68. številka. Trst v soboto 24. marca 1900. Tečaj XXV ..Edinost'* zhaih enkrat na dan. raznu ue stotink (3 ove.): izven Tr^ia pa jx> 8 «totink 4 nve.) Telefon S7tJ. Edinost Glasilo političnega društva ,7Edinost" za Primorsko. V etlaoatl j« moč! Oglasi se računam po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogo>lhi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, jeklafnacije in oglas«- mre-jema upravništvo. Naročnino in <>gia*e je plačevati lo'co Trst. Uredništvo in tiskarna se uabajata v ulici Garintia 5tv. 12. Upravništvo. in sprejemanje inseratov v ulici Moliti piccolo štv. o, (I. nadstr. Izdajatelj in t dgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Nova stranka — star program. Ali smo res stopili v novo dobo javnega življenja v Trstu '! V volilni borbi smo. Prijatelji od včeraj si stoje danes — v volilni borbi — kakor sovražniki nasproti. Ali je to zares začetek velike evolucije v notranjem življenju, ali je morda le sprememba vnanje scene rije ? Ali smemo govoriti tu o borbi novega programa proti staremu programu in o spremembi /istema, ali pa le o pojavu osebne ambicije podjetnih mož, ali le o nastopu novih mož s starim programom in le novo taktiko? Kakor vidite, precej interesantnih vprašanj. Stari progresso je dobil resnega tekmeca. In |ustal m u je iz — progressa samega. Možje, ki so bili še včeraj progressovei, vidijo danes v progresso v i stranki vse pomanjkljivosti in hibe, kolikor jih more imeti poli-' tična stranka. Možje, ki so se še nedavno temu borili rama ob rami s kaporijoni pro-1 gressa, ki so se z navdušenjem j>okorili i migljajem znanih diktatorjev progressa in ki lire/ pomislekov participirali na vseh grehih in krivicah, ki so jih zagrešali progressov--ka gospoda s tem — vedno sklice\aje se nanje — profani ral i načela svobode, napredka in kulture : ti izve§tni možje torej so danes disidenti in hudi antagonisti progresso vski h 1 gosj>odov. Verujemo : merjeni smo, da so gospodje disidenti res nasprotniki — oseb: in dosledno tudi stranke, v kateri so ji m bile te < sebe na potu. So si-li pa osvojili tudi program, ki bi se bistveno razlikoval od oneg*, ki je zapisan na zastavi progressa?! Novo društvo, ki so si je osnovali disidenti pr<»gressa in kateremu so nadeli ime * l)em, deluje že par mesecev. Priredilo je tudi že več zborovanj, na katerih razni več ali manj srečni govorniki opravičevali osnovitev tega novega političnega društva, ali točnega pojasnila na gornja vprašanja nismo dobili. I^ to smo čuli, da so med členi progressa nastale diference, ker -o možje, ki hočejo delati za blagor domovine, uvideli, da večina deželnega in mestnega zl>ora in nje organ— društvo progresso — ne umeta vršiti svoje dolžnosti. Vseenunci-jacije na zi>or ivanjih novega društva Demo-♦•ratica rezale torej le bolj z negativno ostrino kriti kovanje družili, ali |>ozitivnega o lastnem programu smo čuli le bore malo,ako -e ne oziramo na poznano frazeologijo o «blaginji domovine*, o svobodi*, o «napredku* in »kulturi*. Včeraj pa je izišla prva številka glasila te nove -tranke. katero so kratili s »Seeolo . Na uvodnem mestu prinaša seveda svoj program. Ali je ta program donese! novih idej. -|K>sobnih v to, da bi ozdravile žalostni zi--Tem na naši občinski upravi?! Alije morda prinesel novih idej, sposobnih v to, da bi se pomirili razjarjeni duhovi, da bi prišlo do koncilijaeije, ali vsaj do ublaženja nasprot--tev?! Nič od vsega tega. ^Seeolo« zatrja «ieer, da stranka njegova je demokratična in da baš demokracija je bila ona, ki je bila krvave bitke za svobodo vseh narodov, za pravico, ki je oni milieu, v katerem »liše dučetja stranke progressa in vseh onih, ki so I u'Ii v obraz tem demokratičnim načelom. Ako je res demokracija navdušena za svobodo vsem narodov, ako je taka svoboda a vse vrlini izraz ideje človečanstva in ako je »I)e-mocrati<-a« res demokratično društvo in »Seeolo« res list v službi označenih demokratičnih načel: jx>tem bi bilo pač jedino logično, ako bi »Secolo« takoj v prvi številki, na decidiran način, ki ne dopušča nobenega dvoma, brez vsacega ozira in v formi, ki bi bila kar najostreja: obsodil dosedanjo politiko tržaško, ki je gazila pravo drugih in kratila svobodo drugim, ki je rušila drugim politična in na-todna prava ter jim odrekala ceM kulturna sredstva, ki je torej z jedno besedo: teptala ona demokratična načela, ki so baje »Democratici« v progi am !! Ali nova »Democratica« ni domačija one logike, ki lepe besede kuje v primerna dejanja. Od lepih besed o svol>odi za vse prihaja v svojem programH do proslavljanja zmag istega progressa — a vse te zmage so bile izvojevane na račun pravice in svobode tržaških Sloveocev — in se še balia celo, da so oni možje »Dem<»cratice«, često odločevali te zmage. »Secolo« zatrja sicer, da njega možje ne bodo sovražili Slovencev ali pobijali da bodo z vso intransigeneo vse tiste, ki propo-vedujejo sovražtvo do Italijanov in ki si prisvajajo pravice do tal, ki so italijanska! Torej, da se umemo. »Demokratje« ne bodo sovražili Slovanov, dokler bodo ti Slovani tiho nosili vsako krivico; dokler bodo molčali k temu, da se jim jemlje kos za kosom njih lasti : dokler bodo resignirano gledali, kako jim trgajo deco iz naročja mater: dokler ne bodo tako drzni, da bi si domišljali, da tudi oni imaio svoje pravo — do vsega, kar uživajo drugi v politiškem, narodnem in kulturnem pogledu! ! Demokrati torej ne bodo preganjali Slovanov, dokler jih bodo videli pripravljene za ulogo — »šča-vov«, helotov ! Cim pa bi se jeli oglašati za najprimitivneje pravo na tej zemlji — ki ni izključno italijanska, kakor bi hotel uveriti »Socolo« v svoji prav nedemokratiški neres-nicoljubnosti — potem se prične gonja tudi od demokratične strani in po receptu — progressa !! Zastava «I)emocratice» je torej jednostavno stara zastava progressa — na novem drogu, gospodje so nam v «Secolu= prinesli novih mehov, }>olnih — starega vina. I>a zaključimo! Demokrati pravijo, da ne bodo sovražili Slovanov, ker jednega celega naroda ni smeti klicati na odgovor za to, kar jiočenjajo posamični ki. Pobijati pa hočejo z vso intrasigeneo in, ako bo trebalo, z vsemi ž*-kvarni, one Slovane, ki propovedujejo sovraštvo do Italijanov in si hočejo priboriti pravic na teh italijanskih tleh. Naj nam dovolč da to njih izjavo apliciramo za svoje potrebe in njim v odgovor: Mi Slovani ne sovražimo Italijanov, ker jih nočemo delati odgovorne za vse, kar počenjajo nekaterniki z nami. Boriti pa se hočemo z vso intransigeneo in do prinaša t i hočemo vsako žrtev v borbi proti tistim Italijanom, ki propovedujejo sovražtvo do Slovanov in ki nam kratijo pravice n a tej zemlji, kije tudi naša last!! Kakor vi nam, tako mi vam, z opombo pa, da ste vi, na italijanski strani — in naj se že imenujete demokrate ali progressovce — tisti, ki propovedujete boj, da je torej na vaši strani agresija, na naši pa usiljena samoobramba. Jezita rameni na c. fr. oblastih r Kopru (Z vrše tek.) in na c. kr. okrajnem sodišču? No, tu so naravnost vnebovpijoče razmere v jezikovnem pogledu. Baš sodni uradi bi imeli biti uzorno urejeni, baš na sodnih oblastih naj bi se vzgledovale vse druge oblasti, kako je izvrševati tudi zakone o narodni enakoprav- nosti' Baš sodišča bi imela biti zavetišča pravice in zakona tudi tam, kjer gre za narodno jednakopravnost! Zato pa je pred vsem pOaebno, da so sodni funkcijonarji za svojo službo popolnoma usposobljeni tudi v jezikovnem oziru in da so — to se pač u meje samo ob sebi — poleg jezikovne usposobljenosti tudi strogo nepristranski. Gledč c. kr. okrajuega sodišča v Kopru pa se imamo britko pritoževati. Načelnik c. kr. okrajnega sodišča sam sicer ume slovenski nekoliko, a prav malo; vendar se o njegovi osebi ne more reči, tla bi bil pristranski. Kljubu svoji nepopolni usposobljenosti | si mož vendar-le prizadeva, da bi bil objektiven in da bi ustrezal. Vendar menimo, da bi bilo treba samo nekoliko več dobre volje od njegove strani, pa bi se razmere na c. k. okrajnem sodišču v Kopru kmalo spreobrnile na bolje. Ob sedanji jezikovni usposobljenosti uradnikov c. kr. okr. sodišča v Kopru sicer ni pričakovati mnogo boljši ga. Izmed petih adjunktov je samo eden, o katerem se more i reči, da je našemu jeziku popolnoma vešč. Od ostalih govori eden za silo slovenski in se tudi pridno uči : trebalo bi mu bilo torej le vztrajnosti in trdne volje, pa bi za mogel tudi slovenski uradovati. Tudi dva druga adjunktj se prav pridno učita slovenski, do-čim je enemu naš jezik — španska vas! Ali kaj pomaga, če se tudi uče našemu jeziku in se mu popolnoma pri uče; a se ga potem ne poslužujejo v uradovanju ! Gospodje se pač uče našemu jeziku, a ne radi ljudstva, kateremu naj bi služili, ampak radi sebe in svoje karijere. Uradnik, kateremu je izročena zemljiška knjiga, ne pozna niti besedice slovenski. Izmed ostalih pisarniških uradnikov sta menda samo dva, katera umeta slovenski ; a še ta -dva se poslužujeta našega jezika samo tedaj, ko sta prav prisiljena v to. Tožbe, ki jih podajajo stranke na zapisnik, sestavljajo se vedno in izključno le italijanski, čemu slediti — to je zopet umevno ob sebi — italijanska razprava in italijanska razsodba. Izmed dijurnistov je menda samo eden, ki je našemu jeziku popolnoma vešč. Jasno je torej, da niti zapisnikov ni možno sestavljati v slovenskem jeziku, četudi bi bil dotični konceptni sodnik slovenskemu jeziku popolnoma, kamo-li da je le za silo vešč! Ker so pa dotični sodni uradniki našemu jeziku le deloma vešči ali tudi popolnoma nevešči, nastaja prepogostoma potreba, ki bi ne smela nastati nikdar, potreba razprave s tolmači in kakor taki fungirajo navadno — sodnijki sluge ! Zdaj si pa mislimo tako razpravo! Niti od najbolj jezikovno usposobljenega tolmača ni mogoče zahtevati, da bi izjave v vseh ni-jansah točno prevajal, tem manje je smeti kaj tacega zahtevati od priprostega sodnij-skega sluge. A treba je pomisliti, da je od ene same napačno razumljene besede dostikrat odvisen izid vse pravde !! Osobito velja to v kazenskih stvareh. Tu se vse izjave na zapisnik pišejo izključno italijanski in to tudi takrat, kadar sodnik slovenski zaslišuje stranko. Slovenske izjave pisati italijanski, ni druzega nego: tolmač v drugi obliki! Ker uradnik, kateremu je izročen kazenski oddelek, vendar še precej dobro govori slovenski, menimo, da bi trebalo samo nekoliko dobre volje, pa bi šlo tudi s slovenskimi zapisniki! Drugače je seveda z drugim uradnikom, kateri je tudi dodeljen kazenskemu oddelku. Le-ta nima o slovenščini niti pojma, a tudi nemščine lomi le par besedi ! Ker je pa omenjeni uradnik baš te dni dobil neko — plavo polo, mu želimo, da se prav pošteno odpo- čije od »težkega« in »mukotrpnega« dela in zato mu nočemo greniti njegovega slovesa. Vsi pozivi v kazenskih stvareh, izdani od c. kr. okrajnega sodišča v Kopru, so vedno in izključno italijanski, istotako razsodbe itd. Slovenskim občinskim uradom dopisuje c. kr. okrajno sodišče vedno in izključno le italijanski, župnim uradom italijanski ali nemški! H koncu naj omenimo še slučaja, ki se [je dogodil pred kratkim nekemu našemu rojaku, ki je bil nedavno temu zaslišan kakor priča v neki kazenski stvari. Na tozadevno vprašanje, izjavil je, da ne razume italijanski. Na vprašanje: »Sprehen si tajš«, je izjavila priča, da tudi nemški ne ume. Prišel je tolmač v osebi — sodnijskega sluge. Pričelo se je zaslišavanje. Dokler je šlo bolj le za formalitete, je šlo še precej gladko, -i ko je stvar postajala nekoliko bolj komplicirana, siromašni sluga kar ni mogel več točno tolmačiti in naš rojak je izjavil, da ne more na ta način nadaljevati ter je zahteval sodnika, ki ga bo umel, čemur se je tudi ugodilo, kolikor je sploh mogoče ob jezikovni usposobljenosti sodnih uradnikov v Kopru. Recimo, da bi bi) v takem položaju Slovenec, ki bi res ne umel kako tolmač prevaja njegove izjave, kaj bi lahko nastalo? Njega iz-ijave na glavni razpravi bi se ne vjemale z zapisnikom in lahko bi prišel še v kazensko preiskavo radi krivega pričanja! Saj taki slučaji so se že večkrat dogodili. Zaključujemo. Jasno je, da po tej poti ne more dalje in treba bi bilo, da naš jezik vendar že enkrat dobi uhod tudi v c. kr. urade v Kopru. S 1 a v o 1 j u b P o d s 1 a p i n s k v. Politični pregled. TRST, 24. marca 1S00. O spravnih konferencah. Izvzemši nemško-radi kalna glasila sodijo malone vsi nemški list bolj ali manje ugodno o vspehu spravne konference. Sosebno nemško-liberalna glasila, njim na čelu »Neue Freie Presse«, povdarjajo, da je sicer pot spor izum ljenja še dolga, ali korak, ki se je storil, daje vendar precejšen. Kakor pozitivna vspeha oz na čaj o doseženo sporazuinljenje glede volilne pre-osnove za deželni zbor Češki in pa gledč rabe jezikov na deželnih oblastih na Češkem. Pa tudi glede vprašanja rabe jezikov na državnih oblastih in glede šol za manjšine — da nekega zbližanja ni možno utajiti. Glede volilne preosuove priznava sNeue Freie Presse«, da se je izpolnila stara želja Nemcev. Dočiin je bilo dosedaj odvisno od milosti poslancev iz konservativnega plemstva, da je bilo liberalno plemstvo zastopano v dež. odboru in druzih deželnih ustanovah, bo po volilni reformi temu poslednjemu zagotovljeno primerno zastopstvo. Pa tudi Cehi morejo biti povsem zadovoljni z volilno reformo — tako dokazuje rečeni list — kajti dosedaj tudi njih večina v deželnem zboru ni bila gotova, marveč o d v i s n a od izida volitev v vele posestvu. Skušnja pa uči, da baš tu more vsakodobna vlada s svojim uplivom deseči, da zmaga liberalno veleposestvo, zbok česar Cehi izgube večino. Po volilni reformi pa bo (■ehom zagotovljena večina. Ko je tako nemški list obrazložil vse prednosti volilne reforme za obe strani in je tudi glede druzih točk skušal dokazati, daje pot sporazumljenja najbolja pot, polaga Cehom na srce, da njih obstrukcija ne bi imela zmisla, ko so se že na dosedanjih konferencah mogli uveriti, da tudi po mirni poti morejo doseči to, kar bi hoteli doseči z obstrukcijo. Sedaj je le vprašanje, da-li je tu nemški list govoril bolj v imenu svoje stranke, t ali bolj v imenu gosjioda Korberja? Ako je govoril v imenu vlade, ta izvajanja nimajo ni z daleka toliko vrednosti, kolikor bi jo imel«, ako bi bilo to menenje poslancev. Ako pa vendar-le tolmači menenje teh j>oslednjih, potem pa nastaja zopet vprašanje, da-li nemški poslanci s temi disj>ozicijami ostanejo trdni tudi nasproti Schonererjancem in pred na-hujskanimi volilei ? ! Pa tudi staročeška «Politik* beleži, da so konference pokazale dobro voljo na obeh straneh. Na vladi je sedaj, da-li bo znala izkoristiti to dobro voljo ? ! Mi1a.n Žuga! O Srbiji se te dni govori zopet prav veliki*. Morda je to odmev stvari, ki se gode za kulisami. Pregovor pravi, tla kjer je mnogo dima, tudi ni brez ognja. ! Mnogi sodijo, tla se od veljavne strani dela j na to, da bi Milana spravili iz Srbije. V I Belemgradu govore, da tudi kralj Aleksan-j der — naprošen v to od prijateljske strani j — pritiska na svojega očeta, naj bi za nekaj časa ne <»srečeval Srbije se svojo — drago navzočnostjo. Pri nravi, kakoršnja je Milan, ki baš iz nesreče svoje domovine hoče kovati svoj kapital, pa je več nego naravno, ! da Milan noče iti baš tedaj, ko bi interes | domovine zahteval, da gre. Da bi še bolj izkoristil mučno položenje svojega sina, je začel Milan groziti na adreso Rusije. Te dni je v Nisu vsprejel deputacijo | častnikov in Ie-tem je izrekel l>esede: »Da veste, ako bi bil prisiljen zapustiti deželo, ako bi se ruske spletke pokazale močneje nego moje pravice (!!), pa hočem pred svojim odhodom iz Srbije p o d ž g a t i ves Balkan in napraviti tako v kaos, da ga bo težko odpraviti. Vem, kako se mi bo maščevati«.; Dobro bi bilo, da bi se oni, ki imajo moč in dolžnost, storiti tega človeka nenevarnim, ne plašili teh groženj, ampak da bi postopali ž njim kakor z igralcem, ki je blizu, da zgubi partijo in meče svojo zadnjo kart} na mizo. Burni prizori v italijanskem parlamentu. V včerajžnji seji zbornice poslancev v Rimu so se vršili prizori, ki nas živo spominjajo divjih dogodkov, ko sta v avstrijskem državnem zboru zavladala krik in mehanična sila. Učenci delajo vso čast ' svojim učiteljem. Kakor znano, je na dnevnem redu italijanske zbornice preosnova opravilnika. Da je sprememba res potrebna, je dokazala baš zadnja seja. Eden predlog za drugim pada in ! ne morejo priti do nikakega končnega sklepa. Posl. Pontano je na zadnje predlagal resolucijo, ki pravi, da je edini izhod iz teh zmed i ta, da se apelira na narod, da se pozove ustavodajni zl>or. Predsednik mu je vzel besedo. Pontano je protestiral in je hotel, da se vpraša zbornico po imenih, je-li prav, da se mu je vzelo besedo? Predsednik je stavil dotično vprašanje in desnica in središče sta - odobravala postopanje predsednika: skrajna levica pa je kričala, da to ni nič, ampak oni da so zahtevali konstatacijo zakonitega števila. Predsednik je trdil, da se to ni zgodilo. Besede, kakor laž, nasilstvo in podobne so letele z ene strani na drugo. Pontano je zahteval, da >e ugodi njegovi želji ter grozil, da sicer jnireče, da se mu je neopravičeno vzkratila beseda, zaradi česar hoče nadaljevati. In zares je govoril znova, desnica pa se je polastila dedščic na pisalnih mizah ter razbijala, da ni bilo razumeti besede. Predsednik je zvonil neprenehoma ter opominjal stenografe. tla ne pišejo govora posl. Fontana, česar pa itak ni bilo mogoče storiti. Skrajna desnica je aplavdirala govorniku, galerije so pomagale. Predsednik je moral sejo prekiniti. Potem se je vršilo izpraznjevanje galerij. Čez petnajst minut |»ozneje se je seja zo|»et začela. Predsednik je dal besedo Sonninu, že znani Pantano pa si jo je vzel sam. Tako sta govorila istodobno dva govornika, vsa zbornica pa je vpila in ropotala, da ni bilo slišati niti l>e>-ede. Predsednik je bil primoran zaključiti sejo. Tržaške vesti. Tržaške volitve. Odbor političnega društva > Edinost» je sklenil v svoji sinoćnji seji — jh» daljšem in temeljitem razpravljanju, iz tehtnih vzrokov in sosebno še z ozirom na dog<»dke v laškem taboru —, da letos ne postavi svojih kandidatov za IV. razred v mestu. Democratica je že proglasila svojih 12 mož za četrti razred : vendar pa — in vzlie temu, da je Progresso že pred bitko vrgel puško v koruzo — ne bo to jedina kandidatna lista. Ker namreč v tej listi ni imena župana tira. Dompierija, se je oglasil neki anonimni volilni odbor »demokratov, združenih z neodvisnimi socijalisti*, ki priporočajo sicer desetorico teh kandidatov, a mesto dveh — odvetnika Zanolla in kavarnarja Fanellija — priporoča dra. Dompierija in industrijalca Zanzola. V, lepo popolnilo našega današnjega uvodnega članka je dejstvo, da današnji «Pic-colo» priporoča listo «Democratice» sklicujč se posebno na poznana »liberalna in narodna načela* teh mož. Kakor pravimo v uvodnem članku : na novem drogu stara zastava --v novih mehih staro vino ! Jutršnjesra shoda političnega društva »Edinost« v Rocolu se udeleži tudi več Lonjercev in med njimi tudi nekaj pevcev tamt)šnjega društva. Več členov »Slovanskega pevskega društva« poleti jutri, v nedeljo dne 25* t. m. v bližnjo okolico ter se o tem tudi udeleži volilnega shoda političnega društva »Edinost« v Rocolu. — Onim gg. pevcem, ki bi želeli udeležiti se tega izleta, naznanja se, da je sestanek v kavarni Commercio od 3. do 3l/g ure po pol. Volilni shodi po okolici. (Zvršetek.) Udeležba volilnega shoda na Prošeku je bila še precej obilna. Po nagovoru predsednika g. prof. M a n d i č a je g. dr. S1 a v i k poja-šnjeval važnost volilnega čina, dokazoval, da bi okoličani zatajili ne-le svojo narodnost, temveč vse svoje stare tradicije, ako bi glasovali za progressovskega kandidata. Izrekli bi se s tem za peterožarno zvezdo, za rutleČe-bele-zelene serpentine, za »slavnega« generala Garibaldija, za avstrijskega renegata, proti-verskega Žida in slavofoba Revereja; potrdili bi, da je res, kar je rekel Venezian o okoličanih, da so namreč naši predniki vdrli v okolico krast, ropat in požigat. Koristi bi pa ne imeli nobene, če bi se tako sramotno udali na milost in nemilost svojim političnim nasprotnikom, svojim zaničevalcem Ako pa volijo po svojem prepričanju za kandidata svoje narodnosti, svoje krvi, jih bodo spoštovali celo nasprotniki ter tudi pri slednjih s tem pridobijo. Poživljal je volilce, naj storijo svojo dolžnost vsi, da bo dan 8. aprila časten dan za okolico kakor je bil volilni dan pred 3 leti ! Zborovalci so pazno poslušali govornika ter glasno pritrjevali njegovim izvajanjem. Gosp. IvanGoriup je na to izjavil, da odloži svoj dosedanji mandat v VI. okraju, zahvilil se je volilcem za izkazano zaupanje ter je predlagal za kandidata velezaslužnega narodnega boritelja, g. dra. Gustava Gregorina. Burnim pritrjevanjem so pokazali volilei, kako. draga jim je ta kandidatura. Gospod vitez Nabergoj je pojasnjeval naše tužne politične razmere in potrebo, da pošljemo v zbor izkušene in zmožne može ter je Loplo priporočal predlagano kandidaturo. Ko je gosp. Jakob Stoka v navdušenem, po ojstrih pu-, šicah na naše politične nasprotnike in domače renegate zabeljenem govoru poživljal volilce. naj se ne udajo političnim antikri- J sto m ter naj vsi oddajo svoj glas vrlemu g. i dru. Gregorinu, bil je isti soglasno in veli-1 kim navdušenjem proglašen kandidatom za ! VI. t »k raj. Dodatek k poročilu o shodu na Opeilli. Pišejo nam: Želeli bi, da omenite še, da se je po volilnem shodu na Opčinah v gornjih prostorih v gostilni pri »MiČelu« vršila uprav divna svobodna zabava. Ze takoj po shodu smo imeli priliko poslušati močan oddelek vrlega pevskega društva »Zvon« in pa iz 19 členov sestoječi oddelek j»evskega društva »Kolac. Ali potem, na svobodni zabavi so pevali, da je bilo veselje. Ob dolgi mizi se je zbralo prvakov iz Trsta in okolice in iz Sežane, ki so se naslajali na mili naši pesmi. Iu v kolikor ni pripomogla pesem, pa so krasni govori gg: dra. Rvb^ra, Mandica, Ivana Goriupa, Kariža, Cotiča, dra. Slavika {in še par druzih zanetili splošno navdušenje. Ob zaključku sta pela oba zbora skupno. Opuščeni notarski mesti. Pravosodno mini8terstvo je izdalo naredbo, da se ima opustiti eno osmih notarskih mest v Trstu in mesto notarja v Rizanu v Dalmaciji. Iz-pred naših sodišč. Včeraj so bil-' na tuk. deželnem sodišču obsojeni : 19-letni Jakob Babič in 22-letni Ivan Pobega, oba iz Milj, ker sta dne 7. aprila m. 1. v Zavijah ukradla več živine, vsaki v tri mesece poostrene težke ječe; 39-letna Marija Šparožič iz Moščenic in 42-letna Albina Vidošič z Vo- loskega, ker sta se med službo božjo grdo vedli pred cerkvenimi vrati, po Jj 303. k. z. vsaka v 7 dni zapora. Aretirali so na trgu pred bolnišnico zaradi tatvine 54-letnega Josipa Kozloviča, ki je še le nedavno temu zapustil kaznilnico v Kopru. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 9.2, ob 2. uri popoludne 13.6 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 754.7 — Danes plima ob 0.31 predp. in ob 6.48 zvečer; oseka ob 10.26 predp. in ob 11.54 popoludne. Dražbe premičnin. V poned., dne 26. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- i vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: , v ulici Ponte in Romagna 201 in 134, hišna priprava; v ulici Amalia 1, hišna priprava, tehtnice, vozovi in oglje; v ulici S. Michele 23 in v ulici Nuova 29, hišna priprava: v S. Martiri 21 III n., dražba posestnih pravic do zemljišč tab. 119 in polovice tab. št. 1460 na Kontovelju. Za jnbilejno dijaško ustanovo došli so nadaljni darovi: Poprej izkazanih (glej »Edinost« z dne 4. nov. 3899. št. 255.) . . . 8107 K 04 st. V Rojanu nabranih in po g.' J. Požarju izročenih . . 10 _ 40 „ Dunajčan v proslavo 10-let-letnice uredn. »Edinosti« g. Cotiča...... o r> — -n \ Bogtlanović Ante v proslavo spomina svoje pok. soproge Anke Bogdanovi«? ... 20 - — -Pogrebno društvo na Vr- deli....... 50 - — „j Proseški tarokisti .... 5 „ — _ Skupaj . . 8198 K 44 st. Živeli darovalci in njih nasledniki ! Ker je ta ustanova velike važnosti in ker darovi jako počasi prihajajo, prosimo, da bi se rojaki ob primernih prilikah spomnili na to ustanovo. Natlaljne darove sprejema blagajnik, dr. Gustav G r e g o r i n v Trstu (Via Molin piccolo štev. 3). Občni zbor »Delalskega podp. društva« bo v nedeljo dne 6. maja t. 1. Prostori in ura se objavita pozneje. Oddelek pevskega društva »Kolo* priredi jutri v nedeljo dne 25. t. m. mal izlet v Rocol. Odhod ob 3. uri pop. Vesti iz Kranjske. * Peš okoli sveta. Včeraj se je oglasil v uredništvu »Slov. Naroda« Evgen Gruard, žurnalist iz Pariza, ki potuje peš okolu sveta. * K m e 11 j s k o - k e m i č n c» p re s k u-š e v a 1 i š č e v Ljubljani. Kako potreben in koristen je ta zavod, je razvidno iz port>-čila, ki ga posnemljemo iz »Slov. Naroda« : Koncem 1. 1899 je preskuševališče dovršilo 1l/.j leto svojega obstanka. V letu 1899 so mu doposlali skupno 400 predmetov v znanstveno preiskovanje, in sicer so poslala obla-stva 83 predmetov, društva 12/» in zasebniki 194 predmetov. Poskusov se je izvršilo v interesu kmetijstva 142, poskusov živil in užitnin 140, poskusov v industrijske in obrtniške namene pa 46. Izmej 103 doposlanih pokušenj na vinih jih je bilo 62, torej okroglo 60°/o spoznanih za slabe ali ponarejene. Sod-nije so poslale 32 vinskih pokušenj v preskušanje in vse st) bile spoznane za slabe, oziroma ponarejene. * »T a u b 1 i c h« je zavpil včeraj vojaški novinec Lončar, ki je bil prešu m no pogumen na novačenju v »Narodnem domu« y Ljubljani in ga je vsled tega hotel žandarm odvesti v zapor, zbok česar je fant skočil skozi okno na stopnicah v prvem nadstropju. Padel je do cela srečno na tla ter srečno tudi, za prvo silo, u tekel orožniku. Zaporu pa ni u tekel, ker so ga pozneje orožniki vendar dosegli in ga vtaknili v luknjo. * Na božjo pot na Brezje seje namenil pobožni mladenič Janez Bobnar iz Srednjega Gobadola, ki je dobil letos poklic na vojaški nabor. A glej ga kleka ! V Ljubljani so ga zaustavili ter mu pokazali j>ot v luknjo, ker so bili menenja, da se na Brezje ne potuje z voznim listom za Ameriko.Tako je bil preprečen njegov — pobožni namen. Vesti iz Štajerske. — Na smrt na vešalih je bil obsojen te dni od mariborskega porotnega so- dišča 20-letni metlarski vajenec Fr. Lopar-nik iz Cezanjevcc v ljutomerskem okraju radi roparskega umora ; 19-letni kajžarski sin Josip Lasič iz Mekotinjaka, ki mu je pomagal na roparstvu, pa radi ropa in tatinstva na desetletno ječo, poostreno s postom vsaki mesec. Vesti iz Koroške. Prvi kronski petak za družbo sv. Cirila in Metoda! Tako poživlja koroški «Mir> slovenske rodoljube, naj po-lagajo prve kronske petake na žrtvenik domovinske ljubavi, kakor so svoj čas polagali prve krone. Kdor more, naj nikar ne pre-sliši tega rodoljubnega klica. Razne vesti, Prva mednarodna razstava v Kaneji. Kretska vlada je rok za prijave udeležencev razstave podaljšala do« 5. aprila. Razstavo otvori dne 1. maja t. 1. princ Jurij Grški, ki je pokrovitelj iste, sam. Pozivu vlade do in-dustrijalnih držav evropskih se je odzvalo lepo število tvrdk, ki želč razširiti svoj izvoz na Kreto. Natlaljne prijave sprejema g. Artur Gobiet v Pragi. — Razstava bo v krasnem mestnem vrtu v Kaneji, kjer je postavljenih več paviljonov. V isto svrho bo služil tudi parlament. Oficijelni zastopnik za Trst je gospod Pavel Luchini, v ulici Farneto. Več ni možno zahtevati. V Monteleonu v Kalabriji je neka 23-letna žena te dni povila četvorčke, same fantiče, ki so vsi zdravi. Pred tremi leti je ista žena povila trojčke, ki so vsi kakor dren. Torej T otročičev v ne prav treh letih. Več pa res ni možno zahtevati ! Svojega moža je zastrupila neka Kovač v Temešvaru. V to jo je zavel neki Korin, ki ima več takih zločinov na svoji vesti. Ko-vačico so seveda zaprli. Med zaslišavanjem pa so mebli začeli nekam škripati, a orožnik je pripomnil Kovačici : »To je duša vašega moža, ki ne more najti miru.« Te besede so ženo tako presu ni le, da je zdrknila na kolena in pri poznala svojo krivdo. Nesreča — sreča — nesreča. V Pragi se je dogodil te dni nastopni veletragični slučaj. Soproga nekega zavarovalnega uradnika je pestovala svoje dete pri oknu svojega stanovanja v II. nadstropju. Dete je nekako omahnilo in zletelo iz naročja ter telebnilo v globino. No, na veliko srečo je padlo na kup peska in se ni poškodovalo. To je bila sreča v nesreči. Zgodila pa se je druga nesreča : uboga žena je od strahu zblaznela in so jo odveli v norišnico. Izseljevanje Hrvatov v Ameriko je zavzelo dimenzije, da mora človeka pretresati skrb in tuga, kt> čita statistične podatke. Samo v ja-nuvarju letos se je iz Hrvatske izselilo okolu 1150 oseb. A februvarju je odšlo v Ameriko iz Karlovca 550, iz Zagreba 700 in od drugod 150 oseb. V kratki dobi dveh mesecev je Hrvatska zgubila preko 2li00 svojih sinov, mej katerimi je bilo kakih 400 mladeničev, ki še niso zadostili svojim vojaškim dolžnostim. O tem se človeku vsiljuje vprašanje, kdo je kriv, da ljudje v toliki množini zapuščajo domačo grudo? Ako beda — kdo jo je zakrivil? Mar res Hrvatska ne bi mogla preživeti vseh svojih udov, ako bi bila javna uprava taka, kakoršnja bi morala biti. He, gospod grof Khnen-Hedervarv, kaj pravite?! Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 24. (K. B.) Glasom dopisa mi-nistra-predsednika predsednikoma obeh zbornic je državni zbor po najvišji naredbi s 25. t. m. odložen. Stavke. FALKNOV 23. (K. B.) Na rovu sv. Matije v Zvodovu je stopilo zopet 320 mož v stavko, ker so odpustili nekega odposlanca iz službe. KARLOVE VAKI 23. (K. B.) Danes so prišli, razven malega števila, vsi delavci na delo. Stavko je smatrati končano. BRNO 23. (K. B.) V svilami Friedmann v Cvitavi je stopilo 330 delavcev v stavko, ker je izdan nov opravilni k, glasom katerega je možno odpuščati delavce vsaki hip in brez odpovedi. Delavci zahtevajo, da se ta določba izpusti in odpuste razne kazni. V nedeljo bo tamkaj velik shod delavcev. Ustaja t Argentinfji. LONDON 23. (K. B.) tem, da soj ustaši izročili orožje vladnim četa nt. Španjska in Franeija. MADRID 23. (K. B.) Ministerski pred- j sednik Sihella je izjavil v komori, da je pristaš statusa <|tio v Maroku. Francija da ni nevarna obstanku države. Potovanje španj-skega poslanika v Maroku odgovarja pogodbi od leta 1851*. Po mil ošee n ja. PARIZ 23. i K. B.) Kakor javlja «Figa ro», je predsednik Ix>ubet pomiloetil Chri-stianija. Dotični odlok da podpiše v torek. Istodobno da še izreče petnajst drugih po-, miloščenj. Predsednik Loubet se povrne v ponedeljek semkaj. Srbija in Rusija. BELGRAD 23. (K. B.) V merodajnih srbskih krogih zatrjujejo, da so tendeneijozno izmišljene vesti, objavljene v nekaterih listih, da je baje voditelj ruskega poslanstva Man-zurov dobil od svoje vlade nalog, naj pretrga vsako zvezo s srbsko vlado. Manzurov je o zadnjem sprejemanju kakor navadno obiskal ministra-predsednika. Vojna v južni Afriki. Oranje in Trausvaal med seboj. LONDON 23. (K. B.) Glasom vesti v listu »Times* od dne 22. t. m. iz Bloemfon-teina, je predsednik Kruger izjavil v proglasu z dne 21. t. m., da se svobodna država Oranje pri klopi ja Južnoafriški republiki, dočim je baje predsednik Steijn izjavil v protiprokla- j maeiji, da je obstanek Oranja nedotaknjen. General (rataere v Springfonteinu. LONDON 23. (K. B.) »Dailv Xewsc " i javlja iz Springfonteina z dne 21. t. m., da: je general Gatacre se svojim štabom še vedno ' tamkaj. Boerei v Oranju niso odkritosrčni. LONDON 23. (K. B.) »Times- javljajo; iz Springfonteina dne 22. t. m.: Nasproti sedanji ponižnosti burgherjev v Oranju treba opreznosti. Dokazano je, da njih postopanje ni povsem odkritosrčno. Mnogo orožja, ki so ga izročili, je nerabna stara šara 0 Mafekinsn. LONDON 23. (K. B.) »Times« javljajo iz Kimberleja dne 22. t. m.: Ni še [določen dan, kedar odkorakajo čete. namenjene, da osvobode Ma tek ing. Razoro/enje ustasev. BARKLVEAST 22. (K. ¥>.\ Reuter« javlja: Ustaši oddajajo svoje orožje prav po-, časi. Verjetno je, da se skrivajo. Prejšnjega »landdrostac so poslali v Capstadt. Bitka pri lVarrentoiiu. KIMBERLEV 23. (K. B.) : Reuterc javlja: Baterija, pridodana konjenjiei, je vče-j raj o rekognoseiranju proti AVarren ton u trčila na sovražnika. Nastala je preeej vroča bitka. Štirje boerski topi so morali umolkniti, ne da bi prouzročili kako škodo. Danes jutro je bitka začela z nova. spočetka živahno, pozneje; slabeje. Polkovnik Plumer se umika. LONDON 23. (K. B.) »Tiines< javljajo iz Buluuava. dne 11». t. m.: Po hudem topniškem boju se je polkovnik Plumer dne 16. t. m. umaknil ponoći v Lobatsi: sedaj se nahaja pri Krokodilspoolu. (ribanje Boereev. LONDON 23. N 23. (K. B.) »Reuter javlja: Včeraj je sovražnik živahno streljal iz pušek proti straži na mostu : Angleži so časih odgovarjali. Topništvo ni streljalo. Kakor je videti, najdejo Angleži o prehodu čez reko hud odpor. Glasom prispelih vesti so kmeto- j valei (Farmerji) na severozapadni meji Oranja, ki so se bili že vrnili na svoja posestva, vdob'li povelje, da pojdejo čez reko v Trans-vaal. — Guverner Milner v Dordreehtu. CAPSTADT 23. (K. B.) Guverner) Milner je prispel v Dordrecht. Proklamacija StMjnova. LONDON 24. javlja iz Kroonstada: Vlada vstraja pri odločnem odporu. Mnogo poveljstev mobilizirajo. Bur- i gherji so odločnejši nego kdaj doslej. Predsednik Steijn je izdal proglas, s katerim po-j živa burgherje, da sledijo pozivom v vojsko, j da ne pomagajo Angležem na nikakšennačin j ter da ne odlože orožja, razven če jih v to j primera skrajna sila. Kdor bi se ne ravnal po I teh predpisih, bi zapadel po vojnem pravu najstrožji kazni veleizdajstva. Upor v (razalandu. LONDON 24. (K. B.) »Times« javljajo iz Lourenzo Manjueza dne 19. t. m.: Pol-u rad no razlagajo odpošiljatev čet na trans-vaalsko mejo s tem, da je v deželi Gaza nastala ustaja. Pravijo, da je oddelek uro-jeneev udri iz Transvaala v deželo Gaza ter se tam začel biti z nekim velikim plemenom. Guverner, ki ustaji ni bil kos, je prosil nujno jK»moči. Odposlali so pešee in konjenico z dvema topoma tjekaj. Književnost in umetnost. Knjijm krojaštra. Gosp. Mat. Kune, krojaški mojster in lastnik krojaškega uči-ljišča v Ljubljani ter novoimenovani strokovni učitelj v obrtno-pospeševalnem poslovanju c. kr. trgovinskega ministerstva, je izdal novo »Knjigo krojaštva«. Knjiga je sestavljena za samopouk in za j>odlago na šolskem pouku o načinu pri k rojeval ne umetnosti po sorazmerni teoriji. Gosp. Matija Kune je že preje izdal dve svoji strokovni knjigi »Toaleta« in »Krojni vzorci«. »Knjiga krojaštva« ima 10 velikih tabel izvirnih krojnih sestav in mnogo podob. Cena r> kron. I Trgovina in promet O trsrovski in obrtni organizaciji na Slovenskem. Podaja : Anton Kristan {Gorica). IV. *) Omenil sem, da imamo na Slovenskem dve trgovsko-obrtni organizaciji, to je dva trgovska in obrtna društva. Jedno za Kranjsko in jedno za Goriško. Pravila obeh so prav slična, le, da v onih za Goriško ni točke glede konsumnih društev... Društvi imata namen, povspeševati in varovati vse koristi trgovskega in obrtnega stanu v gospodarskem, s«>eijalnem in političnem ozirn ter dosezata svoj namen: a) s prireje-vanjem shodov in strokovnih predavanj; b) s prošnjami, nasveti in pritožbami na zakonodajne zastope, na oblastva in na javne korporacije : d) z brezplačnim posredovanjem v trgovskih in obrtnih, v kreditnih in pravnih stvareh in e) s prizadevanjem za ustanovitev slovenske trgovske š o 1 e in trgovsko-obrtne banke (eno v Gorici in eno v Ljubljani), dalje informacijske in posredovalne pisarne ter zaklada za podpiranje udov in sirot trgovcev in obrtnikov, ki so členi ! društev. Poglejmo to malo natančnejše! Točka a) odgovarja prav popolnoma onim zahtevam, o katerih sem bil popreje pisal, namreč, da treba našim trgovcem in obrtnikom — posebno po deželi — izobrazbe, da brez te ne bo napredka, ne bo uspehov. S shodi se ljudstvo poučuje, bodri in navaja k razmišljanju. S predavanji je isto, seveda so predavanja še veče koristi nego shodi, ker so - - ako so, vsaj morala bi biti — temeljitejše obdelovana in obravnavana nego govori na shodih. Velike važnosti je tudi, če so sistematična, to je, če jih več zaporedoma, obravnava eni in isti, ali pa vsaj sorodni predmet. Vsako stokovno društvo, torej tudi trgovsko in obrtno, mora jm>-lagati prav veliko važnost na delovanje na shodih in predavanjih. Znana je stvar, čim izobraženejši so ljudje, tim naprednejši in za-vednejši so ter tako tudi pristopnejši novim idejam in načrtom. In ne samo to, — doba hiti, vse se dovršuje in popolnjuje— obrtna tehnika so čim dalje bolj modernizuje, trgovske znanosti si širijo svoj delokrog — — - - i in obrtniku in trgovcu je treba vedeti vse to ! Na shodih in na predavanjih se to prav ; lahko pojasni. Tako se tudi mnogim prihrani precej časa. Točka b) je prav praktičnega pomena. Je jasna tako, da ni treba izgubljati besed. Točka c) je prav potrebna že z ozirom na koristi trgovskega in obrtnega stanu. Pomagaj si sam, in pomore ti Bog! U važe vati in upoštevati jo je treba vedno, kadar se voli v trgovske in obrtne zbornice zastopstvo, ker to , ni majhnega pomena za razcvit trgovstva in obrtništva. Točka d) je nekaj prav aobro-došlega vsakemu trgovcu in obrtniku. Brezplačno posredovanje! Kaka dobrota je v tem zapopadena! To ve zlasti tisti, ki je imel s trgovino na debelo kaj opraviti. In končna točka, a)., kaj obsega vse ta! Ustanovitev slovenske trgovske šole! Usta- *) Glej it. 48, št. 55, 5t. tto. no vi te v ccgovsko-obrtnijske banke, ustanovi-tov informacijske in posredovalne pisarne, ustanovitev zaklada za podpiranje udov in sirot, kateri so bili členi društva ! Glej, koliko in kaj ! Štiri ustanovitve, katerih vsaka posebej bi zahtevala nekoliko člankov, razmišljanj in razmotri vanj. O prepotrebni ustanovitvi slovenske trgovske šole sem že pisal premnogo; prepričan sem, da je slovenska trgovska šola conditio sine qua non napredku slovenske trgovine in obrti ! Trgovako-obrtna banka je tudi krvavo potrebna. V Gorici imamo v tem pogledu že mnogo ; tu posluje prav krasno že 2 leti «Trgovska-obrtna re-! gistrovana zadruga*, ki v gotovih stvareh za ! sedaj nadomešča trgovsko obrtno banko. Po-! ročilo zadnjega občnega zbora je prav poučno, ne le v tem, tla nam kaže, kje vse treba pomoči obrtniku in trgovcu, temveč tudi v tem, da Bvari jednake zavode pred ljudmi, ki so lajiki in diletanti v denarnih stvareh, spe-cijelno pa se z ozirom na trgovino in obrt. | Kar se pa tiče ustanovitve informacijske pi-i sarne, o tej bo nasledoval specijelen članek, v katerem razložim natančno pomen poštene, vestne in natančne informacijske pisarne. Razjasniti mi je še jedno ustanovitev, ki je v točki e), to je: ustanovitev zaklada za ! podpiranje udov in sirot, ki so bili členi ! društva. Pota usode so različna. Življenje je 1 velika nerazrešena uganjka. Ni kdo ne ve, kaj vse ga še čaka ! In iz tega nista izvzeta trgovec in obrtnik, nasprotno, teh dveh se še , prav j»osebno tiče to. Prišla je nesreča, preobrat v trgovini, v obrti, in preje cvetoč za-I vod, bujno napredujoče podjetje: propada ... In družina je prišla v bedo. Najhujše je še, i če umrje še glava družine, ali pa oba, oče in mati, ter ostanejo otroci sami, sirote... In ni ; li tu sveta dolžnost človeške družbe v obče, j stanovskih tovarišev pa še prav posebej, tla pomagajo revežem v bedi in siromaštvu ? ! Seveda je tu najboljše, če je tu zaklad, na katerega se je sirotam obrniti, kajti grenko je moledovati in prositi okoli v nikaki nadi, da bomo uslišani... Ustanovitev takega zaklada je prav lepa in v obče koristna ideja... Ogledali smo si v glavnem sredstva, s katerimi po pravilih dosezata dve društvi na Slovenskem svoj namen v prospeh trgovine in obrti. In reči moramo, da so lepa sredstva, prava sredstva. Vsa seveda niso, ker v njih pogrešam n. pr. društvene čitalnice, poučnih kurzov iz najrazličnejših predmetov, kakor stenografičnega itd. No, pa zadovoljni moramo biti, ako se bodo vsaj ta sredstva uresničevala tako kakor treba ; že na tak način bo precej uspeha in koristi trgovini in obrti naši! Carine na papir in predmete iz papirja. Te dni je bila v dunajski trgovinski zbornici — kakor smo že omenili — enketa o prihodnji uvozni carini na papir in izdelke iz papirja. O mnogih točkah se je posrečilo doseči sporazu m ljenje ali vsaj zbližanje na-| sprotnih koristi. Posvetovanje o spornih točkah, mej njimi tirjatev naših izdelovalcev papirja, tla je na inozemske tiskovine uvesti uvozno carino, so izročili posebnemu odseku, sestavljenemu iz tovarnarjev za papir, ti-; skarjev in knjigotržcev. Ta odsek predloži svoje nasvete prihodnji enkčti dne 30. t. m. Znižanje vožnine za avstrijski petrolej na bavarskih železnicah. Prošli mesec je gorenje-bavarska trgo-| vinska zbornica priporočala prošnjo avstrij-i skih rafinerij petroleja, da bi se na bavarskih I državnih železnicah znižala vožnina avstrij-! skemu petroleju. Sedaj pa je dotično bavarsko ministerstvo obvestilo gorenje-bavarsko trgovinsko zbornico, da je generalno ravnateljstvo bavarskih državnih železnic vdobilo ukaz, da za avstrijski petrolej Juporablja odslej iste olajšave glede vožnine, kakor so v veljavi glede romunskega petroleja. Izvoz ruskega sladkorja na Japonsko. O zadnjem zborovanju zastopnikov ruskih železnic so sklenili, da se ima vožnina od sladkorja iz mest proizvodnje v Odeso znižati za 50°/0» to pa le v slučaju, če je dotična količina sladkorja namenjena za prevoz v japonska pristanišča. Izvoz prašičev iz Avstrije na Rusko, je ruska vlaka prepovedala. Izkaz o denarnih zneskih in vrednostnih predmetih najdenih v priporočenih povratnih pismih druzega poluletja 1898 in v navadnih povratnih pismih prvih treh mesecev 1899, ki so se dne 14. in 15. marca 1900 komisijsko odprla. Imena naslovljencev in kraji, kamor so bile pošiljatve namenjene, so nastopni : Giovanni della Časa Rim, Wiliia Granmvav Vokohama, Rosa d* Aguolo Vivaro (Maniago), Giovanna Sterpin Drague, Maria Turk Postojna, Giovanni Domianovich Avstrijski konzulat Messina, Teresa Michelutti Videm, Dragutin Dičić Senj (Sinj), Elia Petijevieh Zadar. Jedno pismo je bilo brez naslova. Dotični oddaj alci, ki žele, da se jim ta pisma vrnejo, se s tem vabijo, da dokažejo tekem 3 mesecev svojo lastninsko pravico potom dotičnega prejemnega poštnega urada ali pa neposredno na c. k. poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. Prodaje kolonij alnega blaga. (Brez carine). od 15. marca lfKK). do 23. mare 1D00. 50 kg. 1000 vreč kave Santos choice, „ 4.S-50 — 500 _ „ Santnos razne „ 45"— 52"— za zaboj 20000 zabojev pomaranč od K. 2.— 10*— 6000 „ limonov „ 3.«— 7.— Zaloga t javnih skladiščih 23. marca 1900. Kava............ 14378 metr. stotov Poper............ 151S n Žkoijice (cimet*...... . 1217 „ „ Piment........... 1194 „ Južno sadje......... 17394 „ Olje.............31805 Vino (italijansko).......215418 „ Trgovinske vesti. Budimpešta 24. Pšenica za oktober K 7.To do 7.74. Pšenica za april K. 7.52 do 7-53 Rž za oktober Iv. tr58 do 6\r)(.>. Rž za april K. 6'o4 do 6*35 Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 5v>2 do 5*33. Oves za oktober K. —*— do —■—. Oves za april K. 4*93 do 4.94 Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, mirno. Prodaja: nekaj tisoč met. stot. nespremenjeno Vreme: oblačno Hamburg 24. Trg za kavo. Santos good average za mare 36.25 za maj 36.50, za september 37*— za december 37*75 Denar. Havre 24. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 43.50, za juli 50 k. I frankov 44.25. Dunajska borza dne 24. marca.. včeraj ilmtes. j Državni dolg v papirju 99*25 99*25 .. v srebru 99.10 99 10 I Avstrijska renta v zlatu 98.30 98*30 „ kronah 4°/0 99.50 99*50 I Kreditne akcije . . . 235.10 235*40 London 10 Lsr. . . . 243.— 242 95 20 mark..........23.72 23*70 Napoleoni..........19.29 19*28 100 italijanskih lir . . 90.20 90*20 Cekini......11.37 11*38 Proti k a š 1 j u, j grlobolii. Mja?osti,njaianjn£lasn, kataru iti. | zahtevajte vedno ■ Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikiii, učiteljih itd. ; Dobivajo se v škatljicah v PreiidiuijeTi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. V Ajdovščini se proda hiša št. 115 se zaprtim dvoriščem, kletjo, hlevom ter 10U sežnji travnika. V hiši se nahaja sedaj gostilna. Kadi lepe lege je ta hiša pripravna za vsako obrt. Ponudbe na: H. Stibiel, Trst. ulica 8. Giacomo št. 3, Oorso. Proda se lepa In prostrana kavarna pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Božo Mijie, posredovalec na Reki. I Um i torama j [ |C pohištva vsake vrste ) | AlessanAro Levi MM v Trstu.! [ Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). 1 f Bogat Izbor t tapetarijah, zrcalih in \ i slikah. Ilustrirali eenik gratis in franko i i vsakemu na zahtevo. 4 j Cene brez konkurence, t F Predmeti stavijo se na brod ali žele- ( f znleo brez da bi se za to kaj za računao. Z OBUVALA! Pepi KraAevec pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo). priporoča svojo bosrato zal osjo raznovrstnega Oblivala za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Od pošiljate v je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ivzršnje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se uljudno priporoča Josip St&ntič čevljarski mojster VABILO na izredno sobranje „Posojilnega komun. dniftva v Ricmaiijili" reristr. zadruge z neomenjeno zavezo katero bode v nedeljo i. aprila 1900, ob 4. uri pop. v prostorih hiše št. III. DNEVNI RED: 1. Nagovor staroste. 2. Važnost posojilnih in konsumnih društev. 3. Nasveti in razgovori. Ricmanje, 1?4. marcija 1900. Starešinstvo. Svagelj Andrej poroča slavnemu občinstvu. krojač v ulici Pe-tronio št. 1. se pri- Pohištvo i n ltieblji. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal stolio za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Brešeak. («oriea. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. „Konsuinfi društvo" m Sv. Mobn naznanja slav. občinstvo da je odprlo v ulici Concordia (vo^el ulice Vespueci) pri Sy. Jakobu ■ <•■ svojo novo gostilno Toči izvrstno Istrsko, dalmatinsko in vipavsko izvrstna kuhinja vedno pripravljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. Za mnogobrojni obisk se priporoča Odbor. Varstvena znaMa: SIDRO.- o°o o°o •°o Viktorija" moderci za gospe in gospice po "»0. 70 11 ve.. 1 sld., 1-25. 1-30. 1-50. 1-SO. -2-20, . In 4-20 Velik izbor vseb predmetov za pomlad in leto, | volneno blago, perka! za obleke in srajce, cefir in oxford. lavvn-tennis. satinets gladki, tiskani in , mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke iu } kinčanje. velik izbor čipek. trakov, zavratnikov. modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, niti in kože. dežnikov. Velik izbor perila dobiva se v mannfaktnrnej zaloci JAKOBA KLEMENCA V TRSTI . — ul. Sv. Antona št. 1. V TRSTI*. Nii zahtevanj e dopošljejo se uzorci z dotičnimi cenami pošt. prosto. Najboljše berilo in darilo o°e oo je vsestransko jako pohvaljena ! Izpja in omika ali izvir sreče" i (neobhodno potrebua knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko iu hitro navaditi vsega potreb- I nega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po posti 10 kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju HI., Steingasse H. 9 X. St., Th. 10. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. ^ Prva slovenska S izdelovalnica mrežic za plinovo luč (Auer) Javljam slavn. občinstvo, da sem odprl svoji* izdelovalnico iu prodajalnico nepregorljivih mrežic za plinovo luč (Atier) na vogalu Piazza Nepzianti in Via deli'Arsenale Uvažuje geslo: »Svoji k svojim se priporočam za obilne naročbe. Dragotin Vitez I LINEMENT. CAPSICI COMP. Iz Kieliterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki. Ricliierjeva lekarna pri zlatem levu y Pragi. Elizabetne ulice S. I !! Nezaslišano!! 191 predmetov za samo 2. gld. io kr. 1 krasna pozlačena ura, jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 3 krasen etui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata 1. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres, i 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol fiuega pismenega papirja in 50 koristnih pradmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja samo za 2 sroltl. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka H. SCHEUER, Krakovo Josefsgasse štev. 46. Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku JS dnij. Iluatrovani ceniki zastonj in franko. vwwvwv\/> Tržaška posojilnica in hranilnic jeEisrro?ana zauruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4" 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer na uknjižbo po 5 V,0,«, 11:1 menjico po ii0o na zastave po 51 2°/0. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne iu od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. Trm-obrtna Mistrovana zairnia z neomejenim jamstvom. V GOBICI, semeniška nI. št. 1.. I. natisi r. -^--- Obrestuje hranilne vlogo, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 47.,% in vloge na Con to - corrent po 3»*50°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletuo odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po oOO kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.364>. Uradne ure: od (.>—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v iioriel Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hili. ----- Hranilne vloge sprejemajo se <>«1 vsaeega, če tudi ni član društva i u se obrestujejo po 41 ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo so samo članom in sioer na menjiee po i> °/w iu na vknjižbe po 0- l radllje vsaki dan ol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje liran. ylog Ista 1899. okroglo K. 1,490.000. Poštno-lrai. račnu štr. 637.315. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz letamo B. Fraper-ja t Pragi [•*-- je že več k:ikor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krep in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po posti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in ir. Uvorneja zalaiatelja „pri črnem orli'' Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: <«. Lueiani. E. Leitenbiirg, P. Prendini. S. Nerravallo. A. Suttiu.i. t. Zanetti, A. Praxmarer. M. AITE Trgovina manifaktiirnega blagu Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro St. 8. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cen j. odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sieer: črne in barvane snovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za žeuske kakor: saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo. Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Vse po najnižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cene odjemalcev in občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite. KXKX*KXXX*X*KK*K SEMENA z nasadov evetie, travnikov itrt. tvrdke Wolfner & Weisz na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence. Zaloga v irstu : NRoberto Bambule cvetličar v Via del le Torri (Palača Diana). Glasbena šola. Podpisaui učitelj glasbe odprl je v ulici Oo-logna št. ± I. nadstropje (za javnim vrtom) Solo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (contrabas) Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dau od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočujč se za obilno udeležbo beležim udani Hrabroslav Vosrrie N Narodna jed j k istati morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin Žnldersle & Valeneie v II. Bistriei po njih izlx>rnem okusu, obilni redilnosti. nizki eeni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajainieah jestvin. Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji ki je mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi, je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh t rt n i li mrčes O v in lišij. vseh ŽUŽelk na sadnih in drugih drevesih, ze- lenjadi in c vetij ieah. Navodilo za rabo ..Agrieola** posti ja franko Tovarna lila F. FeMerl k C,o TRST. - Via Limitanea št. t. - TRST ZASTOP IX ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. (Kurje oči trdo kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin in gotovo, i?vrsten, v svojem učinku neprekosljiv Trnkoczv-jev k Obut. kateri se dobiva v Fr&nciscus-Apotlieke na Dunaja V/2 Schonhrannerstrasse 107. Cena I tiO kr.. po pošti kot uzorec brez veljave Bo kr., kot priporočena pošiljatev 5S0 kr.. franko po predplačilu' zneska I v poštnih znamkah ali proti povzetju. Obliži za poskušajo 35 kr., po posti 40 kr. Učinek zajamčen! Hazpo- ■ šiljatev takoj sprejemu naročbe V Trstu se dobiva pri gosp. lekarnarju SERRAVALLO Piazza del šale f