ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 8. V Ljubljani, 1. avgusfa 1892. Leto XXII.
M i n k a.
Haremu dekletca sfilza Zdaj v očesu zablesti, Tudi "našej dobrej Minki Sòlze porosé oči.
Materi jokaje reče: „Ne podite je od nas! Mama! moj jej del podajte — Gladna nisem nič več jaz."
Tù objame mati hčerko : „Dobro ti imaš srcé; Takih dobrih otročičev Angelji se vesele.
Tvoje srce, Minka moja, Le izkušat litela sem, Dal mi Bog je dobro hčerko Srečna in vesela sem.
Sedi k nama, bòre dete, U tolaži glad si svoj ! Potlej pa jedij najboljših, Dam za mater ti seboj."
F. N. ^^:
f krasno se blesteČej sobi Minka z materjo sedi. ž lìlej, na mizi tam obilo i Dobrih, sladkih je jedij.
Zdaj nekdo potrka rahlo. Vrata le na pol odpre — In obrazek se prikaže Siromašne deklice.
„Kosec kruha lepo prosim, Da ga bolnej mami dam ; Vedno bom Boga prosila, Da povrne stokrat vam !"
„Takó mlada, pa prosjačiš!" Ostro de gospa na tó, „Dela se bojiš, lenoba, Lože ker živiš takó.
Le pobéri se iz sobe, Dalje nas ne nadleguj ! Zsise moramo skrbeti, Nič ne briga glad nas tuj."
—•♦< 122 >»•— Jezičnost in ošabnost.
(Otroöja igra v «tirili prizorih.)
Prvi prizor.
(Pred Šolskim vrtom. Klopiea na zelenej grivi.)
Zalika (prihaja). Kaj ni še nobene? Saj je vender gospodičina ukazala, da pridimo ob osmej uri na vrt. Pokazala nam bode cvetlične gredice in malo bodemo poplele, malo pokropile, malo porabljale in kaj vem kaj še. vse malo? No. pa saj sem jaz tako vedno prva na mestu in da bi danes ne bila? Kačaijere Poldike takó ni nikoli poprej, dokler ne bije ura. Daleč nima do sèm in domi je ne puste poprej. Reškova Polonica inora zjutraj kravico pasti in vže takó rada zamudi. Gre-gova Uršika mora Tončka pestovati, a Režnikovej Katrici se pametneje zdi, proso pleti kakor cvetice gojiti. Vsaj mati so jej tako povedali. Hm! Kaj jaz vem? Ali-i! Gospod katehet so dejali nekoč, da take dekline so večinoma pridne, ki imajo
cvetice rade in taki dečki, ki imajo golobe radi--Robčeva Milka, nii, ta pa
takó ne gre iz hiše, dokler je pestunja ne privede za roko. Tudi nič kaj ni za
našo družbo, preveč se drži--Pst! Jaz sein res preveč jezična, kakor mi je
gospodičina vže večkrat povedala. Še zdaj ne moreni biti tiho. ko sem sama. (Posluša.) Ahà, tnkaj-le mora pa biti črni muren! Slišim ga! (Poklekne na travo in govori) :
črni muren, pridi iz luknje!
Jedla bova bele štruklje — — —
Uršika in Poldika (nastopita za hrbtom in ponavljata);
Jedle bomo bele štruklje — — —
Zalka (se obrne in hitro vstane ; sramežljivo) : Oh, Uršika in Poldika ! kaj ne, kako sem otročja!
Poldika. Kaj si vže dolgo tukaj?
Zalika. I se ve da. Kaj pa tičita doma toliko časa kakor dva črna murna. Mčuila' sem vže, da bi se malo poigrale ali zapele, dokler ni gospodičine.
Urlika, četrtek je danes. Težko da bi še katera prišla.
Polđika (kaže s prstom). Glejta, glejta! Milka Robčeva vže gre s pestunjo. Tam-le pa hiti Reškova Polonica in kos kruha ima v róci.
Uršika. Ta sirotka se še najesti ne utegne domi.
Milka (sarua nstopi. Poldika in Uršika jej slačiti svrhnik).
Poldika (ogleduje svrhnik). Kako lepo se izpreminja na solnci ta suknjica. Iz kakega blaga je neki ?
Milka. Iz najboljše in najdražje svile.
Zalika. Tó-le moje krilce je lepše, ali nè, Milka? Ima višnjave in rdeče rože, a tvoja suknjica jih nima. (Vse se zasmejejo, le Milki se lice zaresni.)
Uršika, čaj, da ti rokovice slečem.
Milka. Ti vže né! Imaš preumazani roki.
Uršika. Milka, niso umazane, razpokaite so od dela in ogorele od solnca. (Milka slači rokoviee sama.)
Zalika. Čakaj, Milka, jaz ti bodem pa snela slamniček. (Sname jej hitro slamnik, položi selli na glavo in vrtet se poje:)
Lepa je Milka,	Lepa je Malka,
Gorši je Cilka;	Gorši' je Zalka.
Milka (joka). Le počaj, zatožila te bodem gospodičini, ker mi nagajaš. Zalika (položi jej hitro slamnik na glavo). Nil, nà, nà ! Saj te nisem mislila raz-žaliti. Tebe vže ne, Milka! (Poboža jo po lici.)
Poldika. Vender no bodi taka, Zalika! Ali ne veš, da se ne smemo norčevati iz drugih.	i
Polona (ubožno oblečena). Ali še ni gospodičine?
Zalika. Evo je vže tukaj ! (Ozrè se skrivaj na Milko, ki solnčnik razpenja.) Poldika. Zalika, Zalika, kako si danes poredna! (Katrica pride.) Nit, kaj si vender prišla. Katrica? Katrica. Sem, sem.
UriHka (se umakne na klopiei). Milka, sedi semkaj ! Milka (zaviše nos). K tebi vže ne ! (Uriika žalostna vstane.) Zalika. Poglej ošabnost! Kaj pa je zato, ako jej iz ušes diši? Ali meniš, da tebi še ne more?
Milka (Zaliki zapreti). Le počakaj! Zalika. Čakam vže, vaša milost! Polona. Nit, Milka, pa sedi k meni.
Milka. Brž, če hočeš! kaj nè, prej si okrog krave hodila, zdaj pa naj jaz k tebi prisedem. (Polona stopi za Urliko.)
Zalika. Alò, jaz pa vem, kaj? Napravimo kako igro! Nù, Milka, katero?
Milka. Jaz se ne igram.
Poldika. Milka, kar ti povej, kaj hočemo?
Milka. Zapojmo.
Vse. Le, le, le ! (Zbirko se v kolo.)
Milka, če bota ti umazani Urška in Polona peli, jaz pela ne bodem, (Driika in Polona izstopita iz kroga.)
Poldika. Katero hočemo zapeti, Milka?
MUka. Tisto, ki jo pojemo v šoli. (Pojó. Milka kazi ter hkrati preneha.) Jaz ne bodem pela, če boti oni dve vmes renčali.
Zalilca (Poldiki na uho). Zato ne pusti, da bi peli oni dve, ker tudi prvi glas pojeti, a lepše kakor ona.
Katrica. Pst! Gospodičina gre!
Di-ligi prizor.
(Pred hišo na trga.)
Uršika (stoji na pragu z detetom v naročji, Poldika pride mimo.) Kam greš, Poldika ? Poldika (se ustavi). Malo zelenja grem nabrat v zelnik. Uršika. Pred Robčevo prodajalnico ozri se okrog! Morda ugledaš Milko? Poldika. Kaj je doma? Ah ni v Ljubljani?
Uršika. Se vé da je. Pa v Ljubljani „koze" razsajajo iu zato je prišla domov.
S*
Polđika. Ali si govorila z njo?
Uršika. Nò!. Pravili so.
Poldika. Poglej, poglej, kdo pa je tä-le?
Uršika. I pa ravno Milka je. Oh, poglej jo no. kakšna je? Kako gre po konci. In kakšen mrežast solnčnik ima !
Potdika. Kakó da je tako rdeča po licih? Saj je bila zmirom tako bleda. (Milka se jima bliža, a kar nič ju ne pogleda.)
Uršika. Milka, kam pa hitiš?
Poldika. Ali ne poznaš naju ?
Milka (se ustavi in srdito govori). Vesta kaj, nikoli več me vidve ne smete nagovoriti, kadar nas takó pot nanese ; po trgu pa vže celò né. Saj vesta, da ste vidve ubožni : pri vas, Uršika, še hiše nimate svoje, in pri vas, Polda, tudi ni dosti bolje. Moj oče in moja mati pa sta bogata in imenitna; kaj bi si kdo mislil, ko bi me videl, da govorim z vama?
Zalika (izza vogla, nese vodo na glavi). Oliò, ve tri tukaj ? Kje pa si se ti pobrala, Milka iz zaspane Ljubljane?
Milka (nadaljuje). Ko bi tako bilo, bi mojemu stanu zelò škodovalo.
Zalika. Potem bi tudi vašemu stanu škodovalo, če pridem kupovat' v vašo prodajalnico? (Uršika in Poldika se nasmejite.)
Milica (jezno). Molči, jezik dolgi! da povem vse. Kes je, da smo skupaj hodile v šolo in se poznale in skupaj sedele v šoli v jednej klopi. To mi je bilo pai večkrat hudo — ali zdaj je drugače. Učiteljica nima več z menoj opraviti in jaz sem sama svoja. Zato prosim, da me ne 'pozdravljate, kadar greste mimo mene, saj veste, da je velik razloček mej siromakom in bogatinom.
Zalika (porogljivoj No, Milka, nič se ne boj! Dobro da smo se sešle in da si nam povedala svoje želje. To se pač lehko zgodi, kar ti želiš. Saj se me tri tudi še kaj lehko pogovorimo. (Postavi Skafek na tla.) će ste žejna gospodičina, vode vam ponudim v slovo. (Milka otide.)
Uršika in Poldika. Z Bogom, Milka! nikar ne zameri, nismo vedele!
Zalika (pikro). Z Bogom, gospodičina! — Saj je bila v šoli vže tako ošabna. Ni čuda --
Poldika. Pusti jo, Zalika! Bog naj jej da vse dobro ves čas življenja. Z Bogom! (Otide.)
Uršika. Bog naj jo obvaruje.'.
Zalika. Z Bogom, Uršika! tudi jaz moram hiteti (dene zopet škafek na glavo) drugače bi Milki utegnilo priti slabo, če me sreč» še jedenkrat. (Otide.)
Uršika (pestajoè in zibajoč dete.)
Aja — t u taja — malček nagaja
Urška pa ziblje — da se vse giblje — —
Tretji prizor.
(Pred cerkvijo.)
Zalika (pride iz cerkve in potegne Eatrieo za krilce). Nil, Katrica, kaj novega?
Katrica (se ozre). Oj, ti si Zalika! Kaj je novega? Saj veš, da jaz tam v našem zatišji ne izvem ničesar. Ti pa več veš, ker si tii v trgu.
Zaliha. Da ne bodež zamàu govorila, povedati ti hočem, kaj je naredil naš Janezek včeraj v šoli?
Katrica. Nù, kaj? . . . Počakaj, počakaj, tam-le gre Eeškova Polonica. Zalika. Nù, saj res, naj še ta sliši. (Prime obe za roko.) Gospod katehet so razlagah vsegapričujbčnost božjo. Našega Janezka pa — saj veš, da ga imajo radi -vprašali so : kje je Bog ? Moško se odreže : povsodi I — Ali tudi v vašej hiši ? Tudi. — V vašej drvarnici? — Tudi. — Pod vašim podstrešjem? — Tudi. V vašej kuhinji? — Tudi. V vašej kleti? — In Janezek odgovori: Nè! -— Kako to, da bi ne bil v vašej kleti, ako je povsodi? In Janezek se odreže: Zato ga ni, ker kleti nimamo pri nas. (Siueh.) Katrica. Oh, ta Janezek!
Polonica. Zalika, ti si vedno takó vesela; ali se bojiš kaj koza? Zalika. Saj se še ti kravice ne bojiš, ki si zmirom pri njej in jaz bi se bala kozé ?
Polonica. Pa to so druge koze! Kaj nisi slišala, da je brič klical ravnokar pred cerkvijo zaradi kozi, ki se po trgu širijo? In kaj še le, ako vama povem, da je Robčeva Milka kozäva in Gregova Uršika tudi. (Prestrašijo se.) Katrica. Kje si to izvedela? Polonica. Obe ste v bolnici.
Zalika. Nù, Milka je iz Ljubljane bežala pred kozami, a vender se jih ni ubranila.
Katrica. Pojdimo ju obiskat.
Zalika. Oj, v bolnico pa vže ne pridemo zdaj.
Polonica. Siroti! Bog vi, če bota ozdravili?
Katrica. ■ Kačarjevo Poldiko so tudi danes po noči odpeljali v bólnico. Polonica. Oh sirota I Vrnimo se v cerkev in molimo zä-nje. Katrica. Pojdimo. (Otidejo.)
Četrti prizor.
(Pred bólnico. Klopica zunaj pred bolnico. Milka. Uršika, Poldika in Zalika sede v bolniškej obleki. Polonica in Katrica stojiti.)
Zalika. Poglejte, deklice, taka je ! Kaj ne, Polonica in Katrica, kdo bi si bil mislil zadnjič, da bodem tudi jaz ležala in „kozč" pasla z Milko, Uršiko in Poldiko! Nù pa hvala Bogu, da smo ostale pri življenji! Koliko so jih koze spravile na oni svet.
Polonica. Nič se ne bojte, jaz in Katrica sve vedno za vas molile in še molive. Milica. Oh te pike na obrazu mi pa bodo vedno ostale. Zalika. Meni tudi. Poldiki in Uršiki se pa vže skoraj nič ne poznajo. Katrica. Nič ne dć, da ste le okrevale.
Zalika. Ti lehko rečeš, ki nisi izkusila, kaj 6e pravi „koze" pasti. Oh, to je huda in nagnjusua bolezen, kaj nè, Milčica moja?
Milka. Res da ! Ako bi ne bilo take postrežbe-, Bog ve, če bi bile danes še
tukaj.
Zaliha. Milka! Vidiš, tebe je Bog kamova! zavoljo tvoje ošabuosti. (Milki ss solza utrne.) Pokazati je hotel Bog, đa smo še zmirom pred njim vse jednake, kakor smo bile v šoli pred učiteljico in še bolj.
Uršika. To je vže božja volja takó.
Zaliha. Meni je Bog tudi malo rožičke polomil, ker sem bila preveč jezična. Zato pa imavi obe na obrazu te pike. ki naju bodo vedno opominale na najino pregreho. Le poglej pa Uršiko in Poldiko! Še lepši sta zdaj kakor poprej. Prej sta bili tako rjave kože, a zdaj takó bele in lepe kakor vosek.
PMiha. Oh, Zalika, ti si še vedno stara Zalika!
Milka. Ali se še spominjate, deklice, kaj so gospod katehet večkrat ponovili ? Ponižnost je najprva dekliška čednost. Zdaj še le to prav spoznam.
Vse. To je pa resi
Milka. Veseli nas, Katrica in Polonica, da nista pozabili svojih tovarišie tudi v hudej bolezni in zahvalim se vama v imenu vseh za to dobroto in prijaznost.
Zaliha. Zdaj smo res vse jednake. Zato pa ponovimo staro šolsko prijateljstvo in podajmo si roke (stopijo v kotó) ter sklenimo, da hočemo ostati na veke dobre tovarišice.
Vse. Na veke! Na včke! — — — (Poji:)
Da srce zvesto kakor zdaj
Ostalo bode vekomaj !	V—l—m—r.
(Zavèsa pade.)
Iz naše vasice.
(Piše Janko Barle.)
xni.
jej, to je bilo ugodno!
Kaj je bilo ugodno? Nil, življenje po leti v ftašej vasici. Vže zjutraj rna vse zgodaj, predno se je zdanilo, oglasili so se vaški petelini in vzdra-mili ne samó čopaste jarčice (mlade kokoške) in lepo rumene piške, vzdramili so tudi vso vas. A kdo bi tudi spal, ko je bilo toliko dela! Prvi so odšli na polje kosci in skoraj je začela padati trava in pisane cvetice pod ostro kòso, oglasilo se je žvenketanje brusa, in pozneje, ko je bilo treba koso poravnati, tudi klepača, ki je pel cvetkam zadnjo pesen. Rezale so kakor bi šlo za stavo, in ko je pomolilo zlato solnčece svojo zaspano glavico izza Kučarja, bilo je pokošeno vže pol travnika. če le kdo, pozna kosec óni lepi prigovor, ki pravi: „Rana ura. zlata ura."
Takój za kosci bili so vaški pastirji; odvezali so svoje čadke iu liske, plavke iu sivke, a pozabili niso tudi vitorogega jelena in jih pokajoč z biči gnali na pašo. Poznal sera vsakega po pokanji. Mežnarjev Tine in Kolaričev Janez sta pokala
bolj na hitro in tenko, a Saškov Jurijče počasi in debelo, da se je slišalo, kakor bi kdo streljal. To so bili vaški pastirji, gnali so vže pred solncem na pašo. Hm, zdaj bi bila pač lepa prilika, da tudi sebe nekoliko pohvalim, ali tega ne storim, ker se legati ne smem. Jaz bi tudi rad guai svojo lisko z vaškimi paBtirji, ko bi šla postelj z mano. Nù, potem je hotel pa tudi želodček nekoliko založiti in predno sem se odpravil z lisko, bilo je vže precej pozno. Pokal nisem, ker bi šel skozi vas najraje takó, da me n'hče ne vidi, saj je bilo vže to dosti, da je solnce tako zaničljivo gledalo v ineue — zgodnjega pastirja.
Skoraj je oživela vsa vas. Tudi žene so hitele na polje okopavat in nabirat za pujske, o uad hišami se je kazal dim — zajutrek se je kuhal. Tu in tam prikazal se je na pragu tudi kak srajčnik. ki je zamižkaval kakor krt, ko se prikaže na svitlóbo, in zdehal — o jej prijetno je bilo v posteljci — potem pa stekel, kakor bi se zbal svitlih solnčnih žarkov, zopet nazaj v hišo, od koder se je slišal krik: .Mama jesti!"
Oj ti nadloga zaspana ti, komaj si izpregledal, pa vže hočeš jesti. Uboge matere !
Vaški trgovčič je odprl tudi svojo prodajalnico in razobesil óno nekoliko pisanih rut in dmgega mešanega blaga, čebelice so se vsule iz panja in se razkropile na vse strani, a sosedov tiger, ki ni vedel nič boljega napraviti, vlegel se je na solnce kakor je bil dolg in širok in mižal. Pujski so krulili, a imeli so zakaj, saj jim je vìe dolgo krulilo v želodci tem nikdar sitim ščetinarjem, drugače bi ne pozdravili tako veselo dekle, katera jim je prinesla slastni zajutrek.
Tako je bilo ob košnji. Ali malo kasneje, ko se je polje zarumenélo in ko so pripeljali vaščani polne vozove zlatega klasja na svoj dom, takrat te je vzbudila iz spanja druga godba, ki je odmevala po vsej vasi:
Urno cepec iz pod rok Pika poka, pika pok!
Mlatva je bila tu. V treh, štirih skednjih so udrihali krepki mlatiči po polnih snopih. Po šestdeset so jih položili drug poleg drugega —■ celo kopo — in potem hajdi, kdo bolje zna in more. Ni to liliko delo; znoj kaplje iz sto in sto luknjic tvojega telesa najedenkrat, praši se — pa vender so bili mlatiči vedno veseli. Kadar se ni glasil iz skednja „pikapok, pikapok!" glasila se je pa vesela pesen, ali glasno vriskanje, sajj so jim spekli pa tudi pri vsakej hiši pogačo, mastno gibanico in skuhali kislo zelje, ki je bilo jako ukusno, ker se je kuhala v njem mastna krača! In kaj še le potem, ko je vzraslo na vrhu skednja zeleno drevesce, okrašeno z venci, trakovi in ruticami! S kom neki bi takrat mlatič menjal? To je bilo veselo gostovanje tisti njihov „likof."
Nù, pa ne mislite, da so bili samó mlatiči veseli, tudi nam otročičem ni manjkalo dobre volje, če je kateri od mlatičev dopustil kateremu izmej nas, da mahne nekolikokrati s cepcem, o jejmina! to je bilo vže odlikovanje, da-si se ni hotela ona gožka. za katero je bil cepič privezan na palico nič kaj spretno obračati, pa je cepič velikokrat pokazal svojo razposajeno naravo. Ali kaj vse to? Tudi mi otroci smo iineli svojo žetev in mlatev, da-si nismo vsejali niti božjega zrnea. Kako to? Delali smo tako, kakor ona pobožna žeua v svetem pismu — nù, ah
poznate njeno ime--babica kralja llavida je bila. Paberkovali smo po stališčih
prav takó, kot ona pobožna Ruta. Kravica je mirno pasla, a mi smo pobirali po požetej njivi zaostale in odtomljene. klaske in vsakikrat smo ae vrnili vsak z velikim
šopom klasja proti domu. Mnogo nas je bilo otrok--pa je bila žetev obila
in vesela mlatev. Ko so se klaski dobro osušili, pometi smo vežo, preskrbeli si vsak pripravno palico in mlatev se je začela. To je, da naši cepei se niso glasili : „pikapok," negole„cóp! cofi !" — Vender kaj to. mi nismo bili nič menj ponosni, kakor sosedovi mia tiči: Ko smo zrnje ovejali bilo ga je nekoliko vetikili meric — evo nas k materi. Veselilo nas je. da smo vsaj nekaj mogli dati svojej dobrej materi, saj je bilo to menda prvič v našem življenju, da smo jej nekaj dali in jej takó vsaj nekoliko povrnili obile skrbi in britkosti. Nii, mati nas pa tudi ni pozabila; ko se je prihodnjič pekel kruh. dobil jo vsak nenavadno velik hlebček, kateri se je vsakemu zdel še zato posebno nkusen, ker je bil iz našega brešna.
Tako je bilo ves božji dan. Koje zvon uaznanil peludne, katero so vže poprej nekateri čutili v želodci, hiteti so nekateri domóv 11 kosilu, a drugim so nosili jed na polje. Dišalo je vsem, saj so delali od ranega jutra, a kdor pridno dela, njemu tudi jed diši. Oni pa. kateri ne dela, morda bi tudi rad jedel, ali on jesti ne zasluži, zapomnite si to, otroci ljubi. Kakor zjutraj iz vasi, takó so hiteli na večer vsi iz polja proti dómu. Pastirji, ženjice, kosci, kopati, Ijndje in živali vse se je zbiralo zopet okolo domače hiše. Posedeli so nekaj časa pred hišo, dokler ni bila pripravljena večerja. Večerni zvon jih je povabil kakor zjutraj k molitvi in na delo — takó zdaj k molitvi in k počitku. In kmalu potem je bila še bolj mirna, naša vže tako mirna vasica. Tiha noč je zazibala trudne ude v siadko spanje, katero ni vznemirjalo čukanje ponočnega čuka gori nad K ličarjem in nekolikokratno lajanje zvestega čuvarja, sosedovega tigra.
Blagor tihej vasici in vsem. ki prebivajo v njej I
Golski zvonovi.
m
fl^>o svetu širocein se cerkev ozira, Na Golskej ravnini vrh hriba stoji; Z zvonika ubrano iz trojnega tira
O da bi zvonovi Še dolgo mi peli! Darujem tri krone prav rad na oltar, Bi čute nebeške se dolgo mi greli Vedrili življenja mi sladkega dar ! —
Prekrasno zvonenje tjà k nebu doni.
Pred zoro že vstanem, začujem zvonove, Zamišljen pri oknu odprtem slonim; Ob hladu poslušam doneče glasove In željo gorečo si v srci budim :
O naj. ko nesó me pod hladuo gomilo, Ko vzamem od bratov na zemlji slovó Hladilo mi dušo bi to tolažilo,
I)a Golski zvonovi tud' meni pojó.
L. M.— Golski.
poznate njeno ime--babica kralja llavida je bila. Paberkovali smo po stališčih
prav takó, kot ona pobožna Ruta. Kravica je mirno pasla, a mi smo pobirali po požetej njivi zaostale in odtomljene. klaske iu vsakikrat smo ae vrnili vsak z velikim
šopom klasja proti domu. Mnogo nas je bilo otrok--pa je bila žetev obila
in vesela mlatev. Ko so se klaski dobro osušili, pomeli smo vežo, preskrbeli si vsak pripravno palico in mlatev se je začela. To je, da naši cepei se niso glasili : „pikapok," negoIe„cópl cofi I" — Vender kaj to. mi nismo bili nič menj ponosni, kakor sosedovi mia tiči: Ko smo zrnje ovejali bilo ga je nekoliko velikili meric — evo nas k materi. Veselilo nas je, da smo vsaj nekaj mogli dati svojej dobrej materi, saj je bilo to menda prvič v našem življenju, da smo jej nekaj dali in jej takó vsaj nekoliko povrnili obile skrbi in britkosti. Nù, mati nas pa tudi ni pozabila; ko se je prihodnjič pekel kruh. dobil jo vsak nenavadno velik hlebček, kateri se je vsakemu zdel še zato posebno ukusen, ker je bil iz našega brešna.
Tako je bilo ves božji dan. Koje zvon uaznanil póludne, katero so vže poprej nekateri čutili v želodci, hiteli so nekateri domóv 11 kosilu, a drugim so nosili jed na polje. Dišalo je vsem, saj so delali od ranega jutra, a kdor pridno dela, njemu tudi jed diši. Oni pa. kateri ne dela, morda bi tndi rad jedel, ali on jesti ne zasluži, zapomnite si to, otroci ljubi. Kakor zjutraj iz vasi, takó so hiteli na večer vsi iz polja proti dómu. Pastirji, ženjiee, kosci, kopati, ljudje in živali vse se je zbiralo zopet okolo domače hiše. Posedeli so nekaj časa pred hišo, dokler ni bila pripravljena večerja. Večerni zvon jih je povabil kakor zjutraj k molitvi in na delo — takó zdaj k molitvi in k počitku. Iu kmalu potem je bila še bolj mirna, naša vže tako mirna vasica. Tiha noč je zazibala trudne ude v sladko spanje, katero ni vznemirjalo čuka njo ponočuega čuka gori nad Kučarjem in nekolikokratno lajanje zvestega čuvarja, sosedovega tigra.
Blagor tihej vasici in vsem. ki prebivajo v njej I
Golski zvonovi.
m
fl^>o svetu širocein se cerkev ozira, Na Golskej ravnini vrh hriba stoji; Z zvonika ubrano iz trojnega tira
O da bi zvonovi Še dolgo mi peli! Darujem tri krone prav rad na oltar, Bi čute nebeške še dolgo mi greli Vedrili življenja mi sladkega dar ! —
Prekrasno zvonenje tjà k nebu doni.
Pred zoro že vstanem, začujem zvonove, Zamišljen pri oknu odprtem slonim; Ob hladu poslušam doneče glasove In željo gorečo si v srci budim :
O naj. ko nesó me pod hladuo gomilo, Ko vzamem od bratov na zemlji slovó Hladilo mi dušo bi to tolažilo,
I)a Golski zvonovi tud' meni pojó.
L. M.— Golski.
Slaba družba.
_ J osaška j.e bila vdova. Sin Anton učil se je ključaničarstva pri svojem strijci. '^fcf-iDober gjn je sjn V(j07e Nosaške. Kako se je pa tudi zanj bala! Noč in dan je skrbela, da bi se mu kaj ne pripetilo. Vzgojila ga je tako krščansko, da je bil Anton res dika svojih sovrstnikov. Zdaj pa, odkar je šel Anton k strijeu, skrbela je zanj s podvojeno skrbjo. Zdaj ga je priporočala v molitvi Bogu, zdaj ga je priporočala strijeu, zdaj njegovej ženi, zdaj zopet mu še napovedala toliko lepih naukov, zdaj zopet je šivala njegovo obleko, zdaj zopet mu napravila novo. Res vsa je gorela in živela za svojega jedinea! Le zlato materino srce je tako dobro, tako stanovitno.
Anton je
postal v treh letih pomočnik. In zopet nova materina skrb! Anton je hotel na tuje, pogledat svet in • poskusit srečo. Odpotoval je.
Od takrat ni bilo dneva,
da ne bi klečala No-
katerem je kip Matere bo^je. Odslej je prenehala vsaka druga pomoč — le molitev še je bila, za katero je Anton prosil, odhajaje od doma. Bil je zdrav, izučen klju-čaničar, nekaj denarjev je imel pri-
cerkvi pred	S*^'	~ t	hranjenih in
oltarjem, na	cvetica ne-
dolžnosti je še cvetela na njegovih licih.
Svet je hudoben — dejala je dostikrat Nosaška Antonu — torej bodi previden!
Svet je hudoben — te besede so zvenele Antonu vedno po ušesih. Toda časoma pa so vender — le odzvenele.
Dobil je delo v velikem mestu. Ker je bil priden delavec in bistre glavice, zna se, da ga je mojster ljubil. In mati se je veselila Antonovih pisem, toda konec vsakega odgovora je pa vender le bil: Ne mudi se predolgo na tujem in vrni se!
Anton je imel vedno večjo plačo in večje zaupanje pri mojstru. Kar dobi na ponudbo lepo službo strojevodje v bližnjej tovarni. Nerad je šel od svojega mojstra. Vender ker je upal se še kaj naučiti, posebno v takej velikej tovarni pri strojih, ter se mu je obetala tako lepa bodočnost, poslovi se in ustopi v tovarno za strojevodjo. Kakega poi leta je moral seveda brezplačno služiti, dokler
se ni nove službe do cela privadil in priučil. Ker pa si je denarjev prihranil, ni bil zaradi tega v nobenej zadregi Vender nekaj drugega je tu pogrešal. Svojih dolžnostij do Boga ni mogel tako izpolnovati kakor poprej. Od začetka mu je bilo to silno hudo in vže je mislil povrniti se k prejšnjemu gospodarju. Bil pa je v taistej službi tudi neki mladenič, na katerega se je takoj iz začetka preveč navezal, vzlasti ker je potreboval še marsikaterega sveta in pouka v strojevodstvu. S tem sta sklenila kmalu tudi ožje prijateljstvo. In vender je bil ta njegov sotovariš njegova nesreča.
Anton je začel tudi sv. mašo opuščati ob nedeljah in s tem je bilo z njegovo vernostjo pri kraji. Od matere je pač dobival pisma — a ta pisma niso več našla vzprejemnega srca. Anton je zahajal s svojim sodrugom v slabo družbo, ki ga je izpridila.
Neke nedelje večer je popival do drugega jutra. Šel je pa tudi tisti ponedeljek opravljat svojo službo. Ker pa je bil zafipan in vinjen, ponesrečil se je pri stroji — roko si je poškodoval.
Mesec dnij je moral ostati v bolnici. Toda zapustivši bolnico ni mogel več opravljati svoje službe. Roka mu je ostala pohabljena. —
In zopet je bil doma pri svojej materi. Ustopil je v službo k svojemu strijcu. Delal je pač, a ne tako lahko kakor poprej. Kadar je bilo deževno vreme, hudo mu je roka nagajala. Tudi zaslužka ni bilo takega. In zopet so mu živo stopali pred oči materini nauki in ravnal se je odslej stanovitno po njih — toda prejšnjega Antona ni bilo več in materinega velega obraza tudi ne. —
Zato, otroci 1 v mladosti se ravnajte po naukih svoje matere — pozneje utegne biti prepozno.	B.
AjjLjsj	Lešniki.
"■iMŠ vedel sem, ljubi otročiči moji, da ste v šoli pridni. Prepričan sem torej, .^fij'da vsi dobro poznate lesko. E, kaj bi je ne? Kolikokrat ste vže tekali po ' senožetih za metulji, ki so vam uhajali skozi ne ravno visoko grmovje maj košatimi lipami, čujte: óno nekoliko krivo grmičevje s širokopernim listjem in pa óne ravne šibice vmes, iz katerih so vam povezali cvetno nedeljo butarico, zove se leščevje ali leska. Toda čemu bi vam to razkladal ter vas dolgočasil? Leska je znana celò Zmrzletovemu Matijčku, ki je najzanikernejši učenec naše vaške šole. Domi je vže večkrat okušal — le nikar mu ne bodite nevoščljivi, saj niso bili lešniki — doma je okušal — kaj menite, kaj? — Leskovo dlje !
A vam. ki niste hudobni, povem, kako najgotovejše in najhitrejše lahko najdete lešnikov. Pogosto sem namreč vže srečal nekatere izmej vas. ko ste zvedavo ogledovali leščevje in se čudili, kako da vender leska nikoli ne obrodi. Ej, lešniki so pač na vejah, ali iskati jih ne znate, prijateljčki moji ljubil Tega ne umeje vsak. Jaz pa sem z očetom samim nabiral lešnike in jih mnogo nabral, polne žepe, pa še v klobuku sera jih nosil domóv ... Iz lastne izkušnje vas bodein torej učil, kako vam je lešnikov nabirati, le verujte mi.
Toda zastonj vas ne naučim te umeteljuosti. Poslušati me morate najprej, kako setu prvič stikal za lešniki s sosedovim Mihcem.
Takrat še nisem poznal leščevja. A Mihec, ki jo bil 2a dobro glavo višji od mene, imel je seštete vse lešnike po starih, krivili leskah . .. Dobro še pomnim: v sredo mej tednom je bil sv. Jarnej, v nedeljo popóludne sva se pa midva napotila v senožeti po lešnike. Dospela sva do prvega leskovega grmovja. Mihec pripogne precej visoko vejo ter utrga nekaj lešnikov.
• „Janko, poglej!" reče mi kazaje siv, rjavo-rdeče nadahnjen lešnik, „taki-le so najboljši, sajevci se jim pravi. Vidiš, luščina, ki ga obdaje, pade skoraj sama proč." Rekši, z lahka odlušči listnati ovój ter vtakne lešnik v žep.
Jaz sem bil takrat še zelò majhen — na mizo nisem videl drugače, kakor tedàj, kadar sem se vzpel na prste in se oprijel z roko miznega roba. Zaman sem torej stezal roke po visokih vejah: vedno so bile par pedij previsoko. Će sem poskočil, tudi nisem nič dosegel; k večjemu, da sem omuznil kaj perja, fri tleh pa tudi nisem zapazil nobenega lešnika, da-si sem tako bistro gledal v grmovje, da so me kar oči bolele. Kako pa bi bil tudi kaj našel? Mihee je velel, naj hodim za njim; pred menoj pa je on vse sam potrgal.. . . Nè, čisto vseh nè, nekatere je vse jedno izgrešil. Vže žalosten-, da nič ne dobodem. otipal sem vender dva. in kar je še več vredno, skupaj sta rastla.
„Dva najedenkrat!" vzkliknil sem veselo ter ju pomolil Mihcu, da bi se prepričal.
„Kaj pomaga, ko sta oba piškava! Vidiš tiste črne lise in luknjico? Orviva sta. Dvojčki ili trojčki (tako se imenujejo lešniki, kjer sta vzrasla dva ali trije na skupnem peclji) so kaj radi skaženi. Vrzi ju v travo, prav za nič nista."
Takó mi je govoril izvedeni Mihec in me tudi takój preveril o svojej trditvi. Poiskal je dva kamena ter raztolkel moja lešnika. Kes je bil pod lupino samo črn prah, a jedrca nikjer , . . Zopet sem se otožen vrnil k grmovju . . .
Ni vredno, da bi vam pripovedoval, kako se mi je dalje godilo. Samó sedem dobrih lešnikov sem našel, čeprav sem stopical dve dobri uri za Mihcem, ki si je polnil žepe, da je bilo veselje. Naposled sem še jokal, ko sem spoznal razloček mej svojo in Mihčevo srečo. Kaj nè, otroci ! žalosten nabiralec sem bil ? . . .
Dovolj dolgo sem vas mučil s svojo neveselo dogodbo. Zato zvedite brž, kako treba vspešno iskati lešnikov.
„Janko, semkaj stopi! Spodnje vejice privzdigni, lešniki rastó na dolenjej strani. Vidiš: jeden, dva, tam zopet jeden, pa tukaj." — Tak je bil očetov nauk v nedeljo poslej.
Urno sem priskočil in hlastno potrgal lešnike. Pri drugej veji sem vže sam vedel, kaj mi je storiti. Hitel sem naprej, da sem celò očeta prehitel. Toda hitrost ni nikjer dobra. Preveč površno sem delal, in očetova bira za menoj ni bila sla-bejša. kakor moja.
Kadar bodete torej iskali lešnikov, le natančno preobračajte veje in nikar ne tekajte prehitro naprej.
Ali kaj potem, ko so nizke veje vse obrane? Obračaj, privzdiguj, pripogibaj. počni, kar hočeš, lešnika ne dobiš, če ga ni. Prijateljčki, ki ne morete do visokih vej. zdaj le poslušajte, da ne preslišite glavne skrivnosti. Vzemite s seboj palico, ki je na konci malo zakrivljena, ter z njo pripognite tudi visoko vejo. Potem jo držite z jedno roko. z drugo pa trgajte lešnike. Samó preveč ne smete veje kriviti, da se ne zlómi. Škoda bi je bilo, in drugo leto bi na njej več ne trgali lešnikov.
Tuđi tega sem se naučil od očeta in vam povem, ker vam privoščim mnogo leš: nikov. Prav nič vam ne bodem zavidal, če prav jih poberete do čistega, da jih sam ne dobodem nič, da-si jih zelò čislam. Kadar bodo zreli, svetujem vam: kar po njih!
Kadar bodo zreli, dejal sem. Prej pa nikakor nè! Kakor je namreč nezrelo sadje škodljivo, tako tudi lešniki niso užitni, dokler ne dozoré. Jedereeje še jako majhno, nič večje kakor proseno ali k večjemu pšeuično zrno. Okrog in okrog njega pa je mehka, bela tvàrina — „sneg," iz katere se polagoma naredi trdo jedro. Konec meseca velikega srpana, po svetem Jarneji, pa so jedrca trda, pokrita z rjavo kožico in tako velika, da se dotikajo lupiuine stene. Takrat so sladka, kakeršna imate vi radi, in trgati sme lešnike vsakdo.
Kogar, bi mikali nezreli lešniki, pomisli naj na bajko, katero so meni doma pripovedovali, in prav lahko bode pričakal dne sv. Jarneja, ko dozore.
Do-svojega godu (24. vel. srpana) hodi bajè sv. Jarnej po senožetih in čuva leske. Gorjé .ónemu, katerega bi zasačil trgajočega nezrele lešnike. Nikdar bi se ne povrnil domóv. Na praznik Marijnega vnebovzetja pa je neki.na vsakem drevesu kača, ki piči vsakega, ki bi nanje plezal. Se ve da, takrat so lešniki skoraj vže zreli in se tako ljubko smejijo mimohodečim otrokom, da jih težko puste na vejah. Ali bolje se je premagati in počakati deset dnij, saj takriit ni nobone nevarnosti več — lešniki so prosti.
Pri nas štejejo lešnike po kSpah. Tri polože namreč jeden tik drugega, a nanje denejo še četrti lešnik — to je kòpa lešnikov. Posebno okusni so po zimi, toda treba jih je posušiti kakor orehe, da ne izplesnijo. Kdor jih bode mnogo nabral, priporoči naj se o božiči materi, da mu speže poseben hlebček, potresen z lešniki. Takó mu pojde v slast, da bi ga ne dal pokusiti niti meni, čeprav sem mu to naeVetoval. Nù, pa saj ne bodem nikogar nadlegoval, ker sem se vže sam večkrat gostil s tako slaščico.
Kmalu bodo tudi letos lešniki zreli in izvestno jih bodete mnogo potrgali. Želim vam dobre sreče in tako polnih lesk, da se bodo kar šibile. Samó nekaj vam naročam: domóv gredé hodite počasi! Vsi veseli bodete komaj čakali, da bi pokazali materi, koliko ste jih nabrali. Ta bode stekel, óni za njim, a tretji bod« padel in lešnike stresel . . . Torej le počasi!	J. štruktlj.
Kaj narava pripoveduje otrokom.
(Po Wiedemann-u posi. Anton Brezovnik.) Gruda.
(Dalje.)
jMTako sva prišla, otrok moj ljubi, v najinem pogovoru do poljedelstva, kateremu Oy$U!me'j J6 prstena gruda. Jaz namreč dajem delo milijonom ljudem ! Kakor daleč sega suha zemlja, giblje se brezšteviia rok, da obdelujejo nas ter dobivajo iz našega krila, kakor iz rok predobrotljivega nebeškega očeta, blagoslov nebeški.
Pojdi v vzpomladi, no leti ali jeseni vèn na polje! Ozri se proti vzhoda in zahodu, na desno in levo. Vže na polju jednega samega graščaka dela včasih po več sto ljudij. Ozri se po njivah in travnikih velikih vasij in naštel bodeš na tisoče ljudij, ki obdelujejo prsteno grudo. Popotuj po svetu! Prepotuj bližnje in daljne kraje in našel bodeš, da povsod ljudje orjó, kopljejo, sejejo in sadč. In ravno naj-nbožnejšira, kateri nimajo pripomočkov, da bi si kako drugače služili kruh, dajem jaz delo in kruh. Če so le toliko krepki, da morejo motiko vihteti ali grablje rabiti, vže so dovolj učeni in spretni za mojo službo. In, otrok moj ljubi, ne zaničuj nikoli ónih, kateri njivo obdelujejo. Da-si hodijo bösi in se oblačijo v ra-» ševiuo ter imajo od solnca zagorelo lice, da-si ne govore književnega jezika, kakor morda ti, in si tudi ne vedo raztolmačiti štirih letnih časov, da-si ne vedo iz zem-Ijepisja ali zgodovine pray nič povedati, vender so ti ljudje vsega spoštovanja vredni in zaslužijo, da z njimi lepó in uljudno ravnamo. Nikar ne misli, da je kmet kak navaden brezobčut|jiv ali celo brezumen človek. In če se tudi kdo najde, da kmetu oponaša, da ni dosti omikan iu se mu o mnogih mnogih učenih stvareh niti ne sanja, moram sé jaz, prstena gruda, potegniti zanj in vam povedati, da vsega tega sem kriva jaz, ker ga z delom tako oblagam, da ne utegne obiskovati visokih šol in gosposkih zabavišč. Jaz ga zadržujem, da se ne more družiti z onimi, omiko razširjajočimi ljudmi! Jaz mu ne dopuščam obiskovati velika svetovna mesta ter občudovati ondò nakupičenih umotvorov! Jaz mu ne pustim časa, da bi posedava! ter v knjige in časnike gledal!
Komaj začne solnce vzhajati — večkrat tudi vže poprej — kličem ga na delo in ko se zvečer od dela vrača domóv, truden je takó, da mu druzega želeti ne morem, kakor sladkega počitka. Glejte, tako se je kmetič v službi za človeštvo odpovedal onej sreči, katero si išče olikanec v svojej oliki. Kaj bi začel največji učenjak, najslavnejši umeteljnik, ako bi ne stal za vsakem kmet, ki mu podaja ljubi vsakdanji kruh?
Gorje ónemu, kateri prezira obdelovalca prstene grude, ali ga zaničljivo gleda! Nikar tega, raje vzemite klobuk z glave pred pridnim in poštenim kmetom!
Veseli me, otrok moj ljubi, da razumevaš, kako imeniten del sveta sem jaz. Dà, le dobro me poglej! Marsikatera pótna kapljica je padla raz čelo pridnih poljedelcev na mene, odkar je ljubi Bog Adamu rekel: „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, dokler se ne izpremeniš v prst, iz katere si bil vzet."
In še več! Jaz sem v najtesnejšej zvezi tudi s svetovno zgodovino, v katerej stoji zapisana osoda narodov po Božjih sklepih.
Poglej nekoliko okoli sebe! Na tej livadi, na katerej zdaj stojiš, bila se je nekdaj krvava bitka in jaz sem pila kri, človeško kri! — Visok, lep mladenič, jedini sin, jedina sreča, jedino upanje svojih starišev, poln življenja ter navdušen za svojo domovino, padel je, od krogle zadet, na tem mestu. Položil je svojo kodrasto glavo name, zašepeta! besede: „Zate, o domovina!" ter umrl.
In zdaj, ljubi prijatelj moj, poglej me še jedenkrat prav pazljivo. Moram ti povedati še jedno:
Jaz sem prstena gruda ; ti si človek. Ko je Stvarnik ustvaril luči na nebeškem oboku ter poklical travo in zelišča in rodovitno drevje iz zemlje, ko so se v vodi začele gibati razne živali in živalce, pod nebeškim obokom krožiti razne ptice ter
je zemlja rodila živino in laznino vsako na svoj način, rekel je naposled: „Naredimo človeka!" In gospod Bog je napravil človeka iz prstene grude.
To, prijatelj moj ljubi, je snov, iz katere je narejena hiša. v katerej prebiva tvoja duša; ta lepa hiša, ta prekrasni tempelj svetega Duha, kakor pravi sveto pismo.
Dvoje se lahko učiš iz tega. Prvič : Občuduj vsemogočnost in modrost Stvar-nikovo, kateri je iz prsti napravil tak nepopisno čudapoln in nerazumljiv umotvor! Drugič : Ne bodi ponosen, če je tvoje telo morda lepše, nego li óno tvojega bližnjega. Spomni se, da je iz prsti, kakor vsako drugo. — Skrbi lepó za svoje telo, a vender ne preveč. Glej, da pri oskrbovanji svojega umrjočega telesa, ne pozabiš svoje neumrjoče duše!
So ljudje, kateri porabijo ves svoj čas in vse svoje imetje v to. da bi svojemu telesu, ki je ustvarjeno iz prsti, služili in mu stregli z vsem, česar koli si poželi. Taki ljudje so lnalikovalci prstene grude!
Ali morda ne verojameš. da je človeško telo res iz prsti in da se bode zopet v prst izpremenilo?
he poglej grobarja, kadar kak grob prekopava. Pred kakimi dvajsetimi leti je pokopal tu mrliča. Poglej, koliko je še ostalo od pokopanega človeka. Grobar koplje in koplje, pa izkoplje le prstene grude. Nobenega sledii ni več o kakem delu človeškega telesa! Vse se je izpremenilo v prst.
Poglej me dobro, otrok moj ljubi! Kdo vé. če nisem bila pred mnogo sto ali tisoč leti tudi jaz kak del človeškega telesa? To je velikanska izprememba.
Besede: „Človek, prah si bil in v prah se zopet povrneš!" zelò so pomenljive. Te besede bi treba imeti vedno pred očmi in jih vedno premišljevati. Ne pozabi jih, otrok moj ljubi!	(Balje prihodnji«.)
Dva brata.
visi Hrastovcti sta živela dva brata. Vsak je imel svojo hišo in polje. Sta-IJilPrejši brat je bil oženjen in je imel mnogo otrok, mlajši pa je živel še sam. Nekega leta sta imela žito na polji a vsako polje je' bilo na drugem kraji vasi. Ko je žito dozorelo, razgovarjala sta se brata in rekla drug drugemu, da bode drugi dan žel. Po noči pa si misli mlajši brat: Hoj brat je oženjen, ima mnogo otrok, mnogo skrbij in drugega dela dosti — jaz grem na njegovo polje, požanjem nm žito, kolikor največ morem, in mu ga znosim na kup. da bode on zjutraj imel menj dela! Kakor misli, tako tudi stori. Ob istem času pa vstane tudi njegov starejši brat, zbudi ženo in otroke ter jim reče: Moj brat je sam, nima nikogar, da bi mu delo opravil, pojdimo tedaj mi na njegovo njivo, da mu požanjemo žito, kolikor moremo, povežemo v snopove in znosimo na kup, da bode on zjutraj imel menj dela. — In šli so in storili takó. Ko pa drugega jutra prideta vsak na svoje polje in zapazita, da jima je nekdo dober kos žita pospravil, poklekneta in se zahvalita Bogu, kateri jo njiju dobro srce tako hitro poplačal.	v. K.

Listje u cvetje.
Umrl je začetkom pretečenega meseca v Gratweinu pri Gradcu vsled srčne kapi. pre-častiti gospod
France Vrlić,
bivši župnik v Stranicah na Štajarskem, vrl in odličen domoljub, ki je bil več let tudi našemu listu velik prijatelj in podpornik. Večni mir in pokoj njegovej blagoj duši in hvaležen spomin mu bodi ohranen tudi v našem „Vrtci."
»,
Otročje narodne pesence.
(Zapisaf po ße/ej Krajini Janko Bar là.)
vrr.
Solnce ide za goró, Žena ide po vodó Ob Železni palici, Palica se vugne, Žena na tla bubne.
VIII.
Ihd, ha ha, Gospod se peljä, Gospa je domà, Štrukeljčki, nudeljčki Moje življenje, Kranceljčki, venSeČki Moje veselje.
(Grm.)
IX.
(Podzemelj.)
Ninaj, ninaj nanka, Moja mamica so mi rekli, Da mi bodo hlebček spekli, Ninaj, ninaj nanka
(Podzemelj).
X.)
Diga digu dajea Janez peče zajca, Zajec j.e zarežal Janez domuh l) bežal.
(Oradee.)
Nove knjige in listi.
*	Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. II. zvezek V Ptuji, 180*2 Zalaga izdajatelj, tiska W. Blanké. — Cena l~> kr
Pred nami leži II. zvezek „Zabavno knjižnice za slovensko mladino," ki ima na 38 straneh dokaj mirne tvarine za nase male ljudi. Bodi priporočen tudi od naše strani v obilo naročevanje.
*	V Založbi Janeza Giontini-ja začeli so izhajati v slovenskem prevodu Frančiška Hoffmanna mladinski spisi. — JzišJe so do zdaj štiri knjižice vsaka s 6tirimi jekJo-rezi. Naslov knjižicam jo:
1") Bog pom aga. Povest. Spisal Pr. Hoffmann.
2)	P e t e r P r o s t a k. Povest. Spisal Pr. Hoffmann.
3)	Kar Bog stori, vse prav stori. Povest. Spisal Pr. Hoffmann.
4)	Kakó vzgaja usoda. Povest. Spisal Pr. Hoffmann.
Vse štiri knjižice so jako lične v lehko um-Ijifem in gladkem slovenskem prevodu ter jako primerne za našo slovensko mladino. Ker gosp. Gion-tini namerava izdati vse Hoffinannove spise, kolikor jih je primernih za mladino, v slovenskem prevodu na svetlo, priporočamo prav živo, da bi se podpiralo to njegovo podjetje z obilira naročevanjem. Lično in trdo vezane knjižice ugajajo posebno za šolska darila in solarske knjižnice.
Cena posamičnim zvezkom je po 40 kr., vsem štirim skupaj s poštnino vred 1 g Id. 70 kr.
Hešitev rebusa in zabavne naloge v 7. „Vrtčevem" listu:
Rešitev rebusa: Obrni benetlo na jeziku, pretino jo izreèei.
Pravsog aresili: Gg. Ivan Kuret, naduč. v Šraarji pri Kopru; Jernej Pavlič, učitelj v Št.
*) Domuh — domóv.
Janžu na Peči (Štir.); M Rant, naduč. na Dobrovi; Jernej Pire in Jos. Kumar v Idriji; Matej Vurnik. organist v Mirnipeči ; Ivan Zupane».-, abr-turijent na Mirni ; Ivo Suhodolec v Ljubljani : Fr. Lavtižar, učit. pripr. v Ljubljani', France Peternel, mladenič v Novakih (Gor.). Otinar Meglic in Jakob Rabvua, dijaka v Celji • Emern Gruden, Rajko Mlejnik in Ivan Poljanec', dijaki v Rudolfovem ; Cene Marinko, učenec v Rudolfovem ; Leon Mencinger, uè. v Krškem ; Dragotin Koderman. v Frankolovem (Štir.); Alojzij Lah. Jan.^ Kok. Jan. Juhart, Jos. Vošnjak, Jak. VodJak. Fr. Omak, Jan. Slokan, .Vil. Riissner, Ferd. Plaskan. Jan. Vratnik, Martin Jelovšek. Fr. Rojnik, Fr. Kos in Stanko Jare, učenci v Uraslovčah (Štir.). — Rozalija Viz-jak. učit. Bopruga v Gor. Ponkvi (Štir.): Matilda Grilj. prodajalka na Savi ; Ivana in Amalija Šket v Dramljah (Štir.) ; Marija in Leopoldina Rant na Dobrovi ; Lina Farčnik, uè. na Polzeli (Štir.) ; Jo8ipina Koderman v Frankolovem (Štir.); Milči Jaro, Marija Plaskan. Terezija Siter, Mar. Hol ko. Mar. Muhovec, Liza Močnik, Relena Plaskan, Helena Les košek, Mar. šketa, Terezija Povše, Ana Hren, Terezija Bošnjak, Mar. Grah. Boza KlanČnik, Matilda Rtissner in Leopoldina DrobniS, učenke v Braslovèali (Štir.).
Rešitev zabavne naloge:
Prav so jo rešili: Gg. Jernej Pire ih Jos. Kumar v Idriji ; France Peternel. mladenič v Novakih (Gor.): Ivan Škerlj in Cene Marinko, učenca v Rudolfovem: Dragotin Koderman v Frankolovem (Štir.): Leon Mencinger, učenec v Krškem. — Joaipina Koderman v Frankolovem (Štir.).
Rebus.
(Priobčil F. Stegnar.)
t o
jf U
I :C,Ì
(Iteóitev in imen» rešilcev t prihodnjem listu.)
„Vrtec" izhaja l. dne vs»ceg* mesec» in stoji ta vse leto i g Opr»»niBtro .VrtčeTO*, mestni trg, «ter. 83 t Ljubljani.
) kr., i* pol leta l gld. 30 kr. -Kupia:
Izdajatelj, laloinik m urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani