Političen list za slovenski narod.
_ ... . , , 'P® P°®" prejeman velja.	I	Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo ln ebspedlclja v
Za celo leto predplačan 15 gld^ia pol toljajj gld., za četrt leta 4 gld., za jeden	I	„Katol. TIskarni« Kopitarjeve ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:	S	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	t	Vredništvo je v SemeniSkiU ulicah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.	I	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-štev. 74.
Štev. 292.	V Ljubljani, v sredo 22. decembra 1897.	Letnil* ХХУ
Shod katol. polit, društva.
(Konec.)
Državni poslanec dr. Ivan Šusteršič govoril je po steuografičnem z&pisuiku tako-le :
Gospoda moja ! Razložiti mi je ob kratkem politični položaj, v katerem se nahajamo Slovenci v tem zgodovinsko važnem trenotku. Grof Badeni je padel in na njegovo mesto stopilo je novo ministerstvo.
Kaj nam ;e pričakovati od tega? Brez dvoma se je ta izprememba izvršila kot koncesija nasproti onim elementom, ki so z obstrukcijo onemogočili parlamentarno delo.
Mislilo se je, da bede Badenijev padec pomiril razburjene valove in da bode potem omogočeno mirno delovanje. Poklicalo se je ministerstvo, ki je zadostovalo potrebi trenutka, ker ne pripada nobeni stranki, niti desnici, niti levici državnega zbora, marveč je sestavljeno zgolj iz uradnikov, ki se imajo strogo držati veljavnih postav in naredb.
To ministerstvo trudilo se je koj, ko se je sestavilo, da bi doseglo sporazumljenje iu da bi spravilo državni zbor zopet k delovanju.
Toda ministerski predsednik baron Gautsch našel je težkoče tam, kjer je imel najmanje pričakovati, našel je težkoče na levici državne zbornice.
Čeprav je padlo prejšnje ministerstvo na ljubo levici, čeprav je levica vedno in neprestano trdila, da ne miruje, dokler ne pade Badeni, in bi torej pričakovali morali, da bode levica prijazna novemu ministerstvu, vendar je našel baron Gautsch ravno tam težav.
Desnica, katera je popolnoma solidarna in katera se je ravno ob padcu grofa Badenija združila tem tesneje, obstoji, kakor je znano, iz Slovanov in katoliških Nemcev. Desnica baronu Gautschu ni delala težav, šla je marveč do skrajne meje prijen-ljivosti, da bi le državnemu zboru zopet omogočila redno delovanje, kakoršno je dolžnost ljudskih zastopnikov.
Ne smemo prezreti, da je dolžnost ljudskih zastopnikov v prvi vrsti delovati v interesu ljudstva osobito za prepotrebne naro dno - g o s p o d ars ke preosnove.
In uprav to prepotrebuo delovanje na narodnogospodarskem polji bilo je dosedaj povse onemogočeno. Prečudno je, da je to onemogočenje osobito provzročila stranka, katera ima baje zapisano socijalno preosnovo na svojem praporu, katera po shodih na vsa usta zahteva zboljšanja socijalnih razmer. (Klici: Socijalni demokratje !)
Povse umevno je, da levica proti Gautschu ni mogla prijenjati. To pa v prvi vrsti radi tega, ker je bilo težišče položaja v stranki, katera je popolnoma izgubila tla v ljudstvu, katera ni mogla in ni Smela storiti tega, kar je spoznala kot pravo in ra-zumuo, marveč je morala delati to, kar so hoteli drugi: v nemški napredni ali liberalni stranki.
Ta stranka sestoja osobito iz nemških poslancev iz Češke, Moravske in Slezije. Tla pa so ji popolnoma izpodneeli Schonererijanci tako, da izgubi ta stranka skoro vse mandate, ako se drzne upreti se Schonererju, Wolfu in sodrugom.
Radi tega ta stranka ne more delati onega, kar se ji morda zdi potrebno in koristno, marveč
mora delati in izvrševati to, kar ji ukazujeta Schonerer in Wolf.
Kedo sta ta dva gospoda, vemo, kaj hoče njuna stranka, vemo tudi. Sami so ti možje povedali, da hočejo Avstrijo ponižati, da se mora naše cesarstvo kakor n. pr. Saksonska priklopiti Nemčiji in da naj bode naš cesar le podrejen vladar. (Klici : Sramota I)
Nemško-liberalna stranka ne bode mogla nikdar tem ljudem zadostovati, nikdar z njimi uspešno tekmovati v radikalizmu. Ako bi si pa upala nemško-liberalna stranka zapustiti obstrucijo, izgubila bi do malega vse mandate.
Zaradi tega nemška liberalna stranka pri pogajanjih z novim ministerstvom ni mogla prijenjati.
Vse levičarske stranke so prepustile vodstvo pri pogajanjih z baronom Gautschem nemško - liberalni stranki, ona je imela odločiti, se li sprejmejo predlogi barona Gautscha ali ne. Ravno to pa je bila največa napaka.
Kar smo pričakovali, se je zgodilo: Nemško-liberalna stranka odklonila je enoglasno ministrove predloge, ni se moglo doseči sporazumljenje. Sli smo domu in državni zbor se ne bode sešel tako hitro, ako se ne doseže na nepričakovan način vender le sporazumljenje.
Dvojno je mogoče: Ali se doseže tako sporazumljenje, da levica omogoči redno delovanje državnega zbora, ali pa se to ne doseže; potem pa stojimo pred negotovimi razmerami, pred negotovo prihodnostjo.
Ako se doseže sporazumljenje, potem [bode omogočeno zopetno zborovanje državnega zbora.
Vinteresu slovenskega naroda moramo le želeti, da se doseže sporazumljenje v čeških vprašanjih. Mi Slovenci moramo le želeti, da začne državni zbor zopet svoje redno delovanje, čehi imajo večino v svojem deželnem zboru, tudi Poljaki imajo svoj deželni zbor v svoji oblasti in lahko, kolikor je v okviru kompetence deželnih zborov mogoče, uredijo svoje razmere. Istotako Gorenje Avstrijci, Solnogradci in Tirolci. Vsem tem torej ni toliko do tega, ali se snide državni ^bor zopet k delu ali ne.
Drugače je z nami. Mi smo pri posvetovanju desnice rekli, da smo za razširjenje kompetence deželnih zborov, toda preje m oraj o se narodne razmerev posameznih kronovinah temeljito urediti.
Raztreseni smo Slovenci po raznih kronovinah, in le na Kranjskem smo v večini. (Klici: Da, toda odločujejo na Kranjskem nemški liberalci ! Žalostno I)
Dr. Šusteršič: O tem bodem govoril pozneje.
Slovenci smo v manjšini na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, povsodi stojimo nasproti nemškim ali laškim večinam, ki so namj, nasproti do skrajnosti brezobzirne.
Do sedaj nam je bilo vender mogoče apelo-vati na državni zbor, tam izrabiti zase konStela-cijo; ako smo bili člani večine, lahko smo pritiskali na vlado, da smo dosegli vsaj deloma zboljšanje neznosnih razmer. Ako pa nimamo državnega zbora, potem smo izročeni
vpoeameznih deželah na milost in nemilost nasprotnikom.
V istem položaju so naši hrvaški bratje v Istri in tudi Rusini.
Nam mora biti torej na tem, da se skoro omogoči delovanje državnega zbora.
Želeti bi bilo, da bi Re Cehom posrečilo doseči sporazumljenje z Nemci. Reči se mora, da so Cehi bili prijenljivi do skrajne meje. Tako razumnih in modiih politikov, kakorSni so danes Cehi, je težko najti. Šli so v prijenljivosti do skrajnosti, kolikor je zahtevala pravičnost in dopuščala čast. Toda ni šlo. kajti ako so ponujali Nemcem mezinec, hoteli so ti vso roko, ker se jim ne gre za pravičnost, temuč za hegemonijo, ker zahtevajo, da bi v Avstriji vladali ter gospodovali samo Nemci, toda ne nemSki narod, marveč nemSko-liberalna in nemško-nacijonalna stranka. (Klici: Nikdar!)
NemSki liberalci in nacijonalci hočejo imeti pri nas patent za vladanje.
Bati se je torej, da se ne bode dalo doseči sporazumljenje s temi ljudmi. Ne bode torej mogoče mirnim potom urediti narodnostnega vprašanja, dasi ravno mi Slovenci želimo mirne rešitve tega vpraSanja, da varujemo svoje manjšine.
Prepričan sem, da bode Sele takrat mogoče konečno in vspešno urediti narodnostno vpraSanje, kedar tudi med Nemci prodere zdrava ideja krščanske pravičnosti. (Odobravanje.)
Tako smo tudi v ravno minuli viharni parlamentarni dobi videli, da so Sli katoliški nemSki poslanci z nami, da so se z nami bojevali za pravico. Rekli so: Mi hočemo, da se vsakemu narodu dajo njegove pravice. (Odobravanje.)
Zal, da so katoliški Nemci na Štajerskem v manjšini, ravno tako na Koroškem, kjer skoro ni katoliške nemške stranke, oziroma je zelo majhna. Zal, da si dosedaj tudi mej Italijani na Goriškem, v Trstu in v Istri katoliška ideja še ni mogla pridobiti tal.
Torej, ako katoliška ideja prodere mej Nemci in Italijani, potem bode mogoče, pogajati se, potem bode mogoče, napravili mir, z liberalnimi in naci-jonalnimi Nemci in Italijani pa ne. (Klici: Res je to!)
Pripravljeni moramo biti torej za sedaj na boj. Pred očmi moramo imeti vedno, da ne bodemo še dolgo časa imeli državnega zbora, ako se na Češkem ne dožene sprava. Potem se bode, č e p r a v n e f o r m e 1 n o , pa dejanjsko pri nas vladalo absolutistično. Opraviti bodemo imeli potem z vlado, ki je sedaj na krmilu, z Gautschevim ministerstvom.
Jasno nam mora torej biti, v kako razmerje se hočemo in moramo postaviti z vlado, s katero moramo računati morebiti na dolgo vrsto let.
Na to vprašanje moramo imeti jasen odgovor.
Jaz bi na to vprašanje odgovoril, in to je mne- A nje vseh slovanskih poslancev: Biti moramo mirni in reservirani, „kiihl bis aus Ilerz hinan", ter čakati. Ako bode nova ■':.['•
vlada, kakor obeta, spoštovala zakone in obstoječe naredbe, potem se nimamo bati ničesar. Saj se Slovenci samo takrat pritožujemo, kedar se nam kratijo pravice, ki nam gredo po božji in človeški postavi. Ako vlada pravi, da hoče spoštovati postave, nam je to zelo ljubo, in ako se vlada po tem tudi v istini ravna, smo lahko prijatelji take vlade. Druzega, kakor pravice, kakor izvaja. -nja zakona, osobito §19. osnovnega zakona, g I a s o m k a t e r e g a gredo vsem narodom jeduake pravice, mi še nikoli zahtevali nismo.
Ne bodemo napadali nove vlade že koj iz početka, to bi bilo nespametno. Čakati hočemo, da nova vlada z dejanji pokaže, kaj hoče in kakošna je v resnici. Ako bode spoštovala zakone in jih izvajala nepristransko, smemo biti zadovoljni.
Zadovoljni smemo v tem slučaju biti, ker Slovenci ne iščemo ministerskih portfeljev. (Veselost.) Nam je vse jedno, ali je Pavel minister ali Peter, ker hočemo le pravico in ničesar druzega, naj bode že minister Gautsch ali kdo drug. (Odobravanje.) Nam se gre le za pravico in ne za osebe. (Dobro !)
To je jedino pametno stališče slovenske politike.
K temu pride še nekaj.
Znano je, da so se združili v državnem zboru slovenski poslanci s Hrvati in Rusini in jednim Cehom iz Moravske v močno stranko. Tako smo postali važen faktor. Večina se je morala pri vsakej važnej zadevi vprašati, kaj poreko Slovenci in Hrvatje. Iz vsega početka smo vztrajali pri večini, to tem ložje, ker je tudi večina bila nam zvesta. Sedaj, po Badenijevern padcu, je desnica združena tem tesneje, tem trdneje so med seboj zvezane njene čete. Mirno lahko zremo v prihodnjost, saj imamo zavest, da stoji 14 milijonov Slovanov proti osmim milijonom Nemcev, od katerih pa jih je nekaj milijonov na naši stiani, ker je na naši strani pravica. Izračunali so, da je na strani o b s t r u k c i j s k i h s t r a n k okrog pet milijonov Nemcev, dočim zastopa združena večina okrog 17 milijonov avstrijskih prebivalcev.
S temi finitelji računati mora vsaka vlada. Ako pride zopet do parlamentarnega delovanja, smo mi iu naša zveza važen činitelj. Ako pride do novega zasedanja državnega zbora, moramo imeti poroštvo, da bode večina neovirano zamogla stopiti v akcijo.
Večina si je v svesti, da ima v prvivrsti zastopati k o r i s t i n a r o d o v in države, kater-e koristi so identične, kajti ako so narodi zadovoljni, je država močna. Država mora skrbeti pravično za vse svoje narode. (Odobravanje.)
Večina si je tega svesta, večina pozna svoje dolžnosti. Delovati hoče z vsemi močmi za narodnogospodarske preosnove, ki so tako nujno potrebne. Trdno je večina namenjena, v tem oziru ne odnehati.
Radi tega je večina, da omogoči mirno parlamentarno delo, do skrajnosti prijenljiva, kolikor to dopušča čast.
Ko sem tako pojasnil splošni položaj, bodi mi dovoljeno, spregovoriti nekaj besed še o naših domačih razmerah. Združili smo se na Dunaju poslanci na temeljuonega programa, ki je bil od nekdaj naš narodni program in ki temelji na resnicah naše vere in na ljubezni do našega narode. Združili smo se, da bi osobito pomogli onim našim stanovom, ki so največje važnosti v narodnem življenju, kmetu, obrtniku in delavcu do njihovih pravic.
Vprašati se moramo: Ali je to, kar je bilo ua Dunaju mogoče, na Kranjskem nemogoče?
To je težavno vprašanje in morda tudi nevarno.
Jaz mislim, da se mora ravnati dnevna politika vedno po razmerah, ki so danes take, jutri drugačne. Sedaj opažamo po vsej Avstriji preobrat. Kakor so sedaj razmere, združujejo se vsi Slovani in vsi konservativni elementi.
G r e s e z a v e 1 i k b o j, zaboj, kinaj odloči, ali naj imajo pri nas hegemonijo nemški liberalci in nacijo-
nalci, ali moremo to preprečiti! Za to se gre! Ta nemško-liberalna hegemonija zakrivila je že premnogo nesreče v Avstriji. (Pritrjevanje.) Vsi stanovi občutijo to, razven borzijan-cev, kajti vsem stanovom godi se slabo. Naša dolžnost je, da o n e m o -gočujemo tako hegemonijo. To je prva in najnujnejša dolžnost. Zatorej treba, da sevsioni, k i s o p r o t i v n i k i tenemške hegemonije, združijo ne samo na Dunaju, marveč povsodi.
Prav lahko mogoče je, da dobijo deželni zbori večjo važnost, kot so jo imeli doslej. Mogoče je, da bode kranjski deželni zbor jedino mesto, kjer bodo mogli Slovenci dvigati vspešno svoj glas za pravice celokupnega naroda slovenskega.
Sedanji položaj je tak, da stojimo na pragu nove zgodovinske dobe, in storiti moramo, kar je v našihmočeh, d a b o d e t a d o b a s r e č n a za naš narod. (Odobravanje.) To dosežemo, ako vsi Slovenci postopamo složno. (Odobravanje.)
Da pa bode to mogoče, treba v prvi vrsti, da izgine to, kar smo v zadnji čas opažali v našem deželnem zboru, da namreč jedna slovenskih strank v družbi z nemškimi liberalci majorizuje drugo slovensko stranko, katera je radi krivičnega voliluega reda, za katerega se imamo zahvaliti nemškim liberalcem, v manjšini.
Ako se to ne predrugači ravno sedaj, potem je prepozno. V takih usodnih trenotkih mora biti pripravljen vsak pravi prijatelj naroda, da prinese, ako treba, tudi osebnih žrtev.
Ako bi bilo tej ali oni osebi pri katerikoli stranki osobno na tem, da se slovenski stranki ne zjedinite v tem zgodovinsko važnem trenotku, potem mora slovenski narod, ki ima zdrav političen razum, zahtevati, da se taka oseba odstrani iz javnega življenja. (Živahno odobravanje.)
Zakaj naj bi to ne bilo mogoče na Kranjskem, kar je bilo mogoče na Dunaju ? Vsi, kar □as je v krščanski slovanski zvezi na Dunaju, imamo vedno pred očmi le srečo, čast in bodočnost slovenskega naroda. Ako pa Se dalje ostane ta nemoralna zveza slovenske stranke z nemškimi liberalci na Kranjskem, imeti mora to vpliv tudi na naSo politiko naDunaju. Ako je doma prepir, ne bode mogoče dolgo na Dunaju vzdržavati sprave in vzajemnosti. Zatorej se mora napraviti tudi na Kranjskem mir in vzajemnost!
Slovenski narod pa bode brez dvoma trenoTek, ko se bode dosegla sprava, pozdravil z navdušenjem in s hvaležnostjo. (Burno odobravanje.)
K spravi je treba le iskrene ljubezni do slovenskega naroda. Pred očmi treba imeti le čast in korist slovenskega naroda in ne pojedine o s e b^e. Pozabiti treba vse, karje do sedaj bilo. Ne ozirajmo se n a 2 a j. Sedaj je zgodovinsk trenotek; zgodovina nas kliče in slovenski narod stopaj jedin na pozorišče. (Burno pritrjevanje.
Ako sedaj ne najdemo te ljubezni do naroda našega, katerega nasprotniki osobito ob mejah tarejo tako kruto, potem nam je skoro obupati nad prihodnostjo. (Pritrjevanje.)
Trdim, da v tem važnem trenotku zadene velika odgovornost tudi našo katoliško ljudsko stranko, ako ne spozna prav svoje naloge.
Po zadnjih državnozborskih volitvah pripadla ji je večina državnozborskih mandatov, kar le povišuje njeno odgovornost. Zatoraj mora si baš o tem velevažnem trenotku postaviti kot cilj dosego pravičnega združenja na Kranjskem.
MladeniSkadobavretja in kipe-nja je za nami, vlada naj mirnost moške dobe, pričeti moramo delovanje za spravo, ki bodi vsem pravilna. Naša stranka kliči vesoljni slovenski narod v en tabor. (Odobravanje.)
Da bi se to zgodilo,da bi se v tem pomenljivem času, ko treba našemu
narodu vseh močij , zjedinili v skupno delovanje za naš narod vsi Slovenci, v to pomozi Bog! (Dolgotrajno burno odobravanje in živio-klici.)
Politični pregled.
V L j u b 1 j ani, 22. decembra.
Avstrijska delegacija. Finančni odsek avstrijske delegacije je imel včeraj zadnjo sejo, v kateri je sklepal o skupnem proračunu. Konečne svote so le pogojne, ker kvota ni še določena. Vsa skupna redna in izredna potrebščina znaša 158,885.748 gld. Ako za 1. 1898 ostane med Avstrijo in Ogersko dosedanja carinska pogodba, odtegnejo se čisti carinski dohodki od skupne potrebščine. Nepokrita potrebščina se razdeli med obe državni polovici po običajnem razmerju. Ta predlog poročevalca Dumbe podpira delegat Ohlumecky, obstrukcijo pa sta uganjala dr. Gross in Kaiser. Dr. Kramaf je obžaloval, da se nagodba ni sklenila ustavnim potom v parlamentu. Zato pa je več ko čudno, da to obžalovanje izražajo tudi zastopniki onih strank, ki so s silo preprečile delo v zbornici. Dr. Gross pogladi svojo dolgo rudečo brado ter pravi nasproti dr. Kra-mafu, da ima opozicija pravico do obstrukcije. — Dumba je odločno zavrnil tudi Scheicherja, rekoč: Naša naloga ni, da bi ovirali nadaljno delo, temveč da odstranimo vse ovire.
Shod čeških zaupnikov in Nemci. Kolik krik in hrušč je provzročil shod čeških zaupnikov v Pragi, posebno pa na tem shodu sklenjene resolucije, je razvidno že iz prvih stavkov uvodnika nekega prusaško zagrizenega glasila nemško liberalne in nacijonalue garde. „Kaj bolj razdražljivega, zlobnega, kot je izjava mladočeškega zaupnega shoda v Pragi, ni niti možno misliti. To je pisanje, katero je mogoče skovati le v mrzličnem stanju in je more brez ugovora vsprejeti in odobriti le zbor, ki je izgubil popolno ves razum." S takimi besedami se pričenja uvodnik, ki je poln najostudnejih psovk na bratski češki narod, ki je vedno in pri vsaki priliki kazal voljo sporazumiti se s svojim nasprotnikom. Ali je v takih okolnostih sploh še možno misliti na kako sporazumljenje z ljudmi, kateri bi mnogo bolje storili, da se gredo učit kulture k Cu-lukafrom, mesto da krošnjarijo v Avstriji s svojo „kulturo" in s svojim vedenjem a priori onemogo-čujejo vsako spravo? — Vsak treznomisleči človek mora to vprašanje zanikati. Nemški Miheljni smejo slobodno sklepati najodločneje resolucije proti slovansko krščanski večini, psovati njene člane na shodih iu po svojih umazanih glasilih, na najostudneji način denuncirati in obrekovati najodličueje može katerega koli stanu, vse je dobro, vse se strinja i njih „kulturo". Ako se pa zbero zastopniki slovanskega naroda v posvet ter hočejo celemu svetu naznaniti svoje reve in nadloge ter v kaki izjavi povedati samo to, kar je res, je že ogenj v strehi in prekoračena je meja, ki je seveda za Slovane zelo ozko začrtana, mej tem ko imajo Nemci neomejeno pot. Dokler bodo v nemškem taboru taki kulturo-nosci, je mnogo bolje, da se ne dožene nikaka sprava mej češkima ntrodnostima.
Vspehi socijalistične agitacije na deželi so, kakor pri nas, tudi drugod, posebno pa še v Nemčiji, zelo minimalni, akoravno so socijalistični proroki primeroma ravno v Nemčiji izvabili največ proletarijata v svoj tabor. Vsa njih prizadevanja mej kmečkim ljudstvom so ostala brezvspešna, kajti vsak količkaj zaveden kmetovalec se mora s studom obrniti od socialističnih zahtev, v smislu katerih naj bi bil v korist socijalistični revoluciji oropan vsega imetja. Že na zadnjem socialističnem strankarskem shodu so morali kolovodje s krvavečim srcem konStatovati to dejstvo in ugibali so sem ter tje, kako bi se dalo odpomoči temu nedoslatku. Po daljši debati se je sklenilo, naj posebna komisija sostavi poseben »agrarni program«, katerega je socijalna demokracija kot »osrečevateljica ljudstva« dosedaj lahko pogrešala. Res se je z druženimi močmi skoval nekak načrt, ki pa je bil mrtvorojeno dete, kajti komaj je zagledal beli dan, že je padlo po njem vse, kar res eocijalisiisko leze in gre, in romati je moral med staro Saro. S temi limanicami torej ni bilo nič, pripravnejih in boljših pa nimajo Se na razpolago. Kričanje in pretep v državnih zbornicah in na raznih shodih tudi ni posebno ugodno sredstvo za pridobitev kmečkega ljudstva. Povsem umljivo je torej, da na tem polju socijalistični ideji ne
<c»ete preveč pftenice niti pri nas, niti v drugih državah. Nada pa je tudi, da ae v tem oziiu obrne na bolje tudi v delavskih krogih, kajti tudi teh ne more trajno zadovoljiti garda Lsssalovih in Магкк-ovih naslednikov.
Poziv maloruskim dr», poslancem, kar jih Se ne pripada slovansko-krščanski večini drž. zbora, je došel te dni iz sosednje nam Rusije. PetroburSka »Novoje Vremja« pifte namreč o avstrijskih parlamentarnih razmerah ter dostavlja svojemu povse objektivnemu in naravno Slovanom prijaznemu poročilu nastopne besede: Po padcu bivSega ministerskega predsednika grofa Badenija se tedanja slovansko-krSčanska večina ni samo ne razbila, ampak se je Se znatno utrdila ter postala mnogo jačja, kakor je bila poprej, ko je bil še na krmilu grof Badeni, ki se ni pokazal posebno prijaznega napram galiSkim Rusinom. Jeden poslanec te narodnosti ee je že priklopil večini in je nade, da ga v tem posnemajo vsi ostali zastopniki ru-sinskega naroda. Zmaga federalizma se bliža. Prišla eicer ne bode tako kmalu, pač pa gotovo. S temi vrsticami toraj omenjeni ruski list indirektno poživlja rusinski narod, naj se brez bojazni oklene večine, ki mu je gotovo vsekdar naklonjena.
Švicarska republika je dobila te dni novega predsednika zveznega sveta za prihodnjo leto v osebi še precej mladega moža E^genija Ruffyja. Rojen 1. 1854 v kantonu Waadt se je po dovršenih študijah posvetil odvetništvu, toda že okolu 1. 1880 se je oprijel izključno le politike. Ze po preteku dveh let je bil izvoljen člauom velikega sveta in narodnega sveta, katera oba sta ga izvolile, svojim predsednikom. Pred štirimi leti ga je pa veliki svet poslal prvikrat v z ver ni svet, kateremu sedaj nače-luje. Novi mož je vseskozi radikalen strankar, vendar pa vživa še precej zaupanja tudi pri drugih strankah. Opravljal je v zveznem svetu nekaj časa pravosodne, potem pa tudi notranje zadeve in si je v smislu svoje stranke pridobil precej zaslug na šolskem polju, pa tudi v gospodarskem oziru mu prinašajo nekateri listi razue slavospeve.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 21. decembra.
Po otvoritvi današnje izredne seje mestnega eveta naznani župan mej drugim, da se je odpovedal mestnemu odborništvu član Ravnihar, ki je pripadal mest. svetu od 1. 1883 in bil že isto leto izvoljen v finančni odsek, pozneje pa še v razne druge odseke. — Mestni svet mu izrazi za njegovo vspešno delovanje zahvalo in priznanje.
Odb. Zužeku se vsled bolezni dovoli daljši dopust ter vzame na znanje sporočilo naučue uprave, da se v prihodnjem letu pričue z zidanjem novega gimnazijskega poslopja, ter naznanilo križke občine pri Tržiču, da se pridruži resoluciji mestnega sveta, v kateri se obsoja postopanje obstrukcije v državnem zboru.
Pred prehodom na dnevni red predlaga odb. Senekovič nujno, naj se poviša prinos za božičnico na I. otroškem vrtcu od 150 na 180 gl., ker treba obdariti veliko število ubogih otrok.
Predlogu se pritrdi.
O oddaji treh mestnih ustanov za učence obrtnih šol poroča odb. Dimnik. Oglasilo se je ustanove 38 učence? in 32 učenk. Na predlog odsekov se podele ustanove po 50 gl. učencema Lud. Bajde in Gr. Karlin ter učenki Mar. Slivar.
Odb. Pavlin poroča nato o določitvi stavbne črte pri hiši Jakoba Kanije na Cesti v mestni log ter o določitvi nivelov na isti cesti, Valvazorjevem trgu, v Gospodskih in Vegovih ulicah.
Vsprejeti so bili predlogi stavbnega odseka. — Splošno se nivel zniža po največ za 30 cm in to pred Auerspergovo palačo.
Nadalje slede poročila finančnega odseka.
Odb. Senekovič poroč» najpreje o nasvetih županovih glede praznovanja vladarske petdesetletnice cesarjeve. Dotični, precej obširni predlog objavimo na drugem mestu.
Vsprejmo se nastopni odsekovi predlogi: Načelno se sklene sezidati novo ubožnico za 100 oseb in za svoto do 70.000 gld., dalje ljudsko kopelj za približno 20.000 gld. ter dovoliti za slovesno praznovanje vladarske petdesetletnice dne 2. decembra 1898 svoto 5.000 gld.
Nasvetu županovemu glede ustanovitve „Frana Josipa I. ustanove za nadaljnje praktično izobraževanje mestnih tehn. močij" z vsakoletnim prinoeom |
300 gl., se ue ugodi, pač pa se v proračun za bodoče leto ustavi v to svrho svota 300 gl. Vsi uasvt-ti so obveljali soglasno.
Isti odbornik poroča nato o proračunu ioudov, ki jih oskrbuje mestna občina. V njeni skrbi je najpreje 43 raznih ustanov z glavnico 210.292 gld. 7 kr. Dohodki se proračunavajo na 8632 gl., stroški pa na 8380 gld., torej iznaša prebitek 252 gld. — Pri mestnem ubožnem zakladu se proračunavajo dohodki na 18.049 gl., potrebščina pa na 26 949 gl., torej se pokaže primanjkljaj v zuesku 8900 gld.
O proračunu zaklada mestne imovine poroča istotako odb. Senekovič. Sicupni proračun, o katerem poročamo podrobneje, izkazuje dohodkov — 335.248 gld., stroškov pa 333.522 gld., torej prebitka 1726 gld. Sklenilo se je v pokritje izrednih potrebščin pobirati 20 odst. doklado na vse neposredne davke, izvzemši osebno dohodarino, ako tudi dežela ue bode od te pobirala nikakih doklad, ter povišati gostiščino tako, da se bo pobiralo od 50 do 100 gld. najemnine po 2 kr , nad 100 gld. pa 4 kr. od vsakegu goldiuarja. Konečno se je naročilo mestnemu magistratu, uaj se obrne s posebno prošnjo do vlade, da dovoli primerno odškodnino za delovanje občine v prenešenem delokrogu. — Izmej važnejih sprememb v prvotnem proračunu je omeniti nastopne :
Ustanovi se mesto tržuega nadzornika začasno z letno plačo 1200 gld., stroške za razne komisijske oglede bodo morale od 1. jan. dalje povračevati dot.čoe stranke in se je v to svrho vstavila v proračun svota 500 gl., sklenilo se je prodati Jalenovo hišo, ker je nada, da se zgradi na njenem mestu primerneje poalopje; „Dramatičnemu društvu" seje kakor lani dovolilo 6000 gl. podpore ter na predlog odb. dr. Tavčarja sklenilo, da se ta svota postavi v proračun redno vsako leto. Poleg lega se je pa dovolilo temu društvu še nadaljnih 500 gl. v pokritje nekega dolga. Iimej novo projektovanih naprav sta največii kanal na Rimski cesti za proraču-nano svoto 24.000 gld. in pa cesar)ev spomenik, za katerega napravo se proračunava znesek 10.000 gl.
Po odobrenju proračuna, ki se je splošno vsprejel brez ugovora, le pri postavki 6000 gld. za „Dr. društvo" je ugovarjal odb. Trček, ki je izjavljal, da davkoplačevalci ne bodo zadovoljni s tolikim bremenom, se je seja prekinila in se nadaljuje jutri zvečer cb 5. uri.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. decembra.
(Deželni zbor kranjski) je sklican na dan 28. decembra t. 1.; isti dan je sklican dež. zbor štajerski; koroški prične zborovanje 10. jan. isterski pa 20. jan. in sicer zboruje prvikrat v Pulji.
(Pogreb pokojnega predsednika dežel, sodišča pl. Kočevarja) se je včeraj vršil uprav velečastno ter je pričal, kako vsestransko spoštovanje je pokojnik užival pri vseh slojerih ljubljanskih prebivalcev. Zastopniki raznih uradov, večinoma njih načelniki, so se vdeležili pogreba. Včeraj se je zbral gremij deželnega sodišča uradnikov, v katerih imenu se je deželnega sodišča podpredsednik gosp. L e -v i č n i k v iskrenih besedah spominjal vrlin pokojnikov, katere je kazal vsikdar v natančnem spolno-vanji svojih dolžnostij. — Blagi pokojnik naj v miru počiva. Njegovim vrlinam je trajno zagotovljen hvaležen spomiu !
(Resolucija.) Občinski odbor velike občine Srni-hel-Stopiče obsoja najostreje ostudne izbruhe tevtonske besnosti v državnem zboru ter obžaluje divje počenjanje nemško nacijonalne opozicije, ki je z divjim nasilstvom onemogočila delovanje parlamenta, in obžaluje istotako skrajno podlo iu obsodbe vredno pisarenje Slovanom protivnih časnikov, ki skuSajo odgovornost za vse dogodke zadnjih mesecev odvaliti ua desnico in naložiti jo po nečuvenih pro-vokacijah izzivanim, zatiranim Slovanom. Odbor čestita z občudovanjem predsedstvu poslanske zbornice ua jekleni neustrašenosti, s kojo je odbijalo nedostojne poslanske lažnjive napade nemških kulturo-noscev, in pozdravlja radostuo izjavo desuice kot najtrdnejšo nado boljše bodočnosti vseh slovanskih narodov naše države. Občinski odbor se nadeja, da bodo slovanske parlamentarne stranke, med njimi zastopuiki našega slovenskega uaroda, nerazdružno in ueomahljivo proti vsakemu, Slovanom sovražnemu navalu, naj pride od koder in kogar koli, vztrajale v zmagovitem odporu.
(Razdelitev obleke šolskim otrokom.) Odbor gospa za obdarovauje ubogih šolskih otrok z zimsko obleko vabi najuljudueje vse p. n. dobrotuice iu dobrotnike k razdelitvi obleke. Ta se bo vršita v četrtek, due 23. decembra ob 11. uri dopoludue v telovadnici I. mestne deške ljudske šole.
(Osebna vest) Cesar je potrdil izvolitev M. To-mažiča načelnikom in Fr. Gučeka njegovim namestnikom ta okrajni zastop kozjanski.
(Pripravna božična darila za socijalno - demokratične državne poslance) izumili so socijalni demokrati. Adlerjevo glasilo iu za njimi drugi socijalistični listi, med n|imi seveda tudi „Delavec", prinašajo namreč zadnji čas pozive do delavcev, naj zbirajo, mnogo zberejo — namreč denarja — za njihove uboge (!) državne poslance. Ti reveži, kakor dr. Verkauf, Daszinsky sedaj menda nimajo nič za življenje, ko so mihove dijete jenjale, in sveta dolžnost vsakega delavca je, da tem revežem kaj podari. Neumni niso ti socijalno demokratični poslanci, no pa špekulirati morajo znati, ker je med njimi tako lepo število krivonoscev, in za to so vedeli, da bodo bolje želi, ako ui državuega zbora, in v ta namen so seveda morali preprečiti zborovanje, prepričani, da ako se bode pri tistih modrih eocijalistih za nje nabiralo prav s tako čfutsko nesramnostjo, bodo nphove dnevne dijete večje, kakor je bilo tistih ubogih deset goldinarjev, katere so \lekli kot poslanci na dan. Pa kaj se hoče 1 Socijalno-demokra-tična čast zahteva, da svoje poslance za njihove dijete odškodujejo, tako pišejo v svojem pozivu, in zato uaj urno vsak svoje denarje pošlje doktorju Ellenbogeu-u (!!), ki je glavni blagajnik strankin.
(Odkup v korist družbe sv. Cirila iu Metoda.) Narodnjake vabimo, da se odkupijo na korist št. ja-kobsko trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Met "da od čestitk za praznikeinnovo leto. OJkupae zneske vsprejema iz prijaznosti g. I. Lozar na Mestnem trgu. Imena dam in gospodov, kateri se bodo odkupili, prijavila pe bodo v listih.	Podružnični odbor.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 22. decembra. (Sklicani deželni zbori.) Dunajski uradni list objavlja odlok cesarjev, s katerim se sklicujejo dež. zbori, in sicer: Gališki, dolenjeavstrijski, štajerski, kranjski, šlezijski in goriški za dan 2 8. decembra, češki, gorenjeavstrijski, solnograški, koroški, bukovinski, raoravski, tirolski, predarlski, tržaški dne 10. januvarija, dalmatinski 17. jan., isterski, in sicer v Pulj, dne 20. januvarija.
Dunaj, 22. dec. Avstrijska delegacija je danes po daljši debati vsprejela predloge budgetnega odseka, odklonila pa predlog delegata Kaiserja. Odobrila je tudi finančni zakon, glede carine in uporabe carinskih dohodkov se pa ukrepa po določitvi kvote.
Dunaj, 22. decembra. Zadevo glede osuševanja ljubljanskega barja je vlada že pričela reševati. Uradne odloke glede v o d o p ravnih razprav je poljedelsko ministerstvo že odposlalo vladi v Ljubljano.
Dunaj, 22. decembra. Avstrijska delegacija je dovršila svoje delo. Glede nagodbenega provizorija je dr, Javorski v ime desnice izjavil, da obžaluje, ker se zadeva ni mogla rešiti parlamentarnim potom, ter da le s težkim srcem gleda, da se mora stvar potom § 14. rešiti. Desnica odločno odklanja zato vsako odgovornost, ker ve, da bo Avstrija pri tem veliko trpela v vsakem oziru.
Dunaj, 22. decembra. Izvrševalni odbor zaupnih mož češke državnozborske delegacije je vsem načelnikom klubov desnice odposlal zahvalna pisma za solidarnost. Tako pismo je prejel za slovansko krščansko zvezo tudi dr. Susteršič, ki je načelniku čeških zaupnikov, dr. Skardi, se brzojavno zahvalil ter poudaril, da slovanski narodi z zaupanjem gledajo na češko delegacijo ter od njih modrosti in previdnosti pričakujejo, da desnica izide zmagovita iz tega boja. Poleg dr. Šustei'šiča sta to zahvalo podpisala tudi Barvinski in Bulat.
Dunaj, 22. decembra. Ogerska delegacija je v današnji plenarni seji brez debate vsprejela resolucijo glede razdelitve skupnih
stroškov in carinskih dohodkov jednako kakor budgetni odsek avstrijsko delegacije v včerajšnji seji. Sklepna seja ogerske delegacije je danes popoludne.
Dunaj, 22. decembra. Po poročilu „Pester Lloyda" se vrše mej Binflyjevo vlado in opozicijo dogovori glede kompromisa, ki bi omogočil rešitev novega nagodbenega provizorija pod pogojem, ako vlada da zagotovilo, da se takoj prične s preosnovo skupne carine. Pogajanja do sedaj še niso dovedla do nikakega vspeha in kakor je razvidno iz teka razprave v včerajšnji seji, je malo nade, da bi se opozicija dala pregovoriti. Včeraj so trije opozicijonalni poslanci prijemali vlado in ter izjavili, da glasujejo za Košutov predlog. Posl. Szinay je izjavil, da dobiva koristi od carinske zveze Avstrija, škodo pa Ogerska. Njegov tovariš Kolosvary je pa naglašal, da Ogerska eo ipso ne pripada več z ustavno Avstrijo sklenjeni zvezi, ako se Avstrija več ne vlada ustavno parlamentarno.
Dunaj, 22. dec. Cesar je vsprejel včeraj popoludne novega francoskega poslanika v avdijenci in vsprejel njegovo potrdilno pismo.
Krakov, 22. decembra. Vsi pekovski pomočniki so ostavili delo in zahtevajo, da se zniža delavni čas, poviša plača in odpravijo zdravju škodljive naprave.
Pariz, 22. decembra. V ministerskem svetu je naznanil zunanji minister Hanotaux najnovejši dogodek na Kitajskem ter poročal o vspehih posvetovanja poslanikov v Carigradu glede uvedbe avtonomije na Kreti.
Berolin, 22. decembra. Nekateri listi izražajo mnenje, da bo sedaj prišlo do delitve Kitaja, ker se za važneje postojanke pulijo evropske velevlasti, katerim se Kitajci ne morejo vspešno ustavljati. Oficijozni listi seveda ne pritrjujejo temu mnenju.
London, 22. dec. „Reuters Office" poroča iz Jokohama: Ruska vlada je naznanila japonski vladi, da je rusko brodovje zasedlo Port Artur.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
B a	Oas opazovanja	Stanje barometra V ШШ.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neba	«•5 .5 ' c £ 3 n £ - a T3 rt M » ^ „
21	9. zvečer	745 8	1 —3-0	sr. svzh. ]	jasno	
22	7. zjutraj 2. popol.	748-2 747 7	-8 3 -1-5	sr. svzh. n	jasno n	00
8rednja včerajšnja temperatura —1 8°, za 0 6° nad noiuiaJra.
Zahvala.
849 1-1
Za ljubeznjive dokaze iskrenega sočutja mej boleznijo in povodom smrti našega iskrenoijublje-nega, nepozabnega soproga, oCeta, brata, tasta in svaka, gospoda
Frana Kočevarja
pl. Kondenheim
o. kr. deželno-sodnega predsednika, viteza ces. avstr. Leopoldovega reda, častnega obdana trške občine Gerknloa Itd.
kakor tudi za krasne vence in mnogobrojuo udeležbo pri pogrebu drazega pokojnika izrekamo vsem prijateljem in znancem in posebno c. kr. deželnemu sodišču, c. kr. državnemu pravdništvu, c. kr. okraj, sodiščem v Ljubljani, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Tržiču, c. kr. finančnemu ravnateljstvu, deželnemu odboru, odvetniški zbornici, notarijatski zbornici, trgovinski in obrtni zbornici, trški občini Cerknica svojo najglobokejo, odkritosrčno zahvalo.
V Ljubljani, dne 22. decembra 1897.
Žalujoči ostali.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani ueoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za zelodeo (Tinetura Rhei composita G. Plccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100—76
Provincljal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
Neprekosljivega učinka Je
Taiiiio-chiniii tinktura za lase.
Okrepčuje ln ohranjuje laslšče in preprečuje izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabllnlm navodom 60 kr.
Jedina zaloga	57 46 2
lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v LJubljani,
ResJjeva oesta, štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Telefona Stev. 68 je slav. občinstvu v poljubno porabo.
Dragotin Pečenko,
mizarski mojster v Ljubljani, Rimska cesta 10,
uljudno naznanja prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da je pričel samostojno izvrševati	572 20—16
mizarski obrt.
Ob jednem se priporoča najtopleje v naročila na vsakovrstna
stavbinska in pohištvena mizarska dela*
katera bode izvrševal povsem natančno iz dobro osušenega mehkega in trdega lesa po dobremu delu primerni ceni.
Oblastveno dovoljena
ШР popolna razprodaja
elegantnih predmetov primernih za božična in novoletna darila.
Oiun so neverjetno ui'/.ke.	822 18
FB. STAMPFEL v Ljubljani, Tonhalle.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prodaj a
ta in rasla dim olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežb« so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taeetra blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 61
Št. 42615.
£51 3—1
V javni seji občinskega sveta dne 15. junija t. 1. se je sklenilo, da se mestni magistrat obrne do deželnega odbora kranjskega, naj bi izposloval dovoljenje nastopnih pristojbin, oziroma občinskih taks, in sicer:
aj za godbo ali druge produkcije v gostilnah ali v drugih javnih prostorih brez vstopnine na f'0 kr. na dan;
b)	za godbo ali druge produkcije v gostilnah ali v drugih javnih prostorih z vstopnino gld. 1*— na dan;
c)	za plesne veselice v javnih prostorih z vstopnino gld. 2'— in za vsacega godca 20 kr. na dan;
d)	za predstave in razstave v manjih razstavnicah gld. 1*— na dan;
e)	za predstave iu razstave v večjih razstavnicah in cirkusih gld. 3-— na dan.
Zoper ta sklep je dopustna pritožba v teku 14 dni od dneva razglasa.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 18. decembra 1897.
Št. 41.989.
Razglas.
850 3-1
Mladeniči, kateri pridejo prihodnje leto k vojaškemu naboru, ln njih sorodniki, se opozarjajo, da je v smislu § 2'i : 2 a) vojnega zakona prošnje za vsakojake ugodnosti v smislu §§ 31, 32, 33 in 34 tega zakona vložiti meseca Januvarija ali februvarija pri tukajšnjem magistratu, ali pa izročiti najzadnje naborni komisiji. Pozneje vložene prošnje pouzročajo zmešnjave in nepotrebno delo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. decembra 1897.
c$iarol zfiecRnacjel
v JSjuBljani, oMasfni trg štev. J in 24
priporoča za
Božična darilaH
ЦЈ	izborno zalogo
^ glavinih O del (šerp), volnenih in svilnatih;	Ф
modercev, dobro, trpežno izdelanih, životu izvrstno priležnih; kravat, najnovejših, od 25 kr. višje; srajc, ovratnikov, manšet; predpasnikov za gospe in otroke-ko&uhovine: mufov, čepic, ovratnikov; rokavic, glace- in volnenih;
nogavic, komašen itd. itd.,	844 2-2
vse po najnižjih cenah.
Pristne petrograjske (ruske) galoše.
13 n 11 a I s li a borza.
Dne 21. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld.	—	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	„	85	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......121	,	60	,
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	„	65	„
Ogerska zlata renta 4°/0.......121	„	50	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	50	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	938	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............349	„	90	„
London vista......................120	,	05	,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	68	„	95	„
20 mark............11	„	78	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	631/«.
Italijanski bankovci........45 „	55	„
C. kr. cekini......................5 .	70	„
Dne 20. deoembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	159	gld. 50	kr.
5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	169	„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....1S8	„	—	„
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron	99	„	10	„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139	„%26	„
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	129	„	—	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	50	„
Posojilo goriškega mesta......112	„	50	„
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	„	20	„
Zastavna pisma av.osr. zem.-kred.banke 4°/0	98	„	40	„
Prijoritetne obveznice državne železnice. .	225	„	70	„
„ „ južne železnice 3°/0 .	183	„	35	„
„ „ južne železnice 6°/„ .	125	„	25	„
„ „ dolenjskih železnic 4°/0	99 „	50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genćis srefike, 40 gld.......
-Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke......• • •
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
200 gld. 50 kr.
156 „ - „ 19 25 74 79 57 23 160 3405 416 77 98 129 167 127
60 50
25 50
25
75
26
76
1 ЛЈГ Nakup ln prodaja 1 vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju 1 najmanjšega dobitka. I Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „11 K K C II K" WollzeilB št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.	JUT PoJasnlla~&£t v vseh gospodarskih in finančnih stvaret 1 potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostni! 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi I obrestovanja pri popolni varnosti 1 МЈГ naloženih glavnic. *£8 _1