Številka 160
TRST, v sredo 12. junija 1907.
Tečaj XXXII.
jpfT IzbCrjn vsaki dan
tud; ob nedeljah In praznikih ob 5., ob panedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične gterUte se prodajajo po 3 nvč. (S atotink) v mnogih tobaknrn&h v Trstu in okolic!, Ljubljani. Uonci, Kranju. Petru. Sežani, Nebrežini. Sv. Lu«u. Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbercu. Solkanu itd.
C E>'E OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 7i> min. visoke 21 mm) * za trgovinska in obrtne oglase po 20 stotlnk; za Vmrtnice zahvale, poslanice, oglase denarnih -rsvodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsasrana-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinostih
Inosl
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč'
Naročnina znaša
za v«e leto 24 K« pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne orira,
ifaračniia na nedeljsko udarne .Edinosti'slane: celoletno K 5-20, pol leta 2-60
Vsi dopisi naj ne pošiljajo na ure iniStvo liBta. Nefrankovanp
pisma se ne .-prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije e pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Oiorri> Galattl I H. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ^ssr^ PoStno-branllniSni račan St. $41*652.
- TEt-FOS it»v. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
I A \/M£T \/rCT| l ure popoludne, ker so bili ogrski ministri Ežrt^-vJUM V I * C- V C. O I I. | povabljeni na dvorni obed, ki se je vršil ob
Hrvatska zmaga v Roču.
KOČ 11. Na občinskih volitvah so v vseh treh razredih enoglasno zmagali hrvatski kandidatje.
Sklicanje državnega zbora.
DUNAJ 11. „Wiener Zeitung" je objavila cesarjev patent od 8. junija 1907, s katerim se sklicuje državni zbor.
Grški princ Andrej.
DUNAJ 11. Grški princ Andrej s so-
6. uri. Avstrijski strokovni poročevalci so na vabilo državnega tajnika Szterenyi-ja napravili izlet na Schwanenberg.
Konstituiranje občinskega sveta v Bud jej o vic ah.
BUDJEJOVICE 11. Danes se je v navzočnosti dvornega svetnika Krikawe kakor vladnega komisarja vršilo konstituiranje občinskega zastopa. Dr. Zatka je podal izjavo, v kateri je omenil kompromisa, sklenjenega med obema strankama ter je izrazil nado, da
Nemška cesarska dvojica v Ko danju
KODANJ 11. „Agencija Ritzan" poroča, da prideta dne 3. julija nemški cesar in ce- , , sarica v Kodanj obiskat kraljevo dvojico.j V Kodanj u ostaneta dva dni.
Volitve na Romunskem.
BUKAREST 11. Včeraj so se vršile volitve v poslansko zbornico za drugi razred. Izvoljenih je bilo 62 liberalcev in 3 konservativci. Potrebnih je še 5 ožjih volitev.
Italijansko-japonska pogodba.
progo je sinoči odpotoval v Frankobrod	jJ0 občinsko zastopstvo proti vsem prebival
ob Menu.	cem postopalo z enako pravičnostjo ter vršilo
Za saniranje deželnih finan?.	jezikovno enakopravnost in narodno istovred-
„ , . , .. . vi	nost nasproti češkim prebivalcem. Pri volitvi
DUNAJ	nedelJ° se. le.vrS^ župana je bilo oddanih 34 glasovnic. Od teh
konferenca deželnih odborov za saniranje de-	^ 22 ?a Jogi Tauscbeka> druge so
želnih financ, na kateri so bile po delegatih bile' ne Dvorni svetnik Krikawa je izrazil
zastopane skoraj vse dežele. Po izredno zi-	^ nad vnav0 ter je zaprisegel
vahni debati je bilo enoglasno sklenjeno, da ' na
se glede saniranja deželnih linanc povabi de- * ' __, , ^ ■ fava+TTrt
želne odbore vseli dežel, naj nemudoma nr-i	Novo srosko mimsterstvo.
prosijo državne poslance dotičnih dežel, da	BELIGRAD 11. Novo ministerstvo Pa-
takoj ob pričetku državnega zbora uložijo	§ičevo je sestavljeno. Vsi dosedanji ministri,
nujni predlog, v katerem se poživlja vlado,	jZVzemši Protiča, stopijo v ministerstvo. Pravo-
naj v početku prihodnjega zasedanja držav-	sodnemu ministru Trifkoviču je začasno pc-
nega zbora predloži zakonski načrt, s katerim	verjena listnica ministerstva za vnanje stvari.
se doseže popolno in trajno saniranje dežel-	Francoska zbornica,
nih financ ter naj ta načrt, preden ga pred-1
loži zbornici, pošlje deželnim odborom na PARIZ 11. Na današnji predpoludanski pregled. Državi se priporoča, do energično seji zbornice je finančni minister pojašnjeval nadaljuje podržavljenje železnic, monopolizi-! vinogradarsko vprašanje ter je pri tem sve-ranje rudnikov ter varstvo vodnih moči za toval vinogradnikom, da se organizujejo. de£ele.	Urede naj pridelovanja vina, odpravijo naj
Industriiski svet.	pol-vina ter pomagajo, da se odpravi pona-
„ °	i rejanje vina. Na razne opazke je minister
DUNAJ 11. Sesti oddelek industrijskega Ogovoril, da oprosti za pet let davka vino-sveta je razpravljal o vprašanju glede usta- grade, ki se jih ne uporabi za drugo, nego za novitve eksportnega odbora.	! vinogradarstvo.
Mi	»	i
Cesar odpotoval iz Budimpešte.	Demonstracije vojakov.
BUDIMPEŠTA 11. Cesarje ob .9. uri1 PARIZ 11. 0!;olu 300 vojakov 110. zvečer s posebnim vlakom odpotoval na po]ka) je v posadki v Narboni, so z zida Dunaj.	vojašnice s ploskanjem in vskliki pozdravljali
Ogrska poslanska zbornica- j vinogradnike, ko so se peljali mimo na vlaku. n„nT„nr,Vp, ,, r,,	Nekateri podčastniki, ki so hoteli demonstra-
BUDIM PEST A 11. Zbornica ^e nada-,	^ s0 bili insultirani in kamenjani,
jevala generalno debato o zelezmskih pred-;	J ^^ častniki ki SQ ^ del
logab. Posl. I ran \agy ^stavna s ranka); kQy ^ Lq tdesetorica vojakov je je izjavil: „Kar zahtevamo od Hrvatov, je, \ nadalievala dem0nstracije ter pričela peti da spoštujejo nase pravice ter da ne agih- socijalis4no himno> Konečno sta polkovnik r?10- P"01,1 £on\ 8V- Petana m ogrski državni .n ^^	viIa red.
ideji. Nekoliko časa, ]e rekel govornik, bomo1 &	1
še to trpeli ali ne dolgo več"4.
Posl. Supilo je v hrvatskem jeziku v osebni stvari izjavil, da je bila reška resolucija izključno delo opozicijonalnih poslancev Hrvat- \ ske in hrvatskih poslancev Dalmacije. Ni Polonyi ni grof Teodor Battyany nima pri tem nikake zasluge. Nato se je vnela daljša debata [o poslovnem redu. Potem ko je govoril hrvatski še posl. Mazurič, je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri.
Nagodbena pogajanja.
PARIZ 11. „Petit Parisien* beleži govorico, da hočeta tudi Italija in Japonska ' skleniti pogodbo.
Samouprava kolonije Oranje.
LONDON 11. Danes je bil razglašen j kraljevi dekret, s katerim se uvaja v kolonijo ; Oranje v južni Afriki samouprava z ustavo, ki je slična oni v Transvalu.
Francoski ministerski svet.
PARIZ 11. Ministerski svet se je na današnji seji bavil z vinogradarskim vprašanjem. Vojni minister Pi<]uart je potem poročal, da je glede dogodka, ki se je v nedeljo pripetil v Narbonu v L00. pešpolku, uvedel preiskavo ter da izda potrebne kazenske odredbe.
f Pesnik Clovis Hugues
PARIZ 11. Pesnik in poslanec Clovis
BUDIMPEŠTA 11. Ob 9. uri predpo-
Hugues je danes umrl v starosti 56 let.
ludne so se v ministerskem predsedstvu na-	Nemiri v Montpellieru.
daljevala nagodbena pogajanja^ Današnjega	sveta y Mont llieru
posvetovanja so se vdelezih tudi strokovni	.	. * ,
poročevalci ter državna tajnika Popovics in	in v Perpignanu sta odstopila.
Revolucija v Perziji.
TEHERAN 11. (Reuterjev biro) Naj-noveje vesti iz Ribavenda potrjujejo, da se je 1 vršil med šahovimi in puntarskimi četami boj, ki je trajal do mraka. Konečno so ustaši pobegnili. Zasledovalo jih je konjeništvo. Zbežal je tudi princ Salar-ed-Danleh. Tudi v pokrajini Matu so izbruhnili nemiri. Puntarji so oplenili nekoliko vasi.
Štrajk.
NANCY 11. Osemsto tesarskih in mi-| zarskih pomočnikov je pričelo štrajkati. Isti zahtevajo deseturni delavni čas in povišanje | plače.
f Predsednik danskega najvišega sodišča.
KODANJ 11. Predsednik najvišega sodišča Koch je danes popoludne umrl.
Potres.
GUAYAQUIL 11. Včeraj ob 5. in pol I uri popoludne je bil tukaj močan potres, ki je trajal več časa in provzročil paniko.
Avdijenca pri knezu Biilowu.
BEROLIN 11. „Norddeut. AUg. Zei-tungu piše : Državni kancelar knez Biilow je danes opoludne vsprejel avstro-ogrskega poslanika pl. Szogyeny-Maricha, dosedanjega poslaniškega svetnika c. in kr. poslaništva v :Berolinu grofa Szechenyi-ja in novoimenova-I nega poslaniškega svetnika princa Hohenlohe-i Schillingbfiirsta, nadalje japonskega 'generala j Jamamoto.
Zahteve Japoncev v Severni Ameriki.
TOKIO 11. (Reuterjev biro.) Na neki ; shod napredne stranke je prišlo tudi odpo-! slanstvo Japoncev iz Združenih držav ter j podalo izjavo, v kateri se glasi, da se nima I poravnavo v San Frančišku smatrati kakor [ definitivno. Vsak čas je pričakovati novih težkoč. Neobhodno je potrebno, da se z i Japonci tako postopa, kakor z Evropejci.
sekcij ski svetnik dr. Teleczky. Trgovinski minister Košut je mogel radi drugih poslov
MONTPELLIER 11. Sinoči so radi odstopa mestnega sveta izbruhnili nemiri. V
priti na posvetovanje še le ob 11. uri. Kakor spopadu med izgredniki in orožniki je bil se govori, je bil predmet posvetovanj vpra-1 hudo ranjen en orožniški poročnik. Istotako sanje rentnega bloka in predloga glede užit- so bili ra»jeni tudi nekateri orožniki in re-nine. Posvetovanja so trajala do 5. in pol darji. Mir se je povrnil še le po polunoči.
PODLISTEK.
VOHUN
84
Amerikanski roman. —Spisal J. F. COOPER.
..To je jako hvalevreden značaj \u je vzkliknil sivolasi polkovnik. „Gospodje, zdi se, da se stvar jasni... Izpočetka, priznati moram, je izgledala jako mračno. Ali kdo bi ga mogel grajati, ker je hotel videti svojega očeta ?u
„In imate-li dokaze, da je bil samo to Vaš namen ?u
„Da ! tukaj," je rekel Henrik z žarkom tipanja. „Tukaj so dokazi — moj oče, moja sestra, major Dunvud, vsi vedo za to l"4
„Potem Vas pa v resnici utegnemo rešiti. Hočemo preiskati stvar nadalje. Gospod Hvarton starejši naj stopi s<jm — naj se ga zapriseže.**
Stari mož, ki se je tresočih korakov približal sodni mizi, je prisegel, in predsednik ga je izpraševal:
„Vi ste obtožencev oče ?u „On je moj edini sin." ..In kaj veste o njegovem obisku pri \ as dne 29. oktobra ?•'
„Prišel je, kakor je povedal, da bi videl j mene in svoji sestri."
„Ali je bil preoblečen ?" mu je stavil vprašanje drugi sodnik.
„Ni imel uniforme 60. pešpolka."
„Prišel je, da bi videl svoji sestri ?u je ponavljal predsednik, vidno ganjen. „Imate hčere, gospod ?u
„Dve, obe sta tukaj ..."
„Ali je nosil lasuljo ?" ga je zopet prekinil sodnik.
„Zdi se mi, da je imel nekaj takega na glavi."
~In kako dolgo ste bili ločeni ?" je nadaljeval predsednik.
„Leto in dva meseca."
„Ali je nosil širok plašč iz grobega sukna ?" je vprašal sodnik, oziraje se na papir, katerega je držal v roki. „Imel je plašč."
...Ali veste, da je imel izvršiti Vaš sin naročila svojega generala in da je služil obisk očetovega doma le za pretvezo drugih načrtov."
..Kako morem vedeti to ?" je vzkliknil prestrašeni gospod Hvarton. ..Meni takih stva-rij vendar ni zaupal!"
„Ali veste kaj o tem potnem listu ?u In predsednik mu je pokazal listino, katero je bil spravil Dunvud, ko so prijeli Henrika.
„Nič — pri moji časti!"
„Pri Vaši prisegi?"
Rusija.
Iz državne dume.
PETROGRAD 11. Komisija drž. dume za notranje stvari je socijalno-revolucijonar-nega poslanca Kusnezova, ki ni nedavno temu hotel priti ored preiskovalnega sodnika, pozvala, naj v 14 dneh položi svoj mandat.
jVarodno slavje v Pazinu.
Tu podajamo v glavnih potezah govore, izrečene povodom pozdrava gostov pred občinsko hišo.
Govor župana dra. Kureliča.
Dragi in mili gostje ! V radostno dolžnost mi je, da vam v imenu občine pazinske zakličem : dobro došli! Zdravi vi vsi, ki ste došli iz daljnjih krajev ! Pozdravljeni v prvi vrsti bratje Slovenci, z županom bele Ljubljane Ivanom Hribarjem na čelu! Pozdravljeni tržaški Slovenci z njihovim zastopnikom drom. Rybarem ! Pozdravljeni vsi Slovenci ki so nas danes počastili in se pokazali prave brate!
Pozdravljen odbor naše dične družbe, ki je prišel na srečno misel, da zboruje letos v Pazinu! Pozdravljen nje predsednik in državni poslanec Vekoslav Spinčić! Pozdravljeni naši istrski novoizvoljeni državni poslanci — slava posebno njemu, našemu Laginji, čegar ime je orilo te dni po vsej Istri!
Zdravi naši Sokolaši, ki tvorijo pravo našo narodno vojsko! Pozdravljeni vsi, kiste došli od izven občine. Slednjič pozdravljeni vsi občinarji, ki ste se zbrali, da na toli lep in veličasten način vsprejmete svoje brate!
Odpustiti nam boste morali, ako ne najdete tu tistih udobnosti in tistega sijaja, ki je sicer običajen na takih slavnostih. Tu ne najdete ne gospodskih prostorov, ne razkošno odičenih ulic. Ali najdete odprta srca, ki vas vsprejemajo kakor brat brata v svoji hiši.
Zakaj smo se danes sestali ? Prišli ste na poziv naše šolske družbe, na nje glavno skupščino. Ali nismo se sestali samo radi j tega, ampak tudi z namenom, da damo od-duška svoje radosti na zares epohalnem vspehu i zadnjih volitev. Naš narod je pokazal na vo-: Iitvah, da ni več ščavo, kakor je bil nekdaj, 1 da ni več nezavesten, da ne spava več, i ampak, da je postal zrel, faktor, s katerim j mora računati vsakdo in bo moral tudi v
[ bodočnosti.
Zbrali smo se v srcu, v središču mile i nam Istre. Pazin mora tudi ostati središče našega narodnega razcvita in napredka. Radujemo se, da ste se odzvali našemu pozivu. Zakaj vse to ? Vse na čast in slavo ožje domovine naše, mile nam Istre — v slavo širše domovine Hrvatske! Tu visi zastava, ki je simbol naše ožje domovine, a poleg nje za-stava, simbol naše širše domovine. V imenu obeh zastav vam kličem iz srca : Živela naša hrvatska Istra !
Govor državnega poslanca Vekoslava Spinčiča.
Dan 14. maja ostane zlatimi črkami zabeležen v zgodovini Hrvatov. Dolgo časa je, odkar je bila Istra odtrgana od skupne domovine. Stotine let traja to, ali vendar niso mogli uničiti hrvatstva Istre ne nemški groije, ne italijanska gospoda, ne novodobni tirani, ki so nas hoteli uničiti, češ, da je to italijanska zemlja. Dneva 14. in 23. maja, sta pokazala, da so ti novodobni tirani varali, , pokazala sta, da narod naš živi in da hoče nadalje živeti svoje narodno življenje, po izgledu svojih davnih prednikov, ki so živeli složni, jedini.
Na sijajni zmagi se imamo zahvaliti v prvi vrsti našim občinam. Italijani so nazivali to občino „rocca inespugnabile" itali-janstva. Odgovoril jim je narod in se postavil na svoje noge. Občine so podlaga našemu narodnemu obstanku. Priporočam torej narodu,
..Pri moji prisegi!"
..Ali imate drugih prič, stotnik Hvarton ? To ne zadostuje. Zasačeni ste bili v vlogi, s katero ste zaigrali svoje življenje. Zdaj je na Vas, da dokažete svojo nedolžnost. Le dobro preudarite vse."
V značaju tega sodnika je ležal grozen mir. ki je napolnjeval Henrika s strahom. Spričo sočutja polkovnika Singeltona je lahko pozabljal na svojo nevarnost, gotovi ob soj e-valni obraz onega pa mu je jemal ves pogum.
Ostal je nem in samo proseče pogledal prijatelja. Dunvud je razumel prošnjo in je kakor prostovoljna priča stopil pred sodnike. Zaprisegli so ga in nato je izpovedal kar je vedel.
Njegova izpoved dejanskega položaja bistveno ni izpremenila, in Dunvud je čutil, da je temu tako. Sam osebno je vedel le malo in to malo je preje poslabšalo Henri-kovo stvar nego jo zboljšalo. Poslušali so ga molče, in pomenljivo zmaje van je glav obeh mrzlih sodnikov je govorilo le preveč razločno, I kako nesrečo da je napravil.
,Ali to eno pač mislite," je dejal predsednik, „da ni imel obtoženec drugega namena nego priznanega ?"
„Nobenega drugega, zato jamčim s svojim življenjem !" je vzkliknil major.
„Rekli ste, da je ubežal in da so ga naši
zopet vjeli ?"
„Da — v boju je dobil rano ... to vidite še na njegovi roki, s katero ne more prosto gibati. Ali bi se bil izpostavil nevarnosti, da nam pride zopet v roke, če bi se zavedal krivde V"
„Major Dunvud, Vi ste svojo dolžnost pošteno izpolnili — mi moramo svojo ravno tako pošteno izvršiti."
Zdaj je imel Henrik le malo upanja še. Samo ena tolažba mu je še svetila, kakor zadnji solnčni žarek — njegova sestra, ki je z lahkim, toda trdnim korakom stopila zdaj pred sodnike.
Ko je dvignila Fanika belo roko in si pogladila bujne kodre s čela, so zrli sodniki podobo mladosti in nedolžnosti, ki bi mogla omehčati še trša srca.
Predsednik si je pokril oči — spomnil se je nesrečne ličere. A to ganutje je bilo le hipno — in že je vprašal z neko hlastnostjo, ki je le preveč izdajala njegove skrivne želje : „Vam je bil torej brat svoj namen, da bi Vas skrivaj obiskal, naznanil že vnaprej?"
„Ne, ne," je dejala Fanika, položivša roko na čelo, kakor bi hotela zbrati svoje misli. „Vedel ni nihče nas nič o tem, prišel je povsem nenadoma."
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« štv. 160.
V fi3tu. dne 12 junija Iy07
naj ob vsakih občinskih volitvah vsakdo vrši svojo narodno dolžnost. Iskreno hvalo smo dolžni možem, ki so to občino postavili na hrvatske noge. Zahvaliti moramo našega jeklenega dra. Dinka Trinajstića, uglednega župana dra. Kurelića in vseh, ki čuvajo hrvatstvo te občine, kakor zenico v svojem očesu. Če je bodo tako čuvali tudi v bodoče, potem se nam ne bo bati sovražnika ne od severa, ne od zapada.
Govor Ivana Hribarja.
Narode! Prinašam ti pozdrave od naj-zvestejega ti pobratima, prinašam ti pozdrave iz srca Slovenije, iz bele Ljubljane. Vedi, da se tudi on raduje na tvojem slavju, na divnih vspehih tvoje šolske družbe, a posebno iz srca na sijajnem vspehu na zadnjih volitvah. Veruj nam. da so nam naša srca vstrepečala, ko se je bila velika bitka — vstrepečala so v bojazni in lepih nadah. Zmagala je narodna zavest — pokazal si, kako zna zmagati takov narod s takimi voditelji. Na volitvah si zakli-cai, o narode, neprijateljem in cesarski vladi na Duuaju, kako da je vse neresnično, kar se jej je poročalo o narodnem značaju Istre, zaklical si. da je Istra hrvatska, slovanska zemlja !
Ako ne bi bil dosegel nič druzega, nego da bodo odslej na Dunaju prisiljeni gledati na Istro drugačnim očesom, dosegel si mnogo. Ne bo trajalo več dolgo časa in namišljenega italijanstva Istre ne bo več in ves svet bo videl, da .je Istra zaveden del velike slavne Hrvatske !
Govor dra. O. Rybara.
V imenu vseh, ki smo prihiteli na to slavje s tržaškega ozemlja, prisrčna hvala na prisrčnem vsprejemu. Hvala gospodu županu, hvala vsem vam, ki ste došli iz vseh krajev v srce Istre. Mi smo se radostnim srcem od-zvaLi pozivu in prihiteli smo med vas, da proslavimo skupno z vami vaš narodni praznik. Posebno radostjo sem prišel jaz, ki poznam Pazin iz minolih težkih in žalostnih časov, kakih 14 let sem. Kolika sprememba med danes in onimi časi, ko si nismo upali na glas govoriti krvatski na pazinskih ulicah, ko je kmet iz okolice v strahu prihajal v mesto, ko smo se morali skrivati, ako smo se hoteli izogibati zasramovanju, ko so nas po ulicah grdili in nam žvižgali ! Kako vse drugače je danes! Danes je zbranih tu na tisoče našega naroda v narodni noši. Ob tem pogledu se mi širi srce radosti in iz dna tega srca ča-stitam tukajšnjim narodnim voditeljem na sijajnih vspehih.
Danes slavimo svečanost družbe, ki jej ni namen, da grabi tuje, ampak le, da brani svoje, da očuva narodu njega deco. Ni trebale torej, da nam je oblast zabranila razvijati naše zastave in nas omejaia v našem veselju. Saj mi ne sovražimo nikogar, ampak le ljubimo, spoštujemo in branimo svoje !
Vsem vam, ki živite na tej zemlji, kličem : branite jo in držite visoko našo zastavo ! Srčen pozdrav vam vsem !
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Krščansko-socijalni poslanci so v seji, ki so jo imeli v ponedeljek, sklenili vsprejeti v svoj klub konservativce. Grlede predsedstva so poslanci izjavili, da stranka zahteva predsedstvo. Oseba, ki pride v poštev, se določi pa še le v skupni seji s konservativci. Ko-nečno je shod izjavil, da bo krščansko-soci-jalna stranka v vseh nemško-nacijonalnih vprašanjih postopala skupno z nemškimi poslanci.
Češki „Narodni Listy" pa pišejo najodločneje proti temu, da bi bil Nemec predsednik zbornice. Predsednik mora biti Slovan, ker večina zbornice — če tudi mala — je slovanska. Praški list naglasu je tudi, da slovanske stranke razpolagajo z osebami, ki so povsem vsposobljene za predsedništvo.
Dogodki na Ogrskem.
Odhod cesarjev iz Budimpešte.
Iz Budimpešte javljajo od 11. t. m. : Nenaden sklep cesarjev, da skrajša svoje tukajšnje bivanje in da odpotuje še danes na Dunaj, je provzročil v vseh političnih krogih največo senzacijo in mučno presenečenje. Seveda se ta sklep najrazličneje tolmači. Največ dolžijo prestolonaslednika, čegar kratko bivanje tukaj je vzbudilo splošno pozornost ter se je o tem živahno razpravljalo. Ne more se tajiti, da je položaj celo kritičen. Pravi vzrok odhoda je pa baje. da hoče cesar še videti otroke svoje hčere Valerije, predno odpotujejo v neko inozemsko morsko kopališče.
Minister Andrassy in postopanje s poslancem Vajdo.
Minister za vnanje stvari grof Andrassy je. kakor poročajo iz Budimpešte, izjavil, da ga je postopanje s posl. Vajdo nemilo dir-nilo. Ne sme se od ene strani poživljati na ustavo, z druge pa tako postopati. Andrassy je dodal, da razloži na razpravi svoje nazore, da je postopanje z Vajdo tlagrantno kršenje imunitete.
Akcija hrvatskih delegatov v Budimpešti.
Budimpeštanski list „Keleti Ertesitou je priobčil neko izjavo poslanca Supila, ki se glasi: Borba, ki jo vodimo proti zakonskemu načrtu, se nadaljuje tudi sedaj, ako se stvar izvrši nepovoljno za nas. Fiksna ideja je, da je možno uvesti madjarski jezik v Hrvatski kakor uredni jezik v katerikoli obliki. — Ogrska mora to zahtevo opustiti ne le v interesu Hrvatske, ampak tudi v svojem lastnem interesu. Ako se nas premaga, bo to ve-
lika nesreča za Ogrsko, kajti dolgo ne bo miru med Ogrsko in Hrvatsko, a v Hrvatski bo nemožna stranka, ki bi hotela voditi politiko na podlagi prijateljstva z Ogrsko. Šupilo se je nadalje tožil na merodajne kroge, ki ne mislijo na težke posledice.
Iz Srbije.
Pašić sestavi zopet ministerstvo.
Kralj je včeraj popoludne poklical k sebi dra. Vestnika, predsednika skupščine, da čuje njegovo mnenje o položaju, in na to voditelje opozicije, ki so izjavili, da se nočejo udeležiti sestave novega ministerstva. — Klub vladne stranke je izrazil željo, naj se sestava novega ministerstva poveri Pašiću. Kralj je ta nasvet vsprejel. Pašić išče sedaj primerno osebo za listnico ministerstva za notranje stvari, kajti Protič odstopi definitivno iz ministerstva. Poiskati bo moral tudi novega vojnega ministra ; general Putnik je bolesten in noče več ustopiti v ministerstvo. Finančni minister Paču najbrž ostane. Sodi se, da sedanji pravosodni minister prevzame ministerstvo za notranje stvari. Pašić utegne še danes predložiti kralju listo novih ministrov.
Dogodki na Francozkem. Francozka zbornica.
Zbornica je razpravljala o zakonskem načrtu glede odredbe, s katerimi se hoče prepovedati mešati vino z vodo ter mu prime-šavati sladkor, ter o poročilu komisije za vinogradarstvo. Posl Camucet je pobijal dolžnost, da bi moral vsakdo naznaniti pridelek grozdja, ter je izjavil, da vzroka krizi ni iskati v ponarejanju vina, marveč v nadpro-dukciji in v konkurenci, ki jo delajo umetna vina. Posl. Aldy je branil zahteve južnih de-partementov ter je pobijal trditve predgovor-nika. Oporekal je, da bi bila nadprodukcija vzrok krizi v vinogradarstvu. Menil je, da načrti vlade za rešitev krize ne zadostujejo ter je zahteval, da se kontrola ne vodi le nad produkcijo surovega sladkorja, marveč tudi nad rafiniranim sladkorjem. P03I. Dousetteje pobijal vladni načrt, češ da je škodljiv sladkorni industriji. Posl. Dubois je omenil, naj država organizuje produkcijo na znanstvenem potu.
Minister Briand izžvižgan.
Minister Briand in državni podtajnik Dujardin-Beaumet sta včeraj prisostvovala odkritju spomenika Giraudetu, ki je bil prvi socijalistični župan mesta. Na željo Briando-vo ni bilo nikakega redarskega nadzorstva.— Okolu sto socijalistov je Brianda izžvižgalo ter pljuvalo nanj. Prebivalstvo samo je udu-šilo demonstracijo ter priredilo Briandu navdušene ovacije.___
Japonska gospodska zbornica o
protijjaponskih izgredih v San Frančišku.
Glasom nekega poročila iz Tokija je voditelj opozicije v gospodski zbornici, vi-komt Tani, označil izgrede proti Japoncem v San Frančišku kakor neko posebno zločinstvo, in je rekel, da, ako se diplomaciji ne posreči stvar povoljno rešiti, ostane še edina odprta pot poziv na orožje. Gotovo je, da Amerika popusti, ker vodijo ameriško prebivalstvo edino le trgovski oziri.
Dogodki na Ruskem.
Razpust dume odgodjen.
Iz Petrograda poročajo, da je minister-ski svet sklenil odložiti za sedaj razpust dume, in to radi spremenjenega vedenja kadetov v agrarnem vprašanju in glede amnestije ter iz razloga, da se je v dumi osnoval zmeren blok.
Duma.
Duma je razpravljala o amnestiji ter o predlogi, ki jo je glede amnestije vložila delavska stranka. Pravosodni minister je izjavil, da spada amnestija k pravicam vladarja; zato mora vlada izjaviti, da vprašanje o amnestiji ne spada v kompetenco dume.
Posl. Malakov (kadet) je izjavil, da je to vprašanje s pravnega stališča preporno; zato predlaga njegova stranka, naj se to vprašanje izroči posebni komisiji, ki naj pre-tresuj e, naj-li duma razpravlja o amnestij-skem načrtu ali ne. Govornik je apeliral na desnico in levico, naj se združita za predlog kadetov.
Tekom nadaljne seje je prišlo do hrupnih prizorov. Predsedniku se je le z velikim trudom posrečilo, da je napravil mir. Ko-nečno je bil vsprejet predlog z dostavkom, da ima komisija poročati tekom osem dni.
Drobne politične vesti.
Kongres čeških socijalistov. Kakor poročajo iz Prage, je izvrše valni odbor češke socijalne demokracije sklical za čas od 1. do 14. avgusta v Plznj osmi redni kongres stranke, ki se bo posebno bavil s političnim položajem in različnimi vprašanji stranke.
Haaška mirovna konferenca, ki se sestane prihodnjo soboto, bo bržkone v svojih prvih dveh sejah določila načrt svojega delovanja ter vzela na znanje pripravljene predloge različnih držav.
Revolucija v Perziji. Moskovski listi poročajo vznemiijajoče w vesti iz Perzije. Bazar v Tebrisu je zaprt. Sah ni v določenem času potrdil osnovnih državnih zakonov, rekši, da stori to le z odobrenjem duhovščine. Odnošaji med ljudstvom in duhov-stvom so zelo napeti. Najvažneja mesta za-j puščajo vlado ter se pripravljajo na odpor ■ proti šahovim četam. Govori se, da so bile v
soboto šahove čete blizo Ribavenda in da so imele velike izgube.
Dnevne vesti.
Mestni svet tržaški je imel predsi-nočnjim sejo pod predsedstvom župana dra. Sandrinellija. Bili so vsprejeti predlogi mestne delegacije glede razširjenja mestne plinarne, ki da proizvaja premalo plina. Razširiti se ima plinarna v toliko, da bo mogla proizvajati do 21 milijonov kubičnih metrov plina.
—	Bili so vsprejeti tudi predlogi šolskega odseka, naj se početkom šolskega leta 1907/ 1908 odpro nove vsporednice na raznih ljudskih šolah in naj se šola v ulici del Lazza-retto vecchio proglasi za „splošno meščansko šolo". Pri tej točki je svet. Cristofolini predlagal, naj se poskrbi, da bodo početkom bodočega šolskega leta definitivno pokrita vsa učiteljska mesta, na katera so sedaj nastavljeni podučitelji in katerih je 30. Ti poduči-telji službujejo popolnoma ravno tako, kakor stalni učitelji, a njih plača znaša komaj 60 odstotkov plače stalnega učitelja. To pa da ni pravično in zato je stavil v tem smislu predlog, ki je bil vsprejet. Dalje je mestni svet sklenil sistemizirati 6 novih profesorskih mest na mestni gimnaziji, in dve mesti učiteljic na mestnem dekliškem liceju.
Ker je bil s tem izcrpljen dnevni red, je bila na to zaključena javna seja, ki jej je sledila tajna.
Mi da smo krivi! ? Prejeli smo : Vsled starega prijateljstva, sem šel te dni v neko tukajšnjo italijansko družino v obiske. Bil bi šel že prej, da nisem imel obzira na žalost, ki je zadela dne 14. maja naše sosede italijanske narodnosti — liberalnega mišljenja.
S čisto vestjo sem vstopil v stanovanje dotične družine v kateri imajo (mimogrede povedano) zavedno Slovenko za hišino.
Slučajno je bila le ta poslednja sama doma in ker mi je rekla, da gospodarji pridejo takoj, sem odloČil, da počakam. Hišina mi je, na vprašanje o zdravstvenem stanju gospode rekla, da so že skoraj mesec dni, vsi več ali manje v neredu se zdravjem.
Zadnje volitve so naše dobre gospodarje moralno in fizično tako potrle, da se ne morejo oporaviti, — je rekla in dostavila : »Koliko sem jaz morala trpeti ž njimi !" Bili so vsi iz sebe. Vse je jokalo in bala sem se najhujšega — a največ me je bolelo, ko sem v enomer morala slišati zabavljanje, češ : „Slavi, oni so vsega krivi lu
Boječi se, da bi se ne mogel vzdržati, ako bi mi moji stari prijatelji Italijani očitali „krivico", ki je po mojem prepričanju nismo zakrivili Slovani, sem se poslovil in odšel.
Kako vendar prihajajo Italijani do trditev, da smo jim mi Slovani zakrivili sramotni poraz dne 14. maja — sem si mislil —, ko je vendar več nego naravno, da smo mi pustili vse stranke in narodnosti pri miru in smo le svoje soroiake skušali prepričati, naj ne po-j ubijaj o šibe, ki nas tepe, in naj oddajo svoje glasove le našim slovenskim kandidatom ! Kako more kedo zahtevati od nas, da bi hodili v ogenj za ljudi, ki nam od pamti veka strežejo po življenju in ki bi, da nas morejo uničiti — plesali na naših grobeh liki divjaki Afriki?!!
Kedor hoče imeti pomoč v sili, si mora vzgojiti, oziroma pridobiti prijateljev, ne pa v enomer zasramovati njih, ki niso zakrivili nič drugega nego to, da pripadajo narodnosti, ki ni italijanska, ki pa radi tega ne zaslužujejo zasramovanja. Mi smo, kakor rečeno, nastopili le s svojimi močmi in še te niso bile vse složne — kar je obžalovati tem bolj, ker bi bili, da smo vsi storili svojo narodno dolžnost, imeli še vse drugačnih vspehov, nego smo jih imeli. Tudi mi poznamo mnogo naših bratov, ki so ne le glasovali, ampak celo agitirali za naše sovražnike, toda mijihnebomo radi tega zasramevali in izpostavljali na sramotni oder, ker upamo, da se za v prihodnje poboljšajo in popravijo narodu storjene krivice. In pa! Ako ste vi tržaški Italijani pobiti — ako ste jokali in se neskončno žalostili na „nesreči", ki vas je doletela na zadnjih volitvah — smo mi v letu 189/, ko ste nam sleparski vzeli edinega dotedanjega zastopnika, tudi jokali in se žalostili. Tudi naše žene so tedaj pretakale grenke solze in mi možki smo trpeli. Mi pa ne brijemo norcev z vaše „nesreče" kakor ste jih vi brili z naše! In ako smo vam poklicali v spomin nepozabni „Amen", smo storili to le z namenom, da se poboljšate in spoznate svoje neumno nastopanje proti nam in našemu narodu.
Pametni bodite in ne silite z glavo ob zid, ker zid se ne razruši, pač pa se razbijajo
—	glave ob takem špasu !
Imenovanje. Pravni praktikant Friderik Koršič v Gorici je imenovan avskultantom.
Neki lonjerski volilec nam piše: Ko sem prišel dne 18. maja t. 1. na volišče v Rocol, sem najprej pogledal, kaki ljudje, da so na komisiji. In glej ! Kako sem se začudil, ko sem videl 4 naše. Ko sem se hotel natančneje informirati glede tega pri sova-ščanih. povedali so mi, da eden med njimi je bil naš, a zdaj da je kamorist. Žal, jako žal bi mi bilo, ako bi ta junaški čin — prestopiti iz enega tabora v nasprotnikovega je brez dvoma junaštvo — tega podrepnega Don Juana ne ostal ohranjen spominu poznih njegovih in naših potomcev.
Torej, ime tega velikega junaka, reševa-telja poginile kamore je „— slavnoznani Štefan Pečar, po domače St. Vaučen. Slavno-
poražene; znan ? ! — Seveda! Kako ne bi bil znan, saj je bil že predsednik našega slovenskega ,-Kons. društva"*.
Pa še več! Tudi pri pevskem društvu je imel jednako — t. j. predsedniško čast. Ž* eno samo stopinjo nižji — t. j. podpredsednik, pa je bil pri našem pogrebnem društvu. In sedaj se je pokazal kakor „fiducijar" kamore, kakor podrepnik Taučarjev, persona grata na magistratu, itd. itd. In če ni slavno-znan! Saj še nobeden Lonjerc ni dosegel toliko takšnih časti, pa jih čisto gotovo tudi nobeden ne doseže več. Kaj pa še ta mož lahko postane ? ! Mlad je še in pomislite !
Vse zgoraj omenjene častne službe je bil dosegel tekom dveh let.
Pa veliko čast je že poprej opravljal. Ali se morda g. Stelan še spominja, kako je v imenu lonjerskega pevskega društva zabijal žebelj v novo blagosl. zastavo na Prošeku ! Ali celo v zastavo pev. društva „Kolo ?"
Štefan, Štefan! Kaj pa je tebi tega treba bilo ? Ali ne veš, kako se pravi taki živali, ki tako spreminja barvo, kakor ti svoje nazore ? Kameleon !
Zbornica poslancev. Marsikak čitatelj se bode še spominjal, da so bili v parlamentu že takrat v zadregi, ko se je vsled novo uvedene pete kurije pomnožilo število poslancev na 425, kam da postavijo tem nove sedeže. Novi parlament se je pa povečal za 91 posl. ; zato je bila uprava zbornice zopet v zadregi, kje se jim odkaže prostor, ker je bila sedanja dvorana že na videz polna. Sedaj so zopet zmanjšali prostor med sedeži, a to tako, da se kake spremembe niti ne opaža, a s tem so pridobili prostora za 91 novih sedežev. Kakor poprej so uvrščeni sedeži v 6 velikih oddelkov, samo mesto po 71 (zadnji 70) sedežev se nahaja sedaj po 86. Pjleg tega se je predsedniška tribuna znatno zvišala, ona za ministre pa razširila. Ona dvorana, kjer so doslej zborovali odseki, se je spremenila za skupno garderobo. Seje odsekov se bodo pa doslej vršile v takozvani vrudeči dvorani", katero so doslej imeli poslanci za konverziranje med seboj.
Orario Peterlin imenuje se vozni red železnic, ki izhaja 4 krat na leto, in ki ima poleg železniških prog. važnih za Trst, tudi poletni vozni red bosansko-hercegovskih in italijanskih prog. V bolji pregled sta priloženi tudi karti. Ta praktična knjižica [1. junija] stane le 20 stotink, in se dobiva pri g. Peterlin, Corso št. 31.
C. kr. avstr. drž. železnice. S 1. junijem 1907, se za dobo letošnje sezone t. j. do vštetega 26. septembra 1907. pravilno prevažanje oseb in potne prtljage s cestnimi vozili med Zeli am See in Kesselfall-Alpen-haus zopet prične.
Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani naznanja tem potom, da so nekateri gg. in društva pozabili plačati poslani družbeni koledar 1907. Prosi se, da bi se ta znesek kmalu doposlal, ker potrebuje družba za narodno šolo mnogo denarja.
Družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani poslala je narodna tvrdka I. Perdan v Ljubljani prispevek od prodanih družbinih užigalic 1000 K. To je že drugi tisočak, ki ga je družba letos od omenjene tvrdke dobila, Slovenci! Kupujte in zahtevajte v vseh trgovinah, trafikah itd. samo naše narodne užigalice!__
TRŽAŽKA MALA K&ONIKA.
Samomorilka, ki so jo našli v morju
V Barkovljah — kakor smo pred dnevi poročali — je bila predvčerajšnjim pokopana, ne da bi se jo bilo prepoznalo. Prej nego so jo zakopali, so jo fotografovali.
Tepen je bil 19-letni sprevodnik drž. železnice Anton Č., ki stanuje v ulici sv. Evlemije. Pretepla ga je pa 25-letna Iahko-živka Margarita P. stanujoča v ulici sv. Filipa. Namazala ga je tako fino s ključem po glavi, da mu je napravila precejšnjo rano. Moral je na zdravniško postajo, a potem je šei na policijo in tam vložil ovadbo proti iklargariti P.
Povožen. Včeraj popoludne je neki nespreten voznik, kateremu ne vemo imena, pred cerkvijo sv. Antona novega povozil 7H-letnega Antona Hiiflig, ki stanuje v hiši št. 3 na trgu sv. Ivana. Starec je bil precej težko ranjen na hrbtu in na obrazu. Prenesen je bil potom zdravniške postaje v bolnišnico, a ni hotel tam ostati. Sicer je pa starec precej gluh, kar nekoliko izgovarja voznika, ki ga je povozil.
Samomor. Včeraj predpoludne ob 11. uri in pol, je neka neznana, približno 30—35 letna ženska skočila z okna V. nadstropja hiše št. 87 v ulici deli' Accpiedotto, in sicer v notranje dvorišče hiše. Bila je mrtva v hipu. Zbralo se je bilo tam takoj mnogo ljudi, a nihče teh ni poznal samomorilke, ki je ženska srednje postave, črnih las, plavih oči ; oblečena je kakor ženska delavskega stanu in ima poročni prstan na roki. — Zdravnik se zdravniške postaje, ki je bil takoj pozvan k njej, ni mogel storiti nič druzega, nego konstatovati nastopivšo smrt. Mrtvo truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu.
Z vozom po hribu z Grete na mi-ramarsko cesto. 56-letni voznik Kajetan Vatovec, stanujoči v utici delle Sette Fontane št. 483, je bil včeraj popoludne peljal nekaj se svojim enovprežnim vozom v ulico del Cisternone na Greti. A ko se je ob 5. uri vračal proti mestu, mu ni zavora služila in je vsled tega voz z neznansko brzino dr-
V Tr^td, dne 12. junija. i9L>7
»EDINOST« stev. 160
Stran III
na ovinek, ki ga tvori vogal ulice del Cister-none z gretarsko strmino, ni mogel konj vsled prevelike brzine napraviti ovinka in je šel naravnost naprej. Ravno tam pa manjka obcestnega zidu, in tako je šel konj naravnost po hribu navzdol proti miramarski cesti ter se vstavil še le ob vznožju hriba. Pravi čudež je, da se nista ne voznik ne konj huje poškodovala. Voznik, ki je mej dirjanjem po hribu padel z voza, je sicer dobil več ran, vendar ni nobena teh nevarna; istotako je bil konj le tu pa tam nekoliko opraskan. Voz je bil pa popolnoma razdejan. K vozniku je bil pozvan zdravnik se zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejo pomoč in ga dal potem odvesti v bolnišnico.
Mesarjev mošnjiček. 23-letni mesar Rudolf Brodnik, stanujoči v ulici deli' Acque-dotto št. 53, se je bil šel predvčerajšnjim popoludne kopat v morje ob pomolu sv. Terezije. Prej je pa izročil svoj mošnjiček, v katerem je imel 12 kron denarja, v varstvo Mariji Castellan, ki na pomolu prodaja kruh in sadje a stanuje v ulici del Crocifisso št. 8. Ko se je okopal, je šel k Mariji po mošnjiček, ali v njegovo začudenje mu je ta izjavila, da jej ga je neznan tat ukradel. Dejala je, da ne ve ne kdaj, ne kdo in ne kako da je mogel priti do mošnjička. Slednjič se je pa obvezala, da mesarju povrne onih 12 kron v dveh tedenskih obrokih.
Smešnica. Nekdo se je hotel norčevati se svojim prijateljem, liekel mu je: „Ti gotovo ne ves, koliko žebljev potrebuje kovač, da podkuje osla!" — A prijatelj ga je zavrnil : „No, saj to lahko kmalo izvem : Vprašam tvojega čevljarja in ta mi gotovo pove !u
Koledar in vreme. Danes: Ivan Fakundo, spoznavalec ; Hrvoj ; Dnignška. — Jutri: Anton Padovanski ; včeraj Vreme
čal po strmi cesti zavzdol. Ko je pa prišel oseb. Od 30. maja do 5. junija 1907 je na
...... ....... novo došlo 251 oseb. Dne 5. junija je bilo
navzočih 977 oseb.
Volilno gibanje v Puli valovi visoko. Minolo soboto zvečer je prišlo do zelo resnih dogodkov. Protikamoristična „gospodarska stranka" je imela v hotelu Cuzzi mnogoštevilno obiskan shod^ ki je dal povoda omenjenim resnim dogodkom.
Naj omenimo najprej, kako poroča „Pic-colo" o teh dogodkih. Z vrača dejstva in laže, da se kar kadi. Kar se je res zgodilo, za-molčuje, za to pa pripoveduje stvari, ki jih ni bilo. Laže, da se je na rečenem shodu žalilo meščanstvo najnesramneje in dejanski napadalo, na kar da so na shodu navzoči meščani odločno reagirali. Na to pa da je padlo v lokalu več strelov. Redarji da so skušali udreti v lokal, a da niso mogli. S tem pripovedovanjem se je povspel „Piccolo" na višino nesramnosti in časnikarske brezvest-nosti.
Mi smo imeli priliko govoriti z očevidci in ti nam opisujejo dogodek tako-le:
Noben človek ni zinil niti besedice, ki bi bila žaljiva za meščanstvo. Ali je morda to žaljenje za meščanstvo, da je jeden zboroval-cev naglašal, da se ima mesto puljsko zahvaliti mornarici na svojem razcvitu ter da je ekzistenca večine prebivalstva direktno ali indirektno zavisna od mornarice ?! To je ven-dar-le konstatacija nevtajljivega dejstva. In vendar je radi te izjave navstal grozen hrup. A ne v zborovalnem lokalu samem, ampak z vrta in z ulice in so razgrajači vdrli vrata in okna in so metali stolice, kakor pest debelo kamenje in čaše v zborovalni lokal. Neka oseba je celo streljala notri. Na to so zboro-
jako lepi legi erarični, dvonastropni hotel z gospodarskim poslopjem in vrtom in zraven istega nahajajoči se kompleks Ceconijevega
Tu;ci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne n. junija: Milauo A., trgovec, KAKEK ; Zverina J., inž.
(Dalje na IV. strani)
vse svoje člene in prijatelje društva na svoj letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 16. t. m. ob 3. uri pop. v lastnih prostorih v Ro-janu št. 176 z navadnim vsporedom. Ker je na dnevnem redu tudi volitev novega odbora, bi bilo želeti mnogobrojne udeležbe.
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi v nedeljo dne 16. junija 1907. za-
POSLANO*).
Ker je dekanski župan g. Piciga, oziroma bivši tajnik g. Klemenčič v „poslanem" v „Edinosti" od dne 6. t. m. št. 154 uradnim potom protestiral proti našemu poslanemu v „Edinosti" z dne 1. t. m., češ, da tam navedeno ne odgovarja resnici, ga poživljamo, naj nas toži na sodišču in nam poda priliko, da se opravičimo in da nastopimo dokaz resnice za to, kar smo navedli v svojih dopisih. Pripominjamo samo še, da § 50 občinskega opravilnega reda daja občinskemu zastopu pravico potrjati, oziroma dajati odpoved občinskim uslužbencem.
DEKANI, dne 6. junija 1907. Š k e r g a t Anton obč. svet., -t- Kocijančič Josip, obč. svet., Andrej Koterle obč. odb., Josip T u r k o obč. odb., Josip Dellasavia obč. odb., Ivan F i k o n obč. - , -	.	. odb.. Anton B o r d o n obč. cdb., Anton J a-
j al ov en dar nad pol ure, predno se komin obe> odby + Anton Gregorčič
obč. odb., -r Ivan T u r k o obč. cdb., Ivan M a h n i č, obč. odb., Josip B u č a j. obč. odb.
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Perkowitz A., zasebni ^ REICHENBERG; Gartner J., uradnik, ZAGREB ; Eonvhadi L., potovalec in Hansv M., zasebnik, GRADEC: Fuchs L., potovaUc IGLAN; Eis V., uradnik, BRNO ; Stret G . častnik DUNAJ.
obsežnega parka z dvemi dvonastropnimi vi- pula; Possin-er J., potov , LJUBNO; Strekev J.. lami in gospodarskimi poslopji.	j uradniDUNAJ : Ptepanek W.,_trg., ^ARAJEVO;
Vrhu tega si je pripravljalni odbor pridobil ob Bohinjskem jezeru najlepše točke zemljišč tudi pod jako ugodnimi pogoji in namerava graditi ob Bohinjskem jezeru hotel. Vse to se je posrečilo dobiti pripravljalnemu odboru po tako nizkih cenah, da bo imenovana družba, ki prevzame omenjena poslopja in zemljišča za dobavno ceno, zamogla dobro obrestovati kapital, naložen v tem podjetju, kteri kapital znaša 300.000.— K in je razdeljen v deleže po K 10.000.— 5000.— 1000.— in 500 K. Pripravljalni odbor oddaja sedaj te deleže ; kdor pridobi tak delež,
Društvene vesti in zabave. j je prikazala občinska straža. In potem je
,Narodna čitalnica v Rojanu", vabi funkcionirala na svoj že znani način. Raz-
grajače so redarji ščitili, Čisto nedolžne napadane ljudi pa aretirali. Se le, ko so prišli državni redarji in orožniki, se je vspostavil mir. A to bo gotovo zopet — po stari navadi kamore — predmetom ojstre interpelacije, polne obtožeb proti tem funkcijonarjem.
Vodstvu socijalne demokracije pa polagamo vnovič na srce, naj razmišlja, da-li je
6371
bavno veselico s petjem, tamburanjem in igro to na čast socijalne demokracije, da nje pri-v prostorih „Kons, društva" v Rojanu ob so- i staši sodelujejo na takih vandalizmih na delovanju tamburaškega odseka „Zarje". ' takem grdem nasilju na ljudeh, ki so slučajno Petje vodi g. J. Lah. Tamburanje vodi g. j nasprotniki zloglasne kamore. Vsled tega, da Lukič. Začetek veselice točno ob 5. in pol se je socijalna demokracija tako slepo sta-uri popoludne. Veselica se bo vršila ob vsa- ' vila v službo najhuje gospodarske korupcije, kem vremenu.	i utegnejo skoro navstati posledice, ki bodo
.Slovansko pevsko društvo" opozarja vodstvu socijalne demokracije zelo neljubi.
svoje pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes zvečer ob H. uri pod vodstvom podpredsednika g. Drag. Rožanc-a. Dobre pevske moči se sprejmejo. _
Vesti iz Goriške.
Razpis natečaja. Na c. kr. okrožnem sodišču v Gorici je izpražnjeno mesto pisarniškega predstojnika v X. činovnem razredu.
x Goriški zalagatelji piva, ki so večinoma zagrizeni Lahi, letajo kakor zbesneli po okolici, ponujajoč svoje blago slovenskim krčmarjem. Ti jim gredo tudi na limanice,
Da rekapituliramo : ni res, kar piše „Piccolo", da so zborovalci gospodarske stranke metali kamenje in stolice ter streljali, namreč so to delali razgrajači od zunaj! In ni res, da je kdo žalil italijansko meščanstvo, marveč je res, da se je le nagla-šalo. za koliko da se ima mesto zahvaliti mornarici.
peče vaje rajši pivo po njih zastopanih pivo-: Hrvatje.
Vesti iz Kranjske.
Delavski štrajk je v ponedeljek izbruhnil v opekarni reške kreditne banke na Mali Bukovici pri Trnovem. Delavci so večinoma
varn, kakor pa onih, katerih zastopniki so
Matija Božidar Flegović, bivši pro-
pošteni in prepričani Slovenci. Ako bi bilo fesor na Hrvatskem, pesnik in pisatelj je v ne-pivo zadnjih dražje ali slabše, bi človek to deljo umrl v Odravcih (na Kranjskem).
razumel; v resnici imajo pa vsi enake cene
Častnim kanonikom ljubljanskega stol-
in pivo iz tovarn, ki jih zastopajo Slovenci,, nega kapitelja je imenovan g. veroučitelj in ni slabše, ampak prilično boljše in okusno, profesor Anton Kržič v Ljubljani.
Ako so prišli ti agenti kje skupaj, imajo Lahi še nesramnost, da slovenskega zastopnika na slovenskih tleh zmerjajo in psujejo. V tem
Vesti iz Koroške.
V pokoj je šel ravnatelj državne že-
se posebno odlikuje tudi v Trstu dobro po-jleznice v Beljaku dvorni svetnik Proske. Na znani prejšnji kantiner v veliki vojašnici in' njegovo mesto je imenovan cesarski svetnik nekdanji najemnik hotela „Europa", ki je ! K. J. Wagner, dosedaj podravnatelj na sedaj restavrater na državnem kolodvoru Dunaju, v Gorici.
x Laški kavalirji. Klerikalen list „Eco del Lito rale" je napadel liberalnega „Corriere :
F/4
Oglas dražbe.
Dne 20. junija t. 1. oddado se v zakup potom javne dražbe na podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu lovi katastralnili občin Skopo, Kopriva in Hruševica za dobo do 30. aprila 1^15. Uzklicna cena znaša za lov v Skopem 220 K, za lov v Koprivi 100 K in za lov v Hruševici 120 K.
Dražba začne ob 10. uri predpol-cbie. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoldne.
Natančneja pojasnila da podpisano c. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah.
C. kr. okrajno glavarstvo
SEŽANA, dne 10. junija 1907. Podpisani naznanja, da je odprl
W na Opelnah št. 40
novo prodajalno
i
Velika izbera
Pohištva
Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi.
Trst, via Chiozza 8
(Radeče table)
VIHORIO DOPLICHER
Najnižje cene.
MACHNE & C°-
Koncesijonirana pisarna za
trgovske informacije
nor in iztirjevanja ^e
ulica Vincenzo Bellini št. 13.
Dopisniki vseh mestih sveta.

jmiiiziio vino iz najboljih dalma-ihiskili kleti; vin« istrsko, tie-srrtno vino iz leta 1897 : šumeči r^f -Hk. zadarski maraski u, Iuk-s::r<lo itd. — tropi novec, pristno "Ije iz oljk, likvorjev i n špirita, naj se obrne na Zalego, uiica Farneto 3
železnine
kakor kmetijskega orodja i. t. d.
Ivan Marija Furlan.
Vesti iz Štajerske.
Akadem. tehn. društvo „Tabor'
Friulano". očita mu nepoštenost v stvareh! Gradcu priredi v sredo, dne 12./VI. 190/. naročnine. Urednik zadnjega, laški dr. Kaje- j sv°J IH. redni občni zbor. Lokal: Stephan-tan Pietra. poslal je uredniku prvega, Arturju j sturm> začetek ob ^ 8. uri zvečer. Slovanski Štefani, svedoke, ako vsprejme odgovornost	dobro došlij_
za to, kar je pisal v svojem listu. Ta je od- ■	GoSDOdatStVO
govoril svedokom, da ne, dokler mu ne od-I	M
govori z Dunaja neki klerikalni državni po- i rTriglav", hotelska družba Z omejeno
•	i n	i i	• i	• 1	T n irATA no Ifraniclrnm

JPrpso
s Via Farneto štev. 3
slanec dr. Bugatto, kateri se izgovarja, da ni ] hotel žaliti osebno urednika „Corriera", mar
zavezo na Kranjskem.
Slovenci imamo v svoii domovini mnogo
več je stigmatiziral samo list, katerega urejuje, lepih krajev, kateri so čudoviti zakladi lepote kar je pa pravna stvar in ako mu ni prav, ' in bi zamogli biti tudi pravi gospodarski za-naj toži odgovornega urednika lista „Eco". ikladi ak° bi holje preskrbljeno za tuj-Dr. Pietra pa odgovarja, da tega ne stori, ce in obiskovalce teh krajev. Med temi kraji
' zavzema gotovo prvo stopnjo Bohinj, s svojim čarobnim jezerom, ki je bil z novo državno železnico odprt splošnemu prometu. — „Triglav", hotelska družba z omenjeno zavezo na Kranjskem, ki se sedaj ustanavlja, ima glavni namen izkoristiti to naravno lepoto. — Pripravljalni odbor, kateremu je načelnik Ljubljanski župan g. Ivan Hribar, je nakupil
Komisijsko in (Mursko podjetje
VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst
ulica Giulia štev. 2g

Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne ZnideršiČ & Valenčič, čokolade, praške - gnjati ter raznih drugih predmetov.	=
: : flova zastopstva še vedno sprejemajo : :
Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacije iz trgovskih krogov.
I
ker ve že v naprej, kako bi izpadla tožba. To so vam pravi junaki a la Barattieri! Prvo nesramno impertinentni in izzivajoči, v odločilnem trenutku pa se hitro junaški — umikajo !
x ..Gazzettino popolare" se je v nedeljo zopet obregnil ob goriške Slovence. Ko pripoveduje namreč, da misli olepševalno dru-
Gianoni Giovanni
štvo postaviti furlanskemu pesniku Pietro; to podjetje pod najugodnejšimi pogoji v
bližini kolodvora v Bohinjski Bistrici in v
komisijonar in zastopnik ulica CHIOZZA 45
Izključno zastopnik z zalogo ca debelo in drobno
Graetzin - Liclit D. R. P. 126-135 (Mannesman)
Beložaraa luč. takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 40% na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 sveč svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petroleja. Zaloga papirja, apaniranega etekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke.
Zorut spomenik, pripominja, da bo ta gotovim »omenonom« (človečetom) ravno tako trn v peti, kakor prekrstitev Gosposke ulice v ulico Giosue (1-irducci. Zdi se, da se je ta list že prenajedel slovenskega ovsa v obliki reklamnih notic in oglasov ; dotičniki naj jih torej ustavijo in dajo tako odgovor, kakoršnega zaslužuje tak list!
Vesti iz Istre.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1906 do 5. junija 1907 je prišlo v Opatijo 21.945
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvapešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSBH LBKAKSAg-
revmatizmu in protinu
* TEKOČINA GODINfl
fltaHmira stane K 1*40 Iz Trate ae m odpolilja sanje od 4
prirejena v Trstu 2af*U ftttu, Mam MjQU JkdOJUU fcUa S**" | od lekarnarjev : SV. hkofel in Josipi Mfatt, Icfamu JB* Ifes', fvMltt
proti polt povsrtja ali proti antieipatea poHjatari zanka 7 K fnuakof potono ta t»H
V Trstu, dne 12. junija 1907
»LDINOST« štev. IGO
Stran IV
BOTEL BALKAN n&	HOTEL BALKAN
postane člen imenovane hotelske družbe. — Noben č'en pa ne jamči za družbo z drugim premoženjem nego samo z vplačanim deležem. Deleži vplačujejo pri Jadranski banki v Trstu. Želeti je, da se tudi Tržačani zanimajo za to podjetje, katero smatramo velike važnosti na narodno-gospodarskem polju. — Zato vabi g. dr. M. Pretner v imenu pripravljalnega odbora vse tukajšnje rodoljube, ki se za to podjetje zanimajo, na pogovor in posvetovanje v četrtek 13. junija 1907 ob 8. uri zvečer v gornji restavracijski dvcrani hotela Balkan.
Trta
razvija se letos po Goriškem jako bujno. Tam, kjer niso trpele trte minolo leto od perono&pere, videti je krasen zarod. Izlasti cepljene trte kažejo lepo. Ker pa je bilo vreme v zadnjem času nekoliko bolj vlažno, je nevarno, da se pojavi letos peronospera, ako ne bodo vinogradniki pridno škropili.
Razne vesti.
Velika nesreča v cerkvi. Iz Nancy-ja poročajo : V cerkvi Viller le Nancy se je vsled velike gnječe ljudstva podrla ograja cerkve ter je pokopala pod seboj neko ženo, a nekega 15-letnega dečka smrtno ranila. Mnogo drugih oseb je bilo pa ranjenih.
Povodnji v Severni Ameriki. V Gradyvillu (država Kentuki) se je v nedeljo utrgal oblak. Deset oseb je izgubilo življenje. Potok Creek je bil izpremenjen v reko, ki je preplavila pokrajino in odnesla večino hiš v Gradvvillu. Pogrešajo 31 oseb, katere je bržkone odnesla voda.
PrebivaLrtvo Prage. Glasom pravkar izdanega izkaza mestnega praškega statističnega urada šteje Praga s predmestji, s posadko 10.582 mož vred, 470.906 prebivalcev.
Kralj Edvard v Marijinih varih.
Določeno je, da pride angleški kralj Edvard sredi meseca avgusta v Marijine vari na le-čenje, kjer ostane več tednov.
Za znanega „kopniškega stotnika" čevljarja Voigta so že nabrali 35.000 mark. Neka stara gospa se mu je ponudila, da se poroči ž njim, ko pride iz zapora. Če bi pa gospa prej umrla, mu zapusti 100.000 mark.
Podzemsko mestece. Prebivalstvo rudnika soli v Velički v Galiciji biva nekoliko sto metrov pod zemskim površjem. Galerije tega rudnika se raztezajo nad 80 kilometrov daleč, in rudarji so zgradili tukaj hiše, občinski dom in tudi gledališče. Ker so stene od soli, zato so ulice lepe in dobro nivelirane, trgi obširni in razsvetljeni električno svetlobo. O cerkvi, ki je tudi pod zemljo, se govori, da je eden izmed najlepših arhitekto-ničnih spomenikov v Evropi. Med prebivalci tega podzemskega mesteca so rodbine, ki več generacij ne vidijo svetlobe solnca, a vzlic temu žive dolgo.
Najbiijša reklama za trgovce obrtnike, rokedelce in zasebnike sploh so „HALI OGLASI 4 v „Edinosti"
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk jj
Trst, vla delle Ombrelle št. 5 |
Guido e Ugo Csen jj
100.000 buteljk od šampanjca
za refošk
FRANCESC0 S. DONATI
elektrotehnik TS8T, »lica iell* Acqueđotto It.
litorimui elettroteluida teliliici s nrtiejiio mehanično delalnlco
■prftjtt* rpeljavo električna ruiTetljav«, nonMt, telefsnOT, etreloTodOT, kakor todl mehanična, dela, ki m ▼ xr«ii ■ elektrotehniko, kakor popra t« dlnamlS-mlk motorjev in preoenoTe ivetiljk kaJcorioog&il bodi •latema.
Cena Jak« zmerne In izvršitev popelna.
Tapecirarska delavnica
Alberto Seneicfc
2rstf via Ciziano Vecellio št. 4 vsprejema vsako iapecirarsko delo in t udi popra vij a uja.
===== CENE NIZKE. =====
Gruermo Ma^co
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bor-deanx, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz == stekla opletene.
in M

prevzamejo se dopošiljaive na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste.
PodplMul sem ▼ ullol Laz larette t*mUo it*T It
aa TOgln ulic« Ban Giorgio) o tvoril
ZALOGO
n doma«« rabe, pridelek iz mojih TlnogradoT » Bola (otok BrsA) (s ga prodajam t sodčekih in steklenicah. Ze sam kraj Vam ngotoTlja, d* Je kakovost najbolja. Da nmonm cenjenim odjemalcem jamčiti za pristno Tino, sem aklenil, da ga dobivam ▼ orifinalaih aodiaklk naravnost lz mojlk klati v Bola In da ga tako nupoftiljam tudi na stanovanja.
Za krčmarje in gostilničarje primerne cene,
V aadi, da m« počastite a Vaio naročbo beleilm »e naj-
iaatj«
IVAN CVITANI6.
Prodaja tudi koruzno perje za postelje.
M. ud. ZERQUENIS
ulica Liiigi da Falestrina l (.ogel nI, Coropeo)
Ivanka DorejMnf^l
TRST -- ulica Madonnina štev. 8
VELIKA ZALOGA pohiitva, manifaktur. ur, slik,
zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe.
Moške obleke na izbero.
UGODNE CENE.
ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo ogija in d: ki je vedno preskrbljena z najboljši? kranjskim blagom. Prodaja na debelo drobno.	Pošiljanje na dom.
"^elefon štev. 1664.
Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
iS
M. SALARIN1
7 ulici Ponte della Fabbra St. 3
(Vogal nI. Torrente.)
Pomlad!
Poletje!
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
ulica S. Spiridione itev.
Icro CO nrirlna služkinja, ki govori nem-lotc OC pnuild čki ali laški. Dobra
plača. Predstavi naj se b službeno knjižico osebno
ali pa pismeno. — Hausbrandt, ulica Nicolo
Hlat-chiavelli 16, Trst.	675
PrnHil CD	v najem nova	6 sob in
rruila OC kuhinja v Rodiku. Proda se tudi
ti-letna kobila. — Ivan Čeh, Koč, Istra.	632
Letovisčarjem se proda
ali odda v najem
v Padriču hi~a s 4 prostori in dvoriščem. — Naslov 11 r g i Č v Padričah štev. 38.	751
KJIGOVEZNICA SV
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
Trsi, Via Poraorella št. 5 - ogel Via della sanita
Prva
koncesijonirana od vis. c. k. namestništva
ulica Bachi št. 12, II. nadst.
(uhod pod prehodiščem.)
Daj a nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe.
Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro volj stvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole itd. itd.
Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami.
Posreduje v najtežavnejih slučajih.
Reševanje hitro in točno.
UIA9IEDBE:
Ob delavnikih od 12. predp. in 4.-7. popol.
Ob nedeljah in prainikih od 10.—12. opoludne.
Pekarna in slaščičarna
Alojz Gul
Trst; ulica della Caserma št. 17
PRODAJA: 3-krat na dan svež kruh
in pošilja na dom ob vsaki uri;
najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likeri.
Sprejema naročila in posluži v določenem času, restavracije, g-ostilne, kreme In kavarne. Cene po dogovoru.
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in —=»=—=—> modra obleka za delavce. ————— Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr»e točno in hitro po zelo nizkih ceaab.
Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNIC A :
„AHA CITTA Dl LONDEA1
Ul. Poste »nove št. 5. (vogal ul. Tone bianca
Novo skladifiče manifakturnega blaga
::: Uittorio Gasparini fu Giovanni
Drnrin « obsežno, obdelano zem-
riUVU Ijisce v najlepši in cenjeni legi Istre, pripravno za vsako obrt kakor tudi za zdravilišče : : : : PRODA SE jako važna opekarna v neposredni bližini Trsta; ugodnost za prevažanje po morju in železnici : : : PRODA SE jako lepo zemljišče za gradnjo po K 6*— mD. Ponudbe ali pojasnila pri EDOAKDO VASCOTTO TRSTU, ulica del Toro št. 14, TItST
•	o
•	•
TRST CORSO Stev. 34
TRST
Prodaja po tovarniških določenih cenah.
Izključna prodaja pristno-lanenega platna.--IZBERA: Fulardin po 29
novčičev meter, batlst v barvah, nogovice, pletenine, bombaževine, perilo itd.
VSRA
je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, crno barvo. Stekleniea 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI
FoiUJatv« po pofttnun povzetju, mmmmmmmmmmmmmmm^mm
za domačo rabo in gostilne
pisarna v vojaški stvari r
I
>
i
) ►
)
9Sr Najveća zaloga stekla in porcelana
Popolnoma konkurenčne cene.
Jakob m Hirsch
TRST, ulica Cauana 15
Nova toaletna krema
proti nečisti polti, zagoreli in suhi kozi.
Edini izdelovalec:
fer8. pihens, c. kr. Dvorni zalagatdj
KOLONIJA o/R. — Podružnica: DUNAJ IV, Heumtthl?53:2 3.
Dobi se v lekarnah, mirodilnicah in parf.merijah

(nasproti šSofljsii palači)
mio Mm i
St
je otvorila novo zalogo
koroškega lesa fr
v ulici Antonio Caccia št 17 (ex jj Androna del Moro)
Vrs*a Trcka Stev, 4
Zdravljenje krvi
Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori)
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim sluća em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljaiiju iu hemeroidam. Jeden omot 2a zdravljenje ?tane 1 K ter se dobiva v odli kovani lekarni
1 II
PRAXMARER „f\ Sue Jdori" trst, veliki trg
EDINA HLADILNA PIJACA JE:
Šumeči citra^t
Šumeči citrat „ZIRILLI" od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno,
Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini.
Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini.
Šumeči citrat „Zirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo. bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste.
NB. Šumeči citrat „Zirflli" ni enak drugim izdelkom slabe vrst šumečo limonado. — Ako se kupuje na drobno, paziti je klenicah nosi znamko tvrdke.
Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šumeči citrat rZirilli'\ kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi.
Šumeči citrat „ irillr' je vrhu tega najvspešneje sredstvo proti morski b«. zni.
e, katere se prodaja, ampak ima jak prijeten okus, in napravi izvrstno treba na prevaro ; pokusiti je treba, ako ima limonadov okus. \ ste-