PoitiJiia plačana ▼ gotovini Leto XI., št. 43 Naročnina znaša aiesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif j LJubljana, petek ti. februarja 1930 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. baeratni oddelek: Ljubljana, Prešen nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podrnžnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 živahna debata v ženevi Za In proti carinskemu premirja — Nizozemska polemika proti italijanskemu stališča 2eneva, 20. februarja, s. Generalna debata na konferenci za carinsko premirje se približuje svojemu koncu. Danes opoldne je imel važen govor bivši nizozemski ministrski predsednik Colijn, ki se je z vso odločnostjo izrekel za sklep nameravanega dogovora o carinskem premirju. Izrazil je svoje začudenje, da se je italijanski minister Bot-tai na tako odločen način izrekel proti potrebi in koristi sedanje konference. Colijn je izjavil, da so sklepi svetovne gospodarske konference izrazi svetovne gospodarske vesti in da se zato ne smejo omalovaževati. Na koncu je izjavil, da bi nadaljnjo povečanje zaščitnih carin pomenilo težko nevarnost za dobrobit cele Evrope. Ako bi se sedanja konferenca izjalovila, bi to pomenilo hud neuspeh tudd za celokupno delovanje Društva narodov. Portugalski delegat je zastopal mnenje, da je težko razlikovati med zaščitnimi in fiskalinimi carinami. Na vsak način polaga portugalska vlada veliko važnost na to, da se obdržijo fiskalne carine. Luksemburški delegat Je pozdravil misel mednarodnega dogovora, vendar pa je izrazil željo, naj se upoštevajo tudi interesi malih držav. Zastopnik Madžarske je izrazil željo, naj se vzame v obzir tudi gospodarska produkcija. Ako se to ne bi zgodilo, Madžarska najbrže ne bi pristopila k dogovoru. Madžarska demarša v Pragi Protest zaradi pisanja čsl. listov ob priliki desetletnice regentovanja Nikolaja Horthyja Praga, 20. februarja, g. Zunanje ministrstvo potrjuje časopisne vesti, da je madžarski poslanik Masirevich v Pragi interveniral zaradi pisanja nekaterih češkoslovaških listov, ki so napadali madžarskega državnega regenta Hortyja ob priliki bližajoče se proslave desetletnice njegovega regentovanja. Madžarski poslanik je opozoril dr. Beneša na to, da je prisiljen v tej zadevi že v drugič protestirati in da opazuje madžarska vlada z obžalovanjem, kako se na ta način kale dobri odnošaji med obema državama. Dr. Beneš je odgovoril, da nima zunanje ministrstvo nobene možnosti vplivati na pisanje listov, najsi ne odobrava tak način pisanja. »Prager Presse« poudarja, da želi češkoslovaška zunanja politika pravo in odkritosrčno likvidacijo prošlosti tudi v odnošajih med češkoslovaško in Madžarsko, kar je zunanji minister dr. Beneš jasno povedal v svojem ekspozeju. To politiko bo nadaljevala vlada kljub vsem poizkusom otežkočiti to likvidacijo s časopisnimi napadi. Priprave za grško-turški sporazum Sporazum mora biti zvezan s podpisom prijateljske pogodbe med obema državama Atene, 20. februarja, AA. Posvetovanja o končni redakciji grškega odgovora turški vladi še niso končana. Na včerajšnji seji Velike komisije za mednarodna vprašanja, kd so ji prisostvovali vsi šefi strank, je minister za zunanje zadeve Mihalakopulos obrazložil stališče vlade, ki so mu vsi šefi strank glede splošnih smernic soglasno pritrdi)! Te splošne smernice obstojajo v tem, da se naj sjx>razum s Turčijo uredi tako, kakor ga je predlagal predsednik grške vlade Venizelos, to je, v obliki pakta prijateljstva. Temu nasproti pa pravi odbor beguncev, da je treba upoštevati spomenico, ki jo je predložil Veliki komisiji za mednarodna vprašanja, kjer pravi, da se naj uredi med Turčijo in Grčijo vprašanje izmenjave prebivalstva in lastnine. Atene, 20. februarja. AA. Grški poslanik v Angori Polihroniades je prejel nalog grške vlade, naj sporoči turški | vladi, da je grška vlada sprejela načrt strokovnjakov pod pogojem, da se naj med Turčijo in Grčijo sklenejo trgovinska pogodba, pogodba o prijateljstvu in pomorski sporazum. VELIKE TEŽKOČE V PARIZU Vodja radikalnih sod jalistov Chautemps poskuša sestaviti bolj levičarsko usmerjeno vlado - Tardieu odklanja sodelovanje, Briand pristaja le pogojno — Pesimizem pariških listov Pariz, 20. februarja. Kakor vse kaže, se bo rešitev vladne krize zavlekla bolj, kakor se je sprva mislilo. Četudi se z vseh strani tako glede na notranje-poli-tično situacijo, kakor glede na važnost, ki jo polagajo merodajni krogi na londonsko pomorsko razorožitveno konferenco, naglasa potreba čim prejšnje sestave nove vlade, ni mnogo upanja._ da se bi moglo to zgoditi. Dosedanji ministrski predsednik Tardieu je odločno odklonil ponudbo predsednika republike, naj bi zopet sestavil vlado; svojo odklonitev utemeljuje s tem, da se čuti še prešibkega, da bi mogel spričo svojega rahlega zdravja ponovno prevzeti ministrsko predsedstvo. Predlagal je, naj se poveri sestava nove vlade onim, ki so izzvali demisijo njegove vlade. Tudi Poincare, na katerega se je tudi tokrat računalo kot rešitelia iz mučne in težavne situacije, je odklonil vsako sodelovanje, češ da se brez politike počuti mnogo bolje. Položaj pa tudi še ni tako kritičen, da bi bili v nevarnosti interesi države. Po konzultacijah s predsednikoma senata in zbornice ter s predstavniki parlamentarnih odborov se ie predsednik Doumergue odločil za Chautempsa, predsednika radikalske frakcije. Izvršilni odbor radikalske frakcije je imel snoči dolgotrajno posvetovanje o položaju ter je končno sprejel resolucijo, v kateri naglasa, da obsoja stranka politiko zmešnjave ter da bo podpirala v celoti le ono vlado, ki bo upoštevala njene temeljne zahteve. Pripravljena je sodelovati le v taki vladi, ki bo stala odločno na braniku lajične šole, ki bo izvedla znižanje izdatkov za vojsko in brez odlašanja uveljavila zakon o socialnem zavarovanju. Danes dopoldne ob 10 je bil Chautemps pozvan k predsedniku Domer-gueu, ki mu je pri tej priliki poveril mandat za sestavo nove vlad-i. Chautemps pozvan k predsedniku Doumer-pogajanja na osnovi programa, ki je bil določen na sinočnjem posvetovanju. Po odhodu iz Elyseea je izjavil novinarjem, da bo skušal obnoviti republikansko unijo s programom nacijonalne in demokratične vlade. Chautemps se je predvsem obrnil na Tardieuja in Brianda ter ju naprosil za sodelovanje. Tardieuju je ponudil ministrstvo za mornarico in podpredsedni-štvo ministrskega sveta, tako da bi mogel še nadalje voditi francosko delegacijo na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu. Tardieu si je izprosil Atentat na »Popolo di Trieste" pojasnjen? Po dunajskih informacijah je bfl atentat maščevanje fašističnih nezadovoljnežev - Krivci baje že aretirani Konferenca o avstrijski gospodarski krizi Program vlade za odstranitev gospodarske krize in omejitev brezposelnosti Obširno se }e bavifl z najetjem veffilkega inozemskega posojila s katerim bo poravnala država svoie dolgove ter na ta ra- Dunaj, 20. febr. AA. Zvezni kancelar dT. Schober je včeraj sprejel zastopnike svobodnih sindikatov in iim sporočili, da je na dan 28. februarja sklicana konferenca zastopnikov vseh gospodarskih organizacij in borporacH. ki naj sklepa o odstramittvi gospodarskih težkoč ter predvsem prouči vprašanje brezposelnosti. Dr. Schober ie nadalje stotoči'1 zastopnikom svobodnih sindikatov, da se bo konferenca pečala s splošnimi gospodarskimi vprašanji, na podla© programa, ki so ga predložni sindikati. Jubilej jugoslov. akad. društva v Brnu Praga. 20. februarja AA. Včeraj je bila v Brnu na svečan način proslavljena 20-letnica dijaškega društva »Jugoslavija«. Proslavi so prisostvovali člani občinskega odbora, visoke šole in številni prijatelji Jugoslavije. Dopoldne je bila na tamkajšnji tehniki svečana akademija, na kateri je bil za častnega člana izvoljen nar> jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Grga Angjelino-vič. O pomenu obletnice ie govoril dijak Domicelj. ki ie med drugim navajal, kolikšne zasiuge si je pridobilo mesto Brno za jugoslovenske dijake v zadnjih 20 letih. Zatem so govorili dekan Hlavinka o jugoslovenskih dijakih, končno pa še zastopnik Jugoslovensko-češkoslovaške lige in delegat bolgarskih dijakov. Po govorih so prisotni zapeli obe državni himni. Akademijo je zaključil častni član društva poslanik dr. Grga Angjelinovič z govorom, v katerem se je zahvalil prisotnim za podporo, ki so jo izkazali jugoslovenskim dijakom. Svoj govor je končal s pozivom jugoslovenski mladim, naj sodeluje pri ustvaritvi velike in silne Jugoslavije. Z akademije sta bili odposlani pozdravni brzojavki Nj. Vel kralju Aleksandru in predsedniku češkoslovaške republike Ma-sarvku. Opoldne je bil v prostorih hotela »Slavija« intimen banket za povabljence. Zvečer so jugoslovenski dijaki priredili v domu »Besede« koncert s plesom, ki je traial pozno v noč. Praga. 20. februarja AA. Dijaško udruže-fcje »Jugoslavije« bo proslavilo 3. marca Sn omogočila priliv velike vsote denarja v industrijo, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na njeno poživljenje. Glede spomenice združenih trgovskih zbornic, ki so predlagate razne mere za rešitev avsifmijske gospodarske krize, je izjavi kancelar dr. Schober, da je vlada spomenico dobro proučila. da pa bo izvajala svoj program za reševanje gospodarske krize, ki bo zadovolji! najširše sloje naroda. 20-lefcnico svojega obstoja. Po poročilu maršalata dvora našemu poslaniku v Pragi je Nj. Vel. kralj Aleksander blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad to proslavo. Nj. Vel. kralja bo zastopal jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Grga Angjelinovič. Dunaj, 20. febr. AA. >Extrablatt« doznava iz Trsta sledeče: Tržaške oblasti so podvzefe posebne ukrepe, da odkrijejo krivce atentata na redakcijo tržaškega lista »Popolo di Trieste«. V Trstu ki na Reki je bilo že izvršenih več aretacij. Policiji se je sedai posrečilo odkriti prve sledove atentatorjev. Rezultati preiskave so pokazali, da izvira napad na »Popolo di Trieste« iz skupine fašistične omla-dine, ki se naziva ultrafašistično in ki stoji pod vodstvom majorja Giovannija Fortija. Forti je bil pred dvema letoma zaradi nepokorščine izključen iz fašistične stranke. Nekaj mladeničev In članov te ultrafašistične stranke, sta- rih 17 do 23 let, ie bilo aretiranih. Po Trstu se širi vest, da je bil prijet tudi sam major Forti in sicer na Reki, odkoder ie v nedeljo skušal pobegniti v inozemstvo. Do izključitve majorja Fortija iz fašistične stranke ie prišlo zaradi osebnih nesoglasij z vodstvom tržaških fašistov in zaradi ostrih napadov majorja Fortija na veliki svet fašistične stranke. Še pred svojo izključitvijo !z stranke ie major Forti izjavil da se bodo njegovi pristaši maščevali nad njegovimi nasprotniki, med katerimi je bil tudi pokoini Neri. urednik lista »Popolo di Trieste«. Pot k balkanskemu Locarnu Značilen rumunski glas o sporazumu med Bolgarijo in Jugoslavijo Bukarešta, 20. februarja. M. List »Ar-gus« razpravlja o sporazumu, ki je bil dosežen v Sofiji med Jugoslavijo in Bolgarijo, ter piše, da je zadovoljstvo, ki se izraža v jugoslovenskem in v bolgarskem tisku, povsem na mestu. Dolgotrajna pogajanja med obema sosednima državama so rodila končno povolj-ne uspehe, čeprav je bilo treba premostiti številne težkoče. Sporazum so ovirale razne makedonske m druge nacijo-nalistične organizacije, vendar pa je ta- ko na strani Bolgarije, kakor na strani Jugoslavije prevladal duh sporazuma in kompromisa. Zato je zasluga obeh vlad, da je prišlo po tako dolgotrajnem prizadevanju končno vendarle do odstranitve vseh ovir in likvidacije vseh spornih vprašanj, ki so doslej motila dobre sosodne in tesnejše prijateljske odnošaje. Sjx>razum med Jugoslavijo in Bolgarijo znači zato pričetek nove dobe na Balkanu, ki vodi neizogibno k balkanskemu Locarnu. Snežni zameti na liški železnici Splitski brzovlak prispel v Zagreb z deseturno zamudo — Prvi sneg v severni Dalmaciji — Volčja nadlega v Hercegovini Povratek Nj. Vel. kraljice t Beograd Bukarešta, 20. februarja. AA. »Ra oblačno Temperatura tudi preteklo noč ni padla pod ničlo. Danes je pihal lahen veter. Mostar, 20. februarja, č. Kmetje h Gornje Hercegovine poročajo o veliki nadlogi volkov, ki se poslednje dni zopet približujejo naselbinam. Zlasti se pritožujejo iz vasi Dreznice, kjer ni mogoče odpoditi volkov iz neposredne bližine živinskih staj. • Beograd, 20. febr. r. Ir vseh krajev države poročajo o večjem mrazu in snežnih zametih. Tako poročajo iz Kruševca, Ne-gotina, čačka, Novega Sada in drugod, da je po toplem vremenu nenadoma nastal mraz in da je pričelo snežiti. Ponekod je sneg že zelo visok.) zapadel. Parastos za ministrom Savkovlčem Beograd, 20. februarja, p. Danes dopoldne se ie vršil na novem pokopališču 40-dnevni parastos za pokojnim ministrom javnih del in i. Savkovičem. Udeležili so se svečanosti pole« pokojnikove rodbine budi zastopniki vlade, mnogoštevilni osebni znanci in prijatelji pokojnega ministra. Težka avtomobilka nesreča Beograd, 20. februar'a. č. Pri Čare vi Čitpriji, ne daleč od Dobrega polja se je pripetila snoči težka avtomobilska nesreča. Neki avtomobil se je zaletel v voz z vprežemma voloma, last seljaka Stojana Nenadovida . Avtomobil ie popolnoma razbil voz, pri čemer Je dobil setjak Nenadovič tako težke poškodbe, da }e pol ure po nesreči izdihnil. Ko Je šofer videl, kaj Je storil, je pobegnil z avtomobilom. Doslej še niso mogli ugotoviti, za čegav avtomobil gre. rok za pomislek. Briandu je Chautemps zopet ponudil zunanje ministrstvo. Briand |e ponudbo pogojno sprejel, končno odločitev pa si je pridržal dotlej, da bo znana bodoča konstelacija vladne večine. Razen tega se je Chautemps tekom popoldneva obrnil še na Mauricea Sarrauta, Caillauxa, Malvya, Queuilla, Chaumeta, Loucheurja in Herriota. Ob 18.30 se je vršilo posvetovanje radikalske frakcije, na kateri je Chautemps poročal o rezultatih svojih dosedanjih razgovorov. Po tem sestanku je ponovno posetil Tardieuja in imel ž njim krajši razgovor. Kakor se zatrjuje, je Tardieu odklonil sodelovanje v novi vladi. Listi zelo pesimistično sodijo o Chau-tempsovi akciji in ji prorokujejo zelo malo uspeha. Večerni listi celo že napovedujejo, da bo ostala njegova akcija brezuspešna in da bo še tekom noči, najkasneje pa jutri dopoldne vrnil mandat. Glede bodočega mandatarja ni mogoče reči še nič sigurnega. Skoraj y vseh političnih krogih pa prevladuje mnenje, da bo predsednik republike ponovno naprosil Tardieuja, da on sestavi vsaj začasno vlado, ki naj spravi pod streho proračun in konča posrajanja na londonski razorožitveni konferenci. Škofovska konferenca v Zagrebu Zagreb, 20. februarja n-1 Konlferecca Jub©» slovenskega episkopata se je danes nada-Sjevala od 9. do 12.30 ter popoldne od 16. do 19. Na ponovna vprašanja novinarjev so udeleženci konference dosledno nagla-šali, da ie konfemca strogo taina in da bo kvečjemu izdan jutri po zaključku konference kratek komunike. Vse kaže, da razpravljajo jugoslovenski škofje na sedanj! konferenca o važnih zadevah, ker je bila konferenca najprej določena le za en dan, nato pa so jo podaljša® na dva dni tn bo dejansko trajala konferenca najmanj tri dni. Zagreb, 20. februarja n. Danes Je prispel semkaj dr. Ferdo Rožič, vrhovni vofea vikar. Dr. Rožič je imej danes daljše razgovore z zagrebSkim nadškofom dr. Bauer-jetm. Delo na uradniškem zakonu Beograd, 20. februarja p. Zadnje dni so bile razširjene vesti, da je komisija za sestavo načrta novega uradniškega zakona že izdelala temeljna načela novega zakona. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je ta vest mnogo preuranjena, ker komisija o načrtu novega zakona doslej še sploh ni razpravljala, marveč je svoie delo omejila zgolj na zbiranje materiala in proučevanje predlogov, ki so 'ih stavile razne uradniške organizacije. Kakšna bodo načela in posamezne doloabe novega zakona, o tem se še ni razpravljalo. Konferenca banov Beograd, 30. febr. pu Prihodnji ponedeljek se bo vršila v Beogradu konferenca vseh banov. Na konferenci, ki ji bo predsedoval ministrski predsednik in se je bodo udeležili tudi zainteresirani ministri, bodo razpravljali o položaju v posameznih banovinah ter določili enotne smernice nadaljnega dela. Zlasti bodo razpravljali o finančnem položaju posameznih banovia glede na sestavo prvih banovmskih proračunov. Pri tej priliki bo v načelu raz-motrivano tudi vpr;|šanje kakšne davke smejo uvesti banovine kot samostojne davke in doklade na državne davke m katere izmed državnih davkov bi država prepustila banovinam v kritje njihovih potreb. Tendenca gre za tem, da se uvede v vsej državi kolikor mogoče enakomerno obdavčenje. Na podlagi sklepov te konference bodo banske uprave do konca meseca marca sestavile svoje proračune. Strokovni izpiti uradniških pripravnikov Beograd, 20. febr. p. Današnje »Sluiajene Novine« objavljajo pravjindk, ki ga je izdal minister notranjih zadev na podlagi SI. 54. uradniškega zakona o polaganiu državnih strokovnih izpitov za pripravnike n. in IH. kategorije resora ministrstva notranjih zadev. V smisilu tega pravilnika so starešine uradov, pri katerih so nastavljeni pripravniki. dolžini, zaiposliti jilh tako, da se v svoji pripravniški dobi seznanijo • s celdkuipnim poslovaniem, z vsemi predpisi in kar najbolj praktično usposobijo za svojo službeno stroko. Vsak pripravni mora biti najmanj dve leti v pripravniški službi. Po preteku te dobe mora v dveh mesecih vložiti pri pristojnem banu, odnosno pri ministrstvu, prošnjo za polaganje strokovnega izpita, ki Jo rešuje ban odnosno notranji minister. Pravilnik vsebuje nadalje določbe o sestavi jn delokrogu izpitne kocniisfie, ki jo imenuje ban, odnosno minister, kakoT tudi predmete, iz katerih se polaga izpit. Kriza v našiti prem ogovnRi revirjih Blaga zima je povzročila po vsej moga — Po avtentičnih zagotovili številnejši od LJnblJana, 20. februarja, d. V zadnjem času se širijo vesti o Številnih odpustih rudarjev v revirjih TPD in o se številnejših, ki jih je pričakovati za 1. marec. Obrnili smo se na mesta, ki so o polo-žaiu v naših revirjih točno informirana, s prošnjo za pojasnila, kaj je na teh vesteh. Po informacijah, ki smo jih prejeli s teh mest, je situacija naslednja: Z ozirom na slabe izkušnje v prošE zimi in na prerokovanja ponovne ostre zime so se vsi odjemalci premoga ze lansko poletje m jesen dobro založili s premogom. Ker je bila zima doslej izredno mila, je nastopila v celi Evropi na premogovnem trgu občutna reakcija, ki ima v vseh primogovnih revirjih za posledico znatno omejitev dela. Ker so zaloge povsod narasle, se mora omejiti produkcija premoga ali z redukcijo delavstva, ali pa z omejitvijo dela na ta način, da se en dan ali več na teden praznuje. . Tudi slovenski premogovniki se nahajajo v sličnem kritičnem položaju. Evropi veliko nadprodukdjo preti v revirjih TPD niso nameravani pusti rudarjev posebno še, ker so tudi državne železnice kot glavna odjemalka velikih zalog morale dobave omejiti. Poslabšanje konjunkture se opaža tudi pri naročilih industrije. Ravnotako je z ozirom na blago zimo tudi potreba za aprovizacij-ske svrhe znatno padla. V rudnikih TPD se je dosedaj par-krat praznovalo. Večje redukcije delavstva se niso izvršile. V stremljenju, prebroditi to krizo brez večjih pertu-bacij za delavstvo, je TPD sklenila, da tudi v mesecu marcu ne bo izvršila nobenih večjih redukcij, ampak si pomagala s tem, da se parkrat praznuje hi da se višek produkcije deponira, kar je omogočeno s tem, da je prišla na glavnem rudniku v Trbovljah v obrat moderna avtomatična naprava za polnjenje zalog. Informirali srno se tudi glede vesti, da preti odpust 3000 delavcem, in dobili zagotovilo, da je ta vest docela neutemeljena in izmišljena. Veličasten pogreb poslanika Kosterja Poslovilni govor ministra Kumanudija - Velika udeležba pri pogrebnih svečanostih Beograd. 20. februarja AA. 2e mnogo pred napovedanim pričetkom pogrebnih svečanosti za prerano umrlim nemškim poslanikom dT. Adolfom Kosterjem so se pričele polniti dvorane nemškega poslamstva v Krunski ulici s prijatelji in spoštovatelji pokojnika Ob 10. je prispel odposlanec Nj. Vel. kralja divizijski general Antonije Pe-čič, kmalu nato pa predsednik vlade general Peter Zivkovič s člani kabineta Uzu-novičem, dr. Kumanudijem, dr. Srškičem, dr. Korošcem, Božo Maksimovičem. dr. Drinkovičem. inž. Radivojevičem. generalom Hadžičem in Trifunovičem. Od članov diplomatskega zbora so med prvimi prišli poslaniki Francije, Anglije in Italije, za njimi pa poslaniki Belgije. Poliske, Avstrije, Japonske. Rumunije ter višji uradniki poslaništev in vsi vojaški atašeji. Beograjsko občino je zastopal predsednik inž. Miloš Savčič z vsem občinskim svetom, v imenu Narodne banke je prispel guverner Ignat BailonL Zastopana so bila tudi vsa humanitarna društva prestolnice. Ob 10.30 se je zastopnik ministra zunanjih zadev dr. Kosta Kumanudi poslovil v žalni dvorani nemškega poslaništva od pokojnika s kratkim francoskim govorom, v katerem je izvajal med dragim: »Danes opravljam tužno dolžnost da se v imenu jugoslovenske vlade poslovim od odličnega predstavnika Nemčije, od velikega in iskrenega prijatelja naše države. od vzornega človeka in ljubeznivega kolege. Po kratkem delovanju v notranji politiki nemške države, katere minister je bil v najtežjih povojnih časih, se je odločil, da v inozemstvu kot diplomat tolmači cilje in smernice ter razpoloženje sedanje Nemčije, katere široki in miroljubni duh je bil v njem tako sijajno utelešen. Bil sem v položaju in ime! sem čast delati skupno z njim, zato lahko pričam, s kolikšno avtoriteto, s kako gibčno inteligenco in s kakšnim prepričanjem je umel v kratkem času, ki ga je prebil med nami. izvršiti svojo nalago do zadnje malenkosti. S svojimi vrlinami je dosegel, da je v kratkem času izzval pri nas občudovanje bogate kulture in moralne cilje nemškega naroda, ki ga je pri nas tako dostojno zastopal. Pokojni dr. KSster je liubil in spoštoval naš narod po njegovi pravi vrednosti. Smatral je vedno za svojo dolžnost da se poglobi v psihologijo našega plemena in v zgodovino našega naroda, da pronikne v našo narodno dušo, da se seznani z našo književnostjo. Na ta način je kaj kmalu doumel sedanjost države, kamor ga je bila usoda pripeljala, in zato ie o njej sodil stvarno in nepristransko. Globoko smo mu hvaležni za živahne in iskrene simpatije. Vsi. ki so se mogli približati pokojnemu Adolfu Kosterju. bodo ohranili neizbrisen spomin na njegovo očarljivo osebnost, na niegovo vedrino duha. na njegovo naravnost in veselost. Svoje uradno poslanstvo je opravljal ljubeznivo, z globoko finočo. ki je vplivala na odnošaje med obema državama. Želimo da bi ta prisrčnost in prijateljstvo tudi v bodoče ostala trajna. Ze te kratke poteze zadostujejo, da pojasnijo spkrno žalovanje, ki je nastalo s smrtjo dr. Adolfa Kosterja, s smrtjo, ki Je prišla tako nenadoma. Jugoslovenska vlada čuti v polni meri izgubo, ki je doletela nemški narod in nemško vlado s prerano smrtjo njenega predstavnika tako vzvišene vrednosti, tn prosi užaloščeno obitelj, da sprejme v svoji veliki bolesti izraz njenega sožalja.« V imenu jugoslovenskih in beograjskih nuncij Pellegrinetti, ki je v svojem govoru podčrtal plemenito osebnost pokojnega dr. Kosterja, njegovo živahnost in ljubeznivost ter nenavadno globoko kulturo. V imenu Beograda :n Beograjčanov se je poslovi! župan inž. Savčič, ki je med drugim dejal, da je pokojnik gojil globoko ljubezen do jugoslovenske prestolnice, ki mu bo zato ohranila trajen spomin. V počastitev dr. Kosterja ie občinski svet sklenil imenovati eno najlepših beograjskih ulic. po pokojniku- V imenu jugoslovenkkih fn beograjskih književnikov je govoril podpredsednik Pen-kluba Velja Popovič in naglašal pokojnikovo kulturo in njegov smisel za psiho ter za lepo knjigo drugih in tako tudi za našo mlado književnost To je napravilo lz pokojnega dr. Kosterja tako sijajnega in sposobnega diplomata. Kot zadnji se je v imenu delavcev poslovil od pokojnega socialističnega diplomata glavni tajnik delavskih zbornic dr. 2. Tonalovič. Točno ob 11.30 se je začel premikati žalni sprevod Po Kronski ulici in ulici Miloša Velikega na postajo. Spredaj so nosili venec Nj. Vel. kralja, kraljevske vlade in še 30 drugih vencev. Oddelki naše voiske z oficirji beograjske garnizije z godbo so izkazali pokojniku zadnjo čast Za krsto je stopala pokojnikova rodbina, zatem zastopnik NJ. Vel. kralja, člani kraljevske vlade, diplomatskega zbora, zastopnik Beograda in mnogo drugih osebnosti. Ob 12.20 je kreni1 iz Beograda vlak, ki mu je bil priklopljen voz s pokojnikovo krsto. Z istim vlakom je odpotovala pokojnikova soproga ga. Kathe s svojo osirotelo deco. Beograd, 20. februarja AA Predsednik ministrskega sveta general Peter Zivkovič je prejel od nemškega državnega kancelar-ja dr. Hermana Miillerja na sožalno brzojavko ob smrti nemškega poslanika v Beogradu dr. A. Kosterja naslednji odgovor: Nj. ekscelend g. ministrskemu predsedniku Petru Zivkoviču v Beogradu. V svojem kakor v imenu nemške vlade izjavljam naj-iskrenejšo zahvalo Vaši ekscelenci za izjavo sožalja. ki ste mi jo poslali v imenu svojem in kraljeve jugoslovenske vlade povodom smrti poslanika dr. Kosterja. Kancelar Miiller. Imenovanja soiMkov Beograd, 30. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili postavljeni na predlog ministra pravde na področju deželnega sodišča v Ljubljani: za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani v 5-1 dr. Edvard Vrač-ko, sodnik sreskega sodišča v Brežicah, in dr. Jakob Svet, sodnik sreskega sodišča v Gornji Radgoni; za sreskega sodnika v Krškem v 6-1 Slavko Papež, sodni priprav* nik v 8-1 v Ljubljani; za sreskega sodnika v Šmarju pri Jelšah v 6-1 Josip Zor-ko, sodni pripravnik v 8-1 v Ljubljani; za starešino sreskega sodišča v Gornji Radgoni v 3-1 dr. Fran Kalan, starešina sreskega sodišča v Velikih Laščah; za starešino sreskega sodišča v Velikih Laščah v 4-1 Ivan Grozdnik, starešina sreskega sodišča v Mokronogu; za sodnika sreskega sodišča v Brežicah v 5-1 Fran Detela, sodnik sreskega sodišča v Trebnjem; za sodnika sreskega sodišča v Trebnjem v 6-1 Ferdinand Meršol, sodnik »Teskega sodišča v Krškem. (Zaradi telefonskega sprejema poročila ne moremo jamčiti za točnost imen.) Plemenit čin madžarskega kapitana Dubrovnik, 20. febr. č. Poveljnik madžarske ladje »Magyar«, kapitan Karel Foldes, je o priliki komemoracije žrtvam ponesrečenega jugoslovenskega parnika »Dakse« vložil v Dubrovniško trgovsko banko 1500 Din, ki jih je zbrala posadka njegovega parnika in kateri vsoti je še sam dodal 1000 Din za rodbine ponesrečenih mornarjev. Ta korak madžarskega kapitana je zbudil v vsem mestu najlepši vtis, ker je bil edini inozemski poveljnik ladje, ki je ob nesreči jugoslovenskega parnika uvedel med svojimi mornarji zbirko za podporo sorodnikom ponesrečenih mornarjev. Preprečen atentat na Hooverja Mexico Citty, 20. febr. g. Mehiška policija je po naključju doznala o načrtu atentata proti ameriškemu predsedniku Hoo-verju. V St. Louis Potosi je bil zaradi suma soudeležbe pri nedavnem atentatu na mehiškega državnega predsednika Ortiza Rubija aretiran dijak, pri katerem so našli pismo drugega dijaka, ki se nahaja v Zed'njenih državah. V pismu izraža od-pošiljatelj svoje zadovo'jstvo nad atentatom ter obenem sporoča, da je v kratkem nameravan sličen atentat na predsednika Hooverja. Baje vsebuje pismo tudi podrobnosti o nameri zarotnikov. Mehiška policija je odredila obširno preiskavo ter je v to svrho stopila v zvezo z ameriškimi oblastmi. Snežni viharji v Ameriki Newyork, 20. februarja r. 2e nekoliko dni besne nad vso zapaduo obalo Atlanskega morja sdlni snežni viharji, k; so povzročali agtrammo škodo ter zahtevali budi več Slo-veških žrtev. Doslej je znano za 17 ljudi, ki so našli smrt v viharjih. V Newyorku je zaposlentih 19.000 delavcev s čiščenjem snega na ulicah. Neznana je usoda večjega števila avtomobilov, ki so jih vfliarji zalotili na poti jn o karterih domnevajo, da so obtičal v snežnih zametih. Kuga v Južni Afriki London, 20. februarja, s. Kakor javljajo f» Jo-hannisbttnea Je r Južni Afriki zopet izbruhnila tatza. Doscda! je n gotov Ijenih 100 primerov obolenj. 6 oseb )e umrlo. Goljufija bivšega gerenta Keneta SenzasIJonalna ponovna razprava pred celjskim sodiščem zaradi velikih zlorab znanega nekdanjega gerenta brežiškega okrajnega zastopa Celie, 30. februarja Danes ztfutraj ob 8. se je pričela pred malim senatom na tukajšnjem okrožnem sodišču obravnava proti bivšemu gerentu nekdanjega okrajnega zastopa v Brežicah Francu Kenetu zaradi zločina uradne poneverbe. zločina goljufije in glede posebnega načina goljufije po §§ 197 in 199 a kazenskega zakona. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Bavdek, prisednika sta bila s. o. s. dr. Lenart in s. o. s. Troje, državno tožilstvo je zastopa! dr. Rus, obdolženca pa je zagovarjal dr. Ogrizek. Namestnik državnega tožilca dr. Rus je takoj po otvoritvi obravnave pričel čitati 32 s strojem pisanih strani obsegajočo obtožnico in je samo čitanje trajalo poldrugo uro. Nato je sledilo zasliševanje obdolženca, ki pa Je moralo biti prekinjeno opoldne in se ie nadaljevalo popoldne ob 14.30. Obtožnica vestno sestavljena, navala uvodoma osebne podatke: obtoženi Franc Kene je bil rojen 25. julija 1885. v Globokem in je tja pristojen, oženjen, posestnik na Piršen-bregu 9. Državni tožitelj je proti njemu naperil obtožbo zaradi naslednjih deliktov: 1. Obtoženi je v času od 1. aprila 1922 do 1. februarja 1925 kot gerent okrajnega zastopa v Brežicah v javni službi mu zaupane stvari v vrednosti nad 5.000 Din pri-držal zase in si prisvojil na tlakarini najmanj 160.000 Din, v drugih panogah denarnih dohodkov še posebej 53.815 Din gotovine. 2. Leta 1927. je s potvorleno beležnico bivšega cestnega mojstra Franca Gričarja lažnivo trdil, da je ta redno sproti zapisoval vse podatke o navoženem gramozu in da iz teh zapiskov izhaja dokaz, da je dal kot gerent navoziti za 99.263 Din več gramoza na ceste, nego se ga je pomotoma za toliko manj vknjižilo v poslovne knjige okrajnega zastopa, dasiravno je on tudi te nevknjižene množine gramoza osebno izplačal. Z zvitim dejanjem in nateza-vanjem je spravil odbornike okrajnega zastopa z zahtevo po uradni reviziji in povračilu gornje vsote ter nato tudi člane revizijske komisije dr. Antona Bartola, Iv. Barago in Ivana Šepca v zmoto, slednjič pa je še dne 18. avgusta 1928 z vložitvijo tožbe za priznanje te njegove protiterjatve skušal zavesti ne Ie sedanje gerentstvo okrajnega zastopa, temveč tudi sodno oblast v zmoto, zaradi katere naj bi trpel okrajni zastop v Brežicah na svojem premoženju najmanj 90.000 Din škode. 3. 2e spomladi 1927 je v Krškem nagovarjal Franca Gričarja h krivemu pričanju s tem, da mu je po šele takrat nare-kovanih dopolnilnih vpisih v njegovo osebno beležnico o navoženem gramozu strogo naročil, da mora vsepovsod, zlasti tudi pred sodiščem, če bo zaslišan kot priča, trditi, da si je dorične beležke napravil sproti in da je ondotne množine gramoza od voznikov tudi resnično sam prevzel. 4. Poleti 1928 je Kene v kazenski stvari okrajnega sodišča v Brežicah odnosno okrožnega sodišča v Celju zoper Alojza Rihlja nagovarjal Terezijo Rihljevo h krivemu pričevanju s tem, da naj pod prisego izpove, da jo je hote! Ivan Urek, župan v Globokem, kakih 14 dni po rojstvu njenega sina Ivana (13. marca 1926) v njeni hiši vreči na posteljo in jo posiliti. Obtoženi je zakrivil s tem k 1. zločin uradne ponevebe po § 181 kaz. zak., k 2. zločin goljufije po § 197, 200, 263 kaz. zak., k 3. in 4. poseben zločin goljufije po § 197, 199 kaz. zak. Razlogi Obdolženi Franc Kene je bil zaradi zločina uradne poneverbe, tako zvane tlaka-rine v znesku najmanj 160.000 Din svojčas že obtožen, vendar pa s sodbo okrožnega kot porotnega sodišča v Celju z dne 5. marca 1926 proti vsemu pričakovanju v razmerju glasov s 7 ne in 5 da v smislu § 334 k. p. r. oproščen. Ker pa je prišel letos v novo kazensko preiskavo zaradi suma novih poneverb, za katere se v prvem" kazenskem postopanju sploh ni ničesar vedelo in ker so se nagromadili tudi za tlakarinske poneverbe novi dokazi za kaznivost skupnih dejanj, je okrožno sodišče v Celju s sklepom od 13. decembra 1929 dovolilo obnovitev prvega kazenskega postopanja v smislu § 355 št 2 k. p. r. in je oprostilno sodbo porotnega sodišča razveljavilo. Kene je pobiral nabrano tlakarino, ki se je zaračunavala po 50 para za vsakih 100 kg, večinoma sam tako od pobiralca v Brežicah kakor tudi od pobiralca v Vidmu. Še poprej, ko sta prejemala denar od pobiralcev zaporedna tajnika okr. cest odbora Martin Slanič in Ivan Berhard. je denar od njiju prevzemal Kene brez vsakega potrdila, niti ga ni uvedel v knjige, temveč ga je sam spravljal v blagajno. V posebnih tlakarinskih knjigah, kjer bi morali biti vsi od pobiralcev tlakarine prejeti zneski vpisani s Kenetovim podpisom, so bile posamezne vsote izradirane, deloma pa so bfli ce'i listi enostavno iztrgani. Obdolženec ni polagal nobenih računov o pobranem in zopet izdanem denarju, dokler ni leta 1923. zahteval ljubljanski veliki župan točnejših obračunov. Šele na ta pritisk je Kene prvič v oktobru 1924 vknji-žil v blagajniško knjigo neki znesek. Tudi je vsak mesec tlakarinske knjige obnavljal, da ni imel nihče kontrole nad prejetim oziroma njemu izročenim denarjem. Obdolženi Kene je v svrho kritja raznih izdatkov najel posojilo 125.000 Din in od tega zneska je moral okr. cest odbor plačati visoke obresti, dočim bi se moralo v blagajni nahajati do 200.000 Din gotovine, nabrane s tlakarino. Tudi obresti pri raznih hranilnicah naloženega denarja ni Kene v knjigah izkazal. Priča Ivan Urek Je tekom preiskave obrazložil. kako so prišli na sled obdolženčevim poneverbam. Neki Alojz Tršan se je namreč Ureku pritožil. da sta morala on in Josip Šuštaršič plačati poleti 1924 za 2 vagona natovor-jecega vina precej visoko tlakarino, da pa za to nista dobila nobenega potrdila. Ivan Urek je povzročil, da se stvar v knjigah preišče. Pod datumom 4. avgusta 1924 sta z novim gerentom Ivanom Vidmarjem sicer izsledila imeni Tn*an in Šuštaršič z vpisom 14 kron tlakarine, ki pa v resnici znaša za 2 vagona vina 400 krem ali 100 Din. Zaradi tega primera je bila določena komisija 4 članov z nalogo, da pregleda vse knjige, nanašajoče se na pobiranje tlakarine v Brežicah in Vidmu. Komisija je pri pregledu teh knjig ugotovila velike nerednostl: v knjigah je bilo po več listov iztrganih, tako da manjkajo obračuni kar za cele mesece; številke so se popravljale in ra-dirale; nekatere listovne strani se zlepile skupaj; v eni knjigi z Vidma je bila v dinarjih pobrana in vpisana tlakarina izkazana le v toliko kronah; skoro povsod je potvorjena teža dospelega in odposlanega blaga; strani v knjigah niso bile opremljene s številkami: na posameznih listih so bili od žel. uradnika vpisani meseci izra-dirani; radirani in popravljani so bili prenosi in odnosi ter izbrisani ali potvorjeni zlasti tisočaki. Da se je obdolžencu sploh moglo priti na sled v tem obsegu, gre zasluga v prvi vrsti preiskovalnemu sodniku, kateremu se je posrečilo zapleniti na podstrešju pri obdolženčevemu svaku Ivanu Sevniku, posestniku in županu v Rojsnem skrite obdolženčeve lastnoročne beležke in od njega sestavljene deloma pravilne, deloma potvorjene beležke o tlakarini. Iz teh Kenetovih zapiskov se popolnoma jasno raz-vidijo njegove potvorbe, ki se pa zopet natančno ujemajo z obračunom, katerega je predložil revizijski komisiji obdolženec sam. Obdolženec se torej ne more izgovarjati na možnost, da so knjige potvorili morebiti drugi. Na tem je imel interes on sam, saj je on sam razpolagal z nabrano tlakarino in nihče drugi. Kene se je izgovarjal, da je zato sam vodil blagajno in vse tlakarinske knjige, ker drugim ljudem, celo tajniku ne, ni zaupal in se je bal, da bi ga ogoljufali in okradli. Okrajni zastop sam je na podlagi izvršene revizije izračunal poneverjeno vsoto na 163.356 Din. Obdolženi Franc Kene, ki je bil aretiran 24. novembra 1925, pa je dne 3. decembra 1925 v preiskovalnem zaporu podpisal okrajnemu zastopu brežiškemu zadolžnico za 160.000 Din ter za varnost te odškodninske terjatve zastavil svoje nepremičnine, ki imajo vrednost baje 1,000.000 Din. Vse to pa je bilo prepozno, ker je državna oblast že 23. februarja 1925 izvedela za njegovo krivdo. Ta od obdolženca z njegovim podpisom priznana vsota je bila tudi vzeta za podlago obtožbi. Obdolženi Franc Kene je navzlic vsemu krivdo spočetka trdovratno tajil, pozneje pa priznal z naslednjo izjavo: »•Priznavam pod težo dokazov svojo krivdo, da sem od pobrane in zaupane mi tlakarine poneveril okoli 40.000 do 45.000 Din. Ta denar sem nujno rabil, da sem poplačal svoje zastopnike v pravdi proti Ivanu Ureku zaradi razveljavljenja kupne pogodbe z baronom Buttlerjem v Pišecah. Priznavam, da sem vse potvorbe v knjigah izvršil sam in sicer na ta način, da sem deloma iztrgal po več listov, na katerih so bile vknjižene prevzete vsote za več dni, zaradi česar se te vsote pri obračunu niso upoštevale ter sem okrajni zastop zanje oTkodoval. Nadalje sem v knjigah tudi radiral dnevne postavke in dnevno prevzete vsote, katere sem zmanjšal, denar pa vtaknil v svoj žep. O ponevert>i nisem nikomur ničesar pravil, zlasti nisem imel ni-kakega sokrivca, posebno mi o kaki krivdi Martina Grubiča (pobiralca tlakarine v Brežicah) ni nič znano.« Iz vsestranskih obremenilnih podatkov nove preiskave izhaja, da obdolženec ni poneveril le tlakarine, temveč je jemal denar zase tudi v drugih panogah gerentske uprave. S svojo tožbo zoper okrajni zastop pa se je celo na goljufiv način hotel odkrižati svoje obveznosti napram okrajnemu zastopu s tem, da je pripravil cestnega mojstra Franca Gričarja, ki je prevzemal gramoz za nasipanje cest, do po-tvorb v njegovi beležnici, s katero je preslepil revizijsko komisijo pod vodstvom notarja dr. Bartola, Gričarju pa je še prav posebej strogo naročil, da mora eventualno tudi priseči, da si je napravil svoje beležke o navoženem gramozu svojčas sproti in ne šele pozneje, ko mu je Kene sam diktiral vpis. Glede revizijske komisije dr. Bartola pa se je Kene že v preiskavi cinično zagovarjal s tem, da ni njegova krivda, če so se gospodje zmotili m se je on na njihovo nepristransko poročilo zanesel, ko je vložil zoper okraSni zastop tožbo. Poslednja točka obtožnice podrobneje obravnava Ker.etovo kleveto, da je Urek hote! posiliti Rihljevo ženo, kar pa je sama pred meseci na sodišču preklicala in povedala, da jo je nagovoril k tej izmišljeni izjavi Kene sam in ji rekel, naj to izjavo potrdi po potrebi tudi s prisego. Obtoženčev zagovor Na podrobna vprašanja predsednika o poslovanju Keneta kot gerenta okr. cest. zastopa v Brežicah, o manipulacijah z uradnim denarjem in o krivdi glede posameznih točk v obožnici ie obdolženec izjavil: »■Deloma sem kriv, deloma pa ne. Potvorbe tlakarinskih in drugih pripadajočih knjig priznavam. Priznavam tudi poneverbo zneska, ugotovljenega na podlagi zaplenjenih zapiskov. Ki so bi!i najdem pri mojem svaku. Ne čutim pa se krivega poneverbe v tem smislu, da bi bil denar porabil za sebe. Vi line zneska denarja, ki sem ga brez knjiženja u.orabil za kritje raznih izdatkov za okrajni cestni zastop. ne morem navesti, enako tudi ne teh detajlnih izidatkov imenoma.* Na opozorilo predsednika, da Je že svojčas v preiskavi odkrito pri-nai, da ie izneveril znesek 40 do 45.000 Din m ga vtaknil v svoj žep, je danes obdolženec odločno izjavil, da je priznal poneverbo omenjenega zneska takrat le v duševni depre- sffl. Baje Je tod! zadolžnico za 160.000 Dfn, ki jo je podpisal v kritje manjkajočega zneska okrajnemu cestnemu zastopu, podpisal le kot garancijo, da bi bil izpuščen rz, preiskovalnega zapora. V splošnem obdolženec v vsakem primera iz pretekle preiskave, kjer je karkoli priznal ali mu je neizpodbitno bila dokazana krivda, opravičuje svoje dejanje ali izjavo z duševno depresijo. Zanimivo je pismo, ki ga Je pisal svojčas dr. Ogrizku in v katerem skesano priznava svojo krivdo in določno izpoveduje, da je porabil denar na svojih političnih agi-taciiskih shodih in sestankih ter pri zgrešeni kupčiji z Buttlerjevim posestvom. V pismu je toži1, da »je pečanie s politiko zelo nehvaležen posel in da pri politiki človek moralno in gmotno mnogo izgubi«. To važno pismo je na nepojasnjen način izginilo iz sodnih spisov. K sreči pa je bil ohranjen preDis. ki ga ie dal napraviti preiskovalni sodnik. Kene ie danes po preči-taniu tega pisma izjavil: »Mogoče ie. da sem ga pisal, toda ne spominjam se tega in ne verjamem. Ce sem ga pa res pisal, sem ga pisal — v duševni depresiji.« Parkrat je Kene prišel po tlakarinski denar k pobiralcu tudi v poznih nočnih urah. To pa pravi, ie delal zato. ker podnevi ni imel časa in ker je stanoval 2 uri daleč. Dalje je danes na predsednikovo vprašanje. zakaj se blagajna ni skontrirala v leta 1923. niti enkrat, odgovoril: »Nisem mogel ker sem bil prezaposlen.« »Po političnih shodih ste pa imeli čas hoditi?!« . »Nisem hodil samo po političnih shodTn. Imel sem zelo mnosro potov v zadevah cestnega zastopa, dalie Po sodiščih itd.« Na vprarame. kako si je upal potvorttl kniige, je odgovoril: »Ko pa je bila sila.« Priznal je dalje, da so bile beležke v Gri-čarjevi knjižici o prejetem m navoženem gramozu tudi potvorjene in da jih je on sam diktiral Gričarju. Kaj pravijo priče Po zagovoru obtoženca je senat popoldne pričel z zasliševanjem glavnih prič. Prvi je bil zaslišan župan iz Globokega, Ivan Urek. Stvarno je pojasnil, kako Je prišel na sled nepravilnostim pri okrajnem cestnem odbora v Brežicah, čigar član ie bil tudi sam. Pojasnil je tudi. da je današnji obdolženec Kene nagovarjal Terezijo Rihelj. katere mož je bil v zaporu radi raznih kaznivih dejanj, h kleveti in krivi prisegi zato. da bi spravila Ureka v preiskovalni zapor in da bi se zaprti Rihelj tako iznebil glavne priče. Tudi drugo glavno pričo proti Rihlju, Miroslava Pavliča, so hoteli izključiti na podoben način, češ, da je zakrivil neko drago kaznivo dejanje. Priča Ivan Berhard, tajnik cestnega zastopa v Brežicah, je pripovedoval, da je izvrševal večinoma vse vpise v knjige okr. zastopa na diktat gerenta Keneta. Dostikrat se lu je sicer marsikaj zdelo čudno, toda vpraati se ni ničesar upal. Dvigi na hranilne knjižice se niso knjižili sproti, temveč šele znatno kasneje. Za leto 1923. in 1924., ko je bil obtoženi Kene gerent so bili izvršeni vsi vpisi šele v januarju 1925. Kdaj. kako in koliko denarja okrajnega zastopa je Kene dvignil, mu ni znano, ker je vršil vse denarno poslovanje Kene sam. Celo pobotnic, ki mu jih je kot knjižne priloge izročal Kene, ni upal podrobneje pregledati in kontrolirati, ker bi bil sicer no« dvomno deležen Kenetove ostre graje. Zanimivo ie bilo danes zlasti, da je predsednik predočil obdolžencu več knjig, za katere je ta v preiskavi izpovedal, da jih je nekoč izgubi! na nepojasnjen način v vlaku med Brežicami in Zidanim mostonv Te knjige pa so našli orožniki skrite na podstrešju v hiši Kenetovega svaka. Priča Martin Grubič, bivši pobiralec tlakarine v Brežicah, je izpovedal, da je pobrano tlakarino knjižil točno v tlakarinsko knjigo ter mu je Kene sprejem denarja potrjeval vsakih 14 dni ali pa tudi pogosteje. Ko pa je bila taka knjižica polna, jo je priča enostavno izroči! Kenetu na njegovo zahtevo in tako ni imel v lastnih rokah nobenega potrdila o predanem denarju. Kesne pa je kasneje iztrgal cele liste iz takih knjižic, posamezne zneske izradiral in popravil Zato je Kene tudi svojčas odredil, da morajo pobiralci vpisovati sprejeto tlakarino v knjižice z navadnim in ne črnil-nim svinčnikom. Za izgovor pa je trdil, da se sicer knjige pri uporabljanju črnilnih svinčnikov preveč zamažejo. Bivri tajnik in gerentov namestnik Martin Slanič ni izpovedal nobenih bistveno novih momentov ter se njegove izapovedbo krijejo z navedbo obtožnice, ki so bile žo tekom današnje razprave povsem dokazane. Predsednik senata dr. Bavdek je ob 20. prekinil razpravo in odredi! nadaljevanje za jutri ob 8. Jutri bodo zaslišane še tri priče, med njimi kot glavna revizor knjig. Tretji vlom v tajništvo češke klerikalne stranke Praga, 20. febr. h. Danes ponoči je bil izvršen tretji vlom v tajništvo klerikalno omladine. Storilci, ki so neznani, so razbili blagajno. Pri njihovem delu pa »o biB moteni ter so pobegnili. Na mestu »o postili svoje orodje, ki je bilo spravljeno r futerahi za gosli. Upajo, da bo policija ns podlagi teh najdenih stvari končno ven-dar-le prišla storilcem na sled. Hmeljski trg Žatec, 20. februarja, h. Tendenca nekoliko mirneiša. Cene so padle ter se je plačevalo od 715 do 800 Kč. ■ ... Tužntm srcem naznanjam »sem sorodnikom ln znancem, da je naš dragi sin, brat, svak in stric, gospod CIRIL KRAVOS dne 20. t. m. v Trstu umrL Pogreb bo v Trstu. Parastos bo v ponedeljek 24. t. m. ob 10. uri dopoldne v pravoslavni kapeli v Ljubljani. VLADIMIR KRAVOS, brat v Imenu cele družine. Naši kraji in ljudje žalovanje za mrtvimi heroji „Dakse" Nesreča, ki je s katastrofo parnika *Da-kse« zadela ves naš narod, a posebno še družine siromašnih mornarjev, mora ganiti vsakogar. Svečane komemoracije za nesrečnimi pokojniki, ki so se vnšiie zadnje dni, svedočijo o globokem genotju vsega našega naroda, posebno še prebivalstva ob sinji jadranski obali. Z globoko potrtostjo je posebno Split izkazal zadnjo čast mrtvim herojem morja. Odbor pod pokroviteljstvom »Jadranske Straže« in častnim predsedništvom bana dr. Tartaglie, sestavljen od predstavnikov vseh oblasti, organizacij in pomorcev, je 17. t m. priredil zadušnico, ki jo je v cerkvi sv. Frančiška služil v staroslovenščini Don Ivaniševič. Prisostvovale so družine pokojnih mornarjev in vse prebivalstvo Splita je z navzočnostjo v cerkvi in okrog nje vidno dalo duška svoji bolesti. Aiiurej Seial, Id se k kot telefonist na parita dMrit potopil s >so posadko. Po zadušnicl se Je mšfla komemoradja. ki jo je vodil D. Mikačid. Ogromna množica je napolnila prostor pred kinom. Prvi je v imenu JS govoril Rikard Katalinid-Jeretov, ki jc prečital tužno prigodno pesem, nakar je tudi neki maturant strojarske šole prečital pesem v spomin svojim starejšim nesrečnim tovarišem. Kapetan Kurtini je v globokem stvarnem govoru ilustriral razmere, v katerih žive, služijo in umirajo naši mornarji. Njegov govor se je zaključil v apel, da priskočimo na pomoč bednim družinam nesrečnih mornarjev. S solznimi očmi je nato predsednik zaključil zbor. Vsa navzoča množica je globoko ganjena krenila k obali. Na nebu se je pojavil avion »Sarajevo«, ki je z višine položil trnjerv venec na grob pokojnih, na morje. Trije topovski streli so poslednjič pozdravili pokojnike, a prebivalstvo je odkritih glav stalo na obali, z nemim pogledom, uprtim na morje, ki so ga pokojni ljubili in v njem našli svoj hladni grob. V Dubrovniku se je pretekli četrtek dopoldne vršila komemoracija v Kr. trgovski pomorski akademiji, vršile so se zadušnice za padlimi heroji v dubrovniški stolnici in v pravoslavni cerkvi. V stolnici je opravil zaduišne molitve škof dr. Carevič z veliko asistenco duhovništva. Po obredih so odšli predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti na parnik >Ston«, z njimi so se ukrcali tudi gojenci Kr. trgovske pomorske akademije. Parnik je krenil iz me-ktne luke pred otok Lokrum. Petje pevskega društva »Dubrave«, zvonenje zvonov, tuljenje siren in piščalk parnikov — vse se je družilo v tužno pesem žalovanja za pokojnimi. V morje je sipustil lovorjev venec, ovit z jugoslovensko trobojnico, najstarejši dubrovniški mornariški kapetan, a škof je izvršil blagoslovitev. Pogledi vseh navzočih so bili uprti v morsko globino. vse ustnice so šepetale poslednji pozdrav: »Slava herojem!« Iz Dubrovnika in iz vrst mornarjev smo prejeli .številna pisma, ki izražajo globoko žalovanje za pokojnim našim ožjim rojakom Seidlom. ki je kot telegrafist z ostalo posadko »Dakse« našel v tujem monju pre-rano smrt Posebno lepo izraža žalovanje za ponesrečenimi mornarji posmrtnica, ki so jo izdali gojenci dubrovniške Kr. trg. pomorske akademije in jo ponatiskujemo doslovno: Nad plavom grobnicom mlade posade parobroda »Daksa« Komandante i vi kapetani. mladosti vam ponosne u cvetu, grob ste našli, momci izabrairi. a talasu besnom kolopletu. Švi ste pall neravnom n boju s goropadnim valovjem golemim, n usnicama stisnutim i nemim, svi do jednog, potpuno na broju. Dzavreloj. kršnoi sili mora sva posada predati se mora... Potonuste svi časno sa brodom! Oj galebi slomljenih nam krila, sve vas plače primorska nam vila, Sveti Vlaho, bdij nad onom vodom!... Razširitev škof jeloškega okraja in občin škof j a Loka, 20. februarja. Kot naravno izhodišče Selški in Poljanski dolini je igrala Škofja Loka v zgodovinskem in tudi v gospodarskem pogledu zelo važno vlogo. Močno razvita lesna industrija, razmah obrtništva v mizarski, čevljarski in glavnikarski stroki, sedež trgovskega središča dajejo mestu značaj živahne razgibanosti, ki jo je še podkrepil prihod vojaštva. Vzporedno z otvoritvijo sreske izpostave, ki je bila škof j i Loki davna želja, se poraja tudi vprašanje razširitve škofjeloškega okraja in posameznih občin, ki so neposredno priključene mest- Izvrstnl ruski velefilm Sovjetske produkcije Sovkino Moskva Danes premijera ob 4., pol 6., pol 8. in 9. FIlm Iste čarobne lepote kot nepozabni film »SELO GREHA«. Na razpotju strasti Drama iz burnega življenja ruskega kneza po romanu A. Tolstega. Strast, nenasitna strast, ki Je preslepila mladega vročekrvnega ruskega kneza, da je gazil po truplih svojih žrtev! V glavnih vlogah sovjetski umetniki, med njimi zlasti slavna Vera Malinovskaja mm, kl predočuje višino ruske filmske umetnosti in globočino ruske duše! Krasni posnetki iz Krima! Elitni kino Matica TeL 212« nomu pomeriju, Upravna preureditev bo postala toliko važnejša z otvoritvijo popolnega sreskega poglavarstva. Škofjeloškemu okraju pripadajo sedaj občine Javorje, Oselica, Poljane, Selca, Sora, Sori-ca, Stara Loka, Škofja Loka, Trata in Železniki. Z razširitvijo okraja pa naj bi se še priključili občini Črni vrh iz okraja Ljubljanska okolica in Žiri iz okraja Logatec v upravno področje Škofje Loke. Upati je, da prizadeti občini ne bosta ugovarjali, Žiri imajo itak že sedaj malone ves promet dirigiran na Škofjo Loko. K novi upravni enoti naj se eventuelno pritegne tudi občina Medvode. Tako preurejeni srez bi štel okoli 30.000 prebivalcev, kar popolnoma zadostuje. Istočasno se poudarja tukler je bilo vroče. Računil je popolnoma pravilno. »Kaj pa ko bi vam jaz pomagal. •.?« »Dobro gospodine, pa nam pomagaj ti!« Cigan je odšel, privedel s seboj še kake tri tovariše, ki so pričeli lagati od počet-ka in kmalu jim je trgovec res odštel 5000 Din v bankovcih, povrh pa jim izročil še za 3000 Din blaga. »Poštenjakom je treba zaupati!« si je mislil, pri tem pa že računal, koliko sm bo dalo pri kupčiji zaslužiti. Cigani so se z zmogimi pokloni hitro odstranili in — izginili. Ne na Dolenjsko^ marveč bogve kam. Trgovec je čakal več dni na povratek svojih dolžnikov, ki jih pa ni bilo od nikoder. Pozneje se je obrnil po pomoč na policijo. Aretiranih je bilo več ciganov, s noben Nikolič. Človek s solzami v grlu Eden največjih filmskih zvezdnikov naše dobe, filmska veličina v pravem smisla besede je Al Jolson. Okoli njegov« glave je pletena aureola legend in o njem govori ves svet. Nad 30 milijonov ljuda je doslej občudovalo njegovo umetnost v velo-filmu »Singing fool«. Al Jolson igra z dušo ln srcem žaloigro dobrega očeta, ki do blaznosti ljubi sinčka edinca, svojo največjo srečo. Mali sinko, divni Sonny Boy, je nagrada očetu za vse one bolesti in neprijetnosti, ki mu jih povzroča žena, ki je pozabila, da je postala mati in soproga. Človek ne more ostati trd in nepremagan, kajti to, kar prenaša Al Jolson v nas, vlaga tugo v naša srca, teži nas v prsih in marsikomu zalijejo solze oči. Al Jolson je prav posebne vrste pevee. Njegov glas je poln miline in čustva. Al Jolsonova karijera se je pričela v varije-tejih. Že tu ga je poznala ameriška publika in ga vzljubila. Kasneje pa, ko j« Warner Bross dal svetu največji zvočni film sedanjosti »Singing fool«, je postal Al Jolson idol Amerike. Popularni Al Jolson je umetnik, čigar igra je grandiozna, umetnost profinjena, globoka in istočasno tako naravna, da je vsakemu človeku razumljiva in občutljiva. Po njegovi zaslugi je »Singing fool« doslej največji zvočni film na svetu. Pr! prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čase naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Večer Theodor ja Daublerja LjuVjana, februarja. Jutri ob 20. un bo v dramskom gledališču recitaeijski večer nemškega pesnika in pisatelja T^eodorja Daublerja. Odlični goet tukajšnjega Pen - kluba bo imel predavanje »Goethe und Hellenisnius«, po predavanju pa bo prečital nekatere svoje pesnitve novega in starejšega datuma. ^ Po lepem sprejemu, ki eo ga pnedetari- telju berlinskih pisateljev priredili literarni in intelektualni krogi Beograda in Zagreba, je tudi Ljubljana dolžna, da pokaže gosp. Daublerju vsaj to pozornost, da napolni gledališče. Predmet, o katerem bo pie dava! nemški post, je zanimiv že sam na sebi, tem bolj pa, ker govori o Goetheju in helenizmu pesnik modernega kova, še nedavni bojevnik za nove, svobodnejše pesniške oblike m za sodobno duhovno usmeritev. Predsednik berlinskega Pen - kluba _ kar je gosp. Daubler že nekaj časa — bo v dneh svojega bivanja v Ljubljani gost tukajšnjega Pen - kluba. Tako se z medsebojnimi poseli vodilnih osebnosti, ki s svojimi spi6i vplivajo na mnoge in mnoge ljudi in usmerjajo njihovo mišljenje, uspešno širi fa poglablja plemenita misel kulturnega zbliževanja in spoznavanja narodov. Slovenci smo bili dolgo časa pod močnim vptivom nemške kulture. Dane«, ko svobodno volimo svoje vzornike in učitelje ln prosto izbiramo med tujimi kulturami, goječ predvsem lastno, smemo mimo priznati, da nam je obisk zastopnika nemškega slovstva še posebno ljub. Vezi, ki jih narekuje že zemljepisni položaj, bodo ostale še dalje in verjetno je, da bo kulturno in politično zbliževanje na sedanji svobodni osnovi v bodočnosti še v«čje in presrčnejše. — Lep moralni ue?>eh prvih prevodov Ivana Cankarja v nemščino pomeni prvi večji korak k našemu duhovnemu in srčnemu zbliževanju, ki sloni na pravičnem spoznavanju ln ocenjevanju. Zato iskreno pozdravljamo uglednega nemškega poeta in želimo, da bi odnesel iz našega kulturnega središča kar najbolj pozitivne vtiske in prijetne spomine. To tembolj, ker ga vežejo s Slovenci in z našim mestom spomini na leta zgodnje mladosti. Predavanje o gledališču. V nedeljo ob 10. dopoldne bo v zbornični dvorani univerze predaval književnik Bratko Kreft o gledališki umetnosti. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Občinstvo opozarjamo na to zanimivo predavanje, ki bo osvetlilo mnoga važna gledališka vprašanja. t.Naš rod«. Izšla je 3. (marčeva) številka mladinskega mesečnika »Naš rod«, ki ga iz. dar. Poznejši zgodovinarji so to razlago prvobitnega imena Slovanov sprejemali skeptično, oziroma jo — kakor L. Niederle — odklonili. Dr. Niko Zupanič navaja za to ime novo razlago in domneva, da je njegov izvor iskati med Sarmati. Prevodi iz srbohrvaščine t češčino. V »Lidovih Novinah« z dne 13. t. m. obravnava dr. Ot. Kolman novi prevod iz srbohrvaščine v češčino, ki je izšel pred tedni v Pragi: vojne novele Miroslava Krleže »Na frontu«. Ocenjevalec pravi, da ima prevod Vaclava Chaba »vse značilne znake jaših prevodov iz slovanskih slovstev, o katerih je znano, da glede pravilnosti in točnosti kajkrat zaostajajo za našimi prevodi iz ne-slovanskih slovstev.« Po tej splošni ugotovitvi pravi dr. Kolman, da si češki prevajalec najčešče zlomi vrat na diferemcijaluih izrazih. Druga napaka pa je površnost, s katero postopa pri izrazih, ki mu delajo preglavice. Za višino češke kritike je značilno, s kakšno strogostjo se danes reše-tajo prevodi, ki so imeli prej, zlasti pri slovanskih slovstvih, precej široko svobo- do. Znano je n. pr., kakšne napake je storil Jaro6lav Vrchlieky pri prevodih iz Aškerca, da omenimo le e»> ima. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Petek, 21.: Recitacijski večer nemškega pesnika Daublerja. Izven. Sobota, 22.: Krog s kredo. D. Nedelja, 23.: Ob 15. Pogumni Tonček. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Za ljubezen so zdravila. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, 21.: Boheme. A Sobota, 22.: Ernani. B. Nedelja, 23.: Ob 15. Hasanaginlca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. _ Ob pol 20. Netopir. Opereta. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: Lepa pustolovščina. Ljudska predstava po znižanih dramskih cenah. Zadnjič Nedelja, 23. ob 15.: Netopir. Kuponi. — Ob 20.: 'lakrat v starih časih. PrriS. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 21.: Sneg. Gostovanje Mariborčanov. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Sobota, 22.: Revna kot cerkvena miš. Nedelja, 23.: Revna kot cerkvena m«. * »Uradni Ust kraljevske banske npr a ve Dravske banovine« objavlja v 32. številki uredbo o prijavljanju prebivalstva ter rz-Dremenfbe v pravilih o opravljanju diplomskega izpita na višji pedagoški šoli v Beogradu. * Službo mestnega Hzika razpisuje mestna občina Celje. Ta služba se odda kot pogodbeno mesto proti obojestranskemu trimesečnemu odpovednemu roku in za mesečni honorar 2000 Din. Prošnje naj se vlo-že do 3. marca pri predsedstvu mestnega načelstva celjskega. * Razpis zdravniških služb. Banska oprava razpisuje šest službenih primarijev v splošni bolnici I. vrste v Mariboru, in sicer na oddelkih za interno medicino, za ki-Turgijo. za očesne bolezni, za kožne in ve-nerične bolezni, za porodništvo rn ginekologijo ter za rontgenologijo. Prošnje naj se do konca marca vlože pri kraljevska ban-ska upravi Dravske banovine v Ljubljani. V ženski bolnici v Novem mestu je razpisana služba sekund a ri ta z mesečnim honorarjem lboO Din rn pravico do samskega naturalnega stanovanja v zavodu. Po pravilniku ima sektindarij v zavodu hrano II. razreda, ne sme pa izvrševati privatne prakse. * Prvi proračun Savske banovine, v kateri so združene tri prejšnje oblasti, zagrebška, osjješka in primorsko-krajišika ter Medrmtrje, okraj Črnomelj in otoka Rab ter Pag, bo znašal 160 do 170 milijonov dinarjev, dočim so lanski proračuni omenjenih treh oblasti znašali skupno 124 milijonov Din. Prvi proračun še, seveda, ne bo v polni meri ustrezal potrebam te velike banovine ker bi moral po mnenju gospodarskih krogov znašati najmanj 200 milijonov dinarjev, kar pa je zaenkrat neizvedljivo, ker je možno kritje le za gori omenjeno vsoto. V bodoče bo treba gledati na povečanje banovinskih dohodkov, kar pa ne bo lahko, ker so se s priklopitvijo otokov Pa-ga jn Raba povečali pasivni kraji Savske banovine. Ti kraji imajo velike potrebe, a da''eiio male dohodke. * Zakon o zavarovanja radarjev. Po vesteh ie Beograda izdeluje .ministrstvo za gozdove m rudnike zakon o zavarovanju ru darskih delavcev. Zavarovanje bodo vršile avtonomne institucije tako imenovane bratovske skladnice, ki so tudi doslej poslovale ločeno od splošnega zavarovanja delavcev. * Akademija v korist Hinka Nučiča. Udru- žanje gledaliških igralcev v Zagrebu je v dvoranj Glasbenega zavoda priredilo akademijo v korist bolnega člana zagrebškega narodnega gledališča, našega rojaka Hinka Nučiča. Prireditev pri kateri je sodeloval tudi operni pevc Marij Šimenc, je imela popoln uspeh. V dvorani se je zbralo številno občinstvo, da na ta način izkaže svoje simpatije bolnemu umetniku Nučiču. * Pehotna podoiicirska šola kraljice Marije v Zagrebu sprejme 1. maja tekočega kta večje število gojencev iz civila itn vojske. Za natečaj imajo pravico vsi dovolj pismeni mladeniči od 17. do 21. leta starosti Natančnejša pojasnila glede sprejema se dobivajo pri domačih občinah, orožniš-kib postajah jn pri vseh vojaških komandah. * Naš paviljon na mednarodnem sejma v BudjmpeštL Za pomladni mednarodni sejem, ki se bo 5. maja letos otvoril v Budimpešti, so v teku velike priprave. Madžarski tisik objavlja izjavo generalnega konzula naše kraljevine v Budimpešti, da se zainteresirani gospodarski krogi v Jugoslaviji pripravljajo za impozanten nastop na tem velesejmu. Zgradi se bo poseben jugoslovenski paviljon, katerega materija1! bo tudi predmet razstave. Paviljon bo zgrajen fe lesa. Jugoslavija bo zlasti razstavila rudarsko domačo produkcijo in razne predmete, ki se tičejo propagande. * Smrtna kosa. V Tržiču je umrl v nedeljo posestnik in pekovski mojster g Se-bastjan L a s s n i g. Pogreba blagega pokojnika, ki se je vršil v ponedeljek, so se udeležili številni občani. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalje! Žene, ki dofe, ne smejo piti piva, nego v mleku za predjužnek in malico. Vsled tega postane njihovo mleko boljše, bogatejše na vitaminih ter pridobi večjo hranilno vrednost. Illll IBIIIII1IIMI1! III lllil PIP BIII * Zastaranje obveznic 2 Yt odstotne Vojne škode, ki so bile izžrebane za amortizacijo v L 1925. Dravska finančna direkcija objavlja: Vse posestnike obveznic 2Ys odst Vojne škode opozarjamo, da bodo dravska finančna direkcija in vse njene davčne uprave zaradi določb čl. 4. zakona o jzpla-čŠu Vojne škode izplačevale obveznice od serij 62, 138. 159, 214, 408, 555, 1240, 1838, 2075, 2567, 2579, 2634, 2661, 2696, 2775. 2805, 3045. 3315, 3642, 3653, 4066, ki so bile v letu 1925 izžrebane za amortizacijo, samo še do konca meseca februarja t 1. im da zastarajo s 1. marcem t. I. vse obveznice od prej navedenih serij, ki bi do konca meseca februarja ne bile predložene v izplačilo. Po obvestilu ministrstva za finance, oddelka za drž. dolgove im drž. kredit ni bilo dosedaj predloženih v raplačSlo še 554 kosov obveznic od serij, izžrebanih v letu 1925. Da te obveznice ne zastarajo, priporočamo vsem, da presedajo svoje obveznice. * Prvi Izletniki na Jadrana. Za prihodnji mesec je prijavljen do^iod prvih skupin izletnikov fe naše države, pa tudi iz inozemstva. Potaišlkii trrad v Splitu fe tudi že prejel veliko število prošenj za informacije glede prenočfjšč in prebrane. Vse kaže, da bo letošnja sezona zefto živahna. * Požari v Julijski Krajini. V Cerknem na Goriškem je zgorelo poslopje gasilnega društva z remiizo vred Ogenj je uničil tudi avtomobili, ki se je nahajal v remjzi. škoda zmaša štirjdesettisoč lir. Kako je nastal požar. še ni dotgnamo. — V Skladišču škedenj-skih plavžev pri Trstu je uničil požar razne dragocene predmete. Škode je okoli 90 tisoč lir. — V državnem gozdu med Co-lom in Vipavo se je razširil velik požar, ki so ga vojaki iz Vipave te s trudom pogasili. ^Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna Jos. Reich. * Na pustni torek priredita Oodbeni khib in Obrtniško društvo v Brežicaw maškarado. Vabila se ne razpošiljajo. 284 Ob 4., pol 6., pol 8. in 9.! MARIA JACOBINI in FRANZ LEDERER v filmu ljubezni zrele žene Madame Colibri Novo! KINO IDEAL * Otrokom Je treba dajati samo lahko neškodljivo odvajalno sredstvo, da prenehajo posled:ce lenega delovanja črev. Zato predpisujejo gospodje ld ravni ki otrokom vseh starosti DARMOL, znano odvajalno čokolado. Zaradi izvrstnega čokoladnega okusa }e DARMOL posebno pripravno sredstvo. 278 Iz Ljubljane a— Drugo programno točko cerkvenega koncerta »Sloge« tvori slavnostna melodija za godalni orkester m orgle, katero je napisal skladatelj Walford Dawies. Skladbo bo izvajal na orglah kapelnik Neffat, v godalnem orkestru pa bodo sodelovali člani orkestralnega društva Glasbene Matice, dalje člani opernega orkestra im člani »SIo-gimega orkestra v Ljubljani. Koncert obsega poleg tega še Mallingove slilke iz Svete dežele im Santlovo staroslovensko slavnostno mašo, ki sta pisani za mešani zbor, soli, orkester in orgle, dirigiral Ht bo društveni dirigent g. Heri Svetel. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. a— Iz gledališča. Drevi se bo ponovila prvič Puccjnijeva opera »Boheme« za »«-d A. v soboto se bo pela Verdijeva opera »Ernani« za red B in v nedeljo popoldne Safranek-Kavičeva opera »Hasanag:inic.i«. — V drami bo drevi recitacijislkj večer enega največjih sodobnih nemškfh pesnikov, Daublerja, ki je gost Pem-kluba. Zn}žme dramske cene. u— »V skalovja, saega In večnem ledu«. Samo še danes ob 4, četrt na 7., pol 8. m 9 se bo predvajal v kinu »Dvor< alpimsflri Mm gg. Koraneka in Banmamma. Film nam predočuje plezalne im smušike ture v Krko-noših in Dolomitih, divne pokrajinske krasote, katerim bo avtor filma g. Koranek sam pridajal svojo poučno razfago. Za film vlada ogromno zanimanje, zato maj si občinstvo vstopnice čimprej omisli. Ceme znižane! a— Vest o premestitvi zdravstvenega inšpektorja g. dr. Ivana Jurečka iz Ljubljane v Niš je izšla iz privatnih krogov teT nima uradne podlage. Vsi danes v kino »DVOR« ob 4., četrt na 7.,, pol 8. in 9. V skalovju, večnem snegu in ledu u— »Revna kakor cerkvena miš«, to krasno in fino veseloigro uprizori Šentjakobski gledališki oder v soboto in nedelja Vsebina je izredno zanimiva jm zabavna. V glavnih vlogah nrstopjjo gdč Baranova in Pirčeva ter g. Košak Milan, Moser, La-vrič im drugi. Predprodaja vstopnic v trgovini Miloša Karničn-iika na Starem trgu. u— Delavski oder bo ponovil v nedeljo 23. t m. ob 20. v dvorani Delavske zborni-ye satirično komedijo Gogolja »Ženitev«, kj je privabili a preteklo nedeljo številno občinstvo im doživela velik uspeh. Režija uprizoritve, katero vodi F. Petre, je usmerjena v modernem pravou. Nedeljska repriza bo poslednja. u— Slavistični klub DSFF bo priredil v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldne v univerzitetni zbornici svoje 4. javno predavanje. Govoril bo ob ski optičnih slikah g. Bralko Kreft o gledališki umetnosti. Cenjeno občinstvo vabimo k temu zanimivemu predavanju. Vstop prost a— Organizacija praktičnih električnih strojnih tehnikov v Ljubljani je imela v nedeljo svoj redni občni zbor v Delavski zbornici Po izčrpnem poročilu odbora, ki je pokazal zelo agilno delovanje v preteklem letu, se je pri volitvah potrdil z malimi izpremeimtbami stari odbor. Sprejela sta se pravilnik o podpornem skladu im pravilnik o vodstvu plačilnih odsekov, nakar se je po živahni debati o delovanju organizacije v tekočem letu im o predstojea ekskurzij v inozemstvo zaključil dobro uspe-R občni zbor. Absolventi delovodskih im njimi enakih šol se opozarjajo, da je naslov organizacije: OPEST, Ljubljana. Lepi pot št. 12, u— Podmladek Jadranska straže na I. deški meščanski šoli v LJubljani je imel 19 t. m. prav zanimivo predavanje. Predaval je gosp. V. Pirnat, član oblastnega odbora iz Novega mesta. Snov predavanja ie bila »Važnost morja«. Govoril je o naši pomorski tradiciji, o gospodarski važnosti morja, o pomenu im važnosti morja v vojnam pogledu, o potrebi volne mornarice, o ofenzivni in defenzivni floti itd. Dobro zasnovano predavanje m temperamentni predavateljev govor sta tako vplivala na učence, da so celo uro z veliko napetostljo ti pc2reb&&n« aajeeae}* r drogeri.ah KANC, UUBUARA b) _____ KAMC (W„Ur»m , MARIBOR CENIK GKATlSt sledili g. predavatelju, katerega so ob koncu nagradili z viharnim ploskanjem Taka jn slična predavanja so velikega pomena v nacionalnem jn gospodarskem pogledu. Treba je da Jadranska straža ukrene potrebne korake za intenzivnejše delo v tem pravcu, ker mladina je naša bodočnost. Vzgajajmo mladino, da očuvamo naše morje! u— Po nesreči si je prerezal žile. V Flori jan ski ulici na dvorišču mesarja Jakoba Jesiha se je včeraj zjutraj hudo ponesrečil 18 letni mesarski pomočnik Anton Košir. Košir se je nameraval odpeljati z vozičkom na klavnico in je imel vtiknjen za škornjem velik klavni nož. V trenutku pa, ko je skočil na voz, se je z nogo zadal v stranico voza pri čemer si je potisnil ostri nož globoko doli proti stopalu v nogo in si prerezal več žil. Iz škornja je nenadoma pričela brizgati kri im ie KcšiT začutil kmalu hude bolečine. Neki drogi mesar je ponesrečenca naložil na voz ter ga odpeljal na rešilno postajo. Tam je izpraj rano mestni fi-ziilk dr. Rus, ga obvezal im poslal z rešilnim avtom v bolnico. V bolnici so morali Koširja, ki je rzgubil že precej krvi, takoj operirati. u— Zasledovan slepar. Pred dobrim mesecem se je zglasil pri lastniku tvrdke »Gramofon« Alojziju Rasbergeriu na Miklošičevi cesti neki Ivan Travmar, po poklicu trgovski potnik, im se ponudil v službo kot razpečevalec gramofonov. Rasber-ger je zgovornega moža res sprejel ter mu izročil naročilne knjige in tiskovine. Trav-nar, ki je star nad 40 let pa se je izkazal kot slepar. Tiskovine je zlorabil v nepoštene namene in sprejema od raznih strank denar, ne da bi tvrdki pošiljal naročilne liste. Travnaria, kj je še vedmo na poslu, zasledujejo varnostna oblastva, vendar doslej brezuspešno. - \A/E5TERN £lectric , ELITNEM KINO MATICA u— Pretep zaradi litra vina. V neki gostilni v Medvedovi ulici v Šiški je sedelo več mladih fantov, ki so pridno praznili kozarce, dokler jim ni zmanjkalo denarja. Ker pa so bili dobro razpoloženi, se je slednjič vendarle našel mecen, ki je položil na mizo še za liter vina demaria. Tega bomo pa drugje izpili!« so dejali fantje im odšli iz gostilne. Zunaj se je njihova dobra volja kmalu rzpremenila v jezo. kajti neki P., ki je bil med družbo denar spravil v žep ostalih ni hotel povabiti na vino. Zaradi tega se je razvil med fanti pretep, ki je privabil na mesto tudi stražnika, im sicer baš v trenutku, ko jih je ležalo že par na tleh. Stražnik ie bojevite pretepače legitimiral in posledica bo pač gleba. seveda, višja od cene za liter vina. u— Velike tatvine čevljev. V neki trgovini v mestu je bila zaplenjena predvčerajšnjim večja množina čevljev damskih im moških v vseh barvah. Obemem je bila aretirana neka mlada delavka, ki je bila zaposlena v tovarni čevljev A. Krisper v šiški. Imenovana je odnašala čevlje že dalje časa in ji ie posel uspeval navzlic strogi kontroli. Ukradene čevlje ie prodajala da lje neki trgovki, kar pa je slednjič prišlo vendarle na dan. VELIKI 3462 IU STM KORZO SLAVCEVA MAŠKERADA nedelja, 2. marca Hotel Union, Ljubljana KARTOTEKA družba z o. z. LJUBLJANA Selenburgova ulica štev. 6./I. Kartotečni pribor Kartotečne tiskovine Kartotečno knjigovodstvo co 00 o »vrednih tvešch 22. februar — Umen a— Oskrunjen grob. Poštrri uradnik Jakob Zavodnik, stanujoč na Celovški cesti št 63, je prijavil, da so neznani ljudje že nekajkrat oskrunili grob njegovega očeta Frana Zavodska na pokopališču pri Sv. Križu. Neznanci so m« obžagalj najprvo 1 cipreso, nakar so drugič potemnili in obre-zaka cesta 1 a/V.) proti legitimaciji novo Iz pralnega blaga Izgotovljeno obleko, v kateri je prost vstop v dvorano. Obleke v treh velikostih. Za nemaskirane globa 20 Din za osebo. Za tročlansko rodbino 50 Din, za dijake 10 Din. Maškarada bo le tedaj, če bo zadostno število priglašencev do vštetega 24. t. m. Bočno videli, če ima Ljubljana kaj zdrave dovtipnosti! 262 a— Prisrčnost, skromnost, dobra rolja Je deviza, pod katero prireja Atena že osmo leto svojo priljubljeno otroško maškarado. Med mladim svatom že V9e mrgoli ra šumi, najtežje Je pa molčati, da ne rve Pepček, kaj bo Ančka v nedeljo 23. t. m. ob 17. ari v Kazini. Legitimacijo dobi vsakdo v pisarni Atene, Duaajska c. 1 a/V. 282 n— Razposajena Ljubljana bo ena najlepših maškarad v letošnjem predpustu. Na ta dan se odpreta na novo renovirana bara »Emona« tn Tinca«. Kdor se hoče enkrat iz srca nasmejati in pogledati v lepo bodočnost naše Ljubljane, na} pride v zelo komični obleki na pustni torek na maškarado Ljubljanskega Sokola. 263 Iz Celja e— Glasbena Matica v Celju. Kakor smo že poročali, bo priredila Glasbena Matica v Celju 9. marca ob 16. v veliki dvorani Celjskega doma svečan koncert v proslavo 10 letnice svojega obstoja. Celjska društva se ponovno naprošajo, da bi se ozirala na gornji datum. e— Nov obrat v Celju. Nabavtiaftna zadruga državnih uslužbencev v Celiti je re-novirala im adaptirala ogelne pritlične lokale v poslopju starega okrožnega sodišča na oglu Prešernove in Samostanske ulice ter bo v nj>lh po prijavi obrtnemu oblastvu otvoril a v soboto 22. t m. svojo delikatesno trgovino, združeno z vimotočem. e— Občni zbor Trgovskega društva v Celju. V posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju se je vršil 18. t- m. redni društtve.ii dbčni zbor ob razmeroma veliki udeležbi. Predsednik g. Artt. Fazarimc je po uvodnem pozdravu vseh navzočih podal podroben pregled društvenega delovanja v preteklem letu. Društveni člani si niso mogli po začrtanem programu ogledati raznih industrijskih podjetij, ker ta ob za trgovstvo prostih dnevih ne obratujejo. Zadovoljiv uspeh je dosegel novo uvedena tečaj za nemški jezik, ki ga obiskuje 36 trgovskih nameščencev. Pravila Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani so potrjena in sta s tem obstoj in samostojnost društva prizmama. Tako je končana večletna trnjeva pot im mnogokrat upravičene pritožbe zavarovancev. Razložil je dalje uvedbo vjšiega zavaTovamia s posebnim mesečnim prispevkom 20 Din, s čimer bodo imeli zavarovanci v bolnicah oskrbo v 17. razredu, boljša zdravila im več drugih važnih ugodnosti. Dotaknil se je tudi protiaikciie zagrebškega »Merkurja«, ki ustvarja v Celiu vtis, kakor da bi se nekdanji narodnostni boji hoteli premesti na to izkliučno socialno ustanovo. Po odobrenem blaga iniškem poročilu je pre'el odbor absolutorij. Članarina je ostala doseda-nVa. Ponovno je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Antonom Fazarim-cem na čelu. V svoj bodoči delovni program je postavil odbor v prvi vrsti izboljšanje stikov med trgovci im nameščenci, obisk veleseimov im industrijskih podjetij v večjih skupinaih in uvedbo tečajev za knjigovodstvo im jezike. Samo danes gTandijozni alpinski film V skalovju, večnem snegu in ledu t— Celjski občini vrnjena pristojnost. Ban dravske banovine je na podstavi čl. 19. in 20. zakona o notranji upravi m paragrafov 31. in 49. občinskega statuta m mesto Celije z dne 31. januarja 1867. drž. zak. štaj. št. 7. odredil, da se s 1. marcem 1930 vrne mestni občini celjski v poslih, ki se nanašajo tia 1.) stanovske matice in sklepanje zakonov, 2.) ljudsko štetje, 3.) volitve v zakonodajna zastopstva, 4.) socialno zavarovanje delavcev in nameščencev, 5.) vodno pravo in 6.) bogočastje, pristojnost, ki ji Je bite odvzeta in prenešena na sreskega načelnika v Celju z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 7. jirtija 1520. (»Uradni list« z dne 16. talija 1920.). e— Le Izdatne kazni Hh bodo izpameto-vale. Pisali smo že pred dnevi ponovno o sjrdi navadi gotovih služkinj in celo gospodinj, M iiztapavajo preproge im izrtrkavaio prašne krpe in posteljnino enostavno kar skozj ofkna na ufioo, namesto da bi se potrudile na hišna dvorišča, kier so za to odrejera posebna mesta. Posameznice pa so ostale kljub vsem prošnjam im oipomo-mimom trdoglave in stresajo prah rn baaifc še naprej na mčesaT htrdega sluteče pasante Menda jih bodo jzpametcvale šele izdatne denarne globe. Tako je bila zaradi slične- Jutri! Najnovejši film kraljev smeha Pat in Pataclion kot bogata dediča in kralja mode. Burja smeha! Jutri! Kino Ljubljanski dvcnosno izkoristile za prirejanje številnih poljedelskih, vinogradniških, sadjere.iskih, živinorejskih, splošnih £roep.)darskih. gospodin-skih in sličnih tečajev po deželi. V vsem mariborskem okrožju skoraj nI trija, mesta ali večje vasi. kjer bi se ne bil vrMl vsaj en lak tečaj, posebna številni pa eo bili v vzhodnem delu Slovenskih goric, r Mislinj^ki ter v Savinjski dolini. V eeloti jih je bilo doslej že preko petdeset nekateri pa 9? ie vršijo ali se št bodo. Na tečajih 90 predavali zasebni in uradni otro-kovniaki, obiskovalci pa eo bili pretežno mlajši kmečki sinovi in posestniki. Obisk je bil povsod zelo dober in reden. a— Smrtna kosa. V sološni bobrtaj le umrl IV. t m. 65 letni mizarski mojster im posestnik iz Podove Jožef Mom. — Na Koroški cesti 90 je umrl istega dne 82 le i ni Rajmund Demk, biva garderober mariborskega gledališča. a— Težka nezgoda na cesti. Na cesU Ranče-Slivnica se je pripetila včeraj težka nesreča. Voz drv se ie zvrnil na 24 letnega voznika Franca Prodana iz Slivniškega Pohorja. Zlomilo trnu je kfjučrrico, zadobS ie pa tudi težke notranje poškodbe. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v mariborsko bolnico. a— Snovanje narodnih m patrijotifnih društev. V času. kar počiva strankarsko delo, ki je poprej kvarno cepilo naše sile posebno v obmejnih krajih, se apaža vedno veeje zanimanje najširših ljudskih plasti za narodno in patrijotieno udejstvovanje. Tako so bile tekom zadnjih mesecev ustanovljene vzdolž avstrijske mtje, v okolici Mari-b>ra in Ptuja ter dru sod zelo številne podružnice Narodne obrane. Rdečega križa in Matice živih in mrtvih Jusoslovenov. ki so vse že takoj spočetka pokazale živahno aktivnost Tako se polagoma popravlja >no, kar je bilo tekom desetih let strankarske cepitve zamujeno na škodo našega narodnega in držav, preporoda na nekdaj tako zanemarjenih in o^riženih tleh ob Muri, Dravi in Dravinji. Splošna konsolidacija razmer prehaja tedaj polagoma celo med podeželsko ljudstvo, ki hoče tudi samo po vvoffti moMk prispevati k oinoiM Jogo- alavije. a— Ponesrečen po&k« samomora. Včeraj ob 3. popoldne se )« hotela vreJU ▼ Pravo 20 letna M. K. Na Dravs/kfi brvi sta te zadržala dva pasanta in tako preprečila njeno nakano. a— Vlom ▼ železniški konsum. V noči od 19. na 20. t m. je bio vlomljeno v pc-dražmioo železničarske konzumme trgovine ▼ teši aostfine pri pošti nasproti glavnemu k lodvoru. Vkumjflec ie prišel v Mšo skoči Rlavrri vhod z dvorišča, je vlomil vrata trgovine, nato pa z dleti, kladivi in kleščami iztrgal ključavnico železne blagajne jn si napravil dohod v blagajno, iz katere je odnesel 1000 Don. Tudi je očivkino po končanem delu občuta glad in žejo, ker si fi privoščil še steklenico sJivovke in nekaj žrvil Policija je storilcu, ki je sicer delai z rokavicami, na sledu. Iz škofje Loke 11— Družabni večer škofjeloškega oficirskega zbora, ki se je ob zvokih godbe dravske divizije vršil v soboto zvečer v vseh prostorih Sokolskega doma v iskofji Loki, je potekel najlepše. Po absolviranh koncertnih točkah se je razvil ples ob neprisiljeno veselem razpoloženju vseh navzočih. Poleg oficirskega zbora s komandantom mesta polkovnikom g. Gjorgjem Bu-ličem na čelu so se udeležili te elitne prireditve mnogi odlični predstavniki našega javnega življenja. . . , škofjeloška gasilska zupa je imela v nedeljo sestanek v salonu g. Ivana Kavčiča na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Sestanka so se udeležili delegati vseh 13 društev iz Sore, Poljanske in Selške doline.Pod vodstvom župnega načelnika g. Kavčiča se je razpravljalo o udeležbi škofjeloške gasilske župe na vseslovanskem kongresu gasilcev v Ljubljani. . §>._ »Ukročeno trmoglavko« je uprizoril fabniški gledališki oder v soboto zvečer in v nedeljo popoldne ob zelo lepi udeležbi občinstva, ki kaže veliko zanimanje za predstave. V režiji g. Oblaka so se vsi igralci potrudili, da jim trdi oreh Shakes-pearjeve petdejanske komedije kar najbolje uspe. Vsa čast pridnim diletantom, ki so v svoji agilnosti lahko vzor svoji okolici — pa tudi Škofji Loki, ki je že cele mesece brez gledališča. šl— Dar metuljev. Davčni upravitelj v Škofji Loki g. Franc Adamič je podaril de-osnovni šoii lepo zbirko domačih metuljev, ki bodo izvrstno služili pri pouku. Upraviteljstvo šole izreka g. upravitelju za blagohotni dar svojo najlepšo zahvalo. Iz Tržiča č—• Prva opereta v Tržiču. Opereta »Kakor stari tako mladi«, ki sta jo spravila na oder tržiški Sokol in pevski zbor Bralnega društva pod režijo g. Pavla Engels-bergerja, taktirko g. Laiovica in s sodelovanjem salonskega orkestra Kernc je uspela proti pričakovanju odlično in napolnila precej obširno dvorano Sokolskega doma do zadnjega kotička. Izredno številno občinstvo m štedilo s pohvalo in je nadvse zadovoljno odhajalo z obljubo, da si pride pogledat tudi reprizo, ki bo v nedeljo. Predstavo je posetilo mnogo tujcev iz Radovljice in Lesec, med njimi avtor slovenskega besedila g. Jaka Špicar, ki je bil burno aklamiran. Ker nam je pravkar imenovani gospod obljubil strokovno kritiko, se naše poročilo v to ne spušča. Po predstavi se je razvila animirana zabava z napitni-cami, ki sta jih izrekla sokolska prvaka radovljiškega in tržiškega Sokola gg. špi-car in Vidmar. Bil je izredno lep večer in želimo si še več takih. Občinstvo opozarjamo, da si za reprizo pravočasno preskrbi vstopnice v tgovini g. Franca Globoč-nika. č— Blagoslovljenje zvonov sv. Andreja. V soboto je doživel Tržič redek praznik blagos lovljenja cerkvenih zvonov za cerkev sv. Andreja. Med vojno so bili pobrali Avstrijci tudi iz tega zvonika bronaste zvonove, da so potem ulili iz njih topove. Zgodilo se je to kljub protestu od strani tržiškega cerkvenega predstojništva, ki se je sklicevalo na umetniško vrednost in visoko starost zvonov. Vojaška uprava je pustila naposled le mali zvon navček, ki je dobil med vojno družico v obliki kosa železne tračnice, ki je s svojim ubitim glasom pomagala malemu zvonu, kadar je bilo potrebno Potem ko so se nabavili zvonovi že za farno in vse podružnične cerkve, je prišel na vrsto tudi sv. Andrej. Malemu navčku sta se v soboto pridružila dva večja bronasta tovariša, ki so jih pripeljali na lepo okrašenem vozu v Tržič. Točno ob štirih so se oglasili že navzoči zvonovi novim v pozdrav in začelo se je blagoslovljenje, ki ga je izvršil mestni župnik g. Vovk ob asistenci vseh duhovnikov. Cerkveni pevski zbor je zapel dve pesmi prav lepo in dostojno, godba na pihala je podprla redko slovesnost s par komadi, slavnostni govor blagoslovitelja je s svojo stvarnostjo napravil na številne gledalce globok vtis. Zvonova sta dobila imeni sv. Andreja in Marije Brezmadežne. Imela sta štiri botre, namreč gospo Bena-to baronico Bornovo, gospo Anko Polako-vo ter gg- Gassnerja in Lončarja. Po blagoslovitvi so ju s škripci v kratkem času potegnili ▼ line in sta zvečer 2e oznanjala a srebrnim glasom svojo navzočnost. Narod je zadovoljno gledal slovesnost, ki se sedaj in naslednji generaciji gotovo ne bo ponovila, in slišati j« bilo mnogo vprašanj, komu bodo pač prvi peli. Pa je že prišla bela žena in vzela s seboj originalno tržl-=ko osebnost iz vrst tržiških posestnikov in obrtnikov obče spoštovanega in priljub- ljenega Boštjana Lazaifca. ki ga je pred nedavnim časom zadela kap. In oglasili so se zvonovi sv. Andreja in naznajali v lepo nedeljsko jutro žalostno vest: GNšeta Boštjana ste izgubili 1 Podoba je, kakor da je blagi pokojnik čakal še samo tega trenot-ka, da bo slišal nove zvonove. Ko ga je njihov glas dosegel, so bile njegove želje izpolnjene in zatisnil je trudne oči. Blag mu spomin, njegovim ostalim pa naš« iskreno sožaljel Z Jesenic s— Sobota in nedelja sta minuli v znamenju raznih prireditev in predpustnih zabav. Krasni so.nčni dnevi so izvabili ven v naročje prirode staro in mlado. Smučarji in prijatelji zimskega športa so jo mahnili v Kranjsko goro in Mojstrano k smučarskim tekmam, ki so privabile v te kraje mnogo tekmovalcev in še več gledalcev, da so bili vsi vlaki natrpani s samimi uniformami v modrih barvah. Bilo je, kakor da so se vozili vojaški transporti. Oni pa, katerim ni toliko do tekem, so šli na iz-prehod na vse vetrove, zlasti k Sv. Križu, kjer se je osobito pri Kopišarju kar gnetlo prijateljev cvička in dobrih domačih klobas. Večerne prireditve so bile zelo lepo obiskane. V soboto zvečer so imeli svojo tradicionalno predpustno zabavo delavci i i-tinarno v prostorih Sokolskega doma. Toliko domače in neprisiljene zabave že zlepa ni biio, kakor jo je bilo tu, saj so prišli pri plesu v poštev predvsem stare »viže«, kakor valčki, polke, mazurke, »šo-tiš« in »povštertanc«. V nedeljo zvečer pa so v teh prostorih imeli jeseniški obrtniki svojo čajanko, ki je bila mnogobrojno obiskana. V Delavskem domu na Savi je priredilo I. gorenjski vzorčni velesejem tovarniško gasilno društvo. Prired tev je nad vse pričakovanje lepo uspela ter so bili vsi prostori nabito polni občinstva od blizu in daleč. Iz Kamnika ka— Nov dramski odsek v Kamniku. V Kamniku se je osnoval pod okriljem Invalidske organizacije dramski odsek. Kakor smo informirani, igrajo v tem odseku tudi člani Čitalnice in Kamniškega doma. Ta oder bo predvsem gostoval po raznih manjših krajih. Mnenja pa smo, da bi morda imeli invalidi več od tega, če bi ta ali oni oder v sezoni po enkrat igral zanje. Tako bi se vsaj ne cepile že itak maloštevilne moči. Prvo predstavo uprizori odsek v nedeljo v Komendi in sicer »Družinsko srečo«. Iz Zagorja z— Velik sneg po hribih. Delavci, ki so prišli iz okoličkih kumljanskih in polšni-Kih hribov v Zagorje na delo, so povedali, da je v hribih zapadel do 30 cm visok sneg. V dolini je padal sneg med dežjem, zaradi česar je komaj pobelil okolico. Prerokujejo pa nekateri, da bomo dobili še dovolj snega. Iz Kočevja kč— Žaga na Rogu. Parna žaga, ki stoji na vrhu Roga (Hrnwold) sredi najlepših gozdov, je počivala ves december in januar. Z obratovanjem je začela šele ta mesec. Na parni žagi je zoposlenih mnogo Hrvatov. kč— Himen. Poročil se je v župni cerkvi v Grčaricah g. Schleimer Hans, gostilničar iz Kočevja, z gdč. Sturmovo iz ugledne Sturmove rodbine v Grčaricah. Bilo srečno! kč— Zimski šport. Sneg je zopet pripravil veselje naši mladini. Cele karavane mladih zdravih fantov in deklic se pomikajo vsak dan po Hribovski ulici pod hrib, opremljene s smučmi. Teren je za zimski šport prav primeren. kč— Odpust delavcev. Ravnateljstvo kočevskega rudnika je pred par dnevi odpustilo 40 delavcev zaradi omejitve obrata. Delavci so povečini Hrvati iz Like. Iz Novega mesta n— Cesta poplavljena z dahnatincem. Gostilničar g. Ivan Žic je imel naročeno dalmatinsko vino, okoli par sto hI, ki je srečno dospelo na tukajšnjo železniško postajo. Prevoz vina s postaje do gostilničarja je prevzel izvošček g. L. Kondrič, znan blizu in daleč kot spreten in vesten voznik Ko je dospel z obloženim vozom do klančka pri »Vratih«, je stopil k svojemu šoferju, ki je stal z avtom pred gostilno g. Mundschiitza. V tem trenutku so krenili konji z vozom na levo stran ceste na strmo pot, ki vodi k okrž. sodišču. G. Kondrič je, ko je opazil nevaren položaj, hitro skočil k vozu, ga zavrl ter ustavil konje. V zaokretu, ki ga je moral voz napraviti nazaj na drž. cesto, je prišla vsa težina tovora na eno stran podložene lestve legnarje, ki so se radi prevelike težine zlomili, tako da sta se soda zvrnila na zamrznjena tla. Prvemu je počilo dno, drugi pa se je poškodoval na straneh. Žlahtno dalmatinsko vino je jelo rdečiti tla in cesta je bila v trenutku poplavljena v dolžini par sto korakov od gostilne g. Mundschiitza do gostilničarja očanca g. Košaka. Na lice mesta dospeli lastnik g. Žic je prišel takoj s pritakaniem vina iz razbitih sodov v drugo posodo, kar ga je še ostalo. Iz Trbovelj t— Muhasto vreme. Tudi pri nas smo imeli nekaj časa najlepše pomladansko vreme. Kar naenkrat pa se je vreme pre-vrglo, potegnil je sever in čez noč smo dobili sneg, ki v nižinah še ne bo imel obstanka, ker je nadel na mokra tla, pač pa ga je zelo veliko po okoliških hribih. Mle-karice, ki nosijo mleko, ga gazijo čez ko- lena, naletava pa Se vedno. — Letošnja mehka zima bo udarila zopet naše delavstvo. Razni preroki so prerokovali za letos hujšo zimo od lanske. Da ne bi bilo v tem primeru presenečenj, se je pri rudniku forsiralo z delom. Delalo se je tudi ob nedeljah in praznikih in vsa skladišča so založena s premogom. Mesto ostre zime pa smo dobili mehko. Za premog ni odjemalcev in začelo se bo pri rudniku zopet z redukcijami in praznovanjem. Udarjeno bo zopet delavstvo. Če bo ta nesigurnost v zaposlenosti trajala še dalje, si bo moralo delavstvo, nosebno mlajše, iskati stalnejšega dela. t— Društvo rudarskih upokojencev ima svoj občni zbor v nedeljo 23. t. m. ob 9. v gostilni Zupan. Iz Hrastnika h— Riziko dela. V soboto se je pripetila pri rudniku težja nesreča. Delavec Dominik Palič, ki je bil zaposlen pri izkopavanju gramoza v zasipu, je izgubil oko. Da materija! hitreje in lažje dobivajo, razstrelju-jejo hrib z dinamitom. In tako je imel Pavlic zavrtanih v gramoz 34 dinamičnih pa-tron, ki jih je vžgal in čakal, da se vse sprožijo in opravijo svoje delo. Ker pa je poke nepravilno štel, se je na nevarno mesto prezgodaj vrni!. Mislil je namreč, da je izven opasnosti. Pričel je kopati in udaril je na eno izmed dinamitnih patron, ta ie hipoma eksplodirala in drobec je zadel Pavlica v oko. Oddan je bil takoj v ljubljansko bolnico. h— Iz steklarne. Kakor znano, so združene vse steklarne v naši državi, izjemo dela le stek'arna v Zaječarju. v enotno delniško družbo, s sedežem v Zagrebu. Veliko Občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino m industrijo v Ljubljani Včeraj dopoldne se je vršil X. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrij v Ljubljani Kakor druga leta, je ta banka tudi letos, kot prvi veliki denarni zavod, predložila delničarjem bilanco za pret. leto . , . Letno ooročilo ugotavlja, da se je lam naše gospodarstvo po trdovratni zimi zadovoljivo razgibalo v skoro vseh svojih panogah, vendar se je proti koncu leta nekoliko zmračilo in je za marsikatero panogo računati, da pojde odslej konjunktura za daljšo ali krajšo dobo z grebena v dolino. Po mrtvilu pričetkom leta je trgovina kai naglo oživela, no do višine prejšnjih iztržkov se ni povspela. Koncem leta je napetost na denarnem trgu naglo popustila; obrestna mera pa vse leto ni segla preko običajne višine. Zaradi ugodne letine smo dosegli zopet aktivno trgovinsko bilanco, pri čemer pa nas greni neveselo dejstvo, da so cene za mnoge agrarae pridelke močno padle. Zavod je tudi deseto poslovno leto zaključil z zadovoljivim uspehom in se je tudi lani udajstvoval strogo le v evotfem delokrogu, ki si ga je začrtal; zato je vse druge posle načeloma prepuščal svojim afilacijam. Doseženi čisti dobiček je pri glavnici od 12.5 milijona Din znašal 3.63 milijona Din, to je za četrt milijona več nego v 1. 1928. Banka je tudi lani shranila mobilnost v največji meri. Povečala je obseg danih kreditov, tako da se je račun debitorjev (brez bank) dvignil od 167.9 na 236.9 milijona Din. Pri tem pa je uprava postopala zelo previdno in ni bilo v pret letu zabeležiti nikakih poslovnih izgub. Od tujih sredstev v višini 447 milijonov Din je bilo koncem pret. leta v blagajna 24.3, v meničnem 67.6, pri bankah pa 119.8 milijona Din, tako da so najlikvidnejše naložbe inašale 221.7 milijona Din ali polovieo vseh tujih sredstev. Ta visoka likvidnost mora vsekakor še poglobiti ugled, ki ga zavod že splošno uživa. Stanje lastnih vrednostnih papirjev se je znatno povečalo (od 6.1 na 13.2 milijona Din), in sicer zato, ker je banka tekom leta zaradi ugodnega obrestovanja nakupila precej državnih papirjev predvsem Blairo-vega posojila. Nepremičnine so zelo nizko bilancirane in so vnešene v bilanco le r. vsoto 1.2 milijona Din, čeprav v resnici znatno presegajo to vsoto. Med pasivami so se vloge na hranilne knjižice povečale od 59.5 na 83.0 milijona Din. Občni zbor je sklenil tudi za pret. leto razdeliti 10% dividendo (1.25 milijona Din) in dotirati rezervne fonde z vsoto 1.35 milijona Din. S to dotacijo so rezervni fondi dosegli že 152 milijona Din in so torej že zmatno večji kakor delniška glavnica. GostHničarska pivovarna v Laškem Celje, 19. februarja. Ves razvoj pripr* • iialnp a - c" <■ za ustanovitev nove »Gostil niearske pivovarne d. dv Laškem kaže, da se bo ta, za vso našo javnost in naše narodno gespodrstvo izredno važna iJeja že tekom letošnjepa poletja realizirala. S prvimi gradbenimi deli Se bo najbrže pričelo že v prvih poletnih mesecih, kakor hitro bo zbrana v ta namen predvidena in določana delniška glavnica od 15 milijonov Din. Ideja ustanovitve pivovarne je seveda naletela na oster odpor pri konkurenci. V zadnjem času se v rcumih krajih vedno pogosteje pojavljajo in razširjajo govorice, da pokret za ustanovitev nove :»Gostil niearske pivovarne v Laškemu ne bo mogel uspeti, češ da bodo znale jugoslovanske velem'-vovarne na odkrit ali pa na zakulisni način podkupiti morda celo same funkcionarje pripravljalnega odbora za ustanovitev nove pivovarne, kakor so to baje storile pri večini bivših, ukinjenih pivovarnah v preteklih desetletjih. Pripravljalni odbor nove pivovarne Pa je uvidel tudi možnost take nevarnosti in se je zaradi tega razširil v 14članski ožji in SOčIanski širši pripravljalni odbor. Na ta način je vsaka možnost, da bi se ustanovitev nove pivovarne na zgoraj omenjeni način preprečila, že v sami zamisli izključena, ker ne bo noben sklep prf ustanovitvi novega podjetja odvisen od tega ali onega posameznika. Sicer pa eo ustanovitelji nove pivovarne dobro premislili. Kakšne resne in vsej javnosti odgovorne akcije so se lotili. Da pa ima kljub vsem govoricam in oviram najširša naša javnost polno in neomajno zaupanje v obstoje® pripravljalni odbor, dokazuje dejstvo, da je bilo že v par preteklih dnevih podpisanih nepričakovano visoko število obveznih izjav za podpis in nakup delnic bodoče pivovarne. Take obvezne izjave sprejema oid vsakogar »Priprav- podjetje je tudi ▼ Paračmu. Tjakaj bode odpravljenih v kratkem 100 delavcev hrast-niike steklarne; ker je tamkajšnje podjetje tako rekoč, podružnica hrastniškega. Iz Šoštanja št— Smrtna kosa. Umri je ▼ nedeljo 16. t. m. v starosti 54 let Franc Medved, obče znani lesni manipulant tvrdke Kun-tei z Vrhnike. Medved je bil rodom iz Logatca in je služboval kot nakupovalec lesa pri isti firmi 25 let. Zapušča vdovo m 7 otrok, med njimi 4 v starosti pod 10 let. Blag mu spomin! št— Naša notica glede uspeha I. planinskega sejma je bila pomotoma objavljena v »Jutru« od 19. t. m. pod Škof j o Loko namesto pod Šoštanjem. Iz Ljutomera !j— Občni zbor Trgovskega g remija ne bo 24. t m., ampak v nedeljo 23. t. m. ob pol 2. popoldne v Zdraviliški restavraciji v Slatini Radencih. ]j— Glasbena prireditev v Ljutomeru. V nedeljo 23. t. m. ob 16. priredi v dvorani g. Strasserja violinski koncert gospa Brancfiova iz Maribora. Na klavirju jo bo spremljala gdč. Minka Zacherlova. Iz Ptuja j— Zelo zanimiva poljska drama na ptujskem odru. Mariborsko gledališče gostuje v petek, 21. t. m. s skrajno zanimivo in globoko poljsko družinsko dramo »Sneg«, ki je pri svojih dosedanjih vprizo-ritvah v Mariboru dosegla odličen uspeh. Režira g. J. Kovič. Ijalni odbor Gostilničarske pivovarne v Laškem«. Na drugi strani pa se Seveda ne da popolnoma izključiti možnosti, da se ne bi našli posamezni omahljivci med bodočimi delničarji, ki bi se na ta ali oni način dali premoliti in zapeljati. Takim eventualnim interesentom naj velja nasvet, da storijo pametnejše in boljše, če sploh ostanejo izven kroga zavednih in odličnih delničarjev. Osnutek pravil je že izdelan in na kratko opisan v brošuri, ki je bila te dni razširjena v javnosti. Obstojajo nekateri pomisleki proti posameznim členom teh pravil; ta pravila pa 6e bodo podrobno obravnavala šele na bodočem občnem zboru delničarjev, kjer bo možna vsaka stvarna to umestna sprememba pravil — 170 milijonov Din presežka pri trošarinah in taksah. Kakor smo že ponovno ugotovili se naši državni dohodki od neposrednih državnih davkov v zadnjem času prav ugodno razvijajo. Iz pregloda dohodkov od državnih trošarin in raK.s, ki je objavljen v »Službenih novinah« od 19. t. m. je razvidno, da so znašaii dohodki od državnih trošarin v prvih trea četrtletjih tekočega proračunskega leta 676 milijonov Din, to je za 109 milijonov več nego v istem razdobju predhodnega proračunskega leta; državni dohodki od taks pa so v tem razdobju znašali 864 milijonov Din, to je za 62 milijonov več kakor v istem razdobju pror. leta 1928-29. Skupaj so bili v devetih mesecih tekočega proračunskega leta (april-december 1929) dohodki od državnih trošarin in taks za 171 milijonov Din večji kakor ieto prej. Pri trošarinah je treba seveda upoštevati povišanje državne trošarine na vino (od 35 na 100 par od litra), ki je bilo izvedeno 15. aprila preteklega leta. = Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 15. t. m. je razvidno, da so se devizne rezerve v drugi četrtini februarja zmanjšale za 34 milijonov Din, pri čemer je treba seveda upoštevati, da se je devizni zaklad v prvi četrtmi februarja povečal za ogromno vsoto 118 milijonov Din. Zaradi oddaje deviz in povečanja državnih vlog in drugih obveznosti je obtok bankovcev nazadoval za preko 100 milijonov Din. Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 8. t. m.): Aktiva: kovinska podlaga 406.6 (— 134), saldo raznih" računov 1534.8 (— 19.3), posojila na menice 1175.7 (— 11.7), lombard 231.4 (— 0.4); pasiva: obtok bankovcev 5464.2 (— 101.9), obveznosti napram državi 305.2 (+ 32.5), obveznosti po žirovnih računih 1239.1 (— 7.5), razne obveznosti 161.9 (+ 62.1). = Naš lanski izvoz preko Brajle. Naš izvoz žita preko Brajle se v naši izvozni statistiki beleži večinoma na račun izvoza v Rum unijo. Iz podatkov, ki jih je zbral naš konzulat v Brajli, smo lani izvozili preko Braile 46.914 ton, od tega je bilo mogoče ugotoviti namembne države za 38.722 ton. V tej zadnji vsoti je upoštevanih 36.500 vagonov pšenice, torej skoro 70 % vsega našega izvoza pšenice. Največ pšenice emo preko Brajle izvozili v Nizozemsko (9380 vagonov), v Belgijo (7270 vagonov), v Anglijo (5215 vagonov) in v Grčijo (4460 vago nov). = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Ing. Milan Lenarčič, kamnolom, Josipdol pri Ribnici na Pohorju; Fr. Oorjanc, trgovina z •lesom in dežel, pridelki, Krati!; Srečko Kobi, lesna industrija in trgovina z mešanim blagom, Ljubljana; Stare Saša. pridobivanje in prodajanje gozdnega semenja in sadik, trgovina z dežel, pridelki ta zdravilnimi rastlinami, Mengeš, Rav-barjev grad; Ignac Hren, lesna trgovina in parna žaga, Verd. == Odpravljen Je konkurz e imovini Josipa Marčaoa, mesarja v Ljubljani, ker na kritja za stroške postopanja ta konkirrz o imovini Gašpe-rina Cirila, trgovca v Begunjah na Gorenjskem, ker se je sklenila prisilna poravnava. = Druga dražba kož divjadi se vrši dne 25. marca t 1. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Kože se sprejemajo do 23. marca. — Občni zbori. Strojne tovarne in Kvarne d. d. v Ljubljani 6. marca; Zadružna banka v Ljubljani 8. marca; Strojilna,'lesna in kemična industrija, d. d. roa Polzeli pri Celju 1. marca. = V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Živinorejska zadruga za Hrastje in okolico, r. z. z o. z.; Stavbna zadruga »Počitniški dom« v Maribora, r. z. z o. z.; Zadruga za fejo.perutjrine, r. z. e o. z. v Mariboru; Strojna zadruga v Vnaniih goricah, r. *• z <»• z. = Oddaja zgradbe skladišča v Turntu pri Kar-loven se bo vršila potom ofertalne licitacije 12. marca pri »ženie-rskem oddelku savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas le na vpogled v pisarni Zbornice za TOI). = Dobava smučarskih čevljev. Dne 25. t. m. se bo vršila pri upravi III. oddelka zavoda za izdelovanje vojnih oblačil ▼ Zagreba, nstmena 6- citacfci efede dobav« 600 parov «uuii?»a tlev. (Oglas le na vzgled r pisani Zbornice sa TOI v Ljubljani, po«oji in vvorci pa pri omeaje-oi opravi. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljana sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobav« raznega sanitetnega materijala, do 38. t. m. glede dobave 95 kg mobvoza; gradbeni odeiek do 28. t. «n. ponudbe glede dobave 60 komadov mecesnovih mostnic; prometno -komercijetai oddelek pa do 30. marca ponudbe glede dobave 460 kg raznih kompletnih pisav ter posameznih črk ter glede dobave 12.000 komadov matric 'hi do 10. marca glede dobave raznih tiskovin. — (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih). — Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 50.000 komadov kapsol. — Vršile se bodo naslednje ofertalne Kcitacije: 5. marca pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 70.000 komadov granitnih kock; 10. mai-ca pa pri direkoiji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 350 ton domačega premoga. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI). BORZE 20. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab ter je bilo le v devizah Praga in London nekaj več potrebe. Devize New-york, London, Praga in Tret so se nekoliko okreiple, deviza Dunaj pa je za malenkost popustila. Med efekti je bila zaključena Kranjska industrijska po 235. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes ponovno popustila in se je trgovala za aranžma po 402 — 403 in za ka«o po 403 — 404. Ostali državni papirji so bili nadalje čvrsti ter se je 7% Blairovo posojilo trgovalo po 80.50 in 80.75. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Union banki po 204 _ 205, v Sroski po 163 ln v Zeuialj-ski po 157 — 138. Med industrijskimi papirji je Trboveljska popustila na 475—478 (zaklj.), v ostalem pa je prišlo do prometa v Slaveksu po 88 in v Šečerani po 390. Deviie in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.785. Berlin 13.5575, Bruse f i 7.9135. Budimpešta 9.9299, Čarih 1094.4, —1097.4 (1095.9), Dunaj 798.23—801.23 (799.73), London 275.74—276.54 (276.14), Newyorfc 56.62— 56.82 (56.72), Pariz 222.22, Praga 167.82—168.62 (16S.22), Trst 297.29. Zagreb. Amsterdam 22.75375 — 22.81375, Dunaj 798.23 — 801.23. Berlin 135425 do 13 5725, Budimpešta 991.49 denar, Milan 296.276 — 298.276. London 275.74 — 276.54, Newvork kabel 56.02 — -56.82, Pariz 221.22 do 223.22, Praga 167.82 — 168.62, Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.28, London 25.1975, Newvork 518.50, Bruselj 72.19. Milan 27.135, Madrid 64.50, Amsterdam 207.90, Berlin 123.72, Dunaj 72 98. Praga 1535. Budimpešta 90.61. Bukarešta 3.08, Sofija 3-7325 Varšava 58-075. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den., Strojne 75 den., Ruše 250 _ 260, Kranjska industrijska družba 235 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 402 — 403, kasa 402 — 404. za mare 405 blago, za december 410 — 414, investicijsko 80.5 — 81.5, agrarne 51.5 blasro, 8% Blair 90.25 — 90.5, 7% Blair 80 — 805; bančne vrednote: Praštediona 927.5—932.5, Union 204 _ 205. Jugo 87 — 88. Srpska 163 do 164, Zemaljska 137 — 13S, Poljo 65—66, Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 blago, Gut-mann 185 — 190, Slaveks 87 — 90, Slavonija 200 den., Danica 110 — 120, Drava 280 do 285, Šečerana 390 _ 395, Narodna mlinska 20 denar, Brod vagon 110 den., Union mlin 135 — 140, Vevče 125 den., Isis 24 denar, Dubrovačka 425 den., Jadranska 490 blago, Trbovlje 474 — 478. Beograd. Vojna škoda 401 — 404 (zaključki), za april 407 — 408. investicijsko 83 — 84. agrarne 51J5 - 52.5, Narodna 8500 — 8600. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (20. t. m.). Teadenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključena sta blia 2 vagona hrastovih podnic m 1 vagon škoret, smreka - jelka. Povpraševanje Je za 2 vagona Darje ne bukovine (I., surfii plohi od 60—100 mm), za večjo množino s-uhega bukovega okroglega lesa (brez vej in grč, 2—4 m, od 35 cm premera navzgor) ia za večjo množino bo-rovega suhega lesa (rezan v ooTmafafh dimenzijah). Trgovina z lesom se nahaja še vedno na mrtvi točki. Kar se tfče specijatno stavbnega lesa, je situacija ostala nespremenjena. Bilo je sicer nekaj več povpraševanja, do sklepov pa vendar ni prišlo, ker so hoteli kupe« znižati cene kar za 20 do 30 Din pri kub. metru. Posledic« mrtvila se močno občutijo tiudi v finančnem pogledu. Posestniki okroglega ali stoječega lesa zahtevajo pjačilo takoj afi pa celo v naprej, medtem ko morajo naši trgovci - izvozniki «1 producenti blago kreditirata na več mesecev in to z velikim rizikom. To seveda ne more ostati brez vpliva na cene, tako pri nakupu okroglega lesa, kakor tudi pri prodaji izdelanega blaga. Sigurno pa je. da cene okroglemu les« letos nikakor ne bodo dosegle lanske višine. Žito. + Liubl'ansKa borJ„ (20. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (šlov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 80 kg po 268 do 270. 78 k*- po 265.5 _ 267.5 ; 77 kg po 260 do 262.5, moka: »Ogc foo Ljubljana, plač. po prejemu po 415—420; koruza: baška 185 do 187.5, po mlev. tar. 180—182.5; čas. prim. suha 157.5 — 160: ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210; rž: 72/73 kg 207.5 _ 210. + Novo sad s ka blagovna bom (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 12 vagonov pšenice, 21 vagonov koruze in 1 vagoa moke. Pšenica: baška 77 kg 210 — 215: 78 kg 215 — 217.5; gornjebaška 78 kg 215 do 217-5; banaška Tfsa šlep 78 kg 2175—220; gornjebanaška, 78 kg 212.5 — 215; sremska 77 kg težka 205 — 207.5 ; 76 kg težita 200 — 202.5. — Koruza: baška, sremska 102.50 — 107.50: za mare 110.50 — 112.50; za april 110 — 112.50. Oves: ba?ki. sremski, slavonski 140—142.50. Ječmen: baški 63/64 kg 122.5 — 125. Moka: baška »00« 350 — 360; »2« 316 — 320; »5« 250 — 260; »6« 185 — 195; »7« 145 — 155; »8. 112 — 115. Otrobi: baški 85 — 90. + Bndimpeštanska terminska borza (20. t. m.) Tendenca zelo mlačna; promet živahen. Plenica: za mare 21.02 — 21.04 (obračunski tečaj 21.10), za maj 2201 — 22 02 (22.10), za oktober 22.42 — 22.44 (22.40); rž: za mare 11.66 — 11.68 (11.80); fcornza: za maj 13.42 ~ 13.44 (13.50), za julij 13.97 do 14 (14.10). tranzitna za maj 12.45—12.50 (12.6£$. Vremensko poročilo SfeteoroloSkf savod t Ljubljani. 30. februarja 1930. Višina barometra 908.8 m Kral C*s Barom. Temp*!- « <4 M »K Smer vetra ia brzina V m iu »ek. 0 <0 2 M | Of«so*ai4a _. K en Linbllana Maribor Zagreb Beograd Saraievo Dubrovnik 8. 766-8 767-8 767*2 766-6 76Z-2 1-— 1- —2 1- 91 180 7o '5 75 E 2 NNW 4 NE 6 ESE 12 mirno 10 10 y 10 9 SkoplJe 7. 7642 * 85 SSE 4 10 SpOt 759-0 5- 50 ENE 8 9 Padavine vrwta sneg sneg sneg Det Del v mm d« 7. »re 1 06 3 6 1-0 01 Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 1.2 C, najnižja 0.4 C. Solnce vzhaja ob 655, zahaja ob 17.36, luna vzhaja ob 2.34, zahaja ob 10.34. Dunajska vremenska napoved ia petek: Večinoma nejasno, mogoče bo malo GOSPODARSTVO Iz življenja in sveta Osma obletnica papeževega kronanja Papež PI X!. prt veliki proslavi obletnice v cerkvi sv. Petra. Sv. očeta neso na prestolu, n * obeti straneh pa Je videti dve dragoceni pahljači iz nojevih peres. Stresemannove posmrtne neprilike Berlinski magistrat je že davno sklenil, da bo Stresemannu na čast preimenoval katerokoli glavno ulico, a stvar se je zavlekla: občinski svetniki so se glede te stvari namreč sprli. Zdaj je nepričakovano končal ta spor berlinski policijski predsednik. Navadno je v slič-nih slučajih samo potrdil po magistratu sklenjeno prekrstitev. A to pot se je poslužil svoje lastne, malokdaj rabljene pravice in — v sporazumu z notranjim ministrom — je spremenil v Streseman-tvovo cesto dosedanjo Koeniggraetzer-strasse. jako prometno ulico, ki veže Anhaltsko postajo z velikim Potsdam-skim trgom v središču mesta. To odredbo bodo najbrž pozdravili Avstrijci in sploh prijatelji »anschlussa«. Dunajski vlak se namreč ustavi na Anhalt-skem kolodvoru in so potniki takoj ob izstopu srečali spomin na največji avstrijski poraz za časa avstro-pruske vojne. A nacionalni gospodje v magistratu z odredbo policijskega predsednika niso zadovoljni in bodo najbrž ugovarjali: sicer priznavajo Stresemannove zasluge za domovino, a bi mu privoščili kvečjemu Tiergartejistrasse, ker ne marajo »prusko slavo izročiti pozab-fjenju.« Toliko neprilik ima pokojni državnik še po smrti! Goethejev muzej Poseben odbor z najuglednejšimi nemškimi pisatelji, umetniki, znanstveniki in politiki kot člani pripravlja veliko proslavo 100-letnice Goethejeve smrti za leto 1932. Poleg pesnikove rojstne hiše v Frankfurtu, katero je mesto že izročilo odboru, bodo uredili velik park in v njem se bo nahajal muzej. Zbral bo vse razpoložljive pesnikove rokopise, dopise njegovih sodobnikov, vse izdaje njegovih spisov in seveda dela o njem v vseh jezikih. To slovstvo o Goetheju je tako obširno, da šteje do 45.000 naslovov v frankfurtski mestni zbirki, ki bo matica novega muzeja. Vsa večja nemška mesta so prispevala sto tisoče mark za muzej in veliko denarja so poslali tudi Nemci iz Amerike. Koze na Angleškem Na Angleškem še vedno nimajo obveznega cepljenja, ker so ga svoječasno smatrali za kršenje osebnih pravic in torej ustave! Zato pa imajo tudi več slučajev te bolezni nego drugod, razen v Indiji ali na Kitajskem. Ta mesec znaša število obolelih samo v Londonu 380 in je žarišče bolezni četrt West Hame. Zdravniki priporočajo veliko paznost in seveda cepljenje, da se ne bo razširila bolezen po deželi. Spor za dedščino po pesniku Rekdo se zgodi, da pesnik za seboj ostavi kako imetje, ki bi imelo toliko vrednost, da bi se svojci pulili zanj že ob smrti gospodarja. Gesto pa se primeri, da rokopisi nenadoma zadobe pomen in vrednost, dasi se prej zanje nihče ni zmenil. Taka je tudi usoda ostaline francoskega pesnika Rimbauda. ki je imel originalno domislico, da je gotovino zapustil po enakih delih svojemu slugi, haraskim kapucinom in škofu v Ha-rarju. To mesto leži v Abesiniji. Njegova literarna ostalina tedaj ni imela ni-kake cene, zato je pesnik v svoji poslednji volji ni niti omenil. Prevzela jo je Rimbaudova sestra Izabela, ki je brata zelo ljubila in stregla pesniku do njegove smrti v marseilleski bolnici. Izabela se je kasneje omožila s pesnikom Berrichonom. ki je bil občudovalec pesniškega talenta Rimbaudovega in kj si je mnogo prizadeval, da razširi sloves pokojnika. Izabela je kratko pred svojo smrtjo predala Rimbaudovo literarno ostalino pesniku Paulu Claudelu s pogojem, da gre ves gmoten dobiček v korist njenemu možu Berrichonu. Nesrečni pesnik Rimbaud pa je imel tudi brata Frederica, čegar hčere sedaj zahtevajo delež iz dohodkov Rimbaudovih poezij. Založništvo je zahtevo odklonilo, hčere pa so vložile tožbo in pariška javnost je sedaj silno radovedna, kako bo sodišče odločilo. Da-li so abesinski kapucini in hararski škof prišli na svoj račun, ni znano. _ Časnik za kaznence Že pet let izhaja v kaznilnici v Wohlau na Nemškem časnik, ki je na* menjen kaznjencem. Imenuje se »Sve* tilnik«. Urejujejo ga v toliko s psiho* logičnim umevanjem, da opuščajo vsa* ko moraliziranje o grehu in kazni; v kolikor se članki tičejo kaznjencev sa* mih, pa gre tako rekoč za »stanov* ska« vprašanja, za dobre nasvete, ki jetnikom lahko koristijo, n. pr. kako in kdaj lahko dosežejo obnovitev kak* snega procesa itd. Drugače priobčuje list samo nevtralno gradivo, celo iz dnevne politike, še več pa seveda raz* nih zanimivosti iz vseh znanstvenih področij, smešmic, ugank, križank itd. Slovstvena kakovost teh prispevkov je precej nizka, saj so namenjeni lju* dem, ki večinoma ne znajo dosti več nega citati in za silo pisati. Na marši* katerem mestu bi našel seveda traio* go, neprostovoljne in bridke ironije, n. pr. če bereš v neki številki nasled* nje opozorilo: Tisti, ki bi se radi izse* lili! Prečita j te št. 36.! — Kdo izmed prebivalcev kaznilnic pa se ne bi rad izselil, pa čeprav na luno? A kaj mu to pomagal Še vedno gori Kalcor znano se i« tm( ▼ nrafn lanskega leta pri Moreniju na Romunske« petrolejskl vrelec, ki so ga do današnjega dne zaman skušali ugaslti Nasprotno, od časa do časa se požar razširi na kakšen sosedni vrelec. Plameni so tako vroči, da ne more živ človek bližje do njih, nego m 2, i km, ia talco svetil, da so noči tam kakor dnevi, AE je meter vedno enako dolg? Pritrdilen odgovor na to vprašanje se zdi na prvi pogled sam ob sebi umeven. Toda s stališča natančne znanosti je zanikanje vendarle bolj upravičeno. Kakor znano, bi moral predstavljati meter 40-milijonski del poljubnega zemeljskega poldnevnika. Toda učenjaki velijo, da je zemeljska notranjost žareča Ln da se ta notranjost — čeprav počasi — ohlaja. Ker se pa vsa telesa, ki se ohlajajo, krčijo, se krči tudi obseg zemeljske krogle in ž njim tudi dolžina metrskega merila. Čim manjše pa je merilo, tem lažje postaja teža kilograma, saj ni ta nič drugega nego teža kubičnega decimetra vode pri 4 stopinj C. A tudi naše časovno merilo se spreminja. Zemlja kroži okoili svoji osi in okoli solnca, pri tem pa mora premagovati razne odpore in vplive, n. pr. vplive dragih svetovnih teles, in tako se polagoma opočasnjuje oziroma podaljšuje njeno gibanje in s tem tudi dolžina njenih dni. Astronomska opazovanja so dejansko ugotovila, da je bil dan pred kakšnima dvema tisočletjema za 1780 seikund ali skoraj za pol ure krajši Oblačimo prvovrstno za vse prilike. Promenadne obleke, slavnostne obleke, obleke za športnike in izletnike. Le prvovrstno blago, fina izvršitev ter poceni. DRAGO SCITVVAB, LJUBLJANA. Redovanje vedenja in pridnosti v ruskih šolah odpravljeno Prusko naučno ministrstvo je sklenilo, da odpravi redovanje vedenja in pridnosti iz šolskih spričeval. V bodoče bodo na Pruskem dobili dvojke samo za nezadostno poznanje posameznih učnih predmetov, dočim bodo šole svoje mnenje o učenčevi pridnosti in njegovem vedenju sporočale starišem neposredno, če bo treba. Prvak vseh afganskih psov V Isllngtonu na Angleškem se Je vršila te dni razstava psov. Med glavnim; nagrajenimi je bil »Sirdar de Gbazni«, ki Je ugledal v Afganistanu luč sveta. Vstaja proti prohibiciji Majnika meseca bo priredilo 30 milijonov »mokračev« velike protestne shode po vseh mestih in mestecih Zedinjenih držav. Prepričani so. da bodo zmagali, ker je prestopilo v njih tabor že dosti nekdanjih »suhačev«. Vlada je morala priznati, da ni kos tihotapcem, ki podkupujejo vedno več uradnikov. Tudi verske organizacije so postale bolj razsodne in uvidevajo, da baje ni govora o »napredku javne morale« v zvezi z obvezno treznostjo. Na čelu odbora, ki bo priredil »pomladne vstaje«, stoji narodni junak, general Edwards, ki je bil polkovnik slavne »divizije yan-kee« na zapadni fronti. Propaganda ima za geslo vsem Amerikancem umljivo geslo: »Ne dajmo si kršiti svetih osebnih pravic!« Mokri listi prinašajo pravljične številke o škodljivih posledicah suhe politike, in mokri zdravniki trdijo celo, da »prepreči ter ponekod celo ozdravi alkohol obolelost na raku. najstrašnejši bolezni naše dobe.« Tako vsaj trdijo oni, ki bi radi videli, da bi nastala za prohibicijo alkoholnih pijač nova konjunktura. Veliko govore o razorožitvi... Levo: Prizori le vsakdanjega življenja, ki ne pričalo baš o trdni volji za razorožitev: Newyorška policija nese z bojišča ranjenca, Id Je bU obstreljen, ko ie manifestiral za mir in za popolno razorožitev. — Desno: Angleška vojska se vežba za plinsko vojno. Dva vojaka z maskam) proti pfinn neseta svoja navidezno ranjena tovariša na obvezovališče. — Tudi ranjenca sta v maskah. Dve lepi dami Bogat pariški mladenič Jean Mainviel-le, se je vračal ob eni ponoči iz vesele družbe domov, žvižgal in kadil cigareto. Na Avenue de 1' Opera se je poleg njega nenadno ustavil avtomobil z dvema lepima damama, od katerih je ena vodila vozilo. Odprla je vratca in nagovorila Jeana: »Ali smem prositi malo ognja? Oprostite, nimam vžigalic in trafike so že zaprte.« Mladenič je pohitel, da ji ustreže: vžigalice so se sicer opetovano ugasnile radi prepiha, a naposled se je cigareta vendarle prižgala. Lepa dama je Jeanu ponudila, da ga popelje v zahvalo domov. Ta je bil ves navdušen. V Elizejskem drevoredu je stopila družba še na kavo in likerje v neki bar. Potem so se vozili po Boulogneskem gozdiču. Naposled se je ustavil avtomobil pred Jeanovo hišo. Mladenič se je lepo zahvalil in šel spat. Samo to mu ni bilo prav, da mu neznanka ni hotela povedati svojega naslova in ga je samo potolažila, češ da se bosta še srečala. Doma je razumel njeno skromnost, ker je zapazil, da mu je lepa dama spretno izmaknila zlato uro in denarnico z 18.750 franki. Menda se bosta srečala na sodniji.. Kurivo iz živalske masti Kapitan Ruser Larsem, ki vodi odpravo ladje »Norvegia« v antarktične kraje, poroča, da se na ladiji delajo poskusi, kako bi se za pogonsko kurivo namesto premoga dala uporabiti mast tulenjev. Ladja ima sicer dovoljno zalogo kuriva, vendar so poskusi velike važnosti za bodoče odprave. Tulenja mast se je v ta namen izvrstno obnesla. NOGAVICE i ŽIGOM Najbo^še, naftrajnejše. zato 13 Dete med leopardi Pred par meseci je neki farmar v Angoli pogrešil dete. ki mu je bilo šele sedem mesecev. Vse iskanje je bik) zaman in vsi so bili u ver jeni, da so otroka ukrali črnci. Nedavno pa so lovci zaslišali otroški jok iz neke votline. Javili so to oblasti, ki je nato organizirala pogon v tem delu pragozda. Lovci so obstopili votlino, ki je bila brlog leopardov. Ubili so jih pet nakar so prodrli v jamo, kjer je nepremično ležala velika samica. Ustrelili so tudi njo In izpod trupla izvlekli belo dete, ki je mimo sesalo na vimenu orjaške mačke. Portugalski farmar je v rešenem otroku spoznal svoje nedavno izgubljeno dete. Kako je prišel otrok v leopardov brlog, ostane seveda nerazrešena uganka, mlademu zemljanu pa je mleko mačje matere tako dobro delo, da je pravi orjak za svojo starost in bi iz njega gotovo postal drugi junak Tar zaa. ako bi bil ostal pri živalih Moderna nimfa Znana francoska plavalka gdč. Salgado je te V pravljični noči«. KT hoče snivati sen te bawie nooi, naj pride na to prvovTsittTO dolenjsko prireditev. SP. POLSKAVA — PRAGERSKO. Tukaj šnje Olepševalno društvo je priredilo ■pod predstvom nadiroitelia g. Koprive 15. trn. predipustno veselico. Zabava se je vrgla v prostorih g. Siherta, ki ima krasen salon za take prireditve. Razpoloženje je bilo prav prisrčno; povečale so fra še iz Pragerskesa došle maske. Ob zvofciih poskočne godbe se ie vršila lepotna tekma, tako da ima tudi naš okraij svojo miss. Pohvalno je omeniti naše gasilce, k! so dal1! svoj avto na razpolago. KRŠKO. Agilni cdsek posavske podružnice SPD ie v teiku kratke dobe zaznamoval vidne uspehe, tako v markiranju poti, smučarskem tečaju za mladino, predavanji in prinateliisiknrrrm večeri. Za nedeljo 23. trn. m. pa se nam otoeta res pravi planinski večer. Ob 20. uri bo v sokodsfci dvorani predaval profesor Mlakar o pota na Matterhom in Monte Rosa. Predavanje bo spremljano s sfcioptičmimi slikami, kar bo za nas posebnost v tem, da bomo predavateijeve ture K resnici tudi dožrvfjafi. Da pa ne bo kdo prt (di mMmft t« ah omagal, bo po- dutd reaiavrater. ki bo uredil lokal talko, da bodo mize pogrnjene! Pravo planinsko veseftje bosta še potžjvela sakntskj orkester in pevski kvartet. SENOVO PRI RAJHENBURGU. V nedeljo je pevsko društvo »Probuda« priredilo v dvorani nove šole svojo prireditev, ki je uspela na veliko zadovoljnost občinstva. Program je bil srečno izbran in je vsak udeleženec prišel na svoj račun. Ljubitelji petja so imeli priliko slišati in videti, kaf zmorejo preprosti pevci, Če so vztrajni. Tako nam je mešani zbor pred-našal tudi nekaj težjih točk, kakor »Spremenjeno srce« itd. Moški kvartet nam je pa zakrožil nekaj vedno lepih koroških narodnih. Tretja točka, kuplet »Na sod niji«, je izzvala obiio neprisiljenega smeha, čeprav sta ga izvajalca prikrojila nekoliko po svoje. Točka, igra »Katrica in muzikant«, je istotako dobro zabavala občinstvo. Splošna želja občinstva je bila, naj bi »Probuda« pogosteje prirejala take zabave, sedaj ko je na razpolago taka dvorana. Vsi tisti, ki imajo zmožnost in veselje do petja, naj bi s svojim pristopom k društvu pripomogli, da bi bil zbor tudi številčno močan, kajti še več pevcev bi radi videli. Tudi moški kvartet nam je zelo ugajal, pa še rajši bi imeli prav pol-noštevilen moški zbor. Le tako napTej in kma'u nas zopet povabite! BREŽICE. Obrtniško društvo v Brežicah priredi v dneh od 7. do 9. iunija (bin-koštni prazniki) v Narodnem domu raz stavo za izdelke mojstrov, pomočnikov in vajencev. Poziva se okoliško obrtništvo, da z naraščajem vred razstavi čim več izdelkov, da s tem dokaže svojo sposobnost širšim krogom. V primeru, da ni kdo prejel prijavnice za razstavo, naj se blagovoli zglasiti pri Obrtniškem društvu v £21C 3 Ji SV. LOVRENC NA POHORJU. V nedeljo 23. t. m. ob 3. popoldne bo v tukaj' šnjem šolskem poslopju občni zbor • podružnice Jugoslovenske Matice«. Rodolju bi, rodoljubke, udeležite se ga v polnem številu! Pokažite, da se zavedate svoie narodnosti! DOBROVNK V PREKMURJU. Tu smo dne 13. t. m. otvorili novo kmetsko posojilnico, ker smo uvideli, da skušajo gg. Klekl in tovariši lani ustanovljeno posojilnico voditi po svojih še vedno ne pozabljenih partizanskih vidikih. Več poste nih kmetskih korenin, ki so to uvidele, je že stopilo v novi zavod, celo kot člani upravnega odbora. Novi zavod se bo vodil samo z vidika gospodarskih interesov vsega našega naroda brez ozira na levo in desno. Oglas Mestni trg 1$ Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic — — Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 3. marca 1930 ob 11. uri dopoldne : MO in3 jamskega lesa In §0 m3 plohov, polovica smrekovih in borovih. Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 1612/11. Stanovanje je udobno, če imate po tleh Smyrna preproge. Najcenejše jih napravite sami. Vzorce, volno in blago Vam nudi trgovina TONI JA«EB Ljubljana, Dvorni trg L Zaostali državni da-1. morete poravnati s potrdili iz 1. 1919 izdanih ob priliki zamenjave kron. Prodajamo in nabavljamo ta potrdila ter prevzemamo jamstvo za pravilnost istih in da odgovarjajo za plačevanje davkov. Ne zaračunamo nikakih posebnih stroškov, ne provizije. Ta ugodnost plačevanja davkov s potrdili traja samo še kratek čas, zato se požu-rite, ker po današnjem kurzu prištedite cca. 30 do 40 % davkov, ki jih imate plačati. Ako prodaste bone, pošljite jih takoj, ker po 17. marcu izgube ti vsako vrednost. S pošto došla nam potrdila in bone obračunamo dane3 s preko 60 % nominalne vrednosti. Depozitna banka d. d. Zagreb, Tomašiče-va ul. 10. Tel. 36—79, 36—80. Brzojavke: Depozit, Zagreb. 3414 Revmatlzem Izjava zahvalnosti Ve >e cenjenem« gospodu dr. R. Rahlejevn, Beograd, Sarajevska 78. Čast mi je prositi Vas, da bi mi poslali Vaše — izmed vseh do danes preizkušen® — najSx>Ij-še zdravilo zoper revmatizem. Vaša sposobnost in trud se širi na vse strani, ker so v našem mestu trije težko trpeli na revmatizjniu, a z Vašo pomočjo vidimo danes vse tri popolnoma zdrav«. Zato Vas prosim, da bi mi takoj odposlali to močno zdravilo, ker trpi moja družina težko nu revmatizmu. Vda.no se Vatn zabvaljwje Ntko Crnčevltf. Vir Pazar (črna gora), 5. oktobra 1925. Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Radio -Balsamika dr. I. Rahle-Jeva, Beograd, Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah in drogerijali, MS Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 28. februarja 1930 ob 11. uri dopoldne sledeče: . 5.000 kg pšenične moke št. O gg, 5.000 kg pšenične moke št. OO g. Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 1682/11. 2®°/0 kronske bone 32 4 v okvirju svoje potrebe kupuje po 60 % Puika Stediona, Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošlje, bo prodal. Pot urite se! PIJANCE lahko popolnoma odvadite alkohola, da oni za to sploh ne vedo, z »AVINALOM«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Imamo mnogo poli v s>' od ozdravljenih. — Cena Din. 220.— Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo: N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7. prodajalca n lO za prodajno organizacijo prvovrstnih motornih vozil (avtomobilov in dvokoles) za vso Jugoslavijo sprejmemo V poštev prihajajo mlajši inteligentni gospodje s komercijalno-teh-nicnim znanjem, reprezentativni in dobri organizatorji, ki so bili v slični stroki event. že zaposleni. Izključno obširne pismene ponudbe do najkasneje 1. marca 1930 na: Braca Turkovič, Bankarska radnja d. d., Zagreb. 3573 Zahvala Najglobokejše se zahvaljujeva za vso ljubeznivost ln sočutje, ki Je bilo izkazano v bolezni najini nad vse ljubljeni rajni materi, gospe egali posestniki v Ljubljani in pa za nepričakovano številne in odlične izraze sožalja ob njeni smrti, ki je naju pretresla v dno duše. Predvsem se zahvaljujeva gosp. zdravniku dr. J. HOglerJu za Izredno požrtvovalno pomoč najini materi v vsakem trenutku, 66. gg. p. Salva-torju Zobcu in duh. svet. Markežu za dušno tolažbo ter 66. sestrama usmiljenkama za postrežbo v zadnjih dveh tednih. Gorko se zahvaljujeva vsem, ki so darovali pielepe vence ln cvetje najini mrtvi materi za slovo. ^ Zahvaljujeva se vsem sorodnikom tn cenj. prijateljem tn znancem, vsem 66. odličnim dfcnam in gospodom, ki so v tako velikem številu spremili ljubo mater na poslednji poti, zlasti še 66. duhovš6ini, 66. gg. zastopnikom ljublj. stolnega kapitlja, gg. zastopnikom mestne ob6ine ljubljanske, gg. predsednikoma in odbornikom >Narodne galerije« ter »Zveze hiš. posestnikov« ter vsem meščanom in okoli6anom. Svečani rekvijem za predrago rajnico bo ob sedminL v soboto dne 22. tek. meseca ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja ▼ Ljubljani. Ljubljana — Mons (Belgija), dne 20. svečana 1930. Dr. Jos. Regali, sin. M. Pija Regali O. S. U; hčL 'V'- i'A'" .VS'" Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Pohištvo, najmoderneje izdelano, vse lz vezanega in zajam6eno suhega lesa, kupite najceneje pri tvrdki: I. Repše. Ljubljana, Dvorni trg 1. Zahvala Vsem, ki so nam ob priliki izgube drage soproge in mamice Ane Skala roj« Drabek posestnice stali ob strani, in vsem, ki so jo spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti, naša najiskrenejša zahvala. 3582 Brežice, dne 19. februarja 1930. Franjo Skala, soprog. — Hinko in Franjo, sinova. % kronske bone plačamo 62% do 66% Uprava „Merkur\ Ljubi ana, Večna pot št. 5, Telefon 3032 št. 6332/30. 3633 S potrtim srcem naznanjamo, da je nas zapustil v nedeljo, dne 16. t. m., naš dobri oče, stari oče in tast, gospod /mi Sebostlon Lossnig posestnik in pekovski mojster. Pogreb se Je vršil v ponedeljek, dne 17. t. m. Za obile dokaze iskrenega so6utja ln vsem, ki so dragega pokojnika tolažili za 6asa njegove težke bolezni, kakor tudi vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na zadnji poti, naša najiskrenejša zahvala. Trttt, 18. februarja 1930. EMA por. SELJAK, hči. — SELJAK ANTON, zet VERA, LEA, TONČEK, vnukinji in vnuk. 3570 POZIV brezkonSesijonalnim in takim, ki ne pripadajo priznani veroizpove- sti. Po zakonu z dne 9. aprila 1870. drž. zakona št. 51: morajo rojstne, poročne in smrtne matice onih, ki ne pripadajo nobeni priznani veroizpovesti (to so zlasti brezkonfesijonalci), voditi srezka poglavarstva, v občinah pa, kjer je občinski urad poverjen s političnim uradovanjem, ta urad (v Ljubljani torej magistrat — mestno načelstvo). Magistrat je pa zapazil, da starši brez konfesije le deloma naznanjajo semkaj rojstvo svojih otrok, ki ne pripadajo nobeni konfesiji oziroma nobeni priznani. Tudi se ne spominjamo, da bi nam bila že kdaj prijavljena za tuuradno matico smrt osebe brez konfesije (oziroma nepriznane veroizpovesti). Navedeni zakon določa v § 4, da je vsak rojstni in smrtni primer tekom prvih 8 dni, ki slede dogodku, prijaviti. Glede rojstev je ta rok dandanes izpremenjen po čl. 24. zakona o osebnih imenih, ki pravi, da so roditelji dolžni porod svojega otroka prijaviti pristojnemu vodji matične knjige v 30 dneh po rojstvu. Za točno izpolnitev tega propisa so poleg roditeljev odgovorne tudi osebe, ki so pri porodu poklicno pomagale. Ob naznanitvi rojstva je naznaniti tudi ime, ki so ga roditelj otroku dali. Smrtno naznanilo ima v 8 dneh podati preživeči zakonsld sodrug, če tega ni, pa najbližji svojci, in če tudi ti niso tukaj, tisti, v katerega stanovanju ali hiši je taka oseba umrla. Rojstne in smrtne primere takih oseb, če so umrle v porodnišnici, najdenišnici, bolnišnici, kaznilnici, prisilni delavnici ali drugih javnih zavodih, ima naznaniti predstojnik zavoda. § 6. navedenega zakona iz leta 1870 določa za opustitev prijave globo do 50 goldinarjev, kar odgovarja znesku do 500 dinarjev, pri plačilni nezmožnosti pa zapor do 5 dni. Mestno načelstvo (magistrat) poziva vse one, ki so to svojo dolžnost morda zanemarili, da nam še nematrikulirane ljubljanske rojence brez konfesije ali nepriznane veroizpovesti z dokazili. kdaj so se rodili (izjava babice ali zdravnika event. tudi drugih prič), pismeno prijavijo (kolek 5 Din) najkasneje do konca marca 1930. Kdor bo prijavo donaknadil v tem rokn, ne bo kaznovan. Starši, ki so prijavo doslej opustili, škodujejo s tem v j»nri vrsti svojemu lastnemu otroku, ki bo imel, čim bo moral v šolo, največje neprilike, ako ne bo mogel predložiti rojstnega lista. Še dosti hujše neprilike bo pa doživel, če je deček, tedaj, ko bo stopil v vojaško starost, ker bo smatran za begunca in občutno kaznovan po vojnem zakonu. In povsod v življenju mu bo pomanjkanje listine o rojstvu onemogočalo eksistenco. Pač pa bo magistrat zoper malomarneže po tem roku postopal kazensko z vso strogostjo, tako zaradi neprijave rojstev kakor tudi smrti. Pri tem bo višino kazni odmerjati glede na dolgost časa, odkar malomarnost teče. Mestno načelstvo v LJubljani) dne 15. februarja 1930. Euieisoa Dontb V^S-.. MOŽJE] Romaa VTTL POGLAVJE »Major, v! stari nevednež,« ga je pokarala Krtty Stevensonova, »fce boste tako govorili, vas drevi nit! na plesišče ne pustimo!« Orane se je leno oglasil: »Omenili ste streljanje na golobe. Menda mislite golobe v Blue Rocks?« »Nikakor ne,« je dejal Williams, »mi tukaj jemljemo divje ptice. fTod okoli jih je na tisoče, veste? Ali ste že kdaj poskusili kaj takega?« »V tej deželi še ne,« je odvrnil Orme. »Nekoč sem se v Hurllng-tamu udeležil take tekme; tudi egiptovskih golobov okoli Kaire nismo imeli za slabe.« »Ali bi se hoteli pridružiti kaki manjši tekmi na naše ptice?« »Nič se ne bi branil.« »O, dobro nam došli! Oberemo vas za vaš denar. Tu je Bardine >* se pravi, bolje rečeno major Westover. Haskins od šestega jih je iz svoje poslednje stotine osemdeset pobil. Od dveh je prišel na dva in devetdeset, a to je seveda več ko povprečno.« »Zbudili ste mojo radovednost,« je rekel Orme, še vedno tako leno kakor prei. »Zaradi časti svoje dežele ne bi hotel izgubiti proti nikomur izmed vaših gentlemanov. Pristanem na stotino in stavim, kolikor hočete.« »A kdaj?« ' »Jutri dopoldne, če vam je drago; žal mi je, a ne mislim se dolgo muditi v tem kraju. Mudi se mi k reki.« »Počakajte.« je ugibal Williams. »Haskinsa ni tukaj, a Westover, mislim, bi utegnil priti, ker je Službujoči častnik ali .pomivač' steklenic'. In —« »Kaj pa moj prijatelj Mr. Cowles?« je vprašal Orme. »Kolikor ga jaz poznam, bi sodil, da sprejme vsake športno ponudbo. Ali streljate, gospod?« »Vsi VirgincJ streljamo,« sem odvrni T resnici sem bil veSC streljanja na polju, streljanja na golobe pa nisem bil ne poskusil ne gledal, odkar sem bil živ. »Izvrstno. Gospa Stevensonova, aE mam dovoBte, da govorimo o takih stvareh?« »Kar nadaljujte, nadaljujte,« Je dejala Kitty. »Tudi Jaz hiram nekaj za gospoda Cowlesa.« (»Le ne dajte se mu nagnati v kozji rog, Jack,« mi je šepnila s strani.). To je bila od nje blazna beseda in od mene blazno ravnanje. Vobče sem neprestano opažal, da delam stvari, ki bi se jih moral že od daleč ogniti. Orme je vzel svojo cigaretnico, rekoč: »Glede na to, da sem morda bolj izkušen od njega, dam gospodu Cowlesu na sto šest naprej.« »Ne ponujam se za tekmovanje,« sem odvrnil in kri mi je zavrela od njegove predrznosti, »a če bova streljala, bova oba začela pri ničli.« »O, izvrstno,« se je nasmehnil Orme. »Ali bova kaj malega stavila? Prosim za vaše soglasje, gospa Stevensonova!« »Le kar!« je rekla Kitty. Kaj mi je bilo po tem takem storiti? A zdajci sem se spomnil skromnega obsega svoje mošnje, mnogih skrbi, ki so me tlačile, in nezmiselnosti takih razgovorov spričo položaja, kakršen je bil moj. Vendar pa je ostala domišljavost močnejša od razuma. »Moj vojni zaklad je majhen,« sem odgovoril, »ker sem se bolj oddaljil od doma, nego sem nameraval. Ali — saj poznate mojega črnega konja, gospod Orme, ki vam je bil tako po godu?« »Kako ne, za Boga! Proti njemu stavim kolikor hočete — tisoč liver, če vam je prav.« »Stava mora biti enaka,« sem rekel, »in zato je samo vprašanje, kolikšna je vrednost tega konja. A da ne boste mislili, da ga precenjujem: vzela bova polovično vsoto ali še manj, če bi ti gospodje sodili, da vrednost konja ni tolikšna.« »Sin starega Kling\val!e je trikrat toliko vreden,« je vztrajal Orme. »Ce vam je vse eno in bi radi, da se stvar kmalu odloči, bova streljala jutri, ako more major Williams dotlej vse pripraviti.« »Seveda,« so odgovorili vsi gentlemani. »Izvrstno.« sem dejal. A lGtty Je živahno proglasila: »In mi bomo nasproti tujcu tako malo vljudni, da mu bomo pripravili temeljit poraz, kapetan Orme. Vso postajo bomo vzdignili, da pride gledat tekmo. A zdaj moramo misliti na važne dogodke drevišnjega večera Vi gotovo plešete, Mr. Orme. Ali ste oženjen? — Pa kaj vprašujem, gotovo niste.« Orme se je zasmejal in pokazal svoje dolge, ozke zobe. »Preveč posla sem imel zmerom za take stvari,« je dejal, »a lahko da je zdaj prišel moj čas.« »To se ve, da je prišel,« je rekla Kitty Stevansonova. »Hotela sem staviti z Mr. Cowlesom za vsak denar, da bo zaročen, preden udari ura polnoči. Glejte, ali ni lepo?« Obrnili smo se proti velikemu štirikofcniku zbirališča, ki je bilo že vse urejeno za častniško veselico. Velik baldahin ie pokrival plesni oder. Vse na okoli je stalo nešteto šotorov z okrepčili in tribun s sedeži za višje častnike; vojniki so nameščali zastavice ter ovijali plesni oder s kitami in cvetjem. Goste množice so polnile prazna mesta in neprestano so prihajale nove vrste voz. Stanovanje vsakega častnika je bilo ob tem času prenapolnjeno; glasno kramljanje se je razlegalo s slehernega balkona. Spet so se zdaj pa zdaj oglasili sladki zvoki oddaljenih vojnih godb. Prizor je bil vesel, kakor ustvarjen za mladost in življenje, ne pa za melanholijo. »Čudim se le, kdo bi utegnila biti tista Ellen?« sem ugibal sam pri sebi. IX. POGLAVJE Dekle z rdečim srcem Kape-tam Stevenson, ki je bil član častniškega plesnega odbora, nas je zapustil kmalu po večerji in tako sem prebil nekaj časa sam v njegovem stanovanju, zakaj Orme in major Williams sta odšla v častniški klub na kratek obisk. Iz mračnih misli, ki so se me bile polastile, me je zdramil glasen krik od hišnih vrat Kitty me je klicala, naj pridem. Ko sem pritekel k njej, je pravkar pulila iz rok svoje zavaljene črne kuharice Annie težko mušketo, ki jo je bila kuharica vtaknila skozi okensko linico. »Tamle gre, črni lopov,« je kričala Annie !n debele solze so 3 tekle po črnem obrazu. »Vsaj enkrat naj sprožim nanj! Blizu je, prav gotovo ga poderem!« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Diru Če pa ie oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 ^-V":-?.- v-. . •• '--'m' " ^^^ -j, da se mu posije po pesti naslov aH GaGo drugo informacijo (tcoco se tnalih oglasov naj priloži v mnatnfeah a /Jm • ttcep ne ho nreiel odgovora t * m M W 0€dct* hoee CENE MALIM OGLASOM: lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-iujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Mlajšo natakarico B osebno točilno pravico sprejmem takoj. Drugo po dogovoru. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 5335 Kovaškega pomočnika Ilt»«>e^ega in dobro izurjenega v podkovanju konj »prejme takoj Meihior Ko-Senina, Zagorje ob Savi. 5262 Praktikanta fatatšine stroke, v evrbo priučeni* epecijalnega pletilstva takoj sprejmem. Pogoja: strojništvo e potrebno 6trokovao predizobrazbo. — Fomadbe z natančnim popisom, ustrezajočim našim pogojem, na tovarno Jos. Kune & Komp., Ljubljana. Poljanski nasip štev. 40 5183 Pečarskega vajenca ■ tso oskrbo 6prejme Jože Matjaž, pečar, Mozirje 59 5147 t--- Pomočnika feprojmem takoj v trgovino a koJonijalnim blagom in deželnimi pridelki na debelo. Biti mora dober ko-misjoner. poznavalec bla-frs~ 6 čedno pisavo in vojaščine prost. Ponud!be na oglas. oddelek »Jutra« pod »Stalna eiužba na Gorenj-5146 Geodetsko delo Za tahimetriranje 150—200 ha redkega gozdnega zemljišča i dobro aateko vizu-ro, na preglednem kraškem terenu s« odda paušalno. Event. ee sprejme na leto dni spreten geodet v mesečno* službo. — Ponudbe Ba Sentjanški premogovnik And. Jakil d d., v Kr-Bielju sa Dolenjskem. 51« *•--- Vajenca fcrepfcega, poštenih staršev f starosti 14—15 let sprej-rvem t slaščičarsko in me-«Ji4arsk» obrt g 1. aprilom t. 1. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. — I S&arv na^l., Krško ob Earvi. «83 Prodajalko izvežbano v trgovini kriea in šivalnih strojev sprejmem takoj. Samio pismene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Poštni predal 18«. 5410 Vajenca » ajcuva * t«o oskrbo sprejme takoj Josip Urankar, splošno čevljarstvo, Lufcavica pri Domžalah. 5292 Učenca in učenko m predpisano Šolsko izobrazbo »prejme večja trgovina v mestu na Gorenjskem. Stanovanje in fcrsca v hiši. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stroga šola«. &ioC Veččlansko družino Iščemo za racijonalno obdelovanje večjega kompleksa zemlje i-n sadovnjaka v Bosa:. Ponudbe na naslov: Brača K o n d i č, poboj. 5375 Trg. učenca poštenih kmečkih eta.rfipv TOaj z dvema razredoma jneščaneke šole, e hiramo in stanovanjem v hiši aprej »>e takoj Franjo Stumber-cer. tre- Sv. Barbara v Halozah. 5337 Pek. vajenca feprejme takoj Rudolf M'akeT, pek. mojeter — JVelenie. 5342 1 aH 2 Žagarja ki 66 popolnoma razumeta na venecijanko, trezna in pridna sprejme takoj Joie Avsenik, Begonje, Gorenjsko. 5300 1 Odgojiteljico otrok Nemko, samo z dobrimi spričevali sprejmem takoj za Beograd, k dvema 4 in 1 leto starima otrokoma. Ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo poslati na naslov: Herzl, Beogral Strahinjiča bana 38. 5386 Mehaniškega pomočnika perfebfcno ftvežbane«ra v popravilu koles in šivalnih strojev, sprejmeim takoj. Samo pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštni predal«. 6100 * «* Fiksum in provizijo nu