855-4 A A 60100200 o S R e: d n j a k n j i f n i c a p.p,126 primorski dnevnik Poštnina plačana v gotovini „ _ _ _ .. Abb. postale I gruppo l^eiia. OUU lir Leto XXXIX. Št. 125 (11.541) TRST, torek, 31. maja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajali v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvroDi. SKLENJENO ZASEDANJE NA VRHU 7 INDUSTRIJSKIH DRŽAV V VVILLIAMSBURGU V GOVORU NA BEOGRAJSKI UNIVERZI KULTURNI DNEVI SLOVENCEV V ITALUI Odgovor Andropovu o «evroizstrelkih» in le splošne izjave o gospodarstvu Dolgo piljenje «političnega» dokumenta, ki ga je vsilil Reagan - Priznanje konstruktivnih naporov neuvrščenih in «skupine 77» držav v razvoju MITJA RIBIČIČ POZVAL K VEČJEMU ZAUPANJU Delu Kraigherjeve komisije mora slediti organizirana družbena akcija Vsestranska osvetlitev kulturne problematike Slovencev v zamejstvu Zakl/učna okrogla miza živo prikazala mnogoterost in različnost stališč ■ llllllllllllltlllllHillllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIIUIIIIItllllllllllllllllllllllllllHHllIUIIIHnilllinillllllllllllllllllllHIHIIIHIIIIIIIliiiiiillI VČERAJ V VSEH OBRATIH VELIKE PORDENONSKE TOVARNE Odločna reakcija delavcev Zanussija ob nameravanem preustroju podjetja Strah pred izgubo delovnih mest - Sindikati zahtevajo posredovanje vlade - Deželno tajništvo KPI izrazilo solidarnost in podprlo boj pordenonskih delavcev WILLIAMSBURG — Deveto zasedanje na vrhu državnih poglavarjev in predsednikov vlad sedmih industrijsko najbolj razvitih držav kapitalističnega tabora, kateremu je prisostvoval tudi zastopnik Evropske gospodarske skupnosti Thom, se je zaključilo po treh dneh z objavo ■dveh različnih dokumentov, političnega in ekonomskega, čeprav je «vrh bogatih« po svojem izvoru in tradiciji zgolj gospodarski posvet, je tokrat prvič prevladala politična poanta, kar pripisujejo opazovalci dve-tna vzrokoma: po eni strani mnogo težjemu soglasju med slej ko prej Precej različnimi stališči o gospodarskih vprašanjih, o vzrokih svetovne krize in o sredstvih za njeno premostitev, po drugi pa namenu, da o-dločno odgovorijo na trdo svarilo SZ v zvezi z «evroizstrelki», s katerim je Andropov «pozdravil« začetek sestanka sedmerice. Sovjetski voditelj je bil namreč opozoril udeležence vrha, zlasti evropske, da bi bila SZ prisiljena povečati število svojih jedrskih izstrelkov «SS-20» in jih približati njihovim mejam, oe bi konec leta zares namestili predvidenih 572 ameriških raket v Italiji, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji, Razjarjeni Reagan je zato vsilil takojšen odgovor, navzlic ugovorom francoskega predsednika Mit-terranda o neumestnosti politično -vojaških izjav s takega sestanka. Zaveznikom je le uspelo ublažiti ton odgovora. Dokument v bistvu poudarja enotnost Zahoda (z Japonsko vred), ki razpolaga s potrebno močjo, da zavrne vsak napad, a je hkrati odprt *a pogajanja o zmanjšanju oborožitve, tako strateških kot srednjedo-*etnih izstrelkov, kot kemijskega ki konvencionalnega orpžja. Zato sedmerica poziva SZ, naj prispeva k hitremu in-uspešnemu zaključku Pogajanj v žene vi, o »evroizstrelkih«, Pri čemer ne omenja Reaganove teorije o «ničelni izbiri«, a govori o ♦uravnovešenem zmanjšanju« izstrelkov. Poudarja pa, da bodo namestili juneriške rakete, če sporazuma pred koncem leta ne bo. Obenem pa zavezniki opozarjajo SZ, da ji ne bo Uspelo razdvajati jih in da bo neuspešen tudi pritisk na javno mnenje. Gospodarski dokument, oziroma skupna sklepna izjava vrha v Wil-uamsburgu, ki ga je prebral novinarjem sam predsednik Reagan, je kot običajno pobi dobrih želja in pokojnikov, brez vsakršne določne obveze. Uvod se sklicuje na skupne vrednote demokracije, osebne svobode, ustvarjalnosti, človeškega dostojanstva in kulturnega razvoja, bakar zagotavlja, da je 7 držav pokazalo sposobnost premostiti recesijo, se sklicuje na uspehe pri Pri zmanjšanju inflacije in obresti }n obeta nov gospodarski razvoj. Glavna obveznost je torej utrditev takega zatrjevanega preporoda, da Se zmanjša brezposelnost (ki je v ^merice že presegla 22 milijonov *bot) in da se zajezijo primanjkljaji V plačilnih bilancah (zavezniki dolnjo ZDA, da so njihov deficit 200 'bibjard dolarjev in visoke obresti Slavni krivec gospodarskih težav). V ta namen so se dogovorili o naslednjem: vlade bodo vodile tako P°)itiko, ki naj zmanjša inflacijo, žniža obresti in veča naložbe, da se anianjša brezposelnost; pospešile bo-uo posvetovanja za ustalitev menjalnih tečajev (a bo vsaka ohranila samostojnost); zaustavile bodo Protekcionistične težnje in postop-bo odpravljale ovire v trgovinski bienjavi, zlasti z državami v raz-y°ju, katerih ogromna zadolžitev posebno skrbi; zato soglašajo o Povečanju pomoči in potrebi po tesnejšem sodelovanju med mednarodnimi finančnimi ustanovami. Glejte svetovne monetarne krize, zaradi katere se je Mitterrand zavzemal za bujno sklicanje mednarodne konference in ponovno uvedbo stalnih btenjalnih tečajev med valutami, so v. Wjlliamsburgu le poverili finančnim ministrom nalogo, naj proučijo teožnost sklicanja take konference «°b pravem času«. Glede držav v razvoju gospodarski dokument ponavlja voljo pove-j?ti jim pomoč, zlasti najrevnej-**m, in pozdravlja odprtost do dia-*°ga z industrijskimi državami, ki 80 jo opazili na vrhu neuvrščenih v Nevv Delhiju in na konferenci ♦skupine 77» v Buenos Airesu, pri uerne,' soglašajo z njihovim namenom konstruktivno prispevati k bližnji konferenci UNCTAD v Beogradu. Sklepna izjava se nadalje za-Vzema za varčevanje z energijo in Uporabo drugačnih virov navzlic polnitvi nafte ter za zaščito naravnega okolja in za pospeševanje Nravstvenih raziskav. Glede spor-bega vprašanja gospodarskih odno-*ov z Vzhodom dokument zatrjuje, da »bi morali biti usklajeni z našimi varnostnimi interesi«, kar je očitno kompromis, ki ne pove prav binogo. Izjava se zaključuje z napovedjo, da bo prihodnji vrh 7 industrijskih držav k letu v Veliki Britaniji. Na sliki: voditelji bogatih držav ®A vrtu v VVilliamsburgu (Ap) PORDENON — Včeraj bi se moral v Pordenonu sestati upravni svet podjetja Zanussi, da bi razpravljal o proračunu v okviru nameravanega vstopa podjetja v združenje Consortium (v katerem so tudi Fiat, Marzotto in drugi). Upravni svet pa se ni mogel sestati, ker je več tisoč uslužbencev tega podjetja stavkalo, kakih 50 pa jih je zastavilo vhod v sedež Zanussija, v Drevoredu Gorizia. Delavske straže so blokirale tudi nekatere druge ulice in dostope v mesto, prav tako pa so skušale ustaviti železniški premet na pordenonski postaji. Večje število delavcev je demonstriralo tudi pred rezidenco družine Zanussi, vendar ni nikjer prišlo do incidentov. Upravni svet podjetja, s predsednikom in delegiranim upravnikom Lambertom Mazzo na čelu, se bo tako sestal verjetno šele danes, da bi razpravljal o proračunu za leto 1982 in določil datum občnega zbora delničarjev. Z včerajšnjo demonstracijo so že- RIM — Kot nič kolikokrat, se tudi o današnjem srečanju med vlado, sindikati in delodajalci govori, da bo »odločilno«, čeprav je zelo verjetno, pač po stari italijanski navadi, da se bo iskanje odločilnih rešitev zavlačevalo, morebiti celo prek junijskih volitev. Potem ko je Fe-dermeccanica (združenje zasebnih kovinarskih industrijcev in članica Confindustrie) dejansko odrekla veljavnost sporazuma o ceni dela, bo danes zjutraj minister za delo Scotti skušal prepričati predsedni ka splošne zveze industrijcev Mer-lonija, naj kot sopodpisnik januarskega dogovora pregovori svoje »podrejene« za spoštovanje sprejetih obvez. Na srečanju bodo prisotni tudi tajniki enotne sindikalne zveze Lama, Carniti in Benvenuto, ki so sinoči, po daljšem sestanku z vodstvom sindikata kovinarjev FLM, izrazili precejšnjo nejevero v sposobnost samega ministra, da prisili Merlonija k pameti. »Scottija bomo vprašali, je dejal tajnik UIL Benvenuto, kaj bo vlada storila, da zagotovi spoštovanje sporazuma z dne 22. januarja glede obnovitve delovnih pogodb. Če ne bo prišlo do pozitivnih premikov, bomo zahtevali naj vlada izrazi Scottiju svojo solidarnost in naj preneha torpediranje njegovih pobud, kot dela zakladni minister Goria«. Tudi tajnik CGIL Lama je pou- leir delavci izreči svoje negativno mnenje o nameravanem vstopu v Consortium, saj se boje, da bo imel ta korak prav obratne učinke od onih, ki jih napoveduje upravni svet. Sindikati pa so se kritično izrazili tudi o formuli podpisa pristopnega akta, saj niso pred tem prejeli na vpogled nobenega dokumenta o preureditvi podjetja. Prav zato so sindikati najavili odločno akcijo, da bi izsilili pogovore z najpomembnejšimi akterji te operacije, kajti nikakor ne nameravajo dovoliti, da bi jih potisnili ob rob dogajanja, saj branijo interese delavcev in se bore proti brezposelnosti. Sindikalni predstavniki so se v jutranjih urah sestali tudi s parde-nenskim prefektom Farino, od katerega so zahtevali, naj poskrbi za srečanje z ministrom za industrijo Pandolfijem. Ta bi maral organizirati pogovore med vlado, deželo F-JK, lastniki holdinga in pa predstavniki sindikatov, iz katerih bi izšle jasne zamisli o bodočem u-stroju te pomembne pordenonske daril, da mora vlada nastopiti za izvajanje januarskega sporazuma in izrazil prepričanje, da je nepopustljivost Federmeccnice glede skrajšanja delovnega časa politične, ne pa ekonomske narave, in da se bodo morali tudi volivci izreči, ali pristajajo na novo prevlado gospodarjev. Carniti je pa potrdil, da mora imeti politično in družbeno prednost vprašanje zaposlitve, pri čemer je treba premagati nasprotni manever delodajalcev. industrije. Po zaključku zasedanja tovarniških svetov v vseh obratih Zanussija so enotni sindikati izdali poročilo, v katerem so izrecno poudarili, da želijo biti pri teh pogovorih «temeljni sogovornik«. Posebno poročilo je izdalo tudi deželno tajništvo KPI, s katerim je izrazilo solidarnost s sindikati in delavci Zanussija. Poročilo poudarja, da je prišlo do neljubih dogodkov v tej pordenonski tovarni v enem najbolj zaskrbljujočih trenutkov v obstoju tega podjetja. Za-nussj naj bi. po mnenju KPI, še naprej ohranil svojo neodvisnost, glede na to, da predstavlja to podjetje v deželi F-JK, in zlasti v pordenonski pokrajini, izredno pomembno postavko na področju zaposlovanja ter na poklicnem, družbenem in političnem področju. KPI zato soglaša z zahtevo delavcev, da bi morali prvenstveno izdelati natančen načrt sanacije podjetja, preden bi prešlj k drugim posegom. Komunisti zato zahtevajo od vlade, da prepreči razne manevre, ki jih ima v načrtu sedanje vodstvo podjetja. Prav tako naj bi se o nastalem položaju izrekla tudi deželna vlada in izdelala predloge za zaščito delavskih interesov. Volitve v San Marinu: levica rahlo okrepljena SAN MARINO — Iz parlamentarnih volitev, ki so bile v nedeljo v San Marinu, najmanjši državi na svetu, je levičarska vlada izšla rahlo okrepljena, medtem ko demokristjani ostajajo še naprej stranka relativne večine. Od 60 parlamentarnih sedežev so jih tri levičarske stranke — komunistična, socialistična in enotna socialistična stranka — zasedle 32, se pravi enega več kot v prejšnji zakonodajni dobi. Resnici na ljubo pa je prišlo do rahlega premika sil znotraj levičarske fronte; komunisti so izgubili sedež, medtem ko sta obe socialistični stranki po enega pridobili. BEOGRAD — »Socialistično samoupravljanje se mora potrditi tudi v hudih časih. Lahko se je potrjevati, kadar gre vse dobro, kadar je moč dobiti tuje kredite pod ugodnimi pogoji, kadar je mogoče računati, da bo družba socializirala notranje dolgove in da je mogoče dobro živeti tudi s slabim delom.« To je poudaril predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič med svojim nedavnim obiskom na beograjski univerzi. «Na Kosovu,« je poudaril Mitja Ribičič, »imamo na eni strani oceno o dokaj dobrem političnem položaju, na drugi pa mislimo, da se je tam začelo kopičiti nekaj nevarnega, in to ne le na Kosovu temveč tudi v Srbiji, Jugoslaviji. To je nov val narodnega nezaupanja. Socialistične sile in ZK bi morale takoj sprejeti izredne ukrepe, da bi spreobrnile ta položaj.« Kadar se v zvezi z majhnim problemom, je dodal Ribičič, na primer z vprašanjem, ali se bo gradila neka klavnica, ali bo tam kak drug objekt, ali se bo gradila kaka šola. začne razprava v smislu na kateri zemlji se to gradi, ali je to srbska, albanska ali črnogorska zemlja, takrat je to zelo slabo. Če pa problem ostane v smislu, ali je potrebno graditi, še posebej ali je potrebno graditi na zemlji, ki je zdaj naše glavno produkcijsko sredstvo, potem nimam nič proti temu. če pa se okrog tega začne razpravljati zakaj tu, zakaj tam in če se to povezuje z izseljevanjem ali kakimi drugimi procesi, menim, da to ni v redu.« »Nadaljuje se proces izseljevanja Srbov in Črnogorcev s tega območja, je dejal v nadaljevanju Mitja Ribičič. Nekaj je objektivno, nekaj pa po mojem mnenju tudi v ozračju. ki nastaja. Menim, da bi morali ne le zaustaviti proces izseljevanja, temveč bi marali s tovariši v pokrajini Kosovo doseči sporazum, da se začne proces priseljevanja delavcev in strokovnjakov iz vrst vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Kajti, če se hoče Kosovo rešiti svoje zaostalosti, če hoče napredovati, potrebuje na tisoče znanstvenih delavcev in strokovnjakov iz cele Jugoslavije, ki bi skupaj z delavnimi ljudmi Kosova prevzeli odgovornost za vsa tista sredstva, ki jih federacija združuje na Kosovu, da dajo resnične rezultate in da se tam usposobijo ekipe, ki bi čimprej prevzele lastno odgovornost za nadaljnji razvoj Kosova.« Ko je v nadaljevanju govora političnemu aktivu beograjske univerze Mitja Ribičič omenil, da Kraigherjeva komisija končuje delo, je poudaril, da po komisijskem delu sledi organizirana družbena akcija, katere cilj je odpraviti restriktivne ukrepe. »Mislimo, je dejal, da morajo gradivo verificirati ne le v CK ZKJ, temveč tudi v skupščini SFRJ in da se posebej pooblasti ZIS za operacionalizacijo tega programa. Vse sile naše družbe moramo usmeriti v razpravljanja o stabilizaciji, na stabilizacijsko obnaša- Craxi, ko govori, premišljeno izbira besede in ljubi kratke stavke, ki iz govorniškega odra zvenijo kot gesla. Predvsem pa ljubi dolge pavze, ki mu dajejo možnost, vsaj tako si zamišljam, da oceni ali je publika njegove besede razumela, jih dojela, ali se z njim strinja. Pa še nekaj me je presenetilo na veliki socialistični manifestaciji na Gradu Sforza v Milanu in sicer to, da sem imela ves čas občutek, da gleda samo mene in govori samo meni. Seveda ni bilo to res, saj je imel iste občutke tudi Miran, snemalec agencije Alpe A-dria, ki mi je, po končani manifestaciji, povedal, da se mu je zdelo, da Craxi ves čas gleda samo v njegovo snemalno kamero. Toda kako je to mogoče. Na misel so mi prišli templji v Neaplju, ki ima- nje in ustvarjanje pogojev, da dobimo odgovore v družbeni praksi.« (dd) Danes začetek zasedanja NATO BRUSELJ — Danes se bo v Bruslju začelo spomladansko zasedanje NATO, katerega se bodo udeležili obrambni ministri 12 držav. V ospredju pogovorov na tem zasedanju bo vsekakor vprašanje evrora-ket. Proučili bodo potek razorožit-venih pogajanj v Ženevi, poleg tega pa bodo precej razprav posvetili tudi nameščanju ameriških raket »pershing - 2» in «cruise» v Evropi, v primeru, če ženevska pogajanja ne bodo uspela. Na dnevnem redu zasedanja pa bo še nekaj drugih vprašanj. VARŠAVA — Včeraj je na Poljsko dopotoval vatikanski državni tajnik, mons. Achille Silvestrini, ki se bo med petdnevnim obiskom prepričal o učinkovitosti varnostnih ukrepov v krajih, kamor bo prihodnji mesec romal papež Janez Pavel II. Srečal se bo tudi s primasom Glempom, s predstavniki poljske vlade in z nekaterimi škofi. jo na vseh štirih straneh narisane velike oči Bude tako, da te njegov pogled stalno spremlja in pomislila sem, da fant (Crari) pač dobro pozna govorniško umetnost. Razumljivejše mi je kar naen krat postalo tudi eno izmed najbolj predrznih in provokativnih gesel milanskega kongresa, ki se glasi nekako tako: socialisti, in v tem se razlikujemo od drugih strank, volivcem ne ponujamo samo programa, ampak tudi resničnega «li-derja*. Volivci bodo 26. in 27. junija odločili, če Italija potrebuje ali ne liderjev. Dejstvo je, da smo v polni predvolilni kampanji, ki jo že označujejo hude polemike v središču katerih je prav socialistična stranka, ki udriha na levo in desno, je na videz skregana z vsemi, se ponuja kot edina moz- LJUBLJANA — Sinoči so se v Cankarjevega doma v Ljubljani zaključili kulturni dnevi Slovencev v Italiji. Zaključili so se z okroglo mizo o kulturni problematiki Slovencev na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini. O tem so spregovorili Salvatore Ve-nosi iz Kanalske doline, Viljem Čem o iz Benečije, Ferruccio Cla-vora prav tako iz Benečije, Marija češčut in Darko Bratina iz Gorice, nato še Zorko Harej, Filibert Benedetič, Marij Maver in Klavdij Palčič iz Trsta. Poleg njih sta pri okrogli mizi sodelovala odgovorni za kulturo pri republiškem komiteju SZDL Slovenije Jože Osterman in predsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije Vladimir Kavčič. Okroglo mizo je povezoval Sandi Čolnik. Težko je strniti vse ugotovitve, ki so bile sinoči izrečene, tako s strani predstavnikov iz zamejstva, kot s strani občinstva. Govor je bil o vprašanju jezika, o šolstvu, o položaju Slovencev v Benečiji in Kanalski dolini, o množičnih občilih, pa o glasbeni in likovni dejavnosti itd. Široka paleta problemov pa 'e ni pomenila neke okrogle mize, kjer nekdo nekaj razlaga, nasprotno, slišali smo veliko polemičnih ugotovitev in vsakdo se je lahko na alternativa in seveda pri tem ponuja tudi svojega sekretarja za predsednika vlade in ji je torej težko verjeti, da si razpeta med dvema bregovoma, v resnici ne pri zadeva, da bi iztržila največji volilni in politični izkupiček. In v to, da bi ta izkupiček ne bil prav tako majhen, je stranka vložila res vse svoje sile. V Milanu smo bili tako spet priča faraonskim organizacijskim sposobnostim te stranke, ki je za Craxi-jev govor najela prelepi grad Sforza in ga za priložnost praznično okrasila z zastavami, pisanimi trakovi in seveda s svežimi, rdečimi nageljni, simbolom nove Craiijeve stranke, ki so ga nekatere simpatizerke dale natisniti tudi na prte in prtičke, na krožnike in kozarce No, toda poleg teh designerskih podvigov je socialistično vodstvo poklicalo k sedolevanju vse svoje izvedence, od gospodarstvenikov do zgodovinarjev, in politikov, da bi sodelovali pri sestavi socialističnega vladnega programa. V Milanu so predstavili program z geslom «Obnoviti Italijo in jo resnično u-pravljati*, obravnava pa gospodarsko sanacijo države v znamenju enakosti, družbene pravičnosti m boja proti spontanim neenakopravnostim v družbi, pa še reformo m stitucij, ki naj političnemu sistemu omogoči odločanje in premostitev vseh tistih birokratskih meha nizmov, ki danes pogojujejo življenje institucij in so vzrok njihove izredne počasnosti. Poglavje zase je še neizprosen boj proti krimuut lu in terorizmu in pa zunanja politika Italije, ki naj bt temeljila na miru in strategiji pogajanj. Na koga pa st socialisti s Lem pru- prepričal o mnogoterosti stališč m pozicij pri nas. Benedetič je tako v začetku dejal, da bi lahko imeli kulturni dnevi večji odmev in tudi s strani občinstva so se slišala nekatera podobna mnenja. Marij Maver je govoril o tabujih, ki naj se izražajo s strani matice do katoličanov v zamejstvu. Salvatore Venosi je opozoril na težko situacij o Slovencev v Kanalski dolini in bil tudi on polemičen do nekaterih odnosov Slovencev z Goriškega, Tržaškega pa tudi iz matične Slovenije do problemov Kanalske doline. Omenili smo le nekatere bodice, ki so večkrat tudi -ostro izzvenele. Slišali smo seveda tudi drugačne posege. Benedetič je tako razmišljal u enotnem kulturnem prostoru, Marija češčut je govorila o šolski problematiki, Zorko Harej je povedal problematiko zborovske dejavnosti, Klavdij Palčič je govoril o problemih ustvarjalcev in likovnikov. Ferruccio Clavora je omenil problem izseljenstva, Černo pa je govoril o dosežkih Beneških Slovencev, ki le niso od muh. Darko Bratina je poudaril potrebo, da se zamejski Slovenci korenite-je zazremo v prihodnost in da ne gledamo samo v to, kar je bilo, o-ziroma v zgodovino. Osterman in Kavčič sta s svoje strani poudarila napore Slovenije, da bi se kulturno življenje Slovencev v Italiji nadalje razvijalo. Tudi debata je k razpravi dodala marsikatero misel, čeprav je bilo načetih problemov veliko in bi se dal še marsikateri poglobiti. Kot smo zapisali, so se kulturni dnevi zaključili včeraj, v nedeljo pa je bila v Cankarjevem domu predstava Slovenskega stalnega gledališča, ki je ob priložnosti u-prizorilo igro tHribi. pokrijte nas» Alojza Rebule. še nekaj naj zapišemo, da be-še nekaj dni odprta v Cankarjevem domu likovna razstava slikarjev t Tržaškega m Goriškega, (tun) Nov rekord vrednosti dolarja RIM Dolar se je včeraj povzpel le za ped pod vrednost 1.500 lir in tako dosegel nov rekord v razmerju z italijansko valuto. Sovpadajoč z zaključkom vrha sedmih industrijsko najbolj razvitih držav v Wil-liamsburgu, je ameriški dolar namreč dosegel vrednost 1.494 lir, ali pet lir več kot v petek. MADRID — španska vlada je sklenila kupiti 72 lovskih bombnikov, ki jih izdeluje ameriška tovarna Mc Domiell Douglas. Španci so se odločili za atneriški F 18 A, namesto za evropski «tomado» in so nabavili le 72, namesto prvotno načrtovanih 84 letal. Odločitev španske vlade je razočarala proizvajalce »tornadov«, španske oboroževalne sile pa negodujejo zaradi znižanja števila kupljenih letal. gramom obračajo? Kot vsaka stran-kaka seveda na vse volivce. Izrecno pa se obračajo na tako imenovan srednji sloj, ali bolje na tisto morje novih strokovnih kategorij, novih profesionalcev, ki jih je rodila, kot ie dejal podtajnik Claudio Martelli, elektronska revolucija, ki so zaposleni v industrijskih obratih, uradih, v zdravstvenih organizacijah, v zdravstvenih laboratorijih, v sredstvih množičnega obveščanja in ki bi lahko postali v bližnji bodočnosti nositelji nove demokracije v Italiji. Kaj pa mi Slovenci? Kot slovenski novinar sem si morala zastaviti to vprašanje in zastaviti sem ga morala tem velikim možem, čeprav sem ugotavljala, da smo pravzaprav mi Slovenci m naša zahteva po globalnem zaščitnem zakonu le eden izmed kamenčkov v bitki kolosov za prostor pod soncem (beri palača Chigi). A vendar sem z velikim veseljem poslušala deželnega tajnika PSI za Furlanijo Julijsko krajino Brava m kandidata za poslansko zbornico De Carlija, ko sta mi zagotovila. <1 a so socia'isti vključili v svoj ' program in torej v program prihodnje vlade, v kateri bi morebiti sodelovali, tudi vprašanje naše globalne zaščite. Poudarila sta, da sodi boj za zaščito slovenske manjšine v že tradicionalne parlamentarne obveznosti PSI in opozorila, da niso to le prazne volilne obljube, temveč resne parlamentarne obveze. Dejstvo pa je, da bomo šele po volitvah lahko preverjali konkretno uresničevanje teh obljub in obvez kot bomo preverjali izpolnjevanje socialističnega programa v celoti. ANI PERTOT V Libanonu se je položaj nekoliko umiril BEJRUT — Po sporočilu Sirije, da so njene oborožene sile zaključile velike spomla danske manevre, je napetost v Libanonu in na Golanski planoti nekoliko popustila, vendar nevarnost izbruha oboroženega spopada med Izraelom in Sirijo še ni povsem mimo. V Izraelu so potrdili, da so se sirske čete in topništvo vrnili na običajne položaje, vendar so hkrati opozorili, da se izraelska armada še naprej nahaja v stanju največje priprav ljenosti. Libanonski radio je poročal, da Izrael še naprej, že peti dan, kopiči nove čete na črti prekinitve ognja v libanonski Dolini Beka. kjer naj bi po ocenah bilo najmanj tisoč izraelskih tankov. Novost pa predstavljajo sirska izvidniška letala nad Libanonom. Za sedaj se sirske in izraelske zračne sile itogibajo med seboj, zato žolčni protiletalski ogenj na izraelske reaktivce pripisujejo Palestincem in ne Sircem. V Jeruzalemu pa temu previdno pravijo »rutinski incident«, saj Palestinci nimajo proti letalskega orožja, s katerim bi mogli doseči izraelska letala. Kljub tem »pomirjujočim« vestem pa je radio Jeruzalem včeraj znova opozoril Sirijo zaradi vse pogostejših napadov na izraelske sile v Libanonu. Prav včeraj sta bila na pri mer v pokrajini Šuf ob življenje dva izraelska vojaka, trije pa so bili ranjeni, ko so menda palestinski barej izstrelili na vozilo izraelske vojaške patrulje granato iz bazuke. Od izraelskega vdora v Libanon, 6. junija lani, je bilo * tej državi ubitih 488, ranjenih pa več kot 2.700 izraelskih vojakov. Včeraj so zabeležili še vrsto drugih napadov na izraelske sile, vendar kaže, da ni bilo novih smrtnih žrtev. Pač pa je v južnem Libanonu izgubil življenje neki pripadnik kontingenta UNIFIL, to je mirovne sile OZN, med pre rekanjem s krajevnim prebivalstvom ob ce stni zapori sil UNIFIL. Libanonski predsednik Amin Džemajel pa je včeraj presenetil s svojim nepričakovanim obiskom v muslimanskem delu prestolnice ob priliki 150. obletnice neke islamske dobrodelne organizacije. Bilo je to prvič od začetka državljanske vojne leta 1975, da je neki libanonski predsednik sodeloval na kaki javni pri reditvi v muslimanskem delu mesta. PO RAZBITJU POGAJANJ 0 KOVINARJIH Sindikati in delodajalci danes zopet pri Scottiju S porazom proti Italiji slovo «zlate» generacije Italijanska košarkarska reprezentanca se bo borila za eno izmed kolajn, jugoslovanska pa za osvojitev petega mesta: takšen je rezultat sinočnje odločilne tekme prve kvalifikacijske skupine na evropskem košarkarskem prvenstvu v Franciji, v kateri so »azzurrii premagali »plave« s prepričljivim 91:76. Italijanska zmaga je povsem zaslužena, saj so bili italijanski košarkarji v drugem polčasu znatno boljši od Dalipagiča in tovarišev. V delno opravičilo Jugoslovanom je treba omeniti dva nešportna izgreda «azzurrov» nad Kičanovičem v prvem delu in nad Vilfanom v nadaljevanju, po katerem je Kičanovič izgubil živce in udaril enega od italijanskih košarkarjev, kar je izzvalo pravcati pretep na igrišču, ki ga je pomiril šele poseg žandarjev. S sinočnjim porazom se v bistvu končuje »zlata« generacija jugoslovanske košarke: z njim se poslavlja generacija, ki je ponesla Jugoslavijo v sam vrh svetovne košarke. Razočaranje in ogorčenje po Jadranovem porazu Med našimi ljubitelji športa še nista polegli veliko razočaranje in ogorčenje po sobotnem Jadranovem gostovanju v Vicenzi. Naši košarkarji so le za dve točki zamudili napredovanje v drugo italijansko ligo. Še večje pa je ogorčenje vseh naših ljudi zaradi skrajno nesramnih in vandalskih dogodkov po tekmi v Vicenzi. Napad na avtobus naših navijačev pa je bila prava žalitev za vso našo skupnost. O Jadranu obširno poročamo na eni od naših dveh športnih strani. im................................................. Socialistični programski konierenci na rob ROK BO ZAPADEL DREVI OB 20. URI DVANAJST STRANK SE JE DOSLEJ PRIJAVILO ZA DEŽELNE VOLITVE Volilna zborovanja PSI in KPI Drevi ob 20. uri se bo zaključil rok za vlaganje kandidatnih list za nastop na deželnih volitvah: v tržaškem volilnem okrožju, v katerem bomo izvolili štirinajst deželnih svetovalcev, se je doslej prijavilo dvanajst strank: v teku včerajšnjega dne je namreč svoje kandidatne liste predložilo kar pet strank, pričakovati pa je, da se bo drevi ob zaključku tega roka to število še povišalo. Kandidatno listo je včeraj najprej predložila socialistična stranka, ki si je s tem zagotovila osmo mesto na glasovnici: za nosilca liste je strankino pokrajinsko tajništvo določilo Gianfranca Carboneja. Deveto mesto na glasovnici bo pripadlo Furlanskemu gibanju, katerega nosilec liste je dosedanji deželni svetovalec De Agostini. Kandidatno U- Drevi seje treh občinskih svetov Drevi se bodo sestali trije občinski sveti, ki imajo kot glavno točko dnevnega reda proračun za finančno leto 1983. Ob 18.30 se bosta tako sestala miljski in tržaški občinski svet, pol ure kasneje pa devinsko-nabrežinski. Medtem ko sta v Miljah in v Nabrežini odbora že predložila skupščini ta zelo pomembni dokument, bo v Trstu novi župan Rossi komaj danes predstavil svetovalcem proračun, ki mora biti ob vsakem primeru, kot znano, odobren z absolutno večino glasov prisotnih svetovalcev. V devinsko-nabrežinskem občinskem svetu razpolaga večina (KPI, PSI in Slovenska skupnost) z absolutno večino glasov, isto pa ne velja za Milje, kjer odbor Liste Frausin (KPI in neodvisni) lahko šteje točno na polovico glasov. Najbolj zapleten pa je vsekakor položaj v tržaškem občinskem svetu, kjer podpira koalicijo LpT-laiko socialisti 29 svetovalcev na 60. sto je včeraj predložila tudi Komunistična revolucionarna liga, ki je za nosilca liste izbrala Giacinta Lu-nardellija. Malo pred dvajseto uro pa sta se za nastop na deželnih volitvah prijavili še liberalna stranka in Krščanska demokracija, ki bo kot nosilca liste kandidirala deželnega odbornika za promet in prevoze Ri- nšldijjr. 7©osl< slej se je torej prijavilo dvanajst strank, ki so: KPI;'indipenden-tisti (MIT), MSI - DN, PRI, PSDI, Lista za Trst, Slovenska skupnost, PSI, Furlansko gibanje. Komunistična revolucionarna liga (LCR), PLI in KD. Stranke pa medtem izpolnjujejo svoje programe za volilno kampanjo. Socialistična stranka je za danes najavila več manifestacij; ob 19. uri bo na sedežu v Ul. Mazzini 29 zasedanje socialističnih uslužbencev plovne družbe Lloyd Adriatico; koordiniral ga bo član tajništva Carbone. Ob 18. uri pa bo na sedežu v Ul. Galatti 24 seja koordinacijskega odbora socialističnih žena. Poleg tega sta za današnji dan najavljeni še dve volilni zborovanji: ob 10. uri v Skednju ter ob 11. uri pred Tovarno velikih motorjev v Boljuncu bosta govorila posl. Gruber Benco in Carbone, nosilca list za poslansko zbornico in deželni svet KPI pa je za današnji in jutrišnji dan najavila vrsto razprav in srečanj, katerih se bo udeležil Renato Degli Esposti, ki je v stranki odgovoren za delovno skupino o problemih ostarelih. V okviru teh pobud bo govor o obrambi in reformi skrbstvenega sistema in o življenjskih pogojih ostarelih (socialne in zdravstvene službe, stanovanjska problematika itd.) Degli Esposti bo govoril danes ob 11.30 na trgu pri Sv. Jakobu, jutri pa ob 11. uri na Goldonijevem trgu. ter ob 15. uri v Miljah. V Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) po bo KPI drevi ob 18. uri priredila javno zborovanje na temo: ^Predlogi KPI za spremembe*. Govorila bosta kandidata za deželni svet G. Canciani in Boris Iskra. DNE 8. IN 9. JUNIJA V TRSTU DVODNEVNI SEMINAR O zakonskem urejevanju zunanje trgovine SFRJ Zunanjetrgovinska sekcija SDGZ vabi svoje člane k množični udeležbi - Govorili bodo štirje izvedenci iz SR Slovenije Zunanjetrgovinski operaterji s Tržaškega pa tudi iz drugih pokrajin dežele Furlanije - Julijske krajine so večkrat izrazili željo po temeljitejši seznanitvi z nadrobnostmi in novostmi gospodarske zakonodaje v Jugoslaviji. Spričo oktobrskih stabilizacijskih ukrepov je potreba po globlji razčlembi zakonskih predpisov, ki urejujejo jugoslovansko zunanjo trgovino, postala še očitnejša; zato bo tukajšnja trgovinska zbornica sporazumno z Gospodarsko zbornico Slovenije in ob sodelovanju tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske zbornice gornji problematiki posvetila poseben seminar. Seminar, ki se bo odvijal dne 8. in 9. junija (sreda in četrtek) v sejni dvorani trgovinske zbornice, Ul. San Nicolo 5, bo pravzaprav le nadaljevanje nedavnega seminarja v Lipici, kjer so izvedenci s tržaške trgovinske zbornice predavali jugoslovanskim operaterjem, kakor naglašajo pri sekciji za zunanjo trgovino Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Vest o seminarju je vzbudila, kot je bilo pričakovati, veliko zanimanja v krajevnih pa tudi goriških in videmskih zunanjetrgovinskih krogih, kar daje misliti, da bo tudi odziv temu ustrezen. Zunanjetrgovinska sekcija SDGZ vabi vse svoje člane, da se tudi sami množično udeležijo seminarja, vendar se morajo za to prijaviti; v ta namen naj se nemudoma zglasijo na sedežu SDGZ. Seminar se bo začel v sredo, 8. junija, ob 16.30 (do 19.30), nadaljeval pa naslednjega dne od 9.30 do 12.30. Spregovorili bodo dr. Franc Arhar (Narodna banka Slovenije), dr. Peter Pavlič (dolgoletni sodelavec Gospodarske zbornice SRS), Mirko Košak (Ljubljanska banka) in Tomo Vojnovič (Gospodarska zbornica SRS). Snovi: temeljni jugoslovanski zakoni, ki urejajo zunanjo trgovino, in novejši popravki ter praktični problemi, ki zanimajo zlasti italijanske operaterje; predpisi, ki urejajo tuje naložbe, skupna vlaganja kapita-lov v SFRJ in dolgoročno proizvodno kooperacijo; predpisi glede nespoštovanja pogodb s strani kupcev oziroma dobaviteljev in glede odmere ustreznih odškodnin. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje. BLIZU PR0SEŠKE POSTAJE SVEČANOST PRI OBELEŽJU 11 TALCEM Zatreti poskuse neofašistov da bi spet zanetili sovraštvo Tako sta poudarila slavnostna govornika Vladimir Kenda in Paolo Šema niiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii OPOZICIJA ZAPUSTILA SEJNO DVORANO Polemična seja pokrajinskega sveta Odbor še ni predstavil proračuna Izglasovana resolucija, po kateri naj bi o proračunu sklepali čez dva tedna ■ Finančni prispevki nekaterim našim šolam Tržaški pokrajinski svet se niti sinoči ni soočal s proračunom za leto 1983, ki ga odbor (LpT in laično - socialistične stranke), kljub številnim kritikam in pozivom s strani opozicije, ni še predložil skupščini. Kot znano, je prejšnji ponedeljek o-pozicija (KPI, KD, SSk, MT in MSI) iz protesta zaradi zavlačevanja predstavitve proračuna zapustila sejno dvorano ter obenem izglasovala resolucijo, ki obvezuje odbor, da predloži finančni dokument do 31. maja. To pa se ni zgodilo in sedaj se bo pokrajinski svet, spet na zahtevo opozicije, sestal 13. in 14. junija, ko bi moral dokončno oceniti tn nato tudi odobriti (ali zavrniti) proračun. Predmet polemik med manjšinsko koalicijo in ostalimi političnimi silami pa so bile sinoči zadnje okrožnice ministrstva za notranje zadeve glede terminov za odobritev proračunov krajevnih ustanov. Vladni dekret, ki ga je parlament dokončno odobril nekaj dni pred razpustitvijo, pravi, da bi morale krajevne u-prave do konca maja odobriti svoje proračune, razne okrožnice, ki so temu sledile, pa so ta rok, sicer IIIUUIIIIIIMIIIIItlltlllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllltlllllltlllMIIIIIItMtimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIIIIIIIM PETA RAZSTAVA VIN V PODLONJERJU Pobuda za ovrednotenje truda domačih vinogradnikov Podlonjer je eden od tistih predmestnih predelov, v katerih se je v zadnjih letih najbolj razvila družbena in kulturna dejavnost. Precej zaslug za poživitev družbenega življenja ima tudi Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov, organizacija, ki je nastaka pred nekaj leti in ki je znala vskladiti potrebe sodobnega človeka z že napol pozabljeno zgodovinsko tradicijo tega predela. Vrtnarstvo in vinogradništvo, ki sta bili od nekdaj osnovni gospodarski de javnosti v predelu od Lonjerja do Sv. Ivana, sta zadobila spet funkcijo povezovalnega elementa, ob katerem se lahko razživi družbeno in kulturno življenje prebivalstva. Skupina vitnarjev in vinogradnikov prireja vsako leto vrsto raznih večjih ali manjših pobud, ki jih že peto leto zaporedoma dopolnjuje kot osrednja prireditev rajonska razstava vin. Letos je bila že peta in je potekala v soboto in nedeljo ob nadvse zadovoljivem obisku občinstva. Glavni namen prireditve je seveda ovrednotenje truda in naporov domačih vinogradnikov, je pa seveda istočasno priložnost za družabno srečanje in za kulturni užitek. Najprej besedo o razstavi sami. Razstavljenih je bilo kar 19 vzorcev belih in 21 vzorcev črnih vin, kar dokazuje, da je bila udeležba zelo številna. Razstavljena vina je o-cenjevala posebna komisija izvedencev, ki je izbrala najboljša. Za kroniko lahko povemo, da je v splošnem kakovost letošnjih vin nekoliko pod nivojem, ki ga je dosegla lanska razstava. To je treba pripisati slabi letini. Trgatev 1982 v Podlonjerju pač ni bila najboljša. Sicer pa je z naravnimi pridelki vedno tako, da o njih odloča v prvi vrsti vremenski faktor. Sobotnemu ocenjevalnemu delu je v večernih urah sledilo predvajanje dokumentarca o lanski trgatvi, ki ga je izdelal domačin. Film je bil sprejet z velikim zanimanjem, tako da ga bodo še predvajali za tiste, ki ga v soboto niso videli. Osrednja prireditev je bila v nedeljo popoldne, ko so razglasili izbire ocenjevalne komisije. Za najboljši vzorec med belimi vini je proglasila vino Maria Usca. Drugo nagrado so podelili Pinu Čeparju, tret jo pa Silvanu Močilniku. Kar zade- va črna vina pa je šla prva nagrada Pinu Živcu, druga Silvanu Močilniku, tretja pa Pepiju Nemacu. Vsem je izrekel toplo zahvalo v imenu prirediteljev Marcel Petkovšek. Prireditev je imela tudi kulturni del. Glavno besedo je ob tem imel moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota in ki ima v svojem repertoarju tudi več pesmi, ki so ubrane na vinsko tematiko in se tudi prijetno vključujejo v prireditev, kakršna je bila nedeljska v Podlonjerju. In kot se za vse takšne manifestacije spodobi, je bil večer prepuščen vsem. ki so se radi zavrteli ob _ poskočnih zvokih. W. M. • Krožek istrsko - beneške kulture «Istria», ki ima svoj sedež v Seslja-nu, prireja jutri ob 18. uri, v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 predavanje. na katerem bo prof. Giuseppe Cuscito s tržaške univerze govoril na temo: «študije istrske verske zgodovine v zadnjih sto letih*. precej megleno in včasih tudi protislovno, podaljšale do 20. junija. S tako interpretacijo novih predpisov se je seveda strinjal predsednik Clarici, ki je vsekakor javno zagotovil, da bo svet pred tem datumom glasoval o proračunu. Opozicija pa ni bila zadovoljna s to predsednikovo obvezo, ki jo je ocenila za preveč generično ter predložila resolucijo, ki obvezuje odbor, da se 13. in 14. junija vendarle dokončno reši vprašanje proračunov, do tega datuma pa bo pokrajinski svet obravnaval le tekoče in najnujnejše za-deye upravnega značaja. To resolucijo,. ki je prodrla z večino-glasov, so podprli komunisti, demokristjani, misetvei in Omero (Tržaško gibanje), proti pa so bili vsi svetovalci koalicije. Do novih polemik, ki so na zasedanjih pokrajinskega sveta skoraj že na dnevnem redu, pa je prišlo v trenutku, ko je skupščina začela o-bravnavati prav tako imenovane nujne zadeve, o katerih je bil govor v izglasovani resoluciji. Po krajši izmenjavi polemičnih puščic ter po precej spornem posegu samega generalnega tajnika, je skupščina vendarle odobrila nekaj upravnih sklepov. Med drugim je tako odobrila finančne prispevke nekaterim slovenskim šolam, ki so za to vložile prošnjo. Rojanski srednji šoli «Fran Erjavec* je dodelila 3.059.000 lir, trgovski akademiji «žiga Zois* dva milijona in dvainštirideset tisoč lir, liceju «France Prešeren* 3 milijone in tristo tisoč lir ter učiteljišču «A. M. Slomšek* dva milijona in osemsto tisoč lir. Omenjeni prispevki se nanašajo na prošnje, ki so jih posamezna šolska ravnateljstva vložila v zvezi z nakupi nekaterih šolskih rekvizitov in podobno. Rajonski svet o problemu openskega pokopališča Rajonski svet za vzhodni Kras je na petkovi seji sprejel resolucijo v zvezi s perečim problemom openskega pokopališča. V resoluciji, ki so jo predložile in zanjo glasovale skupine KPI, PSI in SSk, je izrečeno obžalovanje, da občina po tolikih letih še ni rešila tega vprašanja, obenem pa je izrečena zahteva. da bi občina čimprej uresničila vsaj to, za kar se je pred kratkim obvezal bivši župan Cecovini, in sicer da bi razširila staro pokopališče. Takšna rešitev seveda ne zadošča in ne more zadovoljiti prebivalstva, je rečeno v resoluciji, in OD PETKA DO NEDELJE V MAČKOLJAII VELIKO OBISKOVALCEV NA PRAZNIKU ČEŠENJ V petek, soboto in nedeljo je potekal v Mačkoljah tradicionalni praznik češenj, ki je bil letos že 21. po vrsti. Na praznik je prihitele veliko obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice, za uspeh praznika pa je jamčilo lepo in toplo vreme, ki se je skazilo edino v petek. V nedeljo popoldne pa je bil na obnovljenem prireditvenem prostoru bogat in pester kulturni program. Potem ko je gostom in prijateljem spregovoril v pozdrav domačin Alojz Tul, so se na odru zvrstili domači in gostujoči ansambli in zabavali množico. Nastopili so: mešani zbor PD Mačkolje, ki ga vodi Cveto Marc, otroški zbor Slovenski šopek, ki ga vodi Marija Zadnik, gojenci glasbene šole župnijskega doma, ki ,-Jjih poučuje prav tako Marija Zad-- Inik, dekliški zbor Slovenski šopek |jod vodstvom Ljube Smotlak, kot gosta pa sta nastopila moški zbor Fantje izpod Grmade, ki jih vodi Ivo Kralj, in Godbeno društvo «Na-brežina* iz Nabrežine pod taktirko Stanka Misleja. Program sta povezovali Alenka Deklič in Damjana Stranj. Ped noč so se oglasili zvoki ansambla Pomlad in v večernem hladu je ples šel iskro izpod nog razigranim obiskovalcem 21. praznika češenj, ki ga je tudi tokrat priredilo in izpeljalo PD Mačkolje. (ris) • Poštna uprava sporoča, da bo urad za sprejemanje tekočih poštnih računov na glavni pošti deloval danes do 16. ure. S tem želi poštna uprava pomagati pri izplačevanju davkov IRPEF in ILOR. jo je treba zato jemati kot prehodno rešitev. Medtem mora občina vsekakor poskrbeti za gradnjo novega pokopališča. Resolucijo je predložila tudi skupina KD, ki pa je bila zavrnjena, ker je odklanjala prehodno rešitev. Delavec v komi po trku v avto Včeraj okrog petih popoldne so sprejeli y . oddelek za oživljanje glavne bolnišnice Ernesta Neppa, -53-letnega težaka, ki je nekoliko poprej postal žrtev prometne nesreče. Ko se je na svojem motornem kolesu peugeot 104 vozil po ulici Costalunga, je silovito trčil v avto ford escord, ki ga je upravljal 34-letni Costantino Giamba (Ul. Frescobaldi 5). Nepp je pri padcu utrpel prsno travmo in močan u-darec v čelno kost pa še v sence. Ko so ga z rešilcem Rdečega križa pripeljali v bolnišnico, je bil v komi. Na kraški gmajni blizu proseške železniške postaje so se v nedeljo domačini spomnili enajstih nedolž nih talcev, ki so jih nacifašisti obesili 27. maja pred 39 leti zaradi represalij proti eni od številnih partizanskih akcij, ki so si v vse večji meri sledile na Krasu v tistih pomladanskih dneh 1944. leta. Na kraju, kjer so utrnila njihova življenja, so po vojni vihri domačini postavli spominsko obeležje, ki v senci treh razkošnih smrek priča o njihovi mučeniški smrti. Ob tem pomniku se je, kot že vrsto let, odvijala komemoracija, ki sta jo priredila domače kulturno društvo in proseško-kontovelska sekcija Zveze borcev VZPI-ANPI, ki se je je poleg številnih domačinov udeležil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Aleksander Nikolič. Po uvodni koračnici proseške godbe na pihala in polaganju spominskih vencev je uvodoma spregovori) predsednik domače sekcije VZPI - ANPI Mario Briščik, ki je najprej ostro obsodil zadnje fašistične oskrumbe spomenikov padlim v NOB in Kulturnega doma v Trstu tčr sobotni vandalski napad na avtobus navijačev Jadrana v Vicen-zi. Vsa ta dejanja je povezal s proslavami 100-letnice Mussolinijevega rojstva, zaradi česar, je dejal, je v tem času še bolj kot kdajkoli važno, da varujemo naše spomenike in spominska obeležja. Po enominutnem molku je prevzel besedo Vladimir Kenda. Z mučeni-ško smrtjo enajstih nedolžnih žrtev je priklical v spomin vse tisto dolgo mračno obdobje divjanja in na-silstva črnega terorja, v katerem smo bili Slovenci glavna tarča. Kljub zgodovinski zmagi nad črnimi silami pa smo v tem času spet priča fašističnim izpadom, je dejal Kenda in podčrtal, da je bil Trst vedno leglo najbolj nizkotnih reakcionarnih sil, za kar nosijo nemajhno odgovornost tudi organi, ki so vsa ta leta dajali potuho tem silam in ki so nazadnje dovolili proslavljanje škvadrista Giunte ter sedaj nemo dopuščajo mazanja pomnikov naše zgodovine. Nam pripada dolžnost, da se postavimo v bran vsem tem poskusom, je zaključil Kenda, da se ne bo ta naša dežela ob meji spet sprevrgla v požarišče, kot se je to dogodilo 1941. leta. Bodočnost našega naroda je v zvestobi idealom našega narodnoosvobodilnega boja, idealom enajstih žrtev, katerih-, spomin . častimo vsako leto na kraju njihove okrutne smrti. Senator Paolo Šema je zatem poudaril, da sta se v skupnem boju proti fašizmu skovala prijateljstvo in enotnost med Slovenci in Italijani teh krajev, ti dve vrednoti pa sta še kako aktualni v današnjem času, ko se vsakodnevno srečujemo z napadi na dosežke pridobljene v skupnem boju, ko se spodjedajo pravice delavcev, ko nazadnjaške sile preprečujejo izglasovanje pravičnega globalnega zakona za zaščito Slovencev v Italiji. iiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiitiiiiiioiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMmiiiiiiiiiuiiiiHiiiim Po nedeljskem padcu na dno brezna pri Sempolaju Mlademu jamarju ugotovili večkratni zlom hrbtenice K sreči si ni poškodoval še hrbtenjače ■ Cianfranco Toscano, 23 let, se zdravi na nevrokirurškem oddelku delek za pomoč, katerega člani so se k sreči nahajali pri Briščkih, kjer so imeli neko slovesnost. Reševanje je bilo težko zaradi ožine rovov, trajalo je okrog šest ur. Ko so Gianfranca potegnili iz jame, sta mu bili nogi kot ohromeli, znamenje pač poškodbe na hrbtenici. Nesrečnik je poleg tega med padcem za-dobil hud udarec v glavo. Ves čas, razen prvih trenutkov po strmoglavljenju, pa je bil pri zavesti. Gianfrunco Toscano Zdravstveno stanje Gianfranca Toscana, 23-letnega tržaškega jamarja z Elizejskih poljan 48, ki se je v nedeljo okrog treh popoldne hudo ponesrečil v breznu pri Šempo-laju, morda le ni tako' zaskrbljujoče, kot je bilo misliti spočetka. Včerajšnji elektronski pregled je pokazal, da si je nesrečnež sicer večkratno zlomil hrbtenico, da pa mu hrbtenjača ni bila poškodovana. Koliko časa bo ležal na bolniški postelji na nevrokirurškem oddelku glavne mestne bolnišnice, od zdravnikov nismo mogli zvedeti; zdravljenje bo vsekakor dolgo in upati je le, da ne nastopijo komplikacije. Sinoči je vse kazalo, da mu gre na bolje. Gianfranco se je v družbi prijateljev spustil v kakih 180 metrov globoko sestavljeno brezno kilometer daleč od šempolajske vasi. Ko se je zopet vzpenjal po enem od rovov, ki povezujejo posamezna brezna jame Lindner, je iz ne še docela pojasnjenih razlogov strmoglavil 16 metrov globoko in nezavesten obtičal na dnu. Prijatelj mu je brž pomagal, kolikor se je pač dalo, njegovi kolegi so o nesreči obvestili vrstnike na površju, ti pa po te' lefonu Rdeči križ in speleološki od- se plasirali ex aequo. • Tržaška občinska uprava je sklenila, da bo občinsko pokopališče pri Sv. Ani v poletnih mesecih odprto do 20. ure. • Predsednik deželnega sveta Mario Colli je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega tržaškega župana Dea Rossija, ki je prevzel Cecovinijevo mesto. Čez proseško gmajno sta se nato razširili žalostinka in borbena pesem pevskega zbora Vasilij Mirk, ki ga vodi Evgen Prinčič, članica Amaterskega odra Jaka Štoka Zvonka Rupel pa je recitirala dve poeziji. Komemoracijo je zaključila godba na pihala pod vodstvom kapelnika Slavka Lukše. Ogorčen protest KPI zaradi oskrumbe spomenikov Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI je včeraj v tiskovnem poročilu izrazilo ogorčeno obsodbo zaradi oskrumbe spomenikov padlim na Proseku in v Padričah in «fojbe» v Bazovici. Tovrstne dogodke, ki se občasno ponavljajo — poudarja KPI — očitno navdihuje logika provokacij, na katere je stranka pred kratkim opozorila sodstvo in ki ima jasen cilj ustvarjanja vzdušja napetosti in nestrpnosti v tej volilni kampanji. Preudarjeni dvom, da je vse tri dogodke lahko pripisati istim fašističnim provokatorjem, ki so na podobne nočne «pohode» po Krasu navajeni ki so bili tudi nekajkrat identificirani, pa mora preiskovalce prisiliti k bolj energični in pazljivi preiskavi, namesto da bi se prepuščali prezgodnjim izjavam, ki se opirajo na logiko nasprotujočih si ekstremizmov* — poudarja nadalje v svojem poročilu KPI — kot je to prišlo do izraza v izjavah, kot poroča tisk, karabinjerjev, ki so skupno s politično policijo uvedli preiskavo. Dohodek, ki ga je v lanskem letu zabeležila družba ICCU Containers (družba upravlja okrog 50.000 kontejnerjev, katerih skupna vrednost se suka na višini 150 milijard Mr), je bil za 55% večji od dohodka iz leta 1981 ter je znašal nekaj nad 53 miMjard lir. Poslovanje se je zaključilo s čistim prebitkom 1 miMjarde 409 milijonov lir, tako da bo družba izplačala delničarjem — v prometu je skupno 9,9 miUjona delnic — dividendo 100 lir. iiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiimmimiiuuiiimiimuimiiiiiiiiimimnimiiiHmoiimmiiiiiiiii) V Dolini se jutri začnejo glasbeni in likovni večeri Z nastopom Mladinskega pevskega zbora srednje pedagoške in naravoslovne matematične šole v Kopru se jutri ob 20.30 začnejo v cerkvi Sv. Martina v Dolini «Junijski glasbeni in likovni večeri 1983». Sledil bo 10. junija koncert pihalnega orkestra Breg, ki bo imel še poseben slavnostni pečat, saj bodo ob tej priložnosti podelili nekaterim članom Gallusove značke. V petek, 17. junija, je na sporedu dekliški nonet Vitra iz Ribnice na Dolenjskem. Glasbeni del večerov bo 30. junija sklenil koncert za klavir in violino dua Janko Šetinc in Črtomir šiško-vič. Gre za dva glasbenika, ki sta se, kljub mladim letom, že uveljavila tako doma kot v tujini ter dobila številne nagrade. Likovni del dolinskih junijskih večerov pa predvideva dve razstavi. V galeriji Torkli bo od 3. do 15. junija na ogled - likovna razstava dijakov srednje šole . •*• Mi‘1 ti?.V 1 Žalujoči: žena Štefanija, hči Vojka, sin Bernard z ženo Apolonijo in sinom Robertom, brata Gigi in Franc z družinama, nečakinja Justi in nečak Cveto z družinama in drugo sorodstvo Opčine, Koper, Ilirska Bistrica, 31. maja 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je v nedeljo, 29. maja, zapustil naš dragi JOSIP (REPI) ŽAGAR Pogreb bo danes, 31. maja, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev. Posebna zahvala dr. Vinku MiUču za skrbno nego. Žalujoči žena Marija, hčerki Ada in Dorica, sin Rudi z družinami ter drugo sorodstvo Trst, 31. maja 1983 Ob smrti dragega očeta PEPIJA izreka svojemu članu Rudiju Žagarju iskreno sožalje TRŽAŠKI OKTET Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona, tašča in sestra FANI KLEMENČIČ vd. SERGAS Pogreb pokojnice bo danes, 31. maja. ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Za njo žalujejo: hčerke Claudia, Silvami in Lajla, zetje Miro, Ccleste in Mauro, vnukinje Tanja s Frankom, Maura in Manuela, sestra Kati, brat Lojze, svakinje in drugo sorodstvo Trst, Saluzzo, Seča, Sečovlje, 31. maja 1983 V miru nas je zapustila LUIGIA KOCMAN vd. C0SSUTTA Pogreb bo jutri, 1. junija, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Sv. Križu. Žalostno vest sporočajo hčerka Vit-toria, sinova Srečko in Carlo, snaha Marica, zet Glorgio, vnuki in drugo sorodstvo Trst, 31. maja 1983 (Občinsko pogrebno podjetje) GORIŠKI DNEVNIK ■M8SP? "GLEDALIŠČE V TRSTU FEDOR M. DOSTOJEVSKI Sanje smešnega človeka fantastična povest Igra Andrej Kurent, član Drame SNG iz Ljubljane Danes, 31. t.m., ob 20.30 v Slovenskem klubu. Ulica sv. Frančiška 20. Gledališča SSG Piero Chiara: «Delitev», danes, 31. t.m., ob 19.30 v Zagrebu. VERDI V petek ob 20.30 red A bo v gledališču Verdi deveti koncert in v soboto ob 18. uri red B - deseti koncert spomladanske simfonične sezone, Dirigent A. Giorgi. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 31. t.m., ob 10.30: W. Shakespeare «Troilus in Kresida*. Predstava za lesno in kmetijsko šolo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Okrogla dvorana Jutri, 1. junija, ob 20.30: R. Que-*eau «Vaje v slogu». Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9- do 11. in od 16. do 20. ure, ob *°botah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Ariston 16.30 «Colpire al cuore«. Režija G. Amelio. Eden Danes zaprto. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Punk angels». Dvorana št. 2 ob 15.00 «Momenti blu». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.00 «Pixcot». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.30 «The blues bro-thers«. Fenice 17.00 «Pappa e ciccia». P. Villaggio. L. Banfi, M. Carlucci. Mignon 16.30 «Cinque giorni e un’e-state». Aurora 16.30 «Slok». Capitol 18.00 «La storia di Piera». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Joe perversion». Pre-povedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00—22.00 «1 guerrieri del-la palude silenziosa». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 «Dominio dei sensb. Prepovedan mladini pod 18. letom. littorio Veneto 16.30 «L'onorevole •con iamante sotto il letto». L. Ban. Ji in A. Vitali. Lumiere 16.00 «Tutti per uno». Prvi veliki film Beatlesov. Izleti Združenje UNION Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 12. 6. v Istro - Poreč, možno kopanje. Vpi-*ovanje v Ul. Valdirivo 30, II. nad-stropje, vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Priredi 12. junija 1983 izlet k spo-Ptenikom padlim na Goriškem. Vpisovanje pri Odseku za zgodovino -Trst, Ul. Petronio 4, od 10. do II- ure. Včeraj-danes Danes, TOREK, 31. maja ANGELA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 15.25 — Lu-°a vzide ob 0.51 in zatone ob 8.59. Jutri, SREDA, 1. junija RADOVAN ^reme včeraj: na j višja temperatu-ra 29,5 stopinje, najnižja 14 stopinj, ob 18. uri 21,5 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb ustaljen, veter 5 *°n na uro jugozahodnik, vlaga 59-ndstotna. nebo malo pooblačeno, Pmrje mirno, temperatura morja 19-8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili SO SE: Andrea Schiozzi, Enca Lamacchia, Selena Giannaca-r°. Matteo Pratico. UMRLI SO: 81-letna Federica Giobbe vd. Pontoni, 4-letna Saman-ma Cian, 84-letna Anna Medeot, 91-jetna Angela Depase vd. Poletti, 41-mtna Annamaria Fioretti por. Staneh, 72-letni Mai'io Vescovi. 75-letni Giuseppe Žagar. 61-letni Giovanni rijUiach, 71-letni Carlo Skerlavaj, ™‘letna Margherita Novelli, 81-letna R?salia Cuk vd. Pegan, 77-letna Uiuseppina Vouch vd. Paoli, 51-let-ni Biagio Longin, 70-letna Anna Vre vd- Cemigoi, 65-letni Alfonso Dane-67-letni Ezio Sarocchi, 92-letni *rancesco Car gnali, 53-letna Car me-‘® Čorbo por. Castellan, 72-letni Dimimo Lonzar, 71-letni Livio Zappi. LEKARNE V OKOLICI ooljunec: tel. 228 124; Bazovica: gl- 226-165; Opčine: tel. 211-001; trosek: tel. 225-141; Božje polje, $onik: tel. 225-596; Nabrežina; tel. 380-121; Sesljan: tel. 209-187. Nravstvena dežurna služba . Nočna služba od 21. do 8. ure 5'- 132 627, predpraznična od 14. do ‘1- ure in praznična od 8. do 20. dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Jei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, ypčine, Milje - Drevored Mazzini 1. (°d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg s. Giovanni 5 in Trg S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg S. Giaco-^ L Opčine, Milje - Drevored Mazzini L Vabilo partizanskim učiteljem tržaškega ozemlja Odbor skupnosti partizanskih učiteljev Primorske vabi vse partizanske učitelje, ki so med NOB poučevali na partizanskih šolah, da se udeleže 2. plenuma, ki bo v Postojni 4. junija 1983 v Jamski restavraciji, začetek ob 10. uri. Poseben odbor, ki ga je imenovala Občinska konferenca SZDL, se je potrudil, da se bodo udeleženci plenuma kar najbolje počutili. Za kulturni program so poskrbeli u-čenci osnovnih šol in Glasbena šola Postojna. Na predvečer plenuma bo ob 18. uri v Kraški muzejski zbirki Postojna otvoritev razstave: ČAS, KI ŽIVI, ki je posvečena partizanskemu šolstvu na postojnskem. Pripravljalni odbor Razna obvestila Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev, Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici vabijo slovenske dijake na 3. mladinski raziskovalni tabor «Benečija 83» 29. avgust - 10. september. Delo bo potekalo v petih skupinah: etnološka, geografska, naravoslovna, sociološka, zgodovinska. Prijave in vpis udeležencev na sedežih: Slori - Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure; NŠK, OZ - Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure; Slori, Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure. V nedeljo, 5. junija 1983, bo ob 17. uri na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah praznik mladih pevcev «Vesela pomlad«. V primeru slabega vremena bo program v dvorani Finžgarjevega doma. Bivši borci 30. divizije, ki se nameravajo udeležiti slavnostne proslave 9. korpusa, ki bo 11.9. v Novi Gorici, naj čimprej stopijo v stik s predsednikom kriške sekcije VZPI ANPI Ferdinandom Bogatcero (tel.. 220 175). Šolske vesti Zaključni nastopi šole Glasbene matice. Jutri, 1. junija, ob 18.30 v Gallusovi dvorani Ul. R. Manna 29; v petek, 3. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vzgojiteljska šola A. M. Slomšek priredi 3. in 4. junija razstavo risb in ročnih izdelkov. Vzgojiteljski šoli se bo pridružilo tudi učiteljišče z lastnimi risbami. Otvoritev bo v petek ob 16. uri, zaključek pa v soboto ob 12. uri. Združenje staršev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom «Ivan Grbec« v Skednju poudarja, da je optimalna uresničitev načrta uvedbi' ‘Celodnevnega pouka ha Skedenj; ski šoli odvisna predvsem od števi-^ la otrok, ki jih -bodo starši -vpisali-v šolo v prihodnjem šolskem letu. Vsa potrebna pojasnila in informacije s tem v zvezi bodo starši prejeli na sedežu šole, Šalita De Marchi 8, tel. 814-379, vsak dan, od 9. do 12. ure. Združenje staršev izraža prepričanje, da se bodo znali slovenski starši odzvati temu vabilu v korist celotne naše narodnostne skupnosti. Prispevki V počastitev spomina drage mame oziroma tašče Fani Klemenčič vd. Sergas darujeta Silvana in Cele 50.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na drago Fani Klemenčič vd. Sergas daruje družina Junc 20.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na Ančkota Sulčiča daruje Alojz Sedmak (Gabrovec 1) 10.000 lir za Ljudski dom v Križu. V spomin na Ančkota Sulčiča daruje Drago Sedmak 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. V počastitev spomina Sergija Vi-sintina daruje Pepi Pertot z družino 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Edija Vecchieta daruje Sergi in družina Parovel 30.000 lir za cerkev na Repentabru. Na prazniku v Dolini darujeta Nerina in Ezio Fontanot 60.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Stanislava Lovrečiča daruje Tiberio Mauri 10.000 lir za ŠD Breg. V spomin na Romana Rebulo darujeta družini Rebula in Sirk 40.000 lir za dekliški zbor Vesna. V isti namen darujeta Fani in Ciril Sedmak 20.000 lir za dekliški zbor Vesna. V spomin na dragega Marina Milkoviča daruje družina «Žvankova» (Padriče) 10.000 Ur za KD Slovan. Ob drugi obletnici smrti drage sestre Francke Grgič darujejo sestre Zofija, Marija in Evgenija 30.000 lir za KD Slovan. RANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TR3T - ULICA F. FIL2MO - KD VALENTIN VODNIK Junijski glasbeni in likovni večeri 1983 Jutri, 1. junija, ob 20.30 v cerkvi pri Sv. Martinu Mladinski mešani pevski zbor srednje pedagoške in naravo-slovno-matematične šole Koper. Dirigent: Marko Vatovec. V petek, 3. junija, ob 20.30 v galeriji Torkla. Otvoritev likovne razstave dijakov srednje šole Simon Gregorčič iz Doline. Nastopa instrumentalna skupina šole, ki jo vodi prof. Vihra Kodrič. f Čestitke Ob 7. obletnici poroke želi mož Iztok ženi NADJI še veliko razumevanja in ljubezni v skupnem življenju. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 30. 5. 1983 Ameriški dolar 1.488.— Kanadski dolar 1.210.— Švicarski frank 710.— Danska krona 163.— Norveška krona 207,- švedska krona 196.— Holandski forint 526.— Francoski frank 195.— Belgijski frank 26,- Funt šterling 2.390,— Irski šterling 1.850,— Nemška marka 592.— Avstrijski šiling 84.— Portugalski escudo 13.— Pezeta 10,— Jen 5.— Avstralski dolar 1.200.— Drahma 15.— Debeli dinar 16.— Srednji dinar 16,80 OPRAVLJAM vsa pleskarska dela v najkrajšem času in po ugodni ceni. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148. NEMŠKI ovčar star štiri leta z napako na ušesu, ki sUši na ime Igor se je izgubil v okoUci Bazovice. Telefon 940/574410. PRODAM ford transit - camper za 4 osebe, po ugodni ceni, letnik 1971. Telefonirati na štev. 745547 v večernih urah. PRODAM tovornjak fiat 110 NR (63 stotov nosilnosti - 40 kub. m) letnik 1978 v odUčnem stanju. Te-telefonirati na štev. (040) 220-175 OSMICO je odprl Ivan Kozmič v Prebenegu. Toči belo in črno vino. MOŠKI - srednjih let išče žensko staro od 45 do 55 let. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Pomlad». IZGUBIL sem psa, nemškega ovčarja črno-rjave barve, sUši na ime Sultan. Najditelj naj telefonira na štev. 229-164. OBČINA DEVIN - NABREŽINA išče za takojšnji sprejem v začasno službo osebje s kvalifikacijo splošne(ga) bolničarke (ja), ki ga bo dodelila Domu za o-starele «B. tov. Stuparich« v Se-sljanu. Začetna neto plača 690 tisoč lir mesečno. Rekviziti: starostna doba najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih pred- i videva zakon;' italijansko državljanstvo; spričevalo splošne (ga) bolničarke(ja). Interesenti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 30. maja 1983. OSMICO je odprl Zoran Pangerc Dolina 474. Toči belo in črno vino. PRODAM gumijast čoln zodiac 4,20 m, z motorjem johnson 25 KS v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 43463. FRIZERSKI salon NEVA - Dolina št.75. tel. 228807, obvešča cenjene stranke, da se bo s 1. junijem urnik zaradi letnega počitka spremenil. Namesto srede bo salon za prt ob ponedeljkih, ostale dni bo namesto deljenega urnika odprt od 13. do 20. ure. Ob sobotah ostane urnik nespremenjen. PRODAM staro enostanovanjsko hišo v Ronkah. Ponudbe v večernih urah. Tel. (0481) 778827. OSMICO je odprla Olga Grilanc -Salež 23. Toči belo in črno vino. PRODAM prazno udobno dvosobno stanovanje v centru mesta. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 421412. OSMICO i£ odprl Emil Purič, Repen št. 15. OSMICG je v Nabrežini odprl Du šan Radovič Poskrbljeno za prigrizek. OSMICO je odprl Emil Mučič v Štandrežu - Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico. PRODAM po ugodni ceni avto alfa romeo 2000 berlina. Telefon 227222. ZAMENJAM novo dvosobno opremljeno stanovanje v bližini Ljubljane (8 km) za staro hišo ali enako stanovanje v okolici Trsta. Telefon 040/213643. KVRTIČ z Opčin je odprl osmico. Toči pristno domačo kapljico. PRODAM zazidljiv teren v občini Dolina. Telefonirati na št. 228217. MARINA JULIA TRŽIČ - Julija in avgusta v najem opremljena stanovanja na razpolago tudi plaža. Agencija Gabbiano — telefonska št. 0481/45947. OB UPOŠTEVANJU VELIKIH SPREMEMB NA TERITORIJU Potreba po globalnem načrtu hidrogeološke ureditve Soče Do takega zaključka so prišli na včerajšnjem sestanku med predstavniki pokrajine, prefekture, urada Cenio civiie in občin Savodnje in Fara Čimprej bi bilo potrebno izdelati načrt posegov za hidrogeološko ureditev celotnega območja spodnjega toka Soče in njenih pritokov. To ob upoštevanju bistvenih sprememb na teritoriju v zadnjem desetletju, vse pogostejših poplav in škode, ki vsled tega nastaja. Manjši, krajevno omejeni posegi v tem trenutku niso priporočljivi, saj bi na daljši rok utegnili povzročiti dodatno škodo. In ne nazadnje je treba upoštevati finančno plat vprašanja. Načrt globalne hidrogeološke ureditve naj bi pripravil pokrajinski urad Genio civiie. Do takega zaključka so prišli na včerajšnjem sestanku med predstavniki pokrajinske uprave, goriške prefekture, ravnateljstva Genio civiie ter občin Sovodnje in Fara. Sestanek je sklicala pokrajinska uprava na pobudo občine Sovodnje, ki je v zadnjem času že nekajkrat opozorila na škodo, ki jo z odplavlja-njem kmetijskih zemljišč na levem bregu povzroča Soča. Na sestanku so sicer ugotovili, da erozija sicer ne predstavlja neposredne nevarnosti za prebivalstvo na tem območju, vendar pa ni mogoče po drugi strani zanikati materialne škode, ki nastaja z odplav-ljanjem obdelanih ali deloma obdelanih površin. Glede izpodjedanja levega brega, naj bi se stanje bistveno izboljšalo v prihodnjih mesecih, ko bodo z izkopom in odvozom gramoza iz struge glavni vodni tok preusmerili spet v sredino, oziroma proti Fari, je poročal predstavnik pokrajinskega urada Genio civiie, ki je obenem opozoril na dejstvo, da je ta urad predložil okvirni načrt hidrogeološke ureditve glavnih tokov, v vrednosti nad dve milijardi lir. Kateri in kolikšni obsegi bodo opravljeni, bo pač odvisno od razpoložljivih sredstev. Na sestanku je bil govor tudi o škodi in posledicah poplav na območju Vipave ter o škodi, ki jo povzroča ob povodnji Soča na desnem bregu, to je na območju Fare. Ugotovili so nadalje, da je bilo v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih na razmeroma kratkem odseku reke zgrajena vrsta mostov in drugih objektov, ki so bistveno spremenili dotedanji kolikor toliko naravni odtok vode. Prav zato je toliko bolj potrebna izdelava novega globalnega načrta hidrogeološke ureditve. Upati je, da ne bo ostalo samo • pri besedah. Prispevek Goriške hranilnice šolskim zavodom Upravni odbor Goriške hranilnice je raznim šolam v pokrajini dodelil za 30 milijonov lir denarnih prispevkov. Med prejemniki so poleg drugih zavodov Industrijski tehnični zavod Galilei iz Gorice (8 milijonov), Državni strokovni zavod za trgovino (4 milijone). Državni ženski tehnični zavod «G. D’Annunzio» (1,5 milijona). Državni zavod za trgovino s slovenskim učnim jezikom (milijon lir). MENJALNICA vseh tujih valut ECCARDI STUDIO IMMOBILIARE Trst — P.zza San Giovanni 6 I. nadstropje — Tel. 040/732266 IŠČE NUJNO HIŠE (tudi potrebne obnovitve) z vrtom Občinski sveti zaposleni z odobravanjem proračunov V smislu zakona o finančnem poslovanju krajevnih uprav v letu 1983, morajo občine in druge ustanove do 31. maja pripraviti in odobriti proračun za tekoče leto. Le v redkih občinah so to obveznost že izpolnili, drugod bodo to storili danes ali najkasneje v prihodnjih dneh. Članom in pevcem kulturnih društev Kras, Jezero in Danica ter Zvezi slovenskih kulturnih društev se iz vsega srca zahvaljujem za prejeta priznanja. Pavlina Komelova O proračunu bodo danes med drugim razpravljali tudi v vseh treh slovenskih občinah na Goriškem, v Doberdobu, Sovodnjah in števerja-nu. V Gorici so prejšnje dni že sprejeli nekaj sklepov v zvezi z letošnjim proračunom, glasovanje o finančnem načrtu pa naj bi bilo v kratkem. Predstavitev list za pokrajinske in deželne volitve Na gorišketn sodišču se še danes in jutri nadaljuje predstavljanje kandidatnih list in volilnih znakov strank, ki bodo sodelovale na pokrajinskih in deželnih volitvah 26. junija. Rok za predstavitev list zapade namreč jutri ob 12. uri za volitve v pokrajinski in ob 20. uri za volitve v deželni svet. Doslej se je za obnovo pokrajinskega sveta predstavilo šest strank, saj so se v nedeljo prvim petim pridružili socialisti. Vrstni red je sledeč; KPI, MSI, Lista za Trst, PRI, PSDI in PSI. Sedem strank je doslej prijavilo svoje liste za deželne volitve. To so KPI, MSI, Furlansko gibanje, Lista za Trst, PRI, PSDI in PSI. Stranke, ki še niso predstavile kandidatnih list bodo to storile danes ali po vsej verjetnosti jutri. Vsaj nekatere med temi si bodo namreč skušale zagotoviti zadnje mesto na glasovnici s predstavitvijo liste tik pred iztekam roka. Na pokrajinskih volitvah bd morale predstaviti svoj znak še Krščanska demokracija, Slovenska skupnost in liberalna stranka. Poleg omenjenih bi morali na deželnih volitvah nastopiti tudi Proletarska demokracija in stranka zelenih. Prisotnost slednje ni gotova, kajti niso še zbrali zadostnega števila podpisov za predstavitev. V NEDELJO NA RAZSTAVIŠČU ESP0MCC0 Z nagrajevanjem sodelujočih zaključena razstava cvetja Med cvetličarji se je izkazala Adrijana Mažgon - Trgovcem so podelili priznanja za najlepše okrašene izložbe v mesto V nedeljo se je na razstavišču v Ul. della Barca zaključila cvetličarska in vrtnarska razstava «Citta verde Zeleno mesto®. Zadnji dan razstave so nagradili zmagovalce v raznih tekmovanjih, ki so jih priredili vzporedno z razstavo. Že v nedeljski številki smo omenili tekmovanja v pripravi cvetličnih gred, slikarski in fotografski natečaj, v katerih so se zelo dobro odrezali učenci slovenske srednje šole Ivan Trinko. V nedeljo so bila na vrsti še druga nagrajevanja. Med cvetličarji, ki so sodelovali na tekmovanju v sestavljanju kompozicij cvetja, ni ocenjevalna komisija izdelala nikakršne prednostne lestvice, ampak je vsem sodelujočim podelila diplome. Med vsemi pa se je gotovo najbolje odrezala Adrijana Mažgon, ki je za prikaz orientalnega vrta prejela s strani komisije izredno laskavo oceno. Vzporedno s cvetličarsko razstavo je bil v mestnem središču tudi natečaj med trgovci za najlepše okrašeno izložbo s cvetjem. Nagradili so sledeče trgovine; Luciano Valli (raznovrstno blago), Giovanni Čare- NA NEDELJSKEM OBENEM ZBORU gnato (jestvine), Magia Verde Ales-sandre Vuga in Alda Mianija (cvetličarna) ter Silvio Bressan (oblačila), Posebne nagrade in pohvale so prejele še številne druge trgovine. S podelitvijo nagrad ob zaključku razstave «Citta verde - Zeleno mesto« pa še niso zaključene vse prireditve v zvezi s cvetjem. V teku so namreč priprave na natečaj za najlepše okrašeni balkon, na-katerem lahko sodelujejo vse goriške ‘družine. Balkone s cvetjem si bo nato v prvi polovici junija ogledala ocenjevalna komisija, ki bo najlepšim podelila nagrade. Uspešen koncert v Ločniku Goriški komorni orkester je pod vodstvom prof. Alfreda Marcosiga imel v soboto zvečer koncert v cerkvi v Ločniku. Za to priložnost sta se goriškemu ansamblu pridružila slovenski organist Hubert Bergant in oboist Marino Ziani. Skupaj so predstavili več Haendlovih ter Tele-mannovo in Corellifevo skladbo. Njihovo izvajanje je navdušilo številno občinstvo, ki je ob koncu sporeda zahtevalo še dve ponovitvi. Voditelji goriškega Zelenega križa podali obračun o lanskem delovanju Prevozili so z rešilci skoraj 200.000 kilometrov ■ Lani so odprli podružnica v Červinjanu, mislijo na Lignano Voditelji goriškega Zelenega križa, človekoljubne ustanove, ki deluje v našem mestu že šestdeset let in ki je edina priznana ustanova te vrste v vsej deželi ter uživa prav zaradi tega zaupanje deželne uprave in krajevnih zdravstvenih u-stanov, in ki je lani razširila svoje delo tudi na červinjanski okoliš, nameravajo že z letošnjim poletjem nuditi usluge svoje organizacije tudi stotisočem turistov, ki letujejo v Lignanu. V tem kraju, ki se poleti napolni s turisti iz vse Evrope, ni namreč službe hitre pomoči in ko se kaj zgodi je treba čakati na prihod rešilcev iz bolnišnice v dvajset kilometrov oddaljeni Lati-. 'sm, 'm^hoVimaH sčvčair šnje zamude. To' sta nam povedala pfiedšednik' Giampiero Licinio in direktor Gian-carlo Mihich, ko sta pripravljala nedeljski občni zbor te ustanove, na katerem so odobrili obračun za lansko leto in proračun za letošnje. Goriški Zeleni križ ima danes okrog štiri tisoč članov, od teh približno petsto v Červinjanu. Na Goriškem deluje danes s službo hitre pomoči na območju Gorice ter tja do'Gradišča in še do Romansa ter Vileša. Lani so s svojimi rešilci prevozili skoraj dvesto tisoč kilometrov. V službi imajo ekipo bolničarjev, za katere zagotavlja sredstva dežela, saj imajo sporazum s Krajevno zdravstveno enoto, njih delo, še posebej nočno in nedeljsko pa temelji na prostovoljcih. Prav tako je v Červinjanu, kjer so podružnico z nočno in nedeljsko službo' ‘ (5d^¥lf TdrtT Tri ddstegli"tudi ‘S1 tfett uspeh. Prav zato jim sedaj ponujajo poletno službo tudi V ‘fcignahu'. Pri Zelenem križu imajo tudi slovenske člane in Slovence, ki jim pomagajo kot bolničarji in tudi v liiiMiiiiiiiiiiiuiiiiillilllikiiiliiiiiiiiiiiltiiiHiiiiiiiiiimiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiMiiiiimiiiiiiun Zdravniški kongres v Gradežu V Gradežu se je v nedeljo pričel kongres nemških in avstrijskih zdravnikov, ki ga v tem letoviškem kraju prirejata vsako pomlad in jesen, nemško in avstrijsko zdravniško društvo. Letos bodo zdravniki posvetili svoje zanimanje rakastim obolenjem. Kongres bo trajal dva tedna, predavanja in razprave bodo vsak dan. Zdravniki, ki jih je v Gradež prišlo več sto, bodo imeli v tem času seveda tudi čas za rekreacijo in če bo vreme dopuščalo tudi za kopanje. V Gradežu polagajo veliko važnost na te zdravniške kongrese, ki dejansko otvarjajo spomladansko turistično sezono. So zdravniki tisti, ki tudi svojim pacientom sugerirajo kraj kje naj ti letujejo. Zdravniški kongresi se vršijo v Gradežu že več kot trideset let. Vrsta stavk v avtobusnem podjetju Delavci APT so na sindikalni skupščini obravnavali stanje v podjetju. Posvetili so pozornost predvsem sindikalnim odnosom in pomanjkljivostim v upravljanju, ki povzročajo težave uporabnikom in uslužbencem podjetja. Zaradi tega so se odločili za vrsto sindikalnih pobud, obenem pa bodo zahtevali naj predsednik pokrajinske uprave Cumpeta posreduje med upravnim svetom APT in sindikati, s tem da skliče skupni sestanek, ki ga po mnenju sindikatov upravni svet noče sklicati. Istočasno so oklicali vrsto stavk in drugih sindikalnih pobud. S svojevrstno obliko protesta bodo začeli jutri, 1. junija, s tem da se bodo šoferji omejili zgolj na vožnjo avtobusov, ne bodo pa pregledovali oziroma izdajali vozovnic. V prihodnjih dneh imajo na sporedu tudi pet stavk vsega osebja. Če ne bo prej rešen sindikalni spor, bodo stavke po sledečem razporedu: v petek, 3. junija, od 8. do 13. ure, v soboto, 4.. od 14. do 20. ure, v ponedeljek, 6„ od pričetka službe do 11.30 v četrtek, 9., od 14. ure dalje, v’ petek, 10. junija, pa bo celodnevna stavka vsega osebja. Sindikati v tiskovnem poročilu pozivajo vodstvo javnega avtobusnega podjetja naj omogoči čimprejšnjo rešitev spora, saj bi v nasprotnem primeru prav upravitelji nosili odgovornost za nevšečnosti, ki bi jih napovedane sindikalne pobude povzročile uporabnikom avtobusov na medkrajevnih progah. drugih službah. Nimajo samo službe hitre reševalne pomoči marveč tudi ambulanto, v katero se zateka vsak dan precej ljudi. Z rešilci tudi prevažajo bolnike iz goriških zdravstvenih ustanov v druge bolnišnice. člani imajo pri raznih službah precejšnje popuste. Ženske iz Doberdoba na izletu na Krku Ženske iz Doberdoba so se prejšnjo,.nedeljo udeležile izlete... ki so ga priredile‘žene iz pobratene krajem alfUBp^u, QdpsJja;, le so se v Prvacino, od tod v Jlrastovlje v Dolino Rižane. Tam so si ogledale obzidano romansko cerkev Svete Trojice, v kateri so o-hranjene freske Janeza iz Kastva. Z avtobusom so se nato peljale preko Buzeta skozi predor Učka do Reže, nato pa tudi čez znameniti Titov most na otok Krk, ki je bil cilj njihovega izleta. Po ogledu znamenitosti tega otoka, so se odpeljale še na otoček Košljun, kjer so si ogledale samostan in zanimivosti tamkajšnjega etnografskega muzeja. Doberdobke in Prvač-kovke so si ob koncu izleta obljubile nasvidenje čez eno leto, ko bo izlet priredil ženski odsek kulturnega društva Jezero. Dokumentarna razstava o tržiški ladjedelnici V dvorani Roma v Tržiču bodo v četrtek, ob 17. uri, odprli fotografsko in dokumentarno razstavo o ladjedelnici. Na 80 razstavnih panojih bodo prikazali nad 500 različnih fotografij, dokumentov, knjig in drugega gradiva o tržiški ladjedelnici. Razstava, za katero je dala pobudo skupina občanov, ki se ukvarja s preučevanjem zgodovine tega največjega industrijskega o-brata v kraju, podprla pa jo je občinska uprava, bo odprta do 12. junija. • V dvorani salezijanskega zavoda, Ul. Don Bosco 48, bo v nedeljo, 5. junija, ob 10. uri občni zbor pokrajinskega združenja slepih (UIC). DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike, tel. 72341. ...............................................................................I.........................................mu........... Preiskovalci izdelali identikit dveh roparjev *-*• 'f v I Orožniki iz Gradišča so te dni izdelali, na podlagi opisa in izjav očividcev, identikita dveh od treh roparjev, ki so pred tednom dni okradli posojilnico v Vilešu. Strokovnjaki so imeli tokrat še posebej težavno nalogo, saj so bili opisi in izjave očividcev zelo skromni in nepopolni. Rop, ki je navrgel okrog 16 milijonov lir plena, naj bi izvedli osebi katerih značilne poteze obraza so prikazane na gornjih identikitih. Menda preiskovalci razpolagajo z elementi, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da gre za osebe, ki so vpletene tudi v bančni rop v Ronkah in Romansu. Napadla in oropala sta vrstnika v Pierisu Slabo se je končal roparski podvig, ki sta ga v nedeljo zvečer izpeljala 20-letni Paolo Virgilio iz Štarancana Ul. Fabio Filzi 47 in prav tako 20 let stari Paolo Fabbri iz Ronk, Ul. Dobbia 98. Že nekaj ur zatem so ju orožniki iz Pierisa izsledili in aretirali. Virgilio in Fabbri sta se v nedeljo zvečer približala avtomobilu v katerem sta sedela in se pogovarjala 18-letni Roberto PUleroni in 19-letni Denis Pataz ter od njiju zahtevala naj jima izročita denar. Ker m šlo zlepa, sta se Fabbri in Virgilio poslužila sile ter oba potnika temeljito prebunkala ... za nekaj deset tisoč lir. Pilleroni in Pataz sta se zatekla po zdravniško pomoč v bolnišnico, kjer je celotna zadeva seveda prišla na dan. Na podlagi njunih izjav so orožniki že nekaj ur zatem oba napadalca izsledili ter ju seveda aretirali. Pa še to. Dogodek se je pripetil na glavni ulici v Pierisu. Aretacija zaradi poskusa kraje V goriškem zaporu se je M vsem lepem znasei 38-ietni jugoslovanski državljan Albin Sitar. Aretirali so ga v nedeljo ponoči potem ko mu je spodletel poskus kraje v nekem stanovanju v Gradežu. Pri njem so v trenutku aretacije našli tudi nož. Poleg kaznivega dejanja poskusa kraje, bo moral odgovarjati tudi za nekaj drugih prekrškov. Zamenjava v pokrajinskem šolskem svetu V sestavi goriškega pokrajinskega šolskega sveta je prišlo v teh dneh do manjše spremembe. Deželno u-pravo bo namreč odslej zastopal Gian Giuseppe Tomarelli, ki je bil doslej v šolskem svetu predstavnik občinskih svetov na goriškem in pokrajinskega sveta. Slednji bodo sedaj morali imenovati svojega novega zastopnika. Nevarno trčenje Precej hude telesne počkodbe ie v prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj okrog 12. ure v predmestju Tržiča, utrpel 40-letni Bruno Casson iz Ronk, Ulica Brigata Macerata 20. Peljal se je z motornim kolesom po državni cesti iz Tržiča proti Ronkam, ko je v Križišču državne ceste z ulicama Gal-vani in San Giusto silovito trčil v avto, s katerim je iz stranske ceste nenadoma ^pripeljal 29-letni Lui-gi Pussini iz'Tržiča. Casson si jfa, ,v nesreči zlomil kolk leve noge,j,gr„ zadobil druge poškodbe na nog^h in glavi. Ozdravel bo predvidoma v 50 dneh. GLASBENA MATICA GORICA V četrtek, 2. junija 1983, ob 20.30 v Ul. della Croce KLAVIRSKI VEČER gojencev glasbene šole višje stopnje iz razreda prof. Helene Plesničar Vabljeni! Razna obvestila Od 27. junija do 15. julija bo v Dijaškem domu slovensko poletno središče. Prijave že sprejemajo v pisarni dijaškega doma ob delavnikih od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Prav tam dajejo tudi vsa pojasnila. Tel. 83-495. Kino (.vrtcu VERDI Zaprto. CORSO 17.45-22.00 «11 killer della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30 — 22.00 «Ragazzine perverse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vršič EXCELS10R 18.00-22.00 «Io, la giu-ria*. PRINCIPE 18.00-22.00 «11 professio-nista». Nora (I urica in okolicu SOČA 19.00—21.00 «Angel maščevanja*. Ameriška drama. SVOBODA 20.30 «Poročilo iz S. Paulija*. Nemški film. DESKLE 20.30 «Dnevi sanj*. Jugoslovanski mladinski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni - Bassi, Raštel 52, tel. 83349. POGREBI Ob 9.30 Maria Piemonti vd. Ja-covini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 10.45 Maria Or-zan por. Boico, prihod iz Trsta na glavno pokopališče. V starosti 88 let je v nedeljo umrla TINČKA BERTULIN vd. POBERAJ nekdanja gostilničarka Pri oddihu v Leslnah Pogreb bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti, v cerkev v Kromberku in nato na pokopališče pri Sv. Trojici. Žalostno vest naznanjajo; sin Tončk, hči Danica, sestra Maksa in drugi sorodniki Kromberk, Koper, Ajševica, Gorica, Sl. maja 1983 V PETEK BODO ODPRLI RAZSTAVO V PROSTORIH SEŽANSKI KOSOVELOVE KNJIŽNICE Vodilo Potrčeve bogate literarne žetve je upor proti krivici in dehumanizaciji Potrč je v januarju slavil svoj 70. rojstni dan - Državna založba pripravila izbrana dela - O njem in njegovem delu bo v petek ob 19. uri govoril pisatelj Franček Bohanes Ivan Potrč je že v letošnjem januarju praznoval svojo 70-letni-co. Kosovelova knjižnica je nameravala že pred nekaj meseci počastiti^ njegov jubilej, a je zaradi Potrčeve bolezni prireditev prenesla na začetek junija. Med tem nas je Državna založba opozorila, da bo izšlo izbrano delo in tako bo v knjižnici toliko bolj slovesno, ker bo Državna založba ob tej priliki in tudi najprej v Sežani predstavila celovito Potrčevo delo v šestih knjigah in s tem bo tudi založba počastila pisateljev jubilej. O Potrču bo v knjižnici govoril pisatelj Franček Bohanec. Odlomek iz Potrčevih novel z naslovom Kako smo se ženili pa bo prebrala gledališka igralka Bogdana Bratuž, Življenjepisni podatki mnogokrat niso pomembni, a za Potrča so kot ključ za vedenje, odkod njemu snov za pisanje m tolikšno poznavanje življenja. Ivan Potrč se je rodil 1. januarja 1913. leta na Štuki pri Ptuju. Tu, na Ptujskem polju, v vznožju Slovenskih goric, je preživel otroška leta in dokončal obvezno šolanje. Za mladega Ivana je bilo doživljanje rodne pokrajine, lastne družine, odnosov med družinskimi člani, pa seveda okolice, kjer je prevladoval siromašni kmečki proletariat z materialno in duhovno stisko, doživljanje trdega kmečkega dela, boja za kruh in ljubezen, pa krivic, ki jih deli surovo življenje, zelo močno. Vse to se je občutljivemu kmečkemu dečku zbiralo v celovito življenjsko podobo in postavilo temelje življenjskemu in umetniškemu nazoru I-vana Potrča. Mladostna spoznanja so pisatelja spremljala skozi vsa obdobja. Od tod njegova vednost o kmetu in kmečkemu življenju, sočustvovanje s človekom, ki trpi krivico, in od tod tudi pokrajina, ki jo znova in znova srečujemo v Potrčevih delih. Pri Potrču vedno preseneča globina in trajnost mladostnega aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiijiniiiiiniiiiii Iz umetnostnih galerij e osignand? Tribbiu. Livio Rosignano zagotovo spada med' najveljavnejše tržaške likovne mojstre in vsaka njegova razstava je za tržaške ljubitelje umetnosti dogodek. To velja še posebej zato, ker so njegove razstave sicer redne, vendar pa bolj redke, ker je Rosignano sicer zelo delaven, hkrati pa tudi do samega sebe zelo zahteven. Livio Rosignano, ki spada že v starejšo generacijo, se je pred dobrim tednom ponovno predstavil tržaškemu občinstvu v središčni galeriji «11 Tribbio», kjer je zadnjič razstavljal pred tremi leti. Kot že tolikokrat, rekli bi skoraj kot že vsakokrat doslej, je del na ogled izključno svoje stva-irtve zadnjih let, pač dela, ki jih je ustvaril od zadnje razstave dalje. Razobesil je svoja olja s tipično rekli bi lahko tudi prav ra-signanovsko motiviko, z motivi pač, ki jih mojster najde v svoji neposrednji okolici, v običajnem, v vsakdanjem življenju, v vsakdanjem dogajanju. Na stene galerije je razobesil kakih 20 svojih olj najrazličnejših mer. Kar največ je menda malih slik, nekaj je srednjevelikih, eno pa zelo veliko, tudi za njegove običajno večje dimenzije. Gre za motiv, ki mu' je Verjetno ostal v skicirki iz časov, ko je ustvarjal oni izredni ciklus, ki bi ga bili mogli imenovati «ciklus kavarne Tomma-seo*. Če se je že'na otvoritvi občinstvo tako rado ustavljalo ob tem njegovem motivu, v katerem prikazuje dve «kavarniški botri med klepetom» ter običajnega kavarniškega gosta s časopisom v roki, vse pa zastrto v zameglenem ozračju stare kavarne, je verjetno še bolj pritegnila ljubitelje u-metnosti slika, ki prikazuje priletno preprosto žensko plemenitih potez, nekakšno gospodinjo, ki stoji ob malone prazni mizi in v praznem prostoru. Je to umetnikova pokojna mati. ' Poleg teh dveh del bomo omenili še nekaj motivov, ki vzbujajo pozornost vsakega obiskovalca. na primer starejši moški s napol polno ali če hočemo napol prazno torbo, ki se ne preveč navdušen vrača s trga. Podobno se vrača proti domu gospodinja s torbo v roki. Človeka sili k razmišljanju tudi motiv nekakšnega *anierierja», torej sobe z mizo v sredini in tremi nageljni v skromni vazi. To deluje tako moreče, kot deluje moreče zelo stvarni motiv najpreprostejše stolice in na njej posoda za kuahanje kave, stara tržaška «kogoma», ali pa tudi star moški, ki ob točilni mizi verjetno čaka nekaj, kar ne bo prišlo, saj še sam ne ve, kaj čaka., Vstavili se bomo tu, pri teh motivih, ki jih v vsakdanjem življenju pogosto srečujemo, a jih po navadi niti ne opazimo, vtem ko Rosignanovemu očesu ne uidejo in jih nato, figurativno povedano, filtrira preko svojih čustev in prenese nato na platno, a jih ne izdela do kraja, pogosto le obrisno ka v surovih življenjskih razmerah. Prva Potrčeva drama Kreflo-va kmetija s prodorno analizo gruntarske miselnosti in močnim dramskim konfliktom napoveduje slovenski kulturi novega dramatika. Med tekste, ki so nastali v času narodnoosvobodilne vojne sodi enodejanka Izdajalec, pa pretresljiva taboriščna novela Podoba Slavke Klavora, s partizansko snovjo pa je tudi krajši roman Srečanje. S pisateljevanjem Potrč kritično spremlja tudi povojno življenje. Takšen je roman Svet na kajžarju (po njem so tudi posneli film), najboljši in najbolj znan pa je Potrčev roman Na kmetih, v katerem je osredotočena vsa Potrčeva vednost o kmetu in kmečkem življenju in literarni zgodovinarji uvrščajo ta roman med najboljša slovenska literarna dela po vojni. Potrč se je po vojni vračal tudi k predvojnim temam. Z romanom Zločin je leta 1955 posegel v zgodovino komunistične partije in opisal zločin nad sekretarjem CK KPJ Djurom Djakovičem, v novelah Na veme duše in drugimi pa se je povrnil k svoji mladosti in odkril največja erotična doživetja. Obenem s proznimi, pa so nastajala po vojni Potrčeva dramska dela iz predvojne Kreflove kmetije je nastala trilogija o razkrajanju kmečkega grunta pred in med vojno in po njej: Kreflova kmetija, Lacko in Krefli ter Krefli, daljše delo iz meščanskega življenja pa nosi naslov Na hudi dan si zmerom sam in o-bravnava temo nezaupanja med ljudmi. Ena izmed najpomembnejših značilnosti Potrčevega pisateljevanja je njegova trajna privrženost kmetu. S kmečko tematiko, predvsem z romanom Na kmetih se je Potrč najviše povzpel. Potrč natanko pozna kmeta: njegovo miselnost, čustvovanje, delo, pa tudi njegove vsakdanje navade, tako, da so teksti o njem kot mozaik sestavljeni iz nadvse pristnih, nadrobnih o-pisov kmečkega življenja. Potrč kmeta tudi intimno razume, spo--nriTMi im ii ir mm o- ■ šutje »-notranje živi z njim. 50 Potrčeva dela t,.. m.m... iTii *" liHLl uSA. j spoznanja, ki je postalo zanesljiva osnova vsega Potrčevega piša teljevanja. Že kot gimnazijec je bil napredno usmerjen in je na ptujski gimnaziji skupaj s sošolci leta 1933 izdajal napredno usmerjeni list Rast. Njegova misel je bila usmerjena zoper družbeno krivico. Potrčevo spoznanje je bilo že zelo zgodaj poglobljeno z revolucionarno marksistično idejo o nujnosti spreminjanja sveta. To spoznanje je postalo Potrčeva trajna vrednota in s tem je bil tudi Potrčev pisateljski nazor pravzaprav že izoblikovan in vse do danes srečujemo v njegovih delih ta zgodnji odnos do življenja in umetništva in vsa Potrčeva življenjska in pisateljska pot je v znamenju te zgodnje odločitve. Zato je bil pred maturo 1934. leta zaradi ilegalnega trošenja plakatov enajst mesecev zaprt in izključen z vseh gimnazij v državi. Nakar se je preživljal kot časnikar in kulturni delavec. Že takoj na začetku se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, a že poleti 1941 ga je gestapo aretiral in do spomladi 1942 je preživljal strahote koncentracijskega taborišča Mauthausen. A že 1943. leta je delal v agitpropu na Gorenjskem. Kasneje je bil novinar Ljudske pravice na Bazj 20, pri Borbi v osvobojenem Beogradu, po maju 1945 pa v Ljubljani pri Ljudski pravici in Borbi. Od 1947. leta pa do upokojitve je bil urednik založbe Mladinska knjiga. Potrčeva pisateljska pot poteka dosledno z življenjsko. Pred vojno je napisal vrsto novel o socialno obupnem in moralno ra-zrvanem življenju kmečkih proletarcev s Ptujskega polja in Pohorja. Novele so izhajale v tedanjih naprednih slovenskih revijah in jih je kasneje zbral v knjigi z naslovom Kočarji in druge povesti (1937. leta). Zatem je Vodnikova družba izdala daljšo avtobiografsko povest Sin o dozorevanju kmečkega otro- Ena izmed Rosignanovih študij nakaže, a so prav zaradi tega že še bolj zgovorni, kot bi bili, če bi jih izdelal in dodelal. Sedanja Rosignanova razstava ponovno izpričuje mojstra, kakršnih Trst nima veliko. Fre ...pristna in .neposredna izr poved kmetove osebnosti: kočar-.Jk JiffleašL. viničarji pa tudi grun-I tar ji niso prikazani enostransko, niso romantično niti naturalistično upodobljeni, ampak so naravni in resnični ljudje. To so resnično njegovi kmetje s Ptujskega polja in Slovenskih goric, pisateljevi rojaki, ki so v Potrču, tako kot koroški v Prežihu, prekmurski v Kranjcu ali tolminski v Kosmaču, našli svojega epika, toda njihova človečnost prerašča ozke regionalne okvire in je brez dvoma splošna človeška vrednota. Trajna prvina Potrčevega pripovedništva je nadalje pisateljev dejavni odnos do življenja. To pa pomeni upor zoper krivico in dehumanizacijo, moralno in družbeno kritiko ter globoko vero v človeka. Potrčevo delo je vselej živo odgovarjalo na sodobna družbena in moralna vprašanja in bilo je tesno povezano z življenjem. Potrč se vedno zavzema za napredne in humane ideje. Krivico nad človekom je Ivan Potrč, kot sam pripoveduje, občutil nenavadno, skoraj bolestno močno in popolnoma instinktivno že v o-troških letih; kasneje se mu je občutek, kdaj se človeku godi krivica, poglobil in konkretiziral v času. prostoru in družbi. Nič presenetljivega ni, da je Potrč občutil krivico nad človekom tu- di v spremenjenih družbenih razmerah po vojni in da je njegovo pisateljevanje tudi tedaj predvsem kritika in protest. Spoznanje o krivičnem življenju je postalo tako poglavitno pisateljevo doživetje, ali lahko bi rekli: njegova globoka vednost o življenju. Nadaljnja trajna prvina Potrčevega pisateljskega sveta je zvestoba realizmu. Vsi Potrčevi teksti so realistični in z neolepša-nim opisom izpovedujejo življenjsko resničnost. Potrč suvereno razporeja življenjsko gradivo v smotrne enote, ki ne žele izpovedati samo neko idejo, temveč skušajo življenje tudi dramatično razgibati. Zaradi vseh teh vrednot je Ivan Potrč med ljudmi priljubljen pisatelj in bralci radi segajo po njegovih knjigah. Z razstavo (od 3. do 20. junija) v Sežani, ko bo razgrnjeno njegovo celovito pisateljsko delo, pa želimo pritegniti k branju tudi tiste, ki so ga morda prezrli. N. A. Ponovno so ga ukradli . ■!«im :,mL .mS m i. :/S- ■ ■Hi : 1 ■ Kot so sporočili v soboto, so iz londonske galerije Duhvich Art ponovno ukradli sloviti Rembrandtov portret «Jacob De Gheyn III.», ki ga cenijo na milijon 590 tisoč dol arjev, kar bi v naši valuti zneslo malo manj kot dve milijardi 400 milijonov. Angleška policija meni, da če so ga v šestnajstih letih že vsakokrat rešili, ga bodo še tokrat. tfiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiuiiitiiiiiuiimiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii KAJ JE UGOTOVIL L1V0RNSKI PUBLICIST LAC0DEMM1 Lepi savudrijski svetilnik so dolgo vodili «Francozi» Robespierrov tesni sodelavec Maurel je iz Pariza pobegnil v Italijo, njegov sin pa je prišel v Savudrijo in začela se je generacija svetilničarjev Maurelov Publicist in zgodovinar Giovan-ni Lacodemmi iz Livorna, ki se strastno ukvarja z zgodovino oziroma preteklostjo najstarejših svetilnikov na Jadranu, je pred dnevi zaključil svoje beležke o svetilniku v Savudriji, malem istrskem naselju ob istrski obali, o svetilniku, ki je star 165 let. Bolj redki so tisti, ki vedo, da je bil ta svetilnik zgrajen 1818 na izrecno zahtevo avstrijskega ce- coske družine Maurel, katere najti^ ' zrran-prednik je bil Francoi-se Maurel, eden najtesnejših sodelavcev Francodsa Robespierra, znanega iz dobe francoske revolucije. Giovanni Lacodemmi je skušal obnoviti to zgodovino starega svetilnika v Savudriji in ob njej tudi zgodovino družine Maurel, začenši s prvim «upravnikom» svetilnika Francescom Maurelom, pa do poslednjega člana te družine Bruna Maurela, ki je v Savudriji umrl pred nekaj leti. Davni prednik zadnjega upravnika savudrijskega svetilnika Francoise Maurel se je rodil v Marseillesu leta 1758, to se pravi v dobi, ko je v Franciji močno vrelo in ko so se pripravljale velike politične in družbene spremembe. Francodse Maurel je v Marseillesu poučeval francoščino in angleščino na tamkajšnji srednji šoli. Ko je izbruhnila francoska revolucija, se je priključil jakobincem in kjer je bil izredno dober orator in rekli bi tudi dialektik, se je kmalu pririnil med najožje Robespierrove sodelavce. Toda vemo, da z Robespierrom ni bilo vedno prijetno češnje zobati, saj je Robespierre žrtvoval revoluciji ali bolje svoji ambicioznosti vrsto revolucionarjev, tudi vplivnih ljudi, med katerimi je bil na primer tudi sam Danton. Nasprotne stranke, ki so se povezale tudi iz strahu so ga vrgle v zapor in sicer 9. termidora 1794, naslednjega dne, po naše 29. julija 1794, pa tudi giljotini-rale. Ko je Francoise Maurel videl, kako se razmere razvijajo, mu je uspelo nekaj dni pred tem pobegniti in je iz Pariza ubral pot tih kazal veliko nagnjenje do morja in z odličnim uspehom končaj .tudi znano vojaško pomorsko “a^emIjB'”*v“'tdvornu. Le nekaj v Livorno, kjer se je ustalil. Tu se je tudi ožerilTin ustvaril drii-žino in prvemu sinu dal ime Svetilničar Bruno Maurel, po domače »Francoz* J' IMIIIIIIIIIIIIII llllll II lllllllll llllt lllllllllllllllllllllinrilllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllltlllllllllllHIMIII lili II llllllltllllllllllllllllllltll lil lili 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111 tlliiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiin Šolarji roj antske šole «Bazoviški junaki» obiskali Benečijo in Gregorčičevo Vrsno Mesec maj predstavlja za slovensko zamejsko skupnost tudi čas živahnega kulturnega življenja in dela, pri katerem izstopata velika požrtvovalnost in nesebično prosvetno delovanje zlasti šolske mladine in njenih vzgojiteljev. Zaključne šolske prireditve, razstava risb in ročnih izdelkov, nastopi na pevskih revijah, slovesno podeljevanje bralnih značk, poučni izleti, najrazličnejša športna srečanja so izraz obsežnega kulturno - prosvetnega udejstvovanja naših otrok že od prvih razredov dalje. V prepričanju, da je povezanost med šolo in družino velikega pomena za pravilno otrokovo doraščanje v zrelega in odgovornega človeka, ki se zaveda svoje vloge v sklopu slovenske manjšine v zamejstvu, je med-razredni svet osnovne šole »Bazoviški junaki* v Rojanu organiziral že tradicionalni majniški izlet za osnovnošolsko mladino, starše in prijatelje. Cilj izleta, ki se ga je udeležilo nad sto učencev in njihovih sorodnikov, je bil o-bisk krajev, v katerih je živel in deloval »goriški slavček* - Simon Gregorčič, katerega pesmi so med našimi otroki zelo priljubljene zaradi nežnosti in rahločutnega domotožja, ki jih pre- veva. Udeleženci izleta smo prejšnjo nedeljo, 22. maja, krenili v zgodnjih jutranjih urah z dvema avtobusoma proti Furlanski nižini. Razpoloženje je bilo živahno in veselo, kljub temnim oblakom, kj so se dvigali na obzorju in, se pomikali prot j vzhodu. V okolici Krmina je pot zavila med prostrane vinograde, kjer uspevajo bogate trte — vir slovitih furlanskih vin. Pred Čedadom smo izvedeli za bistvene kulturne značilnosti in zanimivosti tega furlanskega mesteca, ki se je po svojem ustanovitelju Juliju Cezarju imenovalo »Forum Iulii*, od koder izhaja ime dežele Furlanije. Z velikim zanimanjem so otroci prisluhnili legendi o Hudičevem mostu čez reko Nadižo, nakar smo se napotili v središče mesta proti arheološkemu muzeju v palači Nordis iz 16. stoletja. Tu nas je sprejel vodič, ki je z navdušenjem globokega poznavalca langobardske zgodovine in kulture podal kratek opis bogate zgodovine Čedada in njegove okolice. Razlaga je segala od ustanovitve mesta iz časa Rimljanov, preko langobardske osvojitve leta 569, do frankovske nadvlade v 9. stoletju in zasedbe Benečanov leta 1419. Po ogledu srednjeveškega tem- plja iz 8. stoletja, ki se strmo dviga nad Nadižo, se je naša pot nadaljevala proti vzhodu v Beneško Slovenijo proti št. Petru Slovenov do Landarske jame, v kateri so našli ostanke me dveda «ursus spaeleus* iz kamene dobe. V Landarski jami smo se udeležili maše v kapelici, ob novljeni v 15. stoletju in posvečenj Janezu Krstniku. Pri obredu so šolarji in njihovi spremljevalci zbrano sodelovali in peli. Bližala se je 12. ura, ko sta avtobusa zavila proti severovzhodu v okolico Matajurja. Po prehodu italijansko - jugoslovanske meje pri Robiču, smo se u-stavili v gostilni v Kobaridu, kjer je okusno kosilo potolažilo lakoto in žejo že nekoliko utrujenih malčkov. Popoldan je bil posvečen ogledu Gregorčičeve rojstne vasi in hiše, kjer je danes lepo urejen muzej. VrsnA, Gregorčičev rojstni kraj, leži 610 m visoko in ima izrazit planinski značaj, s hišami, ki se stiskajo druga k drugi, v naročju mogočnega Krna, ki se resnobno sklanja nad nedotakljivo lepoto. Ko smo stopili na hribček na vzhodni strani vasice, se nam je odprl pogled na vso srednjo Soško dolino med Tolminom in Kobaridom ter na hribe, ki se vzpe- ■H njajo na obeh straneh doline. V nižini smo zagledali zeleno Sočo, ki se vije biserno čista med trgi in vasmi. Omamljeni od tolike lepote, ki jo je narava tu zbrala in odmaknila svetu, smo v mislih prisluhnili Gregorčičevi poeziji o planinskem raju. Po obvezni skupinski sliki pred pesnikovo rojstno hišo smo se spustili po strmi cesti v dolino in zavili v vas Libušnje, kjer nas )e čakala zadnja točka obsežnega programa letošnjega majniškega izleta. Po ozki poti, mimo sadovnjakov jn travnikov med opojnim vonjem komaj pokošene mokre trave, smo se dvignili do cerkve na gričku Sv. Lovrenca, kjer je Gregorčičev grob. Otroci so položili nanj šop rdečih nageljnov okrašenih s slovenskimi trakovi, katehet pa je podal kratek opis pesnikovega življenja ter omenil zlasti Gregorčičevo trpeče hrepenenje iz trpke sedanjosti nazaj v čas preprostosti in vedre mladosti. Pred slovesom so šolarji pesniku zapeli »Veseli pastir*. Sonce se je nagibalo k zatonu, ko smo se vkrcali v avtobus, Ki nas je po Soški dolini mimo Tolmina, Kanala, Anhovega in Nove Gorice srečno popeljal domov. T. P. M. Francesco. Ta je že v mladih le-let pozneje je postal kapetan za dolgo plovbo in v tem svojstvu obplul malone Vsa morja sveta. Končno pa ga je pot zanesla v naše kraje vin zasidral se je v Savudriji, v Istri, kjer so 1816. leta začeli graditi savudrijski svetilnik, ki so ga gradili dve leti, saj je svetilnik začel delovati 1818. lj^^torej pred 165 leti. Stari pbntbrščak Francesco Maurel; neposredni potomec ‘enega najtesnejših sodelavcev krvoločnega RofitesplPfra, je zaprosil »komandaturo* svetilnikov gornjega Jadrana za imenovanje na to mesto in njegova prednja je bila brez zadržkov sprejeta. Francesco Maurel se je oženil in sicer z domačinko Marijo Šegota. Imel je tri sinove. Najstarejšil je bil Mario, drugi je bil Bruno, končno najmlajši Luigi. Kot je Giovanni Lacodemmi izbrskal iz dnevnikov savudrijskega svetilnika, ki jih hranijo v puljskem arhivu, v Zadru in Trstu, je bil Mario Maurel, torej najstarejši Francescov sin u-pravnik svetilnika vse od 1887 do 1915. Njegov brat Bruno si je postavil v Daili blizu Savudrije kovaško delavnico, najmlajši brat Luigi Maurel pa se je posvetil kmetijstvu. Zanimivo je in vredno omembe dejstvo,' da kronike iz sedanjih časov govorijo, da je Bruno Maurel uvedel pri svojem izdelovanju kmečkih vozov jeklene osi in si izdela tudi kolo, namreč «bi-cikeb. O Brunu se ve še to, da se je poročil kar trikrat in imel od treh žena kar 18 otrok. Eden izmed teh, ki so mu bili dali ime prav tako Bruno, je izbral poklic pomorščaka. Veliko let je plul po vseh morjih sveta. Toda leta 1915, ko je njegov stric Mario zapustil svetilnik, je vse kazalo, da je bil on poslednji Maurel, ki je upravljal savudrijski svetilnik, da je bil poslednji iz dinastije Maurelov, ki so se ukvarjali s svetilnikom v Savudriji od 1818. leta dalje. Toda Bruno Maurel se je 1945.' leta vrnil domov, potem ko je najprej' veliko let plul po vsem svetu in nato prestal v tujini tudi drugo svetovno vojno. Jeseni 1948 pa je prevzel upravo svetilnika, da bi dinastija -Maurelov v savudrijskem svetilniku ne izumrla. Nekaj bes^d o svetilniku: svetilnik v Savudriji je zares lep, 36 m visok, vitek, do njegovega vrha pravzaprav do žarometov vodi 147 stopnic iz belega istrskega kamna. Njegova svetloba sega do 25 milj daleč. V začetku je bil na plin, pozneje je bil na petrolej, v zadnjih desetletjih pa je na elektriko. Bruno Maurel drugi, eden izmed potomcev Francoisa Maurela je upravljal savudrijski svetilnik vse do pred nekaj leti, nakar je stopil v pokoj. Njegov sin Mario si je izbral drugi poklic. Seveda v novih razmerah. Postal je namreč inženir, vtem ko se je hči Roza izselila v Zahodno Nemčijo. Iz tega, kar je Lacodemmi izbrskal iz dnevnikov in zgodovine savudrijskega svetilnika, je »dinastija* Maurelov vodila savudrijski svetilnik točno 155 let in sicer od 1818 do 1973. Seveda je bilo vmes tudi kako prazno leto. Bruno Maurel, ki so mu domačini v Savudriji in okolici vzdeli ime «Francoz» je umrl pred nekaj leti. Pokopali so ga na ma lem pokopališču nekaj sto metrov od savudrijskega svetilnika. E. O. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Tam Tam - aktualne teme 15.00 Evrovizija «Giro dTtalia* 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Risanka 17.50 Serijski film - Happy Magic 18.50 Stariho in Ollio 19.00 Dogodki, osebe in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Kje je Zaza 21.40 Quark - potovanja po svetu znanosti 22.25 TV dnevnik 22.35 Mister Fantasy — glasbeni program 23.25 Šola in vzgoja 23.55 TV dnevnik — Vremenske razmere Drugi kanal 10.15 - 11.55 Kinematografski program 12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.30 Tandem 14.40 Risanka 15.10 Je; preveč čudno 15.50 Risanka 16.25 V studiu 16.30 Šola in vzgoja 17.00 Boomer pametni pes 17.30 Dnevnik - Flash 17.35.17.55 in 18.15 Risanka 18.40 Šport 18.50 «Eddie' Shoestring, privatni detektiv* — serijski film' Vremenske razmere 20.30 Vsakemu svoje — film 22.00 Dnevnik 22.10 Dogodki in . problemi današnjih dni 23.05 Evrovizija Nogomet 23.50 Dnevnik Tretji kanal 10.15 - 11.55 Kinematografski program 16.05 Goldoni v belem in črnem 18.25 Glasbeni program 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni program 20.05 šola in vzgoja 20.30 Tedenski program TG 3 - set 21.30 Torkov koncert «XXXVH Sa-gra Musicale Umbra* 22.45 Dnevnik JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.35 TV v šoli 17.35 Poročila 17.40 Sedem stopnic -do glasbe: Klepetava 1 želva V poletnih dneh se otrokom bolj prileže svež zrak. soa- bolezen ali še kaj tretjega, r«nwiiipa -gno-bifr-tedf zanimiv. Zato bomo otrokom vsak teden pokazali po eno od glasbenih pravljic, zbranih skupaj pod naslovom Sedem stopnic do glasbe. Prva bo na! sporedu Klepetava želva, ki jo je po zgodbi Polonce Kovač z glasbo dopolnil Kruno Cipci, režiral pa Miro Pribela. Želvi bo sledilo še šest zgodbic, ki jih otroci najbrž že poznajo iz naših lepih slikanic. 17.55 Naši zbori, iz arhiva TV Ljubljana: Pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote Oddajo smo posneli leta 1973 v Murski Soboti in njeni o-kolici. Skozi pripoved Evgena Cuga boste izvedeli marsikaj o kraju in ljudeh. Me- šanj pevski zbor Štefan Kovač pa vam bo predstavil pesmi predvsem iz njihovega okolja. Tedaj je ta zbor vodil znani glasbenik iz Murske Sobote Aleksander Vlaj. Izvajali bodo pesmi: A. Vlaj — Ne ori ne sejaj, Je morje široko, E. Adamiča —Fantu, Gastoldija — Amor v čobu, Foersterja — Planinsko, madžarsko narodno Ez a legeny, Gallusa — Resonet in laudibus. Oddajo je realiziral Stane Skodlar. 18.25 Gorenjski obzornik 18.40 Veliki otok - film 18.50 Knjiga 19.05 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Vzhodno od raja — nadaljevanje in konec 20.45 Moda — propagandna oddaja 20.50 Aktualno: Kaj spotika delitev po delu? Edina pravdna in poštena pot do višjih osebnih dohodkov je nagrajevanje boljšega, gospodarnega in več dela. Neučinkovit sistem de-, , litve po delu pa je ena velikih vrzeli, ki nas posebej v zaostrenih pogojih gospodarjenja hudo pesti, posledica tega pa je slaba storil-, nost in nizek dohodek. U-ravnilovka pa med dobrimi delavci vnaša vse več nezadovoljstva. Prav zato se bomo v oddaji AKTUALNO lotili u-streznejše delitve po delu iz dveh vidikov: Kje so vzroki, ,.da nam nagrajevanje zlasti proizvodnega in ustvarjalnega dela ne zaživi v praksi in kaj storiti, da bodo ljudje vzpodbujeni k boljšemu delu in smotrnemu gospodarjenju. Med sogovorniki v oddaji bodo ljudje, ki delajo na sistemu delitve po delu v praksi in v strokovnih institucijah. ■ 21.50 Miniature: Blaž Demšar: Kako nastane violina 22.05 V znamenju Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi predvajali tudi naslednje vesti: — Obnovitev na potre-^wm%dročju ---Oavčjn« prijave —' ■!jUWW 17.80 TVD novice 17.35 TV šola 18.00 Košarka 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Celovečerni film 22.10 Turistični vodič 22.25 TVD danes 22.40 V naročju smrti — dokumentarna oddaja Zagreb 17.30 Videostrani 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem Ura in? 18.15 TV. koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Rock koncert 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali — notranjepolitična oddaja 20.15 Velike kinematografije — .film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila;’ 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Bratje in sestre, na zdar!’; 8.45 Glasbena .matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 N. Kuret: Ljudsko verovanje: »Čar podobnosti*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: E. Jurič: ' «Leva dlaka je jaka*, 2: del; 14.30 Ropotuljica; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Trst in zaledje; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje*; 18.00 Slovenski gledališki trenutek; T. Frelih: «A-fest*; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.15, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00- Jutranji koledar; '6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved programov; 7.15 Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, programi; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.20 Glasbena produkcija Radia Koper; 14.35 Glasbene želje poslušalcev; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Za varnejši jutri; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Mladim poslušalcema; 18.00 Sotočje. KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, . 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 11.00, 12.30, 15.30 Radijski dnevnik; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 9.15 Edig Galetti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba in pošta: 10.10 šolska vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna; 15.45 Glasba; 16.15 Casadei; 17.32 Glasba; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00. 18.00, 19.00 Poročila; 6.00-8.45 Jutranji variete: 10.33 Radio tudi jaz; 11.33 Radijska priredba.; 12.03 Ul. Asiago Tenda glasbeno-gcvomi program; 13.35 Masten; 15.03 Ali me slišiš; 18.05 Lahka glasba; 18.30 P. I. Ciai-kowsky; 19.25 Prisluhni večeri se: 20.00 Francosko gledališče med letom 1830 do 1915; 21.03 Won-derland; 22.27’ Audiobox; 23.05 Telefonski pogovori. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Po; ročila; 6.00-7.20 Jutranji radijski program; 8.00 . šola in vzgoja; 8.05 Radiodue - predvaja; 8-45 Radijska priredba; 10.30 Radiodue 3131; 12148 Zapuščeni otok; 13.41 Soundjrack; 15.00 Radijska priredba; 15.42 Natečaj radijskih dram; 16.32 Festival; 17.32 Ure glasbe; 18.32 Krog sonca; 21.00 Nihče naj ne spi...; 22.50 Radio- due 3131. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; J2.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po. domače; 13.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 čez tri gore, čez tri dole; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.35 Vrtiliak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zeleni val; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Od premiere do premiere; Glasbeni intermez-zo; 22.15 Informativna oddaja; 22*25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovensko pevce; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Mozaik lahke glasbe; 0.05 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30 Moja, tvoja in naša kuhinja; 18.30 Otroška oddaja; poskusi in ugani. dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki Srečanje šol, ki so poimenovane po Prežihovem Vorancu. Nastop dolinskih osnovnošolcev Z nedeljske komemoracije na gmajni pri proseški postaji. V sprevodu do spomenika Nagra|enci razstave domačih vin v Podlonjerju a Nastop folklorne skupine iz Prištine v gorlškem Kulturnem domu Praznik češenj v Mačkoljah Nastop učencev šole Prežihov Voranc z Raven na Koroškem Praznik športnega društva Bor. Družabno srečanje na stadionu «1. maj» Šolska prireditev rojansklh otrok v Marijinem domu SPDT je v četrtek predvajalo v Gregorčičevi dvorani nov film Aljoše Žerjala «Triglav» Srečanje šol Prežihov Voranc. Osnovnošolci iz Doberdoba med nastopom PflP * . .s... Zaključna šolska prireditev otrok s Proseka In Kontovela Na osnovni šoli Primož Trubar v Bazovici so v soboto odprli novo trim stezo Dijaki In šolniki učiteljišča »Anton Martin Slomšek* pred šolskim poslopjem Skupina otrok otroškega vrtca v Ul. Contl s svojimi vzgojiteljicami Deželno tekmovanje barmanov v hotelu Jolly, ki so se ga izven konkurence udeležili tudi barmani iz Slovenije Jadran le za dve točki zamudil napredovanje v B ligo Takoj začeti z načrti za novo sezono Jadranu ni uspel veliki met: na predo vanje v drugo italijansko ligo. Naši košarkarji so bili za dve točki slabši od svojega tekmeca, moštva Americanina iz Vicenze. Jadranovci so bili torej že drugo leto zaporedoma na pragu velikega slavja. In zopet niso uspeli. Kako to? Gotovo je, da naši niso bili slabši od dveh ekip, ki sta napredovali v višjo ligo (od Canelle do Vicenze). Nasprotno! Prepričani smo, da so bili gotovo boljši od teh dveh moštev. Vseeno... In vseeno so naši ostali v C-l ligi. Po našem mnenju pa Jadranu veliki kakovostni skok ni uspel zaradi nesrečne tekme v Vicenzi. B ligo je naše društvo tizgubilo* mnogo prej. Usodna sta bila namreč poraza v Bologni in Teramu in u-sodne so bile nekatere organizacijske napake v teku prvenstva. Nasprotno bi bili jadranovci po regularnem delu prvenstva zanesljivo prvi in bi tako igrali dve od treh tekem v «play-offs» pred svojim sijajnim občinstvom. In res ne vidimo, kdo bi lahko premagal ja-dranovce v Trstu. To ni uspelo nobeni ekipi med regularnim delom prvenstva. To pa skoraj gotovo ne bi uspelo nikomur tudi v -Pogoji med tekom so bili izredne neugodni. košarka NA EVROPSKEM PRVENSTVU V FRANCIJI Jugoslavija izločena iz boja za kolajne V včerajšnjem odločilnem srečanju je zgubila proti Italiji - Za «zlato» generacijo je verjetno to EP tudi slovo od državne reprezentance - Zal še živci odpovedali S sinočnjo «zgodovinsko» zmago nad Jugoslavijo (na evropskih prvenstvih so «azzurri> zadnjič premagali «plave» leta 1955) si je Itaki4 zagotovila nastop v sklepnem delu letošnjega evropskega prvenstva v Franciji, kjer se bo potegovala za eno od kolajn (v polfinalu se bo srečala z drugouvrščeno iz B skupine, Nizozemsko) medtem ko se bodo ®orali Jugoslovani potegovati le za osvojitev skromnega petega mesta. S sinočnjim porazom se je bržkone zaključila zlata doba jugoslo-'anske košarke, ki je dosegla svoj višek pred tremi leti z zmagovitim "astopom na moskovskih olimpijskih igrah. Nekdanji košarkarski mojstri čosič, Dalipagič, Slavnič in Kičanovič so predvsem v drugem polčasu dokazali, da je zob časa neizprosno načel tudi njihove moči, kar Se je še najbolj poznalo pri nezadostnem odstotku v metih, skokih, pri tempu igre, ki je bil nekdaj glavno odličje ilave vrste. Resnici na lju-V° gre pri tem seveda omeniti skrajno nešportno ravnanje italijanskih košarkarjev (v prvem polčasu je Bonamico s komolcem namerno udaril Kičanoviča v vrat, v nadaljevanju je Sacchetti potegnil Vilfana za nšesa), kar pa je izzvalo neopravičljiv hladnokrven udarec Kičanoviča »ad Villalto. Italija — Jugoslavija 91:76 (36:42) ITALIJA: Caglieris, Bonamico 8, Gilardi 26, Costa 1, Villalta 21, Me-neghin 8, Riva 2, Vecchiato 6, Maršali 6, Sacchetti 10. JUGOSLAVIJA: Petrovič 8, Kičanovič 10, žižič 4, Sunara 2, Poljak, Slavnič 12, čosič 6, Radovanovič 11, *ilfan 2, Dalipagič 21. PM: Italija 31:35; Jugoslavija 18:25: PON: Vecchiato (23’22”), Me-neghin (34’57”), Radovanovič (35’01”), Petrovič (38’57”). Italijanska košarkarska reprezentanca je z dobro igro v drugem polčasu strla odpor Jugoslavije ter se tako uvrstila v polfinale. Po nerod nem in predvsem nesrečnem porazu proti Španiji bi Jugoslovane vodila v sodelovanje na sklepnem delu prvenstva le zmaga nad «azzurri». Prav tako so morali tudi Italijani zmagati, sicer bi bili izločeni iz boja za kolajne. V tekmi na vse ali nič so jugoslovanski košarkarji zdržali le en polčas: v drugem so z neverjetno serijo zgrešenih metov dovolili nasprotniku, da si je nabral odločilno prednost in zasluženo zmagal kar s 15 točkami razlike. V prvem delu sta se moštvi menjavali v vodstvu vse do 15. minute, ko je Bonamico namerno udaril Kičanoviča. Slednji je moral za daljši čas z igrišča. Sodnika prekrška nista videla; Bonamica nista izključila, kot bi morala, tako da je ostal na igrišču, pri čemer pa ga je občinstvo dodobra izžvižgalo. Jugoslovani so po tem incidentu odločneje zaigrali ter si priborili ob koncu polčasa tudi prednost šestih točk (42:36). V drugem delu so takoj še povečali prednost na osem pik, to pa je bilo vse. Italijani so z dobro, čvrsto obrambo povsem onemogočili jugoslovanske napade. Medtem ko je Dalipagič grešil kot za stavo tudi iz najbolj ugodnih položajev, so Gilardi in njegovi s hitrimi protinapadi polnili jugoslovanski koš. Po prvih desetih minutah nadaljevanja je bila tekma takorekoč že odločena (delni rezultat 27:12 za Italijo), saj preutrujeni jugoslovanski veterani sploh niso našli pravega orožja, s katerim bi lahko spravili v težave italijansko vrsto. Razburljivih trenutkov pa še ni bilo konec. V 34. minuti je Sacchetti razjarjeno potegnil Vilfana za uhelj, na igrišču je prišlo do prerivanja, med katerim je Kičanovič povsem izgubil živce in brcnil Villalto. V že itak naelektrenem vzdušju so morali po- ai|uiiiiiluiHiiiiinuiiNiiaiuimiiiimiiiiai>iniiiiiiiiiiaiiHiiiiBiiiiiuiiianmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiHiniiinamiiimuii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>|ii|ii||iaiiiiiiB|||||||u KOLESARSTVO 17. ETAPA GIRA D'IT ALI A Saronni kos pivim vzpetinam Včeraj zmagal Fernandez (Šp.) - Polončič odličen - Moser odstopil SAN FERMO — Španec Alberto Fernandez je z naskokom zmagal na *'■ etapi Giro d’Italia od Bergama 60 San Ferma. Etapo je odločila ?klepna osem kilometrov dolga re-"er, na kateri se je najprej odlepil iz skupine najboljših specialist za gorske vožnje Belgijec Van Impe, zad-nie tri kilometre pa je Fernandez Potem ko je z Munozom, Beccio in »isentinijem dohitel Belgijca, silovito potegnil ter sam prispel skozi cilj. Roza majico je še vedno ohranil Italijan Giuseppe Saronni, ki je bil J^eraj sedmi (zaostanek 34 sekund), kar je bil zanj že kar uspeh. Dan Pyej je svetovni prvak namreč osvoji drugo poletapo v Bergamu, s če-foer si je pridobil še 30 sekund odojka na skupni lestvici. Včeraj je pred zadnjo vzpetino odstopil Francesco Moser. Zanj je “ji letošnji Giro prava muka, saj se oi izkazal v nobeni etapi, zadnje ?hi pa so ga pestile tudi razne poškodbe. V včerajšnji etapi je izredno v°žil Jugoslovan Vinko Polončič, ki Ie zasedel odlično deseto mesto, ta-k.°i za vodilnimi asi in pred kolesar -I' svetovnega slovesa kot sta Itali-I^a Baronchelli in Panizza ter *rancoz Bemaudeau. Lestvica včerajšnje etape ,*• Alberto Fernandez ( Šp.) v 2 urah, 1219” Van Impe (Bel.) zaost. 17” Visentini (It.) , 19" Beccia (It.) 25” Munoz (šp.) 30” Ruperez (Šp.) 34” Saronni (It.) 34” ”• Paganesi (It.) 1’13” ,*• Contini (It.) 1’16” Polončič (Jug.) 1’29” Lestvica 1. nedeljske poletape L Frank Hoste (Bel.) v 2 urah 24’26" ,• Gavazzi (It.) "j' Mutter (Švi.) J- Ghirlanda (It.) *• Bombini (It.) vsi v zmagovalčevem času Lestvica 2. nedeljske poletape L Giuseppe Saronni (It.) v 2 urah 16'49” Argentin (It.) Schepers (Bel.) Primm (Šve.) Mutter (Švi.) vsi v zmagovalčenem času SKUPNA LESTVICA *• Giuseppe Saronni (It.) 78 ur 57’07” ?• Visentini (It.) po 2’25 ’ ^ Van Impe (Bel.) 3’09’ L Fernandez (Šp.) 3’34” 5- Contini (It.) 410” 2. 3. 4. 5. 6. 7. 6. Thurau (ZRN) 7. Primm (Šve.) 8. Beccia (It.) 9. G. B. Baronchelli (It.) 10. M. Lejarreta (Šp.) 5’04” 5’55” 6’02” 613” 617” IZIDI 36. KOLA Arezzo - Lazio 0:0 Atalanta - Palermo 2:0 Bari - Monza 0:1 Bologna - Reggiana 2:1 Campobasso - Perugia 0:0 Catania - Foggia 2:1 Cavese - Cremonese 0:0 Milan - Lecce 4:2 Pistoiese - Como 1:1 Sambenedettese 1A LESTVICA Milan 5h Lazio in~6atania 43, Cre- rese 36, Arezzo, Campobasso, Sam-benedettese, Atalanta in Monza 35, Perugia 34, Palermo, Lecce in Pi-stoiese 32, Bologna 31, Foggia, Bari in Reggiana 29. PRIHODNJE KOLO (5.6.) Como . Campobasso, Cremonese -Bologna. Foggia - Pistoiese, Lazio -Catania, Lecce - Arezzo, Milan - A-talanta, Monza - Sambenedettese, Palermo - Bari, Perugia - Varese, Reggiana - Cavese. ATLETIKA Svetovni rekord Dunčeva MOSKVA — Potem ko je pred tednom dni sovjetska metalka Sa-vinkova izboljšala rekord v metu diska, je tokrat prišel na vrsto njen rojak Jurij Dunčev, prav tako v isti disciplini z novim ^svetovnim rekordom 71,87 m. TAKO NA EP A skupina (Limoges) 4. KOLO: Jugoslavija - Grčija 77:76; Italija - Francija 105:80; Španija - švedska 81:76; 5. KOLO: Italija - Jugoslavija 91:76; Francija -švedska 91:71; Španija - Grčija 100:79. KONČNA LESTVICA: Italija 10 točk; Španija 8; Jugoslavija 6, Fran. cija 4; Grčija 2; Švedska 0. V polfinale, ki se pnčnejutri, sta se uvrstili Italija in Španija. Italija se bo ob 20.30 pomerila z Nizozemsko, Španija pa ob isti uri s Sovjetsko zvezo. Jugoslavija pa se bo borila Ie še za peto mesto. B skuoina (Caen) 4. KOLO: ZRN - Poljska 85:82, SZ - Nizozemska 112:63, ČSSR - I-zrael 89:93. 5. KOLO: Nizozemska -Poljska 73:62, SZ - ČSSR 100:80, ZRN - Izrael 77:70. KONČNA LESTVICA: SZ 10 točk, Nizozemska, ZRN 6, Izrael 4, Poljska in ČSSR 2. Finalni del (Nantes) JUTRI: 14.30 Grčija - ČSSR; 18.00 Jugoslavija - Izrael; 20.30 Italija -Nizozemska. seči francoski žandarji, da so po nekaj minutah pomirili igralce. Po prihodu mladega Petroviča na igrišče je postala igra Jugoslovanov nekoliko živahnejša, tudi to pa ni zadostovalo «plavim», da bi vsaj o-milili pekoč poraz, kaj šele, da bi zmagali. S sinočnjim porazom je splaval po vodi vsak up za osvojitev ene od kolajn. Po tem debaclu je le upati, da si bo jugoslovanska košarka kaj kmalu opomogla in se spet prebila v sam svetovni košarkarski vrh, kjer je še do pred kratkim zasedala prestižno mesto. TENIS Na mednarodnem prvenstvu Francije Mirna Jaušovec v polfinalu PARIZ — Jugoslovanka Mirna Jaušovec se je uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega prvenstva Francije. Z dobro igro je pregazila nasprotnico, mlado Američanko Ka-thy Horvath, ki je v prejšnjem kolu presenetljivo odpravila favorizirano Martino Navratilovo. Mariborčanka je igrala zelo zanesljvo in je pustila nasprotnici, da je v dveh setih osvojila le dve skromni igri (končni rezultat 6:1, 6:1). E ^' — i—.. . m/ma . Arezzo • Lazio X Atalanta - Palermo 1 Bari - Monza 2 Bologna - Reggiana 1 Campobasso - Perugia X Catania - Foggia 1 Cavese - Cremonese X Milan - Lecce 1 Pistoiese - Como X Varese - Sambenedettese X Treviso - Brescia X Siena - Campania X Jesi - Francavilla 1 KVOTE 13 (1950 dobitnikov) - 1.811.000 lir 12 (50.725 dobitnikov) - 69.000 lir KOTALKANJE NA DEŽELNEM PRVENSTVU V PORDENONU Kar dva naslova za openski Polet Osvojila sta ju Mojmir Kokorovec in par Sossi - Renar Tudi drugo letošnje deželno prvenstvo se je izvrstno izteklo za Po-letove kotalkarje. Rekli bi lahko celo, da tokratni uspeh presega vsa pričakovanja. Mojmir Kokorovec med deželnimi mladinci ter par Ni-coletta Sossi - Mauro Renar med seniorji imajo največje zasluge za odlično uvrstitev Poleta na društveni lestvici, na kateri je zasedel tretje mesto. Mojmir Kokorovec je odlično pričel že v obveznih likih, kjer je bil prepričljivo prvi. Za nastop v programu je vladalo napeto pričakovanje, saj je imel hude nasprotnike n.pr. Giannina in Dudina, ki sta se še na pokrajinskem prvenstvu uvrstila pred njim. No, tokrat je Mojmir prekosil samega sebe in zmagal tudi v prostem programu. Poleg osvojitve deželnega naslova, se je Mojmir uvrstil tudi na državno prvenstvo ter napredoval v višjo kotalkar-sko kategorijo, kjer bo nastopal v prihodnji sezoni. Med dekleti sta tekmovali tudi poletovki Antonella Pavat in Elisa-betta Gregori. Gregorijeva je po obveznih likih zasedala kar 1. mesto. Na žalost pa se ji je nastop v prostem programu ponesrečil in tako je na končni lestvici pristala komaj na 19. mestu. Antonella Pavat ni pričela najbolje, saj je po obveznih likih bila šele na 16. mestu. V prostem programu pa je znatno izboljšala svoj položaj in zasedla 10. mesto. Zmagala je Trombetta (S. C. Pordenone). Na tekmovanju so nastopili tudi kotalkarski pari. Za Polet sta nastopila dva para: Antonella Pavat-Mojmir Kokorovec med naraščajniki ter Nicoletta Sossi - Mauro Renar med seniorji. Par Sossi - Renar ni imel konkurence in je tako Poletu prinesel še en deželni naslov. Pokazal je zadovoljivo izvajanje, kar daje dobro upanje tudi za nastop na bližnjem državnem prvenstvu. Prijetno pa je presenetil par Pavat -Kokorovec, ki je pričel nastopati še le lani. Po kratkem programu je bil celo na tretjem mestu začasne lestvice. V prostem programu je sicer zasedel četrto mesto, kljub temu pa se je uvrstil na državno prvenstvo, kar predstavlja nepričakovan uspeh. Med društvi je Polet zasedel tretje mesto z enakim številom točk kot Jolly. S samo polovico točke je pred Poletom na drugem mestu S.C. Por- NOGOMET V PREDZADNJEM KOLU 3. AL NA TRŽAŠKEM Primorec dohitel Aurisino na prvem mestu V nedeljo ga čaka derbi z Rregom, ki je tokrat klonil v gosteh Primorec — Grandi Motori 1:0 (0:0) PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, Mauro Kralj, Bruni (v 70. min. F. Kralj), Lugnani, Finessi, E. Kralj, I. Kralj, Dettori, P. Kralj (v 75. min. B. Kralj), Milkovič. STRELEC: v 77. min. B. Kralj Z nedeljsko zmago je trebenski Primorec dohitel na čelu lestvice Aurisino, ki je ta teden počivala. O zmagovalcu letošnjega zelo napetega prvenstva tretje amaterske lige bosta tako odločali zadnji tekmi obeh moštev: v zadnjem kolu bo usodo Primorca tako krojil prav Breg, proti kateremu bodo igrali Trebenci v derbiju na dolinskem pravokotniku. Nedeljska tekma proti ekipi Grandi motori je bila pravzaprav monolog Primorca, ki je stalno napadal, ustvaril nekaj zelo ugodnih priložr nbsti, ki pa šo”jih domači 'nogome- monese 42, Como in Cavese 41, Va- •iiiHiiiHil5!«Hiiiiiiinini.iiiuimHmiiiii®tiiiiiiiiiii.iitiiiiiniiiii.iilii»0 z __šole. V --.»U tttrV O«, — --^ . R ? njim delovanje športne šole. V {'°ianu so se letos odločili za neko- 6.0 različen način dela. Po dva me-so namreč trenirali odbojko, r°sarko in atletiko. Ob koncu vsa-I ^ga dvomesečnega obdobja pa :o •heli tekmo, na kateri so pokazali znanje. Omenimo tudi, da je ijnbojkarske treninge vodila Norči vfvadlai - Vodopivec, košarkarske j^assimo Raseni, atletske pa Lore-*** Kralj. L.^a ta način so vaditelji hoteli, da .‘otroci podrobneje spoznali te tri lik1-0, ki sodijo med najbolj prijavljene pri nas. S tem so jim ho-n tudi olajšati izbiro športa, s ka-Ijrifh se bodo ukvarjali. Prav v kv'rU te pobude je bilo pred dnevi a stadionu na Kolonji atletsko tek-ui^anje, na katerem so nastopili Udi nekateri Borovi atleti. Pomerili .o se v teku na 60 metrov, skoku daljino in metu kroglice. Izvedli So tudi štafeto. REZULTATI BEčKI Baljina: 1. Dušan Poldini (šport a kola) 3,62 m KrogHr a; 1. Dušan Poldini (Šp. S° a) 24,22 m . m: l. Dušan Poldini (Šp. šo-*a) j"2 DEKLICE Daljina: 1. Martina Gherlani (Bor) 3,70 m; 2. Daniela Bartoli (Šp. šola) 2,78 m: 3. Nadja Piščanc (Šp. šola) 2,75 m; 4. Vanja Plisca (Šp. šola) 2,47 m; 5. Barbara Pieri (Šp. šola) 2,29 m. Kroglica: 1. Martina Gherlani (Bor) 30,55 m; 2. Barbara Pieri (šp. šola) 19.72 m; 3. Nadja Piščanc (Šp. šola) 16,44 m; 4. Vanja Plisca (Šp. šola) 13,32 m; 5. Daniela Bartoli (Šp. šola) 12,45 m. 60 m: 1. Martina Gherlani (Bor) 9”2; 2. Daniela Bartoli (Šp. šola) 10”5; 3. Nadja Piščanc (Šp. šola) 10”8; 4. Barbara Pieri (Šp. šola) H”6; 5. Vanja Plisca (Šp. šola) 12”5. KADETINJE Daljina: L Vera Kcrmec (Šp. šola) 3.40 m; 2. Tanja Kalc (Bor) 4,24 m; 3. Veronika Gerdol (Bor) 4,12 m; 4. Karmen Natural (Bor) 4’04 m; 5. Ivana Ažman (Bor) 3,40 m; 6. Elena Bembi (Šp. šola) 2,52 metra. Kroglica: 1. Veronika Gerdol (Bor) 32,08 m; 2. Ivana Ažman (Bor) 27,66 m; 3. Karmen Natural (Bor) 22,68 m; 4. Vera Kermec (Šp. šola) 20,98 m; 5. Tanja Kalc (Bor) 17,20 m; 6. Elena Bembi (Šp. šola) 16,17 m. 60 m: 1. Tanja Kalc (Bor) 8”5: 2. Veronika Gerdol (Bor) 9”1; 3. Ve- ra Kermec (Šp. šola) 9”1: 4. Karmen Natural (Bor) 9”5; 5. Ivana Ažman (Bor) 10” 1; 6. Elena Bembi (Šp. šola) 10”9. Mešane štafete: 1. Karmen Natural, Veronika Gerdol, Martina Gherlani, Tanja Kalc 59”8; 2. Dušan Poldini, Ivana Ažman, Elena Bembi, Vera kermec 1’05”1; 3. Nadja Piščanc, Barbara Pieri, Vanja Plisca, Daniela Bartoli 1’10”3. (C.D.) 1. — 1. Latanzio Gambara 2 2. Lucianu Minguzzi X 2. — 1. Rugginc Nera X 2. Merlot 1 3. — 1. Arzizza 2 2. Baia Felice X 4. - 1. Viparita X 2. Melampus 2 5. — 1. Auxerrf 1 2. Augi 1 6. — 1. Gimos X 2. Ascardo 1 KVOTE 12 (12 dobit.) — 17.041.000 lir 11 (298 dobit.) — 665.000 lir 10 (3.135 dobit.) - 62.000 lir met, precej je bilo netočnih podaj. Gostje so malo pred koncem prvega polčasa, po napaki domačega vratarja izenačili. V drugem polčasu so tudi nasprotniki začeli ostreje napadati, k sreči pa so zgrešili več strelov. Sovo-denjci so povedli v 13. minuti: po lepem predložku J. Čavdeka je Butkovič natančno poslal v levi zgornji kot. Tretji zadetek za Sovodnje pa je dosegel iz prostega strela Florenin, ki je spretno prebil živi zid. Malo pred zaključkom srečanja so gostje dosegli drugi zadetek, (m.k.) Fogliano — Juventina 1:0 JUVENTINA: Plesničar, Varac-chi, Travagin, Krpan, Di Palma, Russo I., Vižintin, Acconicia. Cin-gerli (Mavrin), Tavčar (Bressan). enajsterico Itale, ki igra v 2. AL. V prvem srečanju v Štandrežu sta se ekipi razšli ob rezultatu 2:2. IZIDI ZADNJEGA KOLA Fogliano - Juventina 1:0 Piedimontc - Azzurra 5:2 Mladost - Vermegliano 1:1 San Lorenzu - Capriva 0:1 Sovodnje - Sagrado 3:2 Begliano - ltalcantieri 2:3 Poggio - Turriana 1:0 Medea - Romana 1:2 LESTVICA Vermegliano in Capriva 44, Torriana 43, Mladost 40, Medea 38, Fogliano 37, Poggio 35, Juventina 30, Begliano in Italcan-tieri 27, Sovodnje in San Lorenzu 27, Piedimonte 22, Sagrado 21, Azzurra in Romana 12. Vermegliano in Capriva bosta odigrala dodatno tekmo. Zmagovalec bo hapredoval v 2. AL, poraženec pa bo igral dodatno tekmo s Pozzuolom, ki bo odločala, kdo izmed dveh bo napredoval v višjo kategorijo. Gorizia si je zagotovila obstanek Gorizia — SanUAngelo 0:0 GORIZIA: Colavetta, Lazzara. Ma-rassi, Zanetti, Grillo, Codarin, Ber-toia, Antoniazzi, Urban. Marcati (Co-misso), Colombo. Z remijem, ki ga je Gorizia dosegla proti Sant’Angelu in spričo drugih rezultatov, so si Burlandovi varovanci zagotovili matematični obstanek v ligi. Dosegli so torej cilj, ki so si ga postavili v začetku prvenstva. Nedeljsko srečanje je potrdilo premoč domačinov, ki so vseskozi gradili igro in le naključju je treba pripisati, da niso dosegli zadetka. Po tej tekmi bo treba misliti že na bodočnost. Odvisno bo sedaj od vodstva, kaj namerava z ekipo. Vse možnosti so odprte, (pr) taši kot za stavo grešili. Pri tem gre omeniti odlične posege gostujočega vratarja, ki je rešil svojo ekipo pred katastrofo, dodati pa je treba, da so se gostje posluževali dokaj grobe igre pri zaustavljanju trebenskih napadov. Do odločitve srečanja je prišlo šele 13 minut pred končnim sodnikovim žvižgom, ko je Boris Kralj, komaj dve minuti potem, ko je zamenjal P. Kralja, zatresel nasprotnikovo mrežo in v veliko zadovoljstvo številnih navijačev omogočil zlata vredno zmago svoji ekipi. (Kralj) S. Vito — Breg 3:1 (1:0) BREG: Paniconi, Grizonich (v 55. min. Zobin), Pinzin, Perossa, Pavle- IZIDI 29. KOLA Primorec - GM 1:0 S. Vito - Breg 3:1 Chiarbola - SL- for you -2:2 Union - S. Sergio 0:0 S. Anna - Roianese 0:4 Počitek: Aurisina LESTVICA Primorec in Aurisina 45 točk; S. Sergio 36; Roianese 34; San Luigi for you in S. Vito 33; O-limpia 29; Breg 28; Rabuiese 26; S. Andrea 25; Grandi Motori 23; Union 19; S. Anna 13; Chiarbola 12; Barbarians 1. ZADNJE KOLO Breg - Primorec, Aurisina -S. Anna, Roianese - S. Vito, Grandi Motori - Rabuiese, S. Andrea - Union, S. Sergio -Chiarbola, San Luigi for you - Barbarians. Počitek: Olimpia. tič, Dazzara. Kraljič, Jež, Albertini (v 80. min. Tul), Mondo in Strnad. STRELEC za Breg: Strnad Po odličnem začetku, ko se je Bregov napad razigral, je bilo upati, da bo iztržil vsaj točko proti boljše u-vrščeni ekipi S. Vita. V tem delu se je zlasti odlikoval Kraljič skupaj z vsem Bregovim napadom. Kljub dobri igri pa Breg ni nevarneje ogrozil nasprotnikovih vrat. Tržačani so tako dosegli gol dokaj nepričakovano. V drugem polčasu pa so bili «plavi» prisiljeni napadati in obramba je tako imela polne roke dela s protinapadi domačinov. Odlična sta bila tokrat v obrambi Grizonič in Pavletič, lep napredek je naredil tudi Mondo. Prav v teh protinapadih je S. Vito še dvakrat zatresel Paniconijevo mrežo. Breg je zmanjšal zaostanek s Strnadom, po lepi skupni akciji, kar je vlilo nekaj upanja. Toda vse to ni pomagalo Brežanom, ki pa so naredili vse kar je bilo v njihovih močeh. (I. T.) NOGOMET «KRAŠKI POKAL* Kras boljši od Zarjo Kras — Zarja 3:0 (2:0) KRAS: Coronica, Rismondo (v 46. min. Milič), Cozman, Puntar, Škabar, Villalta, K. Ferfolja. Blažina (v 46. min. Škerk), Ferfolja (v 46. min. Samec), Klun, Košuta (v d.p. Kalc). ZARJA: Racman, Crociati (v 46. min. Mosetti), Bencich, Franco, Sossi, Macor, Gatta. Bon, Tognetti, D. Fonda, Ražem (v 70. min. Lu-pidi). STRELCI:- v 8. min. Klun, v 24. min. K. Ferfolja, v 50. min. škerk. denone. Zmagalo je društvo Patt. Triestino predvsem zaradi prisotnosti večjega števila nastopajočih parov. Že po drugem deželnem prvenstvu je torej obračun za Polet zelo uspešen. Kotalkarji so osvojili dva deželna naslova med posamezniki in enega v parih, štirje posamezniki in dva para so se uvrstili na državno prvenstvo, dva posameznika pa sta prestopila v višjo kategorijo. (SK) Pokrajiusko prvenstvo v minivollevu Velik uspeli naših ekip Končal se je prvi del letošnjega pokrajinskega prvenstva v minivol-leyu in sicer v kategoriji letnikov 1971, to je za nižješolce. Slovenska društva so zabeležila tudi tokrat izjemen uspeh. V ženski konkurenci je na prvo, drugo in tretje mesto zasedla Sloga, četrti je bil Bor. V moški konkurenci pa je Sloga osvojila prav tako prvo mesto, pred šolo de Tomasini. Kaj več o tem tekmovanju bomo poročali v enih naših prihodnjih številk. (INKA) Košarkarski odsek $Z Bor obvešča trenerje in odbornike, da bo jutri, 1. junija, ob 20.38 v društvenih prostorih seja odbora. Nujna prisotnost in priporočamo točnost. ♦ • * ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v četrtek, 2. junija, ob 20.30 na sedežu ŠD Kontovel na Kontovelu. Dnevni red: 1. analiza sedanjega stanja v zamejski košarki; 2. odnosi med društvi; 3. bodoče smernice sodelovanja na košarkarskem področju. • • * ŠZ Bor — atletska sekcija obvešča, da bo seja odbora sekcije jutri, 1. t.m., ob 19. uri na stadionu «1. maj*. * • • Odbor TPK Sirena poziva vse člane, ki imajo svoja plovila, jadra In razno drugo opremo na društvenem zemljišču, naj jo odstranijo. Na prostoru kluba bodo začeli z deli, ki bodo trajala od 10 do 20 dni, zato je pospravljanje potrebno, da ne bo oprema listala na prostem. Odbor odklanja vsako odgovornost v primeru povzročitve škoden «^|||> » BONN — Zahodnonemško zvezno vrhovno sodišče je arhiviralo razpravo o razveljavljenju obsodbe, s katero so leta 1933 nacisti zaradi požiga Reichstaga obsodili na smrt Nizozemca Van Der Lubbeja. Njegov brat je namreč zahteval naj obsodbo razveljavijo, nemški sodniki pa menijo, da ni dovolj argumentov za dokaz popolne Van Der Lubbeje-Ve nedolžnosti. Za ugrabitelje v Čilu odslej smrtna kazen SANTIAGO — V Čilu so uvedli smrtno kazen tudi za posamezne primere ugrabitve oseb. Tako bo avtomatično obsojen na smrt ugrabitelj, ki bi svojo žrtev umoril ali poškodoval, ali pa slabo ravnal z otrokom pod desetim letom starosti. E-naka kazen bi doletela tistega ugrabitelja, ki bi izsiljeval oblasti. Doslej so v Čilu obsojali na smrt le v primerih posebno krutih u-morov. Hude poplave zajele Zahodno Nemčijo IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlUinnillllllllllllllllllMmilllllllllllllllllllllllllllHlIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIUIIIHIIIIIIHIIIlllllllllllllllllllIlIlllllllllllUHIIIIHIIIIIIIIIlllllllllimillllllllllllllllliilllllllUHlIlllllllllllllllllllimilllllllllB PO POGOVORU MED PREDSEDNIKOM SPD VOGLOM IN HONECKERJEM Prizadevanja socialistov za izboljšanje odnosov med obema nemškima državama Vogel in Honecker soglašala, da je treba ohraniti kontinuiteto odnosov in jih še krepiti (Dopisnik Dela za Primorski dnevniki V Bonnu se je sestal prezidij socialdemokratske stranke (SPD) pod vodstvom predsednika stranke Wil-lyja Brandta, na katerem je predsednik frakcije SPD v Bundestagu Hans - Jochen Vogel poročal o svojih pogovorih s partijskim in državnim voditeljem Nemške demokratične republike Erichom Honeckerjem konec tedna v lovskem dvorcu ob jezeru Werbellin severno od Berlina. Štiriurni pogovori Honecker -Vogel so bili na mestu, ki zbijja zanimive politične spomine ne samo zato, ker se je decembra 1981 tam s Honeckerjem pogovarjal takratni zvezni kancler Helmut Schmidt med delovnim obiskom v NDR, ampak tudi zato, ker se je natanko pred desetimi leti — 31. maja 1973 — tam sestal s Honeckerjem takratni predsednik parlamentarne frakcije SPD Herbert Wehner, ki ga je spremljal predsednik parlamentarne frakcije FDP Mischnik. Takrat so bili liberalci mlajši partner v koalicijski vladi Willyja Brandta. Toda bolj kot zaradi zgodovinskih NA TEKMOVANJU ZA NASLOV «MISS PERUJA* Mlada perujska lepotica ugnala domače rasiste Ti so ji skušali preprečiti nastop na tekmovanju zaradi njenega črnskega porekla LIMA — Zloglasni južnoafriški rasizem je znan širom po svetu, pa tudi o plemenskem razlikovanju v ZDA tisk piše pogosto. Toda ljudi ločijo po barvi kože tudi marsikje drugje. To je skusila tudi 21-letna lepotica Patricia Ramirez, ki se je v Limi proglasila lani in letos, skupno z dvema prijateljicama, za natečaj «Miss Peru*. Organizatorji so prijavi njenih prijateljic obe leti sprejeli, njeno pa so zavrnili. Razlog za tako ravnanje je bila samo razlika v barvi: lepa Patricia je po rodu črnka, njeni prijateljici pa belki. Če se je Patricia lani — sicer z grenkobo — sprijaznila s trditvijo organizatorjev, da je vpis zamudila (njeni prijateljici pa ne, čeprav so vsa tri dekleta vstopila v prijavni urad istočasno), pa se je letos sklenila postaviti takemu ravnanju po robu. Ker je zagrozila, da bo vso zadevo objavila v tisku, so se organizatorji ustrašili, da bi ne prišlo do zapletov, ko se bo »Miss Peru* uvrstila v svetovni finale, kjer bi jo lahko tudi zavrnili zaradi plemenskega razlikovanja v njeni državi. Spremenili so svoje mnenje in ponudili vpis Patricii, ki je tako le dosegla svoj cilj: pa ne le zase, ampak je tudi za vsa perujska temnopolta dekleta zrušila še en rasistični prsobran, če se bodo želela potegovati za pravico do naslova najlepše v deželi. Boj proti rasizmu zahteva očitno mnogo bitk in v eni izmed teh je zmagala tudi Patricia. Ta njena zmaga je vsekakor več vredna od naslova prve lepotice dežele. asociacij 1 je Voglov nepričakovani obisk «na drugi strani*, do katerega je prišlo z vednostjo Kohlove vlade, vzbudil pozornost spričo zaostrenega položaja ozračja obojestranskih obtožb iz Moskve in iz Williams-burga. Vogel in Honecker sta se »zelo odkrito* pogovarjala o «sedanjem položaju in perspektivah mednemških odnosov*. Soglašala sta, da je bila »osnovna pogodba* med nemškima državama v prvem desetletju obstoja »konstruktivna podlaga za prijateljski in za obe državi koristen razvoj odnosov*. Moža sta poudarila, da je treba «ohraniti kontinuiteto teh odnosov, jih varovati pred udarci in še naprej dajati o-snovni pogodbi življenjsko vsebino*. Honecker in Vogel sta zlasti poudarila odgovornost NDR in ZRN za ohranitev miru v Evropi. Prav nemški državi bi morali prispevati k temu, da bi se »ustavila oboroževalna dirka in odstranila nevarnost atortiskega holokavsta*. Vsekakor sodi Voglov obisk pri Honeckerju v okvir prizadevanj z obeh strani, da ne bi nemški državi popolnoma izgubili pobude v sedanjem zelo napetem trenutku, ko je že skoraj gotovo, dal bodo že konec leta začeli postavljati prve rakete pershing - 2 na zahodnonemškem ozemlju. Moskva je zagrozila, da bo v tem primeru postavila rakete srednjega dosega tudi zunaj svojih meja na ozemlju držav članic varšavskega pakta. V Bonnu, a tudi v Washingtonu, menijo, da bi se to lahko zgodilo na ozemlju Poljske in ČSSR, a zlasti NDR. Toda v NDR ne vzklikajo naravnost od navdušenja, da bi jih osrečili z raketami, kot je zapisal neki zahod-nonemški komentator. Erich Honecker je pred kratkim — tudi zaradi Straussove gonje zaradi smrti zahodnonemškega državljana Burkerta na vzhodnonemškem mejnem prehodu pri Berlinu — odpovedal svoj letošnji obisk v Zvezni republiki. Toda tej odpovedi niso sledili nobeni napadi iz vzhodnega Berlina na Kohla ali zvezno vlado, ampak samo izrazi obžalovanja, da je moral obisk odpasti. Hkrati so začela prihajati iz NDR zagotovila, da Honeckerjeva odpoved velja samo za letos in da je vlada Francoske bombe na razstavi V Harbinu prišlo do številnih požarov PEKING — V severnokitajskem mestu Harbin je izbruhnil hud požar, ki je v enajstih urah ognjene stihije upepelil ves okraj: 215 hiš s 785 stanovanj, 15 javnih zgradb, 10.000 kubičnih metrov lesa v neki tovarni in 189 sodov petroleja. Če ne bi gasilci v zadnjem trenutku umaknili na postaji iz dosega pianinov Na pariški letalski razstavi je bilo na ogled, poleg letal, tudi vsakovrstno orožje, med katerim so tudi letalske bombe SAMP francoske izdelave (Telefoto AP) NDR še vedno močno zainteresirana za krepitev odnosov med nemškima državama. Hans - Jochen Vogel je sicer vodja opozicijske stranke v Bundestagu, toda prav tako bo poročal vladi, kot je poročal danes prezidiju svoje stranke. Očitno sta obe Nemčiji voljni nadaljevati dialog in krepiti gospodarske, politične in človeške stike, ker je prav tako očitno, da se v sedanjem položaju bojita, da jima utegneta »blokovski centrali* ta dialog v kratkem močno omejiti. BOŽIDAR PAHOR BONN — Narasli Ren je preteklo noč dosegel svojo najvišjo raven in je nato začel polagoma upadati. Poplava, katero je povzročila ta velika reka, je bila največja po letu 1947. V Kolnu je staro mestno jedro poldrugi meter pod vodno gladino. Višina Rena v tem mestu . je namreč dosegla preteklo jutro 9,95 m nad normalno ravnijo, kar je le cm manj od rekordne višine iz pretekle noči. V Bonnu pa je reka narasla na 9,38 m nad običajno mero. Gasilci in pripadniki civilne zaščite se ves čas trudijo, da bi pomagali hudo prizadetemu prebivalstvu. Škoda, ki jo je povzročila vodna ujma, je ogromna in jo ocenjujejo na težke milijone mark. Poplave so terjale tudi dve smrtni žrtvi in sicer sta utonila neki turški deček in neki starec. Na sliki (telefoto AP): po poplavljenih ulicah so se vozili s čolni. MADRID — V madridskem muzeju sodobne umetnosti so zaprli retrospektivno razstavo velikega španskega slikarja Salvadora Dalija, na kateri je bilo razstavljenih preko petsto njegovih stvaritev. ODPRLI SO JO V NEDELJO NOVA LOVSKA KOČA na območju Štanjela Slavnostni govornik je bil zvezni sekretar za notranje zadeve Jugoslavije Stane Dolanc S pesmijo Lovski pozdrav, ki jo je izvedel Lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave, se je v nedeljo popoldne začela slovesnost ob otvoritvi nove lovske koče Lovske družine Štanjel na Krasu. Objekt stoji med Štanjelom in Kobjeglavo, 200 metrov od ceste v borovem gozdičku. Program, ki ga je pripravila Lovska družina pod vodstvom neumornega načelnika Milana ščuke je bil zanimiv in bogat, zlasti pa sproščen, tako da je bila slovesnost, tudi zaradi lepega sončnega vremena, prisrčna. Sicer pa je bilo tudi udeležencev veliko število. Bili so to lovci in drugi ljubitelji narave iz kraških vasi, pa tudi iz naših krajev v zamejstvu. Slavnostni govornik in otvoritelj koče je bil zvezni sekretar za notranje zadeve Jugoslavije Stane Dolanc. Obravnaval je najprej vsebino, vlogo in razsežnosti lova, kot jih uveljavljajo v sosednji državi. Opozoril je, «da je v mnogih okoljih človek v preteklosti s svojimi posegi izzval mnoge problematične spremembe. Ne da bi vedel, kaj to pomeni, je uničeval rastlinski in živalski svet, ustvaril umetne ekološke sisteme v o-bliki monokultur in s tem globoko spremenil življenjske pogoje za vsa ostala živa bitja. Uničeval je gozdove in s tem skoraj iztrebil prenekatero živalsko vrsto. Od tod torej ugotovitev, da je problem čuvanja in obnavljanja staleža divjadi po svojem bistvu ekološki problem. Treba je zato čuvati divjad, lovišča obnavljati z novimi vrstami, ker s tem ne ščitimo samo divjadi, temveč predvsem nas same.* Odnos do narave in divjadi, je tudi del naše nacionalne kulture, je poudaril Stane Dolanc, ki je potem razčlenil vlogo lovskih družin in organizacij v sistemu družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe v Jugoslaviji. Potem pa je obudil spomin na predsednika Tita. »Tovariš Tito je odhajal v naravo, ker mu je, kot je sam dejal, nudila fizično in psihično rekreacijo, ga spodbujala pri delu, mu dajala novih idej in bogatila njegovo snovanje. Divjad je družbena lastnina, divjad je potrebno gojiti, čuvati, nenehno u-stvarjati pogoje za njeno razmnoževanje, gojiti nove vrste divjadi, ki so nekoč že krasile naše gozdove in gore. Prav na njegovo pobudo smo sprejeli zakon, po ka" terem tujci ne morejo odnašati a Jugoslavije kapitalnih trofej, kot ne morejo odnašati naših nacionalnih umetnin.* Stane Dolanc' je svoj govor sklenil takole: «Lovske organizacije, še posebej tiste, ki so živele in de; lovale v krajih, ki so bili nekoč okupirani, niso nikoli pozabile n* svojo nacionalno zavest. Človek, ki ljubi naravo, ljubi tudi svoj narod in tako so bili lovci vedno brezkompromisni čuvarji slovenstva, ki so ga stoletja tlačili tujci. Tudi danes smo mi lovci med tistimi, kj v prvih vrstah' čuvajo našo nacionalno zavest, čuvajo socialistično in samoupravno Jug?" slavijo. Naj bo to tudi v bodoče naša najvažnejša naloga.* Ob petju Lovske himne so zatein razvili prapor štanjelske lovske družine. Nanj so predstavniki raZ' nih organizacij pripeli snominske trakove. Med slednjimi je tudi spominski trak Društva slovenskih lovcev iz Furlanije - Julijske krajine. Naj ob tem poudarimo, da s0 pri gradnji lovske koče s prostovoljnim delom sodelovali tudi slovenski lovci iz zamejstva. Tako J* koča skupni lovski in turistični objekt lovcev in drugih Slovencev z obeh strani meje. V takem duhu je udeležencem prinesel pozdrav tudj predsednik Društva slovenskih lovcev Jože Pahor. Narava na območju lovske koce je idilična, tako da je kraj primeren za različne prireditve na Prostem. Ob objektu so uredili prostorov, v koči pa je nadaljnji" 80 mest. V prihodnjih dneh si 1* mogoče v novi koči ogledati tu(U razstavo lovskih trofej, ki je v nedeljo vzbujala veliko zanimanj*-Z novo lovsko kočo bodo imeli V Štanjelu dobre pogoje za negovanj* zlasti jerebice in fazana, ki st* bila nekoč na Krasu zelo pogosta-pa seveda tudi za zaščito to ra*" voj naravnega okolja. Izdaja JUNIJ ccr Certificati di Credito del Tesoro CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. Varčevalec lahko izbira med rokom: 2 ali 4 let. Prvi šestmesečni kupon nudi 9% obresti za dveletne in 9,50% obresl za štiriletne efekte. Obresti naslednjih šestmesečij so e-nake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,40 točke za efekte z dveletno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s štiriletno za- sveženj na razpolago 1 podlostjo. Minimalni milijon. Varčevalci jih lahko podpišejo pri o-kencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. Nudijo letni donos, ki |e višji od donosa BOT. Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Rok izdaje od 1. do 8. junija Emisijska cena Rok 98,75% 98,25% 2 leti 4 leta Prvi šestmesečni kupon 9% 9,50 o/o Letni doprinos za 1 šestrnesečje 19,70 o/o 20,70% Neobdavčljiva investicija, ki je vedno pri roki. mmmm/mtmimmtmi Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linl|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 i!r — celoletna 108.000 lir V SFRJ številko 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|artfl Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku oll upravi. Iz vseh drugih dežel Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 v Italiji pri SPI. 31. maja 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa Izdala! fn tiska V Član italijanska ■ ZiT zvez« Časopisnih \ fr** založnikov FIEG !