RIMO
DNEVNIK
------—
Poštnina platana v gotovini Abb postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XX. St. 47 (5730)
OD DANES V VELJA VI TRIJE VLADNI UKREPI PROTI KONJUNKTURI
Deljena mnenja o učinkovitosti ukrepov Togliatti: »Vlada soglaša s Garlijem"
Mba razpustil vlado
Donat Cattin o važnosti gospodarskega načrtovanja Lombardi o nedeljskem članku predsednika vlade
RIM, 24. — Uradni list objavlja danes tri zakonske odloke, ki jih je ministrski svet odobril v soboto, in ki zadevajo povišanje pristojbine na proizvodnjo bencina, pristojbino od 7 do 15 odst. na prodajno ceno motornih vozil za prevoz oseb in motornih čolnov ter nekatere spremembe dosedanjega davka na dividende delniških družb; prva dva zakonska odloka stopita v veljavo danes opolnoči, tretji pa stopi v veljavo takoj, predložili pa ga bodo parlamentu, da bi ga spremenili v zakon.
Od jutri dalje bomo torej pla-
čali liter navadnega bencina 110 lir, liter oktanskega bencina pa 120 lir; kar zadeva nakup novih motornih vozil in motornih čolnov pa je izračunanje nove pristojbine (poleg običajnega davka na promet — IGE) nekoliko zapleteno:	upoštevati je
treba kubaturo motorja, dolžino in širino vozila; odstotek pristojbine dobimo, če h kvadratu četrtine produkta med dolžino in širino vozila dodamo petsto-tinko kubature in stalno število 5. Vzemimo primer avtomobila, ki je dolg 4 metre, širok 1.5 motra in ki ima motor s 1000 kubičnimi centimetri; od-
stotek pristojbine dobimo: (4x 1.5:4)x(4xl.5:4) +(1000:500) +5= 2.25+2+5 = 9.25. Če zgoraj o-menjeni avtomobil stane na pr. milijon lir, znaša nova pristojbina 92.500 lir.
Kar zadeva motorne čolne, pa bo ta pristojbina znašala 7 odst. za motorne čolne do 500.000 lir, 15 odst. pa za čolne nad tri milijone.
Prve ukrepe vlade proti neugodni gospodarski konjunkturi so politič-
iiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiuniiiiiiiniitiiiiiiiiiiii
Pomirjevalne izjave Castra glede odnosov z ZDA
Ženevska konferenca je najvažnejša od vseh sedanjih konferenc na svetu, je izjavil včeraj britanski zunanji minister Butler, ki bo danes govoril na seji te konference, ter je poudaril, da bo njegov govor temeljil na razgovorih o razorožitvi, ki jih je v prejšnjih dneh imel v ZDA in v Kanadi. Zato se njegov govor pričakuje s precejšnjo radovednostjo in zanimanjem. Prav tako se z velikim zanimanjem pričakuje objava Poljskega načrta za «zmrznjenje» jedrske oborožitve v Srednji Evropi, ker je glavni namen načrta omogočiti ženevski konferenci, da pride iz slepe ulice, v katero je zašla; načrt bi se nanašal na jedrsko orožje na Poljskem, v CSSR, v Zahodni in Vzhodni Nemčiji, in če bi bil sprejet, bi nadaljevali dvostranska pogajanja, da bi se sporazumeli o nadzorstvenem sistemu. Baje vsebuje načrt tudi prepoved, da bi se pristanišča Zahodne Nemčije uporabljala za operacije v zvezi z napovedano večstransko jedrsko silo NATO, kajti Bonn je do sedaj edini član NATO, ki se je odkrito izrekel za to silo.
Včeraj se je v Lagosu začela konferenca ministrov 34 neodvisnih držav Organizacije afriške enotnosti. Cesar Haile Selasi je na tiskovni konferenci izjavil, da se obrača na Organizacijo kot edino pristojno organizacijo za rešitev obmejnega spora s Somalijo, da pa ni vprašanja glede določitve meja, ker so bile te meje načelno že določene. — Somalski zunanji minister pa je dejal, da bi morala konferenca razpravljati tudi o obmejnem sporu med Somalijo in Kenijo. Na meji med Etiopijo in Somalijo je še vedno vse mirno.
Na Dunaju bo v kratkem imenovan novi kancler, ker je včeraj dosedanji kancler Alfons Gorbach podal ostavko izvršnemu odboru avstrijske ljudske stranke. Novi kancler pa bo sedanji predsednik stranke Josef Klaus, voditelj «re-formatorske» struje, ki zagovarja odločnejše stališče v odnosih do socialistov.
Eidel Castro je včeraj izjavil, da je naklonjen mehiškemu predlogu, naj OZN razpravlja o sporu nted ZDA in Kubo. Glede ameriškega oporišča Guantanamo na Kubi pa je dejal: «Oporišče se lahko uporablja za podpiranje kontrarevolucionarne dejavnosti, in zato je logično, da želimo, da se ta košček zemlje nekega dne vrne naši domovini. Vendar pa ne gre za tako nujno vprašanje, da bi postali nepotrpežljivi, In za revolucijo ni temeljne važnosti dejstvo — s pogojem, da se ne uporablja oporišče za napade — če se bo njegov povratek zavlekel za kako leto več ali manj.»
V Ženevi se je včeraj začelo zasedanje 58 članic in 15 opazovalcev Splošnega sporazuma o carini ln trgovini — GATT. Najvažnejši vprašanji sta: pripravljalna carinska pogajanja za poznejša pogajanja v okviru «Kennedyjeve runde* in metode za povečanje trgovine med državami v razvoju.
Cuenlaj je včeraj izjavil, da bo Kitajska v kratkem začela pogajanja s Sovjetsko zvezo za rešitev nerešenih obmejnih vprašanj.
HAVANA, 24. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je na tiskovni konferenci izjavil, da hoče Kuba vrnitev oporišča v Guantanamu, in je pripomnil, da «ne gTe za nujno vprašanje#.
Castro je izjavil, da je kubanska vlada pripravljena pokazati
ne stranke ocenile različno, kakršen je pač njihov odnos do sedanje vlade. Ti ukrepi so bili tudi glaven argument nedeljskih in današnjih govorov vidnejših političnih osebnosti. V svojem govoru, ki ga je imel včeraj v Teatro lirico v Milanu ob 40-letnici ustanovitve glasila KPI «l’UniteU, je Togliatti dal povsem negativno oceno teh vladnih ukrepov in poudaril, da pomenijo privolitev vlade v linijo guvernerja državne banke Carlija, ki zagovarja tezo blokiranja delavskih mezd. Togliatti je dalje poudaril, da ti ukrepi ne prispevajo k rešitvi vprašanja, ampak da utegnejo poslabšati razmere delavcev in srednjih slojev: obrtnikov, majhnih posestnikov in trgvocev. Dodal jel da so potrebni ukrepi, ki naj se vključijo v splošno akcijo kontrole nad monopolističnim kapitaliz-
Vrnitev Guantanama Kubi eni nujno vprašan je» Težko je presojati namene Johnsona v letu volitev
mom in zatiranja izvoza kapitalov v tujino. V tem okviru se morajo razviti pobude, ki naj imajo v sebi vsaj zametek tistih reform strukture, ki so potrebne italijanskemu gospodarstvu. Togliatti je zaključil s pozivom vsem demokratičnim strankam, naj razpravljajo s komunisti, da bi našli enotno pot za napredovanje.
Državni podtajnik ministrstva za državne soudeležbe Donat Cattin je govoril danes v Lucci in zatrdil med drugim, da se mora vlada danes spopasti s posledicami »burnega razvoja, ki je privedel do zelo pospešene ekspanzije potrošnje. Vlada je sprejela danes ukreoe, ki niso demagoški in kr se ne smejo imeti za deflacioni-stične: položaj se ne bo normaliziral, s tem da bomo ustvarili nekaj stotisoč brezposelnih po klasični metodi liberalne šole, ampak z manevriranimi posegi, ki naj obdrže visoko raven zaposlenosti. Sedanje težkoče bi bili mogli rešiti z večjo organičnostjo in učinkovitostjo, če bi razpolagali z instrumenti načrtovanja, ki ga je do sedaj preprečil dolgotrajen odpor konservativnih sil. Načrtovanje ostane zato osrednji gospodarski smoter nove politike«.
Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» objavlja članek glavnegg urednika Lombardija, v katerem se zadržuje na včerajš-jem uvodniku predsednika vlade Mora v glasilu KD «11 Popolo« in
potrpežljivost glede Guantanama: «Kubanska vlada ne bo u-porabila sile, da bi zopet dobila Guantanamo. Vedno bomo nastopali po diplomatski poti in prek mednarodnih organizmov.«
Castro je izjavil, da je ameriška prekinitev vojaške pomoči državam, ki trgujejo s Kubo, nesmiselna. Dalje je dejal, da bo kubanska vlada nudila ((izvrstne trgovinske pogoje« vsem državam in bo hkrati uvažala blago iz teh držav. Castro je poudaril naslednje točke:
1.	Kitajsko-sovjelski spor zaskrb-lja vse marksistične stranke. D> dal je, da ne ve, kakšen bo rezultat naporov, da se premagajo nesoglasja, in je poudaril, da bi najslabša stvar bila, če bi se prepustili pesimizmu.
2.	Havanska vlada je naklonjena predlogu mehiškega predsednika Lopeza. naj Združeni narodi razpravljajo o sporu med ZDA in Kubo.
3.	Castro ni hotel dajati nobenih napovedi glede pridelka kubanskega sladkorja v letošnjem letu. Dodal pa je, da bo Kuba izpolnila svoje mednarodne obveznosti glede izvoza sladkorja. Napovedal je, da bo v letu 1970 znašal pridelek sladkorja 10 milijonov ton.
4.	Politika predsednika Johnsona do Kube: »Zelo skrbno proučujemo nekatere koiake vlade, je izjavil Castro, ki je dodal, da je težko presojati namene Johnsona v letu volitev.
Na vprašanje, ah Kuba vztraja na spremembi statusa oporišča Guantanamo, še preden razpravlja
jih bodo obravnavali, so 1. pripravljalna carinska pogajanja za poznaj, ša pogajanja v okviru «Kennedyje-ve runde«, ki se bodo začela 4. maja v Ženevi. 2. Metode za povečanje trgovine med razvijajočimi se državami.
V svojem otvoritvenem govoru je predsednik sedanjega zasedanja, kanadski predstavnik John Warren poudaril, da trgovina in s tem povezana vprašanja, če jih primemo obravnavajo, lahko prispevajo k re. Sevanju nujnih in življenjskih problemov gospodarskega razvoja manj priviligiranih dežel. Zaradi tega bodo posvetili posebno pozornost u-krepom za izboljšanje trgovine razvijajočih se dežel. Med temi ukrepi so: preferenčne tarife, sredstva za pospešitev industrijskega razvoja v teh deželah, morebitno sodelovanje GATT z drugimi medvladnimi organizacijami, ki imajo izkušnje na tem sektorju, ustanovitev posvetovalne službe za informa-
LIBREVILLE, 24. — Gabonski predsednik Mba je sinoči sporočil, da je razpustil vlado in da bo tekoče posle opravljala ožja vlada tehnikov. Volitve, ki so bile določene za prvega marca, pa so bile odložene na 12. aprila.
Člani začasne vlade ne bodo mogli kandidirati na volitvah. To onemogoča glavnemu predstavniku opozicije Aubamu, ki je bil imenovan za predsednika začasne vlade po državnem udaru, da bi mogel dobiti kako vladno mesto. Mba je dalje izjavil, da bodo vsak poskus »kalitve javnega reda» z največjo odločnostjo zatrli.
Novo vlado sestavlja sedem članov, od katerih jih je pet bilo v prejšnji vladi. Leon Mba je hkrati predsednik vlade, zunanji in notranji minister.
Javili so, da se bodo novih volitev mogle udeležiti tudi opozicijske stranke, ki pa po mnenju opazovalcev imajo malo možnosti u-speha.
RIM, 24. — Družba OIL Gulf Corporation in ENI sta javili, da sta sklenili važen sporazum, ki določa, da se bo družbi AGIP do-bavilo približno 12.5 milijona ton surovega petroleja iz Kuvajt® v petih letih od 1. januarja 1964 da. lje. Od istega dneva dalje bo Glp lahko v celoti razpolagala proizvodnjo ležišč v Ragusi.
pravi med drugim, da bi njegove besede pridobile na teži, če bi se
bil odpovedal «nepristranosti, ki mu po našem mnenju preprečuje, da bi zadel jedro položaja in de bi ga mogli resno poslušati in mu slediti s potrebno odgovornostjo«. Lombardi pravi dalje, da se v M<>-rovih besedah «mešajo potrebe in pretenzije zelo različnega značaja« in da ni dopustno zamešati prvih z drugimi in uporabljati iste besede za te in one: «Med potrebo, da se poveča mezda železničarskega strojnika pred sindikalno grožnjo, da bo zaustavi! promet, in zahtevo lastnika kapitalov, da še nadalje uživa davčno imuniteto pod grožnjo, da bo izvozil svoje kapitale, ne obstaja niti homogenost niti ni možne primerjava«. Clankar nato pripominja. da je v sicer moralno močni prizadetosti Mora moč zaznati apolitično mejo, ki pri njem izhaja iz abstraktnega medrazred-nega stališča, in ki zaradi tega n’ v stanju takoj, rekli bi avtomatično zaznati antagonističnega značaja družbenih sil, ki so aktivne v deželi. Gre za mejo, ki je do danes preprečila, da bi zaznali stvarno naravo ovir in opozicij politiki levega centra in ki ga je navedla in ga še vedno navaja, da pripisuje tej politiki lažni smoter borbe proti komunizmu.«
n
TRST, torek 25. februarja 1964
Kongres ZSJ bo 20. aprila letos Gospodarsko sodelovanje med SFRJ in Gvinejo
Delegacija ZKJ v Florenci na konferenci za mir - Pred ukinitvijo vizumov med SFRJ, Švico in Beneluksom
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Po sklepu predsedstva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije bo 5. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije od 20. do 25. aprila v Beogradu. Na dnevnem redu kongresa bo poročilo o delu centralnega sveta in Zveze sindikatov Jugoslavije od zadnjega kongresa, poročilo nadzornega
odbora, referat o bodočih nalogah ZSJ v borbi za dvig življenjske ravni delavskega razreda in gospodarski družbeni razvoj dežele, izmenjava in dopolnitev statuta in volitve novega centralnega sveta in nadzornega odbora. Sindikalno organizacijo bo zastopalo na kongresu 1100 delegatov.
Pričakuje se, da se bodo na vabilo ceotralnega .sveta ZSJ kot gosti in opazovalci udeležile kongresa tudi inozemske sindikalne organizacije.
^anašnji seji predsedstva ■žilnega sveta Zveze sindika-
ga cveta. na katerem bo.
nadalje sicie
Kril
ao razpravljali o nekaterih ppja-
vih kršitve pravic delavcev v ko-
lektivih in pripravah za 5. kongres in o nekaterih kadrovskih spremembah.
Danes so odpotovali v Florenco zastopniki centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije in o-srednjega odbora Zveze študentov Jugoslavije, ki se bodo od 26. februarja do 1. marca udeležili konference mladine in študentov za mir, razorožitev in nacionalno neodvisnost. Delegacijo vodi član predsedstva centralnega sveta mladine Jugoslavije Novak Pribi-čevič.
Po informacijah zveznega komiteja za turizem bodo v kratkem ukinili vizume med Jugoslavijo, Švico in Beneluxom. Pripravlja se tudi ukinitev vizumov s skandinavskimi državami. Jugoslavija je nedavno predložila skoraj vsem državam, s katerimi ima diplomatske odnose, ukinitev vizumov. Na predlog so doslej odgo-
.......iimiillll n nitfiii kihi i Ulm llimmii Hlinili
iiMMliiiiliimn
iiiimuiMiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimiiiiiiiiiiiinuiiiiiM
Butler je ob prihodu v Ženevo nupovedal konstruktivne predloge
Poudaril je, da je ženevska konferenca najvažnejša od vseh konferenc - Napoveduje se tudi poljski načrt o «zmrznjenju> jedrske oborožitve v Srednji Evropi
ŽENEVA, 24. — Britanski zunanji minister Butler je prispel davi v Ženevo, kjer se bo udeležil dela razorožitvene konference. Jutri bo predsedoval konferenci in bo ob tej priložnosti imel napovedani govor. Zvečer se bo vrnil v London.
Od prihodu v Ženevo, je Butler
izjavil, da upa, da bo s svojim jutrišnjim govorom spodbodel razor ožitveno konferenco na nadaljnje napredovanje. Dodal je, da je ženevska konferenca najvažnejša od vseh sedaniih konferenc na svetu. Dejal je, da bo postavil konstruktivne predloge dodatno k predlogom drugih delegatov. Med lemi ,je še posebej omenil Johnsonov načrt petih točk in spomenico moskovske vlade v devetih točkah. Butler je na konctf izjavil, da je njegov prihod v Ženevo povezan z njegovimi nedavnimi razgovori v Washinatonu.
Med drugim je Butler izjavil, da bodo njegove jutrišnje izjave težile za tem, da postane sedanji postopek konference boli elastičen. «Pravkar sem se vrnil iz Kanade in ZDA, je dodal, in tam sem se razgovarjal o aktualnih razorožit-venih vprašanjih. Prav na ten razgovorih bodo temeljili moji predlogi.« Vendar pa ni Butler nič izja-
clje o trgovini in razvoju
..............................
V Lagosu se je začela konferenca Organizacije afriške enotnosti
vil glede vsebine svojih predlogov. Znano pa je, da namerava med drugim predložiti načrt o u-stanovitvi stalne mednarodne sile za vzdrževanje miru. Ni izključeno, da bo Butler predložil pravi britanski načrt o razorožitvi.
Iz Varšave pa javljajo, da bodo morda objavili še ta teden poljski načrt u azmrznjenje« jedrske oborožitve v Srednji Evropi. G'av-iii n..meh tega nifčrt.. naj bi bil omogočiti ženevski konferenci, da pride iz slepif ulice, v katero je zašla, in bi se nanašal na jedrsko orožje na Poljskem, v CSSR, v Zahodni in Vzhodni Nemčiji, toda ne bi omenjal sredstev za prevažanje tefa orožja. Ce bi bil ta predlo" sprejet, bi nadaljevali dvostranska pogajanja* da bi se spo-adzorstvenem sistemu.
pravijo, ds idal, da bi Nemčije u-v zvezi /. iško jedrsko Nemčija je do a NATO, ki se za to silo, ki jo ipredlagajo ZDA. Na podlagi poljskega načrta ne bi mogli posta-
- -	i«a„_lji,i gkU
Etiopski cesar poudarja, da Etiopija želi miroljubno rešitev spora s Somalijo, če se ta odreče ekspanzienističnim zahtevam
viti v Zahodni
Nemčiji skladišč jedrskega orožja, ki bi bilo name-
njeno večstranski sili NATO.
možnosti izboljšanja odnosov z ZDA, je Castro odgovoril: »Ameriška vlada bi morala želeti te razgovore. Ne verjamem, da bi bilo praktično določiti poprejšnja pogoje, zlasti v primeru Guanta-nama. Po našem mnenju so Ame^ ričani v tem oporišču na podlagi pogodbe, ki je oila vsiljena«.
Oporišče, je nadaljeval Castro, se lahko uporablja za podpiranje kontrarevolucionarne dejavnosti in je na vsak način mostišče, s katerega smo ogroženi. Logično je, da želimo, da se ta košček zemlje nekega dne vrne naši domovini. Na drugi strani pa ne gre za tako nujno vpiašanje, da bi postali nepotrpežljivi. S pogojem, da se oporišče ne uporablja za napade proti Kubi, ni za revolucijo temeljne važnosti dejstvo, da se njegov povratek Kubi zavleče za kako leto več ali manj«.
Dalje je Castro omenil: »Pred vsakim splošnim izboljšanjem odnosov med Kubo in ZDA morajo ZDA prenehati s prevratno dejavnostjo na Kubi, ustaviti pošiljanje agentov in orožja, vežbanje kontrarevolucionarnih elementov in kršitev kubanskega letalskega prostora ter gospodarsko blokado«.
»Ponovno dobavljanje vode oporišču v Guantanamu je odvisno od ZDA, ki morajo postaviti to zahtevo. Sedaj ko so aretirani kubanski ribiči bili izpuščeni, ni posebnih razlogov, da bi bila dobava vode še dalje prekinjena. ZDA niso še sporočile dokončnega stališča. Vsekakor je treba pozitivno presojati ameriško ponudbo, da vrnejo kubanske zastave, ki so jih odvzele ribiškim čolnom«.
Konferenca GATT
ŽENEVA, 24 — Države članice splošnega sporazuma o carinah ln trgovini (GATT) ao začele danes v Ženevi svoje 21. zasedanje, ki bo trajalo do 20. marca, t. j. do začetka svetovne konference OZN o trgovini.
Na konferenci sodeluje 58 držav članic in opazovalci 15 držav, ki so pridružene temu sporazumu s posebnimi ali začasnimi dogovori.
Med najvažnejšimi vprašanji, ki
LAGOS, 24. — Danes se Je v Lagosu začela konferenca zunanjih ministrov držav Organizacije afriške enotnosti. 34 neodvisnih afriških držav zastopa nad 200 delegatov. Po otvoritvenih govorih in izvolitvi predsednika bo konferenca nadaljevala delo pri zaprtih vratih. Njeno delo bo trajalo pet dni.
Dnevni red predvideva ustanovitev štirih tehničnih komisij: vojaške, kulturne, znanstvene in sanitarne. Razen tega je na dnevnem redu tudi sedež tajništva, ki je za sedaj v Adis Abebi. Nigerija pa bi želela, naj bi o tej zadevi znova razpravljali. Po mnenju opazovalcev bo Nigerija vztrajala, naj imata Nigerija in ZAR možnost izbiranja osebja tajništva, ker prispe-
Prcdsednik nove grške vlade Papandreu
vata 41 odstotkov stroškov te orga-nizacije.
Razen tega bodo nekatere delegacije predlagale, naj se ustanovi stalna komisija, ki bi imela nalogo proučevati obmejne spore ln določati meje. Rezultate konference v Dar es Salamu bodo proučili v skladu z nadaljnjim razvojem so-malsko-etiopskega spora. Dalje bodo na konferenci razpravljali o de-kolonializaciji, o tajništvu za odnose z OZN in o sedežu prihodnje konference državnih poglavarjev te organizacije. Vojaška komisija pa bo razpravljala o ustanovitvi enotnega vojaškega poveljstva.
Etiopski cesar Halle Selasi je na tiskovni konferenci izjavil, da ni nobenega vprašanja glede določitve meja med Etiopijo in Somalijo, ker so bile te meje načelno že določene. Obstaja samo ekspanzionističnl program somalske vlade na škodo sosednih držav. Etiopski cesar je dodal, da je Somalija uzakonila svojo ekspanzionistično težnjo v svoji ustavi. Dalje je Haile Selasi izjavil, da je Etiopija podpirala ne odvisnost Somalije in je nudila mladi republiki možnost sporazuma na podlagi miroljubnega in plodnega sožitja, medtem ko je Somalija sistematično odklanjala sleherno sodelovanje ln hujskala na upore v pokrajini Ogaden ter organizirala oborožene napade čez mejo.
Etiopski cesar se obrača na Organizacijo afriške enotnosti, ki je po njegovem mnenju edina pristojna organizacija za rešitev spora, in hkrati poudarja, da želi miroljubno rešitev, če se somalska vlada odpove svojim ozemeljskim zahtevam. Poudaril Je, da Etiopija ne bo prepustila niti pedi svoje žemlje. Morebitni sporazum bi lahko spremljala konvencija o gospodarski pomoči in o sodelovanju na vseh sektorjih.
Na meji med Somalijo in Etiopijo je vse mirno. Somalski zunanji minister je sinoči izjavil, da bo somalska delegacija zahtevala na konferenci v Lagosu, naj pošljejo

Danes ostavka Gorbacha
odbor a' je spreji
na mejo skupino opi nadzorujejo sporazum sovražnosti. Po njegovem mnenju bi morali na konferenci razpravljati tudi o obmejnem sporu med Somalijo in Kenijo.
Etiopski zunanji minister pa je zavrnil somalski predlog in je izjavil, da skupina opazovalcev ne bi v ničemer prispevala k rešitvi spora. Poudaril Je: «Konferenca mora načelno poudariti načelo, da je treba meje spoštovati«.
lerja in je kot njegovega nasladni ka imenoval sedanjega predsednika stranke Josefa Klausa.
Gorbach je bil na oblasti od aprila 1961. Njegov naslednik Klaus ima 53 let in velja za voditelja »reformatorske« struje ljudske stranke, t. j. tiste struje, ki zagovarja odločnejše stališče v odnosih do socialistov, čeprav v koalicijski vladi
v Gorbachovi vladi, je zapustil to mesto lansko leto in je po nekaj mesecih prevzel predsedstvo ljudske stranke. Nova vlada bi morala, kot prejšnje vlade, biti koalicija ljudske stranke in socialistov. V poslanski zbornici ima ljudska stranka 81 poslancev, socialisti pa 76.
Kancler Gorbach bo jutri sporočil predsedniku republike ostavko svoje vlade, predsednik pa bo verjetno že jutri dal nalogo Klausu za sestavo nove vlade.
Kar se tiče socialističnih ministrov v vladi, ni vodstvo stranke še pooblastilo njihove ostavke. O tem bodo odločali jutri popoldne. Na vsak način poudarja socialistična stranka, da je še vedno veljaven ((delovni sporazum« z ljudsko stranko za vso zakonodajno dobo, vendar pa zahteva pripravo novega vladnega programa.
Letalski sporazum med Ciprom in SZ
NIKOZIJA, 24. — Giavni ravnatelj ciprskega zunanjega ministrstva je sporočil, da so se danes začela pogajanja s sovjetsko delegacijo o letalskem prometu med Ciprom in Sovjetsko zvezo. Pogajanja se bodo končala čez dva dni. Vendar pa bo že v petek pristalo v Nikoziji prvo štirimotorno sovjetsko letalo «Iljušin 18».
Ciprski minister za promet je izjavil, da bo letalski sporazum s Sovjetsko zvezo zelo koristen za gospodarstvo, trgovino in turizem Cipra. Ciprski minister za trgovino in industrijo pa se je zahvalil sovjetski vladi za popolno podporo ciprski stvari v teh težavnih trenutkih, ki jih preživlja Ciper.
V New Yorku je britanski delegat v OZN izjavil, da je stanje še
Klaus, ki je bil finančni minister | negativen.
vedno nespremenjeno. Tajnik OZN U Tant nadaljuje posvetovanja v upanju, da najde rešitev spora še pred jutrišnjo sejo Varnostnega sveta. U Tant se je danes razgovarjal tudi z irskim in švedskim predstavnikom o morebitnem sodelovanju njunih držav pri mednarodni sili, ki bi jo poslali na Ciper. Zdi se, da je bil odgovor
vorile pozitivno ne<katere socialistične države. Po novih potnih o-lajšavah se bodo lahko bodoči l-nozemski turisti, ki prihajajo v skupinah v Jugoslavijo z avtobusi i,n vlaki, v bodoče zadržali v Jugoslaviji 72 ur brez vizuma. Do sedaj je ta olajšava veljala samo za skupine, ki so prihajale z letali in ladjami. Zvezni komite za turizem je nadalje predložil pristojnim oblastem, da se poveča znesek, ki ga jugoslovanski turisti lahko nosijo s seboj v inozemstvo od 20 na 30 dolarjev za indivi-dualna, oziroma na 35 dolarjev za skupinska potovanja.
S podpisom protokola o gospodarskem sodelovanju, ki se nanaša na blagovno izmenjavo in sodelovanje na področju investicij, ske izgradnje, medsebojno plača-nje in tehničnega sodelovanja, so se končali danes v Beogradu iu-goslovansko-gvinejski gospodarski razgovori. V protokolu se ugotavlja uspešno in plodno medsebojno sodelovanje na področju investicijske izgradnje in možnost nadaljnjega sodelovanja na tem področju. Y protokolu se poudarjajo tudi uspešni rezultati medsebojnega tehničnega sodelovanja (šolanje gvinejskih študentov v Jugoslaviji in delo jugoslovanskih strokovnjakov v Gvineji) in da se bo ta praksa nadaljevala tudi v bodoče na podlagi posebnih dogovorov.
Gvinejska deiegacija je danes t obiskala zvezni odbor Socialist c-n ne zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, kjer je s člani odboja izmenjala informacije o politični im družbeni aktivnosti organizacij in o vprašanjih razvoja obeh držav.
Vodja gvinejske delegacije minister za gospodarski razvoj in član politbiroja demokratične stranke Gvineje Ismail Ture je pred odhodom delegacije izjavil novinarjem, da je predsednik Gvineje Seku Ture v pismu predsedniku Titu zagotovil svojo dobro voljo in pripravljenost, da po možnostih, ki jih ima na razpolago in tudi osebno prispeva k uspehu bodoče konference poglavarjev nevezanih držav. Ismail Ture je nadalje izjavil, da protokol o gospodarskem sodelovanju, med dru. gim, predvideva intenzivnejšo _ u-deležbo jugoslovanskih specializiranih podjetij v uresničenju prihodnjega sedemletnega gospodarskega načrta Gvineje in ustvarja pogoje za napredek blagovne izmenjave in utrditev tehničnega sodelovanja.
V Beogradu je bilo danes objavljeno tudi sporočilo o obisku misije dobre volje republike Niger, ki se je med štiridnevnim bivanjem v Beogradu razgovarja-la s predsednikom zveznega izvrš. nega sveta Petrom Stamboličem in jugoslovansko delegacijo pod vodstvom flana zveznega izvršnega sveta Jože Ingoliča. Kot rezultat razgovorov so bili podpisani sporazumi o trgovini in gospodarskem sodelovanju in sporazum o sodelovanju na področju prosvete, znanosti in kulture. V uradnih in drugih razgovorih, ugotavlja sporočilo. so prišli do izraza številni skupni pogledi na sodobna svetovna vprašanja. Obe državi bosta aktivno sodelovali v pripravah za konferenco OZN o trgovini in razvoju in o pripravah za bodočo razširjeno konferenco nevezanih držav. Misija republike Niger je povabila na obisk misijo dobre volje Jugoslavije, ki je z zadovoljstvom vabilo sprejela.
Vodja misije dobre volje Nigerije minister za kmetijstvo Ma-mudu Majdah je po podpisu dokumentov o sodelovanju z Jugoslavijo izjavil, da so. ti dokumenti začetek bodočega velikega sodelovanja med obema državama in prvi korak na poti vzpostavitve diplomatskih odnosov med Nigerijo in Jugoslavijo.
B. B.
LE SAiNT EMPiRE ROMAiN GERMANIQUE
SVEfO RIMSKO-NEMŠKO CESARSTVO
(Iz pariškega tednika *L'Express»)
Pogajanja o meji med SZ in Kitajsko
PARIZ, 24. — Predsednik kitajske vlade Cuenlaj je v intervjuju ameriškemu časnikarju Edgarju Snowu izjavil, da bo Kitajska v kratkem začela pogajanja s Sovjetsko zvezo za rešitev nerešenih obmejnih vprašanj.
V	zvezi z nedavnimi predlogi Hruščova za miroljubno reševanje obmejnih sporov piše revija »Komunist*, da so komunistične države vedno bratsko reševale svoja obmejna vprašanja, in navaja kot zgled Sovjetsko zvezo in Poljsko. Pri tem kritizira Kitajsko zaradi njenega ravnanja do Indije in poudarja, da je obnašanje Kitajske nevarno za sodelovanje med socialističnimi državami in državami, ki so nedavno postale neodvisne.
V	drugem članku poudarja ista revija, da bi sporazum, ki ga predlaga Hruščov, lahko podpisale številne države, ki ne pripadajo OZN. S tem omenja obe Nemčiji in obe Koreji.
Kar se tiče področja ob reki Amur in obmorskega področja. ki bi ga utegnila- Kitajska zahtevati, piše sovjetska revija »Zgodovinski problemi*, da so bile države, ki so v preteklosti zasedi« ta ozemlja, neodvisne od kitajskega cesarstva. Tudi če je to cesarstvo imelo kulturni vpliv na ta področja, se je tu čutil vpliv drugih kultur, kakor korejske, japonske in burmanske.
Revija takole zaključuje: »Naselitev Rusov v dolini reke Amur in v obmorski pokrajini je bila naravna in neizbežna posledica integracije Sibirije. Naselitev je bila v skladu s splošno tedenco zgodovinskega procesa in je bila hkrati v skladu z interesi avtohtonega prebivalstva. Prihod Rusov je namreč povzročil odločilne kvalitativne spremembe v razvoju produktivnih sil gospodarstva ia kulture tega področja.
Vztrajno tekmovanje za osvojitev vesolja
Američani sicer niso fotografirali Lune, zato pa imajo svojega Saturna. Po njihovem mnenju je to bolj pomembno, zakaj velika raketa simbolizira uspeh v tekmi, ki so jo leta 1958 dokaj nesrečno začeli.
To pa je šele začetek. Saturn I je prvi v seriji vesoljskih strojev, katerih najboljši predstavniki bodo lansirali satelite, ki bodo tehtali po 150 ton.
Ali bo to zadoščalo, da bodo poslali kozmonavte na Luno?
Tega ni mogoče z gotovostjo reči. Transport ljudi s satelitom, zlasti pa njihov povratek na Zemljo, zastavlja probleme vodenja, zaščite in kontrole v tako zamotani obliki, da pri sedanjem stanju tehnike na tem področju nt mogoče predvideti vseh podrobnosti takega potovanja.
Čemu potemtakem poskusi s Saturnom? Mar Američani ne tve-gajp, da se znajdejo v zagati? Mar se niso tudi Sovjeti po prvih bleščečih uspehih ustavili v vesoljskem tekmovanju prav zato, ker iščejo novih poti?
Dejansko pa tako prvi kakor drugi dajejo osvojitvi vesoljstva prednost pred vsem drugim. Takšna osvojitev je po besedah Se-dova ob njegovem zadnjem potovanju v Francijo »celo cilj mednarodne politike«. In prezident Johnson je pri utemeljevanju povečanja finančnih sredstev za raziskovanje vesolja izrekel pred kratkim zelo Iapidarno formulo: «Za potovanje na Luno ni voznega listka drugega razreda.#
Ce hočemo priti kmalu na Luno — in prišli bomo zatrdno — so sredstva v ta namen pri obeh straneh vendarle precej različna.
Američani, ki so bogati in imajo mogočno industrijo, so predvsem ljudje ki radi eksperimentirajo. 5 sklonjeno glavo se lote-
III lil t	Iti tlttl Hilli III llllltlttt II Hit MIH! lili lil
Notranjski Snežnik uradno razglašen za naravno znamenitost
Pred kratkim smo brali v Ljubljanskem »Delu«;
V zadnji številki Uradnega lista SKS št. 4/64) je izšla odredba o razglasitvi Notranjskega Snežnika za naravno znamenitost. S tem je bila uresničena nekaj let stara ideja o zavarovanju tega samosvojega območja, ki je že v prejšnjem stoletju vzbujalo zaradi bogate in specifične flore pozornost domačih .n tujih botanikov.
Vzroki, ki so zahtevali zavarovanje Notranjskega Snežnika, izvirajo predvsem iz povečane turistične in rekreativne funkcije, pogojene z zgraditvijo koče na Velikem Snežniku in z novim, vendar zarad. velike strmine ne preveč uspelim cestnim podaljškom do Bedla pod Malim Snežnikom. Naraščajoči obisk domačih in tujih planincev, zlasti pa motoriziranih turistov, bi namreč u-tegnil ogroziti za današnje pojme nenavadno bogato planinsko floro, ki je zaradi dolgoletne izoliranosti in drugih srečnih okoliščin ohranila še vso svojo prvobitno podobo.
Snežnik (Notranjski ga imenujemo zato, da se razlikuje od obeh soimenjakov v bližnji okolici) je naša najvišja izvenalpska gora z edinstvenim razgledom na Notranjsko, Istro, Kvarnerski zaliv in Gorski Kotar S svojimi 1796 m tudi daleč naokrog nima tekmeca. Ker sega vrh nad gornjo gozdno mejo, pokriva njegova pobočja gosto rušje, na posameznih mestih prekinjeno z manjšimi planinskimi tratami. V botaničnem pogledu je zanimiv po nekaterih redkih vrstah in po reliktih gla-cialne flore, ki nastopajo na istem rastišču, s termofiinimi ilirskimi in mediteranskimi elementi. Zato je bil glavni zavarovalni namen ohraniti celotno fioristično bogastvo. Tak ukrep v nobenem primeru ne more škodovati razvoju turizma in planinstva, pripomogel pa bo k estetski in kulturni vzgoji domačih in tujih obiskovalcev in jih navajal k pravilnemu vrednotenju naravnih znamenitosti naše dežele.
Zavarovano območje zajema vrhova in pobočja Velikega in Malega Snežnika nad zgornjo gozdno mejo in obsega približno 196 ha. Uradno ima status naravne znamenitosti, ker je zaščiteno po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti iz leta 1958, praktično pa predstavlja botanični rezervat velikega znanstvenega pomena z zavarovanim celotnim rastlinskim inventarjem. Na vseh glavnih dostopih bodo ustrezna opozorila seznanjala obiskovalce, da vstopajo na zavarovano ozemlje,
Pričakovati je, da bodo pristojni občinski organi in družbene organizacije v Ilirski Bistrici in Cerknici ter Gozdno gospodarit, vo Postojna, ki so pokazali veliko volje in razumevanja za uresničitev zaščitnega predloga in so bili tudi prvi pobudniki te zamisli, uspešno skrbeli za izvajanje varovalnih predpisov ob strokovni pomoči Zavoda za spomeniško var-Mvo SRS.
STANE PETERLIN
vajo svojih programov in le-te spreminjajo glede na okoliščine. To je bilo mogoče opaziti že od vsega začetka vesoljske dobe: ko so ob svojem Explorerju L ugotovili, da po vsej verjetnosti obstaja obroč z izžarevanjem, so v podzemlju univerze Iowa v petnajstih dnevih zmašili skupaj material, ki so ga namestili na nekem drugem satelitu.
Američanom očitajo nestalnost v njihovih načrtih. Dejansko se strokovnjak kar težko znajde, ko vidi, kako se ameriški vesoljski stroji nenehno spreminjajo, bodisi glede na strukturo ali glede na svoj smoter, kakor da se pri tem neznansko zabavajo. Takšna politika povzroča včasih vtis neskladnosti ali celo zmede. Vsekakor pa ima tudi svojo dobro stran, ki je namreč v tem. da Američani kljub nezadostnemu temeljnemu raziskovanju naglo napredujejo: konstruirajo pač, pri tem pa tudi ugotavljajo, kaj je narobe.
Pri Sovjetih bi si takšno razmetavanje sredstev težko zamislili. Prednost imajo pri njih namreč raziskave, računi, proučevanje «na tleh«. Število njihovih poskusov je minimalno. Vrh tega pa so njihovi poskusi skriyni, čeprav nemara bolj zavoljo temperamenta kot pa iz političnih razlogov.
To nam pojasnjuje, zakaj je značaj manifestacij, kot jih je o-paziti pri eni ali pa drugi strani v prizadevanju, da bi napravili veliki korak, dokaj različen.
V	Združenih državah .Amerike si privoščijo razkošje, da pošljejo na orbito 5 ton peska, zakaj sklenili so, da bodo vesoljski stroj z imenom Saturn I, ki ne bo več služil, desetkrat pognali v vesolje. Ali pa bo 'služil za to, da bodo konstruirali Saturna I-B, zatem pa zgradili še Saturna V, raketo, ki bo imela nič manj kot 3000 ton in ki ne bo dokončana pred letom 1967...
V	Rusiji pa so verjetno sklenili, da bodo vmesne etape med Vostokom in orbitno raketo, ki bo »kozmična postaja« strojev za polet na Luno, kar preskočili. Fotihem so z balističnimi poskusi na Pacifiku, s katerimi so začeli po Titovem poletu v vesolje, že pripravili osnovo velikanskih vesoljskih raket in jo že štirikrat preizkusili,
Seveda si tudi prizadevajo, da bi vesolje čimbolj spoznali in si pridobili visoko stopnjo tehnike v medplanetarni navigaciji. Tako so lansirali že 24 »Kozmosov«, S katerimi naj bi proučili najvišje plasti atmosfere, in so izpopolni-li tudi navigacijski sistem. Prav tako delajo tudi poskuse s tele-dirigiranimi raketami ter z «E-lektroni« proučujejo pasove radiacije.
Po poletih leta 1959, ki so Sovjetski zvezi omogočili, da ja na Luno poslala svoj grb in da jo je fotografirala od zadaj, pa so Rusi prepustili Američanom pro-učevanje Lune s pomočjo avtomatskih vesoljskih strojev, in sicer prostovoljno, kakor zatrjujejo.
Rakete sipa Ranger, zatrjujejo Sovjeti, n* rešujejo problema pristanka na Luni, ker se tam čisto preprosto razletijo. Pač pa so zanimivi v znanstvenem pogledu, ker bodo omogočili fotografiranje Lune. Toda sodobni tehniki, ki bodo odpotovslt z Zemlje, bodo imeli za spoznavanje Lune na razpolago druga, bolj u-činkovita sredstva.
Tako so na primer fiziki, ki delajo v Znanstvenem inštitutu Gorkega, zajeli hertzove valove, ki so prišli iz notranjosti Lune in pokazali, da je notranjost tega planeta vroča. V Serpuhovu, mestu v moskovski pokrajtni, pa že pet let »posiušajo« Luno na 8 mm traku. S pomočjo infražarkov so Luno tudi fotografirali in ugotovili, da »svetleče točke«, ki so jih opazovali nekateri astronomi, niso nič drugega kot fosforescirajoče gore S pomočjo radarja Luno sondirajo, Saronov in Ba-rabašov pa sta odkrila, da je njena zemlja porozna.
Vse kaže, da so se Rusi odrekli
tehniki »odskoka« na Luno, ki bi omogočil ,e nekaj minut koristnega dela in pri katerem bi naj. manjša napaka v materialu lahko bila usodna Pač pa se pripravljajo, da bi Luno osvojili s solidnimi sredstvi, in sicer tako, da bi na Luninih orbitah najprej namestili zanesljive vesoljske stroje.
Vendar pa se bodo morali odpraviti na pot z zemeljske orbi-te. Tako se je treba vrniti k temeljni operaciji: osvojitve vesolja se je treba lotiti z velikanske platforme, ki bo postavljena v orbito in omogočila polet na Luno. To je ogromna naloga, ki jo pripravljajo v tajnosti. Skrivnostne so tudi vse lastnosti take vesoljske ladje, njena tonaža in datum, ko se bo odpravila na pot...
(L*expresa)
Nemajhna senzacija je nastala, ko se je ugotovilo, da so v veliko afero a prekupčevanjem mamil zapleteni tudi nekateri diplomati. Na sliki je mehiški veleposlanik v Boliviji (levo), ki ga po aretaciji agent pelje na zvezno sodišče v New Yorku
Dvajset dni pozneje odprt predor pod Sv. Bernardom?
AOSTA, 24. — Čeprav še ni ni-kakega uradnega potrdila, vendar kaže, da predora pod Velikim Sv Bernardom ne bodo odprli it. marca, kot je bilo najavljeno, temveč kakih dvajset dni pozneje Uradna otvoritev je že bila do ločena za drugo polovico maja, ob navzočnosti državnih poglavarjev Italije in Švice. Za 18. marec pa je bila najavljeno, da bodo izvršeno delo pokazali predstavnikom tiska vsega sveta, obenem s televizijskim prenosom v evrovizi-ji. Naslednjega dne pa naj bi bila že dovoljena vožnja skozi predor.
Vzrok za odložitev otvoritve, če jo bo res treba odložiti, pa naj bi bil v majhni zakasnitvi končnih del na švicarski strani. Ni še namreč končana razsvetljava. Asfaltirati je še treba prostor pred predorom na švicarski strani in niso še končana zidarska dela za carinske urade; in še marsikatero delo je treba opraviti, pa se zdi, da je nemogoče, da bi bilo vse to opravljeno do 18. ali 19. marca.
Itnjujv
i/lvilnUbvv
m
*
blihn'tbti'1»
^ ijltibku ^
Beneška Biennala v resni nevarnosti?
BENETKE, 24. — Lahko se zgodi, da XXXII. mednarodne razstave likovne umetnosti, ki bi morala biti v Benektah od 20. junija do IS. oktobra, ne bo, če država ne bo dodelila avtonomni ustanovi «Beneška Biennala« prispevka, ki bi ga morala prispevati. To je danes povedal predsednik Biennale prof. Marcazzan na seji upravnega odbora ustanove. Dejal je, da je »kriza« Biennale v tem, da vladnih prispevkov m bilo od 1. julija 1962, in pa v postopnem naraščanjem stroškov, ki prizade-
PROCESI PROTI NACISTOM V FRANKFURTU, BRUNSWICKU IN LIMBURGU
Morilski stroj ne bi nikoli sam deloval če ne bi bilo pomoči desettisočev oseb»
Dr. Hans Hefelmann je imenoval Lutra in sv. Tomaža Mora, nato pa je prepustil cnajvišjemu sodniku» po smrti odločitev o tem, ali je grešil ali ne
H \ 4' IVU '% $ %,
FRANKFURT, 24. — proces proti esesovcem iz Auschwitza se je danes nadaljeval. Kot priča je na. stopil dunajski zdravnik dr. Otto Wolken, eden od preživelih, ki jih je nekaj čez 200. Pričal je proti 22 zločincem, ki so obtoženi. da so pomorili 2.5 do 4 mili-jone oseb.
»Ti-le — je dejal dr. Wolfc*n, ki je Zid, s prstom uperjenim proti obtožencem — so se obnašali kakor živali tz kamene dobe, živali, ki jim je zelo ugajala kri, potem ko so imele kdaj priložnost, da so jo okusile. Auschwitz — je dostavil dr. Wolken s tresočim »e glasom — je bil pravi pe-
kel. Najhujša stvar je bila atmosfera, ki se je vsak dan spreminjala. Odvisna je bila od razpoloženja poveljnika taborišča ali od muhavosti poveljnika straž. Ce je šlo z vojno slabo, smo to takoj opazili.«
«Jaz sem bil -z- je nadaljeval Wolken — zdravnik, interniran v Auschtvitzu. Moral sem sestavljati' dnevna, tedenska in mesečna poročila, v katerih je moralo biti zapisano, da so osebe, ki so pomrle zaradi lakote, umrle žara-di srčnih motenj; za tiste pa, ki »o bili ustreljeni, je moralo biti napisano, da so bili postreljeni, ker so jih zalotili pri poskusu po-
KKSpplifl
Devetnajstletna Maria G rasla QuartaroU se Je kot prvi ženski kapitan dolge plovbe vkrcala v Benetkah na motorno ladjo »Ausonla«
bega. Bili smo brez zdravil. Položaj je bil tako obupen, da je bilo bolnikom, ki so imeli manj kot 39 stopinj vročine, dovoljeno enkrat oblizniti tableto aspirina; tisti, ki so imeli več kot 39 stopinj, pa so smeli tableto oblizniti dvakrat«
«Auschwitz je bil pekel in pomočniki hudiča so bile podgane — je nadaljeval V/olken — ki so bile povsod. Te so ne samo kradle drobtine kruha jetnikom iz žepov, temveč so tudi žrle trupla in grizle bolnike in umirajoče. Potem so bile bolhe, na milijone in milijone. V barakah, kjer bi bilo prostora za 500 oseb, »o jih nagnetli po 1200, da so bile stisnjene kot sardine. Vode je bilo malo in vsi so bili lačni, Ce je tistim, ki so nam nosili hrano, v času deževja zdrsnilo v blatu in je malo tiste brozge pljusnilo iz kotla po tleh, se je celo krdelo jetnikov zagnalo tjakaj in s svojimi žlicami so pobirali #juho« z blatom vred in vse skuoaj so nosili v usta. Jaz sem bil zdravnik in včasih sem se zatekel k izsiljevanju, da sem dobil nekaj več hrane zase in za moje tovariše. Kljub temu pa sem tehtal 38 kg, ko sem prišel iz Auschsvitza. Lahko si mislite, kaj je šele bilo z drugimi.«
Wolken je izjavil, da je videl, ko so prihajali Eichmannovi vlaki, polni jetnikov. «Vse osebe so morale izstopiti z vlaka. Zenske, otroci iq bolniki ,so se morali u-na kjif’ sti
staviti,
d strani, druge pa so
"odvedli k esoSovskim zdravnikom, ki to odbrali zdrave. Ostale so
odvedli v pLnske celice.«
«.Jaz sem 2id — je dpstavil Wol-
llllimillllllllllllllllllNIIIIMNIMIItlNHnMMI«lMlllUIU«llllUIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMmilHHIHIIIftlllllllllllll|lllllllllllllllllUUIfl>HllfltlllimilllMlllMm*lllHflini«H»llll
Spet so dajali krompir zastonj
ALESSANDRIA, 24. - »Nudijo vam domači kmetovalci.« Tako so včeraj nagovarjale skupine deklet avtomobiliste, ki »o vozili po ce« stah pokrajine Alessandria, ter jim nudile vrečice, napolnjene s krompirjem ali s čebulo. Večina avtomobilistov je že brala čiso-plse in je takšen dar že pričakovala, medtem ko so drugi presenečeno gledali vrečico ter spraševali, kako in kaj. »Vzemite, gospod, dajemo zastonj. Naših proizvodov nam ni mogočo prodati, za« to jih kar darujemo.«
To akcijo so kmetovalci pripravili že zelo zgodaj. V organizacij« skem centru v Castelnuovo Seri« vla so zbrali 800 ali 700 stotov krompirja in čebule, dveh značilnih proizvodov tega področja, ki jih letos zaradi velikega uvoza In zaradi precej dobre letine proizvajalci ne morejo prodati. Tu so potem pripravili okrog 40 titoč vrečic po 1 kilogram dobre vage.
Tako so v nedeljo v pokrajini Alessandrie zastonj delili krompir In čebulo — oboje že lepo pripravljeno v plastičnih vrečicah — avtomobilistom, ki ao ae vozili mimo
Potem so morali to delo prekiniti, ker niso imeli več vrečic. Poljedelci pa so sklenili, da bodo ostali krompir darovali dobrodelnim ustanovam.
In tako so se odpeljale vrste avtomobilov, polnih blaga, ki je bilo namenjeno za razdeijevalna mesta, katerih je bilo kakih 20 na vseh važnih križiščih daleč naokrog. Druga kolona 30 avtomobilov z napisi o kritičnem položaju kmetovalcev je vozila po cestah ■n se ustavljala v posameznih krajih ter razdeljevala letake.
Na vsakem razdeljavalnem mestu so bili po trije »odgovorni«, katerim je pomagalo kakih deset mladih deklet in fantov. S tistim, ki so opravljali še druge službe, se lahko računa, da je bilo pri tej akciji zaposlenih kakih tisoč oseb.
Čeprav ni nikjer manjkalo oseb, ki so rade sprejele ta dar kmetovalcev, se je povsod vse izvedlo v mejah dostojnosti in vljudnosti. Avtomobilisti, ki so bili v mnogih primerih na nedeljskih izletih z družino, so tudi segli po denarju in hoteli plačati, toda darovalci ao vedno odgovarjali z: »Na, hvala, to je darilo.« Zlasti tuji turisti niso takoj razumeli, za kaj gre, in so še kar naprej ponujali svoj denar. Vendar ga dekleta niso hotela sprejeti.
tovarni zločinci pod ključem
BERGAMO, 24. — Roparska tolpa, ki je pred nedavnim napadla neko banko v Turinu (ter je pr; tem eden od roparjev močno ranil neko uradnico), ni bila nič manj izveden« kot tista tolpa, ki je pred leti postala znana z napadom na Ul. Osoppo v Milanu. Vsak pripadnik te tolpe je moral dokazati, preden je postal njen član, da je sposoben napraviti
kakršen koli zločin od tatvine do ropa, Ce pa je kak član tolpe padel v zapor, je tolpa dajala družini denarno pomoč. Vsa skupina je bila tesno povezana in hierarhično organizirana.
Dokazi o sposobnosti, ki so jih morali izvesti «kandidati» za sprejem v članstvo, so bili različni: kraja majhnega radijskega aparata, kraja avtomobila, tatvina v stanovanju in potem pravi »nastop« s krinko na očeh in brzostrelko v rokah. Pripadniki tolpe (sedaj Je deset aretiranih) so ljudje, ki izhajajo iz zelo skromnih vrst — n. pr. 38-letni Giuseppe Magnoni, ki pobira stare cunje, železo in kosti in katerega žena z dvema majhnima otrokoma stanuje v slabem stanovanju — ali pa je njihov standard dovolj zadovoljiv, kot n. pr. pri Lucianu Gorla, ki se kot trgovski predstavnik neke trgovine s pohištvom iz Milana vozi okrog z avtomobilom ter ima lepo opremljeno stanovanje * televizijo. Njegova mati pa ima trgovino z, živili. Obenem je Gofla predsednik krajevne sekcije krvodajalcev.
Nenavadna priča za razmere na Siciliji
PALERMO, 24.	— Nemajhno
senzacijo so povzročile izpovedi priče Serafine Battaglia na procesu zaradi petih ubojev. Znano je, da je na Siciliji od prič težko kaj določnega izvedeti, ker je vse povezano z mafijo; priče mnogo ne govorijo, ker se boje, ali pa zaradi tega, ker hočejo obtožence ščititi. Izjave in obtožbe Serafine Battaglia bo treba sicer še točneje preveriti, vendar pravijo, da tako odkritih obtožb na sodišču ni bilo slišati že leta in leta na Siciliji. Jutri bo Battaglia soočena še z drugimi obtoženci in pričakujejo se še druge izpovedi,
ken — vendar hočem podčrtati, da Auschwi.tz ni bil samo židovska zadeva. Čeprav je bilo v tem taborišču v primeri z drugimi jetniki več Zidov, so bile tam osebe vseh veroizpovedi in vseh narodov. Z vsemi so ravnali brutalno. Jaz ne maram maščevanja in ne gojim sovraštva. Qd tedaj je minilo dvajset let in meni je u-»pelo preživeti tisto grozo.«
«Ta morilski stroj — je zaklju-čil Wolken — ne bi nikoli sam deloval brez pomoči desettisočev oseb. V tem je krivda obtoženih, čeprav se v individualnih primerih ne more dokazati, da so osebno ubijali.«
Med pričanjem dr. Wolkena je enemu izmed sodnikov postalo slabo in predsednik je za nekaj časa razpravo prekinil, da si je sodnik spet opomogel.
BRUNSWICK, 24. — V Bruns-wicku se je danes nadaljeval proces proti nekaterim esesovcem, ki so obtoženi, da so med zadnjo vojno pobil 5200 ruskih Zidov v Pinsku.
Priča Johann Stahl, bivši pripadnik SS in tajne službe, je izjavil, da je bil »globoko pretresen«, ko je videl, kako so streljali Žide in jih potem zmetali v skupne jame. Rekel je, da ne ve natančno, koliko je bilo žrtev. Potem je še dejal, da je videl generala SS Erichs von Dembach-Zelewskega, ki je prispel z letalom v Pinsk, ko pomor še ni bil končan. Pretekli petek je ta general, k! je sedaj, v dpsmrtni ječi, izjavil, da je izvedel za pomor šele potem, ko je bil že končan, in sicer je zanj izvedel po radijski oddaji sovjetske vojske. Eden. izmed obtožencev, bivši polkovnik Franz Magill, je prj tej priložnosti obtožil von Dembach-Zeletvikega, da laže. Po današnjem pričevanju Stahla se zdi,'da je res general osebno, dal ukaz Magillu.
Bivli častnik SS Helmut Beer Je danes izjavil, da je kot častnik za zveze prejel ukaz za pokol. U-kaz je prišel od šefa SS Heinri-cha Himmlerja in je določal, da ja treba »vse Žide postreliti, ženske in otroke pa zapeljati v močvirja«. B?er je dostavil, da ne ve, koliko Židov je bilo pomorjenih, da pa je moral pri Izvrševanju svoje službe po radiu oddajati »poročila o uspehu operacije«, to se pravi, poročati, da se pokol »v redu« nadaljuje.
LIMBURG, 24. — Dr. Hans Hefelmann, bivši funkcionar Hitlerjevega kanclerstva, ki je obtožen, da Je sodeloval pri umoru 73.000 duševno ali telesno bolnih oseb, je danes pred sodiščem v Lim-burgu izjavil, da ga samo bog lahko sodi. »Vedel bom — je de-
va tudi prireditve, ki jih organizira ustanova. Upravni svet je soglasno priznal, da •je absolutno nemogoče v sedanjem stanju nadaljevati po pravilih določeno dejavnost ustanove, ko v tem trenutku ni nikakega jamstva, da bodo potrebna sredstva dodeljeni». Kot je znano, se je že 40 tujih držav obvezalo, da bodo uradno sodelovale na razstavi. Prav tako je pristala na sodelovanje večina italijanskih in tujih muzejev ter povabljenih umetnikov. Zupan in predsednik pokrajine sta se obvezala, da bosta predlagala odločujočim organom lokalnih u-stanov, naj pomagajo vsaj za najbolj nujne finančne potrebe Biennale. Morebitna pomoč lokalnih ustanov po bi imela povsem izreden in začasen značaj, da bi se zagotovila dejavnost za tekoče leto.
Prispel je v Milan
zbor sovjetske armade
MILAN, 24. — Danes je iz Turina prispel sovjetski ansambel plesov ter zbor sovjetske armade. Gostje so se pripeljali po avtocesti s pulmani. Prva predstava bo jutn zvečer, nato pa bodo ponovitve do 4. marca. Jutri dopoldne bo polkovnik Aleksandrov, ki vodi ves ansambel, sprejet pri županu. Z njim bo sprejeta še skupina, ki bo predstavljala posamezne nastopajoče skupine.
* * *
FIRENCE, 24. -• Stalno gledališče v Firencah je danes — po izrednt predstavi, ki je včeraj v Pistoji sledila podelitvi nagrade — uprizorilo delo »Siegfried v Stalingradu» Luigija Cando-nija, ki je dobilo nagrado Val.e-corsi 1964. Sodelujejo Valentina Fortunato, Corrado Pani, Carlo D’Angelo in Sergio Fantom. Režiral je Giuseppe De Martino, sceno pa je napravil Leone Trentini.
Potresi
TARANTO, 24. — Preteklo noč malo pred polnočjo so v tukajšnjem observatoriju zabeležili potresni sunek z epicentrom približno 1000 km proti zahodu.
LISBONA, 24. — Nekaj kratkih potresnih sunkov je bilo včeraj čutiti po vsem Azorskem otočju. Najbolj močni sunki so bili na Terceiri, Horti in Picu. Danes je na Terceiro prispelo nadaljnjih 1.087 beguncev z otoka Sv. Jurija.
ATENE, 24. — Močan potresni sunek so čutili v Atenah kmalu po polnoči. Epicenter je bil v Ev-bejskem zalivu. Škode in žrtev ni bilo.
Nacist Rudolf Stangl, ki je bil namestnik poveljnika v uničevalnem taborišču Toeblinka in za katerega Je ravnatelj dunajskega centra za preiskavo protižidovskih zločinov ing. VVienscnthal ugotovil, da sedaj svobodno živi v Damasku
jal Hefelmann — če sem grešit, ko bom po svoji smrti stal pred najvišjim sodnikom«.
Hefelmann je izjavil, da »je imel odločujoči delež v hitlerjevskem programu evtanazije tudi izven svojega prepričanja«. Vsekakor pa je zavrnil obtožbe ter je citiral imena ug>dnih zgodovinskih osebnosti, ki so vplivale na njegovo mišljenje in so ga dovedle do tega, da je zagovarjal evtanazijo. Med temi osebnostmi je Hefelmann navedel Martina Lutra in Thomasa Mora. »Katoliška cerkev — je dejal obtoženec — je Thomasa Mora proglasila za svetnika, čeprav je bil naklonjen evtanaziji. To dokazuje, da lahko tudi katoliška carkev zavzame po-zitivno stališče glede evtanazije«.
Hefelmann je še dostavil, da je bil tudi ameriški Nobelov nagrajenec Alexis Carrel naklonjen evtanaziji ter Je predlagal uporabo plina.
Nato je obtoženec zanikal, da bi ga vodilo materialistično mil-ljenje pri njegovem stališču do evtanazije, ter je zatrdil, da »tega problema ne bo mogoče nikoli popolnoma rešiti na zemlji«.
Nacssens bo delal v miru na Škotskem
LONDON, 24. — Gaston Naes-sens, francoski biolog samouk, ki zatrjuje, da je uspel sestaviti serum proti levkemiji, je v Londonu izjavil, preden je odpotoval spet v Pariz, da se konec tedna vrne v Veliko Britanijo, da izdela teorije, na katere se oslanja njegov serum. Potem bo prepustil angleškim specialistom, da preiščejo rezultate njegovega dela. Daniel Da-vie, škotski poslovni človek, ki je dal svojo podporo Naessensu, je izjavil: «Konec tedna bo šel Naes-sens na Škotsko, da bo lahko v popolnem miru izde.al svoje teorije. Vse količine seruma je francoska vlada zaplenila m Naessensu je treba dva ali tri mesece, preden bo imel spet zadostne količine seruma, da bo lahko delal »
PIACENZA, 24. - Na občini v Piacenzi so v nedeljo izročili gen. Ciglieriju zlato medaljo v znak priznanja za njegovo delo in za delo njegovih vojakov ob nesreči v Vajontu.
PARIZ, 24. — Dnevnik »Com-bat« piše, da je Francija izvršila v petek v Ain Ekkeru v alžirski Sahari podzemeljsko jedrsko eksplozijo. Francoske in alžirske oblasti pa odklanjajo sleherni komentar o tem.
Te itlri brhke smučarke * učiteljem v sredi so štiri avstrijske nune, ki se Jim zdi, da ne bi bilo napak, če bi se privadile tudi tega zimskega športa
IDEJ IMAJO V RIMU VELIKO, TODA REDKE SE URESNIČIJO
Poštna služba posluje kot v dobi po stil j ono y
Vzrokov je veliko: malo osebja, še manj denarja, pretesni prostori in veliko več poštnih pošiljk ■ Pri vsem tolikšnem poslovanju je pošta v delicitu * Načrti za izboljšanje so, toda kje najti sredstva?
Da je Rim 'poln idej in ini-ciativ, ni nikakega dvoma. Te kar vrejo na dan. Bolj pomanjkljivo pa je izvajanje idej in iniciativ. Včasih ostanejo tele kot izražena misel, včasih dobijo že obliko načrta, ki pa se ne izvaja, včasih pa dobe celo konkretno Vsebino sklepa, vendar ne pridajo do popolne realizacije. Vzrokov za to je več. Ne med zadnjici je tudi ta, da je država iz neštetih razlogov in družbenih protislovij preveč siromašna, da bi Ptegla ideje izpeljati. V Rimu 80 npr. sklenili, da bo država Porabila 1500 milijard lir za ob-n°vo železnic. K temu so jo pribijte katastrofe, do katerih je Prišlo zaradi izrabljenih naprav. V Rimu so sklenili, da bodo v de-£etih letih zgradili 58 tisoč učil-n’c. kar naj bi stalo 2000 milijard lir ter da bodo nadaljnjih milijard dali za gradnje v 2vezi z modernizacijo vseučilišč. Gradnja avtomobilskih cest 'ni o-stala le v ideji, pač pa se je začela izvaja;i toda pod pritiskom Prometa, Ki je npr, samo v lan-skem letu terjal 9000 mrtvih. Gomori se in sklepa tudi o obnovi bolnišnic, kjer smo ostali daleč 2a ostalim svetom, saj je npr. Italija glede smrti novorojenčkov ln otrok do petega leta na zad-ojem mestu v Evropi.
2e ti vsekakor nujni izdatki so *° ikšni, da odgovorne kroge v •"■mu upravičeno skrbijo. Na Vrsti pa so še nešteta druga dela, velike javne ustanove in s užbe, ki šepajo, ki za ostalim razvojem zpostajajo in postajajo o“*o zavora ki ta razvoj duši. ",ed temi je npr. tudi poštna 8užba in siužba za telekomunikacije. V Bszlu npr. moremo na Postaji videti napis, ki pravi: *^e sprejemamo pritožb za telefonske zamude z Italijo«. Temu bapisu je nekdo rekel, da je simboličen. Kaj pa ostale telekomunikacije, zakaj poštna služba ne deluje? Revija «Quattrosoldi» je T lanskem juniju napravila šir-so anketo .n dokazala pomanjklji-v°sti, gredo tako daleč, da Posluje danes pošta počasneje kot *edaj, ko so pošto vozili s pošt-n>mi kočijami. Revija je zbrala nekaj konkretnih primerov: Iz Ri-1,1 a do Modene je nekoč potrebovalo pismo 72 ur, in to kljub temu, da -€ pošta morala tedaj Preko meja raznih vojvodin, ki l!h danes ni več. In danes potrebuje pošta iz Barija v Cam-Pobasso 74 ur. Leta 1856 je pismo Iz Genove v Chambery potrebo-valo 4s ur danes jih potrebuje ‘6 iz Arezza v Riolo Terme.
, Raznašanje časopisov po pošti »nacionalni škandal* — ugotavljajo Od 21 izvodov nekega basopisa, ki jih je omenjena re-Vlia razposlala po pošti, se je PJt izvodov izgubilo, mnogi izvo-p Pa »o prišli z zeliko zamudo.
et dni go potrebovali iz Neaplja v Potenzo, torej na razdalji 175 'lometrov in kar 13 dni iz Bol-8ane v Arezzo, torej na razdaljo ^0 km Kaj šele bi bilo, če hi Se tudi uradni akti, državna pts-dta razpošiljala po «normalni» Poštni poti, kot se to dogaja mar-'kje pti. 1Vetu. Cernu en izvod Pariškega časopisa «Le Monde« Prihaja naročnikom v Rim s šti-ridnevno zamudo, medtem ko ga Paročniki v New Yorku dobe že enem dnevu?
A' R..
se sprašuje ki je delal to anketo.
Rimu,
v Ul. Semlnario. kjer
kar zatrpajo prostore, tako da u-radniki in nameščenci svojega dela v njih ne morejo opraviti. Kako težki so problemi glede obnove poštnih uradov je značilen primer 25. poštnega urada v Genovi. Uprava tega poštnega urada je imela pogodbo z nekim zasebnikom Pogodba je predvidevala najemnino 480.000 lir na leto. Sedaj pa je pogodba zapadla in lastnik prostorov zahteva obnovo pogodbe toda z najemnino v znesku 4.200.000 lir na leto. Ta primer — čeprav drastičen — nakazuje s kakšnimi težavami se poštna uprava bori za prostore.
Rimski krogi navajajo tudi druge težave, kot npr. neuspeh v avtomatizaciji. Navajajo npr. primere neuspeha z avtomati za prodajo znamk in poštnih položnic ter drugih formularjev. Poleg tega- pravijo, da je nemogoče določena poštna dela opravljati s stroji, pa čeprav najbolj popolnimi, kajti noben elektronski stroj ne bo mogel npr, v Rimu razbirati različne pisave naslovov na pismih in drugih poštnih
pošiljkah, namenjenih naslovljencem v 22.000 ulicah Rima. Tu noben stroj ne more zamenjati človeka.
Nadaljnji problem je problem ki je z gornjim tesno povezan Gre za problem personala. V Ita liji je 15C.C00 poštnih nameščen cev, tako da pride po 1,4 name ščenca na tisoč prebivalcev. V Zahodni Nemčiji pride na tisoč prebivalcev 3,2.
Pri vsem tolikšnem prometu pa so pošte v deficitu, ki znaša okoli 35 milijard lir na leto. Poštna direkcija v Rimu si je že izdelala načrt za izredne stroške v prihodnjih desetih letih. Načrti pa bi terjali 250 milijard lir izrednih stroškov^ to se pravi po 25 milijard lir na leto, ki bi se prišteli sedanjim 35 milijardam deficita, skupno torej 70 milijard lir za to, da bi ne šli še.vedpo po polževo, kaj šele, da bi se zares posodobili, <za kar bi potrebovali še veliko več.
Vprašanje posodobljenja bo torej še ostalo.
ANATOMIJA TRENUTNO TAKO VROČEGA OTOKA
Narodnostni odnos med Grki in Turki
Rimski zgodovinar Plinij meni da je po imenu Cipra dobil svoje ime tudi baker, ki se latinsko imenuje — cuprum. Na tem' otoku ga je namreč zelo vehkci. Otok je bil naseljen že 3,700 let pred našim štetjem. Ni še. ugotovljeno, kdo šo bili njegovi prvi prebivalci, gotovo pa je, da so prvi znani prebivalci Cipra bili Grki. ki so se na njem naselili' že 1350 let pred našim štetjem. Ko so C-rki prišli na Ciper, so prinesli s sabo tudi mikenskp kulturo. Niso pa ostali tu sam' V 9. stoletju pred našim štetjem zasledimo na Cipru tudi feničanske naselbine. To pa je bil le začetek.
Položaj Cipra, njegovo rudno ter gozdno bogastvo so vplivali na njegovo življenje, predvsem na njegovi; trgovino s sosedi. Vše to pa je žvabljalo sem tudi druge narode in razne osvajalce, kot npr. Egipčane. Asirce, Bizantince, pozneje frankovske fevdalne vladarje, beneško republiko in tudi Turke, ki so se v starem in srednjem veku pogosto tu zadrževali. Pri vsem tem pa so bili Grki vedno v večini.
Turška nadoblast je na Cipru vladala od 1571. do 1878. in zapustila za seboj vidne sledove,, predvsem v narodnostni strukturi otoka. Sulejman II., ki je «vzel» Ciper Benetkam, je naselil sem 30.000 Turkov, ki jim je razdelil posestva, ki so bila do tedaj last Benečanov. Ker so to bila najboljša polja, se ana-'dotsklm Turkom ni slabo godilo. To še tem bolj. ker sq Turki zavzeli tudi upravna mesta, ki so jih prej imeli Benečani. Odtod izvira sedanji turški del ciprskih prebivalcev, ki pa so
kljub temu svojemu privilegiranemu položaju ostali vedno v manjšini, celo zelo šibki manjšini. Ta manjšina se je po letu 1878, ko so otok zavzeli Angleži, še bolj skrčila, ker se je veliko Turkov izselilo.
O dobi med angleško zasedbo otoka m njenim čeprav nepopolnim umikom leta 1960 ne bomo govorili, Ker se glede nacionalne strukture ni veiiko spremenilo. Stanje leta 1863 je bilo sledeče: Grkov je bilo 77, Turkov je bilo 18, ostalih narodnosti pa 5 odst. Ciper šteje v celoti 6o0 tisoč prebivalcev. Prebivalstvo mest je sedaj sestavljeno takole: 72 odst. so Grki, 23 odst. Turki, prebivalstvo podeželja pa je se--stavljeno iz 83 odst. Grkov in komaj 16 odst. Turkov. Toda le 16 odst. Turkov ima kar 38 odst. obdelovalnih površin in to še najboljših.
V mestih žive Grki in Turki v nekakšnih grških in turških četrtih, na podeželju pa imamo turške in grške vasi. Toda vse te vssi so razmetane po otoku tako. da se ne da čez otok začrtati neka vsaj približna etnična črta.
Kot vemo, zahtevajo Turki enostavno razdelitev otoka na dvoje, bolje na pol in to tako, da bi oni dobili del severno od 35. vzporednika. S tem bi dobili vse rudnike bakra z letno proizvodnjo 33.C00 ton, kar je več kot znaša evropska proizvodnja bakra brez SZ in Jugoslavije. Ce bi to obveljalo, bi 'Turki pustili Grkom pretežno večino Tur-, kov, ki žive prav v južnem delu otoka.
Med turškim in grškim prerekanjem pa so Angleži spet ' tu.
M fr ‘tli l)l..!l|l
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miiii iiiiiiiii n lin iiii ||||||||||||||,||| ||M |l|||,|||l,(ti iiiiHiiiiiiiiiiiiiiruiiiiiiiiii^iTiiniiiiiiii uit in rii tiiiiiiiiiiiiiiiiiin it in iiiiiu*Miiiiiiiiiiiiiiiiiin ii ii lili II iiiiiii Ul! ii tiiiiiiiuiii n iiiii


VEDNO VEČJA SKRB ZA TURIZEM
sedež ministrstva za pošto in e komunikacije funkcionarji pritavajo, da s poštno službo ne-1 ni prav Hkrati pa pravijo, a, da je nemogoče metati kriv-“ Ra samo pošto, ker je nemo-0ce. da bi bilo drugače, kaj-Pošta je v deficitu, velikem eficitu in ni sredstev niti za ajetje večjega števila nameščen-°v> niti za to, da bi se poštni r*di povečali na zadovoljiv obit' VSai ,ol'ko. kolikor nujno po-e“ujejo piostora. V Rimu trdi-
It M-*3 n,°tranIa migracija v aijj prjvet)]a ,j0 razvoja veli-
bn mest' k' ‘erjajo ustrezno večanje poštne službe. Z dru-sp ,strani r zatrjujejo v Rimu Je v zadnjih petdesetih letih večal poštni promet ne samo račun »klasične« pošte, torej ^aemskih pošiljic, pač pa tudi v ugein smislu. Danes predstav-jj3.,70 °dst. vseh «pisemskih po-” dobava časopisov, reklam-^Sa tiska in podobnega, tako j 1® letni ol.seg paketov, pisem , °*talih pošiljk — pet milijard
hat°,0£,>>: Pri tem treba rfiiu' j * 8e * 8 do 7-odstotnim pove-
je Sr* promet* n« leto. K temu p o«* k® do<*ati *e tekoče račune, v... Položnice, izplačevanje po-kojnin. brzojavke itd.
v tem 1* logično »» pravijo grl lmU ~ da prid* do »ozkih *• Prvo «ozku grlo« so pošt-13noU„radi' v Milji je v celoti' Drpt* PoMnih uradov, ki so' v ežni večini tako tesni, da ne “rejo ustrezati redni elužbi. Tvida v.Primeru če se nekje sklene, ur * treba neustrezen poštni ad zamenjati z novim, ki pa ,, ra 0F,tati v istem predelu me-.
• Poštne upravi trči ng ne-zan°SUjive teiave. so pove-2 izrednimi cenami grad-.	.*!! novih prostorov. Poštni
v°Jt in druge pošiljke včasih
Kaj je in kaj dela astaaova ENIT s svojimi predstavništvi v tujini
Danes so že vse države spoznale velik pomen turizma in vlagajo za njegov razvoj ogromna sredstva, ki pa se seveda obrestujejo
Nikoli se o turizmu ni toliko govorilo kot v zadnjih časih. In vsaka priložnost pride zelo prav, da se spet omenja ta argument, ki je že pred časom postal temeljni faktor državnega gospodarstva, O turizmu se govori vsepovsod; in še nikoli, ponavljam, ■ nikmo imbli toliko »razsvetljevalcev« te zapletene snovi, ki šele sedaj začenja dobivati svoj pravi obraz in ki šele sedaj na-leteva na razumevanje.
Kaj pa je pravzaprav turizem’
Socialno-gospodarski pojav na naravni razvojni poti človeka, ki je danes bolj kot kdaj koli usmerjen v iskanje korenitih sprememb in novih pridobitev. Ne mislimo, da smo S temi besedami povedali kaj novega ali kaj odkrili. Hoteli pa smo poudariti ta poseben moment v življenju človeka, da s tem eod-črtamo njegovo absolutno važnost, velik pomen, ki zajema in izpopolnjuje še druga področja družbene delavnosti.-
Nekaj predstave o tem. kakšno važnost ima turizem, si lahko ustvarimo, če gremo nekoliko čez meje in od blizu opazujemo intenzivno delovanje, ki so ga na tem posebnem področ u razvili v zelo mnogih evropskih in izvenevropskih državah, kjer se je turizem razvil v pravo državno industrijo. V Franciji, Angliji, Belgiji, Grčiji, Jugoslaviji — , da navedemo samo nekaj imen — namreč obstajajo zelo trdni in učinkoviti organizmi za razvoj in porast te industrije.
Seveda pa tudi Italija ne drži rok križem. Dokaz za to je ENIT. zelo dejavna organizacija, čeprav njene važnosti mnogi še danes ne poznajo ali pa sploh ne vedo, da obstaja.
Zgodovina tega organizma sega še v dobo okrog tridesetih let. ko je naraščanje tujega turizma v Italiji ustvarilo prve nujne probleme. V začetku je bilo- treba maksimalno razviti tokove tujega turizma, tedaj predvsem nemškega, pri čemer je bilo treba podrobnih priprav v notranjosti. Razen tega se je postavljalo vprašanje ustvarjanja turistične zavesti in sprejemljivosti, ki naj bi bila na višini razpoložljive hospitalitete in ki naj^ bi tujega turista pridobila, istočasno pa s primernimi sredstvi v tujini navduševala za naravne in umetniške lepote dežele. Treba je b.ilo torej ustvariti specializiran organizem, ki Tiaj bi se izven države dostojno predstavljal- predstavništva tega organizma naj bi bile nekakšne «arm basade« našega sonca, hribov.
morja, neba, vsega naravnega in umetniškega bogastva.
V ta namen je bil ustanovljen ENIT (Ente Nazionale Industrie Turistiche), ki se sedaj imenuje Ente Nazionale Italiano per il Turismo. Njegovi uradi na tistih obmejnih pod roč j ih,, kjer je bilo največ prometa, so imeli nalogo, da tujemu turistu nudijo vsako zaželeno informacijo. Toda če je to lahko zadostovalo pred tridesetimi leti, se je izkazalo popolnoma nezadostno v dobi po vojni, spričo razvoja, ki ga je zavzel moderni turizem. Ustvariti je bilo treba nove urade, širše programe, ki naj bi bili bolj v skladu s pravim namenom ustanove; razširiti je bilo treba vplivno področje propagande v inozemstvu. Tako je ENIT na novo vstal z modernejšimi načeli in z bolj razvito organizacijo, ki se je lahko lotila in tudi Izvedla
ogromno delo, ki ga je zahtevala široka obnovitev turizma. Ustanovljene so bile številne delegacije v inozemstvu; razen tega se je pričelo široko objavljanje turističnih vesti po radiu in televiziji posameznih držav in pa periodično obnavljanje propagandnih izložb; vse te delegacije so prejele zelo elegantne ilustracije umetniških spomenikov in pokrajin ter širok izbor drugih zanimivih publikacij v raznih jezikih, Izdelani so bili kratko-metražni črnobeli in barvni filmi, porazdeljeni v posamezne skupine glede na turistične teme. ki so se vedno bolj razvijale.
Med novejšimi takimi filmi so: «Un sogno e una citta«, ki kaže Benetke; «Azzurro e verdeii, v katerem s svojo sugestivnostjo privabljata Tigullo in Sardinija; »Confidenzialmente Roma«, v ka-
Izložbeno okno predstavništva ENIT v Barceloni
.....................................................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ni no-
benih možnosti za poslovne novo-sti Preizkusite zvestobo nekega
prijatelja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne dovolite, da bi pri delu kdo vplival na vas. Vaše Čustveno razmaje se bo normalno razvtjalo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Poživite neko področje dela ki ste ga doslej zanemarjali. Skušajte obnoviti nekd staro poznanstvo.
RAK (od 22.8. do 22.7.) Pomagajte danes prijatelju, ki ga boste jutri potrebovali. Ne pričakujte hvaležnosti od nekoga, ki tega ni zmožen.
LEV (od 23.7. do 22fs) Nobenih
težkoč ne bo, če se boste držali
vsakodnevnega dela. Ne verujte osebam, ki pozivajo na preplah.
DEVICA (od 23.8. 22.9.) Izmenjajte mnenja s svojim tekmecem. Glede svoje čustvene zadeve se boste morali z nekom trdo spoprijeti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ustrezno popravljen star načrt, vam bo omogočil uspeh. Postavite se po robu malodušnosti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skušajte kar se da naglo odpraviti neko vsiljivo osebo. Roman-
tičen večer.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Povsem ste pripravljeni na tehnična in vsa ostala ročna dela. Čaka vas veliko moralno zadoščenje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odpovejte se dolgotrajnim poga janjem, ki so brez pomena. Posvetite večer svojim dragim.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neki sorodnik vam bo dal koristen delovni nasvet. Z dobro voljo vam bo uspelo rešiti spor z drago osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preden se lotite nekega posla, razčistite svoje ideje. Kljub neprijetnemu srečanju, bo vaše razpoloženje odlično.
terem tuj deček osvaja Rim; «In pieno sole«, pesniški prikaz obale pri Amalfiju. Vse te štiri krat-kometražne filme je zrežiral Lu-ciano Emmer. Proizvodnji, določena za.finančno leto 196JJ.64, im£ v načrtu še izdelave” Xr.atkqbie-‘ tražnih filmov: »Sestriere e Val-le d’Aosta invčrjifili#, "»Dolomiti" invernali«, »Viaggio in Italia« in »Italia oggi«.
Delegacijam ENIT v inozemstvu je nadalje poverjena naloga, da opravljajo skrbno informacijsko službo za občinstvo, da nudijo podrobne informacije glede cen, železniških voznih redov, prevoznih sredstev z otoki,, umetniških, folklornih in vsakovrstnih drugih prireditev.- Pa še neko in nikakor nepomembno,-temveč zelo važno ■ nalogo imajo ti uradi, da namreč nudijci Jeh-nično pomoč iri kar najve<*je so-' delovanje vsem turističnim operaterjem, ki odhajajo v jtujino zaradi propagandnega dela V ko,-rist svojih krajev. ■
Delegacije ENIT v tujini predstavljajo eno izmed najbolj resnih in najbolj učinkovitih ustanov vse naše državne turistične strukture. Seveda pa se od teh uradov ne sme samo zahtevati, temveč je potrebno in celo nujna tudi «dajati», to se pravi v lastnem interesu nuditi vse mož- -no in stalno sodelovanje. To je po našem mnenju zglo važno za konkreten razvoj turistične dejavnosti.
Največjo postavko stroškov za ENIT predstavlja vzdrževanje in delovanje teh delegacij ter obmejnih uradov; vsega skupaj je 52 predstavništev, od katerih jih je že mnogo sposobnih učinkovitega dela, nekatera druga postajajo vedno bolj močna, nekatera pa so še v razvojni fazi.
Da podčrtamo važnost teh propagandnih uradov v inozemstvu, je dovolj, če opazujemo, kakšna sredstva dajejo podobnim organizmom druge države, kjer turizem še ni tako razvit kot v Italiji. Avstrija n.pr. razpolaga s 17 uradi za turistično reprezentanco v inozemstvu in s 35 dopisniki; Belgija daje v isti namen pol milijarde lir; milijardo in 200 tisoč lir za 39 uradov po vseh kontinentih daje Francija; Nemška zvezna republika razpolaga s 16 propagandnimi uradi v inozemstvu; Anglija porabi v take namene okrog 2,5 milijarde in od tega investira 400 milijonov samo v ZDA; Grčija je določila samo za oglašanie v francoskem tisku vsoto, ki je približno desetkrat večja kot naša; Portugalska razpolaga z zelo u-činkovitimi «centri» v inozem-stu; Španija porabi skoraj 700 milijonov lir samo za oglaševanje v tisku, za filme in brošure.
Kar zadeva naš ENI, je treba vedeti, da razpolaga za svojih 52 predstavništev s 790 milijoni, kar je pač skoraj smešno število, če se pomisli na velikanske stroške, ki jih vzdrževanje in delovanje takih predstavništev zahteva.
Menimo, da smo s tem kratkim prikazom podali vsaj približno sliko dela, ki ga ENIT opravlja že leta v korist našega turizma, in sicer resnega konkretnega in koristnega dela, ki pa še ni primerno poznano in ovrednoteno po vsej njegovi dejanski važnosti.
PAOLO DE DOMENICO
Prešernova proslava v slikah
Na nedeljski Prešernovi proslavi v dvorani na stadionu »Prvi maj» so nastopili: Dramska skupina tržaškega dijaškega doma, ki je pod vodstvom S. Starešiniča naštudirala Mileta Klopčiča enodejanko «Mati»
Molki zbor borštanskega p. d. »Slovenec* je nastopil pod vodstvom Ignacija Ote
Mešani žbpr p. d. »Briški grič* iz števerjana je nastopil pod vodstvom svojega dirigenta Dorija Klavčič*
Nastopil je tudi trio iz Števerjana s pevko Marijo Koren
Radio Trst A
Zaradi stavke odpade ves do--pdldanski spored, razen poročil in vremenske napovedi ob 11.30.
12.15	Pomenek s poslušalkami;
12.30	Iz tedenskih glasbenih spbredov; 13.30 Glasba po željah; 17100 Klavirski duo Russo-Snfred;
17.20	Glasbeni kaleidoskop; 16,00 Italijanščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobna Ral. glasba; 18.55 Orkester Slatkin;
19.15	Pisani balončki; nato Lahka glasba; 20.00 Šport; 20,30 Revija glasbil; 21.00 Pregled ital. dramatike; i 21.50 • Slov, solisti;
22.10	Ples v blue jeans; 22.45 Poročila. ,.
Trst
•12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; lJ.15 Kot juke-box; 13.45 D. Cut-tin; iiTlrčmč le some«; 14.10 Furlanski1glasbeniki; 14.25 Miloš Pahor.
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Prenos- RL; 7.15 Dobro jutro; 9.09 Za - deloVne kolektive; 9.30 Orkestralne melodije; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Vidošid, Gabe in Caludi; 12.00 in 12.5*) Glasba po željah;. 13.40 Koroške narodne;
14.00	Melodije starega Dunaja;
14.30	Zabavne popevke; 15,30 Komorno popoldne; 16,15 Glasbeni paberki; 16.45 Popoldanski zme-
TOREK, 25. FEBRUARJA 1964
nek; 17.00 Operna glasba; 17.40 Glasbene sanje; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje An Neris; 19.30 Prenos RL; 22.15 Gershvvinove skladbe; 22.40 Haydnovi koncerti.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.25 Jutranji pozdrav; 8.50 Iz albuma; 9.15 Pesmi; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.45 Mozartove skladbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 16.00 Program za najmlajše; 16.45 Komorna glasba; 17.25 Koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 20.45 Wagner; «Rien-zi».
Slovenija
II. program
7.35 Jutranja glasba; 8.35 Tony Dallara; 9.00 Ital. pentagram;
9.15	Ritmi; 10,35 Nove pesmi;
11.00	Vesela glasba; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Plošče; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Konpert; 16.00 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Juke-box; 18.35 Enotni razred; 19.55 Valčki- 21.45 Večerna glasba;
22.10	Jazz.
III. program
18.30	Severnoameriška kultura; 18.45 N. Porpora; Sonata ze violino in klavir; 19.16 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revijski program; 20.40 Berlioz;
22.15	Radijska črtica.
6.20	Angleščina; H/,5 Zabavni zvoki; 8.35 Pisani zvoki; 8.55 Šola; 9.25 Zbori; 9.45 «Lep dan«;
10.15	Plesne miniature; 10.40 Iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Dr. Skušek: Driske pri teletih; 12.25 Domače viže; 13.30 Iz baletov »Ohridska legenda« in »Lec-tovo srce«; 14.05 Sola; 14.35 Slov. narodne pesmi; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert; 18.00 Aktualnosti;
18.10	Pianist Don Shirley; 18.25 Plesni orkester; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 ženski zbor;
20.20	Radijska igra; 21.30 Brahmsova glasba; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Zabavni orkestri.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.10 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik;
19.15	Umetnost in arhitektura;
20.15	Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »Adamovo rebro«; 22.40 Praktični atom; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Argentina;
22.20	Respighi; »Lucrezia«; 23.15 Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5.5, najnižja 0.9, ob 19. uri 4.8, vlaga 88-odst., zračni tlak 1019,1 raste, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 6.6, padavine 1 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, TC%EK, 25. februarja
Saša
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44. Dolžina dneva 10.51. Luna vzide ob 15.20 in zatone ob 5.56. Jutri, SREDA, 26. februarja Andrej
ZAKLJUČNA PREŠERNOVA PROSLAVA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE NA STADIONU «PRVI MAJ»
Podelitev priznanj 73 zaslužnim prosvetarjem za dolgoletno in neumorno prosvetno delovanje
Vsem se je v imenu SPZ tople zahvalil predsednik prof. Ubald Vrabec ■ Nastop dramske skupine Dijaškega doma, mešanega zbora in tria p. d.<Briški grič» iz Števerjana ter moškega zbora p. d. «Slovenec» iz Boršta
mw-"^
.... „v~ .	,,—
Pogled na zbrane zaslužne prosvetne delavce, ki so v nedeljo prejeli priznanja Slovenske prosvetne zveze
Z uspelo osrednjo Prešernovo proslavo je v nedeljo Slovenska prosvetna zveza proslavila največji slovenski kulturni praznik in se s tem oddolžila spominu največjega slovenskega pesnika. V program proslave je Slovenska prosvetna zveza vključila podelitev priznanj zaslužnim prosvetnim delavcem, ki so svoje življenje posvetili kulturno-prosvetne-mu delu že pred prvo svetovno vojno, v dobi fašističnega mračnjaštva in potem s pomnoženim zagonom v povojnih letih.
Občinstvo je tudi v nedeljo napolnilo dvorano na stadionu «Prvi maj» in s tem še enkrat dokazalo, da je Prešernov duh med zamejskimi Slovenci vedno živ in pričujoč.
Pred podelitvijo priznanj je o Prešernu spregovoril predsednik Slovenske prosvetne zveze prof. Ubald Vrabec in med drugim dejal:
«Ko je v aprilu 1941 fašistična vojska zasedla Slovenijo, so takoj zatem prišli v naše kraje tudi italijanski novinarji, ki so se začudili, da niso nikjer zasledili spomenikov generalom in vojskovodjem, temveč samo spomenike poetom. Veseli lahke zmage in v prepričanju, da bo slovenski narod klonil, so tedaj dopisniki svojim čitateljem prikazovali slovenski narod kot narod poetov, prav zaradi številnih spomenikov posvečenih pesnikom. Lahko rečemo, da je bila ta takratna njihova definicija točna. Slovenci nismo v preteklosti imeli vojskovodij, katerim bi postavljali spomenike, ker so naši predniki služili tujim monarhom in generalom. Toda okupator je kmalu spoznal, da zna biti narod poetov tudi narod borcev. Slovenci so tedaj poslušali naročila svojih poetov in stopili v brigade, ki so nosile njihova imena. Borci so potem umirali in krvaveli ti imenu teh poetov, ker so bili prav ti poeti prvi duhovni vojskovodje.
In prvi med njimi France Prešeren]
Zato je naravno, da je slovenski narod posvetil Prešernu praznik slovenskega kulturnega ustvarjanja, njemu, ki je uvrstil Slovence med kulturne narode. Zato je 8. februar praznik slovenskega jezika, kulturne rasti in dan priznanja onim, ki z dejanji sledijo napotkom, ki jih je dal veliki Pre-šeren.s
Govornik je nato v imenu Prosvetne zveze izrekel prisrčno zahvalo prosvetnim delavcem za njihovo vztrajnost, požrtvovalnost in ljubezen do slovenskega jezika, zahvalo, da so v težkih časih propagirali, peli, igrali in opravljali na tisoče opravkov v korist slovenske prosvete.
V nadaljevanju svojega govora je prof. Vrabec opomnil, da se Prosvetna zveza zaveda, da ni moč vsem, ki to zaslužijo, izreči priznanje. Slovenska prosvetna zveza se je za podelitev priznanj osla-njala samo na imena, ki so jih izbrali odbori različnih prosvetnih društev. Ti odbori so imeli pri izbiri v različnih krajih različne kriterije. Nekatera društva so poslala več, druga manj ali celo samo eno ime, spet je bilo eno društvo mnenja, da se priznanje nikomur ne izreče, da ne bo zamere.
Težko je res ugotoviti, kdo je že toliko naredil, da zasluži posebno priznanje, vendar je Prosvetna zveza tvegala tudi kako zamero, čeprav ni bil to njen namen, pokazati pa je hotela le dobro voljo in bo svoje nenamerne napake naslednje leto popravila.
Predsednik Prosvetne zveze se je nato zahvalil vsem nagrajencem, ki jih je bilo 73, od katerih 12 iz Gorice, ter jih pozval k še nadaljnjemu delu na prosvetnem torišču.
Pred zaključkom svojega govora se je prof. Vrabec z enominutnim molkom spomnil dolgoletnega prosvetnega delavca Franca Udoviča, kateremu je Prosvetna zveza tudi izrekla priznanje in ki je prejšnjo soboto nenadoma umrl pri Sv. Ivanu.
Med govorom so se vsi nagrajenci zbrali na odru in vsakemu je predsednik izročil lepo, z narodnimi motivi okrašeno priznanje.. Nagrajenci so bili; Alojz Pla-cer; Josip Grgič; Friderik Žnideršič, Hinko Pertot, Venceslav Krečič, Anton Pertot, Stanislav Sva-gelj; Miloš Marc, Karel Hrvat, Stanislav Petaros, Karel Boneta; Anton Kalc, Zora Čok, Milan Jereb, Ivanka Dolenc, Olga Gulič, prof. Ive Sosič; Angel Žerjal, Slava Sancin; Ivan Marc, Franc Križ-mančič, Miro Prešel, Matija Križ-mančič, Andrej Ražem; Alojzij Ci-jak, Anton Skerk; Rihard Kopun, Ljudomil Cibic, Emil Danev, A-lojzij Kalc, Franc Puntar, Andrej Regent, Josip Bukavec, Alojzij Lu-kša- Janko Gerdol; Vladimir Švara Ivan Rioza; Mirko Dovšak, Ivan Košuta, Rudolf Košuta, Ivan
Košuta, Marica Giorgi- Sonce, Lado Sirk; Ivan Marija Kralj; Zorko Jelinčič; Ivan Stranj, Josip Sancin, Ignacij Ota, Josip Lovriha, Ivan Prašelj, Alojzij Krmec; Vlado Premru, Albin Orel, Josip Šušteršič, Jože Lipovec, Viktor Kante, Janko Pestotnik, Jože Ban, Avgust Gregorič; Slavko Pertot; Anton Guštin. Iz goriške pokrajine pa so bili nagrajeni: Janko Cotič, Mario Pavletič, Mirko Kuzmin, Viljem Nanut, Branko Juren, Dori Klavčič, Jožef Humar, Franc Lupin, Ciril Klanjšček, Marija Pelicon, Ivan Pelicon in Pavlina Komel.
Pred podelitvijo priznani zaslužnim prosvetarjem je bil kulturni program. Najprej so nastopili gojenci dijaškega doma s Klopčičevo enodejanko iz partizanskega življenja (cMati». Prizor so lepo podali gojenci: Sonja Kralj, Kazimira Blažič, Stojan Sancin. Edvin Žerjal in Jure Tomšič. Nastopajoče je režijsko pripravil Stane Starešinič. Potem je nastopil moški pevski zbor prosvetnega društva «Slovenec» iz Boršta, ki je pod vodstvom Ignacija Ote zapel tri pesmi: Jerebovo «Moj deklič«, Svarovo «Dobil sem pisemce« in beneško narodno v priredbi Riharda Orla «0 le mamka vi, vi«. Moški zbor iz Boršta je tokrat prvič nastopil po odcepitvi od skupnega zbora Boršt-Padriče. Če upoštevamo, da so se pevci za nastop pripravljali šele dva meseca, so kar dobro zapeli, s še večjo požrtvovalnostjo pa se bo lahko zbor v bodočnosti še bolj razvil.
Občinstvu se je potem predstavil instrumentalni trio iz Števerjana in zaigral pet Avsenikovih poskočnic. Pela je tudi solistka Marija Koren.
V zadnji točki nedeljskega sporeda je nastopil pevski zbor prosvetnega društva »Briški grič« iz Števerjana pod vodstvom Doriia Klavčiča, ki je najprej v moški zasedbi zapel Vodopivčevo »Mojo srčno kri škropite«, potem pa v mešani zasedbi še «Prelepa je
Nastopu pevskih zborov in Šte verjanskega tria je sledila podelitev priznanj. Vsi nagrajenci so se potem udeležili zakuske, ki jo
je v prostorih prosvetnega društva «Slavko Škamperle« za slavljence priredila Slovenska prosvetna zveza.
S SINOČNJE SEJE NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Izjava nabrežilisko-devinske občine o gradnji navftovodnih naprav
Vprašanje slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu in slovenskega napisa na poslopju turistične in letoviščarske ustanove
Slovensko gledališče v Trstu
Sinoči je bila redna seja nabre-žinskega občinskega sveta, ki je z večino glasov odobril občinski proračun za letošnje leto. Proračun nabrežinske občine za leto 1964 predvideva 124.041.031 lir dohodkov in 161.896.650 lir izdatkov; primanjkljaj v znesku 37.855.619 lir naj bi krili z državnim prispevkom.
V začetku seje je župan sporočil, da se bo s 1. marcem tudi v nabrežinski občini začelo cepljenje otrok proti otroški paralizi s cepivom Sabin. Starši bodo dobili vabilo, kdaj naj pripeljejo otroke na cepljenje. Cepili bodo otroke v starosti do 6 let. Nato je župan sporočil, da občina ne bo delila posebnih obrazcev bivšim deportirancem v nacističnih taboriščih. Pri tem je pripomnil, da imajo po zakonu pravico do odškodnine le tisti deportiranci, ki so bili zaprti v koncentracijskih taboriščih.
Glede gradnje naftovoda Trst-Avstrija-Zahodna Nemčija je župan dal naslednjo izjavo, ki jo je občinski svet potrdil: «V kolikor je znano, je vprašanje še predmet tehničnega proučevanja. Zaradi tega se ne moremo že danes z gotovostjo izjaviti ali bi mogla ta pobuda predstavljajti
kakšno neposredno korist za našo občino, ali pa bi zanjo pomenila kakšno škodo. Kot smo do sedaj izvedeli, se zdi, da dejansko obstaja možnost, da se zgradi ob devinski obali izhodišče omenjenih naftovodov. Znano pa je, da krajevno gospodarstvo temelji pretežno na turistični dejavnosti. Novi turistični objekti se zdaj izboljšujejo, obstajajo pa še mnoge pobude za nadaljnje izboljšanje receptivnih možnosti v občini. Zato namerava občinska uprava še dalje pospeševati razvoj te gospodarske dejavnosti.
Iz poizvedovanj, ki smo jih doslej naredili, nismo dobili nobenega elementa, ki bi izkazoval, da bi bila izgradnja naftovodov koristna za gospodarstvo v občini. 2e danes pa je jasno, da takšne pobude nikakor ne morejo pospeševati razvoja področja, katerega bogastvo obstoji v naravnih lepotah. Zato menimo, da je naša dolžnost, pozorno spremljati nadaljnji razvoj vprašanja izgradnje naftovodov z izhodiščem v naši občini.«
Na zadevni vprašanji svetovalca dr. Škrka glede otvoritve slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu in dvojezičnega napisa na novi zgradbi turistične in letoviščarske
»iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiilliiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinHnuiiiiimiuiuuiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiii
PRETRESLJIVA DRUŽINSKA TRACEBIJA V ROJANU
PHn usmrtil tri člane družine
med spanlem v stanovanju v Ul. S. Davis
Tragedija se je zgodila že v noči od sobote na nedeljo, odkrili pa so jo delavci šele včeraj zjutraj - Zdi se, da je cev odtrgala od odprte pipice mačka pri skoku s štedilnika
Na
Sevška dolina« in Devovo «Soči» tleh v kuhinji, nekaj korakov od
Neviden morilec, plin, je v noči med soboto in nedeljo v Rojanu uničil življenje tričlanske družine. V svoji hišici v Ul. Sara Davis 81 so tragično preminuli 57-letni trgovec Emilio Štirn, njegova 44-letna žena Ermenegilda Schiff in njun 18-letni sin Giorgio.
Strahotne nesreče so se zavedli komaj včeraj zjutraj delavci, ki so opravljali popravljalna dela v Stimovem stanovanju. Pred nekaj dnevi je Štirn podpisal pogodbo z gradbenim podjetjem Bevilacqua iz Gorice za popravljalna dela v svoji hišici. Kot običajno so tudi včeraj zjutraj prišli delavci, da bi nadaljevali s svojim delom, toda čeprav so vztrajno zvonili jim ni nihče odgovarjal.
Nekega mizarja je ta molk zaskrbel in se je povzpel na zid, ki loči mali hišni vrt od ceste. Po isti poti so mu sledili tudi drugi delavci in tako prišli do vhodnih vrat stavbe, ki niso bila zaprta. Že zunaj, še preden so vstopili v dolg hodnik, so delavci zavohali značilen smrad po plinu in komaj so vstopili v notranje prostore, se jim je nudil grozovit prizor.
kuhalnika, je v spodnjem krilu in z moškimi nezavezanimi čevlji ležala že mrtva Ermenegilda Štirn, plin pa je uhajal iz gumijaste cevi, ki je bingljala iz odprte pipice v zidu. V malem stranskem prostoru, kjer sta zakonca Štirn zasilno postavila posteljo, pa sta ležala trupli Emilia Štirna in sina Giorgia.
Delavci so takoj odprli vsa okna in eden je takoj stekel na cesto, kjer je o nesreči obvestil cestna pometača, ki sta šla mimo. Eden od teh se je takoj podvizal in poklical rešilni avto RK, toda ko so prispeli bolničarji, je bilo njihovo delo zaman, le zdravnik dr. Vero-nese je pregledal trupla in izdal potrdilo o smrti.
Takoj nato so v Ul. Sara Davis prihiteli tudi agenti letečega oddelka policije, ki so se s sodelovanjem agentov znanstvenega oddelka lotili dela in uvedli strogo preiskavo.
V tem ko so v Ul. Sara Davis prišli agenti, je prišla tudi hudo zaskrbljena ženska, 65-letna Gia-comina Štirn, sestra pokojnega Emilia iz Ul. Alf:eri, 8, ki je v nedeljo večkrat telefonirala svo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiimiitiiiiiiiiituuiiiiiiiiiimiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Pomanjkljive občinske služnosti v Križu in vprašanje izkaznic za prodajo mleka
Vprašanje svetovalca Grbca o razlaščanju zemljišč za industrijsko pristanišče in svetovalca dr. Pincherla o kampanji proti kajenju
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena v veliki meri vprašanjem svetovalcev in odgovorom odbornikom. Odbornik za zdravstvo in higieno dr. Blasina je odgovoril na vprašanji, ki sta mu jih svoj čas poslala komunistična svetovalca Gombač in Tonel, prvi v zvezi z izdajo dovoljenj kmetom za neposredno prodajo mleka potrošnikom v mestu, drugi pa v zvezi z municipalizacijo centrale mleka SALPAT. Dr. Blasina je dejal, da tržaška občinska uprava še vedno dovoljuje uoiočenemu številu kmetom, da prodajajo svoje mleko neposredno potrošnikom v mestu, kljub obstoječim zakonom, ki so precej strogi glede tega vprašanja. Toda na našem področju, je dejal odbornik, imamo po zagotovilih strokovnjakov in pristojnih ustanov zdravo živino, ki daje zdravo mleko in ni zaradi tega nobene nevarnosti čeprav to mleko ni vsak dan pod zdravstvenim nadzorstvom. Glede izdaje novih izkaznic* pa je dejal, da je odbor sklenil, da novih izkaznic ne bodo dajali, ampak bodo dovolili prodajati mleko tistim kmetom, ki to izkaznico že imajo. Sedaj ima te izkaznice 355 kmetov. Od januarja 960 do sedaj pa se je tem izkaznicam prostovoljno odreklo 167 oseb. Glede občinske mlečne centrale pa je dejal, da občinski odbor to vprašanje proučuje. Svetovalec Gombač je dejal, da bi morala občinska uprava izdajati še naprej kmetom omenjene izkaznice, vsaj dokler ne bo ustanovljena občinska mlečna centrala, ki bo lahko bolj pravično plačevala mleko kmetom.
Nato je socialistični svetovalec Hreščak postavil županu in pristojnemu odborniku nekaj vprašanj, ki se tičejo zgornje okolice. Najprej je omenil, da v Križu, xi ima okrog 3000 prebivalcev, ni niti enega pometača, hkrati pa je popolnoma pomanjkljiva služba za odnašanje smeti, kar vzbuja med vaškim prebivalstvom nezadovoljstvo. Poleg tega pa je v isti vasi tudi vprašanje javnih stranišč, ki so v obupnem stanju. Prav tako
obstajajo tudi težave glede javnega kopališča, v katerem so sedaj nameščene samo tri prhe in bi jih potrebovali najmanj pet. Nato je Hreščak zahteval tudi, naj občinska uprava končno reši vprašanje javne razsvetljave na tako imenovani »Napoleonski« cesti v Križu, ki meji z nabrežinsko občino. Čeprav so že postavljeni drogovi in žice, vendar tržaška občina noče postaviti žarnic, ker gre baje za neki spor z nabrežinsko občino glede pristojnosti nad tem delcem ozemlja. Obenem je Hreščak omenil tudi nujnost, da bi v Križu odprli lekarno. Odbornik dr. Verza je priznal, da v Križu sploh ni pometača in da bo občinska uprava resno vzela v poštev vsa omenjena vprašanja.
Svetovalec dr. Pincherle (PSI UP) pa je vprašal župana in odbornika za zdravstvo, ah namerava občinska uprava pčoučiti vprašanje učinkovite kampanje na šolah proti kajenju, kako je z ustanovitvijo v Trstu centra za raziskavo nesnage v zraku in o vprašanju bencinskih hlapov v predoru na Montebsllu. Odbornik dr. Blasina je zagotovil, da bodo za vsa ta vprašanja čimprej poskrbeli.
Svetovalec Grbec (KPI) je postavil županu vprašanje razlastitev zemljišč, ki jih izvaja Ustanova za industrijsko pristanišče na osnovi neveljavnega člena odloka bivše ZVU, po katerem plačujejo lastnikom zemljišča po zelo nizkih cenah. O tem vprašanju bomo bolj obširno poročali jutri. Župan je zagotovil, da ho zadevo proučil in da mu bo odgovoril pozneje. Komunistični svetovalec inž. Cuf-faro pa je predložil pismeno vprašanje, v katerem je omenil tragično smrt z gorilnim plinom tričlanske družine v Ulici Sara Davis. Svetovalec poziva pristojnega odbornika, naj se čimprej reši vprašanje proizvodnje nestrupenega plina, da ne bo več zastrupitev.
Po sprejemu nekaterih sklepov upravnega značaja, je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri se pozivata vlada in parla-
ment, naj v najkrajšem času sprejmeta ustrezne ukrepe za povišanje in ureditev pokojnin vojnim invalidom vseh vojn, in naj s tem enkrat za vselej rešijo to vprašanje z izglasovanjem enega samega zakona, ki bo vseboval celotno zakonodajo v zvezi z vojnimi pokojninami.
Iz Rima pa poročajo, da je minister za proračun Giolitti sprejel predsednika in nekaj članov vsedržavnega združenja vojnih invalidov, ki so mu predočili težko stanje vojnih invalidov. Minister je zagotovil, da se bo za stvar zanimal.
100 milijonov lir za tržaško univerzo
Vladni generalni komisariat je nakazal 100 milijonov lir prispevka za proračun akademskega leta 1963-64 tržaške univerze.
letos ne bo cvetlične razstave
Letos ne bo cvetlične razstave, ker ni zanjo primernih prostorov. Zato so sklenili, da bo ta razstava odslej vsaki dve leti. Priredili jo bodo prihodnje leto v mira-marskem gradu in parku Kasneje. to je do leta 1968, pa bodo zgradili stalne prostore za razstavo v Barkovljah.
Podžupan Cumbat odpotuje v Bcnsheim
Podžupan prof. Cumbat odpotuje danes v Bensheim v Nemčiji, kjer bo sestanek kulturne komisije Sveta evropskih občin. Prof. Cumbata so namreč imenovali za člana te komisije. Tema sestanka je: «Občine in teritorialne skupnosti kot središča za spodbujanje evropskega duha«.
jemu bratu, toda ni dobila nobenega odgovora. To jo je zaskrbelo in včeraj si ni dala miru. Zato je navsezgodaj prisila v Rojan, da bi se prepričala kaj se je zgodilo. Komaj pa je prišla do bratove hiše in so ji povedali, da se je zgodila huda nesreča, se je zaradi krutega udarca zgrudila v nezavesti, ker že dolgo boleha na srcu.
Z avtom RK so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo o-krevanja v dveh tednih.
Na kraj nesreče so nato prihiteli agenti s komisariata v Barkovljah in sodni zdravnik dr. Reich.
Preiskovalni organi so v stanovanju našli trupli dveh mačk. Po tem so sklepali, da je tragično nesrečo povzročila prav ena izmed mačk. Zakonca Štirn in njun sin Giorgio so se v soboto okrog 22. ure spravili v posteljo. Kot rečeno je sedaj Stirnova hiša podobna gradbišču — zaradi popravljalnih del manjkajo vrata in okna, pod v spalnici in v drugi sobi pa je ves razrit. Zakonca sta si zasilno uredila ležišča v nekem stranskem prostoru zraven kuhinje, kjer sta na tla položila dve mrež; zase in eno za Giorgia. Tja sta tudi legla, vendar sta naredila u-sodno napako, da nista prej pregledala ali je plinska pipica v zidu zaprta. Iz pipice je bingljala gumijasta cev, ki se je s širokim robom spajala s kovinsko cevjo na kuhalniku na katerem pa so preiskovalni organi našli vse pipe zaprte.
V soboto zvečer je bilo precej hladno in ena mačka je verjetno skočila na še topel kuhalnik. Ponoči pa je odskočila s kuhalnika in pri tem s taco potegnila plinsko cev ter jo z lahkoto iztrgala s cevi kuhalnika. PHn je tako začel uhajati in kaj kmalu napolnil celo stanovanje ter presenetil spečo družino. Samo Ermenegilda se je verjetno sredi noči zavedla nevarnosti, s težavo je vstala s postelje, kar priča njeno spodnje krilo in moževi čevlji na nogah ter hotela doseči plinsko pipico, da bi jo zaprla. Toda bilo je že prepozno, le nekaj korakov od kuhalnika jo je prijela slabost in zgrudila se je brez moči na tla, kjer so jo potem našli.
Nesreče se v nedeljo ni nihče zavedel. Sosedje niso opazili nič posebnega. Sicer so Stirnovi živeli bolj zasebno življenje in so imeli stike le s sorodniki. Nihče v bližini ni znal povedati, kje je bil Štirn zaposlen. Nekateri pravijo, da je bil uradnik v tovarni čevljev «Lucky shoe», drugi spet, da se je ukvarjal s priložnostnim trgovanjem.
* Emilio Štirn je bil vdovec in se je drugič poročil z Ermenegil-do Schiff. Poleg tragično preminulega Giorgia, sta imela zakonca še tri otroke, ki pa so poročeni, 26-letnega Giordana, 28-letnega E-milia in 24-letno Giacomino.
Po zdravniškem pregledu, ki ga je opravil sodni zdravnik doktor Reich, so trupla nesrečne družine prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer so na razpolago sodnim oblastem.
Skupščina uslužbencev avtobusnih podjetij
Drevi ob 21.30 bo v Ul. Ponda-res št. 8 skupščina uslužbencev avtobusnih podjetij. Na skupščini bodo določili dneve stavke, ki so jo napovedale vsedržavne sindikalne organizacije zaradi razbitja pogajanj z delodajalci. Usluž-benci avtobusnih podjetij so letos stavkali že dvakrat: 19. iin 20. januarja ter 9., 10. in 11. februarja. Sedaj so napovedale sindikalne organizacije štiri dni stavke med 24. februarjem in 9. marcem. V nekaterih krajih so uslužbenci že včeraj stavkali 24 ur in bodo stavkali še trikrat po 24 ur do 9. marca. Od današnje skupščine bo odvisno, kdaj bodo te stavke pri nas.
Emilio Štirn
Ermenegilda Schiff por. Štirn
Giorgio Štirn
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob sestrične Tile Adam Kosmina daruje Zorka Kosovel Kosmina 1,000 lir za Dijaško Matico.
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV ln podi lz plastike, guma, linoleum od 450 lir dalje kv, meter. Preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A.H B ITALPLAST. Trst. Trg Ospedale 6, telefon 95-919.
BUFFET TOMAŽIČ, Ud. Cassa dl Rl-sparmlo 3, Išče vajenca od 15 do 16 let starosti.
ZMOZNA FRIZERKA, ki bi bila pripravljena preseliti se v Regglo Ca-labria, plača visoka. Hrana in prenočišče priskrbljeno, služba stalna tudi za dve sestri, odnosno prijateljici. Za informacije telefonirati na štev. 74-411.
ustanove v Sesljanu, je župan odgovoril: «Občinskj svet je že lanskega maja sklenil, da se v Sesljanu odpre slovenski otroški vrtec, ker je na občinsko upravo prišla prošnja staršev 14 otrok. Sklep je bil odposlan v odobritev prefekturi, ki pa ga ni odobrila, niti zavrnila. Prefektura ga je vrnila občinski upravi s priporočilom, naj zadevo ponovno proučimo, češ da je občina deficitarna. Občinski odbor je vztrajal in ponovil zahtevo, naj prefektura odobri otvoritev otroškega vrtca. Tudi tokrat prefektura ni sklepa odobrila, niti odbila, ampak je ponovno priporočila, naj zadevo proučimo. Občinski odbor je še vztrajal pri zahtevi, da prefektura odobri sklep občinskega sveta in je svojo zahtevo podprl z navedbo italijanskih otroških vrtcev na podeželju, ki imajo znatno nižje število otrok. (Repentabor, Ricmanje, Dolina itd.). Od takrat ni nobenega odgovora.
Na razpolago imamo primerne prostore in upravičeno pričakujemo, da bo prefektura končno odobrila naš sklep.«
Glede napisa na sedežu turistične in letoviščarske ustanove pa je zagotovil, da bo to zahtevo postavil na seji upravnega odbora. Občinski svetovalec Lenarduzzi, ki je predsednik omenjene ustanove, je pripomnil, da nima ničesar proti dvojezičnemu napisu, dejal pa je, da bi bili zaradi tega večji stroški in da ne bi bilo dovolj prostora na zgradbi, sicer pa, je pripomnil, nameravajo postaviti manjše napise v petih jezikih.
Opravičilo o stroških in prostoru se nam zdi smešno. Prav tako je odveč vsaka primerjava glede odstotkov turistov. Sesljan je v nabrežinski občini in Ustanova za turizem in letoviščarstvo je občinskega značaja. Zaradi tega ne more držati noben ugovor proti dvojezičnemu napisu manjših napisov pa v raznih jezikih lahko postavijo. kolikor hočejo.
Pri glasovanju za proračun je svetovalec Lenarduzzi v imenu manjšinske skupine izjavil, da se bo glasovanja vzdržal.
Včeraj je na farmacevtski fakulteti tržaške univerze z odličnim uspehom s 110 točkami in s pohvalo diplomirala za doktorja farmacije
MARIJA ŠČUKA
Mladi doktorici iskreno čestitajo vsi njeni tovariši in prijatelji kakor tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje — Jutri, 26. februarja ob 20.30 v društvenih prostorih izredna odborova seja in sestanek komisije za izbiro novih pevcev za drugo revijo slovenskih popevk »Trst ’64», ki so bili na avdiciji prejšnjo nedeljo.
Slovenski klub v Trstu priredi 2-dnevni majniški izlet v Hrvaško Primorje na Reko, v Bakar, Kraljevi-co Crikvemco in Senj v soboto 16. in v nedeljo 17. maja 1964. Cena izleta za vožnjo, prehrano (kosilo v Crikvenici, večerja In kosilo v Senju, pokušnja vina v Šilu na otoku Krku) in prenočevanje v hotelu Nehaj v Senju je 5.500 lir za osebo (polovica vsote ob vpisu). Slovenski klub vabi k udeležbi. Prijave pri turističnem uradu AURORA, Ulica Cicerone ali pismeno na Slovenski klub. Ul. Geppa 9.
Danes 25. t. m. ob 20.30 url v Skednju
v sredo, 26. t. m. ob 20.30 uri na Opčinah
ARSEN DIKLIC
Na zeleni reki čoln
Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever.
SLOVENSKI
KLUB
priredi v svojih prostorih v Ulici Geppa 9, v četrtek, 27. febr. ob 21. uri:
Večer posvečen Ksaverju Mešku
O pokojnem pisatelju in njegovem delu bo govorila prof. Marija GlaviCeva. člani Slovenskega gledališča Leli Nakrsto-va, Miranda Caharija, Zlata Rodoškova, Silva Raztresen, Silvij Kobal, Jožko Lukeš, Stane Raztresen in kot gost članica ljubljanske Drame Ivica Zupančičeva pa bodo izvajali koncertno uprizoritev Meškove novele «Ciganček», ki jo je dramatiziral in zrežiral Jožko Lukeš.
Izvedbo bosta spremljala na klavirju in violini dr. Gojmir Demšar in Oskar Kjuder. Slušne efekte bo oskrbel Edvard Martinuzzi.
Razna obvestila
Godbeno društvo na Proseku vabi
člane na 60. občni zbor, ki bo v sredo 26. februarja ob 21. uri.
Gledališča
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
23. in 24. februarja 1964 se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa Je 24 oseb.
Umrli so: 86-letnl Mariano Nicotra, 66-letna Carolina Fabbris por. Cozzi, 77-letna Anna Stropnik por. Craineri, 80-letna Filippina Ancloh por. Osan-na, 77-letnl Glovanm Guglielml, 73-letni Pletro Brana, 71-letna Augusta Vecchiet por. Colonl, 574etnl Salva-tore Buttignon, 68-letni Adriano Ba-retto, 90-1 e t n a Maria Fontanot vd. Fontanot,59-letni Enrico Pulngertar, 71-letha Amella Faccbln vd. Calliga-rls, 60-letnl Salvatore Valente, 77-letnl Faffaele Osmo. 77-letna Mattich por. De Pulciam, 61-letni Carlo Man-dio, 80-letni Antonio Silvani, 68-letna Teresa Fischer vd. Blanchl 59-letna Glusepplna Fidel vd. Rossini, 2-letna Oinzia CalHgarls, 74-letm Alfredo Belli, 68-letna Caterina Fonda por. Leghlssa, 90-letna Beatrice Budini, 73-letna Lucla Pastordch por. Machner.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN 24.-I.3.
AIPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. dl Servola 80; Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Busoiini, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN 24.-1.3.
Alla Basilica, Ul. S. Giusto l; Busoiini, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2.
VERDI
V soboto ob 20.30 za red A v paf" terju in. ložah ter za red C na balkonih in galerijah prva predstava Puccinijeve opere »Turandot«. V glay-ni vlogi bo nastopila Lucilla Udovicb, v ostalih pa Elisabetta Fusco, Flavia-no Lab6, Lorenzo Gaetani, Florindb Andreolli, Mario Carlin in Giorgio Giorgetti. Dirigent Nino Verchi. Zborovodja Giorgio Kirschner. Režija Giovanni Poli.
Pri blagajni gledališča se nadaljuJe prodaja vstopnic za prvo in ostal* tri predstave od 4. do 11. marca.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ul, Tor Bandena) za red C »Sofoclejeva Antigona« v predelavi Bertolta Brechta. Režila Fulvi° Tolusso. Scene Marcello Masciierinl. Kostumi Luca Sabatelli. Absolutna novost.
Cene: parter A 1200 lir, parter 8 700 Ur, balkon 300 lir.
Nazionale 16.00 »Amori proibltl«. M*“ trocolor. Peter Finch, Jane Fonda. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 «Pierino la P ste«. Massimucclo.
Excelsior 16.00 «1 tabu«. Prepovedano mladini.
Fenice 15.00 »A 007, dalla Russia con amore«. Sean Connery.
Grattacielo 16.00 «1 vlncitori«. Vin-cent Edvvards, George Hamilton. Mellna Mercouri.
Supercinema 16.00 «L’agente teic-rale Lemmy Caution«. Eddie Constantine.
Alabarda 16.00 »La nola«. Catherlne Spaak, Horst Bucholtz. Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Fllodrammatico 16.00 «Ipnosi». Eleo-nora Rossi Drago, Jean Sorel.
Aurora '16.30 «Prendila č mia».
Cristallo 16,00 «1 quattro del Texas». Technlcolor. Frank Sinatra, Dean Martin.
Capttol 16.00 «Sctarada». Technlcolor-Gary Grant, Audre Hepburn. Zad-nji dan.
Garibaldi 16.30 «Banditi a Orgosolo*-
Massimo 15,30 «PT 109. Pošto »J combattimento«. Technlcolor. CH" Robertoson. Zadni dan.
Impero 16,00 «11 re del Sole«.
Moderno 16.00 Revija «Nude... alla sbarra«. Na platnu «1 soliti rap*na' tori a Milano«. Zadnji dan.	.
Astoria 16.30 «La ragazza sotto lenzuolo«. Technlcolor. Prepovedano mladini.
Astro 16.30 «Stella dl fuoco«.
Vitt« rlo Veneto 15.30	«1 mostri»-
Vitiorio Gasmann, Ugo Tognazz1-
Abbazia 16.00 »Le prigloniere dein*®" la del diavolo«. Technlcolor. Guy Madyson, Michele Mercler. Prepb" vedano mladini.
Ideale 16.00 «Mademoiselle streeP tease«. Prepovedano mladini.
Marconi 16.00 «01ell- puliti«. Technlcolor. Nagrajen na Moskovskem **" stivalu.
SOŽALJE
Ob nenadni smrti dolgoletnega prosvetnega delavca, pevca In društvenega člana
FRANCA UDOVIČA po domače STRICA
izreka iskreno sožalje hudo prtea-deti družini prosvetno društvo »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu.
Prosvetno društvo Ivan Cankar izreka svoje globoko sožalje pria8' deti družini ob smrti dolgoletnega pevca in člana Franca Udoviča.
ZAH VA L A
Vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili poti' našega dragega
zadnji
IVANA SARDOČA
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala Gospodarskemu društvu, pevskemu zboru, darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
DRUŽINA SARDOČ Prosek, 25.11.1964.	in ostalo sorodstvo
deželno zborovanje upokojencev ccil
Upokojenci zahtevajo takojšnje 30-odstotno zvišanje pokojnin INPS
Minimalne pokojnine pa naj se zvišajo na 20.000 lir Priznati se morajo leta vojne službe v avstroogrski vojski
Osrednje vodstvo Zveze upokojencev CGIL v Rimu je sklenilo, da bo pričelo vrsto javnih manifestacij, da bi seznanilo javno mnenje z nevzdržnim položajem upokojencev obveznega socialnega zavarovanja INPS in s tem pritisnilo na vlado, da ta položaj izboljša. Zato so se začela v nede-Po vsej državi javna zborovala. na katerih so obravnavali Vprašanja upokojencev. Takšno deželno zborovanje je bilo v nedeljo predpoldne tudi v kinu Ala-barda v Trstu. Na njem so bila zato tudi zastopstva vseh pokra-Jmskih sindikalnih vodstev upokojencev iz Trsta. Gorice, Vidma in Pordenona, osrednje vodstvo Zve-ze upokojencev CGIL pa je zastopal eden izmed njenih tajnikov Marchioro, ki je imel glavni govor.
Zborovanje je odpri predsednik sindikata Radich, ki je orisal njegov namen ter se dotaknil pri tem uveh posebnih vprršanj. Predvsem Je omenil vprašanje pokojnin tistih upokojencev, ki so služili v avstroogrski vojski med prvo svetovno vojno in katerim še sedaj niso priznali službenih let za računanje pokojnine. Zakon za priznanje teh let so predložili v parlamentu že 1. januarja 1958, vendar so ga odobrili samo v eni veji Parlamenta in je medtem potekel tok parlamentarne zakonodajne uobe. Zato ga bodo morali predložiti sedaj ponovno in država bo morala plačati zavarovalne prispevke za tista leta, kot je storila ?a bojevnike, ki so služili v italijanski vojski. (Pri tem se je čul medklic: «Sli bomo vsi pod drn, Preden bo zakon odobreni«).
Nadalje je omenil resni položaj upokojenih pomorščakov, ki jim uiso zvišali pokojnine že od ju-nuarja 1958. Sedaj so sindikati Predlagali, naj bi združili pokoj-mnska sklada pomorščaKOV in pn-stan.ških delavcev, ki uživajo višje Pokojnine kar bi pomenilo, da ?! se položaj’ upokojenih pomor-scakov izboljšal. Vsekakor pa zahtevajo sindikati, naj se pomorščakom takoj zvišajo pokojnine Vs=j za 30 odstotkov.
Zatem je v imenu delavskih zbornic pozdravil zborovalce taj-nik deželnega odbora Zveze delavcih zbornic CGIL Mario Bet-toli in jim zagotovil popolno solidarnost sindikatov in še zapos.e-U-n delavcev
Končno je spregovoril osrednji tajnik Zveze upokojencev Culi. Karchione, Ki je najprej orisal dol. Sotrajno m uspešno borbo Zveze Upokojencev od njene ustanovitve leta 11)4* Nato pa je navedel za-nieve, ki jih postavlja CGIL gle-izboljšanja pokojnin v pričakovanju dokončnega zakona o so-cialnem varstvu in varnosti. De-■Jal je, da se Zveza upokojencev zaveda resnega gospodarskega in Lhsnčnega položaja, v katerem je sedanja vlaaa, ki mora nositi posledice vse dosedanje zgrešene gospodarske n. socialne politike. Za-naj sprejme vlada začasni, za-spn za upokojence v pričakovanju na boljše čase, ko bo mogoče izvesti temeljito reformo. Vendar mota vlada upoštevati, da je dra-stnja že požrla zadnje 30-odstot-pp zvišanje pokojnin, ki so ga upo-i^encem iNBS priznali junja 1982. Preden so upokojencem pri-zpali omenjeno zvišanje, to je od los ega zvišanja pokojnin leta 1958, se je že vse podražilo za 16 odstotkov, od julija 1962 dalje so se cene zopet zvišale za 11 odstot-•°v. kar pomeni, da so upokojen-ci, na istem kot so bili pred orne-Pjemm zvišanjem. Zato naj vlada ‘Skoj zviša redne pokojnine za 30 , ?t-, minimalne pokojnine pa naj zviša na 20.U00 lir za vse (sedaj znašajo minimalne pokojnine do j ■ leta starosti 12.000 in od 65. eta naprej 15.000). Poleg tega naj s® pokojnine povežejo s spremembami mežd in plač, kar po-ujem, da je treba tudi zanje uve-v .Pregibno lestvico, to je dra-Smjsko doklado. Razen tega naj ® priznajo tudi upokojencem dru. z nske doklade. To so torej začas-re zahteve, ki jim je treba ugodi-‘ takoj. Kasneje, ko pa bo gospo-arski položaj boljši, bo treba iz-„*sti korenito reformo vsega sojinega zavarovanja sploh, tako a, se pokojnine čimbolj približajo 'jbtnim zadnjim delavskim in u-saniškim prejemkom, kot velja a primer za državne uslužbence. jNa koncu so zborovalci soglasno štei-1* resolucijo v kateri so na-ieii vse omenjene nujne zahteve ®r zahtevajo, naj začne parla-ment čimpre, razpravljati o zaloškem načrtu, ki so ga predlo-. ‘i v novembru v parlamentu par. mmentarci CGIL in PIP za sploš o reformo pokojninskega zavaro-‘nja inps Nadalje zahtevajo,
, "J parlament čimprej odobri za-.°n 0 priznanju let službe v av-roogrski vojski za časa prve sve-‘°vne vojne za odmero pokojnine.
Občni zbor «Collivatori diretli*
T ^ nedeljo dopoldne Je bil v dvo-ani Trgovinske zbornice občni zbor Pokrajinske federacije «Federazio-n® coltivatori dlretti«, katerega so ur drugimi udeležili ravnatelj urada za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisariatu dr. Zatta, avnatelj kmetijskega nadzomiitva S, Pesco, pokrajinski odbornik *fC0, občinski odbornik Verza, zastopnic nadškofa Santina, zastop. J*k trgovinske zbornice ter poslanec Bologna, ki je predsedoval kot ®stni predstavnik tržaške federacije.
, Por°iU° o delovanju te bonomi-janske ustanove in o stanju tukajšnjega kmetijstva Je imel njen direktor dr. Rustia Tratne, ki je pred-sem poudaril, da Je razlika med oukupno in prodajno ceno na drob-
Sindikalna vest
I
Med zborovanjem upokojencev v kinu Alabarda
no kmetijskih pridelkov posledica ;....""""......................«.....
številnih posredovalcev med kmetom in potrošnikom. Omenil je nato ceno mleka ter pripomnil, da bi morala prefektura določiti odkupno ceno, kakor so pred kratkim sklenili v Gorici in Vidmu. Nato je kritiziral razmejitev med Jugoslavijo in Italijo na tržaškem področju, ki v ravni črti seka razna posestva in je zahteval, da bi morala meja upoštevati celovitost posestev. Orne. nil je tudi, da bi bilo potrebno odpreti dva nova mejna bloka za dvolastnike, in sicer pri Bazovici ter Gročani. V resoluciji, ki so jo odobrili ob zaključku občnega zbora, je med drugim zahteva, da se določi odkupna cena mleka 75 lir in da se v okviru dežele za naše področje ohrani neposredni državni prispevek za kmetijstvo.
Samo nekaj pripomb. Iz poročila ni razvidno, da bi dr. Rustia-Traine omenil razlaščevanje zemljišč za industrijsko cono, niti vprašanje o-hranitve vrtnarstva pri Kolonkovcu.
Glede akcije za višjo ceno mleka pa moramo pripomniti, da ni prišlo do skupne akcije s Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov, ker je »Federazione coltivatori diretti« raje šla ločeno po svoji poti.
Včeraj ob 11. uri so se začela na sedežu Zveze trgovcev pogajanja za obnovo pokrajinske pogodbe na nameščence v barih m kavarnah. Zastopniki delavcev so v ze-četku Zahtevali povišek minimalnih prejemkov, ki jih določa razpredelnica za 40 oast. Zastopniki javnih lokalov pa so pristali no povišek za 10 odst. Sporazumeli so se, da se bo seja nadaljevala prihodnji teden.
VPRAŠANJE POSLANCEV KPI
Odpraviti fašistični zakon ki prepoveduje slovenska imena
Podpisali so ga Bernetičeva, Franco in Corrao
Občn! zbor,
Združenja trgovcev
Sinoči je bil v Trstu I. občni zbor tržaške federacije Združenja trgovcev, ki je bilo ustanovljeno leta 1962. Zbora sta se udeležili tudi predsednik Italijanskega združenja trgovcev Casaltoli in predsednik trša ke Trgovinske zbornice dr. R. Caidassi.
Poročilo o delovanju združenja v preteklem letu je podal predsednik tržaške federacije Venezian. Govornik Je med drugim naglasil, da je v zadnjih letih število trgovcev na debelo v Italiji občutno upadlo, medtem ko se je število trgovcev na drobno in Javnih lokalov znatno dvignilo. Zanikal je, da bi veliko število trgovcev kakor koli moglo škodovati odjemalcem in potrošnikom, medtem ko njihova množina škoduje samim trgovcem. Govornik se je v poročilu dotaknil tudi tržaškega pristanišča in poudaril, da bi morala vlada podeliti Trstu vrsto instrumentov, ki bi pristanišču o-mogočili uspešno konkurenco z drugimi pristanišči. Vsekakor bi morala vlada poskrbeti za pravičnejšo razdelitev prometa med Jadranskim in Tirenskim morjem. Glede sedanjega ustroja tržaške trgovine, je govornik izrazil mnenje, da bi bilo treba orpejiti izdajanje dovolilnic ,za nove trgovine in javne lokale. Prav tako bi morali preprečiti odpiranje novih ljudskih magazinov. Na koncu je Venezian sporočil zbranim trgovcem, da bodo federacije trgovcev iz Trsta, Vidma in Gorice odslej nastopile enotno v vsedržavnem merilu in sicer kot organizacija trgovcev iz pokrajine Furlanija - Julijska krajina.
Sestanek na sedežu trgovinske zbornice
Danes ob 18.30 se bo na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici sestal s trgovskimi kategorijami predsednik Generalne italijanske konfederacije za trgovino in turizem Sergio Casaltoli Sestanku bodo prisostvovali predsednika iz Trsta in Vidma comm. Venezian in comm Camuffo, načelniki skupin iz goriške pokrajine ter izvršnih svetov Zveze iz Gorice, Tržiča in Gradeža. Pozdravil bo samo pokrajinski predsednik Silvio
Komunistični posjanci Marija Bernetič, Raffaele Franco in Lu-dovico Corrao so vprašali predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra, če sta obvešče. na, da se v občini Gorica dosledno izvaja fašistični zakon št. 1238, člen 72 od 9. julija 1939, ki prepoveduje italijanskim državljanom imenovanje otrok s tujimi i-meni, kar je v odločnem nasprotju s členom 3 in 6 ustave.
Poslanci sprašujejo, kakšni ukre. bi se nameravajo storiti, da se odpravi anahronističen in protislo. ven položaj, ki povzroča škodo vsem državljanom slovenskega jezika, katerim se prepoveduje, da bi svoje otroke klicali s slovenskimi imeni, kakor tudi z imeni, ki so udomačena v slovenščini.
Poslanci nadalje sprašujejo, če se ne namerava pospešiti obrav-nava zakonskega osnutka št. 201, ki predvideva odpravo fašističnih zakonov. Ta zakonski osnutek je še vedno pri komisiji za sodstvo, da bi se sprejel vladni ukrep.
Zakonski osnutek je vložil poslanec Ludovico Corrao 10. julija 1953. Besedilo predloga se glasi:
((Enotni člen; členu 72 kraljevega dekreta od 9. julija 1939, št. 1238 naj se črtajo v prvem odstavku besede: ...in če gre za o-troka z italijanskim državljanstvom, tudi tuja imena«.
Foslanec Corrao je v obrazložitvi predloga dejal, da spada zakon v dobo najhujše kampanje fašizma, ko so bili sprejeti zakoni proti 'kulturi in načelom o elementarnih pravicah manjšin. Čeprav se zakon ni izvajal, ker je cela vrsta ljudi, ki imajo tuja i-mena, je vendarle potrebno, da se popravi. Samo na takšen način bo mogoče odpraviti krivice, ki jih povzročajo funkcionarji matičnega urada, kateri dosledno izvajajo zakon in ki podobne primere lahko obravnava samo sodišče z razsodbo.
raznih krajih na Goriškem. Vsi stroški so na račun nadzorništva, ki bo udeležence še posebej in podrobneje obvestilo.
Z RODITELJSKEGA SESTANKA SLOVENSKIH NIŽJIH SOI
Samo na resno delo navajen dijak bo koristil družbi in naši skupnosti
Navdušenje staršev za govor ravnatelja - Kako je s poučevanjem latinščine na slovenski enotni srednji šoli
Matija led razbija
Star slovenski pregovor pravi, da «šv. Matija led razbija — če ga ni, ga pa naredh. Morda pregovor ne bo držal za vse kraje na Slovenskem, vsaj ne v enaki meri, ker je med njimi precejšnja razlika v temperaturi.
Vsekakor pa smo imeli v Gori.
Ct še Včeraj zjutraj šest stopinj pod ničlo in tudi v nedeljo in so. boto je živo srebro zlezlo za ne-kaj stopinj pod ničlo. Ker je torej Matija našel ob svojem prihodu led, bi ga moral sedaj po svojem prihodu razbiti. Upamo, da bo mož beseda in je njegov prihod pomenil začetek pomladi, ko je že »Valentin prvi pomla-dm» prejšnjo nedeljo odpovedal.
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
S SEJE POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
Protest zaradi kampanje proti nemškemu turizmu v Italiji
Obisk tipičnega veleposestva na Krasu pri Selcah Deljena mnenja zaradi novega kampinga blizu Gradeža
V nedeljo zjutraj je bil na šoli ] sto izbiro dijakom. Obvezna bo sa v Ul. Randaccto v Gorici roditelj-1 mo ža tiste dijake,' ki jo bodo iz-fki sestanek enotne, nižje srednje in strokovne šole s slovenskim' učnim jezikom, Starše, ki so se v velikem številu udeležili sestanka, je pozdravil ravnatelj prof.
Rožič. V svojem govoru je seznanil starše z učnimi 'uspehi v tem šolskem letii na splošno in s problemi,- ki so nastali na tej-šolt z zakonom ■ o enotni sredn.i Šoli.
Prvi med temi je jo uk latinščine..
Ravnatelj je podrobni razložil, kaj predvideva zakon o pouku latinščine na enotni šoli. Med drugim pravi, da se pouk latinščine prične v drugem razredu enotne šole kqt dopolnilo (ne kot jezik), k poučevanju italijanščine. V' tretjem razredu bo latinščina na pro-
sprejemajo sklep profesorskeaa sveta. Ta sklep temelji na' naslednjem:
1.	Pouk latinščine ni v drugem razredu slovenske enotne šole potreben, ker je samo dopolnilo k poučevanju italijanščine.
2.	Dijaki bi bili 2 latinščino preobremenjeni, ker so 2 novo šolsko
tirali. V. zvezi ‘z vprašanjem. kako-izvajati ta zakon na slovenski enotni šoli, je ..ravnatelj pojasnil, da je profesorski Zbor upoštevajoč — da je pouk latinščine v drugem razredu le dopolnilo k pouku italijanščine in zatorej nima nobene zveze s poucevamem 1 "“''""r”’	‘
slovenščine - predlagal šolskim letvijo uvedi, na Slovenki soh oblastem, da bi v drugem razredu j poučevanje tujega jezi a, 1 slovenske enotne šole latinščina j nemščine.
(jdpadlg in da, bi del učnin ur odpadle latinščine uporabni za poučevanje slovenščine in italijanščine.
Vprašal ' je starše, če se strinjajo s sklepom profesorskega zbora. Razvila se je kratka diskusija, pri kateri se je izkazalo, da starši
Izlet kmetovalcev na sejem v Verono
Pokrajinsko kmetijsko nadzor-njštvo v Gorici bo v soboto 14. marca organiziralo izlet v Verono združen z obiskom tamkajšnjega kmetijskega sejma. Izleta se bodo
Bressan, ki bo prikazal tudi neka-. J*hko udeležili le obiskovalci stro. tere zahteve trgbvske kategorije kovnih tečajev za kmete, ki jih našo pokraiine.	I je nadzorništvo organiziralo po
V soboto popoldne je imel 11-pravnl svet pokrajinske turistične ustanove za Goriško svojo 90. sejo. Za to priliko so se svetoval, ci zbrali v sejni dvorani občin-skega sveta v Tržiču
Po prečitanju zapisnika z zadnje seje, ki je bila v Krminu, so svetovalci ponovno potrdili dr. Bauma kot zunanjega člana odbora za uslužbence. Za vodjo turističnega urada «Adria mare« v Gkadežu so imenovali Ferruccia Camuffa, za tehničnega vodjo pa je bil izvoljen Edoardo Toman.
Precejšnja debata se je razvila pri vprašanju otvoritve novega kampinga na otoku VoLpera blizu Belvedera pri Gradežu. Vendar pa kljub dolgemu razpravljanju niso prišli do enotnega stališča. Pri končnem glasovanju se je od 14 prisotnih svetovalcev 6 Izreklo za
izdajo potrebnega dovoljenja, 6 desno nogo ter so ga pridržali na
jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. Zato bodo zapisnik o tem vprašanju poslali goriški prefekturi, ki bo dokončno odločala v zadevi.
Na seji so obravnavali tudi kam-panjo določenega nem? ega tiska proti letovanju nemških turistov v Italiji. Kot razlog navaja ta tisk,
ortopedskem oddelku za mesec dnt na zdravljenju.
Trčenje dveh avtov v Gorici
V nedeljo okrog poldne sta v Ul. Montesanto v bližini hiše št. 74 v
Število učnih ur bi bilo v primeru uvedbe latinščine preštevilno in dijaki bi morali prihajati v šolo tudi p opoldne. Ker pa je večina dijakov s podeželja, nastanejo s popoldanskim poukom, zaradi avtobusnih in železniških zvez, velike težave.
Ko so starši izrazili svoje mnenje in prepričanje, da bi s poukom latinščine v drugem razredu nastale velike težkoče, je ravnatelj prosil prof. Komjanca, naj seznani prisotne, kako bodo izvajali zakon o enotni srednji šoli na drugih manjšinskih šolah v državi.
Po govoru prof. Komjanca, ki je opisal razmere na nemških in francoskih manjšinskih šolah ter omeni! tudi madžarske manjšinske šole v Jugoslaviji, se je ravnatelj prof. Rožič spet povrnil k učnim uspehom in dejal, da imajo pri učenju boljše uspehe deklice kot dečki, kar ni ravno najbolj razveseljivo.
Ravnatelj je zanikat govorice, da so bili lani učni uspehi na nižji srednji šoli slabi m da so bile takim neuspehom krive učne moči; delni neuspehi so bili v deških razredih, medtem ko so bili o dekliških paralelkah uspehi kar zadovoljivi. To dejstvo dokazuje samo resnost dela na šoli Samo resno delo na šoli, ki ne pozna popustljivosti z dijaki fct se ne potrudijo dovolj pri učen ju. bo dobro pripravilo za življenje našo
poročajo usmeritev nemških turi. stov predvsem v Jugoslavijo m Španijo, kjer da so zanje boljši pogoji. Na seji so protest rali pro. ti takemu pisanju, ki so ga ožigo-šali kot obrekovanje. Po debat:} v katero je poseglo več svetovalcev, so se zedinili na predlogu predsednika Peternela, da bodo v
............................................................................................ zvezi s to kampanjo poslali pro
v »	testno pismo ministru za turizem
// TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN	R pre<J1(?*1 *a uiink0Vit° ukrep®
proti taki kampanji.
Po zaključku seje so se svetovalci odpeljali na veleposestvo Cappelletti v Selcah nad Romkami, kjer so si ogledali kletarske in druge naprave tega kraškega posestva. Pri tej priliki so pokušali tudi tipično kraško vino, ki ga na tem področju pridelujejo in Ima svojevrstne značilnosti.
S črepinjo mu je prerezal lice po poslovnem sporu v gostilni
Razpravo so odložili, ker se navedeni ni javil sodišču Obsojen zaradi vdora v tuje stanovanje in zaradi posesti noža
Kongres sindikata trgovinskih uslužbencev
Snoči je bil v Ul. Pondares tretji kongres sindikata trgovinskih uslužbencev CGIL. Na kongresu so obravnavali razna vprašanja stroke, izvolili novo vodstvo in delegate za kongres pokrajinske zveze trgovinskih uslužbencev in uslužbencev sorodnih kategorij (FILCAMS).
Odpovedane stavke kemičnih delavcev
Včeraj so se v Milanu sestala vsedržavna vodstva zvez kemičnih delavcev, ki bi morala določiti dneve novih stavk. Ker pa le med tem ministrstvo za delo sklicalo sestanek predstavnikov delavcev in delodajalcev, so sindikati sklenili, da za sedaj stavk ne bo. Pozvalo pa Je delavce, naj o-stanejo pripravljeni.
lil NO «IKIM» P KOSI K14
predvaja danes 25. t. m. ob 18.30 url VVarner Bros film:
LATTIMO BELLA VI0LENZA
(Trenutek nasilja)
I«rajo: LESL1E CARON in DAV ID NIVEN
Pred kazenskim sodiščem bi se moral zagovarjati 27-letni Felice Variale iz Neaplja, ki je bil obtožen hudih telesmih pošikodb v škodo nekega drugega svojega poklicnega tovariša z juga. Do razsodbe pa še ni prišlo, ker 26-letni Ugo Magro. ki je znan pod imenom «Franco», ni prišel na ob. ravnavo. Sodišče je namreč smatralo, da je njegova prisotnost na obravnavi nujna, ker gre za osebo, ki jo je Variale poškodoval in ki edina utegne pričati pred so-diščem o dogodkih, ki so obtožen, ca pripel ali pred sodišče. Zato so sodniki odložili obravnavo ter so ukazali karabinjerjem, naj pripeljejo, če treba tudi s silo, omenje-nega Uga Magrija na sodišče. Poleg tega so tudi naložili Magriju denarno kazen ker ni prišel na obravnavo, kljub temu, da so mu poslali uradni poziv.
Variale se je v juniju lani znašel V gostilni «Ghiacceretta» v U-lici Fornelli 2. Skupaj z dvema drugima južnjakoma je zaužil ko. silo ter baje spil četrt litra vina. Ta količina alkohola ni verjetno toliko vplivala nanj, da bi izgubil razsodnost. Razsrdil pa se je zelo hudo, ker je mislil, da se tovariša, ki sta sedela z njim pri mizi, z njim norčujeta. Zakaj? U-go Magri, znan pod Imenom »Franco« in 27-letni Ciro Boffo, sta se sem pa tja zasmejala, kar je napotilo občutljivega južnjaka na misel, da ga imata za norca.
Nenadoma je Variale vzkipel. Zgrabil je za kozarec ter za zalučal proti Magru. Na srečo ga ni zadel, toda že naslednji trenutek je zgrabil za prazno steklenico piva ter skušal z njo udartti svojega sobesednika po glavi. Name. ra pa se mu ni posrečila, ker so vm»s posegli Boffo in lastnik lokala. Gostilničar je takoj ukazal Varialeju in njegovim tovarišem, naj zapustijo lo' al. Magro je sicer sprva ubogal, toda nekaj minut pozneje se je vrnil v lokal, da bi poravnal svoj dolg. Takoj potem je povabil Varialeja, naj gre z njim na ulico, da bi dokonč. no rešila sporne zadeve.
Oba moška sta se potem oddaljila po cesti. Ni nobene priče, ki b; lahko pojasnila nadaljnji potek dogodkov. Zdi se, da je Variale v določenem trenutku poteg, nil iz žepa velik kos razbitega stekla ter 'zamahnil po Magrovem licu. Pri tem je nesrečnika p>netil po levi strani lica, od uhlja do brade. Povzročil mu je s tem rano, ki je bila dolga okoli 8 cm
Magro je takoj po napadu odšel v bolnišnico, kjer je najprej Izjavil policijskim oblastem, da se je ponesrečil pri slučajnem padcu, pozneje pa je dejal, da se
je slučajno ranil s steklenim drob. cem.
Ta razlaga pa ni prepričala karabinjerjev, ki so skušali na vse načine priti do resnice.
Pot do resnice pa je bila dolga. Preiskovalni organi so najprej u-gotovili, da se je istega dne kmalu po napadu javil na postaji RK na Trgu Vittorio Veneto neki juž. njak, ki je imel precejšnjo rano na levi roki. Zdravnik mu ie u-kazal, naj gre takoj v splošno bolnišnico, ker je šlo za poškodbo, ki je on sam ni mogel izle-čiti. Mladenič (pozneje so ugotovili, da je šlo za Varialem) pa se ni nikoli javil na sprejemnem oddelku splošne bolnišnice. Preiskovalnim organom je potem pove-dal, da je prišel sicer do sprejem, nega oddelka, toda ko je zaslišal glas svoje žrtve (se pravi Magra) je zbežal, ker se je bal, da bi ga policijski organi aretirali. Nekoliko pozneje je zaupno povedal Bof-fu, da bo odšel v Videm.
Spričo vseh teh zapletenih okoliščin, so se karabinjerji znašli v precejšnjem precepu. Varialeja so dolgo časa iskali po Neaplju, toda brez uspeha. Sele na odločen poziv tržaškega tožilstva so ga a-retirali 18. marca letos v Neaplju.
Zdi se, da sta se Variale in Magro sporekla zaradi poslovnih zadev. Oba sta skupaj prodajala ma. jice, toda pri prodaji je imel največ »reče Magro, medtem ko Variale ni žel nobenega uspeha.
Pred kazenskimi sodniki se je moral zagovarjati tudi 38-letni Fe-derico Valesi iz Trga Cavana 3, ki je bil obtožen, da je vdrl v stanovanje 34-letne Anne Grazla-no por. Palombieri iz Ul. Matteot-ti 8. Poleg tega so Valesija obtožili tudi prekrška nošnje hladnega orožja izven svojega stanovanja.
Valesi je pred časom spoznal Grazianovo, ki živi ločena od svojega moža. Nekaj mesecev sta živela skupaj, toda pozneje sta šla narazen, ker se njuna značaja nista ujemala.
V začetku januarja letos (bilo je 10. januarja) je Valesi prišel na Grazianino stanovanje v Ul. Matteotti. Ženski je izročil 8.000 lir, ki jih je dolgoval in takoj nato je odšel. Grazianovi pa «e je zdelo, da je bil njen bivši prijatelj precej vinjen ter mu je zato sledila. Nekoliko pozneje pa )« Valesi zasedel svoj skuter ter se odpeljal neznano kam. Četrt ure ali nekoliki pozneje se je Grazia-nova vrnila v tvoje stanovanje, toda lahko si zamislimo njeno presenečenje, ko je zagledala v kuhinji Valesija. ki je medtem vdrl s silo v njeno stanovanje. Takoj je poklicala agente letečega od-
delka, ki so se pošteno spotili preden so nadležnega gosta spravili za zapahe.
Na zaslišanju je Valesi trdil, da je imel pravico, da se zateče v ženskino stanovanje, ker je svoj čas dal svoj prispevek za opremo.
Sodniki so Valesija spoznali za krivega ter so ga obsodili na 8 mesecev zapora in 2.000 lir denarne globe. Kazen je pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list.
Včeraj črn dan za dijake in učence
Res črn dan je bil včeraj za šo-loobveznike, saj so kar trije postali žrtve prometnih nesreč ker so neprevidno prečkali cesto, eden pa se je ponesrečil doma.
Prva žrtev je bila 11-letna učenka Annamaria Stefani z Lonjerske ceste 175/9, ki jo ie na Vrdelski cesti z avtom TS 58764 podrl 35-letni Renato Roncelli z Rotonde del Boschetto 3/1. Stefanijeva se je pobila po čelu in levem kolenu
Drugi dve nesreči sta se dogodili v Stari Istrski ulici. Pri hišni štev. 75 j6 65-letni Umberto Quaz-zolo s Trga Respighi 5 z avtom TS 60136 podrl 12-letnega učenca Fabia Kaiza iz Domus Civice 5, ki je med igro prečkal cesto. Fa-bio se je pobil po glavi in zatilju.
Dvajset minut kasneje ie isto-tam postala žrtev podobne nesreče 8-letna učenka Gabriella Dome-nichetti iz Domus Civice 19. Njo je z avtom TS 34913 podrl 30-letni Sergio Bellicini iz Ul. Smareglia 6. Gabriella se je pobila po desnem sencu, levem stegnu in desni roki.
Vse tri mlade ponesrečence so prepeljali v bolnišnico sami povzročitelji nesreč. Vse tri so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bodo zdravili vsak po deset dni.
Od 8 do 20 dni pa se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti 15-letni dijak Giordano Krušnič iz Prebenega 37, ki ie včeraj padel pred hišo, ko je porival samokolnico. Pri padcu si je Krušnič zlomil levi gleženj.
Ukradli so mu elektronsko žarnico
Predvčerajšnjim se je na letečem oddelku policije zglasil 28-!et-ni fotograf Mario Zobec iz Boršta 88 in prijavil, da so mu neznane; med soboto in nedeljo iz notranjosti avtomobila TS 23759, ki ga je pustil v Ul. Ginnastica 13 ukradli elektronsko žarnico »Braum« vredno 80.000 lir. ki jo je pustil na zadnjem sedežu avta. Tatovi so si silo odprli levo okno avtomobila.
Tri nezgode na domu
V nedeljo okrog 14. ure so pripeljali v goričko civilno bolnišnico 17-letnega Aleksandra Široka iz Pod-gore, Ul S. Glusto 6. Fant se je doma urezal z nožem na kazalcu desne roke. Nudili so mu prvo pomoč. s prognozo okrevanja v 8 dneh.
Prav tako na svojem domu se Je v nedeljo ožgal z bencinom 19-let-ni Giampaolo Moretti iz Gorice, Ul.
to Drugi avto pa je Fiat 1100, last Ladislava Mikluža, ki ga je šofiral 25-letni Alojz Mladenič, stanujoč v Gorici, v kazermetah v Ul. Monte santo
Pri trčenju sta bili obe vozili le laže poškodovani in tudi obe šoferja sta imela srečo. Laže ranjen je
bodisi bodočega intelektualca Vsakega je treba že zmlada naučiti na resno delo da bo lažje premagoval težave v življenju 1*1 da bo koristen član družbe Le takšni ljudje bodo trden steber za obstoj in rast naše manjšine Prisotni so ravnateljev govor večkrat prekinili z iskrenim ploskanjem.
bil samo Capone,
...........................................
TISKOVNO SPOROČILO PSI
V kratkem pred parlamentom pobiranje trošarine v Sovodnjah
Z odobritvijo zakonskega osnutka Bonacina-Vallauri bo odpravljena krivica Sovodnjam
Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI v Gorici sporoča: ((Goriška federacija PSI je pred kratkim intervenirala pri centralnih organih stranke glede zakonskega osnutka Bonacina • Vallauri za raztegnitev pravice za pobiranje trošarine na blago proste cone tudi na občino Sovodnje. Kot znano je začel pripravljati ta načrt socialistični senator dr. Bonacina, kateremu
Matteotti 15. Nemudoma so ga od- I se je pozneje pridružil demokrist-peljali v bolnišnico, kjer so mu u- Ijanski senator inž. Vallauri. Senat gotovili opekline po obrazu in ga | je že pred časom odobril ta zakon-pridržali za 20 dni na zdravljenju.; ski osnutek, ki sedaj čaka, da ga V nedeljo pozno ponoči se Je vra- prouči tudi pristojni odbor poslan-čal domov 45-letni Roberto Toffolet- ske zbornice.
to, ki stanuje v Gorici, na Trgu Ju-lia 20. Ko Je prišel že skoraj do svojega stanovanja, pa mu je nenadoma spodrsnilo, da Je padel in ni mogel več vstati. Sosedje so mu pomagali in poskrbeli za njegov prevoz v civilno bolnišnico. Tam so ugotovili, da si Je Toffoletti zlomil
V odgovor na to Intervencijo je državni podtajnik za finance, socialist Cesare Bensi, zagotovil, da je bil omenjeni zakonski osnutek te dni postavljen na dnevni red odbora za finance in zaklad pri poslanski zbornici, ki bo o njem čimprej razpravljal.

V SOBOTO ZAPADE ROK
Natečaj za izboljšanje gostinskih obratov v Brdih
Udeležbo so že prijavili iz Števerjana, Plešivega in Mirnika
Goriška federacija PSI 'smatra, da bo z odobritvijo tega zakonskega osnutka popravljena krivica, ki se je delala prebivalstvu sovodenj-ske občine, ki je moralo in mora še plačevati trošarino za blago proste cone, katero se potroši na njenem področju, v korist goriške občine.«
Starček iz Ločnika zmrznil na dvorišču
V soboto zvečer se je vračal 70-letni upokojenec Ottavio Brassan, ki živi sam v Ločniku, v Ul. Rial-to 12, proti svojemu domu. Bil je precej negotov na nogah in se je sumljivo zibal Ko je prišel na domače dvorišče se je zgrudil na tla. V tistem trenutku ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal in šele nekaj časa pozneje sta dve dekleti, k) sta šli tam mimo, opazili človeka ležati v mrazu na dvorišču — tisto noč smo imeli 3 do 4 pod ničlo — ter mu priskočili na pomoč- Poklicali so avto Zelenega križa, ki je Bressana odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici žal pa je bil Bressan že mrtev, ko so ga pripel jali na oddelek za prvo pomoč. Zdravniki so ugotovili, da Je podlegel zaradi mraza, ki mu je ustavil krvni obtok.
Že v začetku prejšnjega meseca je Pokrajinska turistična ustanova Iz Gorice poslala gostilničarjem v Brdih okrožnico z navodili za udeležbo pri nagradnem natečaju za Izboljšanje gostinskih obratov na področju Goriških Brd. V skladu je določenih za prispevke poldrug milijon lir, ki jih Je delno dala na razpolago tudi pokrajinska uprava Rok za vložitev prošenj za udeležbo pri tem natečaju Je treba vložiti na posebnem obrazcu najkasneje do 29. t. m. in je torej čas samo še do sobote.
Predpisane obrazce In vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo pri. zadeti na sedežu PTU (EPT) v Ul. Diaz 6 v Gorici. Do sedaj Je že vložilo take prošnje nekaj gostilničarjev s tega področja, ki nameravajo opraviti taka lzboljševaina dela; med njimi so gostilničarji lz Mirnika, Plešivega In Števerjana.
Saje so se vnele
Včeraj popoldne so poklicali ga-silce v Ul. Randaccio 6, kjer so
se vnele saje v dimniku stanovanja Karla Černigoja. Gasilci so ogenj pogasili v emi uri. Skoda je neznatna.
Trčenje vozil na Korzu
Na križišču Verdijevega korza in Ul. Santa Chiara sta se včeraj ob 13. uri zaletela avtomobil in motorni tricikel. Avtomobil fiat 600, ki ga je vozila 41-letna Da-rinca Graziani iz Drevoreda 20. septembra, se je pripeljal na Kor-zo po Ul. Santa Chiara. Po Korzu v smeri proti središču mesta pa se je na triciklu pripeljal 29-letni Florlndo Miljavec iz Ul. Formica 44. Avtomobil je zapeljal proti središču mesta im se skoraj že u-stavil pri pločniku, ko se je tri-cikel od zadaj zaletel vanj. Zaradi udarca se je na avtomobilu razbila zadnja leva žarnica, nekoliko pa se je odrgnila tudi karoserija. Potniki se niso poškodovali. Zapisnik je napisala mestna policija.
VERDI. 16.30: »Horla piano segreto di un pazzo«, V. Priče in N Ko-vack. Crnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «L'immortale» Fran-coise Brion, Jacques Daniol-Val-corce. Francoski čmobeli film v vistavision.
VITTORIA. 17.00: «L'urlo dei Mari-nes«, A. Nicol in F. Latimnre A-merlškl čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30 CENTRALE. 16.30: rfMare dei va-scelli perdutl«, W. Hendricx in J. Derek. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan tn ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 5 stopinj ob 14.20, najnižjo 6 stopinj pod ničlo ob 8. uri. Povprečne dnevne vlaga je bilo 55 odstotkov.
		
	er—s	Mlirii
V NEDELJSKEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Milančani s polovičnim
IZIDI
LESTVICA
*Bari-LR Vicenza	1:0	Bologna	22	13	8	1	37	12	34
♦Bologna-Modena	0:0	Milan	22	13	7	2	39	17	33
Sampdoria-*Catania	5:1	Inter	22	13	6	3	24	13	32
♦Fiorentina-Juventus	2:1	Fiorentina	22	11	7	4	32	14	29
•Genoa-Milan	1:1	Juventus	22	11	6	5	36	22	28
♦Inter-Spal	0:0	Roma	22	8	7	7	26	22	23
•Lazio-Roma	1:1	Vicenza	22	8	ti	8	25	22	22
*Torino-Mar<tova	5:2	Atalanta	22	6	9	7	19	2«;	21
♦Messina-Atalanta	1:1	Torino	22	5	10	7	22	25	20
Prihodnje tekme		Genoa Spal	22 22	5 5	9 9	8 8	22 21	23 22	19 19
(1. marca)		Lazio	22	6	6	10	15	20	18
Milan . Bologna; Torino -	Cata-	Catania	22	5	8	9	20	30	18
nia; Fiorentina - Spal; Modena -		Mantova	22	4	10	8	23	:t:i	18
Genoa; Sampdoria - Inter;	Ro-	Modena	22	4	9	9	19	30	17
ma - Juventus; LR Vicenza	. La-	Sampdoria	22	7	2	13	26	35	16
zio; Atalanta - Mantova; Bari -		Bari	22	3	10	9	10	23	16
Messina.		Messina	22	3	7	12	18	38	13
plenom iz
Genove
Neodločen izid ★ (na domačih tleh) ★ za Bologno in Inter ★
Poraz Juventusa ★
Visoka zmaga Torina in Sampdorie ★
takoj omeniti napako organizatorjev v odločanju ure za začetek .srečanj. Posledica je bila v tem.
■ da kapetanov nekaterih društev ni bilo ob določeni uri in se zato ni bilo mogoče domeniti za sistem igre. Prav zaradi tega je žal prišlo do odstopa Doberdoba iz zaključne faze turnirja, kar jim je odvzelo vsakršno možnost do zmage. Upati je, da se take napake ne bodo ponovile v bodoče. Pozitivna plat pa je v tem, da so se igre odvijale na štirih mizah, kajti drugače bi se takega turnirja sploh ne dalo organizirati. Največja pohvala pa gre organizatorjem za to, da so za en sam večer sklicali kar osem ekip iz posameznih društev, tri iz Tržaškega in pet iz
Na vrhu lestvice A lige prak- *v**|>>i|i>||t>*>>>><>>>B|a*|a*»>i|aia*aaaa>|B|iB*|||itB*>|iBaax>||B|i||||aat||,|>t|ai|iai|||1||||tai||aiB>|,>a,B|1B>t<B>tit>iaail>|aaaaa,lltlBaiaa,ai,ll>ailtll,>IBIIll,lll>lll*li>atlulllIlaltaiaiaai>l>
GORIŠKI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
Barkovljanom pokal SPZ
Na ostalih mestih Zgonik, Opčine in Doberdob
V soboto, 22. t. m. je bil v prosvetni dvorani v Gorici II. namiznoteniški turnir za pokal SPZ. Tokrat je prešel iz rok P.D. iz Doberdoba, v last Barkovljanov. Poka! je namreč prehoden; v trajno last pride šele po dveh zaporednih zmagah.
Glede poteka turnirja je treba
ti&no brez spiememb tudi po nedeljskem zavrtljaju. Samo Fiorentina, ki je zmagala, je izpodrinila poraženi Juventus za mesto nižje. Najvažnejši dogodek dneva je brez dvoma neodločen izid Inter j a na domačih tleh z gostujočim Spalom. Sicer Inter ni edino moštvo, ki je zabeležilo spodrsljaj. Tudi sedanji leader lestvice — Bologna — ni mogel na lastnih tleh in pred domačimi navijači spraviti na kolena trdovratno in uporno Mode-no, ki je gostiteljem pustila le točko.
Od vodilnih moštev se je najbolj obnesel Milan, ki sicer ni praznoval zmage, a se je vrnil z gostovanja v Genovi s poločivnim izkupičkom. Medtem ko sta Inter in Bologna izgubila priložnost za c-bogatitev na domačih tleh, je Milan zaključil Kolo brez posebne škode.
Nedelja je sploh potekala v znamenju izenačenih iger. Tudi rimski derby Lazio-Roma se je končal brez zmagovalca in poraženca. Bolj uspešna pa je bila Ata-lanta, ki se je vrnila z gostovanja v Messini z dragoceno točko v žepu.
Juventus pa nadaljuje s serijo negativnih nastopov. V nedeljo se je moral predati bolj organični Fiorentini, ki si je s to zmago približala, pa čeprav še s precejšnjim zaostankom, vodilni trojici.
Najbolj učinkoviti pa so bili igralci Sampdorie in Torina. Prvi so spravili v mrežo Catanie pet žog, pri čemer ie njihov vratar samo enkrat klonil. Tudi Turinča-ni so šli petkrat v mrežo, a so dopustili Mantovancem, da so jim dvakrat prebili obrambo. Končno naj navedemo p.člo zmago Barija nad gostujočim moštvom Lane-rossi iz Vicenze.
VERONA HELLAS SAMO S TOČKO IZ TRSTA
Remi: zaslužen za Triestino manj časten za gostujoče
NOGOMET
BERN, 24. — Nogometno tekmo Jugoslavija - Evropa, katere dobiček bo šel v korist oškodovancem skopskega potresa, ki bi jo morali odigrati 8. aprila v Beogradu, so odložili na kasneje. Datum bo določilo vodstvo UEFA na junijskem sestanku.
TRIESTINA: De Vincenzo; Frigeri, Vitali; Pez, Sadar, Ferrara: Rancati, Dalio, Orlando. Porro, Novelli.
VERONA: Ciceri; Carletti, Cappellino; Savoia, Peretta, Cera; Maschietto, Joan, Callo-ni, Tartari, Maioli-SODNIK: Monti iz Ancone. GLEDALCEV: 12.000. KOT.JE: 7:3 za Triestino.
Neodločen izid srečanja med Triestino in Verono v glavnem odgovarja poteku igre, če pa bi le katera enajstorica morala zmagati, potem bi zmaga vsekakor morala pripasti Triestini. Po uravnovešenem prvem polčasu, v katerem je imela Verona dve ali tri priložnosti za gol, je v drugem polčasu Triestina osvojila sredino igrišča in uprizorila vrsto sicer neurejenih, toda neaajkrat zelo nevarnih napadov, ki niso privedli do uspeha samo zato, ker v napadu domačih ni bilo strelca v pravem pomenu besede.
Verona se je sicer predstavila kot homogena enajstorica z vrsto odličnih posameznikov, vendar na tržaškem stadionu ni pokazala vrlin, ki Di upravičile njen visok plasma na lestvici. Njeni napadalci niso naredili skoraj ničesar za zmago in njena igra se je predvsem v drugem polčasu omejila na obrambo, v kateri Da je tudi večkrat zaplesala. Se najbolj prizadeven je bil zveza Joan in delni mali in živahni Tartari, med tem ko slavni Calloni sploh ni mogel priti do besede zaradi stroge Kontrole čvrstega Peza.
Pri Triestini je tokrat odlično zaigrala krilska vrsta, pa tudi obramba se je odlikovala z ure-
	B*sil€! A		LESTVICA						
			Foggia	22 10		9	3	27 13	29
	IZIDI		Verona	22	9	10	3	27 15	28
			Brescia*	22 14		6	2	39 13	27
	♦Napoli-Cagliari	2:1	Varese	22	8	10	4	22 11	26
	•Varese-Catanzaro	1:0	Padova	22	8	9	4	20 9	25
	»Brescia-Cosenza	6:0	Cagliari	21	8	9	4	14 n	25
	»Alessandria-Lecco	1:1	Lecco	21	9	7	5	19 17	25
	♦Foggia-Padova	0:0	Napoli	21	8	8	5	25 22	24
	♦Palermo-Prato	1:0	Potenza	22	7	9	6	22 17	23
	•Venezia-Pro Patria	2:2	Triestina	22	7	8	7	19 21	22
	♦Potenza-Simmenthal	1:0	P. Patria	22	6	9	7	24 22	21
	♦Parma-U dinese	3:1	Udinese	22	7	7	8	17 20	21
	♦Triestina-V erona	0:0	Catanzaro	22	8	5	9	25 33	21
			Palermo	22	5	9	8	17 17	19
	Prihodnje tekme		Venezia	22	6	7	9	21 25	19
	(1. marca)		Parma	22	3	10	9	19 30	16
	Caeliari - Alessandria; Lecco -		Alessand.	22	4	8 10		14 28	16
	Foggia; Verona - Napoli; Pro	Pa-	Simment.	22	2	11	9	12 24	15
	tria . Parma; Brescia - Potenza;		Prato	22	2	10 10		11 26	14
	Cosenza - Prato; Catanzaro - Mon-		Cosenza	22	4	5 13		11 31	13
	za; Padova - Triestina; Udinese -		* Kaznovana z odvzemom sedmih						
	Varese; Palermo . Venezia		točk.						
Minia		Umi		li l K	fj
Bari-Vicenza	(1:0) 1	i. —	1.	Steno	1
Bologna-Modena	(0:0) X		2.	Gebrasco	1
Catania-Sampdoria	(1:5)	2	2. —	1.	Raul	X
Fiorentina-Juventus	(2:1) 1		2.	Treno	1
Genoa-Milan	(1:1) X	3. —	1.	Fideo	2
Inter-Spal	(0:0) X		2.	Hull	X
Lazio-Roma	(0:0) X	4. —	1.	Polesana	1
Messina-Atalanta	(1:1) X		2.	Farigliano	1
Torino-Mantova	(5:2)	1	5. —	1.	Gibeppe	1
Napoli-Cagliari	(2:1) 1		2.	Ordonez	1
Venezia-Pro Patria	(2:2) X	6. —	1.	Jumeauz	X
Forli-Pisa	(0:0) X		2.	Mashpee	2
Maceratesc-Chietl	(0:1) 2	KVOTE			
KVOTE		12 —	2.088.360 lir		
12 — 1.646.000 lir		11 —	194.266 »		
11 — 86.000 »		10 —		12.812 »	
jeno, mirno in hladnokrvno igro. Di VincenzO sicer ni imel težkega dela, vendar je dvakrat tli trikrat posredoval z veliko avtoriteto in zanesljivostjo. Frigeri in Vitali sta bila solidna, odlična pa sta bila Pez in predvsem Ferrara, ki je dal doslej svojo najboljšo igro na tržaškem stadionu. Sadar je bil kot veano motor moštva in posebno v drugem času je neutrudno Zalagal prednjo vrsto z uporabnimi žogami, večkrat pa je tudi sam streljal na vrata. V napadu — kot že iečeno — je Porro igral dobro samo v prvem polčasu, v drugem pa je skoraj povsem ugasnil. Manj opažen kot običajno je bil Dalio. Tudi Rancati ni pokazal kdove kaj, zato pa je bil sila prizadeven Novelli, pa tudi Orlando se je mnogo trudil, vendar žal ne razpolaga z lastnostmi prodornega srednjega napadalca.
Prvi napad je izvedla Verona v 4 Preko Tartarija, v 10’ je Vitali rešil izpred Maschietta, v 13’ pa je imela prvič lepo priložnost Trie-stina, toda Orlando je lep predlo-žek Novellija poslal čez vrata. V 28' je Di Vincenzo sijajno zaustavil Joanov strel na Callonijev predložek, v 33’ pa se je s še lepšo plastično parado vrgel Joanu pod noge.
V drugem polčasu bi lahko Porro že v 4’ realiziral na lep Sadarjev predložek, vendar je bil prepočasen in premalo precizen. Minuto kasneje je Orlando poskušal srčo s strelom s 16 m, v 6’ pa je spet Porro streljal preko vrat. V 18’ je Triestina po daljšem pritisku ponovno prišla v ugoden položaj za vodstvo, toda Orlando je
žogo zelo nespretno zajel in poslal visoko čez mrežo. V 27’ je Sadar streljal iz daljave, toda le za las nad prečko.
Prav v zadnjih minutah, ko je bila vsa Triestina s krilci in branilci vred v ofenzivi, je Verona v nevarnem protinapadu poslednjič ogrozila Di Vincenzijevo svetišče, toda dosegla je le kot, ki ga pa ni streljala, ker je nezanesljivi sodnik Monti prej odpiskal konec.
V celoti zaslužen remi za Triestino in manj časten za Verono.
Goriškega, s skupno 50 igralci. Dokazali so s tem izredno voljo in dali pobudo ostalim prosvetnim društvom.
Srečanja so bila zelo ostra, saj se je redkokdaj končalo s polnim rezultatom. Tudi zmagovalec turnirja, P. D. Barkovlje, je moral prepustiti večini društev veliko število tekem. Prav tako napeto je bilo v finalni skupini, kjer je za drugo in tretje mesto odločalo le število dobljenih setov.
Med najboljše tekmovalce je treba omeniti vsekakor predstavnika Barkovelj Miliča D., ki je s točnimi in močnimi udarci marsikaterega nasprotnika presenečal, Gergoleta Maksa iz Doberdoba, Sa-vodenjca Kuzmina B. in mlade i-gralce S. K. Kras. Najbolj pa je navdušil najmlajši pingpongaš turnirja Pahor iz P. D. Gorica. Manjka mu seveda izkušenj, toda z rednim treningom in dobrim trenerjem bo v prihodnjem prav gotovo žel lepe uspehe.
IZIDI SREČANJ:
I.	SKUPINA Doberdob-Dom Doberdob-Zgonik Doberdob-Sovodnje Dom-Zgonik ,
Dom-Sovodnje Zgonik-So vodnj e
II,	SKUPINA Barko vlje-Opčine Barkovlje-Gorica Barkovlje-Pevma Opčine-Gorica Opčine-Pevma Gorica-Pevma FINALNA SKUPINA Barkovlje • Zgonik Barkovlje . Opčine Barkovlje - Doberdob Zgonik - Opčine Zgonik • Doberdob Opčine ■ Doberdob KONČNA LESTVICA
1.	BARKOVLJE
2.	ZGONIK
3.	OPČINE
4.	DOBERDOB
š. z.
4:1
3:2
3:2
1:4
2:3
4:1
3:2
5:0
4:1
5:0
4:1
3:2
3:2
3:2
5:0
4:1
2:3
5:0
Odbojkarsko prvenstvo B LIGE
3 seti za Bor eden za CRDA
Boljša in bolj umerjena igra borovcev
V drugem povratnem kolu odbojkarskega prvenstva moške B iige je Bor ponovno prišel do zmage:	šestorki je namreč uspelo
premagati ekipo tržaških ladjedelnic v štirih setih in tako potrdili premoč, ki jo je pokazala že v prvem nastopu s CRDA.
Igra je, posebno v prvih dveh setih, potekala v znamenju premoči igralcev Bera. Nasprotniki
so se večkrat zmedeno vedli, pa čeprav se jim je včasih le posrečilo zaustaviti napade borovcev. Ti so v nedeljo zaigrali zelo umirjeno brez nepotrebnih fines, s čimer so igralcem CRDA odvzeli vsakršno možnost pobude. Zato so se morali igralci ladjedelniške ekipe zadovoljiti v prvem setu le z osmimi, v drugem pa samo s sedmimi točkami.
Borovci so imeli izredno priložnost, da zmagajo s 3:0. V tretjem nizu so žal popustili, kar so izrabili nasprotniki, ki so bili tokrat enakovredni partnerjem. Proti koncu so se borovci tudi ne-koliko zmedli, kar je bilo dovolj, da je CRDA prešla v vodstvo in, čeprav z veliko muko, zaključila tretjo igro v svojo korist.
Ta nepričakovana hladna prha je šestorko Bora spodbudila, tako so igralci silovito začeli četrti set in povedli s 6:0. Tu pa so se ustavili in dovolili tekmecem, da so nadoknadili razliko. Ekipi sta si v izenačeni, večkrat zmedeni igri, izmenoma nizali točki, pri čemer pa ni manjkalo navdušujočih trenutkov, ko se je CRDA izkazala v obrambi, Bor pa v napadu. Borovcem se je prav s tem načinom igre posrečilo nabrati nekaj točk prednosti, ki so jih, kljub odporu nasprotnikov, obdržali do konca.
Nastop je bil torej povsem pozitiven tudi glede igre, ki so ja. borovci pokazali. Posebno razveseljiva je bila njihova umerjenost v prvih dveh setih, medtem ko nas je nekoliko razočarala popustljivost v zadnjih dveh. Na splošno so vsi zadovoljili, pa čeprav so imeli priložnost, da zmagajo z boljšim rezultatom. S to zmago so igralci v plavih dresih vzpostavili v lestvici zopet varno raz-
iiiiiiiiiiifmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZA TEKMO PROTI PARTIZANU
Inter v Beogradu
BEOGRAD, 24. — Danes so prispeli v Beograd nogometaši milanskega kluba Inter, ki bodo v sredo popoldne igrali s Partizanom prvo četrtfinalno tekmo za pokal evropskih prvakov. Po besedah trenerja Interja Herrere, bo Inter nastopil proti Partizanu z naslednjim moštvom: Sarti, Burgnich, Facchetti, Tagnin, Guameri, Picchi, Jair, Maz-zola, Milani, Suarez, Corso ali Szymaniak.
Po mnenju Herrere bo tekma zelo težka In rezultat je po dobri igri Partizana v Svetozarevu in slabi igri Inter v včerajšnji tekmi s Spalom, negotov. Herrera sodi, da je Partizan zelo nevaren nasprotnik in da so Kovačevič in tovariši zelo dobri nogometaši. Zato se bo Inter poslužil taktike, ki bo najbolj primerna, kar pomeni, da bo v i glavnem igral bolj defenzivno kakor ofenzivno.
daljo z najbližjimi zasledovalci. Prihodnjo nedeljo pa jih že čaka težja tekma: zmaga bi pomenila tudi višje mesto v prvenstveni razpredelnici.
Izid:
BOR — CRDA 3:1 (15:8, 15:7, 13:15, 15:13).
RUDI ŠKRINJAR
VATERPOLO
NEAPELJ, 24. — Partizan, Can. Napoli in Duisburg so se uvrstili v finale za evropski pokal, ki bo ob udeležbi prvih treh Vzhodne Evrope: Dinamo (Moskva), Dinamo (Magdeburg) in Legija (Varšava).
KROS NA OPČINAH
A. Košuta (Bor) ponovno drugi
V nedeljo se je zaključilo tekmovanje za pokal CUS v teku čez drn in strn. Končna lestvica izraža veliko prednost ekipe CRDA iz Tržiča in presenetljivo dobro tretje mesto kluba «Aldo Moro« iz Furlanije, ki je že nekaj let član atletske zveze, a je letos prvič nastopilo. Med posamezniki sta Peres za mlajše mladince in Miani za člane, potrdila veliko premoč nad ostalimi, med juniorji pa je v tretji tekmi že tretji atlet zmagal. Prvi je bil Mihčič, nato je zmagal Sancin, v nedeljo pa je bil najboljši Pian iz Gradiške, ki je premagal nerazpoloženega Sancina. Res odlično se je med mlajšimi mladinci odrezal borovec Košuta Aleksander z drugim mestom, soliden pa je bil še Dušan Švab z 11. med juniorji.
Rezultati: mlajši mladinci: 1. Peres (CSI), 2. KOŠUTA A. (Bor) junior: 1. Pian (Torriana), 2. Bor. tolot (S. Giacomo), 3. SANCIN (Bor), 11. ŠVAB (Bor), 23. KOREN (Bor)
člani: 1. Miani (CRDA Tržič) Ekipno:	1. CRDA, 2. Ginnastica,
3. «Aldo Moro», 6. Bor
BRUNO KRIŽMAN
niiiilllllliiiiitiiiillliillliiiliHituiliiilllinimiillliilillHlllminnllllllllllimiitiililiillllllllllllllllllilMlIUUIN
SMUČARJI ZA POKAL <TREH VLEČNIC»
Prva letošnja zmaga Francoza Perillata
★ Kombinacija za njegovega rojaka Lacroixa
SESTRIERE, 24 — Francoz Guy Penllat je mroal počakati na tekmovanje v alpskih disciplinah za pokal »Treh vlečnic*, da je prišel do svoje prve zmage v letošnji zimski sezoni. Perillat si je namreč v nedeljo zagotovil prvo mesto v slalomu, kar pa mu ni zadostovalo, da bi si v kombinaciji osvojil pokal. Ta je pripadel njegovemu rojaku Leu Lacroixu, ki
je bil v nedeljskem slalomu tretji za Perillatom in Avstrijcem Franzem Digruberjem.
Italijani so tudi tokrat z izjemo Filla, razočarali. Izidi so naslednji :
1.	Guy Perillat (Fr.) 107”97
2.	Franz Digruber (Av.) 108”62
3.	Leo Lacroix (Fr.) 108”73
4.	Dumeng Giovanoli (Sv.) 110”08
5.	G. Gruenenfelder (Šv.) 110”20
6.	Charles Ferrier (ZDA) 110”38
7.	Georges Maudit (Fr.) 110”84
8.	Martino Fill (It.) 111”10
9.	William Marolt (ZDA) 111”15
10.	W. Bartels (Nem.) 1U”52
11.	Jules Melquiond (Fr.) 111"69
12.	Minsch (Sv.) 112”33
13.	Favre (Šv.) 112”51
14.	Burger (Av.) U2”98
15.	Nindl (Av.) 113”50 LESTVICA KOMBINACIJE
1.	Lacroix (Fr.) 8,890 točk
2.	Perillat (Fr.) 8;065
3.	Giovanoli išv.) 13,418
4.	Bartels (Nem.) 17,740 5 Digruber (Av.) 24,130
* * *
SPORTINIA, 24. — Slalom za veliko nagrado Sportinie se je zaključil z nepričakovano zmago mristir
ki je pustila za seboj Belgijko Pa-tricio Du Roy de Blicquy. Tretja je bila Švicarka Therese Obrecht.
NA JUGOSLOVANSKI TV
Nocoj prenos
boksarskega dvoboja
Liston - Clay
Jugoslovanska televizija bo danes prvič ob 19.30 in drugič ob 22.30 oddajala registriran prenos boksarskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka težke kategorije Liston -Clay, ki je bil danes pozno ponoči v Miami Beachu.
___________KOŠARKA____________
PARIZ, 24. — Danes so izžrebali tekmece za polfinale košarkarskega turnirja za pokal evropskih prvakov. V prvem polfinalu se bosta spoprijela milanski Simmenthal ih Real Madrid, v drugem pa Beograd in Spartak iz Brna. Vsa srečanja (tudi povratna) bodo morali odigra* ti do 29. marca.
Francozinje Christine Teraillon,
luiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMiiMiimiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiHiMHiniiiikiiiiiimiiiirti    ............................................................... m m mi mini mm	m mi im  ..................
GORIŠKI NOGOMET
Vse tri domače ekipe v nedeljo zmagovite
Preteklo nedeljo so zmagale vse tri domače nogometne ekipe. Od teh sta dve in sicer Juventina in Podgora zmagali doma, Sovo-denjci pa so prinesli dve točki ce lo s tujega igrišča.
V Standrežu so imeli v gosteh ekipo iz Slovrenca in so zmagali domačini z rezultatom 2:1. Razlika bi lahko bila še večja, saj so bili domačini tehnično močnejši od gostov.
Sovodenjci so gostovali v Dole-gnanu in zmagali z rezultatom 1:0. Edini gol je zabil Marson. Tako so se Sovodenjci plasirali v sre-
dini lestvice.
Podgorci so z visokim rezultatom 6:0 odpravili ekipo iz Bračana pri Krminu ter še enkrat pokazali, da so v dobri kondiciji in trdno odločeni braniti prvo mesto na lestvici, ki so ga zasedli s tremi točkami prednosti pred ekipo iz Mariana, ki je v nedeljo počivala.
V zadnjem kolu namiznoteniškega prvenstva B lige
CSI Vicenza-Bor 6:3
Dobra uvrstitev igralcev Doma v juniorskem pokrajinskem prvenstvu
Tržaški namiznoteniški igralci so imeli v soboto iri nedeljo polne roke dela. Prvi so se zbrali okoli zelene mize juniorji, ki so se pomerili v borbi za mesta, ki dovoljujejo vstop v deželno fazo tekmovanja. Kot je bilo pričakovati, so najboljša mesta zasedli igralci Soffitte, ki so zavzeli tri od prvih štirih mest. Dokaj uspešno so zaigrali tudi rojanski domovci. Le-ti so imeli ugoden žreb in so ob podpori igralskega znanja, ki so si ga pridobili v zadnjih mesecih, dosegli razveseljivo skupno uvrstitev. Borovcem je bil žreb ne-
voščljiv in najmočnejša med nji-1 go. Razen igralcev Soffitte sta nami Moro in Morelj sta se morala stopila dva borovca — Bruno M1? med seboj spoprijeti in se tako ’” izločiti že v šestnajstinah finala.
Končna razvrstitev je bila naslednja.
1.	Pečar (Soffitta)
2.	Paniccia (Soffitta)
3.	in 4. mesto Kuret (Dom) in Russo (Soffitta); od 5. do 8. mesta Tavčer Milan .n Adrijan (Dom), Moro (Bor), in Palman (Soffitta).
V nedeljo pa ;e spored predvideva! igre najmlajših. Tu je bila borba bolj izenačena in ni bilo nobenega favorita za končno zma-
0*0*0»0»0*0*C-*0*G>»C>» 0«0«0*0*0«0-*0«0*0«0*0*0*<^0*0^0>*0*G*<0*0*©*0*0»G*0«0*0*0*0*0« 0-*<0«0*0v0-»<0v0»0*0«0* OVOVOVOVOVOVOVOVOVO* ovo*o*ovo*ovo*o*o*o*o*o*o*ovovovo*ovovo*
poudaril gospod Kojao. <Ne napet, nesproščen, ko sta pri- Ko je vstal, je zastokal. Go-morete se učiti pri človeku, ki ga ne marate.»
Bozzy je klavrno pokimal.
Pustil se je tiho voditi proti
DAVE DRYFOOS
Ob nastopu službe
»Danes boš vse dobro opravil,« je rekla, «in začetek bo še posebno uspešen. Dala sem si pokazati tvoj avto. Popolnoma nov električen avto rdečkaste barve, ki se bo skladal s tvojo škrlatno obleko. Imeniten boš videti v njem.»
Bozzy jo je ravno poljubljal, ko je trikrat zazvonilo.
»To je tvoj avto,» je rekla Kate in vstala.
šel je za njo v dnevno sobo. Na eni steni je bila slika šoferja, ki je stal pred glavnimi vrati, 53 nadstropij spodaj. Mož je bil visoke, močne postave, slabo obrit; nosil je tesne hlače škrlatne barve z rožnatim in zelenim trakom.
Bozzy je vztrepetal in vprašal: «Kdo si je pa to izmislil?«
«Vaša žena, gospod,« je odgovoril šofer.
«Je že v redu,« je rekel Boz-zy. »Takoj pridem dol.«
Vendar pa ni šlo vse tako hitro. Kate je povedala otrokom, da se očka poslavlja, in prišli so po vrsti iz kopalnice, da bi ga pozdravili.
Bozzy je spoznal, da se je kopal Ralph samo po tem, ker je bil gol — vsi trije so bili namreč enako mokri in vsi trije so hoteli na vsak način objeti svojega očka.
Peljal se je še kar hitro med stavbami z balkoni in preko vmesnih trgov. Prispel je le s polurno zamudo do stanovanja gospoda Kojaca.
Stari gospod je čakal na uli ci. Bil je čedne, vitke postave — nekoliko nestrpen.
»Želel bi,» je rekel, ko se je udobno vsedel v avto, »da bi se obnašali nekoliko manj antisocialno. Sedaj boste morali pač reči, da sem vas jaz zadržal.«
<Zelo ml je žal,« se je hitel
opravičevati Bozzy. »To je res vam podobno, da vzamete vso grajo nase.«
Zadnji dve leti se Je prav do-sebno zanimal za gospoda Kojaca in spoznal je, da ga ni človeka na tem svetu, do katerega bi čutil toliko spoštovanja.
»Veste, gospod,« mu je skušal pojasniti, «zadržali so me o-troci.«
»To je le izgovor — zavestno ali nezavestno, nič drugega kakor izgovor! Ves vaš obraz izdaja neugodje, ki ga čutite zaradi današnje slovesnosti.«
Bozzy je šel nehote z rbko čez svoj obraz.
Gospod Kojac se je zasmejal. »Preveč vas je prevzela zavest krivde in to se mi zdi zares nesmiselno. Vsi mladi možje v vašem položaju morajo prestati podobno preizkušnjo. Odločiti se morate kratko malo, da napravite vse. kar zahteva družba od vas.«
«Sedaj mislim samo na vašo prijaznost,« je rekel Bozzy v zadregi. «Ljudje bi morali nadomestiti samo tiste, katere sovražijo.«
»Potem se pa ne bi obnesel naš sistem predhodnega študija vloge, katera vas čaka,« je
tovarni pohištva, dokler ga ni gospod Kojac vprašal: »Ali ste prinesli poživilne tablete?«
»Seveda, gospod. Oprostite, da vam jih nisem že prej ponudil.« V zadregi je nerodno iskal po žepih in potegnil na dan tablete, ki so se običajno uporabljale za tako priliko. »Izvolite, gospod,« je rekel slovesno. »Velike tablete zmanjšujejo ne prijetne občutke.«
Gospod Kojac se je nasmehnil. »Jaz jih ne potrebujem,« je rekel prijazno. »Vam pa bodo dobro dele; kar vzemite eno!«
»To se vendar ne spodobi!*
«Saj ne bo nihče vedel. Kar pogumno!«
Neprijetni občutki bi ga obhajali, če bi vzel tableto, ki ie bila namenjena izključno gospodu Kojacu. Se neprijetneje bi pa bilo, če bi mu odpovedale moči med glavno slovesnostjo
—	mogoče bi še celo izgubil službo.
-	Končno se je odločil in pogoltnil- tableto; a takoj mu je bilo žal. še vedno je bil ves
napet, nesproščen, ko sta prišla do tovarne.
Kakor je bila tedaj navada, ni bilo nikogar na spregled. Nihče ju ni sprpjel pri vratih, nihče ni opazoval, kako sta se tiho povzpela po premičnih stopnicah do personalnega u-rada. Popolnoma tiho sta korakala skozi prazne pisarne do slavnostne dvorane.
Skozi edina, na stežaj odprta vrata sta vstopila v malo dvorano. V njej je bila majhna konferenčna miza iz umetne orehovine in šest stolov, prevlečenih z umetnim usnjem. Strop, stene in pod so bili iz plastične mase, peščene barve, ki se je skladala z rjavo barvo pohištva.
Na mizi sta zagledala štiri zapestnice, štiri obroče za na gleženj in dva pasa. Vse je bilo napravljeno iz železnih obročkov in na vseh je bilo vtisnjeno ime gospoda Kojaca ali Boz-*yja. Bozzy Je napravil to, kar so mu bili že prej naročili: do-bral je z mize svojo garnituro in si jo nadel, medtem ko Je gospod Kojac udobno sedel v naslanjaču pri mizi. Potem je pokleknil pred gospoda Kojaca in pritrdil dva obroča na njegova gležnja.
spod Kojac je iztegnil najprej levo roko, nato desno, B°zzy pa mu je nataknil njegovi zapestnici. Medtem ko je Bozzy pritrjeval pas, sta se slučajno dotaknila z lici. Pomislil je na svojega očeta in imelo ga je, da bi mu dal poljub, kakor da je star štiri leta in ne štirideset.
Potlačil je to željo in mu je stisnil roko.
»želim vam vso srečo,« je rekel gospod Kojac.
Te besede niso bile v skladu z običajno proceduro in Bczzy se je za trenutek zmedel. Zaužita tableta pa mu je pomagala, da je spet lahko zbral svoje misli. Stopil je na drugo stran sobe in obrnil rdeče stikalo, ki se je svetilo pri vratih.
Zaslišal je pridušen zvok, ko so se železne vezi trdno stisnile k omagnetenemu naslanjaču, kar je bilo znak, da lahko začne svoj govor.
«Gospod,» Je govoril, »naše podjetje se vam ob tej priliki globoko in iskreno zahvaljuje za vaše petintridesetletno zvesto službovanje našemu podjetju, industriji pohištva sploh in širnemu občinstvu, našim odje-
malcem.«
Ne da bi pogledal gospoda Kojaca, se je priklonil, se obrnil in odšel iz sobe. Vrata so se avtomatično zaprla za njim in avtomatično se je sprožil mehanizem, ki je dovršil ostali del ceremonije.
Od nekod se Je prizibal tolsti gospod Frewne in stisnil Bozzyju roko.
«Dobro ste to napravili,« je rekel sopihajoč. »Nekoliko pozno ste začeli, toda to je bilo pričakovati. Vse se je dobro izteklo — res dobro.«
Ta pohvala se Bozzyju ni zdela zaslužena in ni vedel, kako bi odgovoril.
Obrisal si je potno čelo in vprašal: «Oprostite. kaj pa bo z gospodom Kojacem?«
»O, z njim je že vse v redu,« je rekel gospod Frewne. »Ta plin hitro deluje. Njegove zemeljske ostanke bomo izročili zastopniku pogrebnega zavoda.«
Potrepljal je Bozzyja po hrbtu in ga povabil s seboj po hodniku.
»Pridite z menoj v mojo pisarno! Izpila bova nekaj kozarčkov žlahtne pijače. Izročite mi ves železni nakit, dragi moj! Ne boste ga rabili celih petintrideset let.«	KONEC.
lič in Boris Košuta (ml.) — I11 sta dosegla zadovoljivo uvrstite'/. Najbolj naporno delo je imel Mi* lič, ki je moral pred vstopom v polfinalno kolo Dremagati Iva nasprotnika. Težje mu je šli, 150 je naletel na Floreanija, ki ga j« z svojo močno rezano igro, prisl!'1 na predajo.
Košuta je imel več sreče; brez truda je prišel do polfinala kjer pa je moral priznati premoč bodočega zmagovalca turnirja.
Končna razvrstitev:
1.	Varnerin (Soffitta)
2.	Floreani (Soffitta)
3.	in 4 Milič in Košuta (Bor)
Prva ekipa Bora pa se je P°"
merila v zaključnem kolu ekipnega prvenstva B lige s CSI iz Vicenze. Borovci so ponovili rezultat prvega srečanja, pa čeprav bi ga lahno precej izboljšali Boris Košuta je še enkrat premagal vse tri svoje nasprotnike. Tomšič Je odlično začel, a je žal dovolil, da se mu izmuzne dokaj ugodna prilika za osvojitev prve tekme.
Tudi Krevatin, k: se doslej nikakor ni mogel uveljaviti, bt lahko, le da bi imel trohico sreče, doprinesel ekipi svoj prvi delež.
Srečanje je bilo dokaj važno, v kolikor je odločilo o končni razvrstitvi v spolnj.im delu lestvice. S tem porazom se je Bor moral sprijazniti z osvojitvijo zadnjega mesta.
CSI VICENZA — BOR 6:3.
Corrš — Tomšič 2:1 (8:21, 21:18-21:12).
Zanetti — Krevatin 2:0 (21:1* 21:15).
Ghida - Košuta 1:2 (16:21, 21:1». 12:21).
Zanetti	—	Tomšič	2:0	(21:1®>
21:18).
Corrš — Košuta 0:2 (15:21, 10:211-
Ghida — Krevatin 2:0 21:®-2i :15).
Zanetti	—	Košuta	1:2	(16:21-
21:18, 12:21).
Ghida	—	Tomšič	2:0	( 24:22,
21 :U).
Corrš — Krevatin	2:0	(21:1“-
21:16)
I. P-
UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCHI 8- n. TELEFON 93-808 In 94-63» - Poštni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1-It Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 30 — Telefon 37-838 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četrt letna 2 250 lir’ polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, ctturt trs’ 3/1 'telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14 603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške in goriške pokrajine »e
naročkjo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sooietk Pubbllcitk Italiana#. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	^