izpad, se za ostali dve mesti bori kar osem ekip, od katerih sta zmagali le Piacenza in Triestina, ki je ujela Belluno (poražen v Legnanu). Položaj na dnu lestvice je zelo zapleten in po zadnjih kolih je precej tvegano napovedovati, kdo bo ostal v C ligi in kdo ne. Radi NOGOMETNO PRVENSTVO D LIGE Monfalcone — Pro Gorizia 0:1 PRO GORIZIA: Siricano, Di Be-nedetto, Komauli, Zoratti, Sdrigot ti, Furlani, Tumiatti, Barile, Mo-messo (Medeot), Bernabei, Benotto. S to važno zmago so si Goričani praktično že zagotovili obstanek v D ligi, kajti sedaj so na lestvici za njimi že štiri ekipe, ki imajo v prihodnjih nedeljah težje tekme. Pro Gorizia je v nedeljo odigrala eno najboljših tekem v zadnjem času in bi lahko dosegla dosti več golov. Že v sedmi minuti prvega polčasa so gostje prišli v vodstvo z golom Tumiattija, ki je pred leti branil barve Monfal-coneja. P. R. Juventina — Aurora 3:1 JUVENTINA: Nanut, Faganel, Tomažič, M. Tabaj, Paulin, E. "jahaj, Uras, Marvin, Ferletič, Mon-tico (Makuc), SirK. AURORA: Stepich, Murtas, Beltrame, Colautti, Giaiotto, Buttazzi, Grillo, Chiarandini, Fantini, Bertom, Furlani. Na štandreškem igrišču je Juventina pokazala v nedeljo eno svojih najlepših tekem, posebno če upoštevamo blatno igrišče. Pohvala gre prav vsem igralcem, ki so dali vse od sebe, posebno pa Nanutu, ki je to tekmo igral v vratih zaradi odsotnosti Plesničarja. Nanut je bil gotovo najboljši na igrišču saj se je večkrat izkazal z akrobatskimi skoki s katerimi je rešil lastno mrežo. Takoj v prvem polčasu je Juventina začela napadati in je že v 9. min. prišla v vodstvo z golom Fer-letiča, ki je v protinapadu ukanil vratarja Aurore. Tekma se je po golu domačinov odvijala v glavnem v kazenskem prostoru gostov, kjer sta bila Ferletič in Sirk najbolj nevarna napadalca. V tem času pa so gostje skušali izenačiti s hitrimi protinapadi, ki pa jih je onemogočila obramba Juventine (in še posebno Nanut). V drugem polčasu so domačini takoj v začetku postavili rezultat na varno z golom Sirka, ki je izkoristil negotovost vratarja Stepi- cha. Z dvema goloma prednosti je Juventina še naprej napadala. Na sredini igrišča je bil Marvin zopet med najboljšimi, dobro je vodil igro svoje ekipe in je večkrat pripravil napadalcem možnost, da bi dosegli gol. Ima le napako, ki jo je v zadnjem času precej popravil: preveč časa zadržuje, žogo in so njegove podaje večkrat zgrešene. Nekaj več kot deset minut pred koncem igre je Juventina dosegla svoj tretji gol iz protinapada Fer-letiča. Na sredini igrišča je vzel žogo nasprotnemu branilcu ter sam dospel do nasprotnega vratarja in dosegel svoj drugi zadetek tekme. V zadnjih minutah pa so tudi gostje prišli do gola. Ocena za Juventino: 3. P. R. Vesna — Breg 1:1 VESNA: R. Tence, Zoffoli, Bot-ti, Germani, S. Tence, Zudini, Pu-rini, Verzier (B. Tence), Keleme-nic, Milič (k), Verginella. BREG: Favento, Posega, Rodel-la, Čermelj, Vatta (k), Race, Zahar (Ivo Strnad), Mikuš, Samec, Vižintin, Grahonja. STRELCA: v 15. min. Milič (V) iz enajstmetrovke, v 57. min. Vižintin (B). Zgodi se pač, da je večkrat tudi «vojaška pomoč» negotova. Brežani so namreč čakali svoje «voja-ke», da bi lahko začeli s tekmo. Teh pa ni bilo! Zaradi tega čaka- nja se je tekma tudi začela z do-1 vsem izpolnil pričakovanja, Križa-kajšnjo zamudo (skoraj 20 minut), | ni pa Borisa Tenceja, ki je zame- kar je nekoliko vznemirilo navijače in tudi same igralce, ki so se zavedali važnosti tega srečanja: obe ekipi sta namreč v kočljivem položaju. Derbi med Vesno in Bregom je izpolnil pričakovanja, saj je bil zanimiv in tehnično na zadovoljivi ravni. Razveseljiva nota tega srečanja je bil mladi Ivo Strnad, ki je v drugem polčasu zamenjal Zaharja in je tako ponovno potrdil, da je dober obet Brego-vega nogometa. Trenerja sta startala z oprezno taktiko. Križani so celo žrtvovali Verziera s številko osem, da je od blizu držal najnevarnejšega napadalca Brega Vižintina in taktični poseg se je izkazal kot uspešen, saj je Verzier dobro branil razigranega napadalca Brega, ki pa je kljub temu dosegel gol, čeprav s prostim strelom, pri katerem je bil vratar Tence precej nezanesljiv. Vesna, ki je igrala pred domačim občinstvom, je sicer več napadala, a branilci Brega so bili vedno na mestu in so v kali strli vse pobude Križanov. Ti so prišli v vodstvo z enajstmetrovko, ki jo je uspešno streljal Milič. V drugem polčasu so gostje napadali z večjo vnemo in so tudi zasluženo prišli do izenačenja z Vižintinom. Obe ekipi sta opravili menjavo. Brežani so poslali na igrišče mladega Strnada, ki je po- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii V ZADNJEM KOLU 3. NOGOMETNE AMATERSKE LIGE ^ Končno zmaga podlonjerskega Uniona Šesti zaporedni pozitivni izid Olimpije Primorec si je zapravil remi v zaključku tekme - Breg B ni igral Union — Libertas Rocol 2:1 UNION: Pavatič, Vidal, Sartori, Apollonio, Rosa, Nadlišek, Attini, Del Zio, Kukoviča, Paludetto in Susan. LIBERTAS ROCOL: Ferluga, Oa-gliardi, Matteo, Truant, Gerdol, Fi-lippi, Lanza, Mattei, Musi, Miglio-ranzi, D’Agnolo. SODNIK: Ghizdavcieh. STRELCI: Paludetto, Gagliardi (avtogol) in Musi. Podlonjerci so po borbeni in napeti tekmi premagali ekipo Liber-tasa iz Rocola, ki je bila tehnično dosti bolje pripravljena, predvsem pa je imela na razpolago vse svoje igralce. Union pa je bil prisiljen nastopiti v okrnjeni postavi, saj so manjkali nekateri najboljši elementi, tako da je stopil po dolgih letih na nogometno polje tudi Savino Kukoviča, da bi ekipa le ne nastopila v desetih. Kljub rezervam pa so Podlonjerci zaigrali odlično in so si popolnoma zaslužili zmago, saj so prevladovali od začetka do konca. Najboljši je bil mladi Paludetto, ki je odlično obvladoval sredino igrišča, medtem ko je v ozadju koordiniral vrste Nadlišek. Ta je imel skupno s tovariši precej dela, da se je lahko upiral napadom Rocolčanov. Trener ekipe Ancona se je ob odsotnosti ključnih igralcev takole izrazil: «V začetku prvenstva nam je šlo kot po olju in zato so vedno vsi prihajali na treninge. Kar naenkrat pa se je položaj po novem letu spremenil. Nekajkrat smo doživeli poraz proti šibkejšim ekipam, zdrsnili smo proti dnu lestvice in nekateri asi se niso več prikazali na igrišču. To je precej neodgovorno, saj so se oddaljili od ekipe prav v trenutku, ko so bili najbolj potrebni. Sredi prvenstva so nekateri začeli računati na vstop v drugo amatersko ligo in so ostali razočarani, ko se jim je ta cilj oddaljil. Pri tem pa so pozabili, da njem delu lestvice. Savona je mo-1 sem ob prevzemu ekipe računal, rala prepustiti obe točki Piacenzi, i da bomo lahko upali na prestop šele prihodnje leto, ko se bodo i-gralci med seboj spoznali in se privadili na skupno igro. Škoda, da smo letos skončali tako nizko na lestvici.» Ocena za Union: 3. Radi Bar Venelo — Olimpija 0:0 OLIMPIJA: Bogateč, Blazina, Trampuš, černjava, Starc, Štoka, Rebula, Manzutto, Valentin, Ukmar, živec," 13 Jelovšek. BAR VENETO: Dainese, Bianchi, Zanier, Bisiacchi, Cavalli, Delise, Pireddu, Bagattin, Sechi, Brezigar, Fantina. Olimpija je osvojila že šesti pozitivni rezultat. V zadnji tekmi si je naša ekipa priborila 4. mesto na lestvici in je tako dosegla zastavljeni cilj. Zaradi močne burje in blatnega igrišča tekma ni bila lepa. Z vetrom v hrbtu je Olimpija v začetku napadala, vendar slabo. Napadalci so bili počasni. Breme igre je ležalo na ramenih kril- NAŠE OCENE 1. Sovodnje 20 49 2,450 2. Juventina 25 58 2,320 3. Primorje 24 51 2,125 4. Zarja 23 47 2,043 5. Primorec 18 35 1,944 6. Breg 24 46 1,933 7. Vesna 24 45 1,875 8. Olimpija 16 28 1,750 9. Union 16 26 1,625 10. Breg B 13 18 1,384 V prvem stolpcu je število odigranih tekem, v drugem je vsota dosedanjih ocen, v zad- njem stolpcu pa poprečna oce- na vseh doslej odigranih sre- čanj. Ekipe ocenjujemo z neza- dostno (1), dobro (2) ir odlič- no (3). cev, ki so se dobro izkazali. V tem polčasu je sodnik razveljavil Živcev zadetek. V nadaljevanju tekme se je Olimpija umaknila v obrambo. Gostje so se pri svojih napadih okoriščali z burjo. Sodnik je upravičeno izključil živčnega Černjavo, ker mu je ta ugovarjal. Breme- krilske vrste sta si morala tako razdeliti Manzutto in Ukmar, ki sta bila med najboljšimi,,iy .domačih vrstah/,. Pešala pa je obramba, ki se je nekajkrat izmazala le s pomočjo sreče. Naša ocena za Olimpijo: 1. D. TI. Primorec — GMT 1:2 PRIMOREC: Grgič, Sosič, Sluga, Finotto, Volk, Sinico, Doro Možina, Denich, Višini, Valdi Možina, Mauro Kralj, 13 Edi Kralj. GMT: Micor, Martoli, Piol. Di Candia, Zok, Malinari, Petronio, Marcocci, Ivančič, Dagri Sandrin, 12 Stefani, 13 Bartoli. STRELCI: v 2. min. d.p. Mauro Kralj, v 10. min. d.p. Ivančič, v 43. min. d.p. Petronio. V zadnji tekmi letošnjega prvenstva je moral Primorec poražen z domačega igrišča. Čeprav je v prvem polčasu popolnoma prevladoval, je v drugem polčasu nekoliko popustil in to je nasprotnik tudi izkoristil. Trebenci so v prvem polčasu zaigrali precej dobro. Igrali so proti burji, a so vseeno ustvarili nekaj zelo lepih in nevarnih akcij, ki pa jih niso znali izkoristiti. V drugem polčasu je povedel Primorec z golom Maura Kralja iz prostega strela. Tržačani so že v 10. minuti izenačili z Ivančičem, ki je izkoristil napako trebenske obrambe. Drugi gol za goste je padel šele dve minuti pred koncem DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI in to tudi tokrat po napaki domače obrambe. Rezultat je nekoliko krivičen, ker Primorec, predvsem v prvem polčasu s pokazano igro, res ni zaslužil poraza. Ocena za Primorca je 2. BRK Lib. Sv. Sergij — Breg B 0:2 b.b. Brežani so prišli tokrat do obeh točk brez boja; 'ker se nasprotniki ob regularnem času niso predstavili na igrišču. LUKSEMBURG, 9. - V tekmi 2. izločilne skupine nogometnega svetovnega prvenstva je Švica premagala Luksemburg s pičlim 1:0. E-dini gol za goste je dosegel v 20. minuti prvega polčasa Odermatt. Po tej tekmi je lestvica skupine naslednja: 1. Italija 5 3 2 0 10 0 8 2. Švica 2 110 10 3 3. Turčija 4 1 1 2 2 3 3 4. Luksemburg 5 1 0 4 2 13 2 •e * * MAGDEBURG, 9. — V tekmi četrte skupine istega tekmovanja je NDR premagala Albanijo z 2:0. Strelca zadetkov sta bila Streich in Sparwasser. Lestvica skupine: NDR 4, Romunija in Finska 3, Albanija 0. AVTOMOBILIZEM SILVERSTONE, 9. - Škot Jackie Stewart je s svojim ford tyrrel-lom zmagal tudi na dirki Silver Jubilee International Trophy, za vozila formule 1, na kateri so sodelovali vsi najboljši piloti te konkurence. Stewart je v zadnjih krogih prehitel Šveda Pettersona (lo-tus), ki je bil od vsega začetka v vodstvu. Na tretjem mestu je skončal Regazzoni (BRM), ki si je že opomogel po hudem karamboiu med VN Južne Afrike. Fittipaldi je bdi odsoten. njal poškodovanega Verziera. Izid je na splošno pravičen. Ocena za obe ekipi: 2. b. 1. Inter SS — Zarja 1:1 INTER SS: Verginella, Suard, Besedniak, Marzari, Olenik, Marino, Cicala, Riosa, Ispiro, Braulin, Giovannini. ZARJA: Turko, S. Križmančič, Komar, Primožič, Metlika, V. Križmančič, Grgič, Bon, Žagar, Poro-pat (Pasqualis), Kalc, Babuder. STRELCA: v 30. min. Giovannini, v 85. min. Kalc. KOTI: 5:3 za Inter. GLEDALCI: nad 100. Srečanje se je začelo v popolnem ravnotežju obeh ekip. Prve četrt ure se je namreč igra odvijala le na sredini igrišča, ni pa bila dolgočasna, saj smo prisostvovali vrsti poskusov napadalcev, da prodrejo skozi nasprotno obrambo. Bili smo priče hitrim napadom in protinapadom. Pri Zarji je bilo čutiti odsotnost dveh igralcev, Marca in B. Grgiča, kar se je kaj kmalu poznalo, saj se je obramba «rdečih» v 30. minuti zmedla in nasprotniki so seveda to zmedo izkoristili. V drugem polčasu so domačini nadaljevali z vrsto napadov, Bazov-ci pa so odgovorili z nevarnimi protinapadi. Zarja je napadala, dokler ni izenačila pet minut pred koncem, ko je Kalc dobil žogo v gneči pred vrati Interja ter jo poslal v mrežo. Po nekaj zamujenih priložnostih domačinov je Ba-zovcem uspelo, da so ohranili neodločen izid in s tem dragoceno točko. Ocena za Zarjo: 2. RAAL Sagrado — Primorje Jugoslovanska nogometne prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Sarajevo — Dinamo 2:8 Beograd — Vardar 2:2 Partizan — Sloboda ltO Sutjeska — Radnički 0:0 Olimpija — Vojvodina 3:1 Bor — Hajduk 3:0 Čelik — C. zvezda 0:2 Borac — Velež 0:1 Spartak — Željezničar 0:1 LESTVICA: Crvena zvezda 35, Velež 33, Beograd in Partizan 30, Sarajevo 27, Željezničar 25, Sloboda 24, Radnički 23, Vardar 22, Borac 21, Olimpija in Bor 20, Vojvodina in Čelik 19, Hajduk in Dinamo 18, Spartak in Sutjeska 15. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Dinamo - Spartak, Željezničar -Borac, Velež - Čelik, C. zvezda -Bor, Hajduk - Olimpija, Vojvodina - Sutjeska, Radnički - Partizan, Sloboda - Beograd, Vardar - Sarajevo. . ZVEZNA LIGA - - ZAHOD Rudar (T) — Zagreb 2:9 Karlovac — Mura 4:0 Maribor — Kozara 1:0 Trešnjevka — Rudar (L 2:1 Split — Orijent 3:1 Rijeka — Mercator 2:0 Šibenik — Istra 2:1 Segesta — Varteks 7:2 Jedinstvo — Sloboda 4:1 LESTVICA: Zagreb 39, Karlovac 35, Mari- 1:1 SAGRADO: Bon, Furlan, Tosetto, Ceglia, Boscarol, Sgubin, Trevisan, Buttignon, Pizzutti, Devetti, Medeot. PRIMORJE: Kante, Visintin, Strekelj (v 58. min. Malusa), Trampuš, Bukavec, Barbiani, Barnaba, Drioli, Rustja, Husu, Fornazaris. STRELCA: v 41. min. Trevisan, v 42. min. Barbiani. SODNIK: Gradini iz Portogruara. KOTI: 4:9. GLEDALCEV: 200. Srečanje med Sagradom in Primorjem je oviralo blatno igrišče, saj je bilo na eni polovici skoraj nemogoče igrati. Kljub temo pa je srečanje zadovoljilo navijače, posebno Prosečane. Primorje je namreč praktično prevladovalo skoraj vso tekmo. «Rdeče-rumeni» so presenetili. Po nedeljskem visokem porazu v Škocjanu ni nihče pričakoval tako dobre in tehnične igre Primorja. Barbiani in Drioli sta odlično krila obrambo. Barnaba in Husu pa sta dobro odpravila delo povezave. Zelo zanesljiva je bila tudi obramba. Bukavec je odlično kril nevarnega Pizzuttija. Visintin je bil v prvem polčasu pobudnik vsake napadalne akcije na desni strani igrišča. Trampuš je bil vedno odločen. Slabše je zaigral Štre-kelj, ki je trenutno v slabi formi S tem je desno krilo Trevisan praktično imel vedno prosto pot Tudi napadalna dvojica Rusria in Fornazaris se ie dobro izkazala, predvsem v nrvem polčasu. Toda imela je smolo, ker je Primorje v prvem delu napada! prav na blat nem delu igrišča. Domačini praktično niso prišli do izraza, čeprav so prvi prišli v vodstvo. Za ta gol je kriv Štrekelj, katerega (kot že večkrat) je preigral Trevisan, ki je premagal še Kante ja, ki mu je stekel naproti. Toda vodstvo Sagra-da je trajalo le eno minuto, ko je Barbiani streljal izven kazenskega prostora, žoga se je tik pred vratarjem dotaknila tal in izmuznila iz rok presenečenega vratarja v mrežo. V nadaljevanju sta bili obrambi v premoči. Zato se do trikratnega žvižga odličnega sodnika izid ni spremenil. Naša ocena za Primorje 3. B. R. bor 31, Rijeka 29, Orijent in Mura 24, Šibenik 23, Split 22, Sege-sta 21, Istra, Mercator, Rudar (L) in Kozara 20, Varteks in Jedinstvo 19, Trešnjevka 17, Sloboda 16, Rudar (T) 15. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Zagreb - Jedinstvo, Sloboda -Segesta, Varteks - Šibenik, Istra -Rijeka, Mercator - Split, Orijent -Trešnjevka, Rudar (L) - Mercator, Kozara - Karlovac, Mura - Rudar (T). SNL Kladivar — Aluminij 2:1 Drava — Koper 2:0 Železničar — Nafta 3:1 Slavija — Ljubljana 2:3 Kovinar — Triglav 2:1 Izola — Ilirija 2:2 LESTVICA: Železničar 20, Ilirija 17, Ljub- ljana in Izola 16, Slavija 15, Drava 14, Nafta 12, Kovinar in Aluminij 11, Koper in Kladivar 10, Triglav 4. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Aluminij - Izola, Ilirija - Kovinar, Triglav - Slavija, Ljubljana Že-lazničar, Nafta - Drava, Koper • Kladivar. ZCNL Zagorje — Adria 2:1 Vozila — Piran 3:0 Sava — Usnjar 0:1 LTH - Litija 1:4 Slovan — Primorje 1:0 Jadran — Tolmin 0:0 LESTVICA: Slovan 21, Vozila in Primorje 19, Litija in Sava 15, Adria 14, Tolmin in Usnjar 12, LTH 10, Jadran S, Piran in Zagorje 5. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Adria - Jadran, Tolmin - Slovan, Primorje - LTH, Litija - Sava, Usnjar - Vozila, Piran - Zagorje. i f i j g Ly 1 — 1. Latest Record 2 2. Dart Hanover 1 2 — 1. Freddy 1 2. Carosio 2 3 — 1. Top Hanover 1 2. Lighting Larry X 4 — 1. Prospero 1 2. Euride 2 5 — 1. Sioux 1 2. Avviso 1 6 — 1. Orient Express 2 2. Genzio X KVOTE 12 - 134.333 lir 11 — 14.938 lir 10 — 2.200 lir tunder Qal°-Peter Partizanski _ zdravnik 37 '^-~--^Ygatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika steSnu se mu je že zarasla, vendar zaradi velike J®Je riaferina tem mestu ni mogel normalno premikati noge. to 0 da je korak z desno nogo, mu jo je potegnilo navzven, a 6110 boi f n^° °Pisai nekak polkrog. To ga je seveda tudi 6 1)0 nev, in m bil še sposoben za naporno hojo, posebno S h 2aradi1?ern terenu- “-riigitoj r 6ga ->e ostal v bolnici na Zapotoku in tako skupaj Ra,zVe an^enoi Prišel k meni. katere!®111 86111 se §a- Poznal sem ga kot hrabrega fanta, Jjtoen °a ,sein se mogel v vsakem prime-ru zanesti. Bil je C ha a p J6 s svojim obnašanjem in govorom ugodno vpli-kil, tudi ranjence. Od svoje mavzerice se ni ločil, kjerkoli da V bolnici jo je imel pri sebi. rt!.jih ni ranjencev nisem poznal. Sprejel sem jih na hitro, dM Rajti nf° časa spoznati. Bili smo skupaj vsega le nekaj J takrat ?lenziva je bila že tu. Ostalo nam je še nekaj dni hepri;0 Je val ofenzive butnil tudi ob nas. V teh dneh kartal s t 0 razmišljal, kaj mi je storiti zaradi položaja, ki s.kšna mn'6111’ ko sem sprejel nove ranjence. Ali je sploh še 111 bisem Zn°st’ da jih obvarujem najhujšega, sedaj ko niti 2 Večjim®- PrePričan v konspirativnost bolnice? 111 številom ranjencev so narasle tudi potrebe. Ker smo mnogo stvari, predvsem hrano, nabavljali v Loškem potoku, je to moral kdo opaziti tudi tam. Situacija se je zdela nadvse komplicirana tudi zaradi pobegov partizanov, ki so prišli z ranjenci v bolnico. Nihče ni vedel, kam so šli. Patrole so vedele povedati, da jih v Loškem potoku niso videli. Morda so se obrnili proti Loški dolini, proti Travni gori ali globlje v kočevske gozdove. Kdo ve, kam so šli. Morda so ostali kje v bližini in se skrili in čakali, da gre ofenziva mimo. Možnosti je bilo zelo veliko. Ni bilo časa razmišljati o tem. Mogel sem samo verjeti, da so pošteni in dobri partizani in da nas nihče ne bo izdal. Tako sem imel na izbiro dve možnosti: ali se držim prvotne namere, da znesemo vse ranjence v pripravljeno kraško jamo, ali pa jih v manjših skupinah poskrijemo po gozdu med skalami, v vdolbinah, po grmovju med drevjem in podobno. V tem primeru bi moral k vsaki skupini odrediti po enega od osebja, pripraviti hrane in vode za nekaj dni in potrebno količino obvezilnega materiala. Vse bi se še dalo pripraviti kar hitro, le prostorov, kamor naj bi poskrili ranjence, ni bilo mogoče tako hitro poiskati. Ostalo nam je premalo časa. čeprav smo ofenzivo pričakovali iz dneva v dan, je ta prišla tako nenadoma, da sami nismo vedeli pravzaprav, kdaj in kako smo se zna.si-i sredi nje. Nevidna roka usode je posegla med nas na način, ki mi bo ostal za vedno v spominu. VELIKA OFENZIVA Okupatorjeva ofenziva na osvobojeno ozemlje je divjala že skoraj mesec dni. Toliko časa je minilo, kar smo vsi vedeli zanjo in o njej govorili. Ves ta čas smo živeli pod nenehnim psihološkim pritiskom, ki ga je izvajala na nas beseda «ofenziva». Razmišljali smo predvsem, kaj storiti, da bi bilo trpljenje ranjencev čim manjše. Spričo ogromne premoči sovražnika je bila misel na kakršenkoli odpor brezpomembna. To je še posebno veljalo za tako enoto, kot je bolnica. Na pomoč bojnih enot iz razumljivih razlogov ni bilo misliti. Preživeti ofenzivo je bila glavna naloga. Toda kako? Bilo jemalo možnosti za to. Pravzaprav je bila samo ena: skriti se pred sovražnikom. Zato smo se tudi na štabu dogovorih, da u-stanovimo konspirativno bolnico. Dobro skrita, preskrbljena z vsem potrebnim: vodo, hrano, zdravili, bo najbolj varna pred sovražniki. Bolnica na Ogancah je v resnici takšna. Zgrajena je bila v tajnosti. Za njen položaj razen ljudi, ki so delali v njej, nihče ni vedel. Preselitev ranjencev in zveza z enotami, vse je bilo organizirano na način, da je bila tajnost zajamčena. Vsa organizacija varnosti bolnice je temeljila na medsebojnem zaupanju osebja bolnice. Vsak se je zavedal svoje dolžnosti, svojega dela odgovornosti za varnost bolnice. Vsakodnevne patrole so nenehno kontrolirale okolico bolnice in sproti ugotavljale njeno varnost. Na ta način smo uspeli živeti v readtivnem miru vse do dne, ko je sovražnikov vojni stroj prihrumel tudi do nas. Kaj kmalu so se boji, M so potekali po drugih predelih, Približali tudi nam. Za govoricami, ki so opisovale okrutnost soldateske nad prebivalstvom vasi, kjer so se zadrževali partizani, so se pojavili še drugi znaki. Bombardirane so bile Ravne in bivša jugoslovansko - italijanska meja je bila močno zastražena; očitno z namenom, da se prepreči umik enotam v Slovensko primorje. Dva poskusa prodora izbranih borcev našega bataljona v Slovensko primorje sta propadla. Pri tem je izgubil življenje Smeli. Na Beli vodi se je nekega dne v juliju pojavil znani Šiškov bataljon. Brž ko sem izvedel, da je z bataljonom tudi dr. Lojze (dr. Stanko Pirc) sem se odpravil da ga obiščem, da bi se kaj pomenila. Pohitel sem na Belo vodo, vendar sem prišel prepozno. Bataljon je naglo, kot je prišel, nadaljeval svojo pot prek Srednjega hriba proti Prezidu in Gorskemu kotarju. Ljudje, ki so videli bataljon, so ga opisovali kot majhno, a dobro oboroženo enoto. V Loškem potoku so se zadržali samo, da so se nekoliko odpočili in poiskali vodiča, ki naj bi jim pokazal pot naprej prek Loške doline proti Gorskemu kotarju. Vodič je kasneje pravil, da so ga venomer opozarjali, naj jih vodi hitreje. Zakaj se jim je tako mudilo, ni mogel ugotoviti. Vrnil se je šele naslednji dan, izmučen od dolge in naporne poti. Da se je ofenziva že povsem približala tudi našim krajem, pa smo občutili nekako sredi julija. Srečanje z enotami, ki jih je že zajel val ofenzive, pogled na njihovo trpljenje in skoraj brezupno stanje, vse to je govorilo, da ni več daleč dan, ko bomo tudi mi sredi vrtinca. Na srečo smo bib takrat že pripravljeni. Bilo je potrebno le ohraniti konspiracijo bolnice in ni vrag, da ne bi preživeli ofenzive brez posebnih pretresov čeprav se je govorilo, da sovražnik preiskuje gozdove in išče par tizane tudi tam, kjer jih ni, smo mislih, da njegovo delo le ne more biti toliko natančno, da bi mogel odkriti prav vse. Za kraško jamo, ki naj bi nam pomagala skozi ofenzivo kot skrivališče za ranjence, nihče, še domačini razen redkih, niso vedeh. Kako naj bi vedel sovražnik zanjo? Edino če je vrisana na geografski karti, na specialki. Nikoli nisem videl specialke tega sektorja. Osta*o mi je upanje, da jama na karti ni označena. V to sem bil zelo prepričan, saj je bila jama prav majhna. Res je, da je nenadno povečanje števila ranjencev, ki smo jih pripeljali iz Jelenovega žleba, zmanjšalo naše prepričanje v tajnost bolnice na Ogancah. Vendar je vse kazalo, da to ne bo imelo hujših posledic, razen če ni koga med nami, M bi pripeljal sovražnika prav v bolnico. Tako se je zdel načrt skriti ranjence na področju, kjer smo, še vedno dovolj zanesljiv Takoj po sprejemu ranjencev iz Jelenovega žleba smo pričeli v tajnosti pripravljata tudi kraško jamo, da jo primemo uredimo za bivanje. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, IRjT' ,U!- Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 rodruzmca GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. vnccmr°Cnma Za inozfmstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i * 5 ion Pos=jnlezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno -ISU,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasl’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »■ Stran 6 Izdaja in tiska ZTT • 7rs* PO NEUSPELEM ATENTATU NA BRUC V BRI6N0LAH; pabl0 Picasso Bomba bi raznesla vsaj 10 vagonov NAMIZNI TENIS SINOČI NA STENS V SARAJEVU (Nadaljevanje s 4. strani) Na vlaku je bilo okrog 1000 potnikov ■ Atentator je pred dvema letoma uradno izstopil iz MS! GENOVA, 9. — Politični oddelek genovske kvesture, ki vodi preiskavo o poskusu atentata na brzovlak, ki je vozil na progi Turin — Rim, še ni prijavil sodni oblasti atentatorja Nica Azzija. Namestnik državnega pravdnika v Chiavariju dr. Quattrocchi pa je že izdal proti njemu nalog za aretacijo. Desničarski skrajnež bo po vsej verjetnosti obtožen pokola, čeprav peklenski stroj na srečo ni eksplodiral. Nobenega dvoma pa ni, da je imel Azzi namen povzročiti pokol, ki bi terjal veliko več žrtev kot zločinski atentat na kmečko banko v Milanu. Preiskovalci so o tem prepričani in načelnik genovskega političnega oddelka dr. Ca-talano je izjavil časnikarjem: «če bi atentatorji izpeljali svoj načrt do konca, bi eksplozija uničila vsaj deset vagonov vlaka*. Vedeti je namreč treba, da je bil brzec sestavljen iz petnajstih vozov in da bi morala bomba počiti v petem Za njim je bilo še deset vozov, ki bi se vsi iztirili in od 1000 ljudi, ki so bili na vlaku, bi jih nekaj stotin izgubilo življenje. Zakaj pa se je atentat ponesrečil? Kdo je Nico Azzi? Kdo so njegovi mandatarji? Spomnimo se najprej na kronološki potek dogodkov. Ko je brzec odpotoval s postaje v Brignolah je eden od potnikov slišal dokaj močan pok in je videl priteči iz toalete okrvavljenega mladeniča. Bil je Nico Azzi, ki je začel pripovedovati svojo neverjetno zgodbo. Trdil je namreč, da se je ranil ko je skušal skočiti na premikajoči se vlak. V resnici pa sta dva natakarja videla fašista, ko je stopil na brzec prej ko je načelnik postaje dal znak za odhod. Kaže tudi, da se je aten tator pogovarjal z neko osebo, o kateri preiskovalci menijo, da gre po vsej verjetnosti za enega od pajdašev. V Nerviju jo je Azzi skušal pobrisati, a vlakovodja ga je pravočasno ujel. Medtem je posegla policija in kvestor dr. San-tillo je odredil prekinitev prometa na 400 m dolgem odseku proge med Brignolami in Nervijem. Po daljši preiskavi so policisti odkrili v predoru San Martino 1 kg trotila, budilko znamke «B!es-sing», črno torbo in baterijo s štiri in pol volti električne napetosti. V toaleti so preiskovalci našli nekaj drobcev razstreliva, detonator, ki je predčasno eksplodiral in majhen vijak za naravnavanje budilke. Pomembna je okoliščina, da sta bila kazalca budilke ustavljena na 12.25. Kazala sta uro ob kateri bi moral brzec skozi najdaljši predor na progi Rim — Turin. Pod predorom bi eksplozija imela zelo tragične posledice. Na srečo peklenski stroj ni eksplodiral zaradi «nesre-če na delu*. Po rekonstrukciji preiskovalcev. je Nico Azzi 'sedel v toaleti in je pripravljal bombo. Položil je na tla detonator in priključil dve žici, ki sta povzročili kratek stik v električnem vezju in eksplozijo detonatorja. janskega političnega življenja, ko se vladna večina razkraja, ko črna nit povezuje dogodke, ki so le na idez ločeni: od protizakonitega telefonskega prisluškovanja do atentata na kvestorja Mangana. Očitno je tudi, da bi le reakcionarni krogi imeii korist od atentata. Kot leta 1969 bi v zmedi ostro zahtevali «vlado in lahko bi jo tudi dosegli. . Namestnik državnega pravdnika v Chiavariju je že zaslišal atentatorja, ki je še vedno v bolnišnici v Santi Margheriti Ligure, v kratkem pa ga bodo prepeljali v genovski zapor Marassi. Preiskavo bodo prevzeli genovski sodniki, ker so teritorialno pristojni. Zaradi tajnosti preiskovalnega postopka ni uradnih vesti o rezultatih zasliševanja, kaže pa da mladi atentator, ki je pred dvema letoma izstopil iz MSI in naj bi sedaj pristaš neonacistične organizacije «Ordine nuovo* še vedno vztraja v svoji verziji in sicer, da je nerodno padel. Pozno zvečer smo izvedeli, da je mladenič priznal preiskovalcem svojo odgovornost, pribil pa je, da je pripravljal le demonstrativen atentat in ni hotel povzročiti eksplozije. V zvezi z domnevnim Azzijevim delovanjem v skrajno desničarski skupini «Ordine nuovo» pa je vodstvo te organizacije demantiralo vest, da je atentator član skupine casso v svoji razkošni vili v Mouginsu v bližini Vallaurisa. Tu je kljub svojim letom še vedno veliko delal in ustvarjal, bolj redko je razstavljal, vendar je bila vsaka njegova razstava kulturni dogodek, ki se ni omejil le na Francijo. Ob njegovi 90-letnici so mu priredili razstavo v Parizu, vendar se te razstave ni hotel udeležiti ker ni maral, da bi ga «urad-no slavili*. Sedaj pa je sam pripravljal razstavo in, kot smo rekli v začetku, pripravil zanjo že kakih 200 del, ki se tako pridružujejo ogromnemu številu umotvorov, ki jih je izdelal v svojem dolgem življenju. Po dvajsetih letih SP spet v Evropi Cianocolori-Bor80:49 (39:25) Osvojili so ga odlični švedski igralci V ženski konkurenci zmaga Korejk - Jugoslovani 6. pri moških in 11. med ženskami Kdor je sledil njegovemu ustvarjanju v zadnjih desetletjih, ve, da je bilo, podobno kot so bila bogata njegova prejšnja obdobja, zelo bogato tudi njegovo «erotično obdobje* v umetnosti, ki se je začelo tam nekje leta 1965 in se zaključilo pred dvema letoma. Strokovnjaki, ki so si ogledali dela, ki jih je Picasso pripravljal za novi dve razstavi, trdijo, da je veliki umtnik «ustvaril novo obdobje*, obdobje «mirnejše, bolj ustaljene umetnosti, v kateri je veliko otrok, žensk, ptic, glasbenih inštrumentov* itd. Pablo Picasso je torej prenehal ustvarjati. Sicer pa je ustvaril toliko kot verjetno noben umetnik doslej. Nekateri računajo, da je Pablo Picasso napravil najmanj deset tisoč slik, trideset tisoč litografij in raznih drugih odtisov, tristo večjih in manjših skulptur itd. Vsekakor je to tolikšna bera, da bo Pablo Picasso ostal v zgodovini kot eden največjih ustvarjalcev v zgodovini človeštva. iiiuiiiiiiiiiviiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii TRŽAŠKI DNEVNIK ROJSTVO BREZ BABICE IN ZDRAVNIKA Birokratski zapletljaji ob neobičajnem porodu Na anagrafskem uradu niso sprejeli prijave rojstva, ker ni bilo potrdila zdravnika Ko se je 37-letni zapriseženi ču- nika Rdečega križa, da bi mu izdal vaj Umberto Krismancic iz Ul. Bo-nazza 4 v soboto zvečer odpravil na nočno delo, si še najmanj ni nadejal, da ga bo naslednje jutro, ob povratku, čakalo tako prijetno presenečenje. Njegovo 39- letno ženo Mario Pifer, ki je bila v devetem mesecu nosečnosti, so v zgodnjih jutranjih urah nenadoma obšli porodni krči. Ženska si zaradi moževe odsotnosti in nenadnosti napada ni mogla drugače pomagati, kot da je poklicala svojo starejšo hčerko, 17-letno Fiorello in ji naročila naj ji pomaga pri porodu. Tako je rodila sama brez pomoči babice ali zdravnika, ob sami podpori starejše hčerke. V življenje zakoncev Krismancic, ki imata "že tri otroke, je tako po-sijal nov žarek. Maria in Umberto sta za novorojenko izbrala ime — Maurizia in Umberto je včeraj dopoldne srečen odšel na anagrafski urad. da bi prijavil rojstvo hčerke. Toda tu so se začele prve težave. Uradnik na anagrafskem u-! radu je zahteval potrdilo babice, potrdilo. Porodnico in novorojenko so odpeljali v porodnišnico v Bur-lo Garofolo in šele tu se je vsa zadeva razčistila in srečno končala. Ginekolog Carlomagno, ki je Marijo in malo Maurizio skrbno pregledal, je končno izdal potrdilo, da je ženska res.... rodila. Z enotnim nastopom (Nadaljevanje z 2. strani) Načrt za atentat je bil priprav- ki ga Umberto seveda ni imel. S ljen zelo skrbno in bomba bi počila v zelo delikatnem momentu itali- prijavo tako ni bilo nič in Umberto je tedaj poklical na dom zdrav- GUBČEVA KNJIŽNICA Te dni dobimo zbirko 30 knjig s skupno preko 9000 strani. Ko sporočamo številnim naročnikom, da jim bomo lahko v kratkem posredovali tehtni izbor iz slovenske in hrvaške literature o kmetu, ki bi zemlji in uporništvu, opozarjamo V S e, si želeli GUBČEVO KNJIŽNICO še zagotoviti, da Sprejemamo naročila samo še nekaj dni. V naši knjigarni si lahko ogledate prve izvode. UidikiX TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20 - Telefon 61 792 z voljo bomo lahko dosegli* je za ključil Colja, «da se bodo rešili šlevilni problemi današnje družbe ter tudi vsi problemi naše narodnostne skupnosti*. Z živo obuditvijo spominov na čase. ko se je fašistični teror v naših krajih najbolj razbesnel, je začel svoj govor tudi deželni svetovalec inž. Antonino Cuffaro. Spomnil se je, kot njegov predgovornik, vseh žrtev ter obenem poudaril neizmeren pomen narodnoosvobodilne borbe, ki je imela ravno na Krasu eno svojih najtrdnejših postojank. Ganjljivo je nato spregovoril o tem, kako je še kot otrok podoživljal tiste čase, ko so ga po eni strani uradno učili mržnje in sovraštva do vsega naprednega in predvsem do slovanskih narodov in kako se je po drugi strani neuradno seznanjal z naprednimi idejami in z junaškim narodnoosvobodilnim bojem slovanskih narodov,, Ravno te ideje so bile tisto, kar je iztrgalo svet iz rok nacifašističnib krvnikov pustolovcev in kar je tudi v novejši zgodovini privedlo cio junaških in zmagovitih bojev raznih afriških, južnoameriških in azijskih narodov neodvisnost in osvoboditev izpod kolonialističnega in imperialističnega jarma. Usedline žalostne preteklosti pa ni sedanjost še odpravila. Dan za dnem smo priča fašističnim provokacijam in kar je še hujp — sodne oblasti se sploh ne zganejo, «ko na primer v sami sodni dvorani nekdo dvigne roko v nacističen pozdrav in zavpije grozljivo geslo Hitlerjevih esesovcev«. «Proti tej grožnji*, je poudaril govornik, «ki je na tem našem obmejnem področju toliko bolj nevarna, se moramo združeno dvigniti jasno in odločno. Okrepiti je treba antifašistično enotnost in odločno zahtevati od oblasti, da bodo izvrševale svojo pravo dolžnost proti fašističnim provokatorjem*. Ob tem je Cuffaro poudari] pomen in vredtnost pobude ANPI, za zbiranje podpisov na peticijo, ki zahteva od vladnih organov, da razpustijo vse fašistične organizacije. «Menimo», je nato dejal govornik, «da je za demokratični razvoj Italiji in za uničenje vseh fašističnih korenin neobhodno potreben enoten nastop vseh demokratičnih sil, kajti le na ta način bo odpravljena vsakršna diskriminacija in le na ta način ne bodo ljudje več ločeni na različne kategorije glede na njihov govorni jezik. To pomeni tudi zagotovitev slovenski narodnostni skupnosti svoboden razvoj na vseh področjih. Na ta način*, ie zaključil Cuffaro, «bomo ustvarili iz Trsta most miru, ki mora povezovati različne narode v skupen napor za zgraditev nove ' družbe*. (Od našega dopisnika) SARAJEVO, 9. Nocojšnje srečanje med najboljšimi igralci Švedske in Japonske je prineslo novega prvaka sveta v moški ekipni konkurenci. Skandinavci so premagali zastopnike vzhajajočega sonca in so po dvajsetih letih vrnili Evropejcem primat v Swaytlig kupu. Kot je znano, je zadnjič ekipa starega kontinenta bila prvak sveta v moški konkurenci 1953 leta, ko so šampionski naslov priborili slavni angleški mušketirji Bergman, Leach, Simomson in Kennedy. Če bi Japonci premagali Švede, bi zlata kolajna pripadla Kitajcem, ki so sinoči v dramatični borbi premagali Japonce s 5:4. To je bila res prava drama. Pri stanju 4:4 in stanju 1:1 v zadnji igri med Kitajcem Li čing Quango-m in Japoncem Takašimo, je v odločilnem tretjem setu Kitajec vodil z 20:14. Takašimi je uspelo zmanjšati na 20:19 in šele tedaj je Kitajcu uspelo odločiti zmago v svojo korist s 5:4.^ Žrtev izenačenosti evropskih in azijskih moštev na letošnjem prvenstvu je bila reprezentanca Jugoslavije, ki je zaradli slabega starta v samem začetku (zgubila je namreč s Češkoslovaško) zgubila pravico, boriti se za kolajne, šesto mesto ni realna uvrstitev za Jugoslovane, ki so objektivno močnejši, sodi zvezni kapitan Borivoje Popovič, toda ni tudi debakel, kajti na tem tekmovanju je bila konkurenca izredno močna. V Pokalu Corbillon za ženske so osvojile šampionski naslov namiznoteniške igralke republike Koreje, ki so se sestale v odločilnem srečanju z reprezentanco Japonske. STENS 73 je pokazal, da Evropejke še vedno zaostajajo za Azijkami, kajti na STENS 73, kot tudi v Nago ji 71, so imele glavno besedo ekipe Japonske, Kitajske in Koreje. Od evropskih ženskih ekip je edino reprezentanca Madžarske u-spela uvrstiti se v finalno skupino, toda je zgubila vse tri dvoboje in se je morala zadovoljiti s četrtim mestom. Jugoslovanke so v konkurenci 40 moštev zavzele 11. mesto kar je redativen uspeh. Jutri bo na 32. svetovnem prvenstvu v Sarajevu prost dan za vse udeležence, pojutrišnjem se pričenjajo posamezne borbe moških in žensk. Današnji rezultati: MOŠKI OD 1. DO 4. MESTA Švedska — Japonska Kitajska — Sovjetska zveza Lestvica: 1. švedska, 2. Kitajska, 3. Japonska, 4. Sovjetska zveza. OD 5. DO 8. MESTA Koreja — Jugoslavija 1:5 Madžarska — Češkoslovaška 5:3 Lestvica: 5. Češkoslovaška, 6. Jugoslavija, 7. Madžarska, 8. Koreja OD 9. DO 14. MESTA Indonezija — Francija ZR Nemčija — Avstrija Anglija — Indija ZR Nemčija — Indonezija Avstrija — Anglija Francija — Indija Lestvica: 9. ZR Nemčija, 10. Anglija, 11. Indonezija, 12. Avstrija, 13. Francija, 14. Indija. V tekmi za uvrstitev od 29. do 32. mesta je Italija premagala Izrael s 5:4. ŽENSKE OD 1. DO 4. MESTA Koreja — Japonska 3:1 Kitajska — Madžarska 3:0 Lestvica: 1. Koreja, 2. Kitajska, 3. Japonska, 4. Madžarka. OD 5. DO 8. MESTA Sovjetska zveza — Romunija 3:2 ZR Nemčija — Češkoslovaška 3:0 Lestvica: 5. Sovjetska zveza, 6. Romunija, 7. ZR Nemčija, 8. Češkoslovaška. OD 9. DO 14. MESTA Anglija — Francija Švedska — Indonezija Jugoslavija -- Avstrija Švedska — Anglija Jugoslavija — Indonezija Francija — Avstrija Lestvica: 9. Švedska, 10. Anglija, 11. Jugoslavija, 12. Francija, 13. Indonezija, 14. Avstrija. B. B. 3:0 3:0 3:0 3:2 3:1 3:0 Izidi tekem naših mladinskih ekip: MLADINCI Union — Libertas Rocol 0:4 NARAŠČAJNIKI Roianese — Gaja 1:0 (prekinjena v 20. min. p.p.) ZAČETNIKI Union — Fulgor 1:0 Znanega nogometnega trenerja Helenia . Herrero so pri Romi od- stavili. Moštvo bo odslej vodil novi trener Trefoiciani. Herrera je vodil Romo zadnjih pet let, zdaj pa so ga odstavili zaradi slabih rezultatov, ki jih je moštvo doseglo v poslednjih tekmah. REGGIO CALABRIA, 9. — Res je, da tokrat skoraj ni bilo tujcev, toda za Italijane je le zadoščenje. Z Vladimirom Panizzo so končno prišli do zmage v eni od važnejših dirk, sploh pa je nekaj mladih in precej talentiranih kolesarjev pokazalo izredno borbenost in pogum, ki daje nekaj upanja za bodočnost. Junak dirke je bil sicer Francesco Moser, ki ga je beg skupine 15 tekmecev povsem presenetil. Sam se je podal za ubežniki, nadoknadil zaostanek 5 minut, samo slab kilometer pred ciljem in takoj znova napadel. Ko je 100 m pred ciljem kazalo, da bo zmagovalec, ga je Panizza v končnem sprintu presenetil, tik pred ciljem pa mu je 2. mesto odvzel Boifava. LJUBLJANA, 9. — V najlepši partiji 5. kola. Vidmarjevega memoriala je Planinc s črnimi figurami premagal Quinterosa. Srmeihal — Puc 1:0, Ivkov — Tatai remi, Minič — Matanovič remi, Byme — Portiš 0:1, Ciocal-tea — Gligorič prek. KOŠARKA V MOŠKI D ligi «Plavi» so nastopili z nepopolno ekipo - Cianocolori opravičil svoj sloves mi protinapadi so si priigrab borovce nedosegljivo prednost nccolori je tako potrdil svojo P* 80:49 Cianocolori — Bor (39:25) CIANOCOLORI: Fortunati 25, Giacca 3, Rigo 16, Apostoli 6, Cuc-cari 10, elemente, Mocenigo 6, D’Augeri 5, Sommadossi. BOR: A. Zavadlal 6, Rudes 10, Šare 9, Kralj 8, Pertot, Valter Hrvatič 2, Stojan Hrvatič 3, Koren 4, Klobas, D. Zavadlal 7. SODNIKA: Fortunati in Deganutti (Videm). PROSTI METI: Cianocolori 12:14, Bor 5:14. V derbiju D lige je v Nabrežini Cianocolori povsem zasluženo premagal Bor, ki je tako obtičal na zadnjem mestu, brez točk. Tekma se je ugodno začela za borovce, čeprav so nastopili brez treh standardnih igralcev (Fabjan, Ambrožič, Škerlj). V tem delu je učinkovito zaigral v obrambi Mladen Šare, medtem ko je v napadu Rudes dosegel nekaj lepih košev. Kaj kmalu pa je prišla na dan izkušenost igralcev Cianocolori j a in za borovce je bil ves trud zaman. Cianocolori je z učinkovitim napadalcem Fortunatijem razbil Borovo cono, medtem ko je za gradnjo igre poskrbel dinamični Rigo. Trener Mari je poskusil tudi menjavo s Korenom, ki je na splošno dobro opravil svojo nalogo. Domačini pa niso popustili, igrali so hitrim tempom in z učinkoviti- moč in je ponovno dokazal, sodi med najboljše ekipe V prvenstvu. » * * Izidi tekem naših mladinskih štev. DEČKI Polet — Don Bosco Inter 1904 — Bor Juventus — Kontovel n.®- 79:27 85:51 b.l- * * •; Ferroviarfo 74:57 Marles (36:15) ,i4 MARI.ES MARIBOR: Lavrenc 2, Smatlak 14, Mitrovič 5, njak 7, Abjačič 2, Gerbec 4, ^ žič 3, Veble, Lobnik 4, Fekonda Heller * 5, Janežič 15. FERROVIARIO TRST: G- j* K 5, Cavallaro 6, Perini 7, Cec ti 8, Lovrecich, Castellarin 4 zman 24, S. Sergi. SODNIK: Pregellio. _ se Na miramarskem igrišču. s ^ v prijateljski mednarodni _ ^. spoprijeli peterki Marlesa n^rS^L. “ adalno napa ribora in Gostje so s hitro in . 0 igro takoj povedli. Med r sta se še posebno izkazala ^ zič in Fekonda. V vrstah “ viaria je bil odločno najboljši ter Kozman. ^ j_ ODBOJKA ZAKLJUČEN JE 7. POKAL PRIJATELJSTVA V obeh konkurencah zmaga ekip z Beke Presenetljivo dobra igra 01ympie in Brege Organizatorja turnirja (sodelovalo je 27 ekip) sta bila ZSŠDI in reška odbojkarska zveza 5:3 5:4 5:3 5:2 5:1 5:0 5:4 5:3 V nedeljo je Bila nova občinska telovadnica v Dolini prizorišče sklepnega moškega odbojkarskega turnirja, veljavnega za «7. pokal prijateljstva*. To tradicionalno tekmovanje je priredila Zveza slovenskih športnih društev v Italiji v sodelovanju z odbojkarsko zvezo z Reke. Povsem zasluženo je odnesel prvo mesto Partizan. Tudi drugo mesto so zasedli gostje z Reke, Bu-levard, ki je po mnenju večine prisotnih poznavalcev odbojke predvajal boljšo igro kot Partizan. Čeprav sta naša predstavnika zasedla tretje in četrto mesto, nista odigrala podrejene vloge. Zadostuje podatek, da bi goriška 01ympia svojila prvo mesto, če bi v zadnji tekmi dneva odpravila šester-ko Partizana. Kljub porazu je Oiympia presenetila s svojo moderno igro. Okrnjena šesterka Sloge je nanizala tri poraze, a je le malo manjkalo, da ni porazila odlične šesterke Bulevarda. Tekmam, ki so bile od prve do zadnje na visoki tehnični ravni, je z zanimanjem sledilo številno občinstvo. Med prisotnimi smo med drugim opazili podpredsednika od- bojkarske zveze z Reke Dimitri-jeviča, odbornika za šport dolinske občine Oto in predsednika deželnega odbora FIPAV prof. Pipana. BULEVARD - OLYMPIA 2:1 (15:6. 15:10, 9:15) Bulevarri, ki je vsaj na papirju veljal za slabšega nasprotnika, je v tem srečanju prijetno presenetil in je v prvih dveh setih pokazal zrelo in dinamično igro, ki je bila za 01ympio neodsegljiva. PARTIZAN ZAMET - SLOGA 2:1 (15:10, 15:8, 10:15) Sloga je zaigrala v prvih dveh nizih nezanesljivo. Šele v tretjem je bila boljša. BULEVARD — SLOGA 2:1 (15:5, 13:15, 15:12) Sloga je zaigrala veliko bolje. Pri stanju 1:1 v setih se je v tretjem setu uspešno upirala do stanja 12:12, dlje pa ni šlo. iiiimimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiii||l|lin||U|lll|,llllul„„HiniHiiiiiiiiml||imii|ll|||||||imiiiimiminiiij ODBOJKA V moški D ligi Dom klonil Merami Dom — Merano (9:15, 3:15, 6:15) DOM: Devetak, Mužič, Simoneta, Nanut, Klanjšček, Komel, Milduš, Pevčič in Strgar. S. C. MERANO: Ellmenreich, Frei, Endrizzi, Holzgethan, Mei-ster, Riedlinger, Stanzei, Ortner in Stampel. SODNIK: Milcovich (TS), stranska: Bernot in Pelesson (GO). Gostje so zasluženo osvojili par točk, saj pri Domu niso naleteli na nikak odpor in njihova zmaga ni bila nikdar v dvomu. Goričani so samo v prvem setu igrali bolje, saj je bilo do polovice seta stanje izenačeno. V drugem in tretjem pa so naši fantje popustili in so skupno v obeh nizih zbrali klavrno število 9 točk. «Belo-rdeči» so bili tokrat na igrišču preveč statični, negotovi v podajah in pri tolčenju. Precej se ie v tem srečanju opazila odsotnost Geja, ki je v zadnjih nastopih Doma znal voditi ekipo, če ne k zmagi, vsaj k pozitivnemu nastopu. V prihodnjem, predzadnjem kolu meddeželnega prvenstva D lige bo Dom gostoval v Legnagu pri Padovi, kjer se bo spoprijel s tamkajšnjo šesterko DLF. Srečanje bo v soboto, 14. aprila. I. K. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Pozitiven nastop igralk Sokola FARIT B — Sokol 0:3 (—12, -8, -5) HOKEJ NA LEDU MOSKVA, 9. — Na svetovnem hokejskem prvenstvu A skupine v Moskvi je Finska premagala Zah. Nemčijo z 2:1, Švedska pa Poljsko s 7:0. Lestvica: Sovjetska zveza 12 točk, Švedska 10, ČSSR 8, Finska 6, Zah. Nemčija 2 in Poljska 0 točk. SOKOL: Žerjal, Auber, Ščuka, Ver-ginella, Zandomeni, Antonič, Legiša, žužek. Nabrežinke so opravile svoj prvi letošnji nastop v 2. diviziji pozitivno. Za nekatere je bila to sploh prva uradna tekma na odbojkarskem igrišču. Zato je bila igra sama na razmeroma nizki tehnični ravni. Igralke Sokola so pokazale mnogo volje do zmage, šibek nasprotnik pa jim je olajšal delo pri osvajanju prvega para točk. V nabrežinskih vrstah so tokrat manjkale zaradi bolezni in šolskih obveznosti kar tri obetajoče igralke, ki stalno trenirajo. Upajmo, da bodo v prihodnjih tekmah lahko priskočile na pomoč svojim soigralkam. OLYMPIA PARTIZAN ZAMET - 2:1 (4:15, 15:6, 15:6) 01ympia je prikazala v prvem setu izredno igro. Vse je kazalo, da bo osvojila prvo mesto, vendar je Partizan v drugem in tretjem setu Goričane dobesedno pre gazil. Še izida predhodnih finalnih srečanj: Partizan Zamet — Bulevard 2:1 (15:7, 15:9, 10:5); 01ympia — Sloga 3:0 (15:8, 15:4 in 15:4). Še dva izida tekem naših odbojkarskih ekip: 1. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Torriana 2:3 2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Sokol 3:0 košarka prvenstvo b lige Spliigen — Renana 115:96 V zadnji tekmi letošnjega prven- stva B lige je Spliigen iz Gorice porazil Renano s precej visokim rezultatom, ki bi lahko bil še večji, če bi Goričani igrali bolj zagrizeno. Sedaj, ko se je prvenstvo končalo, se bodo za vstop v A ligo srečale ekipe, ki so se uvrstile na prvi dve mesti v obeh kolih B lige. V severnem kolu bosta nastopala v finalnem delu Spliigen in Ivlas iz Vigevana. P. R. KONČNA LESTVICA Partizan Zamet 3 3 0 6:3 6 Bulevard 3 2 1 5:4 4 01ympia 3 1 2 5:4 2 Sloga 3 0 3 2:7 0 Zadnja točka nedeljskega sporeda je bila zaključna slovesnost. Tajnik ZSŠDI Boris Simoneta se je zahvalil vsem nastopajočim ekipam za sodelovanje in izrazil željo, da bi se prihodnje leto spet videli na 8. turnirju. Sledilo je nagrajevanje: Za 1. mesto je Partizan Zamet prejel pokal ZSŠDI. Za 2. mesto je Bulevard dobil pokal SKGZ. Tretjeuvrščena 01ymp-ia je osvojila pokal Primorskega dnevnika. Slogi pa je pripadel pokal dolinske občinske uprave. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen tolkač Bulevarda Zaninovič, ki je prejel v dar pokal FIPAV. Postave: PARTIZAN ZAMET: Šverko, Me-dac, Stolic, Superina, Daničič, Crnkovič, Dragojlovič, Longin, Si-lov, Lencovič in Lazarič. BULEVARD: Kaič, Škiljan, Zaninovič, Liverič, Petris, Fičor, Mu-stač, Stipaničev, Sazdevski, Torija,- in Valčič. OLYMPIA: Komjanc, Sussi, Soban, Antoni, Černič, Nardin, Tom-masi, Spazzapan in Kraner. SLOGA: Neubauer, B. in E. Kralj, Persinger, Grgič, Vodopivec in Fučka. SODNIKI: Caputo, Tranquillini, Jacolino in Con te. — bs — najmočnejši postavi. Odbojkarice Brega so bile na pragu velikega presenečenja: samo nepazljivosti, pomanjkanju odločnosti in tudi smoli lahko pripišemo, da jim ni uspel ta veliki met in ni rečeno, da ne bi odšel ta pokal v Dolino. Pod pričakovanji je zaigral Bor kateremu ni šlo in to predvsem na rovaš izredno slabega sprejema. Daleč slabši nasprotnik je bil Poreč, ki je na Reki ostal povsem praznih rok PARTIZAN REKA — BOR 2:1 (16:14, 15:9, 10:15) Bor je zaigral v odločilnem srečanju za končno zmago izredno nezanesljivo. Domačinke so osvajale točke samo s servisi. Gostje so to pa tam organizirale kak uspešen napad, kar pa je bilo premalo. PARTIZAN REKA — BREG 2:1 (16:14, 7:15, 15:12) V povsem drugačni luči se je to pot predstavil Breg. Po nekoliko nezanesljivemu začetku so Dolinčan-ke pritisnile domačinke v obrambo. Vodstvo Partizana s 7:0 se ie spreobrnilo v vodstvo Brega z 12:7. Gostje so bile tudi v odločilnih razpletih tega niza stalno v vodstvu, a jim niti prednost 14:11 ni zadostovala za to delno zmago. V drugem nizu so Brežanke pustile naši protnic kar na s- 'edmiedel * odločilnem setu je Breg P° .se-12:8, a se mu je v odločilni i so gih zaustavilo. Dolinčanke, 0jjjle. 3:0 2:1 7:2 3:7 iiiiiiiiiHiiiMiimiiiiimmiimiimiiimmiimmiiiiiii Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo I. ZVEZNA LIGA Kombinat — Olimpij Zadar — Borac Radnički — Bosna Partizan — Jugoplastika Željezničar (K) — Rabotnički Lokomotiva — Beograd 79: 83 90: 94 94: 86 97: 79 76: 86 99:100 Na Reki je zasluženo osvojil prvo mesto dorr.afii Partizan z drugo ekipo, ki ni niti igrala v svoji Željezničar (S) — C. zvezda odg. LESTVICA: Radnički 42, Crvena zvezda 36, Partizan 32, Borac 30, Jugoplastika 28, Olimpija, Lokomotiva, Beograd in Zadar 26, Rabotnički in Željezničar (S) 22, Bosna 18, Kombinat in Željezničar (K) 12. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Borac - Kombinat, Olimpija - željezničar (S), C. zvezda - Lokomotiva, Beograd - Željezničar (K), Ra botnički - Partizan, Jugoplastika -Radnički, Bosna - Zadar. ITALIJANSKA A LIGA Snaidero — Brili 78:82 Spliigen Bock — Forst 75:85 Maxmobili — Ignis 77:93 Gamma — Mobilquattro 82:84 Sacla — Norda 79.77 Simmenthal — Partenope 128:76 Alco — Gorena 73:68 igrale okrnjene, so vse zado ■■■ ge mladi Tjaši Pavletič Pa 8 posebna pohvala. 3:® BOR — POREČ (15:2, 15:11, 15:12) ,b0\W Poreč sestavljajo mlade o rice in tudi odlična Pr*J3,!|.n more opraviti vsega. Nekoh 0 y odpor so nudile borovkam drugem in tretjem setu. 2:1 BREG - POREČ (15:6, 15:13, 6:15) jgrj^ Trener Jurkič je poslal na ^0 tudi mlajše igralke in_ ^enLt-pripišemo zgubljeni tretji » Ostala dva finalna izida: Partizan Reka — Poreč (15:1, 15:6, 15:7) Bor — Breg (8:15, 15:11, 15:5) Končna lestvica: 1. Partizan Reka 3 3 2. Bor 3 2 3. Breg 3 1 4. Poreč 3 Ekipe so igrale v nas- stavah: . x Kra' PARTIZAN REKA: Roha^ pu-marič, Koraca, Požgan, Le n11' sodelovalo LESTVICA: Simmenthal 46, Ignis 44, Forst 40, Snaidero 24, Sacla 22, Spliigen Bock, Norda, Mobilquattro in Max-mobili 20, Brili, Alco in Partenope 18, Gorena 16, Gamma 10. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Norda - Forst, Sacla - Alco, Gorena - Gamma, Brili - Maxmobili, Ignis - Simmenthal, Partenope -Snaidero, Mobilquattro - Spliigen Bock. prehitel Latest Recorda izvolita janskega konja Carosia- jjila Freddy in Top Hannover peti, oziroma četrti. OBVESTIL O ŠD Polet priredi H y de* repentabrske občine o k