Gortniska borzno posredniška družba d.d.
Vai posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papii^ev
Koroška .U. mm Kranj tel.: 04 i 2H0 10 40, 280 }0 17, 2ti0 10 M) faks: 04 / 2H0 10 12
variiust ? \liokoyni>\/ > Joiuisnosf
BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI,
PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papiijev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14
PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih.	^^^^^^
Goren|ska ^'Banka \
OorenfskB b&oKa d.d.. 6iafwei6Qv«e.i. KrvV
Banka, ^ posluhom

Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št 52 - CENA 300 SIT (16 HRK)
Kranj, petek, 2. julija 2004
4
V Kranju se je ta teden začela edina Goodyearova proizvodnja cevi za klimatizacijske naprave v avtomobilih. Na liniji bo delalo 35 delavcev.
Kranj - Kranjsko podjetje za proizvodnjo gumenih izdelkov Goodyear EPE je v torek pognalo proizvodno linijo za okolju pr^azne cevi za klimatizacijske sisteme v avtomobilih. V novo proizvodnjo je Goodyear EPE vložil 3,5 milijona dolarjev, od tega je vlada preko agencije za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije prispevala 150 tisoč dolarjev.
Novo proizvodno linijo si ogledujejo (z leve): Janez Bohorič, predsednik uprave Save, Dean Haas, namestnik ameriškega veleposlanika v Sloveniji, in Jim Milk, glavni direktor Goodyear EP evropske regije.
Foto: Gorazd Kavčič
Kranjsko podjetje je edino, ki v Evropi proizvaja Goodyearove cevi za klimatizacijske sisteme v avtomobilih, ki zaradi vsebo-vanja posebne najlonske bariere zelo učinkovito preprečujejo emisije hladilnih sredstev iz klimatske naprave v okolje, kjer ogrožajo ozonsko plast. Nova linija je še v fazi zagona, načrtujejo pa, da bodo na njej proizvedli 2,5 milijona metrov cevi na leto, kar zadošča za slabe tri milijone avtomobilov. Na liniji bo delalo 35 delavcev, ki jih je Goodyear EPE na novo zaposlil ali prezaposlil.
"Cevi bomo dobavljali podjetjem, kot so Burgaflex, Visteon in Avtopal, kjer jih bodo dodelali. Vgrajevali pa jih bodo v
Oplove, Fiatove in druge avtomobile," je pojasnil glavni direktor Goodyeara EPE v Kranju Stanko Cvenkel.
Kot je pojasnil direktor agencije za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije Matej Kovač, je bil Goodyear med prvimi, ki je prejel državne spodbude za tuje investicije, s katerimi poskuša država znižati vstopne stroške in tveganje. Do danes je Goodyear EPE za vse projekte prejel že za milijon dolarjev subvencij. Simon Šubic
Letošnji kranjskogorski nagrajenci
Krai\jska Gora - Kranjskogorski svetniki so na junijski seji potrdili letošnje občinske nagrajence. Zlati grb bo ob štiridesetletnici dela na pedagoškem področju kot učitelj razredne stopnje na Osnovni šoli Josipa Vandota prejel Benjamin Gracer. Hkrati je zelo dejaven tudi v kulturi in med redkimi v občini, ki ustvarja poezijo, prozo in aforizme. Srebrni grb bo šel Turističnemu društvu Kranjska Gora ob 100-letnici delovanja. Bronaste grbe pa bodo prejeli Kulturno prosvetno društvo Josip Lavtižar iz Kranjske Gore ob deseti obletnici delovanja ter smučarja z mednarodnimi uspehi Alenka Dovžan iz Mojstrane (tudi olimpijski bron v Lille-hammerju 1994) in Uroš Pavlovčič z Dovjega. Občinska priznanja bodo nagrajenci prejeli ob občinskem prazniku 7. avgusta. M. K.
Sava prodala delež in
kupila Radence
Goodyear je ta teden postal edini lastnik Save Tires,
« ft
Savine Terme 3000 pa so kupile zdravilišče Radenci.
Kranj - Delniška družba Sava je v torek za okoli deset milijard tolarjev ameriški korporaciji Goodyear prodala Še preostali 20-odstotni lastninski delež, ki ga je imela v podjetju za proizvodnjo pnevmatik Sava Tires. Sava je svoj delež prodala na podlagi pogodbe o strateškem partnerstvu, ki jo je z Goodyea-rom podpisala decembra 1997 in po kateri je imel Goodyear t.i. nakupno opcijo ("call" opcija). V sredo pa je Savina družba Terme 3000 kupila zdravilišče Radenci.
Z nakupom 100-odstotnega deleža družbe Radenska Zdravilišče Radenci, za katero je sedanja lastnica Pivovarna LaŠko iztržila 4,25 milijarde tolarjev, se uresničuje projekt Panonske terme. Ta sedaj vključuje pet kapitalsko povezanih term: poleg Term 3000, Moravske Toplice s Termami Lendava in Termami Ptuj še Zdravilišče Radenci s Termami Banovci in hotelom Jeruzalem v Ljutomeru.
Skupina Terme 3000, Moravske Toplice in sedaj še Zdravi-
lišče Radenci bosta ponujali skupni turistični produkt, ki je sestavljen iz nastanitvenih, gostinskih, kopaliških, zdravstvenih, športnorekreativnih in zabaviščnih dejavnosti.
V Panonskih termah načrtujejo, da bodo v naslednjih letih zaposlovali več kot tisoč ljudi, razpolagali s pet tisoč posteljnimi kapacitetami, ustvarjali milijon nočitev na leto. Na ta način naj bi v nekaj letih ustvarili veČ kot 50 milijonov evrov prihodkov na leto.
Kranjsko podjetje Sava Tires je od tega tedna v stoodstotni lasti ameriškega Goodyeara. Ko sta družbi leta 1997 podpisali družbeniški pogodbi, so ustanovili dve podjetji v mešani lasti - Goodyear EPE in Savo Tires, v katerih je tedaj Sava imela 25 oziroma 40 odstotkov lastništva. Leta 2001 je Sava v skladu s pogodbama najprej prodala Goodyearu svoj delež v Good-yearu EPE, leto kasneje še 20 odstotkov lastninskega deleža v Savi Tires, ta teden pa še preostali del.	Simon Šubic
Dhnov.i HF Mfj^.^p
f
MODRO SOŽITJE Vprašanja
Sfš^r. detnvnik med 08:00 in O^iOf" -ro " .'t :t
01 474 91 75

Zupnišče ne proda zemljišča
V Bohinjski Bistrici naj bi zgradili dom za starejše občane. Država bi prispevala okrog 500 milijonov tolarjev.
Bohinjska Bistrica - V bohii\j-ski občini si že dolgo prizadevajo za dom starejših občanov, ki mu trenutno dobro kaže. Zgradila naj bi ga država in zanj prispevala okrog 500 milijonov tolarjev, občina pa mora zagotoviti zemljišče. Od ponede^ka je znana tudi lokacija. Prostor sedanje komunale v Bohinjski Bistrici.
Tako so na izredni seji odločili bohinjski občinski svetniki in s tem prižgali zeleno luč gradnji doma za starejše. Omenjeno zemljišče, veliko je okrog 5000 kvadratnih metrov, je občinska last in zemljišče je bil tudi edini pogoj države, da v Bohinju zgradi tak dom. Občina Bohinj bi ga raje zgradila v Srednji vasi, v bližini tamkajšnjega žup-niŠča, vendar ni naletela na razumevanje župnika ter gospodarjev in ključarjev cerkvenega premoženja. "Predlagali smo, da bi nam župnišČe svoje zemljišče, ki je tudi predvideno za gradnjo doma starejših, prodalo,


Z novim domom za starejše občane bi Bohinjci na stara leta lahko ostali v domačem okolju.
zamenjalo za drugo zemljišče ali podarilo, vendar se z nobenim od predlogov niso strinjali," je povedala bohinjska županja Evgenija Kegl - Korošec. Občina seje morala do srede prijaviti na poziv ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ima pa dobre možnosti, da bo izbrana za omenjeni projekt.
Bohinjski dom za starejše naj bi bil podružnična enota radovljiškega Doma Janka Benedika, ki je ministrstvu že sporočilo svoje potrebe po širitvi. V novem domu naj bi bilo 55 postelj, dobre tri četrtine bi bile zasedene takoj. V domovih za starejše je 47 Bohinjcev, od tega 15 v radovljiškem domu, 8 pa jih na
Borovska cesta 92, KRANJSKA GORA
www.intersport3l
Po»4nvfii«»st«fl»	<<»!	107, L
popusti S« mi ••it«va|o
> «
sprejem v dom še čaka. Občina bi poleg zemljišča morala prispevati še okrog 60 milijonov tolarjev. Po besedah Kegl - Ko-roščeve bi dom, če bo ministrstvo ugodilo njihovi vlogi, lahko začeli graditi leta 2006. "Kljub negativnemu odgovoru srednje-vaških ključarjev se tej lokaciji Še nismo povsem odrekli. S ključarji in cerkvenimi gospodarji se bom poskušala še enkrat pogovoriti in morda tokrat najdemo skupni jezik," je pojasnila županja.
Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič
VB-LEASING, d.o.O.. Pot za Krajem 38. Kranj
J»''
<b o
N
^ JV
O
<
U
1-4
9770352666025
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
politika / joze.kosnjek@g-glas.si
Petek. 2. julija 2004
razrešitvi
Na današnjem kolegiju predsednika državnega zbora se bodo dogovorili o postopku razrešitve zunanjega ministra Dimitrija Rupla in imenovanju Iva Vajgla, sedanjega
slovenskega veleposlanika v Nemčiji, na mesto zunanjega ministra.
Ljublana - Državni zbor naj bi namreč po napovedih že prihodnji teden odločal o predlogu predsednika vlade Antona Ropa za zameiyavo zunai\jega ministra Dimitr^a Rupla. Preden pa o imenovai^ju Iva Vajgla za novega zunai\jega ministra odločajo državni poslanci in poslanke, se mora o njegovi primernosti izreči tudi odbor za zunai\jo politiko. Prav zato je predsednik parlamentarnega odbora Jelko Kacin predlagal, da so predstavitev kandidata obravnavali že na včerajšnji seji. Kacinov predlog je razkačil opozicyo (SDS, N.Si in SLS), kije med tednom protestirala pri predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, ker da gre za kršenje ustaljenega postopka o zamenjavi ministra. Odbor je včeraj obravnaval Vajglovo predstavitev, le da so predstavniki opozicije tedaj zapustili sejo.
''Republika Slovenija že ima zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ki ni odstopil, niti še ni bil razrešen, zato njegovo mesto ni prosto in ni mogoče začeti postopka za imenovanje novega zunanjega ministra,'* je v imenu poslanske skupine N.Si protestiral njen vodja Janez Drobnič. V N.Si so namreč prepričani, da gre za neznosno aroganco vlade, ki Še pred glasovanjem o predlogu predsednika vlade za razrešitev sedanjega zunanjega
ministra predpostavlja, da bo državni zbor njegov predlog sprejel. Navedli so tudi, da se po 234. členu poslovnika državnega zbora opravi imenovanje novega ministra samo v primeru, če prejšnjemu preneha funkcija. Predsednik vlade lahko predlaga novega kandidata Šele, ko državni zbor razreši prejšnjega ministra.
Vodstvo državnega zbora je odgovorilo, daje predsednik državnega zbora Borut Pahor upošte-


val dosedanjo prakso, po kateri je postopek za razrešitev ministra in postopek za imenovanje novega ministra potekal sočasno. Tako je državni zbor ravnal že aprila 2000, ko je bila na dnevni red najprej uvrščena obravnava predloga takratnega predsednika vlade za razrešitev ministrov ter nato obravnava predloga za imenovanje novih ministrov. Poleg tega je parlamentarna komisija za poslovnik že marca 1994 sprejela poslovniško razlago, da lahko potekata postopka za razrešitev in imenovanje ministra sočasno, pri Čemer pa mora dižav-ni zbor najprej odločati o razrešitvi in šele, če je dosedanji minister razrešen, pristopiti k odločanju o imenovanju novega ministra. Tedaj je sicer veljal še stari poslovnik, ki pa področje imenovanja in razrešitev ministrov ni urejal bistveno drugače kot sedaj veljavni poslovnik, razlagajo v državnem zboru.
v
Simon Subic
Ljudem prihrani čas, državi denar Vsako letO vlŠji dodatek
Ljublana - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predstavilo informacyski sistem centrov za socialno delo, kj zajema več kot milijon državljanov, upravičencev do vseh vrst socialnih pomoči.
Enoten sistem ministrstvo gradi skoraj štiri leta, zajema pa širok sklop socialnih pravic od družinskih prejemkov, starševskih dopustov in nadomestil, preživnin, rejnin do denarnih socialnih pomoči. Na ministrstvu zagotavljajo, da bo enoten informacijski sistem, ki zajema prek milijon upravičencev, ki letno prejmejo za približno 130 milijard tolaijev
socialnih transferjev in ga bo uporabljalo 62 centrov za socialno delo, bolj pravičen, hkrati bo državi prihranil čas in sredstva, državljanom pa nepotrebne poti od vrat do vrat. Državljanom tako ne bo treba prinašati različnih potrdil o stalnem bivališču ali državljanstvu, ker bodo poda-
tki preverljivi prek sistema. Slednji bo namreč povezan z drugimi sistemi, od koder bo mogoče pridobivati podatke. Administrativna opravila bodo hitreje potekala, postopki za uveljavljanje socialnih pravic bodo enotnejši, obljubljajo večjo kakovost storitev, večjo preglednost, vzpostavili bodo tudi sistem nakazovanja na osebnq račune. Teh prednosti bodo veseli zlasti prejemniki pomoči, med mnogimi prednostmi za centre za socialno delo in državo pa omenjajo učinkovitejši nadzor nad porabo sredstev iz proračuna, kar bo onemogočilo tudi morebitne zlorabe. Tako ne bo mogoče, da bi ista oseba dvakrat uveljavila izplačilo za isto
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Kdo še ni bil na Brionih
Na istrskih otokih marsikdo še ni bil, v kranjske Brione pa smo pred nekaj leti radi zahajali skoraj vsi Kranjčani, pa tudi obiskovalci mesta. Letos prenovljena restavracija, ki je po nekajletnem zatonu spet Kraiyu v ponos, vas vabi na obisk in k sodelovai\ju v nagradnem razpisu.
Restavraciji Brioni smo že od nekdaj rekli Brioni, pa čeprav se je prej uradno imenovala Park. Kako in zakaj je prišlo do takega poimenovanja? To in še mnogo drugih zanimivosti iz zgodovine restavracije bi radi izbrskali iz spomina ali iz zasebnih arhivov, zato vas prosimo, da se nam oglasite z zapisi, dokumenti, fotografijami ali z vašo pripovedjo. -
Vaše sodelovanje bomo nagradili. Trije izžrebani pošiljatelji ali sogovorniki bodo povabljeni v novo restavracijo in kavarno Brioni:
1.	na kosilo
2.	na malico
3.	na sladico.
Zanimivo gradivo iz zgodovine restavracije s pripisom "Brioni" pošljite ali prinesite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, po e-pošti: petra.kejzar@g-glas.si ali pa nas pokličite po telefonu: 04/201 42 57 oz. 04/201 42 41. Rezultati bodo objavljeni v začetku avgusta v časopisu Gorenjski glas.
Ne pozabite pripisati tudi vaših podatkov:
Priimek in ime: ...........................................................
Naslov:
Davčna številka
Naročnik Gorenjskega glasa:
DA
NE
Strinjam se, da mi Gorenjski glas lahko pošilja
obvestila, ankete ipd.:
DA
NE
V radovednem pričakovanju vaših prispevkov, Petra Kejžar
pravico. Že sedaj je ta informacijski sistem povezan s centralnim registrom prebivalcev, zaradi pridobivanja in izmenjave podatkov pa se bo povezal še z drugimi pristojnimi organi, denimo davčne uprave, urada za javna plačila, banke, zavodov za zaposlovanje in za zdravstveno zavarovanje.
Projekt razvoja enotnega informacijskega sistema bo končan do konca leta, prihodnje leto pa predvidevajo še povezavo z bazo podatkov o vključenosti v socialno zavarovanje in z bazo podatkov za pridobitev potrdil o Šolanju in o vpisu. Po vzpostavitvi teh povezav bodo lahko prešli tudi na elektronsko uveljavljanje posameznih pravic. Sčasoma bi torej lahko uveljavili sistem socialne kartice, ki bi pokazala vse socialne prejemke, ki jih posameznik dobiva od države. D.Z.
velikim družinam
Zadnji rok, ko lahko družine s tremi otroki in več oddajo zahtevek za dodatek za veliko
družino, je 15. julij. Do dodatka upravičenih več kot 24 tisoč družin.
Ljubljana - Že tretje leto država velikim družinam enkrat letno, avgusta ali septembra, izplačuje poseben dodatek. Dobijo ga družine, ki imajo tri ali več otrok, ki so mlajši od 18 let oziroma mlajši od 26 let. Če se še šolajo. Večina teh družin je upravičena že do otroškega dodatka in v tem primeru jim ni treba posebej vlagati zahtevka. Za prejemnike otroškega dodatka namreč b pravici do dodatka za velike družine po uradni dolžnosti odloči že center za socialno delo. Med okoli 24 tisoč prejemniki dodatka za velike družine pa je tudi nekaj sto takš-
/a vas beležimo čas!
CHLA8
Ob obisku
delegacije iz mesta Freising
Vas vljudno vabimo na uradni sprejem, ki bo danes, 2. julija, ob 18. uri na Mestnem trgu
Ob podpisu listine med občino Škofja Loka in mestom Freising
Vas vabimo na slavnostni koncert, ki bo jutri, 3. julija, ob 19. uri na Loškem gradu. (v primeru slabega vremena v OŠ Škofi a Loka - Mesto)
Ob zaključku gostovanja delegacije Vas vabimo
na slovesno .yv. mašo, ki bo 4. julija ob 9. uri v cerkvi ^v. Jurija,
Vljudno vabljeni:
f
Igor Draksler, Župan
Občina Škofia Loka, Poljanska c 2. 4220 škofia Loka
nih, ki so v socialno ugodnejšem položaju in za otroke ne dobivajo otroškega dodatka. Dodatek za velike družine jim vendarle pripada in zanj morajo najkasneje do 15. julija pri krajevno pristojnem centru za socialno delo vložiti zahtevek. To storijo s posebnim obrazcem (DP-4 - vloga za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino). Letos bodo velike družine avgusta ali septembra prejele 78.420 tolaijev tega dodatka. Prvo leto je dodatek znašal 25 tisočakov, prejelo pa ga je
23.946 družin (od tega je zahte-
t
vek zanj posebej vlagalo le 780 upravičencev), lani 53.600 tolarjev, dobilo pa ga je 24.363 družin. Prvo leto je država za ta namen porabila blizu 600 milijonov tolaijev, lani pa še enkrat toliko. Posebej morajo zahtevek za dodatek za veliko družino vložiti tudi vsi starši, ki živijo v družini s tremi ali več otroki, ki so jih dolžni preživljati (denimo otrok v zavodu ali rejništvu), otroški dodatek pa prejemajo le za enega ali dva otroka.
"Dodatek za veliko družino nam je vsako leto dobrodošel," pravi mama treh otrok iz Šenr
čurja, od katerih sta starejša srednješolca, mlajši pa osnovnošolec. Najstarejši ima tudi republiško štipendijo, za vse pa mesečno prejema okoli 45 tisočakov otroških dodatkov. "Jeseni nas bodo veliko stali nakupi za šolo, avgusta pa bomo tudi po zaslugi dodatka za velike družine šli z malo lažjim srcem
v
za nekaj dni na morje. Živimo namreč z dvema delavskima plačama."
Starša iz okolice Kranja, ki imata pet otrok, pa sicer dobivata nekaj čez sto tisočakov otro-'ških dodatkov. Znesek je večji od maminega zaslužka v podjetju tekstilne stroke.
"Sodimo v najnižji dohodninski razred, zato toliko otroških dodatkov. Toda, kolikor je danes vse drago, to ni kdove koliko. Jeseni bodo pri hiši kar trije srednješolci, dva otroka sta še predšolska. Dobro, da je najmlajši še v varstvu pri starih starših. Seveda nam je vsak dodatek dobrodošel, zlasti še na pragu jeseni, ko so družinski stroški zaradi šole največji," razmišljata starša sedemčlanske družine.
Danica Zavrl Žlebir
Tabor Slovencev po svetu
Šentvid nad Ljubljano - Izseljensko društvo Slovenija v svetu bo v soboto, 3. julija, dan pred izseljensko nedeljo, priredilo.v Zavodu sv, Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano XI. Tabor Slovencev po svetu. Ob 9. uri bo izseljenska maša, po njej pa pozdravni govori predsednika društva Slovenija v svetu Boštjana Kocmurja in predstavnikov vlade ter Slovencev po svetu. Nato bodo dr. Marina Lukšič - Hacin, mag. Jernej Mlekuž in Evgen Bavčar govorili o študiji o vračanju Slovencev v domovino in o prihodnosti slovenstva. Otroci bodo sodelovali v delavnicah, ob treh popoldne pa se bosta začela nastopa maturantov iz Argentine in Kanade.
Jože Košixjek
Srečanje Slovenske izseljenske matice
Kamniška Bistrica - Slovenska izseljenska matica v nedeljo, 4. julija, organizira Srečanje v moji deželi 2004. Srečanje bo potekalo v Kamniški Bistrici, kjer bo ob 13. uri pred kapelico najprej maša, nato pa bodo spregovorili predsednik matice Sergij Pelhan, kamniški župan Tone Smolnikar in direktorica urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Jadranka Šturm Kocjan.	Simon Šubic
m
Petek. 2. julija 2004
aktualno/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Borut Pahor, poslanec Združene liste socialnih demokratov v evropskem parlamentu
Predsednik Združene liste socialnit^ demokratov Borut Pahor ni nikdar kazal pretirane želje postati poslanec evropskega parlamenta. Vendar, zgodilo se je prav to.
Pahor odhaja v Bruselj, ko mu poteče mandat, pa se želi vrniti v domačo politiko.


Kako komentirate svojo izvolitev za evroposlanca?
Zahvalil bi se ljudem, ki so se v nepričakovanem številu odločili, da me izberejo za evroposlanca. Kot vedno bom spoštoval njihovo voljo in se potrudil, da bom upravičil njihovo zaupanje.
Zaupanje v kaj? Splošno mnenje namreč je, da se v evropskem parlamentu ne odloča o bistvenih stvareh?
v
"Ce bomo Slovenci razmišljali, da smo premajhni in da ne moremo vplivati na odločitve EZ, potem smo zgodbo končali, še preden smo jo zaceli. Naša prednost je kakovost in menim, da so ljudje na volitvah odločali personalno tudi zato, ker so izbirali reprezentanco, ki bi tam lahko v okoliščinah naše majhnosti in nekega omejenega vpliva naredila največ."
Na kaj konkretno lahko evro-poslanci vplivate, o čem lahko odločate?
"V skupščini sveta Evrope sem osem let vodil slovensko delegacijo. Moja izkušnja govori, da je mogpČe z dobrimi idejami, ki niso samo sebično slovenske, pridobiti prijatelje, ki potem to prijateljstvo vrnejo, ko gre izključno za naš nacionalni interes. Se pravi, če bomo znali solidarno reševati skupne probleme, se lahko zanesemo na njihovo prijateljstvo tudi, ko bo treba uveljaviti specifično slovenske interese. Naša naloga je, da se najprej posvetimo slovenskim interesom, potem pa z nekimi odprtimi rokami sprejeti partnerstvo in zavezništvo z vsemi, s katerimi bomo lahko sklenili prijateljstvo."

Katera zavest vas bo vodila, nacionalna ali politična?
"Brez dvoma gremo v evropski parlament zato, da pomagamo Sloveniji pri njenem uveljavljanju zanesljive partnerice EZ in razvite države ter sprejemamo in pomagamo pri odločitvah evropskega parlamenta, ki bodo tudi, bom rekel, humus za slovenski razvoj. O tem ni dvoma. Najprej in predvsem smo tam Slovenci, potem pa pripadniki razhčnih strank."
Kaj razumete pod slovenskim nacionalnim interesom ?
Vzel bom primer. Za Slovence je po mojem mnenju v tem času zelo pomembno, da želja velikih in razvitih držav po večji učinkovitosti EZ ne bi Šla na Škodo pomembnosti in položaja majhnih držav. To bo naša strateška skrb; paziti, da bo šla EZ v takšno smer razvoja, kjer bomo Slovenci kot država in narod zadržali čim več elementov suverenosti. Zagotovo je slovenski nacionalni interes, med drugim, zadržati evropskega komisarja, imeti čim več poslancev, ohraniti pristojnosti na področju, recimo, davčne politike, pridobiti čim več sredstev evropskih skladov. To so pomembne stvari."
Bo šla združena lista na dr-žavnozborske volitve z vami ali brez vas?
"Odkrito rečeno, septembra veijetno ne bom s polnimi pljuči v Bruslju, kar moji tamkajšnji kolegi tudi vedo. Kot predsednik stranke se bom namreč pred državnozborskimi volitvami polno angažiral, da socialna demokracija uspe tudi na domačih volitvah. Morda bom v tej kampanji sodeloval celo nekoliko
več kot moji kolegi Lojze Peterle, Jelko Kacin, Miha Brejc in drugi."
V zvezi z dogajanjem v evropskem parlamentu se uporablja termin lobiranje. Ne igrajo poslanci v evropskem parlamentu prej diplomatsko kot klasično politično vlogo?
"Na neki način to drži. Lobiranje ni pravi izraz, saj to počno tisti, ki nimajo formalnega vpliva. V evropskem parlamentu gre pravzaprav za sklepanje zavezništev."
Tudi v primeru Piranskega zaliva ?
"V EZ so večkrat povedali, da dvostranska vprašanja, še zlasti tista, ki zadevajo ureditev vprašanj glede suverenosti, niso v njihovi pristojnosti in da na to področje ne želijo posegati. Zelo sramežljivo so posegli tudi v odločitev hrvaškega sabora glede razglasitve ribolovne cone. Vendar, bodiva stvarna in odkrita. Dejstvo je, da v zakulis-ju EZ stvari tečejo nekoliko drugače; zlasti v stikih med italijansko in slovensko diplomacijo se je dalo članstvo v EZ izkoristiti kot okrepitev našega pogajalskega položaja nasproti Hrvaški."
Kako si kot evroposlanec predstavljate komuniciranje s slovensko javnostjo?
"Najprej. V Bruslju bom toliko, kolikor bo nujno potrebno. Ves ostali čas bom v Sloveniji. Sem tiste "sorte" politik, ki živi od tega, da se rokuje z ljudmi in se z njimi pogovarja. To mi da energijo. Brez predpostavke, da me imajo ljudje na neki način radi, svojega dela ne morem opravljati. Postanem zakrknjen. Politično poslanstvo nima več
smisla. Zato rabim to njihovo energijo in se bom po to energijo v Slovenijo vedno vračal. Po drugi strani bo treba tudi doma veliko storiti. Glavna stvar za našo prihodnost se bo v naslednjih štirih letih zgodila v Sloveniji. Imamo dve možnosti: ali stagniramo in se počasi preselimo na obrobje EZ, ali pa se za-vihtimo med najrazvitejše. Ti temelji se bodo gradili v Sloveniji. Evroposlanci sicer nismo nepomembni, nismo pa odločilni. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj sem bil na sedmem mestu in hotel bolj pomagati stranki do dobrega uspeha kot biti izvoljen. Seveda pa si Štejem v veliko čast, da sem bil izvoljen s preferenčnimi glasovi. Ne mislite, da to obžalujem in ponoči zato ne spim."
Na kakšen način pa naj bi potekala komunikacija med vami, torej evroposlanci in slovensko vlado?
"Predvsem bo šlo za neuradno, delovno sodelovanje. Bodisi neposredno bodisi preko veleposlaništva v Bruslju. Pomembnejše bo sodelovanje med državnim zborom in nami. Ob petkih bo v državnem zboru zasedal tako imenovani veliki evropski odbor, na katerega bomo kot evropski poslanci povabljeni. Lahko bomo tudi razpravljali, ne bomo pa imeli pravice glasovanja. To bo gotovo zelo pomemben stik, ki ga bomo imeli s slovenskimi političnimi odločitvami glede evropskih zadev."
V katerem odboru evropskega parlamenta bi želeli delati, če bi lahko izbirali?
Podražitev bodo občutili
starejši
Če bo zdravstvena zavarovalnica Vzajemna uresničila napovedano podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo najnižja mesečna
premija znašala 3.545 tolarjev, najvišja pa 5.225 tolarjev.
Kranj - Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je napovedala, da bo s 1. avgustom 383 tisoč zavarovancem, starejšim od šestdeset let, za 13,5 odstotka zvišala premio dopolnilnega zdravstvenega zavarovai\ja. Napovedana podražitev je izzvala polemiko, ali je upravičena ali ne.
V Vzajemni naj bi se za podražitev odločili zaradi negativnega poslovanja, izguba, ki je v prvih petih mesecih presegla 1,4 milijarde tolarjev, pa naj bi bila predvsem posledica neugodne starostne sestave zavarovancev in naj bi brez povišanja premije do konca leta narasla na štiri milijarde tolarjev. Prav v starostni sestavi naj bi se Vzajemna bistveno razlikovala od svojih tekmic na trgu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj starejši od šestdesetih let predstavljajo kar tretjino vseh njenih zavarovancev, k zbrani premiji prispevajo 37 odstotkov, njihov delež pri "škodah" oz. pokrivanju stroškov zdravstvenih storitev pa naj bi bil več kot 60-odstoten. Kot poudarjajo v Vzajemni, naj bi bil povod za povišanje premije tudi agresivno trženje konkurence med mlajšimi zavarovanci, ki so praviloma bolj zdravi in zavarovalnico "manj stanejo", ter sklep agencije za zavarovalni nadzor, ki konkurenčni zavarovalnici ne nalaga enakih obveznosti oblikovanja doživljenjskih starostnih rezervacij, kot to velja za Vzajemno. Za izgubo naj bi bila posredno kriva država, ki na
tem področju še vedno ni uveljavila izravnalnih shem za izravnavo razlik v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz razlik glede starosti, spola in huje bolnih zavarovancev. Ce bi država uvedla tovrstne sheme, bi premijo spet lahko znižali, napovedujejo v Vzajemni in dodajajo, da bodo premije za mlajše od šestdesetih let tudi po 1. avgustu ostale približno enake kot doslej, saj bi izguba vsakega mlajšega zavarovanca vplivala na dvig premije za starejše.
jo, da bodo za pokrivanje izgube porabili vsa sredstva, ki jih smejo. Še vedno tudi podpirajo načelo vzajemnosti in solidarnosti, vendar pa, kot zatrjujejo, brez izravnalnih shem ne morejo več zdržati "pritiska staranja" zavarovancev, saj stroški za pokrivanje zdravstvenih storitev s starostjo naraščajo.
Ekonomsko socialni svet je pozval Vzajemno, da naj se ponovno opredeh do povišanja premij, hkrati pa jo je opozoril, da s tem krši socialni sporazum. Povišanje premije zgolj starejšim od šestdeset let pomeni diskriminacijo starejših, ocenjujejo v Zvezi svobod-
nih sindikatov Slovenije, kjer tudi nasprotujejo temu, da bi kapital narekoval, katere temeljne človeške pravice in socialne vrednote naj bi ohranjah v državi in katere ne. Ministrstvi za zdravje in za finance ter agencijo za zavarovalni nadzor so "spomnili" na zakon o zavarovalništvu, ki določa, da se dopolnilna zdravstvena zavarovanja izvajajo po načelu medgene-racijske vzajemnosti, pri tem pa naj bi se vse zavarovalnice obvezno vključile v izravnalne sheme. Izvajanje izravnalnih shem naj bi uredil posebni zakon, vendar pa to določilo zakona ni bilo nikdar uresničeno.
Diskriminacija starejših
Vzajemna z dvigom premij samo eni skupini zavarovancev krši načelo vzajemnosti, ugotavlja minister za zdravje dr. Dušan Keber in dodaja, da bo podražitev prizadela dohodkovno najšibkejšo skupino zavarovancev, ki jo večinoma sestavljajo upokojenci ali njihovi nezaposleni družinski člani Na ministrstvu zavračajo trditve, da naj bi to, ker niso uvedli izravnalnih shem, krivo za izgubo. Po podatkih, s katerimi razpolagajo, bi zavarovalnica lahko sama pokrila izgubo z denarjem, ki ga ima v rezervacijah. V Vzajemni to zanikajo in dodaja-
Zahtevajo preklic podražitve
V Sindikatu upokojencev ne pristajajo na povišanje premij za starejše, od Vzajemne pa zahtevajo preklic podražitve in tudi natančno predstavitev rezultatov poslovanja v lanskem letu in letošnjih prvih mesecih, vključno s podatki o vlaganjih v druge programe in dejavnosti, o plačah in drugih izdatkih za zaposlene ter o investicijskih in drugih vlaganjih. V sindikatu se tudi zavzemajo za to, da bi v okviru zdravstvene reforme ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje in njegove pravice zagotovili v okviru obveznega zavarovanja. V Zvezi potrošnikov Slovenije sprašujejo Vzajemno, kje je pravna podlaga za tako visoko povišanje premij in še to le za eno skupino zavarovancev, kaj sploh pomenijo poslovna načela Vzajemne za zavarovanca in ali ni povišanje premij le eni skupini zavarovancev spreminjanje dolgoročnih pogodb. Od agencije za zavarovalni nadzor ter od ministrstev za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve zahtevajo odgovor, kaj konkretno bodo storili za zaščito pravice posameznika do enakega dostopa do zdravstvenih storitev ter za zagotovitev socialne pravičnosti.
"Glede tega sem s prihodnjimi
sodelavci že imel nekaj pogovorov. Povedal sem jim, da moja prva naloga ni prevzemati v Bruslju katere pomembnejše naloge. Dejstvo, da sem predsednik stranke in v vodstvu evropskih socialdemokratov, mi samo po sebi daje velik vpliv na odločitve same politične' skupine. Vendar, veliko časa želim preživeti na domaČem političnem prizorišču. Vsaj do naslednjega kongresa ostajam predsednik stranke, kar bo pobiralo moči tudi tu. Seveda ne mislim, da je to nekaj slabega. Prej dobrega. Bomo videli, kaj bodo prinesle naslednje volitve."
Kje se vidite čez štiri, pet let?
"Pustimo prihodnosti, da nam odpira vrata. Pravijo, pa tudi sam verjamem, da sem rojen pod srečno zvezdo. Sicer pa nisem nikoli skrival, da me zanima zunanja politika. Morda bo nekoč več časa, da se ji posvetim."
No, vas bom pa drugače vprašala. Kje se kot politik vidite v bližnji prihodnosti: v EZ ali v Sloveniji?
"V Sloveniji."
Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
IMGLAS
Napovedano povišanje premij bo prizadelo zavarovance, starejše od šestdeset let. Foto:Tina Doki (arhiv Gorenjski glas)
Cveto Zaplotnik
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
m
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, TVndrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, MIha Naglič, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Rajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gprazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino.
Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d,o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.; 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT petek: 300 SIT; za junij; 2.200 SIT drugo četrtletje; 6.500 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve; po ceniku; oglasno trženje: tel.; 04/ 201 42 48.




GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
gorenjska / info@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
KOMENTAR
Vilma Stanovnik
SO
Čigava je Planica?
V sredo je v spomin na prvo omembo Škofje Loke in bogato dediščino njenih prebivalcev na Škofjeloškem gradu
Kljub temu da smo sredi poletja in da je do dneva, ko bodo oči ljubiteljev športa in še posebej smučarskih skokov znova uprte v našo Planico, še kar nekaj mesecev, pa Planica te dni še zdaleč ne spi poletnega spanja. Pa ne, da bi se v dolini Pod Poncami na veliko gradilo, obnavljalo dotrajan dom in podrto skakalnico (kar smo pred tedni napovedali tudi na naših straneh, ko smo zapisali, da naj bi bila prav obnova Planice prvi slovenski projekt, ki ga bo pomagal financirati evropski sklad za regionalni razvoj), strasti o Planici so se znova razvnele prejšnji teden na skupščini Smučarske zveze Slo-
Škofja Loka - Zupan Igor Draksler se je v na^voru spomnil impresije Škofje Loke, Ažbeta, praznika ter opomnil na ponos do zgodovine; do darilne listine, Brižin-skih spomenikov, slovenstva.
»»
venije.
Morda sem premlada, morda premalo seznanjena z vsemi vzroki, posledicami in travmami, ki so na dan "privreli" na letnem srečanju klubskih delavcev in vodstva naše smučarske zveze, seveda pa bi morala biti gluha in slepa, če zadnjih nekaj let ne bi opazila (seveda pri tem še zdaleč nisem edina), da je v odnosu med vodilnimi v krovni smučarski organizaciji in člani Športnega društva Planica nekaj hudo narobe. Morda sem kdaj pomislila, da je ta "narobe" boj za tradicijo, boj za čast Planice in njenega rekorda, toda tokrat je bilo vsem nam, prisotnim na skupščini, dano jasno vedeti, da je boj za Planico, za njene prireditve in razvoj zgolj boj za denar, od katerega naj bi (dobro) živeli domači organizatorji (po trditvah odgovornih pri SZS) in niČ manj dobro pri Smučarski zvezi (po trditvah ŠD Planica).
Dejstvo je namreč, da vsaka tekma v Planici prinese zajeten kupček denarja (samo od letošnjega SP naj bi ga ostalo WO. 736.347 tolarjev), dejstvo pa je menda tudi, da doslej Še ni bilo tistega, ki bi lahko natančno povedal, kaj je kdo zasluzil, kaj zapravil in kaj (kam) vložil. Vsaj del tega naj bi sicer pojasnila revizija, ki trenutno poteka in je menda že postregla z nekaterimi "osupljivimi" podatki, za katere bo slovenska javnost izvedela, ko bo končana, vendar pa se bojim, da bomo Slovenci - ne glede na dokaze, kdo komu krade - želeli, da se vendarle najde nekdo (kaj pa vlada, ki naj bi bila v naši službi?) in končno odloči, čigava je Planica, kdo bo v Planico vlagal, zanjo skrbel in na koncu pobral (zasluženo) plačilo. Sicer je kmalu (osirotele) nihče več ne bo maral.
Predstavnika Šenčurja v Komunali
Šenčur - Občinski svet občine Šenčur je v sredo za predstavnika občine v skupščini javnega podjetja Komunala Kranj ponovno imenoval župana Mira Koželja, potem ko se mu je junija iztekel prejšnji štiriletni mandat. Za novega člana nadzornega odbora pa je svet predlagal podžupana Cirila Kozjeka. Slednjega mora za člana izvoliti še skupščina javnega podjetja.	Simon Šubic
"Zavzeto delo v zadnjem desetletju daje rezultate, izpeljali smo jih tiho," je povedal župan in naštel rekonstrukcijo ceste Podlubnik Klančar, projekt obvoznice, več je vrtcev. Šole dograjene in povedal še: "S spremembo obdavčitve v občini želimo bolj obdavčiti tiste, ki so v tranziciji na hitro obogateli." Škofj a Loka si želi tudi takšnega regionalnega povezovanja, ki bo v skladu z njihovimi interesi, kjer bodo prebivalci dobili pomembnost in delovna mesta. Tako bodo dobili tudi samozavest.	»
Sledila je podelitev letošnjih občinskih priznanj. Zlati grb občine je prejel Jury Svp^šak za dolgoletno izredno uspešno delo na področju humanitarnosti, sociale, vzgoje in kulture. Bil je učitelj, sedaj že vrsto let pomočnik župana za družbene dejavnosti. Poznamo ga kot tistega, ki je vedno pripravljen pomagati, predvsem malim ljudem, ljudem v stiski. Srebrni
v
grb občine Skofja Loka so prejeli: Termo, d. d., zaradi večletnega uspešnega poslovanja, ohranjanja delovnih mest in za sofinanciranje družbeno pomembnih aktivnosti; društvo Tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika ob '50-letnem neprekinjenem in uspešnem delo-

o o
2
Tudi vi lahko v naši raznoliki naložbeni ponudbi izberete primerno naložbo zase in za svojo družino. Odločate se lahko med klasičnimi depoziti, naložbami v posebne vzajemne sklade Abančne DZU in sodobnimi oblikami naložbenega zavarovan I a,Posebni vzajemni skladi vam ponujajo različna razmerja med donosnostjo in varnostjo. DELNIŠKI Zajček, Vipek (mešani), URAVNOTEŽENI Polžek, OBVEZNIČN Sova - izberite rešitev po svoji meri. Sodobne oblike naložbenega zavarovanja pa vam prinašajo aktivne)ši pnstop k zavarovaniu, ki je sočasno tudi varčevanje.
Izbirate lahko med vezavo sredstev glede na gibanje vrednosti enot premoženja štirih vzajemnih skladov, ki jih upravlja Abančna DZU.
Izberite naložbo zase!
ABANKA
Oholi I'as se uaš sret trti.
OPOZORILO Pfi naložbenih zavarovanjfh. ki se prodajajo na bančnih okencih. Abanka nastopa kot zavarovalni posrednik l^daiatel) naložbenih zavarovanj e Zavarovalnica Triglav d d Naložbena zavarovanja niso vključena v sistem zajamdonih vlog Vse dodamo inlormaciie o naložbenih zavarovanjih dobite v splošn h )jih. ki so na v0l|0 v vseh poslovalnicah Abanke med nphovim delovnim časom
jbne vzajemne sklade DELNI[KI Zajček, Vipek (mešani) URAVNOTEŽENI Polžok m OBVEZNIČNI Sova upravlja Abančna DZU d o o . Sicvenska cesta 58.1000
Ljubljana Pogoji poslovanja za vsak posebni vzajemni sklad so navedeni v Pravilih upravljanja m Prospektu. Pravila. Prospekt m zadnje objavljeno letno m polletno poročilo so na razpolago na sedežu družbe vsak delavnik med 8. m 15, uro v vseh poslovalnicah Abanke Vipe d d., na drugih vpisnih mestih, navedenih v Prospektu, rrted detovnim časom posamezne poslovalnice in na spletnem naslovu www abancna-dzu si < http /Avww.abancna-dzu si/> Posebni vzajemni skladi Abančne DZU
fnso bančna sloritev m ne pnnašaio zajamčene donosnosti Zalo naložbe v vzajemne sklade niso vključene v sistem zajamčenih vtog. ki velja za vloge fizičnih oseb m
»Kih računih, hranilnih vtogć
pri bankah m hranilnicah Gibanje vrednosti enote premoženja posameznega posebnega vzajemnega sklada je v glavnem odvisno od slanja na trgu vrednostnih
malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vtogah. denarnih depozitih in blagajniSkkh zapisih oziroma potrdilih o depozitu ki se glasijo na in^ m so zbrani
papirjev Vrednos! enote premoženja lahko raste ali pada, zato so pnhodnp donosi lahko višji ah nižji kakor v preteklosti Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih
.. ill dnevnih Časopisi
:ni Polžek m OBVeSi?NI Sova
papirjev m valut obstaja možnost da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, kijih levložiU investicijske kupone posebnega vzajemnega sktada
časopi
»rablja Abanka Vipa d d . ki po pooblastHu Abančne DZU opravlja trženje m prodajo posebnih
Podatki o vrednosti m gibanju encAe premoženia posebnih vzajemntfi skladov so objavlioni v dnevnih vww abancna-dzu si - hitp //www abancna-dzu si/^ To oraoivo uoorablia Abanka Vioa
iSK
HSih Delo. Dnevnik. Finarce m Večer ter na spletnem naslovu
vzajemnih skladov DELNIŠKI Zajček Vipek (mešani). URAVNOT
> Voč podfobnosh o naložbah je ria voijo v vseh enotah
Abanke m na spletnem naslovu www abanka si lnformaci(e vam posredujemo
^udi v Konlakinem centru no Stev?iknh (01) 3007 201 do (01) 3007 204
ABANKA I DZU
triglav
potekala slavnostna akademija ob občinskem prazniku.
>
Slavnostna akademija je tokrat obeležila pet občinskih nagrajencev, v kulturnem programu pa sta nastopi a Mestni pihalni orkester Škofja Loka in dalmatinska klapa "More".
vanju za dobrobit otrok, mladih in starejših ter Košarkarski klub Škofja Loka, ker ob 50-letnici delovanja predstavlja pomemben dejavnik športne identitete občine in športne vzgoje v občinskem okolju.' Julijana Tome je za humanitarno delo, opravljeno na področju vzgoje
in izobraževanja otrok s težko motnjo v duševnem razvoju prejela bronasti grb.
V imenu vseh nagrajencev se je zahvalil Jure Svoljšak in povedal, da so prav vsi čutili idejo, da je nekaj potrebno narediti, v smeri pozitivnega: "Nekaterim je šlo lažje, drugim težje. Vedno
pa smo imeli vizijo, zdrav um in pogum." V Čustveno nabitem govoru se je Svoljšak zahvalil tudi vsem, ki so nagrajencem pomagali pri uresničitvi njihovega dela oziroma jih pri tem niso omejevali.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Tu živijo veseli ljudje
Ob desetletnici samostojne občine se lahko v Železnikih pohvalijo
s številnimi pridobitvami.
Železniki - "V desetih letih samostojne občine Železniki smo dosegli zavidljiv razvoj na vseh področjih," se je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku pohvalil župan Mihael Prevc. Ob tej priložnosti so podelili tudi občinska priznanja pihalnemu orkestru Alples Železniki in Boštjanu Škrlepu iz železniškega zavoda za gozdove.
Med pomembnejšimi pridobitvami v zadnjih desetih letih je župan Mihael Prevc izpostavil zlasti novo športno dvorano, ki je postala središče športnega in kulturnega dogajanja v občini. "V teh letih smo asfaltirali tudi 30 kilometrov cest, ki so pogosto življenjskega pomena za prebivalce okoliških krajev. Veliko smo naredili Še na področju čiščenja odpadnih voda in ločenega zbiranja odpadkov, začela se je obnova regionalne ceste skozi Železnike. Računamo, da bodo prihodnje leto dela zagotovo zaključena." Ob občinskem prazniku so med drugim načrtovali odprtje ceste skozi Selca, a se jejijena obnova nekoliko zav-
lekla. So pa v sklopu prazničnih prireditev v Dražgošah postali bogatejši za nov gasilski dom, ki so ga med drugim gradili s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki.
Številne glasbene skupine, ki delujejo na njihovem območju, so po županovem mnenju dokaz, da tu živijo veseli ljudje, ki spoštujejo kulturno tradicijo in izročilo. Ena od takih skupin si je za svoje delo prislužila tudi priznanje občine za svoje delo.
Plaketo občine so podelili pihalnemu orkestru Alples Železniki ob 25-letnici delovanja godbe-nega društva. "S svojim glasbenim delovanjem so v kulturni podobi Železnikov in celotne Selške doline pustili pomemben pečat," so utemeljili nagrado. Plaketo občine Železniki je prejel še Boštjan Škrlep za obnovo gozdov ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na njihovem območju.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Z umetniško razstavo v počitnice
Kamnik - Dijaki kamniške gimnazije in srednje ekonomske šole s Srednješolskega centra Rudolf Maister Kamnik so tako kot vsi srednješolci po Sloveniji z zaključenimi spričevali in opravljeno maturo zapustili šolske klopi. Peščica med njimi seje poslovila tudi z zaključno razstavo svojih umetniških del. V razstavišču galerije Veronika so od 18. junija na ogled dela dijakov iz omenjenih šol, ki so pod mentorskim vodstvom Andreja Schlegla med minulim šolskim letom ustvarjali in se učili v arhitekturnem, fotografskem in likovnem krožku. Dijaki, zbrani iz vseh štirih letnikov, se predstavljajo s študijskimi arhitekturnimi risbami, malo plastiko, fotografijami v črno-beli in barvni tehniki ter likovnimi deli v
različnih slikarskih tehnikah, med katerimi opazimo klasične študijske upodobitve, kol tudi že nekaj pravih malih slikarskih mojstrovin.
Dijaki, ki razstavljajo v galeriji Veronika in med katerimi so prav gotovo tudi bodoči študentje arhitekture, fotografi in likovni umetniki, so: Tina Torney, Matya Zupan, Ana Humar, Adam Mu-lalič. Hana Nosan, Jaka Uhan, Surya Djalil, Klara Galičič, Nina Novak, Nina Humar, Anže Kimovec, Aleksander Kastelic, Špela Lebenič-nik. Meta Škoflek, Andreja Jesihar, Andreja Kramar, Barbara Resnik, Laura Jarm, Marjeta Resnik in Tjaša Kocjan.
Razstava bo na ogled do 9. julija.
Jasna Paladin

1
Petek. 2. julija 2004
gorenjska / info@g-glas.sj
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Nadzidek pri stražiški šoli bo mestno občino Kranj zaradi dodatnih del stal več od predračunskih
172 milijonov tolarjev.
Kranj - Osnovna šola v Stražišču je za devetletni program premajhna, zato se je občina že lani lotila priprav za i^jeno razširitev. Težave so nastale, ker je šola kot prva paviljonskega tipa v nekdanji Jugoslaviji spomeniško zaščitena. Republiški zavod za varstvo kulturne dediščine je izdal soglasje šele ob posredovalcu arhitekta Danila Fiirsta, s katerim je-tesno sodeloval tudi kranjski arhitekt Vasja Repine, avtor projekta nadzidave šole.
Občina je na javnem razpisu za izvajalca izbrala kranjsko podjetje Gradbinec GIP, ki je zagotovilo, da bo projekt s predračunsko vrednostjo 172 milijonov tolarjev zmoglo v 175 dneh. Pogodba je bila podpisana maja, za zdaj pa gradbinci za podaljšanje roka dokončanja še niso zaprosili, čeprav je začetek del pokazal, da bo izvedbena plat zahtevnejša od narisane na papirju. Slaba stara podlaga namreč ne prenese dodatnih statičnih obremenitev, za nujno se je pokazala tudi gradnja nove kotlovnice ter obnova slabo vzdrževanih prostorov pod nadzidkom.
Projekt predvideva nadzidavo nad upravnimi prostori in glavnim vhodom v šolo. Nadzidek
bo postavljen na stebre, z njim pa bo stražiška šola pridobila kar 836 kvadratnih metrov do-
a
datnih koristnih površin: pet učilnic, prav toliko kabinetov, knjižnico z multimedijo, skupni prostor ter garderobe in sanitarije.
Nada Bogataj Kržan, vodja občinskega oddelka za družbene javne službe, je povedala, da mora biti nova kotlovnica končana do začetka naslednjega šolskega leta, medtem ko bodo učenci z učiteljicami predvidoma še kakšen mesec gostovati v "začasni šoli" v bližnjem Smar-tinskem domu ali v šoli na Orehku.
Gladkeje kot v Stražišču se odvija gradnja prizidka in nadzid-

šola v Stražišču: najprej nova kotlovnica, nato nadzidek z učilnicami in kabineti. - Foto: Tina Doki
ka pri šoli v Predosljah, kjer bodo do septembra dobili nove prostore za vrtec, šola pa bo bogatejša za štiri učilnice. "Zanimivo" je, da bo obe gradnji, tako v Stražišču kot v Predosljah, kranjska občina morala fi-
nancirati sama. Čeprav je devet-letka postala "zakon" že lani, sta namreč v planu investicij mi-' nistrstva za šolstvo, znanost in šport dobili mesto Šele v naslednjih letih.
Helena Jelovčan
Občina Medvode praznuje
Slavnostna seja bo v torek, 6. julija, ob 20. uri
v Knjižnici Medvode.
Medvode - V občini Medvode se že od dneva državnosti vrstijo različne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ko se vsako leto 6. julija spominjajo rojstnega dne rojaka Jakoba Aljaža iz Zavrha. Med večjimi prireditvami je bil minulo nedeljo kolesarski vzpon na Katarino, ta teden v torek pa kolesarski kriterij Medvod za profesionalce in velika nagrada Medvod za rekreativce. Med drugim pa so v torek v Knjižnici odprli tudi razstavo o Jakobu Aljažu, v sredo pa je Irma Jančar predstavila knjigo Tonka z gore. Ta konec tedna, predvsem jutri, 3. julija, bodo svečanosti v Goriča-
v
nah pri gradu. Se pred tem bo že ob 9. uri svečanost pri rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu, ob
11. uri bo maša na Šmarni gori, po njej bo koncert okteta Deseti brat na Šmarni gori, ob 12.30 pa bo v Zavrhu družabno srečanje. Veselo druženje se bo popoldne od 15. ure naprej nadaljevalo pri gradu Goričane, kjer bodo ob 17. uri pripravili program dramska sekcija, moški pevski, zbor, otroška folklorna skupina in Polončice. Po svečanosti bo na programu tekmovanje za Martina Krpana na asfaltu pred gradom. Sobotni popoldan bodo sklenili z veselim srečanjem. Osrednja svečanost ob občinskem prazniku bo v torek, 6. julija, ko bo v prostorih knjižnice ob 20. uri slavnostna seja občinskega sveta. Na svečanosti bodo podeljena tudi letošnja občinska priznanja.	Andrej Zalar
Vsa turistična taksa v proračun
Kranj - V mestni občini Kranj so lani od turistične takse iztržili dobrih 5,6 milijona tolarjev. Po oceni bo letošnji izkupiček podoben lanskemu, glavna novost novega odloka o turistični taksi pa je ta, da se vsa taksa steka v občinski proračun. Občina jo sicer mora vračati v razvoj turizma, obveza, da najmanj 70 odstotkov takse odvede lokalni turistični organizaciji Kokra, pa odpade.	H. J.

Ohranimo spomin na osamosvojitveno vojno
Jesenice - "Zmagali smo, ker smo to hoteli, ker smo bili enotni, ker smahoteli svojo samostojnost. Za zmago ni potrebno orožje, a^pak volja in tudi razum," je SO. junija na Karavanškem platoju na spominski slovesnosti povedal osrednji govornik Janez Koselj, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Radovljica - Jesenice, ko je spomnil na razmere v državi ob vzpostavljanju samostojne države pred 13 leti.
Med drugim je omenil Zakon o vojnih veteranih, ki ne rešuje statusa vsem udeležencem osamosvojitvene vojne.' Skupaj s policisti veterani iz združenja Sever so dali že veliko pobud in predlogov za spremembe, vendar rezultatov še ni. Nadejati se je, da bodo prišli v parlamentarni postopek. Po Koseljevem mnenju je verjetno najspor-nejŠi člen, ki pravi, da jim gredo pravice iz tega naslova po 50. letu starosti. Mnogi že pred tem postanejo delovni invalidi, izgubijo zaposlitev, nekateri 50. leta sploh ne dočakajo. Tudi ni jasno, ali je dobro, da delujeta dve veteranski združenji in če je njuno sodelovanje zadostno. So storili dovolj, da tedanji vseslovenski čas živi med nami in kdo ga poleg njih še pozna? Imajo dovolj članov, so dovolj aktivni? Kopica vprašanj, na katera bodo morali poiskati odgovore, je pa potrebno zgodovinska dejstva nenehno ponavljati in ohranjati zavest o pripadnosti slovenskemu narodu.
Ob tej priložnosti so podelili tudi bronaste plaket^ slovenske veteranske organizacije, ki so jih prejeli Fehrudin Ključanin, Boris Rožič, Janez Smole, Vojko Vojvoda in Peter Zupan.' M. K.
Vprašljiva rast kina Center
O možnosti nadgradnje kranjske dvorane bo razsojala komisija arhitektov za stavbe 20. stoletja
Kranj - KD Group, ki je lastnica Kino podjetja Kranj, je pripravila projekte za nadgraditev dvorane Center, zataknilo pa se je pri pridobitvi soglasja republiškega zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je objekt, ki so ga po zamislih pokojnega ljubljanskega arhitekta Rormana zgradili leta 1963, spomeniško zaščiten.
v
Kot je povedal kranjski podžupan Stefan Kadoič, sestanek z investitorji bodočega "mini Koloseja" ter zastopniki zavoda prejšnji teden ni obrodil želenih sadov. "Projekt nadgradnje bo obravnavala posebna komisija arhitektov za stavbe 20. stoletja v Ljubljani," je dejal Kadoič ter poudaril, da je za uresničitev projekta, kot ga je zasnoval arhitekt Gregor Rihar, zainteresirana tudi mestna občina Kranj. "Z razširitvijo odra v sedanji kino dvorani Center bi Kranj končno lahko dobil koncertno dvorano, ki jo nedvomno potrebuje in v kateri bi lahko gostil tudi številčno večje orkestrske zasedbe."
Po projektu naj bi nad dvorano Center zgradili še tri manjše dvorane s 153, 168 in 269 sedeži, tako da bi Kranjčani oziroma Gorenjci lahko hkrati izbirali med različnimi filmi. Helena Jelovčan




»
V
s.
I
■	' • •	•■"K--^



" » •	Si-'-,'.
•' V';'*.' .	•



. •^'c'^JT •.•••'..«•«IN -i^i-'i'-A <• •• .lis'.-'

.< .I	.
. • ; . fr^,:-.'/. . r^.;	'	. ''V-- V. ' -
»	' • '.'-«vj 1'.' .'J'J—i	...	^ ^
" j'» 'iV ' • , ...
' A

Kino Center je kulturni spomenik. - Foto: Tina Doki



.1

I
m.
i * • f^

I j
' 1
Stara cesta 25, SI-4000 Kranj Tel. (04) 281 2415
MG Maii(et d.o.o.
Ponudba velja od 5.7. do 19.7.2004 oz. do razprodaje zalog


&
Natikali za na piazo
različnih barv in velikosti
npr. št. 6938757
od
par
f
)
2 hlodilM vloüa brezplicift!
.11
. 'i
•s
1 X liladiina torba
24 I, različnih barv
I



. .««v« - «x^ifti^rfLf* ftatw^ mtkhi' ^ . ^ ^^	., Ji ^a 't mm > .
.....-M"' to^ ^K.ttf*-''*

- -

ATUIS
Notronfa
In z«pnania MOtai
Zidna klimatslca naprcnra KFR-26
! moč hlajenja 2600 W, moč gretja 3000 W, r primerna za 40 - 45 m^ prostor ohladi na 18-35X št. 6777056
f—y e:
#
Okrogii žar
premer 35,5 cm,
iz litine, št. 1477132
• • 1
f
Bambusova žaluzija
bež ali rjave barve, komplet s pritrdili in vrvico
90 X 160 cm, 90 X 180 cm, 120 X 180 cm, 150 X 160 cm,
1,590, 1.790, 2,490. 2.990,
od
1

f

v
.	• tv	: r H;

GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
gorenjec meseca, sedmica / info@g-glas si
Petek, 2. julija 2004
GORENJKA - GORENJEC MESECA
MAJA 2004
V Snoviku prihodnji petek, 9. julija
Karel Jezeršek
Tadej Valjavec
Odločili smo se ob zaključku redakcije in glasovanja za Gorenjca meseca maja, da bo srečanje Gorenjk in Gorenjcev meseca v Termah Sno-vik prihodnji petek, 9. juUja. Verjamemo namreč vremenski napovedi, da bo petek oblačno deževen in prav nič poleten dan, da bi bih lahko prijetno razpoloženi zunaj ob bazenih. Povabilo za prihodnji petek pa seveda gre vsem Gorenjcem meseca in njihovim protikandidatom, pa njihovim svojcem in tudi vsem drugim Gorenjcem. Vašo udeležbo nam potrdite na telefon 04/201-42-10. Poleg spominskih daril, ki jih bomo podelih izbranim Gorenjkam in Gorenjcem posameznega meseca, za vse pripravljamo tudi družabno srečanje z glasbenimi skupinami in igrami v bazenih. Z nami bodo POP'n'DEKL, harmonikaiji Ferme, ci-trarka Jerneja, Suha špaga. Nanos, Duo Ajda, Brigita Ziherl, Darko Pe-
9
terman in drugi...
Zdaj pa h glasovanju. V četrtem krogu je Tadej Valjavec dobil še 131 glasov in jih tako zbral skupaj 384, Karel JezerŠek jih je dobil 72 in jih ima skupaj natančno 200.
Karel Jezeršek s Hotavelj v Poljanski dolini je bil letos na tradicionalnih dnevih Slovenske obrti nominiran za častni naslov obrtnik leta 2004. Zanimivo, da je bil med nominirane! tudi njegov brat Franc Jezeršek, mojster kulinarike, iz HiŠe kulinarike v Sori pri Medvodah. Najvišje priznanje kip kovača pa je potem prejel Karel Jezeršek, mizar specialist za izdelovanje stopnic, ki se je z mizarsko obrtjo začel ukvaijati 1978. leta.
Tadej Valjavec, najboljši slovenski kolesar, doma iz Besnice, je pred dobrimi tremi meseci povedal, da je kolesaije na težkih etapnih dirkah najbolj strah, da bi jim naenkrat odpovedal apetit, saj makarone zaradi potrebne energije jedo trikrat na dari. Takrat si je zaželel tudi uspeh na Giru d' Italia. In potem se je zgodilo. Uvrstil se je na 9. mesto, kar je najboljši uspeh slovenskih kolešaijev na Giru sploh.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico^a katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kr&nj. V izboru sodelujejo v mesecu juniju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DONOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5,1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev.
V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Marija Pipan, Voklo 60,4208 Šenčur. Nagrado Goreiyskega glasa prejmejo: Francka Pintar, Poljane 25, 4223 Poljane; Tone Pobežin, Loka 106, 4290' Tržič in Breda Bogataj, Gregorčičeva 11,4224 Gorenja vas. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dob^o: Berta Berton-cetj. Selca 119,4227 Selca; Vida Bobnar, Vasca 12,4207 Cerklje; Marija Frelih, Log 10, 4228 Železniki; Miro Košir, Podreča 79, 4211 Mavčiče; Lojz TVšan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik in Jan Dolenc, Dražgoška 13,4226 Žiri (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
SEDMICA
Kdor ni z nami, je proti nam
Tri mesece pred iztekom mandata je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel vladnemu predsedniku mag. Antonu Ropu vrgel pod noge še zadnje poleno: Zbor za republiko. Ne samo, da je imel na zboru referat, v kate-
rem je po dolgem in počez kritiziral stranko, ki mu je v zadnjih desetih letih zaupala visoke državne funkcije. Tudi zamisel o ustanovitvi zbora se je rodila v njegovi glavi. Kar ni samo po sebi nič spornega. Vendar bi moral Rupel najprej končati eno epizodo in šele nato začeti novo. Najprej bi moral kot minister odstopiti, vzeti partijsko knjižico in šele potem bi lahko prišel na vrsto Zbor za republiko. Zaradi politične higiene pač. Toda, ne. Po vzoru kontinuitete in njenega protagonista Milana Kučana si je zunanji minister (in tudi dr. Tine Hribar) izbral manj boleči prehod iz enega na drugi politični breg. Ali je ta pot varna tudi za Dimitrija Rupla, Janeza Janšo in druge republikance, pa se bo pokazalo na jesenskih državnozborskih volitvah. Vse-
REPUBLIKA SLOVENUA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR JN ENERGIJO
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • telefaks: (01) 47 87 422
Na podlagi prvega odstavka 31. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr in 58/03 - ZZK-1) sprejme
minister za okolje, prostor in energijo
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za
avtocestona odseku Podtabor - Naklo na območju priključka Podtabor
I.
Minister za okolje, prostor in energijo odreja javno razgrnitev:
1.	Predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Podtabor - Naklo na območju priključka Podtabor (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta), ki gaje izdelal Domplan, d.d. Kranj, številka projekta UD/369-63/04, junija 2004;
2.	Povzetka za javnost;
3.	Poročila o vplivih na okolje za spremembo priključka Podtabor AC odsek Podtabor - Naklo, ki gaje Izdelala IMOS GEATEH, d.o.o., Ljubljana; številka projekta PVO - 055/04, maja 2004 ter
4.	drugih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta.
Gradivo iz prejšnje točke se javno razgrne na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj. Dunajska 21, Ljubljana in v prostorih Občine Naklo, Glavna cesta 24, Nakio, v času uradnih ur od 12. julija 2004 do 10. avgusta 2004.
Javna obravnava bo potekala 19. julija 2004 ob 17.00 uri v prostorih Občine Naklo, Glavna cesta 24, Naklo (sejna soba).
Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko na razgrnjeno gradivo dajo pripombe In predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali se jih posreduje na elektronski naslov: info.upr@gov.si z navedbo "spremembe in dopolnitve LN za priključek Podtabor" pod rubriko "Zadeva" do konca javne razgrnitve.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo (wnaw.qov.sI/udd). ter na krajevno običajen način v časopisu Gorenjski glas.
kakor ne veijamem, da je za demokracijo oziroma večstrankarski sistem szdljevski model primerna oblika političnega boja.
Na drugem bregu ostaj a Anton Rop s svojo pomlajeno ministrsko ekipo. Tudi Ropova kariera vladnega predsednika visi na nitki. Vzemimo pričakovano izpraznjeno mesto zunanjega ministra. Izbira Iva Vajgla za zunanjega ministra je prej izhod v sili kot modra politična poteza. Ne samo zato, ker je kandidat Vajgl do zadnjega vztrajal v Beogradu in nima nobenih zaslug za slovensko osamosvojitev. Kar je v Sloveniji, vsaj upam, še vedno politična vrednota. Vajgl se ne more pohvaliti niti z uspehi na ambasadorskem parketu. Nasprotno. Kot slovenski veleposlanik v Nemčiji in v Avstriji je meddržavne odnose prej zaviral, kot spodbujal. Skratka, Vajgl utegne postati Ropova Ahilova peta.
Tik pred volitvami si je Rop privoščil še eno zgrešeno kadrovsko zamenjavo. Iz Arhiva republike Slovenije je neopazno odstranil mag. Vladimiija Žum-ra. Na njegovo mesto pa postavil Dragana Matica, dosedanjega inšpektorja za področje kultur-
ne dediščine. Ce lahko Rop kadrovsko čistko na zunanjem ministrstvu pred javnostjo kolikor toliko uspešno upraviči, češ da ni imel druge izbire, je Zumrova odstavitev dokaz, da za njegovo politiko stoji Milan Kučan s svojo kontinuiteto. Kdo drug

ima največji interes, da ostanejo udbovski in policijski arhivi tudi prihodnjih petdeset let za javnost nedostopni, če ne prav zadnji šef nekdanjega centralnega komiteja. Ne veijamem namreč, da si bo Matic - tako kot si je Zumer - prizadeval, da notranji minister spoštuje zakon o arhivih in državnemu arhivu končno izroči arhivsko gradivo. Povedano drugače, Žumer je bil kontinuiteti ves čas tm v peti in ta se ga je s pomočjo Ropa znebila. Kar je dokaz, da je Rop podaljšana roka Milana Kučana in njegovega Foruma 21. In če je lahko Rop prikriti izvajalec Kučanove politike, ne vidim nobenega pametnega vzroka, zakaj ne bi smel bil Rupel odkriti pristaš republikancev.
Na drugi strani še vedno čakam, kdaj se bo vladni predsednik Anton Rop spomnil in s katerim primernejšim kandidatom zamenjal direktorja urada za preprečevanje pranj a denarj a Klavdija Strohga. V nasprotju z dosežki in strokovno sposobnostjo Vladimirja Žumra se Klavdijo Stroligo kot direktor urada ne more pohvaliti z nobenim uspehom. Oziroma, se lahko hvali izključno z uspehi kriminalcev, ki se v tej državi ukvarjajo s pranjem denarja. Prav neuspešni Stroligo je dokaz, da Ropova garnitura vlada v maniri kdor ni z nami, je proti nam. In takšne vladne predsednike je treba zamenjati.
Marjeta Smolnikar
22* tr.xJicUj^Ai^Ä	vnwc
28. - Sl.JwitwJ 2004


VXC'V» > *
IV" .





•'S

f^ se na la Misira Ik Mis Kraip 200i Is t» pot^i v jstel 30. jilfa 2004 na Bmm trgu v Kraip. Ižpoiipo
[Ravnico po^i na (isfo^ M Mi^^ka Mr^ä, Kk^va M Mi s ^n^m u Mi^a & m^ Krsija 2004«
mpsm do 19. ju|a 2004, tmiM fnor^ biti ^rejs od 16 Već m s^ti» strani: ^.kraiifestcoRi.
priirt
Batyrnroßtra:
Telefon:
Naslov:
Prijavljain se za (ustm
Miss
bistra
Piše Milena Miklavčič
Usode
Ko se osvobodiš

Miha nikoli ni bil vefen v tistem pomenu besede, kot si vero večina predstavlja. Prej bi rekel, da je veroval v več bogov od Svaruna do Zevsa. Trdno je bil prepričan, da se bog skriva v naravi in v vesolju, o tem je napisal celo nekaj člankov, vendar niso bili nikoli objavljeni.
''Očetov prijatelj, tisti pater, me je s seboj odpeljal v Avstrijo, kjer sem preživel skoraj tri tedne v samostanu. Naučil me je meditiranja, odpovedovanja, živeti z malo hrane. Nobenega kina, televizije, nobenega govorjenja brez potrebe, ničesar Prvi teden sem mislil, da bom znorel od dolgočasja, potem pa sta se telo in glava navadila na tak ritem. Postalo mi je všeč. Sem in tja sem razmišljal, da bi kar ostal. Vmes sem veliko bral, se pogovarjal z drugimi, in v nekem trenutku sem celo sklenil, da bom ob delu dokončal šolanje ter se vpisal na teologijo.
Potem pa so vsi dobri sklepi padli vodo, ko so patri sprejeli prvo skupino krščanske mladine iz Furlanije. Saj veŠ, pridejo in jim malo operejo možgane, tako kot so jih meni, hehehe, da se potem lažje učijo in da iz njih vzgojijo bodoče stebre slovenstva v zamejstx'u. Saj se šalim, toda tako nekako gre vse to. Med njimi je bila tudi Klavdija, ki
mi je že takoj prvi dan padla v oči in ob pogledu nanjo sem pozabil na svoje trdne sklepe. Tudi njej sem bil vŠeč in začela sva se shajati, ko so drugi spali. Vse dotlej, dokler naju niso zasačili. Njo so po hitrem in strogem postopku poslali domov, pri menije bilo drugače. Ni jim šlo v račun, da je ena ženska lahko tako odločilno spremenila moje trdne sklepe, toda ko je prišel pome oče, so videli, da je bila bitka z mojo usodo izgubljena. Najbolj se mi je smilil oČe, ki je celo pot do doma jokal, na skrivaj si je brisal solze in ni mu šlo v glavo, da
v
sem tako ''pokvarjen Zal me njegove solze niso prav nič ganile," pripoveduje Miha in se igra s pepelnikom. Imela sem občutek, kot da je pozabil name in da sam sebi pripoveduje življenjsko zgodbo.
"Še zdaleč ne," se je zasmejal, ko sem mu to rekla.
"Le vživeti se znam vase, tako da se prisotnim včasih zdi, kot da odplavam kilometre daleč stran."
V letih, ki so sledila, je počel marsikaj, samo doma ga ni nič bilo. Za leto in pol je podpisal pogodbo za delo na ladji, v južni Afriki je potem naletel na nekega Ljubljančana, ki je tam imel rudnik diamantov. Pri njem se je nastanil za skoraj dve leti in mu pomagal pri iskanju dragih kamnov. Brezplačno. Samo za hrano in za stanovanje. Ko je možakar bankrotiral, je postalo njuno Življenje nevarno. Upniki so se oglašali zlasti ponoči, grozili so in niti policija ni mogla pomagati.
"Normalno, da ne. Saj so vsi držali skupaj. Moj Šef je premalo podkupil policijo, zato je bilo tako. Dokler je imel denar, je še šlo. Na srečo sem imel še toliko denarja, da sem kupil letalsko karto za
Avstralijo. Tam je imel moj šef žlahto in računal sem, da me bodo sprejeli, da bom lahko ostal pri njih kakšen mesec ali dva. No, šef se je vrnil domov, kjer so nanj čakali žena in dva otroka, če prav vem, jih ni videl več kot pet let. Ko sem nekega lepega dne potrkal na vrata v Melbournu, z upanjem, da bom naletel na značilno slovensko prijaznost, sem bil krepko razočaran. Tisti možak je bil poročen z neko jezikavo in sitno Angležinjo, ki me je ves čas grdo gledala in pred menoj zaklepala vrata in omare, ker se je bala, da jim bom kaj ukradel. Imeli so tudi sina, mojih let, kije študiral za duhovnika, bili so anglikanske vere ali baptisti, saj ne vem več točno. Strašno so se bali, da sem kakšen peder, da bom nasilen do njihovega razya-jenČka. Moram povedati, da je homoseksualnosti v Avstraliji zelo veliko, menda tudi zato, ker v določenih sredinah primanjkuje žensk in se pač moški znajdejo, kakor vedo in znajo. Mene je tisti mule prav malo brigal, saj je bil tako scrkljan, da glava boli! Njegova mama mu ni pustila dihat in še zmeraj trdim, da ga je zato poslala v lemenat, da ga ne bi dobila nobena druga ženska. Toda kot mi je znano, se je fant pozneje vseeno poročil, upam, da se ženski zaradi tega izdajstva ni zffješa-lo, hehehe."
Pri Peklajevih ni zdržal dolgo. Ko se je naveličal potikanja po mestu, je v sebi spet začutil nemir in željo, da odide naprej. Divjina ga je strašno mikala, toda ravno v tistem času so povsod po Avstraliji divjali požari, zato se mu je zdelo neumno, da bi brez razloga nosil glavo naprodaj.
"Upal sem, da bom navezal stike s kakšno skupino, ki je tudi v Avstraliji iskala drage kamenje, toda naletel sem le na nekaj čudakov, s katerimi
nisem hotel imeti opravka. Pa bom kar povedal zakaj: zato, ker bi me vzeli s seboj v divjino samo zato, da bi se ob večerih tolažili z mojim mladim telesom. Jok, tega pa nisem hotel! "
Gospod Peklaj je poslovno sodeloval z neko firmo na Novi Zelandiji in nekoč je predlagal Mihu, da lahko gre tja, če hoče.
"Vedel sem, da mi tega ni rekel iz ljubezni do mene, ampak zato, ker je dopia spet hotel imeti malo miru. Pristal sem in že čez dva dneva sem bil na ladji, zadolžen za pomočnika v kuhinji. Ni mi bilo nič hudega, veliko smo se šalili, naletel sem celo na dva kavboja iz Splita, eden izmed njiju je bil poročen z neko Maorko in imel cel kup otrok. Na drugega je nevesta čakala doma, le on ji ni bil ravno zvest, saj se je na vsa usta hvalil, kako za stavo podira kurbe v vsakem pristanišču, kamor pridejo. Malo se je hvalil, malo je bilo tudi resnice v njegovih besedah, na lastne oči sem ga videl, kako je z eno seksal in to kar v rezervnem Čolnu, ki smo jih imeli na ladji. Pa ne bom več o tem, da ne bo kdo rekel, da raznašam čenče," se je ustavil sredi stavka, mogoče tudi zato, ko je videl, kako napeto sem vlekla na ušesa vsako nespodobnost.
Nova Zelandija mu je bila všeČ, vendar je imel smolo, saj brez dovoljenja ni smel ostati več kot tri mesece. Všeč mu je bila pokrajina, ki ga je spominjala na Slovenijo, in včasih, ko je imel kakšen slab trenutek, ga je zabolelo pri srcu od spominov in prvič je začutil, da pogreša dom, starše, prijatelje.
Vse dotlej se jim ni nikoli niti javil, nič. Kot da bi preteklost odrezal...
(nadaljevanje prihodnjič)
, 'i >
Petek, 2. julija 2004
gorenjska
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Tehnični spomenik obnavljajo Prodali stanovanja
Dela na vodnem zbiralniku bodo končana prihodnji teden, na zunanji steni pa v dveh mesecih.
in delnice
Kraiy - Y vodovodnem stolpu so se v začetku tedna lotili obnove vodnega zbiralnika. Obnovo so načrtovali že d^e časa, nedavna nesreča, ob kateri je zaradi preveUkega pritiska voda vdrla skozi zunai\jo steno na cesto, pa je začetek del le pospešila. Obnovo vodnega zbiralnika bodo predvidoma končali do sredine prihodnjega tedna, sočasno pa bodo začeli obnav^ati še zunanjo steno vodovodnega stolpa.
Celotna naložba bo po ocenah vredna okrog 25 milijonov tolarjev. "Imamo srečo, da smo redno obnovo načrtovali prav v tem času, ko je v vodnih virih zadostna količina vode," je poudaril vodja poslovne enote vodovod pri Komunali Kranj Roman Udir. Zaradi del na vodnem zbiralniku bo še do sredine prihodnjega tedna motena oskrba z vodo v stanovanjih v višjih nadstropjih na Zlatem polju. Celotna obnova, ki vključuje tudi zamenjavo opeke na zunanji steni, pa bo predvidoma trajala dva meseca. Ker gre za objekt, ki je
zaščiten kot tehnični spomenik, bodo pri tem upoštevali smernice kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, je zagotovil Roman Udir. 34 metrov visok vodovodni stolp je bil namreč zgrajen v letih 1909 do 1911 po načrtih inženirj a Hradskyj a. Vendar pri kranjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine pravijo, da ta čas Še niso prejeli nobene vloge, v kateri bi jih zaprosili za pomoč pri prenovi. Višja konservatorka Renata Pamič si je včeraj kljub temu ogledala, kako se odvijajo dela pri obnovi zbiralnika. "Pomembno je pred-
Obnova vodovodnega stolpa.
vsem, da se bo zunanji videz stolpa tudi po obnovi ujemal s prvotnim videzom," je razložila. Roman Udir pa je dodal, da bodo opeko zaščitili še s poseb-
nim premazom, da bi jo zavarovali pred krušenjem.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Zupan sprejel odličnjake
Radovljica - Rad[ovljiška graščina je bila minuli ponedeljek v znamenju znanja in najboljših. Svoja vrata je odprla radovljiškim odličnjakom. Sprejel jih je radovljiški župan Janko S. Stu-Šek in se jim zahvalil za njihovo vztrajnost in prizadevanje. Poudaril je pomen znanja, ki skupaj z izobrazbo postaja vse pomembnejši pri uveljavljanju in doseganju cilja mladega človeka. Najboljših ni bilo malo. Petdeset jih je osemletno šolanje končalo z odličnim uspehom. Slednjim je župan izročil priznanja in knjige Oxford znanost ter jih pogostil na graščinskem vrtu. V šolskem letu 2003/2004 je v radovljiški občini osnovno šolo končalo 219 učencev, od tega je bilo 50 učencev odličnih vseh osem let. Največ odličnja-kov, 66 odstotkov, je bilo v radovljiški osnovni šoli, 26 od-
Odličnjake je sprejel radovljiški župan Janko S. Stušek.
stotkov v leški in 8 odstotkov v Upniški osnovni šoli. V Osnovni šoli A. T. Linharta Radovljica so bili najboljši: Bor Bajič, Nejc Vreček, Jaka Ankerst, Luka Podobnik, Janez Stare, Luka Finžgar, Sara Rožič
Renko, Teja Vrankar, Grega Sarka, Petra Kozjek, Tjaša Peternel, Robert Žbogar, Klemen Ambrožič, Karolina Dež-man, Katarina Gašperlin, Iza Jamar, Aleš Mandelj, Gašper Mauko, Špela Poklukar, Meta
Šolar, Zvone Bernard, Ana Klanšek, Miha Horvat, Luka Mavrič, Matej Rauh, Primož Resman, Bojan Ambrožič, Jurij Korošec, Jerica Medle, Marko Mrak, Aleš Srna, Nejc Jernej Zadnikar in Davor Zupan. Z osemletnim odličnim uspehom se v Osnovni šoli F. S. Finžgarja Lesce lahko pohvalijo: Urša Dežman, Jernej Ga-šperin, Klemen Kelih, Manja Pranjič, Tonja Avsenik, Ga-^er Grilc, Simon Škrbec, Oto Zan, Matevž Dolinar, Alenka Kelih, Urban Kodras, Ana Ribič in Ajda Terlikar, v Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica pa so šolanje z odličnim uspehom končali Aleksandra Bogo-žalec, Katja Vari, Nejc Miko-lič in Jure Resman.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Manjši jeseniški občinski
proračun
Ob polletju jeseniška občina zmanjšuje proračun za skoraj milijardo tolarjev, kolikor bo manj prihodkov
od načrtovanih.
Zavrti nič več razdrti
Pred dobrim tednom so končali celostno
obnovo ulice Zavrti.
Jesenice - Na potrebo po popravku proračuna je v največji meri vplivala počasnejša prodaja stavbnih zemljišč na Hrenovi-ci v skupnem znesku 132 milijonov tolarjev, ravno toliko pa bo manj prihodkov od odlaganja smeti na Malo Mežaklo iz sosednjih občin Radovljice, Bleda in Bohinja. Precejšnji del zmanjšanja prihodkov gre tudi na račun kasneje ali še neobjavljenih državnih razpisov za naložbe v komunalno infrastrukturo.
Tako se nekaj večjih naložb odmika v naslednje triletno obdobje, med njimi dokončanje obnove Kasarne na Stari Savi, kamor se bo preselila Glasbena šola, ter obnova Pudlovke in Ruardove graščine, ker ne bo denarja iz strukturnih skladov. Tlidi rekonstrukcija in adaptacija metadonske ambulante bo počakala na prihodnje leto.
Največ zagate je povzročilo okoljsko ministrstvo pri sofinanciranju gradnje vodovoda v Ja-vorniŠki Rovt, ki je v njihovem načrtu predvideno šele leta 2007. Jeseniška občina se je na spremembo pritožila, odgovora
še nima, bo pa gradnjo začela letos z 20 milijoni lastnih sredstev. Zatika se tudi pri porabi takse za obremenjevanje voda za gradnjo kanalizacije na Koroški Beli, ker okoljsko ministrstvo časovno Še ni uskladilo sofinanciranja.
Za 673 milijonov tolarjev se zmanjšujejo načrtovana sredstva za nakup zemljišč v poslovni coni od Železarne Jesenice. Ob-čina je načrtovala sredstva iz strukturnih skladov, vendar je bil razpis objavljen s polletno zamudo in gre pričakovati, da bo ta denar možno koristiti v prihodnjem letu. Poleg tega računajo, da bo država del zemljišč, potrebnih za infrastrukturo, na občino prenesla brezplačno.
Nekaj denarja bo vseeno veČ na prihodkovni strani, in sicer iz koncesijskih dajatev od iger na srečo (55 milijonov tolarjev), kar je rezultat večletnih prizadevanj Jesenic, da bi bile vključene v zaokroženo turistično območje, in za okoli 47 milijonov tolarjev naj bi bilo več plačanega nadomestila za uporabo stavnih zemljišč. Mendi Kokot
Mengeš - Razdrti Zavrti, kot so poimenovali razkopano ulico v središču Mengša pri občinskem odboru Liberalne demokracije Slovenije, je zdaj vendarle dobila novo podobo. Poskrbeli so za celostno obnovo, tako da so hkrati obnavljali tudi celotno komunalno infrastrukturo in položili plinovod. Obnova sedemsto metov dolgega odseka je bila vredna okrog 80 milijonov tolarjev.
"Že pred začetkom zimske sezone smo zgradili vodovod in napajalni plinovod od tovarne Lek do meje z občino Trzin. Tako smo plinovod povezali z dvema odsekoma, ki smo ju obnovili že prej, in sicer v Kolodvorski, Zoranini, Zadružniški in Maistrovi uUci," je razložil župan Tomaž Štebe. Spomladi so nadaljevali z izgradnjo kabelskega in električnega omrežja, vsa dela pa so končali pred dobrim tednom. Ker stanovalci že opozarjajo, da široka ulica dopušča velike hitrosti, pri občini razmišljajo o tem, da bi promet umirili z grbinami. "V kratkem bomo zgradili dve grbini, obenem pa namestili prometne znake, ki bodo označevali cono z omejeno hitrostjo," je pojasnil Tomaž Štebe. Pri obnovi ulice so poskrbeli tudi za dodatna parkirišča pri domu počitka, ki bodo namenjena obiskovalcem doma in stanovalcem v tamkajšnjih blokih.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Na občinskem svetu Tržič so sprejeli rebalans letošnjega proračuna, v katerem je za 169 milijonov izgube.
Trzic - Na seji občinskega sveta Tržič tik pred državnim praznikom je svetnikom uspelo obravnavati le polovico točk dnevnega reda, na katerega je imela opozicija že v začetku pripombe. Predlagala je tudi, naj bodo seje v prihodnje pogostejše, saj je bOa zadiha redna seja marca.
Najpomembnejša je bila tokrat obravnava rebalansa občinskega proračuna, o čemer so svetniki odločali po hitrem postopku. Občina je med drugim dolžna pokrivati tudi izgubo v tržiških vrtcih, za kar je župan Pavel Ru-par dejal, da sanacija poteka na stroške proračuna, hkrati pa ob minimalnem angažiranju vodstva vrtca, kjer so še vedno velike težave v poslovanju, zaposlenih pa preveč. Povedal je še, da bodo opustili vrtec na gradu in se lotili obnove vseh ostalih stavb. Na očitek, da je cena v vrtcih odvisna od volilnega cikla, pa je dejal, da ni občina tista, ki draži vrtce, pač pa to predlaga vodstvo vrtca, občinski svet pa k temu daje soglasje. Svetniki so govorili tudi o prihodnji gradnji čistilne naprave, ki naj bi jo dobil v upravljanje koncesionar, tega pa naj bi vodil kapitalski interes, zato svetnike skrbi, koliko bo to v prihodnje obremenilo občane. VeČ svetnikov se je obregnilo tudi ob zmanjšanje sredstev za sanacijo lokalne ceste Slap - Jelendol in sanacijo udora v Dolžanovi soteski, Janez Meglič je vložil tudi amandma, ki pa ga je po posvetovanju s kolegi iz LDS (za posvet so že drugič prosili za odmor med sejo) umaknil, saj so sprejeli kompromisni predlog o preplastitvi poldrugega kilometra odseka te ceste. Po besedah
Izidoija Jerale z občinskega oddelka za okolje in prostor sporna serpentina dobesedno visi v zraku inje vanjo nesmiselno vlagati. Lani je občina le za nujne posege v Dolini porabila 40 milijonov. Sicer pa bodo v nujno sanacijo tega odseka sedaj vložili 10 milijonov, dela pa bodo končana julija.
Tržiški svetniki so se tokrat lotili še nekaterih premoženjskih zadev. Prodali so tri stanovanja, kupili del zemljišča v Kovoiju, s čimer si občina zagotavlja dostop do prihodnje čistilne naprave, in se odločili za prodajo delnic BPT. Zlasti opozicijski svetniki so imeli veČ pripomb na prodajo 1L286 delnic po ceni 530 tolaijev za vsako, češ da so podcenjene, po drugi strani pa se jim zdi škoda tovarniškega kompleksa, značilnega za vhod v mesto, ki ima verjetno tudi kulturno zgodovinsko vrednost. Iz občinske uprave so svetniki dobili pojasnilo, da še vedno ni ocenjeno, koliko so stavbe vredne kot objekt tehnične dediščine. Za mesto je to območje nedvomno pomembno, kar zadeva premoženje, pa ni veliko vredno, razen tega pa je ta lastnina veliko breme, zaradi česar je občinska uprava tudi predlagala odprodajo. Že maja pa je občina odprodala delnice Gorenj ske banke, za kar je dobila okoli 61 milijonov. Danica Zavrl Zlebir



G IZ
GÜSPOOAPHKÜ
iNTERtä^JD
ZDRUZlNÜE

/
/
DiSTFfiöuctae:
k
Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 431 5255 +386 (0)1 231 3379 Fax: +386 (0)1 433 0338
JAVNA PODJETJA ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE ELEKTRO CEUE, d. d. ELEKTRO GORENJSKA, d. d. ELEKTRO UUBUANA, d. d. ELEKTRO MARIBOR, d. d. ELEKTRO PRIMORSKA, d. d.
OBJAVA CENIKA ZA DOBAVO ELEKTRIČNE ENERGIJE GOSPODINJSKIM ODJEMALCEM
v skladu z Uredbo o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. I. RS št. 36/04) in Sklepom o določitvi cen električne energije za gospodinjske odjemalce in cene za pokritje stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije (Ur. I. RS št. 66/04) objavljamo cenik za dobavo električne energije gospodinjstvom.
Tarifna uvrstitev	Element Cene	Moč (SIT/kW)	Energija (S(T/kWh)		
			VT	MT	ET
Gospodinjstvo 1. st. (3kW)	Uporaba omrežij	191,18			7,18
	strošek dobavitelja			1 0,60.	
	Energija				8/Ai
	SKUPAJ	191,18	0,00	0,00	15,87
Gospodinjstvo II. st. (7 KW)	Uporaba omrežij	191,18	8,04	6,33	7,18
	strošek dobavitelja		0,60	0,60	0,60
	Energij^i		-O s-	4 ''h	
	SKUPAJ	191,18	18,63	11,69	16,77
Gospodinjstvo II. st. (10 kW) >	Uporaba omrežij	191,18	8,04	6,33	7,18
	strošek dobavitelja		0,60	0,60	0,60
	tnorgija		• • <	4 /t	8,99
	SKUPAJ	191,18	18,63	11,69	16,77

MT
ET
Večja dnevna tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6. do 22. ure.
Manjša tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0. do 24. ure. Enotna tarifa je tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak dan od 0. do 24. ure.
Če odjemalec nima nameščene primerne krmilne naprave, se mu čas MT obračunava glede na sončno uro, ter glede na sposobnost dnevne, tedenske In letne nastavitve krmilne naprave.
Cena je sestavljena iz cene za uporabo omrežja, cene, ki pokriva stroške dobavitelja in cene električne energije. Cena ne vključuje DDV.
Cenik se uporablja od 1. 7. 2004 dalje.
Hkrati obveščamo upravičene odjemalce, da so ceniki za zago-I tovljeno dobavo, skladno s 3. in 16. členom Uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije objavljeni na spletnih ' straneh distribucijskih podjetij.
v
ui
Pristojna distribucijska podjetja bodo uskladila dnevne tarifne čase do 31. 12. 2004.
Predsednik skupščine GIZ: David Valentinčič, univ. dipl. inž.
i >f ■■
tU
GORENJSKI GLAS
. STRAN
gorenjska / info@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
99
Proračunska ''žajfnica
Opozicijski svetniki v proračunu ne vidijo nobenih neskladnosti, ki bi jih župan rad odpravil.
Mengeš - Županu Tomažu Štebetu tudi v tretjem poskusu, da bi sklical izredno sejo o proračunu, ni uspelo prepričati opozicy-skih svetnikov, da je proračun potreben uskladitve. Po dvajsetih minutah je lahko ugotovil le, da je seja nesklepčna in da neusklajenega proračuna ne more objaviti. Po mnenju opozicijskih svetnikov pa bi bila izredna seja brezpredmetna, saj so, kot pravyo, proračun, ki je popolnoma veljaven, sprejeli na seji 19. aprila.
Izredno sejo je župan Tomaž Stebe sklical z namenom, da bi uskladili proračun za letošnje leto. Zaradi dopolnil opozicijskih svetnikov naj bi bila namreč v proračunu vrsta spornosti. Med drugim naj bi nekatera dopolnila pomenila zanikanje zakonskih oziroma pogodbenih obveznosti, nekatera pa pomenijo črtanje ali zmanjšanje postavk, ki so bile na podlagi začasnega financiranja že delno ali v celoti izpeljane. Pri tem se sklicuje tudi na mnenje ministrstva za finance. "Državni sekre-
tar Slavko Tekavcič je v razgovoru med drugim povedal, da ni mogoče sprejeti neusklajenega proračuna in ga tudi ni mogoče objaviti. Pri uskladitvi je treba upoštevati pogodbene obveznosti in že plačane obveznosti v času začasnega financiranja," je razložil Tomaž Štabe. Razen tega §0 prejeli tudi pisno mnenje ministrstva o "nujnosti uskladitve spremenjenega predloga proračuna zaradi sprejetih dopolnil kot pogoja za glasovanje o celo-
tnem proračunu kot enotnem aktu", s čimer naj bi izpolnili pogoje za njegovo objavo in veljavnost.
Pri tem pa sta tako vodja svetniške skupine Liberalne demokracije Slovenije Peter Gubane kot vodja svetniške skupine Slovenske ljudske stranke Janez Per opozorila, da je mnenje finančnega ministrstva nastalo na podlagi pomanjkljivih podatkov. "Proračun smo sprejeli na nadaljevanju seje 19. aprila, na ministrstvu pa so mnenje oblikovali na podlagi zapisnika seje, ki je bila 14. aprila, ko smo glasovali zgolj o dopolnilih," sta pojasnila. To je razvidno tudi iz priloge z mnenjem ministrstva, ki so jo v gradivu prejeli svetniki ob sklicu izredne seje. Po mnenju Petra Gubanca je v županovem interesu, da se proračun ne objavi. "Tako ustvarja klimo, da lahko za vse krivi občinski svet, obenem pa izvaja naložbe, ki so v nasprotju z voljo občinskega sveta."
Mateja Rant
sramotilnih stebrov
V Motniku je bila že 7. prangerijada krajev s sramotilnimi stebri.
Motnik - Minuli konec tedna je bila v Motniku v Tuhinjski dolini v kamniški občini že 7. tradicionalna prangerijada, ob kateri je tokrat Turistično društvo Motnik proslavilo tudi 70-
letnico društva in 20-letnico Motniškega sejma.
Pobudo za srečanje krajev oziroma slovenskih trgov in mest, ki imajo še ohranjene sramotilne stebre - prangeije, sta dali na začetku turistični društvi Pil-štanj in Rečica ob Savinji. Prvih dveh srečanj se je udeležilo deset krajev, med katerimi je bil tudi Motnik, ki ima sramotilni steber z letnico 1793. Kasneje so se krajem pridružili Še drugi in danes tovrstna srečanja potekajo vsako leto v drugem kraju.
"Veseli smo, da letošnje 7. srečanje organiziramo v Motniku, ko hkrati praznujemo tudi 70-letnico turističnega društva in že dvajsetiČ prirejamo Motniški sejem," nam je povedal predsednik Turističnega društva Motnik Jože Semprimožnik.
Na letošnji prangerijadi so prikazala sojenje pred prangerjem društva Radovljica, Pilštanj, Rečica ob Savinji, Negova in Brestanica.
Sobotnega popoldneva s prikazom sojenj pri prangerju pa se je ob poslancu državnega zbora
Prangerijado so v Motniku združili s sejmom.
Maksimiljanu Lavrincu udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je Turističnemu društvu Motnik podelil zlati znak Turistične
zveze Slovenije ob 70-letnici, srebrne znake TZ Slovenije pa so dobili Janez TrebuŠak, Matevž Baloh, Ivanka Goltnik, Jože Semprimožnik in Marija
Urisk. Prireditelj 7. prangerijade TD Motnik pa je vsem sodelujočim krajem, ki so se predstavili tudi s stojnicami, podelij zahvalno listino. Andrej Zalar
V spomin
Dr. Franc Rutar,
dr. vet. med.
\
15. 3. 1905 -18. 6. 2004

V ponedeljek, 21. junija, smo se na kranjskem pokopališču poslovili od zivinozdrav-nika dr. Franca Ru-tarja, od dobrega človeka, zavednega Slovenca in izvrstnega strokovnjaka. Dobršen del svojega zivlje-nja je preživel v Kranju. Bil je predan svojemu poklicnemu delu
z' vsem srcem in dušo, s tenkočutnim dojemanjem socialnih razmer pa si je prizadeval za dobro gorenjskega kmeta. Nič mu ni bilo pretežko. S svojim kolesom in nato "topolinčkom " je obredel deželo po dolinah in bregovih, v vsakem času pripravljen pomagati.
Dr. Franc Rutar se je rodil 15. marca 1905 v Ljubinju pri Tolminu. Kmečki živinorejski družini je mati povila enajst otrok, sedem dečkov in štiri deklice^ Francu pa je podarila veliko življenjsko vedrino in moč, ki jo je dobro izkoristil Doživel je sto pomladi, tisto ob rojstvu in 99 ponovitev. Vzljubil je domači kraj in gorati svet v Posočju. Z živo in neposredno besedo je znal predstaviti soško pokrajino, tamkajšnje ljudi in zgodovinsko dogajanje.
Osnovno Šolo je mladi Franc končal v domaČi vasi, srednjo Šolo pa je začel v Gorici, jo nadaljeval v Kranju in maturiral v Idriji leta
1925. Diplomiral in doktoriral je leta 1929 v
Bologni, kjer je opravil tudi dveletni tečaj iz kirurgije. Vojaški rok je odslužil v italijanski vojski 1932. leta, nato pa je v Idriji opravljal eno leto honorarno delo, ko je nadomeščal odsotnega veterinarja. Vendar pa redne službe pod fašistično oblastjo ni dobil in je odšel v Jugoslavijo. Kot banovinski veterinar se je zaposlil leta 1934 i' Zagorju ob Savi in nato na enakem položaju služboval od 1939 do maja 1942 v Stični. V Zagorju se je poročil. V Stični pa je bil med najbolj dejavnimi člani živinorejske zveze za sivorjavo govedo.
Maja 1942 so ga Italijani zaprli i' Trebnjem in po nekaj tednih poslali v internacijo Italijo (taborišče Chiesa Nuova pri Padovi). Po kapitulaciji Italije so ga zajeli Nemci, ki jim je pobegnil s transporta in se pridružil partizanom. Kot veterinarski referent je deloval v stiŠko-grosupeljskem in nato novomeškem okrožju ter v^komandi dolenjskega vojnega območja. Mar-
ca 1945 je bil premeščen v partizansko veterinarsko bolnišnico 7. korpusa NOVJ v Kanižari-cipri Črnomlju. Po vojni je bil demobiliziran in kot primorski rojak postavljen za veterinarskega referenta v okrožju Gorica, kjer je organiziral veterinarsko službo. Na tem delovnem mestu je ostal do septembra 1945, ko je bila Gorica uvrščena v mednarodno cono.
Nato se je zaposlil v Kranju kot okrožni in po reorganizaciji kot okrajni veterinar. Na tem delovnem mestu se je spopadal s številnimi kužnimi boleznimi, ki so ogrožale živali in ljudi po vojni vihri. Kot je sam povedal, je bilo "najhuje ob prihodu v Kranj, ko je bilo treba odstranjevati trupla številnih poginjenih živali, kijih je pustila za seboj umikajoča se armada sovražnika". Na širšem območju kranjskega okraja je vrsto let opravljal sam vsa dela in naloge okrajnega in občinskih veterinarjev, skratka zdravljenje, preventivo in inšpekcijsko službo. Dr Rutar je bil med prvimi terenskimi veterinarji v Sloveniji, kije v sodelovanju z Veterinarskim znanstvenim zavodom Slovenije organiziral sistematično zatiranje plodnostnih motenj goveda in uvedel umetno osemenjevanje. S sodelavcem Martinom Jagodicem je leta 1952 in v naslednjih letih postopoma vpeljal in uveljavil osemenjevanje kot učinkovit zdravstven in rejski ukrep. Začetni odpor ljudi proti osemenjevanju, kije v precejšnji meri izhajal iz uveljavljene tradicionalne reje s pripustom živali, je vse bolj plahnel ob uspešni tehniki osemenjevanja, svoje pa so napravile tudi okužbe krav pri zaskoku.
V novem okolju se je dr. Rutar uveljavil kot izvrsten praktik, zaslužen pa je bil tudi za ustanovitev Živinorejsko-veterinđrskega zavoda z osemenjevalnim središčem v Kranju. V letih 1968 - 1973 je bil direktor zavoda, tj. od usta-novit\'e zavoda do svoje upokojitve. V zavodu je razvil nadzor proizvodnosti goveda, selekcijsko službo in ocenjevanje plemenjakov. Zaslužen je bil za napredek v pasemski vzreji goveda na Gorenjskem, pri čemer se je povečala rastnost živali in izboljšala prireja mleka. Za izjemno uspešno strokovno delo je leta 1973 prejel ugledno Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zveza veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije pa ga je izvolila za svojega častnega člana. Po upokojitvi je Še leta dolgo honorarno bedel nad zdravjem živine v kranjskem okolišu.
Dr Franc Rutar je bil eden od stebrov povojne veterinarske službe i' Sloveniji. Veliko je prispeval k zdravju živali in napredku živinoreje na Gorenjskem, ne le s preprečevanjem bolezni in njihovim zdravljenjem, ampak tudi s svetovanjem in dejavnostjo, ki smo jo poimenovali pospeševanje živinoreje. Dvigal je strokovno raven dela in s tem ugled veterinarske službe. Ostal nam bo v trajnem dobrem spominu.
ZasL prof. dr. Srdan V. Bavdek

v
šmaren

V Kropi se začenja tradicionalna prireditev Kovaški šmaren. Noya gledališka predstava, kovaška kolonija in filma o zgodovini kroparskega železarstva.

'f-i

C

Kropa - Konec tedna bo kro-parski Plac zaživel s tradicionalno prireditvijo Kovaški šmaren. Letošnja bo že osma. Slednja je za Kropo kulturni praznik. Začetki tega praznovanja segajo v leto 1705, v novi preobleki pa so ga prvič praznovali leta 1997. Kovaški šmaren je osrednja kro-parska prireditev, ki ohranja bogato kroparsko fužinarsko izročilo.
Kovaški šmaren je obdržal enako vsebinsko zasnovo, letošnji pa bo poskrbel tudi za novosti. Ljubiteljska gledališka skupina iz Krope bo jutri zvečer uprizorila komedijo Dva čajna v ognju, kroparsko priredbo Linhartove Zupanove Micke, ki so jo po besedah predstavnika Turističnega društva Kropa Tonija Bogožalca prevedli v kroparsko narečje in poskrbeli za nove kostume. Društvo Kropp in podjet-
Uspešno poslovanje Turizma Bled
Bled - Minulo leto je bilo za javni zavod Turizem Bled uspešno, saj so končali večino načrtovanih projektov in se pripravljali tudi na letošnje praznovanje tisočletnice. Turizem Bled je namreč prevzel organizacijo prazničnih prireditev. S turistično takso so lani zbrali 64 milijonov tolarjev, celoletni dejavnosti pa namenili 130 milijonov tolarjev. Toliko denarja imajo na voljo tudi letos, s turistično takso pa naj bi zaslužili 72 milijonov tolarjev. V Turizmu Bled si prizadevajo za pridobitev sredstev za skupne projekte v skupnosti Julijskih Alp, skupaj z blejskim turističnim gospodarstvom pa bodo razvijali blagovno znamko Bled.
R. Š.
je tJKO Kropa bosta tudi letos pripravila Kovaško kolortijo, ki je postala stalnica kroparske prireditve. Osrednje prizorišče bo na Placu, v lesenih vigenjcih, kjer bodo kovači kovali izdelke po načrtih znanih slovenskih oblikovalcev in arhitektov. Kolonija se bo začela danes popoldne in končala jutri, ko bodo najboljšim podelili priznanja. "S Kovaško kolonijo povzemamo mojstrovine iz preteklosti in jim dodajamo nove vsebine," je pojasnil direktor podjetja UKO Kropa Tomaž Peternel.
V okviru Kovaškega šmarna bodo jutri ob 16. uri v Kovaškem muzeju predstavili diafil-ma o zgodovini kroparskega železarstva in razvoju kovinarske zadruge Plamen. Saša Fiorjan-čič iz muzeja v Kropi je povedala, da je prvi film sestavljen iz 180 posnetkov, drugi iz 120,
spomladi pa so prvega tudi re-
stavrirali. Obiskovalcem Kovaškega šmarna se v nedeljo ob 17. uri obeta Še koncert baročne glasbe, v muzeju, jutri bo ogled muzeja brezplačen, bodo odprli razstavo likovnih del otrok iz kroparskega vrtca, na Placu pa bodo odprli prenovljeno Robanovo znamenje. Na Kovaškem šmarnu bo nastopil tudi leŠki pihalni orkester, na stojnicah bodo naprodaj izdelki domaČe obrti, organizator pa je poskrbel tudi za zabavo. V Kropi konec tedna pričakujejo okrog 2000 obiskovalcev, predsednik Turističnega društva Bojan Gašperšič pa je povedal, da so poskrbeli za parkirišča pri podjetju Novi Plamen in zaradi zapore državne ceste tudi za obvoze po lokalnih cestah.
Renata Škrjanc
Zlati jubilej zakoncev Bajec



M'-i ,



.V ^
Britof - Štefka Boncelj, rojena pred 70 leti v Britofu pri Kranju, in 73-letni Ivan Bajec iz Ljubljane, ki sta se poročila 19. junija pred 50 leti, sta minulo soboto v Britofu proslavila zlati jubilej skupne poti. Jože, kije delal pri Gozdni, in Štefka v Planiki, sta že več kot deset let upokojena. Hčerka Mirjam in sin Ivko imata svoji družini, Štefka in Jože pa sedem vnukov. Proslavljanju ob 50-letnici se s čestitkami pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu.
Andrej Žalar
v-;»
Petek, 2. julija 2004
oglasi/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
H of er
sporoča
fV
KINGS CROWN ledeni čaj, jagoc|a/kiwi
1,5 i plastenka
KINGS CROWN ledeni čaj, limona
1,51 plastenka

' I
KINGS CROWN ledeni čaj, breskva ali limona

OKÜS!
KINGS CROWN
zeleni čaj
1,51 plastenka
% i
#
i ! \ \ I \ \ i
. ! }
mmmš^
' - " !
€-,79
I
I«
?
i <
i
i i

i
KINGS CROWN ledeni čaj, breskva
1,51 plastenka
!
s
i X
sv.SSW.sv.'.'rtSSS'ASV, WS'A-.V.VA-.V.V.'.V,'.V.V.SSSW.V.W.V»VlV» .ViW>W.■'».Vi» -V • '	s	«V.^	.»^.V^.SS .VANSV.V.VSV.S'.'.SV «•«V-V.S',W/.fc^V.VAV.'.S-.sv.'.v.-^.SV.W.W.•.V.s«W.'.^V.'.W.'.»s«W^VlSVl^V.SVl'.W'S'«W. .
' .MS •»».•.•.•.-.-.•.•.•.Sk». . V.V.SSSVASV.S*.-.-.-. VSSV- CSV AS V>V<- SV.', v.V -.v,'
* SVr".'/ '.M ' '	^-M '	' ^M	s*	'✓s* * * *.M»* * *.M»' '	*	' SM^ * * * ' »V.'	V VV '	*	«i^ «s«.S** * •
«v V.» •	*
As	* ^««v

s
•f i
s t '/ X
4
\ y
"N i
GOLDLAND
jabolčni sok
v zavoju 1 -1
€-,55
GOLDLAND jabolčni nektar
v zavoju 1,51
J /
I
i <
SWEET VALLEY multivitaminski
sok iz več vrst sadja
v zavoju 1 I
VALLEY
pomarančni nektar
v zavoju 1,51
1UI SWEET VALLEY ^ ^ i pomarančni sok
€ -,651 v zavoju 11
\ i s
bio zelenjavni sok
različne vrste, v zavoju 750 ml
; J ? $
i i
i >
< t,
) i
i i
11 < J
i \ i t
>
i
WSW
i
SIT
SWEET VALLEY f dietni multivitaminski „12" sadni nektar
v zavoju 1 I
i.v:	Iv'-
- ei"

€1,39|
^^WPHMWWlIMWlWriMIWW
€-.79
www.hofer.at
Hofer KG.	Sattledt, Hoter Straße 1
< <
< s
«
i; <
«
t
i
I
< i
WELL & ACTIVE voda „Plus light"
različne vrste, 1 I plastenka



GOLDANA limonada
•	limona, lahka
•	limeta
•	zelišča ali
•	pomaranča
1,51 plastenka
118
SIT
€-,49
WELL& ACTIVE voda „Plus"
različne vrste, 1 I plastenka
189
€-,79
K
S
9
mm
SAN BENEDETTO ital. mineralna voda
gazirana, 1,5 I plastenka
/

SAN BENEDETTO
ital. mineralna voda
gazirana, 6 plastenk po 0,5 I
Energijski napitek
različne vrste 6 plastenk po 0,51
4r9 .A
Hofer
Prodaja samo na končne porabnike. Izdelki so lahko v različnih embalažah. V vsaki od poslovalnic boste našli le eno vrsto embalaže. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Kavcije za steklenice ni. Cene vsebujejo vse davke. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij.
GOnENJSKI GLAS d.o o . Zoi'^ova 1. KFWiJ
7l iZDePLSi

Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil
Brskanje po malih oglasih £e nikoli ni bilo tako udobno.
DELO
	n	M '	TI 11 iV Uil
Novice
VESTNIK


■?iraica-AS
aimorske šiajenki
lovice TEDNIK

2A VAS GRADIMO
17 komfortnih, sodobno zasnovanih stanovanj z atrijem ali teraso v dveh vila blokih s podzemno garažo.
INVESTITOR:
H&OFINTOURS (UU). Kf1v«c 14
r.{ ^
PRODAJA:
•V'»
Un(»grMUAni d.o.a i
Sj,loooLJubljana ^
Jimagradlani ^
Dopust v RadencTff
v Kapelskem hramu smo pripravili akcijske cene za leto 2004. Od nedelje do nedelje, plača eden, bivata dva, polpenzion, v dvoposteljni sobi za samo 59.900,00 tolarjev.

-


1.
\ ^

"i



Janžev hram
Vsi gosti KapeLskega hrama imajo v ceni po eno vstopnico
za kopanje v Termah Radenci, Morava in Banovci in neomejeno kopanje
v notranjem bazenu KapeLskega hrama, voda 30 stopinj.
Kapelski hram
Kapelski hram, Kapelski vrh 100, 9252 Radenci
Telefoni: 02 5642050,
041 288270, 041 606109, www.kajle-radend.s1 kapelsk1.hram@s1oLnet
Kaile d o o Kapetski vrh 100, 9252 Radenci
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
prehrana, oglasi / info@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN
Za vas izbira Danica Dolenc
Raste bujnOy zori počasi
Julij je že tu, svendar se še vedno zbujamo v meglena jutra, kot bi bilo oktobra. Kakšno poletje! Lani smo ta čas že obrali črni ribez, zdaj mu pa še precej manjka do popolne zrelosti. Sicer vse bujno raste, solate je na pretek ih tudi krompir dobro kaže, jagode so polne, kolerabi-ce se lepo debele. Upajmo, da se bo zdaj, ko bo popustil Medard, otoplilo in bo vse hitreje in lepše zorelo. Privoščimo si pa le
nedeljski počitek kje ob vodi, kosila ali večeijice v naravi. Če ne drugače vsaj na balkonu; na zraku vse drugače tekne. Uporabljajte veliko dišavnic z vrta!
Špinača po italijansko
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg špinače, 5 dag mesnate slanine, 1 Čebulo, sol, poper iz mlinčka, nariban muškatni orešček.
Tedenski jedilnik
Nedela - Kosilo: zelenjavna juha, svinjske zarebmice z žara, pečen mlad krompirček, mešana solata, borovničeva torta; Večerja: topli sendviči s sirom, svežo papriko in z redkvicami.
Ponede^ek - Kosilo: rižota z morskimi sadeži, mešana solata, rdeči ribez s smetano; Večerja: zeliščna skuta, krompir v oblicah.
Torek - Kosilo: gosta mesna zelenjavna juha, palačinke z borovnicami in smetano; Večerja: na žaru opečene hrenovke ali kranjske klobase, kumarična solata s krompirjem in koprom.
Sreda - Kosilo: krompir v koscih s špinačo po italijansko, pečena piščančja stegna, mešana solata; Večerja: koruzni žganci, kislo mleko.
Četrtek - Kosilo: kolerabice v drobnjakovi smetani, rezine šunke, krompir v koscih, zelena solata z redkvicami; Večerja: bučke na žaru s česnom in oHvnim oljem, piščančje perutničke na žaru, črn kruh.
Petek - Kosilo: postrvi po tržaško, mlad krompirček z maslom in peteršiljem, mešana zelena solata z rukolo in redkvicami; Večerja: feferonata z bučkami, jajčevci in z olivnim oljem, črn kruh, jogurt.
Sobota - Kosilo: mesna krompiijeva juha s kislo smetano, zrezki iz zelene solate, fižol v solati z mlado čebulo, sadna kupa iz jagodi-čevja s sladoledom; Večerja: zelenjavni zavitek, mešana solata.
Jajčevci na žaru so hitro pripravljeni in zelo okusni.
Špinačo očistimo, jo dobro operemo, odcedimo in v pokriti kozici z nekaj žlicami vode du-šimo 10 minut. Nato jo spet dobro odcedimo in predenemo v ponev, kjer smo opražili drobno zrezano slanino tako, da je spustila vso maščobo in je postekle-nila sesekljana čebula. Solimo, popramo, začinimo še z mu-Škatnim oreščkom, samo še po-dušimo, premešamo in ponudimo. Podobno lahko pripravimo tudi mlado blitvo.
Kolerabice s smetano
in drobnjakom
Za 4 osebe potrebujemo: 70 dag mladih kolerabic, četrt litra zelenjavne juhe iz vrečke, žlico surovega masla, zvrhano žlico moke, 2 dl sladke smetane, sol, poper iz mlinčka. Ščepec sladkorja, žlico limoninega soka, šopek drobno zreza-nega drobi^aka.
Kolerabice olupimo in narežemo na tanke krhlje. Juho zavremo, denemo vanjo nakrhljane kolerabice in jih kuhamo 10 minut, nato jih odcedimo, juho prihranimo. V kozici segreje-mo maslo, da se speni, ga potresamo z moko in med stalnim mešanjem pražimo minuto, dve. Prilijemo smetano in prihranjeno juho ter segrevamo (ne vremo!) kakšnih 5 minut, nato dodamo odcejene kolerabice in zavremo. Solimo, popo-pramo, potresemo s sladkorjem, okisamo z limoninim sokom, primešamo dve tretjini zrezanega drobnjaka in odstavimo. Ko jed ponudimo, jo potresemo še s preostalim drobnjakom.
Zrezki iz solate
Uporabimo vso solato, tudi slabše zunanje liste, dobro jo operemo in skuhamo v vreli
vodi. Nato jo odcedimo, ožme-mo, sesekljamo in solimo. Dodamo tudi sesekljan peteršilj in poljubne dišavnice kot na primer šetraj, timijan. Na pol litra kuhane in sesekljane solate dodamo 1 jajce, malo popra, 4 do 5 zvrhanih žlic krušnih drobtin in žlico kisle smetane. Dobro premešamo, če je potrebno, dodamo še malo drobtin in naredimo hlebčke, okrogle zrezke, ki jih po obeh straneh še povaljamo v drobtinah in hitro spečemo v vroči maščobi.
Jajčevci na žaru
Jajčevce očistimo, narežemo na centimeter debele rezine, jih solimo, pustimo malce stati, jih osušimo na papirnatih krpah, nato pa jih popečemo na žaru. Zrežemo več strokov česna in šop peteršilja. V plastično posodo nadevamo plast pečenih rezin jajčevca, potresemo s čes-
nom in peteršiljem ter pokaplja-mo z olivnim oljem. Tako jih nalagamo vse do vrha. Po želji jih tudi malce popopramo. Posodo zapremo in postavimo za nekaj ur v hladilnik. Tako pripravljeni jajčevci so odlična priloga k vsem mesninam, teknejo pa tudi sami s kruhom.
Hitra borovničeva torta
A
14 dag sladkorja, 14 dag drobtin, 3 rumei^jaki, pol pecilnega praška, 1 vanilin sladkor, 1 žlica ruma, sneg 3 beljakov, borovnice.
Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem, dodamo drobtine in vse druge sestavine, nazadnje pa primešamo Še sneg iz beljakov. Pekač namažemo z maslom ali margarino, potresemo z drobtinami, napolnimo z maso in po vrhu potresemo z borovnicami. Spečemo pri srednji temperaturi.
, »


A
O
o »
o
nog^mm TKi^oA^t 5 ali 7 x poipenzion, neomejeno koj^anje, jutranja gimnasn^ 1 x ali 2 x obisk fitne^ panoramska vožnja s scdeznico tia Ropi, planini vnohus, animacija.
Otroci od 3 do 15 let v sobi s starši 50% POPUSTA
Najem bungalova na Rodi
v cermimft d(
do 25. 7.2004
Cena za najem:
Idan
3dai
5dm
7ilm
že od
I/ 2+2 bgw
9.400 srr 5-7
] / 4+2 bg»
12.300 SIT
V ceno lu^ema je i^jiičeno: neomejeno k^anje^ 50% popiist pri .vstopu v savno v centru biwmja, 50% popust za kopanje v Termah Zreče (pnbjvaniu na Rogli).
• •
' '4 /--

i: - ;
. s "V

■ 'i.
-V
Pot nadaljujemo skupaj

o--' " > «v
• naf .. v.


V
Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije sta povezani v Deželno banko Slovenije.
Deželna banka Slovenije d.d. ohranja tradicijo zadružnih financ in skrb za razvoj podeželja, po poslovni politiki in strategiji razvoja pa je univerzalna banka, saj nudi bančne storitve vsem strukturam prebivalstva in gospodarstva. V Deželni banki Slovenije d.d. vlagamo v moderno in varno poslovanje ter širimo obseg bančnih storitev po vsej Sloveniji. V 19 poslovnih enotah z več kot 70 blagajniškimi mesti bomo komitentom Slovenske zadružne kmetijske banke d.d. in Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije p.o. bančne in finančne storitve še bolj približali.
Za dodatne informacije obiščite najbliž o poslovno enoto ali blagajniško mesto, s celotno ponudbo storitev pa se lahko seznanite tudi na spletni strani www.szkbanka.si
Deželna banka Slovenije d.d., Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana, T 01/4727 100, info@szkbanka.si
Deželna Banka Slovenije
vedno blizu

Drage gospodinje, spoštovani gospodii^ci!


evronsK
ik
IPv. '
-
•f'
-J;
r.
v - rt-
i J i • i :*
Posebna zahvala gre vsem tistim našim sodelavkam in sodelavcem, ki ste se odzvali na naš "klic na pomoč", ko smo iskali dobre recepte za letopis Gorenjskega glasa, in vsem tistim, ki sproti pridno pomagate polniti rubriko "Kaj bomo kuhali ta teden". Verjemite, vsaka drobna pomoč pride prav inje zanimiva za naše bralce, kajti prihaja iz vaših lastnih izkušenj. Lani smo se vam oddolžili z izletom na Kras, letos pa boste dobili v dar odlično, izredno lepo kuharsko knjigo našega dunajskega znanca Andreja Segša - Slasti evropskih kuhinj. Tako se nam tokrat zdi najbolj prav. Knjigo boste vsi, ki boste dobili pismeno povabilo, lahko dvignili v naročniški službi Gorenjskega glasa, v pritličju, Zoisova I, Kranj. še enkrat prisrčna hvala za sodelovanje in pomoč, hkrati pa prošnja za sodelovanje tudi vnaprej.
Prisrčen pozdrav vsem Danica Dolenc
v nedeljo,
. 7. 2004.
Kupujte ceneje!
Prva nedelja v mesecu bo za kupce v odprtih prodajalnah skupine Mercator ponovno posebna. Pri vseh nakupih boste lahko uveljavili 10 odstotni popust*. Priložnosti, ki jih v Mercatorju za vas pripravljamo v okviru praznovanja naše petinpetdesete obletnice, se vedno Izplača izkoristiti!
VIMTEH
PE/AvTi C VE
Vi
Mercator T
■d
^^^lH^ ^^ I^ ^^ äruibiprijetnih ljudi
Mercator
* V Mercator)evih fran&iznih prodaialnah popust ne velja
Poletje v Matrixu.
Matrix l.C GL i brezplačno klimo, bogato opremo in od'ogom plačila IH /a 2.934.350 SIT.
{•»i. ■ .	•;,.> "t- - J (/-•N'.T • '.'--le Cci
SALON VOZIL • POOfiUKCN SERVTS

HYUnDfll

iiSmAlT


v
<1 1


www.avto-lusina.si
Pizza margherita
•	mehka in hrustljava
•	po originalnem italijanskem receptu
3 X 300 g
Pizza z mozzarello
• bogato obložena z mozzarello
2 X 350 g
Pizza s šunko
• bogato obložena s šunko in šampinjoni
2 X 350 g
pečena na kamnu obložena z okusno salamo
Cene v SIT so zgolj informativne in odvisne od menjalnih razmerij, vključujejo vse davke in so prerafunone po srednjem tečaju Banke Slovenije no dan 1. 7. 2004. Plofilno sredstvo so izključno evri (€). Dekoracija ni viteta v ceno. Izdelki v okci i so lahko razprodani 26 prvi dan ponudbe, zato vas prosimo za razumevanje. Blaao je namenjeno končnim potrošnikom in e naprodaj samo v običajnih prodojnih količinah. Navedeno blago {e lanko tudi v drugačni emba oži. Mogoče so tiskarske nopoke, zlesti pri cenah. Ponudba velja do izteka akcije o i razprodaje za og.
www.lidl.at www.lidl.si
Maestro
GORENJSKI GLAS •12. STRAN
nominator / gorazd.sinik@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
Gorazd Šinik
No, pa ga imam, ha. Stotega! Stoti Nominator. Glasov. Vaš in moj. Pred natanko dvema letoma sem skočil in "splaval" v družabno življenje, poslovno, bolj ali manj resno, zabavno in zanimivo. Ja, veliko je bilo zgodb, ljudi in novih znanstev. Novih izkušenj.
Naj bo tokratna stota Številka obarvana bolj mednarodno, "slavnostno". Z dvema zgodbama, obe na B - Bled in Brda. In z 10-timi slikami! Obakrat se mi
novogoriški lionsi, meje še bolj, kot bi bilo potrebno, predstavil Janez Bohorič, prvi guverner distrikta 129 in ambasador dobre volje (veliko priznanje Lion-sa), član Lions Bled Golf kluba. Da je eno izmed vodil dobrodelnega gibanja misliti globalno in delati lokalno zares v veljavi, mi je bilo jasno ob predstavitvi Gorenjskega glasa in mojega dela. No, okey, si rečem. Lepa reč. Pa na zdravje. Veliko lažje sem se usedel za omizje in nasmejan
Omizje sta sproščeno "nadzirala" angleško govoreča Neven-ka Črešnar Pergar, članica ljubljanskega kluba Ilirija, ki je pripravil vrtno prireditev v Po-drožniku, in Janez Bohorič. Z veliko modrimi dovtipi jima je sledil indijski gost Ashok Meh-ta. Zanimivi Indijec je klubski sako sprostil z odpeto srajco, njegovi preveč rumeno zlati prstani so poudarjali drugačnost kulture. In bil je prevzet nad Slovenijo. Njegov moto: vztrajno do popolnosti!
Terasa za degustacijsko sobano je ponujala krasen razgled v Italijo in kar klicalo je po slikah za spomin. Nevenka Črešnar Pergar, pravnica in ministrska svetnica, je imela priložnost prva se postaviti ob Ashok Mehto in njegovo ženo Kokilo, v indijski
Ernet A. Musil, Aleš Kristančič in Janez Bohorič
je zdelo sijajno, da sem sploh zraven, da mi vsi ti ljudje zaupajo. In bil sem vesel, da je tako. Da delam to, kar delam, da ob delu neznansko uživam. Privoščim tak občutek. Ne dvomim, da se je mnogim kaj podobnega že godilo.
Prva zgodba se je resda začela na Bledu, v prenovljeni Vili Bled, nadaljevala v velikem slogu, na večernem "garden party-ju" Vile Podrožnik v Ljubljani, v sproščenem okolju "Grćdiča" družine Movia v Ceglem pa skoraj končala. Slovenski lioni-sti so gostili drugega podpredsednika mednarodnega združenja Lionsov, Indijca Ashok Mehto iz Mumbaija. Pisani družbi, katere večji del so bili
pogovor je stekel. Vmes smo izvrstno jedli - krepka, sveža špar-gljeva juha in izvrsten jelenji hrbet. Brez vina ni šlo. Očaral je Aleš Kristančič - Movia. Z vinom in razlago. Nastopom. Karakteristike vina je Aleš s pomočjo Janeza Bohoriča razložil tudi bivšemu direktoiju mednarodnega kluba in velikemu prijatelju Slovenije Emestu A, Musilu, Dunajčanu iz kluba Johann Strauss. V kratkem zahvalnem nagovoru se je Ernest Musil, navdušen nad gostoljubnostjo družine Kristančič, zahvalil in povedal, da venomer razlaga, kje pravzaprav je Slovenija: "Poglejte na karto, na zemljevid, saj se ja vidi, da je v srednjem delu Evrope, ne na vzhodu".
Ashok Mehta z ženo Kokilo in Nevenka Črešnar Pergar
opravi je bila še posebej zanimiva.
Lep popoldan, sijajna promocija. Gosti so videli še Kobarid in se čez Vršič in Kranj sko Goro vrnili na Bled.
Pa še ni bilo konec!
Medtem ko je Movia v sobi gostil nove goste, pred kratkim ustanovljeno skupino Yes, ma-nageijev do 40 let, se je družba aMa Hvar", prijatelji Aleša in Vesne Kristančič ter Deana Dubokoviča, sproščeno predajala večerni sveüobi, soju sveč in zvezd. Hkrati sta se spoznali dve družini, Šifrar in Hudohmet in obujali so se spomini na brazilsko poroko direktorja Vege Juli-ena Coustaryja in Jasne Mi-
95
VRTIMO GLOBUS
Liv lyier noseča
Ameriška igralka Liv Tyler, ki se je lani poročila s pevcem rock skupine Spa-cehog Roysto-nom Langdo-nom, je noseča. Hči pevca skupine Aerosmith je svojo kariero začela kot manekenka, znana je postala z vlogo v uspešnici Armageddon, nastopila je tudi v trilogiji Gospodar prstanov. 27-letna lepotica, ki je odraščala v svetu rock 'n' rolla, bo naslednjih pet let živela z možem v Leedsu v Veliki ^Britaniji, saj želi, da otrok odrašča v mirnem okolju.
Alanis Morissette zaročena
30-letna kanadska
pevka Alanis Morissette, ki v svojih baladah prepeva o razočaranju zaradi propadlih zvez in o iskanju ljubezni, je končno naŠla sorodno dušo. 27-letni igralec Ryan Reynolds, s katerim sta si pred dvema letoma začela dopisovati preko elektronske pošte, jo je pred kratkim zaprosil za roko. Morissettova svojega izbranca opisuje z najboljšimi lastnostmi - je pogumen, odgovoren in se z njim lahko pogovarja prav o vsem. Reynolds, ki seje pred zaroko odpravil v Ottawo k strašem svoje izbranke in jih prosil za privolitev, je sodeloval tudi pri oblikovanju zaročnega prstana. Zaročenca datuma poroke še nista določila, a si želita majhno slovesnost, v krogu najbližnjih.
Sadje za ženskost
Vse več žensk v Peruju namesto lepotnih operacij posega po tropskem sadežu aguaje, ki prispeva k večjim ženskim oblinam. Sadež raste v amazonskih pragozdovih, je rumeno rjave barve, velikosti jajca in vsebuje velike količine hormonov, je pa tudi naravni afrodiziak. Brazilska manekenka Paola Ruiz pravi, da jih lahko poje tudi do 25 na dan in da so dobro nadomestilo za telovadbo, saj namesto obiska fitnesa uživanje aguaje pripomore k polnejši, bolj ženstveni postavi.
N^daljši lasje
Tran van Hay iz Vietnama je moški z najdaljšimi lasmi ■ na svetu, dolgi so kar 6,2 metra. 67-letni Tran že 31 let ni obiskal frizerja, nazadnje si jih je opral pred šestimi leti. Ker je njihova nega precej težavna, ima ponavadi spete in pokrite s šalom. Vietnamec se ukvarja z nabiranjem zelišč in izvaja brezplačno tradicionalno medicino. Zadnji tovrstni rekord je bil po Guinessovi knjigi rekordov dosežen leta 1997, pripadal je zdravilcu iz Tajvana Hoo Sate-ow, njegovi lasje so merili 5,2 metra.
jih je švedska kraljeva družina, kralj Kar! XVL Gustav s kraljico Silvio. "Kaj si jim dal za darilo, Aleš?" sem bil zvedav. "Haha, arhivo, kaj čem. Letnik 1974, merlot. Ne boš verjel, takrat sta se slučajno poročila^
N
Boštjan Šifrar, Simona in Janez Hudohmet
hey, podjetnice iz družbe Iskra Transmission. V roke sta si segla "plastičaija", Janez Hudohmet iz podjetja Krokodil in Boštjan Šifrar iz škofjeloškega podjetja Sibo. Janezu in Simoni, ki skrbi za zastopstvo modnega perila Palmers, je Boštjan ponosen razkazal družinski album, posnet na nepozabnem poročnem rajanju v Brazihji, kamor sta Šif-
C

Movia
haha". Nič hudomušno, sproščeno. Čeprav bi skoraj zamudil na kraljevo večerjo v hotel Lev. Aleš seje namreč tisti torek vra-

Špela Šifrar, Dean Dubokovič, Jasna Mihelj in Katja Kralj
raije povabila Jasna in Julien.
Medtem je ženski del družbe obkrožil dobrovoljnega Deana. Šifrarjeva Špela, včasih Host-nik, je bila sošolka Jasne Mi-he^j na pravu in od tod prijateljstvo. V družbi je bila nasmejana tudi Deanova spremljevalka Katja Kray,' Goričanka iz De-skel, marketingarica, ki bo svojo poslovno pot nadaljevala v novem ljubljanskem hotelu Domino Grand hotel & Casino. Slika ni brezhibno "tehnična", vidi pa se vsa čarobnost večerne svetlobe, ki naj ostane v spominu kot prijateljstvo.
čal iz Amerike, kjer je prejel nagrado. V frak je skočil pri sestri v Ljubljani, točno 50 minut pred začetkom. Koliko je stal taksi iz
t

Šibo in Movia
Janez Bohorič s sodelavci je gostil na poslovnem kosilu Lau-renta Dassaulta, bogatega
francoskega poslovneža, tretjega v rodu aristokratske družine. Energija, da te kap! Za vse "nejeverne", na spletu odtipkajte Dassault Investissements.
Prvi mož Save Janez Bohorič je predstavil družbo, Laurent Dassault pa je povedal, da je priletel iz Moskve, kjer leti 20 njihovih poslovnih falconov. Ja, prav ste prebrali. Tudi Falcon je v družini Dassault. In vinarija Chateau Dassault v Saint-Emil-ionu v Bordeauxu tudi. "Pred dobrimi šestimi meseci mi je Slovenijo priporočal Philippe Cristofinl," (kramljal je z našo vlado o falconu) mi je zadržan povedal lepo urejen poslovnež. Kot v Švici je!" je njegov prvi vtis ob pogledu na Stol. "Barve so prave, močne, svetloba je prava, upam, da ste ljudje tudi taJd, je bil vse bolj sproščen Laurent Dassault, strasten igralec golfa in pola. "Če bo vse v redu, bom poslal svoje ljudi, da proučijo možnosti investiranja pri vas," zaključi.
V odlični slovenščini je pogovor nadgradil Bernard Cour-sat, pred leti šef Revoza, navdušen nad Slovenijo, zdaj skrbi za dobre poslovne stike med nami in Francijo. O vinu ve veliko, najbolj znana je njegova: "Cviček lahko da je dober za pit, ni pa vino".

»»
aurent Dassault, Philippe Cristofini In Janez Bohorič
Celovca, kamor je priletel namesto na Dunaj, ni izdal. "Z vsem tem smo spet stopili še korak ali dva naprej. Višje!" je dodal, preden nas je popeljal v klet, kjer smo končali.
Med 1863 bariki, hrastovimi ožganimi sodi, se je navdušen usedel velik gurman in poznavalec vina Julien Coustary. Kor-zičan, ki je nekaj let preživel
Bernard Coursat je pomemb-neža, oba sta odlikovanca viteškega reda Republike Francije Častna leg^a, peljal še v Lipico, Vipavsko dolino in kam drugam kot v Brda.
"Imate vedno kravate Hermes, gospod Coursat?" si dovolim.
Vesna Kristančič
Še enkrat več sta nas "začarala" Vesna in AleŠ. AleŠ z izjemno predstavitvijo vina, tokrat podprt z novo številko Wine Spectatorja - ameriške revije o vinu, v kateri ponovno hvalijo njegov pridelek. Med 18 italijanskimi belimi je njegov "sivi pi-not" ocenjen s 93 točkami in je trenutno na prvem mestu. V oklepaj so dali, da je vsa trta na "oni" strani, spravljen pa v domači kleti v Ceglem. Čestitka, mar ne. Pozorno je moževi razlagi sledila gostiteljica Vesna. Čeprav vidno utrujena, saj so imeli izjemen teden. Obiskala
Julien Coustary
tudi v Franciji, že ve, kaj je dobro. Nasmejal pa nas je Boštjan Šifrar, ki se je pred sodi skušal v gestikulaciji in komunikaciji. Verjamete, da je prekašal Mo-vio, gospoda tovrstnega posla? Saj je vseeno, oba sta uspešna in če se v takivdružbi smeji, že ne bo slabo. Kaj?
Zadnja na B. Bled - Kraljeva hiša na igrišču za golf.
Bernard Coursat
"Ja kako pa to poznaš?" se nasmeji. "Sem že pisal o Hermesu. Jo bom že še imel," odgovorim.
"Saj delam med ljudmi, to pa že moram vedeti!"
Hvala za prvih 100!
\

Petek, 2. julija 2004
razvedrilo / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «13. STRAN
GLÖSA

V gore - za vsako ceno
"Paaazi! Kaaamn," se je zadri tisti pred mano in že me ni bilo več. Na dveh nogah. V hipu je reagirala podzavest. Na tla, roke na glavo! Čeprav je tedaj, ko za-slišiš, da se skale valijo s strmine, že zdavnaj prepozno. Ali si ali pa nisi več.
Skali, ki jo je na vrhu sprožil gams ali kakšen gamsek na dveh nogah, ne bi kljubovala nobena Čelada. Bila je ubijalskih mer. Letela pa ni v visokogorju, ampak na malem plazku, na kakšnih skromnih 1300 metrih višine, tako rekoč sredi gozda. Na lovski poti, kjer ne plezamo, ampak udobno pohajkujemo. Smrt storiti na mehkih hrbtih sredogoija?
Vse je namočeno, vse je razmočeno, vse se trga in gromko
vali v dolino. Če bo šlo tako naprej, bomo res ostali brez hribov. Po taki izkušnji te je groza in strah, ko še ves tresoč na robu gozda zreš nasproti v mogočno Rjavino, s katere v toplem soncu bučijo snežni plazovi: sneg kot slap, z njim vred pa kamenje, ki se odbija od gora in pada v dolino. Če je kdo zdaj tam spodaj ... Saj ga vendarle ni...
Pa je. Ne ravno tain, ampak na podobnem terenu drugje. Morasto me spreleti, ko berem časopisno vest, da se je pod Oltarji planincu, ki je uporabljal dereze in cepin, utrgala zaplata snega in ga odnesla po strmini. Zgodilo se je izkušenemu, saj tja gor ne leze kakšna reva ... Ali pa, da je madžarski planinki od Planike proti Vodnikovemu domu
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min

r^t

m

Oven (21.3.-21.4.)
Vaše največje orožje sta vztrajnost in odločnost. Težave, ki se vam bodo pojavile na poti, boste rešili tako, da se boste okoristili s preteklimi izkušnjami. S strani domačih boste prijetno presenečeni.
Bik (22.4. - 20.5.)
Zadnje čase ste preveč in prepogosto utrujeni. Gibanje in stik z naravo je enako potrebno kot dihanje. V naslednjem tednu boste uživali ob nakupovanju.
Dvojčka (21.5.-21.6.)
Vaša zdrava pamet vam pravi eno, želje pa drugo. Čas, ki ga zapravljate z mučnim razmišljanjem, raje posvetite svojim pravim željam. Strah ima velike oči.
Rak (22.6.-22.7.)
V naslednjem tednu bodite zelo previdni pri denarnih zadevah, saj se boste še vedno hoteli izmikati dejstvu, da je denarnica bolj prazna, kot si priznate. V ljubezni se vam bodo zadeve precej izboljšale.
Lev (23.7. - 23.8.)
Čeprav ste se še tako trudili, je vse ostalo na mrtvi točki. Ljubezen se vam je izmikala iz dneva v dan. Sedaj je končno pred vami pozitivna prelomnica, ki jo boste do konca izkoristili. Ljubezen ...
Devica (24.8. - 23.9.)
Če ste mislili, da boste naslednje dni posvetili sami sebi, boste razočarani, prostega časa preprosto ne boste imeli, saj vas bodo prav vsi okupirali, eni s takimi, drugi z drugačnimi težavami. Obiska boste veseli.-
Tehtnica (24.9.-23.10.)
Šele spoznanje, da ste bili za nastalo situacijo krivi tudi vi sami, vam bo dalo miren spanec. Presenečenje sledi takrat, ko se bodo izrekle besede, ki že nekaj časa visijo v zraku. Opravičilo sledi.
Škorpijon (24,10.-22.11.)
Prijatelji vas bodo skušali spraviti iz tira, a se ne boste dali motiti. Držali se boste svojega cilja in s tem dokončali nekaj, kar ste že dalj časa prelagali. Odpirajo se vam nove poti, s tem pa tudi nove odločitve.
Strelec (23.11.-21.12.)
Malo se boste predali sanjarjenju in kovali načrte za prihodnost. Na samem začetku ne boste v svoj krog nikogar spustili. A kasneje boste še vsake pomoči zelo veseli. Sami nad seboj boste presenečeni.
Kozorog (22.12.-20.1.)
Vleklo vas bo med vesele ljudi, a ker ima dan samo 24 ur, boste morali določene stvari prestavljati na jutrišnji dan. Na čustvenem področju se vam približujejo romantični trenutki. Torek bo vaš dober dan.
Vodnar (21.1.- 19.2.)
V ljubezni se vam obeta več nepričakovanih presenečenj. Kolebali boste med pametjo in čustvi. Srečo boste imeli na dosegu roke, ki pa je ne boste upali stegniti. Morda bo ta strah le strah pred neznanim.
Ribi (20.2.-20.3.)
Odpirale se vam bodo nove možnosti za dodatni zaslužek. Ker denarja vedno primanjkuje, želje pa so velike, se za akcijo ne boste dolgo časa odločali. Z ljudmi iz vaše bližine boste prišli navzkriž, a vseeno boste vztrajali pri svojem.
spodrsnilo na snegu ... Ali da so slovenski planinci na Velikem Kleku klicali reševalce, tja pa so šli kljub izredno slabi vremenski napovedi.
Butati, butati, butati gor, za vsako ceno! V teh razmočenih pogojih te skorajda pokonča kamen, ki prileti z nekega sredo-gorskega hribčka, ki ga še natančni planinski vodniki omenjajo bolj mimogrede, eni pa v takem vremenu kar na Kredarico ali na Oltar. Ni važno, če po markirani poti! Kaj ti bo markirana pot, če je na vrhu sneg in če je dan na dan dež, nato pa naenkrat 30 stopinj!
Bolj gorski reševalci opozarjajo na pasti, bolj je vse bob ob steno. Ob takem vremenu je visokogorje ena sama loterija, ne pa lepota. A kaj visokogorje, reševalci so zaželeni tudi nižje.
Na prostranih pašnikih se srečamo. z ljubljansko skupinico enodnevnih planincev. Čudna druščina, vsak zase. Najprej kot veveriček priskaklja stari ata, prijazno pojasni, da gre na TiŠ-lerco, ki je tam na levo. (V resnici je desno). Za njim s težjim
korakom sin^ malo Še včerajšnji: "Včeraj smo lumpali, pa je sapa." Za njim še ženska in moški. Razkropijo se na vse strani, le na Tišlerco ne. Enkrat pozneje vidim ata, kako revež iŠče zaraslo stezo svoje mladosti v najbolj neznosnem ruševju, moški in ženska sta neznano kje, od daleč sopiha na vrh tavčerajšnji: "Za božjo voljo, a ste jih kaj videli? Jaz imam ob osmih šiht, mobitel pa je nem." Nočem mu reči, da se bodo izgubili, če so slabe orientacije ali da bodo že prišli dol po kaj veš kateri gamsji poti, vsi opraskani in na pol onemogli.
V poznem popoldnevu jih pri avtu še ni, le zaskrbljeni sin si puli lase in stotič pritiska tipke na mobitelu. NiČ. Hribolazniš-tvo so vzeli malo za hec. Vsak zase malo gor, malo dol pa je. Če pa ni, so pa tako ali tako tu reševalci. Ni mi več čudno, da so se zadnjič nekateri reševalci uprli in rekli: mi imamo dost! Za vsako figo pa res ne bomo lezli za nespametnimi izgubljenci.
Darinka Sedej
SAŠA SVETIC je doma iz Kamnika in je študentka. Poleg tega je tudi fotomodel, hostesa in "podoba" iz raznih reklamnih katalogov. Njen skriti konjiček je risanje, za lepo postavo pa skrbi z obiskom fitnes centrov ali pa rolanjem in kolesarjenjem. Šteje 24 pomladi in je rojena v znamenju vodnarja. Lepo pričesko so ji oblikovali v Celju v času frizerskega sejma.	Foto: Janez Pipan
ŠTIRI TAČKE
Na Gorenjskem pred 100 leti
m-.
Andraž Kalamar
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 25. junija do 2. julija 1904
Iskanje rude v Poljanski dolini
Poljane, 25. juny 1904
Cesarsko kraljeva deželna vlada je dovolila koncesijo za iskanje rude Ignaciju Kalanu, našemu rojaku, ki se je pred nedolgim časom vrnil iz Amerike. Gospod Kalanje trdno uverjen, daje bakrene rude pri Toplicah v Poljanski dolini, kjer se je že nahajal rudnik pred tridesetimi in več leti, v toliki množini, da bi se odprtje rudnika bogato obrestovalo. Iskalec, ki je sam več let delal v bakrenih rudnikih, zatrjuje, daje v Ameriki malokateri rudnik tako bogat bakra, kakor je ravno ta. PoskuŠnje, ki jih je dozdaj napravil, so menda jako zadovoljive. Mi želimo našemu rojaku seveda obilo sreče. Bog daj, da bi se našel vir, ki bi Poljansko dolino v vsakem oziru povzdignil in odprl vrata novim dohodkom. Po otvoritvi nove železnice se bo namreč zopet zmanjšal promet po poljanskih cestah, kar bo povzročilo novo gospodarsko nazadovanje teh krajev.
Raznoterosti z Bleda
f
Bled, 28. junij 1904
Od prvega majnika do 15. junija je došlo na Bled 232 tujcev. -Zdraviliški list bo letos izhajal vsako sredo zjutraj. - Občinski odbor je sklenil v svoji zadnji seji, da se napravi za vas Rečico lastni vodovod. - Na Bledu so ta mesec dobili druzega policaja, tako da imajo sedaj dva.
Mestna kopel za mladino
v
Kranj, 26. junij 1904
v
Gospod župan Karel Savnik je dogovorno z okrajnim šolskim svetom v Kranju dovolil, daje mestna kopel v ponedeljek in četrtek od četrte do pete ure brezplačno na razpolago mladini ljudske šole. Na to naj se ozirajo ostali obiskovalci te kopeli, saj se lahko v tej uri pričakuje gneča.
Strel v glavo zaradi češenj
Škofja Loka, 29. junij 1904
V nedeljo zvečer ob devetih je zlezel Lovro Benedečič v Skofji Loki na Kodrovo črešnjo, seveda brez dovoljenja lastnika. Koder je tatu pri rabutanju zasačil inje s puško dvakrat ustrelil nanj. Prvič ga je zgrešil, drugi strel pa je zadel Lovra v glavo. Nesrečnež seje hudo ranjen zvrnil z drevesa na tla in ko je Koder spoznal kaj je storil, je v strahu takoj poklical na pomoč in ranjenca so odpeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico.
VIR; Gorenjec in Slovenski narod (jun^ 1904)
Ljubo doma, kdor ga ima
Nov dom lahko tokrat ponudite psički Aji, mešanki z ovčarjem črne barve. Stara je dve leti, prijazna in dobra čuvajka. Nov dom išče tudi mladiček črne barve, star tri mesece. Več informacij je mogoče dobiti preko telefonske številke 031 229 029.	M. R,
v • •.'«TSS».	• f
j'- ' >S.	
	
Ana Bester
TAHJA 0:^r.0VAriJA	VPRAŠAN JA V PRILOGI
OO^PN JSKEGA GLASA - MOJA GOREN JSKA'
Višavski terier
že na prvi pogled je višavski terier zelo lep pes, ponosen in samozavesten, ki v sebi, k^ub svoji majhnosti, skriva lovsko srce.
Velika terierska družina je razdeljena na dve glavni skupini: kratkonoge in dolgonoge, zraven pa je še nekaj "žepnih" oblik terier-jev, kol so miniaturni bulterier, angleški igračasti terier in yorkshirski terier. Med seboj se terierji razlikujejo po velikosti in zunanjosti, vendar Če jih podrobno opazujemo, tudi tiste, ki si na prvi pogled niso najbolj podobni, bomo hitro odkrili kar nekaj telesnih podobnosti. Po značaju pa so si vsi tako ali tako izredno podobni - temperamentni, neustrašni, trdni in čuječi.
Zahodnovišavski beli terier je nastal zato, ker so želeli imeti belega jamarja, ki bi se razlikoval od lisice ali jazbeca, da ga ne bi lovci po pomoti ustrelili. Danes je to majhen, robusten pes, z globokimi prsmi, kratkimi nogami, belo dlako in drznim pogledom. Višavski terier je izjemno ljubezniv, vesel in očarljiv pes, vendar pa ni primeren za salonskega psa. Je namreč izredno samozavesten, zvest, pogumen in neustrašen. Barva kožuha je bela, kremplji, blazinice in smrček pa so črne barve. Ima dolgo, dvojno dlako, in sicer trdo krovno in mehko podlanko, ki jo je treba trimati nekajkrat na leto.
Primeren je za ljudi, ki vedo, kaj hočejo od svojega psa. Občasno rad laja, ob neprimerni vzgoji pa lahko postane tudi agresiven. Sicer pa je odličen spremljevalec in družabnik. Njegova življenjska doba je kar dolga, živi povprečno od 10 do 15 let. Pleč-na višina je okoli 28 cm, teža pa 8 do 10 kg. Sodi v tretjo FCI skupino.
Foto: Ana Bešter
GORENJSKI GLAS -14. STRAN
kultura/ kavka@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
lutkami
lahko
poveš
vse
V Kranju se je sinoči začel 12. otroski.poletni Kiselfest 2004. Sest lutkovnih predstav in dva koncerta. Risarski natečaj za najmlajše.
Kranj - Otroški vrvež. Razigranost in navdušenje. Lutke, lutkarji in pevci. Ibdi za najmlajše se je začelo veselo poletje. Vrt gradu Khislstein je spet prizorišče otroškega poletnega festivala Kiselfest 2004, ki se je s predstavo Kislov veseli vrvež začel včeraj. In četrtki bodo do konca avgusta rezervirani za otroke.
Otroški poletni festival, ki je nastal iz festivala Khislstein živi kulturi, slednji je bil namenjen predvsem odraslim, je edini tovrstni festival na Gorenjskem, ki skrbi za poletno razvedrilo otrok. Julij in avgust bosta tako v znamenju lutkovnih predstav in koncertov za otroke. Letošnji Kiselfest bo postregel s šestimi lutkovnimi predstavami in dvema koncertoma. Včeraj sta otroke zabavala pevka Damjana Golavšek in Čarovnik Grega, prihodnji četrtek se bo s predstavo Pikec Ježek in gasilko Jež predstavilo Lutkovno gledališče Fru Fru, čez štirinajst dni prihaja v Kranj Teater Ci-zamo s klovnom Zupijem. Predstava obeta cirkuške vragolije in veliko smeha. Četrta predstava Lutkovnega gledališ-
Boštjan Sever, lutkar in organizator otroškega festivala Kiselfest.
ča Unikat z naslovom Kje si kruhek bo na sporedu 22. julija, 5. avgusta bo z Zadubljeno predstavo, otroškim koncertom otroke zabavala Andreja Zupančič, 12. avgust bo Lutkovno gledališče Papilu uprizorilo predstavo Škarje, papir,
kamen, naslednji četrtek bodo otroci v gledališko lutkovni predstavi Zakaj pes teČe za zajcem Gledališča Somrak našli odgovor na svoja vprašanja. Teater Malo iz Francije pa bo s seboj pripeljalo Papalčke, ročne lutke in javajke. In za konec
še nekaj za odrasle: BB teater s predstavo Hočem nazaj.
Vse predstave bodo ob četrtkih ob 18. uri, izjema je le predstava za odrasle, ki se bo začela ob 21.30, 29. julija pa lutkovnega četrtka ne bo. Vstopnice za posamezno predstavo stanejo
t
Festival glasbene ustvarjalnosti žensk
Avgusta bo v Radovljici 22. festival stare glasbe, ki je letos posvečen glasbeni ustvarjalnosti žensk
in njihovemu muziciranju. Na sporedu bo deset koncertov domačih in tujih izvajalcev.
Ljubljana - Marya Kolar, predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica, in Tjaša Krai\jc, umetniška vodja in pro-ducentka Festivala Radovljica, sta pred dnevi predstavili program in izvajalce 22; Festivala Radov^ica, ki bo od 10. do 23. avgusta v Radovljici, Lescah in Krai\ju.
Letošnji festival je tematsko posvečen glasbeni ustvarjalnosti žensk, ki bo predstavljena na več načinov: Ansambel Musica Secreta bo v izvedbi solističnih in komornih pevk s "koncertom žensk" predstavil različne vidike ženskega muziciranja v 16. in 17. stoletju; britanski ansambel Charivari Agreabie in sopra-nistka Clara Sanabras bosta predstavila elizabetinsko in jakobinsko glasbo z dvora rnuzi-kalne kraljice Elizabete L.
Španski ansambel More Hi-spano, ki bo v Sloveniji nastopil prvič, bo predstavil glasbo z dvora kralja Filipa IL, ki so jo skladatelji napisali za njegove štiri žene; mezzosopranistka Catherine King, harfistka Frances Kelly in Asako Mori-kawa z violo bodo predstavile glasbo Hildegarde iz Bingena, pesmi Francesce Caccini in prvič izvajane skladbe Larise Vr-hunc in Igoija Majcna; nemški ansambel Movimento bo izve-
del glasbo, posvečeno nebeški kraljici Mariji; podoben program bo imel tudi nizozemski ansambel Antequera, ki bo poleg trubadurskih spevov svete Marije predstavil še dve, za to priložnost napisani deli nizozemskih skladateljev.
Italijanski ansambel L'aura Soave bo predstavil zapuščino beneške baročne skladateljice in pevke Barbare Strozzi; ansambel Cappella Artemisia svet glasbe in pesmi poznega 16. in 17. stoletja, ki je obstajal le za zidovi ženskih samostanov; so-pranistki Irena Baar in Andreja Zakoi^šek ter godalista Domen Marinčič in Irena Sku-mavec bodo predstavili glasbo in petje skladateljic 16. in 17. stoletja, ter novo naročeno delo Urške Pompe; francoski ansambel Les talens lyriques pa bo s sopranistko Anno-Mario
Panzarello v glasbi iz 17. in .18. stoletja predstavil ženske like iz zgodovine in mitologije.
Tudi letošnji festival bodo 9. avgusta, dan pred prvim koncertom, odprli s tradicionalno srednjeveško prireditvijo, ki bo potekala ves dan na Linhartovem trgu. Majda Odar, ki je prireditev predstavila v imenu Občine Radovljica, je povedala, da bodo obiskovalci tudi letos deležni zanimivega in pestrega programa. Pri organizaciji festivala so sodelovala tudi tuja veleposlaništva v Sloveniji, saj bodo nekatere koncerte predvajali tudi v tujini. Letošnji festival, stal bo 35 milijonov tolarjev, so finančno podprli Občina Radovljica, Ministrstvo za kulturo in ostali sponzorji.
Katja Dolenc
500 tolarjev. "Grajski vrt je pravšnje prizorišče za Kiselfest. Ob slabem vremenu bodo nekatere predstave v dvorani Lutkovnega gledališča Kranj, upam pa, da nam bo uspelo najti prostor tudi za večje predstave. V zadnjih letih se je izoblikovala stalna publika, največ je otrok iz Kranja in bližnje okolice, ker pa je to edini tovrstni festival na Gorenjskem, prihajajo tudi od drugod," je povedal organizator otroškega festivala in lutkar Boštjan Sever. Letošnji Kiselfest spremlja tudi risarski natečaj za najmlajše, tri najboljše risbice bodo nagradili in jeseni razstavili v likovni galeriji kranjskega Lutkovnega gledališča. Lanski festival je otrokom ponudil devet predstav, ogledalo pa si gaje okoli 2000 obiskovalcev. "Festival, denar zanj, dobrih 880.000 tolarjev je prispevala Mestna občina Kranj, smo letos začeli s koncertom, sledilo
bo pet lutkovnih predstav in ena ulična. Nastopili bodo slovenski lutkarji in gostje iz Francije. Dela in priprav je veliko, kljub temu pa je lažje in predvsem prijetneje pripravljati festival za otroke kot za odrasle. Otroci so hvaležna, a hkrati najbolj kritična publika. Na žalost je trenutno dobrih predstav za otroke v Sloveniji malo," je dejal Sever, kije že deset let "lutkarski svobodnjak", saj mu tak način dela daje največ ustvarjalne svobode. "Z lutkami lahko poveš vse. Lutka daje večjo izrazno svobodo, kot klasična predstava." Sever sodeluje z ljubljanskim Lutkovnim gledališčem in pripravlja otroško lutkovno predstavo Kraljič-na na zrnu graha, besedilo je napisal Andrej Rozman Roza, premišljuje pa tudi o predstavah na gradu Snežnik. Slednje že v novi sezoni.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Koncert novozelandskega zbora


Novozelandski nacionalni mladinski zbor je s svojim domiselnim nastopom navdušil ljubljansko občinstvo.
Ljubljana - Minulo sredo se je v Galeriji Lek predstavil novože-landski nacionalni mladinski zbor, ki je izbral Slovenijo za eno od postaj na mesec dni dolgi turneji po vzhodnoevropskih državah. Sedeminštiridesetčlanski mešani pevski zbor je bil ustanovljen leta 1979 z namenom, da približa zborovsko glasbo mladim Nove Zelandije. Člani zbora prihajajo iz različnih družbenih okolij iz vseh koncev države, prepevajo evropsko, novozelandsko in tradicionalno glasbo Maorov, njihove koncerte odlikuje tudi zelo razgiban nastop. Zbor je bil izbran za tekmovanje na 43. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Seghizzi. Umetniška voditeljica zbora je dr. Karen Grylls, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora svetovnega združenja za zborovsko glasbo International Federation for Choral Music (IFCM). Novozelandski nacionalni mladinski zbor se je slovenskemu občinstvu predstavil še s koncertom v ljubljanski Frančiškanski cerkvi, na njegovem koncertu v Lekovi galeriji pa je nastopil tudi Lekov komorni moški zbor.	Renata Skrjanc
TISOČ LET BLEDA
Blejski žbornik 2004
(odlomki)
XXIV. del
Timotej Knific
Idejni sistem blejske župe
Moral je biti duševno in-telesno brez napak ter biti sposoben opravljati sodniško službo. Združeval je krivo in pravo, vsa nasprotja. Njegova naloga v svetu ljudi je bila enaka nalogi njegove božanske neveste, ki je vzdrževala ravnovesje v svetu bogov. Ta enotnost religije in prava izvira Še iz pradavnine, ko so imele besede pravo, desno in sončni vzhod še skupni pomen.
Taka povezanost ljudi s svetom bogov je bila mogoča samo v razmeroma majhnih družbah. Pri Slovanih so se take enote imenovale zupe, pri Germanih morda gau, pri starih Grkih polis itd. Pove-
Ob 1000-letnici Bleda je občina Bled
izdala Blejski zbornik 2004.
Kupite ga lahko na Turističnem društvu Bled, Turizem Bled - Festivalna dvorana in na občini
Bled. Cena je 7.500 SIT
zovalni člen župe z bogovi se je imenoval župan Življenje zunaj take skupnosti je pomenilo za po-
žale pri Zasipu
3}0
A90
t
> /
v
\
\
\
v
Blejski ofok
440

GrodiSko
A
k'
V
Dobro gora
zo Hmecoffi

Diese pri f) ftodeiioh >■
no Koren

S. ^
Siefon
O	1000 m
V.,^.«.. .	«v ^
Bled: Obredna mesta in njihove usmeritve
sameznika, da je bil kot izobčenec izpostavljen vsem mogočim nevarnostim. Lahko si zamislimo, daje "etična" identiteta nekoč pomenila samo pripadnost k taki skupnosti. V tem smislu je mogoče razpravljati o nekdanji enovitosti tega, kar danes imenujemo z besedami: religija, pravo, država (župa kot zaključena pravna celota) in narod. Ta enovitost je dajala skupno identiteto. Če je človek zamenjal pripadnost eni skupnosti s pripadnostjo drugi, se mu je samodejno zamenjala tudi identiteta.
Pri kopičenju žup na kakem ozemlju je osrednja verjetno sčasoma dobila poseben pomen. Zato je možno, da izvirajo prvi staroslovanski politični centri iz nekdanjih duhovnih centrov. Osrednji žu-an - veliki župan je tako dobil poseben pomen, e je mogoče to osebo poimenovati z besedo knez, je prišlo pri Slovanih do tega procesa političnega združevanja v 3. in 4. stoletju, ko so to besedo prevzeli od Gotov. Oblastno ozemlje kneza je bila kneževina, ohlapna zveza več žup.
Z razvojem socialnega razlikovanja v zgodnjem srednjem veku so se župani spremenili v gornjo plast mogočnežev. V nobenem primeru ne smemo teh županov zamenjevali z vaškimi župani, ki jih omenjajo poznosrednjeveški viri. Slednji so bili samo nekakšni uradniki zemljiškega gospostva, ki so mu pripadali.
Obredni kot v blejski župi in njegove točke
Kot, ki ima vrh na Otoku, med smerema proti Gradiški in Dobri gori, meri 23 stopinj, kar je enako velikosti obrednega kota. Voda Blejskega jezera loči Otok od Gradiške in Dobre gore. zadnji dve pa ločuje prastara pot, ki gre med obema skozi Megre. Razmerje razdalj med.Dobro goro in Gradiško, Gradiško in Otokom, Otokom in Dobro goro je 1:2 : (1+2).
Otok na Blejskenn jezeru
Skalnati jezerski otok ima božjepotno Marijino cerkev in studenec ob severovzhodnem bregu. Po ljudskem izročilu, ki je bilo zapisano v prejšnjem stoletju, je bilo na otoku nekoč pogansko svetišče.
Z današnjo številko zaključujemo z objavo odlomkov iz zanimivega Zbornika Bled 10(X) let, ki gaje občina Bled izdala ob praznovanju častitljivega jubileja.
lU
(;iA\M i»()kR()\ i i i:Li Gorenjska^ Banka
Hitnkit
o o
> w «
Petek. 2. julija 2004
zanimivosti / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS -15. STRAN
Ko je HIT Nova Gorica v začetku junija v Pržnem na Budvanski rivieri v črnogorskem primorju odprl prenovljen in
v
razširjen hotel Maestral, je vodstveno ekipo pripeljal iz Slovenije. Poleg direktorja Novogoričana Mirana Curina tudi
vodjo igralnice, 32-tetnega Marka Mandiča z Bleda.

Pržno - Marko Mandič v Hitu dela od leta 1991 in je to njegova prva in edina zaposlitev po končani gimnaziji. Čaka ga diploma na višji šoli za gostinstvo in turizem na Bledu. Od leta 1997 do 2002 je delal kot inšpektor na igralnih mizah, nato je bil pol leta v manjši Hitovi igralnici na Karibih na otoku Bonaire namestnik vodje pralnice.
Morda že vidite v Črni gori razlike v primerjavi s kraji, kjer ste službovali doslej, ali pa je igralniški posel povsod po svetu enak?
"Posel kot tak je bolj ali manj enak po vsem svetu, vendar pa so ljudje zelo različni, tako daje bilo čisto drugače delati na Bo-
v
nairu kot pa v Crni gori. Medtem ko nam je mentaliteta ljudi v Črni gori dovolj blizu, sem na Karibih potreboval kar nekaj časa, da sem dojel in sprejel njihovo razmišljanje."
Kako težka je odločitev za delo v tujini z vsem, kar to potegne za seboj - preselitev, urejanje zasebnega življenja ipd. ?
"Sam sem kar precej navezan na dom, tako daje bila odločitev o odhodu v tujino težka. Na koncu je prevladala želja po novih izkušnjah v življenju. Imam tudi to srečo, da moje dekle Barbara razmišlja podobno. Tako sva bila skupaj na Karibih in tudi sedaj je z menoj v Črni gori."
Ali je sploh prostor za zasebno življenje?
Marko Mandič
"Kar se tiče zasebnega življenja, zanj v tej fazi dela ni prostora. Čeprav delava v isti hiši, se včasih z Barbaro ne vidiva po cel dan."
Kako poteka vaš običajni delovni dan ?
"Razdeljen je na delo podnevi, ko opravljam t. i. papirno delo in usklajujem posle z drugimi enotami v hiši, in pa delo zvečer v igralnici, kjer pomagam v operativi. Trenutno se osredoto-čam predvsem na pridobivanje in vračanje igralniških gostov v naš resort."
Kaj naredite, ko vas zagrabi domoto^e ?
"Zadnje dni ni bilo časa za do-motožje, ko pa me prime, zavrtim telefon in pokličem domov oziroma prijatelje. Tu v Črni gori tudi ni tako hudo, ker vem, da sem z letalom lahko doma v nekaj urah."
Verjetno so v igralništvu določeni standardi za izobraževanje osebja. Ste sodelovali tudi pri tem, ko ste pripravljali ekipo Maestrala ? Kako ste se vi pripravili na novo delovno mesto?
"V Hitu že dolgo obstaja šola za igre, ki ima za rezultat enotne standarde po vseh Hitovih igralnicah. To pomeni, da krupje v Črni gori dela enako kot krupje
v Perli ali Kranjski Gori. Tak način dela je osnova za dobro delo z gosti, ki vedo, kaj lahko pričakujejo v naših igralnicah. Sam sem se v zadnjih dveh letih v okviru Hita izobraževal na vseh področjih, ki so pomembna za opravljanje moje funkcije, dodal pa sem tudi izkušnje s Karibov ter Črne gore v preteklem lem."
Koliko časa boste ostali?
"Če bodo zadovoljni z mano, bom tu dve leti."
Ste še precej mladi in kar hitro gradite kariero. Kaj je po vašem ključno za uspeh pri delu, še zlasti tako posebnem, kot je delo v igralnici oziroma njeno vodenje?
"Človek mora za tako vrsto dela, še posebej delo v tujini, poleg znanja in izkušenj iz stroke imeti tudi nekatere osebnostne lastnosti, kot so pozitivno razmišljanje, možnost prilagajanja, iznajdljivost. Delo v tujini ni za vsakogar. Moji poslovni cilji v prihodnjih dveh letih so seveda povezani z Maestralom. Rad bi, da bi Maestral tudi z mojo pomočjo upravičil naložbo lastnikov, ter v očeh gostov veljal za biser na Jadranu."
Mendi Kokot
Leto črnogorske
kuhinje
Črna gora posveča vedno več pozornosti razvoju in obogatitvi ponudbe države. Letos veliko pozornosti
namenjajo predstavitvi svoje kulinarike
Ljubljana - Konec junija je bila v prostorih Slovenskega turistično informacijskega centra v Ljubljani tiskovna konfe-ren-ca, kjer sta pomočnik ministra za turizem v vladi republike Črne gore Zoran Duletič in predstavnica Turistične organizacije Črne gore LjUjana Vaj-novič predstavila novosti in bogato ponudbo Črnogorskega turizma. Razložila sta tudi, zakaj je letos Leto Črnogorske kuhinje. Črna gora se namreč v pri-
t
hodnjem dveletnem obdobju predstavlja na evropskem tržišču kot edinstvena in razpoznavna turistična destinacija s posebnostmi, po katerih se razlikuje od konkurence. Zato so se letos odločili za promocijsko kampanjo, ki slom na gastronomski ponudbi Črne gore. Črnogorska kuhinja je vedno bila precej visoko in oblikovali so nacionalni jedilnik, s katerega bo gost oziroma turist lahko po-kusil katero njihovih avtentičnih jedi v številnih zasebnih in hotelskih restavracijah.
Slovenija in Črna gora intenzivno sodelujeta na različnih
področjih. Črna gora sodeluje na primer z Visoko šolo za turizem iz Portoroža, slovenska družba HIT je v tenderskem postopku kupila hotel Maestral (rekonstruiran, posodobljen in svečano odprt 4. junija), pomaga pa tudi pri programu razvoja planinskega turizma v Črni gori, ki naj bi ga realizirali do konca julija letos. V Črni gori radi poudarijo, da so slovenski turisti pri njih vedno zaželeni, saj ne gledajo na njih le kot na goste, temveč kot, na dolgoletne prijatelje.
Za zagotavljanje ustreznega okolja in pozitivnega trenda v turističnem prometu bodo letos v Črni gori namenili precej denarja. OdloČili so se, da turizem postane ena izmed prednosti v njihovem razvoju. Ponujajo boljše in urejene plaže, kakovostnejše ceste in turistično signalizacijo, dobre hotele, večjo varnost za turiste, stabilne in dosegljive cene ter poenoteno ponudbo posebnih turističnih programovza ljudi, željne aktivnosti in ekstremnih doživetij.
Alenka Brun
Razvajanje v vseh oblikah
t
etni Slovenci
Na Rogli goste pričaka sveža sapica, v Termah Zreče pa termalna voda iz globin
pod Pohorjem.
Mari Draksier, Zlekarjeva iz Praš, se je v Argentini poročila s Feliksom Oblakom,
ki je skupaj z bratoma ustanovil uspešno podjetje.
Praše - Drakslerjeva oziroma Zlekarjeva družina iz Praš ob Savi je konec druge svetovne vojne začela deliti usodo Številnih družin, ki so zaradi strahu pred morebitnim maščevanjem nove Titove oblasti konec II. svetovne vojne bežale na Koroško pod zaščito Angležev. Otroci Man, Hedi in Joško so bili z očetom Francetom najprej v taborišču v Vetrinju pri Celovcu, nato pa v Spittalu, od koder so 28. novembra leta 1948 odšh v Genovo in naprej z ladjo v neznano Argentino. Tri tedne je trajalo potovanje in le redki niso zaradi dolgega bivanja na morju in viharjev, ki so premetavali ladjo, zboleli za morsko boleznijo. Potovanje v novo domovino je bilo za marsikoga pravi križev pot, poln strahu in negotovosti pred prihodnostjo v deželi, ki jim je sicer ponudila gostoljubje.
Zlekarjevi (Heda je že umrla), ki so jim nove jugoslovanske oblasti vzele premoženje in ga v 12 letih še niso mogli dobiti nazaj, so v Argentini tako kot številni slovenski begunci uspeli. Petnajstletna Mara je morala v zanjo neznani Buenos Aires varovati otroke. Bila je nebogljena in zgubljena. Mesto je bilo veliko, novega jezika ni razumela. Vendar se je znašla in preživela. Med vožnjo z avtobusom k slovenski maši je spoznala Feliksa Oblaka z Iga pri Ljubljani in se z njim poročila. Rodilo se jima je osem otrok: Feliks, Magdalena, Irena, Peter, Martin, Marko, Andrej in Adrijana. Feliks je skupaj z bratoma ustanovil uspešno podjetje Oblak za izdelovanje stavbnega pohištva.
predvsem oken in vrat, ki je med najuspešnejšimi in najbolj znanimi iz te panoge v Argentini. Oblakovo podjetje je moralo zaradi hude gospodarske, politične in socialne krize v Argentini zmanjšati število zaposlenih in začasno ukiniti obrate v sosednjih državah, vendar je sedaj
dvoru, kjer živi Marina sestrična Vilma. Tako kot na vseh dosedanjih srečanjih s Slovenci iz Argentine smo tudi tokrat lahko občudovali njihovo znanje slovenščine in spoštovanje svojega naroda in njegove kulture.
"Slovenci v Argentini smo se obdržali, ker smo pridni in pod-
Mara, Valerija in Martin Oblak
najhujše mimo in podjetje z okrog 470 zaposlenimi spet dobro pOvSiuje.
Mari Oblak ali Zlekarjeva Mara, ki je bila v taborišču na Koroškem skupaj z nekdanjim ljubljanskim nadškofom dr. Francetom Rodetom, je bila junija in v začetku julija znova (skupaj že tretjič) doma. Prvič je bila leta 1993. Tokrat je prišla s sinom Martinom in i\jegovo ženo Valeryo. Njeni stari starši so iz okolice Maribora. Z Mari, Valerijo in Martinom smo se srečali na Spodnji Beli pri Pred-
jetni, ker smo v najtežjih preizkušnjah držali skupaj in spoštovali svoj narod in njegovo kulturo. Združevali smo se pri mašah, poslušali smo učitelje in duhovnike, ki so nas spodbujali k narodni zavednosti, in hodili v Šole in imeli številne družine. Tudi najmlajši generaciji, ki živi v drugačnih razmerah, skušamo predvsem v družinah dopovedati, kaj so in kje so njihove korenine," so povedali Mari, Valerija in Martin Oblak.
«
Klimatsko zdravilišče in športni center Rogla je s svojo edinstveno lego v osrčju pohorskih gozdov odmaknjeno od vsakdanjega vrveža. Zato je kot nalašč za odklop od obveznosti vseh vrst. S svojo zdravilno klimo na nadmorski višini 1517 metrov predstavlja še posebno prijetno zatočišče v vročih poletnih dneh, saj temperatura na Rogli le redko preseže 20 stopii\]. Ob vznožju Rogle pa čudovit splet sprostitve in dobrega počutja obljubljajo Terme Zreče z žuborei\jem termalne vode v osmih bazenih.
Jože Koši^jek
Sprehod ali kolesarjenje po smrekovih gozdovih na Rogli ni samo prijetno, ampak tudi zdravilno doživetje. Posebno doživetje je lahko tudi obisk Konjeniškega centra na pesku ali ribolov na jezeru Mašin žaga. V hotelu Planja deluje Medico center s pulmološko ambulanto, ki je namenjen predvsem bolnikom z dihalnimi obolenji in alergijami. Obilo možnosti za aktivno preživljanje prostega časa pa ponuja vrsta Športno-rekreacijskih objektov, od Športne dvorane in fitnesa do zunanjih igrišč za tenis in nogomet. Gosti imajo na voljo še obnovljen bazen s številnimi vodnimi doživetji, raz-vajanju pa se je mogoče prepustiti v Deželi dobrega počutja z novimi savnami, pestrim izborom masaž in kotički za sprostitev. Vse skupaj zaokrožuje bogata kulinarična ponudba v Stari koči. Koči na Jurgovem in
Mašin žagi, kjer je mogoče poskusiti tudi tradicionalne pohorske jedi.
Le 17 kilometrov pa so od Ro-
^^ _
gle oddaljene Terme Zreče. Zu-borenje termalne vode v osmih bazenih s skupno površino 1600 kvadratnih metrov pomirja, ozdravlja in poživlja. Sprostitev ob vodnih in bisernih vrelcih ter
zabavo s počasno vodno reko dopolnjuje Gozdni vodni park z dvema drčama, toboganom in otroškim bazenom - čofotalni-kom. Za krepitev zdravja bodo poskrbeli v centru tradicionalne tajske terapije, kjer je do konca avgusta mogoče izkoristiti 20-odstotni popust na redne cene tajskih masaž. V okolici so urejene pohodne ii) kolesarske poti, na bližnjem jezeru pa je možen športni ribolov.
Na Rogli in v Termah Zreče ta čas ponujajo številne programe aktivnih počitnic in oddiha. Na Rogli je poleg dodatne hotelske animacije v okviru Aktivnih in Veselih počitnic poseben poudarek na pohodniŠtvu in kopanju v obnovljenem bazenu. Izkoristiti je mogoče tudi ugodni večdnevni najem bungalovov s ponudbo plačaš 4, bivaš 5 dni ali plačaš 5, bivaš 7 dni. V Termah Zreče program Teden zdravja poleg polpenziona vključuje še posvet pri zdravniku, jutranjo gimnastiko, biserno kopel ali obisk Savna vasi in vodno posteljo z zelišči. Bolj razgibano vsebino za družine pa ponuja program Poletni oddih s 5- ali 7-dnevnim bivanjem. Več informacij je mogoče dobiti na spletnih straneh www.rogla.si in www.terme-zrece.si.


(■ ■
v.-J
• 1
' T ~ , !

>
. *
• '
. f . . % ^ ^ ^ t» '
GORENJSKI GLAS »IS. STRAN
zgodba / info@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
Slovenska
pesem
ob
C etini
Dan državnosti, ki ga 25. junija praznujemo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, je na proslavo v kanjon reke Cetine, nedaleč od Splita, privabil pevske zbore iz Škofje Loke, Vrtojbe in Splita. Bučna slovenska pesem je preglasila brzice reke, ki le nekaj kilometrov stran od vroče morske obale ponuja hlad bujnega zelenja in vrtoglave plezalne stene.
K slovenskemu vzdušju je tako pripomoglo tudi okolje.
Proslavo ob dnevu državnosti je pripravilo Slovensko društvo Triglav v Splitu, ki je bilo ustanovljeno pred dvanajstimi leti in povezuje Slovence na širšem območju Splita oziroma v srednji Dalmaciji. Predsednik društva je Boštjan Matjaž Kordiš, ki je bil 5. maja letos izvoljen tudi za predsednika sveta slovenske nacionalne manjšine v splitsko-dalmatinski županiji.
Večina Slovencev živi v mešanih družinah
"Leta 1992 smo se znašli na tujem, saj so Hrvati svojo državo ustvarili na izključno nacionalnem principu. Zato smo naše društvo namenoma poimenovali slovensko, kot simbol smo izbrali Triglav, v imenu društva je tudi Split. Na ustanovnem sestanku seje zbralo 350 ljudi, aktivnih je približno 150, naše prireditve imajo 450 rednih obiskovalcev," pripoveduje Boštjan Matjaž Kordiš.
Vsako leto pripravijo 22 do 30 prireditev, mesečno izhaja glasilo Planika, v društvu deluje mešani pevski zbor, folklorna skupina, klekljarska in modelarska sekcija, že vsa leta poteka tudi pouk slovenskega jezika.
"Večina Slovencev živi v mešanih družinah, na prste ene roke lahko preštejemo čiste slovenske družine. Otroci slovensko govorijo predvsem po zaslugi starih staršev v Sloveniji, kamor odhajajo na počitnice. Tudi moji hčeri sta se tako naučili
vaškem smo razdeljeni, prijatelji iz Zagreba in z Reke seveda ne bodo zahtevali drugačne delitve. Nam pa ne prisluhnejo, to nas teži," grenko pravi Kordiš.
Kaj si obeta od nove, prav tako častne funkcije, ki jo je dobil 5. maja letos? Po hrvaškem zakonu o nacionalnih manjšinah je bil namreč ustanovljen svet slovenske manjšine v splitsko-dal-matinski županiji in 5. maja letos je bil Boštjan Matjaž Kordiš izvoljen za predsednika sveta. "Seveda bomo zahtevali sredstva, saj jih potrebujemo za našo dejavnost, in prostore, kako
Pogostitev je presegla vsa pričakovanja, jedli smo odojka, domače vino je bilo odlično. Pesem je kar vrela iz grl. Tudi našim gostiteljem, saj se je hitro izkazalo, da so odlični pevci, zlasti Dinko, ki je dolgo pel pri zagrebški klapi.
Petje imamo v genih, je ponosno dejal Tone, ko smo se poslovili in ni mogel skriti solz in ponosa na svoje sorodnike.
Tonetova zgodba je odličen primer, kako so ljudje na Balkanu že dolgo sorodstveno povezani. Tonetov oče Mihael je kot državni finančnik v tridesetih
Ob obojestranskem prazniku državnosti so vsi trije pevski zbori skupaj zapeli, najprej hrvaško in nato slovensko himno.
slovenščine, počutijo pa se slovensko. Sedaj obe živita v ZDA, tam so tudi moji vnuki, vendar zanje plačujem članarino v društvu, da hodijo v poletno šolo slovenskega jezika, kadar so v Splitu, in tako slovensko vsaj razumejo," pravi Boštjan Matjaž Kordiš.
Mladi želijo študirati v Ljubljani
Ob nastanku hrvaške države se je v srednji Dalmaciji za Slovence izreklo 1.200 ljudi, ob popisu
Na proslavi so nastopili otroci, slovenska beseda je večini resnično epo zvenela.
deset let kasneje 700. Ljudje se pač svobodno odločajo, kako se bodo opredelili, kar je odvisno tudi od tega, ali iščejo delo, ali bo to vplivalo na njihovo kariero, zlasti je to pomembno za državne službe, kjer tujci seveda nimajo možnosti zaposlitve.
Vendar se v zadnjih letih stvari na bolje obračajo zlasti med mladimi, saj med njimi narašča zanimanje za učenje slovenščine. V društvu dopolnilni pouk slovenščine opravlja učiteljica Vera Hrga, ki je ena najbolj zagnanih učiteljic slovenščine med Slovenci po svetu. "Začetek pred dvanajstimi leti je bil težak, saj po poklicu nisem učiteljica, prve lekcije slovenščine sem si kar izmišljala," pravi Vera Hrga, ki učencem pravi kar moji otroci.
"Zelo je uspešna, otroci jo imajo radi, zelo opazna je tudi na seminarjih v Sloveniji, kamor gre vsako leto. Tudi srednješolci radi prihajajo k pouku slovenščine, saj mnogi želijo študirati v Ljubljani. Vsaj desetim je že uspelo končati Študij v Sloveniji, zelo uspešni študentje so bili. Zal se ne vračajo v Split, ker težko dobijo delo, nekateri so ga našli na Bračuv" Kordiš.
"Našo mladino zanima zlasti študij farmacije, stomatologije, komunikologije, defektologije in arhitekture. Letos sta se dva
odločila za študij v Ljubljani, ki postaja še bolj vabljiv, odkar je Slovenija vključena v Evropsko zvezo in Ljubljana postaja evropsko mesto. Nikakor pa ne bi smeli pozabiti na starejše, saj mnoge nostalgija po slovenščini pripelje k pouku. Na zadnjem seminarji v Sloveniji so nam dejali, da slovenska država tega ne bo več podpirala, toda meni se to ne zdi prav. Morda Slovenci na tujem res bolj cenijo svoj jezik, bolj ga občutimo in tako ljubezen do domovine prenašamo na mladino," pravi Vera Hrga.
Tonetovi bratranci so prav tako odlični pevci (od leve proti desni): Žejko, Goga, Dinko, Branka in Tone.
pravi
Dve vrsti Slovencev na Hrvaškem
•s
"Najbolj nas boli, da obstajata dve vrsti Slovencev na HrvaŠkem. Slovenci v Zagrebu, na Reki in v Istri spadajo med Slovence v zamejstvu, vsi drugi na Hrvaškem pa med Slovence po svetu. To je bilo uvedeno pred leti, ko se je zapletalo s položajem Slovencev na Hrvaškem. Razlikovanje seveda ni samo besedno, temveč obstaja velika razlika pri denarju. Slovenci v zamejstvu so vključeni v koordinacijo, zanje obstaja poseben sklad. Denarja za Slovence po svetuje precej manj, tudi deli se drugače. Stalno pritiskamo na to, vendar upanja, da bi se kaj spremenilo, ni. Slovenci na Hr-
uspešni bomo, težko napovem. Doslej je slovensko društvo pokrivalo kulturne in druge potrebe slovenske skupnosti, sedaj imamo politično inštitucijo in pričakujemo seveda, da se bodo razmere izboljšale," razmišlja Kordiš.
Iskrena prijaznost na turistični kmetiji
Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke je nastop na slovenski proslavi v Splitu združil z obiskom turistične kmetije v vasici Putičanje, kije devet kilometrov oddaljena od Pirovca na jadranski obali, nedaleč od Šibenika. Tam živijo bratranci Toneta Hiršenfelderja, dolgo je pel v zboru, lani se je odločil, da preneha, zato je želel Lubnikar-je pogostiti na bratrančevi kmetiji. Kar malce ga je skrbelo na poti tja, saj sorodnikov že dolgo ni obiskal, pogostiti skoraj petdeset ljudi pa res ni mačji kašelj.
letih prejšnjega stoletja služboval v Zadru, kjer se je oženil z domačinko Terezo. Tik pred drugo svetovno vojno je bil premeščen v Srbijo, kjer so se jima rodili trije otroci, Tone kot najmlajši. Tereza je pri tridesetih nenadoma umrla in Mihajlo, kakor so mu pravili na jugu, se je vrnil domov v Srednje Bitje. Ko se je kasneje ponovno oženil, se je družina preselila v Bohinjsko Bistrico. Z materinimi sorodniki so stike izgubili že med drugo svetovno vojne.
Tone se je odločil, da jih poišče, ko je leta 1965 z družino letoval na morju. Našel jih je v vasici Putičanje, teti Danici je padel dobesedno v naročje, ko jo je pred vasjo spraševal po sorodnikih. Oblile so jo solze, saj je bila prepričana, da Tereza ni imela otrok. Tete Danice in strica Šimeta danes ni več, v Dalmaciji pa ima Tone veliko bratrancev in sestričen.
Marija Volčjak
Piše Miha Naglic
Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž
3
Sporni jug Gorenjske
Na gorenjskem jugu ni bilo nič spornega, dokler je obstajalo loško gospostvo freisinških škofov (973-1803). Koje bilo to zaradi napoleonskih vojn (kot posledic francoske revolucije) ukinjeno, so se začele težave. Ko so naše kraje tretjič zasedli Francozi, so izvedli nekatere upravne reforme, med drugim so ustanovili kantone. Kanton pa je moral imeti najmanj 10.000 prebivalcev. Mesto Idrija je bilo zaradi rudnika živega srebra strateškega pomena, vendar je imelo premalo podanikov. Zato je leta 1812 Mali svet Ilirskih provinc v Ljubljani enostavno izločil občino Žiri iz loškega in jo vključil v idrijski kanton. Žirovska občina sama ni bila oškodovana. To se je zgodilo šele po letu 1918, ko so njeno zahodno in južno obrobje zasedli Italijani. Ti so se od tromeje do Črnega vrha nad Cerknim držali stare meje med Kranjsko in Goriško oziroma razvodnice med Posavjem in Posočjem. Južno od tod pa so - spet zaradi idrij-
skega rudnika - da bi ga boQ zavarovali, segli čez razvodnico in zasedli še vrsto vasi na sorški oziroma gorenjski strani. Ta zasedba je bila 1920 potrjena z Rapalsko pogodbo in pri njej je ostalo vse do - danes!
Zgodovinski paradoks je v tem, da ni te krivice po letu 1945 nihče niti skušal "popraviti. Idrijčani so se naredili Francoze in se ves čas obnašajo tako, kot da so ti kraji že od vekomaj njihovi. Z rapalsko pogodbo sta žirovska občina in župnija izgubili kar 12 naselij! Imena: Breznica, Dolenji in Gorenji Vrsnik, Govejek in Srnjak, Idršek, Korita, Ledine, Mrzli Vrh (del), Osojnica, Pečnik, Žirov-
v
niča in Zirovske Krnice (zdaj Ledinske). Po letu 1945 sta bili Žirem vrnjeni samo Breznica in Osojnica, vsa drugo je ostalo pod Idrijo. Po letu 1991, ko seje vsepovsod in ves čas veliko govorilo in nekaj malega tudi delalo na "popravi krivic", bi nemara kazalo popraviti tudi to, v celoti ali vsaj delno! Pa je trinajst let pozneje jasno, da spet ne bo nič. Stvar je tudi v tem, da so se vaščani imenovanih vasi na pripadnost k Idriji navadili, zlasti mlajši, ki tja dnevno hodijo v Šolo in na delo. Stari, ki so se še spominjali avstrijskih časov in so italijansko zasedbo obžalovali, pa so medtem že vsi pomrli. če se izgube teh krajev z nostalgijo spomni kak Žirovec, je to nekaj podobnega, kot Če se današnji Slovenec iz Republike Slovenije za tre-
nutek spomni in zave, da so bili nekoč Celovec, Gorica in Trst tudi slovenska mesta.
Posebna je usoda nekdanjega hlevnovrškega urada loškega gospostva. To so tisti kraji, ki danes sodijo v župniji Vrh Sv. Treh Kraljev v logaški in Zavra-tec v idrijski občini. Vrhovci pa so se hoteli že pred 1. svetovno vojno sami odcepiti od Žirov, leta 1936 jim je to tudi uspelo. Zavraški kraji pa so prišli pod Italijo: Črna, Dole, Potok in Zavratec. Zaradi vrhovske "secesije" so od gorenjskega juga v korist notranjskega severovzhoda odpadla Štiri naselja: Lavro-vec, Hleviše, Hlevni Vrh in Vrh.
Remo Bitelli: Claustra Alpi-um luliarium, Rapalska meja in fašizem: arheologija kot primer kontinuitete, izŠlo
dvojezično v Kopru 1999. V poglavju Rapalska pogodba na strani 25 med drugim ugotavlja: "V nekaterih točkah, predvsem ob glavnih prelazih, je meja v italijansko korist zajemala strateško pomembna ozemlja. Taki primeri so: področje Možica (zaradi prelaza Podbrdo), BlegoŠ ter sedlo Podlanišče. Na tem
i» «BMtbs Se
Gorenjski jug je torej v 19. in 20. stoletju zaradi "višje sile" ali na željo krajanov izgubil 20 nekdanjih freisinških naselij! Naselij, ki so nastala na pobudo loškega gospostva in ne sama po sebi, torej kot gorenjska "investicija" in ne kot primorska ali notranjska.
Da mi ne bi kdo očital preveč subjektivnega pogleda, navajam v podkrepitev le-tega odlomek iz knjige, ki jo je napisal italijanski zgodovinar
Še en bnzlnski spomenik: zamore s krono v grbu freisinških škofov, v loškem urbarju iz leta 1316.
delu je posebno pomembna priključitev k Italiji z živim srebrom bogatega idrijskega območja ter vseh pomembnejših dostopov do rudiŠČ. Tu se je meja oddaljila od linije razvodja za približno 5 km in se spuščala v dolino reke Sore. V nekaterih predelih je meja sovpadala s cesto in tekla v bližini slovenskih naselij Žiri, Rovte in Hotedršica, ki so ostala v Jugoslaviji skupaj s cesto, ki jih je povezovala." Prav dobro se mi zdi, daje prišel Italijan do enake ugotovitve, kakršno sem sam objavil že pred njim.


i
Petek. 2. julija 2004
gospodarstvo / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Tujih investicij ni možno pritegniti brez dobrih zgledov, kakršen je Goodyearov, meni direktor agencije
za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije Matej Kovač.
Kraiy - Ob odprtju nove proizvodne lin^e v podjetju Goodyear EPE v Krai\ju je glavni direktor podjetja Stanko Cvenkel povedal, da je država doslej podjetju za različne projekte namenila okoli mil^on ameriških dolarjev subvencij. Prav tako je bil zelo vesel, ker se je ameriški koncem odločil, da proizvodnjo oko^u prijaznih cevi za avtomobilske klimatske naprave za Evropo postavi ravno v Krai^ju. Doslej so te cevi v Evropo vozili kar iz ZDA.
Jim Milk, glavni direktor Good-yeara EP evropske regije, pravi, da ga je za to potezo prvi začel nagovarjati Janez Bohorič, predsednik uprave delniške družbe Sava. "Glavno gonilo razvoja proizvodnje gumenih izdelkov pa so bili kupci, ki so s
i . J —-iA	•
Na leto bodo v Ki;anju proizvedli 2,5 milijona .metrov cevi za avtomobilsko industrijo, s katerimi bodo opremili slabe tri milijone avtomobilov.
svojim povpraševanjem nekako zahtevali od Goodyeara, da postavi proizvodnjo tudi v Evropi. Da je ta ravno v Kranju, pa se imate zahvaliti dobro razviti industriji," pravi Milk.
Koncentracije Goodyearove evropske proizvodnje gumenih izdelkov v Kranju je vesel tudi direktor agencije za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije Matej KovaČ. "Slovenija je lahko zanimiva za tuje investitorje, saj jim lahko ponudimo kombinacijo kakovostne delovne sile, kakovostne infrastrukture, kakovostnega dostopa do trgov v soseščini in tudi visoko kakovostnega življenja pri nas."
Goodyear je bil eden prvih tujih investitoijev, ki mu je agencija namenila subvencije in zato študijski primer, kako vzpodbujati tuje investicije, pravi Kovač. "V petih letih smo sistem spodbujanja tujih investicij naredili primerljivega z ostalimi državami. Toda ofenzivno pritegovanje tujih investicij ni možno brez dobrih zgledov, zato smo še toliko bolj veseli Goodyearovega primera v Kranju," je še dejal Kovač.
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
naslednjih letih do milijona nočitev
Po odkupu Zdravilišča Radenci v Panonskih termah načrtujejo, da bodo v naslednjih letih dosegli
milijon nočitev na leto.
Krai\j - Delniško družbo Sava Tires, ki je od tega tedna v stoodstotni lasti ameriškega Goodyeara, sta leta 1997 družba Sava in Goodyear ustanovila kot mešano podjetje, v katerem je imela kranjska družba maiysinski delež - 40 odstotkov. Že tedaj pa sta se vodstvi dogovorili, da ima Sava na osnovi put opcye možnost, da v štirih letih od delovanja družbe odproda svoj delež delno ali v celoti koncernu Goodyear pod enakimi pogoji, kot je odproda-la svoj večinski delež. Po izteku put opcye pa je imel Goodyear še možnost za call opcyo, kar pomeni, da zahteva od Save odprodajo njenega manjšinskega deleža pod enakimi pogoji kot ob prvi prodaji.
t
Slednjo opcijo sta po dogovoru družbi realizirali minuli torek, ko je Sava na svoj račun prejela okoli deset milijard tolarjev. Kot so nam pojasnili v kranjski družbi, bodo kupnino namenili za razvoj novih strateških naložb, krepitev perspek-
M,
GOZD BLED,
kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o.
Za žago 1a, 4260 Bled.
telefon: 04/575 05 00
i
Na osnovi 5. sklepa 13. seje Upravnega odbora KGZ GOZD BLED z.o.o.. ki je bila 22. 6. 2004, objavljamo
JAVNO DRAŽBO
ki bo v sredo, 14. julija 2004, ob 9. uri v poslovnih prostorih zadruge na Bledu, Za žago 1 A.
Na dražbi prodamo 83 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v pritličju stavbe na Prešernovi 11, na Bledu. Prostori imajo samostojen vhod. Sklicna cena je 15.000.000 SIT. davek in vse stroške v povezavi s prepisom plača kupec.
Prednost pod enakimi pogoji kot ostali dražitelji imajo solastniki
stavbe.
Ogled prostorov bo v petek, 9. julija, ob 8. uri. 0
Dražitelji pred sklicano uro dražbe položijo 10 % varščine od sklicne cene. Po zaključku dražbe neuspeli dražitelji dobijo vrnjeno varščino, uspelemu dražitelju pa se varščina upošteva kot delna kupnina in se v nobenem primeru ne vrSča.
tivnih programov in za zagotavljanje donosne rasti lastnih dejavnosti. Te so guniarstvo (brez pnevmatik), trgovina, turizem, nepremičnine, v manjši meri (po prodaji Colorja) pa kemija.
V Savi sicer poudaijajo, da so vsi trije deli, ki so po sklenjenem partnerstvu z Goodyearom leta 1997 nastali iz nekdanje Save (Poslovna skupina Sava,
Sava Tires in Goodyear EPE, slednja dva v polni lasti Američanov), uspešno poslujejo in širijo obseg poslovanja. Njihov skupni prihodek je tako lani znašal 598 milijonov evrov oziroma 3,25-krat več, kakor je znašal celotni prihodek Save v letu 1996, preden so prodali programe za avtomobilsko industrijo Goodyearu.
Medtem ko je Sava v Kranju odprodala svoj delež, pa je preko svoje družbe Terme 3000 v sredo kupila stoodstotni delež družbe Radenska Zdravilišče Radenci, za katero so Pivovarni Laško odšteli 4,25 milijarde tolarjev. Skupina Terme 3000 in Zdravilišče Radenci si od skupnega nastopa pod krovno znamko Panonske terme v okviru Poslovne skupine Sava obetata šte-
Živila umaknila svoje delnice
v
Naklo - Skupščina delničarjev družbe Živila Kranj je v sredo sklenila, da umakne delnice družbe z organiziranega trga vrednostnih papirjev. Seznanila se je tudi s poročilom uprave za poslovno leto 2003, v katerem je ustvarila za dobro milijardo tolarjev čiste izgube. Po pokritju lanske izgube tako bilančni dobiček po novem znaša nekaj manj kot 953 milijonov tolarjev, o njegovi razporeditvi pa se bodo odločali prihodnja leta. Novi Člani nadzornega sveta so postali Jadranka Dakič, Aleš Čerin in Darja Centa. Simon Šubic
vilne prednosti, zlasti na področju trženja.
V naslednjih letih načrtujejo, da bodo skupno ustvarili kar milijon nočitev na leto ter ustvarili več kot 50 milijonov evrov letnih prihodkov. Že letos bodo predvidoma ustvarili 720 tisoč nočitev, kar je 30 odstotkov vseh nočitev, kijih ustvarijo slovenska zdravilišča, oziroma desetina vseh turističnih nočitev v Sloveniji. Vrednost načrtovanih prihodkov za letos znaša 8,5 milijarde tolarjev, skupna vrednost naložb Save in družb na tej de-stinaciji pa bo okoli 14 milijard tolarjev.
Po novem je v Poslovni skupini Sava v dejavnosti Turizem zaposlenih 1.400 zaposlenih, razpolagali bodo s skoraj sedem tisoč ležišči, načrtujejo pa, da bodo letos ustvarili milijon 170 tisoč nočitev. Za letos v Turizmu načrtujejo 12,9 milijarde tolarjev prihodkov.
Simon Šubic
Prodaja večinskega deleža
Velike planine
Odločitev o prodaji je podprl občinski svet.
Kamnik - "Ne prodajamo nepremičnine, pač pa le poslovni delež. Dejavnost in osnovna sredstva bodo ostala občini," je na seji občinskega sveta Kamnik poudaril Igor Bončina, ki je pred nedavnim uspešno izpeljal postopek prisilne poravnave.
Da občina prodaja le 75-odstotni delež podjetja, in to zelo problematičnega podjetja (ne pa podjetja v celoti), je v razlagi svetnikom, ki problematiko Vehke planine dokaj dobro poznajo, poudaril vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Alojz Koian Ob prisilni poravnavi je prodaja občinskega deleža vsekakor zelo pomembna za občinski proračun. V naslednjih treh letih bi namreč morala občina za obstoj družbe Velika planina - Zaklad narave zagotoviti v občinskem proračunu 145 milijonov tolarjev. Ob odločitvi za prodajo večinskega deleža so sklenili, da mora z
zbiranjem ponudb in klasifikacije ponudnikov znašati prodajna cena vsaj tri četrtine vrednosti osnovnega kapitala. V nasprotnem je potrebno zbiranje ponudb ponoviti. Novi družbenik naj bi tudi sofinanciral sorazmerni delež, s katerim občina zadnjih pet let pomaga pri vzdrževanju opreme in žičnic.
To pomeni, da bo kupec, ki bo odštel 10 milijonov tolarjev za delež, moral vsako leto dodati Še 25 milijonov tolarjev v investiranje, ki bi odprlo tudi nova delovna mesta.
Ob pomisleku, da bodo takšnega kupca, ki bi namesto dobička moral vehko vlagati, težko dobili, je župan Tone Smolnikar poudaril, da gre za nakup in naložbo na daljši rok. To danes v turizmu morda še ni praksa, vendar bo prišlo tudi do tega, saj bo tako imenovanih velikih turističnih destinacij slejkoprej zmanjkalo. Andrej Zalar
Peko zaenkrat pozitivno
Trzic - Na skupščini družbe Peko so prejšnji-teden 246 milijonov tolaijev Srdovih terjatev konvertirali v nove delnice Peka. S tem je država pridobila dodatnih 0,8 odstotka Pekovih delnic in je sedaj 82,1-odstotna lastnica tržiškega podjetja. Skupščina je tudi odločila, da se dobiček iz lanskega leta v višini 25,8 milijona tolarjev (pridobili so ga s prodajo stanovanj) nameni za pokritje izgube iz preteklih let.
Kot ugotavlja predsednica uprave Peka Marta Goijup Brejc, revitalizacija družbe uspešno poteka, saj so zmanjšali obveznosti za petkrat, odkar je sedanja uprava prevzela vodenje družbe. Procesi prestrukturiranja potekajo še naprej, najbolj uspešni pa so pri zniževanju stroškov, predvsem materiala in dela. Tako Peko v prvih petih mesecih letos beleži 1,7 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje in 46 milijona tolarjev dobička, medtem ko so Še lani v enakem obdobju poslovali negativno.
Peku se je povečala prodaja na trgih nekdanje Jugoslavije, še posebej na Hrvaškem, kjer so prodali za pet odstotkov več obutve. Prodaja na slovenskem trgli po drugi strani še vedno upada.
Simon Subic
Merkur: dividenda 700 tolarjev
Naklo - Kot je bilo pričakovati, je skupščina delničarjev nakelske-ga Merkurja potrdila vse predlagane sklepe uprave družbe. Tako bodo izplačali 700 tolarjev bruto dividende na delnico, za kar bodo namenili 850 milijonov tolarjev. Člani nadzornega sveta bodo prejeli skupaj dobrih 16 milijonov tolarjev kot udeležbo na dobičku, članom uprave pa bo družba za udeležbo na dobičku skupaj izplačala skoraj 19 milijonov tolarjev.
Prodaja se je v Merkurju v prvi polovici leta povzpela čez 70 milijard tolarjev, kar je za blizu 26 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Prodaja se je povečala tudi v vseh Merkurjevih hče^ rinskih družbah, vključno z Bofexom, tako da je prodaja v Skupini Merkur narasla za četrtino. Po prvih ocenah bo čisti dobiček v prvem polletju znašal okoli 1,8 milijarde tolarjev, kar je podvojitev lanskega rezultata.
V Merkurju tudi pravijo, da se za nakup Bofexa, ki predstavlja deset odstotkov prodaje celotne Skupine Merkur, zanimajo tuji kupci. "Ponudbe bomo skrbno proučili in ocenili, kaj je najboljše za razvoj Merkurja ter interese vseh deležnikov," napovedujejo.
Simon Subic
■p.
tf T
EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
VOZIL ŠKODA V KRANJU
AVTOHIŠA VRTAČ, d.o.o., KRANJ, Delavska o. 4. Kranj
tel.: 04/ 270 02 19 - dodatna oprema In pnevmatike
- servis
- kleparske In lićarske storitve
- hitri servis - merjenje izpušnih plinov - izredno ugodne ponudbe za servisiranje starejših vozil, paketne cene - delo in material v ugodnejših paketnih cenah
NOVO: servis in prodaja vozil ŠKODA!!!
Borovika cesta 92, KRANJSKA GORA
tel.: 04 583 45 70
j "lija
5
J*
S


popusti
>it«vaJo
Odpiralni čas:
ponedeljek - sobota: od 8. do 20. ure
nedelja: 8.-13. ure
v IKTERSPORT prodajalnah po Sloveniji laliko kupujete z bonHetno PIKA kartico'
PRODAJNI PROGRAM
-	oprema za pohodništvo, kampiranje in alpinizem
-	i^olesarjenje
-	tekstil za Šport in prosti ćas
-	tekaška in pohodniška obutev
o
TJ b
I
i
»*
KJNlfV
A
Mmsmnxmr
etirel'
ls


\ 4

GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
finance, podjetništvo / info@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
Gospodarsko ministrstvo je metodo 20 ključev uvedlo, da bi izboljšalo konkurenčnost podjetij.
Ljubljana - V sredo je v prostorih Gospodarske zbornice Slovence potekala predstavitev učinkovitosti sekc^e uporabnikov metode 20 k^učev, ki je bila pri nas ustanovljena leta 2001. Meto-
4
do, ki prihaja z Japonskega, trenutno uporablja 52 slovenskih podjety. Njen namen je izmenjava znapj in izkušenj v obliki različnih delavnic. Na predstavitvi so spregovorili Marjan Pogačnik iz Iskraemeco, sicer predsednik Sekc^e uporabnikov metode 20 ključev, Janez Renko, sekretar sekcije, in Bojana Zupanič iz podjetja Danfoss Trata.
Metoda 20 ključev je namenjena uvajanju stalnih izboljšav na celotnem spektru življenja in delovanja določene organizacije, ki se lahko ukvarja s proiz-'vodnjo ali s storitvami. Namenjena je kakršnikoli organizaciji, ki želi biti pri svojem delovanju bolj učinkovita, urejena in konkurenčna. Projekt je uvedlo ministrstvo za gospodarstvo in temelji na razvoju timskega dela na vseh nivojih podjetja, s ciljem izboljšati konkurenčnost podjetja,-kakovost proizvodov, procesov in storitev in pri tem upoštevati interese lastnikov, zakonodaje ter širše skupnosti.
Metoda je razšiijena po vsem svetu in omogoča vzpostavitev pogojev in kulture prilagodljivih delovnih mest in delovnih skupin v smislu bolje, hitreje.
ceneje. Sekcija uporabnikov metode 20 ključev je interesno združenje podjetij, ki jih vežejo skupni interesi za uveljavljanje svojih interesov znotraj strukture. Sekcija je od ustanovitve dalje ves čas rasla v svoji aktivnosti. Začelo seje z intenzivno komunikacijo, v nadaljevanju pa se je razvila ključna dejavnost, to je izmenjava izkušenj in dobrih praks med podjetji. Gre za živahno struktura, ki želi skozi izmenjavo izkušenj napredovati pri uvajanju metod stalnih izboljšav, je povedal Janez Renko.
Marjan Pogačnik je povedal, da so v Iskraemeco metodo 20 ključev začeli uvajati leta 2000. Za njihovo organizacijo podjetja je značilno, da po eni strani vključuje strokovnjake iz posameznih področij oz. ključev, po
Na sliki: Bojana Zupanič, Marjan Pogačnik, Janez Renko
drugi strani pa klasične funkcijske vodje, kar zagotavlja pretok znanja, izkušenj in podporo izvajanju izboljšav. Prvi rezultati leta 2002 so pokazali, da so de-lovne skupine z izboljšavami svojega dela prihranile nad mili-' j on evrov.
Sekcija se promovira s pomočjo delavnic, ki jih je predstavila Bojana Zupanič. Koordinacijske delavnice so brezplačne in služijo izmenjavi izkušenj med strokovnjaki za posamezna področja, tematske delavnice, ki se izvajajo po podjetjih, pa bogati-
jo s praktičnimi izkušnjami posameznih podjetij, stroške teh delavnic pokrije kotizacija.
Med 52 članicami, ki uporabljajo metodo 20 ključev, je tudi 11 gorenjskih podjetij: Atotech Podnart, Domel Železniki, Iskraemeco Kranj, Iskra Mehanizmi Lipnica, Odeja Škofja Loka, Planika Kranj, Polycom Skofja Loka, Sava Kranj, Stol Ambienti Kamnik, SZ Acroni
v
Jesenice in SZ - Elektrode Jese-
mce.
Tai\ja Maček, foto: Gorazd Kavčič
Cene v tolarjih in evrih
Slovenija bo prihodnje leto uvedla obvezno prikazovanje
cen izdelkov in storitev v tolarjih in evrih.
Kranj - Slovenija je v nedeljo uspešno končala pogajai\ja o vstopu v mehanizem deviznih tečajev ERM 2 in je tako skupaj z Estonijo, Litvo in Dansko v skupini držav članic, ki se pripravljajo za prevzem skupne evropske valute. V pogajanjih je dosegla osrednji tečaj evra 239,64 tolarja, pri tem pa bo dopustno 15-odstotno nihai\je navzgor ali navzdol.
Pogoj za prevzem evra je najmanj dveletno sodelovanje v ERM 2. Slovenija mora v tem obdobju dokazati, da je pripravljena za prevzem evra, za kar mora izpolnjevati konvergenčne kriterije, eden od teh je tudi stabilnost tečaja tolaija do evra. Za Slovenijo so s ponedeljkom določili centralni tečaj evra v.višini 239,64 tolaija, pri tem bo dopustno 15-odstotno nihanje navzgor ali navzdol, vendar brez prilagoditve centralnega tečaja navzdol oz. devalvacije. Ko bo Slovenija v "čakalnici" za prevzem evra, se bo samostojnost monetarne politike zmanjšala, politika deviznega tečaja pa se bo osredotočila na stabilnost tečaja evra.
Slovenija trenutno izpolnjuje vseh pet maastrichtskih konvergenč-nih kriterijev za uvedbo evra z izjemo inflacije. Vlada in Banka Slovenije stajo z usklajenim delovanjem že znižali na 3,8-odstotno letno raven, v okviru sodelovanja v ERM 2 pa sta se zavezali, da bosta še naprej izvajali ukrepe za nadaljnje znižanje. Med takšne ukrepe sodijo odprava preostalih indeksacijskih mehanizmov, učinkovita politika reguliranih cen, nadaljnje sproščanje trgov ter ustrezna tečajna in denarna politika.
Kot poudaijajo v Banki Slovenije, vstop Slovenije v ERM 2 pomeni nekatere prednosti tudi za gospodarstvo in prebivalstvo. Za gospodarstvo je pomemben predvsem zato, ker se s tem zmanjšuje tečajno tveganje, znižali naj bi se transakcijski stroški in realne obre-stne mere ter povečala konkurenčnost slovenskih bank. Za prebivalstvo je glavna prednost stabilen tečaj tolaija. Vlada bo prihodnje leto uvedla obvezno prikazovanje cen izdelkov in storitev tudi v evrih, kar bo kupcem omogočilo natančno primerjanje cen.
Cveto Zaplotnik
Konec izplačila DDV na poštah
Krai\j - Pošta Slovenije od prvega julija dalje na svojih poštah ne izplačuje več davka na dodano vrednost Mehrwehrtsteuer oz. IVA. Kot so sporočili, je s tem dnem prenehala veljati pogodba o sodelovanju pri izplačilih davka s podjetjem Global Refund Austria. C.Z.
Velana
tekstilijami za dom
V Tuševi trgovini na Jesenicah je nova tudi ponudba tekstilnih izdelkov za dom, vključno s svetovanjem kupcem.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA JESENICE
Oddelek za okolje in prostor,
kmetijstvo in druge upravne naloge
C. m. Tita 78, 4270 Jesenice
Tel.: (04) 58 69 205, Fax: (04) 58 69 261
Številka: 351-56/2004-14 Datum: 30.06.2004
Upravna enota Jesenice na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), ki se uporablja v skladu s 195. čl. Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt: tri poslovno-skladiščne hale s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter adaptacijo fasade na poslovnem delu obstoječega objekta
OBJAVLJA
1.
O
Z
%
o
s
LU
O
o o
T)
Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge Upravne enote Jesenice je investitorju IMN, d.o.o., C. železarjev 8, 4270 Jesenice, z odločbo št. 351-56/2004-13 z dne 30.06.2004 izdal gradbeno dovoljenje za tri poslovno-skladiščne hale s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter adaptacijo fasade na poslovnem delu obstoječega objekta - fazna gradnja, na zemljiščih s pare. št. 1247/128,1247/130 in 1247/26 k. o. Jesenice.
V	postopku izdaje gradbenega dovoljenja je bilo izdano okoljevar-stveno soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije Republike Slovenije za okolje v Ljubljani št. 35402-59/2004 z dne 24.06.2004 pod naslednjimi pogoji:
-	pri izvedbi posega In izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukFepe in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v Celovitem poročilu o vplivih na okolje za gradnjo treh skladiščno-poslovnih hal, ki ga je pod št. 50/1-2004 v mesecu maju 2004 izdelalo podjetje Okoljsko svetovanje Alenka Markun s.p., Kontno 46 a, 4260 Bled;
-	v postopku izdaje uporabnega dovoljenja je potrebno določiti čas poskusnega obratovanja, v času njegovega trajanja pa je potrebno skladno s predpisi izvesti meritve emisij snovi v zrak iz kurilne naprave in meritve ravni hrupa;
-	v primeru ugotovitve čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega obratovanja je potrebno določiti in izvesti ustrezne dodatne okoljevarstvene ukrepe.
V	času od 25.05.2004 do vključno 11.06.2004 je bila v prostorih Upravne enote Jesenice zagotovljena javna predstavitev osnutka gradbenega dovoljenja, celovitega poročila o vplivih na okolje in gradbene dokumentacije; v tem času v knjigo pripomb ni bilo vpisanih pripomb, ravno tako ni bilo prejetih nobenih pripomb po pošti. Javna obravnava, predstavitev projektne dokumentacije, celovitega poročila o vplivih na okolje in zaslišanje nosilca posega v prostor je bilo dne 11.06.2004. Na javni obravnavi poleg uradne osebe, predstavnikov investitorja in izdelovalke poročila o vplivih na okolje ni bilo drugih udeležencev.
Mag. Vitomir Pretnar,
načelnik
Jesenice - Pri pojavljanju Ve-lane na Jesenicah gre za zanimiv pristop, ko pod isto streho poleg svojega programa zaves združujejo še ponudbo BPT-ja iz Tržiča, Odeje iz Škofje Loke in Svilanita iz Kamnika, ki so s proizvodi vsi usmerjeni v opremo doma. Proizvajalci v tem primeru zagotovijo izdelke, medtem ko za prostore in opremo poskrbi mlado ljubljansko podjetje Pis Ambient.
Po besedah njihovega direktorja Vlada Dolničarja želijo sestaviti maloprodajno verigo trgovin, iščejo nove trge in lokacije, pri Čemer se je sodelovanje s Tušem izkazalo za ugodno. "Za Jesenice smo ugotovili, da so tržna niša za tovrstni kakovostni program slovenskih proizvajalcev in smo se odločili, da
odpremo trgovino tudi tu."
Kot na tržno zaledje računajo na vso Zgornjesavsko dolino, vključno z Bledom in Bohinjem. O pričakovanem tržnem deležu še ne morejo govoriti, menijo pa, da tovrstne ponudbe na tem območju primanjkuje. Najbližja taksna ponudba tekstila za dom je v Ljubljani.
Kaj štejejo kot svojo konkurenčno prednost, saj na Jesenicah niso edini ponudniki tekstilne opreme za gospodinjstva?
"V drugih trgovskih centrih imajo blago razstavljeno na policah. Pri nas poleg tega ponujamo svetovanje, od surovinskega sestava blaga do novitet in namembnosti izdelkov. Del izdelkov je možno tudi ponaročiti, kar drugi trgovci ne nudijo. če Želijo, kupce obiščemo tudi na
Prva ponudba nakupovalki ob odprtju trgovine 23. junija letos
domu in poleg zaves in izmer pomagamo izbrati še skladno posteljnino, brisače in ostalo. Svetovanje je tisto, kar pomeni največ," dodaja Vlado Delni-
čar. Trgovina posluje v najetih prostorih, v njej so delo dobile štiri trgovke, v opremo pa so vložili okoli 4 milijone tolarjev.
M. K., foto: Tina Doki
Storžič in Gear v steč^nem postopku Dividende delničarjem Aerodroma
Krai\j - Okrožno sodišče v Kranju je 10. junija začelo stečajni postopek za družbo Storžič, Trgovina, proizvodila, gostinstvo, storitve, iz Kranja. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Andreja Marinca, BDO EOS svetovanje, iz Ljubljane. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 24. septembra. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 8. junija začelo stečajni postopek za družbo z omejeno odgovornostjo Gear Trgovsko in storitveno podjetje z Vira pri Domžalah. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Andreja Razdriha iz Ljubljane. Narok za preizkus prijavljenih teijatev bo 10. septembra. Sodišče je v obeh primerih pozvalo dolžnike k poravnavi dolgov, upnike pa, da v dveh mesecih od objave oklica o začetku postopka prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu.	C.Z.
Zgori\|i Brnik - Družba Aerodrom Ljubljana je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 2,3 milijarde tolaijev bilančnega dobička. Kot so odločili delničarji na nedavni skupščini, ga bodo eno milijardo in 49 milijonov tolarjev namenili za izplačilo dividend in nekaj manj kot 731 milijonov tolarjev za druge rezerve, preostanek dobička v znesku 502 milijona tolarjev pa so prenesli v naslednje obdobje. Lastniki prednostnih participativnih delnic bodo prejeli 334,73 tolarja dividende na delnico (bruto), lastniki navadnih delnic pa 220 tolaijev (bruto). Družba bo dividende izplačala najkasneje v treh mesecih po sprejetju sklepa na skupščini. Prejeli jih bodo vsi, ki so bili 24. junija vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic.
C.Z.
V Gradisu dividenda
Jesenice - Družba Gradiš GP Jesenice je ob koncu lanskega leta imela. 266 milijonov tolarjev bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga ^177 milijonov tolarjev namenili za izplačilo dividend, pet milijonov tolarjev (bruto) za nagrado upravi in 7,5 milijona tolarjev (bruto) za nagrado članom nadzornega sveta, o preostalem bilančnem dobičku pa naj bi odloČili v naslednjih letih. Če bodo delničarji na skupščini 29. julija podprli tak predlog, bodo imetniki delnic prejeli 750 tolarjev dividende (bruto) na delnico.	C.Z.
Junij a
>
odstotna inflacija
Krai\j - Po podatkih državnega statističnega urada so bile cene življenjskih potrebščin junija za 0,3 odstotka višje kot maja, za 2,8 odstotka višje kot decembra lani in za 3,9 odstotka višje kot v lanskem juniju. V letu dni so se najbolj zvišale cene v skupinah izobraževanje (za 6,7 odstotka), alkoholne pijače in tobak (za 6,5 odstotka), prevoz (za 6,4 odstotka) ter stanovanje (za 6,2 odstotka), cene v skupini komunikacije pa so se celo znižale (za 1,3 odstotka). Junijska rast cen je predvsem
posledica začetka turistične sezone in za 13,6-odstotne podražitve cen počitniških paketov, pomembno pa so prejšnji mesec k inflaciji prispevale še podražitve prevoznih storitev in nadomestil za opravljanje nekaterih finančnih storitev. Na porast cen v posameznih skupinah so najbolj vplivale podražitve gostinskih storitev, pohištva, talnih oblog, tekstila za gospodinjstvo, alkoholnih pijač, telefonskih storitev in aparatov, rednega vzdrževanja in popravila stanovanj, obleke, izdelkov in storitev
za osebno nego ter finančnih storitev. Cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter prevoz so se celo rahlo znižale, v prvi skupini predvsem zaradi nižjih cen sezonske zelenjave in številnih akcijskih ponudb, v drugi pa kot posledica znižanja cen goriv in ugodnosti, ki jih ponujajo trgovci z avtomobili. Na junijsko rast cen so vplivale predvsem v povprečju za 1,2 odstotka višje cene storitev, medtem ko so se cene blaga celo malenkostno znižale.
C.Z.
rs.
Petek. 2. julija 2004
kmetijstvo / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Na Černivčevi kmetiji v Zgornjih Jaršah redijo 165 govedi in dnevno oddajo v mlekarno okrog dva tisoč litrov mleka.
Zgon\je Jai^ - Koje Govedorejska zadruga prtd nedavnim predstavila svoja stališča do napovedanega znižarja odkupne cene mleka, je to storila na Černivčevi kmetyi v Zgon\jih Jaršah. Izbira kmetje je bila res prava, pri Čemivcu se preživ^ajo zgoy z mlekom, na dan ga oddajo v mlekarno povprečno dva tisoč litrov.
Kot je povedal Tomaž Čemi-vec, bodoči prevzemnik kmetije, obdelujejo 82 hektaijev zemljišč, od tega okrog dvajset hektarjev lastnih, ostala pa imajo v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter še od nekaterih drugih lastnikov. Vsa zemljišča .so v bližini, najbolj oddaljeno je pet kilometrov proč. Na tridesetih hektaijih pridelujejo koruzo, na osmih pšenico in na šestih ječmen, ostalo so travniki in pašniki. Redijo okrog 165 govedi, od tega 85 krav molznic. Pri kravah, vse so črno bele, presegajo povprečno mlečnost devet tisoč litrov na
kravo.^Lani so v Ljubljanske mlekarne oddali 720 tisoč litrov mleka oz. povprečno skoraj dva tisoč litrov na dan, še nekaj so ga porabili doma in oddali sosedom. Če bi se izhodiščna cena mleka znižala za pet tolarjev pri litru, kot so najprej napovedovale mlekarne, bi se jim prihodek na kmetiji zmanjšal od sedem do osem milijonov tolarjev, to pa bi upočasnilo vlaganja v posodabljanje kmetijske mehanizacije in v nakup kmetijske zemlje. Najprej bi radi kupili še nekaj zemljišč, ponudba je, prodajajo pa jih predvsem tisti, ki so jih dobili nazaj v denaciona-
Kmetija pri Černivcu nedaleč od železniške postaje v Zgornjih Jaršah.

Oče in sin - Alojz in Tomaž Černivec
lizacijskem postopku. "Odkupna cena mleka je od zadnje spremembe aprila 2000 realno že precej upadla, saj so se v tem času občutno podražila krmila, gnojila, gorivo in tudi drug reprodukcijski material, zato ni potrebno še dodatno znižanje cene," pravi Tomaž in poudarja, da bi pocenitev mleka najbolj prizadela kmetije, ki se preživljajo izključno s prirejo mleka.
eprav imajo v hlevu dovolj prostora še za trideset molznic, zaenkrat prireje ne bodo povečevali.
v
Pri Cemivcu so pred devetimi leti celotno kmetijo preselili na novo lokacijo, na to pa so se pripravljali več let. V Preserjah so bili prostorsko utesnjeni in brez možnosti za nadaljnjo širitev in razvoj, v Zgornjih Jaršah je okrog hleva Še šest hektarjev zemljišč. Pred dvema letoma so
še dozidali hlev, v njem je skupno prostora za okrog dvesto glav živine. "Koliko nas je za delo na kmetiji, sprašujete. Oče in mama, midva z ženo ter tri hčerke, od katerih dve že pomagata pri delu, tretja pa je še premajhna," pojasnjuje Tomaž in dodaja, da vse delo opravijo sami, le pri siliranju in ostalih večjih delih najamejo pomočnike.
"Vse življenje smo vlagali v stroje, stavbe in v zemljo," je pribil oče Alojz, še vedno gospodar na kmetiji. "Vse se draži, le mleko naj bi sej)ocemlo. Tako ne bo šlo dolgo. Če bomo samo delali in ne bo ostanka dohodka, bo to propad kmetijstva," pravi Alojz, ki se še dobro spominja časov, ko je postal gospodar. Takrat je bilo v hlevu pet, šest govedi in še en konj, dnevno pa so namolzli od 12 do 15 litrov mleka.
Cveto Zaplotnik
Zelenjava s pikapolonico
Kraiy -__Združeiye za integrirano pridelavo zelenjave Slovence bo skupaj s strokovnimi sodelavci pripravilo od 3. do 10. julya Teden promocye integrirane pridelave zelei^ave.
Nekateri pridelovalci bodo v tem času "odprli" vrata svojih kmetij ter kupcem oz. potrošnikom predstavili integrirano pridelavo, drugi jih bodo na to opozorili na tržnicah in drugih prodajnih mestih. Na Gorenjskem naj bi vrata "odprle" kmetije Ksenije in Tomaža Verbiča v Cerkljah, Milana in Petra Grašiča ter Ivana Štularja v Strahinju in Janeza Vehovca v Voklem, dan odprtih vrat pa bo po zagotovilu združenja tudi na drugih kmetijah, ki so članice združenja. Kot poudarjajo, želi-
jo kupcem predstaviti prednosti doma pridelane integrirane zelenjave pred uvoženo, ki je mnogokrat oporečna.
Združenje šteje 319 pridelovalcev, ki pridelujejo zelenjavo po tehnoloških navodilih in po posebnem pravilniku, pri tem pa je njegova glavna naloga izobraževanje, organiziranje srečanj med pridelovalci in potrošniki ter usklajevanje cen. Integrirana pridelava je okolju in potrošnikom bolj prijazna od klasične, zagotavlja svežo zelenjavo z visoko biološko vrednostjo, ne
obremenjuje okolja in je nadzorovana. Obvezno je gnojenje na podlagi analize tal in potreb rastlin, poudarek daje kolobarju, izboru odpornih sort in prijaznih načinov pridelave. Kontrola, ki jo izvajajo kontrolne organizacije, med njimi oddelek za kontrolo integrirane pridelave pri KGZS Maribor, vključuje tudi analizo pridelkov na ostan-
ke pesticidov in nitratov. Pridelovalci lahko preko združenja naročajo enotno embalažo in deklaracije z enotno blagovno znamko - rumeno Pikapolonico s pripisom Pridelano v slovenski zemlji, poleg tega pa tudi zloženke, plakate in drug propagandni material.
Cveto Zaplotnik
Deseta društvena razstava koz
Verje - Kozjerejsko društvo Gorenjske bo ta konec tedna, v soboto in nedeljo, pripravilo na Verju pri Medvodah jubilejno, deseto društveno razstavo koz. Strokovna žirija bo izbrala najboljše koze in kozle, na sporedu pa bodo tudi kozje dirke in srečelov. Obiskovalcem bodo postregli z jedmi iz kozjega mesa.	C.Z.
Mlekarne znižale odkupno ceno
Mlekarne so odkupno ceno znižale za višino
mlečne premije.
Kranj - Mlekarne so z včerajši^im dnem dotedanjo izhodiščno odkupno ceno 56,45 tolarja za liter mleka znižale za 2,07 tolarja, kar v povprečju pomeni znižanje za 2,47 tolarja. Toliko naj bi v letošnjem mlečnem letu (med 1. aprilom in 31. marcem) znašala tudi mlečna premija in dodatno plačilo za mleko, ki naj bi ju rejci od agencye za kmetijske trge in razvoj podeželja predvidoma dobili marca prihodnje leto.
Kot je ob tem povedala Ivanka Valjavec, predsednica upravnega odbora gospodarskega interesnega združenja Mlekarstva Slovenije, bodo mlekarne po novi ceni obračunale in plačale junija odkupljeno mleko, za meseca april in maj pa bodo razliko obračunale pri izplačilu v naslednjih dveh mesecih.
Predsedniki in direktorji kmetijskih zadrug, ki so se v sredo zbrali na Lukovici, z znižanjem odkupne cene mleka ne soglašajo in podpirajo stališča pogajalske skupine, ki od mlekarn zahteva točne podatke o njihovem poslovanju oz. o izgubi v prvih mesecih letošnjega leta. V združenju Mlekarstva Slovenije ob tem poudarjajo, da predstavniki zadrug, ki so solastnice mlekarn, "sedijo" v njihovih nadzornih svetih in razpolagajo z vsemi podatki o poslovanju. V Sindikatu kmetov Slovenije so
napovedali, da bodo ob morebitnem znižanju odkupne cene mleka začeli s sindikalnim bojem. Zadružni zvezi oz. zadrugam zamerijo, da kot pomembne solastnice mlekarn niso uveljavile svoje moči in preprečile znižanja odkupne cene. Nesprejemljivo se jim zdi, da so nekatere mlekarne lastnikom za lani izplačale dividende, ob tem pa znižujejo odkupno ceno, za katero dokazujejo, da je pri nas nižja kot v sosednji Avstriji. Strošek pobiranja mleka je previsok, mlekarne pa imajo po podatkih sindikata glede na količino predelanega mleka preveč zaposlenih. Kot pravijo, bi rejci nekaj pridobili pri ceni. Če bi mlekarne pri obračunavanju in plačevanju mleka prešle z litrov na kilograme, kar je sicer praksa večine starih članic Evropske
unije.
Cveto Zaplotnik
Še dve leti po starem
Ljubljana - Evropska unija je septembra lani sprejela reformo skupne kmetijske politike, po kateri bo tudi Slovenija v začetku prihodnjega leta ali po dveletnem prehodnem obdobju morala uveljaviti novo shemo neposrednih plačil v kmetijstvu. Člani sveta za kmetijstvo, ki je posvetovalni organ ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika, so se na torkovi seji strinjali, da Slovenija do konca leta 2006 še uporablja sedanjo t.i. standardno shemo plačil, s 1. januarjem 2007 pa naj bi prešla na regionalni model enotnega plačila na kmetijsko gospodarstvo. V svetu so se za takšno rešitev odločili predvsem zato, da bo Slovenija imela dovolj časa za priprave na prehod na regionalno plačilo in da bo do leta 2006 še lahko uveljavljala mlečno premijo in dodatno plačilo za mleko.	C.Z.
TLAKOVCI PODLESNIK
Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V LJUBUANI - Industrijska cona Stegne
VSI IZDEUO SO ^ RAZLIČNIH IZDELKOVi	^^
IZ raWIEᎠreSKA ^ HAZLtC mi IZDELKOV ftTESITR^B .

Kozarec ekološkega vina za poletje
Zdravilni učinki vina so bili poznani že starogrškemu zdravniku Hipokratu, ki je vino priporočal proti mrzlici in za odvajalo. Zmerno in redno uživalce lahko preprečuje bolezni ožilja ter nekatere oblike raka.
Vendar je tudi vino le kmetijski izdelek, v katerem se v zadnjih desetletjih uporablja vse več kemikalij, pesticidov ter dodanih konzervansov. Med njimi so sulfati, na katere so nekateri ljudje občutljivi. Dolgo se je žveplov dioksid uporabljal kot široko razširjeno sredstvo za zaščito vina pred oksidacijo in kvarjenjem zaradi bakterij. Sulfati so prisotni tudi naravno v majhnih količinah, na žalost pa vinarji so, ali pogosto še, pretiravajo z njihovo uporabo. Ta
temveč povzroča tudi glavobole ter alergične reakcije pri najbolj občutljivih. Okrog 1 odstotek ljudi ter 5 odstotkov bolnikov z astmo pa ima lahko neprijetne reakcije na sulfate. Tako je nanje občutljivih na primer kar milijon Američanov. Simptomi vključujejo omejene možnosti dihanja ali slabosti v želodcu.
Ekološko vino je proizvedeno iz ekološko pridelanega grozdja brez uporabe sintetičnih gnojil, kemikalij za zatiranje plevela ali insekticidov. Ti namreč lahko
lahko ne samo škoduje nosu, škodujejo prsti ter se na koncu
znajdejo v vinu kot različni ostanki. Količina žveplovega dioksida je pri ekoloških vinih omejena na najmanjšo možno mero. Zato so ta vina primerna za ljudi, ki so nagnjeni k alergičnim reakcijam na vino, t.j. astme, migrene, motnje pri delovanju dihal ter težavami s kožo. In še bolje; zbujamo se lahko brez jutranjega glavobola.
Prav tako je narejeno iz grozdja brez dodajanja drugih sulfatov, kvasovke, betonita, jajčnih beljakovin, brez plinov (dušik, ogljikov dioksid)...
Ker pridelovalci ne uporabljajo raznih škropiv, se morajo ''zanašati'' na delo matere narave. V ekoloških vinogradih se vinske trte prepletajo z zelišči in
rožami, skrivajo različne žuželke, ki preganjajo škodljivce. So živ prikaz naravnega ciklusa, kjer narava sama skrbi zase in se brani.
Ekološka vina se izogibajo tudi uporabi živalskih izdelkov v procesu izboljševanja okusa, ki se uporabljajo za ^'čiščenje" motnosti vina. Te snovi vključujejo razne želatine, želatine iz ribjih mehurjev, kazein (mlečna beljakovina) ter jajčni beljak.
Številni poznavalci vin trdijo, da ima ekološko vino tudi čistejši in polnejši okus. Ter daje bolj sveže, kar bo še zlasti pomembno v prihajajočih vročih poletnih dneh.
Za našo prodajno enoto v Kranju iščemo
•	prodajalce/-ke pohištva
•	mizarje
•	siciadiščniice
Ponujamo delo za skrajsan, polovičen ali poln delovni čas, stimulativen osebni dohodek in možnosti napredovanja.
Vaše ponudbe z življenjepisom pošljite na:
Uroš Brankovič
DIPO d.o.o., Peruzztjeva 129,1000 Ljubljana
e-pošta: office@dtpo.com

I
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
šport / Vilma.stanovnik@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
STRELSTVO
Odličen nastop Škofjeločanke Natalije Gros v finalu težavnosti na evropskem prvenstvu je naši športni plezalki
prinesel naslov evropske podprvakinje.
Lecco - Slovenska reprezentanca se je z evropskega prvenstva v športnem plezanju vrnila s kolajno. Odličen nastop v finalu je Nataliji Gros prinesel srebrno kolajno. Tako je ponovila dosežek Martine Cufar izpred dveh let na prvenstvu v Chamonixu.
Grosovi je od naših družbo delala v finalu tudi Maja Vidmar, obe pa sta se borili proti štirim tekmovalkam iz Avstrije, po eno predstavnico pa so imele Italija, Francija in Švica. Vidmarjeva je naredila napako že takoj na začetku finalne smeri, Natalija Gros pa je plezala zelo zanesljivo in bila na koncu zelo blizu zmage. Kasnejša zmagovalka, Avstrijka Betina Schopf je imela kar velike težave, se vendarle dotaknila istega oprimka kot Grosova, ker pa je bila boljša v polfinalu, je odŠla zmaga v njene roke.
Pri moških nismo imeli finalista, vsekakor pa je treba omeniti odličen nastop Klemena Be-čana. Bil je le za en sam oprimek oddaljen od finala, z nastopom in 12. mestom pa je bil prav tako zadovoljen. V finalu je smer sicer edini zmogel Čeh Mrazek, vendar se je po mnenju sodnikov nepravilno dotaknil roba stene in zmaga je šla po zaslugi Ramona Puigblanqua v Španijo.
Gorenjevaški strelci prijetno presenetili
Ljublana - Na strelišču v Ljubljani so se minuli konec tedna na državnem prvenstvu pomerili strelci z malokalibrskim orožjem. Med blizu petdesetimi tekmovalci iz dvajsetih klubov so bili najpri-jetnejše presenečenje tekmovanja strelci iz Strelskega društva Marmor Hotavlje, ki so s kar štirimi osvojenimi kolajnami postali druga najuspešnejša ekipa prvenstva.
Naslova državnih prvakov sta si namreč pristreljala Gašper Božič z malokalibrsko pištolo (postavil je tudi nov državni rekord) in Gašper Oblak s puško - 3 x 10 trojni položaj. V disciplini 3 x 10 trojni položaj je drugo mesto osvojil Lenart Oblak (MH Gorenja vas), tretji pa je bil Dominik Prelec (Železniki). V disciplini 30 leže je zmagal Luka Resman (Triglav Javornik), pred Boštjanom Kokotom (Radovljica) in Gašpeijem Oblakom (MH Gorenja vas). Drugo mesto je z malokalibrsko pištolo osvojil Klemen Tomaševič (Železniki), v položaju 60 leže pri mladincih pa je bil drugi Mitja Žižmond (Preddvor).
V.S.
- • , ♦ \ •
• « * fcj N^ ^ *	* ^^ J ^ Q ^
.vi;--



ENIS
.^.-vivvv ....... -
• '-I'l^.--: ' v.
Škofjeločanka Natalija Gros se je izkazala tudi na evropskem prvenstvu.
Tenisači na državni prvenstvi v Maribor in Kranj
Kranj - Prihodnji teden sta na sporedu dve državni prvenstvi. Najmlajši se za naslov slovenskih prvakov v pionirski konkurenci do 12 let trudijo na igriščih kranjskega Triglava, člani pa tokrat nastopajo v Mariboru. Konkurenca v absolutni kategoriji je v moškem delu zelo močna, saj nastopa tudi naš najboljši igralec Marko Tkalec. Izmed Gorenjcev imajo največ možnosti za osvojitev naslova Boštjan Ošabnik kot 2. nosilec, Gregor Žemlja ter Marko Por. Pri dekletih je povsem drugače, saj ne nastopa nobena izmed naših najuspešnejših deklet.
V balvanskem plezanju se je
Urhu Cehovinu finalni nastop nekoliko nesrečno izmuznil. Trikrat je padel z vrha ene izmed šestih smeri, to pa je pomenilo tudi konec upanj za nastop med najboljšimi.
Rezultati Lecco: težavnost -ženske: 1. Betina Schopf (Avstrija), 2. Natalija Gros (Slove-
nija), 3. Katarina Sauerwein (Avstrija), 22. Mina Markovič (Slovenija), 34. Katja Vidmar in Lučka Franko (obe Slovenija) ...; moški: 1. Ramon Puigblan-que (Španija), 2. Alexandre Chabot, 3. Francois Auclair (oba Francija), 12. Klemen Be-čan (Slovenija), 35. Tomaž Va-Ijavec, 45. Matej Sova, 50. Luka
Zazvonil (vsi Slovenija) ... balvani - ženske: 1. Olga Bibik (Rusija), 2. Ana Stohr (Avstrija), 3. Corine Theroux (Francija)...; moški: 1. Daniel Dulac (Francija), 2. Andrew Earl (Velika Britanija), 3. Gabriele Moroni (Italija), 20. Urh Čehovin, 40. Jure Golob (oba Slovenija) Tomo Česen, feto: Tina Doki
iViaša izpadla že na začetku
Kranj - Masa Zec PeškiriČ je s svojimi nastopi na mladinskem delu turnirja za Grand slam v Wimbledonu že zaključila. Med posameznicami je izgubila v prvem krogu s 13. postavljeno igralko, Američanko Kirkland z rezultatom 6:3; 6:2. Med dvojicami pa je v paru s Francozinjo Žubori že v uvodu morala priznati premoč ruski navezi Klejbanova - Kotkina.
Barbara Mulej
NOGOMET
V Domžale fiajprej Olimpija
»
Brdo pri Kraiyu - Z žrebanjem tekmovalnih parov se je minuli torek na Brdu začela nova slovenska nogometna sezona 2004/2005. Tako bodo prvoligaši v ligi Si.mobil Vodafone s prvim krogom startali 1. avgusta, ekipa Domžal pa bo na domači tekmi gostila moštvo Olimpije. Drugi pari so: CMC Publikum - Kumho Drava, Koper - Gorica, Ljubljana - Zagorje, Primorje - Bela krajina in Maribor RL. - Mura. Drugoligaši bodo prvi krog odigrali teden dni kasneje, 8. avgusta, edino gorenjsko moštvo, ekipa Supernove Triglava, pa bo v Kranju gostila moštvo Rudarja iz Velenja, ki se je kot letošnji zmagovalec druge lige, zaradi pomanjkanja denarja, odpovedalo napredovanju med prvoligaše. V 1. krogu pokala, ki bo na sporedu v sredo, 4. avgusta, pa bosta Gorenjsko v zahodni skupini zastopali prvo in drugo uvrščeno moštvo gorenjskega pokalnega tekmovanja, ekipi Supernove Triglava in Jesenic. Obe ekipi bosta v L krogu gostovali - Jeseničani pri ekipi Portorož - Piran, Supernova Triglav pa pri Svobodi. Po novem se v pokalu igra le ena tekma, dve tekmi naj bi se odigrali le v polfj^ialu.	V.S.
SMUČARSKI SKOK
Milja Drinovec zmagovalec
Bischofshofen - Minulo nedeljo so v avstrijskem Bischofs-hofnu pripravili drugo od štirih tekem poletne turneje štirih skakalnic za najmlajše smučarje skakalce do enajst let. Na njem so nastopili tudi mladi slovenski skakalni upi, najbolje pa se je odrezal Tržičan Mitja Drinovec (Trifix Tržič), ki je zanesljivo zmagal v kategoriji dečkov do 8 let. V drugih kategorijah so slavili avstrijski skakalni upi. V.S.
Medvoška zmaga Hvastju
Najboljša Velesovo in Triglav
Visoko - Na nogometnem T\irnirju Visoko 2004 za kategorije
U8 in UlO so se letos najbolje odrezali igralci ekip Velesovega in Triglava. Velesovo je slavilo v kategoriji U8, kjer je v finalnem obračunu premagalo" ekipo Britofa s 3:1, tretje mesto pa je pripadlo Triglavanom. V kategoriji UlO pa so bili igralci ekipe Triglav najboljši, saj so v finalnem boju premagali ekipo Zarice s 3:0. Tretja je bila ekipa Hrastje.	A.B


PIAUA lAGUNA
HOTELI, APARTMAJI IN KAiyjPI V ZELENI LAGUNI - POREČ
do 30. JULIJA 2004
polpenzion za osebo na dan
Mladi skakalci v Žirovnici
v
Žirovnica - Minulo soboto je bilo na skakalnicah v Glenci tekmovanje turneje Alpe - Adria za dečke.
V kategoriji do 7 let je bil najboljši Matija Štemberger (Ilirija), v kategoriji do 8 let je zmagal Mitja Drinovec, v kategoriji da 9 let Urii Albreht, v kategoriji do 10 let Urban SuŠnik (vsi Trifix Tržič), v kategoriji do 11 let pa Jan Hartman (Ponikve). Naslednja tekma bo v avstrijskem Celovcu.	V.S.
VATERPOLO
HOTELU* HOTELI
22 EUR + t.t. / 5.257 SIT+u. 38 EUR + t.t. /9.081 SIT + U.
APARTMAJI ASTRA** iDNI/4OSEBE
Namesto 7 dni HIJK)
plačajte 5 dni == 430 EUR+t.t /102.82» sit+ t.t. OTROCI do 12 let brezplačno!
INFORMACIJE IN RE2ERVACUE
pri agenciji vašega zaupanja ali pri PLAVI LAGUNI POREČ 62440 POREČ - Croatia, R. Končara 12 tel. 00385 52 410101, fax: 00385 52 451044
e-pošta: mail@plava!aguna.hr
www.plavalaguna.
Mladinci na Slovaško
Krai\j - Naša mladinska vaterpolska reprezentanca je v torek odpotovala na mednarodni turnir, ki seje včeraj začel v Pysta-nyi na Slovaškem.
Fante to poletje namreč čakajo naporne priprave na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo septembra na Malti. Tokrat v reprezentanci zaradi Šolskih obveznosti in bolezni ni kar šestih igralcev, tako da bodo priložnost dobili nekateri novinci.
J.M.
Medvode - Prireditelji so obljubljali, da se bodo na dirki po Medvodah zbrali najboljši slovenski kolesarji, a so tokrat po nasvetu direktorja manjkali kolesarji Perutnine Ptuj. Vseeno je bila dirka atraktivna, boj za prvo mesto pa odprt. Kolesarji so se najprej pomerili v štirih kvalifikacijskih skupinah na izpadanje, kjer so brez večjih presenečenj napredovali najboljši kolesarji. V finalu so prevozili 40 krogov, dolgih 600 metrov, po vsakem petem krogu pa so najhitrejši štirje dobili točke. Na začetku dirke sta tempo narekovala Gregor Bole (Radenska Rog) in profesionalec Zoran Klemenčič (Tenax) in tudi dobila prve tri sprinte. Na začetku je tako, zlasti po odstopu Klemen-čiča in njegovega pomočnika Deana Podgornika, vse kazalo na zmago BegunjČana Boleta, ki je zmagal v treh šprintih, v drugi polovici tekme pa je popustil.
Takrat se je od glavnine odcepila četverica kolesarjev. Martin Hvastja (Alessio), Tadej Valja-vec (Phonak), Boris Premužič (Sava) in Jure Kocjan (Radenska Rog) so se v zadnjih dveh šprintih za zmago pomerili med seboj. Na koncu je največ točk, 18, zbral Hvastja. Po 30 krogih se je pognal naprej in si v zadnjem šprintu z dvojnimi točkami privozil zmago. Tako je postal
%
Martin Hvastja je pobegnil skupaj z Borisom Premužičem in Tadejem Valjavcem ter si tako privozil zmago pred odhodom na francoski Tour.
Četrti zmagovalec medvoškega kriterija. "Vsako leto pridem na to dirko, ker jo imam za domačo dirko. Nisem mislil dirkati na rezultat, ampak potem se je pač tako obrnilo, da sem ušel s trojico ubežnikov in enostavno je bila potem priložnost prevelika,'* je po koncu povedal Martin Hvastja, ki ga že čaka nova naloga. V sredo je namreč odpotoval v Francijo, kjer upa, da mu bo uspelo izkoristiti kakšno priložnost in doseči vidnejšo uvrstitev. Drugo mesto je zasedel Grega Bole, ki je zbral 15
točk, tretji je bil Jure Kocjan z 11 točkami, četrto mesto pa sije prišprintal Savčan Boris Premužič. Tadej Valjavec je bil na koncu peti, na šestem in sedmem mestu pa sta pristala stara zmagovalca Medvod, Gorazd Štan-gelj in Andrej Hauptman. Med ■ najboljšimi so bile razlike v točkah precej majhne, zato in tudi zaradi privlačnosti nočne dirke *v soju uličnih svetilk je kolesarje ob progi spremljalo veliko število gledalcev.
Barbara Todorovič, foto: Tina Doki
ODBOJKA NA MIVKI
Prvakinji Dagarinova in Verčičeva
Šenčur - Prejšnji konec tedna je v centru Pro-tenex v Šenčurju potekalo državno prvenstvo v odbojki na mivki do 20 let. Nastopilo je 10 moških in 8 ženskih ekip. V ženski konkurenci sta se najbolje odrezali Škofjeločanki Meta Dagarin in . Taja Verčič (Tana Elektronika), ki sta v finalu premagali Ljubljančanki Tino Jakob in Matejo Veber (ŽOK Šentvid) z rezultatom 2:1 (11, -13, 11). V moški konkurenci sta slavila Bojan Kris-
tan in Dejan Mat^aševič (Pipi in Melkiad), ki sta v finalu z 0:3 ugnala Simona Krakarja in Luka Brulca (Zupy team).
Prejšnji konec ledna je v Besnici potekal tudi kvalifikacijski turnir za Siemens Mobile Masters, ki se je včeraj že začel v ljubljanskem BTC-ju in se bo končal danes zvečer. Ženski finale bo na sporedu predvidoma ob 19.45, moŠki pa ob 20.30.
B.M.

• -
1
Petek, 2. julija 2004
radijski sporedi / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
petek, 2. julija 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-KOROŠKI RADIO
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se {ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Begunje - Kamen 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Rock Otočec 17.45 Vreme, ceste •17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo -Olimpijske zanimivosti 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Go-renjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.05 Aktualno 10.20 Vreme, ce-
ste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestita 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktifelno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.05 Poezija v glasbi 17.30 Včeraj danes jutri-17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.45 Slovesnost v Radovljici 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.0Ö Novice.in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 V svetu filma 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANGE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Car-pe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospo-darsWo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori
poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRCHevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenkj dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.00 Srečanje upokojenskih društev na Sovodnju 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice, Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja -nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program
sobota, 3. julija 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura. 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Počitnice 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40
Oglasi 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.15 Mozaik Slovenije 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica -lestvica popularne glasbe 20.00 Iz sence na sonce 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio
14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6,30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS,' osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede miče-jo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Be-tanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja: Predstavitev prostovoljnega gasilskega društva Cerkno 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
nedelja, 4. julija 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora • RADIO TRIGLAV
RKRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ce-
ste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasr-čkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vre-
me, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinarjev nasvet, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Vreme - Zdrav način prehranjevanja 7.00 Jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno olimpijske zanimivosti 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Novk)e, vreme Robert Bohinc 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost - Milan Kučan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 14.45 Bodica tedna, ponovitev 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste le.lOVoščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Dnjga stran + Glasbena gverila - oddaja za mlade 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek 22.40 Oglasi
RSORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki. šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofieloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104.8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 lzt)or iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop '
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35
Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz žMjenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRCHevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna odd^a 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzM vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Ceriwe 00.30 Sobota ob 21.15
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnozabavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Nagrajenci občine Idrija za leto 2004 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
ponedeljek, 5. julija 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00,00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVUE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek: Na potep z Mercatorjem 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Jejmo malo, jejmo zdravo - Zdrava prehrana in varnost 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno 10.25 Ob-
vestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi - Na potep z Mercatör-jem 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kro-. nika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX za mlade 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL ob-
vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utnnki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
torek, 6. julija 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVUE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Rožna pot v Cerkljah 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan
9
18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna
mesta 15.00 Big bang 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Ta živalske 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.00 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
radijski, kino sporedi / info@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna. Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke
novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kuftumi utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov;) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in
sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Aktualnosti malega gospodarstva 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisi^u 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
. Ponovitve; 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan
sreda, 7. julija 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: računalniška oddaja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Prispevek 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek: Varujmo zdravje 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Ogla-
si 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: Zlata kočija, formula 1 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Peeled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje, ponovitev 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.45 Zlata kočija formula ena, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Predstavljamo občinske nagrajence - Pihalni orkester Alples Železniki 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o
12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etm 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Infomiativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novrce 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska ka-teheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regih ske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
četrtek, 8. julija 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Postovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Radovljica 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP,11.00 Novice 11.10 Prispevek: Festival Camiola 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: Planinska postojanka 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.20 Novice 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50
Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike, kino Železar Jesenice 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica -oddaja o kulturi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice OOZ Jesenice 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Minute za slovenski jezik 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 20.40 Oglasi 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja). ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00
Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH
6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni kornentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Infonnativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-
šenki dpeva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper
13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
\
Za vas v kinu
Piše: Dominik Frelih
MORILCI STARE GOSPE
Črna komedija
Priporočamo ogled nad 10 let. Dolžina: 104 minute Režya: Ethan Coen, Joel Coen Producent: Ethan Coen, Joel Coen, Tom Jacobson, Barry Josephson, Barry Sonnenfeld Scenarij: William Rose, Joel Coen, Ethan Coen Igrajo: Tom Hanks, Irma R Hall, Marlon Wa-yans, J.K. Simmons, Tzi Ma, Ryan Hurst, Diane Delano, George Wallace
Profesor Goldthwait Higgins Dorr (Tom Hanks) je doktor filozofije in išče primerno stanovanje za ustvarjanje in vaje s svojim bendom, ki igra renesančno glasbo. To najde pri stari črnski gospe, ki je zelo pobožnega značaja. Pravzaprav pa je ta njihov bend le krinka za roparski podvig. S četico nadvse čudnih sodelavcev se profesor loti kopanja predora do bližnjega casinoja. Vendar pa se nekoliko uštejejo pri oceni gospe. Ta odkrije, kaj nameravajo, in zagrozi s policijo. Tako imenovana komedija nam skuša predstaviti nepredvidljiv film, čeprav ni kaj dosti nepredvid-Ijivega. Pri tovrstnih filmih so vedno le kake tri možnosti, ki se po nekaj minutah izkristalizirajo in nepredvidljivost tako izgine. Tom Hanks sicer igra dobro, ker slabo že po definiciji ne more, vendar film ni bogvekaj. Njegova druščina pa je predstavljena preveč karikaturno, da bi bila lahko zabavna. Morda bi tovrstna zgodba v obliki risanke delovala bolje.
DOBRO JUTRO, NOČ
drama, triler, zgodovinski
Priporočamo ogled nad 12 let.
Dolžina: 106 minut
Režya: Marco Bellocchio
Producent: Marco Bellocchio, Sergio Pelone
Scenarij: Paola Tavella, Marco Bellocchio, Anna
Laura Braghetti
Igrajo: Luigi Lo Cascio Mariano, Maya Šansa, Roberto Herlitzka, Pier Giorgio Bellocchio, Giovanni Calcagno, Paolo Briguglia Pripadniki Rdečih brigad so 1978 ugrabili predsednika krščanskih demokratov Italije, Alda Mora. Po 55 dneh zapora so ga ubili in pustili v vozilu. Z ugrabitvijo so hoteli preprečiti vstop komunistične partije v koalicijo s krščanskimi demokrati. Skrajno desno krilo komunistov se je zateklo k terorizmu, kije takrat zelo odmevalo. Film mojstrsko prikazuje zgodbo mladih teroristov. Pred-

Petek. 2. iullia
CENTER: amen mlad. pust. film HARRY PO-ER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 17.30, amer.
rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 20. in 22. uri; STORŽIČ: amer. akcij. kom. krim. STARSKY IN HUTCH ob 17. uri, amer. grozlj. ZORA ŽIVIH MRTVECEV ob 19. uri, prem. amer. drame HIŠA PESKA IN MEGLE ob 21. uri; RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA: drama trii. POBEGLA POROTA ob 21. uri; ŠKOFJA LOKA: kom. ZAPRI GOBEC ob 20.30.
Sobota. 3. iuliia
CENTER: amer. mlad. pust. film HARRY PO-ER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 16. in 18.30,
amer. rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 21. uri; STORŽIČ: amer. grozlj. ZORA ŽIVIH MRTVECEV ob 16. in 20. uri, amer. akcij. kom. krim. STARSKY IN HUTCH ob 18. uri. amer. drama HIŠA PESKA IN MEGLE ob 22. uri; RADOVLJICA . LINHARTOVA DVORANA: kom. drama ZBOGOM LENIN ob 19. uri. drama trii. POBEGLA POROTA ob 21.05; ŠKOFJA LOKA: kom. ZBOGOM. LENIN ob 18.30. kom. ZAPRI GOBEC ob 20.30.
Nedelja. 4. iuliia
vsem štirih ugrabiteljev. Osredotoči se na njihovo osebno zgodbo. Na njihovo doživljanje zadnjih dni s predsednikom. Ta je miren in vdan v usodo ter tako čas preživlja s pisanjem poslovilnih pisem najdražjim. Piše pa tudi političnim in cerkvenim voditeljem. Mlada teroristka Chiara je v dvomih, ali je to prav, kar delajo, in se zateka k domišljiji, ki se v filmu včasih že težko loči od realnosti. Dober film, ki nas popelje v intimni svet teroristov. Njihovi dvomi, strahovi, odločnost, predanost idealom in odločenost doseči cilj. V skupini je najbolj občutljivo dekle. Ne ve, ali bi ujetniku pomagalo na svobodo, saj ni prepričana, da je to, kar delajo, pravilno. Film se prepleta z njeno domišljijo in skače nazaj v njeno otroštvo, kjer se spominja očeta in fašističnih pobojev. Predsednik jo tako močno spominja na oČeta. Tudi on ima sinove, hčere in vnuke. Dani situaciji v filmu je velikokrat predstavljena tudi alternativa, kot jo vidi ona. Vendar nekako nima moči, da bi jo tudi uresničila. Človeški dejavnik je moČan in čustva ugrabiteljev močna. Se močnejša pa je ideja, ki jo ugrabitelji zastopajo.
SIJAJ V OCEH
Drama, ^ubezenski
Priporočamo ogled nad 10 let. Dolžina: 97 minut
Rezija: Srdjan Karanovič
Producent: Zoran Cvijanović, Mike Downey,
Milko Josifov, Sam Taylor
Scenarij: Srdjan Karanovič
Igrajo: Senad Alihodžič, Jelena Djokič, Milena
Dravič, Predrag Danilovič
V Beogradu sredi devetdesetih let najbolj cveti posel agenciji, ki organizira stike med osamljenimi ljudmi. Tako se srečata tudi Labud in Romana. Ona Hrvatica begunka, on pa musliman begunec. Zaljubita se na prvi pogled. Pa ni vse tako lahko. Preteklost pride za njima in duhovi prednikov, ki ju ves čas spremljajo, želijo, da se kri ne bi mešala. Na koncu pa ugotovijo, da se je kri mešala že prej in na Balkanu pač čiste krvi ni več. Zakaj pa bi bila ?
Film želi biti nekakšna romantična komedija, pa mu ne uspe ravno, kajti s seboj nosi še preveliko navlako vojne in tragične pr£teklosti. Morda je bolj nekakšna sanjava, irealna ljubezenska zgod-ba, ki skuša premostiti vse tragike vojne in želi povedati, naj se ljudje ljubijo ne glede na poreklo. Beograd je poln vse mogoče mešanice ras. Pestra izbira torej.
uri; STORŽIČ: amer. akcij. kom. krim. STARSKY IN HUTCH ob 18. uri, amer. grozlj. ZORA ŽIVIH MRTVECEV ob 20. in 22. uri; RADOVUlCA -LINHARTOVA DVORANA: drama trii. POBEGLA POROTA ob 19. uri, kom. drama ZBOGOM LENIN ob 21.10 uri; ŠKOFJA LOKA: kom. ZAPRI GOBEC ob 18.30, kom. ZBOGOM, LENIN ob 20.30; ŽIRI: amer. trii. BITKA S ČASOM ob 20.30.
Ponedeljek. 5. iuliia
CENTER: amer. rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: amer. grozlj. ZORA ŽIVIH MRTVECEV ob 19. uri, amer. drama HIŠA PESKA IN MEGLE ob 21. uri.
Torek. 6. iuliia
CENTER: amer. rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: amer. grozlj. ZORA ŽIVIH MRTVECEV ob 19. in 21. uri.
Sreda. 7. iuliia
CENTER: amer. rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA kom. EUROTRIP ob 20.30.
CENTER: amer. mlad. pust. film HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 16.30, amer. rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 19. In 21.
Četrtek. 8. iuliia
ŠKOFJA LOKA: zgod. drama KRISTUSOV PASI JON ob 20.30.
v I
Petek, 2. julija 2004
kronika / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
Štefan Hudobivnik ustanovil društvo za civilni nadzor človekovih pravic
"Banke sploh ni treba ropati. Preprosto naročiš asistenco pri G7, greš v banko in pobereš denar," je karikirano komentiral sodelovanje te družbe za varovanje pri nezakoniti izselitvi svojega podjetja Nadika iz najetih prostorov na Partizanski 24 v Kranju 13. decembra 2000 nekdanji nakelski podjetnik in predsedniški kandidat Štefan Hudobivnik.
Krai\j - Za osvežitev spomina Hudobivnik ponovi, da je izselitev naročil lastnik prostorov na Partizanski 24 dr. Samo Zupančič iz Ljubljane (zaposlen kot svetovalec vlade v ministrstvu za gospodarstvo), čeprav je imelo Hudobivnikovo podjetje Nadika najemno pogodbo sklenjeno do 1. aprila 2005 in čeprav je, kot trdi Hudobivnik, poravnalo vse obveznosti iz te pogodbe.
Takrat je lastnik ob asistenci varnostnikov družbe G7 odpeljal opremo, dokumentacijo ter zaloge podjetja Nadika in z njim povezanih Hudobi vnikovih podjetij Aurelia in Zihero. "S tem je bilo nadaljnje delo vseh treh odjetij onemogočeno," pravi tefan Hudobivnik, proti kateremu so zatem upniki vložili vrsto prijav na policijo, ta pa dokaj obsežen spisek ovadb za kaznivo dejanje poslovne goljufije na državno tožilstvo. Štefan Hudo-
radi motenja posesti tožil dr. Sama in Damirja Zupančiča, tožbo junija 2002 na okrajnem sodišču v Kranju dobil, konec lanskega julija pa jo je potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani. Marca letos je spet dobil v roke ključe najetih, a praznih prostorov na Partizanski 24. Na nezakonito pomoč družbe za varovanje G7 naročniku deložacije je že konec leta 2001 opozoril enoto tržnega inšpektorata v Kamniku ter službo za zasebno varo-
bivnik kot direktor Nadike je ža- vanje in detektivsko dejavnost
pri notranjem ministrstvu, na
okrožnem državnem tožilstvu v
«
Kranju pa so maja 2002 dobili ovadbi proti družbi in njenega odgovornega moža. Tako inšpektorat kot ministrstvo v delu družbe G7 nista zasledila nepravilnosti, tožilstvo je zavrglo tudi kazensko ovadbo.
"V torek smo na službo notranjega ministrstva zaradi nezakonite asistence pri nezakoniti izselitvi naslovili zahtevo za odvzem licence družbi G7. Zahtevo smo poslali tudi zbornici RS za zasebno varovanje," stajiove-dala zakonca Francka in Štefan Hudobivnik, ki za propad treh podjetij krivita predvsem lastnika najetih prostorov na Partizanski 24, G7 pa tudi policijo. Od "krivcev" prek sodišča teija-
Štefan in Francka Hudobivnik. - Foto: Tina Dok
ta več sto milijonov tolarjev odškodnine. "V štirih letih smo ' ostali brez posla, denarja in
ugleda. Prostore smo z motenj-sko tožbo res dobili nazaj, to pa je tudi vse."
Štefan Hudobivnik je s somišljeniki pred približno mesecem dni v Ljubljani ustanovil mednarodno društvo za civilni nadzor varovanja človekovih pravic. "Društvo, ki ima že polne roke dela, je nevladno in kot tako edina protiutež vladi v njenih kršitvah pravnega reda. Povezujemo se s sorodnimi društvi iz drugih držav, saj so naši člani tudi tujci, v reševanje njihovih primerov pa se vključujejo tudi tuja veleposlaništva. Ljudje imajo v stikih z različnimi institucijami slovenske države ogromno problemov in ne vedo, na koga naj se obrnejo za pomoč," pojasnjuje razloge za ustanovitev društva Štefan Hudobivnik.
Helena Jelovčan
Težave mejnih policistov na Ljubelju
Hitri prevoz kolesarja ni rešil
Mimo policistov prek meje
Zlasti nekateri domači vozniki so kot novopečeni Evropejci očitno prepričani, da jim ob prestopu bodoče notranje
meje ni treba več pokazati osebne izkaznice ali potnega tista.
Krai^ - Policijski nadzor potnikov na mejnih prehodih z Avstrijo, Italijo in Madžarsko po 1. maju, ko se je Slovenija pridružila družini držav Evropske unije, ostaja. Zlasti na mejnem prehodu Ljubelj policisti opažajo, da nekateri vozniki, predvsem slovenski držav^ani, zakona in postopkov mejne kontrole ne poznajo ali pa jih celo namenoma krš^o. Ob prestopu slovensko-avstryske meje bi najraje kar zdrveli mimo policistov. Kojim to ne uspe, padajo opazke, ža^ivke, prihaja celo do nasprotoval^ postopkom mejnega nadzora.
Ludvik Zupančič iz urada uniformirane policije Policijske uprave Kranj pravi, da se s težavami te vrste bolj ali manj spo-
notranje meje Evropske ,unije prinesel potnikom več "svobode", saj na njih mejnih kontrol ne bo več.
Mejni policisti na Ljubelju pogoste tarče napadov novopečenih Evropejcev.
padajo pohcisti na vseh mejnih prehodih, najpogosteje pa prav na Ljubelju. Poudarja, da je mejna kontrola obvezna za vse potnike, tudi državljane Evropske unije, ki brez veljavnega identifikacijskega dokumenta meje ne morejo prestopati. Šele schengenski pravni red bo predvidoma čez dve leti na bodoče
Zakon o nadzoru državne meje, ki je usklajen z evropsko zakonodajo, policistom na mejnih prehodih, razen za pregled potnih dokumentov potnikov iz držav Evropske unije, daje vsa pooblastila tudi za osebni pregled, pregled vozil in stvari, ki jih imajo potniki s seboj. "Prevoz prepovedanih drog, orožja
POZU
DRŽAVNA
Ludvik Zupančič
in drugega tihotapskega blaga je še vedno prepovedan in kaznovan," pojasnjuje Ludvik Zupan-
v • v
cic.
Da bi bilo na mejnih prehodih z Avstrijo nerazumevanja. Čakanja in slabe volje potnikov v postopkih s policisti čim manj, so bila letos pripravljena stro-kovno-tehnična izhodišča za uvedbo fleksibilnih oblik mejne kontrole. "Z avstrijskimi varnostnimi organi je bil sprejet izvedbeni dogovor za opravljanje skupne mejne kontrole na nekaterih mejnih prehodih, kar pomeni prehodno obdobje od dneva polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji do popolne uveljavitve schengenske-ga pravnega reda in ukinitve mejne kontrole na notranjih schengenskih mejah. To za potnika, ki prestopa državno mejo,
pomeni ustavljanje le enkrat. Taka skupna kontrola je na območju Policijske uprave Kranj že na mejnih prehodih Karavanke, Jezersko in Jesenice, medtem ko je za Ljubelj, Korensko sedlo in Rateče predvidena kasneje."
Helena JelovČan, foto: Tina Doki
260 novih
>
policistov
Tacen - V sredo je Policijsko akademijo v Tacnu zapustila peta generacija policistov, ki so se za ta poklic usposabljali od januarja 2003. V naslednjih dneh se bo tako 260 policistov (97 žensk in 163 moških) podalo na teren, večinoma na varovanje državne meje s Hrvaško oziroma zunanje meje Evropske unije.	H. J.
Padec z
gradbenega odra
Strahii\j - 45-letni Golničan je v torek, 29. junija, dopoldne padel z gradbenega odra pri stanovanjski hiši 3,5 metra globoko na betonska tla. Pri padcu si je posebno hudo poškodoval glavo, zdravijo ga v ljubljanskem Kliničnem centru. Policisti so tujo krivdo izključili, o delovni nezgodi bodo poročali okrožnemu državnemu tožilstvu v Klanju. H. J.
Trata pri Velesovem - 30-letnik iz Bašlja je v sredo, 30. junija, ob šestih popoldne kolesaril po lokalni cesti od Šenčuija proti Trati pri Velesovem. V križišču s cesto Cerklje-Visoko je zavil desno proti Cerkljam in pri tem zapeljal na nasprotno smerno vozišče. Takrat je po cesti od Cerkelj proti Visokem pripeljal 25-letni voznik osebnega avta iz Šenčurja, ki kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Kolesarja je po trčenju odbilo 21 metrov daleč na travnik, kjer je obležal hudo ranjen. Reševalci so ga s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v EQinični center, kjer pa je okrog osmih umrl.
H. J., foto: Gorazd Kavčič
Sraice na dveh nogah
Kranj - Z gradbišča skakalnice na Gorenji Savije prejšnji teden izginil bencinski agregat honda GX 240, vreden okr9g 200.000 tolaijev.
V noči s torka na sredo je nekdo vlomil gostinski lokal v Zgornjih Bitnjah. Z mešalne mize za predvajanje glasbe je odvil mixer, s točilne mize pa ukradel nekaj alkoholne pijače. Škode je za 160.000 tolarjev.
Jesenice - Neznanec je v torek zjutraj vlomil v gostinski lokal Bar na Slovenskem Javorniku. Odnesel je dva varčevalna predalčka, v katerih je bilo 110.00 tolarjev v različnih bankovcih.
Iz električne razdelilne postaje v obratu žičarne na Jesenicah pa je nekdo ukradel 48 metrov priklopnih izolatorjev in zbiralk transfor-matoijev. Podjetje je olajšal za okrogle tri milijone tolaijev.
Kranjska Gora - Nekdo je iz računalniške učilnice osnovne šole odnesel prenosni računalnik Compaq N1015V, črne barve, z nalepko osnovne šole in inventarno številko 993, torbo za računalnik ter nekaj kosov programske opreme. Šolo je oškodoval za približno 450.000 tolarjev.
Zirovski Vrh - V noči s ponedeljka na torek je neznanec iz garaže zapuščene stanovanjske hiše odpeljal samohodno kosilnico BCS in neregistriran traktor Tomo Vinkovič, tip 420. Lastnika je okradel za okrog pol milijona tolarjev.	H. J.
*
22
ž^ 28. - 31.JwLlj 2004
^c^Cf^^^lif^l iviccJüjsUw Ksotcroultclj:








Za Meiimo fus!
J
I
Nazor|eva 1, Kranj; tel.: 04 271 00 00, fax: 04 271 10 15
I
I
O
o
o
%
hh:


GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
SI
O
£
Ć0
O
iC

CO r
CO
^ <li
5 I
s;

f -
Novi lepši svet elektronike
^	« 9


4 .T:.
ste za eno hladno
Sodelujte v nagradni igri in morda boste svojo pijačo hladili v hiadiiniku Eleotrolux.
Poiščite letak v trgovini BOF in odgovorite na nagradno vprašanje!
Building Of Fun


Televizor PHILIPS
2t PT 4426
s
•s
M X
O

3 ®
CO

- - — - ----^
Glasbeni stolp SONY
MHC «G 310

O
5
Tj
C
(D
44.990 sit
S tem stolpom vam glasbe in novic ne bo nikoli zmanjkalo, saj Ima Izmenjevalnik za tri CD aH MP3 plošče ter RDS digitalni radijski sprejemnik s spominom za 30 radijskih postaj. Zapolnite svoja ušesa z 2 X 200 W glasbene moči in uživajte v najljubših melodijah - neprekinjeno!
46.990 sit
So trenutki, ko je gledanje televizije najboljša zabava ali sprostitev, televizor Philips z diagonalo ekrana 55 cm pa je lahko tudi odlična zvočna kulisa, saj ga odlikuje hi-fi stereo zvok. Neverjetno, koliko lahko človek izve s pomočjo enega prsta - za vse odvisneže od hitrih in aktualnih informacij je tu tudi teletekst.
O)
CD a> CD
BOF LJubljana, delovni čas. trgovina: pofvsob: 9 - 21, bar / CD shop: pofvsob: 9-01, ned: 17 - 23 / BOF, BTC City, haia 18 (nasproli Koloseja), Ljubljana' BOF Kranj, delovni čas, trgovina: pon-pet: 9-20, sob: 9-19, bar / CD shops pon-sob; 9-23 / BOF, TC Supernova Kranj, Stara cesta 26, Kran. BOF Maribor, delovni čas, trgovina: pon-sob: 9 - 20, bar / CD shop: pon-ćet: 9 - 23, pet-«ob: 9-01 / BOF, Tržaška 7, Maribor
ZABAVA DOMA PRENOSNIKI PISARNA DOMA BELA TEHNIKA KUHANJ
svetovanje
Svetos^ci BOF-^ vas bodo 5 Strokd^/nim In žMjenjsfemi nasv'eft' rmvžKi» (h izbora, ki bo vse^n vašim pcArBbBtv^ in
Najbo!]^ za dom in
r\
M-
OSEBNA NEGA CD DVD
.bof
Naročilnica
cena za naročnike naročenih cena Gorenjskega glasa izvodov
J Usode
J Vpet v pomlad sedemdesetih let
990 StT 990 SIT 2.500 SIT 2.000 SIT
i
J Nedolžnost in sila 2,500 SIT 2.000 SIT
Pri naročilu vseh 3 knjig vam nudimöiO 7c popusta - na redne cene in na znižane cene za naročnike Gorenjskega glasa.
ime in priimek
ulica, hišna številka
M
pogina Slevilka in kraj
o
0
1
Naročnik Gorenjskega glasa J NE J DA
n;m>čniiška istcvilka
DDV je vključen. Poštnina ni vključena v cene. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o,, Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Knjigo lahko naročite tudi po telefonu: 04/201-42-41. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja, na Zoisovi 1 v Kranju.
Iz zbirke knjižnih izdaj Gorenjskega glasa vam priporočamo v branje ...
Usode / Milena Miklavčič
(Ar)\'sakdanje ži\ Iji'njskc c.t,'^><//'<'
Vpet v pomlad sedemdesetih let / Cene Matičič
Knj\;^a o prvi slovenski pomJiuH
Nedolžnost in sila / Mira Delavec
življenje in delo Josipine Vrhancie - Tnruo^rajske, prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice

Za v«.v heletimo čas
etek, 2. 7.
Ptinii'r'rt
Cirkuške živali
Manana
Cirkuške živali
trii
Cirkuške živali
(IhU'Dt tri-
Orce Nikolov
Makedonija
Clii ni tra. Maistrit' •»•t', heii^nvn '} ulk
Čistilec predalov
Cie des Chemins de terre (Belfiija)
!)!ill><-rl
Franci Blaškovič
in Gori uši Winetoii
(jpji! Khisl--i{('/n
Cubismo
sobota, 3. 7.
'ihaii fry ■ 'inij Liikežci c hiš: ■
Zgodba na gumbe
LG Zapik
Otroške delavnice
/druženje staršev iu otrok
s vfM*»k^f • I
itkn ni uv, Maistr.rr triiJ^est^rnnva tilk
Angel
Cie. Batchatta(/JWi///a;
Piirn'i'if
Zlatko Kaučič Quartet
feat. Paul McCandless
Crarl Af/cs/s'. v;/
Beneški fantje
o.
O ^
iA

m
Grad mislst^ili 2.7.2004 ob 21:00
Beneški fantje
Grad Khislstein 3.7.2004 ob 21:00
Fcsrival Carniola
Mednarodni mulrikülturni
www.artcenter.si
festival
Kranj, 19.6.-10.7. 2004
O rsi
o>
C >
-2 o
o
C
o
u
C <
www.FesrivalCarniola.com


» r
J PROBANKA
/j» «a^ bcir/imoras
i
A«va TIfB
ftOOO/vtAR
9
triglav TEflJ^'H

m ,

Petek, 2. julija 2004
pisma, oglasi / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
PREJELI SMO

Odmevno za rubriko Odmevi
Te dni je razburkalo upokojensko javnost, več kot pol milijona upokojencev starih nad 60 let, novica, da vzajemni sklad dodatnega zdravstvenega zavarovanja namerava povišati premijo kar za več kot 13 odstotkov. To ' znaša za enega upokojenca 600 sit mesečno, kar ni malo, predvsem za tiste z malo pokojnino. Kot vemo, je v letu 2002 imela vzajemna blagajna več kot 2 milijardi dobička, kar se je takrat krepko poznalo tudi v žepu nekaterih uslužbencev Vzajemne. Kako je torej mogoče, da je v dveh letih nastal kar na enkrat tolikšen deficit blagajne? Za dober uspeh pred dvema letoma je bilo menda zaslužno dobro vodstvo, kot je takrat izjavil gospod Franc Hribar. če je za izgubo krivo sedanje vodstvo, gaje nujno suspendirati, ne pa krivdo naprtiti upokojencem, ko so pošteno plačevali in še plačujejo v zdravstveno blagajno.
Če bo grožnja povišanja za 13 odstotkov uspela, bo vzajemna blagajna debelejša - če sem prav izračunal - za 3 milijarde sit mesečno, od 500.000 upokojencev, starih nad 60 let. Morda bi bilo smotrno poklicati na pomoč računsko sodišče, kaj se dogaja z denarjem starejših upokojencev, kijih vsaj polovica živi v mizernih razmerah. Pri tej zadevi ni kriva Evropa, temveč je treba pregledati dejansko stanje blagajne in ugotoviti, koliko uslužbencev živi v njej na ta račun. Naj se vlada zaveda, da je pol milijona upokojencev 30 odstotkov volivcev, ki bodo v jeseni volili ali pa tudi ne in če bodo, bodo dvakrat premislili, koga bodo volili. Jaz osebno sem že med njimi, saj sem plačeval v zdravstveno blagajno nad 40 let, plačujem dodatno premijo in od malega SP podjetja še pavšalno mesečno 610 sit, ko pa grem v lekarno po boljša zdravila, moram dodatno doplačati. Iskreno upam, da bodo ta predlog vzajemne umaknili ali pa vsaj omilili na razumno mejo.
ne delavcev ostane brez službe -novinarji, kje ste?
Pa še vprašanje za inšpektoije za okolje. Ali se bodo s prav tako zagnanostjo, kot so si prizadevali za rušenje laboratorija, prizadevali, da ne bi zajezili Save pod BlÄlom? Če je to z odlokom zaščiteno območje in če bodo vztrajali, da se zajezi, bo to veliko veČja črna gradnja kakor STROJEVO ORLOVO GNEZDO in kar vidim jih, da se jim že sline cedijo, da bi bila Sava do Radovljice zabetonirana. Ubogi naši zanamci. Pa da ne bi zdaj kdo ob tem deklami-ral, da smo pravna država in da je pravica za vse enaka. Kdo naj verjame?
Minka Kolman
Pripis: Preberite zadnje stavke v TV oknu štajerske Clavdije. '"Ibdi provokator" - Gregor Alič ima popolnoma prav.
Ropove orglice
4
Doslej ni še nobenemu slovenskemu politiku, niti Milanu Kučanu v njegovih najboljših letih uspelo dobiti toliko glasov, piše Maijeta Smohiikar, ko komentira rezultat, ki ga je na volitvah v evropski parlament požel Lojze Peterle (Gorenjski glas, 18. junija 2004, str. 6, "Ropove orglice").
Marjeta Smolnikar bi zlahka preverila podatke o udeležbi na predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji in o odstotkih glasov, ki jih je dobil Milan Kučan (63,93 odstotka glasov pri 81,89-odstotni udeležbi volivcev leta 1992 in 55,57 odstotka glasov pri 68,29-odstotni udeležbi leta 1997, obakrat v prvem krogu). Rezultat 88 odstotkov pre-ferenčnih glasov na listi NSi, ki je dobila 23,57 odstotka glasov ob 28,35-odstotni udeležbi volivcev, je velik in spoštovanja vreden uspeh Lojzeta Peterleta, vsekakor prevelik za prikrojeva-nje podatkov in za zmanjševanje uspeha drugih.
Špela Furlan, svetovalka bivšega predsednika republike
S spoštovanjem
Ciril Zupan VzdrŽevanje ceste
Treblja - Sovodehj
Dan državnosti
Zadovoljni državljani bi bili najboljši izkaz neke države, žal pa pri nas ne more biti tako.
Pred seboj imam Gorenjski glas z dne 18. junija 2004, kjer je na zadnji strani slika rušenja sončnega laboratorija na pobočju Dobrče, gospoda Francija Stroja.
Slišim tudi še glasove poročevalcev radijskih postaj, ki so škodoželjno zvenela: "Pa smo ga sklatili."
Ob tem se mi vsiljuje kar nekaj vprašanj. Da imajo mediji moč, vemo, pa vendar ni bilo med poročevalci nobenega, ki bi samo namignil - ali je bilo to res potrebno? Kot je videti. Še vedno tulijo vsi v en rog! Slabo nam. Človeka, ki je s svojo pametjo in lastnim denarjem nekaj ustvarjal, je treba onemogočiti. Da bi bolje izpadlo, so za rušenje najeli celo avstrijski helikopter (najbrž bo zastonj), da se nam bo še gospod Haider lahko smejal. Naši vodilni imajo polna usta o možnostih neke alternativne proizvodnje električne energije. Najcenejša bi bila sončna, za katero bi se večina ogrela, le država bi morala prisluhniti in pomagati, da bi bila cenejša in dostopnejša za ŠirŠi krog ljudi, a raje ruši. Država podpira direktorje, ki so "zafu-rali" tovarne, da dobijo visoko odpravnino ali pa boljše delovno mesto! Obenem pa na stoti-
Čeprav smo že v poletju, nikakor ne morem pozabiti svoje jeze nad slabo spluženo cesto med letošnjo zimo na relaciji Trebija - Sovodenj. Nekajkrat se je celo primerilo, da sem moral hočeš - nočeš porivati cel sneg z odbijačem. Če bi se ustavil - nikamor več.
v
Ker sem zaposlen v Zireh, sem seveda vsak dan, razen ob vikendih priča dogajanja na tej cesti.
Naj navedem primer iz 27. februarja, koje snežilo. Zvečer ob 22.10 sem se peljal malo iz Ži-rov, ko sem šele srečal cestarski kamion, ki je šel proti Žirem. Takoj sem vedel, da proti So-vodnju verjetno Še ni pluženo. Res, prav nič se nisem zmotil. Po kakšnem čudežu sem pripeljal do gasilskega doma na So-vodnju, mi še sedaj ni povsem jasno, vem pa, da sem bil ves penast od jeze, kar lahko potrdi nekaj ljudi, ki so bili takrat ob bližnji hiši. Mogoče me je rešilo to, da je malo pred mano peljal že nekdo, da sem lahko peljal po njegovih kolesnicah. Dobro, da ni bilo nikogar nasproti. V glavnem, lahko bi se zavedali pri cestnem podjetju, da se pri 30 cm snega na cesti vendarle ne da peljati normalno in da se po 22. uri marsikdo vraČa iz službe.
Seveda, sedaj, koje sneg skop-nel in so se pokazale luknje, so nekaj pokrpali (približno polovico), ostalo je takšno, kot prej - KATASTROFA!
Srečal sem že kar nekaj tujcev, ki so se peljali prav počasi - seveda, saj drugače ne gre. Vzdrževanje avtomobila je drago, kar tudi sam občutim. Prav je, kar naj vidijo, kako skrbi država za nas, prav malo jim je mar, kje in kako živimo, glavno, da vse plačamo, kar je treba, ko je tehnični pregled. Sicer se šteje, da je en cestni delavec, ki naj bi skrbel za ta odsek, a kaj, ko ne sme nič brez privoljenja nadrejenih. Kolesarje srečujem večinoma sredi ceste, saj se drugje sploh več ne morejo peljati. V glavnem, prometna varnost se poslabšuje iz dneva v dan. Bog ne daj, da pride do kakšne po-vodnji kot leta 1990 (1. november). Takoj bomo odrezani od Poljanske doline, ker je vse skupaj kot domine, ki Čakajo, da nekdo podre prvo.
Vsem voznikom želim srečno vožnjo, dokler je ta še mogoča, saj dolgo več ob takem odnosu do krajanov zgornje Poljanske doline ne bo.
S pozdravi
Tone
Madež na občinskem slavju
Madeža na škofjeloški občinski proslavi 30. junija velika večina navzočih sprva niti ni opazila. Bil je skrit v dobro izvedenem programu. Odkar so v Ljubljani Sidharta igrali in peli s filharmoniki, je menda tudi dalmatinska klapa pravšnja za tak dogodek, še posebej, ker je poletje, so počitnice, dopusti in skratka, gremo na morje. Tudi zanemarjeno pročelje grajskega avditorija z rjavečimi ščiti bi si morda lahko razlagali kot željo ohraniti tisočletno Loko Čimbolj in čimdlje avtentično. Še lep poletni večer in soliden hladen bife. Skratka, vse je bilo ljudem po volji.
Pa vendar je kanilo! In madež se je začel širiti in tudi po malem zaudarjati. Zaradi higiene pa je smotrno, pravzaprav kar potrebno, da se ljudje seznanijo z umazanijo in kako z umazanijo ravnati.
Na občinskih proslavah se običajno zaslužnim posameznikom in skupinam podeljujejo prizna-ma. Tako je bilo tudi tokrat v Skofji Loki. Verjamem, da so jih letošnji prejemniki zaslužili in jim za to čestitam. Letos Občina Skofja Loka ni podelila naziva častni občan. Za ta cenjeni naslov je Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka predlagala dr. Branka Berčiča. Ljubljanska univerza ter Narodna in univerzitetna knjižnica sta pismeno utemeljili svojo podporo predlo-' gu. Vlogo je podprlo Muzejsko društvo Skofja Loka, saj je delo dr. Branka Berčiča pomembno za razvoj in organizacijo slovenskega knjižničarstva ter za zgodovino slovenske literature in tiskarstva. Dr. Berčič je objavil številna strokovna, znanstvena in poljudna znanstvena dela doma in na tujem. Bil je soustanovitelj, prvi in dolgoletni urednik Loških razgledov. Prav letos praznujemo petdeset let njihovega neprekinjenega izhajanja. V tej dragoceni "škofjeloški enciklopediji", domoznanski publikaciji, ki ji ni primere v Sloveniji in tudi širše, je njegov delež pionirski, opazen in pomemben. V sedmem zvezku Doneskov Loških razgledov mu je Muzejsko društvo leta 2002 za priznanje njegovemu delu izdalo izbor njegovih domoznanskih spisov.
Zavedam se, da je delovanje svetnikov avtonomno pri njihovih odločitvah. Z volitvami smo jim za to dali svoj mandat. Niso pa s tem prejeli mandata za neodgovorne, nestrokovne, krivične in nemoralne odločitve. V tem konkretnem primeru so sicer odločali formalno pravno le-
galno, prav.gotovo pa ne legitimno. Kvalificirane utemeljitve priznanih institucij so svetniki odvrgli, zato se ne morejo izgovarjati na neinformiranost. še več pa bi o njem zvedeli, če bi včasih zavili tja, kjer hranijo knjige. V škofjeloško knjižnico, ki se tudi po njihovi krivdi duši, ki ji kmalu ne bo' veČ enake v Sloveniji, ki je sramota ža Škof-jo Loko. Morda pa je njihova odločitev kazen, ker se dr. Branko Berčič že toliko let poteguje za knjižnico, ki si jo Škofjeloča-ni zaslužijo in upravičeno pričakujejo. Ve pa se tudi, da pritleh-ni politiki ne želijo beročih in razmišljajočih ljudi, da bi jih leti prekmalu ne spregledali.
Predstavljam si, daje vzrok za njihov nečasten čin zelo preprost. Dr. Berčič ni "naš". Zato ne sme biti častni občan Občine Škofj a Loka! Ampak stvar je ravno obratna, nesrečniki. Dr. Berčič je naš, paČ pa vi, ki niste bili zanj, niste naŠi, škofjeloški. In tu ste se legitimirali. Ko je Muzejsko društvo Škofja Loka pred leti izmed več deset kandidatov za Alejo zaslužnih Loča-nov izbralo 19 imen, so bili med njimi na primer tudi tržaško goriški in mariborski škof Andrej
RENAULT KAUIN MEDVODE
ŠctmovU 4, S Medvodt, tci.
96Q
zaposli:
AVTOMEHANIKA VOZIL RENAULT
Pogoji za zasedbo:
-	ustrezna izobrazba avtomehanične smeri,
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj,
-	vozniški izpit B kategorije,
-	obvladanje dela z računalnikom.
SPREJEMNIKA VOZIL V SERVIS
Pogoji za zasedbo:
-	V. stopnja izobrazbe strojne ali ekonomske smeri,
-	2 leti delovnih izkušenj,
-	vozniški izpit B kategorije,
-	obvladanje dela z računalnikom,
-	zaželeno znanje svetovnega jezika.
Prednost imajo kandidati z izkušnjami na podobnih delovnih mestih.
Prošnje z življenjepisom pošljite do 9.7.2004 na naslov:
v
Kalan trade d.o.o., Setinova ul. 4
1215 Medvode
Karlin, prelat Andrej Kalan in prof. Ivan Dolenec. Kljub svoji libertinskosti in dosledni svetovnonazorski drži ni bil proti, ker se je pač zavedal njihovih kvalitet in zaslug. Dr. Berčič se je tu legitimiral. Je akceptiral tudi "eliminacijo" Borisa Ziherla iz prve lige aleje zaslužnih. (Potrebno je povedati, da Muzejsko društvo kasneje ni nasprotovalo želji škofjeloške Zveze borcev, da se prestavi Ziherlov spomenik izza Gimnazije na Podnu v alejo. Kot muzejsko društvo smo namreč praviloma proti rušenju in podiranju starega. Za znamenja, spomenike in obeležja pa velja to Še posebej. Da pa se je namesto prvotnega Logon-deijev^ga kipa pojavil v aleji Fr-licev izdelek, je že druga zgodba). Res se sprašujem, ali bi aktualna škofjeloška politika izbrala dr. Pavleta Blaznika in prof. Planino za Častnega občana. Po primeru dr. Berčiča sodeč, ju ne bi!
V okviru delovanja Muzejskega društva Škofja Loka so bila stališča dr. Berčiča vselej strokovno podprta, konstruktivna, jasna in odkrita. To lahko zatrdim za ves čas najinega sodelovanja. Zato s polno odgovor-
nostjo in mirno vestjo javno protestiram proti temu nevrednemu dejanju.
R S.
Daje ironija še večja, se spomnimo, da se je ob sklepanju "škofjeloških modrih" v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani zapirala izredno pomembna in odmevna razstava Rojstni list slovenske kulture, kjer so bili razstavljeni skupaj prvič naši najpomembnejši in najstarejši izvirni pisni dokumenti v slovenščini. Za nas, tako imenovani "nezgodovinski narod", so te listine naši državotvorni dokumenti. In prav razstava Bri-žinskih spomenikov pred nekaj leti, ki jo je dr. Branko Berčič pripeljal na Loški grad, je bila predhodnica letošnji v NUK, v kateri je bil dr. Berčič dolgoletni ravnatelj. Očitno pritiskalci na gumb oziroma čredni dvigo-valci rok tega ne vedo. Čisto mogoče je, da jih ni bilo ne na tedanji, ne na letošnji razstavi, če pa so že bili, so to Še isti trenutek pozabili.
Sapienti sat!
Alojzy Pavel Florjančič,
Podlubnik 23,
Škofja Loka
Mlinarič
Gorenjski' mesije dobrote
Ot> ItTA 1930
Mesarija Mlinarič, d.0.0., Lesce
. železniška ul. 1, 4248 Lesce
T: +386 (0)4 5ßi 83 32 F:' +386 (0)4 531 88 72
e-mail: mlinaric@slot.net
Smo slovensko podjetje z dolgoletno tradicijo proizvodnje In
trženja svežega mesa in kakovostnih mesnih izdelkov po vsej
Sloveniji.
Objavljamo naslednji prosti delovni mesti:
1.)	VODJA KOMERCIALE
2.)	KOMERCIALIST/KA
Pričakujemo:
-ustrezno izobrazbo VI. ali VII. stopnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, starost do 40 let, izpit kategorije B, poznavanje dela z računalnikom, natančnost, vestnost in veselje do dela s strankami
J
Nudimo:
- delo v urejenem kolektivu, stimulativen OD, možnost zaposlitve za nedoločen čas
Pisne ponudbe pošljite v roku 10 dni na zgornji naslov.
pOLENISKE TOPLICE ŠMARIEŠKE TOPLICR ZDRAVILIŠČE STRU^ HOTELI OT(^EC HOTEL KRKA
n Krkinih
Posebne ugodnosti v julyu:
Za otroke:
En otrok do 4L leta in en otrok do i2. leta v sobi s starši -
BREZPLAČNO! Ce v julipi praznujete rojstni dan,
vam v Krkinih Zdraviliščih podarjamo
20% popust na akcijske cene
(ob predložitvi osebnega dokumenta).
Prisrčno dobrodošli!
Informacije in rezervacije:
Zdravilišče Dok»^ Tc^Oiee - 07 39 19 400,39 19 SOG, booking.doienjske^kriLa^zdravilisca^i
- 07 38 43 500, 38 43 4(H). booluiig.smaij«slue^crkMdravili»<^
- 05 676 41 00, boc^uratg^tranjan^krluesdni^il^^
- 07 30 7^ 700, 30 75 701, boolüii^otocec^lurfc^^jdraviüsca^
100^ aibiiia.vrbos@krka-SBdraviIi0Ctt^

V
, NOVO MESTO



GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
halo - halo, kažipot / info@g-glas.sj
Petek, 2. julija 2004
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka In četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov In ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica	Trst, 8.7.; Madžarske toplice 5.8. do 8.8. in 12.8. do 16.8.; Pelješac ekskluzivod 14.9. do 21.9.; Tel.: 04/53-15-249
Kozmetični tehnik -do poklica v organiziram obliki izobraževanja	Več kot 10-letne izkušnje! Za dodatne infoririacije pokličite Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana, Zem jemenska 5 (01/300-72-40). Informativni dan - sobota, 4.9, 2004, ob 10.00 uri v šoli.
S samoizobraževanjem do poklica
Farmacevtski tehnik, zobotehnik, laboratorijski tehnik. Več kot
15-letne izkušnje na področju izobraževanja odraslih. Za dodatne informacije pokličite Srednjo šolo za farniacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana, Zemljemerska 5 (01 /300-72-40). Informativni dan - sobota, 4. 9. 2004, ob 10.00 uri v šoli.
G L AS o v KAZI POT
Prireditve
Mesec kulture, abave in športa
Lesce - Ob 14. juliju, prazniku Krajevne skupnosti Lesce, v katero spadajo vasi Lesce, Hlebce, Hraše in Studenčice, bodo potekale prireditev pod naslovom Mesec kulture, zabave in športa. Od 28. junija do 14. julija si po izložbah v KS Lesce lahko ogledate slike leskih slikarjev, v nedeljo, 4. julija, ali v nedeljo, 11. julija {če bo 4. julija vreme slabo), bo prireditev Leški kolesarski, krog, z zborom pred Družbenim centrom ob 8. uri za daljšo progo po občini Radovljica - 35 kilometrov, ob 9. uri pa za 15-kilometrsko kolesarjenje po Krajevni skupnosti Lesce. Podoknice se bodo ob 20. uri začenjale 6. julija v Stu-denčicah, 7. julija v Hrašah in 8. julija v Hlebcah. Izvajali jih bodo: Moško pevsko društvo Triglav Lesce, Upokojenski pevski zbor Lesce, Cerkveni pevski zbor Lesce, Janez Žilih - Katrman in Alojz Gračner. V petek, 9. julija, bo pod šotorom pri Družbenem centru ob 20.30 Prostovoljno gasilsko društvo Hlebce pripravilo veselico z ansamblom Modrijani in s srečelovom. V soboto, 10. julija, pa bo ob 19.30 v atriju Osnovne šole F. S. Finžgarja osrednja proslava s podelitvijo medalj Krajevne skupnosti Lesce. Isti dan se bo ob 20.30 pod Šotorom pri Družbenem centru začela veselica s srečelovom, ki jo prireja Nogometni klub Lesce. Za ples, zabavo in razvedrilo bodo poskrbeli člani ansambla Slovenski zvoki ter humoristi Štamperiov Pepi.
Otvoritev športnega parka
Naklo - Danes, v petek, bodo ob 20. uri slovesno odprli športni park ob OŠ Naklo.
Pevci in godci v Vinharjah
Vinharje - Pri Brdarjevi turistični kmetiji Ljubica v Vinharjah bo v nedeljo, 4. julija, ob 15. uri tradicionalno že peto erečanje ljudskih pevcev in godcev. Srečanje organizirata Turistično društvo dr. Ivana Tavčarja Poljane in Brdarje-va turistična kmetija. Po nastopih bo igral ansambel Kr'tok.
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
89.8
91.1
96.3
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60
©-m ai 1: i n fo(® radio-s o ra. s i
Stane v Mercatorju
Kranj - Stane Vidmar bo jutri, v soboto, dopoldne nastopil v Mercatorju v Kranju. Med 11. in 12. uro bo podpisoval tudi svoj novi CD Ne budite me, vas prosim.
Tekmovanje kuharjev
Snovik - V Termah Snovik bo jutri, v soboto, ob 10. uri tekmovanje slovenskih kuharjev v pripravi ribjih jedi s postrvmi. Tekmovanje bo potekalo dopoldne in popoldne, organizirata pa ga Terme Snovik in Center za promocijo ribištva Rakun Ljubljana.
V kolesi na Jelovico
Lancovo - Športno društvo Lan-covo vabi na 5. kolesarski vzpon na Goško ravan na Jelovici, ki bo jutri, v soboto, s štartom ob 14. uri v Kolnici v Spodnji Upnici. Vzpon poteka po utrjeni makadamski poti, višinska razWka na 7 kilometrov dolgi progi je 460 metrov.
3. Kekčevi dnevi
Kranjska Gora - V okviru Kekče-vih dnevov se bo danes, v petek, ob 10. uri začel Lov za zakladom (program je proti plačilu). Zbor bo na Trgu na Gorici (pred cerkvijo).
Zabavno v Kranjski Gori
Kranjska Gora - Na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) v Kranjski Gori se bo danes ob 20. uri začela zabava z zabavnim ansamblom Zahod, jutri, v soboto, pa bo za zabavo, prav tako ob 20. uri poskrbel ansambel Ultra zvok. Ob 21. uri se bo prav tako na Trgu na Gorici začela prireditev Dobrodošli - predstavitev turističnega območja Kranjska Gora. V nedeljo se bo na istem prostoru ob 16.30 začela otroška igrica, ob 17.30 pa ustvarjalne delavnice.
3. dan kolesarjenja
Šenčur - Kolesarsko društvo Šenčur in Občina Šenčur vabita na 3. dan kolesarjenja v občini Šenčur, ki bo v soboto 3. julija. Kolesarjenje bo potekalo od 15. do 18. ure s startom pred Športno dvorano v Šenčurju in ciljem pred gasilskim domom v Šenčuriu.
Srednjeveški dan Bled - V soboto in nedeljo bosta na Bledu pred hotelom Park od 17. do 19. ure potekala srednjeveška dneva z otroškimi delavnicami.
Riklijevi športni dnevi
Bled - V okviru Riklijevih športnih dnevov bo v nedeljo ob 7. uri pred hotelom Golf ob 7. uri start Riklijevega pohoda na Stražo, ob 16. uri pa se bo na Mini golfu začel 5. Riklijev mini golf turnir.
Lovski poletni veleslalom
Jezersko - V nedeljo, 4. julija, LD Jezersko v sodelovanju z občino Jezersko in LZS organizira 11. tradicionalni lovski-smučarski veleslalom na Skutinem ledeniku na Ledinah. Začetek tekmovanja bo ob 10. uri. Za dodatne informacije lahko pokličete Janeza Močnika, tel.: 031 652 709.
Zbor borcev
Žiri - Občinska organizacija Zveze borcev Žiri vabi na zbor borcev, ki bo v nedeljo, 4. julija, ob 14. uri pri Pivku v Kladjah nad Se-om pri Žireh. Letos se boste v
Kladje odpravili peš, odhod iz Zi-rov bo ob 12. uri. Za tiste, ki ne morejo peš, bo organiziran prevoz s kombijem, ki bo iz Žirov odpeljal öb 13. uri in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajališčih. Na prireditev so vabljeni tudi člani Ži-rovske čete.
Dan radovljiških planincev
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira jutri, v soboto, 3. julija, prireditev Dan radovljiških planincev pri Robleko-vem domu na Begunjščici. Kratek kulturni program se bo začel ob 10. uri. Ob 11. uri bo sveta maša pri križu pod Roblekovim domom. Srečanje sodi v sklop akcije PZS Od Prekmurja do Primorja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Razstava koz
Medvode - Kozjerejsko društvo Gorenjske prireja deseto razstavo koz, ki bo to soboto in nedeljo, 3. in 4. julija, na Venu pri Medvodah. Na razstavi bo strokovno ocenjevanje živali, kozje dirke in srečelov, kozjerejci pa bodo postregli z jedmi iz kozjega mesa.
Poletne prireditve v Tržiču
Tržič - Do 28. avgusta bodo vsak petek že osmo leto zapored v Tržiču potekale Poletne prireditve. Danes, v petek, 2. julija, se bo ob 20. uri v Atriju občine Tržič zače-a prireditev z naslovom Šanson "...malo po žensko - malo zares...". Nastopila bosta pevka Nika Vipotnik in harmonikar Zmago Štih.
Pikine otroške matineje
Tržič - V okviru Pikinih otroških matinej se bo jutri, v soboto, 3. julija, ob 10. uri v Atriju Občine Tržič začela športno-zabavna prireditev - demonstracija Karate kluba Tržič.
Kmečko-vaške igre
Jelendol • Jutri, v soboto, 3. julija, se bo ob 13. uri v Jelendolu začele Kmečko - vaške igre štirih dolin. Nastopile bodo ekipe Jezerskega, Doline, Loma pod Storžičem In Podljubelja.
KRČNE ŽILE? OS 640 02 33
Dr med Jan Zimmermann, Na Griču 11, izola
Leški kolesarski krog
Lesce - Krajevna skupnost Lesce vabi ob krajevnem prazniku jubitelje kolesarienja na Leški ko-esarski krog s kolesom. Zbor bo v nedeljo, 4. julija, pred Družbenim centrom v Lescah, in sicer ob 8. uri za 35 kilometrov in ob 9. uri za 15 kilometrov dolgo progo. Vabljeni kolesari vseh starosti. Če bo vreme slabo, bo prireditev v nedeljo, 11. julija.
Otvoritev pohodniške poti
Martinj vrh v Selški dolini - V
%
nedeljo, 4. julija, se bo ob 14. uri nasproti domačije Blegošar oz. pri Tajnetovi žagi na Zalem Logu začela otvoritev pohodniške poti preko Martinj vrha. Zložne hoje bo za 3 do 4 ure. Podrobnejše informacije lahko dobite po te 041 357 905.
50 let PGD Gosteče
Gosteče - Prostovoljno gasilsko društvo Gosteče v letošnjem letu praznuje 50-letnico delovanja. Zato vabijo na slavnostno akademijo, ki bo danes, v petek, ob 20. uri v prostorih PGD Gosteče.
Hkrati pa vabijo na operativno vajo, ki bo v soboto, 3. julija, ob 19. uri pri Mirtu na Gostečah.
50 let PGD Sovodenj
Sovodenj - Prostovoljno gasilsko društvo Sovodenj ob svoji obletnici vabi jutri, v soboto, ob 19. uri na slavnostno sejo s kulturnim programom. V nedeljo, 4. julija, ob 16.30 se bo začela gasilska parada.
Piknik na Javorču
Gorenja vas - DU za Poljansko dolino Gorenja vas vabi člane na tradicionalni piknik dnjštva, ki bo v soboto, 10. julija, na Javorču, z začetkom ob 12. uri. Avtobus bo iz Javorij odpeljal ob 10. uri. Prijave zbirajo poverjeniki.
Izleti
Izlet v Portorož
Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča člane, da bo enodnevni kopalni izlet v Portorož v četrtek, 8. julija. Odhod avtobusa z avtobusne postaje na Hrušici bo ob 6. uri. Avtobus bo ustavljal na postajah do Rodin. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa po tel.: 5863 366 in gsm 040 767 886.
Na Riklijev pohod
Šenčur - Turistično društvo Šenčur ob 1000-letnici Bleda organizira v nedeljo, 4. julija, udeležbo na Riklijevem pohodu (Bled -Straža - Mlino - Osojnica - Zaka). Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred pošte Šenčur. InformacOe in prijave z vplačilom zbira do zasedenosti avtobusa Franci Erzin, tel. 041-875-812.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranj.sl
Mladinski servis Kranj, d.o.o., Gregorčičeva ul. 8, Kranj
Splavarjenje po Dravi
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi na splavarjenje po reki Dravi in sicer v petek, 16. julija. Odhod bo ob 6. uri z vseh avtobusnih postaj od Kranja do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo do 8. julija oziroma do zasedbe avtobusa od 13. do 15. ure po tel.: 2311-932.
Na Učko
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi v sredo, 14. julija, na pohod na Učko (1394 m). Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.45 iz Škofje Loke in bo ustavljala na vseh postajah do Stražiš-ča. Pot je lahka, hoje bo za okoli 4 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo po tel.: 23 12 288 do petka, 9. julija.

Roclio Trigloy
Prri 9IQ/ OoreflJ/ke^ Prvi 9lQ/ek CorenJ/ke
Radio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Toneta Čutarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Na Črno prst
Kranj - Planinci Društva upokojencev Kranj vabijo na pohod na Črno prst, ki bo v četrtek, 8. julija. Hoje bo za 6 ur, od tega slabe 3 ure vzpona. Tura je zahtevna. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 7. julija,, oz. do zasedbe mest v avtobusu. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 10. julija izlet na Črno prst. Pot je nezahtevna, hoje je za 7 ur. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44.
Na Blejsko kočo
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod, ki bo jutri, v soboto, 3. julija, odhod z lastnimi avtomobili bo ob 7. uri izpred društvene pisarne. Peljali se boste na Pokljuko, od tam pa peš odšli do Blejske koče. V primeru slabega vremena pohoda ne bo.
Z jamarjem po Krasu
Kranj - Planinsko društvu Iskra Kranj organizira v nedeljo, 4. julija, zanimivo potepanje z jamarjem po kraškem svetu z vzponom na Debeli vrh (2390 m). Odhod izpred hotela Creina bo ob 4. uri. Prijave in dodatne informacije: Stanko Dolenšek, tel.: 040 20 61 64; Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 in v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure na PC Planina 3, Kranj.
Ob Zilji navzgor
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira za svoje člane enodnevni turistični izlet na Koroško v Ziljsko dolino v torek, 13. julija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina.
Kolesarski izlet
Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na kolesarski izlet, ki bo v torek, 6. julija, z odhodom ob 8. uri izpred društva. Kolesarili boste po poti Kranj - Škofja Loka - Križna gora -Lavtarski vrh - Planica - Kranj. Predviden čas vožnje je 8 do 9 ur.
Na Storžič skozi Žrelo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v četrtek, 8. julija, zanimiv popoldanski izlet na Storžič skozi Žrelo. Odhod izpred Mercator centra na Prim-skovem - vzhodni del parkirišča bo ob 13. uri. Prijave in dodatne informacije: Breda - 070/485-882; Stanko - 040/206-164, Stanko.dolensek@celzija.si ali v
pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure, PC Planina, Kranj.
Dobrač
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka pripravlja v sredo, 14. julija, izlet na Dobrač. Odhod bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v pisarni društva.
Obvestila
Krvodajalska akcija
Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo v osnovni šoli v Železnikih 5. julija. V osnovni šoli v Gorenji vasi bo krvodajalska akcija 6.- julija, v osnovni šoli v Žireh 7. in 8. julija, v zdravstvenem domu na Bledu pa 19. in 20. julija.
Predavanja
Osupljive najdbe
Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom avdiovizual-nih predvajanj Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina, Koroška cesta 5 v Kranju. Jutri, v soboto bo ob 10. uri proučevanje Svetega pisma in predavanje Kako postati pravi Jezusov sledi-lec - kristjan. Predaval bo Horst Liebhauser iz Celovca. Prevajanje zagotovljeno. Vstopnine ni!
Koncerti
Glasbeno poletje
Podsreda - Na gradu Podsreda se bo jutri, v soboto, 3. julija, ob 19. uri začel zaključni koncert slušateljev seminarja za prečno flavto, ki je potekal v okviru programa Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2004.
9. mednarodni glasbeni festival
Bled - Na Bledu bo od 1. do 14. julija potekal 9. mednarodni glasbeni festival. Danes, v petek, 2. julija, bo v Festivalni dvorani koncert z naslovom Čisto čezz - glasbeni kabaret, v soboto, 3. julija, recital Zorana Markoviča - kontrabas. Enwin Kropfitsch pa bo igral na Klavir; v nedeljo, 4. julija, pa bo v Vili Bled nastopil Trio Luwi-gana. V ponedeljek, 5. julija, bo v Festivalni dvorani nastopil SFK Symphony Orchestra. Vsi koncerti se bodo začeli ob 20.30.
Davčo in naprej
Kljub temu da tistega pravega poletja še nismo dočakali, pa se vendar najde kakšen dan, ko se nas nebo usmili in je ves dan modro obarvano. To pa izkoristimo za kakšen da^ši kolesarski izlet, na katerem nas ne bo namočilo. K\jub sončnemu vremenu pa vam bo znoj dodobra navlažil oblačila.
IzhodŠče je Škofja Loka, nato pa po Selški dolini skozi Železnike in tik pred Zalim Logom levo proti Davči, kamor vas bodo usmerjali smerokazi za smučišče Črni vrh. Cesta ob potoku DavČa je slikovita, saj se vije skozi ozke skalne soteske, bližina hladne vode pa ob vročem vremenu blagodejno vpliva na vaše počutje. Vseskozi se zmerno vzpenjamo, dvakrat pa se pot pošteno postavi pokonci, tako da prav veliko zobnikov ni več v rezervi. Odvisno od vaše pripravljenosti. Noben zakon ne določa, da ne bi za nekaj časa smeli sestopiti s kolesa in ga kakšen meter riniti navkreber. Malce lažje zadihamo na križišču, nato pa kilometer ponovno navzgor do spodnje postaje se-dežnice. Še malo bo potrebno
pritisniti na pedala in že je tu obsežno zgornje parkirišče, kjer si boste po prevoženih 30 km in po dobrih 700 m vzpona privoščili počitek.
Sedaj pa vijugavo navzdol skozi Gornje Novake in kmalu pod njimi levo v smeri sedežni-ce Počivalo. Naravnost čez parkirni prostor na makadamsko cesto, ki se nikakor noČe odločiti. da se bi prevesila navzdol. Na prvem križišču ne zavijemo levo proti Črnemu vrhu, temveč sledimo smerokazu za Slugovo dolino. Cesta, ki vodi do BlegoŠa (do tja se bomo odpeljali prihodnjič) Še dober kilometer, vztraja v svoji odločitvi, nato pa se na odcepu desno strmo postavi navzdol v dolino.
Mimo počitniške hiše in do Slugove domačije. Zaman boste
iskali asfalt, ni več niti makadama, temveč kolovoz po travniku, nato pa pot, ki si komaj zasluži to ime, saj je ob nalivih voda opravila svoje. Je pa to že tisto pravo gorsko kolesarjenje, ki pa zahteva zvrhano mero previdnosti, da o zaščitni čeladi ne bi izgubljali besed. Kolesarski rodeo se konča v naselju Robidnica, kjer se razveselimo gladkega asfalta, zavijemo desno in se spustimo skozi Leskovico v dolino Kopačnice. Nekje na sredini je topel izvir, v katerem so se namakali že pred mnogimi leti, sedaj pa je ostalo le ime Toplice. Bilo bi zanimivo, da bi v Kopačnici imeli termalno kopališče. Trenutno je za kolesarje zanimivo predvsem to, da vse do Hotavelj ni potrebno vrteti pedal. Ostane nam samo še kolesarjenje po Poljanski dolini in že smo v Škofji Loki, kjer bo na števcu zapisanih novih 70 km.
Želim vam čim manj predrtih zračnic in srečno!
Jože Oblak

i
Petek, 2. julija 2004
KAŽIPOT, MALI OGLASI, UVG / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
Razstave
Predstave
MALI OGLASI
Vidiki
Kranj - V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju si lahko ogledate razstavo Vidiki oblikovalke Simone Mihelič. V sklopu razstave pod vodstvom avtorice potekajo modne delavnice, ki se jih lahko udeležite 6. in 20. julija ob 15. uri.
V župnijski dvorani
Kranj - Ob novi maši Mateja Pav-liča bo v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 danes, v petek, ob 19.30 otvoritev razstave del akademskega slikarja in duhovnika Jošta Snoja ter arhitekta Aleša Porente z naslovom: "Tvoja beseda, GOSPOD, ostane večno!"
G©RENiSKA
www.goreiijskiglas.si
Gorenjski glas. d.o.o.< Zoisova i. Kranj
Pika
Studenec pri Domžalah - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec 2004 vabi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan na komedijo Pika. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Predstava bo danes, v petek, 2. julija, ob 21. uri v pokritem poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah . Prodaja vstopnic na običajnih mestih in dve uri pred začetkom na blagajni gledališča.
Korenčkova sonata
Bled - V Zdraviliškem parku se bo v nedeljo ob 17. uri začela predstava KD Lutkovno gledališče Jesenice Korenčkova sonata.
Na kmetih
Gradišče pri Šmartnem - KUD
Ivan Cankar Šmartno v Tuhinju in igralske skupine iz Tuhinjske doline bodo 2. in 3. julija, obakrat ob 20. uri v peskokopu Gradišče uprizorile na prostem Mödemdorferje-vo komedijo leta 2003 Na kmetih.
BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE
Elektro Gorenjska obvešča odjemalce električne energije, da bodo v nedeljo, 4. julija, zaradi vzdrževanih del brez električne energije
naslednja območja transformatorskih postaj:
» _
-	od 5. do 8. ure: Maistrov trg, Jahačev prehod, Kokrški breg, Na skali, Reginčeva ulica, del Prešernove ulice, del Tavčaijeve ulice, Vodopivčeva ul., Savska cesta do Št. 20, del Tomšičeve ulice;
-	od 5. do 7. ure: Žeškova ul., Nartnikova uL, del Ljubljanske ceste do št. 21, Škofjeloška c. do št. 34, del Jemejeve ul. do št. 3, del Gasilske ul. do št. 25, del Delavske c. do št. 5, Krajevna pot, Šolska ul., Baragov trg, Medetova uL;
od 7. do 9. ure: del Koroške ceste na Zlatem polju. Zlato polje;
-	od 8. do 11. ure: del Partizanske ceste od št. 11 - št. 21, del Ces-
te St. Žagaija od št. 21 - 31, del Kajuhove ul. do št. 44;
-	od 9. do 11. ure: del Stare ceste od št. 18, del Koroške ceste od št. 27 - št. 46B, Stošičeva ul. št. 3 - 6;
■ - od 11. do 12. ure: del Gregorčičeve ulice, Mladinska ulica, Stri-taijeva c. št. 6, 8;
-	od 12. - 13. ure: del Tavčarjeve ul. od št. 7 - 39, Poštna ul.;
-	od 13. do 15. ure: Gorenjesavska cesta Št. 13.
-	območja transformatorskih postaj Preddvor center. Mače in Nova vas.
9
201-42-47
201-42-49
fax: 201-42-13
mm
Mali oglasi se sprejemajo za -otjavo v petek - v sreito do 13^0. ^ m in za objavo v terek, f pooniel- ^
mA



DELOVNI CAS,
in skier: od ponedd^ do petka neprekinjeno «17. - 15J0 m


m
'v

APARTMA-PRIKOLICE
OTOK PAG, Mandre; apartmaji 50 m od morja. Junij in september popust, tr
00385-23/697-268, 00385-91 /526-28-
61	6974
V	Peroju oddam opremljen apartma za 4 In 6 oseb. Inf. na « 04/233-05-63 ali 031/512-621	7476
V	kampu Tenne Čatež oddam vikend hišico za 4 osebe, tr 031 /647-823 soei
V	Pučišču na otoku Braču oddamo dva apartmaja z veliko teraso, lepim vrtom in kaminom. ff 00385-91/734-71-60 8091
ADRIA 390, letno zimska, baldahin, vozna, ohranjena, tt 041 /317-725 8i6i
Otok Šolta pri Splitu APARTMAJI, blizu morja, žar, parkihšče, ugodno oddam. W 041/596-015	8172
APARATI STROJI
Poceni prodam litoželezno PEČ za CK na trda goriva in olje. W 23-23-404 8047
ŠEPING - pehalni stroj starejši Ottakring Wien r. Ferman & Co prodam, cena 120.000 . IT 041/754-713	805i
Prodam TRAKTOR URSUS C 335 s kabino, kompresorjem in rotacijsko kosilnico SIP 135 malo rabljeno. "B 041/516-692
8053
Prodam tračni OBRAČALNIK za IV. in sedež za BCS. tP 252-16-85	soea
Prodam rabljen HLADILNIK 1701 in štedilnik 3 plin, elektrika, v 257-11-90 aoea
PEHALA KOVIN nekompletna, črpalka alfa laval in brzoparilnik 120 I prodam, tt
041 /608-765	aoss
Za simbolično ceno prodam PLINSKI ŠTEDILNIK. V 531-23-74	8087
Prodam BATAGEL EGEA PRAKTIC z vsemi priključki, malo rabljen, cena ugodna. ® 041/374-214	8089
Prodam stroj za oblanje 5 operacij (debe-linka). tr 23-12-358	■ 8094
Samonakladalno PRtKOUCO nosilnost 3 t, prodam. « 041/671-978	aioe
Prodam CISTERNO Creina 2200 I. trosi-lec za umetni gnoj Vikon in izkopalnik za krompir. 9 051/261-090	8io9
CISTERNO za gnojevko Creina 1200 I in puhalnik Tajfun prodam, tr 041/547-924
8136
Prodam SILOKOMBAJN Mengele MB 200. »041/509-467	8139
Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO 165 ohranjeno in nov vitel 4t. tt 051 /309-413 8144
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. « 041 /878-494	8i70
GLASBILA
INTONATOR naprava za korekcijo petja v živo ali studiu, ugodno prodam. TT 041 /589-989	8079
GR. MATERIAL
Ugodno prodam dobro ohranjeno CEMENTNO OPEKO folc cca 1000 kosov. ® 23-32-400	8050
Za simbolično ceno oddam cementno STREŠNO OPEKO špičak. tr 255-14-87 807i
HIŠE ODDAMO
v najem oddam starejšo HIŠO v bližini Preddvora. « 041-539-118	8080
KRANJ - Čirče; oddamo hišo, 75 m2 stanovanjske površine, I. 1969, neopremljeno, parkirišče, garaža, 2 mesečna varščina. CENA: 72.000 StT/mesec. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si
HIŠE PRODAMO
HIŠO energetsko varčna za 15.950.000 SIT, 120 m2, možnost kredita. Dodatne inf. na ® 01/428-93-99 ali 051/347-477
» 3 Izberi.«!	5534
Prodam stanovanjsko HIŠO, novogradnja v KI. gradbeni fazi, kvalitetno zgrajeno, na lepi sončni parceli pod gozdom, etaža 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, cena po dogovoru, ff 51-46-052 »3izberi.si
7568
Prodam stanovanjsko HIŠO v lit. gradbeni fazi, kvalitetno zgrajeno, na lepi sončni parceli, pod gradom, etaža 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, cena po dogovoru. 9 51-46-052 »3iziMri.si 7569
Križe HIŠA nova mirna lokacija, moderna zasnova, podaljšana III. gradbena faza, sončna ravna lega, ob zelenem pasu, bližina šole, trgovine, dobre prometne povezave, prodam. V 041/616-888	80i4
Škofla Loka - Podlubnik prodam nadstarv-dardno stanovanjsko HIŠO. « 070/600-300	8121
Na Posavcu ugodno prodam takoj vseljivo polovico starejše HIŠE z vrtom. Možnost odkupa druge polovice, tt 041/209-066
»3lzberi.«i	8138
Na sončni strani Ambroža pod Krvavcem ugodno prodam zidan bivalni VIKEND -HIŠO 12x8 na parceli 740 m2 z vsemi priključki, cena po dogovoru. V 031/827-094	8162
BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v II!. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča 920 m2, cena 34 MIO sit. PREDDVOR, stan. hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena 17 MIO sit, možna menjava za dvosobno stanovanje v Kranju. BLED-Zasip, novogradnja, IV. gr. faza, polovica dvojčka, 232 m2 upor. površin + terasa + 2 balkona, na 276 m2 parcele. Cena: 38,9 MIO sit. JESENICE - Ja-vornik, poslovno stan., let. 1984, 160 m2 bivalne površine, parcela 411 m2, polklet-ni posl. prostor 112 m2 prizidan leta 1997. Cena 37 MIO sit, možna menjava! CERKLJE - Lahovče, stanovanjska hiša, letnik 1940, adaptirana cca 1975, 200 m2 bivalne površine, gospodarski objekt, predelan in adaptiran 2002, 267 m2 površine + mansarda, skupaj na parceli 1078 m2. Cena 67 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ui. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890,
ČRNOMEU - STRAŽNI VRH, prodamo manjšo enodružinsko hišo ki je potrebna prenove, hiša stoji na 2592 m2 zemljišča, ki pa je deloma obdelovano s trto, hiša je stara 60 let in je podkletena (vinska klet). 1. etaža vključno z mansardo je potrebno obnoviti oz. izdelati, lep razgled na Gorjance in Črnomelj, brez CK in tel. priključka, prevzem možen takoj. CENA: 5.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, www.agent-kranj.si
PODNART, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi. ki stoji na na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon, kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agent-kranj.si
PODBREZJE, prodamo zg. etažo hiše s pripadajočim zemljiščem, stara 25 let. potrebno adaptacije, brez CK, prevzem možen takoj. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agent-kranj.si
KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo nä Tavčarjevi ul., 130 m2 zemljišča. 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, vzg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA:
22.000.000.00 srr. agent KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke. CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčaneva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, wvw.agentkranj.si
SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremic-nine.si
KRANJ - Stražišče; 280 m2. 3. gradbena faza. parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si
ZBIUE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vAiv//.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90. atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mlo SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš.CENA: 74 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Stražišče; dvostanovanjska hiša, ločena vhoda, I. 1980, 180 m2, parcela 300 m2, prevzem takoj. CENA: 33,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, v\AVW.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr faza, eno-stanovanjska, nova. parcela meri 562 m2, mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mlo SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
Bled-Zasip: Manjša hiša 170m2 bivalne površine, adaptirana 1992, s čudovitim pogledom na Stol in Bled z gradom, parcela 210m2, z lastnim vodnim izvirom, vredna ogleda, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 33mio SIT ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,- 041/755-296,040/204-661_
Bled: Hiša lahko dvodružinska - 2x 2SS z ločenim vhodom, zgornje nadstropje 80m2 stan. površine popolnoma adaptirano, spodnje 70m2, parcela 800m2, vredna ogleda, cena 45mio SIT ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
CO

O
O
o
CNJ (O
ca
9 •
O
t
■6
%
o "So
o a
0) CO
O)
■o o a
5 ^
^ CO
o \

d) (/) CO QC
o CO
1M
■O 0
!> o o
o ^ o £
Co 0
z n
O
o
(/> my
Z <
(T <
Z
O
o
I
O)
O) 0
'O
O) >w
s "I
\ a ^ « o
^ l-g ^ "D
O o '
C O- CO
— o iT) ^ o
O) ■g'Cvj
a 10
w tO
csj
o o
C\J
CO O)
CM
CO «
»to CO
oc
? ^ to
o o _ o
O)
O) ^
'OT O)
CO
o .to
§co cc
2. 03 Ö) —
03 .
C C ži
GC to
CD
10 >to
co" a: d) ^ C
'>(J
Jj
s d)
i iS
CO
I
C CO
-I
I- o
o-
B 0)
E
-o g}
a
0 o
C
ž
ü5 0) (O
(D
N ^ ■
E -O
>N
s
o
CO	o
*	^^^^
o	cvj
D	O)
^	a>
(0	\
Js	(D
5	m
E
0) N
® CO £ «
CO
I
£
I
CO
CO
: o o o o
5
■Ö
o
C "O
o d)
CO
o
o CO Q.
CO -p
^ i o CO
I•^^^
- J'-e
D a>
> CO CO CO
'c - "O CO w o
-S- « ^ v. o s u>
a c-
o o

b
.3 5
CO CO N N "D c:)
o	C
81
o	>
-r-	C
T-	-o
.	CO
.to
'S	o
=	CO
T3 CO
2 O
CO O
CO
C
CO ^
03 C
o o
ž
CO
m
•U X)
ao
co
•qT « 3 CO
O g
« o o 'O
03 C
■o
co
o (J
co ^
co
C
co ^
03 C
'Ü o
C
co a
'N
CM
o
•k
o o
00 CM
r!3
CO CM
S ••
co
C
o
'O
0)
9
h-CM ^
co o
IS
m® co
C
a
'CO ^
iS
co CM
C CD 0) O
O co
o Si
_co
0 T3
CO Ö) 03
6 A
Q. (D
'M a
a 0
0	C
- 'Ü
1	s
A ^
.■E C ■ ^^^ • ^^
0 CO p O)
0 O
"i ^ co ^
o
co
co
3
^
0
I 0 TJ
N JO
co
O) 0 co
o
0
° i5
O 0)
1	«"S
o s
a o
11
co
öy
SS
O)
o
co co
C N
0
iS . co
a g" I
j
o
Q.
o ^ 9
-Ö ^ co a
a
co
C 0
5 o ■o
E 0
E ^
0 0
o o
- Q.
o
TJ O
n
« §
g N CO
a o
^	I
E	i
a	^
~	co trt
C	2
co	o
a o
co
o
a
.2, JD >

Z
CL rg
0	iii a oQ
o
a
a3>(/) UJ K
S ^
BO
cc <
o. z
« <
LU o
> UJ
$ 2
UL LiJ
1	> E t
a Q
s ^
I"
O
o
oc o.
o
OL 0)
O "
O C
^ O
(/> -a o
6 ■o
co
C Ȇ
S
co
co
C
co
2 co
1	s
2
Q. >N
O 3 T3
Q-'c
CO 2
S? O 0 0
CO 0
CO C
CO C
iS a
co
C
I 0
E 0
E
0
T3 >
co
O) 0 CO
>Ü P
E ^ §
•sr TJ
g3 C CO
a.®
CO
■a
C >
2. 0
0
O)
_co
TJ O
a.
0 §
o
2 a
'C
a
— o
o
O)
JS
"O
o o.
0
C >
o
o &
C
O)
o
s s
o o E a 0
u o
co TJ
5 0
»to
CO G3
lO
nT
03
CD ^
co"
c:3
o
co
Ö O)
co
d" o
CM
CM •
'to
co" oc
ti5
0
C 2
0 o
so
2 2
C co §
^ co o ^
oȟ
6 CO
o -L
i.?
"I
i i co 0
i a
co
C
o N.
S'SS.
f- CM
C
i co
C
i
o
0
ž »co
g3
.i 2 ■M-b
i« co
"O C
- 0 co co TJ ^
o 0 D to £
a ^
o ■o o.
£ E 0 0
i 0
o
0 co
a
co
0 C
0
d d) Q.
öT CO
^ N
CO >
o
co
0 C 0
o E
0
^ co
JO
a
o.
o
0 co
O
<n
co co
TJ g)
O.
CO
Ü rt
C
0 E
D
CO 0 CO
0 co
o
£
g)
a
co co
0 Ü
C 0 CO 0
0
CO ;5
2 -Q Q. O
B
co 00
00 C
co 00
o
CM
rb	»CO
E	<13
J	-g
CO	^
CO	^
co
C 3
E o
0 o
»co 0
C
•So o
0
CO
I 0
O) C3>
»to
Ö) C
o >
TJ
O
t
•- $ 0 0
.X C
3 co
2 a co ;(5
« .9-"S g = o. ^ -
C _0
•Ü
O
a
XA
O O
c: n 0
o
Cl (Ji
0
CO X)
o
co
C
• «A
0 §
O
'čo" •Ü o
o
TJ 0 'oT
C
2 T3
O
a
0 co
E o
E
2 O)
o a
£
0
2
a
o
E
0
3
^ 0 o 0
to m
o f*)
>>C0 2
a ®
° m
^ co o O)
s
n C
0 0 0

« 5 0
"O O
o
E
o -
O co co o
C
^ N
S
0 O
c
3
co 0
~ c;) o
co
TJ
co
0
3
T^ CO
-	O
O)	Q.
O	O
10	^
C	C
?	£
3	Q>
-O	E
C	a?
—	a
Ui	co
iS	co
o	(D
:t= a C co
Ii
C o
R N
° s
"O co
I
0 -S
0 s
^ s
eo ^ 93
'-i > .2, o
C £
0
0 c: o
N > 0 CO
£ a
o I
o. g
S g
"5
x: a
►Ü
0 p*
co
o o
S5 ž iS
<3 I o £
C 5 O
Hi
2 co 0
= > E 00^
v 0
0 C
"S
E
2 a
'Ü o
E n o
a
co
Ig
äj? o -5
^ E
C g
f 2 0
E ^ 0 3
CO ^
a
co
CO co co 'ra "c'
■a -o -o
o o o C 0 Q. o. o. 'O co
E o
a o
« co
CO N C
0
O
a o
TJ
n r) E >
0 0
11 a o.
co o
0
n E
.Ü 0
£
2 a
co
o o
o co o
o to
T3 o
CD Q.
00
" i ■O .-fe
o C
0 o
It
^ C
o —
N W
2 o
C
'Ü n
O ^
0 Ü
d) Ȇ co
C N
O 0 »ČJ
O
E
o 0
0 Ȇ
s
0 Ü
C 0
E 0
E
B
>0
CM
CO	0
^	a
:§	B
o	o
3	03
< C
rt CM
a
£ 0
UJ
oc
LU
O
s
CD
O
CM
CO 00
»N ..
2 co E o
0	CM
1	^
0 >
O
o.
o
CO C3) ^ >
00 0 ^
0
rt -r-C CD
iS -
a CD rt ^
C ^ 0
Z CD »N 03
O rt 'to
01	-
0 co
C oc
2	^ o ~
O) ^
o s
"i •5 o
ž o
to rt 0 Ji: co co
o o
CM
0
A 0 co
o a
o "č?
J.
N
O
a 0
0
E
0 co
o
B 3
2 »w
o 0
n ^ rt 0
0 £
B
'E
o a o ■o
n
E 0
E
2 a
co
rt
0
C rt
0 ■o
N
rt •C rt
?v N co
C 2
§ 0 |i
o R
> 'CO
JJ o o o
o %
O)
rt
a -. rt
0 lU
š g TJ E
N -9
o o
o- o 0 ^
»co co
0 o p
12 o
o rt
— M
s .g
o co o
O) s
o
C
rt C
0
1	^^m
Ü
o
0 rt C
5 0
»to
o a
2
o a
o 0
co o
0
1 0 -O
.N rt
a o
o o
E ^
o
0
CT
rt
T3 rt O CT Q. 0
p> i
Ji
2.-■55 ^
0 0
C TJ
^ N	0 Ž
»O	2
o	o
p	CT
>	rt
B	'ČJ
?	g
0	E
^	o
o	>
£	S
CT rt
O »O
a o ^ E
§ O
0 {C
E ^ o
0
« "g co
o
co co
o5 o
0 co o
Q.
s -ž g TJ E
"s	§
s	>
^	o
N	a
0
e ž
O
0	^
■3	rt »Ü
O	I
w 0
rt C
2 o
J3 0
§ -2 ^ g>
CO 0
b N CO ^
0 .
C 0
Icq
Ü > CL ©►CO
C tr 2 Ȇ
0	5
CL ^
• MM
1	C
(S I rt
>
T3 O
TJ O
»N CO 3
0
C
2 w C
to I »
C
0
0 CO
rt
2 ^ 0 > 2 rt
CO
•Ü
C T3
.J2. 0 §2
Tt C
oc C csi co ^
N 0) itt O
nS«
o o Ol
- CM
5 rt
CO 0 rt co C
5 .2.
■C 'O
rt o ci E
rt n CT o
0 —
C 0
t T:
o
B 03
If
0 o
co C 2
to to
O
CT C
"i co >
rt ^
š rt' C Ü rt C
to
rt
rt
'rt* ^ a >
rt 0
_0
>0
t
rt
'U
3
CT
.S
C
rt
E
0 Ȇ
0
to
cc
1
0 Ü
"c 0 co 0
o a o
"O
"D 0 ^ — 0
O
E
0
E
0 a
<0
o >
^ a
0 ^
cb
rt
50 rt
2 rt a.o
O -o a. 0
O
(0
_ o
M C
flO 0
s ^
iS Ä
S C •
iS o
cc
S; z co ^
< £ Is
£ o
E IL
a. ^
m	m
3 C
(0 O
— co
J, 2 9 o
co «
iž p
^ rt 0 Ä
T3 ^ "ö 0
O C
► »o rt n
a io
=> o
co
C
Ȇ ^ >
o -C
. 3
2 o o o
O in rt
I® 2
«s
C ^
gcD
0
"ŠT 0
CQ
O
CL
•CO
0 co
o
rt to
0 Ü
g s
»N .Si
rt r-
a :=
CM
E
o o 10
o
10 o
C
»N
•C
a
rt E
0
t ^
^ o Ž o
s C rt
O- ^
^ o
co
rt
o <13
iS o
■SI
So 0 >
>0 --
# o
o to to
o	o o
C	„
"2	C
o 0
E
3
cb
C
i O
o
rt £
2
CT g
Q.
Ž
o
a o ■a
0
C
N
O O
C
O
■55
o E
S
C rt
to
co
I
C rt
g-š •b TJ
0 —
»O Ä O ^
2 rt
E0	rt nj
W	tn 3
-O ^	0 2
O O	Ü to
O
C C
-D rt o to
JS rt C 3
T3 C T3
rt »ČJ
O
E
o rt
g
g Ü-
b	^
a	:=<
IT C	C
rt rt	T3
"a	^
^	co
>	rt
rt	C
T3	^
E
0
<0
a
o
to o a
E 0
3 'O
E 2 B E
£ 0
£
2 a
co
E
2
CT Q
Q.
1	S
0	E
1	i
£ 0
rt ž -g to
E T3
0 0
£ a
2	rt a Ü
co 75
o g
o
o
C
2 0
2
o
2 o
0
■D
N
2
10
co £
Ȇ o
rt a C
0
co
o
rt
to
a
o
to
Q. >
^ 03
co .±2
o =
0	o
C
^ E
1	E Ȇ 0
0	&
C 0
1	I
9-
s a i
'■2 i CO iS
N 0
I-
U
o § 5 o-
It
o co
0
aZ
i) cb 6
o to^
Ü C
rt g 0
o ž
282
E - ^
rt »o _
"č'iS 2
g « >w
£ -O «J
co
E 0
E
q> o.
(A
(O
i ^ C
rt 0 N ^
cb
2 a
a
CT E
S5 o Q
■o rt
3
C
v>
o
O >
S
a
O.
(O
N >
0
O Ui O
a
0
C
(O >
O ■O
Q-5
(O >
N 0
si g
(Ü
o-Š
CM
"C N
^ 2 Ć0 a
a.o
2 E
!>	O
I	S
C	C
o	co
a	?
o	o
TJ	^
_o t
O >
0 0 Ü
O co
§ "O* O) « O 2 O.
0	TJ . O
g o
1	£ a.®
•C 3 o.
o CO p >ü
I-
.Si ■čo'
•JS, TJ
C 0
C rt
C •= E
E
o
C rt
0	CT
£	o
2	>
a	<D
co	"o*
o	CT
0	o
a
0
rt >
o 0 rt
TJ >
N 5
01
o E a o
rt o "8 a
Cl (O
a
o
0
rt
s rt
co	^
2	£
N	1-
0
CO
'P 03 rt
0 C
»co >
O
a 0
C
rt C
o Ü
i« ^ »Ü C O
S £
o
a o
0 Ä
C ^ N O
p rt
'o' CO
o >
0
0
"" «O • 0
'O 5
-Ö <0 o •
0 o-'O
.-ž g-g
£ co «
gll ^ i o
C ^ jt
— o ??
E ^^
C ^
C o o 0 ^ a
£ o §
2 > CT
o
T3
CO
O — 0
o >
O
a
0
E
0
rt
rt
»co
•Ü o
o. >N
rt O £
.03 N
? CO
2 £ §•0
C
n »co
£ iS
0 co
E • rt rt
II
to
C o
0 CT
O- Ä
« g
0 0
E 0
co
o
co o
rt
N m 0 ®
a O
CO	co
0	12
£	>
t:	o
0	2
CL	.03,
I
o
co
C
rt g
C
to	£
=>	S
3	0
0	o
l|
0> i -o g
o
C
o ^
N .0
C čo^
03 "c
o 2;
a
co
0
•.E 0
OT co
R >
N-§
O —
o
C rt
št 0) O)
Ȇ
a-ö
0 =
C
>0 cd
g rt
>
0
0 o
•	m CD O
(O	® 0 "O
Š	-Q p 03
2	o Ü- 'Ü
S-S Si
I'
E o 2 ^
co co
iS
(0		C	rt
			N
3 C	0) 0	k r-- CM	0 Ü
tf) 0	• VB C	co 3	C 0
0	0	■0	£
> ffl	£	rt	co
	(A	co	
0			■
■0	«	>	rt
N • MM	0	0	C 0
E	0	¥	C
0	0)	0	E
	0	E	co
	a		C
CT 3
E
2
rt o
C
0 rt
co
>0 <0 N
■O 0
o.
o 'g
o
E
(O
C
0
C g

9
Ü
0
O Q O

_ a
N
o S
a
o
o
C
=• -o TJ O
a
rt CT
o
u <0 N
C
(O ?
o
C
C
(Q p
o
co
o
m
C
o o. o
■D C
E
0
E
S
o.
<0
a 2
^ co
£ 2 -0) a'č"
£ 3 "O
0 -p. 0
a rt jg co g
S = '-š
^ o-g a rt o
Q.
0
1 a
C
o. o
2 o
0
co" oc
to
1 0
»§■ 03
C co .b 0
0 Ü
2 rt C
T3
2 O.
g
■S 2 2 ž co
co
CD CM
■o rt »Ü »co
o
Q. §
.0
"0 ■g
rt
d"
£
rt
i
£ S
CO §
cn o
.. co
o o
co
0
I'-
Ž co
rt .±2
■D
Id
co
0 Ü
a o
^ E
03 o »O g
0
2 "O 'F N 5
rt co
rt	0
»CO
-	2
d	^
rt	«
o	a
N
W Ü
rt N
i a
i rt
I rt
co
co cc
rt
i a
N 0 N —
S
TJ'^
2 d .Š CL CM C
O CT
Ig
2 S
to to
1 a
N
S
° E
l>s
co 0 C
rij
0 GQ
O «
O «
TJ
rt
a
0
0
.0
C
C
2 JD
N
«
0 »N
rt o
.•e
to
0
TJ
3 rt
■d CD
co
E
i C
I
o
o il
Si
0
ž C
o
CL O
■o
0 n
£ 0
E
2 a
co
o g
.ts o to o
^	03
C	^
—	"O
C	O >
2	O
to	Q
co	^
0
0 .-Ž
I
E
§
o s
co o
TJ •= 0 £
E
o
Q. iS
O "O
■o o a
rt i
rt"
rt
co
O >
TJ
O E o o
. C
rt >0
Ž 2 co b
k- rt a C
^ N
S £
co 2 N C o
— 0
rt
Ui	C >
o	2
z	(O
(O	z
o	^
co	co
■i-g C C
•č ^ »o -
2 rt
0
rt
0 C
X) . £ d
0 TJ
^ 0)" CO (J
Ü C 0 0
5 S
O
N 0
S
Ȇ JQ
O
O CT O
to
O
C .ä
rt
0 CL
T3 CL <
>0
O
E
o
CL
0	£
W co
C TJ rt 0
1	£
"■g
šl
o n
E 2
o
rt N
o
^ rt ^ C
"55
co g
a
C
0
1 O
53
O rt .b
3
co
t
C
rt C rt
■
Z
3
> Q-
0 T: ^ 0
£ O-
o :=,
O ^
03
CO rt C
■Ö C
■ ■B
E 0
E 0
a
M
0
O
co
co
O
o
CM
C co rt .
B o
'CO o o CM
o. ^ => o o IZ
TJ ^
^^ »to
'S ^ w
a Z) o;
G) > C o
C
jS ^ o "2 E a
o- E I
® 2.rt
I&2
o > ^ ^ rt o
rt 0 C
N TJ 9
co Ü- ,
2 o


GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
MALI OGLASI, UVG / info@g-glas.si
Petek, 2. julija 2004
izhePLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Goreniski glas, d.o.o,, Zoisova 1. Kranj
RADOVUlCA: Na sončni parceli, 700 m2, prodamo do III. faze izdelano hišo, 200 m2, zanimiv razpored, kvalitetna gradnja. CENA: 31.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041 /436-544, www.kr-nepremicnine.si
BLED: Prodamo 49 let staro lepo ohranjeno hišo, 210 m2, mima lokacija, ravna in sončna parcela v izmeri 960 m2, bližina centra, možnost postavitve še ene hiše. CENA: ugodno 46.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE. Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544. www.kr-nepremičnine.si
BITNJE - NOVOGRADNJA! stan. hiša v podaljšani IV. gradbeni fazi (dokončana brez kopalnic in finalnih tiakov), modema pritlična hiša, v pritličju 80 m2 in v nadstropju isto, cena = 37,5 mio SIT, možen nakup zemljišča in dovoljenja s priključki za 17,2 mio SIT ali zgrajena 3. gr. faza za 26,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700
KRANJ: v smeri Brnika: novo hiša v izmeri 14 X 13 m, modema zasnova, parcela 500 m2. cena = 59,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_
KRANJ - Seljakovo naselje stan. hiša I. 83 na parceli 1.012 m2. samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2. cena je 69.0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
GORIČE pri GOLNIKU: stan. hiša stara 43 let na parceli 729 m2. vel. 9x9 m, cena je 26,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
KRIŽE pri TRŽIČU: pritlično hišo, vel. 11.60 X 7,50 m, leta 2000 obnovljeno, parceli 220 m2 in ima možnost izdelave podstrešja v stanovanjske površine, cena = 20,5 mio SIT, K
3	3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04	202 13 53. GSM 051 320 700
ŠKOFJA LOKA: stan. hiša z razgibanim tlorisom. tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. površine je 240 m2, hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
STRAŽIŠČE: stan. hiša na parceli 1.200 m2 iz leta 57. obnovljena 70 leta, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi. poleg je garaža z drvarnico 34 m2. hiša stoji na lepi razgledni točki in ni naseljena, cena » 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
HIŠE KUPIMO
v okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti cca 30 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 35 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
IZOBRAŽEVANJE
MATEMAtlKA, FIZIKA, pomoč za izpit nudi Enačta - izobraževanje. Resnik, s.p.. Milje 67, Visoko. «04/25^1-145,041/564-991 noi
Vabljeni v intenzivne tečaje in poletno šolo KITARE in PLESNE TEČAJE za mladoporočence. Studio Tango iz Kranja tt 23-24-677,041/820-485_^
Poceni prodam veliki splošni leksikon v osmih knjigah. U 040/389-518 eoee
Prevajam iz francoščine v slovenščino in obratno. Moj tt 01/51-71-116, cena je ugodna. ŠorI Mihael, s.p., Vrščajeva 10, Ljubljana	sise
KOLESA
I
Ugodno prodam žensko KOLO Rog na torpedo. « 531 -86-97	8082
Prodam dobro ohranjeno žensko KOLO Rog rdeče barve. ® 235-49-341 8123
KUPIM
Kupim PAJEK ASIP. rotacijsko kosilnico na 4 diske in trosilec hlevskega gnoja. 9 041 /987-582_8057
Kupim straniščno školjko in kotliček. 9 53-36^90	8062
Kupim DIATONIČNO HARMONIKO Melodija ali Rutar. W 040/623-416 8073
Kupim KOMBAJN za izkop krompirja polj-ski, g 041/517-902_^
Stare RAZGLEDNICE in KNJIGE kupim. tt 031/49-00-16_^
Kupim GARAŽO v Šoriijevem naselju. 7t 031/253^91_^
Kupim PAJEK, 4 vretena, širine 3.5 m. tr 5336-11-64. 041/712-715	8132
LOKALE ODDAMO
v najem oddamo poslovni prostor 102,5 m2 (pritličje), Bleiweisova 16, Kranj. ® 041/677-256	8124
V najem oddam urejeno skladišče v Šen-čunu. v 041/840-115	8169
RADOVLJICA, pritlični lokal z izložbo, 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 32.000 Srr/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
ODDAMO poslovni prostor v KRANJU, Vrečkova 3, Planina, zgrajen 1977, površine 50m2 in kleti površine 114m2, cena najema pritličja: 8 EUR/m2. cena najema kleti: 3 EUR/m2 .Gorenjska banka d.d.. Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovni prostor v ŠKOFJI LOKI. Kapucinski trg 7, zgrajen 1977, v I. nadstropju poslovnega objekta 27m2, cena najema: 6 EUR/m2 , Gorenjska banka d.d.. Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44r77_
ODDAMO poslovne prostore v RADOVLJICI, Gorenjska cesta 16, prenovljene 1982, v 2. nadstropju 259,06m2, v tretjem nadstropju 95,92 m2, cena najema: 6 EUR/m.2. Gorenjska banka d.d.. Kranj, Bleiweisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77_
ODDAMO poslovni prostor - lokat v KRANJSKI GORI, Borovška cesta 95. prenovljen 2003, v izmeri 26.30m2. cena najema: 7 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovne prostore na JESENICAH, Cesta maršala Tita 8. prenovljene 1982, vi. nadstropju 130,00m2. v mansardi 130m2. cena najema: 6 EUR/m2. Gorenjska banka d.d., Kranj. Bleiweisova ^cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovna prostora - lokala v CERKLJAH, Trg Davorina Jenka 10. obnovljena 1989, površine 48.60m2 in 50,80m2, cena najema 10 EUR/m2. Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
LOKALE PRODAMO
ŠENČUR, obrtno poslovna cona. novozgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi pari^irišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49,7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890
KRANJ - Primskovo v pritličju blagovnice, trgovski prostor izmeri od 160 m2. staro 4 leta, cena = 358.000,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
MEDVODE, v 5 let starem objektu prodamo poslovni prostor, 39.23 m2, PR/1. nad.. CK-plin, tel. priključek. PVC-okna. parkirni prostor, poslovni prostor je namenjen za ne živilsko dejavnost, prevzem po dogovoru. CENA: 14.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si
KRANJ - CENTER, oddamo gostinski lokal (diskoteko) v obratovanju, ki ima lOOsedišč in 300 stojišč, 400 m2, prenovljen pred 6 meseci, odkup inventarja 22.000.000.00 SIT + mesečna najemnina 1200 SIT/m2, prevzem po dogovoru. AGENT KRANJ. Tav-čarieva ul. 22, Kranj. tet. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - Primskovo več poslovnih prostorov v 1. nadstropju objekta, v izmeri od 30-150 m2. staro 4 leta, cena = 142.800,00 SIT/m2, 42,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
PRODAMO poslovni objekt v KRANJU, Prešernova ulica 6, prenovljen 1990, v izmeri 1462,49m2, na 1184m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 975.448,60 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj. Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO Kočo dr. Janeza Mencingerja na KOBLI, prenovljena 1989, v izmeri 349,88 m2 na 3299 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 215.220,60 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj. Bleiweisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO poslovni objekt v ŠKOFJI LOKI. Šolska ulica 6. zgrajen 1959, v izmeri 610,79m2, brez zemljišča, z najemnikom, prodajna cena: 395.010,00 EUR, pripadajoče zemljišče veliko 2153m2. prodajna cena: 173.618.00 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj. Bleiweisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO AU ODDAMO poslovni lokal v HRUŠICI. Hrušlca 71/f, Jesenice, zgrajen 1986, skupne izmere 63,97 m2, prodajna cena: 45.146,90 EUR, cena najema: 7 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO ALI ODDAMO triplex garažo št. 68 na JESENICAH. Titova cesta, zgrajena 1971, v izmeri 11,76 m2, prodajna cena: 4.229,50 EUR, cena najema: 4 EUR/m2. Gorenjska banka d.d., Kranj. Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
OTR. OPREMA
Prodam otroški AVTOSEDEŽ - lupinico -maxi cosi cabrio. 9 051/308-628 7960
PRIDELKI
Sladke JAGODE lahko dobite pri Mari^uti, Čadovlje 3, pri Trsteniku. 9 256-00-48 7737
ČEŠNJE, kakovostne, domače, dnevno sveže obrane hrustavke, ugodno prodajamo. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovonu). Tr-žič, tr 595-60-80. 041/747-623 8009
Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. 9 041 /515-867 8015
Prodam mladi KROMPIR, cena 80 SIT/kg. 9 041/620-824	8056
Prodam sveže nabrane BOROVNICE, okolica Kranja nad 51 pripeljem na dom. 9 031/621-835	8078
Prodam domače ŽGANJE iz neškropljenih hrušk. 9 58-01-915	8i42
PODARIM
Ljubiteljem živali podarim tri lepe mucke, stare 2 meseca In pol. vajene čistoče. 9
2332-007_7957
Podarim tri mlade MUCE. 9 041/575-799	7968
.Podarimo PSIČKO mešanko staro 8 tednov. rjave barve dobrim in prijaznim ljudem. Psička je lepo vzgojena in navajena čistoče. 9 235-62-22. 235-62-20	siu
Podarim MUCKE s srednje dolgo dlako.
9 51-85-224	8i63
Podarimo dva KUŽKA mešančka od zlatega prinašalca. 9 041/347-475 8I68
POSESTI
Prodam zazidljivo PARCELO primemo za poslovno dejavnost in stanovai^sko hišo 967 m2, ob glavni cesti Kranj - Skofja Loka v Zgornjih Bitnjah, cena ugodna. 9 041 /404-960, Avtoas, d.o.o.. Trg RK/oli 3. Kranj 7998
BELA KRAJINA - bližina Vinice nujno prodam zazidljivo parcelo 800 m2. 9 031/693-705	8059
Bled - Kontno prodam zazidljivo parcelo 600 m2, cena 19.900 SIT/m2. tr 040/641-861_8152
MLAKA - nad Begunjami; 830 m2, prodamo stavbno zemljišče na prisojni legi. dostop po asfaltu, voda in elektrika ob parceli. CENA: 9.580,00 SfT/m2. SVETRE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si
BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si
TRŽIČ; 5500 m2. vzhodna lega. v hribu, ob gozdu. CENA: 13,2 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centnj naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si
BO ui^ne kr^te ^ 6 tet
m osMvl osebn^a aH pkflinli» (09). (^al MHHM bdiko obraamiM frefil^ star fcratt ni mta. M: 02/25^4^26, fsn 041/7»^, 041/331-99!.
Prodna vozil NUMERO ÜNO, . Dušan Šimunovič, s.p. „ Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
Skofja Loka - Bukovščica - prodamo na lepi, mirni lokacij manjše posestvo s starejšo kmečko hišo, ter 7 ha zemljišča v enem delu, delno gozd. delno kmetijsko zemljišče. Dostop urejen, cena 20 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547
KOMENDA: stavbna parcela 1.128 m2, cena = 26.240,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
BITNJE: stavbno zemljišče 1.300 m2 za hišo, po 16.750,00 SlT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202
13 53, GSM 051 320 700
NAKLO pri KRANJU: 1000 m2 stavbno zemljišče, delno v bregu, cena - 14,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320
700
KRANJ - PŠEVO. prodamo 867 m2 stavbnega zemljišča primernega za počitniški objekt, + 3136 m2 gozda, prevzem možen takoj. CENA: 12.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. wvw.agent-kranj.si
MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360, wvw/.agent-kranj.si
lip 3 ^ CO«
Ps ?
<D
a o -a
o 2
f 3
t O
C 0)
— š o
s
Vi
O (D "O JÜ Q.
sn. ^
W T3
s s
<D ^
i o
(D (Q
ä » Ö--0
O 3
cS
s?
o Ö o
3 o
D)
■
■Ö ■ II
D) -O
(O
fi»
0
^ 3 o o*
CJ 3
0) 7n
P O
8:«
0^5' i --o
o o-
o
N;
S" <
O
C
TJ O
C0< (D
^ (D
^ a
R Ö
(O ca
0) Q
g
(D CO
2 S- Ö"" o (Q
"O O
CO	» ^ $
(D	<
3
o
CO
(O D)
F3" W Ö P
O
ii. (D
8-	O-
^	O
C"	<-
o	š
•o	g-
(D	<
(O	Q>
(D
W o
S 3
(O O"
3 =;■
(D
3
cr
a. o
TJ
o
o- ä
S S
o
s §
(P
cr
?
3
o
3
o
Đ)
CO
(D
CO
•a ^ I
o CO 3 ^ <5 CO
3 =»
® o.
3 o CO Q) o-"O -o s.
^ ä 3
(I) ® ^
cr o
Bi
O o
< CO
N< C JS. "O <D tf 3 3 (D
D) ^
O. 0)
O -o
E 5
e a
o Ö
3 <o
a- fi)
^ S
3
<D
3
o*
(D
a
o
(Q
o
CD
CO "Ö
a. o
"D
o
3 S" ? 9: S-
O
D)
ay cB"
N>
N> •
O O)
fo o o
D) • •
CO
cn
0
ro
1
00 00
ro
o o
9
03 TJ
(t>
O C
a. 33 g >
"D
S
Ä N
D>
CO 5
CO
0) -I
II
= s 1&
3
a o
•o
o
3
(D <
Z
o -0 CO fl"
m
C >
z
o
0)
3 ■o
3, "D
i (D
et) jj
S- O
< z
T
Q) "O
(O 5
5' 73
N Ü O
O. N«s. p
|§i= i gs
O" Oj "O
m
(P
fž
11 Ei
•o
s
a
o
(Q
o
"O
o
a
ß)
o "G
p cr
D D> w C
o g
s 03
'	D)
Ii
o
(Q S
(D R
c^co
S
§
01 CO
^ ^ 3
D O
O"
O
N
a
(D.
o
•o o
a.
CD o
o< fi) 3
0) < -O
o< o
{U Q. CO S"
f ^ D?" ""
(D
CO •O
CO
s §
3 (D
P
■g
(Q
Z ^ 0 i.
=' co< 3 O'
Ib
o ^
<	m
3 m
<	CO«
o»
(D
00 •
O«
(D 3
a
o ^ ®
3 => <. a — o
CO -o
3 g-
0) N
(Q 3
Z
is 0) Ü).
s. N
Č05 ?
O« S D) 3
N <D
O -O
lo
r (D
2. C/) >1
P.K-
7- ^ Z ^ ^ >
Ö) D 2
« -o a
z
i a o
b v>
° s
<D
m
"O
-o
73 >
m
3
<D
3
cr O- Ti
% I
O S
3 m
(D
««	2
(D	O
B	S
(O	X
^	z
a>	=
f 5
CO CO
3 O)
0
o«
1
I %
c"
o
O"
o«
3 <D
O a
(O
£
o <
fi>
05 -	= 3 O
< o«	? fi> cr
3 Ö)	(B _ o«
K CO	^ ^ w SCO
o	CO
fi>	3
o
N

3
CO g"
o
(U
^ ir W O fši "O
(Q
3
S- S » 2.
o< o < a ^
<D O" o< 9
2. s s 5 Š
3 5 w § p
p g ^ o p cr
■C
o

(D
3
0) o
o
03 CO 3*
(D
3
C
o
Q. D" O
<D
O
cr
g«
CO
(D
(D 3 CO O"
(D O
CO Q.
? O
S. "0
<D 0_ ^ 3
S-"
•D 5
<5
3
<D
3 o-
i
(0 g »
(Q
P
>4
<D
^ O
B. <
2	B
3	3 O (O
o o o s 3 5
l-gilfSš
O'B •g Q,
«• o'
3 -
(O TT
5' R
C g CO §
(D
(D
CO
Q. O ■O
'O O.
(Q 3
P ^
CO ®
I
P =• "O
^ o
o ^
o* CD 0< Q.
■O 3
i	o
^	sr
<	?
o«	o.
p	^
CO	C
C	(D
0	O)
sr
S T O- i.
? s
■o 2.
1	I
§ S
3 Ä
P
g: o
cr
o«
o —
C0< O"
3 B.
p O
o" o "••s-
s S e
p" 3
(T
p
CO (D
CD
^ O
i 7
p
M (O
T
a
2: § CD P _
S 3 § N
_ S
O N
O ^ O p'
cr <
o« 3
3 ^ CO p ^ M
P (Q g
P
O
cr
o«
3
CD
B
co'
TT
P
O o
B
o
CD -< CO CO CD
O
g* p'
CD
o. -
CD <
(O
P
s<
CD 0
U
P
9 T: cp«
S g §■
N« 3 C —
O Ä
CT =
73
<D • §
w' ^
p o
o
B
CD
Ž p"
CO O
Q.
O
a
co g"
o
o
B
co
•o 3
CD CO
s
CD ■Ö
O
CD 3
O
3
CD
CO
CD O«
3. p'
VI
52. fo
O
co
3
S &
P Q. p
C <
" 3
ro _
N S
N
3 <0 3
cn w • ®
o< <
CD (O
3 -O
Si
<D
si
p 5'
o a
C o
co 03 T3 5 O Q.
CD
3
CD
3
O"
m

T: tn 01
^ o u '
ä S ^
CD 3" (D ni
< W 10
p o
C
B
m c/>
■D 73
3 m
co CD ? S
3 3 CD -jr ^
S" w CO ? O
< o g § §
5' C
iT. CD
p"
o s
o (D < cr
3- »
€ 3 o-o
(O
CD
P <
3
P -I
Ofi
O" (O
O« 2
<D
•O
R
(O
3
•Ma
O
co
m. o
§ I
•o <
o
co
o
B
N«
p -o
co p
•D ^
ĆB o
3 g*
CD
IS
Q. ®
9
p
CD <B
O. a
D* <D
3	■
&) <
S
(O
p o
« 2 2 "O 2
S 3 O
ii 3 m cr <
3 C
(Q O
T3 i
S «=
a o
p C
p CD
e-i
"O C
o
co
a
p o.
8| 3 O
S. 3 CD s: ^ A
co <
■o
ĆB
3
CD
3
a p
9
I
O
Q. O
=	B
S	^
S	=
CD	O
—	m •Ö	"p-
g.	s
s.	co
-	3"
N-	S
9-	fo
CD
CO p
O 5* co
3 -o
C o
C? ^
^ s
o CT
H
S2. cb
p	CD _
O	^ »
CO	iS.'O
"O
cn
o«
CD
ST O
S
P 5
o.
O §
CD C7
"O
O
CO
CD O*
ä O
cr
p o<
co o
o cr
p o.
3 CD
3
čo'
33
co
i CD
O CJ
O« »
3 0
B
co'
s 9
P P O' 2.
"a
čB
a
o
(Q
CD =
•So«
•o
Q.
O B
(Q o
P
^	<D
5	ä
3	o
CD
3
(D
3
O"
O" N'
a
3 p
a o ■Ö o
Z 2
0) CD
V, ^ 2 ^
P 3 <9. I
CO (D
P
Č0« o
"O < p
3 P
fg
I
fSH
p T3 3 O
I I
o 3 N'
tH
13
O«
p
CD
O
CO
CO "Ö
3'
CD O
a o
co
"O
p
CD o
s =
O CO :
■o o _
3 m
3 P -o' 5
co ^ 3 p 0
3
_ cr o 0
o« 3 CD
< 3 co 3
o CD
a S 3 o
0 C
m
z 0
?
O
a <
co
•o
0
3 0
3
cr p
Q.
o ■a o
CD
o. o
TD
o
■o o
TJ
B 0' 3
a o
TJ
o —
N
o
U-
o< Ä
3- C 0
if
IS p
oR
0	(O
B 3
1
3
0
CO
P.
O«
P
Q.
O
TJ
3.
T> O
3
cr
5" •o
ČB
CL
O (O
o
K o
^ o
2. (O
»	(D -o
co
S"	_
^	0 p
§ 11
•D	3 ^
0	P P
3	S CO
1	CD «=: ^ O O
•O	C S
a	o
±	š g
§	C
o	(O
W	s
C	9:
P
co
T3
ĆB
3 0
3
o-
a
o
TJ
o
p
I
■D
a
o < %
0 a
<	3
TJ %
o ^
(Q "O
2.	o o -o
<	o
N ^
b s.
TJ
3.
■o -o p o
<	CO
o CD «i
Dio ■o
D
s.g"? 1
o CO 5"
(Q -o
9 S S
N- g §
flß
g 5-5: ^ g-
^ s
(Q Ü
3 I i-Ä g
o
C7
i?
^^^^^ v
a
o
cr p
3 0"
T> O (D
2' ts
3 ÄTJ
If i
o
o ip-ö
Iti
p § 3
SE ^
3
^ cr a
a 2. o
co Si
0 =T ~
O O <
^sg
0 CJ
<Q 3 TI cr
q- O
O (Q -o
co
o
3 0 (O P
O
a
CT
o
B
o
CT
O«
0> 33
O
"O
TJ
33 >
O
(A TJ 3J
m
g
0 P
m
00
3
a
i"
P
O
a
0
p
0 3 0
3 3
CD
CO 0 O C
TJ O
"D
S-0
C
S
s
o-o i
•o o i
o & 5.
SS S"
CD
CO O
a
3. "O
o
TJ
o
co
co
TJ
čB
3
CD
3
CT
a
o
TJ
o.
3
B
s
co
3
0" <
0 3 0
3
3 0 co 0 o
TJ
o
lis
0
p
0 a
2 5'
0
Q.
p
? 3
& CD <
Ö) W 3 (Q 0 p
co g - 52.
co ^
=f "O
p o _
2. co 3
o ? 3
O" 0 o
o«
co
S" "O
CD o
"O s il
o
o
■o
o
m
p
i! M
^ CD
ii
E i
f^ r^ o ■ ^
cT 5
o.
o o
3 Š^«
tf g< 3 "O co —
TT CO
ä^ -0 CD CO
0 3
CT
0
CD 3 0
CD 5"
1° 3 TJ
o
K i
Is
=• TD
3 o
o' ä
"2. CD CO <
o
CT
■ö ^
11 s TJ
o 3 tg
o p o
o -vt
5o
CT
o
co
z u
03 o
i. i p «
TJ
o
% s
N
Š 0 CT
h"
=l9
§

p (O
o« ü. p
< = 3 ^
^ I
cn o o o
R
o
e
p
3
0
3 0
I
s
a'8-öE.
-o 2; 3
0" 2. < CD
^ ä co C 0 0 0^ o« < ^ Q.
=: _ Q. p
o p
. Cl> C ^
o ^
(Q o sr TJ
N
o 3
0 a
3
1 CD
a
0
CJ) p
0
R
0
1
o« ■g
co'
3 0
(Q p
CT
o
N
s
F3'
Q.
o
co
o p
p"
0 o
0
p
TJ
o
3
ĆD
g p
0 o.
0
o co
"O 0
=: o
R
■o
o o
N<
■ ■
N
a
<0 p
< p
o
<0
0 <
^ o
co
3 0
Q. =5
co
3	^
s.	o
m	Q.
p
^ o 0 ^
CT =•
o 3 SS.' ®
0 (3
p g
O- S'
co cz:
TJ o
Is
o w
(Q 's: CO
o
(O
o
(D m"
3 0
3
CT
0 CT
s Ć?
0 p p
=» 3
Q. p
o -
"2 ^ .2. o
i-N < CD
•o	W
o	^
Đ)	3
=>	3
CT	CT
a	3
o
■o o
o 0 0)
C? I
q (Q 3.
3 s	o
2. 3 0 O-
o ^ <
co o 0 ä:
CO. o
s
CD < 0)
p Q.
o
o TJ
Q.
o
CT
(Q P
2
N ^
-O
"U ĆB
s: a
3 g CO 0
3 S-
0 §
=;.	o
co	a
o	3
3	o»
p	3
C0<	3
O 0
CO 0
■O
O
CO
o
CT
i!g=
ii P 3 O P
0 0

CT
a
^ o
0
2. 2
^ 2
CT
o
(Q O
0
O <
C
R
o <
5
o«
^mm m
Z
CT
co"
P O
Ä cS 0 ^
o- 3
o o
co<
B =3
O O
a "g
p I
CT	N
O	P
(Q	O O
0- < < CO
o a
0
0
p 3 <: p"
^ 3'
f E
0 o
3 0'
O. 0
CO
S"	co
5	o
(O
CT CT
i 0
CO
CT
0
3 0
3
CT
a o
CT
o
0
o 3
r» p" Ü2 Q. ^ O
O w ■pi
0
fip ° N J»
O » ^
O (Q §
- § S
0 Q. p
3 CO O ^
S
m '05 0 2:
"Ö CT o
m 3 3
B
3
o p
3 p
p o
0 (2
0	P
«i
1
0 2
3 (3
CT §
5" N"
9
0 (O
^ O
N ^
■ O Q.
CT
S
P
IS u
r:- P
N
a
p
o
CO CT
o
o- 0'
3
y p
li-, ß> — C
CT C -
Q.
O p
O O P (O
D --
O
3 ^
CÖ' P
i» w-
o p
ro § w 7; S
Q.
O« P
0
d 3
o p
p 0
O
p" co
a 0
O N) § P
N-
v
3
co D
p
CT
O
(O
O t
0 O Q. (O
0
O
K'
9
3 0
o CD
O (3 "O co p o
3
3 O
0 CO 0 3
O 0
B
73 co
O O
ro »
- p
— cn ^ C ' o
CT 3
CO«
o< 0
N «« ^ o«
S $
a ^
73 -nI C/5-
Ö3 < ^
P
I
3
P
i P
O
CT
3 o
o«
3
P
0 3
O p
B
3
af ää
s g ^ ^
< o o
D>
I
o
co
g	i.
p	co
?	čo
p	z
3	o
0
a
0
9.
co<
o«
3
0 ?
0
3 p'
O
o p
p 3
co p
n
p
CT
o
p co

3 o
o< p
0
3 p
Ö3
CD
ro
0
Q.
P 3
O
3
n p	u	c	n p
tt	CT	0	0
	S		0
	3		
c	%	MM»	0
3			
	3	S	CT
C CT i	^ (0 0	§ o. 3	S co 0
p		0	3
33	0		0
CO N p	j?"	Pl 0	
	p'	3	o"
	3D	3	
c	CO u		3
0	0		
q.	CD		
0	CO		33
cl	0		CO
CO« 0«	H		B
3" 0	D		§
	CO«		
"d			
0			0
0«	CD		3
	p		p
<	c		i 0
	CT		
(o ro	p' 3 p		N CT 9
ii p 3
o P
P" p
Q.
b B
0 0
TT
O
3 §
0
g!
CD 5 <
S O 3
° N P
Q W «g
o (Q g
§ s
2. a w
0 p 0 -D - '
R- o
23 ^
" -D ^ a:
^ m g 0 5".
P (Q
O
o
N co« NI h? n« 03
P «
IS u
/■A N< Q. CL CD
a a
o
0
N
S-
3
0 T-3
p TT
I
O P
m g 3 o 2.
(/)
N
s
p
0 3
O
o
o p g p
T < o	—
P ^ Ž.	0
a ĆF	p-
o	r;
co N* p' P
S
ro
S
a
3.
o« p
-k
ro§.
0 š c;i
co« o«
s ?
o. p
73 -J C/) -
N ^
03 3 g
? 3
P
i (D
o
CT
3
o o«
3 P
0 3
O P
B
JT ^
•P' ^ P
Ö	CT	=;.
y	c=r:	CO
Q. ß)	^
N	?	£0
»	P	^
P
I
O
O
B
0 CO 0 3
O 0
03
3
CO
5. P O
3.
CT O
O
CD
0 O.
O
3
co« o«
2 P
CD
3
0
a
0 9.
CO«
o«
i^m «
3 0
1 0 3
0"
O
CT
3 o o«
3
P
0 3
O p
B
o Ä
(D (D
M
§ i. P ^
a. o
B cB
CT
S
3 0
co
I
o
o
P o 0
CT =:.
CT. CO p ^
3 ČO P Ž O
B
0
1 0"
CT
i
J3 (fi
D
^ o p- %
a o
3
o
CT
5
CO
o
r-" ^	0
CT 2.	w
'S*- Ä	ĆB
^	O«
3 CO	p
" I	i.
N	—
D	N
CT	CO
03	p
O
B
3; O 3 CT
w' o
^ 3
O <
N
^ CT
2. o
CO co p
o C-
N CD
u CO
'Hi
I
a
p ^
a 2.

N
B
o
0
B 0 lo
O •
3
g-a
3 E
CD — w Q. fÄ "D
<"1 ^ A
9-
— o
CT -O ^ 2. & 2.
(D ®
01 01
o
(3 p
o
cn
0
3
0
CD
P
CO
a 0 9.
co« o«
t' D
O 0 CO
0
2
0 O«
3
O
(Q
ro
u o«
S"
CD P
c ct
CT
i p
33 (/>
ts
u
p I
3
P
i 0
FT
CT
9
CT
i P
33
O)
B S
I
3
P
i 0
o
CT
CT
i ro
p 0
si"
i i 3 p
S
B
3 B cr ^
P
i 0
0'
š CT.
0
CO« O« P q.
ro
01
CO« CT
0	P
S	-nI
V. co
s o
o (O
2: p
co "g-
73 ^
n 3 » Ö-
0
öä 11.1 11.1» I
o s s
^HM *	1
O s
z
3
O
(3 p
3
N P O
(D'
P ?
CT
Ć3
a
3 p
B
0
3 a
c (O
•
3
— to
co« 2. 0 B
O 0
g.
73
a>
o
o
ČB
co'
sr
0
3
o p
B
Q. (O p ^
—• 3
CO o
o <
P
^ O
0' (3 p
a
o
CT
o
0
CT
Is.
O (d c
CO CT
ĆB
3 0
3
CT
CT O
n'
a
0.
o
s
CD
O
CO CT
ČB
3 0
3
CT
3 o
o
■o o
a p
(a
O (fi
(O
o a
<i C
(O
•o
?
03
ro
O
m
C/3
O
33
m
03
m

I
r\D
ro
o o

i
Petek, 2. julija 2004
mali oglasi / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN
iZDePLSi
l£beri«s( • VsaslovensM portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanla po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice

prim(xrslce IflCTIIIIf novice fCalillli
- Slaicnki
GLAS TEtoNIK
Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1. Kranj
ĆIRČE, prodamo 371 m2 zazidljive parcele, nainenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA:8.896.580,00 SIT. AGENT . KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, wv^w.agent-krarij.s!
BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
"v NEPOSREDNI BUŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO. RAVNO, SONČNO, NE V BUŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV. ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360. wvw/.agent-kranj.si
Kranj Naklo: Zazidljiva parcela 701 m2 z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki, končna, sončna. Cena 22.300 SIT/m 2
Kočna: Lepa sončna zazidljiva parcela 500m2, infrastruktura v neposredni bližini z 4500m2 gozda kjer že stoji manjši objekt. Cena lOmio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Jesenice - Blejska Dobrava: Parcela 2100m2 zazidljiva, delno v pobočju, urejen dostop, cena 20EUR/m2. ITD + d.o.o. NE-
STANOVANJA
KUPIMO
PREMIČNINE Te
• »
04/236-66-70,
041/755-296, 041/900-009
POZNANSTVA
30-letni fant z Gorenjskega bi rad spoznal preprosto in pošteno dekle, samo resne kličite tt 041/513-520	8135
POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, dekleta in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali občasna srečanja, da pokličete V 031 /612-541 od 9. ure dalje, tudi ponoči ali pišete SMS. Prosimo opozorite na ta oglas primerne gospe. Veselimo se sodelovanje z vami!	eus
POMLADNI VETER - mlajša upokojenka želi spoznati primernega moškega. Gospodje, prosimo, pokličite ff 090/54-24 ali 090/54-25 (186 SIT/min) od 9. ure dalje, tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo! sue
čedna, urejena Kranjčanka išče za skupen dopust na morju družbo prijetne izobražene gospe ali gospoda od 55 do 65 let. iT 070/295-267	8i65
RAZNO PRODAM
TAPISERIJE različnih velikosti, oblik, moti-vike, cenovnega razreda prodam - zamenjam (avto, motocikel). tt 031/22-58-70
7897
Prostor za skladiščenje dam v najem na Primskovem - prodam el. radiatorje, v
031/85&-886 .	8086
__•_
Plastične SODE 150 litrov in šivalni stroj prodam. ® 041 /839-941	8ioi
Poceni prodam CIRKULAR in dva radiatorja 120x60. ® 041 /515-990	8137
Prodam belo OTROŠKO SOBO in PLE-TILNI STROJ. -B 57-43-741, zvečer 8i40
Kupim MALA KOLESA za BCS kosilnico in prodam starinsko pohištvo. V 041/248-533	8141
Prodam nerabljene pocinkane ŽLEBOVE -korita L-31 in žensko Rogovo KOLO na nožno zavoro, starejše nerabljeno, zelo ugodno. tr 256-12-61, popoldan	8i74
STANOVANJA ODDAMO
Kranj predmestje 3-sobno opremljeno yo m2 oddam, tr 041 /691 -249 7894
•Oddam opremljeno 1-sobno STANOVANJE 36 m2 v Kranju Planina I, takoj vseljivo. P 031/309-114_^
Oddam SOBO s souporabo sanitarij in delno kuhinje mirnim osebam, tr 513-42-
28	8103
KRANJ - oddam 2-sobno neopremljeno novo stanovanje, v 040/243-347 sue
Bled - alpski bloki, oddam 3,5-sobno opremljeno STANOVANJE. TT 040/641-
861	8150
KRANJ, delno opremljeno dvosobno stanovanje 52 m2, v novozgrajenem bloku na Planini II, Z lega, II. nadstr./lll, velik balkon, kletni garažni boks, večja klet. Cena; 85.000,00 SIT/MES. NEPREMIČNINSKA družba LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890_
Za znane stranke kupimo enosobna in dvosobna stanovanja v Kranju! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj. ^1.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ - Šorlijevo; 54 m2, dvosobno, luksuzno, na novo adaptirano I. 2003, 2. nadstropje. nizek blok, opremljeno. CENA: 74.400 SiT/mesec. Garancija v višini 8 mesečne najemnine. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745.
yww.svet-nepremicnine.si
Skofja Loka - Frankovo naselje oddamo, 3-sobno stanovanje 80m2. 2. nadstr. nizek ^'ok. kuhinja opremljena, vsi priključki. Cena 72.000.00 sit/mes. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300. 041 647 547
GLAS
Gorenjski glas, d.o o . Zotsova 1, Kranj
DomaČi zdomec, kupi ali vzame v najem sobo ali garsonjero, privatno, Lesce - Radovljica. « 041 /602-395	7938
Kupim GARSONJERO, možnost dvigala, od 28-30 m2, gotovina, v Kranju. 9 051/354-043	8i30
Za znane stranke kupimo enosobna in dvosobna stanovanja v Kranju! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VEUKOSTl, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. vww.agentkranj.si
KRANJ - ZLATO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1 AU MANJŠE 3 S.S., NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. -AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agent-kranj.si
KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1, ALI 3S.S., BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ, VSI PRI-KUUČKI. VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
KRANJ; za znane stranke KUPIMO garsonjero oz. enosobno stanovanje!!! SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ; za znane stranke TAKOJ KUPIMO dvosobno ali trisobno stanovanje!!! SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
STANOVANJA NAJAMEMO
Samski, urejen, moški, zaposlen najame sobo s souporabo kuhinje in sanitarij v Kranju s širšo okolico. Nudim sprotno plačilo ali pomoč po dogovoru. Nujno! ff 040/670-
211	7821
V	Škofji Loki ali okolici najamem 1-S stanovanje ali garsonjero, tr 041/264-958 7974
Mlad par najame STANOVANJE v Ljubljani ali okolici, po ugodni ceni. ® 031/587-320 ali 031/444-005. po 16. uri 8075
Mlad par s stalno zaposlitvijo najame večjo garsonjero ali 1-sobno stanovanje v Radovljici, Lescah ali na Bledu. « 031/613-
454	8076
V	Radovljici ali okolici najamem sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, sprotno plačilo, ir 041/804-701	8147
KRANJ -1 GG 22 m2, v 3. nad., cena = 35.800.00 Srr/mes. 3 mes. najemnina in varščina, oddamo 1 SS 1,5 S 50 m2 v 5. nad., K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ - Cesta 1. maja stolpnica ENOSOBNO, 36 m2, obnovljeno 2000, cena 10,8 mio SIT. NEPI, d.o.o., Škofja Loka, 041 425-380
V	Kranju - Zlato polje, gradnja dveh enodružinskih stanovanjskih dvojčkov tlorisne dimenzije (10 x 7) m, klet, pritličje in man-sarda. Primopredaja v 4. gradbeni fazi, ki zajema urejene zunanje terase, ograje, fasade in vsi priključki na fasadi, zemeljski plin, voda, elektrika, KTV, kritina Tondach ali Bramac, stavbno pohištvo -AJM, priključek na biološko čistilno napravo ter delno urejena okolica, prevzem po dogovoru. CENA: 32.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360.www.agentkranj.si
AGENT KRANJ, d.o.o.. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju. 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in pari<i-rišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: - 1S.S.+1 v pritličju. 38,02 m2, CENA: 13.670.624,64 SIT (57.228,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju. 38.83 m2, CENA: 13.932.914.88 SIT (58.326,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju. 39.24 m2. CENA: 14.078.631,68 SIT (58.936.00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju. 38.43 m2. CENA: 13.807.741,76 SIT (57.802.00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju. 50.16 m2. CENA: 17.730.629.12 SIT (74.224.00 EUR) -1S.S.+1 v mansardi 47.49 m2, CENA: 16.837.695.68 SIT (70.486.00 EUR) -1S.S. + 1 v mansardi 36.44 m2, CENA: 13.142.222.08 SIT (55.016,00 EUR), ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V.(8,5%). AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
STRAŽIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem. 33.38 m2. stara 40 let. pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj. 04-23-65-360. www.agentkranj.si
KRANJ - OKOUCA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA I. prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom. 54.10 m2. staro 29 let. 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA I. prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,90 m2, 4. nad./12, staro 30 let. balkon, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - ČIRČE, prodamo novo in zelo lepo dvosobno stanovanje v 1. nadstropju/2, 61,83 m2, terasa, CK - plin, vsi priključki, 2*pokrit parkirni prostor, vpisno v Z.K., vseljivo takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agent-kranj.si
KRANJ - PLANINA I. prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54.80 m2, 5. nad./13, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 S(T. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si
y ATRU stnovMldu zadnia. Lae.
' , Sljubljena. Vojkova 63. Ljubljana

H..
01/530 92 90, 041/329 179
PROMET Z NEPREMICNiNAMI
NAKUP. PRODAJA. NAJEM. CENITVE
KRANJ bližnja okolica kupimo novejše stanovanje 65-85m2 za znano stranko.
BLED okolica nujno kupimo manjšo stanovanisko novejšo hišo za znano zahtevno stranko.
RADOVUlCA dvojček 280 m2, 573 m2 zemljišča, 1.1970, garaža, lepa lokacija. Lepo vzdrževar^, možnost dvodružinske. Koda H-219.
Cena 44.840.000 SIT
t
ŠKOFJA LOKA snrter KRANJ samo-stojr^a 2- stanovanjska hiša 220 rh2, 900 m2, t. 1971. H-206. Cena 42.000.000 ^
vabljeni na: www.s2-3tHj.si
KRANJ - CENTER, v staro mesčanski hisi prodamo prazno dvosobno stanovanje, hiša obnovljena leta 1993, 64 m2, PR/2., Ck-olje, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo dvosobno stanovanje 50,19 m2, 4. nad./4, staro 43 let. zastekljen balkon, CK - lastna, plin. vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo lepo trisobno stanovanje vpisano v Z.K., 60,30 m2, pritličje, staro 44 let, brez balkona, CK-plin lastna, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvwv.agentkranj.si
KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije, stanovanje bo izdelano na ključ, 75.96 m2, mansar-da/2. brez balkon, CK-lastna na plin, vsi priključki, prevzem takoj. CENA: 23.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vwvw.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo, takoj vseljivo dvosobno stanovanje s kabinetom v izmeri 76,27 m2 + 4,51 m2 kleti. 5. nad./8, staro 18 let, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vpisano v Z.K... CENA: 19.700.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si
ŠKOFJA LOKA - center; trisobno, 86 m2, meščanska hiša z oboki, ločena kopalnica in wc, CK. garaža. CENA: 25.8 mio oz. po dogovoru. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina III; 88,10 m2. nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo. 4. nadstropje, staro 16 let. takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 22,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina I; 2+2-sobno stanovanje, I. 1976, 92 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20.5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw/.svet-nepremičnine, si
ŠKOFJA LOKA-Podlubnik; garsonjera. 18 m2. I. 1979. 13. nadstropje, opremljena, prazna, klet. ZK. CENA: 6.7 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si
ŠKOFJA LOKA - Frankovo; 1.1980, enosobno stanovanje. 40.30 m2. 4. nadstropje. balkon, klet. skupno parkirišče. CENA: 13 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745, vwvw.svet-nepremicnine.si
PODNART; 42 m2, enosobno. urejeno, v vasi. balkon, trgovina. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745. wvw^.svet-nepremicnine.si
BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; 52 m2. leta 2000 obnovljeno enoinpolsob-no stanovanje, CK. brez balkona, kabinet. ZK. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
Radovljica - Cankarjeva: 3SS, 70.22m2. III. nad. zelo lepo popolnoma obnovljeno, vsi priključki, vredno ogleda, cena 21.6 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661. 041/755-296
Kranj - Struževo: Prodamo spodnjo etažo hiše, dva stanovanja: 1 SS cca 38 m2 +1 SS s kabinetom cca 55m2, vsi priključki, obnovljeno, dve garaži, mirna sončna lokacija, cena 23 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Kranj - Kidričeva: 3SS, 78m2, III. nad, popolnoma obnovljeno, delno v mansardi, nizek starejši blok, stanovanje je zelo svetlo, prostorno, mirna lokacija, vsi priključki, cena 21. mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661. 041/755-296
Kranj - Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo. cena 15.2 mio, funkcionalna razporeditev. vredno ogleda. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Tržič - mestno jedro: V pritlični etaži več stanovanjske hiše prodamo stanovanje 40m2 + dva pomožna prostora 16m2 in atrijem 30m2. v dobrem stanju^ cena 8.3 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296
Tržič - mestno jedro: popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v pritlični etaži, 52m2, vsi priključki, vseljivo takoj, parkirno mesto, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/23 81 120, 04/236 66 70. 041/755-296
Šk. Loka - Frankovo naselje: V nizkem bloku prodamo 2SS - delno v mansardi, 50,30m2, 4./4 nad, vsi priključki, zelo lepo, lastno pokrito parkirno mesto, možna tudi menjava za 2SS na drugi lokaciji - Partizanska. Podlubnik. Grohanevo. cena za stanovanje 16,2 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296_
BLED: V II. nadstropju prodamo trisobno stanovanje v izmeri 80 m2+10 m2 kabinet, starost 16 let. Zelo dobra razporeditev, velik balkon na sončno stran. CENA: 26.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE. Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041 /436-544, www.kr-nepremicnine.si
SP. GORJE: V pritličju starejše vzdrževane hiše, 70 let, prodamo povsem prenovljeno dvosobno stanovanje. Lastna CK na olje, opremljeno. CENA: 10.500,000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska
c.	2, Lesce, tel: 041/436-544, wvw.kr-nepremicnine.si
Škofja Loka - Frankovo naselje - prodamo 2-sobno stanovanje 50,2m2 4. nadstr. stolpiča zgrajen leta 1965, obnovljeno vse razen oken in vrat. Stanovanje je svetlo in ima lepo razporeditev. Lastna ck na plin. Cena 15,8 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547
Škofja Loka - Partizanska cesta - prodamo 1-sobno stanovanje 30,6m2 7. nadstr. zgrajeno leta 1972, balkon vsi priključki ck ogrevanje. Cena 11 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547
KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru, cena» 16,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700
KRANJ: NOVOGRADNJA - na Primskovem bo v letu 2004 zgrajeno 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, in sicer: 2 enoti -1 SS z atrijem 40.40 m2 za 15.70 mio SIT, 2 enoti -1 SS v 1. nad. 46.35 m2 za 18,00 mio SIT, 2 enoti - 3 SS z atrijem 86,75 m2 za 31,50 mio SIT. 2 enoti - 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72.10 m2 za 26,20 mio SIT v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo. last K 3 KERN
d.o.o..	Maistrov trg 12. Kranj. tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ: stanovanje v 1. nadstropju hiše 76 m, klet 23 m2 in podstreha 58 m2.1. 1912. ni obnovljeno, cena = 18,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53.051 320 700
KRANJ: mestno jedro 1 SS 41,52 m2 v 2. nadstropju, obnova 1990, cena = 8,0 mio SI, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ; Planina 3. 2 SS 62,10 m2 v 3. nadstropju, cena = 17.3 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 202 13 53. 051 320 700
STAN. OPREMA
Novo kuhinjo prodam, tt 031/504-642
7748
Prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom 134/36 I in nekaj kosov starinskega pohištva. tt 23-32-443 ali 031/768-579 zvečer	8128
ŠPORT
Ugodno prodam motor za čoln SELVA 25 km. z malo okvaro in novi Tomos motor 4.5 km. tr 041/602-395	7937
STORITVE
Radovljica - Gradnikova: 2SS, 50m2. nad. z garažno nadstrešnico, cena 14 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661. 041/755-296
SELITVE, HITRI PREVOZI, prenosi pohištva. klaviriev. blagajn, montaža pohištva, pomoč pri odnosu kosovnih odpadkov, hitro in ugodno. Tadej TP 041/737-245. Matej 041/35-80-55. Brce Tadej s.p.. J.Platiše 11. Kranj	5512
TESNENJE OKEN IN VRAT. uvožena tesnila do 30% prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup. 10 tet garancije. tP 041/694 229, 01/83 15
057. BE&MA.d.o.o., Eksierjeva 6. Kamnik
5595
GRADBENIK REXHO. d.n.o.. Adergas 13. Cerklje. IZVAJA DELA OD TEMEUEV DO STREHE. OMETI FASAD IN NOTRANJI OMETI. KAMNITE ŠKARPE. UREJANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ. IT 041/589-996
6287
ZALUZIJE. lamele in plise zavese, screen senčila za strešna okna, izdelava in montaža Žaluzije 25 mm. cena od 2264 SIT/m2 +DDV. « 01/365-12-47, 041/334-247. Rone senčila d.o.o.. Mavsaneva 46. Notr.
Gorice	6535
SENČILA ASTERIKS. Rozman Peter s.p., Senično 7. K. » 59-55-170. 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI. ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU!
6904
Splošna gradbena dela, fasade, zidanje, ometi, betonske škarpe, kamnite škarpe, polaganje tlakovcev, tesarska dela. iT 051/415-043, 051/415-044 Gradbenik Oarri in ostali, Tončka Dežmana 10, 4000 Kranj	7270
Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji, tt
040/754-286 » S Izberi^	7285
PREDELNE STENE in SPUŠČENI STROPI po sistemu knauf, regips, armstrong, AMF, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, termoizolacij in laminati, okna, vrata in strešna okna Velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. SLO-DOM MONTAŽA, markotič Slavko s.p., Suška c. 28, Škofja Loka, ff 04/51-52-238,51-52-239. 041 /806-751	7353
STROJNO
IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka /O, Naklo
ieL: 04^/25 718-13 041/632-047
Klenioiic Umiimir s.p.
Asfaltiranje in tlakovanje, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije, izdelava betonskih in kamnitih škarp. V 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring, d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik	7443
Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč? Ugodno in hitro! IT 041/570-957. Megamatrix d.o.o.. Staretova ul. 39. Kranj	768o
PVC okna-vrata
tel: 04/2344 580,040/212 155
Katinškova ul. 6, Kranj DttgOt CKtBf C/l
WWW- G&r&rs/D. Sf
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. ® 041/642-097. Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 7705
ZIDARSKA iN FASADERSKA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni. « 041/561-838, Byty-qi - Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj
7706
Elekroinštalacije Janez Valter s.p.. Nova vas 15, Preddvor - gradite hišo. adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALACIJSKIH DEL ® 041/760-616	7840
Selitve, prevozi kmetijskih strojev, motornih vozil, vleka počitniških prikolic, čolnov, odvoz odpadnega materiala., .Pokličite in se prepričajte na V 070/711-502. Jernej Gril s.p., Gubčeva 7, Kranj	zeeo
K»
o «i
S"?
lik« 4 r « I
NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE
^ B
fo
S s.
PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE. TUDI NOTRANJI OMETI. ADAPTACIJE. TLAKOVANJE DVORIŠČ. FASADE. DELAMO HITRO IN POCENI. tP 041/593-492, 051/354-039, BYTYQI OČE IN SIN d.n.o., CEGELNICA 48B. NAKLO_^
Nudimo vam hitro, učinkovito, dinamično ter ugodno storitev; vse vrste elektroinstala-cij ter alarmne naprave. Elektroinstalacije ŠMAJD. d.o.o.. Jezerska C. 132. Kranj. « 041/740-687	8028
Nudimo vam vsa slikopleskarska dela, izdelava novih in obnovo starih fasad, izdelujemo in adaptiramo podstrešna stanovanje, predelne stene in strope s suhomontažnimi elementi po sistemu knauf in riggips ter montažo vseh vrst stropov sistem armstrong. Naročila sprejemamo v trgovini Pri Juretu, na Mlaki pri Kranju. Golniška c. 30 ter na « 204-96-30 in 040/624-078 8044
RTV - SERVIS, pridem na dom. naročila non - stop V 041/682-153. 01/51-22-846. Marjan Žugelj s.p.. Ul.Rezke Dragar 5. 1210 Ljubljana - Šentvid	8097
^ 04/2316^00 041/323-823
. d.o.o., Sutna 93. Zabnica
□ÖM
STROJNI ESTRIHI
POLAGANJE PARKETA IN PVC TLAKOV
Bytyqi in ostali, d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj izvaja vsa gradbena dela. notranje omete, vse vrste fasade, adaptacije in novogradnje. v 041/760-614. 04/20-27-031 8112
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala. V 01 /839-46-14, 041/680-751. Adrovic & Co. d.n.o., Jelovška 10, Kamnik	8133
STANOVANJA PRODAMO
Podnart 42 m2, 1. nadstropje s kuhinjo in predelno steno za 9.000.000 SIT. V 041/472-195 Robert	8O60
Prodamo dvosobno obnovljeno stanovanje, 1. nadstropje na Bledu, 45 m2, balkon, klet, parkirno mesto, cena 18 mio SIT. Do-modom, ff 041/55-77-48	8105
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj, bteiweisova 14
STANOVANJE PRODAMO
•Kranj, Planina I; 3S; VII. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. SIT; •Kranj. Zlato polje; dvosobno; pritličje; izmere 41,5 m2; starost 45 let; cena 14 mio SIT
STANOVANJE ODDAMO V NAJEM
•Trboje. I. nadstropje v celoti, 160 m2. staro 24 let, za skupino do 10 ljudi, cena 100 tisoč SIT/mesečno + stroški;
HIŠO ODDAMO V NAJEM:
•v bližini Podvina. pritlična, tloris cca 80 m2. opremljena, na parceli velikosti 1.400 m2. mesečna najemnina 95.000,00 SIT; •v bližini Golnika oddamo v najem visokopritlično hišo tlorisa 50 m2. opremljeno, starost 30 let, na parceli velikosti cca 150 m2. mesečna najemnina 85.000' SIT
HIŠE - PRODAMO
•Šenčur, starejša kmečka hiša, tlorisa 163 m2 in gospodarsko poslopje 198 m2, na parceli 822 m2, starost 200 let, cena 24,5 mio SIT; •Šenčur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2. na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54.5 mio. SIT;
•bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT;
•Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovan-jski objekt, staro 40 let. 28 mio SIT; •bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2. na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; •bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 X 70 m2, na parceli 360 m2. novogradnja, cena 43 mio SIT;
TURISTIČNO REKREATIVNI
KOMPLEKS - PRODAMO
»
•Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi -gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT;
POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO
•v Bohinjski Bistrici; 1 nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio Sli
POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO
•Kranj. Planina III., v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147.30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29,8 mio SIT; •Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63 mio SIT; •Kranjska gora, IV. gradb. faza. pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT; •Kranj, Planina 1. prodamo ali oddamo v najem, izmere 44.80 m2, star 24 let. adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno; skladiščni prostori - proizvodne hale -PRODAMO v Retečah - Škofja Loka. na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000.00 SIT;
POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO:
•Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; enonadstropni objekt, leto izgradnje 1980, mansarda izdelana v letu 1995,116,5 mio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SIT;
•Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m. na parceli 1010 m2. leto prenove 1962.120 mio SIT
POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM
•Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80
m2, stare 22 let, 112.000 SIT mesečno in
skladišče 50 m2, cena 35.000,00
SIT/mesečno;
•Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116.500 SIT mesečno: •v bližini ceste Kranj - Škofja Loka. 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta. za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški: •Kranj, Planina I.. oddamo ali prodamo, izmere 44,8 m2, starost 24 let. adaptirano 1990, najem 84.000 SIT mesečno, za prodajo 9 mio SIT;
PARCELA - PRODAMO
•Kranjska gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2. cena 14.500 SIT/m 2;
•Hrastje, za poslovni objekt. 846 m2, komunalno opremljena, cena 22,5 mio SIT; •Tupaliče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300.00 SIT/m2. •PodreČa. v izmeri 1900 m 2, cena 19.000 SIT m2. možna delitev na cca 3 x 630 m2, cena 21.500 SIT m2;
•Kranj Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreacijski center; cena 14.400.00 SIT / m2;
VIKEND PARCELA - PRODAMO
•Bistrica nad Tržičem. izmere 1.097 m2; cena 6.000.00 SIT/m2.
PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANINI možnost ogleda na internetu: domplan.si
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESUlVOST IN USPEH.
. ••'i
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
križanka / info@g-glas.sj
Petek, 2. julija 2004
/
Igor Aleš s.p
Breg ob Savi 38, Mavčiče Tel.: 04 201 01 30 Fax: 04 20101 33 GSM: 041 697 448
Nagrade:
1. nagrada: bon vvrednosti
15.000 sit
Rešitve nagradne križanke PLAVA LAGUNA POREČ
Nahajamo se v prijetni vasid, 4 kilometre od središča Kranja in 10 kilometrov od letališča Brnik. V 12 enoposteljnih oz. dvoposteljnih sobah vam nudimo prijetno bivanje v mirnem okolju. V vsaki sobi je na voljo telefon, TV, mini bar. Gostilna Aleš s svojo dolgoletno tradicijo in hišnimi spedalitetami je
odprta vsak dan, razen nedelje in ponedeljka od 12. do 22. ure, ob sobotah pa od 12. do 23 ure.

2. nagrada: bon v vrednosti
10.000 sit
3. nagrada: bon v vrednosti
5.000 sit
1. nagrado:
vikend paket za 1 osebo hotel *** v pred - ali posezoni prejme FRANC POGAČNIK,
Sr. Bitnje 92, 4209 Žabnica
Tri nagrade podarja Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter
Prostori so klimatizirani, primerni za poslovna kosila, poroke, različna praznovanja ali intimne večeije v dvoje Posebnost: dovoljene domače živali.
VASO DAVČNO ŠTEVILKO)
pošljite na dopisnicah do srede, 14. julija 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
2. nagrado:
izlet v Benetke za 1 osebo z agencijo Atias prejme JOŽICA JOŠT, Ul. Rudija Papeža 5, 4000 Kranj
3. nagrado:
večerjo za dve osebi v hotelu PARENTIUM prejme VIDA
i

Brttof 176, 4000 Kranj
■ C

C
n


C v

, ' e»
v\ •	• -sr.:,''- • •

GORENJSKI GLAS
POSLEDICA RABE
TELO S TREMI KOTI
SOCIOLOG MOČNIK
PRILOGA DELA ZA ŽENSKE
DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI
STROKOVNJAK ZA EKOLOGIJO
GORENJSKI GLAS
SKLADBA VRFTMU ORAKANJA
VEČJE ČEŠKO MESTO
NIHAJOČE KOLESCE V URI
GOROVJE MEDAZUO IN EVROPO
BRHANSKA PEVKA ADU
GORENJSKI GLAS
PRAV." UIČNI JUNAK (PETER)
LADO LESKOVAR
DALMATINSKO VINO
PREŽVEKOVALEC TOBAKA
FINSKO JEZERO
RIMSKA ŠEST
MAJHEN OTROK
16
STOŽČASTI DEL STROJA
V TANKO PLAST STISNJENA KOVINA
OBRAMBNI ZID
14
GLASBENO ODRSKO DELO
15
REKA V FIRENCAH
VEDA O ALPAH
ABRAHAMOV SIN
ROTILEC DUHOV
IZDELOVALCI GODAL IZ CREMONE
4
RISALNA PRIPRAVA
GLAVNI ŠTEVNIK
MUSU-MANSKI PRAZNIK
PODOBA GOLEGA TELESA
1
STANE SEVER
"nä§ä"
PEVKA
JE^
8
ŠPORT V RINGU
PES. KI
ČUVA
OVCE
12
REKA v RUSUl
LUKAV ZRAELU
10
LITERARNA JUNAKINJA KARENINA
BANČNA NAPRAVA
RIMSKI HIŠNI BOG
KELTSKA RODOVNA SKUPNOST
PODZEMNA ŽIVAL
6
18
MESTO OB ISTOIMENSKEM JEZERU V MAKE-DONUl
NAŠA IGRALKA (MAWJA)
ČIPKAST OKRASEK




MODEL « VOZILA • HYUNDAI I
• ''Ji**- •••• « • * • A • t'"
o?-

»



C « . • .	i,-,.'-	i
. -^-rfr	' <.
L	..........♦
it'- it -





v


. A'
4»

•K
•98






w C
öf

«T.

-

•

.-it^-'H-

-V «
-t
T i,.*
•s ' ••
.7 P-'

pr.

H« X-

a-.'
I L VI


fcli



* I.



to-
13
3 -i
'rf
J

.-»s

i

f


ml




>*-v
v* * ♦ ««
«R-
M
ft: . <

VT" '.5>

-A-

•1
.»i..

M.




' ...




It ^
H
A -






viP



v
I,
DEDNA ZASNOVA
I* v«
'•t-'

........' .--



'Is



m.





I ''Nf--?^
[.;. 1
m
« T'


K.

.-TT«

v


GOSTOTA TEKOČIN
DAUŠA
VRSTA
UUDI
19
TOMO (UUBK.)
DRŽAVA OB IRANU
STOTINKA FUNTA
NALOM
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
17
OZNAKA CEUA
PREBIVALEC TIROLSKE
OKSIDNA PLAST NA ŽELEZU
GRŠKO-RIMSKI STARI VEK
DENZITETA, NABOREK, NEKROMANT RIMINI, TtLSTAR


REKA V ŠVICI
VETER OB EKVATORJU
9
OSJE GNEZDO
ono
ISLER
SIMBOL ZA TANTAL
PODZEMNI
DEL RASTUNE
2
PRIPADNICE ILIROV
NAŠA IGRALKA (BERNARDA)
PLATNENA TURISTIČNA
' „HIŠA,,
STENA
5
ITAL. LETOVIŠČE OB JADRANU
ŠIRJAVA
11
GORENJSKI GUS
ZORAN THALER
20
KONEC POLOTOKA
AZUSKA DRŽAVA
LOUIS ADAMIČ
PREBIVALEC IGA
PEVEC ___________
PESTNER NIKACUSKI
SATELfT
PRIZORIŠČE F-1V BELGUI
ZMES VEČIH KOVIN
SNOP IZ
AMERIŠKI
™MU- OMufENE
SLAME
TANJA ZGONC
BUKOV PLOD
7
21
OSMI INTERVAL
PERNATA ŽIVAL
SPISEK, USTA
LADIN TERENSKI AVTO
SKLADA-TEU HAČA-TURJAN
1
8
15
10
16
17
11
12
18
19
3
13
20
14
21
SESTAVIL: F. KALAN
Gostilna Aleš
Breg ob Savi 38, Mavčiče TeL: 04 201 01 30
••J
<
I
Petek, 2. julija 2004
mali oglasi, zahvale / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
TURISTIČNE STORITVE
Vabimo vas na križarjenje po Jadranu od 3.8.-13.8.2004, vse informacije po telefonu. »040/579-402	7936
TOVORNO VOZILO
MERCEDES BEN2 814, !. 97. tt 51-88-140, 031/634-081	8ii8
VOZILO KUPIM
Kupim osebni avto odi. 95 dalje, lahko je poškodovan, v okvari oz. v kakršnem koli stanju, zelo dobro plačilo. IT 031 /343-965 8099
VOZILA
ODKUP i^BUENIH VOZIL od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto, d.o.o., Parlizanska 1, Škof-ja Loka (bivša vojašnica), tt 51-34-148, 041 /632-577, adria.avto@siol.net, www.raziskovalec.com/adriaavto 7573
Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo. ® 20-11 -413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj. Savska cesta 34, Kranj	7757
CITROEN AX 1.1 i, allure, 130.000 km, reg. do 11/04, črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, strešno okno, deljiva klop, 170.000 SIT. ft 041/704-219 Jure
» 3 Izberi.sl	7838
GOLF IV. 1.4 edition, 1.01, srebrn, 37.000 km, prodam. Cena po dogovoru. ® 031/225-870 »3izb«i.ti	7913
Prodamo MERCEDES A 160 elegance. I. 99,113.000 km, avto je rahlo karamboliran, cena po dogovoru. ® 041/678-482 8003
Prodam GOLF II dieset.!. 90, lepo ohranjen. O 041/644-214 »3lzlMrl.si 8045
Ugodno prodam BMW 318i, I. 86, srebrne barve, lepo ohranjen, cena 150.000 SIT tt 041/234-684 » 3i*beH.ii 8049
Prodam ŠKODO FELICIJA LXi I. 95, rdeče barve z avtoradijem, 113.000 km, ohranjena. tt 031/742-207 »3izb«i.si 8054
POLO rdeče barve, L. 96, 1.6 75, možna menjava, cena po dogovoru, tr 031/464-
307 »3 Izberi.»!	8055
Prodamo LAGUNA BREAK 2.0 RXE 1.96, daewoo tico L96, ŠKODA FELICIA GLX 1.6 1.97, MEGANE SEDANE 1.9 DCi I. 03. GOLF 1.4 1.00, AX 1.0 1.97, VOLVO V40 1.9 D 1.99, LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCi I. 03, LAGUNA 1.6 1.01, MERCEDES CLK 320 1. 97, MEGANE 1.6 1.03, SCENIC 1-.6 16V I. 99, m\mO 1.2 ocean 1.04, TWIN-GÖ BASE 1.2 1.99, SCENIC 1.9 DCi EXP 1.01. Vozila so servisirana, garancija za tehnično brezhibnost. Dodatne informacije na Đ 04/281-57-12, 281-57-11, prodaja vozil Preša, d.o.o., Cerklje na Gorenjskem 8064
MEGAN KARAVAN 1.6 I. 00, odlično ohranjen - ugodno, možen kredit - menjava. g 041/773-772» 3izberi.«!	8067
CUO 1.4 RT I. ,95, servo volan, ^ek. pa-ket. tt 041/350^166 »3tti»eri.«l 8O68
FORD MONDEO I. 94, ABS, klima. "B 031/638-878 »3izberi.«i	8070
Prodam AUDI AH AVANT 1.9 TDI, 8/03, 28.000 km, 130 KM, 6 prestav, CD, naslon, grafitno siv, sijaj paket. « 041/213-777 »3l>beri.«l	8072
Prodam R51.92, nsg. do 3/05, cena 150.000 Srr.® 031/774-739 »3izberi.ri8077
NISSAN ALMERO 1.96, 1.6 GX s klimo in \AN PASAT 1.97 1.8 T prodam. TS 031 /583-740	8081
JUGO 45 A, I. 87 62.000 km, nekaram-boliran + 4 gume na platiščih reg., skupna cena 90.000 SIT V 040/60-74-65 8084
Prodam dobro ohranjen GOLF III I. 92, 1,4, bencinar, sinje modre barve. tP 041 /774-505 » 3 »*beri.«i	8093
Prodam MERCEDES C 180, I. 99, popolna oprema, usnje, novi letni avtoplašči, dodatno platišča z zimskimi avtoplašči, 1. lastnik, servisna knjižica, prevoženih 56.000 km. « 041/705-278 »3i2beri.ri 8i04
Prodam GOLF II JX, 1.3, I. 89, spredaj levo karamboliran, lahko po delih. IT 031/307-159	8108
Prodam R TRAFIC, 2.1 D, kombinirano vozilo. I. 88, reg do 29.3.05, prtljažnik, vlečna kljuka, cena 200.000 SIT. ff 041/820-033	«	8115
CUO 1.2 RN, I. 97, rdeče barve, 5 vrat, 82.000 km, cena 650.000 SIT V 250-
12-12 »3l<beri.sl	8116
SUBARU U^GASI karavan 2.0, 4WD + reduktor, I. 99, prevoženih 148.000 km, vsa oprema, alu platišča, prodam, cena 2.800.000 SIT tr 031/243-659
»3lzberi.si	8117
SEAT CORDOBA 1.6,1. 96, 130.000 km, kov. rdeča, klima, SV, CZ, el. stekla, lepo ohranjena, cena 860.000 SIT. tr 041/727-12/8 »3lzbert.ri	8122
Prodam OPEL KADET 1.3 S, I. 87, registriran celo leto. V 031 /536-381
»3>zberi.si	8126
PUNTO 55 I. 98, 1x air bag, el. stekla, daljinsko zaklepanje, alarm, 680.000 SIT. « 040/548-665	8127
BtMI 525 i, I. 92, lepo ohranjen, cena po dogovoru, s 031/705-731 »3izberi.si
8129
Prodam GOLF II bencinar, I. 86, cena po dogovoru, ff 040/590-378 »3irberi.ri
8131
Prodam ŠKODA FEUCtJA LXII. 96, dobro ohranjena, cena po dogovoru. W 031/652-703 »3w»eri.ii	8i43
Prodam R5 DIESEL L. 91. REGISTRIRAN CELO LETO. tt 031/716-629 »3izberi,ri
8149
Prodam FIATTIPOI. 90, reg. 11/04, lepo ohranjen, radio. O 041 /564-500
»3l'beri.6i	8154
Prodam FIAT BRAVA 1.6, 16V, I. 96, 110.000 km, metalno zelen, CZ, el. stekla, servo volan, redno servisiran, brezhiben, cena 890.000 SIT. W 031/322-239
8155
Prodam FORT ESCORT 1.8, 16V, metalne barve, I. 92, registriran, ff 051/352-
920	8160
SEAT IBIZA 1.4 Stella. 44 KW. 60 KM, 1.01, klima. « 041/337-492 »3izberi.ri
8167
JUGO 45, 1.88 neregistrirarr, pripravljen za tehnični pregled, prodam. Đ 041/874-943	8175
Prodam GOLF III 1.4 CL, I. 94, 5 vrat, CZ, ES, temna metalna barva, 1. lastnik. tP 041 /860-975	8i76
CITROEN AX SPOT 1.0, L. 97, rdeče barve, cena 400.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93_
DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, L. 98. Cena 840.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-
93-93
SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX, modre barve, I. 98, cena 1.090.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju. tel. 04/275-93-93
RENAULT 5 FIVE 1.4, L. 94, metalno svetlo modre barve, cena 250.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
FIAT PUNTO 55 S, 3V, L. 1998, rdeče barve. 76000 km, el. paket, cena 720000 sit.... Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
RENAULT TWINGO BASE, I. 1998, bele barve, 75000 km, airbag, avtoradio, cena 730.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
OPEL ASTRA 1.6 SWING, L. 95, metalno sive barve, servo. 2xairbag, centralno zaklepanje, avtoradio, cena 590.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
PEUGEOT 406 1.8 ST, L. 2000, srebrne barve, ABS. 4Xairbag, el. paket, servo, avt. klima, cena 2.100.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93_
HYUNDAI SONATA 2.0 GLSi. L 95, ABS. klima, airbag. el. paket. el. ogledala, servo, radio, cena 560.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93_
DAEWOO MATIZ SE 800. L. 98. prva registracija 99. 80.000 km, elektro paket... Tel.: 041/256-910. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
PEUGEOT 406 2.0 HDI, L 2002, srebrne barve, vsa možna oprema. 1.1 astnik, servisna knjiga, cena 2.750.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
FORD ESCORT 1.6 CLXi, L. 1991, bordo rdeče barve, 175000 km, centralno zaklepanje, strešno okno. cena 220.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93_
PEUGEOT 406 1.8 ST, L. 1996, bordo rdeč, 125000 km, ABS, klima. 2xairbag, el. paket,servo, lita platišča, izredno ohranjen. cena 1.300.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
U.-^-K- jf
Bratov Ptaprolnik 10.1202 NaKlo Tel/Fax: 04/257 6052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ' BLAŽI ICEV rskAr
iMOHROEf
RENAULT MEGANE 1.4 RXE, L. 2000, temno srebrne barve, ABS, klima, 4xair-bag, el. paket, servo, potovalni rač, radio, cena 1.820.000. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93_
VW GOLF 3 CL RABIT, L. 1996, temno moder, el. paket, 1. lastnik, cena 900.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
FIAT BRAVA 100 16V, L. 1999, metalno zelen, avto. klima, 2xairbag, el. paket, servo volan, radio, 1. lastnik, cena po dogovo-nj. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
ZAPOSLIM
VOZNIKA C ali Cin E kategorije v mednarodnem transportu in AVTOKLEPARJA redno zaposlimo, v 041/614-722, Vrba, d.o.b., Štruževo 4, Kranj »3w>eri.»i 6985
Prodajalci se zavedajo, da so rezultati posledica truda. Ko vam uspe. postajate vse učinkovitejši in se še bolj spoštujete, kar pa vam bo vsekakor koristilo. Predani ste svojemu poklicu, izdelku in podjetju za katerega delate. Zaposlimo prodajalce za delo na terenu. Osebni dohodek od 150.000 do 200.000 SIT tt 070/786-875, Fantom International, d.o.o., Ul. M. Grevenbroich 13, Celje »3i<>>«ri.si	7154
Zaposlimo 4 zastopnike za prodajo tehničnih artiklov, poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja in dober zaslužek, ff 031/634-584, 041/793-367 Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica »3'*beri.»i
7256
Zaposlimo izkušenega FASADERJA. Me-gamatrix d.o.o., Staretova ul.39, Kranj, ® 041/421-820 »3lzberi.»l	7556
OSMRTNICA

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, praprababica, sestra, tašča in teta
MARTINA HVASTI
roj. Ješe z Brega ob Savi 26
I
«
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 3. julija 2004, ob 13. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo danes, v petek, 2. julija 2004, od 13. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: hčerka Ani in sin Franci z družinama ter ostalo sorodstvo
Mama, življenje je večno! Vedno boš med nami s svojim dobrim srcem in pridnostjo.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, žena, stara mama, sestra, tašča, teta
IVICA MARKIG
roj. Kenda, Andrejčetova mama iz Naklega
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene žalne besede, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter govorniku g. Poličarju. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Zaposlimo KOMERCIALISTA za zbiranje naročil na terenu, tr 041/570-957, Mega-matrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 7679
Zaposlimo MONTERJA POHIŠTVA ali par-keterja, lahko tudi priučenega, ff 041/681-510, Montažrie storlWe Mišo, Draško Bunlč s.p., st. Žagarja 44, Kranj
»3l'beri.si	7779
Firma, ki že 10 let trži tehnične artikle medicinske narave, zaposli ambicioznega zastopnika, ki želi zbrati in voditi svojo skupino sodelavcev, tt 041/617-132 Jancomm, d.o.o., Tržič, Retnje 54, Križe	7975
V popoldanskem času zaposlim natakarico v šanku, nedelje proste, tt 031/552-649 Bartolič Marija s.p.. Trg Davorina Jenka 3, Cerklje	sooo
OPAL
Ze 14 let med najboljšimi
računalniški inženiring
Zaposlimo:
SVETOVALCA za področje PROIZVODNJE in KOMERCIALE
v oddelku za UVAJANJE PROGRAMSKIH REŠITEV
GITAS-KRANJ, d.o.o., Zg. Bitnje 1, 4209 Žabnica - Kranj trgovina: 04/231 57 00, faks: 04/231 27 80
Zaposlimo
PRODAJALCA TEHNIČNEGA BLAGA
-	poznavanje dela z računalnikom WORD, EXCEL
-	znanje angleškega ali nemškega jezika
-	IV. ali V. stopnja izobrazbe

kurcher
Pričakujemo:
Dinamičnost, samozavest, samostojnost, višjo ali visoko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri, računalniško izobraženost, poznavanje trgovskih in manjših proizvodnih podjetij. Zaželjene izkušnje pri implementaciji programskih rešitev.
Ponujamo:
Odlične delovne pogoje, stimulativno nagrajevanje, delo v dobrem kolektivu. Delo bo potekalo na sedežu podjetja in pri strankah.
Pisne prijave pošljite na:
Opal, d.o.o. Sveti Duh 276, 4220 Ško^a Loka ali na: lili@opal.si
Zaposlimo VOZNIKA C kategorije za kamion prekucnik z avtodvigalom. ff 041/620-393, GP GRADING, d.o.o.. Gregoričeva 19, Kranj »3izberi.ii_8010
Zaposlimo dekle v strežbi takoj, o 041/704-409, Avtobit, d.o.o., Zg. Bitnje 191, Žabnica » S iib®ri.si	aoso
v mednarodnem transportu zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije, inf. na « 041/444-440, Ažman, d.o.o.. Tržaška ul. 1, Lesce » 3 izb«i.ri	8095
Pogodbeno zaposlimo osebo za pomoč v strežbi. Inf. osebno ali po ®'041 /831 -233, Picerija Pod gradom, Koroška c. 26, Tržič
»3lzlwri.si	8107
Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo, nedelje prosto. Kavni kotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj, tt 202-67-79
»3lxl>eri.si	8111
Redno zaposlimo PRODAJALKO za prodajo oblačil, igrač in otroške opreme v trgovini na Bledu. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Sonček, d.o.o., pp 47, 4260 Bled	5119
- .-^' -v® 'K

_ v« ».v . v > '

/.V; *
Ž'

8
•M
na naslov

•> a; v fc.^' '
TRADE, d.0.0., Brltof 23, 4000 KRANJ.



■ Vvrs^j.i.v
. s.--
TELEFONSKA PRODAJA - Telefonist v klicnem centru, absolvent ali izredni študent. « 23-19-512, Zavod za učinkovito rabo energije, M.Korbarjeve 11, Kranj 8153
Iščem delavca za upravljanje strojev za brizganje plastičnih mas. ir 04/23-12-^23^ Stanislav plestenjak s.p., Zg. Bitnje 81, Žabnica	8157
Iščemo kuhinjsko pomočnico za honorarno delo. 01/36-11-242 po 11. uri. Bel-šak Dušan s.p., Golo brdo 8, Medvode
B158
Iščem moškega, ki je brez dela, naj se javi na tt 031 /575-472 - za kmečka dela. 8i64
Iščemo VODJO NABAVE - zahtevana visoka univerzitetna izobrazba, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje Worda, Excela, Interneta, komunikativnost, lasten prevoz ter RAČUNOVODJO - zahtevana VI. ali VII. stopnja ekonomske smeri, vsaj 7 let delovnih izkušenj v računovodstvu, komunikativnost, lasten prevoz. Pisne prošnje pošljite na naslov: Sat Control, d.o.o., Poženik 10, 4207 Cerklje, Informacije na: http//wvav.sat-control.si/zaposlitve.htm »aiee
ZAPOSLITEV IŠČE
Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE in FIZIKE - pomoč pri popravnih izpitih. IP 040/381-295	7494
Narodnozabavni duo išče delo na porokah, obletnicah, piknikih, ugodno. Valen-čič. Planina 26, Kranj	8O88
ŽIVALI
PRAŠIČE, različno težke, prodam in pripeljem na dpm. ® 041/724-144 7774
Kupim več postavljenih BIKCOV za nadaljnjo rejo, simentalcev ali belgijsko plavih, starih do 1 leta. V 5801-915	7926
Prodam 8 mesecev brejo telico simental-
ko. ff 031/205-614	7933
RJAVE KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, tt 01/83-43-586 8027
Prodam TELETA starega 2 meseca, tt 255-11-85	8065
Prodam 7 mesecev brejo in 14 dni staro TELICO ČB. -g 041/855-753	6096
Prodam dva BIKCA stara 10 dni ČB in križanca. C. Janeza Bobnarja 2, Cerklje 8098
Prodam par KOBIL 8 in 4 leta, kšire novejše, lojternik 15 cqI kolesa - gumi. « 01/52-94-222	aioo
Prodam teden dni staro TELIČKO simen-talko. g 031/590-263_sns
Prodam dve KRAVICI stari 14 dni. W 572-02-03	8120
PRAŠIČE težke od 50 do 60 kg prodam, tr 040/758-524	8125
Prodam svetlo lisasto TELIČKO staro 10 dni. V 580-20-88	8134
Prodam dve KOBILI lipicanko in posako. tr 041 /944-208	8151
Prodam pašni TEUCI breji 8 mesecev in čistokrvnega žrebička lipicanca starega 1 leto. ® 041/67-54-53	8159
w
Prodam BIKCA simentalca starega 10 dni in TELIČKO staro 9 mesecev, g 031 /828-955	8171
Prodam plemenske čistokrvne bele ZAJCE REKS in mešance po izbiri, ff 256-12-61 8173
Prodam ČB BIKCA starega 10 dni. TT 041/820-487	8I86
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave in teleta. « 041/650-975 7385
Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. g 031/568-140	. 7969
Kupim TELIČKA bikca simentalca starega do 10 dni. ff 51-32-943	8048
Kupim BIKCAamentalca ali dmge mesne pasme, starega do 10 dni. «041/901-888 8058
Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme, težkega od 100 -150 kg ter PAJEK SIP širine 3,5 m. ff 041/916-180	8092
V
CANKA
www.gorenjskiglas.si
o
5 i
SS —• ? «
«I Ši
C9
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, bratranca, nečaka, zeta in svaka
«v

JANKA ZUPANA
Naj se naši izrazi najgloblje hvaležnosti dotaknejo vseh, ki ste nam v težkih trenutkih na kakršen koli naČin stali ob strani. Dragim domačim in iskrenim prijateljem ter ge. Tončki iz srca hyala za tolažbo, podporo in razumevanje. Hvala dobrim sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala sodelavcem GROUP 4 z Brnika in ELEKTRU GORENJSKE. Posebna zahvala gospodu kaplanu za poslovilni obred. Hvala osebju ZD Kranj, pevcem in Komunali Kranj, posebej gospodu Sreču. Hvala vsem, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te iŠče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
V 45. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric, svak, zet
PETER MIHELIC
p.d. Jeretov Peter
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem iz podjetji Iskra OTC Philipsa, novega PLAMENA za ustna in pisna izročena sožalja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim hvala. Prav lepa hvala vsem, ki ste Petra spremili na zadnji poti, in vsem, ki ga imate radi in ga ohranjate v lepem spominu. Petrova življenjska vedrina nas bo spremljala na vseh poteh.
Žalujoči vsi lyegovi Podbrezje, juny 2004
zadnje novice / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo
17/13
nevMo
t,	priMuM
c:
c:
ndlOmA
PETEK
od 14 do 17 °C
SOBOTA
od 12 do 22
NEDEUA
od 12 °C do 26
Danes, v petek, bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Jutri, v soboto, se bo razjasnilo, zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. V nedeljo bo pretežno jasno.
Izklicna cena za Pristavo je 372 milijonov tolarjev, vrednost Vile Prešeren pa je 80 milijonov tolarjev. Država mora izplačati sovlagatelje.
Bled - Blejska Pristava je kot uročena. Nobena od dosedanjih vsebin ni obstala. lUdi fundacya Jožeta Ciuhe, ki je veliko obetala, je Pristavo zapustila. Velika in mogočna stavba na odlični lokaciji je že dolgo prazna. Propada. Njen lasUiik, ministrstvo za kulturo, jo želi prodati, prodajo pa ovira nerešen odnos s sovlagate^i.
Omenjeno ministrstvo že dalj časa išče pravo vsebino za Pristavo, vendar doslej neuspešno. Veliko so si obetali od projekta fundacije, ki naj bi Pristavo od-
prla ljudem. Vsi dosedanji pogovori "so bili neuspešni, zato se je ministrstvo odločilo za prodajo. "Kupci so bili, nekaj celo iz tujine, vendcir so se doslej vsi
i. S:
>S ■f
g
, -v
o o •o
B
o
ž £
Š
Knjiga Nedolžnost in sila je najnovejša v zbirki knjižnih izdaj
v založbi Gorenjskega glasa.
Cena knjige Nedolžnost in sila je 2.500 SIT (z DDV), za naročnike Gorenjskega glasa pa 2.000 SIT (z DDV).
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam knjige Nedolžnost In sila
me in priimek
Ulica in hišna št,
Poštna številka in kraj...............................................
Naročnik Gorenjskega glasa J NE ü DA - naročniška številka
Poštnina ni vključena v ceno. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih
prevzamete tudi na sedežu podjetja.
Včeraj je o prodaji Pristave in Vile Prešeren razpravljal odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko in prodaji obeh blejskih objektov prižgal zeleno luč. Na zadnji, 38. seji, ki bo predvidoma 12. julija, bodo o prodaji razpravljali tudi poslanci državnega zbora.
premislili zaradi bremen, ki visijo nad Pristavo. Urediti moramo namreč položaj šestnajstih sovlagateljev, ki so podpisali tridesetletno pogodbo, in najti nadomestno stanovanje za stanovalko, ki še stanuje v Pristavi. Sovlagateljem smo ponudili 36
milijonov tolarjev, vendar se jim je ponujena vsota zdela prenizka. Pripravili smo novo cenitev, ki jo bomo v kratkem predstavili in po kateri imamo za poplačilo odškodnin na voljo 57 milijonov tolarjev. To je tudi naša zadnja ponudba," je povedal državni sekretar ministrstva za kulturo Ciril Baškovič. Če bodo našli skupni jezik s sovlagatelji, bo dražba Pristave jeseni, izklicna cena zanjo je 372 milijonov tolaijev.
Blejska Pristava - Foto: Gorazd Kavčič
Država, točneje ministrstvo za obrambo, pa se je odločilo prodati Vilo Prešeren ob Blejskem jezeru, ki je bila nekoČ v lasti ljubljanske družine Valenta -Mosche, potem pa je služila potrebam JLA. Objekt ima četrto leto v najemu podjetje Titeda
Sue, d.o.o., ki je v njem uredilo gostinski lokal. Direktorica podjetja Blanka FarČnik je povedala, da za govorice o prodaji ve že dalj Časa, vendar ima najemno pogodbo za nedoločen čas z enoletnim odpovednim rokom, kar ji poslovanja v prime-
ru prodaje vile ne bi ogrozilo. In kaj pravijo na ministrstvu za obrambo, ki je od leta 1991 upravljavec vile? Vilo Prešeren bodo prodali na javni dražbi, knjigovodska vrednost objekta pa je 80 milijonov tolarjev.
Renata Skrjanc
Robič najhitreje čez Ameriko
Jesenice - 39-letni ekstremni kolesar z Jesenic Jure Robič je na najbolj naporni kolesarski dirki na svetu - dirki prek Amerike - ugnal vse konkurente. "Svojih ambicij ne skrivam. Odločil sem se, da grem v Ameriko' in zmagam," je od odhodu z Gorenjskega sredi junija prepričljivo zatrjeval Jure Robič, nekdanji cestni kolesar, zadnja leta pa znan predvsem po izjemnih dosežkih v ekstremnem kolesarstvu. Seveda je Jure vedel, na kakšno pot se podaja, saj je dirka prek Amerike najbolj naporna preizkušnja na svetu, ko morajo kolesarji prevoziti več kot 4760 kilometrov poti prek Amerike. Letos so štartali 20. junija v
Gorenjci v Snoviku 9. julija
Krai\j - Srečanje Gorenjk in Gorenjcev meseca in vseh drugih, ki smo vas za danes, 2. julija, vabili v gorenjske toplice v Snovik, zaradi napovedanega slabega vremena prestav^amo na petek, 9. julija. Vaš obisk sporočite po telefon 04/201-41-10.	A. Z.
Z nizko pokojnino bo težko
San Diegu v Kaliforniji, 8 dni, 9 ur in 51 minut kasneje pa je bil zmagovalec, Jure Robič, kot prvi že na cilju v Atlantic Cityju. V.S.

71 IZDePi.Si

Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.

RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:
FAX:
E-pošta:
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
(04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE
radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOU POSLUSANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna bo s 1. avgustom za 13,5 odstotka, to je skoraj za 700 tolarjev, povišala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zavarovance, starejše od 60 let. Kaj o tem menijo zavarovanci, pa smo preverjali v Mengšu.
Ivana Kimo-
vec, upokojenka: "Že vse življenje plačujemo za zdravstveno zavarovanje, in to ne malo. Zdaj, ko smo starejši in bolni, pa nam bodo še dodatno zaračunali! To se mi ne zdi prav. Prej nisem bila namreč nikoli pri zdravniku, zdaj pa imam nekaj težav s povišanim tlakom. H	^ Marija Fru-
f—'	■ I škovec, upoko-
jenka: "Takšno povišanje premij zgolj za starejše zavarovance se mi ne zdi pravično. Ker imam nizko pokojnino, sem že do zdaj težko plačevala, zdaj bo še težje. Sicer

ne vem natančno, za koliko se bodo premije dvignile, slišala sem le, da kar precej."
Barbara Habjan Bur-
nik, študentka: "Menim, da je takšna rešitev kar poštena, saj se prebivalstvo stara. Mlajši ne bomo zmogli več vzdrževati še starejših. Obenem bi morala država poskrbeti za najšibkejši sloj, da bi dostop do zdravstvenih storitev kljub temu ostal enak za vse."
Silvo Hribar,
upokojenec: "Nikakor ni prav, da tako polnijo luknje, ker marsikje porabljajo brez potrebe. Menim, da povišanje ne temelji na strokovnih analizah. Prizadelo bo predvsem upokojence z nizkimi pokojninami, zalo bi bilo pravičneje, če bi se premije razlikovale glede na dohodke."
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič