Poštnina plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. II. gr Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.— Poftt. ček. rad. St. 0-18127 Leto I. - Štev. 16. I— Gorica - Trst, 15. avgusta 1947 Izhaja vsak petek V v ZAČETEK ČIŠČENJA »SOPOTNIKOV 44 Zavajanje se nadaljuje Zadnjo nedeljo so ustano* vili komunisti v Gorici no* vo politično stranko. Dali so ji ime »Demokratična fronta goriških, beneških in kanalskih Slovencev«. Po demokratičnih načelih ni* komur ne odrekamo pra= vice, da osnuje svojo poli* tično stranko. Dolžnost pa nam narekuje, da pred vso javnostjo pribijemo, kako komunisti s to ustanovitvijo nadaljujejo z zavajanjem primorskih Slovencev. Ko so pred šestimi leti komunisti po točno določe= nem načrtu ustanovili OF, so s svojo prekanjenostjo zabrisali vse komunistične sledove in prisegali na de« mokratično vsenarodno slo* vensko enotnost. Uspelo jim je, da so s svojim poče* tjem preslepili zlasti večino primorskih Slovencev. Ker so bili naši ljudje narodno zavedni in razboriti in so se hoteli otresti fašističnih o* kov,'je bila prevara tem laž? ja. Priti je moralo nad naš narod gorje, kot ga naša povestnica ne pozna, da smo se polagoma dokopali do resnice in spoznali, da se pod zvenečim »narodno* osvobodilnim« geslom skri* va brezdušni komunizem. Sedaj je vsem iasno, da je OF s kruto komunistično revolucijo ustvarila na Slo« venskem totalitarno oblast, ki neizprosno tlači in iz« trebi j a vse, kar ne kloni pred nasiljem. Samo pešči* ca brezvestnih prvakov, plačani priganjači ip čreda nesrečnih ustrahovanicev, tega nočejo in ne smejo priznati. Zločesto zavajanje tukaj* šnjih Slovencev hočejo ko* munisti in njihovi priskled* »iki sedaj nadaljevati z goriško »Demokratično fronto«. OF je pred vsem •vetom razgaljena kot ko« munistična ustanova in je »i več mogoče rabiti za •lepljenje Slovencev, ki bo* do ostali pod Italijo, zlasti pa ne beneških in kanalskih Slovencev, ki so vsi proti* komunistično usmerjeni. Zato je treba dobiti novo ime, novo firmo. In so šli in imenovali svojo novo tvor* bo »Demokratična fronta«. Zavajanju z imenom sledi zavajanje z namenom in ciljem nove organizacije. Po njenem programu je »Demokratična fronta« enotna vseljudska organi* zacija, ki »vodi neizprosen boj proti vsem, ki skušajo razbiti enotnost Slovencev«. V resnici se je »Demokra* tičina fronta« rodila po na* Črtih komunističnih vodite* ljev. »Soški tednik« se je bil s svojim komunističnim pi* sanjem preveč izpostavil, zato ga je zamenjala »Soča«, ki naj bi s svojim imenom in previdnejšim pisanjem zavedla lahkoverneže. Iz* daj a pa »Sočo« komunistič* na partija, ki je poskrbela za tiskarno in ji daje raz* košno opremo. »Soča«, od komunistov izdajani list, je postal glasilo nove »Demo* kratične fronte«. Na usta* novnem občnem zboru je podal glavno poročilo o predpripravah za ustanovi* komunističnih oblastnikov v FLRJ Inž. Črtomir Nagode, dr. Boris Furlan in dipl. Jurist Ljubo Sire obsojeni na smrt z ustrelitvijo - Preplah med primorsko inteligenco - političnimi sodelavci komunistov Nad Ljubljano je v zadnjih tednih, ko je slovenski narod doživljal spet ieno iamod pravosodnih fars komunistične grozovlade, ležala mora, kot smo je bili navajeni ob priliki procesov v najhujših letih fašistične in nacistične zasedbe. To razpoloženje je seglo tudi na tisti del slovenske zemlje, kateremu so grozovite izkušnje »komunistične osvoboditve« ostale prizanesene. Edina razlika med tedanjimi in sedanjimi procesi je bila v tem, da je takrat, ko smo bili v vrtincu totalne vojne, sadil tuji o-okupator, danes pa sodijo po nalogu in željah vsiljenega režima vsakomur, ki se upira razširjevanju »komunističnega življenjskega prostora«, domači plačanci. Komunisti obsojajo delavce in inteligente Komaj so izzvenele smrtne obsodbe nad sedmimi proletarci — kmetskimi in industrijskimi delavci — ki so dokazale, da odpor proti sedanjemu terorističnemu režimu ni odpor »'kapitalističnih in proti-Ijudskih ostankov« proti novemu proletarskemu režimu, kot se slednji samozvano proglaša, temveč dejl .obeenarodnega odpora /proti komunistični diktaturi, že je dušo slovenskega naroda pretresla vest o novem procesu proti izobražencem, ki so težje prenašali izgubo duhovne in politične svobode kot pa kapitalisti lizgubo svojega premoženja. Vsi obtoženci so bili skoraj brez izjeme že od nekdaj predstavniki sociahio izrazito progresivno usmerjenega izobraženstva, nekateri celo skrajno levičarsko u-smerjeni kot n. pr. Ang;ela Vode-tova, ki je bila do 1944 članica komunistične partije. To in še mnogo drugih znakov dokazuje enotnost slovenskega naroda v vse sloje oblegajočem odporu proti komunistični strahovladi. Trdna zavest te povezanosti je prišla do najlepšega izraza tudi na razpravi sami pri besednem dvoboju med javnim tožilcem Avbljem, ki je komaj pred letom končal pravne študije, in glavnim obtožencem inž. Crtomirom Nagodetom. Ko je javni tožilec vprašal obtoženega, kaj bi bilo ž njim, če bi ga na te obtožbe j|zročili trboveljskim rudarjem, ga je Nagode ponosno pozval, naj le naredijo ta poskus. Javni tožilec ni vedel odgovora: in je izlil svojo jezo proti obtočnemu, kar je bila v o-stalem njegova značilnost v vsem procesu in s čemer je pokazal nizko raven svoje duševne in srčne kulture. Vladanje s procesi Komunistični režim v Jugoslaviji in drugod je v preteklih dveh letih vladanja izgrajeval svoj položaj s tem, da je »likvidiral« vse svoje odkrite nasprotnike, medtem, ko si je s pretvarjanjem in skrivanjem svojih pravnih namenov še vedno skušal pridobiti sodelovanje ali pa vsaj naklonjeno nedelavnost vseh tistih, M se v preteklosti niso odločno in javno postavili proti njemu. Medtem pa je svetovni politični položaj dozorel tako daleč, da je bilo treba odločno razčistiti položaj vseh tistih, ki bi v odločilnem trenutku mogli postati nezanesljivi ali celo nasprotni tvegani svetovni politiki komunistične stranke za obvladanje vsega sveta. Ta dvojni namen skušajo zdaj komunisti doseči] s procesi, iki jih uprizarjajo v vseh deželah, ki so prišle pod vpliv komunističnega režima Sovjetske zvezo. Naaien je torej dvojni: uničiti svoje sedanje tihe nasprotnike in delne sodelavce, t- z- v. politične sopotnike, cbenem pa jih prikazati kot rušilce mednarodnega miru v »izdajalski« službi demokratičnih vejlee® na zahodu. V resnici pa se Sovjetska zveza s svojimi sateliti na vse načine trudi, da bi zastrupila mednarodno ozračje ter se pripravila za nov imperialistični naskok na demokratični svet. Razočaranje, ki je nastalo v teh dveh letih med tistimi naivnimii ljudmi, ki so zaupali komunističnim frljljubam (t> demokratičnosti in svobodoljubnosti različnih »Front«, je povzročilo, da so — ker javna opozicija ni stvarno mogoča — začeli 'organizirati tajna gibanja, se med seboj povezovati in iskati pod- poro in navodila pri sorodnih političnih gibanjih v domovini in tujini. Dvojna morala Takšno njihovo ravnanje je dobro služilo komunistom, da so jiih skušali pred domačo in tujo javnostjo oblatiti kot tuje vohune in izdajalce. Toda velika (količina materiala —i dnevniki, pošta, lepaki itd. — dokazuje, da obtoženi niso niti zdaleka mislili, da bi se mogel najti režim, ki bi takšno izrazito opozicijsko delovanje mogel označite za vohunstvo in izdajaistvo. Toda motili so se v komunistih, če so mislili, da se 'bodo oni ustavili pred sredstvi, kakršna smo doslej v Evropi poznali samo pri Hitlerju in njegovih priganjačih. Ali so mar komunisti pozabili, da so do nedavna imeli oni prav tako svoje centrale v tujini, da so slovenski in jugoslovanski komunisti sploh dobivali vsa navodila, material in denarna sredstva z Dunaja ali iz Pariza? Kako bi mogli takšno obtožbo postaviti pošteno tisti, ki so se do nedavna trkali na prsa zaradi svoje '.mednarodnosti«? Toda ti časi so minili, kaj ne, novo pečeni komunistični nacionalisti? Vsak stik s tujino je izdajstvo, je besnel javni tožilec. Koliko in kakšna izdajstva zagrešite torej vsak dan vi sami, ko ste povezani na vse strani. Kaj bi bilo, če bi demokratične države na zahodu uporabile proti vflšim pjristašor« enaka »pravna načela« vaše nove ^progresivne zakonodaje«? Kdo je sodil v Ljubljani? Značilnost komunističnh procesov je blatenje političnih nasprotnikov, ki jih postavijo pred svoja tev nove stranke komunist, program je prečitala komu* nistka in zaključni pregled vseh govorov je imel član odbora goriške KPI. Po vsem tem pač ni potrebno še posebej poudarjati, da je nova politična stranka docela pod varuštvom ko* munistične partije, oziroma njeno dete in orodje. Zato so tudi nameni in cilji nove organizacije povsem dru* god kot v besedah, ki so za* pisane v programu. Ker je pa namen nove organizacije zavajanje nepoučenega ljudstva, zato bo ostala na* čelna točka programa ne« spremenjena. Še hujše je zavajanje, ki ga je zagrešila »Soča« s člankom, s katerim pozdrav* lja novo stranko. Ko govori o njenih nalogah pravi, da bo morala »nadaljevati bor* bo za okrepitev in učvrsti* tev vseh pridobitev, ki si jih je naše ljudstvo izvojevalo v sklopu OF z narodno* osvobodilno borbo«. Člove* ka zaboli srce, ko čita take, od strankarske strasti na* rekovane puhlice. Kje za božjo voljo so pridobitve OF za nas goriške Sloven* ce? Če odštejemo ono, kar lahko beleži komunizem v svoje dobro, t. j. da so se naši ljudje ponekod navze* li komunističnih načel, da so mnogi posuroveli in po* divjali, potem ostane samo žalostno pogorišče: Primor* ska je razmesarjena na tri krvaveče dele, Trst in Go* rica sta zapravljena in vse gospodarsko in kulturno življenje bomo morali šele graditi. Tako se glase suha dej* stva. Če je v tem brezup* nem položaju kaka svetla točka, kaka pridobitev, ki je v prid našemu človeku, recimo pri obnovi in na šolskem polju, potem gre zasluga ZVU in demokra* tičnim Slovencem, ki so so* delovali in pomagali kljub najtežjim oviram od strani komunistov in njihovih po* magačev. Komunistični za* vajalci so bili do danes na* ša največja narodna nesre* ča in če motrimo njihove načrte od njihovih organi* zacij bomo tudi v bodoče vedno ogroženi. strankarska sodišča. Kako daleč je šlo to strankarstvo sodne uprave v komunistični Jugoslaviji, vidimo najlepše iz dejstva, da se javni tožilec, pazniki in sodniki med seboj nazivajo s strankarskim i-menom »tovariš«, s čemer pač najbolje označujejo, kakšna sodišča so to. Omenili smo ?aweusta2 Pakistan je vlo-211 prošnjo za sprejem med Združene narode. — Paragvajskim upornikom je po tridnevnem obleganju uspelo vdreti v prestolnico Assuncion. — Francoska narodna zbornica je sprejela novi zakon o občinskih volitvah. — Grški minister za obnovo je izjavil, da obstojajo velike možnosti, da :bodo Združene države poslale svoje čete v Grčijo. — Lordska zbornica je odobrila zakonski načrt za nujnostna pooblastila britanski vladi. — Francoski minister za kolonije je izjavil, da je vlada v francoski Indiji pripravljena izvesti referendum, če to odgovarja željam krajevnega prebivalstva. — Britanski delegat v Varnostnem svetu je ponovno zahteval, naj črtajo iz dnevnega reda egiptovski protest. — Britanska spodnja zbornica je odobrila vladni predlog za odgodltev parlamentarnega zasedanja do 20. oktobra. — Ameriško zunanje ministrstvo je zavrnilo obtožbe, ki jih je 7. avgusta Izrekel maršal Tito v nekem razgovoru, ki ga it objavila agencija Tanjug. — Združene države kljub silnim sovjetskim ugovorom kupujejo razno blago, ki ga bodo poslali Avstriji do konca septembra v vrednosti 44 milijonov dolarjev. zelo zgodaj pod vtisom Titovim partizanom naklonjene uradne propagande angleške vlade priključil partizanskemu gibanju. V tej zvezi je potoval v Združene države, kjeir je med slovenskimi izseljenci razvil močno propagando za komunistično »OF« ter zaradi svojega slovesa zapeljal znatno število slovenskih ljudi. Po zaključku vojne se je ,vrnil v Jugoslavijo, kjer so ga komunistične oblasti uporabljale za intervencije in prošnje pri angleških predstavnikih v Ljubljani. Te njegove zveze mu zdaj očitajo, češ da je pri tem sporočal tujim predstavnikom »državne tajnosti« in jih povezoval z drugimi »vohuni«. Tako so mu komunisti poplačali njegovo politično naivnost. Od zahodnih zaveznikov z odklonitvijo sodelovanja pri Marshallovem načrtu ne pričakujejo več ničesar in »zamorec« Furlan zdaj lahko gre, pred tem pa mora še poslužiti za režimsko propagando v »vohunskem in veleizdajalskem procesu«. Radovedni smo, kaj mislijo njegovi tukajšnji znanci in prijatelji, ki zvesto služijo kot politični sopotniki tukajšnjim komunističnim zakulisnim režiserjem? Ali se ne vidijo v duhu na zatožni klopi poleg dr. Furlana tudi različni Tončiči, Ferfolje, Kukanje in kakor se že imenujejo različni tržaški predstavniki naivne slovenske inteligence. Ali se nič ne spominjate svojih obiskov pri ZVU; saj vemo, da ste tja prihajali po tajnem nalogu svojih nalogodajalcev - komunistov. Kaj nič ne mislite, da vam bodo to nekoč, ko pride čas, pozabili ter vas v »razveseljevanje tržaškega delovnega ljudstva« postavili pred takšen proces v »Ljudskem domu«. Ko vas tako gledamo, kako v poslednjih dneh hodite s povešenimi glavami, slišimo, da na različnih mestih stikate glave v začudenju zaradi imen novih aretirancev, ki so jih pozaprli v zadnjih dneh v Ljubljani. Z zločinom se hočejo reiiti odgovornosti Ob tej priliki ne smemo opustiti omeniti želje današnjega komunističnega režima najti krivice - dejansko nedolžne žrtve - za izgubo Trsta, Gorice in vse Koroške. Razpihovanje Nagodetove odklonitve odzvati se komunističnemu pozivu, češ da so komunisti zaradi takšnega stališča obtoženega izgubili Trst in Koroško, je samo dokaz globoke zavesti krivde današnjega režima za to izgubo. Nič manjši dokaz ni, če drugo delo obsojenega Nagodeta za Slovensko Primorje in Koroško jajvni tožilec označuje za škodljivo, češ da je bilo spisano iz »kapitali-stično-buržujskega stališča« ter kot tako neuporabno. Zahodni zavezniki naj bi ga uporabili samo za obrambo pred upravičenimi zahtevami komunistov.. Podlost takšne trditve je prav tako vel.ika kot njena neumnost, saj danes že vsak otrok ve da smo izgubili Trst in Gorico samo zaradi zavožene komunistične politike v celoti. Če sedaj »Primorski dnevnik« v zvezi z razpravo proti dr. Furlanu trdi, da niti tukajšnji .njihovi nasprotniki niso upali storiti kaj takšnega, tedaj naj ve, da je razlog iskati samo v tem, da se nihče ni hotel mešati v komunistično zavoženo politiko in si s tem nakopati očitka sokrivde za polom. Z nasiljem in prevaro ste si prisvojili vso oblast ter se samovoljno proglasili za edinega predstavnika vsega naroda, zato smo vam prepustili tudi vso odgovornost za neizbežen polom takšne politike, katero nosite pred narodom in zgodovino. Razprava proti skupini inž. Nagodeta ni pokazala samo vse komunistične brezobzirnosti in zlobnosti, temveč je prinesla tudi dokaz, da je ta del slovenske inteligence pri svojem političnem delu zagrešil vrsto napak. V svoji politični naivnosti je podcenjeval čuječnost komunistične partije, ki se je v dolgih letih nelegalnega delovanja naučila poznati vse podrobnosti tajnega udejstvovanja. S temi izkušnjami sc bo danes borila proti vsem poskusom svojih nasprotnikov, da bi se 44 z istimi sredstvi uveljavili poleg ali proti nji- V tem boju za svobodo pred komunistično strahovlado je treba uporabljati drugačna sredstva. predvsem pa pravilno ocenjevati splošni svetovni položaj m naše stališče v njem. Opustiti je treba naivno zamisel, da se vsa svetovna politika vrti okoli nas, ali celo okoLi Ljubljane. To nas bo varovalo, da ne postanemo igračka v rokah kogar koli. Treba se je znati vključiti v razvoj svetovnega dogajanja. Mnogi znaki kažejo da se skupina inž. Nagodeta in osebe, ki so jih komunisti z njo »amalgamirali« -dr. Furlan in Franc Snoj, tega niso zavedali. Toda pred obličjem smrti odpadejo vse take življenske zmote, spomin na žrtve svobode bo žarel neomadeževano v vzpodbudo so-sodobnikom in spomin potomcem. Verige procesov ni fte konec Komaj je utihnil glas javnega tožilca v Ljubljani, že se javljajo novi procesii v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu- Nove aretacije v krogih visoke režimske hierarhije v Ljubljani, kjer bodo prišla v javnost imena znanih ofarskih veljakov, proces proti dr. Šuteju, Janči-koviču in prijateljem v Zagrebu, razprava proti Dragoljubu Jovano-vliču, Milanu Grolu in drugim v Beogradu, to so posamezne stopnje razvoja na poti k komunistični samovladi. Mnogi izmed njih so več ali manj prispevali k razvoju v tej srnerli: bodisi z aktivnim sodelovanjem, s svojo naivnostjo, ko so verjeli v možnost političnega delovanja ob strani komunističnega totalitarizma, ali pa končno z naklonjeno nedelavnostjo- Ko jim zdaj niso več potrebni kot politični sopotniki, jim služijo še za zadnjo klevetniško propagandno akcijo kot žrtve »vohunskih, izdajalskih in zarotniških procesov.« Dr. Nagodetovo pismo materi Opodlosti sredstev, ki se jih pri tem komunisti poslužujejo, priča objava nekaterih iztrganih stavkov iz poslovilnega pisma na smrt obsojenega inž. Črtomira Nagodeta, ki ga je poslal po svojem odvetniku materi, a so ga komunisti pre~ stregli. Poslednjega sinovega pisma ni prejela mati, kateri je bilo namenjeno, marveč je čitala lahko samo posamezne stavke v komunističnem tisku kot dokaz »priznanja obtoženca«. Kakšna ogabna slika nizkotnosti sedanjih komunističnih vlastodržcev. ki celo izraz najglobljih človeških čustev izkoriščajo za svoje nizkotne namene-Prava slika komunistične kulture in njihove »borbe« za človeške pravice. »Jaz pa sam na svetu, kot sem ga preje slutil, da je, in danes vidim, da obstoja, ne morem živeti. Lepo sem hotel, a za to je treba drugega milijeja...« tako zaključuje svoje politično poslanstvo na smrt obsojeni Črtomir Nagode. Italijanski politiki o Slovencih Povedali smo že, da se je, kakor dogovorjeno, zagnal proti Slovencem v Gorici skoro ves krajevni italijan* ski tisk, v kolikor je proti avtonomiji. Najbolj čudno je stališče, ki sta ga sedaj zavzela »L’ Emancipazione« iz Trsta in »L’ Idea Repub* blicana« v izdaji za Julijsko krajino. Ta dva lista sta pr* votno zavzela napram Slo* vencem in njihovim pravi« cam precej zadovoljivo sta* lišče; sedaj pa nastopata v istem slogu kakor najbolj strupena »II Lunedi« in »Messaggero Veneto«. »L’Emancipazione« gre še bolj daleč. Hotela bi celo ovirati pravice Slovencev na Tržaškem svobodnem ozemlju, kjer so Slovenci popolnoma enakopravni, to je kjer bodo skupno z Itali* jani (volens nolens!) skupni suvereni (vladarji) male dr* žavice. Toda od uglednih italijan* skih javnih delavcev in tudi tiska prihajajo glasovi, ki obsojajo histerično kriča* nje italijanskih nacionali« stov. Tito Zaniboni V soboto 9. avgusta se je mudil v Gorici poslanec Ti* to Zaniboni, da proslavi 31. obletnico zavzema Go* rice. Poslanec Zaniboni je bil leta 1925. aretiran, ker je pripravil atentat na Musso* linija, in je bil obsojen na 30 let zapora. Presedel je 18 let. Njegov govor na gori* škem gradu je bil bridka tožba radi človeškega tr« pljenja, silovita obtožba nasilnih totalitarnih ,reži* mov in himna ljubezni med ljudmi in med narodi. Po* tem ko je v kratkih, stvar* nih besedah orisal zgodovi* no sožitja med Italijani, Avstrijci in Nemci od konca prve svetovne vojne do da* nes, je dejal: »Sedaj, ko sije svoboda nad bodočo usodo Italije, združimo se (vse tri narodnosti, op. ured.) v eno samo dušo, bratje po pravu in zaradi pretrpelih bolesti, proti drugim nasilnežem, proti novemu fašizmu, ki, izrabljajoč težkoče in zme* do nove vojne, kakor prej* šnji skuša preprečiti, da bi bila borba ena sama in brat* ska v obrambi naj višjega blagra, za kar smo se vztrajno borili in trpeli: svobode.« Ne dvomimo, da poslanec Zaniboni, ki je trpel pod fa* šizmom, misli in goreče želi priznati Slovencem, kar jim pritiče po naravnem in člo* veškem zakonu. Don Sturzo Dne 1. avgusta je »II Gaz* zettino«, ki se tiska v Be* netkah, prinesel razgovor, ki ga je imel glavni tajnik furlanskega avtonomistič* nega gibanja g. prof. Gian* franco D’Aronco z znanim italijanskim politikom Aloj* zijem Sturzo, katerega je Mussolini tudi preganjal, da je moral živeti od leta 1925. dalje v inozemstvu. Gospod Sturzo je v razgo* voru dejal sledeče: »Vzroki, radi katerih je bil daq po* seben statut deželi Furlani* ji* Julij ski krajini se razliku* Jejo od tistih, zaradi katerih je bil dan n. pr. dolini Ao* sta. Furlanija ni dvojezična, toda ona ima posebna go* spodarska in politična vpra* šanja. V novih mejah biva nekaj tisoč Slovencev: je malenkostna manjšina, to* da je. Demokracija veleva, da se jim priznajo tozadev* ne pravice; to zahteva tudi člen 15. mirovne pogodbe, ki bo dobil svojo logično veljavo v posebnem statu* tu. Te pravice jim je treba priznati, v pravi meri in stvarno, ne da bi se pretira* valo niti v trdosti niti v mehkosrčnosti.« “Trieste Libera“ Tudi tednik »Trieste Li* bera« od 4. avgusta 1947 pri* naša pod naslovom" Slovenci v Italiji« članek, v katerem pravi, da ne sme biti uprav* ne ločitve med Italijani in Slovenci. Potem nadaljuje, da po mnenju nekaterih ostane v Italiji 70.000 Slo* vencev, po mnenju drugih pa 100.000, medtem ko trdi* jo tretji, da jih bo le 10.000. Toda tudi če bi jih bilo sa* mo 1.000, pravi »Trieste Libera« bi pritikala tej manjšini znatna vrsta kul* turnih in jezikovnih pravic, ter polna, neoporečna ena* kost položaja z vsakim dru* gim italijanskim državlja* nom. Že 81 let živijo bene* ški Slovenci s Furlani v brat* skih stikih, čeravno vsesko* zi tožijo, da so bili s prevaro priključeni k Italiji leta 1866, ko jim je obljubila raz* ne avtonomije, ne da bi jim jih potem dala. »Na vsak način«, nadaljuje članek, »na vzhodnih mejah Italije obstoja vprašanje sloven* ske manjšine, ki g a ni moči rešiti s policijsko palico ali z zaporom za drugorodce,« kakor leta 1930, kakor leta 1940. Korak naprej je bil napravljen za pomirjen je duhov z ustanovitvijo fur* laske avtonomne dežele s posebnim statutom, proti kateri so se postavili z vso silo najbolj ogorčeni in hi* sterični nacionalisti in vsi tisti, ki imajo korist, da mo* tijo vode mirnih odnošajev med dvema narodnostnima skupinama. Zato prikazuje* mo v saboterjih furlanske dežele, izdajalce vsakega možnega sodelovanja dveh narodnosti, sodelovanja, ki se lahko doseže samo na stvarnosti ustavnih jamstev, kakor jih zagotavlja poseb* na avtonomija, in samo v mejah furlanske dežele, kaj* ti že stoletja obstoja pred* sodek Benečanov (veneti) proti slovenskemu življu, ki bi ga z lahkoto udušili z nji* hovo številčno premočjo in z njihovo drznostjo.« In za« ključu j e s trditvijo, da so se Furlani in Slovenci vedno med seboj cenili in sklepali poroke; vsi tisti, ki so proti njim in bi radi izbrisali kar je ustavodajna skupščina v Rimu že določila, naj pre« mišljujejo o izdajstvu Ev* rope, ki ga s tem spletajo. “Patrie dal Friul “ Še bolj odločne besede pa rabi furlanski list »Patrie dal Friul«. Človek se razve* seli, ko čita, kako se ta od* ločen in odkrit zagovornik Slovencev in njihovih pra* vic spušča v nepomirljiv boj zoper vse tiste, ki bi hoteli »Idealna hrana" Primorskega dnevnika »Primorski dnevnik" je začel te dni objavljati obreko-valni spis znanega ameriškega komunističnega pisca Louisa Adamiča: Večerja v Beli hiši. Adamič v omenjenem pamfletu napada zlasti bivšega britanskega ministrskega predsednika Churchilla, zaradi česar ga je ta tožil. Adamič je bil zaradi klevet in obrekovanja obsojen na 10.000 dolarjev (5 milijonov lir) globe, ki jih je »proletarec" Adamič gladko plačal, poleg tega pa je doživel tudi družabni bojkot ameriških kulturnih in političnih krogov, v katerih je bil za časa Roosevelta precej ugledna osebnost. Ti kratki podatki dosti jasno kažejo, kakšni avtorji so ideal »Primorskega dnevnika" in koliko vredno duševno hrano nudi svojim čitateljem. kratiti pravice vseh Sloven« cev v Italiji, tako gor iških kakor beneških in kanal* skih. Človeka res gane, ko čita gladke in odločne vrstice tega furlanskega časopisa, najodločnejšega zagovorni* ka furlanskih in slovenskih pravic na tem ozemlju, naj* bolj neustrašnega borca zoper tiste nestrpneže, ki iz mržnje do Slovencev, zavra« čajo celo lastno svobodo. Samo iz mržnje do Sloven* cev n. pr. niso smeli Italijani v Gorici izobesiti svojih za« stav ob obletnici padca fa* šizma 25. julija. S tem so pokazali, kaj so in koliko so vredni ter koga ubogajo. Služili bi radi fašizmu, zati* ratelju njih samih in Slo* vencev. Furlanski časopis »Patrie dal Friul« priporočamo vsem Slovencem, prijate* ljem iskrenih in poštenih odnošajev v deželi. Tiskajo ga v furlanščini, zato ga bodo najbolj veseli tisti, ki jezik obvladajo ! V svoji izdaji od 15. julija in 1. av* gusta je priobčil zanimive podatke o beneških Sloven* cih, o Ivanu Trinku in o 110 krajih naseljenih po Slovencih. Potuha nemškemu militarizmu Trideset kilometrov zapadno od Moskve posluje glavni stan nove nemške vojaške organizacije, ki jo sestavljajo nemški ujetniki. V najožji povezanosti in pod nadzorstvom štaba sovjetske vojske deluje znani nemški militarist maršal Paulus na posebni izobrazbi več ti-sočev nemških častnikov in podčastnikov. Po končanem šolanju nameščajo sovjetske oblasti te bivše vojne ujetnike na važna javna mesta v sovjetski coni Nemčije. Zavezniška tajna služba je ugotovila, da je par stotin takih uradnikov-oficirjev že zavzelo važna mesta, predvsem pri policiji. Ti ljudje so pod strogo kontrolo znanega nemškega komunističnega voditelja Wilhelma Pie-cka, ki si je pridobil sovjetsko državljanstvo in je bil tudi povišan za polkovnika Krasnaje armije. Končni namen tega udejstvovanja nemških militaristov v službi sovjetov je izvež-banje zadostnega števila slamnatih mož, da bi lahko zavzeli vsa važna upravna mesta po vsej Nemčiji, takoj ko bi jo zavezniške sile zapustile. Poleg te izobrazbe za »posebne naloge", je bilo od maršala „ von “ Paulusa in generala „ von “ Seidlitza izbranih in predlaganih iz vrst vojnih ujetnikov preko 3000 višjih nemških častnikov in 80 generalov za čisto vojaško službo v sklopu sovjetske armade, da se udomačijo z načinom so- vjetskega vojskovanja in navadijo slediti političnim smernicam. Zagotovljeno jim je, da je njih služba le začasna in da bodo končno poslani v Nemčijo. Ogromnost organizacije same že priča o namenih sovjetov za ta kvas njihove bodoče politike z Nemčijo. Široko zasnovani in dobro pozidani načrt zanesljivo računa s skorajšnjo ukinitvijo okupacije. V tem primeru bi bilo zadostno število slamnatih mož in popularnost imen, ki so jih nemški generali pripravljeni posoditi za sovjetske namene, verjetno zadostovali, da bi sovjeti obvladali' Nemčijo in s tem tudi Evropo. Če pa se računa z dejstvom, da zapadni zavezniki ne bodo prostovoljno izpraznili Nemčije ali da pride celo do spora, bi bil vojaški aparat tudi oslabljene Nemčije sposoben pomesti slabotne in raztresene sile zapadnih zaveznikov iz dežele. Oni, ki dajejo danes potuho nemškim militaristom računajo, da se bo nemški narod raje pustil speljati ponovno na led po „ svojih slavnih vojskovodjih ", kakor po tujih komisarjih. Stvar je sicer znana zapad-nim zaveznikom, vendar predstavlja organizacija junkerjev „von" Paulusa in „von“ Seidlitza težak problem, ki ga ni podcenjevati. (Povzeto po „Figaru“ in „Basler Nachricten“ od 24. oz. 26. Vil. 1947.) 19 Država sloni na pravici Tako pravi naša narodna modrost, ki je skovana v dolgi in težki zgodovini. »Ne daj mi kruha, toda daj mi pravico, zakaj če je pra* vica, je tudi kruh.« Pravna država je označe* cena po tem, da ima trojno medsebojno ločeno oblast: zakonodajno, izvršilno in sodno. Tam, kjer ni te ločit* ve, se smatra, da obstoji ta* ko zvana »policijska drža* va«, najbolj nazadnjaška oblika, ki si jo moremo za* misliti. In glej, v nesrečni Jugosla* viji je sodstvo zgrajeno na načelu edinstva oblasti, za* to je izenačeno s policijo, partijo in režimom. Dana* šnjo Jugoslavijo lahko o* predelimo z ozirom na njen ustroj kot »policijsko drža* vo«, katere sodišča so od »ljudske oblasti« odvisni organi s posebno nalogo. Tako zvani »procesi« v flik« taturah so navadne politične prireditve, pri katerih naro* čena javnost ploska držav« nemu tožilcu in kriči nad obtožencem. Ob zadnjem »procesu« v Ljubljani proti dr. inž. Nagodetu se je celo zgodilo, da so komunistične organizacije sprejemale re* solucije, s katerimi so zah* te vale najtežjo kazen za obtožence. V pravni državi so v velja* vi zakoni, tako da lahko vsak državljan ve, kaj sme in česar ne sme. Po starem pravnem načelu, da ni no* benega zločina in nobene kazni brez zakona, se kaz* nujejo samo ona dejanja, ki so v zakonu izrecno našteta. Komunistični režim v Jugoslaviji je s svojim odlo* kom z dne 28. oktobra 1946 objavil zakon, s katerim je ukinil vse bivše jugoslovan* ške zakone, izdane do 6. a* prila 1941. Ukinjena sta bila tudi kazenski in državljan« ski zakon, kakor tudi vsi ostali zakoni. Razveljavljen je bil tudi zakon o zaščiti države, proti kateremu so komunisti toliko kričali. Toda prvi zakon, katerega so oni nato objavili, je bil prav zakon o zaščiti drža* ve, samo s to razliko, da je mnogo bolj nazadnjaški in krut kot je bil prejšnji. Kazniva dejanja niso točno navedena ter je sodnikom na prosto dano, da v stvar* nih primerih sami odločajo ali spada neko dejanje pod ta zakon ali ne. Danes jugo* slovanski državljan nikdar ne ve, za katero dejanje je lahko kaznovan ali ne. Kot splošno velja načelo: »Ne« pravično je vse, kar se pro* tivi celotnemu obsegu na« rodno*osvobodilnega giba« nja. Sodišča so v službi ljudstva zaradi zaščite... pravnega reda, ki izhaja iz današnjih družabnih o* snov.« Sodišče obstoji torej izključno zaradi zaščite se* danjega komunističnega u« stroja. V državi, kjer vlada za* kan, so sodniki neodvisni in imajo tudi pravno izobraz* bo. Spričo »ljudske demo« kraeije«niso bili redki niti primeri, da je bila predsed* nik sodišča služkinja, a za* pisnikar' poklicni sodnik z velikim izkustvom. Šele od* kar je izšel zakon o sodiš* čih, se postavljajo za pred* sednike strokovnjaki, poleg njih pa po dva prisednika z ulice, ki sta zaupnika parti* je. Sodniki so »voljeni« od ljudstva po listi, ki jo pred* loži komunistična stranka. Ker pa se partija izenačuje z ljudstvom in državo, so naravno tudi taka sodišča »ljudska«, po katerih si »ljudstvo samo izreka pra* vico«. V pravni državi je javni tožilec stranka, enaka bra* nilcu obtoženca. Sodniku je na prosto dano, da sprejme ali odkloni predloge javne* ga tožilca. V današnjem jugoslovanskem policijskem redu je javni tožilec dejan* sko vrhovna oblast, ki ima »ljudske tožitelje« v vseh okrajih, za vsako- ulico in vsako podjetje. To so ova* duhi javnega tožilca poleg agentov OZNE. Žalostna je »ljudska država«, v kateri je več tožilcev kot učiteljev. Ali so v državi delavcev potrebni tožilci v tovarnah? Kakšna sta danes moč in značaj javnih tožilcev v Jugoslaviji je razvidno iz tega, da ti naperjajo pošto* pek celo proti sodnikom, ki ne sodijo po ukazu parti* je, temveč poslušajo glas pravice in vesti. Enako se izpostavlja nevarnosti bra* nilec obtoženca, ki se ni ho« tel izneveriti poklicni dol* žnosti. Naj navedemo iz* med mnogih samo par pri* merov. V Zagrebu je javni toži* lec med procesom odstranil sodnika okrožnega sodišča Holinko, ki je bil nato zara* di »premilih sodb« upoko* jen. Na istem sodišču je oprostil sodnik dr. Žnidar* šič znanega profesorja me* dicinske fakultete dr. Vra* nešiča, zato je bil obsojen na zapor enega leta in na prisilno delo, a že oproščeni dr. Vranešič ponovno sojen in obsojen na smrt ter u* streljen. Predsednik ljud* skega sodišča v Smederevu Kosta Burakovič (sicer par« tizan) je bil zaradi »premi« lih« obsodb prav tako od* puščen iz službe. V pravni državi uživajo odvetniki popolno svobodo obrambe. Ti so poskušali tudi pod komunističnim re* žimom ostati na višini svoje dolžnosti ter s pogumno obrambo resnice varovati poslanstvo svojega poklica. Da bi sedanji režim udušil neprijetno resnico in okrnil zanj nevaren odvetniški stan, je izdal 1. januarja 1947 zakon o odvetnikih, na podlagi katerega morejo vr* šiti to službo samo oni od* vetniki, katerih prošnja je bila ugodno rešena. Po po* trebi služjje se odvetniki lahko premeščajo iz kraja v kraj, česar demokratske dr« žave ne poznajo. Znano je, pod kako težkim pritiskom komunistične javnosti in režimskega tiska morajo vršiti jugoslovanski odvet* niki svojo dolžnost. Izpo* stavljeni so naj hujšim očit* kom, da so »sovražniki ljud« stva«, sramotilci »ljudske oblasti« in preganjanjem. Oblast je zaprla že nešteto odvetniških pisaren. Tako je prenehala torej tudi svo* bodna obramba kot zadnji znak pravne države. Vse te navedbe se slišijo tako neverjetno, vendar so povzete iz komunističnega glasila »20. oktober«, iz »Republike«, glasila pod« predsednika vlade Jaše Prodanoviča in drugih re* žimskih listov, ne pa morda iz kake »sovražne propa* gande«. Tako je »nova« Jugosla* vija prenehala biti pravna država in postala torišče brezpravnosti, tiranije in gaženja osnovnih moralnih in pravnih načel. To je tre* ba vzeti v obzir pri vseh številnih »procesih«, ki so sramota za pravosodje. Brezpravno ljudstvo je žej« no pravice. Ono veruje, da »slonita država in mesto samo na pravici«. Oblast, ki ne spoštuje pravice, ne mo* re dolgo trajati, ker si sama izpodnaša temelj. Narod, kot resnični izvor vsake oblasti, trpi krivico samo do gotove meje. Godina Nov »»spreobrnjenec«« V nedeljo 10. avgusta je bila v Padričah proslava druge obletnice ustanovitve SIAU, na kateri je govoril tudi dr. Jože Dekleva. Tudi ta gospod se je uvrstil v zbirko mož, ki so mislili, da jim »doslednost« njih živ* ljenjske politične linije daje moralno pravico udariti po »Demokraciji«, glasilu de* mokratičnih in narodnih idej, katere so nekoč s tako vnemo priznavali za svoje. Dr.Dekleva je med dru* gim rekel: »Mi smo za vzhodno demokracijo, ki prinaša ljudstvom samood* ločbo, socialno pravičnost in ljudsko oblast... V Go* rici je začel izhajati neki list, »Demokracija«, katere* ga pisci se niti ne upajo s svojimi imeni na dan. Ta listič nas je začel napadati in bi rad zasejal med slov en* sko ljudstvo gnev in razdor proti KP in proti SIAU, češ da so potrebne še druge stranke...« Ob teh besedah smo se spomnili g. dr. Dekleve iz prejšnjih časov, ko je bil še mlad, načelen in borben mož. Spomnili smo se ostrih idejnih sporov s pokojnim komunistom Srebrničem, njegove borbe proti fašistič* nemu diktatorskemu totali* tarizmu, njegovega odhoda in dela v Jugoslaviji itd. Če se ne motimo, ga je po »osvoboditvi« komunistična oblast v Ljubljani celo are* tirala. Tedaj se je začel nje* gov odmik od demokracije in njegova politična pot navzdol. Kmalu nato ga vi« dimo, kako poseda v predsobi komunistične stranke in se bori za njeno izkaznico. Vemo, da jo se* daj že ima. Mož je izpričal svoje »spreobrnjenje«. Že ob odkritju spomenika ba« zoviškim žrtvam je našel »duhovito«zvezo med njimi in sedanjim režimom v Ju« goslaviji. Skoraj da ni rekel, da so umirali z besedo Tito na ustih. Dr. Dekleva, pu* stite naše mučenike tam, kjer so častno zaključili svoje življenje in ne vodite jih na svojo vijugasto pot, ker mrtvi se ne »prerojuje* jo«, kakor se živeči. Kar se pa tiče stvarnih izvajanj g. dr. Dekleve se omejujemo samo na troje: 1) Kje je Vaša demokra* cija, »ki prinaša ljudstvom samoodločbo«, če ne prizna* vate niti pravice svobodne* ga mišljenja in političnega združevanja? Kje je spričo tega dana narodom pod ko* munistično tiranijo praktič* Demokracija in »voditelji" „Oblast zastruplja najboljša srca, kakor vino najboljše glave. Noben človek ni moder dovolj niti dober zadosti, da bi se mu poverila neomejena oblast“. (Calton). Demokracija ni »resignacija na heroje11, kakor ie menil Carlyle. Nasprotno, demokracija vrednoti, uvažuje kakovost, priznava osebnosti in goji avtoritete. To je smisel individualizma. Demokracija stremi z neprestanim izborom svobodno tekmujočih osebnosti, njih idej in dela dvigniti na vodstvo strank, ustanov, narodov in držav najboljše državljane, upira pa se nekritičnemu malikovanju enega samega človeka; ker ni „polbogov“, ne priznava diktatorskega »voditeljskega načela". Slepo zaupanje v katero koli človeško avtoriteto ni vredno mislečega človeka, zato demokracija odklanja tak nesamostojen odnos človeka do človeka. Havliček je rekel, da mora biti celo vera v Boga razumna, kaj šele v nepopolnega človeka. Malikovano osebnost rabi le čreda strastnih in nekritičnih političnih vernikov, ki so se odrekli dostojanstvu svobodno mislečih ljudi. Demokracija ne priznava nedosegljivo popolnega in nezmotljivega posameznika. Vilder se je v nekem pismu izrazil: »Način vladanja v demokratičnem duhu sloni na filozofiji, da človeštvo še vedno išče resnico, da bi poboljšalo ljudi in življenje. Zato ne veruje v 'človeka - boga’ marveč meni, da se človeštvo samo z vzajemno odgovornostjo in medsebojnim nadzorstvom lahko prebija naprej...“ Demokracija ne priznava nikomur »monopola mišljenja", marveč se ravna po starem izkustvu, da »več glav več ve". Demokracija ne pozna samo ene „politične primadone", enega samega »voditelja naroda", marveč priznava le voditelje političnih strank, ki jih je mnogo, velikih in majhnih. Od vsakega državljana pa zahteva, da misli s svojo glavo, da ima osebno prepričanje, katerega mora kritično dojeti in ne površno sprejeti pod pritiskom katere koli avtoritete ali umetne propagande. Pretirani in ponižujoči osebni kult je pridržek in zanesljiv znak totalitarnih diktatur, ki svoje »voditelje" najrazličnejših zvenečih naslovov »obkrožajo z nekim tajinstvenim in bo-žanstvenim sijajem", ki izključuje vsako dopustnost dvomiti o njih nezmotljivi in nedosegljivi moralni in razumski avtoriteti. Vsem diktaturam je lastna omamljujoča za-vervanost, ki navdaja njih pristaše do njih živih in mrtvih voditeljev. Tajnik francoske socialistične stranke D. Mayer je med razlogi odklonitve od komunistov predlagane združitve obeh strank navedel tudi sledečega: »Socialisti preveč' ljubijo svobodo, da bi sprejeli pravi verski misticizem, ki preveva tovariše komuniste do Stalina." Med svojim zadnjim bivanjem v Moskvi je H. G. Wells obiskal tudi Leninov mavzolej na Rdečem trgu. Njegov vtis je bil: »Ozračje prostora je prežeto z religioznimi čustvi in lahko verujem, da žene tu molijo. Zunaj na trgu je še napis: .Religija je opij naroda1. Ker je bil odvzet ta opij, se Rusija zateka k novim vrstam uspavalnega sredstva. . . Čudno rusko miselnost je navdahnil socializem s čustvenostjo in jo pod- (nadallevanje na 4. strani) na možnost samoodločbe? Na eni strani vnašate v svoje papirnate ustave celo samoodločbo s pravico do odcepitve od države, na drugi strani pa v življenju proglašate za zločin mnogo bolj nedolžne pravice do svobode prepričanja, beše* de in združevanja. G. dr. Dekleva pojasnite nam to nasprotje, da bomo razu* meli vašo »vzhodno demo* kracijo«. Naša pamet je za to prešibka. 2) Ali bi nam morda Vi hoteli dati odgovor na vpra* šanje, katerega nam je o* stal dolžan g. dr. Bartol: »Kaj mislite, koliko izvo* dov »Demokracije« bi mo* rali tiskati, če bi Vi izposlo* vali temu »lističu« dovolj e* nje, da bi smel svobodno v Slovenijo in dalje na jug?« G. dr. Dekleva, Vi ste od* vetaik, ustave »vzhodne demokracije« priznavajo svobodo tiska in obvešča* nja, potrudite se, morda nam uspete izposlovati ta zanimiv poskus. 3) če res ne veste, kdo so izdajatelji »Demokraci* je«, zakaj tedaj krivično napadate g. dr. Avgusta Sfiligoja in druge člane »Slovenske demokratske zveze« in zakaj jih stalno omenjate na svojih tajnih sestankih in v zasebnih raz* govorih? I««* IZ ŽIVALSKEGA SVETA CPrispodoba družabnega prevrata} Osel Benjamin je začutil gobec na svojih plečih. Ozrl se je in zagledal Clo-verja. Njegove stare oči so bile otožnejše kot kdaj koli prej. Ne da bi kaj rekel, ga je peljal k kašči, kjer je bilo napisanih sedem zapovedi. Minuto ali dve sta zrla na razpokano steno z napisom. »Vid mi peša«, je rekel. »Tudi, ko sem bil mlad, nisem mogel či-tati. kar je bilo tu napisano. Toda zdi se mi, da je stena videti drugačna. Ali je sedem zaipovedi še takšnih, kot so bile nekoč, Benjamin?« To pot je Benjamin pristal in prekršil svoje načelo ter prečital, kar je bilo napisano na steni. Ni bilo drugega kot ena sama zapoved: VSE ŽIVALI SO ENAKI: TODA NEKATERE ŽIVAL! SO BOLJ ENAKE KOT DRUGE Po vsem tem ni bilo nič čudnega, da so se naslednjega dne prašiči, ki so nadzorovali živali pri delu, pojavili z biči v parkljih. Prav tako ni balo čudno, da so si prašiči kupili radijski sprejemnik, uvajali telefon 'in se prijavili kot naročniki za liste: John Buli, Tit-Bits in Daily Mirror. Prav tako ni bilo nič čudnega, če se je Napoleon začel sprehajati po vrtu s pipo v ustih ali pa če so prašiči oblekli Jonesove obleke. Napoleon se je oblekel v črn površnik, ozke hlače in usnjen jopič, medtem ko se je njegova priljubljena svinja oblekla v svileno obleko' gospe Jonesove. Teden dni pozneje se je pripeljala delegacija sosednjih kmetov in si ogledala kmetijo. Izrazili so svoje veliko občudovanje za vse, posebno za mlin na veter. Živali so plele korenje. Delale so pridno ter so si komaj upale dvigniti glave od zemlje. Niso vedele, ali maj bi se bolj bale prašičev ali človeških obiskovalcev. Zvečer se je razlegal glasen smeh in petje okoli Napoleonove hiše. Živali so bile radovedne in radovednost je premagala strah; pod okriljem noči so se spravile k hiši. Pogledale so skozi -okno in zagledale pol tucata okoliških kmetov in pol tucata imenitnejših prašičev sedeti okoli mize z Napoleonom na čelu-Igrali so karte- Igro so prekinili, ker je bila na vrsti zdravica. Velik vrč je krožil okoli mize, iz katerega so napolnili čaše. Nihče ni opazil živali, ki so gledale skozi okno-Dvignil se je Pilkington. Dejal ie, da preden bo napil zbrani družbi, bi hotel spregovoriti nekaj besed- V veliko zadovoljstvo mu je, da je dolga doba nezaupanja in nesporazumov pri kraju. Po opisovanju nesrečnih medsebojnih incidentov, je izrazil trdno zaupanje, da bodo odslej vladali prijateljski odnošajl med »Živalsko kmetijo« in njenimi sosedi. Med prašiči in človeškimi bitji ni im me more biti nikakih interesnih sporov. Saj morajo prvi kot drugi reševati prav za prav isto vprašanje. Nekoliko je pri tem pomolčal kot bi siskal pravi izraz, nato pa je vendar uspel primerno opisati položaj: »če imate vi manj enake živali, s katerimi se morate boriti, imamo mi naše-razrede!« Te dutovite besede so spravile omizje v krohot. Pilkington je še ponovno čestital prašičem za nizke živilske obroke, dolge delovne dneve in iztrebljenje lenarjenja na »Živalski kmetiji« »Gospodje«, je zaključil, »kličem vam: Vse za napredek »Živalske kmetije«!« Navdušeno so sprejeli te besede. Napoleon je bil 'tako- hvaležen, da se ije dvignil s svojega mesta in trčil z Pilkingtonom, preden je iz-pil. Ko se je navdušenje poleglo, je Napoleon, ne da bi sedel, pripomnil, da bi tudi on imel nekaj besed. Kot vsi Napoleonovi govori, je bil -tudi ta kratek in stvaren. Poudaril je, da je tudi on srečen, da je doba nerazumevanja prt kraju; zavrnil je nekdanje govorice, češ da so skušali motiti red in mir na sosednjih farmah. Kmetija, katero upravljajo, je zadružno podjetje. Deleži, ki so bili njegova last, so skupna last vseh prašičev. Kot dokaz, da so se- razmere spremenile, je naznanil, da bodo odpravili neumno navado živali, ki so se nazivale med seboj »tovariši«. Tudi čudno navado nedeljskih jutranjih obhodov bodo odpravili. Gotovo so opazili, da so odstranili belo podkev in rog na- zeleni zastavi. Odslej bo vihrala samo zelena zastava. Samo v leni zadevi :ne more soglašati z odličnim im prijateljskim govorom soseda Piikingtona. Pilkington je stalno govoril o »živalski kmetiji«. Seveda ni mogel tega vedeti, saj bo Napoleon to zdaj prvič objavil; ukinili so naziv »Živalska kmetija«. Odslej bo kmetija znana pod nazivom »Jonesova kmetija«, ki je edino pravo in prvotno ime. »Gospodje«, je zaključil Napoleon, »nazdravil vam bom na isti način, samo v različni obliki. Napolnite -vaše čaše, gospodje! Moja zdravica se glasi: Vse za napredek »Jonesove kmetije«.« Izbruhnilo je prav takšno prisrčno navdušenje in čaše so izpraznili do dna. < Toda živali, ki so od zunaj opazovale prizor, so videle, da se dogaja nekaj čudnega- Kaj je bilo, kar je spreminjalo prašičem obraze. Cloverjeve stare otožne oči šo begale od obraza do obraza- Ne- kateri so imeli pet podbradkov, nekateri štiri, nekateri tri. Toda kaj je bilo, da je bilo videti, kot da bi se spreminjali. Ko 'je navdušeno ploskanje končno prenehalo, ie vesela družba vzela v roke karte in nadaljevala prekinjeno igro. Živali so počasi lezle na svoja mesta. Toda niso prišle niti deset metrov od hiše, ko so se nenadoma ustavile. .Razburjeno kričanje je prihajalo iz hiše. Zdrvele so nazaj in pogledale skozi okno. Res, prepir je bil hud. Kričali so, razbijali po mizi, sumljivo gledali drug drugega in divje kričali. Videle so, da je bil vzrok prepira v tem, ker sta Napoleon in 1’ilkington izigrala oba istočasno po enega pikovega asa- Dvanajst glasov je odmevalo, vsi pa so bili enaki. Nobenega vprašanja več o tem, kaj se je zgodilo z obrazi prašičev. Pogledi živali so romali od prašiča na človeka, od človeka na prašiča -in spet od prašiča na človeka; toda bilo je nemogoče reči, kdo je prašič in kdo je človek. Konec. Demokracija in ..vaditelji" (Nadaljevanje s 3. strani) vrgel osebnemu 'oboževanju njegovih voditeljev.'1 Ob isti priliki mu je znameniti ruski biolog Pavlov odkrito in pogumno izjavil, da je doslej malo koristilo, ker je »oboževanje križanega zamenjalo oboževanje maziljenega.41 Tak do religioznosti pretiravani osebni kult in iz njega izvirajoča osebna oblast nista združljiva z demokratično svobodo in omejeno popolnostjo vsakega človeka. Tak verski odnos človeka do človeka je neokusen in ponižujoč tako za tistega, ki se mu podreja, kakor za tistega, ki ga dopušča in uživa. Zelo značilno je, da ravno komunizem, ki na eni strani tako poveličuje množico kot edinega tvorca zgodovine in odločno odklanja ravno nasprotni nauk, „da zgodovina ni drugega nego življenjepis velikih ljudi“, na drugi strani tako pretirano in protislovno „pooseblja“ v posamezniku razum in voljo množice prav z namenom, da mu jo slepo podredi in iz tega izvaja svojo diktatorsko moč. Na takem nenaravnem omotičnem odnosu posameznikov do nositeljev diktatur, za-snovljajo ti svojo čisto osebno oblast. Demokratična oblast pa nasprotno ne pritiče osebi kot taki, marveč izvira h preklicnega pooblastila, ki gre eni ali več osebam le kot služabnikom ljudstva in na katere je prenesena resnična svobodno izražena volja naroda. V diktaturah misli eden za vse, tisti, ki sebe višje ceni kot druge. Vsaka diktatura ponižuje in žali človeka, ker mu odreka samostojnost mišljenja in pravico enakopravnega zanimanja za obče narodne in državne stvari. „Verovati, ubogati, boriti se!“-je geslo vseh diktatur brez izjeme. Demokracija nasprotno sili k neposrednemu in kritičnemu zanimanju za javno življenje vse državljane. Masaryk pravi: „Resnična demokracija zahteva od vsakega državljana živ interes za javne zadeve in za državo; kakor zahteva vera od vernikov živo vero, tako zahteva demokratična država od državljanov živ politični interes14. Toda to ni tisti poslušni interes, ki ga zahtevajo nasilniki za svoje Ukaze. V demokracijah ni usoda naroda nikdar tesno povezana z usodo „ voditeljev14, „fuhrerjev“, „ducejev“, BcawdilIov“ in drugih sličnih novih naslovov. V demokracijah ni nihče nenadomestljiv, brez katerega ne bi mogel narod brez večje škode in pretresa nadaljevati svojega življenja. V demokratičnem redu ima pravico boriti se za zaupanje ljudstva in oblast le tisti, ki je pripravljen brez odpora umakniti se z oblasti, čim bi tega zaupanja ne bil več deležen. V Ameriki velja za obveznost dobre vzgoje, da poraženi predsedniški kandidat prvi častita in izrazi želje novemu predsedniku. V istem demokratičnem duhu ni Attlee opustil po prevzemu oblasti priložnosti, da ne bi napravil lojalnih poklonov svojemu velikemu in zaslužnemu predniku, konservativcu Churchillu, ki jih je z enako eleganco vračal svojemu laburističnemu nasledniku. Tako sledita na oblasti demokrat demokratu. Diktatorji se umaknejo le sili; skoraj praviloma padajo v zvezi s katastrofo, ki so jo povzročili svojemu narodu. V demokracijah ne more biti napaka posameznika nikdar tako usodna za ves narod, kakor je lahko napaka samovoljnih diktatorskih »voditeljev11, ker sloni demokratična oblast na najširših ljudskih temeljih ter deluje z zavestjo večje odgovornosti in počasno preudarnostjo. Tudi demokratična predstavniška vladavina ima svoje slabosti in nudi možnosti za zlorabe in zmote, vendar ima demokracija sama v sebi tudi najboljše pogoje za uspešno javno nadzorstvo vlade, splošno kritiko, pobudo in hiter popravek. Demokracija ima vse potrebne , zavore in uteži“, da ne zdrvi po klancu. Diktature takih zavor nimajo, ker diktatorski »vozniki narodov** ne dovoljujejo, da bi jih med vožnjo kdo opozarjal na nevarnost. Slavko Hribovec Vesti s Tržaškega NADZORSTVO CEN Po posvetovanju z oddelkom 2VU za nadzorstvo cen in s predsednikom tržaške občine je komisar tržaškega področja polkovnik tiardner odobril ukinitev nadzorstva cen pri kinematografskih »stopnicah, ki je stopila v veljavo 11. t. m. ČIŠČENJE MORJA Potapljači britamske mornarice, ki čistijo dno tržaškega zaliva od o-stankov vojnega materiala, so dokončali nadaljnje važno delo. V zadnjem tednu so očistili obširno področje pri Sesljanu, kjer so odstranili štiri globinske raztrelilne »aiioje, ki so tehtali po štiri do pet »totov, dve torpedni glavi in dva cela torpeda* ki jih bodo v kratkem razstrelili. Razen tega so odstranili *ečjo količino raznega streliva. Nevarni material je ležal v globini I do 6 metrov. POSEST OROŽJA. Višje zavezniško sodišče je obsodilo Andreja in Mairjana Križma-■ai iz Doline zaradi nedovoljene posesti raznega orožja in streliva ta tri mesece zapora. Andreja Križmana je sodišče obsodilo po-rojno. ZA BEGUNCE. Po ukazu ZVU z veljavnostjo dveh let jo dopustna predložitev drugih listin, kot^a jih predpisujejo veljavne določbe, če je dotična oseba zaradi vojnih dogodkov mo- rala zapustiti svoje lastno bivališče v obmejnih področjih ter se tja ni mogla več vrniti- Primernost predloženih nadomestnih listin spada v presojo urada. POSKUSNA VOŽNJA. V tržaškem pristanišču so bile poskusne vožnje s tisoč tonsko motorno ladjo »Gunilla«, ki so jo zgradili v ladjedelnicah sv. Roka po naročilu švedske tvrdke »Gluechs-man« iz Goeteborga. Ladja, ki so jo splovili 26. marca, je dosegla povprečno hitrost 11.7 vozlov. POLICIJSKA STATISTIKA. Iz poročila policije o prekrškib in zločinih v tekočem letu je razvidno, da so se prilike v primeri s lanskim letom znatno izboljšale. V 14-tih mesecih do avgusta 1947 je število mesečnih prijav padlo od 203 na 134 primerov- Naj večje število zločinov je bilo julija 1946, ko so prijavili 297 primerov. Uradniki policije pripisujejo postopno znižanje štovila zločinov in prekškov zmanjšani politični napetosti. Zelo važno vlogo je imel pri tem oddelek politične policije. V tej zvezi je umestno omeniti posebno policijsko telefonsko službo številke »23«, katero je treba v primeru potrebe klicati. Ves čas so v službi policijski avtomobili, ki krožijo po mestu in so v radijski zvezi s svojim o-srednjim uradom. Na morju pa opravljaijo enako službo policijski motorni čolni, ki imajo prav tako radijsko zvezo s svojim povelj stvom- nesreča Čistilcev min. Skupino čistilcev min je zadela nova težka izguba, ki je zahtevala tri smrtne žrtve in enega težko ranjenega- V bližini Tržiča je pri nevarnem delu z razstrelivi nastala močna eksplozija, katere žrtve so postali čistilci Rata, Leonzini in Geromet, nevarno ranjen pa je bil čistilec min Grilli. Pogreb je bil v petek zjutraj. USPEH PREISKAVE. Obveščevalni urad za Julijsko krajino je izdal poročilo o zaključku preiskav, ki so jih vodile zavezniške vojaške oblasti o nerednostih pri uradu za javna dela- Preiskava, ki so jo začeli 7. julija, je zdaj skoraj zaključena. Na podlagi ugotovljenih prekrškov so oblasti obtožile majorja ameriške vojske Richardsona, bivšega šefa urada za j^vna dela, sedmih primerov podkupljivosti v višini približno 20 milijonov lir v zvezi s pogodbami, katere je odobril po nalogu in v imenu ZVU raznim zasebnim podjetnikom v razdobju od decembra 1945 do junija! 1947. Dalje so obtožile angleškega majorja Squira, bivšega namestnika šefa za javna dela, devetih primerov podkupljivosti v višini približno 6 milijonov lir v zvezi s pogodbami z zasebnimi podjetniki. Stotnika britanske vojske NVilda so obtožili štirih primerov podkupljivosti v Višini 7 milijonov lir v isti zvezi- Pet civilnih uslužbencev pri oddelku za javna dela so obtožili podkupljivosti v obliki nagrad zasebnih podjetnikov: glavnega tajnika Angela Riccija, tajnico Miroslavo Bessi, tajnico Anito Hubner, tajnico Adriano Luzzatto in inž- Gustava Rappa. Poleg teh je obtožen zasebnik d’Ange!o Vincenzo, da je skrival nezakonito prejeti denar kot nagra-do za nekatere sklenjene pogodbe. Majorja Richardsona bodo sodili pred višjim ameriškim vojaškim sodiščem, majorja Squira in stotnika Wilda pred višjim britanskim sodiščem, civilne uslužbence pa bo sodilo sodišče zavezniške vojaške uprave. Posamezne sodne razprave bodo v najkrajšem času. Thomasa Cockerhama, stotnika ameriške vojske in upravnika za čiščenje min, so vrnilj iz Združenih držav, kjer je bil aretiran v zvezi z ne-rednostmi pri svojem delu. Spo-redne preiskave, ki jih je izvedla policija Jul. krajine, so odkrile pogodbe z zasebnimi tvrdkami, ki so delale pri javnih delih- Objavili so že aretacijo dvajsetih podjetnikov in ravnateljev tvrdk, poleg tega pa je policija aretirala še štiri podjetnike in enega nameščenca za javna dela. Preiskava in zasliševanje teh aretirancev je še vedno v toku. Pričakujejo, da bodo obtožbe kmalu objavili. Aretirance bodo sodila sodišča zavezniške vojaške uprave. AMERIŠKI PLAČILNI ZAPISI- Zavezniška vojaška uprava je z ukazom št. 347 odredila, da vsaka oseba - razon tistih ki so uradno pooblaščeni od ameriškega vojnega ministrstva, - ki bi sprejela, posedovala, se pogajala ali kupčevala z »vojaškimi plačilnimi zapisi«, ki jih je izdala ameriška vojska, zagreši prekršek, ki ga bodo oblasti sodno preganjale. »Vojaški plačilni zapisi« so znani tudi pod imenom »seriptsi«. Ravno tako zagreši prekršek vsakdo, ki bi potvarjal, spreminjal ali ponaredil te »vojaške plačilne zapise«, in jih posedoval. Oseba; ki jo bo zavezniško sodišče spoznalo za krivo prekrška po tem ukazu, bo kaznovana z zaporom ali z denarno kaznijo, ali z obema- V vsakem primeru bodo plačilne zapise zaplenili in jih vrnili ameriškemu vojnemu ministrstvu. V primeru, da so ponarejeni, jih bodo uničili. Ukaz je stopil y veljavo 6- t. m- P A D R I C E. Preteklo nedeljo se je vršila proslava ustanovitve SIAU-a, v lepem borovem gozdiču, no daleč od vasi Padriče. Italijanske in slovenske zastave z rdečo zvezdo ter mnogi zvočniki so bili razmeščeni po borih. V košatih grmih so točili pivo in vino- Za najboljšega fizkulturnika v plezanju so pripravili tudi na visokem stebru steklenico maršale, klobaso ter še nekaj Vesti z Goriškega Razpis služb na slovenskih srednjih in osnovnih iolah. Razpisane so službe na slovenskih srednjih in osnovnih šolah noriškega okrožja. Prošnje naj se vložijo do 31. avgusta na višjem šolskem nadzorništvu v Gorici. Vsi prizadeti (profesorji, učitelji, upravno osebje) dobe podrobna navodila v tajništvih srednjih šol, na šolskem nadzorni' štvu v Šolskem domu in v didaktičnih ravnateljstvih. drugih stvari. Do tukaj vse prav- Italijanski komunistični dnevnik »II Lavoratore« ka(kor tudi slovenski »Primorski dnevnik« sta objavila, da bodo na tem zborovanju govorili gg. dr. Jože Dekleva, Vittorio Vidali in prof. Oskar Furlan. Kaj so ti gospodje govorili, si lahko vsak predstavlja- Vedno iste besede'in ista propaganda. Zanimivo pa je to, da se je neki mladenič, ki se je baje poslužil prebrisanega pripomočka, z »uspehom« lotil plezanja po stebru ravno ko je govoril g. dr. Dekleva. Plezalec je pritegnil nase pozornost vseh navzočih. Kako g. dr. Dekleva, da se vaše ljudstvo res tako malo briga za vaš govor, saj vas ni cele pol ure sploh nobeden poslušal? Komu ste torej govoril, borom ali kraškemu kamenju? Ljudstvo je smatralo za bolj zanimivo gledati mladeniča, kdaj bo zamahnil po klobasi nego biti pozorno na vaše besede. G- dr. Dekleva, ne zamerite ali hočem vas opozoriti na pomanjkljivost organizacije. Ako bi bolje organizirali, bi vam govora prav gotovo ne bilo treba prekiniti in bi lahko trdili, da se je ljudstvo z vso vnemo in pozornostjo udeležilo vašega govora. Ali niste predvidevali, da bo steber bolj važen nego vsi vaši propagandni govori? Bivši tovariš. Nabrežina. Na dopis pod naslovom »Politično romanje« v »Primorskem dnevniku« z dne 8- t. m. izjavlja eden kot tolmač vseh tistih, ki so se udeležili romanja na Sv. Višarje, z izjemo par vnetih tovarišic, kar sledi: »Primorskli dnevnik,« glasilo slovenskih komunistov, naj verne jn zavedne Slovenoe pusti v božjem miru- Ni še dolgo od tega, ko smo se otresli dveh krutih režimov, črnega v Italiji.in rjavega v Nemčiji. Cas bi bil, da bi se otresli še hujšega rdečega fašizma, ki po svoji krutosti in nasilnosti daleč prekaša ostala dva, ki sta - hvala Bogu - klaverno končala. »Primorski dnevnik« in vsi njegovi opričniiki naj vedo, da so verni Slovenci romali, romajo in bodo še romali na Sv. Višarje in se pri tern ne bodo niti najmanj ozirali na »navodila« in na zabavljanje rdečih tovarišev. Šli smo na Sv. Višarje, da se tam razživimo predvsem v duhu vere in da se v tem planin skem okolju izkažemo tudi kot pri' stni in zavedni Slovenci hoteč v Polni meri izkoristiti vse blagodaitj toliko pričakovane svobode, ki je seveda, ali bi vsaj morala biti, enaka za vse. Rdečim mogotcem seveda vse to ni po volji! In prav zaradi tega odločno odklanjamo tako zvano progresivno svobodo, ki Je v resnici za peščico oblastnežev izrabljanje te svobode za najhujša nasilja, a za večino največje poni žanje in suženjstvo. Glede opazke, ki jo iznaša komunistično glasilo, češ, da smo se pustih zapeljat! od sovražnikov ljudske svobode, odgovarjamo, da edini in najbolj zakleti sovražniki to svobode so ravno komunisti sami. Sicer pa smo mi inormalni ljudje, ki znamo samostojno misliti in se kot taki čutimo nedostopne za razne vplive in zapeljevanja, naj pa pridejo od katere koli strani- Zato svetujemo »Primorskemu dnevniku«, da naj v svoje stolpce vnaša stvari, ki bi bile za njegove čitateljc veliko bolj zanimive in aktualne. Na ljubljanski policiji lin štabu OZNE v, Ljubljani, kjer biriči z veliko vnemo vklepajo v okove in zapirajo bivše rdeče ministre, je takega, za tovrstni list, zelo privlačnega gradiva več kot dovolj. Da bo to gradivo objektivno »n resnično, naj pa sami poskrbijo. Minister za poljedelstvo poslanec Segni je bil v sredo 13. t. m. v Gorici. Conski predsednik dr. Hugues mu je predložil načrt za namakanje gradiščansko-krmin-ske ravnine, ki ga je minister o-bljubil podpreti. Načrt je važen za vso goriško pokrajino. Prevoz drv in lesa. Zadnje čase je bilo mnogo primerov, da so se ljudje pregrešili proti predpisom za prenos in prevoz lesa. drv in oglja, ■in zato zapadli globi. Zato smatra gozdna uprava za potrebno, da ponovno objavi glavne predpise v tej zadevi. Za vsak prevoz lesnih po-izdelkov je treba imeti s seboj posebno dovolilnico, in sicer: a) bele barve, za prevoz v zoni A; b) zelene barve, za izvoz iz zone A; to dovolilnico poberejo na bloku in dajo v nadomestilo drugo potrdilo: c) rdeče barve za uvoz v zono A. Te prevozne dovolilnice izdajajo: Tr-govsko-industrijsko-kmetijska zbornica, Zavezniška vojaška uprava v Goniči in Gozdno poveljstvo. Prosilci pa morajo prej dokazati, odkod izhajaijo ti Jasna pridelki in da so bili pravilno nabavljeni. Pred nalaganjem je treba dati te dovolilnice vidimirati najbližjemu gozdnemu poveljstvu. Za majhne količine drv za privatno' družinsko rabo zadostuje navadno dovoljenje, ki ga izda gozdno poveljstvo, pristojno za kraj, kjer se drva nabirajo. Za prevoz oglja veljajo isti predpisi- Navodila za prevoz drv in gradbenega lesa so določena z ukazom Z- V. U- št. 395 in okrožnim ukazom Z. V. U. št. 101. Sekanje drv Podokrožna gozdna uprava sporoča, da je treba prošnje za sekanje drv v gozdovih za prihodnjo jesen in zimo, vložiti na omenjeno gozdno upravo v Gorici do 30. avgusta t. 1. Po tem roku bodo sprejemali prošnje le pod pogojem, da uprava ne bo imela drugih nujnejših upravnih poslov. Nihče ne sme sekati drv po gozdovih brez privoljenja lastnikovega in brez odobrenja gozdne uprave. Kogar bodo zalotili pri takem nedovoljenem delu, ga bodo naznanili sodniji. Seznam zemljišč za kmetijsko leto 1946-47 Pri protokolnem uradu mestnega županstva je izstavljen na ogled občinstvu, za dobo 8 dni, od 12. do 20. avgusta t. 1., seznam uradno ugotovljenih zemljišč, obdelanih za pšenico, rž, ječmen in koruzo v poljedelskem letu 1946-47, v smislu splošnega ukaza št. Ul ZVU. Kogar zanima, je vabljen, naj si seznam ogleda. BREGINJ »Primorski dnevnik« je 25. julija priobčil članek pod naslovom »Brezupni bes peščice reakcionarjev v Breginju«, v katerem obtožuje to »peščico«, da je skušala z din— mitom podreti drog za zastavo s peterokrako zvezdo. Ni naš namen odgovarjati komunističnemu glasilu, ki tako neresno priobčuje vsako novico, ki mu jo pošlje e dežele kak vsled mladoletnosti ali drugače neodgovoren dopisnik. Ce nas je zavednih Slovencev in resničnih demokratov v\Breginju samo »peščica«, bi vendar ne bilo težko »progresivni množici«, varovati njenih svetinj, saj pravijo, da so zanje pripravljeni vse »žrtvovati«. Njih vnema in požrtvovalnost sta še vedno enaka oni za časa vojne, ko so breginjski terenci odganjali v gozde samo živino iz hlevov svojih sosedov, svojo pa raje prodajali za lepe denarce. Ti ljudje nam še vedno žugajo, kaj bodo naredili z nami, ko pride »svoboda«. Kmettie iz Kota verujejo v zmago pravice in svobode. Takrat se bo pokazalo, kaj je tlelo v srcih mnogih Bre-ginjcev za; časa komunističnega divjanja, ki mam je dalo »Plazove« in druge nesreče. Nekateri rdeči »odborniki« nimajo nobene pravice ponašati se s kakšnim narodnim čutom- Preveč nam je znana njih preteklost. Enega izmed njih spominjamo, kako so njegove hčere pod Lahom govorile doma samo laško in iz italijanskih mest, kjer so služile, pisale domov samo v tujem jeziku- Sploh je značilno, da so se v komunističnih »odborih« znašli večinoma ljudje, ki so fašistično preizkušnjo pred vojno, ko še n bilo nikakih izgledov na rešitev, zelo slabo prestali. Ti veternjaki nas hočejo sedaj učiti slovenstva in demokracije! Zaključujemo podobno kakor »Primorski dnevnik«: Peščica nasilnikov naj ve, da bi B resi nj že bil jugoslovanski, če bi ne bilo komunistične sebičnosti na škodo naroda in da: se mi nikdar in za nobeno ceno ne bomo iznevirili svoji narodnosti. Breginjski terenci takega zagotovila ne morejo dati, ker so že prevečkrat menjali svoje prepričanje. DREŽNICA Našo in okoliške vasi tarejo vedno nove nadloge. Dne 6. t- m- ie tukajšnja »ljudska oblast« izdala ukaz, da ne smejo otroci čez blok. v cono A. Komunisti so »dalekovid-ni«. Kmalu se bo vršila v Kobaridu birma, zato je treba prej nastopiti, da se ne bi takega ukaza tolmačilo,, tako da je naperjen proti njej. Ljudstva se polašča splošno ogorčenje, V Magozdu ne pustijo otrokom nesti niti kosila očetu, ko kosi travr> onstran črte- Prav tako ne pustijo, da bi otroci gnali živino na pašo. Ljudje imaijo zaradi tega precej škode- Slovenci takega početja doslej nismo poznali. Kje sta resnična ljudska oblast in svoboda? Zakaj ni nobene izjeme za naše kraje, ki so popolnoma odrezani od Kobarida, ki- je naše središče in celc od cone B. To je lepa reklama za sedanje oblastnike in njih dobrote. Srpenica Iz Srpenice smo prejeli: Na starodavni lipi sredi naše vasi visi »stenski časopis", ki ga urejajo po svojem posebnem okusu domači „rdeči odborniki". Že večkrat je bil ta „stenčas“ kamen spodtike domačinom, ki ne plešejo tako, kakor zapovedujejo terenci. Nedavno je skušal smešiti g. župnika. Naslikal ga je, kako po hribih išče ovčice, ki jih v domači vasi po mnenju terencev ni. Gospod župnik se seveda za napad ni zmenil. Povsem drugače pa je na napad odgovoril star partizan, ki si ga je »stenčas* izposodil. Posegel je v njegovo zasebno življenje ter ga naslikal, kako podi svojega sina s culo od hiše, da bi se lahko v miru vnovič oženil. Ta nesramnost je partizana tako razvnela, da je z bridko sekiro v roki planil nad „stenčas“ ter ga ogorčeno sklatil z vaške lipe, ki jt dobila seveda tudi nekaj prask. Ob tej priliki se je šele možu posveti- lo, da je pravzaprav »belogardist*. V zanosu svojega novega »svetovnega nazora" je pohitel v gostilno, da to »izpreobrnenje" javno oznani in ga primerno zalije. In razkrinkal je pred ljudstvom rdeče pismar-je in farizeje on, ki jih je dobro poznal. Nastalo pa je veliko pretepanje med brati in zgodilo se je, da so bili tepeni oni, ki so zagovarjali rdečo zmoto. To je bilo 11. 8. 1947. Ljudstvo pa pravi, da ni vaška lipa primerno mesto za sten-čas in da naj to strupeno jabolko razdora izgine iz vaške sredine. Utopil se je v Vipavi. V nedeljo 10. t. m. je pri plavalnih tekmah v bližini Dornberga utonil 19 letni Janko Devetak iz Mirna pri Gorici. Bil je miren in pošten fant. Naj bo Bog milostiv njegovi duši; v nedeljo prej je bil z mirenskimi romarji na Sv. Višarjah. Služabnico, kmečka družina. Plača od 1500 -2500 lir mesečno. Naslov pri upravi lista. Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“ J. P. D., Via Commerciale 200.— lir; gteverjanci popolnoma ozdravljeni od rdečice 100.— 500.— 200.— 1000.— 500.— 200,— lir; več resnično demokratičnih Nabrežimcer iz veselja nad »Demokracijo* 1750.— lir in 100 jugolir; prijatelji iz Smasti 2540.— lir »peščica reakcionarjev" iz Breginja 1000,— lir; N. N. iz Sedla z željo, da bi se »breginjski kmet" še oglasil v »Demokraciji* 100.— lir; trije tržaški prijatelji 3000,— lir; dobrotnik iz Kozane 100.— lir) iz Huma pri Kojskem 1000.— lir »Demokraciji* ki zagovarja resnično demokracijo tistih ki so resnično trpeli za narod. Vsem iskrena hvala 1 Odgovorni urednik : Janko Simčič. Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskan* z dovoljenjem A. I. S.