SLOVENCEV KOLEDAR »SLOVENEC« »SLOVENSKI DOM« » DOMOLJUB « UREDILI: Dr. TINE DEBELJAK, JANKO HAFNER, Dr. ALOJZIJ KUHAR, DRAGO POTOČNIK, Ing. JOŽE SODJA “i 6 1941 IZDAL IN ZALOŽIL: KONZORCIJ »SLOVENCA«, »SLOVENSKEGA DOMA« IN »DOMOLJUBA« V LJUBLJANI NAVADNO LETO t94i ima 365 dni, se prične s sredo in konča s sredo. Vladarica leta 19-lt, je premifniea Venera. Venera (astronomski znak $) je druga, Soncu najbližja premičnica. Njena razdalja od Sonca meri 108 milijonov km. Giblje se po tiru, ki je skoraj popoln krog ter potrebuje za enkratno pot okoli Sonca 225 dni. Od vseh pre-mičnic se more Zemlji najbolj približati. Najmanjša razdalja med obema svetovoma znaša 41 milijonov km, največja pa 257 milijonov km. Iz dejstva, da se Venera giblje v notranjosti zemeljskega tira, sledi dvoje. Prvič nam kaže podobne mene kakor Luna in drugič jo vidimo samo v soseščini Sonca. Kadar vzhaja pred Soncem, nam sveti na jutranjem nebu kot Danica, če pa je na večernem nebu, se pokaže kot Večernica po sončnem zahodu Venera je za Soncem in za Luno naj svetlejša zvezda. Katerikrat se zgodi, da pride Venera točno med Zemljo in Sonce. Takrat jo vidimo na sončni plošči kot majhen, črn krog, ki se premika preko Sonca. Ta zelo redek pojav je bil nekoč izredno važen za zvezdoslovce, ker jim je omogočal natančno določiti razdaljo med Soncem in Zemljo. Zadnji prehod Venere pred Soncem je bil leta 1882., naslednji pa bo šele leta 2004. Venera je popolna krogla ter je za spoznanje manjša od Zemlje. Čeprav nam pride tako blizu, vemo prav malo o njeni naravi. Kajti takrat, ko je v največji bližini, obrača Zemlji svojo temno, neosvetljeno stran. Kadar pa je popolnoma osvetljena, ima od Zemlje največjo razdaljo ter se giblje daleč onkraj Sonca, katerega premočni žarki onemogočajo vsako opazovanje. Ugotovljeno pa je, da ima Venera mogočno ozračje, v katerem plavajo nepretrgane plasti oblakov, ki trajno zakrivajo njeno površino. Te megle odbijajo skoraj vso sončno svetlobo ter so vzrok, da ima Venera tako velik sijaj. Kako je z vrtenjem Venere, ali se tudi na njej menjavata noč in dan, do sedaj še ni pojasnjeno. Nekateri znanstveniki so mnenja, da je Venera šele na tisti stopnji razvoja, na katerem je bila Zemlja pred davnimi vekovi. Bog ve, kakšna čudesa se skrivajo pod odejo njenih neprodirnih oblakov! Premakljivi prazniki in godovi Sedemdesetnica 9. februarja. Pepelnica 26. februarja. Velika noč 13. aprila. Križev teden 19., 20. in 21. maja Vnebohod 22. maja. Binkošti 1. junija. Sv. Trojica 8. junija. Sv. Rešnje Telo 12. junija. Srce Jezusovo 20. junija. Angelska nedelja 7. septembra. Zegnanska nedelja 12. oktobra. Misijonska nedelja 19. oktobra. Kristus Krali 26. oktobra. Zahvalna nedelja 2. novembra. 1. adventna nedelja je 30. novembra. Med božičem (1940) in pepelnico (1941) je 60 dni ali 8 tednov in 4 dnevi. Predpust traja 50 dni. Nedelje po raz-glašenju so 4, nedelj po binkoštih je 25. Prazniki (6): svečnica (letos na nedeljo), Marijino oznanjenje, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, Marijino rojstvo, sv. Štefan, niso več cerkveno zapovedani, zato te dni nismo dolžni iti k sv. maši in smemo opravljati težka telesna dela. Zapovedanih prazniških dni je v tem letu 61, nezapovedanih 5. Pri godovih svetnikov stoji črka, ki pove, kaj je bil tisti svetnik v svojem življenju ali s kakšnim naslovom ga je odlikovala Cerkev: a apostol, c =; cesar(ica), d = devica, e = evangelist, f = fundator ali ustanovitelj reda, k = kralj (ica), m = mučenec (nka), o = opat(ica), p = papež, s = spoznavalec, š — škof, u = cerkveni učeuik, v = vdova, ž = sveta žena, pr = prerok, pušč = pušča vnik; enako se berejo vezave teh črk: ae = apostol in evangelist, pmu — papež, mučenec in učenik itd. Številke ob nebesnih znamenjih spodaj. Leva številka ob nebesnem znamenju na spodnji strani vsakega meseca pomeni dan, desna številka pa uro in minute, ko sonce stopi v znamenje, ki ga slika predstavlja. Posti Zdaj po številnih olajšavah razlikujemo tri vrste posta: 1. Zdržek (od mesnih jedi), ko ne smemo uživati mesnih jedi, a se smemo večkrat na dan nasititi; ti dnevi so označeni s črno zvezdico (*). 2. Pritrganje (v jedi), ko smemo uživati mesne jedi, a se smemo samo enkrat na dan nasititi; ti dnevi so označeni s križcem (f). 3. Strogi post, ko je zapovedano oboje zgornje obenem, ko torej ne smemo uživati mesnih jedi niti se več ko enkrat na dan nasititi; zato imajo dnevi strogega posta obojno oznako: zvezdico in križec (*+). 1. Pomladne (postne) kvatre so 5., 7., 8. marca. 2. Poletne (binkoštne) kvatre 4., 6., 7. junija. 3. Jesenske kvatre 17., 19., 20. septembra. 4. Zimske (adventne) kvatre 17., 19., 20. decembra. Astronomski letni časi Pomlad se prične dne 21. marca ob 1 uri 21 min. Takrat je pomladansko enakonočje, noč in dan sta enako dolga. Sonce gre preko nebesnega polutnika iz južne na severno nebesno poloblo. Poletje se začne dne 21. junija ob 20 uri 34 min., ko stoji Sonce opoldan najviše. Tedaj je poletni sončni obrat. Dan je najdaljši in noč najkrajša. Jesen se začne 23. septembra ob 11 uri 33 min., ko se preseli Sonce preko polutnika iz severne na južno nebesno polkroglo. Jesensko enakonočje. Zima se začne 22. decembra ob 6 uri 45 min. Sonce stoji opoldan najniže na nebu. Zimski sončni obrat. Dan je takrat najkrajši in noč najdaljša. Ure se štejejo od 1 do 24, to je od polnoči do polnoči. tfodovinsko število Zlato število . . . = 4 Rimska številka . . . = 9 Epakta.............= 11 Nedeljska črka . . . = E Sončni krog . . . = 18 Letni vladar je Venera. Nebesna znamenja Pomlad Jesen fflf oven................,y i*j tehtnica . ... mi fflf bik................'o' 3! ribi....................X Znaki za mesečeve meno Mlaj.......................© Sčip ali polna luna . ? Prvi krajec .... Zadnji krajec ... 6 Sirki sonca in meseca Leta 1941. bo sonce mrknilo dvakrat In mesec dvakrat. 1. Delni mesečev mrk bo 13. marca, v Srednji Evropi neviden. 2. Obročasti sončni mrk bo 27. marca, v Srednji Evropi neviden. 3. Delni mesečev mrk bo 5. septembra in bo v jugozapadni Evropi neviden; začetek ob 18. uri 19 minut, konec ob 19. uri 15 minut. 4. Popoln sončni mrk bo 21. septembra, r Srednji Evropi neviden. Štetje let Večina kristjanov šteje leta po Kristusovem rojstvu in se drži gregorijanskega koledarja. Pravoslavni so ostali še pri julijanskem koledarju in so zdaj 13 dni za gregorijanskim. Grška cerkev ima bizantinsko štetje po ustvarjenju sveta, ki ga stavi na 1. september 5509 pred Kristusom; svoje 7450. leto bo pričela 14. septembra 1941. Mohamedanci štejejo leta večinoma od Mohamedovega bega iz Meke v Medino; 29. januarja 1941 bodo pričeli svoje 1360. leto, ki bo prestopno s 355 dnevi. Le Turčija je 1. 1926. uvedla naš gregorijanski koledar. Razna štetja let so naslednja: Leto 1941 je: 1. 7449—7450 bizantinske ere, 7141 od ustvarjenja sveta po Evsebiju, 6654 julijanske periode, 5895 od ustvarjenja sveta po Scaligeru, 5701—5702 od ustvarjenja sveta po židovskem štetju (to leto je navadno leto s 355 dnevi), 2717 od prve olimpijade (1. leto 680. olimpijade), 2694 od ustanovitve Rima, 1986 od julijanskega popravka koledarja, 1360 mohamedanske »hedžre«, 359 od popravka koledarja pod Gregorijem Velikim, 149—150 po koledarju francoske republike. Vremenski ključ Po tem ključu lahko vsakdo zv6 za vrline celeg:i leta naprej, ako v6, kdaj je lunina mena (t. j. ob kateri uri nastopi prvi krajec >, ščip ©, zadnji krajec f in mlaj ©). — Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovec J. W. Herschel. Kadar se izpremeni luna ob določenem času (uri), je verjetno vreme poleti, oziroma pozimi označeno v naslednji tabeli: Ob uri Poleti Pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severo-zapadniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. Za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, drugi čas od 17. oktobra preko novega leta do 14. aprila pa velja za zimo. Našim naročnikom! Ko izdajamo prvič »Slovenčev koledar«, se zavedamo, da nismo z njim dosegli dovršenosti, dasi smo se potrudili, da bi dali naročnikom koledarja čim več zabavnega in koristnega branja ter nasvetov. Ogromna naklada, ki jo je koledar dosegel v pičlih dveh mesecih, nas potrjuje v prepričanju, da so ga cenjeni naročniki naročili iz zaupanja do naših časopisov »Slovenca«, »Slov. doma« in »Domoljuba«. Zvestoba in prijateljstvo, ki ga do omenjenih listov goje spoštovani bralci, bo gotovo tudi segla in objela »Slovenčev koledar«. Zato se prav prijateljsko in z zaupanjem obračamo do vseh cenjenih bralcev koledarja in prosimo, da bi nam svoja opažanja oz. svojo nejevoljo in želje, ki bi jih glede koledarja za bodoče leto imeli, takoj sporoče. Zavedamo se, da je le v sodelovanju z bralci možen napredek, možna taka izpopolnitev koledarja, da bo ustrezal za vse naše kraje in vsem Slovencem brez razlike stanu. Svoje želje, svoje nasvete nam blagovolite sporočiti na naslov: »Slovenčev koledar«, Kopitarjeva ul. 6, Lj u b -I j a n a. Ne pozabite, da so časopisi »Slovenec«, »Slov. dom« in »Domoljub« oz. njihovi uredniki in sodelavci omogočili s svojo požrtvovalnostjo izdajo pričujočega koledarja. Trgovci, obrtniki, denarni zavodi, zavarovalnice, indu-strljci in drugi podjetniki, ki so nam s tolikim zaupanjem izročili svoje oglase, da jih objavimo v koledarju, bodite prepričani, da smo storili vse, da bi tudi najmanjši oglas dosegel kar največji uspeh. — Ob pogledu na priobčene oglase, na njih število in razvrstitev smo prepričani, da nam bodo vsi naročniki in pa bralci priznali skrb, ki smo jo vložili v sestavo in razporeditev oglasov. Isto oz. še večje zaupanje pričakujemo za prihodnje leto, ko bomo imeli, upamo, da še v miru, več časa. da drugi koledar v vsakem pogledu tako vsebinsko kakor oglasno še bolj izpopolnimo. Zaupanje, ki so nam ga naročniki kakor inserenti letos izkazali vnaprej le na naša naznanila, torej takorekoč na »mačka v Žaklju«, upamo, da se bo za koledar prihodnjega leta še stopnjevalo, ko smo vendar s pričujočim gotovo prebili led in utrdili prijateljstvo, ki ga z dneva v dan obnavljajo i bralci in z inserenti naši najboljši slovenski časopisi »Slo venec«, »Slov. dom« in »Domoljub«. S temi željami naj Bog blagoslovi vsem srečno Novo leto 1941 in naj nas popelje do novega prihodnjega koledarja 1942. »Slovenčev koledar.« Verze k zgodovinskim dogodkom in osebnostim so napisali Severin Šali, Jože Dular in Tine Debeljak. r\ " :4K^ m m JGJHUGK Prosinec Hrvaško: SIJEČANJ ČEŠKO: LEDEN — BOLO.: HHyAPH — POLJSKO: STYCZEN — RUSKO: HHBAPb Srbsko: JAHYAP Katoliški koledar Teden, dan v letu Pravoslavni koledar Novo leto, obrez. Gosp., Odilo o, Evfroz. d Makarij Aleks, o, Izidor š, Štefanija d * Anter pm 236, Genov, d — prvi petek Tit š, Angela Fol. v, Dafroza m, Hermes m 1. 1 2 3 4 19 20 21 22 BoHH<|)aTHje /JaHHJIO JyjinjaHa AHacTa3Hja Zgodovinski dnevi 1. 1797 začno izhajati pod ured. Va>. Vodnika .Lublanske Novice-, prvi slovenski časopis. 1. 1881 je začel izh. .Lj. Zv* n“. 3. 1821 se je * v Idriji Karel Dežman, politik in znan.stvenik. 3. 1795 tretja d litev Pol ske. 4. 1894 je bila skl. rtisk.-franc. zv. 5 6 7 8 9 10 11 Ned. po nov. letu, ime Jezus., Simeon s Sv. Trije kralji, razgl. Gospod., Melanij š Valentin š, Teodor s, Julijan m, Lucijan šm Severin o, Teofil m, Erhard š, Maksim š Julijan m, Bazilisa dm, Peter š, Marcij. dm * Agaton p 681, Viljem š, Greg. X. p 1276 Higin pm 142, Pavlin II. Ogl. š, Honorata d 2. 5 6 7 8 9 10 11 23 24 25 26 27 28 29 Tyn,HH flaH EaA&H a£ih Pol). Xpi!CT. Ca6op np. E. CTeBan n. m. 20.000 Myq. 14.000 fleije 5. 1874 je bila s sklepom hrv. sabora ust. univerza v Zagrebu. 6. 1835 je iz^la pod ured. Lj.Gaja 1. St. .Novin Horvatskih". 7. 1855 se je * v Struganiku voj. Ž. Mišič, zmag. na Suvoboru. 8. 1819 je j v Ljub jani Valentin Vodnik, prvi slov. pesnik. 9. 1856 se je * v Globokem pri Rim.Toplicah pes. Ant. Aškerc. 9. 1072 je ustanov, krška škofija. 10. 1835 je izšla pod uredništvom Lj. Gaja .Danica hrv.-slav.-dalmatinska". 13 14 15 16 17 18 1. po razgl., iv. Družina, Alfred o, Ernest š Veronika Milanska d, Juta v, Leoncij š Hilarij šu, Feliks Nolski s, Makrina ž Pavel puščavnik, Maver o, Makarij Vel. o Marcel I. pm 309, Berard m, Priscila ž * Anton pušč. o, Marijan m, Sulpicij š Petrov stol v Rimu — 8 dnev. za ed. kr. 3. 12 13 14 15 16 17 18 80 31 1 2 3 4 5 AHHCHja M. MejiaHHja HoBa roAHna CnjiBecTap n. Majiaxnja EBCTaTHje a. KpCTOB flaH 12. 1887 je f v Gorici pisatelj Fran Erjavec. 13. 1882 je f v Trstu škof Juraj DobrilH, .apostol Istre". 13. 27 je August ust. v Rimu princ. 14. 1938 je f v Ljubljani univ. prof. Alfred Serko. 14. 1826 je bila ustanov, v Pešti Matica Srpska. 16. 1888 je f v Celovcu Andrej Einspieler, politik, publicist in narodni organizator. 18. 1871 se je proglasil Viljem I. za nemškeea cesarja. 19 20 21 22 23 24 25 2. po razgl., Kanut km, Marij m, Vulstan š Fabijan pm 250, Sebastijan m, Neofit m e Neža dm, Fruktuoz šm, Patrokles m Vincencij m, Anastazij m, Gavdencij š Marijina zaroka, Rajmund Penjafort sf * Timotej šm, Evgenij m, Felicijan šm Spreob. Pavla a, Ananija m — Konec 8 dn. 4. 19 20 21 22 23 24 25 6 7 8 9 10 11 12 BorojaBJbetbe Ca6op Job. K. Teopraje nOJIHjeBKTO TpHropHje Teoflocaje TarajaHa m. 19. 1876 se je * na Premu pesnik Dragotin Kette. 20. 1713 je f na Dunaju Pavel Ritter-Vitezovic, polihistor in prosvetitelj hrvatski. 20. 1888 je izšla 1. štev. .Doma in sve»a“. 21. 1597 so pr. jezuiti na Kranjsko. 23. 1793 druea delitev Poljske. 23. 1878 se je • na Vinici v Beli Krajini Oton Župančič. 24. 1699 je bil sklenjen mir v Srem. Karlovcih med Turčijo in Avstrijo. 26 27 28 29 30 31 '!.v Polikarp šm, Pavla v, Teogen š Janez Zlatousti šu — Svetosavska prosi. • Peter Nol. s, Roger s, Egidij s, Odorik s Franc Salski šu, Valerij š, Barbea m Martina dm, Hijacinta d, Feliks IV. p 530 * Janez Boško sf, Marcela v, Ludovika Alb. v 5. 26 27 28 29 30 31 13 >4 15 16 17 18 JepMHJI H C. Cb. CaBH riaBao Thb. Hac b. a. II. AHTOHHje MaKCHM apx. 26. 1797 se je * v Žirovnici na Gorenjskem filolog in literarni kritik Matija Čop. 26. 1864 je f Vuk Stefanovič Ka-radič, s.rbski književni reformator, pisec in nar. delavec. 27. 1871 se je Pariz pred. Nemcem. 28. 1077. se je nem. cesar Henrik IV. v Canos*i podvrgel papežu Gregorju VIL 31. 1808 je Napoleon ukinil Dubrovniško republiko. Dokler slovenski rod biva na zemlji tod, bode slovelo slovensko dekle. £§■ P Si pesmi pel in pisal dober tisk, izdajal Pratiko, Ljubliancem prvi tednik, postal patron si časnikarskih stisk — pozdravljen, Vodnik, prvi naš kolednik! Oskrbi si v novem letu varno in koristno spremstvo treh naših listov! Tke Jim Ce dcacUšce H. TO Zapiski U. 22-68 Pivi krujier 5. ob 14.40 (lepo in prijetno) Sfip: 15. ob 12.04 (sneg in dež) Zadnji krajec: 20. ob It.01 n ji Krajec: siv. od 11.01 (mrzlo iu mrzel veter Mlaj: 27. ob 12.03 (suče in dež) Opozorilo! Iz lekarne Mr. UST AR priporočamo najfinejše norveško ribje olje in zdravilne čaje Pan rmutr z n minut v novi palači »BATA« (vls a vis GLAVNE POŠTE) Hrvaško: VELJAČA ČEŠKO: UNOR — BOLO.: >DKUPyAPH — POLJSKO: LUTY — RUSKO. EBPAJIb Katoliški koledar Teden, dan v letu 1 S Ignacij Antijohijski šm, Brigita Škotska d T 32 2 N 4. po razgl., svečnica, dar. Gosp.. Kornelij š T 6. 33 3 P Blaž šm, Oskar š, Celerina m, Frigid š 8 34 4' T Andrej Korsini š, Evtihij m, Veronika ž H 35 5 S Agata dm, Genuin in Albuin š, Domic. s b 36 6 C Tit š, Doroteja dm, Amand š, Gvarin š n 37 7 p * Romuald of, Julijana v — prvi petek n 38 8 S Janez Matski sf, Juvencij š, Štefan of s 39 9 N 1. predpostna, Ciril Aleks, šu, Apolonija dm s 7. 40 10 P Sholastika d, Sotera dm, Silvan š, Viljem s Sl 41 11 T Lurška Mati božja, Adolf š, Deziderij šm Sl 42 12 S 7 ustanovnikov, Evlalija dm, Damijan m Sl 43 13 č Katarina Rici d, Gregorij II. p 731 ltp 44 14 P * Valentin m, Ivana Valoa žf, Antonin o 1TP 45 15 S Favstin in Jovita m, Georgija d, Agapa dm Ju. 46 16 N 17 P 18 T 19 S 20 č 21 p 22 s 23 N 24 P 25 T 26 S 27 Č 28 P 2. predpo;itna, Julijana dra, Onezim šm Franc Kle m, Polihronij šm, Silvin š Simeon šm, Flavijan š, Prepedigna m C Konrad s, Julijan m, Mansuet š, Marcel m Sadot šm, Elevterij šm, Nil šm, Leon š * Irena d, Feliks šm, Eleonora d, Paterij š Petrov stol v Antiohiji, Marjeta Kort. sp. 3. prcipostna, Peter Damij. šu, Romana d Matija a, Sergij m, Primitiva m, Edelbert k Pust, Feliks III. p 492, Valburga do *+Pepelnica, Matilda d, Nestor šm • f Gabriel od Žal. M. B. s, Baldomir s *t Roman of, Antonija Firenška vo, Just m 9. 54 55 56 57 58 59 Srbsko: imralo. te ni jufrozupadnik) /.idnji krajce: 18. oh jv.O? (de/, in sneg) Mitij: Ji. oh 4.02 (mic£ in viliur) O«n zrasle /.« l uro 2\ minut Mr.USTAR Opozorile! Iz lekarne v novi palači »BATA« (Vis a Vis GLAVNE POSTE) LJUBLJANA priporočamo najfinejše norveško ribje oiie in zdravilne ta.e k M*ga&c * Hrvaško: OŽUJAK ČEŠKO: BftEZEN — BOLO.: MAPTT. POLJSKO: MARZEC — RUSKO: M APTTj Srbsko: MAPT Katoliški koledar Teden, dan v letu Pravoslavni koledar Zgodovinski dnevi 1 S t Albin š, Antonina m, Svitbert š T 60 2. 1354 so Turki zavz. Galipoli ob Propontidi. 1. postna, Neža Praška d — izvol. Pija XII. f Marin m, Kunigunda c, Kelidonij m f Kazimir s, Lucij I. pm 254, Hadrijan m f Kvatre, Jan. Jož. od Križa s, Evzebij m f Perpetua in Felicita m, Fridolin o f *t Kvatre, Tomaž Akvinski su — prvi petek t Kvatre, Janez od Boga sf, Beata m 10. 61 62 63 64 65 66 67 17 18 19 20 21 22 23 TeoA- Tnp. JlaB Apxnn JlaB npen. THMOTej Hajias Mom. noJiHKapn 2. 1458 je postal Jurij Podje-bradski češki kralj. 4. 1844 se je * na Muljavi pri Krki Josip Jurčič. 4. 1866 je bila osnovana v Zagrebu Jugoslovanska akade-miia znanosti i umjetnosti. 4- 1879 se je * v Ljubljani pesnik Josip Murn-Aleksandrov. 6- 1836 se je * v Podsmreki pri Velikih Laščah pesnik in pisatelj Josip Stritar. 7. 1714 je bila z mirom v Ra-stattu končana španska vojna. 9 N 10 P 11 T 12 S 13 č 14 P 15 S 16 N 17 P 18 T 19 S 20 Č 21 P 22 S 2. postna, Frančiška Rim. v, Gregor N. š f 40 mučencev, Makarij š, Kodrat m t Sofronij š, Krištof Milanski s, Evtimij š t Gregor I. Vel. pu 604 — kron. Pija XII. t Evfrazija d, Nicefor s, Rozina v *t Matilda Nemška k, Karel s, Leon šm f Klemen Dvorak s, Ludovika Marijak f s 11. 68 24, JOBaH KpCT. a 69 25 Tapacaje a 70 26 noptjmpiije up 71 27 IIpoKonaje np 72 28 Baciumje j± 73 1 JeBAOKHja A 74 2 TeoAOT cb. 10. 1805 je f v Ljublj. Blaž Kumerdej, šolnik in prosvetitelj. 11. 1889 je f v Ljubljani Karel Dežman, znanstvenik in pol. 12. 1537 je padla trdnjava Klis v turške roke. 12. 1910 je f pesn. Anton Medved. 13. 1848 je izoruhnila na Dunaju revolucija. 14. 1924 je f v Ljubljani slovenski zgodovinar Franc Kos. 14. 1917 začetek prevrata v Rusiji (Miljukova vlada). 15. 44 pr. Kr. zar. umore Cezarja. 23 24 26 27 28 29 postna. Hilarij in Tacijan m, Heribert š f Janez Sarkander m, Jedert Nivelska d t Ciril Jeruzal. šu, Narcis šm, Edvard k Jožef, ženin D. Kvartila m, Amancij s t Kutbert š, Aleksandra m, Pavel m f *t Benedikt of, Serapijon š, Domnin m t Lea v, Katarina Gen. v, Katarina Šv. v >n 12. 75 •J JeBTpoiraje n 76 4 TepacHM n. & 77 5 Kohoh m. & 78 6 42 MyneHHKa z 79 7 Bacmraje m. 80 8 Teo(|)HJiaKT — 81 9 40 MyuemiKa t, postn Jožef Oriol s, Pelagija m, Oton š t Gabriel nadangel, Turibij š, Simon otrok Oznanjenje Marijino*, Dizma spokornik t Emanuel m, Maksima m, Ludgar š t Janez Damaščan u, Rupert š, Lidija m • *t Janez Kapistran s, Sikst III. p 440 f Ciril m, Bertold of, Pastor m, Evstazij o 13. 82 83 84 85 86 87 88 10 11 12 13 14 15 16 15. 1824 se je * v BrJu v Slavoniji srb. pes. Branko Radičevič. 15. 1939 je Češka post. nem. prot. 18. 1414 se je dal Ernest Železni kot poslednji vojvoda ustoličiti na Gosposvetskem polju. 18. 1719 sta postala Trst in Reka svobodni pristanišči. 18. 1858 se je * v Vinkovcih srb. pisec Josip Kozarac. 18. 1904 se je * v Sežani na Krasu pesnik Srečko Kosovel. 19. 1818 se je * v Orabr. vnicl hrv. pesnik Petar Preradovič. KoApaT m. CotjipoHHje TeocfraH n. Hhkh(|)op n. BeHeAHKT n. Aranuje m. CaBHH M. 23. 1880 se je * v Radanski vasi pri Rogaški Slatini literarni zgodovinar Fran Kidrič. 25. 1848 so zahtevali Hrvatje na skupščini v Zagrebu združitev Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Vojne Krajine In Reke pod narodno vlado. 26. 1838 se je * na Brodu pri Bohinjski Bistrici pisatelj Janez Mencinger. 27.-28. 1713 se je vršil veliki tolminski kmečki punt: pohod nad Gorico. 3(1 31 u. postna, tiha Janez Klimak o, Kvirin m f Gvidon o, Modest Krški š, Benjamin m 14. 89 90 17 18 AJieKcaje n. KapiiJio apx. 28. 1814 je f srbski nar. prosv. in književnik Dositej Obradovič. 31. 1261 je dobil Otokar II. Pre-misel Štajersko. Preljuba si ti pomlad, kak si vesela, ptičica vsaka že skoraj bo pela. Prva je kukovca, ki nas bo klicala: „Kmetič, le pojd orat, ženka pa sjatl" Naš kmet je bil, ki dal ti je oblast, da narodu v njegovi govorici delil si pravdo, in da v krivici si brani! revnega in vdove čast. .Slovenski dom“ seznanja vsak dan z novicami naše domove. Zapiski 12. 14. 24. 28. Prvi krajec: b. ob 8.1J (dei in sneg) Siip: 13, ob 12.47 (sneg in dei) Zadnji kroječ; 20. ob 3.5» (sneg in vihar! Mlaj: 2?. ob 21.14 (dež in snei?) Dan zraste *a I uro M minut v novi palači »BATA« (vi* e vis GLAVNE POSTE) _ LJUBLJANA m .g priporočamo najfinejše norveško ribje olje in zdravilne iaie Hrvaško- TRAVANJ češko: duben - bolo.: miphjts - ' POLJSKO: KWIECIEN — RUSKO: AIJPMb Srbsko: AIIPHJI Katoliški koledar Teden, dan v letu Pravoslavni koledar Zgodovinski (lnovi 1 2 3 4 5 T S C p s t Venancij šm, Hugon š, Teodora m t Franc Pavelski sf, Mar. Egiptovska sp. t Rihard š, Hijonija dm, Pankracij šm *f Marija 7 žal., Izidor S. šu — prvi petek t Vinc. Fererij s, Irena dm, Zenon m » n n n s s 91 92 93 94 95 19 20 21 22 23 XpHCaHT M. JoBaH h Cep. np. JaK. ncn. Cb. m. Bac. Teoflop. cy6. 2. 568 so odšli Langobardi v Italijo In napravili prostor našim prednikom, ki so se tedaj začeli naseljevati v današnji domovini. 6. 885 je f sv. Metod, nadškof panonsko-moravski, učenci so ga pokopali v stolnici v Vele-gradu. 6 7 8 9 10 11 12 N P T S č p s 6. postna, cvetna, Celestin I. p 432 t Herman Jožef s, Hegezip s, Cirijak m t Albert š, Koncesa m, Dioniz, š, Edez. m t Marija Kleofova ž, Tomaž Tolentski m t Vel. četrtek, Ezekiel pr, Domnij šm *f Vel. petek, Leon I. Veliki pu 461 *t Vel. sobota, Julij I. p 352, Visija dm Sl SL lip lip d!b "t 15. 96 97 98 99 100 101 102 24 25 26 27 28 29 30 3axapnje np. BjiaroaecTH TaBpHJio C. MaTpoHa cb. RnapnoH np. MapKO ncn. JIa3ap. cy6. 11. 1713 sta se Anglija in Holandska pobotali s Francozi v Utrechtu. (Šjanska nasledstvena vojna.) 11. 1744 se je * v Kamniku Jurij Japelj. 12. 1912 je t pisatelj J. Mencinger. 12. 18G9 se Je * v Krakovem v Lj. slikar Rihard Jakopič. 13. 1858 je f v Neapolju slovenski misijonar v Sudanu in ob Belem Nilu Ignacij Knoblehar. 14. 1836 je izSla Prešernova pesnitev »Krst pri SavicU. 13 14 15 16 17 18 19 N' 1* T S č p s Velika nor Hermenegild m, Agatonika m Velikonočni poned. Justin m, Tiburc. m Anastazija m, Peter Gonzalez o, Helena c Bened. Jož. Laber s, Bernardka Subiru d Štefan of, Anicet pm 165, Rudolf m * Apolonij m, Konrad s, Jakob Oldo s e Leon IX. p 1054, Timon m, Galata m "1 & & Z 16.103 104 105 106 107 108 109 31 1 2 3 4 5. 6 H,BeTH Mapnja er. Tht. HrncHTa B. qeT. Jocan Bea. nerat-Beji. cy6oTa Okoli 15. 1241 so Mongoli pod poveljstvom Batu-kana uničili madžarsko -hrvatsko vojsko pri Mohi ob reki Šajo. 16. 1346 na Veliko noč je na državnem zboru v Skoplju kronal patrijarh Joanlklje kralja Dušana Silnega za »carja Srbov in Grkov«. 19. 1713 je cesar Karel VI. proglasil pragmatično sankcijo. 19. 1848 je ban Jos. Jelačič prekinil zveze med Hrvatsko in Ogrsko. 20 21 22 23 24 25 26 N P T S Č p s 1. povelikonočna, bela, Neža Montepulč. d Anzelm šu, Simeon š, Silvij m, Anast. š Soter pm 174, Gaj pm 296, Tarbula dm Vojteh (Adalbert) šm, Gerard š, Ahilej m Jurij m, Fidel Sigmarinški m, Bona d * Marko e, Ermin š — prošnja procesija Mati dobrega sveta, Marcelin pm 304 • K X K T r a 17.110 111 112 113 114 115 116 8. 9 10 11 12 13 YcKpc Yckpc. nos. YcKpc. yTop. TepeHTHje m. Am-nna cb. BacujiHje n. ApTeMOH 20. 1872 je f v Zagrebu Ljudevit Gaj, narodni buditelj, književnik in politik hrvatski. 22. 18*6 se je * v Šidu v Slavoniji umetnostni zgodovinar in kritik Izidor Cankar. 23. 1787 se je * Peter Danjko. 23. 1815 je izbruhnil drugi srbski upor, vodil ga je M. Obrenovlč. 24.-26. 1920 je bila v Lj. komun, stavka s pouličnimi boji, toda oblast je stavko zlomila. 26. 1915 je bil sklenjen londonski pakt med antanto in Italijo. 27 28 29 30 N P T S 2. povelikonočna, Peter Kanizij u, Cita d Pavel od Križa sf, Valerija m, Vital m Peter m, Robert of, Tertula dm, Torpet m Varstvo sv. Jožefa, Katarina Sienska d a « n n 18. 117 118 119 120 14 15 16 17 Mapraa ncn. ApncTapx a. Arannje m. CHMeoH np. 27. 1896 je f v Ljubljani L. Jeran. 30. 1671 sta bila obglavljena v Dunajskem Nov. mestu hrv.-slav.-dalm. ban Petar Zrlnskl in knez Krs o Frankopan. 30. 1915 je bil ustanovljen v Londonu pod predsedstvom dr. A. Trumblča Jugoslov. odbor. In ko pomlad prihaja že, vesel v vinograd Štajerc gre. Juhe, juhe, z motkoj kopa okoli trsa svojega. Pod bistrim slapom čiste je Savice slovenska Muza svoj prejela Krst, Umetnosti odkrila skrito lice, z višin pognala v našo rodno prst. ,,Domoljub“ nas uči ljubezni do zemlje in ratarja. Zapiski Ttleb* Z2&* HI » i • o i 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. Prvi krajec: 1. nb 1.12 (mnto) Sfip: H. "b 22.1% (lopo) Zuilnji kr.ijfr: ih. oh 14,'13 (sprcmeu)jivo) Mluj: ►b. ob 14.23 (spremeni ji \ o) Dud zraste ra 1 uro 29 minut “TCSMr.UJTAR v novi palači »BATA« (vit a Vis GLAVNE POSTE) LJUBLJANA priporočamo najfinejše norveško ribje olje in zdravilne ca:e Hrvaško: SV1BANJ ČEŠKO: KVETEN — BOLO.: MAft — POLJSKO: MAJ — RUSKO: MAit Katoliški koledar Teden, dan v letu Srbsko: MAJ Pravoslavni koledar Zgodovinski dnevi Filip in Jakob a, Grata v, Jeremija pr * Atanazij šu, Evgen šm — prvi petek Najdba sv. Križa, Aleksander I. pm 117 JoBaH M. JoBaH b. np. TeoA- T. np. 1. 1851 se je * v Šabcu t-rbsk« pisatelj Laza Lazarevič. 2. 1335 je postala Kort.ška habsburški fevd, Kranjska pa istočasno njihova last. 3. 1881 je f pisatelj Jos. Jurčič. 3. oovelikonočna,. Florijan m, Monika v » Pij V. p 1572, Irena m, Evlogij š, Maksim š Janez Ev. pred Latin, vrati, Benedikta d Stanislav šm, Benedikt II. p 685, Flavija dm Prikazen nadang. Mihaela, Peter Tarant. š * Gregor Nacijanški šu, Beat s, Herma s Antonin š, Jan. Avilski s, Blanda žm 19.124 125 126 127 128 129 130 JaHyapnje Teoflop C. Teoprnje cb. CaBa ct. m. MapKO A. Bacnjinje cb. CsMeoH cb. 3. 1914 je f v Beogradu srbski knjiž.zgod.in kritik J.Škerljič. 5. 1789 so se prvič sestali v Versaillesu „£tat gčnčraux*. 12. 1872 se je * v Biserjanih pri Sv. Jurju ob Ščavnici dr. A. Korošec, voditelj slov. nar« da. 13. 1848 so zahtevali Srbi na skupščini v Sremskih Karlovcih ustanovitev patrijarhata in Srbske vojvodine. 16. 1876 se je * na Vrhniki pisatelj Ivan Cankar. 17. 1869 je bil tabor v Vižmarjih. 4. povelikonocna, Mati čl. r., Mamert š Pankracij m, Nerej in Ahilej m, German š Servacij š, Robert Bel. šu, Glicerija m Bonifacij m, Pahomij o, Pashal I. p 824 Zofija m, Izidor s, Jan. Sal. s, Torkvat m * Janez Nepomuk m, Ubald š, Maksima d Pashal Bajlonski s, Bruno š, Bazila m m. 20.131 28 9 MyuemiKa d 132 29 JacoH an. d 133 30 JaKOB an. & 134 1 JepeMiije np. & 135 2 ATaHacnje 33: 136 3 TnMOTej m. = 137 4 riejiarnja m. 18. 1711 se je * v Dubrovniku filozof, matematik in priredo-slovec Josip Boškovič. 18. 1917 je nastopil v Rusiji Ke-renski. 19. 1809 so bili Srbi premagani na Cegru m Kamenici, Turki so iz glav padlih Srbov zgradili Cele-kulo. 19. 1869 se je * v Kamniku pesnik Anton Medved. 20. 1734 je bil krščen na Brez-nici na Gorenjskem sloven.»ki čebelar in slikar Anton Janša. 18 N 19 P 20 T 21 S 22 C 23 P 24 S 25 N 26 P 27 T 28 S 29 č 30 p 31 s 5. povelikonocna, Erik km, Teodot m e Celestin V. p 1294 — križeva procesija Bernardin Sienski s — križeva procesija Andrej Bobola m — križeva procesija Vnebohod Gospodov, Marjeta Kasijska v * Janez Rossi s, Deziderij šm, Evfebij š Kraljica apost., Pomoč kristjan., Suzana m 21.138 139 140 141 142 143 144 HpHHa M. JoBaH npaB. AKaKHje m. JoBaH an. np. m. Hhk. Chmoh 3hji. 'Etapnji h Mot. 20. 1851 je f v Zai-rebu pesnik-Ilir Stanko Vraz. 23. 1937 je f v Ljubljani književnik, znanstvenik in kritik univ. prof. Ivan Prijatelj. 26. 1899 je t v Ljubljani pesnik Dragotin Kette. 27. 927 je f bolgarski car Simeon, z njegovo smrtjo je bilo konec tudi bolgarske veličine, pod sinom in naslednikom Petrom je začela država hitro hirati. 27. 1868 se je * v Mostarju srbski pesnik Aleksa Šantič. 6. povelikonocna, Gregor VII. p 1085 Filip Neri sf, Elevterij pm 189, Prisk m 9 Beda Častit, u, Janez I. pm 526, Julij m Avguštin š, Viljem o, German š, Heladij m Maksim šm, Mar. Magd. Pazzi d, Teodoz. žm * Ivana Orleanska d, Feliks I. pm 274 *+Srednica milosti, Angela Meriči df 22.145 146 147 148 149 150 151 EnmJjamije FjniKepuja H3Hfl0p M. IIaxoMHje n. CnacoB Aan Ahapohhk TeoflOT cb. 27. 1926 je f v Tomaju pesnik Srečko Kosovel. 29. 14Ifi so Benečan' uničili turško ladjevje v bitki pri Gali-poliju. 20. 1453 je Mohamed II. Osvoji-telj zavzel Carigrad. 29. 1830 se je * v Mengšu pisatelj Janez Trdina. 30. 1814 so sklenili zavezniki s Francijo prvi pariški mir, Napoleon je odšel na Elbo. 30. 1917 je bila izročena majska deklaracija. Da nas nevarnost ne obleti, - t 1.' V premrlih srcih kri razvnel je maj, zročimo se Devic Marijt v zagonu enem udarila so: Bodi! O le naprej, o le naprej, pognala plamen pod nebo kot mlaj, tja do srečnih krajev mej! z zastavo vihrajoč: Krek, osvobodi! V težavah in skrbeh ti pomaga s svojimi nasveti „Slovenec“. Zapiski IHIdlcdl tkeHezCa V * g * ' XeiefaiU.22-6$ QcadtiieU.10 1. 2. 3. 4. 7. - 8. .. 9. . 10. . 11. 12. 13. 14. 15. . 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 5.......... 6 ......... Prvi krajec: 4. ob 15.49 (veliko dežja) SCip: 11. ob 6.15 (spremenljivo) Zadnji krajec: 18. ob 2.17 (mrzlo in dež) Mlaj: 26. ob 6.18 (spremenljive) Dan zraste za 1 uro 11 minut Opozorilo! Is l«karn« v novi palači »BATA« (vit a vis GLAVNI POŠTE) LJUBLJANA Mr.UtTAR priporočamo najfinejše norveško ribje olje in zdravilne taie flo-ituk Hrvncl™- ITPAVT ČEŠKO: ČERVEN — BOLG.: IOHH— ni VaSKO . l;Il POLJSKO: CZERWIEC — RUSKO: IIOHb Srbsko: JYHH Katoliški koledar Teden, dan v letu Pravoslavni koledar Zgodovinski dnevi 1 2 3 4 5 6 7 N V T S Č P S Binkošti Pamfil ra, Feliks N. s, Fortunats Binkolt. poned. Marcelin m, Erazem šm Klotilda k, Pavla dm, Oliva d, Cecilij s t Kvatre, Kvirin šm, Franc Karačolo s! Bonifacij šm, Ferdinand s, Cirija m *+ Kvatre, Bertrand Oglej, š — prvi petek t Kvatre, Robert o, Ana Garz. d, Pavel šm SL up up sit sit ni ni 23.152 153 154 155 156 157 158 19 20 21 22 23 24 25 IlaTpHK CB. Tajiajiej m. Kottct. h Je ji. Cb. BJiaAHMHp Mnxajjio np. CnMeoH np. 2. h. Tji. J. K. 2.—13.1848 se je vršil slovanski kongres v Pragi. 3. 1904 je f v Kamenici v Sremu Jovan Jovanovič-Zmaj, veliki srbski nacijonal. pesnik. 4. 1920 je bil sklenjen z Madžarsko mir v Trianonu. 5. 1848 je srbski patrijarh Ra-jacic us oličil bana Jelačiča. 6. 1621 se je * v Vrbovcu grof Petar Zrinski, kasnejši ban hrv.-dalm.-slavonski, 8. 1508 se je * na Raščici pri Turjaku Primož Trubar. S 9 10 11 12 13 14 N P T S C p s 1. pobinkoštna, Sv. Trojica, Medard š Mati milosti božje, Primož in Felicijan m Bogomil š, Marjeta Škotska kv, Timotej š Barnaba a, Parizij s, Feliks m, Fortunat m Sv. Rešnje Jan. Fak. s, Leon III p. 816 * Anton Pad. s, Akvilina dm, Peregrin šm Bazilij Vel. šu, Elizej pr, Marcijan šm 3 4 5 6 7 8 Hhkh!> IV*4 (vi- ikn dežja) Zadnji kraior. 11». ol> ll> 4"> »lepo) Mi*«j: 24. ob 20.22 depo ob scw m se je * v Krapini Ljudevit Gaj, nar. buditelj in književ. 10. 1847 je bila ustanovljena v Zagrebu Matica Hrvatska. 11. 1781 se je * v Trebarjevu na Hrvatskem ustanovitelj in voditelj HSS Stjepan Radič. 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 6. pobink Fr. Solan s, Joel in Ezdra pr Groznata s, Bonaventura šu, Cir š, Just m Henrik I. c, Vladimir k, Bonoza m, Justa m Karmelska Mati božja, Rajnelda dm Marijina ponižnost, Aleš s, Marcelina d * Kamil sf, Friderik šm, Arnulf š Vincencij Pavelski sf, Simah p 514 7. pobink . Česlav s, Marjeta dm, Elija pr Prakseda d, Viktor m, Daniel pr, Julija dm Mar. Magdalena spok., Lavrencij Brind. s Apolinar šm, Romula d — Zač. pasjih dni Kristina dm, Terezija dm, Ničeta m • * Jakob a, Krištof m, Valentina d, Pavel m Mati usmiljenja, Ana, Marijina mati 8. pobink., Pantaleon m, Rudolf m Viktor I. pm 201, Inocencij I. p 417 Marta d, Feliks II. pm 492, Beatrika m Abdon in Senen m, Julita m, Maksima dm Ignacij Lojolski sf, Jan. Kolumbin f 29. 194 195 196 197 198 199 200 30 1 2 3 4 5 6 Ca6. 12 an. Ky3. H JJflM. nojiar. Xajb. JaKHHT M. AH/jpuja Kp. ATaHaciije Cncoje Beji. 30. 201 202 203 204 205 206 207 7 8 9 10 11 12 13 ToMa h Ak. npoKonHje nanicpaTHje 45 MyH. y H. Ey(J)HMHje m. npoiuio h H. Ca6. apx. T. 31. 208 209 210 211 212 14 15 16 17 18 An. Akujie Khphji h J. AHTHHOreH Maprnia JaK. h Em. 11. 1883 je začel .Slovenec- izhajati kot dnevnik. 12. 1683 je veliki vezir Kara Mu-stafa začel oblegati Dunaj. 14. 1789 je padla Bastilla, kar je začetek francoske revolucije. 15. 1410 so Poljaki v bitki pri Tannenbergu premagali nemške viteze. „ 19. 1427 je umrl despot Stefan Lazarevič, ki je skušal po tragediji na Kosovem Srbijo zopet dvigniti. Počiva v samostanu Resavi, svoji zadužbini. 20. 1917 sta sklenila Jugoslovanski odbor in srbska vlada krfsko deklaracijo. 22. 1888 so kupili Angleži egipčanske delnice sueš. kanala. 23. 1456 sta Ivan Hunjadi in Jan. Kapistran s križarsko vojsko porazila Turke, ki so oblegali Beograd. 23. 1919 ji regent Aleksander podpisal zakon o ustanovitvi univerze v Ljubljani. 24. 1866 je admiral Tegetthof premagal Italijane pri Visu. 28. 1330 je Štefan Uroš III. Deč. premagal Bolg. pri Velbuždu. 28. 1402 je v bitki pri Angori Timurlenk premagal Turke. 28. 1914 je Avstro-Ourska napovedala vojno Srbiji. 29. 1014 je premagal Vasilij II. Samuela pod plan. Belasico. 31. 1870 se je * v Ljubljani pisatelj Rado Murnik. Po polju se ziblje to klasje rumeno, pšenično, ovseno in tudi rženo, v pšenici prepeva prepelica prepedu, saj Bog je ustvari! taku. V velikem času, polnem hudobij omagal včliki si škof in knez, potem ko zadnjikrat nam v Celju kres prižgal je plamen tvojih besedi. S podlistki vas razvedri „Slovenski dom‘ Zapiski JJac /le* Ca* TgUfr*. Z2&& 1.... ‘2. .. 3. 4. 5. 6. 7. .. 8. .. 9. . 10. 11. 12. 13. . 14. 15. . 16. 17. 18 , 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26 27. 28 29. 30 81. Prvi krajec: 2. ob 5,2« (dei) Sčip: 8. ob 21.17 (1pi>o ob severu, dež ob jugts) Ziniti j i krajec: 16, ob 9.07 (spremenljivo) Mlaj: 24. ob 8.59 (spremenljivo) Prvi krajec: 51. ob 10.19 (veliko derja) Dan te tkrfi ?a M! minul Opozorilo! Iz lekarne v novi palači »BATA (vIs a vis GLAVNE POSTE) LJUBLJANA Mr.USTAR priporočamo najfinejše norvefto ribje olje in zdravilne ta;e ITABOR % xv."\ 'V y\>J SKPOh. Hrvaško: KOLOVOZ ČEŠKO: SRPEN — BOLO.: ABrVCTfc — POLJSKO: SIERPIEN — RUSKO: ABI’yOTb Katoliški koledar * Vezi apost. Petra, Fides m — prvi petek Porciunkula, Alfonz Lig. šfu, Štef. I. pm 257 Teden, dan v letu 213 214 Srbsko: ABryCT Pravoslavni koledar 19 20 np. MaicpeHa np. Zgodovinski dnevi 1. 1664 ie avstr. gen. Montecuc-coli prem.Turke pri Monoštru. 1. 1806 je pobil Karadorde turško vojsko na Mišaru. 9. pobink., Lidija v, Najdba sv. Štefana Dominik sf, Ija m, Perpetua ž, Aristarh s Marija Snežna, Ožbalt km, Emigdij šm Gospod, spremenjenje, Sikst II. pm 258 Kajetan sf, Donat šm, Favst m, Kasij m (jp * Avguštin Kazotič š, Cirijak m, Sever s Janez Vianey s, Roman m, Verijan m & 32. 215 21 CnMeoH np. z 216 22 E ji. Mapnja * 217 23 Tpo$HH M. — 218 24 KpncTHHa — 219 25 Ycn. cb. Ane K 220 26 napacKeBa K 221 27 naHTejiejMOH 4. 1789 so bile odpravljene fevdalne predpravice v Franciji. 4. 1890 je f v Zagrebu pesnik Ivan Mažuranič. 5. 955 so Nemci premagali Madžare na Sechu, konec je bilo madž.roDanja po Evropi — tudi Slovenci so se oddahnili — Madžari pa so se ustalili v današnji domovini in tako ločili Čehe in Slovake na severu od Slovencev in Hrvatov na jugu. 6. 1648 so skl. Nemci mir s Švtdl. 9. 1868 je bil 1. tabor v Ljutomeru. 10 N 11 P 12 T 13 S 14 Č 15 P 16 s 10. pobink., Lavrencij m, Asteria dm Tiburcij m, Suzana dm, Aleksander šm Klara df, Hilarija m, Herkulan š, Nimija m Pribežališče grešnikov, Janez Berhmans s * t Evzebij s, Radegunda k, Atanazija v Vnebovzetje Marijino, Tarzicij m, Alipij š C Joahim, oče Marijin, Rok s, Serena ž 33. 222 223 224 225 226 227 228 28 29 30 31 1 2 3 npoxop aH. KaJIHHHK M. Chjiu an. JeBflOKHM H. KpcTa T. np. m. a. Ct. Hcannje np. 11. 1814 se je * v Novem Vinodolu pesn.in polit. Ivan Mažuranič. 11. 1844 je f na Dunaju Jernej Kopitar. 12. 1938 je vlada sprejela uredbo o ustan. Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. 16. 1921 je f kralj Peter 1. Osvob. 16.—17. 1918 se je osnoval v Ljublj. pod predsedst. dr. A. Korošca Narodni svet. 16.—20. 1914 so bile avstr.-ogrsk. čete poražene v bitki na Ceru in ob Jadru. 17 N 18 P 19 T 20 S 21 C 22 P 23 S 11. pobink. Hiacint s, Julij, m, Mamant m Helena cv, Agapit m, Klara d, Flor m Janez Eudes sf, Ludovik Tul. š, Tekla m Bernard ou, Samuel pr, Lucij m, Filibert o Ivana Šantalska v, Bernard Ptolomej of * Hipolit šm, Timotej m, Marcijal m ® Filip Benicij s — Konec pasjih dni 24 N 25 P 26 T 27 S 28 C 29 p 30 s 12. pobink. Jernej a, Ptolomej š, Avrea dm Ludovik k, Patricija d, Genezij m Zefirin pm 218, Simplicij m, Bernard Of. š Jožef Kalasanški sf, Evtalija dm, Ruf m Avguštin šu, Hermes m, Vivijan š, Julijan m * Obglavljenje Jan. Krstnika, Sabina m j Zdravje bolnikov, Bronislava d, Roza L. d 34.229 230 231 232 233 234 235 4 5 6 7 8 9 10 7 flen;. y e$. EBcnrnje npeoGpaiK. AoMeraje m. Cb. Emhji. Maraja an. JlaBpeHTHje 18. 1872 je f v Tarafeldu v Avstriji hrv. pesnik Petar Preradovič. 20. 917 je premagal Simeon Bizantince ob reki Aheloju in se proglasil za »carja Bolgarov in Grkov", to je bil višek bolg.moči. 2L 1780 se je * v Repnjah na Gorenjskem Jernej Kopitar, slavist in slovenski preporoditelj. 23.—24. 1572 so bili v šentjernejski noči ali ob pariškem krvavem ženitovanju pomorjeni v Parizu na kraljev ukaz vsi Hugenoti (protestanti). 35. 236 237 238 239 240 241 242 11 12 13 14 15 16 17 EBnjio m. OoTnje M. MaKCHM ncn. Mnxej np. BeJi. Tocnoj. np. n. o. r. MnpoH m. 25. 1772 se tudi Avstrija udeleži prve delitve Poljske. 26. 1278 je padel premagan v bitki pri Suhih Krutih Otokar II. Premisel. 28. 1521 je osvojil sultan Sulejman II. Veličastni Beograd. 29. 1526 je Sulejman II. Veličastni uničil ogr. vojsko pod kraljem Ludvikom H. pri Mohaču. 29. 1541 so Turki zavzeli PeŠto. 30. 1532 je odšla turška vojska izpod Kiseka. ki ga je branil Jurišič. 31 N 13. pobink Rajmund s, Pavlin š, Amija ž 36. 243 18 Jiop. n JI. 31. 1849 so se pri Vilagošu vdali Madžari Rusom. Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce. 1417 V besedo, v budnico, na slavolok že dedje so te dvignili nekddj z edino željo, da nam človek naj ne trže tega, kar je združiI Bog. Če ti strela ali ogenj uniči dom, te „Domoljub“ podpre. 7M& Ue*c Ca. J1\uU\mux- Tižcfan. 2269 Zapiski SSS 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30 31. ščip: 7. oh 6.3B (Rpremrnljivo) Z/uhiji krajec: 15. ob 2.40 (mrzlo in dež) Mlaj: 22. ob J9.34 (lepo ob severu, dež ob jugu) Prvi krajec: 29. ob 15.04 (spremenljivo) Dan se skrči za 1 uro 25 minut Opozorilo! Iz lekarna v novi palači »BATA« (vis a vis GLAVNE *0$TE) LJUBLJANA Mr. UIT AR priporočamo najfinejše normto ribje olje in zdravilne ia;e H*. %. 'it š M [S&pi&n&eA Jčunovec Hrvaško: RUJAN ČEŠKO: ZAfU — BOLO.: CEnTEMBPHft — POLJSKO: VVRZESIEN — RUSKO: CEHTilEPb Srbsko: CEIITEMBAP Katoliški koledar Teden, dan v letu Pravoslavni koledar Zgodovinski dnevi Egidij o, Verena d, Jozue in Gedeon sod. Štefan Ogrski k, Maksima m, Elpidij š Mati božjega Pastirja, Evfemija din Rozalija d, Ida ž, Marcel m, Mozes pr * Lavrencij Justinijan š — prvi petek ‘V Zaharija pr. — Rojstvo Nj. Vel. kralja 244 245 246 247 248 249 19 20 21 22 23 24 AiiApej Ca>.iyiiJio Ta^ej an. AraTOHHK JIyn. Myn. P. ft>. B. Kp. n. 1. 1870 so bili Francozi poraženi v bit!« pri Sedanu. 1. 1939 se je zač. poljsko-nemška vojna. 2. 1842 je zavladal v Srbiji Aleksander Karadordevič. 3. 1939 sta Anglija in Francija napovedali Nemčiji vojno. 4. 1566 je f pod Sigetom sultan Sulejman II. Veličastni. 6. 1810 je Karadorde premagal Turke pri Varvarinu. 7 8 9 10 11 12 13 14. pobink., angelska. Marko Križevčan m Marijino rojstvo* Hadrijan m, Amon m Peter Klaver s, Sergij p 701, Straton m Nikolaj Tol. s, Pulherija c, Hilarij p 468 Prot in Hijacint m, Milan š, Teodora ž ♦Marijino ime, Gvidon s, Macedonij m Notburga d, Filip m, Amat š, Ligorij m S 37. 250 251 252 253 254 255 256 25 26 27 28 29 30 31 BapTOJi AApnjaH TiiMeH Mojca j e yc. ivi. J. K. Ca6. c. n. n m. naji. n. n. c. 7. 1848 je drž.zbor na Dunaju sklenil odpravo tlake in desetine. 9. 1834 se je * na Poljanah v Ljubljani naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec. 11. 1403 so Turki v bitki pol Ud-bino na Krbavskem polju uničili cvet hrvatskega plemstva. 12. 1633 sta poljski kralj Jan So-bleski in vojv. Karl LotarinSki premagala Turke, ki so pod poveljstvom velik, vezirja Kara Mustafe oblegali Dunaj. 13. 1773 je f čebelar Anton Janša. 14 15 16 17 18 19 20 15. pobink., Povišanje sv. Križa, Rozula m Marija 7 žalosti, Nikomed m, Albin š Kornelij pm 253, Ciprijan šm, Edita d t Kvatre, Rane sv. Frančiška, Lambert šm Jožef Kupertinski s, Irena m, Zofija m *t Kvatre, Januarij šm, Konstancija dm t Kvatre, Evstahij m, Agapit I. p 536 n 38. 257 258 259 260 261 262 263 CuMeoH MaMaHT JoaHHKiije BaBHJia 3axapiije JeBflOKiija C030HT M. 14—20. 1918 sta srbska vojska in jugoslov. dobrovoliska divizija prodrli solunsko fronto. 15. 1532 je bil Sulejman 11. Veličastni pod Mariborom. 16. 1919 je bil v St. Germainski mirovni pogodbi določen koroški plebiscit. 17. 1893 se je * v Zakojci pri Cerknem pisatelj France Bevk. 18. 18*57 je f Anton Janežič. 19. 1014 je f macedonski car Samuel, z njim je propadla tudi njegova država. n 22 23 24 25 26 27 ''>• pobink., Matej ae, Jona pr, Pamfil m • Tomaž Vilanov. š, Mavricij m, Digna dm Linus pm 79, Tekla dm, Ksantipa ž, Sozij m Mar. rešit, ujetnikov — Slomškova proslava Kleofa m, Tata m, Pacifik s, Avrelija d * Ciprijan m, Justina dm, Evzebij p 309 Kozma in Damijan m, Hiltruda d, Kaj š * 39.264 265 266 267 268 269 270 8, 9 10 11 12 13 14 Mfvia Focnoj JoaKHM MaHOflopa Teo,n;opa Abtohom KopHHJIHje KpCTOB flaH 21. IX.—16. X. 1529 so Turki pod Sulejmanom II. oblegali Dunaj, pri obrambi se je posebno izkazal kranjski plemič Ivan Kacijanar. 22. 1575 je Ferhad-paSa porazil Herbarta Turjaškega pri Bu-dačkem. 24. 1862 je f škof Anton Martin Slom »ek. 24. 1900 je f v Ljublj. filozof, teo-loe in književnik Fran Lampe. 26. 1371 so Jurki uničili srb. vojsko pri Crnomenu ob Alarici. 23 29 30 17. pobink., Venceslav km, Evstohija d Nadangel Mihael, Gudelija m, Evtihij m Hieronim su, Leopard m, Honorij s 40.271 272 273 15 16 17 HlIKHTa Eyka in Turčija. 6. 1843 je izbru.iniia na Dunaju .oktobrska revolucija". 6.-8. 1918 je bilo ustanovljeno »Narodno veče“ v Zagrebu. 18. pobink., rožnovenska, Placid m Bruno o!, Mar. Frančiška od Jezus, ran Kraljica rožnega venca, Marko p 336 Brigita Švedska vf, starček Simeon Dionizij šm, Lud. Bertrand s, očak Abraham * Franc Borgia s, Janez Leonard sf Marijino materinstvo, Tarak m, Prob m 41.278 279 280 281 282 283 284 Ooica Myn. 3an. J. Kp. CTeBaH npB. Ey$p0CHH. Cmpt J. Kp. KajiacrpaT XapHTOH 7. 1571 je bilo v bitki pri Le-pantu uničeno turško ladjevje. 8. 1861 se je * v B. o gradu pisatelj Branislav Nu^ič. 8. 1871 je začel Evgen Kvaternik pri Rikovici v ogulinskl krajini upor, ki je bil pa hitro udušen. 8. 1917 ie f v št. Janžu na Dolenjskem Janez Ev. Krek. 9. 15-57 je hll Kacljanar poražen pri Gorjanu. 9.—11 1857 se je * Ivo Vojnovič. 10. 1920 je bil koroSkl plebiscit. 19. pobink., žegnanska, Maksimilijan š Edvard k, Kelidonija d, Koloman m g Kalist I. pm 222, Fortunata dm, Just š Terezija Velika d, Avrelija d, Bruno šm Marijina čistost, Gal o, Viktor III. p. 1087 * Marjeta Alakok d, Andrej m, Marijan m Luka e, Trifonija ž, Julijan pušč. 42. 285 286 287 288 289 290 291 Mhxoji>. flan Tparopnje IIoKpoB. Bor KHnpHjaH /^HOHHCUje CTeBaH C/THJb. XapHTHHa 12. 847 je Pribina prejel v last (alod) svoje dotedanje fevde In postal mejni grof. 12. 1492 je Krištof Kolumb odkril Ameriko. 14. 1873 je začel izhajati »Slovenec-. 15. 1844 se je * v Vršnem pod Krnom pesnik S. Gregorčič. 15. 1841 se je • v Prigorici pri Ribnici Karel Klun, ustanov. In prvi urednik »Slovenca*. 16.—19. 1813 je bila bitka narodov pri Lipskem. 20. pobink., misiionska, Pet. Alkantara s Janez Kentski s, Savla dm, Irena m • Uršula dm, Hilarijon o, Cilinija ž, Asterij m Kordula dm, Vendelin o, Melanij š Klotilda dm, Ignacij š, Servand m, Roman š * Nadangel Rafael, Evergist šm, Martin o Mar. zavetnica umirajočih, Krišpin m 43. 292 293 294 295 296 297 298 ToMa au. Ceprnje My*i. riejiaraja CTeBan Hobh EBJiaMnnje (Pajinn an. npo$. Tap. 19. 1851 je t Petar Petrovič Nje-go*. vladika črnogorski in največji srbski pesnik. 19. 1874 je bila na sveč in način odprta univerza v Zagrebu. 20. 1541 je Izdal Ferdinand Habs. ukaz, da naj se pu vseh cerkvah opoldne zvoni za odvrnitev turške nevarnosti. To opoldansko zvonjenje se je ohranilo do danes. 24. 1648 je bil sklenjen Westfal-ski mir, Nemčija je bila popolnoma razkrojena. 26 N 27 P 28 T 29 S 30 C 31 p 21. pobink., Kristus Kralj, Demetrij šm Frumencij š, Sabina m, Antonija d Simon in Juda a, Cirila dm, Fidel m Narcis š, Ida d, Donat š, Evzebija dm Alfonz Rodrigez s, Evtropija m, Klavdij m * f Volbenk š, Krištof m, Antonin š 44. 299 300 301 302 303 304 Kapno Myn. riapaciceBa Je$THM JIoHriin OcHja np. JIyi:a an. 25. 1787 se je * v selu Trslču Vuk Štefanovlč Karadič. 27. 1269 ie umrl CJIrih Spanheim-skl, Otokar II. Premisel podeduje Kranjsko in Korogko. 28. 1918 je Avstro-Ogrska sprejela Wilsonove zahteve in s tem prenehala obstojati. 3L 1517 je nab l Martin Luther svojih 95 tez orotl odoustkom na vrata Wlttenber5ke stolnice. Po Koroškem, po Kranjskem ie ajda zori, moje dekle /o žanje, pa Jo roka bol/. Udaril je čas, razklal zgodovino, pred nas postavil v novi slavi jot Slovenec je osvo/il domovino, popeljal sam jo v Jugoslavijo. Oglašaj v naših listih, ne bo ti žali Zapiski TMeReaCa £juMjana Tdefc* št. ZZ-6& (fcadišce št. 10 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 5{in: 5. ob 9.52 (spremenljivo) Zadnji krajec: 15. ob 15.52 (veliko dežja) Mlaj: 20. ob 15.20 (lepo in prijetno) p.rvi krajec: 22. ob 6.04 (dež, ob vzhodniku sneg) Oan se skrži zn t uro 55 tuinui. Opoiorilo! Iz lekarne v novi palači »BATA« (via a vis SIAVNE POSTE) LJUBLJANA Mr.USTAR priporočamo najfinejše norveško ribje ofle in zdravilne la.e N-ov&n&eA TTrvotcIrn • STTTnFNI ČEŠKO: L1STOPAD— BOLO.: HOEMBPHft — nrvaisKO. poljsko: listopad — rusko: HOHBPb Srbsko: HOBEMEAP Katoliški koledar Teden, dan v letu Pravoslavni koledar Zgodo finski dnevi 1 S Vsi sveti, Cezarij m, Cirenija m, Marija m T 305 19 npoxop L 1918 je vkorakala Zmagoslav, srbska vojska v Beograd. 2 3 4 5 6 7 8 N P T S Č P S 22. pobink., sahv«ljwJust m, Viktorin šm Verne duše, Hubert š, Silvija ž, Malahija š Karel Boromejski š, Vital m, Emerik s f Zaharija in Elizabeta, Svetinje škofije Leonard s, Sever šm, Feliks m, Atik s * Janez Gabr. Perboar m — prvi petek Marija priprošnjica, Bogomir š, 4 venčani T H 8 a n n s 45. 306 307 308 309 310 311 312 20 21 22 23 24 25 26 ApTeMHje HjiapnjoH ABepKuje JaKoS B. T ApeTa Maicpnan MiiTpoB Aan L 1813 se je * v Njeguiih v Črni gori Petar Pe rovič Njegoš, največji srbski pesnik. 1. 1866 je bila z zakonom ustanovljena Srbska kraljevska akademija nauka i umetnosti. 6. 1932 je f v Ljubljani pisatelj Rado Murnik.^ 8, 1620 so bili Cehi premagani na Bell gori. Češke svobode je bilo konec, nekdanje kraljestvo je postala habsnurška provinca. 9 10 11 12 13 14 15 N P T S C P S 23. pobink., Marijino varstvo, Teodor m Andrej Avelinski s, Nimfa dm, Trifon m Martin š, Mena m, Veran š, Bartolomej o Martin I. pm 653, Kunibert š, Nil o f Stanislav Kostka s, Nikolaj I. pm 867 * Jozafat Kunčevič šm, Veneranda dm Mati božje previdn., Leopold k, Albert V. u s s SL Sl np irp 46. 313 314 315 316 317 318 319 27 28 29 30 31 1 2 HecTop Myn. ApceHHje ABpaM CTeBaH Mhji. CTax. m A. A. Ky3MaH h R. Akhhahh 9. 1456 je bil umorjen v Beogradu Ulrih II., poslednji grof celjski. 10. 1444 so Turki v bitki pri Varni uničili ogrsko vojsko, sam kralj Vladislav je obležal na bojišču. 11. 1918 so Nemci pristali na pogoje premirja, v Nemčiji je izbruhnila revolucija, Viljem je odšel, oklicali so republiko. 12. 1920 je bila v Rapallu začr. tana sedanja jugosl.-ital. meja_ 16 17 18 19 20 21 22 N P T S Č p s 24. pobink., Otmar o, Jedert d, Edmund š Gregor Čudodelnik š, Viktorija m, Hugon š Odon o, Posvečenje cerkve Petra in Pavla Elizabeta kv, Poncijan pm 235 • Feliks Valoa s, Edmund km, Agapij m * Marijino darovanje, Gelazij p 496 Cecilija dm, Filemon m, Pragmacij š Jl. m »n d d Z Z 47. 320 321 322 323 324 325 326 3 4 5 6 7 8 9 O. X. Teopr. JoamiKHje T ajiaicraoH Cb. IlaBJie 33 My*ieiiHKa Ca6. apx. M. Ohhch$op 13. 1560 se je • v Ljubljani Tomaž Hren, škof ljubljanski. 13. 1813 se je • v Svečah v Rožu Andrej Einspieler, politik, publicist in organizator koroški. 14. 1838 se je • v Zagrebu pisa-satelj August šenoa. 16. 1887 je f pesnik in pisatelj Fran Levstik. 19. 1808 se je • v Kranju Janez Bleiweis, zdravnik, pisatelj, Časnikar in politik. 19. 1917 je t pisatelj Fran Ma-selj-Podlimbarski. 23 24 25 26 27 28 29 p T S Č P S 25. pobink., Klemen I. pm 101, Felicita m Janez od Križa u, Hrizogon m, Flora dm Katarina dm, Merkur m, Erazem m Silvester o, Leonard Portomavriški s Marij, čudodelna svetinja, Virgilij š * Gregor III. p 741, Sosten s, Hortulan m Saturnin šm, Uuminata d, Filomen m K K T T 48.327 328 329 330 331 332 333 10 11 12 13 14 15 16 EpacT. Oji. CTeBaii JoBan Mhji. JoBan 3jiaT. ®HJinn an. TypHja m. MaTej an. 23. 1852 se je • v Krašnji pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski. 24. 1906 je f v Gorici pesnik Simon Gregorčič. 26. 1800 se je • na Slomu pri Ponikvah Ant. Mart. Slomšek. 27. ]8G5 se je • pri Sv. Gregorju nad Sodražico Jan. Ev. Krek. 28. 1920 so bile volitve v kon-stltuanto. 29. 1781 je Jožef II. izdal ukaz o razpustu samostanov. 30. 1436 je cesar Sigismund povzdignil Celjane v drž. kneze. 30 N 1. advent., izseljen.-Ira, Andrej a, Mavra dm H 49.334 17 TpEropnje 30. 1806 so se Srbi uprli Turkom pod Karadord. In zavzeli Beogr. Slovenc Slovenca vabit „Če se ti pit ne gabi, pa pridi v gorco k nam, smo dobre volje tam 1758 Zapel je zadnji spev gor iški slavček in nagnil gldvo kot nad srčni trn. Zapel po soški Je dolini navček — še zdaj odmeva skalnati ga Krn. Kdor „Slovenca“ naroči, je nezgodno zavarovan za deset tisočakov. Zapiski &V 8r|unfi|aIob IUJUhCa. ANm *•*•«*** 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 9. . 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. Sčin: 4. ob 3 (*nep »n vihar) Zaiinji krajec: 12. ob 3.33 (snepr m vihar) Mlaj 19- 1.04 (mrzlo, tv ni jutrozapadnik) Prvi krajec: 23. ob Ih.32 (dei in sue*?' Dua »e skrči za 1 uro 10 minut 0«'i::iMr.U$TAR priporočamo riajfinejče norvsšVo ribje olje in zdravilne la.e v novi palači »BATA« (vls a Vis GIAVNE FOŠTE) LJUBLJANA 1 PlfOSJINAP ČEŠKO: PROSINEC-BOLO.: flEKBMBPHft-1 rtrVaSKO. rliUiMiNAL/ POL.SKO: QRUDZIEN — RUSKO: AEKABPb Srbsko: /fEIJEMBAP Katoliški koledar Teden, dan v letu Pravoslavni koledar Zgodovinski dnevi 1 2 3 4 5 6 P T S č p s Eligij š, Natalija ž — zedinjenje SHS Bibijana dm, Pavlina m, Evazij š, Blanka k Franc Ksav. s, Sofonija pr, Agrikola m Barbara dm, Peter Hrizolog šu, Melecij š * Saba 0, Krispina m — prvi petek Nikolaj š, Leoncija m, Pashazij m, Dativa m 8 8 n n s s 335 336 337 338 339 340 18 19 20 21 22 23 yjeflHEbeH>e A Balija np. TpHropHje BaBe/i B. y Xp Oiijihmoh AM({injioxuje 1. 1918 je proglasil regent Aleksander zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno narodno državo. 3. 1800 se je * v Vrbi na Gorenjskem dr. France Prešeren. 3. 185) se je * v Moravčah pisatelj Fran Detela. 3.—10. 1914 so bile avstro-ogrske čete pobite na Suvoboru. 6. 1461 je bila us anovljena škofija v Ljubljani. •— i 8 9 10 11 12 13 N P T S Č p s 2. adventna Ambrozij šu, Urban š, Fara d Mar. brezmad. spočetje — praznik kongr. Peter Fourier š, Gorgonija d, Leokadija dm Lavretska Mati božja, Melhijad p 314 Damaz I. p 384, Hugolin pušč., Trazon m 5 * Aleksander m, Dionizija m, Maksencij m Lucija dm, Otilija d, Orest m, Evstracij m s Sl Sl lip lip lip Ar 50. 341 342 343 344 345 346 347 24 25 26 27 28 29 30 EicaTepHHa KlIHMeHT AjiHMnnje JaKoO nep3. CTeBan Hobh napaMOH AHApej arr. 9. 1871 se je * na Igu pisatelj Fran Govekar. 10. 16:18 je f v Dubrovniku pesn k .Osmana* in .Dubravke* Ivan GunduLč. 10. 1926 je f v Beogradu politik in državnik Nikola Pašič. 11. 1918 je f v Ljublj. Ivan Cankar. 12. 1859 je svetoandrejska skupščina odst. Aleksandra Kara-dordevlča in poklicala starega Miloša Obreioviča na prestol. 13. 1831 je t v Zagrebu pisatelj August Šenoa. 14 15 16 17 18 19 20 N P T S C p s 3. adventna. Spiridion š, Evtropija dm Kristina d, Valerijan š, Celijan m, Favstin m Evzebij šm, Adelajda c, Albina dm, Adon š t Kvatre, Lazar š, Vivina d, Ignacij šm Pričakov. Mar. poroda, Gracijan š © *t Kvatre, Urban V. p 1370, Nemezij m t Kvatre, Evgenij in Makarij m, Ingen m "t m. d d Z z 51. 348 349 350 351 352 353 354 1 2 3 4 5 6 7 HayM an. Ypom nap Co$poHnja BapSapa m. CaBa ocb. Cb. HriKOJia AMBp03Ilje 14. 1760 je f v Zagrebu hrv. književnik Andrija Kačič Miošič. Okoli 15.1846 so izšle Prešernove .Poeziie* z letnico 1847. 17.—21. 1382 so dobili Habsburž. v fevd Kranjsko in Štajersko. 19. 1823 se je * v Lešah pri Sv. Jakobu v Rožu Anton Janežič. 19. 1845 se je * v Zaečaru srbski polit, in državnik Nikola Pašič. 20. 1855 je f car Dušan Silni, z njim je konec srbske veličine, pod naslednikom Urošem je država hitro propadla. 21 22 23 24 2'-, 24 27 N P T S (! P S 4. adventna. Tomaž a, Severin š, Fest m Demetrij m, Flor m, Ishirijon m, Flavijan s Viktorija dm, Servul s, Mardonij m *f Adam in Eva, Hermina d, Tarzila d Božič, rojstvo Gospodovo, Anastazija m J tefan, prvi mučenec*, Cozim p 418 Janez Evangelist a, Fabiola v, Teofan š K K T T T 52. 355 356 357 358 359 360 361 8 9 10 11 12 13 14 naTaniije Ba*!. Borop. JoBaH necn. /Jamijio CniipnAHOH EBCTaTnje Tupco 22. 1884 se je * na Pretržu pri Moravčah Josip Mal, pisec .Zgodovine slov. naroda*. 24. 1851 se je * v Selcih pri Škofji Loki slovenski zgodovinar Franc Kos. 25. 1567 je f v Ljubljani Sebastijan Krelj, protestantovski pisatelj. 25. 800 je okronal papež Karla Velikega za rimskega cesarja. 23. 1789 je bila prvič uprizorjena v Liubijanl Linhartova .Županova Micka". 29 30 31 N P T S žk Nedolžni otročiči, Teofila dm Tomaž Kanterb. šm, David kpr, Trofim š Evgenij š, Liberij š, Anizija m, Sabin šm Silvester I. p 335, Melanija ž, Kolumba dm 8 8 n n 53 362 363 364 365 15 16 17 18 EjieBTepnje Arej np. /tannjio np. CeBacrajau 23. 1890 je f v Beogradu srbski pisatelj Laza Lazarevič. 30. 1932 so izšle .slovenske punk-tacije". 31. 1851 je bila ukinjena marčna ustava, nastopila je doba Bachovega absolutizma. E rjav k akti Judaš bodi! 22 1 15 Zdaj eno smo: Hrvat, Slovenec, Srb Naj te pes za plotom j&t ij 7® v državi, ki vsem trem je varen šiit, Med Slovence naj ne hodi, na bojnem praporu žari en grb — Ki je prav Slovenec nel zanj družno gremo tudi v boj se bit! Ob koncu leta ne pozabi naročiti naših listov: „Slovenca“, „Slov. doma“in „Domoljuba“! ASTRA TM& ]l&t C&. Hutticuifr T&frt 226$ Zapiski I« I f I * * l X I 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. . 8. . 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 81. Sčip: "S. ob 21.51 (dež in Rnep) Zadnji krajec: 11. ob 19.48 (dež m snep) Mini: 18. ob 11.18 (mrzlo in mrzel veter) Prvi kroječ: 25. ob 11.43 (mrzlo in mrzel veter) Dan se skrči do 22. za 16 minut in zraste do 31. za 2 minuti °^f*ekfa!no . priporočamo najfinejia norveško ribje olje in zdravilne ia:e v novi palači »BATA« (vls a vis GLAVNE fOŠTE) LJUBLJANA — kot skupen koledar časopisov »Slovenec«, »Slovenski dom« in »Domoljub« — stopa sedaj prvikrat v slovensko javnost. Kljub povodnji raznih koledarjev smo vendarle prepričani, da ustrežemo svojim naročnikom, če jim ponudimo knjigo, ki naj bi slovenskega človeka vse leto spominjala na naš dnevni tisk, pa še bolj na ideje, iz katerih jemljemo svoj življenjski zagon in ki so: BOG. NAROD, DRŽAVA! V današnjem času, ki je »velik po veliki hudobiji«, ko z novo močjo vstaja Antikrist in z vidnimi in nevidnimi sredstvi odvrača obličje zemlje od njenega Stvarnika, propoveduje raj na zemlji, a ustvarja le zmede in nesreče; v času, ko se preko naroda in proti njemu ustvarjajo — ne mednarodne, temveč nad-narodne — struje, ki se ne ozirajo več na tradicije, na poslanstva in individualnosti narodov, temveč jih razdirajo v imenu razrednega in plemenskega srda; v času, ko se državne tvorbe rahljajo, rušijo od zunaj in od znotraj in prestavljajo mejniki: v tem času hočemo v Koledarju, ki naj bi bil slovenskemu človeku vsak hip pri roki in pred očmi, poudariti z novo močjo te tri temelje našega prepričanja. Le v njihovem okviru je nam mogoč zdrav, plemenit in organski razvoj iz duha naših velikih mrtvih v oblike bodočnosti, nam je mogoča ohranitev pravega slovenskega duha v vrtincih in preobrazbah časa: v veri v Katoliško Cerkev, katera že tisočletje oblikuje religioznost našega naroda; v veri v slovenski narod, ki je nam dan po krvi in zato po božji volji, da rastemo v njem in ga ohranjamo do zadnje žetve, ustvarjajoč iz njegovih živih sokov svojo tvarno, duhovno ln srčno kulturo; v veri v jugoslovansko državo, katero smo si sami volili, v njej postave sami si postavili in v kateri edini vidimo poroštvo samobitnega razvoja vseh naših sil in zagotovitev mirne rasti našega narodnega, verskega, kulturnega in gospodarskega življenja. KATOLIŠTVO, SLOVENSTVO, JUGOSLOVANSTVO! Te duhovnokulturne osnove so v Koledarju poudarjene, kot jih skušamo podčrtavati tudi v dnevnem tisku. Prepregli smo zato kot z rdečo nitjo vso knjigo z ljubeznijo do slovenstva in do vsake pokrajine posebej, kajti zavedamo se, da v današnjem času nismo poleg zaupljive vdanosti v Boga ničesar bolj potrebni kot velike in neomajne vere v narod, tople ljubezni do rodnega kraja, pa tudi trdnega zaupanja v državo, ki je naš jez proti viharjev jezi. Vklenjeni v obzorja, ki se nam odpirajo s teh razglednikov, smo skušali ujeti v besede pretekle dogodke doma in v svetu, pa tudi nakazati za bodoče usmerjenost v svetovnih in domačih tokovih. Predvsem pa smo hoteli dati nekaj potrebnih pripomočkov vsem in vsakomur za boljše razumevanje vsakdanjega dela jutrišnjega dne. Našemu delavskemu sloju naj daje nasvete pri borbi za njegove delovne in socialne pravice; slovenskemu kmetu, ki je še vedno hrbtišče naše krščanske in slovenske narodne biti, naj bo zvest spremljevalec pri delu, žaromet, osvetljujoč vse potrebe slovenskega življenja, ki se morajo kriti iz neizčrpljivih virov našega ljudstva; slovenskemu obrtniku in trgovcu zanesljiv priročnik skozi burje sedanjih časov; slovenskemu razumniku razveseljiv odraz bogatosti naše duše in spodbuda, da jo pomaga še bogateti. Naši mladini pa kažipot naprej v bodočnost, da na osnovah preteklih žrtev in ustaljenih vrednot gradi dalje slovenski dom v jugoslovanski domovini. K vsem in vsakomur pa prihajamo z željo, da bi bilo uastopajoče leto 1941 naklonjeno vsemu slovenskemu narodu širom sveta, naj bi mu prizaneslo z apokaliptičnimi jezdeci naših dni: z vojsko, lakoto in kugo, prevrati in zasedbami, pa tudi z biči božje jeze: potresi in prvinskimi nesrečami, ki jih je preteklo leto prisodilo tolikim narodom v Evropi in izven nje, v daljini kakor tudi v naši najbližji bližini. Naj bi bilo leto 1941 srečno, polno blagoslova in miru, MIRU! želi vsem SLOVENČEV KOLEDAR. j»v' -\& ‘i i&* P I 1 illi nn #$Ž.% S lili nn w '-r: Oto novi pratiki v imenu božjem začnimo leto, za zgled vzemimo Družino sveto, ki z delom Matere, Očeta in po Otrokovi svetosti prečudovito veže zemljo in neba skrivnosti. 1 m nn k f % m nn w aa nn I lili 1 | aa m 1 Ii i r ftebesna znamenja že vsi na pamet znamo, po potiO sonca, lune si trud in mir ravnamo. Svetnikov in svetnic podobe so v nas iz mladiO dni — še vedno so enake, le nas čas spremeni. požegnaj nas v začetku leta in varuj nas, Družina svetal Ceopold Stanek. i p m illi im $1 ■'. 1 '■ *•' »ilts Naš kraljevski dom Nj. Veličanstvo kralj Peter II., rojen v Bel-gradu dne 6. septembra 1923. Zavladal po smrti kralja Aleksandra I. Zedinitelja 9. oktobra 1934. Njeno Vel. kraljica Marija, rojena v Goti 27. dec. 1899, hčerka romunskega kralja Ferdinanda I. Poročena 8. junija 1922. N j. kralj. Vis. kraljevič Tomislav, rojen v Belgradu 19. januarja 1928. Nj. kralj. Vis. kraljevič Andrej, rojen na Bledu 28. junija 1929 (pokrovitelj Prosvetne zveze). Nj. kralj. Vis. knez-namestnik Pavle, rojen v Petrogradu 15. aprila 1893. Nj. kralj. Vis. kneginja Olga, roj. v dvorcu Tatoju (Grčija) dne 27. maja 1903, hči grškega kraljeviča Nikole. Nj. kralj. Vis. knez Aleksander, rojen v Yajt Lojdu v Angliji 13. avgusta 1924. Nj. kralj. Vis. knez Nikolaj, rojen v Londonu 29. junija 1928. Nj. kralj. Vis. kneginja Elizabeta, rojena v Belgradu v Belem dvoru 7. aprila 1936. NJ. VEL KRAL) PETER II. Foto Tiča' - Ljubljana Maš dom in naši gospodarji Nič ne vemo, kako bi bilo z našo ljubljeno Jugoslavijo, če bi pred stoletjem 110 dvignil roke v obrambo junaške Srbije praded naše vladarske hiše Karadžordže. Odložil je plug in brano, zamenjal domačo hišo z reševanjem svojih rojakov izpod jarma Turkov in z junaškim naporom in z gorečo ljubeznijo do rodne zemlje in trpečih soro-jakov je postavil temelj današnje prelepe Jugoslavije. Prvi njen kralj pa je postal P e -ter I., ki je živel življenje, kakršno je usojeno malokateremu kralju na evropskih tleh. Ni se zavijal v škrlat, ne se slepil s krasotami palač, ampak je bil navadan vojščak med navadnimi vojščaki. Tak kralj je bil resnično kralj iz naroda za narod, ki je tudi v času najhujšega ponižanja države ohranil vero v poveličano vstajenje svojega naroda in svoje države. Po trpljenju je zasijalo sonce miru, sonce poveličanega naroda, sonce povečane države, sonce rojstva današnje Jugoslavije, ki ji je bil Peter I. prvi kralj in zato imenovan Osvoboditelj. V visoki starosti se je za večno poslovil od svoje države in svojega naroda, zavedajoč se, da izroča vajeti mlade države v dobre roke, v roke sina Aleksandra I. Zedinite- 1 j a. Nedavno je bila vsa Ljubljana odeta v pražnje, ko smo odkrili spomenik temu velikemu jugoslovanskemu vladarju, ki ga je prebridka smrt 1. 1934 na tujih tleh tako prezgodaj iztrgala iz osrčja njegove rodbine in njegove države. S svojim sivolasim očetom Petrom I. je bil še kot prestolonaslednik okusil vse trdote in grozote vojska, kakor njegov oče je bil zgled svojim vojščakom v hrabrosti in do dna segajoči požrtvovalnosti na vseh potih bitk in porazov in zmag. Ko je nastopil po svojem očetu vladarski prestol, je bila Jugoslavija še novorojenček. Toda vso težavno nalogo vzgoje in odgoje svoje mlade države je kralj Aleksander I. še do svoje prerane in nasilne smrti izvršil. Po urah težavnih uradnih poslov in zamotanih razreševanj notranjih in zunanjih političnih zapletljajev, je našel miru in utehe v krogu svoje družine, pri svoji soprogi, Njenem Veličanstvu kraljici Mariji in svojih treh sinovih, sedanjemu kralju Petru II. in kraljevičih Tomislavu in Andreju. Vprav naša ožja domovina Slovenija jo bila neštetokrat počaščena z obiskom kraljevske družine, zlasti na Bledu, kjer je bivala visoka rodbina večkrat leto za letom — in to poleti in pozimi — na odpočitku. Slovenskih krajev lepote so srkali mladi kraljeviči vase v okrepitev telesnih in duševnih moči. Slovenske zemlje krasote so vedrile dneve kraljevske družine kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Iz dobrih rok kraljice Marije so prejemali naši ljudje toliko pomoči in zlasti mladina je bila njenemu materinskemu srcu zmeraj najbližja. Ali se bomo čudili, da tudi naš sedanji, mladi kralj, Peter II., najrajši biva v Sloveniji, čim mu to dopuščajo dnevi, ki so mu navzlic njegovi mladosti obloženi z delom, s študijem vojaških ved, z razgledovanjem po državi in uvajanjem v državne posle. In namestnik v vladarskih poslih do polnoletnosti priljubljenega, mladega kralja, knez Pavle, ali si ni izbral za svoje najljubše bivanje vprav Slovenijo, Brdo pri Kranju, kjer s svojo visoko soprogo kneginjo Olgo in sinovoma Aleksandrom, Nikolo in hčerko uživa naše gorenjske lepote? Kakor je Nj. Vel. kralj Peter II. najvzor-nejši sin svoje visokorodne matere, tako je ljubezniv s svojima dvema bratoma, ki jima je vzornik in učitelj. Svojega strica namestnika goreče ljubi in sledi njegove modro nasvete. Naš mladi kralj Peter II. je vprav letos dopolnil svoje sedemnajsto leto. Tako stopa zdaj v leto svoje polnoletnosti. V kratki dobi mora mladi kralj zmagati vse tisto, kar je potrebno poglavarju države iz splošnih in vojaških ved. Udeležuje se tudi vojaških vaj na terenu, saj se zaveda, da je vrhovni poveljnik vse naše oborožene sile na kopnem, na morju in v zraku, da je prvi vojak naše domovine. Ta domovina pa je tako prepolna zunanjih in notranjih lepot, zgledov junaštva, požrtvovalnosti, ran in bolečin, da je biti kralj taki državi resnično vzvišena naloga. Mi državljani, pa pomagajmo svojim gospodarjem, da nam ostane dom ohranjen. Vse duševno in telesne sile nam naj bodo vkoreninjene v ljubezni do rodne zemlje in do visoke vladarske hiše, zlasti do tistega, ki jo vodi. Naj nam sedanji hudi časi ne raztepejo misli v krive smeri, marveč si obdajmo svoj dom s še močnejšimi vezmi ljubezni in zvestobe, saj ni kar tako, da nas je naš najvišji Gospodar postavil vprav v te prelepe kraje, pod žezlo vprav te kraljevske rodbine, ki so ji korenine izšle iz dela in polja in gozdov, ki so ji roke vajene dela pod milim nebom prav tako kot sukanja meča telesa in duha za obrambo države — našega jugoslovanskega doma. Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: da boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen posvečali naši jugoslovanski državi za njen razcvet, kulturo in blagostanje. J. E. Krek. O ljubi, lepi in pošteni slovenski materin jezik, s katerim sem prvikrat svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja klical, v katerem so se moja mati učili Boga spoznavati, v katerem sem prvikrat svojega Stvarnika častil: tebe hočem, kakor najdražji spomin svojih rajnih staršev spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, A skrbeti; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure Boga najraje hvaliti; v slovenskem jeziku brate in sestre Slovence najraje učiti, in želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da kakor je bila moja prva beseda slovenska, naj tudi moja zadnja slovenska bo. ^ ^ Slomšek Avimo v velikih časih. Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo. Morda bomo imeli še hujše čase. Hudobija bo še rasla, to vidimo od leta do leta. Tudi pri nas na Slovenskem je že začela s svojim groznim delom. Upam pa, da F«s ta hudobija ne bo niti zapeljala niti uplašila, ampak da se boste z vso krepostjo uprli njenemu prodiranju. Če danes molimo za sv. Cerkev, da bi jo Bog obvaroval pred preganjalci, te molitve ne morejo biti zastonj. Satan ima že svojo fronto, ima pa tudi Kristus svojo fronto. Zvesti bomo ostali katoliški Cerkvi zaradi njenega večnega Ustanovitelja, zaradi njenih naukov, ki nas edino morejo obvarovati pogube. Hujše čase moramo od slovenskega naroda odpahniti kolikor mogoče daleč proč, zato se moramo boriti že sedaj. Bog Stvarnik, Bog Odrešenik in sveta Cerkev, to so stebri našega delovanja in neusahljivi viri naših moči. Zvesti bomo ostali, pa naj pride nad nas kar koli. Po robu se bomo postavili hudobnim silam, da se bomo izognili njihovim strahotam. Tako bomo veliki dočakali velike čase. . J. #*. Jegltc. Riko Debenjak, akad. slikar SLOVENCI IN JUGOSLAVIJA , Kremžar Frane: ------ Le kdor pozna razvoj in nastajanje Jugoslavije, bo razumel tudi razvoj dogodkov ter notranjih trenj v naši državi od začetka do danes. Zato se tudi ne smemo čuditi, če jugoslovansko vprašanje napačno razlagajo in razumevajo taki, ki na primer niti zgodovinske majniške deklaracije v dunajskem parlamentu leta 1917 ne morejo razumeti, kakor se je leta 1940 pokazalo pri znanem slovenskem inteligentu. Tak tudi ne bo pravilno presojal pomena takoimenovanega ženevskega pakta, ki ga je leta 1918 dr. Korošec kot zastopnik suverene države Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastnosti predsednika Narodnega Veča v Zagrebu sklenil z zastopnikom srbske vlade Pašičem. Na podobnem stališču je stal tudi Jugoslovanski odbor pod vodstvom dr. Trumbiča, ko je sklepal s srbsko vlado na Krfu takoimenovani krfski pakt. Bistvo ženevskega pakta je bilo v tem, da se v okviru skupne velike jugoslovanske države vsi jugoslovanski narodi na znotraj samostojno razvijajo. Za srbsko vlado je bilo to docela novo vprašanje, ki se mu je bilo težko prilagoditi. Tedanji srbski predsednik vlade Stojan Protič tiste čase tega vprašanja prav tako ni mogel pravilno dojeti, kakor ga še pozneje ni mogel razumeti marsikak drugi politik. Toda Protič je kmalu nato stopil v tisti krog politikov, kateri so hoteli po dr. Koroščevi zamisli jugoslovansko državo urediti v smislu velikih avtonomij ali samouprav. Zanimivo je bilo te dni objavljeno poročilo, kaj je Pašič kot prvak tedanje srbske politike sodil o Jugoslaviji. Dejal je med vojno leta 1918 nekemu politiku, da bi bila Jugoslavija s Slovenci in Hrvati skupaj s Srbi sad »velike« zavezniške zmage. Dokler pa te velike zmage ni, se ne more postavljati na jugoslovansko stališče. To miselnost pri tako starem politiku moramo razumeti, saj je vse svoje življenje delal le na tem, da bi se srbstvo združilo v eno veliko srbsko državo. Zdaj pa pride velika zmaga, namesto pričakovane male zmage z združitvijo Srbov, in z njo jugoslovanske ideje ter zahteve. To Pašičevo stališče se docela sklada z naziranjem preprostega srbskega človeka v Šu-madiji, ki je še mnogo let po letu 1918 dejal, da je onstran Donave Srbija, tostran pa Jugoslavija. Srbska narodna misel je po Jugoslaviji ostala prav tako živa in silna kakor je živa in močna ostala slovenska med Slovenci in hrvatska med Hrvati. Vse tri misli bi se bile lahko takoj spočetka dopolnjevale in združevale. Da se to ni zgodilo, je krivda tistih mož, ki so na ljubo nekakemu po svoje zamišljenemu »jugoslovenstvu« hoteli čez noč zatreti vse, kar je bilo slovenskega, srbskega in hrvatskega. In v tem je bila velika tragična krivda tistih vodilnih povojnih politikov v Jugoslaviji. Jugoslavija je res sad velike zavezniške zmage. To se pravi, da bi Jugoslavije danes še ne bilo, ko bi leta 1918 ne bili v vsem obsegu zmagali zavezniki. Toda resnica je tudi, da bi vkljub veliki zavezniški zmagi nikdar ne bilo Jugoslavije, ko bi se ne bilo slovensko ljudstvo v svoji celoti za njo z največjim navdušenjem izrazilo ter se za njo pod vodstvom dr. Kreka in dr. Korošca požrtvovalno borilo na notranji fronti. Tisti pa, ki so to dejstvo hoteli zanikati in izbrisati, so grešili zoper pravo jugoslovansko misel, katera je vsem Slovencem bila sveta. Posledice teh in takih napak premalo uvidevnih politikov so se potem pokazale v dolgoletnem razvoju naše države. Z nasilnim centraliziranjem so hoteli utrditi svoje »jugoslovenstvo«, pa so škodovali s tem Slovencem, Hrvatom, Srbom in vsemu pravemu jugoslovanstvu. Strasti so se razpalile, boji so naraščali, država in njena jugoslovanska misel pa je škodo trpela. Slovenski poslanci v narodni skupščini so predlagali avtonomistični načrt ustave, pa so ostali v veliki manjšini, ker se Hrvati po svoji veliki večini sploh niso hoteli udeleževati teh obravnav. Od tistega časa naprej se je slovenski narod pod dr. Korošcem dosledno bojeval za pravičnejšo preureditev države. Toda med Srbi je spoznavanje pravega stališča le počasi vstajalo. Prvi je bil rajni Stojan Protič, ki je že v ustavni skupščini stopil na slovensko stran, toda bil od svojih tovarišev potisnjen ob stran. Ko so pozneje Hrvati prišli za nekaj časa v skupščino, se je zdelo, da pojde stvar naprej. Toda optimisti so bili razočarani. Hrvati so bili sicer v vladi, o reviziji ustave pa ni bilo govora. Tako so se stvari počasi zaostrile, dokler leta 1928 niso v narodni skupščini padli nesrečni streli, ki so zadeli hrvatske voditelje. Takrat je bil sila nevaren trenutek za vso državo. Vodstvo vlade je v tistih nehvaležnih časih prevzel dr. Korošec, da bi ublažil strasti ter v mirnejšem ozračju načel usodno vprašanje. Toda dne 6. januarja leta 1929 je na njegovo mesto stopila diktatura Petra Zivkoviča, ki je razglasila namen, da pomiri strasti ter uvede novo ustavo, medtem ko je stara bila razveljavljena. Namesto pravilnih reform pa smo doživljali spet poskuse poostrenega centralizma. Razmere so postajale vedno bolj napete. Diktatorski centralizem je hotel s silo ustrahovati vse svoje nasprotnike. Takrat je bil leta 1952 interniran slovenski voditelj dr. Korošec z drugimi možmi slovenskega naroda. Nameravali so celo več sto slovenskih mož poslati v koncentracijsko taborišče nekam na skalnate otoke južne Dalmacije pod Črno goro. To pa zgolj zato, ker tudi diktatorski režim ni mogel pravilno razumeti, kako si slovenski narod misli urejeno svojo jugoslovansko državo. Rajni kralj Aleksander je v svoji bistrosti videl, kam bo Živko-vičeva diktatura vodila, zato je spremenil osebe, ter je za Zivkovičem najprej prišel Jeftič. Toda niti ta niti drugi niso znali pravilno se lotiti tega temeljnega vprašanja. Kralj Aleksander je sklenil vsej politiki dati drugo smer, ko ga je leta 1934 zadela morilska krogla. Regentstvo, ki je pod vodstvom kneza namestnika Pavla nastopilo v tistih strašnih in bolečih časih, je prav tako, kakor rajni kralj, spoznalo, da je treba državo dati v roke drugim krmarjem. Tako je prišlo leto 1955, ko je na kresni večer nastopila dr. Korošec-Stojadinovičeva vlada, ki je prevzela nalogo odpraviti diktaturo, skleniti sporazum ter državo postaviti na temelje samouprav. Vse ljudstvo se je oddahnilo. Slovenski narod je bil prej ko slej zbran pod zastavo dr. Korošca ter soglasno zahteval samoupravno Slovenijo mesto centralizma. Ker je prejšnji režim na podlagi novih postav razpustil stare stranke, je bila ustanovljena JRZ, ki je poslej zbirala slovensko ljudstvo skupaj s srbskimi in drugimi množicami. Stojadinovičevi vladi je treba priznati, da je gospodarsko mnogo storila, toda politično urejevanje je šlo le počasi izpod rok. JRZ je pri volitvah leta 1938 dosegla na Slovenskem ogromno večino in vse mandate, ker je dr. Korošec šel v boj z geslom, da gre za samoupravo Slovenije in preureditev države. Isto je na ljubljanskem zborovanju naglasil nosilec skupne liste dr. Stojadinovič. Toda po volitvah so v srbskem delu JRZ dobili preveliko moč ljudje, ki so hoteli, da bi ostalo vse pri starem. O sporazumu s Hrvati niso hoteli nič slišati. To se je zlasti pokazalo pri verifikacijski debati meseca januarja leta 1939 v narodni skupščini, ko je Stojadinovičev pristaš in minister dr. Kujundžič izrekel velikosrbske besede proti Hrvatom. Zaradi tega je slovenski minister dr. Krek skupaj z dr. Spahom in še tremi drugimi ministri odstopil, nakar je morala odstopiti vsa Stojadinovičeva vlada, da je napravila prostor Cvetko-vičevi vladi, ki se je zavezala s Hrvati skleniti sporazum in državo postaviti na samoupravno podlago. Dne 26. avgusta leta 1936 je bil res sklenjen sporazum z Mačkom kot voditeljem Hrvatov ter je bila ustanovljena banovina Hrvatska. Pri tisti priliki je bilo razglašeno, da se postopno ustanove v novem smislu tudi nove banovine. Parlament Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga v Zagrebu. je bil razpuščen. Vlada je šla na delo ter je začela organizirati državo v smislu sporazuma. Predvsem je bila zgrajena banovina Hrvatska. Medtem pa je nastala v Evropi nova svetovna vojna, ki je nadaljnje delo precej zavrla ter postavila na dnevni red še mnogo drugih perečih vprašanj. Razvoj dogodkov leta 1940. Za banovino Slovenijo. Vprašanja samoupravne banovine Slovenije pa Slovenci nismo nehali naglašati. Pod vplivom slovenskih zahtev je predsednik vlade g. Cvetkovič za lansko novo leto dal izjavo, v kateri naglaša željo Slovencev po avtonomiji Slovenije ter izraža upanje, da se bo to čimprej zgodilo. Dne 24. januarja je glavni odbor JRZ imel v Belgradu svoje zborovanje, kjer je sklenil, naj se brezpogojno nadaljuje delo za preureditev države, da bodo vsi deli države urejeni v smislu načel sporazuma. To se pravi, da je treba čimprej tudi Slovencem in Srbom dati tisto ureditev, ki jo ima Hrvatska. V zvezi s to izjavo in pa v zvezi s slavnostmi v Zagrebu, ki so bile prirejene ob obisku knežje dvojice na Hrvatskem, je gradbeni minister dr. Krek dne 26. januarja dal novo izjavo, kjer je naglašal dobrodelni vpliv nove ureditve za Hrvatsko ter zahteval, naj se država čimprej tudi za Slovence in Srbe tako preuredi. Pod vplivom teh zahtev je bil v Belgradu ustanovljen odbor ministrov, ki naj bi čimprej izdelal načrte za banovino Slovenijo. Ti so bili kmalu izdelani. Pod vplivom raznih velesrbskih struj pa je med Hrvati in Srbi nastal spet spor, kako naj se razmejita Srbija in Hrvatska. Na drugi strani pa so bosanski zastopniki, zlasti muslimani, zahtevali, naj se Bosni in Hercegovini da isti položaj, kakršnega ima Hrvatska. Srbi pa so hoteli vso Bosno in Hercegovino za svojo, medtem ko so Hrvati zahtevali za se še dele teh dveh dežel. Zaradi teh in takih ovir tudi naše slovensko vprašanje ni moglo nikamor naprej, dasi so eni in drugi priznavali opravičenost slovenskih zahtev. Kako je slovenski narod enih misli glede tega za Slovence tako važnega vprašanja, dokazuje resolucija, ki jo je bil sklenil banski svet na svoji seji dne 17. svečana ob sklepu svojega zasedanja. Tistega dne je banski svet v Ljubljani na predlog dr. Leskovarja soglasno sprejel to-le resolucijo: »Banski svet dravske banovine, zbran k XII. rednemu zasedanja v Ljubljani, z veliko zadovoljnostjo pozdravlja ustanovitev banovine Hrvatske kot delno uresničenje programa kraljevske vlade, razglašenega z izjavo g. ministrskega predsednika Dragiša Cvetkoviča dne 16. februarja leta 1939 na seji narodne skupščine in senata. Banski svet je tolmač odločne volje in zahteve vseh Slovencev, da se čimprej ustanovi tudi banovina Slovenija, urede drugi deli države in nato vso preureditev potrdi izvoljeno narodno predstavništvo. Banski svet je prepričan, da bi nastala nevarnost za dosledno izvedbo tiste državne politike, ki naj bi bila porok notranjega miru v državi, porok gospodarskega blagostanja prebivalstva in porok varnosti in miru na mejah, če bi se končna ureditev tega za vso državo tako važnega vprašanja odlagala. Slovenci vidijo v ustanovljeni državi Jugoslaviji pod žezlom junaške dinastije Karadjordjevičev izpolnjena stoletna stremljenja po svoji državi; zato je tem nujnejša njihova želja in zahteva, da se ta država po svojem 22 letnem obstoju dokončno čimprej tako uredi, da bo v na novo urejeni Jugoslaviji vsak Jugoslovan videl uresničene jugoslovanske politične ideale.« Navedli smo to resolucijo, ki je zgodovinska listina, ker jo je izrekel javni zbor javnega organa, kakršen je banski svet. Pri tej priliki je član banskega sveta župan g. Nande Novak v zahvalnem govoru banu dr. Natlačenu to misel še enkrat podčrtal ter dejal: »S srečno rešitvijo hrvatskega vprašanja je postalo vprašanje ustanovitve avtonomne Slovenije tako pereče, da ne dopušča nobenega odlaganja. To svojo zahtevo opiramo na načelo enakopravnosti, ki je najtrdnejši temelj zadovoljnemu državnemu življenju, in pa na naše globoko prepričanje, da s tem ne koristimo le svoji ožji slovenski domovini, temveč dejansko sodelujemo pri nadaljnji konsolidaciji ter krepitvi vse mile nam kraljevine Jugoslavije ... Mi se ne oziramo niti proti severu niti proti zahodu, temveč hočemo tukaj na svoji rodni zemlji kot svoboden narod pod zvezdo Karadjordjevičevo graditi temelje svojemu blagostanju.. .< Tako je spregovoril banski svet. Dne 4. majnika pa so v Ljubljani zborovali slovenski poslanci, ki so bili leta 1938 izvoljeni v narodno skupščino. Tudi zbor slovenskih bivših poslancev, ki so dejanski zastopniki in tolmači volje slovenskega naroda, so še enkrat odločno ponovili zahtevo po ustanovitvi avtonomne banovine Slovenije. Končno so dne 15. majnika spregovorili slovenski župani, ki so poslali v Belgrad svoje odposlanstvo, katero je tega dne predsedniku in podpredsedniku vlade izročilo posebno spomenico, ki jo kot drugi zgodovinski dokument tudi prinašamo: »Slovenski župani, organizirani v Županski zvezi, se zavedamo, da smo v svobodnih volitvah bili postavljeni na čelo slovenskih občin. Uživamo zaupanje slovenskega naroda ter smo brez dvoma njegovi zastopniki in izraz njegove volje. Zato čutimo za svojo dolžnost, da v imenu slovenskega ljudstva spregovorimo za njegove temeljne narodne zahteve. Dvajset let se slovenski narod bori za svojo samoupravo, ker v njej gleda poroštvo svoje narodne samobitnosti in svobodnega razmaha vseh svojih tvornih sil. Slovenski narod je vse svoje delovanje skozi zadnjih 20 let usmeril k cilju, da uresniči to svojo temeljno zahtevo v korist države in slovenskega naroda. Ko je nova državna politika s sporazumom z zastopniki Hrvatov dne 26. avgustu leta 1939 dosegla svoj vidni uspeh, je ves slovenski narod pričakoval, da se bo po uresničenju banovine Hrvatske takoj ustanovila tudi banovina Slovenija. Za nadaljnjo preureditev države v smislu sporazuma od 26. avgusta ni glede Slovenije prav nobene ovire. Slovenski narod je zaskrbljen, ker ustanovitev banovine Slovenije še ni izvršena in se odlaga, ne da bi za to bile kake stvarne ovire ali opravičeni razlogi. Zaradi tega slovenski župani z vso resnostjo dvigamo svoj glas v imenu slovenskega ljudstvu in zahtevamo, da se zdaj, ko je bunovina Hrvutsku ustanovljena, ustanovi tudi banovina Slovenija. Če to zahtevamo, se čutimo solidarne z vsem slovenskim narodom, ker vemo, dn s tem pospešujemo prav umevane interese države.« Ta odločna spomenica je pravi izraz volje in zahtev slovenskega naroda. Oba gospoda, predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček, sta odposlanstvo, ki so ga vodili ljubljanski župan dr. Adlešič, kamniški župan Nande Novak in bivši celjski župan ter senator Mihelčič, ljubeznivo sprejela ter oba so- Dragiša Cvetkovič, predsednik kraljevske vlade, minister notranjih zadev. glasno izjavljala, da zastopata isto stališče. Pripravljena sta vse storiti, da bi se slovenska zahteva čimprej uresničila, ker zoper njo ni nobenih notranjepolitičnih ali upravnih ovir. Rekla pa sta, da težavni zunanji položaj, ki se od dneva v dan slabša, najbolj ovira izvedbo notranje preureditve države v smislu naglašenih slovenskih zahtev. Odsihmal se je zunanji položaj zaradi vojnih za-pletkov na vseh straneh še bolj zamotal, zaradi česar je zdaj glavna skrb nas vseh posvečena tako rekoč dnevnim perečim vprašanjem, ne da bi pri tem smeli pozabiti na veliko skupno slovensko zahtevo po avtonomni banovini Sloveniji, ki ostane prej ko slej naša temeljna narodna zahteva. Trije notranji sovražniki. V svojem novoletnem voščilu Slovencem je naš slovenski voditelj dr. Korošec vso javnost opozoril na tri vrste notranjih sovražnikov. Dejal je: Tri stvari so, ki mi delajo skrb za tekoče leto. To so komunisti, svobodni zidarji in tujci. V vsaki državi je danes nevarnejši notranji sovražnik kakor pa zunanji. Proti zunanjim sovražnikom imamo utrjene črte, proti notranjim pa skoro povsod le fronto slabosti, neodločnosti, obzirnosti, zlasti pa velikanske nezrelosti. Pokvarjeni levičarski agitatorji so si izmislili, da ni več Sovjetije, temveč slovanska Rusija. In na tisoče ljudi je padlo na to pretkanost.... Vse jasneje vidimo, kako je komunizem lažniv, da namesto na mir hujska na vojno, da ima doma namesto demokracije najhujše tiranstvo, da ima namesto polnih šol polne kaznilnice, da tam delavca namesto zasebnega kapitalista do kosti izrablja državni kapitalizem, da so kmetje tam pod fevdalnim bičem, ki se zdaj imenuje kolhoz namesto graščine, namesto valpeta pa je upravnik kolhoza. In vendar tej laži nasedajo celo taki, ki tega ne bi smeli. Neverjetno so v naši državi zrastli svobodni zidarji, ki delajo pod zemljo na skrivaj kakor črni krti. — Velika nevarnost pa so tudi tujci, mladi ljudje, ki hodijo po naših krajih, namesto da bi bili kje na fronti. Te odločne besede dr. Korošca so v vsej javnosti vzbudile veliko pozornost. Dr. Korošec je s temi kratkimi besedami napovedal, kje je najhujši naš domači sovražnik, \ Dr. Vladko Maček, podpredsednik kraljevske vlade, voditelj hrvatskega naroda. ki ne pusti, da bi se naše domače razmere pravilno uredile in pomirile. Prva, ki je razumela in za svoje sprejela besede svojega voditelja, je bila slovenska katoliška mladina, katera je na ljubljanski univerzi in slovenskih srednjih šolah napovedala komunizmu agitatorjem najhujši boj, ki ni bil brez uspeha. Dr. Korošec se je slovenski mladini zahvalil za to njeno delovanje s posebnim člankom, ki ga je napisal za dijaški list »Straža v viharju«. V tem članku dr. Korošec znova naglaša: »Vsakdo, ki dobro želi našemu narodu in državi, z veseljem spremlja delo dijaške mladine, ki je iz lastne pobude napovedala komunizmu boj na vsej črti. Tudi država se bori proti komunizmu, toda njena borba ne zadošča. Proti ideji je treba postaviti idejo. To dela naša dijaška mladina... Komuniste in njihove prijatelje je lahko spoznati: včasih so bolj odkriti, včasih manj. Včeraj so bili proti vojni in fašizmu, za zahodne demokracije, za svobodo malih narodov, danes so za »slovansko« bratstvo pod vodstvom Sovjetske Rusije, proti zahodnim imperialističnim demokracijam, jutri bodo morda spet odkrito za komunizem... Na šolski vzgoji in borbi naše mladine pa je, ali bo komunizmu in zavajalcem mladih ljudi po šolah upadla drznost in samozavest, ali pa bodo postali še bolj drzni in iskali morda celo še potuhe...« Tako je v naši javnosti nastalo živahno delovanje zoper komunistično skrivno rovanjenje. Tudi med Srbi je ta poziv imel svoj uspeh. Celo Adam Pribičevič, brat rajnega Svetozarja, je v listih napisal več člankov zoper komunistično nevarnost. Med Srbi je namreč še mnogo svetega spoštovanja do ruskega naroda. To spoštovanje so izrabiti komunistični agenti ter začeli agitirati za »slovansko Rusijo«, zlasti potem, ko je naša država stopila v diplomatske odnose s Sovjetsko Unijo. Tem sanjačem, ki so to verjeli, je Adam Pribičevič zapisal, da slovanske Rusije ni več, temveč le Sovjetska Unija, ki je uradno izjavila, da ji ne gre za kake slovanske sanjarije. Pribičevič je prav odločno nastopil zoper take lahkoverneže, ki delajo zmedo v pojmih. Še bolj odločno pa je spregovoril dr. Korošec na študijskem zborovanju slovenskih akademikov v Ljubljani, kjer je dejal, da je na pomolu že nekaj Kerenskijevih figur, treba je le še Kereuskega, pa bo domovina v pogubi. Ta odgovor je imel po vsej državi silen odmev. — Dne 12. februarja pa je na zasedanju banskega sveta ban dr. Natlačen poživljal vzgo- Dr. Anton Korošec, predsednik senata kraljevine Jugoslavijo, prosvetni minister, voditelj slovenskega naroda. jitelje na boj zoper komunistično nevarnost ter jim zaklical: »Čez 10 let bo slovenski svet tak, kakršnega zdaj vi polagate v mlade duše. Gorje vam, če se izkaže, da njive niste pleli, marveč da ste celo sejali ljuljkoU Po teh odločnih nastopih so se komunisti spet umaknili. Nastopili so spet ob sedanji draginji, ko so stavbinsko delavstvo konec septembra hoteli speljati v splošno stavko, dasi so druge delavske organizacije, zlasti Zveza združenih delavcev že poprej dosegle, da so se pogajanja za zboljšanje plač čim ugodneje končala. Komunistom pa ni bilo za plače, temveč za stavko. Toda delavci so spoznali, kam pes taco moli in so komuniste, ki so hoteli v kalnem ribariti, pustili na cedilu. Drugi notranji sovražnik so maso ni ali svobodni zidarji. Dr. Korošec je položil prst na rano, ko je spregovoril o tem vprašanju. Znano je, da so masoni skrivna družba, ki povsod, kjer deluje, postavlja svoje ljudi na odločilna mesta. Posledice pa so navadno nesreča tistega naroda, kjer vladajo masoni. To nam najbolj kaže vzgled nesrečne Francije, ki so jo framasoni pogubili, ko so jo nepripravljeno poslali v vojno. Tudi pri nas imajo masoni velikanski vpliv. Ko je dr. Korošec nastopil zoper nje, je kar završalo v javnosti, ker imajo ti ljudje vpliv pri večini listov. Dolgo ni hotelo nič biti, pozneje pa so se masoni, ko so videli, da pojde za res, kar sami razpustili, medtem ko so njihovi ljudje še naprej ostali na svojih vplivnih mestih. Lahko rečemo, da bi bilo tudi vprašanje samoupravne preureditve naše države že davno srečno rešeno in s tem tudi vprašanje slovenske banovine, ko bi škodljivi in skrivni masonski vplivi ne kalili voda. Ti ljudje so se zlasti polastili vpliva v delavskem zavarovanju ter med sokolstvom, kar je nekatere poštene sokolske delavce v južnih krajih nagnilo, da so začeli boj zoper masonski vpliv v sokolstvu. Toda ostali so v manjšini. Pač pa je banovina Hrvatska zadnje čase razpustila vse masonske lože ter tako očistila ozračje. Tretji notranji sovražnik pa so nadležni tujci, ki jih je imel v mislih dr. Korošec. Državna oblast se je kmalu zganila ter uvedla strogo nadzorstvo nad vsemi tujci v naši državi. Treba bo pa še precej dela, preden bodo tujci, ki odjedajo domačinom kruh po raznih podjetjih, zapustili svoja mesta. Še eden ali dva. V zvezi z draginjo je nastalo še eno vprašanje, ki se tiče notranjih sovražnikov. To so špekulanti. Zoper te je vlada ukrenila stroge ukrepe ter jih sklenila pošiljati v prisilna bivališča, kamor jih je že precej romalo. — Drugi v tej zvezi so Judje, ki imajo v rokah skoraj vso živilsko trgovino v naši državi ter prav vso trgovino z usnjem. Poleg tega so v južnih krajih glavni delničarji pri listih, pri kinih, pri filmih, glavni voditelji v gledališčih, zabaviščih itd. Tako imajo Judje v rokah vso duševno in telesno hrano za večino prebivalstva. Šolani Judje izpodrivajo iz služb domače ljudi in potem razširjajo med domačim ljudstvom svojo judovsko moralo. Zato je vlada ukrenila, da se na naših šolah ne sme šolati več judovskih dijakov, kolikor jim gre po številu prebivalstva. Prav tako je vlada strogo začela izvajati, da ne bodo Judje v prihodnje več mogli v živilski trgovini imeti več vpliva, kakor jim gre po številu judovskega prebivalstva v tistem kraju. Dr. Anton Korošec — prosvetni minister. Dne 29. junija je bila vlada v toliko spremenjena, da je dotedanji prosvetni minister Boža Maksimovič odstopil ter je bil na njegovo mesto imenovan predsednik senata dr. Anton Korošec. Ko je novi prosvetni minister prevzel svojo novo službo, je dal javnosti izjavo, v kateri je med drugim naglasil: »Danes gre za vse kulturne in moralne vrednote človečanstva in celo za naj višje dobrine: vero, družino, domovino!« Nato govori s tem v zvezi o nalogah prosvetne politike, da morajo prosvetni ukrepi biti smeli in odločni, ker se le tako da izvesti kulturni in moralni preporod. Nato se obrača na profesorje in učitelje ter jih prosi sodelovanja, obenem jih zagotavlja, da bo vse storil, da jim izboljša gmotni položaj. Potem pa naglasi: »Varovali in negovali bomo jezikovne in narodne tradicije Slovencev, Hrvatov in Srbov, svetinje in običaje vseh priznanih ver ter bomo poskrbeli, da bodo vse šole postale čebelnjaki reda in dela ter sejalci prosvete in morale resnične narodne kulture in rodoljubja.« Jugoslovansko časopisje je nastop dr. Korošca za prosvetnega ministra brez izjeme pozdravilo. Hrvatski list »Obzor< je ob tej priliki zapisal, da je dr. Korošec jamstvo sporazuma. Med prvimi dejanji dr. Korošca kot prosvetnega ministra je bila uredba, ki določa popolno slovensko univerzo Nj. Vel. kralj Peter II. odkriva spomenik svojemu velikemu očetu. v Ljubljani s tem, da je organiziral popolno medicinsko fakulteto, ki smo se Slovenci za njo od vsega početka potegovali. — Ob začetku šolskega leta je izdal odlok, naj se po vseh krajih ustanavljajo šolske kuhinje za revne šolarje. Kraljevska slavnost v Ljubljani. Dne 6. septembra je mladi kralj Peter II. obhajal svoj rojstni dan. Istega dne je bil v Ljubljani nad vse slovesno odkrit spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. v Zvezdi. Bil je to res praznik vse Slovenije, ki je tega dne poslala v Ljubljano cvet svoje mladine manifestirat za kralja in domovino ter za svoje najvišje ideale. Slovesnosti se je udeležila vsa kraljevska rodovina, ki je bila deležna viharnih pozdravov. Mladi kralj Peter liki je prvič nosil uniformo letalskega podporočnika, ob strani svojega strica kneza namestnika Pavla, kneginje Olge ter svojih dveh bratrancev kneževičev Aleksandra in Nikolaja, je bil priča veličastne slovenske domoljubne manifestacije, ko je prišel na slavnostni prostor. Vlado je zastopal prosvetni minister in predsednik senata g. dr. Anton Korošec, banovino ban dr. Natlačen, mestno občino župan dr. Adlešič in za njimi so bili zastopniki vseh organizacij in vseh oblasti. Obširni Kongresni trg z Zvezdo vred pa je napolnila poleg vojaštva velikanska množica ljudstva in uniformiranih organizacij. Med njimi so se zlasti odlikovale organizacije katoliške slovenske mladine. Poleg 1300 gasilcev, ki so prikorakali na slavnostni prostor s.45 zastavami na čelu, je bilo okoli spomenika v krojih 152? fantov s 50 zastavami, 692 deklet v krojih z zastavo, nad 300 narodnih noš s 13 zastavami, zraven pa še uniformirani dijaki-člani Slovenske dijaške zveze ter neštevilna vrsta mladine v civilu. To je bil prizor, kakršnega Ljubljana ob takih prilikah še ni videla. Vsa ta velikanska množica je prirejala viharne ovacije kralju Petru, knezu namestniku Pavlu in vsemu kraljevskemu domu. Ko se je navdušeno klicanje poleglo, je Zato je vse hvale vredno prizadevanje bana dr. Natlačena, ki je po odobritvi osrednje vlade ustanovil v Ljubljani banovinski prehranjevalni zavod, kije njegova naloga enotno organizirati preskrbo Slovenije z živežem. Zavod je samostojna ustanova, ki je kot trgovsko podjetje vpisano pri sodišču, ki pa stoji pod banovim nadzorstvom. Ta zavod bo nakupoval živež in druge potrebščine ter jih razdeljeval po potrebah posameznih krajev in okrajev po svojih podružnicah. Tako bo zavod skrbel, da bo dovolj blaga za slovenske potrebe, na drugi Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. princ Nikola, Nj. Vis. princ Aleksander in Nj. Vis. kneginja Olga pred spomenikom kralja Aleksandra I. v Ljubljani. spregovoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Pipen-bacher, ki je ob sklepu prosil kralja Petra, naj odkrije spomenik svojemu visokemu očetu. Bil je ganljiv prizor, ko je mladi kralj stopil k spomeniku ter ga odkril, nakar je takoj položil pred spomenik lep venec, za njim pa svojega knez namestnik Pavle. Godba je zaigrala državno himno, vojaštvo pa je oddalo častne strele. Takoj nato sta položila vence tudi zastopnik vojnega ministra general Kukavičič ter ban dr. Natlačen za banovino. Potem pa je spregovoril ljubljanski mestni župan dr. Jure Adlešič, ki je v duhovitem in lepem govoru sprejel spomenik v varstvo mestne občine, nakar so združeni pevci zapeli veličastno pesem. Ob sklepu so zastopniki raznih organizacij polagali svoje vence na spomenik. Tako je bila ta slavnost, ki so med njo ves čas po zraku brnela velika nova letala naše vojske, v slovenski Ljubljani veličastna manifestacija za kralja in domovino. Skrb za vsakdanji kruh. Letošnje nenavadno mokro poletje je povzročilo zelo slabo letino. Poleg tega pa še vojna okoli in okoli nas povzroča, da ne moremo dobiti tistega živeža, ki ga pri nas ne pridelujemo in si ga moramo uvažati od drugod. Vse to in še druge okoliščine, ki so navadno redne spremljevalke vsake vojne, je naneslo, da je pri nas začela nastajati velika draginja in se je kar naenkrat začelo kazati pomanjkanje živeža na trgu. — Dasi je res, kakor smo rekli, precej vzrokov, ki so povzročili, da je manj živeža, vendar bi se nam lakote ne bilo treba bati, ko bi bil živež, kar smo ga pridelali, pravilno in pravično razdeljen. Kakor hitro pa se je pokazalo, da smo z živežem na pičlem, so že nekateri začeli izrabljati pomanjkanje ter špekulirati z ljudsko hrano, Zoper te špekulante je vlada ostro nastopila ter jih začela preganjati, zapirati in konfinirati v revne vasi. Vse to pa ne bi bilo dovolj, ko bi se na drugi strani oblast ne bila pobrigala, da bi hrano pravilno razdelila. strani pa bo tudi preprečeval, da bi kdo izrabljal stisko ljudi ter cene navijal. Prehranjevalnemu zavodu je ban postavil na čelo bivšega ministra g. Franca Snoja, za njegovega namestnika pa šefa kmetijskega oddelka g. Lamberta Murija. Ta dva moža zdaj nosita vso težo gospodarske preskrbe Slovenije z živežem. Ker je medtem začelo na vso moč v cenah rasti tudi usnje, je vlada sklenila tudi usnje za obutev postaviti pod nadzorstvo. Škoda pa, da se to ni že poprej zgodilo, ker so medtem Judje, ki imajo v Jugoslaviji pri usnju glavno besedo, blago že mnogo preveč podražili. Judje so po Hrvatskem pokupili vse kože, katere zdaj za drag denar prodajajo usnjarjem, zaradi česar ni nobeno čudo, da je to potrebno blago tako drago. Poleg tega so hrvatski Judje po Mariboru pokupili vse usnje ter ga pravočasno prepeljali na Hrvatsko, kjer zdaj delajo z njim velike kupčije. Vsega tega bi ne bilo, ko bi bilo nadzorstvo nad usnjem že poprej urejeno. Dasi je vlada delala hitro, so bili judovski špekulanti še hitrejši. Treba jim bo stopiti na prste, kakor je naša oblast stopila na prste tistemu tovarnarju v Mariboru, ki je imel v svojih skladiščih za kaka 2 milijona dinarjev usnja, ki ga ni prodajal, marveč čakal z njim. Ker ne vemo, kako dolgo bodo te izredne razmere trajale, je treba vsem ljudem priporočiti, naj ohranijo mirno kri, naj se ne dajo begati, marveč naj rajši vsako nepravilnost naznanijo oblastem. To bo mnogo bolje, kakor pa z govoricami razburjati duhove. To ni le v interesu države, marveč nas vseh! Nekaj drugih važnih dogodkov. Prva posledica osamosvojitve banovine Hrvatske je bila, da je Hrvatska dobila tudi svoje najvišje sodišče v Zagrebu, medtem ko je doslej v Zagrebu bilo tudi najvišje sodišče za Slovenijo. Zato je bilo slovensko vrhovno sodišče preneseno v Ljubljano, kjer zdaj deluje. Druga stvar, ki mora nujno slediti preureditvi države v smislu sporazuma, je preureditev delavskega socialnega zavarovanja. Doslej je Osrednji urad za zavarovanje delavcev (SUZOR) v Zagrebu bil glavni nosilec delavskega zavarovanja v vsej državi. Ker je poslej banovina Hrvatska postala samostojna tudi v zadevah socialnega zavarovanja, mora tudi delavsko zavarovanje biti preurejeno, ker ne gre, da bi na primer slovensko delavsko zavarovanje, ki je aktivno, bilo podrejeno banovini Hrvatski. Mi Slovenci že dolga leta zahtevamo, naj se delavsko zavarovanje tako preuredi, da bomo v Ljubljani imeli samostojno svoje delavsko zavarovanje, medtem ko smo doslej s svojimi prihranki morali prispevati za tiste Okrožne urade na jugu, ki so bili pasivni. Poleg tega pa je Osrednji urad postal silno draga ustanova, ki je delavsko zavarovanje močno podražila v škodo našega gospodarstva in delavstva. Ker je tudi upravno sodišče v Zagrebu izreklo sodbo, da je SUZOR pod nadzorstvom banovine Hrvatske, katera hoče govoriti o tem, kam pojdejo posojila delavskega denarja iz SUZOR-ja, je jasno, da mora priti do ločitve, ker banovina Hrvatska vendar ne more nadzorovati našega denarja. Seveda pa so vplivi, ki drže SUZOR v Zagrebu, še precej veliki, dasi se z našim stališčem strinjajo tudi hrvatski delavci in nameščenci. Osrednji urad je treba razdeliti čimprej — to je naša zahteva! Dne 8. majnika je izšla uredba, da imajo katoliška bogoslovna semenišča v prihodnje veljavo teološke fakultete. Ker je v Ljubljani že bogoslovna fakulteta na univerzi, je zdaj še mariborsko bogoslovje fakulteta. Nekaj sprememb v vladi. V teku leta je bila vlada nekajkratov spremenjena. Dne 8. julija je odstopil notranji minister Mihaldžič ter je njegove posle prevzel sam predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. — Dne 27. avgusta pa je odstopil naš slovenski minister dr. Miha Krek, ki je skoro 5 let nad vse uspešno vodil gradbeno ministrstvo. Novi gradbeni minister je postal g. Vulovič, medtem ko je minister dr. Krek še ostal v vladi kot minister brez portfelja. V teh svojih 5 letih je minister dr. Krek pokazal tako razumevanje za potrebe posameznih krajev po vsej državi, da je žel za to splošno pohvalo in priznanje. Na Slovenskem skoro ni okraja, kjer ne bi bilo kaj sledov njegovega dela in njegove skrbi v teh 5 letih. Dne 19. svečana je v Belgradu umrl stari voditelj demokratske stranke Ljuba Davidovič, ki osebno o njem lahko rečemo, da ga ni bilo bolj poštenega politika med Srbi, kakor je bil on. On je bil tudi tisti mož, ki je kot tedanji prosvetni minister uzakonil ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. V politiki je šel sicer druga pota kakor Slovenci, vendar nikdar hote ni delal krivice ter se je vsekdar pošteno trudil za sporazum, ki ga je sicer doživel, ni pa mogel v njem sodelovati. V začetku leta 1940 se je popravila tudi velikanska krivica, ki se je ob času preganjanj zgodila našim najboljšim slovenskim možem. Leta 1932 je bilo po Slovenskem veliko zborovanj v čast dr. Koroščevi 60 letnici. Zaradi teh zborovanj je bilo pozneje veliko slovenskih ljudi zaprtih, nekatere so celo gnali v Belgrad, kjer se je pred državnim sodiščem za zaščito države začel sloviti šenčurski proces. Cela vrsta mož je bila obsojenih, med njimi poslanec Brodar, dekan Škrbec in drugi. Pozneje se je dokazalo, da so nekatere glavne priče po krivem pričale zoper te može. Dekan Škrbec pa je bil obsojen zaradi tega, ker je tedanji Zivkovičev poslanec Mravlje pod prisego potrdil, da je dekan Škrbec na zborovanju v Stražišču klical: >2ivela republika!« Takrat niti orožniki niti drugi politični nasprotniki tega klica niso potrdili, vendar je sodišče gospoda dekana Škrbca obsodilo na ječo v Mitroviči zgolj na pričevanje in prisego poslanca Mravljeta. Ker je bilo medtem prišlo na dan nekaj krivih pričevanj drugih prič zoper Brodarja, je državni pravdnik dvignil obtožbo zoper Mravljeta zaradi krivega pričevanja proti dekanu Škrbcu. Sodišče je natančno zaslišalo vse priče in Mravljeta ter dognalo, da g. dekan tistih besed nikdar ni spregovoril, medtem ko je Mravlje še vedno trdil svojo. Na podlagi vseh izpovedi je sodišče izreklo razsodbo, da g. dekan tistih besed, zaradi katerih je bil obsojen, ni spregovoril in da je Mravlje, kakor se pravi, objektivno neresnico govoril pred sodiščem. Ker pa je bil takrat razburjen, je morda napak slišal in zato, kakor se pravi, morda subjektivno ni lagal. Pač pa je sodišče izreklo, da se je prepričalo, da je bilo Mravljetovo pričevanje napačno in da je bil zaradi tistega pričevanja g. dekan Škrbec po nedolžnem zaprt. S tem je g. dekan dobil svoje zadoščenje. Navedli pa smo ta proces zato, da se ne pozabi, kako veliko je bilo preganjanje slovenskih ljudi v tistih časih. Hrvatski pisatelji so prišli v Ljubljano dne 8. sušca ter so tukaj brali svoja dela. Bili so deležni velikega in prisrčnega sprejema. S tem sprejemom so se bratski odnošaji med Slovenci in Hrvati zelo poglobili. Prav tako lepega sprejema so bili potem deležni slovenski pisatelji, ki so 12. aprila obiskali Zagreb in tamkaj brali svoja slovenska dela. Dne 1. aprila se je izpolnila dolgoletna zahteva trgovskih pomočnikov. Tega dne je stopil v veljavo zakon, da so trgovski pomočniki obvezani pokojninskemu zavarovanju. Prvi teden avgusta je v Zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu zborovala ljubljanska škofijska sinoda, ki je za ljubljansko škofijo uzakonila mnogo novih in potrebnih sklepov. Dne 6. oktobra je Slovenija obhajala 40letnico, odkar je bila posvečena božjepotna cerkev Marije Pomagaj na Brezjah, ki je v teh desetletjih postala prava kraljica Slovencev. Dne 4. novembra je bila v Celju odlikovana z redom sv. Save prve stopnje naša prezaslužna Mohorjeva družba. To odlikovanje, ki ga je družbi v slovesni seji izročil ban dr. Natlačen, je priznanje Jugoslavije Mohorjevi družbi za njeno 80 letno delovanje med slovenskim narodom. Naj bi se ves slovenski narod ob 80 letnici te družbe, ki je Slomškovo delo, zavedal, da mora to družbo podpirati. Naj bi ne bilo hiše brez Mohorjevih knjig! Dne 5. novembra se je nad mirnim obmejnim jugoslovanskim mestom Bi tol jem zgrnila strašna nesreča. Tega dne so naenkrat pripluli od nekod tuji bombniki, ki so začeli nad mirno mestece, kjer je bil pravkar semenj, metati težke bombe. Padlo je 21 bomb, izmed katerih jih je 19 eksplodiralo ter razdejalo več hiš in ubilo 9 ljudi, mnogo pa ranilo. Med mrtvimi je tudi Slovenec pehotni kapitan Maks Varl, ki ga je zadel drobec bombe v želodec. Gmotne škode pa so napravile bombe za kake 4 milijone dinarjev. Naša vlada je takoj uvedla preiskavo ter sporočila vladam v London, Atene in Rim, da protestira zoper bombardiranje mirnega nevtralnega mesta, da bo zahtevala odškodnino ter da bo poslej naša vojska streljala na vsako letalo, ki bi se prikazalo nad našim ozemljem. * * * Ob sklepu tega pogleda na dogodke leta 1940 se spomnimo še veličastnega doživetja, ki smo ga Slovenci doživeli tik, preden je izbruhnila sedanja strašna svetovna vojna. Mesec dni pred svetovno vojno, to je od 25. do 30. julija 1939, je zboroval v Ljubljani svetovni kongres Kristusa Kralja, ki je bil najveličastnejši, kar jih je doslej bilo. Sv. oče je poslal na kongres svojega zastopnika poljskega kardinala Hlonda, ki je bil deležen najlepšega sprejema od strani tisočerih množic. Zastopani so bili takrat na tem kongresu skoraj vsi narodi Evrope in tudi drugih delov sveta. Poleg drugih italijanskih škofov in večjega števila drugih Italijanov je prišel na kongres beneški patrijarh kardinal Piazza, pariški škof Beaussard, španske škofe je zastopal kanonik dr. Sancho, madžarske katoličane je zastopal bivši ministrski predsednik dr. Hu-szar. Izmed slovanskih narodov so bili skoraj vsi zastopani: Čehe je zastopal dr. Jemelka, Poljake, ki jih je pri- šlo večje število, med njimi zlasti mnogo katoliških akademikov, je zastopal lublinski škof Goral, Bolgare katoliške vere msgr. Kirilo Kurtev. Zastopani so bili kajpada vsi jugoslovanski škofje. Iz neizmernega Kitaja je prihitel škof Damjan Čeng, kar je vsej veličastni prireditvi dalo značaj vesoljnosti. Zastopana je bila tudi jugoslovanska vlada ter vojska. Slovensko ljudstvo pa se je teh slovesnosti udeležilo v velikanskem številu. Bilo je nad 70.000 sodelujočih Slovencev pri slovesnostih. Samo »Igre o kraljestvu božjem«, ki je bila v soboto ponoči na Stadionu, se je udeleževalo in v njej sodelovalo nad 50.000 ljudi. Bili so to nepopisni prizori. Da je sodelovala tudi katoliška slovenska mladina z največjo resnostjo in pripravljenostjo, ni treba niti omenjati. Vsa veličastna prireditev je stala v znamenju gesla: »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem!«, ki je v tistih odločilnih dneh tako globoko odmevalo v dušah vseh katoliških kristjanov. Iz glavnega mesta naroda Slovencev je tiste dni odhajal proti nebu ta iskreni in proseči klic: »Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem !« Zavedajmo se tega danes v teh dneh in se ravnajmo po tem vsi Slovenci! Besedn za sklep. S tem smo t glavnih obrisih podali najvažnejše domače dogodke leta 1940. Marsikaj je bilo lepega in veselega, marsikaj trpkega in bolečega. Ko pa gledamo iz okvira svoje ožje in širše j-ugoslovanske domovine tja po širnem svetu, kjer vidimo nakopičenega cele gore najhujšega gorja, tedaj pač ne moremo drugega reči, kakor skleniti svoje roke k Bogu in reči: Zahvaljen bodi, Gospod, ker si nas doslej obvaroval vsaj tega najhujšega gorja. Prihrani nam malim Slovencem tisto najhujše gorje tudi za naprej, da bi sleherni naš slovenski človek mogel v miru božjem služiti svoji družini, svojemu narodu, svoji Jugoslayiji ter Tebi, o Bog! Da bi bili te milosti vredni in da bi naš slovenski narod mogel v miru doživeti uresničene svoje narodne, verske in socialne želje, zato delajmo in molimo iz dna svojih slovenskih katoliških src! Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem! To je naše voščilo vsem Slovencem za novo leto t 9 4 1 ! Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. Dr. Anton Korošec, predsednik senata, prosvetni minister v svojem kabineta. Dne 14. decembra 1940 ob 7. uri zjutraj je umrl voditelj Slovencev dr. Anton Korošec. Sredi dela, sredi bojev, sredi novih snovanj je nenadoma odšel. Za slovo od slovenskega naroda ni imel časa. Veliki duhovi, ki so vse svoje življenje žrtvovali svojim velikim smotrom, nimajo časa za slovo. Dr. Anton Korošec je imel med vzori najvišjega: blagor slovenskega naroda, blagor slovenske zemlje, v objemu zedinjene jugoslovanske domovine. Takšen vzor, če si mu vdan iskreno in polno, ne dovoljuje v življenju počitka in na pragu večnosti ne dovoljuje slovesa. A saj slovesa tudi treba ni, ker kot slovenski narod, ki nam je bil nesporen voditelj, vemo, da za nas ni umrl, da bo njegov duh vladal dalje in vodilno usmerjal našo usodo tja naprej, daleč naprej do daljnih slovenskih rodov, ki bodo črpali svojo življenjsko moč iz zakladnice, ki jo je polnil vse svoje življenje in nam jo zapustil tako bogato. Kot katoliški narod pa vemo, da njegova smrt ni žalostna ločitev, marveč nastop k zadnji veliki avdijeuci pri Vladarju sveta, kateremu je veliki voditelj šel poročat o slovenskem narodu, in ga prositi, naj ob veliki uri, ko tulijo viharji okrog lepe slovenske in jugoslovanske domovine, on sam ueposredno vzame pod svoje varstvo usodo naroda, ki mu je ostal zvest pod vodstvom velikih Bogu vdanih vodij, med katerimi je bil največji — voditelj in duhovnik dr. Anton Korošec. V tej svoji strašni preizkušnji prosi slovenski narod Boga, naj bo milostljiv sodnik in dober plačnik njegovemu voditelju. Prosi predvsem tudi zalo, da bi mu uslišal voditeljevo prošnjo pri zadnji najvišji avdijenci, da naš narod ostane to. kar je pod njegovim vodstvom bil, katoliški, slovenski in jugoslovanski. Dr. Anton Korošec se je rodil dne 12. majnika 1872 v Biseijanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V duhovnika je bil posvečen dne 12. junija 1895, kot urednik katoliških listov je deloval do 1. 1906, ko je postal državni poslanec. Na Dunaju je postal predsednik hrvatsko-slovenskega kluba 1. 1914, predsednik jugoslovanskega kluba dne 29. majnika 1917. Majniško deklaracijo je prebral v dunajskem parlamentu naslednjega dne. Dne 13. oktobra je na grobu svojega prijatelja dr. Kreka spregovoril preroške besede: »Dvignite glave, ker bliža se vaše rešenje«. Dne 17. oktobra 1918 je postal predsednik Narodnega veča v Zagrebu, šef eksekutivne oblasti za vse jugoslovanske pokrajine bivše monarhije pa dne 29. oktobra 1918. V tej lastnosti je takoj odpotoval v Ženevo, kjer je dne 7. novembra 1918 s Pašičem podpisal ženevsko deklaracijo. Iz Ženeve je odšel v Pariz, kjer je razpravljal z zavezniškimi državniki. Dne 2. decembra se je vrnil in je dne 20. decembra kot podpredsednik vstopil v prvo skupno jugoslovansko vlado pod predsedništvom Stojana Protiča. V raznih ministrskih resorih je sodeloval potem v vladah Ves-niča, Davidoviča, Velje Vukičeviča, dokler da dne 27. julija 1928 sam ni sestavil vlade, ki je trajala do dne 2. januarja 1929, ko je nastopila doba diktature. V vladi generala Petra Živkoviča je bil prometni minister ter minister za gozdove in rudnike do 28. septembra 1930, ko je odstopil. Nato je bil eno leto v internaciji ter je v juliju 1935 kot notranji minister stopil v vlado dr. Stojadinoviča. Po volitvah 1938 je postal predsednik senata, a se je umaknil iz vlade in stopil potem kot prosvetni minister 1. 1940 v vlado Dragiše Cvetkoviča. Bil je častni občan slovenske prestolnice Ljubljane in vseh slovenskih občin, častni doktor slovenskega vseučilišča, eden največjih mož, kar jih je rodila slovenska mati. Naj počiva pri Bogu! Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavio v razgovoru z dr. Antonom Korošcem. Dr. Anton Korošec govori v senatu. Dr. Anton Korošec govori svojemu narodu. Dr. Anton Korošec izvoljen za šastnega občana 322 slovenskih občin. Dr. Anton Korošec govori v Unionski dvorani ob proslavi 20 letnice majniške deklaracije. Iz življenja na trdnega roditelja de. Antona Kocošta Dr. Anton Korošec ob podpisu majniške deklaracije. Kje smo v gospodarstvu DRAGO POTOČNIK Danes sta dve tretjini sveta v vojni in od časa do časa se krog vojskujočih se držav razširi s potegnitvijo novih držav v svetovni požar. Ogromna je škoda v vojskujočih se državah, kjer mora biti vse življenje usmerjeno samo v eno: storiti vse za zmago svojega orožja. Pa tudi nevtralne in nevojskujoče se države vedno bolj čutijo posledice sedanje vojne. V vojskujočih se državah je vsa proizvodnja in vse gospodarstvo sploh usmerjeno za vojne potrebe, pa tudi v ostalih državah so priprave za vsak primer zahtevale izredne preusmeritve vsega gospodarskega življenja. To ima posledice tudi v zunanji trgovini, kjer je prišla do izraza še angleška blokada morij, tako da so vezi, ki so vezale nekdaj razna gospodarstva med seboj, precej popokale in je vedno bolj vsaka država navezana nase. Tako so se začele vedno večje težave na strani uvoza. 2e v prvih vojnih mescih so se zmanjšali dovozi surovin in sploh prekomorskih predmetov, skoraj popolnoma pa so zastali po vstopu Italije v svetovno vojno. To so predvsem predmeti, ki jih potrebujemo za našo tekstilno industrijo, nadalje za nekatere panoge kemične industrije itd. V kolikor dobivamo še take predmete in surovine, jih dobivamo po ovinkih, ki so ogromno podražili blago, v kolikor pa jih dobivamo iz nekaterih bližnjih držav, so se ogromno podražile ne samo zaradi izkoriščanja položaja po teh državah, temveč tudi zaradi poslabšanja kakovosti. Težave so se pa začele tudi pri našem izvozu. Izvoz v prekomorske države je sedaj skoraj popolnoma prenehal, ker nihče ne riskira prevoznih ladij in ljudi, ki so izpostavljeni v vojnem območju, ki je danes izredno veliko, bombardiranju iz zraka, torpediranju, odnosno potopitvi sploh. S tem postajamo vedno bolj navezani sami nase, v zunanji trgovini pa nam je odprta samo še pot v naše najbližje sosedne države in pa v nevojskujoče se države, ki meje na naše sosede. Toda vsega ne moremo dobiti od naših sosedov, kajti tudi ti sami imajo podobne težave kot mi. Saj morajo tudi oni uvažati približno iste predmete kot mi. Predvsem se je že in se še bo povečala v naši zunanji trgovini važnost dveh držav, ki sta bili že itak prej vodilni v naši zunanji trgovini, t. j. Nemčije in Italije. Zlasti je važna Nemčija, ki obenem s protektoratom jemlje 44 % vsega našega izvoza (v prvih osmih mescih 1940) in 54% vsega našega uvoza je tudi prišlo iz Nemčije. Nemčija ima danes zasedene tudi nekatere države, ki so bile prej znatnega pomena za našo zunanjo trgovino in bodo še prišle v poštev kot odjemalci našega blaga, dočim bo teže zanje kot prodajalcem k nam, ker nimajo več prekomorskih surovin, iz katerih so izdelovale predmete, ki so jih potem izvažale k nam. Glavni naš partner je torej Nemčija in številke o naši zunanji trgovini kažejo, da je vkljub vojni nemško gospodarstvo ohranilo velik del svoje dobavne sposobnosti, v kolikor temelji na lastnih surovinah in nemškem delu. Tega dejstva se tudi zaveda naša zunanjetrgovinska politika in je sedaj postal Berlin važno evropsko klirinško središče tudi za nas. To so težave, ki jih imamo v naši zunanji trgovini in ki bodo vedno bolj naraščale, saj smo še najbrž daleč od konca vojne in četudi se vojna konča, bo še dolgo časa trajalo, preden pride v normalni tek vse gospodarstvo na svetu. Seveda pa so tudi v notranjem prometu našega gospodarstva nastale motnje, ki niso v direktni zvezi z zunanjo trgovino. Predvsem so v ospredju zanimanja cene, ki so se v zadnjih mescih zelo dvignile. To nam dokazujejo tudi indeksne številke, ki nam kažejo razmerje med cenami v sedanji dobi v primeri z neko prejšnjo dobo. Take indeksne številke izračunava oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki in zagrebški statistik g. Artur Benko Grado. Do najnovejšega časa so nam na razpolago predvsem indeksne številke, ki jih izračunava g. A. B. Grado. Po njegovih podatkih, ki se nanašajo na življenjske stroške na Hrvatskem, so narasli življenjski stroški od avgusta lanskega leta do oktobra letos pri prehrani za 56.27 %, pri obleki in obutvi za 67.33 %, pri stanovanju so ostali nespremenjeni, pri kurjavi in razsvetljavi so narasli za 11.97% in so skupni življenjski stroški narasli od avgusta lani do oktobra letos za 45.20 %, torej za skoraj 50 %. Indeksne številke Narodne banke se nanašajo v prvi vrsti na cene v veletrgovini, v drugi vrsti pa na cene v nadrobni trgovini v deset največjih mestih v naši državi. Cene na debelo, kakor jih izračunava Narodna banka, so povprečno narasle od septembra 1939 do septembra 1940 za 68.9%. Najbolj so narasle cene rastlinskih proizvodov, in sicer za 136.4 %, nadalje cene živine in nje proizvodov za 55.2 %, cene industrijskih izdelkov za 52 % in cene mineralnih proizvodov za 35.7 %. če še pogledamo razdelitev predmetov na uvozne in izvozne predmete, dobimo, da so cene uvoznih predmetov narasle za 52%, cene izvoznih predmetov pa za 73.3 %. Cene na drobno izkazujejo v povprečju za vso državo od septembra 1939 do septembra 1940 povečanje za 41.3%, od tega za prehrano za 44%, za obleko in obutev za 47.4%, za kurjavo in razsvetljavo za 28.4% in za razne predmete za 34.2%. Cene na drobno v Ljubljani sami so narasle v teku enega leta za 42 %, torej za približno toliko kot v državnem povprečju. S tem povečanjem cen pa ni šlo z roko v roki povečanje dohodkov. Podatki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam kljub svojim nedostatkom kažejo, da so se od avgusta 1939 do avgusta 1940 zavarovane povprečne delavske mezde dvignile za 16.69 %, torej v znatno manjši meri, kot so narasle cene. Sodobna narodnogospodarska veda nas uči, da je razloge za tvoritev cen iskati i na denarni i na blagovni plati. Kajti cena je dejansko izraz vrednosti v denarju. Če se vrednost denarja poslabša, pa ostanejo na blagovni strani vse stvari neizpremenjene, potem tudi cene naraščajo, ker je treba za isto količino blaga dati večjo količino denarja, katerega vrednost se je poslabšala. Če pa ostanejo količine in hitrost obtoka denarja neizpremenjeni, potem pa seveda vpliva na tvoritev cen samo stanje na blagovnem tržišču samem, n. pr. večje povpraševanje ali ponudba, zadržavanje prodajalcev, vzdržnost kupcev itd. V današnjih časih prihajajo vzroki za izpremembe v cenah z obeh plati: z denarne in blagovne strani. Ker so razlogi za izpremembe v cenah na splošno danes v prvi vrsti iskati na denarni plati, je prav, če pogledamo najprej izpremembe, ki so nastopile na tej strani. Izhodišče je pri tem v zelo naraslih državnih potrebah. Država potrebuje danes ogromno denarja za kritje svojih potreb. Ker pa za kritje svojih potreb ne more takoj pritisniti z davčnim vijakom ali pa najeti takoj posojila, išče denar po najkrajši poti, kjer po navadi zadene tudi na najmanjši odpor. Ta pot je v zadolžitvi pri emisijski banki, torej banki, ki izdaja bankovce, pa naj bo to državna ali zasebna banka. Tudi pri nas vidimo, da je zadolžitev države pri emisijski banki, t. j. Narodni banki, zelo narasla v primeri z lanskim letom. Ko se je začela vojna lani septembra, je znašal državni dolg pri naši Narodni banki 2230.6 milij. dinarjev, konec oktobra 1940 pa je narastel državni dolg pri naši Narodni banki na 8979.9 milij. dinarjev. Kajti država si je v tej dobi izposodila pri naši Narodni banki na novo 6.746,450.000 dinarjev. To je imelo za posledico zvišanje obtoka bankovcev, kar vidimo iz naslednjih podatkov: dne 31. avgusta 1939 je znašal obtok bankovcev 7986.25 milij. dinarjev, dne 31. oktobra 1940 pa že 12.924.3 milij. dinarjev. Pri tem moramo omeniti, da je obtok bankovcev v prvih vojnih mescih narastel tudi zaradi likviditetnih potreb denarnih zavodov, ki so potrebovali večje vsote gotovine za izplačilo vlog svojim vlagateljem, kasneje pa je nastopilo pomirjenje in je skoraj vse povečanje obtoka bankovcev pripisovati državnim potrebam. Omeniti je treba tudi, da se je v primeri z lanskim letom povečal tudi obtok kovancev za skoraj 400 milij. din. Poleg povečanja količin denarja v obtoku pa se je tudi hitrost obtoka denarja znatno zvišala, kar je tudi eden faktorjev tvoritve cen. Poleg denarne strani moramo pri tvoritvi cen upoštevati tudi blagovno stran. Odločilni sta tukaj ponudba in povpraševanje, da se omejimo samo na najvažnejša faktorja, ker ni prostora za razpravljanje še o drugih podrobnostih, ki so tudi važne, saj vemo, kako velika je prepletenost gospodarskih vprašanj. Potrošnja v naši državi je ostala v glavnem neizpreme-njena, za nekatere predmete se je celo zvišala, edino, kar je doslej zmanjševalo potrošnjo, so bile visoke cene, toda to sredstvo za zmanjšanje potrošnje je zelo nesocialno in ne dosega svojega cilja v celoti. Naša domača proizvodnja je ostala v glavnem neizpremenjena, toda v nekaterih predmetih smo imeli veliko manj pridelka kot prejšnja leta. To vidimo posebno pri zgodnjih sadežih ter pri pšenici. Ker po navadi skoraj nimamo zalog iz kmetijske proizvodnje prejšnjih let, smo navezani le na tekočo proizvodnjo. Zato pa je bila boljša v nekaterih drugih predmetih. Izvoz doslej ni igral take vloge, da bi bile zaradi njega potrebne omejitve pri nas. Tako so nastale motnje na blagovnih trgih, ker se potrošnja večinoma ni zmanjšala, na drugi strani pa proizvodnja v številnih predmetih ni dala onega donosa, ki bi bil potreben za kritje vseh potreb v naši državi. Tudi to je povzročilo izpremembe v cenah. Toda če bi šlo samo za motnje na blagovni strani, ne bi prišlo do tako velikega dviga cen. Vedeti je treba, da je v največji meri dvig cen v naši državi bil povzročen po velikem povečanju obtoka denarja vseh vrst zaradi državnih potreb. Tudi razlaganje z zunanjimi vzroki, s podražitvijo na svetovnih trgih, s podražitvijo prevoznih stroškov ne drži. Tudi razlaga z izvozom ni edini razlog za dviganje cen. Vsi znaki kažejo, da se naša raven cen ne bo ustalila, dokler ne bo država iz temelja izpremenila svoje finančne politike in dokler tudi na blagovni strani ne bo uvedeno pravilno razmerje med potrošnjo in proizvodnjo, odnosno razpoložljivimi količinami za kritje potreb potrošnje. Če bo razpisano novo državno posojilo, bo s tem zajeta v veliki meri na novo nastala kupna moč, ne bo pa seveda zajeta popolnoma, če bodo prizadete samo nekatere panoge našega gospodarstva. Dokler pa ne bo novo nastala kupna moč zajeta v celoti, toliko časa bo na blagovnem trgu povzročevala še naprej zviševanje cen in cene se ne bodo ustalile. Na blagovni strani pa je treba uvesti ravnovesje med konsumom in razpoložljivimi količinami. To se da doseči le s povečanjem domače proizvodnje, za kar so dane tehnične meje možnosti, in pa z zmanjšanjem potrošnje, posebno v onih predmetih, katerih imamo premalo. Slednje se da izvesti le z racioniranjem, ne pa z indirektnimi sredstvi. Zato tudi ta sredstva ne bodo imela onega vpliva na blagovni trg, ker je pri nas premalo discipline na blagovnih tržiščih in bo tako obstajalo še mnogo razlogov za nadaljnje motnje na blagovnem trgu. Zakonodajno delo je bilo posebno na gospodarskem polju kaj živahno. Pokazalo se je, da mora država zastaviti svoj vpliv na vedno številnejših poljih našega gospodarstva. Kmalu po začetku vojne je bila uveljavljena uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije (26. septembra 1939), zatem smo dobili mesca februarja kontrolo cen, ki je bila razširjena na vedno več predmetov, v juliju so se začeli poskusi, vzdržati raven cen pri pšenici, in pričakovati je, da bo za vedno večje število predmetov uvedena najvišja cena, ki ne bo izvzemala kmetijske proizvodnje, kot se je to dogajalo doslej. V zadnjem času pa smo dobili še uredbo o reguliranju prodaje blaga, ki naj omogoči pravično razdelitev razpoložljivih količin blaga na potrošnike. V vrsto ukrepov, ki naj omogočijo boljšo preskrbo prebivalstva, spada tudi najnovejša uredba o ustanavljanju občinskih aprovizacij ter konsumnih zajednic pri večjih industrijah. Tudi naša banovina skuša v okvirju danih možnosti prispevati k izboljšanju razmer v naši preskrbi. Ustanovila je svoj banovinski prehranjevalni zavod, ki že posluje in katerega delavnost postaja čedalje bolj obsežna. Ta kratki pregled velikih dogodkov na gospodarskem polju nam kaže tudi, kako bo v bodoče. V prvi vrsti moramo računati, da bo naša država z več ali manj srečno roko posegala v gospodarsko življenje in ga urejala primerno svojim potrebam. Kajti v današnjih časih država ni samo gospodar nad življenjem in smrtjo svojih državljanov, temveč postaja tudi najvažnejši regulator dnevnega gospodarskega življenja. Časi so taki, da zahtevajo prilagoditev delovanja vseh državljanov naj višjemu cilju: ohraniti državno samostojnost z vsemi njenimi prilastki in v primeru, da nastopi za ohranitev boj, poslužiti se vseh sredstev za dosego končnega cilja: zmage za ohranitev tega, kar imamo. Šli bomo torej po poti, po kateri je šlo že mnogo drugih držav, med njimi tudi take, ki so danes že v vojni. Če se lahko kaj pri drugih naučimo, je prav, da si prihranimo stroške za drago šolanje, če bi vse začenjali sami in skušali reševati zamotana gospodarska vprašanja s sredstvi, za katera imajo drugi že izkušnje, da se niso obnesla. / Prihajamo v dobo, ko bodo potrebne vedno večje žrtve posameznikov v korist celoti. To bo urejevala država in njena naloga je, te žrtve razdeliti primerno na posameznike in posamezne stanove, pri tem pa bo morala gledati tudi na to, da celota ne bo trpela gospodarske in socialne škode. Zlasti pa bo potrebno gledati na pravilno nadaljnjo usmerjenost tega našega gospodarskega življenja, kajti misliti moramo tudi na bližnjo in daljnjo bodočnost. Na vsem tem ne izpremeni nič dejstvo, da se pojavljajo v našem gospodarstvu tokovi, ki kažejo, da nekateri hočejo voditi lastno gospodarsko politiko. Taka politika je nemožna v sedanjih razmerah in škoda bo za one, ki se ne bodo znali prilagoditi novo nastajajočemu stanju v državi, velikanska. Poleg splošnih vprašanj, ki jih je treba rešiti v naši državi, so pa tudi še posebna naša vprašanja. Slovenci smo tu v težjem položaju kot drugi, saj nismo prvi narod v državi. Naša številčna moč je premajhna, da bi bistveno lahko vodili državno politiko tudi na gospodarskem polju. Zaradi tega moramo stremeti, da po svoje uveljavljamo svoj vpliv na državno gospodarsko politiko, pri čemer nam bo kakovost našega dela bolj koristila kot drugo. Prilagoditi se moramo novim tokovom, da bomo v okvirju možnosti, z lastnimi ustanovami in sredstvi dosegli največ onega, kar je potrebno za vsakdanje življenje našega naroda, in še več: da bo iz teh težav na vseh koncih in krajih izšlo slovensko gospodarstvo, ki je materialna podlaga vsemu narodnemu življenju, neokrnjeno in neoškodovano v one čase, ko se bodo razmere zopet bistveno izremenile, tako dd bo ostal naš narod na svoji zemlji svoj gospod. Angleške trgovske ladje v spremstvu vojnih ladij. 7/a phežojnu KUHAR ALOJZIJ svatov Ne tisto, kar je bilo, bi ljudje, bi vsi radi vedeli, marveč tisto, kar se bo rodilo iz teh viharjev, ki sedaj že več kakor eno leto tulijo okrog zemeljske oble. Pogled v bodočnost je boječ, ker niti malo ne razlikuje na daljnih obzorjih oblike, v kateri bodo narodi mogli živeti, niti pogojev za svoj nadaljnji obstoj in napredek. Preroki so ob velikih dogajanjih utihnili. Zdi se nam, ko da se je sprožil tajinstveni stroj, ki opravlja svoje delo brez sodelovanja človeških rok in človeškega razuma in ki se bo nehal vrteti takrat, ko bo opravil svoje delo ali ko mu bodo odpovedala pogonska sredstva. Toda naš pogled naj kljub temu ne velja bodočnosti, ki jo bo neizbežno in za vsakogar poveljujoče narisala roka božje previdnosti, ki ve, da bo tudi to, kar se nam človeškim očem in našim človeškim spoznanjem zdi nered, služilo končnemu smotru božjega reda med človeštvom. Pogledali bomo nazaj za dobo enega leta, ali še nekoliko dalje, da na podlagi teh velikanskih doživetij vsaj poskušamo doumeti, kaj se dogaja na obličju sveta in na obrazu narodov, med katerimi vemo, da ima tudi naš narod svoje večnostno poslanstvo. Nad vso Evropo, nad vsem svetom, kot je obstajal še 1. 1938, pa rjovejo bojni stroji. Zakaj? Čemu? Napačno bi bilo iskati prvih vzrokov za sedanjo novo vojno samo v dobi, ki je minila od prve svetovne vojne. Sedanja je stvarno samo nadaljevanje prve. Ko se bodo potomci za nami učili zgodovine, bodo govorili o velikanski morilni svetovni vojni, ki se je pričela 1. 1914 in je z majhnimi oddihi trajala naprej čez 1. 1940. Vzroki, ki so povzročili izbruh sovraštva med narodi 1. 1914 z mirovnimi pogodbami 1. 1918 niso bili odstranjeni, računi niso bili poravnani, ljubezen ni bila obnovljena. Po kratkem presledku so spet oživeli v vsej svoji strašnosti in so topot imeli značaj upora tistih narodov, ki so v prvi svetovni vojni omagali in ki so hoteli stresti s svojih ramen breme poraza ter mimo mirovnih pogodb 1. 1918 doseči cilje, ki jih takrat niso mogli doseči, ker so trenutno v borbi podlegli, ali pa so bili v družbi zmagovalcev preslabi, da bi jih bili uveljavili. Upor je bil toliko bolj močan, kolikor je bila zavest ponižanja večja, učinek odpora tim večji, čim večja je bila ohlapnost od uspeha opijanjenih zmagovalcev. Ce bi hoteli iti globlje v iskanje vzrokov burje, ki razsaja nad svetom takorekoč že 25 let, bi morali iti nazaj do tiste dobe v zgodovini evropskih narodov, ko je pri njih začel zmagovati nauk, da nadnaravnega življenja ni, da nadnaravnih, duhovnih vrednot ni, marveč, da je gmota, materija, tuzemska dobrina vse, ter da je vsakomur dovoljeno, da z vsemi poljubnimi sredstvi išče in doseže svojo materialno srečo. Ta protikrščanski nauk je držal Evropo in njeno omiko v udušujočem objemu nad poldrugo stoletje. Danes ta kača v revolucijah in vojnah, krivičnostih in telesnem trpljenju, samo sebe požira, dokler da ne bo izginila sredi kaotičnega nereda, ki ga je sama povzročila, ter omogočila duhu, da spet zavlada v novih oblikah človekovega sožitja, kjer bodo gmotne dobrine zavzele mesto, ki jim pripada, duhovne vrednote pa iz podrejene vloge prišle spet do veljave, ki bi je — kakor nam strašne preizkušnje zadosti jasno kažejo — v interesu človeštva samega nikdar izgubiti ne smele. Mirovne pogodbe iz 1. 1918 tega pravičnega razmerja in ravnovesja niso ustvarile, ker niso nič spremenile na osnovah človeške družbe. Tudi dih novih časov, ki ga čutimo prihajati skozi grmenje bomb in topov, se nam ne zdi očiščen osnovnega zla, ki naš rod pogublja, to je materijalističnega, izključno tuzemskega gledanja na človekovo življenje in na življenje narodov. Za to ne prinaša seboj pogojev trajnega reda, marveč kal smrti, ki se bo prej ali slej razbolela v nove katastrofe. Prav je imel tisti, ki je veliko dobo, ki se je pričela 1. 1914 in ki danes po 26 letih še traja brez vidnih znakov za skorajšnji konec, imenoval »revolucijo človeštva proti diktaturi gmote za osvoboditev duha«, ter pristavil, da so »vojne in revolucije, ki se druga za drugo vrste, samo različni zunanji pojavi smrtne bolezni samoljubja, ki preboleva v silnih krčih svojo krizo, za katero pa velja to-lažljivo jamstvo božje previdnosti, da se bo končala z zmago življenja«. Svet v taborih 1. 1938. V 1. 1938 že smo mogli na svetovni obli opaziti štiri velike skupnosti, ki so se počasi zbirale in med seboj utrjevale, ali vsaj izražale željo, da bi se uresničile. To so bila naslednja osišča ali naslednji bloki: 11. Vseameriški blok, ki je izražal težnjo, da bi se vse države, ki prebivajo na severni, srednji in južni ameriški celini, zbrale v eno samo veliko življenjsko skupnost, ki bi se skupno branila proti vsakim izvenameriškim vplivom in na zemeljski obli uveljavila »ameriški zakon«. To je bilo geslo Rooseveltove politike v trenutku, ko je stopil na čelo Združenih držav Severne Amerike. Dne 18. avgusta 1938 je Roosevelt šel v Kanado in so bili položeni prvi resni temelji za takšno sodelovanje. Drugi Rooseveltov korak je bil proti jugu, ko je s svojo znano izjavo o »ameriškem življenjskem prostoru« dne 17. novembra 1938 dal pobudo za sklicanje vseameriške konference v Limi, ki se je končala dne 24. decembra 1938 z izjavo 21 držav, da načelo sprejmejo, svoje neodvisnosti pa ne odstopijo. Toda ta težnja je prišla še bolj do izraza takoj po izbruhu sedanje vojne na konferenci v Panami dne 5. oktobra 1939, kjer so vse ameriške države pristale na to, da se obdajo s širokim nepristopnim nevtralnostnim pasom, ter dne 23. julija 1940 na konferenci na Havani, kjer je bilo že sprejeto načelo o skupni oboroženi obrambi ameriškega ozemlja, ki ga je potem Roosevelt dne 25. oktobra 1940 opisal kot »prostor, ki mu razen vseh treh Amerik pripadata še obe morji, ki jih obdajata«. 2. Zahodnoevropski blok, kateremu so bili položeni temelji prav za prav dne 24. novembra 1938 ob priliki bivanja v Parizu predsednika angleške vlade Chamberlaina in zunanjega ministra Anglije lorda Halifaxa. Ta blok je združeval v sodelovanju in v skupni obrambi francoski in angleški imperij ter si je postavil nalogo, da podere nevarnost, ki mu je začela groziti od strani v boju za »novi red« združeni velesili Italije in Nemčije. K tej zahodno-evropski skupnosti spada tudi Portugalska, ki je svojo življenjsko povezanost z Anglijo z nova potrdila v obnovitvi zavezniške pogodbe dne 18. decembra 1938. Zahodno-evropski blok se je začel snovati, ko sta Nemčija in Italija že z dejanji pokazali, da imata resno voljo, zrušiti mirovne pogodbe iz 1. 1918. Tako je Nemčija dne 20. marca 1938 zasedla in si priključila Avstrijo, dne 28. oktobra istega leta pa na konferenci štirih velesil (Nemčija, Italija, Anglija, Francija) dosegla, da je Češkoslovaška morala odstopiti nemške sudetske dežele. Italija pa je v abesinski vojni in s politiko, ki jo je po priključitvi abesinskega cesarstva vodila v tesnem objemu z Nemčijo, jasno pokazala, da ima na afriškem prostoru Stalin in Ribbentrop. K podpisu sovjetsko-nemške pogodbe (avgust 1939). težnje, ki gredo navzkriž s francoskimi in predvsem z angleškimi. Zahodno-evropski blok je takoj začel iskati stikov z ameriško celino in tudi dosegel, da se je po zaslugi Rooseveltove politike začel oblikovati takoimeno-vani »svetovni demokratični trikot Anglija—Amerika— Francija« proti rušiteljem dosedanjega svetovnega reda, to je Nemčiji in Italiji. 3. Tretji blok, katerega obrise je bilo mogoče 1. 1938 videti, toda ki stvarno nikdar ni prestopil meja toplih želja, je bil vzhod no-evropski, ki mu je hotela postati vodnica Poljska, odkar je spoznala, da se z zlomom češkoslovaške države na eni, z zagonetno politiko Sovjetov na drugi strani, nevarno približuje čas, ko bo treba braniti svojo samostojnost. Poljska je v 1. 1938 s številnimi di-plomatičnimi dejanji skušala privezati nase Baltiške države, to so Litvo, Letonsko in Latvijo, nadalje Romunijo, s katero je bila povezana v vojaški zvezni pogodbi, ter končno še Madžarsko, ki pa je bila takrat že pregloboko pod streho nemško-italijanskc zveze. Ta blok je ostal lepi sen in nikdar ni doživel stvarnosti. Omeniti pa ga je treba kot izraz nujnosti, ki se je sama od sebe vsiljevala — seveda nekoliko prepozno. 4. Četrti blok, ali o s išče, bi imenovali srednjeevropskega, ki je bil osnovan v novembru 1937 med Italijo in Nemčijo, potrjen in poglobljen 10. majnika 1938, ko je Hitler obiskal Italijo, nadalje izpopolnjen dne 28. septembra 1938 na monakovski konferenci ter dne 2. novembra 1938, ko sta Nemčija in Italija kot razsodnika na konferenci na Dunaju prvikrat delili češkoslovaško državo. Svojo dokončno politično in vojaško skupnost je dobil dne 22. majnika 1939 v Berlinu, ko je bil podpisan »železni pakt osišča Rim—Berlin« ter postal prva, dinamična stvar- nost v Evropi. Ne samo v Evropi, marveč tudi na vsem svetu, kot so pokazali poznejši dogodki, Vsa zgodovina 1. 1939 in 1940 je prav za prav otrok, rojen iz nemško-itali-janske dinamične skupnosti, ki je sedaj tako trdna, da smemo o njej reči, da bo ostala pogonska sila vseh nadaljnjih dogodkov po vseh svetovnih celinah. Italijansko-nemška skupnost si je tudi razmejila svoj »življenjski prostor«, o katerem sta Hitler in Mussolini ponovno govorila ob priliki njunih govorov v 1. 1959 in 1940. Nemška vlada ga je dne 16. julija 1939 dala v službeno navdihnjenem članku »Deutsche Diplomatische Korrespondenz« opisati kot »nepolitičen prostor, ki je za življenjski obstoj velikih narodov potreben in na katerem mora vladati mir, tako da se na tem prostoru veliki narodi ne čutijo ogrožene«. V tem smislu se je srednje-evropsko osišče začelo prizadevati, da si pridobi južnovzhodne države kot svoje vplivno območje, iz katerega da je treba izriniti vse »izvenprostorne« vplive. Diplomatična zgodovina 1. 1939 in 1. 1940 je prenapolnjena s temi prizadevanji, ki so prišle do izraza na primer v italijanski zasedbi in priključitvi Albanije dne 7. aprila 1939, pri obisku jugoslovanskega kneza-namestnika Pavla v Italiji in Nemčiji koncem majnika in v začetku junija 1939, v večkratnih potovanjih madžarskih državnikov v Italijo in v Nemčijo, v številnih obiskih romunskih državnikov pri velesilah osišča, v vedno bolj tesnem gospodarskem pritisku na Romunijo, ter v zelo živahnem delovanju italijanske in nemške diplomacije v Grčiji, Bolgariji in v Turčiji. Madžarska se je v januarju 1939 prvič priključila popolnoma k osišču, ko je pristopila k paktu proti Kominterni, pozneje pa, dne 28. avgusta 1940, ko je ob priliki italijansko-nemške razsodbe na Dunaju o madžarsko-romunskem sporu kot ne-vojskujoča se država stopila v objem velesil Nemčije in Italije, je svoj pristop še poglobila. Posledice te razsodbe so bile pa daljnosežne. Kajti tudi Romunija je po krizi, ki jo je veljala polovico Transilvanije, spremenila režim in se popolnoma naslonila na Nemčijo in Italijo, medtem ko je Bolgarija svojo pridobitev južne Dobrudže hvaležno beležila s polnim pristopom k osišču Rim—Berlin. Jugoslavija je dne 20. oktobra 1940 z Nemčijo podpisala trgovinsko pogodbo, ki uvaja popolno gospodarsko sodelovanje. Grčija pa je v začetku novembra postala bojišče in je namera Italije, da si grško ozemlje priključi k svojemu življenjskemu prostoru. V razvoju dogodkov je srednjeevropski blok svoj življenjski prostor iz Evrope razširil še na vse Sredozemlje in na severni del Afrike, kar se je zgodilo ob priliki podpisa trozveze med Italijo, Nemčijo in Japonsko dne 27. septembra 1940 v Berlinu. 5. Peti veliki blok, ki se je začel že 1. 1938 jasno odražati na svetovnem zemljevidu, je takoimenovani vzhodnoazijski blok, ki ga ustvarja Japonska, ki si je najprej osvojila Mandžurijo, se bori že tri leta na Kitajskem, kjer je oddrobila ogromne pokrajine in sedaj še skozi usta svojega predsednika vlade princa Konoje dne 22. julija 1940 opisala svoj »življenjski prostor« tako, da obsega vso vzhodno Azijo, vsa Južna morja in Tiho morje. Uresničevati je začela svoj veliki sen z vhodom v francosko Indokino dne 27. septembra 1940 ter s pripravami, da zasede tudi nizozemske otoke v Vzhodni Indiji. Pripravlja se tudi na veliki spopad na Tihem morju, ki ga po izjavah svojih državnikov takoj po izvolitvi Roosevelta za ameriškega predsednika dne 5. novembra neizbežno vidi pred durmi svoje najbližje bodočnosti. Takšen je bil v velikih obrisih obraz zemlje v 1. 1938. Pri njegovem opisu nismo ostali strogo pri položaju, kot je vladal 1. 1938, marveč smo takoj dodali tudi vse pripadajoče dogodke, ki dokazujejo, da so že pred dvema letoma, ko smo bili dejansko še eno leto pred vojno, že obstajale zelo strogo orisane skupine zunanjepolitičnih teženj z določenimi programi, ki so se potem postopno izvajali. Nismo pa imenovali Sovjetske Rusije, ki je še takrat tvorila nepoznanko in je bila sredi navedenih porajajočih se zunanjepolitičnih tokov osamljena in od blokov, ki so jo na vseh straneh obdajali, več ali manj osovražena. L. 1938 je Sovjetska Rusija še ležala na ozemlju, ki so ga takrat različni »življenjski prostori« smatrali še za svojega in so imeli več ali manj še v načrtih, da si ga med seboj porazdelijo. Svet razdeljen v dvoje 1. 1940. Od 1. 1938 pa do novembra 1940 nista pretekli polni dve leti. Zadostovali sta, da sta nasprotja med temi bloki še bolj ostro potegnili, odnosno sorodstva še bolj podčrtali. Danes imamo stvarno samo še tri velike skupnosti, ki so na tem, da si pravico do svojih »življenjskih prostorov« izvojujejo z orožjem v roki. 1. Srednjeevropski in vzhodnoazijski blok sta se strnila v eno v trozvezni pogodbi med Nemčijo, Italijo in Japonsko, podpisani, kot smo rekli, v Berlinu dne 27. septembra 1940. Tako je nastal tabor Nemčija—Italija—Japonska, ki je združil osišče Rim—Berlin, ki je v enem letu vojne dejansko prevzelo oblast na evropski celini, z japonskim vzhodnoazijskim blokom v eno samo usodno skupnost, ki bo ali skupno zmagala, ali skupno delila usodo premagancev. Okrepljena je ta skupnost s sodelovanjem Španije, ki je z obiskom zunanjega ministra Sunerja v Rimu in Berlinu v prvi polovici septembra 1940 naglasila svoje prijateljsko zadržanje do nemško-italijan-skega tabora in tako tej nemško—italijansko—japonski skupnosti odprla možnost, da s pomočjo jezikovno-kul-turnih zvez, ki jih Španija ima z južnoameriškimi državami, prodere tudi na ameriški prostor, torej prav za prav v ljubosumno zavarovano osrčje nasprotnega tabora. 2. Tudi zahodno-evropski blok in vseameri-ški blok sta se dejansko stisnila v eno samo veliko interesno skupnost, ki se sicer še ne oslanja na nobeno mednarodnopravno pogodbo, kot nemško—italijansko—japonska trozveza, toda ki je z različnimi pojavi gospodarske in politične narave postal življenjska stvarnost. Ameriške pogodbe sklenjene s Kanado v septembru 1940, pogajanja med Združenimi državami severne Amerike z Avstralijo o skupni obrambi tihomorskih posesti, prevzem 8 važnih angleških oporišč na atlantski obali ameriške celine po Združenih državah S. A., izročitev 50 ameriških rušilcev Angliji, izjave ameriških in angleških državnikov o medsebojnem podpiranju pri obrambi demokratičnih vzorov, vse to so dejanja, ki oba bloka vežeta drug na drugega v obrambnem boju, ki jasno in določeno kaže na nasprotnika v taboru trozveze med totalitarnimi državami. K tej skupnosti je treba torej prišteti vse države na ameriški celini, ves svetovni angleški imperij, a tudi Turčijo, ki se je v pogodbi z dne 19. oktobra 1939 zvezala z Anglijo v politični in vojaški zvezi. Tudi ves tajinstveni arabski svet, ki ga poznamo pod imeni Palestina, Transjordanija, Saudova Arabija, Irak, Perzija, Afganistan, ki je med seboj povezan v pogodbi, sklenjeni v Saadabadu dne 11. julija 1937, spada pod neposredno območje ameriško-britanskega (angleškega) bloka. Med tema dvema taboroma se torej razvija borba na življenje in na smrt. Tako nemški, kakor angleški državniki so v drugi polovici 1940 večkrat naglašali, da je pri tej borbi izid samo eden, in ne več. Totalna, popolna zmaga za eno, totalni, popolni pogin za druge. Zmaga ne samo v Evropi, ali v Afriki, ali v Aziji, marveč zmaga na vseh svetovnih celinah. Ali pa povsod pogin. Na sredi med tema dvema taboroma pa še vedno leži neznanka — Sovjetska Rusija. Iz »življenjskega prostora« za druge bloke držav, je v zadnjih dveh letih postala že sam svoj življenjski prostor. Vsaj za konec 1. 1940 velja ta trditev. Sovjeti imajo z Nemčijo prijateljsko pogodbo, ki je bila podpisana dne 25. avgusta 1939 in je bila še enkrat pozneje, namreč 29. septembra 1939 ob priliki bivanja nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi slovesno potrjena. Obisk Molotova v Berlinu 12. novembra 1940 je slovesno potrdil to prijateljstvo. Odnošaji z Italijo so po besedah sovjetskega komisarja za zunanje Poljska. Sestanek nemških in sovjetskih oficirjev. zadeve Molotova dne 1. avgusta 1940 dobri. Odnošaji z Japonsko se po prizadevanjih japonske vlade izboljšujejo. To so vezi Sovjetske Rusije s prvim taborom. Toda tudi z drugim taborom še vzdržuje zveze. Najprej posredno skozi Turčijo, ki je prijateljica tako Sovjetov, kakor Anglije. Za tem z Ameriko, z ozirom na Japonsko, ki je priznana ali nepriznana neprijateljica Združenih držav Severne Amerike in Sovjetske Rusije. Na angleški tabor veže ali bi morala vezati Sovjete končno tudi zavest njihove slabosti napram novi Evropi, ki nastaja pod dinamiko Nemčije in Italije. To so vezi Sovjetov z drugim taborom. Niti eden, niti drugi Sovjetov ne more prištevati k sebi v polnem pomenu te besede, a niti jih ne moreta imenovati svoje nasprotnike. Sovjetska igra sredi med dvema požaroma, ki bosta kmalu zajela ves svet, je nevarna igra. Morda se uresniči njihov sen, da bodo ostali sveži, ko bo ves svet že od borb utrujen in da bodo potem skrušenemu in obubožanemu človeštvu diktirali svojo voljo. Morda tudi ne! Verjetno je, da ne. Kajti pri naravnih katastrofah, kot je sedanja vojna, ko človeški razum ne dohaja več samovoljnosti dogodkov, se računi pogostokrat ne obnesejo, v škodo računarja, ki je mislil, da je moder, a se je izkazalo, da ni bil. Za to letos v naprej ne smemo izključiti možnosti, da bo prihodnje leto osorej tudi že Sovjetska Rusija prideljena enemu, ali drugemu velikemu taboru, potegnjena v vojno med dvema deloma sveta, ki sta oba železno odločena, da izvojujeta totalno zmago in nasprotnika potisneta v totalni pogin. Samo 1 leto vojne ... Vmes med podobo 1. 1938 in obrazom sveta 1. 1940 leži že več, kakor eno leto vojne. Ne več vojne v starem, rekli bi klasičnem smislu, kjer se med seboj bore nalašč za borbo določeni ljudje na za borbo strogo odmerjenih prostorih, marveč totalne vojne, ki ne dela razlike med vojakom in nevojakom, ne med moškim in žensko, vojne v kateri se brez razlike uporabljajo vsa sredstva enega naroda proti vsem silam in vrednotam nasprotnika. Pojavili so se novi smrtni stroji, ki jih je izumil človeški razum, ki je tako ploden, kadar gre za uničevanja, tako okoren, kadar ustvarjanje novih dobrin. Iz počasi napredujoče oblegalne vojne smo dobili »bliskovite« vojne, ki v nekaj tednih pregazijo velike in močne države. Mesto borb na suhem, boje v zraku, kjer tako rekoč mala peščica mladih ljudi odloča o usodi vojne same. Pomorske vojne so dobile drugo obliko. Ne več vojna ladja proti vojni ladji, marveč ogromen lov na trgovske ladje, ki se v milijonih ton s tovorom in ljudmi vred pošiljajo na morsko dno. Poleg boja na vojaških frontah nevidno vojno v gospodarskem oziru, kjer nasprotnika drug drugemu odjem-ljeta možnost preskrbe z živili ter drug drugega tirata v lakoto. Ne več vojno, ki se končuje z mirovno pogodbo, KARTA Mcavco Bpa*iWja Bolimo- ApganUna. Qponland BHBBM HodŽaiPshci in. k njej lir PL.. ppibljučeno ozemlje Beringovo m. N«w Fou-ndlancl US-A Yoi»h, # Btpnvtaia, (Br.) Allanlski ocean hawaii (U.S.A.) Nemčija in po nji za.icde.no ali k njej priključeno ozemlje. 3 talij a ^ po nji J 20,5 3uastcU.no axc.tn.ljt. Rusija tn po nji -2asccla.no ali Vi njej priključeno ozemlje. Anglija in Po nji zasedeno ozemlje. ^ % Ba.Ka.mjiu o\ n o si.Lucia (»v.) SuHcUi ^aponslsa in. po nji zcesecUno ozemlje. V£ TalkU»rui tCT**- Kanarjki o k. Mat»o Risal Lavrih SVETA en no ledeno morje 'Moskva-: Turčija Tokio »rtaUa C3 Aliir ^ B Unvarek • ac*K»pJ«^ AngoU*. (Rrt.) Pretresljiv prizor z bojnega polja. ki predpisuje spremembe meja in plačila v denarju, marveč vojno, v kateri zmagovalec svobodno razpolaga z vsem duhovnim in telesnim življenjem in z vsem imetjem poraženega naroda. V velikanskih krčih se spreminja obraz sveta. Če primerjamo zemljevid z dne 1. novembra 1940 z zemljevidom z dne 1. januarja 1938, med katerima niti tri polna leta niso pretekla, se nam bodo vse spremembe prikazale v otipljivi obliki. Kot države so prenehale obstojati številne države. Naštejmo jih: Avstrija, Češkoslovaška, Albanija, Poljska, Litva, Letonska, Latvija, Norveška, Nizozemska, Belgija, Luksemburška in svobodno mesto Gdansk. Romunija je izgubila eno tretjino svojega ozemlja. Danska je pod nemško vojaško upravo, Francija je kot poražena država pod nadzorstvom zmagovalcev. Finska je dejansko prišla pod nadzorstvo Sovjetske Rusije. Državno ozemlje mnogih je iz razvalin drugih mogočno naraslo. Nemčija si je vključila Avstrijo, Češko in Moravsko, polovico Poljske, Alzacijo, Loreno, Luksemburško, Gdansk, Memelsko ozemlje, Eupen in Malmedy v Belgiji, kot zmagovalka pa razpolaga z ozemlji Belgije in Nizozemske ter z velikim delom Francije, medtem ko je vzela malo novo nastalo Slovaško pod svojo zaščito, v Romunijo pa poslala svojo vojsko. Od razpadlih držav se je mogočno obogatila Sovjetska Rusija, ki je pobrala polovico Poljske in šesti del Romunije, na Finskem pa važne obrobne predele finskega ozemlja. Bolgarija je dobila košček romunskega ozemlja ob spodnji Donavi. Islandija, ki je bila svoje dni lastnina Danske, je danes pod nadzorstvom angleškega brodovja, Grenlandija, tudi danska posest, je pod nadzorstvom Združenih držav Severne Amerike. In ko pišemo te inisli, italijanske čete prodirajo globoko v grško ozemlje, medtem ko angleško brodovje zaseda važne otoke grške kraljevine. Tudi v kolonialnih posestvih so nastopile že velike spremembe. Italija je zasedla angleško Somalijo, Japonska se je delno polastila francoske Indokine, nad nizozemskimi otoki v vzhodni Indiji čuvajo skupno z Anglijo Združene države Severne Amerike. Francoske in belgijske kolonije v Afriki so delno pod nadzorstvom zmagovalcev Italije in Nemčije, delno pa pod oblastjo francoskega generala, ki se je proti svoji vladi spuntal in hoče nadaljevati vojno na strani Anglije. Razvoj dogodkov samih je bil v razdobju zadnjih dveh let naravnost bliskovit. Slediti jim bomo skušali vsaj v poglavitnih, najbolj izrazitih poglavjih, pri tem pa bomo, kar je naravno, posvetili svojo pozornost v prvi vrsti evropski ploskvi, ki nam je bližnja, čeprav si danes nikdo izmed nas ne dela utvare, da je edina, ali poglavitna, na kateri se odločuje usoda sedanje vojne. 1. Konec Avstrije. Avstrija je kot samostojnu držuvu izginila 20. marca 1938, ko so nemške čete vkorakale na avstrijsko ozemlje ter je avstrijski državni predsednik Miklas s svojim odstopom omogočil, da se je izvedel pravni pravilni prenos oblasti na Nemčijo, ki si je državo kot pokrajino »Vzhodne marke« priključila k svojemu državnemu območju. Usode-polna predigra se je odigrala v Berchtesgadenu na sestanku med zadnjim avstrijskim kanclerjem Schuschniggom in Hitlerjem v Berchtesgadenu na Bavarskem v februarju 1938. Dne 20. februarja je sledil znani Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru, nato hitri zlom avstrijskega odpora, ki je trajal komaj en mesec, ko je bila usoda samostojne avstrijske države ob sodelovanju bivših avstrijskih ministrov Seys-Inquarta, dr. Schmidta in generala Glaise-Horstenaua ter po velikih zaslugah von Papena dne 20. marca z vkorakanjem nemških čet končnoveljavno zapečatena. 2. Razpad Češkoslovaške. Ze v majniku istega leta takoj po tem, ko je dne 10. majnika Hitler obiskal Italijo, se je, kakor po načrtu, sprožilo vprašanje sudetskih Nemcev v Češkoslovaški državi. V juniju, juliju in avgustu je vladala pod vtisom sudetskega vprašanja velika nervoznost ne samo na Češkoslovaškem, marveč po vsej Evropi in so bila številna di-plomatična posredovanja Anglije, Francije in Italije. Končno se je angleški ministrski predsednik, ki je prej poslal na Češkoslovaško svojega zasebnega posredovalca lorda Runcimana, odločil, da obišče dne 15. septembra 1938 Hitlerja v Monakovem. Temu prvemu sestanku je dne 22. septembra sledil v Godesbergu drugi. Takrat je bilo že jasno, da Nemčija nobenega zavlačevanja ne bo več trpela. Dne 26. septembra je skušal posredovati še ameriški predsednik Roosevelt, toda zaman. Hitler je imel istega dne svoj znani govor o Češkoslovaški, kjer je najavil svoje neizprosne zahteve. Dva dni pozneje so prišli Mussolini, Chamberlain in francoski ministrski predsednik Daladier v Monakovo, kjer je bil sprejet načrt od odstopitvi nemških sudetskih dežel na podlagi nemškili zahtev. Praška vlada je predlog na pritisk zahodnih zaveznikov brezpogojno sprejela. Nekaj dni pozneje, dne 2. novembra, sta Italija in Nemčija izrekli še svojo razsodbo tudi o sporu med Madžarsko in Češkoslovaško tako, da je Madžarska dobila debele kose južnoslovaške zemlje. Hitler je v svojem govoru v Monakovem dne 8. novembra izrazil svojo zadovoljnost in en mesec pozneje dne 6. decembra je prišel Ribbentrop v Pariz, kjer je bila podpisana listina, na kateri obe državi izražata svojo iskreno voljo za ohranitev miru. Chamberlain pa je podobno listino prinesel že prej iz Monakovega. Toda takoj na to so prišla presenečenja. Mussolini je dne 17. decembra preklical svoječasni dogovor s Francijo, ki nosi ime »Mussolini-Lavalov sporazum« in je bil podpisan v Rimu januarja 1935 tik pred italijansko vojno z Abesinijo. Drugo presenečenje je bil nenadni obisk takratnega poljskega zunanjega ministra Becka v Berlinu dne 5. januarja 1939, ki mu je sledil dne 27. januarja Ribbentropov protiobisk v Varšavi. Tako sta se najavila nova italijansko-francoska napetost in napetost med Nemčijo in Poljsko. Z ozirom na položfij češkoslovaške države pa je bil to samo kratek intermezzo, kratek oddih, kajti že v februarju so se začeli na češkoslovaškem ozemlju neredi, praška vlada je nato dne 10. marca proglasila obsedno stanje, odstavila avtonomno slovaško vlado dr. Tise in hotela na Slovaškem, ki je po dunajski razsodbi dobila avtonomno vlado, napraviti red z močno roko. Dr. Tiso in Durčanski sta se po odstavitvi takoj odpeljala v Berlin, kjer sta bila dne 13. marca sprejeta pri Hitlerju. Hitler je za naslednji dan poklicul v Berlin češkoslovaškega državnega predsedniku Hacho, istega dne pa je dr. Tiso, ki se je mimo Prage peljal na Slovaško, tumkaj v na naglico sklicanem parlamentu objavil neodvisnost slovuške države. Dne 15. marca je dr. Ilaehu podpisal v Berlinu listino, s katero prebuja Češka in Moravska pod okrilje nemške države, medtem ko so nemške čete že zasedle Mo- ravsko Ostravo, Prago, Brno, Plzen, Oloumuc. Istega dne, torej 15. marca je preostala Karpatska Ukrajina oklicala svojo državno samostojnost, a je že prvi dan sprejela od Madžarov ultimativno zahtevo, naj se preda madžarski vojski. Naslednjega dne, 16. marca, je objavljen zakon o češkomoravskem protektoratu, medtem ko se Slovaška sama postavlja pod varstvo Hitlerja, karpatsko-ukrajinska vlada pa pobegne v Romunijo, madžarska vojska pa zasede ob sodelovanju Poljske to majhno deželico. Naslednjega dne, to je dne 17. marca govori Chamberlain o dogodkih na Češkoslovaškem. Dne 18. marca napravita Anglija in Francija skupno protestno demaršo v Berlinu, ki pa je odklonjena. Angleški in francoski poslanik zapustita Berlin, nemška poslanika v Londonu in v Parizu sta odpoklicana. Dne 19. marca pridejo pritrdilne izjave poljske in sovjetske vlade. Le Romunija mobilizira, toda dne 20. marca je že vse mirno. Češkoslovaška ladja se je že potopila in na površini so se polegli razburkani valovi. Razpad je trajal točno 10 dni, od 10. do 20. marca. 3. Pogibel Poljske. Anglija in Francija sta se zaradi češkoslovaških dogodkov zelo razburili. Anglija, ki se je temu ves čas otepala, se je končno odločila, da bo sprejela obveznost vojaške pomoči vsaj za obrambo Poljske, ki je od januarja 1939 dalje govorila zahodnima velesilama na srce, da bo sedaj ona na vrsti. Dne 6. aprila 1939 res angleški ministrski predsednik objavlja v spodnjem domu, da je Anglija dala Poljski jamstvo oborožene pomoči, če bi bila napadena. V Nemčiji so angleško jamstvo Poljski sprejeli za izzivanje, kar je dne 28. aprila Hitler v svojem govoru v državnem zboru tudi povedal. Pri tej priliki je Hitler tudi dal odgovor na angleško-poljsko zvezo s tem, da je ukinil prijateljsko nenapadalno pogodbo s Poljsko z dne 24. aprila 1934, kakor tudi pogodbo z Anglijo o omejitvi oboroževanja na morju. To je bil samo prvi del odgovora. Drugi je sledil v začetku majnika, ko sta se dne 8. majnika v Milanu sestala grof Ciano, italijanski zunanji minister, in Ribbentrop, zunanji minister Nemčije. Dne 22. majnika sta prišla oba državnika v Berlin, kjer je bila slovesno podpisana in objavljena nemško-italijanska politična in vojaška zveza. Pri tej priložnosti je bilo tudi razčiščeno zadržanje Italije pri reševanju nemško-poljskega spora, ki ga je nemška vlada hotela v kratkem likvidirati. V juniju in v juliju je zavladala velikanska napetost med Nemčijo in Poljsko, ki je prišla do izraza v strupenem pisanju časopisja, bojevitih govorih državnikov in politikov ter tudi v neredih med Poljaki in nemško manjšino. Napetost se je osredotočila okrog vprašanja Gdanska in so sledila številna posredovanja zahodnih velesil, dokler se grof Ciano in Ribbentrop nista spet sestala v Salzburgu dne 11. avgusta, ko so bili od obeh zaveznikov sprejeti dokonč- Poljska. Porušen most čez Vislo. ni sklepi glede neizprosne izvedbe nemških zahtev o vrnitvi Gdanska nemški državi. Dne 20. avgusta pride velikansko presenečenje, ki pa je naznanjevalo bližajočo se burjo. V Berlinu in v Moskvi so objavili, da bodo podpisali nemško-sovjetsko nenapadalno pogodbo. Presenečenje je bilo tem večje in tem bolj boleče za zahodni velesili, ker sta imeli v Moskvi že dva dolga meseca politična in vojaška odposlanstva, ki so se pogajala za zavezniško pogodbo. Angleško in francosko odposlanstvo se je še nahajalo v Moskvi in z okroglimi očmi gledalo Ribbentropa, ki se je dne 24. avgusta z letalom pripeljal v Moskvo ter še istega dne podpisal s Sovjeti nenapadalni pakt ter prisrčno stiskal Stalinovo roko. Nemčija si je zavarovala hrbet... Anglija in Francija sta izgubili možnost, da bi s pomočjo Sovjetov Nemčijo vzeli v precep po zgledu 1. 1914... Nemčija je sedaj smela hitro nastopiti. Oprta na zvezo z Italijo in na nenapadalno pogodbo s Sovjeti, s pomočjo zaščitene Slovaške na južnih mejah Poljske, je dne 31. avgusta Poljski predložila svoje predloge glede Gdanska in Pomorja. Če primerjamo takratne nemške predloge in današnji položaj Poljske, bomo rekli, da so bili nemški predlogi naravnost malenkostni. Po nemških predlogih je nastalo razburkano diplomatično delovanje med Poljsko, Anglijo in Francijo na eni, Nemčijo in zahodnima velesilama na drugi strani. Diplomati so v letalih prihajali in odhajali, toda Hitler je dne 1. septembra presekal vsa ugibanja in pogajanja s svojim govorom v državnem zboru, ko je izjavil, da Poljska na nemške predloge ni odgovorila in da je dal povelje nemški armadi, da »doseže nemške 'lopovi, ki no jih Nemci vzeli Poljakom. Pojasnilo: Premikanja 3d(l\ig.-£sept. KOMNO Severna, arrrffskupina ? ne/a oKonigsberg ( Cbtn? rodt 'oeraiobers [ v boe k A ^ Armaaa\ v. K lug e -v Z op pot " 3.-5. sept " 6.-8. • / I 1 ■ ^ o *astent9 V4"* ^ -V / ^ Augusfo*v Joharn&Jig - v - /* \/ \V v 2ZZZ2> Armee ° Auensfem « 9.r11. " Heuenb v^Kuch/er . laulen$)f Schntidemuh! ThorRč!raikS Ko/mar Oslrolt, r, te 3&fio/ys/0* Ho/Aowsh Stronirn Cnesen ( Birnhoum Pasen \ Senfschen Stre/no 'S/up ca Kos/en 'Aobreyn BREŠTUTOWSK • Sierf/ee ***** m Gtrwa/in Lukon K:°fosAJk B la skowitz • Kow«! Lublin Krasnik Kamien Armo v.Reichendu H/odziniask 'Luzh Kie/ce Pincion i Soka/ Mt/sfctncpo/ • fiown° j / očes A/ H* J ch o w HRAKAU ’ . „ i r uintx. arm skurimo. (f« ? Lobtrst v. Dubn Limoci L/sf ^%b7ajra n°k SSambon &Briinn Tarnopo/ C Prodiranje nemških armad v Poljsko. pravice z orožjem«. Takoj po njegovem govoru je bil tudi objavljen zakon, s katerim je bil Gdansk slovesno priključen Nemčiji. Istega jutra so nemške čete tudi že prekoračile poljsko mejo. Na dan 2. septembra pade še italijansko mirovno posredovanje, ki je imelo za cilj, da omogoči novo monakov-sko konferenco, ki bi se tokrat pečala s Poljsko. Toda ta predlog ni bil sprejet. Naslednjega dne, torej 3. septembra od 9 dopoldne je Anglija poslala Nemčiji ultimat, naj svoje čete umakne iz Poljske. Ultimat je potekel opoldne. Opoldne je poslala ultimat tudi Francija in je njen rok potekel ob 5 popoldne. Nemška vlada je v službeni objavi odgovorila, da si prepove, da bi ji kdo pošiljal ultimate. Med Anglijo in Francijo na eni in Nemčijo na drugi strani je nastopilo vojno stanje ... Potek vojnih operacij je trajal tri tedne. Poljska vojska se je hrabro branila. Zahodni velesili sta Poljakom očitali, da so bili prehitro zlomljeni. Dogodki v Franciji osem mesecev pozneje so pokazali, da je bila obramba poljskega vojaka junaška in da bi imela Poljska pravico očitke, ki jih je od svojih zaveznikov sprejela v septembru, vrniti ▼ juniju 1940. Dne 17. septembra je poljska vlada že zbežala čez mejo v Romunijo, kajti istega dne zjutraj so prišli Sovjeti in Poljakom vpadli v hrbet. Odpor je bil zlomljen. Poljske države je bilo konec. Dne 22. septembra sta Nemčija in Sovjetska Rusija potegnili skozi sredino Poljske prvo ločilno črto, ki je bila z nekaterimi spremembami v posebni pogodbi dne 29. septembra v Moskvi, kamor je Ribbentrop prišel v teku dveh mesecev že tretjič, potrjena kot bodoča državna meja med obema državama. Nemčija si je priključila zahodne dele Poljske, srednji del pa spremenila pod imenom »generalni guvernement« v zaščiteno ozemlje pod njenim nadzorstvom. V juliju 1940 je generalni guverner izjavil, da >guvernementc sicer še ostane, a je trajno postavljen pod okrilje nemške države. Sovjetska Rusija pa je na bivšem poljskem ozemlju izvedla dne 31. oktobra 1939 »prostovoljno priključitev« severnega dela k svoji beloruski sovjetski republiki, medtem ko je bil južni del priključen sovjetski ukrajinski republiki. Hitler je imel dne 5. oktobra svoj veliki »poljski govor«, v katerem je poročal o rešitvi poljskega vprašanja, nakar je stavil zahodnima velesilama mirovno ponudbo. Molotov je govoril dne 31. oktobra, kjer je poročal o pridobitvah na Poljskem. Poljska vlada se je preselila v Francijo, kamor ji je sledilo okrog 100.000 vojakov. Poljske države ni bilo več. 4. Smrt Albanije. V začetku aprila 1939 se je zvedelo o težkih pogajanjih denarnega značaja med Albanijo in Italijo. Pogajanja niso nikamor dovedla. Dne 7. aprila zjutraj pa so se na albanskih tleh izkrcali italijanski vojaki in italijanska letala. Odpor albanske vojske je bil hitro strt. Kralj Zogu je s svojo ženo kraljico Geraldino, ki je bila nekaj dni po porodu, zbežal v Grčijo, Albanija pa je bila proglašena kot kraljevina pod italijanskim protektoratom in pod italijanskim vladarjem, ki k svojemu naslovu cesarja Abesinije doda še naslov kralja Albanije. Albanija je kot samostojna država izginila tako rekoč v enem samem dnevu. 5. Potop baltiških držav. Sovjetska Rusija je v svojih pogodbah z Nemčijo dosegla, da je Nemčija vse svoje manjšine po baltiških državah, to je v Litvi, Letonski in Estoniji poklicala nazaj v nemško državo. Isti sporazum je bil dosežen tudi glede poljskih pokrajin, ki so prišle pod Sovjete. Nemčija je svoje manjšine zelo hitro izseljevala, kar je bil dokaz za to, da Sovjeti nekaj na Baltiku nameravajo. In res, že dne 24. septembra 1939 so dobile vlade v Estoniji, Letonski in Litvi poziv iz Moskve, naj takoj zaporedno pošljejo svoje zunanje ministre na posvetovanja v Moskvo. Ministri so prihajali v razdobju nekaj dni. 20 sovjetskih divizij se je premikalo od meje do meje lepo po vrstnem redu, kakor so si pač baltiški državniki sledili na Kremlju. Sovjeti so predlagali nenapadalno pogodbo, a so zahtevali, da jim baltiške države priznajo nekatera oporišča na svojih ozemljih. Baltiške državice so to s krvavečim srcem z ozirom na 20 sovjetskih divizij, katerih sence so se odražale enkrat na tej, drugič na drugi meji, sprejele in so v razdobju 14 dni pogodbe podpisale, uveljavile in izvedle. Konec oktobra 1939 so bile sovjetske čete že povsod na baltiški obali in po vseh večjih mestih baltiških držav. Sovjetska propaganda se je potem bohotno razpasla po vsem Baltiku. Prišlo je do novih državnozborskih »volitev«, ki so dale seveda veliko večino sovjetom prijazni stranki, tako da so dne 31. julija 1940 vse tri baltiške države »prostovoljno prosile« sovjetsko vlado, naj jih sprejme v okvir Sovjetske zveze, kar je sovjetska vlada blagohotno sprejela in jih dne 1. avgusta 1940 na seji vseruskega so- Razdejunje v Narviku. Finske vojaške vaje. vjeta tudi slovesno sprejela v svoje naročje, kar je potrdil zunanji komisar Molotov z velikim govorom. Tako so izginile tri baltiške državice, ki so sedaj utonile še pod kulturno navlako boljševizma. 6. Žrtve male Finske. Sovjetska Rusija je hotela v isti sapi, ko je pogoltnila baltiške države, sprejeti vase tudi Finsko in — če bi bilo mogoče — tudi Turčijo. Finska vlada je istočasno, kakor baltiške države, dobila povabilo, naj se predstavi na Kremlju in podpiše podobno pogodbo, kakor njene tri nesrečne posestrime. Toda finska vlada je pogodbo odklonila in se je v septembru in v oktobru razvila vedno večja napetost, ki je dosegla svoj višek v prvem ultimatu Sovjetov, poslanem Fincem dne 26. novembra 1939, ki mu je dne 4. decembra že sledilo vkorakanje sovjetskih čet čez mejo v Karelijsko ožino. Toda Finska je bila trd oreh za sovjetsko vojsko. Ves december, ves januar, ves februar se je krepko držala, odbijala sovjetske napade in prizadejala rdeči vojski boleče izgube. Končno pa je, ker je bil brez pomoči in je od zahodnih velesil dobivala le ustmene izjave sočutja in občudovanja, omagala ter po sovjetskem predoru Mannerheimove črte dne 10. marca 1940 sama zaprosila za mirovna pogajanja in dne 12. marca že sprejela hude sovjetske pogoje, s katerimi je morala odstopiti na jugu in na severu dragocene predele svoje zemlje Sovjetom, ki jim je morala poleg tega prepustiti še važno pomorsko oporišče Hango ter nadzorstvo nad Aalandskimi otoki, na severu pa važne prehode čez njeno ozemlje v Botniški zaliv. Tudi na Finskem so Sovjeti začeli s sovjetsko propagando, da bi oslabljeno deželo spravili najprej v sovjetski režim, potem pa v Sovjetsko zvezo, toda, kakor se je zvedelo, je Finska pravočasno sklenila tajen dogovor z Nemčijo, ki je ob času največjih komunističnih demonstracij na Finskem spomladi 1940 poslala na finsko mejo štiri oklopne divizije, v juliju pa zasedla finsko mesto Vaaso kot oporišče za prehod svojih vojakov na Finsko. Tako je bila Finski prihranjena usoda baltiških držav. Zemljevid predstavlja evropsko celino skupno z vsem sredozemskim prostorom. Naj bravcem zunanjepolitičnega pregleda služi kot podlaga, na kateri bodo razumeli ves razvoj dogodkov od razpada češkoslovaške države pa do izbruha grško-itaiijanske vojne. Zemljevid nam pripoveduje naslednjo zgodovino: 1. Nemško - italijanski vojskujoči se tabor je od razpada češko-slova-ške države (ki je vrisana s posebno mejno črto v notranjost nemške države in nosi ime češko-moravskega protektorata) dalie spravil pod svoje nadzorstvo naslednja državna ozemlia v celoti ali v delih: Gdansk, ki je priključen Nemčiji, in polovice Poljske, ki nosi ime »poljske generalne gubernije, Norveško, ki je od Nemcev zasedena in upravljana, Dansko, ki je samo pod nemško zasedbo, Nizozemsko in Belgijo, ki sta obe od Nemčije vojaško zasedeni in pod nemško upravo, polovico Francije, ki je pod nemško zasedbo in delno pod nemško politično upravo. Italija si je osvojila Albanijo, ki je pod njeno upravo ter napada Grčijo z albanske meje, Egipet pa z meje svoje Libije. 2. Angleški vojskujoči se tabor je zasedel Islandijo, ki je last Danske, a je sedaj pod angleško vojaško upravo, nadalje grški otok Kreto ter nekaj otokov pred turško maloazijsko obalo. 3. Sovjetska Rusi-j a kot nevojskujoča se država se je obogatila s tremi baltiškimi državami Litvo, Letonsko in Estonsko, s polovico Poljske, z mogočnimi deli Finske ter z romunsko Besarabijo in severno Bukovino. Madžarska je pri razpadu Češkoslovaške in pri delitvi Romunije odnesla velike predele. Puščice na zemljevidu predstavljajo smer nemško-italijanskega napadanja v začetku novembra 1940. Dobro si je treba ogledati sredozemski prostor. Vsakomur bo padlo v oči, kakšne važnosti je za Nemčijo in Italijo zadržanje Španije in Francije, južno-vzhodne Evrope in Sovjetske Rusije ter kakšne važnosti je na drugi strani za angleško obrambo, da francoske obale v severni Afriki ne pridejo pod oblast nasprotnika, kakor tudi, da Anglija razpolaga z grškimi otoki. Vloga Sovjetske Rusije se kričeče odraža na zemljevidu. KARTA e. rv t Nemčija in po nji zasacleno ah k njej priključeno ozemlje. DtaUja in po nji zajedeno ozemlje,. tja in po nji zasedeno ah' k njej priključeno ozemlje. | Anglija in po nji zasedeno ozemlje Madzapslsa in k njej priključeno fupsbaz onDo MADRID J® Tunvs Risal: Lavrih 5*2 EVROPE HELSirtHl :MOSKVA VARŠAVA: PrAsa; «*• vS Ru.muni.jo. BUKA1 Bolgarijo SOFIJA .CARIGRAD. irciantU 53 Prodiranje nemških armad v Belgijo in Francijo. 7. Zaton Norveške in Danske. Nemške mirovne ponudbe Angliji in Franciji, izrečene v Hitlerjevem govoru dne 6. oktobra 1939, od zahodnih velesil niso vzeli na znanje. Napočila je doba zimskih mesecev, ko se je Nemčija nekako potegnila nazaj ter se vrgla na velike diplomatične in vojaške priprave, ki jih pa zahodne velesile niso posnemale. V to vmesno dobo spadajo razna manj pomembna diplomatična delovanja v Turčiji in v Ameriki ter na Balkanu (balkanska konferenca dne 4. februarja v Belgradu), ogledno potovanje ameriškega državnega podtajnika Sumner Wellesa po Evropi (konec februarja in v marcu), dokler molka ne prekine nenadni obisk Ribbentropa v Rimu dne 10. marca, ki mu sledi sestanek vrh Brennerja med Mussolinijem in Hitlerjem dne 18. marca. Evropi je bil dan signal, da se nekaj pripravlja. Dne 9. aprila sta dobili Danska in Norveška dolge spomenice nemške vlade, v katerih dokazuje, da sta obe državi v nevarnosti, da ju Anglija in Francija ne zasedeta. Zato bo nemška vojska obe državi vzela pod svojo zaščito in so nemške čete že na potu. Medtem ko je danska vlada takoj sprejela nemške zahteve in nemški vojski brez odpora dovolila vhod na Dansko, se je Norveška uprla, v pričakovanju, da se bo mogla s pomočjo Anglije in Francije braniti. Nemci so dne 9. aprila zvečer že zasedli norveško prestolnico Oslo ter večji del norveških južnih in zahodnih pristanišč. Anglija in Francija sta se sicer na norveškem ozemlju in na norveških vodah z Nemčijo spustili v boj, toda do 10. majnika so bile operacije v glavnem končane, angleške čete vržene iz Norveške in vsa dežela postavljena pod oblast nemškega guvernerja, ki mu je bila odgovorna neke vrste norveška vlada. Prava norveška vlada se je s kraljem vred preselila v London. Dne 10 junija je bila zadnja norveška postojanka pri Narviku zasedena in vsa država pod nemško oblastjo. 8. Nesreča Belgije in Nizozemske. Po končani vojni na Norveškem je sledila dne 10. majnika 1940 ultimativna nota, poslana nizozemski in belgijski vladi, naj dovolita nemškim četam, da obe ozemlji zasedejo, ker da se je zvedelo, da nameravata Anglija in Francija storiti isto. Obe, Nizozemska in Belgija sta nemške zahteve odklonili in se spustili z nemškimi armadami, ki so bile že prej razpostavljene, v borbo. Obe sta prosili Anglijo in Francijo za pomoč. Na Nizozemskem je bila borba le kratkotrajna. Komaj da je kraljica Viljelmina odšla iz Nizozemske, se je nizozemska vojska dne 14. majnika že predala nemški armadi, ki je s pomočjo padalcev Nizozemsko zasedla še prej, preden se je njena armada zavedala, od katere strani jo napadajo. Nizozemska je bila hitro zasedena in nemške armade, ki so na jugu napadle tudi že Belgijo, so se sedaj še s severa obrnile na njo. Belgijske obrambne črte so bile hitro prebite in angleško-francoske čete, ki so prišle na pomoč, so naletele že na belgijsko armado na begu, ki ga ni bilo več mogoče zaustaviti. Dne 28. junija je belgijski kralj Leopold prosil nemško vrhovno poveljstvo za mirovne pogoje, nakar je istega dne sledila brezpogojna kapitulacija, medtem ko so se angleške in francoske čete še nekaj dni junaško borile v južnem kotu Belgije, da so si tako priborile umik iz smrtnega obroča, v katerega so zašle in iz katerega jih je v glavnem rešilo angleško letalstvo in angleško vojno bro-dovje v bitkah pri Dunkerqueu. Na Nizozemskem je bil za upravitelja postavljen bivši avstrijski predsednik vlade Seyss Inquart, ki je po rodu itak Nizozemec. Belgija pa je obdržala kralja, a je vrhovno upravo prevzel poveljujoči general nemških armad na belgijskem ozemlju. Nizozemska kraljica se nahaja v Londonu, od koder upravlja bogate nizozemske kolonije v Vzhodni Indiji, kjer jih varuje angleško orožje. Belgijska vlada je tudi v Londonu, od koder upravlja svojo bogato kolonijo Kongo v Afriki. Francosko odposlanstvo pred zgodovinskim vagonom v Compiegne. 9. Razsulo Francije. Po porazu Nizozemske in Belgije je prižel zlom Francije z bliskovito naglico. Nemški naval je v prvem zaletu prebil slabo zavarovano obrambno črto na fran-cosko-belgijski meji ter se razlil po severni Franciji, kjer francoska vojska ni imela možnosti, da bi bila zadržala pritisk nemških oklopnih divizij. Francoska vlada je zamenjala vrhovnega poveljnika, poklicala na vodstvo generala Weyganda, ki je na rekah Somme in Aisne skušal organizirati odpor, toda nemški pritisk je bil tako hud, zmeda, ki so jo napravili milijoni beguncev, ki so drveli proti jugu, tako velika, da so Nemci kaj hitro pregazili tudi te ovire in dne 10. junija prišli v Pariz. Tega dne je tudi Italija objavila vojno Angliji in Franciji. Beg je trajal še nekaj dni in dne 17. junija je moral maršal Petain, ki je medtem postal predsednik vlade, prositi Nemce za »častne pogoje za premirje«. Ze naslednjega dne sta se v Monakovem sestala Mussolini in Hitler, da se domenita o pogojih za premirje. Dne 22. junija je bilo podpisano nemško-francosko premirje, dva dni pozneje tudi francosko-italijansko. Nemške čete so obdržale zaseden ves severni in srednji del Francije ter vso zahodno obalo. Pobrale so ves plen v orožju. Pustile so kolonije, brodovje niso vzele v svojo uporabo, pač pa pod svoje nadzorstvo. Dva milijona ujetnikov so Nemci obdržali. Tako je bila Francija v nekaj tednih zlomljena. Pri londonski vladi je bil potrjen uporni francoski general de Gaulle, ki sedaj poveljuje francoskim četam, ki se nahajajo v Angliji, polovici francoskega brodovja, ki se nahaja v angleških lukah ter nekaterim francoskim kolonijam, ki so izjavile, da ne soglašajo z vlado maršala Petaina in se hočejo boriti dalje. Nemčija bi rada dosegla, da bi prišlo do sodelovanja med njo in Francijo zaradi bolj uspešnega boja proti Angliji v Sredozemskem morju. Med francosko vlado in Nemčijo je prišlo že do pogajanj, ki jih vodi podpredsednik vlade Laval. Prišlo je celo do sestanka med Hitlerjem in maršalom Petainom dne 25. oktobra v zasedenem delu Francije, kjer je bilo načelo o sodelovanju sprejeto. Toda stališče Italije, ki od Francije zahteva odstopitev Savoje, Korsike, Tunizije in Džibutija, preden se sploh z njo spušča v kakšne mirovne pogovore, je pogajanja zavleklo v daljšo bodočnost. V svojih kolonijah je morala Francija pretrpeti ponižanje, da so Japonci vkorakali v severni del Indokine (24. septembra 1940). 10. Luksemburg ukinjen. Mala kneževina Luksemburška, ki je ležala na tromeji med Nemčijo, Francijo in Belgijo, je bila od nemških čet zasedena že dne 11. majnika 1940, dne 15. avgusta 1940 carinsko priključena k Nemčiji, dne 1. oktobra 1940 pa popolnoma priključena v objem nemške države kot posebna pokrajina pod svojim gauleiterjem. 11. Okrnjena Romunija. Prva romunska žrtev je prišla nenapovedano kakor strela iz jasnega neba. Dne 26. junija 1940 je sovjetska vlada dostavila romunskemu poslaniku noto, v kateri zahteva takojšnjo odstopitev Besarabije in južnega dela Bukovine. Romunska vlada je dobila 24 ur časa za odgovor. Se istega dne je romunska vlada odgovorila, da prosi za odlog. Toda naslednjega dne je Molotov svojo zahtevo ponovil in dal še en dan časa. Dne 28. junija je romunska vlada sovjetske zahteve sprejela in so bila pogajanja že istega večera končana, opolnoči pa so sovjetske čete začele zasedati Besarabijo in južni del Bukovine. Nemške manjšine pa so bile od Nemčije poklicane, naj se iz teh dveh novih sovjetskih dežel preselijo v Nemčijo. Dne 1. avgusta je vrhovni sovjet sprejel obe deželi v objem Sovjetske zveze. S tem je bilo na zunaj poglavje o prvi romunski krvavitvi končano. Toda sledila je takoj druga... Prihod madžarskega ministrskega predsednika Tele-kyja in zunanjega ministra Csakyja v Monakovo, kjer sta se dne 10. julija najprej sestala z Ribbentropom, naslednjega dne pa s Hitlerjem, je napovedal, da se načenja drugo poglavje. Dne 21. julija je prišel italijanski zunanji minister grof Ciano v Berlin na posvet glede romunsko-madžarskega vprašanja. Nato so bila iz Berlina razposlana povabila. Romunskim ministrom je bilo sporočeno, da jih Hitler sprejme dne 26. julija, bolgarskim ministrom, da jih sprejme dne 27. julija, slovaškim ministrom pa dne 28. julija. Po tem vrstnem redu so tudi prihajali. Prva Gigurtu in Manoilescu, druga Filov in Popov, tretji pa dr. Tiso, dr. Tuka in Mach. Po svojih razgovorih v Berchtes- Pretresljiv prizor z bojnega polja. gadenu so romunski in bolgarski državniki odšli še na obisk v Rim. Po svojem povratku so se začela pogajanja med Romunijo in Madžarsko na eni, Romunijo in Bolgarijo na drugi strani. Toda pogajanja z Madžari niso uspela, medtem ko so bila z Bolgari uspešna. Zaradi tega sta Nemčija in Italija sklenili, da spet izrečeta svojo razsodbo. Sklican je bil sestanek na Dunaju, kjer je bil dne 28. avgusta 1940 ves severni del Transilvanije prisojen Madžarom. Dne 13. septembra je bil dosežen tudi sporazum z Bolgari, ki so dobili južni del Dobrudže. Dne 6. septembra je bil kralj Karol naprošen, naj odstopi in mu je sledil na prestolu kralj Mihael. Vrhovno oblast v državi je prevzel general Antonescu, ki se oslanja na Železno gardo. Dne 13. oktobra so prišle nemške čete v Romunijo in zasedle petrolejske vrelce ter donavsko pot. Romunija, najprej okrnjena, je zatem padla v območje velesil osišča Nemčije in Italije. 12. Vojna v Grčiji. Uvod k vojni, ki je dne 27. oktobra 1940 izbruhnila med Italijo in Grčijo, so dali številni posveti med Nemčijo in Italijo. Dne 19. septembra je bil Ribbentrop v Rimu pri grofu Cianu in Mussoliniju. Dne 27. septembra je bila nato podpisana trozveza z Japonsko, ki je določila Japonski vzhodnoazijski prostor, velesilama osišča pa evropsko-afri-ški prostor kot torišče nadaljnjega udejstvovanja. Dne 4. oktobra je bil drugi sestanek na Brennerju med Hitlerjem in Mussolinijem, kjer so bili proučeni načini italijan-sko-nemške ofenzive proti angleški moči v Sredozemlju. Italijanski listi so ob izbruhu sovražnosti z Grčijo poudarili, da je grški dogodek treba razumeti kot člen v velikem skupnem načrtu, ki je bil prerešetan na Brennerju in katerega drugi členi se bodo postopno še razvijali. Novi incidenti, ki so se pripetili med Italijo in Grčijo na alban- Žične ovire na pokopališču zapadne tronte. skem ozemlju, so bili lani takoj po italijanski zasedbi Albanije v aprilu 1939, ki pa so bili dne 27. oktobra 1939 poravnani s podaljšanjem prijateljskega pakta med Grčijo in Italijo. Letos, dne 13. avgusta je izbruhnil nov spor, ki je tlel dalje, dokler niso dne 26. oktobra slediH novi incidenti, ki so dovedli do izbruha vojnih sovražnosti med obema državama. Grčija ima v tem svojem sporu na svoji strani samo Anglijo, ki ji je dne 13. aprila 1939, isto kakor Francija (istega dne), dala oboroženo jamstvo za vsak napad na njeno državo. Turčija, s katero ima Grčija vojaško zvezo, za pomoč ni bila naprošena. Francija je dati ne more. Balkanska zveza pa po odlomu Romunije ne obstoja več, a bi po svojem bistvu Grčije proti napadu,od strani Italije ne ščitila. Nuš položaj. Naša država je svoj državni in nacionalni obstoj postavila na načelo, da mora na prostoru, kjer mora izpolnjevati svojo zgodovinsko nalogo, živeti v miru z vsemi svojimi sosedi, z njimi vzdrževati gospodarske in politične odnošaje, ki izključujejo vsaka trenja, a da mora ohraniti tudi z ostalim svetom prijateljske odnošaje kot država, ki uživa polno samostojnost, ki jo je plačala z bogatimi rekami najbolj plemenite krvi svojih prebivalcev. V razdobje, ki ga objema ta pregled, spada cela vrsta slovesnih poudarkov Jugoslavije, da želi ostati na tej črti, ki ima kot geslo: mir doma, mir okrog naših meja. Dne 25. marca 1937. leta že je v belgrajskem paktu z Italijo sklenila prijateljsko pogodbo, ki je zanesla mir na Jadransko področje. Ta pogodba je bila slovesno podčrtana z obiskom grofa Ciana v Belgradu od 19. do 21. januarja 1939, nato še ob priliki obiska našega zunanjega ministra Cincar-Markoviča v Benetkah, kjer se je dne 24. aprila 1939 se- stal z grofom Cianom in kjer sta se »obe državi sporazumeli, da bosta tako medsebojno prijateljstvo, kakor tudi prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo skušali na gospodarskem in političnem polju še bolj poglobiti«. Krono našim odnošajem z Italijo pa je postavil obisk našega kneza namestnika Pavla v Rimu dne 10. in 11. majnika, kjer sta z italijanskim cesarjem in kraljem izmenjala napitnice, polne iskrene prisrčnosti. Tudi letos spomladi, na obletnico belgrajskega pakta sta grof Ciano in Cincar-Markovič izmenjala tople brzojavke, v katerih si čestitata, da obe državi živita v prijateljski soseščini. Odnošaje z Nemčijo urejujejo številne gospodarske pogodbe, med katerimi je poslednja, podpisana dne 20. oktobra 1940, spravila v sklad nemško in jugoslovansko gospodarsko sodelovanje. S političnega stališča je treba v tem razdobju v prvi vrsti omeniti besede, ki jih je izrekel Hitler v svojem govoru dne 8. novembra 1938, ko je govoril o prijateljskih odnošajih z Jugoslavijo, s katero da so »meje za trajno potegnjene«. V okvir nemško-jugoslovanskih odnošajev spada tudi obisk našega zunanjega ministra v Berlinu dne 25. aprila 1939, ki mu je dne 1. junija sledil obisk kneza namestnika pri Hitlerju. Pri tej priložnosti so bile izmenjane zopet prisrčne zdravice, kjer je nemški kancler v svoji ponovno poudaril, da živita oba naroda kot »prijateljska soseda ob skupnih, za vedno skupnih določenih mejah«. Ko je izbruhnila sedanja vojna, se Jugoslavija ni bala zapletljajev, ker se ni pustila vezati na noben politični tabor v Evropi, ampak je ostala nevezana, z vsemi svojimi skrbmi posvečena edinole prostoru, na katerem živi in kjer si je uredila svoje mirno življenje. Zato je dne 2. septembra 1939, drugi dan po izbruhu vojne, lahko dala izjavo, da bo ostala nevtralna, a kot država, ki je na svojo drago kupljeno svobodo ponosna, vedno pripravljena, da brani svojo nevtralnost, naj pride nevarnost od katere koli strani. Tudi ob zasedbi Albanije dne 7. aprila 1939 je mogla izjaviti, da ta dogodek njenega prijateljstva na Jadranu ne moti. In ko je sedaj izbruhnil spor med Italijo in Grčijo, je dne 1. novembra 1940 izjavila, da ostane nevtralna, a pazljiva in budna, da bodo tudi drugi njeno nevtralnost spoštovali. Da bi še bolj potrdila svoje nepristransko in na vse kraje prijateljsko zadržanje, je dne 25. junija obnovila tudi svoje gospodarske in diplomatične odnošaje s Sovjetsko Rusijo, tako da je danes ni države v Evropi, s katero bi Jugoslavija imela kakšna navzkrižja, ki bi ne bila pokrita s prijateljskimi pogodbami. Boj letal. Toda položaj dandanes v dobi »totalnih vojn« ni odvisen samo od zadržanja vlade in odgovornih voditeljev države in njene usode. Odvisen je od vsega državnega naroda, ki si mora biti vedno v svesti, da ga bo vsaka vojna zadela vsega in da bo tudi ves s svojim življenjem in imetjem vred šel v suženjstvo, ako bi bil napaden in poražen. Zato nam se na koncu teh premišljevanj o porajanju novega sveta kar sama od sebe vsiljuje misel, da moramo biti pripravljeni vsi, da svojo domovino ohranimo neokrnjeno in mirno sredi požara, ki divja okrog nas. Med nami ne sme biti nobenih razpok, nobenih nejasnosti, nobene samovolje. Strnjeni v polni, prostovoljni disciplini okrog našega državnega vodstva, radi pripravljeni na žrtve, ki so v miru manjše kakor v vojni, pripravljeni tudi, da hladno damo domovini na razpolago svoje življenje in svoje imetje, če bi postalo potrebno, v dobri veri, da oboje ni nič vredno — brez svobode v lastnem domu. Napad italijanskih letal na angleške ladje. Reynaud, maršal Petain, Weygand. Francosko vojno vodstvo PkOBlENZ •Z- rn Državni poglavarji Finske, Norveške, Švedske in Danske. Po Italijanih sestreljen angleški bombnik. I MAIN/ TRiER, T7 UJ ptUXEM6URCj METZ kaiSERSlauTERn jwjj ta 'tl IsaaRlOui^o. _J©saarbrucken nIinann ,J\t? e V«, V0WG3HAFLH V ♦*V» ♦ *;«UV J GfiSgvej r* ❖^.arisruhe [0/0 STRASSBOURG#! H eh/ fsp/ne J j3 Ji M, C. f II » H B »«M m državne mya Maginolov* or/b Sicgfric/ova cWn P J? /V* ^Ufl do p ❖❖t A Re>\ s v Maginotova in Siegfriedova linija. Parada nemške vojske v Varšavi. Po letalski bombi razbita ladja. tfimr liMii B ■reir;i .1 kt*fTTjT* i -1 nri :nai mmm Francosko-angleško vojno vodstvo. PDVRŠINR ZEMLJE 5TBNCVRNJH2B CBSTNIKE PI5RRNE [g )v BOLNIŠNILB Prerez Maginotove linije, Prodiranje tankovskih odredov. 408 MLTROU O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda: šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote: razsul jo je na vse štiri strani od štajerskih goric od strme tržaške obale pa od Triglava do Gorjancev, in rekel: »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik, in njih pesem bo vriskanje!« »Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in rodila — zrastla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih gleda, ostrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti: zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo: bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno pritrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca! Ivan Cankar. Dr. Pavle Blaznik: /^\ 1*1 • ^^1 O naselitvi blovencev Če imamo pred seboj evropsko narodnostno karto in se zamislimo v čas pred dva tisoč leti, bomo videli, da so zelo maloštevilni oni narodi, ki so se obdržali v dolgi dobi dveh tisočletij na istem mestu. Mnoge je usoda v tem razdobju sploh zbrisala z zemeljske površine, druge pa pripeljala v povsem drug svet, kjer je bilo treba na novo ustvarjati pogoje, ki so bili potrebni za narodni obstanek. Tudi naš narod ne živi danes v svoji prvotni domovini. Zibelka mu je tekla daleč proč — onstran karpatskega loka na močvirnih nižinskih poljskih tleh. Ob velikem prelomu med starim in srednjim vekom se je razgibalo evropsko prebivalstvo ter se selilo preko velikanskih razdalj. Ta val je zajel tudi naše prednike, ki so se obrnili proti jugu na Balkanski polotok. Na najbolj občutljivo severnozahodno stran je zanesla usoda prav naše prednike-pradede slovenskega naroda; tu jim je določila težko nalogo, da ustvarijo kot skrajna zahodna straža južnega slovanstva branik proti germanskemu in romanskemu življu. Pri naseljevanju, ki je bilo usmerjeno v glavnem od vzhoda proti zahodu, so sledili naši predniki deloma starim rimskim cestam, ki so bile tedaj še prav dobro ohranjene; v glavnem pa so jim bile kažipot naravne zveze: držali so se glavnih rek Mure, Drave, Save ter njih pritokov. Izognili so se jih le tam, kjer so stisnjene in razpenjene tvorile večjo zapreko kot pa pomoč. Podobno so silile naselnike v drugo smer tudi ostale prirodne ovire, kot močvirja, obsežni gozdovi itd. Naši predniki so sc naseljevali po prisojnih hribovitih pobočjih; pri tem se pa niso izogibali prostranih ravnin in širokih dolin, če so spoznali, da niso preveč očitno izpostavljene nevarnosti poplav. V začetku so se naselili pač tam, kjer ni bilo treba zemlje na novo kultivirati — torej na tleh predslovanske naseljenosti. 01» prihodu naših prednikov so bili namreč naseljeni na današnjih slovenskih tleh romanski in keltski prebivalci, ki so so morali pretežno umakniti pred novimi naseluiki v teže dostopna ozemlja. Le deloma se je z njimi pomešal slovenski živelj in jih imenoval Vlahe. Nanje še sedaj opozarjajo krajevna imena, kot Lahovče pri Cerkljah, Belšinja vas pri Trebnjem, Laška vas pri Celju, Laško, Lahovšče pri Ajdovščini itd. Na staro prebivalstvo še danes spominjajo mnoga geografska imena, ki so jih naši predniki prevzeli po njem. Saj so naše naj- važnejše reke obdržale stara predslovanska imena, kot Sava, Drava, Mura, Kokra, Soča — enako pa kažejo na predslovansko prebivalstvo tudi nekatere naselbine, kot Ptuj, Celje, Logatec, Kranj, Beljak, Trst. V velikem zaletu so sc razširili naši predniki preko obsežnega ozemlja na vzhodu do Blatnega jezera, na zahodu prav do furlanskega Tilmenta in do izvirov Drave, Mure, Aniže in Travne, a na severu do Donave in preko nje. Zasedli so meje, ki jih splošno tudi v kasnejših stoletjih bistveno niso prekoračili. To prostrano ozemlje je merilo nad 70.000 km2 (štiri in pol dravskih banovin). Razumljivo je, da ga naši predniki zaradi maloštevilnosti niso mogli dovolj gosto naseliti. Ogromni predeli — zlasti v višjih legah so ostali nenaseljeni in pokriti z obsežnimi gozdovi. To dejstvo je postalo za nas nevarno in celo usodno, ko so se vedno bolj začenjali zanimati za našo zemljo germanski sosedje. Prvotno popolnoma svobodni smo namreč prišli polagoma pod nemški politični vpliv. Politična podrejenost je imela za posledico uvajanje fevdalizma, ki nam je neizmerno škodoval na narodnem polju in bistveno vplival na socialni ustroj našega naroda. Po takratnih običajih je postala slovenska zemlja s politično odvisnostjo last vladarja, ki je lahko z njo svobodno razpolagal. Z pjo je skušal pridobivati na svojo stran velikaše — tako posvetne kot cerkvene, z njo je poplačeval njih zvestobo. Ker sc je domače slovensko plemstvo kmalu potujčilo, ali je pa pretežno zdrknilo na nižjo socialno stopnjo, so prehajali obsežni naseljeni in nenaseljeni predeli naše zemlje v last mogočnih tujih velikašev. Nad prostranim ozemljem, zlasti v Posavju in Podravju, so zagospodovali salzburški nadškofje, briksenski škofje so si zagotovili Bled in Bohinj, bamberški škofje so si pridobili Kanalsko dolino s Trbižem, frcisinški škofje pa Škofjo Loko s Poljansko in Selško dolino ter Sorškim poljem; mnogo ozemlja so imeli v posesti tudi oglejski patriarhi. Pa tudi posvetni velikaši niso zaostajali za cerkvenimi. — Ta tuja gospoda je klicala v mesta, ki so se v onem času prav lepo razvijala zlasti kot središča zemljiške gosposke, trgovce in obrtnike iz svoje domovine. Zato ni čudno, da so imela takrat naša mesta tuje, nemško lice, dasi je sililo tja tudi slovensko kmečko okoliško prebivalstvo. Zakaj Slovenec meščan, ki je posebno v kasnejši dobi krepil in ohranjal *——— mm Severne in zapadne meje Slovencev v 9. stol. in danes. 1) Nekdanje meje Slovencev. 2) Današnje jugoslovansko etnično ozemlje. (Iz knjige: Kos, Zgodovina Slovencev, I. del) naše meščanstvo, je le prerad pozabljal na svoje slovensko poreklo in se je potujčeval. Slovenci nismo torej imeli v kasnejšem srednjem veku ne svojega plemstva, ne svojega meščanstva. Slovenstvo je moral reševati le kmet, ki pa je bil seveda brez politične moči; saj je celo vedno bolj izgubljal svojo osebno svobodo. Čedalje redkejša je bila vrsta svobodnikov, ki so bili še gospodarji na svoji zemlji. Večina našega naroda je bila tedaj v vrsti podložnikov-tlačanov. Ob slovenski naselitvi je bilo za našega kmeta plodne zemlje na razpolago, kolikor je je kdo hotel. Zato takrat niti ni bilo treba posameznikom odmerjati zemlje, če je kmet kak predel že preveč izrabil, je segel lahko po sosednjem. Take idilične razmere so se nehale v dobi fevdalizma — v času, ko se je tuja gospoda vedno bolj po-laščala naše zemlje. Zakaj fevdalna gospoda je hotela iz svoje zemlje kolikor mogoče veliko izvleči. Zato so skušali zemljo bolj gosto naseliti; gozd, ki takrat ni dajal posebnega dobička, je bilo treba krčiti in spreminjati v plodno polje. Zato je bilo vedno večje povpraševanje po delovnih silah. Ker je bilo teh pri nas premalo, so jih poiskali na drugih svojih ozemljih in jih od tam preseljevali na naša tla. Tako je prišlo že v začetku 10. stoletja do velike sistematične kolonizacije na slovenski zemlji, pri kateri so poleg domačinov prihajali v poštev zlasti Bavarci. Ti so se naseljevali prvotno največ na zemlji, ki je bila vsaj deloma že kultivirana — torej tam, kjer naletimo že takrat na slovensko naseljenost. Ker potemtakem nemška kolonizacija ni prodirala v strnjeni fronti, marveč se je pojavljala le v posameznih tokovih na slovenskih tleh, ni čudno, da sta bili obe narodnosti marsikje močno pomešani med seboj. Zato dolgo časa ni mo- goče govoriti o nemško-slovcnski jezikovni meji. Razumljivo je, da je germanizacija pri takem položaju hitreje napredovala na ravnih, po naravi nezavarovanih predelih našega severa — kot pa v težko dostopnih gorskih ozemljih. Najslabše je bilo v avstrijskem Podonavju, kjer so bili naši predniki najbolj redko naseljeni. To ozemlje smo izgubili že v 13., 14. stoletju. A tudi sicer se je slovenstvo umikalo proti črti današnje jezikovne meje. V 14. in 15. stoletju smo izgubili vzhodno Tirolsko, zgornjo Koroško in zgornjo Štajersko. Tako se je v 15. stoletju ustvarila jezikovna meja, ki ni potekala daleč od današnje narodne meje. Edin spomin na nekdanjo slovensko posest v teh področjih so danes le še številna slovenska krajevna imena, ki nas spominjajo, do kam je segal nekoč naš živelj. V primeru s to strahotno izgubo moremo na drugi strani pokazati le skromne narodne pridobitve na današnjih slovenskih tleh. K sreči je bil nemški kolonizacijski tok južno od Karavank in Kozjaka tudi v času najmočnejšega naseljevanja precej slabši. Zato se nam je posrečilo, da smo se obdržali kot narod, obenem pa smo celo poslovenili nekaj manjših jezikovnih otokov. Tako so ni mogel vzdržati tuj element na Dravskem polju med Mariborom in Ptujem, enako tudi ne tolminski Ncmško-rutarji, ki jih je naselil oglejski patriarh na goratem svetu pod gorskimi grebeni od Črne prsti do Vogla. A največ tujega elementa je absorbiral slovenski živelj na škofjeloških freisinških posestvih. V kraljestvo Ratitovca je naselil freisinški škof v 13. in 14. stoletju Tirolce s središčem v Sorici, a na Sorškem polju je bila močna še starejša bavarska kolonija z jedrom v Bitnju. Na te tuje koloniste spominjajo danes le še krajevna imena in priimki. Ni se nam pa posrečilo posloveniti kočevskega otoka, ki je nastal v 14. stoletju, dasi je bilo tam razvitih precej slovenskih vasi žc ob nemški kolonizaciji. Velika sistematična kolonizacija, ki je bila zaključena nekako v 14. stoletju, nam je torej prinesla v narodnem pogledu ogromno škodo, obenem je pa popolnoma spremenila zunanje lice naše pokrajine. Zaživela so področja, kjer je doslej sameval ogromen gozd. Vendar kolonizacijsko delo s tem pri nas še ni bilo zaključeno. V 16. in 17. stoletju je prišlo marsikje do novega sistematičnega naseljevanja po hribovitem, gozdnatem svetu. Tedaj ni bilo več treba klicati tujcev, zakaj domači živelj je bil že dovolj močan. Šele s 17. stoletjem je bila slovenska zemlja toliko naseljena, da v splošnem ni več mogla prenesti obsežnejšega koloniziranja. Posledice opisanega naseljevanja se kažejo predvsem v narodnostnem pogledu. Kot smo že poudarili, se je naša severna meja katastrofalno zamajala. Saj se je moral tu umakniti naš narod z Donave daleč proti Dravi. Položaj na ostalih mejah ni tako tragičen. Na vzhodu je bil za nas usoden madžarski udor v 9., 10. stoletju. Madžari so pretrgali zvezo med severnimi in južnimi Slovani in sčasoma skrčili slovensko panonsko ozemlje od 10.000 km3 na 1000 km3. Najbolj ugodne so še razmere na zahodni romanski meji. Romansko prebivalstvo namreč k sreči ni imelo na razpolago toliko kmečkega življa, da bi prihajal v poštev za koloniziranje slovenske zemlje. Zato je v splošnem slovensko-romanska meja danes tam kot pred enajstimi stoletji. Meja proti Hrvatom je precej slučajna. Da teče prav na Sotli, izhaja od tod, ker je bila Sotla skozi stoletja politična meja med Slovenci in Hrvati. Naseljevanje v različnih časih je pa zapustilo sledove tudi v socialnem pogledu. Nasledniki starih kolonistov so namreč današnji gruntarji. Ti so uživali spočetka zasebno samo njive in travnike; gozdovi in pašniki so bili last vasi, oziroma srenje. Grunti, ki so močno menjali gospodarje, so se v hribovitem svetu navadno dobro držali. Številni primeri kažejo, da je danes v marsikateri vasi prav toliko gruntov, kot jih je bilo v času naselitve pred davnimi stoletji. Na tleh večjega prometa — v ravnini je slika seveda drugačna. Tu človek ni bil tako zvezan z zemljo; na teh tleh so se številni grunti že zdavnal razsuli. — V zadnjih dveh, treh stoletjih ni bilo na razpolago večjih področij za nova naseljevanja. Zato se je mogla razvijati le še manjša posest — kajžarstvo. Kajžarji so bili v začetku navezani le na srenjski svet. Tu so kultivirali skromno odmerjeno zemljo. Kajže so postavljali ob strani grun-tarskih naselbin ali na gmajni, t. j. na skupnem svetu na robu gruntarskega polja. Ko so delili skupno zemljo — največ v 18. stoletju, se je položaj kajžarjev izboljšal. Zakaj tudi nanjo so odpadli deleži, dasi manjši kot na gruntarje. S tem deležem je odslej kajžar lahko razpolagal in ga kultiviral kot nekoč gruntarski kolonist. V težjih prilikah je seveda živel kajžar, ki se je naseljeval v času, ko je bila skupna zemlja žc razdeljena. Popolnoma razumljivo je, da je naseljevanje v tako različnih dobah in prilikah zapustilo sledove tudi v tipih vasi in parcelni razdelitvi. Najbolj je razširjena gručasta vas, kjer imamo opraviti z zaselško razdelitvijo. V tem primeru je parcelacija sicer razdrobljena, vendar ima vsaka kmetija največ polja pri svoji domačiji. Veliko bolj nepraktična je razdelitev na delce, kjer je parcelacija silno razdrobljena. Posamezne kmetije imajo tudi po dvajset ali še več drobnih parcel v obliki prog, ki so enakomerno porazdeljene preko vsega vaškega polja. Ker mora imeti vsak kmet prost dostop do svoje parcele, gre mnogo plodne zemlje v izgubo. Marsikje — zlasti na ravninskih tleh naletimo na vasi v vrsti; domačije leže v dolgi vrsti druga poleg druge. Polje jo v tem primeru razdeljeno na proge; vsak kmet ima vse polje v eni dolgi progi, ki leži navadno pred hišo v širini domačije. Pri vseh doslej opisanih primerih je popolnoma jasno, da so se prebivalci posameznih vasi naseljevali v družbi istočasno — v dobi načrtnega, sistematičnega koloniziranja. Večinoma mlajšega datuma so samotne kmetije, pri katerih ima vsak posestnik vso zemljo v celoti; pri tem tipu gre le za naseljevanje po posameznikih. Kolonizacija na naših tleh je skrčila slovensko ozemlje od 70.000 km’ na 24.000 km3. O, kolika je pisanost slovenskega življenja! Od Zlatorogovega kraljestva, kjer štrle triglavske stene strmo v višino, razkave in koščene in trdne, kot je trden gorenjski kmet, gruntar, s koreninami do pekla in z vriskom do neba, s kinčem nebeškim v svoji sredi in meščansko kulturo, pa do veselega Vipavca, ki prideluje fige in goji rože. In do veselega Dolenjca, ki prodaja ribniško suho robo križem sveta in pije cviček s Trške gore, kislo in zdravo in vredno hvale pijačo, pa do Belokranjca, s pesmijo, ki je navdihnila Župančiča in ki živi melanholično zategnjena prav tako v belokranjskih kolih, zelenem Juriju kot v beli obleki. Od rudarja v Trbovljah, ki se živ zajeda zemlji v trebuh, da si peče v potu obraza zase kruh in za otroke, bedni proletarec, odvisen od konstelacije svetovnega kapitala, pa do splavarjev na Savinji, ki pojo, ko se love v rekah in z vesli razdvajajo valove, udarjajoče bolj čez splav v noge kot v vesla! Kolika pisanost, če primerjamo Pohorje z njegovimi gozdnatimi sprehodi in z nižino Prekmurja, s topoli in senco, s pogledom čez Dravo in Muro na Slovensko Krajino s kolniki, ki vodijo bolj od doma kot pa domov. Pa še nimamo oglašene celokupne slovenske harmonije, v kateri se stekajo vse te prvine kraja in ljudi in se vežejo v en sam akord, ki zveni pri vseh enako globoko in ljubko v spev: »Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati djala...« Tine Debeljak. Kulturne ustanove - dokaz našega narodnega življenja Narod, zlasti še, če je tudi politično samostojen, dokazuje svojo narodno trdoživost in vsebino najbolj s tem, če si zna postaviti in ustanoviti ter vzdrževati svoje najvišje kulturne ustanove, ki so spomeniki in glasniki narodne zavesti in narodne duhovne izoblikovanosti. Ne samo, da se človek zaveda svojega jezika in krvne povezanosti s svojimi sonarodnjaki, temveč da se zave tudi dolžnosti in moči, svoje duhovne svojskosti tudi razvijati do naj višje mere in vsemu kulturnemu življenju dati svojsko obliko, ki je prav njegova in ne morda kopirana od drugod, je znak pravega kulturnega udejstvovanja, zrcalo zrelosti in polnosti narodnega življenja. Ko naš človek kot popotni človek stopi v središča kakega velikega naroda, si bo gotovo ogledal najprej tiste ustanove, ki mu bodo pokazale notranje obličje naroda, med katerega je prišel. Stopil bo v katedrale, ki so spomenik cerkvenega svojskega življenja dotičnega naroda in verske vneme, ogledal si bo reprezentativne stavbe političnih oblastnikov, da se bo prepričal, ali je dotični narod samostojen in sam svoj vladar, ali pa je oviran v svojem političnem razmahu in tudi v duhovni rasti. Da se bo pa prepričal, če je narod dosegel svojo notranjo povezanost v duhu in je izoblikoval svojo notranjo stavbo do višine, v kateri je mogoče reči o prebivalstvu dotične dežele, da se je Eredstavilo kot narod, svojski narod z vsemi prilastki, o potnik povprašal po univerzi, po akademiji znanosti in umetnosti, po muzejih in galerijah, po umetniških šolah in prosvetnih organizacijah, po javnih knjižnicah in centralnih organizacijah, ki zajemajo ves narod v kulturno povezanost ter so dokaz kulturne stopnje najširših plasti naroda. In ko si bo popotnik v tujem mestu ogledal vse te in podobne ustanove ter se bo prepričal o kulturni zrelosti dotičnega naroda, se bo šele zavedel, da je dotični narod res narod, svojski glas v zboru drugih, ter bo podobne dokaze iskal ali vsaj želel videti tudi med svojini narodom. Zato bo vesel, ko bo opazil, da ima slovenski narod vse tiste prilastke, ki spremljajo oznako kulturnega naroda v svetu, ter bo znal ceniti duhovni napor starih in novih rodov, ki so iz nič in često proti sili viharjev ustvarili narodno kulturo in jo organizirali v ustanove, ki so resnični dokumenti slovenskega svojskega duhovnega življenja. Ponosen bo najprej na slovensko ljudsko prosvetno delo, ki je znano v svetu kot eno najbolj dosledno izvedenih izobraževalnih poskusov. Ponosen bo na Mohorjevo družbo, ki je letos praznovala 80 letnico obstoja in je poslala sama v najširše plasti v tem času nad 20 milijonov slovenskih knjig. V njeno zgodovinsko zaslugo bo stalo dejstvo, da je naučila slovenski narod brati, da je bil prištet že v Avstriji med najkul turne jše narode z ozirom na majhno število analfabetov. To je dosegla Slomškova ustanova, širile pa so narodno vzgojno prosveto čitalnice, ki so prve budile slovenskega duha, ter njih naslednice v rokodelskih in sokolskih ter zlasti prosvetnih domovih, ki se bleste v sleherni slovenski vasi kot za cerkvijo drugi dom, ki prevzema v vzgojo mladino iz rok ljudskih šol. Tu je doma slovenska izobrazba najširših plasti, osnovna kultura, oblikujoča tudi zunanje lice slovenske vasi in našega podeželja, ki je resnično za celo stopnjo više od drugih podeželj v naši državi, kakor se je izrazil srbski publicist Dra-goljub Jovanovič, češ da Slovenci nimajo več pravega kmečkega stanu, temveč je na vasi že prava meščanska kultura. Naše šolsko šolstvo je razvito in sega že v sleherno gorsko vas, naše strokovno, gospodarsko, kmečko in obrtno-tehnično šolstvo napreduje ter dobiva čimveč veljave in vpliva na stvarno kulturo našega življenja, dočim se v drugih predelih države smatra še za manjvredno pred srednjim teoretičnim šolstvom. Vse te šole in to izobrazbo smo deloma dobojevali še v časih jeznih viharjev, sedaj smo ga samo izpopolnili in dovršili v organski rasti, ko smo mu dogradili najlepši vrh z ustanovitvijo slovenske univerze takoj po prevratu na predlog tedanjega ministrskega podpredsednika dr. Korošca (1919), razširili v popolno univerzo tudi z medicinsko fakulteto pa šele letos (1940) pod istim človekom kot prosvetnim ministrom. Tako je sedaj to naše najvišje učilišče res lepa krona vsemu našemu šolstvu in naši ljudski prosveti. In tako je ta ustanova, ki nosi sedaj ponosno ime Universitas Aleiandrina Labacensis, ena tistih dokumentov, ki bo vsakemu tujcu jasno izpovedovala in pričala, da smo Slovenci svojo šolsko izobrazbo dvignili na najvišji vrh kot se spodobi nujno narodu, ki hoče kot tak, svojski kulturni narod, eksistirati. Takoj za univerzo, s katero je v bitni zvezi, pa se že dviga v nebo nova stavba iz Plečnikovega duha, mojstrovina slovenske arhitekture in spomenik slovenski knjigi Vseučiliška knjižnica, ki bo drugo leto že predana javnosti in svojemu namenu. Tako bo ustanova iz skromne licejske biblioteke, ki je po zrušitvi liceja po potresu gostovala v tuji hiši, prenesla svojo zalogo »slovenicc v nov hram, ?onos slovenskim ljubiteljem znanosti in lepe knjige, u je zakladnica duhovnega bogastva slovenskega človeka, zlata valuta naše kulture, vredna, novi dokument naše duhovne samostojnosti in tvornosti. Univerza in njena knjižnica sta dokaz naše organske, iz resničnih osnov našega šolstva rastoče izobrazbe, katere vrh je; knjižnica pa je centralni spomenik in predstavnik vseh tistih majhnih knjižnic, ki so v širnem podeželju vsakdanja duhovna hrana slovenskemu človeku. Toda slovensko duhovno prizadevanje se izraža polno v češčenju vseh Modric udejstvovanja človeškega duha. Tako je v sami Ljubljani vse polno znanstvenih društev, kjer svoja znanstvena področja raziskujejo zemljepisei, zgodovinarji, slavisti, pravniki, tehniki, medicinci itd. Slovenski znanstvenik razvija davni obraz slovenske zemlje in društvenega sestava, razvršča zgodovinske dogodke, jih Sedež slovenskega vseučilišča v Ljubljani. x v-** V 'f. v Vseučiliška knjižnica v Ljubljani. (Plečnikov načrt.) spoznava in osvetljuje, išče novih poti v organski zvezi s preteklostjo in odkriva bodočnosti novo lice. Državni, banovinski, pokrajinski in mestni muzeji hranijo urejeno gradivo kot podobo naše preteklosti in dokumente razvoja slovenskega življenja ter življenja na slovenski zemlji. V Ljubljani so: Državni, Etnografski in Mestni, po katerih zgledih rasto in se množe po naših podeželskih mestih (Maribor, Ptuj, Celje, Krško, Novo mesto, Škofja Loka itd.) dokumenti naše narodne zavednosti in ljubezni. Kakor te znanosti v prestolnici in periferijah, tako se dokumentira tudi slovenska umetnost v neštetih revijah, delovanjih slovenskih založništev, kiparskih in slikarskih stvaritvah, graditvah in odrskih prikazovanjih, glasbenih tvorbah in gibalnih izrazilih. Matica Slovenska je dokaz naše stare ljubezni do slovenske knjige, kakor jo goje sedaj nešteta založništva, med njimi eno največjih, Jugoslovanska knjigarna. Likovna umetnost krasi naše stavbe in naša stanovanja, v Ljubljani pa se zbirajo stvaritve slovenskega upodabljajočega duha v preteklosti v Narodni galeriji, narodni tvorbi poprevratnih dni, kjer je vsem razodet razvoj slovenske likovne umetnosti od naj starejših časov do zadnjih dni ter so shranjeni za bodočnost največji mojstri slovenskega čopiča, slovenske duše, razodete z likovnimi oblikami. Poleg stare Narodne galerije, ki naj bi jo obiskal vsak Slovenec, ki pride v Ljubljano, se sedaj gradi hram sodobni slovenski umetnosti, Moderna galerija, ki bo nov spomenik današnjemu umetnostnemu čutu, obenem pa bo prevzel tudi funkcijo Jakopičevega paviljona, tega dokaza skromnih privatnih započetkov ustanov, ki so povsod drugod dolž-nostno delo naroda kot celote. V bližini teli Galerij pa stoji mogočno Narodno gledališče, slovenska Opera, ki je bila postavljena kot resnično potrdilo slovenskega duha v času germanske kulturne invazije ter spomenik slovenski igrski umetnosti, ki je v Slovencih razširjena kot morda nikjer med nobenim narodom in ki je v veliki meri pomagala vzdrževati v dobi čitalnic slovenskega duha ter ga razvijati v da- našnji razcvet. In dramsko gledališče v Ljubljani, celjsko, ptujsko in mariborsko — ali niso to središča slovenske besede in slovenskega duha, naše kulturnosti in ogledalo našega svojskega življenja, v kolikor kažejo zgodbe naših ljudi, pa tudi v kolikor so izraz občutka slovenskega igralca, ki odpira globine svojega doživljanja ter nam plemeniti našo duševnost? To so cvetovi našega igralskega talenta in ljubezni, katere dokaz so naši domovi širom domovine in nastopi in uglajenosti našega malega človeka, ki se je kretnjam kulturnega človeka privadil na domačem vaškem odru. V teh domovih se razvija tudi naš glasbeni in pevski čut, ki je med nami visoko razvit, saj smo imeli že davno, davno Filharmonijo in opero, prej kot druga mesta v Jugoslaviji in celo Srednji Evropi. Nastopi velikih orkestralnih korpusov, solistov in obisk poslušalcev pričajo o naši visoki glasbeni vzgoji, kateri sta sedaj posvečena ne samo Glasbena Matica, temveč tudi visoka šola Akademija, kakršne na žalost še nima likovna umetniška panoga našega kulturnega udejstvovanja, kar je sedaj najbolj vidna vrzel v smotrni izobrazbi našega umetniškega izražanja. Gledališča, muzeji, umetniške akademije, Filharmonije in revije ter knjižne založbe in knjigarne — vse to so dokumenti ustvarjanja kulturnih, znanstveno umetniških vrednot. In kot krona vsemu temu znan-stveno-umetnostnemu udejstvovanju je sedaj slovenski narod priboril sebi tudi zadnje potrdilo kulturne samobitnosti in svojskosti — Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki jo je poklical v življenje zopet minister dr. Korošec po posredovanju ministra Magaraševiča 1. 1938. Tu so zbrani vrhovi znanstvenega sveta: filozofi, filologi, zgodovinarji; pravniki; matematikarji, prirodoslovci, pa tudi umetniškega: pisatelji, slikarji, arhitekti, pesniki, igralci, glasbeniki itd. itd., ki predstavljajo izbrance iz vseh kulturnih panog, ki so s svojimi deli dvignili narodne vrednote do nesmrtnosti in postali sami nesmrtni. Tako je tudi Akademija znanosti eden tistih spomenikov, ki bo tudi tujcu vpil o naši duhovni in kulturni samobitnosti, o prizadevanjih našega uma in srca. V nemanjši meri pa bo dokument našega kulturnega življenja tudi novi Slovenski dom, ki se gradi v Ljubljani z doneski vsega naroda in ki naj bo prav taka ljudska akademija ali univerza vseh katoliških prizadevanj za katoliško oblikovanje kulturnega življenja širokih plasti slovenskega naroda. Slovenski dom bo dom ljudsko prosvetnih društev, centrala katoliških obnovitvenih organizacij, središče, od koder naj se pokristjani slovenski duh in vse, kar je odvisno od njega; od koder naj dobi slovenski narod katoliške oblike javnegti življenja po besedah Slomškovih: »zveličavno kulturo«. Tu bo imel svoj dom slovenski Radio (katerega podružnica bo drugo leto zapela samostojno tudi v Mariboru), ki pomeni novo sodobno kulturno sredstvo, združujoče v sebi knjigo in lepo besedo, glasbo in znanost, ter predstavlja gotovo najučinkovitejše izobraževalno sredstvo, ki ga ima v rokah kak narod. Tudi to imamo Slovenci! In stavba Slovenski dom, ki se gradi v Ljubljani, bo izraz najsodobnejše uporabe tehničnih sredstev za kulturno izobrazbo najširših plasti in najbolj oddaljenih krajev, kamor nista segla ne šola ne dom. kamor pa seže zrak v službi duha. In tudi taka Radio postaja in tak Slovenski dom bosta dokumenta naše kulturnosti ter ustanovi, vredni obiska za vsakega tujca in potnika skozi našo prestolnico, obenem pa tudi dokaz vsakemu našemu človeku da smo resnično narod, in to kulturni narod, z vsemi ustanovami, ki jih smatrajo tudi veliki narodi za prilastke narodne samobitnosti in kulture. Tine Debeljak. Pogled v Narodno galerijo (v Narodnem domu). To je slovenska Ljubljana: Idilično mesto, ki ne ljubi hrupnega prometa in tempa, ki rado sanjari in se opaja pri pogledu na snežene gore v daljavi; belo mesto, katero z Barja nastopajoča megla nagiblje k rahli otožnosti. Mesto je, ki ljubi mirno delo in svoj počitek išče v bujnem zelenju bližnje okolice, prodirajočem prav do osrčja. Ta Ljubljana ljubi knjigo, pesem in vino. Ta Ljubljana ljubi svojo podobo in sedanjost gradi v spoštovanju do svoje preteklosti. Po svojem položaju uglašena z življenjskim prostorom svojega naroda, se ta Ljubljana odziva na vsak utrip slovenskega življenja. Lepo je o nji zapisal Ivan Cankar: »Mnogo in mnogovrstnih težav in nadlog je izkusil slovenski narod, oj, in jih bo še več; za tolažbo in povračilo v teh hudih časih pa mu je Bog dodelil Ljubljano.« Zato boste razumeli Slovenca, ki obdaja s tako ljubeznijo svojo Ljubljano in se z baročnim inteligentom igračka z njenim antičnim imenom Aemona-Amoena, Emona — Prijetna, ali s Pregljem ponavlja isto igro z njenim zagonetno sladkim slovenskim imenom Ljubljana-Ljubljena ter jo zanosno pozdravlja z njenim velikim pesnikom Francetom Prešernom kot »Ljubljano, ljubico nebes in sreče«, s Cankarjem pa ginjen vzklikuje: »Vse blagoslove tebi, Ljubljana!« Fr. Stele. Slovenska nedelja Veliki zvon je zabučal iz lin pri iari. Od gore do gore je zadonelo kakor božji glas. Na poljih se je pripognilo v tiho šumečih valovih žito, vse oškropljeno s srebrno roso. Na vsako okno je potrkal glas zvona in zaklical: Otroci, nedelja! Nedelja tebi, oče, nedelja hlapcu, nedelja hlevu. In razgrnilo se je nad iaro do konca in čez konec naprej do prve in devete sosede: sveta nedelja. Pa je zavladal božji mir. Zapuhtelo je nad hribi kakor kadilo proti nebu. Vesela slovesnost je umila žuljave roke, otrla potni obraz. Zašumela so nagubana lica, zacvrkali visoki škornji in korak ni bil prešeren in ni ga gnala skrb. Slovesen je bil in umerjen; tako se spodobi svetišču in zvon je spremil v svetišče polje in travnik, log in goro. In na vasi! Kdo bi si upal nespodobno teči skozi vas, ali da bi zaškripalo kolo težkega voza, da bi pokal bič in klel voznik — danes na sveto nedeljo. Beli rokavci dvigajo škaie ob studencu, pri koritu se zlagoma oceja živina. Danes se ne mudi. Da bi komat oklenil Luci težko grivo, da bi jarem stisnil roge voletu i— danes? Danes postavajo fantje s konji, ki so jih prignali napajat. Brzda ne zvenči, zakaj na baržunastih telovnikih cingljajo tolarji ob težkih, srebrnih verigah. In kadar done ti, tedaj je na vasi, kakor se je zapisalo na Sinaju: Ne delaj ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec in ne tvoja živina) In zvon je zabučal vnovič. Iz postavnega doma, iz lesene bajte, od vsepovsod so se prikazovale prazniške postave: dekleta z nabranimi rokavi, belimi kakor iz cukra, z nageljnom in rožmarinom za svilenim nedrjem, z zobčasto ruto v roki. Fantje s suknjiči čez ramo, tolarji ob verižicah — cink, cink — in z rdeče opisanimi škor-njicami — cvrk, cvrk — kajpa z viržinko in krivci, to je praznik. Celo stare mamice petdesetletna šajevka, ki se je modrikasto izpreminjala v soncu, celo ta: sama živa sveta nedelja. Skozi vas so rasle gruče in zunaj vasi so se potopile v morje žita in plule med njim od vseh štirih strani vetrov, kakor bi živih rož nasadil po zelenih, pšeničnih valovih... F. S. Finžgar. Organizacija katoliške Cerkve Dr. Alojzij Odar Temeljne poteze. Če hočemo postaviti podatke o cerkveni organizaciji v pravi okvir, si moramo prej ogledati nekaj karakterističnih potez iz ustave in organizacije katoliške Cerkve. Kristus Kralj Cerkev je ustanovil Jezus Kristus kot nujno, pravno in hierarhično urejeno družbo, ki naj nadaljuje njegovo delo na zemlji pri vseh narodih in v vseh časih. Cerkev torej ni človeška ustanova, kot so druge družbe, marveč je naravnost od Boga. Cerkvi namena in nalog ne določajo njeni udje, marveč je vse to določil enkrat za vselej njen božji Ustanovitelj. Cerkvena oblast ni v vernikih, ki bi določali nosilce nje in jo nanje prenašali, marveč se cerkveno načelstvo, hierarhija — apostoli in njih nasledniki — po Kristusovi volji, torej po samem božjem pravu loči od vernikov. Prve člane hierarhije je Kristus sam izbral in tudi določil, naj si ti postavljajo svoje naslednike. Cerkvena hierarhija je po božjem pravu monarhično urejena; na čelu Cerkve je papež, pod njim so škofje. Po božjem pravu se v Cerkvi duhovščina (kler) loči od vernikov. Po svojem namenu in nalogah je Cerkev za vse ljudi in vse čase. Prvine božjepravne cerkvene ustave, ki smo jih nakazali, univerzalnost in trajnost Cerkve, njen nadnaravni namen in duhovna naloga so vtisnili celotni cerkveni organizaciji čisto svojske poteze. Cerkev je po svojem bistvu konservativna. Ni od včeraj in le za danes, marveč obstaja že devetnajst stoletij in bo do konca časov. »Bila je velika in spoštovana — pravi o njej znani angleški zgodovinar, protestant Macaulay — preden je Saksonec stopil v Britanijo, preden je Frank prekoračil IIen, ko je še grška zgovornost cvetela v Antijohiji in ko so v templju v Meki molili še malike. In ona bo gotovo v nezmanjšani moči še stala, tudi ko sc bo potnik z Nove Zelandije postavil sredi prostrane puščave na podrti obok londonskega mostu, da bi slikal razvaline cerkve sv. Pavla.« V tej nadčasovnosti Cerkve je že velik razlog za njeno konservativnost. Še močnejši pa je v tem, ker se Cerkev mora orientirati po božjem razodetju, ki je zaključeno s smrtjo zadnjega apostola. V Cerkvi zato ni nikakega eksperimentiranja. Cerkev je zelo previdna pri ustanavljanju in uvajanju organizmov, ustanov ter zavodov; prav tako pa že ustanovljenih zlepa ne ukine. Vse potrebne reforme najde Cerkev v sebi. Navzlic konservativnosti pa Cerkev ni okorela in brez smisla za prilagojevanje časovnim razmeram. Dokaz za to so različni načini cerkvenega delovanja, različni cerkveni redovi, ki so vstajali, kakor so zahtevale časovne potrebe, ali v našem času Katoliška akcija, velika zamisel nesmrtnega papeža Pija XI. Cerkev je univerzalna. Ustanove njene organizacije zato močno abstrahirajo od narodnostnih, državnih in rasnih posebnosti. Pri grajenju svoje organizacije je pač sprejemala elemente, ki jih je našla med narodi, a jih je očistila od krajevnih prigodnosti ter nato vstavila v svojo univerzalno zgradbo. Konservativnost in značaj univerzalnosti varujeta cerkveno organizacijo pred časovnimi in narodnimi prigod-nostmi, pa tudi pred prevelikim centralizmom. Cerkvena organizacija je v bistvu skrajno monarhična v prvotnem pomenu te besede. Takšno zahteva namen Cerkve in takšno je Kristus ustanovil. Navzlic temu pa se družijo s skrajno monarhijo v njej aristokratski elementi (škofovstvo, ustanova cerkvenih zborov, kardinalski kolegij). Izdelan in stalen pravni red v Cerkvi in strogo ravnanje po njem dobro varujeta Cerkev pred morebitno samovoljo oblastnikov. Ker ni v Cerkvi dedne monarhije, odpadejo razne senčne strani, ki sc monarhijam očitajo. Iz bistveno monarhičnega sistema logično poteka mo-n okra tiče n način uprave v Cerkvi, ki pa ga je cerkveno pravo omililo z zahtevo po posvetovalnih organih in tudi z delno zborno ureditvijo. Cerkvena oblast ima očetovski značaj. Ni samo simbol, da se vrhovni poglavar v Cerkvi imenuje oče, sv. oče, marveč se očetovski značaj ccrkvcne oblasti stalno razodeva v cerkveni organizaciji. N adz eniško st', večnost, univerzalnost, duhovnost prosevajo iz Cerkve in dajejo poseben značaj cerkvenemu pravu in po svoje oblikujejo cerkveno organizacijo. Njeno pravo ni takšno, kot so svetna prava, marveč je svoje vrste, po pravici govore o »poduhovljenem« cerkvenem pravu. Njena organizacija se zdi večkrat današnjemu necerkvenemu človeku, ki je ves le na tej zemlji, nekam nerazumljiva in tuja, kar pa ni nič čudno, ker tudi misel na nadnaravo in na naloge Cerkve ne spada v njegov koncept. Veliki angleški zgodovinar Maeaulay, ki ni bil katoličan, pa je zapisal: »Na tej zemlji ni človeškega dela in ga nikoli ni bilo, ki bi tako zaslužilo, da o njem razmišljamo kakor rimsko katoliška Cerkev.« Papež. Sedanji papež Pij XII., ki je bil izvoljen za papeža kot kardinal Evgen Pacelli dne 2. marca 1939 in kronan dne 12. marca istega leta, je po cerkvenem oficielnem štetju dvestodvainšestdescti papež ali dvestoenainšest-deseti naslednik apostola Petra, ki je bil — po besedah papeškega letopisa — »izvoljen od Jezusa Kristusa za vrhovno papeško oblast, da bi jo izročil svojim naslednikom.« Sv. oče Pij XII. Na svetu ni nobene družbe, za katero bi bil določen način vladavine tako bistven, kot je papeštvo za Cerkev. Brez papeštva ni katoliške Cerkve. Cerkveni letopis govori o papežu takole: »Rimski škof, namestnik Jezusa Kristusa, naslednik prvaka apostolov, papež vesoljne Cerkve, patriarh zahoda, primas Italije, nadškof in metropolit rimske province, vladar države Vatikansko mesto.« V teh naslovih so obsežena razna dostojanstva, ki jih v sebi združuje papež. Najprej naj pripomnimo, da se zrcalita v gornjih naslovih dve osnovni točki božjepravne cerkvene ustave, namreč primat (papeževo prvenstvo) in episkopat (ško-fovstvo). Papež je škof, in sicer »rimski škof«, obenem pa »papež vesoljne Cerkve«. Sčasoma so se uvedle med škofi, oziraje se na njihovo vodstveno oblast in precedenčni red razne stopnje (nadškof, metropolit, primas, patriarh). To se pravi: papeži so začeli dovoljevati nekaterim škofom pravice nad drugimi škofi in prednosti pred njimi. Vse te stopnje so izražene v naslovih »nadškof in metropolit rimske province, primas Italije in patriarh zahoda«. »Namestnik Jezusa Kristusa, naslednik prvaka apostolov, papež vesoljne Cerkve.« V teh treh naslovih, ki so med seboj v tesni zvezi, je izražena vsa veličina papeštva. Kristus je postavil za svojega namestnika kot vidnega poglavarja Cerkve apostola Petra in njegove naslednike; papež je kot naslednik apostola Petra poglavar Cerkve. Zakonito izvoljeni papež dobi takoj, ko izvolitev sprejme, svojo oblast po božjem pravu. Papeža torej nihče ne potrjuje, nihče ga ne more odstaviti ne nadzorovati ne soditi ne klicati kakor koli na odgovor. Na zemlji je papež suveren v polnem pomenu besede. Odgovoren je le Jezusu Kristusu, čigar vidni namestnik je. Papež ima polno pravno oblast nad vso Cerkvijo in nad vsakim njenim delom. Ta oblast ni samo najvišja, marveč neposredna in neomejena. Noben vernik, nobena ustanova in noben hierarh v Cerkvi se ne more ogniti neposredni papeževi oblasti. Če še dodamo, da je papež najvišji učitelj v Cerkvi, čigar izjave so naravnost ne-zmotne, kadar uči ex cathedra, smo v glavnem nakazali, kaj je papež za organizacijo Cerkve. Iz povedanega je lahko razumeti, da je papež v resnici temelj vse cerkvene organizacije. Vsi cerkveni organi, ki so v cerkveni hierarhiji višji od škofa, participirajo na njegovi oblasti, pa tudi škofe nastavlja papež. Če se odstrani papeštvo, se vsa cerkvena organizacija v temelju zamaje in zruši. Radostni klic »habemus pa-pam«, ki se razlega ob izvolitvi novega papeža, nikakor ni navadna ovacija, marveč klic z zelo globoko vsebino. Nekakšen zunanji izraz papeževe duhovne oblasti in obenem poroštvo, da more papež svojo duhovno oblast nemoteno izvrševati, je svetna papeževa država. Sedanja papeževa država, imenovana »Vatikansko mesto«, je bila ustanovljena z lateranskim paktom z dne 11. februarja 1929, ki sta ga sklenili sveta stolica in Italija. Papeževa država ni isto kot sveta stolica. Sveta stolica ni država, Rim — Pogled na cerkev sv. Petra, Vatikan in del mesta marveč ima državo. Nastanek države Vatikansko mesto moremo opisati takole: Na Vatikanskem ozemlju, nad katerim je Italija opustila suverenost, je ustvarila sveta stolica državni organizem Vatikanskega mesta kot teritorialno oporišče za svoje duhovno poslanstvo. Vatikansko mesto je po teritoriju zelo majhna državica, po svoji funkciji pa zelo pomembna. Nadaljnji zunanji znak papeževe vrhovne oblasti v Cerkvi je njegov dvor. Papeški dvor je nastajal pod vplivom vzhodno rimskega bizantinskega cesarskega dvora in nekoliko tudi pod vplivom srednjeveških kraljevskih dvorov. Ustanove teh dvorov je ohranil, jih po svoje oblikoval in izročil naslednjim stoletjem, ko so stari dvori že zdavnaj izginili. Rimska kurija. Papežev primat je za organizacijo Cerkve temeljnega in življenjskega pomena. Papež izdaja zakone, ki urejajo upravo in življenje v Cerkvi; spomnim le na veljavni cerkveni zakonik iz leta 1917, ki ga je izdal Benedikt XV. Z okrožnicami pojasnjuje papež nauk kot najvišja učeča avtoriteta v Cerkvi. Papež ustanavlja škofije in jim postavlja na čelo škofe, ki jih vladajo pod njegovim vodstvom. Papež daje spreglede od občih cerkvenih zakonov. Vrši nadzorstvo nad vso Cerkvijo; njemu morajo poročati vsi cerkveni poglavarji; od njega prejemajo ukaze in navodila za svojo službo. Ti in še drugi papeževi posegi v življenje Cerkve, ki jih pač ne moremo posamič naštevati, zahtevajo celo vrsto organov, po katerih papež izvršuje svojo oblast. Skupno ime za te organe in osrednja oblastva v Cerkvi je sveta ali apostolska stolica, pa tudi rimska ali papeška kurija. Po današnji ureditvi je rimska kurija tako organizirana, da jo sestavlja dvanajst kardinalskih kongregacij (v cerkvenem zakoniku jih je navedenih le enajst, dejansko pa obstoji še kongregacija za cerkev sv. Petra), tri sodna oblastva, šest tako imenovanih uradov in osem stalnih komisij. Skupno je torej devet in dvajset ustanov. Kardinalske kongregacije. Najvažnejša skupina oblastev v rimski kuriji so kardinalske kongregacije, ki se dajo po svojem položaju primerjati državnim ministrstvom. Kardinalske kongregacije so zborna oblastva. Odločujoč glas v posamezni kardinalski kongregaciji imajo kardinali, ki jih papež vanjo določi. Kardinali so za papežem najvišji dostojanstveniki v Cerkvi, vendar kot taki še nimajo mesta pri vodstvu Cerkve, če jim ga papež posebej ne podeli. Zbor kardinalov, ki šteje, če je polno zaseden, sedemdeset kardinalov, ima po papeževi smrti nalogo, da po zelo natančnem, vnaprej določenem volivnein postopku izvoli novega papeža. Kardinale papež porazdeli po posameznih kardinalskih kongregacijah, in sicer v prvi vrsti kurijske kardinale, to je tiste, ki bivajo v Ilimu, pa tudi ostale, ki so navadno škofje na odličnejših škofovskih sedežih. Isti kardinal je navadno član po več kardinalskih kongregacijah. Na čelu kongregacije stoji prefekt. Pri treh kongregacijah (pri kongregaciji sv. oficija, pri konzistorialni kongregaciji in pri kongregaciji za vzhodno cerkev) je po zakonu prefekt papež sam, pri ostalih kongregacijah pa je za prefekta kardinal, ki ga papež določi. Člani z odločujočim glasom so, kakor rečeno, kardinali, ki jih papež vanjo določi. Poleg kardinalov ima vsaka kongregacija še nekaj uradnikov, višjih in nižjih, ter zbor strokovnjakov svetovalcev. Večina kongregacij ima po več oddelkov, da je tako delo razdeljeno. Kardinalske kongregacije opravijo vsako leto velikansko delo. Izdajo na tisoče rešitev, izvečine partikularnih, pa tudi takšne, ki imajo pomen za splošnost. Sodobna centralizacija cerkvene uprave, olajšana komunikacija in povečana živahnost osrednjega cerkvenega vodstva zelo m nože delo kardinalskih kongregacij. Pristojnost kardinalskih kongregacij je danes stvarno razmejena, in sicer takole: Dr. Jakob Missia, prvi slovenski kardinal in goriški nadškof. Kongregacija sv. oficija je pristojna za vprašanja vere in nravnosti ter za cenzuro in prepovedovanje knjig. — Konzistorialna kongregacija, ki ima ime po konzistoriju, kar pomeni zbor kardinalov pod papeževim predsedstvom, je najvišje nadzorno oblastvo za redne (nemisijonske) pokrajine zahodne Cerkve. Ta kongregacija ustanavlja škofije in nadzira škofe. — V pristojnost koncilske kongregacije, ki ima ime po stari kardinalski kongregaciji, ustanovljeni za razlaganje dekretov tridentskega koncila, spada disciplina svetnega klera in vernikov. — Redovniška kongregacija je pristojna za redovništvo. — Pod kongregacijo za zakramente spada disciplinarna stran pri zakramentih, medtem ko je za nauk o zakramentih pristojna kongregacija sv. oficija, za obrede pa obredna kongregacija. — Kongregacija de propaganda fide vodi cerkveno misijonsko delo in skrbi za cerkveno disciplino v cerkvenem misijonskem ozemlju. — Kongregacija za svete obrede je pristojna za obrede latinske cerkve in za beatifikacijske ter kanonizacijske procese. — Ceremonialna kongregacija ima na skrbi ceremoniel na papeškem dvoru. — Kongregacija za izredne cerkvene zadeve je pristojna za ustanavljanje in spreminjanje škofij ter za imenovanje škofov, kadar se je treba pri tem pogajati z državno oblastjo. Z njo je v zvezi državno tajništvo. — Kongregacija za semenišča in univerze je pristojna za duhovska in deška semenišča ter za univerze in fakultete, ki so od Cerkve odvisne. — Kongregacija za vzhodno Cerkev je pristojna za vzhodne vernike, kakor so ostale kongregacije pristojne za latinske vernike; izvzete so le stvari, ki spadajo pod kongregacijo sv. oficija. — Kongregacija za cerkev sv. Petra — te kongregacije zakonik ne omenja več, pač pa letopis — skrbi za cerkev sv. Petra v Rimu. Sodna oblastva. V drugo skupino oblastev rimske kurijo spadajo tri sodišča, namreč sv. penite n ciarija, Rimska rota in apostolska signatura. Od teh treh sodišč je za cerkveno organizacijo najbolj značilna sv. penitenciarija. To oblastvo ima v nasprotju s kardinalskimi kongregacijami monokratičen značaj. Odloča torej v njej vedno le ena oseba, in sicer papež v važnejših zadevah, ki so mu pridržane, kardinal veliki penitenciar, ki rodi to oblastvo, v rednih primerih, regens (šef), ki je prvi med višjimi uradniki tega oblast-va, v zadevah, ki so mu prepuščene. Sv. penitenciarija ima dva oddelka. Prvi je sodno oblastvo za notranje območje. V tem oddelku se dajejo odveze od cerkvenih kazni, ki so sveti stolici pridržane, spregledi, poveljav-ljanja in podobno. Vse seveda le za notranje območje. Ta oddelek preučuje tudi predložena vprašanja vesti in jih rešuje. Drugi oddelek pa se bavi z vsem, kar se tiče podeljevanja in rabe odpustkov. Sv. penitenciarija je na svoj način organizirana. Na čelu stoji kardinal veliki penitenciar; dalje ima sv. penitenciarija pet višjih uradnikov s historičnimi imeni (regens, theologus, datarius, corrector, sigillator, canonista). Urad sam vodi regens; če je ta zadržan, naslednji višji uradnik, če je zopet ta oviran, naslednji in tako dalje. Zato mora regens vse ostale višje uradnike o poslih stalno informirati. Vsi višji uradniki se udeležujejo plenarnih sej, ki jih vodi kardinal veliki penitenciar ali regens. Nižji uradniki sv. penitenciarije so: tajnik, dva sub-stituta, in sicer eden za prvi oddelek (sodno oblastvo), drugi pa za oddelek za odpustke; v obeh oddelkih je več pisarniških in arhivskih uradnikov. Zaradi monokratičnega značaja svete penitenciarije odloča v njej vedno le ena oseba; važnost stvari pa zahteva reševanja na sejah, kjer imajo navzočni seveda le posvetovalen glas, a navzlic temu s predsedujočim solidarno odgovarjajo »de consiliis captis«. Seje so dvojne: redne in plenarne. Rednih sej, imenujejo se congressus cotidianus, se udeležujejo regens, tajnik in substitut iz tistega oddelka, v čigar kompetenco spada predmet seje. Redna seja sc vrši vsak dan dvakrat; ena za stvari, ki spadajo v prvi oddelek apostolske penitenciarije, ena pa za stvari iz njenega drugega oddelka. Plenarno sejo, ki se imenuje signatura praelatorum, skliče kardinal veliki penitenciar. Isti ima redno avdienco pri papežu dvakrat na mesec; pri teh avdiencah obvešča papeža o vseh tistih stvareh, o katerih sodi, da je primerno, če je papež obveščen, kakor tudi o vseh tistih, kjer je odločitev pridržana papežu. V organizaciji apostolske penitenciarije so na zanimiv način združene prednosti monokratičnega tipa oblastev s prednostmi kolegialnih oblastev. Za pospešeno poslovanje je poskrbljeno, ker odloča ena oseba in so seje dnevne; da pa ne bi postalo poslovanje površno, se morajo vse zadeve reševati na sejah in so za sklepe vsi udeleženci solidarno odgovorni. Mimogrede nam odkriva organizacija sv. penitenciarije, tega specifično cerkvenega oblastva, tudi eno stran težkega in odgovornega dela, ki ga ima papež. Sodišči v pravem pomenu besede sta Rimska rota in apostolska signatura; prva je redno sodišče, druga pa najvišje, kasacijsko sodišče. Rimska rota sodi kot prizivno sodišče v drugi, tretji in nadaljnjih instancah; v nekaterih primerih pa sodi tudi kot prvostopno sodišče. Za cerkveno sodstvo je značilno, da je možen priziv, dokler ne padeta dve soglasni sodbi ali dokler so ne izčrpa vsa sodna hierarhija. Redno prvostopno sodišče je škofijsko sodišče; proti sodbi tega sodišča vloži prizivatelj priziv po svoji izberi ali pri metropolitovem sodišču odnosno pri sodišču, ki je določeno kot prizivno sodišče za dotično sodišče, ali pa pri Rimski roti. Rimska rota je zborno sodišče, ki sodi redno v tročlanskih senatih; more pa soditi tudi v zvečanih senatih ali v plenumu. Proti sodbi enega senata Rimske rote se more vložiti priziv na naslednji senat ali na plenum. Sodnike Rimske rote, imenovane avditorje, imenuje papež. Sedaj šteje Rimska rota dvanajst avditorjev; prvi med njimi je dekan. Rimska rota ima tudi cerkvenega pravobranilca, branilca zakonske vezi, njih pomočnike, zapisnikarje in druge uradnike. Rimska rota se bavi danes skoraj izključno le z zakonskimi pravdami, po večini z ničnostnimi pa tudi z ločitvenimi; razporočnih zakonskih pravd pa cerkveno sodstvo no pozna. Apostolska signatura je staro historično ime za najvišje cerkveno sodišče, čigar člani so kardinali; po zadnjem letopisu je štirinajst članov. Apostolska signatura ima nadalje dve vrsti strokovnjakov svetovalcev; prvi se imenujejo prelati votantes (danes jih je sedem), drugi pa prelati referendarii (teh je 28). Apostolska signatura vrši funkcije kasacijskega in revizijskega sodišča. Uradi. V tretjo skupino oblastev rimske kurije spadajo tako imenovani uradi (officia). Ti uradi imajo podoben delokrog kot kardinalske kongregacije, samo da dosti ožji. So monokratična oblastva. Med te urade spadajo: Apostolska kancelarija, ki jo vodi kardinal kancelar. Ta urad odpravlja papeška pisma v važnejših stvareh. Apostolska datarija, ki jo vodi kardinal datar. Ta urad podeljuje beneficije, ki so papežu pridržani, pa se ne oddajajo v konzistoriju. Apostolska kamera, ki jo vodi kardinal kamer-lengo. Ta urad upravlja imovino svete stolice, zlasti kadar je papeški prestol upraznjen. Državno tajništvo, ki ga vodi kardinal državni tajnik. Ime državno tajništvo je historično in danes seveda ne ustreza dobro. Državno tajništvo opravlja podobne posle, kot jih imajo v državah zunanja ministrstva. Državno tajništvo ima tri oddelke: za izredne posle, za redne posle in za odpravo papeških brevejev. Kot peti in šesti urad poslujeta tajništvo za pisma knezom in tajništvo za latinska pisma. Na čelu teh dveh uradov ne stoji kardinal, marveč prelat z naslovom tajnik. »Komisij e«. K rimski kuriji spada končno še osem »komisij«, katerih delokrogi so po predmetu še bolj zoženi kakor pri uradih. Po organizaciji so nekatere teh komisij podobne kardinalskim kongregacijam, druge pa uradom. Komisije pa so te: Komisija za biblične nauke. Njena naloga je skrbeti za napredovanje bibličnega študija in paziti, da v biblične nauke ne zaide kakšna zmota. Ta komisija je podobna kongregaciji sv. oficija. Njeni člani so kardinali. Komisija za avtentično razlaganje cerkvenega zakonika. Organizirana je tako kot komisija za biblične nauke. Člani so kardinali. Opatija sv. Hieronima za revizijo in popravo vulgate. To benediktinsko opatijo je ustanovil Pij XI. leta 1933 namesto komisije, ki je imela isto nalogo. Komisija za cerkveno arheologijo. Vodi jo kardinal vikar za Rim; njeni člani so imenovani iz vrst rimskih arheologov, duhovnikov in Laikov. Osrednja komisija za cerkveno umetnost v Italiji. Komisija za varstvo historičnih in umetniških spomenikov sv. stolice. Komisija za grbe papeškega dvora. Odbor za ohranitev vere in za oskrbo novih cerkva v Rimu. Njegov predsednik je kardinal vikar za Rim. • * * Na kratko smo si ogledali, kako je sestavljena rimska kurija. Človek dobi vtis, da je njen sestav zelo kompliciran. Pomisliti pa moramo prvič, da je Cerkev v resnici svetovna organizacija s približno štiri sto milijoni vernikov, in drugič, da so stvari, ki jih mora urejati osrednje cerkveno vodstvo, kaj različne. Že sami naslovi zgoraj navedenih osrednjih uradov dajo zaslutiti, da je delo, ki ga mora opraviti rimska kurija, silno raznovrstno in ogromno. Ljudje navadno nimajo o tem delu, ki ga nalaga cerkveni apostolat osrednjemu vodstvu, nobene prave predstave. Končno pa moramo upoštevati pri preučevanju rimske kurije še ozir na tradicijo, ki je v Cerkvi, kakor smo že omenili, izredno močan. Čeprav je videz tak, da je rimska kurija komplicirana, je pa v bistvu ravno narobe, zelo preprosta je. Osebje je v ustanovah rimske kurije, če njegovo število primerjamo z osebjem po sodobnih državnih ministrstvih, izredno maloštevilno. Razlog je v tem, ker je cerkvena uprava, čeprav v bistvu centralistična, izredno decentralizirana, da tako rečem. Ogromna večina »cerkvenih poslov« se začenja in opravi v škofiji. O njih poroča škof rimski kuriji le sumarično in statistično. Osrednje vodstvo v Cerkvi ne posega v teritorije škofij toliko s partikularnimi ukrepi kot s splošnimi zakoni, navodili, okrožnicami in tako dalje. Cerkvena uprava sloni izvečine na zaupanju. Poučevanje, zaupanje in sklicevanje na vest so glavni temelji, na katerih je zgrajena cerkvena uprava; ne manjka pa seveda tudi nadziranja in zunanjih pravnih sredstev, vendar so le na drugem mestu, kar pa nikakor ne pomeni, da bi bil njihov pomen le subsidiaren ali celo postranski. Zastopstva sv. stolice in državna zastopstva pri sv. stolici. Zastopstva sv. stolice. Papež ima zaradi svojega prvenstva pravico, pošiljati v vse pokrajine svoje poslanike. Danes so dejansko papeški zastopniki v vseh pokrajinah, kjer ima katoliška Cerkev svoje postojanke. Ti papeški zastopniki morajo nadzirati cerkveno upravo v svoji pokrajini in o tem obveščati papeža. Nekateri teh papeških zastopnikov vrše poleg tega še diplomatske funkcije podobno kot državni poslaniki. Takšno papeško zastopstvo, ki ima tudi diplomatski značaj, se imenuje nunciatura ali internun-ciatura; zastopnik pa nuncij ali internuncij. Nunciatura ima čin veleposlaništva, internunciatura pa čin poslaništva. Papeško zastopstvo, ki nima diplomatskega značaja, se imenuje apostolska delegacija in zastopnik apostolski delegat. Nunciji in internunciji (skupno 38) so podrejeni kardinalu državnemu tajniku, apostolski delegati pa ali konzistorialni kongregaciji (takih je 5) ali kongregaciji za vzhodno Cerkev (takih je 8) ali kongregaciji de propaganda (takih je 9), kakršna je pač pokrajina. Diplomatske zastopnike ima sv. stolica v tehle državah: v Argentini ji, v Belgiji, v Boliviji, v Braziliji, v Čile, v Kolumbiji, v Kostariki, na Kubi, v Ekvadorju, v Estoniji, v Franciji, v Guatemali. v Haiti, v Honduras, na Irskem, v Italiji, v Jugoslaviji, na Letonskem, v Liberiji (odpravnik poslov), na Litvanskem, v Luksemburgu (internuncij), v Nemčiji, v Nikaragua, na Nizozemskem (internuncij), na Ogrskem, v Panama, v Paraguaju, v Peru, na Poljskem, na Portugalskem, v republiki sv. Dominika, v Romuniji, v Salvadorju, na Slovaškem, na Španskem, v Švici, v Uruguaju in Venezueli. Od teh držav jih je 18 evropskih, ena je afriška, ostale pa so v latinski Ameriki. Apostolske delegacije, ki so podrejene konzistorialni kongregaciji, so te: za Kanado in Novo zemljo, za Filipine, za Mehiko, za Veliko Britanijo in za Združene države Severne Amerike. Apostolske delegacije, ki so podrejene kongregaciji za vzhodno Cerkev, so: za italijansko vzhodno Afriko, za Bolgarijo, za Egipt in Arabijo, za Grško, za Iran, za Irak, za Sirijo in za Turčijo. Kongregaciji de propaganda so podrejene apostolske delegacije za Južno Afriko, za Afriko, za Albanijo, za Avstralijo, za Kitajsko, za Belgijski Kongo, za Japonsko, za Vzhodno Indijo in za Indokino. Diplomatska zastopstva pri sv. stolici. Pri sv. stolici vzdržuje 13 držav veleposlaništva, in sicer: Argentinija, Belgija, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija. Francija, Nemčija, Italija, Peru, Poljska, Romunija in Španija. — Poslaništvo pa imajo pri sv. stolici: Kostarika, Kuha, Ekvador, Estonija, Vel. Britanija, Gua-temala, Haiti, Honduras, Irska, Jugoslavija, Letonska, Msgr. Etore Felice, apostolski nuncij (na Brdu pri Kranju) Liberija, Litvanska, Monako, Nikaragua, Malteški viteški red, Panama, Portugalska, Republika sv. Dominika, Salvador, San Marino, Slovaška, Madžarska, Uruguay, Venezuela. Zadnji čas ima svojega veleposlanika pri sv. stolici tudi predsednik Združenih držav Severne Amerike. Teritorialna razdelitev Cerkve. Po božjepravni ustavi sloni vsa zgradba cerkvene organizacije na dveh stebrih, prvi je primat, drugi pa episkopat. V teritorialnem pogledu se Cerkev deli na škofije, ki jih vladajo škofje. Škofje so po besedilu kan. 329, § 1 cerkv. zak. »nasledniki apostolov in se postavljajo po božji uredbi na čelo posameznih cerkva, ki jih vladajo z redno oblastjo pod vodstvom rimskega papeža«. Vendar pa se danes ne deli Cerkev samo na škofije, marveč imamo poleg škofij še druge distrikte, ki so škofijam podobni. , Razlikovati moramo najprej v zapadni Cerkvi redne cerkvene pokrajine in misijonske cerkvene pokrajine. Slednje imajo prehoden značaj; za nje je značilno, da nimajo točno izpeljane župnijske organizacije in da je cerkvena uprava v njih odvisna od pomoči od zunaj. V rednih cerkvenih pokrajinah je temeljna edinica škofija. Na čelu škofije stoji škof. Svojo škofijo vlada s pomočjo osrednjih škofijskih oblastev, ki se skupno imenujejo škofijska kurija (škofijski ordinariat). Organizacija škofijske kurije je podobna organizaciji papeške kurije. Po več škofij je navadno združenih v metropoli j o. Nekatere škofije in nadškofije so sv. stolici neposredno podrejene. Metropoliji stoji na čelu nadškof metropolit. Metropolit je v svoji škofiji škof, kot so drugi škofje, v ostalih škofijah svoje metropolije pa ima metropolitske pravice, ki so po veljavnem pravu zelo skrčene. Škofija se deli na župnije; po več župnij sc združuje v dekanat. Dekanati so organizirani podobno kot metropolije. Sedež dekanata je navadno združen z dolo- Dr. Gregorij Rožman, ljubljanski škof Dr. Ivan Tomažič, lavantinski škof čeno župnijo; prav tako je navadno dekan obenem župnik. V svoji župniji ima zato iste pravice kot drugi župniki, v ostalih župnijah svojega dekanata pa ima pravice, ki mu gredo kot dekanu. V večjih škofijah imajo večkrat po več dekanatov združenih v višjo edinico; vendar te edinice, ki se n. pr. v ljubljanski škofiji imenujejo arhidiakonat, v lavantinski pa nad dekani ja, po občem pravu niso ukazane. Škofijam podobna okrožja so prelature nullius ali opatije nullius. V misijonskih pokrajinah ustrezata škofiji apostolski vikariat ali apostolska prefektura. Razumljivo je, da imamo v misijonskih pokrajinah več vrst samostojnih distriktov, kakor se je pač cerkvena uprava v njih že razvila in je narastlo število vernikov. Najnižja, a že samostojna upravna edinica v misijonskem ozemlju se imenuje svojepravcn misijon; nato sledi apostolska prefektura, potem apostolski vikariat in končno se ta povzdigne v škofijo. Redne cerkvene pokrajine so podrejene konzisto-rialni kongregaciji kot vrhovnemu upravnemu organu; vsa organizacija misijonskega ozemlja pa je podrejena kongregaciji de propaganda. V Evropi spadajo pod kongregacijo de propaganda: Bolgarska, Danska, Dodekanez, Finska, Gibraltar, Grška, Islandska, Norveška in Švedska. V Afriki je podrejenih tej kongregaciji skoraj tri četrtine katoličanov. Izvzeta so le ozemlja tako imenovanega portugalskega patronata (Kanarski otoki, Zeleni rtič, otok sv. Tomaža, Angola in prelatura nullius v Mozambiku), dalje Tunis, Alžir, Egipt, angleško - egiptski Sudan in italijanska vzhodna Afrika. Azija spada vsa med misijonska ozemlja; izvzete so le cerkveno pokrajine vzhodnih obredov in ozemlje portugalskega patronata (nadškofija v Goa, škofije Meliapor, Cochin in Macao). V Severni Ameriki spada pod kongregacijo de propaganda Alaska in nekaj ozemlja v severni Kanadi; v srednji Ameriki v vsaki državi (razen v San Salvadorju) nekaj ozemlja; od južnoameriških držav le v treh (v Ar-gentiniji, Paraguaju in Uruguaju) ni prav :sič, misijonskega ozemlja. Na Filipinih si delita ozemlje konzisto? kina kongregacija in kongregacija de propaganda. Prva ima eiiK*st cerkvenih pokrajin, druga dve. Cerkvena uprava v Oceaniji spada splošno pod kongregacijo de propaganda; le belo prebivalstvo v Avstraliji in na Novi Zelandiji se ne smatra za misijonsko. Pregled cerkvenih pokrajin. Po statistiki z dne 31. decembra 1939 je bilo v Cerkvi: 10 patriarhatov (štirje nadaljnji so bili le častni), 221 ine-tropolitskih stolic, 37 nadškofij, ki niso metropolije (takšna nadškofija je n. pr. barska in beograjska), 940 škofij, 52 prelatur in opatij nullius, 306 apostolskih vikariatov, 128 apostolskih prefektur in 18 samopravnih misijonov ter distriktov. To da skupaj 1712 škofij in škofijam podobnih cerkvenih pokrajin. Prišteti moramo še rimsko škofijo, 7 suburbikaričnih škofij (v okolici Rima, kjer vrše škofovsko oblast kardinali škofje) in 11 vzhodnih škofij. Cerkev je torej štela ob koncu preteklega leta vsega 1731 škofij in tem podobnih cerkvenih pokrajin. Vsekakor je to število, ki nam odkriva mogočno organizacijo katoliške Cerkve. Seveda pa se te številke neprestano menjajo. Tako je papež Pij XII. v prvih devetih mesecih svoje vlade (do 31. decembra 1939) ustanovil 5 apostolskih prefektur, 11 apostolskih prefektur pa povzdignil v apostolske vikariate, dalje je ustanovil na novo 8 apostolskih vikariatov, 2 opatiji in prelaturi nullius, 8 nadškofij in škofij ter končno povzdignil v nadškofijo 2 škofiji. Za prvih devet mesecev je 36 upravnih sprememb že pomembno število. Gornjih 1731 cerkvenih pokrajin je po posameznih delih sveta in državah takole porazdeljenih: V Afriki je 165 cerkvenih pokrajin, v Ameriki 465 (v Severni Ameriki 200, na obojih Antilih 20, v kontinentalnih državah Srednje Amerike 20, v Južni Ameriki 225), v Oceaniji 83, v Aziji 308 (od teh 247 za latince) in v Evropi 690. V Jugoslaviji so tele cerkvene pokrajine: sv. stolici je neposredno podrejenih 9 škofij in 2 nadškofiji, namreč barska in beograjska nadškofija ter škofije dubrovniška, hvarska, kotorska, krška, lavantinska, ljubljanska, skopljanska, splitska in šibeniška. Dalje sta dve metropoliji: zagrebška in vrhbosanska. Zagrebška metropolija obsega bosensko-sremsko škofijo (sedež v Djakovem), vzhodno križevsko škofijo (sedež v Križevcih) in senjsko-modruško škofijo. Vrhbosanska metropolija pa obsega poleg nadškofije v Sarajevu še mostarsko in banjaluško škofijo. Končno sta v državi še dve apostolski administraturi: za Bačko in Banat: prvo upravlja škof v Djakovem, drugo pa beograjski nadškof. Skupno je torej 22 cerkvenih pokrajin. Površina zagrebške metropolije znaša 44.595 km2, katoličanov je 2,548.097 (po štetju z dne 1. VII. 1937); površina vrhbosanske metropolije je 51.150 km* in katoličanov 640.501; površina dalmatinskih škofij 13.201 km2 in katoličanov 675.030; površina slovenskih škofij 16.188 km2 in katoličanov 1,182.092; površina škofij v Srbiji in Crni gori 105.432 km2 in katoličanov 116.636; površina Bačke in Banata 18.099 km! in katoličanov 691.957. V vseh jugoslovanskih cerkvenih pokrajinah je 230 dekanatov, 1975 župnij, 150 samostojnih kaplanij; torej skupno 2125 rednih dušnopastirskih postojank, ki jih upravlja 1881 svetnih župnikov ali samostojnih kaplanov ter 244 redovniških. Cerkva je vsega skupaj 4709, kapel 4258, moških samostanov 167, ženskih 479, škofov 20, svetnih duhovnikov 3109, od teh v dušnem pastirstvu 2246, redovniških duhovnikov 1168; vsega klera je 4297. Vseh članov moških redov in družb je 2825, ki pripadajo 18 redovom in družbam, vseh članic ženskih redov in družb je 7560, ki pripadajo 35 redovom in družbam. Vseh katoličanov je bilo po stanju z dne 1. VII. 1937 5,854.313. En duhovnik pride v celi državi na 1362 katoličanov; v ljubljanski škofiji pride en duhovnik na 755 katoličanov, v lavantinski škofiji pa na 1159 katoličanov, v zagrebški škofiji končno pride en duhovnik na 2294 katoličanov. (Gl. Opči šematizam kat. crkve u Jugoslaviji 1939.) • Nad sedemnajst sto cerkvenih pokrajin iz vseh držav in vseh delov sveta je v resnici zadosti zgovorna priča, da je katoliška Cerkev svetovna, univerzalna, res katoliška. Sv. stolica mora imeti ogromno posla že samo s tem, ko nadzira tako veliko število cerkvenih pokrajin. Delo zmore le zato, ker so škofje, kakor smo omenili, pri vladanju škofij zelo svobodni in avtonomni. Ta univerzalni značaj katoliške Cerkve mora katoličane navdajati z zanosom in jih navduševati zlasti v sedanjih težkih časih, ko se zdi, da se cerkvena organizacija v tej ali oni državi podira. Cerkev se more tu in tam umakniti v katakombe, a bo zopet prišla na dan. Tudi to je mogoče, da med tem ali onim narodom Cerkev v resnici izgublja, toda v celoti Cerkev v svetu napreduje. Velik »škandal« bi bil, če bi v našem času odpadel od katoliške Cerkve kakšen škof nemara še z vso škofijo 11111111111'llllllllll^lItliiilllillllliiillIlllllliiillllHliiiilIli'llliiiillIllIlliiiillllllllljilllllHtllliilllillllliitllllitllllllllllllllIlllillllllllllllll'llllllllJII'IIIIIIIllll^iillllllll^lIllllll'^lllllll^lllllllil^l! Oh, ozirajte se tudi vi radi po svoji farni cerkvi, ki je vse Jare duhovne oko. Farna cerkev naj bo tudi vse fare srce. Odtod tečejo sedmeri studenci milosti božje po vsej farij odtod prihaja duhovno življenje do vsake baj- niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij^^ vred. Toda s stališča celote bi bila to komaj opazna izguba, saj bi še ostalo nad sedemnajst sto cerkvenih poglavarjev. Pa si predstavljajmo, da bi odpadlo sto škofov, to je več, kot jih ima vsa srednja Evropa skupaj, tudi to bi s stališča celote ne bila prehuda izguba, saj bi jih še ostalo nad šestnajst sto. Da bi bil opis cerkvene organizacije kolikor toliko popoln, bi bilo treba opisati še bujno razvito redovništvo v katoliški Cerkvi. Papeški letopis našteva 126 moških redovniških organizacij; moških redov pa je precej več, ker odpada po več redov pod en tip, pa jih šteje letopis le enkrat, in drugič se omenjajo v njem le tako imenovani papeško pravni, ne pa tudi škofijsko pravni redovi. Ženskih papeško pravnih redovniških organizacij pa našteva letopis devet sto pet in petdeset. Tako imamo danes v Cerkvi skupno vsaj 1081 moških in ženskih papeško pravnih redov. To je vsekako visoko število. Ne tisoč ena in osemdeset samostanov ali redovniških pokrajin, marveč redovniških organizacij, samostojnih in papeško pravnih, od katerih štejejo nekatere po več deset tisoč udov. Zraven pa je treba prišteti še številne škofijsko pravne redove; res je, da so te ustanove zvečine šele v začetnem štadiju, toda razvile se bodo in bo število papeško pravnih redov še večje. Notranja organizacija cerkvenih redov ni v vseh redovih ista; marveč je nasprotno vsaj v nekaterih točkah zelo različna. Na razne načine so skušali organizatorji cerkvenih redov spraviti v sklad nasprotujoče si tendence in poglede, ki jih mora vsak organizator upoštevati in skušati najti med njimi pravo ravnotežje. Preučevanje redovniške organizacije nam odkrije marsikatero organiza-torično pravilo in posebnost. Pokaže nam, da so bili nekateri organizatorji cerkvenih redov, kot n. pr. sv. Benedikt, sv. Ignacij, sv. Vincencij Pavelski v resnici genialni. Nad sedemnajst sto cerkvenih pokrajin, nad tisoč cerkvenih redov, rimska kurija in na vrhu papež, vse pa prav zaradi papeževega primata med seboj trdno povezano, zadosti spričuje, da je organizacija katoliške Cerkve nekaj velikega, kakor smo dejali že v uvodu, in da je katoliška Cerkev v resnici univerzalna. Ta Cerkev pa se kot »vojskujoča se Cerkev« s to svojo silno organizacijo neprestano bojuje proti peklenskim silam za zmago Kristusovega kraljestva. tiče. Od farne cerkve se širi po hribih in dolinah veselje, pa tudi žalost. Pa iz farne cerkve more biti še dalje pot — steza v večnost — na Očetov dom. A. M. Slomšek. Illlllll|||||||ll||||||lll!ll!!llllll!lll|||:illlllll|||[||l^ Statistika veroizpovedi v svetu in v Jugoslaviji Vere sveta v številkah. Kakor je težko ugotoviti število prebivalcev zemlje, prav tako je nemogoče navesti tožne podatke o tem, koliko ljudi pripada eni ali drugi veri. Število ljudi raste iz dneva v dan in zato se statistike vedno izpreminjajo. Po raznih statistikah* je prebivalstvo sveta rastlo takole: 1898: 1 milijarda 413 milijonov. 1921: 1 milijarda 726 milijonov. 1934: 2 milijardi 53 milijonov. 1939**: 2 milijardi 122 milijonov. * P. Lesourd: Histoire des Missions cathollques, 1937. ** Z. E. P. Krose S. J. v: »De katholi-kie Missienc, 1939-40. Po tej najnovejši statistiki se ljudje z ozirom na vero delijo: I. Celotno prebivalstvo zemlje: 2.122,688.000. Od teh je: II. Evropa: 529,641.000 ljudi. Katoličanov 398,277.000 (18,8 %) Protestantov 201,868.000 (9,5%) Pravoslavnih 161,305.000 (7,6%) Drugih kristjanov 9,348.000 (0,5 %) Judov 16,891.000 (0,8%) Mohamedancev 296,177.000 (14,0 %) Hinduistov 252,462.000 (11,9%) Budistov 180,990.000 (8,5 %) Konfucionistov in taoistov 393,000.000 (18,5%) Drugih poganov 115,828.000 (5,4%) Brezvercev 77,742.000 (3,6%) Katoličanov Protestantov Pravoslavnih Drugih kristjanov Judov Mohamedancev Brezvercev 217.839.000 120.503.000 144.521.000 4,078.000 10,262.000 10.423.000 22.015.000 (41,13%) (22,75%) (27,28%) (0,77%) (1,94%) (1,97 %) (4,16%) III. Amerika: 267,815.000 prebivalcev. Katoličanov Protestantov Pravoslavnih Drugih kristjanov Judov Mohamedancev Hinduistov 147,521.000 62,528.000 450.000 200.000 5,021.000 92.000 32.000 (55,09%) (23,35%) (0,17 %) (0,07 %) (1,87 %) (0,03 %) (0,01%) Budistov Šintoistov Drugih poganov Brezvercev 160.000 (0,06%) 300.000 (0,11 %) 10.113.000 (3,78 %) 41.398.000 (15,46%) IV. Azija: 1.163,276.000 ljudi. Katoličanov Protestantov Pravoslavnih Drugih kristjanov Judov Mohamedancev Hinduistov Budistov Šintoistov Konfucionistov in taoistov Drugih poganov Brezvercev 22.195.000 6.302.000 16.204.000 1.165.000 860.000 227.113.000 252.150.000 180.550.000 18.500.000 (1,90 %) (0,54%) (1,39%) (0,10%) (0,07%) (19,52 %) (21,67%) (15,56%) (1,59%) 393,000.000 (33,78%) 31.925.000 (2,74%) 13.312.000 (1,14%) V. Afrika: 151,416.000 ljudi. Katoličanov Protestantov Pravoslavnih Drugih kristjanov Judov Mohamedancev 8.899.000 6.200.000 130.000 3,905.000 715.000 (5,88%) (4,09%) (0,09%) (2,58%) (0,47 %) 58,544.000 (38,67%) Budistov in hinduistov 310.000 (0,20 %) Drugih poganov 72,590.000 (47,94 %) VI. Avstralija: Katoličanov Protestantov Judov Mohamedancev Budistov Drugih poganov Brezvercev 10,504.000 ljudi. 1.823.000 (17,30%) 6.335.000 (60,11 %) 33.000 (0,31 %) 5.000 250.000 1.200.000 894.000 (0,05%) (2,37 %) (11,38%) (8,48%) Nekaj opomb. Judje so danes razstreseni po vsem svetu. Leta 1800 jih je bilo okrog dva milijona. To število se je dvignilo do 1. 1880 na šest milijonov in okrog 1. 1900 je bilo Judov že 10 milijonov. Danes jih je po precej točnih podatkih čez 16 milijonov in je od 1000 prebivalcev zemlje osem Judov. Mohamedanci bivajo večinoma v Aziji in Afriki. Ker živijo naravno življenje, se hitro množijo in si obenem pridobivajo med pogani vedno novih pripadnikov. Misijonsko delo med njimi je zelo težko. Hinduizem je razširjen predvsem v Indiji. V zadnjem času ga skušajo prenoviti, da bi se laže ustavljal vplivu krščanstva. Gandhi sam je izjavil, da bo propadel, ako ga ne bodo reformirali. Pri svoji prenovitvi se skuša priličiti krščanstvu, zato poudarja ljubezen do miru, razmišljanje o smislu življenja, o Bogu, itd. Budizem je nastal v Indiji. Ko je tu v boju s hinduizmom podlegel, se je razširil po Kitajski in Japonski. Budizem hrepeni po odrešenju od trpljenja. Konfucionizem je vera Kitajcev. Zamislil jo je modrijan Konfucij. Njegov nauk je nekaka zbirka nravnih načel in družabnih pravil, ki se mora po njih ravnati, kdor hoče biti plemenit. Katoliškim Kitajcem je sv. Cerkev pred kratkim dovolila, da smejo častiti Konfucija kot narodnega in kulturnega delavca. — Sedanji konfucionizem je večinoma pomešan z drugimi verstvi. Šintoizem, doma na Japonskem, je mešanica iz budizma in stare poganske domače vere. Poudarja predvsem hrabrost in čast. Med primitivnimi narodi imajo mnogi zelo visoke pojme o Bogu in nrav- O ilil •Sag^cstia iiil V4r/fMu-- 1 fcLfc m jfaEi.vctrnrg I .lorctR fo#r/ip Mimm co#r/i# P/CAfA viku* n «usnC0C£, Vatikanska država. nosti, drugod pa je ta prvotna vera pomešana z mnogoboštvom, čarovništvom in drugimi zablodami. * Po najnovejši statistiki deluje med pogani, ki jih je še eno milijardo, 21.202 misijonarja-duhovnika (med temi je 6973 domačih) 10.053 bratov laikov, 55.349 redovnic, 163.430 katehistov. Torej pride na enega misijonarja-duhovnika okrog 50.000 poganov. Jugoslavija je v verskem pogledu zelo mešana. Državna statistika z dne 31. marca 1931 nam nudi naslednji pregled: Jugoslavija ima 13,934.038 prebivalcev. Glede na vero se delijo: Katoličanov: 5,262.518 (37,67 %). Od teh je vzhodnih katoličanov 44.608. Pravoslavnih: 6,785.501 (48,70%). Evangeljska augsburška cerkev: 175.279 vernikov. Reformirana (helv.-kalvinska) cerkev: 55.890 vernikov. Pripadnikov drugih evangeljskih cerkva: 5815. Starokatoličanov: 7273. Baptistov: 1231. Metodistov: 993. Adventistov: 983. Mohamedancev 1,561.166 (11,20%). Judov: 68.405 (0.5%). Brez konfesije 1107 in nepoznano oz. nepriznano 427 ljudi. Po tej statistiki pripada od vsega prebivalstva 97,57 % katoličanom, pravoslavnim in muslimanom, 2,43 % pa ostalim veroizpovedim. * Po podatkih, ki jih navaja »Opči še-matizem katoličke crkve u Jugoslaviji« (Sarajevo, 1939), je bilo v Jugoslaviji dne 1. julija 1937 5,854.313 katoličanov, torej 636.466 več kot dne 1. marca 1931. V Sloveniji je bilo razmerje med pripadniki raznih veroizpovedi leta 1931 naslednje: Katoličanov: 1,109.531. Pravoslavnih: 6745. Evangeljčanov (vseh): 25.717. Starokatoličanov: 102. Judov: 820. Muslimanov: 927. Drugih veroizpovedi in neznanih: 410. Od 1931 do 1937 se je dvignilo število katoličanov od 1,109.531 na 1,182.092. Od teh pripada ljubljanski škofiji 543.306 vernikov in lavantinski 638.786 vernikov. V obeh škofijah je 531 župnij. V vsej Jugoslaviji je pa 1975 župnij. Resnično umetnost v cerkev! Kakor se čuje, je zadnja ljubljaska škofijska sinoda zavzela jasno stališče tudi do umetnosti v cerkvah. Kdor pozna vlogo cerkvene umetnosti v naši narodni preteklosti in njen sedanji položaj, bo navodila cerkvene oblasti o varstvu cerkvenih umetnin reteklih dob in lepotnem očiščenju današnjih cer-va toplo pozdravil. Od baroka sem se namreč opaža, kako propada zdrav čut za umetnostno kakovost ne samo v cerkvi, ampak v življenju sploh. Strojni izdelek je vzel nekdanji ugled ročnemu. Zunanje oblike, posnemajoče kak historični slog, so postale merilo vrednosti, mehanično izvršena reprodukcija, posnetek kakega priznanega ali priljubljenega umetniškega dela, je nadomestila pravo, izvirno umetnino. Predvsem pa se je umetniški jezik zmešal tam, kjer naj bi posameznost podpirala enotni, kolektivni izraz cerkvenega prostora in so se nabavljale in naročale izpopolnitve obstoječega ali opreme novih cerkva brez zadostnega čuta za to, da mora biti cerkev z vsem, kar je v nji, podobna dobro uglašenemu večstrunskemu glasbenemu instrumentu, na katerem so vse strune izračunane tako, da se medseboj podpirajo, ne pa da bi zvok ene motil soglasje ostalih. Do tega neugodnega stanja umetnosti je deloma prišlo tudi iz napačno usmerjene gorečnosti za lepoto hiše božje in pomanjkanja tistega previdnega vodstva, ki bi to gorečnost, ki je združena največkrat z občutnimi gmotnimi žrtvami, pravilno, za kulturni ugled Cerkve koristno usmerilo. Tako vodstvo bi se moralo opisati v lastnem interesu propagirati sledeča načela, ki so, kolikor moremo slutiti, služila za izhodišče najnovejših sklepov škofijske sinode: 1. Stara cerkev z vso svojo opremo je spomenik pretekle kulture, celota, kateri brez prav posebne utemeljitve ni mogoče nič odvzeti, če nočemo zrahljati njene popolnosti. Mnoge od naših cerkva so resnične, po svoji kakovosti nenadomestljive umetnine. 2. Vsa navodila, kako ohranjevati, konservirati, obnavljati ali novim potrebam ustrezno spreminjati cerkvene spomenike vseh vrst, daje Ban. spomeniški referat, ki beleži tudi vse s tem zvezane zgodovinske izsledke in tako bogati kroniko kulturnega delovanja katoliške cerkve med Slovenci. 3. Tudi če je kak predmet resnično doslužil v cerkvi, ker je toliko razpadel, da ga je nemogoče še naprej imeti v cerkvi, ali ker liturgično ne ustreza več, ga ne zavrzimo prej, preden smo se po konservatorju prepričali, kakšno umetnostno, kulturnozgodovinsko ali sploh zgodovinsko, narodopisno itd. vrednost ima in je škofijski ordinariat odobril, da tako ali drugače razpolagamo z njim. 4. Načrt za novo cerkev in njega izvršitev je resna, pred kulturno bodočnostjo odgovorna zadeva, zato ga bomo naročili po kvalificiranem stavbarju in ga izvršili šele, ko ga bo škofijska oblast potrdila. 5. Tudi cerkveno opremo in slikanje bomo naročali samo pri resnih, umetnoobrtno in umetniško zrelih tvrdkah oz. umetnikih. 6. Revidirajmo vse, kar je v naši cerkvi, ugotovimo, kaj je kaj vredno, kaj manjvredno ali celo neprimerno. Škofova, dekanova, arhidiakonova vizi-tacija ali konservatorjev obisk nam bodi prilika, da se informiramo in pozneje vse ukrenemo za zboljšanje po strokovnih nasvetih. 7. Manjvredne oljne barvaste reprodukcije v bahaških neokusnih okvirih in sadrasti kipci naj nimajo več mesta v naših cerkvah. Končno naj prodre spoznanje, da je samo umetnik, ki danes ni več redka prikazen med nami, kakor je bil pred pol stoletjem, sposoben in poklican za to, da dvigne stopnjo naše žive, nastajajoče cerkvene umetnosti. Pri starini konservatorja, pri novem naročilu umetnika, pri obeh pa soglasje s škofijskim ordinariatom, je kratko, toda varno vodilo za vse, ki upravljajo naše cerkve! Frst. Križ iz XIII. stoletja, sedaj v ljubljanskem muzeju. Zgled davne slovenske ljudske umetnosti. Stalna je ljubezen naša, kot so naše gore stalne, iskra kot so naši vrelci in kot reke srebrovalne. Ko pa kdaj bi tvoje skale, stari Triglav, se razdrle, pa bi naše čete vstale, tebe, Triglav, bi podprle. Ko pa kdaj bi tvoji vrelci, bistra Sava, usahnili, pa bi srčno kri ti v strugo naškropili, natočili! Janez Evangelist Krek. Pozdravljena bodi, ljuba dežela Štajerska, moja dežela materina, ki si me zibala in zredila in mi še zmerom ponavljaš sladko veselje mojih mladih dni. A. M. Slomšek. Tudi kmečko oko, tudi preprosta, neučena duša, osvetljena z lučjo vere, vidi in spoznava več, nego si misli kratkovidna, praznih besed naučena gospoda. J. E. Krek. Marijina božja pota v Sloveniji Slovenci so Marijin narod — to je ugotovil že zdavnaj vsak, kdor se je ozrl po naši domovini in občudoval cerkvice vrh gričev in gora in strmel v romarske procesije, lojtrske vozove in vlake, vozeče romarje k Mariji na božjo pot. Že sto in stoletja so litev luteranov in v zatočišče preganjanih pred Turki pozidala vedno nove in nove cerkve ter v času baroka dvignila kult Marijin za narodni kult vernih Slovencev. In odslej so se zbirale fare in srenje ter procesije od vsepovsod ter romale, če ne k Marijinim cerkvicam Marija Pomagaj na Brezjah — Kraljica Slovencev. stara ta romarska božja pota, ki še danes žive ter vzdržujejo tradicijo naših dni z življenjem najstarejših naših dedov. Nekaj teh cerkva in tega kulta izhaja prav iz prvih stoletij krščanstva med Slovenci, največ pa jih je nastalo po času Trubarjevega odpora proti romarskim potem in še posebno proti češčenju Matere Device Marije. Trubar sam je v svojih delih napadel božja pota kot praznoverstvo in mnogo, mnogo prej cvetočih romarskih cerkva je odslej desetletja čakalo na čestilce Marijine in jih ni dočakalo. Zato pa je protireformacija prav v zadoščenje za ža- v svoji ali sosednji fari, pa k večjim božjim potem, ki so postala pribežališče grešnikov, pomoč kristjanom in tolažba žalostnim. V duhovni stiski ali stiski časa so se ljudje vedno in vedno zatekali po pomoč k Mariji, božji Materi, Priprošnjici in Zavetnici kristjanov po pomoč in varstvo. Tudi jožefinska svobodomiselna struja in sapa, ki je veliko božjih poti uničila, odpravila samostane, varuhe Marijinega kulta, ni mogla zatreti v srcih Slovencev tiste gorečnosti in ljubezni, ki so jo vedno čutili do božje Matere in verovali, da je še nihče ni prosil zastonj. Najlepši zgled te slovenske ljubezni do Marije vidimo v klicu svetniškega škofa Barage, ki o če-ščenju Marije govori: »Ti, o blažena Devica, si prva za Bogom. Zato zaslužiš največjo čast. Iz visokosti Sina spoznamo tudi Marija s Svete Gore pri Gorici. visokost Matere. Čeprav Te prisrčno ljubimo, vendar skoraj ne vemo, kako bi Ti skazovali še večjo ljubezen. V Tvojo slavo prepevamo svete pesmi, zidamo kapelice in cerkve, radi bi storili še več, ako bi bilo mogoče. O deviška Mati! Tisti angel, ki Ti je prinesel pozdravljenje iz nebes, je bil le Tvoj služabnik. Tako velik je razloček med Teboj in med njim! Lahko razumemo, da je Tvoja visoka čast, ker si Jezusova Mati, studenec vseh milosti. Lahko razumemo, da s svojo mogočno prošnjo neizmerno veliko premoreš pri svojem Sinu. Tudi to lahko razumemo, da si s tem, ker si Bogu dala življenje, Posredovalka našega odrešenja. Ne moremo pa popolnoma razumeti Tvoje časti. Oh, Tvoja čast je tako velika, da je še Kerubi in Serafi ne morejo umeti, temveč se le čudijo nad njo. Kjer koli Jezusa molimo, tudi Tebe častimo. Kjer koli kakšna duša Tvojega Sina ljubi, ljubi tudi Tebe, in kjer koli je zidana kakšna cerkev Tebi v čast, povsod Te Tvoji otroci prosijo pomoči.« Tako je pojmoval slovenski človek ljubezen do Marije in tako jo pojmuje ves slovenski narod ter se odpravlja vsako leto na romarsko pot, božjo pot. Ni postavil slovenski narod romarskih poti samo Mariji, toda med najljubšimi so mu prav Marijina božja pota. Tu se zbira v določenih prilikah, tu se utrjuje v veri in tudi v Marijini pesmi očetov in dedov in predaja tradicijo in ljubezen do Marije tudi potomcem. Ta božja pota postanejo središče duhovnega življenja dotičnega kraja, zatočišče slovenske molitve in besede, kajti z Marijo slovenski človek ne more govoriti drugače kakor slovensko. In Marijo je slovenski narod proglasil za Kraljico Slovencev in se dal pod Njeno varstvo. In zato vemo, da ne bomo poginili tudi ne kot Slovenci. Marijina slava združuje vse Slovence brez ozira na meje in jih vzdržuje v tej Marijini veri v duhovni enotnosti in duhovni in narodni živosti. Dokler bo slovenski rod romal na božja pota, na Marijina božja pota, dotlej bo živ in zdrav in se ni bati zanj, pa četudi mu gre tmeja prav čez srce. Slovenski narod je Marijin narod in Marija izkazuje posebno milost slovenskemu narodu. Ko bi se vstopil na Triglav, kjer je tudi romarska pot k Triglavski Mariji na Kredarici, pa bi se ozrl na slovensko domovino na vse strani, bi v duhu lahko videl vse cerkve in cerkvice vesoljne domovine. In spoznal bi, da ga ni kraja, kjer bi ne bilo cerkve, posvečene Mariji. Pogled bi šel čez Gorenjsko in obvisel na Brezjah pri Mariji Pomočnici, Kraljici Slovencev, za kar jo je kronal 1. 1907 škof Jeglič in ji predal ves narod v varstvo. Videl bi Njeno zmagoslavno pot skozi vso Gorenjsko v Ljubljano na evharistični kongres ter poklonitev Njeni priprošnji v prestolnici Slovencev! Tako sprejema narod samo svojo Kraljico! In pozvonil bi v cerkvici na Bledu trikratno prošnjo Mariji, kakor jo je zvonil za ves narod pesnik v času največje narodne stiske v svetovni vojski, čolnički se zibljejo pod Triglavom in pesem iz njih odmeva od bregov Marijino čast. V dalji žari Šmarna gora, ki je svarila s svojo grmado narod pred Turki in od katere se je poslavljal slovenski človek pri odhodu v svet: S Šmarne gore, o Marija — bodi moja tovaršija! V Velesovu bi občudoval vso »Marijino dolino«, samostan belih nun in prelepe slike v Njeno čast. V Crngrobu bi se poklonil najstarejšemu oblikovanju Njene podobe med nami in podrsal bi se okrog oltarja v četrtkih zjutraj, proseč za odvzem Milostni relief Marije, zaščitnice kristjanov, na Ptujski gori. Podoba je ena najlepših slovenskih cerkvenih umetnin, kakor je tudi cerkev po sodbi umetnostnih zgodovinarjev najpomembnejša gotska cerkev v Sloveniji. Gospa Sveta na Koroškem. težav. V Ljubnem na Gorenjskem bi udarjeni Materi božji obrisal krvavo srago, ki Ji še sedaj zadajajo novi zidarji, skrunilci svetišč in Njenega češčenja. V mali podružnici v Kropi bi se poklonil zvestobi vere, ki je tudi v najhujših luteranskih letih častila presveto Marijo in Ji postavila cerkev. V Taboru pri Podbrezju se je Žalostna Mati utaborila pred Turki in bi tudi sedaj reševala svoje varovance. V Kokri bi se poklonil Njenemu čistemu spočetju, v Mekinjah pa bi z Bratovščino Njenega sv. Srca pokleknil preči s srebrno krono kronano Marijo. Poromal bi v Lesce in na Homec, k Lajerjevim Marijam, in na Dobrovi pri Ljubljani bi čul, kako ptica v leščevju poje Njeno slavo. V Ljubljani sami bi videl, kako romajo trume k Mariji Pomočnici kristjanov na Rakovnik, kako Jo časte pri Križankah in pri Devici Mariji v Polju, do katere je nekoč vodilo dvanajst znamenj in kazalo pot. Na Barju bi čul zvonove z Žalostne gore in se obrnil dalje na Notranjsko, kjer bi ti meja pri Planini odmaknila Planinsko goro in bi skoraj ne videl več Loga pri Vipavi, Marije med cvetočimi vinogradi in južnim sadjem. Čez Dolenjsko bi šel s pogledom in bi štel Marijina božja pota: Zaplaz, Sveta gora nad Litijo, Nova Štifta pri Ribnici s svetimi stopnicami, Mati dobrega sveta pri Kostanjevici in Male Vodenice blizu tam, Stopno v škocijanski fari, kjer je molil in maševal veliki dr. Knoblehar, apostol zamorcev, Žalostno goro pri Mokronogu, Primskovo in Dedni dol pri Višnji gori, Marijo Pomočnico v Vinji vasi ter Sveto Plani/no že onstran na štajerski meji. Žeželj ob Vinici, Tri fare in Fara pri Kostelu ob Kolpi bi pozvanjale Mariji v slavo in Belokranjcem in Kočevcem zvale: Ave Maria! Proti Štajerski bi ti bila vsa plan posejana z Marijinimi cerkvicami in božjimi potmi, a na j višje bi se vzpenjala najlepša slovenska cerkev na Črni gori pri Ptuju ali Ptujski gori, ki jo pater Konstantin prav sedaj popravlja in varuje čudovito umetnino Marije, Zavetnice kristjanov. Bazilika Lur-ške Marije v Rajhenburgu, ena najveličastnejših slovenskih cerkva, glasi Njeno Brezmadežno spočetje, Mati Milosti pri frančiškanih v Mariboru deli svoj blagoslov vsem, ki se v zgodnji uri oglase v Njenem svetišču. Kot z dlanjo, ki prosi in boža, bi šel po dolinah in ravninah in se ustavljal pri Marijinih domih: pri Devici Mariji v Puščavi, na obronku zelenega Pohorja v veličastnih Rušah, kjer se je ob Mariji učil naš prvi izobraženi naraščaj in igral slovenske igre Njej v slavo, segel bi v Slovenske gorice k Gorci in k Črni Mariji k Sveti Trojici, v Kokarje v Savinjsko dolino, Novo Štifto pri Gornjem Gradu, v Ljubično pri Poljčanah, Petrovče pri Celju, k Materi božji v Kalobju, Sveti Mariji Zagorski, notri k Sladki gori, Brinjevi gori pri Zrečah in Tinjski gori pri Zibiki prav do Svetih gora nad Sotlo. In videl bi dolge trume romarjev Slovencev, kako romajo vsako leto tudi drugam, na Sveto goro, ki ima sedaj lepo mogočno svetišče, vredno 400 letne slave, k Gospe Sveti in na strme sv. Višarje, romajo pa tudi na Trsat k varuhinji morja, k Mariji s svetlim imenom Maris Stella. S Triglava vidiš z bistrim očesom morje, ki po svoji vodni cesti vodi tudi slovenske ljudi v nove svetove: in ti greš za njihovo sledjo, ki te pripelje k ameriški Mariji brezijanski v Lemont, k frančiškanom. Tedaj občutiš silno in toplo, da Slovenec tudi preko morja nosi v svoji duši Brezje, Marijine Brezje. Lemont — slovensko Brezje v Ameriki. In ko bi tako vrh Triglava ob Mariji s Kredarice imel pred seboj vesoljno slovensko zemljo in vse Slovence, ki se klanjajo Mariji in Jo obiskujejo na božjih potih, bi te prevzel vihar tisočerih in tisočerih molitev in prošenj, da bi padel na tla, ponavljajoč pred najvišjo Marijino podobo na Slovenskem molitve in prošnje vsega slovenskega naroda, ki dviga roke tudi danes prav tako kot pred stoletji v svoji duhovni in rodni stiski ter težavah časa v eno samo himno slave in prošnje, v katero pozvanjajo zvonovi vseh Marijinih cerkva širom Slovenije: Kraljica miru! Prosi za nas! Prosi za nas! t. d. Na Bledu. Z romarskim čolnom Zvonček Marijin pesem plava plaka in prosi, poletava molitve nosi nad jezerom. pred božji tron. O. Župančič. France Kunstelj: J\Jq kl/SltmO fl0Cl0l]O »Da me ne bo noč,« ga je poskrbelo, ko se je bil prebudil. Seveda, sonce je zavozilo za Ljubljanski vrh, čez bajte na Dolu so se razpotegovale prve sence, do trga je pa še precej, za potnika, kot je bil Gregček s svojimi napol omrtvelimi udi, da se je čokato telo opiralo bolj v bergle ko na noge, še celo. Vse popoldne je prespal v hladni senci lipe za razpadajočim Marijinim kipom; kadar je meril pot iz Borovnice proti Vrhniki, je zmeraj ondi počil. In da danes ne bi, ko je tako neznosno pripekalo, da še dihati ni bilo moči! Za hipec se je razgledal po ravničnah. V zorečih travah je glušeče cvrčalo, murni so kakor za stavo navijali svoje popevčice. Ali Gregček jih ni imel za mar kakor včasih. Oprtal si je oguljeno platneno bisago, si pomel zdravo oko, levo je bilo izlito, in se dvignil. Pa počasi in stokaje. Kakor da ga je vse bolelo. Vse: telo in duša. Še ondan, ko je v dežju prosjačil po podkrim-skih vaseh, si je rekel: »Bisago odloži, Grega, kaj bi se vlačil po svetu in se vical, mar še ni zadosti!...« Ali nanagloma ga je zgrabilo: »Nak, vsaj na Vijolno goro še, potlej pa naj že bo kakor če!« Da, in jutri je kvatrna nedelja, na Vijolni gori pro-ščenje in —. Pa ne da bi Gregčka ravno zavoljo cvenka tako gnalo. Kaj še. Sicer res ni zamudil ne enega romanja in proščenja, o binkoštih si ga videl pod stopnicami na Žalostni gori, na Dobrovi si je izbral prostor pod lipo, na Sv. Treh kraljih ob fa-rovžu, v Zaplani za Martinovo zraven onega kramarja, ki je ponujal dekletom Židane rute, tudi na Planinski gori si ga dobil in še Bog vedi kod. Samo na Križni ne. Na tisti tam nad Ložem. In ondotnih krajev se je sploh tako ogibal. Vase zatopljen je podrsaval po beli cesti, ki se je vila ob Javorču. Tako neznansko občutje se ga je lotevalo. Svoj živ dan mu ni bila pot, stokrat premerjena, tako trda. In kakor da pelje vkreber, se mu je dozdevalo. In v gluho noč, v temo, večno temo. V hrastu na bistrškim gradom je pel deveto-vižnik. Sonce bo jutri. Sonce... Gregček si je potegnil klobuk brez krajcev na zmračeno čelo in se predal misli, še bolj mračni, kot jo je kazal obraz. Morebiti je prisluhnil in mu je nekaj pošepetavalo: »Ne boš več meril te poti!« Ali pa je mislil daleč tja čez Ljubljanski vrh, na Trst, na via Coroneo 25, kjer se sveti vsa pisana izložba, ena, dve in... Letošnjo pomlad je namerjal tja čez, pa kje so ga pustili! In od tistih dni je zlezel v gube, v nogah je čutil težo, v glavi vroče, v prsih, o, tam je bolelo, da bi kričal, grozno kričal, ker da so ga bili udarili po duši, tako je jokal. Pa ta Gregček, ki je bil zmeraj tako vesel, otročad se je zgrinjala krog njega, kamor je prišel, znal je praviti štorije, zabavati, da se je vse treslo. Ta Gregček z berglami in izlitim očesom. Po trgu se je razlezel mrak. Tam pod klancem nekje je zapel zvon; Sveti Lenart je zvonil v čast svetemu Florijanu, da bi varoval ljudi časnega in večnega ognja na duši in na telesu. Iz hiš je zadišalo po večerji. In glasan ščebet je udarjal tu pa tam skoz vrata. Kako ne, saj se je bilo treba na vse strani pomeniti, kaj bodo jutri kupovali. Jutri, na kvatrno, na praznik, ki mu ni enakega v letu. Ali Gregčku, ki je pridrsal v trg, je bilo zdaj kar prav, da ga je zajela noč. Saj mu ni bilo moči z nikomer govoriti. S tako praznoto v srcu ko še nikoli. In z žalostjo kakor ob misli na smrt. Kaj se je bil tako spremenil, bi kazali nanj. In 011 bi jim ne mogel dopovedati, kaj vse ga teži in mori, o... Ognil se je Mantove, kjer se je razlegal vrisk fantinov. Bo že kje drugod prenočil. Sicer je imel zmeraj navado na mantovskem hlevu. Ali nocoj bi najrajši kje v samoti. Morda kar na gori v dišeči travi. Pa v tem so se mu bergle ustavile pred Korenčanom. »Kam, oča?« ga je nekdo ogovoril in dopovedoval, da je zgoraj že vse polno. I11 kramarjev, ki že spe, da ne kaže buditi. Pa kakor da je vse to Gregček preslišal. Saj pa tja gor že tako ni namerjal. Kako, z berglami, po lestvi? Neznanec se je zgubil nekje v temi. Gregček je za hip postal. Kakor bi šel v se po novih moči za dolgo pot. Pa ni. Začel je tipati po temi z berglo. Kakor tat. Ko je začutil hlevna vrata, je odprl. Poiskal je ležišče. Tam za vrati, saj je zanj že vedel. In težko telo se je potopilo v slamo. Pa brez stoka. Kakor da se je zgrudil mrtvec. Telica, ki je stala najbliže, se je nemirno prestopila in zamrmrala. Potlej je bilo spet vse tiho. Zunaj nekje je drčal po cesti voz. Gregček ga ni slišal. Morebiti je že sanjal o nedelji. Morda o poslednji poti na Vijolno goro. Morda pa o Trstu, tam sveti sonce in ob via Coroneo 25 so same izložbe, v vratih stoji ona — Malči, njegova kri, ki se zanjo pokori, — ali ne, to je vendar svetel dan, ki ga bo nekoč dočakal in potlej umrl. Samo to še. Ta Gregček izpod Križne gore... Ali jutri bo kvatrna nedelja, morebiti pride ponj Mati božja, kaj mu ni nekoč obljubila, seveda. Na kvatrno_________ Izza Krima se je vzdignilo sonce. V vrhovih smrek in borovcev so žvižgali kosi, na Košacah je pela kukavica. Iz visokih lin bele cerkvice je ubrano potrkavalo. Za mežnarijo so brneli topiči. Dolina se je prebudila. Pot na Vijolno goro je zaživela v tisočerih barvah. Tudi Gregček se je zbudil. Oprl je svoje čokato telo v bergle, si popravil klobuk brez krajcev in odkrevsal v praznični šumot, ki ga je bila polna vsa dolina, gora in zrak nad njo. Iz lin se je zlivala pesem. Vsa svečana, da je pozibavalo srce in dušo v sveta ganotja. Gregček si je pomel zdravo oko. »Sonce,« je pomislil, v prsih mu je potrkavalo. Čisto je bil poziibil na včerajšnji dan. Saj danes je kvatrna nedelja, praznik in sonce, samo zlato sonce, Mati božja se do prikazala in —. Kakor takrat, ko je Gregček v prvo poromal. Z materjo. Kupila mu je lep rožni venec, za orglice ji je zmanjkalo in bilo ji je tako nerodno, oh! Potlej je šel vsako leto. Ali nekoč ie šla mati sama na Vijolno goro, njega je zvabilo drugam, peljal se je s Katužinovo Maričko v Prezid. Ni bilo prav. Z Maričko, da, moj Bog, in ko sta se pozno ponoči peljala domov, se je konj splašil, kaj neki ga je prijelo! in zdrvelo je vse v jarek pod cesto. Čez tri dni se je Gregček zavedel, vse ga je bolelo, da bi tulil. In nič mu niso noge služile, dali so mu lesene bergle. Marička je še tisto jesen umrla. Na spomlad naj bi se vzela, tako sta se bila dogovorila, pa nikomur ni bilo prav. Otrok, ki ga je bila porodila kmalu po tisti nesreči, je bil zdrav. Za Malči so ga krstili. In Malči je rasla, ali nikjer je niso marali, morala je v svet in nekoč je Gregček zvedel, da služi v Trstu pri nekem trgovcu... Da, zadnji čas so se Gregčku ti spomini kar sami od sebe oživljali. Srce betežnega pohabljenca je nanagloma začutilo svežost onih davnih dni, slastno je zahrepenelo po mladostnem doživetju. Kakor fant ob prvi ljubezni po dekletu ... Malči —, da bi jo vsaj enkrat še videl in pritisnil na svoje staro srce njeno drobno glavico, tiste pšeničnorumene lase, in potem bi se nekaj odprlo, Mati božja bi stopila z oltarja na Vijolni gori in bi vzela bergle, dala zdravo oko, ga prijela za roko in popeljala na zlatosrebrno cesto, saj mu je bila obljubila______ Ob poti so čepeli in postajali berači, kazali svoje polomljene ude, roke, noge, ta suhe, oni lesene, stegovali klobuke in kazali miloproseče obraze in vzdihovali nerazumljive besede, da se je sleherni mimoidočih vsaj ozrl vanje, če že ne vrgel novčič vbo-ajme. Gora je bila že polna romarjev, ki so se renjali križemkražem. Nič čudno, saj si srečal vse: od Morostarja in Cokljarja pa tja do sramežljivega Rovtarja in Pivčana izpod Nanosa, ki ti je hlačal ko Martin Krpan z Vrha, in ondi krog kramarja, ki je prodajal slamnike, se je ustavilo celo nekaj Brkinov in dva Čiča v temnozelenih telovnikih in s črnimi obrvmi in brki, da so se jima otroci umikali, misleč, da so cigani. Gregček se je preril skoz šumno gnečo na ono stran skonca stojnic, tamkaj je bilo njegovo mesto. Zasadil je bergli v shojeno travo in se oprl ob deblo. »Gregček, lej ga!« se je pridrenjalo mimo troje fantičkov. Ali kakor da so razumeli, da zdaj še ni čas zanje, so odcepetali naprej. Tja proti stojnicam, ki so stale v dveh dolgih vrstah ob cesti in vse tja okoli cerkve. Saj je bilo vsega preobilo. Preobilo vse lepote za oči in sladkosti za srce. Tu so se svetile zlate in srebrne verižice, rožni venci, podobice, molitveniki z bleščečimi se platnicami, križci, svetinjice, na stojnici koj zraven lectarija v vseh mogočih barvah, srčki z rdečimi rožami in belimi lističi, E opisanimi z besedami, ki segajo v najgloblje glo-ine človeškega srca. In tam dalje piščalke, nožiči, popkarice z zelenimi in živordečimi ročaji, žogice na prožnih nitkah, balončki, pozibavajoči se v rahli sapici, štruklji, potreseni s sladkimi rozinami, punčke vseh vrst in barv, konjički, leseni in pločevinasti in taki, ki znajo rezgetati, če jih stisneš za trebuh, in sički in petelinčki z dolgimi repi, kokoške, jančki, ozliči iz lecta in ... V linah je za hip utihnilo. Iz cerkve se je zaslišalo cinglanje. Morebiti je že duhovnik pristopil. Tisti trenutek se je Gregček nemirno prestopil. Pa ne, da bi ga tiščalo pod pazduho. Še sam ni vedel, kdaj mu je bil zdrknil klobuk iz roke. Morebiti je kdo po nerodnosti sunil obenj. Ljudje so se odmaknili kakor v strahu, da bo še njega vrglo. Potlej se je neka ženska pripognila, pobrala drobiž v klobuk in pomolila nazaj Gregčku. Ta se je ves tresel. Slabotne roke so iskale opore. Debele ustnice so šepetale: »Malči, Mal-čii.. .!« Pa čisto tiho, da tega ni nihče slišal. V cerkvi je spet pocingljalo, v linah zazvonilo. Izpod lip onstran stojnic je neki kramar vpil: »Češnje, češnje!« In tam od kapelice božjega groba drugi: »Srečke planete samo po dinarčki, kupite!« Gregček vsega tega ni slišal. In tudi ni nič več čutil teže svojega telesa, noge so ga zanesle od lipe, lahno, čisto lahno, kakor na perutih. In že je stal pred stojnico. Pred tisto stojnico, kjer so viseli na dolgi vrvici sami rdeči srčki in svetlikajoča se ogledalca v pozlačenih okvirjih. In za tistimi srčki je stal zavaljen moški, ki si je neprestano brisal dolge rjave brke. Zraven na stolčku je čepelo dekle v modrikastopikčastem predpasniku in z rdečo pentljo v pšeničnorumenih laseh. Zadaj za to stojnico nekje so se utrnili v šumot rezki udarci, kmetje so preizkušavali nove kose in osle. Debelušnega kramarja je privzdignilo. «Kaj ni zadosti?« je siknil skoz bele zobe, ko je berač, kateremu je bil vrgel krono, še kar naprej molil svoj klobuk brez krajcev. Gregčku je zdrknila kaplja potu z velikih pepelnatih las in se ustavila tik nad izlitim očesom, ki je vse rdeče bolščalo v predmete, zanj vse meglene. »Malči—i—i...!« je trepetalo v prsih Gregčkovih ob nenadnem prividu. Težko telo se je stegnilo strastno naprej, stojnica se je zamajala, dekle tam na stolčku je dvignilo glavo, kakor da se je nečesa ustrašilo. Kramar se je zadrl: »Tak kaj pa bi rad?« In----------. Gregček si je pomel zdravo oko in pogledal okrog sebe. Pa ni nikjer več videl rdečih srčkov in tudi tistega pikčastega predpasnika ne in tistih pšeničnorumenih las ne in pentlje v njih. Rdeče pentlje, o ...? V boku je Gregčka bolelo, v glavi mu je šumelo. In zdelo se mu je, da ne vidi več sonca, da je zašlo za Tičnico, da so se že vsi romarji porazšli, da so zvonovi utihnili, da se je Vijolna gora pogreznila v gluho mračino. »Gregček, Gregček!« so ga klicali otroci. Nekdo ga je celo za bisago pocuknil. Gregček pa se je uprl v bergle in ne da bi si obrisal solzo, ki mu je silila iz zdravega očesa, in pobral klobuk brez krajcev, drsal v dolino. Na Košacah je zakukala kukavica. Za mežnijo je počil topič. Nič več ni bilo tisto leto Gregčka v trg. Oni, ki so šli za Mali šmaren na Sv. Tri kralje, so dejali, da ga tudi ondi niso videli. Ko je zapadel sneg in pobelil trg in Vijolno goro nad njim in tudi Dobrovo in Žalostno goro, Sv. tri kralje in morebiti tudi Križno goro, tisto tam nad Ložem, je nekdo pravil, da so našli Gregčka, ki je ležal zmrznjen v snegu za tistim Marijinim pilom ob cesti, ki pelje iz Borovnice proti Vrhniki. Semička gora, Semička gora! Pa če si tudi gora, še v snegu si opojna, sladka in vabljiva. Mošt kipi po belih zidanicah. Klok, klok, klok ... čuješ, Matija Golobič? Klok, klok, klok ... »Atek, kako le more sveti Martin obiskati vse zidanice na svoj god, ko je zidanic toliko, toliko samo po Semički gori?« Semičko vino! Matija Golobič, čuješ: semiško vino! Klok, klok, klok... po belih zidanicah. V kotu pa starina, semička starina! Morda pa sedaj niti še ni snega po Beli Krajini! Pomisli, Matija Golobič, sonce greje Semičko goro! Ko martinček bi se grel pred svojo zidanico, Matija Golobič! Klok, klok, klok v zidanici, sladki mošt, že tvoj glas človeka omamlja, kaj stoprav tvoja moč. Pridi, lepi moj sosed, pokusi mojega! Prigrizni, dobra žena, nikar ne pusti moža samega v zidanici! Steci domov, Matijček, povej materi, da me ne bo pred nočjo domov! Matija Malešič. Za druge smo, ne zase! J. E. Krek. Anka Salmič: (Kmečko dekle) Pesem kmečkega dekleta Ilustriral A. Žnidaršič Oj, sestre, poglejte, že lan je dozorel! Kako se zlatorumeno blešči I Zdaj ga populiti urno hitimo in ga po travnikih še razgrnimo, da se v travi lepo nam zrosi. Trle ga bomo o jesenskih nočeh, to bo veselja, oj, to bo spet smeh! Fantje ga naši nam bodo sušili in nam vesele dovtipe drobili. Po zimi kolovrati bodo brneli, sukali nit bodo prsti nam beli, zunaj pa z burjo svatoval bo sneg. Pipo iz ust ded naš stari si vzame, kot iz rokava jih stresati jame pravljice mične in samih čudes. Nihče ne dvomi, da to ni vse res. Moj očka je tkalec in platno mi stkal bo. V poletnem si soncu ga bom obelila. Potem pa si sama bom balo sešila. Da skrinja se brž napolnila mi bo, ker me moj ženin že čaka težko. VN Slovenski ženitovanjski običaji Običaji so važen izraz ljudskega mišljenja in čustvovanja. Zlasti v starejši dobi, ko je bila civilizacija mnogo manj razširjena na podeželju, je bilo ljudsko življenje vse bolj samoniklo in pristno. Zato so bili vsakovrstni običaji, spremljajoči važne dneve v letu in življenju, mnogo bolj razviti kot dandanes, ko iz dneva v dan bolj zamirajo. Običaji so naša častitljiva starina. Mnoge med njimi so poznali še naši predniki v svoji pradomovini za Karpati, drugi pa so se razvili v stoletjih v novi, današnji domovini. Med običaji, ki so v navadi ali so vsaj še ponekod bili pred nedavnim časom ob dogodkih v življenju posameznika, so najbolj razviti svatbeni ali ženitovanjski običaji. Ti so med kmečkim ljudstvom tudi še najbolj trdno zakoreninjeni. Nekatere navade v njih so enake v vseh slovenskih pokrajinah, druge pa so različne. Prav na kratko si jih hočemo ogledati. Č>gledi. Ponekod so ohranjene še posebne navade ob priliki, ko gre fant s svojim spremljevalcem v ogledi. Predstavita se v dolgem pogovoru kot popotnika, ki sta videla v parih ptičke, ribe itd., zato si mora še fant poiskati svoj par. Ali pa se izdajata za lovca, ki jima je srna ušla v to hišo in jo želita videti. Šele po ovinkih pridejo do namena svojega obiska. V svate vabijo. Pravi ženitovanjski običaji se prično z vabljenjem svatov na gostijo. Ko sta mlada dva dala oklice ali so ju »zapisali« in ko je dome- njena nevestina dota, se prično priprave za poroko. V nekaterih krajih, na Gorenjskem in v Beli Krajini, vabi na gostijo ženin sam z očetom ali kakim sorodnikom; nevesta z družico pa vabi svoje svate. Ta V///, vabila so kratka, n. pr.: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! Oče in mati so naju poslali, da povabiva v imenu Boga Očeta, Sina in Svetega Duha vas v svate, vse druge pa na ženitovanje, ki bo ...« Vabilca nato pogostijo. — Vse slovesneje pa vabijo na Štajerskem in v Slovenski Krajini. Tu imajo za to posebna (po)-zvača, pozvačina (pozavčina). V štajerskih krajih ima za klobukom šopek, v rokah okrašeno palico, včasih tudi kako pisano ruto čez život. V prekmurskih krajih pa je pozvačin pokrit s klobukom, do metra visokim, v katerem so pavova peresa, cvetlice iz papirja, z njega pa vise čez obraz dolgi trakovi, tako da ga ni moči spoznati. Čez prsi in hrbet ima prepete bri-saljke in rute, pod koleni ima privezane zvonce, čez pleča mu visi torba, v kateri ima »vrtanik« (bel kruh), na drugi strani pa mu visi majolika, ki ima v enem predelu vino (ki ga ponujata kot »snehino mleko«), v drugem pa proso, s katerim ponagajata hlastnemu pivcu. V eni roki ima rog, ki nanj stalno piha, v drugi pa leseno sekiro, obito z ježevo kožo, ki jo marsikdo okusi. Pozvačina, ki hodita navadno družno, sta vsa kot začarana; po starih cenikih — »zemljevidih« iščeta hišo, kamor gresta vabit in po dolgih morčijah prideta vanjo. Tu najprej povesta dolgo šaljivo vabilo, nakar ju pogostijo. Bala. S pripravami za poroko je združeno tudi pripravljanje bale, ki jo dan pred poroko peljejo z nevestinega doma na ženinovega. To se vrši zlasti slovesno na Gorenjskem. Tik preden odpeljejo balo, pridejo v hišo zastopniki vaških fantov, ki izroče ženinu zapečateno pismo, v katerem ga terjajo odstotke od nevestine dote, zlasti, če jo odpelje v drugo vas. Razvije se živahno pogajanje, polno šale in nagajivosti. — Ko je bala ali bališ na vozu, poženo konje, ki pa nočejo potegniti. Najdejo, da manjka »peto kolo« pri vozu. Zato prinašajo obod rešeta, lesen krožnik itd., a zaman. Šele ko mati prineso velik hleb pšeničnega kruha in ga z nožem pritrdi na skrinjo, se voz zgane. Če peljejo balo po dolgi poti ali v tujo vas, napravijo fantje pregrajo ali »šrango«, tako da potegnejo čez pot vrv, žrd ali kaj podobnega. Tudi tu se razvije razgovor in končno se mora ženin odkupiti. Ta večer se imenuje devičnik in se pri ženinu zbero sosedje in drugi gostje na večerjo. Poroka. V nekaterih krajih se poročajo v nedeljo z mašo, drugod v ponedeljek ali sredo. K poroki gre nevesta z družico, drugo z drugom ali družbanom; ženin gre z drugom ali družico. Starešina je ponekod eden, drugi je le priča; teta ali posnehalja jih spremlja, da ponekod deli zlasti otrokom potic. Ko pride ženin s svojo družbo na nevestin dom, je tu vse zaprto. Zunanji trkajo in kličejo, notranji pa jih vprašujejo, kdo so in kaj bi radi. Ti prosijo vstopa, ker bi se radi o nečem pomenili, oni pa jih vprašajo po porokih njihove zanesljivosti. Potem ko jim naštejejo nekaj nesprejemljivih porokov, prosi starešina, naj jih spuste v imenu sv. Trojice. Nato se vrata odpro. Pravijo nekje, da mora nevesta široko prestopiti cerkveni prag, da bo lahko rodila. Pri oltarju pa naj poklekne na rob ženinove suknje, da je ne bo pretepal. — Na katerega strani gore sveče z nemirnim plamenom, tisti bo kmalu umrl. Ko gredo od poroke, vrže ženin pred cerkvijo drobiž med mladino, da bo imel srečo v zakonu. Na Štajerskem so včasih otroci obešali cajne ob poti, da je nevesta vanje metala slaščice in pecivo. Ponekod se vrši prvi dan gostija na nevestinem domu, drugod pa na ženinovem. Ko se zvečer zbero svatje, so nevestini zaprti v hiši, ženinovi pa zunaj prosijo, naj jih spuste v hišo in naj jim privedejo nekaj, kar imajo v hiši skrito. Notranjo skupino vodi starešina, ki jim pošlje skozi vrata kako našemljeno staro žensko. Zunanji jo odklonijo. Nato jim pošlje kakega fantiča, ki ima nekod preluknjano košaro na glavi. Za njim pride še kako dekle, tudi družica, a tudi ta ni prava. Končno šele jim privedejo nevesto in jih spuste v hišo. Gostovanje se vrši povsod nekoliko drugače. V Beli Krajini prineso po molitvi na mizo juho in za njo po določenem redu ostale jedi. V Slovenski Kra- f jini pa najprej prinese drug skledo vode, s katero nevesta poškropi svate, češ če se kdo ni umil. Nato meče nevesta med navzoče orehe in lešnike, starešina pa deli skuto. Nato se vrste jedila, približno na četrt do pol ure posamezno; vmes pa plešejo in pojo. V Beli Krajini pride godec, preoblečen v popotnika, vino prodajat; kuharica pobira darove za »pogorelo« orodje, nato darujejo še nevesti. Na Gorenjskem je običajen ples »na podu«. Skoro povsod pa je običajno »zaplečevanje« nepovabljenih fantov. — Gorenjci prodajajo »pogačo« najprej med svati, nato pa še po vasi. Ta pogača je okrašena s papirnatimi zastavicami, zlatimi okraski itd. Ponekod je navada, da med gostijo razlože voz in ga spravijo na streho. Drugod pa hodijo svatje okoli sosedov »krast« razne jedi, ki jih potem prodajajo lastnikom ali jih pa skupno zavžijejo. — Edino v Beli Krajini je menda ohranjen običaj, da polože nevesti, ko pride na novi dom, v naročje otroka — »nakolenče«, ki naj napoveduje prvorojenca. Tam tudi »mlada« napije tašči in vrže v kozarec denar. Posebne navade se vrše tudi, ko gresta novo-poročenca spat. Dajo jima jedil in pijač v sobo, drugod pa godejo in pojo pred vrati. Tudi šibo jima dajo v posteljo. Z ženitovanjem so zvezane mnoge ljudske vere ali vraže. Te so spomin na pogansko davnino, ko je človek še povsod videl duhove, ki so mu hoteli škodovati in ko se je bal urokov, ki so jih povzročili zli pogledi. Danes je mnogo navad in vraž, ki jih ljudje ne razumejo več. Tako je mnogo streljanje ob ženitovanju imelo namen, odgnati zle duhove. Enako tudi ves ostali hrup in ropot (razbijanje posode). Istemu namenu je služila rdeča barva, ki je tu in tam še običajna; prav tako tudi zakrivanje nevestinega obraza. Tudi zapiranje vrat, je takega izvora. Mnogim vražam pa še danes vedo pomen: k poroki gredo v Beli Krajini od mize od leve proti desni, da bi bili na potu srečni. Nevesta naj eno srajco narobe obleče, da ji ne bodo čarovnice škodovale. Ponekod nesejo nevesto čez prag v ženinov dom, da bi ne bila nesrečna. Mnogi ti običaji so enaki ali podobni onim pri drugih Slovanih; nekatere imajo tudi drugi narodi in so prastari. wt#Knre‘= Postavljajmo jaslice! Ali je še veliko slovenskih družin, kjer za vsak božič postavijo jaslice? Če jih je veliko, prav veliko, potem blagor nam! Če pa bi sleherna slovenska družina vsako leto v pravem duhu poskrbela za jaslice v kotu, potem sodim, da bi se nam ne bilo treba bati za usodo našega naroda! Valovi verske obnove zadnjih let so zopet dvignili jaslice iz pozabljenja. Vsi veliki narodni voditelji in vzgojitelji so danes soglasno mnenja, da gre jaslicam v našem družbenem življenju zelo važno in časti vredno mesto. S tem so odkrili samo prastaro resnico, ki so jo poznali davni predniki, a jo je vladajoča in odločujoča »razsvetljena« plast v ljudstvu dosledno ubijala. Ljudstvu so dali civilizacijo in mu vzeli kulturo, dali šumno zunanje veselje in mu vzeli neizmerno srečo tihe zbranosti. Ali poznate kak lepši pojav religiozne kulture med ljudstvom, kakor so jaslice in še za lepše ure družinskega veselja, kakor so ure pred jaslicami? Tudi Ti, ki se morda samo še spominjaš jaslic iz svojih otroških let, skleni, da si boš letos postavil jaslice. Boš videl, ali je res ali ne, da prihaja iz njih blagoslov in mir vate in v Tvojo družino! Jaslice. Slikal M. Langus. Osnovo jaslic nam je iskati v pripovedovanju drugega poglavja Lukovega in drugega poglavja Matejevega evangelija. Začetke »predstavljanja« te zgodbe moramo gotovo iskati v Betlehemu samem v prvih stoletjih krščanstva, ko so še kazali jaslice, ki da je v njih ležal naš Zveličar. Od 5. stoletja dalje so častili nekaj kosov te častitljive relikvije v cerkvi Santa Maria Maggiore v Rimu. Štiri stoletja za tem so že postavili jaslice v Marijini cerkvi onkraj Tibere. Kako se je postavljanje jaslic zanaprej razvijalo, ne vemo. Gotovo pa je ta razvoj v zvezi z duhovnimi igrami, ki so se začele pojavljati v zvezi s krščanskim bogoslužjem od 10. stoletja dalje. Lesene jasli so bile središče božičnih iger, ki so jih predstavljali pred oltarjem v cerkvi. Že v 12. stoletju beležimo v celoti izdelane božične igre. Zanimivo pa je, da jih najdemo najprej v severnih deželah. Šele za leto 1223 nam je izpričana taka »predstava« v Italiji. Za vsakega jasli-čarja je to imenitna letnica — takrat je postavil sveti Frančišek Asiški svoje jaslice v gozdu pri Grecciu. V 14. stoletju pa dobimo tudi v Italiji že razkošne božične igre. Kmalu se pojavijo v teh igrah tudi lutke. Od njih do postavljanja »jaslic« je le en sam korak. Zaradi vedno obilnejših posvetnih potez v duhovnih igrah je sledila v 17. stoletju njih prepoved. Zato pa se je izvršil prehod od živo predstavljanih božičnih iger do plastično postavljenih jaslic. Vmesna oblika so slavni kipci iz terakote, ki jih je ustvarilo 15. stoletje v Neaplju in okolici in so predočevali razne figure iz starih božičnih iger. Za leto 1478 pa so nam že izpričane prve prave jaslice v cerkvi in sicer v Neaplju. Zdaj se je začela širiti navada postavljanja jaslic po vsem tedaj znanem krščanskem svetu. Posebno trdno se je ukoreninila ta navada v alpskih deželah. Tu se je tudi obdržala kljub sovražnemu razpoloženju v dobi razsvetljenstva (konec 18. in začetek 19. stol.). Tod je še danes jedro jasličarstva. * V pojmovanju jaslic se ne kaže samo versko čustvovanje naroda, ampak tudi njegov značaj. Kakšna razlika med italijanskimi in med n. pr. alpskimi jaslicami! V italijanskih jaslicah razkošje in zunanji pomp, ki sta za nas navidezno v nasprotju s sporočeno svetopisemsko zgodbo, v alpskih jaslicah pa predvsem preprostost in vase pogreznjena pobožnost, prav v smislu skopega evangeljskega pripovedovanja. Pač pa je jaslicam obeh tipov lastno, da pripravita okoli sebe najrajši domače okolje. Tako so italijanske jaslice brez pomišljanja postavljene v rimsko Kampanijo, pod razvaline kakega starega poganskega svetišča, med stebrovje in kipe v starem rimskem, pa tudi v renesančnem in celo baročnem načinu. Alpske jaslice pa postanejo del alpske pokrajine. Votlino zamenja pogosto planinska staja ali senik, Betlehem je vas z značilnimi alpskimi kmečkimi hišami, iz ozadja pa pozdravljajo zasneženi gorski vršaci. In če so v italijanskih jaslicah figure vseskozi tipi, kot jih pozna živahni jug, so pa v alpskih jaslicah betlehemski pastirji navadni alpski gorski kmetje in pastirji v domačih nošah. Mimo jaslic v čistem orientalskem slogu kažejo torej te vrste narodno in pokrajinsko barvanih jaslic s posebnim poudarkom resnico, da se božična skrivnost od vseh skrivnosti naše vere najgloblje dojema slehernega človeka, da tako zelo pronikne vanj in ga tako zelo vsega prevzame, da jo gleda pričujočo in živo v svojem vsakdanjem življenju, jo postavlja vanj in ga prav nič ne moti neskladje med domačo obliko in zgodovinskim izročilom. Naj nam tu ne pride kak historični in dlakocepski razumar, ki se nad tem spotika! Saj so take ljudske jaslice, kot jih poznajo različne krščanske dežele, ravno dokaz globoke religiozne narodne kulture in samoniklega ljudskega ustvarjanja! • Kako pa je z jaslicami na Slovenskem? Božične igre, ki naj bi bile dale pobudo za postavljanje jaslic, zasledimo zelo pozno, šele okoli leta 1800 (Andrej Šuster Drabosnjak na Koroškem). Jaslice pa so bile med našim ljudstvom že poprej znane, so torej prišle k nam od drugod kot že razvit pojav. Zdi se pa vendar, da smo v tipu jaslic ustvarili svojo posebnost: jaslice v kotu. Ker kažejo naše jaslice vseskozi alpski značaj, ne moremo iskati posebnih zvez z južnimi laškimi deželami. Jaslice v nemških alpskih deželah pa se ne postavljajo v »Bogkovem kotu«, ampak drugje v izbi. Osnovna ploskev jaslic tu torej ni trikotnik, ampak pravokotnik. Tirolci in Bavarci postavljajo svoje jaslice na predalnik, na mizo, na posebno ogrodje, da, postavijo jih celo v posebni izbi — ne v družinski »hiši« —, kjer zavzemajo skoraj ves prostor. To nam dokazuje, da imamo Slovenci svoj posebni tip jaslic, ki ni soroden ne z nemškim alpskim, še manj seveda z južnaškim laškim načinom. Slovenske jaslice se postavijo v »kotu« na trioglato osnovno desko v višini oči odraslega človeka. Če je jasličarstvo v nemških alpskih deželah posebna umetnija, je pa postavljanje navadnih slovenskih jaslic kaj preprost posel. V kot naložijo mahu, tako da nastane »hrib«, pod hrib postavijo »štalico«, vrhu hriba pa mesto Betlehem. Po hribu navzgor se razvrstijo ovčke in pastirji. Plastičnih figur navadne slovenske jaslice ne poznajo. Vse figure z mestom Betlehemom vred se izrežejo iz cenenih barvanih pol, nalepijo na kos trščice in zasadijo v mah. Tak način jaslic je zaradi svoje stereotipnosti seveda zelo boren. Priča tudi o skromni lastni tvornosti. Ali ne bi bilo prav, da bi ustvarili slovensko jasličarstvo, ki bi moglo ob pridobitvah visoko razvitega ostalega alpskega jasličarstva sprostiti tvorne sposobnosti našega naroda, zlasti njegove mladine? Moje trdno prepričanje je tudi, da bi spopolnitev naših navadnih jaslic, s tem vzporedno njihovo umetniško požlahtnenje imelo svoj pomen pri doživljanju božične skrivnosti. • Kaj ima v roko vzeti slovenski jasličar? Bore, bore malo. Imamo pač ene domače jaslice, Gasparijeve, katerih tisk pa je tako siromašen, da ne odgovarja niti najskromnejšim zahtevam. Tudi bi tem jaslicam lahko očital, da so — preveč narodne, a premalo pobožne. Ostanejo potem pole, ki jih razpečava vsako leto na debelo neki ljubljanski trgovec in so izrazita plaža po starih predlogah, torej umetniško brez sleherne vrednosti. In vendar kupujejo naši preprosti ljudje leto za letom samo te pole — ker drugih ni. Zato pa imajo naši nemški sosedje lepo izbiro umetniško dovršenih papirnih jasličnih podob. Omenjam samo visokovredne (orientalske) Fuchsove pole, nedosežne srednjeveško dojete Bachlechnerjeve podobe (na razglednicah), preprostejše Fangohrjeve jaslice in klasične Fiihrichove podobe. Mi imamo dosti umetnikov, ki bi zadovoljivo naslikali vrsto potrebnih figur v našem duhu. Treba je le pobude — in založnika. Plastičnih figur po vzorcu oberammergauskih in drugih nemških jasličnih figur ne poznamo. Če bi že imeli umetnike, ki bi jih delali, pa nimamo ljudi, ki bi jih mogli plačevati. Tako prodajajo naše trgovine z devocijonalijami uvožen kič iz papirnega macheja. Ker pa je namen trgovin z devocijonalijami po mojem mnenju drugačen, kot pa da prodajajo našemu vernemu ljudstvu ničvreden kič, se mi zdi skrajni čas, da se s pomočjo naših umetnikov, požrtvovalnostjo za Babica t vnuf-kom ob jaslicah. to poklicanih podjetij in primerno propagando čimprej osamosvojimo. Prave tradicije v umetnem jasličarstvu pri nas torej še ni. Treba je posredovati naši mladini najprej nekaj tehničnega znanja: kako se napravi »hrib« še drugače, ne samo s kupom nametanega mahu (tehnika s skorjami, tehnika z juto), kako je treba izbirati, nabirati, spravljati mah in kako ga je treba uporabljati, kako se porabijo neštete drobnarije, ki zunanji videz naših jaslic poživijo (drevje iz raznih naših domačih zelišč, poti, potoček, mostovi, slap, pastirski ogenj, ceste, skale itd.). Ni treba, da bi odpravili sporočeni slovenski način jaslic v kotu. Samo spopolniti bi ga morali. * Pravi jasličar misli vse leto na svoje jaslice. Pri slehernem sprehodu po gozdu se ozira, če bo kaj za njegove jaslice: ali kak posebno lep skalni mah — jeseni bo treba pravočasno ponj; ali kakšen svojevrstno oblikovan kos drevesne skorje na tleh — v nahrbtnik z njim, pri jaslicah lahko prav pride! In ko pride advent, se začne delo: večer za večerom poseda jasličar s svojo družino okoli mize v kuhinji. Vse »bogastvo«, kar si ga je čez leto nabral, je raz-položil. In zdaj vsa družina pripravlja jaslice — sebi v srcih pa božično razpoloženje. Zakaj vse to delo je prazno, če delajo samo roke. Tudi duše opravljajo ta čas »duhovne vaje«, ko se veselijo svetega večera in lepih jaslic. V tem pa je tudi bistvo našega jasličarstva: da se duše pripravijo in da se naše skromne jaslice s tem pobožnim duhom prepojijo. Potem ga bodo izžarevale vsej družini, ko se bodo ozirali pogledi v svetem božičnem času k njim v kot, in izžarevale ga bodo tudi obiskovalcem, ki bodo prihajali gledat, kaj smo napravili. Takšnega jasličarstva je pri nas malo. Moramo ga priklicati v življenje. Moramo ustvariti pogoje zanj. Potem pa na delo. Dekle isz vasi Ne ogleduj me tako, gospod, jaz nisem gospodična iz mesta, ni pudran obraz moj, ne šminkana Jaz sem le deklica iz vasi. Žuljave, glej, so moje dlani, sonce pa zdravo mi barva obraz. Kodrov umetnih moj fant ne trpi, spoštuje le kito spletenih las. Prstanov dragih ne nosim na roki, ker je moj ženin le fant iz vasi in ne kupuje mi takih stvari. Prstan podaril mi bo le k poroki. Jaz sem le deklica iz vasi. Moje kraljestvo je polje zoreče, godbo mi sladko gozd temni šepeče, ljubim sprehode čez cvetne ravni, ker sem le deklica iz vasi. Anka Salmič (kmečko dekle). POZVAČINA (Prekmurski običaj.) Krasno zimsko popoldne. Severni veter počasi po-nehuje in januarsko sonce sije na zasneženo ravan, da blešči sneg, kakor bi bili posejani po njem žlahtni biseri. Zvončki in kraguljčki, obešeni na vratu konj, ki dirjajo živo s sanmi po ugodnih sanikih po cestah, cingljajo in se slišijo daleč preko prekmurske ravnine. S prijateljem stopava po ozki sneženi stezi na glavno cesto, ki se vije proti Dobrovniku mimo Fi-lovskih in Strehovskih goric. Ko stopiva na cesto, zaslišiva nenadoma pisk piščali iz daljave. Prisluhneva. »Pozvačin je,« pripomni prijatelj. »Res, on je. Gotovo je krasno nališpan. Takih nimajo nikjer ne na Štajerskem ne na Kranjskem,« rečem prijatelju in podvizava korake. Izza ovinka se prikaže pozvačin. Za njim drugi. »Dva sta, celo dva,« rečem prijatelju. »Zdaj bova zopet nekaj doživela.« »Če nama bo ponujal eden ali drugi bučko, se ne smeš prenagliti,« mi reče prijatelj in se zadovoljno zasmeje. »Pozvačini so navihani. Vsak ima dve bučki: v eni proso, v drugi vino. Preden nagneš bučko, jo moraš potresti. Če je v njej vino, te ne bo pozvačin začel ježati z leseno sekiro, ki je na glavi previta z ježevo kožo. Če ne paziš, te lahko z ježevimi bodicami pošteno zambode.« Približujeva se pozvačinoma, ki piskata na piščali in zvončki, pritrjeni na škornje na vrhu, zvonijo ubrano. Srečava ju pri jarku. Pozvačina obstaneta. »Dober dan, dober dan!« začneta in mahata s sekirami. »Sta žejna, gospoda, kaj?« pripomni eden. »Hm! Ne izprašuj, prijatelj pozvačin!« reče prijatelj. Pozvačina ponudita bučke in nagneva oba, prijatelj in jaz. Žlahtna kapljica nama tekne; kako bi ne, saj je človek žejen, če hodi po sneženi cesti. »Odkod pa?« vprašam dobrotnika pozvačina. »Odkod? Iz dežele naše. No pa nič zato. Vabila za ,gostiivanje‘ raznašam. Nevesta in ženin ne moreta dočakati dneva poroke. Imata že toliko jedi in vsega, da se moram podvizati.« Drugi pozvačin pripomni: »Mi imamo v svoji vasi res pravi Božji blagoslov.« In pozvačina začneta dvogovor: »Prijatelji moji imajo ugrabljeno sinico, ki jo devet bab že tri dni skubi, in s tem perjem bomo nastlali okrog hiše, da se ne bi kdo udaril, če bi padel.« »Mi imamo pa čudo dosti mesa. Enega bika smo zredili. Privezanega smo imeli na eni sami rženi bilki. Tega bika smo ubili.« »Imamo jajca, ki tehtajo po tri cente.« »Ustrelili smo v dobrovniškem logu prašiča in ko smo ga peljali preko dobrovniškega pašnika, so kolesa rezala tako globoke brazde, da se še sedaj pozna, ko je sneg. Sala je imel toliko, da nismo vedeli, kam bi ga dali. Tedaj je prišla deklina, ga spravila v firedpasnik, odnesla na podstrešje in ga shranila v ešnjekovo lupino. In prišla je mravlja, Bog ve, odkod se je vzela zdaj pozimi, in ga pojedla.« »Slanino smo obesili za sleme, da je goževka ni mogla držati in se je pretrgala. Slanina je padla na lesen pod in ga podrla. In tedaj je tam bila pajčevina na vso srečo in na njej obvisela; komaj jo je zadržala, sicer bi se pogreznila v zemljo.« »Če bi pa nam zmanjkalo mesa, smo se pobrigali za nadomestek. Poslali smo ciganskega otroka na suhi brod lovit ribe.« »Mi smo pa poslali v goščavo tri jagre streljat divjačino; eden je slep, drugi šepav, tretji brez roke. Slepi jo bo streljal, brez roke lovil, šepavi pa nosil.« »Našim gostom na ,gostiivanji‘ se ne bo slabo godilo, ker bomo imeli hrane zadosti. Raba je pogorela; Eečene ribe pa vozijo zdaj kar z vozovi k nam, ker orno v nedeljo imeli ribe.« »Če vozite pečene ribe, je lepo. Mi smo pa poslali na lov dvajset lovcev in so tako streljali, da je padla lisica, lisica na zajca, zajec na srno, srna na jelena, jelen na volka, volk na prašiča, prašič na bika, bik na kozo, koza na ovco, ovca pa v skledo. Tako bomo imeli mnogo slastne jedače.« Pozvačina končata. Tedaj eden privleče iz nedrij zemljevid, kjer ima zarisane svoje postojanke. »Tu sem glejta, gospoda!« nama reče. »Povejta mi, ali sem jaz in moj tovariš pozvačin na pravi poti?« »Ne vem,« mu vpadem vmes. »Pravil si, da tvoji vozijo pečene ribe in Rabe, potem si zašel.« »Ni res! Moja pot je prava. Kaj bi hodil preko goric, ko je v dolini že dosti snega. Kaj šele v goricah !« Drugi pozvačin doda: »Če bi ne bilo zime, bi ne bilo mraza!« Tedaj pride po saniku deček. S strahom opazuje nas štiri in se počasi premika na robu sanika. »Odkod, Matjašek?« ga vpraša pozvačin z zemljevidom. »Hodil sem k tetici. Domov grem.« Pozvačina zapiskata v piščali in dvigneta leseni sekiri. Deček zdirja, da ga ne bi nihče došel. »Škoda, da je skočil Matjašek, bi mu pogladil brke,« reče drugi pozvačin. Pozvačina ponudita še enkrat svoje bučke. Nato se poslavljata. »Moram naprej!« pravi prvi. »Še tri plote, šest cest in devet oken moram danes izmeriti.« »Jaz pa šest osekov ob vodnjakih,« pripomni drugi. Podvizati se moram.« Pozvačina odhajata. Umetne rože trepetajo na glavah, pisane plahte okrog života jima bleščijo v nagibajočem se soncu. Piščali done monotono in vmes zvonijo zvonci na nogah. Fr. Horvat. Jože Krivec: apel je klopotec »Najbrže ne bom nobenega več naredil!« je vzdihnil Draš in se vrgel na travo pod košato hruško. Oči so mu pa le venomer visele na velikem klopotcu pred hišo. Kup lesa: prevrtanih lat, deščic, tri dolga in široka peresa, ogromen košat rep iz hrastovih in kostanjevih vej.« »Saj ne bo nikjer blizu večjega. Letos bo naš med vsemi prvi!« je vzkliknil sin Lovrek in mazal debele in težke kijce med škarjami, da bi se lažje pregibali. Še na ležišča na stolu, kjer se bo vrtel ogromen gredelj s kijci, ni pozabil. »Odkar imam to svojo bajto, nismo bili še nobeno leto brez klopotca.« Izza pasu je potegnil zmečkan mehur s tobakom in ga basal v pipo. Odkašljal se je, privzdignil svojo leseno nogo in se nekoliko okrenil. »Na drog ga ne bo tako lahko vleči, tega bika. Na zemlji že še gre, po klinih pa je drugače. Človek se mora z eno roko oklepati droga, da ne zdrkne dol. V eni sami roki pa ni toliko moči, da bi goro prevrnil!« se je Lovrek izgovarjal. »Pje, prinesi vrvi z dil! Ga boste pa potegnili gor. Bo ja še kdo prišel pomagat?« »O, še preveč jih bo! Po maši sem povedal fantom, da bomo danes klopotec gor devali. Obljubili so, da pridejo pomagat,« je razlagal Lovrek. »Juhu—hu—hu—« je zavriskal nekdo na visokem Hrgačevem griču, ki se je vzpenjal nad hišo in se kopal v popoldanskem soncu vročega avgusta. Draš in Lovrek sta se ozrla proti vrhu: nekaj fantov in otrok se je gnetlo okrog vkopanega droga za klopotec. Gledali so sem dol proti Hrgačevi hiši. »Hej, da ne boste grozdja zobali!« je zategnil Lovrek proti njim, da se je odbijal glas doli v grabah. »Dol pridite, boste pomagali!« Ko se je vrnil z vrvmi iz lojpe, je okrog starega Draša sedela že kopica fantov, otroci pa so se boječe skrivali za deblo debele hruške. Strmeče oči so jim begale po klopotcu. Nobeden se mu ni upal približati. »Ho! Saj vas je, da bi še kočo lahko prestavili na vrh. Bal sem se že, da se bom moral sam martrati z njim,« se je zasmejal Lovrek in prisedel. »Vsi ga bomo! Tiščali ga bomo ali pa vlekli. Bo že šlo!« so odgovorili. Glasovi harmonike, ki jo je Lovrek raztegnil, so šele preglušili Draševe besede. Zdaj so prisluhnili veseli muziki, ki jih je kar privzdigovala. Škoda le, da ni bilo nobene dekline nikjer, da bi zaplesali. »To, pjebi, malo štruklja vzemite, da boste laže klopotec spravili na vrh!« se je zasmejala Draševa žena in porinila krožnik med nje. Orešnikov Tonč pa je privlekel izza srajce steklenko žganjice. »Požrite malo, če se vam ne smili! Letos je ne bo,« se je zarežal in steklenka je krožila. Vsak s svojim delom klopotca so se pomikali fantje ob gorici proti vrhu. Deca je skakljala okrog njih in se jim motala pod nogami. Zadnji v vrsti je krevsal Draš. Opiral se je na palico. Eden izmed otrok mu je nesel harmoniko. »Saprament, pjebi, ste nagli!« je dejal in si brisal potno čelo, ko je prisopihal za njimi na vrh. »Vrag naj vas dohaja!« Dve lestvi so prislonili na drog, drugo proti drugi. Lovrek in Tonč sta se po njih vzpela do vrha. Na vrvi navezan stol klopotca sta ylelda navzgor. Oni spodaj so ga pomagali s koli potiskati. Težek je bil; že sam hrastov stol je meril čez en meter. f L »Ej, obrnite ga na drugo stran, bo laže šlo!« je Draš ukazoval. »Ne da se, ker je rep napoti,« je Tonč odvrnil. Na zadnji klin lestve sta z Lovrekom pokleknila, se vprla na kolena in s težavo dvignila stol nad drog ter ga nataknila nanj. v »Je že gori! Sedi, ko pečena gos!« Nato sta dvignila še suho kostanjevo desko, gredi s kijci, nazadnje peresa, jih nataknila in dobro pritrdila. In ta velikan je čepel na debelem in dobro podprtem drogu ter samo še čakal, da ga veter požene. »Poženi ga, poženi, da bomo čuli njegov glas!« so zaregljali ljudje spodaj. Nabrala se jih je kar lepa skupina. Stare mamice so stale bolj ob strani in stiskale nagubane obraze skupaj, mali otročiči so se jih krčevito držali za kikle. Možje so obstopili Draša in se čudili, da je naredil takega velikana. Fantje in dekline so se hihitali na sepu, deca pa se je suvala in ščipala, pa spet strmela v klopotec, da bi slišala njegov glas. Marsikateri je potipal tudi še trde in zelene jagode grozdja. »Klop—klop—klop — — —« so zapeli kijci po zveneči deski. Množica je ostrmela kakor bi slišala skrivnostne glasove. Klop—klop—klop — — —.« »A—a—a—ha! Ima pa možat glas. Bolj med nami, starimi, ima mesto,« so možaki modrovali. »Čujte, kako pravi: ded je babi kapo kupu! Ded je babi kapo kupu! Kapo kupu, kapo kupu—! Ha—ha—ha!« so se moški zakrohotali. »Baba dedi hlače kupla! Baba dedi hlače kupla! Hlače kupla, hlače kupla!« je zaregljala ena izmed žensk in vse so z otroki vred prasnile v smeh. »No, stric Draš, nategnite mehe!« so ga prosili. »Ej, ta mladina! Samo muziko bi rada imela, pa luštno!« je zadovoljen zategnil in stlačil pipo v žep. »Ti si tudi hodil svoj čas plesat po veselicah in dekline plavšat,« ga je sivolasi sosed podrezal. »Tega naš oče nikdar, ne priznajo. Pravijo, da niso nikdar na luštno hodili,« se je Lovrek oglasil. »Ne verjemi mu tega! V mladosti je vsak vroče krvi. Vidimo, da ima tudi že njegov sin dekline rad,« je dal Lovreku pod nos, ker je stal poleg svoje Lizike. »Bog ne daj, da bi že mladina bila mrtva in pusta kot mi stari!« »En hribček bom kupil, bom trsje sadil...« so začele peti dekline. Draš je nategnil harmoniko in jih spremljal. Kakor bi vsul glasov zraven, je brž objela pesem ves hrib. Stari so poltiho in hripavo brundali, deca je s čistimi glasovi predirala izmed ostalih. Vsem pa so se razlili čez obraz odtenki tihe sreče, ki jih je le redko opaziti na bledih obrazih haloških ljudi. Od samega zadovoljstva so jim žarele oči in sonce, ki je oblivalo ves božji svet naokoli in mehčalo v goricah prve jagode grozdja, je poljubljalo njihov nasmeh. Pesmi ni hotelo biti konca, kakor da se je utrgal plaz in ga ni mogoče ustaviti. Vriskali so in se pozibavali ob muziki, ki jim jo je delal Draš, invalid z leseno nogo. Klopotec pa svoje vmes »Klop! klop—klop!< Pala je noč, mirna, brez vetra, ki bi gnal klopotce. V njej so vzklili vsi čari poletja: množica migljajočih zvezd, malo pozneje bo priplavala še luna, poljubila zemljo in zapregla vse božje stvarstvo v srebrn pajčolan. Kakor drobne sinje niti bo prepletal griče med seboj. Oh, murnčki, drobne črne živalce, že z visokim glasom pojo: čri, čri, čri. Lovrek in Lizika sta ždela na sepu pod klopotcem. Kako je vendar ljudil to dekle iz sosednje vi-ničarije! Prav nič ga ni motila revščina, njeno pridnost in delavnost je cenil nad vse. »To le sem ti še hotela povedati. Naš gospod bi radi imeli majerja za posestvo pri Ptuju. Ne bi mogla midva tega prevzeti?« je napol tiho šepetala Lizika in se oklepala njegove roke. »Misliš, da bi šla od tod in se vzela?« jo je vprašal. »Zakaj pa ne? Tako lepa prilika se nama nudi le redkokdaj. Pomisli, imela bi dosti zemlje, da bi pripravila kruha in še zaslužek bi bil dober.« »Dosti zemlje bi že imela, pa niti pedi svoje. Lizika, rekel sem ti že, da ne grem od tod. Vsa zemlja v svetu me ne bo zvabila!« je odločno zatrjeval Lovrek. »Kako si vendar trd! Sam pehaš srečo od sebe. Tako rada bi videla, da bi bila sama svoja pospodarja. Tu bova garala še Bog ve koliko let, pa vedno bova na istem. Ali bova kdaj sploh imela kak svoj dom?« »Ti, drago dekle, prav nič ne čutiš, da je čisto nekaj drugega, če človek čepi le na krpi svoje zemlje, kot pa če je ima na pretek pa ni njegova. Jaz čutim to in ta zemlja, ki sta si jo oče in mati z žulji in z garanjem pridobila, se mi zdi sveta. Oče bi me lahko še z onega sveta preklinjal, če bi jo zapustil in šel drugam. Če je bila nekoč vredna njemu toliko trpljenja in žuljev, bo tudi zame edino prav, da jo bom sprejel iz njegovih rok in živel na njej. Lizika, vi niste nikoli imeli pedi svojega, zato ne čutiš, kako toplo je človeku pri srcu, ko prestopi prag domače hiše. Kako si ti sploh misliš, da bi mogel zapustiti dom? Kako? Oče je invalid, mati zdelana. Kdo neki naj ta dva oskrbi in dela za njiju? Sestra, edino ta še ostane. Naj še njo nekega dne zapelje pot v svet, tedaj bosta stara dva ostala brez vsake pomoči. Ne, na to ni misliti!« »Niti meni na ljubo ne bi tega storil? Če bi te jaz prosila?« Pogledala ga je prav od blizu v obraz, ki ga je rdeča lunina svetloba oblila. On pa je zastrmel v klopotec nad seboj in nepremično motril njegove ostre obrise na razsvetljenem nebu. Kaj naj zdaj na to odgovorim? To vprašanje je kot zanka, ki ga duši. »Ne, Lizika! Tega ne bi storil!« se je naglo odločil. »Preveč sem navezan na ta naš revni dom, v katerem pa je veliko toplote in ljubezni. Če me vsaj malo poskušaš razumeti, boš uvidela, da delam prav. Če pa tega ne maraš, pač — — —.« »No, kaj potem?« je planila vmes in vsa zatrepetala. »Veš, potem mi bo zaradi tebe hudo, čeprav nič proti temu ne bom mogel ukreniti. Poslušaj! Na rokah me je mati prinesla v ta naš reven domek, za katerega sta garala oba in si pritrgovala od ust. Kadar mi oče razlaga, kako je hrepenel po svoji strehi in po mirnem ognjišču pod njo, me objema tista velika ljubezen, pred katero ne morem zapreti svojega srca in ki mi brani, da bi šel kdaj od tod. Ne morem za to, če sem tak.« Za trenutek je umolknil in se tesneje naslonil k njej. Mehko jo je pobožal po gldvi. »Kaj ne bi bilo lepo. ko bi pod to streho midva ustvarila svoj domek? Saj naša dva ne bosta več dolgo. Potem bo pa dom moj, tako pravijo oče.« »O, bi že bilo lepo živeti v takem domu!« je mehko zašepetala. »Le, če naju bo kdaj doletela ta sreča!« »Morebiti prav kmalu! Če me imaš res zelo rada, boš že čakala name. Čakati na srečo vendar ni tako težko. A odtod ne grem. Očetov naslednik hočem biti!« »Stori, kakor veš, da bo prav za naju oba. Veš, da te imam rada in bi tudi leta čakala nate, če bi bilo treba. Saj ne silim odtod, le prilika se mi je zdela ugodna,« je šepetala. »Za naju bo vedno še ugodna prilika! — Juhu— hu!« je zavriskal in brž splezal po drogu navzgor do klopotca ter ga pognal. »Klop—klop—klop—klop—. Klop—klop — — —,« so udarjali kijci po deski. Zdelo se je, da so drobni črički kakor presenečeni za hip utihnili, ko je zadonel klopotčev glas čez vse gorice okrog in pretrgal sen noči. »Boš tudi ti vsako leto postavil v najino gorico klopotec?« ga je vprašala Lizika, ki je stala pri klopotčevem drogu in se ga oklepala. »Bom. V hišo spada dober gospodar, v gorico pa vsako jesen klopotec, pravi moj oče. Tega se bom tudi jaz držal!« je odgovoril in spet z vso silo pognal peresa klopotca. Pred Hrgačevim domom pod vrhom, se je .oglasila harmonika. Draš jo je ves srečen nategoval . rpi a. Jaromir Erben-Tine Debeljak: VRBA (Češki narodni motiv) Ilustrirala Bara Remec Zjutraj rano k mizi sede in v gospd upre poglede: »Draga žena, žena mila, vedno si iskrena bila, vedno si iskrena bila, eno pa si mi zakrila. Leti dve sva poročena, mir kali mi misel ena: Zena nioja, srce moje — kakšno je to spanje tvoje? V večer ležeš čvrsta, zdrava, v noči mrtvo telo spava: niti giba, niti sluha, znaka živega ni duha; mrzlo ti telo je belo, kakor da bi že trohnelo, ne zbudi te dete milo v noči jokajoč z vso silo. Zena zlata, srce vroče: ali bolna si mogoče? če bolezen tebe moti, dober svet podam lahkd ti: lečna zčlišča so v travi — mdr da kdko te ozdravi? Baba se k ognjišču vsede, toči vodo v skledo iz sklede, skled dvanajst po vrsti stoči: tu gospod iščš pomočil >Baba, tebi stvar je vsaka znana: veš, kaj koga čaka, veš bolezen kje rodi se, veš, kam smrti zdaj mudi se čuj, povej na dušo svojo, kaj godi z gospo se mojo: v večer leže čvrsta, zdrava, v noči ko da mrtva spava, niti giba, niti sluha, znaka živega ni duha, mrzlo ji telo je belo, kakor da bi že trohnelo?« >Kaj da mrtva bila nč bi? S pol življenja je pri tebi: v dan ji duša je v telesu, v noči pa živi v drevesu! Pojdi k vodi, tamkaj velo najdeš vrbo s skorjo belo, Če pa ni zdravila v zili — čarovnija te izceli! Čar-beseda Idhko ohrani v burji barke v oceani; čar-beseda skalo zruši, ogenj ugdsi, zmaja vduši, jasno zvezdo stri v višavi: tak zagovor te ozdravi!« >0 gospod, mož poročeni! To skrb le prepusti meni! Kar ob rojstvu je človeka dano mu, za to ni leka; kar so vile določile, ne strd nikdar naše sile! V noči res da brez dulid sem, vendar v božji moči vsa sem, vsa sem vendar v božji moči, On me vdruje ponoči! če mrtva v noči sem črne, z jutrom se mi duša vrne in da morem zdrava vstati Bdgu moraš hvalo dati!* Vse zaman je, ljubezniva: drugo misel gospod skriva! m m v vejah mačice rumene — v njej je duša tvoje žene!* >Nočem jaz žene imeti, ki ji z vrbo je živeti: žena le z menoj naj žije, vrba pa naj v zemlji zgnije!* In s sekiro ostro v roki v vrbo vseka ob potoki: težko padla čez gladino, zašumela z bolečino, zašumela, vzdihovala, ko bi mati umirala, z zadnjim vzdihom se ozrla za otrokom in — umrla. »Kakšna smrt je v mojem domu? Komu klenka navček, komu?* »Umrla ti gospa je mila, kosa jo je pokosila, zdrava šla na delo svoje, ko podsekano drevč je padla, z vzdihom se ozrla za otrokom in — umrla.* »O gorje, gorje neizmerno, sam ubil gospo sem verno! Dete moje, o strahota, zdaj ostalo je sirota! O ti vrba, vrba bela, pol življenja si mi vzela, toliko gorja rodila: kaj boš ti mi naročila?* »Iz vode me zdaj odnesi, deblo mi lepo obteši, deske iz njega nareži ter jih v zibelki poveži! V zibelko pa daj otroka, naj ga varje moja roka! V zibelki lahko mu spati — zibala ga bode mati! Veje pa ob breg nasadi, poženo naj soki mladi! Ko poraste deček mali, rezal bo iz njih piščali, nanje pesmice igral bo, z materjo vesel kramljal bo!* Slovenska krajina Pripovedujejo: Tri ptičke so priletele iz Slovenskih goric. Prva je pela, pšenični klas je nosila v kljunčku druga, sladki grozdek tretja. Preletele so Muro. Na Ravensko je sedla prva, na Dolinsko odletela druga, a tretja ni našla kraja, kamor bi bila sedla: borovih gozdov po Goričkem jo je bilo strah, vrniti se v Slovenske gorice ni marala. Prhutala je in iskala primernega kraja. Iskanje in prhutanje jo je utrudilo in užejalo. Pozobala je sladke jagode z grozdka, obrani češuljek ji je padel iz kljunčka. Od žalosti se je skrila v borovih gozdovih na Goričkem. Čuj petje na Ravenskem! V belih domovih pojejo, po zelenih poljih pojejo, po belih vasicah pojejo. Saj ni bogatije, da bi se objedel, ni belega kruha, da bi ga metal ptičkom pod nebom — ali človek živi. Dober je soržični kruh, dober tudi koruzni, če ni belega! Ej, da vidiš ravna polja na Dolinskem, ko valovi zlata pšenica po njih! Da vidiš mogočne gradove sred prostranih parkov pa bogate vasi z belimi dvori pa bele grofovske pristave pa polne žitnice in kašče! Ravne bele ceste teko po ravnini, vitki jag-nedi in ponosne akacije jih spremljajo. Kočije drdrajo po belih cestah, na obiske se vozijo sosedje, siti belega kruha. Dosti je kruha na Dolinskem in Ravenskem. Da imaš le košček zemlje, pa živiš. In grofu se ne pozna, če trikrat na dan nasiti vse, ki mu služijo. Ni kruha na Goričkem. Preveč je ljudi, peščena zemlja je skopa, zelo skopa. Če je tudi imaš kos, ne izvlečeš iz nje toliko, da bi nasitil družino. Tam v daljni Ameriki sanjajo Goričanci o svojih domovih in borovih gozdovih; po ogrskih pustah in slavonskih ravninah prelivajo znoj Goričanci; ropotanje strojev po nemških tovarnah duši vzdihe Goričancev, ki iščejo kruha. Zakaj, o ptička, zakaj nisi prinesla daru na Goričko? Lahko je tebi peti, Ravensko, lahko se bahati, Dolinsko! Skrb se plazi po Goričkem, petja in bahavosti ni. Siromakom po Dolinskem in Ravenskem je gospodar grof: reže jim kruh po grofovsko; po Goričkem gospodari polir: o grenak je kruh, ki ga reže polir! Matija Malcšič< Jan Plestenjak: Jltoj prt>i april Sicer nas v življenju potegujejo za nos, ne da bi se ozirali na mesece ali dneve, ne prizanašajo ne mladim in ne starim, le mrtvili se ognejo, toda prvega aprila je pa nekako predpisano, da potegneš ti druge za nos in da oni navlečejo tebe. Meni se je mlademu pokovcu zdel prvi april nekak praznik. Za vse druge dneve je veljala zapoved: ne laži, prvega aprila se je pa laž razlezla po človeku in se svobodno razkošatila. Lagali smo tako debelo, da nismo več razločevali laži od resnice, da so se materine dobre oči razžalostile in zaprosile: »Nehajte vendar, saj se jutri še ozdraviti ne boste mogli!« Takrat sem hodil v prvi razred. S črkami sem se že prerekal in dve tablici za pisanje sem do takrat razbil; rekel sem, da sta se razbili. Ves teden pred prvim aprilom sem razmišljal, kako bom potegnil Franceta in Jaka in Jožeta, ki so hlačali za menoj in se včasih tudi zakadili vame, pa sem jim bil le kos. France je bil preprekljast, Jaka preveč zavaljen, Jožeta je pa že vrglo, če se je le široko prestopiti hotel. »Podgana se je ujela v hlevu!« sem skuhal prvo laž. France je bil na podgane strašno hud, ker se jih je bal, za nič drugega ne. Meni so se podgane gabile, on jih je pa nosil k potoku in jih gledal, kako so se davile v starinskem loncu. Mrtve je zakopal pri slivi, da bi lepše rasla in meni se je včasih zazdelo, da slive čudno diše. Jedel sem jih pa le. »Res?!« se je razveselil France. »Res, res!« sem zatrjeval in ucvrl jo je v hlev in ker je bil prenagel, ga je krava brcnila. Ko se je pobiral z gnoja, mu je hotela požreti še srajco. Z raskavim jezikom je hlastala po njej, da je vso zaslinila. France je pozabil na podgano in prijokal v hišo. »Pa sem te, pa sem te naaprilčkal!« sem vriskal in ker sem bil le preveč glasen, mi jo je oče s pasom pritegnil čez pleča, da me je za hip vse minilo. Vem, France mi jo je privoščil, ampak naapriljen je bil pa le! »Jaz pa za srakoperje vem in ti ne povem!« sem dražil Jaka in Franceta, ko sem bil že pozabil na očetov pas in na bolečo marogo na hrbtu. Za ptičje gnezdo bi večerjo dala, tako ju je mikalo, kakšni ptički so notri. »Janez, popkar ti dam, če poveš za gnezdo!« se je ponujal France in je že pozabil, da sem ga navlekel s podgano. »Pa daj!« France se je obotavljal, popkar je bil le preveč lep in težko bi dobil novega. »Na!« je izkolcal in jaz sem spravil nožiček. Brat se mi je za prvi hip zasmilil, ko sem pa pomislil, da je prvi april, me vest ni pekla. »Vidiš, tamle v Miklavževi meji. V tistem trnju je gnezdo. Strašno je skrito! Mladički so že veliki. Čez tri, štiri dni se bodo že izpeljali!« sem hlastal in France jo je že sekal proti meji, Jaka kobalil za njim, Jože se je na zvalil po tleh in se drl: »Tiča ledu, tiča ledu.« Naprej ni mogel. Opraskana in krvava sta se brata privlekla izza meje in oba sta vekala. France si je še srajco raztrgal in bolj se mu je smilila ko koža. »Zlagal si se!« se je zadrl vame in mi žugal s pestjo. »Ali si videl aprila, ali si videl aprila!« sem mu nagajal in ga jezil. Oba je mati pomirila s šibo. In sem nazadnje navlekel še mater, da kokoš jajce je! Strašno se je jezila in kar s šibo je letela v kurnik. Milo jo je pogledala kokoš z gnezda, po-godrnjala in si popravila ležišče. »Ti bom že dala!« se je mati potem togotila, nekaj mrmrala in kar hudo mi je bilo, da sem še njo naaprilil, Tisto dopoldne sem Jožeta poslal k sosedovim po turško sv. pismo. Komaj komaj je izgovarjal težke besede, izbasal jih je pa le. Odracal je počasi in tam so mu naročili, naj grem na Turško ponj. Bil pa je neizrečeno vesel, saj so mu dali krajec prečudno dobrega kruha, ki me je kar zamamljal. »Nikar se ne daj več!« ga je opominjal France, v resnici mu je bilo pa le za kruh in ni znal zastaviti prave besede. »Janez, sram te bodi, koleno kažeš!« se je obrnil k meni. »Ne boš me!« sem mu jo zagodel. Popoldne sem z lažmi kar ponehal. Pomagati sem moral očetu, ki je prekladal stare butare in vlagal pravkar narejene, da bi se osušile. Butare je delala in naredila mati, sekala je s sekirico, ki sem jo jaz skrhal, ko sem udrihal po kladi, v katero sem nabil na stotine žebljev. »Saj pravim, ženske nimajo oči!« se je oče jezil in me prijel za roko. »Poglej, saj vidiš! Ali ne štrle okleščki iz butar? Kap jih bo močil!« »Vidim, vidim!« sem mu zatrjeval in kar imenitno se mi je zdelo, da se oče tako moško razgovarja z menoj. »Na vsak način bo treba skladanico popraviti. Saj me je sram, kaj bodo ljudje rekli! Da bi pa butare še enkrat razkladala, preveč dela bi bilo!« je razlagal oče in jaz sem ga verno poslušal. Tako prijazen že dolgo ni bil z menoj. »Veš kaj, ali znaš k Polencu v Spodnjo Žabnico?« »Znam, znam!« sem hitel in ponosen sem bil, da mi oče zaupa morda kako važnost. Kar koli, oče že ve, koga lanko pošlje. France bi pozabil, kar bi mu naročil, Jaka bi se pa zgubil in pa psov se boji. »K Polencu bi šel, tam imajo take škarje, s katerimi bi vse te količe in okleščke postrigla in obstri-gla. Vrečo vzemi in reci, da jih jaz prosim in da jih boš še danes nazaj prinesel. Ali si boš zapomnil: Prosim za take škarje, da bo oče butare obstrigel!« »Sem, sem!« sem se ustil in na glas ponovil naročilo. Za vasjo sem jo ucvrl in se nikjer ustavljal, ves čas pa ponavljal: »Prosim za take škarje, da bo oče butare obstrigel.« »To pa že, to! Saj si močan, jih boš že nesel! Nazaj jih pa ni treba nositi že danes, se nič ne mudi!« mi je odgovoril Polencev oče, ko sem mu gladko izrekel: »Prosim za take škarje...« Dal sem mu vrečo in Polenčeva Reza mi je odrezala veliko zagozdo kruha in se mi prijazno nasmehnila. »Tako! Vrečo sem ti zavezal, da ne bi kaj zgubil. Vijaki in ključ so zraven, če bi se kaj pokvarilo. Sedaj se pa kar nič ne obotavljaj, da oče ne bo hud!« mi je naročal Polenc in mi oprtal vrečo. Bila je težka, da se mi je rama ponižala in da sem le s težavo prestavljal noge. »Bo že šlo! Kaj ne bi, saj si močan!« me je hvalil, jaz pa sem se davil: »Šlo bo, šlo!« Tako potil se še nikoli nisem. Noge so mi že klecale, v rami me je žgalo in nisem imel niti toliko moči, da bi vrečo predejal z ene rame na drugo. »Dober si!« me je pohvalil oče, jaz pa nisem mogel do besede. »France, Jaka, Jože, mama!« je zaklical oče, jaz pa sem stal ob vreči in bilo mi je, kot da sem napravil strašno veliko delo. Nasmehnil sem se Francetu in Jaku — za Jožeta mi še mar ni bilo — kot bi hotel reči: »Vidva bi omagala, jaz sem jih pa le prinesel!« »Poglejmo, kaj je Janez prinesel!« je rekel oče, se sklonil k vreči in jo odvezal. »Težak pa je ta april, težak! Dobro si se spokoril!« se je zasmejal, zakrohotali so se bratje in še mati mi je privoščila. Iz vreče me je zijalo staro železje, ki se je zapletalo okoli obrabljenega volovskega komata. Zaprl sem se v izbo in tisti prvi april s starim železjem in obrabljenim komatom sem si za zmerom zapomnil. BOŽIČNI SONET 1940 Pri jaslicah je vsa družina zbrana molila, da bi varoval jim polja prihodnje leto, če njegova volja, Bog sam, vsaj polja z žitom posejana. Da trte ne bi pomorila slana, da dosti bi bilo semen in olja, da v vasi ne prišlo bi do razkolja, pobožno so prosila srca vdana. A jaz imel sem prošnjo samo eno; in v prošnji tej je bil ves svet zajet. Ko slutim — strah! — da vse bo pogubljeno, ker narod z narodom se kot zaklet bojuje, prosim stokrat zaželeno: »0 Bog, prinesi mir nocoj na svet!« Franc Jovan (delavec). Prečudno je zgoraj v višavah. Med skalami vise jase; naj se vsi ograjeni vrtovi skrijejo pred njimi. Kakor nebo z zvezdami so posejane pečine z očnicami. Veter se igra z belimi vetrnicami in rumenimi makovi, jim trga lističe in jih odnaša na blazinice belega, modrega in rožnatordečega drobnega cvetja. Svederci se odpirajo soncu. Zagorele murke duhte. Ob robovih pa žari nizki sleč. — In z vrha Triglava se človek razgleda po naši zemlji. Hrbet nam zaslanjajo v led zamrzle gore. Drava in Sava in Soča grme čez jezove, nosijo splave in nam namakajo polja. Noge si pa Triglav v morju umiva. — V samotno tišino prizvanja od vsepovsod slovenska beseda, redkokdaj veselo razposajena. Dokaj pa jo je vzcvelo v bolečino pesmi, ki v potrtih srcih upanje budi in kaže zdravim močem pot do dneva poveličanega trpljenja. Jancz Jalen % Dolenjci so vam gadje! Kaj ne bi bili, ko pa imajo Gadovo peč, kjer cviček izvira. Pa tudi brez nje bi bili še zmerom to, kar so! Kaj pa Belinje, Raz- križje in Brezovica, Škorec, Piroški vrh, Gradišček in Banovec, Dol, Bočje, Stari grad in še cela vrsta svetokriških goric? In oba Vinja vrha, Trška gora Grčevje, Nova gora, Straški hrib, Ljuben, vsa ob-krška dolina, Lisec in Šmaver nad Dobrničem in še in še. Saj ne bi prišel do konca, če bi tudi hotel. Vsaka strmina, ki je obrnjena v poldan in večer, se ponaša s trto. Vse vrste so tod posajene: črnina in belina, lipina in volovina, želodina, podpivec in tičina, šmarnica, amerikan, portugalka, kraljevina, zelenika, pinjela in Bog ve še katera. Kdo bi našteval! Vse »vinske rožice«, katerih plodovi v jeseni napolnijo sode, so zbrane na teh čudovitih hribeih. Dolenjci so vam gadje! Ne poznajo turizma, kot ga poznajo Gorenjci. Njihova gorska tura sega do zidanice in nič dlje. To pa je za skromne ljudi nazadnje čisto dovolj. V vinu je pozaba. Vse skrbi in težave so potisnjene v kot. Mar se vam zdi potlej kaj čudnega, če pojo po zidanicah in hramih pozno v noč: Ta glažek je že prazen, ne gremo še narazen ... Jože Dular. I — -INTeR/^CZZ©-V yR€PNI5TVa »... Nemogoče, nemogoče, za sedaj nemogoče, pozneje morda.« Mladi mož je vzel rokopis, povesil glavo in odšel. Rezek in sonoren glas je zavpil za njim: »Zaprite vendar vrata, gospod, tak prepih!« Kot bi se vzmet sprožila v njem, je poskočil in zaprl vrata. V mirni, z linolejem prevlečeni predsobi je obstal povešene glave. Skoro mu je bilo hudo. Otožno je pogledal rokopis, ga pogladil z rumenimi prsti in vtaknil v notranji žep. Nato si je dejal sam pri sebi: »Imam pač smolo, slab dan sem naletel .. .«. Nato je grenko dodal: »Pa neroden sem seveda .. « Iz sobe se je zaslišal dolg, visok, čuden vzdih. Nato je zasikalo, tresk-nilo in zadovoljno zagodrnjalo; — gospod glavni so kihnili. In sedaj boste videli, kako neroden je bil naš Rana. Vzpel se je na prste in važno pomislil: »Olika in lepa domača navada zahteva, da v takih primerih človek odvrne: ,Bog pomagaj!'« Prijel je za kljuko, odprl na pol vrata in z boječim glasom dejal: »Oprostite! — Bog pomagaj!« Brez besede je ostal ta smešno-žalosten prizor, toda naš Rana je moral zagledati nekaj takega, da je neutegoma zaprl vrata in odšel še bolj sključen kot prej. Dolga, suha urednikova roka v sobi se je iztegnila in prižgala luč. Ogromna pisalna miza je bila tako polna rokopisov in časopisov, da so nekateri ležali ob straneh na tleh. In dolga suha roka je nervozno odrinila kup, da je spet padlo nekaj na tla. Nato je stekel svinčnik po papirju in pisal. Včasih se je spotaknil, spozabil, prečrtal, počival; pa se je spet zaletel, da je črna, temna lisa na papirju postajala spet večja in večja. In od svinčnika in prstov z bolno bledimi nohti so vodile niti, nevidni in vse prodirajoči laski v možgane. Oči urednika so srepo zrle v papir in za njimi so se vrstile abstraktne predstave. Rodile so se svetle točke, se širile in prikazovali so se obrisi. Jedro je zadelo na lasek in svinčnik se je zaganjal po papirju ... Na nasprotni strani mize je spet padlo nekaj časopisov na tla in obležali so poleg skladovnice že starih, porumenelih. Belina na listu je izginila. Velika pika še in tok predstav se je pretrgal. Prsti so izpustili svinčnik in segli po cigareti. Nekdo je potrkal in takoj vstopil. »Gospod glavni, kaj menite, približno 15 km iz mesta se je pripetila avtomobilska nesreča! Ali pošljemo poročevalca in fotografa?« Suhi prsti so nervozno zmečkali kos papirja »Ah kaj, mislim, da ni vredno. Koga bi neki taka nesreča še zanimala. Nikogar ne pošiljajte!« Zapel je zvonec. Hlastno je segel po slušalu. »Ah, Vi ste, gospod ravnatelji... Kaj pravite?« »Ali je bil pri Vas g. Rana s svojim rokopisom?« »Da, da. Bil je.« »Ga boste priobčili, kaj-ne?« »Da, najbrž. Pozneje! Vendar pa imam pomisleke. Ta stvar se mi ne zdi zaenkrat preveč primerna ... Ne, ne, oprostite, gospod ravnatelj, ne morem drugače. Predvsem pa mi g. Rana tudi osebno ne ugaja. Zdi se mi reakcionaren in po- zabil je zapreti vrata in jaz sem silno prehlajen. Na svidenje.« Jezno je odložil slušalo. »Ta človek mi preEeda. Tako neumnost naj bi priobčil. Blebetanje o nekakšni »mladini«. Ze spet zvonec. — »Halo! — Kaj je?« »Avtomobilska nesreča, eden mrtev, nekaj ranjenih.« »Hvala lepa, že vem...« Obraz se mu razleze v nejevoljne gube. — 2e zopet zvonec. »Halo! — Kaj je?« »Avtomobilska nesreča, eden mrtev, trije ranjeni.« »Hvala lepa, že vem vse. — Adijo.« Ves divji plane v predsobo: »Čujete g. Suhač, pojdite sem. Sedite k telefonu in vsakemu, ki Vam bo telefoniral o avtomobilski nesreči, recite, da je idiot in ga pošljite z njo vred k vragu. Vzemite vendar slušalo. Imam občutek, da Vara bo telefoniralo pol mesta.« Gospod Suhač je bil takih stvari menda navajen. Potrpežljivo je sedel k telefonu in držal slušalo v rokah. Gospod urednik je nekajkrat premeril sobo, da se je otresel razburjenja in nato sedel za pisalno mizo. Obrnil je popisan list. Pričel je računati: »Manjka še uvodnik in pol stolpca. Torej nekako 280 vrstic. Napisati je treba v dveh urah in pol. Torej v pol ure 56 vrstic. V minuti dve vrstici... Prav za prav bi se izognil delu, če bi priobčil »Mladino«. Toda ne, ne. Falot je kriv, da me zdaj po zobeh trga; pozabil je zapreti vrata, takle Rana.« Nekaj minut je že držal svinčnik v rokah, pa še ni ničesar napisal. Polagoma se je pričelo svetlikati v možganih, stekle so niti in pognale svinčnik. Kolo se je pričelo vrteti, trak se je odvijal in spet je temna lisa postajala večja in večja. Gospod Suhač je previdno odložil slušalo in se splazil iz sobe. V oddaljenih dvoranah so enakomerno tolkli stroji, avtomobili so trobili mimo stavbe in tramvaji so vozili... V sobah okrog glavnega urednika sede souredniki in drže slušala. Zvonci brnijo in brnijo. Od vseh strani vodijo žice v to veliko stavbo in po njih teko naročila, vesti, oglasi, prijave in odpovedi. Na tej žici pravkar brzi vest o umoru, za njo hiti poročilo o nogometni tekmi. Po drugi žici je pravkar priletel velik oglas tvrdke Bata in prinesel s seboj tisočake. V sosednji sobi se uvrščajo mali oglasi, kakor vojaki pred bitko. Nekdo sedi pred velikim radijskim aparatom in narekuje strojepiski, ki piše in sproti oddaja v strojno stavnico. Veliki rotacijski stroj že komaj čaka, da bo prebavil vso to šaro. Samo soba glavnega urednika je tiha; nikdo si ne upa vstopiti, ker je treba še napisati uvodnik in pol stolpca in časa je samo dve uri... Misli v glavi se mrzlično odvijajo in prelivajo na papir... še ena ura, še sto vrstic, toda traku zmanjkuje, misli postajajo redkejše, roka vedno bolj trudna. Težko sope gospod glavni. Za trenutek odloži svinčnik in prižge cigareto. Nekaj težkega, topega ima v glavi. Iz teme se svetlika samo dejstvo, da je treba napisati še sto vrstic. S silo vzame spet svinčnik, se nasloni in skuša koncentrirati svoje misli. Leva roka tolče v taktu po mizi in z nje spet padajo listi. Okoli možganov se zbirajo predstave, dokler ne zadenejo jedra na niti in tok se sklene. Svinčnik se zaganja spet... Gost dim v sobi uhaja v velikem loku vrh okna na prosto. Vrata v sobo gospoda Suhača so bila priprta in se počasi odpro. S strahom jih gospod Suhač zapre. Luč je bil gospod glavni potegnil čisto nizko, da sveti komaj na mizo in je vse ostalo v temi. Velika slika na steni je kot velik črn madež in nagačena sova se je nagnila naprej. Težko in mučno je drsel svinčnik po papirju ... »Ta dva pogoja sta bitni načeli za pravilno pojmovanje državljanske skupnosti. Vsaka družba, torej tudi država, si prikroji zakone, kakor zahtevajo njeni interesi. Interese države pa zastopajo možje, ki državo vodijo. Torej naj bi bili interesi teh mož tudi interesi države. Ce to premislimo .. .« Nervozno je skakal svinčnik po prstih in leva roka je grabila po laseh. Krčevito je poskušal gospod glavni urednik, da bi spet uravnovesil svoje živce. Težilo ga je in naj je še tako zbiral misli, niti so pošle in tok se ni več sklenil. Spet cigarete in priprl je oči in računal vrstice. Še osemdeset... Koliko je to? Ena, dve... tri., štiri... Štel je in štel in zdelo se mu je, da je to nekje v neskončnosti. Globoko se je sklonil nad papirje. Oči je imel široko razprte, a videl je vedno manj... Cigaretni dim je plaval v polkrogih fu ra njim so se vzdigovali časopisi, podajali so si roke in niso pomislili na politično prepričanje in tajno, čudno so se obračali. Med njimi je ozrl vest o avtomobilski nesreči in debelo tiskano »Mladino«. Vedno več je teh časopisov, že mu segajo do rame. »Mladina« mu leži prav pred očmi, toda kup raste, kmalu bo do stropa, duši ga ... Prav na vrh priplava časopis z veliko praznino ... osemdeset vrstic. Iz kota prileti sova in sede nanj. Ijava vodovodov tOKERT AVGUST I LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica št. 5 izdeluje posode, potrebne pri reji kuncev, kokoši, golobov itd., gospodinjske predmete, krije strehe, napeljuje vodovode, postavlja stranišča, namesti kopalnice. Postreže vestno, skrbno in ceneno! Kljun odpira: »kuik, kuik ...« Gospodu glavnemu uredniku gre skozi ušesa. Cin, cin, cin... dve uri in pol je preteklo. Zvonec naznanja, da prične stroj čez pol ure tiskati... In manjka še osemdeset vrstic. Z roko gre čez čelo in izgine mu predstava o časopisih in sovi. V sobo stopi urednik: »Gospod glavni, rabimo še dva stolpca.« »Da, da, takoj. Telefonirajte gospodu Rani, naj brž pride. In... ali je poročilo o avtomobilski nesreči končano?« »Da, gospod glavni, poslali smo poročevalca in fotografa.« Dolga suha roka je pobirala časopise okoli mize, ko je vstopil gospod Suhač in javil prihod gospoda Rane. »0, pravi Naj kar pride! — Vi, gospod urednik, sestavite temeljito in dolgo poročilo o avtomobilski nesreči. Ljudi bo to zelo zanimalo. In Ranin rokopis pošljite v strojni oddelek.« Vrata se odpro in povešene glave vstopi gospod Rana. Dolga, suha roka se iztegne in potreplja Rano po rami. »No, gospod Rana, Vaša »Mladina« izide v današnji številki. Oddajte rokopis gospodu uredniku. In vrata ste pozabili zapreti, Vi neroda... »Uh, uh, kakšen prepih!« — Spet je zasikalo, tresknilo in zadovoljno zagodrnjalo: »Ha, ... či ...hm« Tokrat si g. Rana ni več upal odvrniti »Bog pomagaj«! 4 II. Bara Remec. Marijina uspavanka Vi, ki bedite tamkaj pod palmo, angelci sveti, glejte, zdaj dremlje ljubko otrok: mir dajte veje! Molči vihar! Palme s planjave, ki vam viharji z jeznim bučanjem lomijo veje: tiho, le tiho — Otrok moj spi! Ogni se vejam, besni vihar! Tukaj na zemlji jokanja truden dremlje moj Mali: čujte, vsaj v spanju pokoj naj viiva! Molči, o molči, bučni vihar! Saj mi ga mraz že oster bo zbudil — oh, in jaz nimam gorke odeje! Angelci božji, kje se mudit e? Pridite Detece božje pogret! Lope de Vega — iz španščine Tone Čokan. ****************************************** * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ** Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo. Podobna si muli, ki zgarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju. Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnice, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina ostala skupaj! Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raztrgano odejo in ješ, kar možu in otrokom ostane. Ivan Tavčar. Vse, vse nam je dal in ohranil kmečki dom. Da, kmečki dom, ki ga je bila kljub trdemu delu sama lepota, kljub bridkim uram večna pesem. Iz te lepote so pile otroške duše in dobivale moč za velike narodne stvaritve, F. S. Finžgar. VPLIV TISKA Inž. Jože Sodja V noči od torka na sredo, to je od 24. na 25. junija 1940, je bila v Bakru ubita 70 letna vdova lekarnarja Amalija čepulič. Umor so izvršili trije gimnazijci iz Zagreba, 17 let stari, ki so v preiskavi skušali zvaliti krivdo na 19 letnega vnuka stare ženice, za katerega pa je preiskava ugotovila, da ni nič kriv. Mladi morilci so poslali iz Crikvenice tudi dve zanimivi pismi nekemu svojemu prijatelju v Zagrebu in ga vabili, da z neko gospodično pride k njim v Crikvenico. Pismo je zaključeno s sledečim stavkom: »Kaj je z N.? (Mišljena je gospodična.) Naj pride. Tu jo čaka življenje v pravem pomenu besede. Suženj Ti bom, če jo pripelješ.« Gornje poročilo je tako strašno, da je skoraj neprimerno, da ga objavljamo, vendar ves dogodek odpira pogled v silovito skvarjenost mladih fantov, njihovih prijateljev in prijateljic. Toda le-ti so zrasli v današnjem času. »Zagrebački list«, iz katerega smo posneli gornje poročilo, pristavlja tudi sledeči komentar: »Prav gotovo je, da je v tem strašnem zločinu, ki so ga izvršili mladoletniki, odigrala glavno vlogo slaba in malovredna knjiga, razni šund romani, ki jih samo zaradi umazanega dobička izdajajo povsem nikomur odgovorni elementi. Ali more vzgojno vplivati kak roman o Čarugi in o drugih naših in inozemskih razbojnikih ter izvržkih zakona in človeške družbe? V času, ko vse človeštvo stoka pod današnjimi usodnimi dogodki, bi bilo potrebno, da se z najenergičnejšimi sredstvi prepreči vsako neodgovorno delo na kakršnem koli polju človeške delavnosti, pa tudi na polju tiska. Vsako odlaganje tega važnega problema, ki najgloblje posega v moralo mladine in s tem tudi v bodočnost naroda, more biti kar najusodnejše. Merodajni imajo končno besedo. Ura je dvanajst. Odgovorni činitelji, ki vodijo račune o ljudski prosveti in o narodnem zdravju, so v prvem redu poklicani, da budno pazijo na zdravo moralo naroda, predvsem na mladino, na kateri sloni bodočnost naroda. Ker je znano, da na mladino najmočneje vpliva knjiga (tisk), je razumljivo, da so vprav tu potrebni najkrepkejši ukrepi. Enkrat za vselej je treba preprečiti vsak umazan zaslužek na račun kvarjenja mladine in spodkopavanja zdravega narodnega telesa.« Čisto gotovo vsak, ne samo veren človek, ampak ki količkaj zdravo misli, odobrava, kar je ob groznem zločinu treh mladih fantov zapisal »Zagrebački list«. Toda vsak je dolžan, da takoj pritrdi, da se tudi pri nas izdajajo knjige, časopisi itd., ki prinašajo vse mogoče umazane članke, povesti in romane, kjer so popisane razne pustolovščine vseh mogočih tako imenovanih »vitezov«, raznih don Juanov, ki uče razvratno živeti, skruniti cerkve itd. Dopadljivi romani za mladega človeka, ki pa nosijo najmočnejši strup, ki ugonablja človeka v njegovem duševnem zdravju s popolno gotovostjo! Oglejmo si zato nekoliko vprašanje tiska... Francoz Anatole France, znani borec za popolno svobodo pisateljevanja pa tudi branja, je vendar kljub svojim svobodomiselnim nazorom napisal, ko je izšel Bourgetov roman »Učenec«, sledeče: »Vendar moramo priznati, da ideje vplivajo na običaje. Misel je tista, ki vodi svet. Priznati moramo, da je že sama ideja več kot enkrat oborožila zločinčevo roko.« Mnogi zanikajo vpliv knjige, revije, časopisa, filma in radija na človeka, zlasti na mladeniča in mladenko radi tega, ker za vpliv resnično ne vedo, ali pa radi tega, ker nočejo vedeti. Res ta vpliv navadno ni očitno in hitro vidljiv ter občutljiv. Tudi še nimamo instrumenta, ki bi z njim ta vpliv odkrivali in natančno izmerjali. Toda kljub temu je vpliv tiska dejstvo, ki ne more mimo njega noben trezen človek; seveda tisk vpliva navadno le počasi kakor po kapljicah in se zato redno ne pokaže opazno takoj, marveč navadno šele čez čas. Notranje spremembe po navadi niso hitre in nenadne, kakor pri obolenju in ozdravljenju. Bolezen navadno ne butne takoj na dan, ampak se že prej pase v človeku in da gre ozdravljenje le počasi od rok, vemo. Tudi človeško telo raste in se razvija počasi. Postati znanstvenik, pripraviti se za izpit, vežbati se za šport, vse to gre le počasi in postopoma ter zahteva vztrajnost. Tisk vpliva podobno, počasi, nenehno in vztrajno, toda njegova moč seže globoko v nas. Včasih se vpliv pokaže zelo pozno. Misel, slika spi na dnu človeka, pa pride pravi trenutek in zadošča majhen zunanji vtis, da se misel, slika prebudi, razbohoti in prevzame vso človekovo dušo. Taki vtisi imajo veliko latentno moč kakor razstreliva. Zahrbtna in nepoznana je moč tiska za mnogo ljudi v današnjem času, prav tako kakor je pred Pasteurjem bila nepoznana moč mikrobov. Da delujejo bacili, tega ni dotlej nihče vedel, toda delovali so; sadove njih delovanja so opazovali in ugotavljali, le vzrokov niso poznali. Podobno je danes na poprišču dušnih, moralnih obolenj. Mnogi, moralisti in nemoralisti tožijo zaradi propada vere in nravi, zaradi propada družinskih, družabnih, narodnih, državljanskih kreposti, pa nič ne mislijo na uničujoč vsakodnevni vpliv, ki ga ima slaba literatura, slab negativen in sploh v spolnem oziru negativen tisk in še manj store zoper tak tisk (romane, novele, časopise, oglase itd.). To se pravi: videti bolezen, pa zapirati oči pred bolezenskimi kalmi. Če so ti, ki ne vidijo tega vpliva, slepcem podobni, so pa oni, ki ga nočejo videti, podobni tistim, ki si nalašč zatiskajo oči. Kdor trdi in prizna moč tiska, ta mora dosledno priznati, da je upravičena zahteva po človeški disciplini na poprišču tiska, in to po disciplini s strani pisatelja pa tudi bralca. V vsakem primeru, če je branje dobrodejno ali škodljivo, smo primorani, da se predhodno o kvaliteti branja informiramo in če je branje slabo, da ne beremo. Mnogi pravijo, da je s tem človekova svoboda v nevarnosti. Ta nevarnost je le umišljena. Popolna nevezanost ni nobena prava svoboda. Prava svoboda je vezana po dolžnostih. Je pa naravnost kričeča dolžnost, da pazimo na tiste, ki so nam izročeni v varstvo, to je na otroke, na služabnike, posle, gojence itd., da jih ne okuži. Res, za takšno dolžnost današnji otopeli in površni človek nima mnogo čuta, toda dolžnost ostane. Če se kdo odgovornosti otepa, s tem odgovornosti še ne spravi s sveta. Tudi pri nas je mnogo, žal premnogo ljudi, ki ob vsakem javnem opozorilu na vpliv slabega tiska, zafrkljivo in omalovažujoče govore: »Pospravite svoje misli, svojo luč, saj vas nismo ničesar vprašali. Kaj nam boste govorili, kakšno bodi naše razvedrilo, to že sami vemo; kar nam ugaja, to nam pač ne more škodovati.« Mnogi, ki sicer poznajo vpliv tiska na človeka, imajo še vedno polno pomislekov in sebe kar ne morejo prepričati, da je glede tiska treba največje in najstrožje pažnje. Bore se s kopo misli, ki jim jih narekuje njihova osebnost. Težko se jim zdi, kar naenkrat se odreči svobodi svojih misli, večkrat le samo svojih sanjarij. Svoboda pisateljevanja pa tudi branja se jim zdi vseh človeških dejavnosti najbolj osebna. Zakaj bi jo torej omejevali. Nihče naj bi ne imel pravice, posegati v najbolj skrite kotičke naše duše. Mnogim se zdi vsaka omejitev na poprišču beriva skoraj poniževalna, toda kje je zapisano, da bomo, ko beremo kako knjigo, ostali gospodarji položaja in da ne bo naša svoboda, ki jo toliko branimo pred nravstvenimi vplivi, zašla pod tujo, zgolj človeško odvisnost. Nimamo nobenega jamstva, da ne moremo podleči mislim pisatelja. In gorje, če so te misli slabe, in to gorje ne le za otroke, ampak tudi za odrasle, da tudi za najbolj izobražene. Že samo slučajno branje lahko včasih odloči končno usmeritev človeka. Mlad duh pripada zelo pogosto tistemu, ki ga prvi zaseže. Vem, da mnogi trdijo, da vtisi, ki jih dobi 12, 18 in 14 letnik, niso nič, toda ti malo poznajo mlado dušo. Resnica je ta: značaj, življenje mnogih ljudi zavisi prav od teh mladostnih vtisov. Lahko bi primerjali te vtise s kretnico na postaji. Majhen gib jezička na kretnici, odloči smer vlaku in če je napačen, povzroči lahko strašno nesrečo. Gib je malenkosten, pa vendar odločilen. Nikar ne mislimo, da smo ljudje tako samostojni in v svojih mislih tako neodvisni od drugih. Mari so res vsa naša mnenja, sodbe, misli, naziranja sad lastnega opazovanja in dognanja? Še davno ne. Le vprašajmo se o treh, štirih važnejših stvareh, recimo iz zgodovine, politike o kakem dogodku (n. pr. umor kuharice na Javorju), o kaki osebi: Od kod to vem? Zakaj tako sodim? Od kod imam to svoje mnenje? Kje sem povzel to svojo misel? Trdni bi smeli biti v svojem mnenju po navadi radi tega, če smo do dna preštudirali zadevo, če smo videli, če smo imeli v rokah originalne dokaze. Če smo pa neizprosni sodniki nad svojo notranjostjo in iskreni in pošteni do resnice, si bomo morali priznati, da je bore malo tega, kar je zraslo na domačem zelniku, in mnogo, mnogo več tega, kar je zraslo na tuji njivi in prišlo v nas. Premnogokrat si bomo morali odgovoriti: ta in ta mi je povedal, tu in tu sem bral. In zakaj smo taki sužnji javnega in dnevnega mnenja? Je mar to dokaz osebne samostojnosti? Mar ne vse bolj priča naše osebne odvisnosti? od drugih? od okolja? od beriva? Vprav tisk: knjiga in še prav posebno dnevno časopisje nam dan za dnem polnijo duha s svojim duhom. Še velikan duha bi le s težavo varoval svojo samostojnost pred vplivi knjige, časopisa in drugega tiska. Ni neosnovana trditev: mnoga naša spoznanja so polna črnila in tiskarske barve . Tudi kvarni vpliv slabih filmov poznamo. Taki lilmi imajo strašno moč zlasti na mlade ljudi in so nekatere od njih spravili na zločinska pota in pahnili v življenjsko pogubo. Da, kvarni vpliv slabih filmov je celo hujši od kvarnih vplivov drugih pohujšljivih činiteljev. In kako ne? V filmu dejanje gledaš in poslušaš. Zato te na platnu predvajano dejanje zajame vsega, ne le tvoj um in voljo, marveč tudi tvojo čutnost, zunanje in notranje čutenje. Mladi človek, ki ima v naravi, da sprejema od drugod, in to brez samostojne sodbe in presoje, gledano dejanje povzame vase. Film iz duše ne izgine, ostane v spominu in domišljiji ter snuje dalje in osvaja ter prevzema duhovnost naprej. Po tej psihološki poti je že nekatero gledanje slabega filma prišlo po poti svoje razdiralne in uničevalne dejavnosti prav do zadnje postaje — sodnije in kaznilnice ali kar je še huje, samoumora. Zgodovina in statistika zločinstva to dokazujeta in nekateri mladostni hudodelci to sami izrečno priznavajo, da jih je za zločince naredil slab film. Slabi filmi so naravnost šola kriminala in nemorale, in to nazorna in zajemljiva šola. Podobna šola je tudi slab tisk. Tudi šola slabega tiska je nazorna in zajemljiva. Res, slab roman, nenravna povest, brezbožna novela, opolzka črtica, polten podlistek, zafrkljiva opazka, zasmehljivo poročilo, nemoralen inserat ne pričarajo predmeta pred telesno oko, pač pa pred notranje oko domišljije, ki se ob lepi, opolzki, dvoumni besedi vse razžari ter razvname po-čutnosti in po njej še duha. Ne le v objemu slabih filmov, marveč tudi v objemu slabega tiska je premnogo zločinskih in propalih duš, znanih in neznanih, mladih in starih. Dobro osvetljuje kvarni vpliv slabega tiska, kar je napisal Cezerac, nadškof v Albi, v svojem pastirskem pismu: »Nekega dne je neki veliki škof pripovedoval o svoji mladosti in navedel, da je nekega dne obiskal s svojo materjo neko njeno prijateljico, kjer so mu pustili, da je lahko brskal po knjigah. Sam je povedal: Imel 6em 8 let, vzel sem neko knjigo, bral deset vrstic, sedaj sem star 70 let in še so mi živo v spominu tiste vrstice in včasih sem jih moral odganjati z voljo. V cerkvi De Notre Dame v Parizu je pater Monsabre povedal to-le: Kmetica, ki je bila dolgo bolna, je imela navado, da je vsak dan zbrala svojih 11 otrok okrog svoje postelje, kjer so molili. Pred molitvijo so brali življenje svetnikov. Nekega večera so brali o trpljenju mladega mučenca, ki je sredi največjih muk s smrtnim potom oblit veselo izpovedoval ime Jezusovo. Po tem branju je mati ginjena vzkliknila: >0 moji otroci, kdo neki bi bil tudi danes sposoben to storiti?« Vseh 11 otrok se je naenkrat dvignilo in odgovorilo: »Mi vsi z milostjo našega Gospoda.« Dva izrazita primera! Primer potrebe boja duha do pozne starosti zoper zle pa trajne vtise, ki jih je zapustilo v duši borih deset tiskanih vrstic, prebranih slučajno v rani deški dobi. Pa primer najvišjega idealizma verske odločnosti in srčnosti, ki je bil sad vsakodnevnega branja o svetlih vzorih najvišjega, religioznega življenja. Oba primera sta zadosti zgovorna sama zase. Le komur ni nič za značaj svojih otrok, le komur ni nič za zdravje mladine, le in samo tak bo mogel mimo teh primerov biti brezbrižen do tega, kaj berejo njegovi otroci, kaj bere mladina. Odstranimo slabe knjige, slab tisk iz naše srede, da bomo odvrnili nevarnost skvarjenega življenja od svojih družin! Na vso moč lahko poudarimo, da je tisk nenavadna sila, koristna ali kvarna, zdrava ali nezdrava. Prepaja nas, vzbuja v nas žive odzive, usmerja nas in vodi nas. Vodi nas lahko navzgor, lahko navzdol. Na nas je, da zbiramo. Ali dober tisk sebi v rast in za na pot navzgor, ali pa slab tisk sebi v škodo in za na pot v propast. Imamo moč, da izbiramo, nimamo pa moči, da bi strli vpliv tiska na človeka. Pamet, vera in Cerkev nam narekajo, kakšna bodi ta izbira. Vedimo: tisk oblikuje človeka, kar beremo, to smo, to veljamo. Dr. Aleksis Carell pravi v svoji slavni knjigi »Človek — neznanka« sledeče: »Mi smo potopljeni v družabno okolje, kakor celice telesa v njihovo okolje. Kakor one, smo tudi mi nesposobni, da bi se obranili vpliva vsega, kar nas obdaja. Telo se bolje varuje pred zunanjim svetom, kakor zavest v dušnem svetu. Telo se varuje pred fizičnimi in kemičnimi vsiljivci s svojo kožo in v notranjosti s sluznico. Zavest pa ima nasprotno vse svoje meje odprte. Ona je izpostavljena vsem miselnim in duhovnim navalom družabnega okolja. Kakor je pač značaj teh navalov, se ta zavest razvija normalno ali pa napačno.« Inteligenca vsakega zavisi v veliki meri od vzgoje, ki jo je dobila v okolju, v katerem živi, od svoje notranje discipline in od idej, ki so v dotični dobi in skupini, ki ji pripada, običajne. Na socialnem tednu v Franciji je Evgene Dutheut povedal sledeče: »V današnjem času so duše kakor dvignjene in po trajnem vrtincu gnane v materializem. Nič misliti, dati se popolnoma voditi od kakega pisatelja, takega in takega miselnega voditelja, tega ali onega radijskega napovedovalca, od tega ali onega časopisa, to je v veliki meri bolezen današnjih dni, najhujša od vseh, spalna bolezen, ki zajame zavest, da ta izgubi občutek presoje, časti, neodvisnosti in odgovornosti.« Danes na žalost ne presojamo več branja po njegovem vplivu na bralca. Predniki so se večkrat vprašali, ali nam more ta knjiga, ta časopis škodovati ali koristiti? Ali je dovolj čist, da vzgaja našega duha, ali je kvaren? Ali je slab, ali dober? Danes pa se samo še vprašamo, ali nam to branje dela veselje, ali nas zabava. Vpliv knjige in tiska pa sega tudi na široko. Le pomislimo na svetovnozgodovinski vpliv in pomen evangelijev, pa v novem času na Marxov »Kapital«. Vsa krščanska kultura in obnova sta izšli iz vsebine evangelijev. In socializem ter komunizem s socialnimi prekucijami, ali nimajo svojega izvora v Marxovi knjigi? Pa francoska revolucija in še in še nebroj zgodovinskih pojavov. Tudi današnji boj narodov po Evropi in svetu — to ni bil v začetku boj narodov, bil je v početku le razpor nekaterih maloštevilnih, razprtje nekaj glav. Pa te glave so svoje misli širile v tisku dan na dan med ljudstva, jih tako osvajale zanje ter pripravljale za boj narodov, dokler jih končno niso dejansko vrgle drugega proti drugemu. Če pomislimo sedaj, kakšno je število naših revij in knjig, ki vsako leto izidejo, če preštejemo število izvodov časopisja, ki gre v nekaj deset milijonih med naš narod, in se pri tem vprašamo, ali vodi pisatelje, časnikarje, izdajatelje in lastnike res le želja, nesebično koristiti narodu, dvigati njegovo zdravje in nravno moč in ne ga le zaradi tega ali onega dobička zabavati na račun človeških strasti in slabih nagnjenj, tedaj si moramo odkrito odgovoriti, da so vsako leto tisoči, da stotisoči slovenskih ljudi, ki so brali tak in tak slab roman, to ali ono spolzko povest, ki berejo take in take slabe časopise vsak dan in si tako slabe nravstveno moč in odpornost. In to se godi danes, ko prijemljivo vidimo, da narod, ki ni zdrav, ne more pričakovati lepe bodočnosti, ko pričajo zgodovinska dejstva, da je vživanjaželjnost grobokop celo velikih narodov. — Zato vstaja za vsakega Slovenca že samo z narodnostnega vidika odgovorna in težka dolžnost, da bodi zdrava celica svojega naroda — saj zdravje celega organizma — celega naroda — zavisi od zdravja celic — od zdravja posameznika. — Zdrava celica svojega naroda pač ne more biti tisti, ki se da zastrupljati z nezdravim tiskom, z nenravno knjigo, s slabim listom. Ali hočem, sebe, svojega otroka — celico naroda izpopolnjevati z zdravimi knjigami,^ z zdravimi časopisi, ki se drže krščanskih načel — kajti krščanska nravnost je zdravje poedincev pa zdravje celih narodov — ali pa izpadem iz okolja, ki ga vsa ta moderna sredstva tudi v dobrem lahko ustvarjajo in grem na pot, ki vodi navzdol, oku- žim sebe celico v narodu, okužim narod in ga onesposobim za uspešno življenje. — Zato Slovenec, ki mu je do lastnega zdravja in do zdravja vsega slovenskega naroda, ne bo ne bral in ne kakor koli podpiral tiska, ki na kakršen koli način izpodjeda in okužuje krščansko nravstvenost našega naroda, da ne zastrupi z bolezenskimi kalmi ne sebe ne po sebi drugih. Med dobrim in slabim tiskom ni mogoča nobena sprava in poravnava. Tu ne more biti nobenih kompromisov. Tu velja: ali — ali. Ali si za dober tisk ali pa si proti njemu. Kdor s slabim tiskom ljubimkuje, ta je že zanj, ta že dela zanj. To velja še prav posebno za danes, ko se je neverni svet pri nas dokaj spremenil. Pred desetletji so se neverni še po neki podedovanosti vendarle držali neke morale. Živeli so — lahko bi rekli — še od sence, danes pa žive mnogi že le od sence te sence, lahkomiselno, brezskrbno, brez ozira na nravstvena načela. Ostaline dobrega in nravstvenega, ki so se kazale v prejšnjih nevernih rodovih, izginjajo vedno bolj, sinovi se ne zadovoljujejo več s pravili življenja svojih očetov, ki so že sami živeli po njih, že morda le bolj iz navade kot iz zavesti dolžnosti. Velik del našega tiska pospešuje ta propad, kakor da v tistih, ki ga pišejo, ni več vesti, ni več odgovornosti, ne pred Bogoin, ne pred narodom, ne pred državo, ne pred njihovimi lastnimi otroki. Papež Pij XI. je v encikliki o »Zakonu« 31. dec. 1930. zapisal glede povzročiteljev nravstvenega propada družine sledeče besede: »Ne več skrivaj in v temi, ampak javno, brez čuta sramu, v besedi in pismu, v gledaliških igrah vsake vrste, v romanih, v ljubavnih in humorističnih povestih, v kinematografskih predstavah in radijskih govorih, kratko z vsemi iznajdbami novejše znanosti se svetost zakona ali tepta ali zametuje; raz-poroke, prešuštva, najgrše pregrehe se ali proslavljajo ali vsaj slikajo tako, kakor da v njih ni krivde in sramote. Ne manjka tudi knjig, ki se brez sramu imenujejo znanstvene, ki pa imajo v resnici navadno le neki videz znanstvenosti, da bi lažje našle pot do bravcev. Nauki, ki se v njih zagovarjajo, se razglašajo za najvišje pridobitve modernega duha, namreč tistega duha, ki je menda iz same ljubezni do resnice zavrgel vse predsodke starejših in med te zastarele nazore vrgel in spravil tudi podedovani krščanski nauk o zakonu. S temi nauki se zastrupljajo vse vrste ljudi, bogati in ubogi, delavci in gospodarji, učeni in neuki, samski in zakonski, častivci božji in božji sovražniki, odrasli in mladi; tem se še posebno nastavljajo zanke, ker jih je lažje zaplesti in ujeti.« Da je kvarni vpliv slabega tiska uvaževanja vredno vprašanje in da je odpomoč potrebna, to je jasno pokazal zadnji čas tudi vseuč. profesor prava Maklecov v svojem predavanju »0 tisku in kriminaliteti«. Sodba Cerkve pa je v tej stvari jasna. Cerkev je izrekla svojo besedo že zdavnaj. Drugi plenarni koncilij v Baltimoru leta 1866. je točno pojasnil, kako je razumeti škofovo odobritev katoliškega tiska ali konkretno katoliškega lista: »Cerkev katoliški tisk zelo priporoča, ker je kvarne literature povsod polno. Boj proti njej pa bo uspešen le, če damo ljudem dober tisk.« V ljubljanski škofiji je katoliški shod v Ljubljani 1. 1923. dal med drugim tudi smernice o tisku. Nekatere od teh smernic je sprejela tretja ljubljanska sinoda iz leta 1924. ter jim tako dala avtoritativno veljavo. (III. sinoda, str. 134 do 136.) Nekateri sklepi sinode se glase: »Škoda, ki jo je napravilo časopisje, ki je krščanstvu nasprotno, če tudi na videz brezbarvno, je ogromna. Brezbarvno (indiferentno) časopisje uspava katoliško zavest in pripravlja pot protikrščanskemu časopisju.« »Zoper slabo časopisje je potreben neizprosen in dosleden boj. Katoličan je dolžan skrbeti za ugled in prospeh svojega časopisja. Vsak katoličan je dolžan po svojih močeh podpirati katoliško časopisje. (S sotrudništvom, naročevanjem, širjenjem, inseriranjem.)« »Dober tisk je v sedanjih časih trdna opora katoliške ideje in nujna potreba za njeno ohranitev. Cilj, za katerim moramo stremeti, je, da bo vsak katoliški Slovenec zadostil svojim duševnim potrebam z dobrim tiskom.« Prav vsak iskren Jugoslovan, iskren Slovenec, predvsem pa kdor je katoličan, to besedo Cerkve vemo sprejme in se po njej ravna. Ako hočete res koristiti svojemu narodu in 6 domovini, vrzite iz svo/e srede slabe Časopise / Naročite največji in najbolj (jr \ 7 | ?"VT L'/r'v.. raziirjeni slovenski časopis 1 A I V Pi I vi 1 .1, j Za primer smrtne nezgode je vsak reden naročnik zavarovan za 10.000 din. naš najcenejši popoldnevnik »SLOVENSKI DOM« ki Vas najhitreje obvesti o vseh važnih domačih in tujih dogodkih in Vas prijetno zabava s svojimi napetimi romani in povestmi. naš najbolj razširjeni tednik »DOMOLJUB« ki je s svojo koristno in zabavno vsebino zvest spremlievavec naših deže-lanov že dolga desetletja. — Za primer požarne nezgode, je vsak, ki plača naročnino januarja za vse leto naprej zavarovan za 1.003 din. Naročite )) BOGOLJUB« naileoši in najboljši nabožni mesečnik, ki Vam oznanja s svojimi prelepimi članki dejansko življenje po veri. UPRAVA ČASOPISOV - LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA Ko je Francka že drugič zavekala in sta se Markec in Tevžek zaradi tega začela že prevračati na svojih ležiščih ob peči, se je Tevž nejevoljen vzravnal v postelji, Francko malo pozibal in zagodrnjal: »E, zguba je, ko sem sam s temi otroki! Minka jim zna vse drugače. Doma bo morala ostajati in se sama ukvarjati z njimi.« — »Lažje pa že še jaz tri krotim, kot bolni Francej dva. Minka naj mu le kar pomaga, bom že kako,« se je takoj nato popravil in vtaknil Francki cucelj v usta, da je utihnila. »Ne vem, ali bo spet nekaj zob dobila ali kaj, da vso noč ne da miru,« se je spet pritoževal, a se takoj nato sklonil nad njo in ljubeznivo rekel: »Ej, Francka, ne veš še, kaj imaš, ko imaš še mamo in ateja.« Pa Francka je zagodrnjala nekaj že na pol v spanju. Tevž je prenehal z zibanjem, se ozrl v okna in pogledal na uro. Pol šestih! Brž je skočil s postelje. Skoraj bi bil zaležal. Seveda, sinoči je skoraj do polnoči čul v Tramovčevi bajti pri Franceju. In ob štirih, ko je šla Minka spet k bolniku, se je zbudil in potem kar ni mogel zaspati. Šele okrog petih je malo zadremal, pa je skoraj preveč. Pokidati mora in na krompiršče pred bajto gnoj navoziti, da bodo sejali. Rž je najboljša, če je kvartni teden vržena v zemljo. Slemec je obljubil, da mu bo jutri zoral in vsejal, povlekel bo pa kar s kravo. Pokrižal se je, se začel oblačiti in zraven molil. Potem je stopil pred bajto in se razgledal po vremenu. Storžič je imel kapo, kar navadno nič dobrega ne obeta. In za Savo je ležala gosta megla. Tudi ob Belci se je proti vasi vlekla raztrgana megla. Pač jesen, je pomislil Tevž. Znova se je ozrl na gore in videl, da je vrh Grintovca že v soncu. Pri tem je pozabil na vso žalost in betežnost in obšlo ga je tako razigrano čustvo, da bi Grintovcu in soncu v pozdrav zaukal na vsa usta. Pa zaukal ni — saj bi ljudje mislili, da je ponorel —, le zazijal je in stegnil roke pa poskočil, da je z glavo zadel v češpljeve veje. Nato je stopil k studencu za bajto, se umil in si zraven prav po fantovsko razposajeno požvižgaval. »Dobro, da je naša bajta precej na samem,« se je potolažil in žvižgal naprej. Z roko je segel v češpljeve veje in jedel. »Hentaj, saj bom postal pa nazadnje še cel kmet,« se je zasmejal in znova segel med veje. Češpelj ima, da bi slivovke nakuhal — hm, vsa vas bi bila pijana. Pa Minka ne pusti. Jih raje suši. Prav ima. Bodo otroci pozimi vsaj kaj veselja imeli, ko bodo suhe češplje po kaši iskali. In krompirja je pridelal, da ga nima kam spraviti. Kar v veži ga morajo imeti. Rži je bilo osemnajst mernikov — vsejal jo je tri mernike, ajda dobro kaže, surovina tudi. S tem je razen nekaj jabolk naračunano vse, kar je to leto pridelal ali še bo, a Tevžu se zdi kar precej. Toliko je, da kravo redi vse leto — pod vasjo ima nekaj travnika v najemu — in dve svinji do božiča. Za ljudi seveda ni dovolj, pa saj ima dobro službo, hvala Bogu, in bodo že živeli, če Bog da življenje in zdravje. Da bi le še tale gozd mogel kupiti, da bi imel še drva in steljo v svojem. Prav do bajte mu sega Kepčeva Lančevica, a Kepec poceni ne da, Tevž pa za zdaj veliko obljubiti ne more. Ej, za tale gozd ga pa res ima! Minka ga sicer kroti, da mu bo zemlje še dovolj, ko jo bodo nanj nametali, a gozd bi kljub temu rad. In še tale Slemčev travnik, ki je koj zraven. Kako lepo bi bilo, ko bi imel njivo in gozd in travnik kar okrog doma, pred durmi, bi dejal. No, vse je še lahko, če danes ne, pa jutri. In če tudi jutri še ne, pa pozneje. Kaki dve leti najbrž še ne bo nič, ker mora še dolgu vrat zavijati. A pritoževati se ne more in ne sme. Kdo bi si mislil pred petnajstimi leti, da bo Miklavžev Tevž ali Lesjak Matevž iz Loč tako gladko in hitro tukajšnje državljanstvo dobil, da bo brž potrjen k vojakom in da mu bodo tako rekoč kar ponujali cestarsko službo ter mu navrgli še precej bogato in tako dpbro nevesto. Seveda, rajni gospod Vinko iz Škocijana ima vse ali vsaj veliko zaslug pri državljanstvu in službi, pri nevesti so pa vse zasluge Tevže ve! »Da, da,« si je priznal in zagodrnjal po zgledu gospoda Vinka, ki naj mu Bog nebesa odpre, napev brez besed. Pa se je takoj nato ustrašil, kaj bi bilo, če bi ga Minka videla, da takole brez dela postopa okrog bajte in se šopiri kot petelin na gnoju. Sram ga je postalo, hitro je stopil v hlev, položil kravi naročje mladice s tistega travnika, ki ga ima v najem, to leto že četrte, potegnil izpod lope, ki mu je tudi za steljnjak, drvarnico in skedenj, voz, ga potisnil pred hlev in začel kidati gnoj. Skoraj nebesa bi imel na zemlji, če bi mu misel na dom onkraj gora ne grenila življenja in če bi le žena ne bila tako nadložna in bolehna. Vsak veter ji škoduje in tam poleti je ves mesec ležala, ker jo je malo dež namočil. Kaj bo počel sam z otroki, če mu Minka umre... Pa na to ni hotel misliti. »Kdor dolgo boleha, dolgo živi,« se je potolažil in zraven pomodroval: »Kaj bi na hudo mislil, ko še tako prekmalu pride.« Koliko je prenesel gospod Vinko na primer, pa je bil vedno dobre volje. Kar je Tevž služil pri njem, so mu dvakrat zažgali. In koliko so obrekovali in mu sicer nagajali. Gospod vesel tega seveda ni bil, jezil se pa tudi ni. Molit je šel, potem pa bil dobre volje kot prej. To jih je vedel, takih za smeh, da mu jih zlepa ni zmanjkalo. In kako resno se je zraven držal! Kot bi pridigal. No, pa saj je. Marsikdaj je bila lupina za smeh, jedro je bilo pa bolj za res kot za smeh. Tudi za Tevža je marsikaj veljalo, a se ga tudi mnogo prijelo! Francka je spet zavekala, zato jo je šel znova zibat. Ko je zaspala, se je vrnil kidat. Zdaj se je že čisto zdanilo. Sončni žarki so segli že do srede Grintovca, ki se je Tevžu zdel tako lep in domač, da je moral pri delu malo postati in ga ogledati. »Kot Jepa!« mu je ušlo, čeprav se je zavedal, da si Grintovec in Jepa nista kdo ve kaj podobna. Pa je Tevž že take sorte, da je vsaka gora, ki mu je všeč, podobna Jepi in vsaka vas s cerkvijo na hribčku Ločam. Zato se je tu na Beli kar lahko privadil. »Da bi bilo le še jezero kje blizu zraven, pa bi bilo kot doma,« pravi in se po sili zasmeje, pozna se pa, da mu je pri srcu tesno. Tudi danes je bilo tako. Molče je strmel v skale Grintovca, pogledal na meglo po dolini pod svojo bajto, se spet ozrl na gore pa spet v dolino in s strahom opazoval, kako bo megla požrla vse gore, tudi Grintovec, in kar otožen je postal. »Le kaj počno zdaj tam pri nas?« se je vpraševal in si ni vedel odgovora. Pol leta je, kar je bil doma, pa je imel preveč angelov varuhov v človeških podobah, da bi ga spet kaj kmalu zamikalo tja. In nič dobrega ni videl in slišal. Bratova otroka, ki sta komaj začela v šolo, sta mu pripovedovala pesem v jeziku in z vsebino, da je Tevž kar ostrmel. Očital je bratu; pa ta je le skomignil z rameni, se obrnil in pljunil. Oponesel je materi. »Tebi je lahko,« je rekla in šla. Za tri dni se je Tevž namenil domov, a je že drugi dan obrnil. Kako naj bi bil doma, ko pa tam ni bilo nič več domačega. Še jezero je imelo drugačno vodo in je drugače valovilo. In Prangarjev Tomej, ki je bil včasih fant, da bi mu z lučjo opoldne ne poiskal para, je nekaj čudnega bleknil v pozdrav. Za Mulejevo in Habrnove, ki so bila včasih poštena dekleta, pa pravijo, da se kar selijo s plesa na ples. Pri fari je zazvonilo. »Že sedem!« se je vzdramil Tevž in molil angelovo češčenje. Pa se tudi v molitvi ni mogel znebiti žalostnih misli, čeprav se jih je nekajkrat skušal otresti. Za dom in domače pa je k navadnim molitvam pristavil še dva očenaša... »Le kaj, da Minke ni,« se je po molitvi oziral proti Tramovčevi bajti. Saj je rekla, da bo ob sedmih prišla in pomolzla, ker sicer krave ni upal napreči. Je imela vime preveti napeto. Toda žene ni bilo. Tevž je šel po žehtar in sam sedel pod kravo. Bolj počasi mu je šlo, toda žene ni mogel čakati, ker mora biti ob osmih že na cesti in zajtrkoval bi prej tudi še rad. Ce žena pride, ji bo pa prepustil. Tevž je pomolzel, a Minke še vedno ni bilo. Precedil je mleko in zakuril v ognjišču ter pristavil liter mleka v trilitr-skem loncu. Da ne bo skipelo. Sam pa je šel in napregel kravo ter peljal gnoj na njivo pred bajto. Tam ga je dobila Tramovka. »Reci no Minki, naj pride k nam krompir pobirat.« »Ne vem, če bo prišla. Je ni doma. V vaši bajti je.« »O, kaj morata kar dva čuti ob Franceju. Saj pravijo, da je navadno stari Markež pri njem. Cez dan bo pa menda vendarle lahko sam.« Tevž je kidal gnoj z voza in ni odgovoril. »Reci ji torej, naj pride.« »Je ne 'bo!« je zavpil Tevž. »Prevzetnost ti bajtarska! Potem te pa po živino tudi nikoli več ni treba in otrokom dajaj dovolj jesti, da ne bodo na naš vrt hodili sadje pobirat,« je regljala Tramovka. »I, bolnik si sam ne more kuhati, Markežev oča mu pa tudi ne bo. Naj gre pa vaših eden streč, saj ste bili njegovi ženi sestrična.« »Takale žlahta! Ali imam od tega kaj v žep dejati, a? Hvaležen naj bo, da ga iz bajte ne vržem. Saj plačal mi tako ne bo nikoli, čeprav je obljubljal.« Tevžu se je za malo zdelo, da bi odgovarjal. Pustil je Tra-movko, da je klepetala o vojski in kdo ve o čem še, sam pa je medtem skidal in se vračal domov. Pa ni še prišel do konca njive, ko je od Tramovčeve bajte pritekla Minka. »Križ božji, Francej umira! Brž po gospoda!« je kriknila vsa zasopla. Tevž je prvi hip okamenel, potem pa pustil kravo in voz in planil kar skozi Kepčevo Lančevico in preko Slem-čevega travnika v breg proti cerkvi in župnišču. Nekajkrat se je spotaknil ob štorovih ali koreninah in krtinah, pa mu še za mar ni bilo. Le pred župniščem je toliko postal, da je prišel do sape, potem pa planil v župnikovo pisarno. »Obhajat! Francej v Tramovčevi bajti umira!« »Res?« je bil župnik iznenaden, prav za prav skoraj prestrašen. »Ze grem. Mežnarja pokličite!« je vstal in vzel burzo z obešalnika. »Je predaleč. Se mudi. Bom sam. Brez mežnarja. Saj znam. Sem vajen še iz Škocijana,« se je trgalo iz Tevža. Brž je pozvonil, potem ob večni luči prižgal dve sveči in obhajilno svetilko ter nesel župniku koretelj in štolo že kar malo naproti. Tevž je s svetilko in zvončkom do malega tekel po bregu navzdol proti Tramovčevi bajti. Župnik ga je le stežka dohajal. V nekaj minutah sta bila že pri bajti. Toda prišla sta prepozno ... Z žalostnim srcem je nesel župnik Upanje umirajočih nazaj v tabernakelj. Spremljal ga je Slemčev hlapec, ker se je Tevžu mudilo na cesto.----------- Minka je prenesla Francejeva otroka Mihca in Tončko kar v bajto. Za silo jima je na tleh pripravila ležišči. Otroka sta bila žalostna. Kot bi vedela, da sta brez očeta in matere. Tevž ni mogel strpeti doma, čeprav si je zaradi pogreba izprosil dopust. Mihec in Tončka sta ga vsak hip spominjala na Franceja. Zato je šel na cesto. Z lopato in grebljo na rami je hodil po cesti, iz navade sem ter tja malo pobrskal ali sunil kamen s srede ceste na kraj, misli na Franceja se pa tudi tukaj ni otresel. Le kdo bi si mislil, da bo šel Francej tako hitro za ženo. Sestrično tele Tramovke je imel. O svetem Jakobu je umrla, ko so ji tretjega otroka, Anico, prinesli od krsta. Nekaj ur nato je umrla pa še Anica. Francej še ni bil preveč žalosten. Vdal se je v božjo voljo in se z otrokoma ukvarjal kar sam. S seboj v Markežev mlin ju je jemal. Prejšnji četrtek ga je pa stari Markež na- prosil, da bi mu hruško otresel. Ko je lezel že z drevesa, se mu je odlomila veja, ki je zanjo držal. Padel je vznak na tla. Sprva so mislili, da ni nič hudega. Stari Markež je sicer brž poklical ljudi, a Francej je medtem že sam vstal, šel v mlin in delal naprej. Drugo dopoldne se je pa pri delu zgrudil in v Tramovčevo bajto so ga morali prinesti. Brž so ga prevideli in tudi zdravnik je prišel. Pa ni mogel nič prav vedeti, kaj je, govoričil je nekaj o jetrih in ga silil v bolnišnico, Francej pa na noben način ni maral. Potem je bil videti bolj dobre volje, le jesti ni mogel. V torek zvečer je bil za spoznanje slabši, v sredo zjutraj ga je pa vzelo kar na hitro... In pred dvajsetimi leti sta se še skupaj vozila po Baškem jezeru. Štebenovi so imeli svoj čoln in ko je prihajal Tevž domov na počitnice iz Kranja, kjer je hodil na gimnazijo, ga je Francej vsako nedeljo vabil, da sta veslala in se kopala ter se lovila po otoku. Dve leti je bilo tako, potem je Kranj ostal za mejo in Tevž je prenehal biti študent. Oče ga je namenil za čevljarja, čeprav Tevža dreto ni čisto nič mikalo. Že pri mojstru je bil, ko se je učitelj spomnil nanj in ga zahteval nazaj v ljudsko šolo. Tevža je bilo siicer sram, pomagati si pa ni znal. Nekoč pa je v domači cerkvi ministriral škocijanskemu župniku — Tevž pomni, kot da je bilo davi —, ki ga je po maši smeje se vprašal: »No, kdo pa si ti?« — »Božji otrok,« se je odrezal Tevž in gospodu je bil odgovor tako všeč, da se je še naprej pogovarjal z njim. Tevž mu je povedal vse in gospod ga je nazadnje vprašal, ali hoče k njemu za pastirja. — »Seveda! Pa oče?« No, očetu je bilo prav in Tevž je šel kar z gospodom v Skorijan in bil tam najprej pastir in ministrant, potem hlapčič in mežnar, nazadnje pa hlapec. Všeč mu je bilo v Škocijanu, všeč, a h gospodu je poleti prihajalo mnogo študentov, ki so Tevža spominjali na Ljubljano in Kranj. Zlasti Kranja ni mogel pozabiti. Ko mu je bilo že dva in dvajset let, jo je s kranjskimi študenti pobrisal čez mejo. Gospod Vinko mu je svetoval, kako naj ravna in kam naj se obrne. Kmalu je dobil delo, zaprosil je za državljanstvo in šel k vojakom, dobil državno službo, sicer na cesti, pa vendar dobre, čeprav bi najrajši kmetoval, spoznal Minko, se oženil in z njeno doto pa svojimi prihranki kupil Tratnikovo bajto na Beli in najel posojilo, da jo je popravil, ker bi se jima sicer nad glavo podrla. Koj po poroki sta šla z Minko v Loče in pogledala tudi k Štebenovim. Francej ju je peljal po jezeru in se tako navdušil za svobodo, da je že nekaj dni po tistem zbežal čez mejo in srečno prišel na Belo. A Francej ni imel tolike sreče kot Tevž. Sicer je dobil delo na neki žagi, a je kmalu postal odveč in je moral drugam. Po dveh letih mu je Tevž preskrbel tukaj na Beli v Markežev mlin. Mleti je znal že od doma, zato je ob novini lahko kar začel. Ker je lepo mlel, si je brž opomogel. Oženil se je in preselil v Tramovčevo bajto, ker je bila sobica v mlinu za oba pretesna. Seveda je ves ča9 delal načrte za lastno gnezdo, a zdaj je prišlo drugače... Tevž je bil mehkega srca — kot so vsi njegovi rojaki. Zajokal je. Ni mogel drugače. Saj je skušal zadržati solze, pa se je zraven spomnil še škocijanskega gospoda in matere pa očeta in vseh tistih ljudi od Loč do Škocijana in še daleč nazaj in naprej, ki trpe in nehote postajajo tuji samim sebi, a vsaj že-brajo in pojejo še po domače. Zaželel si je, da bi bil v Ločah ali Škocijanu. Prav za prav bi bil raje v Škocijanu. Manj spominov na Franceja bi bilo in šel bi se vozit na malo jezero, kjer je vse Uho in mirno. Veslal bi, počasi bi veslal in pel pa — jokal. »Ah, sem še otrok,« se je pokaral, si obrisal oči in pogledal na uro. Devet bo. Ob desetih bo pogreb. Čudno, da ni še nikogar od onkraj gora. Saj so jim takoj sporočili in pogreb so namenoma nastavili tako pozno. »Morda pa zaradi slinavke in parkljevke ne morejo,« se je bridko nasmehnil, spet zajokal, zdaj bolj od jeze kot od žalosti, in stisnil pesti. Pa je zagledal, da mu gre od daleč nekdo naproti. Zato se je umaknil s ceste in zavil za vrtovi domov. Svojih čustev ni hotel razkazovati. Saj so ljudje tukaj po večini dobri, nekaj je tudi slabih kot povsod, a razumeli ga ne bi. — Nekaj pogrebcev se je vrnilo v Tramovčevo bajto in posedlo za mizo. Veliko jih ni bilo. Saj jih je bilo še pri pogrebu malo. Sosedje so prišli in nekaj ženinih sorodnikov je bilo tudi. Francejevih sorodnikov pri pogrebu ni bilo nobenega. Pač, Francejeva sinčka Mihca je Tevč vodil za roko. »Kaj bo pa z otrokoma?« je sprožil razgovor Slemec, ko so nekaj časa sedeli kar molče. »Jaz jih ne morem vzeti. Imam svojih preveč,« se je po sili zasmejal Luka, brat Francejeve žene. »Zupan naj jih da v rejo,« se je oglasila Tramovka. »Ko pa nimata državljanstva! Vi bi jih vzeli za svoje, ko sami nimate otrok, bogastva pa, da ne veste kam z njim. In v sorodu ste z njima razen Luka še najbolj vi. Pa rajnica je bila pri vas kot doma,« je nagovarjal Tevž. »Pa še pesterno naj udinjam zanju, kajne. In kravo naj dokupim, da bosta mleko imela. In tega tudi ne pomisliš, koliko otrok pojč, preden je za kaj.« »Ni take sile,« se je vmešal Markež. »Jih pa ti vzemi, ko vsak dan moko pridelaš.« »Zupan naj ju pošlje čez mejo, če nista naša,« je modroval Slemec. »Če nista naša,« je zbodlo Tevža. »Kaj, da nista naša? Čigava pa! Mati Slovenka, oče Slovenec, otroka pa... »Nisem tako mislil.. .< »In kar čez mejo naj gresta! Da niti moliti ne bosta znala po naše!« »Saj Bog vse jezike razume!« »Da, pa je vendarle vsakemu svojega dal... Dajte, Tramovka, vsaj enega vzemite. Saj vidite, kakšna reveža sta. In kdo ve, kako bosta vzgojena, če bosta morala biti pri čisto tujih ljudeh. No?« je prosil Tevž. »Saj Mihec vam bo čez tri leta že za pastirja.« »Ti jih vzemi! Kdor je denar dobil, naj pa še otroke vzame !< »Denarja je komaj za pogreb. Obleke pa tudi ni veliko pustil. Brez skrbi, jaz si niti grižljaja ne bom prisvojil. Kajne, Mihec,« je Tevž objel Francejevega sina, ki je preplašeno gledal pogrebce in že dvakrat klical ateja. Nekaj časa so bili spet tiho. Potem se je pa Slemec spomnil. da se mu mudi domov. Za njim je vstal tudi Markež. Tevž je znova prosil. Naj ne puste, da bi se potujčila in bila vzgojena brez Boga, je dejal. Pa ga niso razumeli. Pač še niso skušali. »Živela bosta pa morda še laže,« se je poslovil Slemec. Tevža je ta beseda zadela v živo. »Če nam Bog da zdravje, bosta žebrala pa tudi marnjala čisto po naše,« je s solzami v očeh pribil Tevž, obljubil Tra-movki, da bo bajto takoj izpraznil in ji ključ prinesel še do večera. Tramovko je bilo nekoliko sram, rekla pa ni nič. Markež je Tevža gledal precej začudeno in kar ni mogel razumeti, čemu se toliko žene za tuja otroka, Luka pa je bil vesel, da otrokoma ne bo treba med tujce, in je Tramovko pogledal zelo očitajoče. Tevž se zanje ni več menil. Mihca je vzel v naročje in stopil proti domu. »Kajne, Mihec, naš boš. Nikomur te ne dam. In Tončke tudi ne. Saj ne bosta vedno majhna. Zrasla bosta in bosta že kako, če pri nas ne bomo mogli.« »Stric, kje pa je atej?« je boječe vprašal Mihec in silil iz naročja. »No, pa teci! K Tončki,« je rekel Tevž. »Ateja pa ni.. .c — »Kako bo?« je Tevža na pragu sprejela Minka s Tončko v naročju. »Naša bosta! Nič naj te nikar ne skrbi. Dokler Bog temle rokam zdravje da, bomo imeli vsi dovolj kruha.« »Oh, Tevž, že pred pogrebom bi ti bila rada rekla, naj bosta kar pri nas. Pa si bil tako čuden,« je bila Minka vesela, potegnila je Mihca k sebi, ga objela in pokrižala. »Vedela sem, B 1 e Očak poljanske doline in poljanskih hribov je ves zasanjan vase, kot da se je zatopil v spomine iz davnin, ko so tod gospodovali še loški škofje in njihovi lovci preganjali zverjad. Morda se je zamislil v čase, ko so Lutrovi pridigarji krivo vero učili po dolini in se celo hribovcem slinili, pa se jim niso mogli prisliniti. Z bogotajci so jih pognali in z že-gnano vodo so pokropili za njimi, da so hišo obvarovali pred satanovim maščevanjem. Podnevi se očak ponosno razgleduje: Malenški vrh, Koprivnik, Črni vrh, Sv. Lovrenc, Bukov vrh, pa prav do žirovskih in tolminskih hribov, do ljubljanskega gradu, Šmarne gore in nežnega Rožnika, do razorane polhograjske Grmade, Tošča in Osolnika in med smrekami skritega Sv. Ožbolta, prav vse zajame Blegoševo oko. Le pred Ratitovcem ga je nekoliko sram, ponosnejši je njegov vrh in više proti nebu se je pognal. Vsa gorenjska ravan, ograjena z Grintovci, se razpenja pod njim, bele vasi čepe med drevjem in ob tenkih cestah, po hribih pa molijo cerkvice, ki jih je pred davnimi davnimi časi postavila vera naših dedov. Veter se zaganja v bukve in z njimi poje, kot poje poljanska govorica, vsa mehka in dobra, ki zajame s svojim besediščem tudi najtanjšo misel. Blegoš se tega zaveda in stoji stoletja in stoletja ponosno kot nekdaj jelen - vodnik med košutami sredi Blegoševih jas in lazov. Sekire ni nikoli ljubil in še danes se oglaša le v potrebi. Volča, Suša s Sušniki, Ravni, Malenški vrh... Tod živi žilav, zdrav slovenski rod, ki spoštuje slo- da ju ne boš pustil nikamor... Zdaj bosta pa naša,« se je smehljala otrokoma. »Južino nam pripravi, ker grem ob eni na cesto. Meni bolj malo; kvatrni petek je. Otrokom pa dovolj!« je dejal Tevž. Potem je poklical še Markca pa Tevžka, ki sta se igrala pri studencu za bajto. »Gremo po češplje!« je velel. In so šli. Tevž je potresel, otroci so pobirali, čebljali, se smejali in jedli. Tevž jih je gledal in kljub temu, da je pravkar pokopal rojaka in tovariša iz otroških let, zapel. Slemec je prišel mimo in hotel nekaj reči, a je slišal, da Tevž poje, se čudil in bil tiho. Ni razumel, kako more biti Tevž tako dobre volje, ko ga življenje vendarle precej trdo prijemlje in si je zdaj še dva tuja otroka nakopal na glavo. Najbrž je pijan, je pomislil in šel. Tevž ni bil pijan, pel pa je še naprej. Saj je imel zavest, da je rešil dve duši Bogu in narodu. g o š vensko mater in mu je slovenska zemlja sveta in mu je Blegoš svet. Noči so na Blegošu nebeško tihe in skrivnostne. Tam na Kalu se sestajajo duše divjih lovcev, tihotapcev in njihovih skrivnih nevest, ki nikdar niso mogle do oltarja in so izhirale ob hrepenenju v samotnih bajtah. Tam ob robeh Blegoševe pleše nabira v mesečnih nočeh tolminski starec hudičele. Nekdaj se je do lemenata dokopal, pa se mu je prežalostno zmešalo. Na pečino si postavlja oltarček in neznansko pobožno mašuje. Strežejo mu angeli, z njimi pa molijo bukve, vse z zelenim mahom prevlečene. Tam od Leskovca udarja ura, sova se je prepeljala skozi vejevje in s perotjo udarila ob listje, da je mehko zašumelo in da je zvon obmolknil. Med grmenjem je zašumelo, lisica se je splazila v svoj brlog, jereba je nesla svoji družini. Tako kraljuje Blegoš stoletja in stoletja, danes pa stoji kot nepremakljiv in nepremagljiv mejnik. Vsako leto sem romal na Blegoš in kadar koli sem prenočil na Kalu v kotlini in me je ogreval ogenj, ki je plašil sove, sem zmerom občutil neizmerno veličino našega očaka. Kadar ga gledam od daleč sedaj, mi je težko pri duši. Zmerom se bojim, da si bo pokril svojo plešo s kapo. Kajti gorje, kadar se Blegoš pokrije! Takrat se nebo stemni, vihar začne kriviti, krivenčiti in lomiti bukve in strele spreminjajo smreke v trske, grape se pa razbesne v hudournike, ki trgajo skalovje s svojih tečajev, odkopavajo drevje in ga vale v dolino, podirajo mline in žage in pode bajtarje in gruntarje iz hiš. Jan Plestenjak. I. Dolenec: Ob petinsedemdesetletnici Krekovega rojstva (* 27. nov. 1865, f 8. ok t. 1917.) Zakaj se spominjamo obletnice rojstva velikih mož? Al nogo razlogov bi lahko navedli — naj podčrtamo samo dva. Prvi naj bo ta, da čutimo dolžnost, da se jim zahvalimo za njihovo delo. Nekateri ljudje so v življenju toliko storili za druge in posredno ali celo neposredno tudi za nas, da se jim o življenju nismo mogli oddolžiti. Zato jim po smrti postavljamo spomenike, spominjamo se njihovih jubilejev in tako izražamo eno od lastnosti kulturnega človeka: smisel za hvaležnost, čut zavesti, da to. kar smo, nismo postali sami iz sebe, ampak da je naše življenje lepše, morebiti tudi boljše in plodonos-nejše zaradi tega, ker skušamo graditi na osnovah, ki so nam jih postavili drugi. S tem pa smo prišli tudi do drugega razloga, zakaj se spominjamo pomembnih mož tudi še desetletja in stoletja po njihovi smrti: s tem krepimo sami sebe na poti, ki so nam jo začrtali veliki predniki. Ne govori torej iz nas samo hvaležnost do pokojnikov, ampak skrb za nas same; skrb, da ne zgubimo izpred oči dediščine, ki so nam jo zapustili možje, ki so videli dalje, nego vidi povprečen smrtnik. Če bi se vprašali, zakaj se spominjamo obletnice Krekovega rojstva, bi lahko odgovorili na to vprašanje na premnogo načinov in smo o teku 23 let po njegovi smrti tudi že slišali tozadevno toliko odgovorov, da je težko najti nekaj, kar bi že ne bilo povedano. Če se prav spominjam. Krekov pomen ni bil še obširneje obravnavan s tegale vidika: kako je bilo mogoče, da je imel Krek tako silen vpliv na vse stanove — na ročne delavce prav tako kakor na intelektualce — in na vse ljudi brez ozira na to, ali šo se po svoji duševni strukturi in po okolju, v katerem so vzrasli, bolj nagibali h gibanjem, ki poudarjajo o prvi vrsti narodnost in napredno mišljenje, ali k skupinam, ki podčrtavajo pomen vere, ali k strujam, ki polagajo največ važnosti na dolžnost socialnega mišljenja in dela? Odgovor na to vprašanje se glasi: dobršen del Krekove veličine je prav v tem, da je v svojem širokem, kraljevskem srcu nosil ose stanove brez razlike in da je njegov globoki duh videl v oseh gibanjih svoje dobe tisto zdravo jedro, ki daje vsaki stranki — da se tako izrazim — njeno življenjsko upravičenost in njeno silo. Krek je vzel veter iz jader osem gibanjem svoje dobe zaradi lega, ker je zastopnik vsakega gibanja in vsakega stanu videl v Kreku poosebljenega premnogo od tega, za kar se je boril o svoji stanovski in politični organizaciji. Skušajmo pojasniti to stvar z nekaj primeri in vzemimo najprej gibanja, ki jim je narodnost najvišji ideal, nekako merilo vsega. Težko najdemo med Slovenci moža, ki bi bil o narodnem pogledu o toliki meri lahko vzor vsakemu rodoljubu kakor je bil Krek. Krek je bil z oso dušo Slovenec, obenem prepričan Jugoslovan s tako močno razvito slovunsko zavestjo, da se je o njem res moralo reči, da je Slovan »dušom, tijelomc. Oglejmo si najprej odnos do slovenske domovineI V tem pogledu ga je lepo označil znani filozof in pedagog Foerster, ki se je bil s Krekom seznanil med svetovno vojsko na Dunaju. Foerster je napisal o Božični poslanici Slovencem (objavljeni v Goriški straži za božič 1925) o Kreku tele besede: »Redkokdaj sem srečal človeka, ki bi bil tako globoko in ves zakoreninjen o lastnem ljudstvu — z delo se je, da je ozrastel iz dehteče pomladne zemlje...c Mnogi naši pesniki so o sijajni obliki izražali ljubezen do domovine, a krepkeje kot Krek pa menda nihče, v verzu »Stalna je ljubezen naša...« Prav tako je bil Krek prepričan Jugoslovan. Njegova vera je bila, da se južni Slovani moramo naslonili drug na drugega in da je o nas dovolj političnih sposobnosti, da bomo sami zase neprimerno bolje skrbeli, nego bi to storil kdor koli drugi. Zato je v svoji Zadružni in Gospodarski zvezi organiziral ne samo Slovence, ampak prav tako tudi Hrvate iz Istre in Dalmacije — po drugih pokrajinah jih ni mogel, ker tega niso dopuščali takratni zakoni. Občna zbora Zadružne in Gospodarske zveze je imenoval »jugoslovanska parlamenta«. Šel je pa tudi preko mej bivše Avstrije in je ustanavljal zadruge prav tako med Beneškimi Slovenci kakor med Hrvati in Srbi v bivši banovini Hrvaški in Slavoniji. Ko sem ga nekoč vprašal, ali niso imeli Srbi proti njemu kot duhovniku predsodkov, je povedal tole mično zgodbico. Nekoč je predaval o Slavoniji o zadružništvu, pa se dvigne med predavanjem junaški Srb in zakliče: »Živio naš velik pop dr. KrekU Krek predava dalje. Možak se dvigne ponovno in zakliče: t>Još jedanput: Živio naš veliki pop dr. Krek/« Krek je napisal celo igro (Cigan čarovnik), v kateri govori glavna oseba — simpatični praktični filozof cigan Miško — v hrvaškem jeziku (pravilneje: v neki mešanici hrvaškega in slovenskega jezika, kakor se pač govori ob jezikovni meji). Kako blizu so bili Kreku Hrvatje in Srbi, dokazuje tudi to, da je govoril Krek srbohrvaščino tako dovršeno, da je oče srbskega zadružništva M. Avramovič menil, da go-Dori Krek ta jezik že iz materine hiše. Svojo slovansko orientacijo je pa pokazal Krek s tem, da se je naučil vseh važnejših slovanskih jezikov vsaj toliko, da jih je razumel; nekatere je tudi precej dobro govoril. Bral je knjige v češkem, poljskem, ruskem, ukrajinskem in bolgarskem jeziku. Ko je 1.1886 prišlo v Ljubljano več čeških bogoslovcev, da so tu nadaljevali svoje študije, ga je eden od njih prosil, naj jnu kaj napiše v spominsko knjigo. Enoindvajsetletni Krek mu je napisal, kako bi se lepa češka himna Kde domov mu j morala glasiti za vsakega Slovana: >Kje dom je tvoj? Od Krkonošev, šumavskih vrhov, od Alp sneženih spal, do Adrije bregov, od tam, kjer Laba v morje se vali, do step kozaških, koder Don buči, do tja, kjer Tatra ti v nebo strmi: Slovanov dom — to dom je tvoj.< Mislim, da bi bila vsaka nadaljnja beseda samo v škodo jasni sliki o Krekovem vseslovanskem mišljenju, ki se zrcali iz te pesmi. Jasno je pa tudi, kakšen vpliv je moral imeti Krek na dijaštvo, ki je bilo pred vojsko prav tako ali še bolj nego danes usmerjeno v ljubezen do slovenstva, jugoslovanstva in slovanstva. Krek je imel velik vpliv na dijaštvo tudi zaradi tega, ker je bil skoz in skoz naprednega mišljenja v najboljšem smislu te besede, tistega naprednega mišljenja, h kateremu spodbuja človeka že sveto pismo: Vse preskusite, najboljšega se držtel Ob Krekovi smrti je o njem zelo točno ugotovil ravnatelj muzeja dr. Man-tuani, da je bil Krek mož znanosti: >Velikanski uspehi tega moža stoje vsi na enem in istem širokem in trdnem temelju: na znanstveni podlagi.« (Carniola Vlil.) Ne gre pri tem za vprašanje, ali so ose Krekove razprave znanstveno dovolj dognane ali ne. Kdor je v dobrih 25 letih javnega dela napisal kakih 6000 člankov in imel kakih 3000 govorov in predavanj (tako jih je približno cenil Anton Vadnal), pri tem je jasno, da dostikrat ni imel časa za tisto znanstveno dognanost, ki je značilna za specialista. Toda nekaj drugega je, kar je vezalo tudi znanstvenika na Kreka: Krek je bil prepričan o silni moči temeljite znanosti, ki bo podrla vse, kar ne ustreza njenim zahtevam. Značilno za njegovo globoko vero je pa dejstvo, da se za vero ni ničesar bal od strani znanosti. Takole je govoril pred 33 leti (4. dec. 190?) v dunajskem parlamentu: »Če hočemo imeti res znanstveno misleče ljudi, jih moramo najprej na univerzi metodično vzgojiti. Posledica naj bo kakršna hoče. Dobro, če naša cerkev ne more obstati, ker jo uniči napredujoča metoda znanstveno delujočih mož, potem mora poginiti, ker ni vredna, da živi... Gospodje, ki stojite na stališču, da se podlaga naše vere ne da znanstveno dokazati, bodite brez skrbi! V tem primeru bo ta zgradba, ki jo imenujemo katoliško cerkev, sama od sebe razpadla, ne bojte se, železna Ananke* bo oskrbela to sama od sebe. Mislim pa, da lahko rečem s pogledom v bodočnost, da bo, kakor sta že Philostratus in Celsus navajala iste očitke, kot smo jih slišali zadnja dva dni, tako tudi v bodoče, in v tej zbornici bodo vedno prav tako kot zastopniki svobodomiselstva tudi zastopniki katolicizma ... Izrekam nado, da se bodo najplemenitejši in najboljši duhovi v trdem boju za svetovni nazor vedno zopet priborili do • = sila razvoja. trenutka, ko bodo svečano izpovedali, obliti z lučjo duševnega miru: Christianus milii nomen, catholicus cogno-men.n (»Kristjan mi je ime, katoličan priimek.*) Mislim, da je že iz teh besed razvidno, zakaj je pritegnil Krek v svoj krog tudi one, ki velja o njih Prešernova beseda, da jim je vera nad ose draga. Pa če bi kdo tudi dvomil o Krekovi ljubezni do domovine in morebiti celo o njegovi ljubezni do cerkve, o eni stvari pa brezdvomno še nikdo ni resno dvomil, kdor je opazoval Krekovo delo: o njegovi herojski skrbi za vse, ki jim je delež o življenju trd kruh. Njegov globoki socialni čut je tako rekoč izven debate. Napačno bi bilo, če bi hotel kak stan Kreka zase reklamirati. Res je, da je Krek začel svoje socialno delo z organizacijo delavstva, da je ustanovil delavstvu močno strokovno in politično društvo, da se je iz njegovega delavskega društva rodila prva organizacija delavk, kar smo jih Slovenci imeli, in tudi prva slovenska delavska konsumna organizacija. Prav tako pa mu je bil pri srcu kmečki stan, kateremu je ustanovil njegovo zadružno in prosvetno organizacijo. Zgodovina bo tudi morala ugotoviti, da se je prva slovenska trgovska šola ustanovila na Krekov predlog. V Krekovem srcu je pač imel ves narod prostora. (Po Vestniku Prosvetnih zvez 191?.) Vinko Žitnik: Budnica novih dni Udarimo, naj se zdrobe okovi, ožarimo temo, da dan zasije, ustvarimo si nov red v dobi novi! Razdenimo brloge hudobije, oklenimo se božje roke zvesto, preženimo sejalce razprtije! Napravimo do zlatih časov cesto, ozdravimo dvomečih src krdela, postavimo stebre za novo mesto! Prepajajmo z ljubeznijo vsa dela, osvajajmo si srca domorodna, o vztrajajmo, da vsa se bodo vnela! Zastražimo s telesi tla svobodna, sovražimo blodečih struj vodnike, dokažimo, da je le skupnost plodna! Zapičimo do pekla vse mejnike, uničimo pohlepnost in krivico, prikličimo v prihodnost dni velike! Usmerimo korake za resnico, naperimo pu&čice v zlo, nasilje, poderimo zid, ki duii pravico — pojdimo, bratje, sestre, v svoje cilje! HAFNER JANKO: Ljubljanica in njeno podzemsko kraljestvo Tako blizu Jadranskega morja leži Slovenija in vendar je tako daleč od njega. Ne mislim pri tem na državno mejo, ki nam zapira najkrajšo pot do morja, temveč na tako zelo neprehodne gore, gričevja in planote kraškega sveta, ki našemu zaledju zapirajo pot do morja. Kraški svet, ki gre vzporedno z Jadranskim morjem od severozahoda proti jugovzhodu, sestoji v pretežni večini iz apnenca, ki omogoča nastanek čudovitih in na prvi pogled nerazumljivih kraških pojavov. Prav ti pojavi nam označujejo kraški svet. V takem ozemlju, sestoječem iz apnenca, se vrste velike zaprte doline, nadalje na gosto posejane — lijakom podobne — vrtače, podzemske jame, prekinjeni vodni toki in obsežni deli kamnite in neplodne površine. Vsi ti pojavi so v zvezi z delovanjem vode na apnenčeve sklade. Med temi pojavi pa so najbolj izraziti prekinjeni vodni toki, ki jih imenujemo ponikalnice. Med vsemi ponikalnicami, izvirajočimi na Krasu slovenskega ozemlja, pa je prav gotovo najlepši zgled — Ljubljanica. Ljubljanica sicer ne teče ves čas po k raškem ozemlju, vendar nam primerjava pokaže, da ima Ljubljanica kljub temu v svojem glavnem teku eno tretjino dolžine svojega teka pod zemljo, dve tretjini pa nad zemljo. Če pa primerjamo tek Ljubljanice le glede na kraško ozemlje, v katerem teče, vidimo, da teče Ljubljanica na približno 80 km dolgi kraški progi skupno več kakor 40 km pod zemljo. Ne bo napak, če si to zanimivo reko, ki leno teče mimo Ljubljane in skozi Ljubljano in ki se nasproti Dola pod Ljubljano izliva v Savo, pobliže ogledamo. Povodje Ljubljanice leži, če odštejemo zadnji del njenega teka, v glavnem v kraškem svetu. Kljub temu, da je dolga tako imenovana Ljubljanica od svojih izvirov pri Vrhniki pa do izliva v Savo le 45 km, je na tej poti ves čas že velika reka. Njeno celotno porečje meri skoraj 1900 km*. Ozemlje, s katerega se stekajo vode v Ljubljanico, je tolikšno kakor skoraj osmina naše banovine. Dolžina glavnega vodnega teka Ljubljanice, ki dobi šele na koncu to ime, pa meri okrog 120 km. Porečje Ljubljanice je do Vrhnike kraško ozemlje, ki se razteza južno od južnega roba Ljubljanskega barja in sega celo še v banovino Hrvatsko in prav tako v precejšen del Krasa, ki leži že v Italiji. Glavni tek Ljubljanice V porečju Ljubljanice se zbira voda na kraškem svetu v glavnem v dveh smereh. Ker voda na Krasu ponikuje, je seveda Ljubljanica pri vsakem novem izviru krščena na drugo ime. Prvi in glavni tek, ki ga smatramo kot pravo smer Ljubljanice, teče že na italijanskem ozemlju in ga imenujemo Pivka. Ta izvira na zahodni strani Kranjskega Snežnika 1150 m visoko. Ker ima le malo vode, se včasih v svojem nadaljnjem teku Pivka kar zgubi v produ v strugi. Vendar jo zato tam še ne smatramo za ponikalnico. Vzhodno od 6t. Petra na Krasu dobiva majhen pritok, od koder teče v 20 km dolgi in vijugasti strugi po Postojnski kotlini. Pred Postojno dobiva na levi pritok Nanošico, v katero se izlivata še Korotanjščica in šmihelščica. Malo za tem priteče Pivka do Otoka pri Postojni, kjer izginja pod mogočnim poševnim kamnitim obokom v Postojnsko jamo. Vsa jama je delo njene vode, ki je v tisočletjih izprala kamnite sklade. Tako so nastale pod zemljo velikanske jame, v katerih lahko danes občudujemo krasne kapnike. Svojo podzemeljsko pot nadaljuje Pivka pod kraškim gričevjem in prihaja skozi Malograjsko jamo v Planinski kotlini zopet na dan. Ta njen podzemski tek meri v ravni črti okrog 6 km. Izvir Pivke na Planinskem polju leži še na italijanskem ozemlju, prav tako kakor tudi njen prvi pritok, ki teče po Mlinski dolini in ki je odtok Cerkniškega jezera. Od tega stočja naprej dobi Pivka drugo Prag pri sedmem jezeru v Križni jami. Levo zgoraj krajši stranski rov, ki je bil umetno razsvetljen. (Foto H. J.) ime in teče v velikih ključih po Planinskem polju pod imenom Unica. Na robu Planinskega polja zopet ponikne in izginja v zemljo. V vsakem kraju — krščena na drugo ime Drugi glavni tek Ljubljanice, ki zbira vodo na kraškem ozemlju, ležečem v glavnem v obsegu naše meje, pa izvira v banovini Hrvatski, zahodno od Novega Kota in južno od Prezida. Je to Prezdanka, ki ponikuje po dva kilometra dolgem teku pod Vražjim vrtcem v nadmorski višini 760 m. Od tod teče potok po podzemeljskih rovih pod Babnim poljem 8 km daleč ter se prikaže zopet blizu Vrha v Ložki dolini v višini 580 m nad morjem. Ta izvir ima dva potoka, ki jih imenujejo Veliki in Mali obrh. Kmalu po izviru se obrha združita, nato pa teče Obrh skoraj 8 km daleč po Ložki kotlini do Dan, kjer zopet ponikuje v jami Golobini. Ta podzemski tek je dva kilometra dolg in odvaja vodo pod Golo gorico in sedlom Vrhom ter se prikaže pri Lazah ob Cerkniškem jezeru zopet na dan. Tu se imenuje Jezerski obrh in teče po Cerkniški dolini (550 m nad morjem) skozi Cerkniško jezero. V svojem nadaljnjem teku skozi jezero dobi ime S t r ž e n. V Cerkniškem jezeru, ki meri okrog 25 km*, je cela vrsta požiralnikov, ki zopet odvajajo vodo v podzemske rove. Na severnem robu jezera leži največji požiralnik jama Karlovica, v katero se ob povodnjih odtekajo velikanske množine vode. Vode, ki ponikajo na severnem robu Cerkniškega jezera, odtekajo v glavnem pod Skalnim gričem v smeri proti severozahodu. Po treh kilometrih podzemskega teka se prikaže sedaj že na italijanskem ozemlju pri Brlogu del vode, ki odteka iz Cerkniškega jezera. Izpod velikih skal izvira tu Rak, ki teče dva kilometra daleč po Rakovski dolini do naravnega mostu pri Škocijanu. Naravni most je mogočen ka-menit obok, ki se pne nad potokom. Ta most dokazuje, da je Rak v davnini tekel po podzemskem rovu — jami, kateri se je kasneje vdrl strop. Majhen ostanek stropa pa je naravni most. Od tod voda zopet izginja pod zemljo in teče pod gruščem Velike koliševke tri kilometre daleč. Velika koliševka je velikanska udoma dolina, ki je nastala tako, da se je sesedel strop razsežne jame, ki jo je izlužila v apnencu v teku tisočletij voda. V Planinsko kotlino prihaja nato ta voda deloma po Mlinski dolini kot Mlinski potok, deloma pa iz Malograjske jame. Malograjska jama ima v svojem nadaljevanju pod zemljo tri rokave. Po zahodnem rokavu priteka Pivka, ki je pri Postojni izginila pod zemljo; po vzhodnem in tretjem krajšem rokavu pa pritekajo vode iz Cerkniškega jezera. Vsi trije rokavi se združijo že v Malograjski jami, od koder priteče vsa voda še pod imenom Pivka. Po združitvi Mlinskega potoka s Pivko dobi voda ime Unica in teče po Planinskem polju. Neznatni strmec je vzrok, da je struga Unice zelo vijugasta in dolga celih 18 km. Tudi v tej strugi so zlasti ob vsem severovzhodnem robu polja številni požiralniki, ki odvzemajo Unici vodo in jo zopet odvajajo na podzemska pota. Zato poleti ne teče Unica niti do konca polja. Kadar je Unica močnejša, pa teče do konca struge in se izgublja vsa v številnih požiralnikih Pod stenami, nedaleč od vasi Jakovica v nadmorski višini 440 m. Od tod leče okrog 10 km daleč pod zemljo proti Vrhniki. Dolg vodni rov ob enajstem jezeru. V ozadju jamar v čolnu. (Foto H. J.) Končno vendarle — Ljubljanica Pri Vrhniki izvira ta podzemskih voda kot Ljubljanica. Ima 11 večjih izvirkov v nadmorski višini 296 m do 300. m. Izvirki se hitro združujejo in tako nastajajo važnejši rokavi, ki jih imenujemo Velika Ljubljanica, Mala Ljubljanica in Lubija. Mala Ljubljanica izvira blizu državne ceste v Velikem in Malem Močilniku. Velika Ljubljanica pa ima izvirke v Retovju pri Verdu. Pri Verdu izvira tudi Lubija, ki teče v močnih vijugah proti severovzhodu v Ljubljanico, v katero sta se že združili po kratkem teku Velika in Mala Ljubljanica. Ob deževju nastopijo ob pobočjih pri izvirih Ljubljanice še številni manjši izvirki, ki se po najkrajši poti stekajo v rokave Ljubljanice. Pri Vrhniki je Ljubljanica že padla na višino Ljubljanskega barja in se hkrati tudi poslovila od kraškega sveta. V skoraj vodoravnem barju ima Ljubljanica od izvirov na Vrhniki do dolenje strani Ljubljane komaj pol metra padca, zato njena voda v strugi navidezno stoji in razumljivo je, da ob povodnjih Ljubljanica Barje rada poplavlja. Tek Ljubljanice po Ljubljanskem barju je dolg 22 km. Vedno se ponavljajoče povodnji so vzbudile že i. 1772 misel, izkopati prekop med Ljubljanskim gradom in Golovcem, kjer naj bi voda hitreje odtekala. Ta dva kilometra dolgi Gruberjev prekop se loči pred mestom od struge, ki teče skozi mesto in se priključi glavni strugi Ljubljanice pri Stepanji vasi. V svojem nadaljnjem teku ima Ljubljanica pri Fužinah lepe slapove, ki so izkoriščeni za hidrocentralo vevške papirnice. Na nekraškem svetu se izliva samo na ljubljanskem bariu v Ljubljanico okrog 50 potokov. Nekateri od njih deloma tudi usihajo v Barju. Na desnem bregu ima Ljubljanica večje pritoke Bistro, Borovniščico, Iško, Iščico z Zelimljico in Reko. Ob levem bregu pa se med drugimi izlivajo v Ljubljanico: Podlipški potok pri Vrhniki in Gradaščica, ki zbira vodo v Polhograjskih hribih in v katero se pri Dobrovi izliva še Šujica. Pri Kozarjih se cepi od Gradaščice Mali Graben, ki se tudi steka nedaleč od izliva Gradaščice v Ljubljanico. S tem bi bila Ljubljanica s pritoki, ki nas manj zanimajo, v glavnem očrtana. Mnogo bolj zanimivi pa so pritoki, ki ji dovajajo vodo na kraškem svetu. Prav tako so zanimivi pojavi Cerkniškega jezera in Planinske kotline in s tem združena gospodarska vprašanja. Kakor Cerkniško jezero tako je tudi Planinsko polje, ki meri dobrih 15 km5, vsako leto redno poplavljeno. Po več mesecev stoji v Planinski kotlini voda kot veliko jezero, ki je skoraj trikrat večje kakor Bohinjsko jezero. Zato bi ga prav tako lahko šteli med presihajoča jezera kakor Cerkniško. Vendar voda v Planinskem polju hitreje odteka in je zato dno Planinske kotline poleti za kmeta vsaj uporaben pašnik. Zasledovanje ponikalnic Preden govorimo o pritokih Ljubljanice na kraškem svetu, moramo pojasniti način, s katerim moremo ugotoviti podzemsko zvezo dveh vodnih potov. Prvi način je kaj enostaven, če namreč lahko zasledujemo podzemski tek po rovih pod zemljo. To se je v glavnem lepo posrečilo v Postojnski jami, ki je z dohodki iz tujskega prometa imela za taka raziska-vanja lepa sredstva na razpolago. Tako so preiskali glavne in stranske teke Pivke v Postojnski in sosednjih jamah že v skupni dolžini okrog 15 km. Vendar še sedaj niso uspeli, da bi prodrli iz Postojnske jame po vodnih rovih do Malograjske jame na Planinskem polju, kjer se Pivka zopet prikaže na dan. Da je pa to vendar ista voda, moremo dokazati s preiskavami vode na živalstvo, temperaturo itd. Najbolj enostaven in prepričljiv dokaz pa je tako imenovano barvanje vode. Na mestu, kjer ponikuje voda v rove ali požiralnike, vržejo v vodo večjo količino anilinske barve, ki more pobarvati velike množine vode. Na mestih, kjer sodiio. da se ista voda zopet prikaže na dan, opazujejo nato izvirke. Kljub kratkim razdaljam teče barvana voda pod zemljo včasih zelo počasi, čeprav ima pri tem razmeroma velike padce. To si razlagamo tako, da teče voda skozi velika podzemska jezera, ki zadržujejo silno mnogo vode. Pri zračnih razdaljah petih ali šestih kilometrov, ki ločijo požiralnike od ponovnih izvirkov, teče voda navadno po več dni, včasih pa tudi cele tedne. Če končno barvana voda vendarle priteče, je dan dokaz, da je vsaj v tej smeri med obema vodnima tekoma podzemska zveza. Med pritoki, ki po podzemskih potih napajajo Ljubljanico na kraškem ozemlju, moramo omeniti Bloščico, Hotenko in Logaščico. Bloščica ponikuje na Bloški planoti ter se njena voda izliva v Cerkniško jezero. Hotenka priteka v Planinsko polje, Logaščica pa ponikuje v kraškem svetu pri Logatcu in se pod zemljo priključi teku Ljubljanice. Številni so seveda še pritoki, ki so sami po sebi prav tako kraški izviri in ki se izlivajo v vidnih strugah v Ljubljanico. Tako omenimo na Cerkniškem jezeru Martinjski potok. Grahovščiro in Linsenj-ščico, ki se v srednjem teku. imenuje šteberščica. Po ne-.kraškem svetu pa teče v glavnem Cerkniščica, ki se pri Cerknici izliva v jezero. Delo In posledice podzemskih voda Kakor smo videli je Pivka, ki ima seveda neprimerno manj vode kakor Ljubljanica, ustvarila pri Postojni pod zemljo mogočne jame, ki so postale svetovno znane po svojih kapniških lepotah. Tudi druge vode, ki se stekajo v Ljubljanico, so marsikje pod zemljo gotovo ustvarile lepe jame, od katerih so pa le malokatere dostopne. Na našem ozemlju že dolga leta zasleduje in preiskuje kraške jame Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani. S posebno žilavostjo zasleduje podzemske reke, ki jih pa žal ni mogoče odkriti v večjem obsegu. Tako ponikuje na Planinskem polju Unica, ki prihaja v zračni črti 10 km oddaljena pri izvirkih na Vrhniki kot Ljubljanica zopet na dan. Od Planinskega polja do Vrhnike ni bilo mogoče nikjer najti kraške jame, v kateri bi tekla podzemska Ljubljanica v daljšem teku. Le v nad 200 m globokem prepadu Gradišnici pri Logatcu so opazili na dnu manjšo tekočo vodo, ki bi bila lahko del podzemske Ljubljanice. Da mora biti prav ta tek podzemske Ljubljanice nad vse zaniipiv, dokazujejo že krasne jame, ki jih je Ljubljanica Jezero ob vznožju »Kalvarije«, na kateri stoji pravi gozd kapnikov. Ob bregu »brodovje« jamarjev. (Foto: Društvo za raziskavanje jam.) temeljito pripraviti. Vsak udeleženec mora imeti svojo aceti-lenko, potrebno zalogo karbida in tudi rezervne gorilce za acetilenke. Za prevoz po številnih jezerih je treba nesti s seboj čolne, nekakšna elipsasta rešeta, preoblečena z nepremočljivim platnom. Čolni so dolgi pičla dva metra, široki pa po 80 cm ter tehtajo po 15 do 20 kg. Pri izletu v Križno jamo je treba vzeti s seboj tudi več kosov vrvi, kakršne uporabljajo planinci pri plezalnih turah. Končno pride še potrebna jedača, s katero se mora založiti vsak član in pa nekaj kuhalnikov na špirit. V ostalem pa so jamarji opremljeni kakor planinci: gojzerji so nujno potrebni, obleke so najboljše nepremočljive, četudi na kraju ne varujejo pred mokroto. Z vso to nemajhno ropotijo je treba priti najprej do jame. Če gredo jamarji z Rakeka, morajo od tod naprej z vozom skozi Cerknico, Grahovo, Bločice in Bloško polico. Od tod je že kaj lep razgled na Križno goro z znano romarsko cerkvico. Med Bloško polico in Ložem stoji na glavni cesti znamenje na desni. Tu se odcepi gozdna pot proti Križni gori. Od tod je treba prenesti vso prtljago kakih 10 minut skozi gozd do jame. Jama ima svoj vhod nekoliko v bregu. Od gozdne poti vodi po strmem pobočju ozka steza do vhoda. Po tej stezi vlečejo jamarji svojo prtljago do vhoda. V bližini jame piha po pobočju mrzel veter, ki se od trenutka do trenutka spreminja v prosojno meglico. Jama »diha« in pozdravlja z mrzlim pišem svoje prijatelje, ki na potnih licih še huje občutijo razliko med soparico v gozdu in hladom, ki veje iz jame. Kmalu zraste pred njimi visoka, skoraj navpična stena, v kateri zeva pod mogočnim gotskim obokom črna luknja — vhod v jamo. Izpred stene, v kateri je vhod, vodi zopet strm breg navzdol skozi odprtino, tako da pada pot od vhoda v jamo kakih 20 m strmo navzdol. Pred vhodom so razložili jamarji prtljago, ki so jo prinesli s seboj, in se vrnili še po čolne, ki jih ni bilo mogoče z drugo prtljago vred prenesti do jame. Ko so bili tudi čolni že pred jamo, so se nekateri še hitro preoblekli, marsikdo je vrgel nase še toplo jopico, saj se suče v jami, ki je prenapolnjena z vlago, temperatura zraka okrog 10° C. Voda v jami pa ima celo eno stopinjo manj, pa če je zunaj še tako vroče poletje. Vsi so si nato še razdelili enakomerno prtljago ter uredili in prižgali acetilenke. Ker vseh čolnov in druge ropotije ni mogoče nesti naenkrat v jamo, so pustili nekaj čolnov in prtljage zunaj ter odrinili v temo. Križna jama je ostala zvesta svojemu imenu in postavila na »Kristalni gori« mogučen kapuiški km iz belih kristalov. (Foio 11. J.) izlužila v svojem gornjem teku. Kako mogočne morajo biti te jame, dokazujejo med Planinskim poljem in Vrhniko ogromne vdorne doline, ki vse jasno pričajo, kje je tekla ali morda še teče podzemska Ljubljanica. Te vdorne doline so nastale tako, da so se sesuli siropi nad ogromnimi dvoranami, ki jih je Ljubljanica pod zemljo napravila. Da je delovanje vode prav med Planinskim poljem in Vrhniko v določeni smeri izkopalo velikanske podzemske prostore globoko pod zemljo, najlepše dokazuje tudi veličastna jama, ki jo je v teku tisočletij izlizal skromen potoček, ki pod zemljo napaja že omenjeni pritok Cerkniškega jezera, Lipsenjščieo. Je to že v preteklem stoletju znana in raziskovana Križna jama v Križni gori, nedaleč od Loža. Naša najlenša jama: Križna jama Mali potoček, ki je vzrok, da je ta jama nastala, prihaja nekje z Blok, kjer na kraški planoti ponikuje. Merjenja v Križni jami so tudi dokazala, da se jama razprostira v Križni gori tako, da polagoma zavija proti Blokam. Dolga leta jama v svojem nadaljevanju pod zemljo ni bila dostopna, ker so onemogočala prodiranje številna jezera v dolgem vodnem rovu jame. Sele, ko so si jamarji nabavili lahke prenosne čolne, se je morala jama vdati in odkriti čudesa, ki jih je skrivala daleč od vhoda globoko pod zemljo. Pojdimo v lepem poletnem dnevu s člani Društva za raziskavanje jam na izlet v Križno jamo, ki je prav gotovo doslej najlepša kraška jama na našem slovenskem ozemlju. Za dolgotrajni in naporni obisk Križne jame, ki ima 22 jezer in }e dolga skoraj 3 kilometre, se je treba seve-da Prednja jama Od vhoda se spušča strm breg v jamo precej globoko, nato pa se jama širi v obsežno dvorano, široko nad 20 m in prav toliko visoko. Pot, po kateri so prodirali jamarji, se začne polagoma dvigati ter se vije med gruščem in skladi velikih skalnatih blokov. Kmalu se nagne pot zopet navzdol ter pripelje v drugo razmeroma razsežno iamo. Ob stenah stnje že dokaj lepi in veliki kapniki, predhodniki še lepših. Slabotni soj dnevne svetlobe, ki sveti skozi vhod še v drugo dvorano, polagoma ugaša in ko privede pot v tretjo dvorano, prodirajo v gluho temo le še svetlo goreče acetilenke. Iz daljave doni šumenje vode in dvorana se polagoma oži v kakih 8 m visok in prav toliko širok rov. Med potjo stoje na straži številni kapniki in čudno izoblikovani kupi sige. Doslej razmeroma suha jama postaja vedno bolj vlažna, tla postajajo vedno bolj sigasta. Plitvi tolmunčki v sigi, napolnjeni s čisto vodo, se vrste vedno bolj pogosto. Potok, ki je šumel vedno močneje, se pokaže med stenami in teče v smeri proti izhodu jame. Vendar ne pride do belega dne: čez kaka dva metra visoko steno pada kot lepo bobneč slap, nato po ponikne med skalovjem. Kmalu se razširi potok, ob katerem gremo v notranjost, v večje podolgovato jezero, ki ga je ob bregu še mogoče obiti. Ob tem jezeru so se morali jamarji ustaviti in odložiti prtljago. Prvi del jame, dolg pičlega poi kilometra, je bil že premagan. Prenašanje prve prtljage sicer ni bilo lahko, vendar je še nekako šlo. Nato so se zopet vrnili iskat prtljago, ki je čakala še pred vhodom. Pol ure je minilo, ko so se vrnili z zadnjo prtljago in bili pripravljeni za pot naprej. — Seveda ima že ta del jame precej stranskih in razsežnih rovov in prepadov. Znan je zlasti tako imenovani »Medvedji rov«. V njem je v ilovici naplavljenih ogromne množine — lahko bi rekli na vagone — kosti jamskega medveda, ki je že zdavnaj izumrl. Prvi raziskovalec, ki je že 1. 1887 zbiral te kosti v jami, je v štirih dneh izkopal s šestimi delavci nad 2000 kosti, iz katerih je sestavil dve popolni okostji jamskega medveda. Ker je bila prednja jama že toliko časa znana in dostopna, ni nič čudnega, če je marsikateri kapnik podrt, siga marsikje razbita in jama okajena in umazana. Prav zato pa tudi ne napravlja kljub veliki razsežnosti na opazovalca tako mogočnega vtisa kakor svet, ki se odpira ob nadaljnjih jezerih. 22 jezer pod zemljo Ko bo bili čolni pripravljeni in pregledani, je vsak jamar skočil v svoj čolnič in začela se je dolga pot v kraljestvo Križne jame. Treba je bilo preveslati drugo jezero. Upoštevati moramo seveda, da naziv jezero ni popolnoma primeren, saj so ta jezera le z vodo zaliti rovi s strmimi ali celo previsnimi stenami. Širina rovov se spreminja. Včasih se rov zoži tako, da je jezero široko le kake štiri metre, včasih pa se zopet razširi na več kakor 20 m. Vseh jezer je v jami 22^ pri čemer so šteta tudi krajša jezerca, par prav kratkih luž pa pri tem ni niti vštetih. Na koncu drugega jezera je bilo treba potegniti čolne na suho in jih prenesti čez prag do naslednjega jezera. Včasih pa je bilo treba čolne tudi pošteno prenašati po izpranem rovu, po katerem je med skalami žuborela voda, dokler ni zopet naraven jez spreminjal potočka v jezerce. Počasi se je pomikala skupina naprej, vneto veslala in prenašala čolne iz jezera v jezero. Veslanje samo na sebi ni bilo prijetno, ker so bila vesla prav majhna, prav taka kakor loparji pri ping-pongu. Na vsakem čolnu je visela spredaj acetilenka in osvetljevala neprestano spreminjajoči se rov. Temne sence veslajočih so se pošastno pregibale po stenah, vesla pa so racala svoj enakomerni takt in potiskala čolne naprej. Ce je kdo preveč vneto pritisnil, je zajel seveda vodo za rokav. Ce se je pri tem ustrašil in prehitro odmaknil, se je čoln zagugal in voda je pljusknila vanj, kar hlačam v čolnu sedečega veslača gotovo ni koristilo. Kakor v kraljestvu palčkov Toda vse te sicer na gosto nadrobljene majhne tegobe in neprijetnosti človek pozabi, ko se vozi po pravljičnem svetu podzemlja. Kdo more popisati vsak trenutek se menjajoče prizore, kdo si jih predstavljati, če jih ni videl. Na lahkih vodnih valčkih, ki se odbijajo od čolna in razbijajo ob obrežju, beži odbijajoča se svetloba acetilenk v pramenih od čolna. Dno, sedaj plitvo, sedaj globoko, spreminja barvo in skozi čisto vodo vidiš več metrov globoko sleherni kamen in nagubano posigano dno. Zdi se ti, da se voziš po vodi, ki stoji nad ogromnimi kupi prosa. Siga, sestavljena iz posameznih zrnc, se še pod vodo leskeče, vsa čista in rumenkasto bela. Ob stenah te pozdravljajo kapniki, ki vise zdaj s stropa, zdaj rastejo iz vode. Drugod se siga vsa blesteča preliva kakor okameneli slapovi lesketajočih se zrn v vodo, tam zopet prehaja v lesketajoče se pravljične oblike. Ce pa za kratek čas izginejo kapniške tvorbe, tedaj vozi čoln med izlizanimi stenami in čermi, ki niso nič manj veličastne v svoji mrkosti in prav tako nerazumljive kakor krasni kapniki. Včasih se stena odmakne in ob bregu leže kakor razvaline starodavnih gradov mogočni kvadri v najbolj nesmiselnih legah. Dolge Črne sence se hitro pode za kamni, čeprav leze čoln le počasi po vodi. Obhaja te občutje, da so se v davnih časih z ogromnimi, čudno oblikovanimi kamnitimi razvalinami igrali orjaki, pa so nepričakovano zapustili svoje igrače. Kot jamar veš, da je bila tod prav takšna dvorana, kakor si jih že videl nešteto, a se je podrla. Velikost podora pa priča, kako silne so bile množine kamenja, ki je zgrmelo s stropa. Pa zopet se spreminja slika! Kapniki razkazujejo, blesteč se v luči acetilenk, čudovite barvne odtenke, ki prehajajo iz snežne beline v rumeno, rdečkasto, rjavo in celo zelenkasto barvo. Jezero se umika jezeru, vsako odkriva nove lepote. Jamarji pa pogumno prenašajo čolne čez plitvine, grušč in sigaste pragove, ki s ponvami, polnimi vode, nudijo prelepe poglede. »Kalvarija« in »Krilna gora« Ob koncu štirinajstega jezera se razširi rov v razsežno dvorano, ki je zalita z 20 m širokim jezerom. Nadaljnjo pot zapira velik podor. Prvotni strop ni mosrel zdržati tako ogromnih obokov in se je deloma sesul. Razvaline so napravile visok grič, strop pa je sedaj še višji. Kamenje in grušč na podoru je že vse zasigano. Iz sige pa rastejo veliki in lepi kapniki. Tudi voda si je poiskala nov prehod, poln sigastih kaskad, iz katerih raste pravi gozd kapnikov. Prve skupine jamarjev, ki so najbrž z velikimi napori prenašali čolne čez nerodni in visoki podor, so ga krstile za »Kalvarijo«. Med jezeri, ki pa so jih jamarji že pustili za seboj, sta pa bili najbolj zanimivi deveto in deseto jezero. Mogočna kapniška skupina na vrha »Kristalne goreč. Kako majhen je ob njej jamar! (Foto: Društvo za raziskavanje jam.) V devetem jezeru so namerili največjo globino devet metrov, deseto jezero pa ima med dosedanjimi rekord v dolžini, saj je dolgo okrog 200 m. Od vhoda v jamo do »Kalvarije« meri jama skoraj poldrug kilometer. Polovica poti je že opravljena. Onstran »Kalvarije« se zopet pričenja jezero, ki se lomi v številnih vijugah. Je v vsej jami najdaljše, saj je dolgo okrog 600 m. Kmalu za »Kalvarijo« pa se začne sicer zelo visoki strop nižati. Rov postaja pač vedno širši, a strop končno obstane kakega pol metra nad vodno gladino. Veslač mora na tem mestu močno skloniti glavo, da ne zadene v strop. To nizko in tudi najbolj nevarno mesto se vleče kakih 40 m, potem pa se strop zopet dvigne. Po znakih ob stenah se da ugotoviti, da ob hudih nalivih voda v jami toliko naraste, da nizki prehod popolnoma zapre. To je potrdil tudi jamar, ki je z veliko korajžo sam odveslal v Križno jamo ob deževju. Ko je veslal skozi ta prehod naprej v jamo, se je moral že vleči v čoln, da je prišel skozi. Voda je bila tedaj že tako visoka, da je bilo med njo in stropom le še komaj 25 cm. Ker gledajo jamarski čolni le 10 cm iz vode, se mu je prehod posrečil. Zamudil se je naprej v jami dobrih šest ur in ko se je vrnil, je videl, da nikakor ne bo mogel nazaj. Voda je narasla za kakih 15 cm. Iz previdnosti je napravil ob bregu namreč znake, kako visoka je bila voda, ko se je s silo zvlekel skozi nevarno mesto, tako da mu ni bilo treba po- Kapniško drevo na »Kristalni gori«. (Foto H. J.) skušati v resnici neizvedljivega početja. Potegnil je čoln na mivko, ki je prav ob tem nevarnem mestu na obrežju ne manjka, odprl nahrbtnik, se lepo najedel, ugasnil acetilenko, navil žepno uro in se lepo zleknil, kolikor se je dalo, po čolnu in zaspal. Za kaj takega je treba imeti res dobre živce. Ker jih je tudi imel, je tudi dočakal, da je po 24 urah voda toliko vpadla, da se je lahko vrnil. Ko je skupina preveslala dolgo jezero, je marsikdo čutil od dolgega racanja po vodi mišice na rokah, vendar ga je čakalo še težje delo. Ob koncu jezera se jama razširi v velikansko in dolgo dvorano, v kateri leži 25 m visok podor, dolg najmanj 100 m. Podor, ki so ga jamarji imenovali »Križna gora«, nima mnogo kapnikov. Pač pa je močno za-sigan s temnosivo, skoraj črno sigo. Hvala Bogu, da ima »Križna gora« kakih 10 m visoko sedlo, ki se na drugi strani strmo spušča proti vodnemu rovu, tako da ni treba predolgo vlačiti težkili čolnov in prtljage med velikimi in nerodno razmetanimi kamnitimi kvadri. Kljub temu je pa ta razmeroma kratka pot dokaj težavna. Zaradi križev in težav, ki jih je povzročal jamarjem prehod čez podor, je bil tudi krščen za »Križno goro«. Od »Križne gore« se da hoditi po suhem ob vodnem rovu, zlasti če še prestopamo z brega na breg. Do konca vodnega rova je še sedem jezer, ob katerih postaja jama vedno lepša in vedno bolj pravljična. »Krista/na gora« Ob predzadnjem jezeru pada s stranske jame na desni čez meter visok skok majhen potoček v jezero. Tu se začenja »Matjaževa jama«. Kmalu ob vhodu vanjo podpira strop skupina pet nad meter debelih in prelepo izrezljanih kapnikov, ki stoje tesno drug ob drugem. Za njimi pa se knialu začne pravi gozd kapnikov najrazličnejših oblik, ki postaja marsikje tako gost, da ni več mogoče naprej. Na zadnjem jezeru stoji skoraj sredi vodnega rova mogočen stalagmit, okrog katerega lahko jamar vesla v čolnu, saj kapnik vprav raste iz vode. Na tem zadnjem jezeru se ob stenah v višini vodne gladine tvorijo tanki in kot nož ostri polkrogi sige, o katerih bi sodil človek, da plavajo. Podobni so tankim ledenim ploščam, ki se začno tvoriti v mrazu na mirno stoječih vodah. Takoj zatem je zadnje »pristanišče«, kjer se konča zadnje jezero v ozkem rovu, zadelanem z velikimi kamnitimi kvadri, izpod katerih vre voda. Do tu meri jama približno 2.5 km. Nadaljnja pot gre po suhem. Jamarji so si morali poiskati prehod med vlikimi špranjami in so nato prišli zopet v večjo dvorano, ki jo zapira ogromen podor. Tu so si skuhali kosilo in večerjo. Za pot od vhoda pa do te kuhinje je treba navadno šest do osem ur, če gre vse po redu. Zato je tu najbolj prikladno mesto, da se podpro izstradani želodci. Treba je pa tudi okrepiti moči za nadaljnjo pot. Od tega mesta se dviga svet po strmem melišču, ki leži med dvema navpičnima stenama. Ko so jamarji tu prvič po več brezuspešnih poskusih prodrli naprej, so morali privleči s seboj 10 m dolgo smrekovo bruno, v katero so zabili dolge žeblje in tako zlezli čez šest do sedem metrov visoko krušljivo steno. Ta zasilna lestva je ostala v jami in je služila vsaki naslednji ekspediciji. Kljub temu pa brez vrvi ni varno hoditi v zadnjo in najbolj lepo kraljestvo Križne jame. Jamarja čakajo namreč potem, ko stopi z lestve na strmo pobočje, izredna presenečenja in vsakdo, ki prvič stopi na ta ogromni podor, zmaje z glavo od začudenja in ne ve. kam bi gledal. Šele z griča je mogoče osvetliti visoki, obokani strop dvorane. Iz »kuhinje« stropa nad podorom namreč ni bilo mogoče videti, pač pa je ležala velika tema nad gričem. Ves podor je visok kakih 40 m. Dvorana sama, ki se odpira, pa meri kakih 30 m v širino, v dolžino pa 50 m. Z vrha podora se pne strop še kakih 50 m visoko, tako da bi z dna jame do najvišjega oboka v stropu skoraj lahko namerili 100 m. Na tem podoru občudujejo lahko jamarji neslutena kapniška čuda. Podor sam se je moral sesuti v davnini, saj je ves zasigan s črno sigo, v kateri so kot zrcala ravni kristali, največji veliki kakor škatlica za vžigalice. Luč acelilenk se na črnih tleh odbija v kristalih v prav bajnih svetlobnih učinkih. Zato spočetka vsak le strmi v tla in maha z acetilenko, ki žene po tleh iskreče se valove. Še večje presenečenje pa napravijo velikanski snežnobeli kapniki, ki rastejo vsepovsod iz črnih tal kot ogromna drevesa v pravljičnih oblikah. Takoj poleg visokih kapniških velikanov pa se odpira zopet drug, nič manj čudovit in skoraj nerazumljiv pogled. Človeku se zdi, da so posekali gozd: sami pol metra visoki kapniki, debeli prav toliko kakor lepe smreke, zrele za sečnjo, stoje drug poleg drugega. Ti debeli in tako kratki kapniki so po vsem videzu nastajali le na mestih, kjer so vodne kaplje padale z izredno velike višine. Ob padcu na kamen se je vedno kapljica razletela in je tako že takoj izpočetka rastel širok kapnik, ki zato ni mogel daleč v višino. Najbolj zanimivo je pa to. da so vsi ti kratki kapniki na vrhu zaključeni s kri-stalastim krožnikom, polnim vode. Proti vrhu griča pa se pokažejo začudenemu jamarju mogočni kapniki v pravljičnih skupinah. Nekateri od teh kapnikov rastejo proti visokemu stropu. Najdaljši pa že kot ogromni stebri podpirajo poševni obok stropa. Najvišji kapniki v tej skupini so višji kot 10 m in po svoji lepoti in izrazitosti presegajo vse prejšnje skupine v jami. Nič ni čudnega, če so jamarji krstili kristalni podor za »Kristalno goro«. Križna jama čaka na jamarje in — mecena Z visokega griča prodrejo jamarji lahko še na drugo stran v dolino, vendar se jama kmalu za tem v zasiganem rovu konča. Celotna dolžina jame od vhoda pa do konca meri skoraj tri kilometre. Zato je navadno pot po jami sem in tja dolgotrajna in v najugodnejših primerih traja polnih 24 ur. Pot nazaj je seveda prav tako zanimiva, toda že bolj naporna in utrudljiva. Končno vendar zopet pride skupina do prvega jezera, odkoder se začne najbolj neprijetno delo: prenašanje mokrih in težkih čolnov in prtljage po pol kilometra dolgi prednji jami do izhoda. Ta pot je vedno odveč vsem izmučenim jamarjem. Ko končno zagledajo beli dan, navadno vsi ležejo v travo v bližini jame in se oddahnejo od naporov. Kdor je videl lepote Postojnske jame in lepo urejeno Zupanovo jamo pri Grosupljem, si komaj lahko zamisli lepote, ki jih nudi tri kilometre dolga Križna jama obiskovalcu. Zupanova jama je našla požrtvovalnega ljubitelja kraških lepot, župana Permeta, ki je dolgo desetletje delal in tudi marsikaj premoženja žrtvoval temu, da je jamo napravil dostopno. Prav letos je umrl in mu je Zupanova jama prav gotovo najlepši spomenik. Križna jama s svojim čarom, mnogimi jezeri in pravljičnimi lepotami pa še čaka na svojega župana. Bog ve, če ga bo našla? Socialna struktura SLOVENIJE IVO LAH Slovenija bi v pravem smislu besede morala značiti vse ono ozemlje, na katerem prevladujejo Slovenci po krvi in ne samo po jeziku, to je ozemlje, ki sega na za-padu globoko v Furlanijo, na severu preko Gospe Svete in na vzhodu tja v nižave ob Blatnem jezeru, kjer je imel pred tisoč leti za časa sv. Cirila in Metoda slovenski knez Kocelj svojo prestolnico. V novejšem času pa moramo identificirati Slovenijo s politično-upravnim območjem Dravske banovine in nič več. Prav za prav se temu ne smemo čuditi, saj smo v bivši Avstriji tako pogosto identificirali Slovenijo z vojvodino Kranjsko in Slovence s Kranjci. Pa tudi po svetovni vojski smo videli vsako pomlad in poletje številne Američane naše krvi in našega jezika, ki so prihajali k nam, na še enkrat pred smrtjo vidijo svojo domovino »Kranjsko«. Kdo se ne spominja še iz ljudskih šol našega velikega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki je prepeval: »Kranjc glej, tvoja zemlja je zdrava .. .!< Današnja »Slovenija«, to je Dravska banovina, meri 15.809 km2; razdeljena je na 29* okrajnih glavarstev, 814* občin, na dve škofiji, na 538 fara, 2302 katastrski občini, 36 davčnih upravnih področij, 49 sodnih okrajev, 358 poštnih okrajev itd. itd. Vse večje ustanove imajo svojo lastno teritorialno razdelitev Slovenije. Tako n. pr. si je OUZD za svoje poslovne potrebe razdelil Slovenijo na 11 poslovalnic in 122 zdravniških okolišev, Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani na 300 zastopstev itd. itd. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja 31. III. 1931 imamo v Sloveniji 5580 krajev (mest, trgov, vasi), 188.225 stanovanjskih hiš, 235.143 družin, 1,144.298 prebivalcev itd. itd. Na ta način bi mogli na dolgo in široko opisovati Slovenijo po najrazličnejših vidikih: teritorialna konfiguracija, topografija, orografija, hidrografija, klima, meteorologija, paleontologija, mineralogija, fauna, flora, folklora itd. itd., vendar to ni naš namen. Kdor želi spoznati Slovenijo, ima na razpolago razmeroma dosti obširno literaturo, od katere omenjamo na tem mestu edino »Slovenijo« v dveh zvezkih, obsegajočih 700 strani, katero je napisal vseučiliščni profesor g. dr. Anton Melik, moderni Valvazor, kakor ga imenujejo zaradi te publikacije, a izdala Slovenska Matica leta 1936. Posebni odbor najrazličnejših znanstvenikov pripravlja obširen »Atlas Slovenije«, ki bo obsegal okroglo 300 zemljevidov, tako da bomo imeli v kratkem času zelo izčrpen vsestranski popis Slovenije. Namen našega članka je edinole v glavnih konturah na kratko skicirati socialno strukturo prebivalstva Slovenije. Pod socialno strukturo v najširjem smislu besede razumevamo razne, med seboj na najrazličnejše načine povezane ljudske sloje ali plasti, ki sestavljajo narod, oziroma prebivalstvo, podobno kot n. pr. kemične prvine sestavljajo gmoto. Predvsem se javlja vprašanje, koliko je Slovenija slovenska, to je, koliko Slovencev živi v Sloveniji. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja dne 31. III. 1931 imamo v Sloveniji glede na materin jezik: Slovencev . 1,077.679 ali 94.18 % Nemcev 28.998 „ 2.53% Srbohrvatov .... 24.136 „ 2.11 % Madžarov 7.961 „ 0.70 % Cehov 2.282 „ 0.20% Rusov 1.352 „ 0.12% Ciganov 515 „ 0.05 % Italijanov 414 „ 0.04% Albancev 271 „ 0.02 % Poljakov . 249 „ 0.02 % Slovakov . 104 „ 0.01 % Romunov 41 „ 0.00% Turkov 36 „ 0.00% Bolgarov 31 „ 0.00% Rusinov 30 „ 0.00% Ostalo in neznano . . . . 199 „ 0.02 % Skupaj . . 1,144.298 ali 100.00 % Današnja Slovenija je torej čisto slovenska. Težko je dobiti katero koli drugo deželo, ki bi imela tako velik odstotek domačega prebivalstva. Gornje številke se namreč nanašajo na vse prisotno prebivalstvo na dan ljudskega štetja 31. marca 1931, pa je tako samo ob sebi umevno, da morajo biti zastopane najrazličnejše narodnosti, saj imamo stalno celo vrsto tujcev na potovanju po Sloveniji in skozi Slovenijo. Analogni izkaz prebivalstva po državljanstvu ne menja mnogo splošne slike. Omenjamo na kratko samo, da je znašalo tedaj število italijanskih državljanov 6.730 ali 0.59%, avstrijskih državljanov 4.848 ali 0.52%, Čehoslovakov 2.756 ali 0.24 % itd. itd. Število vseh tujih državljanov znaša v Sloveniji skupno samo 1.50%, to je izredno malo, imajo pa na žalost tuji državljani pri nas skoraj vedno zelo visoke in lepe službe s čednimi prejemki, katere motivirajo z drzno trditvijo, da Slovenci nimajo tako »sposobnih strokovnjakov«, ki bi jih mogli nadomeščati. Po veroizpovedi se deli prebivalstvo Slovenije takole: Katoličanov .... 1,107.155 preb. ali 96.76 % Evangelikov .... Pravoslavcev . . . Ostalih kristjanov . . Muslimanov .... Zidov.................. Brez konfesije in razno Skupaj . . . 6.745 99 /O 0.59% 2.665 99 0.24 % 927 99 0.08% 820 99 0.07 % 269 99 0.02 % 1,144.298 preb. ali 100.00 % * Med temi so štiri mesta z lastnim statutom. Slovenija je torej čisto katoliška pokrajina. Drugih veroizpovedi v Sloveniji skoraj nimamo. Tudi v verskem pogledu je težko dobiti deželo, ki bi bila tako homogena. Značilno je za Slovenijo, da tako rekoč nima Židov, kar je že od nekdaj znano. Od 820 Židov je 813 tako imenovanih aškenazov. Naši Židje žive skoraj izključno v mestih ali pa ob madžarski meji. Največ Židov imamo v sledečih okrajnih glavarstvih: Murska Sobota 269, Dolnja Lendava 207, Ljubljana-mesto 93, Maribor-mesto 81. Razne PREBIVALSTVO SLOVEMOE PO VEROIZPOVEDIH. KATOLIČANI EVANGELIKI PRAVOSLAVCI krD,^'nI MUSLIMANI 2ID3E ^ RAZN^ oseb: 1,107.155 25.717 6.745 2.665 927 820 26? odstotkov: 9676% 224% 059% 024% 008% 0'07% 0'02% kuriozne konfesije n. pr. baptisti, metodisti, nazarenci itd., ki jih imajo v Ameriki več kot v izobilju, v Sloveniji ne uspevajo. Slovenec je in ostane veren in odločen katoličan. Prestopi iz katoliške v druge krščanske vere so redki in imajo izvenkonfesionalne vzroke, n. pr. ponovna možitev oziroma ženitev, ki je po katoliški veri nedovoljena, itd. Po narodnosti in veri pride na vrsto takoj kultura prebivalstva. Kultura se v statistikah meri s pomočjo pismenosti nad 10 let starih prebivalcev. V Sloveniji imamo 856.997 oseb, starih 10 ali več let. Od teh zna brati in pisati 798.957 oseb ali 93.2 %; nadaljnjih 10.576 oseb ali 1.2% zna samo brati. Največji odstotek pismenosti imamo v Ljubljani-mestu 97.6%, najnižji pa v okrajnem glavarstvu Dravograd 87.0%, to je prav ob nemški meji, kar izgleda nekoliko čudno. Pismenost v drugih banovinah je zelo nizka. Povprečen odstotek pismenih v Jugoslaviji znaša 54.8%, to pomeni, da zna povprečno samo vsak drugi Jugoslovan brati in pisati. V vrbaski banovini znaša ta odstotek samo 27.1 %, to je, samo vsak četrti prebivalec vrbaske banovine zna brati in pisati. Slovenci so torej najkulturnejši narod v Jugoslaviji. Mlada slovenska generacija je vsa pismena. Brati in pisati ne znajo samo nekateri zelo stari Slovenci, ki svoječasno niso hodili v šole. Odstotek pismenih Sloven- cev starih 90—94 let znaša samo 51.4%, starih 95—99 let pa celo samo 35.7 %. Mi Slovenci smo torej po ugotovitvi naše državne statistike najkulturnejši in najinteli-gentnejši Jugoslovani, čeprav nas naši bratje Srbi in Hrvatje kritizirajo, da nimamo ne zgodovine, ne tisočletnih tradicij, ne tisočletne kulture, kot jo imajo oni. Resume gornjih naših ugotovitev je torej tale: Slovenija je slovenska, katoliška in kulturna. To je najbolj markantna karakteristika Slovenije. V sledečem se hočemo na kratko dotakniti nekaterih demografskih zanimivosti prebivalstva Slovenije. Moških prebivalcev imamo v Sloveniji 551.211, ženskih pa 593.087, torej 41.876 več kot moških. Prebitek ženskih ima v glavnem dva vzroka, katera hočemo v sledečem objasniti. Mnogo slovenskih fantov in mož je izgubilo življenje na bojnih poljanah med svetovno vojno 1914—1918. Vpliv oziroma posledice svetovne vojne na današnje prebivalstvo zelo lepo vidimo, ako sestavimo tako imenovano starostno strukturo moških in ženskih n. pr. v odstotkih za vsako posamezno leto starosti. V ta namen služi tabela 2) >Odstotna razdelitev Slovenije po starostu. Levi del slike se nanaša na ženske, desni pa na moške. V starostnem intervalu 11—15 let (stanje na dan ljudskega štetja 81. marca 1931), to so generacije 1915— ?&• ••••,. :.Jč, ,•;' •;.;.-, ■ :;:\V.',.šj : wuBUsmw V--Z ; • - • A.;;.- ■•• ' Zenske Moskv Razliba med šteuilom mcituh in ženskih Slouenozv, nastala piled umipanja slo • oensteih fantou -junaUou na bojnih l poljanah >gu»- iQ'S 0D5T0TAA RAZDELITEV PREBIVALSTVA SLOVEfllJE PO STAROSTI. Po podatkih ljudskega stelja 31.111.1931. Rojstno leto 1840/41 1850/51 Slapost let 1860/61 1870/71 1880/81 1890/91 Padec popodop med tvelovno 1 vo\no igi4-igia 1900/01 1910/11 1920/21 ftxkx. popodou med. suelouno uojno iQi*-tQia | — 1919, imamo globoko zaseko tako pri moških kot pri ženskah, katero je povzročil padec porodov med svetovno vojno 1914—1918. Ako bi ne bilo vojne, bi imeli v Sloveniji okroglo 50.000 mladoletnih prebivalcev obeh spolov več, kot jih stvarno imamo. Podobno imamo v starostnem intervalu 30—61 let (stanje na dan ljudskega štetja 31. marca 1931), to so generacije 1900—1869, moških znatno manj kot žensk. Ta razlika predstavlja zgube slovenskih fantov in mož zaradi junaške smrti na bojnih poljanah. Ako bi ne bilo svetovne vojne, bi imela Slovenija okroglo 25.000 odraslih moških prebivalcev več, kot jih stvarno ima. Posledice svetovne vojne 1914—1918 bodo trajale še W’--------- dolga leta, in sicer približno 80 let, to je, dokler ne bodo predvojne in medvojne generacije popolnoma izumrle. Ostali vplivi svetovne vojne: vojni invalidi, uničenje ogromnega dela narodnega premoženja, povečanje splošne umrljivosti zaradi stradanja, padec morale itd. pri tem seveda niso upoštevani. Prebitek ženskih ima svoj vzrok tudi v dejstvu, da je umrljivost ženskih nekoliko manjša od umrljivosti moških, ne mogoče toliko zaradi različne telesne konstitucije, temveč v prvi vrsti zaradi različne zaposlitve. Sledeča tabela kaže, da je srednje trajanje človeškega življenja za vse starosti brez razlike manjše za moške kot za ženske. Srednje trajanje življenja Starost moških ženskih 0 40.64 let 42.84 let 5 52.37 „ 52.90 „ 10 49.14 „ 49.86 „ 15 44.81 „ 45.64 „ 20 40.89 „ 41.92 „ 25 37.25 „ 38.35 „ 30 33.49 „ 34.79 „ 35 29.69 „ 31.19 „ 40 26.02 ,, 27.55 „ 45 22.46 „ 23.88 „ 50 19.04 „ 20.18 „ 55 15.83 „ 16.59 „ 60 12.86 „ 13.32 „ 65 10.20 „ 10.48 „ 70 7.88 „ 8.03 „ Moški, star 20 let, bo torej živel povprečno še 41 let (oziroma točneje 40.98 let), 20 letna ženska pa eno leto več, to je 42 let (oziroma točneje 41.92 let). Srednje trajanje življenja za ostale starosti je grafično predočeno v sliki 3. Moramo samo pripomniti, da se srednje trajanje življenja nanaša na avstrijsko prebivalstvo 1906—1910. Čeprav je človeško življenje največja dobrina, vendar Jugoslavija še ni prišla tako daleč, da bi sama izračunavala umrljivost svojega lastnega prebivalstva. Tozadevni računi so res nekoliko bolj komplicirani, vendar ne bi zahtevali drugih materialnih žrtev kot samo nekaj tisoč dinarjev vsako leto. Smemo pa z gotovostjo trditi, da je današnje srednje trajanje življenja znatno večje zaradi tako imenovanega sekularnega zmanjševanja umrljivosti, ki ima svoj vzrok v zboljševanju higiene in socialnih razmer. Podobne demografske študije bi mogli razširiti v nedogled. Omeniti pa hočemo samo še natalitet prebivalstva Slovenije. Iz slike 2 je razvidno, da imamo v Sloveniji manj kot leto starih prebivalcev več pri moškem spolu (namreč 2.82%) kot pri ženskem spolu (namreč 2.52%). Znano je, da se rodi več moških kot žensk, vendar je umrljivost pri moških novorojencih večja kot pri ženskih, tako da kmalu začno prevladovati ženske. V primerjavi z ostalimi banovinami je plodovitost prebivalstva Slovenije najmanjša. Odstotek manj kot eno leto starih prebivalcev znaša v Sloveniji samo 2.67 %, v vrbaski banovini pa celo 4.78%, a povprečnina za vso Jugoslavijo znaša 3.42%. Res je umrljivost v Sloveniji brez dvoma manjša kot v ostalih banovinah, vendar to nikakor dovolj ne opravičuje nizke stopnje plodovitosti. Pod socialno strukturo v ožjem smislu besede razumevamo razdelitev prebivalstva po raznih gospodarskih vidikih. Zato hočemo v sledečem na kratko opisati prebivalstvo po pridobitnih panogah in poklicih. Pridobitnih prebivalcev ima Slovenija 616.070, nepridobitnih prebivalcev (otrok, starcev, invalidov) pa 528.228. To pomeni, da mora v povprečnosti vsak dela-zmožen prebivalec skrbeti in vzdrževati po enega dela-nezmožnega, oziroma polovica prebivalstva je produktivna, ostala polovica pa neproduktivna. Samostojno-pridobitnih oseb (podjetnikov) je v Sloveniji 201.498, njihovih pomožnih družinskih članov pa 171.656. Nesamostojno-pridobitnih oseb (uradnikov, delavcev, vajencev) je pa 242.916. Na posamezne pridobitne panoge se deli prebivalstvo Slovenije takole: Vrsta prebivalcev Poljedelstvo, gozdarstvo, ribarstvo Industrija in obrt Trgovina, promet, denar Javna služba Razno Skupaj vse pridobitne panoge Podjetnikov . . 117.790 30.968 8.017 1.609 43.114 201.498 Pom. družinskih članov . . . 170.527 537 571 _ 21 171.656 Uradnikov . . 934 4.932 13.205 18.376 102 37.549 Delavcev . . . 83.232 79.181 9.347 6.726 2.745 181 231 Vajencev . . . 51 11.746 1.649 44 — 13.490 Služkinj . . . 409 2.837 2.455 3.356 1.589 10.646 Vseli pridobitnih 372.943 130.201 35.244 30.111 47.571 616.070 Vseh nepr dobitnih 316.829 123.243 42.798 22.983 22.375 528.228 Vseh prebivalcev 689.772 253.444 78.042 53.094 69.946 1,144.298 Vrstni red pridobitnih panog Slovenije z ozirom na število prebivalstva, kakor ga navaja naša državna statistika, je popolnoma isti, kot ga navaja naš slovenski pesnik Valentin Vodnik, seveda samo v drugi pesniški obliki: »Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede .. .< Pretežna večina, to je okroglo 60 % prebivalstva Slovenije odpade na poljedelstvo, gozdarstvo in ribolov. Slovenija je torej v prvi vrsti agrarna dežela. Na obrt in industrijo odpade samo 22%, na trgovino samo 7% prebivalstva itd. Zanimivo je, da kljub absolutni premoči poljedelskega prebivalstva še nimamo javnega obveznega zavarovanja kmetov, njihovih družinskih članov in poljedelskih delavcev, kot ga imamo tako rekoč za vse druge stanove in poklice, n. pr. za delavce, rudarje, privatne nameščence, SREDHDE TBADM13E ŽIVUETDA Ibuppcčno ileutlo let. ki )ih bo cloueh le pt»eiive! u posamezni itaposU. mostu zem ke ilarojt PREBIVALSTVO SLOVEHI3E PO PRIDOBITIlffl PAflOCjAH. INDUSTRIJA TRGOVINA JAVNA SLUŽBA RAZNO 253.444 78.042 53.094 69.946 22% 7% 5% 6% POLJEDELSTVO oseb: 689.772 odstotkov: 60% državne in javne uradnike itd. Tudi vprašanje javnega obveznega zavarovanja obrtnikov in trgovcev bi bilo pri nas najbrže v glavnem že rešeno, da ni prišla sedanja vojna. Za obvezno starostno zavarovanje kmetov se je posebno zavzemal pred BO leti pokojni dr. Janez Evangelist Krek s svojimi govori v dunajskem parlamentu, vendar pa mu ni uspelo svojega načrta realizirati. Naš zakon od 14. maja 1922 predvideva v § 6. obvezno zavarovanje stalnih poljedelskih delavcev in poslov, ki bi se moralo uvesti najkasneje do 1. julija 1923, pa se žal še do danes ni to zgodio. Naslednja tabela daje podrobnejšo sliko posameznih poklicev oziroma vrst zaposlitev prebivalstva Slovenije. Število prebiv alstva prido- neprido- Poklic oziroma zaposlitev bitnega bitnega skupaj Poljedelstvo in živinoreja . . . 371.702 314.736 686.438 čebelarstvo 29 15 44 Ribolov 6 6 12 Gozdarstvo in ogljarstvo . . 1.206 2.072 3.278 372.943 310.829 689.772 Število prebivalstva prido- neprido- Poklic oziroma zaposlitev bitnega bitnega skupaj Rudarstvo in topilništvo . . . 9.498 18.235 27.733 Kovinarstvo 14.992 14.918 29.910 Izdelov. strojev in instrumentov 5.667 6.235 11.902 Kamenje in zemlje 4.432 4.919 9.351 Les in kosti 18.291 19.691 37.982 Usnjarstvo 3.170 3.662 6.832 Tekstilije 9.211 4.100 13.311 Oblačilna industrija in obrt . . 29.226 16.635 45.861 Papir 1.972 2.029 4.001 Hrana in pijača 10.092 8.999 19.091 Kemična industrija in obrt . . 2.608 3.305 5.973 Stavbarstvo 11.894 14.316 26.210 Poligratija in umetnostna obrt . 1.389 1.030 2.419 Gostilne 7.494 4.956 12.450 Ostalo 205 213 418 130.201 123.243 253.444 Trgovina 18.408 13.144 31.612 Denarni zavodi 1.806 1.783 3.649 Promet 14.910 27.871 42.781 35.244 42.798 78.042 Število prebiv alstva prido- neprido- Poklic oziroma zaposlitev bitnega bitnega skupaj Javna služba . 24.452 22.153 46.605 Vojaštvo 5.659 830 6.489 30.111 22.983 53.094 Domača služba 707 118 825 Delavci brez poklica .... 2.277 1.285 3.562 Penzionisti in rentniki . . . . 33.799 18.769 52.568 Osebe v zavodih 7.822 — 7.822 Ostalo 2.966 2.203 5.169 47.571 22.375 69.946 O ekonomskih razmerah kmetskega prebivalstva v Sloveniji v splošnem ne moremo mnogo povedati, ker nimamo zbranih točnih statistik, kot jih imamo n. pr. za zavarovano delavstvo. Po podatkih našega javnega socialnega zavarovanja je bilo v letu 1989 zavarovanih pri OUZD v Ljubljani.......................... 99.995 članov pri Glavni bratovski skladnici .... 13.797 „ pri Trgovskem boln. in podpor, društvu 10.053 „ pri Pokojninskem zavodu za nameščence 10.162 „ Povprečna zavarovana mezda, katera približno odgovarja faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je znašala pri OUZD v Ljubljani...............................25.17 din pri Glavni bratovski skladnici.....................31.33 „ pri Trgovskem bolniškem in podpor, društvu 34.49 „ pri Pokojninskem zavodu za nameščence . . 81.97 „ Celokupni letni zavarovani prejemki vseh zavarovancev so znašali pri posameznih zavodih: pri OUZD v Ljubljani........................ 787,782.000 din pri Glavni bratovski skladnici .... 135,297.000 „ pri Trgovskem boln. in podp. društvu 108,526.000 „ pri Pokojnin, zavodu za nameščence . 260,722.000 „ Moramo pa seveda takoj pripomniti, da so zaradi rastoče draginje gornji podatki vkljub kratkemu času že zastareli. Število zavarovancev se je letos precej povečalo, še bolj so se pa povečali delavski zaslužki, vendar ne v istem razmerju, kot je narastla draginja. Slika 5 grafično prikazuje, za koliko odstotkov so narastli eksistenčni stroški delavstva (hrana, obleka, stanovanje itd.) v primerjavi z odstotnim naraščanjem povprečne dnevne zavarovane mezde OUZD. Trenutno je življenje skoraj za 40% dražje kot je bilo v avgustu 1939, to je tik pred vojno, dočim se je povprečna dnevna zavarovana mezda zvišala samo za 17%. Gornji podatki (razen podatkov o zavarovanih osebah in o srednjem trajanju življenja) se nanašajo, kakor smo že omenili, na dan zadnjega ljudskega štetja 31. marca 1931 in 90 torej za eno desetletje prestari. Potrebno bi bilo, da se ti podatki oziroma številke popravijo ob sledečem ljudskem štetju, ki bi se moralo vršiti konec leta 1940 ali pa najkasneje v začetku leta 1941. Ne moremo zaključiti članka, ne da bi omenili, da je deželna vlada za Slovenijo ustanovila že januarja 1919, to je takoj po osvobojenju, poseben statistični odsek, ki je izvedel samostojno, dasiravno po navodilih statistične direkcije v Beogradu, prvo ljudsko štetje v Sloveniji na dan 31. I. 1921 in vršil vse ostale javne statistične posle v Sloveniji. Zaradi pretiranih centralističnih tendenc in zaradi premajhnega razumevanja na merodajnih mestih za važnost statistične službe je bil statistični odsek likvi- ODSTOTflO flARASCAflOE DRAGIflDE Ifl DELAVSKIH ZASLUŽKOV OD ZAČETKA SEDATDE V03J1E. ipovprečne. dnevne zouapovone mezde indehi eksistenčnih iiuljen&ih polnebidin 20* od »tol no nanal&Mjf ckku*kih zailuikcv ♦ 15% 31 -5* 19AO diran in vse njegovo, z velikim trudom in žrtvami zbrano dragoceno statistično gradivo je bilo poslano v Beograd, kjer so ga leta 1928 uničili zaradi ^pomanjkanja prostora«:. Želimo, da bi kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani čimprej mogoče ponovno ustanovila svoj lastni statistični odsek, ki bi izvrševal ne samo ljudska štetja, temveč tudi popolnoma samostojno opravljal vse statistične posle v Sloveniji, in sicer v izpopolnjenem in razširjenem obsegu, tako da bi mogli vse številne in globoke vrzeli naše javne statistične službe v doglednem času sami izpolniti. Predvsem bi bilo potrebno rešiti celo vrsto demografskih problemov, zlasti ugotoviti umrljivost prebivalstva Slovenije, kakor tudi ugotoviti ekonomsko stanje kmetskega prebivalstva itd. Ako je državna statistika s svojimi številkami ponovno dokazala, da so Slovenci najkulturnejši in najinteligentnejši Jugoslovani, potem pač lahko pričakujemo in zahtevamo, da nam država vrne našo slovensko statistiko nazaj. Uporabljena literatura: »Splošni pregled dravske banovine«, 1939, priredil Državni statistični urad v Zagrebu, izdala kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani. »Definitivni rezultati popisa stanovništva od 3. III. 1931«, knjiga I (prisutno stanovništvo, broj kuda i doma-činstava), knjiga II (prisutno stanovništvo po veroispovesti), knjiga III (prisutno stanovništvo po pismenosti i starosti), knjiga IV (prisutno stanovništvo po glavnom zanimanju), izdaja Splošna državna statistika v Beogradu. »Indekse, socialno-politična revija, urednik Arthur Benko Orado, Zagreb. Letna poročila za 1939 OUZD v Ljubljani, Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani in Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. »Doneski k zgodovini uradne statistike v Jugoslaviji«, dr. Rudolf Andrejka, načelnik državne statistike, Beograd, 1937. »Dokler slovenski po semlfi $01I...« Kuhar Alojzij Povest naše Izseljenske žaloigre Po zemlji hodi Slovenska narodna pesem je pravilno pokazala pravi obraz slovenskega naroda. Težko bomo na naši lepi zemlji našli narod, ki bi se mogel ponašati z lepšo domovino, kot je slovenska, a ki ima tako malo od nje, kakor naš slovenski narod. Še teže ga bomo našli, ki bi bil tako razpršen po vsem božjem svetu, kakor je naš. Številke, ki pa verjetno še ne povedo vse krute resnice, ker so površne, nam pripovedujejo neizprosno povest naše zgodovine. V jugoslovanski domovini živi okroglo 1,250.000 Slovencev. Od teh jih je v mejah naše slovenske dežele, za enkrat »dravska banovina« imenovane, 1,150.000, medtem ko jih je okroglo sto tisoč razpršenih po vseh predelih jugoslovanske države, večjidel brez vsakih organiziranih stikov z materno zemljo. Nad pol milijona, številke pravijo, da okroglo 507.000 Slovencev živi onstran meja naše države v sosednih državah, kamor sega strnjena slovenska zemlja in strnjeno slovensko ljudstvo. V sosedni Italiji jih je po uradnih navedbah 420.000, v sosedni Nemčiji na Koroškem in Štajerskem jih je okroglo 80.000, na sosednem Madžarskem jih je po priznanju Madžarov samih še vedno 7.000. Toda s tem še nismo končali s prerezom našega narodnega telesa. K slovenskim narodnostnim manjšinam, ki žive v Italiji, v Nemčiji in na Madžarskem, prihajajo še slovenski izseljenci, ki jih računajo na podlagi zadnjih dosegljivih, a brez dvoma zelo nepopolnih podatkih na 375.000, in so porazdeljeni na vse svetovne celine, Ameriko, Azijo, Avstralijo in Afriko. Če bi hoteli te površne podatke postaviti v tabelo, bi dobili tole sliko: 1. Slovenci v Sloveniji .... 1,140.000 (33.8#/o) 2. Slovenci po ostali Jugoslaviji . 100.000 ( 4.7°/o) 3. Slovenske manjšine .... 507.000 (23.9°/o) a) v Italiji 420.000 b) v Nemčiji 80.000 c) na Madžarskem 7.000 4. Slovenski izseljenci .... 373.000 (17.6°/o) a) V Sev. Ameriki in Kanadi 256.000 b) v Južni Ameriki 45.000 c) V Franciji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski 56.000 d) Drugod po svetu 16.000 Vseh Slovencev po svetu . . . 2,120.000 Slovensko ozemlje, koder so Slovenci naseljeni kot strnjena narodna domačinska plast, obsega: V Jugoslaviji.......................... 16.200 km2 V Italiji............................... 5.500 km2 V Nemčiji............................... 2.400 km2 Na Madžarskem.............................. 70 km2 Skupna površina........................ 24.170 km2 Na strnjeni površini 24.170 km2 živi torej delno pod Jugoslavijo, delno po Italijo, Nemčijo in Madžarsko 1.647.000 Slovencev, ostali, to so izseljenci, ki jih je okroglo 375.000 in Slovenci po drugih jugoslovanskih pokrajinah, kjer jih je okroglo 100.000, skupno torej 475.000 ali 17.3%>, pa žive ločeno od strnjenega domačega ozemlja in odtrgani od slovenske narodne celine. Te številke, pa naj so še tako nezanesljive in približne, nam že same govorijo zelo trpko povest o usodi slovenskega naroda, katerega strnjeno narodno ozemlje je podeljeno med tri države, 17°/o vsega naroda, to je več kakor ena šestina, pa »po zemlji hodi«, daleč proč od doma in si služi kruh v bornih okoliščinah, narodnostno tako rekoč izgubljen v naprej in v naprej obsojen, da utone v tuji krvi in v tuji kulturi. Gornje številke se nanašajo na sedanjost. Kaj, če bi vrgli pogled še na številke, ki prikazujejo, koliko strnjenega narodnostnega ozendja smo izgubili v prošlih stoletjih, ko smo se v alpskih deželah neprestano umikali tujemu rodu, mu prepuščali zemljo in s svojo krvjo bogatili MM ■ - , 3 \ A««! njegovo narodnostno premoč? Kaj, če Bi mogli zajeti vse reke izseljencev, ki tečejo skoraj že 100 let iz domačih krajev po širnem svetu, ki odnašajo neprestano našo mlado kri v tuji svet, ter če bi mogli natančno ugotoviti število otrok in otrok otrok, ki so se rodili od slovenskih mater in od slovenskih očetov po vseh celinah sveta. Prava sreča je, da tega ne moremo. Kajti sicer bi spoznali, da dandanes s prešerno lahkomišljenostjo gledamo na zadnje poglavje našega narodnostnega obstoja in bi izgubili vsako upanje, da rešimo še zadnji drobec slovenskega rodu in slovenske zemlje, vrgli roke v zrak in utonili. Ker pa so nam glavne rane prikrite, nam je še vedno ostala močna volja, da se ohranimo, ohranimo vsaj v tem malem drobcu, ki je ostal od nekdanjega velikega slovenskega naroda. V tem prikazu ne bomo govorili o Slovencih in Sloveniji, kjer jih je, kakor smo uvodno ugotovili, od vseh 2,120.000 Slovencev samo 1,140.000 ali 53.4l,/o ali komaj nekaj več kakor polovica, niti o tistih 100.000 Slovencih, ki žive raztreseni po Jugoslaviji, niti o naših slovenskih narodnih manjšinah po sosednih državah Nemčiji, Italiji in Madžarski, ki predstavljajo skoraj 24°/o ali eno četrtino celokupnega slovenskega naroda, marveč o naših 375.000 slovenskih izseljencih, to je o tisti šestini našega naroda, ki je najbolj smrti zapisana, in zaradi tega od nas doma zahteva največ pozornosti, največ brige in največjih žrtev, da se nam ohrani. Naše prelivanje krvi. Slovenska zemlja v starih okoliščinah pred svetovno vojno, kakor tudi v novih državnopolitičnih razmerah, ki so nastopile z zedinjenjem jugoslovanskih narodov v nacionalno jugoslovansko državo, svojega življa ni mogla preživljati. Zato se je odtekal drugam. Bodisi v stalnih, nikdar ne pojemajočih in za vedno izgubljenih curkih, bodisi v potokih sezonskega izseljenstva, ki je za nekaj mesecev odšlo in se potem spet vrnilo domov, pijano tujine in tujih vplivov. Ker se v prejšnjih razmerah ni zgodilo ničesar, v novih razmerah pa le malo, da bi se bile gospodarske prilike na slovenskih tleh z organiziranim delom toliko izboljšale, da bi bila slovenska zemlja mogla preživeti vse prebivalstvo in še več, je izseljevanje postalo življenjska nujnost, ki je nobeno prazno filozofiranje ne more odpraviti. Človek mora živeti. Če doma ne najde zadostnih pogojev, jih gre iskat drugam. Mimo tega železnega zakona ni mogoče. Na drugi strani pa mora vsakomur pasti v oči, da tako majhen narod, kot je slovenski, za dolgo dobo tolikšnega stalnega odtoka narodne krvi ne more prenesti in da se hitro bliža čas, ko bo izkrvavel. Za Slovence se torej izseljenstvo predstavlja v strašni izberi: je neizbežno z ozirom na domače gospodarske prilike, a je smrtonosno z ozirom na narodnostne. Če ima ta članek kakšen pomen, naj ima tega, da slovenski javnosti odkrito pove, da je prišla ura, ko si moramo položiti račun o našem narodnem obstoju, obvarovati vse slovenske drobce, koder koli po svetu jih še imamo in doprinesti potrebne žrtve za to. Vse druge skrbi po važnosti zaostajajo za nalogo, da v javnih in zasebnih pobudah najdemo sredstva, da odslej obdržimo slovenski živelj na slovenskih tleh, da slovensko kri kot naš najbolj dragoceni zaklad varujemo na naši slovenski zemlji, ter da vlovimo tudi od slovenske izseljenske krvi še tisto, ki se še zajeti da, da nam ne pojde v izgubo. To velja ne glede na trenutne svetovnopolitične dogodke, ki napovedujejo nov red v Evropi. Kajti naj bo v Evropi ta red ali oni, nam Slovencem pripada dolžnost, da v tem redu ohranimo slovenski narod in slovensko zemljo. Izseljenski valovi. Prvi večji valovi slovenskega izseljevanja so se pojavili pred okroglo 100 leti. Takrat smo začeli s slovensko krvjo napajati številne industrijske kraje po bivši Avstro-Ogrski. Ponekod so od te naše daritve ostale še skromne posledice do današnjih dni, drugod pričajo o slovenski krvni žrtvi še družinska imena ljudi, ki že s Slovenci nimajo nobene zveze več. Ponajveč pa so se vsi sledovi že zabrisali v trenju in vrvenju treh rodov, ki so šli mimo. Proti koncu preteklega stoletja je prišel »ameriški val«, ki je zanesel mnogo, mnogo naše dragocene mlade krvi čez morje. »Kakor pred kugo beže iz domovine«, je zapisal Ivan Cankar o tem pojavu. V manj kakor 40 letih smo od leta 1880 dalje žrtvovali samo Severni Ameriki nad 200.000 mladih, zdravih slovenskih ljudi, moških in žensk. Vsi ti so ustvarili tamkaj svoje družine, imeli številne otroke, ki so tudi že vsi poročeni in imajo nov naraščaj. Ako danes po 60 letih, odkar traja prelivanje slovenske krvi v Severno Ameriko, tamkaj štejemo samo 250.000 slovenskih ljudi, je razumljivo, da je to številka, ki v nobenem oziru ne odgovarja plodnosti 200.000 slovenskih staršev v razdobju 60 let. Istočasno z ameriškim se je začel tudi >westfalski val«, ki je zajel predvsem tiste begunce iz Slovenije, ki niso imeli dosti denarja, da bi bili šli dalje čez morje. Pravih številk o naši krvni oddaji v Westfalijo nismo nikdar imeli. Približno se je dalo izračunati, da je bilo pred zadnjo svetovno vojno v westfalskem industrijskem področju 40.000 Slovencev. Danes jih nemška oblast priznava še 18.000. Stvarno je to le majhen odstotek resnične slovenske plodnosti, ki pa je koristila v dveh rodovih, odkar smo Slovenci v Westfaliji, le tujemu narodu. V Južno Ameriko se je začelo glavno izseljevanje Slovencev takoj po prelomu 1. 1918. Tik pred svetovno vojno so uradne statistike naštele samo do 200 Slovencev. Val je narastel v desetino tisočev s primorskimi izseljenci, ki so pribežali v Argentino in ustanovili cela naselja. Pridodali so mu še Preko-murci, ki so v prvem desetletju po svetovni vojni na široko odprli svoje žile in pustili, da se jim je v tisočih in tisočih iztekala najboljša mlada kri v južnoameriške dežele in tamkaj brez sledu padala v tuje tolmune. V zahodnoevropske kraje, to je v Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburško je začela teči izseljenska reka po 1. 1925 in je v 1. 1930, ko je na evropskem zahodu živelo že najmanj 40.000 slovenskih ljudi, ne računajoč tisoče in tisoče sezonskih delavcev, ki so spomladi prihajali in jeseni spet odhajali. To število je gospodarska tiska, ki je nastopila 1. 1930, zelo zmanjšala, toda še vedno smemo računati, da jih je bilo tik pred sedanjo vojno v Franciji, Luksemburgu, Belgiji in Nizozemski vsaj 25.000. Tudi tukaj nastopa že novi red, ki pa je po večini utonil v tujih narodih in pritisnil smrtni pečat na ta naš poslednji izseljenski val, ki je šel v tujino. Notranje izseljevanje v mejah jugoslovanske države je vprašanje zase in predstavlja v naši narod- nostni zgodovini za »ameriško krvavitvijo« naj večji odtok slovenski krvi s strnjenega slovenskega ozemlja, če pa gledamo nanj s stališča narodnostne usode teh izseljencev, pa brez dvoma največjo žrtev, ki jo je slovenski narod doprinesel v okviru svoje izseljenske tragedije. Okrog 100.000 Slovencev računajo, da živi po vsej jugoslovanski državi, ne vračunajoč uradništva in vojaških poklicev. Končno je treba pri naštevanju »izseljenskih valov« omeniti tudi naše sezonsko izšeljevanje, ki teče naše ameriško izseljenstvo predstavlja za rodno mater v Evropi dragocenega otroka, ki zna biti svojim staršem na stara leta in če nastopi stiska, v veliko oporo in podporo. V Združenih državah severne Amerike imamo tri velika središča: Cleveland, Mihvaukee in Chicago, kjer živi vsaj 80.000 Slovencev v kolikor toliko urejenih in organiziranih kulturnih okoliščinah. Tudi po drugih državah, od Atlantskega do Tihega morja so Slovenci raztreseni, toda največ vpliva so dosegli, čeprav so številčno slabši, kakor drugod, v Naseljenost Slovencev po vsem svetu. Sovjetska. Rusija Fram tja Stovemja Befg*yci Nizozenik* Nemčija Sev. Amen ka Ju-a.Amerika leto za letom v dveh pramenih, od katerih eden odhaja čez državne meje v tujino, drugi pa zaliva razne poljedelske pokrajine naše države. Sezonsko izseljenstvo zajema vsako leto na desetine tisočev naših ljudi, samo mladih, težkega dela sposobnih, ki preživijo večji del delovnega leta izven slovenske domovine ter se vračajo domov za kratko dobo zimskega oddiha. V Severni Ameriki. V Severni Ameriki so najmočnejše slovenske izseljenske naselbine. Uradni podatki navajajo, da jih je tamkaj, ako prištejemo še Kanado, 256.000. Je to neke vrste mala Slovenija, kjer imajo naši rojaki popolno svobodo, da žive svoje lastno kulturno življenje in jim zakon nikjer ne postavlja nobenih ovir za razmah njihove narodne biti. To je treba s posebnim poudarkom pribiti in še podčrtati po vrhu, kajti državi Minnesota, kjer je mnogo krajev, kjer je skoraj tretjina ljudi slovenskega porekla in imajo Slovenci mnogo svojih ljudi na županskih in drugih vplivnih mestih. Ameriški Slovenci so organizirani v podpornih društvih, ki jih je po lepem domačinskem zgledu kar deset s skupno 148.000 člani in z društvenim premoženjem, ki je 1. 1938 doseglo 16,768.000 dolarjev, ali po današnji vrednosti več kot pa eno milijardo dinarjev. Ameriški Slovenci imajo 5 dnevnih listov, 5 tednikov, 4 mesečnike, 46 slovenskih župnij, 21 slovenskih šol, 90 slovenskih društvenih domov. Toda, kot smo že zgoraj namignili, je ta dragoceni slovenski drobec v Združenih državah zapisan smrti, ako od zunaj, to se pravi iz svoje domovine, ne dobi kulturnega priliva, ki bo okrepil njegovo do sedaj še tako lepo in močno slovensko kulturno dihanje. Slovenci v Kanadi, ki jih štejejo okrog 6000, in ki žive raztreseni ter so brez vsakih kulturnih pripomočkov, so zapisani narodnostni pogubi. Slovenski izseljenci v Aumtzu: Slovenske deklice v telovadnih krojih. V Južni Ameriki. Argentina in Brazilija sta v Južni Ameriki sprejeli največ slovenskih izseljencev. V argentinski državi jih je po današnjih štetjih okrog 25.000, od teh kar 22.000 iz Primorske in Goriške, 1500 pa — povečini deklet — iz našega Prekmurja. Glavno naselje je okrog Buenos Airesa, večja naselbina je tudi v Rosario. Drugi so raztreseni po skupinah od 100 do 300 po raznih drugih industrijskih krajih Argentine tja dol do Ognjenih otokov na južnem rtu Južne Amerike in tja gor v doline, ki se zarivajo v prašume argentinskih gora. Pravo sliko o »položaju« naših iz- seljencev dobimo, če si zapomnimo, da ima od 25.000 Slovencev v Argentini samo 1000 svojo lastno hišico. Drugi so več ali manj proletarci brez vsakega imetja. Trije slovenski duhovniki so delovali med njimi. Eden se je ponesrečil v gorovju And. Okrog njih se zbira duhovno-kulturno življenje, kolikor ga je. Izhajata dva lista, en tednik »Slovenski list« in en mesečnik »Duhovno življenje«. Komunistična »Njiva« je zaspala. Poročila izseljenskih duhovnikov in naših slovenskih šolskih sester, ki so tudi šle z njimi, pravijo, da naša naselja narodnostno hitro odpadajo in da bo že prihodnji rod verjetno slovenstvu popolnoma tuj. V Franciji, Belgiji in Nizozemski. Nad Francijo, Belgijo in Nizozemsko je šla vojna vihra letos spomladi. Najhujši boji, ki so se odigravali tako na Nizozemskem in v Belgiji, kakor v Franciji, so bili na ozemljih, koder so bili naseljeni Slovenci. Na Nizozemskem, kjer se jim je godilo najbolje, jih je bilo pred vojno okoli 2000, in sicer po rudnikih Lutterade, Heerlen in Heensbruck, torej na prostoru, kjer so Nemci izvedli poglavitni sunek v smeri proti Rotterdamu. Prosvetno življenje v tej mladi naselbini je bilo izredno živahno, zahvaljujoč duhovnikom, ki so se za nje brigali. Toda o njihovi Prvi pevski zbor slovenske prosvete v Buenos Airesu. V Braziliji je po zadnjem površnem štetju še 20.000 Slovencev, ki so po veliki večini iz Primorskega. Ker jim nikdo ni pomagal ustanoviti lastnega kulturnega življenja, se hitro prilagojujejo domačinom in se hitro potujčujejo. Ni čudno, ko je tem slovenskim izseljencem domovina le — prazen zvok in spomin na rojstne kraje le boleč in trpek. V Nemčiji. Razen že silno izredčenih slovensko govorečih in slovensko čutečih družin v gornještajerskih industrijskih krajih, kot so Leoben, Knittelfeld, Judenburg, Wienerneustadt, Steyr, kamor je svoje dni odteklo mnogo slovenskih rudarjev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja (1. 1934 so jih naše oblasti naštele še 4100), je omembe vredna le velika slovenska naselbina v dolini reke Ruhr, v Porurju, ali kakor pravimo še, v West-f ali ji. Zadnja štetja so naštela še do 60 slovenskih strnjenih delavskih naselbin, med njimi največja v Hambornu, Gladbecku, Heerbecku, Gelsenkirchenu, Osterfeldu. Po dolgih medsebojnih trenjih so west-falski Slovenci, kjer požrtvovalno kakor angel varuh deluje naša slovenska učiteljica Marija Ažmanova, spravili svojo organizacijo pod eno streho, kjer je včlanjenih 34 katoliških rudarskih društev z 2234 člani ter 36 nacionalnih rudarskih društev s 1690 člani. Danes je položaj po poročilih naših prosvetnih oblasti takšen, da skoraj dve tretjini slovenskih otrok slovenskega jezika ne razumejo več. Slovenskega tiska nimajo. Slovenskih šol, izvzemši zasebnih učnih tečajev, ki jih organizira gdč. Ažmanova, ni. Na splošno so naši izseljenci ostali pri težaškem delu. sedanji usodi ni mnogo poročil. Po veliki večini so se vrnili nazaj v rudnike, ki niso veliko trpeli zaradi vojnih dejanj, mnogi so na povabilo Nemčije šli v sosedno Porurje k westfalskim Slovencem. V Belgiji je šla glavna vojna vihra čez slovenske naselbine, ki so ležale v premogovnikih med Eysde-nom, Winterslagom in Watersheiem, severovzhodno od Lieges. Ko jih je bilo največ, so jih našteli 6000. Mnogi so ob nemškem napadu pobegnili z ostalim prebivalstvom v notranjost Belgije, kjer so jih hitro dosegle nemške čete. Mnogi so ostali kar sredi bojišča, čez katerega je kot blisk šla nemška burja. Tudi od tamkaj je le malo poročil. Nemške oblasti so jih večidel zaposlile, bodisi v belgijski industriji, bodisi v bližjem westfalskem Porurju. Da bi bili že pred vojno imeli svetoč položaj, ne more nikdo trditi. Slovenci so bili zaposleni s težaškim delom, v kulturnem oziru pa so komaj dihali. Še tisto malo, kar so imeli, so si morali ustvariti z lastnimi žrtvami in s sodelovanjem slovenske duhovščine. V Franciji je tragedija naših izseljencev bila največja. Naši izseljenci so v Franciji, kamor so začeli prihajati največ šele od 1. 1925 dalje, zasedli štiri velika področja: 1. Merlebach severovzhodno od Metza tik ob meji Posaarja, 2. Aumetz, severozapadno od Metza, tik ob meji Nemčije in Luksemburga, 2. Lens, v severozahodnem kotičku Francije, in 4. La Machine, se verno od Lyona v srednji Franciji. Bile so to mogočne naselbine, ki so v najboljših časih štele — vsaj prve tri — do 8000 slovenskih duš. Takoj od prvih začetkov naseljevanja so prišli slovenski duhovniki, ki so postali Slovencem duševni, prosvetni in nacionalni voditelji. Po vseh naštetih naseljih so Slovenci v Franciji imeli svoje stalne slovenske dušne pastirje, po dveh naselbinah pa zadnje čase tudi slovenske učitelje. Kulturno življenje je bilo razgibano, socialne razmere srednje. Slovenski izseljenec je tudi v Franciji ostal težak, slovensko dekle pa služkinja. Z izbruhom vojne se je začela tragedija. Najprvo so francoske oblasti izpraznile vse obmejno delavstvo ob nemški meji in so iz naših izseljencev v Merlebachu in v Aumetzu nastali vojni begunci, ki so morali čez noč pospraviti svoje borne stvari in oditi dalje proti srednji in južni Franciji. Ker odhod ni bil organiziran, so se ljudje porazgubili in še dolge mesece so se člani istih družin iskali okrog po Franciji. Spet so bili so ga kaj imeli, je pri tej strašni žaloigri seveda vse pokončano. Pri razmerah, ki vladajo sedaj v zahodni Evropi, ni verjeti, da bi se naši izseljenci, če in kadar se bodo spet znašli na nogah, dolgo zadrževali v Franciji ali v Belgiji, marveč bodo sledili klicu iz West-falije ali pa klicu domovine. Razen tistih, izredno številnih, ki so zadnja leta prestopili v francosko državljanstvo in bodo delili usodo Francozov. »Diaspora«. »Diasporo« imenujemo Slovence, ki žive po raznih pokrajinah Jugoslavije in ki jih je treba Naseljenost Slovencev po Evropi. slovenski duhovniki tisti, ki so v teh strašnih dneh stali ob strani. Polagoma so dobili zaposlitev po rudnikih južne Francije, toda v spremenjenih okoliščinah. Večina premoženja, ki so ga imeli, pa je pri preseljevanju šlo v nič. Mnogo hujše se je zgodilo z izseljenci, ki so živeli v prostoru okrog Lensa in Lillea, kjer so bile strašne bitke. Mnogi so v divjem begu in tako rekoč zbežali ter se porazgubili v milijonih beguncev, ki so kakor pošastna reka tekli dalje proti jugu. Nekateri so pa ostali na svojih mestih, češ, naj pride kar hoče. Tisti, ki so ostali, so bili od Nemcev lepo sprejeti. Ker so bili rudniki večidel uničeni, so mnogi lahko šli takoj v Westfalijo na delo, drugi pa so dobili zaposlitev pri obnovitvenem delu. Mnogo beguncev so Nemci pri nadaljnjem prodiranju ob poti pobrali in jih spravili nazaj. Drugi pa so tavali dalje in delili usodo drugih milijonov, dokler se niso znašli po koncentracijskih taboriščih, ki jih je nova francoska vlada v hitrici organizirala, da vsaj za silo odpomaga največji bedi. Nekaj jih je do sedaj že odšlo domov, nekaj jih je ostalo po taboriščih, drugim spet se je posrečilo, da so prišli v nezasedeno Francijo, odkoder jih sedaj Nemci spravljajo nazaj k delu. Veliko število družin pa je razbitih, tako da starši ne vedo za svoje otroke, otroci pa za svoje starše ne. Premoženje, če vključiti v pojav narodne krvavitve, čeprav niso izseljenci v pravem pomenu te besede. Številke o obsegu našega notranjega izseljevanja so zelo približne in nezanesljive. Prav tako skopi so podatki o krajih, kjer Slovenci žive, ter o načinu, kako žive. O Zagrebu na primer govore, da je drugo največje slovensko mesto. Hrvatske številke trdijo, da je 1. 1931 v Zagrebu navedlo slovenščino kot materinski jezik 17.627 oseb. Slovenskega porekla pa jih je brez dvoma vsaj trikrat toliko. Število Slovencev v Belgradu cenijo na okroglo 20.000, toda društveno jih je bilo moči zajeti samo nekaj nad en tisoč. Če bi se nekateri posamezniki, ki jih navdaja resnična, ne samo besedna ljubezen do slovenske domovine, ter apostolska ljubezen do duš naših »izseljencev« po državi, ne žrtvovali tako, kot se žrtvujejo, bi tistih 100.000 Slovencev, ki jih živi baje po državi izven Slovenije, kaj kmalu utonilo v drugih narodnostih, katerim se itak zelo hitro pri-lagojujejo. Sezonsko izseljenstvo. Sezonsko izseljevanje imenujemo tisto, ki odvaja samo za določeno dobo leta naše delovne moči iz Slovenije in jih napeljuje drugam, bodisi v notranjost jugoslovanske države, bodisi čez mejo v tujino. Čeprav to izseljevanje krvnega obtoka slovenskega naroda ne zmanjšuje in telesno govorjeno ne predstavlja krvne izgube, pa je s stališča našega narodnega obstoja prav tako važno, če ne še bolj, kakor izseljenstvo, ki odhaja v tujino za zmerom. To velja posebno za sezonsko izseljevanje, ki ni vsestransko organizirano, kakor je to bilo pri nas do najnovejšega časa, ko smo se za sezonske delavce brigali v toliko, da je bilo treba za nje pripraviti dosti vagonov za transport in da je bilo po njihovem povratku treba poskrbeti, da so težko zasluženi denar hitro zapravili. Sezonski delavec, ako ni vsestransko pravno zaščiten v svoji državi, mednarodnopravno pa v tujini, je izpostavljen veliki nevarnosti, da hitro podleže tujemu vplivu, se naleze najbolj slabih tujih razvad, pozabi na svoje najbolj plemenite lastnosti, potopi in zakoplje vsako težnjo po duhovnih vrednotah in zavrže kot postransko vrednoto ljubezen do svojega naroda in do svoje vere. Takšen sezonski delavec prinaša, ko se vrača vsako zimo domov, s seboj zastrupljeno ozračje, ki ga oddaja dalje članom svoje družine in svoji soseščini. Slabe učinke »divjega sezonskega izseljevanja«, kakor bi lahko imenovali naše, smo občutili zadnja leta vedno bolj in bolj, brez razlike, če so sezonci prihajali iz notranjosti države, ali če so se vračali iz daljne tujine. V kolikor so pomenili za naše narodno gospodarstvo denarni dobiček, so bili za našo narodnostno zavednost in za nravstvene odlike našega naroda v splošnem velika izguba. Sezonsko izseljenstvo je v glavnem za enkrat omejeno na prekmurske in Prekmurju bližnje kraje. Od tamkaj je zadnjih deset let vsako leto odhajalo v Francijo in Nemčijo na tisoče in tisoče mladih ljudi, ki so opravljali izključno težaška dela najnižje vrste, čestokrat v hudih okoliščinah. V narodnostnem in nravstvenem oziru za slovenski narod niso bili dobiček. Odkar je vojna preprečila odhode na poletno delo v Francijo, si je »sezonarstvo« utrnilo novo strugo v Vojvodino in Bačko, kjer so bili izkoriščani od madžarskih Židov, opeharjeni za svoj zaslužek, vrhu tega pa še demoralizirani in svojemu narodu odtujeni. Naše naloge. Gornja slika je tako žalostna, da bi moral že površen pogled na njo vzvaloviti po vsej slovenski domovini vseobjemajoče organizirano skrbstvo za naše izseljence. To bi bil praktični slovenski nacionalizem. To bi bila tudi praktična ljubezen do jugoslovanske države. Na žalost pa nimamo pravice pohvaliti se, da bi se bili prelili do spoznanja, kaj prav za prav pomeni za nas izseljenstvo, za katerega smo — vsaj kot narod —- v veliki meri ostali gluhi in slepi. Šele v najnovejšem času smo doživeli veselo presenečenje, da je vprašanje izseljenstva stopilo iz mračnih ozadij neljubih nalog, s katerimi se nikdo rad ne bavi, v ospredje našega nacionalnega zanimanja. Oblast in zasebna pobuda sta se predramili in v zadnjih letih opravili hvalevredno delo, ki bi bilo rodilo še več sadu, če bi se bil ves slovenski narod, predvsem pa naš razumniški svet, požrtvovalno postavil njima ob stran pri delu, ki je tako eminentno nacionalno, da ga lahko imenujemo samoohranilnega v pravem, dobesednem pomenu te besede. Vodilne zasluge gredo pri tem delu naši banski oblasti, ki je pokazala veliko smisla za skrbstvo med izseljenci, ter zasebnemu apostolskemu delu Rafaelove družbe, ki je brez vsakega dvoma dala osnovno pogonsko silo za vse, kar se je v zadnjih letih dobrega storilo za ustavitev naše narodne krvavitve kakor tudi za ohranitev tiste krvi, ki se je že odtekla iz naše narodnostne zemlje. Toda dokler se naši vrhovni upravni oblasti v Sloveniji ter zasebnim naporom naše velike izseljenske ustanove ne bo posrečilo, da predramita ves slovenski narod in vse, kar je v našem narodu kaj vrednega, organizatorično vprežeta v načrtno delo za slovensko izseljenstvo, tako dolgo bomo ostali le pri krpanju lukenj, ki se hitreje odpirajo kot jih moremo zašiti, samo primazanje ran, ki se hitreje gnojijo, kakor jih moremo celiti. Kajti slovenskega naroda številčno ni mnogo in mislimo, da je prišel do tiste meje, ko ne sme ničesar več izgubiti, če hoče ostati pri življenju. Časa mnogo tudi ne preostaja več. Po vsem, kar smo videli in vidimo, je zazvonila dvanajsta ura za slovenski narod. Brezbrižnost in otopelost sta najbolj nezmotljiva klicarja narodne smrti. Če naj ima ta članek kakšen pomen, smo zapisali v začetku, naj ima tega, da bo ob usodnem trenutku v zgodovini našega slovenskega naroda, ki je našel svoj dom v jugoslovanski državi, brez krinke in brez hinavščine pokazal na eno naših najhujših smrtnih ran ter sprožil pri nas vseh plemenito tekmovanje, da sedaj, sedaj, ko imamo še čas za to, organiziramo vso našo voljo do trajanja v samoobrambno delo, katerega eno poglavje mora biti načrtno skrbstvo za naše izseljenstvo. Gospodarske osnove naše države Naša država leži ob Jadranskem morju, ki je njeno okno v svet. Toda takoj od morske obale proti notranjosti se dvigajo visoke gore, ki ovirajo dostop do morja in vstop v notranjost države, tako da lahko rečemo, da je največji del države na odmorski strani. Največji del države pripada donavski kotlini, katere težišče je Donava s svojimi pritoki, le še Južna Srbija spada v območje Egejskega morja, kamor teče reka Vardar s svojimi pritoki. S tem je na kratko označen zemljepisni položaj naše države, v kolikor pride v poštev za presojo gospodarskih razmer. Po podnebju lahko ločimo na osnovi že navedene delitve države tri pasove v naši državi. Prvi je obmorski s pretežno blago klimo, to so predeli ob Jadranskem morju. Temu približno odgovarja tudi podnebje Južne Srbije, torej tretjega pasu, dočim tvorijo drugi pas kraški in planinski predeli države z nižinami ob Donavi in njenih pritokih. Tu so razlike v letnih temperaturah prav velike in imamo opraviti z več ali manj izrazitim celinskim podnebjem, ki se odlikuje po toplih poletjih in mrzlih zimah. Razlike so v tem pasu največje zaradi različne nadmorske višine. Zemljepisno označeno leži naša država med 13. stopinjo, 43 minut ter 23. stopinjo, 2 minuti vzhodne dolžine ter 40. stopinjo, 51 minut in 46. stopinjo 53 minut severne širine. Najsevernejša točka države je v Sloveniji, in sicer na tromeji med Jugoslavijo, Nemčijo in Madžarsko, najjužnejša točka pa na jugu otoka Sv. Peter na Prespanskem jezeru. Najzahodnejša točka naše države je zopet v Sloveniji in sicer je to vrh Jalovca v Julijskih Alpah, dočim je najvzhodnejša točka vrh Čengino kale v maleških planinah ob bolgarski meji. Najvišji vrh v naši državi je Triglav, katerega višina znaša 2863 m. Med otoki je največji Krk s 406 km2, slede Brač s 395 km2, Hvar z 296 km2, Pag z 295 km2 in Korčula z 276 km2. Po površini je največje jezero Skadersko v površini 370 km2, toda del površine tega jezera pripada Albaniji, isto velja tudi za Ohridsko jezero in Prespansko jezero; slednjega del pa pripada tudi Grčiji. Največje jezero v Sloveniji, Bohinjsko jezero meri 3.2 km2. Imamo pa tudi veliko število gorskih jezer z majhno površino. Skupna površina naše države meri 247.542 km2, Slovenija, t. j. dravska banovina pa meri 15.848 km2. V današnjih časih je važna tudi dolžina mej, s katerimi mejimo na naše sosede. Dolžina naših suho-zemskih mej je naslednja: Italija 279, Nemčija 245, Madžarska 402, Romunija, Bolgarija 509, Grčija 238 in Albanija 340 km; torej skupno 2.280 km. Nadalje imamo še 692 km rečnih mej, torej meja, ki jih tvorijo reke: z Italijo 11, z Nemčijo 78, z Madžarsko 221, z Romunijo 290, z Bolgarijo 27, z Grčijo 4 in z Albanijo 60 km. Končno pa moramo upoštevati med našimi mejami še jezera in znaša jezerska dolžina naših mej z Albanijo 19 in z Grčijo 65 km. Če vse te mejne dolžine seštejemo, dobimo naslednjo sliko o dolžini naših meja na suhem: Madžarska 623 km, Romunija 557 km, Bolgarija 536 km, Albanija 465 km, Nemčija 324 km, Italija 290 km in Grčija 262 km. Toda če upoštevamo še dolžino morske meje, vidimo, da je dejansko naš največji mejaš Italija, s katero imamo 290 km suhozemskih mej in okoli 700 km morske meje, torej okoli 1.000 km. Osnove našega kmetijstva. Od vse površine v naši državi, ki znaša 24,754.166 ha (t. j. 247.542 km2, zaokroženo seveda), odpade na kmetijsko površino 14,574.149 ha (na osnovi uradnih podatkov kmetijskega ministrstva za leto 1939). Od skupne površine je torej za kmetijstvo porabnih 58.5%. Seveda je važnost kmetijske površine po raznih banovinah različna. To nam kaže naslednja tabela, ki vsebuje podatke o kmetijski površini sploh in njen delež pri skupni površini dotične banovine: Slovenija 834.524 ha 52.7 % Hrvatska 3,985.190 „ 60.0% donavska banovina 2,647.641 „ 88.0% vardarska banovina 1,977.995 „ 53.9% zetska banovina 1,432.407 „ 47.4% moravska banovina 1,421.593 „ 55.8% drinska banovina 1,283.397 „ 51.3% vrbaska banovina 978.428 „ 56.0% Iz tega pregleda je razvidno, da je približno pol površine v državi kmetijska površina, izjemo pa tvori donavska banovina, kjer je 88% vse površine porabne za kmetijstvo. To so kmetijsko najbogatejši kraji naše države, kar je razvidno tudi iz številk o posameznih donosih v kmetijstvu. Poleg tega je treba še upoštevati, da je večina kmetijske površine v donavski banovini dejansko orna zemlja, dočim je drugod mnogo travnikov, še več pa pašnikov, katerih donos je majhen, saj so med njimi tudi kraški pašniki, kjer raste prav malo ali skoraj nič. Zaradi tega je važna tudi naslednja preglednica, da vidimo, kako se je razdelila kmetijska površina po posameznih banovinah (v odstotkih vse kmetijske zemlje v dotični banovini): orna zemlja travniki vino- sadov- in vrtovi in pašniki gradi njaki Slovenija 39.0 53.9 3.3 2.9 Hrvatska 46.9 48.5 2.3 1.8 donavska banovina 82.3 12.9 2.0 1,7 vrbaska 66.5 31.6 — 1.5 moravska 54.5 39.8 2.2 3.3 drinska 56.0 36.6 0.3 6.7 vardarska 46.0 51.8 0.7 0.3 zetska 23.0 74.4 02 0.6 vsa država 52.9 42.8 1.5 2.0 Nad polovica vse kmetijske zemlje je v naši državi orna zemlja, toda največji odstotek izkazuje donavska banovina, manjšo polovico tvorijo travniki in pašniki, katerih je najmanj v donavski banovini, največ pa v zetski banovini (Kras) in v Sloveniji. Vinogradi in sadovnjaki zavzemajo manjše površine. Glavni predmeti kmetijske proizvodnje. Po količini je najvažnejši predmet naše kmetijske proizvodnje koruza. Koruza je razširjena po vsej državi, toda največji pridelek izkazuje donavska banovina, ki je dala približno polovico vse proizvodnje, nadalje še predeli banovine Hrvatske in moravske banovine. V letih 1935—1939 je znašal povprečni pridelek 44.7 milij. met. stotov. Koruza je tudi važen izvozni predmet. Po količini na drugem mestu v naši kme- Elektromotorje in generatorje, transformatorje, parne turbine, usmerjeva Ice, kompresorje, stroje za električno varjenje, stikalne naprave, štedilnike in = 3ugoslov. Brown hladilne naprave, vse vrste elektrotehničnih aparatov ter ves materi-jal za visoko in nizko napetost dobavlja in izvršuje v s a v stroko spadajoča popravila »lektrične Podružn. UUBUANA, Tyriava 12 - tel. 24-42 CII T il R inž K O Trgovina z usnjem in čevljar-f „ ^ .? "V. skimi potrebščinami. Nakup in Jesenice, Kralja Petra cesta st. b prodaja vseh vrst surovih kož Tovarna furnirja in parna zaga Prodaja na veliko in malo. Stalno na zalogi po najnižjih cenah vse vrste furnirja ter mehki in trdi rezan les SAMSA BORIS, LITIJA tel. 10 - brzoj.: Samsa Litija mm gradbeno-industrijska druiba z o. x. LJUBLJANA, TYRŠEVA C. 48 Telefon 29-30 Prevzema: izvedbo fasad v umetnem kamnu in žlahtnem ometu, „Alpe-kollt" (h la ksllolit) In Terrazzo-tlakov, stopnic, kakor tudi vseh ostalih umetno-kamnoseških in ce-mentninarskih del; pokladanje in dobava keramičnih plošč; prodaja gradbenega materijala. Izdeluje: vse vrste in velikosti hidravlično stisnjenih plošč iz umetnega kamna, kakor »Terrazzo«, »Keramlt«, »Duralbo«, »Granitoid«, »Porfir«, »Venezianski terrazzo«, »Majolika«, »Mozaik« itd.; fontene za pitno vodo in umivanje, prikladne za industrijo, šole, vojašnice, bolnice, zdravilišča itd.; kuhinjske pomlvalnike; cestne robnike, tlakovalne kocke in dr. Pazite na zaščitni tvorniikl znak: AP, ker le za tako označene plošče se prevzema zakonito Jamstvo. tijski proizvodnji je pšenica, ki zopet uspeva najbolj v donavski banovini, nadalje še v nekaterih predelih banovine Hrvatske in drugod. Kakovost naše pšenice je odlična in je šlo mnogo pšenice v letih dobre letine tudi izven naše države. Na pšenici je zgrajena tudi mlinska industrija, ki je posebno močna v žitorodnih pokrajinah države. Tudi moke mnogo izvažamo. Poleg tega nam daje mlinska industrija tudi mnogo krmil za našo živinorejo. Tudi ostala žitna proizvodnja je važna. Povprečno smo pridelali v letih 1935—1939: ječmena 4,054.000 met. stotov, ovsa 3,162.000 met. stotov in rži 2,159.000 met. stotov. Tudi teh vrst žita mnogo izvažamo, vendar pa n. pr. uvažamo še mnogo pivovarskega ječmena. Druge vrste žitaric so manj važne, imajo pa tudi znatne količine pridelka, n. pr. proso in ajda (obeh goje največ na Hrvatskem). Pri žitaricah moramo našteti tudi riž. Riža sicer tudi veliko uvažamo, pridelujemo ga pa tudi sami in sicer v Južni Srbiji. Povprečni pridelek je znašal od 1935—1939 47.500 met. stotov. Po vrtnin imamo izredno mnogo vrst, naslednje pa so glavne (navajamo tudi količino pridelka v letih 1935—1939): krompir 14,827.000 met. stotov, zelje 2.431.000 met. stotov, fižol 1,291.000 met. stotov, dinje in lubenice 1,667.000 met. stotov, čebula in češenj 771.000 met. stotov, paprika 222.000 met. stotov, grah 62.000 met. stotov, paradižniki 444.000 met. stotov, redkva, bob, razno sočivje itd. Seveda se za vse te pridelke ne da ugotoviti točna količina pridelka, ker so večinoma postranski proizvod in se tudi ne morejo v statistiki upoštevati majhne površine z majhnim donosom. Vendar vemo, da krijemo vse domače potrebe in da mnogo teh pridelkov tudi še izvažamo v inozemstvo, zlasti fižola, čebule, paradižnikov in paprike. Ne smemo pa pozabiti tudi nenaštetih povrtnin, ki igrajo tudi važno vlogo v naši prehrani. To so n. pr. solate, kumare, peteršil, radič itd. Posebno so te povrtnine gojene v bližini mest kot središč potrošnje. Zaradi naše znatne živinoreje moramo posvečati znatno skrb tudi krmilnim rastlinam. Naš povprečni pridelek je znašal v zadnjih letih (1935—1939): detelja 3,966.000 met. stotov, lucerna 3,818.000 met. stotov, repa 4,676.000 met. stotov, grahorica 1,137.000 me-terskih stotov, seno 31,143.000 met. stotov in buče 9.900.000 met. stotov. Nekatere teh predmetov izvažamo tudi v znatnih količinah v inozemstvo. Posebno važno vlogo igrajo v naši prehrani industrijske, rastline, ki se predelujejo najprej v tovarnah. Po važnosti spada gotovo na prvo mesto sladkorna pesa. Njen pridelek je znašal v povprečju 1935 do 1939 5,970.000 met. stotov. Na tem pridelku sloni naša industrija sladkorja. Največ sladkorne pese je naravno v Vojvodini, nadalje še na Hrvatskem in v Srbiji. Površina pod sladkorno peso je zelo nestalna. Za našo prehrano prihajajo v poštev v znatni meri oljnate rastline. Tako je znašal povprečni pridelek oljne repice v letih 1935—1939 112.000 met. stotov, največ na Hrvatskem in v donavski banovini. Sončničnega semena smo pridelali povprečno od 1935—1939 165.000 met. stotov, zopet največ v Vojvodini in na Hrvatskem. V vrsto teh rastlin spada tudi cikorija, katero goje največ na Hrvatskem (v okraju Bjelovar), pridobili smo je v povprečju 1935—1939 129.000 met. stotov. Med oljnate rastline prištevamo tudi sojo (japonski fižol), katerega smo pridelali lani že 28.000 stotov (največ v Vojvodini in na Hrvatskem, nadalje ricinus, kate- rega pridelek je znašal v povprečju 1935—1939 4.500 met. stotov (vse v Vojvodini). Za olje prihaja v poštev tudi izrazito tropična rastlina sezam, za katerega imamo ugodno podnebje v vardarski banovini, kjer dobro uspeva in je znašal njegov pridelek v povprečju 1935 do 1939 3700 met. stotov. Posebne vrste industrijska rastlina je mak, iz katerega izdelujejo mamila (opij). Makovega semena smo pridelali povprečno od 1935—1939 22.500 met. stotov in smo ga skoraj vsega izvozili. Velike važnosti za naš izvoz je dalmatinski buhač (pyrethruim), katerega prašek se porablja proti mrčesu. V vrsto industrijskih rastlin spada tudi naš hmelj. V naši državi imamo dve veliki hmeljski področji: Savinjsko dolino, ki je lani dala 12.400 met. stotov hmelja, in okolico Novega Sada (v Vojvodini), ki je lani dala 4,700 met. stotov hmelja. Nekaj hmelja pridelujejo tudi v banovini Hrvatski (1200 met. stotov) v okraju Ilok. Skoraj ves pridelek hmelja izvažamo. Prej je šel hmelj v razne evropske države, lani nam je pa uspelo pridobiti za naš hmelj ameriško tržišče, letos pa so velike težave zaradi vstopa Italije v vojno in še ne vemo, kako bo z njegovo prodajo onstran morja. Industrijska rastlina je tudi tobak, ki dobro uspeva v številnih predelih naše države. Največ kakovostnega tobaka dajeta Južna Srbija in Hercegovina, slabše kakovosti pa se pridelujejo v Vojvodini. Povprečni pridelek od 1935—1939 je znašal 153.600 met. stotov. Tobaka tudi mnogo izvažamo. Industrijske rastline nam dajejo tudi surovine za tekstilno industrijo. Z nastopom bombaža se je domača proizvodnja teh surovin zelo zmanjšala, vendar je potrebno, da se zopet dvigne. Konoplje smo pridelali v povprečju 1935—1939 496.600 met. stotov, dve tretjini pridelka prihajata iz Vojvodine. Mnogo konoplje izvažamo. Lan je včasih igral važnejšo vlogo kot sedaj, kaže pa, da bo spet postal važnejši. Pridelali smo v povprečju 1935—1939 lanenega semena 13.300 met. stotov, vlaken pa 102.500 met. stotov. Največ lanu daje banovina Hrvatska, nekaj tudi drinska in vrbaska banovina. V zadnjih letih se je zelo povečala površina pod bombažem v naši državi. Bombaž namreč dobro uspeva v Južni Srbiji, vendar kakovost in količina pridelka še daleč ne zadostujeta za potrebe naše po vojni zelo razvite bombažne industrije. Bombaž pridelujemo skoraj izključno v južni Srbiji, kjer bi se dala proizvodnja še mnogo povečati. Povprečni pridelek bombažnega semena je znašal 16.100 met. stotov, vlaken pa 7.300 met. stotov. Končno pa ne smemo pozabiti tudi zdravilnih rastlin, katerih tudi mnogo izvažamo. Mnogo nam dajejo tudi gobe, ki dajejo dober zaslužek posebno v naši banovini. Vinogradništvo in sadjarstvo. Veliki predeli naše države imajo najvažnejši kmeti jski pridelek: vino in so od pridelka vina odvisni, saj na njih tleh skoraj ni mogoče pridelovati drugega, kot vino. Največ vinogradov ima banovina Hrvatska in sicer v Dalmaciji, pa tudi v Slavoniji. Na drugem mestu je v vinogradništvu donavska banovina severno in južno od Donave. Posebno veliko je vinogradov v Banatu. Na tretjem mestu je moravska banovina, kjer so znani vinogradniški okraji: Župa, Negotin in Niš. Slovenija je na četrtem mestu (Štajerska in Dolenjska, oz. Bela Krajina). Površina vinogradov je znašala v banovini Hrvatski lani 92.089 ha, v donavski banovini 51.807 ha, v moravski banovini 31.009 in v Sloveniji 27.583 ha. Najbolj znana vina so v naši državi: dingač (dalmatinsko), Blatina (hercegovsko), cviček (dolenjsko), žup-ska in negotinska, bela vina pa so predvsem doma v Banatu. Posebne sorte so rizlingi s Štajerske in Fruške gore, traminci in silvanci (Štajerska, Vojvodina in Hrvatska), vugava in grk iz Dalmacije, žilavka iz Hercegovine, prošek iz Dalmacije itd. Vinogradništvo nam daje tudi mnogo grozdja, katerega imamo zlasti dobrega in dosti v Vojvodini, Srbiji in Dalmaciji. Vino tudi izvažamo, nekaj tudi iz Slovenije. Velikega pomena je za našo kmetijsko proizvodnjo sadjarst vo, katerega proizvodi se tudi izredno mnogo izvažajo. V prvi vrsti je med sadnim drevjem šteti slive, katerih imamo največ v naši državi (povprečno 1935—1939 41.8 milij.). Sliv ima naša država največ v Evropi in je tudi največji izvoznik sliv. Središča slivarstva so v Bosni in severni Srbiji. Največ sliv ima okraj Brčko, ki je tudi središče trgovine s slivami, drugo središče pa je Valjevo. Jabolk je v vsej državi 8,172.000, od tega nad ena četrtina v Sloveniji in je Slovenija poleg Srbije (vzhodnega dela drinske banovine) najvažnejši proizvajalec in izvoznik jabolk. Hrušk je v vsej državi 2,600.000, od tega skoraj ena tretjina v Sloveniji, vendar je večji proizvodnik Vojvodina. Orehov je največ v drinski in moravski banovini. Češenj imajo največ v Vojvodini in Dalmaciji, skupno v vsej državi 1,962.000 dreves. Breskve uspevajo zelo dobro v Vojvodini. Posebni pomen ima v naši državi tudi južno sadje. V Dalmaciji uspevajo fige, višnje, pomaranče in limone. Vendar še mnogo južnega sadja uvažamo, čeprav bi lahko s povečano domačo proizvodnjo krili vso potrebo. Dalmacija ima tudi mnogo oljk, ki pridejo v poštev za proizvodnjo olja. Živinoreja. V našem kmetijstvu igra živinoreja izredno važno vlogo, v nekaterih predelih države je celo važnejša proizvodna panoga kot poljedelstvo. V naslednjem navajamo uradne podatke iz leta 1939 o stanju živine pri nas (v oklepajih pa so podatki za Slovenijo): konji 1,273.503 (51.974), osli 123.069 (181), mezgi in mule 19.475 (48), goveda 4,224.596 (374.835), bivoli 38.004 ( —), prašiči 3,503.564 (311.822), ovce 10,153.831 (33.956), koze 1,866.131 (10.404), perutnina 22,449.795 (1,201.026), od tega kokoši 19,220.725 (1,155.375), race 1,084.157 (17.049), gosi 1,325.731 (14.598), purani 819.182 (14.004) in končno čebelni panji 792.807 (84.563). Te številke nam kažejo veliki pomen živinoreje pri nas, ki nam ne daje samo dovolj za lastno prehrano, marveč tudi izvažamo mnogo živine in zaklane živine ter mesa in mesnih proizvodov. Četrtino do tretjino našega izvoza tvori živina z vsemi proizvodi. Govedoreja je najbolj razvita v Hrvatski, nadalje v vardarski in drinski banovini. V ravninah ob Savi, Donavi in Moravi je središče govedoreje predvsem simodolske pasme, nadalje podolske pasme. V drinski banovini je največ buš, zlasti v gorskih predelih. V ostalih krajih države pa so zastopane tudi še druge pasme, ki imajo različne kakovosti. Prašičereja je usmerjena v rejo Špeharjev in pršutarjev. Špeharji so najbolj vzrejevani v severovzhodnih predelih države. Znana vrsta Špeharjev so »Mangalice«, ki dosežejo 200 kg in več, do 300 kg. Na Hrvatskem Vinko Sedej Slovenski Javornik valjčni mlin in trgovina z deželnimi pridelki Zabred Ivan Parna tovarna opeke Lesna industrija BOBOVK prš Kranju Pisarna Kranj, tel. 59 'Jjoiko VXdio Priporoča v nakup lastne pletene feadoM&jčca izdelke vseh vrst ter razno manufakturo, perilo in modno blago za dame in gospode. I\fcjCl}l£y ^7Q,rQ/7 Cmedenino, baker, svinec in cink kupu/em no na/- I kupu/em po na/-vljjl dnevni ceni Sporočite po dopisnici količino, nakar Vam lakoi ponudim najvišjo ceno. Plačilo za vsako količino takoj po prevzemu ANTON NATEK, trgovec, ŠOŠTANJ llllilllllllllllllllllllllillllllllllllllilllllllllllllllillllllllllillli STROJE za splošno kovinsko industrijo STROJE za splošno lesno industrijo (mizarje, kolarje) STROJE za gradnjo modernega cestišča (gradb. stroje) ter sploh vse stroje in orodje za vsako obrt in industrijo dobavlja direktno iz Nemčije po originalnih tovarniških cenah brez vsakih pribitkov LUDVIK ILERSIČ strojno tehn. pisarna in zastopstvo nemških strojnih tovarn Ljubljana, Cesta 29. oktobra it. 13 TELEFON fT* 17-54 Preskrbimo carine prost uvoz ali po znižani carinski tarifi I ■iiiiiiiMiiMiiiiiiiiiniMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiini sta znani vrsti »Turopolje« in »šiška«. V Sloveniji in na Hrvatskem pa rede predvsem pršutarje. Seveda pa je n. pr. še v donavski in moravski banovini mnogo vrst križanih prašičev (z »mangalieo«), V konjereji so zastopane vse pasme, od težkih belgijcev pa do malih bosanskih konj. Največ konj imajo v donavski banovini ter v ravninskih predelih banovine Hrvatske. Na zahodu države prevladujejo ardenci in pincgavci, v Vojvodini pa nonij. Seveda imamo tudi pasme kot lipicance itd. V Dalmaciji je mnogo oslov, mezgov in mul, pa zato manj konj, kar je razumljivo zaradi kraškega in gorskega terena. Slično velja tudi za Južno Srbijo. Ovac je največ v Južni Srbiji, nato v moravski banovini in v Dalmaciji. Pasme so zelo številne, pri nas pa je znana solčavska ovca. Vendar nam naša ovčereja daje premalo kakovostne volne za potrebe naše volnene industrije. Tudi največ koz je v južnih predelih države, posebno na kraškem svetu. Na prvem mestu je med pasmami balkanska ovca, za katero je treba najmanj skrbeti. Po številu perutnine spada Jugoslavija med prve evropske države (prihaja takoj za Dansko in Holandijo). Največ je kokoši, in sicer v skoraj vseh kmetijskih banovinah. Gosi goje mnogo v donavski banovini in na Hrvatskem, puranov pa je največ v moravski in drin-ski banovini ter na Hrvatskem. Za perutnino imamo dovolj odjemalcev v sosednih in drugih evropskih državah. Ob tej priliki se moramo spomniti tudi svilo-prejk. Pred sto leti smo tudi v Sloveniji imeli dovolj sviloprejk, sedaj pa je proizvodnja svilenih kokonov največja v Južni Srbiji, Vojvodini, Slavoniji ter v moravski banovini. Čebelarstvo je razvito po vsej državi in Slovenija ni na zadnjem mestu. Donos medu je znašal v povprečju 1935—1939 4,365.845 kg, samo leta 1939. 3,652.449 kg, od tega v Sloveniji 415.762 kg, donos voska pa v povprečju 1935—1939 507.487 kg, lani 423.485 kg, od tega v Sloveniji 38.289 kg. Važna gospodarska panoga je tudi ribištvo. Sladkovodno ribištvo je razvito zlasti ob velikih rekah. Skupno cenijo, da je bilo v rekah lani ulovljenih 2.433.881 kg rib v vrednosti 15,989.591 din, od tega v Sloveniji 21.400 kg za 220.577 din. V jezerih je dal ribolov 1,315.138 kg rib za 5.5 milij. din. Seveda imamo v državi tudi umetne ribnike, ki so dali 2,652.397 kg rib za 28.2 milij. din. Največ umetnih ribnikov je na Hrvatskem. Važen je pomorski ribolov. Lani je znašala vrednost ulovljenih morskih rib 30.8 milij. din (za 6,300.000 kg). Z ribištvom se je pečalo na morju 2800 ribičev kot stalno zaposlitvijo. Gozd — naše bogastvo. Naša država spada po gozdnem bogastvu v vrsto najbogatejših držav v Evropi. Po uradnih podatkih za leto 1932 je znašala površina gozdov v naši državi 7,779.776 ha ali 30.6% vse površine države. Relativno največ gozdov imata Slovenija in vrbaška banovina. Po površini je v naši državi 55.7% visokih dreves, 6.24% srednjih in 24.2% nizkih, 13.8% pa je gi*movja. Zlasti veliko je nizkega drevja v kraških krajih. Prevladuje mešan listnat gozd, katerega je 34.2%, nato slede bukovi gozdovi s 23.7%, hrastovi s 16.8% in igličasti z 10.9%. Po starosti je: do 40 let starih gozdov 36.85%, od 41 do 80 let starih 20.39% in nad 80 let 26.86%. Državnih gozdov je v vsej državi okoli 40%. Gozd nam daje poleg drv tudi obilo vrst tehničnega lesa, katerega obdelujejo številne žage v vseh predelih države. Letni donos našega gozda cenijo na 15—18 milij. kub. metrov, od tega skoraj 10 milijonov kub. metrov drv. Les tvori važno postavko v našem izvozu. Lansko leto je znašal delež izvoza lesa pri našem izvozu 17.68%, saj je od 5.521 milij. din vsega izvoza odpadlo na les raznih vrst 976 milijonov dinarjev. Naš les gre predvsem v Italijo in Nemčijo, nadalje v države ob obalah Sredozemskega morja, pa tudi še dalje, v Južno Ameriko. Les pa služi tudi kot surovina veliki predelovalni industriji pri nas: izdelovanju celuloze, lesovine, papirja in raznih kemikalij, katere vse izvažamo v znatnih količinah iz naše države. Rudarstvo in topilništvo. Rudarstvo je že od nekdaj bilo na tleh naše države močno razvito. Neštevilno imamo ostankov starih rudnikov in topilnic še iz rimskih časov. Posebno v zadnjem času je za rude in kovine veliko povpraševali je, zato se tudi naša rudarska proizvodnja lepo razvija. Lani je znašala naša rudarska proizvodnja (navajamo samo najvažnejše vrste rud): črni in rjavi premog 4,744.280 ton, lignit 1,503.442 ton, železna ruda 666.863 ton, bakrena ruda 986.999 ton, železni kršeč (pirit) 127.029 ton, boksit 314.439 ton, svinčenocinkova ruda 775.563 ton, kromova ruda 44.097 ton in sol (brez morske soli) 54.153 ton. Poleg tega imamo tudi nekaj proizvodnje zlata iz zlatonosnih rud. Največji premogovniki so v naši banovini, nato v Bosni in v Srbiji, nekaj pa jih je tudi na Hrvatskem in v Dalmaciji. Največji premogovniki so bili v naši državi (s proizvodnjo nad 100.000 ton v letu 1937.): črni premog: Kraljevac (v okraju Aleksinac v Srbiji) 168.508 ton, Resava (v Srbiji) 113.818 ton in senjski rudnik (Srbija) 240.918 ton; rjavi premog: Breza (Bosna) 164.543 ton, Kakanj (Bosna) 282.288 ton, Mostar (Hercegovina) 125.560 ton, Zenica (Bosna) 292.165 ton, Hrastnik 175.000 ton, Trbovlje 650.000 ton, Zagorje 164.800 ton, Siveric (Dalmacija) 160.630 ton. Lignit: Kostolac (Srbija) 122.552 ton, Kreka (Bosna) 264.695 ton in Velenje 100.994 ton. Nafto daje Selnica v Medmurju v majhnih količinah, mnogo pa je zemeljskega plina v Bujavici (na Hrvatskem). Železno rudo dajejo največ: Ljubija (v vrbaski banovini) in Vareš v Bosni, nekaj tudi To-pusko (na Hrvatskem). Manganovo rudo kopljejo v Semizovcu (srednja Bosna), kromovo rudo pa predvsem v Južni Srbiji. Boksit producirajo v Dalmaciji in Hercegovini. Železni kršeč daje rudnik Majdan Pek v Srbiji, bakreno rudo pa Bor. Svinčenocinkovo rudo kopljejo največ v Trepči (Južna Srbija), nadalje v Mežici in v Kopaoniku (moravska banovina). Magnezit dajejo nekateri rudniki v drinski banovini ter v Južni Srbiji. Največ marmorja pridobe v Venčcu (Srbija). Slano vodo daje Tuzla. Na rudah je zgrajena tudi znatna topilniška proizvodnja. Lani smo v naši državi natopili: nad 100.000 ton surovega železa, 41.658 ton surovega bakra, 12.463 rafiniranega bakra, 10.651 ton svinca in 4894 ton cinka. Topilnice železa so: na Jesenicah, v Varešu (Bosna), Topuskem, Bešlincu in Capragu (Hrvatska) ter v Majdanpeku (severna Srbija); topilnice bakra so v Boru (Srbija), topilnica svinca v Mežici in topilnica cinka v Celju. Zlato topijo v Fojnici (v Bosni) in v Sv. Varvari (moravska banovina), srebro pravtam. Solarne so v Kreki (Bosna), pridobivamo pa tudi sol iz morja v Ulcinju. Mnogo zlata daje borski baker, srebro pa ruda iz Trepče (svinčenocinkova ruda). Seveda pa z navedenimi rudami ni izčrpano vse rudno bogastvo v naši državi. Mnogo je manjših rudnikov, ki dajejo še druge rude in kovine, ki so tudi važne: molibden, arzen, žveplo, barit, grafit, živo srebro itd. Industrija. Na osnovi naše kmetijske in druge proizvodnje se je razvila v naši državi že kar znatna industrija, čeprav je naša država v pretežni večini še kmetijska država. Industrijalizacija je lepo napredovala v povojnih časih, vendar se opaža v zadnjih letih vedno bolj odmikanje industrije proti vzhodu, kjer so ugodnejši pogoji za delovanje industrije. Po zadnji objavljeni statistiki je znašalo dne 1. januarja 1939 število industrijskih podjetij v državi 3455, od tega največ v prehranjevalni stroki: 935. Tudi vrednost proizvodnje je bila v prehranjevalni stroki naj večja. Ena prvih industrij v državi je gotovo mlinska, ki je razširjena po vsej državi, gotovo pa najbolj v žitorodnih pokrajinah. Industrijskih velikih mlinov je največ v donavski banovini in na Hrvatskem. Imamo pa tudi 8 luščilnic riža, 6 mlinov za papriko itd. Na žitu je zgrajena tudi znatna industrija testenin in sladkarij. Važna panoga živilske industrije je sladkorna industrija, imamo 8 sladkornih tovarn, od teh največ v Vojvodini, nadalje 2 v Srbiji, 1 na Hrvatskem itd. Nadalje imamo v Jugoslaviji 37 moderno urejenih pivovaren, ki so zbrane posebno v severnih krajih države in v važnih potrošnih središčih. Kapaciteta proizvodnje vseh pivovaren znaša okoli 1.5 milij. hi, proizvodnja pa dosega komaj 0.4 milij. hi. Poleg pivovaren so važne tudi tovarne špirita, katerih je \ drža- vi nad 50. V to stroko spada tudi industrija kvasa, blizu pa je tudi izdelovanje kisa in raznih likerjev. Tobačnih tovaren imamo v naši državi 8. Industrija olja izdeluje dovolj olja za našo domačo porabo, le proizvodnja semenja za to stroko včasih zaostaja za potrebami nadaljnje predelave. Olivnega olja dobimo letno 5000 ton, olja iz semen pa 10.000 ton (samo jedilno olje). Konzervne tovarne so za meso in sadje, zelo močna pa je industrija mesnih izdelkov. Na domačih surovinah temelji tudi vsa naša lesna industrija, ki je na tretjem mestu po višini proizvodnje. V naši državi imamo čez 3000 žag, od tega samo v Sloveniji nad 2000. Toda to so večinoma majhna podjetja, velikih podjetij industrijskega značaja je okoli 400, če pa vzamemo ta pojem še ožje, je res velikih podjetij (z najmanj 3 gaterji in ki predelajo letno nad 15.000 m3 lesa) komaj 120. Največje podjetje ima letno kapaciteto 420.000 m3. V lesni industriji je investirano nad 3 in pol milijarde dinarjev. Lesna industrija krije vse domače potrebe ter tudi ogromno izvaža. Na osnovi žagarske industrije je močno razvita tudi industrija nadaljnjega predelovanja lesa: pohištvo, furnirji, izdelovanje zabojev, kopit, vozov itd. Na lesu je zgrajena tudi naša papirna industrija. Celulozo izdelujejo v naši državi v 4 tovarnah. Nadalje se izdeluje v velikih količinah v naši državi tudi lesovina, papir pa izdeluje 8 tovarn. V državi imamo tudi večje število tovarn za lepenko. Največji del papirne industrije je v Sloveniji. Usnjarska industrija ima veliko število obratov, i!55:»52SiC!5»S13» Mestna hranilnica ljubljanska ki je praznovala 1. oktobra 1939 50 letnico svoiega obstoja, ni samo eminentna gospodarska ustanova, temveč tudi važen socialen in kulturen faktor v življenju Ljubljane in Slovenije. Njeno delovanje tekom 50 let je odraz slovenske marljivosti, varčnosti, samozataje-vanja in žilavosti. Ogromna je družina njenih vlagateljev, ki jih je nad 30.000. Pretežna večina vlog pripada malemu človeku. Statistično je ugotovljeno, da je vlagateljev, ki so nahranili do malega zneska 5.000 din, nad 32.000 ali okoli 75%. To jasno in določno pove, da je Mestna hranilnica ljubljanska last našega slovenskega človeka, ki nima rente in kapitala. Socialno udejstvovanje hranilnice se kaže zlasti pri kreditih. Desettisočem je bilo s cenenimi posojili omogočeno zgraditi domove, urediti gospodarstva, pričeti ali razširiti obrt in trgovino. Posojila hranilnice pa niso koristila le posameznikom, temveč so v prvi vrsti služila splošnosti. Z njenim denarjem je bilo zgrajeno Mestno zavetišče, palača Delavske zbornice, graditi se bo pričela Mestna ubožnica, preurejeni sta bili Mestna elektrarna in plinarna. Izvršena je bila regulacija Ljubljanice, tlakovanih in asfaltiranih nešteto cest in ulic, razširjeno omrežje električne cestne železnice. V Ljubljani sami je bilo zgrajenih 16 velikih stanovanjskih poslopij, večje število majhnih stanovanjskih hiš v tako imenovanih kolonijah in cela vrsta zasilnih hišic v ljubljanskih predmestjih. Mestna občina ljubljanska bi brez teh cenenih in dolgoročnih posojil nikakor ne zmogla izvršiti tako obsežnih del in naprav. Hranilnica pa je omogočila tudi našim podeželskim občinam z občinskimi posojili po nizki obrestni meri izvedbo številnih javnih del širom slovenske zemlje. Z njenim denarjem je bilo zgrajenih 142 šol, 5 elektrarn, 4 bolnišnice, 7 ubožnic in hiralnic, 33 vodnjakov in vodovodov ter več kopališč, 5 sodnijskih poslopij, 8 cerkva, 6 gasilnih domov, 27 občinskih uradnih poslopij, 41 občinskih stanovanjskih hiš, več cest in raznih regulacij. Slovenskemu življu v Trstu, na Goriškem in vsem Primorskem je hranilnica s cenenimi in dolgoročnimi občinskimi in zasebnimi posojili omogočila živahno narodno, prosvetno in gospodarsko delovanje, ki je bilo pred vojno in še nekaj časa po vojni v uspešnem razvoju in krepkem napredku. Mestna hranilnica ljubljanska je vedno bila in je branik slovenske narodne zavesti. Ves njen razvoj je identičen z narodno gospodarskim bojem slovenskega naroda. Doba, v kateri je bila hranilnica ustanovljena, nosi pečat zaostrenega odpora vseh plasti slovenskega naroda proti politični, kulturni in gospodarski nadvladi avstrijske nadoblasti. Z njeno pomočjo se je polagoma, a nevzdržno in dosledno začela naša gospodarska osamosvojitev, kateri je nujno sledila tudi politična. Mestna hranilnica ljubljanska je ves čas svojega delovanja podpirala tudi slovensko kulturo. S podporami in naročili ter odkupovanjem številnih slik in kipov je izdatno pomagala naši likovni umetnosti. Samo zadnja leta je bilo razdeljenih iz čistega dobička v prosvetne, socialne, športne in druge namene 2,300.000 din. Z oglaševanjem v skoro vseh slovenskih publikacijah podpira hranilnica naše časopisje in je izdala že v ta namen preko 1,000.000 din na oglasih. Namen hranilnice ni pridobiten. Čisti dobiček se mora razdeliti v obče koristne namene, v prvi vrsti socialnega in kulturnega značaja. Ljudska, varno hranjena denarna sredstva se tedaj povračajo nazaj v dobro splošnosti, v poživitev narodnih potreb in stremljenj. Zato je potrebno, da se njeni vlagatelji, kakor tudj dolžniki tega zavedajo in se strnejo skupaj z njeno upravo in usluž-benstvom v močno celoto, ki bo lahko izvrševala začrtan namen. Hranilnica je po novi uredbi o občinskih hranilnicah dosegla položaj in privilegije, kakor jih uživajo nekateri privilegirani državni denarni zavodi. Za vse njene vloge in obveze jamči z vsem svojim premoženjem In davčno močjo Mestna občina ljubljanska. 5 = Vlagajte v Mestno hranilnico ljubljansko! mora pa še velik del svojih surovin uvažati, ker se iz naše države izvaža preveč žive živine. Usnjaren je v državi okoli 60, od tega več kot polovica v Sloveniji. Na usnjarstvu temelji izdelovanje čevljev, ki krije popolnoma domačo porabo. Nekatere tovarne čevljev izdelujejo tudi gumijaste predmete, za katere se pa opaža v zadnjem času pomanjkanje surovin. Navedli smo že, da imamo v naši državi 6 visokih peči za proizvodnjo surovega železa iz železne rude. Na železu pa je zgrajena tudi znatna industrija jekla, ki poleg surovega železa porablja kot surovino tudi staro železo. Največje podjetje jeklarske industrije je v državi Kranjska industrijska družba s svojimi napravami na Jesenicah, drugo največje podjetje jeklarske industrije pa je Zenica v srednji Bosni, ki je sedaj v sklopu »Jugoslovanskega jekla«. Nadalje imamo jeklarne še v Štorah, Ravnah (obe v Sloveniji) in v Smederevu. Železo in jeklo pa predeluje naprej še cela vrsta podjetij kovinske stroke. Imamo tovarne za izdelovanje vagonov, strojev, mostnih konstrukcij, kmetijskih strojev, livarne, industrije motorjev za letalstvo (nedavno je bila odprta tudi državna tovarna tovornih avtomobilov v Rakovici pri Belgradu). Kovinska industrija je znatno razvita tudi v Sloveniji, kjer so podjetja, ki preskrbujejo vso državo, na primer industrija emajlirane posode. V zvezi z železarsko-jeklarsiko industrijo moramo navesti še predelovanje drugih kovin, katere topimo v naši državi, t. j. bakra, svinca in cinka. Gradbena industrija temelji na industriji kamna, katerega je dovolj v naši državi. Nadalje imamo v naši državi okoli 350 opekaren, ki so večinoma bolj krajevnega pomena. Razvita je tudi industrija cementa, katerega proizvajajo največ v Dalmaciji, cementne tovarne pa so tudi na Hrvatskem, v Srbiji in ena v Sloveniji (Trbovlje). Iz cementa izdelujejo številna podjetja tudi razne cementne izdelke. H gradbeni stroki spada tudi keramična industrija. Posebno kakovostna je keramična industrija v Sloveniji. Največ industrije stekla je v Sloveniji, so pa steklarne še na Hrvatskem, v Srbiji in v Banatu. Največji razvoj po vojni je doživela v vsej državi tekstilna industrija, ki pa temelji večinoma na predelovanju prekomorskih surovin: bombaža in volne. Pred vojno je bilo nekaj tekstilnih tovarn v Sloveniji, na Hrvatskem in v Srbiji, sedaj pa je tekstilna industrija postala največja industrijska panoga po številu delavstva ne samo v Sloveniji, temveč tudi v vsej 'državi. Posebno veliko je nastalo v naši državi tkalnic za bombaž, tako da nam ne zadostujejo domače predilnice za kritje potreb tkalnic in moramo uvažati tudi še mnogo bombažne preje. Največja središča tekstilne industrije v državi so: v Sloveniji: Maribor, Kranj, Tržič in Litija; na Hrvatskem: Dugaresa, Zagreb, Varaždin, Orosavlje, Osijek; v Srbiji: Leskovac, Belgrad itd. V kemični industriji nam je imenovati tovarne za sodo, za dušik, umetna gnojila, razne pline, karbid, žvepleno kislino, bakreno galico, ki so razdeljene po vsej državi. Posebno znatna je tudi destilacija lesa, nadalje industrija strojil. Tehnična olja izdelujemo v zadostni meri v domačih tovarnah, tudi v Sloveniji. Zelo se je že razvilo v naši državi tudi izdelovanje barv in lakov. Predaleč bi nas dovedlo, če bi našteli vse panoge kemične industrije, ki posega na vsa polja v gospodarstvu. Tudi beležimo zadnje čase znaten napredek v razvoju elektrotehnične industrije. Vodne sile. Po uradnih podatkih za leto 1938. je bilo v naši državi pri najmanjšem vodnem stanju na razpolago 3 in pol milijona konjskih sil, toda od vse te količine ne izkoriščamo niti 200.000 konjskih sil, tako da gre letno v izgubo nad 3.2 milijona konjskih sil. Največ vodnih sil ima na razpolago moravska banovina, toda največ se jih izkorišča v Sloveniji in v Dalmaciji. Promet. Za izmenjavo dobrin v državi so potrebna tudi prometna sredstva; ker pa je naša država zelo gorata, so z zgradbo prometnih poti zvezani tudi veliki stroški, katere le težko zmoremo. Zaradi tega naša prometna mreža še ni dograjena tako kot to zahtevajo gospodarski in strateški interesi. Naše cestno omrežje meri (leta 1938) 41.915 km, od tega je 10.258 km državnih cest, 15.607 km banovinskih cest I. vrste in 16.050 km banovinskih cest II. vrste. Za promet na cestah smo imeli na razpolago leta 1938: kmečkih vozov 825.384, špediterskih in podobnih tovornih voz pa 25.506. Za prevoz ljudi nam je bilo na razpolago 75.988 voz. Nadalje je obratovalo konec leta 1938 na naših cestah 3859 tovornih avtomobilov, 427 poltovornih avtomobilov in 153 prikolic za tovorne avtomobile. Nekoliko več je bilo v prometu osebnih voz: imamo 943 avtobusov za krajevni in medkrajevni promet, 13.561 osebnih avtomobilov, 7661 motornih koles in 372.399 dvokoles, od slednjih največ v Sloveniji. Motorizacija naše države pa je še zelo zaostala. Dolžina železniških prog v naši državi znaša 10.408 km, od tega je normalnotirnih prog (širina 1.434 m) 7100 km, ozkotirnih pa je troje vrst: lm širokih 182 km, 0.76 m širokih 2626 km in 0.60 m širokih 500 km. Pri naših državnih železnicah je bilo leta 1938 zaposlenih 80.806 oseb, prevozile pa so naše železnice tega leta: državne 20,759.574 ton, zasebne 1,298.000 ton blaga in potnikov: državne 56,165.688, zasebne 3,166.280. Cestne železnice ima 9 mest v državi: Ljubljana, Zagreb, Belgrad, Dubrovnik, Niš, Novi Sad, Osijek, Sarajevo in Subotica. Naša trgovska mornarica je prav znatna. Konec leta 1939 smo imeli 13.025 ladij s 425.457 tonami, na katerih je delalo 33.654 mornarjev. Na velike parnike odpade 77 enot s 326.450 tonami, ostalo so ladje za obrežno plovbo, jadrnice, športni čolni itd. Največja naša pristanišča so: Split, Dubrovnik, Sušak, Šibenik, Korčula, Crikvenica, Makarska, Hvar, Kotor in Rab. Za rečno plovbo imamo na razpolago 2072 ladij, katerih nosilnost dosega 440.134 ton. Največja rečna pristanišča so: Belgrad, Bosanski Brod, Novi Sad, Smederevo in Šabac. Za zračni promet skrbi družba »Aeroput«, ki ima 12 potniških letal, ki so leta 1938 na 532.585 km leta prevozila 7660 potnikov. K prometu spadajo pošte, brzojav in telefon, ki so tudi velikega pomena za gospodarstvo. Konec leta 1938 smo imeli v naši državi 3982 pošt, 1637 brzojavnih postaj in 1451 telefonskih central. Javnih telefonskih govorilnic je bilo 1671. Pri poštah je skupno zaposlenih 10.826 oseb. Dolžina brzojavnih prog znaša v naši državi 17.264 km, telefonskih prog pa: krajevnih 5837 km, medkrajevnih 11.118 km. Telefonskih aparatov je bilo v naši državi konec leta 1938 59.990, radijskih sprejemnih aparatov pa 135.132 (konec leta 1939 že okoli 160.000). Drago Potočnik. Dr. Zorko Alojzij, Maribor: O DAVKIH Vse moderne države krijejo pretežni del svojih potreb s prisilnimi dajatvami javnopravnega značaja, to je z neposrednimi in posrednimi davki v širšem smislu. Te dajatve predstavljajo sicer veliko breme za širše sloje naroda, ki čuti zaradi tega vedno nek odpor proti njim, vendar o upravičenosti in potrebi takih dajatev danes menda nihče več ne dvomi. To veliko breme se da nekoliko omiliti s tem, da vsak davčni zavezanec čim tesneje sodeluje s finančno upravo. Ob tesnem sodelovanju s finančno upravo se namreč marsikatera trdota zakona in administracije omili; tu in tam se doseže sporazum, kjer zakon to dopušča; zlasti pa se davčni zavezanec na ta način reši vseh davčnih kazni, ki so predvidene za one davčne zavezance, ki niso dovolj vestni pri prijavljanju in dajanju vseh potrebnih podatkov davčni upravi zaradi odmere davkov. Čim dobi davčni zavezanec nek plačilni nalog ali nek odlok, je njegova dolžnost, da tak plačilni nalog oziroma odlok sam preizkusi in v kolikor ugotovi, da ni v skladu z zakonom, se pritoži na pristojno mesto. Ni pa prav, če tak plačilni nalog oziroma odlok prezira in se ne zmeni zanj, kljub temu, da je morda nezakonit. Ko postane plačilni nalog oziroma odlok pravomočen, se ne bo dalo nič več napraviti. Tudi nezakoniti odloki se morajo v načelu izvršiti, čim so pravomočni. In v izvršilnem postopanju ne bo mogoče več pobijati zakonitosti plačilnega naloga ali odloka. Računaj vedno s tem, da je vsa naša finančna uprava preobremenjena in da konec koncev tudi davčni uradnik ni nezmotljiv in da še zlasti v svoji preobremenjenosti pogosto to in ono prezre. Če pa hoče davčni zavezanec sodelovati s finančno upravo, mora poznati predpise. Znano pa je, da se prav danes davčni predpisi tako pogosto dopolnjujejo in menjavajo, da tem dopolnitvam in izpremembam finančna uprava sama komaj sledi; ne morejo pa jim slediti davčni zavezanci. Naloga davčnega zavezanca je, da se da o vseh dopolnitvah in izpremembah davčnih predpisov poučiti po davčni upravi, v kolikor se take izpremembe in dopolnitve tudi nanj nanašajo. Davčna uprava je dolžna dajati taka navodila in ljudi poučiti, samo če pridejo o pravem času in s pravim nastopom. Nekoliko več stalnosti uživajo predpisi o organizaciji finančne uprave in o davčnem postopku. Zato bomo tu nanizali najvažnejša določila iz tega področja. I. Organizacija. Ustroj naše finančne uprave je urejen s posebnim zakonom o organizaciji finančne uprave iz leta 1929, ki pa je bil medtem tudi že večkrat dopolnjen in iz-premenjen. Naša finančna uprava pozna: 1. finančno ministrstvo, 2. finančne direkcije, 3. državna pravobranilstva, 4. davčne uprave, 5. katastrske uprave, 6. carinarnice, 7. finančne kontrole. Ad 1. Finančno ministrstvo je vrhovni urad za finančno upravo in davčno oblastvo III. stopnje, ki ga vodi finančni minister. Finančnemu ministru pomagajo ministrovi pomočniki. Finančno ministrstvo se deli na oddelke, katerim načelujejo načelniki oddelkov. Oddelkov je sedaj 10 in sicer: a) obči oddelek, b) oddelek za državno računovodstvo, c) oddelek za davke, č) oddelek za carine, d) oddelek za kataster in državna posestva, e) oddelek za državne dolgove in kredit, f) oddelek za budžet, g) oddelek za banke in valute, h) oddelek za finančno kontrolo, i) oddelek za vrhovno kontrolo. Kaj spada v pristojnost poedinega oddelka, je razvidno že iz imena oddelka samega. Od načelnikov je Slovenec le načelnik oddelka za carine. Ad 2. Finančne direkcije poslujejo kot davčna obla-stva II. stopnje. Do organizacije banovine Hrvatske jih je bilo v državi devet. Danes jih je še sedem. Področja finančnih direkcij se skladajo s področji banovin in imajo tudi ime dotične banovine. Finančni direkciji načeluje finančni direktor, pomaga pa mu pomočnik finančnega direktorja. Na področju banovine Hrvatske posluje v pogledu dajatev, ki gredo še v državno blagajno, kot davčno oblastvo II. stopnje državni finančni inšpektorat v Zagrebu in delegacija državnega finančnega inšpektorata v Splitu. Prvemu načeluje državni finančni inšpektor, pomaga mu pa pomočnik; drugemu pa načeluje delegat državnega finančnega inšpektorata, a pomaga mu pomočnik. Delegat državnega finančnega inšpektorata v Splitu je podrejen državnemu finančnemu inšpektoratu v Zagrebu. Finančne direkcije se delijo na odseke, katerim načelujejo šefi odsekov. Odsekov je šest, in sicer: a) obči odsek, b) odsek za računovodstvo, c) odsek za neposredne davke, č) odsek za carine, d) odsek za trošarine in takse, e) odsek za kataster in državna posestva. Poleg tega je še poseben referat za finančno kontrolo. Kaj spada v pristojnost poedinega odseka, je razvidno že iz imena odseka samega. Ad 3. Državna pravobranilstva nas tu ne zanimajo, ker spadajo le organizatorno v sestav finančne uprave, neposredno z davki samimi pa nimajo posla. Ad 4. Davčne uprave so davčna oblastva I. stopnje. Davčni upravi načeluje šef davčne uprave. V dravski banovini je 36 davčnih uprav s sedeži v Brežicah, Celju, Črnomlju, Gornji Radgoni, Gornjem gradu, Kamniku, Kočevju, Kozjem, Konjicah, Kranju, Krškem, Laškem, Dolnji Lendavi, Litiji, Ljubljani za mesto, Ljubljani za okolico, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru za mesto, Mariboru za okolico, Metliki, Mokronogu, Murski Soboti, Novem mestu, Ormožu, Preva-lju, Ptuju, Radovljici, Ribnici, Slovenjem Gradcu, Slovenski Bistrici, Škofji Loki, Šmarju pri Jelšah, Šoštanju, Višnji gori in Vrhniki. Ad 5. Katastrske uprave so oblastva za izvrševanje katastrske službe in davčna oblastva I. stopnje pri odmeri zgradarine. Katastrski upravi načeluje šef katastrske uprave. V dravski banovini imamo 18 katastrskih uprav s sedeži v Celju, Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Dolnji Lendavi, Litiji, Ljubljani, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju, Radovljici, Slovenjem Gradcu in Škofji Loki. Ad 6. in 7. Carinarnice in finančne kontrole nas tu tudi podrobneje ne zanimajo. II. Neposredni davki. Neposredni davki za razliko od posrednih davkov so one dajatve prisilne narave, ki se odmerjajo in plačujejo trajno, vsako leto in ki obremenjujejo imovino ali telesno in duševno dejavnost davčnega zavezanca oziroma donose ali dohodke iz te imovine ali dejavnosti. Za neposredni davek je bistveno, da se odmerja po davčni moči davčnega zavezanca. Čim večja je davčna moč davčnega zavezanca, to je, čim večja je njegova imovina oziroma donosi te imovine in čim večji so njegovi prejemki iz telesne ali duševne dejavnosti, tem večji je davek in obratno. Neposredni davki se v načelu ne morejo prevaliti. Davčni zavezanec, ki davek plača iz svojega žepa, ga končno tudi nosi. Njegova imovina se za znesek plačanega davka zmanjša. Če n. pr. plača davčni zavezanec zemljarino, mora ta davek sam utrpeti. Nasprotno pa se posredni davki prevaljujejo. Davčni zavezanec, ki davek plača, prevali davek na tretje osebe, tako da ga sam ne nosi. Če n. pr gostilničar plača trošarino na vino, hkrati cene vinu v nadrobni prodaji za to trošarino zviša, s čimer prevali plačano trošarino na konsumente. Naš davčni sistem temelji na donosninah. Strokovno se to pravi, da se obremenjujejo davčni objekti, ne pa davčni subjekti. Obdavčijo pa se čisti donosi iz takih objektov, in sicer se obdavči donos iz vsakega davčnega subjekta posebej. Davčni objekt je n. pr. zemljišče, hiša itd., davčni subjekt pa zemljiški in hišni lastnik. Po našem davčnem sistemu tedaj ni važno, če ima v tem primeru zemljiški ali hišni lastnik ogromne dohodke iz kakih drugih virov, obdavčujejo se le donosi zemljišča ali hiše, brez ozira na morebitne druge dohodke. Ti drugi dohodki se obdavčijo samo v primeru, ako se dajo hkrati podvesti neki drugi davčni obliki po našem zakonu o neposrednih davkih in ako jim seveda pride finančna uprava na sled. Pravičnejši davčni sistem je vsekakor sistem dohodnin, pri katerem se obdavči davčni subjekt od celokupnih dohodkov iz svoje imovine in dejavnosti, pri čemer se njegovi dohodki ne cepijo v donose poedinih davčnih objektov in ti donosi nato obdavčujejo. Sistem dohodnin pa je naš zakon o neposrednih davkih opustil, ker ga je v praksi težko pravično izvesti. Pri davkih so važni še pojmi davčne osnove in davčne stopnje ter pojmi osnovnega in dopolnilnega davka. Davčna osnova je praviloma enoletni donos nekega davku zavezanega davčnega objekta. Čisto davčno osnovo dobimo, če odbijemo stroške za vzdrževanje, amortizacijo, režijske stroške itd. tega objekta. Davčna osnova zemljarine je n. pr. katastrski čisti donos, izračunan po površini, kulturi in kakovosti zemljišča; davčna osnova zgradarine je enoletna najemnina ali najemna vrednost neke zgradbe po odbitku stroškov. Davčna stopnja je odstotek, s katerim se odmeri davek od čiste davčne osnove. Davčno stopnjo nadomešča pri nekaterih davčnih oblikah davčna lestvica. Osnovni davek je oni, ki se s stalno davčno stopnjo (odstotkom) odmerja od čiste davčne osnove. Dopolnilni davek pa se odmerja z nestalno davčno stopnjo (odstotkom) od širše davčne osnove. Dopolnilnemu davku služi namreč za davčno osnovo vsota skupnega čistega donosa vseh davku zavezanih davčnih objektov ene davčne oblike istega zavezanca v območju ene davčne uprave. Pri zgradarini je na primer osnova dopolnilnemu davku vsota najemnin oziroma najemnih vrednosti vseh zgradb, ki jih ima davčni zavezanec na področju ene davčne uprave. Poleg osnovnega davka je zakon predvidel še posebni dopolnilni davek zaradi tega, da se vsaj deloma ustvari progresija, ker je opustil sistem dohodnin, pri katerem se da progresija mnogo laže izvesti. Zato davčna stopnja dopolnilnega davka ni enotna kot pri osnovnem davku, pač pa z višanjem davčne osnove raste davčna stopnja dopolnilnega davka. Pri majhni davčni osnovi je davčna stopnja dopolnilnega davka nizka, pri veliki davčni osnovi pa je davčna stopnja dopolnilnega davka visoka in je te stopnje vprav zadnja davčna novela z dne 22. decembra 1939 ponovno občutno dvignila, s čimer se je progresija znatno ojačala. Dopolnilnega davka po našem zakonu nima rentnina in uslužbenski davek. Pri zadnjem pa je progresija vsebovana v tem, da se davčna stopnja oziroma davčna lestvica pri višjih plačah veča. Dopolnilnega davka tudi nimajo davki, vsebovani v posebnih davčnih zakonih. Na dopolnilni davek se ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade. Naš zakon o neposrednih davkih pozna naslednje davčne oblike: 1. Davek na dohodek od zemljišč (zemljarina), 2. davek na dohodek od zgradb (zgradarina), 3. davek na dohodek od podjetij, obratov in samostojnih poklicev (pridobnina), 4. davek na rente (rentnina), 5. davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek), 6. davek na dohodek od nesamostojnega dela in poklica (uslužbenski davek). S posebnimi zakoni pa so urejeni še vojnica, splošni davek na poslovni promet, skupni davek na poslovni promet, davek na luksuz in davek na neoženje-ne osebe. Zadnjih pet davčnih oblik, vsaj nekatere, nima značaja neposrednih davkov, vendar se navadno obravnavajo hkrati z neposrednimi davki, ker je postopek pri odmeri in plačevanju teh davkov najbolj sličen postopku pri odmeri in plačevanju onih šest davčnih oblik, ki so urejene v zakonu o neposrednih davkih. Poedinih davčnih oblik ne bomo obravnavali, ker so te že bile obravnavane v raznih knjigah, brošurah in revijah. Bavili se bomo le z občimi odredbami zakona o neposrednih davkih, zlasti z onimi, pri katerih naj tudi davčni zavezanec aktivno sodeluje, če hoče, da mu bo finančna uprava davek čim pravilneje in čim bolj v skladu z zakonom odmerila. Temelj za odmero davka po vseh davčnih oblikah je redno prijava. Prijava pa je obvezna pri zgradarini, pridobnini, rentnini, družbenem davku, splošnem davku na poslovni promet in davku na luksuz. Davčna prijava se vlaga na obči javni poziv v roku, ki je v tem pozivu predviden, ki pa ne sme biti krajši od enega meseca. Če se tak rok prekorači največ za petnajst dni, nima ta prekoračitev kvarnih posledic za davčnega zavezanca, ako zamudo v naknadni prijavi opraviči s posebno važnimi razlogi. Za vsako davčno obliko je treba vložiti posebno prijavo. Davčni zavezanci, ki plačujejo družbeni davek, predlože prijavo v petih mesecih po izteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15 dneh po glavnem zboru, na katerem so bili končni računi odobreni. Pridobninski davčni zavezanci, ki morajo po davčni noveli z dne 22. decembra 1939 voditi poslovne knjige, predlože davčno prijavo v treh mesecih po izteku poslovnega leta. Tem davčnim zavezancem se ne izdaja poseben javni poziv, pač pa morajo sami v navedenem roku vložiti prijavo brez poziva. Če nastane davčna obveznost med davčnim letom, se vlaga davčna prijava v rokih, ki jih zakon za po-edine davčne oblike predpisuje (zgradarina 30 dni, pridobnina 14 dni, rentnina 30 dni, družbeni davek 14 dni). Če nekje rok ni posebej predpisan, se vlaga davčna prijava v 15 dneh od dne, ko je nastala davčna obveznost. Davčna prijava se izroča redno davčni upravi ali občini. Prijava za družbeni davek se izroča finančni direkciji. Ta oblastva morajo dajati potrdilo o prejemu prijave. Davčna prijava je uradna tajnost; njena vsebina se ne sme nikomur priobčiti razen pristojnim uradnim organom; tudi overovljeni prepis prijave se ne sme izdajati v druge namene razen zaradi potreb davčne administracije. Posledice opuščene prijave so hude. Če namreč davčni zavezanec ne predloži prijave, mu davčno oblastvo ali davčni odbor odmeri davek brez njegovega sodelovanja po podatkih, ki so mu na razpolago. Davčnega zavezanca zadenejo torej posledice kontu-maca. Razen tega pa se davčni zavezanec občutno kaznuje s tem, da se mu kot kazen odmeri še 3%>, 10°/o ali celo 15°/o osnovnega davka. Iz teh določil je razvidno, da zakon o neposrednih davkih polaga zelo veliko važnost na izčrpno in točno davčno prijavo. Kako tudi ne bi? Davčna prijava, zlasti še če je res točna in izčrpna, silno olajša poslovanje finančne uprave na eni strani, na drugi strani pa je davčna prijava v velikem interesu davčnega zavezanca samega. Predaja davčne prijave ni samo dolžnost davčnega zavezanca, pač pa tudi njegova pravica. Davčni zavezanec ima pravico zahtevati, da čim tesneje sodeluje z davčno upravo, ko gre za odmero njegovih davkov. Če pa noče sodelovati vsaj s tem, da v redu vloži vsakoletno davčno prijavo, bo normalna posledica pač ta, da mu bo davek gotovo višje odmerjen kot bi mu bil sicer, ker bo pač kontu-maciran, in bo razen tega s poviški v odstotkih na osnovni davek občutno kaznovan. Prijavljaj pa tudi v teku davčnega leta vse druge okolnosti, ki utegnejo vplivati na višino davka. Važne so zlasti prijave zaradi odpisa davkov. Tako se n. pr. odpisuje osnovni davek pri zemljarini, če prizadenejo letini škodo za več kot četrtino ogenj, voda, toča, poljske miši, poljske uši, kobilice itd. Prav tako se odpisuje osnovni davek pri zgradarini, če se zgradba ali del zgradbe ne uporablja (n. pr. eno stanovanje je ostalo prazno), ali če postane zgradba zaradi elementarne nezgode neuporabna. Tudi se odpisuje zgradarina, če se najemnina ne da niti sodnim potom izterjati. Pridobnina se odpisuje, če se pridobitno poslovanje ustavi med letom najmanj za 6 mesecev itd. Vse take izpremembe pa mora davčna uprava vedeti. Zato mora davčni zavezanec vsako tako izpremembo prijaviti v rokih, ki jih zakon predpisuje, ker sicer izgubi pra- vice, ki mu jih zakon nudi glede odpisa davkov. Pri zemljarini znaša rok za prijavo elementarne škode 8 dni, pri zgradarini in pridobnini znaša rok za prijavo prestanka uporabljanja zgradbe oziroma ustavitve obrata 14 dni. Tiskovine za letne davčne prijave zaradi odmere zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, splošnega davka na poslovni promet in davka na luksuz dobi davčni zavezanec pri davčni upravi ali pri občini, pa tudi v nekaterih knjigarnah. Za ostale prijave v teku davčnega leta pa niso predvidene posebne tiskovine. Vse izpremembe med davčnim letom se prijavlja pač na navadni poli papirja. Davčne osnove za pridobnino ugotavlja davčni odbor. Tudi za zgradarino ugotavlja davčno osnovo davčni odbor v primeru, da osnove ni mogoče ugotoviti s primerjanjem. Davčni odbor ugotovi na zahtevo davčne uprave tudi višino opravljenega kosmatega prometa pridobninskega davčnega zavezanca. Končno ugotovi davčno osnovo davčni odbor pri rentnini v primeru, da dohodek ni razviden iz neke listine. V ostalih primerih pa ugotavlja davčne osnove davčno oblastvo, in sicer za družbeni davek finančna direkcija, za zemljarino katastrska uprava, za vse ostale oblike pa davčna uprava. Davčni odbori se postavljajo za območje vsake davčne uprave. Po potrebi sme finančni minister v območju ene davčne uprave postaviti več davčnih odborov. Davčni odbor je sestavljen iz predsednika ali njegovega namestnika in iz štirih članov in prav toliko namestnikov. Predsednik davčnega odbora je šef davčne uprave. Polovico članov in namestnikov davčnega odbora, to je 2 člana in 2 namestnika postavi finančna direkcija na predlog davčne uprave, ostalo polovico pa izvolijo pristojne zbornice (advokatska, trgovska itd.). Pri vsaki davčni upravi postavi finančna direkcija državnega zastopnika, referenta davčne uprave, ki pa nima glasovalne pravice. Njegova naloga je, da čuva in zastopa interese fiska pred davčnim odborom. Seje davčnega odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik ali zakoniti pooblaščenec. Zastopati sme brez formalnega pooblastila mož ženo, žena moža, oče ali mati otroke in otroci, starejši od 18 let, roditelje. Naloga davčnega zavezanca pred davčnim odborom je, da se dobro opremi z vsemi dokazili in drugimi pripomočki, s katerimi bo pred davčnim odborom uveljavljal svoje zahtevke. Vedno je kasneje teže pobijati davčno osnovo in odmero davka. Zato je za vsakega pridobninskega zavezanca zelo nesmiselno, ako opusti udeležbo pri seji davčnega odbora, ko se obravnava njegova davčna osnova. Davčni odbor mora vsak zaključek pismeno utemeljiti in obrazložiti. Davčni zavezanec pa pismene obrazložitve v plačilnem nalogu ne dobi. Zato pa ima pravico, da vpogleda pri davčni upravi predmet, ki se njega tiče in da si za pritožbo važne okoliščine izpiše. Ko so gornja oblastva na navedeni način ugotovila davčno osnovo, začne davčna uprava z odmero davkov, ki obstoji v tem, da na ugotovljene davčne osnove uporabi v zakonu predvideno stopnjo osnovnega in dopolnilnega davka. Edino družbeni davek odmerja finančna direkcija. Odmero uslužbenskega davka in skupnega davka na poslovni promet pa davčna uprava normalno le kontrolira, medtem ko vrše odmero deloma privatniki (delodajalci itd.), deloma pa druga oblastva (carinarnice, samoupravna telesa itd.). Davek odmeri davčno oblastvo vsako davčno leto v obliki razporeda. Davčno leto se sklada s koledarskim letom. Razpored davka, izvršen po davčnih osnovali, se mora razgrniti na javni vpogled pri davčnem oblastvu za 8 dni. Odmero davka priobči davčno oblastvo davčnemu zavezancu v obliki obvestila in plačilnega naloga ali v obliki odloka. Za zemljarino se pošiljajo samo položnice. V obliki odloka se mora priobčiti odmera davčnemu zavezancu v štirih primerih: 1. če je predmet prehodnega značaja, 2. če nastane davčna obveznost med davčnim letom, 3. družbeni davek družbam, zavezanim javnemu polaganju računov, 4. pridobnino in prometni davek pridobninskim zavezancem, ki so po davčni noveli z dne 22. decembra 1939 zavezani voditi poslovne knjige. V prvem, drugem in četrtem primeru ugotavlja davčno osnovo in odmerja davek davčna uprava, v tretjem primeru pa finančna direkcija. Za te štiri primere se odmerja davek v obliki posebnega odloka, ki ga mora davčno oblastvo pismeno priobčiti davčnemu zavezancu. V vseh drugih primerih pa se odmera priobčuje davčnemu zavezancu v obliki obvestila in plačilnega naloga. Proti vsakemu obvestilu in plačilnemu nalogu kakor tudi proti vsakemu davčnemu odloku je dopustna pritožba na višje davčno oblastvo. Proti odmeri zem-ljarine, ki se davčnemu zavezancu priobčuje samo s položnico, načelno ni možna pritožba. V kolikor se davčni zavezanec z odmero zemljarine ne more zadovoljiti, naj pri davčni upravi zahteva najprej formalni plačilni nalog, proti kateremu se bo potem lahko pritožil. Vprašanje pritožb je zelo važno. Po zakonu mora že obvestilo in plačilni nalog kakor tudi odlok vsebovati tudi tako imenovano rekurzno klavzulo, to je pouk o pravnem sredstvu. Pritožba v upravnem postopku se vlaga redno pri onem oblastvu, ki je izdalo plačilni nalog ali odlok, proti kateremu se pritožba vlaga. Pritožba se vlaga pismeno ali ustno na zapisnik pri onem oblastvu, ki je izdalo plačilni nalog, oziroma odlok. Pismena pritožba se lahko vlaga osebno ali pa pošlje po pošti. V rok se ne štejejo dnevi prevoza po pošti. Priporočljivo je pritožbo vlagati v priporočenem pismu, ker se na ta način najlaže ugotovi pravočasnost pritožbe. Paziti pa je treba zlasti na to, da se pritožba naslovi na pristojno oblastvo. Pritožba v davčnem postopanju se vlaga v 30 dneh od dne priobčitve plačilnega naloga ali odloka. Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik, se pritožbeni rok podaljša do prvega naslednjega delavnika. V kolikor pritožitelj ta rok prekorači za največ 15 dni, nima ta prekoračitev kvarnih posledic, ako to zamudo v pritožbi opraviči z res tehtnimi in važnimi razlogi. Kolkuje pa se pritožba z državnim kolkom za 30 din, event. priloge pa po 4 din. Pritožbe več davčnih zavezancev zoper izvršeno odmero davka v skupni vlogi se ne jemljejo v pretres. Isti davčni zavezanec pa sme vložiti eno pritožbo zoper več davčnih odmer le v primeru, če se mu je vročil tudi skupni plačilni nalog, oziroma skupni odlok o teh odmerah. Pritožba ne zadržuje izterjave davkov. Davek je treba kljub pritožbi plačati, ker ima sicer davčna uprava pravico uvesti izvršilno postopanje in računati zamudne obresti ter izvršilne stroške. V kolikor ^^ZMEŠANIM BLAGOM PODPEČ - posta PRESERJE in z žganjem apna ELEKTRO-BOCATAJ Trgovina — Kongresni trg št. 19 — Instalacije Elektro-materijal, motorji, lestenci, svetilke, kuhalne plošče, likalniki, električne peči, grelne blazine, žarnice itd. — Solidne cene! Tel. 20-03 U Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke KČRTING, ki si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu • Dospela je nova pošiljka vseh tip KČRTING aparatov, pa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih V račun vzamemo vse tipe radio-aparatov 24 59 A.BIRKE, Ljubljana, Mestni trg 9 Narod ima siguren občutek za vse ono, kar je zdravilno. Ni le slučajno, da se ravno pri nas popije toliko bele kave. Naše gospodinje jo vedo mojstrsko pripraviti. Naravno s »Kolinsko« to vedno dobro IZREDNO IZDATNA KVAIITIINA CIKORIJA Uta GLAZURA ln potrebščine dobite po VIH UlM&DILH ugodni cellj p[i tvrdki Melnel & Heenitt zaloga tvornice glazbil MARIBOR — štev. 102 a Za veliki katalog s cenikom vpoSljite Din 4*— v znamkah. pa davčni zavezanec s pritožbo uspe, se mu davek vrne ali piše v dobro. Pritožbe proti odlokom davčnega oblastva I. stopnje, to je davčne uprave, rešuje davčno oblastvo druge stopnje, ki je finančna direkcija; pritožbe proti prvostopnim odlokom finančne direkcije pa rešuje davčno oblastvo III. stopnje, ki je oddelek za davke finančnega ministrstva. Pritožbe proti ugotovitvi davčne osnove po davčnem odboru pa rešuje reklamacijski odbor. Reklamacijski odbori se postavljajo na sedežih finančnih direkcij za vse območje direkcije. Finančni minister sme postaviti za obsežnejša območja tudi več reklamacijskih odborov, ki jim hkrati določi sedež. V dravski banovini poslujejo štirje reklamacijski odbori in sicer v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Reklamacijski odbor je sestavljen iz predsednika ali njegovega namestnika in iz osem članov s prav tolikim številom namestnikov. Finančni minister pa sme to število po potrebi povečati. Pri vsakem reklamacijskem odboru postavi oddelek za davke finančnega ministrstva državnega zastopnika, referenta davčnega oblastva, ki čuva in zastopa interese fiska pred reklamacijskim odborom. Polovico članov reklamacijskega odbora, to je štiri člane in štiri namestnike postavlja oddelek za davke finančnega ministrstva na predlog finančne direkcije. Ostalo polovico članov in namestnikov pa izvolijo pristojne zbornice. Reklamacijskemu odboru predseduje finančni direktor ali njegov namestnik. V pritožbi davčni zavezanec navadno pobija davčno osnovo ali davčno stopnjo, ker je višina davka odvisna pač od teh dveh činjenic. Pritožbe, v kateri davčni zavezanec pobija neke druge činjenice (n. pr. da sploh ni zavezan davku ali ne davku po tej in tej davčni obliki, zastaranje itd.) so redke. Pritožba naj bo kratka, vendar dobro utemeljena in obrazložena. Pritožbi brez vsake utemeljitve je redno usojen popoln neuspeh, zlasti kadar pobija davčni zavezanec davčno osnovo. Da bo znal pritožbo prav utemeljiti, pa mora davčni zavezanec vedeti, kako je davčno oblastvo, oziroma davčni odbor utemeljil svoj sklep o davčni osnovi. Zato mu zakon dovoljuje, da pri davčni upravi vpogleda spis, ki se nanj nanaša, in si izpiše vse potrebne podatke. Reklamacijski odbor sklepa v tajnih sejah. Ni dolžan pozvati niti pritožitelja na sejo. Na obrazloženo zahtevo v pritožbi pa mora dovoliti pritožitelju, da poda svojo obrazložitev ustno na seji, na kateri se rešuje njegova pritožba. Sprejete sklepe priobčuje predsednik reklamacijskega odbora pismeno davčnemu zavezancu v obliki odloka, državnemu zastopniku pa z vročitvijo spisa. Proti ugotovitvi davčne osnove po davčnem odboru ima pravico pritožbe tudi državni zastopnik. Rok za pritožbo pa poteče državnemu zastopniku 8 dni po tem, ko je potekel rok za pritožbo davčnemu zavezancu. Državni zastopnik ima torej rok 38 dni za pritožbo. Če je vložil državni zastopnik pritožbo proti ugotovitvi davčne osnove po davčnem odboru, se mora o tem obvestiti tudi davčni zavezanec, ki ima pravico v nadaljnjih 14 dneh podati svoje nasprotne razloge. Proti odloku finančne direkcije, če je odločala na drugi stopnji, in proti sklepu reklamacijskega odbora more vložiti davčni zavezanec tožbo na upravno sodišče. Proti sklepu reklamacijskega odbora more vlo- žiti tožbo na upravno sodišče tudi državni zastopnik. Tožba na upravno sodišče se vlaga neposredno pri tem sodišču v roku 50 dni od dne, ko je bil davčnemu zavezancu vročen odlok, oziroma sklep reklamacijskega odbora, državnemu zastopniku pa reklamacijski spis. Tožba se vlaga osebno pri upravnem sodišču ali v priporočenem pismu po pošti. Kolek za tožbo na upravno sodišče znaša 50 din, za priloge pa po 4 din. Posebej pa se plača še taksa za zapisnik pred upravnim sodiščem in taksa za sodbo upravnega sodišča. Za dravsko banovino posluje upravno sodišče v Celju. Proti sodbi upravnega sodišča je dopustna pritožba na državni svet v Beogradu v 15 dneh po prejemu gornje sodbe. Pritožba se vlaga pri upravnem sodišču osebno ali v priporočenem pismu na pošti. Le če upravno sodišče ne spremeni sklepa reklamacijskega odbora, pritožba na državni svet ni dopustna. Kolek za pritožbo na državni svet znaša 100 din, za priloge pa pa po 4 din. Posebej pa se taksira tudi tu zapisnik pred državnim svetom in sodba državnega sveta. Državni svet je vrhovna in končna upravnosodna instanca za državo. Proti odloku oddelka za davke finančnega ministrstva v pogledu družbenega davka, kjer nastopa kot druga stopnja oddelek za davke finančnega ministrstva, pa je dopustna le še tožba na državni svet. Tožba na državni svet se vlaga neposredno pri državnem svetu v roku 30 dni od dne, ko je bil davčnemu zavezancu vročen odlok oddelka za davke finančnega ministrstva. Tudi tu se tožba vlaga osebno pri državnem svetu ali v priporočenem pismu na pošti. Kolek za tožbo znaša 50 din, za priloge po 4 din. Posebej se plača še taksa za zapisnik in za sodbo. Davki dospevajo v plačilo v štirih enakih letnih obrokih, in sicer: dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Pri novih zavezancih dospeva davek onega dne, ko jim je bil vročen plačilni nalog. Plačati pa se morajo davki najkasneje 45 dni po dospelosti, torej do dne 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra. Pri novih zavezancih pa se mora davek plačati najkasneje v 30 dneh po vročitvi plačilnega naloga. Če je zadnji dan plačilnega roka nedelja ali praznik, se more plačati davek prihodnji dan brez kvarnih zakonskih posledic. Zemljarina pa se izjemoma plačuje do 15. avgusta prvi obrok in do 1. novembra drugi obrok. Prvi obrok zemljarine pa je bil za tekoče davčno leto 1940 podaljšan do 1. oktobra. Po preteku teh rokov izvede davčna uprava izvršilno postopanje in računa. 6 odstotne zamudne obresti do dne plačila ter izvršilne stroške. Prisilno izterjevanje davka se vrši prvenstveno iz premične in šele potem iz nepremične imovine davčnega zavezanca. Kot izvršilni stroški pri izterjevanju neposrednih davkov se pobirajo: 1. za vročeni pismeni opomin: a) 1 din, če ne znaša dolg več kot 200 din. b) 0.5°/o vsega dolga, ki presega 200 din, a ne znaša več kot 10.000 din. c) lVo vsega dolga, če dolg presega 10.000 din; 2. za izvršen popis (rubež) stvari: a) 5 din, če dolg ne znaša več kot 500 din, b) l°/o vsega dolga, ki presega 500 din in ne znaša več kot 10.000 din, c) 2°/o vsega dolga, ki presega 10.000 din. Za izterjavo davkov se kmetovalcu ne smejo zarubiti in prodati hiša s hišnim okolišem 20 a zemljišča, 1 par vprežne živine, 1 voz in 1 plug, dokler ima druge premičnine in nepremičnine, iz katerih se da davek kriti. Posebna uredba o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov določa, kateri predmeti so še izvzeti iz davčne izvršbe, tako pri kmetovalcu kakor tudi pri drugih stanovih. V izvršilnem postopanju veljajo posebne določbe glede pritoževanja. V tem postopanju je namreč predvideno dvoje pravnih sredstev: ugovori in pritožbe. Ugovori se vlagajo zoper opomine in naloge ob izvrševanju davkov in sicer v 8 dneh od dne, ko se izvrši opomin oziroma od dne, ko se priobči ali izvrši nalog. Kolek za tak ugovor znaša 10 din, za event. priloge po 4 din. Ugovor se vlaga praviloma pri davčni upravi, ki ugovor tudi rešuje. Proti rešitvam teh ugovorov pa je v nadaljnjih 8 dneh dopustna pritožba na finančno direkcijo, ki odloči dokončno. Ta pritožba se kolkuje s 50 din, event. priloge po 4 din in vlaga pri davčni upravi. Tudi ti ugovori in pritožbe načelno nimajo odložilne moči. Davki se kljub temu izterjavajo in se v primeru, da je imel ugovor ali pritožba uspeh, po končanem postopanju vrnejo. V rokih, ki smo jih spredaj navedli, morajo biti davki plačani. Le v izjemnih, v zakonu določenih primerih, se sme dovoliti odlog. Take odloge dovoljuje na utemeljeno prošnjo finančna direkcija za vsak po-edini primer posebej, če davek ne presega 50.000 din; za davke nad tem zneskom pa dovoljuje odlog oddelek za davke finančnega ministrstva. V kolikor pa gre za izredne primere zaradi škode po elementarnih nezgodah dovoljuje oddelek za davke finančnega ministrstva odloge tudi poedinim vasem ali občinam skupno. Kljub dovoljenemu odlogu davka pa teko zamudne obresti. Finančni minister pa sme v uvaževanja vrednih primerih te obresti znižati ali tudi odpustiti. Odlog se dovoljuje le do konca dotičnega davčnega leta, v izrednih primerih pa tudi preko tega davčnega leta. Ista določila veljajo za obročno plačevanje. Zakon ureja tudi vprašanje povračila davkov. Če je davčni zavezanec brez potrebe plačal neki davek ali ga je plačal v znesku, ki presega predpis, mu finančna uprava na prošnjo tak davek vrne. Prošnjo za povračilo pa mora vložiti najkasneje v petih letih od dne plačila oziroma od dne nastalega preplačila, ker je sicer ta pravica davčnega zavezanca zastarala. Prošnja je kolka prosta. V kolikor pa bi bila ta prošnja neosnovana, se kolek za 30 din naknadno izterja. Razume se pa, da se event. preplačilo na enem kontu prvenstveno uporabi za event. dolg na drugem kontu in šele eventualni presežek po poravnavi vseh davčnih kontov po vseh davčnih oblikah se diivčnemu zavezancu vrne, v kolikor ne pristane na to, da ostane preplačilo v državni blagajni zaradi kritja še nedospelega oziroma še neodmerjenega davka. Prošnje za povračilo se vlagajo pri davčni upravi, kjer je bil davek plačan; rešuje jih pa finančna direkcija, če gre za povračilo do 10.000 din; za povračila nad tem zneskom pa rešuje take prošnje oddelek za davke finančnega ministrstva. Omeniti moramo le še vprašanje davčnih oprostitev in davčnih olajšav. Zakon o neposrednih davkih kakor tudi posebni davčni zakoni predvidevajo izredne primere, v katerih nek davčni objekt oziroma donos iz tega objekta odnosno nek prejemek iz duševne ali telesne dejavnosti davčnega zavezanca ni zavezan davku. V takem primeru govorimo o davčni oprostitvi. Ako pa je tak donos oziroma prejemek zavezan davku, E£e.kt\0'-6t\oj&; motorje, brusilne in polirne stroje, vrtalne in rezilne stroje, kompresorje in črpalke i. t. d. Z&ekJbufr - apaKate ; žarilne peči, Gubala, likalnike, grelne blazinice, spajalnike, rešoje i. t. d. nudi v veliki izberi: ELEKTROINDUSTRIJA S: LJUBLJANA. GOSPOSVETSKA C. 13 ♦ TELEFON 23-14 Priporočamo Vam, kupujte »PRI ZVONU«, ker je najce-nejša trgovina in ima veliko zalogo angleških, čeških In m ■ domačih kamgarnov, sukna, damskega volnenega in la E ^ mnogo drugega blaga po zelo nizkih cenah. Poizkusite samo enkrat, ne bo Vam žal. Se priporoča manufaktura WPRI ZVONU" Ljubljana " Prod Škofijo JI I. Strojansek polefroroviLs,tra,a ! gkšesg zntunskc, w pisalne | stioie j dobavlja 1 RADIOVAL, LJUBLJANA | Telefon št 33-63 DALMATINOVA ULICA 13 poleg hotela Štrukelj Gostilna »JADRAN« Jesenice Točim svoja že do sedaj vedno priznana pristna dalmatinska vina iz svojih lastnih vinogradov. Opolo, makarsk! — priznano plemenka belo namizno vino, grk, vugava, dingač In orig. prošek in maraskln. SPECIALITETE: Suha dalmatinska šunka, paški In silba sir. Vsak torek In potek Izbira svežih morskih rib, kakor tudi konzervirana škombrl-tunina. — Točna In solidna postrežba. — Cene zmerne. Se priporoča lastnik gostilno »JADRAN« Anto I. Maraiovlč Ure zlatnina, srebrnina in optični predmeti J. VILHAR urar — Sv. Petra c. 36 Ljubljana FOTO H PRIPOROČA SE H O L y N S K I ./ATELJE ZA MODERNO FOTOG RAFI30 \ LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA 5, TELEFON 57-47 Ivan Mihelič do fen, s"" Priporoča svoje prvovrstne izdelke vseh vrst žičnih tkanin v železni, pocinkani in medeni kvaliteti; košarske in stru-garske izdelke; škafe, čebre, bariglice, ščipalke za perilo, obešalnike raznih kakovosti, kujiače, žlice itd. — Zaloga žimnatih sit ter gotovih sit za pekarne in livarne. Dobro blago! - Solidne cene! van Tov A.*1^ M A i -i u ® 8 V vsako hišo,, Slovenski dom"! a uživa neko olajšavo pri odmeri ali plačevanju davka, bodisi trajno, bodisi začasno, govorimo o davčni olajšavi. Te davčne oprostitve in davčne olajšave so v zakonu o neposrednih davkih in tudi v posebnih davčnih zakonih izčrpno naštete pri vsaki poedini davčni obliki posebej. Večino davčnih oprostitev in davčnih olajšav mora davčna uprava že po službeni dolžnosti upoštevati. Davčnemu zavezancu se v takem primeru za zadevo ni treba zanimati, ker ga mora davčna uprava iz lastnega nagiba brez njegovega sodelovanja oprostiti davka oziroma priznati mu davčno olajšavo in davek odmerjati v smislu te olajšave. Umljivo pa je, da utegne davčni uradnik prezreti kakšno tako davčno oprostitev ali davčno olajšavo in da odmeri davek brez ozira na to oprostitev ali olajšavo. V tem primeru je naloga davčnega zavezanca, da z navadno vlpgo na davčno upravo uveljavlja davčno oprostitev oziroma davčno olajšavo in predlaga, da se mu prizna oprostitev ali olajšava, ki bi jo bila morala davčna uprava že po službeni dolžnosti priznati. Vlogi je treba priložiti vsa dokazila, ki so za poedini primer potrebna. Kolkuje se taka vloga z 10 din, morebitne priloge pa po 4 din. Nekatere davčne oprostitve in davčne olajšave pa se ne priznavajo po službeni dolžnosti. Tako se n. pr. opraščajo zemljarine za 15 let neporabna zemljišča, ki jih je lastnik z izrednimi stroški in z izrednim trudom napravil za porabna; davčno olajšavo za isto dobo pa uživajo meliorirana zemljišča; davčno olajšavo uživajo nove zgradbe za dobo 10 let ali 20 let itd. Sem spada tudi davčna oprostitev oseb z 9 in več otroki, dalje posebne davčne olajšave za obče koristne ustanove, za hotelsko industrijo, za domača pomorsko-brodarska in rečno-brodarska podjetja ter ladjedelnice itd. V vseh teh in takih primerih nudi zakon neko davčno oprostitev ali davčno olajšavo, toda le pod pogojem, da tako oprostitev oziroma olajšavo davčni zavezanec tudi pravočasno uveljavlja s posebno prošnjo, ki jo naslovi na pristojno davčno upravo. Davčna uprava take oprostitve oziroma olajšave ni dolžna, pa tudi ne sme priznati po službeni dolžnosti. Večinoma reševanje teh prošenj ne spada namreč v pristojno poslovanje davčne uprave, pač pa finančne direkcije in oddelka za davke finančnega ministrstva. Šele čim dobi davčna uprava rešitev od nadrejenih finančnih oblastev, mora tako oprostitev oziroma olajšavo priznati in odmero davka prilagoditi rešitvi o tej oprostitvi oziroma olajšavi. Take prošnje se vlagajo pri davčni upravi in kolkujejo s 30 din. Prošnjam pa je treba priložiti vsa potrebna dokazila ter taka dokazila kolkovati po 4 din kot priloge. Vzorec prošenj te vrste najdeš v knjigi Dr. VI. Murko: Davčne oprostitve in olajšave, Ljubljana 1937. To bi bilo nekaj naivodil glede sodelovanja davčnih zavezancev s finančno upravo pri odmeri in plačevanju neposrednih davkov. To sodelovanje naj bo od strani finančne uprave dostojanstveno in ljubeznivo, s strani davčnih zavezancev pa odkrito in zaupljivo. Ob takem sodelovanju davčnih zavezancev s finančno upravo in finančne uprave z davčnimi zavezanci bomo davčno breme vsi skupaj na eni strani laže prenašali, na drugi strani pa bomo dosegli kolikor toliko pravično enakomerno obremenitev vsakega posameznika po njegovi davčni moči, kar je končno smoter davčnih zakonov samih in gotovo iskrena želja celokupne naše finančne uprave. hNOttCjM /A '.JUHU UMU: 'iiw>mimwiiL:iuiiuwiinuiiLu)rnwllliiiuir.iii wn/jh Priporoča se tvrdka )c(cnt Adolf & Tomažin Ljubljana, Celovška 49 Izdelovanje avtomat, valjčnih mlinov JELTOM vseh kapacitet ter vseh drugih mlinskih strojev in nadomestnih delov. Prevzem montaže vsakovrstnih mlinskih naprav. Šivalni in mlekarski stroji prvovrstnih svetovno znanih CONZ elektromotorjev, ki so zavarovani proti prahu in vodi. Kupujte vse te stroje pri prvi in edini domači tvrdki te stroke in zadovoljni boste. J-e&učfta pisalna iti gradbeno podjetje. ANGELO BATTELINO POOBLAŠČENI STAVBE N G K IODNO ZAPRISEŽENI IZVEDENEC LJUBLJANA VIU ALJAŽEVA ULICA $TEV* 15 Poštni čekovni račun 15-117 — Telefon 33-39 Izvršuje betonske in železobetonske zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke zgradbe. Sprejema v izvršitev vsakojake načrte in proračune strokovne stavbne stroke. Tehnična mnenja. Zastopstvo strank v tehničnih in zapuščinskih zadevah. Izdeluje vsa v umetno kamnoseštvo spadajoča dela. Imam stalno na zalogi kamenaste cevi z vsemi odcepi in koleni. Prerez in materijal litine kamenastih cevi je izvršen po lastnem patentu. Vinko Beličič: SfeljniKi sc hrtijo Moj plug je oral Tvoja polja, Tvoj prst je oral moje čelo. Gradnik, Na tisti strani rodenske gorice, ki v opoldansko sonce uprta gleda proti daljni Vinici, je imel svoje trtje in prikupno zidanico tudi moj sorodnik Janko Banovec s Črešnje. Po velikosti je zavzemalo trtje osmi del Banovčeve zemlje. Z vrtom, njivami, stelj-nikom in gozdnim delom je skopo preživljalo Banov-čevo družino. Nekaj let je tega, kar sva Janko in jaz sedela v zidanici pri litru zelenkastega muškatelca. Sonce se je nižalo k Svetemu Križu. »Težki časi so, kakor še ne tako,« je tožil. »Svet se je zaprl, nikamor ni moči, doma pa ni nobenega zaslužka.« Obrane trte, spreminjajoče se v oktobrskih barvah, so tiho šumele v vetru. »Lahko tebi,« je nadaljeval. »Ko boš končal šole, ne boš nikdar stradal belega kruha. Ne rečem, zdaj ti je težko. A vendar je lahko prenašati težave, ako človek ve, da bodo nekoč poplačane.« Gledal sem njegove dobre oči, suhi in razorani obraz, rahlo osivele lase. »Siromaščina je povsod,« sem rekel. »Malokdo je zadovoljen. A jaz mislim, da je kmečko življenje najlepše in najbolj zdravo. Da si le družina pridela kruha na svoji zemlji!« Janko je pil in pomislil. »Na svoji zemlji!« je vzdihnil. »Saj to je tisto — zemlje ni! Njiv je malo, a še te slabo rodijo. Ljudi je zmerom več, zemlje pa zmerom enako. Kako se naj to uredi?« V snopu svetlobe, ki je zasijal skozi lino, je drhtel zlat prah in se zibal na pajčevinah. »Če imaš posebno srečo, prideš k železnici za progovnega delavca, k eni ali drugi lesni tovarni ali v rudnik na Kanižarico. A število takih srečnikov je jako omejeno, ne glede na to, da ob samem zaslužku ni moči živeti.« Janko je govoril resnico. Razmislil je bil vse možnosti, kako bi družini omogočil pravo, človeka vredno življenje. Imel je tri hčere godne za možitev, dva sina davno zrela za ženitev in še tri mlajše otroke. Pri hiši je bilo deset ust, deset parov delavnih rok. Bilo je mnogo volje za osamosvojitev, a skoraj nobenega uspeha. Posestvo drobiti bi bil nesmisel. Kmetijo bo dobil en sam, ostali pa bodo v najslabšem ali najboljšem primeru ostali pri hiši kot strici in tete, morebiti zagrenjeni v odpovedih in odvisnosti. Veter je močneje zavel preko trtij. Stopila sva ven in izpod brajde v mlačno luč zahajajočega sonca. Mlado vino nama je omamljalo misli, brisalo sence, ki so se spreletavale nad življenjem. Po otavskem viaduktu je grmel tovorni vlak. Malo dalje so ležale njive, ki jih je tu bledo zelenila repa, tam rdečila ajda, drugod zopet so jih rahlo rumenile zrele buče. Za njivami so se pričenjali steljniki in se širili po valoviti ravnini proti smrekovim gozdovom. Breze, stelja, samotni bori in raztresene smreke so migotali v rdečkastem soncu kakor pravljična dežela. »Koliko zemlje je tam!« sem pokazal Janku. Davno spoznanje, da se mora rodovitna zemlja povečati na račun steljnikov, me je v trenutku spet vsega prevzelo. »Zakaj ne krčite steljnikov? Toliko novega rodovitnega sveta bi lahko pridobili!« Janko je mežikal v ravnino in zmajal z glavo. »Rodoviten svet — tista siva glina in rdeča ilovica?« »Posekati bi morali drevje, izkrčiti korenine in jih požgati, podorati pepel in kupe hlevskega gnoja! Ta zemlja ne bi slabše rodila kakor preskušene njive.« Gledala sva prostrane steljnike, ki so se še vedno svetlikali v soncu. Jaz sem v duhu že videl, kako tam valovi rumena pšenica, slišal sem ostro šelestenje koruznih listov, čutil vonj cvetoče ajde in izkopanega krompirja... »Če steljniki izginejo,« je ugovarjal Janko, »kje bomo jemali potrebni nastilj?« »Listje!« »Kje se bo potem poleti pasla vaška živina?« »Saj ne bo steljnikov čez noč konec,« sem rekel. »Nekdo bi moral poskusiti: preorati kos steljnika za srednje veliko njivo. Res, to bi dalo mnogo dela — a vi bi lahko kaj takega naredili.« Modrikasti hribi daleč na hrvaški strani Kolpe so še skrivnostno žareli v soncu, medtem ko se je na ravnino počasi zgrinjal mrak. »Poglejte, tam za črešenjskim kalom je vaš del steljnika. Tam bi si lahko napravili dve, tri njive. Ali ni bolje, da vam tisti svet daje žita in krompirja za družino kakor nastilja in slabe paše za živino?« Janko Banovec ni več zmajeval z glavo. »Hladno je, pojdiva noter,« je rekel. Prižgal je svečo, natočil nov polič muškatelca, narezal še slanine in kruha. Klet je omamno dišala po mladem vinu, ki je vrelo v sodih. Zunaj so ob pesmi čričkov zdaj tiše zdaj glasneje šumele trte. Ali je bilo v resnici tako ali se mi je le sanjalo? Stari Janko Banovec je čez nekaj tednov vzel žago, sin Miha sekiro, sin Jure kramp — in so odšli s Črešnje. Ustavili so se onstran kala, kjer se kolovozna pot poslavlja od njiv in prehaja v steljnik. Stelja je bila požeta, ilovnata zemlja se je medlo svetlikala v novembrskem soncu. Gledali so rahlo dvignjeni prisojni svet. Nad njimi so letele proti jugu jate selivk. »Pomozi Bog in sveta Mati božja!« je šepnil gospodar in podal Mihu žago. Pokleknila sta k debeli brezi. Mrtvo tišino je zmotilo sikanje napiljenih jeklenih zob. Žaga je pela in sipala belo žagovino, breze so se ječe rušile. Jure je vihtel sekiro in klestil, sam podiral manjša drevesca in si otiral znoj. Popoldne je Nana pripeljala voz. Naložili so bela debla in debelejše veje, drobno dračje pa pograbili na kup. Ob zdravamariji so se zadovoljno ozrli po storjenem delu. Drugi dan je Miha s krampom rval korenine. Bilo je težko in naporno delo, ki je zahtevalo čvrstih, neutrudnih rok. Fanta se je polotila trmasta delavnost, tako da je zvečer lahko peljal domov poln voz štorov in korenin. Sikanje je bilo čuti iz dneva v dan, drevje je padalo, kramp je ril po zemlji. Banovčeva dekleta na Črešnji so žagala brezova drva, zlagala panjičke v drvarnico in mislila na prijetno bližnjo zimo. Ob koncu tedna je bil steljnik izkrčen za povprečno veliko njivo. V nedeljo je imela Banovčeva družina zaslužen počitek. Gospodar Janko je govoril za mizo: »Te dneve bomo požgali kupe dračja in navozili gnoja. Butala nam bo posodil svoj par volov, da pre-orjemo pred dežjem.« Proti hladnemu, čistemu nebu so se zgubljali stebri gostega belega dima. Poseka je bila kmalu kot golo, osamelo bitje, ki otožno koprni iz svoje onemoglosti. Banovčevi so raztresli gnoj, nato so pripeljali E lug. Vpregli so dva para močnih volov in zaorali, emež se je zagrizel v ledino, škrtal je in rezal zgubljene korenine. Rjavkasta brazda se je daljšala, dobila prvo sosedo, drugo... Stari gospodar je moral prenaporno pluženje prepustiti sinu. Nova njiva je bila prvič zorana. Lepa kot zagorelo deviško dekle je puhtela in se smehljala v poznem jesenskem soncu. Sledila je ostra zima. Brazde so v snegu, odjugah in zmrzalih postale krhke. Spomladi so Banovčevi še enkrat pognojili in preorali najmlajšo njivo. Posadili so koruzo. Ker je bil svet ob poti, so postavili močno leseno ograjo. Iz tal so prikukali prvi lističi koruze, srkali mlado sonce in pomladno deževje. Na treh straneh se je prebujal steljnik in počasi zelenel. Življenje je plalo v ljudeh, živalih in rastlinah ... Fižolove grme med Banovčevo koruzo so kmalu zavohali zajci in se radi ustavljali Na novem, kakor se je tisti svet pričel imenovati. Pomlad je prešla v poletno vročino. Koruza je rasla in se bohotila, pognala cvet in storže. Po stelj-nikih okrog se je podila živina, kdaj pa kdaj je za-hrstnilo koruzno steblo in izginilo v govejem gobcu. Prva letina Na novem je dala deset mernikov koruze. Jeseni so Banovčevi tam posejali pšenico. Ali je bilo v resnici tako ali se mi je le sanjalo? Banovčevi so poleg prve njive izkrčili nov del za koruzo — drugi zob se je zasadil v steljnik. Naslednja pomlad je bila deževna. Pšenica je visoko pognala, a v plohah in vihrah zelo polegla. Njiva Na novem je bila v zavetju in se je ob žetvi dobro odrezala: namlatili so osem mernikov več. Pesem zemlje, ki daje koruznega, pšeničnega kruha, je donela dalje, vedno močneje, vedno lepše. Preorali so strnišče in posejali ajdo. V pozni jeseni je poleg koruzišča spet sikala žaga, mahala sekira, ril kramp. V treh letih so Na novem nastale tri njive. Pesmi zemlje se je pridružila pesem ljudi. Miha Banovec se je s Črešnje št. 5 priženil na št. 12 k Mav-rinu. Hiši je prinesel ime, svojo zdravo, vztrajno delavnost in zemljo Na novem. Sestra Nana pa se je s Črešnje omožila v sosedno vas k Judniču. Obenem sta se tidve družini dogovorili, da bo kasneje Jure Banovec vzel Judničevo Katko in zagospodaril za očetom. V to živahno in neuklonljivo življenje so nenadoma kanile jedke skrbi: izbruhnila je vojna. Res — vojna je bila še nekje silno daleč, a njeni odmevi so se čutili vsepovsod po vaseh. Tu je bil gospodar poklican na tritedenske orožne vaje, tam je moral oditi fant na dvomesečne A kaj to! Zemlja je ostala dobra in zvesta, vdano se je prepuščala delavnim in potrpežljivim rokam. Se preden je nastopila pomlad, je Banovčeva Meta dobila v Ljubljani službo, najmlajši sin pa se je odšel učit v trgovino... Stari Janko je posestvo prepisal Juretu. O letošnjem vuzmu sem se oglasil pri sorodnikih na Črešnji. Lepo so me sprejeli, čeprav so bili vsi v pripravah na svatbo. Stari Janko se je močno postaral in tudi malo pootročil. kar pa za šestdeseta leta ni nič čudnega. Sešla sva se v zidanici. »Muškatelca ni več, zato bom natočil kar črnega, da ne boš imel take barve kakor kokoš pod repom.« Narezal je kruha, mesa in potice. »Zdaj jej pa pij, da se boš navadil vriskati za našo ohcet! Pa pusti svoje knjige v miru, da se ne prevzameš ali da se ti ne zmeša.« Jedla sva in trkala s kupicami. Nekje blizu je kos pel svojo večerno pesem. Prebujajoča se zemlja je dehtela med solznimi trtami. Sedela sva in kramljala. »Kako pa vojna?« se je nenadoma spomnil. Potem pa so se mu oči skrčile in je zamahnil: »Pustimo zlodja v miru! Dovolj sem ga skusil! Tako, da mi do smrti ne pojde iz duše!« Šla sva iz zidanice in se kot pred leti zagledala v ravnino. Za črešenjskim kalom se je svet Na novem zajedal v steljnik. Svetlozeleno ozimno žito naju je pozdravljalo iz daljave. »Jeseni je Miha krčil Mavrinov, to se pravi, svoj steljnik, Butala se je odločil, da prične svojega po žetvi,« je pravil Janko. »Steljniki se krčijo. Seveda: ljudi je zmerom več, treba je tudi več kruha...« Steljniki se krčijo... Banovčev, Mavrinov Butalov, tudi Jermanov znoj namaka nove njive, Bog blagoslavlja delo, daje rast in cvet in sad... Na Črešnji je zazvonilo zdravamarijo. IV jm IB, % ■" Koče Slovenskega planinskega društva Lega, clohod ter od kdaj do kdaj so odprte 8uhoparen seznam planinskih koč SPD je tudi dokaz ljubezni slovenskega človeka — ne glede na stan — do prelepe slovenske zemlje, do mogočnih skalnatih vrhov, do skromnejših hribov, goličav, gozdov itd. Le žrtve, porojene iz ljubezni do narave, so moglo zgraditi toliko domov v višavah, ki so v ponos slovenskemu narodu. Kamniške ali Savinjske planine In predgorje. Koča pod Storžičem. 1150 m, zgrajena leta 1934.; oskrbuje jo podružnica SPD v Tržiču. Dostopi: Iz Tržiča čez Lom 2h; z žel. postaje Križe-Golnik preko Gozda in Male Poljane 3 h 30. Koča je oskrbovana od maja do oktobra ter pozimi ob nedeljah in praznikih in večer pred njimi; druge dneve po predhodni prijavi pri oskrbniku. Zavetišče v Gozdu. 864 m; oskrbuje podr. SPD v Tržiču od leta 1937. dalje. Dostopi: iz Tržiča lil 30; z žel. postaje Križe-Golnik a) skozi vas v Gozd lh 30; b) z avtobusom na Golnik in dalje 30 min. do zavetišča. Zavetišče je stalno oskrbovano. V okolici smučišča. Dom na Krvavcu. 1700 m, zgrajen leta 1925., last Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Dostopi: iz Kamnika 5 h; iz Cerkelj (do tam vsakodnevna avtobusna zveza iz Ljubljane) 3 h 30; iz Cojzove koče na Kokrškem sedlu preko Kalškega grebena in Vel. Zvona 5 h; iz Kokro (do Kokre avtomobilska cesta) 3 h. Dom je vse leto oskrbovan. V oko-lici izborna smučišča. Dom v Kamniški Bistrici (Bistriški dom). 601 m, zgrajen leta 1909.; od železn. postaje Kamnik oddaljen 17 km. Na desnem bregu Kamniške Bistrico pešpot, na levem bregu avtomobilska cesta (ob nedeljah poleti avtobusna zveza) do Kopiš, od tod pol ure do Doma. Dom je oskrbovan vse leto; oskrbuje ga Osrednje društvo SPD v Ljubljani. Cojzova koča na Kokrškem sedlu. 1791 m, last Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Dostopi: Od Doma v Kamniški Bistrici 3h; iz Kokre (do tja avtomobilska cesta) 3 h 30. Oskrbovana od 8. junija do 31. oktobra (oktobra samo ob nedeljah), pozimi na razpolago zimska soba, ključi pri oskrbniku Doma v Kamniški Bistrici. Češka koča na Ravneh. 1543 m, ki jo je zgradila Češka podružnica SPD leta 1900., je last Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Dostopi: z Jezerskega (iz Kranja do Jezerskega avtobusna zveza) 2 h; iz Cojzove koče na Kokrškem sedlu čez Grintavec ali Kočno 4—5 h; iz Frišaufovega doma na Okrešlju čez Savinjsko sedlo in skozi Zrelo 4 h. Koča je oskrbovana od 28. junija do 25. septembra. Koča na Jermanovih Vratih (na Kamniškem sedlu), 1884 m, zgrajena leta 1906., last Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Dostopi: iz Doma v Kamniški Bistrici 3h; iz Cojzove koče na Kokrškem sedlu (1791 m) čez Skuto in Tursko goro 5 h; iz Koo- bekovega doma na Korošici čez Planjavo 4 h; z Okrešlja lh30. Koča je oskrbovana od 8. junija do 31. oktobra, v oktobru ob nedeljah in praznikih. Koča na Veliki Planini. 1558 m, zgrajena leta 1912., last Osred- njega društva SPD v Ljubljani. Dostopi: iz Kamnika do Stahovice avtobus (5 km), od tod mimo Sv. Primoža do koče 3 h; iz Stahovice z avtobusom d6 Crne (7 km), od gostilne pri Jurčku do koče 2 h; iz Stahovice z avtobusom do »Tineta«; od tod do koče 2h 30. Najprikladnejši vzpon za smučarje iz Crne. Koča je oskrbovana vse leto. Ima skupno ležišče. V okolici prostrana smučišča. Kocbekov dom na Korošici. 1808 m, zgrajen leta 1929., povečan leta 1935., last Savinjske podružnice SPD v Celju. Dostopi: poleti od Rogovilca (ob avtomobilski cesti med Lučami in Solčavo) skozi Robanov kot 4 h 30; iz Kamnika (avtobus do Kopiš) skozi dolino Bele čez Presedljaj in Prag 5—6 h; iz Luč v Savinjski dolini (do tod poleti in pozimi avtobusne zvezo) mimo kmo-tije Planinšek čez Vodole (1568 m) 6h; iz Logarske doline čez Kle-menškovo planino, Planlnšico in škarje 5 h 30. Dom je oskrbovan od 15. marca do 30. septembra. Do konca maja ugodna smuka! Mozirska koča na Golteli. 1344 m, nova koča zgrajona 1929.. po. večana 1. 1937. Last Savinjske podružnice SPD. L. 1937. pridobljena dependanca (Losjakova koča), ki jo ima podružnica v najemu. Dostopi: iz Mozirja (do tja avtobusna zveza iz Celja In z žel. postaje Šmartno ob Paki) 3 h; iz Ljubnega 4 h; iz Šoštanja 4 h 30. Koča je oskrbovana vse leto. Aleksandrov dom v Logarski dolini. 757 m, zgrajen leta 1932., ima dependaneo Tillerjevo kočo, zgrajeno leta 1925. Last Savinjske podružnice SPD. Triglav (Severna stena) Dostopi: od žel. postaje Šmartno ob Paki oddaljen 50 km. V poletni sezoni dnevne avtobusne zveze z žel. postajo Šmartno ob Paki, s Celjem in Ljubljano (preko Kamnika in Gornjega grada). V zimski dobi iste zveze do Solčave, oddaljene 6 km od Aleksandrovega doma. Dom je oskrbovan od 1. junija do 30. septembra. Plskernlkovo zavetišče v Logarski dolini. 757 m, od leta 1919. last Savinjske podružnice SPD. Do zavetišča (ki stoji poleg Aleksandrovega doma) vodi avtomobilska cesta Iz Savinjske doline. Avtobusne zveze: (glej Aleksandrov dom v Logarski dolini 1). Oskrbovano vse leto. Frlšaufov dom na Okrešlju. 1378 m, zgrajen leta 1908., ima de-pendanco »Okrešeljsko vilo«, urejeno leta 1932. Last Savinjske podružnice SPD v Celju. Dostopi: iz Aleksandrovega doma v Logarski dolini (do tu v letni seziji vsakodnevna avtobusna zveza s Celjem, Ljubljano in žel. postajo Šmartno ob Paki, pozimi iste zveze le do Solčave) 2h; iz Doma v Kamniški Bistrici preko Jermanovih vrat (1924 m) 4 h; iz Češke koče na Kavneh (1543 m) preko Savinjskega sedla 4 h. — Oskrbovan je od 1. julija do 30. septembra, v oktobru samo ob sobotah in nedeljah, v dobi spomladanske smuke pa od cvetne nedelje do prve povelikonočne nedelje. Dobra smučišča! Koča na Smrekovcu. 1377 m, zgrajena leta 1932., last šaleške podružnice SPD v Šoštanju. Dostopi: iz Šoštanja 4h; iz Crne 3h; iz Ljubna 3h; iz Mozirja preko Mozirske planine 4 h 30. Koča je oskrbovana vse leto. Smučarska postojanka. Julijske Alpe ln predgorje. Hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem Jezeru. 527 m, kupljen 1. 1913., popolnoma prezidan leta 1938.: last Osred. društva SPD v Ljubljani. Dostop: do »Zlatoroga« vozi poleti avtobus od vsakega vlaka iz Bohinjske Bistrice (30 min.), pozimi pa avtoizvošček ali sani. »Zlatorog« ima lasten vodovod, toplo in mrzlo vodo v sobah, elektriko, telefon. Oskrbovan je vse leto. Malnarjeva koča. 1343 m, last Osrednjega društva SPD v Ljubljani od leta 1919. / Dostopi: z žel. postaje Bohinjska Bistrica 2h; iz Orožnove koče Ih; iz Krekove koče na Ratitovcu 5h. Oskrbovana od 28. junija do 1. oktobra. Koča se v glavnem uporablja za počitniško dijaško kolonijo. Orožnova koča pod Crno Prstjo. 1349 m, zgrajena leta 1894., last Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Dostop: z žel. postaje Bistrica-Bohinjsko jezero S h; od Svetega Janeza ob Boh. jezeru 3 h; iz Krekove koče na Ratitovcu 5 h. Koča je oskrbovana od 28. junija do 1. oktobra. Doni na Komni. 1520 m, zgrajen leta 1936. Last Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Dostopi: z žel. postaje Bistrica-Boh. jezero poleti avtobusna zveza do »Zlatoroga«, pozimi avtoizvoščki do »Zlatroga«. Od »Zlatoroga« dalje na razpolago nosači. Od hotela »Zlatoroga« do Doma na Komni 3 h peš hoje, poleti cesta uporabna za jahanje. Izvrstna, prostrana smučišča. Oskrbovan vse leto. Koča pod Bogatinom. 1513 m, zgrajena leta 1932., last Bohinjske podružnice SPD v Srednji vasi v Bohinju. Dostopi: z žel. postaje Bistrica-Boh. jezero do Zlatoroga« poleti avtobusni promet (12 km), dalje do Savice 5 km po cesti, od tod 2 h 30 peš do koče. Pozimi avtopromet do »Zlatoroga«, tukaj nosači na razpolago. (Glej podatke glede nosačev pri Domu na Komni.) — Koča pod Bogatinom je oddaljena četrt ure od Doma na Komni. Koča je oskrbovana od 28. junija do 30. oktobra in od 20. decembra do 15. maja. V koči so stalni nosači, vodniki in smučarska šola. Koča pri Triglavskih Jezerih. 1683 m, od leta 1919. last Osrednjega društva SPD. Dostopi: z žel. postaje Bistrica-Boh. jezero do »Zlatoroga« poleti avtobusna zveza (20 min.), pozimi avtopromet (20 min) ali sani lh 30; od »Zlatoroga« čez Komarčo do koče 4 h; čez Komno 5 h; od žel. postaje Bistrica-Boh. jezero do Sv. Janeza z avtobusom ter od tod preko Vogarja, planine pri Jezeru, planine Ovčarije in krog Tičarice 5h; z Ovčarije tudi čez Štapce, skupaj 4 h. Koča je oskrbovana od 28. junija do 1. oktobra in od 15. marca do 15. maja; ako se predhodno prijavi vsaj osem oseb in najmanj za tri dni, je koča oskrbovana tudi za božične praznike. Vodnikova koča na Vclem Polju. 1805 m, zgrajena leta 1895.; last Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Dostopi: z žel. postaje Boh. Bistrica cesta do Srednje vasi lh, od tod čez pl. Uskovnico ali Konjšico 5h, od Sv. Janeza čez Voje 4 h; iz Aleksandrovega doma lh; iz koče Zajezeram 4h. Koča je oskrbovana od 28. junija do 1. oktobra. Aljažev dom v Vratih. 1015 m, zgrajen leta 1910. Dostop: z žel. postaje Dovje-Mojstrana 3h, avtom, cesta do slapa Peričnika 5 km. Dom je oskrhovau od 15. maja do 10. oktobra. Solidna postrežba, cene zmerne. Sprejemajo se klobuki v popravilo! Vseh vrst moške klobuke v na j novejši barvi in obliki ima stalno na zalogi nad 50 let znana in obstoječa tvrdka VINKO BOGATA), Radovljico Prodaja vseh vrst monopolskih izdelkov. Poštne, taksne in vrednostne papirje, razgled- !n'inozemske6 dotdtev KOLODVORSKI TRAFIKI - JESENICE in inozemske ciomte v STOpAn ANT0N _ TRAFikant wm SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Vam postreže po najmodernejših vzorcih in po zmernih cenah vsa v to stroko spadajoča dela ★ JESENICE — GORENJSKO Restavradta HI D- Kazina JESENICE - FUŽINE Prvovrstna kuhinja, pristne domače pijače ter vedno sveže pivo v vrčkih. Solidne cene in točna postrežba. Sprejemajo se abonenti na hrano. Turistične in športne skupine imajo 20 % popusta na dnevne cene. Za cen j. obisk se pripo očata FRANJO in SLAVA ANCELJ, restavraterja. ZOBNI TEHNIK ^tavjutiok Stanko Jesenice — hotel »Triglav« MANUFAKTURA GALANTERIJA * VINKO 1 IAVNIK RADOVLJICA ■ JESENICE • BLED Vodovodne napeljave,toplovodne naprave, strojno ključavničarska in kovaška dela solidno izvršuje 3. ULČAR in DRUG. FORTUNA, GOR3E PRI BLEDU Najbolj razširjeni in največji tednik v Sloveniji je »DOMOLJUB«! Zato oglašujte v njem! Stavbno in pohištvene mizarstvo. - Pogrebni zavod. JESENICE SAVSKO NABREŽJE Cenjenim damam in gospodom l Vedno Vam nudi damski in moški salon po najnovejšem kroju vsakovrstno delo. Na razpolago je tudi izbira vzorcev damskega in moškega blaga. Za cenjena naročila se priporoča Bregant Jože Slovenski Javornik 42 ★ Gostilna pri »Mncianu« Jesenice-Fužine * Nudi Vam pristna, lastna dalmatinska vina. — Na zalogi vedno dalmatinske specialitete: Sunka, paški sir, sardine. V četrtkih in petkih sveže morske ribe. V nedeljah razvedrilo ob zvokih godbe. Solidna postrežba, cene zmerne, »e priporoča M. MARASOVIČ Jtiuit Selit manufaktura« trgovina Radovljica - Gor. Velika zaloga — solidne cene. ŽIMA higijensko očiščena In sterilizirana na pari 115° C vseh vrst vedno na zalogi po najnižjih cenah v domači tovarni žime Stražišle ori Kranru J. KNIFIC Telefon Int. štev. 2 Zahtevajte brezplačne vzorce Oblačila po najnovejši modi za Ivanka — Joško cenjene dame in gospode Vam po __ _ želji solidno izdela damski in A m/ I j j' ^ 14' I j ni o ski salon -M. ■ -H—J Prvovrstno orodje, stavbno okovje, lake, barve in vso železnino za kmeta in obrtnika, kakor tudi posodo, steklenino in porcelan za gospodinjstvo Vam nudi v veliki izbiri D. Z « O.Z. » KOVINA KRANJ Ljubljanska mlekarica gre v novem klobuku čez Zmajski most. Veter zapiha in odnese klobuk v Ljubljanico. Pogleda Se za njim, nato pa zamahne z roko: »Ah kaj! Voda ga je dala, voda ga je vzela.« Staničeva koča. 2232 m, od leta 1919. last Osred. društva SPD v Ljubljani. Dostopi: iz Aljaževega doma po Tominškovi poti 4h 30; iz Aljaževega doma čez Prag 411 30; iz Mojstrane skozi Kot 6 h; iz Mojstrane skozi Krmo 8 h (zimski dostop), ali od Sv. Janeza mimo Vodnikove koče na Velem Polju (1805 m) 8 h. Koča je oskrbovana od 28. junija do 1. oktobra in spomladi od 15. marca do 15. maja. Aleksandrov dom pod Triglavom. 2408 m, od 1. 1919. last Osred. društva SPD v Ljubljani. Dostopi: z žel. postaje Bistrica-Boh. jezero 8h; z žel. postaje Mojstrana preko Bohinjskih Vratc 7 h. Dom je oskrbovan poleti od 27. junija do 1. oktobra. Triglavski doni na Kredarici. 2515 m, zgrajen leta 1896.; last Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Dostopi: iz Aljaževega doma bodisi po Tominškovi poti 4h 30 ali čez Prag 5h; iz Mojstrane skozi Kot 7 h; iz Mojstrane skozi Krmo 8h (zimski dostop); od Sv. Janeza mimo Vodnikove koče na Velem Polju 8 h. Dom je oskrbovan poleti od 28. junija do 1. oktobra, spomladi od 15. marca do 15. maja. Pri Sedmerih triglavskih jezerih Koča v Krnici, 1218 m, zgrajena leta 1933.; last Kranjskogorske podružnice SPD v Kranjski gori. Dostop: z žel. postaje Kranjska gora po avtomobilski cesti do mostu čez Pišnico */i h in od tod do koče 1 h. Koča je oskrbovana od 15. junija do 15. septembra, spomladi pa ob nedeljah in praznikih ter dan poprej. Koča na Gozdu. 122G m, zgrajena leta 1922.; last podružnice SPD v Kranjski gori. Dostop: Avtomobilska cesta iz Kranjske gore do koče 7 km; peš 1 h 30. Koča je oskrbovana od 15. junija do 15. septembra, pozimi pa ob nedeljah in praznikih ter dan poprej. Erjavčeva koča na Vršiču. 1515 m, last Osrednjega društva SPD v Ljubljani od leta 1919. Dostop: z žel. postaje Kranjska gora (avtomobilska cesta do Ruske kapelice) 2 h 30; z žel. postaje Rateče-Planica do Tamarja lh 30; od tod čez Sleme do Erjavčeve koče še 3 h. Koča je oskrbovana od 28. junija do 4. oktobra in v zimskem času od 1. decembra dalje ob nedeljah in praznikih in dan poprej, ob božičnih praznikih in ves februar in marec. Koča v Planici (Tamar). 1108 m. Oskrbuje jo podružnica SPD v Ratečah od leta 1937. dalje; smučarska postojanka! Dostop: do Tamarja vodi vozna cesta od žel. postaje Rateče-Planica, peš 1 h 30. Koča je oskrbovana vse leto. Krekova koča na Ratitovcu. 16GG m, zgrajena 1. 1924. po Selški podružnici SPD, sedaj last Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Dostopi: z žel. postaje Škofja Loka do Češnjice 18 km, avto-busna zveza, od tod preko Prtovča do koče 3h; z žel. postaje Škofja Loka z avtobusom do Zalega loga v Selški dolini 24 km, od tod do koče 2 h 30; z žel. post. Nomenj preko Ribčeve planine do koče 4 h. Lepa zimska tura, odlična smučišča. Koča je oskrbovana od 28. jun. do 1. oktobra in tudi pozimi, ako se prijavi oskrbniku vsaj 8 oseb za najmanj tri dni. Smarjetna gora (Cofišče). 654 m; upravlja jo konzorcij; od 35 deležev jih poseduje podružnica SPD v Kranju 25. Dostop: iz Kranja 45 min. Postojanka je oskrbovana vbb leto. m Koča na Lubniku. 1024 m, zgrajena leta 1932., last podružnice SPD v Škofji Loki. Dostop: iz Škofje Loke čez Gabrovo 2h ali iz Škofje Loke do Soteske (do tu avtomobilska cesta, ki vodi v Selško dolino), dalje mimo kmetije Zalubnikar 2 h. Koča je oskrbovana vse leto. Karavanke. Dom na Kofcah. 1400 m, zgrajen leta 1927., last podružnice SPD v Tržiču. Dostopi: z žel. postaje do Ankeleta in do Ukca avtomobilska cesta, od tod do Doma 1 h 30 do 2 h. Iz Tržiča 6 markiranih potov do Doma 2 h 30 do 3 h. Smuška pot. Važna zimska postojanka. Smuški tečaji, tekme. Dom oskrbovan vse leto. Hotel,Stara pošta*, Hrani vodilna in prvovrstna restavracija, kavarna, hotel, novo moderno kegljišče, avtogaraže, dnevni koncert, danzing, izletniški center, shajališče vseh športnikov. Prvovrstna kuhinja — izbrane pijače! FRANC LIEBER, hotelir • telefon št. 53 Kmečka hranilnica in posojilnica Radovljica Damsko ssaamm—mmmnemm—tamm Moške klobuke, dežne plašče za in moško dame in gospode, dobite po solidnih cenah v največji izberi perilo j na JESENICAH 3 1| v specialni modni trgovini m r Janko 'Bogataj QxfApoxLaK&faa 'zadhug.a t\g.&vincL in g&iti&tio. I o a KOROŠKI BELI se priporoča za cenjeni obisk Evharistični križ vrh Triglava Koča na Bistriški pianini. 1052 m, urejena leta 1937. od podružnice SPD v Tržiču, ki jo oskrbuje in upravlja. Dostopi: iz Tržiča čez Petelinove Ravni Ih; iz Tržiča čez Bistrico in mimo Sv. Jurja 1 h 30. Koča je oskrbovana od 1. maja do 15. oktobra. Roblekov dom na Begunjščlcl. 1757 m, zgrajen leta 1933., last podružnice SPD v Radovljici. Dostopi: z žel. postaje Lesce-Bled do Begunj Ib; od tod čez Poljsko planoto 2h 30; iz Žirovnice 4 h; iz koče v Zelenici (1534 m) 2 h 30; iz Radovljice čez Begunje 3h 30. Koča je trajno oskrbovana od 1. junija do 15. sept.; od začetka maja do 1. junija in od 15. septembra do 15. oktobra pa ob nedeljah in praznikih. Valvasorjeva koča pod Stolom. 1180 m, na novo zgrajena 1. 1938., last podružnice SPD v Kranju. Dostopi: z žel. postaje Žirovnica lh 30; z žel. postaje Javornik preko Koroške Bele 2 h. Koča je oskrbovana vse leto. Prešernova koča na Stolu. 2098 m, zgrajena leta 1909., last podružnice SPD v Kranju. Dostopi: z žel. postaje Žirovnica po »slovenski poti« 4h do 4h 30; iz Žirovnice mimo Valvazorjevega doma (lh 30), dalje na vrh še 2 h 30; z Golice čez Medji dol 5—6h; iz Tržiča (odnosno od Sv. Ane) mimo koče na Zelenici (3h 30), do Prešernove koče še 3 h. Koča je oskrbovana od Binkoštnih praznikov do 1. oktobra. Spodnja koča na Golici. 1582 m, last Osrednjega društva SPD v Ljubljani, oskrbuje jo Jeseniška podružnica SPD na Jesenicah. Dostopi: z žel. postaje Jesenice do Sv. Križa avtomobilska cesta 5km, od tod do koče po strmi poti lh 30, čez Savske jame 2h; z žel. postaje Javornik 4 h. Koča je oskrbovana od 1. maja do 15. oktobra. Kadilnikova koča na Golici. 1836 m, zgrajena leta 1905., last Osrednjega društva SPD v Ljubljani (oskrbuje jo Jeseniška podružnica SPD na Jesentoab). Scsnctlatska zvem družba z omejeno zavezo trgovina z mešanim blagom RADOVLJICA Zvonko - lonnkn Turnšek trgovina stekla ima vedno na zalogi porcelan, steklo, slike itd. na JESENICAH GOSTILNA pri lankotu in Toniki »MULEJ« NA JAVORNIKU Vsako nedeljo prvovrstna godba in ples. — Na razpolago pristna domača vina, dobra kuhinja in solidna postrežba. £ojsze Bisijak Prvovrstni šivalni stroji ter kolesa priznane znamke ADLER. Zastopstvo radio aparatov znamke SIERA. Žirovnica - Gorenjsko Q\ad£u2,tvi tnat&djai Izolacije vseh vrst. Salonit cevi za dimovode in odvode. Salonit valovite plošče za strehe, Salonit šablone, ploščice za oblogo sten in tlakov. Ksilolitni tlaki itd. najugodneje dobite pri aterial Lastnik Miro Vovk Ljubljana Tyrieva 36 Telefon št. 27-16. Brzojavi ..MATERIAL" SAMO V GRADIŠČU 3 V LJUBLJANI je priznano staro pleskarsko, sobo in črkoslikarsko podjetje TANE VOJSKA PREK VALENTIN VOJSKA Vsa naročita izvršuje tvrdka solidno in po zmernih cenah. — Ne zamenjujte našega podjetja z drugimi podjetji s podobnimi Imeni. Telefon 40-20 J. JAGODIČ CELJE 6UBCEVA UL* čl LAVNI TRC SPElERIJA TELEFON ST. 191 ŽELEZNINA Hribar jakob JESENICE, Kralja Petra cesta 4a c , _ ... _ oploSno ključavničarstvo in vodovodna instalacija za tople in hladne napeljave. Zaloga štedilnikov od navadnih do rje prostih izdelkov. — Železne konstrukcije izdelujemo po najnovejših vzorcih. — Avtogensko varjenje cMitoaMko- (k pagA&ftno podjetje, GOGALA M. Zaloga krst od preprostih do najfinejših. — Oskrba prevoza po tu-in inozemst. s furgonom BLED I. Telefon št. 352 Najbolj razširjeni dnevnik v Sloveniji je »SLOVENEC«! Zato oglašujte v njem! Dostopi: z Jesenio mimo Sv. Križa (avtomobilska costa 5km daleč) 3 h 30; od Sv. Križa čez Rožco in sedlo Jekel 3h; iz Mojstrane čez Rožco 3 h; iz Hrušice preko Rožce 3 h 30; iz Javornika 4 h. Koča je oskrbovana od 1. maja do 30. septembra. Koča na Mlinci. 1570 m, zgrajena leta 1938., last podružnice SPD v Dovjem-Mojstrani. Dostop: z žel. postaje Dovje-Mojstrana skozi Dovje 2h 45; z Dovjega skozi dolino Mlinca 2 h 30. Koča je oskrbovana od junija do oktobra. Uletova koča na Peci. 1654 m, zgrajena leta 1928., last Mežiške podružnice SPD v Mežici. Dostopi: z žel. postaje Prevalje do Mežice (8 km, avtobus k vsem rednim vlakom); iz Mežice preko Riške gore 4 h; iz Črne 4 h. Koča je oskrbovana vse leto. Planinski dom na Plešlvcu (Uršlji gori). 1696 m, last Mislinjske podružnice SPD v Slovenjem Gradcu od 1. 1919. Dostop: iz Slovenjega Gradca čez Sela (nova pot) 4h 30; iz Slovenjega Gradca (stara pot) 5 li; iz Guštanja čez Rimski vrelec 3 h; iz Prevalj 4h; iz Mežice 4 h; iz Črne 4 h 30. Dom je oskrbovan od maja do konca septembra. Koča na Donački gori (Rogaški gori). 883 m, last podružnice SPD v Rogaški Slatini. Dostop: z žel. postaje Rogatec čez Gabrje in St. Jurij 2 h 30. Koča ni oskrbovana; ključ pri Štefanu Polajzarju, posestniku na Donački gori. Koča na Boču. 980 m, zgrajena leta 1930., oskrbuje jo podruž. nica SPD, Poljčane. Dostopi: z žel. postaje Poljčane čez Sv. Miklavža (659 m) 2 h; z žel. postaje Rogaška Slatina mimo gozdarjeve koče na Boču 4 h; z žel. postaje Kostrivnica čez Sv. Miklavža—Podplat 3 h. Koča ni oskrbovana (ključ pri gozdarju). — Restavracija pri Sv. Miklavžu na Boču je oskrbovana vse leto in ima 2 sobi in 4 ležišča. Pohorje In Kozjakovo pogorje. Mariborska koča na Pohorju. 1080 m, laat Mariborske podružnice SPD od leta 1921. Dostopi: Avtomobilska cesta vodi malone do koče (10 min.); peš iz Hoč 3 h; iz Limbuša 3 h; iz Maribora 3 h; iz Ruš 3 h 30; iz Frama 3 h. Koča je oskrbovana vse leto. Ruška koča na Pohorju. 1249 m, zgrajena leta 1907., last Podravske podružnice SPD v Rušah. Dostopi: iz Ruš 2h, iz Bistrice 2h 30; iz Mariborske koče lh, iz doma pri Sv. Treh kraljih 3h; iz Maribora 3h. Avtomobilska cesta iz Maribora preko Hoč do koče. Koča je oskrbovana vse leto. Hlebov dom na Smolniku. 868 m, zgrajen leta 1928., upravlja ga Ruška podružnica SPD v Rušah. Dostop: iz Ruš lh 30. Dom je oskrbovan vse leto. V okolici ugodna smučišča. Dom pri Sv. Treh kraljih. 1200 m, zgrajen leta 1933., laat podružnice SPD v Slovenski Bistrici. Dostopi: iz Slovenske Bistrice skozi Pohorski Vintgar 3 h 30; preko Tinja 3h; preko Šmartna 4 h; iz Oplotnice preko Keblja 2 h. Dom je oskrbovan vse leto. V okoliei izborna smučišča. Koča na Klopnem vrhu. 1335 m; od leta 1921. jo ima v najemu Mariborska podružnica SPD v Mariboru. Dostopi: iz Fale 3h; iz Ruške koče mimo slapa Šumik 3h: iz koče na Pesku (1382m) lh 30; iz Ruš mimo Hlebovega doma 4h; iz Sv. Lovrenca 3h 30; iz Ruš mimo Šumika—Stare Glažute 5h. Koča je oskrbovana vse leto; važna smučarska postojanka. Koča na Pesku. 1382 m, zgrajena leta 1929., last podružnice SPD v Slovenskih Konjicah. Dos topi: iz Slovenskih Konjic mimo Rogle 4 h ali preko Oplotnice 6h; iz Senjorjevega doma lh 30; iz koče na Klopnem vrhu 1 h 30; z žel. postaje Žreče 3 h; iz Mislinja 4h. Koča jo oskrbovana vse leto. V okolici izborna smučišča. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Na povratku z božje poti. Stara ženska se vrača z božje poti z železnico. Mirno sedi v vagonu in moli tiho rožni venec. Prideta dva mestna gospoda in se hočeta šaliti z njo: »No, mamica, ste bili na božji poti na Brezjahl Tam ste videli celo sveto družino, kaj net Voliček in osliček sta gotovo bila zravent« »Ne,« odgovori starka, »ta dva sem šele zdajle na železnici zagledala.« Pri zdravniku. »Torej, gospodična, preiskal sem vas in nisem našel ničesar resnega. Vesel bi bil, če bi imel vaše srce.« — Gospodična zardi in znjeclja: »Pprossim, gospod doktor, jje še prosto.« Senjorjev dom na Pohorju. 1523 m, zgrajen leta 1932., last Mari-borske podružnice SPD v Mariboru. Dostopi: z žel. postaje Brezno-Ribnica do Ribnice avtobusna zveza (peš 2h); od tod do doma 2h; z žel. postaje Mislinje preko Črnega vrha 3 h 30; z žel. postaje Vuhred 5h; iz koče na Pesku 3 h 30. Dom je oskrbovan vse leto. Koča pod Kopo na Pungartu. 1377 m, zgrajena leta 1937,, last Mislinjske podružnice SPD v Slovenjem Gradcu. * Dostopi: iz Mislinjske doline: 1. Slovenj Gradec—Plesnik— Mala in Vel. Kopa 4h; 2. Šmartno—Plesnik 3h 30; 3. Najkrajši in najboljši vzpon s postaje Dovže na progi Celje—Dravograd 2 h 30; 4. Mislinje—Št. Ilj—Krivec 3 h. — Iz Dravske doline: 1. Iz Vuhreda 4 h; 2. Vuzenica—Sv. Anton na Poh. 5 h; 3. Vuzenica—Sv. Primož— Malo sedlo—Kopa 5 h; 4. z žel. postaje Brezno—Ribnica (avtobusni promet do Ribnice 11 km) preko Kralja 2 h. Iz Senjorjevega doma preko Črnega vrha lh 30. Važna smučarska postojanka. Koča je oskrbovana vse leto. Koča na Kremžarjevem vrhu. 1161 m, zgrajena leta 1934., last Mislinjske podružnice SPD v Slovenjem Gradcu. Dostopi: iz Slovenjega Gradca lh 30; iz Vuzenice 3h; iz Senjorjevega doma preko Črnega vrha ter Vel. in Male Kope 4 h; z žel. postaje Trbonje 3 h; iz koče pod Kopo 2h 30. Koča je oskrbovana vse leto. Smučarska postojanka! Zavetišče pri Sv. Pankraciju na Kozjaku. 900 m, oskrbuje Mariborska podružnica SPD v Mariboru. Dostopi: z žel. postaje Brezno-Ribnica čez Remšnik 3 h; z žel. po3taje Vuhred—Marenberg 3 h 30. Zavetišče je oskrbovano vse leto. ZRsavje In Dolenjski kras. a) Zasavje. Tomazlnova koča na Sveti gori. 849 m, zgrajena leta 1931., last podružnice 8PD Litija-Zagorje. Dostopi: z žel. postaje Sava čez LeSe 2h, čez Tirno 2 h 15; iz Litije čez Cirkuže 3 h ali čez Vače 4 h; iz Zagorja 4 h; iz Kresnio čez Vače 4 h. Koča je oskrbovana vse leto. Dom na Mrzlici. 1119 m, zgrajen leta 1931., last podružnice SPD v Trbovljah, Dostopi: z žel. postaje Trbovlje 2h 30; z žel. postaje Hrastnik 2 h 30; z Zidanega mosta 4 h. Dom je oskrbovan vse leto. Koča na Lisci. 924 m, zgrajena leta 1932., last Posavske podružnice SPD v Zidanem mostu. Dostopi: z žel. postaje Breg preko Razbora 2h 30; z žel. postaje Sevnica 3 h; z žel. postnje Zidani most 4 h; iz Radeč 3h 30; z žel. postaje Rimske Toplice 3 h. Koča je oskrbovana vse leto. Celjska koča. 700 m, preurejena leta 1925., oskrbuje jo podruž. nlca SPD v Celju. Dostopi: z žel. postaje Celje lh 45; z žel. postaje Laško 2h; z žel. postaje Štore 3 h. Oskrbovana vse leto. b) Dolenjski kras. Dom na Mirni gori. 1048 m, zgrajen leta 1929., last podružnioe SPD v Črnomlju. Dostop: z žel. postaje Semič 2 h 30; z žel. postaje Rožnidol— Pribišje 2 h 45. Dom je oskrbovan vse leto. Varuj planinske rozet Ne ruši kamenja, ker spraviš lahko s tem druge o nesrečo! Hodi s spoštovanjem v naravo, tudi ona je svetišče božje, zato naj ti bo tudi planinska koča le dom počitka in ne kraj objestne zabavel llllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll!ll!lllllllllllll!lllll!lllll!lllll!lllllllllll!!l!lllllllllll Hudomušno. Zdravnik: >Meni ge zdi, da preveč vašega lastnega vina spijete.« Vinski trgovec: »Kako mislite to, gospod doktorl« Zdravnik: »I, no, vodenica se vas prijemlje.« Kaj je smolaT Med drugim je smola tudi to, če se kdo vozi v železniškem kupeju z lepo, mlado gospodično. Strašno rad bi kadil, pa »i ne upa, ker ne ve, ali bo to ženski všeč ali ne. Toda, ko se ne more več premagovati, vzame iz žepa cigaretnico, jo odpre, ter reče napram gospodični: »Gospodična, saj dovolltel« »O prosim,« odgovori ta in mu vzame zadnjo cigareto. HARMONIJE in PIANINE soendnPa TitJlava! TBAMTE, MEDVODE II Poznani kvalitetni izdelki \adio- .apahati raj RADIOVAL . Ljubljana, Dalmatinova 13 poleg hotela Štrukelj. Tel. 33-63 HOTEL M Sftuiit»ti“ L A S K O vabi cenjene goste na daljše bivanje v biseru slovenskih toplic Velika izbira damskega in moškega volnenega blaga. Na zalogi prešife i odeje: svilene, klofaslei in volnene, konjski koci, gradi za madrace, preproge, zastori, belo bla« fOHfurna 9°' domače in inozem-trgovina sko, svile, Šerpe in rute JANKO ČESNIH aT-o S Ljubljana, Ungar jeva ul. Mami- tJULC i J UBIJA IV/7 Nudi v največji izberi: OCAlA, DALJNOGLEDE, BAROMETRE itd. TELEFON 47-54 Ivo Kermavner: / iv&zjg* dekžCjkjLd khažkov j Kdo ne pozna naših mladinskih organizacij: Zvezo fantovskih odsekov in Zvezo dekliških krožkov, ki ju kratko nazivljemo ZFO in ZDK? Sta to dve mladinski organizaciji, ki imata isti cilj, toda vsaka svoje vodstvo, ki delata povsem sami zase in samostojno. Moška mladina se vzgaja v fantovski organizaciji, ženska pa v dekliški. Edino javno nastopata večkrat skupno, drugače pa gresta vsaka po svoji poti ter imata za cilj: vzgojiti telesno zdrave, duševno močne ter zavedne katoliške slovenske fante in dekleta. Zveza fantovskih odsekov se je osnovala že leta 1930 pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Slovenski fant in slovenski mož namreč hočeta organizacijo, kjer dobivata potrebno duševno in telesno hrano, in zato je bila ustanovitev take organizacije nujno potrebna. V okviru prosvetnih društev ljubljanske in lavantinske škofije so obstajali fantovski odseki, ki so gojili šport in so skrbeli za izobrazbo ter vzgojo slovenske katoliške mladine. V tistih časih so naši fantje gojili samo šport kakor lahko atletiko, igro odbojko iu rokomet^ malo plavanja in smučanja, telovadili niso. Pa še to je bilo v tistih časih zelo omejeno. Zato je bilo razumljivo, da tedaj ni bilo mogoče izvesti nobenega javnega nastopa in tekem. Tedanja Zveza fantovskih odsekov je izvedla štafetni tek iz Jesenic preko vse Slovenije v Maribor na Slomškov grob. Bila je to prireditev, katere do tedaj in še do danes ni izvedla nobena organizacija v Sloveniji, bila je prireditev, na katero so lahko naši fantje še danes ponosni. Delo se je vedno lepše razvijalo po naših odsekih kljub velikim težkočam. Obupal ni nihče, kajti vsakdo se je zavedal, da gre za dobro stvar, ki mora koristiti tako slovenskemu narodu kakor celotni državi Jugosla- Brat Natlačen (Jesenice) na bradlji. Brat Varšek (Vič) izvaja prosti premet naprej iz nožne stoje na drogu viji, kateri so bili naši fantje vedno globoko vdani. Vodstvo v Ljubljani je zato prirejalo tečaje v Ljubljani in po raznih odsekih. Kmalu po tečaju, ki je bil od 21. do 26. novembra 1932 v novozgrajeni telovadnici Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, sta dne 12. februarja 1933 obe Prosvetni zvezi, ona v Ljubljani brona v Mariboru, pod silo razmer morali prenehati delovati. Bilo je konec tudi fantovskih odsekov. Fantje in možje so bili obsojeni na brezdelje, ki je trajalo vse do 15. julija 1935, ko je tedanji notranji minister in voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec obnovil obe Prosvetni zvezi in s tem v zvezi tudi fantovske odseke. Takoj ob pričetku smo ugotovili nič kaj razveseljivo dejstvo: mladina, ki je živela v letih brezdelja, brez pravega nadzorstva, brez organizacije, se je nekako odtujila, tako, da je ni bilo lahko pripraviti za delo, katerega je prej tako rada opravljala v telovadni organizaciji. Z drugimi besedami povedano: na novo smo morali orati ledino kakor leta 1918 po svetovni vojni. To ni bilo lahko delo, kajti treba je bilo nanovo ustanavljati odseke, prirejati tečaje, skrbeti za organizacijo, ki se je nanovo gradila, pripravljati tvarino za vzgojo mladine itd. itd. Dne 11. oktobra 1936 je zvezni svet Zveze fan- Veličasten nastop mladcev na mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani leta 1938. tovskih odsekov naložil predsedstvu, da organizatorično zgradi odseke z lastnimi pravili, da spopolni mrežo okrožij in izdela lastna pravila ZFO. Vse to je bilo gotovo do leta 1937, ko je banska uprava potrdila pravila in kroj, kar se je zgodilo 11. junija leta 1937. Prvi so nastopili v novem kroju fantje z Bleda. Še istega leta je priredila ZFO v Celju >Tabor fantov in mož«. Ta tabor, ki je bil 29. junija, je bil tabor telovadcev celjske podzveze, toda tekme je priredila ZFO za celo organizacijo. Pri javnem nastopu je nastopilo veliko število članov in mladcev, ki so takoj s svojim prvim nastopom zadivili vse odličnike in mnogoštevilne gledalce na celjski Glaziji. Organizacija je potem rastla, novi odseki so se z vso naglico ustanavljali in uspehi so bili iz dneva v dan večji. Dekliška organizacija. Tudi dekleta so uvidela, da se morajo organizirati, da morajo osnovati organizacijo, ki bo odgovarjala slovenskemu dekletu. Najprej so osnovale krožke, ko so skrbeli samo za duhovno in prosvetno vzgojo svojih članic. Toda večina dekliških krožkov je kmalu spoznala, da je tudi dekletu potrebna telovadba, da so tudi dekletu primerne telesne vaje koristne tako za razvedrilo kakor za zdravje. In osnovali so telovadne odseke pri dekliških krožkih, katerih je danes že veliko število in ki so dosegli že lepo stopnjo na telovadnem in športnem polju. Ljubljanski mladinski tabor je v žarki luči pokazal, kako veliko zanimanje vlada pri naših dekletih za telesne vaje. Saj je bil tedaj poln stadion zdravih deklet, ki so v plemeniti in dekletu primerni tekmi merile svoje telesne sposobnosti v telovadnih in športnih vajah. Naslednje leto v Mariboru so bili rezultati naših deklet še na višji stopnji. Pa tudi na smučarski šport niso pozabile. Tekme na Mošanjski planini so pokazale, kako se je priljubila pri našem dekletu ta lepa zimskošportna panoga. Še lepši so bili uspehi zadnjo zimo, ko so bile tekme v Bohinju. Notranje delo je v obeh naših mladinskih organizacijah izredno veliko. Največ časa vzame ono podrobno delo, ki ga ni mogoče pokazati javnosti, ki pa zahteva ogromno truda in požrtvovalnosti, predno se pokaže tudi na zunaj tak uspeh, da ga more tudi neprizadeta javnost pravilno doumeti. Fantovski in dekliški večeri, na katerih se obravnavajo vsa sodobna vprašanja in pri katerih se naš fant in naše dekle izobražujeta in vzgajata, so za obe mladinski or- Mladec Grmek (Kranj) pri težki prosti vaji. Brat Natlačen (Jesenice) telovadni prvak ZFO za leto 1940. Konstrukcijska dovršenost in n a j b o I j š a k v a I i tet a so jamstvo za Vaše uspehe pri telovadbi. Zato nabavljajte v specijalnl TVORNICI ŠPORTNEGA ORODJA J. O RAŽ EM RIBNICA Potrudili se bomo ugoditi vsem Vašim željam. /X Priporočamo tvrdko OLUP Joško VJBUUMr mlajši SSSa £'"?0,?ana moda S,ar‘ "9 Bitenc Ivan * Kranj sUajna delavnica. & Ph. Mr. R. Sušnik Lekarna PRI ZLATEM JELENU Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih vodS, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. — Poštne pošiljatve obratno LJUBLJANA, MARIJIN TRG Poštno hranilnlčnl račun štev. 10.522 • Telefon 21-15 O Kolo za šport in vsak dan rudio za vsak okus in ceno Preden kupite, *iva,nI *‘roi za dom in obrt oglejte v trgovini KRAŠOVEC - KRVVJ Izdelovanje vseh vrst zimsko športnih izdelkov, vozov itd. kolarstvo I Delo solidno — cene zmerne VIDIC Franc Koroška Bela, pošta Slov. Javornik j ganizaciji življenjskega pomena. Brez tega bi bilo naše delo polovičarsko, brez takih večerov bi bil fantovski ali dekliški krožek suha veja na mogočnem drevesu ene ali druge organizacije. Pri takih večerih in pri telovadbi se sistematično vzgaja naša mladina k nesebičnosti, skromnosti, varčnosti in požrtvovalnosti. Socialna vprašanja, zadružništvo, narodno obrambno delo, družina, narod, država, vse to so stvari, ki se obravnavajo na sestankih fantovskih ter dekliških večerov. Telesna vzgoja v fantovski organizaciji. Že leta 1930, ko se je prvič pojavila zveza fantovskih odsekov, se je delo na polju telesne vzgoje pri tej naši mladinski organizaciji zelo razširilo. Še veliko bolj se je raztegnila ta panoga fanto\ skega udejstvovanja v naši mladinski organizaciji, ko se je poživila po razpustu. Poleg telovadbe, ki se je zelo veliko gojila že v prejšnji orlovski organizaciji, se je prevzel v program tudi šport. Sicer se je že prej gojila lahka atletika in to je bilo tudi vse. Današnja mladina se pa nikakor ne zadovolji s pretesnim programom, temveč hoče moderne vaje, moderno telesno vzgojo. In to ji naša mladinska organizacija v polni meri nudi. Poleg telovadbe je zelo razširjena v organizaciji lahka atletika, ki je na zelo visoki stopnji. Naši fantje so z velikim uspehom nastopali na mednarodnih tekmah in tudi njihovi uspehi v naši državni lahkoatletski reprezentanci v Carigradu so bili prvovrstni. Vsi naši zastopniki so se umestili na prva mesta (Mavsar, Košir, Klinar). Poleg lahke atletike je zelo razširjen zimski šport, zlasti smučanje. V vrstah zveze fantovskih odsekov imamo olimpijce (Praček, Žnidar itd.), ki so že ponovno zastopali barve naše države na mednarodnih tleh in na olimpijskih igrah. Imamo dalje tudi izvrstne skakalce, saj je član ZFO Finžgar postal lansko leto državni prvak na tekmah na veliki (mamutski) skakalnici. Na visoki stopnji in zelo razširjena je dalje igra odbojka, ki jo naše članstvo zelo rado igra. Plavanje pa je šele v začetku, ki se bo pa takoj bolj razmahnilo, kakor hitro dobimo več primernih bazenov za plavanje in kakor hitro bo povsod tam, kjer razmere dopuščajo, več zanimanja za ta zdravi in koristni šport. A vendar, če pomislimo, da smo ga pričeli šele pred dvema letoma vpeljavati v naše edinice, smo že z dosedanjimi uspehi lahko zadovoljni. Tudi z jadralnim letalstvom se bavi naše članstvo. Stvar se zaenkrat P I. F, T F, N T N K • Jopice, puloverje, sviterje, l liljinilllin. jersey-ol>leke, modne In športne drese, pljame itd. T R T K D T A Ž A • perilo, bluze, srajce za da- 1 L rt. . rae .n ff0spode y mak0f 8vi_ lenem in volnenem predivu F. KOS LJUBLJANA Zidovska ulica 5 Brat Železnik (Jesenice) v razpori na krogih še ni bogsigavedi kako daleč premaknila naprej, toda prvi koraki so napravljeni in delo bo šlo odslej vedno bolje. Ljubljanska jadralna edinica ZFO ima že izgotovljeno eno šolsko brezmotorno letalo. Najbolj je razširjena med našim članstvom telovadba. To pa iz čisto enostavnega razloga: večina članstva je iz kmetskega in delavskega stanu. Ti imajo čas samo zvečer in ob nedeljah. Telovadba pa ni odvisna od časa ali vremenskih prilik. Orodna telovadba je bila že od nekdaj zelo priljubljena med našim članstvom in je prav isto še danes. Vendar je pa današnja orodna telovadba nekoliko drugačna kakor ona pred svetovno vojno in nekaj let po njej. Tedaj je bil cilj telovadbe močan in mišičast človek. Današnja orodna Bral Mavsar (Kranj) prvak ZFO in balkanski prvak v metu kopja. telovadba pa vsebuje samo kolebne gibe, ker hoče napraviti telovadca gibčnega, spretnega, korajžnega. In zato se ne smemo prav nič čuditi, da je bil v udeležbi pri zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu dosežen rekord. Kajti telovadba se je ravno iz omenjenega razloga zelo razširila po vsem svetu, ker bazirajo njene orodne vaje na spretnosti, pogumu, ravnovesju. Kakor je napredovala telesna vzgoja vobče, tako je napredovala tudi orodna telovadba. In naša fantovska organizacija se je tudi oprijela moderne orodne telovadbe, katere uspehe je imela že ponovno priliko pokazati. Kako je s telesno vzgojo v Dekliški zveziP Naša dekliška organizacija je kmalu po svoji ustanovitvi začutila, da njen program ne bi bil popoln, če ne bi prevzela vanj tudi telesnih vaj. Vrzel je bilo opažati vse dotlej, dokler se ni dala onim dekletom, ki so imele veselje do telovadbe in športa, možnost, da se v svoji organizaciji tudi telesno udejstvujejo. Seveda je povsem razumljivo, da so za dekleta primerne povsem drugačne vaje kakor za fante. Zato so naša dekleta vpeljala razne proste, gimnastične in ritmične ter simbolične vaje. Tudi talna telovadba ter naravna orodna telovadba se je precej udomačila pri dekliških krožkih. Zelo se je priljubila igra odbojka, ki je ena najprimernejših telesnih vaj za dekleta. Tekme so pokazale pri tej športni panogi že razveseljiv napredek. Tudi smučarski šport se lepo razvija pri naših dekletih. Tekme, ki so se izvedle že dve leti zaporedoma, so to najbolj jasno dokazale. In tudi plavalni šport, ki spada med najbolj zdrave športe, se pri naših dekletih ne zanemarja. Lahkoatletski šport, ki ga imenujejo tudi kraljico športov, ima pri naši dekliški zvezi veliko prijateljic. Tekme v tej športni panogi so od leta do leta boljše in krog tekmovalk se pri vsakih tekmah za nekaj odstotkov poveča,. In tudi primernih vaj na orodju, kakor vaje na gredi, na dvo-višinski bradlji, na krogih in skokov preko nizkega orodja ne zanemarjajo naša dekleta. Vprašanje, ali sta dekletu telovadba ali šport potrebna in koristna, je že zdavnaj rešeno. Dekle prav tako potrebuje razvedrila kakor fant, dekle je prav tako potrebna zdravja kakor vsak drug človek. In ravno telesne vaje so ono sredstvo, ki daje dekletu potrebno zdravje in razvedrilo. Jasno je, da je pri dekletu neprimerno bolj paziti, kake vaje ji nudimo, kakor pri fantu. Dekle naj dela dekliške vaje, vaje, ki so primerne za žensko telesno konstrukcijo. Kdor pa pravi, da za dekleta sploh ni telovadba, da dekle ne sme gojiti telesnih vaj, ta je njen sovražnik, ta želi, da naša dekleta ne bi bila zdrava, krepka, vzdržna in kos nalogam, katere stavi nanjo današnja doba. Dosedanje delo — bodoči program. V obeh organizacijah, tako v ZFO kakor v ZDK, je ogromno skritega dela, tihega dela, katerega sadov ni lahko pokazati javnosti. Duhovna vzgoja, prosvetno delo, seje, sestanki, predavanja, tečaji itd., vse to zahteva veliko časa, požrtvovalnosti, od česar imajo fantje in de- Tekme ZFO v odbojki za prvenstvo v letu 1940: FO Maribor in F0 D. M. v Polju v finalni borbi. Z veližastne unionske akademije: Članice izvajajo slovanske plese. Smučarske tekme ZFO in ZDK za prvenstvo obeh zvez za leto 19B9. kleta velike koristi, ne morejo pa pokazati javnosti sadov v taki obliki kakor recimo igro na odru ali telovadba Vse to delovanje ima namen vzgojiti naše fante in naša dekleta v dobre Slovence, praktične katoličane in zavedne Jugoslovane, sploh take člane človeške družbe, ki ne koristijo s svojim delom samo sebi, temveč vsemu narodu in človeštvu sploh. Nič manjše seveda ni delo na telovadnem in športnem polju, iu je stvar povsem drugačna, kajti sadove svojega dela moremo pokazati javnosti s tekmami, nastopi itd. Doslej sta priredili obe organizaciji že veliko število tekem in nastopov, ki so izpadli v zadovoljstvo tako gledalcev kakor organizacijskega vodstva. Največja je bila prireditev o priliki mednarodnega mladinskega tabora leta 1938, katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter II. Ta nastop je bil združen z velikimi mednarodnimi tekmami, katerih so se udeležili zlasti v velikem številu češki Orli ter francoski kat. telovaden Ta prireditev je v vsakem pogledu dosegla svoj namen. Velik uspeh dosežejo vselej reprezentančne akademije, ki jih prirejata obe organizaciji vsako leto v veliki dvorani ljubljanskega Uniona. Tedaj nastopa elita naše organizacije, tako moške kakor ženske. Veliko nalogo sta si nadeli obe organizaciji za 1. 1941, ko bo naš kralj Peter II. postal polnoleten in ko bo prevzel vodstvo države v svoje roke. ZFO in ZDK bosta začeli proslavljati polnoletnost svojega vladarja že s prvim decembrom 1940, ko bo v veliki unionski dvorani slavnostna akademija mladine. Drugi del v nizu mnogih prireditev bodo zavzele smučarske tekme, ki bodo meseca februarja 1941. Dne 2. marca bo zopet reprezentančna akademija v Unionu. Tudi ta spada v okvir teh slavnosti kakor orodno prvenstvo najboljših telovadcev ZFO, ki bo 30. marca 1941. Od 27. do 29. junija 1941 bodo dnevi naraščaja, teden dni kasneje, t. j. od 4. do 6. julija, pa dnevi članstva v Ljubljani. Obe ti prireditvi bosta izpolnjeni z raznimi nastopi, tekmami, akademijami, sprevodi, zborovanji, sv. mašo itd. Končno se bosta šli obe organizaciji poklonit Nj. Vel. kralju Petru II. v Belgrad. Tako izgledata naši največji in najbolj agilni mladinski organizaciji. Imata velik program, katerega tudi točno po načrtu izvajata. Z dosedanjimi uspehi se nočeta zadovoljiti, temveč hočeta naprej, navzgor. Neprestano se borita, ker sta si svesti, da je le v boju zmaga. Pregled slovenskega športa v letu 1940. V letu 1940 se je slovenski šport razvijal v močno spremenjenem ozračju. Politični sporazum med Hrvati in Srbi iz avgusta 1939 je zajel tudi šport. Prinesel naj bi namreč tudi na telesno vzgojno poprišče samoupravo, ki naj bi izpodrinila dotedanjo centralistično organizacijo športa. Ta organizacija je sicer stvorila Zagreb za glavno športno središče, Ljubljano je potisnila z eno samo športno zvezo čisto ob stran. Po sporazumu naj bi se tudi šport organiziral na osnovi narodnostnega načela. To bi bilo sicer teoretično kaj lahko po razmerju 1:1:1, t. j. Ljubljana : Zagrebu : Beogradu, toda v praksi to načelo ni prodrlo že z ozirom na številčno moč Slovencev, Hrvatov in Srbov ter še z ozirom na to, da niso bili vsi trije v vseh športnih panogah enako močno in strokovno zastopani. Slovenci smo reorganizacijo športa v naši držuvi sprejeli z veseljem, saj smo si mogli od nje obetati le dobiček ob svobodnem razmahu svoje sposobnosti in moči, nismo pa v praksi vedno šli svoje neodvisne in premočrtne poti. Razmere so privedle vse tri jugoslovanske narode do ustanovitve vrhovnega športnega foruma: Hrvatje so si ustanovili Hrvatsko športno slogo, Srbi Savez srpskih športnih saveza in Slovenci Slovensko športno zvezo. Te tri vrhovne predstavnice športa naj bi dokončno uredile odnose športnih panog, ki se goje v Jugoslaviji. Ob tesno umerjenem prostoru ne moremo podajati pregleda slovenskega športa v 1. 1940 čisto izčrpno, zlasti žal ne moremo obširno orisati zimski šport, ki je pri nas najmočneje razširjen. Nogomet. Star ugovor, ki ga neštetokrat slišimo, pravi: saj Slovenci sploh nismo za nogomet. Pravijo, da smo preveliki individualisti in kot taki sploh nesposobni za kako skupinsko igro. Mislimo, da ta ugovor ni pravilen. Zlasti zato ne, ker je nastal šele pozneje. Tedaj namreč, ko je začel slovenski nogomet propadati. Izgovor ^glede propada slovenskega nogometa je bil hitro pri roki in se je na prvi pogled zdel celo verjeten. Zato ga tudi nihče ni dokazoval, ampak so ga sprejeli kot dejstvo. Mislimo, da oni, ki to stališče zagovarjajo, nimajo prav. Treba se je spomniti samo prvih povojnih časov in tedanjih uspehov slovenskih nogometašev. Zakaj so naši nogometaši takrat lahko dosegali uspehe? Ali so šele kasneje izpremenili svoj značaj in postali individualisti? Razloge za neuspehe slovenskih nogometašev moramo torej iskati drugje, ne pa v preveč individualističnem značaju Slovencev. Slovenski juniorji so to tudi sedaj dokazali s svojo zmago nad mladimi hrvat-skimi tovariši v Zagrebu. Nogomet v Sloveniji, ali če vzamemo za primer Ljubljano, se je razvijal pod manj ugodnimi razmerami, kakor pri Hrvatih in Srbih. Zagreb in Belgrad sta že številčno močnejša kakor Ljubljana, pa tudi bogatejša. Zato je naravno šel razvoj nogometa v Belgradu in Zagrebu povsem drugačno pot kakor pri nas. Tudi je bil nogomet v Zagrebu in Belgradu vse bolj sistematičen in organičen kakor pri nas, saj sta imeli obe mesti vedno po več enako vrednih klubov, ki so zaradi stalnega tekmovanja neprestano izboljševali višino nogometa. Ko se je nogomet v naši državi preorganiziral po načelu narodnosti, je bil slovenski nogomet kvalitativno gotovo najšibkejši. Število klubov in zanimanje za to moško igro sicer nista padla, toda kvalitetno je bil naš nogomet slab. Slovenski nogomet je v tekmovanju za državno prvenstvo predstavljal ŠK Ljubljana, ki je imel med slovenskimi nogometnimi klubi prav izjemen, privilegiran položaj, ki ga je pa z novo organizacijo nogometa v državi izgubil. V ožjem državnem prvenstvu bo slovenski nogomet zastopal vedno oni, ki se bo pokazal za najboljšega. Vse tri jugoslovanske narodne nogometne zveze imajo vsaka svoje prvenstvo. Najboljši klubi posameznih teh treh zvez pa se bodo po končanem prvenstvu pomerili med seboj za naslov najboljšega. V ožjem državnem prvenstvu se meri osem klubov in sicer štirje srbski, trije hrvaški in en slovenski. Slovenski nogomet je torej spet navezan povsem sam nase. Preureditev nogometne organizacije v državi je slovenskemu nogometu samo v dobro. SK Ljubljana je zaradi tega morda nekaj izgubil, drugi slovenski klubi, ki so prej samo životarili v senci SK Ljubljane, pa so pridobili. To za enkrat še ni vidno, pa se bo pokazalo vsaj v nekaj letih. Y Slovenski nogometni zvezi je danes vpisanih 53 klubov, ki imajo približno po 30 aktivnih igralcev. To se pravi, da se aktivno bavi z nogometnim športom kakih 1600 mladih nogometašev. Za slovensko nogometno prvenstvo igra osem klubov, in sicer dva ljubljanska: SK Ljubljana in SK Mars, dva mariborska: ISSK Maribor in SK Železničar, nato še SK Olimp iz Celja, SK Amater iz Trbovelj, SK Kranj iz Kranja in SK Bratstvo z Jesenic. Ob zaključku prve polovice slovenskega nogometnega prvenstva je bil najboljši SK Amater, na drugem mestu je bil SK Ljubljana, nato SK Železničar, SK Kranj, SK Mars, ISSK Maribor, SK Bratstvo in SK Olimp. Po vsem videzu bo borba za slovensko nogometno prvenstvo med prvimi tremi klubi. Zelo verjetno imata največ izgledov za prvo mesto SK Ljubljana in SK Železničar iz Maribora. Trboveljčani, dasi ob prvem delu prvenstva na čelu vseh klubov, so odigrali večino tekem doma. Na drugih igriščih pa je težje zmagati kakor doma. Ostali slovenski nogometni klubi so porazdeljeni po kvaliteti v prvorazredne in drugorazredne klube. Krajevno pa so klubi zaradi lažjega in bolj ekonomičnega igranja tekem razdeljeni v tri skupine: ljubljansko, celjsko in mariborsko. Zadnja skupina je razdeljena zaradi velikosti še v vzhodno in zahodno skupino. Ljubljanska skupina ima sedem prvorazrednih klubov, celjska pet, obe mariborski pa skupno osem. Slična je tudi porazdelitev drugorazrednih klubov. Pripomniti je še, da v mariborski skupini ni drugorazrednih klubov, pač pa imajo Mariborčani to posebnost, da poznajo tudi prvenstvo rezervnih moštev. Poleg navedenih prvenstvenih tekem v slovenski ligi, v prvem in v drugem razredu pa imamo še prvenstvo najmlajših — to je pomladka. Pri tem prvenstvu igrajo enaj-storice, katerih igralci niso stari več kakor 20 let. Plavanje. Plavalni šport je bil letos ona športna panoga, v kateri smo imeli Slovenci največ vidnih uspehov. Najboljši slovenski plavalni klub SK Ilirija si je proti pričakovanju, toda nad vse prepričevalno osvojil letošnje državno plavalno prvenstvo. V borbi z zelo močnimi obmorskimi plavalnimi klubi je uspeh slovenskih plavalk in plavačev vsega zavidanja vreden. Prenekateri športniki v naši širni domovini tega niso mogli razumeti in prenesti... Toda kakor je povsod drugod, tako je tudi v športu. Kdor dela, ta žanje. Slovenska plavalna zveza, ki je po narodnostni pre-osnovi plavalnega športa v državi pravna naslednica Ljubljanske plavalne zveze, ima v svojem okrilju 7 plavalnih klubov. Po tekmovalcih je številčno najmočnejši klub ljubljanska Ilirija, ki ima 146 tekmovalk in tekmovalcev. Ostali plavalni klubi so številčno mnogo šibkejši: Maraton (Maribor) ima 20 članov, Mariborski plavalni klub 21 članov, SK Kamnik 20 članov, SK Planina (Ljubljana) 19 članov, SK Mura iz Murske Sobote 10 in končno še Bratstvo z Jesenic, ki se je včlanilo šele letos in ki ima v svojih vrstah državnega prvaka v skokih v vodo. Glede stvarnega dela in uspehov pa klubi niso bili tako uspešni, kakor bi se dalo to sklepati po številu članstva, izjemo dela seveda SK Ilirija. Ta klub je res letos državni prvak v plavanju, vendar pa nas število klubov in aktivno zanimanje med slovensko mladino za plavalni šport ne more popolnoma zadovoljiti. Plavanje je ena najbolj zdravih in koristnih športnih panog in spričo tolikih umetnih in naravnih pla-vališč, ki jih imamo v Sloveniji, bi število klubov in aktivnih tekmovalcev bilo lahko dosti večje. Lahko smo pa Naša priznana (ekarna Mr. BAHOVEC v LJUBLJANI je pričela kot nadomestek za dragi ruski ča| izdelovati prvovrstno domačo čajno mešanico izredno aromatičnega okusa ter jo stavila v promet pod imenom »EMONA« cvetlični čaj. Ta čaj ne razburja živcev in ima tudi druge pozitivne lastnosti. »Emona«-čaj deluje namreč pomirjevalno, ima hranilno vrednost in vsebuje prepotrebne vitamine. Je torej idealna pijača tudi za otroke. Lahko se pije z limono, rumom ali mlekom. Zaradi njegovega prefinjenega okusa lahko serviraš »Emona«-čaj najbolj razvajenemu gostu. Kot zajtrk, ju-žina ali zvečer pa je »Emona«-cvetlični čaj priporočljiv zlasti osebam, ki so čez dan zelo zaposlene in katerih živci ne prenesejo kave ali ruskega čaja. Pijte torej namesto ruskega samo »Emona«-čaj, ki ruskega po svoji aromi, hranilni vrednosti in pomirjevalnem vplivu daleč prekaša. Pri tem pa je v svoji uporabi zelo ekonomičen in zaradi nizke cene vsakomur dostopen. Priporoča se modna in konfekcijska trgovina Ign. Žargi O LJUBLJANA Sv. Petra cesta 11 BORIS V. TELEFON ST. 24 07 Specialna mehanifina delavnica za f JA MV&l knjigovodetvene, pisalne, račnn- M 1 finni IfiTi N B J 1 8^e »troje in registrirne blagajne »NATIONAL« LIUBUANA D">,k0"3 Tjrševae.25 Trgovina z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo IVAN PIELIK, Ljubljana PoStnl predal Stev. 335 ’ 3 3 Brzojavi: Plellk Ljubljana Pisarna in skladišče: po5tn| £ek, raeun 1/.706 UNGARJEV A ULICA (v knezoSkof. palaCl) Telefon interurban St. 45-47 Mlinsko-tehn. potrebščine, gonilne jermene, žage itd. nudi v veliki izbiri in solidnih cenah FR. BllCAR, Ljubljana Kolodvorska 35 J L 1. ČERNE ■ graveu JUBLIANA • DVORNI TRG 1 p Stahpiue, etikete 1 TISK Z 1EKL0REZA - TELEF. 38-61 1 < ETIKETE GRAVER Telelon It. 44-25 JOŠKO DOLENC 1 LJUBLJANA, Mestni trg St.5/1. Metal Pr. strojni tehnik Primožii*Sedej Slovenski Javornik Izvršuje: strojna, stavbena, pohištvena, umetno ključavničarska mehan. dela, sanitarne toplo- in hladnovodne naprave in instalacij*. — Zahtevajte prospekte! Strojno pletilstvo Rozman Angela izdeluje vse v to stroko spadajoča dela Jesenice Fužine, ObrtnISka ulica it. 24 BAHUN DRAGO ■ 1 ■ ■ ' ■' ; in pripadajoča dela JESENICE s prevozništvom /# tLežavjko kojvzutnno dhuštvo J44&UC& s podružnicami: SAVA ■ ' - JAVORNIK Na zalogi manufaktura in špecerija. f)()||||4YY O _ in BLED DR. KLASINC KAROL ZOBOZDRAVNIK špecijalist za bolezni zob in ust. 0 r d i n i r a v vili dr. Kogoja na JESENICAH (rit Kralja Aleksandra I. Smili Jože Ceno zmerne, postrežba točna I izdeluje za dame in gospode vsakovrstne zbite in Šivane čevlje po meri in vsa v to stroko s padajoča popravila. Slon. JnucuiUi 1 MESAR IN PREKAJEVALEC Dobite vsak dan sveže, si ho meso IVAN BERNIK TF^FTMTrtr »»proti hottlt k,kor ,udl s*Un,e' klobase itd »TkIOLAV« Dobra in točna postrežba. LOJZE SVETINA stavbeno podjetje BLED II., it. 124 Telefon št. 38? Oglas v „Slovencu“ — gotov uspeh! zadovoljni z delom Mariborskega plavalnega kluba in SK Mure, ki sta oba pokazala dokajšnjo in tudi uspešno delavnost. Izgledi, s katerimi gre slovenski plavalni šport v leto 1941, so zadovoljivi. Nikakor ne smemo prezreti 1. jugoslovanske plavalne šole v kopališču Ilirije v Ljubljani. To je edina tovrstna šola v državi in je opravila v letošnjem letu ogromno delo. Niti statistika ne more tega dovolj zgovorno pojasniti. Plavalna šola je v letošnjem letu izvedla vsega skupaj sedem plavalnih tečajev, ki so trajali skupno 106 delavnih dni. Udeležencev je bilo 633, predvsem šolska mladina, srednješolci in učiteljiščniki. Plavalnih prireditev je bilo letos vsega 11, od tega dve propagandni, štiri ligaške, trije dvoboji, slovensko plavalno prvenstvo in srednješolsko plavalno prvenstvo. Izven Slovenije so naši klubi nastopili na šestih tekmah. Najboljše slovenske plavalke in plavalci so bili letos: ženske: 50 m prosto Fine Draguša (Ilirija) 32.6 sek. 100 m prosto Fine Draguša (Ilirija) 1:14.2 100 m prosto Mihorko (Mar. plav. ki.) 1:41.2 100 m hrbtno Fine Draguša (Ilirija) 1:30 200 m prsno Martin Anda (Ilirija) 3:29.6 moški: 50 m prosto dr. Vilfan Draško (Ilirija) 26.2 100 m prosto Pelhan Ciril (Ilirija) 1:02.2 200 m prosto Pelhan Ciril (Ilirija) 2:29.9 400 m prosto Mihalek Otmar (Ilirija) 5:16.2 100 m hrbtno Pelhan Ciril (Ilirija) 1:13.5 100 m prsno Herzog (Ilirija) 1:20.6 200 m prsno Cerer Tone (Ilirija) 2:45.8. Cerer je s tem rezultatom tretji najboljši plavač v prsnem plavanju v Evropi. Atletika. Zanimanje za atletiko raste iz leta v leto; pri nas je dosegla letos višek, pa tudi uspehi so dosegli pri nas letos vrhunec. Skoraj sleherno nedeljo od zgodnje spomladi pa pozno v jesen so nastopali naši atleti. Ta športna panoga vedno bolj vleče mladino. Lahko trdimo, da je za zimskimi športi in za nogometom atletika najmočnejše razvita športna disciplina pri nas. Atletika danes ni več samo stvar mestne mladine in študentov, ampak je prodrla že tudi med kmečko mladino. Kar neverjetno se je zdelo, ko smo brali, da so si celo kmečki fantje v Mengšu napravili svoje športno atletsko igrišče. To govori, da naša mladina ljubi atletski šport, in nam jamči, da bodo slovenski atleti znali še naprej obdržati svoj gospodovalni položaj v jugoslovanski atletiki. Pri tem ima velike zasluge Zveza fantovskih odsekov, ki je v svoj telesno vzgojni program sprejela atletiko z istim razumevanjem kakor telovadbo. Naj bi letošnji zagon v slovenski atletiki ne pojenjal, marveč še rasel v pravilni rasti. Tehnični pregled dela slovenskih atletov, atletskih klubov in tovrstnih prireditev je težaven, ker je vrhovni atletski forum v Sloveniji neurejen. Zaradi nekih trenj v vodstvu »Slovenske atletske zveze« je večina važnejših odbornikov iz Zveze izstopila, z delom tako okrnjene »Slovenske atletske zveze« pa tudi ni bila zadovoljna velika večina najbolj delavnih slovenskih atletskih klubov. Zato so si ti klubi ustanovili najprej svoj delovni odbor, nato pa po potrditvi pravil od ministrstva za telesno vzgojo svojo novo »Slovensko lahkoatletsko zvezo«. Stara »Slovenska atletska zveza« pa je te nezadovoljne klube še pred ustanovitvijo njihove nove Zveze črtala iz svojega članstva. Danes si obe Zvezi lastita pravico, da sta resnični in pravilni predstavnici slovenskega športa. Velika škoda je le, da stara »Slovenska atletska zveza« ni pokazala one delavnosti, kakor so jo pokazali atleti na tekališčih in igriščih; nova Zveza pa zaradi kratkega obstoja še ni imela prilike, dokazati svojo življenjsko upravičenost. Nedelavnost stare »Slov. atletske zveze« in kasnejši spori zaradi vodstva slovenske atletike utegnejo še mnogo škoditi resničnemu napredku slovenske atletike. Med najdelavnejše klube, ki goje atletiko v Sloveniji, moramo prištevati SK Planino in Ilirijo iz Ljubljane, precej delavnosti je pokazala tudi na novo ustanovljena atletska sekcija ŽSK Hermesa; ASK Primorje pa je bil letos občutno slabejši kakor prejšnja leta. V Mariboru sta dva kluba, SK Maraton in še močnejši SK Železničar, v Celju SK Celje, na Jesenicah pa SK Bratstvo. Poleg imenovanih klubov imamo še celo vrsto drugih atletskih klubov, ki pa letos svoje naloge niso opravljali tako, kakor v prejšnih letih. Po stvarnih uspehih slovenskih atletov Slovenci daleč prednjačimo pred Hrvati in Srbi. Škoda, da ni prišlo do izvedbe atletskega triboja Ljubljane, Zagreba in Belgrada. V tem triboju bi slovenski atleti tudi dejansko dokazali svojo veliko premoč. Še nikdar premoč slovenskih atletov nad hrvaškimi in srbskimi ni bila tako očitna, kakor je bila letos, dasi so si naši atleti s svojima zmagama v triboju mest že leta 1937 in lani priborili visoko darilo Nj. Vel. kralja Petra II. Ne kaže navajati posameznih uspehov naših atletov, pripomnimo le, da so samo slovenski atleti pri letošnjih balkanskih igrah od šestih zmag priborili jugoslovanskim državnim barvam štiri. Med slovenskimi atleti je daleč na prvem mestu inž. Stepišnik (Ilirija). V metu kladiva je ta naš atlet v letošnjem letu peti na vsem svetu. To je uspeh, ki ga ni dosegel še niti en slovenski športnik. Med drugimi moramo še omeniti Mavsarja (Planina), ki ima državni rekord v metu kopja, najhitrejšega tekača na 1500 metrov Koširja (Planina) in najhitrejšega tekača na kratke proge Račiča (Ilirija). Vsi ostali atleti, ki jih ne bomo imenovali po imenih, pa so bili našim najboljšim skoraj enakovredni tekmeci, poleg tega pa so še v ostalih atletskih disciplinah sijajno izpolnili vrzeli, kjer naši najboljši niso nastopali. Najboljši porok za napredek slovenske atletike pa je predvsem veliko število mladine, ki vedno v večjem številu skuša doseči svoje športne vzornike. Kolesarstvo. Sledeč novi reorganizaciji športa so tudi slovenski kolesarji v januarju letos imeli svoj ustanovni občni zbor Slovenske kolesarske zveze. Predsednik je postal neumorni pionir slovenskega kolesarskega športa Josip Jaklič. Delo je novi odbor začel na široko. Slovenska kolesarska zveza ima tri podzveze, in sicer: ljubljansko, mariborsko in koroško. Zadnja ima svoj sedež v Slovenjem Gradcu. Ljubljanska podzveza ima osem delavnih klubov, mariborska šest, koroška pa štiri. Vsi slovenski kolesarski klubi so se po svojih močeh in zmožnostih trudili, čim bolj popularizirati kolesarstvo kot tekmovalni šport. V letošnji sezoni moramo prištevati med najagilnejše slovenske kolesarske klube 2SK Hermes in Edinstvo iz Ljubljane, >Ljubljanico< iz Dobrunj, »Zarjo« in Zg. Kašlja, »Zarjo« z Jesenic in kolesarsko sekcijo »Gorenjca« iz Kranja. Mariborčani so priredili nekaj manjših cestnih dirk in eno dirkališčno prireditev. Zelo agilna je bila Koroška kolesarska podzveza, ki je priredila zelo uspelo dvodnevno etapno dirko iz Slove-njega Gradca skozi Dravograd v Maribor in dalje v Konjice ter spet nazaj v Slovenj Gradec. Pa tudi sicer so bili vsi klubi koroške podzveze zelo delavni. Uspelo slovensko kolesarsko prvenstvo je priredila Slovenska kolesarska zveza pod vodstvom predsednika Jakliča. To je bilo po dolgem času prvo samostojno slovensko kolesarsko prvenstvo. Pri starejših dirkačih je zmagal Janez Peternelj (ZSK Hermes), pri mlajših pa Kosi (Edinstvo). Oba slovenska prvaka sta dobila za svojo zmago tudi pravico, nositi pri vseh kasnejših kolesarskih prireditvah belo majico s slovenskim grbom — znak najboljšega slovenskega dirkača v dotičnem letu. Krono svojih uspehov so dosegli slovenski dirkači na devetdnevni kolesarski dirki okoli Srbije. Te, doslej največje dirke v Jugoslaviji, so se udeležili slovenski kole- Al Novodobna telovadnica naj bo opremljena s pogrezljivimi drogovi specijalne TVORNICE TELOVADNEGA ORODJA J. O RAŽ E M - RIBNICA Betoni* »DEionii« fešr1- nesljivo najboljše preizkušeno kemično sredstvo pri vdoru vode in vlage kot hitro vezavno sredstvo za vodonepropustnost betona in cementne malte. - Zahtevajte navodila. »BETONIT« SKlSES v Mariboru » J&na« (okotada, bonboni, rezine itd. f hi OMv Glavna kolektura drž. razr. loterije. Nakup in prodaja vseh vrednostnih MeoialDica RAMOVŠ papirjev LjUBL]ANA Miklošičeva c. 17 Ni reklama! temveč zares najceneje kupite vse svoje potrebščine v trgovini x železnino Sekavčnik Filip, UuMjana Cesta 29. oktobra št 10 (prej Rimska cesta) o BRUSNI M ATERIJAL ZNAMKE: CARBORUNDUM in ELEKTRIT za brušenje: litega in kovanega ieleza, marmorja, granita, umetnega kamena, stekla, lesa, vsakovrstnega orodja nožev WIDIA, DIADUR, BOEHLERIT itd. dobite pri tt. BRUSOR, Ljubljana, Praiakova 12 Dekoracija) Montiranje zaitoiov! Telefon 20-42 Tapetništvo FRANC JAGER UUBUANA - Sv. Petra cesta it. 17 Zaloga vseh vrst modrocey, modernih kavčev In vseh vrst naifinejfie žime — Konkurenčne cene — Solidna izdelava Balkanske igre v Carigradu: Košir prvi na cilju. sarji z devetimi dirkači. Njihov uspeh je daleč presegel pričakovanje in je bil presenetljiv. Daleč pred vsemi je bil slovenski prvak Janez Peternelj, ki si je tudi v skupni oceni priboril visoko darilo Nj. Vel. kralja Petra II. Drugi je bil France Gartner, tretji pa France Podmiljščak. Poleg teh treh prvih mest pa so se odlično držali France Grabner, Armand Golob in Rajko Jakša. Trije Slovenci pa so zaradi poškodb morali odstopiti. Premnogi tega uspeha slovenskih kolesarjev niso mogli in niso hoteli razumeti. Tudi pri dvodnevni kolesarski dirki okoli severne Srbije je bil uspeh slovenskih kolesarjev zadovoljiv, dasi še daleč ne tako dober kakor prvič. Prav dobro zaslombo ima slovenski kolesarski šport v svojih krepkih in številnih juniorjih. Velik dogodek za razvoj slovenskega kolesarskega in motociklističnega športa je novi športni stadion ZSK Hermesa v Ljubljani. Ta krasni stadion z modernim kolesarskim in motociklističnim dirkališčem bo ostal v ponos slovenski športni dejavnosti in bo nedvomno zbudil med našo mladino še večje zanimanje za kolesarski in motociklistični šport, dasi danes za motocikliste niso najboljši časi. Naš zimski šport. Ne kaže preveč na široko pisati o našem zimskem športu. Smučanje je naš narodni šport. To zlasti prav dobro vedo oni, ki se vsako nedeljo vozijo v prenapolnjenih vlakih v zimsko naravo. Pozimi bomo zasledovali nove uspehe naših najboljših smučarskih tekmovalcev: po vsem svetu znanega tekača na dolge proge Jeseničana Smoleja, hitrega in okretnega Cirila Pračka, najboljšega tekmovalca v alpski kombinaciji, drznega junaka planiške skakalnice Rudija Finžgarja iz Krope in Novšaka iz Bohinja in še brezštevilnih mladih tekmovalcev, ki hodijo po potih svojih vzornikov in ki bodo skoraj zamenjali naše prvake. Le toliko bomo še pristavili: če bi naši fantje imeli več gmotnih sredstev, bi napravili še več. Ob letu osorej pa bomo v novem koledarju napravili obračun tudi zanje. Ciril Šoukal. Zima na Pohorju. Oglas v »SLOVENCU« — gotov uspet)! DURKOPP, TRIUMF, PRESTO In BRANDENBURG moška in ženska kolesa kupite vedno najceneje pri Podobnik Francu !^ef^ilSe"8doma)b,iBna NA ZALOGI PRVOVRSTNA CONTINENTAL-PIRELLI GUMA OdJtULna Inž. L. Muri: »Naselili smo se na križišču potov, ki vodijo od severa na jug, od vzhoda na zahod. Na točki smo, kjer se stikajo tri velike evropske rase. Najmanjši med slovanskimi narodi smo. Podlago slovenskemu narodu tvori zdrav kmečki stan, ki so mu sveta načela pravičnosti, poštenja in spoštovanja zapovedi, božjih in človeških.« (Dr. Anton Korošec.) Slovenija ima okrog 1,200.000 prebivalcev. Od teh jih živi v vaseh 82.5%, v mestih pa 17.5%. Od kmetijstva živi okrog 710.000 prebivalcev Slovenije ali 60 %. Ta številka predstavlja samo prebivalstvo, ki je po glavnem poklicu kmečko, ne pa tudi prebivalstva, ki je samo po postranskem poklicu kmečko. Kmečkih gospodarstev v Sloveniji je 154.628, od teh z lastniki, katerim je kmetijstvo glavni poklic, 121.751, in z lastniki, katerim je kmetijstvo postranski poklic, 32.877. Na kmečkih gospodarstvih, katerih lastnikom je kmetijstvo postranski poklic, živi okrog 160.000 ljudi. Tako je na kmetijstvu neposredno interesiranih v Sloveniji okrog 870.000 ljudi, kar predstavlja še vedno 72 % vsega prebivalstva. Skupno število oseb, ki so zaposlene v kmetijstvu, moremo računati na 424.000. Slovenija je sicer majhna dežela, saj meri komaj 15.849 km2 ali 6.40% od celotne površine Jugoslavije, vendar pa so na tem malem kosu zemlje razlike v zemljepisnih in podnebnih, s tema v zvezi pa tudi v rastlinskih razmerah izredno velike. Od vseh teh treh činiteljev pa je odvisen način in obseg obdelovanja zemlje. V Sloveniji so pokrajine, ki po svoji rodovitnosti malo zaostajajo za rodovitnimi ravninami Srema, so pa tu pokrajine, kjer je treba iz zemlje iztrgati vsak košček kruha. Tam, kjer je obdelovalne zemlje najmanj, kjer je obdelovanje te zemlje najtežje, si išče prebivalstvo drugih zaposlitev, ki ga živijo. Od skupne površine Slovenije je kmetijske zemlje 51.50 % ali 815.000 ha, torej malo nad polovico, gozdov je 44.30% ali 700.000 ha, neplodne zemlje pa je 4.20% ali 70.000 ha. Od kmetijske zemlje je gotovo nad 10 % zamočvirjene, vlažne, puste, neobdelane in nas čaka ravno tu največja naloga, da napravimo tudi to zemljo plodno, ki nam bo dajala zaposlitev in kruh. Ajdova žetev. Orač. t Rajko Šubic Odstotek kmečkega prebivalstva po okrajih Slovenije je zelo različen, po vrstnem redu si slede okraji: Lendava . 87.2 Kočevje 68.1 Ptuj . 83.2 Litija 65.7 Šmarje . 82.3 Slovenj Gradec . . 63.9 Murska Sobota . . 82.2 Logatec 63.7 Črnomelj . . . . . 81.5 Celje 61.5 Ljutomer . . . . . 80.6 Kamnik 61.3 Maribor 1. br. . . . 79.1 Dravograd . . . . 59.4 Krško . 77.8 Maribor d. br. . . 53.9 Konjice . 75.5 Kranj in Šk. Loka 48.6 Brežice . 75.1 Ljubljana 43.0 Novo mesto . . . . 73.0 Radovljica Gornji grad . . . . 70.1 Laško 35.4 Prednje številke nam najlepše pokažejo, kje je Slovenija še kmečka, kje pa že prehaja v obrt in industrijo. Od kmetijske zemlje je v Sloveniji največ njiv in to 314.000ha ali 38%, travnikov je 257.000ha ali 31.50%, pašnikov je 184.000 ha ali 23%, sadovnjakov in vrtov je 34.000 ha ali 4%, vinogradov pa je 26.000 ha ali 3.50%. Iz prednje razdelitve je tudi že razvidna glavna zaposlitev kmeta in glavni naš pridelek. Pri tem pa moramo upoštevati, da je pri nas njivska površina mnogo manj rodovitna kakor v večini ostalih delov Jugoslavije in da naši pašniki niso urejeni. Zato tudi pridelamo pri nas na enem hektarju mnogo manj kakor v naprednih severnih deželah ali celo v ostalih delih naše države. Pri nas pridelamo pšenice na en hektar povprečno 950 kg, v celi državi 1170 kg, v Italiji 1370 kg in na Nizozemskem 2860 kg. Podobno je tudi pri ostalih pridelkih. Naša zemlja nam ne daje toliko, da bi nas mogla prehraniti. Zato moramo v Slovenijo uvažati velike količine krušnega žita in moke (okrog 12.000 vagonov), masti (okrog 100 vagonov) in olja (okrog 320 vagonov). Pač pa pridelamo nad lastno potrebo in zato izvažamo krompir, fižol, hmelj, čebulo, jabolka, deloma vino. Za izvoz priredimo tudi govejo živino in mesnate prašiče, nadalje izvažamo še perutnino in jajca. Zelo mnogo izvažamo lesa. * 1. Gozdovi so največje bogastvo slovenske zemlje. Življenje Slovencev zavisi v veliki meri od gozdnega gospodarstva in od stanja gozdov. Od slovenskega gozda in lesa živi v Sloveniji okoli 250.000 prebivalcev. Na obstoj gozda je posredno vezano skoraj vsako drugo življenje v Sloveniji, kjer ima 140.000 posestnikov okrog 75 % vseh gozdov, t. j. okrog 520.000 ha. Samo 6000 kmetij je tako f f*0: ..■ HH| Jezersko. srečnih, da morejo kriti iz gozdov domače potrebe in da še les prodajajo, 134.000 kmetij pa ima samo toliko gozda, da krijejo vsaj večinoma v glavnem domačo potrebo lesa. Približno moremo računati, da je sedanja zaloga lesa v gozdovih Slovenije okrog 70,000.000 m3, kar predstavlja vrednost okrog štiri milijarde dinarjev. 2. Poljedelstvo in travništvo. Na plodni zemlji Slovenije gojimo okrog 34 njivskih rastlin. Od teh so najvažnejše krmske rastline, ki dajejo podlago naši živinoreji. Travnikov in njiv s krmskimi rastlinami imamo v Sloveniji okrog 300.000 ha, poleg tega pa še okrog 184.000 hektarjev pašnikov. Na njivah so naš najvažnejši pridelek žitarice, ki jih gojimo na površini 195.000 ha in nam dajejo naš kruh. Od žitaric je največ pšenice, nato koruze, rži, ovsa in ječmena, manj pa prosa, soržice in ajde. Pšenica uspeva najbolje v južnem delu litijskega okraja, v novomeškem okraju, v nekaterih dolinah Štajerske in na Murskem polju. Tu uspeva izvrstno tudi koruza, razen tega še v Prekmurju in na Notranjskem. Rž uspeva pri nas povsod, kjer je rahla, peščena zemlja, nadomešča pa pšenico zlasti na Gorenjskem in v območju Savinjskih planin. Za ječmen in oves je naše podnebje skoraj povsod prikladno. Na naši zemlji pridelamo premalo žita, ker ne izbiramo semena, ker preslabo in nepravilno gnojimo, ne obdelujemo zemlje pravilno in ne zatiramo zadosti raznih škodljivcev. Stročnice zavzemajo v kmetijstvu Slovenije zelo važno mesto; od stročnic je najvažnejši fižol, ki je skoraj edini naš poljski pridelek, ki ga izvažamo. Krompir je najvažnejša okopavina v Sloveniji, to je kruh malih ljudi. Krompir sadimo na površini okrog 55.000 ha. Krompir bi morala imeti za lastno potrebo vsaka slovenska kmetija. Za prodajo je najboljši gorenjski krompir, nadalje krompir iz južnega dela litijskega okraja in krompir s Ptujskega ter deloma še z Murskega polja. Čebula je važen pridelek v okolici Ljubljane in na Ptujskem polju. Med ostalimi okopavinami je precej velike važnosti korenje, ki ga pridelujemo zlasti na Kranjskem in znaša skupni pridelek korenja približno 226.000 q. Največ korenja je posejanega v novomeškem okraju, največ na en hektar pa ga pridelajo v ptujskem in v kranjskem okraju. Strniščne ali bele repe pridelamo v Sloveniji še precej, vendar je to zelo vodena krma, ki nima upravičenosti, da jo še pridelujemo kot živinsko krmo. Izmed vseh okopavin daje najvišje pridelke krmska pesa, ki pa se vedno bolj umika ensilažni krmi, to je zeleni koruzi, sončnicam in drugim rastlinam za kisanje krme, krmska pesa pa ostane še v veljavi v bližini mest za krmljenje molznih krav. Hmelj je skoraj izključno izvozno blago in ga gojijo v glavnem (1400 ha) v okraju Celje ter deloma (kakih 600 ha) tudi v sosednjih okrajih. Od hmeljarstva živi v Sloveniji kakih 1700 posestnikov, ki izkupijo za hmelj letno (ako je cena 20 din za kilogram) okrog 40,000.000 din. 3. Vinarstvo je za Slovenijo razmeroma važna kmetijska panoga in to predvsem na Štajerskem, kjer je okrog 20.000 ha vinogradov, na Kranjskem pa okrog 9000ha. Na tej površini pridelamo okrog 560.000 hi vina. — V desetih okrajih Slovenije dobiva kmet iz vinograda svoje glavne dohodke. 4. Sadjarstvo postaja v Sloveniji vedno važnejše, saj imamo samo jabolčnih dreves okrog 3,000.000 in ta nam dajejo okrog 400.000 q jabolk letno. Največ sadja je v okrajih Maribor, Ptuj, Celje in Ljutomer, najmanj pa v Radovljici in Škofji Loki. Največ izvozimo iz Slovenije do 2000 vagonov jabolk, kar predstavlja vrednost okrog 50,000.000 din. V to pa ni všteta velika vrednost sadja, ki ostane doma. 5. Živinoreja je v Sloveniji v nazadovanju, četudi smo živinorejska pokrajina. Številčno stanje živine je v Sloveniji približno sledeče: govedo 370.000, konji 53.000, svinje 300.000, ovce 35.000 in koze 10.000. Tudi kakovost naše živine ni dobra. Na 100 prebivalcev pride pri nas 31 glav živine. Največ živine je v okrajih Ljutomer, Lendava, Ptuj in Murska Sobota, najmanj pa v okrajih Radovljica, Gornji grad in Kočevje. Najboljši živinorejci so Prekmurci. Zanimivo je, da je razmeroma slaba po kakovosti in po številu živinoreja na Gorenjskem. Letno priredimo v Sloveniji okrog 19,000.000 kg čiste teže mesa ali na osebo 16 kg govedine in teletine, skupna poraba mesa v Sloveniji pa se ceni na približno 17,000.000 kilogramov in nam tako ostane za izvoz še okrog 2,000.000 kilogramov mesa ali okrog 6000 glav živine. Pravih konjerejcev imamo v Sloveniji malo. Sicer imamo v Sloveniji precej konj, vendar v glavnem samo kot delovna živina. Skupaj je v Sloveniji okrog 52.000 konj, najbolj pa je razširjena konjereja v ptujskem okraju, ki je četrtina vse naše konjereje. Slede okraji Ljutomer, Lendava, Murska Sobota in Maribor levi breg. Perutninstvo je v Sloveniji zelo važno, saj se ceni na 50,000.000 din. Perutnine je v Sloveniji okrog 1,150.000, največ v okrajih Ptuj, Murska Sobota in Ljutomer. Ovčereja pridobiva zadnji čas vedno bolj na vrednosti in pomenu. Važna je ovčereja za Slovenijo, da izrabimo 50.000 ha pašnikov, ki jih ne moremo drugače koristno izrabiti kakor samo z rejo ovc. Za kritje vse potrebe volne bi morali imeti v Sloveniji okrog 750.000 ovc, imamo jih pa le okrog 35.000. Seveda gornjega števila ovc ne moremo prerediti, ker najde ovčereja svojo upravičenost samo v hribovitih predelih Slovenije. Svinjerejajeza naše kmečko gospodarstvo izredno važna; imamo okrog 300.000 svinj. Največ svinj redijo povprečno v okrajih Ljutomer, Ptuj, Maribor, Murska Sobota in Krško, najmanj pa v okrajih Kočevje, Logatec in Radovljica. Skoraj vse svinjsko meso pridelamo doma, uvažati pa moramo desetino od skupno potrebne masti, ki je okrog 1000 vagonov. Slovenska čebela je znana po vsem svetu. Znatne so količine medu, ki ga pridelajo čebele pridnemu slovenskemu čebelarju. 6. Mlekarstvo zavzema v narodnem gospodarstvu zelo važno vlogo. Vrednost proizvedenega mleka se more ceniti v Sloveniji letno na okroglo 300,000.000 dinarjev. Proizvodnja mleka se ceni v Sloveniji letno na 215,000.000 litrov. Od tega se porabi na kmečkih domovih za prehrano ljudi ter rejo živine 147,000.000 litrov. Največ mleka se proizvaja v okrajih Ljutomer, Ptuj, Murska Sobota in Kočevje, najmanj pa v okrajih Laško, Konjice, Gornji grad in Črnomelj. Za promet z mlekom in za predelavo mleka posluje danes v Sloveniji 53 zadružnih in 44 zasebnih mlekarn, ki sprejmejo letno okrog 12,000.000 litrov mleka. Na enega prebivalca Slovenije pride letno 189 1 mleka. Mlekarne izdelajo letno 227.000 kg masla, na kmečkih domovih se izdela masla okrog 435.000 kg, skupaj torej 662.000 kg. Sira izdelajo naše mlekarne letno okrog 470.000 kg. Med in mleko se ne cedita po slovenski zemlji. Vsa obdana z naravnimi krasotami in lepotami preskrbuje prebivalstvo le skromno z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Vendar je mogoče tudi na tej zemlji, ki ni bogata kakor v Banatu, pridelati s trudom in pravilnim delom mnogo. Tudi bi ti pridelki mogli biti kakovostno mnogo boljši, ako bi dali zemlji vse to, kar potrebuje. Z izboljšanjem zemlje pa bi polagoma tudi v Sloveniji mogli pridelati toliko, da ne bi bili več navezani na uvoz najvažnejših življenjskih potrebščin in bi mogla Slovenija prehraniti mnogo in mnogo tisočev Slovencev, ki si morajo danes iskati kruha izven njenih meja. Da sem bil rojen v Slovenskih goricah in da sem preživel vsaj otroško dobo neprekinjeno na kmetih, cenim za svoje na j več je bogastvo. To bogastvo je neizčrpno kot je le sama plodna prst, ki večno, vsako leto znova, rodi. To je moj in slehernega poštenega izobraženca slovenski ponos! Vse, kar je lepega in dobrega v meni, mi je dala rodna vas; izobrazba in okolje mesta sta mi dala samo — spoznanje in zavest tega bogastva in ponosa! Za vse dni življenja so se mi na vasi vtisnile v dušo podobe zemlje: spremembe letnih dob, brstenja, zorenja in umiranja. Vse bližje so mi od tedaj tudi ti pojavi na človeku, prav kakor jih opazuje in doživlja človek od zemlje — z usodnim strahom in spoštovanjem pa zopet neustrašeno mirno in vdano, z globokim razumevanjem, skoraj s sočutjem. Doživljal sem z vso polnostjo nemir prebujenja zelenja v spro- toletju, napor poletja v delu od zore do mraka, poezijo prleške jeseni in toploto zimskih večerov. Otroško življenje mi je dalo zajeti za vse dni dih zemlje, vonj, barve, pesem žitnih polj, travnikov, goric in gozdov. O Kapela, ti golobica moja, v sivkastih perutih, vedno pripravljena kot da hočeš zdaj zdaj vzleteti čez Slovenske gorice! Sedla si na ljubek griček, ves prerasel s trto, na najvišjo točko daleč naokrog, s prelepim razgledom, na stražnje mesto, odkoder gledaš tja v Kocljevo kneževino, pod krili pa pravljično skrivaš spomin na davne čase — Atilov grob... In tej zemlji in človeku naj bi s svojo skromno besedo pel hvalospev? Sama sta večna in sebi samemu najlepša visoka pesem! Leopold Stanek >Drava< zavarovalnica malega človeka Domača zavarovalnica — zavaruje za smrt in doživetje, za doto in gospodarsko osamosvojitev, za rento, starostno preskrbo, prevžitek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je popolnoma varno naložen. tentraid v mariboru, »odna ul. i (v tastni palači), podružnica v Subotici Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri ,,DRAVr* »QEa ufi si Hafner Janko: KAJ To vprašanje mori starše, ki vedno žele svojim otrokom vse najboljše v življenju že od dneva, ko njihov otrok prvič začne okušat šolsko modrost. Tem bolj grozeče pa postaja to vprašanje, čim bolj dorašča otrok in čim bližje prihaja dan poklicne odločitve za otroka. V vseh teh letih premišljevanja starši tako radi tehtajo poklice po tem, koliko nesejo. Vodi jih želja, da bi postal njihov otrok kaj več in kaj boljšega, kakor so oni, in da bi se mu lepše godilo kakor njim. Ta tehtnica, pri kateri leži na eni strani v skodelici le utež »boljšega in ugodnejšega življenja«, je kaj nevarna za otrokovo bodočnost in vse njegovo življenje. Prav ta »kriva vaga« kaže namreč staršem takole: Obrt v današnjih časih ne nese, saj vidimo, kako težko shajajo obrtniki. Edino le mesar in pek sta gospoda. — To velja za tiste, ki sami vedo, da šolanja naprej ne zmorejo in ne zdrže. — Tisti, ki žive v takih razmerah, da njihovi otroci lahko obiskujejo z neprevelikimi stroški še srednje šole, pa pravijo: Obrt res ne nese in Bog ve, kako se bo obrtniku godilo na stara leta. Pokojnina, to je nekaj! To pa dobiš le kot državni ali samoupravni uradnik. In nauk iz tega: fant ali dekle študirajta, da bosta lahko postala uradnika in imela na stara leta pokojnino. Tudi v naših kmečkih domovih je ta »kriva vaga« že hudo prišla v veljavo, ker naše male kmetije res ne morejo preživeti vseh članov kmečkih družin. Tako se zgodi, da mora naša kmečka mladina odhajati z doma. V krajih, ki niso predaleč od tovarn, je postala kmečka mladina glavna delovna moč tovarniškega delavstva; drugod gredo kmečki fantje v mesta za hlapce in v druge službe, ki so jih zmožni prevzeti, dekleta pa po vsej deželi za natakarice. Tako naša kmečka mladina povečuje kader vseh tistih tisočev in tisočev odvisnih ljudi, katerih večini nikdar v življenju ne bo usojeno, da bi postali samostojni. Ta njihova odvisnost ni nevarna samo zato, ker jim ne bo dovolila postaviti se na lastne noge, ampak še bolj zato, ker bodo ob sleherni gospodarski stiski vsi ti tisoči odvisnih na svojih hrbtih najprej občutili bič brezposelnosti in pomanjkanja. Če je že kmetu danes težko izšolati otroka za »učen« poklic, pa naj bo ta še tako nadarjen in sposoben, razumemo. Ni pa prav, če kmečka mladina brez glave, morda zaradi kratkega in za spoznanje lažjega zaslužka odhaja med vedno nesamostojno delavstvo, namesto da se skuša osamosvojiti. V vseh večjih krajih, kjer so kakršne koli srednje šole, pa vidimo, da starši vse svoje otroke skušajo izšolati za »boljše poklice«. Zapeljuje jih k temu »kriva vaga«. Ne pomislijo, da pri tem svoje otroke v veliki večini zopet pošiljajo v same odvisne poklice, ki so prav tako izpostavljeni nevarnostim nastopajočih gospodarskih stisk in preobratov. Le tista panoga, ki je nekdaj dala sloves slovenskemu imenu, naši temeljitosti, pridnosti in sposobnosti, ni več upoštevana, ker ne nese... Pravijo, da obrt ne nese. In vendar je obrt poklic, ki človeka postavi na lastne noge. V obrti se lahko osamosvoji vsak, saj je le od njega samega odvisno, od njegovih sposobnosti in njegovega znanja, kako mu gre v življenju. Poglejmo le, kaj so že vse dosegli naši obrtniki, pa četudi so začeli z mala. Celo Bat’a je začel kot majhen čevljar. Če morda obrt danes ne nese, ni temu kriva samo industrija, kakor večina misli; krivda je tudi pri obrtniku, ali če hočete, pri starših, ki so poslali otroka v napačno obrt; in končno morda otrok sploh ni bil sposoben za obrtnika. Zgodba slovenskega obrtnika. Ali je kaj čudnega, če potem danes slovensko obrtništvo ni več to, kar je nekdaj bilo. Že vidim, kako ugledni in spoštovani mojstri ogorčeno zmajujejo z glavami. Trenutek, prosim! Ne velja to za vse obrti in tudi ne za vse mojstre. Toda dovolite mi, da prav z zgledom iz obrti, ki je med vsemi še pred nedavnim trpela in najbolj izgubljala na pomenu res zaradi uveljavljanja industrije, povem za vsakega obrtnika poučno zgodbo. Začel bi jo lahko s starim: Eva me je zapeljala. Kdo drugi kot žena, ki se je človek vedno, kadar stoji z njo pred izložbami, boji, me je zapeljala, da sem šel z njo v čevljarsko delavnico in trgovino v Ljubljani. Prav za prav je to le čevljarska delav- nica, ki ima izložbena okna. Je pa v sredi mesta res na boljšem mestu. Nikdar se nisem prej zmenil za delavnico ali njene izložbe, in ko sem vstopil, sem z začudenjem spoznal, da je v delavnici čevljarski mojster — Hrvat. Ne povem tega zato, ker bi mu ne privoščil zaslužka, ampak zato, ker se mi zdi, da bi se lahko marsikateri slovenski obrtnik pri njem mnogo naučil. Ogledovala sva čevlje in videl je, da kar bulam v usnjata čudesa, ki jih je nama razkazoval. Pa me je potolažil: »Nikar se ne čudite, ker to je najnovejša moda, pa celo zmerna in pametna. Čudili se boste šele sedaj, ko vam pokažem nekaj drugega.« Pa mi je prinesel moški čevelj, ki bi ga tudi podarjenega ne obul. »Vidite,« pravi, »ta čevelj je pa živa oslarija, sam priznam. Ampak, kaj hočete, če pa vam pridejo ljudje in želijo nekaj, kar še nihče ni imel na nogi. Zahtevajo dalje, da mora biti tako, da bo tudi vsak videl na prvi pogled, da kaj takega še nikdar nihče ni nosil. Jaz sem čevljarski mojster in marsikaj znam in po željah tudi naredim. Ta čevelj je novi »model« in ko bo ta »model« 14 dni na ulici, bodo kar drveli k meni. Priznam — norci, in bodo hoteli imeti kaj prav takega. Pa ne mislite, da napravim same take oslarije. Tudi druge moderne čevlje, ki jim ne morete prav nič očitati, naredim po želji in če hočete, po svojem lastnem osnutku.« Povprašal sem ga, koliko računa za take nove domisleke — »modele«. »Upoštevajte, da je za vsak model treba marsikaj žrtvovati, da se tudi prvič ne posreči. »Modele« računam po delu in po kakovosti blaga 500, 600 din. (Bilo je to julija 1940.) Pa ne mislite, da jih ne morem prodati! O, ljudje radi pridejo, pa tudi radi plačajo! Saj za modo, če je še tako neumna, posebno ženski svet rad marsikaj žrtvuje, pa ne samo kurja očesa! Sedaj se je navadil na to celo že moški. Tukaj imam čevelj s štirimi podplati. Podplat se nič več ne upogiblje in je v začetku treba nogo privaditi na čevelj, ker čevelj se na nogo privaditi res ne more! Saj je trd ko rog in težak nad 1 kg. Jaz sam nisem navdušen za take modne oslarije, toda nisem tak, kakor so vaši slovenski čevljarji, da ne bi naredil, če ljudje hočejo. Vaši slovenski čevljarji delajo kot se njim zdi prav in je čisto razumljivo, da petične stranke izgube.« Spoznal sem, da je možakar izredno sposoben trgovec in čevljar. Vprašal sem ga, kako je to, da se je odločil za čevljarski poklic. Pa mi je povedal, da je sin bogatega kmeta iz Vojvodine in da ga je oče poslal študirat. Nekaj časa je tudi pridno študiral, na kraju pa se je na lepem odločil, iz pravega veselja do poklica, za čevljarstvo. Kot čevljar je šel tudi po svetu in celo v tujini izpopolnil svoje strokovno znanje. Sedaj je gospod, ki mu prav gotovo ne bo treba skrbeti na stara leta zaradi — mesečne pokojnine. Sposobnega obrtniškega naraščaja ni. Dejali boste, saj to ni zgodba slovenskega obrtnika. Pa je vendar in žalostna: Od drugod mora priti obrtnik-čevljar, drugod se mora izšolati, od drugod prinesti izkušnje, pa postane v Ljubljani prvi med stotimi in stotimi naših domačih, pridnih in poštenih mojstrov. Tu nekaj ni v redu! Ali morda to, da zopet po stari slovenski navadi vedno raje cenimo tuje bolj kakor domače in zato tudi tujega obrtnika bolj kot domačega? Ne, to ni glavni razlog. Ta prvi čevljar v Ljubljani je šel s časom in gre še danes s časom in njegovimi potrebami. Da pa to more, se ima zahvaliti svoji izobrazbi in svojemu strokovnemu znanju. Prav v tem pa marsikdaj pri našem slovenskem obrtništvu ni vse tako, kakor bi moralo biti. Obrt je bila tista panoga udejstvovanja, ki je svoj čas pomagala malemu slovenskemu človeku na noge in v boljše življenje. Pred tridesetimi leti je slovenski pomočnik kaj rad krenil na dolga potovanja po tujini, kjer se je naučil marsikaj novega. Izkušnje pomočniške dobe je potem spretno uporabljal v svoji majhni delavnici, ki si jo je osnoval navadno v rojstnem kraju. Razvoj zadnjih desetletij je slovenskemu obrtniku to pot šolanja zaprl, spremenili pa so se tudi časi. Industrija skoraj v vseh obrtnih panogah postaja neusmiljen tekmec obrtniškim izdelkom. Sicer je res, da ročnega dela tovarniški izdelek zlepa ne prebrisane glave...« NAD BO NAŠ OTROK? doseže, je pa zopet res, da more s tovarniškimi izdelki tekmovati le obrtnik, ki ima veliko znanje in sposobnost, če gledamo na razvoj v zadnjih desetletjih in se vprašamo, kdo gre pri nas v obrt, »ki ne nese«, kar tako prepričljivo uči »kriva vaga«, podprta z žalostno izkušnjo, da »z delom res ne moreš postati bogat«, vidimo, da se vsi sposobnejši — obrti boje. Ne morda samo zato, ker v obrti ne bi bilo mogoče dobro živeti, ampak tudi zato, ker sposobnejša mladina, ki ima možnost šolanja, takoj, ko zdrsa nekaj hlač na šolskih klopeh, misli, da ročno delo ni več zanjo. Šola ni več sredstvo, da bi se človek v njej naučil vsega, kar bi mu bilo tako potrebno v bodočem poklicu, ampak le še nekakšna odskočna deska, da bi človek postal »nekaj boljšega«. Ker je to mnenje prevladalo zlasti v vseh tistih krajih, kjer se mladina lahko šola, se je zgodilo, da gredo v obrtne poklice le tisti, ki tudi na nižjih srednjih šolah nikamor ne pridejo. Z drugo besedo: v obrt gredo danes večinoma mnogo manj nadarjeni in sposobni otroci, kakor pa je na primer kmečki naraščaj, ki v najboljšem primeru pride v tovarno za delavca. In vendar zahteva samostojno obrtniško delo neprimerno več znanja in sposobnosti, kakor pa sicer res naporno in težko delo ob strojih. V mestih je že vsakemu otroku znana oguljena grožnja: Če ne boš zdelal, se boš pa šel nekaj učit! Starši pri tem ne mislijo na to, kaj naj bi se šel fant učit. Še manj jih je strah, da bi fant, ki nižjih srednjih šol ni zvozil, ne bil sposoben za obrtnika. Misel, da je tisti, kdor za nič drugega ni sposoben, dovolj dober za obrtnika, se bridko maščuje deloma na obrtniškem stanu samem, še bolj pa na poedincu, ki je nesposoben stopil v obrt. Bodimo odkriti: v današnjih časih vstopa v velikem številu med obrtniški naraščaj le mladina, ki ji je spodletelo povsod drugod. Mladina, ki je duševno najmanj prožna in ki je v resnici že v urejenih življenjskih razmerah sposobna le za pomožna, nestrokovna opravila. To se dogaja danes, ko vsesplošni razvoj in napredek tudi od obrtnika zahteva mnogo več kakor pred 30 leti, ko smo pri nas poznali le nekaj najpomembnejših poklicev. Tedaj ni bilo tako hude konkurence industrije, v splošnem pa tudi ne tako veliko različnih potreb. Zato je tedaj tudi manj spreten in bolj počasen obrtnik še shajal. Danes so razmere popolnoma drugačne, ne samo v mestih, ampak tudi na deželi. Pa se potem čudimo zastoju v našem obrtništvu? V obrti je naša bodočnost. Ne jezite se, češ, najprej poje slavospev obrtništvu, nato ga pa skuša prikazati kot stan, v katerega se danes zatekajo najmanj sposobni! To je bilo potrebno, da spoznamo, kje so glavni vzroki, da pri nas »obrt ne nese«. In vendar ima dober in sposoben obrtnik pri nas lahko še največ uspehov v življenju. Premislimo samo tole: 1. Smo majhen narod, ki že zdavnaj več ne more ves živeti od tega, kar pridela na zemlji. Višek prebivalstva mora torej nujno zapuščati kmečko zemljo in se posvetiti drugemu delu. Tudi v mestih mladi naraščaj, ki ga je dokaj, ne more ves podedovati uradniške posle svojih staršev, še težje pa delavski otroci delo svojih očetov. Vsemu temu naraščaju je treba odpreti pot v koristno in plodno udejstvovanje. Če ne pride v poštev delo na zemlji, če ni dovolj mesta v industriji, ne v uradniških krogih, ki se zadovolje s srednjo izobrazbo, kam naj potem gre mladina? Ostane nujno le še obrtništvo. 2. Morda bi kdo mislil, da bi bila izhod za silo tudi industrija, saj živimo prav v času, ko rastejo nove tovarne kot gobe po dežju. Po sedanji vojni bodo industrije imele polno dela, saj je bilo po svetu uničenih že toliko industrij in bo zato za preostale nastopil čas konjunkture. Res je to, toda ne pozabimo, da ustanavljanje novih velikih in pomembnih industrij, ki bi mogle zaposliti res veliko število mladih moči, zahteva ogromnih milijonov. Naš mali in ubogi slovenski narod teh milijonov ne premore in jih še zlepa ne bo zmogel. Domače velike industrije si v bodočnosti ne moremo nadejati. Da bi pa tuji kapitali hiteli k nam zato, da nam pomagajo, je pa pravljica. Tuji kapital bo prišel k nam le v primeru, če se bo nadejal ogromnih dobičkov. Te pa bo zmogel le, če bo do strajnosti lahko izkoriščal delavstvo. To se pravi: tudi nova industrija v tujih rokah bo iz naših mladih delovnih moči napravila prave proletarce, ki jim bo v najboljših letih izčrpala moči, potem pa jih pognala iz delavnic, tako da bodo ostali izmozgani ali v breme svojih domačih ali pa v breme javnega skrbstva. 3. Nasprotno pa rastejo potrebe po najrazličnejših obrtniških izdelkih iz dneva v dan. Samo pomislite, koliko različnih obrtniških izdelkov Slovenija še danes uvaža po nepotrebnem. Marsikaj od tega, za kar moramo pošiljati denar v tujino, bi lahko krila tudi naša obrt. Pri tem bi lepo zaslužila, denar pa bi ostal med našimi ljudmi. Kakor nekdaj, tako bi nam tudi v bodoče obrt še najlažje pomagala priti do blagostanja, ki ga Slovenci po svoji pridnosti in sposobnosti zaslužimo. 4. Nadaljnja ugodnost, ki jo nudi obrtniški stan, je tudi v tem, da mladina kmalu pride do samostojnega zaslužka. V tem primeru ima obrtništvo iste ugodnosti kakor industrijsko delavstvo, ki lahko že zgodaj, takoj ko to dovoljuje zakon, gre v tovarno na delo in služi vsaj zase. V družinah je dandanes često najvažnejše vprašanje, kaj napraviti, da bo otrok čimprej prišel do svojega zaslužka. Navadno v takih primerih starši poznajo le tovarno ali pa razne pomožne službe, ki nikdar otroku ne nudijo nobene bodočnosti. Pomočnik po letih, ki jih je prebil kot vajenec, prav tako samostojno zasluži, morda v nekaterih obrtih malo manj, kakor če bi bil delavec v industriji. V splošnem pa gotovo več. Resnica je namreč, da sposobni in vestni pomočniki lahko zaslužijo v vseh obrtih vedno precej več, kakor še tako dobro plačani nestrokovni delavci v industriji. Vprašajte le mojstre, kako težko je danes dobiti sposobnega in vestnega pomočnika. V tovarni prav tako zahtevajo vestnost, če pa delavec ni vesten — leti. 5. Najvažnejše pri obrti pa je to, da se marsikateri pomočnik, če je le količkaj podjeten, po nekaj letih dela pri različnih mojstrih lahko osamosvoji. Tovarniški delavec, mali uradnik ali kaj podobnega bo do smrti ostal odvisen od delodajalca in trepetal pred krizami, ki bi ga utegnile pognati na cesto. Tudi obrtniku lahko krize škodijo, če je pa sposoben in pameten, ga pa presneto težko uničijo. Osamosvojitev v obrtništvu pa pri nas vsaj za skromen začetek ne zahteva velikega kapitala. To je za vse, ki morajo začenjati iz nič, odločilno. Tu je tudi edina možnost osamosvojitve. Če pomočnik svoja pomočniška leta pametno izkoristi, vsega zaslužka ne zapravi, si lahko v teku let prihrani toliko, da začne kot samostojen obrtnik. Predpogoj je seveda, da je sposoben, da nekaj zna in da pametno gospodari. Ko pa enkrat začne na svoje, se pa v teku let že lahko tako uredi, da ima dobro in vpeljano obrtno delavnico. Je sam svoj gospod in najlepše razvojne možnosti ga čakajo. Vse to pa se mu zgodi le, če je šel v obrt dovolj izobražen in z veseljem. Obrtnik pa, ki se je šel učit obrti zato, ker ni zdelal v srednji šoli, bo seveda najbrž životaril. Izbral si je ali pa so ga potisnili v poklic, za katerega ni. 6. Samostojen obrtnik, ki živi le povprečno življenjsko dobo, si lahko v tem času zasluži toliko, da ima na starost ustaljen obrat, tako da tudi tedaj, ko mu glava osivi, ni več treba preveč skrbeti, kaj bo zadnja leta pred smrtjo. Tudi če na starost manj dela, če ga v tej dobi prehitijo mlajši, strokovno še bolj izvežbani, shaja še vedno. Če je dobro gospodaril, nima skrbi za bodočnost. Gotovo ima prihranke, marsikdaj pa celo skromno premoženje, ki mu lahko lepo nadomesti pokojnino. Tako premoženje, posestvo ali hišica je marsikdaj več vredno, kakor pa pokojnina. Spomnimo se samo kronskih upokojencev. 7. Če vsi ti razlogi nekoga še ne morejo prepričati, da je strokovno dobro izučeno, solidno in pridno obrtništvo za naše razmere najbolj primerna poklicna panoga, naj pomisli še tole: Ostanejo še učeni poklici in poklici polizobražencev. Ali veste, da so nekateri učeni poklici že danes popolnoma prenapolnjeni? Nekateri pa, ki danes še obetajo lepo bodočnost, bodo v kratkem prenapolnjeni. Polizobražencev brez prave zaposlitve pa imamo že danes toliko, da je človeka kar strah. Zgrozimo se lahko, če samo pomislimo, kaj bo iz vse te tako številne mladine, ki z raznimi dokončanimi srednjimi šolami že leta in leta čaka na službe. Ali ne bi bilo boljše, da bi se o pravem času posvetila obrtništvu? V obrtništvu je uspeh odvisen le na polovico od gospodarskega položaja in gospodarskih razmer, druga polovica uspeha pa vedno zavisi le od obrtnikove sposobnosti. Obrtniško delo ni nič manj častno, kakor kako drugo delo. Še več, obrtnik ustvarja dobrine, potrebne slehernemu in vedno. Mali uradnik polizobraženec pa je vedno pogrešljiv in nikdar ne bo »gospod«, čeprav drugi in morda celo on sam mislijo, da je. Večno ga bo spremljala lakota in prazen žep in skrb pred še hujšim. Solana mladina na napačni poti. Dejali boste, saj ni tako hudo. »Šolanje je potrebno. Naša mladina mora biti izobražena v današnjih časih mnogo bolj, kakor pa pred tridesetimi leti. Zato je prav, če jih čim več Jug. iBvarovatna banka, ravnateljstvo y V LJUBLJANI, GAJEVA ULICA 2 I Telefon it. 21-75, 21-76 21-77 Podružnice In ekspoziture v vseh več- I Jih mestih. — Zastopstva vse- I povsod. — Zahtevajte brezplačne in I brezobvezne informacije in proračune H SLAVIM Doto za Vašega otroka in prihranke za Vašo starost Vam pripravi z življenjsko polico SLAVIJA obiskuje srednje in višje šole.« Res je tako! Šolanje je nujno potrebno, toda hudo napačno je to, da mladina potem, ko je vsaj nekoliko izšolana, ne mara več za obrtniško delo. Ce ne bi bilo tako, potem danes ne bi primanjkovalo sposobnega obrtniškega naraščaja in ne bi bilo polizobražencev na pretek povsod, zlasti pred najrazličnejšimi vrati, kjer čakajo na službe. Kar poglejmo, kako se šola pri nas mladina. V zadnjih treh letih je v vsej Sloveniji obiskovalo ljudske šole povprečno po 176.000 otrok. Rekli boste, lep dokaz, da pri nas ni več sledu o analfabetizmu, saj obiskuje pri nas vsako leto sedmi del vsega prebivalstva ljudske šole. Lepo. Poglejmo sedaj, kako je v srednjih šolah. V zadnjih treh letih je obiskovalo naše gimnazije, meščanske šole, strokovne in visoke šole povprečno okrog 39.000 dijakov. Naj povem še to, da od teh obiskuje srednje in višje šole samo v Ljubljani 14.000. Če odštejemo celo univerzo, vidimo, da obiskuje srednje šole v Ljubljani okrog 12.000 dijakov. Kako majhen odstotek teh dijakov je prišlo s kmetov! Celotna številka obiskovalcev srednjih in visokih šol nam pove nadalje v primeri s številom vsakoletnih učencev naših ljudskih šol, da gre že skoraj vsak četrti otrok po dokončani ljudski šoli na srednjo šolo. Ali ni ta številka dovolj zgovorna? Izobrazbe torej naši mladini ne manjka. Žalostno pa je, da se taka, zlasti na pol izobražena mladina potem sili v poklice, ki ji nikdar ne pomagajo do samostojnega življenja. Danes je za veliko večino tistih, ki ne mislijo študirati naprej na visokih šolah, glavna želja uradniški poklic. Mislijo, da bodo samo v tem poklicu lahko koristno naložili znanje, ki so si ga pridobili v srednjih šolah. In potem nastopajo žalostni primeri, ko navali mladina v nekatere panoge, ki se njej ali njenim staršem zdijo najbolj primerne. Pri tem ne pomislijo, da jih najbrž čaka poleg vsega drugega še dolgoletna brezposelnost. Taka panoga je na primer učiteljski poklic. Letos je državno učiteljišče v Ljubljani res sprejelo v prvi letnik 160 novih dijakov in dijakinj. Ne pozabimo pa, da jih je prav toliko moralo odkloniti in da je bilo med odklonjenimi nad 100 deklet. Še huje se pozna naval na trgovske šole in na trgovske tečaje. Ta pot se zdi mnogim še lažja in še krajša. Je pa zato še bolj varljiva in negotova. Državne trgovske šole so letos na primer odklonile približno trikrat toliko prosilcev, kakor so jih mogle sprejeti. To je prva nesreča. Druga pa ni nič manjša. Nihče ne ve, kje bodo našli primerno zaposlitev tudi vsi tisti, ki so bili na trgovske šole sprejeti. Prav tako je velikanski naval na zasebne trgovske tečaje. V teh se mladina izvežba za povprečno uradniško službo. Ali se kdo od tistih, ki se je odločil za ta študij, res temeljito vpraša, kje bom pa dobil službo? Ali res ne ve, da absolventi in absolventke trgovskih tečajev celo v Ljubljani leta in leta čakajo pri svojih domačih kot izobraženci na to, da se jim bo vendarle nekje odprla skromna službica? Ali res ne vedo, kako veliko je število tistih absolventov, ki so po dolgih letih čakanja na primerno službo na kraju z veliko muko ujeli »službico« z mesečno plačo 400 do 500 ali kvečjemu 600 din? Ali res ne vedo, da potem taki absolventi morajo služiti leta in leta za ta denar in da je morda najlepša plača, ki jo v življenju lahko dosežejo, tam okrog 1000 din na mesec? Ali se kdaj vprašajo, kako bo mogoče s tako skromnimi dohodki živeti vse življenje, ustanoviti pri tem družino, vzgojiti otroke in jim dati v današnjem času potrebno osnovno izobrazbo? Ali ni to životarjenje, v katerega so se vrgli sami s tem, da so po svoji končani šolski izobrazbi krenili na napačno pot? Če pogledamo, kdo so v glavnem tisti, ki se pri najvažnejši življenjski odločitvi tako radi zmotijo, vidimo, da so to večinoma dijaki, ki so končali ali meščansko šolo ali pa štiri razrede gimnazije ter celo taki, ki niti tega niso zmogli. Prav toliko so okusili šolsko modrost, da so »preučeni« za obrt. V resnici pa so še mnogo premalo izobraženi in imajo komaj najpotrebnejše osnove, da bi mogli postati dobri in sposobni obrtniki. Deloma zavaja mladino tudi misel, da bo mogoče prej priti do zaslužka, če se posveti takoj po končanih štirih razredih gimnazije ali meščanske šole uradniškemu poklicu. Takole nekako računajo: Dokončam še trgovsko šolo ali trgovski tečaj, pa bom že služil. Če grem pa v obrt, bom pa moral še nekaj časa delati zastonj, potem pa šele kot pomočnik prejemal spočetka morda skromno plačo. Pa se bridko motijo! Ne upoštevajo namreč, da le redki absolventi trgovskih šol in tečajev takoj dobe službo. In da navadno po nekaj let žive še v breme svojih staršev. Če bi pa upoštevali, kako se danes plačujejo v začetniških službah taki absolventi, bi uvideli, da količkaj vredni pomočniki tudi kot začetniki na mesec zaslužijo vsaj toliko, če ne precej več. Pa naj bodo v kakršni koli obrti. Dobro pretehtaj — odločaš za vse življenje. Naj vnaprej poudarimo, nismo proti šoli, nasprotno čim več naše mladine se bo izobraževalo v srednjih šolah in tam tudi kaj naučilo, tem lepša bo lahko njena bodočnost. To, kar je lahko človek pred tridesetimi leti z lahkoto dosegel v življenju, če je končal le nekaj razredov ljudske šole — na kratko povedano, če je znal pisati, brati in malo računati —, to v današnjih časih že mnogo teže doseže $r<)yek, ki ima z uspehom končano meščansko šolo ali pa malo maturo na gimnaziji. Zahteva po večji izobraženosti in vsesplošnem znanju bo vedno večja, tudi najbolj preprosti poklic bo zahteval vedno več šol. Zato moramo že v naprej ločiti namene šolanja. Teh ne moremo točno orisati, dokler ne vemo, kakšen poklic si bo otrok izbral. Iz razmer, v katerih živimo, pa vendar le lahko z jasnostjo določimo vsaj to, kaj bo za otroka primerno. V splošnem je znano, da je realna gimnazija nekoliko lažja od humanistične. Če že torej vnaprej vemo, da otrok ne bo mogel študirati do velike mature, potem ga ne dajajmo v humanistično gimnazijo. Je prvič težja in drugič za kakršni koli poklic, ki se mu bo po štirih razredih srednje šole posvetil, mnogo manj praktična. Prav tako lahko določimo še nekatere druge osnove glede na študij otroka. Oglejmo si najprej možnosti po končani mali maturi na gimnazijah in po završnem izpitu na meščanskih šolah. Takim so v glavnem odprta učiteljišča, tečaji za otroške vrtnarice, trgovska akademija, trgovske šole in srednje tehnične šole. Poleg tega imajo absolventi z malo maturo ugoden vstop v trgovino. Učna doba traja za take samo eno leto, vendar morajo hoditi v gremijalno šolo in obiskovati to šolo še kot pomočniki dve leti. Pri zadostni starosti ujamejo morda tudi skromno uradniško službo. Najbolj na široko pa je vsem tem odprta — obrt. Velika matura odpira pot v nadaljnji študij na univerzi, dalje študij na vojnih akademijah in končno prometno šolo ter abiturientski tečaj. S tem zadnjim se nudijo uradniške službe v glavnem pri železnici, pošti, sodišču, OUZD itd. ter tajniška mesta na občinah. Od šol, ki jih odpira velika matura, je najdražja univerza. Na lastne stroške pride tudi obisk abiturientskega tečaja. Bodočnost absolventov abiturientskega tečaja je že prav tako negotova, kakor absolventov raznih trgovskih šol in tečajev, ker čakajo primernih uradniških služb, ki so že leta in leta vnaprej zasedene. Vseučiliški študij odpira učene poklice. Med temi so danes najbolj v modi zdravnik in pravnik. Lahko rečemo, da sta ta dva poklica že danes prenapolnjena, medtem ko študij tehnike, filozofije (profesor) na videz še nekaj obeta. O bogoslovnem študiju, ki je poleg vsega drugega itak vezan na oseben poklic, veliko požrtvovalnost in idealizem, tukaj ne bomo razpravljali. Velika matura — lepa dota. Ali se kdaj vprašamo, koliko let izgubi dijak, ki napravi veliko maturo, koliko let je v breme svojim staršem in kako velik kapital je vložen v njegov študij. Vzemimo le dijaka, ki nobenkrat ne pade in konča gimnazijo po osemletnem študiju, učiteljišče pa po devetletnem študiju. Ce ne upoštevamo dijakov, ki se vozijo z vlaki vsak dan, in dijakov, ki imajo starše v mestu, kjer je šolski zavod, potem vidimo, da zahteva gimnazijski študij od vseh drugih pri največji dijakovi skromnosti najmanj 600 din na mesec, če le vračunamo šolnine, knjige in vse osebne potrebščine. Vsi tisti starši, ki pošiljajo dijake v srednjo šolo v domačem kraju, pa bi vedeli povedati, da študij srednje šole tudi za njihove otroke velja najmanj 300 din na mesec. Od obeh skupin dobimo torej skupne stroške brez obresti v naslednji višini: za zunanje velja velika matura na gimnaziji, če odštejemo vsako leto dva meseca počitnic, ko dijak živi pri domačih takorekoč v režiji družine, 48.000 din. Za vse druge pa najmanj 24.000 din. To je kapital, s katerim se da marsikaj začeti in doseči. Ce hočete, to je lepa dota, ki jo ima le malokatera nevesta. Ne upoštevajmo stroškov za abiturientski tečaj in poglejmo, kakšne plače čakajo absolvente abiturientskega tečaja TtKORN LJUBLJANA J. TRG. DR. Centralne kurjave — prezračevalne In klimatlzijske naprave — vodovodne instalacije — sanitarne opreme — kleparstvo — krovstvo strelovodi. v službah, ki so jim na razpolago. Večina od njih čaka na sprejem v državno službo, manjši del pa pride pod streho v zasebnih podjetjih, ki na splošnem morda za spoznanje bolje plačujejo svoje nastavljence kakor država ali samouprava. V državni in samoupravni službi pa abiturient, potem ko je odslužil predpisani mu vojaški rok, lahko doseže nastavitev kot uradniški pripravnik 9. polož. skupine. Mesečna plača, ki takemu pripravniku pripada, se ravna po kraju nastavitve. Imamo tri dra-ginjske razrede: Ljubljana je v prvem draginjskem razredu; mesta, v katerih je sedež okrajnega načelstva, so v drugem draginjskem razredu, vsi drugi kraji pa v tretjem draginjskem razredu. Za prvi draginjski razred znaša mesečna plača uradniškega pripravnika devete položajne skupine 1320 din, za drugi draginjski razred 1070 din, za tretji pa 970 din. Pri sedanji draginji je bila dana nižjim uradnikom in pripravnikom še posebna izredna doklada, ki znaša na mesec za prvi draginjski razred 150 din, za drugi razred 120 din, za tretji pa 80 din. Medtem ko se ta izredna doklada izplačuje pripravnikom brez odbitka, se od plače odtrgajo še razni zakoniti odbitki. Redni mesečni odbitki brez izrednih in prostovoljno prevzetih znašajo v 1. draginjskem razredu 70 din, v 2. razredu 52 din, v 3. pa 38 din. Čisti prejemki, ki jih dobe danes uradniški pripravniki IX. skupine na roko, znašajo z izredno doklado vred v najugodnejšem primeru v 1. draginjskem razredu 1400 din, v 2. razredu 1138 din, v 3. pa 1012 din. Ti prejemki ostanejo v isti višini najmanj tri leta. Če položi pripravnik v tem času uradniški izpit, lahko postane uradnik IX. položajne skupine. V tem primeru znašajo njegovi čisti prejemki z izredno doklado vred v najugodnejšem primeru v 1. draginjskem razredu 1752 din, v 2. razredu 1477 din, v 3. pa 1322 din. Te prejemke prejema najmanj Štiri leta, zatem pa, če je mesto na razpolago in če so pristojne oblasti voljne mu dati napredovanje, pride v VIII. skupino, po nadaljnjih treh letih v VII. skupino in zopet po treh letih v VI. skupino. Nadaljnja pot za napredovanje je večini vseh, ki so začeli uradniško pot z veliko maturo, zaprta. Do konca svojega življenja delovne sposobnosti ali polnih let službe ostanejo v VI. položajni skupini s čistimi zanje najvišjimi dosegljivimi mesečnimi prejemki, ki z izredno doklado vred znašajo v 1. dr. r.: 2450 din, v 2. dr. r.: 2188 din in v 3. dr. r.: 2070 din. Le učitelji in uradniki finančne uprave, ki so tudi začeli kot pripravniki IX. položajne skupine, lahko v ugodnih primerih napredujejo še v V. položajno skupino. Vseučiliška diploma — velik kapital. Se več let izgubi seveda dijak, ki se posveti učenemu poklicu, za katerega je potreben študij na univerzi. Ogromen je kapital, ki ga požre njegov študiji V današnjih ča3ih traja študij na univerzi povprečno pet let. Računajmo, da velik del slušateljev univerze mora stanovati v Ljubljani. Tisti, ki ne stanujejo in se vozijo z vlaki vsak dan ali pa samo včasih, imajo seveda manj stroškov. Večina od njih pa zato študira tudi dalj časa. Če upoštevamo prav vse stroške vseučiliškega študija, tako šolnino, knjige, stanovanje, hrano, nujno potrebno obutev, obleko in vse druge malenkosti, ki tudi zahtevajo denar, pa če naj bo to samo britvica za britje, milo za nego in čistočo telesa itd., potem je tisoč dinarjev na mesec približno najmanjša vsota, ki jo zahteva študij na univerzi. Računajmo dva meseca počitnic, v katerih živi slušatelj na svojem domu, recimo v režiji družine. In jih sploh ne upoštevajmo. Kljub temu znesejo stroški za študij v najskromnejši obliki v petih letih brez obresti 50.000 din. To je tudi danes velik kapital. Ali če hočete, dota, ki je zlepa nevesta nima. Če računamo dalje, da je vsak, ki konča univerzitetne študije, star najmanj 23 let in da zgubi še eno leto z obveznim vojaškim rokom, če je moški seveda, potem vidimo, da komaj s polnimi 24 leti lahko začne misliti, kje bo dobil službo in prvi samostojni zaslužek. Samostojne poklice nudi vseučiliški študij le zdravnikom, ki morajo poleg tega še opraviti tako imenovani brezplačni staž, in pravnikom, ki morejo zopet šele po večletnih praksah odpreti advokatske in notarske pisarne. Tudi inženirji se po predpisanem državnem izpitu za pooblaščenega inženirja lahko posvete samostojnim poslom. Toda v tem primeru morajo imeti na razpolago precejšen kapital. V splošnem velja, da velik del diplomiranih slušateljev vseučilišča čaka na uradniške službe ali v zasebnih podjetjih ali pa v državnih in samoupravnih uradih. Poglejmo sedaj, kako so vsi ti, ki so vrgli v svoj študij tako velik kapital in živeli toliko let brez lastnega zaslužka, plačani. Znano je, da v zasebnih službah plače nekoliko presegajo državne in samoupravne plače. Je pa takih služb zelo malo na izbero in večina računa na državno ali samoupravno službo. Položaj je torej takle: najprej s 24 ali 25 leti, če niso vsa mesta zasedena in ni treba zgubiti še nekaj brezplodnih let v obupni brezposelnosti, lahko začneš kot uradniški pripravnik. Diploma z univerze ti omogoča nastavitev kot uradniški pripravnik VIII. pol. skupine. Mesečna plača pripravnika v VIII. pol. skupini znaša, odštevši zakonite odbitke z izredno doklado vred v prvem draginjskem razredu 1588 din, v drugem 1330, v tretjem pa 1195 din. Ta plača ostane v isti višini najmanj tri leta. Če položi pripravnik v tem času uradniški izpit, ga prevedejo za uradnika VIII. položajne skupine. Če potem napreduje vedno v najkrajšem z zakonom določenem roku, se mu višajo plače takole: s čistimi prejemki v 1. draginjskem razredu 1925 din, v 2. razredu 1663 din, v 3. pa 1530 din. Nadaljnja napredovanja do IV. skupine so možna po vsakih treh letih službovanja. Do V. položajne skupine že še nekako gre, na višje je pa treba čakati, ker ni mnogo tako visokih službenih mest. Po 35 letih službe ima pravico do polne pokojnine, ki znaša 95% zadnje plače, star pa je 60 let. Ne bo pretirano, če rečemo, da velja vseučiliški študij in dokončana srednja šola tistega, ki ni imel priložnosti obiskovati srednjo šolo v domačih krajih, okrog 100.000 din. Za tiste, ki so lahko v rojstnem kraju obiskovali srednjo šolo, velja diploma na univerzi s srednjo šolo vred okrog 75.000 din. Za Ljubljančane, ki imajo tako srednjo šolo kakor tudi vseučilišče pred nosom, pa znašajo stroški tega študija okrog 50.000 din. Vzemite sedaj svinčnik in izračunajte glede na plače, ki jih nudi uradniška služba, koliko let bi s celimi plačami odplačevali ta kapital? Lepo število let bo treba služiti, da bo samo študijski kapital odplačan. Z drugo besedo: kapital, vložen v študij, se le težko povrne, saj je treba za plačo delati, hoditi v službo. Položaj je torej tak: vložili ste v hranilnico kapital in če hočete, da vam ga izplačajo, morate za to delati. Poleg tega je uradniku življenjska pot točno zarisana, ostal bo vedno odvisen uradnik. Če imajo starši dovolj denarja, jim nihče ne more braniti, da ga tako slabo naložijo. Posebno upravičeno storijo to, če je njihov otrok res nadarjen in sposoben za učen poklic, ker je verjetno, da se prav zaradi sposobnosti ne bo odločil za uradniški poklic. Če imajo pa starši manj premoženja in če otrok niti ni bogzna kako navdušen za šolanje, potem je pa prav gotovo bolje, če starši otroka ne rinejo naprej. Samo nekaj študijskega kapitala naj posvete njegovi izobrazbi, drugo pa naj mu raje dajo kot doto ali podporo, ko se bo skušal osamosvojiti, recimo v obrti. Če je le količkaj sposoben, bo gotovo več zaslužil kakor pa kot povprečen uradnik. Uradnik nima lahkega življenja. Za pregled prejemkov raznih državnih in samoupravnih uradnikov, ki smo jih deloma že spoznali, naj služi preglednica spodaj. Pripominjamo le, da ni nujno, da bi morala ostati vedno v veljavi. Po dolgoletnih skušnjah vedo vsi uradniki, da se včasih tudi spreminja, in sicer vedno po načelu, ki jim ni nič kaj všeč. To načelo, ki še bolj greni nelahko uradnikovo življenje, je: Če cene življenjskim potrebščinam padajo, če prihaja torej kriza, tedaj je uradnik prvi, ki občuti to pri plači, ki se mu kaj kmalu zmanjša — reducira, da ne bi prejemal preveč. Če pa nasprotno cene rasejo in prihaja val draginje, tedaj je uradnik med zadnjimi, ki prejme povišico. Prejemki uradniških pripravnikov. Položajna skupina pripravnik. Draginjski razred Plača Ostane po rednih odbitkih (nedavni prejemki) Izredna doklada Celotni sedanji prejemki X 1 1205 1142 150 1292 2 955 918 120 1038 3 905 870 80 905 IX 1 1320 1250 150 1400 2 1070 1018 120 1138 3 970 932 80 1012 1 1525 1438 150 1588 VIII 2 1275 1210 120 1330 3 1175 1115 80 1195 Proti posledicam zakonite dolžnosti jamstva zavaruje Prejemki uradnikov. Položajna skupina Drag razr. Plača Položajna doklada Osebna doklada Skupaj Ostane po red. odbitkih (nedavni prejemkih Izredna doklada Celotni sedanji prejemki X 1 i 475 200 775 1450 1370 200 1570 2 475 200 525 1200 1136 160 1296 3 475 200 425 1100 1040 100 1140 IX 1 575 300 775 1650 1552 200 1752 2 575 300 525 1400 1317 160 1477 3 575 300 425 1300 1222 100 1322 VIII 1 730 400 775 1905 1775 150 1925 2 730 400 525 1655 1543 120 1663 3 730 400 425 1555 1450 80 1530 1 910 500 750 2160 2000 150 2150 VII 2 910 500 500 1900 1766 120 1886 3 910 500 400 1800 1674 80 1754 VI 1 1150 650 700 2500 2300 150 2450 2 1150 650 450 2250 2068 120 2188 3 1150 650 350 2150 1990 80 2070 TT 1 1450 800 650 2900 2648 150 2798 v 2 1450 800 400 2650 2415 120 2535 1 3 1450 800 300 2550 2320 80 2400 Zaradi popolnosti poglejmo še prejemke višjih položajnih skupin, ki se včasih tudi še odprejo uradnikom s fakulteto. IV. položajna skupina ima dve stopnji: v nižji stopnji 1V/2 znašajo celotni dohodki, od katerih odbitki še niso odšteti, v prvem draginjskem razredu 32?0 din, v drugem draginjskem razredu 3020 din, v tretjem pa 2920 din. V višji stopnji IV/1 znašajo dohodki 4010 din v prvem draginjskem razredu, v drugem draginjskem razredu pa 3770 din. Tudi tretja položajna skupina ima dve stopnji: v nižji III/2 znašajo dohodki 4940 din, in sicer samo v prvem draginjskem razredu, ker tako visokih uradniških mest v krajih, ki niso več v prvem draginjskem razredu, ni. Višja stopnja I1I/1 pa prinaša dohodke 5470 din. Oglejmo si še usodo uradnikov z malo maturo. Ti začnejo na najnižji stopnji uradniške lestvice. Vzemimo, da je ta izobrazba že danes vsakomur, tudi obrtniku potrebna, zato o stroških šolanja ne razpravljajmo. Če se torej posreči nekomu, ki ima malo maturo, priti do državnega ali samoupravnega uradniškega mesta, tedaj začne kot uradniški pripravnik X. položajne skupine z izredno doklado in čisto plačo v znesku 1292 din v 1. draginjskem razredu, s 1038 din v 2. draginjskem razredu in z 950 din v 3. draginjskem razredu. Če položi uradniški izpit, more postati po treh letih pripravniške službe uradnik X. položajne skupine s čistimi prejemki 1570 din v 1. dr. r., 1296 din v 2. dr. r. in 1140 v 3. dr. r. Po štirih letih more napredovati v deveto skupino. Po štirih letih zopet v osmo in po naslednjih treh letih v sedmo skupino. Večina uradnikov, ki začno v X. položajni skupini, obstane za vedno v VIII. pol. skupini, ker ni mnogo uradniških mest za uradnike, ki so začeli z malo maturo in bi bili potrebni v VII. položajni skupini. Končno poglejmo še tako imenovane poduradnike ali kakor se sedaj uradno imenujejo — zvaničnike. Za zvanič-nika potrebna izobrazba sta vsaj dva razreda srednje šole. Povemo v naprej, da takih mest ni mnogo in da je vsako tako mesto kar oblegano od prosilcev, čeprav po nepotrebnem. Zva-ničniki začnejo v tretji skupini in napredujejo v drugo in prvo skupino. Začetna plača zvaničnika v prvem draginjskem razredu je (vedno z izredno doklado vred) 1160 din. V drugem draginjskem razredu 940 din, v tretjem pa 870 din. Do konca svojega službovanja doseže zvaničnik lahko najvišjo plačo 1600 din. Začasnega značaja so izredne doklade, ki znašajo za prvi draginj ski razred 120 din, za drugi 100 din in za tretji 70 din. Seveda je tem plačam treba odšteti še odbitke. V resnici prejme torej zvaničnik 5%—7% manj kot smo navedli zgoraj. Ce pogledamo prejemke uradnikov, ko začneio svojo uradniško kariero bodisi v X., IX. ali VIII. položajni skupini, vidimo, da so v splošnem prav tolikšni, da za silo shajajo kot samci. Nezgoda tudi Vas lahko %l fllfllD doleti. — Zavarujte se proti V IvMI nezgodi pri »SLAVI3I« Skušnje zadnjih let so tudi potrdile, da prav uradniki izredno kasno stopajo v zakon in večinoma tudi vsi navajajo kot razlog, da nikakor ne morejo preživljati družine. Za ženo namreč zakon ne določa nobenih doklad in če uradnik nima svojega premoženja, ki ga je podedoval, porabi navadno že kot samec vse, kar zasluži. Preživljanje družine je za uradnika res težka skrb; sicer država s svoje strani tudi priznava pomembnost družine in daje za otroke mesečne doklade. Za vsakega otroka dobi uradnik mesečno doklado v višini 140 din, pred nedavnim pa je bila priznana glede na draginjo še izredna mesečna doklada za vsakega otroka v znesku 50 din. Poglejmo sedaj še, kaj je s pokojnino, ki mnogim staršem tako težko odtehta na »krivi« vagi uradniško službo. Vsak državni ali samoupravni uradnik si pridobi pravico do skromne pokojnine šele po desetih letih nepretrgane službe. To pomeni, da bi po desetih letih službe dobil skromno preskrbo, ako bi potem tako zbolel ali se onesposobil, da ne bi več mogel opravljati službe. Če ga pa bolezen zadene pred polnimi desetimi leti službe in postane zaradi tega nesposoben, mu kaka preskrba iz javnih sredstev sploh ne pripada. Pokojnina, ki jo prejema uradnik po polnih desetih letih službe, znaša le 50% od plače in osebne doklade, od položajne doklade ne prejme prav nič. Če stopa uradnik v pokoj v naslednjih letih, torej do 20. službenega leta, se mu odstotek plače in osebne doklade malenkostno zvišujeta. Tako dobiva uradnik, ki vstopi v pokoj po polnih 19 letih službe, v najugodnejšem primeru — če je zelo star — le 68% od plače in osebne doklade. Šele s polnimi 20 leti službe se priznava upokojenemu uradniku tudi še 50% položajne doklade. Pri polnih 25 letih službe začne dobivati 60%, pri polnih 30 letih 70% in pri polnih 35 letih službe pa 95% položajne doklade. Med tem časom je tudi narasel odstotek, ki ga prejema upokojenec od plače in osebne doklade, tako da prejema upokojenec s polnimi 35 leti službe v celoti 95% dohodkov, ki jih je prejemal v zadnjem letu svojega službovanja. Pet in trideset let službe je torej predpogoj za najvišjo možno pokojnino. Kakor vidimo, se pokojnina nikdar ne izenači z zadnjo plačo, ampak je v najugodnejšem primeru vedno za 5% manjša. Dalje je do 20 let polne službe pokojnina izredno majhna, saj ne znaša niti polovice dohodkov za časa službovanja, šele na stara leta se pokojnina približuje plači. To pomeni, da jo uradniki začnejo uživati večinoma šele v 55. ali 60. letu starosti. Vprašajmo se še, kaj lahko uradnik, ki si je osnoval družino, prihrani, preden stopi v pokoj ? Če smo odkriti, lahko izračunamo samo, da prav nič. Saj je vesel, če z družino shaja. To bodo potrdili radi uradniki sami, potrjuje pa to še drugo, nič manj važno dejstvo. Kar sami sebi odgovorite, koliko sodnikov, profesorjev in drugih gospodov višjih uradnikov, ki so začeli službovati v državni in samoupravni službi, ne da bi imeli lastno premoženje ali ga podedovali ali priženili, si je v dolgih letih moglo postaviti hišico ali kupiti posestvo. Težko jih boste našlil Če pa si je kdo s svojo sposobnostjo našel zaslužka še drugod in si na ta način zboljšal svoj položaj, je moral trdo delati, saj je vlekel za dva. Vprašajmo se še, koliko preprostih, a pridnih obrtnikov si je prej kakor v 35 letih samostojnega dela postavilo hišico ali kupilo posestvo. 2 e med znanci boste videli, da ima večina sposobnih obrtnikov svojo pokojnino že v naprej naloženo v hiši ali posestvu. Pa še zavidajte uradniku in bodite prepričani, da »obrt ne neset! Kje iu kako naj se šola mladina? Prav gotovo bo marsikateri uradnik rad potrdil te podatke in obžaloval, da je v mladih letih šel v uradniški poklic. Mnogi šele prekasno spoznajo, da ni zanje uradniško delo in da imajo sposobnosti za vse kaj drugega. Seveda s samo ljudsko šolo je danes težko kaj začeti. Pozabljamo pa, da imamo vse polno šol, ki ne stanejo mnogo in ki tudi ne zahtevajo dolgoletnega učenja, da nas usposobijo za pametno delo v življenju. Ko je otrok končal četrti, peti ali šesti razred ljudske šole, gre lahko še naprej v ljudsko šolo, na meščansko šolo, ali na gimnazijo. V prvi razred meščanske šole se lahko vpišejo otroci, ki so končali z uspehom najmanj štiri razrede ljudske šole in do 1. sept. vsakega leta še niso stari 14 let. V prvi razred gimnazije se morejo vpisati otroci, ki so končali najmanj štiri razrede ljudske šole in ki so stari najmanj 10 in največ 13 let, če so prestali sprejemni izpit. To je običajna pot šolanja pri nas. Otroci, ki gredo v gori omenjene šole, večinoma o svojem poklicu še nimajo pojma. Otroci, ki pa do konca svojega 14. leta obiskujejo ljudsko šolo, se morajo za tem že odločiti za poklic. Dobro je, če si pridobe še nadaljnje izobrazbe. Za kmečke otroke velja, če kmetija to prenese, naj ostanejo doma in se posvete kmečkemu delu. V Sloveniji je skoraj vsa plodna zemlja obdelana. Na žalost nam pa rodi mnogo manj kakor drugod. Tega je krivo slabo gospodarstvo, premajhno strokovno znanje. Zato je tudi kmečkim otrokom nadaljnji strokovni pouk zelo koristen. Kmečka mladina dobi potrebno strokovno izobrazbo v kmetijskih in gospodinjskih šolah. Take šole so: Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu in v Št. Juriju ob j. ž. (najnižja dopustna starost je 16 let); Banovinska kmetijska gospodinjska šola v Svečini pri Mariboru in v Mali Loki na Dolenjskem (za dekleta, stara od 16 do 25 let); Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru (od 16 let naprej in poseben sprejemni izpit). Viničarski tečaj na banovinski trsnici in drevesnici pri Kapeli (najmanj 16 let). Pouk na tečaju traja od 5. marca do 30. novembra vsakega leta. Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Državni mlekarski zavod v Škofji Loki (za starost od 19 do 24 let). Pouk traja dve šolski leti po deset mesecev. Zadružna šola pri državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani (od 16 let naprej). Pouk skozi dve leti vedno od septembra do Velike noči. Državna nižja gozdarska šola v Mariboru (od 16 do 24 let, mogoč je tudi spregled starosti). TV K O R N LJUBLJANA J. TRG. DR. Centralne kurjave — prezračevalne In klimatizljske naprave — vodovodne Instalacije — sanitarne opreme — kleparstvo — krovstvo — strelovodi Kmetijske gospodinjske šole pa imamo v Sloveniji: v Kranju, v Repnjah, v Ljubljani (Marijanišče, enoletna dr. Krekova), v Škofji Loki, v Mariboru, v Šmihelu pri Novem mestu in v St. Jerneju na Dolenjskem. Starost od 16 let naprej. Gospodinjska šola je na Jesenicah; v Ljubljani so pri Mladiki večerni gospodinjski in kuharski tečaji. Poleg tega pa vsako leto banovina prireja v mnogih vaseh tudi zimske kmetijske in gospodinjske tečaje. — Čipkarske šole so v Fari, Horjulju, Železnikih, Polhovem gradcu in v Žireh. Toledo tečaj je na Jesenicah in filet tečaj na Prevaljah. Za vse druge otroke, ki jih ne čaka delo na rodni grudi, pa je treba najti primerne poklice. Od dela navadnega delavca-težaka pa do učenega poklica, vse jim je odprto. Po končani ljudski šoli ima mladina pravico, izučiti se kakršne koli obrti. V mestih, kjer je izbira velika, so se sprejemni pogoji za nekatere obrti, zlasti za kovinske obrti poostrili. Tu zahtevajo od vajenca vsaj dva razreda meščanske šole. Pa tudi sicer imajo mojstri radi, da imajo njihovi vajenci nekaj srednješolske pred-izobrazbe. Na deželi so te zahteve seveda nekoliko milejše. Za uspeh v obrti je pa nekaj razredov srednjih šol v današnjih časih itak nujno potrebno. Kot obrtniški vajenci hodijo otroci v strokovne nadaljevalne šole. Gradbeniki, strojniki, elektroinštalaterji, mizarji in strugarji morejo iti po končanem pomočniškem izpitu na delovodsko šolo tehnične srednje šole v Ljubljani. Na moško obrtno šolo tehnične srednje šole vstopijo lahko fantje, ki so stari 14 let, ki so končali vsaj šest razredov ljudske šole. Isti pogoji veljajo za prav tam delujočo Banovinsko šolo za glasbila. Moška obrtna šola ima kiparski, rezbarski, keramični in graverski oddelek. — Na žensko obrtno šolo tehnične srednje šole morejo stopiti 14 do 16 let stara dekleta, ki so končala vsaj šest razredov ljudske šole. Ženska obrtna šola ima oddelek za krojenje in šivanje perila, oddelek za krojenje in šivanje oblek in oddelek za vezenje. Odrasla dekleta lahko postanejo po končani babiški šoli (pri Bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani) babice ali bolničarske sestre po enoletnem praktičnem delu v bolnišnici in enoletnem študiju v bolničarski šoli. — Podkovska banovinska šola sprejema pomočnike, ki so napravili izpit za kovaško obrt in bili zaposleni kot kovaški pomočniki najmanj tri leta. Starost od 18. leta naprej. Na državni pletarski šoli v Ptuju se lahko izuče pletarstva fantje in dekleta, ki so končali vsaj šest razredov ljudske šole Ln ki so stari vsaj 12 let. Pouk traja tri leta. Pri izbiri obrtnih poklicev se je prav v sedanjem času treba varovati »modniht poklicev, ki so danes zlasti: ključavničar in elektroinštalater, mehanik in podobno. Naval na te poklice je še vedno velik, medtem ko drugi poklici, ki so manj znani in morda tudi nekoliko težji, nimajo sposobnega naraščaja. Najvažnejše pri izberi poklica pa je, da ima mladenič res veselje do poklica in ga delo v poklicu tudi zanima. Kako malokdaj pa ve otrok, kaj ga Čaka v poklicu, v katerega pade tako rekoč po naključju. Starši naj zato poskušajo dati otroku možnost, da si vsaj ogleda poklicno delo, ki ga čaka, in da vidi, kakšno je to delo. Prav je, da otrok spozna še pred nastopom učne dobe dobre in slabe strani poklicnega dela. Če ga bo delo kljub neprijetnostim, ki so z njim združene, veselilo, je to vsaj en znak, da bo v tem poklicu uspel. Damsko in moško krojaštoo. Manufaktura, moško in žensko perilo, nogaDice, rokaoice, klobuki, čepice po solidni ceni IZvezda Ivan JESENICE, Cankarjeva c. (nasproti Kaite) 0r. giančmk Jostp,zobozdravnik-ordinira od decembra 1940 naprej v iiii!iiW#iiiii»ii! vili „Vidic“, Krekov trg 2, Jesenice m RAK elektro podjetje RADOVLJICA n!) El * mesto 8t. 33 Tehnično izvedene električne instalacije vseh vrst ter previjanje in popravljanje motorjev in aparatov izvršujem najsolidneje. Sobe za tujce, tekoča topla DflfkTA in mrzla voda, avtogaražo, »»“UjIH dobro kuhinjo, priznana pristna vina Vam nudi za zmerne cene JISSttftlCE Se priporoča Pol|iak Marija :0 Za instalacijo električnih vodov, svetilk, lestencev, motorjev 1.1. d. naj se blagovoli visoka Gorenjska posluževati tvrdke Jože Markeš Elektrotehnično podjetje f Jesenice Kdor želi duievnega razvedrila, naj zavije O Če sl pa potreben telesnega okrepčila, stopi v gostilniške prostore, kjer solidno postreže lili na Jesenicah na Jesenicah Orašem Mifiael Zagorice Staubno In pohištveno mlzarslvo —— Cene zmerne — delo solidnol BLED I. VAVPOTIČ fRANC Izvršujem vsa tapetniška dela: otomane, vseh vrst TAPETNIK — UKOVA ŠT. 2 žimnice in kavč-zofe po t ._________ p . | konkurenčnih cenah. So- Jesenice Gorenjsko lidno delo Škotu se je izgubil drag pes. Po dolgem obotavljanju in premišljevanju se odloči za oglas v časopisu. Odide v uredništvo časopisa (kjer so seveda bili tudi Škotje) in s težkim srcem da objaviti sledeče: Kdor mi privede mojega psa, dobi 10 penijev. A komaj pride domov, najde psa. Brž odhiti v uredništvo preklicat svojo nagrado. Vpraša: »Kje je gospod direktor?« — »Ga ni.< »Gospod urednik?« — »Ga ni!« »Gospod tajnik?« — »Ga tudi ni.« — »Kje pa so vendar?« — »Vsi iščejo vašega psal« Ura-dranilniRl fltf I Ifl za dva dinarja dnevno za- ™ ■ varuje doto Končuo otroci z dovršeno ljudsko šolo lahko primejo za najbolj navadno in preprosto težaško ali pa tovarniško delo, ko dopolnijo za to po zakonu predpisano starost. Bodočnost težaka je znana. Zasluži že še, toda odvisen je ta zaslužek od letnih časov. V tovarni pa dela delavec lahko kot pomožna, nekvalificirana in kvalificirana moč. Pomožni in nekvalificirani delavci imajo najnižje mezde in so ob stiskah, ki zadenejo posamezne tovarne, prvi, ki morajo na cesto. Kvalificirani delavci se izuče v tovarniških delavnicah ali pa so v tovarni nameščeni potem, ko so se izučili drugod obrti. Pogoje za sprejem določajo seveda tovarne same. Z ljudskošolsko izobrazbo se morejo glasbeno nadarjeni otroci vpisati na razne glasbene šole. V orglarsko šolo Ceci-lijinega društva v Ljubljani morejo biti sprejeti glasbeno nadarjeni, 15 do 22 let stari fantje; pouk traja štiri leta. V Škofijsko cerkveno glasbeno šolo v Mariboru morejo biti sprejeti 16 do 20 let stari glasbeno nadarjeni fantje (dekleta le izjemoma). Pouk traja tri leta. Kdor v mladih letih ni prišel do nobene primerne zaposlitve, mora, ko je dovolj star, odslužiti vojaški rok. Ko je to državljansko dolžnost opravil, se fantom z ljudskošolsko pred-izobrazbo odpirajo zopet razni kvalificirani ali nekvalificirani poklici in opravila. Postanejo lahko varnostni organi: policijski stražniki, financarji, graničarji, orožniki itd. Seveda v današnjih časih se le še redkim nadarjenim dovoli vstop v te službe, če nimajo prav nič več kakor samo ljudsko šolo. Sicer pa postanejo lahko pomožni delavci, sluge, hlapci, cestni delavci, gradbeni delavci itd. Za izvrševanje kvalificiranih poklicev so potrebne posebne strokovne šole ali vsaj tečaji. Sprejemne pogoje določajo delodajalci, bodisi privatniki, bodisi oblasti. Povpraševanje po takih delovnih močeh je nestalno, prav tako, kakor so nestalni pogoji, ki se ravnajo po gospodarskih razmerah in gospodarjih. Podčastniške šole. Še ena skupina poklicev ostane, ki je odprta tistim, ki imajo samo ljudskošolsko izobrazbo. So to razne podoficirske šole in vojaške obrtne šole. Za podoficirsko službo ni primeren vsak mladenič. Starši naj se zavedajo, da je podčastnik tisti, na katerem sloni velik del odgovornosti za šolanje in izvežbanje naših kadrovcev. Prav zato je podčastniška služba zelo odgovorna, marsikdaj tudi težka. Zato tudi uprave podčastniških šol stavljajo nekatere pogoje, ki se sicer od leta do leta morda nekoliko spreminjajo, so pa v glavnem taki: Prosilec mora biti jugoslovanski državljan. Mora imeti predpisano starost, ki je za posamezne šole različna. Mora s spričevalom dokazati, da je končal ljudsko šolo. Prednost imajo vsi tisti, ki so končali kak razred meščanske šole ali gimnazije, še večjo prednost seveda taki, ki imajo malo maturo. V zadnjem času je prav takih kandidatov z nekaj razredi srednje šole in malo maturo vedno več. Če prihaja naravnost iz šole, je odločilen tudi red v vedenju, ki ga ima v spričevalu. Ce pa je prebil več kakor eno leto izven šole, pa mora prinesti nravstveno spričevalo. Imeti mora dovoljenje staršev ali varuhov, da mu dovolijo vstop v šolo. Dalje samski list kot dokaz, da ni oženjen, in potrdilo staršev, da bodo poravnali škodo, ki jo bo fant napravil, in stroške šolanja, če bi izstopil predčasno. Predvsem pa mora biti zdrav, za kar mora predložiti zdravniško spričevalo. Podrobne pogoje dajejo vojna okrožja in orožniške postaje. Oblika in besedilo prošnje je vedno točno predpisana. Prošnja kakor tudi vse priloge morajo biti vedno kolkovane. Prednost imajo navadno med po izobrazbi enakimi prosilci sirote, dalje otroci siromašnih invalidov, otroci siromašnih delavcev in obrtnikov, zlasti vojaških, otroci vojaških odlikovancev in otroci podčastnikov. Vsak kandidat, ki prihaja z ljudske šole, mora polagati ob sprejemu tudi izpit iz branja, pisanja in računanja. Vsak sprejeti gojenec pa se mora obvezati, da bo po končani šoli prebil trikrat toliko časa v vojaški službi kot se je šolal. Podčastniško šolanje traja dve leti. Ta čas se računa gojencem za kadrski rok. Po šestih mesecih prvega leta napreduje gojenec za kaplarja. Ko končani šoli pa za podnarednika. Iz šole se podčastniki dodele posameznim vojaškim edinicam. V vojaški službi po edinicah imajo neporočeni podčastniki brez- plačno stanovanje, hrano, obleko, zdravljenje ter plačo. Ce se kasneje poroče, dobivajo dodatke za otroke in ženo, poseben dodatek v denarju namesto brezplačne hrane, imajo brezplačno zdravljenje zase, za ženo in otroke ter pravico stanovati v državnih vojaških zgradbah. Podčastnik po desetih letih vojaške službe, če se ni drugače obvezal, lahko izstopi in ima pravico do njegovi izobrazbi pripadajoče državne službe. Po desetih letih ima tudi pravico do pokojnine. Vestnemu in sposobnemu podčastniku je dana tudi možnost, da napreduje za častnika. Za suhozemsko vojsko pridejo v poštev pehotne podčastniške šole, kakor šola kralja Aleksandra v Bel-gradu, šola kraljice Marije v Zagrebu in šola v Bileči. Vanjo sprejemajo gojence, ki niso mlajši od 18 in ne starejši od 21 let. Pri tem se ne računa datum rojstva, ampak le rojstno leto. Za leto 1941 bi torej prišli v poštev tisti, ki so se rodili v času od 1. januarja 1920 do 31. decembra 1923. Topniška podčastniška šola je v Čupriji. Zanjo veljajo glede starosti isti pogoji kot za pehotne podčastniške šole. Konjeniška podčastniška šola je v Nišu in Zemunu. Inženirska podčastniška šola kralja Petra Velikega Osvoboditelja je v Šabcu. Glede starosti isti pogoji kot zgoraj. Letalska podčastniška šola je v Novem Sadu. Zanjo je predpisana starost gojencev: Prosilci ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 18 let. Upošteva se le leto rojstva, torej prihajajo za leto 1941 v poštev letniki 1923 in 1924. Poleg ljudskošolske izobrazbe, končane z dobrim uspehom, je treba, da se je prosilec izučil tudi obrti, na primer ključavničarske, mizarske, elektromonterske, mehaničarske itd. Prednost imajo prosilci s pomočniškim spričevalom. Pristati morajo na to, da jih uporabijo za vse vrste služb, za letečo pa le po njihovi lastni želji. Bolničarska podčastniška šola je v Nišu. Gojenci se sprejemajo v starosti od 17 do 21 let. Torej pridejo za leto 1941 v poštev letniki 1920 do 1924. Vojna glasbena šola je v Vršcu. Traja šest let. Osnovna šola obsega prva tri leta, druga tri leta pa .o enoletni tečaji, od katerih je prvi teoretičen, druga dva pa praktičnh. Po vsakem tečaju je treba napraviti izpit. Vsak gojenec se mora obvezno učiti igrati na dva inštrumenta, in sicer na pihalo in godalo. Poleg tega dobi vso potrebno vojaško izobrazbo. Po končanem šolanju je preveden v tretjo nižjo stopnjo godbenikov kot kaplar in nato služi v vojaških godbah. Če je zaključil šolo s prav dobrim ali odličnim uspehom, ima pravico obiskovati dirigentski tečaj in pravico polagati izpit za nižjega vojnega kapelnika 4. razreda. V tem položaju lahko napreduje do nižjega vojnega kapelnika 1. razreda. Prosilci morajo biti stari 14 do 16 let in jih mora preizkusiti, še preden oddajo prošnjo, najbližji kapelnik vojaške godbe, če imajo res odličen posluh. Vojaška obrtna šola vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema dvanajst- do petnajstletne gojence, za leto 1941 letnike 1926, 1927, 192® in 1929. Leta 1940 je šola celo točno predpisala zdravstveno stanje gojencev. Izredno zdrava pljuča in srce so predpogoj, poleg tega pa so dvanajstletni gojenci morali imeti obseg prsi 62 cm, višino 140 cm in težo 34 kg, trinajstletni obseg 65 cm, višino 145 cm, težo 37 kg, štirinajstletni obseg 70 cm, višino 150 cm, težo 40 kg, petnajstletni pa obseg 72 cm, višino 152 cm, težo 43 kg. Gojenci se v šoli, ki traja šest let, izuče raznih obrti, tako za strojne ključavničarje, strugarje, puškarje, graverje, elektromonterje, livarje, kovače, mizarje, modelne mizarje, kolarje, zidarje, sedlarje, tapetnike itd. Vajeniški učni tečaj traja štiri leta. Mojstrski pa dve leti. Po vajeniški dobi gredo gojenci kot pomočniki v vojaške delavnice. Tisti, ki so končali prva štiri leta z odličnim ali prav dobrim uspehom, pa morajo dokončati še dveletni mojstrski tečaj. Služiti morajo dvakrat toliko let, kot so bili v šoli, pri čemer se čas službe v kadru ne vračuna. Vojno obrtno šolo ima tudi zavod Obiličevo v Kruševcu. Sprejemni pogoji glede starosti so isti kot za obrtno šolo v Kragujevcu. Tudi ta šola traja šest let in se deli na štiriletni vajeniški tečaj in dveletni mojstrski tečaj. Mojstrski tečaj je obvezen za vse, ki so končali šolo z dobrim, prav dobrim ali odličnim uspehom. Po končani Šoli je obvezen vsak služiti v vojaški službi 12 let. Ostalo vse podobno kakor v šoli v Kragujevcu. Tudi v mornarici je več strokovnih podčastniških šol, za katere veljajo v splošnem isti sprejemni pogoji kot za podčastniške šole v suhozemski vojski. V Šibeniku je mornariška strokovna podčastniška šola, v katero se sprejemajo gojenci v starosti od 16 do 18 let. Torej pridejo v poštev za vstop v letu 1941 letniki 1923, 1924 in 1925. Šola traja tri leta in se mora vsak gojenec zavezati, da bo prebil v vojaški službi po končani šoli dvakrat toliko časa kot bo prebil v šoli. Kandidati morajo napraviti tudi sprejemni izpit iz branja, pisanja ter računanja, pri čemer je treba znati računati z decimalnimi števili in ulomki. Gojenci morajo odslužiti, če ne bi uspeli v šoli, polni kadrovski rok v mornarici in še toliko časa, kolikor časa so prebili v šoli, ki so jo zapustili zaradi neuspeha. Posebno važnost polagajo pri sprejemu na zdravje. Vsak gojenec mora imeti izredno dober vid, manjkati pa mu sme največ šest zob, od teh ne sme biti nobeden sekalec. Šola je izdala tudi predpis glede telesnega stanja prosilcev. 16 letni morajo imeti obseg prsi 74 cm, višino 154 cm in težo 46 kg. 17 letni obseg prsi 75 cm, višino 156 cm in težo 48 kg. 18 letni pa obseg prsi 77 cm, višino 158 cm in težo 50 kg. V Divuljah, pošta Trogir, je podčastniška pomorska letalska šola, ki sprejema gojence v starosti od 16 do 18 let, torej za leto 1941 letnike 1923, 1924 in 1925. Tudi ti gojenci morajo napraviti isti izpit za sprejem kakor v prejšnji šoli. Šola traja tri leta. Po končani šoli se morajo obvezati, da bodo služili dvakrat toliko časa kot so bili v šoli. V Kumboru, pošta Gjenovič, je pa strojna mornariška podčastniška šola, v katero se sprejemajo fantje v starosti od 15 in pol do 18 in pol leta. Predpogoj za sprejem so trije razredi srednje šole z dobrim uspehom ali pa štirje razredi ljudske šole z dobrim uspehom in dveletna vajenska doba v kakršnem koli kovinskem obrtu. Sprejemni izpit za srednješolce obsega računstvo in pismen sestavek, glede obrti pa dijake preizkusijo samo na ročnost. Vajenci polagajo izpit iz ljudsko-šolske snovi in iz računanja tudi v decimalnih številih in ulomkih, poleg tega pa izpit iz obrti, ki so se je učili. Šola traja tri leta. Če so odpuščeni zaradi neuspeha iz šole, morajo do polnega roka služiti v mornarici, za tem pa še dvakrat toliko časa kot so bili v šoli. Po končani šoli se morajo obvezati, da bodo ostali v vojaški službi najmanj devet let. Preizkušnja pred odločitvijo! Tako smo pregledali vse najrazličnejše možnosti, ki so lahko staršem za vodilo, ko svetujejo svojim otrokom ob izbiri poklica. Seveda najboljše mišljeni svet ne pomaga mnogo, če si je otrok v starosti od 10 do 14 let sam popolnoma na nejasnem, kaj bi naj postal. Šolski uspehi naše mladine v splošnem še danes prav tako potrjujejo Vodnikove besede: »Za uk si prebrisane glave.« Mnogo teže kot priboriti si uspeh v šoli, pa je odločiti, kaj naj se otrok uči in kako. Ponovno ponavljamo: obrt je prav gotovo najlepša bodočnost za mladino, ki ne misli na učene poklice. Prav tako lahko svetujemo slehernemu, naj se čim bolj izobrazi v šolah, saj tudi obrt zahteva danes mnogo več izobrazbe in znanja. Nismo proti šolam, nasprotno šolan naj bo tudi vsak obrtnik, pa se bo nam vsem godilo mnogo bolje. To velja tudi za kmečko mladino, ki bo storila mnogo bolj prav, če bo šla namesto v tovarne raje v obrtniške delavnice. Pri poklicni odločitvi, katera obrt naj bo najbolj primerna za otroka, ni treba upoštevati »modnih« poklicev. Telesna sposobnost in nadarjenost naj odločata pri izbiri poklica, prav tako kakor morata nadarjenost in sposobnost odločati pri izbiri učenega poklica. Starši, ki morda svoje otroke dobro poznajo, marsikdaj vendarle ne vedo, za kaj je njihov otrok najbolj sposoben, pa naj se je treba odločiti za obrt ali pa za učen poklic. To nepoznanje svojih otrok se maščuje nad otroki samimi. Potisnjeni bodo v poklic, v katerem se ne bodo počutili dobro in v katerem ne bodo dosegli tistih uspehov kot bi jih lahko, če bi se izučili v resnici za pravi poklic. V današnjih časih prav pri reševanju tega tako težavnega in kočljivega vprašanja starši niso več navezani sami nase. Odgovorno odločitev lahko prepustijo strokovnjakom, ki bodo njihove otroke preizkusili, pa najsi gre za to, da bi študirali naprej, ali za vprašanje, kakšna obrt je zanje najbolj primerna. V Ljubljani že več let z uspehom deluje Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica,* ki rade vol je strokovno preizkusi po splošno veljavnih metodah otroka, če je dovolj nadarjen za nadaljnji študij, če pa ni, za kateri poklic najbolj odgovarja. Ta zavod je vsem staršem vedno na razpolago, seveda nikdar kar na slepo. Najprej mora fanta preizkusiti. Starši, ki imajo resno voljo otroku pomagati do pravega poklica in se potem tudi držati nasvetov svetovalnice, kateri je v zadnjih letih praktično življenje že tolikokrat dalo prav, naj se pismeno obrnejo na svetovalnico. Sporoče naj otrokove šole, njegovo starost in v katerih dnevih bi lahko otroka pripeljali na preizkušnjo. Zavod bo nato pismeno staršem odgovoril in sporočil dan in uro, ko naj starši pripeljejo otroka na preizkušnjo. Če se bodo starši ravnali po nasvetih svetovalnice, bo večina otrok prišla v prave poklice in tudi gotovo do boljšega življenja, kot so ga deležni mnogi izmed njihovih staršev. Boljši bodočnosti naših otrok je bil namreč namenjen ves ta članek in je posvečeno tudi delo Banovinske svetovalnice. Dal Bog, da bi prvi in druga imela veliko vpliva pri poklicnih odločitvah naše mladine! * Vodstvo BPSP mi je za ta članek postreglo z važnimi podatki, za kar se mu najiskreneje zahvaljujeml Sinutn KtlUtU Vam nudi lastni izdelek iurnnminr-T——g| stmliZlCOflC STRAŽIŠČE 16? pri Kranju Najnižje cene zime SrhilUng Drago konc. elektrotehnično podjetje Trgovina z elektro-inetalacijskim materialom, električnimi stroji, aparati, žarnicami, svetiljkami. vod. žico, kabli itd. Velika zaloga tehn. in elektrotehničnega materiala ter radio aparatov Kcani Telefon št. 97 Kaltnekar Joško Unlformsko in civilno krojaštvo lesenicc J. PUČKO Zastopstvo Philips radio aparatov Zaloga šivalnih strojev, koles in ostalih delov. JESENICE, Kralja Petra 12 Zdravila domača in tnja Mr ŽABKAR JESENICE nasproti hotela Triglav. Lekarna odprta stalno čez dan. Zdravila oddaja tudi Bratovski skladnici. Sveže pecivo želite! V slaščičarni Poeta Auiez ga vsak dan dobite >JESENICE Obrtniška ulica št. 3 TESARSTVO Izvršujem vsa v tesarsko stroko spadajoča dela, načrte in proračune po zmernih dnevnih cenah Valentin KRIS1AN Selo št. 7 p. SLED I. Telefon št. 240 O&nton VljupnaK fcadavžjCca \RaWanje in čiščenje oMek Sprejema se tudi v Ljubljani Vošnjakova ulica štev. 4 in Slomškova ulica štev. 23 Prijateljici med seboj. Včeraj mi je moj Milan rekel, da mi samo še peruti manjkajo. Prijateljica pomisli: »Bog ve, kako je 011 to mislil. Peruti imajo sicer angeli — pa tudi gosi.« luž. L. Muri: beto na kmetiji Z znojem dela in truda je prepojena kmečka zemlja, le po delu in trudu nam daje zemlja dobro žetev. Skoraj v teku celega leta traja kmečko delo, le malokdaj počiva. V nobenem poklicu ni delo tako raznovrstno, kakor je delo kmeta. Zato je tudi nemogoče napisati za pravilno opravljanje kmečkih del recept, ki bi edini veljal in po katerem naj bi se ravnal kmet, da bo delal pravilno. Kmečko delo je v raznih krajih različno; odvisno je to od podnebnih razmer, odvisno od kakovosti zemlje, odvisno od vrste pridelka, odvisno tudi od raznih navad. Samo v splošnem in v kratkem naj nudi ta opis pregled dela na kmetiji med letom. Januar. Zima je, sneg pokriva dol in breg. Kmetu je koristna mrzla zima z obilnim snegom. Pod snegom so varne setve, mraz rahlja in drobi zemljo in napravi s tem hranilne snovi laže dostopne rastlini. Mrzla zima je večkrat znak ugodnega poletja. Preostra zima lahko škoduje pridelkom, ki so spravljeni v kleteh, v shrambah in v podsipnicah. Že v začetku zime, zlasti še sedaj v januarju je potrebno te pridelke zavarovati proti prehudemu mrazu. Tudi v zimskih mesecih kmetu ne zmanjka dela. Za spomlad, poletje in jesen mora imeti pripravljeno in popravljeno orodje, vozove in razne kmetijske stroje; januar je najpripravnejši mesec za ta dela. Ta mesec je navadno najugodnejši za vožnjo lesa iz gozda; sneg in vožnja na saneh olajša in poceni vožnjo. Na njive in v vinograde naj izvozi kmet že v januarju gnoj, na travnike pa gnojnico. Za izboljšanje sadonosnikov skrbi kmet že sedaj, ko nabira v tem mesecu cepiče, v kleteh pretaka vino, v čebelnjaku pa pregleduje čebele. V hlevu naj bo toplota okrog 15° C tudi v hladnih zimskih mesecih, zrak ne sme biti vlažen, hleve je treba tudi pozimi zračiti, prepih pa živalim škoduje. Februar. Svečnica je, zima še vlada, proti mrazu morajo biti še zavarovane kleti in hlevi. Toda dan je že daljši, sonce ima že več moči, prvi znaki spomladi in novega življenja so že tu. Ti znaki opominjajo kmeta, da vse pripravi za pomladansko delo. Seme mora biti pripravljeno, očiščeno, trierirano in deloma izmenjano, da daje boljšo žetev. V sadovnjaku mora biti očiščeno drevje, čas je že za cepljenje koščičastega sadja, ta mesec naj bo opravljeno zimsko škropljenje drevja ter izkopane jame za nasad novega drevja. Vrt mora biti že pripravljen za setev zgodnje zelenjadi. Za rigolanje v vinogradih je sedaj čas. Na travnikih pregledamo odvodne jarke, poglobimo jih in izpeljemo nove. Samo očiščeni in osušeni travniki dajejo obilno in dobro krmo. Ako je kopno, branamo travnike. Sedaj je najugodnejši čas za uničevanje miši, ki ne najdejo več hrane na polju. Uničujemo jih z zastrupljenim žitom in z mišjim tifusom. Navodila dajejo sreska načelstva in kmetijski oddelek banske uprave. Gospodinje skrbijo v februarju, da dobijo kokoši zadosti primerne hrane. Samo dobre kokoši pa to hrano tudi dobro izkoristijo, zato nima dobra gospodinja v kurniku slabih nesnic. Čebelar še končno pregleda svoje čebelne družine, kako so prezimile, kakšna je zaloga hrane, kako so čebele zdrave. Ali pojdete na počitnice? Ne pozabite na zavarovanje proti vlomtkl tatvini I ILAVIJA Oranje na Gorenjskem. Dobre koline v tem mesecu kažejo, da je gospodinja dobro skrbela za zaloge krme. Marec. Še je zima, še se večkrat v marcu povrnejo zimski dnevi, toda pomlad se le približuje in s tem pomladanska dela. Cas je že za oranje. Naša zemlja je večkrat preslabo obdelana, vzrok slabih žetev. Setve v slabo obdelani zemlji slabo prenašajo vlago, slabo sušo, slabe pridelke dajejo. Samo z dobrim in pravilnim oranjem zrahljamo tlo, uničimo plevel, pripravimo hranilne snovi čimbolj pristopne rastlinam. V dobro pripravljeno zemljo sejemo sedaj oves in jara žita. Ako travniki še niso očiščeni, je sedaj skrajni čas; z brano na travnike, da uničimo mah! V vinogradu je čas za rez, za spomladansko kop in zimsko cepljenje ter za postavljanje kolja-. V sadonosniku cepimo in sadimo sadno drevje v že prej pripravljene jame. Pravilno sajenje vpliva na drevo vse njegovo življenje. Zelenjadni vrt mora biti pripravljen za pomladansko setev. V hlevu je glavna skrb v svinjakih pri plemenskih svinjah, ki naj v tem mesecu prašijo. Čebelar daje hrano čebelam, ki nimajo dosti zalog, narava jim še ne daje dosti hrane, že pa vzrejajo zalego. April. Čas največjega pomladanskega dela. Umetna gnojila morajo v zemljo. Nakupujemo umetna gnojila le pri kmetijskih zadrugah, ki so največja samopomoč kmeta. Pri današnjih cenah kmetijskih pridelkov se nakup in velika uporaba umetnih gnojil še posebej izplača. Skoraj vsa naša tla pa so tako izčrpana, da nujno zahtevajo dodatkov hranilnih snovi. V aprilu obrezujemo hmelj in sadno drevje, ki ga sedaj tudi cepimo, v vinogradih vežemo trto. Okopavine morajo v tem mesecu v zemljo. Krompir je eden naših najvažnejših pridelkov, glavni sestavni del naše prehrane. Dobre, zdrave sorte krompirja v dobro pripravljeno zemljo! Pesa daje velike pridelke in je zelo važna krma za molzno živino, zahteva pa bolj težko zemljo kakor krompir. Koleraba nadomešča peso zlasti v višjih legah, daje še dobre pridelke po ozi-minah. April je mesec za setev detelj, lucerne, trav in koruze. V vrtu je čas za končno setev in za presajanje sadik zelenjave. Ze v marcu in zadnji čas v aprilu skrbimo za dobre koklje, podložimo le jajca od dobrih nesnic. V čebelnjaku prestavljamo čebele. V gozdu je čas za sajenje iglastega drevja. Maj je mesec, ko nebo poljublja zemljo in ji daje rast. Čas je zdaj sajenja in presajanja zelenjadi in pese. Čas okopavanja je tu. Okopavamo krompir, uničujemo plevel, plevemo žito. Tudi v vinogradu uničujemo plevel in travo z okopavanjem. Trte, hmelj in sadno drevje škropimo. Čebele dajo prvi roj. Živina dobi prvič zeleno krmo. Pri tem pa moramo paziti, da nam to krmljenje ne prinese v živinoreji novih izgub. Zato ne smemo preiti naenkrat od suhega, zimskega krmljenja na zeleno krmljenje, ampak samo polagoma. Junij. Nikdar ne opazuje kmet vremena s tako skrbjo kakor v juniju. Čas košnje je tu. Čim prej kosimo, tem več redilnih snovi pridobimo za zimski čas za živino. Skoraj vsepovsod kosijo pri nas prepozno. Še pohitimo z okopavanjem, osipanjem in pletvijo. preden nam košnja ne vzame vsega časa. Po košnji pognojimo travnikom z gnojnico, da dobimo več otave. V vinogradu je glavno delo v škropljenju in žveplja-nju, trebljenju in vezanju mladik. Skoraj isto delo je tudi v hmeljniku. Proti koncu meseca že žanjemo ječmen. Julij je čas žetve. Pomlad je minila, naenkrat je tu vroče poletje, žita polagoma dozorevajo, ječmen je pa že požet. Staro pravilo pravi, naj kmet obesi plug na voz, s katerim je odpeljal poljske pridelke. Znak pravilnega kmetovanja je, da takoj po žetvi preorjemo strnišča. S tem se uničuje plevel in razni škodljivci, ohrani se godnost zemlje. Takoj po žetvi gnojimo in orjemo za setev ajde in repe. Še naprej traja okopavanje in pletev, v vinogradih pa škropljenje in žvepljanje. V juliju je že druga košnja detelje. Avgust. Še v mesec avgust se večkrat zavleče mla-čev pšenice in rži. V gorskih krajih pa je mlačev šele na jesen in zimo. V avgustu je košnja otave in žetev ovsa. Sadno drevje je preobloženo, podpirati moramo upognjene veje. V vinogradih vršičkajo, sredi meseca je obiranje hmelja, na vrtu zbirajo semena. Za naprej je že treba skrbeti: avgust je čas za okuli-ranje sadnih drevesc, za jesensko sajenje dreves že kopljemo jame. Sadna drevesa dajejo v tem mesecu zgodnje sadje. September. Tako je še kmet preobložen z delom poletja, da ne vidi, kako se že narava polagoma odeva v jesensko obleko in se že pripravlja na prihod zime. Še enkrat pokaže narava vso svojo lepoto in bogastvo, preden zaspi k zimskemu spanju. Sad za sadom dozoreva, plod za plodom spravlja kmet z njiv, sadonosnikov in vrtov, pa že pripravlja zemljo na novo setev. Konec avgusta in v prvi polovici septembra je setev ozimnega ječmena, ki je važen zlasti za kraje, kjer kmalu in redno nastopa suša. V septembru je trgatev koruze, kar Košnja. sega že v oktober, zlasti v krajih, kjer sejejo predvsem zobato koruzo. Krompir je dozorel, polnijo se kleti, mnogo ga spravijo v podsipnice. Za setev ozimnih vrst žita mora biti zemlja dobro pripravljena. V septembru sejejo že ozimni ječmen, v glavnem pa rž, pa pšenico je bolje, da jo sejemo šele v oktobru ali konec septembra. Za setev moramo seme pravilno pripraviti: samo najboljše, enotno in razkuženo seme! Samo v dobro pripravljeni zemlji — dobra rast in dobra žetev. V septembru pospravljamo fižol, proso, kosimo zadnjo deteljo in otavo. Sadonosniki dajejo svoje zlate sadove v septembru in še deloma v oktobru. Iz slabšega sadja se izdeluje sadjevec. V tem mesecu pregleda, pripravi in popravi vinogradnik sode, orodje in posode ter kleti in tako vse pripravi za trgatev; zgodnje grozdje že trga. V sadnih sušilnicah ogenj ne ugasne, tam se pripravlja okusno suho sadje za zimo. V vrtovih sejemo zimsko solato. Čebelarju plačujejo čebele z obilnimi darovi, vendar mora umni čebelar pustiti dosti zaloge za zimo. Oktober. Narava se pripravlja na zimsko spanje, Gozd dobiva rumeno in rdečo barvo, listje začne odpadati. Rastline se pripravljajo na počitek, ko so dale svoje sadove. Tudi kmet si že želi miru po napornem poletnem in jesenskem delu. Obiranje hmelja. Žetev. Koruza je pospravljena, razlega se še veselo petje od kožuhanja koruze. V kolikor niso bile posejane ozimine v septembru, je še čas za to v oktobru, zlasti pa pšenico. Za pomladno krmo sejemo inkarnatko. Pospravljamo še pozni krompir in ga spravljamo že suhega v klet. Pospravljamo peso, kolerabo, korenje, repo in zelje ter ajdo. V sadonosnikih še obirajo sadje zimskih sort. Za stalni dohodek iz sadonosnikov skrbi kmet, v tem mesecu sadi sadna drevesa, kakor tudi še v novembru. Mlada drevesca zavaruje pred zajcem. Za zimo je potreba pripraviti steljo, v oktobru kosimo praprot. Oktober je čas trgatve. Z goric se razlega veselo petje, Še ponoči ne počiva delo v zidanicah, izpod stiskalnic teče sladek vinski sok. V gozdovih sadijo v oktobru gozdne sadike listnatega drevja. November. V naravi je že mir. Travniki že dobivajo rumenorjavo barvo, listje je odpadlo, njive so prazne. Kmet ima že več časa, more že premišljevati, kako bi izboljšal svoje gospodarstvo. V novembru je čas za izboljšanje odtoka preobilne vode s travnikov. Treba je popraviti in na novo izpeljati odvodne jarke. Popraviti je treba pota. November je Čas za napravo stelje. Podsipnice krompirja, repe in pese je treba bolje prekriti in jih tako obvarovati pred zimo. Globoko oranje je še mogoče nadaljevati, dokler ne zmrzne zemlja in ne zapade sneg. V kolikor ni bilo končano spravljanje repe, pese in zelja, je začetkom novembra končano. Orodje in stroji za pomladanska in poletna ter jesenska dela je treba pregledati, popraviti, urediti in spraviti na suhem prostoru. Spet je čas, da kmet bolj pazi na živino, na red v hlevu, na krmljenje in pitanje živine. V kleti je že mošt pretočen, sv. Martin je šel že mimo, iz mošta je postalo vino. Čebele so ozimljene. Jesenska dela na vrtu so opravljena. December. Zima je, mraz povsod, delo na polju počiva. Tudi kmet ima v tem mesecu največ miru, pripravlja se za novo delo. Čas je za sekanje drv, stavbnega in pohištvenega lesa ter sekanja kolja za vinograde in hmeljevk za hmeljnike. Domači prazniki — koline — so v decembru. V tem mesecu ima kmet največ časa, da napravi pregled o delu v teku leta, da napravi pregled svojega premoženja, zalog, strojev in da napravi načrt za delo v bodočem letu. Ako si v kaki stvari, stanovski ali strokovni, ni na jasnem, se obrne na okrajnega kmetijskega referenta, na kmetijski oddelek banske uprave, na svojo Kmečko zvezo ali pa Kmetijsko zbornico. Povsod dobi nasvete in pojasnila v vseh strokovnih ter stanovskih vprašanjih. Decembra meseca naroča kmet svoje strokovne in stanovske liste, brez katerih ne sme in ne more biti. Tak je v kratkem in samo v najglav-nejših obrisih krogotok dela na kmetiji. Nikdar miru, vedno delo, kakor narava, s katero ima kmet največ zveze, nikdar v svojem delu in v spremembah ne miruje. Kakor pa je narava lepa v vsakem letnem času, tako ima tudi kmečko delo in kmečko življenje poleg truda in znoja mnogo jasnih in sončnih strani. Samo te pa tudi pomagajo, da kmet pri svojem delu ne omaga in da s tako ljubeznijo obdeluje svojo zemljo, na katero je prirasel z vsemi koreninami svojega srca. Trgatev. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Izložbena okna, ogledala Itd. zavaruje proti razbitju SLAVIJA V dobrem je lahko dober biti, v trpljenju se spoznajo junaki. Bodite strogi nasproti samemu sebi in prizanesljivi napram drugim, pa ne boste imeli sovražnikov. Mešetar Slika z bloških hribov. — Ivan Čampa. Grom je stresal ozračje in bliskalo se je nepretrgoma, tako da so kar naprej šklepetale šipe na nizkih oknih in je sobo vsak trenutek oblila slepeča vijoličasta luč. Babica, ki je vedno trdila, da jo zebe, in še v pasjih dneh ni zapustila zapečka, je v rokah vrtila rožni venec in napol glasno molila. »Sveto sladko ime Jezus, Marija in sveti Jožefi« je vzdihnila, kadar koli se je ponovno zabliskalo, in naredila je velik križ čez čelo, usta in prsi. Otroci pa se niso mnogo brigali za blisk in grom, ki sta razsajala zunaj. Prekopicovali so se po podu, plezali na peč in skakali z zapečka. Kadar je posebno močno zagrmelo, so se nasmejali in njihova žareča lička, ki jih je obsevala na pol privita petrolejka, so tedaj še bolj zažarela. Babica jih je ponovno mirila, pa je zaleglo toliko, kakor bi metala bob ob steno. Prav nič je niso poslušali in so noreli kar naprej. Iz kuhinje se je slišalo ropotanje loncev in druge posode. Mati je pomivala po večerji. Kadar so bili otroci le preglasni, je babica zaklicala skozi vrata: »Pojdi no mirit, tško počenjajo, da grmečega Boga ni slišati 1« Toda iz kuhinje ni bilo nobenega odziva in babica je nadaljevala s svojo polglasno molitvijo. Potem je znova zagrmelo tako silno, da se je stresla vsa hiša. Tedaj so še otroci prestali s svojim kričanjem. »Jezus, Marija, prav nekam blizu je treščilo!« se je zgrozila babica. Več je ni zdržalo v zapečku. Bosa se je skobacala na tla in se začela obuvati, kakor da bi bilo treba vsak čas bežati. Tedaj je tudi mati stopila v sobo. Z obraza se ji je zrcalil strah in ni spregovorila. Otroci so zapazili, da ni taka kakor navadno in za trenutek jih je minilo veselje do skakanja in vpitjž. »Tdko je ko na sodni dan. Saj bo še kam treščilo. Pojdi no malo oblake kropit,« je spet dejala babica svoji snahi, ki se sicer nista bog ve kako razumeli. Ne da bi snaha kaj rekla, je res poiskala v kotu, kjer je visel starinski bogec, oljkovo vejico, vzela iz omarice v steni steklenico blagoslovljene vode in jo nalila v skodelico. Odpahnila je vežna vrata in začela škropiti po zraku. Toda silen blisk in oglušujoč grom jo je že naslednji trenutek vrgel nazaj v vežo in vsa preplašena je pribežala v sobo. »Moj Bog, kakšno je!« samo to je mogla spraviti iz sebe. »On pa v takem hodi bog ve kod,« je črhnila babica. Snaho je neprijetno spreletelo. Do zdaj ji je bilo, kakor da sama nosi pekočo skrb v srcu. Taščine besede pa so odjeknile v njenih ušesih tako čudno, da so ji še povečale strah. On — to je bil njen mož, oče peterih otrok, ki so se komaj izkobalili iz plenic. Ob podobnih prilikah, kadar je bučala huda ura, je še malo ni bilo tako strah kakor nocoj. On je vzel posodo z blagoslovljeno vodo in šel kropit ozračje. Ni se strašil, če je še tako pokalo. Stopil je prav do hleva in skednja in se šele po nekaj minutah vrnil nazaj tako premočen, da je vse curljalo od njega. Nocoj pa hodi bog ve kod. Morda ga je dobila nevihta prav sredi poti, ko daleč okoli ni nobene hiše, da bi vedril. Pa kaj to. Huje je bilo, ker je dejal, da se bo zanesljivo vrnil že prejšnji večer. V Metliko je šel na semenj in na vsak način bi moral biti že snoči doma, če je kaj kupil. Prazen bi tako ali tako prišel že prej. Le kaj se mu je utegnilo zgoditi. Po takih samotnih krajih kot hodi, se mu lahko primeri marsikaj. Lahko ga je kje kdo napadel in mu vzel vole, ali pa se mu je zgodilo še kaj hujšega. Bolj ko je besnela nevihta in bolj ko se je ura pomikala naprej, večja je bila skrb v srcu še dokaj mlade žene, ki je zastran tega prekupčevanja z živino prestala že toliko skrbi in prečula toliko noči. »Otroci, molimo,« je dejala, ko se vihra ni hotela nikakor poleči. Ne da bi se kateri kaj upiral, so vsi od kraja pokleknili po klopeh okrog mize in glasno začeli moliti vero. Med molitvijo pa je zmanjkalo zdaj tega zdaj onega in nazadnje je materi, ki je molila naprej, odgovarjala samo še babica. Nevihta je še vedno divjala z nezmanjšano silo. Ko sta mati in babica nehali moliti za verne duše, sta pridali še očenaš, »da bi se on srečno vrnil«. Potem je mati spravila speče otroke kar v oblekicah v posteljo, da bi jih ne bilo treba oblačiti, če bi prišlo kaj hudega. Kazalec starinske ure na uteži se je pomikal že na enajsto, ko se je nevihta nekoliko polegla. Tašča se je bila med tem spravila v posteljo in je že spala. Snaha je to sklepala po njenem značilnem dihanju. Ko je zajemala sapo, jo je vlekla skozi nos, nato pa jo je izdihovala skozi zaprta usta, tako da se ji je pri izdihu uvela koža na licih vedno nekoliko napela in ji je potem sapa z glasnim puhanjem uhajala iz ust. Gospodinja sama pa nikakor ni mogla zaspati. Vedno bolj jo je skrbelo, kaj je z možem. Skušala si je razložiti njegovo zamudo z najrazličnejšimi možnostmi, ki so pa pobijale druga drugo. Ko se je nevihta polegla docela, je legla v posteljo in skušala zaspati, a se ji ni dalo. Neka tesnoba, ki ji je bolj in bolj sedala na srce, ji je branila, da bi upihnila luč, zato jo je samo nekoliko privila in jo pustila na mizi. Sama pa se je premetavala v postelji, poslušala uro, ki je zdaj pa zdaj bila, in štela udarce. Polnoč... ena ... dve ... Kadar koli je zunaj kaj zašumelo, je planila k oknu in upirala oči v temo, da bi se prepričala, če morda ne prihaja po hribu on. Vsaj petkrat je tako vstala, a vedno zaman. Voda, ki je še vedno drla po kanalu sredi vasi, jo je motila. Njen šumot je bil včasih tako podoben človeškemu glasu, da jo je vedno znova zamotilo. Kadar koli je planila k oknu, se je prebudila tašča. Popravila si je odejo in zarožljala z rožnim vencem, ki ga je neprestano držala v rokah. Potem je vprašala: »Ga še zdaj ni?« »Še zdaj ne,« ji je odgovorila snaha in se znova vrnila od okna v posteljo. Potem je ura odbila tri. Tedaj gospodinjo le premagalo. Rahlo je zaspala, a ko- maj je zatisnila oči, je že imela grozne sanje. Imela je občutek, kakor da jo hoče nekaj zadušiti in planiti je morala pokoncu, da ji je odleglo. Nenadoma pa je močno potrkalo na okno. Gospodinja in starka sta se zdrznili. Pa samo za trenutek. »Luč prinesi!« se je od zunaj oglasil znan glas. Kakor bi odsekal, se je z gospodinje zvalila mora. Prišel je in kupil je, hvala Bogu. Hitro je odvila luč, vzela blagoslovljeno vodo, s katero je snoči kropila oblake in stopila iz veže na borjač. »Mož z voli jo je čakal že pred hlevom. »Prekleto vendar, kakšno vreme je to.< »Kod pa hodiš tako dolgo? Smo vsi iz sebe v skrbi, da se ti je kaj pripetilo,« mu je žena očitajoče dejala. »I, v Metliki nisem nič kupil, domov pa mi tudi ni kazalo hoditi praznemu, zato sem rajši počakal kar na Dolenjskem, ker je bil včeraj v Gabru semenj,« ji je kratko povedal. Medtem je pripenjal vola k jaslim in jima še malo popravil nasteljo. Ona jih je medtem poškropila z blagoslovljeno vodo. Vola sta bila tako trudna od dolge poti, da še povohala nista detelje, ki jima jo je položil v jasli iz koša, pripravljenega že dva dni v kotu hleva. Zleknila sta se in stegnila prve noge predse. »No, kaj nisem dobro kupil,« je mož pogledal ženo od strani in pričakoval pohvale kakor vedno. »Pa še ostalo mi je precej od kupa,« je pristavil, da bi bila njena pohvala še večja. »Seveda si,« mu je dejala. »Pa bi rajši videla, da ne bi bilo nič vsega tega, samo da me ne bi tako skrbelo. Vsa sem trepetala, da se ti je kaj pripetilo med potjo.« »Saj se bi mi bilo res kmalu. V Lužarjevem bregu, kjer me je zatela ravno največja nevihta, se je kar na vsem lepem znašel pred menoj nek človek. Če sem prav videl, je držal revolver v rokah. On mene, ali pa jaz njega, sem si mislil in nisem počakal, da bi bil sprožil. Kresnil sem ga s palico po glavi, da se je sesedel ko prazna vreča.« Zena je kar otrdela, tako se je prestrašila ob teh besedah. »Ježuš, Marija, pa ga vendar nisi ubil?« »E,< je nekam posmehljivo dejal mož, »se bo že pobral, če se bo hotel. Če je obležal, pa tudi prav. Jaz nisem kriv njegove smrti. Kaj pa vrag šari po temi okrog poštenih ljudi in kriči, da hoče vole ali življenje.« »Bog se ga usmili, če je moral iti nepreviden na oni svet!« Mož se je na te njene besede samo posmehnil. »Pojdiva, lačen sem,« je dejal, zarigljal nizka vrata in odšel z ženo proti hiši. Samo velik kos kruha in litršni lonček kofeta je zmetal vase. Potem je z ženo takoj odšel v posteljo. Predno sta oba zaspala, je on dejal: »Celega jurja sem prihranil. Vrečo koruznega zdroba pa vrečo bele moke bomo kupili za to. Fantoma bo treba za zimo nove čevlje, dekleta morajo pa tudi kaj dobiti. Za tisto, kar bo ostalo, se morava še midva obleči in nekaj otrobov je treba kupiti, da se bodo voli malo poredili,« je razlagal ženi, ki je že na pol spala. »Saj, saj,« mu je pritrjevala. Vesela je bila, da je mož spet nekaj dobil pri volih. 2e naprej pa se je bala, kdaj bodo voli tako rejeni, da bodo godni za prodajo. Morda bo morala tedaj prestati spet tako noč kakor nocoj in kakor jo je morala že marsikdaj. Pa kaj vse to! Glavno, da se je on vrnil! In ko bi Bog dal, da bi oni, ki ga je pobil s palico, oživil... V teh mislih je zaspala. Tudi on je kmalu zasmrčal. Spal je pozno v jutro drugega dne. Ko se je prebudil, je že slišal, kako v hlevu vaški možaki gledajo nove voli in jih ocenjujejo. Hitro se je oblekel in še sam šel v hlev. Tudi možakom je pripovedoval zgodbo o napadalcu v Lužarjevem bregu. »Tak si ga do smrti?« »Mislim, da ne, čeprav se je palica prelomila na njegovi čeladi.« »Hm.< Čeprav pa se je delal mirnega zastran tega, mu je vest le nekaj očitala. Popoldne se je odločil, vzel s seboj še soseda in šla sta gledat, če morda oni le ni obležal po udarcu. Pa nista našla na onem kraju nič drugega kakor malo krvi, znamenje, da oni ni utegnil čakati, da bi ga kdo dobil in jo je rajši popihal. Šele tedaj je bil popolnoma miren. Vesel je bil, da je dobro kupil in da je s tem pomagal družini iz zadrege. Cez dva meseca, morda še prej, bo voli ponovno prodal in spet bo žena morala prestati kakšno noč v hudih skrbeh... Tako je življenje bloških mešetarjev. Notranjska Pokrajina zdravega zraka in zlatega sonca, domovina smuči, rezke burje in silnih zametov, prečudno samoljubnih ljudi, ki imajo blaga srca in se preživljajo z vožnjo in košnjo, s prekupčevanjem živine in z obdelovanjem malopridnega sveta. In domovina čudovite govorice, ki je klena ko zrnje v sejalnici in je moj edini zaklad, ki sem ga lahko odnesel v širni svet. Tak je moj dom, pokrajina na skrajnem robu Notranjske, Bloška planota. Kadar sem žalosten, ležem na posteljo v tihi sobi, zaprem oči in vidim: Hribček pri hribčku — kakor bi se v davnih davnih časih igrali le-tod otroci ajdovskih velikanov in bi hoteli iz blata speči hlebčke. Tako čudne oblike imajo ti hribci. Na enem je travnik in gozd in opuščene njive. In tri imena ima: Bradatka, Škranjek in Čelo... Tostran doline, ki jo seka bela cesta, je drugi hrib in v njegovem vznožju stoji moja rojstna vasica, ki ima komaj dvanajst številk. Na hribu pa so smreke in macesni, ki v poletnih nočeh, ko se pripravlja k nevihti, tako skrivnostno govore... Kadar se v sanjah znajdem doma, grem po razdrapani poti nad vasjo k Srčni skali, ki je skrita med smrekovjem in pišem o njej povest. Tam za nekaj trenutkov posedim, potlej pa grem dalje po gozdu in se vzpnem na vrh Ogrnika, ki mora biti nemara zelo star. To sklepam po tem, ker označujejo pri nas starost takole: »Star je ko Ogrnik«. In če je lepo vreme, se trudim, da bi s tega Ogrnika naštel na vseh nebesnih straneh dva in trideset cerkva, ki se vidijo od blizu in daleč. Včasi mi uspe, včasi tudi ne... In potem se spuščam po drugi strani v dolino, kjer je studenec Zdravjek, katerega vodo pijejo pri nas jetični ljudje in ki v poletni vročini tako pohladi... Ne, več ne smem sanjati, preveč lepo je le-tu. Morda bi se utegnil preveč raznežiti. In potem bi mi domačini dejali, da nisem pravi Bločan. Tega pa ne maram, zakaj ponosen sem na svoj dom in želim samo to, da bi bili ljudje, ki so tam, po dolgih letih, ko se bom spet vrnil domov, še prav tako zdravi, samosvoji in dobri... Ivan Čampa. kvalitetna in deli potrebščine pnevmatike mulatorji VSE ' vseh vrst Z9 ZlOlSkl spori A. GOREČ poleg nebotičnika LJUBLJANA Redukcija. »Zakaj so te reduclralii« »Ker mi niso mogli več znižati plače.« Cvetlični dan. »Gospod, pazite, da ne izgubite hlač!« »Zakaj pat« »Ker ste vrgli v nabiralnik dva gumba.« S&rambe so polne I Vsak razumen gospodar zavaruje sadove svojega dela pri »SLAVOI« SLAVIJA Pred sodlSčem. »Priča, zakaj niste nastopili, ko sta se začela ta dva v gostilni obdelovati s stoli t« »Ker sta bila v krčmi samo dva stola,« gospod sodnik. Nova služkinja. »Milostljiva, kaj pa jedo te zlate rlbiect« »Mravljinčja jajčka.« »Mehko ali trdo kuhanat« Luna. Oče odpre zvečer okno in zakliče na vrt: »Kaj pa delaS, hčerkat« »Luno gledam, papab »Torej ji takoj reoi, naj pobere svoj bicikel in jo odkuri domov . . .« Iz zakona a ustrajstuu uajskE in mornarice Naloga naše vojne sile je braniti domovino in biti podpora zakonitosti v državi. Kralj je vrhovni poveljnik vse vojne sile. Vojaška zastava predstavlja kralja in domovino. Zastava je na j večja vojaška svetinja. Stanje vse vojne sile je lahko: redno, pripravno, mobilno in vojno. Kdo mora služiti vojsko? Obveznost služiti v vojski je občna in ima vsak državljan kraljevine pravico in dolžnost služiti v njej. Državljani, sposobni za službo, služijo osebno in se ne morejo zamenjati z drugimi osebami, niti se ne morejo od obveznosti odkupiti. Državljani, nesposobni za osebno službo, morajo plačevati vojnico. Oseba, obsojena na izgubo častnih pravic, ne more služiti v narodni vojni sili za ves čas trajanja te kazni, pač pa mora plačevati vojnico, v mobilnem in vojnem stanju pa se porablja za posebna dela. Obveznost služiti v narodni vojni sili začenja z dovršenim 20 letom in traja do dovršenega 50. leta. V operativni vojski traja služba od dovršenega 20. do dovršenega 40. leta, v rezervni vojski pa od dovršenega 40. do dovršenega 50. leta. Izjemo tvorijo rezervni častniki, rezervni vojni uradniki in obvezniki strokovnjaki, pa tudi obvezniki komore, ki se lahko razporejajo brez ozira na leta. Služba v stalnem kadru se začne načelno v onem letu, v katerem rekrut dovršuje 21. leto življenja in traja dve leti. Izjemno se lahko vpokličejo razredi rekrutov tudi po 20. letu. — Izjeme pa so naslednje: 1. Rekruti-dijaki. Rekrutu-di jaku, ki je dovršil fakulteto ali katero višjo šolo fakultetne veljave ali najmanj srednjo šolo s položenim zrelostnim izpitom ali slično strokovno Šolo, se skrajša rok službe na 12 mesecev, če položi izpit za rezervnega podporočnika ali rezervnega nižjega vojnega uradnika IV. razreda. Kdor ne položi izpita, služi 18 mesecev. — Za one re-krute-dijake, ki imajo nedovršeno srednjo šolo, ki so dovršili najmanj 6 razredov gimnazije ali realke, odn. sličnih zavodov, se skrajša rok službe na 12 mesecev, če v tem roku položi izpit za rezervnega narednika. Če ne položi izpita, služi 18 mesecev. 2. Ostalim rekrutom. V družinah, kjer je več moških članov, služi prvenec-rekrut skrajšani rok 18 mesecev, če ima v rodbini živega očeta (strica ali deda) pod 60 let, pa nima mlajšega brata niti družina nima katerega drugega moškega člana z najmanj polnih 17 let. Naslednja dva sposobna družinska člana po vrsti služita poln rok in tako imenoma po vrsti. Če pa ima v takih družinah prvorojenec mlajšega brata ali ima družina katerega moškega člana z najmanj polnih 17 let starosti, potem rekrut kot prvorojenec in njegov naslednji družinski član po vrsti služijo polni rok, tretji od njih po vrsti pa skrajšani rok 18 mesecev in tako izmenoma po vrsti. V družinah, kjer sploh ni očeta (strica ali deda) ali so stari nad 60 let, služi prvenec rekrut skrajšani rok 18 mesecev, če ima mlaj- šega brata ali če ima družina kakšnega drugega moškega člana z najmanj polnih 17 let in tako izmenoma po vrsti. Zadrugarji, družinski člani, ki so odslužili polni rok v kadru, pa so umrli v družini, vplivajo na skrajšanje roka mlajšim članom družine. Vsa ta določila ne veljajo za dijake-rekrute. Rekrutu, ki v družini nima nobenega moškega člana, sposobnega za delo ali zaslužek, se skrajša rok službe v stalnem kadru na 18 mesecev, če dotična družina ne plača več kot 120 din neposrednega davka. Onim, katerim so v vojni umrli na vojni dolžnosti dva ali več članov družine, se skrajša rok službe v stalnem kadru na 18 mesecev. Oproščeni so službe v stalnem kadru: 1. stalno nesposobni; 2. začasno nesposobni, ki do dovršenega 27. leta ne postanejo sposobni; in 3. edini hranilci nesposobnih zadrugarjev, ki ostanejo v tem svojstvu tudi po dovršenem 27. letu življenja. Odlog službe v stalnem kadru Odloži se lahko služba v stalnem kadru rekrutu v tehle primerih: 1. Če je rekrut redni dijak katere državne ali pooblaščene šole v državi ali v inozemstvu, ki daje pravico na dijaški rok ali dovršuje predpisane šole in pripravo kandidata za častnika trgovske, odn. rečne plovbe, pa ga dobi rekrutovanje v teku šolanja in prosi, da mu se služba v stalnem kadru odloži zaradi dovršitve šolanja. Ta odlog more biti najdalj do njegovega dovršenega 27. leta, vojnodržavnemu gojencu pa do konca šolanja. Minister vojske in mornarice more odložiti službo v stalnem kadru tudi drugim rekrutom na njih prošnjo v izjemnih in posebno opravičljivih primerih. Toda ta odlog za rekrute z navadnimi pogoji ne more veljati po njih dovršenem 25. letu. 2. Če je v isti zadrugi ali družini, ki živi skupaj, poleg rekruta samo še eden za delo sposoben zadru-gar, ki se že nahaja na službi v stalnem kadru, tedaj se rekrutu odloži služba, dokler njegov zadrugar ne odsluži obveznega roka v kadru, odn. dokler ni odpuščen iz stalnega kadra. 3. Če so iz ene zadruge ali družine, ki skupno živijo, poslani istega leta na službo v stalni kader dva ali več rekrutov in če zadruga ali družina izrazi željo, da vsi ne služijo istočasno, se služba v stalnem kadru odlaga polovici rekrutov, dokler druga polovica ne odsluži, če je število rekrutov na pare, če pa število rekrutov ni na pare, tedaj se pošlje v službo polovica plus eden, ostalim pa se služba odloži, dokler prvi ne odslužijo. 4. Če rekrut vzdržuje sodno kazen, se mu odloži služba v stalnem kadru do prestane kazni ali pomilostitve, odn. do trajanja izgube častnih pravic. Toda če tak rekrut dovrši 27. leto, pa kazni do tega časa ne vzdrži ali ne dobi nazaj častnih pravic, se ne pošlje v službo v stalni kader, temveč porablja za posebne MASTEK-MARIBOR elitna konfekcija za dame In gospode službe, po prestani kazni ali vrnitvi častnih pravic se vpiše v obveznike operativne, odn. rezervne vojske po letih starosti. 5. Če je rekrutov zadrugar bil izgubljen v vojni in se za njegovo usodo ne ve, pa se rekrut zaradi tega nahaja v položaju hranilca zadruge, se mu odloži služba do dovršenega 27. leta starosti, če se pa dotlej stanje ne izpremeni, se rekrut ne pošlje v službo v stalni kader, temveč se takoj vpisuje in razporeja kot obveznik operativne vojske. 6. Če se po čl. 45. zakona odredi poziv v kader tudi rekrutom, ki žive izven domovine, se more takemu rekrutu na njegovo prošnjo odložiti služba v stalnem kadru, in sicer najdalj do dovršenega 25. leta starosti, če živi stalno ali začasno v Evropi (razen v državah, ki so naše neposredne sosede), najdalj pa do dovršenega 27. leta starosti, če živi stalno ali začasno v prekomorskih državah. Starešine v vojski V glavnih rodovih vojske so starešine: kaplar; podčastniki: podnarednik II. in I. razreda, narednik III., II. in 1. razreda, vodnik III., II. in I. razreda; nižji častniki: podporočnik, poročnik kapetan II. razreda, kapetan I. razreda; višji častniki: major, podpolkovnik, polkovnik; generaliteta: brigadni general, divizijski general, armijski general; vojvoda. Muzičarjev je 6 razredov, trije nižji in trije višji. Starešine v mornarici: mornariški kaplar; podčastniki: mornariški podnarednik II. in I. razreda, mornariški narednik II. in I. razreda, mornariški vodnik III., II. in I. razreda; nižji častniki: poročnik korvete, poročnik fregate, poročnik bojne ladje II. razreda, poročnik bojne ladje I. razreda: višji častniki: kapetan korvete, kapetan fregate, kapetan bojne ladje; admiraliteta: kontraadmiral, viceadmiral, admiral. BRILI ANTI • ZLATNINA-SREBRNINA MODERNI NAKIT Predelava nakita po izbranih vzorcih in prevzem vseh preciznih popravil © W Nakup briljantov, vsakovrstnega zlata in srebra po najvišjih dnevnih cenah A.B0ŽIC, LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA ULICA 3 Velika zaloga švicarskih ur vseh vodilnih svetovnih znamk, srebrni jedilni pribor Instalacije mrzlovodnih in toplovodnih naprav. Sprejema vsa dela te stroke tudi na deželi. Delo solidno, cene nizke. Anton Krašnja Ljubljana, Gradišče 3 Telefon 40-19 IOS. VVEIBL Stavbno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo Čopova 10 -N- Ljubljana Kolodvorska 18 Telefon 22-58 Vsa strokovna pojasnila in informacije brezplačno I SPECIJELNA TRGOVINA V LJUBLJANI ZA Z 8 IV A JAGER MILAN I IVI TYRŠEVA CESTA 37 STERILIZIRANO 115% NIZKE CENE! TRGOVSKI UČNI ZAVOD V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2 Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti daje učencem v enem šolskem letu temeljito pripravo za samostojno ali nameščensko udejstvovanje v gospodarskem življenju. Začetek pouka 1>. septembra. Ugodnosti: Veljavnost Izpričeval, rodbinske doklade, dijaške vo ovnlce. Vsa pojasnila daje vodstvo ustno ali pismeno. Prireja sledeče tečaje: Večerni trgovski tečaj. Začetek 15. oktobra. Stenografski tečaji. Začetek po dogovoru. Slovenska iu nemška sten., korespondenčno in debatno pismo. Strojepisni tečaji. Začetek po dogovoru. Slepo tipkanje. Desetprstni sistem. Jezikovni tečaji. Italijanščina, francoščina, angleščina,nemščina. Začetni in nadaljevalni tečaj. Začetek po dogovoru. Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Telefon 2986 Osebje vojnega in civilnega reda na službi v vojski in mornarici V vojski in mornarici obstojajo vojni uradniki in državni uslužbenci civilnega reda. Vojni uradniki so: stalni profesorji vojne akademije in sličnih višjih šol, vojni kontrolorji, vojnotehnični uradniki strok, stalni vojaški duhovniki, kapelniki, sanitetni in veterinarski pomočniki in vojni pisarji. Državni uslužbenci civilnega reda v vojski in mornarici so: uradniki civilnega reda, uradniški pripravniki, zvaničniki in služitelji. Uradniki in uslužbenci civilnega reda v vojski in mornarici so lahko: stalni, kontraktualni in honorarni. Stopnje vojnih uradnikov so naslednje: nižji vojni uradnik IV., III., II. in I. razreda in višji vojni uradnik III., II. in I. razreda. Glavni rodovi vojske so: pehota, topništvo, konjenica, inženjerija in letalstvo; pomožni rodovi vojske: pirotehnične in smodniške enote, avtomobilske enote, vozarske enote, ekonomske enote in bolničarske enote; specialne trupe: obmejna trupa in žandarmerija. Iz uredbe o pomožni vojski državne obrambe Pomožno vojsko državne obrambe tvorijo in so obveznemu delu po določbah te uredbe zavezani vsi državljani kraljevine Jugoslavije moškega spola, sposobni za umsko delo, od dovršenega 16. do dovršenega 70. leta starosti, ali za telesno delo, od dovršenega 16. do dovršenega 65. leta, izvzemši obveznike vojaške sile. Izmed obveznikov vojaške sile pripadajo pomožni vojski in se vanjo prevedejo tisti obvezniki vojaške sile, ki so oproščeni vpoklica k vojaškim edinicam v mobilnem in vojnem stanju, in to: za potrebe prometne in poštnotelegrafske službe, za delo v podjetjih, delavnicah in rudnikih, ki so potrebni državni obrambi. Pomožna vojska ima tri pozive: 1. poziv so upravno in strokovno osebje in strokovni delavci v industriji, obrtih, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, gradbeništvu in saniteti. V ta poziv se lahko po potrebi uvrstijo tudi izučeno osebje in delavci teh poklicev. 2. Drugi poziv so kmetovalci in živinorejci, ki se v miru bavijo s kmetijstvom in živinorejo in živijo od tega opravila, kakor tudi strokovnjaki iz teh gospodarskih strok, kakršni so: agronomi, ekonomi, veterinarji, veterinarski pomočniki, živalski bolničarji in podkovači. 3. Tretji poziv so vsi drugi obvezniki. Naša vojna mornarica Naša država je dobila po vojni nalogo zgraditi si primerno obrambno mornarico, kajti od nekdanje avstro-ogrske mornarice, kjer so naši mornarji bili vodilni, je dobile le nekaj manjših torpedovk. Pomisliti pa je treba, da velja gradba vojnih ladij ogromne vsote. V teku let nam je uspelo deloma doma, deloma v tujini zgraditi lepo število vojnih ladij, katerih seznam v naslednjem navajamo z glavnimi označbami: zgrajen tonaža hitrost Rušilec — vodja flotilje: Dubrovnik 1932 2400 37 Rušilci: Beograd Zagreb Ljubljana 1937-38 1250 38 Križarka — šolska ladja: 1899-1926 Dalmacija 1937 2908 22 Podmornice: Hrabri Nebojša 1927 Smeli 975 15.7/10 Osvetnik 1929 630 14.5/9.5 28 28.5 Torpedovke: T 1, T 3 1913-15 250 £ ^ g 1914-16 250 Motorne torpedovke: Orjen Triglav Dinara Velebit Durmitor Kajmakčalan Rudnik Suvobor Nadalje imamo še več minonoscev, polagalcev min, borbene motorne čolne, specialne ladje, nosilko za pomorska letala itd. (Hitrost je označena v morskih miljah, katerih dolžina je 1.852 m, pri podmornicah je prva številka hitrost nad vodo, druga številka pa hitrost pod vodo.) Tudi na Donavi imamo znatno vojno brodovje, ki ga sestavljajo dobro oboroženi monitorji. 1936-37 55 34 oborožitev 8 topov po 14 cm, 1 protiletalski 8.2 cm, 1 protilet. 4.37 cm, 6 torpednih cevi 4 topovi po 12 cm, 4 protilet. po 4.37 cm 6 torpednih cevi 6 topov po 8.3 cm, 4 protilet. po 4.7 cm, 2 protilet. strojnici 2 topa po 10.2 cm, 2 strojnici in 6 torpednih cevi 1 top 10.2 cm, 1 protilet. 4.7 cm, 2 strojnici in 6 torpednih cevi 1 top 6.6 cm, 1 proti-letal. 6.6 cm, 2 strojnici, 2 torpedni cevi 1 top 6.6 cm, 1 proti-letal. 6.6 cm, 2 strojnici, 2 torpedni cevi 1 dvocevni 4.2 cm, 1 dvocevna strojnica 2 torpedni cevi Naslovi ministrstev v Belgradu Predsedništvo vlade in finančno ministrstvo imata prostore v palači finančnega ministrstva na križišču ulic Nemanjine in Miloša Velikega; ministrstvo za vojsko in mornarico nasproti predsedništva vlade in finančnega ministrstva. Ministrstvo za gradbe: križišče ulic Miloša Velikega in Masarykove. Ministrstvo za prosveto: Kralja Milana 2. Ministrstvo za zunanje zadeve: Kralja Milana 16. Ministrstvo za pravosodje: Prestolonaslednikov trg 41. Ministrstvo za pošto, brzojav in telefon: Takovska 2 (za Narodno skupščino). Ministrstvo za promet: Nemanjina 6. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje: Miloša Velikega 71. V palači ministrstva za gozdove in rudnike imajo svoje prostore naslednja ministrstva: a) Križišče ulic Miloša Velikega in Nemanjine: 1. Ministrstvo za notranje zadeve. 2. Ministrstvo za trgovino in industrijo. 3. Osrednji tiskovni urad predsedništva min. sveta. b) Križišče ulic Miloša Velikega in Birčaninove: 1. Ministrstvo za gozdove in rudnike. 2. Ministrstvo za kmetijstvo. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva: Invalidski dom (nasproti železniški postaji). Senat ima prostore v palači prometnega ministrstva. Vhod iz Birčaninove ulice. Narodna skupščina: ulica Kralja Aleksandra. Narodna banka: Kralja Petra 12. Državna Hipotekarna banka: Knežev spomenik 7. Privilegirana agrarna banka: križišče Dečanske in Vlajkovičeve ulice. Poštna hranilnica: Kralja Aleksandra št. 15 in 17. Katoliške župnije v Belgradu: Katoliški župni urad Kristusa Kralja, Krunska ul. 23. Katoliški župni urad Blažene Device Marije, Hadži Me-lentijeva 75. Katoliški župni urad sv. Antona, Bregalnička 14. Katoliški župni urad sv. Petra, Poenkarejeva 23. Katoliški župni urad sv. Cirila in Metoda, Požeška uli- ca 31 (Čukarica). Nemška cerkev sv. Rafaela, Miloša Velikega 50. Nadškofija belgrajska, Jovana Rističa 20. »Slomškov domc, zavod slovenskih šolskih sester v Belgradu, Vojvode Milenka 46. Muzej kneza Pavla, Novi dvor v Kralja Milana ulici. Odprt vsak dan, razen ponedeljka. Vojaški muzej na Kalemegdanu. Odprt vsak dan od 9. do 12.30 dopoldne in od 16. do 18. popoldne. Jugoslovanska knjigarna, podružnica v Belgradu, Krunska ulica 29. Jugoslovanski državni prazniki. Rojstni dan Nj.’Vel. kralja, 6. septembra. Zedinjenje, 1. december. Nj. Vel. kraljica Marija ima rojstni dan 9. januarja. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle dne 28. aprila. Slava Nj. Vel. kralja je 13. decembra. Če bi vsaka tena vedela «1 fllf I IO to, kar ve vsaka vdova, ne bi V ostal noben mož nezavarovan Poslaništva In konzulati Jugoslavije v tujini Jugoslavija ima svoja poslaništva: V Ankari, Atenah, Berlinu, Bruslju (Bruxelles), Bukarešti, Budimpešti, Buenos-Airesu, Kairu, Bernu, Londonu, Madridu, Rimu pri Kvirinalu, Rimu pri sv. stolici v Vatikanu, Parizu, Santiagu de Chile, Sofiji, Stockholmu, Teheranu, Washingtonu, Rio de Janeiru in Moskvi. Konzulate pa: V Bariju, Bratislavi, Krfu, Gradcu, Istanbulu, na Reki (Fiume), Jeruzalemu, Celovcu (Klagenfurt), Korici, Marseilla, Milanu, Pragi, Pecsu, Skadru (Scutari), Solunu, Tirani, Trstu, Valoni, na Dunaju, Zadru, Hamburgu, Diisseldorfu, Rotterdamu, Lillu, Metzu in Miinchenu. Poslaništva in konzulati tujih držav v Jugoslaviji V Belgradu imajo svoja poslaništva sledeče države: 1. Nemčija, Krunska ulica 33. 2. Argentina, Strahiniča bana 5. 3. Belgija, Krunska ulica 18. 4. Brazilija, Vlajkovičeva 5. 5. Bolgarija, Birčaninova 26. 6. Čile, Maršala Pilsudskega 32. 7. Danska, Kneginje Perside 87. 8. Egipt, Kneginje Perside 66. 9. Španija, Kralja Milutina 4. 10. Zedinjene države Severne Amerike, Deligradska 20. 11. Finska. Sedež poslaništva za Jugoslavijo v Budimpešti ali Istanbulu. 12. Francija, Pariška ulica 11. 13. Velika Britanija, Zrinjskega 20. 14. Grčija, Strahiniča bana 76. 15. Madžarska, Kneginje Zorke 74. 16. Iran. Sedež poslaništva za Jugoslavijo v Bukarešti. 17. Italija, Birčaninova 11. 18. Japonska. Sedež posl. za Jugoslavijo v Budimpešti. 19. Norveška. Sedež posl. za Jugoslavijo v Bukarešti. 20. Holandija, Teodosijeva 10. 21. Poljska, Miloša Velikega 4. 22. Romunija, Miloša Velikega 28. 23. Sveta stolica, Svetosavska 24. 24. Slovaška, Birčaninova ulica. 25. švedska, Molerova 31. 26. Švica, Gospodar Jevremova 33. 27. Turčija, Krunska 3. 28. Zveza sovjetskih socialističnih republik, Kralja Milutina 6. Mesta, v katerih imajo razne inozemske države pri nas svoja konzularna zastopstva: Belgrad: Belgija, Brazilija, Velika Britanija, Bolgarija, Čile, Danska, Dominikanska republika, Francija, Grčija, Holandija, Italija, Japonska, Madžarska, Meksiko, Monako, Nemčija, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Zedinjene države Severne Amerike, Slovaška, Španija, Švica, švedska in Turčija. Zagreb: Argentina, Belgija, Bolivija, Velika Britanija, Čile, Danska, Finska, Francija, Grčija, Holandija, Italija, Madžarska, Meksiko, Nemčija, Norveška, Paragvaj, Peru, Poljska, Portugalska, Romunija, Zedinjene države Severne Amerike, Švica, švedska, Turčija in Urugvaj. Ljubljana: Belgija, Danska, Francija, Italija, Nemčija, Portugalska, Poljska in Romunija. Skoplje: Belgija, Velika Britanija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Romunija in Turčija. Sarajevo: Belgija, Danska, Italija, Nemčija in švedska. Split: Argentina, Belgija, Bolivija, Velika Britanija, Danska, Francija, Grčija, Holandija, Italija, Nemčija, Poljska, Romunija, Španija, Švedska in Urugvaj. Sušak: Argentina, Belgija, Velika Britanija, Danska, Francija, Grčija, Holandija, Italija, Costa Rica, Nemčija, Poljska, Romunija in Španija. Dubrovnik: Belgija, Velika Britanija, Danska, Francija, Grčija, Italija in Romunija. Šibenik: Italija. Banjaluka: Poljska. Bitolj: Francija, Italija in Romunija. Negotin: Francija. Aleksinac: Belgija. Maribor: Francija in Nemčija. Karlovec: Norveška. Vis: Velika Britanija. Narodni prazniki Monako: 17. januar. Egipt: 11. februar. Dominikanska republika: 27. februar. Sveta stolica: 12. marec. Iran: 15. marec. Grčija: 15. marec. Japonska: 29. marec. Nemčija: 1. maj. Romunija: 10. maj. Paragvaj: 14. maj. Norveška: 17. maj. Argentina: 25. maj. Velika Britanija: 8. junij. Švedska: 16. junij. Zedinjene države Severne Amerike: 4. julij. Francija: 14. julij. Španija: 18. julij. Peru: 28. julij. Švica: 1. avgust. fujih držav. Bolivija: 6. avgust. Madžarska: 20. avgust. Urugvaj: 25. avgust. Holandija: 31. avgust. Brazilija: 7. september. Costa Rica: 15. september. Meksiko: 16. september. Čile: 18. september. Danska: 26. september. Bolgarija: 3. oktober. Portugalska: 5. oktober. Slovaška: 28. oktober. Turčija: 29. oktober. Italija: 11. november. Poljska: 11. november. Belgija: 15. november. Letonija: 18. november. Finska: 6. december. Zveza sovjetskih socialističnih republik: 1. maj in 7. november. CELJSKA OPEKARNA KLINKER brezkonkurenčni in domač izdelek milili KAMENINA kislinoodporni kamen za industrijske in stavbne svrhe milili SAMOT za najvišje industrijske zahteve do najvišjih „SEGA“ stožcev. Vsakovrstne speci-jalne oblike izdela takoj po nari Čilu. Ing. Edmund Unger -Ullmann Brzojavni naslov: Celjska opekarna Bančna zveza pri Hranilnem in posojilnem društvu v Celju. Telefon štev. 145 in 161 Tovarni: Sp. Hudinja pri Celju, Ložnica pri Žalcu Izdeluje: specijalno ARISTOS opeko, raznovrstno strešno in zidno opeko, radialno opeko za dimnike, fert- plošče, LGD stropnjake, drenažne cevi iz priznano najboljšega materijala tako, da se lahko prevzame popolno jamstvo za kvaliteto. PR6BIVALSTVO NAŠ€ PRŽAV6 in SLOveNue Naša država je štela po ljudskem štetju, ki je bilo dne 31. januarja 1921, 11,984.911 prebivalcev, po ljudskem štetju dne 31. marca 1931 pa 13,934.038. Po cenitvah občne državne statistike je imela konec leta 1940. 15,919.000, kar pomeni, da se je od dne zedinjenja, t. j. od 1. decembra 1918 pa do konca leta 1940., torej v dobi 12 let in enega meseca število njenega prebivalstva povečalo za 4,309.000 prebivalcev. Slovenija je štela dne 31. januarja 1921 1,060.356 prebivalcev, dne 31. marca 1931 1,144.298 prebivalcev (po ljudskem štetju), medtem ko ceni Higienski zavod v Ljubljani število prebivalcev Slovenije z 31. decembrom 1939 (na osnovi naravnega prirastka) na 1,218.328. Mesta v Sloveniji so imela naslednje število prebivalcev (konec leta 1939): Ljubljana 87.817, Maribor 34.806, Celje 17.515 in Ptuj 7.104. Po abecednem redu razvrščeni so imeli posamezni okraji v Sloveniji prebivalcev (konec 1939, brez mest): Brežice 38.577, Celje-okolica 55.793, Črnomelj 27.967, Dravograd 35.421, Gornji grad 18.847, Kamnik 42.809, Kočevje 38.286, Konjice 22.677, Kranj 41.840, Krško 51.473, Laško 36.682, Lendava 40.428, Litija 42.825, Ljubljana-okolica 66.170, Ljutomer 43.148, Logatec 29.050, Maribor-desni breg 61.069, Maribor-levi breg 58.711, Murska Sobota 54.417, Novo mesto 54.268, Ptuj-okolica 69.971, Radovljica 39.201, Slovenj Gradec 32.726, Škofja Loka 24.796 in Šmarje pri Jelšah 43.934. Brez Boga ne bi bilo dobrote, niti pravega poštenja. Puoilarno varni zavod Celjska mestna hranilnica v Celju ustanovljena leta 1864. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune. Daje posojila vseh vrst posameznikom in korporacijam pod najugodnejšimi pogoji. Uradne ure vsak delavnik od 8 do 12*/i Za vloge Jamči mestna občina celjska Kraljevska banska uprava dravske banovine BAN dravske banovine: DR. MARKO NATLAČEN. Osebni tajnik bana: Dr. Kržič Gabrijel. Pomočnik bana dravske banovine: DR. MAJCEN STANKO. Osebni tajnik: Dr. Bano Milan. Šef sekretariata: Dr. Kovačič Josip. Bleiweisova cesta štev. 10/1. Oddelki: I. Obči oddelek: Bleiweisova cesta štev. 10/1. načelnik dr. Bogataj Lovro. Personalni odsek, šef: Novak Stanko, banski svetnik. Referat za telesno vzgojo naroda, referent: Lenard Adolf. Glavna pisarna, šef glavne pisarne: Sotelšek Ivan. Ekonomat, šef: Donaj Ivan. Blagajna: Bizjak Martin, blagajnik. Uredništvo uradnega lista: »Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine«, odgovorni urednik, Pohar Robert. Gregorčičeva ulica štev. 23. II. Upravni oddelek: Bleiweisova cesta štev. 10/11. načelnik: dr. Hubad Josip. Obči upravni odsek, šef: Legat Janko, banski svetnik. Odsek za javno varnost, šef: Suša Vladimir, banski svetnik. Odsek za samouprave, šef: dr. Logar France, ban. inšpektor. Odsek za zaščito pred zračnimi napadi, šef: dr. Ogrin Franc, banski svetnik. III. Kmetijski oddelek: Knafljeva ulica štev. 9/II. načelnik inž. Podgornik Anton. Odsek za poljedelstvo in živinorejo, šef: inž. Muri Lambert, banovinski kmetijski svetnik. Samostojni odseki: Odsek za uravnano kmetijsko gospodarstvo in prehrano, šef: inž. Muri Lambert, banovinski kmetijski svetnik. Knafljeva ulica štev. 9/II. Odsek za veterinarstvo, šef: dr. Hribar Leopold, veterinarski inšpektor. Gajeva ulica štev. 5/II. Odsek za agrarnopravne posle, šef: dr. Šapla Anton, agrarni inšpektor. Bleiweisova cesta 1, pritličje. Odsek za gozdarstvo, šef: inž. Božič Cvetko, gospodarski inšpektor. Stari trg štev. 34/11. Gozdno tehnični odsek za urejanje hudournikov, šef: inž. Štancar Alojzij, višji svetnik. Stari trg štev. 34/11. Agrarno oblastvo: Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, šef: Pokom Ivan, banovinski svetnik. Knafljeva ulica štev. 9, pritličje. SLIKARSTVO PLESKARSTVO IV. Prosvetni oddelek: Knafljeva ulica štev. 9/II. načelnik dr. Sušnik Lovro. Odsek za ljudsko šolstvo, šef: Jeglič Milko, banski šolski nadzornik. Odsek za srednji, učiteljski in strokovni pouk in za ljudsko izobraževanje, šef: Kranjec Silvo, prosvetni inšpektor. Banovinski šolski odbor, poslovodja: Petelin Albin, učitelj. V. Tehnični oddelek: Gledališka ulica štev. 8 inž. R u e h Franc. Odsek za ceste, mostove in železnice, državni šef: inž. Pirc Ciril, tehnični višji svetnik. Gajeva ulica štev. 5, pritličje. Odsek za ceste, mostove in železnice, banovinski šef: inž. Porenta Josip, banovinski tehnični višji svetnik. Gledališka ulica štev. 8/1. Odsek za hidrotehnična dela, šef: inž. Fugina Edvard, banovinski tehnični višji svetnik. Bleiweisova cesta 10, priti. Odsek za arhitektonske posle, šef: inž. Mencinger Leon, tehnični višji svetnik. Gledališka ulica štev. S/III. Odsek za elektrostrojne posle, šef: inž. Štolfa Josip, tehnični višji svetnik. Šelenburgova ulica štev. 4/1. Samostojni odsek: Odsek za elektrifikacijo, šef: posle šefa vrši načelnik tehničnega oddelka inž. Rueh Franc. Erjavčeva cesta štev. 12/1. Terenske tehnične sekcije: a) državne: Terenska tehnična sekcija za trasiranje, rekonstrukcijo in gradnjo državne ceste Ljubljana-Kranj-Jesenice-državna meja in Ljubljana-Planina-državna meja, šef: inž. Juvan Ciril, tehnični višji svetnik, Kranj. Terenska tehnična sekcija v Novem mestu za trasiranje, rekonstrukcijo in gradnjo državne ceste Ljubljana-Bregana in Ljubljana-Sušak, šef: inž. Miklauc Pavel, tehnični višji svetnik, Novo mesto. Terenska tehnična sekcija v Celju za trasiranje, rekonstrukcijo in gradnjo državne ceste Ljubljana-Celje-Maribor, šef: inž. Komel Anton, tehnični svetnik, Celje. Terenska tehnična sekcija v Ljubljani za regulacijo Ljubljanice, šef: inž. Stefani Vsevolod, tehnični višji pristav, Ljubljana. Murska terenska sekcija za regulacijo Mure v Gornji Radgoni, šef: inž. Knez Vladimir, tehn. svetnik, Gornja Radgona. Terenska hidrotehnična sekcija za regulacijo Drave v ptujskem srezu, šef: inž. Knafelc Leon, tehnični višji svetnik, Ptuj. b) banovinska: Gradbeno nadzorstvo za regulacijo Savinje v Celju, šef: inž. Mursa Josip, tehnični svetnik, Celje. Samostojne ustanove tehničnega oddelka: Režijski odbor za gradnjo državne ceste Maribor-Fram in skozi Slovensko Bistrico v Maribor, šef: inž. Vanek Jan, tehnični višji svetnik, Maribor. Gradbeno vodstvo za rekonstrukcijo državne ceste štev. 50 Ježica-Domžale v Trzin, šef: inž. Jenko Rudolf, tehnični pristav, Trzin. imtu VIKTOR Slika In pleska: stanovanja, stavbe, pohištvo, napise, kuliso in dekoracije. Predraiunl brezplačno! Delo solidno! Cene vsem dostopne! LJUBLJANA, C0JZ0VA C I Dokler še ni prepozno, se zavarujte proti vsem nesrečam pri »SLAVDI« iLAVIJA VI. Oddelek za socialno politiko in ljudsko zdravje : Knafljeva ulica štev. 9/1. načelnik dr. Kosi Anton. Odsek za socialno politiko, šef: dr. Karlin Ivan, banski svetnik. Odsek za ljudsko zdravje, šef: dr. Avramovič Pavle, zdravstveni inšpektor. Invalidski odsek, šef: Zorn Anton, banski svetnik. Referat za inšpekcijo dela, referent: inž. Baraga Evgen, tehnični svetnik. Miklošičeva cesta štev. 22/111. Izseljenski referat, obenem izseljensko nadzorstvo Izseljenskega komisarijata v Zagrebu, šef: dr. Zore Slavko, politično upravni pripravnik. Banski sanitetni svet, predsednik: načelnik oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Kosi Anton. VII. Finančni oddelek: Bleiweisova cesta štev. 13 načelnik dr. Orel Filip. Finančno,pravni razdelek, šef: Širca Ignacij, banski višji finančni svetnik. Proračunski razdelek, šef: Božič Jernej, banski višji finančni svetnik. Državno računovodstvo, šef: Juvane Milan, banski višji računski inšpektor. Banovinsko računovodstvo in blagajna, šef: Erman Jernej, višji računski inšpektor. VIII. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo: Erjavčeva cesta štev. 12 načelnik Trstenjak Dragotin. Odsek za trgovino, obrt in industrijo, šef: dr. Trstenjak Alojzij, banski svetnik. Odsek za rudarstvo, šef: inž. Čuček Ernest, rudarski glavar. Novi trg štev. 3. Banovinski turistični odbor, referent: Badjura Rudolf. Pomožni urad: Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica, šef: dr. Schmidt Vladimir, Aškerčeva ulica štev. 12. 31 v iV. BONAČ LJUBLJANA naspr, glavne pošte 3 Najsmotrneje sortirana trgovina __________ 0 s pisarniškimi znamke O strojepisnimi znamke © razmnoževalnimi in polnilnih peres 9 tehničn. potrebščinami Zastopstvo za svetlopisni papir »O ZALI D« Peter Hrastelj — Laško Mizarstvo — Trgovina z mešanim blagom. Zaloga opeke Pelkoš Ivan JCSCIliCC tesarski mojster Krnila Petra 6a Izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoča dela. — Izdeluje načrte — weekend hišice — nakup parcel in nadaljnja oskrba gradbenih dovoljenj. RADOVLJICA - tel. 5234 Strojno mizarstvo po danih in lastnih načrtih ter pogrebno podjetje ............. 1 1 1 m. — — i i' IOVA Spalnice, jedilnice, gosposke sobe, ku-vr V 111J 1 V V hinje itd. iz trdega in furniranega lesa, kakor tudi vsa stavbna mizarska dela izdelujem po zmernih cenah JANEZ TAVČAR, splošno mizarstvo, SlfOlla LOhft, Forme 1 Ljudska posojilnica v Celju zadruga z neomejenim jamstvom na oqlu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema in obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved po 5%. Dovoljuje posojila in trgovske kredite. Stare in nove vloge izplačuje točno. VSAKEMU KMEČKEMU DOMU NUJNO POTREBENI Pre/nar Franc VotlOom Stavbno in pohištveno mizarstvo Gorfe Solidno delo — cene zmernel I - . '40 . i,(« f VODILNI SLOVENSKI KMETI JSKO-STROKOVNI IN GOSPODARSKI LIST Stroje za obdelavo lesa dobavlja za mizarstvo, kolarstvo ter žagine naprave v dovršeni konstrukciji R. Raznožnik LJUBLJANA, Pražakova ulica 8/1. Tel. 3554 Smersu Rudolf: pakančujt& številne škodljivce na polju, rastlinah, itd, najrazličnejšo golazen in mrčes v hiši, stanovanjih, shrambah in skladiščih, uničujte hišno gobo itd. itd. samo z zanesljivimi, strokovno sestavljenimi inž. Prezljevimi sredstvi, ki jih na Vašo zahtevo sestavi: I Cenitev posestev in kakršne koli škode na njivah, rastlinah, posestvu itd. nasveti za sodobno res donosno kmetijstvo, uprava, vodstvo in nadzorstvo na posestvih itd., vse to vrši sodno zapriseženi kmetijski izvedenec in cenitelj: POOBUA6R*INŽ* PREZELJ Ljubljana, Woliova 3, telef. 34-73, št. ček. rač. 13.382 Gospodarska zveza zadruga z omejenim jamstvom Ljubljana, Tyrševa cesta 29 // Tel. 27-70 je centrala slovenskega blagovnega zadružništva, ki skupno nakupuje za svoje članice -zadruge vse potrebščine in vnovčuje njihove odvišne pridelke Kmetje! Zadružništvo Je naša samopomoč! Kupujte in prodajajte samo preko svojih zadrug! Diatonične troiedne Hohner harmonike model „TRIGLAV“ WARB Klavirje, gosli, saksofone, klarinete, Hohner har- monike in vse glasbilne potrebščine od šolskih do prvovrstnih izdelkov kupite najceneje pri NEK LJUBLJANA, Mikloilleva 4 Tudi kmet muca dobiti zavore itanie Pri nas in skoraj po vseh državah sveta so delavci in uradniki zavarovani. Kaj se to pravi? To pomeni, da so delavci in uradniki preskrbljeni za tisti čas, ko si sami pomagati ne morejo, ko n. pr. zbole ali se ponesrečijo, ko onemorejo ali ostare, ali pa tudi, ko brez svoje krivde nimajo dela in zaslužka. V takih primerih si delavec sam ne more pomagati in je zato nujno navezan na tujo pomoč. Včasih, ko še ni bilo zavarovanja, je bil tak delavec navezan na javno pomoč ali pa je moral celo beračiti. Delavska družina se je ob smrti svojega rednika mnogokrat znašla v največji bedi in pomanjkanju. Zavarovanje pa je v veliki meri to zlo odpravilo. Zavarovanje delavcev in uradnikov je bilo v Evropi uvedeno pred dobrimi 50 leti. Državniki so spoznali, da morajo za delavski stan poskrbeti in ga zavarovati, ako hočejo, da bo v državi vladal mir in red in ako hočejo zavreti revolucionarna gibanja med delavstvom. Zavarovanje stane seveda mnogo denarja. Ta velika denarna sredstva pa dobe delavske in uradniške zavarovalnice (Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Bratovska skladnica za rudarje, Pokojninski zavod za nameščence itd.) pri delavcih in njihovih delodajalcih. Delavci in delodajalci morajo vsak mesec plačati zavarovalnim ustanovam določen prispevek, ki služi za dajanje podpor in pokritje upravnih stroškov. Naši delavci imajo zaenkrat izpeljana sledeča zavarovanja: za bolezen, za nesrečo, za onemoglost, starost in smrt in za brezposelnost. Tem zavarovanjem je mogoče marsikaj prigovarjati, vendar eno drži, da so naši delavci in uradniki vsaj skromno preskrbljeni za tisti čas in v tistih primerih, ko jih zadene bolezen, nesreča, onemoglost in starost in da je tudi družini teh vsaj skromno pomagano ob smrti njihovega rednika. Pri nas žal niso zavarovani vsi delavci. Po zakonu o zavarovanju delavcev iz leta 1922 zaenkrat še niso zavarovani poljedelski delavci in posli v poljedelskem delu. Ker je naša država poljedelska država, je s tem izvzetih iz zavarovanja ogromno število poljedelskih delavcev, viničarjev, kočarjev ter hlapcev in dekel. Ti so zavarovani edino le tedaj, kadar so zaposleni pri poljedelskih strojih, ki jih goni elementarna (para, elektrika, plin in podobno) ali živalska sila. Pri nas tudi niso javno in obvezno zavarovani samostojni stanovi (kmetje, obrtniki, trgovci itd.). V tem oziru smo zadaj za drugimi evropskimi narodi, ki so tudi za samostojne stanove uvedli splošno in obvezno javno zavarovanje. Tako so na primer kmetje zavarovani v Belgiji, Bolgariji, na Danskem, v Nemčiji in Franciji, na Finskem, v Italiji in na Norveškem, na Švedskem in v Švici. Potrebo po zavarovanju kmetskega ljudstva je pri nas prvi uvidel dr. Janez Evangelist Krek. Toda niti njemu ee ni posrečilo prepričati našega ljudstva, da je zavarovanje potrebno. Danes bi morebiti imel dr. Krek lažje stališče, ker se vedno bolj širi prepričanje, da so tudi kmet, zlasti pa še kmetski delavec, viničar, kočar ter hlapec in dekla zelo potrebni zavarovanja. Najboljše božično in novoletno darilo trajne vrednosti za vsakega je ilvljenjtka polica SLAVIJE Poglejmo kako živi naš kmeti V Sloveniji prevladuje mala kmetija. Zemlja 'je slaba, svet je hribovit in to zemljo obdeluje naš kmet. Zaslužek je majhen in zadošča komaj za potrebe, ki se sproti pojavljajo. Če pa se zgodi kaj posebnega, potem mora kmet v posojilnico, ali pa k dobrim ljudem, da mu pomagajo s posojilom. Taki posebni primeri so tedaj, kadar se v kmečki družini pripeti nesreča, ki nikdar ne počiva. Tak poseben primer je, ko se kmetu poroči hčerka in ji je treba odšteti doto. Tak poseben primer je tudi tedaj, ko izroči kmet svoje posestvo sinu, pa si izgovori kot. Sin prevzame morebiti že zadolženo posestvo, mora svojim sestram in bratom izplačati njihove deleže ter očetu nuditi primeren prevžitek. Veliko breme prevzame s tem mladi posestnik na svoja ramena. Kako težko je to breme, ve samo Modroce - otomane kauče, zavese itd. vam napravi, predela in popravi tapetništvo IVAN HABIČ Poljanska c. 17. Tel. 46-90 Zaloga: Kopitarjeva l (nasproti trg. Ničman) PRVOVRSTNE SLAMOREZNICE mlatilnice, sejalnice, motorje in jermena, Deering kosilnice, mline za moko in preše za sadje, železne peči in štedilnike, reporeznice, brzoparilnike, kotle za žganje, kultivatorje, črpalke za vodo in gnojnico, vozne dvigalke original SBW — VSO garantirano nudi po še vedno ugodnih cenah železnina FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1 lltllllllllllllllllllMIMII III llllllllllll II lllll IIIIIIIIIIIIIIMMIIIIII llllllllllll III llllllllllllll II II lllll lllll IIIII llllllll llllllll III llllll III >1111111 lllll III lllllll llllll III ■ tititiiiiiiiitiitiiiiiitiitiiiiiiitiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii,minutnim tisti, ki je to v življenju sam izkusil. Mnogo jih pod tem bremenom omaga. Ni potrebno prav na dolgo in široko govoriti o usodi onemoglega in ostarelega hlapca ter onemogle in priletne dekle. Samo nekoliko je treba pogledati, kje so v mladih letih služili svoj kruh berači, ki hodijo po naših vaseh in mestih. Dobro bi bilo pogledati tudi v ubožnice in hiralnice, kjer najdemo vse polno starih in onemoglih hlapcev in dekel. Življenje ubogega starega hlapca je kaj lepo popisal pisatelj Ivan Cankar v povesti: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Vsi pametni ljudje v naši državi so trdno prepričani, da je ena izmed velikih socialnih nalog naše države, da uredi zavarovanje našega kmečkega ljudstva in sicer predvsem malih kmetov, poljedelskih delavcev, ki so zaposleni na velikih posestvih ter hlapcev in dekel, viničarjev ter kočarjev. Ne bomo podrobneje govorili o tem, kako naj se uredi to zavarovanje za naše kmetsko ljudstvo, tudi ne bomo govorili o organizaciji tega zavarovanja ali o višini podpor in prispevkov. Na tem mestu hočemo poudariti samo to, da je zavarovanje našega kmetskega ljudstva zelo potrebno. Potrebno je zavarovanje za bolezen. Naše kmetsko ljudstvo potrebuje zdravnika, zdravila in oskrbo v bolnišnici. Manjšega pomena je za kmeta denarna podpora v času bolezni. To zavarovanje za bolezen bi se dalo rešiti n. pr. na ta način, da bi pritegnili k zdravljenju kmetskega ljudstva zdravnike zdravstvenih občin, ali pa, da bi ustanovili povsod zdravstvene zadruge. Bolj važno pa je zavarovanje za starost, onemoglost in smrt Za izvedbo tega zavarovanja se bo morala ustanoviti posebna zavarovalnica, ki bo pobirala določene prispevke in delila starim in onemoglim kmetom, viničarjem, kočarjem, hlapcem in deklam skromne starostne in onemoglostne rente. Prispevki za tako zavarovanje ne bi bili visoki. Pri delavcih, zavarovanih pri Okrožnem uradu, znaša povprečni mesečni prispevek za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt 18 dinarjev. Za ta prispevek bo dobival delavec na stara leta okoli 216 dinarjev na mesec. Take bodo morale biti približno tudi številke v kmečkem zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Z uredbo tega zavarovanja bi odpadle prevžitkarske pogodbe, ki so mnogokrat za posestvo veliko breme. Podpore za svojce ob rednikovi smrti so seveda manjše in znašajo sedaj v delavskem zavarovanju eno četrtino tiste podpore, do katere je imel pravico umrli zavarovanec. Dobro bo potrebno preudariti tudi to, ali je kmečkemu ljudstvu potrebno zavarovanje za nesrečo in zavarovanje za brezposelnost. V nekaterih državah so bili mnenja, da ti dve zavarovanji za kmetsko ljudstvo nista neobhodno potrebni, ampak da je predvsem potrebno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Seveda je potrebno zavarovanje delavcev, ki delajo pri poljedelskih strojih in v gozdu. To je pa pri nas že izvedeno. Poleg vseh teh zavarovanj pa bi naš kmet potreboval tudi zavarovanje dot. Vsem je dobro znano, v kakšne težave pride kmet tedaj, ko mora svojim hčeram izplačati dote. Če bi od rojstva hčerke dalje prisilno zbiral doto v zavarovalnici, bi tega sploh ne občutil. To zavarovanje izvajajo pri nas nekatere zasebne zavarovalnice in prav zaradi tega mogoče ne bi bilo potrebno takoj tega zavarovanja urediti obvezno v javni zavarovalnici. V preteklih 20 letih je bilo v naši državi dobro rešeno marsikatero socialno vprašanje. Delavec je dobil primerno zaščito in zavarovanje. V bodoče pa se bo treba lotiti tudi kmetskega socialnega vprašanja, da bomo imeli zadovoljno kmetsko ljudstvo, ki je steber naše poljedelske države. Kras. Skozi skalovje, mimo pritlikavega brinja in robidovja se vije cesta. Kamor pogledaš — kameniti vrhovi, nizko grmičevje. Na Krasu si, v kraljestvu burje! Drevo, ki se je uklonilo tu in tam na osojni strani, je krivo, se drži, kakor da pričakuje vsak čas mrzle moči, ki ga zvija in lomi, dokler ga ne izpuli izmed skal. Bolje se godi mladim cerom, ki so se zrastli po kotlinah in dvigajo zdaj zelene vrhove preko skal. Kakor da bi si želelo mlado drevesce iz pušče, hrepenelo po lepšem, rodovitnejšem kraju. Borne njivice vidi tu po dolinicah, po katerih se je nabralo nekoliko zemlje. In za to zemljo se bori Kraševec z burjo. Ogradi jo s kamenitim zidom in od daleč prihaja nanjo. Nasadi fižol, krompir, obseje s pšenico in si prideluje košček kruha v potu obraza. Lea Fatur. Večer v Trbovljah. Rudarji z lučmi iz podzemlja hitijo, upognjeni vsi so, po potu dišijo; od blata predmestnega umazanih rok pred bajtami čaka jih kopa otrok. Bajte so revne ob umazani cesti, rudarju težko je — ni do veselja nevesti: živosrebrne oči se blestijo od sanj — sajasti dimniki gledajo vanj. Adolf Ščinkovec, rudar. Od vsega, kar je Bog ustvaril, ne ljubi ničesar bolj nego osvoboditev sužnjev in ne mrzi ničesar bolj kakor ločitev žene od moža. IIIMIIMMMIIMM ifMtiniiiiiiiiM ^ huiim t iiiiii iitiimiMt m mu tim umit iiiiii umi n EMONA« UBl HMMMIIIIMIIHIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHimilUIIIIIUMIHMIIIUlMUlllllllMIHHHIIMI 44 IIDB pri JANKU JAZBEC U K Llubllana, Miklošičeva IIIIIIIIMUUM Sj Jože Dular: Gasilna brizgalna (Humoreska.) Svet se suče iz dneva v dan hitreje in to, brez česar je človek še včeraj lahko izhajal, je danes že potrebno, da ne rečem naravnost nujno. Kaj se vam morda zdi potem kaj čudnega, če smo jo tudi mi v naši vasi ubrali za drugimi in si ustanovili gasilno društvo? Gasilno društvo imamo torej v vasi. Ne morda iz ba-harije ali celo iz potrebe. Prav gotovo nihče ne trdi tega. Ustanovili smo ga, ker nam bi bilo nerodno, da bi drugi na nas kazali s prstom: >Glejte, sedemdeset hiš štejejo, pa še društva ne premorejo k Gasilno društvo torej imamo in brizgalno smo si preskrbeli. Sicer pa vam moram povedati, da vaščani niso nikoli kazali prevelikega navdušenja niti za vodo niti za ogenj, in samo dvakrat so imeli priliko, da so lahko od daleč gledali, kako je ročna brizgalna iz sosednje vasi metala vodene curke na goreči poslopji. Prida pa ni opravila dosti in zgorelo je obakrat vse, razen kamnitih temeljev. Potem se vam bo zdelo kaj umljivo, da naši ljudje niso mogli imeti posebnega veselja do take priprave. Po njihovem mnenju je bilo vse to odveč. Na sodni dan bo itak vse zgorelo, potlej je pa že vseeno, če pogori kaka hiša nekaj tisočletij prej ali kasneje. Tako je bilo mišljenje naših ljudi in nikoli si ne bi nabavili brizgalne, da niso v drugih vaseh okoli nas tako krepko korakali s časom naprej. Ce jo imajo povsod drugod, zakaj bi je mi ne imeli? In smo sklenili, da jo naročimo. Štacunar Burež, ki svoj trebuh za naše žulje pase, je celo nekaj čvekal o motorki. Ti ljubi moj Bog, le kam je vendar potisnil svojo pamet, da je bleknil tako neumno? In to še v teh resnih časih! Kaj misli, da je bencin voda in da se ga kar s škafi zajema doli pri reki? Še za vžigalnike ga človek težko stakne, pa bi ga dobili za motorko, ki bi ga pila kot krava. Nak, z Bureževim predlogom ni bilo niči Je pa že ročna brizgalna vse bolj zanesljiva. Sicer se človek pri njej res pošteno premaje, toda nekaj krepkih rok se še zmerom dobi laže kot pa bencin. In kar je glavno: domača moč je zastonj! Burež je propadel. Cisto naravno. To vendar ne gre, da bi podpirali mnenje in predlog nekoga, ki niti sam ne ve, kaj prav za prav hoče. In to celo tedaj, ko smo vendar vsi vedeli, da imajo v nekem trgu na Gorenjskem naprodaj še dovolj dobro ohranjeno ročno brizgalno. Odločili smo se torej zanjo. Vse je šlo hitro in brez posebnega prerekanja. Če je tudi koga srbel jezik, mu ni kazalo drugega, kot da se je ugriznil vanj, preden je zinil kakšno nepotrebno. Vse to bi stvar samo zavleklo. Zadeva pa je vendar postajala iz dneva v dan nujnejša. Zato smo kar na hitro zbrali potrebni denar, ga odposlali in čakali na naročeno brizgalno. Moj Bog, koliko časa smo jo pričakovali! Trikrat je že gorelo po tistem, odkar smo poslali denar, brizgalne pa od nikoder. Človek bi znorel od jeze in obupa, če ne bi že od rojstva imel tako trdnih živcev! No, končno je le prišla. Lepa, skoraj nova, na ročni pogon seveda. Malo je bila sicer obrabljena, prednja ročica je bila prelomljena, šipa na desni svetilki razbita in Nesreča ne počival Ne odla-iajte s sklenitvijo zavarovanja tudi usnjeno blazino na sedežu je že nekdo ukradel. Toda brizgalna je bila vendar tu, prava gasilna brizgalna na ročni pogon — in kaj smo hoteli še več? Sklenili smo, da napravimo v nedeljo veselico. O ti moj Bog, ko bi videli, kako razburjenje je nastalo, ko je Burež dejal, da je ta stvar odveč. Užaljenost, seveda! Kaj misli, če nam je njegova motorka odveč, da nam je odveč tudi veselica? Ne boš, bratec! Veselica mora biti! Nihče ne trdi, da ne živimo v resnih časih, toda nekaj veselja si pa vendar lahko privoščimo. Takale brizgalna pa tudi ne pride vsak dan v vas! To je vendar čisto jasno. Izbrali smo si veselični prostor in nasadili mlajev okoli njega, da je bilo veselje pogledati! Kot da bi se pol hoste preselilo na oni travnik. In pisani trakovi in zastave! Nočem hvaliti, toda videti bi morali! In koliko je bilo ljudi! Glava pri glavi. Celo Burež je primotovilil, kljub temu, da ni obveljala njegova. Ni nam zameril in mi njemu tudi ne. Saj veste, opozicija mora biti! Kdaj je bilo še kako društvo brez nje? Toda pri kozarcu smo si vendar lahko edini. Bilo je čudovito in navdušenja čez mero. Tisti mali pretep pod noč menda ni motil nobenega. Mladina je vročekrvna. Lepo sicer to ni, a kaj hočemo. Kri tudi ni voda. Drugi dan smo imeli težke glave, toda brizgalna se nam je zdela še lepša. Bila je imenitna in nismo se je mogli nagledati. In prav nič ne bom pretiraval, če povem, da so nam bili ljudje iz sosednjih vasi nevoščljivi zanjo. Nekdo je predlagal, da bi jo preizkusili, če vleče vodo, toda drugi so bili proti, češ da jo lahko pokvarijo, in smo onega takoj izključili iz društva. Zapeljali smo jo v staro barako in čakali ognja. Pa ga za vraga ni hotelo biti! Nekoč je nameraval Cuznarjev hlapec zažgati zapuščeno bajto, pa smo ga dobili, preden je svoje delo izvršil, in ga dostojno pretepli. Morda je bilo zato marsikomu malo žal, ker ni videl, kako bi se brizgalna obnesla; toda tu se ni dalo nič pomagati. Moj Bog, to je vendar čisto umljivo! Saj si nismo nabavili brizgalne zato, da bi si požigali hiše. Gasilno društvo se je razmahnilo. Vsak je hotel biti zraven. Celo otroci so silili, naj jih vpišemo med člane. Kot da bi bili požari za igračo na svetu! Tako društvo je vendar resna stvar in kdor stopi vanj, ta mora poznati tudi red in disciplino. Tako so pa bili spočetka kot ovni. Seveda, vsak bi rad držal cev v rokah, da bi po svoji volji naravnaval vodeni curek v ogenj. K ročicam pri brizgalni pa ni hotel nobeden! Nazadnje se je le vse uredilo. Zupana smo izbrali za gasilskega načelnika in njemu je pripadla skrb za cev. Ostale smo porazdelili k brizgalni, dva k lestvam, enega k rogu, določili voznika, konje in druge nujne malenkosti. Povem vam, da ni šlo lahko. Skoraj tretjina članstva je odpadla, ker so se posamezniki čutili prizadete. Toda ljudi je bilo še zmerom dovolj. In red je bil! To pa je glavno. Brizgalna je medtem počivala v baraki, na kateri smo skrbno popravili stene in vrata, prenovili strop in pokrili streho. Tudi nove križe smo dali v okna. Zaradi varnosti, seveda. Lahko bi se kdo splazil v barako, kaj ukradel, narezal cevi ali pa vsaj razbil še drugo svetilko, ki je bila zdaj še cela. Tako pa smo brizgalno vsaj za silo zavarovali pred takimi presenečenji. Ko smo bili z delom pri kraju, smo barako zaklenili in izročili ključ županu. ZAŠČITNI ZNAK KMETOVALCI! ži duifr /uuti jun \fuwzawijp, [užcMkoo u(iacaAfyajte: APNENI DUŠIK NITROFOSKAL-Z 8:12:8 Kitcoforfcal-L 8:7:8 4-: 8:8 hoMco^Alcufuie [ujučjlce pti: TVORNICA ZA DUŠIK DD RUSE Potem smo imeli še nekoliko važnih sej. Sklenili smo, da si nabavimo gasilske čelade, morda tudi uniforme, sekirice in še marsikaj. To je potrebno, da se že na zunaj ločijo pravi gasilci od tistih nepoklicancev, ki bi se radi neopazno pritihotapili mednje. No, in čast sama tudi ni ravno majhna reč! Uniforme so v resnici zelo važna zadeva, da ne rečem včasih celo bolj kot brizgalna. Na gasilskih veselicah namreč pošten gasilec lahko izhaja brez brizgalne, brez uniforme pa ne more. Torej smo sklenili, da si nabavimo vse potrebno. Pri vsem tem pa smo nestrpno pričakovali ognja, kajti brez njega je gasilno društvo navsezadnje le brez pomena. Čakali smo in ga pričakali. Bilo je sredi poletja, malo po svetem Jakobu, ko se je ponoči naenkrat pokazal ogenj na vasi. In čudno, ravno na tisti baraki, v kateri smo imeli spravljeno brizgalno. Veter je vlekel in povedati moram, da je bila v resnici velika sreča za nas, da je stala baraka nekoliko odmaknjena od hiš, sicer ne bi rekel dvakrat, da bi se petelin ne preselil še na kakšno drugo sleme. V stolpu je tolklo plat zvona, ljudje pa so kričali in drveli k županu na dom po ključ, da bi odprli vrata pri baraki. Toda župana ni bilo doma in se je že dopoldne odpeljal z ženo v mesto. Toda ključ mora biti nekje! Vse so prevrnili v njegovi hiši, razbili v tistem vedlanju nekaj posode, raztrgali zavese na oknih, premetali pohištvo v sobah in na podstrešju ter nazadnje vdrli v klet in tam polokali vse vino, kar ga je bilo v sodu. Zaradi sigurnosti, da najdejo ključ, kot so pravili kasneje. Kdo ve, če ni župan skril ključ ravno v sod? No, in prav nič me ni sram, če povem, da je tudi mene zaneslo v klet. Človek je slab in si da včasih tudi vplivati od drugih. To pa lahko kljub vsemu primaknem k prejšnjim besedam, da je bilo v kleti prijetno. Ne gre, da bi človek zametal božjo kapljico! Dva, tri kozarce, to je zdravje! Toda ljudje so pili kot živina! In ko so izsušili ves sod, je tudi baraka pogorela do tal. Vse obenem, kakor bi bilo že vnaprej določeno. Od brizgalne je ostalo samo še nekaj železja. Zvečer se je vrnil župan z ženo. Povedali smo mu o brizgalni in požaru, o ključu in vinu, pa je rekel, da nas bo tožil. Da ima kot župan in gasilski načelnik neomejeno oblast in lahko nosi ključ od barake koder hoče. Zmerom ga ima pri sebi in tudi danes ga je imel! Zdaj čakamo, da nas vse skupaj pokličejo na sodišče, kot je obljubil župan, in nam obenem pošljejo ukaz, da zopet zberemo denar za novo brizgalno. Gasilno društvo imamo namreč v vasi in kako naj gasimo požare brez brizgalne? Če je nimamo, je tudi gasilno društvo brez pomena. To pa mora biti, že zavoljo ugleda vasi, kot trdi župan. In lahko mi verjamete, da je ugled v današnjem času zelo važna stvar. Delavsko in nameščensko socialno zavarovanje Smersu Rudolf Dan za dnem slišimo in beremo o Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, o Pokojninskem zavodu, o Javni borzi dela, o Bolniški blagajni trgovskega bolniškega in podpornega društva, o Bratovskih skladnicah in podobnih ustanovah, katerih namen je pomagati delavcem in nameščencem tedaj, ko so pomoči potrebni zaradi bolezni, zaradi nesreče pri delu, zaradi onemoglosti ali starosti, pa si sami pomagati ne morejo. Nekateri te ustanove hvalijo, drugi jih zopet grajajo, prav mnogi pa teh ustanov skoraj ne poznajo, ali pa jih le površno poznajo in ne vedo za pravi ustroj, namen in pravo delovanje teh ustanov. Te važne socialne ustanove nudijo pomoč okoli 150.000 (stopetdeset tisočem) slovenskih delavcev in nameščencev in še veliko večjemu številu njihovih družinskih članov (svojcev). Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Z zakonom o zavarovanju delavcev iz leta 1922 so bile ukinjene okrajne bolniške blagajne, podjetniške in društvene bolniške blagajne, nezgodne zavarovalnice in podobne ustanove, ki so do tedaj izvajale bolniško in nezgodno zavarovanje v Sloveniji. S tem zakonom so bile vse te ustanove združene v en zavod, v Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki je postal nosilec vsega zavarovanja za vso državo. Osrednji urad torej izvaja zavarovanje za bolezen, za nezgode, starost, onemoglost in smrt. Pri Osrednjem uradu so zavarovani vsi delavci in nameščenci, razen rudarjev in topilničarjev, ki so zavarovani pri Bratovskih skladnicah in razen državnih uslužbencev, ki so zavarovani pri državnem pokojninskem skladu ali pri svojih humanitarnih fondih. Izvajanje zavarovanja za bolezen prepušča Osrednji urad svojim krajevnim organom, t. j. Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev in nameščenskim bolniškim blagajnam. Ostala zavarovanja pa izvaja Osrednji urad sam. Tako pošilja na primer Osrednji urad nezgodne rente sam neposredno ponesrečencem in prav tako bo pošiljal v bližnji bodočnosti tudi onemoglostne in starostne rente. Osrednji urad za zavarovanje delavcev ima v Sloveniji dva svoja krajevna organa in sicer Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ter Bolniško blagajno trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Na čelu Osrednjega urada stojita: kotnisar Gašparac Jurij in generalni direktor Matjašič Radovan. Okrožni nrad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Na Miklošičevi cesti v Ljubljani stoji veliko poslopje, ki fma nad glavnimi vrati napis »Okrožni urad za zavarovanje delavcev«. Na sprehodu po tem poslopju vidimo v pritličju polno zdravniških prostorov, kjer ordinirajo zdravniki za splošno prakso, pa tudi zdravniki specialisti. Dalje najdemo tu zobni ambulatorij, velike rentgenske naprave, posvetovalnico za matere in podobno. V podpritličju je veliko kopališče, poleg njega pa fizikalno zdravilišče. Vse druge prostore pa zavzemajo pisarne. Človek se mora čuditi ogromnemu delu, ki ga tu dan za dnem opravljajo velike množice zdravnikov in uradnikov. Vse to nam postane razumljivo šele tedaj, če pomislimo, da ima Okrožni urad v Ljubljani povprečno nad 100.000 (stotisoč) zavarovancev, ki skupaj s svojimi družinskimi člani po večkrat na leto iščejo pomoči pri Okrožnem uradu. Vsi ti zavarovanci so v službi pri okoli 30.000 (tri-desettisoč) delodajalcih, katerim mora Okrožni urad vsak mesec poslati plačilne naloge. Samo za predpisovanje prispevkov ter izterjavo teh prispevkov je potrebna cela armada uradništva. Okrožni urad v Ljubljani ima svoja poslopja tudi v Mariboru in v Kranju z modernimi zdravstvenimi napravami, manjša poslopja ima v Celju in Ptuju. Pravkar pa se gradi novo poslopje v Celju. Stike med Okrožnim uradom ter 2 dft4iu«i flaH&uu, DvacIovI Antnn čokolado■ ui/ p&civom * H5J1CII HIIIUII pekarna, RADOVLJICA Vam postreže ceneno Te|elon *,ev. 52-54 med zavarovanci in delodajalci posredujejo na deželi poslovalnice Okrožnega urada. Take poslovalnice ima Okrožni urad v Kranju, Tržiču, Kočevju, Novem mestu, Zagorju, Celju, Mariboru, Slovenjem Gradcu, Ptuju in Murski Soboti. Predsednik samouprave OUZD je ing. Sodja Jože, ravnatelj je dr. Joža Bohinjec. Kdo mora biti zavarovan pri OUZD? Pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev morajo biti zavarovani vsi, ki dajejo svojo telesno ali duševno moč v najem, ne glede na spol, starost in državljanstvo. Izvzeti so zaenkrat samo poljedelski delavci. Ti so zavarovani samo tedaj, kadar delajo pri poljedelskih strojih. Zavarovanju so zavezani tudi vajenci. Vse te osebe morajo prijaviti v zava. rovanje z navedbo imena in plače njihovi delodajalci! Pravice zavarovancev! Zavarovanci Okrožnega urada imajo sledeče pravice. Ob bolezni imajo brezplačno zdravniško pomoč, dobijo zdravila in vse potrebne zdravstvene pripomočke. Ako so nad 3 dni nesposobni za delo, imajo pravico do hranarine. Pravico imajo tudi do zdravljenja v bolnišnicah in v gotovih primerih tudi v zdraviliščih. Na račun Okrožnega urada se morejo zavarovanci zdraviti do 26 tednov, v posebnih primerih pa celo 52 tednov. Zdravniško pomoč morajo poiskati s potrdilom delodajalca. Družinski člani zavarovanca imajo tudi pravico do brezplačne zdravniške pomoči, do zdravil in 28 dnevnega zdravljenja v bolnišnicah, toda le v tem primeru, ako žive z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih dohodkov, to je, da so odvisni samo od zaslužka zavarovanca. Družinski člani so: žena, otroci, starši, ded, babica, vnuki, bratje in sestre. Kadar je član v bolnišnici ali v zdravilišču, imajo družinski člani pravico do polovične hranarine. Ob smrti zavarovanega člana dobe svojci pogrebnino, ki znaša 30kratni znesek zavarovane mezde. Pod posebnimi pogoji imajo zavarovanci, oziroma zavarovanke pravico do podpor ob porodu in do zobne nege. Ako se pripeti zavarovancu nesreča pri delu, ali na poti na delo ali na poti z dela domov ali pri delu, ki ga opravlja po naročilu delodajalca, oziroma v interesu delodajalca, potem ima zavarovanec pravico do tako zvane nezgodne rente. Višina te rente je odvisna od stopnje poškodbe in od zavarovanega letnega zaslužka. Tako rento dobiva zavarovanec toliko časa, dokler traja njegova delna ali popolna nesposobnost za delo. Vsako obratno nesrečo mora delodajalec takoj javili Okrožnemu uradu. Prav je, ako tudi delavec sam javi nesrečo Okrožnemu uradu. Če zavarovanec zaradi obratne nesreče umre, potem imajo družinski člani pod gotovimi pogoji pravico do podpore. V letu 1937 je bilo uvedeno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Pod gotovimi pogoji bodo stari in onemogli delavci imeli pravico do skromnih onemoglostnih in starostnih rent, prav tako pa njihovi svojci ob smrti zavarovancev do skromnih vdovskih in otroških podpor. Pravimo, da so te podpore skromne, ker so pač tudi prispevki majhni. Potrebno pa bo te prispevke dvigniti in tako tudi dvigniti prepotrebne podpore za onemogle in stare delavce in za njihove družinske Člane. Bolniška blagajna trgovskega bolniškega in podpornega društva. Okoli deset tisoč nameščencev je zavarovanih pri Bolniški blagajni trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Ta ustanova ima svoj sedež v Ljubljani, razteza pa svoje delovanje po vsej Sloveniji, člani te blagajne smejo biti samo nameščenci. Ta blagajna je, kakor smo že zgoraj rekli, krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in veljajo zanjo in za zavarovance ista določila, kakor za okrožne urade ter njihove zavarovance. Na Bolniško blagajno je tesno naslonjeno Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, ki izvaja neko posebno, tako zvano višje zavarovanje. Tisti, ki plačujejo prispevke za to višje zavarovanje, imajo nekatere posebne pravice. Predvsem imajo pravico, da se zdravijo v lastnem sanatoriju v Ljubljani, ki se imenuje »Slajmarjev dom«. Če se član v bolezenskih primerih, ki 6e sprejemajo v Slajmarjev dom, ne posluži sanatorija, ampak se zdravi v bolnišnici, ima pravico do povračila stroškov med drugim in tretjim oskrbnim razredom najbližje javne bolnišnice. Poleg te najvažnejše pravice nudi višje zavarovanje še nekatere druge pravice, ki jih vsebuje Pravilnik k dajatvam višjega zavarovanja TBPD. Predsednik samouprave TBPD je Martelanc Ivan, ravnatelj je Podgoršek Anton. Bratovske skladnico. Delavci in nameščenci, ki eo zaposleni v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone, so zavarovani pri Bratovskih skladnicah. Bratovske skladnice imajo tri oddelke: bolniško, nezgodno in pokojninsko blagajno. V sestav Bratovskih sklad-nic spada tudi sklad za preskrbo nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev. Člani Bratovskih skladnic so uvrščeni v razne kategorije in sicer po delu, kakršnega opravljajo. Podpore, ki jih prejemajo člani Bratovskih skladnic, so podobne podporam, ki jih daje Okrožni urad svojim članom. Bolniška blagajna nudi na primer brezplačno zdravniško pomoč, zdravila in bolnišnico, dalje hranarino za dobo 6 mesecev, ki se more v izrednih primerih podaljšati na 12 mesecev. Ako Član umre, dobe svojci pokojnino, članica-porodnica pa ima pravico do porodniških podpor. Tudi svojci imajo pravico do podpor. Nezgodna blagajna pa daje rente ponesrečencem in prav tako rente svojcem. Pokojninska blagajna daje pokojnine onemoglim in starim rudarjem in topilničarjem, prav tako pa tudi pokojnine vdovam, otrokom in tudi drugim sorodnikom. Predsednik B. S. je Skubec Rihard, upravnik je Dular J. Javna borza dela. Javne borze dela posredujejo delo in podpirajo nezaposlene delavce. Javno borzo dela imamo v Ljubljani na Gosposvetski cesti in se njeno področje razteza na vso Slovenijo. Podpore za nezaposlene delavce in nameščence so urejene z uredbo o preskrbovanju nezaposlenih delavcev, ki je stopila v veljavo dne 1. julija 1938. Te podpore predstavljajo nekako brezposelno zavarovanje našega delavstva. Žal, da so teh podpor v premajhni meri deležni sezonski delavci. O Obči državljanski zakonik § 1159: Odpoved je dopustna, ako je pri službenem razmerju, ki se ne tiče službe višje vrste, plačilo odmerjeno po urah ali dnevih, po kosih ali posameznih poslih, vsak čas za prihodnji dan; ako tako službeno razmerje v glavnem zavzema službojemnikovo pridobitno delavnost in je trajalo že tri mesece ali ako je plačilo odmerjeno po tednih, najkasneje prvi delavnik za konec koledarskega tedna. Ako se plačuje po kosu ali posameznih storitvah, ne nastopi učinek odpovedi nikakor pred dovršitvijo del, ki so ob času odpovedi začeta. § 1159 a: Ako službeno razmerje, ki se tiče službe višje vrste, v glavnem zavzema službojemnikovo pridobitno delavnost in je trajalo že tri mesece, se je treba držati brez ozira na način, kako se odmerja plačilo, odpovednega roka najmanj 4 tednov. Isto velja sploh, ako je plačilo odmerjeno po letih. § 1159 b: V vseh drugih primerih se sme službeno razmerje razvezati držeč se odpovednega roka najmanj 14 dni. § 1159 c: Odpovedni rok mora biti vselej za oba pogodbenika enak. Ako so dogovorjeni neenaki roki, velja za oba pogodbenika daljši rok. ZAKON O OBRTIH Drugi del: Pomožno osebje § 233: Službeno razmerje prestane s potekom časa, za katerega je bilo dogovorjeno. — Kolikor ni s tem Predsednik Borze dela je dr. Karlin Ivan, šef Borze dela je Vončina Josip. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Nameščenci, to je duševni delavci, niso za starost in onemoglost zavarovani pri Okrožnem uradu ali pri Bolniški blagajni, ampak so zavarovani pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. To zavarovanje ima svoje temelje v zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ki je do nedavnega v naši državi veljal samo za Slovenijo in Dalmacijo, pa je bil pred kratkim razširjen na vso državo. Pri Pokojninskem zavodu mora biti zavarovan vsak nameščenec, ki je izpolnil 18. leto starosti in ima vsaj 150 din letne plače ter ima njegova služba uradniški značaj, oziroma izvršuje pretežno duševna opravila. V primeru onemoglosti in starosti dobi zavarovanec onemoglostno rento, oziroma pokojnino. V primeru zavarovančeve smrti pa dobijo vdova in otroci vdovsko, oziroma otroško rento. Pravkar se pripravlja sprememba zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev in se bodo odpravili nekateri nedostatki tega zavarovanja. Letošnje leto so postali člani Pokojninskega zavoda trgovski sotrudniki, strojniki in zobotehniki, e čimer je število slovenskih zavarovancev Pokojninskega zavoda v Ljubljani naraslo na dvanajst tisoč oseb. Nekaj pripomb. Kratek je ta prikaz našega delavskega in nameščenskega socialnega zavarovanja. Vendar se tudi iz tega kratkega prikaza lahko vidi, kako pomembno vlogo igra socialno zavarovanje v našem narodnem življenju. Niti misliti si ne moremo, koliko bede in trpljenja prepreči to zavarovanje in koliko blagoslova prinaša v revne delavske družine. Potrebno pa je, da to zavarovanje spopolnjujemo in da ga razširimo tudi na druge stanove (obrtnike, kmete), da bodo vsi deležni blagodati socialnega zavarovanja. Res je, da predstavlja za-rovanje breme za delodajalca. Toda ne smemo misliti, da bi tega bremena ne bilo, če bi ne bilo zavarovanja. Saj bi bolni, ponesrečeni in onemogli delavci padli v breme sploš-nosti ali pa v breme delodajalca, tako pa sedaj zavarovanje prevzema te osebe na svoja ramena. zakonom kaj drugega določeno, moreta obe stranki službeno razmerje, dogovorjeno samo na poskušnjo ali samo za čas mimoidoče potrebe, v prvem mesecu vsak čas razvezati. — Ako je službeno razmerje sklenjeno dosmrtno ali za več kot 5 let, sme službojemnik to razmerje razvezati po preteku 5 let, z odpovednim rokom 6 mesecev. — Ako je službojemnik stopil v službeno razmerje ali ga je takoj nadaljeval, ne da bi bil dogovoril čas trajanja, more to razmerje odpovedati po določbah tega poglavja. § 234: Kolikor za službojemnika ni dogovorjeno kaj ugodnejšega ali ni za posamezne vrste pomožnega osebja s tem zakonom določeno drugače, znaša odpovedni rok službenih razmerij najmanj 14 dni. — Ako je plača določena po kosu ali po posameznih storitvah, ne nastopi učinek odpovedi nikoli pred dovršitvijo storitev, ki so bile ob času odpovedi začete. § 235: Odpovedni rok mora biti vedno za obe stranki enak. Ako se dogovorijo neenaki roki, velja za obe stranki daljši rok. — S pogodbo se ne more dogovoriti odpovedni rok, daljši od 6 mesecev. § 236: Ženske se ne morejo odpustiti, ako so zadržane v vršenju službe zaradi nosečnosti ali poroda. Ako odpove službodavec službeno razmerje v času Službo lahko dobiS, če naročiš oglas v ,.Slovencu", ,.Slovenskem domu" ali JDomoljubu"! dpovedni roki Vsa v krojaško stroko spadajoča tlela za dame in gospode izdelujem po meri in najnovejšem kroju. Lepa izbira blaga po vzorcih za civilna in uni-formska oblačila. — Delo solidno, točna postrežba L. DAMSKI IN MOŠKI SALON f£lC CČUtaV&O- Jesenice, Krekov trg it. 5 Specialna delavnica sodobnih notranjih oprem (AiOzxiXStifx> »\$£o£a« BOŽIČ JOŽE — Kranj, Zlato polje št. 44 Izdelava pohištva z najnovejšimi tehničnimi pripomočki, po lastnih ali danih načrtih • Številna |~ priznanja na razpolago • Zahtevajte proračune! ■ F P&iečajte, K “ 1 N O kije naj večji in najeleeantnejii v Kranju in ima na sporedu po 3 velike filme tedensko lUe, ■zHa.tH.itta, p>utnefina da\i£a vi2biriep}! B. RANGUS, Kranj n _ Dravska banovina Detajl-Engros Kr. dvorni juvelir in dobavitelj MESTNA HRANILNICA V RADOVLJICI------ samostojen, pupilarno varen denarni zavod, ustanovljen 1.1896. / Hranilne vloge obrestuje od 3%, vezane do 5% EKSPOZITURA NA JESENICAH ZAHTEVAJTE PONUDBE !? Š0JI s S m tbazIso!.^ *-* PRESS 5Uw k 4M i- r. O ;M »“SSH OD IZDELUJE JESENICE. GORENJSKO 6 tednov pred porodom ali 6 tednov po porodu, ne prestane službeno razmerje nikoli pred 6 tedni po porodu. Za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje (IV, poglavje) § 332: A ko je stopil službojemnik v službeno razmerje, ali je to razmerje nadaljeval, ne da bi se dogovoril čas trajanja, se more odpovedati to razmerje po določbah tega paragrafa. — Ako ni dogovorjeno drugače ali če ni za službojemnika ugodnejšega krajevnega običaja, moreta službodavec in službojemnik tako razmerje razvezati s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi. Po dovršenih petih letih službe znaša odpovedni rok tri mesece, po dovršenih petnajstih letih službe štiri mesece in po dovršenih pet in dvajsetih letih službe pet mesecev. — Odpovedni rok se s pogodbo ne more določiti z manj kot enim mesecem ali z več kot šestimi meseci, končati pa se mora zadnjega dne koledarskega meseca. — Ako je službeno razmerje dogovorjeno samo za čas mimoidoče potrebe, ga moreta v prvem mesecu razvezati obe stranki vsak čas za odpovedni rok enega tedna. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se ureja službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov § 15: Za določen čas sklenjeno službeno razmerje prestane, ko poteče dogovorjena doba. — Službeno razmerje, sklenjeno ali nadaljevano za nedoločen čas, se razveže z odpovedjo. Odpovedni rok je za obe stranki enak. Pri različnih rokih velja za obe stranki daljši, in če ni dogovora, 14 dneven odpovedni rok. Iz enega tedna se rok tudi dogovorno ne more skrajšati. — Službeno razmerje, sklenjeno za poizkušnjo, sme v teku prvega tedna vsaka stranka razvezati, kadar koli hoče. Novinarska uredba Člen 4: Obojestranski odpovedni rok je tri mesece. Dokler teče odpovedni čas, ne sme delovati novinar pri drugem podjetju. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito § 4: Če vodeči uradnik ali nameščenec zaradi odpovedi pogodbe ne pristane na nove namestitvene pogoje, smejo službeno razmerje odpovedati vodeči uradnik ali nameščenec kakor tudi zavod. V tem primeru znaša odpovedni rok 6 mesecev, če je bil s pogodbo dogovorjen odpovedni rok daljši od šestih mesecev ali bila pogodba sklenjena za daljšo dobo. — Če vodeči uradnik ali nameščenec, ki so mu bili sporočeni novi namestitveni pogoji, ne izjavi pismeno v osmih dneh, da na te pogoje ne pristane, se smatra, da je nanje pristal. Uredba o zmanjšanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij Člen 2: Podjetje sme odpovedati svojim vodečim uradnikom na šest mesecev službeno pogodbo, po kateri je odpovedni rok daljši od šestih mesecev, kakor tudi pogodbo, sklenjeno na nedoločen čas ali na določen čas, če preostaja od tega časa še več kot šest mesecev. V takem primeru se pogodbena odpravnina lahko zniža na šestmesečno poslednjo plačo. Toda vodeči uradnik s tem ne izgubi že pridobljene pravice do pokojnine, če mu ta po pogodbi pristoji. — Podjetje sme vodečemu uradniku službeno pogodbo odpovedati tudi, če ne pristane na nove namestitvene pogoje. popusti Zakon o obrtih Trgovsko in ostalo višje pomožno osebje (IV, poglavje) § 329: Ako služi službojemnik pri istem podjetju neprekinjeno šest mesecev, se mora dati med letom neprekinjen dopust najmanj deset dni vsako leto, po petih letih službe najmanj dva tedna, po desetih letih najmanj tri tedne, po petnajstih letih najmanj štiri tedne, po pet in dvajsetih letih pa pet tednov dopusta vsako leto. Kdaj se more dopust nastopiti, se določi dogovorno po razmerah dela v podjetju, in sicer po potrebi tako, da se službojemniki pri nastopu dopusta izmenoma vrstijo. Ako v podjetju niso zaposleni več kot trije službojemniki, se sme dati dopust v dveh približno enakih delih. Dopust se mora izkoristiti v teku enega leta. Prenosa dopusta na drugo leto se ne more zahtevati. — Službojemnik ima za časa dopusta pravico do plače. Ako službojemnik med dopustom ni na hrani, ki mu po pogodbi pritiče, se mu mora ob nastopu dopusta dati vrednost hrane v denarju. — V dopust se ne more všteti čas, ko je službojemnik po bolezni ali nezgodi zadržan vršiti svojo službo. — Službodavec ni dolžan dati dopusta, ako je službojemnik službo odpovedal ali bil iz važnih razlogov odpuščen. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se ureja službeno razmerje hišnih ali gospodinjskih poslov Hišni ali gospodinjski posli § 10: Po dveletnem službovanju brez presledka ima posel pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. — Nastop dopusta naj se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva in na poslove osebne razmere in sicer praviloma v času velikih počitnic. — Poleg redne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini pol-mesečne plače v gotovini, ki se mora v popolnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej. — Pravica do dopusta mine, če posel odpove službo ali če je iz tehtnih razlogov odpuščen iz nje. — Če je iz okolnosti razvidno, da je odpovedal gospodar poslu službo le zato, da bi preprečil pravico do poselskega dopusta, je posel upravičen zahtevati odškodnino v znesku, ki bi jo bil moral plačati gospodar za dobo preprečenega dopusta. Posebni zakoniti predpisi glede dopusta veljajo za novinarje in mornarje. Glede pomožnega osebja po zakonu o obrtih zakonito ni nič urejenega o dopustih, pač pa so to uvedle kolektivne pogodbe. Luknja v žepu. Zona: »Kako je mogla priti po odhodu naših gostov tale srebrna žlica v predsobo I« Mož: »Najbrž je imel eden naših gostov luknjo v žepu.« Stanovske zbornice v Sloveniji V Sloveniji imamo po današnjem stanju 7 zbornic, ki zastopajo stanovske interese svojih pripadnikov. Naloge posameznih zbornic so pospeševati predvsem stanovske interese stanu, ki je včlanjen v njih. V naslednjem podajamo pregled zbornic v Sloveniji: Kmetijska zbornica je ena najmlajših in skrbi za interese kmečkega stanu. V Sloveniji imamo okoli 140.000 kmetijskih posestnikov. Ustanovljena je bila 1. 1937. Predsednik je g. Martin Steblovnik, podpredsednika pa g. Janez Štrcin in Potočnik Ivan. Zbornica ima 7 stalnih odborov, ki so naslednji: 1. Odbor za poljedelstvo. 2. Odbor za živinorejo, mlekarstvo, travništvo, pašništvo in melioracije. 3. Odbor za vinarstvo in sadjarstvo. 4. Odbor za gozdarstvo. 5. Odbor za kmetijsko in trgovinsko politiko. 6. Odbor za pravna, finančna, carinska in prometna vprašanja. 7. Odbor za kmetijske organizacije, zadružništvo, vaško higijeno in kmetijsko zavarovanje. Zbornični urad tvorijo: dr. Jože Lavrič, glavni tajnik, inž. Oton Muck, dr. Perger Franc, inž. Suhadolc Jože in inž. Čoki Matija, tajniki. Zbornični urad je v lastni hiši Gosposvetska 2. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je bila ustanovljena leta 1851 kot Trgovska in obrtna zbornica. V njej je včlanjenih okoli 10.000 trgovcev, 22.000 obrtnikov, 6.000 gostinskih obratov in nad 600 industrijskih podjetij. Pred razpustom in postavitvijo komisarja je imela Zbornica štiri odseke in sicer trgovskega, obrtnega, industrijskega in gostinskega. Zbornični komisar je g. Avgust Tosti, glavni ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, glavni tajnik pa je g. Ivan Mohorič. Tajništvo tvorijo: dr. Ivan Pless (trgovski odsek), dr. Josip Pretnar (obrtni odsek), dr. Jure Koce (gostinski odsek) in Franc Žagar (konzulent, za davčna vprašanja). Zbornica je v lastni hiši Beethovnova 10. Delavska zbornica skrbi za interese 100.000 delavstva in 20.000 nameščencev v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1921. Njen predsednik je g. Viktor Kozamernik, tajnik pa g. Andrej Hafner. Njen urad se nahaja v lastni palači na Miklošičevi cesti. Inženjerska zbornica ima včlanjenih nad 200 pooblaščenih inženjerjev in štejemo tudi okoli 300 pripravnikov za pooblaščene inženjerje v Sloveniji. Ustanovljena je bila 1. 1919, predsednik inž. Milko Pirkmajer, tajnik Maks Veselko. Urad: Beethovnova ulica 2. Zdravniška zbornica je bila ustanovljena leta 1923. V Sloveniji imamo okoli 600 zdravnikov. Predsednik Zdravniške zbornice je dr. Valentin Meršol, poslovni prostori so v Dalmatinovi ulici 10. Odvetniška zbornica je obstojala na bivšem Kranjskem že od leta 1868. Njeno področje šteje sedaj nad 300 odvetnikov in okoli 120 pripravnikov za ta stan. Njen predsednik je dr, Janko Žirovnik, zbornični urad je pa v Cigaletovi ulici 3. Notarska zbornica v Ljubljani je osnovana na zakonu o javnih notarjih iz leta 1930. Šteje sedaj 60 notarjev v vsej Sloveniji in 28 notarskih pripravnikov. Njen predsednik je dr. Andrej Kuhar, pisarna je v Cigaletovi ulici 3. Lekarnarska zbornica za Slovenijo je bila ustanovljena leta 1930 in šteje sedaj 113 samostojnih lekarnarjev in lekarnarskih sodelavcev. Predsednik zbornice je mr. ph. Milivoj Leustek, tajnik pa mr. ph. G. Piccoli ml. Poslovni prostori zbornice so v Komenskega ulici 7. Končno omenjamo še, da je bila nedavno ustanovljena v naši državi tudi Dentistično-tebnična zbornica, ki ima v Ljubljani svoje posebno poverjeništvo, katerega predsednik je g. Hinko Franken. Jčupujtc kakovostne. iade&ke. domače, industrijo./ PEItlOIV - pralni prašek BELIL - milni prašek za namakanje perila VIT - suho Čistilno sredstvo za posodo jjjflSj«. VITO L - čistilo v pločevi- KKS*« nastih steklenicah za ko- 'S|I|jr vine in steklo GIDI - pasta za čevlje proizvodi Celjske milarne „IIUBERTUS“ - Celje Najboljša vina, vedno sveže pivo 0000 in prvovrstne kuhinjske dobrote pri •V Roza Zamparutti - Celje ©gUaluajit© ¥ »SiLOlflEMGU^ Po vašem okusu in želji vam opremi stanovanje s praktičnim sodobnim in prvovrstnim Co&«78epHdoMtv: Petak Franc v Rog.Slatini v tej panogi sem vam g strokovnimi nasveti vedno na razpolago PjiipoMj.ča. Se. ŠPECERIJSKA IN KOLONIJALNA EN GROS TRGOVINA M,Maš Oset, (Msvd&o\ Velika izbira Kožuhovine po zmernih cenah pn ■o. ”. rt* Izdelovanje športnih in uniformskih čepic. — Zaloga vseh potrebščin za uniforme. Sovjetska sala Kmet gre v cerkev Sreča ga komunist in ga vpraša, za koga misli moliti, »Za sovjetsko vlado.* »Prejšnje čase pa si molil za carja?* »Jasno, za carja!* »In ti veš, kaj se je z onim, ki si molil zanj, zgodilo?* »Vem. Prav zato pa hodim v cerkev.* V gostilni »Oprostite, prosim, ali berete časopis, na katerem sedite Razume, zakaj ue veruje Učeni gospod se je hvalil pred duhovnikom: »Jaz verujem samo tisto, kar razumem.* Duhovnik mu odgovori: »Sedaj razumem, zakaj nič ne verujete!* Prim pomet Krvavenja: Vsako krvavenje ustavi kolikor mogoče hitro. Drži krvaveči ud kvišku. Stisni krvavečo žilo na oddaljenem mestu, iz katere krvavi, ne dotikaj se rane, ne umivaj rane z vodo, saj jo kri izpere. Ne devaj neposredno na rano nobenega obliža. Postopek z ranami: Visoka lega. Položi na rano košček gaze ali zlikano krpo (ne vate). Namaži samo okolico rane z jodom, nato ovoj. Krvavenje iz nosa: Bolnik naj mimo sedi, naj se ne vsekuje, ne kašlja in ne odhrkava. Stisni nosnici za 10 minuti Dobro je tudi, če namočiš v močni raztopini kuhinjske soli košček razkužene gaze ali čiste vate in jo ob dnu nosa potisni v nosno duplino. Opekline. Opečeno mesto namaži z oljem ali vazelinom in pokrij s platneno krpo. Če so mehurji razpokani, pusti raztrgano kožo v miru. Ne devaj na opekline nobene druge stvari. Prelom kosti: Zlomljeni ud obloži z deščicami ali močno lepenko, ker s tem olajšaš ponesrečencu bolečine. Zlomljeni ud položi v višjo lego. Pri oteklinah stavi na dotično mesto hladen in vlažen obkladek (burow). Izpahnjenega uda ne nateguj, poišči zdravnika, da on to uravna. Nezavest: Glavo položi nizko. Razveži tesne dele obleke. Izpostavi ga na čist, hladen zrak. Poškropi nezavestnega po obrazu in prsih z mrzlo vodo. Daj mu poduhati salmiaka. Ko pride k zavesti, ga lahko pokrepčaš s požirkom žganja, črno kavo ali čajem, ali pa mu daj nekaj hofmanovih kapljic na koščku sladkorja. Udar strele in električnega toka: Polivanje zadete osebe z mrzlo vodo, umetno dihanje. Zmrznjenje: Počasno ribanje s snegom ali ogrevanje v mrzli kopeli. Kap: Razveži obleko. Glavo položi visoko. Na glavo mu devaj mrzle obkladke. Če bljuje, mu glavo obrni na levo stran, dokler se ne zave, mu ne dajaj okrepčilnih pijač. Božjast — padavica: Deni mu pod glavo blazino! Odpni mu obleko. Pusti ga v miru, da napad mine, ker mu z drugimi sredstvi ne moreš olajšati napada. Sončarica: Obolelega spravi na hladen kraj v senco. Glavo položi visoko, razveži obleko. Devaj mrzle obkladke na čelo in srce. Če je nehal dihati, prični z umetnim dihanjem. Poškropi ga s hladno vodo. Poškodbe oči: Če ti pade kaj v oko, ne drgni z roko očesa, s tem bolečine le povečaš! Dokler ne prideš do zdravnika, devaj na oči hladne obkladke. Če ti brizgne kaka kislina v oko, namaži oko z oljem. Pomoč utopljencu: 1. Hitro odpni obleko; 2. položi mu glavo nižje, stisni mu rebra ob straneh, okrog 20 krat na minuto, da izteče voda iz pljuč in želodca; 3. očisti mu usta in nos; 4. ude drgni in nanje devaj tople obkladke; 5. ne prenehaj z umetnim dihanjem — včasih je to treba cele ure!; 6. ko bolnik začne dihati, ga položi v posteljo na hladen zrak — daj mu okrepčil. Zastrupljenja: Zastrupljencem s k i s 1 i n o. daj piti mnogo vode ali mleka ali limonade. — Z lizolom zastrupljenemu ne dajaj navadne pitne vode, temveč beljakovin, olja ali masla. Če ima bolečine v želodcu, mu daj mrzle obkladke na želodec. — S svetilnim ali drugimi plini: umetno dihanje, gorčično testo na noge in meča. — Zastrupljenje z gobami: Tudi nestrupene gobe lahko postanejo nevarne, če so prestare, ali pa, če so skuhane stale in so bile čez dalj časa pogrete. Takemu zastrupljencu daj ricinusovega olja, črne kave in led na glavo. Pik strupene žuželke: Namaži s salmiakom! Ugriz steklega psa: Rano podvezati takoj, izrezati meso okoli rane in rano izžgati. Ugriz strupene kače: Dotični ud nad rano prevezati, rano iztisniti in razrezati (razširiti) z nožem, piti mnogo alkoholne pijače. Pogodil era je. Mlečnikove kokoSi so vedno v sosedovem vrtu. Sosed Mrak se jezi na vse pretege, končno jo pogrunta. Drugi sosedje ga vprašujejo, kako da Mlečni kovih kokoSi ni več na njegov vrt. Mrak veselo pojasni: »Odkar sem neko noč položil na vrtne grede dvanajst jajc in jih zjutraj spričo Mlečnika pobiral, imam mir.« p Šomata lekarna Vsaka hiša bi morala imeti doma vedno najnujnejša zdravila za prvo pomoč v nezgodi ali hitrem obolenju. Domača lekarna mora imeti vsaj sledeče stvari: nekaj steriliziranega bombaža (vate) in obvez; stekleničico finega špirita ali bencina za razkuževanje ran; stekleničico jodove tinkture za mazanje ran; stekleničico lizola za razkuževanje večjih ran, razredčen v vodi 1—2%; glicerin za hrapavo kožo in opekline; svinčeni kis, v vodi razredčen kot obkladek pri oteklinah; Hofmanove kapljice proti naglim slabostim; ricinovo olje kot odvajalno sredstvo; aspirin za primer glavobola ali zobobola; kamelice, lipovo cvetje, bezgovo cvetje za čaje; toplomer za merjenje vročine. Potrebni sta tudi mala pinceta in vedno čiste škarjice. Vsako orodje, ki pride v stik z rano, je treba prej dobro prekuhati ali vsaj dobro zdrgniti s špiritom. S zdcat>l|ea|u s taji Zdravljenje a čaji je uspešno samo takrat, kadar traja najmanj 4—6 tednov in če ga popijemo dnevno vsaj 3 skodelice: prvo na tešče, drugi dve pred jedjo. Ce prenesemo, je pač najbolje, da pijemo čaj brez sladkorja; sladkor namreč zmanjšuje zdravilno moč. Uporabljamo ga samo pri težko pitnih čajih za kašelj. Na skodelico vode damo 1—2 žlički zdravilnega čaja, kakršna je pač telesna odpornost, oziroma kakršen učinek želimo. Pri navadnem čaju vlijemo vrelo vodo čez čaj in jo pustimo tako 3—5 minut. Pri ostalih pa denemo čaj v mrzlo vodo in pustimo, da vre 5—10 minut. Na ta način se prekuhajo korenine, sadje in razna semena. Proti raznim boleznim in nadlogam uporabljamo sledeče čaje: za živce: baldrijan in gozdni koren, (ki ju pa samo kratko zavremo); proti kašlju: ajbiš in malveni cvet, žajbelj na mleku; proti trebušni napetosti: bezgovo cvetje in jagode; za tek: čaj od kumna, poprove mete, kamilic, janeža; kri čistijo čaji od orehovega listja, živih kopriv, divje mačehe, jagodnih listov, črnega bezga, brinje; za potenje: kamilice, črni bezeg in čim bolj vroč lipov čaj; želodčne težave olajšajo čaji od poprove mete, kamilic, melise; proti revmatizmu: brezovo listje, krčevec, erika, brinje; proti glistam: čaj od vratiča črvinjeka; pri sladkorni bolezni uporabljamo: borovničev čaj, laneno seme, evkaliptus; na vodo ženejo: brezovo listje, šipkove jagode, lapuh, njivska preslica, zaspanček in zlasti medvedov grozdiček; proti izpuščajem: črne jagode kot čaj in smetnjak za obkladke; za odvajanje: črni trn in mešanica čajev St, Germain; proti vodenici: luštek, brinje; proti zlatenici: belonia, čaj iz živih kopriv, lavendel in peteršilj; proti protinu: sladka praprot, encijan, lapuh; proti zasluzenju: lipovo cvetje, bazilika, lapuh, planinski mah; za tek: pelin, kolinež, tavžentrože, encijan; proti astini: bezeg, roman cvet, evkaliptus. Poleg notranje uporabe čaji uspešno delujejo tudi zunanje: Kane izpiramo z arniko, kožne bolezni z angeliko. Oči s čajem iz smetljike, orehovih listov, lapuha in plavic. Proti debelosti : kopeli, v kateri so se kuhale hrastove lupine. Za grgranje uporabljamo žajbelj, angeliko, poprovo meto, evkaliptus in kolmež. Tudi za obkladke uporabljamo čaje: lanena semena, lavendel in arnika Iliade. Grška detelja, laneno sene, črni bezeg, kamilice in papeževa sveča mehčajo. Hrastova skorja potegne odprta mesta na koži skupaj. Raznovrstna uporaba česna. Bolnikom, ki trpe na črevesnem vnetju, priporočamo uživanje česna. Kdor uživa mnogo česna, ne dobi poapnenja žil. Ob uživanju česna se očistijo in desinficirajo dihalni organi. Pri otrocih je česen izborno sredstvo proti glistam. Kakor kupil tako prodal. Kmet je prodal peku kilogram masla. Nezaupnl pek je doma maslo stehtal in je ugotovil, da kaže tehtnica samo tri četrt kilograma. Razjarjen nad goljufivim kmetom, ga je naznanil. Kmet pa je pred sodnikom odločno zavračal obdolžitcv, češ da se je kot uteži poslužil kilogram težke pekove štruce. Ce je štruca tehtala kilogram, je moralo tudi maslo imeti to težo. Zagovor je bil tako dober, da so peka obsodili namesto kmeta. Na počitnicah. »Kako si preživel počitnice v Italiji 1« »Imonitnol Povzpeli smo se tudi na Vezuv.« »Kaj ni bilo nevarno!« »Prav nič, saj smo jahali osle. Vsak osel je dobil svojo številko. Jaz sem imel številko 8.« KNJIGARNA IN PAPIRNICA ... ncncl„ NA DEBELO »Ilirija« NADR06N0 KRANJ se priporoča za nakup knjig, šol- Mestni trg skih in pisarniških potrebščin Sastiina pri,Nebeškem očetu' nudi cenj. postom najboljša izbrana vina ter topla in mrzla jedila. Moder- Se priporočata Ela in Albert URŠIČ no urejene tujske sobe s tekočo vodo KAKIUK, 4«iStio»a19 Damski plašči moške suknje obleke, perilo tor-bice, klobuki itd. KOŠIR JESENICE A* JEGLIČ LESCE pri BLEDE trgovina špecerije, manufakture in stavbnega mate-rijals - pletilna industrija. Pameti KOVINARSKA ZADRUGA Z O. J. KROPA Ustanovljena 1.1894 tSJl Ročne in strojne žebljarne Tovarna vijakov in športnega okovja Umetna kovačnica Snubec s šopkom v roki stoji pred materjo svoje izvoljenke. »Torej Vi mladi mož si želite mene za taščo?« »To ravno ne, pač pa Vašo hčerko za ženo.« Mekaj nasvetov za gospodinjstvo in gospodarstvo Svileno perilo likaj med dvema rutama, ker drugače izgubi lesk in prožnost. Svetel okvir pri Štedilniku očistiš e smirkovim papirjem. To delo olajšaš, če pritrdiš »mirkov papir na zavitek iz klobučevine in rabiš kot krtačo. Ako se jed pripali, daj v pripaljeni lonec mlačne vode s soljo in jo pusti v njem čez noč. Skorja na dnu se potem rada odloči. Ko perilo namočiš, daj prgišče soli v vodo. Umazanija se omehča in je potem perilo laže prati. Preproge obdržijo lepo barvo, če jih skrtačiš s kislim zeljem, ki ga potreseš po njih, ali s soljo, preden začneš pometati. Nalivno pero čisti samo s hladno vodo. Vroča voda ga napravi trdega in krhkega. Blazine (inlet) za perje. Blazine ne propuščajo perja, ako inlet obrneš in nadrgneš na deski s suhim milom. Obrni vrečo na lice in napolni s perjem. Krompirjevi olupki in jajčne lupine so izborno sredstvo za umivanje umazanih steklenic. Deževnica je zelo uporabna: za pranje perila, belega, volnenega in svilenega. Ce kuhamo perilo v deževnici, prihranimo mnogo mila. Dežev. nica se izvrstno peni in je perilo po enkratnem kuhanju zelo belo. Deževnica je izborna za umivanje las. Lasje postanejo mehki in bleščeči kot svila. Sol za hladilo. Imaš kako jed, ki hočeš, da se brž ohladi. Ako jo daš v vodo, ki ji pridaš soli, bo jed hitro hladna. Razpokane roke. Lepe, bele roke dobiš, ako jih natreš vsak dan z mešanico pol glicerina in pol rožne vode — ali 2—3 krat na dan z mešanico glicerina in limonovega soka. Potne roke umivaj večkrat v mlačni vodi, kateri dodaš malo galuna. Milo se ne sme uporabljati. Glavobol preženeš brez praškov, ako se za nekaj minut vležeš in zatemniš sobo. Mrzle noge pozimi. Ovij stopala v časopisni papir in nato obuj šele nogavice. Proti ozeblinam pomaga, ako si koplješ noge izmenoma v vroči in hladni vodi. Stekla od očal se ne orose, ako zmešaš nekoliko glicerina in mazavega mila, namažeš s tem stekla in jih z usnjeno krpico do čistega zbrišeš. Pri delu na vrtu in sploh pri umazaneifl delu namaži roke z milnico in nohte z milom, da ne pride umazanija pod nohte. Ko se umiješ, so roke lepe in čiste. Povoščeno platno ostane lepo, ako ga umivaš z mlekom in ne z vodo. Jedila moraš shranjevati v steklenici ali porcelanasti posodi. V bakreni posodi jih ne smeš hraniti, ker je baker strupen in zelo oksidira. Kruh ostane delj časa svež, ako ga hraniš v lončeni posodi, ki je pokrita z vlažnim prtičem. Štedenje nogavio. Ako položiš v čevlje podplat iz baržuna, se nogavice mnogo manj trgajo. Da perilo pred sušenjem ne pomrzne, dodaj zadnji vodi pest soli in dobro premešaj, da se sol raztopi. Crno blago perl v slani vodi, ker obdrži barvo in se ne krči. Krzno in krznene plašče najlepše osnažiš s suhimi otrobi. Posušeni olupki krompirja so dobro sredstvo za ohranitev žerjavice. Zarjavelo kuhinjsko pločevino za peko dobro segrej. potem zdrgni s papirjem, namočenim v lanenem olju. Duh po tobaku se odpravi, ako obesiš v sobo nekaj vlažnih brisač. Duh po plesnobi v pohištvu odstraniš z lugom kamene soli, kateremu dodaš malo kalijevega hipermangana. Uši na cveticah in sadju uničiš, če jih potreseš s pepelom od cigar ali cigaret. Ogenj ojačiš, če dodaš pest žaganja. Zgoščeno črnilo ne razredči z vodo, ampak mu prilij kisa. Baterija žepne svetilke traja dalj časa, če jo takoj, ko opaziš, da sveti slabše, večkrat segreješ v topli peči. Ako postane ščetka mehka, jo namoči v galunovi raztopini in postala bo zopet kot nova. Lakaste čevlje namaži s polovico čebule, dobro zdrgni in čevlji bodo kakor novi. Žeblji se zabijejo v trd les, če jih namažeš najprej z milom. Hranitev semena. Semena je najbolje hraniti v škatlici za vžigalice. Takoj ko čutiš nahod, popij kozarec vode z nekaj kapljic jodove tinkture. MADEŽE ODSTRANIMO. Oljnate barve iz svile odpraviš, če jih najprej raztopiš v ben. oinu ali terpentinovem špiritu in jih še dodobra očistiš z bencinom. Madeže od piva odstranimo z mlačno salmiakovo vodo. Madeže od kopirnega svinčnika odstranimo z mravljičnim etrom, iz svile pa z limonovim sokom in blago nato operemo. Rja se odpravi iz perila, ako držiš madeže v vrelem limonovem soku in izpereš z mrzlo vodo. Madeže od likerjev odpraviš, če jih pomočiš s čisto vodo ali z mešanico 1 dela špirita in 9 delov vode, dokler se sladkor v madežu ne raztopi. Ce se moška obleka sveti, jo najprej dobro očisti prahu, malo skrtači z mešanico vode, alkohola in salmiaka in drži potem svetla mesta nad soparo. Madeže od sadja odstraniš, če dotična mesta natereš z raztopino špirita v vodi. Madeže od kakaa odstraniš najbolje s čisto vodo brez mila. Sajaste lise Be odstranijo, če jih drgneš s skorjo kruha od prejšnjega dne. Likalnik osnažiš, če ga najprej nadrgnoš z voskom in soljo in nato obrišeš z mehko čisto krpo. Zelenega volka odstraniš s kisom. Mastni madeži na papirju. Vodi, še bolje bencinu, primešaj ogljikove kisline in toliko magnezije, da se zgosti in s tem drgni mastni madež. Perilo postane lepo belo in izgubi madeže, če dodaš vodi za pranje lepo narezano limono z lupino vred. O UPORABI KUHINJSKE SOLI Sol, namočena v kisu, je izvrstno sredstvo za snaženje pribora in steklenic, ako imajo robove od vode. — Perilo ali belo sukno pri pranju ne porumeni, ako dodamo zadnji vodi soli. — Petrolejka bolje sveti, ako dodamo petroleju malo soli. — Ako kdo bruha kri, je prvo sredstvo, da mu damo piti slano vodo. — Pri utrujenih nogah je zelo dobro, ako jih kopljemo v slani vodi. Prijeten vonj v sobi. Sveže pomarančne lupine denemo na razbeljeno lopatico in po sobi se bo razširil prijeten vonj. Vonj po smrečju dobimo, če denemo v liter vrele vode žličko terpentina in nekaj lavendlovega olja. Zarasli noht. Na sveči raztopimo v pločevinasti žlioi malo pretopljenega loja ter zlijemo nekoliko kapljic med noht in oteklino. Bolečine prenehajo; zjutraj je noht mehak ter ga lahko odtrgamo. Prara kara je od dne do dne dražja ... in gospodinja, ki jo kupuje, že kar vnaprej ve, da ji bodo v kratkem te cene postale nedosegljive ali pa se prave kave sploh več ne bo dobilo. Dobra slovenska gospodinja pa nikakor ne more biti brez dobre kave in zato je naša domača Pražarna Žika poskrbela za nadomestilo, ki kot mlečna kava sploh ne potrebuje primesi prave kave, kot črna ali turška kava pa ima že z Vs primesi prave kave odličen okus in vonj. To novo nadomestilo je v Zikina kavina mešanica ki je strokovnjaško pripravljena kombinacija kavinih surogatov in raznih dragocenih dodatkov. — Ta zmleta zmes z dodatkom cikorije ne potrebuje razen mleka in sladkorja ničesar drugega, zato se je bodo gospodinje z veseljem posluževale, ker si prihranijo izdatek za cikorijo in imajo z njo manj dela. Prav tako se je poslužujejo radi njene izredne praktičnosti tudi turisti, lovci, izletniki, mladina, ki hodi taborit, in delavci, ki so zaposleni daleč od doma. Cena Žikine kavine mešanice, ki jo dobite pri svojem špecerijskem trgovcu, je tako nizka, da bo vsakdo lahko segel po njej. Ohranitev moke. Moka je zelo podvržena kvarnim vplivom vlage. To prihaja od toploto izzivajočega vodeničnega kamna. V moki se stvarja vlaga in tako se zbira moka v kepice. Taka moka postane zopet uporabna, ako jo razspeš na soncu ali pa v toplem, suhem prostoru, dokler ne izgubi vlage. Lak za železo. Dober lak za železo si pripraviš poceni sam doma, ako raztopiš nad ognjem nekoliko asfalta in mu prideneš toliko petroleja, da postane tekočina redka. Ta lak je zelo dober in lep. Žarko olje. Da olje ne postane žarko, mu daj večkrat po par zrnc soli. Ako pa imaš neuporabno žarko olje, ga postavi na toplo ter mu dodaj 5—10 kapljic solitrne kisline, ga dobro premešaj, nakar postane zopet uporabno. LKORN LJUBLJANA 3. TRG. DR. Centralne kurjave — prezračevalne in klimatizijske naprave — vodovodne instalacije — sanitarne opreme — kleparstvo — krovstvo — strelovodi. Moderne barvane, filmane, skupinske, poročne, portretne 4 S?¥ do najcenejših legitimacijskih, f Ui Af IJfe Vsakega zadovoljiti to je naše geslo. FOTO PAVLOVČIČ, Poljanska 12. LJUBLJANA Poljsko orodje pozimi. Čez zimo navadno zarjavi poljsko orodje tako močno, da je gospodarja sram, spraviti ga na svetlo in se v dragocenem pomladanskem času loti čiščenja orodja. Rja poleg tega že-lezju zelo škoduje in orodje postane liitro nerabno. Preden spraviš orodje pred zimo, ga dobro očisti in iz-peri železne dele ter do dobrega osuši. Raztopi loj in dodaj približno dvajseti del smole in vroči loj namaži s čopičem na železje. Ta maža se suha strdi in je spomladi ni treba očistiti in s tem izgubljati časa. čiščenje igralnih kart. Odrgni karte s čisto krpo, ki jo namakaš v kozarcu s polovico vode in polovico salmijaka. Odrgni jih z obeh strani, vendar pazi, da ne pritiskaš premočno, ker s tem odstraniš lahko barvo. Ko si jih tako očistil, jih zbriši takoj dobro s suho čisto krpo. Nato natresi na papir nekoliko smukavca (FedervveiB) in mešaj karte na njem, da postanejo zopet gladke. Ako imaš prešo, je dobro, da jih po dovršenem čiščenju deneš vanjo. Fotografije in prostoročne risbe snažiš najlepše s koščkom srdice belega kruha na ta način, da jih rahlo odrgneš z nezmečkano sredico. Kako odpraviš ščurke. Zmešaj polovico zmletega boraksa in polovico sladkorja v prahu ter ga večkrat natrosi na mesto, kamor ščurki pridejo, najboljše pred njihova izhodišča. Boraks se v želodcu mrčesa strdi in povzroči, da pogine. Ponavljaj to večkrat in ščurkov se boš kmalu znebil. Madeže na steklu. Madeže od oljnate barve na steklu osnažiš s terpenti-novim cvetom z drgnjenjem s krpo. Madeže od apna drgni z jesihom. Okna in steklene predmete lepo umiješ, ako prideneš na liter vode malo žličko petroleja ter rabiš za izbrisavanje mehko flanelasto krpo ali še boljše mehko strojeno irhovino. Lepilo za porcelan. Primešaj arabskemu gumiju toliko žganega mavca (gipsa), da napraviš precej gosto mazilo. Namaži dobro oba prelomljena ali razbita dela, preveži dobro, da se sprimeta skupaj in pusti kake 3 dni stati. To lepilo je zelo močno; vendar take posode ne smeš umivati v vroči vodi ali imeti v njej predolgo časa vodo. Kako odpraviš pege na obrazu. Stisni v kozarec sok ene limone in raztopi v njem žli-čico navadne kuhinjske soli. Z brisačo, ki si jo pomočil v to raztopino, zdrgni nalahno obraz na pegastih mestih. Malo moraš sicer potrpeti, ker ta maža peče, vendar je uspeh velik. Podobe • Kipi • Križi • Svečniki Kropilniki • Rožni venci• Molitveniki * H. NICMAN L3UBUANA • KOPITARJEVA 2 i MONGORAME I p ENTEL - A2UR - GUMBNICE JB GUMBE - PLISE I fino in hitro izvrši | | 6Čju&£jana, frančiškanska ut. J r NASphoU Uniona I VEZENJE PERILA - PREDTISK | 1 ŽENSKIH ROČNIH DEL 1 Najvzornejši zavod za nakup in prodajo nepremičnin JE SAMO v Ljubljani, Preiernova ul. 54/1. Telefon 44*20 Informacije brezptačnel Dela hitro in solidno! Pridite In prepričajte te! 1 Koliko časa drže hranila Kako jih shranjujemo? Ing. Repanšek Živimo v vojnem Sasu. Na vse strani se Suti pomanjkanje živil. V kolikor so nam živila na razpolago, so izredno draga. Zato na noben način ne smemo dopuščati, da se nam živila kvarijo. Ne samo posamezniki, ampak tudi celotno narodno gospodarstvo trpi nepopravljivo škodo, če dopuščamo, da nam vsako leto zgnije na tisoče in tisoče kilogramov krompirja, sadja, zelenjave in se nam mnogo drugih živil na kakršenkoli način pokvari. Da se temu izognemo in da se bomo lažje orijentirali, koliko živil lahko držimo v zalogi, brez bojazni, da se nam pokvarijo, naj nam služi spodnja tabela. Dobo trajanja posameznih hranil in način hranjenja je tabelarično nemogoče prikazati do podrobnosti. Zato pripominjamo k tabeli še naslednja splošna pravila za hranjenje živil: Vsa živila se drže najdalje, če so nabavljena zdrava in shranjena popolnoma čista. Večina hranil se drži najbolje v hladnih, suhih in zračnih prostorih. Naša glavna skrb naj torej bo ureditev gospodinjske shrambe tako, da bo odgovarjala vsem naštetim zahtevam. Vse masti in živila, v katerih se nahajajo masti (mleko, itd.), moramo držati v temnem prostoru. Prav tako vpliva svetloba kvarno na hranjenje sadja, zato naj bodo sadne kleti (shrambe) temne. Nasprotno pa zahteva krompir svetlo klet Zelenjad pustimo kolikor mogoče dolgo v zemlji, na vrtu ali v zasipnici. Premožnejše gospodinje si bodo mogle pripraviti sadne, zelenjadne in mesne shrambe po novem načinu v pločevinastih puščicah (dozah), odnosno v VVeckovih kozarcih, kjer se vsa ta živila odlično in zelo dolgo (tudi več let) drže. Hranilo Doba trajanja Pogoji in načini za hranjenje Opomba Moke pšenična-bela pšenična-enot. ajdova koruzna do 1 leta 4 ines. 2 mes. 6 ted. Na suhem in zračnem prostoru Poleti moko večkrat presejmo. Moko hranimo v vrečah ali posebnih zabojih, tako da Ima zrak od vseh strani dostop Masti svinjska mast surovo maslo kuhano maslo olje do 1 leta 10 dni 1 leta 1 lela V temnem, hladnem in zračnem prostoru Mast in olje hranimo v dobro zaprtih pločevinastih ali steklenih posodah Meso goveje telečje svinjsko, sveže ribe perutninsko svinjsko, suho klobase, suhe salam«. do 5 dni 4 dni 6 dni 12 ur 3 dni 1 leta 10 mes. 8 mes. V hladni in zračni shrambi t V hladni, su- > hi in zračni > shrambi Trajnost mesu podaljšamo, če ga držimo na ledu. Vse vrste meso lahko konzerviramo, t. j. damo v pločevinaste puščice (doze) in neprodušno zapremo Živalski produkti mleko sir jajca med od 6h—3dni 61—3 1. do 5 mes. več let V temnem, hladn. tn zračnem prostoru | V primerno vlaž,, J- hladnem In zrač-\ nem prostoru V suhem tn zračnem prostoru Ohlajeno In pasterizirano traja do 3 dni Trapist drži 6 tednov, ementalec 9 mes., parmezan 3 leta Tudi vlagamo v vodotopno steklo, apno, hipermangan itd. Posoda mora biti dobro zaprta Hranilo Doba Pogoji in načini Opomba trajanja za hranjenje Sadje do jabolka, letna 2 tedna jabolka, jes. 4 tedne jabolka, zimska 6 mes. Vse sadje Sadna shramba hruške, rane 2 tedna hranimo v (klet) mora hruške, pozne 6 mes. temnem, imeti od d do 5°C slive 1 mes. hladnem in topdne in črešnje 10 dni zračnem 75—85«/0 vlage breskve 10 dni prostoru marelice 10 dni jagode 3 dni Orozdje obeSamo pod grozdje 5 mes. strop z narobe obrnjenim grozdom Pijače žganje več let I V stekle- rum konjak 1* y» nicah Vino v sodih moramo do 6 let vino l v Rndih dolivati, ker zrak v so- sadjevec do 1 leta > v OUUill du omogoča življenje Škodljivim bakterijam, sadni sok 1» v steki. <11 sodih ki kvarijo vino Poljski pridelki do pšenica 4 leta 2ita 90 po označeni ječmen 8 leta rž 3 leta V suhem dobi za seme nepo- rabna, ker zgube ka- ajda 6 let in zračnem livost koruza 5 let prostoru fižol 4 leta j Za hrano najboljši grah 5 let 1 prvo leto, vendar je | do označene dobe ie bob 4 leta Klet suh«, zračna, svetla in hladna (2-8« Q 1 dober za seme krompir 1 leto Spravljen v suhem in shtajen Vrtni pridelki do zelje 4 mes. Obesiti , koeenom ohrovt 5 mes. 1 V hladni in karfijola 4 dni | suhi kleti koleraba 6 mes. Vso zelenjavo najbolje in najdalj hra- zimska solata pomladi Prezimi v vrtu V hladni, bolj suhi endivija 5 mes. kleti nimo v konzervnih motovilec pomladi Prezimi v vrtu puščicah (dozah), ki se špinača pomladi n lahko neprodušno za- radič 6 mes. Prezimi v zasipnici pro, ali pa v posebnih korenje 6 mes. Prezimi v zasipnici ali hladni, suhi kleti steklenicah (\Veck) za konzerviranje. Na ta peteršilj 6 mes. \ Prlsut v zemlji način lahko hranimo zelena 5 mes. j v kleti zelenjavo, pa tudi sa- rdeča pesa redkev 6 mes. 6 mes. ) Prezimi v j zasipnici dje in meso po več let. Vsa korenasta zelenjad drži zelo dobro v za- čebula 10 mes. sipnici česen 12 mes. Na suhem in kumare 1 tedna buče 1 mesec zračnem paradižnik 2 tedna prostoru paprika 3 tedne Čez zimo v kleti, hren 1 leta drugače celo leto v vitu svei Ali je bakteriološka vojska mogoča? Ustanovljena po Pasteurju je bakteriologija, ki je stara komaj 50 let, vendar znanost, ki pozna v zadnjih letih zelo lepa odkritja. Pred enim stoletjem človek še ni poznal sveta mikrobov in če ta svet še danes skriva marsikaj, mu je znanost vendarle iztrgala neštete skrivnosti. Dela učenjakov so nam dala spoznati sredstva, kako se branimo in kako ozdravljamo, če smo napadeni od nevarnih številnih mikrobov. Istočasno so nam odkrili in nas seznanili z načinom njihovega življenja, njihovih nahajališč, njihovega načina napada. Čeprav nekako udomačeni po raziskovalcih, ki so si iz njih napravili vredne zaveznike za izdelavo raznih serumov in cepil, se jih moremo istočasno upravičeno bati, da ne bi postali v spretnih rokah nevarno novo orožje. V letu pred začetkom vojske, ko so že vsi ljudje čutili bližajočo se nevihto, je bilo mnogo pisanega, še več pa govorjenega o bakteriološkem orožju in možnost nove vrste borbe je močno razburjala vse duhove. Ta nemir danes vedno bolj raste v zvezi z uničujočim divjanjem sovražnikov, kar gotovo vzbuja bojazen, da bi se nekega dne poslužili še hujših bojnih sredstev, saj se tudi mnogo govori o uporabi kemičnega orožja. V vseh časih so spremljale vojske strašne epidemije, ki so včasih uničile in pokosile več ljudi kakor vojska sama. Leta 1870 so koze razredčile francosko armado. Med krimsko vojsko je tifus umoril tisoče in tisoče vojakov. Na koncu svetovne vojske so epidemije tako imenovane španske gripe strašile predvsem po Franciji in Angliji pa tudi po ostalih delih Evrope. Nenavadni pogoji, v katerih žive vojaki med vojsko, so največ krivi, da se bolezen hitro širi. Številne čete na enem mestu, utrujenost, slabša prehrana, mraz, pa tudi huda vročina delajo iz vojakov najbolj pripravne žrtve gripe, koz, tifusa, tropske malarije, meningitisa itd. Pritrgovanje, čezmerno delo pripravljajo prebivalstvo v zaledju za vse mogoče bolezni. Ali ne bi bilo torej mogoče zanetiti razne epidemije tako, da bi spretno posejali klice teh bolezni prav v teh krajih, ki so posebno pripravni za njih razvoj? Več načinov širjenja mikrobov bi bilo mogočih. Najbolj enostaven način, ki se zdi tudi najbolj uspešen, bi bil spuščanje okuženih megla iz avijonov. Najmanjše kapljice vode, ki tvorijo meglo, so sposobne vsebovati milijarde in milijarde klic. Z vdihavanjem bi ljudje prišli v neposreden stik z njimi in tako bi povzročile masovne epidemije. V resnici pa je po našem mišljenju ta način popolnoma nemogoč. Aeroplan, ki naj razširi dim oziroma nevarno meglo, leti s hitrostjo najmanj 120 do 150 km na uro. Na ta način je širjenje strupene megle zelo veliko — prostrano. Višina, v kateri leti avijon, ne more biti manjša kot 1000 metrov. Kapljice so pa tako lahke, da za 10 m padca v mirnem ozračju rabijo najmanj 5 minut. Tako bi prišle na zemljo šele po 500 minutah, t. j. po približno sedmih urah. V času tega padanja pa bi že veter razgnal oblake in tako bi okuženje gotovega kraja bilo zelo malo verjetno. Ce bi bil napad podnevi, bi tudi sonce imelo dosti časa, da ubije nevarne klice. Večina mikrobov namreč umrje, če so nekaj minut — a tudi za veliko večino odpornejših mikrobov zadostuje, da so 2 do 3 ure — na sončni svetlobi. Kaj je torej z meglo, ki bi jo spuščal avijon? Razgnane, sterilizirane po soncu, razredčene po dežju bi vse te kapljice postale neškodljive. Kapljice bi prišle na zemljo daleč druga od druge in ne bi imele nobene uspešne — epidemične — okužne moči. Zastrupitev vode v kakem mestu, če je taka zastrupitev mogoča, tudi ni bogvekaj uspešna, ker vsak lahko uporabi mnogo različnih načinov za desinfekcijo vode. Ostane nam torej razmotriti še direktno okuženje posameznika, bodisi z ljudmi, ki imajo že gotovo bolezen, ali pa z živalmi. Bolezni, ki lahko povzročijo smrtne epidemije, so običajno zelo resne. Nemogoče je skoraj, da bi bolnik, ki ima tifus ali kugo ali kolero ali meningitis, potoval, ker je vsak z visoko vročino priklenjen na posteljo. Ker je največ časa v nezavesti, tudi ne bi mogel zavestno širiti bolezni. Vedno je mogoče razširjati tifus, kolero, tropsko malarijo, gripo z okuževanjem živil, z obleko, z odpadki, s pljunki itd. bolnih, toda širjenje epidemije na ta način ne bi bilo veliko, kajti današnja sredstva higienske službe bi jo hitro ustavila. Uporaba živali za razširjenje strupenih klic predstavlja tudi za napadalca velik riziko. Te živali so bolhe, uši, podgane, miši, ki razširjajo tifus in kugo. Le če bi te živali zelo vzgojili ali bolje jih nenavadno zdresirali, pa bi še vendar mogli dvomiti, da bi razumele, da je treba napasti vojake prav v določenem taborišču in ne najprej teh, ki so v njihovi bližini. Kar se tiče komarjev in muh, ki so nosilci malarije, kolere, rumene mrzlice, je stvar taka, da so zaradi svoje neodvisnosti nemogoči kot orožje v rokah enega ali drugega sovražnika, ki si stojita nasproti. Lahko bi jih morda uporabljala neka tretja sila, ki bi skušala iztrebiti vse bojevnike, brez ozira, kateri strani pripadajo. Toda čeprav si ne moremo misliti, da bi nastopile resne uničujoče epidemije v eni ali drugi sovražnih armad, ali med civilnim prebivalstvom ene izmed vojskujočih se držav, pa je vendar nevarnost za nastanek majhnih epidemij — ki so sicer lahko hitro omejene — v kakem mestu, v kakem taborišču, v kaki bolnišnici, kajti špijoni jih lahko povzročijo. Toda tudi teh nevarnejših incidentov se lahko izognemo s cepljenjem. Vsi vojaki so po navadi cepljeni proti kozam, kakor tudi proti malariji in tetanusu in so torej zavarovani pred vsemi temi boleznimi, ki so včasih res strahotno kosile. Danes imamo tudi že cepiva proti tifusu, proti kugi in proti rumeni mrzlici. Ob prvem primeru obolelosti za katero gornjih bolezni bi odgovarjajoča cepiva na veliko uporabili in razširjenje epidemije bi bilo ustavljeno. Ob bakteriološkem orožju, ki ga do danes nobena vojskujoča se stran še ni uporabila, je možno — izgleda tako — samo teoretično razglabljanje. Človek je na žalost odkril nenavadna in grozna uničevalna orožja, katerih učinek je v resnici strahoten in proti tem iznajdbam je treba drugačnih protisredstev, kakor pa neskončno majhnih klic. J. S. IIIIIII!IIIIIIIIIIII!!I!I!IIIII!IIIIIIIIIII!II!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIII!!IIIII!III!IIII!III!IIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIII11II!IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIII1IIII1IIII!IIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIH V vsako slovensko Hišo spadajo le Slovenec, Slovenski dom, Domollun in Boooliuli 18? Ljubljana gospodarsko, Kulturno in družabno središče Slovenije * Ustavljajte se v naslednjiQ §olelif), restavracijaO, kavarnaQ in slaščičarnaO Grand (jOtel 0,l/nione* vodilni hotel Ljubljane 100 moderno urejenih hotelskih sob s tekočo toplo in hladno vodo, sobe s kopalnici', centralna kurjava, sobni telefoni, optični signali, osebno in tovorno dvigalo. 30 modernih garaž. Zelo zmerne cene. Najvzornejša postrežba. Elegantna restavracija je znana po izborni kuhinji. V vinski kleti izbrana vina. Dvorane za seje, zborovanja, koncerte, pojedine itd. KAVARNA „UNI0N“ je najudobnejša in najelegantnejša kavarna v mestu s priznano vzorno postrežbo. Izborna kava in nebroj časopisov. - Telefon: hotel 2707, 2750- kavarna 2026 - restavracija 3742. Hotel ..Metropol" - Miklič Ljubljana - nasproti glavnemu kolodvoru. 150 sob (200 postelj), 32 kopalnic, topla in mrzla voda, centralna kurjava, dvigalo, garaže. Dvorana za prireditve in zborovanja. Moderna kavarna — prvovrstna restavracija. Nizke cene. Telefon: hotel 27-37, kavarna 20-22. Udobno bivanje nudi v Ljubljani moderno urejeni Gotel ,,Slon44 Telefon 26-45 — Krasne sobe, lepa kavarna, izborna restavracija, buffet in parno ter kadno kopališče; vse po res zmernih cenah. Na razpolago so posebni konferenčni prostori. Hotel „Štrukel44 Dalmatinova ulica št. 15, telefon 29-41. — Moderno opremljeni hotel s toplo in hladno tekočo vod >. Centralna kurjava. Cena od din 30'- navzgor. Prvovrstna restavracija. Klubsl e sobe, lep senčnat vrt, garaže. Solidna postrežba. — Zmerne cene. 'Restavraciji a grand §otel „L/nion44 VINSKA KLET. — Dvorane za seje, zborovanja, koncerte, pojedine itd. Restavrater Matija Karba Kavarna „Hmona“ V kavarni dnevno koncert. V restavraciji dnevno ples. Bridge room. Kavarna ,,Evropa4* Telefon 20-18. — Sredi Ljubi,ane na najprometnejši točki. Sestajališče poslovnega sveta. Priljubljena kavarna meščanskih krogov in športnikov. Staroznana gostilna pri ,,Šestici44 Nasproti nebotičniku. Prvovrstna kuhinja. Izbrana vina. Salon za zborovanja. Senčnat vrt Moderno urejeno kegljišče. A. Izlakar Gostilna pri ,,Figovcu44 Sredi mesta — prijetne gostinske sobe — pozorna postrežba. Priljubljena terasa. Sveže pivo, stalno sveže pripravljena izborna jedila, izborna vina. Gostilna - buffet - slaščičarna „Košak44 Prešernova ulica. Se priporoča. Vina in jedila po želji edino v restavraciji „Z.vexda44 Pozimi ugodna, zrnčila, prijetno topla klet, poleti raz-košon, hladen senčnat vrt. Dnevno Koncert, poleti ples. Zajamčeno najboljša vina in najokusneje pripravljena jedila. — Udobno urejena amerikanska kegljišča na razpolago dnevno do 8. uro zvečer. Kavarna -dancing „Nebotičnik44 V kavarni vsak dan popoldanski in večerni koncert. V dancingu vsak mesec nov spored, vsako nedeljo in praznik ob 17. uri čajanka s sporedom. — Izbrana originalna vina. — Vstop prost. Najboljši poslovni posrednik je ,,Slovenec". - Poslužujte se ga pri svoji reklami! Kubična mera okroglega lesa Premer v cm D c 1 ž i n a v m 0-5 1 2 3 4 5 1 6 7 1 8 9 10 11 12 | 13 14 15 6 0 001 0 003 (0.006 0.008 0.011 0.014 0.017 '0.020 0.023 0.025 0.028 (0.031 0.034 0.037 0.040 0.012 7 0.002 0.004 [0 008 0.012 0 015 0.019 0.023 i0.027 0.031 0 035 0.038 0.042 0.046 0.050 0.054 0.058 8 0.003 0.005 0.010 0015 0.020 0.025 0.030 0.035 0.040 0.045 0.050 0.055 0.060 0.065 0.070 0.075 9 0.003 0.006 0.013 0.019 0.C25 0.032 0.038 0 045 0.051 0.057 0.064 0.070 0076 O.' 83 0 089 0.095 10 0.004 0.008 0.016 0.024 0.031 0 039 0.047 0.055 0.063 C.071 0.079 0.086 0.094 0.102 0.110 0.118 11 0.005 0 010 0.019 0.029 0 038 0.048 0.057 [0.067 0 076 0/86 0.095 0.105 0.114 0.124 0-133 0.143 12 0 006 0.011 0.023 0.034 0.045 0.057 0.068 i 0.0 79 (.090 0.102 0.113 0.124 0.136 0.147 0.158 0.170 13 0007 0 013 ;0 027 0.040 0.053 0 066 0.080 [0.093 0.106 (.119 0 133 0.146 0.159 0.173 0.186 1.199 14 0 008 0.015 ;o.oji {0.046 0.062 0.077 0.092 0.108 0 123 0.139 0 154 10.169 0.185 0.200 0.216 0.231 15 0.009 0.018 (0.035 10.053 0.071 0 088 0.106 [0.124 0.141 0.159 1.177 [0.194 0.212 0.230 0.247 0.265 16 0010 0.020 0.040 0.060 0 080 0.101 [0.121 0.141 0.161 0.181 0.201 0.221 [0.241 0.261 0.282 0.302 17 0011 0 023 0.045 0.068 0.091 0.113 fO. 136 0 159 0.182 1.204 0.227 0.250 [0.272 0.295 0.318 0.340 18 0 013 0.025 0.051 0 076 0.102 0.127 10.153 0.178 0.204 0.229 0.254 0.280 10.305 0.331 0.356 C.382 19 0.014 0.023 0.057 0.085 0.113 0.142 ,0.170 0.198 0227 0.255 0.284 0.312 0.340 0.369 0.397 0.425 20 0.016 0.031 0.063 0 094 0.126 0.157 (0.188 0.220 0.251 0.283 0.314 0.346 ,0.377 0.408 0.440 0.471 21 0 017 (0.035 0.069 0.104 0.139 0.173 0.208 0.242 0.277 0.312 0.346 0.381 [0.416 0.450 0.485 0.520 22 0019 10.038 0.076 0.114 0.152 0.190 '0.228 0.266 0304 0.342 0.380 0.418 (0.456 0.494 0.532 0.570 23 0 021 0 042 0.083 0.125 0.166 0 208 0.249 0 291 0.332 0.374 0.415 0,457 (0.499 0.540 0.582 0.623 24 0.023 0.045 0.090 0.136 0.181 0.226 10.271 0.317 0.262 0.407 0.452 0.498 0.543 0.588 0.633 0.679 25 0.025 0 049 0.098 0.147 0.196 0.245 ,0.295 0.344 0.393 0.442 0.491 0.540 [0.589 0638 0.687 0.736 26 0 027 0.055 10.106 0.159 0.212 0.265 [0.319 0372 0.425 0.478 0.531 0.584 0.637 0.690 0.743 0.796 27 0 029 0.057 [0.115 0.172 0.229 0.286 i0 344 0.401 0.458 0.515 0.573 0.630 0.687 0.744 0.802 0.859 28 0 031 0.062 '0.123 0 185 0.246 0.308 0.369 0.431 0.493 0.554 0.616 0.677 0.739 0.800 0.862 0.924 29 0 033 0.066 [0.132 0.188 0.264 0.330 0.396 0.462 0.528 0.594 0.661 0.727 0 793 0 859 0.925 0.991 30 0.035 0.071 [0.141 0.212 0.283 0.353 0 424 0.495 0.565 0.636 0.707 0.778 0.848 0.919 0.990 1.060 31 0.038 0 075 0.151 0.226 0.302 |0.377 10.453 0.508 0 604 0679 0.755 0.830 (.906 0.981 1.057 1.132 32 0 040 0.080 0 161 0.241 0.322 (0.402 tO.384 0 563 0.643 0.724 0.804 0.885 0.965 1.046 1.126 1.206 33 0 043 0.0C6 0.171 0 257 0.342 10.428 [0.513 0.599 0.684 0.770 [0.855 0.941 1.026 1.112 1.197 1.283 34 0045 0.091 0 182 0.272 0.363 [0.454 0.545 0.636 0.726 '0.817 10.908 (0.999 1.089 1.180 1.271 1.362 35 0.048 0 096 0.192 0.289 0.335 [0.481 {0.577 0.673 0.770 \0.866 [0.962 ,1.058 1.155 1.251 1.347 1.443 36 0.051 0.102 0.204 0.305 0 407 0.509 0.611 0.713 0.814 0.916 1.018 1.120 1.221 1.323 1.425 1.527 37 0 054 0.1C8 0.215 0 323 0.430 0.538 0.645 0.753 0.860 0.968 l.( 75 1.183 1.290 1.398 1.505 1.613 38 0 057 0.113 0.227 0.340 0 454 0.567 0.680 0.794 0907 1.021 1.134 1.248 1.361 1.474 1.588 1.701 39 0 060 0 119 0.239 0.358 0.478 0.597 0.717 0.836 0.956 1.075 1.195 1.314 1.434 1.553 1.672 1.792 40 0.063 0.126 0.251 0.377 0.503 0.628 0.754 0.880 1.005 1.131 1.257 1.382 1.508 1.634 1.759 1.885 41 0 066 0 132 0.264 0.396 0 528 0.660 0.792 0.924 ji.756 1.188 1.320 1 452 1.584 1.716 1.848 1.980 42 0.069 0.139 0.277 0416 0.554 0.693 0.S31 0.970 1.108 1.247 1.385 1.524 1.663 1.801 1.940 2 078 43 0 073 0.145 [0.290 0.436 0.581 0 726 10.871 1.017 1.162 1.307 1.452 1.597 1.743 1.878 2 033 2.178 44 0.076 0 152 [0.304 0.456 0 608 10.760 rO.912 1.064 1.216 1.368 1.521 1.673 1.825 1.977 2.129 2.281 45 0.030 0.159 0.317 0.477 0.636 |0.795 [0.954 1.113 1.272 1.431 1.590 1.749 1.909 2.068 2.227 2.386 46 0 083 0.166 0.332 0 499 0.665 '0.831 0.997 1.163 1.330 1.496 1.662 1.828 1.994 2.161 2.327 2.493 47 0.087 0 173 0 347 0 520 0.694 0 867 1.011 1.214 1.388 1.561 1.735 1.908 2 082 2.255 2.429 2.602 48 0 090 0 181 0.362 (0.543 0.724 i0.905 1.086 1.267 1.448 1.629 1.810 1.991 2.171 2.352 2.533 2.714 49 0 094 0.189 0.377 0 566 0.754 0 943 1.131 1.320 1.509 1.697 1.886 2.074 2.263 2.451 2640 2.829 50 0 098 0.196 0.393 [0.589 0.785 0.982 1.178 1.374 1.571 1.767 1.964 2.160 2.356 2.553 2.749 2.945 51 0 102 0 204 0.409 0.613 0.817 1.021 11.226 1.430 1.634 1.839 2 043 2247 2.451 2.656 2.860 3.064 52 0 106 0.212 0.425 0.637 0.849 1.062 11 274 1.437 1.699 1.911 2.124 2.336 2.548 2.761 2.973 3.186 53 0 110 0.221 0 441 0.662 0.882 1.103 il 324 1.5448 1.765 1.986 2.206 2.427 2.647 2-868 3.089 3 309 54 0.115 0.229 0.458 0.637 0.916 1.145 1 374 1.603 1.832 2 061 2.290 2.519 2.748 2.977 3.206 3.435 55 0.119 0.238 0.475 0.713 0.950 1.188 1.425 1.663 1.901 2.138 2.276 2.613 2.851 3.089 3.326 3.564 56 0123 0.246 0.493 0.739 0.985 1.232 1.478 1724 1.970 2.217 2.463 2.709 2.956 3.202 3.448 3.695 57 0.128 0 255 0.510 0.766 1.021 1.276 1.531 1.786 2.041 2.297 2.552 2.807 3.062 3.317 3.573 3.828 58 0.132 0 264 0.528 0.793 1.057 1.321 1.585 1.849 2.114 2.378 2.642 2.906 3.171 3.435 3.699 3.963 59 0 137 0.273 0.547 0.820 1.094 1.367 1 640 1.914 2.187 2.461 2.734 3.007 3.281 3.554 3.828 4.101 60 0.141 0.283 0.565 0.848 1.131 1.414 1.697 1.979 2.262 2.545 2827 3.110 3.393 3.676 3.958 4.241 61 0 146 0.292 0 585 0.877 1.169 1.461 1.754 2.046 2.338 2.630 2.923 3.215 3.507 3.799 4.092 4.384 62 0.151 0.302 0 604 0.906 1.208 1.510 1.811 2.113 2.415 2.717 3.019 3.321 3.626 3 925 4.227 4.529 63 0.156 0312 0.623 0.935 1.247 1 559 1.870 2.182 2.494 2.8.6 3.117 3.429 3.741 4.052 4.364 4.676 64 0 161 0 322 0.643 0.965 1.287 1 609 1.930 2.252 2.574 2.895 3.217 3.539 3.860 4.182 4.5(4 4 826 65 0.166 0.332 0.664 0.995 1.327 1.659 1.991 2.323 2.655 2.986 3.318 3.650 3.982 4.314 4.646 4.977 Drug način izračunavanja prostornine (kubature) okroglega lesa Debelino okroglega debla izmerimo v sredini njegove dolžine, in sicer v centimetrih — to se pravi, da dobimo premer debla v cm. — Ta premer zaznamujemo s črko P. V dolnji tabeli dobimo poleg vsakega premera P še drugo številko, ki jo lahko imenujemo množitelj in jo zato zaznamujemo z M. Dolžino debla zmerimo v metrih in jo zaznamujemo z D. Prostornino (kubaturo), ki jo zaznamujemo z V, dobimo v m3 (kubičnih metrih) (P — premer, v cm Vin3 DX M 10.000 to se pravi, da pomnožimo dolžino (D) debla v metrih z onim množiteljem M, ki ustreza debelini (premeru) debla v cm, in dobljeni znesek delimo z 10.000. Vzemimo primer: Deblo je dolgo 4 m, debelo je, oziroma njegov premer je 50 cm (P). V tabeli dobimo za P = 50 cm, množitelj M = 1964. Prostornina (kubatura) debla je torej: 4 V 1964 V = ~/n = ?856 : 10.000 = 0-7856 m3. 10.000 M — množitelj) P 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 M 28 38 50 64 78 95 113 133 154 177 201 227 P 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 M 254 284 314 346 380 415 452 491 531 573 616 661 P 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 M 707 755 804 855 908 962 1018 1075 1134 1195 1257 1320 P 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 M 1385 1452 1521 1590 1662 1735 1810 1886 1964 2043 2174 2206 P 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 M 2290 2376 2463 2552 2642 2734 2827 2923 3019 3117 3217 3318 P 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 M 3421 3526 3632 3739 3849 3959 4072 4185 4301 4418 4537 4657 P 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 M 4778 4902 5027, 5153 5281 5411 5542 5675 5809 5945 6085 6221 P 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 M 6362 6504 6648 ; 6793 6940 7088 7238 7390 7543 7698 7854 8012 V r» »J Centralne kurjave — prezračevalne ■ ^ in kllmatlzljske naprave — vodovod-L JUBL J 6 NA ne Instalacije — sanitarne opreme — J. TRG. DR. kleparstvo — krovstvo — strelovodi. Kako meri višino Turist je dospel v neko vas ter st ogleduje visoko goro pred seboj. Nato vpraia gostilnilarja: »Kako visoka je ta gora?* Gostilnitar: *Totno vam ne morem povedati. Pa mora biti ie zelo visoka, ker stane zgoraj golai kar tri kovale.* Karkoli rabite v pisarni (strojepisne, razmnoževal, potrebščine) v tehnični geometrski kupujte pri: ,esni široki 1 V. B O N A Č - LJUBLJANA nasproti glavne pošte Najfinejše znamke polnilnih peres Zast. za svetlopisni papir »OZ AL ID« OBČINAM SRESKIM CESTNIM ODBOROM DRUŠTVOM Najmoderneje urejena lekarna (£> fiiccoM LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 6 nasproti nebotičnika — Telefon številka 28-35 Velika zaloga tu- in inozemskih specialitet Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne Priporoča MALINOVEC pristen, naraven, na malo in na veliko NAROČILA TOČNO PROTI POVZETJU Površina (kvadratura) nekaterih likov a. 'Trgajo f3U 9600 10 3600 4 9000 i»7. 3429 *7« 8471 n 3273 *ll, 8000 117 2 3130 *3I< 7579 12 3000 5 7200 127 2 2880 574 6857 Lovopust/ veljaven v dravski banovini Kozorogi (brez razlike spola in starosti) vse leto. Jeleni (samci) od 1. januarja do 31. julija. Jeleni, košute od 16. januarja do 31. oktobra. Srnjaki (samci) od 16. decembra do 31. maja. Srne (samice) od 16. decembra do 30. septembra. Gamsi: kozli od 1. januarja do 31. julija. Gamsi: koze od 1. januarja do 31. avgusta. Zajci (poljski in planinski) od 1. februarja do 31. avgusta. Divji petelini od 1. junija do 31. marca. Kokoši vse leto. Ruševci: petelini od 16. junija do 15. aprila. Ruševci: kokoši vse leto. Gozdni jerebi (petelini) od 1. decembra do 14. avgusta. Gozdne jerebice vse leto. Kotorne in belke od 1. januarja do 30. septembra. Poljske jerebice od 1. decembra do 14. avgusta. Prepelice in kosci od 16. novembra do 14. avgusta. Fazani in fazanke od 1. januarja do 31. avgusta. Golobi in grlice od 1. aprila do 15. junija. Kljunači vseh vrst od 16. aprila do 31., avgusta. Droplje, velike in male, od 16. januarja do 31. avgusta. Velike divje race od 1. marca do 30. junija. Druge divje race, gosi, močvirniki in povodni ptiči vseh vrst od 16. aprila do 30. junija. Prvi in zadnji dan se računata v lovopust. Prepovedano je loviti (streljati, ubijati, uničevati) mladiče jelenjadi, srnjadi in divjih koz v letu, v katerem so bili poleženi, in v naslednjem letu, dokler traja lovopust za odraslo divjad te vrste; z braki v času od 15. januarja do 30. septembra; po oranicah, izvzemši okopavine, od 1. februarja pa dokler se ne pobero pridelki; po travnikih od 1. aprila pa dokler se ne spravita seno in otava; po vinogradih od 1. februarja pa dokler se ne obero; kozoroge (obeh spolov) ves čas; medvede v srezih: Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Logatec in Ljubljana; veliko uharico, izvzemši sreze: Kočevje, Črnomelj, Logatec in Novo mesto; ribjega orla, orla belorepca, orla kačarja, planinskega orla, ruskega orla, sršenarja, krokarja, veliko in malo belo čapljo ter ptice pevke, odnosno druge za kmetijstvo in gozdarstvo koristne ptice, naštete v banovinski lovski uredbi z dne 20. februarja 1935, III/7 No. 1639/5. Parkljasta divjad se sme streljati samo s kroglo razen srnjadi v času od 1. oktobra do 15. decembra. Poso|iIa: vsakovrstna, hitro izvršimo brez kakega predplačila. Vnovčuiemo: vrednostne papirje, delnice, menice, terjatve, hranilne vloge zaščitenih zavodov, obveznice vsake vrste, kontokorente, dobropise itd. Hiše, parcele, vile: prodate ali kupite zelo ugo-dno po našem strokovnem posredovanju. Udeležbo kapitala: v industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetiih izvedemo zelo zadovoljivo. Strogo solidno in točno poslovanje. Oblastveno dovoljena agencija za vse denarne in trg. posle RUDOLF ZORE 1JKBIJASIA, GLEDALIŠKA 12, tel. 38-10 Časovna razpredelnica Kadar je v Jugoslaviji poldne, kaže v dolnjih drža- vah ura naslednji čas: Evropa ura m. j Izven Evrope ura m. Anglija . . . . 11 — Argentinija 6 43 Belgija . . . . 11 - i Bolivija . . 6 28 Bolgarija . . 13 - Brazilija . . 8 07 Danska . . . . 12 — [ Cile . . . 6 17 Estonija . . . . 13 - ! Egipt . . . 13 - Finska . . . . 13 - Ekvador . . 5 46 Francija . . . . 11 — Filipini . . 19 - Grčija . . . . 12 35 Gvatemala . 4 58 Italija . . . . 12 — Jamaica . . 6 - Letonska . . 13 — Japonska 20 - Litva . . . . . 12 - : Kina . . . 19 — Luksemburg . . 12 — Kolumbija . 6 03 Madžarska . . . 12 — Koreja . . 19 30 Nizozemska . . 11 20 i Kuba . . . 5 31 Norveška . . 12 - Maroko . . 11 - Nemčija . . . . 12 - Mehika . . 4 24 Poljska . . . . 12 - 1 Nicaragua 5 15 Portugalska . . 11 - Panama . . 5 42 Romunija . . 13 - ! Paragvaj 7 10 Rusija . . . . 13 — Peru . . . 5 51 Španija . . . . 11 — [ Tunis . . . 12 - Švedska . . 12 — 1 Turčija 12 57 Švica . . . 12 - Urugvaj . . 7 15 Združene države Severne Amerike ura m. Atlantic-Time 7 - Eastern-Standard-Time (New York) 6 - Central-Time (Chicago, Galveston) 5 - Mountain-Time (Denver) . . 4 — Pacific-Time (San Francisco) 3 — RAFAEL BATISTIČ TRGOVEC S KOŽAMI IN LOJEM — TELEFON KRANJ 50 KUPUJE KOŽE PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH STRAŽIŠČE PRI KRANJU Katero je najstarejše drevo na svetu? Po vsej verjetnosti bo to neka cipresa pri vasi Santa Maria del Tule v bližini mehiškega mesta Oaxaca. Starost tega drevesa so znanstveno ugotovili gozdni inženirji: dognali so, da je drevo staro štiri tisoč let. Drevo je pod državno zaščito in se ga nikdo ne sme dotakniti. Visoko je 45 m, a deblo ima obseg skoraj 40 m. Štiri in dvajset ljudi ga komaj objame z razpetimi rokami. Deblo ni okroglo, temveč je videti kot bi bila tri drevesa skupaj zrastla. Ciprese rastejo zelo počasi in potrebujejo mnogo vode. Ta cipresa pa je zrasla na silno suhem prostoru in to se je mnogim zdelo nenavadno. Šele italijanski botanik Canzzatti je odkril, da teče pod njenimi koreninami studenec in ji daje potrebno vlago. Ali je res premoga še za štiri tisoč let? Ruski učenjaki so ugotovili, da je zemeljskih zalog premoga in s tem tudi zaslužka za rudarje še za štiri tisoč let. Na premogu najbogatejše države na svetu so: Ameriške združene države, Rusija, Nemčija, Kanada, Kitajska in Anglija. Kako si predstavljamo milijardo. Milijarda v srebru tehta 5 milijonov kilogramov, milijarda v zlatu skoraj 320.000 kg, milijarda v papirnatih tisočakih 1780 kg, milijarda v stotakih 11.700 kg. Ko bi mogel odrasel človek odnesti 100 kg, bi bilo treba 18 mož, da bi odnesli milijardo v tisočakih, 115 mož, da bi odnesli v stotakih. A če bi hoteli odnesti milijardo v srebru, bi bila potrebna že kar armada 50.000 mož. Ko bi milijardo v tisočakih dali vezati v knjige, bi to dalo 2000 knjig in vsaka knjiga bi imela 500 strani. Kaj vsak ne ve ... Da je umetno svilo iznašel grof Lhardonet. V prvi poskusni tovarni v Besa neonu je porabil 6 milijonov frankov svojega imetja. Šele pozneje se je posrečilo izdelati to umetno svilo vsaj toliko negorljivo, da niso možje že s samim dotikom cigarete spremenili svojih žena v goreče bakle... Da bo v Turčiji v kratkem uveden velik osebni davek na stare samce. Prav tako bodo po zakonu odmerjene nagrade za matere, ki imajo vsaj šest otrok. Izdelujem in popravljam vse cerkvene in druge vezenine DRUŠTVENE PRAPOl AlGISTA HUFNAGL - vezilja DEVICA MARIJA V POLJU ETE, MAŠNE PLAŠČE ud Soboslikarstvo - stavbeno in pohištveno pleskarstvo Vojska leanc Domžale Industrijska cesta 10 Solidno delo Zmerne cene BUH IVAN Kiparstvo, rezbarstvo in pozlatarstvo Izdelovanje oltarjev, kipov, cerkvene ornamentike, okvirov in vseh v to stroko spadajočih rez-barskih del, kakor tudi popravila. VRHNIKA, Kotnikova 4 ® •- e '« c m c o a ■o E m & c rr 2a c o o 5 i « S .* jo >S -0-= 5 S c -°uS* » gl a > u i« 5 ; 'E sš> Si 01 Ccvl|oE|i In posestniki! Vi« vrste usnja dobite najceneje pri meni ljubitelji uttn! Visoke in nizke imenske vrtnice dobite vedno pri FRANC JENKO, trgovec usnja — Medvode D. Vavpetič Celovška cesta it. 69 LJUBLJANA Obrat lesnih galanterijskih izdelkov: modni gumbi, šatulje, spominki, kotiljoni za plesne prireditve. Po najnižjih cenah. 0 ustvarjenju človeka Otroci se pogovarjajo o ustvarjenju lloveka. Nato Gašper-le k: >Ali verjamei, Blažek, da smo iz prahu in pepela?* Blažek: >Seveda verjamem.* Gaiperiek: »Iz lesa so pa zamorci?* Blažek: »It saj!* Goska Ulenec vpraša ulitelja: »Gospod ulitelj, mama mi je no-rolila, naj vas vprašam, te radi jeste gosje meso.* Ulitelj: »Povej mami, da gosje meso zelo rad jem.* Cet teden dni vpraša ulitelj ulenca: »No, kaj je z gosko?* »Prosim, gospod ulitelj, ozdravela je,* se je odrezal ulenee Zemlja v Stevilhah Ekvator ali ravnik je dolg 40.070 km. Premer zemlje v ravniku 12.755 km. Zemeljska os je dolga 12.712 km. Celokupna površina zemlje meri 510,000.000 km2. Od tega odpade na morje 361,000.000 km2, kopni svet pa meri 149 milijonov kvadratnih kilometrov. Srednja oddaljenost zemlje od sonca znaša 149,481.000 kilometrov, srednja oddaljenost zemlje od meseca pa znaša 384.000 km. Pot zemlje okoli sonca znaša 925,000.000 km in jo zemlja naredi v 365 dneh, 5 urah, 48 minutah in 46.17 sekundah. 1. Zemljine. Azija................................................ 44,000.000 km3 Amerika.............................................. 42,000.000 km* Afrika............................................... 30,000.000 km* Antarktida, celina okrog južnega in sever, pola 14,000.000 km2 Evropa............................................... 10,000.000 km* Avstralija z Oceanijo................................ 10,000.000 km! 2. Oceani. Veliki ali Tihi ocean............................... 180,000.000 km* Atlantski ocean..................................... 106,000.000 kms Indijski ocean....................................... 75,000.000 km2 3. Prebivalstvo. Azija............................................ 1.113,000.000 preb. Evropa............................................. 508,000.000 preb. Amerika............................................ 255,000.000 preb. Afrika............................................. 150,000.000 preb. Avstralija z Oceanijo............................... 10,000.000 preb. Antarktida............................................... 2.000 preb. Hllilonsha mesto na svelu V naslednjem podajamo podatke o številu prebivalstva največjih mest na svetu, ki so imela po zadnjem ljudskem štetju nad 1 milijon prebivalcev, privzeli pa smo tudi mesta z nad 900.000 prebivalcev, ker so sedaj gotovo že presegla milijonsko mejo. V oklepajih navajamo podatke za število prebivalstva brez predmestij pri nekaterih velemestih. Evropa: Bombay (Indija) 1,161.000. Pariz (Francija) 4,963.000 £anton £**•> ^O-OOO. (2 830 000) Nagoja (Jap.) 1,083.000. Berlin (Nem.) 4,243.000. Kioto (Japonska) 1(^10°0. Moskva (SSSR) 3,642.000. Nanking (Kit.) ,00a00a Leningrad (SSSR) 2,740.000. Kobe (Jenska) 912.000. Dunaj (Nemčija) 1,875.000. Amerika: Budimpešta (Madžarska) 1,421.000 (1,006.000). New York (Zedinjene dr- Rim (Italija) 1,179.000. žave Severne Amerike) Varšava (nekdanja Polj- ‘°>90100° (W30.000). ska) 1 179 000 Chicago (Zed. države be- Hamburg (Nem.) 1,129.000. „ verne Amerike) 3,376 000 Milan (Italija) 1,114.000. Burjen°sJ^res (Argentina) Madrid (Španija) 1,006.000. «5-000. Barcelona (Span.) 953.000. Filadelfija (Zed. drz. Sev. Marseille (Fran.) 914.000. Amerike) 1,951^00. Rio de Janeiro (Brazilija) Anglija: 1,711.000. London 8,204.000 (4,397.000). Detroit (Zed. drž. Severne Glasgow 1,086.000. f Amerike) 1.569.000. Birmingham 1,003.000. Locs Anf les (Zed. drzave 6 Sev. Amerike 1,238.000. Sao Paulo (Braz.) 1,120.000. Izvenevropska mesta: Mexico (Mehika) 1,029.000 (961.000). Az,ja: Cleveland (Zed. drž. Sev. Tokio (Japonska) 5,700.000. Amerike) 900.000. Šanghaj (Kit.) 3,500.000. Afrika* Osaka (Jap.) 3.000.000. Peiping (Kit.) 1,550.000. Kairo (Egipt) 1,307.000. K",”du,> ''<8<’00° Avs,r”'«»; Tiencin (Kit.) 1,300.000. Sydney 1,235.000. Najdaljše reke sveta Evropa: Volga 3570 km Donava . . . . 3780 JJ Dnjepr . . . . 2150 JJ Don 1860 »J Dvina 1780 JI Pečora . . . . 1580 JJ Ural 1500 JJ Dnjestr . . . . 1372 JJ Rena 1300 JJ Laba 1160 JJ Visla 1050 JJ Loira 1000 JJ Tajo 910 JJ Azija: Ob 5200 km Jenisej . . . . 5200 JJ Jang-tseg-jang . . 5200 JJ Lena 4600 JJ Amur 4480 Hoangho . . . . 4100 JJ Indus 3180 JJ Ganges . . . . 3000 JJ Eufrat . . Amu-Darja 2760 2200 Afrika: Nil . . Kongo Niger . Zambezi Limpopo Senegal 5760 km 4200 „ 4160 „ 2660 „ 1600 „ 1430 „ Amerika: Mississippi . . . 6530 km Amazonka . . . 6200 „ La Plata .... 4700 „ Reka sv. Lorenca 3800 „ Rio Grande . . . 2800 „ Kolorado .... 2700 „ Orinoko .... 2230 „ Kolumbia . . . 2180 ,, Avstralija: Murray .... 2500 km Na|vl$|e gore sveta Evropa: Mont Blanc (Alpe).....................................4810 m Mont Rosa (Alpe)....................................... 4638 m WeiBhorn (Alpe)........................................4512 m Matterhorn (Alpe)...................................... 4505 m Bernina (Alpe)........................................ 4052 m Azija : Mount Everest (Himalaja)............................... 8882 m Godwin Austen (Himalaja)............................... 8620 m Tirafi-Tekuš (Tien-šan)................................ 7320 m Hau-Tekuš (Tien-šan)...................................7315 m Gaurisankar (Himalaja)................................7130 m Afrika: Kilimandžaro (Brit. vzh. Afrika)......................6010 m Margareten-Peak (Kilimo)............................... 5065 m Viktoria-Peak (Brit. vzh. Afrika).................... 4600 m Džebel-Ašal (Atlas)................................... 4478 m Amerika: Aconcagua (Andi)....................................... 7040 m Mc Kinley (Aljaška).................................... 6240 m Citlaltdpetl (Mexiko).................................. 5582 m Mt. Elias (Aljaška)................................... 5520 m Mt. Whitney (Sierra Nevada) ....................... 4541 m Avstralija : Mt. Viktoria (Nova Guinea).............................5100 m Karsten (Nova Guinea).................................. 5000 m Ottova gora (Nova Guinea).............................. 5000 m Mt. Melbourne (Avstralske Alpe)....................... 4500 m Fr. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR Velika izbira vsakovrstnih očal, daljnogledov, toplomerov, barometrov, vlagomerov, povečevalnih stekel itd. • Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 6 (pri frančiškanskem mostu) Telefon it. 44-86 Vinko Cunder Modne torbice, aktovke, kovčege Itd. Vam Izdeluje po želji In naročilu! Sprejema vsa tozadevna popravila. Lastni izdelki! — Stalna zaloga! UUBUAHA. Igriška ulica St. 3 Mladinska založba Ljubljana. Stari trg 30 nudi vse za šolo in pisarno enodinarske knjižice, izbrane mladinske knjige •KUBO« brzoparllnikl z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom. Kotli za žganjekuho vseh sistemov in velikosti. Pralni kotli. Asbest filtri za vino. Tovarniške naprave. Kotli za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. Priporoča se If ATI ADVA11 BOŽIC IVAN, kotlarstvo Id kleparstvo "l*U I LftKllft KUK IVAM. kljuiava.iarstvo LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA št. 35 (Duna ska cesta) (bivše Strojne tovarne). Telefon št. 37-92 TRAFIK A — Vodno velika zaloga >< BUFDf — Dobro vino, vse vrste taksnih, davčnih in banovinskih O likerje in drugo. — Cene nizke, kolkov, znamk, tovornih listov, H Postrežba točna in solidna pogodb, priznanlc >< se priporoča UKMAR MIRKO — LJUBLJANA, VEGOVA ULICA ŠTEV. 2 pri lekarni Bahovec na Kongresnem trgu ALBIN ŠIFRER puškar Orožje, strelivo, lovski in ribar-ski pribor. Lastna delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila. — Montiranje daljnogledov Ljubljana, Gosposvetska c. 12 poleg restavracije „Novi Svet“. Telelon 33-49 Nerodovitna tla. Plešec: »Vaše mazilo za rast las ni vredno piškavega oreha. Mazal sem si glavo od jutra do večera, pa poglejte, če najdete le en las na njit« Prodajalec: »Oprostite, gospod, motite sel Naša maža je imenitna, nismo pa krivi, če vaša glava ni za nič.« Tolažba. Župnik in zdravnik sta stala pred hišo v živem pomenku. Mimo pride žena, ki je pred tednom pokopala svojega moža. Župnik jo ustavi: »Kako je matit Sočustvujem. Upam, la sto se že potolažili.« Vdova: »Bridko je, gospod župnik, zelo bridko. Edino to me tolaži, da je Luka tako srečno in lahko končal.« Tu poseže vmes zdravnik in reče: »Cujte, mati, to pa se imate zahvaliti — mojim zdravilom.« Dentist Franjo Radovan orduira od v,9. do Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 2/1. *n 0<* 2- urc O&Aeka, p&ašc poMMnik najceneje v konfekciji LJUBUANA mostov]« LUKIČ KRflPNK TOPLICE zdravijo z gotovim uspehom revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. — V pred- in po-sezoni znatni popusti. Nizke cene in pavšalne kure. — Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od koder je avtobusna zveza. — Informacije in prospekte daje na zahtevo uprava kopališča in vsi potovalni uradi Površina in prebivalstvo evropskih držav Ob začetku vojne lani je bil po številu prebivalstva vrstni red evropskih držav naslednji (vzeli smo države v tedanjem obsegu, upoštevali pa tudi še nekdanjo Češkoslovaško kot skupno državo); površina v tisočih km5 prebivalstvo v milijonih Nemčija* Anglija Italija Francija Poljska* Španija Romunija* Jugoslavija Češkoslovaška* Madžarska* Holandija Belgija Portugalska Grčija Bolgarija* švedska Švica Danska Finska* Irska Norveška Litva* Letonska* Estonska* Albanija Gdansk* Luksemburg Islandija San Marino Andora * Države, označene z zvezdico, so doživele spremembe v obsegu odnosno izpadle kot samostojne. Pri Nemčiji so upoštevane meje pred 1. septembrom 1939, torej že priključena Avstrija in sudetski kraji. Po vojni si je Nemčija priključila še Gdansk, zapadno Poljsko, kar bi bilo treba še upoštevati, pa še ni natančnih podatkov. K Nemčiji spada tudi češkomoravski protektorat z nad 6 milij. prebivalcev. — Romunija je v celoti izgubila 99.738 km2 ozemlja s 6.8 milij. prebivalcev (od tega je dobila Zveza sovjetskih socialističnih republik Besarabijo in severno Bukovino, Bolgarija južno Dobrudžo, Madžarska pa severno Sedmo-graško. Romunija ima sedaj samo še okoli 195.000 km2 površine in 13.2 milij. prebivalcev, je torej manjša kot naša država. — Madžarska je pridobila oktobra 1938 južni del Slovaške, marca 1939 Karpatsko Rusijo, jeseni 1940 pa severno Sedmograško, ki meri okoli 45.000 km'-’ in ima 2.6 milij. prebivalcev, tako da meri sedaj Madžarska 138.000 km2 in šteje okoli 11.7 milij. prebivalcev, torej še vedno manj kot naša država. — Bolgarija je dobila v jeseni 1940 južno Dobrudžo z okoli 7.700 km2 in 125.000 prebivalci, tako da ima sedaj nad 110.000 km2 površine in 6.5 milij. prebivalcev. — Finska je izgubila del svojih ozemelj v površini 44.000 km2 in 0.5 milij. prebivalcev na sovjetsko zvezo, tako da meri le še 844.000 km2 in ima nekaj nad 3.1 milij. prebivalcev. — Litva, Letonska in Estonska so izgubile samostojnost in so priključene Zvezi sovjetskih socialističnih republik. 586 79.6 244 47.8 310 43.75 561 41.98 389 35.1 503 24.85 295 .19.85 248 15.63 140 15.3 93 9.08 34 8.77 30 8.4 89 7.46 130 7.1 103 6.37 449 6.31 41 4.2 44 3.8 388 3.63 69 2.934 323 2.92 53 2.575 66 1.98 48 1.134 28 1.06 2 0.4 3 0.3 .103 0.118 0.1 0.014 0.5 0.005 Pridobitve Zveze socialističnih sovjetskih republik v zadnji dobi so: od nekdanje Poljske 202.000 km2 in 13.5 milij. prebivalcev, od Finske 44.400 km2 in 0.5 milij. prebivalcev, od Romunije 50.400 km2 in 3.7 milij. prebivalcev, od Estonske 47.000 km2 in 1.1 milij. prebivalcev, od Letonske 65.800 km2 in 2.0 milij. prebivalcev, od Litve 52.800 km2 in 2.4 milij. prebivalcev, skupno 462.700 km2 in 23.0 milij. prebivalcev, prejšnji obseg 21,176.000 km2 in 170.5 milij. prebiv. Po številu prebivalstva je slika glavnih evropskih držav sedaj naslednja: Nemčija (s Protektoratom in Poljsko) 106 milij., Anglija 48 milij., Italija 44 milij., Francija 42 milij., Španija 25 milij., Jugoslavija 16 milij., Romunija 13 milij., Madžarska 12 milij., Holandija 9 milijonov. Po podatkih Zveze narodov je znašalo število prebivalstva na vsem svetu konec leta 1938 2.143 milijonov. Po celinah se je prebivalstvo razdelilo takole: Evropa (brez SSSlt) 400, Azija (brez SSSR) 1.132, SSSR 170, Afrika 155, Severna Amerika 142, Srednja Amerika 41, Južna Amerika 91 in Oceanija 11 milijonov. Po državah in njih posestvih je bilo število prebivalstva naslednje: britski imperij 519, od tega Velika Britanija in dominijoni 80 milij., Indija 366 milij., Kitajska 450 milij., SSSR po prejšnjem obsegu 170, po sedanjem 193 milij., Severnoameriške Zedinjene države (brez kolonij) 131 milij., Nemčija (s Protektoratom in Poljsko) 106, Francija s kolonijami 106, Japonska s kolonijami, vendar brez Mandžukoa, 100 milijonov. Mesta v državi Po čl. 2 zakona o mestnih občinah iz leta 1934 so bile v naši državi naslednje mestne občine (podatki so sestavljeni na osnovi števila prebivalstva dne 31. marca 1931, torej ljudskega štetja, med tem pa so se območja mest že delno povečala in je sploh prebivalstvo v mestih naraslo, kar se vidi posebno v Sloveniji): Kruševac .... 11.037 Za ječar.............10.633 Jagodina .... 6.912 Vrbaska banovina: Banja Luka . . . 22.165 Bihač.................8.374 Zctska banovina: Peč....................13.338 Herceg Novi . . . 12.110 Podgorica .... 10.247 Cetinje..................8.982 Kotor....................5.367 Vardarska banovina: Skoplje............... 68.334 Bitolj ............... 33.024 Prizren................18.955 Leskovac .... 17.632 Kumanovo . . . 16.984 Tetovo.................16.359 Priština .'.... 16.358 Vranje ..... 10.013 Donavska banovina: Subotica .... 100.058 Novi Sad .... 63.985 Petrovgrad . . . 32.831 Sombor................ 32.334 Senta..................31.969 Vršac..................29.411 Velika Kikinda . . 28.400 Kragujevac . . . 27.208 Stara Kaniža . . . 19.108 Požarevac .... 14.042 Sremska Mitroviča . 13.839 Ruma...................13.403 Smederevo.... 10.477 Bela Crkva . . . 9.657 Sremski Karlovci . 5.587 Slovenija: Ljubljana .... Maribor 33.131 Celje 7 602 Ptuj 4 257 Hrvatska: Zagreb 185.581 Split 43 711 Osijek 40.337 Šibenik Karlovac . . . . 21.210 Mostar 20.295 Dubrovnik . . . . 18.765 Sušak 16111 Varaždin . . . . 14.612 Slav. Brod .... 13.776 Vinkovci . . . . 13.267 Sisak 10.915 Vukovar . . . . 10.862 Virovitica . . . . 10.652 Bjelovar . . . . 10.252 Koprivnica . . . Slav. Požega . . . 7.125 Križevci . . . . 7.035 Travnik . . . . 6.810 Čakovec . . . . 6.192 Petrinja , . . . 5.536 Livno 4 327 Nova Gradiška . . 4.218 Senj 3.072 Drinska banovina: Sarajevo . . . . 78.173 Tuzla 16.708 Šabac 12.566 Valjevo 11.050 Cačak Užice 7 482 Moravska banovina: Niš Pirot 11.215 Beograd Pančevo . 266.849 .. 22.089 Poštne pristojbine Za Jugo- Za ino- Predmet slavijo zemstvo dinarjev Pisma v krajevnem prometu do 20 g 1 — „ v medkrajev. prometu do 20 g 1*50 4—• „ „ „ „ „ 50 g 2*- x: b£ „ „ „ „ „ 2o0 g 3*50 -1 „ „ „ „ „ 500 g 5‘— » ii n •» „1 kg 10*— cu C 60 03 „ „ „ „ „ 2 kg 15 — Sl g Dopisnice 1 — 2*—* Tiskovine do 50 g 0*50 sc • 100 g 1 — s - „ • 250 g 1 50 c £1 500 g 2*50 1000 g 4*— ec r— S O 2000 g T— ca „ „ • 3000 g 10*— Dopustna teža 2 kg; ako se pošilja ena knjiga 3 kg. Poslovni papirji do 100 g 1*50 “aS S «•- ,, „ ,, ...... 250 g 1*75 2s£a „ „ 5t0 g 2*50 a -.2 i „ „ 1000 g 4*— > . C.-vJ’ _ »n „ 2000 g 7*— cS«^ cC Za G či',o, Romunijo in Turčijo za vsa- kih 50 g 0*50din ,naj n i r.jštprist. 3din. Vzorci do 100 g „ 250 g r— 1*50 ** , , "O 5 c ® ca „ ........... 500 g 2*50 ca — S, a 'f> ° C" Za Grčijo, Romunijo in Turčijo za vsakih 50 g 0*50 din, najmanjša pristoj- ca2E E£ N M bina 1*50 din. Priporočnina v krajev, prometu . . . 3 — — v medkrajevnem prometu . . . 4*— 5—* Ekspresnina za pisem, pošiljke . . . 4*— 8*—* za pakete do 5 kg ‘0- 12 — * Za Italijo, Sl ,vaško in Madžarsko navadna pisma do 20 g din 3'—, za vsakih nadaljnjih 20 g din 2 —; za Romunijo, Grčijo in Turčijo do 20 g 3’— din, za vsakih nadaljnjih 20 g 1*50 din; dopisnice za Grčijo, Italijo, Romunijo, Slovaško in Turčijo 1*50 din. Za Bolgarijo veljajo enake pristojbine kakor za Jugoslavijo. 7xgavjti ! Ne zanašajte se na današnji čas, češ saj vse lahko prodam. Časi se menjajo! Le tisti 'obstanejo tudi v slabih časih, ki z dobro reklamo poskrbe za renome svoje tvrdke. 0g£a&ojt& &ato v „\$žov&ncu>", „J.£ay. domu" ut „$&tnaiju£ui" Predmet Za Jugoslavijo Za inozemstvo dinarjev Poštne položnice: do 100 din -50 — do 250 din -*75 — do 500 din 1- — do 1.000 din . 1*50 — do 2.500 din . . , . ... . . 2- — do 5.000 din . . 2*50 — do 10 000 din 3*— — do 23JL0 din 4- — do 50 0..0 din 5 — — dolO.OOOO din . 6 — — Za vsakih nadaljnjih 100.000 din še 1 dinar. Obvestila, ki se nanašajo na plačilo, so prosta poštnine. Nakaznice: do 100 din 3 — — do 500 din 5- — do 1000 din 7- — do 2000 din 9 — — do 3000 din 11 — — do 4C00 din 13- — do 5100 din . 15 — — Več kakor 5000 din na eno nakaznico pošte ne sprejemajo. Paketi v notranjem prometu do 1 kg..........din 5*— preko 1 kg do 3 kg . . „ 9*— do 5 ................„ 13 — „10 20*- „ 15 ,, .............,, 28* „ 20 „..................... 36’— ,, 25 „..*.... „ 55*— Obvestnina 1 din in dostavnina do 5 kg 2 din, do 10 kg 4 din in preko 10 kg 5 din, če se glasi paket za kraj, kjer pošta pakete dostavlja na dom. Dostavnino plača naslovnik. Za pošiljke proti povzetju se doplača še pristojbina za pokaz 1 din in pristojbina, ki velja za denarne nakaznice. Povzeti se more na paket največ din 5000*—. Za obsežne pakete (ločenke), t. j. daljše od 1*10 m dolžine, ali za pakete, na katere je treba pri odpremi posebno paziti (steklo, porcelan itd ), se plača poldruga težna pristojbina. Paketi z označeno vrednostjo. H gornji poštnini se zaračuna: do din 100 din V—, od 100— 500 din 2*—, od 500-1000 din. 5*—, od 1000-5000 din 10*—. Čez 5000 za vsak tisočak din 1*— več. — Paketov nad 25 kg pošta ne sprejema. Mali paketi. Mali paketi samo za inozpmstvo pošiljajo se brez sprem-nic: do 250 g. din 7*50, za vsakih nadaljnjih 60 g še po 1*50 din, teža do 1 kg. Ha kego iCca ut Kak rabite BEVKOVO POM4DO in VIOLETTE - KREMO! Lekarna pri Sv. Trojici F. pl. BENKO, ZEMUN Odobreno S. Er. 8332/1937 i S. Er. 959/1937 Moštom esenca »»MOSTIJl« . i*v/-r~r Z našo umetno esenco Mostin si lahko \r' vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steki, za 150 litrov din 25—, po pošti din 45—, 2 steklenici po pošti din 75’—, 3 steklenice po pošti din 100 — Prodala drogerija KAKC. UUBilAN«. Židovska ul. 1 Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali zadrugi. ♦ ♦ ♦ ♦ JOJ* CIHLAR LJUBLJANA - TYRŠEVA C. 69 2E 32 LET PRIZNANO PODJETJE UMETNEGA KAMNA, CEMENTNIH IZDELKOV, TERACA I. DR. Cene konkurenčne! Zahtev, prospekte! TELEFON ŠTEV. 27-35 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ < I IMA VELIKO ZALOGO: betonskih cevi, kameni-nastih cevi, drobljeni marmor, pralnih banj, mejnikov i. dr. IZDELUJE: steklobeton-ske nadsvetlobe ,Luxfer', betonska okna, stopnice, obloge, balustre, stebre, grediščne plošče, ograje in vse v to stroko spadajoča dela. Kerne! STROJENJE BARVANJE SHRAMBA vsakovrstno vam nudi v veliki izbiri! Na zalogi vedno izgotovljeni plašči, jopice, mufi, boe itd. Čez poletje znatno znižane cene popravilom krznenih izdelkov — Se priporoča Kmlnln Mleko, IjubUann Frančiškanska uliea št. 1 Telefon 41-71 Avtomobilski znaki V naši državi imajo motorna vozila registrske znake, ki prvič povedo, v kateri banovini je vozilo registrirano, druga številka pa je registrska številka sama. Na prvi tretjini tablice je rdeča številka, ki nam pove, v kateri banovini je dotično vozilo registrirano. Razdelitev je naslednja: 1. uprava mesta Beograda (Beograd Zemun, Pančevo), 2. dravska banovina, 3. vrbaska banovina, 6. drin-Ska banovina, 7. zetska banovina, 8. donavska banovina, 9. moravska banovina, 10. vardarska banovina. V Sloveniji sami so po okrajih dodeljene tablice za motorna vozila takole: Ljubljana (polic, okoliš) Maribor „ Celje ,, Brežice (okraj) Celje Lendava Gornji grad Kamnik Konjice Kočevje Kranj Krško Laško Litija Ljubljana Ljutomer Logatec Maribor desni breg Maribor levi breg Murska Sobota Novo mesto Dravograd Ptuj Radovljica Slovenj Gradeo Šmarje Škofja Loka Črnomelj Jesenice (pol. kom.) Kranj „ osebni tovorni motorna avtomobili avtomobili kolesa 1— 700 1— 300 1— 600 4001—4300 4100—4500 701—1000 301- 450 601— 850 4301—4500 1101—1250 451— 530 851— 950 1251—1300 531— 560 951—1000 4501—4550 5401—5450 1301—1450 561— 615 1001—1130 1451—1490 616— 630 4501—4550 1131—1170 1491—1540 631— 660 1171—1230 1541—1670 661— 720 4551-—4600 1231—1400 1671—7730 721— 740 4601—4700 1401—1460 1731—1800 741— 780 1461—1550 1701—1750 4761—4750 1801—2250 781— 860 1551—1780 2051—2120 861— 890 1781—1850 2121—2200 891— 930 1851—1940 2201—2260 931— 960 1941—2020 2261—2430 2261—2430 2201—2280 4551—4600 4551—1575 4751—4900 2431—2530 1021—1060 2281—2370 2531—2600 1061—1080 4901—4950 2371—2460 2601—2750 1081—1160 4951—5000 2461—2700 4601—4700 1901—1910 2751—2900 1161—1240 2701—2850 2901—2970 1241—1280 5001—5050 2851—2930 4701—4750 5301—.5400 2971—3050 1281—1310 2931—3030 1801—1850 5051—5180 3051—3150 1311—1360 3031—3200 3151—3320 1361—1450 3201—3360 3321—3500 1451—1480 5151—5250 3361—3500 3501—3570 1481—1510 3501—3580 3571—3630 1511—1535 3581—3650 1851—1900 5101—5550 3631—3700 1536—1560 3651—3730 3701—3750 1561—1580 5251—5300 3731—3800 3751—3800 1581—1600 5451—5500 3801—3900 3801—4000 1601—1700 3901—4000 Mednarodni avtomobilski znaki B Belgija BG Bolgarija BI Br. Indija BR Brazilija C Kuba CD Diplomat, zbor CH Švica CO Kolumbija D Nemčija DK Danska EE Španija EQ Ekvador ET Egipt EW Estonska F Francija (s kol.) FL Lichtenstein G Guatemala GB Vel. Britanija GBY Malta GBZ Gibraltar GR Grčija H Madžarska I Italija IN Hol. Indija IR Iran IRQ Irak IS Islandija L Luksemburg M Palestina MC Monako MEX Mehika MT Tanger N Norveška LV Argentina NL Holandija LX Luksemburg P Portugalska LZ Bolgarija PA Panama M Španija ILS.A PE Peru N PY Paragvaj OB Peru R Romunija OH Finska RA Argentina OO Belgija RC Kitajska OY Danska RCH Čile PH Holandija RH Haiti I>H Hol. Indija RSM San Marino PP Brazilija S Švedska RX Panama SE Irska SE Švedska SF Finska SU Egipt SL Sirija sx Grčija SM Siam TC Turčija su SSSR TF Islandija TR Turčija VP, VQ in VR angl. U Urugvaj kolonije US U.S.A. VT Indija v Vatikan XA ali XB Mehika Y Jugoslavija XN Honduras ZA Južna Afrika XT Kitajska G HA HB HK HS J LO LN Angl. imperij Madžarska Švica Kolumbija Italija (s kol.) Jakonska Guatemala Norveška YA YI YR YS TU YV zs Afganistan Irak Romunija San Salvador Jugoslavija Venezuela Južna Afrika Mednarodna oznatba za narodnost civilnih letal CC Cilo CCCP SSSR CF Kanada CN Maroko C8 Portugalska CX Urugvaj D Nemčija El Irska EP Iran F Frano. (s kol.) SLOVENSKI DOM Taka bo zunanjost osrednjega prosvetnega »Slovenskega doma« v Ljubljani. Dom že gradijo na vogalu Kolodvorske in Tavčarjeve ulice. Daljše in petnadstropno pročelje palače (na sliki v desni polovici) bo stalo v Kolodvorski ulici. Ta glavni petnadstropni trakt bo že do jeseni 1.1941 skoraj v celoti dograjen v surovem. Načrte za palačo sta napravila ing. arch. Štrukelj in ing. areh. Gaspari. Ko bi Zilo noj Dravco preplavate znou, bi že davno te liepšo Zilančeco mou. Ko bi Zila ne biva, te bisterči kvanc, bi že davno perjuckou moj zauber horjanc. Se pa Bisterca pišče noj Dravca gre v sriež, pa moj pubič tam vriska, k’ na more sa čriez! Koroška narodna. Koroško z Golice. Šli smo po narcise na vrh Golice, od koder se vidi vsa Koroška kakor na dlani... Ta čudovita Koroška z vencem mogočnih gora na krajih mej, pa z ravnico kot božjo planjo, katere živo zelenje je pretkano le z belimi trakovi poti, s čistimi hišami in bajtami. Gledal je to veliko ravnino, razprostrto kot božjo tablo, na kateri sta se bleščali dve veliki jezeri in polno belkastih cest med temnim zelenjem in kjer se nam je zdela najvišja stavba šentjakobska slovenska šola. Gledal je ta kraj krog in krog, zavarovan z vencem gora. In kupola neba je bila v čistem zraku visoko dvignjena v najtemnejšo modrino in v bleščeče se iskre zvezda ... Moj Bog, kako je ta zemlja neskončno lepa! Gabriela Preissova. Tam daleč za Sočo so visoki ruti, v rutih pa krotke vasi, tihe, pozabljene ... Daleč od posvetnega hrupa, daleč od železnic in cest. Ali čim bolj daljne, čim bolj osamljene, tem bolj so ljubke te vasice v gmajni in hostah, v hribih in dolih. Tam so Čepovani, Usniki, Osojenci, Jesenjaki, Robarji; in še so Srednje, Avško, Rušno, dalje Sloboščak, Kolarji, Kamberško. Tam je visoka plan, tu košenice, tam vratolomni ruti, strmine, kotanje, sam božji planinski svet, lep in zdrav kakor sama bajna dežela. Vse na visokem, vsepovsod sonce, sonce v rutih, sonce v vaseh, sonce v hišah in stajah. In tja je porajžal Drejc, v Rezijo. Janez Jeklenov. Tisoč poti vodi k zmoti, k resnici pa samo ena. Bog nikdar ne pomaga tistemu, ki noče delati. Stavbno podjetje VIŽINTIN IVAN. uubliana Močnikova ulica 13 — telefon št. 37-77 Vam izvrši vsa zidarska dela v Vaše zadovoljstvo. / r ANTONIJA ŠTRUBELJ - CEŠKUTI {turno Popolne novorojenčke Priznano dober redilni prašek REDIN“ za prašiče. — Vsak kme- tovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stan*, 1 zavitek 8 din, po pošti 19 din, 3 zavitki po pošti 35 din, 4 zavitki po pošti 43 din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko. Proda|a drogerija Kanc, Ljubljana, Židovska 1 Na deželi pa zahtevajte REDIN pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. »SERVIS BIRO* POSTRE2NA PISARNA Ljubljana, Sv.Petra c.27/1. Telefon 21-09 Prepisi, prevodi, razmnoževanj e, korekture. Sestavljanje pisem, vlog in prošenj v raznih jezikih. Opravljanje vseh poslov in potov. Preskrba raznih listin. V vseh slučajih in vprašanjih so obračajte na »SERVIS BIRO« ITALIJANSKO - SLOVENSKI SLOVAR Vabilo na subskripcijo V zadnjem času se je na našem knjižnem trgu, zlasti pa po naših šolah pokazala občutna potreba po dobrem, popolnem in vendar priročnem italijansko-slovenskem slovarju. Zato smo se odločili za izdajo novega slovarja. Delo sta prevzela itali-janista dr. Anton Bajec in profesor Havle Kalan. Slovar v obsegu okoli 640 strani bo imel več kot 40.000 besed in bo sestavljen po vzorcu najboljših tovrstnih priročnikov. Posebnost bo oznaka pravilne izgovarjave, zlasti odprtih vokalnih kvalitet, zvenečega s in z. Druga novost bo razširjena frazeologija. Jasno je, da v priročnem slovarju ni prostora za vso neizčrpno množino rečenic, vendar pa mora dober slovar nuditi vsaj najnavadnejša rekla vsakdanjega in izbranega govora, če hoče ustrezati bralčevim potrebam. Slovarju bo na koncu dodana preglednica nepravilnih glagolskih oblik. Glede tehnične izvedbe bo slovar na višku. Tiskan bo na finem brezlesnem papirju s posebnimi v ta namen prirejenimi črkami. Izšel bo v priročni obliki, elegantno in trpežno vezan v celo platno. Interesenti, ki naročijo in plačajo slovar do 1. maja 1941, ga bodo prejeli po subskripcijski ceni 90’— din. Kasneje bo knjigotrška cena znatno višja. Slovar Izide za veliko noč 1041. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA, LJUBLJANA 3 Skot je našel mazilo za kurja očesa. Naslednji dan si je kupil pretesne čevlje. Odkod dcbiunmc potočila Naši čitatelji se gotovo zanimajo za to, od kod dobivajo naži listi vsak dan poročila, ki jim opisujejo najnovejše dogodke na svetu, da so takoj obveščeni o vsem važnem, kar se dogaja na svetu. Zato jim v naslednjem dajemo nekaj podatkov o izvoru poročil za naš list. Nemogoče je, da bi imeli v vsakem večjem mestu na svetu svoje poročevalce, ki bi nam naravnost pošiljali poročila. Tega ne zmorejo niti največji listi, ki se tudi morajo omejiti na to, da imajo vsaj v nekaj svetovnih središčih svoje zastopnike. Vsi listi so vedno bolj navezani na poročila, ki jih dobe od časopisnih agencij. Časopisne agencije imajo 6voje zastopnike v vseh važnih mestih na svetu, ki zbirajo material za svojo centralo, ta pa zopet oddaja zbrana poročila listom svojega področja in po vsem svetu. Danes, v dobi radia, ni zapreke za oddajanje poročil v svetovnem obsegu. Predvsem nam mnogo domačih in tujih vesti daje naša Agencija Avala, za katero je že dovolj znana okrajšava AA. Agencija Avala je delniška družba, ki je bila ustanovljena leta 1919 kot komanditna družba, nato pa leta 1929 pretvorjena v delniško družbo z glavnico 5 milijonov dinarjev, katere večina je v rokah naše države, ostali delničarji so časopisna podjetja v naši državi. Agencija Avala je v stiku z velikimi drugimi poročevalskimi uradi sveta, ki ji dajejo vesti s svojega področja, ona pa daje njim zopet vesti s svojega področja, torej iz naše države. Agencija Avala daje vsak dan jugoslovanskim listom veliko vesti, ki ji prihajajo v teku dneva. Vse te vesti so označene z AA, obenem pa je tudi za čitatelje povedano, od kod je naša agencija dobila ta poročila: DNB, Reuter, Stefani, Tass itd. S tem je tudi povedan pravi vir in je čitatelju jasno povedano, kako je vesti presojati, pač s stališča dotičnih držav odn. agencij. Kot že omenjeno, oddaja naša agencija Avala vesti drugih agencij, kar tudi navaja v svojih poročilih. Glavne tuje agencije so naslednje: DNB: Deutsches Nachrichtenbureau. To je službena agencija Nemčije, ki je nastala iz leta 1849 ustanovljenega Wolffovega urada. Njeno delovanje obsega kot pri ostalih velikih agencijah ves svet. Stefani je službena agencija italijanske države, ki je bila ustanovljena leta 1854. Njeno mnenje je prav za prav službeno mnenje italijanske države. Reuter je dejansko zasebna agencija, vendar tako pod vplivom angleške vlade, da moramo to agencijo smatrati za službeno agencijo angleške vlade. Reuter je bil ustanovljen leta 1850 ter je dejansko njegov delokrog ves svet, ker se pač tudi angleški imperij razteza po vsem svetu. Havas je bila do nedavna zasebna delniška družba, v katero se je pretvorila leta 1879 iz že 1835 ustanovljene agencije. Vkljub temu pa je bila vedno službena agencija francoske vlade in je to svojo nalogo tudi zvesto izpolnjevala. To so štiri najvažnejše službene agencije za zbiranje in oddajanje vesti v svetovnem obsegu. Seveda pa ima vsaka država, kot kaže primer tudi naše države, svojo poročevalsko organizacijo, ki se pa poslužuje v veliki meri aparata teh štirih svetovnih agencij, saj male države ne zmorejo tega, kar velike. Važna je v sedanjih časih tudi poročevalska organizacija, ki jo ima Sovjetska zveza. Ta je v rokah agencije Tass: Telegrafska agencija sovjetskega sojuza' (zveze). V Ameriki pa nimajo svoje državne ali uradne agencije ter sta tu za preskrbovanje listov z vestmi dve veliki zasebni agenciji: United Press (skrajšano UP) in Associated Press (skrajšano Ass. Pr.), poleg drugih manj važnih agencij. Obe dve agenciji imata za seboj veliko število odjemalcev, t. j. ameriških dnevnikov, sta močno denarno fundirani ter imata svoje zastopnike tudi v vseh važnejših mestih sveta. Včasih sta ti dve agenciji hitrejši kot druge, ker sta pač v zasebnih rokah in lahko prinašata razne kombinacije in ugibanja in poročila na brzo roko, kar ne morejo delati službene agencije. Na Japonskem dela še agencija Doinei, ki je važna za japonska poročila. Naši listi prinašajo veliko poročil vseh navedenih agencij. Da bi naši čitatelji takoj videli, od kod izhaja vest in jo s tem tudi kritično presodili, je vedno tudi označeno, kateri urad ali agencija je dala dotično vest. Naši čitatelji so lahko videli iz poročil najrazličnejših agencij, da prinašamo številna poročila iz vseh virov, da si lahko ustvarijo pravo sliko položaja, kakršen je danes na bojiščih in po svetu. Lahko rečemo, da spadajo naši dnevniki in listi v naši državi med one liste, ki čitatelje najbolj objektivno informirajo o položaju na svetu. Uprave mestnih občin v naši državi se vedno bolj zanimajo za svojevrstno organizacijo, ki jo je ustanovila mariborska mestna občina za svoje gospodarske ustanove. „ Vlesina podjetja “ (MP) so bila ustanovljena s sklepom mestnega občinskega sveta mariborskega od t. septembra 1932 in obsegajo gospodarsko donosno udejstvovanje mariborske mestne občine ločeno od njenega upravno-političnegainskrbtsvenega poslovanja. MP upravljajo in obratujejo sedaj po enotnih vidikih vse občinske zavode, naprave ih obrate občekoristnega ali obrtnega značaja, v sklidu s komunalno politiko mariborske mestne občine, toda po načinu in načelih sodobne zasebno - gospodarske prakse. M P tvorijo v okviru uprave mariborske mestne občine samostojno upravno, organizacijsko, gospodarsko, finančno in premoženjsko enoto pod enotnim vodstvom in pod enotno upravo. MP zaprslujejo okron 370 oseb. Upravna glavnica presega sto milijonov dinarjev. Po svojem obsegu so MP eno največjih vele-p< dietij v Sloveniji, v Mariboru pa so sploh največja in najvažnejša gospodarska ustanova. — MP obsegajo sledeča podjetja: vodovod, zgrajen 1. 1901, ki črpa letno 1,5011.000 m’ vode; plinarna, zgrajena 1.1870, ki proizvaja letno 760.000 m3 plina; elektriško podjetje, ustanovljeno 1.1919, ki dobavlja letno 11,500.000 kwh ter je s300kwh na prebivalca na prvem mestu v Jugoslaviji; gradbena uprava gradi in vzdržuje ceste; premoženjska uprava oskrbuje 235 raznih mestnih poslopij ter 147 hišic v delavski koloniji; klavnica, zgrajena 1. i900; avtobusni promet, ust. 1. 1926, ki razpolaga s 30 modernimi avtobusi ter si je zgradil letos naj večje in najmodernejše garaže v naši državi; prodajalna Mestnih podjetij; mestno kopališče, dograjeno 1. 1894; kopališče na Mariborskem otoku; pogrebni zavod. Zanimiva organizacija mestnih podjetij v Mariboru največja slovenska tovarna čevljev Znamka"’»Pcko« zavzema danes v sodobni obutvi z ozirom na svojo kvaliteto, eleganco in trpežnost vodilno mesto, ne samo pri"nas v Sloveniji, temveč po vsej državi. Sloves, ki si ga je to največje podjetje umelo ustvariti za svoje izdelke, je sad skoro 40 letnega truda in naporov. Danes podjetje zaposluje v svoji centrali v Tržiču nad 350 delavcev in nameščencev. Izdelki se prodajajo v 53 lastnih podružnicah, ki so raztresene po vsej državi in ki zopet zaposlujejo okoli 150 nameščencev. Poleg tega se izdelki »Peko« prodajajo tudi v celi vrsti trgovin s čevlji. Podjetje je izključno v slovenskih rokah in to že od leta 1903., ko je pokojni Peter Kozina ustanovil skupno z Zadružno zvezo podjetje Peter Kozina & Comp. Ustanovitelj podjetja Peter Kozina, ki jo bil doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, je bil brez dvoma eden najbolj produktivnih in širokopoteznih slovenskih gospodarstvenikov. Bil je pravi tip industrijskega kapitana, ki pa so je na to mesto povzpel samo s svojo pridnostjo in bistroumnostjo. Svojo karijero je začel prav na ame-rikanski način kot trgovski pomočnik in potnik neke velike ljubljanske tvrdke in se je kot tak dobro seznanil z vsemi srednjeevropskimi trgi. Ko se je osamosvojil, je začel na lastno pest trgovati z izdelki kranjske domače obrti, poleg tega pa se je vrgel tudi na čevlje, ki so se v tržiški okolici takrat že izdelovali za trg in ne samo po naročilu. Ker jo tržiška okolica imela dovolj izučenih moči v čevljarski stroki, je Peter Kozina začel misliti radi vedno bolj rastočih naročil na industrijsko izdelavo čevljev in tako je nastala sprva skromna, pozneje pa vedno bolj rastoča tovarna čevljev »Peko« v Tržiču. Podjetje sc je dvigalo vedno bolj vse do povojne dobe, ko je zaradi nepredvidenih težav Kozina moral iskati finančno pomoč, vsled česar je podjetje po njegovi smrti prešlo v druge roke, vendar pa je ostalo last domačega kapitala. Ponoven dvig zaznamuje podjetje po letu 1935., ko se je razširila prodaja in povečala produkcija na dotlej neznano višino in se je podjetje povsem konsolidiralo. Tovarna izdeluje vse vrste čevljev po vseh znanih načinih izdelave. V Jugoslaviji ima edino tovarna »Peko« pravico izdelovati čevlje po svetovnem patentu znamke »Original Goodyear Welt«, ki predstavljajo višek sodobne čevljarske tehnike. Vsak čevelj v tovarni gre skozi celo vrsto rok in napravi dolgo pot skozi 300 strojev, ki so razmeščeni smotreno v petih nadstropjih. Strojem strežejo specializirane roke delavcev pod nadzorstvom mojstrov in obratovodje. Podjetje zelo pazi na strokovno izobrazbo, to pa radi tega, ker si hoče ohraniti svoj sloves kvalitetne in elegantne obutve. Pri vsem tem pa tovarna upošteva modne tendence in si da mnogo truda, da vsako leto poleg lastnih vzorcev pribavi iz inozemstva najlepše modele. Ker je tovarna usmerjena na izdelavo modne obutve, mora paziti na to, da ima dobro strokovno izvežbano delavstvo, zlasti med prirezovalci, s čimer je omogočeno kvalitetno odbiranje usnja, kar pa na drugi strani ne dovoljuje, da bi se prirezovanje povsem mehaniziralo. V veliki ineri velja isto za šivalnico, dočim se ves proces nakopitenja, pritrjevanja podplatov in končne izdelave odvija izključno na strojih. Smotrna razdelitev dela in izvežbano delavstvo nujno mora dati najbolj dovršen čevelj. Material, ki se uporablja v industrijski izdelavi čevljev, je v prvi vrsti usnje, dočim so tekstilije podrejenega pomena, gumij pa je povsem izločen. Moda je zlasti po vojni prinesla veliko pestrost barv usnja in tako ima tovarna povprečno po 150—200 različnih barv in barvnih nians usnja vedno na zalogi. Za čevlje sc odbira samo najboljše usnje in sicer za podplate domače, za gornje dele pa domače in inozemsko. Svojčas, dokler strojenje gornjega usnja v naši državi ni bilo razvito, je »Peko« uporabljal skoro izključno samo inozemsko usnje priznanih znamk, kasneje pa je dajal večja naročila domačim tovarnam in je tako zelo veliko pripomogel k razvoju usnjarske stroke pri nas. Prav v tem je poleg lastne gospodarske delavnosti velik pomen tovarne »Peko«. V zadnjih letih so propadle mnoge čevljarske tovarne, »Peko« pa se je vzdržal na površju kljub najbolj ostri konkurenci, kar dokazuje, da je podjetje razumelo svojo nalogo, nuditi občinstvu solidno in kvalitetno obutev po primernih cenah. Vzhod in zahod sonca Januar Februar Marec April Maj Junij Sonce Sonce Sonce Sonce Sonce Sonce vzhaja zahaja vzhaja zahaja vzhaja zahaja vzhaja vzhaja zahaja vzhaja zahaja ura I m. ura | m. ura | m. ura I m. ura | m. ura I m. ura ura | m. ura m. ura m. ura [ m. Julij Avgust September Oktober November December Prof. Franc Bajd: Noikraiša pel do uspešnega fotografskega posnetka Za začetnika in izkušenega amaterja Fotografski aparat je že na zunaj nekaj lepega. Nehote se ti ob pogledu nanj vzbudi veselje do slikanja; kar sam od sebe postaneš podjeten. Sicer te sprva zmede množica gumbov, vzvodov in številk na aparatu. Toda vse to je mnogo bolj enostavno, kakor izgleda. Takoj ti postane jasno, če si ogleduješ glavne dele fotografskega aparata: objektiv, zaklop, zaslonko in film. Danes imamo res nešteto modelov, vsi pa imajo navedene štiri glavne dele, razlikujejo se le v posamez- . nostih. Zato bi bila izguba časa, če bi ti razlagali, kako se ravna s tem ali onim modelom. Vse to ti pojasni trgovec, ki ti je aparat prodal, v petih minutah mnogo bolje z živo besedo in izkušeno izvežbanostjo. Razen tega je pa itak vsakemu aparatu priloženo navodilo za pravilno uporabo. Nekaj pa ti mora biti jasno. V fotografskem aparatu, tej lični mali, precizni omarici, se ne dogajajo nobene skrivnosti. Spredaj je zgrajen objektiv, ki zbira svetlobo, prihajajočo od predmetov zunanjega sveta, in vrže na film ostro sliko teh predmetov. Film pa je zelo občutljiv za svetlobo, zato je vgrajen objektiv v tako imenovano temno kamrico, ki jo tvori harmonikast ali prizmatičen izteg. Zaklop se potem pri posnetku samo toliko časa odpre, kolikor je potrebno, da je slika dobro osvetljena. Ko je film osvetljen, ni mogoče na njem opaziti še nobene sledi bodoče slike. Slika je v filmu še prikrita. Šele v razvijalcu postanejo mesta, ki so bila pri osvetlitvi zadeta od svetlobe, po kemični poti črna. Tako dobimo negativ. Negativ se potem kopira na papir. Tako nastane gotova slika — pozitiv. Sedaj pa še kratek tečaj o uspešnem fotografiranju. Kadar slikaš, si moraš biti na jasnem, kakšen cilj imaš pri tem. Dobiti hočeš ostre in pravilno osvetljene slike. Pred posnetkom ti je treba vedeti dvoje: kako dobiti posnete predmete ostre in koliko časa jih osvetliti. Večinoma slikamo ob lepem vremenu. Takrat dobimo lepe, sončne slike; lepe spomine na lepe dni. Vsak začetnik mora najprej obvladati fotografiranje ob lepem vremenu. Ob sončnem vremenu nastajajo najbolj žive in najpristnejše slike. To so hitri posnetki, ki si jih takorekoč na skrivaj nastreljal, ne da bi osebe, ki si jih slikal, sploh čutile, da si jih res slikal. Vidiš zanimiv prizor, skrivaj se prikradeš v bližino; aparat imaš že pripravljen za posnetek, samo pritisneš, na filmu pa je ostal kos pristnega življenja. Tak živ posnetek imenujemo z angleško besedo snapshot (pri nas se je udomačil nemški prevod Schnappschuss). Sodobni fotografski aparat in današnji izvrstni filmi omogočajo 99odstotni uspeh v slikanju. Treba ti je poznati samo nekaj trikov, nekaj »skrivnosti«, potem lahko rečeš, da znaš fotografirati. Fotografski aparat je sad moderne tehnike. Vsako tehniko pa je treba obvladati. Tako moraš imeti tudi svoj aparat toliko v oblasti, da delaš lahko z njim z bliskovito naglico, gotovostjo in brez stativa. Danes že v naprej veš, da se ti bo posnetek posrečil. Če bereš navodilo, ki je priloženo fotografskemu aparatu, potem spoznaš, da je treba pred vsakim posnetkom marsikaj napraviti: 1. film zavrteti naprej, 2. nastaviti zaslonko, 8. izbrati hitrost zaklopu in 4. nastaviti pravilno razdaljo na metrski skali. Vse to je precej zamudno. Za vsak posnetek je treba vse to znova spreminjati. Zato te hočemo seznaniti z nekaj triki, s katerimi gre vse hitreje in prav tako sigurno. Narcise pod Golico. Napravi naslednji zanimiv poskus. Izberi si v bližini velik predmet in glej s prostim očesom samo vanj. Opazil boš, da vidiš samo ta predmet oster, vsa njegova, posebno bolj oddaljena okolica pa je neostra, predmeti v njej nimajo ostrih obrisov. Nato pa vzemi kos temne lepenke in vbodi vanjo z iglo majhno luknjico. Naravnost presenečen boš, ko boš videl vse izrazito in ostro od najbližjega predmeta do obzorja, od najbližjega grma do oddaljenih vrhov. Skozi majhno odprtino vidiš ostro tudi vso okolico opazovanega predmeta. Taka pa mora biti tudi dobra slika. Na dobri sliki ne sme biti samo en predmet oster, vse ostalo pa zabrisano. Slika mora imeti, kakor pravimo, globinsko ostrino. Sedaj ti je razumljivo, kakšno važno vlogo ima pri fotografskem aparatu zaslonka. Čim bolj jo zapiraš, tem manjša postaja odprtina objektiva, skozi katero vpada svetloba, tem bolj globoko pa sega ostrina na sliki. Kadar ti gre za hiter posnetek, ne moreš kar presoditi, ali je predmet od tebe oddaljen 2,60 ali 2,30 m. Zato pa zapreš zaslonko toliko, da imaš obe razdalji hkrati ostri. Toda zaslonka ima še eno lastnost. Ako je odprtina objektiva majhna, potem prihaja le malo svetlobe v aparat. Ker hočemo shajati z mo-mentnimi posnetki iz roke, zato z zapiranjem zaslonke ne smemo pretiravati, sicer ne bomo shajali z Vas, 1Uo ali Vioo sekunde. Naša naloga je, da se seznanimo z dvema znamenitima nastavitvama: 1. za bližnje posnetke, 2. za oddaljenejše posnetke. Pri prvi naj bo ostra samo naša bližina, pri drugi pa bližnji in zelo oddaljeni predmeti hkrati. S tema nastavitvama lahko potem slikamo vse. — Omogočata ti, da se ni treba dosti brigati za gumbe in vzvode na aparatu. Zlasti skrbi za točno presojanje oddaljenosti ti odpadejo kar same od sebe. I. Najprej torej nastavitev za bližnje posnetke. Ta nastavitev je za vse posnetke od Leicaformata do 6X9 cm ista: metrska skala na 4 m zaslonka 8. Potem imaš pri formatih 2,4X3A 3X4, 4^X6 in 6X6. torej pri formatih do 6X6 cm, ostro vse od 3 m do 6,5 m. Globina ostrine znaša torej 3,5 m. Vse, kar je od tebe oddaljeno več kakor 3 m, pa manj kakor 6,5 m, lahko slikaš, ako imaš nastavljeno metrsko skalo na 4 m, zaslonko pa 8. Ali ni to sijajno! Ravno v tej oddaljenosti pa po navadi slikamo posamezne osebe, skupine, živali ali zanimive prizore. Pri formatu 6X9 cm pa sega globinska ostrina od 3 m do 6 m. IZLETNIKI pojdite skozi Janče na Prežganje, kjer vas bodo postregli z najboljšo pijačo in jedačo v gostilni Zinke de Ceno FOTO HOLINSKY - LJUBLJANA Pri zelo sončnem vremenu ali če imaš zelo občutljiv film, vzemi namesto 8 zaslonko 11. Potem imaš pri formatih do 6X6 ostrino od 2,5 m do 8,5 m; pri formatu 6X9 pa od 3 m do 7 m. Ako pa slikaš v še večji bližini kakor 3 m, potem moraš točno nastaviti na dotično razdaljo. Tam naša metoda odpove. Toda to je zelo redko. II. Sedaj pa še en važen trik, ki je prav tako važen: kako nastavimo, da dobimo ostre hkrati najbolj oddaljene pa tudi bližnje predmete: metrska skala na 8 m zaslonka 8 ali 11. Pri manjših formatih do 6X6 vzemi zaslonko 8, pri formatih 6X9 zaslonko 11. Pri tej nastavitvi boš dobil ostro vse od 4 m do neskončnosti (co). To drugo nastavitev boš uporabljal na primer, kadar snemaš pokrajino, pri kateri je vedno važno tudi ospredje, ali pa na potovanju, kjer hočeš dobiti hkrati ostro skupino potnikov in še vso zanimivo okolico. Prosim, vzemi sedaj košček papirja in napiši nanj vse nastavitve za svoj format. Listek pa imej stalno v apa-ratovi torbi. S tema dvema nastavitvama in prvorazrednim filmom 16/io° DIN do l8/io° DIN, pri lepem vremenu, boš dobil same posrečene posnetke, četudi si še tako zelen začetnik. Sedaj še nekaj nasvetov za osvetlitev. Pri najlepšem sončnem vremenu vzemi ‘/ioo sekunde, pri dobri svetlobi 'Im, pri oblačnem svetlem nebu */25 sekunde. Seveda je pri tem razlika, ali slikaš šest belooblečenili deklic na soncu ali celo družbo dimnikarjev v senci. Temne objekte moraš obilneje osvetliti. Pri predmetih, ki se hitro gibljejo, vzemi Vioo; pešci ne spadajo sem. Pri lepem vremenu ne potrebuješ svetlomera. Moderni filmi imajo poleg velike občutljivosti za svetlobo še to dobro lastnost, da jim nič ne škoduje, če jih preveč osvetliš. Nikakor pa jih ne smeš premalo osvetliti. Iz roke slikaj kvečjemu V25 sekunde, zelo hladnokrvni ljudje prenesejo celo 1/\o sekunde. Najboljša pa je osvetlitev xko sekunde. Dober nasvet: najprej se uri s praznim aparatom, potem boš laže uspel tudi s filmom. Stavi si sam naloge in jih rešuj. Še nekaj navodil za fotografske novince. 1. Zaslonkina števila: 4 — 5,6 — 8 — 11 — 16 so tako urejena, da je treba vzeti pri prehodu na naslednjo manjšo zaslonko dvakratno osvetlitev. Množina vpadajoče svetlobe je torej ista, če vzameš 'Im pri zaslonki 8 ali 1/2r, pri zaslonki 11. Manjše zaslonke imajo večja števila. Na nekaterih aparatih so številke tako razporejene: 4,5 — 6,3 — 9 — 12,5 — 18. 2. Najboljši film je tisti, ki ga stalno uporabljaš in katerega si se že dobro privadil. Film 18/io° DIN je dvakrat toliko občutljiv kakor film 15/i0° DIN. Film 21/io° DIN pa je dvakrat toliko občutljiv kakor film 18/l00 DIN in štirikrat toliko kakor film 15/io° DIN. 3/io° DIN več pomeni podvojitev občutljivosti.. 3. Kadar uporabljaš rumenico, moraš osvetlitev podvojiti. Uporabljaj jo predvsem pri pokrajinskih posnetkih, da boš dobil lepe, izrazite oblake. 4. Svetlomer ti pri izrednih vremenskih in svetlobnih razmerah prihrani mnogo denarja. 5. Ne skopari s filmom. Zanimive motive slikaj večkrat, potem boš lahko izbral posebno posrečene posnetke. Tako delajo tudi izkušeni fotografi. 6. Vsi naši nasveti so le prazne besede, ako si podatkov nisi prepisal na papir. — Človeški spomin je slab. Kar ti je pravkar jasno, boš v štirih tednih že davno pozabil. Tako, sedaj že obvladaš tako imenovano snapshot-teh-niko. — Postal si pravi lovec s fotografskim aparatom. Lahko greš na dolgo potovanje, domov boš prinesel cel kup lepih, posrečenih slik. Contax, Exakta, Rolleiflex, Leka. Retina I. in II., Robot in vse druge kvalitetne kamere fotografskega trga Vas vabijo na ogled in nakup! KINO - snemalne kamere in PROJEKTORJI vseh znamk! — POVEČEVALN1KI za amaterje in fotografe! - Vse to nudi najugodneje: % Foto-drogerija ..HERMES Ljubljana Miklošičeva cesta 30 Telefon štev. 49-21 Najlepše Vam izdela kopije in povečave specialni oddelek „FOTO- HERMES11 — istotam Za fotografe in preprodajalce posebne cene! — Zahtevajte ponudbe! Osvetlitveni koledarček za ljubitelje fotografije Kako osvetlim, kadar snemam zunaj? Trije razbojniki Predmet September, oktober, marec, april November, december, januar, februar Maj, junij, julij, avgust za- slonka osvet- litev za- slonka osvet- litev za- slonka osvet- litev Ob svetlem soncu (ali v gorah in ob vodi ali pri svetlem predmetu) Ob zmerni oblačnosti (ali pred temnim predmetom) Ob močni oblačnosti (ali pod drevjem) . . 8—9 8-9 5.6—6,3 !/s o sek. */*# sek. V*# sek. 5.6-6,3 5.6—6,3 4—4,5 Vsosek. Vis sek. V15 sek. 11—12,5 11—12,5 8-9 Vso sek. ‘hs srk. »/j, sek. Kadar uporabljaš rumenico, vzemi še enkrat večjo^osvetlitev ali naslednjo večjo zaslonko. Kako osvetlim v snegu? Kadar je sneg, imamo toliko svetlobe, da lahko osvetlimo kakor poleti. Zimske slike so najlepše slike. Predmet Zaslonka Osvetlitev V soncu in snegu na prostem . . Temni predmeti v soncu in snegu Sneg in sonce na cesti in trgu . . j 11—12,5 8—9 8-9 ali 5,6—6,3 1 so sek. Vso sek. V25 sek. ‘/so sek. Kako osvetlim doma? Celo v najsvetlejši sobi je v resnici mnogo temneje kakor zunaj pred njenim oknom. Sredi svetle sobe je približno 300 krat temneje kakor istočasno zunaj. Še najmočnejša je svetloba tik ob oknu. Zato fotografiraj vedno samo ob oknu. Vzemi naj večjo odprtino objektiva, pa boš shajal z osvetlitvami od */s5 do l/s sekunde. Aparat pritrdi na stativ. Zvečer pa lahko pri 40 svečni žarnici v razdalji 1 m od predmeta do žarnice pri odprtini 4,5 in pri filmu z največjo občutljivostjo (Isopan ISS) osvetliš 1h sekunde. Sicer pa veljajo podatki našega osvetlitvenega koledarčka za filme občutljivosti 17 ali 18/10° DIN (Isochrom, Isopan F) IVaJvečJe dopustne osvetlitve za predmete, ki se premikajo Smer premikanja v ostrem kotu k premikanju pravokotno na premikanje bližnji predmeti oddaljeni predmeti bližnji predmeti oddaljeni predmeti Zmerno premikanje: ljudje in živali brez spremembe prostora, rastline pri šibkem vetru Vso sek. 1 as sek. V'ioo sek. Voosek. Hitrejše premikanje: ljudje in živali pri spreminjanju prostora, cestni promet, rastline pri močnem vetru V100 sek. t/50 sek. V200 sek. 1/100 sek. Hitro premikanje: ljudje, živali, vozila pri hitri spremembi prostora V200 sek. Vioosek. Vsoo sek. V. 00 sek. Zelo hitro premikanje: vozila v najhitrejšem tempu, športni posnetki V600 (k) V100 sek. ‘/200 do ‘/500 sek. V1000 sek. Vsoo sek. Pomni! Čim hitrejše je premikanje in čim bližji so premikajoči se predmeti aparatu, tem krajša mora biti osvetlitev. Kadar slikamo vozilo, tekača ali smučarja, shajamo tudi z daljšimi osvetlitvami, ako snemamo v ostrem kotu k smeri premikanja. Ako predmet niha (telovadec na drogu, gugalnica), moraš počakati na tako imenovano mrtvo točko premikanja. Ta je navadno v najvišji točki nihanja, kjer premikanje za trenutek obstane in se potem z rastočo hitrostjo pospeši v nasprotno smer. Pri kratkih osvetlitvah moramo seveda vzeti veliko odprtino. Neki kmet je peljal osla in kozla v mesto na sejem, da bi ju prodal. Okrog kozlovega vratu je bil obešen zvonec. Trije razbojniki so zagledali kmeta; eden od njih je dejal: »Ukradel mu bom kozla, da ne bo niti zapazil.« Drug razbojnik je dodal: »Jaz mu ukradem osla.« »To ne bo pretežko,« je dejal tretji razbojnik. »In jaz mu hočem ukrasti njegovo obleko.« Prvi razbojnik se je tiho približal kozlu, mu odvezal zvonec, ga privezal oslu na rep in odpeljal kozla. Na ovinku se je kmet obrnil in ker ni videl več kozla, ga je pričel iskati. Tedaj je drugi razbojnik ustavil kmeta in ga vprašal kaj išče. Kmet je odgovoril, da so mu ukradli kozla. »Videl sem tvojega kozla,« je odgovoril razbojnik, »ni dolgo tega; neki človek je žival gnal po gozdu; lahko ga še dohitiš.« Kmet je stekel na lov za svojim kozlom in pustil osla in razbojnika. Ta se je podvizal in stekel s četveronožcem. Ko se je kmet vrnil in videl, da je osel izginil, je pričel jokati. Ob cesti blizu neke vode je zagledal nekega moža, ki je tudi jokal. Kmet ga je vprašal, kaj mu je. Mož mu je povedal, da so mu ukazali nesti v mesto polno mošnjo zlata, da je zaspal ob vodi in ko se je zbudil in planil kvišku, mu je mošnja padla v vodo. Tedaj ga je kmet vprašal, zakaj ni skočil v vodo in jo poiskal. »Bojim, se vode in plavati ne znam; toda prav rad dam 20 zlatnikov tistemu, ki bi mi prinesel mošnjo iz dna.« »Treba bi bilo vedeti točno mesto, kamor je padla.« »Padla mi je prav tu poleg mene.« Tedaj se je kmetič razveselil. Mislil si je: »Bog mi hoče povrniti izgubo osla in kozla. Z 20 zlatniki si bom zlahka kupil oboje.« Slekel se je, skočil v vodo, toda naj je še toliko iskal po dnu, mošnje ni našel. Ko je prišel iz vode, ni bilo njegove obleke nikjer. Oplenil ga je še tretji razbojnik. (Po Levu Tolstoju.) Vozni listek drugega razreda Slavni komediograf Tristan Bernard je sedel v kupeju prvega razreda in kadil cigaro. Neki gospod je bil zelo nejevoljen in mu dejal: »Prosim, ne kadite.« — »Delam, kar meni ugaja,« je odgovoril Bernard. — »No, bomo videli.« Pride sprevodnik. — »Kaj je?« — »Ta gospod,« je dejal sopotnik in pokazal na komediografa, »kadi v kupeju za nekadilce.« Sprevodnik se je torej obrnil k Tristanu Bernardu, toda ta ga je prehitel, rekoč: »Gospod sprevodnik, vprašajte najprej tega gospoda, ki se pritožuje, če ima sploh listek prvega razreda.« Sprevodnik zahteva listek in ugotovi, da je za drugi razred. Gospod se je moral odstraniti in Tristan Bernard je lahko mirno kadil. Tedaj ga je neki sosed vprašal: »Toda gospod, povejte vendar, kako ste mogli uganiti, da ima listek drugega razreda?« — »Prav enostavno,« je odgovoril Tristan Bernard, »imel je namreč svoj listek v telovnikovem žepu in videl sem, da je iste barve kot moj.« Pri Šminkanju. Mati je povabljena na domačo veselico in pripravlja obleko. Štiriletni sinček pride iz kopalnice in opazuje mamico, kako se šminka in barva ustnice. Slednjič se ojunači in reče: »Mamica, mislil sem ti reči .lahko noč‘, toda poljubčka ti ne morem dati, ker sem že umit.« Ste oproščeni. Narednik je kaznoval vojaka, ker je prišel prepozno z dopusta. »Zamudili ste 24 ur,« mu je rekel, »in zato boste morali prav toliko časa sedeti.« Vojak: »Gospod narednik, javim pokorno, doma so mi dali za vas 5 kg težko šunko...« Narednik: »Potem ste oproščeni. S tako težko trn jat jo res niste mogli hiteti...« e Un ///,; 111 , Les, ki ne gori. Vzemi del mizarskega kleja in ga raztopi v vodi. Isto stori v drugi posodi z delom galuna. Obe tekočini zmešaj in pomaži z njo suh les, ki ne bo hotel goreti, če ga prižgeš. Prstan na zgoreli niti. V vodi raztopi precej soli in namoči nitko v njej. Vode vzemi le prav malo. Potem posuši nit in obesi prstan nanjo. Ko nato visečo nit sežgeš, bo prstan ostal na njej. Dim t kozarcu. V prazen kozarec kani tri kaplje klorove kisline. Na kozarec povezni krožnik, ki si ga prej znotraj namočil z nekoliko kapljami amonijaka. Kmalu bo nastala sopara, ki je podobna dimu tobaka. Novec pade sam v steklenico. Vžigalico nalomi v sredi tako, da se oba dela držita še skupaj. Položi nalomljeno vžigalico na odprtino steklenice, nanjo pa novec, ki ne sme biti širši od odprtine. Pomoči prst v vodo in kapljaj vodo na vžigalico tja, kjer je nalomljena. Oba dela se zaradi moče razvlečeta in novec pade sam v steklenico. Vrela voda. Kako zavreš vodo v škatli iz papirja? Škatlo iz papirja (kartona) obesi z dvema nitima na vodoravno palico. Napolni škatlo z vodo in pomakni pod njo gorečo svetilko (na špirit). Kmalu zapaziš soparo in čez Čas tudi kipenje. Papir pa ne bo zgorel. Pretrgana nit. Kako pretrgaš nit v steklenici, ne da bi se obeh dotaknil? Na spodnji del zamaška v steklenici pritrdi nit, ki naj bo s kroglico ali s kamenčkom obtežena, da bo bolj napeta. Postavi steklenico na sonce in naravnaj sončni žarek s povečevalnim steklom na visečo nit. Nit se vname, utrga in njen spodnji del pade na dno steklenice. Gorečo jajce. Izprazni jajce in ga napolni z živim apnom in žveplom. Zamaži luknjici z voskom in vrzi jajce v vodo. Na jajcu se koj pokaže plamen. Prerezana steklenica. Ko določiš mesto, kjer hočeš steklenico prerezati, položiš okrog nje nit, ki jo prej namočiš v terpentinu, in jo zažgeš. Ko je nit zgorela, potegneš urno s čopičem, ki ga namočiš v mrzli vodi, okrog steklenice tako, da nit odstraniš. Steklenica poči, kjer je bila nit. Mrtvaška luč. Na krožnik nalij vinskega cveta in primešaj soli in zdrobljenega žvepla. V to tekočino namoči stenj iz pavole. Ko je stenj zadosti moker, ga prižgi. Vsi navzočni obrazi postanejo mrtvaško bledi. Goreča luža. Porcelanasto posodo napolniš z vodo in vržeš vanjo košček sladkorja, ki si ga prej namočil v fosforovem etru. Površina vode se bo svetila kakor ogenj. Ce pihaš nanjo, se bo gibala kakor ognjeni plameni. Ključ, ki strelja. Vzemi votel ključ, napolni ga z vodo in ga dobro zamaši s plutovino (z zamaškom). Drži ključ nad lučjo, da se naredi v votlini ključa para. Kmalu bo zamašek z glasnim pokom odletel. Živo jajce. Izprazni jajce na eni strani in deni vanje živo pijavko. Zamaši spet luknjico in položi jajce na ravno mizo. Jajce se bo začelo premikati. V temi se bo pomikalo proti luči. Kako deneš novec v jajce, ne da bi razbil lupino? Sveže in celo jajce namakaj pet do šest dni v močnem (belem) jesihu, da se lupina zmehča. Ko je mehka, potisni novec previdno v jajce in pogladi s prstom zarezo. Jajce položi v mrzlo vodo, kjer se kmalu spet strdi. Kako storiš, da se voda v kozarec sama od sebe dvigne? Na krožnik vlij vode in položi nanjo plavajoč zamašek s papirjem od zgoraj. Nato zažgi papir in povezni čezenj prazen kozarec do vodne površine. Voda se polagoma do neke mere dvigne v kozarec. Jajce v steklenici. Zažgi kos papirja in potisni gorečega v steklenico. Pusti, da nekoliko časa gori. Nato pokrij odprtino steklenice s trdo kuhanim jajcem (brez lupine) tako, da ne propušča zraka. Ko ogenj v steklenici ugasne, se jajce zdaljša in zleze polagoma v steklenico. Steklenica, ki jo z bilko dvigneš. Vzemi slamnato bilko in jo na spodnjem koncu upogni. Tako upognjeno bilko potisni v steklenico in prilij še vode, če hočeš. Ko primes s prsti gornji del bilke, obvisi steklenica na njej. Denar, ki potuje. Kako vzameš novec izpod kozarca, ne da bi se ga dotaknil? Na pogrnjeno mizo položiš novec med dva večja novca in povezneš na oba prazen kozarec tako, da je med robom kozarca in prtom odprtina za mali novec. Nasproti malemu novcu strgaš ob kozarcu po namiznem prtu, da zleze novec sam izpod kozarca. Zanimivi računi. Računstvo je jako zanimivo. Pri nekaterih računskih postopkih z določenimi števili dobimo pfav izredne številčne igre. Taka je na primer tale: 1 X 15.873 X 7 = 111.111 2 X 15.873 X 7 = 222.222 3 X 15.873 X 7 = 333.333 4 X 15.873 X 7 = 444.444 5 X 15.873 X 7 = 555.555 in tako naprej. Še bolj preseneti tale: 1X9 + 2 = 11 12 X9 + 3 = 111 123 X 9 -f 4 = 1111 1234 X 9 + 5 = 11111 12345 X 9 + 6 = 111111 123456 X 9 + 7 = 1111111 1234567 X 9 + 8 = 11111111 12345678 X 9 + 9= 111111111 123456789 X 9 + 10 = 1111111111 O obročanju pfic Proučevanje biološkega razvoja ptic je v zadnjih 50 letih zelo napredovalo. Le kar se tiče posrednih in neposrednih činiteljev ptičje selitve, si še niso povsem na jasnem. Pravi vzrok, da se samo nekatere ptice kakor n. pr. lastovica, kukavica in druge (pri nas je okoli 86 vrst takih ptic selilk) ob več ali manj gotovih dnevih začno seliti v južne kraje in se potem spomladi zopet skoraj v istem času vrnejo nazaj, kjer so se izvalile, leži morda le v pomanjkanju hrane in radi nastopajočega mraza. Ta nagonski čut pravočasne vsakoletne odselitve jim je prešel takorekoč v kri in meso, kar dokazuje selitev novega zaroda, ki kolikor toliko samostojno nastopi pot preko še neznanih mu krajev v za njegovo vrsto že v naprej določena prezimovališča. Za podajanje še drugih domnev o vzrokih ptičje selitve pa žal primanjkuje za letos prostora, v prihodnjem »Slovenčevem koledarju« pa bodo predmet samostojnega članka o ptičji selitvi. Poleg že gori omenjenega glavnega vprašanja, zakaj se ptice selijo, obstajata še dve tudi važni vprašanji in sicer po kateri poti in v kateri smeri se selilke selijo ter kje prezimujejo. Za rešitev teh dveh vprašanj pa je prišel na mnogo obetajočo zamisel obročati ptice v večjem številu danski srednješolski profesor L. Mortensen, ki je imel sicer nekaj predhodnikov, katerih načini obročanja pa se niso obnesli. Tako je italijanski naravopisec L. Spallanzani (1729—1799) navezal lastovicam, ki so gnezdile pod njegovo streho, rdeče niti okoli nartov, hoteč ugotoviti, da ti se vrnejo iste lastovice nazaj v njegovo hišo. Skoro gotovo ni imel zaželjenega uspeha, ker ni nič več o tem omenil v svojih spisih, vsaj kolikor je piscu tega članka znano. Uspešnejša je bila zamisel poštnega predstojnika Detta v Berki ob \Verri (nekdaj vel. voj. Sach. Weimar-Eisenach), ki je 1. 1880, meseca julija nataknil mladi štorklji na nogo medeno ploščico z napisom »Reichs-post Berka a. W. Germania den 27. 7. 18S0, Dette.« Ta štor-kljica je zapustila svoj rojstni kraj 20. avgusta in bila že 24. istega meseca ubita v pokrajini Gerona v Španiji. Od kraja obročanja pa do kraja ugotovitve oz. najdbe je v zračni črti 1.200 km. Torej je štorklja rabila 4 dni po 300 km na dan, da je preletela označeno zračno razdaljo. Zanimiv je tudi poskus ruskega bogataša, velikega prijatelja živali F. v. Falz-Feina, ki je mesca septembra 1. 1892 na svojem posestvu v južni Rusiji obesil na vrat žerjava medaljonček, ki je vseboval listek s prošnjo v ruskem, francoskem in angleškem jeziku, da mu najditelj tega ptiča oz. tega medaljončka sporoči, kje in kdaj ga je našel. Slučaj je hotel, da je bil žerjav ubit v pokrajini Donkola ob 20. vzporedniku severno nad ekvatorjem že v zimi istega leta, kakor je to omenil Slatin Paša v svoji knjigi »Z ognjem in mečem skozi Sudan« in je bil v vojni proti Mahdiju ujet od kalifa Abdulaha, ki mu je ta medaljonček tudi pokazal. Ravno te prehodne najdbe dokazujejo, kako važno je ob-ročanje ptic za proučevanje selilnih smeri, potov in krajev prezimovanja. Mortensen je spopotnil obroček v toliko, da je vtisnil kraj obročanja in pa zaporedno številko obročanih ptic. Sprva so bili obročki iz bakra, pozneje iz lahkega aluminija. Teža takega obročka je v razmerju 1 :300 in pri večjih pticah pa celo 1 : 1800 s težo ptiča samega. Priložena je slika srednjega in največjega obročka, s katerimi obroča Ornitološki observatorij ptice. Vsestransko uspela zamisel načrtnega obročanja je zajela tudi vse druge večje kulturne države, ki so ustanovile ornito-loške opazovalnice in zavode v namenu obročanja na lastni zemlji živečih ptic vseh vrst. Tako so začeli leta 1910 obročati ptice pri že leta 1899 ustanovljeni Hrvaški ornitološki centrali v Zagrebu. Po svetovni vojni pa je zadobilo obro-čanje širši razmah, kateremu je bilo zadoščeno tudi pri nas, ko je bil leta 1926 na pobudo t dr. J. Ponebška, viš. svetnika v pok. in dr. Stanka Bevka, prosv. insp. v pok. s pomočjo drugih uvidevnih činiteljev ustanovljen Ornitološki observatorij v Ljubljani, v namenu, zbirati ornitološko gradivo za poznejše znanstveno proučevanje biološkega razvoja slovenske oz. jugoslovanske avifavne. K sodelovanju so bili pozvani vsi dobri poznavalci in prijatelji ptic, ki naj bi na širnem območju tega observatorija zbirali po navodilih istega razne ornitološke podatke ter lovili in obro-čali ptice. V 14 letih obstoja tega zavoda je bilo obročanih nad 17.000 ptic v 82 vrstah. Sodelavcev pa je okoli 40, ki po- UUtlllN« OBSERV.ORN. LJUBLJANA 2350 ]| žrtvovalno pomagajo observatoriju pri obročanju in opazovanju selilk. Navajam samo nekaj prav zanimivih najdb naših ptic, ki so bile obročane v Sloveniji, najdene v tujini in sicer: izmed 14 škorcev je bilo 12 ugotovljenih v Italiji, 2 pa v Severni Afriki v Alžiru, ki sta preletela nič manj kot 1.700 km. Zelencev je bilo v tujini najdenih 10. Najbolj daleč je letel oni z obročkom št. 5374 in sicer v Proskavo — prov. Saška, zračna razdalja 580 km. Smrdokavra z obročkom št. 12145 je letela 530 km daleč v južno Italijo. Dva rjava srakoperja pa, eden na Peloponez 1.060 km, drugi pa celo na otok Miconos 1620 km daleč. Mali griljček izmed petih v Italiji najdenih je zletel celo okoli 700 km zračne črte na otok Sicilijo. Kos, katerega smatramo skoraj za stalno ptico, je šel prezimovat na Korziko 655 km daleč. Šoja, naša najbolj značilna klatilka, pa v Umbrijo, Srednja Italija, okoli 400 km na jug. Eno izmed 15 postovk so ugotovili v dep. Var v Franciji celih 770 km proti jugozapadu. Drugo pa pri Neaplju za 700 km južno. Vsega skupaj je bilo tako najdenih v tujini 81 obročanih ptic in sicer 72 v Italiji, 4 v Franciji, 1 v Nemčiji, 2 v Grčiji, 2 v Alžiru. Nič manj važne niso najdbe v tujini obročanih ptic in v Sloveniji najdene. Teh je dosedaj samo 39. Iz Italije jih je 5, in sicer 3 prepelice, 1 kos in 1 velika senica. Tudi kosa kot veliko senico prištevamo k stalnim pticam, pa je prvi letel v naše kraje (Mrzlopolje pri Jurkloštru) skoraj 600 km proti severu, druga pa samo 375 km. Prepelice pa so tudi zletele okoli 630 km daleč. Ona iz Francije pa je zašla za okoli 1000 kilometrov proti vzhodu. 7 ptic iz sosednje Ogrske pa je naredilo krajšo pot kakih 155 km daleč proti jugozapadu. Bila je 1 žličarka, 2 sivi čaplji, po ena rjava in bela čaplja, 1 kva-kač in 1 še neznana vrsta. Da se nekatere ptičje vrste iz Nemčije selijo preko naših krajev, dokazuje 11 najdb tam obročanih ptic. 6 sivih čapelj je preletelo zračno razdaljo do 1050 km. Nekoliko manj sta leteli srebrna čaplja in pa divja raca in sicer po ok. 800 km. Tudi nemške domače lastovice se selijo preko naših krajev, tako je ena naredila do nas dobrih 350 km. Rakar malo več ok. 460 km. Daljšo pot je preletel zelenec iz Mehlsacka v Vzhodni Pruski in sicer 1050 km, ki je bil pri Dravljah vlov-ljen ter ponovno obročan in nato izpuščen. Iz nekdanje Češkoslovaške republike sta priletela k nam mali čižek in pa navadni galeb, prvi je imel za seboj ok. 500 km, drugi pa 330 km. Iz po Nemcih zasedene Poljske imamo tri najdbe: sive čaplje z ok. 500 km, divje race s 725 km in še neznane vrste sinice, o kateri še nismo prejeli obročevalnih podatkov. Tudi severneje ležeče dežele so zastopane v svojimi obro-čanimi pticami. Tako Estonska z mišarjem, ki je bil ujet v past v lovišču g. B. Ziliča na Ježici in ki je preletel daljavo 1450 kilometrov. Litva tudi z mišarjem (1175 km zračne razdalje). Finska s tremi divjimi racami, ki so naredile najdaljšo pot, ki smo jo mi zabeležili in sicer vsaka po ok. 1950 km. Nekoliko manj 1640 km je letela tudi tam obročana severna morska lastovica. Iz Danske, kjer so začeli obročati, imamo tudi važno najdbo redke morske ptice, čmonoge morske lastovice, ki je bila obročana v Ringkobirgškem fjordu — celih 1250 kilometrov zračne črte. Nič manj važnih je 123 ponovnih najdb v večji in manjši razdalji od kraja obročanja tu v Sloveniji, iz česar se sklepa stalnost, preletevanje in klatenje ter vrnitev v kraje gnezdenja ozir. izvaljenja. Na podlagi dosedanjih uspehov obročanja so postavljeni za enkrat sledeči zaključki: 1. Del naših ptic se seli na zimo v Italijo (lišček, čižek, pinoža, ščinkavec, kos itd.) oz. preko nje v Severno Afriko (škorec in postovka) vsako leto. 2. Nekatere vrste ptic (rjavi srakoper, navadna postovka itd.) se drže ene in iste selilne poti. 3. Preko Slovenije drže podaljški ugotovljenih selilnih potov: a) jadransko tunizijske selilne poti (postovka, štorklja), b) italijansko španske selilne poti (škorec), c) Bospor sueške selilne poti (rjavi srakoper). 4. Nekatere vrste se podajo po ovinku v prezimovališča (postovka). 5. Mnoge se vrnejo na spomlad v kraje, kjer so se zvalile (rjavi in črnočeli srakoper, postovka, škorec itd.). 6. Nekatere vrste pa prezimijo pri nas na potu v južnejše kraje (pegam, mišarji, divje race, siva, rjava in bela čaplja itd.). 7. Marsikatera vrsta zaide v naše kraje (morska in čmo-noga lastovica itd.). Obširnejša in preglednejša bo obrazložitev vseh najdb, naših in tujih obročanih ptic v II. Izvestju, ki ga bo observatorij izdal ob priliki 15 letnice obstoja, ki bo prihodnje leto. Ker zavisi vsako delovanje katerega koli zavoda od materialne pomoči, ki mu jo nudi država oz. banovina, je observatoriju zagotovljena radi nepristranske uvidevnosti banske uprave za kulturne potrebe na polju spoznavanja domače avi-favne, katere proučevanje je pri nas šele v razvoju. Turisem v Jugoslavija je postala dežela raznovrstnih potovanj. S polnimi rokami je po njej priroda razsipala vse svoje čare: vsak košček zemlje je očarljiv, zanimiv in pester. Pa tudi človeška roka je storila svoje, da bi razkrila lepote prirode. Povsod vidimo te sledove človeškega bivanja, začenši celo s ča-om v predzgodovini. Stoletja so šla mimo lepih pokiajin Jugoslavije: prastare naselbine, razvaline, gradovi, srednjeveški samostani — skoraj iz vsakega kamna nas ogovarja zgodovina. Poleg teh zgovornih prič iz davnine nas pozdravljata novi in najnovejši čas. Povsod, v vseh pokrajinah je že vkoreninjen tujski promet, prometne razmere se stalno boljšajo, hotelstvo se stalno vzpenja na višjo stopnjo. Na vsak korak nas pozdravlja pokrajina Jugoslavije z novim vabljivim licem: odprte in rodovitne ravnine ob Donavi in Savi se prelivajo v kršen in divji gorski masiv tja do Crne gore. Na severu sprejemajo gosta pobočja slovenskih planin s planinskimi pašniki ter kristalno čistimi jezerci, ob Jadranskem morju se pa boči večno sinje nebo nad sinjimi valovi. Stoletne pravljice šepečejo pragozdovi v Bosni, na skrajnem jugu Srbije pa snivajo romantična jezera. Kdor išče v Jugoslaviji zdravja svoji bolezni ob zdravilnih vrelcih, tudi ta pride v polni meri na svoj račun. Vse vrste zdravilnih vrelcev ima Jugoslavija: od navadnih termalnih vrelcev, preko kislih in slanih izvirkov do ženinih in grenkih studencev, do železnih in arzenovih kopeli, do žveplenih in pa radioaktivnih toplih in mrzlih izvirkov: vse, kar si je moeoče predstavljati pod zdravilnimi vrelci, nudi Jugoslavija v veliki množini trpečemu človeštvu. Jugoslovanska zdravilišča pa niso znana le po izredni zdravilnosti svojih vrelcev, temveč tudi po blagem podnebju in povsod krasni okolici. Mnogo je med njimi takih, ki so opremljeni z vsemi modernimi medicinskimi pripomočki in z urejenim komforom za goste. Srbija in Južna Srbija sta najbolj zanimivi po narodnem življenju, folklori in narodnih običajih. Veliko je bogastvo mineralnih vrelcev in zdravilnih kopališč, toda večina še ni urejena za potrebe modernega turizma. Turistično najbolj zanimivi so kraji Šumadije, Timočke pokrajine in doline Ibra po zgodovinskih spomenikih. Vsa Južna Srbija je polna spomenikov in izkopanin iz pradavnine, iz srednjega in novega veka. Mnogo je tam planin in jezer, med planinami posebno zanimiva Sar planina. Najbolj znana jezera so Ohridsko, Prespansko in Doj- Hvalevredno je tudi požrtvovalno sodelovanje vseh sodelavcev observatorija, katerih trud in veselje do te panoge naše favne sta pripomogla do zadovoljivih uspehov, ki opravičujejo in utemeljujejo, da je zavodu potrebna samostojnost in neodvisnost za njegovo zbiranje znanstvenega gradiva, ki je nujno potrebno za vsako temeljito proučevanje te zanimive naravoslovne panoge. Vsem prijateljem ptic in onim, ki bi bili pripravljeni sodelovati brezplačno pri observatoriju, je vodstvo s pojasnili vedno na razpolago, ker rabi še mnogo požrtvovalnih sode. lavcev, da bi se mogel meriti z uspehi drugih narodov na tem polju. Naprošeni so tudi vsi oni, ki najdejo kako obročano ptico ali zaznajo, kar je v zvezi z ptičjeslovjem, da to čim prej sporoče observatoriju poštnine prosto (ORNITOLO-SKI OBSERVATORIJ v Ljubljani, Kolodvorska ulica 11 — oz. Narodni muzej). Boiidar PoDebšek, observator — tajnik Ornitol. observatorija. Jugoslaviji ran«ko. Zanimiva je Vardarska dolina s carskim Skopljem in Bitoljem, najbolj znana kopališča so Vrnjačka, Mataručka, Niška in Vranjoka banja tpr Koviljača. Bosno in Hercegovino poznamo večinoma po romantičnem orientalskem življenju, po pestrib pejsažab z minareti in džamijami, po slikoviti narodni noši. Vendar sta oba predela zanimiva tudi zaradi svojih letovišč in zdravilišč, med katerimi zaslužijo zlasti Pale in StambulČič pri Sarajevu, Ivan Planina, Boračko jezero, Han Pjesak, Jajce, jezero Plive, Kiseljak, Vru-čica in Teslica posebno pozornost. Crna gora združuje dve naravni lepoti: v ozadju se dvigajo visoke planine, pod njimi leži Jadransko morje. Planinci radi hodijo na Durmitor, ob morju sta pa poleg Boke Kotorske znani obmorski letovišči Budva in Ulcinj. Razna manjša mesta so zanimiva zlasti zaradi pestrega življenja. Premajhen je obseg tega članka, da bi se dala v njem obdelati vsa Dalmacija. Dalmatinska obala in njeni ljubki otoki uživajo svetoven sloves. Od Sušaka do Dubrovnika je cel niz imen, ki tudi že marsikoga od nas spominjajo na lepe in užitka polne počitnice, saj so tu: Kraljeviča, Crikvenica, Selce, Novi, Omišalj, Malinska, Aleksandrovo, Baška, Rab, Lopar, Pag, Olib, Kašteli, Split, Makarska, Omiš, Hvar, Jelša, Korčula, Dubrovnik in Koločep. To so v kratkem navedena glavna imena krajev, ki tudi po svoji ureditvi zadoste splošnim potrebam in zahtevam, ki jih stavljnmo na letovišča. V Hrvatskem Primorju je po svoji lepoti posebno znan Gorski Kotar s Plitvičkimi jezeri, ki so posebno znana po krasnih vodopadih. Pa tudi drugi predeli Hrvatske, zlasti Hrvatsko Zagorje in razne toplice (Lipik, Daruvar, Topusko, Varaždinske, Stubičke in Krapinske toplice) sprejemajo goste v velikem številu. Opisati v okviru tega članka Slovenijo, bi bilo težko. Polni smo ljubezni do svojih domačih krajev, polni hrepenenja, da prebijemo svoj dopust sredi ljubljenih planin, med svojim zelenim gričevjem, na obsežnem Pohorju ali v domačih toplicah. Zato pa je tudi ves koledar s svojimi članki in oglasi posvečen domači slovenski zemlji. >'ENSIilN RESIIVUOH »POD STOLOM« FRsvr škoi aris moste. p. fcinnvivirs _ r.«r™wi,'-'&%£ K •** •' r . J^vSorrtrf\5L • •• ■ • v • * «.*•% Moinz sr * >v,y; ■> •■ .' ■ Reimr S . V ou^r.1 ■ > ■ "ig Kortjfuhc KP t-v mt,- 5!fW*burg ‘ C*?03t 5 • /■ *ennr& '.■Xv.V.;Ay.;.>;v i ^:Kr;^vToi'» Š*!Š*;V- ■/■ ,« S 1 ■ 'O f '' ' ■• ' "C- "'V v.■•, o •OulOuid Mor|#ilf# Touto* "y y ■ v ..: ' ■ ■ '* Zgoraj: Poljski begunci se vračajo na podrte domove. Levo: London je ponoči razsvetljen od požarov, ki so jih zanetile letalske bombe. Spodaj: Angleška križarka »Hood«, nujvečja vojna ladja sveta. ||8L ; ' ■-' .y v,- y-A« yžj».3*>.' ^ \v/,/.»-ž.v., i. ::.'/.v.\v’. Vojna v JtUtuu JUGOSLA SVtfRvb« S cm eni J Koritzi \SftLONIHI ChalUidische s-j-Halbinsel O Ktrcsi u®4 . A fOt)rmp U / a 29181; 5Bg^WuiusJ fkpapulh 'navos/jf” SchmjaiN ,K/‘bal,,*kL ‘Jarfflinaj jS** p 'Maorah! —^-BHagonisi *r/07 liliudromia- Sniattio' orf »-O o» 't Q ^ a t < Jf

^ -Ju«ker5 Ju s?B \ * . / Hcsserschraijl’ .Jaguar Junkei-5 Ju 52 Doraier Do 24. Uenscbel Bornier Do / He&serschraHi He Ho \ Ji. Heinkd We rok Domier Do ie ■Arado Ar «5 tieifikel -Ue 60 4-icinket Ue iU "P Mehke! Hz tis »^ikiakel Hess fiat C.R 33 Caproni-Tiat „Ts* Macchi M.C. 200 Fiat CR.42 w Tiat C 50 m Jf Breda 65 KC 2000 -J Breda 89 Tiat „BR 20 bis’ ;- Caproa! Ca Iss Romeo Do si Savota-riarcheifi SM 99 Eotneo Bos? Caproni . CalA2 ® Caproni Ca 3io 5avoia-Harchetfi 5M ?a& Čarat. Z.SO6BI5 Marina -Tiat (1?e Cant. Z soi Macchi tl.C. 77 Portzea $<544^* ***, Gloster »Gciunfet lfc«ker .Nimrod' Wawkcr. Uurricaae C^oi!«r,Oadidor, B!ackbu<-fa,,5kix>' lockhecd 14 .tfudsoii' HoPidleq-Pi»3e. ifcs**row Vickeri-Sgpcrmahc Bris.tol .Henheira LN Vtesfland .Llsaader Arrasfronq *Whilworiii ,Wh«llcL| * Havker ,0spren‘. Bristoi .iteaujort Vickeri .Vfelliacjfon1 Bouiton-Pad Dejiaot' 'wf Brisfol 150 JJorobdij' 5aro ,Lerwick1 :Vicker* Vkkers-Supermarioe »Stronracr Vickcrs .HSdebeesI 5hort .iundertood Haadleij-Page .^ampdea' Ato 652 A .Anson1 RANCIIAl Potez 6} '||>^Dewoiliae 520 4-laririot 000 Morane -Saulaier “ _ f15 Ao6ci toriiis XP-40 Liore Olivler LeO 45 Kk.Doucjfc»5> BB-r-Bs flureaui 115-R2 Ereguet 690 CurttM P-56 Bloch ul/si RBa Bioch2ooBiit Bloch 4ao Bloch 2I0 .Verdun’ DeuoiHne 575 Lafecoere 502 * Vojaški psi s plinskimi maskami. letajo. Razlikujemo enosedežne in dvosedežne lovce. Enosedežni so najhitrejši in najokretnejši ter zelo možno oboroženi. Nimajo pa velikega akcijskega radija in velike nosilnosti. Za neprestane zavarovalne polete nad lastnimi važnimi napravami služijo dvosedežni lovci, ki imajo brezžično zvezo z zemljo. Drugi letalec v lovcu more braniti letalo tudi pred napadom izza hrbta. Lovci so oboroženi navadno s štirimi strojnicami, sicer pa imajo tudi po dva brzostrelna topa s kalibrom 2.3 cm in dve strojnici. Strojnice streljajo deloma skozi os vijaka, deloma pa so montirane v krilih. Lovec meri na sovražno letalo v splošnem z vsem svojim letalom in napada navadno poševno od zgoraj navzdol. Največji lovci imajo kvečjemu brzostrelne topove s kalibrom do 4 cm. Izstrelki so majhne granate in eksplodirajo ob zadetku. Če te granate ne zadenejo, v kratkem same od sebe eksplodirajo, tako da pri padcu na tla niso več nevarne. Kot podpora mornarici služijo vodna letala, ki imajo v splošnem iste naloge kakor suhozemska letala. Posebnost so letala, ki lahko pristajajo na morju ali pa tudi na suhem. Za dolge polete gradijo v zadnjem času zračne ladje, pri čemer se trup letala kot barka vsede v morje. Vodna letala morajo biti tudi sposobna, da pristanejo na viharnem morju. Novost so tudi letala, ki nosijo s seboj torpedo, katerega odvržejo tik nad vodo od strani proti vojni ladii. Bombe, ki jih letala odmetavajo, so različne. Ločimo v glavnem zažigalne in rušilne bombe. Zažigalne bombe so lahke, tehtajo 0.2 do 5 kg, večinoma pa uporabljajo 1 kg težke zažigalne bombe. Probojna sila teb bomb ni velika, saj naj prebijejo le ostrešja hiš. Zažigalne bombe pri zadetku ne eksplodirajo, če so polnjene s termitom — zmesjo aluminijevega prahu in železovega oksida (rje) — pač pa se začne v bombi termit topiti in bomba se spremeni v žarečo tekočino. Če jo gasimo z vodo, požar le še povečamo. Gasimo jo lahko s peskom. — Napadalne bombe, ki jih uporabljajo napadalna letala, so težke po nekaj ali kvečjemu 5 kg. Urejene so tako, da že v zraku tik nad ciljem eksplodirajo. — Rušilne bombe imajo različno težo od 20 do 2000 kg. Vse imajo vžigače, ki so lahko tempirani tako, da bomba z živo silo najprej prebije stavbo, betonske stropove itd., in šele potem v globini čez nekaj trenutkov s tem večjo silo eksplodira. Pri letalstvu bi morali še omeniti padala, ki so jih izpopolnili zlasti v prejšnji svetovni vojni in ki so danes v glavnem edino reševalno sredstvo za letalce v zadetih letalih. Padala nosijo letalci kakor nahrbtnike na sebi. Pri tem so padala seveda zložena ter se odprejo navadno kmalu po odskoku iz zadetega letala. Razne države imajo različne konstrukcije padal, ki so si pa splošnem podobne. Padala so veliko okroglo platno, na katerega so na obodu pritrjene številne vrvi, ki vodijo do jermenov, s katerimi je nanje obešen padalec. V letalih je navadno padalo pritrjeno tudi na letalo samo s posebno vrvjo. Ko letalec skoči iz letala, prav ta vrv potegne padalo iz zunanjega ovoja in padalo se začne odpirati. Padal se poslužujejo tudi tako imenovani padalci. V protiletalski obrambi razlikujemo tako imenovano aktivno in pasivno zaščito. V aktivno zaščito spadajo vsa sredstva, ki naj preprečijo sovražne letalske napade in uničijo sovražna letala. Na važnih točkah so to domača lovska letala, ki se dvignejo v obrambo; dalje vse protiletalsko topništvo, protiletalske strojnice in podobno. Poleg teh obrambnih sredstev so v sedanji vojski uporabili tudi tako imenovane balonske mreže, ki varujejo velika mesta in najvažnejše industrije do višine 4000 metrov. Balonske mreže dvigajo v zrak posebni baloni, ki jih spuščajo s tal tako, da baloni obdajajo visoko v zraku mesto ali napravo v širokem krogu. Po dosedanjih izkušnjah so se balonske zapore najbolje obnesle, če so baloni oddaljeni drug od drugega 450 metrov. Takoj pod baloni vežejo posamezne balone skoraj vodoravno napete vrvi med seboj. Na teb vrveh pa so obešene 3000 metrov dolge žice. Vsaka od njih je druga od druge oddaljena povprečno po 23 metrov. Če letala sedaj lete v višini med 1000 in 4000 metrov in če hočejo med balonsko zaporo preleteti nad cilj, se prav gotovo zalete v eno izmed tankih visečih žic, ki je dovolj trdna, da letalo tako pokvari, da gotovo strmoglavi. Te balonske zapore so se dokaj dobro obnesle in silijo letala, da j ib morajo preleteti v višinah nad 4000 metrov. — Pasivna protiletalska zaščita obsega organizacijo zaledja proti letalskim napadom. V to spada zlasti graditev zaklonišč, gasilska in reševalna služba in podobno. Če pasivna in aktivna zaščita dobro sodelujeta, se grozota bombnih napadov v zaledju v veliki meri zmanjša. Bojni strupi. Bojni strupi so bili prvikrat uporabljeni v prejšnji svetovni vojni, ko so v Flandriji leta 1915 Nemci uspeli s plinskim napadom, pri katerem so uporabili klor. Kasneje so izumili različne bojne strupe, ki so ali plini, ali tekočine, ali pa tudi prah. V splošnem ločimo med bojnimi strupi ^olzivce in kihavce, dušljivce in prave strupe. Izkušnje iz prejšnje svetovne vojne so pokazale, da zahteva učinkovit napad z bojnimi strupi velike količine strupenih plinov. Zato so v teh primerih dovažali na fronto velike jeklene valje, v katerih so bili strupeni plini močno stisnjeni. Po ceveh so nato ob ugodnem vremenu spustili pline iz valjev proti sovražnim postojankam. Tudi topništvo se je posluževalo raznih granat, polnjenih s plinom. Vendar posebno hudega učinka obstreljevanje s strupenimi granatami ni imelo zaradi neenakomernosti in redkosti zadetkov. Zato so proti koncu svetovne vojne uporabili v prednjih postojankah tako imenovane projektorje, ki so bili podobni preprostim metalcem min, ali pa so bili kar v zemljo poševno zakopane cevi. Iz njih so streljali velike količine bomb na bližnje nasprotne postojanke. V takem primeru so projektorje vkopali v zemljo v vrstah tako, da so bili komaj po nekaj metrov oddaljeni drug od drugega, hkrati pa so postavili še več zaporednih takih vrst in so plinske bombe vse istočasno izstrelili na sprednje sovražnikove rove. Velika količina bomb je šele povzročila zadosten učinek. Prav vsi ti razlogi in deloma oziri na dogovore, da strupenih plinov v vojskah ne bodo uporabljali, so v sedanji vojni še preprečili uporabo bojnih strupov. Misel, da bi bombardiranje z letalskimi bombami, v katerih bi bili bojni strupi, bilo posebno učinkovito, mnogi strokovnjaki ne zagovarjajo. Če je nad ciljem, ki ga je treba iz zraka bombardirati s strupenimi bombami, Mati in dojenček v maskah. j Mi T- r'V *l IH" **< Dne 17. decembra 113$ »o razstrelili nemški mornarji pred urugvajskim pristaniščem Montevideo uiuderuu nemško »žepno križarko« — Admiral (ir«r v. Spee — ki Je Imela lO.m ton in bilu dolga 182 m, Široka pa 21.7 m. Križarka Je bila spuščena v morje leta 1934, priključena pa nemški vojni mornarici leta 1J3*. — Oborožena Je bila s Šestimi topovi kalibra 28cm, z osmimi topovi kalibra iScm, a šestimi protiletalskimi topov) kalibra 8.8 cm. osmimi protiletalskimi topovi kalibra 3.7 cm ter osmimi cevmi za Izstreljevanje torpedov kalibra 53.1 cm. Imela Je hitrost 21 vozlov, v strojnih napravah pa skupno 54.UDU ks. Crke na sliki pomenijo: A: prednji oklopul stolp s tremi topovi kalibra 28 cm, B: moštvo, ki streže topovom. C: opazovalne ln merilne priprave za prednji oklopnl stolp, D: sprednji puveljniškl prostor z daljlnomerom, E: dva protiletalska topova kalibra 8.8 cm, F: poveljniški most, O: ogromen žaromet, ki meri 1.1 m v premeru, II: glavni opazovalni stolp za nadzorstvo topniškega ognja. J: prednji jambor. K: admiralov motorni čoln, L: dva topova kalibra 15 cm v oklepih. M: žerjav za spuščanje In dviganje letal. N: dvojni protiletalski top kalibra 1.7 cm, O: rešilni čolni, P: vodno letalo na katapultu, R: vodstvo za streljanje nazaj. S: zadnji oklopnl stolp s trenil topovi kalibra 28 cm, T: cevi za metanje torpedov v dveh skupinah po štiri. Ih jedilnica za častnike, VV: pisarna, X: spalnice, Y: delavnice. Z: kopalnice, 1: skladišče streliva, 2: shrambe in skla- > dlšča, 3: pogonski Dieselovl I motorji. | le količkaj vetra — in tega letalec točno ne more ugotoviti — je učinek bojnih strupov le malenkosten. Bolj nevarno bi bilo Škropljenje z iperitom, tekočim in enim uajbolj nevarnih bojnih strupov Seveda pa mora letalo v tem primeru leteti dokaj nizko v višinah kvečjemu od 50 do 600 metrov. Za ravnine bi se dala uporabiti taka škropilna letala, ki vzamejo s seboj do 2000 litrov strupa, za planinska ozemlja pa letala, ki poneso s seboj 400 do 500 litrov. V Sovjetski Rusiji so izdelali celo tanke za napade s strupenimi plini. Edino varno sredstvo proti strupenim plinom in strupenemu prahu so maske, proti iperitu pa poleg maske še nepremočljive obleke. Zaklonišča morajo biti v tem primeru neprodušno zaprta. V vojskah imajo poleg mask za vojake tudi maske za živino, konje, pse itd. V zaledju pa so poleg mask za odraslo civilno prebivalstvo izdelali tudi ie plinske maske za dojenčke. Podobne so vrečam, v katere položimo lahko otroka in ga neprodušno zapremo, zrak pa mu dovajamo s posebno črpalko, v katero je vgrajen tudi filter, ki Čisti zrak strupov, podobno kakor učinkuje filter vsake druge protiplinske maske. Dosedanja letalska vojna je vsekakor dokazala, da bombardiranje i zaiigalnimi in rušilnimi bombami neprimerno bolj učinkuje in bolj škoduje, kakor pa bi moglo bombardiranje s strupenimi plini, ki bi v glavnem le pri prvem napadu povzročili razhurjenje in morda večje žrtve. V vseh državah pa se trudijo, da bi iznašli nove bojne strupe, proti katerim sedanje maske ne bi zalegle. Če bi se to zgodilo, potem bi tudi utegnili bojni strupi igrati v vojni važnejšo vlogo. Vojna na morju. V prejšnji svetovni vojni je bila edino sredstvo za spopade na morju vojna mornarica s svojimi edinicami. Danes je poseglo na morje tudi bojno letalstvo, zaradi česar je tudi vojna mornarica sama doživela bistvene spremembe. Na kratko si oglejmo najvažnejše vrste vojnih ladij. Velikost vojnih ladij vedno označujemo s tonami, ki kažejo težo posameznih ladij, odnosno število kubičnih metrov vode, ki jih ladja odrine, ko plava v vodi. Skoraj vsi merijo s tono, ki ima res 1000 kg, angleška tona pa ima 1016 kg. Nasprotno pa označujemo ladje trgovske mornarice s tako imenovanimi registrskimi tonami, ki so prostor-ninska mera angleškega izvora. Registrska tona je enaka 100 angleškim kubičnim čevljem, kar da 2.832 kub. metra. Trgovinsko ladjevje označujemo z brutto ali netto registrskimi tonami. Brutto registrske tone obsegajo ves ladijski ograjeni prostor, netto registrske tone pa pri tovornih ladjah le uporabna skladišča, pri potniških ladjah pa prostore za potnike. Bojne ladje so naj večje vojne ladje, so močno oklopljene in oborožene. V zadnjem času gradijo bojne ladje r 45.000 tonami, medtem ko je angleika bojna ladja >Hood< z 42.100 tonami doslej na svetu največja. Ta ladja je torej težka 42.100 ton. Bojne ladje so težke 80.000 do 45 000 ton in imajo starejše hitrost okrog 40 km, novejle pa do 60 km na uro. Oborožene so celo ■ topovi kalibra 40.6 cm, ki imajo domet Čez 40 km. Običajno bo Nemška križarka »Admiral Graf v. Spee«. najtežji topovi bojnih ladij kalibra od 30 do 40cm. Takih topov imajo bojne ladje 6 do 12. Ti najtežji topovi so v oklopnih stolpih, kjer so topovi združeni v skupini po 3 ali 2. Srednje težkega topništva, ki ima kalibre nad 14 in 20 cm, imajo bojne ladje še enkrat toliko kakor najtežjega, za tem pa pride še lahko topništvo, ki je nastavljeno po vsem krovu in ki služi v glavnem protiletalski obrambi in ima kaliber 10 do 13 cm, za obrambo od blizu pa kaliber 4 cm. Bojne ladje so težko oklopljene 3 do 4 metre nad vodo in 2 do 3 metre pod vodo. Obdane so torej s težkim jeklenim pasom, ki je pri najnovejših debel 35 do 42 cm. Zaradi razvoja letalstva imajo bojne ladje sedaj tudi oklopne krove, navadno celo dva krova. Zgornji ima nalogo sprožiti granate in letalske bombe, da eksplodirajo, preden pri-lete na spodnji oklopni krov. Debelina zgornjega oklopnega krova se suče med 15 in 30 mm, debelina spodnjega pa med 7 in 15 cm. Najbolj močno so oklopljeni oklopni stolpi težkih topov, ki gledajo v času boja proti sovražnim ladjam. Ti oklopi imajo debelino do pol metra. Poveljniški stolp pa je oklopljen b ploščami, debelimi 35 do 40 cm. Naslednja vrsta vojnih ladij so težke križarke, ki so bile svojčas večje in bile težke celo 20.000 do 30.000 ton. Po svetovni vojni so začeli graditi le 10.000 tonske težke križarke, ki imajo največ po šest topov kalibra 28 cm, navadno pa 8 topov s kalibrom 20H cm. Večje je število topov, ki imajo kaliber 15 do 17 cm; imajo tudi veliko število lansirnih cevi za torpede. Njihova hitrost je okrog 60 km na uro. Njihov oklop ima kvečjemu polovično debelino oklopov pri bojnih ladjah. Pač pa so težke križarke oklopljene na krovu in tako zavarovane pred letalskimi napadi. Lahke križarke so nekoliko hitrejše od težkih križark, a se ne razlikujejo mnogo od težkih križark. Vse te enote vozijo s seboj tudi nekaj letal za opazovanje in za obrambo. Posebna vrsta ladij so nosilke letal, ki nosijo s seboj do 150 letal in imajo širok in dolg raven krov, a katerega letala lahko odletavajo in na njem pristajajo. Nosilke letal so težke do 23.000 ton. Nadomeščajo jih z lažjimi matičnimi ladjami za letala, ki imajo po več vzletiščnih naprav, ki letala tako rekoč vržejo v zrak. Na matičnih ladjah so vodna letala, ki pristanejo ob matični ladji in jih z žerjavi zopet dvignejo na krov. Matične ladje nosijo s seboj do 40 letal. Tako nosilke letal kakor tudi matične ladje v pomorske bitke ne posegajo same. saj tudi niso za to oborožene. Njihova oborožitev je v glavnem le protiletalsko topništvo. Imajo pa nalogo, da spremljajo hrodovje in ea tako zavarujejo s potrebnimi letali. Medtem ko so doslej omenjene ladje jedro vojne mornarice, so naslednje lažje edinice nujno potrebne za gospodarstvo in kontrolo na morjih. To so rušilci, ki niso več oklopljeni in :>-y <£&ta£ska> vojne? Pogled iz zraka na angleško luko Marsa-Matruk ol> libijsko-egiptovski ineji po uspešnem italijanskem letalskem napadu. Zgoraj: Nemški bombnik »Stuka« v strmoglavem poletn nad angleškimi tovarnami. Spodaj: London ponoči za časa napada nemških bombnikov. Bele proge so žareči sledovi izstrelkov letalske obrambe. Nemški bombnik nad Londonom v mreži žarometov. v:s (Roji tui moAju Letalo je napadlo ladjo, ki se je ustavila. Moštvo odhaja v rešilnem čolnu. Prva bomba zapuščene ladje ni zadela. Druga bomba je zadela že v poluo. is Torpedirana angleška nosilka letal »Courageous« se potaplja. Zgoraj: Potopljene ladje v nizozemskem pristanišču Zeebriigge-u. Spodaj: Bojna ladja strelja z najtežjimi topovi. Nosilec min polaga mine. Spuščena mina se potopi do dna, nato pa zasidrana splava proti površini. Zgoraj prerez mine. imajo od 1000 do 3000 ton in hitrost 70 do 80 km na uro. Rušilci imajo le srednje in lahko topništvo, medtem ko imajo torpe-dovke, ki so v teži rušilcem približno enake, malo topov, zato pa 6 do 8 lansirnih cevi za torpede. V zadnjem času gradijo tudi protiletalske križarke, ki so v glavnem namenjene za spremstvo konvojev in za obrambo konvoja pred letalskimi napadi. Te protiletalske križarke so morda za spoznanje težje od rušilcev, so pa slabo oklopljene. V zadnjem času so poleg torpednih čolnov, ki so težki le okrog 100 ton, začeli graditi še manjše bojne motorne čolne. Medtem ko so torpedni čolni oboroženi z lansirnimi cevmi in lahkimi topovi, so motorni bojni čolni oboroženi le z dvojno lansirno cevjo in nekaj strojnicami. Njihova hitrost pa je izredna, saj dosegajo do 100 km na uro in so sposobni za nenadne napade. Zadeti jih je težko, ker so silno okretni in majhni. — Med pomožnimi vojnimi ladjami moramo imenovati oborožene trgovske ladje, ki spremljajo konvoje; dalje ladje spremljevalke, ki spremljajo konvoje in jih varujejo pred podmornicami. So to hkrati tudi že mino-iovke, ki izpodrezavajo in uničujejo mine. Posebna vrsta bojnih ladij so podmornice, ki so težke do 1000 ton, v zadnjem času gradijo tudi podmorniške križarke, težke do 3000 ton. Posebne majhne podmornice pa so težke celo od 100 do 300 ton. Podmornice imajo 3 do 6 lansirnih cevi za torpede. Težke podmornice nosijo s seboj do 20 torpedov in 48 min. Na krovu imajo kvečjemu dva topa, od katerih je eden vedno protiletalski top. Nad vodo imajo hitrost kvečjemu do 40 km, pod vodo pa kvečjemu 20 km. Potapljajo se v globino do 80 metrov. Vendar jih letala še kljub temu lahko opazijo. Pri vožnji pod gladino jim služi periskop, ki še edini, če so se potopile samo za nekaj metrov, gleda iz vode in poveljniku kaže, kaj se godi na morju. Če se potope podmornice globlje, jim seveda periskop ne služi več. Podmornica je občutljiva in malo zavarovana. Že slab topniški zadetek jo onesposobi, prav tako lahko postane hitro žrtev letalskega napada. Če se potopi v globino, jo rušilci in druge ladje preganjajo s tako imenovanimi podvodnimi bombami, ki jih mečejo v morje nad mestom, kjer se je skrila podmornica. Te bombe v primerni globini eksplodirajo in če eksplozija ne nastopi predaleč od podmornice, je podmornica uničena, čeprav ni direktno zadeta. Najvažnejše orožje podmornice so torpedi, ki jih prav zato, ker se lahko neopaženo približa večjim ladjam, lahko z uspehom izstreli proti njim. Torpedi so 6 do 8 metrov dolgi, cigaram podobni jekleni valji, ki jih izstreljujejo iz tako imenovanih lansirnih cevi (cev za naravnavanje). Manjši torpedi imajo premer 40 do 45 cm, veliki pa do 60 cm. Torpedo se deli v glavnem v tri dele: v sprednji glavi ima 180 do 300 kg najbolj učinkovitega razstreliva. Prav spredaj je v glavo vstavljen vži-gač, ki ob udarcu v trd predmet zažge naboj. V sredini torpeda je velik kotel, v katerem je stisnjen zrak, ki poganja stroje, ki so v zadnji tretjini ali polovici torpeda. Stisnjeni zrak žene motor, ki poganja na koncu torpeda dva vijaka, ki se vrtita eden v eno, drugi v drugo smer. Zelo precizne so naprave, ki krmarijo torpedo in ga drže v primerni globini pod vodo. Hitrost torpeda v vodi znaša do 70 km na uro, vendar plava torpedo največ 18 km daleč, ker mu potem že zmanjka stisnjenega zraka za pogon. En sam torpedo brezpogojno uniči ne-oklopljeno ladjo; trije do štirje torpedi pa temeljito pokvarijo tudi oklopljeno bojno ladjo. Torpedo, ki ni zadel, se čez čas sam potopi. Torpede streljajo iz lansirnih cevi ali pod vodo ali pa tudi nad vodo. V tem primeru odleti torpedo iz lansirne cevi v zrak čez krov, nakar pade v vodo. Drugo orožje, ki je v sedanji evropski vojni proti vojnim in trgovskim ladjam imelo največ uspeha, so pa pomorske mine. Medtem ko smo prej poznali le samodelne in električne mine, nam je zadnja vojna prinesla še nove magnetne mine. Vsaka mina je- v splošnem velika okrogla posoda, ki ima v spodnji polovici do 500 kg razstreliva, v zgornji polovici ali glavi pa ima posebne steklene rožičke. Če z rožičkom zadene ob ladjo, se zlije kislina, ki je v stekleni posodici v rožičku, v napravo, ki v tem trenutku začne delovati kot električna baterija. Električni tok pa vžge vžigač v mini, ki takoj nato eksplodira. Električne mine so take, da imajo poleg nastavkov še posebno zvezo z obalo, tako da jih tudi z obale morejo z električnim tokom vžgati ob poljubnem trenutku. Samodelne mine pa spuščajo v morje kjer koli in se vsaka sama zasidra na dnu morja s posebnim stojalom. Take mine lahko polagajo do globine 300 metrov. Ko vržejo mino v morje, se stojalo drži mine in se mina s stojalom vred potopi do dna. Ker minonosci, ki polagajo mine, vedo, kako globoko je morje na mestu, kjer hočejo vreči mino, naravnajo v stojalu bobnič z vrvjo že vnaprej tako, da se takoj potem, ko stojalo s sidrom zadene na tla, začne odvijati bobnič z vrvjo, na kateri je obešena mina. Mina, ki je'v zgornji večji polovici le napolnjena z zrakom, sedaj splava proti vrhu in se, knuilo Pob >-rw forpcd.ru rctn torpedni- cevi TJ'---------------- tu,T,OV 7 cehtomveh SO/opt/pTi Z dina tnvm_______________ (a Jo 40rrT- Prerez japonske žepne podmornice s samo tremi možmi. Težka je le okrog 10 ton in nosi s seboj le dva torpeda. Iz tako imenovane lansirne cevi je bil z rušilca pravkar izstreljeu torpedo, ki bo vsak čas padel v morje. qou jcva/ru. (to/fr____ Dtr. .»okrov obroč ba.piXci rt stroir, i b IVLShnrbc Kr m L to i obroč Poveljnik podmornice gleda skozi periskop. kakor je bilo naprej določeno, ustavi približno 3 metre pod gladino. Polaganje min ni zato prav nič težko in se da hitro opraviti. Navadno polagajo mine na najbolj prometna morska pota ali pa ob obalah, pri čemer jih razmečejo v primerni oddaljenosti približno tako, da leže kakor črna polja na šahovnici. Po mednarodnih dogovorih je določeno, da postane vsaka mina, ki se od svojega sidra na dnu morja odtrga, neučinkovita. Minonosci nosijo s seboj navadno do 400 min. Magnetne mine so podobne samodelnim minam, le a to razliko, da so jih uporabljali v plitvih morjih ob Angliji in v Kanalu ter metali iz letal. Obležale so večinoma na plitvem dnu. Ko se je približala ladja, ki v mino sicer ni zadela, je težka kovinska masa ladje premaknila v mini nastavljeni magnetni kazalec, tako kakor majhen magnet odkloni kazalec kompasa. Majhen odklon je že zadoščal, da je kazalec v mini sklopil električni tok, ki je vžgal mino. Angležem se je posrečilo, da so s posebnimi električnimi napravami nevtralizirali magnetni učinek svojih ladij, zaradi česar jim magnetne mine niso več nevarne. Za uničevanje samodelnih min se poslužujejo minolovcev, ki mine izpodrezavajo. Več minolovcev je zvezanih med seboj tako, da pred seboj potiskajo pod vodo 5 ali 6 metrov globoko jekleno vrv, ki in\a na gotovih mestih nekakšne škarje, ki avtomatično ščipljejo vrvi, na katerih so mi^e. Odrezana mina priplava na povrije, nakar tudi ni več nevarna in jo lahko ali razstrelijo ali pa razstavijo. V minski vojni je navadno tako, da nekdo sproti trosi mine, drugi pa jih sproti za njim »podrezava ali pa uničuje. Ker ne ve ne prvi, ne drugi, kaj delata, ladje vojne mornarice le malokdaj trpe zaradi min. Več žrtev Na razdaljo 10.000 m Na razdaljo 20.000 m Probojnost granat, ki jih streljajo ladijski topovi. Proboj-nost je računana na jeklene oklepe glede na kaliber topov in na oddaljenost cilja. pa zahtevajo mine med trgovskim ladjevjem in celo med nevtralnimi trgovskimi ladjami. V sedanji vojni do velikih pomorskih bitk še ni prišlo; verjetno je, da tudi ne bo, saj je preveliko nesorazmerje vojnih brodovij med obema vojskujočima se strankama. Glavni učinek vojne na morju se pozna le v izgubi ogromnega števila trgovskih ladij. Glavna pomorska vojna pa se izraža v obojestranski blokadi, ki preprečuje tako enim kakor drugim učinkovit dovoz iz prekomorskih dežel. Ker imajo Angleži ogromno mornarico, tako vojno kakor tudi trgovsko, so seveda na boljšem. So še gospodarji morja, medtem ko je na suhem slika prav obratna. Mornarji na ogromnih topovskih ceveh ameriške bojne ladje. Prerez torpeda: a) vžigač, b) razstrelivo, ki ga je v torpedu 100 do 200 kg, c) kotel za stisnjeni zrak, ki žene motor torpeda; zrak je pod pritiskom 150 do 200 atmosfer, d) kotel z vodo, ki je potrebna pogonskemu motorju, e) kotel za gorivo pogonskega motorja, f) naprava, ki uravnava globinsko krmilo, g) razplinjac, h) ventil za dovod stisnjenega zraka, l) pogonski motor, k) olje za mažo motorja, 1) naprava, ki vodi torpedo ves čas v isti smeri, m) dvojno vreteno, na katerem sta pogonska vijaka, n) stransko krmilo, ki je v zvezi z 1), p) globinska plavut, q) globinsko krmilo, r) pogonska vijaka. i ■nnn n h 1 Ir 1 1 ■ ' 2 n Sl • Ir Ir a H 31 Sl Ir T 8 Ir 9 » sil n 12 Sl Ir 13 l!l 15 16 » Sl Ir 18 lil m 19 Sl IS 20 Ir H 21 [Sl 22 31 23 24 n * 31 ran 26 n 27 n 28 29 n 11 30 nnn I i 31 32 n 33 34 n 35 lil 36 37 38 | 39 lil n nnn n m 4« n i 41 iii 42 43 44 H 45 46 47 lil 48 n ■ H 11 49 m 50 n 51 H 52 53 nnn ES 54 55 n 56 57 Sl IS IS 58 59 m ■ 60 61 Sl (2 M 63 11 64 L.. Sl IS 65 66 67 m 68 Sl IS 69 IS 70 Sl 71 Sl IS IS ■ 72 K Sl Sl IS 73 Sl nnnnn Nekaj besed Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Otok v severnem delu Jonskega morja. 5. Vrsta opice; tudi mesto v Perziji. 7. Svojilni zaimek. 9. Žival, imenovana po svoji pripadni skupini. 11. Eden od dveh bajeslovnih bratov. 13. Ptičje krilo. 15. Človek, ki opravlja dela usmiljenja. 18. Mesto. 19. Zver. 20. Bolgarsko mesto. 22. Znameniti francoski minister iz 17. stol. 23. Pogorje, po katerem se imenuje romantična cesta, ki pelje iz Gortine d’Ampezzo do Bolzana. 25. Verski odpadnik iz 4. stol. 26. Kuharski izraz za vrsto jedi. 27. Števnik. 28. Ruta, ovratnik. 31. Mamilo. 33. Začetne črke štirih slovenskih kulturnih delavcev; prvi trije so pisatelji (Simon, Anton, Ivan), zadnji skladatelj (Oskar). 35. Egiptovski ptič. 36. Znamka avtomobilov. 39. Uganjam nerazložljive, nemogoče stvari. 40. Slovenski slikar, rodom iz lol-mina. 41. Iz orientalske besede, ki pomeni »kamen«, prevzet izraz za temnobarven, težek les. 42. Moderen ples. 45. Ime mnogih skandinavskih vladarjev. 48. Rastlina. 50. Veznik. 51. Pravi, reče. 52. Tibetanska žival. 54. Angleška trdnjava. 56. Špansko mesto. 58. Država. 60. Vrtna lopa. 62. Južnobalkanska pokrajina. 64. Oddelek. 65. Družba za znanstvene, vzgojne ali umetniške namene. 68. Moško ime. 69. Mestece ob Adiži. 70. Starogrška boginja modrosti in raznih spretnosti. 71. Kratko srbsko moško ime. 72. Krstno ime slovite italijanske pisateljice (Negri). 73. Ime mnogih slovenskih krajev; klica (življenja). Navpično: 1. Zgodovinsko mestece nad Splitom. 2. Mesto v Maroku. 3. Ime ladje, s katero sta norveška raziskovalca Nansen in Amundsen potovala na severni, oziroma na južni tečaj. 4. Hodnik. 6. Človek, ki se peča z govorništvom. 7. Poldnevnik. 8. Slavje, obletnica, spomin. 10. Kraj prvega čudeža. 11. Slikarju soroden poklic. 12. Rimski vojskovodja. 13. Ptič. 14. Utežna enota (4. skl.). 16. Zensko ime. 17. Francoska nikalnica. 21. Gorovje v Grčiji. 22. Škodljive, nadležne živali. 24. Lučaj. 20. Atensko pristanišče. 29. Latinski predlog. 30. Zakrament. 31. Prvi v družini. 32. Kratice drž. denarnega zavoda. 34. Cerkveni obred, molitev. 36. Nauk o zdravilih. 37. Turški dostojanstvenik. 38. Glas. 43. Španski določni člen. 44. Italijansko mesto s poševnim stolpom 45. Evropska reka. 46. Kratko žensko ime. 47. Skupina ladij, brodovje. 49. Znan donavski otoček blizu Belgrada. 53. Zena turškega oblastnika. 54. Napad. 55. Pokrajina na Peloponezu ob Jonskem morju. 57. Veznik. 58. Jeza (latinsko). 69. Slovenski slikar. 61. Kot. 71. Vod. 63. Roparska ptica. 66. Veznik. 67. Letopis. Križanke, kakršne rešujemo danes, so stare par stoletij, toda njim slične raznovrstne besedne uganke segajo že v najstarejšo dobo. Ze stari Grki in Rimljani so se radi zabavali z reševanjem raznih slikanih ugank, besednih iger in dvoumnih izrekov. Rekli so, da je pri tem združeno »utile cum dulce« — koristno s prijetnim. »Poučno kratkočasenje«, bi mi lahko imenovali bavljenje z raznimi besednimi ugankami, zlasti pa s križankami. Baje je današnjo obliko križank iznašel neki jetnik, ki se je v ječi dolgočasil. Danes so križanke že tako razširjene in priljubljene, da skoraj ni redne ali prigodne publikacije, ki je namenjena človeku v pouk in zabavo, da bi ne bilo poleg tudi križanke. Te se rešujejo vedno in povsod. Družabna stopnja ali izobrazba že ni več tolikega pomena: treba je poznati način reševanja in imeti nekoliko vaje, pa je z njimi omogočena zabava vsakomur, naj je kmet ali inteligent. Seveda mora biti križanka vsebinsko primerna svojim reševalcem (kot knjiga!) Križanke, ki so lahke, preproste, so na deželi zelo priljubljene, spreten, široko naobražen reševalec pa z njimi ne bo imel mnogo veselja; a prav tako bosta tudi kmet in delavec opu- stila križanko, ki bo imela preveč tujih in učenih besed Kako sestaviš križanko? Temeljna zahteva je, da se besede vodoravno in navpično tako prepletajo, da vedno nekaj pomenijo. Vzemi kvadratast papir in nariši najprej navaden kvadrat ali pravokotnik in ga razdeli na devet kvadratkov. Vstavi v vsak kvadrat po eno črko, toda tako, da skupaj v vseh vodoravnih in navpičnih smereh nekaj pomenijo. (Glej sliko št. 1.) Povsod, kjer se beseda začne, napiši tekočo številko, začenši vodoravno in zgoraj. Poskusi sedaj sestaviti kvadrat, ki ima štiri vodoravne in štiri navpične kvadratke. Besede imajo potem po štiri črke. Ko si si pridobil nekoliko vaje v prepletanju besed, lahko poskusiš s sestavo prave, take križanke, kakršno vidiš po časopisih. Najprej polje in okvir: Zaman bi se trudil, če bi hotel vstaviti besede, da bi se prepletale, kot v prejšnjem, manjšem kvadratu, Treba bo v polje narisati, potemniti nekatere kvadratke, kar bo pomenilo, da besede pri njib nehajo, oziroma se začno. Toda pazi: Čim več kvadratkov izpolniš s črnim, tem lažje je križanko sestaviti, toda tem manjše vrednosti je, ker dobiš preveč eno-zložnih besedic, ki so reševalcu mnogokrat zelo nadležne. Vedno glej, da bodo samo najnujnejši kvadratki počrnjeni in ti po možnosti enakomerno ali simetrično. Ko si križanko že sestavil, potem jo šele označi s številkami, ker bi te prej samo ovirale. Jasno je, da moraš bodisi pri sestavljanju, bodisi pri reševanju imeti v rokah svinčnik in radirko. Kako rešujem križanko? Popolnoma napačno je, kot store nekateri, ki pogledajo prvo besedo zgoraj na levi in če je ta slučajno lahka, prično NAGRADE ki jih bo žreb razdelil med one, ki bodo pravilno rešili eno ali drugo križanko. Pravilne rešitve križank je poslati na »Slovenčev koledar« — Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana do 15, februarja 1941, c križankah z veseljem reševati, če je pa težka, si belijo glavo in vztrajajo v tistem levem kotu, dokler se jim ne posreči ali pa jezni prenehajo. Pravilen postopek je sledeč: Citaj pazljivo opise besed in o kateri misliš, da jo poznaš, poglej na sliko, če odgovarja in ko se o tem prepričaš še z dvema ali tremi besedami, ki se z njo prepletajo, šele začni. Ko inmš v križanki že nekaj besed pravilno vpisanih, potem išči in skušaj rešiti tisto besedo, od katere že imaš vpisanih sorazmerno največ črk. Ne ustavljaj se predolgo na eni besedi. Ubije se ti prožnost misli. Križanke so za bistroumne in vztrajne ljudi, ne za trmoglavce in domišljavce! Križanke po obliki in vsebini: Presledke med posameznimi besedami označimo s črnimi kvadratki ali pa z debelejšimi črtami. Pri teh zadnjih lahko vstavimo več besed, oziroma prihranimo na prostoru. Križanke pa so: simetrične, pri katerih so črni kvadratki, oziroma debele Črte postavljene simetrično in tvorijo nekako sliko, nesimetrične, pri katerih ležijo slednji poljubno, kakor je pač naneslo. Prvo vrsto križank je težje sestaviti kot drugo. Najprej napraviš obliko (sliko) križanke in nato pričneš vstavljati besede na najtežjem mestu, to je, kjer je beseda najdaljša, oziroma kjer moraš preplesti največji prazen prostor. Drugo vrsto križank sestaviš takole: kvadratastemu polju narišeš okvir in pričneš navadno na levi zgoraj, kjer se beseda konča, potemniš kvadratek ali zarišeš debelo črto (slika 2). 1 ■■■■ ■ ■ ■ ■ 11 m® i 2 3 4 ■ 5 6 7 srn D 11 8 » d 11 ■ U 1) 12 13 11 m 14 a 15 a 16 17 Pl 18 1» m 21 21 21 m 23 24 El 25 26 27 11 28 IS Sl 29 3» 11 31 32 Pl s 33 IS 34 Sl 35 tl 11 36 37 38 39 Pl 4« E Sl 41 Pl 42 43 41 45 IS 46 47 Sl 48 49 IS St IS 51 52 Sl 53 Sl —=d IS IS 54 IS 55 56 Sl 57 Sl Sl ISIS 58 ■ 53 Sl Sl 1 m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 11 Sl i 2 3 s o d 4 a k o 5 k o 1 Sl. 1. Sl. 2. Križanke po vsebini: za preproste ljudi — za inteligente ali: take, v katerih so izključno slovenske besede in take, v katerih so pretežno tujke, nadalje: leposlovne, športne itd. Seveda je sestava križanke, v kateri so samo imena določene stroke, mnogo težja in jo bo z uspehom in užitkom reševal le ozek krog reševalcev. Nadvse zanimiva je novost, ki jo je najbrž sploli prvi uvedel »Slovenecc: reklamne križanke. Po križanki spoznaš tudi značaj človeka. Tak, ki križanko sistematično, potrpežljivo in z zadovoljstvom rešuje, tak ima prav gotovo tudi v življenju iste lastnosti. Kdor pa je pri reševanju nervozen, gubanči čelo, cepeta z nogami in se jezi na sestavljalca, tak je tudi v življenju površen in rad vali krivdo na druge. (Fišer F.) Nagrade so: S »SLOVENCEV« za celo leto. lO »SLOVENSKIH DOMOV« za celo leto. lOO »DOMOLJUBOV« za celo leto. 25 »SLOVENCEV« po 1 mesec. SO »SLOVENSKIH DOMOV« po 1 mesec. lOO »DOMOLJUBOV« za pol leta. lOO »BOGOLJUBOV« za celo leto. K vBaki rešitvi je priložiti znamko za din 1'50. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Ima lepo brado in je divji in poskočen, kar se da. 5. Oziralni zaimek. 8. Kratica besede, ki nam je najdražja. 10. Oblika prostora, triglavska dolina, geometrijski pojem in še marsikaj. U. Moško ime in čut. 12. Trgovska časovna kratica. 15. Snop, šop slame, bilja... 16. Riba. 18. Raven. 21. Vodnik ga omenja strganega, Angleže brani pred Nemci in tudi reka si ga privošči. 23. Vas, ki si jo je celjski grof Ulrik dobro zapomnil. 25. Počivamo in snivamo. 27. Nasilen nastop. 28. Ostrega in grdega pogleda; pojav pri soncu in luni. 29. Kratica agilnega akademskega društva. 81. Vrsta poljedelca, 82. Obrnjen časovni veznik. 33, Strast, poželenje. 34. Število. 35. Najdragocenejša tekočina. 36. Dve črki, ki jih postavljamo pred svete osebe. 87. Oblika gozda ali travnika. 40. Prva, ki je podpirala tri hišne ogle. 41. Plastično upodobljeno bitje ali predmet. 42. Poslopje, v katerem je največ mladine. 44. Zadnja volja. 46. Žival, ki ljubi ogrce in temo. 48. Slovensko mesto. 50. Suha trava. 51. Kovina. 53. Domača žival križanka. 54. Vzklik, smeh. 55. Poljedelski poklic, svetopisemska prispodoba. 57. Oblika pomožnega glagola. 68. Igrača. 50. Gnezdo strupenih žuželk. Navpično: 2. Stara oblika veznika. 3. Rožni venec. 4. Pesniška kitica. 5. Škoda. 6. Buča. 7. Predlog. 8. Rabljen, v letih. 9. Kralj zveri. 12. Obvodna rastlina. 13. Prijetno na pogled, krasno. 14. Kruta, krviželjna oseba. 15. Čutilo. 17. Neprava hči, revica. 19. Upajmo, da ga bomo kmalu dočakali. 20. Mokro, vodeno ozemlje. 22. Odmet, odmetana zemlja. 23. Rastlina. 24. Prebivalec v polarnih krajih. 26. Mlečna tvorba. 28. Zdrava pijača, hranivo. 30. Popravljam, šivam stare obleke. 38. Ptič. 39. Svetnik; hrib in cerkvica v šmarskem okraju. 42. Čevljarska potrebščina. 43. Števnik, dvojica, par. 45. Osebni zaimek. 46. Moška navada, ženska razvada, 47. Del človeka. 49. Clan slovanskega naroda. 51. Hiter utek. 52. Pritrdilnima, zagotovilo. 55. Oblika pomožnega glagola. 56. Začetni črki priimka in imena slovenskega pisatelja. Napovedovalci dežja Mravlje so pred dežjem nenavadno delavne in v mravljiščih zelo živahne. — Osli rigajo pogosteje, kakor navadno. — Zaceljene kosti bole na zlomljenih mestih. — Petelini prhutajo s krili, koklje so nemirne. — Luna ima kolobar. — Psi in mačke so zaspani, mačke rade poležavajo okoli ognja. ■— Perje in suho listje v bližini močvirij se zvija. — Itibe se igrajo na površini. — Muhe lezejo v stanovanje in so silnejše. — Žabe glasno reglajo. Crni kos je glasen in nemiren. — Živina se zbira na enem delu travnika z repom obrnjena proti vetru. — Sraka glasno vrešči. Ozračje je nenavadno jasno. — Zvok se sliši glasneje in jasneje. Oosi in race gagajo pogosto in glasno. — Svetilke in sveče so motne. — Iz dimnika letijo saje. — Zahajajoče sonce je bledo. Mnoge trave ovenejo, nekatero cvetje se zapira. — Pajki se sprehajajo po zidu. — Lastovice letajo nizko. — Veter je topel. Srake se spravijo zgodaj v gnezda. — Po zemlji se vali dim. — Predmeti v daljini se zdijo bližji kakor navadno. VODNE TURBINE ZATVORNICE - ŽELEZNE DELE ZA VODNA KOLESA - PALČNA KOLESA VENECIJ ANKE - MLINE KROŽNE IN NIHALNE ŽAGE - MLINSKE ELEVATORJE IN DVIGALNIKE TOVORNA DVIGALA ELEKTRIČNE IN ROČNE VITLE - TRANSMISIJE ITD. IZDELUJE STROJNO PODJETJE ING. 0. BORSTNAR LJUBLJANA - ŠIŠKA, SV. JERNEJA C. 18. TELEFON 45-6 0. Lastne kovinske izdelke; paramente, cerkvene in društvene zastave; spominske žebljičke, trake in nastavke; kipe iz lipovega lesa ali alabastra itd., nabavite v kvalitetni izvedbi pri tvrdki ..NAŠA SLoer, LioDlfana Tyrševa c. 17, tel. 39-71 ali podružnici ZAGREB, Baka-čeva ulica 11. Zahtevajte cenik in neobvezne ponudbe! Ze v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. RGIOI Poljanski nasip 4-6 // Šelenburgova ulica 3 Miklošičeva c. 28 // Tržaška c. 8 // Celovška c. 49 Telefon št. 22-72 GRAD »ENO PODJETJE IN TOVARNA PARNIH PEKOVSKIH PECI IN STROJEV LJUBLJANA družba z o. z. * Pisarna: Mestni trg 25, telefon 25-80 Obratovališče in skladišče; Šmartinska cesta 64, tel.26-80 NAJVEČJA IZDELO-VALNICA HARMONIK NA BALKANU LJUBLJANA, T Y R Š E V A CESTA 35 (V bivših strojnih tovarnah) ZAHTEVAJTE CENIK! PRAVI $AN PEORO MATE ČAJ Vam da z novo krvjo novo energijo in Vas s soki, ki čistijo, naredi krepke in delavne. Dobi se samo v originalnih zavojih po din 5-— in po din 18'—. DROGERIJA GRESOElt Ljubljana. Prešernova ul. 5 Za nabavo vseQ vrsi železnine priporo * čarno tir mo V Hublja ni na Resljtri cesti 20 Telefon štev. 24-64 Solidna postrežba sošrcRič PETAN &ERKED Najmočnejše oglasno sredsivo je ..SLOVENEC' MOTEL g NajudobnejŠa pr«noči§ča v am ¥ ____________________________ razpolago, — Postrežba točna Balkan/................... LJU3LJ ANA, Sv.Petra c.25 }n solidna. — Cene ugodne. lepo opremljenih sobah s centralno kurjavo, toplo in mrzlo tekočo vodo. — Kopalnice na Priporoča se slikar m BaTOluk Enadollf P L E A PREOOKIČEVA 46, Mosta pri Ljubljani mirtAl e Pleskarstv0 in slikarstvo Lh&cN RUDOLF liubliana. kolodvorska ul. 26 ©TULSitav Cj nudi v veliki izberi PliPiPL in zmernih cenah DOMŽALE — (PRI POŠTI) TRGOVINA PAPIRJA in šolskih potrebščin POHIŠTVENO MIZARSTVO l Anatom iR&lK “'iChtS ŠT- VID U.U.LJANO loženih načrtih Q (J |\J Q [_ J [£ ŠTEV. 23 TELEFON ST. 731 LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom €1» obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas izplačljive, obrestuje po 4%; proti odpovedi po 5% LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6 v lastni palači £ /At*1*, m ' * m LJUBLJANA Sv. Petra c.61, tel. 12*40 Podružnica: Čelov* ška cesta 43, telef. 2C-33 mesar in prekajevale c Vedno o zalogi sveže meso in ose prste mesnih izdelkoo po solidnih dnevnih cenah usar Jože V GOSTILNI se lotijo pristna štajerska, Ul tf a e dolenjska in dalmatinska UL A,n 9 vina. — Se priporočata LJUBIJO*A J02E in PEPCA KOVAČ Kdor hoče biti res dobro in po z m e r-n i h cenah postrežen, naj obišče Hotel ^ettavrscijo Kavarne METROPOL MIKLIČ nasproti glavnega kol. v LJUBLJANI Telefon hotel 27-37 — telefon kavama 20-22 Popolnoma vatno naložite svoj denar pri Vzajemni pcsoiUniu v Cjubliani teg.z. Z Co z. Hranilne vloge obrestujemo po dogovoru po 4% do 5% Miklošičeva cesta štev. ? (v lastni palači) Nove hranilne vloge so vlagateljem vedno razpoložljive nemščino, italijanščino in esperanto Jezikovna dopisna Sola - Ljubljana, Stari trg 1711 poučuje uspešno pismenim potom. Učnina nizka. Uspeh zagotovljen. Zahtevajte prospekti — Priložite znamko za odgovor. FRAM POGAČNIK, LJUBLJANA ttrSeva cesta ir. 53 K u p u j e m liiol, suhe gobe, defeljno seme, brinjevo olje, zdravilna zeliila (robido) in vse druge deželne pridelke po najvišji dnevni cen Na zalogi imam prvovrstne lige in brinje Velika zaloga vseh vrst ur, zlatnine in srebrnine Kupujem zlato in srebro Lastna delavnica za strokovno popravilo ur (lublfana, lauiatltra 2 (nasproti trgovine PRELOG) Pristen ajdov In koruzen kruh dobite dnevno pri Grčar Anton, Ljubljana, Zelena janm pekarna Bernekarjeva ulica 10 Josip Kutine SPLOŠNO MIZARSTVO ZALOGA POHIŠTVA _ it. Ulil nad IjuUranr L* TELEFON 733 Priporoča se za tiskanja knjig, revij in časnikov, vabil za gledališke odre in koncerte, pisarniških tiskovin, vizitk, kuvert, reklamnih lepakov In letakov kakor tudi vseh ostalih tiskovin ZADRUŽNA TISKARNA LJUBLJANA, Tyrševa 17 Telefon št. 30-67 IZDELAVA SOLIDNA IN POCENI KareS Kavka, Ljubljana stavbenik in tesarski mojster Žibertova ulica 11 - - Telefon 20-60 Gradbeno in tesarsko podjetje ter tehnična pisarna. Izvršuje vsa v graditeljsko in tesarsko stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih. HRANILNICA KMEČKIH OBČIN v LJUBLJANI Tel. 21-83 # PoStni predal 297 = Račun poštne hranilnice St 10.548 PALAČA VZAJEMNE ZAVAROVALNICE, MIKLOŠIČEVA 1» Edini pupilarno varen zavod kmečkih občin, kjer nalagajo tudi sodišča in občine denar nedoletnih, skrbljeucev, prekTlcancev, iiBtanov, ubožnih in drugih javnih zakladov, var&čln, zapuSčin Itd. Hranilne vloga se obrestujejo najugodneje. Za varnost vlog jamči 16 velikih kmečkih občin - ustanoviteljic i vsem premoženjem in vso davčno močjo. — Posojuje svoj denar na posestva in občinam proti amortizaciji in na menloe proti mesečnemu odplačevanju. Spekulacija z vlogami Izključena, ker J# hranll-nično poslovanje v smislu pravil pod nadzorstvom komisarja Ministrstva trgovine in industrije ter komisarja Kralj, banske uprave dravske banovine. Poslovne ure za stranke eo vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 8. do 12. ur«. GOSTILNA ANA STARE se priporoča Topole 19» p« Mengeš LUD. ILERŠIč, trgovina koles, motorjev Itd. Ljubljana, Cesta 29. oktobra it. 13 % HRA Obrestujem o vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo obrestno mero. Dajemo posojila vsake vrste. Opravljamo vse posle denarnih zavodov. NIL NICA no/, Uf rt' Kupujemo, prodajamo in posoju-jemo vrednostne papirje. Dravska banovina jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo za naše obveznosti. znamka |yGAMA BRZOPARILNIKI, GNOJNIČNE ČRPALKE, BRZOPARILNI LONCI, PRALNI STROJI so izključno proizvodi domače obrti. Izdelani so trpežno, iz najboljših tvarin in do podrobnosti enako kot izdelki slovitih inozemskih tovarn. Toda kljub priznani kakovosti so mnogo cenejši od vseh drugih izdelkov bodisi inozemskih ali domačih. Desetletna garancija. Ceniki na razpolago. ŠTEDILNIKI vseh vrst in sistemov od najpreprostejše do najelegantnejše izdelave za dom, gostilne, restavracije, hotele, bolnice in zavode, izdelani iz železa, medenine, krom-kovine, specialiteta Nerjaveče jeklo (Rostfrei). Izdeluje in dobavlja PODRŽAJ CIRIL Ig 147 pri Llubliani s H MLATILNICE SLAMOREZNICE REPOREZNICE ŽIT OČISTIL NIKI KROŽNE ŽAGE SAD. STISKALNICE S A D N I MLINI POLJEDELSKI STROJI x PRVOVRSTNA KVALITETA TELEFON LJUBLJANA 705 ČEKOVNI RAČUN ST. 17.909 USTANOVLJENO LETA 1909 G N O J N I č N E |f ČRPALKE * BRANE §J G N O J N I č N I jj RAZPRŠIL NIKI jj KOLENČASTE M GREDI 0 NOŽI ZA H SLAMOREZNICE H FRANC KREMŽAR STROJNO PODJETJE DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV ŠT. VID NAD LJUBLJANO linilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHnilllilllllllllllllllillllllinillllllllllllllHIIllIllillllllllllllllllllliiilillllllilllllllllililillilllllllllliiillill!'!!]!!!!1!!!1' Mestna elektrarna liubl(anska V svoji prodajalni na Mestnem trgu 2 ima bogato zalogo lestencev, namiznih svetilk, grelnih aparatov, likalnikov, motorjev in električnih štedilnikov, žarnic in sploh vsega elektrotehničnega materijala. Za popolnoma elektrificirano gospodinjstvo nudi električni tok po izredno nizkih cenah. Posebna cena za ogrevalnike vode na nočni tok. Izvršuj« vse elektrotehnične instalacije za luč in moč najsolidneje in po najnižjih cenah. Baunotellstiro mestne elektrarne: flubllana, Krekov trg 10 Prodaiatna mestne elektrarne v £|ubUanl, Mestni Irg 2 (Magistratno poslopje) Ustanovljeno 1876 Brzojavni naslov: RANZINGER Telefon štev. 20-60 in 31-60 Naj starejše špedicijsko podjetje v Sloveniji R Ranzinger L j d hi j ana vn_u_i. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili Lastno od finančnega ministrstva konces. carinsko posredništvo. Od ministrstva trgovine in industrije konces. javna skladišča z direktno zvezo s progo drž. železnic. Zastopstvo v vseh trgovskih in industrijskih centrih tu-in inozemstva tnumnifflHii!mfuniHiiiiiii:iiiiiiiiiiii!iiiu!iiiu!iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiii!imiiiii tUneitti texL na licu mesta po 3 din kos (kg din 12*50) - iz pitne vode se dobiva v mestni klavnici ljubljanski ljubljanska kreditna Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšemu obresto-vanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd. banka v ljubi ja ni Podcužnlic: Beograd, Celje, Kranj, Maribor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov KREDITNI ZAVOD mm, ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Podružn. Beograd Uzun Mirkova ulica br. 10 Telefon: 29-154 Brzojavni naslov: Kredit Beograd * Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd. Prešernova ul. 50 V LJUBLJANI PORTLAND CEMENT je najpopolnejši in najbolj ekonomičen gradbeni material, ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in omogoča izvajanje najdrz- CEMENT A* D* Ljubljana - Zagreb - Beograd - Split nejših stavbnih konstrukcij in najraznovrstnejših izdelkov >!~X>5=?O^&33O!3»®0£»?^^ I 5) Prav redko se zgodi, da neznat-nejši in šibkejši s svojo odpornostjo, žilavostjo in vztrajnostjo zmagajo. Toda pri Gostilničarski pivovarni d. d. Laško se je to vseeno zgodilo. Po dolgih letih omrtvelosti, ko bi v korist ne samo našega gostinskega stanu, ampak nas vseh, že lahko delala, so šele pred dvemi leti prvič pognali stroje v njej in prvič je visoki dimnik ob Savinji pokazal znake življenja. To življenje se je dan na dan stopnjevalo in se stopnjuje še sedaj, ko je Gostilničarska pivovarna največji industrijski obrat v Laškem, po njeni vzorni ureditvi pa jo lahko prištevamo med najmodernejše pivovarne v Evropi. Na prostoru več kot 10.000 m! v vzorni razporeditvi se nahaja več kot 3.500 m2 modernih tovarniških poslopij, zgrajenih tako, da je vsak čas možna dograditev novih za prepotrebno povečavo obrata V kratkem času svojega obstoja si je namreč Gostilničarska pivovarna tako zelo utrdila svoj sloves in zlasti sloves svojega piva, da je njena proizvodna moč za sedaj premajhna. Gostilničarska pivovarna pa ni samo na zunaj vzorno urejena, ampak je tudi njena notranja ureditev res smotrna. Opremljena je z najmodernejšimi stroji in napravami, čisto sodobne pa so tudi železobetonske kleti z velikimi aluminijastimi tanki, ki drže od 200 do 300 hi vsak in katerih je že danes v obratu preko 50, medtem ko bo nadaljnjih 40 v kratkem montiranih. Na ta način bo podjetje napram temu letu svojo kapaciteto skoro podvojilo in bo moglo ustreči v prihodnje vsaj za silo vsem zahtevam dravske banovine. Laško pivo pa se seveda toči že tudi izven Slovenije in sicer se naroča iz vseh krajev Jugoslavije, kjer nadomešča z ozirom na svojo kvaliteto vsa dosedanja tuja eksportna piva. V eni varki piipravijo v Laškem okoli 150 hi okusnega piva, za kar porabijo okoli 35 q slada. Pivo varijo s paro, ohlajevanje pa je urejeno res najmoderneje. Posoda za hlajenje v nenavadno čisti hladilnici drži do 200 hi in ima 120 ms površine. Zaradi čimdalje večjega povprašavenja po izvrstnem laškem pivu bodo morah, kot smo že rekli, sedanji Gostilničarska pivovarna d. d. Laško obrat tudi nadalje postopno razširjati. V kleteh, katerih ureditev je stala že nad din 6,000.000'—, spravijo do 10.000 hi piva, vendar pa vse to še vedno ne zadošča. Oddaja piva je pač večja, kolikor ga lahko za sedaj morejo pripraviti. Poudarimo naj le to, da si je redko katero mlado podjetje že v najkrajšem času pridobilo sloves, kakršnega si je pridobila Gostilničarska pivovarna d. d. Laško in da ta pivovarna s svojim pivom lahko že sedaj tekmuje z najbolj znanimi evropskimi znamkami. — Zmaga gostilničarjev, ki so jo proti kapitalu izvojevali s svojo Gostilničarsko pivovarno, je zmaga skromnega, neznatnega človeka proti močnejšemu po vplivu in po denarju. To je zmaga skromnega slovenskega človeka, ki se noče pustiti zasužnjiti od nikogar in ki od nikogar ničesar ne zahteva. Samo z lastno močjo se hoče boriti za svoj obstoj, ta obstoj pa je nam vsem v prid, saj je skromni slovenski gostilničar s svojo tekmo v izdelovanju najboljšega piva prisilil tudi druge pivovarne, ki prej pod zaščito kartela niso toliko pazile na kakovost svojih izdelkov, da iste izboljšajo. Slovenski gostilničar s svojo GPL ni dosegel le nekaj, kar bi bilo njemu osebno v prid, dosegel je predvsem, da svojim gostom sedaj lahko nudi boljše od prejšnjega in dosegel bo še tudi to, da jim bo lahko nudil najboljše. Razbiti kartel pivovaren bi moral naši javnosti odgovoriti samo na eno vprašanje: Zakaj se je otepal plemenite tekme za dosego boljšega in najbolj tega ? Samo s tekmovanjem lahko dosežemo izpopoln evame in izboljšanje. GPL je to izpolnila. Če bodo to izpolnili tudi drugi, bo to predvsem zasluga skromnega slovenskega gostilničarja, ki je z vero na uspeh šel na težavno pot in ki je s to vero v uspeh tudi dosegel, kar si je zastavil za svojo nalogo. — Po neokusnih in neutemeljenih borbah, ki so jim bile po sili navržene, lahko sedaj možje, ki so stali ob rojstvu GPL in ki nikoli niso izgubili vere vanjo, s ponosom pokažejo na svoje uspehe in še bolj utrdijo zaupanje, ki so ga z nesebičnim delom in s svojimi pobudami dosegli. S I § « 1 mn« Državna hipotekarna banha Hralleiinc Jugoslovlfc CENTRALA V BEOGRADU GLAVNE PODRUŽNICE: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Skoplje, Banja Luka, Zemun in Niš PODRUŽNICE: Kragujevac, Petrovgrad, Valjevo in Cačak Agencije: Pančevo, Bitolj, Prijepolje, Sabac, Leskovac in Zaječar Aktiva Dancno slanic 30. septembra 1940 Pasiva Din Din Gotovina in blag. zapiski . 576,000.000 Skladi in javni kapitali . . 3.008,000.000 Posojila . 10.897,000.000 Zasebne vloge 1.118,000.000 Vrednostni papirji .... 1.562,000.000 Tekoči računi 7.373,000.000 Razna aktiva 360,000.000 Zastavni listi, obveznice in 841,000.000 skladi Lastni skladi 490,000.000 Razna pasiva 565,000.000 Obratna sredstva .... 13.395,000.000 Obratna sredstva . 13.395,000.001) Evidentne postavke . . . 11.319,000.000 Evidentne postavke 11 319,000.000 DINARJEV 24.714,000.000 DINARJEV 24.714,000.000 DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA OPRAVLJA VSE VRSTE DOLGOROČNIH IN KRATKOROČNIH BANČNIH POSLOV Za vloge, prejete po uveljavljenju uredbe o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih z dne 7. septembra 1939 ter tudi vloge, ki so bile v smislu uredbe odpovedane, pa niso bile dvignjene v odpovednem roku, veljajo redni pogoji za izplačilo vlog pri Državni hipotekarni banki, ki so bili v veljavi pred izdajo omenjene uredbe. Za vse bančne obveznosti tamtl država e llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllltinil* llllllllllllllllllllllll1l!lllllllllllllllllllllllllllllll!llllll!llllllllllllllllllllllllllllHHjnillllllllll|lll!llll!llllll!ll[|l||l!lllliili[[illinH ^ dh rUTfc A ii«fc A Ljubljanska plinarna Ljubljanska plinarna je že zelo stara — prihodnje leto bo preteklo osemdeset let od njene ustanovitve. Takrat je bila seveda majhnega obsega, zadostovala je pač potrebam tedanje dobe, danes pa je v vseh panogah in v vsem svojem obratovanju modernizirana in se še naprej uspešno razvija. Ustanovljena je bila leta 1861 s pomočjo privatnega kapitala; njen ustanovitelj je bil Avgust Riedinger iz Augsburga. Po vojni je po zaslugi bivšega ministra Ivana Hribarja prešla v last Mestne občine ljubljanske. Prvotno jeplinarna pridobivala plin samo za razsvetljavo, ko pa se je po vojni njena kapaciteta povečala, je pričela z na široko razpredeno in intenzivno propagando za uporabo plina tudi v druge svrhe, predvsem za kuho. Končno je dosegla, da se plin z izjemo nekaj cestne razsvetljave, ne uporablja več kot luč, temveč da se je uvedel v gospodinjstva, razne obrate in industrije kot ceneno ogrevalno sredstvo. Moderna plinarna, kot je ljubljanska, odda letno nad dva milijona kubičnih metrov plina svojim odjemalcem. Prav za prav bi ljubljansko plinarno ne smeli več imenovati plinarno, temveč kemično tovarno, kajti ona poleg svetilnega in gorilnega plina proizvaja še mnogo drugih kemičnih produktov, ki jih potem oddaja naprej v uporabo ali sama nadalje predeluje, tako da lahko rečemo, da bo proizvajanje plina kmalu stranska panoga njene proizvodnje. Produkti, ki jih plinarna še daje, so na primer: koks, katran, benzol, amonijak, naftalin itd. Koks je vsem dobro znano kurivo, ki ima to redko lastnost, da gori brez dima. Njegova uporaba je zlasti pomembna v raznih obrtih, industrijah, v privatnih stanovanjskih hišah ga rabijo za kurjenje centralnih kurjav, predvsem pa je priporočljiv za kurjenje železnih, trajno gorečih peči, ker se toplota lahko točno regulira. Katran, ki ga plinarna proizvaja, je do letos prodajala naprej drugim podjetjem v predelavo. Od letos naprej pa plinarna sama predeluje katran v svoji novi destilaciji v Mostah. Tam pridobiva destilirani katran raznih vrst, material za cestišča, za strešno lepenko, karbolinej, lesni cement, smolo za zalivanje ladij in za čevljarje, razna izolacijska sredstva, bencol itd. V preteklem polletju je Mestni gradbeni urad moderniziral več cest v mestu in namesto tujega bitumina uporabil prvič in z vsem uspehom domač cestni katran. Seveda pa mora plinarna uporabljati samo tuj, uvoženi premog, ker domač nima dovolj kalorij in ni dovolj sposoben za predelavo. Naprava ljubljanske plinarne za pridobivanje benzol a je nekaj povsem svojevrstnega in je ta produkt že vnaprej ves razprodan. Kmalu pa bo podjetje tudi samo zmoglo predelati ga v čistejše končne produkte, kot so xilol in toluol. Obrat plinarne sam je lep primer, kako se iz primarnih prirodnih surovin brez izgub dobe najkompliciranejše kemične sestavine. Praktičnost plina kot kuriva je splošno priznana. Srečne so tiste družine, ki imajo v svojih kuhinjah plinski štedilnik in z njim naj hitrejšo, ceneno in higienično kurivo. Včasih je bilo seveda težko z uspešno propagando za plinsko kurjenje, ker starokopitni ljudje niso zaupali tej novosti. Seveda bi bila tudi danes uporaba še vse večja, ko bi bilo že obširno omrežje še bolj na široko razpredeno. V Ljubljani segajo plinske cevi na Dunajski cesti do Fondovih hiš, v Šiški do Stare mitnice, na Tržaški cesti do Stan in doma, na Dolenjski strani do Gruberjevega kanala in v Mostah do tovarne »Saturnusc. Plin se uporablja v skoraj vseh strokah. Na primer: uporabljajo ga slaščičarji, potem klobasičarji za prekajevanje, z njim sušijo perilo, likajo, rabi se pri vlivanju kovin, steriliziraniu zdravniških inštrumentov, z njim topijo in vlivajo kovine in mnogo se ga seveda porabi v gospodinjstvu za kuho in peko ter po raznih restavracijah in menzah. Plin dobivamo iz črnega premoga. V velike, zidane komore nasujejo približno 2500 kg zdrobljenega črnega premoga. Te se zapro tako, da zrak nima pristopa in se segrevajo do 1200 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi se oddelijo iz premoga sledeči produkti: surovi plin, katran, amonijak, benzol in še druge snovi, a v komorah ostane po petnajstih ali šestnajstih urah samo koks. Plin se nato v posebnih čistilnih napravah očisti raznih plinskih primesi in po čiščenju shrani v velikih valjastih kotlih plinohramih. Od tu se dovaja po ceveh, ki so speljane pod zemljo, v razne stavbe in stanovanja do svojih odjemalcev. V tem je njegova velika praktičnost: nobenih shramb, nobenega pepela, umazanije in saj. praktičnost: nobenih shramb, nobenega pepela, umazanije in saj, shrambo kuriva ima za vse odjemalce plina plinarna sama! Mestna plinarna ljubljanska je v svoji stavbi na Resljevi cesti že od vsega početka, toda ker bodo naprave in poslopja kmalu premajhne, se bo preselila v Moste, kjer ima poleg tovarne »Saturnus« že pripravljeno zemljišče. radio MARIBOR Telefon in ter. 26-48 Glaona zaloga radio aparatov. Prodaja na drobno in debelo. Strokovni radiolabo-ralorij. Zaloga vseh o radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Prodaja na mesečno odplačilo. 'Zamenjava zastarelih radio-aparatov. Brezob-oezno predvajanje. TOVARNA VERIG D. D. V LESCAH pri BLEDU Izdeluje jeklene pluge, oko-palnike, osipalnike, njivske in travniške brane najnovejšega sestava. - Mnogobrojna naročila kmetovalcev iz vseh krajev najbolj očito izpričujejo solidnost ter priročnost LESCE izdelkov, za katere ve dno takoj dobite rezervne dele Naročila pošiljajte na naslov: LESCE-PLUGI ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO KRIŠTOF FRANC, LJUBLJANA Sv. Petra cecta itev. 60 . _i L > ■' 3u". i" ‘i i1!'" PUHEL BREH I mestni stavbenik IV KRANJU & projektira, prevzema in izvršuje privatne, javne in industrijske zgradbe, najmodernejša zaklonišča in lesene hišice vseh vrst v lepem gorenjskem slogu solidno in poceni. — Daje tehnične nasvete. Prevzema in vodi sodne in privatne cenitve. po Sounfkl v Kumlu dobite damsko perilo, rokavice, nogav:ce, predpasnike ter vso opremo za dojenčke. HiM' „na znamka svetovno *»■ dobile najboljSe v brejn urariu-Sf. pri vsakem Priporočamo^ ^ MPLLEEJP gostilno pri GROSUPLJE ČERNE strojno mizarstvo - GORJE 49 PRI BLEjII KM 1TT11 se priporoča za vsa pohištvena in stavbna l|i% mizarska dela. — Zahtevajte prospekte! MANUFAKTURA v najlepši Izbiri in solidnih cenah M. KOKL-kranj špecerijska trgovina na debelo in na drobno Kranj ..SLOVENEC" - je vodilni slovenski dnevniki POŠTNA HRANILNICA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE CENTRALA V BEOGRADU, podružnice v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skoplju, Podgorici in Sušaku O Glavni posli PoStne hranilnice: SPREJEMA HRANILNE VLOGE in plačuje zanje 4% obresti. Na vloge do zneska 2000'- din se ne more zaznamovati prepoved niti pridobiti zastavna pravica; IZVRŠUJE PO ČEKOVNIH RAČUNIH najhitreje in najceneje vplačila in izplačila tako v državi kakor tudi v inozemstvu; DAJE POSOJILA na podlagi državnih in po državi garantiranih vrednostnih papirjev; VRŠI IZPLAČILA KUPONOV državnih vrednostnih papirjev; VZDRŽUJE POSLOVNE ZVEZE s Poštnimi hranilnicami in velikimi denarnimi zavodi po vsem svetu. Za vse vloge pri PoSfnl hranilnici lamtl država Najbolj p'aktične zložljive postelje za mala stanovanja, planinske koče, sanatorije, za urade (dežurni), kuhinje, počitniške domove, vseh vrst zložljivo pohištvo, kakor stole, mize itd., dobite pri T. Jegl 1C, mizarstvo, Radovljica 110 SCmeige in delavci I V zadružništvu je vaša moč in premoženje! Prodajajte svoje pridelke in kupujte za svoje potrebe le v trgovini, ki vas zastopa, to je: labavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom Mirna peč pri Novem mestu fifaoheriki, trgovci, kmetje! — Samokolnice, spojnice, vijake, pluge, poljske in travniške brane dobite najboljše pri J. Globočnik, kovač - Cerklje, Gorenjsko Prvovrsten la trapist-str v blokih in hlebih ter Cajno maslo ima vedno v zalogi mlekarna in sirarna Andrej Janša, \ače-Litija Priporoča se res ugodno nabavni vir vseh oblačilnih predmetov, ki so vedno v veliki izbiri na zalogi. ivan Gogala , splošno krojaštvo le$en!te' Gorenjsko Zupan Franc strojno pohištveno in stavbno mizarstvo RADOVLJICA nasproti kolodvora Mariia-lvan Jeklar trgovina lesene robe Jesenice PneUn franc založnik pivovarne „UNION" - JESENICE priporoča najboljše ležak in bok pivo, katero ima stalno na zalogi. leseni množinskl predmeti miznestun in steuonestua: smuči — palice — ročaji — držaji tekstil, vretena — zamaški gumbi — igrače itd. CUFER Mestna hranilnica v Ijittomecu Pupilarno varni denarni tavod Ustanovljena 1873. leta. Obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu najugodneje. Dovoljuje posojila na menice. Šinkovec Ivan, doi. Logatec kolarstvo, izdelovanje karoserij in sodarstvo. Za popravila jamčim. — Se priporočamI JANKO ČEŠNIK, manuiakturna trgovina Ljubljana, Lingarjcva ulica 1 TOVARNA MOTVOZA— GROSUPLJE »MIKRO«, D, Rebolj, trgovina laka Ljubljana, Stari trg 17 »TORPEDO«, trgovina pisalnih' strojev Ljubljana, Miklošičeva cesta TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.. CELJE - HRASTNIK proizvaja in priporoča sledeče izdelke: žgano apno in klajno apno, fosfatna in mešana gnojila, solno in žvepleno kislino, glauberjevo in grenko sol, kalijev in natrijev soliter, kristalno sodo in h rast n iški pralni prašek, opojne droge in druge farm. izdelke, železooksidne barve in zeleno galico, vodotopna olja za industr. svrhe, razna sredstva za dezinfekcijo in za zaščito rastlin. Ponudbe in informacije dobite pri vodstvu tovarne v Hrastniku Telefon: Hrastnik št.2 Brzojavke: Kemična Hrastnik Najuspešnejše oglasno sredslvo Je »SLOVENEC«! »LJUDSKA SAMOPOMOČ« zavarovalna zadruga z o. j. V MARIBORU (v lastni palači) zavaruje zdrave osebe obeh spolov: 1. za »»smrtno zavarovani« v starosti od 16 do 80. leta. 2. za oosmnno zavarovani« s shroiSa nlm ptatevanlem prlspevhuv od te. do 65. leta. s. za doživeti« In smrt v starosti od te. do 60. leta. 4. za dOtO od 1. do 16. leta in se zavarovalnina izplača z dovršenim 21. letom. Na zavarovalninah izplačala nad 42 milijonov dinarjev. Rezervni fond znaša nad 7 milijonov din. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno prospekte! Sprejemamo zastopnike! mehanične tkalnice svilenih izdelkov — barvarna — npretura in tiskarna Izdeluje vse vrste blaga, kakor: Ciepe de chine, C repe Satin, Crepe Mongol, Crepe marocaine. Crepe im-prime, modno svilo v različnih izdelavah, svileno podlogo za plašče. Svilene bro-kate, nadalje vse vrste jacquardnega blaga, brokate za odeje, satin za odeje. Svilena rute, Echarpes Shawls MARIBOR - POBREŽJE Telefon it. 31-77 • Brzojavi i Thoiuu. Maribor FERDO SMOLA SV. iURIJ OB 1. Ž. POLJEDELSKI STROJI IN PLUGI « Slamoreznice za ročni in motorni pogon a Mlatilnice raznih velikosti • Vitli • Elektromotorji • Čistilnice • Sadni mlini • Reporeznice • Plugi • Okopalniki in drugo poljedelsko orodje in stroji Solidno grajeni stroji. Praktična - novodobna konstrukcija. Garancija. Konkurenčne cene. Zahtevajte brezplačne informacije in ponudbe. AVGUST ŠTOK Vodovodne instalacije, sanitarne in toplovodne naprave, splošno kleparstvo. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Postrežba solidna, cene nizk®. - Telefon 218 CELJE, Aškerčeva ul. 8 veUka , 'w * m0;. ManufaktBtIRa vseh P-OJtndU, fte po^a&.ita oMskati KOLODVORSKE Prvovrstna vina, RESTAYRACIIE vedno sveža topla „ IIT o-, in mrzla jedila. * Silvo Ida Krelj [ Vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela izvršuje strokovnjaško po konkurenčnih cenah. Zahtevajte načrte in proračune! ] KAMNOSESKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA V CEHU Razlagova ulica 7. — Ustanovljena leta 1906. MIHAEL DOBRAVC w w Slikarsko, pleskarsko m črkoslikarsko oodietia CELJE — SLAVNi TRG štev. 15 čiščenje in popravila pisalnih in seštevalnih strojev opravi zanesljivo BORIS SIMANDL - Ljubljana, Dvofakova ulica 3 Kletarsko druš^o | y Ormožu r_ Ji Ml Telelon i<-18 ™ Priporoča svoja pristna LJUTOMERSKA VINA. IVAl ČRETNIK, Sv. Jurij Izdelujem mline, žage, mlinske in poljedelske stroje-Lastna železolivarna in kamnolom za mlinsko kamenje, avtogensko varjenje. Posebno priporočam sadne mline z granitnimi valjčki in motorne žitne mline. Kupujem staro lito železo. ! J VEHOVAK slavbno in umetno mizarstvo Izdeluje v svojem moderno urejenem obratu vsakovrstno navadno in najfinejše pohištvo, kakor tudi izvršuje stavbna dela. - Lastna moderna sušilnica za les, zaloga pohištva v Celju, Glavni trg IS. V CELJU, KERSNIKOVA šle*. 17 OSREDNJA KMETIJSKA ZADRUGA z omejeno zavezo MARIBOR MELJSKA ŠT. 10 Telefon štev. 39-31. Žito in mlevski izdelki, življenjske potrebščine, krmila, posnemalniki, škropilnice, sredstva za zatiranje škodljivcev, umetna gnojila itd.-« SPLOSNA STAVBENA DRUŽBA MARIBOR ♦ TEZNO Delavnica za železne konstrukcije, mostove, rezervoarje in mehanične dele. Oddelek za električno in avto-gensko varjenje. — Tvornica vijakov, »kovic in drobne železne robe. Telefon interurban 20-57 Brzojavi: SPLOSTAD Priporočamo \ *------7 MARIBOR L Gosposka 13 Z o v* ELEKTRO-BOGATAJ, Ljubljana. Instalacije trgovina - Kongresni trg 19 Tovarna strojev, I varna železa J. PFEIFER Hole pri Mariboru ^zdeluje vodne turbine vsake velikosti, železno opremo za žage venecijanerce in mline, transmisije, ročne in motorne brizgalne po lastnem patentu, kmetijske stroje. — Strojni deli surovi in obdelani za tekstilno, keramično in lesno industrijo. MOTOROIL DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO * Proizvodnja bencinat mineralnih olj in masti. Destilacijske naprave po lastnem izumu. ★ MARIBOR V pisarni za oglasa. Krojač prinese oglas, ki v njem naznanja, da ima aa zalogi več izdelanih moških oblek, in vpraša, koliko stane? — Odgovor: »Cim večkrat inserat naročite, tem ceaeje bo. Kolikokrat naj ga objavimo?« — »No, potem ga pa natisnite tolikokrat, da ne bo treba nič plačati. - Vse vrste modernih gospodarskih strojev najboljše kakovosti dobavlja najstarejša špecijalna tvornica K. & R. JEŽEK MARIBOR, Meljska cesta 105 Umetno cvetlično listje, mirtne vence ra neveste in blnnanke, rarne šopke, nagrobne vence, cvetlice iz papirja, blaga in svile, voščene cvetlice ra nagrobne vence, razne prašnike, voščene mirtne popke v raznih oblikah, zelene, srebrne in zlate mirtne vejice, razne voščene oranžne cvete in vse druge potrebščine za umetno cvetličarstvo, s papirjem ovito žico, umetne mušice (gobice), parkeljne, dimnikarje itd. izdeluje prvo domače in edino podjetje v dravski banovini RADO PREGRAD, Podčetrtek, Dravska banovina Industrija umetnih cvetic Denar naložite najvarneje v Kmeiki pnseillniti zadc. tu.}.» Murski Sobcti ki je najmočnejši zadružni denarni zavod v Prekmurju Še vedno se dobi poceni blago pri MARIBOR, Vetrinjska ulica 15 J. TRPINU Železnina in puškama llNTER & LENARD druSba z o. z. priporoča svojo dobro sortirano zalogo. — Solidna postrežba. Zmerne cene! MARIBOR Zaloga volno, ročnih del, damskih plaščev, oblek, klobukov, perila, nogavic, umetnega cvetja itd. umu medna In konfekcijska togotnim SRIi% 's -& £» T V Vašem Interesuje, dav tekn prihodnjo sezone za škropljenje sadja uporabljate naša sredstva za zaščito rastlin. ARSOKOL: g SULIKOLt zatira jabolčnega zavijača, grozdnega molja in ostale škodljivce, ki na-grizujejo zelene dele rastlin. zelo pripravno sredstvo za zatiranje in zdravljenje O I D IU M A (pe-pelke) na vinski trti in hmelju. FOLIUABIT: zelo pripravno sredstvo za zatiranje škrlnpa na jablanah in hruškah, gnilobe koščičastega sndja in drugih bolezni. SFINKS: | MORBAF1N: za zatiranje pero- S za zatiranje list-nospore na hmelju. § nih uši in gosenic. kA. Pojasnila daje: __ & IVAN VIRANT. 2ALEC in ZORKA t BkCOUAD Zanimiva ugotovitev o uspehu časopisne reklame Psihotehnični zavod v Ziirichu jc napravil poizvedbe o tem, katera vabilna sredstva posameznih trgovin imajo največje uspehe. Omenjeni zavod, ki v njem deluje cela vrsta znanstveno izobraženih pomožnih oseb, je poizvedoval in vprašal za mnenje okrog 8000 odjemalcev v štirih večjih mestih. Po-vprašane osebnosti so se imele izjaviti, kaj jih je nagnilo, kaj je povzročilo, da so se odločile za nakup v tem in tem podjetju in prodajalni. 4268 odjemalcev (enega trgovskega podjetja) se je odločilo za nakup v 43% primerov zaradi časopisnih oglasov, v 21% primerov zaradi reklame v izložbah, 15% zaradi priporočila, 4Va% po letakih, 2% po prospektih, 1% po vabilnih pismih, 13% po raznih drugih okoliščinah. Oglašujte zato le v najbolj razširjenem in vodilnem dnevniku v Sloveniji, ki je »Slovenec«. — Reklama v njem je zaradi uspešnosti še vedno najcenejša! Riko Debenjak, slikar Primorske Marije Ustvarjalec Primorske Marije, ki jo v barvasti prilogi poklanjamo našim naročnikom v tem prvem »Slovenčevem koledarju«, je mlad slovenski umetnik, 32 letni akademski slikar Riko Debenjak, doma iz Kanala ob Soči. Kakor vidimo, je slikar svoj rojstni kraj ovekovečil tudi na tej veliki podobi, ko je postavil v ozadje primorske družine in mogočnega hrasta tudi primorsko pokrajino — svoj Kanal. Riko Debenjak, ki je šele letos v septembru prvič razstavljal v domovini — v Jakopičevem paviljonu, kjer smo sneli na fotografske plošče tudi Primorsko Marijo — je dosegel takoj velik uspeh ter pokazal, da dozoreva v zrelega umetnika, ki se je v svetu dobro in s pridom učil pri največjih svetovnih mojstrih ter se vrnil obogaten z vsemi skušnjami svetovnih slikarjev vseh časov, da iz domačega okolja in iz domače slovenske duše ustvarja v bodoče svoja velika, monumentalna dela. In eno takih prvih del je prav naša Primorska Marija, ki stoji na siromašni slovenski zemlji, iz katere raste mogočen hrast z Marijinim znamenjem — simbolom staro- davne in trdne slovenske vernosti, pod njim pa si od-počiva slovenski primorski kmet, zagorel od sonca in dela. Kmet ponuja Mariji, ki ga je prišla na polje obiskat, kruha in vina v starem domačem vrču, Jezušček pa prisede h kmetovim otrokom in z njimi zajema iz iste sklede mleko. Ali ni to preprosto pa z vso vernostjo podana slovenska religiozna in domovinska zaverovanost v Boga in zemljo? Debenjak je to svojo kompozicijo rešil v smislu starih italijanskih mojstrov, katerih vpliv je videti tako v kompoziciji sami kakor tudi v barvah, toda vendar s tako svojsko ljubeznijo in milino ter tolikim poznanjem slikarske tehnike, da jo moramo šteti med veliko umetnino, ki si bo gotovo pridobila veliko popularnost med narodom, kamor jo pošiljamo sedaj. Debenjaku, ki leži bolan v Ljubljani, pa želimo, da bi kmalu okreval in mogel podariti svojemu narodu še več takih, iz dna narodne duše navdihnjenih umetnin, kakor je njegova Primorska Marija. Premeten pajk. Mark Twain, ameriški šaljivec, je bil nekaj časa tudi urednik nekega manjšega lista. Nekoč je dobil od enega izmed naročnikov tole vprašanje: »V zadnji številki vašega lista je bil skrit majhen pajk. Ker sem nekoliko vražjeveren, bi rad vedel, kaj to pomeni?« Mark Tvvain je brž odgovoril: »Pajk je premeten in hoče imeti mirne prostore, da tam razprede svoje mreže, ki vanje lovi muhe in mušice. To ne pove in ne pomeni ne sreče ne nesreče. Pajk je hotel samo pogledati, kateri trgovec še ni nič inseriral, da se bo potem tam v prodajalni naselil in mirno užival svojo srečo do smrti.« Zelena in revmatizem Vsakdo, ki se bori z revmatizmom katere koli vrste, naj bi v obilni meri užival zeleno. V vsako juho jo lahko denei, kot solato jo lahko ješ, surovo zrezano zmešaš z zrezano tebulo in z zrezanimi jabolki ter jo pripraviš s citroninim sokom in z oljem. Dober proti revmi je tudi čaj, kuhan iz semenja zelene. Pregovor: Kdor se v vinu kopa, tudi v vinu utone. Nekaj nasvetov za življenje 1. Nauči se težkega dela, kajti brez njega ne more biti v življenju uspeha. Najsrečnejši človek je oni, ki je našel delo, kateremu se more posvetiti z vsem srcem in dušo. Delo pomaga človeku utrjevati značaj. Ne sramuj se rok, na katerih se poznajo sledovi dela. Čim si se odločil za svoj poklic, zberi in napni vse sile, da dosežeš uspeh. Spodnji klini življenjske lestve so polni onih, ki delajo prisiljeno in brez veselja do dela. Skušaj se čimprej preriniti skozi to gnečo, da boš lahko nemoteno plezal po življenjski lestvi kvišku. 2. Skrbi za svojo izobrazbo, kajti bodočnost pripada izobraženim. Če si v mladosti zanemarjal svojo vzgojo, jo lahko pozneje sam izpopolnjuješ tudi z izkušnjami, v občevanju z ljudmi in s poslušanjem radio- Ema Henrik Suzo, s, 2. 3. Henrik Zdih, š, 25. 6. Henrik I., c, 15. 7. Heribert, š, 16. 3. Herkulan, š, 12. 8. Herma, s, 9. 5. Hermagor (Bojan) =- Mohor Herman Jožef, s, 7. 4. Hermenegild, m, 13. 4. Hermes, m, 4.1. Hermes, m, 28. 8. Hermil, m, 13. 1. Hermina, d, 24.12. Heron, m, 14. 12. Hieronim Emiliani, sf, 20. 7. Hieronim, m, 30. 9. Hierotej, s, 4.10. Higin, pm, 142, 11. 1. Hijacint, s, 17. 8. Hijacint, m, 11. 9. Hijacinta, d, 30.1. Hijonija, dm, 3. 4. Hilarij (Radovan), šu, 14. 1. Hilarij, m, 16. 3. Hilarij, p 468, 10. 9. Hilarija, m, 12. 8. Hilarija, m, 3.12. Hilarijon, o, 21.10. Hildegarda, d, 17. 9. Hiltruda, d, 27.9. Hipolit, m, 13. 8. Hipolit, šm, 22. 8. Honorata, d, 11.1. Honorij, š, 30. 9. Honorij, m. 30.12. Hormizda, m, 8. 8. Hortulan, m, 28. 11. Hozana Kotorska, d, 27.4. Hrabroslav “ Andrej Hrizogon, m, 24. 11. Hubert, š, 3. 11. Hugolin, m, 13.10. Hugolin pušč., 11.12. Hugon, š, 1. 4. Hugon, š, 17.11. I Ida, d, 13. 4. Ida, ž, 4. 9. Ida, d, 29. 10. Ifigenija, d, 21. 9. Ignacij (Igo, Ognjeslav), Antijohijski, šum, 1. 2. Ignacij Lojolski, sf, 31. 7. Ignacij, š, 23.10. Ignacij, šm, 17. 12. Ija, m, 4. 8. Ildefonz, š, 23.1. Iluminata, d, 29.11. Ingen, m, 20.12. Ingenuin ■= Genuin Inocencij V., p 1276, 22. 6. Inocencij I., p 417, 28. 7. Irena (Miroslava), d, 21. 2. Irena, dm, 5. 4. Irena, m, 5. 5. Irena, m, 18. 9. Irena, dm, 20. 12. Irenej Sremski, šm, 6. 4. Irenej, šm, 28. 6. Irmina «= Hermina Ishirijon, m, 22.12. Ivan = Janez Ivana (Jana) Valod, žf, 4. 2. Ivana Orleanska, d, 30.5. Ivana Šantalska, v, 21. 8. Ivon, s, 19. 5. Izabela, k, 4.1. Izabela, d, 31. 8. Izaija, pr, 6. 7. Izak, m, 12.11. Izidor, š, 2.1. Izidor Seviljski, šu, 4. 4. Izidor kmet, s, 15. 3. J Jakob (Radoslav), Oldo, s, 18. 4. Jakob ml., a, 1. 5. Jakob st., a, 25. 7. Jakob pušč., 6. 8. Jakob iz Mark, s, 28.11. Jana ■= Ivana Janez Zlatoust, šu, 27.1. Janez Miloščinar, š, 30.1. Janez Boško, sf, 31.1. Janez Britski, m, 4. 2. Janez Matski, sf, 8. 2. Janez od Križa, s, 5. 3. Janez od Boga, sf, 8. 3. Janez Sarkander, m, 17. 3. Janez Damaščan, su, 27. 3. Janez Kapistran, s, 28. 3. Janez Klimak, o, 30.3. Janez Ev. Latin, vrat, 6.5. Janez Avilski, s, 10. 5. Janez Salski, s, 15. 5. Janez Nepomuk, m, 16. 5. Janez Rossi, s, 23. 5. Janez I., pm 526, 27. 5. Janez Fakundski, s, 12.6. Janez Krstnik, rojen, 24.6. Janez in Pavel, m, 26.6. Janez Gvalbert, of, 12.7. Janez Kolumbin, sf, 31. 7. Janez Vianej, s, 9. 8. Janez Berhonans, s, 13. 8. Janez Endes (Ed), sf, 19.8. Janez Krstnik, obglavljen, 29. 8. Janez Leonard, sf, 10.10. Janez Kentski, s, 20.10. Janez Perboar, m, 7. 11. Janez od Križa, su, 24.11. Janez Evangelist, a, 27.12. Jamarij, šm, 19. 9. Jazon, m, 3.12. Jedert Nivelska, d, 17.3. Jedert, d, 16.11. Jelena = Helena Jelislava — Elizabeta Jelka = Helena Jeremija, pr, 1. 5. Jernej, a, 24. 8. Joahim, oče D. M., 16. 8. Job, pr, 10. 5. Joel, pr, 13. 7. Jolanda, bi., 16. 6. Jona, pr, 21. 9. Jordan, o, 15. 2. Jošt, o, 17. 5. Jovita, m, 15. 2. Jozafat Kunčevič, šm, 14.11. Jozve (in Gedeon), 1. 9. Jožef ženin D. M., 19. 3. Jožef Oriol, s, 23. 3. Jožef Kotolengo, s, 30. 4. Jožef Kalasanški, sf, 27. 8. Jožef Kupertinski, s, 18. 9. Juda, a, 28. 10. Judita, m, 6. 5. Jukund, š, 14.11 Jukunda, dm, 27. 7. Jukunda, d, 25.11. Julij, s, 31,1. Julij I., p 352, 12. 4. Julij, m, 27. 5. Julij, m, 19. 8. Julij, m, 1. 7. Julij, m, 20.12. Julija, dm., 22. 5. Julija, dm, 21. 7. Julija, dm, 10.12. Julijan, m, 7.1. Julijan, m, 9.1. Julijan, m, 19. 2. Julijan, m, 16. 3. Julijan, m, 28. 8. Julijan, pušč., 18.10. Julijana, v, 7. 2. Julijana, dm, 16.2. Julijana, Falkonieri, df, 19. 6. Julijana, m 17. 8. Julita, m, 16. 6. Julita, m, 30. 7. Jurij, m, 24. 4. Just, š, 28. 5. Just, m, 14. 7. Just, š, 14.10. Just, m, 18.10. Just, m, 2.11. Justa, m, 15. 7. Justin, m, 14. 4. Justina, m, 16. 6 Justina, dm, 26. 9. Justina, dm, 7. 10. Justina, dm, 30.11. Juta, v, 13.1. Juvenal, š, 3. 5. Juvencij, š, 8. 2. Juvencij, m, 1. 6. K Kaj, m, 4. 3. Kaj, š, 27. 9. Kajetan, sf, 7. 8. Kaliopa, m, 8. 6. Kalist I., pm, 222, 14.10. Kamil, sf, 18. 7. Kamil, m, 25. 9. Kanci jan, m, 31. 5. Kandid, m, 9. 3. Kandid, m, 3. 10. Kandida, ž, 6. 6. Kandida, dm, 29. 8. Kanut (Kmet), km, 19.1. Kapitolina, m, 27. 10. Karel (Dragotin), s, 14.3. Karel Boromejski, š, 4.11. Karitas, dm, 1. 8. Karmelska Marija, 16. 7. Karp, šm, 13.4. Karp, s, 13.10. Kasij, š, 29. 6. Kasij, m, 7. 8. Kasijan, m, 13. 8. Kast, m, 22. 5. Kastor, m, 28. 3. Kastor, m, 28. 12. Kastul, m, 30. 11. Katarina Riči, d, 13. 2. Katarina Genovska, v, 22. 3. Katarina Švedska, v. 22. 3. Katarina Sienska, d, 30. 4. Katarina, dm, 25.11. Kazimir, s, 4. 3. Kelidonij, m, 3. 3. Kelidonija, d, 13.10. Kilijan, šm, 8. 7. Klara, df, 12. 8. Klara, d, 18.8. Klavdij, m, 30.10. Klavdij, m, 8.11. Klemen Dvorak, s, 15. 3. Klemen I., pm, 101, 23.11. Kleofa, m, 25. 9. Klet, pm, 90, 26. 4. Klotilda, k, 3. 6. Klotilda, dm, 23.10. Kocijan = Kancijan Kodrat, m, 10. 3. Kojinta, m, 8. 2. Koleta (Nikoleta), d, 6. 3. Koloman, m, 13. 10. Kolumba, dm, 31.12. Kolumban, o, 21.11. Koncesa, m, 8. 4. Konrad, s, 19. 2. Konrad, s, 18. 4. Konrad, š, 26.11. Konsorcija, d, 22. 6. Konstancija, dm, 19. 9. Konstantin, šm, 29.1. Korbinijan, š, 8. 9. Kordula, dm, 22. 10. Kornelij, š, 2. 2. Kornelij, pm, 253, 16. 9. Korona, m, 14. 5. Kozma, m, 27. 9. Kraljica miru, 9. 7. Krescencij, m, 14. 9. Krescencija, d, 6. 4. Krescent, š, 29.12. Krisp, s, 18. 8. Krispin, šm, 19.11. Krispina, m, 5.12. Kristijan, m, 17. 2. Kristijana, ž, 15. 12. Kristina, dm, 24. 7. Kristina, d, 15.12. Krišpin, m, 25.10. Krištof Milanski, s, 11. 3. Krištof, m, 25. 7. Krištof, m, 31.10. Krizant, m, 25.10. Ksantipa, ž, 23. 9. Ksist ■*= Sikst Kunibert, š, 12.11. Kunigunda, c, 3. 3. Kutbert, š, 20. 3. Kvadrat, s, 26. 5. Kvartila, m, 19. 3. Kvirin, m, 30. 3. Kvirin, šm, 4. 6. L Ladislav, k, 27. 6. Lambert, šm, 17. 9. Larg, m, 8. 8. Lavra, d, 17. 6. Lavrencij (Lovro) Brindi-ški, s, 22. 7. Lavrencij, m, 10. 8. Lavrencij Justiniani, š, 5. 9. Lavrijan, šm, 4. 7. Lazar, š, 17.12. Lea, v, 22. 3. Leander, š, 27. 2. Lenart (Leonard), o, 6.11. Lenart Portomavriški, s, 26. 11. Leodegar, šm, 2.10. Leokadija, dm, 9.12. Leon, š, 20. 2. Leon, šm, 14. 3. Leon, š, 22. 4. Leon I. Veliki, pu 461, 11. 4. 11. 4. Leon IX., p 1054, 19.4. Leon III., p 816, 12. 6. Leon II., p 683, 28. 6. Leon IV., p 855, 17. 7. Leonard = Lenart Leoncij, š, 13. 1. Leoncija, m, 6.12. Leonida, m, 22. 4. Leopard, m, 30. 9. Leopold, k, 15.11. Liberat, m, 20.12. Liberij, š, 30.12. Liborij, š, 23. 7. Lidija, m, 27. 3. Lidija, v, 3. 8. Ligorij, m, 13. 9. Lilioza, m, 27. 7. Lin, pm, 79, 23. 9. Lioba, d, 28. 9. Ljubica = Amalija Ljubo “ Agapit Ljudmila, kv, 16. 9. Loretska Marija, 10.12. Lovro =* Lavrencij Lucij I., pm, 254, 4. 3. Lucij, m, 20. 8. Lucija, dm, 13.12. Lucijan, šm, 7.1. Lucila, dm, 31.10. Lucina, ž, 30. 6. Ludgar, š, 26. 3. Ludovik Tutuluški, š, 19. 8. Ludvik, k, 25. 8. Ludvik Bertrand, s, 9. 10. Ludovika Albertoni, v, 31.1. Ludovika Marijah, f, 15.3. Luka, e, 18. 10. Lukrecija, dm, 23. 11. M Macedonij, m, 12. 9. Magdalena (Majda) Barat, d, 25. 5. Makabejci, m, 1. 8. Makarij (Blaženko) Aleksandrijski, o, 2. 1. Makarij Veliki, o, 15.1. Makarij, š, 10. 3. Makarij, s, 1. 4. Makarij, m, 20.12. Makra, dm, 6.1. Makrina, ž, 14.1. Makrina, d, 19. 7. Maksencij, m, 12.12. Maksim, š, 8.1. Maksim, š, 5. 5. Maksim, šm, 29. 5. Maksim, š, 27.12. Maksima, m, 26. 3. Maksima, d, 16. 5. Maksima, dm, 30. 7. Maksima, m, 2. 9. Maksima, m, 1.10. Maksimijan, š, 21. 2. Maksimilijan, š, 12.10. Maksimin, š, 8. 6, Malahija, pr, 14.1. Malahija, š, 3.11. Mamant, m, 17. 8. Mamert, š, 11. 5. Mang, o, 6. 9. Mansuet, š, 19. 2. Mansuet, 3. 9. Manuel, m, 17. 6. Marcel I., pm, 309, 16. 1. Marcel, m, 19. 2. Marcel, m, 29. 6. Marcel, šm, 14. 8. Marcel, m, 4. 9. Marcela, v, 31.1. Marcelijan, m, 18. 6. Marcelin, pm, 304, 26. 4. Marcelin, m, 2. 6. Marcelina, d, 17. 7. Marcija, m, 3. 3. Marcija, m, 21. 6. Marcija, m, 2. 7. Marcijal, š, 30. 6. Marcijal, m, 22. 8. Marcijan, šm, 14. 6. Marcijana, dm, 9.1. Mardonij, m, 24.1. Mardonij, m, 23.12. Marij, m, 19.1. Marijina zaroka, 23.1. Marijino očiščevanje, 2. 2. Marija Lurška, 11. 2. Marijino oznanjenje, 25. 3. Marija 7 žalosti, cvet. petek Marija Mati dobrega sveta, 26. 4. Marija pomoč kristjanov, 24. 5. Marija srednica milosti, 31.5. Marija Mati milosti božje, 9. 6. Marija vedne pomoči, 27. 6. Marijino obisk., 2. 7. Marija Kraljica miru, 9. 7. Marija Karmelska, 16. 7. Marijina ponižnost, 17. 7. Marija Snežna, 5. 8. Marija, pribežališče grešnikov, 13. 8. Marijino vnebovzetje, 15. 8. Marijino Srce, 23. 8. Marija, Mati božjega Pastirja, 3. 9. Marijino rojstvo, 8. 9. Marijino ime, 12. 9. Marija 7 žalosti, 15. 9. Marija, rešiteljica jetnikov, 24. 9. Marija, Kraljica rožnega venca, 7.10. Marijino materinstvo, 11.10. Marijina čistost, 16.10. Marijino darovanje, 21.11. Marijino brezmadežno spočetje, 8. 12. Marija Loretska, 10.12. Marijino pričakovanje poroda, 18.12. Marija Egiptovska spok., 2. 4. Marija Kleofova, ž, 9.4. Marija Magdal. Pazzi, d, 29. 5. Marija, ž, 29. 6. Marija Magdalena spok., 22. 7. Marija Jezusovih ran, d, 6. 10. Marija Saloma, ž, 22.10. Marija, m, 1.11. Marijan, m, 17.1. Marijan, m, 17.10. Marijana = Marija Ana Marin, m, 3. 3. Marin, m, 8. 8. Marin, m, 26.12. Marina, d, 18. 6. Marjeta (Margarita, Meta), d, 28.1. Marjeta Kortonska, spok., 22. 2. Marjeta Škotska, kv., 10.6. Marjeta, dm, 20. 7. Marjeta Alakok, d, 17. 10. Marko, e, 25. 4. Marko, m, 18. 6. Marko Križevčan, m, 7. 9. Marko, p 336, 7.10. Marta, dm, 32. 2. Marta, d, 29. 7. Martin (Davorin), š, 1. 7. Martin, o, 24. 10. Martin, š, 11.11. Martin I., pm 653, 12. 11. Martina, dm, 30.1. Matej, ae, 21. 9. Matern, š, 14. 9. Matija (Bogdan), a, 24.(25.) 2. Matilda, d, 26. 2. Matilda Nemška, k, 14. 3. Maver, o, 15.1. Maver, m, 22. 11. Mavra, dm, 30.11. Mavricij, m, 22. 9. Mavrilij, š, 13. 9. Medard, š, 8. 6. Mehtilda, d, 10. 4. Melanij, š, 6.1. Melanij, š, 22.10. Melanija, ž, 31.12. Melecij, š, 12. 2. Melecij, š, 4.12. Melhijor, k, 6.1. Melhijor Grodecki, m, 7. 9. Melitina, m, 15. 9. Melkijad, p 314, 10.12. Mena, m, 11.11. Merkur, m, 25.11. Merkurija, m, 12.12. Metod (in Ciril), slovanska apostola, 5. 7. Mihaela nadang. prikazen, 8. 5. Mihael nadangel, 29. 9. Mihe j, pr, 15. 1. Miklavž =* Nikolaj Milan = Emilijan Milan, š, 11.9. Milena = Emilijana Milica = Emilija Milka = Ljudmila Mirko = Friderik Miron, m, 17. 8. Miropa, m, 13. 7. Miroslav = Friderik Miroslava = Irena Modest Krški, š, 31. 3. Modest, m, 15. 6. Modesta, d, 4.11. Mohor( in Fortunat), m, 12. 7. Monika, v, 4. 5. Montan, m, 17. 6. Mozes, pr, 4. 9. N Nabor, m, 12. 7. Nada (Spes), dm, 1. 8. Nahum, pr, 1.12. Najdba sv. Križa, 3.5. Najdba sv. Štefana, 3.8. Narcis, m, 2.1. Narcis, šm, 18. 3. Narcis, š, 29.10. Natalija (Božena), m, 27. 7. Natalija, ž, 1.12. Nazarij, m, 12. 6. Nazarij, m, 28. 7. Nedolžni otroci, 28.12. Nemezij, m, 19.12. Neofit, m, 20.1. Nerej, m, 12. 5. Neronovi, m, 24. 6. Nestor, šm, 26. 2. Neža (Janja), dm, 21.1. Neža Praška, d, 2. 3. Neža Montepulčanska, d, 20. 4. Nicefor, š, 13. 3. Ničeta, m, 24. 7. Nikander, m, 17. 6. Nikazij, šm, 14.12. Nikolaj, m, 9. 7. Nikolaj Tolentinski, s, 10. 9. Nikolaj I., p 867, 13.11. Nikolaj Tavelič, m, 14.11. Nikolaj, š, 6.12. Nikomed, m, 15. 9. Nil, šm, 20. 2. Nil, o, 12.11. Nimfa, m, 19.1. Nimfa, dm, 10.11. Nimija, m, 12. 8. Nivard, s, 7. 2. Norbert, šf, 6. 6. Notburga, d, 13. 9. Novat, s, 20. 6. O Obdulija, d, 5. 9. Odilo, o, 1.1. Odon, o, 18.11. Odorik, s, 28.1. Ognjeslav = Ignacij Olga, k, 11. 7. Olimpij, m, 26. 7. Olimpijada, v, 17. 12. Oliva, d, 3. 6. Onezim, šm, 16. 2. Optat, š, 31. 8. Orest, m, 9.11. Orest, m, 13.12. Oskar (Anskar), š, 3. 2. Otilija, d, 13.12. Otmar, o; 16. 11. Oton, m, 16.1. Oton, š, 23.3. Oton, š, 2. 7. Ozej, pr, 4.7. Ožbolt (Osvald), km, 5. 8. P Pacifik, s, 25. 9. Pafnucij, š, 11. 9. Pafnucij, m, 24. 9. Pahonij, o, 14. 5. Palmacij, m, 5.10. Pamfil, m, 1. 6. Pamfil, m, 21, 9. Pankracij, šm, 3. 4. Pankracij, m, 12. 5. Pantaleon, m, 27. 7. Papija, š, 22. 2. Paramon, m, 29.11. Parizij, s, 11. 6. Pashal I., p 824, 14. 5. Pashal Bejlonski, s, 17. 5. Pashazij, m, 6.12. Pastor, m, 29. 3. Pastor, s, 26. 7. Paterij, š, 21. 2. Patricija, dm, 25. 8. Patrik, š, 17. 3. Patrokles, m, 21. 1. Pavel puščavnik, 15.1. Pavel, m, 20. 3. Pavel od Križa, sf, 28.4. Pavel, šm, 7. 6. Pavel, m, 26. 6. Pavel (in Peter), a, 29. 6, 30. 6. Pavel, m, 25. 7. Pavla, v, 26.1. Pavla, dm, 3. 6. Pavla, dm, 10. 8. Pavlin II., Oglejski, š, 11.1. Pavlin Nolski, š, 22. 6. Pavlin, š, 31. 8. Pavlina, m, 6. 6. Pavlina, m, 2.12. Pavlovo spreobrnjenje, 25.1. Pelagija, m, 23. 3. Pelagija, m, 11. 7. Pelevzij, m, 7. 4. Pelin, š, 5.12. Peregrin, šm, 16. 5. Peregrin, šm, 13. 6. Peregrin, s, 28. 7. Perpetua, m, 6. 3. Perpetua, ž, 4. 8. Perseveranda, d, 26. 6. Peter, š, 9.1. Peter Orseolo, s, 10.1. Peter Nolasko, s, 28.1. Peter Damijan, šu, 23. 2. Peter Gonzalez, o, 15. 4. Peter Kanizij, su, 27. 4. Peter, m, 29. 4. Peter Tarantazijski, š, 8. 5. Peter Regalat, s, 13. 5. Peter (in Pavel), a, 29. 6. Peter Emar, sf, 3. 8. Peter Klaver, s, 9. 9. Peter Alkantarski, s, 19.10. Peter Hrizolog (Zlatoslav), šu, 4. 12. Peter Furi6, š, 9.12. Petronij, š, 4.10. Petronila, d, 31. 5. Petrov stol v Rimu, 18.1. Petrov stol v Antijohiji, 22. 2. Petrove vezi, 1. 8. Pij V., p 1572, 5. 5. Pij I„ pm 157, 11. 7. Pija, m, 19. 1. Pijencija, d, 11.10. Pijonij, m, 1. 2. Placid, m, 5.10. Placida, d, 11.10. Platon, m, 1.10. Plavt, m, 29. 9. Plavtila, ž, 20. 5. Polihronij, šm, 17. 2. Polikarp, šm, 26.1. Pompoza, dm, 19. 9. Poncijan, pm 235, 19.11. Porcijunkula, 2. 8. Porfirij, m, 16. 2. Posvečenje Odrešenika cerkve, 9.11. Posvečenje cerkve Petra Pavelskega, 18.11. Potamijena, dm, 28. 6. Povišanje sv. Križa, 14.9. Pragmacij, š, 22.11. Prakseda, d, 20. 6. Prakseda, d, 21. 7. Prepedigna, m, 18. 2. Priam, m, 28. 5. Primitiva, m, 24. 2. Primož, m, 9. 6. Priscila, ž, 16.1. Prisk, m, 4.1. Prisk, m, 26. 5. Priska, dm, 18.1. Privat, m, 28. 9. Prob, m, 11.10. Prob, m, 10.11. Proces, m, 2. 7. Prokop, s, 27. 2. Prokop, o, 4. 7. Prosper, š, 25. 6. Prot, m, 11. 9. Protazij, m, 19. 6. Ptolomej, š, 24. 8. Publija, om, 9.10. Pudencijana, d, 19. 5. Pudent, s, 19. 5. Pulherija, c, 10. 9. R Radegunda, k, 13. 8. Radovan = Hilarij Rafael nadangel, 24.10. Rajmund Penjafortski, sf, 23.1. Rajmund, s, 31. 8. Rajnelda, dm, 16. 7. Rajnerij, s, 16. 6. Rane sv. Frančiška, 17. 9. Regina, dm, 7. 9. Regul, š, 30. 3. Remigij, š, 1.10. Restituta, dm, 17. 5. Restituta, dm, 27. 5. Rešnja Kri Jezusova, 1.7. Rihard, k, 7. 2. Rihard, š, 3. 4. Roberto, 17. 4. Roberto, of, 29. 4. Roberto Belarmin, šu, 13. 5. Robert, o, 7. 6. Roderik, m, 13. 3. Roger, s, 28. 1. Rok, s, 16. 8. Roman, of, 28. 2. Roman, o, 22. 5. Roman, m, 9. 8. Roman, š, 23. 10. Roman, m, 18.11. Romana, d, 23. 2. Romuald, of, 7. 2. Romul, m, 17. 2. Romula, d, 23. 7. Roza Limska, d, 30. 8. Roza, d, 4. 9. Rozalija, d, 4. 9. Rozina, v, 13. 3. Rčzula, m, 14. 9. Rudolf, m, 17. 4. Rudolf, š, 26. 6. Rudolf, m, 10. 7. Rudolf, m, 27. 7. Ruf, m, 27. 8. Ruf, m, 28.11. Rufina, dm, 10. 7. Rupert, š, 27. 3. Rustik, m, 9. 8. Rustik, š, 24. 9. Rustik, š, 26.10. S Saba (Sava), m, 12.4. Saba, o, 5.12. Sabin, šm, 30.12. Sabina, m, 29. 8. Sabina, m, 27.10. Sadot, šm, 20. 2. Saloma Marija, ž, 22.10, Salvator, s, 18. 3. Samuel, pr, 20. 8. Saša — Aleksander Satir, m, 12.1. Saturnin, šm, 29.11. Saturnina, dm, 4. 6. Savin, m, 11. 7. Savina, ž, 30.1. Savla, dm, 20.10. Sebastijan (Boštjan), m, 20.1. Sedem ustanovnikov, 12. 2. Sedem bratov, m, 10. 7. Sekunda, dm, 10. 7. Selevk, m, 16. 2. Senen, m, 30. 7. Serafin, s, 12.10. Serapijon, š, 21. 3. Serena, ž, 16. 8. Sergij, m, 24. 2. Sergij, m, 27. 7. Sergij, p 701, 9. 9. Sergij, m, 7.10. Servacij, š, 13. 5. Servand, m, 23.10. Servul, m, 24. 5. Servul, s, 23.12. Sever, s, 8. 8. Sev6r, š, 15.10. Sever, šm, 6.11. Severin, o, 8.1. Severin, š, 23.10. Severin, š, 21.12. Sholastika, d, 10. 2. Siagrij, š, 27. 8. Šibila, d, 17. 8. Sidonij (Zdenko), š, 23.8. Sigismund (Ziga), km, 11. 5. Sikst (Ksist) III., p 440, 28. 3 Sikst I., pm 125, 6. 4. Sikts II., pm 258, 6. 8. Silvan, šm, 6. 2. Silvan, š, 10. 2. Silverij L, pm 537, 20. 6. Silvester, o, 26. 11. Silvester I,. p 335, 31.12. Silvij, m, 21. 4. Silvija, ž, 3.11. Silvin, š, 17. 2. Simah, p 514, 19. 7. Simeon, s, 5.1. Simeon, šm, 18. 2. Simeon otrok, m, 24. 3. Simeon, š, 21.4. Simeon starček, 8.10. Simforijan, m, 8.11. Simforoza, m, 18. 7. Simon (in Juda), a, 28.10. Simplicij, p 483, 2. 3. Simplicij, m, 26. 8. Simplicij, š, 20.11. Siren, m, 23. 2. Siricij, p 399, 26.11. Slavka (Slavko) ■» Alojzij Smaragd, m, 8. 8. Sofonija, pr, 3.12. Sofronij, š, 11.3. Sokrat, m, 19. 4. Sonja *= Zofija Sopatra, d, 9.11. Sosten, s, 28.11. Sotčr, pm 174, 22. 4. Sotčra, dm, 10. 2. Sozij, m, 23. 9. Spes (Nada), m, 1. 8. Spiridion (Dušan), šm, 14. 12. Srečko =• Feliks Stanislav, šm, 7. 5. Stanislav Kostka, s, 13.11. Straton, m, 17. 8. Straton, m, 9. 9. Sulpicij, š, 17.1. Sulpicij, š, 29.1. Sulpicij, m, 20. 4. Suzana, m, 24, 5. Suzana, dm, 11. 8. Svečnica, 2. 2. Svetinje škofije, 5. 11. Svitbert, š, 1. 3. Š 26 Japonskih, m, 5. 2. Stefan, of, 8. 2. Stefan, of, 17. 4. Stefan I,. pm 257, 2. 8. Stefan Ogrski, k, 2. 9. Stefan 1. mučenec, 26.12. Štefanija, d, 2.1. 40 mučencev, 10. 3. 4966 afriških m., 12. 10. 4 venčani, m, 8.11. T Tacijan, m, 16. 3. Tacijana, m, 12. 1. Tacijon, m, 24. 8. Tarak, m, 11. 10. Tarbula, dm, 22. 4. Tarzicij, m, 15. 8. Tarzila, d, 24.12. Tata, m, 25. 9. Tea, m, 19.12. Tebajdski, m, 5.1. Tekla, m, 26. 3. Tekla, m, 19. 8. Tekla, dm, 23. 9. Telesfor, pm 136, 5.1. Temistokles, m, 21.12. Teobald, s, 1. 7. Teodor (Božidar), s, 7.1. Teodor, m, 15. 4. Teodor, m, 9. 11. Teodora, m, 13. 3. Teodora, m, 1. 4. Teodora, ž, 11. 9. Teodot, m, 18. 5. Teodozij, s, 11.1. Teodozija, m, 2. 4. Teodozija, žm, 29. 5. Teodul, m, 23.12. Teodulf, š, 24. 6. Teofan, s, 12. 3. Teofan, š, 27.12. Teofil (Bogoljub), m, 8. 1 Teofil, š, 5. 3. Teofil, š, 2.10. Teofil, s, 2.10. Teofil, m, 19.12. Teofila, dm, 27.12. Teogen, š, 26.1. Teotim, m, 18.12. Teotim, m, 24.12. Terezija, dm, 24. 7. Terezija Deteta Jezusa, d, 3. 10. Terezija Velika, d, 15.10. Tertula, dm, 29. 4. Tiburcij, m, 14. 4. Tiburcij, m, 11. 8. Ticijan, š, 3. 3. Tilen = Egidij Timon, m, 19. 4. Timotej, šm, 24. 1. Timotej, š, 10. 6. Timotej, m, 22. 8. Tit, š, 4.1. Tit, š, 6. 2. Tit, m, 16. 8. Tomaž (Tomislav) Akvin-ski, su, 7. 3. Tomaž Tolentski, m, 9. 4. Tomaž, m, 20. 7. Tomaž Vilanovski, š, 22. 9. Tomaž, š, 2.10. Tomaž, a, 21.12. Tomaž Kanterberski, šm, 29. 12. Tomislav = Tomaž Torkvat, m, 15. 5. Torpet, m, 29. 4. Trazon, m, 11.12. Trifon, m, 3.7. Trifon, m, 10.11. Trifonija, ž, 18.10. Trije kralji, 6.1. Troadij, m, 27.12. Trofim, m, 23.7. Trofim, š, 29.12. Trojan, š, 30. 11. Turibij, š, 24. 3. Turibij, ž, 16. 4. U Ubald, š, 16. 5. Udalrik “ Urh Urban I., pm 230, 25. 5. Urban II., p 1099, 29. 7. Urban, s, 7.12. Urban V., p 1370, 19.12. Urh (Udalrik), š, 4.7. Uršula, dm, 21.10. V Valburga, do, 25. 2. Valent, š, 26. 7. Valentin (Zdravko), š, 7.1. Valentin, m, 14. 2. Valentina, d, 25. 7. Valerija, m, 28. 4. Valerija, m, 5. 6. Valerijan, m, 14. 4. Valerijan, s, 12. 9. Valerijan, š, 15.12. Vekoslav = Alojzij Venancij, šm, 1. 4. Venancij, m, 18. 5. Venceslav, km, 28. 9. Vendelin, o, 22.10. Venefrida, dm, 3. U. Veneranda, dm, 14. 11. Vera = Fides Veran, š, 11.11. Verena, d, 1. 9. Verijan, m, 9. 8. Verne duše, 2.11. Veronika Milanska, d, 13.1. Veronika, ž, 4. 2. Veronika Julijani, do, 9. 7. Veselko = Gavdencij Vid, m, 15. 6. Vigilij, š, 26. 6. Vigilij, š, 26. 9. Vika = Hedviga Viktor (Zmagoslav), m, 22.1. Viktor, s, 26. 2. Viktor, m, 10. 3. Viktor, m, 21. 7. Viktor I., pm 201, 28. 7. Viktor III., p 1087, 16.10. Viktorija, m, U. 2. Viktorija, m, 17.11. Viktorija, dm, 23.12. Viktorin, šm, 5. 9. Viktorin, m, 2. U. Viktricij, š, 7. 8. Vilibald, š, 7. 7. Vilibord, š, 7. 11. Viljem, š, 10.1. Viljem, puščavnlk, 10. 2. Viljem, o, 6. 4. Viljem, o, 28. 5. Viljem, š, 8. 6. Viljem, of, 25. 6. Vincencij (Vinko), m, 21.1. Vincencij Fererij, 15. 4. Vincencij Pavelski, sf, 19. 7. Virgilij, m, 13. 9. Virgilij, š, 27. U. Visija, dm, 12. 4. Vital, m, 14. 2. Vital, m, 28. 4. Vital, m, 4. 11. Vitalijan, p 672, 27.1. Vivijan, š, 28. 8. Vivina, d, 17.12. Vladimir, k, 15. 7. Volbenk (Volfgang), š, 31. 10. Volfram, š, 20. 3. Vojteh (Adalbert), šm, 23. 4. Vsi svetniki, 1. U. Vulpijan, m, 3. 4. Vulstan, š, 19.1. Z Zaharija, p 752, 15. 3. Zaharija, pr, 6. 9. Zaharija, duh, pr, 5. U. Zdenko = Sidonij = Filip Zdislava, d, 3. 6. Zdravko ■= Valentin Zefirin, pm 218, 26. 8. Zenon, m, 5. 4. Zenon, š, 12. 4. Zenon, m, 2. 9. Zlata *= Avrea Zmagoslav ** Viktor Zoa, žm, 2. 5. Zoa, žm, 5. 7. Zofija, m, 15. 5. Zofija, m, 18. 9. Zofija, v, 30. 9. Zofronij = Sofronij Ž Željko “ Deziderij Žiga = Sigismund V viako- s&oveMko fatto- Slovenec, Slovenski dom “““Domoljub, Bogoljub KAZALO Stran Razlaga koledarskega dela..................................... 2— 3 Koledar z zapiski......................................... 4— 27 Uvodni Članek.............................................28 Ob novi pratiki — Leopold Stanek....................29 Slika in Članek o Nj. Vel. kralju Petru II.................. 30— 31 Citati — Krek, Slomšek, JegliC............................32 Slovenci in Jugoslavija — Franc Kremžar .... 33— 40 Kje smo v gospodarstvu — Drago PotoCnik .... 41— 42 Na prelomu dveh svetov — Dr. Alojzij Kuhar . . . 43— 59 O domovina — I. Cankar....................................60 O naselitvi Slovencev — Dr. Pavle Blaznik .... 60— 62 Slovenska zemlja — Tine Debeljak..........................62 Kulturne ustanove, dokaz našega narodnega življenja 63— 64 Slovenska Ljubljana — Dr. Fran Stele......................65 Slovenska Nedelja — F. S. Finžgar.........................65 Organizacija katoliške cerkve — Dr. Alojzij Odar . 66— 72 Statistika veroizpovedi v svetu in v Jugoslaviji . . 72— 73 ResniCno umetnost v cerkev — Frst......................... 74 Marijina božja pota v Sloveniji — t. d.................... 75— 77 Na kvatrno nedeljo — France Kunstelj......................78— 79 SemiCka gora — Matija MalešiC.............................79 Pesem kmeCkega dekleta — Anka SalmiC .... 80 Slovenski ženitovanjski obiCaji — V. N.................... 80— 81 Postavljajmo jaslice — Niko Kuret.........................82— 83 Dekle iz vasi — Anka SalmiC...............................84 PozvaCina — Fr. Horvat....................................84 Zapel je klopotec — Jože Krivec...........................85— 86 Vrba — Jaromir Erben-Tine Debeljak........................87— 88 Slovenska Krajina — Matija MalešiC.................88 Moj prvi april — Jan Plestenjak..........................89— 90 Božični sonet 1940 — Franc Jovan.....................90 Triglav — Janez Jalen.....................................90 Dolenjci — Jože Dular.....................................90 Intermezzo v uredništvu — Fišer Franc.....................91— 92 Marijina uspavanka — Lope de Vega — Tone ČokalK' 92 Slovenska kmetica — Ivan TavCar ....... 92 KmeCki dom — F. S. Finžgar................................92 Vpliv tiska — Ing. Jože Sodja.............................93— 95 Tevž — Viktor Zorman......................................96— 98 Ob 75 letnici Krekovega rojstva — I. Dolenec . . . 99—100 Budnica novih dni — Vinko Žitnik..........................100 Ljubljanica in njeno podzemsko kraljestvo — Janko Hafner.................................................101—106 Socialna struktura Slovenije — Ivo Lah....................107—112 »Dokler slovenski rod biva, po zemlji hod...« — Dr. Alojzij Kuhar..........................................113—118 Gospodarske osnove naše države — Drago PotoCnik . 119—125 O davkih — Dr. Zorko Alojzij..................................126—132 Stelniki se krCijo — Vinko BeliCiC............................134—135 KoCe Slovenskega planinskega društva..........................136—141 Zveza fantovskih odsekov, Zveza dekliških krožkov — Ivo Kermavner.........................................142—146 Pregled slovenskega športa v letu 1940 — C. Šoukal 146—150 Slovenska zemlja — Ing. L. Muri...............................151—153 Stran Prlekiji — Leopold Stanek.................................153 »Za uk si prebrisane glave...« Kaj naj bo naš otrok — Hafner Janko......................................154—161 Leto na kmetiji — Ing. L. Muri............................162—164 Mešetar — Ivan Čampa......................................165—166 Notranjska — Ivan Čampa...................................166 Iz Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice .... 167—169 Naslovi ministrstev, poslaništev in konzulatov v Bel- gradu, v Jugoslaviji in tujini........................170—171 Prebivalstvo naše države in Slovenije.....................171 Kraljevska banska uprava dravske banovine . . . 172—173 Tudi kmet mora dobiti zavarovanje — Smersu Rudolf 174—175 Kras — Lea Fatur..........................................175 VeCer v Trbovljah — Adolf SCinkovec.......................175 Gasilna brizgalna — Jože Dular............................176—177 Delavsko in namešCensko socialno zavarovanje — Smersu Rudolf.........................................178—179 Odpovedni roki............................................179—181 Dopusti...................................................181 Stanovske zbornice v Sloveniji............................181 Prva pomoC................................................182 DomaCa lekarna............................................183 O zdravljenju s Caji......................................183 Nekaj nasvetov za gospodinjstvo in gospodarstvo . . 184—185 Koliko Casa drže hranila, kako jih shranjujemo — Ing. Repanšek.........................................186 Ali je bakteriološka vojska mogoCa — J. S.................187 Kubična mera okroglega lesa...............................189—190 Površina (kvadratura) nekaterih likov.....................191 Naše mere.................................................192 Tabele obresti............................................193—194 Lovopust za dravsko banovino....................... 195 Časovna razpredelnica.....................................195 Zemlja v številkah........................................196 Milijonska mesta na svetu.................................196 Najdaljše reke sveta......................................197 Najvišje gore sveta.......................................197 Površina in prebivalstvo evropskih držav..................198 Mesta v državi............................................198 Poštne pristojbine........................................199 Avtomobilski znaki........................................200 Slovenski dom....................................' . . . 201 Odkod dobivamo poročila...................................202 Vzhod in zahod sonca......................................204 Najkrajša pot do uspešnega fotografskega posnetka . 205—207 Čarodejev kotiček.........................................208 O obročanju ptic.......................................... 209—210 Turizem v Jugoslaviji.....................................210 Vojna v letu 1940 ........................................ 212-213 Mali abecednik za sedanjo vojsko — Janko Hafner . 214—227 Križanke.................................................. 228—229 Riko Debenjak, slikar naše Primorske Marije. — Nasveti. — Smešnice...................................248 O koledarskih imenih in naših godovih — Prof. Anžič Anton................................................. 249—255 Izdajatelj: Ing. Jože Sodja. a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič.