PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir	Leto XXIX. Št. 261 (8663)	TRST, sreda, 7. novembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VAZEN DOKUMENT ZUNANJIH. MINISTROV EGS O BLIŽNJEM VZHODU
Izrael se mora umakniti z ozemlja ki ga je zasedel z vojno leta 1967
Resolucija je bila sprejeta v imenu vlad devetih članic skupnosti
V OKVIRU POTOVANJA AMERIŠKEGA ZUNANJEGA TAJNIKA NA BLiZNJI VZHOD
Prvi stiki med Kissingerjem in voditelji arabskih držav
v
Sef ameriške diplomacije že dopotoval v Kairo - Pogovori z maroškim kraljem Hasanom in tunizijskim predsednikom Bnrgibo - Eban v Romuniji
Zasedanje zunanjih ministrov gospodarske skupnosti v Bruslju, na katerem so sprejeli resolucijo o Bližnjem vzhodu
BRUSELJ, 6. — Zunanji ministri gospodarske skupnosti so na današnji seji v Bruslju zaključili razpravo o «petrolejski krizi», ki je zajela zahodno Evropo zaradi ukrepov, ki so jih sprejele arabske dežele, proizvajalke petroleja, proti državam, ki so odkrito podprle Izrael v svoji napadalni vojni zoper Arabce.
Ob zaključku razprave so zunanji
ministri v imenu svojih vlad soglasno odobrili resolucijo, v kateri je rečeno, da so vlade devetih članic gospodarske skupnosti podrobno proučile in uskladile stališča v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu. V tej zvezi so predstavniki devetih vlad soglašali o sledečem stališču:
1.	Vlade devetih držav odločno vztrajajo, da bi se morale oborožene sile obeh strank, ki so zapletene v oboroženi spopad na Bližnjem vzhodu, na osnovi resolucij 339 in 340 varnostnega sveta, takoj vrniti na položaje od 22. oktobra. Menijo, da bi povratek na te položaje olajšal rešitev še drugih nujnih vprašanj, lu se tičejo vojnih ujetnikov in egiptovske tretje armade.
2.	Obenem vlade devetih držav izražajo prepričanje, da se bodo na o-snovi resolucije varnostnega sveta 338 od 22. oktobra lahko čimprej začela pogajanja za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu, na osnovi uveljavitve resolucije varnostnega sveta 242 od novembra 1967. Predstavniki devetih vlad izjavljajo, da so pripravljeni storiti vse, kar je v njihovi moči, da pripomorejo k uveljavitvi te resolucije. Menijo, da se morajo pogajanja vršiti v okviru združenih narodov. Pripominjajo, da listina OZN daje varnostnemu svetu glavno odgovornost za vzdrževanje miru in varnosti na svetu. Varnostni svet in glavni tajnik OZN imata nalogo, da uveljavita mir na Bližnjem vzhodu z uveljavitvijo resolucije 242 in 338 varnostnega »veta.
Zato zunanji ministri menijo, da bi morala mirovna pogodba sloneti na sledečih točkah: a) ni mogoče osvajati ozemlja s silo; b) Izrael mora napraviti konec ozemeljski zasedbi, ki jo je uresničil v spopadu leta 1967;
c)	spoštovanje suverenosti, ozemeljske celovitosti in neodvisnosti vske države na Bližnjem vzhodu ter njihove pravice, da živi v miru v okviru svojih priznanih in zajamčenih meja;
d)	pri določitvi pravičnega in trajnega miru bo treba upoštevati legitimne nravice Palestincev.
4.	Zunanji ministri pripominjajo, da bo moral biti mir, v skladu z resolucijo 242, mednarodno zajamčen. Menijo, da bodo ta jamstva med drugim okrepljena z mednarodno vojaško silo, ki bo zajamčila mir na demilitariziranih področjih, ki jih določa člen 2/c resolucije 242. Evropska deveterica soglaša, da so mednarodna jamstva osnovnega pomena za ureditev splošnega polo-žala na Bližnjem vzhodu v skladu z resolucijo 242. na katero se varnostni svet sklicuje v svoji resoluciji 338. Deveterica si pridržuje pravico, da bo v tej zvezi predložila primerne predloge.
5.	Ob tej priložnosti vlade gospodarske skupnosti dajejo izredno važnost najrazličnejšim odnosom, ki jih imajo z vsemi državami južne in vzhodne sredozemske obale.
Popoldne so zunanji ministri evropske deveterice sklenili, da
sedaj Evropska gospodarska skupnost ne bo sprejela nobenega ukrepa glede trgovine s petrolejem. Mnogi opazovalci v Bruslju menijo, da to stališče zunanjih ministrov odraža optimizem, ki vlada danes v Bruslju v zvezi z odobritvijo zgor-
nje resolucije, ker pričakujejo, da jo bodo arabske države, proizvajalke petroleja, dobro sprejele. Tudi v kratkem sporočilu, ki je bilo objavljeno po popoldanskem zasedanju zunanjh ministrov gospodarske skupnosti, je poudarjena želja evropske deveterice, da prispevajo k pravični rešitvi spopada na Bližnjem vzhodu.
Resolucijo, ki so jo sprejeli zunanji ministri gospodarske skupnosti v imenu vlad devetih članic,
nekateri opazovalci v Bruslju ocenjujejo delno kot željo, da gospodarska skupnost noče zavzeti preveč odločnega stališča za eno ali drugo stranko v spopadu na Bližnjem vzhodu, drugi pa ugotavljajo, da so v resoluciji vlade gospodarske skupnosti podprle predvsem a-rabsko stališče. Omenjajo zlasti tisti del resolucije, ki pravi «da mora Izrael napraviti konec ozemeljski zasedbi, ki jo je uresničil v spopadu leta 1967».
RABAT, TUNIS, KAIRO, 6. — V ospredju pozornosti svetovne javnosti je v teh dneh potovanje ameriškega zunanjega ministra Kissingerja na Bližnji vzhod. Kissinger je sinoči dopotoval v Maroko, kjer je imel takoj po svojem prihodu enourni sestanek z maroškim kraljem Hasanom.
Srečanje ni bilo predvideno, iz diplomatskih krogov pa prihajajo
glasovi, da je bilo izredno prisrčno ter da je dalo možnost obema sogovornikoma, da proučita položaj na Bližnjem vzhodu. Po sestanku s kraljem Hasanom je Kissinger razpravljal o svojem potovanju s sodelavci, ki ga spremljajo in med katerimi naj omenimo podtajnika v zunanjem ministrstvu, izvedenca za bližnjevzhodna vprašanja Sisca in izvedenca za afriška vprašanja Newsoma. Pogovora se je udeležil tudi ameriški veleposlanik v Maroku Neumann.
Ameriško - maroški pogovori so se nadaljevali danes zjutraj ob 11. uri po italijanskem času. Z roške strani so se udeležili srečanja poleg kralja Hasana še ministrski predsednik Osman in zunanji minister Benhima ter maroški veleposlanik v ZDA. Po tem zase danju sta imela Kissinger in Hasan še en zasebni pogovor.
Ameriški funkcionarji so medtem zanikali govorice, po katerih naj bi Kissinger predlagal arabskim voditeljem ameriški načrt za popolno uresničenje resolucije varnostnega sveta iz 22. oktobra.
V poznih popoldanskih urah je šef ameriške diplomacije dopotoval
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SESTANEK MED VLADO IN PREDSTAVNIKI TRGOVCEV
Nadzorovati cene potrošnega blaga ki vplivajo na življenjske stroške
Minister za industrijo je izjavil, da bo treba omejiti potrošnjo gorilnega olja
RIM, 6. — V palači Chigi je bil danes sestanek med vlado in predstavniki vsedržavne zveze trgovcev. Govorili so o gospodarski politiki po zapadlosti zakonskih odlokov o zamrznitvi cen. Poleg predsednika vlade Rumorja so se sestanka udeležili ministri La Malfa, Colombo, Giolitti in De Mita. Glavni predmet pogovora so bile cene in vprašanje kreditov trgovini.
Po sestanku je zakladni minister La Malfa povedal, da je obrazložil
predstavnikom trgovcev, da vlada sedaj ni v stanju obremeniti z novimi stroški državne izdatke za prihodnje leto, «ker Italijani že dalj časa več porabijo, kot zaslužijo». Ta njegova pojasnitev je bila v zvezi z nekaterimi zahtevami trgovcev, da bi vlada krila primanjkljaj njihove bolniške blagajne.
Najbolj obširno je časnikarjem obrazložil vsebino pogovora minister za industrijo De Mita, ki se že od vsega začetka neposredno ukvarja s cenami na debelo in na drobno. Potem ko je dejal, da so s trgovci govorili o kreditih za po-
sodobljenje trgovinske mreže, je glede cen dejal, da so mnogi proizvajalci že zahtevali povišanje cen. Kljub temu pa je minister De Mita dejal, da je treba pri tem strogo gledati na ključne proizvode.
S tem je minister hotel povedati, da bo vlada zelo stroga pri ocenjevanju zahtev o povišanju cen blaga široke potrošnje, ki najbolj vpliva na povišanje življenjskih stroškov delavskih družin, da pa bo popustila pri blagu, ki se že danes prodaja celo «z izgubo».
Zanimivo je, da je minister za industrijo, na vprašanje časnikarjev glede «petrolejske krize» dejal,
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiinimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMi
KONFERENCA 0 EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU
Egiptovski poseg na ženevski konferenci
ŽENEVA, 6. — Na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju, ki je v teku v Ženevi je danes spregovoril egiptovski veleposlanik Kalaf, ki je v svojem posegu zahteval odpravo tujih vojaških oporišč iz Sredozemlja, kjer ogrožajo varnost obalnih držav. Obenem je treba preprečiti, je izjavil, vsak poskus hegemonije nad Sredozemljem. Kot znano so Egipt. Tunizijo, Izrael in nekatere druge države povabili na predlog malteškega ministrskega predsednika Doma Min-zatoffa, naj izrazijo svoje stališče o
vprašanjih varnosti in sodelovanja v Evropi.
Ko je obravnaval vojno na Bližnjem vzhodu je Kalaf dejal, da ga je povzročila izraelska ekspazionistična politika. Obenem je poudaril, da se borijo arabske države samo za osvoboditev svojega ozemlja. V zvezi s petrolejsko krizo pa je rekel, da je akcija arabskih držav v skladu z o-brambo zakonitih pravic arabskih ljudstev ter da ni naperjena proti drugim narodom.
niiMiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiAHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiniiiii
Zunanji ministri gospodarske skupnosti so na včerajšnjem sestanku v Bruslju po razpravi o «petrolejski krizi» sprejeli resolucijo o položaju na Bližnjem vzhodu. Resolucija je zelo važna, saj so se za njo članice gospodarske skupnosti prvič soglasno in odkrito zavzele za popolno uveljavitev resolucije varnostnega sveta štev. 242 od novembra 1967, o-benem pa zahtevajo, da se mora Izrael umakniti z vsega ozemlja, ki ga je zasedel s šestdnevno vojno 1967. Zunanji ministri so to stališče zavzeli v imenu svojih vlad. V resoluciji hkrati vsestransko podpirajo resoluciji, ki jih je varnostni svet sprejel letos oktobra v zvezi z zadnjo arabsko-izraelsko vojno.
IH À T\TT^ Ci
DAjMLo
Na predsedstvu vlade je bil sestanek med vlado in predstavniki trgovcev. Govorili so o bodoči vladni politiki cen in o vprašanju trgovine v Italiji. Trgovci so opozorili predvsem na potrebo po večjih kreditih za okrepitev trgovinske mreže. Seveda je bil tudi govor o petrolejskih cenah, o čemer je minister za industrijo De Mita izjavil, da bodo za sedaj o-mejili samo potrošnjo plinskega olja za ogrevanje za 10 odst.
V okviru svojega potovanja po
arabskjh državah Bližnjega vzhoda se je Kissinger že srečal z maroškim kraljem Hasanom in s tunizijskim predsednikom Burgi-bo. Sinoči, pozno zvečer je dopotoval v Kairo, kjer bo imel vrsto pogovorov z egiptovskim predsednikom Sadatom in z drugimi egiptovskimi voditelji. Ugo tavljajo, da njegovo potovanje so-upada z naraščajočo napetostjo na izraelsko - egiptovski fronti in da bi neuspeh njegovega potovanja na Bližnjem vzhodu prav gotovo privedel do ponovnega izbruha sovražnosti.
V Beogradu je bila seja predsedstva ZKJ, na kateri je član predsedstva Kiro Gligorov dal o-ceno trenutnega političnega položaja v SFRJ,
da je v Italiji zelo težko prepovedati kroženje zasebnih avtomobilov ob nedeljah. Minister De Mita je pojasnil, da vlada proučuje druge možnosti omejitve potrošnje petrolejskih proizvodov. Poudaril pa je, da je treba varčevati s tekočimi gorivi. Glede plinskega olja za ogrevanje je izjavil, da bo treba omejiti potrošnjo za 10 odstotkov.
Predsednik zveze trgovcev Orlando pa je dejal, da je bilo to srečanje «poizvedovalnega značaja» in poudaril, da se izoblikuje politika, ki bo posvečala večjo pozornost trgovinski mreži. Povedal je le, da je delegacija trgovcev obrazložila predsedniku vlade in ministrom nekatera vprašanja trgovine na drobno, zlasti pa še vprašanja posodobljenja trgovskih ob"atov.
Pri ministru za proračun Giolitti-ju se je včeraj sestala posvetovalna komisija za cene. Sestanka se je udeležil tudi minister za industrijo De Mita. Proučili so vprašanja, ki so povezana s tako imenovano «drugo fazo», se pravi s položajem po zapadlosti zakonskih odlokov o zamrznitvi cen. Ugotovili so, da bo morala vlada sedaj sprejeti ukrepe za «prožno nadzorovanje cen» in preprečiti podražitev tistega blaga, ki najbolj vpliva na povišanje življenjskih stroškov. Sicer pa je posvetovalna komisija ugotovila, da je zamrznitev proizvodnih cen še vedno v veljavi in da mora vsako spremembo cene odobriti medministrski odbor za cene. Komisija je sklenila, da bo javno objavila cenike, ki so jih vložili proizvajalci na osnovi zakonskega odloka od 24. julija letos. Poleg tega je priporočila, da je treba pri proučitvi prošnje za povišanje cene upoštevati samo višje proizvajalne cene, ki so nastale po 28. juliju letos.
ri miru, mednarodnega sodelovanja in napredka na svetu.
Titove čestitke predsedniku Podgornemu ob obletnici oktobrske revolucije
B'/OGRAD, 6. — Predsednik re-I ijiike Tito je v brzojavki predsedniku prezidiuma vrhovnega sveta ZSSR Podgornemu čestital pre-zidiumu in vsem delovnim ljudem Sovjetske zveze ob obletnici velike oktobrske revolucije in jim zaželel nove uspehe v graditvi države. Tito v svoji brzojavki izraža prepričanje, da se hod prijateljski od-
Leone sprejel Rumorja
RIM, 6. — Predsednik republike Leone je na Kvirinalu sprejel predsednika vlade Mariana Rumorja, s katerim se je zadržal v dolgem in prisrčnem pogovoru.
ADIS ABEBA, 6. — Ob koncu petdnevnega uradnega obiska v Etiopiji je ciprski predsednik nadškof Maka-rios odpotoval na Malto. Med svojim bivanjem v Etiopiji se je Makarios pogovarjal s cesarjem Hailejem Selas-jem. Obravnavala sta medsebojne odnose ter mednarodni položaj še zlasti kar zadeva vprašanje Bližnjega vzhoda.
Na potovanju na Malto se je Makarios ustavil tri ure v Atenah in v Rimu.
v Tunizijo, kjer se je sestal s predsednikom Burgibo, s katerim je imel dveurni pogovor pred odhodom v Kairo.
Točnih vesti o pogovorih, ki jih je Kissinger imel v Maroku in Tuniziji za sedaj še ni. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Mac Closkey, ki spremlja Kissingerja na njegovem potovanju v države Bližnjega vzhoda ni imel predvidene tiskovne konference, v zasebnem pogovoru z maroškimi časnikarji pa je dejal, da sta Hasan in Kissin-ger obravnavala bližnjevzhodna vprašanja na splošno. Sam ameriški zunanji tajnik pa je dejal, da je bil obisk v Maroku izredno ploden, saj je ta država ohranila prijateljske stike z ZDA.
Po pogovoru s tunizijskim predsednikom Burgibo je Kissinger odpotoval v Kairo, kamor je prispel ponoči. Takoj po njegovem prihodu je Kissingerja sprejel egiptovski predsednik Sadat.
Čeprav za sedaj ni uradnih vesti o Kissingerjevih pogovorih v egiptovskem glavnem mestu kaže, da se bo ameriški državni tajnik srečal tudi s podpredsednikom republike Favzijem, s predsednikovim svetovalcem za vprašanja varnosti Hafezom Ismailom ter z zunanjim ministrom Fahmijem, ki se je prav včeraj vrnil z enotedenskega obiska v Washingtonu.
Opazovalci v Kairu poudarjajo dejstvo, da se njema obisk ameriškega zunanjega ministra s trenutkom izredne napetosti na frontah, ko so vesti o možnosti ponovnega izbruha sovražnosti čedalje bolj pogoste. E-gipt in Izrael drug drugega obtožujeta. da kršita premirje in da zbirata čete in vojaški material v predvidevanju obnovitve spopadov.
Egipčani vztrajajo, kot pogoj za sklicanje mednarodne mirovne konference, na umiku izraelskih čet na črto ustavitve sovražnosti z dne 22. oktobra, ko je stopila v veljavo resolucija št. 338 varnostnega sveta.
Kaže, da je šef ameriške diplomacije v teku svojih pogovorov v Washingtonu z egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem in s predsednico izraelske vlade Goldo Meir poudaril zahtevo ZDA po u-miku izraelskih čet na položaje, ki jih zahteva Egipt. S tem v zvezi je ob svojem povratku v Tel Aviv Meirova izjavila, da bo Izrael moral sprejeti vsto težkih odločitev.
Kakor koli že, pravijo opazovalci v Kairu, Kissinger nikakor ni prišel praznih rok. Zelo verjetno je dobil natančna zagotovila od Izraela ali od Sovjetske zveze, ki vztraja pri svoji zahtevi za čimprejšnje sklicanje mirovne konference, spričo katerih zaupa v uspeh svoje misije. Če bi se Kissingerjevo potovanje zaključilo z neuspehom, bi se spopadi po vsej verjetnosti ta-
koj obnovili. V tem primeru bi bile posledice na vseh ravneh nad slehernim predvidevanjem
Poročajo medtem o številnih diplomatskih stikih med raznimi a-rabskimi državami. Tako je v poznih popoldanskih urah dopotoval v Damask jordanski kralj Husein, ki je pred tem bil v Saudovi Arabiji. Husein je imel triurni pogovor s sirskim predsednikom Asa-dom. Iz Damaska je danes odpotoval sovjetski podtajnik za zunanje zadeve Kuznecov ,ki se je prav tako srečal s predsednikom Asa-dom in z zunanjim ministrom Ka-damom.
Libanonski ministrski predsednik bo v četrtek odšel v Kairo, alžir-
ski predsednik Bumedien pa je danes odpotoval iz Riada.
Poročajo tudi o obisku izraelskega zunanjega ministra Aba Ebana v Romuniji, kjer je imel vec sestankov s predsednikom Ceausescu-jem in z drugimi romunskimi voditelji. Romunija je edina socialistična država, ki ima diplomatske stike z Izraelom.
SOFIJA, 6. — V okviru tridnevnega uradnega obiska v Bolgariji se je jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Minič sestal z bolgarskim ministrskim predsednikom Todorovom. Kot poroča bolgarska tiskovna agencija BTA, sta obravnavala jugoslovansko - bolgarske odnose.
SREDOZEMSKO MORJE
Na zgornjem zemljevidu je razvidno, kako so se Izraelci okoristili s prvo ustavitvijo ognja, ki jo niso spoštovali in so dokončno obkolili Suez in 3. egiptovsko armado. Položaj izraelskih čet 22. oktobra je zaznamovan s črnimi trikotniki, beli trikotniki pa označujejo sedanje stanje
............n.........,,,,,,.,,,,,,,,,.............................................mm,.,..,..,...........„.................................................................
iiiiimiiiiimiimiiimiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiinnniHninnmnnnimjun^
STIKI MED ZKJ IN DELAVSKIM RAZREDOM SO SE POGLOBILI
Ocena političnega položaja v SFRJ na seji predsedstva Zveze komunistov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Predsedstvo ZKJ je na današnji 44. seji ocenjevalo politični položaj v deželi v luči uresničenja nalog iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja. Uvodno poročilo o tem je podal član izvršnega biroja Kiro Gligorov.
Po njegovi oceni je omenjeno pismo dalo močno pobudo akciji Zveze komunistov in mobilnosti cele družbe, okrepilo je stike med ZK in delavskim razredom, povečala se je zavest v vseh družbenih slojih o odgovornosti Zveze komunistov za nadaljnji razvoj revolucije. Pismo je posebno povečalo borbo za krepitev razredne vsebine samoupravljanja in postavilo osnove za graditev enotnosti zveze komunistov in delavskega razreda.
Gligorov je istočasno ugotovil, da je zadnje čase pod plaščem kritike
upravno - birokratski in centralistični način reševanja vprašanj, zanikajo se pravice delovnih ljudi in pravice narodov in narodnosti.
Pomembni rezultati v uresničenju nalog iz pisma niso izkoriščeni za krepitev razredne osnove ZK, zaustavil se je sicer izstop delavcev iz zveze toda sprejem delavcev v ZK ni dal pozitivnih rezultatov. Ugotovil je, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta sprejeto v ZK za 4,4 odstotka manj delavcev kot lani.
Glede sprejema mladine v ZK je stanje še manj zadovoljivo. Gligorov je nadalje ugotovil, da so še vedno močni odpori k uvajanju ustavnih sprememb posebno s strani sil, ki imajo privilegiran in monopolistični položaj. Materialno se položaj delavskega razreda in samoupravnega družbenega dela ni izboljšal v skladu z realnimi možnostmi. Za uresni-
nosi in vsestransko sodelovanje med cionarjev in organov, da še vedno obema državama, ki odražajo inte- niso premagani razni odpori do na-rese narodov obeh držav, vedno bolj črtovanja politike Zveze komunistov, poglabljali in krepili ter služili stva- Javljajo se zahteve po vrnitvi na
anarholiberalizma prišlo do oživlja- ; čenje bistva ustavnih sprememb je
nja neostalinističnih in dogmatskih K,r'f" """	~	-----:i—
pojmovanj o načinu reševanja vprašanj in nadaljnjega razvoja družbe.
Ugotovil je nadalje, da se v nekaterih osnovnih organizacijah zapaža nezadostno politično delovanje, da ni zadosti uveljavljeno načelo osebne in kolektivne odgovornosti funk-
bistvenega pomena ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, ki so doslej ustanovljene samo v dve tretjini delovnih organizacij.
V nadaljevanju svojega poročila je Gligorov ugotovil, da s« Zveza komunistov in druge družbeno - politične organizacije doslej zagotovile sprejem osnovnih ukrepov o nadaljnjem razvoju političnega sistema, da pa so potrebne odločne akcije za bolj korenito in uspešnej-
še delovanje komun posebno pa še krajevnih skupnosti, ki skupno temeljnimi organizacijami združenega dela tvorijo osnovo samoupravno - socialističnega sistema. Potrebno je krepiti vlogo socialistične zveze v uresničenju življenjskih potreb delovnih ljudi, krepiti njihov neposredni vpliv in kritični odnos do dela skupščin in njih organov.
Gligorov ;e v uvodnem poročilu posebno poudaril pomem vprašanja varnosti za nadaljnji samoupravni socialistični razvoj Jugoslavije. To vprašanje je posebno važno danes z ozirom na položaj na svetu, posebno še na Bližnjem vzhodu. Notranji in zunanji sovražniki socialistične Jugoslavije so, je poudaril Gligorov, vedno izkoriščali razne krizne situaciie v mednarodnih odnosih za poskuse, da ogrožajo budnost, vmešajo razdor med jugoslovanske narode. Zato ie potrebno stalno krepiti notranjo budnost in učinkovitost enot tori ariaine obram be. Obrambna sposobnost Jugoslavije mora biti predmet stalne pozornosti. Delo na krepitvi varnosti dežele mora postati vsakdanja obveznost vseh delovnih ljudi in državljanov.
Gligorov je pozitivno ocenil uresničenje politike stabilizacije in gos-i
podarski položaj nasploh in ugotovil, da so napori za vzpostavitev na ustavnih spremembah zasnovanih družbeno - gospodarskih odnosov spodbujali delovne ljudi k večji proizvodnji in produktivnosti, k racionalnejšemu poslovanju in varčevanju, k širšemu povezovanju in vzpostavitvi programa razvoja skupnega interesa. Padec realnih osebnih dohodkov zaradi povečanja cen in življenjskih stroškov je osrednje politično in gospodarsko vprašanje. Neobhodno je potrebno zaustaviti padec realnih osebnih dohodkov, življenjskega standarda in odmreti persnokt've njihove rasti.
Resen položaj na svetu, je zaključil Gligorov zahteva absolutno budnost in aktivno angažiranje vseh naprednih sil zainteresiranih za mir in pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu o preprečevanju sil imperializma in reakcije, ki preprečujejo materialno in gospodarsko osamosvojitev in napredek držav v razvoju
Po razpravi, v kateri so bila v glavnem potrjena sta^šča prikazana v uvodnem poročilu, je predsedstvo sprejelo sklepe, ki bodo naknadno objavljeni in sklenilo, da bo 10. kongres Zveze komunistov Jugoslavije maja v Beogradu.
BOŽO BOŽIČ
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
PO MNENJU DEŽELNEGA ZDRUŽENJA TRGOVINSKIH ZBORNIC
Splošna zagotovila za rešitev Za industrijo naše dežele vprašanja vojaških služnosti nastopa ugodnejša konjunktura
Medel odgovor odbornika Cociannija • Delno obnovljen odbor za upravljanje Sklada za Trst
Včeraj je ponovno zasedal deželni svet. V začetku seje je predsednik skupščine Berzanti počastil spomin 6 Tržačanov, ki so padlih v dneh 5. in 6. novembra pred dvajsetimi leti, nakar je bil na vrsti odgovor pristojnega odbornika Cociannija na vrsto vprašanj, ki so jih vložili predstavniki svetovalskih skupin in ki se nanašajo na vojaške služnosti. Vprašanja so svoj čas vložili predstavniki «mešane» svetovalske skupine (Puppinijeva in Štoka), komunistične skupine (Baracetti in drugi), socialistične stranke (Volpe in drugi), demokristjanske (Del Gobbo in Biasutti), socialdemokratske (Lonza) in liberalne stranke (Trauner).
Z odgovorom, ki ga je dal odbornik Cocianni, je bila večina prizadetih svetovalcev nezadovoljna. V tej zvezi naj omenimo, da sta izrazila vrsto pomislekov in kritičnih pripomb tudi predstavnika PSI in PSDI, posebno kritična pa sta bila do odbornikov izvajanj predstavnika Furlanskega gibanja in komunistične stranke.
Cocianni je predvsem dejal, da so vojaške oblasti uvedle nove služnosti v občinah Cassacco, Tri-cesimo, Tarčent in Magnano šele nekaj let potem, ko so bile ustrezne omejitve vključene v «nujno potreben obrambni načrt». Prvotno so bile določene še večje omejitve, ki so jih sicer vojaške oblasti pozneje skrčile prav zaradi pritiska deželne uprave in prizadetih pokrajin. Deželna uprava se zaveda težav — je nadaljeval Cocianni, — ki jih predstavljajo nove služnosti, in si bo še naprej prizadevala v okviru «mešane» skupine za rešitev tega vprašanja, in sicer toliko bolj, ker nenaden prihod večjega števila vojakov na področje prizadetih občin odpira celo vrsto novih problemov praktičnega značaja.
«Mešana» skupina je v zadnjem času dosegla, da so bile nekatere napovedane služnosti preklicane, druge omiljene, in da so nekatera področja ostala prosta za razvoj industrijskih dejavnosti. Skupina je načela tudi vprašanja odškodnin: te se namreč priznavajo po državnem zakonu štev. 180 iz leta 1968, vendar gre v vsakem primeru za minimalne cenitve, kar pa najbolj razburja prizadete domačine je to, da je treba na te minimalne odškodnine čakati tako dolgo, da se njihova dejanska vrednost zniža praktično na nič.
Vprašanje zase predstavljajo vojaške vaje. Deželna uprava je po skušala dopovedati vojaškim oblastem, da bi se vojaki lahko urili tudi v drugih deželah in ne v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je že tako premalo prostora za reden razvoj gospodarskih dejavnosti in zlasti turizma. Da bi šla kolikor mogoče na roke prizadetim lastnikom, je deželna uprava svoj čas sklenila finančno pomagati občinam in je doslej v ta namen izdala 835 milijonov lir (po členu 4 deželnega zakona štev. 19 iz leta 1970).
Na podlagi sklepov, ki jih je sprejel deželni svet in upoštevajoč izsledke deželne konference o vojaških služnostih, ki je bila v Gorici, so pristojni deželni organi vključili posebno poglavje o tem vprašanju v deželni razvojni načrt za pet-letje 1971-1975. V skladu s tem je deželna uprava zahtevala od države temeljito preureditev vojaških
moči po členu 50 deželnega statuta. Poleg tega se pogaja z drugimi italijanskimi deželami, ki jih prav tako tarejo težave vojaških služnosti, in sicer za enoten nastop pri pristojnih oblasteh v Rimu. O tem je govoril tudi predsednik deželnega odbora Comelli na nedavnem srečanju s predsedniki drugih italijanskih dežel v Rimu. Končno so predstavniki deželne uprave načeli vprašanje vojaških služnosti z ministrom za dežele Torosom med njegovim nedavnim obiskom v naših krajih. Vse te pobude — je zaključil odbornik Cocianni — bo dežela še naprej podpirala.
Deželni svet je nato prešel na glasovanje za delno obnovitev posebnega odbora, ki upravlja tako imenovani Sklad za Trst. Pri glasovanju so bili izvoljeni demokristjana Masutto in Vigini, oba s 24 glasovi, socialist Pittoni in socialdemokrat Lonza, oba z 22 glasovi
in komunist Cuffaro s 13 glasovi. Zahtevo misovcev in liberalcev, naj bi v odbor vključili tudi predstavnika desne opozicije, je deželni svet z večino glasov zavrnil. Odboru, ki upravlja sklad okrog 10 milijard lir na leto za potrebe tržaškega področja, je doslej načeloval socialist Pittoni.
Comelli za gradnjo zidanega doka
Predsednik deželnega odbora Comelli je včeraj naslovil na predsednika vlade Rumorja in na zakladnega ministra La Malfo brzojavko, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi zamrznitve finančnih posegov za nadaljevanje gradnje dokov v Trstu, Genovi in Livornu. Comelli se v brzojavki zavzema za čim hitrejšo rešitev tega vprašanja.
V drugem letošnjem trimesečju živahnejša dejavnost kakor v prvem
Deželno združenje trgovinskih zbornic je pravkar objavilo izsledke posebne ankete, ki jo je izvedlo v Furlaniji - Julijski krajini z namenom, da bi izvedelo, kako so se razvijali gospodarski tokovi v drugem trimesečju letošnjega leta. Anketo so izvedli tako, da so zbrali podatke in mnenja pri 175 podjetjih v tržaški, goriški, videmski in por-denonski pokrajini.
Zbrani podatki izkazujejo, da se je industrijska proizvodnja v drugem trimesečju povečala za 8,56% v primeri s prvim trimesečjem. V kovinopredelovalni industriji se je proizvodnja povečala za 11,29%, v mehanski industriji za 9,49%, v lesni in pohištveni industriji za 6,77% in v prehrambeni industriji za 40%. Zadnji podatek je posebno visok zaradi običajnega povečanja proizvodnje v tem letnem času. Med posameznimi industrijskimi panogami, je anketa ugotovila nazadovanje
..............................................................
OBŠIREN DOKUMENT IZVRŠNEGA ODBORA CGIL-CISL-UIL
Sindikalna federacija v Trstu o vprašanjih družbenega razvoja
Temelji razvoja: luka, ladjedelnice, pomorstvo - Za «vodilno» industrijo, proti naftnemu pristanišču
Zadnjega dne oktobra se je v Trstu sestal izvršni odbor sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL. Povzemamo iz zaključne resolucije o-snovna stališča o glavnih vprašanjih tržaškega gospodarstva, zato, ker je dosežena stopnja enotnosti okoli teh poglavitnih vprašanj tudi dokaz moči, ki jo sindikalno gibanje ima v naši deželi. Dosežena stopnja enotnosti sili, ob zastavljenih vprašanjih, vse družbene in politične sile k razmišljanju, saj mora biti vsakomur jasno, da je danes vsaka upravno - politična dejavnost brez sindikatov, ali proti sindikatom, jalova in brezpredmetna.
Temelj tržaškega gospodarstva morajo biti, tako trdi sindikalna federacija, pristanišče, ladjedelstvo in pomorstvo, nikakor pa ne naft-
Ojačiti in posodobiti je treba strukture tržaškega ladjedelstva: arzenal «Sv. Marka», dograditi brez odlašanja zidani dok in urediti raz-plinjevalno postajo. Tudi ta vprašanja spadajo v «paket» obvez, ki jih je vlada svoječasno sprejela pred tržaškim javnim mnenjem.
Večji del dokumenta sindikalne federacije pa zadeva vprašanja draginje in socialnih reform na našem področju.
Glede vrtoglavega naraščanja cen in draginje trde sindikati, da je treba uresničiti — po sprostitvi dinamike cen — «nadzorstvo» nad tržiščem. To lahko oblasti store z nadzorovanjem in usmerjanjem dinamike cen pri proizvajalcih in grosistih, kakor tudi z ukrepi v sami distribucijski mreži. V Trstu, predlagajo sindikati, naj se okrepi u-
ni tranzit ali čistiln ce Droti ka- stanova ENCO (konzumna ustanova m tranzit ali čistilnice, proti ka ^ ^ je oWinskj^ uprava sklenila
razpustiti), ki pa naj sprejme nove naloge. Tako naj bi ENCO nakupo-
terim se delavstvo bori. Dolino pri Orehu in Ospu naj namenijo javne oblasti «vodilni» industriji, ki jo je vlada obljubila preko svojega gospodarskega organa (CIPE) že pred leti. Ob tej industrijski pobudi naj zrastejo še nove, srednje in male, z visokim odstotkom zaposlenih delavcev.
Glede pristanišča je sindikalna federacija mnenja, da je treba rešiti krizo pristaniške ustanove EAPT, nikakor pa ne z zvišanjem tarif, saj bi to le oškodovalo pristaniško gospodarstvo v Trstu in sorodne trgovske dejavnosti.
Sindikalna federacija poziva pristaniške delavce naj se borijo za spremembo ustanovnega zakona EAPT (verjetno v zvezi z znanim sporom o pristojnostih, ki je izbruhnil letošnje poletje), obenem pa naj se bore za dodelitev ustreznih finančnih podpor iz skladkov služnosti in priznanje izredne po- «Modrih načrtov I. in H.».
Wimlf.f.....i«n»mmii«iiiniiniiiini»i»«mni«Mm»«HnmnHmnm|llllllllltlllllllllllllllllll"l,"l>"l"lllullllt
OD DANES DAUE NOVOSTI V PROMETNI UREDITVI
V mestnem središču več parkirnih prostorov
Po nekaterih stranskih ulicah bodo uvedli enosmerni promet
Danes začne veljati vrsta spre-Imet in bo zato namenjena parki-memb v ustroju prometa v mest- ranju. Enosmerno vožnjo bodo _u-
proizvodnje le v tekstilni industriji, in sicer za 6,25%.
Tovarniške zmogljivosti so bile v drugem letošnjem trimesečju izkoriščene v razmerju 79,59%, medtem ko je znašal ustrezen podatek za prvo trimesečje 76,05%. V tem pogledu je bilo najbolje na področju oblačil, kož in obutve, kjer so bile zmogljivosti izkoriščene v razmerju 88,09%, najslabši pa je bil položaj v mehanski in ladjedelski industriji, kjer so bili obrati izkoriščeni le v razmerju 75,59%.
Skupna proizvodna zmogljivost se je v omenjenem trimesečju povečala za 1,6%, proizvodni stroški pa so se povečali za 8,50%, in sicer zlasti zaradi višjih cen surovin (+ 11,25%). Prodajne cene na domačem tržišču so se dvignile za 5,18% (povišek pri gradbenem materialu je dosegel 17,74% in prav za toliko so se dvignile cene papirja in lepenke). Obseg prodaj se je povečal za 17,17%, pri čemer so se povečali zlasti posli na notranjem tržišču, v manjši meri pa izvozni posli. Povečala so se tudi naročila (za 3%) in tudi pri tem velja omeniti, da kaže notranje tržišče znatno večji elan kakor zunanja. Obseg zaposlenosti se je povečal za 1,03%.
Deželno združenje trgovinskih zbornic v tej zvezi ugotavlja, da je gospodarski zastoj, ki je trajal vse do konca lanskega leta, zdaj v glavnem že mimo in da je v deželni industriji opaziti, da je konjunktura ponovno v porastu.
nem središču. Tokrat so pri spremembah zainteresirani predvsem prebivalci središča in avtomobilisti, ki običajno parkirajo v mestu. Za te bo sedaj nekoliko lažje, ker spremembe predvidevajo predvsem odpravo izmenične prepovedi parkiranja na eni strani ceste; ta bo obveljala le do devete ure zjutraj in s tem bo skušala občinska uprava preprečiti, da bi trgovci in uradniki še navsezgodaj zasedli vse razpoložljive prostore. Po deveti uri pa bo v Ul. Trento, Ul. Dante Ul. Genova in Ul. Bellini dovoljeno enourno parkiranje na obeh straneh ceste-
Več novosti je tudi v uvedbi enosmernega prometa. Največjo novost predstavlja Ul. Trento, ki je bila doslej dvosmerna. Predvsem je treba poudariti, da vozniki, ki prihajajo v mesto po Miramar-skem drevoredu ne bodo smeli zaviti iz Ul. Ghega v Ul. Trento in nato naorej proti mestu. Edini povezavi Miramarskega drevoreda z mestnim središčem sta torej po Korzu Cavour v Ul. Milano ali dalje po Nabrežju 3. novembra čez Trg Tommaseo na Korzo Italia. Začetni del Ul. Trento bo namreč enosmeren od Ul. Milano do Ul. Ghega. Isto velja tudi za končni del, medtem ko bo vmesni odsek enosmeren od Ul. Milano proti Ul. Valdirivo. Jasno je torej, da bo Ul. Trento namenjena zgolj par Idranju.
Spremenjena bo tudi smer prometa po Ul. Dante in čez Trg sv. Antona. Po odprtju nove hitre prometne žile od Ul. Teatro romano do Ul. Martiri della Libertà ie postala zveza Ul. Dante — Ul- 30. oktobra neuporabna za hitri prò
vedli tudi po Ul. Battisti od Ul Sv. Spiridona do Ul. Roma in po Ul. Genova od Ul. Dante do Ul. Sv. Spiridona.
Seveda je s temi novostmi povezano tudi več znakov obveznega dajanja prednosti in znakov «stop». Včeraj smo jih v celoti našteli, danes pa ponavljamo 1«, da so vse hitre žile — katerih ne zadevajo zgoraj navedene novosti — prednostne ceste. Avtomobilistom^ svetujemo predvsem previdno vožnjo, v kratkem pa se bodo na novosti privadili, kot so se privadili na vse novosti, ki jih je doslej uvedla občinska uprava.
R. Rackmales novi konzul ZDA v Trstu
Pred nekaj dnevi je prispel v Trst Robert Rackmales. ki 1» odslej vodil konzulat ZDA v našem mestu. Rodil se je v Baltimori leta 1937, promoviral je za doktorja zgodovinskih ved in izpopolnil študij na univerzi «Indiana» v Bloomingtonu. Leta 1963 je začel diplomatsko kariero v zunanjem ministrstvu in je bil imenovan za pod-konzula v Lagosu. Nato je bil v Zagrebu in v Mogadisciu v Somaliji, dalj časa pa je preživel kot izvedenec za vzhodnoevropska vprašanja v posebnem uradu v Washingtonu.
vala naravnost pri proizvajalcih, nato..pa. razdeljevala trgovcem večje količine pridelkov široke potrošnje in s tem posegla v dinamiko cen kot zaviralen element.
Obenem naj oblasti poskrbe za ustrezno zaščitu prebivalstva pred draginjo: blokirane najemnine, u-resničitev določil o stanovanjskih gradnjah mimo špekulacij z izva janjem zakonov št. 167 in 865; nadalje s publicizacijo prevozov in z brezplačnimi vozovnicami za dijake, u-pokojence in delavce; izvajanje, v krajevnem merilu, šolske reforme in načela o brezplačnem šolanju z razdeljevanjem knjig vsem učencem.
Sindikalna federacija kritično o-bravnava tudi nekatere aspekte u-pravne politike tržaške občine, pokrajine in dežele, ko govori o šolstvu. V dokumentu je poudarjeno, da se v Trstu čuti močno pomanjkanje otroških vrtcev, razredov v šolah in podobnih socialnih storitev. Pozitivno pa ocenjujejo ustanovitev nekaterih zdravstvenih služb (medicina dela, za matere in otroke itd.).
V zaključnem delu dokumenta poziva sindikalna federacija vse delavce, posebej še pristaniščnike, delavce v ladjedelnicah in pomorskih družb, naj nastopijo — z vso silo — za uresničitev teh ciljev, v prid tržaškega gospodarstva in interesov celotne družbe.
Sindikalna federacija meni, da je pogoj za take nastope, enotnost v samem gibanju, zato je pozvala vse kategorije, ki tega še niso storile, naj uresničijo federacijske sporazume in razširijo izkušnje enotnega vodenja tudi na bazo. v tovarnah in delovnih mestih sploh.
«Tretja faza» boja za nove pokojnine
Z nedavnim zvišanjem pokojnin se je položaj večine upokojencev (nad 60 odst. tržaških upokojencev je z zadovoljstvom sprejelo sicer skromne poviške) res nekohko spremenil v boljše. To pa še ne po-memi, da se je spremenilo vse in da bodo sindikalne organizacije (tudi organizacija upokojencev) u-molknile. Nasprotno! Sindikati upo-
kojencev sporočajo, da se s tem delnim uspehom šele odpira perspektiva «tretje faze» boja za resnično pokojninsko reformo.
Znano je, da se upokojenci ne morejo boriti, kot se bore druge kategorije, za svoje poviške s pritiskom stavkovnega značaja, na gospodarje. Zato želijo, da bi jim pokojnine računali na osnovi ravni mesečnih plač kategorije, kateri so — vsaj za pokojninsko osnovo — pripadali ali pa vsaj, da bi pokojnine navezali na statistično dinamiko višanja plač v industrijskem sektorju.
Poleg tega se odpirajo še diruga vprašanja : sprememba neobveznih pokojnin, družinske doklade tudi za starše irookoiencev. preureditev invalidskih pokojnin.
Glavno vprašanje pa ostaja še po-koininski sistem, kot je vezan na različne skrbstvene dStanov e^tlNPS ali druge, manjše socialne blagajne). So namreč uookoiend. ki so deF*»vpjega življenja plačevali^ SDevke eni ustanovi, nato pa drugi. Pri obeh (ločeno vzeto), ne do-seže io dostojne pokojninske ravni, v nekaterih primerih niti ustrezne zadostne dobe. V tem primeru, trde sindikalne organizacije upokojencev, bi bilo treba združiti prispevke v eno samo ustanovo.
Končno zahtevajo sindikati upokojencev, nai se spremeni sistem in ustroj INPS. ki ga težijo resne birokratske navlake.
Sindikat upokojencev CISL, ki je pred kratkim razpravljal o teh vprašanjih, poudarja, da bodo nove pokojnine PT' nas uživali tudi u-
Deželna pomoč za izseljence
skl sprevod v mestno središče, kjer bo zborovanje, na katerem bo govoril član vodstva CGIL Riccardo Devescovi. Govoril bo v imenu vseh treh sindikalnih zvez (v primeru slabega vremena bo shod v kinodvorani «Verdi»).
Isto popoldne bo na sedežu miljske CGIL sestanek sindikalnih aktivistov, na katerem se bodo sporazumeli o nadaljnjih akcijah.
Zanimivo predavanje Lucijana Volka
Začetek 12. sezone Slovenskega kluba
Slovenski klub je sinoči odprl svojo 12. sezono s predavanjem tajnika Kmečke zveze in pokrajinskega odbornika Lucijana Volka, ki je prikazal vrsto perečih problemov, od katerih je odvisen ne samo razvoj, ampak obstoj naše narodnostne skupnosti. Govoril je namreč o odtujevanju zemljiške posesti, o razlastitvah, kraških rezervatih in drugih posegih, ki živo režejo v meso naše narodnostne skupnosti. Škoda, da je bila udeležba občinstva nezadovoljiva zaradi slabega vremena. Podrobneje bomo še poročali.
SINOČI V VERDIJU
Svečana premiera z Verdijevim Macbethom
Gledališče Verdi je sinoči začelo svojo operno sezono 1973/74 z gala predstavo Verdijeve opere Macbeth», torej z delom, ki je bilo v Trstu poslednjič na repertoarju leta 1959, pred tem pa točno pred sto leti l. 1873.
V režiji Alberta Fassinija in pod vodstvom stalnega dirigenta milanske Scale Gianandrea Gavazzenija je bila tokratna uprizoritev v našem gledališču v vseh pogledih na visoki umetniški ravni. V glavnih vlogah je nastopila vrsta imenitnih pevcev - solistov, med katerimi je nedvomno predstavljal pravo presenečenje baritonist Mario Zanosi, ki je vlogo Macbetha podal tako pevsko kot igralsko z izredno umetniško močjo: Zahtevno vlogo Lady Macbeth je interpretirala španska sopranistka Angeles Gulin glasovno prepričljivo zlasti v srednjih in nižjih legah. Odlični so bili tudi basist Roni kot Banco, tenorista Ruggero Bendino kot Macduff in Franco Ghitti kot Malcom, poleg njih pa so nastopili še Vito Susca, Eno Mochiutti, Enzo Viaro, Gianna Jeneo, Renato Leban, Dario Zerial. Roberto Rados in Mario Leban.
Imenitne in sugestivne scene je zasnoval Pierluigi Pizzi, zbor. ki je zelo dobro opravil svojo nalogo, je uvežbal Gaetano Riccitelli, za koreografijo pa je poskrbela Anna Brillardelli.
Občinstvo je izvajalce in dirigen ta nagrajevalo z dolgimi aplavzi tako ob posameznih arijah kot po dejanjih.
V okviru finančne pomoči, ki jo deželna uprava priznava občinam v Furlaniji - Julijski krajini, da z njeno pomočjo skrbijo za deželane, ki se vračajo iz tujine, je deželni odbor te dni nakazal nadaljnjih 43 milijonov lir. Od omenjene vsote bodo prejele nekaj sredstev tudi ena občina v tržaški pokrajini in dve občini na Goriškem. Dežela je dala v ta namen v letošnji proračun skupno vsoto 509 milijonov, doslej pa je bilo raznim občinam izplačanih skupno 120 milijonov. Podpore za deželane, ki se vračajo iz tujine, znašajo po 150.000 Ur, če gre za starejše ljudi in take. ki niso več zmožni dela, oziroma 200.000 Ur za izseljence, ki si v starem kraju iščejo novo zaposlitev.
Deželni odbor je nadalje sprejel predlog odbornika Romana in naka-. zal 5.400.000 Ur občinam Gradež. Tr-žič, Devin - Nabrežina, Trst in Milje za podelitev pomoči rejcem klapavic, ki so jih prizadele nedavne omeiitve v gojenju in prodaji školjk ob izbruhu kolere na italijanskem jugu.
V	petek v Miljah splošna stavka
V	petek, od 10.30 do poldne, bo v miljski občini splošna stavka vseh kategorij, ki so jo okUcale sindikalne organizacije v znak protesta proti vsakršnemu namenjanju zemljišč v do-
0 V soboto in nedeljo bo na sedežu repubUkanske stranke v Ul. Zudecche 18. pokrajinski kongres PRI, na katerem bodo razpravljaU o prispevku stranke za stvarno poUtiko. Prisoten bo tudi predstavnik vsedržavnega strankinega vodstva.
Uni pri Orehu za razvoj naftnega pristanišča. MUje se borijo, je reče-
_______ _____ no v sporočilu, za to. da bi pri Orehu
službenci" gledališč, telefonskih cen-! zgradili «vodilno» industrijo, o kateri
trai, šoferji javnih'prevoznih družb, , 6°^re1^®dn« ob.vezeJI naf.rt°v S uslužbenci plinske razdeljevalne Ob 10.30 bo izpred nuljske ladje-službe itd	I delnice «Alto Adriatico» kremi delav-
..........................■>••■■■■■..................
PROTI GRADNJI HITRE CESTE
Zbranih že 8000 podpisov
Akcija zbiranja podpisov pod peticijo proti gradnji «hitre ceste» od Ratinare do sedmega pomola v novem pristanišču se je uspešno zaključila z nedeljsko manifestacijo na šentjakobskem trgu. Zbrali so, vsega skupaj, osem tisoč podpisov. Od teh so skoraj tisoč zbrali samo v nedeljo, na trgu (na sliki), kjer je enotni odbor prebivalcev prizadetih mestnih četrti organiziral fotografsko razstavo o «socialni škodi» gradnje hitre ceste, ki jo je že odobrila večina v tržaškem občinskem svetu na znani julijski seji.
Dokumentacijo in peticijo proti gradnji ceste z zahtevo, naj se prvotni načrt spremeni, bo odbor, ki ga podpira tudi rajonska konzulta za področje Sv. Jakoba, Magdalene in Pončane, poslal deželni upravi. To pa zato, ker ima sedaj deželna urbanistična komisija nalogo, da načrt preuči in ga, če je to potrebno, tudi zavrne. Prav urbanistično komisijo lahko ljudski pritisk prepriča, da je trasa, ki jo predlaga tržaška občinska uprava neprimerna.
O alternativah za gradnjo hitre
ceste bodo v prizadetih mestnih četrtih še razpravljaU za okroglo mizo, ki se je bodo udeležili vidni strokovnjaki. Razprava bo v kinu «Moderno», pri Sv. Jakobu, v nedeljo, 18. novembra.
• Drevi ob 19. uri bo na sedežu ita-Ujansko-ameriškega združenja v Ul. Roma 15 predaval profesor rimske univerze Guglielmo Negri o «Proučevanju zgodovine ZDA».
Zaradi prevelike hitrosti
je trčil z avtom v zid
Spolzko cestišče ter prevelika hitrost sta bili vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila v včerajšnjih zgodnjih popoldanskih urah v Miramarskem drevoredu, v neposredni bližini železničarskega kopališča. Pri nesreči se je ranil 60-let-ni železničar Federico Carli iz Miramarskega drevoreda 279. Carli se je okrog 14.30 peljal z avtomobilom fiatom 1100 proti mestu. Nenadoma je avtomobil zaneslo s ceste naravnost v zid. Ranjenega voznika so reševalci Rdečega križa kmalu nato potegnili iz skrotovičenega avtomobila ter prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v glavo ter ramo ter številne rane po obrazu. Na nevrokirurškem oddelku se bo moral zdraviti približno dva tedna.
Avtomobilsko trčenje
pred miljsko ladjedelnico
V nevrokiruški oddelek splošne bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 69-letnega upokojenca Lorenza Donata iz Genove, ki se je ponesrečil z avtom. Ko je okrog 8. ure zjutraj privozil s svojim avtomobilom fiat 750 iz ladjedelnice Alto Adriatico na cesto, je vanj trčil fiat 1300. ki ga je upravljal 31-let-ni Claudio Benvenuti iz Milj. Pri trčenju se je Donat potolkel po glavi in obrazu in se bo moral zaradi tega zdraviti približno deset dni.
OD PREJŠNJEGA TEDNA
«VHinček z lune» v Kulturnem domu
V sklopu otroških torkovih popol-dnevov Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, gostuje od prejšnjega tedna v Kulturnem domu Mladinsko gledališče iz Ljubljane, edino poklicno gledališče, ki uprizarja zgolj predstave za otroke in mladino. Ansambel ljubljanskega Mladinskega gledališča je bil lani prvič v gosteh pri našem gledališču z igro «Cipek in Capek», to pot pa se naši otroci lahko zabavajo ob nenavadnih dogodivščinah Vilinčka z lune, ki štrbunkne z lune na svet, pa ob prebivalcih Lutkovega, tega dokaj nenavadnega kraja, ki pa je konec koncev prav tak.^kakršen je naš mali svet, saj Vilinček (delo je po predlogih Ben Minolija čudovito prepesnil pokojni dramaturg Herbert Griin) ne pade v neki sanjski, pravljični svet, ampak na trdo skorjo naše zemlje. Že res, da se je Vilinček, ki je pravi, pravcat lunin žarek, znašel sredi kar prijetne druščine, zakaj žabon Bahon, Cepete-penogica, gospodična Miška Miki, policajček Milko, gospod žuvan Meda in tudi Pavlihec so predvsem prijetni in zabavni IjUdjel Ampak če premislimo prav do kraja in odkritosrčno: čisto čisto čisto zabavni pa le niso zmeraj. Ko se pripravljajo na veselico, ico pečejo tortico, ko štejejo hruške in še najbolj, ko se znajdejo z Vilinčkom k oči v oči, se v slehernem od prebivalcev Lutkovega razkrijejo tudi nekatere manj zabavne in manj prisrčne črtice. Naj bo že tako ali drugače, Vilinček z lune, ki ga v vantomimi mojstrsko tolmači Jože Mraz, štrbunkne v zelo mikaven, a ne povsem enostaven in izmerjen svet. Zato ni čudno, da ga odkriva tako vroče radovedno.
«Vilinček z lune», ki so jo lani ocenili kot najboljšo otroško predstavo, je režijsko pripravil Mile Korun, sceno si je izmislil Tomaž Kržišnik, glasbo skomponiral Urban Koder, kostume krisala Marija Robijeva, plese naštudiral Jaka Hafner, besedilo va je dramaturško predelal ravnatelj in dramaturg Mladinskega gledališča Dominik Smole.
Vseh predstav «Vilinčka z lune» v izvedbi Mladinskega gledališča k Ljubljane bo šest, kar pomeni, da bodo vsi naši šoloobvezni otroci lahko prišli na svoj račun. Predstave so ob torkih popoldne ob 15.30.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes, 7. t. m. bo ob 17. uri prva seja novega odbora sindikata. Dnevni red:	Porazdelitev odbomiških mest,
sklepi na občnem zboru in razno.
• Drevi ob 20.30 bo v Kinu Ariston v Drevoredu Romolo Gessi filmski krožek «U. Barbaro» predvajal Trettijev film «R Potere». Predvajanje sodi v ciklus «Zgodovina Italije na filmskem traku».
PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN — TRST
priredi danes, 7. novembra ob 20.30 v društvenih prostorih
FILMSKI VEČER SERGEJA CESARJA
ki bo predvajal svoje najlepše filmske stvaritve.
Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Slovenska prosvetna zveza
priredi
v Kulturnem domu v Trstu v soboto, 10. novembra ob 20.30
Koncert
zborovske pesmi in glasbe
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Ul. Ceppa 9. vsak dan od 9. do 12. ure.
Gledališča
KULTURNI DOM
Jutri, 8. novembra ob 16. uri za abonma red J—A. P. Čehov «češnjev vrt». Ponovitev v petek, 9. novembra ob 16. uri za red I.
VERDI
V petek bo za red B za vse prostore ponovitev Vedrijeve opere «Macbeth» v premierski zasedbi.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 21. uri druga premiera sezone Teatra Stabile z nastopom i-gralske skupine Tina Buazzellija s Svevovo dramo «La rigenerazione» s Tonom Buazzellijem v glavni vlogi. Režija Edmo Fenoglio, scene in kostumi Sergio d’Osmo. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni (tel. 36372 -38547).
***** HALA TIVOLI, LJUBLJANA *****
DOM OMLADINE BEOGRADA IN HOTELSKO PODJETJE -METROPOL-PRIREDITA V ZVEZI Z GEORGEOM WEINOfA IN SLOVENI JAKONCERTOM
MININEWPORT BEOGRAD JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA 73
SELEKTOB PROGRAMA ALEKSAAOAR ZlVKOVČ
PD SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN - TRST
vabi vse Svetoivančane, somišljenike in zlasti svoje člane, na odkritje nagrobnega spomenika pok. ANTONU ŠKAMPERLU, o-četa mučenika Slavka, po katerem nosi društvo ime.
Odkritje spomenika, ki je bil postavljen s prispevki Svetoivan-čanov, bo v nedeljo, 11. novembra ob 14. uri na pokopališču v Krepljah blizu Dutovelj, kjer je Anton Škamperle pokopan. Najbližja pot z lastnimi sredstvi preko mejnega prehoda na Re-pentabru.
Razstave
Dne 5. novembra je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral
MARIJAN - PANČI KRAVOS čestitajo mu starši, nonica in nono.
Razna obvestila
KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje od 17. do 19. ure do 10. novembra pri Norči (SPZ), Ul. Ceppa 9. Cena tečaja za člane 10 tisoč lir, za nečlane 12.000 lir.
saiffi
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ul F FILZl 10	’*■> 38-101. 3B 045
MENJALNICA
vseh tujih valut
SREDA yNOVEMMA
★duke^
ELLINGTON
&HIS
ORCHESTRA
tetetrtrtr začetek koncertov oe » uri "trtrtetrte
PRODAJA VSTOPNC OO 230KTOBRA V VSEH POSLOVALNICAH KOMPASA*
Kino
V	umetnostni galeriji Cesare Sofia-nopulo na Trgu Janeza XXIII, 6, bo do 15. t. m. razstava oblek in barvanih tkanin, ki jih je napravila Maria Luisa Bertoli.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del znani tržaški slikar Gianni Brumatti. Razstava bo odprta do 15. novembra.
V	galeriji «La lanterna» razstavlja Anton Lehmden, v sodelovanju z ita Ujansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. Razstava bo odprta do 9. novembra.
V	galeriji Tommaseo, v Ul. Canal piccolo bo do 21. novembra razstav Ijai slikar Vito Timnel.
V	Tržaški knjigarni razstavlja svoja olja Pavle Zamar - Zapa, ki je po rodu iz Ločnika, živi in dela pa v Piranu. Razstava bo trajala do 30. t.m. in je na voljo ljubiteljem umetnosti v urah, ko je odprta knjigama.
Od sinoči razstavlja v občinski galeriji mladi slikar Mario Palli, ki je doma iz Gradišča. V občinsko galerijo je prinesel več svojih olj, ki bodo na ogled občinstvu do srede novembra.
V	«Galleria degli Artisti» na Trgu Silvio Benco bo v soboto, 10. t. m., odprla razstavo svojih risb Lea Tedeschi Bocciai, ki bo razstavljala do 20. novembra.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 7. novembra ZDENKA
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.51 — Luna vzide ob 14.42 in zatone ob 3.09.
Jutri, ČETRTEK, 8. novembra BOGOMIR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,6 stopinje, najnižja 11,8, ob 18. uri 14 stopinj, zračni pritisk 1009,2 ustaljen, vlaga 93-odst. veter 8 km jugo-vzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,3 stopinje, dežja je padlo 34,7 mm.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. novembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
Umrli so: 61-letni Mario Tondo, 72-letni Bruno Serri. 62-letni Francesco Posar, 53-letni Francesco Scarabot, 77-letni Giuseppe Carovino, 78-letni Alberto Binaghi, 75-letni Luigi Streddo, 67 letni Giuseppe Cantarutti, 81-letni Giovanni De Alti, 67-letni Roberto Karner, 85-letna Rosa Quintavalle vd. Ven-
Nazionale 16.00 «2022: I sopravvissuti». Barvni film. Igra Charlton Heston. Prepovedano mladini pod 14. le-tom>‘
Excelsior 16.00 «L'assassino di pietra». Barvni film. Igra Charles Bronson. Režija Dino De Lauren-
: tiisv Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30 «Paolo il caldo». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucdolla, A. Asti. Barvni film.
Fenice 15.30 «Lucky Luciano». Barvni film. Igrajo v glavni vlogi Gian Maria Volente, Rod Steiger in Magda Konopka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Scorpio, nome di codice per un killer». Buri Lančaster, A-lain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filmski umetnik Bud Spencer. Režija: Steno.
Aurora 16.30 «Anastasia mio fratello». Barvni film. V glavni vlogi Alberto Sordi.
Capito) 16.00 «Tocco di classe». Barvni zabavni film. Igrata Glenda Jackson in George Segai.
Cristallo 16.30 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all'evidenza: Firmato colonnello Buttigliene». A. Maccione. Barvni zabavni film.
Impero 16.30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem.
Filodrammatico 16.30 «Violenza sadi-da per dieci vergini». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «La polizia è al servizio del cittadino?» Barvni film Igra Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «L'isola misteriosa e il capitano Nemo». Barvni pustolovski film. Igra Omar Sharif.
Ideale 16.30 «Tora, tora. tora». Igra Martin Balsam in Joseph Cotten. Barvni vojni film.
Abbazia 16.00 «Super Fly». Igra Ron O'Neal. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.00 «I lunghi giorni della vendetta». Igra G. Gemma. Barvna kavbojka.
Radio 16.00 «Quando le donne persero la coda». Nastopata L. Buzzanca in S. Berger. Barvni film.
URADNI TEČAJI	BANKOVCEV	chi, 88-letna Antonia Sarazin vd. Renčelj.
Amoriiki dolar	605—			
Funt iterling	1.469—	DNEVNA SLUŽBA LEKARN
Švicarski frank	195—	(od 13. do 16. ure)
Francoski frank	139,50	Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26;
Nomtka marka	242—	Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al
Avstrijski šiling	32,65	Samaritano, Trg Ospedale 8; Ta-
Dinar: dabell	39,25	maro & Neri, Ul. Dante 7.
drobni	39,25	NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od 19.30 do 8.30)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4; Al S. Lo-renzo. Ul. Sondni 179 (Skedenj).
SOŽALJA
Odbor in profesorski zbor Glasbene matice izrekata tov. škerku ob izgubi očeta globoko sožalje.
Sindikat slovenske šole izreka poslancu Albinu Škerku ob smrti njegovega očeta globoko sožalje.
SPD «I. Gruden» in ŠD «Sokol» Izražata najiskrenejše sožalje svojemu članu, poslancu Albinu škerku, ob izgubi dragega očeta.
Ob smrti očeta Avguština izreka sekcija KPI iz Trebč globoko sožalje tov. Renatu In Dorotu Možini ter drugim sorodnikom.
SPD «L Gruden» in ŠD «Sokol» sočustvujeta s svojim odbornikom La-dijem Kobauom ob smrti njegovega dragega očeta.
GORIŠKI DNEVNIK
VČERAJ V ŠEMPOLAJU
Zadnja pot
V'
Alojza Skerka
Včeraj popoldne je velika množica ljudi spremila na zadnjo pot Alojza škerka. Žalni sprevod se je v hudem nalivu razvil iz pokojnikove hiše v Šempolaju v domačo župno cerkev, kjer je opravil verski obred šempolajski župnik Žerjal. Pogreb je nato krenil na pokopališče, kjer so posmrtne ostanke Alojza Škerka položili v kraško zemljo, ki jo je vse svoje življenje zvesto ljubil.
Že velika množica dokazuje, da je bil pokojnik zelo priljubljen. Pogreba so se udeležili skoraj vsi domačini, mnogo je bilo tudi prebivalcev okoliških vasi, marsikateri pokojnikov prijatelj pa je prišel na pogreb iz bolj oddaljenega kraja. Mnogo je bilo tudi predstavnikov oblasti, med njimi župan dr. Le-giša in župani nekaterih okoliških občin, več občinskih odbornikov in svetovalcev, pokrajinski tajnik KPI Rossetti, generalni konzul SFRJ Trampuž in konzul Kovačič, predsednik SKGZ Race, tajnik Sindikata slovenske šole Škerlj in drugi.
Dela na cesti Salež-Zgonik
nega reda. Ker so vse tri komisije izdelale predloge, delno na podlagi tega, kar je rajonska kon-zulta predložila občinski upravi že v prejšnji mandatni dobi in kar še ni bilo s strani uprave uresničeno, delno pa na podlagi zaključkov, ki so jih pokazala neposredna .posvetovanja s prebivalstvom posameznih vasi na ravni nekaterih levičarskih strank je predsednik konzulte te predloge strnil v celoto ter iih na zadnji seji posredoval v dokončno obravnavo svetovalcem konzulte. Zaradi obsežnosti celotnega dokumenta in številnosti nairazličnej.ših predlogov. ki jih obsega, se konzuUa še ni dokončno izrekla. Iz nosegov posameznih svetovalcev kakor iz dokumenta samega, ie bi'o razvidno, da polaga tukajšnje prebivalstvo prioritarno važnost vprašanju izgradnje krajevnega občinskega centra na Opčinah, ki naj bi obsegal vse potrebne strukture za nemoten družbeno kulturni razvoj prebivalstva s tega področja. Konzulta se je zavzela tudi za takojšnjo rešitev vprašanja tako imenovanih podrobnih načrtov ter področnih načrtov za gradnje ljudskih stanovanj za tukajšnje prebi-
PUHES ««SOMA POHOTNEM SODIŠČ»
Tožilec zahteva za Fensina 38 let in pol zaporne kazni
Državni pravdnik Tavella je mnenja, da bo za morilca lastne žene najhujša kazen, če ga bo do smrti pekla vest
V ponedeljek so zaprli odsek pokrajinske ceste Salež - Zgonik in sicer tisti del ceste, ki vodi skozi Zgonik. Tam je cesta zelo ozka in, ker uslužbenci podjetja ITE postavljajo podzemni telefonski kabel, je bila zapora za promet edina rešitev.
Podjetje ITE mora vsa dela o-praviU do četrtka, ko bo pokrajinska uprava poskrbela za asfaltiranje omenjene ceste. Od četrtka dalje bo torej cesta spet odprta za promet.
S PREDSINOCNJE SEJE NA OPČINAH
Konzulta za vzhodni Kras o petletnem načrtu 73-78
Razprava in sklepi o preureditvi nekaterih avtobusnih prog
Oblikovanje drugega občinskega petletnega načrta s posebnim poudarkom na specifičnih vprašanjih, ki zadevajo področje od Bazovice do Opčin je bila tudi na predsi-nočnji seji rajonske konzulte za
valstvo. Dokument podrobno o-bravnava tudi problem šolstva na tem področju, tako za italijanske kot za slovenske šole.
Med drugim je konzulta na predsinočnjem sestanku razpravlja-
vzhodni Kras glavna točka dnev-1 la o spremembah na avtobusnih
Danes zjutraj se bo zaključila sodna obravnava proti 31-letnemu Danteju Feresinu, ki je pred tremi leti, prav na vseh mrtvih dan, z nožem ubil ženo, devetnajstletno Lo-retto Oressig iz Romansa. Po prvem dnevu razprave, ki so ga spremljali proceduralni spori med branilci in predstavniki Lorettine družine, je včeraj spregovoril državni pravdnik Tavella in zahteval za morilca 38 in pol leta zaporne kazni. Danes bosta spregovorila branilca, odv. Loris Fortuna in odv. Mamolo iz Gorice, na kar se bo šestčlanska porota s predsednikom sodnega zbora Corsijem umaknila v sejno sobo. Razsodbo bodo verjetno izrekli v prvih popoldanskih urah.
Tragedija, ki je pretresla sicer mirni Romans dTsonzo je samo zaključek tragične zakonske zveze Dan-
revolucije v partijskem sedežu jutri zvečer, ob 20. uri. Govoril bo prof. Fausto Monfalcon.
10.	NOVEMBRA V TRŽIČU
Splavitev zadnje tradicionalne ladje
V ladjedelnici «Italcantieri» v Tržiču bodo v soboto dopoldne splavili 136.008-tonsko petrolejsko ladjo «Ernesto Fassio», ki jo gradijo za genovsko družbo «Villain & Fassio». To bo zadnja ladja, ki bo zdrsela v morje s položnega sani-šča v tej ladjedelnici, s čimer se bo zaključila doba tradicionalnih gradenj v obratu. Ladjedelnica v
-,	,.	, ,	Tržiču ima naročila za polna tri
'«* *'»•
roki sta se razšla, Loretta se je vrnila k staršem in bratu, s seboj je vzela komaj rojeno hčerko Roberto. Tega ji razboriti in oblastni mož ni hotel odpustiti. Zaklel se je, da se ji bo maščeval in. kot so dokazali predstavniki Lorettine družine, že na dan ločitve kupil nož, s katerim je na vseh mrtvih dan leta 1970 štirikrat zamahnil in zabodel nesrečnico, nato skušal raniti tasta in grozil Lorettinemu bratu.
Na včerajšnjem delu razprave so pred sodnim zborom prebrali najprej izvide psihiatrov, ki so morali ugotoviti, ali je Dante Feresin bil v trenutku zločina priseben. Kolegij psihiatrov, ki ga je pregledal, trdi, da je bil pri polni zavesti, medtem ko psihiatri, ki so jih imenovali branilci, trdijo, da je duševno nepriseben. Razumljivo je, da so se predstavniki Lorettine družine tej tezi uprli. Končni odgovor bodo, kot vedno, dali porotniki.
V imenu Lorettine družine sta včeraj spregovorila odv. Pedroni in dr. Romana Capussotto - Tolmin. O-ba sta ugotovila, da je Feresin dolgo koval v sebi načrt umora, ker je spoznal, da žive Lorette ne bo nikoli več imel za svojo. Prav na
DO 29. NOVEMBRA
Prijaviti letošnji pridelek vina
Občina sporoča, da je treba prijaviti najpozneje do 29. novembra pridelek letošnje trgatve. Posebne prijavnice so na razpolago v uradu v Ul. del Teatro 4/1. Prijavnice so dveh vrst: vrsta «A», ki jo morajo izpolniti pridelovalci, kletarji ipd., ter vrste «B», ki ga morajo izpolniti trgovci in industrijci.
Po 29. novembru občina prijav ne
progah Acegata. Odobrila je predlog Acegata za avtobusno progo št. 18, ki naj bi povezovala Križ z mestom skozi vasi vzhodnega Krasa. Ta načrt je le dopolnila s predlogom, ki ga je že predložila tudi konzulta za zahodni Kras, da bi jutranjo in večerno vožnjo tega avtobusa podaljšali do industrijskega področja ter tovarne «Grandi motori», kar bi rešilo vprašanje prevoza številnih delavcev, ki so zaposleni v tej ali drugih tovarnah industrijskega področja. Delne spremembe je konzulta predlagala za progo št. 2, ki povezuje Opčine z mestom, obenem pa je obžalovala in obsodila dejstvo, da ni občinska uprava izvedla sprememb, ki jih je konzulta predlagala za progo št. 4 z namenom, da bi preprečila avtobusom nevarno prečkanje trbiške ceste, Glede tega predloga ni uprava poslala konzulti niti odgovora.
Dokončno se bo konzulta za vzhodni Kras izrekla na prihodnji seji, ki bo v torek, 13. novembra v občinski izpostavi na Opčinah.
Poziv bivšim borcem za nedeljsko proslavo v Gorici
V	nedeljo, 11. novembra, bodo v Gorici slovesno proslavljali 30. obletnico začetka osvobodilne borbe. Pri tem se bodo posebej spomnili slavne bitke v septembru 1943, s katero se je začel oborožen odpor proti nacističnim osvajalcem in njihovim fašističnim hlapcem.
Osrednja manifestacija, ki jo prireja Enotni odbor, bo ob 10.30 na Trgu Cesare Battisti. Med drugimi bosta govorila senator Franco An-tonicelh, predstavnik odporništva v Piemontu, v slovenščini pa bo govorila mati padlega partizana.
Pred tem bo na pobudo gori-škega pokrajinskega Združenja partizanov ANPI krenil s trga pred železniško postajo sprevod bivših borcev. Tržaška ANPI je glede tega pozvala vse svoje člane, naj se udeležijo te manifestacije. V ta namen bodo tržaški partizani krenili v avtokoloni ob 8. uri s Trga Garibaldi. Pri Sesljanu se bo tej avtokoloni pridružila še avtokolona partizanov iz vasi zgornje okolice od Bazovice do Sesljana. Iz Seslja-na bo združena avtokolona nadaljevala pot ob 8.30.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
V	tednu od 29. oktobra do 4. novembra je bilo v tržaški občini 6 primerov noric, po 3 primeri škrlatinke, rdečk in srbečice (1 izven občine), 4 primeri nalezljivega vnetja jeter (1 izven občine) in po en primer ošpic in vnetja priušesne mrene.
• Občina Zgonik uovešča, da bo cesta Zgonik - Salež zaprta za promet od 5.11. do 8.11. zaradi nujnih popravil v vasi Zgonik.
• V soboto, 10. t. m. bodo ob 18. uri odprli v prostorih krožka častnikov tržaškega poveljstva v Ul. Università 2 razstavo povezano z 2. de-bo več sprejemala, zaradi česar ne želnim natečajem vojaškega mode-bo niti izdajala potrdil za prodajo, larstva.
iiiiiiiimiiimiitiiiiiiimiiiimnHiHHiiiiiiiiiHMiiiiiMiittimiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiM
5 SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Objekte mednarodnega mejnega prehoda morajo «potegniti» 50 metrov od meje
Načrtovalec ni upošteval dejanske razmejitve, ki jo je izvršila italijansko - jugoslovanska komisija
Diplomatska delegacija za itali- ni, do 18. novembra pa bo odprta
jansko - jugoslovansko mejo, ki ima svoj sedež v Vidmu, je ugotovila, da načrtovalci mednarodnega mejnega prehoda štandrež - Vrtojba niso upoštevali začrtane meje.
Italijansko - jugoslovanska delegacija se je o njej že sporazumela in jo vnesla v sporazum o dokončni razmejitvi leta 1947. Zaradi te pomote bodo morali načrt tako spremeniti, da bodo objekte pomaknili za 50 metrov od meje, ker bi sicer morali mejno postajo graditi na jugoslovanskem ozemlju.
Poleg te so se pojavile še druge težave. Na podlagi nekega zakona morajo vse načrte, ki predvidevajo gradnjo v bližini meje, predhodno preučiti krajevni uradi ministrstva za finance. Tega dovoljenja še niso izstavili, ker so uradi carine, finance in obmejne policije predlagali številne spremembe načrta, če bo hotela premagati hude ovire, ki so se pojavile pri gradnji mednarodnega mejnega prehoda, bo morala družba Autovie Venete, ki je načrt izdelala, sprejeti marsikatero spremembo, da bo načrt sprejemljiv za vse tiste urade, ki ga morajo šele odobriti. Družba Auto vie Venete doslej še ni odgovorila na ponudbo, da načrt prilagodi novim potrebam, ker je prezaposlena z drugimi obveznostmi.
Občinski odborniki iz Gorice, ki so se sestali prav zaradi težav, o katerih je beseda, so obžalovali, da prihaja do zastojev pri gradnji mejnega prehoda. Zaradi potreb po izgradnji tega objekta pa so mnenja, da je treba načrt čimprej popraviti, morda celo med samo gradnjo. Pri tem pride v poštev — kakor smo že omenili — družba Autovie Venete, ki je načrt izdelala, ali pa občinski tehnični urad, ki ga bo treba za to priložnost primerno okrepiti z novimi močmi.
Občinski odbor je nato razpravljal o javnih delih, o osebju in o socialni pomoči. Lotil se je tudi razprave o občinskem proračunu za leto 1974, o katerem je poročal odbornik za finance Ciuffarin. Novost v letošnjem proračunu je državni prispevek iz sklada za sanacijo občinskih in pokrajinskih proračunov v korist tistih krajevnih ustanov, ki imajo deficitarni finančni položaj in ki so se odločile za štiriletno programiranje stroškov (1974 - 77). Odbornik Ciuffarin je nato prikazal posledice druge faze izvajanja davčne reforme na občinski proračun, v kateri bo izginil družinski davek. V zameno bo država prispevala sredstva do leta 1977. Razpravljali so tudi o odpisu davkov, za katerega se je odločila vlada. Tega ukrepa v Gorici nimajo namena uveljaviti za družinski davek, ker so zaostanki iz te postavke zelo majhni.
Ul. Mameli zaprta za promet
Goriška občina javlja, da bo od 12 novembra dalje, za tri dni Ulica Mameli zaprta za nromet zaradi popravil. Občinski delavci bodo namreč morali utrditi cestišče, ki je tlakovano s kockami.
PATRONAT INAC	oKVi STILA
34133 Irsi, Ul. Cirenme tt/b Telef. 62785
OPOZORILO
VINOGRADNIKOM
dan ločitve je kupil nož in čakal na | Opozarjamo vse vinogradnike, da priložnost, kar pa dokazuje, da se ^ jucjj ]etos treba prijaviti pri-v tem primeru ne more govoriti - -o «raptusu» ali trenutni duševni zmedenosti. Zločin je «užaljeni» mož kuhal dolgo časa: zato je kriv u mora kazensko odgovarjati.
Dr. Tavella je prav tako prepričan, da je Feresin kriv in da se olajševalne okolnosti lahko priznajo samo glede da strast, ki ga je prevzela kot neugasljiva mora. Zato je zanj zahteval 38 let in pol ječe, pri tem pa poudaril, da bo zanj najhujša kazen vest, ki ga bo pekla do smrti, mimo vsake človeške pravice in razsodbe.
Današnje proslave oktobrske revolucije
Ob obletnici oktobrske revolucije prireja KPI vrsto proslav, ki so združene z akcijo sprejemanja novih članov v partijo. Ob tej priliki bodo člani pokrajinskega vodstva KPI spregovorili tudi o pomenu zadnjih razprav o politični strategiji komunistov v Italiji.
Ob 20 uri bodo proslave v Ljud- ,----- ,	-
skem domu pri Sv. Ani (Mario 1 Jaz pa b. rada nekdaj dobila svojo Coli?) v Repnu (Jan Godnič), v I pokojnino. Naši prijate j. so mi po-mUiski kinodvoran «Verdi» (Silva- ! vedali, da moram ime i dosti zem-
no TarondoL v sedežu KPI pri ' IjiMa da se lahko ^išem v
Sv. Jakobu (Claudio Tonel). Ob ko blagajno. Jaz imam °.4fl 20 ha 20.30 pa v krožku «Pečar» na Ko- vinograda, ostalih 0.07.43 hapaje lonji (sen. Paolo Sema), v treben- navadnega vrta. Se lahko vpišem v skem Ljudskem domu (Stojan Spe- kmečko blagajno?»
delek vina.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more dobiti dovoljenja za prodajo vina ali za odprtje osmice.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 mili jona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njihovo oddajo zapade nepreklicno 29. novem bra. Po tem roku prijav ne bodo sprejemali. Zato svetujemo vsem pridelovalcem vina, da čimprej o-pravijo to formalnost in da ne čakajo zadnjih dni.
Vinogradniki naj se zato zglasijo pri patronatu Kmečke zveze INAC, ki jim bo izpolnil posebne obrazce in vložil prijavo.
VPIS
V KMEČKO BLAGAJNO
«Imam 45 let in sem že od najmlajših let delala na polju. Ker i-mamo še precej zemlje in ker sta moja sinova v šoli, moram sama obdelovati kmetijo. Tudi mož mi le malo pomaga, ker dela v tovarni.
tič), v sedežu KPI «Curiel» na Trgu Duca degli Abruzzi 3 (Antonino Cui faro).
V Skednju bo proslava oktobrske
V. S. (Dolina)
Sbois tim s
Vaš primer ni osamljen, temveč da je veliko število naših kmetic, ki že od nekdaj delajo na voliu. niso pa vpisane v kmečki blagajni.
Za vpis v kmečko blagajno mora kmetica delati najmanj 104 dni letno na polju, kmet pa najmanj 156 dni. Kako ugotovimo te *dnM Vzemimo vaš primer.
Imate 0.40.20 hektarjev vinograda in 0.07.43 navadnega vrta. Z zako mm iz leta 1970 so za našo pokra jino ugotovili, da je kmet ali kme tiča za vsak hektar vimgrada za poslena 180 dni letno, za vsak hek tar navadnega vrta pa celo 800 To se pravi: če imate 0.40.20 hek tar jev vinograda, pomnožite to s 180 in boste dobili 72,360, kar pomeni, da ste z vinogradom zaposleni približno 73 dni letno.
Ker imate 0.07.43 hektarjev navadnega vrta, pomnožite to z 800 in dobili boste 59,440, kar pomeni, da ste z vrtom zaposleni približno 60 dni letno.
Z vinogradom ste zaposleni 72,360 dni, z vrtom 59.440: skupno je torej 131,850 dni. Ker je za kmetice potrebnih najmanj 104 dni leto, se torej lahko brez skrbi vpišete v kmečko blagajno.
Poleg prošnje za vpis na posebnem obrazcu CDM 1, pa boste morali prošnji priložiti družinski list in posestne pole.
Sicer pa Vam bodo vse potrebno za vpis preskrbeli kar pri našem patronatu INAC.
• • *
Za vsa pojasnila se lahko obrnete na patronat Kmečke zveze INAC, Ulica Cicerone 8/b, pritličje. Trst, telefon 62785, Umik: vsak dan od 8.30 do 14. ure. Ob četrtkih od 8.30 do 13. ure in od 15.30 do 18. ure.
ure.
JUTRI ZVEČER V «GREGORČIČU»
Proslava goriške fronte
Goriški in podgorski odsek Vsedržavnega združenja partizanov Italije bosta imela jutri, v četrtek, ob 20. uri v prostorih kluba «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13 proslavo 30-letnice goriške fronte. S tem se nekdanji partizani in aktivisti vključujejo v širše proslavljanje tesa dogodka, za katerega so se odločile krajevne ustanove, pokrajina, občini Gorica in Tržič ter pokrajinski odbor ANPI. Poročali smo tudi o podpori, ki jo druee krajevne, zlasti slovenske ustanove daiejo prirediteljem, kakor tudi o podoori demokratičnih in protifašističnih strank.
V tem okviru je bila v soboto okrogla miza v pokrajinski dvora-
razstava, posvečena širšemu boju furlanskega prebivalstva za družbeno osvoboditev. Razstava je odprta vsak dan v razstavišču ESPOME GO v Ul. Cadorna.
Osrednja prireditev bo v nedeljo dopoldne ob 10.30 v dvorani UGG v Gorici, na kateri bosta spregovorila senator Franco Antonicelli in Marija Bogataj v slovenščini.
Počasnejše delo v carinskih uradih pri Bdeči hiši
V carinski pisarni pri Rdeči hiši so pričeli uradniki izvajati do potankosti pravila svoje službe, zaradi česar se je delo nekoliko zavleklo, špediterji, ki so bili prej vajeni hitrega reševanja njihovih prošenj, so se včeraj precej hudovali, z njimi tudi šoferji tovornjakov, ki morajo več časa kot prej čakati, da gredo čez mejo. Včeraj popoldne je bilo parkirišče pri Rdeči hiši polno tovornjakov.
Carinski uradniki trdijo, da jih je premalo in da izvajajo samo to, kar jim določajo pravila. Nekateri pa trdijo, da so pričeli carin-
ski uradniki zavlačevati delo, ker noče vlada ugoditi njihovim zahtevam.
Vesti iz bolnišnice
V Solkanu se je zaradi mokrega cestišča prejšnjo noč ponesrečila 20-letna natakarica Bojana Paulin por. Freda iz Gorice, Ulica Cipria™ 24.
Paulinova se je približno ob 19. uri vračala s fiatom 500 v Gorico. Na solkanski cesti je izgubila nadzorstvo nad vozilom in trčila v drog ob cesti. Z jugoslovanskim rešilnem so ponesrečenko odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili možganski pretres in odrgnine po obrazu; ozdravela bo v 15 dneh.
Druga nesreča v Ulici Aquileia se je pripetila 51-letnemu delavcu Isidoru Saurinu iz Madonnine del Fante 22. Zaradi lažjega možganskega nretresa so ga v bolnišnici pridržali za 5 dni na zdravljenju.
OBMEJNI PROMET V OKTOBRU
Rahel porastek prehodov meje v primerjavi s poletnimi meseci
Jugoslovanski kupci se usmerjajo proti Gorici
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU «Sant Antonio» Ulica Romana, telefon 40497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 2879.
Iz podatkov, ki so jih zbrali policijski organi na goriških mejnih prehodih, izvemo, da se je obmejni promet v mesecu oktobru povečal v primerjavi s septembrom. Kljub temu pa niso letos zabeležili tako visokih številk, kot v lanskem oktobru.
Oktobrski porast je treba pripisati predvsem koncu epidemije kolere, ki je razsajala v južni Italiji. V prejšnjih mesecih so namreč jugoslovanske oblasti prepovedale prehod svojim državljanom, če niso imeli potrdilo o cepljenju. To je veljalo predvsem za tiste Jugoslovane, ki so nameravali preiti mejo s potnimi listi.
Drugi vzrok porasta pa je v dejstvu, da se Jugoslovani pri nakupovanju blaga v zamejstvu vedno bolj usmerjajo na Gorico in ne več na Trst kot pred leti. Spremembe cestnega prometa v Trstu, ko so vse glavne ulice enosmerne, in vsakodnevni kaos, ki ga imamo v tržaškem centru, sta glavna vzroka, da se jugoslovanski kupci usmerjajo v naše mesto.
Poleg tega skoraj v vseh naših trgovinah postrežejo gostom slovenske prodajalke. Te dni smo v Gorici zabeležili velik naval Jugoslovanov, ki so, posebno 2. novembra, docela zasedli goriška parkirišča. Opazili smo lahko avte z registrskimi tablicami iz Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja in celo iz Zagreba in drugih jugoslovanskih mest.
Poglejmo sedaj v številkah ok-
«iiiiiiiiiiiiiiiHiHini»iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiu«niiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiu
ŠE NEKAJ 0 SREČANJU MED OBMEJNIMI KRAJI V S0V0DNJAH
Velik pomen stikov z matično domovino za vsestranski razvoj Slovencev v Italiji
Pozdravne besede predsednika prosvetnega in športnega društva «Sovodnje» Janka Cotiča
Srečanje, ki ga je v soboto zvečer priredilo prosvetno in športno društvo «Sovodnje» v Kulturnem domu za predstavnike občinskih skupščin Nova Gorica in Tolmin, je potekalo v nadvse prijetnem vzdušju. O njem smo na kratko poročali že v nedeljski številki, vendar zaradi pomembnosti in ker je tako lepo uspelo, se vračamo k njemu.
Po zasebnem ogledu sovodenjske občine in njenih vasi so se občinski zastopniki iz Jugoslavije, ki so bili osebni gostje župana Jožeta češčuta zvečer ustavili v Kulturnem domu, kjer so jim v spomin na ta dan predstavniki so-vodenjskega prosvetnega društva poklonili sliko nubijskega gradu. Predsednik prosvetnega in špertne-ga društva Janko Cotič je v pozdravnem nagovoru dejal sledeče:
«Sovodnje so ena izmed treh občin na Goriškem, v kateri prebiva strnjeno naseljena slovenska manjšina. Ko smo se leta 1945 o-tresli skoraj četrtstoletnega zatiranja in z zaupanjem pogledali v novi čas, so tudi pri nas znova oživele slovenske kulturne in družbene ustanove in z njimi je prišla skrb za mladi rod, da bi za-
veden in čvrst korakal novemu življenju naproti.
Že takrat so se naši najboljši ljudje zavedali, da izhajajo edina zagotovila za naš nadaljnji obstoj in razvoj iz pridobitev protifašističnega boja slovenskega in italijanskega ljudstva, ko se je v najtežjih razmerah skovalo izkreno prijateljstvo in bojno tovarištvo kot porok plodnega sožitja med obema tu živečima narodoma v duhu medsebojnega spoštovanja. Hkrati pa so vedeli, da bodo vsa naša prizadevanja na kulturnem, prosvetnem in športnem pcdlročju o-stala brezuspešna, če ne bodo tesno povezana s kulturno, prosvetno in šoortno dejavnostjo v matični domovini.
To je bilo v več kot 25-letnem delovanju vodilo našega prosvetnega in športnega društva, ki je v matični domovini našlo vedno bratski odziv in širokosrčno pomoč, ki je še posebno prišla do izraza pri kulturnem domu. To bo naše vodilo tudi za bodočnost, kateri naj bodo namenjena vsa naša prizadevanja, da se bo še bolj utrdilo iskreno prijateljstvo in sodelovanje med Slovenci tost-an in onstran meje in da bodo vezi med
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMniniiiiiiiimiiiMniiiiimiiiiiiiuniiiiiiiriiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POGOVORI 0 ODPRTJU NOVEGA MEJNEGA PREHODA
Novi most coi Idrijco bo povezal zgornja Brda z Beneško Slovenijo
S tem namenom so bili zastopniki Praprotnega na pogovorih v Novi Gorici
nami res bratske, kakor se spodobi med sinovi iste domovine.
Z upanjem, torej, da bo tudi naše današnje srečanje doprineslo skromen delež k omenjenem namenu, in z voščilom, da bi se, dragi gostje, dobro počutili v naši sredi, vas vse še enkrat najtopleje pozdravljam.
Poseben pozdrav pa naj gre staremu prijatelju Sovodenj, tovarišu Milu VižintinUi ki ga danes, po toliko letih, z velikim veseljem vidimo zopet med nami.»
Potem je predsedniku Šimcu in p^edstavihiBu Tolmina poklonil spominsko darilo ter sprejel darilo od predstavnika Tolmina.
V imenu vseh gostov se je zahvalil predsednik šima.c. Ugotovil je, da živijo Sovodnje svoje polno življenje in kažejo s tem, kako lahko neka skupnost deluje, če ima pred seboj za cilj trajne vrednote, med katere sodijo dobrososedski odnosi, pravica do kulture in do jezika, vrednote, ki niso veljavne samo za slovensko skupnost v Italiji, ampak tudi za italijansko v Jugoslaviji. «Upam, da bo sodelovanje, ki je bilo vzpostavljeno med vami in nami, trajno, in da bo obrodilo še dosti sadov,» je zaključil svoj pozdrav.
Župan Češčut je dejal, da so srečni, ker imajo v svoji sredi predstavnike iz matične domovine. Naš namen — je dejal — je razvijati gospodarske, kulturne in demokratične osnove našega življenje in čuvati dobre odnose s sosednjo republiko.
Sledilo je predvajanje kratkome-tražnega barvnega filma; ki so ga posneli Sovodenjei med ocenjevalno avtotekmo po poteh tolminskega punta. Na njem so vtisnjeni najznačilnejši dogodki te zares u-spele prireditve, ki se je odvijala v Sovodnjeh, na strelišču v Novi Gorici in po Tolminskem. Film je imel tudi zvočno kolono, se pravi "azlago posameznih scen. Gostom so nato zapeli člani noneta, zaplesal’ na folkloristi. (Sliki, ki ju priobčuiemo v ilustracijo tega srečanja, sta bili posneti med obiskom vasi in med zakusko. Foto Miro Kuzmin).
Pijan trčil v pet parkiranih vozil
Zaradi vinjenosti in nevarne vožnje so prejšnjo noč agenti trži-ške kvesture aretirali 35-letnega Angela Lenardona iz Tržiča. Ul. Leopardi 12. Ta je v ponedeljek ponoči vozil po središču mesta ter, zaradi neprimerne hitrosti, trčil v pet parkiranih avtomobilov, škode je približno za milijon lir.
Prejšnji dan so se v Novi Gorici mudili predstavniki občinske uprave Praprotno in se pogovarjali o možnosti odprtja novega mejnega prehoda čez Idrijco pri «starem mlinu». Delegacijo je vodil župan iz Praprotnega Bruno Bernardo, v njej pa so bili še deželni svetovalec Romano Specogna, dva funkcionarja pokrajinske uprave, dr. Cattarossi in geometer Riva ter občinski tajnik občine Praprotno Castagneviz. Novi mejni prehod nameravajo odpreti z izgradnjo mosta čez Idrijco, ki predstavlja v tem kraju tudi mejo med Italijo in Jugoslavijo. Most bo zgradila videmska pokrajinska uprava.
Po pogovorih je delegacija Praprotnega odšla v družbi predstavnikov in strokovljakov iz Nove Gorice v dolino Idrijce, kjer so izbirali najbolj primerno lokacijo za izgradnjo mosta. Preden so se raz-
šli, so zastopniki obeh občin izrazili željo, da bi to področje ob Idrijci čemprej povezali z mejnim prehodom.
Na italijanski strani meje se ob desnem bregu Idrijce vije asfaltirana turistična pot. Epeljana je po zelo lepi dolini, ki se zajeda globoko med Brda in vzhodni del Beneške Slovenije. Po omenjeni turistični cesti, ki je prav na koncu krnice v serpentinah speljana v hrib, je zložen dohod na Staro goro, v Kamenico in v druge sosednje vasi. Na drugi strani Idrijce, v Sloveniji, je že zgrajena mreža cest, ki vodijo na Lig ter mimo Kambreškega v Soško dolino. Če bodo pogovori uspešni, bo dolina Idrijce, povezovala dve, doslej ostro ločeni področji, ki imata dosti sorodnosti, turističnih, krajinskih in tudi jezikovnih.
t. ,	...	?	*.,	,
^ M»	!
tobrski obmejni promet na Goriškem. Vsega skupaj so obmejni organi zabeležili 1.054.778 prehodov, od katerih 343.169 s potnimi listi ter 691.609 s prepustnicami. S potnimi listi je prešlo mejo 122.609 naših državljanov; vrnilo se jih je 122.585. V našo državo je prišlo 48.846 jugoslovanskih državljanov, 49.129 pa se jih je vrnilo v domovino.
Za promet s prepustnicami so številke še večje. Naših deže-lanov je prešlo mejo 430.538; iz Slovenije pa jih je prišlo 261.071.
0 Zaradi sindikalnega srečanja občinskih uslužbencev bodo jutri, 8. novembra uradi odprti samo od 9. do
11.	ure.
Razna obvestila
Danes popoldan ob 15.30 v okviru akcije «Planinstvo in šport za vsakogar», bo Slovensko planinsko društvo v Gorici priredilo v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, tekmovanje * namiznem tenisu za doraščajočo mladino. Jutri ob 20.30 pa bo večer namiznega tenisa za odrasle.
Slovenska folklorna skupina Sovodnje sprejema še nekaj parov. Starost nad 14 let. Zainteresirani naj se zglasijo v Kulturnem domu v Sovod-njah drevi, 7. novembra ob 20. uri.
Izleti
Ob priložnosti pevske revije, ki bo v soboto, 10. novembra v Kulturnem domu v Trstu, priredi štandreško prosvetno društvo «Oton Župančič» izlet v Trst. Kdorkoli se želi udeležiti izleta naj se zglasi pri štandreških prosvetarjih. Vožnja je brezplačna. Odhod bo ob 19. uri z glavnega trga v štandrežu.
Kino
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «Duel». D. Wea-ver. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
KORZO 17.00-22.00 «Wang più Teng, la morte vestita di bianco». V. Yu in C. Cao. Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.15—22.00 «La vendetta dei morti viventi». P. Nasci in E, Mttiler. Barvni film. Prepovedano mladini pod. 18. letom.
VITTORIA 17.15—22.00 «La notte del furore». C. Scott in B. Basehart. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14, letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Detectiv privato anche troppo». M. Farrow in M. Joston. Barvni film.
Trži A
AZZURRO 17.30-22.00 «Pelle su pelle». Barvni film.
EXCELSIOR 17.00—22.00 «Blu gang». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «La fabbrica degli orrori». Barvni film.
Aovo Gorica
SOČA «Naboj za spomin», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Kralj, dama. fant», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Ta prekleti obračun», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA «Policijski komisar Pepe», italijanski barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
KANAL «Varujte se prijateljev», francoski barvni film ob 20.00.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Alberto Landri, Andrej Juretič, Andrea Zamparmi, Andrea Kollmann.
SMRTI: gospodinja 73-letna Maria Maraš, vd. Baiocchi.
Zimski vozni red Ribijevih avtobusov
GORICA - VIDEM - MILAN
Odhodi iz Gorice ob 7.45; odho iz Milana ob 9.00.
GORICA - FARA - GRADIŠČE Odhodi iz Gorice (ob delavnikih) ob 6.45, 6.50, 7.15, 7.35, 7.45, 7.50, 8.00, 9.45, 10.30, 11.30, 11.45, 12.15, 12.45, 13.30, 14.30. 16.00, 17.15, 17.30, 18.30,	19.15,	20.00.	Ob	praznikih
ob 8.00, 8.15. 12.30, 13.30, 13.45, 15.00,
17.15,	18.00,	19.00.	19.30.
Odhodi iz	Gradišča (ob delavni-
kih) ob 7.10, 7.25. 7.30, 7.55, 7.59,
8.40,	9.00, 9.20, 10.15, 11.20, 13.00,
13.15,	13.55, 14.00, 14.20, 15.00, 17.55,
18.40,	18.45,	19.25,	19.35.	20.05. Ob
praznikih ob 7.59, 9.20, 13.00, 13.25, 13.50, 16.20, 17.40, 19.00, 19.20, 20.30.
GORICA - FIUMICELLO - GRADEŽ Odhodi iz Gorice (ob delavnikih) ob 6.45, 7.50, 11.45, 13.30, 18.30. Ob praznikih ob 8.15, 13.30, 19.30.
Odhodi iz Gradeža (ob delavnikih) ob 6.40, 7.10. 8.15. 12.15, 13.15, 18.00. Ob praznikih ob 7.10, 12.15, 18.15.
GORICA - KRMIN - ČEDAD Odhodi iz Gorice (ob delavnikih) ob 7.45, 12.15, 17.15. Ob praznikih ob 18.15.
Odhodi iz Čedada (ob delavnikih) ob 8.00, 12.05, 13.45. Ob praznikih ob 12,45.
GORICA -OSLAVJE - GROJNA -ŠTEVERJAN
Odhodi iz Gorice (ob delavnikih) ob 6.50, 10.00, 14.10, 19.45. Ob praznikih ob 14.30, 16.30, 20.05.
GORICA - GROJNA - OSLAVJE -ŠTEVERJAN
Odhodi iz Gorice (ob delavnikih) ob 7.30, 12.45, 13.30, 18.20.
Pred koncertom prezrtih pevskih zborov in ansamblov
Mešani pevski zbor FRANCE PREŠEREN iz Boljunca je neposredni naslednik zbora, ki je deloval v okviru istoimenskega Bralnega in pevskega društva, u-stanovljenega 9. septembra 1901. Nekdanji zbor je nastopal v številnih krajih na Primorskem in seveda v domači ter sosednih vaseh. Enkrat tudi v Ljunljani. Med prvo vojno je zbor utihnil. Obnovljen je bil leta 1919. Nekaj časa ga je vodil domačin Josip Žerjal, kasneje učitelj Ernest Švara in za njim učitelj Anton Bercè. Kasneje je vodstvo zbora prevzel skladatelj - domačin Frar Venturini. Toda le malo časa, ker so ga fašisti preganjali in je moral pobegniti v Jugoslavijo. Za njim je zbor nekaj časa vodil učitelj Milan Jereb in končno Josip Bolčič.
V letih fašistične strahovlade je zbor gojil narodno pesem skrivaj, večinoma v cerkvi. Po osvoboditvi je zbor ponovno zaživel. Prvič se je predstavil na veliki prireditvi, septembra 1945. Nastopal je na številnih prireditvah in tudi na radiu.
Zbor že mnogo let vodi Drago Žerjal. Pod njegovim vodstvom je nastopil na številnih prireditvah v Boljuncu, v okoliških vaseh, pa tudi v Izoli, Sežani, Kočevju. Kostanjevici in drugod. Gostoval je tudi v Bilčovsu na Koroškem, v Čedadu, Špetru Slovenov in Kio-diču v Beneški Sloveniji. Večkrat je nastopil tudi v Trstu in redno sodeluje na reviji Primorska poje. V sklopu zbora nastopa tudi tarn-buraški zbor, ki ga tudi vodi Drago Žerjal.
Mešani pevski zbor BRIŠKI GRIČ iz Števerjana je bil usta -novljen brž po koncu druge svetovne vojne leta 1945. Nastopa! je v domačem kraju in v mnogih vaseh Goriških brd, na Vipavskem, na Krasu in drugod po Sloveniji.
Leta 1949 je zbor prenehal delovati kot mešani zbor, ustanovljen pa je bil moški zbor, ki je
prav tako kot mešani nastopal v številnih krajih predvsem na Primorskem. Nekaj časa je deloval tudi ženski zbor. Leta 1960 pa je bil ponovno obnovljen mešani zbor, ki podobno kot njegova predhodnika, uspešno deluje.
Obnovljeni zbor- sodeluje tudi na reviji «Primorska poje». Zbor «Briški grič» vodi Jožko Harej.
Pevski zbor PRIMOREC je bil, poleg godbenega ansambla PARMA, glavni steber kulturno - prosvetnega delovanja v Trebčah. U-stanovljen je bil pred 75 leti in je letos proslavil svoj lep jubilej. V svojem dolgem življenju je zbor z večjo ali manjšo učinkovitostjo sodeloval na raznih prireditvah. Prvi pevovodja je bil domačin Just Kralj. Veliko zaslugo za obstoj zbora — tudi v dobi fašizma, ko je pel v cerkvi — je imel nedvomno pevovodja domačin Danilo Kralj, ki je vodil zbor tudi po osvoboditvi. Svoj višek je zbor dosegel tedaj, ko ga je vodil prof. Oskar Kjuder (v letih 1956-1971).
Po odhodu Oskarja Kjudra je zbor vodil domačin Cezar Možina, na sobotnem koncertu v Kulturnem domu pa bo zbor vodil Francko Žerjav. Nastopal je samostojno v domači vasi in drugod, večkrat tudi ob spremljavi harmonikarskega ansambla Miramar, oziroma orkestra Glasbene matice. Z ansamblom Miramar je gostoval tudi v Pulju, Idriji in Trbovljah. Zbor redno sodeluje tako z delavskim prosvetnim društvom Svoboda n. v Trbovljah, kot s PD «Svoboda» v Pridvoru pri Kopru. Sodeluje tudi na reviji «Primorska poje» in na raznih prireditvah in proslavah v raznih krajih naše dežele in v Sloveniji.
Pevski zbor SLOVENEC iz Boršta je bil ustanovljen v okviru istoimenskega Bralnega in pey-skega društva leta 1900. Prvič je nastopil na neki vaški prireditvi oktobra istega leta. Zbor je tedaj vodil Andrej Ražem iz Bazovice, naslednje leto je vodstvo pre vzel domačin Ivan Sonano.
Starejši vaščani pravijo, da so prvi organizirani poskusi za pevski zbor bili že pred letom 1870, gotovo pa je, da je v letih 1880-1890 obstajal dober pevski zbor. Pravijo tudi, da so že v tistih letih Borštani nastopili tudi v Ljubljani. Zbor Slovenec je nemoteno deloval do prve svetovne vojne. Leta 1920 je zbor vodil skladatelj Fran Venturini, naslednje leto pa Štefan Ferluga; leta 1923 je zbor nastopil na neki prireditvi v Rovtah. Tedaj ga je vodil Ernest Švara iz Ricmanj. V letih 1924-
1926 je bil pevovodja Vlado Švata, kasneje pa domačin Karel Hreščak. Po letu 1927 je zbor našel zatočišče na cerkvenem koru, kjer sta ga po smrti Karla Hreščaka vodila Vlado in Vinko Švara, leta 1930 pa je vodstvo prevzel sedanji pevovodja, domačin Drago Pe-taros.
Leta 1945 je bil zbor obnovljen in je prvič nastopil na neki vaški prireditvi avgusta istega leta. Od tedaj dalje uspešno deluje in nastopa na številnih prireditvah doma, v okoliških krajih, v drugih krajih dežele in v Sloveniji. Že večkrat je nastopil na Radiu Trst A, Koper in Ljubljana. Nekaj let je zbor vodil prof. Svetko Grgič in tri leta je nastopal skupaj z zborom Slovan iz Padrič. Skuoaj sta gostovala tudi v Mariboru (leta 1962). Od leta 1969 zbor ponovno vodi Drago Petaros.
OB TRIDESETLETNICI POMEMBNEGA ZGODOVINSKEGA DOGODKA
«Goriška fronta»: kako, kdaj, kje?
SREDA, 7. NOVEMBRA 1973
Zares bogata bera madžarskega filma
Tematika filmov je deloma aktualna socialna problematika, deloma pa tudi banalna komika
Odlomek iz knjige Toneta Ferenca «Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943» IZ
4.
Pomanjkanje kadrov in vojaške izurjenosti ter discipline pa je nadomeščalo veliko junaštvo borcev. Znani so primeri, ko so borci s steklenicami, napolnjenimi z bencinom, jurišali so nemške tanke. Posebno so se v junaštvu odlikovala tudi primorska dekleta, kar je sovražnika še posebej iznenadilo in je o tem celo poročal v Hitlerjev glavni stan.
Štab primorske operativne cone pa seveda, v tako kratkem času ni mogel niti organizirati niti voditi tistih enot, ki so kot gobe po dežju nastajale po vsem slovenskem Primorju. Za to so mu manjkali kadri in zveze, pa tudi ozemlje je topografsko zelo neenotno, raznolično, saj obsega o-balni predel okrog Trst, čiste kra-ške predele: tržaški in goriški Kras. hribovite in gorate predele: dolina zgornje Soče, Beneška Slovenija in goriška Brda, Banjška in Trnovska ter šentviška planota, doline: Vipavska dolina itd. Ker je sovražnik nadziral dolino Soče južno od Tolmina in prometne zveze v drugih predelih (n.pr. na Pivki in Krasu) je štab cone pri vzpostavljanju in vzdrževanju zvez
lahko uporabljal le kurirje. Tudi te enote so se v tem času spoprijemale z manjšimi nemškimi oddelki, rušile železnice in ceste itd. Tako so se kraške partizanske čete 19. septembra bojevale pri Komnu, kjer sta bila zaplenjena tovorni in sanitarni avtomobil. Pri Gabrovici na Krasu se je 1. kraška četa 20. septembra spopadla z deli 211. pehotnega polka iz Tržiča, ki so prodrli celo do Branice. Partizansko poročilo navaja, da je bil uničen nemški avtomobil z vojaštvom vred. Sovražnik pa je poročal o 90 padlih partizanih in svojih «občutnih» izgubah. V resnici pa je imela četa 13 mrtvih. V noči na 24 september so partizani porušili železniški most pri Grahovem v dolini Bače in onemogočili promet za 3-5 dni itd. Štabu primorske operativne cone je šele okrog 20. septembra uspelo, da je dobil pregled nad nekaterimi predeli poleg Vipavske doline, tako nad Krasom, goriškimi Brdi in območjem Idrije, medtem ko mu o položaju na Tolminskem in Kobariškem ni bilo nič znano.
Ker se je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja zavedalo, da
BUDIMPEŠTA, 6. — V budim-peštanskih filmskih studiih je Peter Bacso, eden najbolj znanih madžarskih režiserjev, končal snemanje filma «Harmadik Ne-kifutas», kar bi po naše pomenilo «Zadnji polet». Gre za sodobno dramo, ki jo režiser razvije pred kamero v precej pesimističnem tonu.
Bivši delavec Jakus je postal direktor neke velike delavnice. Ker pa se boji, da bi napravil kako napako, se čez nekaj časa vrne v svojo delavnico in spet ga srečamo kot navadnega varilca. Njegovi bivši delovni tovariši pa se mu izogibajo, žena pa, ki se je bila navadila na udobnejše življenje, protestira. In tako se Jakusove težave nadaljujejo, dokler ne umre neki delavec v nekako čudnih okoliščinah. In tedaj Jakusa obdolžijo da je on kriv za delavčevo smrt. Dekle, ki ve, kako je dejansko bilo, predlaga Jakusu, naj zapusti podjetje in družino in odide z njo. Toda Jakusu mikavno ponudbo odkloni, hkrati pa mu žena zagrozi, da ga bo zapustila. Jakus se znajde pred problemom kako obdržati ženo ali oditi z ljubico. Film izrazito prikaže, da življenje ni preprosto.
Drugi znan madžarski režiser Karoly Makk zaključuje svoj film «Macskajatek», kar bi po naše pomenilo «Igra mačk». Ta film pa je nekaj povsem drugačnega od prejšnjega, ker je optimistično nastrojen. «Zgodba mačk» ali če hočemo «Igra mačk» je dejansko zgodba «ljubezni v treh». Problem je popolnoma banalen, rekli bi celo vsakdanji ali vsaj zelo pogost, z razliko pa, da so protagonisti v tem filmu precej v letih. Film izhaja iz dela Istvana Orke-nyja,
•A Magyar Ugaron» pa je zgodovinski film. Režijo je prevzel Andras Kovacs, v njem igrajo glavne vloge Zoltan Latinovits, Sandor Horvath, in Andrej Dra-hota. V filmu se opisujejo dramatični dogodki iz revolucije 1919, to se pravi iz dobe Bele Kuna. Film tudi govori o zadušitvi revolucije.
Film «Kakuk Marci» pa je vesela zgodba potepuha in nepopravljivega ljubimca, ki se spušča v najrazličnejše prigode. Protagonist je Gabor Harsanyj, ki pooseblja «zvestega prijatelja», hkrati pa igra v njem skupina lepih deklet.
Tri razstave v ljubljanskih Arkadah
V Arkadah na Trgu revolute v Ljubljani bosta do 18. t.m. ve razstavi in sicer razstava amiznega pribora in posodja od enesance do secesije ter raz-tava, ki nosi naslov «Vladimir
štoviček — medalje ter želimir Janeš — taktile».
Razstavo Namizni pribor in posodje je pripravil zagrebški muzej za umetnost in obrt, ki je pripraml tudi gradivo, ki ga je odbral iz svojih dragocenih zbirk. Razstava je doslej gostovala v več kulturnih središčih Jugoslavije in prikazuje skupine namiznega posodja in pribora, ki so tipične za posamezna obdobja, ustrezno pač s slogom v zgodovini umetne obrti in oblikovanja, ki hkrati ustrezajo poglavitnim obdobjem razvoja materialne kulture. Tako se na tej razstavi nizajo skupine posodja in pribora iz dobe renesance, baroka? rokokoja, klasicizma, bidermajerja, pa tudi iz obdobij, ko so se posnemali zaodovinski slogi, pa vse, do secesije.
Raztavo Vladimir štoviček — medalje in Želimir Janeš — taktile pa je organiziralo hrvaško numizmatično društvo, ki je zaupalo postavitev Janešu, gradivo pa sta odbrala oba umetnika skupaj, štoviček in Janeš pa sodita v sam vrh sodobnega jugoslovanskega medaljerstva in sedanja razstava v ljubljanskih arkadah seznanja obiskovalca z razvojno mtjo obeh umetnikov ter z rezultati njunih ustvarjalnih naporov.
štab primorske operativne cone ne more biti kos položaju v vsem Slovenskem Primorju, razen območja severno od železnice Postojna — Trst, je 21. septembra z letalom poleg svojih pismenih poročil poslalo glavnemu štabu NOV in PO Slovenije tudi željo, da bi poslal v slovensko Primorje visoko kvalificiranega vojaka za namestnika komandanta ali za načelnika štaba cone. Prosil je tudi za obisk kakega člana glavnega štaba, n. pr. generala Jaka Avšiča.
Toda glavni štab je bil svoje kadre poslal v slov. Primorje že pred tremi dnevi. To je bil na novo ustanovljeni operativni štab za zahodno Slovenijo. Ustanovil ga je glavni štab NOV in PO Slovenije, da bi vodil operacije narodnoosvobodilne vojske v Slovenskem Primorju, na zahodnem delu Gorenjske, v Dolomitih in na zahodnem delu Koroške. Štab sta sestavljala komandant Lado Ambrožič, dotedanji načelnik organizacijskega oddelka, in politkomisar Dušan Kveder, dotedanji načelnik operativnega oddelka glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Štab so u-stanovili na sestanku, ki je hil 18. septembra 1943 v Kočevskem Rogu in so se ga udeležili Edvard Kardelj, Boris Kidrič. Franc Leskošek, Dušan Kveder in Lado Ambrožič. Edvard Kardelj je orisal politični položaj v Jugoslaviji in Sloveniji in naloge, ki čakajo operativni štab za zahodno Slovenijo. Sklenili so tudi. da bo odšel v slovensko Primorje za nekaj časa tudi sekretar CK KPS Franc Leskošek, da bi se politični ukrepi, ki so bili nujni, lahko sprejemali brez odlašanja. 18. septembra je glavni štab izdal odredbo o ustanovitvi operativnega štaba, in ta je 20. septembra s Francem Leskoškom odšel na pot. Iz Soteske do Mašuna so se pripeljali z avtomobilom. Tam so formirali Rabsko brigado in 22. seo-tembra odšli peš dalje proti Vipavski dolini. Pri Razdrtem so naleteli na partizanski bataljon in se spet z avtomobilom odpeljali v vas Štomaž nad Ajdovščino.
Operativni štab za zahodno Slovenijo je po svojem prihodu v Štomaž 23. septembra ocenil položaj in ugotovil, da frontalni boji pri Gorici, Razdrtem in Idriji niso v skladu s partizansko taktiko in da bi morali izkoristiti trenutno slabost nemške vojske ter razrušiti predvsem železniško progo Podbrdo — Gorica. Ugotovil je tudi, da partizanske enote v slovenskem Primorju niso docela formirane in da se ob močnejšem sovražnikovem napadu lahko razbijejo Zato je na sestanku s štabom primorske operativne cone sklenil, da bo v okviru te cone ustanovil šest novih brigad, ki jih bo poslal na ceste in železnice. Res je še istega dne, t.j. 23. septembra, izdal odredbo, naj se ustanovijo naslednje brigade:
Goriška brigada (komandant Martin Greif, politkomisar Drago Flis) iz severnoprimorskega in južnoprimorskega odreda) ;
Gregorčičeva (komandant Ivan Mohorčič, politkomisar Slavko Bombač) iz bataljonov v Vipavski dolini:
Kosovelova (komandant Ivan Turšič, pohtkomisar Vlado Bračič) iz bataljonov na Krasu:
Vojkova ali Idrijska (koman- . dant Milan Tominc, politkomisar Henrik Zdešar) iz Idrijskega odreda;
Soška (komandant Vladimir Kne-ževič, politkomisar Tone Bavec) iz zapadnoprimorskega odreda;
Tržaška (komandant Roberto Za-peloni, politkomisar Camillo Don-da) iz italijansko govorečih Tržačanov in Tržičanov.
Odredil je še, da v primorsko operativno cono spada tudi Gradnikova brigada, ki je prišla iz Notranjske, in da se naj vanjo vključi Vipavski bataljon pri Razdrtem. V Brdih in na območju o-krog Idrije naj se po formiranju brigad ustanovita Briški in Idrijski odred.
Brigadam in odredom je določil naslednje operativne naloge: a) u-ničiti vse prometne zveze tželeznice in ceste: Postojna — Trst — Gorica; Gorica — Trst in Gorica — Sv. Lucija), b) z napadi iz zased preprečevati promet na o-menjenih _ ometnih zvezah in uničevati sovražnikovo živo silo in motorna vozila, c) obkoljevati, napadati in uničevati okupatorjeve postojanke z večjimi silami, tudi s sodelovanjem več brigad, d) z gibčnimi zasedami braniti osvobojeno ozemlje pred sovražnikovimi vdori.
Formiranje brigad pa je zavrla nemška ofenziva. Do 24. septembra sta bili formirani samo Tržaška in Soška brigada. Vse druge brigade so se ustanovile v ofenzivi ali po njej.
Ena izmed večjih pomanjkljivosti štaba primorske operativne cone je bila tudi, da je imel točnejši pregled nad položajem le pred Gorico in v Vipavski dolini in da m vzpostavil trdnejših zvez z drugimi primorskimi predeli. Te naloge se je zato lotil operativni štab za zahodno Slovenijo. V severni del Primorske je poslal komandanta primorske operativne cone, nato pa je nameraval še sam oditi tja, kar mu je preprečil začetek nemške ofenzive. Nameraval je izvesti tudi nekatere ukrepe pred Trstom, o čemer je poročal glavnemu štabu NOV in PO Slovenije: «Že sedaj postaja naše dejstvo o-krog Trsta vse bolj in bolj važno, pohtično in vojaško... Italijansko brigado, ki je že formirana, bomo vrgli pred Trst. Postavlja se kot nujno organiziranje posebnega tržaškega sektorja, ki bi vodil akcijo naših edinic okrog Trsta, obkolil Trst, mu prerezal vse komunikacije na zunaj in vodil pokret borbenih skupin v mestu samem. To pa je nemogoče, dokler spadajo vse edinice, rekrutirane v Trstu in formirane v Istri, izven območja našega operativnega štaba. Po našem mišljenju bi se dalo postaviti tri brigade okoli Trsta, formirati iz njih divizijo in preko divizijskega štaba voditi akcijo okoli in v mestu. Mislimo, da bi organizacija take divizije odločila usodo Trsta. Iz našega sektorja bi lahko dali v divizijo dve brigadi, eno pa bi vzeli iz Tržačanov, sedaj v Istri, čakamo samo vaše odločitve, ali ta naloga pripada našemu štabu XIV. divizije.» Tudi ta predlog, ki je bil pretirano optimističen in plod prve in površne ocene položaja okrog Trsta, je onemogočila nemška ofenziva.
(Konec)
..............inumi»................n
Partizanski miting v Križu
Rado SimoniU, nekdanji dirigent partizanskega pevskega zbora «Srečko Kosovel» je v nedeljo v Križu pozdravil novi partizanski zbor in mu čestital
■iiiiiiiiimiiiiHiiuiHiiimiimiHi
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z iscipliniranostjo in dobro orga-izacijo boste dosegli uspeh, kladnost okusov vas bo zbli-ila z neko osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) S svojo ituicijo se boste znašli, toda olje bo še zavihati rokave. O-•esite se stalne napetosti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) poprimite se z nekaterimi eprijetnimi vprašanji. V svojih dnosih bodite bolj iskreni.
RAK (od 23.6. do 2.7.) Na fi-ančnem področju boste želi u-pehe. Z ljubljeno osebo se bo-te nekoliko sprli, pa ne bo hudo.
Illlllmnllllll.iiiiimiiii..................111111111111.nun...............................n....nul
pravilu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne poskušajte reševati problemov z nepoštenimi sredstvi. Potrudite se, da bi razumeli one, ki niso vaših idej.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zagotovljeni so vam uspehi. V popoldanskih urah se boste srečali z neko simpatično osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri opravljanju svojega dela i -mejte več zaupanja vase. Znova si boste pridobili notranje zaupanje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da bi mogli biti kos novim nalogam, boste morali uporabiti vse svoje spobnosti. Otresite se ljubosumnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspeh vam je zagotovljen, če boste sprejeli neko novo odgovornost. Skušajte se sporazumeti v družini.
DEVICA (od 23.8. do 2.9.) Pazite predvsem da ne zaidete v finančne težave. Pustite času, da reši neko čustveno zadevo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z izvedbo nekega zapletenega načrta si boste zagotovili položaj. Srečne ure z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dobre poslovne možnosti za bodočnost. Končno se boste lahko posvetili svojemu najljubšemu o-
V nedeljo so v Križu priredili partizanski miting. Velika množica in veliko navdušenje dokazujeta, kako je našemu človeku še vedno pri srcu to, kar spominja na partizansko dobo Odborniki kriške sekcije ANPI in vodstvo domačega prosvetnega društva «Vesna» so lahko ponosni, da so organizirali prireditev, po kateri se je malone čutila potreba, posebno med starejšimi Križani, med tistimi, ki so to dobo sami doživljali, saj so imeli ob tem priložnost, da so se ponovno srečali in si stisnili roko.
Miting, ki je bil dejansko koncertnega značaja, je bil v veliki dvorani Ljudskega doma in vsi Križani vedo povedati, da njihov Ljudski dom še nikoli ni videl toliko občinstva, saj so bili polni vsi prostori, vštevši galerijo in stopnišča Množico je privabil sicer mlad, vendar pa že dobro znan Tržaški partizanski pevski zbor. ki je pod vodstvom svojega pevovodje Oskarja Kjudra priredil koncert partizanskih pesmi. Zbor je praktično izvajal ves program, ki ga je imel na svojem krstnem nastopu v začetku junija v Kulturnem domu v Trstu. Mimo nam tako priljubljenih slovenskih partizanskih pesmi je zbor pel tudi italijanske, ruske in španske bor bene pesmi. Ob koncu množica nikakor ni hotela zapustiti dvorane in marsikatero oko je bilo rosno In to tako pri starejših, ki so na partizansko pesem navezani čustveno, kot tudi pri mlajših. Zbor je zato moral nekaj pesmi ponoviti. Miting-koncert je zbor zaključil z najbolj popularno partizansko «Na juriš».
Nedeljske prireditve so se med drugim udeležili predstavniki Zveze borcev iz Kopra, ki so zboru podarili 120 knjig o partizanskem zboru «S. Kosovel», o katerem je nekaj besed spregovoril vodia tega zbora Rado Simoniti, ki je tudi čestital zboru. Med navzočimi smo opazili tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Borisa Trampuža, predsednika deželnega odbora ANPI Arturo Calabrio. biv šegd partizanskega majorja Cucca s Sardinije, ki se je nekoč boril v Jugoslaviji, znanega tržaškega skladatelja Vidalija itd.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	— 11.50 Šola
12.30	Poljudna znanost NACIONALIZEM V EVROPI
13.00	OB 13. URI 13.25 Vremenska slika
13.20	DNEVNIK
15.00	— 17.00 ŠOLA
17.00	Program za otroke
17.15	Tolovaj Rundrum
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za mladino
18.15	PUSTIMO JIH ŽIVETI
18.45	TV razprave
19.15	Poljudna znanost
Narodna pesem in družbene spremembe
Oddajo sta pripravila Sabino Acquaviva in Roberto Leydi
Drugo nadaljevanje
Ljudska kultura spoštuje ritem prirode, množična kultura ta ritem uničuje, ga izbriše. Kmetov koledar, kj je tako vezan na razne prirodne cikluse, govori o neposrednem odnosu med kulturo in okoljem. V današnji oddaji bomo prisluhnili poeno stavljenim napevom, ki so v navadi o božiču, ob novem letu. o pustu itd. Sabino Acquaviva analizira to, ka- naša, sodob na družba skuša ponovno rešiti iz starih folklornih bogastev in tradicij. Razne počitniške dobe obnavliajo funkcijo stare ga pusta, nekatere tradicionalne svečanosti pa ohranjajo svo jo bitnost. svoj značaj, kot bi se čas ne bil premaknil
19.45	ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	OPERAZIONE COMETA
Nocoj se bomo spoznali z repatico, ki jo je odkril češkoslovaški zvezdoznanec Lubos Kohoutek. k’ že nekaj let deluje v Hamburgu. Repatico ali kometa (iz grške besede «kosmat» ker ima «glavo» iz trdne tvarine, rep pa iz plinov in drobcenih delcev) je Kohoutek odkril letos marca, ko je bila od daljena od nas približno tW'l milijonov k lometrov. Brž ko je repatico odkril, so jo začeli odkrivati tudi drugi znanstve n-ki, ki uoirajo svoi nonied v vesolje in uaatoviV. da bo repatica prišla najbližje Zemlji konec decembra, po vsej ver jetnost? 28.
22.00	šooptma SREDA
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu, Vremenska slika in Športne vesti
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.20	LA DAMA E IL COWBOY
Firn v režiji H. C Potter ja, v glavnih vlogah: Garry Cooper, Merle Oberon, Patsy Kelly, Walter Brennan, Puzzi Knighi Film «La dama e il cowboy», ki nosi v orig nalu naslov «The cowboy and thè lady» je odličen primer filmske komedije, ki jo lahko izpeljeta dva odlična igralca, kakršna sta Merit Oberon in Gary Cooper. Film je bil nfpravljen že 1938. leta in je takoj zaslovel
V filmu je govor o sodniku, ki je sklenil doseči visok položaj iu se v tem smislu pripravlja tudi na ustrezno volilno kampanjo. Toda isti sodnik ima tudi hčer, ki je očetova ambicija prav nič ne zanima, pač pa jo bolj zanimajo zabave. In v enem takem zabavišču spozna nekaj simpatičnih cowboyev in se v enega izmed njih celo zaljubi. Da bi zmeda bila popolna, se tudi cowboy zaljubi vanjo in ljubezen se koj spre meni v zakon. Takšen zakon pa ne more koristiti očetovi politični karieri, zato je proti tej poroki. In da bi mu ne kvarila kariere, se hči loči od moža-cawboya, kljub temu pa gg ima rada in oče to uvidi in prizna, da njegovo ponašanje ni vredno očeta. Zato se iz ljubezni do hčere odpove politič "Him ambicijam in pristane na to, da se mladoporočenca ponovno vrneta v skupni dom.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.30	in ILDO TV ŠOLA
Bačka, Sestav atoma, Mikroživali, Veseli kartoni, Ustna in p-ismsna govorica. Matematika, Marksizem, Stališča in sodbe, Glasbeo; pouk
13.25	NOGOMETNA TEKMA DINAMO - TBILISI Prenos iz Beograda
17.50 OTROCI NAŠE ŠOLE Serijski film 18.10 OBZORNIK
18.25	OD FUMA DO FILMA
18.45	Arhitektura in družba
19.20	K4J HOČEMO?
Ob ustavnih in kongresnih razpravah
19.45	Kozmetično ogledalo
20.00	DNEVNIK
20.25	Propagandna reportaža 20.40 FILM TEDNA
ANDREJ RUBLJOV
22.15	POROČILA
22.20	Nogometna tekma DINAMO — BAYERN
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	POROČILA
20.30	Nogometna tekma DINAMO - TBILISI
22.00	Mino Reitano special
TRST	A
7.15, 8.15,	13.15, 14.15, 20.15
Poročila, 7.0 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z	vami;	13.30
13.30	Glasba po željah; 17.00 Pro-
gram za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori	in	folklora;	20.00	šport;
20.35	Simf. koncert; 21.45 Nokturno; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.15 Deželna kronika; 15.10 Glasbeno-govorni spored; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.10 Orkester Elliot	in	Piccioni;	10.10 Otroški
kotiček: Anton Ingolič «Zgodba črnobele koze»; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah;
14.00	O samoupravljanju; 14.10 Plošče; 15.00 Mala enciklopedija: Od vetra do ciklona; 15.15 Simf. skladbe; 15.45 Vrstijo se plošče; 16.00 Na sprehodu z...; 16.40 Vrstijo se pevci; 17.00 Gojenci glasbene šole iz Gorice; 17.20 Slov. instrumentalni kvintet; 17.40 Okrogla miza: Pravice in dolžnosti delavcev: 18.00 Popevke na tekočem traku; 19.00 Iz priljubiienih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.4 Ritmi za godala; 21.00 Literarna oddaja;
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Popevke: 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Posebni spored z Loretto Goggi; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Pisana popoldanska glasba; 17.55 Nadaljevanka «Vlak
za Istanbul»; 18.10 Nova plošča;
18.40	Spored za mladino; 19.25 Nogometna tekma: Rapid (Dunaj) . Milan; 21.15 M. Zermat-ten: «Nessuno gli chiuse gli occhi»; 22.15 Operni koncert:
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po rodila; 7.40 Pojeta Johnny Do relli in Minnie Minoprio; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka «Vlak za Istanbul»; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno-govorni spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče.
III PROGRAM 9.30 Franckove skladbe; 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Haen-dlovi koncerti; 11.40 Plošče: 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 15.50 Ravel, Schoenberg in Stravinski; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Glasba izven programa:	18.25	Lahka
glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert, SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja: 9.05 Za
mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja:	10.15 Urednikov
dnevnik; 11.15 Z nami na poti;
12.10	Znane melodiie; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi: 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Iz opere «Aida»; 15.40 Od-
skočna deska: 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.10 Ansambel dvanajstih solistov: 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti:	18.15 S
pop ansambli; 18.30 Naš razgovor: 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Lepe melodije:
SPORT SPORT SPORT
EVROPSKI POKALI
Crvena zvezda z golom prednosti v Liverpoolu
Nevarna pot Milana na Dunaj - Beograd in Lazio brez upanj
Na velikih evropskih nogometnih turnirjih bodo danes odigrali povratna srečanja drugega kola. V prvem kolu je prišlo do precejšnjih nepredvidenih rezultatov, tako da bodo imela danes favorizirana moštva precejšnje težave za napredovanje.
Pokal prvakov Beograjska Crvena zvezda bo igrala v Liverpoolu, kjer bo branila svojo skromno prednost enega gola, potem ko je doma zmagala z 2:1. Delo Beograjčanov bo precej naporno, saj bodo skušali Angleži na domačem i-grišču, ob podpori svojega občinstva, nadoknaditi zamujeno in prehiteti jugoslovanske nogometaše. Zanimivo bo tudi srečanje med škotskim Celti-com in dansko ekipo Vejleja, saj se je prva tekma, proti vsakemu pričakovanju, zaključila brez gola. Evropski prvak Ajax pa bo moral paziti, če bo hotel ohraniti gol prednosti proti bolgarski ekipi CSKA. Nizozemci nastopajo brez svojega najboljšega lanskoletnega napadalca in njihov položaj je nezavidljiv. Nemški Bayem pa bo igral v Dresdenu in ima, kljub zmagi v Miinchnu s 4:3 kaj malo možnosti za uvrstitev v višje kolo.
Pokal pokalnih prvakov Po slabem srečanju doma, ki se je zaključilo neodločeno brez gola, bo italijanski Milan igral na Dunaju proti Rapidu, Milančani so sicer prepričani o napredovanju, dovolj bi jim bil že remi 1:1, saj veljajo goli, doseženi na tujem, dvojno v primeru neodločenega rezultata. Lahko delo pa bo imela Borussia, ki bo morala proti Rangersu iz Glasgowa le braniti tri gole prednosti.
Pokal UEFA
OFK Beograd in rimski Lazio nimata več kaj iskati v tem prvenstvu, saj je nemogoče, da bi v povratnem srečanju nadoknadila tri, oziroma štiri gole razlike. Dinamo in Tiflisa in angleški Ipswich sta v prvi tekmi dokazala tako premoč, da sta se morala nasprotnika le ukloniti in se posloviti od nadaljevanja turnirja.
Radi
NOGOMET
POKAL MEKOVEC Union — S. Giacomo 2:0 (1:0)
UNION: Glionna, Čermelj, Brossi, Caporallini, Veljak, Covri, Čepar.
S.	GIACOMO: Savron, Garguilo M., Binaco, Garguilo B., Puggiotto, Budicin, Tatarella.
STRELCA: Covri in Čepar.
Najmlajši igralci Uniona žanjejo v tekmovanju za «Pokal Mekovec» kar lepe uspehe. Po izdatni zmagi s 5:3 proti Libertasu iz Rocola, so Podlonjerci premagali tudi S. Giacomo z dvema goloma razlike, potem ko je sodnik razveljavil regularni zadetek Covri.ia, ne da bi sam vedel zakaj. Medtem ko je bil prvi polčas v znamenju premoči Uniona, je v drugem delu srečanja več napadal nasprotnik, toda naletel je na dobro obrambo podlonjerskih nogometašev, ki so stalno odbijali vse napade in v enem izmed protinapadov podvojili rezultat.
# * *
V četrtek pa je Union igral proti Libertasu iz Rocola. Srečanje je bilo zelo napeto, kar dokazuje tudi visoko število golov. Podlonjerski
igralci niso bili nikoli v težavah, saj so Rocolčani pritisnili šele proti koncu srečanja in skrčili rezultat v obdobju, ko je bilo že prepozno, da bi resneje ogrožali zmago svojega nasprotnika. Gole za Union so dosegli Veljak, Covri dva in Čepar tudi dva.
Lucijan Sahar
Na brzonoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Rudar - Idrija za mesec oktober je sodelovalo 16 igralcev. Zmagovalec je postal Silvo Kovač, ki je premagal vse nasprotnike in znova dokazal, da je najboljši brzopoteznik v Idriji. Končni vrstni red: Kovač 15; Bevk in Cmobmja 12,5; Šemrl 11; Troha 10;
Kanduč 9; Sedej 8; Bevk M. 7,5;
Makuc 7 točk.
Po osmih letošnjih turnirjih ŠK Rudar vodi S. Kovač 87,5 točke, sledijo S. Bevk 83,5, Crnobrnja 63,5,
Troha 57, Kanduč 51, Sedej 46,5,
Šemrl 45,5 točke itd.
Šestčlanska šahovska ekipa Rudnika ŽS Idrije je v dvokrožnem dvoboju premagala šahiste tovarne «Tiki» Ljubljana z rezultatom 8,5:3,5.
V zmagovalni ekipi so se odlikovali Jereb, Bajc in M. Bevk.
Silvo Kovač
uiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittfiuiiiiiiiii
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU MLADINSKEGA PRVENSTVA
Breg dosegel več kot pol ducata golov proti moštvu Libertasa od Sv. Sergija
Brežani so tudi pri začetnikih ostali neporaženi, vsa ostala naša moštva, razen Mladosti, pa so tokrat položila orožje
MLADINCI
Breg — Libertas Sv. Sergij 7:1 (2:1)
Zadetki: Jež, Strnad, Crivici (1), Bržan, Lovriha M., Lovriha P., Bržan.
BREG: Ota, Zobec, Slavec, Strnad, Košuta, Sovič, Bržan, Lovriha P., Stranj, Lovriha M., Jež.
LIBERTAS SV. SERGIJ: Biloslavo, Crivici, Franc, Bursich, Giacopci, Suhar, Biloslavo, Centonze, Scadez, Spadam.
Gledalci: 60.
Bregovi mladinci so po zmagi nad Primorjem sprejeli v goste Libertas od Sv. Sergija. Tržačani so nastopili v desetih, kar je olajšalo nalogo «plavim», že iz prvih udarcev je bilo razvidno- da je igra «plavih» bolj u-rejena in učinkovita, vendar je do prvega gola prišlo šele v 20. minuti po zaslugi Ježa, kmalu nato pa je podvojil Strnad. «Rumeni» so tedaj šli v napad in so dosegli edini gol s prostim strelom Crivicija. Pritisk Tržačanov je trajal do desete minute drugega polčasa, ko je Bržan še tretjič potresel nasprotno mrežo. Tretji gol je goste demoraliziral in Brežani so imeli stalno odprto pot do vrat. saj so bili uspešni še dvakrat z M.
NA POP V ZGONIKU
Kljub naporom vsi zadovoljni
Tekmovanje je vzorno organiziral ŠK Kras
V nedeljo je trim odsek športnega krožka Kras, ki je bil ustanovljen v začetku letošnjega leta, organiziral že drugi članski planinsko orientacijski pohod po zgoniški občini. Kot je organizator predvideval, je bil tudi tokrat odziv članstva zelo dober, saj je tekmovalo 64 članov, ki so sestavili 12 ekip. Zanimanje za pohod je zajelo vse starostne kategorije članov, saj so nastopili tako starejši,! člani, kot tudi najmlajši, ki še niso dopolnili desetega leta starosti.
Proga je bila tokrat nekoliko daljša in napornejša, saj so ekipe startale iz občinske kleti v Zgoniku in so se morale podati preko hribov nad Koludrovico, do kapelice na Sv. Lenartu nad Samatorco, nakar je pot vodila preko kolovozov in stezic spet do Zgonika. Med pohodom so naletele na štiri kontrole, ki so jim zastavile vprašanja iz splošne kulture, sproti pa so morali tekmovalci reševati razne prak tične vaje. Regularni čas, ki ga je organizator določil za potek pohoda, je znašal štiri ure, nakar so bile predvidene kazenske točke za zamudnike. Vendar so se vse ekipe pravočasno javile na cilju.
S precejšnjo prednostjo in povsem
Barkovljanskl Libertas pred vrati Olimpije iz Gabrovca
zasluženo je zmagala mešana ekipa, ki jo je vodil Pavelj Colja. Razlika med drugo, tretjo in četrtouvrščeno je bila malenkostna, medtem ko so ostali zbrali precej manj točk. Vendar gre vsem pohvala. Omeniti moramo, da so prve štiri ekipe prejele lepe priložnostne nagrade.
Trim odsek Krasa si je tokrat zamislil tudi simpatično novost, ki se je izkazala kot zelo posrečena. «Specializirana» skupina je. medtem ko so bili tekmovalci na poti, pekla piščance na žaru, ki so izmučenim in sestradanim tekmovalcem po o-pravljeneitt pohodu zelo teknili. V prijetni družabnosti in ob kozarčku domače kapljice so ekipe lažje pričakale razglasitev izidov, s katerimi je bila večina zadovoljna. Končna lestvica po točkah je sledeča:
1.	Ekipa št. 3 — 286,5 točke (Pavel in Majda Colja, Mirko Guštin, Stanko in Sonja Budin)
2.	Ekipa št. 2 — 279 točk (Darja Kobal, Dragica Pegan, Sonja in Magda Rebula, Nadja Doljak in Jožica Sardoč)
3.	Ekipa št. 9 — 276 točk (Eda, Neva in Boris Zidarič, Sonja in Mario Milič)
4.	Ekipa št. 12 — 272,5 točke (Miloš in Ladi Budin, Jožko Obad, Pierina Furlan in Marjan Kralj)
5.	Ekipa št. 5 — 256 točk;
6.	Ekipa št. 1 — 251 točk;
7.	Ekipa št. 11 — 247,5 točke:
8.	Ekipa št. 6 - 234,5 točke;
9.	Ekipa št. 7 — 231,5 točke;
10.	Ekipa št. 8 — 224 točk;
11.	Ekipa št. 10 — 218 točk:
12.	Ekipa št. 4 - 177,5 točke.
— b s —
STRELJANJE
V Gorici je prejšnji teden bilo srečanje v streljanju med tekmovalci iz Nove Gorice, Vidma in Gorice. Po dolgi borbi je zmaga pripadla Videmčanom, ki so zbrali 2.052 točk, na drugo mesto so se uvrstili goriški strelci s 1.844 točkami, tretji pa so bili Novogoričani s 1.562 točkami.
Lovriho in enkrat s P. Lovriho ter prevzel mesto polkrila, na sredini i-
Bržanom. Kljub visokemu izidu igra «plavih» ni zadovoljila. V nedeljo čaka naše fante težak spopad z vodečo Aurisino.
IST
Mladost — Falco (Tržič) 3:1 (0:1)
MLADOST: Boscarol, Ferfolja, A. Jarc. Cijan, L. Gergolet, V. Gergo-let, Devetak, Uršič, Cotič (v 72. min. d. o. A. Marušič), Jarc, M. Marušič.
FALCO: Marchesi, G. Boscarol, C. De Odorico, W. De Odorico, Ulian, F. Boscarol, Gregori, Giurco, Minin, Sgubin, Donzello.
Sodnik: Piazza iz Tržiča. Kotov: 7:1 za Mladost. Gledalci: 80. Strelci: v 18. min. p. p. Donzello (F.). V 22. min. d. p. V. Gergolet (M.) iz enajstmetrovke. v 26. in 33. min. M. Marušič (M.).
V 27. min. je sodnik izključil F. Boscarola zaradi ugovarjanja. V 34. min. je sodnik opomnil Devetaka, v 36. in 38. min. pa je izključil A. Marušiča in Uršiča.
Doberdobski mladinci so popolnoma nadigrali tržiške nasprotnike, toda do zmage so prišli šele v drugem delu igre. V prvem polčasu so bili Tržiča-ni bolj nevarni in so v 18. minuti z Donzellom tudi povedli, čeprav so doberdobci bili številčno močnejši (zaradi izključitve Boscarola v 27. minuti igre) niso znali priti do izenačenja, ker so v preveliki naglici zapravljali lepe možnosti za zadetke. V drugem polčasu pa je s svojimi muhami prišel na dan sodnik, ki je kra-škim fantom celo prepovedal govoriti slovensko. Takšen ukaz je domačine še bolj razgrel, ker so takih primerov bili že siti. V 22. minuti d.p. je bil A. Marušič zrušen v kazenskem prostoru. Sodnik je odredil enajstmetrovko, ki jo je V. Gergolet uspešno izvedel. Po zamenjavi Cotiča z A. Marušičem, so «rdeči» še ostreje poprijeli in dvakrat z M. Marušičem stresli mrežo. Ko se je tekma bližala koncu in so se domačini že veselili lepe zmage, se je sodnik Piazza lotil maščevanja nad slovenskimi fanti, ki so kljub prepovedi še naprej med seboj govorili slovensko. Najprej je o-pomnil Devetaka, nato je brez razloga izključil A. Marušiča. Ista usoda je dve minuti kasneje doletela še Uršiča, ko mu je sodnik dobesedno rekel «espulso perchè hai continuato a parlare in slavo». Tako sodnikovo početje ni razburilo samo igralcev, temveč tudi občinstvo.
Po končani tekmi se je takoj sestal odbor Mladosti in poslal protestno pismo športnemu združenju FIGC in sodniški zvezi AIA. V pismu so izrazili ogorčenost in zaskrbljenost zaradi nezaslišanega in nešportnega ravnanja sodnika s slovenskim moštvom.
K. F.
Costalunga — Primorje 1:0
(0:0)
PRIMORJE: Kapun, S. Husu, S. Štoka, čemjava, Timeus, V. Husu, š. Ervino, G. Husu, M. Peter, S. Guštin, Castellani, 12 Blažina, 13 Buzzai.
COSTALUNGA: Servigliani, Gregori, Novacco, Grimalda, Sahar, Sain, Bruni, Paron, Bon, Sain, Parovel, 12 Tripar, 13 Mocenigo.
Prvi polčas se je zaključil brez golov, čeprav je bilo opaziti premoč nogometašev Costalunge. Njeni napadalci pa niso znali izkoristiti nekaj priložnosti. V nadaljevanju so se «rde-če-rumeni» dobro branili in so včasih prikazali lepo igro. Vse je kazalo, da bodo mladinci Primorja remizirali, toda domačini so proti koncu tekme nepričakovano prišli do gola z dvomljivim prostim strelom.
Postava našega moštva je bila ponovno zelo okrnjena. Tokrat ni nastopil desni branilec Blažina. Zelo dobro ga je nadomestil S. Husu, ki je s svojo trdo in borbeno igro res presenetil. Napadalna vrsta naših nogometašev je bila šibka. Nà sredini je igral P. Milič, na krilih novinca E. Štoka in Castellani. Zaradi svoje neizkušenosti pa niso nikoli spravili v zadrego obrambe domačinov. Sredina igrišča je zaigrala učinkovito. Guštin je
grišča sta igrala G. in V. Husu.
Naši nogometaši zaslužijo kljub porazu pohvalo, predvsem vratar Kapun.
H. V.
Esperia Sv. Alojzij — Gaja 2:1
(2:0)
ESPERIA: Richiede, Bobicchio, Pinzin, Degrassi, Spreafico, Penso, Faurito, Florean, Poser in Lanette, 13 Panelli.
GAJA: Škabar, Milič, Grgič, Milkovič L. (kap.), D. in W., Kalc, Kralj D. in M., Davanzo in Guštin, 12 Ghezzo, 13 Stojkovič.
STRELCI: v 3. min. p. p. Florean (Esp.), v 6. min. p. p. Kralj D.
KOT V ČRNIH ČASIH!
V Doberdobu je med mladinsko nogometno tekmo Mladost - Falco ponovno prišlo do izpada sodnika, kakršnemu smo bili priča že v prejšnjih letih, pa tudi letos ga nismo zabeležili prvič: mož s piščalko je namreč slovenskim igralcem prepovedal govoriti med seboj v slovenskem jeziku. To nezaslišano dejanje je povsem upravičeno razburilo vse naše igralce in vodstvo Mladosti in ne moremo storiti nič drugega, kot da se hudemu ogorčenju nad njim pridružimo tudi mi.
Ob tej priložnosti javno vprašujemo vse tiste, ki pošiljajo na naša nogometna igrišča tako šovinistično nastrojene sodnike, kdaj nameravajo kazensko postopati proti takim osebam, ki javno kršijo vse demokratične odnose in odrekajo našim športnikom osnovno pravico, da se med seboj pogovarjajo v svojem materinem jeziku?
Ob tem dejanju izrekamo naš oster protest, mladim doberdob-skim igralcem pa izrekamo vso svojo solidarnost.
(Gaja, avtogol) in v 31. min. d. p. Kralj D. (Gaja).
KOTI: 7:4 za Gajo. GLEDALCI: okrog 30. OPOMBE: minuto pred koncem tekme je Davanzo (Gaja) zgrešil enajstmetrovko.
Tržaška Esperia je že v 6. min. vodila z 2:0 in si je s tem že zagotovila obe točki.
To je bil boj dveh enakovrednih nasprotnikov, ki si delita zadnja mesta na lestvici. Domačini so imeli v prvem delu nekaj več od igre, gostje pa so bili nevarni v hitrih protinapadih. Ko so že vsi pričakovali katastrofo gostov so se igralci Gaje zbrali in proti koncu polčasa bi z razigranim Guštinom z nekaj sreče lahko znižali rezultat, a obramba je rešila gol na sami črti.
2e v prvih minutah po odmoru smo opazili, da bo tržaški obrambi huda predla, kajti «zeleno-rumeni» so silovito pritisnili. Rezultat pa jim je uspelo zmanjšati šele pet minut pred koncem z D. Kraljem, potem pa je Davanzo zamudil idealno priložnost za remi, ko je za-streljal dokaj sumljivo dosojeno 11-metrovko v škodo tržaške ekipe.
Domačini so lahko več kot zadovoljni z obema točkama, saj so po prikazani igri, zlasti v drugem polčasu, zmagali nezasluženo.
Po prvem delu prvenstva lahko sklepamo, da «zeleno-rumeni» niso zadovoljili, kajti rezultati kažejo, da so le enkrat zmagali, trikrat igrali neodločeno in kar petkrat zapustili igrišče praznih rok.
Darko Grgič
NARAŠČAJNIKI
Breg — Giarizzole 0:1 (0:1)
BREG: Krmec, Kalin, Kuret M., Grizonič, Novello, Kuret D., Ferluga, Žerjal, Klun, Krevatin, Polese.
GIARIZZOLE:	Parovel, Ladovaz,
Cheber, Inglessi, Gattonar, Cerovaz, Lugnan, Tedeschi, Podzinkova, Umek, Latin, 12 Altin, 13 Zacchigna.
Strelec: Umek.
Po uspehu z Unionom so Bregovi naraščajniki sprejeli v goste Giarizzole, ki (čeprav zasedajo drugo mesto na lestvici) so po našem mnenju najboljša enajsterica te skupine. Tržačani so predvajali zelo lepo igro, ki je v začetnih minutah spravila v težave «plave». Naši nogometaši pa so si hitro opomogli in so bili pogosto-ma nevarni s Klunom ter krepkim Ferlugo. Sredi polčasa so gostje prišli v vodstvo. Po strelu iz kota je Umek potisnil žogo za hrbet Krmcu. Kmalu nato bi gostje lahko še podvojili s Podzinkovo vendar je ta iz ugodnega položaja zadel prečko. O-hrambo Brega je dobro vodil kapetan Novello, saj v nadaljevanju ni pustila nasprotnika do kazenskega prostora.
Po odmoru so povzeli naši fantje vajeti igre v svoje roke, napadali so stalno, vendar jim obramba Giarizzol ni dala nikdar priložnosti za izenačenje.
V	splošnem je igra «plavih» zadovoljila. Pri Giarizzolah sta se posebno izkazala Inglessi in Lugnan, pri Bregu pa Novello in Kalin.
Jolo
Fortitudo — Union 4:1 (2:0)
FORTITUDO: Zupancich, Candusio, Renzulli, Perossa, Apollonio, Ritossa, Spazzapan, Baldassin, Antonelli, Pipitene, Predonzani, 12 Fontanot, 13 Ra-potez.
UNION: Dussi, Malalan, Ballarin, Čepar, Stula, Deros, Ancona, Koc (k), Sassi, Benčič, Krevatin, 13 žagar.
Strelci: 8. min. p.p. Antonelli, v 21. min. p.p. Pipitene, v 6. min. d.p. Ancona, v 9. min. d.p. Antonelli in v 18. min. d.p. Pipitene.
Sodnik : De Franceschi.
V	nedeljo je podlonjerski Union gostoval v Miljah proti prvouvrščeni e-kipi Fortituda. Union se je predstavil na igrišču brez standardnih i-gralcev Colje in De Bosca in z vratarjem Dussijem, ki je imel poškodovano roko. Že v prvih minutah je bilo razvidno, da se bodo morali Podlonjerci kmalu predati premočnemu nasprotniku. In to se je tudi zgodilo tako da se je prvi polčas končal z dvema goloma prednosti v korist Milj-čanov. V prvih minutah drugega polčasa so «plavo-rumeni» zaigrali še kar dobro, tako da so dosegli tudi edini zadetek z desnim krilom Ancono. Vse je že kazalo, da bo Union izenačil, toda do tega ni prišlo, ker so domačini zopet realizirali. Tgdaj so naši fantje zgubili pogum, tako da so nasprotniki še povišali rezultat. Izid je bil vseeno točen, saj je Union igral le deset minut po svojih zmožnostih. Omeniti moram pa, da sloni krivda za vse negativne nastope le na posameznih igralcih, ki so vse preveč nekorektni.
Mauro
Juventina — Cormonese 0:4 (0:4)
JUVENTINA: Maraž, Malič. Mozetič, Colin, Baie, Tavčar, Totna-sin, Peresin. Mučič, Tomažič. Pa-škulin.
CORMONESE: De Colle, Cattarin, Della Rovere, Nunin, Petruz, Grat-toni, Bastiani, Bregant, Tabai. Mele, Zorzon.
STRELCI: v prvem polčasu Tabai 2, Bregant in Zorzon.
Naraščajniki so v nedeljo zjutraj srečali na tujem igrišču v Krminu prvouvrščeno ekipo Cormonese. Igra domačih je že od vsega začetka pokazala, da je njihova enajsterica zasluženo na vrhu lestvice. Juventina se je s svojo igro kar dobro zoperstavljala, le obramba ni ravno močna, kar dokazuje tudi število golov, ki so jih domači prejeli že v prvem polčasu.
Tudi po odmoru, čeprav Juventina ni prenehala z napadi (ker je želela zmanjšati razdaljo v zadetkih), se stanje ni spremenilo, tudi po «zaslugi» sodnika, ki je edini zadetek Juventine razveljavil, češ da žoga ni prešla črte. In tako se je tekma zaključila s težko razliko štirih golov, pri kateri je edina tolažba ta, da je Juventini tak poraz prizadela res najboljša ekipa te skupine.
D. R.
ZAČETNIKI
Breg — Libertas Rocol 1:1
(0:0)
BREG: Mauri, Grizonič, Kocijančič, Lovrečič, Klabjan, Divis, Kralj, Ra-žem. Racman, Prašelj, Sancin (Viola).
UBERTAS ROCOL: Blasina. Zafferini, Benini, Ni Nicolò, Schiavon, Ra-ker, Boschian, auro, Stella M„ Stella F., Apollonio. 13 Pintarelli.
Gledalci: 50. Strelca: Stella M. v 9. min. d.p. in Kralj v 20. min. d.p. (enajstmetrovka).
Po neuspehu, ki so ga v četrtek doživeli na tujem so se Bregovi začetniki v soboto spoprijeli z Liberta-som iz Rocola. Vreme je bilo lepo in je privabilo na rob igrišča precejšnje število navijačev obeh taborov, ki so podpirali svoje ljubljence.
Že v začetku se je izkazalo, da tekma ne bo lahka, kajti obe enajsterici sta zaigrali zelo odločno. V celoti je imela obramba Brega več dela in je moral vratar Mauri zaradi lepo organizirane igre gostov večkrat poseči. «Plavi» so bili nevarni predvsem po zaslugi Kralja, ki je nezadržno prodiral po krilu v srce nasprotne obrambe. Prvi polčas je bil uravnovešen tako po številu, kakor po nevarnosti akcij.
V drugem polčasu je prišla bolj do izraza urejena igra Libertasa, kj je sredi polčasa s spretnim. M. Stello izkoristil nesporazum, v. brežanski o-brambi in je z lepim golom poslal svoje moštvo v vodstvo. Vse je kazalo, da bodo «plavi» podlegli, ko so v zadnjih minutah potisnili nasprotnika v njegov kazenski prostor. Tik pred koncem se je žoga dotaknila roke Schiavona in sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je' realiziral hladnokrvni Kralj.
Na splošno moramo vse pohvaliti zaradi borbenosti in lepe igre, posebno pa vratarja Maurija in Kralja.
Jolo
MLADINSKE IGRE
V soboto nagrajevanj«
2. deželnih iger
TRST, 5. — V soboto 10. novembra bo v Trstu nagrajevanje dru-kih deželnih mladinskih iger, ki so Se odvijale med najmlajšimi tekmovalci Furlanije - Julijske krajine. Nagrajevanje bo v Trgovinski zbornici, s pričetkom ob 16.30. ob prisotnosti predsednika deželnega odbora Comellija. Trofeja je pripadla tržaški pokrajini, saj jo je osvojila drugič zaporedoma in jo tako prejela v trajnò last.
Medtem pa je deželna uprava že stopila v stik s Slovenijo in s Koroško, da bi organizirali tekmovanje med dijaki vseh treh sosednih dežel in bi bila tekmovanja vsako leto v drugem mestu.
NOGOMET
LONDON, 6. — Angleška nogometna reprezentanca, ki bo 14. novembra odigrala prijateljsko srečanje z Italijo na Wembleyu, se bo predstavila z istimi igralci kot v tekmi s Poljsko. Tedaj so Angleži remizirali z 1:1, s tem pa so bili praktično izločeni iz finala svetovnega nogometnega prvenstva. Izjemo predstavljata pri pozvanih igralcih le Dobson in Worthington, ki sta zamenjala ponesrečena Balla in Chi-versa.
Angleške barve bodo branili: vratarja Shilton in Clemence, branilci Storey, Madeley, Hughes, Nish, Mcfarland, Moore, Hunter, Watson in Todd, vezni igralci Currie, Peters. Bell, Brooking, Dobson in napadalci Osgood, Clarke, Worthington, Channon, Keegan, Hector.
* * *
LUSAKA, 5. - V kvalifikacijskem srečanju za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je v afriški skupini Zaire premagal Zambijo z 2:0. Po tem srečanju je lestvica finalne skupine za a-friško področje naslednja: Zaire in Zambija 2, Maroko 0.
RIM, 6. — Slavni ameriški plavalec Mark Spitz, ki je na nanskih olimpijskih igrah v Miinchnu osvojil sedem zlatih kolajn, je opustil aktivni šport in se posvetil trgovini. Kot zastopnik neke ameriške firme bo v teh dneh obiskal več evropskih prestolnic.
iiiiiimiiimiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiimiiiiiiiiii
KOŠARKA
V OKVIRU 13. SSI
Rontovel dvakrat premagal taborniško peterko RMY
Lepo je bilo zlasti srečanje med obema mladinskima postavama
V ponedeljek sta bili na stadionu «1. maj» polfinalni tekmi mini-basketa in mladincev v okviru 13. SAI. V obeh srečanjih so Konto-velci premagali Goričane in so si tako priborili pravico do nastopa v finalu za 1. mesto.
MINIBASKET
Kontovel — RMV GO 37:26 (24:14)
KONTOVEL: Starc 16, Kazimir Majovski, Ben 9, Sergij Majevski 9, Prašelj, Milič 4, Orel, Zupan, Bukavec 10.
RMV : Lutman 2, Ugo Domik, Mermolja, Sancin, Mauro Domik 24, Košuta.
Sodnika: Starc in Lukša. Pet osebnih napak: Košuta. Prosti meti: Kontovel 5:12, RMV 2:6.
Kontovelci so zasluženo premagali tabornike s hitrejšo igro v napadu in boljšo obrambo. Klavdij Starc. Ban in Bukavec so bili v napadu dokaj učinkoviti, medtem ko je med Goričani dosegel skoraj vse koše Mauro Domik.
Zelo dobro sta sodila Ivo Starc in Lukša.
MLADINCI
Kontovel — RMV 80:78 (31:34, 68:68)
KONTOVEL: Klavdij Starc 23, Ivo Starc 6, Čuk 8, Lukša 21, Persi, Ivo Nabergoj 22, Perini, Aleksander Nabergoj 17, Prašelj, Bu-kavec
RMV: Domik 29, Volk 14, Race 8, Kont 9, čubej 18, Marinčič 9,
Bufon.
Sodnik: Renato Štokelj. Prosti meti: Kontovel 2:10, RMV 4:12. Pet osebnih napak: Lukša, Ivo Nabergoj, Volk, Race, Marinčič.
V zelo lepi tekmi med Kontove-lom in taborniki je v podaljšku le prišla na dan boljša organizacija igre Kontovelcev, ki so tako zmagali z dvema točkama razlike. Srečanje je bilo zelo izenačeno že od vsega začetka in priča smo bili lepim akcijam na eni in drugi strani. Vsi košarkarji, ki so se zvrstili na igrišču, so se odločno vreli v boj in so pripomogli k visoki kakovo'ti tega srečanja. Nedvomno lep polfinale med ekipama, ki imata več nV-eto inčih košarkarjev.
DREVI V DOLINI Bor — Libertas TS
Drevi, ob 21. uri, bo v telovadnici v Dolini prijateljska trening tekma med ekipama Bora in Libertasa iz Trsta. Obe moštvi bosta letos nastomili v promocijskem prvenstvu. Borovci bodo naslonili z naslednjo »oktavo: Stojan in Valter Hrvatič, Kralj. Pertot, Koren, Klobas. Vatovec, Ražem, Kapič in Ba-razzutti.
b. L
SOŽALJE
Odbor ŠD Primorec izreka iskreno snžalje svoiima članoma Teodoru in Renatu Možini qb izgubi njunega dragega očeta Avguština.
SPECTATOR:
MAFIJA
1 VČERAJ in DANES |
Lucky ni ostal več kot pol leta v svoji sicilijanski vasi.
Ob koncu 1949. leta se je preselil v Neapelj, kjer je živel nadaljmh deset let, do svoje smrti, ki je precej skrivnostna.
V	Neaplju je bil trgovec, imel je veliko trgovino z električnimi napravami in inštrumenti. Vodil je «družbeno življenje», sprejemal obiske in vodil poslovne razgovore.
V	nekem elegatnem baru v Neaplju je bilo mogoče vsak dan okrog petih popoldne videti finega gospoda, ki bi utegnil imeti od 55 do 60 let, nizke rasti, sivolas. Nosil je očala v diskretnem zlatem okviru.
Za temi očali so bile oči, ki so bile marsikaj videle v življenju in v svetu. Toda gleda umirjeno. Po njegovih manirah, po načinu življenja, pa tudi po družbi, v kateri se giblje, nihče niti pomislil ne bi, kakšna je njegova preteklost. Ima elegantno stanovanje v neapeljski Vii Tasso, tam, kjer stanuje tudi ostala ugledna neapeljska gospoda, v glavnem poslovni ljudje. Vstaja pozno, popoldne pa ima tudi svojo controra, kakor v Neaplju pravijo popoldanskemu spancu po dobrem kosilu. Kadar so konjske dirke, je tam. Stavi, toda ne velikih vsot. Večji užitek mu je opazovati tekme skozi daljnogled. Seveda prihaja na tekme v svojem avtomobilu dobre znamke ter kadi ■vojo dišečo cigaro.
V	Neaplju je lastnik trgovine, ki prodaja precizne stroje za
ordinacije, laboratorije, malo industrijo. Življenje, ki ga živi, bd lahko živel tudi s takšno osnovo. Ni to kako očitno razsipa^ vanje seveda. Ugledno je to, mimo, urejeno, kot se tudi spodobi. Človek je sam, nima družine, čeprav se ne izogne ženskam, vendar v tem tudi ni kaj posebnega. Nekaj let je mimo in diskretno živel s «prijateljico». Pisala se je Igea Lissoni, bila je plesalka v milanski Scali. Umrla je po nekaj letih v Milanu. Iz Neaplja je prišel na njen pogreb in bil je zelo otožen. Morda bi o tem pogrebu časniki ne napisali niti vrstice, toda posvetili so mu veliko vrstic in fotografij, pa ne zaradi nje, temveč zaradi njega. Vsi objektivi so bili uperjeni prav vanj.
Italijanska policija tudi zdaj ne more ugotoviti «ničesar ilegalnega» v njegovem življenju. Toda Kefauverjeva senatna komisija, ki je leta 1950 raziskovala gangstersko dejavnost, je vendar ugotovila, da je imel Lucky od začetka in medtem ko je bil še v Rimu, pa tudi kasneje v Neaplju, zveze in sprejemal obiske svojih velikih gangsterskih kolegov iz Amerike!
Pred to komisijo je zloglasni Meyer Lansky, čeprav po dolgem zavlačevanju in ovinkarjenju priznal, da je zares «morda nekajkrat videl Luckyja v Havani, na Kubi», v tistem obdobju od 1946 do 1947, medtem ko je bil Lucky tam.
«Ne bi se mogel spomniti, o čem smo se pogovarjali,» Je rekel Lansky. «To so bili čisto družabni razgovori. O čem pa bi se sicer sploh lahko z njim pogovarjal?»
Lansky, Lucky in Siegei (ki so ga kasneje ubili) so vrsto let tvorili nerazdružljivo «trojico krvnikov», kakor je bil pred senatno komisijo dejal čikaški strokovnjak za kriminalistiko Virgil Peterson.
Lansky je kasneje čisto prešel na Kubo, stopil v službo diktatorja Batiste in postal njegov eksponent v največjih havanskih igralnicah, ker je Lansky strokovnjak za hazard, izučen v ilegali. Tam je bil vrsto let in je z Batisto delil ogromne dobičke od igralnic.
Pred senatno komisijo je Lansky dejal, da se je enkrat
«slučajno znašel v Italiji», čudna slučajnost! Nekam je hotel potovati, toda ne v Italijo, toda turistična agencija mu je po pomoti dala karto na ladji za Italijo in ni mu preostalo drugega, kot potovati v Italijo... In ko je tja «slučajno» prispel, je prav tako «slučajno» srečal Luckyja. Pravzaprav je Lucky poiskal njega v hotelu.
«Vprašaj sem se,» je rekel Lansky senatorjem, «odkod je, za vraga, Lucky zvedel, da sem v Italiji in kje sem se nastanil. Rekel mi je, da je zvedel iz časnikov.»
Kdo bi to verjel?! Lucky, ki je bil previden in je vedel, da ga opazujejo, čisto zagotovo ni brez tehtnega vzroka odšel na sestanek z gangsterjem Lanskym. To je bil zmenjeni sestanek. In če je Lansky potoval čez ocean in tolikanj tvegal, verjetno ni bilo vse to zaradi kakega «družabnega razgovora» o lepem vremenu in podobnem.
Senatorji so si seveda prizadevali zvedeti, kaj sta se v Italiji pogovarjala, toda Lansky je tvezil tako-le :
«Pripovedoval mi je, kako se dolgočasi, jaz pa sem mu rekel, da se nima nad čem pritoževati.»
2ai senatorji niso mogli več izvleči iz Lanskega, toda tudi tisto, kar so izvlekli, ni nepomembno: zveza obstaja, posli se nadalje razvijajo na organiziranih temeljih z angažiranjem največjih ameriških gangsterjev.
Celo danes se «največji», stari Frank Costello ni po slovesu v newyorškem pristanišču pomiril s tem, da nikoli ne bo več videl svoje «poslovne zveze» — Luckyja.
Senatna komisija je od njega zvedela, da je «slučajno naletel na Luckyja Luciana v salonu nekega havanskega hotela». Od tam je Lucky spremljal Costello na letališče.
«O čem sta se pogovarjala?» so vprašali senatorji Costello.
«Oh,» je odgovoril prepredeni Frank, «o njegovem zdravju in temu podobno, to pa je tudi približno vse.»
Mike Laskari je vendar povedal nekaj več. Priznal je, da je namenoma obiskal Luckyja v Italiji in mu prinesel denar,
menda samo 2500 dolarjev, čudno. Zakaj mu tega ni mogel tudi poslati, če je že hotel?
«Sinilo mi je v glavo, da mu je morda potreben denar,» je rekel Mike.
In samo zato, zavoljo te drobne usluge, je sedel Mike Laskari v letalo in odšel k Luckyju v Italijo čez ves ocean! Ni dvoma, bili so neki veliki vzroki in razlogi so za resno prepričanje, da Lucky vodi še naprej svojo bando v Ameriki, da ima v Italiji tudi neko svojo bando, ki mu pomaga, da tudi v Italiji opravlja nekatere posle, to pa bi verjetno utegnila biti trgovina z mamili.
Američani trdijo, da Je bil Frank Costello pri Luckyju v Italiji, da ga je Lucky sprejel v neapeljski Vii Tasso, da so bil! tam tudi Joe Adonis (preden so ga pregnali v Italijo), Joe Antinori, Nicola Gentile, Tony Lopdpare, verjetno pa tudi Vito Genovese.
Leta minevajo. In veliko jih je minilo od tistega dne, ko Je bil Lucky Luciano pregnan iz Amerike ter je prvič prišel v Italijo. Tistih, ki so v New Yorku ali celo v Washingtonu favorizirali Luckyja ter mu omogočili, da živi na prostosti, namesto da čaka na smrt v Sing-Singu, kot da ni več ali pa kot da so čisto brez moči. Tisti, ki danes odločajo, zagotovo ne bi Luckyja izpustili iz Sing-Singa, če pa bi jim prišel v kremplje, bi ga zagotovo strpali nazaj v jetnišnico. In zato vsa ta leta iz Amerike vztrajajo pri Interpolu in italijanski policiji pri Lucky-Jevi krivici, deliktih, ne pri starih, temveč pri novih deliktih.
Na primer: ko je leta 1952 izbruhnila afera Franka Co|>-pole, ameriškega gangsterja, ki je iz Italije z ladjo «Vulcania» v teku leta prepeljal v Združene države za milijone dolarjev mamil, so bili Američand prepričani, da je Frank Coppola v bistvu samo Luckyjev eksponent. Tudi Coppola je eden izmed gangsterjev, repatriiranih v Italijo, deloval pa je s Sicilija. Kupil je veliko obdelovalne zemlje, zgradil farme, ima v številnih mestih Sicilije poslopja in vile. (Nadaljevanji sledi/
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	7- novembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
S PRVEGA KONGRESA ZVEZE DRUŠTEV SLOVENSKIH IZSELJENCEV IZ BENEČIJE V ORBU (ŠVICA)
Beneški izseljenci z novim elanom v boj za svoje narodnostne in socialne pravice
Na kongresu Zveze društev slovenskih izseljencev in njihovih družin iz Furlanije - Julijske krajine, ki je bil v soboto v švicarskem mestu Orbe in o katerem smo že včeraj izčrpno poročali z objavo predsedniškega in tajniškega poročila ter prvih posegov predstavnikov raznih organizacij, ki so bili na kongresu kot gostje, so delegati iz posameznih sekcij posegli v razpravo s tehtnimi nastopi, ki so se nanašali tako na socialno plat emigrantskega vprašanja, kot na boj beneških Slovencev na tujem in doma za narodnostne pravice. V tem nadaljevanju bomo v povzetkih objavili vse te posege, še prej pa moramo prav tako v povzetkih obnoviti še preostale posege gostov in predstavnikov raznih organizacij. Takoj za pozdravom predsednika SKGZ je predsedujoči član vodstva Zveze Dino Del Medico dal besedo deželnemu svetovalcu in predstavniku KPJ iz Trsta Dušanu Lovrihi.
Dušan Lovriha:
Soodločati morate pri reševanju svojih vprašanj
Dušan Lovriha
«Kot deželni svetovalec komunistične partije vam moram posredovati tudi obvezo, da se bomo še nadalje borili za to, da bo v Furlaniji - Julijski krajini dovolj mesta za vse, dovolj dela za vse, dovolj življenja za vse in še posebej za vas, za še prazne vasi vaših dolin». Lovriha je nato omenil spremenjen položaj v Italiji po padcu desnosredinske Andreottijeve vlade in nadaljeval: «Naše mnenje je, da morate vi, beneški tovariši, izoblikovati koncept, program preporoda svojih domačih vasi in na ta način posredovati deželni vladi zahteve beneškega ljudstva in vseh furlanskih ljudi. Kot emigrantska organizacija morate zahtevati v svoji konzulti skupno z drugimi organizacijami, naj vas poslušajo pred izdelavo deželnega gospodarskega načrta, da se ne bodo ponovile napake Stopperjevega petletnega programa, ki so bile prave sanjske bukve.»
Dušan Lovriha je nato dejal, da se je pred sestankom predsednikov dežel s predsednikom vlade Humorjem sestala v Trstu L deželna komisija in obširno obravnavala tematiko, kakšni bi morali biti v novi politični stvarnosti v Italiji odnosi med deželami in državo. Govor je bil tudi o specifičnih vprašanjih naše dežele vključno z vprašanji emigracije iz beneških dolin in slovenskimi vprašanji sploh. «Ne vemo če je predsednik Comelli postavil ta vprašanja Humorju. Če se to ni zgodilo, boste sami emigranti znali reagirati. Zato je prav, da se nadalje borite skupno z italijanskimi tovariši za sklicanje vsedržavne konference o emigraciji v Rimu, katere so se vlade doslej tako bale.»
Ko je govoril o prisotnosti emigrantov v domačih krajih je Dušan Lovriha dejal: «Mi smo prepričani, da je vaša prisotnost v beneških dolinah enako vredna kot vaše delo v Švici, Belgiji in drugod, kajti na ta način se bo ustvarilo in že se ustvarja napredno jedro delovnih ljudi, ki predstavljajo pomemben element združevanja beneških Slovencev. Od vaše enotnosti kljub razlikam, ki so umljive, je odvisna naša skupna bodočnost. Prepričan sem, da bomo v kratkem Slovenci spet začeli govoriti o skupnih nastopih, da dosežemo od parlamenta zaščito naših narodnih interesov. Potrebna je množična akcija vseh Slovencev in njihovih zaveznikov med italijanski mi demokratičnimi in delavskimi silami, da se od parlamenta izsili odobritev zaščitnega zakona. Mi slovenski komunisti menimo — je dejal Lovriha — da ob tej priložnosti ne smejo izostati s svojimi zahtevami emigranti, kot se je zgodilo pred dvema letoma». Na koncu je Lovriha zagotovil beneškim emigrantom vso podporo komunistov v njihovem boju za narodnostne in socialne pravice.
Gino Dessi
Važen je enoten boj
V imenu sindikalne organizacije ERAPLE — AGLI je kongres pozdravil Gino Dessi, ki je v ognje vitem nagovoru'poudaril, da je kon gres slovenskih emigrantov iz Be nečije zelo važen v skupnih prizadevanjih za rešitev vseh socialnih vprašanj emigrantov in da je povsem naravno, da se vzporedno s tem beneški slovenski emigranti borijo tudi za priznanje svojih na rodiiostnih pravic na tujem in predvsem doma. Dessi je dejal, da je ta boj tesno med seboj povezan in da ga njegova organizacija podpira.
Uspeh tega boja v celoti pa je odvisen — je poudaril Dessi — kako se bomo znali organizirati, kako se bomo znali enotno boriti ob razumljivem spoštovanju avtonomije vsake emigrantske organizacije in njenih posebnosti. Ni dovolj, če samo ugotavljamo tragično stanje izseljenstva — je vzkliknil Dessi — treba je nekaj več: to več pa je tesna medsebojna akcijska povezanost. Vsi smo emigranti in vse nas tarejo iste skrbi, iste težave in iste želje po povratku na naše domove. Zato je vaš boj, boj slovenskih emigrantov iz Furlanije - Julijske krajine za vaše socialne in narodnostne pravice, tudi naš boj in v njem uživate vso našo solidarnost in podporo.
Izidor Predan
Povezati moramo delo vseh beneških združenj
V imenu Kulturnega društva «I-van Trinko» iz Čedada je kongres pozdravil njegov predsednik Izidor Predan. Dejal je, da se društvo «Ivan Trinko» že 17 let bori na domačih tleh za narodnostne in socialne pravice beneških Slovencev, za gospodarski preporod Beneške Slovenije. Bili smo prvi — toda danes nismo več sami in če se stvari obračajo na bolje, je to danes zasluga vseh beneških slovenskih organizacij, ki delujejo in tudi zasluga vašega boja — je poudaril Izidor Predan. Le kdor se bori, nekaj doseže! Ta boj ne sme poznati premora in vedno nove sile našega ljudstva je treba vključevati vanj. Tudi mi smo na nedeljskem občnem zboru našega društva pritegnili nove moči, poudarili pa smo tudi, da bo naš boj lahko uspešen le, kolikor se bomo povezali z vsemi društvi v Benečiji, pa tudi z naprednimi silami v italijanski družbi, z delavci predvsem, saj se vsi borimo končno za iste cilje. Izidor Predan je nato tudi grajal zadržanje večine županov beneških občin, ker se bojijo nastopati, ker skrivajo svojo narodnostno pripadnost v bojazni, da ne bi bili obtoženi «izdajstva domovine».
Na koncu svojega posega je Izi dor Predan zaželel, da bi dal ta kongres emigrantov čim večje u-spehe pri krepitvi organizacije be neških izseljencev, izrazil željo, da bi bili emigranti s svojim delom prisotni tudi v domačih krajih in v ta namen predlagal medsebojno zastopstvo posameznih organizacij. » * •
Za Predanom sta kongres pozdravila še predstavnik združenja «Colonie Ubere Italiane» v Švici, Mo-ricci, in predsednik švicarskega sindikata gradbenih delavcev. Moric-ci je med drugim dejal, da govorijo emigranti vseh narodnosti skupen jezik boja za socialne pravice in da je to jezik vseh delavcev. Iz rekel je solidarnost beneškim emigrantom v boju za narodnostne pravice beneških Slovencev, v polemičnem tonu pa je dejal, da emi granti iz Italije ne grajajo Švice zaradi njenih restriktivnih ukrepov, ker je to njena pravica v zaščito domače delovne sile, da pa grajajo italijansko vlado, ker ne stori ničesar, da bi svojim ljudem zagotovila delo in kruh doma. Omenil je ra sistično politiko Schwarzenbacha in pri tem dejal, da ta rasist ne odraža celotnega razpoloženja Švicarjev do tujih delavcev.
Pavel Petrlčič
Mnogo smo se naučili od vas
«Prvič ste se zbrali beneški emigranti iz vse Evrope, da si izmenjate izkušnje in da okrepite svojo emigrantsko organizacijo. Emigracija vas je nujno organizacijsko povezala. Spravila vas je v stik delavskim razredom Evrope, dala vam je delavsko zavest. Istočasno je tudi emigracija po svoji logiki uveljavila v vas zavest pripadnosti slovenski narodnosti, katere živi del hočemo biti vsi mi.
Tudi nam je vaš boj mnogo povedal, mnogo nas je naučil — je dejal prof. Petričič. Zato se doma vedno bolj povezujemo in organiziramo v raznih združenjih. Društvo «Nediža», katerega zastopam,
Zahtevamo slovenske šole
Delegat Luciano Feletig je svoj po-, venščini. Za začetek hočemo, da zač-seg namenil narodnostnim vprašanjem | nejo v osnovnih in srednjih šolah po-
izhaja pri svojem delu iz marksističnih družbenih analiz, toda prav to je društvu tudi spodbuda za najširše sodelovanje.
Prof. Petričič se je nato dotaknil vprašanja gorskih skupnosti in njihovih bodočih statutov. Dejal je, da seveda ne bo sprejeto vse, ker si želimo, toda boriti se moramo, da bodo tudi gorske skupnosti delovale tako, da bodo ustvarjale pogoje za vaš povratek v vaše, v naše doline. Ti pogoji pa imajo svoj gospodarski, ambientalni in seveda narodnostni okvir. Sprejemamo obvezo «Za novo Benečijo» — je dejal Petričič, toda naša obveza mora imeti točno vsebino.
LUCIANO FELETIG:
beneških Slovencev, zlasti pa zahtevi, da dobijo beneški Slovenci šole v svojem jeziku. Potem ko je dejal, da so beneški Slovenci prinesli svoj jezik s seboj, ko so konec 6. stoletja za Langobardi prišli v beneške doline, je dejal: «Ohranili smo svoj jezik, svoje pesmi, svoje tradicije, svoje običaje, svoj način dela in življenja. Bili smo najbolj živa povezava med slovenskim in slovanskim svetom ter furlansko - italijansko ravnino. Priznavali so nas Langobardi, kot Slovence so nas priznavali oglejski patriarhi, Beneška republika nam je dala avtonomijo. V naših cerkvah se je maševalo, pelo in pridigalo slovenski, šele Avstrija nam je avtonomijo vzela in nam ni hotela dati pravic, ki so jih začeli imeti drugi narodi. Zato so leta 1866 naši predniki glasovali za Italijo, misleč, da bodo dobili vrnjene pravice, ki smo jih imeli pod Beneško republiko. Pa ni bilo tako — je dejal Luciano Feletig. Dali so nam šole, ki niso bile slovenske. Dali so nam uradnike, ki niso bili naši. Pošiljali so nas v vojsko na vse konce in kraje. Naše kmetije so propadale, šole so služile za vsiljevanje italijanskega jezika, učili so nas naj bomo ponižni, naj ubogamo državo, uradnike in karabinjerje. Fašizem nas je hotel preobleči v čmo srajco. Ko je padel, smo tudi mi prijeli za orožje za našo stvar, za našo domačijo, za naš jezik. Po vojni pa so nam rekli, da ne smemo biti «Slovenji», češ da to pomeni izdajstvo. Ponovno so nas v italijanskih šolah začeli učiti v jeziku, ki ga nismo razumeli, da bi postali disciplinirani delavci v Milanu, Turinu, v Švici, v Nemčiji, v Belgiji, Franciji.
Tako ne more in ne sme iti več naprej — je na koncu poudaril Luciano Feletig. Združili smo se v svojem društvu, ker smo spoznali, da tisti, ki je ponižen, dobi samo s palico po hrbtu. Zahtevamo pravice kot «Slovenji». Hočemo, da se naši otroci u-čijo v šolah slovensko, hočemo imeti vrtce, osnovne in srednje šole v slo-
učevati vsaj nekaj ur slovenščine. Naj omogočijo slovenske tečaje za odrasle, ne pa kakor lani v špetru, ko so nam dejansko onemogočili tečaj. Dajo naj nam štipendije, da gremo študirat v Gorico in Trst, dokler ne bodo odprli vseh slovenskih šol v Benečiji. Ni res, da naši ljudje nočejo biti «Slovenji» in da nočejo šol. Tisti, ki to pravijo, so farizeji, ki jih je Kristus vrgel iz templja. Pustite nam svobodo nekaj let, dajte nam delo doma, dajte nam možnost, da se razvijamo, pa boste videli, da se ne bomo več bali in da bomo povedali vsem kaj sno, je zaključil svoje izvajanje Luciano Feletig in požel zanj buren aplavz delegatov.
Luciano Feletig, ki je svoje poročilo prebral v slovenščini, se je na koncu opravičil zaradi težav pri izgovarjavi, saj se je — kot je poudaril — naučil slovenščine šele na dveh zadnjih tečajih slovenskega jezika.
na 36 mesecev v štirih letih) pra- j ve nam je takrat marsikaj obljubil, vico za dosego letnega dovoljenja | toda nobena obljuba se ni izpolnila, in s tem v zvezi pravico, da ima Tega ne smemo pozabiti in odločno s seboj družino. Nov zvezni de- moramo nadaljevati boj za povratek, kret glede tujcev od letošnjega junija pa prepoveduje sezonskim delavcem, ki so prvič prišli letos v Švico, da b; se v prihodnjih letih vrnili pred 1. aprilom. Zaradi tega ti delavci nimajo praktične možnosti, da bi dobili letno delavno dovoljenje. Od 25 tisoč delavcev, ki imajo pravico do letnega dovoljenja in ki so preko svojih delodajalcev vložili prošnjo na zvezno policijo za tujce, jih bo zaradi novega junijskega dekreta dobilo rešeno samo 5 tisoč delavcev. če že Švica ne spoštuje in očitno krši dogovor — je dejal Elio Vogrig — smo emigranti pričakovali, da bo vsaj italijanska vlada odločno nastopila. Toda bili smo še enkrat razočarani.
Spričo vsega tega je Elio Vogrig dejal, da je nujno, da italijanska vlada čimprej skliče prvo vsedržavno konferenco za emigracijo, na kateri morajo biti prisotni tudi slovenski emigranti iz Beneške Slovenije s svojo organizacijo, kot enakovreden partner z drugimi emigrantskimi združenji.
v «KONKORDATNEM» ZAPORU V ZAMORI
Protestna manifestacija sedmih zaprtih španskih duhovnikov
Jetniki so zažgali žimnice in drugo opremo, da bi opozorili svetovno javnost na bedni položaj, v katerem živijo
Luciano Feletig
ELIO VOGRIG:
Vlada naj čimprej skliče konferenco za emigracijo
Pavel Petričič
V imenu društva «Nediža» in v imenu komunistov iz špetra Slo-venov, je spregovoril prof. Pavel Petričič. Dejal je med drugim:
Delegat Elio Vogrig se je v svo-1 jem posegu zadržal izključno pri socialnih vprašanjih, ki tarejo emi-1 grante iz Beneške Slovenije v Švici. Najprej je govoril o invalidskem zavarovanju sezonskih delavcev. Dejal je, da sporazum med Švico in Italijo glede tega predvideva, da ima italijanski delavec piavico do invalidskega zavarovanja, če plača prispevke nepretrgano skozi dvanajst mesecev. Ker pa sezonski delavec nima pravne možnosti, da bi dvanajst mesecev neprekinjeno delal v Švid, ker pride lahko v Švico samo kadar ga gospodar pokliče in jo mora obvezno zapustiti pred 20. decembrom, nima pravice do invalidskega zavarovanja, čeprav jo plača lahko tudi skozi deset let.
Druga anomalija katere je kriva naša osrednja vlada, zadeva prenos prispevkov AVS v Italijo. V Italiji se za INPS plača 21 odst. mezde, v Švici pa od 1. januarja 1973 9,6 odst. Naše oblasti pa namesto, da bi upoštevale dejansko plačani denar, ker so v Švici mezde višje kot v Italiji, še naprej računajo tedenske prispevke na o-snovi italijanske zakonodaje. Tako v praksi italijanski delavec, ki je dvajset let delal v Švici in ki po-šilia svoje prispevke v Italijo, izgubi okrog 50 odst. dejanske vrednosti svojih prispevkov in bo v Itali fi prejemal starostno nokojni-no izračunano na osnovi 10 do 11 let nlačanih prisoevkov. Kar pa je še huje v zadnjih treh letih je to, da je Švica podoisala dodatni sporazum o prenosu prispevkov, medtem ko ga Italiia ni. Zaradi tega so vsem tistim, ki so naredili tvoš-nio za prenos prispevkov AVS v Italijo v zadnjih treh letih, blokirali prisoevke v Švici in mnogi so v pričakovanju teh prenosov tudi že umrli.
Elio Vogrig se je nato dotaknil vprašanja brezposelnosti, ki zade-
va predvsem sezonske delavce v zvezi z novimi restriktivnimi ukrepi, ki jih je zvezna švicarska vlada sprejela v letošnjem juniju. Ker se v smislu teh ukrepov sezonski delavec ne more vrniti v Švico pred 1. aprilom, se zgodi, da mora ostati tri ali štiri mesece doma brez dela in nima tudi nobene pravice do odškodnine za brezposelne, čeprav italijanska vlada pobere denar izseljencev. Elio Vogrig se je nato zadlržal pri sporazum z italijanskim zavodom INAM za bolezensko zavarovanje delavcev med poletnim premerom v Italiji, Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje poškodb na delu, ki ni krito z nobenim zavarovanjem.
Končno se je Elio Vogrig zadržal pri italijansko švicarskem sporazumu, ki določa, da ima sezonski delavec, ki je v zadnjih petih letih delal 45 mesecev v Švici (od leta 1974 se bo ta doba skrajšala
Renzo Del Medico
Kršijo ustavo in statut
Delegat Renzo Del Medico je v začetku svojega posega citiral člena 3 in 6 republiške ustave, ki govorita o enakosti vseh državljanov in o zaščiti narodnostnih manjšin ter čl. 3 deželnega statuta. Dejal je, da vlada krši določila ustave, dežela pa svoj statut, ker ne izpolnjujeta njunih določb. Toda niso nas uklonili zaradi tega, pač pa smo se beneški Slovenci dvignili in vedno bolj odločno zahtevamo naše pravice doma in v tujini. Mnoge v Italiji smo presenetili z našim nastopom in našimi zahtevami, ker so mislili, da so nas s stoletnim poniževanjem že uklonili. Pa se motijo! Če lahko manjšina v Gornjem Po-adižju uživa narodnostne pravice, jih morajo priznati tudi nam. Včasih se človek vprašuje, če je pravice sploh še mogoče doseči na demokratičen način. Mi emigranti smo prepričani, da ja, toda kdo naj odgovarja, če bi iz obupa prišlo do nastopov, ki bi lahko bili nepremišljeni — se je vprašal Renzo Del Medico in zaključil svoja izvajanja z zahtevo, da morajo vladne oblasti omogočiti vsem emigrantom povratek v domovino.
Alfredo čičigoj
V Belgiji potrebujemo sedež
Alfredo Čičigoj, delegat sekcije iz Taminesa v Belgiji, je govoril o položaju beneških emigrantov v rudarskem okolišu Taminesa, kjer je največja kompaktna naselbina emigrantov iz Benečije. Dejal je, da se je sekcija društva razširila in da bi potrebovali nov ustrezen sedež. Govoril je o prizadevanjih v tej smeri in dejal, da bi jim morala pomagati dežela s kreditom. Z zaskrbljenostjo je govoril o zapiranju rudnikov v Belgiji. V Taminesu bodo konec meseca zaprli še zadnji delujoči rudnik. Mnogo naših ljudi bo ostalo brez dela. Kam bodo šli? — se je vprašal _ čičigoj. Kaj bo z nami? Eni so že bolni, drugi niso še zreli za pokojnino. Obrnil se je na deželnega svetovalca Lovriho s prošnjo, naj se pozanima, kaj mislijo vladne in deželne oblasti v tem položaju storiti za emigrante iz Belgije.
Pio Cragnaz
Moramo biti protifašisti
Pio Cragnaz, emigrant iz nemškega dela Švice, se je v svojem posegu dotaknil umora Allendeja v Čilu, ki je hotel vrniti zemljo in bogastvo dežele delovnim ljudem. A-llendeja so ubile iste sile, ki so ubile Matteottija, Gramscija in druge vodilne antifašiste. Te iste sile delujejo tudi proti našim delavskim in narodnostnim interesom — je dejal Cragnaz — in zato moramo našim otrokom že zgodaj vcepljati protifašističnega duha. V tej zvezi se je dotaknil vojaških služnosti v Beneški Sloveniji, ki onemogočajo vsak gospodarski preporod dežele. Mi smo svoje zahteve jasno povedali lani italijanskemu veleposlaniku v Švici. Predstavnik italijanske drža-
Pio Craanaz
za delo in zaslužek doma.
O isti tematiki je govoril tudi delegat ALDO FURLAN, ki je še posebej govoril o posledicah fašističnega nasilja nad slovensko manjšino v Italiji.
Armando Binutti
Prednost ima enotnost!
Delegat sekcije iz Milana, Armando Binutti, se je navezal na predlog predstavnika ERAPLE-ACLI za večje sodelovanje in predlagal predsedstvu kongresa naj da pobude za večjo akcijo v tem smislu. Poudaril je, da emigranti lahko samo z enotnim nastopanjem dosežejo konkretne rezultate, ki jih je sedaj bolj malo.
V	nadaljevanju svojega posega je dejal, da je pravilno, da so v glasilu «Emigrant» gesla kot «Za naše otroke zahtevamo slovenske šole». To je naravno, je poudaril, toda prav tako bi morala biti v našem glasilu tudi gesla kot «Delo in kruh na svoji zemlji». Ta parola bi morala imeti celo prednost, saj brez uresničenja te zahteve tudi šol ne bomo dobili. Predvsem pa vsi smo delavci in naš boj mora vključevati interese vsega delavskega razreda.
Na koncu je delegat Binutti vprašal predsedstvo, če je bilo društvo emigrantov povabljeno na neko konferenco o narodnostnih manjšinah, ki je prav danes (3. t. m., op. ur.) v Turinu, o kateri je slučajno bral v nekem listu. Če ni bilo, je to velika pomanjkljivost, je dejal Binutti in zahteval pojasnila.
Na koncu razprave se je priglasil k besedi še lastnik tiskarne, v kateri tiskajo «Emigranta». Čeprav že več kot 20 let emigrant v Švici in tudi kot Italijan — je dejal — se ob vas in vašem zanosu spet po dolgih letih čutim Italijana in prav kot tak sem se ogrel tudi za vaš narodnostni boj. Vaš list bo živel, dokler boste tako borbeni. Računajte na mojo pomoč in solidarnost!
Povzetek Dina Del Medica
V	svojem povzetku pred volitvami glavnega in izvršnega odbora je predsedujoči Dino Del Medico najprej odgovoril delegatu Rinaldiju in dejal, da se je poslanec Škerk opravičil prav zato, ker se je moral udeležiti manjšinske konference v Turinu, da pa društvo izseljencev na to konferenco ni bilo vabljeno. Izidor Predan pa je dodal, da je društvo «Ivan Trinko» bilo povabljeno in da se je konference udeležil njegov delegat.
Nato je Del Medico strnil izrečene misli v ugotovitev, da je bila reorganizacija društva v višjo organizacijsko obliko spričo razvejane dejavnosti, ki je prišla do odraza tudi v posegih delegatov, potrebna. Dejal je, da ima kongres Zveze zgodovinski pomen v boju beneških izseljencev tako za socialne kot za narodnostne pravice, povabil vse e-migrante k še večji aktivnosti, ki se mora odraziti tudi doma v Benečiji in v deželi Furlaniji - Julijski krajini sploh.
Zapisal Jože Koren
Fotografije Pio Cragnaz
MADRID, 6. — Sedem španskih duhovnikov, zaprtih v «konkordat-ni» jetnišnici v Zamori, je u-prizorilo danes zjutraj protestno manifestacijo, da bi opozorilo pristojne državne in cerkvene organe ter špansko in mednarodno javno mnenje na razmere, v katerih živijo. Protestna manifestacija ponovno razgaljuje naravo španskega fašističnega režima in v dramatični obliki opozarja svetovno demokratično javnost na vprašanje Francove Španije, ki je včasih preveč zapostavljeno.
Duhovniki, ki so zaprti zaradi političnih «zločinov», so v znak protesta zažgali žimnice in pohištvo svoje celice. Od kar so zaprti — že dolgo vrsto let — so že večkrat zahtevali, naj jih premestijo v samostan v skladu z določili konkordata, ali pa v navaden zapor skupaj z drugimi političnimi jetniki, a vedno zaman.
Duhovniki zaprti v «konkordatni» kaznilnici v Zamori so: Alberto Ga-bicagogeascoa (obsojen leta 1968 na leto dni zapora zaradi pridige, v kateri naj bi delal protizakonito propagando, in ponovno obsojen v Burgosu leto pozneje na 12 let ječe zaradi protestne gladovne stavke v nadškofiji v Bilbau) Javier Amu-riza Sarrionandia (obsojen v Burgosu na deset let zapora iz istega razloga), Nikola Telleria Mericae-cheverria in Jesus Naberan Nabera (obsojena na 10 oziroma 12 let ječe zaradi gladovne stavke v Bilbau), Julen Calzada Ugalde (obsojen na deset let ječe zaradi dogodka v Bilbau in ponovno obsojen leta 1970 še na 12 let ječe zaradi protidržav-nega delovanja), Yon Eetzabe Ga-ritacelaya (obsojen leta 1970 na 5 let ječe kot domnevni član revolucionarnega baskovskega gibanja ETA) in Francisco Garcia Salve (osumljen, da je član delavskih svetov, čaka še na proces).
Po pričevanju očividcev je tiskovna agencija «Europa Press» potrdila vest o protestni akciji. Poročilo trdi, da so duhovniki, ki naj bi bili zaprti v skupni celici, danes zjutraj iz protesta zažgali žimnice in drugo opremo. Agencija poudarja, da ni uradnih sporočil o morebitnih ranjenih ne o veliki materialni škodi. Po manifestaciji so bili duhovniki zaprti v samice.
Agencija nadalje poroča, da naj bi omenjeni duhovniki poslali raznim škofom pismo, v katerem zahtevajo od cerkvenih dostojanstvenikov poseg pri pristojnih državnih funkcionarjih za ukinitev kaznilnice i v Zamori in naj se jim pridružijo | v protestni gladovni stavki.	\
V resnici krožijo po Madridu že dalj časa kopije pisma, ki naj bi ga omenjeni duhovniki poslali svojim škofom. «Duhovniki, zaprti v kaznilnici v Zamori — piše v pismu — so priseljeni požigati žimnice in ■ uničevati pohištvo svoje celice, ker so bili doslej poskusi, da bi opo- j zorili pristojne cerkvene in državne organe na svoj položaj in na1 vprašanje te kaznilnice, neuspešni.»
Pismo poudarja nadalje, da so se duhovniki angažirali v politič-
nem boju kot drugi državljani. Zato je njihovr. osamljenost nasilje in krivica. Pisci pribijajo, da so tudi v kaznilnici v Zamori povsem ločeni od drugih jetnikov in izjavljajo, da je ravnatelj jetnišnice fevdalni gospod in kot tak ravna.
Duhovniki ugotavljajo, da že od leta 1968 zaman zahtevajo ukinitev kaznilnice v Zamori in zahtevajo od škofov, naj posežejo pri pristojnih organih za njihovo premestitev v normalno kaznilnico. «Ker nam zagotavljajo (škofje) - zaključuje pismo — da so oblasti gluhe za vse njihove pozive, zahtevamo, naj se nam pridružijo v protestni gladovni stavki.»
Preiskava o atentatu na milansko kvesturo
MILAN, 6. — Milanski preiskovalni sodnik dr. Antonio Lombardi, ki vodi preiskavo o atentatu na milansko kvesturo, je zahteval od izraelskih pristojnih organov odkop trupla nekega mladega izraelskega študenta. Le-ta je umrl v Milanu nekaj dni po atentatu. Po anonimnem telefonskem obvestilu naj bi
Po kongresu so emigranti prepevali slovenske beneške pesmi
MOSKVA, 6. — Moralizacija javnega življenja v sovjetski republiki Georgiji je privedla do nepričakovanega rezultata : prvič v zadnjih [ letih je bil zaradi korupcije zaprt | član republiškega centralnega komiteja partije, najvišjega republiškega organa.
* * *
CALTANISSETTA, 6. — Pek Luigi Bocca je našel v plastični vrečki, j kamor mu je branjevec spravil pol kg banan, milijon in sedemsto tisoč lir. Branjevec je skril denar v vrečko, da bi ga opoldne nesel na banko. Nato pa je pozabil nanj in izročil vrečko peku. Na srečo je bil ta pošten in je vrnil denar. * * *
BONN, 6. — Predstavnik svetovne organizacije za boj proti lakoti je izjavil danes v prestolnici Nemške zvezne republike, da je v Etiopiji v zadnjih mesecih izgubilo življenje 100.000 ljudi zaradi velikega pomanjkanja.
* # #
BEOGRAD, 6. — Jugoslovanski parlament bo začel v kratkem razpravo o novem prometnem zakoniku, ki bo veliko strožje kaznoval kršilce prometnih predpisov. Kdor bo nekajkrat grobo kršil določila zakonika, bo ob vozniško dovoljenje. Posebna komisija mu ga bo vrnila šele ko bo sodila, da je človek zrel za trezno vožnjo.
* # *
MADRID, 6. — Tudi španska vlada je delno prenovila kazenski zakonik. Najpomembnejše določilo novega zakonika zadeva vprašanje pijanih šoferjev. Na zahtevo a-gentov prometne policije se bo moral vsak voznik podvreči testu za ugotovitev količine alkohola v krvi.
TUDI ZA «BASTARDE»
«Mac me ljubi bolj kot katerikoli človek na svetu. Res je, da nima več orientacijskega čuta in ne hodi elegantno ter nori za čevlji, toda ljubi me in zato ga tudi sam ljubim.»
«Mešane krvi je. K meni se je priklatil pred štirimi leti: bil je prelakan, bolan in potreben ljubezni kot jaz. Sem namreč že deset let vdova. Postal je hišni gospodar in me razveseljuje s svojimi norčijami.»
Tako sta izjavili gospodarici dveh mešanih psov, takih, ki se ne morejo ponašati s pe-digreejem. Pred nekaj dnevi so v Veliki Britaniji organizirali poseben natečaj, za izvolitev najlepšega mešanca, gospodarica pa je lahko v 50 besedah opisala vse dobre lastnosti svojega ljubljenca. Tudi nagrada ustreza naravi psov; šest mesecev hrana brezplačno za zmagovalca, ostalim pa 35 zavojčkov zmrznjene jedi v tolažbo.
DISCIPLINIRANI PRAŽANI
Da bi se spomnili, kakšno je mesto brez prometne gneče in zadušljivega zraka, so mestne oblasti predlagale Pra-žanom, naj se dva dni vozijo v službo z javnimi ■ prometnimi sredstvi namesto z lastnimi avtomobili. Poskus je presenetljivo uspel : pločevinasta reka je zginila z ulic, zraven pa so vsi pravočasno prispeli, kamor so bili namenjeni.
Kaj pravite, kako bi se obnašali pri nas, če bi nam predlagali «praški poskus»?
TEŽAVE
Ameriški pravosodni minister William Saxbee, ki je bil te dni postavljen na novi položaj, je zabredel v težave, ker ne ve, kako naj dobiva ministrsko plačo, ne da bi kršil ustave. Saxbee je prišel s položaja senatorja na položaj ministra, za kar naj bi dobival letno plačo 60.000 dolarjev. Težava je v tem, da ustava prepoveduie senatorjem, da bi med svojim mandatom odhajali na vladne položaje, za katere so sami izglasovali višje plače. Prav Saxbee je bil eden izmed senatoriev, ki so pred tremi leti glasovali za višje ministrske plače.
mladi študent vedel marsikaj o naklepih atentatorja Gianfranca Ber-tolija.
Študent, o katerem je govor, je 23-letni Moše Kats, ki je bil vpisan v prvi letnik inženjerije na milanski univerzi. 22. maja letos, pet dni po atentatu, so fanta našli mrtvega v kopalni kadi stanovanja, ki ga je delil z dvema kolegoma. Nesrečnež se je zadušil z ogljikovim monoksidom, ki je napolnil ko-1 palnico zaradi slabega delovanja grelca za vodo.
Neka še neidentificirana Adriana je po mladeničevi smrti telefoni rala milanskemu večernemu dnevni ku in izjavila, da je pokojni štu dent vedel marsikaj o naklepih Gian franca Bertolija. Da bi preveril žen skine izjave, je dr. Lombardi za prosil izraelsko sodstvo za preiska vo o mladem študentu, a doslej še ni dobil odgovora, verjetno tudi zaradi izbruha vojne na Bližnjem vzhodu. Tudi poskusi, da bi identificirali skrivnostno Adriano, so bili doslej zaman.