Političen list za slovenski narod. _ ... . , , 'P® P°®" prejeman velja. I Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo ln ebspedlclja v Za celo leto predplačan 15 gld^ia pol toljajj gld., za četrt leta 4 gld., za jeden I „Katol. TIskarni« Kopitarjeve ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: S Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. t Vredništvo je v SemeniSkiU ulicah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. Štev. 292. V Ljubljani, v sredo 22. decembra 1897. Letnil* ХХУ Shod katol. polit, društva. (Konec.) Državni poslanec dr. Ivan Šusteršič govoril je po steuografičnem z&pisuiku tako-le : Gospoda moja ! Razložiti mi je ob kratkem politični položaj, v katerem se nahajamo Slovenci v tem zgodovinsko važnem trenotku. Grof Badeni je padel in na njegovo mesto stopilo je novo ministerstvo. Kaj nam ;e pričakovati od tega? Brez dvoma se je ta izprememba izvršila kot koncesija nasproti onim elementom, ki so z obstrukcijo onemogočili parlamentarno delo. Mislilo se je, da bede Badenijev padec pomiril razburjene valove in da bode potem omogočeno mirno delovanje. Poklicalo se je ministerstvo, ki je zadostovalo potrebi trenutka, ker ne pripada nobeni stranki, niti desnici, niti levici državnega zbora, marveč je sestavljeno zgolj iz uradnikov, ki se imajo strogo držati veljavnih postav in naredb. To ministerstvo trudilo se je koj, ko se je sestavilo, da bi doseglo sporazumljenje iu da bi spravilo državni zbor zopet k delovanju. Toda ministerski predsednik baron Gautsch našel je težkoče tam, kjer je imel najmanje pričakovati, našel je težkoče na levici državne zbornice. Čeprav je padlo prejšnje ministerstvo na ljubo levici, čeprav je levica vedno in neprestano trdila, da ne miruje, dokler ne pade Badeni, in bi torej pričakovali morali, da bode levica prijazna novemu ministerstvu, vendar je našel baron Gautsch ravno tam težav. Desnica, katera je popolnoma solidarna in katera se je ravno ob padcu grofa Badenija združila tem tesneje, obstoji, kakor je znano, iz Slovanov in katoliških Nemcev. Desnica baronu Gautschu ni delala težav, šla je marveč do skrajne meje prijen-ljivosti, da bi le državnemu zboru zopet omogočila redno delovanje, kakoršno je dolžnost ljudskih zastopnikov. Ne smemo prezreti, da je dolžnost ljudskih zastopnikov v prvi vrsti delovati v interesu ljudstva osobito za prepotrebne naro dno - g o s p o d ars ke preosnove. In uprav to prepotrebuo delovanje na narodnogospodarskem polji bilo je dosedaj povse onemogočeno. Prečudno je, da je to onemogočenje osobito provzročila stranka, katera ima baje zapisano socijalno preosnovo na svojem praporu, katera po shodih na vsa usta zahteva zboljšanja socijalnih razmer. (Klici: Socijalni demokratje !) Povse umevno je, da levica proti Gautschu ni mogla prijenjati. To pa v prvi vrsti radi tega, ker je bilo težišče položaja v stranki, katera je popolnoma izgubila tla v ljudstvu, katera ni mogla in ni Smela storiti tega, kar je spoznala kot pravo in ra-zumuo, marveč je morala delati to, kar so hoteli drugi: v nemški napredni ali liberalni stranki. Ta stranka sestoja osobito iz nemških poslancev iz Češke, Moravske in Slezije. Tla pa so ji popolnoma izpodneeli Schonererijanci tako, da izgubi ta stranka skoro vse mandate, ako se drzne upreti se Schonererju, Wolfu in sodrugom. Radi tega ta stranka ne more delati onega, kar se ji morda zdi potrebno in koristno, marveč mora delati in izvrševati to, kar ji ukazujeta Schonerer in Wolf. Kedo sta ta dva gospoda, vemo, kaj hoče njuna stranka, vemo tudi. Sami so ti možje povedali, da hočejo Avstrijo ponižati, da se mora naše cesarstvo kakor n. pr. Saksonska priklopiti Nemčiji in da naj bode naš cesar le podrejen vladar. (Klici : Sramota I) Nemško-liberalna stranka ne bode mogla nikdar tem ljudem zadostovati, nikdar z njimi uspešno tekmovati v radikalizmu. Ako bi si pa upala nemško-liberalna stranka zapustiti obstrucijo, izgubila bi do malega vse mandate. Zaradi tega nemška liberalna stranka pri pogajanjih z novim ministerstvom ni mogla prijenjati. Vse levičarske stranke so prepustile vodstvo pri pogajanjih z baronom Gautschem nemško - liberalni stranki, ona je imela odločiti, se li sprejmejo predlogi barona Gautscha ali ne. Ravno to pa je bila največa napaka. Kar smo pričakovali, se je zgodilo: Nemško-liberalna stranka odklonila je enoglasno ministrove predloge, ni se moglo doseči sporazumljenje. Sli smo domu in državni zbor se ne bode sešel tako hitro, ako se ne doseže na nepričakovan način vender le sporazumljenje. Dvojno je mogoče: Ali se doseže tako sporazumljenje, da levica omogoči redno delovanje državnega zbora, ali pa se to ne doseže; potem pa stojimo pred negotovimi razmerami, pred negotovo prihodnostjo. Ako se doseže sporazumljenje, potem [bode omogočeno zopetno zborovanje državnega zbora. Vinteresu slovenskega naroda moramo le želeti, da se doseže sporazumljenje v čeških vprašanjih. Mi Slovenci moramo le želeti, da začne državni zbor zopet svoje redno delovanje, čehi imajo večino v svojem deželnem zboru, tudi Poljaki imajo svoj deželni zbor v svoji oblasti in lahko, kolikor je v okviru kompetence deželnih zborov mogoče, uredijo svoje razmere. Istotako Gorenje Avstrijci, Solnogradci in Tirolci. Vsem tem torej ni toliko do tega, ali se snide državni ^bor zopet k delu ali ne. Drugače je z nami. Mi smo pri posvetovanju desnice rekli, da smo za razširjenje kompetence deželnih zborov, toda preje m oraj o se narodne razmerev posameznih kronovinah temeljito urediti. Raztreseni smo Slovenci po raznih kronovinah, in le na Kranjskem smo v večini. (Klici: Da, toda odločujejo na Kranjskem nemški liberalci ! Žalostno I) Dr. Šusteršič: O tem bodem govoril pozneje. Slovenci smo v manjšini na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, povsodi stojimo nasproti nemškim ali laškim večinam, ki so namj, nasproti do skrajnosti brezobzirne. Do sedaj nam je bilo vender mogoče apelo-vati na državni zbor, tam izrabiti zase konStela-cijo; ako smo bili člani večine, lahko smo pritiskali na vlado, da smo dosegli vsaj deloma zboljšanje neznosnih razmer. Ako pa nimamo državnega zbora, potem smo izročeni vpoeameznih deželah na milost in nemilost nasprotnikom. V istem položaju so naši hrvaški bratje v Istri in tudi Rusini. Nam mora biti torej na tem, da se skoro omogoči delovanje državnega zbora. Želeti bi bilo, da bi Re Cehom posrečilo doseči sporazumljenje z Nemci. Reči se mora, da so Cehi bili prijenljivi do skrajne meje. Tako razumnih in modiih politikov, kakorSni so danes Cehi, je težko najti. Šli so v prijenljivosti do skrajnosti, kolikor je zahtevala pravičnost in dopuščala čast. Toda ni šlo. kajti ako so ponujali Nemcem mezinec, hoteli so ti vso roko, ker se jim ne gre za pravičnost, temuč za hegemonijo, ker zahtevajo, da bi v Avstriji vladali ter gospodovali samo Nemci, toda ne nemSki narod, marveč nemSko-liberalna in nemško-nacijonalna stranka. (Klici: Nikdar!) NemSki liberalci in nacijonalci hočejo imeti pri nas patent za vladanje. Bati se je torej, da se ne bode dalo doseči sporazumljenje s temi ljudmi. Ne bode torej mogoče mirnim potom urediti narodnostnega vprašanja, dasi ravno mi Slovenci želimo mirne rešitve tega vpraSanja, da varujemo svoje manjšine. Prepričan sem, da bode Sele takrat mogoče konečno in vspešno urediti narodnostno vpraSanje, kedar tudi med Nemci prodere zdrava ideja krščanske pravičnosti. (Odobravanje.) Tako smo tudi v ravno minuli viharni parlamentarni dobi videli, da so Sli katoliški nemSki poslanci z nami, da so se z nami bojevali za pravico. Rekli so: Mi hočemo, da se vsakemu narodu dajo njegove pravice. (Odobravanje.) Zal, da so katoliški Nemci na Štajerskem v manjšini, ravno tako na Koroškem, kjer skoro ni katoliške nemške stranke, oziroma je zelo majhna. Zal, da si dosedaj tudi mej Italijani na Goriškem, v Trstu in v Istri katoliška ideja še ni mogla pridobiti tal. Torej, ako katoliška ideja prodere mej Nemci in Italijani, potem bode mogoče, pogajati se, potem bode mogoče, napravili mir, z liberalnimi in naci-jonalnimi Nemci in Italijani pa ne. (Klici: Res je to!) Pripravljeni moramo biti torej za sedaj na boj. Pred očmi moramo imeti vedno, da ne bodemo še dolgo časa imeli državnega zbora, ako se na Češkem ne dožene sprava. Potem se bode, č e p r a v n e f o r m e 1 n o , pa dejanjsko pri nas vladalo absolutistično. Opraviti bodemo imeli potem z vlado, ki je sedaj na krmilu, z Gautschevim ministerstvom. Jasno nam mora torej biti, v kako razmerje se hočemo in moramo postaviti z vlado, s katero moramo računati morebiti na dolgo vrsto let. Na to vprašanje moramo imeti jasen odgovor. Jaz bi na to vprašanje odgovoril, in to je mne- A nje vseh slovanskih poslancev: Biti moramo mirni in reservirani, „kiihl bis aus Ilerz hinan", ter čakati. Ako bode nova ■':.['• vlada, kakor obeta, spoštovala zakone in obstoječe naredbe, potem se nimamo bati ničesar. Saj se Slovenci samo takrat pritožujemo, kedar se nam kratijo pravice, ki nam gredo po božji in človeški postavi. Ako vlada pravi, da hoče spoštovati postave, nam je to zelo ljubo, in ako se vlada po tem tudi v istini ravna, smo lahko prijatelji take vlade. Druzega, kakor pravice, kakor izvaja. -nja zakona, osobito §19. osnovnega zakona, g I a s o m k a t e r e g a gredo vsem narodom jeduake pravice, mi še nikoli zahtevali nismo. Ne bodemo napadali nove vlade že koj iz početka, to bi bilo nespametno. Čakati hočemo, da nova vlada z dejanji pokaže, kaj hoče in kakošna je v resnici. Ako bode spoštovala zakone in jih izvajala nepristransko, smemo biti zadovoljni. Zadovoljni smemo v tem slučaju biti, ker Slovenci ne iščemo ministerskih portfeljev. (Veselost.) Nam je vse jedno, ali je Pavel minister ali Peter, ker hočemo le pravico in ničesar druzega, naj bode že minister Gautsch ali kdo drug. (Odobravanje.) Nam se gre le za pravico in ne za osebe. (Dobro !) To je jedino pametno stališče slovenske politike. K temu pride še nekaj. Znano je, da so se združili v državnem zboru slovenski poslanci s Hrvati in Rusini in jednim Cehom iz Moravske v močno stranko. Tako smo postali važen faktor. Večina se je morala pri vsakej važnej zadevi vprašati, kaj poreko Slovenci in Hrvatje. Iz vsega početka smo vztrajali pri večini, to tem ložje, ker je tudi večina bila nam zvesta. Sedaj, po Badenijevern padcu, je desnica združena tem tesneje, tem trdneje so med seboj zvezane njene čete. Mirno lahko zremo v prihodnjost, saj imamo zavest, da stoji 14 milijonov Slovanov proti osmim milijonom Nemcev, od katerih pa jih je nekaj milijonov na naši stiani, ker je na naši strani pravica. Izračunali so, da je na strani o b s t r u k c i j s k i h s t r a n k okrog pet milijonov Nemcev, dočim zastopa združena večina okrog 17 milijonov avstrijskih prebivalcev. S temi finitelji računati mora vsaka vlada. Ako pride zopet do parlamentarnega delovanja, smo mi iu naša zveza važen činitelj. Ako pride do novega zasedanja državnega zbora, moramo imeti poroštvo, da bode večina neovirano zamogla stopiti v akcijo. Večina si je v svesti, da ima v prvivrsti zastopati k o r i s t i n a r o d o v in države, kater-e koristi so identične, kajti ako so narodi zadovoljni, je država močna. Država mora skrbeti pravično za vse svoje narode. (Odobravanje.) Večina si je tega svesta, večina pozna svoje dolžnosti. Delovati hoče z vsemi močmi za narodnogospodarske preosnove, ki so tako nujno potrebne. Trdno je večina namenjena, v tem oziru ne odnehati. Radi tega je večina, da omogoči mirno parlamentarno delo, do skrajnosti prijenljiva, kolikor to dopušča čast. Ko sem tako pojasnil splošni položaj, bodi mi dovoljeno, spregovoriti nekaj besed še o naših domačih razmerah. Združili smo se na Dunaju poslanci na temeljuonega programa, ki je bil od nekdaj naš narodni program in ki temelji na resnicah naše vere in na ljubezni do našega narode. Združili smo se, da bi osobito pomogli onim našim stanovom, ki so največje važnosti v narodnem življenju, kmetu, obrtniku in delavcu do njihovih pravic. Vprašati se moramo: Ali je to, kar je bilo ua Dunaju mogoče, na Kranjskem nemogoče? To je težavno vprašanje in morda tudi nevarno. Jaz mislim, da se mora ravnati dnevna politika vedno po razmerah, ki so danes take, jutri drugačne. Sedaj opažamo po vsej Avstriji preobrat. Kakor so sedaj razmere, združujejo se vsi Slovani in vsi konservativni elementi. G r e s e z a v e 1 i k b o j, zaboj, kinaj odloči, ali naj imajo pri nas hegemonijo nemški liberalci in nacijo- nalci, ali moremo to preprečiti! Za to se gre! Ta nemško-liberalna hegemonija zakrivila je že premnogo nesreče v Avstriji. (Pritrjevanje.) Vsi stanovi občutijo to, razven borzijan-cev, kajti vsem stanovom godi se slabo. Naša dolžnost je, da o n e m o -gočujemo tako hegemonijo. To je prva in najnujnejša dolžnost. Zatorej treba, da sevsioni, k i s o p r o t i v n i k i tenemške hegemonije, združijo ne samo na Dunaju, marveč povsodi. Prav lahko mogoče je, da dobijo deželni zbori večjo važnost, kot so jo imeli doslej. Mogoče je, da bode kranjski deželni zbor jedino mesto, kjer bodo mogli Slovenci dvigati vspešno svoj glas za pravice celokupnega naroda slovenskega. Sedanji položaj je tak, da stojimo na pragu nove zgodovinske dobe, in storiti moramo, kar je v našihmočeh, d a b o d e t a d o b a s r e č n a za naš narod. (Odobravanje.) To dosežemo, ako vsi Slovenci postopamo složno. (Odobravanje.) Da pa bode to mogoče, treba v prvi vrsti, da izgine to, kar smo v zadnji čas opažali v našem deželnem zboru, da namreč jedna slovenskih strank v družbi z nemškimi liberalci majorizuje drugo slovensko stranko, katera je radi krivičnega voliluega reda, za katerega se imamo zahvaliti nemškim liberalcem, v manjšini. Ako se to ne predrugači ravno sedaj, potem je prepozno. V takih usodnih trenotkih mora biti pripravljen vsak pravi prijatelj naroda, da prinese, ako treba, tudi osebnih žrtev. Ako bi bilo tej ali oni osebi pri katerikoli stranki osobno na tem, da se slovenski stranki ne zjedinite v tem zgodovinsko važnem trenotku, potem mora slovenski narod, ki ima zdrav političen razum, zahtevati, da se taka oseba odstrani iz javnega življenja. (Živahno odobravanje.) Zakaj naj bi to ne bilo mogoče na Kranjskem, kar je bilo mogoče na Dunaju ? Vsi, kar □as je v krščanski slovanski zvezi na Dunaju, imamo vedno pred očmi le srečo, čast in bodočnost slovenskega naroda. Ako pa Se dalje ostane ta nemoralna zveza slovenske stranke z nemškimi liberalci na Kranjskem, imeti mora to vpliv tudi na naSo politiko naDunaju. Ako je doma prepir, ne bode mogoče dolgo na Dunaju vzdržavati sprave in vzajemnosti. Zatorej se mora napraviti tudi na Kranjskem mir in vzajemnost! Slovenski narod pa bode brez dvoma trenoTek, ko se bode dosegla sprava, pozdravil z navdušenjem in s hvaležnostjo. (Burno odobravanje.) K spravi je treba le iskrene ljubezni do slovenskega naroda. Pred očmi treba imeti le čast in korist slovenskega naroda in ne pojedine o s e b^e. Pozabiti treba vse, karje do sedaj bilo. Ne ozirajmo se n a 2 a j. Sedaj je zgodovinsk trenotek; zgodovina nas kliče in slovenski narod stopaj jedin na pozorišče. (Burno pritrjevanje. Ako sedaj ne najdemo te ljubezni do naroda našega, katerega nasprotniki osobito ob mejah tarejo tako kruto, potem nam je skoro obupati nad prihodnostjo. (Pritrjevanje.) Trdim, da v tem važnem trenotku zadene velika odgovornost tudi našo katoliško ljudsko stranko, ako ne spozna prav svoje naloge. Po zadnjih državnozborskih volitvah pripadla ji je večina državnozborskih mandatov, kar le povišuje njeno odgovornost. Zatoraj mora si baš o tem velevažnem trenotku postaviti kot cilj dosego pravičnega združenja na Kranjskem. MladeniSkadobavretja in kipe-nja je za nami, vlada naj mirnost moške dobe, pričeti moramo delovanje za spravo, ki bodi vsem pravilna. Naša stranka kliči vesoljni slovenski narod v en tabor. (Odobravanje.) Da bi se to zgodilo,da bi se v tem pomenljivem času, ko treba našemu narodu vseh močij , zjedinili v skupno delovanje za naš narod vsi Slovenci, v to pomozi Bog! (Dolgotrajno burno odobravanje in živio-klici.) Politični pregled. V L j u b 1 j ani, 22. decembra. Avstrijska delegacija. Finančni odsek avstrijske delegacije je imel včeraj zadnjo sejo, v kateri je sklepal o skupnem proračunu. Konečne svote so le pogojne, ker kvota ni še določena. Vsa skupna redna in izredna potrebščina znaša 158,885.748 gld. Ako za 1. 1898 ostane med Avstrijo in Ogersko dosedanja carinska pogodba, odtegnejo se čisti carinski dohodki od skupne potrebščine. Nepokrita potrebščina se razdeli med obe državni polovici po običajnem razmerju. Ta predlog poročevalca Dumbe podpira delegat Ohlumecky, obstrukcijo pa sta uganjala dr. Gross in Kaiser. Dr. Kramaf je obžaloval, da se nagodba ni sklenila ustavnim potom v parlamentu. Zato pa je več ko čudno, da to obžalovanje izražajo tudi zastopniki onih strank, ki so s silo preprečile delo v zbornici. Dr. Gross pogladi svojo dolgo rudečo brado ter pravi nasproti dr. Kra-mafu, da ima opozicija pravico do obstrukcije. — Dumba je odločno zavrnil tudi Scheicherja, rekoč: Naša naloga ni, da bi ovirali nadaljno delo, temveč da odstranimo vse ovire. Shod čeških zaupnikov in Nemci. Kolik krik in hrušč je provzročil shod čeških zaupnikov v Pragi, posebno pa na tem shodu sklenjene resolucije, je razvidno že iz prvih stavkov uvodnika nekega prusaško zagrizenega glasila nemško liberalne in nacijonalue garde. „Kaj bolj razdražljivega, zlobnega, kot je izjava mladočeškega zaupnega shoda v Pragi, ni niti možno misliti. To je pisanje, katero je mogoče skovati le v mrzličnem stanju in je more brez ugovora vsprejeti in odobriti le zbor, ki je izgubil popolno ves razum." S takimi besedami se pričenja uvodnik, ki je poln najostudnejih psovk na bratski češki narod, ki je vedno in pri vsaki priliki kazal voljo sporazumiti se s svojim nasprotnikom. Ali je v takih okolnostih sploh še možno misliti na kako sporazumljenje z ljudmi, kateri bi mnogo bolje storili, da se gredo učit kulture k Cu-lukafrom, mesto da krošnjarijo v Avstriji s svojo „kulturo" in s svojim vedenjem a priori onemogo-čujejo vsako spravo? — Vsak treznomisleči človek mora to vprašanje zanikati. Nemški Miheljni smejo slobodno sklepati najodločneje resolucije proti slovansko krščanski večini, psovati njene člane na shodih iu po svojih umazanih glasilih, na najostudneji način denuncirati in obrekovati najodličueje može katerega koli stanu, vse je dobro, vse se strinja i njih „kulturo". Ako se pa zbero zastopniki slovanskega naroda v posvet ter hočejo celemu svetu naznaniti svoje reve in nadloge ter v kaki izjavi povedati samo to, kar je res, je že ogenj v strehi in prekoračena je meja, ki je seveda za Slovane zelo ozko začrtana, mej tem ko imajo Nemci neomejeno pot. Dokler bodo v nemškem taboru taki kulturo-nosci, je mnogo bolje, da se ne dožene nikaka sprava mej češkima ntrodnostima. Vspehi socijalistične agitacije na deželi so, kakor pri nas, tudi drugod, posebno pa še v Nemčiji, zelo minimalni, akoravno so socijalistični proroki primeroma ravno v Nemčiji izvabili največ proletarijata v svoj tabor. Vsa njih prizadevanja mej kmečkim ljudstvom so ostala brezvspešna, kajti vsak količkaj zaveden kmetovalec se mora s studom obrniti od socialističnih zahtev, v smislu katerih naj bi bil v korist socijalistični revoluciji oropan vsega imetja. Že na zadnjem socialističnem strankarskem shodu so morali kolovodje s krvavečim srcem konStatovati to dejstvo in ugibali so sem ter tje, kako bi se dalo odpomoči temu nedoslatku. Po daljši debati se je sklenilo, naj posebna komisija sostavi poseben »agrarni program«, katerega je socijalna demokracija kot »osrečevateljica ljudstva« dosedaj lahko pogrešala. Res se je z druženimi močmi skoval nekak načrt, ki pa je bil mrtvorojeno dete, kajti komaj je zagledal beli dan, že je padlo po njem vse, kar res eocijalisiisko leze in gre, in romati je moral med staro Saro. S temi limanicami torej ni bilo nič, pripravnejih in boljših pa nimajo Se na razpolago. Kričanje in pretep v državnih zbornicah in na raznih shodih tudi ni posebno ugodno sredstvo za pridobitev kmečkega ljudstva. Povsem umljivo je torej, da na tem polju socijalistični ideji ne