z motorjem nežno kot z žensko
Po predavanju o alkoholu na phro?
"MOVA" OKNA
080 12 24 www. mik-ce.si
Mjrska Sobota Maribor Celje Ljubljane Izola Nova Gorica Kranj
D9GODKI
■ill Tittiii

UVODNIK
Zemlja je v naših rokah
Kar je bila nekoč znanstvena fantastika, je danes marsikje že resničnost. Naša prenaseljena Zemlja se trese v temeljih. Mrtve reke in onesnažena morja, zastmpljenaprst, umirajoči gozdovi. rastoče puščave, izumirajoče rastlinske in živalske vrste, neurja, suše, poplave, gore odpadkov ... Vse lo je naš planet, ki smo ga mi, ljudje, obsodili na smrt. Strokovnjaki z vsega sveta opozarjajo, da se čas za njegovo pomilostitev izteka. Mi pa se še kar obiramo in čakamo, da bodo vse naredili drugi.
Brezbrižni smo, priznajmo. Čakamo, da bodo veliki, ki jim je mar samo za dobiček, spremenili svoje ravnanje. Da bodo nehali nepremišljeno izkoriščati naravna bogastva, da bodo začeli proizvajati avtomobile, ki ne bodo onesnaževali okolja, da bodo prenehaU sekati gozdove Amazon-ke, da... Mi bomo pa ta čas v trgovinah kupovali vse povprek, do vrha in čez polnili fmsode za odpadke, se vozili z velikimi avtomobili, zlivali litre in hektolitre gnojil in strupenih snovi po zemlji, da bi bil pridelek na njivi, vrtičku ali v sadovnjaku večji. S pitno vodo pa tako delamo, kotdajeje neomejeno veliko (če nam tista iz pipe ni všeč. pač kupimo plastenko). Pa vse to ne velja za ljudi nekje tam daleč Podatki, ki jih je zbrala Agencija Republike Slovenije za okolje, to potrjujejo. Kazalci okolja 2005 so vznemirljivo branje, ne samo knjiga Neprijetna resnica, s katero je vznemiril svet Al Gore.
V naši slovenski neprijetni resnici so v ospredju namesto sprememb, ki jih prinaša globalno segrevanje, posledice naših vsakdanjih grehov. V desetih letih je naraslo število ogroženih živalskih vrst (prednjaäjo ribe in ptice), poškodovanim iglavcem so se pridružili listavci (najbolj poškodovana sta jelka in hrast). Še vedno preveč gnojimo, pri škropivih pretiravamo s fungicidi. Med s fosforjevimi spojinami najbolj obremenjenimi vodami v Sloveniji sta Šmaninsko in Slivniško jezero, kamor se iztekajo onesnaženi pritoki iz intenzivno kmetijskega zaledja. V Spodnji Savinjski dolini so presežene mejne vrednosti nitratovvvodi. Zgodba o svincu in kadmiju v mivki je še tudi čisto sveža, pa zgodba o raz-strelitvi azbestne kritine, pa ... Nazaj v Slovenijo. Med leti 1992 in 2004 je narasla poraba pitne vode za osem odstotkov. Vsak državljan na leto odloži 430 kilogramov odpadkov - všteti so samo tisti, ki jih zberejo javne službe. Saj veste, ob pomladanskih akcijah se ob cestah, po gozdovih, travnikih, v rekah in potokih naberejo še tone odvrženih odpadkov.
Kaj ko bi za začetek pospravili po svojih glavah? Se zavedli, da je tudi od mene. od tebe odvisno, u kakšnem okolju živimo, kakšno Zemljo bomo zapustili svojim otrokom. Saj jih imamo, kajne? Pa naj to pospravljanje ne bo samo enkrat na leto. ob svetovnem dnevu Zemlje. Saj je lepo, da takrat posadimo drevo, da očistimo okolico, da oddamo nevarne odpadke, kamor sodijo ... Ni pa to dovolj. Odločinm se. vsak zase: bomo pomilostili to našo Zemljo ali jo bomo prepustili propadu?
KRATKE SLADKE
Lepo vreme
Načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik je zadnji sosvet začel z besedami: »Danes je petek, 13., a to ni najhujše. Najhujše je, ker je zunaj lepo vreme, zato bi pohiteli.« Po dobrih dveh urah je načelnik Poličnik, še vedno na sosvetu, ugotovil, da je zimaj še vedno zelo lepo vreme ...
FOTO ZORKO že 38 let v Celju
Z odpadki po evropsko
Temeljna kamna za še zadnja objekta Regijskega centra za ravnanje z odpadki
v Celju so v sredo položiU kar dva temeljna kamna, in sicer za še zadnja objekta iz programa izgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) - za toplarno in obrat mehansko biološke obdelave odpadkov.
Gre za ključna objekta centra, saj sta zadnja stopnica do okolju kar najbolj prijaznega odstranjevanja odpadkov. Projekt druge faze, ki bi po prvotnih načrtih moral iti v gradnjo šele leta 2010, so tako dobro pripravili, da ga je s kar 70 odstotki denarja podprl ko-hezijski sklad Evropske unije že v minuK finančrii perspektivi, kar je ob slovesnosti še posebej poudarila predstavnica Evropske komisije v Sloveniji Maja Žabjek in dodala, da je to znotraj evropskega ko-hezijskega sklada vzorčen projekt za Slovenijo in tudi za ostale nove članice EU.
Da je celostni projekt odstranjevanja vseh vrst odpadkov za skoraj celotno Savinjsko regijo res vzorčen, je zatrdil tudi okoljski minister Janez Pf)-dobnik. »Najprej zato, ker je bil od vsega začetka pripravljen v dobri komunikaciji z lokalno skupnostjo, saj nikoli ni prišlo do konflikta z domačini, ki Živijo v bližini. Potem zato, ker je Mestna občina Celje projekt ves čas vodila v sodelovanju s stroko, in tretjič 2ato, ker je bil zelo uspešno vključen v evropske kohezij-ske projekte. Celje orje ledino, ob tem pa je nadvse pomembno, da je projekt združil tako veliko število občin, s čimer je tudi povezal regijo,« je poudaril Podobnik.
Projekt je za še 22 sodelujočih občin ves čas vodilaMest-
Župani_23 o^m Savinjske regije so ob temeljni kamen, ki so ga slovesno položili Janez Podobnik. Maja Žabjek in Bojan Šrot, vzidali spominske plošče z imeni občin, ki sodelujejo v projektu RCERO.
na občina Celje in župan Bojan Šrot je ob slovesnosti večkrat poudaril, da gre za odlično partnerstvo vseh sodelujočih občin, ki se jim bo v kratkem pridružila še riova občina Rečica ob Savinji. »To je praznik za Celje in za vse sodelujoče občine. Zalogaj je za občine sicer zelo velik, a pomembno je, da bomo dolgoročno, vsaj za 50 let, rešili problem odlaganja odpadkov na evropsko zahtevan način, skladno z evropskimi direktivami in tudi s Kyotskim protokolom,« je dejal Šrot.
Zdaj so v gradnji že vsi objekti RCERO. Prve »tovarne za obdelavo in predelavo smeti« bodo začele delovati že letos, je povedal celjski podžupan in direktor Javnih naprav, ki vodijo naložbo. Marko Zidan-
šek. »Že do konca tega leta bodo delovali objekti prve faze, torej kompostama, sortimica ločeno zbranih odpadkov, objekt za demontažo kosovnih odpadkov in novo odlagališče za preostanek odpadkov. Toplarna in obrat za mehansko-biološko obdelavo odpadkov pa bosta dograjena do konca prihodnjega leta,« je dejal Zi-danšek.
Celotna naložba bo stala 50 milijonov evrov, del, ki so ga začeli graditi v sredo, pa 30 milijonov evrov, pri čemer je delež iz evropskega kohezij-skega sklada dobrih 20 milijonov evrov
V objektu mehansko-biološ-ke naprave, kjer je proces popolnoma avtomatiziran, bodo ločevali odpadke na lahko (gorljivo) frakcijo in na težko, ki
Mladi raziskovalci so se izkazali
Mladi raziskovalci na Celjskem imajo s pripravo svojih nalog za seboj že 29-letno tradicijo. Tudi letos so se osnovno- in srednješolci z mentorji lotili številnih nalog na temo Mladi za Celje ter jih predstavili še strokovnim komisijam.
Osnovnošolci, ki so svoje naloge zagovarjali že pred dobrim tednom v OS Hudinja, so skupno naredili 51 raziskovalnih nalog, trudilo se je 131 avtorjev ter 53 mentorjev, delo pa je ocenjevalo 11 komisij. Največkrat so se šolarji odločali za teme iz naravoslovja, humanistike in družboslovja, nekoliko manj je bilo zanimanja za tehniko.
Srednješolci so se 14 ocenjevalnim komisijam v prostorih Šolskega centra Celje predstavili v sredo. 133 avtorjev in 52 mentorjev je sodelovalo pri oblikovanju 59 nalog in se daleč najbolj osredotočilo na družboslovje in tehniko. Nekaj nalog je segalo na področja humanistike, medicine, naravoslovja in agrokulture. »Rezultati so boljši kot lani, saj se je v prvo, najboljšo skupino uvrstilo skupno kar 63 odstotkov nalog osnovnošolcev ter 58 odstotkov srednješolcev,« je ocenila Olga Petrak, vodja celjske občinske službe za izobraževanje in mladinsko dejavnost. •
Najboljši se imajo možnost pomeriti z ostalimi raziskovalci tudi na državni ravni, vendar se o tem odločajo skupaj z mentorji. Vse avtorje, ki so se uvrstili v prvo skupino, bo občina Celje nagradila z ekskurzijo. 24. maja bodo v Osrednji knjižnici Celje odprli razstavo vseh raziskovalnih nalog, osrednja prireditev za raziskovalce in avtorje pa bo 24. junija v celjskem Narodnem domu.
PM
je ni mogoče več reciklirati in ki gre kot ostanek odpadkov na deponijo. Lahka frakcija bo skupaj s plinom in z dehidri-ranim blatom iz čistilne naprave gorivo za toplamo. Vnjej bodo letno lahko sežgali do 25 tisoč ton gorljivih odpadkov in s tem pridobili do 15 mega-vatov pare in skoraj 2 mega-vata električne energije.
Slovesnosti na deponiji v Bukovžlaku so se udeležili župani večine občin, ki sodelujejo v projektu in ob temeljni kamen vzidali spominske plošče z imeni »svojih« občin. Skoraj uro in pol dolg program so pripravili mladi celjski ekorgovci, Tanja Ravljen in plesalke Plesnega foruma Celje.
BRANKO STAMEJCIC Foto: ALEKS STERN
Obvestilo bralcem
Novi tednik bo v prazničnih dneh izhajal nekoliko drugače kot običajno. Naslednji petek. 27. aprila, namreč he bo i^el, pač pa ga boste lahko prebirali že dan prej, 26. aprila, in sicer v povečanem obsegu, saj za prvomajske praznike torkove številke ne bo.
::.07l lllill
Trenutek resnice
Priprave na maturo
KJE SO MAŠI l>OSLANCI?
Mednarodna 13-članska komisija, ki jo je imenoval minister za kulturo Vaško Simoniti, je včeraj začela svoje delo za izbiro slovenskega mesta, ki bo leta 2012 evropska prestolnica kulture.
Komisija vsak dan obravnava kandidaturo enega od štirih slovenskih mest kandidatov. Ob Celju so to še Ljubljana, Maribor in Koper. Zadnji dan dela naj bi namenili oblikovanju priporočila komisije ministru. Odločitev naj bi komisija sporočila v ponedeljek, 23. aprila.
Minister Simoniti bo na osnovi priporočil komisije vladi predlagal ime
enega ali večih mest za nominacijo za evropsko prestolnico kulture. Vlada Republike Slovenije pa mora evropski komisiji svoj predlog sporočiti najpozneje do konca leta.
Danes še ni mogoče napovedovati prioritet, ki jih bo izoblikovala komisija, kot tudi ni mogoče predvideti ministrove odločitve o enem ah več kandidatih. Mnogo več bo jasno že v ponedeljek, dobrih 14 dni prej, kot so to pričakovali pripravljalci celjske kandidature.
BRANE STAMEJČIC
Začele so se brezplačne priprave na maturo, ki jih v okviru Študentske organizacije Univerze v Mariboru po vsej Sloveniji izvajajo študenti za-k^uČniJs letnikov pedagoške fakultete, smeri matematika tn slovenščina.' Ure matematike za dijake se bodo v ekonomiki šoli v Celju vrstile vsak ponedeljek in sredo med 14.05 ter 15.35, ure slovenščine pa ob torkih in četrtkih ob istih urah. Brezplačne ure priprav iz matematike lahko v Šolskem centru Rogaška Slatina obiskujejo ob torkih ob 14.10 uri, ob isti lul ob sredah pa bodo utrjevaU znanje slovenščine.	PM
Najvišja kakovost po najnižjih cenali!
e 1,39
Sadni sak
^^^^ • pomarančni ali jabolčni aH ' multlvitaminsld

Piifangepcrinlzaiar
• marinirane pečene lzramrjovalnika,750g
€ 1,25

"Namesto cene' so bile prodajne cene do vključno 11.042007.
Orožarske meglice
v minulih dneh so posland znova rožljali z orožarskima komisijama, ki se bosta lotili domačih orožarskih poslov od leta 1994 pa vse do razvpitih oklepnikov finske Patrie. Medtem ko se v Šoštanju lotevajo gradnje tovarno za osemkolesnike, so vsredo člani volilno mandatne komisije pod vodstvom Vranskega župana Franca Sušnika (SDS) pripravljaUpredlog sestave orožaiske komisije, ki bo pod drobnogled vzela nakup oklepnikov.
Idejni očetje te preiskovalne komisije so posland SD-ja in LDS-a (tudi tisti odcepljeni), za njene^ predsednika pa so predlagali Šalečana Milana M. Cvikla (SD). To je povzročilo nekaj pomislekov Jožeta Tanka (SDS), saj naj bi bü Cvikl po njegovem nagnjen h kršitvam poslovnika pri vodenju komisij. Vedno jezičen Cvikl je še kot poslanec LDS-a vodil komisijo za nadzor porabe javnih financ in pri tem pošteno kodral lase vladni koaliciji.
Klub pomislekom je Sušni-kova komisija podprla njegovo imenovanje, poleg njega so na listi članov še Rudol Möge (LDS, za namestnika so predlagali Gezo Džubana), Alojz Sok (NSi, Dr^o Koren), Josip Baje (SLS, Marjan Drofenik), Cveta Zalokar Oražem (nepovezani posland, Davorin Ter-čon). Zmago Jelinčič (SNS) in Vili Rezman (DeSUS). Njihovo imenovanjebo prihodnjite-den v rokah poslancev na redni aprilski seji DZ-ja, če jih bodo potrdili, pa bodo ugotavljali politično odgovomost nosilcev javnih funkdj, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogodbe o nakupu paoijinih p^ hotnih bojnih oklepnih vozil.
Hkrati bodo poslanci na aprilskem zasedanju odredili novo parlamentarno preiskavo domnevno sumljivih orožarskih poslov v preteklosti, ki so jo zahtevalikoalidjski posland. Ti želijo preiskati politično odgovornost nosilcev javnih funkdj, ki so sodelovali pri nekaterih nakupih opreme Slovenske vojske ter vladnega letala v obdobju 1994-2007. Poleg tega se bodo lotili tudi iskanja odgovornih za razorožitev nekdanje Teritorialne obrambe leta 1990.
V opozidji so tovrsme zahteve takoj označili za slepUni manever, s katerim želi vlada s pomočjo koalicijskih poslancev preusmeriti pozomosti od
menda spornega nakupa oklepnikov. Anton Anderlič (LDS) je koalidjsko zahtevo za preiskavo označil kot svojevrsten precedens, saj po njegovem v nobeni demokratični državi ni primera, da bi koalidja ustanovila tri preiskovalne komisije. Zaradi vsega tega ni prišlo do dogovora o skupni preiskavi v okviru ene komisije, je pa »vladno« orožarsko preiskavo podprla tudi SNS. Vodja njihove poslanske skupine Zmago Jelinčič je namreč prepričan, da je tieba razčistiti posle, povezane znakupom izrad-skih havbic, minometov, pila-tusov, oklepnikov 6x6, vladnega letala falcon ter obnovo zastarelih tankov T55. Po njegovem so namreč šele sedaj začeli na plan prihajati podatid o tem, da so bili ti projekti »v dobršni meri sumljivi in netransparent-ni«.
Kar nekaj poslancev ^ dvomi, da bosta obe komisiji, pro-vladna in opozidjska, prišli do otipljivih rezultatov. Josip Baje (SLS) se je tako vprašal, ali bosta v preostalem mandatu (dobro leto), ki je poslancem še preostal, sploh uspeli pripraviti relevanmo poročilo, ki ga bo lahko sprejel DZ. Dvomljivd so mdi v NSi-ju, Drago Koren meni, da je »škoda porabljati energijo za zadeve, ki ne prinesejo rezultata«. Žalski poslanec DeSUS-a Ivan Jelen pa je dejal, da bi bilo poslancem veliko lažje, če bi se dela lotila skupna orožarska komisija.
Tačas, ko se posland lotevajo že kupljenega vojaškega železja, obrambni minister Kari ^avec snuje nove nakupe. Tako naj bi Rusi klirinški do^ do naše države poravnali kar s kakšnim kosom iz svo-
arzenala. Po Erjavčevih besedah si je naša država zaželela večnamensko ladjo, Rusija pa za zdaj tega ni zavrnila. Šlo naj bi za večnamensko plovilo, ki bi ga uporabljali za potrebe potapljaške enote in reševanja, študijo o tem pa je aprila lani izdelala Slovenska vojska. V okviru zapiranja ruskega klirinškega dolga, ki znaša 130 milijonov dolarjev, naj bi v dogovoru z ministrstvom za finance za nakup orožja in vojaške opreme šlo okoU 40 milijonov dolarjev, poleg ladje pa si v Slovenski vojski za ta denar želijo še druge i^a-če, menda predvsem protiletalske sisteme.
SEBASTUAN KOPUŠAR
BIG BROTHER
Vstopi v hišo največjega resničnostega sova - BIG BROTHER In kupi enkratni neomejen dostop do popolnega vpogleda S4 ur na dan v živa za samo 10 EUR!
03 42 88 112 03 42 88 119

Na Frankolovem prostovoljstvo še živi!
Vsake teme bi se skorajda lah-ko loüli s slabe ali dobre plati, š 1\idi krajevne skupnosti, ki po-5 vezuje zreško in vojniško obči-no, ki je zaradi tega tako ali dru-5 gače »na obrobju«. Takšne ima-I jo že po pravilu manj sredstev, i se večkrat čutijo prikrajšane, po i drugi strani pa so v veliki pred-V nosUpreds!ednjimi.Živijovbolj i idiličnih razmerah, v odnosib, •i kjer sosed še pozdravi soseda.
•	Še več - mu celo pomaga.
I Na primer pri prevozu vode, ki 1- jo v kraju v obdobju suše večkrat zmanjka. »Ta problem je Še pose-i bej boleč zato, ker smo sicer izda-S ten vir vode za druge občine ali za-f selke v matični vojniški občini,« je ^ znova,kotževelikokratdoslej,pou-.. daril predsednik krajevne skupnosti
•	Dušan Horvat. »In če smo že rav-no pri težavah, ne moremo mimo
< bloka, ki ga Vegrad gradi že dve
■	leti, pa še vedno ni nič od njega. V kraju bi si želeli še bencinsko čr-palko, pa društveni prostor v graš-
; Činskem parku, čakamo še na čistilno napravo, na nov vrtec, do-; grajeno igrišče, rak rana je še ved-
■	no bazen ... Smo pa vsaj osnovno šolo uspeli zadržati v kraju, kar je v današnjem trendu velik dosežek.«
Toliko o stvareh, pri katerim jim . mora pomagati občina. Za dobro ; počutjevkrajupasožezdavnajznali v poskrbeti sami. Društev kar mrgo-? 11, člaIüpasoznjimitakozadovolj-,. ni, da iste ljudi najdeš v večih druš-
•	tvih hkrati. Kot je že v navadi drug-i je, so tudi na Frankolovem najštevilčnejši gasilci. Ne samo, da skrbijo za standardne gasilske naloge, temveč pomagajo pri izpeljavi ostalih prireditev, ki jih sicer organizirajo dn^ društva v kraju. »Pred kratkiqe^o bill pobudniki za iz-deiaÄijdaljSe butare, lani smo s prostovoljnim deJom otmovili sti^o nagasüskem domu,« je ämjeno delo gasDcev predstavil Dr^ Breci: Z .....gasilci'so res asi«.
nja Srebot. Tudi to društvo je z odmevnostjo svojih prireditev že presno meje domače občine. Predlani so na novoletnem pohodu na Un-dek našteli več kot 700 pohodni-kov, prav »posiečena« so tudi junijska srečanja dvojčkov, če izpostavimo le nekaj njihovih akcij.
Da se le ljudje družijo
Podobne prireditve, le na bolj tradicionalen način (po zgledu starih običajev), redno pripravlja tudi Tajna loža neodvisnih ali krajše društvo Talon. »Celotno ime nam sicer niso hoteli registrirati, ostala pa je kratica, ki torej pomeni nekaj povsem drugega, kot bi človek najprej pomislil,« je izdala Greta Jošt. Prihodnjo nedeljo je tradicionalen spomladanski Kramarski sejem, na katerem bo predizbor harmonikarjev za Pohorsko coklo, na poletnem pa bo rdeča nit žganjekuha. Tbdi mi organiziramo razne pohode, iskanje izgubljenega prstana grajske gospe, decembra izdelujemo igrače za otroke in podobno.« »Včasih se prireditve skorajda malo podvajajo, kar pa tako ah tako
NOlfl
vvasm
ni pomembno. Glavno je, da se ljudje družijo,« je dodala Srebotova.
Slabe stvari se lahko obr
tiejo v prid
Mislite, da smo že pri koncu naštevanj društev? Nismo še niti pri polovici ... Ime kraja je ne samo po Sloveniji, pač pa tudi po Evropi poneslo Prosvetno društvo Anton Bezenšek, natančneje njihov Moški pevski zbor, ki bo prihodnjo leto zabeležil 35 let. »Sami začetki društva, ki so bili prej bolj dramsko obarvani, segajo v dvajseta leta prejšnjega stoletja,« je povedal Tbne Gregore, »natančen datum pa ravno sedaj iščemo po arhivih. V okviru društva deluje tudi literarna sekcija, močno pa si prizadevamo za oživitev dramske sekcije, ki je pred leti zaradi neprimernih prostorov za nastopanje zamrla.«
zinšek, Marko Kodel, ^ Drago Bred, Janja Srebot, Janez Karo, Dušan Horvat in Greta Jošt, ^
Mogoče bi lahko nove igralce poiskali v pred dvema letoma ustanovljenem Mladinskem društvu ali pa med športniki. Kombinacija obeh je v večini združena vfrankolovskem špdrtnem društvu. »Imamo okoli 120 članov, med njimi pa je precej osnovnošolcev, kar nas še posebej veseli,« je hitro dodal Marko Kodel. Ker imajo športniki igrišče ravno nad graščinskim parkom, le-ti v njem najbolj pogrešajo večnamenski prostor, v katerem bi lahko bila tudi slačilnica. Kar sami s prostovoljnim delom (in denarjem) pa so si svoj prostor uredili člani Društva jadralnih padalcev Kajuh. »Občina , oam je dala zemljišče ob bazenu, .vse ost^ pa smo naredili sami,«
Ravtffl »kajuhovd« so primer, kako se da vžhodfK-aH zahodni veter 'ftbrnitT^i
laili Mak- in KonjiSke goro i?.k
ne pogoje marsikateri klub lahko le zavida.« »Zavidajo nam lahko . tudi naše ljudi,« je srečanje zaključil svetnik Janez Karo. »Pri nas • se namreč še lahko pohvalimo s ' tem, da smo ne glede na čas in denar še marsika[ pripravljeni narediti prostovoljno, tudi stavbe (kot jeAletindom). Smoprijazniljudje, •. kot vsi ostali pa se borimo za stva- . ri, ki izboljšujejo kvaliteto življenja. A očitno morajo nekatere stvari še dozoreti ali dočakati denar.«
ROZMARI PETEK
V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomooMskaB R^CO P^l
Frankalovo je dom za 1700 ljudi iz 12 vasi. Resda si v kraju želijo še več p
I no na svoje ljudi.
NOVI
-^AKTUALNO
Manj odpadkov, manjši račun
z rumenimi vrečami in s sistemom od vrat do vrat do manj odpadkov - Ugotovitve in učinki izvajanja Pilotnega projekta okoljskega informiranja in svetovanja
Kjerkoli živimo, karkoli delamo - vedno ostajajo za nami odpadki. Vedno več jih |e, a mi bi se jih radi samo rešili. Še vedno jih nekaj konča v gozdovih in grapah na t. i. črnih odlagališčih, večina pa vendarle najde pot do komunalnih odlagališč. Če niso v naši bližini, se z njimi ne ukvarjamo kaj prida. Kaže, da je plačilo položnice za odvoz odpadkov naša edina skrb.
V posode za odpadke zmečemo vse, kar nam je odveč. Tega pa je veliko, preveč tudi za komunalna odlagališča. Čeprav nam postavljajo (ali tudi ne) ekološke otoke, so za vedno preveč od rok ali smo enostavno preleni, da bi se ukvarjali Še z ločevanjem odpadkov. Zakaj, saj tisti, ki to skrbno počno, in tisti, ki sploh ne, plačujejo enake zneske na po-ložnicah. No, v bližnji prihodnosti bo tega konec.
Recept
Recept, kako zmanjšatikoličino mešanih komunalnih odpadkov, ki v kar 85 odstotkih končajo na komunalnih odlagališčih, je preprost: od skupne odgovornosti ravnanja z odpadki, ki se očimp ne obnese najbolje, se nam obeta prehod na individualno odgo-vomost, ko bo od vsakega posameznika odvisno, koliko odpadkov bo ustvaril in koliko bo moral zato plačati.
Da je to prava pot, kaže pilotni projekt okoljske^ informiranja in sve tovanja, Id ga je v Savinjski statistični regiji ob podpori ministrstva za okolje in prostor naredil Okoljski raziskovalni zavod s sedežem v Slovenskih Konjicah. »Z njim smo želeli v praksi preveriti konkretne možnosti za zmanjševanje količin mešanih komunalnih odpadkov. S tem namenom je bUa postavljena metodologija 3R (Reduce, Reuse, Recycle) oziroma zmanjševanj e, ponovna uporaba in recikliranje odpadkov za ciljne skupine gospodinjstva, šole in vnce ter mala in srednja podjetja. V običajne postopke ravnanja z odpadki, Id so usmerjeni predvsem na področje zbiranja in odvoza odpadkov, smo uvedli postopke predhodnega zmanjševanja količin nastalih odpadkov, njihove ponovne uporabe in recikliranja,« opisuje namen projekta dr. Marinka Vovk.
Projekt je v skladu z usmeritvami EU, po katerih bodo morale lokalne skupnosti pripraviti programe za preprečevanje nastajanja odpadkov, tako da bi se količine do leta 2010 ustalile in do leta 2020 občutno zmanjšale. V Sloveniji se z novimi pristopi
Na Konjiškem so za začetek drugačnega načina ravnanja z odpadki pripravili umik odvoza kosovnih odpadkov. Od-ražali jih bodo od 23. aprila do 18. maja. Doslej so morali občani kosovne odpadke sami pripeljati do dolo-č^^kontejnerja, po nowm jih bodo odloäli na odjemna mesta, kjer imajo zabojnike za mešane komunalne odpadke. Odpadki morajo biti pripravljeni do 6. ure zjutraj na dan odvoza.
še bolj mudi, saj bo po letu 2008 treba mešane komunalne odpadke odvažati na regijska odlagališča odpadkov. Takrat bodo začeli zapirati nekatera manjša odlagališča. Prvi bosta na vrsti odlagališči v Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini. Nov koncept ravnanja z odpacÖd so načelno že podprle občine, ki jih pokriva OKP Rogaška Slatina (Rogaška Slatina, Kozje, Podčeutek, Šmarje pri Jelšah, Rogatec in Bisüica ob Sotii). V občinah Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje bodo že prihodnji teden začeli z zbiranjem kosovnih odpadkov od vrat do vrat in v začetku maja z novim načinom ločevanja odpadne embalaže v gospodinjstvih. F^evozi odpadkov v regijsko odlagališče v Ce lju namreč ne bodo poceni, zato bo nujno zmanjšanje odložene količine odpadkov. Zakonodaja predvideva, da bi odlagali največ 45 odstotkov mase nastalih odpadkov.
eča
Med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno konča 65 odstotkov odpadne embalaže. Sedanji sistemi torej niso učinkoviti, zato so v projektu testirali novega, sistem Yelow bag oziroma rumena vreča.
V naseljih Sp. Preloge, Preloge, Po-lene in na območju ulice Toneta Me-live v Slovenskih Konjicah so 478 gospodinjstvom razdelili rumene vreče,
v katere so odlagala embalažo. Na dan odvoza so jih postavili ob zabojnik za mešane odpadke. Vsebino embalaže v vrečah so v CERO Slovenske Konjice presortirali na posamezne vrste embalaž in jih pripravili na reci-klažo. Tako bo tudi sedaj, ko bo šlo zares. Vsako gospodinjstvo bo prejelo brezplačno 100- oziroma M-lin-ske prosojne mmene vreče s nakom in navodilo za zbiranje odpadne embalaže z urnikom odvoza.
Prednosti takega načina zbiranja embalaže je več: loči se embalaža od komunalnih odpadkov, vreče se odlagajo v neposredni bližini.,. Gospodinjstva v oimeno vrečo odlagajo vso odpadno embalažo skupaj (razen stekla), torej plastično, papirnato, kovinsko in dvoslojno embalažo za tekočine (t. i. tetrapak).
Od vrat do vrat
Za zmanj šanj e odpadkov v proj ektu predlagajo zbiranjerazličnih vrst odpadkov po sistemu od vrat do vrat oziroma »door to door«. Karton in časopisni papir bi odvažali takrat kot rumene vreče, tekstilne odpadke bi gospodinjstva zložila v škatle in bi jih odpeljali na dan odvoza kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke, kot so bela tehnika, pohištvo, električni aparati, kolesa, smuči, kopalniška oprema, peči... bi zbirali po sistemu bonov. Vsako gospodinjstvo bi
lahko letno brezplačno po vnaprej določenem umiku in najavi oddalo 4 kubične metre kosovnih odpadkov (to je za dva velika kontejnerja). Pobrali bi jih pred vrati gospodinjstva oziroma z odjemnih mest v zbiralnicah za blokovska naselja.
Nevarne gospodinjske odpadke bi zbirali s posebnimi akdjami v pomičnih zbiralnicah. Biološke odpadke bi v strnjenih naseljih zbirali v namenskih posodah, drugod pa bi ljudi vzpodbujali, da jih sami kompostirajo. Spomladi bi organizirali akdjo zbiranja «zelenih odpadkov«, v kateri bi lahko občani oddali zeleni obrez.
Kaj bi torej ostalo za mešane ko-mimalne odpadke? Trdni odpadki, ki ne sodijo v nobeno od navedenih skupin odpadkov in jih ni mogoče uporabiti kot sekundarno surovino. Torej ohlajen pepel, tapete, vreče za cement, apno, krmila, higienski papir. plenice, vsebina sesalnikov, lepilni trakovi, razbita okenska in vratna stekla, ogledala, armirano steklo ...
Pravzaprav bi edino za gradbene odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, morali občani posebej plačati.
Črtna koda
»Za učinkovitejše zmanjšanje mešanih komunalnih odpadkov in povečanje recäkliranjapredlagamo metodo pril^ojenega odvoza z registra-djo črtne kode,« napoveduje dr, Vov-kova še eno novost. To pomeni, da bi vsakič, ko bi prišli po mešane komunalne odpadke, to zabeležili in izmerili količiio z oddtavanj em dtne kode na posodah z ročnim dtalcem. »S tem dosežemo, da se gospodinjstva začnejo varčno obnašati in so pripravljena oziroma si žeKjo ločevati odpadke. Z določetum pavšalom bo namreč zagotovljen odvoz le določene kohdne mešanih odpadkov. Če jih bo gospodinjstvo imelo več, bo moralo temu ustrezno plačati. Sam pa\^ pa bo že vključeval stroške ravnanja z ločeno zbranimi frakdjami, nevarnimi, kosovnimi in tekstilnimi odpadki ter ravnanje s preostankom odpadkov. »Zaradi spremenjenega sistema ravnanja z odpadki je pričakovati bistveno zmanjšanje količin mešanih komunalnih odpadkov, povečanje ločevanja in zmanjšanje števila divjih odlagališč,« napoveduje dr. Vovkova.
ZBRANA ODPADNA EMBALAŽA NA PREBIVALCA (kg) V LETU 2004 PO REGUAH
V projektu je sodelovalo 6 občin: Celje. Velenje, Žalec, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica (in nova občina Poljča-ne) ter Slovenske Konjice. V aktivnostih za zmanjševanje stroškov ravnanja z odpadki in gospodarnejše ravnanje z naravnimi viri je sodelovalo več kot 50 podjetij, v projektu Šola z najmanj odpadki pa 12 osnovnih šol in vrtec z desetimi enotami - skupno več kot štiri tisoč učencev in tisoč otrok.
To potrjujejo tudi podatki, pridobljeni v pilotnem projektu. Sedaj zberejo v zbiralnicah 6-15 kg odpadne komunalne embalaže na osebo, s sistemom nunena vreča so zbrali 4-krat več.
Zakaj?
»S predlaganim sistemom lahko zagotovimo boljše, cenejše in manj problematične načine ravnanja z odpadki, ki ne le varujejo zdravje ljudi in okolje, ampak prinašajo tudi druge preiiiosti: delovna mesta, trajnostni način ravnanja z naravnimi viri, gospodarnejše ravnanje z odpadki. Strategija Evropske unije za ravnanje z odpadki določa jasno hierarhijo načinov ravnanja z odpadki. Kot najbolj zaželeno navaja preventivo (zmanjševanje količin nastalih odpadkov, opuščanje nevamih snovi v izdelkih). Sledijo ji recikliranje, predelava (vključuje tudi sežig s pridobivanjem ener^je), na zadnjem mestu pa sta lod-
laganje,« pojasnjuje dr. Vovkova.
MILENA B. POKLIČ
vlelu2004(vkg/prefaivalca)
Dr. Marinka Vovk
V okviru sejma Graf&Pack je strokovna javnost na celjskem se|«nskemčetvorčku tazpravlja-latudi o odpadni embalažL Pod-je^a, ki dajejo izdelke na trg (trgovci in proizvajalci). morajo že sedaj pokriti strelke odpadne embalaže od zbirnega caitra naprej. A ker ekološki otoki ne funkcionirajo prav dobro, se odpadkov, ki bi bili pripravljeni na recikliranje, ne zbere prav dosti, opaža Vovkova. »Pri ločenem zbiranju odpadkov bi oc^vomost morali povečati pri samih proizvajalcih,« meni generalni direktor di-rekt(B-ate na ministrstvu za okolje Radovan Tavzes. »Končni plačnik odpadkov bi načeloma moral biti ti^, ki da izdelek na trg. Zanj namreč mora biti poskrbljeno v celi življenjski dobi. Večina izdelkov prej ali slej postane odpadek in nal^ p^roizva-jalca je, da se okolju primemo odstranL« (RP)
o cetis'
Prioriteta je rast
Tuš predstavil svoje načrte - Mesečno zgolj iz Tuševih trgovin 400 ton mesa
Vtem tednu jesvojeposlovne rezultate in načrte razkril tudi celjski trgovec ■I\iS.Vinl-nulem letu je ustvanl skoraj 526 milijonov evrov prihodkov, prihodnje leto naj bi to številko presegli za kar 95 milijonov evrov. Obenem pa na slovenski ti^ uvaja novost -lastno distnbuajo mesa.
Lani so ustvanü Kai za 16 odstotkov več, na novo so odprli 570 delovnih mest in za-ključOi 15 večjih naložb v skupni vrednosti 89 milijonov evrov, med njimi Planet Tuš v Mariboru, ki že po poi letu delovanja kaže celo boljše uspehe kot celjski Planet. Kljub temu, da je bilo lansko leto za trgovce zaradi že dolgo napovedanega prihoda tujih diskontnikov in uvedbe evra med prelomnimi, so v Skupini Tbš zadovoljni. »Smo edini, ki smo znatno dvignili svoj tržni delež,« je povedai direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek. Po Sloveniji imajo že preko 300 poslovnih enot ter s tem več kot 110 tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin. Letos so menjali slogan in način oglaševanja, rezultati prvih mesecev pa kažejo, da so se odločili dobro, saj so nad njimi prijetno presenečeni.
»V letti 2006 je bila rast najt^a, letos bo pa
naenkrat.« pravi AleksanderSvetelšek.
Letos imajo v načrtu 24 večjih projektov v vrednosti 120 milijonov evrov, med njimi so najbližje otvoritvam trgovini v Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini. Poleg osvajanja treh tujih trgov doma načrtujejo 621 milijonov evrov prihodkov iz poslova-njaterstem 18-odstotno rast. V Mariboru bodo zgradili drugi Cash & carry center, junija bodo kot edini v Slove-
niji začeli s projektom lastne distribucije mesa. Centralno skladišče za meso bo tako le v Celju, kar bo omogočalo hitrejšo distribucijo mesa po vseh trgovinah v Sloveniji - mesečno Engortuš proda preko 400 ton svinjine in govedine. »S 24 ur se bo rok dobave mesa do trgovin zmanjšal na 12 do 14 ur, kar bo še izboljšalo kvaUteto mesa,« je dodal Svetelšek.
Z zgraditvijo drugega Cash & carry centra (lokacijo do izdaje gradbenega dovoljenja še skrivajo) bo Engrotuš povečal tudi ponudbo za hotele, restavracije in catering (ho-re-ca). S širitvijo mesnega programa v Ljubljani bo tako Engrotuš imel popolno ponudbo ho-re-ca v treh velikih mestih v Sloveniji.
ROZMARl PETEK
Povezana konkurenca
Na pobudo 13 uradnih prodajalcev in serviserjev motornih vozil s Celjskega, so ta teden ustanovili svojo sekcijo. Nekdaj konkurenti so namreč ugotovili, da kot posamezniki ne morejo reševati številnih težav v panogi, še posebej sivega trga z motornimi vozili. Končni cilj pa naj bo poslovna korist.
»Ugotovili smo, da je težav veliko, pa tudi, da kot posamezniki ne moremo rešiti nobenega problema,« je razloge za ustanovitev lastne sekcij e, ki bo delovala v GZS, v okviru Združenja drobnega gospodarstva, strnil predsednik sekcije Srdjan Džumhur iz Avtocentra A2S. »Čeprav zastopamo različne blagovne znamke in smo prej drug v drugem videli zgolj konkurenco, smo zdaj spoznali, da je sodelovanje nujno.«
Med največjimi težavami so, vsaj mediji, doslej izpostavljali t. i. sivi trg prodaje
in serviserjev motornih vozil so je že v sredo včlanilo okoli 30 izmed 400 uradnih trgovcev in serviserjev v Sloveniji. »Večje članstvo in s tem moč bomo pridobili z dobrim delom sekcije.'c je prepričan predsednik Srdjan Džumhur.
avtomobilov ter slednjim trgovcem tako skoraj naredili pozitivno reklamo. Ljudi, ki so znali najti luknje v zakonu ter na ta način hitro za-
služiti, je že od nekaj dovolj, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa je takšnih, vsaj na področju prodaje avtomobil, še več. Kot je povedal predsednik sekcije Srdjan Džumhur, takšni sicer ponujajo cenejša vozila, a na račun neplačanih dajatev, ki pri enem avtomobilu doseže] o več kot 43 odstotkov cene, »Logično, da je ta razlika najbolj očitna ravno pri najdražjih avtomobilih in čeravno marž pri prodaji avtomobilov trgovci praktično skoraj nimamo več, takšnim, ki ne obračunavajo dajatev, vseeno ne moremo konkurirati.«
Načini, kako se izogniri plačilo vseh obveznih dajatev (poleg davka na dodano vrednost sta tu še davek na motorna vozila in ekološka taksa) ali vsaj znižanju le-teh, je več, pripoveduje Džumhur. »Z delnimi plačili, znižanimi fakturami, lažnimi fakturami, ponarejenimi dokumenti, z neplačilom katere izmed taks, z dogovorom s stranko o polovični vrednosti vozila, da je le davek manjši ..., vse to se dogaja. Nujno bi bilo treba narediti posnetek stanja na slovenskem trgu, da vidimo, kaj vse se dogaja, in nato razmisliti, kako reševati to perečo problematiko. Z njo se ukvarja Davčna uprava RS, uradni uvozniki in prodajalci vozil. Pooblaščeni urgovci si zgolj želimo delovati na nekem urejenem trgu.«
Preglavice jim povzročajo tudi zavarovalnice, ki ne priznavajo ekonomsko določenih cen ure popravil (edine postavke, na katerih uradni zastopniki vozil sploh lahko služijo) in normativov, ki jih pri tem postavi sam proizvajalec avtomobilov. «Zavarovalnice so postale precej >ohole<, sploh se ne zavedajo, da jim mi pošljemo stranke, na katerih potem tržijo tudi ostala, ne zgolj avtomobilska zavarovanja.« Korenit poseg pa bo potreben tudi pri trenutnem sistemu izobraževanja.
ROZMARl PETEK Foto: SHERPA
V Celju danes Zaposlitveni sejem
v okviru zadnjega dne sejemskega četrvorčka bo danes na celjskem sejmišču potekal prvi zaposlitveni sejem, ki naj bi postal stalnica Celjskih sejmov. Na njem se bodo srečali tako brezposelni kot delodajalci, ki nujno potrebujejo določen profil kadrov.
Ravno na področju, ki ga pokriva sejemski četvorček, je veliko povpraševanja po delavcih. PokÜci s tehničnega področja - kovinarji, orodjarji, strojniki - so na Celjskem med deficitarnimi, zato bo Zaposlitveni sejem priložnost tako za delodajalce, da pridobijo nove sodelavce, kot za brezposelne (povabili so jih preko tisoč), da pridobijo informacije o prostih delovnih mestih.
Sejem bo namenjen tudi promociji zaposlovanja na področju omenjenih strok, zato so na sejem povabili tudi osnovnošolce ter šolske svetovalne delavce, ki jim bodo čim bolj celovito predstavili sedaj defecitame poklice. RP
Stičišče tehnologij prihodnosti
V Celju se danes zaključujejo sejmi Forma tool, Plag-kem, Graf & Pack in Livarstvo, ki jih Celjski sejem organizira vsako drugo leto.
Predstavilo se je 294 direktnih in več kot 488 zastopanih podjetij iz 25 držav, kar daje podjetjem dodatne možnosti za srečanja s poslovnimi partnerji, seznanjanja z novimi tehnologijami in dosežki domačih in tujih strokovnjakov. Že prvi dan sejma so podeliU priznanja za najboljše domače in tuje izdelke na področjih orodjarstva, plastičarstva in livarstva. Med prejemniki so izstopali predvsem Gorenje Orodjarna, Emo Orodjarna, Razvojni center orodjarstva Slovenije Tecos s sedežem v Celju, Cinkarna Celje ter Bi-RP, foto: GK
Na sejemskem četvorčku se predstavlja blizu 800 celin sveta. Za posamezno podjetje pa je včasih ključna seznanitev z
CfSTEMOSrOWCfUEd.
PROSTA STANOVANJA WnV	v VEČSTANOVANJSKEM
KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR
• Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10, Šentjur, z oznako B17 v velikosti 136,2 m^ in garaža št. 22 (na koncu). Ostala stanovanja In garaže si prodani In predani.
tel. 03 42 66 566 ga. Matelo KOMPOŽ^^^
Gradimo za
letOl I panner i mßclßlm vktam
Celjske razvojne priložnosti
Diplomati iz EU predvsem navdušeni nad možnostmi, ki jih za partnerstva ponuja Tehnopolis
v Celju so bili včeraj na protokolarnem in delovnem obisku diplomati držav članic Evropske unije v Sloveniji. 24-člansko zastopstvo so sestavljali predvsem namestniki veleposlanikov in gospodarski atašeji.
Obisk so pripravili na pobudo nemškega veleposlaništva v času, ko uniji predseduje Nemčija. Gre za delovno prakso obiskov posameznih občin, kjer se diplomati seznanjajo z njihovim razvojnim potencialom. Med obiskom so diplomatom predstavili celjske razvojne projekte, med njimi Tehnopolis, mednarodno univerzo, projekta Celjski včeraj in jutri, in Šmartinsko jezero. Projekte torej, v katerih lahko Evropa ali njene posamezne članice vidijo tudi svoj interes. Župan Celja Bojan Šrot je povedal, da je namen obiska čimboljša predstavitev razvojnega potenciala občine in regije. »Skušamo jih animirati, da bi te informacije preko svojih služb prenesli
Sloveniji so se 2a spomin slikali v Pelikanovem ateljeju,
zainteresiranim gospodarskim subjektom v svojem okolju, torej vsem, ki iščejo dobre tn uspešne partnerje v našem okolju.«
Gostje so si med obiskom ogledali še EMO Orodjarno, se sprehodili po starem mestnem jedrn in se slikali v Pelikanovem ateljeju, si ogledali Muze) novejše zgodovi-
ne in Knežji dvorec. Popoldne so zanje pripravili še sprejem pod celjskim stropom v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer so si ogledali tudi zlatarsko razstavo. Namestnica nemškega veleposlanika v Sloveniji Anke Holstein je ob sprejemu povedala, da je bil zlasti zanimiv obisk Teh-nopolisa, kjer jo je presene-
til ogromen in jekt. »Ta obisk zna biti zelo koristen za Tehnopolis, ki ponuja odhčne priložnosti za kakovostno sodelovanje, kar pa še ni dovolj znano. Upam, da bo ta obisk prinesel v prihodnosti kakšno zelo dobro in konkretno sodelovanje.«
BRST
Foto: GREGOR KATIC
Prihaja festival mladih talentov
Regionalna razvojna agencija Celje v sodelovanju s Šolskim centrom Celje in Zavodom RS za šolstvo jutri pripravlja I. Festival mladih talentov Savinjske regije, ki so ga letos namenili devetošolcem.
V prostorih Ritsa in Tehnopolisa bo jutri pravi vrvež. Organizatorji namreč pričakujejo učence iz kar 41 osnovnih šol v regiji, ki se jim bodo pridružili še mladi glasbeniki iz osmih glasbenih šol, Festival je namenjen talentom z različnih področij, v Ritsu pa se bodo po sklopih vrstile predstavitve talentov in srečanja s slavnimi osebami s posameznega področja.
Ob 9. uri bo festival odprla Glasbena šola Celje, pri čemer bo v uvodu zbrane nagovoril celjski župan Bojan Šrot. Talenti s področja kulture in umetnosti bodo svoje pokazali ob 9.35, zatem jih bo pozdravil prof. Hinko Haas v/. Akademije za glasbo. Ob 10.35 bodo na vrsti družboslovni talenti, ki se bodo srečali s pisateljico in igralko Deso Muck. Športni talenti se bodo predstavili ob 11.35 in nato spoznali judoistko Urško Žolnir. Naravoslovno in tehnično področje bo na vrsti ob 12.35, pri čemer bo talente pozdravil Darij Kreuh iz najboljšega inovativnega mladega podjetja Ekliptik, d.o.o. Mladi glasbeniki se bodo z glasbenimi vložki predstavljah med opisanim programom, ves čas pa bo v vseh etažah Ritsa na ogled tudi razstava dosežkov mladih talentov. V predavalnicah Tehnopolisa so za mlade tn starše pripravili še spremljevalni program, kjer bo možen ogled zaposlitvenih možnosti, ki jih ponujajo podjetja.
Nekatera podjetja [Emo Orodjarna, CM Celje, Mik Celje, Valji Store in Štore Steel], ki se bodo na prireditvi še posebej predstavila, so za mlade pripravila še štipendije, ki jih bodo po posameznih področjih žrebali ob 14. uri. Celotni program festivala bo povezoval Boštjan Kljun.
PM
www.radiocelje.com

Tokrat
vam predstavljamo:
jf^r
Labod, Rašica. Pasport ;
Ženske lahko . Mirffte" 'Me^' pestro, ponudil «isual bfe/oÖ/,-: poskivne in modne klasike blagovnih znamkSinequanone, Vanilie, Mexx, Talfun, GW, Mura, Za mosks je ponudba Modiane Celje zagotovo najboljša oaiocitev, saj lahko na enem mestu najdete garderobo tako za v službo m poslovno večerjo kot za sprehod v naravi. Izbirajte med blagovnimi znamkami Lacoste, Pierre Carden, Dani^- Hethter, Benvenutto, Sens, Mura, GW man in . mnogimi drugimi:	. .
Potopite se vModiamn svetpenla - bogata izbirapenla takozanjokot zafij^ adelai^egafz najfinejših naravnih materialov svile m bombaža. -Spoznajte Palmers, Triumph, Skmy, Lisco, Schiesser, M&(x .....Vso bogatopomdbooblačilpavModiamnadgrajujejoiemodnidodatki, torbice, pasovi, bižuterija ...ki vašemu izgledu dodajo zadnjo piko na i:
Ker cenijo vašo.zvestobo, vampn vaših nakupih zelijo svetovati. Vsak četrtekmpetekpopoldne vam poleg usposobljenih prodajalkpnizbin pomaga modna stilisdia, ki bo s svojim strokovnim znanjem oltySah . vas nakup.
Želijo vam prisluhniti, s
.. Veselijo se drtižeryfl,z.^
20.april ob 18.00
REVIJA MODNIH FRIZUR IN OBLAČIL SREDNJE STROKOVNE IN POKLICNE SOLE CELJE Z MANCO ŠPIKI
Slačičarna In kavama ROMANSA zraven otroškega parka vam v prijetnem mediteranskem ambientu ponuja pestro Izbiro dnevno svežih sladic, sladoleda, veliko izbiro .sadnih m sladolednih kup ter pestro izbiro pijac in napitkov.
Slaščcarna in kavarna Romansa vam vsak dan nudi kar 25 vrst domaah dnevno svežih naravnih sladic, če vam priia sladoled, si aa privoščite v Romansi, Iyer, vam je na voljo slasten mleini m sadni sladoled lastne izdelave. V poletnih meseah so kot nalašč za vas raznovrstne sadne kupe, sladoledne kupe. banana split in osvežilna ledena kava. Okusite tudi "Vročo ljubezen ' z vročimi malinami in jagodami.
. Romansa nudi tudi velik izbor TORT PO NAROČILU, pn čemer vam
■ lahko izdelajo tudi foto torto zvašim poljubnim motivom gk sliko. Po nai3ornih nakupih ne pozabite na sprostnev.v Rommsi.-kjer vam postrežejovrhunskokavolLLY,naravnesokoveinvseostalevrslspijač. Preizkusite pestro ponudbo Sktscicarnein kavarne Ron^nsa. ki Mamje na voljo po konkurenčnih cenah!	» r -
"'.M
Do 30. aprila 2007
RAZSTAVA CIPK IN NAJLEPŠIH OBLEK NA IZBORU MIS CIPKE
Pravila Igre so pbjbvljena n
8
iMIiivju
liVI TEDNIK
Srednješolska magistra
Polona Dolžan je diplomirala iz multimedi|skega dizajna za performans na eni najuglednejših svetovnih šol
Navidezno krhko dekle je 26-letna Polona Dolžan, Ce-Ijanka, ki se ponaša z lon-
of the Arts, kjer je na Central Saint Martins College of Art & Design z odliko opravila kar dva študijska programa. Študij nadaljuje na magistrskem programu na Royal College of Art. Navidezna krhkost je le maska, ki skriva odločno, trmasto, pogumno dekle, ki je pripravljena na vse, da doseže zadane cilje. In ti niso skromni.
»Je pa malo smešno, da sem diplomirala na eni najuglednejših šol na svetu, pri nas pa sem še vedno le gimnazijska maturantka, saj mi na ministrstvu ne znajo nostrifici-rati diplome,« se za začetek posmehne našemu, še vedno okostenelemu sistemu študi-
Kakšna je bila vaša mladost?
Predvsem prekratka. Že zelo zgodaj sem morala sprejemati zelo pomembne življenjske odločitve. Zaradi spleta okoliščin, zaradi drugih ljudi, od katerih si odvisen. Med 16. in 17. letom, sredi gimnazijskih let. se je v mojem življenju pripetil prvi večji prelom. Ločila sem se od doma, živela z dedkom, Takrat sem nastopala na večeru sodobnega plesa, ki smo ga pripravili gimnazijci 1. gimnazije. Na odru me je prvič videla Goga Stefanovlč Erjavec in me povabila v Plesni forum. Nikoli si nisem domišljala, da bi bila lahko odrsko sposobna. Pela pa sem kar po posluhu. Nikoli nisem bila v glasbeni äoli, not
jepovabila, češ daimammed petjem nek čisto svoj zanimiv gib. Šolanja pri Gogi si nisem mogla privoščiti, pa je rekla, da to sploh ni problem in sem kar začela. Že prvo leto meje vključila v predstave. Po nekaj mesecih sva z Boštjanom Antončičem zmagala na Opusu. Začetek mi je prinesel že kar prvo državno nagrado. Ni mi bila le motivacija, bila je tudi potrditev, da zmorem.
Nikoli se niste res prav odločili za zgolj eno stvar, za eno področje. Odlično pojete, bili ste kostumografi-nja, scenografka, oblikovalka ... Uspete z vsem, česar se lotite. Ste tako žilavi, trmasti ali res tako vsestransko nadarjeni?
Ne bi govorila o talentu. Nikoh nisem verjela, da imam kakšne posebne talente. Imam pa neznosno željo delati. Zanima me le, kako se kaj naredi. In. zanima me veliko stvari.
Zakaj?
Vse, kar se dogaja na odru, je en medij, sestavljen iz prepleta mnogih. Vse je bil splet naključij. Iz petja me je potegnilo v ples. pa v hkovne delavnice v Likovnem salo-
1980.Celjanka,jepodveh letih ä^Ja na Hfcizof-skl iakulteti ^i) um
iTaže\
skot
e dizjii-
donski University of the Art^kjerjevltirililetilj
Äld^Wenamagisüy sl^m -programu Royal Coline of Art v Londoau. Da lahko plačuje šolni-^ DO, si je naSla shižbo ta uspela tudi v nM. >
nu. performans. ulične akcije. Prevzela me je večslojnost teatra. Za nastop na odru je pomembna tudi likovnost... Od tod izhaja potem še zanimanje za luč. pa dramatur-gijo. kostumograiijo, scenografijo, koreografijo, režijo, potek predstave, delo s per-formerjem, prezenca na odru. iskanje relacij z občinstvom
Kje se danes najbolj vidite, najdete?
Še vedno niham. Zelo dolgo sem rabila, da sem se navadila na London. Ni bilo lahko začed. Stalno sem se bojevala z denarjem, stroški. Doma pač nimam «bekapa«. Cilji so mi bili vedno jasni. Če jih želim doseči, si moram sama zagotoviti denar, ki mi bo omogočO izobrazbo. Že prvo leto v Londonu, ko sem delala pripravljalno leto za kasnejši 3-letni študij, mi je bilo vse jasno. Takoj sem vedela, kaj bom delala za diplomo in jasno mi je bilo, da bom delala tudi magisterij. Prevzel me je način izobraževanja, ki je popolnoma drugačen kot pri nas. Ni stalnih izpitov. So le naloge, vse ocene pa dobiš na diplomi. Prvi dve leti se samo pripravljaš na diplomo. Pripravljalno leto pa ti da vpogled in v izbiro vse opcije izobraževanja, da se lažje odločiš, kaj je tista prava smer študija zate.
Kako ste izbrali prav to univerzo?
Svetoval mi je prijatelj Matjaž Mlakar. Če njega ne bi büo. ne bi bilo nič. Pred tem sem se nekaj trudila s študijem angleščine, ruščine in književnosti. Želela pa sem na Akademijo za likovne umetnosti. Dve leti zapoi
spreje
. Edin
šno lično knjigo s predstavitvijo, kaj vse sem že počela. Sledilo je risanje po modelu, ki je pokazalo, da imam neko osnovo. Šla sem za nekaj dni v London, prestrašena prišla nazaj in dobila pismo. da sem sprejeta, da pa je šolnina 7.300 funtov. Ker takrat še nismo bili v EÜ, so me obravnavali kot mednarodno študentko. Po vrnitvi domov sem si rekla, da sem dobila samopotrditev. privoščiti pa si študija ne morem. Takrat sem priložnostno delala v takratnem Zamorcu in počasi se je razvedelo ... »Kaj boš?« so me spraševali. Odgovarjala sem, da nimam od kod - brezposeln oče, mati državna uradnica, krediti čez vrh glave. Zame je bil to konec. A potem se je začelo dogajati. Pot se mi je odprla z donacijami. predvsem občine, župana, prijateljev. največ prijateljev. Na-brah so mi denar z besedami, »vrni. ko boš lahko, ko boš imela fajn službo.« Imela sem še to srečo, da sem si na generalki predstave o Al-mi zlomila nos in sem dobila še nekaj od zavarovalni ne. Tako sem nabrala dovolj
Odločitev je bila silno po-
Morala sem poskusiti. Imela sem dva meseca časa, da si najdem službo in da se v šoli dogovorim, da bom s plačevanjem šolnine »štrikala«. Po posluhu pojem, pa tudi govorim. Bila sem zmožna peti v jidišu. pa francoščini ali španščini, pa nobenega od teh jezikov ne govorim dosti. Odlično pa govorim angleščino. In moti me, če kaj ne izgovorim pravilno. Tbdi v An^iji jim grem že na živce. ker nimam nobenega naglasa. Prišla sem v pisarno šolskega finančnika, mu predstavila svoj problem in to povedala v takšni angleščini, da me je opomnil, da pogoji, o katerih govorim, veljajo za mednarodne študente in ne za domačine. Potem sem mu pojasnila, da sem Slovenka. Prav odlična angleščina mi je odprla pot. Zame se je dogovoril z dekanom, da sem šolnino lahko plačevala, ko
pr^le^, & sem s pliilom zamujala. Niso mi grozili, da me bodo vrgli s šole. Potem
sem si našla dve službi. Težko sem zmogla, med vikendom nisem sestavila več kot 6 ur spanca v treh dneh. Ob petkih sem bila v službi ves dan do večera. V trgovini sem delala 10 ur. Iz te službe sem šla na delo v baru, kjer sem delala do 4. zjutraj, uro do dve sem rabila do doma. Ob 10. uri sem morala že spet biti v službi za cel dan in tako tudi v nedeljo - v ponedeljek pa v šolo.
Od kod tako silna želja po študiju?
Imam kompleks. Pri nas v družini nihče ni imel visoke izobrazbe. Bili so pač tista generacija, ki je imela otroke prezgodaj, ki so se morali poročiti, saj bi bilo nečastno, če se ne bi. Nihče v družini ni diplomiral. Zabila sem si v glavo, da bom vsaj jaz imela diplomo, da bom prva v dm^i z visoko izobraz-
Da s
1 celj-
skega
»glej. da boš čim prej dobila nek pameten šiht«. Bila sem pripravljena narediti vse. le da naredim to šolo.
London je eno najdražjih mest na svetu... Res je. Kakšne velike za-
še zanimala, so bUe vizualne komunikacije, a za ta študij nisem imela nobene tehnične podlage in sem izvisela ... Mlakar je vedel za to šolo, ker je tudi sam tam delal nek tečaj, vedel pa je zanjo tudi preko Nataše Ča-galj, ki je magistrirala iz modnega oblikovanja in ki se ji je prav po šolanju tam odprla pot na vrh.
Odločitev za študij v tujini najbrž ni bila lahka.
Prepričana sem bila, da se nikoli ne bo zgodUo. Toda, naredila sem portfoiijo, tak-
bavt si ne morem privoščiti. Rada pa grem v teater, da gledam predstave. Zdaj že poznam ljudi, ki me tja spustijo tudi zastonj. Počasi postajam del ekipe ustvaijalcev, ki razvija promenadni teater. Družbo imam v službi. In uživam v delu, skozi katerega sem se veliko naučila.
Kakšno delo je to?
Sem nabavnikza ženska oblačila višjega cenovnega razreda v trgovini z rabljenimi oblačili. Ker je v Londonu dosti bogatih, ki kar naprej kupujejo nova oblačila, je veliko takšnih, ki so jih morda nosili le enkrat, dvakrat. Prinašajo jih v to trgovino, jaz pa sama določam nabavno in prodajno ceno. Skozi to delo sem spoznala tudi enega vrhunsküi modnih kreator-jev, Huseina Calajana. ciprskega Tbrka, ki je oblikoval oblačila tudi za Bjork. Ob njem sem delala kot asistentka generalne direktorice. To je bila sijajna praksa.
Šola. služba, praksa, je šlo?
Odločila sem se, da bo Šlo in je šlo. Zgodilo se je, da me tudi po štiri mesece sploh ni bilo v šolo. Ampak, pro-centualno sem si določila diplomske projekte. Ko sem bila najbolj zaposlena, sem delala tiste, ki so bili lažji in so najmanj veljaÜ pri diplomski oceni. Naprimer projekt Brechtove opere za tri gro-Še, za katerega smo morali narediti model za scenografijo, kostumografijo in potek. Imela sem dobro idejo, vse hitro naredila.
Zdaj obiskujete magistrski študij na Royal College of Art - program comunica-tion art and design ...
To je šola le za podiplomski študij. Gradijo na strukturi vpisanih na oddelek. Niso tam le grafiki in üustra-torji, za kar primarno je ta oddelek, ampak se prilagajajo vpisanim. Za magisterij' delam primcijavo med Vse volodom Emiljevičem Mer-holdom, očetom tehnike bio-dinamike za igralce, pri katerem telo funkcionira kot stroj, in Mario Laribo, sodobno špansko koreografinjo in performerko.
Kaj boste počeli s seboj po študiju?
Po mojem se ne bo končalo z magisterijem. Rada bi se preizkusila v neki ugledni
ku ... V Londonu je več hiš tipa Cankarjev dom in zamišljam si organizacijsko službo, ki daje nek tempo in se v njej počutim varno. Ko si bom zagotovila varnost, bom lahko spet kreativna. Zdaj za to ni časa. Bom pa vedno pripravljena kaj početi v Celju. Tu bi bila najraje. A izgubila sem 5 let lobiranja v Ljubljani. Sem realna. Ne morem si privoščiti pretirane ambicioznosti.
BRANKO STAMETCIČ
Foto: GREGOR KATiC
NOVI TEUli
Za en kilogram od Celja do Vrhnike
Enostavno gibanje - Po 20 letih preskok v glavi - Že šest kilogramov manj
Da bi se za en izgubljen kilogram odpravili peš od Celja do Vrhnike in nazaj, se zlasti tistim, ki zdravo hujšajo, zdi skorajda nemogoče. Nemogoče pa ni izgubljati kilogramov na krajših poteh in več dni v tednu. Priporočljivo je gibanje najmanj trikrat na teden po eno uro. Izberite si enostavno dejavnost, kot so hoja, kolesaijenje, enostavno plantnarjenje in plavanje. Gibanje je najboljši od-ganjalec kilogramov In slabe volje. Po telesni dejavnosti se boste lažje spoprijemali z vsakdanjimi težavami, kar spoznavajo tudi naši udeleženci.

Uljar
O pomenu in primerni telesni dejavnosti ter o tem, kako pogosto in kdaj se gibati,
Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUE
Naši »hujšali» ie dobro vgdo, da bnz gibanji tadi manj kiiagraaiov ne bo.
UGODNA PONUDBA VINDUSTRUSKI PRODAJALNI!
Vrhunske spalnice že n3 zalogi. Vabljeni v deine prenovljeni salon pohištna
Popusti in hitri krediti

je nazadnje govorila Brigita Fižuleto, kineziologinja, zaposlena v Zdravstvenem domu Celje. »Brez gibanja ni huj-šanja,« poudarja. Tisti, ki se na zdrav način spopadajo s kilogrami, naj se odločijo za enostaven in dostopen način vadbe. Takšno, ki jih ne bo prehitro utrudila in jim vzela volje. Vadba ne sme biti premalo ali preveč obremenjujoča in biti mora zdravju priporočljiva. »Ko se odpravite hoditi, naj to ne bo športni trening ali opazovanje cvetic na poti.« Fižuletova tudi pravi, da se šele po 30 minutah začnejo »topiti« maščo-
MilenaTeržan
be, zato se je treba gibati najmanj eno uro trikrat tedensko. »Telesna dejavnost naj poslane vaš način življenja. Z vsako dejavnostjo začnite zmerno in jo izgrajujte postopoma, če vas pri tem skrbi za zdravje, se obrnite na svojega zdravnika, in če občutite slabost, takoj nehajte,« jim je »položila« na dušo.
Najedanje za lažji spanec
Ivanka Kočet j e zaradi stre-sov v življenju uteho iskala v hrani. »Predvsem kruh in čokolada sta me tolažila in hkrati najbolj potrla.« Ko je jedla manj kruha in sladkarij, so jo običajno trije i^bljeni ki-lo^ami razvesehli, ko jih je pojedla več, jo je grabila žalost. »To je trajalo kar nekaj časa,« pravi. »Ko sem se odločila temu reči stop in zdaj izgubila že šest kilogramov, se počutim neizmerno bolje. Če mi uspe zgubiti vsaj še deset kilogramov, se bodo moje navade povsem spremenile.« Uljana Ograjenšek je pred osmimi leti prenehala kadiü in se zredila za 15 kilogramov, ki so se nato še kopičili. »Živela sem zelo nezdravo. Ko sem prišla iz službe, sem se »pocrkljala« s kruhom in kakšno klobaso.« Pravi, da ji sedanji jedilnik ustreza in za lahko noč potrebuje le navaden jogurt. »S kilogrami sem se počutila sama sebi odveč. Velikokrat sem poskušala z dietami, a nikoli nisem pomislila, da bi se teže lotila z ^banjem.« Ogra-jenškova je izgubila že šest kilogramov, njen cilj pa je izgubiti vsaj 15 kilogramov. Milena Teržan zase pravi, da je deloholik, ki ni nikoli pomislil, da poleg službe obstaja še kaj. »Ko sem zvečer prišla iz službe, sem se najedla, ker sem se bala, da ne bi mogla zaspati.« Teržanova je v tem času naredila preskok v glavi. »Ne stradam, a kilogrami gredo vseeno pridno dol.« Za to spoznanje je potrebovala vsaj dvajset let. Nič več ji nista tuja fitnes in gibanje. Iz-^bila je že osem kilogramov in pove, da je postala drugačen človek. »Stresnih situacij se odslej lotevam drugače.«
MATEJA JAZBEC Foto: GK, MJ
POZOR. HUD PES
Sizifov icomplelcs
v času kitajske kulturne revolucije je Mao ugotovil, da ptiči, konkretno vrabci, čisto pretirano žro pridelke riža, ki jih marljivi kitajski kmeti v potu svojega obraza pridelujejo, da bi se nahranila velika družina Kitajcev. Odločil se je, da bodo imeli vsak konec tedna veliki lov na vrabce. Na srečo so vse to posneli, sicer bi čez čas ljudje enostavno trdili, da gre za izmišljotino. Toda, posnetki ne lažejo, skupine kmetov, pa tudi meščanov, lahko vidimo na posnetkih, kako s približno šti-rimetrskimi preklami, na katere je pripet nekakšen trak, v krožnem ritmu vrtenja okoli lastne osi, privabljajo vrabce, le-te pa potem z zračnimi puškami frkajo bodoči junaki naroda. Pridelek je rešen, da ne rečem aleluja. Koliko žita je v resnici ostalo, je seveda zanemarljivo, še bolj, koliko Kitajcev je bilo potemtakem sitih, sploh pa, primerjavo bi bilo potrebno narediti še s tistimi, ki jih je sistem likvidiral na drugačen način.
Gre pravzaprav za klasično dvoličnost sistema. Nebi si misli, da bo debata okoh tega, če naj uvedemo na televizijo sinhronizacijo, tako zanimiva. Glavnemu uredniku ali kaj pač že je, mogoče direktor, očitno ne zmanjka idej. da bi naredil revolucijo. Poleg tega, da ne mine dan, ko prižgem TV in mora za vsako stvar, o kateri teče beseda, svoje povedati še kakšen predstavnik cerkve, ki v nedogled poje svoje činkvečentovske oltarne levitve, ga je zdaj napadla še domoljubna manija sinhronizacije. Na, zdaj pa bo končno, kot mora biti! Al Pacino z glasom Sandija Čol-nika, Danny De Vito z glasom, ne vem, Jurija Souč-ka, Julia Roberts bo T^nja Ribič in »fuck you« bo odslej »pejt se solit«, »fuck it« bo »je bela cesta«, »oh my God« bo »Jezusmarička« ... Še sreča, naša slovenska de-settisočletna civilizacija bo rešena!
Nekoč mi je nek dober prijatelj rekel, več kot imam sranja v življenju, bolj imam
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
urejen vrt pred hišo, manj kot vem, kaj naj naredim, bolj imam pospravljeno stanovanje. Zanimiva misel! Tovrstne ideje, ta gospodinjski lišp, je očitno pač znak za veliko praznino, za popolno odsotnost vizije in Sizifov kompleks, da si še poleg Freuda jaz nekaj izmislim. Nenehna želja po spreminjanju je pravzaprav zelo enostavno razložljiva s siceršnjim osebnim nezadovoljstvom, pa ne toliko z okolico kot predvsem z lastno osebnostjo. Radikalni posegi so zmeraj stvar paranoičnih posameznikov, ljudi, ki si na vsak način skušajo postaviti takšen ali drugačen spomenik. Pravzaprav jim je Cisto vseeno, kaj si ljudje mislijo o njem, važno, da je. Razglabljanja o tem, če je sinhronizacija filmov na TV smiselna, je seveda čisto odveč. pleonazem, kaj pametnega se na to temo ne da reči. Argumenti za in proti so po mojem mnenju na ravni kakšne astrologije ali pa v smeri napovedovanja prihodnosti na osnovi ptičjega drobovja. Po tem mojem sklepanju je težava drugje, v že omenjeni paranoji, morda celo v strahu pred tem, da bi s premalo alarmantnega, medijskega eks-hibicionizma iahko celo nekdo ostal brez službe, brez notranjega mira, da je pošteno odslužO, kar mu je bilo na nek način poklonjeno skozi podpisano menico poslušnosti.
Ob vsem tem je žalostno predvsem to, da lahko kar za nekaj časa odsediš v arestu, če krpsnpš nekega cepra, ki si zasluži še kaj več, po nosu. To bi bilo potrebno posneti, čez čas bo to prvovrstna dokumentacija, ki se je še Mao ne bi sramoval.
Zelja lahko postane resničnost

10
IP
mil
Tadej Koziina in Nina Vodopivec vabita vse »kreativce« v KUD Cuba Libre.
Galerija malo drugače
v Celju so pred približno enim mesecem ustanovili KUD Cuba Libre, ki ima svoje prostore s trgovinico oziroma «galerijo malo druga-Ce«. kot so jo poimenovali, v Gubčevi ulici.
KUD združuje kreativce, ki se želijo uveljaviti, dobiti nove informacije, se povezati ... »Narediti želimo nekakšen informativni center, kjer bi predstavijaKin prodajali svoje izdelke ter se izobraževali,« sta idejo novoustanovljenega
društva, ki trenutno šteje 25 članov, predstavila nekdanja Tabujevka Nina Vodopivec in predsednik društva Tadej Koziina. Posebnost galerije je predvsem v tem, da so izdelki v njej unikatni, kvalitetni ter iz nenavadnih in redkih materialov Tu najdete tako rekoč vse: od nakita, usnjenih oblačil, cigar do vitta-ža, starin, denarnic, pri čemer vse to izdelujejo tiidi po naročilu. »Mislim, da so ljudje malce presenečeni, ko pride-
jo k nam, predvsem zato, ker je vzdušje tu zelo domače, kot da bi prišli v domačo dnevno sobo. Kar precej se jih ustavi pri nas in si ogledujejo stvari, tudi nekaj naročil že imamo,« je zadovoljna Nina. V KUD Guba Libre tudi že razmišljajo, da bi poleti v Gub-čevi ulici pripravili delavnico, na kateri bi ustvarjali izdelke, ki bi jih nato predstavili in ponudili v svoji gaieri-
^ BA, foto; ALEKS ŠTERN
Po humus na zvezdo
v prostorih Mestne četrti Lava so Zeleni Slovenije predstavili svoje aktivnosti ob dnevu zemlje.
Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Cuš je predstavil akcije, ki jih bodo izvajali od 20. do 22. aprila, nekatere pa vse leto. Letos bodo devetnajstič zapored delili naravni humus po vsej Sloveniji. V Celju ga bodo občani lahko dobili v soboto, 21. aprila, od
10. do 12. ure na zvezdi v središču mesta. Tam bo ves dan postavljena tudi ekološka stojnica, na kateri bodo delili letake z napotki, kako lahko vsak posameznik poskrbi za čistejše okolje. Pripravili so jih 40.000, ki jih bodo začeli deliti ob dnevu zemlje na stojnicah, nato še preko akdj in elektion-skih naslovov Ob tem so pohvalili Celje kot ekološko osveščeno mesto.	KŠ
Novi sulci v Savinji
člani ribiške družine Celje so v ponedeljek po zaslugi podjetja Emo Orodjarna v Savinjo vložili sulca, velikega skoraj meter, in mu dodali še 89 manjših.
Ko je EMO Orodjarna leta 2000 pridobila okoljski certifikat, so se odločili, da bodo vsako leto celjskim ribičem podarili nekaj plemenitih rib. Tako so lam v Savinjo pri čistilni napravi v Celju vložili 90- centimetrskega sulca. Tudi letošnjo akcijo je sofinancirala ljubljanska podružnica podjetja BVQI, ki podeljuje okolj-ske certifikate. Po zaslugi donatorjev bo tako v Savinji rasel nov rod sulcev, ki veljajo za kralja voda. Dejstvo, da v Savinji tudi v spodnjem toku spet živijo sulci, potrjuje, da se izboljšuje kakovost voda, saj je prav stalež te edine pri nas živeče vrste lososa najlepši dokaz za to.
BS. foto: SHERPA
Praznik na Hudinji
Te dni s številnimi prireditvami in dogodki praznuje svoj praznik celjska mestna četrt Hudinja.
Že prejšnji teden so pripravili likovne delavnice in predstavili krajana Branka Zupan-ca, ki-je pesnik in pisatelj. Izvedli so tudi več šporinih in družabnih tekmovanj. V sredo so v dvorani mestne četrti odprti razstavo ročnih, kulinaričnih in drugih ustvarjalnih. Razstavo je organizirala Dragica Marčič, ki je v Mestni četrti Hudinja odgovorna za kulturo, rekreacijo in šport. Prireditev je pripravila s pomočjo Hani Kram-žar ter ostalih krajank in krajanov. Na kulinarični razstavi so si obiskovalci lahko ogledali doma narejene sladice, likovna dela, pogrinjke in okraske.
Včeraj pa je predsednik mestne četrti Marjan Vengust krajane povabil še na slavnostno prireditev s podelitvijo krajevnih priznanj v VIP-prostore Arene Petrol. Praz-
Dragica Marčič in Hani Kramžar na kulinarični razstavi v Mestni četrti Hudinja
novanjapastemšeneboko- Celjske godbe na pihala, 12. nec, saj bodo jutri na Lahov- maja pa pripravljajo še poni postavljali mlaj, v 1. maj hod ob meji mestne četrti, bo krajane zbudila budnica	BS, foto: KŠ
Optimizem glede Lanoinea
Proti alergij
v podjetju Mirabel lepotna klinika, ki mu je Mestna občina Celje po razpisu dala v najem dvorec lanovž, so optimistični.
»Projekt se odvija po zastavljenem terminskem planu ter, če bo vse tako, kot je zastavljeno, predvidevamo, da bi moralo biti gradbeno dovoljenje izdano še pred dopusti,« je v za-
četku tedna povedal direktor Mirabela Ivan Bednjički. Tre-numo je v izdelavi projektna dokumentacija. Kot smo že poročali namerava Mirabel v zapuščenem dvorcu na križišču med Lavo in Otokom urediti prostore za estetsko kirurgijo in lepotno kliniko ter še dmgo zdravstveno koncesijsko dejavnost. Gradbena dela naj bi trajala od 6 do
NA KRATKO
V soboto ob 11. tiri bo v kinodvorani Planeta Tuš brezplačno predavanje Sanje Lončar o tem, zakaj je danes vse več alergij in kako jih premagati po naravni poti. Spregovorili bodo tudi o kandidi, ki je ena od velikih povzročiteljic alergij. Posebna gostja bo Alenka Kafol, dr. med., specialistka pulmologinja in alergologinja. Od 10. do 14. ure pa boste na stojnicah lahko preizkusili živila brez glutena in brez umetnih barvil, arom, in drugih snovi, ki lahko delujejo alergeno. V avli si bodo otroci in starši skupaj s Putko Zdravko postavljali vprašanje, ali ste že kdaj videli alergično kuro, uživali v hrani brez jajc ter ustvarjali kutje kreacije.	DG
Sodelovanje Celja z Brekim
Z namenom, da bi se seznanil z načini financiranja in upravljanja Regionalnega centra za ravnanje z odpadki, Centralne čistilne naprave, ter z delovanjem in izgradnjo športnih objektov, je v torek Celje obiskal župan distrikta Brčko v Bosni in Hercegovini Mirsad Dapo z delegacijo. Gostje so se pozanimali tudi o možnostih za gospodarsko sodelovanje med regijama.	BS
Test hitre hoje
Projektna pisarna Celje zdravo mesto, Zdravstveni dom Celje in Športno društvo Gaberje pripravljajo v soboto na Savinjskem nabrežju brezplačno testiranje fitnes indeksa.
Izmerite si ga lahko vsi med 20. in 65. letom starosti. Gre za hitro hojo na 2 kilometra - čas opravljenega preizkusa, srčni utrip, teža, višina in starost prikažejo, kolikšna je vaša notranja kondicija.	BS
Odprti lionsi
Celjski lions klubi pripravljajo v soboto od 10.30 do 12. ure dan odprtih vrat. V galeriji Mozaik na Gosposki ulici v Celju bodo občanom predstavljali svoje delo, se jim zahvalili za sodelovanje in za pomoč pri izvedbi številnih dobrodelnih akcij, s pomočjo katerih so pomagali številnim pomoči potrebnim posameznikom.
BS
■ififiiiiK
ŽALEC

TABOR I
11
Žalska usklajevanja
Spet sporen nadzorni odbor - Zapleti v Amovskem gozdu
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Žalcu so svetniki spet največ pozornosti namenili (milo rečeno) usklajevanju stališč, predvsem okrog imenovanja podžupana ter nadzornega in »požarnega« odbora, brez razprave pa v 15-dnevno javno obravnavo posredovali približno 15 milijonov evrov težak proračun.
Kot je znano, je prvi sklep o imenovanju nadzornega odbora župan Lojze Pose-del zadržal, ker dva člana naj ne bi izpolnjevala razpisnih pogojev, s tem pa so se strinjali tudi v vladni službi za lokalno samoupravo. Po dolgi razpravi, očitkih in spraševanju, kdo je prvi storil napako, so z zelo tesno večino razveljavili prejšnji sklep o imenovanju in izvedH tajno glasovanje. Z liste so umaknili ime Vilme Tekavc, spet pa se je iz-
postavilo, da dva kandidata naj ne bi izpolnjevala pogojev glede zahtevane delovne dobe. Pojasnila in razlage so iskali pri različnih državnih službah, svetniki pa so terjali odgovor, če bo župan tudi tokrat zadržal sklep o imenovanju. Na tajnem glasovanju so svetniki v NO imenovali Jelko Srebre, Dejana Turka, Roka Žagarja, Gvida Hribarja in Andreja Šporina.
Zagotovo pa bo župan Po-sedel zadržal sklep o imenovanju odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, saj je Kviaz poleg sedanjih članov predlagal, da v odbor namesto Aleksandra Žolnirja imenujejo Janka Kosa. Župan trdi, da odbora ne imenuje občinski svet, seveda pa je bila večina svetnikov nasprotnega mnenja. Zaradi več podobnih nejasnosti je kar nekaj svetnikov zahtevalo, da je
treba obnoviti ter uskladiti poslovnik in statut.
Blokada v Arnovskem gozdu
župan Posedel je svetnike obvestil o, po njegovih besedah. »zelo veliki blokadi, ki se je pojavila v obrni coni Ar-novski gozd. Očitno sta lastnika, velenjski Vegrad in Sava IP Ljubljana, v svojih po-
Na imenovanje NO se je v sredo odzvala Vihna Tekavc, ki trdi, da bi moral župan najprej dati na glasovanje »star« NO, šele nato pa naj bi Kviaz izpeljal novo tajno glasovanje. »Zaradi kršitev postopka pozivam župana, da zadrži sklep o imenovanju nadzornega odbora in najprej veljavno izpelje postopek o zadržanem sklepu zdne 12. marec 2007,«jeza-pisala Tekavčeva.
gajanjih na mrtvi točki in se ne moreta dogovoriti, kako skupaj z občino in drugimi partnerji končati to cono.« Solastnika naj bi do ponedeljka o svojem dogovoru obvestila Občino Žalec, vendar se to ni zgodilo, zato je žalski župan napovedal: »Kot občina bomo morali potegniti določene ukrepe. Predvsem bo treba na površini, kjer je v veliki meri lastnik tudi Era, zagotoviti ali dokončno realizacijo aii pa bodo potrebne drugačne odločitve. Želimo, da tisti, ki noče, ne želi ali ne ve, kaj bi s tem prostorom, ne ovira Občine Žalec. Občina namreč trpi škodo, saj ne more sprejeti nobenega drugega zazidalnega načrta, ker na ministrstvu za okolje takoj pokažejo, koliko
Ijišč imamo.« O dokončnih ukrepih naj bi se v tem tednu pogovorili v posameznih odborih.	US
Podžupan brez soglasja
Žalski župan Lojze Posedel je za drugega podžupana imenoval Ivana Pod-pečana, sicer direktorja podjetja Novem car interior design.
Podpečan, ki bo zadolžen za področje gospodarstva, je na prevzem podžupanske funkcije pristal brez soglasja Socialnih demokratov. Svetniška skupina in stranka SD sta se od nj egovega ime-novanja distancirala. »Na listi SD-ja sem kandidiral, ker menim, da bi lahko glede na svoje izkušnje in delo v gospodarstvu prispeval k hitrejšemu razvoju občine. Partnerstvo za razvoj Občine Žalec se je odločilo, da še ne da svojih podžupanov, sam pa sem kolege v stranki prepričeval, naj ga določijo. Na začetku nisem bil med kan-
Poleg hriee Čretnik je poiSupan Občine Žalec tudi hran Podpečan.
didati. Potem se je župan odločil. dabo podžupana imenoval brez strankinega soglasja, jaz pa povabüa nisem zavrnil. To je vsa zgodba,« je povedal Podpečan in dodal, da se bo očitno kljub distanciranju s SD-jem dalo normalno delati. US
Takole zabavno je bilo lani Prepričani smo, da bo letos »štimung»' 15. ŠentjuKdcega sejma še boljfi.
Tabor vabi na 15. Šentjurski sejem!
že ves teden Td)or živi in diha s Šenčur-skim sqmom, ki letos poteka že petn^stič. Številna predavanja, športna tekmovanja in kulttima dognanja, ki utrip Tabora ve-čajo vse od torka, so le razigran uvod v ne-deljsla> dogajanje, la> se bo na Šen^urskem sejmu razplamtela prava vesdica.
Po sveti maši v cerkvi sv, Jurija ob 10. uri se ob n, uri udeležite parade pihalnih or-kescrov, konjenikov in hmeljskih starešin, ki jo pripravlja Turistično društvo Tabor Na nedeljskem dogajanju bodo po 11. uri na prireditvenem prostoru pod šotorom svoja znanja širni javnosti predstavili čudi mladi talenti. Res živahno bo na Šentjurskem sejmu postalo ob 14. uri, ko bo ubrani vodi-teljski par v sestavi Darka Žvižeja in hudomušnega Štamprlovega Pepija predstavil revijo ansamblov. Vročica se bo stopnjevala vse do 16.30. In kaj se bo zgodilo takrat, se sprašujete? Takrat boste na svoj račun prišli vsi ljubitelji narodnozabavoih melodij,
saj bodo pravo veselico oblikovali ansambli A JE TO, K^JCARJI, ANJA ROPOTAR, AJDA, STIL5, UNIKAT, KATRCA, ZAKA' PA NE (N SKUTER. Ne zamudite nore nedeljske zabave z voditeljico Klavdijo Winder na prireditvenem prostoru pod šotorom.
V svojo družbo vas ne vabijo le odlični ansambli, temveč tudi pestra gostinska ponudba (izbirate iah ko med okusnim dopoldanskim golažem, vampi, slastnimi čevap-čiči in kotleti z žara) in bogat srečelov. Tudi slikarska razstava Likovne sekcije Mavrica in likovne sekcije KD Polzela bo na voljo. In sicer v sejni sobi občine Tabor med 9. in 17. uro. Opozarjamo pa vas še na prodajno razstavo dobrot Društva žena in deklet, ki vas bo očarala v telovadnici Doma kraja-
Razlogovza obisk Tabora je očitno v ceh dneh več kot preveč. Zato priporočamo, da vzamete pot pod noge in brž odidete užitkom 15- Šentjurskega sejma naproti!
PROMOCIJSKO BESEDILO
Nasilje? Ne!
Spoznanje, da je nasilja tudi na območju Savinjske doline bistveno več, kot ga je uradno evidentiranega in prepoznavnega, vodi Društvo za nenasilno komunikacijo Mavrica Žalec, da že vrsto let deluje s preventivnimi oblikami dela ter ozavešča, usposablja, izobražuje in nudi medsebojno pomoč ljudem vtem okolju.
raČINSKIH ^ SVETOV
Dobitniki obcinsicih priznanj
TABOR - Po vzoru sosedov iz Vranskega bodo tudi otrokom iz Tabora v primeru bolezni po četrtem dnevu od-somosti iz vrtca obračunali nižje plačilo živil, kar prinaša tudi nižje plačilo vrtca. Na dan sv. Jiuija, 24. aprüa, ko bo v Taboru slavnostna seja v okviru občinskega praznika, ki poteka med 17. in 24. aprilom, bodo podelili priznanja občinskim nagrajencem. Častni občan bo postal Janko Kobale, priznanja občine bodo prejeli Tone Koz-melj, Anton Jelen in Milan Ocepek, zlato plaketo Jernej Gregi in srebrno plaketo Alenka Vrenko.	MJ
Tako je društvo v ponedeljek in torek pripravilo ple-narno-promocijsko srečanje, delavnice in okroglo mizo v prostorih I. in 11. OŠ Žalec pod skupnim naslovom Nasilje? Ne! S temami o oblikovanju samopodobe pri mladih, razvajenosti in postavljanju meja ..., so organizatorji s pomočjo strokovnjakov želeli prispevati k izgradnji občutka lastne varno-
sti in pomagati pri iskanju smisla, predvsem pa prispevati k preventivi in spoznavanju oblik pomoči ob nasilju. Pomembno sporočilo, ki ga ob zaključku dvodnevnega dogajanja želijo prenesti javnosti, predvsem pa ozavestiti slehernega človeka, je strjeno v besedah »Z odnosom do samega sebe učimo druge, kako naj ravnajo z nami!«
TT
K bančnikom
na vroč espresso
Kot na primer kratki espresso, ki ga spijemo zjutraj. V Raiffeisen Krekovi banki -smo pripravili prav takšno ponudbo storitev, ki jih podjetniki najbolj potrebujete pri vsakdanjem delu. Naš paket ugodnosti zajema poslovno kartico, poslovni račun in elektronsko bančništvo. Prihranili boste denar, enostavno in hitro poslovali, pa še časa vam bo ostalo za kak vroč espresso! Vas zanima več? Vabimo vas Verjetno se boste strinjali z me-	espresso,
noj, če tečem, daje malo stvari. Več informacij dobite na tel-ki so vroče, hitre in učinkovite, efonski številki 02/229 31 81.
12
ŠEHTJUB I LAŠKO
Vrhunec Šentjurjevega
v okviru Šentjurjevega bo pestro že danes, ob 20. uri se obeta Šentrock 07, ko se bodo v prireditvenem šotoru na parkirišču Kulturnega doma Šentjur predstavile skupine R.A.P. iz La-tvije. Nude in Big foot ma-
Najbolj udarna z dogodki bo sobota, ko se bo ob 8. uri, prav tako v šotoru, odprla Jur-jeva tržnica, oa kateri bodo na voljo izdelke domače in umetne obrti, kulinarične dobrote in še marsikaj. V kulturnem domu bo odprta razstava Naravno je zdravo. Ob 9. uri se bodo pohodniki iz-
pred OŠ Franja Malgaja odpravili na Jurjev pohod proti Botričnici in Rozaliji. V šotoru se bo ob 10. uri začelo tekmovanje v kuhanju kisle »župe«, pri tem bodo sodelovale šentjurske gostilne, turistične kmetije in dijaki gostinskih šol. Istočasno se bo začelo 11. Juijevo srečanje pihalnih godb, kjer ob domačih pričakujejo še pihalce iz Radeč in Šmarja pri Jelšah. Najmlajši bodo na svoj račun prišli ob 12. uri, ko se bo na istem prireditvenem prostoru začelo Jurčkovanje z Rokom Kosmačem, mladinskim pihalnim orke-
strom, plesalci Plesnega v la in razboji • " '
Tbdi sobotno popoldne bo bogato z dogodki. Ob 13,30 bodo svoje delo predstavili člani Kinološkega društva Šentjur, ki bodo prikazali šolanje psov. Ob 15.30 se bo po ulici ob športnem parku na pot podala Jurjeva povor-ka konjskih vpreg in konjenikov, v programu bo sodeloval ansambel Frajkincleri, ki koncert v prireditvenem šotoru pripravlja ob 16.30. Večer bo povsem v znamenju glasbe; ob 18. uri se bo namreč začela revija narod-nozabavnih ansamblov in
pevcev iz občine, ob 20.iu1 bo sledila še Jurjeva veseli-
TXidi v nedeljo bo še na ogled razstava Naravno je zdravo. Ob 10. uri pa se bo v športnem parku začelo tekmovanje radijsko vodenih modelov avtomobilov za pokal mesta Šentjur. Pred cerkvijo sv. Jurija bo ob 11. uri nastopil Pihalni orkester Šentjur, v znamenju pesmi bo tudi prireditev Oj, lepo je res na deželi, ob 20.uri pa bo v cerkvi na Botričnici še koncert slovenske etno glasbe v izvedbi ansambla KUD Slovenija.
PM
Z motorjem nežno kot z žensko
Društvo ljubiteljev staro-dobnih vozil Večno mladi iz Šentjurja pripravlja 27. aprila blagoslov vozil, panoramsko vožnjo po Šentjurju ter razstavo, na kateri bodo obiskovalci lahko videli bogato tehnično kulturo. »Z motorjem, ki ima časUtijiva leta, je treba ravnati nežno kot z žensko,« pravi Peter Veber, član društva.
Občina Šentjur je bogatejša za novo društvo, v katerem se zbirajo ljubitelji sta-rodobnih vozil, tudi tisti, ki nimajo motorjev ali avtomobilov, pa so vseeno občudovalci starodobnikov. »Pri nas so dobrodošli vsi. Pridružite se nam in bolj veselo bo,« je opisal moto društva Renato Kumer, ki ni le ljubitelj in lastnik starodobnih motorjev, temveč tudi pred-
Prijava in zbor v petek, 27. aprila, bo med osmo in deseto uro pred Železniškim muzejem. Po prireditvi bo zabava. V primeru slabega vremena bo prireditev teden kasneje.
svojem prvem občnem zboni,
o jih i;
sednik društva. Dri ponaša z vozili, ki s trgali pozabi ter jim na novo vdahnih dušo s tem, da so poskrbeli za njihov ponoven lesk in da spet teče njihov motorček. »Še posebej smo ponosni na najstarejšega forda v celjski regiji. Last-
nik jeklenega lepotca Rudi Ferlež, ki je tudi podpredsednik društva, je vanj vložil ogromno svojega prostega časa, Ljubezen do starodobnih vozil je način življenja«, je pojasnil Silvo Gobec, drugi podpredsednik društva.
Društvo je tudi član Slovenske veteranske avto moto zveze (SVAMZ), ki združuje tovrstna društva po Sloveniji, Skupaj z zvezo se trudijo za številne ugodnosti za svoje člane,
ANJA PAJTLER
Za več turizma v Jurkloštru
Kartuzija Jurklošter sodi med najpomembnejše romanske in gotske kulturne spomenike v Sloveniji. Samostanski kompleks nameravajo obnoviti in urediti okolico, s čimer bodo izboljšali pogoje za razvoj turizma na tem območju.
»V bližini kartuzije nameravamo urediti zeliščni vrt in tematske poti. S tem se bodo izboljšali pogoji za razvoj turizma, povečalo se bo število turistov in hkrati se bo povečal dobiček v turistični dejavnosti. Kraj s širšo okolico bo postal bolj zanimiv investitorjem,
zato se bo posredno povečalo število zaposlenih v kartuziji,« je projekt obnove predstavil vodja oddelka za GJS na Občini Laško Luka Picej. K obnovi kartuzije sodi tudi ureditev groba Veronike Deseniške, ki so ga odkrili v nekdanji kapiteljski dvorani kartuzije.
Občina Laško bo za projekt obnove kartiizije in njene okolice poskušala pridobiti državna in evropska sredstva. Del sredstev za obnovo bodo zbrali tudi z dobrodelnimi koncerti. Eden takšnih je bil v sredo v cerkvi svetega Mavrici-BOJANA AVGUŠTINCIC
Zeleni Jurij med Laščani
Praznovanje Zelenega Jurija bodo obeležili tudi v Laškem. Sprevod pripravljajo učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja.
Zeleni Jurij s spremstvom bo po ulicah Uškega krenil v torek ob 9.30 izpred osnovne šole in pot nadaljeval po Trubarjevem nabrežju proti pivovarni na Aškerčev trg in se po Mestni ulici skozi občinsko dvorišče vrnil na šolsko igrišče. Tam se bo prireditev nadaljevala z rajalnimi in pastirskimi igrami, iz nabranih darov pa bodo pripravih cvrtnjak. Ob zaključku bodo izbrali še najbolj trobeč rog.	BA
MVIfiMK
Dobro vino šentjurskih vinarjev
V sklopu Šentjurjevega 2007, ki bo vrhunec doseglo danes in čez konec tedna, so šentjurski vinarji že minuli teden v ocenjevanje ponudili svoja vina, večinoma letnika 2006.
Ocenjevalci, ki jih je vodil mag. Tone Vodovnik, so lahko poskusih kar 70 vzorcev. Povprečna ocena je bila nekoliko višja kot lani, polovica vzorcev pa je dobila oceno nad 18 in tako sodijo med vrhunska vina. Najbolje se je pri tem odrezal pridelovalec Anton Krofi s Planine, ki je prvo mesto osvojil kar v dveh kategorijah in sicer za svoje mešano rdeče ter sortno rdeče. V Gorici pri Slivnici je dozorevalo najboljše belo vino, pridelal ga je Srečko Fidler, najboljše sortno belo vino pa Janez Rečnik iz Šentjurja.
Diplome, od tega eno veliko zlato diplomo, 34 zlarih, 27 srebrnih in 3 bronaste, bo na današnji prireditvi podelila vinska kraljica Slovenije 2007 Maja Benčina. Podelitev bo v sklopu odprtja razstave Naravno je zdravo, ki jo v Kulturnem domu Šentjur pripravljajo ob 17. uri.	PM
Ribam v Siivnišicem jezeru ne bo hudega
Ribiče in obiskovalce Sliv-niškega jezera so v m inn lih dneh prestrašilepoginuleribe na površju. Poginilo naj bi okoli 30 krapov in amurjev.
»Natančneje povezano, gre za ribogojnico Rakitovec, s katero ne upravlja naša družina,« je povedal predsednik Ribiške družine Voglajna Ervin Be-lak. »Seveda pa smo se takoj pozanimali o vzroku pogina v primeru, da bi šlo za kakšne nevarne odplake oziroma izliv nevarnih snovi v vodo. Mimo ribogojnice namreč teče Drobinski potok, ki se izliva v jezero, zato bi lahko prišlo do prenösa vode in morebitnega
onesnaženja.« Kakor pa je ribičem uspelo izvedeti, je do pogina rib prišlo zaradi pomanjkanja kisika in ne onesnaženja.	PM
Na podlagi sklepa stečajnega senata Celju St, 41 /2004 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA TRNAVA -GOMILSKO, z. o. o., Trnava 5 a, Gomilsko - v stečaju objavlja stečajni upravitelj NAZAVEZUJOČE JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za odkup skupno 16.064 delnic, ki jih ima stečajni dolžnik HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA TRNAVA - GOMILSKO. z. o. 0-, Trnava 5 a, 3303 Gomilsko - v stečaju v družbi Hmezad Kmetijstvo Žalec, d. d., Ulica Žalskega tabora 1,3310 Žalec, matična številka 5150876, z oznako HMKG, izhajajoč iz Izpisa delniške knjige KDD d.d. Ljubljana z dne 2.3. 2007.
ROK IN NAČIN NEZAVEZUJOČEGA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB: Morebitni interesenti za nakup delnic naj svoje ponudbe pošljejo v zaprti ovojnici in v roku 30 dni od objave na naslov: Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje, stečajni oddelek s pripisom »St 41-2004 PONUDBA -NE ODPIRAJ».
Morebitni ponudniki morajo v svoji ponudbi navesti želeno število delnic za odkup, najnižjo ponudbeno ceno, rok plačila in morebitne druge pogoje ponudbe, vključno z rokom veljavnosti oddane ponudbe in z navedbo morebitne pripravljenosti za izboljšanje svoje ponudbe v phmenj takšnega poziva stečajnega upra\fltelja vsem tistim ponudnikom, ki so pripravljeni izboljševati svojo prvotno oddano ponudbo. K ponudbi za odkup Je potrebno pri fizičnih osebah priložiti fotokopijo osebnega dokumenta, pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih pa fotokopijo izpiska iz registra. Morebitni interesenti se lahko za dodatne informacije obmejo na telefon stečajnega upravitelja Rudolfa Hramca vsak delov-nik med 9. in 14. uro na telefon 03 492 68 40. Objava tega oglasa o nezavezujočem Javnem ä^iranju ponudb ter morebitne oddane ponudbe za odkup delnic po tej objaw ne zavezujejo stečajnega upravitelja in stečajnega dolžnika kizbiri oziroma k sklenitvi prodajne pogodbe. Stečajni upravitelj bo o morebitni izbiri najugodnejših ponudnikov tega postopka nezavezujočega javnega zbiranja ponudb obvestil udeležence v njku 30 dni po izteku roka za oddajo ponudb, po predhodnem sklepu stečaj nega senata. Če stečajni upravitelj v danem roku ne pošlje obvestila morebitnim ponudnikom, se šteje, da nihče od ponudnikov ni bil izbran.

ŠMARJEF^ BOGATEČ KOZJE |
Peterlinova bukev je drevo leta
Zavod za gozdove Slovenije vsako leto ob dnevu zemlje razglasi drevo leta. Letošnje drevo leta na Celjskem je postala Peterlinova bukev, ki raste v neposredni bližini dveh romarskih cerkva na Tinski gori. Lani je drevo leta postala platana pred železniško postajo v Celju, torej tipično mestno drevo. Letošnje drevo leta, torej Peterlinova bukev, pa je tipično hišno drevo.
Hišna drevesa na kmečkih dvoriščih so sadili ob posebnih priložnostih. Največkrat so posadüi Üpo, kostanj, hrast, pa tudi različna sadna drevesa. Bukev je bila kot hišno drevo zelo redka, zato je Peterlinova bukev še bolj pomembna. Ker je ni pri rasti praktično nič oviralo, je razvila mogočno krošnjo, katere premer je kar 23 metrov. Površina njenega tlorisa je več kot 400 kvadratnih metrov, v zavodu za gozdove pa so izračunali še eno zanimivost, da namreč skupna listna površina Peterlinove bukve meri kar 2.600 kvadratnih metrov, kar je polovica nogometnega igrišča.
V zavodu za gozdove so izračunali približno število vseh dreves v Sloveniji in prišli do števila 300 milijonov! Odločitev za »drevo leta« je tako vse prej kot lah-
ka, kot pravi Robert Host-
nik iz zavoda za gozdove: »Vedno se najde neko drevo, ki po svojih dimenzijah, pri-čevalni vrednosti, ekosistem-skem ali estetskem vidiku izstopa. In to so tista drevesa, ki jih s pobudo drevo leta poskušamo predstaviti. Kljub temu je izbor težko pripraviti, ker imamo še vedno veliko takih dreves. Tudi v Celju imamo 13 dreves, ki so zavarovana zaradi svoje izjemnosti.« Kot dendrološki naravni spomenik je z odlokom občine Šmaije pri Jelšah zaščitena tudi Peterlinova bukev na Tinski gori. .
S prireditvijo drevo leta, ki je postala že tradicionalna, v zavodu za gozdove spodbujajo zavedanje in vedenje o drevesih. Kot pravi Hostriik, imajo drevesa sicer velik simboličen pomen in predvsem s svojo mogočnostjo vzbujajo viju-deh poseben občuti. Zgodba pa je popolnoma drugačna, ko govorimo o upravljanju z drevesi, pojasnjuje Host-nik: »Stvari se prepočasi premikajo naprej. V zadnjih desetih letih smo sicer uspeli nekatera drevesa zavarovati in dvigniti raven zavesti, ampak še vedno se najdejo stanovalci blokov, ki jih drevesa motijo in vztrajajo, da se drevesa odstranijo. Večkrat sem presenečen, kako lahko zahtevajo odstranitev drevesa, ki tam raste
sto let. Velikokrat pa vidijo le slabe strani, da drevo meče senco, pa listje, ki ga je treba vsako jesen odstraniti.« Hostnik še dodaja, da pa je vedno več tudi ljudi, ki se za drevesa zavzemajo. V vsakem primeru bi
bilo treba dolgoročno urediti upravljanje z mestnimi dreve si, ki potrebujejo posebno nego. glede na to. da ne živijo v svojem naravnem okolju.
ŠPELA OSET Foto: RH
»Kuharcaff se seli k Sotli
v dvorcu Strmol v Rogatcu bodo danes slovesno odprli razstavo »Kuharca«, ki bo tam na ogled dobri dve leti. Gre za razstavo Pokrajinskega muzeja Celje, ki prikazuje, kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici prejšnjega stoletja.
To je čas. ko so bile spremembe v kuhinji največje, ko so se gospodinje začele po-
slavljati od hudega kuhinjskega dima ter se začele veseliti zidanega ali pločevinastega štedilnika. Razstava, ki vključuje življenjske značilnosti tako kmečkih kot meščanskih družin, je bila pred štirimi leti na ogled v Celju ter je lani gostovala v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
Tudi v Rogatcu, kjer bo na ogled osem kuhinjsko jedilnih kotičkov s pohištvom, pri-
borom in pripomočki, so se nanjo temeljito pripravili. Posebnost je že nevsakdanji razstavni prostor na podstrešju dvorca Strmol. »Grobi, neobdelani in skrivnostni ambient smo temeljito očistili, postavili muzejsko opremo in eksponate, moteče elemente pa prekrili z oblikovalskimi elementi in posegi,« je povedala o rogaški predstavitvi »Ku-harce« Irena Roškar, vodja
programov v Zavodu za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, kjer imajo na skrbi omenjeni dvorec.
Avtor razstave »Kuharca« je mag. Vladimir Šlibar iz pokrajinskega muzeja, njena oblikovalka je Ksenija Baraga. Otvoritev bo ob 17.30, ko bo razstavo odprl Stanislav Mrvič, državni sekretar
BRANE JERANKO
Dan Zemlje v parku
Ob dnevu Zemlje so pripravili na območju Kozjanskega parka dve zanimivi prireditvi.
V zavodu Kozjanski park praznujejo dan Zemlje deseto leto. Letos bo praznovanje na temo lesne biomase, zato pripravljajo predavanji dr. Nike Krajnc o gozdu-energiji
FINOMEHAMKA DOBRAJC MARJAN s.p.
, Na okopih 2 C ' 3000 Celje
.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640
VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA Dd-aR,
in mag. Marjana Dolenška o sodobnih načinih rabe lesa v energetske namene, kar bodo dopolnih z razstavo Lesna biomasa iz Tehniškega muzeja Slovenije. Prav tako bo predstavitev literarnega natečaja na temo Kaj se pogovarjata mestni in podeželski zrak, kjer je sodelovalo osem šol z območja parka, učenci pa so prispevali štirideset prispevkov. Prireditve se bo začela danes ob 18. uri na sedežu zavoda.
Na dan Zemlje bodo opozorili tudi v sodelovanju med Turističnim društvom Pilštanj in Občino Kozje, ki pripravljata prireditev na Pilštanju za nedeljo, 22. aprila. Tam bo župan Dušan Kocman simbolično posadil avtohtono drevo dren. Pri kapelici sv Eme se bodo zbrali ob 15. uri ter pripravili kulturni program, v razstavišču pa si bo mogoče ogledati film Ala Gora o vplivu človeka na okolje.	BJ
Bistveno dražja pomoč
ROGATEC - Na zadnji seji občinskega sveta so se odločili, da bo cena pomoči na domu za uporabnike po novem bistveno dražja. Ura takšne pomoči je uporabnike v tej občini lani stala 500 tolarjev, v bodoče pa bo njena cena 2,90 evra, kar Domeni 695 tolarjev Občinskemu svetu so najprej predlagali ceno 3,60 evra na uro (to je 862 tolarjev), kar naj bi bilo že usklajeno na širši ravni, vendar so se svetniki tako visoki pod ražitvi uprh. Dejanska nova cena ene ure pomoči na domu znaša 12,66 evra, uporabniki pa plačujejo bistveno manj zaradi občinske in državne subvencije. RazUko na račun manjše podražitve bodo prav tako plačah iz občinske blagajne. V rogaški občini izvajajo pomoč na domu s pomočjo šmarskega centra za sociahio delo, od koder so skrbeli lam v tej občini za 21 uporabnikov. Med njimi so bih štirje nepomični.	BJ
IQe bo občina?
ŠMARJE PRI JELŠAH - SveUiiki so obravnavali različne možnosri za nove poslovne prostore občinske uprave. Občina in tudi upravna enota se namreč že nekaj let ubadata s problemom premajhnih prostorov. V občinskih službah so največ pozornosti namenili prizidku že obstoječi stavbi, ki naj bi predvidoma stal 617.194 evrov, in izgradnji povsem nove stavbe nad zakloniščem za občino. Izgradnja nove stavbe naj bi stala 911.992 evrov Veliko svetnikom pa je bila najbolj všeč tretja možnost, da bi namreč prenovili staro šolo, s čimer bi pridobili tudi največ prostora. Je pa ta možnost najdražja, saj naj bi stala 1.370.186 evrov Glavni očitek tej možnosti pa ni bil denar, ampak dejstvo, da stara šola ni povsem v središču Šmarja. Nekateri svetniki so ob tem poudarili, da v Šmarju ni nič daleč in da bi bila obnova stare šole, ki je reprezentančni objekt rik ob vhodu v Šmarje, dobrodošla. Tokrat se še niso odločili za nobeno možnost. Do naslednje seje se bodo sestali še predstavniki političnih strank in odbor za komunalo in posege v prostor. Kje bodo novi občinski prostori, bo tako znano na prihodnji seji.
Se župan drži poslovnilca?
ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmarski občinski svetnik Vjekoslav Javorič. DeSUS, je na zadnji seji dejal, da se župan Jože Cakš na februarski seji ni držal poslovnika, ko mu je odvzel besedo, očital pa mu je tudi nepravilno vodenje pri obravnavi proračuna. Javorič je na prejšnji seji dejal, da je bilo sprejemanje proračuna farsa. Dodal je, da se vse dela po domače in da bi moralo poslovanje občine preveriti računsko sodišče. Zupan Čakš je Javoriču potem vzel besedo, saj naj bi bil Javorič žaljiv, župan pa je še dejal, da lahko računsko sodišče pride, kadar koli hoče. Na zadnji seji je Javorič dejal, da župan s tem, ko mu je vzel besedo, ni ravnal po poslovniku. Poleg tega naj bi župan, tako Javorič, ne deloval po poslovniku tudi pri sprejemanju proračuna; saj ni bila v drugi obravnavi opravljena nobena razprava. Cakš pravi, da je bilo vse vodeno pravilno: »Ko se sprejema predlog proračuna, ni več razprave. Razprava je pri osnutku, je potem javna obravnava in so amandmaji. Vse pa je bilo v gradivu pojasnjeno.« Glede odvzema besede je Čakš še dejal, da je besedo vzel po poslovniku. Dodal je. da lahko svetniki vedno povedo, kar hočejo, da pa so tudi sami ve-Ükokrat nediscipUnirani.	ŠO
/?/; s^ ta.
Vrva esfresso 2 %
ARaiHeisen >1 KREKOVA BANKA
POSLOVNI PAKET
14
SLKOHJICEf WTAWJE | DOBBWA
Na Konjiškem že neka) let ob svetovnem dnevu Zemlje pripravljajo različne prireditve, ki vzpodbujajo k odgovornemu odnosu do našega planeta. Osrednja prireditev bo danes na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah.
Zadnji teden je poleg številnih akcij čiščenja okolja ter ekoloških delavnic v šolah in vrtcih, konjiško Javno komunalno podjet-
je pripravilo strokovno voden ogled vodohrama Graščina, v Centru za ravnanje z odpadki so simbolično posadili lipo" Zemlji za rojstni dan in predstavili pripravo odpadkov za re-ciklažo.
Danes, vpetek, ob 13. uri, se bodo na osrednji okoljski prireditvi na Mestnem trgu zbrali šolarji in otroci iz vrtca, ki bodo izdelovali skulp-ture iz odpadne embalaže in
jih nato razstavili pred in v avli Kulturnega doma. Udeleženci prireditve si bodo lahko ogledali prikaz pravilnega kompostiranja bioloških odpadkov na lasmem vrtu, delovanje hišnih in rastlinskih čistilnih naprav, pa tudi merjenje čistosti zraka, prsti in vode. V avli Kulturnega doma bo na ogled razstava voščUnic Zemlji za rojstni dan.
MBP
Knjižna čajanka z dr. Drnovškom
Ob 23. aprilu, svetovnem dnevu knjige, je Splošna knjižnica Slovenske Konjice kot osrednji dogodek pripravUa 5. Knjižno čajanko, na kateri bo gost dr. Janez Drnovšek. Čajanka se bo začela ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Slovenske Konjice.
Že ob 11. uri bo na ploščadi pred Kulturnim domom zaživela knjižna tržnica. Slo-
Na obletnico rojstva Jurija Vodovnika in v čast bližnjemu dnevu upora proti okupatorju, bo v nedeljo na Skomarju nad Zre-čami tradicionalni sklop prireditev s skupnim naslovom Dan odprtih vrat Skomar-ske hiše.
Kulturno umetniško društvo Vladko Mo-horič Zreče ter "Airistično društvo. Mladinski klub in KS Skomarje, so pripraviU bogat program. Ob 10. uri bo v Skomarski hiši delavnica za otroke in mladino, ki jo bo vodila Albina Orož. K risanju na steklo vabijo tudi odrasle, Ob 13.45 se bo začelo srečanje pesnikov Južnega Pohorja in Dra-
NOVI lil
Jurjevanje že desetič
v Slovenskih Konjicah bodo v soboto na tra^cio-nalnem jurjevanju že desetič obudili legendo o Juriju, Marjetici in hudobnem zmaju. Jurjevanje se bo začelo ob 14. uri na Mestnem
Ze ob 10. uri se bo, prav tako na Mestnem trgu, začelo jurjevanje za najmlaj-
še. Zanje so pripravili lutkovno predstavo, likovno delavnico, igrala in zabavo. Nastopili bodo šolarji in otroci iz konjiških osnovnih šol in vrtca. Hkrati bo na Starem in Mestnem trgu cvetlični sejem, Jurjevanje bodo s povorko ob 12.30 naznanile godbe na pihala, tudi letos pa bo imelo tradi-
cionalni program. Oživili bodo legendo ter blagoslovili mesto in Jurijevo konjenico. V kulturnem programu bodo nastopili ljudski pevci in godbeniki, mažoret-ke, folklorne in glasbene skupine, Jurjevanje bodo nadaljevali z zabavo z ansamblom Frajkinclari.
MBP
Oil vodohramu Graščina so med drugim predstavili vodovodne cevi in pripomočke za aripravo okvar na sistemu ter prikazati ves postopek, ki je potreben, da priteče iz pip voda.
Zemlja Je naša odgovornost
Pesem in harmonika združujeta
Vaške pevke z Dobrne zopet organizirajo zabavno prireditev, ki jo bodo tokrat pripravile naslovom Pesem in harmonika nas združujeta. Prireditev bo v nedeljo ob 16, uri v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni. Gostje večera bodo Ansambel Eks, Sestre Jakob, Moški pevski zbor Dobrna, Ansambel Hlapci, harmonikarje iz Žalca ter Ansambel Labirint.	RP
Hočejo vedeti, koliko bo stalo
Pri projektu Očistimo reko Dravinjo, v katerem sodeluje 13 občin, ne gre brez zatikanj.
Ob revidiranju idejnih zasnov, ki sta jih pripravili podjetji KRMC in Baur Consult, je ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da niso povsem v skladu s slovenskimi standardi, zato so tudi člani programskega sveta projekta zahtevali, da idejne zasnove uskladijo tako s slovenskimi
standardi kot tudi z dosedanjimi pripombami.
Pred podpisom pogodbe o sofinanciranju želijo tudi izračun finančnih obremenitev za vsako občino posebej. Po zagotovilu koordinatori-ce projekta dr. Cvetke Riba-
rič Lasnik bodo zahtevani podatki znani do 7. maja. Koliko bo projekt dejansko obremenil proračune občin, bo v celoti znano šele po razpisih, na katerih bodo izbrali izvajalce.
MBP
marobna ruleta
/■m. .-mfttv.
9 -^sm^
venske založbe bodo prodajale knjige po znižanih cenah, mogoča pa bo tudi brezplačna menjava rabljenih knjig in igrač. Svetovni dan knjige bo dopohiila še razstava Slovenska slikanica. Učenci OŠ Ob Dravinji bodo v Kulturnem domu postavili na ogled svoja izvirna dela, s katerimi so se udeležili mednarodnega natečaja ekslibris na Slovaškem.
MBP
Podžupan je Zdenko PiankI
Vitanjski župan Slavko Vetrih je za podžupana imenoval neodvisnega svetnika Zdenka Plankla.
Univ. dipl. pravnik je zaposlen kot višji svetovalec za premoženjsko pravne zadeve v Občini Slovenske Konjice. Zdenko Plankl je član vitanjskega občinskega sveta že četrti mandat. V svojem prvem mandatu mu je predsedoval, v drugem je bil podžupan.	MBP
V nedeljo na Skomarje
vinjske doline. Gost bo slavist, prevajalec in kritik Peter Kuhar. Na srečanju bodo prvič predstavili zbornik 50 hterarnih večerov, ki so se zvrstili v Skomarski hiši pod naslovom Jaz mam en star znucan koš. Ob 16. uri bo v cerkvi sv, Lamberta maša v spomin Juriju Vodovniku. Osrednji nagovor bo imela članica SAZU prof, dr, Zinka Zor-ko, maševal bo domači župnik Stanko Krajnc.
Zaključna prireditev ob jubileju in prazniku bo v Taborniškem domu ob 17. uri. Program pripravljajo Skomarjani.
MBP
v,.
15
Beri slovensko
Celjski dnevi slovenske knjige več kot zgolj prispevek k bralni kulturi
Konec tega in praktično ves prihodnji teden bo Celje živelo v znamenju dne-vov slovenske knjige.
Prireditev je že pred 14 leti začela knjigama Antika, v zadnjih štirih letih pa je soor-ganizatorjevvse več. Akciji so se priključili Osrednja knjižnica Celje, Mestni kino Metropol, letos prvič tudi Celjski mladinski center. Iz bogate ponudbe 19 dogodkov, ki se bodo zvrstili v štirih dneh, velja izpostaviti tradicionalno knjižno tržnico, ki bo v šotoru pred kinom Metropol od ponedeljka ponujala knjige tudi s polovičnimi popusti. Poseben poudarek letošnjih dnevov bo poklon slovenskemu stripu, ki letos praznuje 80-letnico. Slovenskemu stripu so posvetili torek, ko bodo v knjigarni Antika iska-E najstarejši slovenski strip.
pripravili razstavo, prirediti bolšji sejem za stripoholike in na koncu tudi soočiti dva slovenska založnika, legendarni Stripbuiger in novo celjsko založniško hišo Boomerang. Omeniti je treba še gostovanje štirih bosanskih piscev v Celju, sobotno bolšjo tržnico vseh nosilcev zvoka in slike pred mestno pisarno v Stanetovi ulici in nenazadnje tudi številne filme, posnete po literarnih predlogi. Program bodo dopolnjevale razstave, literarni večeri in še bi se kaj našlo.
Direktor Osrednje knjižice Celj e Branko Goropevšek pravi, da je bilo izhodišče priprave progama težnja za popularizacijo slovenske knjige, slovenskega branja in bralne kulture. »Nenehno opozarjamo, da Slovenci premalo beremo, in tudi na ta na-
čin želimo Celjanom pribti-žati slovensko knjigo.« Denarja za slovenske knjige je vse manj. »Če gledamo, da slovenski bruto nacionalni dohodek skokovito narašča, tudi po 4 ali 5 odstotnih točk letno, pa je denarja za knjige realno vedno manj. Mislim, da bi lahko tudi slovenska oblast prispevala več denarja za knjige, za atribut, ki je na nek način tudi ustvaril slovensko državo,« je poudaril Goropevšek.
Lastnik Antike Božo Mu-lej je dneve slovenske knjige začel sam pred 14 leti na eni stojnici. «Prireditev raste tako programsko kot vsebinsko, česar sem še posebej vesel. Upam, da se nam bodo v prihodnjih letih priključili še drugi organizatorji in da bomo ustvarili festival slovenske knjige,« je dejal ob prestavi-
tvi programa. In posebej poudaril, da tudi v društvu slovenskih pisateljev niso vedeli, da slovenski strip letos praznuje 80-lemico. »Začetnik je Mirko Bambrič, kije leta 1927 v tržaškem časopisu Naš glas objavil nekaj sličic z za strip značilnimi >oblački< z besedilom in se z njimi ponorčeval iz Mussolinija.«
Dnevi slovenske knjige v Celju se bodo končali v četrtek s koncertom Tomaža Domicelja v Mestnem kinu Metorpol.
Če bomo po letošnjih celjskih dnevih slovenske knjige več brali, ne vem. Prepričan pa sem, da bomo ob njo, na tak ali drugačen način, trčili prav vsak dan naslednjega tedna.
BRST
Kalvarija čez dve leti obnovljena
Intenzivna obnova poteka že deset let - Ključna težava je denar
Obnova kalvarlje in cerkve sv. Roka v Šmarju pri Jel-^h naj bi bila zaključena letk 2009. Tako so povedali na sestanku o obnovi, ki so se ga udeležili predstavniki ministrstva za kulturo, zavoda za varstvo kulturne dediščine, restavratorskega centra, občine Šmarje pri Jelšah in domačega župnijskega urada. Ključna težava pri obnovi, ki m-tenzivno poteka že deset let, je denar.
Kalvarija s štirinajstimi kapelami in cerkev sv. Roka sta najlepši tovrstrü baročni spomenik v Sloveniji. Kot omenjeno, je ključna težava denar, da obnova po desetih letih intenzivnega dela, dejansko pa po skoraj tridesetih lerih, še danes ni končana. Kot je pojasnil Silvester Ga-beršček z ministrstva za kulturo, je zdaj še težje, od kar je ukinjen t. i. kulturni tolar: »Denar smo v preteklem letu izčrpali, tako smo morati letos za nadaljevanje že začetih del črpati iz rezerve. Rezerva pri spomeniško-varstvenih postavkah pa je zelo minimalna. Na razpolago je le dobrih 137 tisoč evrov, interventnih potreb, ki so prišle v lanskem in letošnjem letu, pa je več kot dva miti-jona evrov.« Gaberšček je dodal, da upajo na več denarja v razpisu za prihodnje proračunsko obdobje, meni pa, da obstaji i še ena rešitev: »Še boljše bi bilo, če bi se poslanci odločiti, da t. i. kulturnemu tolarju podaljšajo življenje še za en mandat, ker drugače si ne predstavljam,
Kalvarija s cert(vijo sv. Roka
kako bomo ne le obnavljali, ampak tudi vzdrževali našo kulturno dediščino.«
L0tos do dvanajste kapele
DeU v Šmarju pri Jelšah zagotovo ne bodo zastala. Tako naj bi letos, kot je pojasnil Bogdan Badovinac iz celjske službe zavoda za varstvo kulturne dediščine, z deli prišli do dvanajste kapele: »Z restavratorskim centrom imamo letos v načrtu statič-
no sanacijo, obnovo streh, strešrtih zvonikov, vzporedno s tem pa restavratorska dela, torej poslikavo v notranjščini desete in dvanajste kapele, klesanje kamnoseških delov na deveti in enajsti kapeli (dela na deveti že potekajo) in nato še restavratorski del v kapelah, ko bo zamenjan kamnoseški okras.« Letos bo za obnovo kipov, ki stojijo v kapelah, zmanjkalo denarja- V vsakem primeru pa bodo v kapele vrniti kopije, 250 let stari originati pa - Št. 32 ■ 20. april 2007
naj bi se vrnili v Šmarje v mu-zei baroka.
Za obnovo kaivarije in cerkve sv. Roka bo država letos namenila približno 62.500 evrov, občina Šmarje pri Jelšah okoli 33.300 evrov, ostalo, skoraj 30.000 evrov pa naj bi zagotovila župnijski urad Šmarje in Vrečarjev sklad.
Obnova bi potekala vetiko hitrej e, če bi büo na voljo več denarja. Kot je pojasnil župan Jože Čakš, bodo obnovo kaivarije prijavili tudi na razpis za pridobitev evropskih sredstev: »V naboru projektov za pridobitev evropskih sredstev iz strukturnih skladov je tudi raeditev in obnova celotnega romarskega središča z muzejem baroka, ključarsko hišo oziroma mež-narijo pri sv. Roku in z vsemi tistimi'spomeniško-varstvenimi posegi, ki so potrebni na spomeniku. Predvidevam, da bi morali še posebej dobiti tudi sredstva za muzej, za katerega bi projekte pripraviti že v letošnjem letu, za kar imamo v občinskem proračunu namenjena sredstva.« V muzeju baroka, ki naj bi ga uredili v župnijskem gospodarskem poslopju, bi postaviti originalne kipe iz kapelic. Kopije so sicer prav takšne kot originati in celo re-stavrirane, saj originalom manjkajo nekateri deli. Dokler muzej baroka ne bo postavljen, pa bodo originali ostali v depojih restavratorskega centra v Ljubljani.
ŠPELA OSET
	CELJE 2012
_	EVROPSKA
	rREbTOl.Njt.A , KULTURE KANDIDAT
	
Moje »odštekanoff mesto
še vedno ste vabljeni k sodelovanju v nagratüiem ra^su, za katerega potrebujete malo smisla za pisanje. Z objavo svojega besedila si boste prislužili mesto v skupfsi nagrajencev, ki jih bomo ob koncu akcije v sodelo^nju z Mestno občino Celje popeljali po me^u z okdico in izlö. zaključili s kosilom. -. Mčaku|emo čim bolj zabavBO m duhovito, drugačno m^odštekaiio« besedilo, ki nam ga boste poslali na temo obiska tujca v Celja. Lahko temelji na resničnih dogod-kih ali pa.je povsem domišljijsko. Po dolžini aai ne presega 3.500. znakov, čeboste pjsali na račimablk, kar je •za Bas ludi najbcJj pripravno, oziroma največ dve na roko napisani strani. K sodelovanju vabimo, predvsem številne mlade izosnamihin srednji šol, kjer imajo novinarske, literarne tn podobne krožke.-
Vaše pri^ievke pričaki^emo na naslov; Novi tednik, Prešernova 19,3000 Ce^e. s pripisom za Moje »odšte-lano« mesto ali na tedaik@nt-rc.si.
V spomin na pokojna dirigenta
Senior ji Komornega moškega zbora Celje pripravljajo jutri, v soboto, ob 19.30 v celjskem Narodnem domu pod vodstvom Cirila Vertač-nika svoj peti redni letni kimcert.
Koncert bodo posvetili spominu na pokojna dirigenta Komornega moškega zbora: ustanovitelju profesorju Ego-nu Kuneju, nekdanjemu ravnatelju Glasbene šole Celje, ki je zbor s presledki vodil od ustanovitve leta 1949 do
1979, ter profesorju Janezu Boletu, ki je bü zborovodja zbora dve leti, na slovenski zborovski sceni pa je poznan tudi kot umetniški vodja Slovenskega okteta. Senior] i se bodo na jutrišnjem koncer-1 predstavili s šestnajstimi
larodni
letni
skladbami slovenskih in svetovnih mojstrov zborovske glasbe, od renesanse do danes, pri čemer bosta dve skladbi posvečeni prav Ego-nu Kuneju in Janezu Boletu. Kot gostje bodo na koncertu nastopili inštrumentalisti Glasbene šole Celje.
V sestavi Komornega moškega zbora Celje - seniorji prepeva 16 pevcev. Poudarek dajejo zborovskim skladbam, ki so jih prepevali skozi desetletja dosedanjega aktivnega delovanja.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
124inin.. (Shooter),
akcijski triler Režija: Antoine Fuqua Igrajo: Ma^ Wahlberg. Danny Glover. Michael Pena, Kata Mara, Ellas Koteas, RhonaMitra, Rade Šerbadžija, Ned Beatty
Že V Planetu Tuš!
m
16
lOflfEDMII
V kraljestvu kinder jajčk
Muzej z deset tisoč figuricami iz kinder jajčk - Najbolj redke figurice dosegajo ceno do tisoč evrov, zato jih ponarejajo
Zfairateljicafiguricizkinderjajčklih grid Pire je odpria v PodSatnku mu-zej.lqerj8 razstavljenih nič manj kirt desettisoč različnihfiguric. Na fotografiji je le del
Ingrid Pire so osebno najbolj pri srcu njene figurice iz filma Gospodar prstanov, ki tako natančno predstavljajo obraze igralcev, da so ti slednje potrdili z lastnoročnim podpisom. Ponosna je prav tako na zelo redko serijo Snoopyjevih figuric z Japonske.
guricami v Brazilijo, prej tudi že v Avstralijo.
Pri tolikšnem zanimanju za figurice se pojavija njihovo ponarejanje, zlasü najstarejših primerkov od leta 1974 naprej, ki dosegajo na tr^ vrednost do tisoč evrov. V katalogih je zato v sliki in besedi natančno pojasnjeno, kako je mogoče prepoznati originale in kako ponaredke.
Zbiralka Ingrid Pire se je odločila za odprtje muzeja, ker ima na voljo dovolj prostora v družinskem Aparthotelu Pire, blizu glavnega križišča v Podčetrtku. Pirčevi so odprti hote! pred dobrim letom in pol, ko so se lotili nov^, turističnega izziva. Družina iz Ljubljane, ki po starših delno korenini v Obsotelju, je imela najprej v bližini Podčetrtka počitniško hišico, kjer je preživela veliko časa. Nato se je v krajih, ki so jim všeč ter so obetavni tudi po gospodarski plati, odločila za odprtje hotela z veliko restavracijo in pi-cerijo.
BRANE JERANKO
V turističnem Podčetrtku, kjer se lahko pohvalijo z muzejem starega kmečkega orodja, čokoladnico, starodavno apoteko in drugimi zanimivostmi, so bogatejši za novo privlačnost. Tb je muzej velike množice figuric iz kinder jajčk, ki razveseljujejo otroke po skoraj vsem svetu.
Lastnica zbirke Ingrid Pire je razstavila vposebnem pro-
storu družinskega Apartho-tela Pire deset tisoč različnih figuric iz kinder jajčk iz svoje zbirke, ki obsega v celoti nič manj kot milijon figuric. Poleg množice figuric, ki predstavljajo med drugim ljudi različnih poklicev, vojš-čake, živali, rastiine, stanovanjske zgradbe, športnike in fantazijska bitja, je v novem muzeju še marsikaj. Tako so razstavljeni različni katalo-
gi figuric, ki so v veliko pomoč zbiralcem, sestavljanke (puzzle), lističi, ki označujejo glavne serije figuric, namizne ure, ovitki čokolade, kartonasti šestpaki, kovinski kovčki za paket s šestimi jajčki, male in velike pUšaste reklamne igrače, ki označujejo posamezne serije, karto-nasta božična drevesca in jaslice ter še in še. Vse je seveda kar najtesneje povezano s
Na muzej, kije vAparthotelu Pire, opozaijajo na zunaj muzejska zastava in tabla na pročelju, kar je prispevalo podjetja Fererro.
kinder jajčki, ki jih prav tako poznajo v Kanadi, Južni Ameriki, Aziji in Avstraliji.
Najprej za sina, nato zase
Pirčeva predstavlja zbirko na muzejskih policah skrbno urejeno po letnicah, od leta 1987 do danes, vmes pa so seveda tudi starejše figurice, vse od leta 1974, ko je začelo italijansko družinsko podjetje Fer-rero z izdelovanjem kinder jajčk. To je z jajčki, ki so osvojila tako otroke kot starejše, saj so med množico zbi-raJcevpredvsem starejši. »Pred šestindvajsetimi leti sem začela kupovati jajčka za malega sina, nato sem pred enim desetletjem postala resna zbirateljica,« se spominja Ingrid Pire. »Kupovala sem jih, ko jih pri nas še ni bilo, v Italiji in Avstriji,« pripoveduje ter se spominja, da so bili jugoslovanski cariniki do večjih količin kinder jajčk zelo sumničavi. »Pri nas je nastala boljša izbira šele v letih pred vstopom v Evropsko unijo. Zdaj sem zadovoljna, vse glavne serije so po Evropi enake.« Izjema je Nemäja, ki je ostala kljub na stežaj odprtemu cgu nekakšen samosvoj trg, kjer je celo del proizvodnje tovarne Ferrero. »Danes imam v zbirki vse, kar sproti izide, skoraj ničesar mi
ne manjka,« je zadovoljna zbirateljica iz Ljubljane, ki živi v zadnjem času v Podčetitku.
Zbiralci po vsem svetu fi-^riee zamenjujejo, prodajajo in kupujejo, pri čemer so jim v velüco pomoč skrbno urejeni, zajetni katalogi, ki izhajajo po dvakrat na leto. Pogosto se povezujejo vklube zbiralcev, ki ga v Sloveniji še nimajo, čeprav pozna Pirčeva v naši državi vsaj pet zbiralcev. Tako je včlanjena v klub na Hrvaškem, posebno dejaven pa je klub v Srbiji. Da o finančno močni Nemčiji, kjer je kar tristo tisoč zbiralcev figuric iz kinder jajčk, niti ne govorimo. Zbiralci se največ .povezujejo s pomočjo elektronske pošte. Pirčeva je tako pravkar poslala paket s fi-
Zbiralci po vsem svetu si pomagajo s katalogi, ki izklejo po dvakrat na leto. Najredkejšefiguiice. za katere
o ponarejajo.
Muzej, ki je odpri vsak dan od S. do 16. ure (oziroma po dogovoru), označujeta zunaj velika zastava ter tabla na pročelju, kar je prispevalo podjetje Fererro. Med prvimi obiskovalci prevladujejo starejši, ki se na figurice večinoma dobro spoznajo. Odprle muzeja figuric iz jajčk je bilo za veliko noč, z njeno značilno simboliko.
.Mk

17
Darja je, še preden je shodila (imela je težave s kolki), splezala na domačo kobilo, kije veljala za
s konji ukvarja tudi zdaj. Na sliki Darja, skupaj z učenko, uči konja, kako premagati str^h pred vodo.
Z dotikom do zadovoljnega konja
Prej kot po dveh nogah na konjskem hrbtu - Botrstvo pred nakupom konja - Sobotni Kajin koncert
Vsak ljubitelj živali si želi, da bi svojo žival razu mel... kot doktor Doolittle. Še drznejša želja je poznati živali tako dobro, da lahko iz obnašanja razvozlaš, kaj jo tare, in jo ponovno osrečiš. Po principu svetovno znane Linde Tellington Jones. Po principu filma Šepetati konjem ...
Med redkimi Zemljani, ki znajo prisluhniti konjem, je Darja Žnidaršič z Ranča Kaja in Grom. Šele pred mesecem se je vrnila s Havajev, kjer seje ponovno izobraževala pri svetovno znani psihologinji. živali Lindi Tellington Jones. Čeprav je kraj znan po vsem drugem kot delu, je Darja počela zgolj in izključno samo to. In sicer s ciljem - še bolje spoznati konje ter med njimi in nami postaviti mostiček. Nekakšna nadgradnja njenega življenjskega dela, bi lahko rekii, zalo tudi ni čudno, da ji je med mnogimi popularnimi metodami za delo s
konji ravno Lindina najbolj blizu. »Bistvo njene >touch< metode ali dotil^ je srečen, zadovoljen konj, Uporablja se lahko pri veselih, zdravih konjih kot nek prijateljski dotik ali )čohanje po jezdenju in pri konjih s psihičnimi ali fizičnimi težavami. A vseeno to ne pomeni, da gre le za nek >buci-bud<, temveč temelji na prijateljskem odnosu. Podobno torej kot pri otroku, ki ga imaš rad in je tvoj prijatelj, a vendar ti ne sme zlesti čez ^a-vo. Ampak tako kot lahko otroka, namesto da ga zgolj nadereš, če česa ni naredil, motiviraš v pozitivni smeri, lahko to storiš tudi s konjem.
Da konj sam žeE delati tisto, kar od njega pričakujemo.«
Magičen dotik
Linda je pri svojem dolgoletnem delu s konji našla prav določen prostop do njih - s preprostim dotikom živali sprosti do te mere, da jim aktivno delujeta obe možganski polovid (to jeznanstveno dokazano). »Si predstavljate, kaj vse lahko potem z živalco počneš, če je umirjena, ob tem razmišlja in vključi še kreativnost,« navdušeno komentira Darja, Lindino metodo poleg dotikanja in posebnih prijemov za lajšanje bolečin sestavlja še prijateljsko jahanje
Kalin koncil» v soboto ob 19. Ill i \ .K.H.m! ( Hj skega doma v Celju. Znano klastko, povezano /. živalmi in /Jianimi filmskimi uspošitk-ami, bo uva^d;:: Sbntonični {»tester Domžale-Kamnik pod vodstv(»n dii^ta Simona Dvoršaka. Vstopnice lahko kupite v lUrisUČai ^aK^ Orel ter.TIC-n Celje ali dw uii
Jadran jo znova dobil zaupanja v ljudi, dočakal je tudi svojega botra.
živalih, kako govorijo, slišijo, reagirajo, vidijo, kaj jih spla-ši. Dolgottajno slabo ravnanje privede, da konj postane nezaupljiv in potrebuje veliko več časa, da znova pridobi zaupanje v ljudi. Na žalost je včasih za to tudi prepozno.«
Neznanje ima razsežne posledice
Na ranču imajo kar nekaj takšnih konjev, ki so okusili človeško slabo plat. So nanje pozabili, drugih niso več želeli imeti, ker so jim že odslužili, določene so psihično že zdavnaj umorili, »Naš šef hleva je na primer potreboval dve leti, preden je ugotovil, da vsi ljudje nismo takšni kot prejšnji ljudje. Pa znova moram poudariti, da pri ljudeh ne gre vedno za namerno škodovanje konju, temveč za neznanje. So primeri, ko starši otroku kupijo konja, ki je nato zaradi kupa drugih obveznosti aktualen ie nekaj mesecev, nato;
toliko časa, da ga prodajo naprej. So tudi primeri, ko preprodajalci naivnim, a ljubečim ljudem prodajo že starega ali poškodovanega konja. V ozadju >konjeljubstva< je ogromno žalostnih zgodb, ki konja strejo, zato bi radi na tem področju odvalili snežno kepo, ponudili ljudem botrstvo konj, s katerim bi se naučili pravilnega ravnanja z njimi, ugotovili, ali zanje sploh imajo čas in nenazadnje tudi denar.«
Društvo Valentin in Ranč Kaja in Grom zato skupaj s prijatelji to soboto pripravljata Kajin koncert, s katerim bi radi razširili vest o posledicah preprodajanja in ljudi navdušili, da bi se pred nakupom konja odločali za botrstvo. Botri lahko postanejo tudi tisti, ki konja drugače kot botri sploh ne morejo imeti. Kmalu naj bi jim s podobnimi akcijami sledili tudi dru^ konjeniški centri po Sloveniji. »Naš cilj je srečen konj.«
ROZMARl PETEK
UndaTfeUN
B Vidi v IJarji >
rodno dnšo pa rečih p
lila poseben naziv, s katerim fe uradno Ranč Kaja in Grom postal četrti Lindln center v svetu, na kat^em se IjuiMe lahko oauäjo njene posebne metode.
brez uzde, pri čemer se jezdec in konj sporazumevata zgolj z govorico telesa. Velik poudarek je mdi na komunikaciji z živaljo, opazovanju in spoznavanju, kako v določenih situadjah ravna, in podobno. »Učenje pri njej nam >kupi( nekaj let dela z živaljo, nekaj let izkušen]y< poizkuša razloge za urjenje pri Lindi pojasniti Darja. Na ranču se ves čas držijo zelo podobne filozofije - konja moraš imeti rad, si zanj vzeti čas in mu nameniti tudi dotik.
Poleg pretepanja in plašenja je tudi pomanjkanje ljubezni, časa ali dotika lahko razlog za nesprejemljivo obnašanje živali. »Z grizenjem, brcanjem in s podobnim obnašanjem konj kaže, da je žalosten in razočaran nad ljudmi. S tem se brani pred našim slabim ravnanjem. Razlogzato smo vedno ljudje. Pa ne, da bi bili vsi hudobni, temveč je pogostokrat vzrok v neznanju. Pred nakupom je treba kaj vedeli o
Unda Tellington Jones, svetovno
tudi pri snemanju filma o orki.
18
«OV! Ts^«
Novinec v polfinalu!
v polfinalu prve slovenske lige malega nogometa bo igral tudi Živex, ki je v torek zvečer oziroma skoraj ponoči, po pravi drami, v Novi Gorici izločil domačine po izvajanju dodatnih strelov s šestih metrov, s 6:4. Čeprav je v rednem delu tekme spet blestel vratar Jovica Mihaj-lovič, je junak postal drugi vratar Živexa Dejan Runjak, ki je zaustavil kar tri strele s šestih metrov.
V rednem delu tekme je za Živex Drago Kugler dosegel dva gola, enega pa Uroš Krof-lič, celo za vodstvo s 3:2, a so gostitelji nato izid izenačili. Pri »penalih« je tako kot na prvi tekmi Drago Kugler spet zadel okvir gola, a so bili zato uspešni Matjaž Vojsk, Kroflič in za konec Primož Gajšek. Rajanje je trajalo dolgo, pot nazaj je büa naporna, že drevi pa bodo morali utrujeni heroji, ki prvič nastopajo v 1. Ugi, v Tolmin k Puntarju na prvo tekmo polfinala DP (v prvenstvu so tam izgubili z 8:0). Moštvo, ki bo čez teden dni igralo drugo tekmo y dvorani Šolskega centra Celje, z dušo in telesom vodi Andrej Štrk, ustanovitelj in predsednik kluba ter predstavnik pokrovitelja.
Vmešali se boste v boj za prvaka, uvrstitev med najboljšo četverico je za novinca v prvi ligi odUčna. Še dva dneva po tekmi ste bili ob glas, veselje je bilo torej izjemno?
Andrej Štrk ne pozna pogleda nazaj
časa sicer ni bilo veliko, a takoj po tekmi je bilo prisotnega veliko objemanja in vriskanja. No, šele potem smo dojeli, kaj smo dosegli. Tekma se je začela šele ob 21. uri. V Celju smo bili ob 3.30, določeni f^tje pa v posteljah šele uro kasneje.
Je bilo srečanje kakovostno? Je bilo izenačeno, ali pa je katera izmed ekip prevladovala?
Treba je priznati, da so domači pritisnili z vso močjo z željo po hiuem vodstvu. Vzpostavili smo ravnotežje in kontrolirali rezultat. Vseh šest golov je padlo do odmora, na-
2. SL, 21. krog: Livar - Rudar 1:3; Perme (72); Omladič (601, Jahič (76), Mujakovič (84), Aluminij - Dravinja 0:2; Emeršič (57), Vodopivec (90). Vrstni red: Bonifika 38, Livar 36, Krško 34. Triglav 31, Zagorje 29, Rudar. Šenčur 26, Dravinja 25, Mura 23, Aluminij 21,
I. SLMN. četrtfinale, tretja tekma: Gorica - Zivex 4:6 (3:3, 3:3); Božič (1), Goranovič (9), Radiškovič (14), Grželj (6ml: Kugler (6, 10), Kroflič (13, 6m), Vojsk (6ra), Gajšek (6m).
dalfevanje je bilo precej taktično.
Vi ste si želeli predvsem, da ne bi bilo šestmetrovk, ki so loterija, pa še nekaj ur življenja terjajo. A zgodilo se je prav to. Od kod ste jih opazovali?
Prvi naš strel s hodnika, saj je trener spet določil Draga Kuglerja in spet je slednji imel smolo, saj je zadel okvir gola. Potem sem šel na tribuno med navijače. Nismo obupali. Zadnji, odločilni stre! sem dočakal na parketu.
Zelo ambiciozno ste se odločili na klop novinca v ligi pripeljati trenerja Mitjo Jon-teza, ki je še v prejšnji sezoni vodil državnega prvaka. Lahko rečete, da je šlo za zadetek v polno, ali pa ste imeli jeseni vendarle kakšne pomisleke, da je morebiti premalo seznanjen z novo ekipo?
Bilo je in eno in drugo, če sempovsempošten. Nikoli sicer nisem dvomil vanj. Imel je slabe izkušnje s prejšnjimi klubi, vodilnimi možmi, ki so mu precej obljubljali. Čeprav le Zagorje popeljal do naslova državnega prvaka, je vanj glodal črv dvoma, češ da ga slovenska scena še ne sprejema. Samozavest mu je šele kasneje narasla. Zanima naju še vsaj triletno sodelovanje, le-tošnjlrezultatjefenomenalen, prvenstvo še ni končano, pred našim pragom pa sta dva nova, kvalitetna igralca,
Kakšen je proračun kluba, bržkone gre za precej poceni reklamo za pokrovitelja, ki ga tudi vi zastopate^ obenem pa ste predsednik in ustanovitelj kluba. Kakšna so tu razmerja?
O proračunu raje ne bi govoril. Poudaril pa bi, da je v futsalu premalo podpore gospodarstva, če pa je že, pa zaradi slabšega splošnega medijskega spremljanja ni povratnih učinkov. Morda bo za nas lažje sedaj, ko smo pripravili senzacijo.
V Novi Gorici so igralci vašega naslednjega nasprotnika, tolminskega Puntarja navijali za vas. Torej vas manj cenijo kot Gorico. So se ušteU?
Upajmo, Sicer pa nam je nji-hovapodpora prišla zelo prav. Jasno je, da se je v njihovih očeh zasvetila iskrica večje priložnosti, če napredujemo mi. Puntarja smo doma že uspeli premagati. V Tolminu imajo povprečje obiska 500 gledalcev, drevi jih napovedujejo 700. Tudi mi bi si naslednji petek želeli glasne podpore, ki bi bila obenem pririsk na gostujoči tabor.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
Oblak znoifa v Velenju
šestnajst dni potem, ko je novi trener drugo-Ugaša Dravinje iz Slovenskih Konjic postal Marin Bloudek, je na klop velenjskega Ru-d^a sedel Brane ObJak, dosedanji trener Er-vin Polovšak pa bo njegov pomočnik. Bivši selektor slovenske nogometne reprezentance je v Velenju že deloval v sezoni 1998/99.
Oblak je že dosegel prvo zmago. Na gostovanju v Ivančni Gorici so njegovi fantje zmagali s 3:1 in se po dveh zaporednih zmagah odlepili od repa razpredelnice. Tudi Dravinja je na zadnjih dveh tekmah vknjižila šest točk in ima pred zadnjeuvrščenim Aluminijem štiri točke točke naskoka, pred predzadnjo Muro pa dve.
Brane Oblak je bil proglašen za najboljšega slovenskega nogometaša petde-setletja. Na SP v Nemčiji leta 1974 je bil izbran v idealno enajsterico zaključnega turnirja. Kot trener je vodil Naklo, Rudar, Olimpijo, Koper in Ljubljano.

k, joker Mitje

■knTiMUL^II
MALI NOGOMET NA UMETNI TRAV!
Škvadra povedla
Po dveh krogih Uge Novega tednika imata dve moštvi vseh šest točk, medtem ko dve še nista osvojili nobene.
Rezultati 2. kroga; Flamengo - Marinero 0:3, MIK-B&G avtomobili 4:6, Škvadra - Tri-star 5;1, Maček tisk - Diskoteka Down tovm 0:2 in Simer -Container 6:3. Pari 3. kroga (23. 4.): Tristar - Flamengo (18.00), Marinero • MIK (18.50), Container - Škvadra {19.40),B&GavtomobiÜ-Ma-ček tisk (20.30), Diskoteka Down town - Simer (21.20).
Izidi 2. kroga v 2. ligi: Triglav - Merkur 6:8, Engrotuš -Amaterji 3:0, Sintal - Banka Celje 2:2, Ti02 Cinkarna -
Elektro Kerš 4:2, Novem Champions pub - KMN Kompole 4:6. Po dve zmagi imata Kompole in Engrotuš, po eno Etol, Cinkarna, Merkur, Champions pub in Triglav.
DŠ
Foto: GREGOR KATIČ Lestvica Lige NOVEGA TEDNIKA
1.	ŠKVADRA	6+B
2.B&GAVT0M(IBILI	6^3
3.DISKOTIKADOWNTOWN	4+2
4.	MAIHNERO	3 *2
5.	TRISTAR	3*2
6.	CONTAINER	3 -2
7.	SIMER	3 -3
8.	MIK	1 -2
9.MAČEKTISK	0-3
10.	FLAMENGO	O 4
»Potem ko v klubu ni bilo želenih in pričakovanih rezultatov, smo morali nekaj storiti, saj smo vedeli, da bodo mladi nogometaši težko >potegnili< napol potopljeno ladjo navzgor. Tako se mi je porodüa ideja, da bi lahko v klub privabili Braneta Oblaka, ki je bil prost, na klopi Rudarja pa je že sedel pred osmimi leti. Vedno je bil korekten sodelavec, zato sem brez oklevanja stopü z njim v kontakt. Zaenkrat smo se dogovorili za sodelovanje do konca sezone, seveda z možnostjo podaljšanja sodelovanja, Če ne bi šlo za Rudar, Oblak zagotovo ne bi pristal na sodelovanje, na srečo pa z njim simpatizira in ni ga bilo težko prepričati,« je povedal predsednik Rudarja Dejan Radovanovič. Cüj do konca sezone je dvigniti samozavest igralcem, pridobiti na borbenosti ter vzpostaviti prepoznavno igro. Na ta način pa bodo vidni tudi rezultati. Jutri se bo Rudarjevim navijačem Oblak predstavil proti vodilni Bonifiki.
JASMINA ZOHAR Št. 32 - 20. april 2007 -
kipostejavsebolj
lil lEINlK
19
Po pričakoifanjih
stje so
Sedmi krog lige za prvaka se je končal po napovedih, z dvema zmagama in s porazom naših treh moštev.
Še najbolj odmevna je zmaga Šoštanjčanov na Dolenjskem z razliko, na katero ni nihče pred tekmo niti pomislil.
Veliko srce
Elektra po porazu proti Zla-torogu ni padla vdepresijo, potrdila pa je besede trenerja Bojana Laziča, da v zadnjem mesecu igra boljevgosteh, saj tam ni dodatnih pritiskov. In to se je pomlilo tudi proti Krki, ki je bila na svojem parketu povsem nebogljena, kot še proti nobenemu nasprotniku to sezono. Da so Šoštanjčani prišli po zmago, so pokazali že v 1. četrtini, ki so jo dobili za 14 točk. Po nekoliko slabši 3. četrtini je v zadnjem delu sledil nov nalet Elektre, ki se je ustavil pri +22, Šest igralcev je pri Šalečanih preseglo deset točk, najuspešnejši je bil Boris Jeršin{18).Strateg Elektre je hvalil svoje varovance; »Po porazu proti Zlatorogu, ko so nas že vsi odpisali, so se moji fantje odhčno pripravili, stopili skupaj in znova je bilo čutiti pravi moštveni duh. Moji košarkarji so pokazali odlično igro in za njih sem izredno vesel, saj vem, koliko truda so vložili v tej sezoni.«
Forma se stopnjuje
Laščani so tretjič v sezoni premagali ekipo Loka kave, to-
krat brez posebnih težav, Razliko ene oziroma dveh točk so povišali kar na 26. Odlična obramba in ponovno preudaren napad sta büa karakteristična za drugo zmago v štirih dneh. Forma se stopnjuje pred odločilnimi sedmimi krogi drugega dela sezone. Ob polčasu je bilo -H6 in po 3. četrtini že kar -1-33, kar je tudi pomenilo veliko menjav v zadnjem delu, ko so gostje uspeli nekoliko ublažiti poraz, Slobodan Ocokoljič (19) in Šalih Nu-hanovič (17) sta bila ponovno gonilna sila ekipe trenerja Zorana Martiča: »Obrambo igramo vedno bolje in do 30. minute je bila za najvišjo oceno. V zadnjem delu so priložnost dobili mlajši igralci in večinoma razočarali. Priložnosti niso izkoristili in pri tem je najbolj sporen njihov odnos do košarke in ekipe.«
Odličen odpor
Pred gostovanjem Uniona Olimpije v Šentjurju si je domači strateg Damjan Novako-vič želel le dober odpor proti velikemu favoritu, dobil pa je tudi zelo dobro predstavo svoje ekipe, ki je povsem zadovoljila poln Hruševec (800 gledalcev), Oslabljeni gostjebrezRa-kočeviča in Duščaka so zmagali na krilih odličnega Ivlce JurkOvlča (25), nekoč Nova-kovičev^ soigralca pri Rogaški, ter z 12 trojkami iz samo 23 poskusov [52%). »Odsotnost Rakočeviča je bila za nas prej slaba kot dobra. Zelo tež-
Navijajmo za Celje
Ne le v nogometu, temveč tudi v ostalih športih je navijanje še kako pomembno. Predvsem kulturno navijanje. In tega se zavedajo tudi miadi igralci pri Šolskem nogometnem centru MIK CM Celje.
Tako se je med njimi porodila ideia. da bi lahko z raznimi aktivnostmi dopnnesh svoj delček h kandidaturi Celja za evropsko pre- = stolnico kulture, športnemu načinu življe- : nja in spoznavanju športa skozi kulturo navijanja. Z Mestno občino Celje so pripravili • projekt Navijajmo, s katerim želijo spodbuditi k športnim aktivnostim in navijaškemu načinu razmišljanja, »Prvo dejanje ak-^ cije Navijajmo bo jutri med 11. in 12. uro v ; Stanetovi uhci pred Mestno pisarno, kjer v ! - sodelovanju z Radiem Celje pripravljamo tekmovanje v streljanju enajstmetrovk. Celjski klub bo podobne predstavitve nadaljeval tudi v prihodnje, saj si želi svoje delo. ki na travnata igrišča privablja več kot 200 mladih iz širše okolice Celja, približati čim večji ; množici,« je o projektu povedal pooblašče-; nec za odnose z javnostmi MOC Roman Rep-: nik.
Projekt Navijajmo se bo razvijal postopoma, vanj želijo vključiti tudi ostale športni-. ke in klube iz celjske regije. Zelja in cilj MOC-a je, da skozi akcijo delček navijaškega duha, borbenosti in ponosa pnstane m ostane med Celjani in Celjankami.
JASMINA ZOHAR ■
Terry Williams je dosegel le tri točke, a je:
ko smo namreč branili ljubljanski napad s Štirimi nizkimi košarkarji,« je povedal No-vakovič. Zmaji so vodih v 28. minuti s 74:53, a karakter Al-posovih igralcev ni bil pripravljen na predajo. Jimmie Hunt (13)jeskarll asistencami ra-
zigral Mateja Krušlča (14, 7 skokov) in Elvisa Kadlča (17, 5). Svoje sta dodala še Tadej Koštomaj (12 točk, met 5-8, po 5 skokov, asistenc in izgubljenih žog, 2 pridobljeni) in Robi Ribežl (9, 3 trojke). Slabi dve minuti pred koncem je bi-
lo 80:87, a domači ostal neizkoriščen in pričakovano odnesli dodobra pretresen Tivoli.
Košarkarske oči uprte v Celje
čeprav bodo jutri igrali vsi trije klubi našega območja tekme hge za prvaka, bodo oči ljubiteljev košarke na Celjskem uprte vdvorano Srednjezdravs-tvene šole Celje, kjer bodo Hop-si skušali priti do zmage in s tem do vrnitve v 1. A ligo. Prav gotovo lahko pričakujemo pravo invazijo polzelskih ljubiteljev košarke v Celju, kjer bodo njihovi ljubljenci favoriti. Škoda je le, da ni prišlo do dogovora z Merkurjem o času srečanja, kajti istočasno se bo v dvorani Gimnazije Celje-Cen-ter začela prva tekma polfina-la končnice ženske lige.
Šentjurčani bodo v štirih dneh gostili še drugo ljubljansko ekipo, Slovana, ki so ga imeli že premaganega v Ljubljani, a so mu v fmišu podarili zmago kot že nekajkrat v zadnjih dveh sezonah. Zaradi tega so zelo željni zmage nad Kodeljevča-ni, ki ne bi pomenila presenečenje. Elekura mora v Domžale, kjer Helios želi povračilo za poraz v Šoštanju v prvi tekmi, Šoštanjčani nimajo česa izgubiti. Zlatonjg se je v Novem mestu v tej sezoni opekel v pokalu. Krka je lahko neugoden nasprotnik, če se razigra, zato bodo Laščani na Dolenjskem zaigrali po preizkušenem receptu iz Šoštanja: trdo v obrambi in disciplinirano vnapadu. Lahko bi se veseli vrnili domov, pred odločilnim deiom sezone, ki se začenja v zadnjem tednu aprila in končuje v prvih i2 dneh maja.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIC
Zaradi skoka v vodo
Najboljšemu slovenskemu deskanu v akrobatskih skokih Matevžu Petku je koleno v Mariboru operiral dr. Matjaž Vogrin.
_bbLani a\^sta sem v Avstriji z desko skočO v vodo. Močno me je zabolelo, ko pa so bolečine pri koncu sezone postajale neznosne, so mi po pregledu desnega kolena priporočali operativni poseg zaradi obrabljenega hrustanca,« pripoveduje 23-letni Celjan, drugi v končni razvrstitvi svetovnega pokala, ki dobro okreva. Še uporablja opornice, bolečine so prisotne, zdravmki pa težko ocenjujejo njegovo vrnitev na sneg. Predvidevajo, da bodo potrebni štirje meseci okrevanja.
DŠ
Še sekundo za Flandrom
Najboljši deskar v slalomu in veleslalomu v Sloveniji med mladinci je Celjan Domen Jane.
Dijak 3. letnika I. Gunnazije v Celju je član velenjske^ kluba Viharnik. 17-letmk je seveda »nor« na vijuganje na snegu, na mladinskem SP v Avstriji je osvojil 6. mesto v paralelnem veleslalomu. »V naslednji sezoni se bom na svetovnem prvenstvu skušal povzpeti na oder za zmagovalce,« pogumno napoveduje. Nastopil bo v obeh disciplinah. Na eni progi bi, denimo, za svetovnim prvakom Flandrom zaostal za okoh sekundo, potem pa je hrabro napovedal: »Razliko bom skušal izničitil«
POD KOŠI
Sobota, 21. 4.
l.ASL,8.krog,Domžale:He ' lios-HektraEsotech(18),Šent-jur:Alpo5-GeoplinSlovan,No- 'q' vo mesto: Krka - Zlatorog (obe i Q.' 20).	|Wt
l.BSL,26, krog. Celjski KK-Hopsi(19),Grosuplie-Kon]ice (20), Ljubljana: Janče - Rogla (20.30).
1. SL (ž), prva tekma polfi-nala, Celje: Merkur - AJM (19).
LSL(ž),od7.do 12. mesta, 10. krog. Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Konjice Special Ribič (17).
l^aTOBAMA
KOŠARKA 1.ASL
Liga za prvaka, 7. krog: Alpos Šenčur - Union Olimpija 85:94 (20:26,42:51,63:76); Kadič 17, Km-šič 14, Hunt 13, Koštomaj 12, Ribežl 9. Palčnik 8, Novak 7, Sebič 5; Jurkovič 25, Ranniko 19, Sato-rt:g-Lofca/au«85:59(20:13,42:26, 71:38); Ocokoljič 19, Nuhanovič 17, Stojakovič, Vrečko 13, Mali 10, Smajlovič 7, Alispahič 6. Williams 3; Eržen 15, Hartman 10, Krka ■ Elektm68:% (12:26,33:50,49:64); Jokič 13, Župevec 10; Jeršin 18, Ruč^j 14, Nedeljkovič 13, Kune, Mihalič 12, Vidovič 11, Čmer6, Dobovičnik,Mravi}ak2. Vrstoired: Olimpija, Helios 13, Elektra 12, Zlatorog, Sbvan 11, Krka 9, Loka kava 8,AiposŠentjur7
ROKOMET
1. SL (i)
22. krog: Kočevje ■ Celje Celjske mesnine2329(13:13).Vrst[iired: Krim 38, Ptuj 30, Celje Celjske mesnine27. Skofia Loka 25, Ce-leia Žalec 22, Inna Dolgun, Brežice 16, Kočevje 13, Zagorje 9, Olimpija 8, Izola 6.
KOLEDAR
SOBOTA, 21. 4. ROKOMET
1. SL (m), liga za prvaka, 1. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško (20).
LSL (ž),22.krog: Izola-Ce-leia Žalec (18).
NEDELJA, 22. 4. ROKOMET
1. SL (m), liga za prvaka, 1. krog, Velenje: Gorenje-Prevent (19.30).
[iMED GOLI
PETEK, 20. 4.
1.	SLMN, polfinale, prva tekma, Tblmin: Puntar- Živex (20).
SOBOTA, 21. 4.
L SL, 29. krog: Domžale - MIK CM Celje (20).
2.	SL, 22, krog, Velenje: Ru-dar-Bonifika(18).
3.	SL- vzhod, 20. krog. Štore: Kovinar - Dravograd, Šentjur -Veržej, Šmarje pri Jelšah -Odranci(vse 16,30),
Štajerska 1^, 20. krog: Zreče -Šampion, Šoštanj - Bistrica, Möns Claudius - Jurovski Dol (vse 17).
NEDELJA, 22. 4.
2. SL, 22. krog. Murska Sobota: Mura - Dravinja (16.30).
Štajerska liga, 20. krog: Dnnož - Rogaška, Šmartno - Peca (obe 17).
20
~ ' KROMKA
lil fr^lli
Po predavanju o alkoholu na pivo!?
Do smrti ali invalidnosti nas loči le sekunda - Trčil v invalidko
Vsak deseü povzročitelj prometne nesreče je bil lani vinjen, na celjskih cestah pa je v letu 2006 umrlo 27 ljudi. Ali veste, da imate enajstkrat večjo možnost, da boste povzročili nesrečo, če ste vinjeni, in štirikrat večje tveganje, da boste na cesti nekoga ubili, kot če vozite trezni? Ali veste, da je kar nekaj mladostnikov, ki so v sredo poslušali pretresljive zgodbe o tem, kaj alkohol počne z ljudmi v prometu in kakšne grozljive posledice jim pusti, le nekaj minut zatem že sedeli pri steklenici piva?!
Škoda za celjsko združenje šoferjev in avtomehani-kov, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zdravnike in policiste in vse, ki so se z ogromno truda skrbno pripravili na sredino veliko preventivno akcijo Največji prometni dan v Celju, da bi mladim pokazali, da je promet resna stvar. Akcija je vredna poh-
vale in je uspela, vprašanje pa je, koliko se je dotaknila tistih, ki že ali pa bodo kmalu sedli za volan in kot vozniki na cestah predstavljali resno nevarnost za življenje drugih.
V dveh urah predavanja Nihče ni odveč so pred približno sto mladih stopili nekaj najbolj priznanih zdravnikov, policija in ostali strokovnjaki s področja prometa, jim razlagali, da pešca lahko ubiješ v trenutku, da si razbiješ glavo, če nimaš čelade, da statistika niso le številke, ampak so to ljudje, ki morajo živeti s kmti-miposledicami vse življenje po svoji ah še huje - tuji krivdi. Slišah so zgodbi dveh mladih, ki sta se po prometnih nesrečah morala učiti na novo brati, pisati, jesti, govoriti ...
Od vseh, ki so bili vabljeni, je le peščica najstnikov poskusila zaletavček, stop-ka ali člane območnega združenja Rdečega križa vprašala, kako pomagati ponesre-
In medtem ko so le nekaj metrov stran govorili o tem. da uporaba čelade na motorju reši življenje ...
čencu. Le malokdo od mlajših obiskovalcev je vzel brošure in zloženke, ki opozarjajo na varnost v prometu, čeprav so jih organizatorji pripravili ogromno. Najbolj nevarni v prometu so liadi vozniki, stari od 18. do 24. leta, kar se je znova pokazalo tudi v sredo v Laškem. 19-letni voznik je na Zdraviliški cesü trčil v 39-letno žensko na invalidskem vozičku. Zbil jo je na zaznamovanem prehodu za pšce in to pri zeleni luči in jo pri tem hudo poškodoval.
SIMONA ŠOLINIČ
V torek so celjske ceste terjale že deseto smrtno žrtev letos. 57-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po regionalni cesti iz smeri Planine pri Sevnici proti Dofaju. Na ravnem delu vozišča je iz neznanega razloga zapeljal levo na nasprotni vozni pas in trčil v 39-letne-ga voznika terenskega vozila. V silovitem trčenju se je 57-letiuk tako hudo poškodoval, da so pri reševanju morali posredovati tudi gasilci. Po prevozu v celjsko bolnišnico je 57-letnik umrl. V enakem obdobju lani je v prometu na Celjskem umrlo sedem ljudi.
Redki so tisti mladi, ki se zavedajo, kakšna nevarnost praži naaje v prometu, io so naprave, ki so jim bile na voljo, tudi preizkusili!
KOiwamBAMO
Vas bodo ubili cestni morilci?
' Wzadnji polici imate litrsko steklenico, vozite 90 k " trov 7ia uro in a tisti, ki so po skrbno priprav- 705 bo reših v^^^ ^ Ijenem srninem predavar^ zina? Mogoče	toda
Nihče ni (xl^txiää takoj m ubila vas bo steklenica. Ta pivo, kar smo opazili na last- vam pri	v
neoä, zaslužijo največ gra- gžauo s toiöc^no Jöl, kot da p. KakoU}i^Ostorinekdo,^Wa ^ka eno tono!! Razbi-ki le nekaj trMmt prej napo- te lobanje, preobrne kosti posnetku gleda, kako v delčku . jiesrečencev ia zMßne da-sekunde Človeško telo odleti	ki so do^M nesrečo
skozi veo^rojisko steklo, in. ^fiSftrf bližnjega v prometu posluša šakanino resnično	jemljemo le kot stati-
ZiiOilU'd-.vh. ki i fH)di'(lita' stiJh'^ pa. če vam že dami nesr^zatvdlaOcohola ni- nes popoldne na vrata pot^ koli več ne bosta takšna, kot to poUcid in atazi sožalje^ sta bila preji	""ISr^kateri starši tako potw-
V Ameriki morajo ponekod i^ kufAjo sVdjim neizkuše-mladi, Ia povzročijo smitno nim otrokom /ujv.ptctor, nov nesrečo, hoditi po šolah in po- a^...	•
vedati, h^so naredili. Zra- ^'Sredina akcija Največji ven morajo nositi tudi sliko prometni dan je bila res do-tistega, ki so ^ v nesreči ubi- bro zasnovana m dobro pri-IL Kljub številnim dobro	toda naletela je na
snovanim j^vventivnim	odziv medijev. Če bi
cijam borna vSkmeniji morci-'>>^&-trajanjem akcije nekdo (i p(^opati še veliko ljudi, ki streljal, bi bil <}d^v zagoto-Ihhlo iuurli v nesrečah, pre- vo večji, den bomo iznašli uänlamt Pred leti je v nesreä z mo-recept za manj nesr^:'^f^^^emumrlnwjprijatelj. Ved-Mimogrede, medtem koto noje bil poln življenja, živa-berete, sta nekje na svetu v hen,vsiso^občudovaU,tam T^^rečahunuti dve osebi Vsa- pa je nj^ovo telo ležalo nekih 30 sekund se nwnr^ na gibno, mrtvega na tleh ga je svetu zgodi stmtna nesreča, objemal brat... Tega prizora ^ se meni ne more zgodi- ne bom nikoli pozabila. In ti.« je izrabljena fraza, za kd- n^ga ne more izbrisati iz spo-teroje škoi^^^loh obsta- mina. Ne pnvaiäm ga mko-Jfl. Bamlen ^f^. Na zad- mur. ^em sedežu avtmmbila ali	SIMONA SOLINIČ
Sveča kriva za požar
V pretekh številki Novega tednika smo poročali o požaru, ki je v nedeljo v kraju Za Ljubnico na območju Ljubnega ob Savinji uničil ostrešje in del stanovanja na drugem nadstropju. Ogenj je gasilo 36 gasilcev z Ljubn^, Okonine in Radmirja, škode pa naj bi bilo za 30 tisoč evrov. Kot so sporočili s celjske policije, ni šlo za požig, ampak je požar povzročila dišeča sveča, ki je bila prižgana v stanovanjski hiši.
Motoristi dali icri
člani celjskega moto kluba MK Panters so v celjski bolnišnici že drugič organiziraU krvodajalsko akcijo. Na prvo, ki je bila lani, se je odzvalo okrog 40 motoristov, letos pa kar 60! Gre za izjemno pohvalno potezo motoristov, saj se zavedajo, da so med najbolj ranljivi udeleženci v cestnem prometu, z darovanjem krvi pa lahko pomagajo mnogim, ki jo potrebujejo. Na letošnjo krvodajalsko akcijo, za katero so dali pobudo ravno celjski Pan-tersi, so se odzvali tudi motoristi drugih slovenskih motoklubov.
Foto: AŠ
Imate problem? Pišite na kronika@radiocelje.com
Ce imate kakšen problem ali če ste se znašli v situaciji, iz katere ne najdete rešitve in če inštitudje niso naredile popolnoma nič, da bi vam pomagale, nam pišite! Samo za vas smo odprh nov elektronsld naslov kronika@radioceIje.com. Opišite nam svoj problem, mi pa bomo preiskali ozadje in poislcah odgovore pri tistih, ko so v vaši situaciji zatajili in vam niso želeli pomagati. Ce veste, kje se dogajajo nepravilnosti, vam zagotavljamo anonimnost, mi pa bomo informacije preverilil Sporočite nam tudi, kje se dogaja kaj sumljivega, kje se drogirajo in kje preprodajajo drogo, zadeve bomo preiskali novinarsko in vprašali odgovorne, zakaj ne naredijo nekaj, da se takšne stvari ne bi dogajale! Na naslov kronika@radiocelie.com nam lahko pošiljale tudi fotografije, če ste koga zasačili pri tistem, česar ne bi smel početi! Vsi tisti, ki Interneta nimajo, pa nam lahko pišejo na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom KRONIKA.
Nil niii
&i| kROiyHCÄ - MODRI TELEFON
21
flo letos manj kot 24 mrtvih?
Z novim vodjem oddelka za cestni promet mag. Elvisom A. Herbajem o zastavljenih ciljih, selekcioniranju kršitev in Viziji nič
Na cestah celjske regije je letos umrlo že devet ljudi, lani v tem času sedem. Lani je bilo števUo vseh umrlih na naših cestah 27, kar je najmanj v zadnjih 26. letih. Policisti so si za letos kljub nespodbudnemu začetku leta zastavili dlj - 24 mrtvih. Več pozornosti bodo namenili tudi najhujšim prekrškarjem. Sredi marca je bil na mesto vodje oddelka za cestni promet v sektorju uniformirane policije na celjski policijski upravi imenovan nekdanji komandir PP Uško mag. Elvis A. Herbaj. Ta bo nadaljeval z delom predhodnika Francija Klanjška m skladno s cilji nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu z nekaterimi poudarki.
»Delo bo temeljilo na zastavljeni poti, ki si jo je pred tem zastavil Klanjšek, eden najboljših strokovnjakov pri nas in skladno z nado-nalnim programom, ki je letos vstopil v veljavo in je začrtan do leta 2011. Cilj je z-manjšanje števila žrtev na cestah in približevanje Viziji nič, ki naj bi bila v prihodnosti dosežena. Za letos je »načrtovano« 187 smrtnih žrtev na ravni države, medtem ko je cilj na naših cestah manj kot 24 mrtvih. To je statistika. Zavedati se moramo, da je vsaka žrtev tragedija za eno in več družin.«
Govorite tudi o nekaterih manj potrebnih ukrepih.
Nespamemo je represivno ukrepanje za minorne, manjše prekrške, ko je to manj pouebno. Treba je ugo-tavljalti in ukrepati za tiste stvari, zaradi katerih ljudje umirajo in nastajajo hude telesne poškodbe ter so ljudje ogroženi. Kaznovati voznika z visoko ^obo v primeru, da mu luč za osvetljevanje tablice v lepem sončnem vremenu ne gori, je nesmisel-
Elvis A. Herbaj
no, če so na drugi suani tragedije, prehitri vozniki, vožnje pod vplivom alkohola in drugih substanc. Potrebna je selekcija med kršitvami.
Policisti bodo na najbolj nevarnih cestnih odsekih, kjer se kršitve ponavljajo, ne le opaženi, temveč bodo tudi izvajali poostren nadzor.
Z večjo prisotnostjo in vidnostjo policistov na cesti ter večjo stopnjo pričakovanja udeležencev, ki bodo kršili cestni promet, bomo le-te kaznovali. Poiicisti bodo ne le ugotavljali, temveč kršitelje tudi kaznovali.
Ob tem vemo, da policistov primanjkuje. Jih na cesti zato nadomeščajo makete policijskih vozil 8 policistom, policijska vozi-
la in druga sredstva za umirjanje prometa?
Makete, vozila in ostala sredstva niso fizična nadomestila za policista, ampak opozorila na tistih odsekih, ki so varnostno problematični. Je pa res, da se s tem tudi ustvarja vtis, da je policistov ne terenu več. Dejstvo je, da nas je v notranjosti nekoliko manj, kot bi si to želeli. Vendar je pri tem pomembno, da dajemo prednost vsebini dela in ne toliko količini. Da smo torej v pravem času na pravem mestu.
Za najbolj smrtno cesto v zadnjem času velja cesta Celje-Ža-lec-Vransko. Sledijo ji druge.
Nekoč najbolj smrtni odsek ceste Arja vas-Velenje je zaradi povečanih nadzorov v zadnjih treh letih postal bistveno bolj varen kot prej. Nas pa skrbi stara magistralna cesta od Celja do Vranskega, kjer je v zadnjih dvajsetih letih umrlo največ ljudi. Sledi ji cestni odsek Celje-Laško-Vrhovo, porast Števila nesreč opažamo tudi na odseku Celje-Šentjur-Šma^e. Na teh odsekih bomo nadaljevali tako preventivne kot represivne ukrepe.
Zdi se, da je za dosego Vizije nič na cestah v Sloveniji in izvajanje nacionalnega programa pristojna zgolj policija.
Poleg nas je v nacionalni program varnosti v cestnem prometu vključen tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ministrstva za promet, šolstvo in zdravje. O tem, koliko prispevajo ostali, morajo soditi drugi. Policija se bo trudila po svojih najboljših močeh, da bo izvajala tisto, za kar ima pooblastila, ob tem, seveda, da ni nosilec projekta.
MATEJA JAZBEC Foto; GREGOR KATIC
kdo je podtaknil požar v Zgomjih Lažah, ki je povzročil za okoli 30 tisoč e\
Pochaknjen požar
V Zgornjih Lažah pri Slovenskih Konjicah je v torek zagorelo gospodarsko poslopje. Ogled kraja požara je pokazal, da naj bi bil ogenj, ki je povzročO za okoli 30 tisoč evrov škode, podtaknjen. V celoti je zgorel leseni del poslopja z ostrešjem, traktor, več kubičnih metrov rezanega lesa, starejša stiskalnica, motorno kolo, nekaj elekuičnih aparatov in šest ton koruze. Ognju se nista mogla izogniti niti dva prašiča, ki sta poginila v požaru.
MJ. foto: J. GUMZEJ
Skrivnostna kriminalistična preiskava
Na žalski policijski postaji naj bi že več dni stala prikolica oziroma priklopnik, ki naj bi ga tja pripeljali celjski kriminalisri v okviru preiskave domnevnega kaznivega dejanja. Da bi dobUi nekaj več uradnih informacij o tem, smo se danes obrnili fudi na celjsko policijsko upravo, kjer pa nismo dobili nobenih podatkov, niti tega, za kakšno kaznivo dejanje gre. Po neuradnih podatkih naj bi bila prikolica ukradena na Hrvaškem, v njej pa naj bi bilo več ton ukradenega blaga, glede na tip vozila je domnevati, da gre za prehrambene izdelke, vendar nam tudi o tem na policiji niso želeli povedati ničesar, so pa priklopnik danes popoldne že prestavili drugam. Neuradno smo izvedeli še, da gre za obširno preiskavo, ki še ni končana in v kateri naj bi bilo več osumljencev s širšega območja, morebiti tudi iz tujine. O tem, ali gre )če za kaznivo dejanje tihotapljenja in kje so zasegli omenjeno 1, bomo poskušali izvedeti v naslednjih dneh.
SŠ, MJ
HALO, 113
Iz Šempetra v Žalec
v ponedeljek v dopoldanskem času je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Kratki ulici v Šempetra, kjer je preiskal vse prostore in našel nekaj gotovine v domači in tuji valuti, nekaj nakita iz rumene kovine, fotografski aparat in potni list lastnika hiše, vse skupaj vredno več kot 1.500 evrov. Najverjetneje isti vlomilec je vlomil tudi v stanovanjsko hišo v Kve-drovi ulici v Žalcu, kjer je prav tako preiskal vse prostore, ukradel nekaj nakita in gotovine, za nameček pa še dva potna lista, pri čemer je lastnika oškodoval za 1.200 evrov.
Na koncert brez opreme
v noči na sredo je bilo Pod gradom v Celju vlomljeno v skladišče s koncertno opremo. Lastnik pogreša enajst reflektorjev, dva ske-nerja, elektronsko mizo za krmiljenje luči, daljinski mikrofon in nekaj elektronskDi komponent za krmiljenje luči. Škoda je ocenjena na približno 15,000 evrov. Iz VW
golfa, parkiranega na Novem trgu v Celju, je bila v noči s srede na četrtek odtujena varnostna blazina, lastnik pa oškodovan za približno 400 evrov. Zelo spreten je bil v sredo tudi neznani storilec, ki je iz trgovine na Bežigrajski cesti v Celju odnesel prenosno kovinsko blagajno, v kateri je bilo 1.400 evrov gotovine.
Opremljen za sajenje konoplje
šentjurski policisti so v petek opravili hišno preiskavo pri 34-let-nem Celjanu, ki je v okohci Šentjurja v prirejenem prostoru gojil indijsko konopljo. V prostoru, ki je bi! opremljen z vsem potrebnim za gojenje, so mu zasegli 59 sadik konoplje. Zoper osumljenega 34-letnika bo podana kazenska ovadba. Sicer pa je bil osumljeni zaradi tovrstnih dejanj obravnavan že nekajkrat, ko je v podobnih prostorih konopljo gojil na območju Laškega.
MJ
□ DRI TELEFON
Vprašanje Vzajemni
Bralka vprašuje glede dodatnega zavarovanja v Vzajemni, ki naj bi grozila njenemu sinu s tožbo, čeprav njenih uslug naj ne bi koristil. Omenja, da je imel sin poškodbo noge ter je bil le osnovno zavarovan, zato je moral vso razliko med osnovnim in dodatnim zavarovanjem doplačati (preglede, preveze, slikanje). Dodatno zavarovanje je sicer nekaj časa plačeval, nato.je ostal nekaj časa brez službe. V zadnjem času se je želel znova dodatno zavarovati, vendar naj bi moral poravnati dolg za nazaj, sicer naj bi ga tožili. Bralko med drugim zanima, čemu mu potem ne vrnejo zneska, ki ga je že vplačal.
Svetovalka uprave za odnose z javnostmi v Vzajemni Petra Cot-man je odgovorila: »Zavarovan-
ko prosimo, da se obrne neposredno na nas na brezplačno telefonsko številko 080 20 60. da bomo lahko na podlagi konkretnih podatkov in dokumentacije pogledali, za kaj gre.«
Bralka je poslala vprašanje v pisni obliki, brez konkretnih podatkov, vendar smo Cotmanovo po prejemu takšnega splošnega odgovora vseeno prosili vsaj za okvirni odgovor. Tega iz Vzajemne niso posredovali,
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
švedska - urejenost in čudovita narava
švedsko običajno tro povežemo
ni ravno tako, saj se je po gozdnih in vodnih prostranstvih prijetno potepati vse od aprila pa do oktobra. V to skandinavsko deželo se radi vračajo ljubitelji narave, bodisi gozdov, rek, morja ali pa hribov. Pa tudi številna mesta z bogato preteklostjo so privlačna za krajši ali daljši postanek.
Na prvi pogled se zdi, da se mesta in vasi med seboj razlikujejo le po odtenkih. Povsod vlada red, umirjenost. Nič se ne spreminja kar čez noč in vse deluje tako, kot mora. Vključno s pregovorno točnimi javnimi prevoznimi sredstvi. Domačini so vljudno prijazni, a obenem nevsiljivi. Toda kadarkoli se obrneš nanje, ti bodo pomagali po najboljših močeh. Nikakor ne velja, da so hladni, čeprav običajno na hitro ne kažgo svojih čustev.
Izmed mest je najzanimivejša prestolnica Stockholm.
S svojim starim delom, številnimi muzeji, trgovinami in lokali za vsak okus. In tudi skoraj vsak žep. Švedska k sreči ni več lako draga, kot je bila nekoč. Tako je mogoče z malo iznajdljivosti ugodno nakupovati v outlet trgovinah, v času kosila pa so meniji na voljo že od šest evrov naprej. Le alkoholne pijače so še vedno zelo dra-
Za ljubitelje
V poletnih mesecih vsi bežijo na deželo. Kdor premore hišico, se umakne tja, nmo-gi jo najamejo, se prepustijo enemu izmed številnih avto-kampov ali pa kampirajo kar v divjini. To je namreč na Švedskem dovoljeno in na zakon, ki jim to dovoljuje, so vsi po vrsti ponosni. Po njem ima vsakdo pravico dostopa do divjine, pa naj bo ta v državni ali zasebni lasti. Tako lahko prosto hodijo po goz-
dovih in travnikih, le da pri tem ne povzročajo škode lastnikom. Sicer pa so Švedi odgovorni in pošteni in tako se obnašajo tudi v naravi, kjer je samoumevno, daje ne onesnažujejo ali namerno uničujejo.
Poletje je torej čas, ko se odhaja na počitnice na deželo ali v tujino. Čeprav je tujina za mnoge privlačnejša pozimi, ko si radi omislijo krajši ali daljši pobeg v tople kraje. Še posebno je priljubljena Tajska, kjer ima kar nekaj Švedov tudi svoje nepremičnine. Tako ni nič čudnega, če na oknih nepremičninskih agencij naletiš na ponudbo hiš s tajskih obal ... Nakup hiše na Švedskem pa ni nemogoče draga zadeva. Zemlja in nepremičnine so ponekod presenetljivo poceni. Najbrž zato, ker je obojega tod v izobilju. Tako si je mogoče omisliti značilno leseno hišico na lepem kosu zemljišča za kakšnih petdeset tisoč evrov! Za ta denai bi v Sloveniji težko našli kaj
Brez !
Tel.: 03 7345166
www.zilravilisdasb.si
toT

Stockholm je privlačen tudi zaradi bližine morja.
Športa ne gre
švedska glasba oziroma glasbeniki so znani daleč preko svojih meja. Ne vem, v čem je skrivnost, toda dežela z okoh 10 milijoni prebivalcev premore zavidljivo ve-Uko glasbenikov in različnih festivalov, In tu ni le legendarna ABBA, tu so še The Cardigans, Kent, Carola, med množico pa izstopa še Alcazar, ki je sestavljen iz dveh parov, podobno kot nekoč ABBA. Na zabavah se običajno prepeva, karaoke pa so še vedno zelo priljubljene med stdiimi in inladimi.
Hokej na ledu je na daljnem severu brez dvoma šport številka ena. Nič čudnega, da so Švedi v tem kolektivnem športu že od nekdaj v svetovnem vrhu. Švedski navijači za^zeno spremljajo tekme svojih ljubljencev. Se posebno, kadar gre za trd boj z večnimi konkurenti Finci,
Za sprostitev, bolile počutje,., izberite med
lEmmiin
Anticelulitni, Ayurvedski, Sprostitveni, Beauty, Wellness program,...
Kerisfnikom prograonev nudimo:
1 X gratis solarij, pitje zeliščnega čaja, 15 % popust za člane Kluba zdravja Zdravilišče lalko.
(»dem-desetdnevni)
člane Kluba zdravja Zdravilišče Laiko že za 168,30 EUR / 40.331,40 SIT
No, po priljubljenosti se s hokejem lahko primerja le še nogomet. Čeprav Švedska v nogometu ne dosega tako odmevnih rezultatov, pa je svetovno znan vsaj njihov najboljši nogometaš - Ibrahimo-vič.
Vsi niso blond
Večina prebivalcev govori angleško. "Ibdi med najstarejšimi ta jezik ni neznanka, zato tujci s komunikacijo nimajo posebnih težav Težje je priti do vsakdanjih novic. Med nekajtedenskim potepanj em po Švedskih prostranstvih sem na radijskem sprejemniku zaman iskal postajo v angleščini! Tudi osnovnih prometnih informacij mi ni uspelo najti. Zato pa sem mimogrede naletel na oddajo bosanske manjšine, ki je seveda potekala v srbohrvaščini ....
Kakšnih deset odstotkov prebivalstva predstavljajo priseljenci in njihovi potomci. V mestih pa je videti, da je priseljencev še več. Marsikje so svetlolasi domačini že kar v manjšini in mimogrede pade še en švedski stereo-tip; vsi Švedi in Švedinje še zdaleč niso blond! No, listo drugo o samozavestnih in samostojnih ženskah pa bo držalo.
Kljub visokemu standardu so Švedi varčni. Videti je, da jim za razkošje in prestižne znamke ni toliko mar kot za udobje in uporabnost. Na zunaj se ne bahajc z bogastvom, mnogi pa ne zavržejo ničesar, dokler je še uporabno. Kolesarji so stalnica vseh večjih mest. V toplejših mesecih pa tudi podeželja.
Nič nenavadnega ni, če na ulicah Stockholma srečaš lepo oblečenega kolesarja na
starem razmajanem kolesu. No, morda tudi zato, ker so takšni manj mikavni za tatove. Tudi vozni park ni ravno bleščeče nov. Je pa res.
da so stara vozila volvo še vedno presneto dobri avto-mobiU ...
POTOViUU« PO mOPI • ZADKM iUSTil, ZAC
tri z ItTAlOW: l^iiitfc i6.4.. 10 Ti^i Imi 2t 4, 6 te IM. P. 4, , kNt di hfH M, i <k n^ « Uibi41. S, 4 (k («nI«« 3. S., 4 M; Indian M. 4, S ll>««bWn4i,lS.,5MVAiS9->UW».4.,r.........
214, 5 M MI, 4. S. 3 M; bril« 4.5. 3 K;
lih^l. ..........
MldupniMc«27.4.,iM;IMmU________
AVTOBUSNI IZLETI: Rk^ 1 S, 4 dni; H» HMfd^ rwfHl 2!. 4^. S., 4 W; tWl^ HaHm,

«,Ciri««>M>i<Wii............
1,2i. 4.4 M; SidlfrtllpuiU
Infill 5., 4*.
(LETALO/AVTOBUS):
.....
^ ^NU^M tk^L^ 30.4, 5 M; Utm, t^tma. hH 1 S., S lU; KUta Cr% i. inVIlMi is ZAGOTOVUENIOMOM V MUU IN JUNUU -'
SVETOm rOTOVMM: Uf 25.4 J2 d« pr«ri|ki 27.4 J(IM; Hnr Y«rk 1 S, 5 ^
Zakintos, Ihmds, HTl ALEKSANDER THE GREAr"»|i., ie od 349 EUR/teden Hlkio«, HIL H0RENA-5up., že «1379 EUR/leden

IZLtTNll^A TUEJ6T1ČNA ACtNCUA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 ;i; www.izletnik.si
KRAJŠI IZLETI: SARAJEVÖ-MOSTAR 25.-27.5., 23-25.6. • BRUSEU 21.-25.6. • BAVARSKI DVORC112.-13.5.. 9.-10.6. • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 12.-13.5.|sanio še nekaj mest!l). 16.-17.6. • BOROMEJSKI OTOKI 20.-21.4.(sanio še nekaj mestll), 12.-13.5., 9,-10.6. • TIROLSKA 19.-20.5., 23.-24.6. • 48.praznik narcis - Bad Aussee 3.6. (samo še nekaj mest!!!)
DOLGA POTOVANJA: summmu PREsraif^tCE 30.6,-7.7. • SKAMGfSAViJA 00 NOBDKftPA 7-21.7
• NORVEŠK! FJORD! 21,-28.7 GARDALAND - vsako soboto!!!!! BOGATA PONUDBA PtRVOHHAJSIOH POČITNIC 11 POLETJE 2007
lOVI fEMI
ffP^A BRALCEV
23
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu 2 Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časop
pismo podpišemo z jem, od koder je doma.
PREJELI SMO
24. april-dan laboratorijskih
živali
Filozof Peter Singer je že v svoji knjigi (1975) navajal strahovite primere mučenja - trp-Ijenjaživali za znanstvene namene. »Če bi morali čakali, da bodo poravnane vse krivice in da ljudje ne bodo več trpeli, bomo čakali večno!« Tako se borba med animali-sti in izvajalci poskusov stopnjuje - še zlasti, ker gre za velikansko število živali in ker so nekateri poskusi res grozljivi in povzročajo živalim strahotne bolečine. Izvajalci poskusov trdijo, da živali dobijo anastezijo Oih omrtvičijo). Vemo pa, da ta drži zgolj nekaj m-; tudi zato, da žival med poskusom miruje. Vemo tudi to, da nekateri hudi poskusi trajajo tudi po več dni, ted-
lov, mesecev.	
Vse kiruršk	e tehnike
preizkusih n;	ijprej na :
ih; vsako zdr	avilo,kiga
;ek zaužije.	
nnogih žival	ih, opoza
iamistrokovr	ijaki. znan
post
Na azijskih opicah Rhe-jvajajo poskuse za aids, ,jcih preizkušajo škodlji-nikotina (tobaka). Sled-•e hranijo s pesticidi, iz-ivljajo radioaktivnemu
J, doki
ivaün
no krvaveti iz ust ali in končno obnemorejo. Raziskovalci opicam prerežejo živce na rokah ter ugotavljajo, v kolikšni meri še lahko uporabljajo roke. Kadar ni šlo, so jih vzpodbujali z elek-trošoki. Nekatere so si celo same odgriznile prste. Nemočne živali «znanstveno« zastrupijo, zmečkajo, ožgejo, poparijo, ohladijo ... Mesece dolgo so vpete v aparature ali pa jih dnevno obdelujejo z elektrošoki. V oči in nosno sluznico jim kapljajo jedke substance, pa tudi prerežejo glasilke, da ne morejo kričati. Na filogenetsko višje razvitih živalih temeljito preizkušajo atomsko, kemično in biološko orožje in pod nadzorom videokamer opa-
raholn
mučenih
inkea , doki
n priimkom avtorja ter kra-UREDNIŠTVO
bruhajo, trzajo, se davijo in se jim ne začno tvoriti rane. Živali izpostavljajo proučevanju učinka orožja (eksplo-zivnost granat, grmenju topov).
Claude Reiss, direktor raziskovalnega laboratorija I.J.M, v Parizu, trdi, da so rezultati poskusov na živalih nezanesljivi, ker živalska filozofija ni primerljiva s človekovo. Eden od dokazov je tudi ta, da v vseh navodilih za uporabo, ki so priložena zdravilom, opozarjajo na stranske učinke. Tako so težke posledice ostale nosečnicam, ki so uživale talidomid (rojevanje spačkov), opem, practol, vi-nox (neštetim povzroči srčno kap). Samo v trustu Procter & Gamble, ki ima svoje laboratorije Hazelton v Har-rogatu, na leto izmučijo na deset tisoče živali. Kuncem izžigajo oči s kemikalijami, na morskih prašičkih preizkušajo toksične učinkovine... Zato animalisti opozarjamo in prosimo, ne kupujte njihovih (nam najbolj znanih) izdelkov kot so; Boss, pralni prašek Ariel, Clearasil, Camay, Head & Shoulders, Max Factor, Lenor, Tampax, Oil of Olaz, Old Spice, Pampers, Pringles. Vicks, Wash&Go, Največjiabsurdpa je daje Advertising Age nedavno podelil tej firmi prestižno priznanje, kot najuspešnejši na svetovni marketinški sceni. Pod vodstvom Jima Stengla so pomladili serijo svojih izdelkov, odprli vrsto novih tržišč in postali najmočnejši prodajalec na kitajskem trgu.
Znano je, da nekateri farmacevtski koncerni podvajajo poskuse na živalih (največ) z namenom, da obdržijo delovna mesta. Danes je na voljo že toliko nadomestnih metod, da bi lahko močno omejili uporabo laboratorijskih živali, katerih število narašča v težke milijone na leto.
živaUh. To mora biti ozna-
zgolj »dermatološko preizkušeno« ne velja!
Prosimo, upoštevajte kü-ce animalistov, nekaj bo že pripomoglo k znižanju uporabe laboratorijsküi živali.
LEA EVA MÜLLER.
Ljubljana

VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJEtJE.d.o.o
Lava 2a. 3000 CEUE * Tel.; 03/42 50 300 ' Fan; 03/ 42 50 3' E-mail: info@vo-ka-CBljB.$i wvm.vo-kKelje.si
t odvajanjem in čiščenjem oda do zdrave pitne vode in
Kako živeti zdravo
To je vprašanje, ki si ga marsikdo postavi, ko je njegovo zdravje že načeto. Nekateri si ga pa postavljajo preventivno, saj se zavedajo reka: »Zdravilo naj bo hrana in hrana naj bo zdravilo.« To je rekel pred približno 2400 leti Hipokrat, grški filozof in zdravnik, in ta misel po tolikih letih ni prav nič zbledela, ampak je dobila še posebno vrednost.
Danes v dobi materialnih vrednot, ko vidimo denar kot edino vrednoto, so se vse druge vrednote morale temu podrediti, kar pa ni dobro. V kmetijstvu je pridelava hrane šla po poti čim večjih pridelkov. To je sicer dobro, a v želji za večjimi pridelki se je začelo uporabljati umetna gnojila, ki so res omogočila bujnejšo rast in tudi več pridelkov. Kmetijstvo se je vključilo v način farmske pridelave hrane. Takšna pridelava z umetnimi gnojih je omogočila oziroma vodila v pridelavo predvsem nekaterih kultur, ki so prinašale največ dohodka.
Prvotno veselje nad dobrimi rezultati je bilo kratkotrajno. Zaradi nekaterih gnojil, ki so omogočala bujno rast, so postale rastline manj odporne oziroma so se nekateri škodljivci preveč razmnožili. Rastlinam je bilo treba pomagati, kajti njihovo zdravje je bilo prizadeto. Tudi to ni bil prevelik problem. Kemična industrija je hitro priskočila na pomoč pridelovalcem hrane. Spet je bU problem za nekaj časa rešen. Toda uporaba raznih herbicidov, pesticidov in prevelika uporaba umetnih gnojil se je pokazala v postopnem onesnaženju tal in podtalnice. Danes že skoraj ni trgovine z živih, ki ne bi nudila vode v plastenkah za pitje in uporabo v gospodinjstvu. Še dobro, da jo je možno dobiti, a vedno manj je izvirov »čiste« vo-
Kako pa zdravje? Z obole-vanj em rastlin, ki zaradi prej opisanih problemov same niso bile več zdrave, kot take posledično niso in ne mote-
li pnm
a prehi
gnojil), oboi
alergi-
SLIKOPLESKARSfVO IN POUGANJE PODOV IZPUSTKKIHMAS IN PARKETA
nega dela je potrebno in tudi znanje pri tem ne sme manjkali. Tak način je zelo primeren za vrtičkarje, za pridelovalce zdrave hrane za trg in za kmete, ki se želijo vključiti v pridelavo zdrave hrane.
V Sloveniji že več let deluje društvo Ajda, s sedežem v Vrzdencu. To društvo se zavzema za biološko dinamično metodo pridelave hrane, ki ni samo bio, ampak vsebuje tudi več vitalnih energij, ki so še kako potrebne za zdravje rastlin, živali in ljudi,
Društvo Ajda Savinjska v us-
ubo2
apn-
la med 16. in 21. uro organiziralo dvodnevni tečaj za bio-loško-dinamično pridelavo zdrave hrane. Vsi, ki se želijo vključili v ta tečaj ali društvo, lahko dobijo več informacij na telefonski številki 040-298-023 pri Mariji Ergarter.
ANTON MEDVED, Celje
Hvala za čestitke
Ob 80. obletnici sem prejel od nekdanjih sodelavcev, soborcev, gojencev, prijateljev in znancev številne čestitke in najlepše želje.
Ker so moji «perövodje« že precej otipli in ne morem odgovoriti vsakemu posamez-no.senatanačin\
komur iskr za prejete čestitke.
Vedite, da so mi bil. težkem času, ko sen sam, v veliko oporo ir bo. Vsem najlepša hv
/alju
PRITOŽNA KNJIGA
Šlamparlja na UE Celje
Vsako leto svoj avto registriram tako, kot mi narekuje zakon z vsem: potrebnimi papirji in š plačilom vseh obveznih in manj obveznih dajatev. Kot vedno se odpravim na UE Celje, kjer naj bi mi vse potrebno uredila za to strokovno usposobljena oseba. Tako poskrbim za varno vožnjo. Žal pa se je v mojem primeru malo zataknilo. V maju 2006 sem opravila tehnični pregled, zavarovala avto in se nato odpravila dan kasneje (registracija je potekla prejšnji dan) na UE Celje -oddelek za promet. Tam sem avlo re^strirala brez zapletov, saj je bilo vse v dovoljenem roku in s pravilnimi dokumenti. Vsaj takšno je bilo moje mnenje do nedavnega.
T\jka) pa se začne zgodba. V juliju 2006 (dober mesec po registraciji) sem iz UE Celje prejela priporočeno pismo, v katerem so me obvestili, da moram avto odjavili iz prometa (evidence) in vrniti registrske tablice na njihov oddelek, kajti svojemu jeklenemu konjičku nisem podaljšala registracije. Seveda mi je narasel pritisk. Telefonsko sem sporočila, da je to napaka. da je moj avlo registriran in za povrhu še na njihovi UE. Referentka mi je po preverjanju po računalniku odgovorila, da bodo napako nemudoma ažurirali in da naj obvestilo smatram kot brezpredmetno. V dobri veri, da je stvar urejena, sem tako živela vse
do 29.3.2007. ko sem iz Ljubljane prejela priporočeno pismo. Poslal mi ga je sam inšpektor RS za notranje zadeve. Kot je bilo razbrali iz pisma, me UE Celje loži. da sem prekršila zakon o varnosti cestnega prometa, ker nimam oz. nisem vrnila registrskih tablic oz. se vozim z neregistriranim avtomobüom. Seveda ne bom govorila, da mi je pritisk narasel na stopnjo, ko popustijo vse zavore. Pa ne zaradi pisma iz Ljubljane, ampak zaradi totalne šlampari-je oz. ignorance referentov, da kljub mojemu opozorilu sploh niso zadeve pregledali, kaj šele, da bi vso zadevo uredili pred malo manj kot enim lein epilog vse zadeve? Opravičilo s strani referentov, da je za to kriv računalnik, je čisti izgovor. Kolikor mi je znano, računalnik sam ne vnaša podatkov, ker jih ne more in ne zna.Vanj vnaša podatke samo in edinole človek. Sprašujem se torej, kaj sploh delajo oz. ne delajo odgovorni ljudje, ki podpisujejo dokumente, katere pripravijo njihovi referenti. Ali sploh preverjajo podatke, ki gredo nato k nam voznikom? Ah pa, kar je še slabše, kar referenti podpišejo dokument vimenu odgovorne osebe. Le kdo bi to vedel? Saj ne rečem, motiti se je Človeško, vendar v mejah razumnega.
zum v Ljubljani pri inšpektorju - in vsa zadeva tudi.
Torej dragi moji sodržavljani oz. vozniki, če ste slučajno registrirali svojega jeklenega konjička na UE Celje, preverite svoje podatke. Saj čisto lahko da (rnalo za šalo. malo za res) vozite boljši avtomobil, kot v njem sedite, ali obratno (vsaj po papirjih, če ne zares) ali pa vam je računalnik iz fič-ka naredil ferarija in ste za registracijo plačali precej več, kot je bilo potrebno.
Torej, pa naj še kdo reče, da življenje ni lepo!
SIMONA STOPAR, Celje
živah in ljudi, niso zdrava hrana. Saj same rastline za svoj obstoj potrebujejo »zdravila« - škropiva. Teh škropiv, strupov je v zemlji vsak dan več in čarobni krog je sklenjen, Posledično tudi ljudje zaradi uživanja take hrane, v kateri le ostane nekaj ostankov škropiv (in tudi nekaj nepredelanih umetnih
obolenji pa tudi drugih obolenj je več.
Mislim, da je vsak soodgovoren za svoje zdravje in čisto okolje, le potruditi se je treba, toda kako? Treba se bo odločiti za zdrav način pridelave hrane. Ali je možno pridelati zdravo hrano, ali je možno pridelovati hrano brez uporabe umetnih gnojil in brez uporabe škodljivih škropiv? Lahko, Vendar se je treba vrniti nazaj k naravi, upoštevati je treba kolobarjenje. uporabljati kompost, uporabljati je treba biološka sredstva za zaščito rastlin, tudi več roč-
Na kapljico rujnega v Vinsko klet Goriška brda
Za vino pravijo, da je solza zemlje, dar neba, sok življenja. Da ima vino dušo, se dobro zavedajo v Vinski kleti Goriška brda, ki je tudi izven meja naše vinorodne dežele znana po standardni kakovosti in odličnih dosežkih na področju svetovnih sejmov vin, zavzemajo pa se tudi za ekološko prijazno nego trt - za manjše trsne obremenitve.
Čisto blizu nas, v prijaznem okolju Hudinje, lahko izbrano kapljico iz Goriških brd okusite tudi sami. Vinotoč in trgovina Vinske kleti Goriška brda nudita bogato izbiro vrhunskih vin po konkurenčnih cenah, vina, ki se ponašajo z nagradami svetovnih sejmov in pokušino odprtega vina pred nakupom. V vinotoču ne spreglejte zelo dobrega odprtega vina, pri akupu katerega v teh dneh veljajo celo akcijske cene. Naj tudi vas ob slovesnih priložno-
I spremlja rujna ki
iz Vinske kleti Goriška brda.
24
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 21. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melociija tedna. 6.00 Poroälo OKC, 6.15 ČasopiOT, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10,00 Novice, 10.15 Vaše skrite žeijeuresničita Novi tednik in Radio Celje - Na košarko za rojstni dan (fotografije na www.ra-diocelje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Bovšji sejem in nogometni zabavni dogodek, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev - Družinski po-močnik-ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Glasbeni trojček z Ma|o Gorjup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.(K( Novice, 19,10 Večini program, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita NT & RC -ponovitev, 24.00SNOP
^RAD^iCI ^BERETE_
Od davkov do masaž
v nocojšnjem skupnem nočnem programu 11 radijskih postaj Slovenije bomo v studiu Radia Celje gostili dva zanimiva gosta, Najprej se bomo pogovarjali z Janjo Praznik, ki jo na poslovni poti že nekaj let spremljata računovodski servis in davčno svetovanje. In ker je treba napovedi za odmero dohodnine oddati do konca aprila, boste izvedeli veliko aktualnega o tem. Spre-
govorila bo tudi o masažah in solarijih. Morda si boste s pozornim poslušanjem priborili lepo nagrado. V drugem delu SNOP-a bomo gostili mlad Ansambel bratov Albreht, ki prihaja iz Šaleške doline. Fantje in dekle bodo predstavili delovanje ansambla, kaj počnejo v prostem času in kaj imajo v mislih za prihodnost. Gostiteljica bo Andreja Petrovič.
Po poteh slovenskih piscev
5.00 Začetek jutranjega programa, 5,30 NZ melodija tedna. 6.00 Poroälo OKC, 6,15 Časoplov, 6,45 Horoskop, 700 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč sveti vtemi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom-Drago Zupan, predsednik krajevnega odbora za oživitev zdravilišča Rimske Toplice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Donučih 5,12,00 Novice, 12 ,10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca z voditeljico Klavdijo Winder - ansambel Lipovšek iz Velenja. 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev). 24.00 SNOP
mnmmm
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6,00 Poroälo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Silvester vakdji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Bingo jack-predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16,30100 medvedkov za 100 nasmehov «nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice. 19.15 VrtUjak polk in valčkov - Janez Per, Alpski kvintet, 24.00 SNOP
Lani se je ludi Radio Celje aktivno vključil v dneve slovenske knjige. V živo smo se javljah izpred spomenikov slovenskim piscem, ki so v Celju in z namigi iskali tako njihovo lokacijo kot tudi imena piscev, v čast katerih so postavljeni. OglašaU smo se izpred Aškerčevega, Slomškovega in spomenika Almi Karlin. Akcijo bomo ponovili tudi letos, ko se bomo na podoben način oglašali izpred treh drugih spomenikov piscem v Celju. V torek. 24. aprila, se bomo ob 11. uri oglasili izpred prvega. 20 minut do 12.
ure izpred drugega in ob 13.15 še izpred tretjega spomenika. Spremljajte namige, sodelujte v akciji, prislužite si lahko lepe knjižne napade. Oddajo v sodelovanju z Domoznanskim oddelkom Osrednje knjižnice Celje pripravlja Branko Stamejčič, Že to soboto se bomo med 11. in 12. uro javljali z bolšjega sejma, ki bo pred Mestnim studiem Radia Celje. Orisali bomo nogometno razpoloženje mimoidočih, ki bodo lahko streljali na gol in si tako prislužili kakšno nagrado.
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 PoročUo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 AsocUd-ja, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Dnevi slovenske knjige - akcija, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.15 Dnevi slovenske knjige - akcija, 14.00 Regijske novice, 14,15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes. 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Župan na zvezi - župan občine Vojnik Beno Podrgajs, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Der-molom.21,30 Radio Balkan. 23,00 SautesmTnadi,24,OOSNOP
5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 HortBkop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8,55 Piškoslovje, 10.00 Novice. 10,15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov - na-gradnaigra.ll.OOKulturnimozaik, 11.15MESTNISTÜDI0 RADIA CELJE - Zeleni val 12.00 Novice, 12.15 Hujšajmoz NT & RC, 13.20 MaliO-pošta, 13,30 MaliO-ldici, 14.00 Regijskenovice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Film-sko platno, 17.00 Kronika. 1745 Jack pot, 18.00 Pop čvek -Supersoul connection. 19.00 Novice, 19.30 Mal dn^č s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 PoroCüo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 12,00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 1745 Jackpot, 18.00 Pred poroto, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP
mm TEPNii
TUJALE^nnCA
1,	Al^lE-ULYAUra	(3)
2,	RUBY-KAISER miEFS	(6)
3,	SO NOT OVER YOU-SIMPLY RED	(5|
4,	GIVEITTOME-TlMBAUmOFEÄT, NQiYFURTADO&JUSTlN TWBBtlAKE	(2)
5,	NEWSHfKS-PAOLONimNI	{1)
6,	IWANNA HAVE'raURBABIES-NATASHABEttNGFELII	(4)
7,	GIVEALiLLOVE-SINOARBOB	(2)
8,	HYMN4MY SOUL-JOE COCKER	(5)
9,	GLAMOROUS-FERGIEFEAT, LUQACnS	(3)
taMAKESMEWONOER-MAROONS	(1)
DOIMAČALESTVICA
1, MAL£ROKE/VOOA-
»OOHARTAgDAND	l<ll
Z. SEMCA SEBE-ŠANK ROCK
A102-
(7)
Stetoskop: Alergije
Z alergijami ima težave vedno več ljudi. Najhuje je spomladi, ko se ostalim alergijam pridružijo tudi alergije na cvetni prah. S pomočjo gostje v studiu, magistre farmacije Sonje Rupret, bomo skušali poiskati kar največ načinov, s pomočjo katerih lahko težave z alergijami vsaj omihmo, če se jim že ne moremo povsem izogniti. Oddajo pripravlja Milena Brečko Poklič.
www.radiocelje.com
JANPLESTENJAKFEAT.IARA	(3) 4 THIP-GUŠTIFEATPOtONAKASALd)
5.	ZELONAGLAS-NINAOSENA«	(4)
6.	BmCATAlfJfTOVJECOOL-OMARNABB)	(1)
7 NELAŽEŠMETl-
MJAfiUreL&HARlUATAHARI	(4)
8, NIKL-IN AMAZE	(2)
S, M^.aANEVEM-KREMA	(5)
PREDLO&AZAmK) tlSTVICO:
LOVEANOI^R-ORANGEBLUE miME WHAT WE'RE GONNA 00 NOW-JOSS STONE FEAT, COMMON PREDLOGAZADOIMAČO L£STVICa:
MOOROMOKE-NUŠADERENDA
lvaKamä.Kofoä^33c.CeljB MIha Frece,Psani2anska 67c, Žalec
VRTIUAKPOLKIM VALČKOV
CEUSKIH S plus
1, NKOTINSKAKnZA-MOORIJANI (5)
------------------------(4)
12)
-GOLTE (3) i, ZD/URAZUMEM-\CSEUSVATJ£ (1) PREDLOG ZA LESTVICO:
MOJEGRČE-RIMUANI
SLOVENSKIH 5 plus
t PRVIH1D-MWDID01ENJCI (5| Z MOJALEPAGOR0IJSKA-
JUHUBANOASraUATlUl (4) 3 RIBIČ-ANS.PFTRAFINKA (2)
4.	l£IX)MA-SIC£R	(3)
5.	PETKI, SOBOTE IN NEDEUE-BOŠTJAN KONEČNlKSPRkiATHJI (11 PREDLOG ZA LfSTVICO: ZAGODINAMMUZIKANT-GORENJSKIKVINTTT
PETEK. 27.^päl
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop. 7.00 2, jutranja kronika RaSio. 8.00 Poročila, 8.25 PoročUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 14,00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s biü prežeto popoldne (do 19.15), 14,30 Petkovaskrivanka, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika. 1745 Jack pot, 18.00 FesUvaljada. 19.00 Novice, 19.15 Vroče z An-žejem Dežanom - Martin Perovič, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP
Peli pred Mestnim studiem Radia Celje
Minuli teden je bil v Celju 27 Mednarodni mladinski pevski festival. Mladi pevci in pevke so se ustavili tudi pred Mestnim studiem Radia Celje in zapeli nekaj pesmi. Na fotografiji je dekliški zbor iz Velike Britanije. Dogajanje je spremljala novinarka Bojana A\^uštinčič.
Čarobna ruleta
Vsako sredo ob 10.15 v CitycentruCeljezavrtimo Čarobno ruleto tisočerih nakupov. Če se v vrtenju tovrstne rulete še niste preizkusili, vam to priporočamo. Nagrade so namreč izjemno lepe -vredne kar 40 evrov. Od prihodnjega tedna bo v igri tudi 50 evrov vredna nagrada Ca-sinoja Faraon, Izpolnite ku-ponček. ki ga najdete v današnji številki Novega tednika. in osvojite nagrado,
www.iK)Vftednik.
Šmartno ob Pakl
oolasnemodilelku Radia C^ Ustvica Celjskih 5 iahki) poslušate vsak pi)nedäiekob2215iii.le!»vicaSlntenääi 5 pa ab 23,15 uri. Za prcdlogezobeh lestvic lahko
iri mleti zasačen dal ekipe, ki sleherni teden vrti Čarobne proti desni: Nina Pader iz marketin-ketinga Citycentra Celja, in
voditeljica igre Maja Gorjup. Manjkata Aljoša Bončina in Branko Ogrizek, tehnični del ekipe.
Nil fEDNIi
NASVETI
25
Napihnimo rokavčke!
Angleški kralj Henrik VIII. je bil tisti (opravljiva zgodovina pravi, da zato, ker ni bil ravno širokopleč), ki je svojo odločnost in mogočnost želel poudariti z napihnjeno širino. Oblačil, kajpada.
Iz njegovih časov okrog leta 1500 namreč izhaja moda ekstremno širokih in še z dodatnim volumnom podkrepljenih napihnjenih rokavov. Tudi pn tej domislia so ženske le posnemale moške, saj so med dru^m ugotovile, da
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
razširjena in z okroglino v ramenskem delu ukrojena oblačila pas vizualno vznemirljivo zožijo. Tudi še vedno znani in bolj ali manj aktivni dami iz 80. let, ki sta v eni izmed prvih maratonskih TV-limonad. Dinastiji, včasih komaj »zvozili« skozi vrata prav zaradi v nebo nabranih rokavov, bi to ugotovitev gotovo potrdili. Takšni rokavi na-recüjo postavo vitkejšo, bolj ljubko in mladostno. Letošnja moda, ki je zajela v svoja vzdušja le ščepec Henrika VIII., malo 80. let in največ senzibilnih 50. let, ne pretirava s tovrstnim razkošnim »balonjenjem«.
Največ jih je opaziti na poletnih oblekicah, kjer čepi-
- 03 42-66-152 : 03 49-0S-540 _041 324-532
]o na ramenih kot majhni balončki, kokosovi poljubčki, sladkorne jagode ali kroglice iz žlahtne čokolade. So pa v modni milosti tudi takšni, ki se raztegnejo kot meh harmonike vse tja do komolcev, se zaključujejo z elastiko ali z njo tvorijo volanček oziroma je rokav spodaj preprosto stisnjen z okrasnim trakom, zavezanim v pentljo. Najbolj rniniaturni rokavč-ki, ki se končajo skupaj z okroglino ramena, seveda sodijo le na lepo oblikovane roke oziroma nadlahti, predvsem pa ne na komolce, ki so videti kot posušena goba. Saj veste, sami se običajno vidimo le spredaj, ljudje pa nas vidijo tudi od strani in od zadaj!
Vendar, nikar slabe volje! Ce vam je ta prisrčen detajl všeč, vašim rokam pa se že pozna »gravitacija« čdi je kakšen odvečen kilogram poiskal zavetje tudi na tem delu telesa, se lahko nabran del rokavčkovnadaljujejo vozek rokav, ki sega malce pod komolec. Pa bo volk sit in koza cela!
TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
'T'
Petek, 20. april: Zaradi srečanja Lune in Venere boste pod močnim dobrim vplivom. Ener^ja bo usmerjena v harmonijo, ki bo prinašala srečo in uspeh še na gmotni ravni. Primerno za nakupe, dogovore in finančna vlaganja. Nemirno je lahko okoli 7. ure, ko bo Luna v negativnem tranzitu. Previdno pri odločitvah. Zaradi Lune v Dvojčku bo močno izpostavljena komunikacijo in v negativnem smislu živčna obremenjenost. Hitri boste in okretni, za malenkosti ne bo ne časa ne potrpljenja. Ob 13. uri prestopi Sonce v Bika. Bik bo s svojo ener^jo povzročal, da boste v življenju tudi uživali, se prepuščali prijetnim stvarem. Ljubezen bo kar naenkrat igrala pomembno vlogo, v negativnem smislu pa se bo pogosto pojavila trma in nepopustljivost.
Sobota, 21. april: Dopoldne je zaradi konjukcija Venere in Lune primemo za poslovne in druge dogovore, organizacijo in zbrano, intelektualno delo. Urejujete lahko uradne in poslovne zadeve. Zaradi opozicije Venere in Jupitra bo^te previdni, kajti hitro se lahko zadeve obrnejo v nepričakovano smer. Narediti boste morah vse, da sprostite napete notranje energije. Zvečer prestopi Luna v Raka in v pozitivnem seksti-lu s Soncem bo prinašala lepe ener^je. Preplavil vas bo navdih, intuicija, umetniška vizija. Povečano bo sočutje, ki bo pripomoglo k boljšim odnosom v partnerstvu in tudi v prijateljstvih.
Nedelja, 22. april: Veliki kvadrat med Venero, Marsom, Jupitrom in karmič-nim vozlom bo dan obarval nekoliko napeto, lahko celo stresno. Lahko se znajdete v nenavadni krizi, ki izhaja iz globje podzavesti. Če ne boste občutili pozitivnih vibracij, se ne zapletajte v pogovore. Prepiri so izraz napetosti, zato se jim lahko izognete. Luna bo prinašala dinamične in originalne zamisli. Zaradi njenega bivanja v Raku boste sočutni in pripravljeni pomagati ljudem okoli sebe. Dom in družina vam bo v veliko oporo.
Ponedeljek, 23. april: Že zjutraj bo Luna v napetem kvadratu z Merkurjem, zato boste analitični in imeli boste smisel za podrobnosti. Dnevi bodo sicer polni nenehnega hitenja in urejevanja zaostalih zadev, vendar boste lahko naredili veliko, če !e ne boste preveč komplicirali. Občutljiv bo živčni sistem.
Torek, 24. april: Luna ponoči preide v Leva in zato bomo prijazni in sočutni. Te dni boste ognjeno razpoloženi, želeli boste doseči vse na poslovnem, v ljubezni. Želeli se boste tudi odlično zabavati, kar vam velikokrat ne bo težko, ker boste iz nemogočega naredili mogoče. V poslu se boste ukvarjali s težavnimi zadevami in mimogrede naredili tudi veliko zaostalega dela. Usodne urice so za poslovna srečanja, dogovore, čas je zelo primeren za ljubezen, romantično razpoloženje bo na veliki točki. Prvi dan vladavine Lune v Levu boste pohii optimizma in ustvarjahie energije, ki se bo nanašala na vsa življenjska področja. Močenje bo izpostavljen vpEv tujine, nepričakovani preobrati lahko pridejo tudi na finančnem področju.
Sreda, 25. april: Luna bo še vedno v Levu, zato boste ustvarjalni, radodarni in polni optimizma. V ospredju bo ponos in želeli si boste v center pozornosti. Dogajanja bodo izredno intenzivna, saj bo odličen čas za družabne prireditve in zabave. Srečala se bosta Luna in Saturn, zato je treba prisluhniti notranjim vzgibom, željam in slediti navdihu in intuitivni zaznavi. To je čas velike občutlji-vosri, vendar tudi načrtovanja in novosti. Stresno za vse, rojene v znamenju Leva.
Četrtek, 26. april: Že dopoldne preide Luna v Devico. Na površje bo prišla strogost in nepopustljivost. Paziti morate, da ta dan ne pridete v konflikt z uradnimi zadevami ali se srečate z avtoritativnimi osebami. Usoden čas je lahko za ljubezenska razmerja, zato nikar v teh dneh ne delajte novih začetkov ah se odločajte za konec vezi. Veliko pozornosti je treba nameniti notranjim vzgibom in iskati negativne vzorce obnašanja.
Astrologinji CORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORDAf^A
gsm 041404 935
napovedi, bioterapije, regresije
www.goFdana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
0904361 0901428 27 gsm: 041 519265
napovedi, primerjalna analiza
wwv/.dolores.si
	Seve	POSLOVW CENTB? ma tribuna nc^omelnega ^adloWViren» Petrol"	M
			
■L '		PRODAJA - NAJEM POSLOVNIM PROSTOROV • LOKALOV	
šfajE^rski val
In BV,& tvIH^

26
lilSTE
lil
TS, najmočnejši yaris
Ponudba nekaj močnejših ali celo ostrejših izvedenk že znanih avtomohilov se povečuje. Tako se sedaj fie-sti ST, polu GTI, diu RS in podobnim pridružuje tudi Ibyota z yarisom TS.
To je oziroma bo najmočnejši yaris, vendar se je japonska tovarna odločila, da ponudi izvedenko, ki ne bo zgolj navita in športna, pač pa bo ponujala nekakšen kompomis med dobrimi voznimi zmogljivostmi, porabo goriva in bogato serijsko opremo, Yaris TS se nav-
zven od drugih variant te to-yote razlikuje po nekoliko drugačnem prednjem in zadnjem odbijaču, drugačna je tudi motorna maska, pragovi so nekaj bolj zajetni oziroma poudarjeni, avto ima strešni spojler, kolesa so 17-palčna ... Tlidi znotraj je avto toliko drugačen, da ni primerljiv z običajnimi različi-cami-
Za pogon skrbi 1,8-Etrski bencinski štiiivaljnik, ki ponuja 98 kW oziroma 133 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti in z največjim navorom 173 Nm
pri 4.400 vnljajih v minuti. Po tovarniških podatkih zmore TS največ 194 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 9,3 sekunde, medtem ko povprečna poraba menda ne presega 7,2 litra.
Kot pravijo, bo pri nas yaris TS na voljo z dvema različnima paketoma opreme, na slovenskem trgu pa naj bi se pojavil sredi maja. Najcenejša, trivratna izvedenka naj bi bila na voljo za približno 14.000 evrov, medtem ko naj bi petvratna stala približno 16 tisoč evrov.
Toyota yaris TS
BMW načrtuje Z6?
Čeprav nemški BMW vztrajno zanika, da bi načrtoval avtomobil, ki ga sedaj imenujejo Z6, je očitno, da v MUnchnu razmišljajo o vozilu, ki bi konkuriralo recimo mercedesu SL.
Z6 naj bi bil luksuzni dvo- sodila sedanja serija 6, stre-sedežnik, osnovo naj bi po- ha naj bi bila kovinska in
zložljiva, pogon pa naj bi bil speljan na zadnji kolesni par.
Z motorji naj ne bi bilo zadreg. Povsem na začetek naj bi bil postavljen 3,0-litrski šestvaljnik, sledil naj bi osem-valjnik z gibno prostornino 4,8 litra, na koncu pa naj bi
v Z6 vgrajevali celo V12-valj-ni motor.
Vprašanje je tudi, ali se bo morda kdaj kasneje [če sploh) na trgu pojavila M izvedenka, ki naj bi jo v tem primeru poganjal znani desetvalj-nik s 507 KM.
ivrotiii «ftj™«'."
MariborsliD H, Celje tel.: [Oil m-il-jll wwff.ovfodelifegnemer.ii
MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI. SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KlIME -nmnKMmESORji
SERVO VOLANSKE ČRPALKE
Nissan qashqai v Sloveniji
V zadnjem času se pojavljajo avtomobiü, ki jih skorja ni mogoče uvrstiti v noben doslej poznan avtomobilski razred. Eden takšen je tudi nissan qashqai, ki se te dni vozi v Slovenijo.
Nissan meri v dolžino 431 centimetrov in je po obliki me-šanec Športnega terenca, karavana in morda tudi enopro-storca. Nastala je na t. i. osnovi C, ki jo bosta Renauk in Nissan (tovarni sta združeni vkon-cem) v prihodnje uporabljali za gradnjo različnih vozil,
Glede na to, da je qashqai tudi športni terenec, je vkom-
binaciji z 2,0-htrskima motorjema (bencinskim in dizelskim) na voljo tudi s štirikolesnim pogonom, ki ga ima sicer nissan X trail. Sicer pa si ga bo mogoče omisliti v kombinaciji s štirimi motorji: 1,6-litrski bencinski štiri-valjnik ponuja 115 KM, 2,0-litrski agregat pa 140 KM. Dizelska ponudba se začenja z 1,5-litrskim motorjem dCi (106 KM) in konča z 2,0-litr-skim agregatom, ki ima 150 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Najcenejši qashqai je oziroma bo na voljo za 17900
Goodyear z novo pnevmatiico
Goodyear je izdelal novo pnevmatiko za visoke hitrosti in ekstremne vozne okoliščine eagle Fl asyme-tric.
Kot pravijo pri tovarni, ta pnevmatika poskrbi, da vozilo ohranja stabilnost tudi pri veliki hitrosti med vožnjo po mokri cesü. Te gume bodo na voljo v 24 merah v razponu od 17 do 24 palcev.
Goodyear eagle Fl asymetric

V t. '«asi
.. mm
WWORmmjE - MÄLI OGLASI
27
otednik
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko tn male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti ■ 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko ns Radiu Ceije • boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
PRODAM
AVTO znamke Fiat cinqvinento, letnik 1994, dobro ohranjen, ugodno prodom. Cena po dogovoru. Ogled možen popoldanpo 16. uri. Pokličite po telelo-nif (03) 705-3553.	ž 172
FIAT uno t,2 il, letnik 1997, novo reg., modro zelene barve, 5 vrat, prodam za 750EljR.TeleFon04l 967-305. 1934 DAEWOO iiexio, letnik 1997, reg. julq, kratki model, odlično ohranjen, prodam za 600EUR.Teleion031 53M46. 1934 OSEBNI avto Citroen xora, letnik 2000, prevoženih 110.000 km, z vso opremo, prodam. Ogled in informodje po 17.url, 031 357-495, Rok.	1937
W PASSAT karnvan 1,9 tdidieselmetolno zelene barve, letnik 2000, veliko opreme, tirodom. Telefon 041 636-303,041 922-432.	19391940
60LF 1,9 diesel, letnik 1995,5 vrat, prvi lastnik, prodom. Telefon 041 240-580.
1978
WV lupo 1,0, letnik 1999,76.000 km, rdeče barve, prodam. Telefon 041 951-527.
PAJEK Spider 350, odlično ohranjen, molo rabljen, prodam. Telefon 041 996-586, po 14. uri.	1965
NAKUDMO Sip 15, dobro ohranjeno, malo rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 548-587. 1990 PAIEKSi|)V04,kražnabrona,20 diskov, prodam.Teleion041 523-742. 1999
v ueuu pii Poaikvi prodin knlfski zemljišče, 1.400, ne lepi, »inčni legi. Telelm 041 033-584. Smr
WUMMIIO™ Sip, pihilnili T.ilu« n.t,.kl.r!lilpDgo.,p.i.kS,nadve vrele« In ieiokko Olli« keruz<,iliri-
■ Mr,llpkh40, 074)2. »2 i[DSipl7,hl{[rD-
■0(0 vike mklorskokdnlcoGulbrodjbi 105 ral prodom, (enrr po dogovoru. Telelon 031 673.740,031 673-741.
1952
K0SIINKllll.!ocr.e,moihri.Uoio,115 (m, prodom. Telefoo (03) 5796-118, 031151-2;8.	šasi
MUN Oil komne, z moloriem in rezni slroj zo seno, zo oporobo oil kot storino, pro-dnm.Telelon031 716.173. »78
90 m', 1
BBtonsJ(izidal<20-0,6«e Vcenojem&inan DOV. B0tonsi<tz(ctak25-O,74€ ofagoinvinikempfafilunudin Beianskizrclak30-0,T9€ iJdö^npoptKtdö 30%.
POSLOVNI praslor v C£lio,ali|ektRiniljarika pri mestni Iržniti, 1. nodslropje, velikosi 77,50 m', primeren zo trgovsko oil drugo poslovno dejovnost, prodorno zo 16.901 E«R. leHo. (031 491-5042, 031 541-310; n..moksimili|on.si. Maksimili|no,d.o.o.,ljo{)l|ooskoc.5, CoTp
D«05IAIIO«1IUSKO hišovZogrodo, zgrije no 1. 1970, dobro ohronlono invzdrže-vono, velikost 01 m^, zemljišče 463 m', vseljivolokoj, prodorno zo 129.000 EUR. Tolefoi (03) 491-5062,031 541-318; ■.■.moksimilljon.sl.l«oyniilijon,d.o. o.,Lj«bljoosko 1.5, Celje. DRMUE. Prodom slooovoojskl vikend, nr> dokoiion objekt, vsi prlkljoikl.lololon 041 360.771.	1981
KOZIE,PIIStonj. Prodorno kmeikoliSo z gospodorskimi objekti, reno 60.000 EUR oz. 14.370.400 511. lelelon 041 708.198.5vetDvonje,lvonAndiejKrbo. vo£, s. p., Gorito pri Šmortnem 571, (^je; hnp://svetovonje.gojbo.net. n UŠKO, Spodnjo Robo. Prodonio stono-vonjsko hišo z dvoriščem, približno 240 m',prllillžno 250 m" stonovonjskll površin, zgrojeno 2002, vseljeno 2005,zo 179.435,82 EOR oz. 43.000.000 Sli. Telefon 041 708-191. Svetovonjo,lvoo Aodrej Krbnvoc, s. p.. Gorico pri Šmort. nem57i,Celje;littp;//svetovonjo.goj. bo.oet.
ŽUEC«iliiijo.PmdomostonovoojskobiŠo, !21,50oi',nomžo,19,20m^582m' stovbnegozemljiščo, z dvoriščem, zgra. jono 1997, zo 162.952,76 EUR oz. 39.050.000 SIT. Telefon 041 700.198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorite pri Šmorinem 57 c, Celjo; blip;// svotovonie.gDjbo.oot.	n
SEinjUR.|froševe[. Prodomo stonovoojsko
vstonovooje, svoj porklml prostor, pradom. Možno monjovozostonovonjevCeljo. Telefon 031 206.203; bimmelgron-@moil386.com.	1577
S««DST01HOstovlio,proizv[Klnosldodiščnl prostor, tloris 110 «^poriolo 250 m', 00 odlični lokociji v Coljo, polrobno ceb ne oboove, prodom. Telefon 041 624. 184.	1751
4li«zemlje,2njivi,lmv.ikzo7noUodolk krmo, bokov gozd In 1.000 že velikib smrel(,|irodom.Tolefon (031579^592.
HIŠ0vŠempetio,porcolol400m',lepo loknrijo, prodom. Telefon 041 115.070.
ŽALEC Pod t 'T
jon no MoUjonski „
jo 41 m'.
dvorišč. 973m-,z,rojeno 1965,zodoj. prenovo 2000, zo 116.842 EOR 01. 28.000.000 SIT.Teleloo 041 708-191.
GoriT'orilnlZeSS-hi//
svetov0nje.80jb0.net.
KOVA vos. Trisobno stonovonje, obnovljeno, prodom. Telefoo 041 672-374. «16
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
KREDITI
DO 8 LET zq vse zap te jpokojence do 50 % obremenitve doti., stare obveznosti niso ovire. Kredili tudi no osnovi vozila ier leasing;. Moinisl«Jpliillimi|»kiiil<>. PtM«i>liidl>ido>.
KUPIM
SIAJI0VAIIIE,do60m',kirpistorejšoosebo. Plotilo tekaj, ptovioo. Telefoo 041 999-410.	S348
POOSTREŠIE, primerno zo preareditev v stonovnnje, kopim. gotovinsko plotilo. Telefon 041 921-880. 1991
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560, 041/331-991
Celje: 031 508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
rTTTTTTTTTT
TAKOJ!!!
GOTOVINSKA POSOJIU
IN ODKUPI POSOJIL DO UDO EUR. DoSOmesecevnaosnouiOD, pakoinNiein.a»ga.oilla
H l(ivo7,p.p.lM5
pnrniETZffiPisiiečNHAMi PfnDAJA.NA.nH.(XNITVE

ort, telofon 041 3624131. 1913 SOIEzuporobokopolnitelnkohinjooil. dom zoposlenim osebam. Plotilo po degavom.Pokliateodl.dol4.iniKl16. do22.orepotelefono(03)S4aMll,
10174
laiiliood
nodvosob-
biša,853m',zvsoop»moinpobištvam, zgrojeno 1991, obnovljeno 2003, zo •150.600,00 EUR oz. 36.000.000 SU. Telefon 041 700.198. Svetovonje,lvnn Andrej Ktbovnt, s. p., Gorito pri Šmotl. nem 571, Celje; btlp://svelovonje,goi. bo.oet.
KjlPIM
OIVALNI vikend, okolitn Sentjorjo, kopim.
Telefon 041 572-523. »79 OHLNI vikend, od Celjo do «tonskogo, kopim. Telefon 041 572.523. »79
ODDAM
(350 m'|,vColju(ltrva},zo]iamboim dovoljenjem, oddam v oojem.lnlornio-tljepotel
TRI oil štirisobnostooovonjovstomm delo Celjo oil ob SovtnjI kopi oli vzame v nojem mlodo dnižino. Telolon 031 694-395.	VI
ODDAM
0PllEllUEN05tanavao|e,0'lokvCelja,47 m", oddom Telefon 041923911.
no poro oli sonv-skl ženski oziromomoškemo. Tolefoi 031 264-604.	ia43
SKOPIMI delovtflv 00 terenu oddam opremljene sobesson-itorijorni, koliinjo,pnrk-i-mnje,somostojflo,vliišjvCelju.Telefon 041 650.737.	i9S4
IE,65m",n«8rego6,odtlom. Ceno po dogovoro. Telefon 040 484-139.	I960
MIMii
PRODAM
SULNOspnlnifo in elemente zo dnevno oli ii(03|49l-ll91,zvečir. 1937
KUHm0Bm5l2000,jediloito,miza,6sli> lovinkolnosodožnogomltomlzmlkn). fibre ftodom. Telefon 041 599-734, po 11. uri.	19<»
ŠTEDILNIK, 3 •l,blodilnik,zomrzovalnik, trased, regnL omam, pmioi slroj io kovč prodom.TelefonOSl 424^303. li» JEOIINI kot, spoloito in bojier zo tenlrolno, kombinirnn, prodom. Telefon 041 974-101.	1982
PRODAM
PLOŠČICE, keramlčiomormotorne mrože, ogodno prodom. Telefon (03| 5461. 165,031337.365.	1750
KRITINO IromotDonou, 200 m', poieoi prodom. Telefon 5777T25,041 342-400.Iott,Slatina9t,Smort.avRoŽBi dolim.	1921
H!TRO NAROČITE
domo. Telefoo 031
Ž1S3
luobjekloMoksimill. ItesISvColjo.v 11179,7711'(21»24,35. 27,42 m>l,skopoj oli pasomezna,za me50č.o.ojomnmo 13,40 EOR/m'.Te-lefuo (031 491-5062, 031 541-300;
STANOVANJE
PRODAM
ENOSOINO stonovonje, 46 m' (4/5), Na Llplto2,Šentjur,prodnm-Telelon051 396462,Aleksondro. Š290 NOVO.T«vlie|,riCelj..V,otsto.ov.njskl vilijenovoljoSondstondordillrtrisob. nihstnflovonj,letoizgmdn|e 2006,v
prilllčjo, 77 m' . 9 ni- temse; prvo nodstropjo, 87 m'; drogo nadstropje, 122 m>,zlepo tense; moosanla,75m' •4m'bolkono; duplex, 110 «'•9m' lotose. Vso stonovonjo so otožno razdeljeno i. vpisannvzemlpko knjigo. Vselji. vo do 31.S.2007.Cena 1.200 EOR/m'.
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zi
anje o žhiljenju
in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 6 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestftke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
ynrFTi
VsakpetdcUlnniiiihstniirti
[3 tudi letnik 2007 ^ ^sprilogoTV-OKNO! ^^ ^^ ^
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
h HI lanimlvosti 11 »eta glasi» in labwf.
NAROČILNICA
«■»j:
Datum rojstva;
«ipttkllcnonaioiamllDntsdnili za najmanj S mesecev
NT&RC do.o, bo podalke uporabljat samo za potrebe naročniStie sliiibe Novega tednika

DIVi,|ilair.bil(Ev.tfo9lnolio(iiI,Mgg V hlodih ter mešana, krolka zagona, i d«lava.pradan,.Ielel.n04»!ll-346.
IIESIIICEinMipilania,mlode,prodaio-010. KimJiomolor,Upon 55,telefon (03} 5472^)70,041 /fiJflOO. 1438 nUŠI(E.teikooil50dol!0kg,dooio!i rolo, prodom. Tol.foo 031 509-161, I0315I11«.	18»
KAI(0«DS1IIEpo|»,od!Sdol30kg,mož-nast dostave,prodom. Teleloo 041455-732-	1855
IEll(0™otolko,hroioSmo!otev,pri> dam.lelefon04l75«Bl. Š343 ČEBEUE drožme no 01 sat|u oh s poaji ■godni prDrlom.Tiilefon7Bl-2257.
BOR5KO mlodo kozo z mlekom ogodno prodomIelelon 5461-567. 18.9 IEUtO,l»eioem.itiev,lslndmtelk1d,s.n 3tedne,prodom.lelefoo 031 761-113.
1965
■IKCAdmentolio,tiike|o približno 200 kginštiriletostorokrovosiinentolb,2. teleta, prodamo. Iilefo. (03) 5739-312.	LIST
ram kohilice, po izbiri, ogodiio prodam.
Telefon 141763-720. 1970 BIKA simentolto, 160 kti in telička, zelo Iep.,prodom.lelefon041 B33-366.
IEUC0™to».,poino,hr.|.9m««.., proifomlolofoji 5145420. 1» I[LIC09montolko,breioSmoseiei,pro-ilom.Tol.f.n5799-273- 8357 riEIIENSIEborskokozlte,> A kontroli, I
Tolr!fon05l'321-B27. ' 1S94 (BAVO zozikotaoroBbt, možno men|a-vo, prodam. Telefon 041743^35.
PONI žrebiiko,aorigoBmes.<H ogodno pTodanio.infonnatije pa telefonu (03) 5B2-I449.	ZOO1
KUPIM
BIKCE slmentoke, do 200 kg, kupim. Telefonom 653165.	Š332
KOMBI PREVOZ OSEB 1x8ALI2«S='160SEB
-	Prevozi vosih povebiienih na pra-znovanie obietnii; in nazai {REZERVACIJA TERIUli^A)
-	Nakupovalni izleti itaiiia. Madžarska
-	Prevozi na dopostovanie in nazai (REZERVACIJA TERlUlil^A)
Posredništvo in prevozništvo s.p.
Kidričeva 1, Žalec Tel.:Oai 807 060
ifgAJVEČJA IZBirW DVD MEDIJEV V CEUU (6000 NASLOVOV) ■VAŠE DOtMCE POSNETKE PRESNE^ MAVAMO tWZANESUIVDVDr^EDU
PRODAM
raoraSTIIE složne bole, 20 kosov, prodom. Telefon 04145S.732. 1865 CIPRESE smoragd in nnvadne, zo živo me|o, ogodno prodam. Telefon 57IB-339,041317-5BB-	Ž18B
5END v rofuzi in otovo v velikih bolob prodom-Telefon 5471-121,zveiir.
lURKO, izoklo in razne okrasne grmičke prodnm.TolefonS;9M33.Slnvlo Slogo,Rozborl2,Dromlio. 1880 UHSKOLEHIQ seno v rofuzi ugodno prodom. TelefonOfl B71-273. «m *llia,bilo,rdeče,domočo,doslovodolOI po (eni 1,25 EOB, prodom. Telefon 031 713-954.	»36
VINOizvrst renski,kišldrizlingterbelipinm, lanik 2005, proilomzo 0,10 EOB; s«rt-00 vioo, renski, krški rizling ter beli pinol, letnik 2006, prodom 101,50 EOBA Telefon 041 247-348. 19« V1HQ rhordony in loški rizling prodom.
Telefon 051 322-360. S352 HLEVSKI gnai, okoliro brškego, prodam Telefon 031 114-242. i965
SEHO, rozsoto, v okoliri Dobrne, prodam.
Telefon 5771474.	1971
RDEČE vina prodom po 1,31 EUR/1, žgonle po po 5 EUR/1. Telefon 5720-635.
Ž1S0
SURO seno, velike okrogle bole In otovo, kocke, pradonr.Telefon 031 654^760.
MSMl
TLAKOVCI
[WWW.TLAKOVEC.SI Tel.: 021450 38 60
PODLESNIK

O-
_
m
MA TRŽNICI V CELJU
ZELENJAVA	
BUČKE	1.2-1.5
BUČNO QUE	2.95
BLITVA	1.8-2
CVETACA	2-2,2
ČEBULA	12
ČESEN	4,24,3
FIZOLVZRIWU	1.74
HREN	U
JAJCEVCI	17-2,1
KOLERABA	1,5
KORENJE	1-1,5
KROMPIR	Q.m
KROMPIR MLAD	0,9-1,1
KUMARE	1-1,5
OHROVT	1,3-1.4
BRSTiCNI OHROVT 3,8	
PAPRIKA	2,5^
PARADIŽNIK	2-2.5
PEfERŠIU	4
PESA	1-1,2
POR	
REDKVICA ŠOPEK 1	
REDKEV ČRNA 1	
RADIČ	2-2,5
motovileč	4,5-10
regmt'	46
soiataglavnata	2.5
endivua	2,5-2.6
majniska	3
spinača	4.2
repa kisla	1.67
vrsta blaga	cena
zeue presno	0,8-1
kislo zeue	1,67
zelina	2
SADJE	
ananas	2-2,3
banane	1.1-1,2
grozdje belo	2.5-2,8
grozdje rdeče	2,53
grenivke	1-1.2
hruške	2-3
jabolka	0,5^,8
jagode	
kivi	1,53
umone	1-1,1
mandarine	1,2-1,3
orehi celi	2.5
orehi jedrca "	6-7
pomaranče	—
RO+SO©
Avtomehanik
Pogoj; delovne izkušnje
Knjigovodja
knjiženje poslovnih dogodkov (polovični delovni čas)
Pogoj; V. stopnja - ekonomska smer - delovne izkušnje - odgovornost in dinamičnost pri samostojnem delu.
Vloge z dokazilom o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite na zgornji naslov.
10.000 osebam, posreduje zo vsa sto-rostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešniks. p.,Dolenja »os 85, Prebold.	n
mmsM
VCEUSKI enoti nudimo terensko delo,mož-nosl honorarne ali redne zaiHslitve. Telefon 04174M26.Torfo,Selo7,Vele-
lo. Teich
PRODAM
GUME za opeU85/65R1588T,stare tri sezone, prodam 1010 EURAos. Telefon 5485419,	1891
OVCE, breje in jognjeta in rezan javor, zročno suh, 3 in 5 cm, ugodnoprodan. Telefon 041474^46.	w
OBRAČALNIK z zgrobljalnikom In kakovostna belo vino ugodno prodom. Telefon {031582-1978,041 857-645. i936 SENO, iičkolnik in prešo no sleme prodom.
Telefon 031765-461, zvečer 1967 GUME Goodyear, nove, velikost 215-50-17, dva kosa, cena 90 EUR skupoj in žensko poroöio obleko, yo, številka 42, zgoraj oprijeto, dolgi rokav, prodam za 40 EUR. Telefon 041901-914. i964 5TAR kovdki meh prodam. Pokličite po 11.
itrl, telefon 031 765-342. i986 GUME, traktorske, 14.9.28 in verige, prodam. Telefon 041813-076. 1974 KOLE za vinogrod prodam. Telefon 579S-196.	Š353
GUME, I4col,zolupk]tik1, prodam. Telefon 5772-735.	i989
SOLARNI vokuum sistem, bojlerlnox, 1001, vakuumski koleklorzo ogrevanje soni-lame vode, prodom. Telefon 041 628-666. ž 181 KOMBINIRAN štedilnik, vhodno vrata, dve okni Termopon, z roletama, prodam. Telefon (03) 5740-261,051 218447.
2002
DARILNI bon zo Ontnevno potovanje po ŠpaniRzo eno osebovdvoposteljni sobi, prodam po polovični teni. Ostalo po dogovoru. Kličite na telefon 031 605-
fon041 369-338. Toxi Bučko, Krpanova 3,Cerp.	1872
ZAPOSLIMO kijuiavničarjozizkušnjamizo izdelavo ogrojnih vrat. Kočevor & Ther-motron, d. o. o., Ločica 65 d, 3313 Polzelo, telefon (03) 5701-221,5701-345.	ž 175
ZAPOSUM 2 pleskorjo in 2 delavca za pomožna pleskarsko dela. Soboslikars-tvoMattlnZagoričmk,s.p.,Zagrad92 o, Celje, telefon 041 626009. 1897 IŠČEMO šivilj&juojDčico za samostojno delo. Telefon 041 360-907. Božiča Murko, s. p.,Stanetova20a,Celie, 1953
-hL:03/70S-9<HK>.
od7clo14.ure. Pauer.d.o.a..
Brasloyče26,33UBraslovče.
Za prodajo na stojnici v Citycentru v Celju
iščemo
(lahko tUdI študenti ali mlajši upokojenci) za promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ. Tel.: 01/241-3372. Kličite dopoldan!
;^radi širitve poslovanja
prevozom za delo v komereiali.
Začetek takoj. Intoimacije 03/42M1-
50. pon. -pet od 8. do 15.30 ure. Jafcoma. d.0.0., Märitofska c 4*. 3000 Celje.
G0STIlMAVojbMe(ived,s.p.,Šbfjavasl3 zaposli natnkotja oz. natakarico. Telefon 041601-253.	1989
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot
Za delo v tujini potrebujemo
večje število novih sodelavcev naslednji profilov:
energetik.
•elektrotehnik -elektronik.
.ključavničar.
Kandidati lahko oddajo svoje ponudt» od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro osebno na sedežu podjetja, Baukom, d.0.0., Zadružni trg 8, 2250 Ruj
iiininiii.radiocelje.coin
	
	Zapustil nas je dragi mož, oče
	in dedek
	FRANC
	ŠPES
	iz Goriške ul. 6 v Celju
	(9.11.1945-17.4.2007)
Od njega se bomo poslovili v petek, 20. aprila 2007,	
ob 15. uri na Mestnem pokopališču Celje.	
Žara bo na dan poj	jreba od 12. ure naprej v mrliški
	vežici št. 4.
Žalujoči vsi njegovi	
	2016
vos doma z našim materialom. Zainteresirani, spofočite samo svoj naslov pre-blvoliščo, do vas seznanimo o podrobnosti ponudbe. Informacije so brezplačne. Svoj naslov oddajte po sms 041 432-782 oli no ecnail: jozef.bolcina@a-mis.net. Prednost storitve in domočo obrt,JožefBok1nQ,ip.,Kosovelova 17 n, 5280 Idrijo.	p
podobno.Telefon (03) 8104-182,031 393-560; ARS-Projektironje, Anton Strnišo, s. p., Gobrovecl o, 3241 Podplal.
NAREDI si somi S profesionalnimi stroji in napravami iz Izposoj evo In ice SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13,Hudinjo, Celje, telefon (041)629-644, (03) 5414-311.
STRELOVODU Izdelavo, montaža in meritve strelovodov.Jože Kline,s. p.,Gledališki trg7, Celje,telefon041 736-229.1788 IZDELUJEMO stroji» omote, estrihe in vse enčnihcenoh. Telefon
031 598-355. Tr^rad, d.0.0.,Bukovje pri Slivnici 24, Gorica pri Slivnici. 1054
Iskreni fantje liiejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je. zato punce, pozabite rarazočararja ter jih brez
Tel.; 03/57 26 319, gsm; 031/836 378.
LcoHllliOrešnH,Lp.DolW)i>rasaa,PttoU.
PRENOVE bpolnic in stonovanjskih objektov, vso zidarsko in instaladjska dela, urejonje okolic. Kopalnice Štelcer,Mol-gojevo 20, Celje, Telefon 041826-594.
NUDIMO prenočišča in pokrtt piknik prostor. Telefon 5778415. Franc lešnik, kmečki turizem, Hromše 24, Dobrna. 1857
KAMNOSEŠTVO, teracersho, montožo, obnova, brušenje nagrobnih spomenikov, okvirjev in črk. Srečko Sokelšek, s.p., Brezova uL 2, Celje, telefon 492-9546, 041 684-346.	1813
IZVAIAMO vso mon^a gradbena Inzemelj-sko dela, obnavljamo vse vrste fasad in zaščitinwles.Zidoprof,d. 0.0,, Mariborska 64, Celje, telefon 041 994-107,
KAKOVOSTNO in po konkurenčnih cenah izdelujemodemltfasode,M3Grad,d,o. o, Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104.	1931
mimim
kritin, izdelava vseh-ml Dbroh in žlehav, brezplačni preiiraiiHi. Zdaj tudi v Slovaiijl. Zagotovljena kakovost. Knoll-Spenglerei und Dacti-dsckerei, Rosdort am Berg 17, Stafleihoten.
SLO eSM 041 72 73 72
DejattGMAJNIČ».p.
' SANACIJA OBSTOJEČIH DIMNIKOV ' IZDELAVA VSEH VRST DIMNIKOV - klasični -inox
" VIDEO PREGLED
DIMNIKOV ' SVETOVANJE...
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
10. 4.: Katarina KRAGOL-NIK iz Celja - deklico, Simona LEBER iz Šentjurja - deklico, Mojca CELCER iz Maribora - dečka, Brigita STRA-ŠEK iz Šentjurja - dečka, Sonja STRGAR iz Nazarja - dečka, Tjaša COH iz Šentjurja -dečka, Aleksandra KRZNAR iz Celja - dečka, Aleksandra KROPEČ iz Rogatca - dečka, Urška JAGODIC iz Pristave -deklico, Petra JEREB iz Pe-trovč - dečka.
11.4.: Dragica MELANŠEK z Vranskega - dečka, Vesna LESKOVŠEK z Ljubečne - deklico, Katarina ŠUMIGA iz Celja - dečka, Tamara JURE-NEC s Polzele - dečka.
12.4.: Sabina ROMIH iz Celja-dečka. Cordana PIRNAT KOVAC iz Zreč - dečka.
13.4.: Nataša TRATNIK iz Prebolda - dečka, Tadeja LEŠNIK iz Dobrne - dečka. Branka VILENDEČIČ iz Celja - deklico, Andreja ŠTRAUS iz Nove Cerkve - deklico, Erika POLAJZER iz Rogaške Slatine - dečka, Mateja JAGRiC 12 Celja - deklico,
14.4.: LauraMEDVED iz Rogaške Slatine - dečka, Darja ZEUC iz Šentmperta - dečka, Sabina JUST iz Sv Štefana -dečka. Sabina AUDiC MAST-NAK iz Velenja - dečka.
15.4.: Branka MOŠKOTE-LEC iz Laškega - dečka, Tatjana GRMŠEK iz Gomilske-ga - dečka, Irena DOLAR iz Dobrne - deklico, Irena RAMŠAK iz Podčetrtka - deklico. Nataša VERBUČ iz Rečice ob Savinji - deklico, Veronika SELES iz Škofje vasi - deklico,
16.4.: Evgenija KALKAN iz Celja - dečka, Lavra KU-SERBANJ iz Petrovč - deklico, Cordana KRESNIK iz Zidanega Mosu - deklico. Petra PIŽMOHT iz Celja - dečka.
Celje
Umrli so: Jožef KOVAČ iz Liboj. 63 let. Karol ŠMIT z Gomilskega. 61 let. Edita GORIŠEKizGriž, 49 let, Angela CADEJ iz Škarnice, 78 let, Ljudmila MIR iz Velenja, 85 let, Ivana RAJŠTER iz IJu-bije. 87 let. Stanislav DEŽELAK iz TVobnega Dola, 73 let. Ivana VIDEČ iz Uboj. 73 let, Anton POLAVDER iz Pongra-ca, 75 let, Rajko PETRIC iz Košnice pri Celju, 84 let, Marija MOČNIK iz Bukovžlaka, 87 let. Jožefa LONČAR z Lopate, 771et,AnaPLAN]NŠEK iz Celja, 84 let. Zofija KNEZ iz Celja, 79 let, Janez GERJE-VlC iz Celja, 86 let, Berta L0VRENČAKizCeIja,94let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Jožefa FRIC iz Celja. 92 let, Ivana KNEP iz
!M
^ if ^
29
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage ome
JOŽEFE FRIC
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, ji darovali čudovito cvetje, za maše in sveče, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje. Posebej bi se radi zahvalili dobrim sosedam ge. Olgi Bobnič, ge Slavi Romih in ge. Stanki Ivanjko za vso pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku mag. Srečku Hrenu za občuteno opravljen obred, pevcem KMZ Seniorji za odpete pesmi in ge. Marini za ganljive besede ob slovesu. Hvala DU Ostrožno za spremstvo z društvenim praporom in izrečeno sožalje. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju Veking, d. o. o., iz Celja za vzorno organizacijo pogreba.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi; ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
JOŽETA ŠKAFARJA
iz Zabukovice (1927-2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi ge. Mariji Hržica za pomoč. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Planincu za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred, pogrebni službi Morana za organizacijo pogreba in trobentaču za odigrano Tišino, Prav tako se iskreno zahvaljujemo Komunali Žalec, gospodu Banku za poslovilni govor In pevcem Savinjskega okteta za lepo odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Z lepo mislijo nanj: njegovi najdražji
I OB IZGUBI BUŽNJIH SMO VAM V POMOČ S PRIJAZNO BESEDO ITOIAŽBE IN STORITVAMI OPflAVUENIMI Z NAWECJO PIETHO!!!
i PE SOCIU S4, 3203 NOVA CERKEV, VOJNIK
I PniMOŽIČ D.O.OyJIA^NOW 10. 2390JMWE NA KOROSlSH
Šmarja pri Jelšah, 85 let, Hin-ko ŽABERL iz Pijovcev, 43 let, Jožef POLAK iz Zagaja, 70 let, Marija DOBRINA iz Srebrnika, 82 let, Jožef BALON iz Bistrice ob Sotll, 81 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Edvard DECMAN iz Srževice, 63 let. Angela
VOLASKO iz Brezja pri Dob-jem, 76 let.
Velenje
Umrli so: Veronika GOR-ŠEK iz Velenja, 74 let, Alojzij RAK iz Velenja, 76 let, Štefanija ŽIBRET iz Celja, 83 iet, Ana PEROVEC iz Velenja, 87 let, Ljudmila ZACIRKOVNIK iz Šoštanja, 54 let.
a
Ko I» ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan. Nihče še takrat slutil ni,
da to teman bo dan, ko bo zamrl tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil oči tvojih sijaj.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in stari oče
STANISLAV DEŽELAK
iz l^obnega Dola 13, ŠenUiipert (4.7.1934-1.4.2007)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala družinam Rezec-Knez, Jazbec, Pušnik in Belej, osebju ZD Laško, bolnišnici Celje - gastro oddelku, Komunah Laško za pogrebne storitve, kolektivom in sindikatom Pivovarne Laško, Zdravilišča Laško in Tima Laško, pevcem iz Laškega, g. Mastnaku za odigrano Tišino, g. Piklu za ganljivo prebran govor in g.
župniku za cerkveni obred. Še enkrat izrekamo vsem in vsakemu posebej iskreno zahvalo. Žalujoči domači
Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz,
odšel si brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas. Prišla pomlad zelena, vsa s cvetjem odeta, a za nas pomladi ni, ker tebe zdaj med nami več ni.
moža, ata in starega ata
ANTONA BELEJA
iz Vezovja pri Kalobju (23.12.1939-6.4.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala oddelkoma gastro in kirurgija SB Celje za lajšanje bolečin. Hvala gospodu župniku Petru za opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Zidovniku, pevcem Idila, trobentaču za odigrano Tišino, cerkvenemu pevskemu zboru s Kalobja, sindikatu Štore Steel ter pogrebnima službama Zagajšek in Žalujka.
Žalujoči vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
21. aprila bo minilo leto dni, kar nas je zapustil naš dragi
EDVARD DEBELAK
iz Žepine 12 b
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Nam ostala je praznina in velika bolečina.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
	V SPOMIN
	MARIJI KOGOVŠEK
	iz Levca (12.6.1935-21.4.1997)
Mineva 10 let, kar te ni več z nami, ljuba žena in nadvse draga mama. Z žalostjo v srcu te ohranjamo v lepem spominu.	
	Vsi tvoji 1995
Samo še čez strmino, čez pobočje tišine, prek jezera, kjer seje utopil dan. Samo še mimo večera, kjer sUšiš, kako pod jablanami na vasi pojejo za slovo...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
KAROLINE TOČAJ - LINKE
iz Brezove 42 (1923 - 2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo bližino, izrečenim sožaljera, darovanim cvetjem in svečami izrazili sočustvovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. Branku Ferjancu za besede slovesa, g.. župniku Ignacu Magdiču za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba- Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru PD Dominik Hriberšek - Šmartno pod vodstvom g.
Jožeta Dimca za ganljivo odpete žalostinke.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Z lepo mislijo nanjo: vsi njeni
Še? sem večeru naproti in sem naenkrat sam bil večer. Mila svetloba kakor dokončnost lije počasi in mimo vame. Tako v luči, sam prvikrat luč, spoznavam, da je neskončna milost (ta moj) večer. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob smrti ljubljenega moža, očeta, tasta in starega ata
PETRA ROŠERJA
z Dobme (1938-2007)
izrekamo iskreno zahvalo za vsa osebna in pisna sožalja, za obilje cvetja, sveč in številne darove za svete maše, Srčna hvala duhovnikom gospodu Janku Stcašku za blagodejno molitveno uro v mriiški vežici, župniku Niku Krajncu, salezijancemaStanetu Okornu in Francu Vidicu in dekanu Alojzu Vicmanu za svečan pogrebni obred s sveto mašo in spoštljiv spomin na pokojnega. Hvala ministrantom, pevcem cerkvenega pevskega zbora, moškemu zboru KUD Dobrna, gospodu Antonu Moguju za izbrane besede slovesa, Aljoši Jurkoviču za odigrano Ave Marijo in pogrebni službi Usar za korektne storitve.
S hvaležnostjo smo sprejemali vsakogar, ki je pristopil h krsti pokojnega ali se uvrstil v veličastno spremstvo na njegovi zadnji poti.
V nemi bolečini: žena Herta, hčerka Petra in sin Primož z družinama

30
Ii -%.
KINO
Olnst)io..inpilu1
UM. 19.20 Dwiaka
16,40,18.ea3, 21,00,2j StnlK
15,50,18,30,21.10.
18,20. 2D.40.22.S0 ävlieni, drygih
Zivliwie V nänatm
lim im 20io. 23.30
Seanova potitnica
13.00. ISJD. llflO, 19.00,21.00,23.00 Qiyiaka
14.20,1B.50. 19.10, 21,20,23.30 Nmja 2ah8
1240. HŽO. 17.10 Roekr Badwa
19,20
Dobri (Hstir
21.30
PETEK, 19.00 Zavržsniini 21.00 Bot čudno kot fikcija
SOBOTA 18.00 :
21.00 BoSfaidnokotfifccüa
NEOHJA 19.00 Zanisniiisi 21.00 Bolj iodno kot fiuiya
Roman Fonda: TovariS Tito
otwritev ptografske Tozstave IS.OOZaložka Gorica
PEllK 18.00 Čudežna mreža 20.00 Mapovabll«!)
N^EUA 10.00 Čudažnanii^ 20.00 Nepovabljen
Postavljanje mlaja
19.30 Narodni dom Celfe
Akademski pevski zW Celje
26. redni letni koncert
19,30 Dom svobode Griže_
Olga Markovič: Člstflka Marija
7.00 do 13.00 Središče Vda?^
8.00 do 13,00 Atrij KSCWlenje ........iän^kattäücä
a Velenje, preddverje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem novih in rahljemh laijig
Cvetlična tržnica
9.00 do 12-00Sredigče Vrbja
Cvetlična tržnica v Vr^u m.00do 12,00 Mestni t^ Žalec Cretlična tržnica
10,00 Skomarska liiša
7.00 do 18.00 Središče Vdenja
Jurijev sejem 8.p0'dol7.00TržniM
Vse za lepo okolje
sejeminj-azstava
BraMkotiček............
pogovori znanimi stovenskimi pi-sateljiinpesmki 17-00 Galerija PC Mercator____
19,00 Celjski dom Celje
19.00 Kulmrni dom Zreče Pesem treh dežel
19.30 Narodni domf^________
Moški pevski zbor Seniorji KMZ Celje
Tedtiiletiu končen
Pripo^%dGvalnica
19.00 Knj^ama Kulturnica Velenje Al Gore; Neprijetna resnica"
8.00 Knjižnica Velenje -Coolknjiga
KatbyKacer: Skrivost Gabijine omarice
pogovor nc^smikov o knjigi ■ ■8.00 Kozjanski park v Podsredi Dan zemlje
predavanje o ogrevaiyu in onesnaževanju okolja
19.30 SLG Celje ........................ 19.30 Narodni domCelje
M. von Mayenburg: Paraziti	Celjski godalni orkester
abonma Po posebneni razporeda	kormert
19.30 Kidturiti centcr Lažko Nastop treh generacij
letni končenžensk^pevskes2:^io-
20.00RdečadvoraiiaVaeB}e Ro©kometžiir
nastopajo Psihomodo Pop, Vlado Kreslin, Zabranjem pušenje in Šnorkiband
21.00 Local ........file Vibes"
koncert
9.00 Kraljeslvena dvorana Jehovovüi
__prte, Bežigrajska 9, Celje
V tem svetu, polnem težav, s lahko počutite vame!
bibUjsko predavanje
lO.OOAvk Hotela Breza Podčetrtek
13,45 Skomars^ hiša
srečanje pesnilwv Južnega Po-hoija in Dravinjske doline
IS.OO Dom krajanov Galicija_
Odmev iz Pruha
srečanje ljudskih godcev
Pesem in harmonika nas združuje
koncert
Risanje na steklo
za otroke Skomaija in vse druge d)iskoimüx 10.00 do 15.00 Interspar Velenje
Mati zemlja ^^k dan bolj ječi
dan Zemlje
11.00 d9 17.00 Skomars^ hiša
______Dm (ripi^ w^SkoKarga^^
M.fflTermeOl^	^
Jurjevanje po starih običajih
11.23.4.
8,00 do 12,00 Medobčinska matiCna
knjižnica Žalec_
Knjige menjajo lastnike 18.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice
FotografijeMilanaVogrina
razstava fotograf 17.30Domkdt^ Velenje
......S. Makarovič- taca muca
lutkovna predstava 19.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja
Olimje_
Vokalna skupina OsU Jarej ob prvem letu delovanja in gosti končen
Kajin dobrodelni koncert
koncertni večer ob svetovnem dne-. miZemlje
DOd,
OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE CELJE
19,30 Glasbenažola Velenje, velika dv<xana_______
Velenje s solisti pomladanski koncert MDELJA.22.4.
9.00 do 17,00 Ribnik Velenje_
Dan odprtih vrat pri ribniku Vrb-)e
ob svaovnem dnevu Zemlje 9.00 do 12.00 Pri Podružnični osnovni
___äoUTrje	_____
Cvetlična tržnica
16-Q0 Mto^kicCTter Ppdč^tek.....
Literarni večer ob dnevu knjige
predstavitev del Uteramih ustvarjalcev is domaiiega in širtega ob-mor^a
Življenje izven kontrole, gensko spremenjena hrana, genska tehnika
15. srečanje in okmgla miza
11,00 Žolski Celje
10.30 Na zvezdi v središču Celja
Poklon knj^, lepi besedi in Celju
5ENTJURJEV0 2007
prratso.«.
17,00 Kuktgni domŽ^giK _ •
Naravno je zdravo in podelitev
20.00 Kuiwmi dom Sentixir. pnreditve^ ailoior na ^Mrtžču
ObtikovanjegUnena lončarskem vretenu - Boris Cestnik
lančarskadelavnica
R.A.P izLatvije.NudeinB!g!öOi mama .
vdiktTockkors:ert	--
8.00dol9.00KulnOTu0om.Žentjur;
šotor
Jni^eva tržnica in Mmufaktu-ra mojstnt Janeza
8.00 dol9.00 Kulturni doroS^gut" Naravno je zdraiT r razstava
Kultiuni dom Sratjur. pnredttvm šotor
• mpartanSčii_■ . ;■■.
10-00 ILtoieTOsrečanjepaialnfiiOTke-
. -streymgodb 12.00 Juräcovanje
13.30 Predstavftep ddaKtoote^c^druS-tva Šenčur m pnkaz šolanja psov 1S .30 Jurjeva povorka komslab vpregm
konjen^3v 16.31? KoncertansamblaFra^mclsp : 18.00 Revija natodnozabavnibansamb-•iovan pevcev obüne Sentiur 20,00 Juijeva veselica
8.00 Kultom dom-^i!|Or:
Naravno je zdravo
Sentceleia
Slovensko združenje duševno zdravje - pomoč pri sodalni in psihološki rehabilitacij! oseb z duševnimi moinjami Krekov trg 3, Celje Tblefon 03 428-8890, 428-8892 slovensko drustvo hospic območni odbor ceue ijati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4. Celje ■1,: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 krizni center za mlade Telefon 493-OS-30
drustvo reeionalna vasna.hiša
Telefoa 492-63-56 materinski dom Telefon 492-40-42 društvo ozara ceue pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, lel.; 03 492 57 50. zavod vir, dnevni center za pomoc odvisnim Telefon 490 00 24, 031 288 827 center za pomoč na domu Ttelefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
m
m
nefiks - indeks neformalnih izobraževanj,
raedn. dokazilo o štu-
kartica isi^ dentskem informacr službi.
o evropski prostovoljn
:plačen dostop do
Večinfo:wivw.mc<elje.si 03/490-87-40 in 040-756-009
tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek ob 16. in20.url,VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petekmed 15. in 17 uro. Vodi Dejan
KUD Des
:aMaks;
č: sobota med 14, in 16, uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17, uri in sobota ob 10, uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
Duhovna šola Lectorium Roscicru-cianim: ponedeljek ob 18. uri
10;00 ^Kjrtnj.park Šentjur, pnredrtvem pEostor ■
Tekmovanje rad^sko vodenih modelov avtomobilov (off-road) za pokal mesta Šentjur
1100 Ploiičad pred cgkvijo Sv. Jurija Nastop pihalnega orkestra ^nt-
t;:, -■■ r
0], lepo jeres na de:teli
kmcertiovenskestnoglasbe vss vedbtansaiiibia.KWSkn>entja
^smoui
Petek, ob 20.00:
Kratka predstavitev EVS (Evropske prostovoljne službe)
Izppovednice; Uroi Knez Uki - Portugalska skozi oči EVS prostovoljca PremiemapredstavitevTV-oddaje izpod korenin 10
C^l
Redno:
Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure,
P2 - odpiralni čas (z marcem tudi ob ponedeljkih): pon. - čet, 18, -22, ure, pet - sob, 19, - 24, ure, nedelja 16, -20. ure, ob prireditvah po dogovoru, P2 je odprt, če je zagotovijeno dežurstvo. Obiskovalci so se dolžni držati navodil dežurnega, Prijave za dežurstva sprejemamo na 031-404 -146! SPORTANJE
Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki ob 18,00,
Telovadnica OŠ F, Malgaja. Sobota ob 14.30 - 16,00 odbojka. Kombiniramo košarko in odbojko. Možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti!
PodjefleNT&RC,d.o.o, Direktor; Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agen-ajsko-tržno dejavnost
Nastov: Piešemova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) S441032, Novi tednikizhajavsaktorekin petek, cena torkovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1.25 EUR (299,55 SIT), Tajnica; Tea Podpečan Veler, Naročnine: Majda Klanšek, Mesečna naročnina je 7,09 Et.IR (1,699,03 SU), Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR {40.801,11 SIT). Številka iransakcijstegaraCuiia: 06000
Urednik fotografije; Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje; WVW jninjades^ comE-mail uredništva; tednik@nt-rc,si; E-mail tehničnega uredništva tehnika, tednik6>nt-rc,si
redni ca: Simona Brglez
Urednica informativnega prograu E-mail: radio@nt-rc,8i, E-mail v studiu: mfo@radiocelje,com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Pokhč, Brane Jeranko, Spela Oset,
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le
jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič.
Prop^čida: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek.
Marjan Brečko -
läefon; (03)42 25 190
Fax (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekL pošti: agendja(?^it-rc,si
i?- , -ifmn
IDRILO
Nagradna križanka
4" ^«S»
POMOČ; ANOA-gamsji bivol, BENNO-nemškt kipar Elkan, MLADEN-fartnakolog Est, RANJAK-zdravllna travna rastlina, Tl-titan, TOLUEN-metllbenzen
Nagradili razpis
1.	nagrada: bon v vrednosti 20,86 evra za nakup izdelkov v poslovalnicah podjetja Brglez z Vranskega
2.	nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri
3.	- 5. nagrada: knjiga Pierre Lefevre in Bruno Perrinet: Življenje nas uči
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravdne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do srede 25. aprila 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 13, aprila 2007,
Rešitev nagradne križanke iz št. 30
Vodoravno: ŠUM, KRI. NZ, PIA, ASPIK, BR, ADEKVAT, TEA. ČRT. TAKSIST, KNITTEL, OLSEN. JAJCE. GA, U. LD, KALAHARI, NELA, ATOM, MAOR, MODULOR, IV, KNE, AGON, LIMONA, AN, JL, DETELA, TELO, DED, SAR, KARENI, ADI, KRA, TEREZA, CO, NOSAN, DIDIER, CD, CÜCHE, BIR, HES, ROJE, AP, KRAJ
Geslo: Najboljši smučarji minule sezone
Izid žrebanja
1.	nagrado - bon v vrednosti 20.86 evra za pregled su jok (dlani in stopala) v Biovitalu na Proseniškem pri Šentjurju, prejme: Anica Jeršič, Polzela 106 b, 3313 Polzela.
2.	nagrado - vstopnici za kopanje naRogaški rivieri, prejme: Aljaž Benetek, Franca Kožarja 16. 1430 Hrastnik.
13 14 15 16
"26"-^-[26-[29-[3Ö"
Ime in priimek: Naslov: _
31
OVEN ^ I TEHTNICA M
Ona: Sicer se boste upirali načrtu, s katerim ua5 ho presenetil prijatelj, a se mu boste na koncu le morali podrediti. Še vedno pa boste nekje v sebi obdržali skrite adute, ki bodo lahko obrnili potek igre.
On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne za vas ne za partnerje. Vse prepozno ste se zavedli, da ni vse v denarju, ampak je treba posvečati pozornost tudi obrobnim rečem...
Ona: Čas je že. da začnete ločevati zrnje od plev, sicer se boste na koncu opekli prav vi. To ne bo niti prijetno niti koristno. Pazite na pomemben telefonski klic, ki vam bo v veliki meri spremenil življenje.
On: Odpravili se boste na pohajkovanje po okolici in se pri tem pošteno sprostili ter si nabrali novih življenjskih moči. O vsem skupaj boste realrw premislili in se dokončno odločili, kako naprej.
Ona: Pozabite na preteklost, saj vam ta nenehno obuja stare rane. Živite raje za ta hip. namesto da se utapljate v spominih. Še bolje bo. če boste na nek način poskrbeli tudi za prihodnost, zlasti v poslu.
On: Iz trenutka v trenutek boste bolj nestrpni, sajbostepri-čakouali nekoga, ki vam že kar lep čas ne da miru. Kar brez skrbi, saj se bo na konca vse razpletlo natanko po vaših željah.
Ona: Zapletli se boste v pomembno diskusijo o denarnih zadevah in to z osebo, ki vam lahko odpre marsikatera vrata v poslovnem življenju. Toda nikar pri tem ne pozabite na partnerja. ki vas potrpežljivo čaka.
On: Ne zapletajte se i; nekaj, kar vam lahko pusti neprijetne posledice. Poglejte okoli sebe in hitro boste opazili veliko ugodnejše priložnosti, ki samo čakajo da jih izkoristite. Predvsem pa brez kakršnekoli panike!
DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^
Ona: Postavite svoje pogoje in kmala boste opazili, da jih bodo sprejeli tudi ostali. Čaka vas prijetno presenečenje v družini, karvam lahko docela spremeni življenjski tempo. Seveda v pozitivni smeri!
On: Dobro poglejte okoli sebe in opazili boste, da se nekdo vseprevečkrat kot po naključju pojavi v bltiini. Mogoče je še najbolje, da vi storite odločilen korak, saj bo druga stran vse preveč sramežljiva.
Ona: S prijatelji se boste po-dah v prepovedane vode, vsaj kar se tiče ljubezenskih zadev. Bodite karsedaprevidni, saj nikoli ne veste, kdaj bodo vaši podvigi prišli na ušesa pariner-ju.
On: Ne morete pozabiti tistega. ki ste ga po neumnosti izgubili. Konec tedna, boste izvedeli informadjo, ki vam bo pomagala do ponovnegazbližanja. Pazile, dane boste, vsegaporujv-no pripeljali v slepo alico.
^ I KOZOROG Ä
Ona: S partnerjem bosta le prišla do izvrstnega kompromisa, kibozadovoljeval oba. Kljub različnim pogledom na skoraj ' večino stvari, si bosta uspela ustvariti prijeten vikend, ki vam bo ostal dolgo v spomina.
On: Nikar se ne zanaSajte na govorice, ki krožijo okoU vas. ampak poglejte raje y sebe in hitro boste videli pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, da je človek sam sebi najboljši prijatelj.
Ona: Resnica je res večkrat neprijetna, a z vztrajnim zapiranjem oči pred očitnimi dejstvi ne boste dosegli nič. Poskusite z malce diplomacije in opazili boste, da so se odprla mno-gokatera doslej zapria vrata.
On: Pomagali boste prijateljici, ki vas je pred nekaj dnevi prosila za pomoč. Delo bo sicer precej naporno in utrujajoče, vendar pa lahko pričakujete hvaležnost in trajno prijateljstvo, ki ne bo kar tako.
i. - 5. nagrado - vstopnico za kopanje v bazenu Golovec, prejmejo: Leon Furman, Trubarjeva 30, 300 Celje, Nina Polšak, Gorica 17 a, 3201 Šmartno v Rožni dolini in Mateja Krajnc, Kozje 178, 3260 Kozje.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
LEV	VODNAR %
Ona: Ne spreminjajte življenjskih navad, saj boste i; kratkem naleteli na človeka, ki vas bo prav zaradi tega koval v zvezde. 7b bo samo voda na kolesa vašegamlina. Obeta se vam prav prijeten in zanimiv teden.
On: V ljubezni se vam obeta nekaj manjših nesporazumov. zaLo je še najbolje, da se s pari-nerko odkrito pogovorita in najdeta skupno pol iz trenutne zagate. Nikar se ne bojte narediti prvega koraka.
DEVICA ^
Ona: Deležni boste malce več pozornosti in prijaznih besed s strani prijatelja, a bo za kaj konkretnega potrebno še kaj več tudi z vaše strani. Na vsak način imate več kot dobro priložnost za precej resno zvezo.
On: Dobronamerne kritike s strani sodelavcev vam bodo odprte oči in ravno zaradi tega vam bo končno uspelo reširi problem iz preteklosti. Poskusite se jim oddolžiti na način, ki bo prijeten za vse vas.
Ona: Prišel bo trenutek odločitve, ko se bo pokazala vaia prava vrednost. Nad rezultati boste presen ečeni celo sami Nekdo vam bo pomagal iz ljubezenske zagate, a bo glavno delo vseeno vaše.
On: Vaši namigi so več kot prozorni, zato se ne trudite prepričevati ljudi v nasprotno. Nekdo vas skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi vam. Za kaj takega bo potrebno kaj več kot le arogantnost.
Ona: Uspelo vam bo spremeniti neugodne poslovne tokove, kar bo dvignilo vaš ugled med sodelavci. Proti koncu tedna lahko pričakujete obisk starega prijatelja, kipa bo imel precej presenetljive načrte.
Orv Ne boste se uspeli odločiti glede neke pomembne poslovne zadeve, zalo je še najbolje. da poprosite za pomoč prijatelja, ki se v tehzadevah znajde bolje od vas. Pomagal vam bo na najboljši možen način.

Sredinega pola;
kot zidarji
neljnih kamnov za zadnje objekte Regijskega centra za ravnanje z odpadki so se udeležili župani večine od 23 občin, ki sodelujejo v projektu... in se ob slovesnosti, skrbno pripravljenem programu in druženju tu(Ü dobro zabavali.
Naš tiskarski škiatek je na tenko napel ušesa in ujel tudi nekaj zelo zanimivih pogovorov ter zapisal nekaj komentarjev.
Foto: GREGOR KATIČ
Številni župani so v sredo opravili izpite za zidarske e. Uškemu Francu Zdolšku se je smejalo...
... žalski Lojze Posedel se je moral tako zelo skloniti, da sofotoreporterji napeto čakali, ali se bo vse dobro končalo.
... veienjski Srečko Meh pa je bil pri s|
zidaka silno previden...
Nasmejan celjski »ekološki« lobi priča, da so tudi s ekologi zadovoljni z naložbo, ki bo poskrbela za ol strokovna vodja projekta Milka Leskovšek, dr. Ivan Eržen, direktor ZZV Celje, občinska ekeloginja Nini Mašat in Andrej Ursič Iz ZZV.
Direktor Nivoja, ki zida večino objektov RCERO, Danile Senič, si je, upravičeno, mel roke. Direktor Javnih naprav Marko Zidanšekpa mu je nazorna pokazal, kako veliko ribo je ujel s 50 milijoni evrovtežko naložbo.
Z modo za zdravje ^
Priznana modna oblikovalka Urška Drofenik iz Šmarja pri Jelšah se zadnja leta pogosto pojavlja v ospredju medijev, ki poročajo iz sveta vrhunske mode, še posebej, ko gre za odmevne dogodke, kot je aa primer izbor Miss Slovenije.
041/«51 OS« in 03/490 0222
Ob odprtju svojega modnega kotička Corner UD na prestižni lokaciji v ljubljanski veleblagovnici Nama je prejšnji Četrtek pripravila glamuTOzno otvoritveno prireditev, kjer je vsem zbranim predstavila posebni liniji »pret a porter« in »ate-lier« modnih oblačil za poslovneže. Kot manekeni so se izkazali nekateri znani Slovenci, prireditev je povezovala Ivana Šundov, s petjem pa popestrila odlična Alenka Godec.
Ob tem je Urška Drofenik pokazala, da je tudi človek z velikim srcem, saj je na
dobrodelni dražbi ponudila tri svoje unikatne obleke in tri fotografije znanih v njenih kreacijah. Tako so zbrah 5.300 evrov, denar pa namenili nakupu aspirator-jev za ORL oddelek Splošne bolnišnice Celje in klimatsko napravo Splošne bolnišnice Maribor. V imenu SB Celje sta se prireditve udeležili namestnica predstojnika ORL oddelka Lea Zupan, dr. med-, specialistka otorinolaringologinja, in glavna medicinska sestra oddelka Nataša Leskovšek.
Urša Drofenikin Ivana Šundov v družbi Lee Zupan in Nataše Leskovšek