PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ AA .. Aob. postale I gruppo " 1^6118 “U lir Leto XXVm. Št. 212 (8305) TRST, petek, 8. septembra 1972 frrRSKI ?NEV?1^ ^ začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Ceritndm, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Nova uradna verzija o tragičnihdogodkih vmunchnu Načelnik munchenske policije: «Talci so že bili obsojeni na smrt« Zahodnonemške oblasti še ne vedo povedati, ali so talce ubili Palestinci ali pa so postali žrtev policijskega streljanja - Grozilno telefonsko opozorilo vzhodnonemški olimpijski reprezentanci MONCHEN, 7. — Načelnik munchenske policije Schreiber je da-n*s ob zaključku tiskovne konference, na kateri je dal novo uradno verzijo tragičnih dogodkov v olimpijskem naselju in na letali-*'**> hladnokrvno izjavil: «Vedeli smo, da so bili talci obsojeni na J"irt. Upali smo, da bodo teroristi napravili kako napako, da bi lah- poskus uspelo. • amu, Vid K° koga rešili. Na žalost nam ni ,Ta izjava gotovo ne more opraviti ravnanja policije ob omenje-tragičnih dogodkih, zlasti pa ?, dogodkih na letališču, kjer so tili pobiti vsi izraelski talci in pet p»lestincev. Vsa svetovna javnost *® še vedno sprašuje, kako je mo-|loče, da je bila bavarska policija '•'O «naivna», da je upala, da bo-?° teroristi napravili «kako napa-\®». Tudi izjavo, da so bili vsi tal-C| «že obsojeni na smrt», lahko posujemo samo z dejstvom, da je lr»elska vlada odločno zavrnila **hteve Palestincev. Toda to vpra- šanje je bilo vprašanje izraelske vlade in ne zahodnonemške vlade. Na tiskovni konferenci, katere sta se udeležila tudi zvezni in bavarski notranji minister, Schreiber ni povedal dejansko nič bistveno novega, ki bi lahko v kaki drugačni luči ocenili torkove tragične dogodke v Miinchnu. Vsa njegova pojasnila niso v najmanjši meri zabrisala dvomov o ravnanju policije. da jih nameravajo Palestinci odpeljati s seboj v Kairo in da bo do odpotovali takoj, ko bodo dobili odgovor, da so izraelske oblasti izpustile 200 Palestincev. Schreiber je tudi izjavil, da je telavivska vlada «prepustila celotno akcijo nemški policiji*, potem ko je zavrnila ultimatum teroristov. Izraelska vlada, je dejal načelnik policije, «je imela popolno zaupanje v odločitve nemške policije.* Iz tega lahko sklepamo, da so bili izraelski talci že v dopoldanskih urah obsojeni na smrt, potem ko je Tel Aviv zavrnil zahteve Palestincev. Če so bile zahodnonemške oblasti tako gotove, da so že Med tiskovno konferenco je bilol obsojeni na smrt, ali bi ne bilo danes prvič sporočeno, da je zvez- bolje, da bi jih Palestinci odpe-ni notranji minister obvestil talce, | Ijali v Kairo, ali v kako drugo Policija v olimpijskem naselju v Miinchnu arabsko državo, kjer bi lahko ostali živi? Načelnik bavarske policije je nato podrobno ponovil potek pogajanj s teroristi in obrazložil načrt policije za rešitev talcev na letališču Fiirstenfeldbrucku, potem ko so propadli vsi načrti v olimpijskem naselju. Schreiber je takole opisal zadnje tragične dogodke: Helikopterja s teroristi in talci sta pristala na letališču drug poleg drugega. Vse področje je bilo močno razsvetljeno. Iz prvega helikopterja je skočil na tla en «fe-dain», takoj nato je skočil še eden iz drugega helikopterja. Oba sta šla takoj proti civilnemu letalu, ki je čakalo kakih 150 metrov od helikopterjev. Eden od njiju je vstopil v letalo in kmalu ponovno izstopil. Ko sta se vračala proti helikopterjema, so ostrostrelci odprli ogenj. Trije teroristi so bili na mestu ubiti, četrtega, ki je bil med dvema helikopterjema, niso zadeli in mu je uspelo steči k svojim tovarišem, ki so bili zaprti v helikopterjih s talci. Teroristi so odgovorili z ognjem iz brzostrelk, in zadeli policista, ki je bil v nadzornem stolpu. Nato je eden od teroristov skočil iz enega helikopterja in vrgel v njegovo notranjost ročno bombo. Helikopter se je vnel. Med močnim streljanjem so pritekli gasilci, ki pa se niso mogli približati helikopterju. V kratkem premoru streljanja (»talci so morda bili še živi*, je podčrtal načelnik policije), smo pozvali teroriste, naj se vdajo. Poziv je bil zavrnjen. Nato je posredovala policija z malimi oklepnimi avtomobili in se podala proti gorečemu helikopterju. Policija je zajela tri teroriste, ki so bili še živi. Vsi ostali so bili mrtvi. Na vprašanje časnikar jev, kaj je bilo s talci, je notranji minister odgovoril: «Vsi mrtvi, delno med požarom in delno ubiti od strelnega orožja*. Načelnik policije je dodal: «Ne vemo, ali so jih ubili ’fe-daini’, ali pa so bili ubiti med streljanjem*. To je bila danes zadnja »uradna verzija* zahodnonemških oblasti o pokolu na mtinchenskem vojaškem letališču. Po vsem tem še vedno ostaja odprto tragično vprašanje: ali se je res izplačalo zahodnonemški policiji tvegati vse za vse, ali pa ne bi bilo bolje, da bi omogočila Palestincem, da odpotujejo s talci v Kairo ali kam Olimpijske igre se nadaljujejo drugam? Na to vprašanje ni mogoče sprejeti odgovora načelnika mttnchen-ske policije: »Bili so že obsojeni na smrt. Nismo mogli nič drugega storiti*. Kljub nadaljevanju olimpijskih iger, napetost med zbranimi športniki iz vsega sveta še ni minila. Dopisnik tiskovne agencije iz Vzhodne Nemčije je izjavil, da je vzhodnonemška reprezentanca dobila včeraj zvečer grozilno opozorilo po telefonu, »da se bo kaj pripetilo* v stanovanjih vzhodnonemških atletov v olimpijskem naselju. To vest je potrdil tudi župan olimpijskega naselja, ki je zahteval okrepitev varnostnih ukrepov za vzhodnonemške atlete. Policija je izjavila, da so vzhodnonemški atleti in njihovi spremljevalci pod strogim nadzorstvom. iiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitiliiiiiiiitiiiiiiiiiitiirMiiiimiiit||||||||mM||||||||l|| mn iiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POGREB UBITIH IZRAELCEV V MIINCHNU Izrael pripravlja napad na sosede ? Vdor izraelske enote v Libanon - Zahteve po obračunu s palestinskimi gverilci TEL AVIV, 7. — Tukaj so danes i lahko, čeprav je izraelska vlada pokopali deset od enajstih Izrael- I pohvalila zahodnonemške oblasti in cev, ki so bili ubiti med tragičnimi dogodki v Miinchnu. Pogreba so se udeležili izraelski predsednik, člani vlade, parlamenta, predstavniki političnih organizacij, vojske in velika množica prebivalstva. Na pogrebnem obredu je spregovoril tudi podpredsednik vlade Alton, ki je med drugim poudaril, da so arabske države, ki podpirajo palestinske teroriste, «krive» njihovih zločinov. Med Izraelci in v njihovih časnikih se pojavljajo vedno bolj o-stre kritike na račun ravnanja zahodnonemških oblasti, ki so vodile akcijo proti Palestincem. Predvsem obsojajo ravnanje policije, da je nastopila zmedeno in da je vzela vso zadevo preveč na PETURNI RAZGOVOR SINDIKALNE FEDERACUE S PREDSEDNIKOM VLADE Sindikati za pospešen gospodarski razvoj zagotovitev zaposlitve in stabilne cene Prišlo bo do nadaljnjih razgovorov med sindikati in vlado na raznih ravneh ■ Andreotti je zagotovil da bo vlada branila vrednost lire RIM, 7. — Predsednik vlade Andreotti se je danes pet ur razgo-,!ri»l z delegacijo sindikalnih organizacij. Razgovor se je pričel ob in zaključil ob 15.30 in je na njem za vlado sodeloval tudi n'**er za delo Coppo. Zvečer je o razgovoru izdalo J6c)sedstvo vlade daljše poročilo. sedstva vlade za splošna vprašanja, s CIPE za vprašanja programa in z drugimi ministrstvi ter z ministrstvom za delo. Andreotti je zagotovil, da bo prišlo do razgovora s sindikati glede kmetijske politike EGS, glede šolstva, pokojnin in javne uprave. Za zdravstvo pa je napovedal, da pripravljajo ustrezni zakon in da bodo še pred dokončno izdelavo poslušali stališče sindikatov. —oun vidu« e uc m Uf> Glede Montedison je Andreotti za- 5t'i»"’poTitlčna‘,“volia, dTU” nada- I ptovil, da to vprašanje sedaj o-> Z izvajanjem reform v pove- komisrja j' Načenja z uvodnim govorom /^sednika vlade, ko je obravna-,l. kalijanski politični in gospodarja' Položaj ter povezavo z razvo-J” Evropske gospodarske skupno-v ’ Andreotti je dejal, da je pr-g t'*tvena naloga vlade, da doseže “%odarski napredek, da se za-„ *°yi raven zaposlitev, razvoj zali ,i'h področij in raven dohodkov. ..'bednik vlade je dejal, da ob- jjj' * zmogljivostmi razvoja dr- Jato So spregovorili predstavniki Beračij CGIL - CISL - UIL Lama in Vanni, ki so zahte-|g od vlade, da ustvari aktivno Dfj Zgovorno sodelovanje delavcev oj., Ustavljanju gospodarske in so-%tle politike in pri izvajanju po-t^to reform. Podčrtali so, da zah-tij a gospodarski razvoj Italije in kj ega sistema, da se daje večjo 'lQst javni potrošnji s pomočjo govornega programa. Sindikalisti t^Pato govorili o nekaterih naj-thiJ Perečih vprašanjih in med nji-0 kmetijski politiki EGS, šol-trjJ.š’, pokojninah, zdravstveni re-to- .’ javni upravi, Montedison, re-o^toi ČNEL in o sindikalnem spo-K'ede železničarjev. t)e todno poročilo predsedstva vla-5oKnadaljuje, da je v razpravo po-Iq ’ najprej minister za delo. na-Q| Jto predsednik vlade Andreotti. vj| 'to metode je Andreotti zagoto-v9'.^a se vlada strinja s sodelo-Ijtjjtotn sindikatov pri izdelavi po-razvoja. Zaradi tega je vlada H^vljena, da se stalno in siste-{»svetuje in to ali na ple-ravni, ali glede posameznih ^anj, in torej na ravni pred- CIPE in da bo prišlo še do novih razgovorov predno bo vlada dokončno sklepala. V zvezi s cenami .je predsednik vlade sprejel obvezo, da bodo ostale nespremenjene upravne cene in da ne bodo dovolili zvišanj najemnin, da bodo posredovali glede cen šolskih knjig in končno, da o tem vprašanju razpravljajo v okviru EGS. V tej zvezi je Andreotti izjavil, da je vlada odločno proti razvrednotenju lire, za kar ne obstajajo ne tehnični ne politični razlogi. Andreotti je napovedal razgovor v zvezi z varstvom na delu in to tudi v zvezi z naravnim okoljem. Sindikalne organizacije do sedaj še niso izdale sporočila o zaključkih razgovorov z vlado, saj So o-čitno hoteli, da prej izide poluradno sporočilo iz krogov predsedstva vlade. Sindikalisti so se samo omejih na krajše izjave o posameznih vprašanjih, ki so jih dali novinarjem takoj potem, ko so zapustili palačo Chigi. V tej zvezi so podčrtali obvezo vlade, da ne gremo po poti razvrednotenja lire in da vlada ne bo zvišala cen uslug, ki zavise od njene volje. Glede Montedison pa pravijo sindikalisti, da predsednik vlade ni povedal nekaj novega, čeprav je dejal, da je vlada postavila svoj veto do nadaljnjih odpustov osebja, dokler ne bodo globalno razpravljali o modernizaciji družbe in njenih tovarn. Zelo v kratkem bo prišlo do razgovorov o najemninah in o cenah. Sindikalni predstavniki so zastavili predvsem najvažnejša vprašanja, ki se nanašajo na gospodarski razvoj, na razvoj zaposlitve in na cene. Glede vseli teh vprašanj se je Andreotti omejil na zagotovilo, da bodo o njih ponovno razpravljali. Prišlo bo torej do številnih razgovorov med vlado in sindikalno federacijo. Sindikalni predstavniki so končno povedali, da so pozvali predsednika vlade, dd bi vlada izpolnila obveze do železničarjev, ki jih je sprejela že prejšnja vlada in zaradi česar se je tudi sindikalni spor tako zaostril. Napovedali so. da se bo izvršni odbor sindikalne federacije sestal 18. septembra, ko bodo poglobili vsa navedena vprašanja. Senat se bo sestal v ponedeljek, ko bo ob 17. uri vlada predložila zakonski dekret v zvezi z novim šolskim letom in v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti. Komisija za promet, pošte in telekomunikacije poslanske zbornice se bo sestala v petek, 16. septembra, ko bo poročal minister Gioia o rezultatih poskusnih barvnih oddaj. Devetnajstega septembra pa se bo sestala parlamentarna komisija za nadzorstvo RAI—TV, ki mora izbrati svojega predsednika. RIM, 7. — Danes so objavili seznam občin, v katerih bodo na osnovi vladnega sklepa 26. novembra upravne volitve. Skupno gre za 565 občin in med njimi tudi za našo tržaško občino, v goriški pokrajini pa za občino Ronke. Tajništvo za zunanje zadeve SFRJ obsoja teroristični napad (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Zvezno tajništvo za zunanje zadeve je izdalo uradno sporočilo, v katerem odločno obsoja teroristični napad in umor izraelskih športnikov v Miinchnu. Teroristični napad na olimpiadi je, po izjavi zveznega tajništva, napad na plemenite smotre olimpijskih iger, ki so simbol zbliževanja in sodelovanja med narodi sveta. Ta napad, kot vsak terorizem, je usmerjen proti interesom mednarodne skupnosti in je v tem primeru naperjen predvsem proti stvarnim interesom borbe arabskega ljudstva in Palestine. Enodušna obsodba te teroristične akcije v vsej svetovni javnosti opozarja, poudarja sporočilo zveznega tajništva, na veliko odgovornost vlad vseh držav na svetu pri preprečevanju vseh oblik terorizma. Nesporno je, da posledice tega tragičnega dejanja peščice ekstremistov ne sme prizadeti nedolžnega palestinskega ljudstva, katerega pravična stvar uživa simpatije po vsem svetu. B. B. BEOGRAD, 7. — Pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Milan Venišnik je sprejel danes odpravnico postov francoskega veleposlaništva v Beogradu Christiane Molitchenko, kateri je izročil kopijo promemorije jugoslovanske vlade o sovražnem delovanju ekstremne skupine in posameznikov na ozemlju Francije proti Jugoslaviji. njihove napore za rešitev talcev. Po vsem Izraelu pa se nadaljuje kampanja proti arabskim državam in proti palestinskim gverilcem. Časniki zahtevajo «vojno proti te-rorizmu*, in pišejo, »da je prišel čas za protinapad za izkoreninjenje terorističnih gnezd* »Jeruzalem Post* kritizira sporočilo vlade in politični opazovalci v Jeruzalemu menijo, da obstaja možnost, »da Izrael pripravlja nov napad na teroristične postojanke v sosednih arabskih državah* Še posebno izraelski časniki dajejo krivdo za pokol v Miinchnu Egiptu in Siriji, češ »da podpihujejo blazne zločince, da delajo to, kar njihovi vojski nista sposobni narediti*. Kot prvi odgovor na poboj izraelskih športnikov v Miinchnu lahko tolmačimo današnji vdor izraelskih e-not v Libanon. Vojaško poveljstvo je sporočilo, da je enota zasledovala gverilce, ki so včeraj prišli ij Libanona v Izrael. Enota je vdrla do libanonskega naselja Yarun, kjer je po sporočilu izraelskega poveljstva ubila enega gverilca in se nato umaknila čez mejo. čeprav glasnik izraelske vojske ni povedal podrobnosti o tej akciji, politični opazovalci v Jeruzalemu menijo, da ta vdor ni moč tolmačiti kot maščevanje za munchenski pokol, da pa lahko predstavlja »opomin* arabskim sosedom. Tiskovna agencija palestinskega osvobodilnega gibanja v Bejrutu je danes sporočila, da Izrael zbira svoje čete na libanonski in sirski meji. Agencija pravi, da je zbranih na stotine padalcev skupno s tanki in težkim topništvom. Zaradi tega opozarja, da se Izrael pripravlja na napad in se sprašuje, če bodo tokrat nastopile tudi uradne arabske sile. Sicer pa agencija zagotavlja, da se bodo Palestinci borili in da ne bodo čakali na odgovor arabskih vlad. Barvna TV tudi v ponedeljek Včeraj v Miinchnu ATLETIKA Na sporedu je bilo šest finalov v katerih sta padla dva nova svetovna rekorda, dva pa sta bila izenačena. Nov državni rekord v teku na 1500 m je postavila Italijanka Pigni. BOKS Jugoslovana Vujin in Par-lov sta si zagotovila bronasto kolajno, čeprav bi bila v svojih naslednjih srečanjih premagana. Seveda pa imata zdaj izredno priložnost, da se potegujeta celo za zlato medaljo. KOŠARKA Italija je doživela visok poraz v tekmi z ZDA in se bo zdaj potegovala s Kubo za 3. mesto. Jugoslavija pa se bo za 5. mesto potegovala v tek- mi, v kateri bo njen nasprotnik — Portoriko. KOLESARSTVO V tej panogi je prišlo do vrste presenetljivih dosežkov. Najbolj nepričakovan je bil hud poraz Italije, ki ni osvojila niti ene kolajne, kar se v zgodovini njenih nastopov na olimpijskih igrah še ni zgodilo. ODBOJKA Zaključeno je tekmovanje v ženski odbojki. Finalna tekma med SZ in Japonsko je bila izreden športni užitek, saj sta obe ekipi prikazali res izjemno kakovostno odbojko. KONJSKI ŠPORT V tej panogi so si zagotovili v dresuri zmago sovjetski konjeniki pred Vzhodno Nemčijo. TRADICIONALNA GOSPODARSKA MANIFESTACIJA Tito je otvoril zagrebški velesejem Na velesejmu je 6.300 razstavljavcev, 59 držav in nad 300 tisoč eksponatov BEOGRAD, 7. — Na vabilo antifašističnega odbora Demokratske republike Nemčije je odpotoval danes v Berlin dr. Aleš Bebler, član llllllllllllll■l>||■lll■■l||||||||||||||||||||||||l|||||||||||lllllnlll||||||•llllll||||||||||||||||||lllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||•l|||||||■llllllllll||||||||•|||||l||||l|ll|,||||,l|„||||||||ll||||l|l|l|||||||l|lll||ll|||a|llllll|||lllll||||||||||a|||||aa|||| Zahodnonemške oblasti so da- RIM, 7. — RAI - TV je sporočila, da bodo za en dan podaljšali barvne televizijske oddaje, ker se je podaljšala olimpiada. (Od našega dopisnika) ZAGREB, 7. — Predsednik republike Josip Broz Tito je odprl danes v Zagrebu letošnji mednarodni sejem, na katerem sodeluje okrog 6300 razstavljavcev iz Jugoslavije in 59 držav iz vseh celin z nad 300 tisoč eksponati Na slovesni otvoritvi sejma so bili navzoči med drugim predsednik zveznega izvršnega sveta Dže-mal Bijedič, predsednik sabora Hrvaške Jakob Blaževič, predsednica CK zveze komunistov Hrvaške Milka Planinc, številni zastopniki družbenega življenja Jugoslavije in Hrvaške, zastopniki jugoslovanske ljudske armade, najuglednejši za stopniki gospodarskega in političnega življenja Jugoslavije in Hrvaške, številne delegacije iz inozemstva, člani diplomatskega zbora in druge, osebnosti. nes dale novo uradno verzijo o tragičnih dogodkih, ki so se odvijali v torek v olimpijskem naselju in na vojaškem letališču pri Miinchnu. Nova verzija pušča še vedno mnogo dvomov o ravnanju zahodnonemške policije zlasti na letališču, kjer je bilo ubitih 11 izraelskih talcev in pet Palestincev. Sicer pa se policija izgovarja, da ni mogla storiti več kot je storila. Načelnik munchenske policije je izjavil, da so bili izraelski talci že obsojeni na smrt, ko je izraelska vlada zavrnila zahtevo po izpustitvi 200 palestinskih gverilcev v zameno z 11 talci. V Tel Avivu je bil danes pogreb desetih od enajstih izraelskih športnikov, ki so bili ubiti v Miinchnu. V Izraelu se nadaljuje ostra kampanja proti palestinskim in sosednim arabskim državam. Skoraj vsi časniki zahtevajo »povračilne ukrepe in ma- ščevanje miinchenskih žrtev*. Včeraj je neka izraelska vojaška edinica vdrla v Libanon, kjer je, po uradnem sporočilu, ubila enega gverilca in se nato vrnila čez mejo. Tiskovna agencija palestinskega osvobodilnega gibanja v Bejrutu pravi, da Izraelci pripravljajo napad nad Libanon in Sirijo. Predsednik vlade Andreotti se je dobrih pet ur razgovarjal s petnajstčlanskim tajništvom sindikalne »Federacije CGIL - CISL -UIL», ki je bila kot korak k organski enotnosti sindikata ustanovljena tik pred počitnicami in ki je takoj zahtevala razgovor z vlado o številnih perečih vprašanjih. Iz uradnega poročila predsedstva vlade, kot tudi iz prvih neobvezujočih izjav sindikalistov, izhaja, da so obravnavali zelo številna vprašanja, tako da je za sedaj zelo težko izluščiti, kakšna so bila stališča in glede katerih zadev so se sporazumeli. Vendar pa morda za sedaj to ni niti toliko bistveno, kot je zelo važno dejstvo, da je tudi Andre-ottijeva centristična vlada prisiljena, da prične resen razgovor s sindikalnimi organizacijami in da je Andreotti podčrtal, da gre za stalno prakso posvetovanj na različnih ravneh. Na svoji seji je tržaški občinski odbor izrekel svoje mnenje o stavki, ki jo je tudi včeraj o- klicala in izvedla sekcija FENLAI-CISL v Acegatu, zaradi katere je bit vse jutro ustavljen mestni javni promet. Občinski odbor pod predsedstvom župana Spaccinija je izrazil mnenje, da je sporazum, ki je bil sklenjen pred časom s CGIL in UIL največ, kar lahko nudi podjetje svojim uslužbencem, se pa ponovno obvezuje, da jim bo nudilo ob sklepu vsedržavne delovne pogodbe take dohodke, kakršne uživajo šoferji občinskih prevoznih podjetij v največjih i-talijanskih mestih. Istočasno je občinska uprava sporočila, da bo v kratkem sprejela v službo nadaljnjih 50 šoferjev. Ogorčenje zaradi miinchenske-ga pokola se ni poleglo. Gnev so tokrat izrazili predsednik deželnega sveta Furlanije • Julijske krajine prof. Ribezzi, tržaški župan inž. Spaccinl in tajništvo tržaške KPI. sveta federacije in predsednik združenja španskih borcev. Dr. Bebler bo v Berlinu v imenu Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije sodeloval v delu mednarodnega antifašističnega sestanka, ki bo posvečen borbi proti vojni. Južna Koreja bo umaknila čete iz Vietnama SEUL, 7. — Južna Koreja bo umaknila svoje čete iz Južnega Vietnama. Južna Koreja ie poslala v Vietnam svoje čete 1965. leta in ima sedaj v Vietnamu 38.000 vojakov. Čete bodo pričeli umikati decembra in jih bodo umaknili v šestih mesecih. Končana konferenca o razorožitvi ŽENEVA, 7. — Zaključilo se je zasedanje ženevske konference o razorožitvi, ki je trajalo sedem mesecev, saj se je pričeto 29. februarja. Sklenili so samo, da bodo predložili generalni skupščini OZN poročilo, ki vsebuje naštevanje dokumentov, ki sc jih predložile delegacije in vprašanj, o katerih so razpravljali. Zaradi tega so delo konference kritizirale razne delegacije in predvsem delegacije neuvrščenih držav, ki niso zadovoljne z dejstvom, da ni bil narejen noben stvaren dorak k splošni razorožitvi. Na konferenci so obravnavali predvsem tri vprašanja: prepoved kemijskega orožja, prekinitev atomskih poskusov in organizacijo prihodnje konference o razorožitvi, glede katere so številne državo predlagale, da naj na njej sode-lujejo vse države, ki razpolagajo z atomskim orožjem in torej tudi Francija in Ljudska republika Kitajska. POLDNEVNA STAVKA IN ZBOROVANJE ŠOFERJEV MNENJE OBČINSKE UPRAVE 0 STAVKI USLUŽBENCEV PODJETJA ACEGAT Nadaljuje se polemika o umestnosti stavke - Protest rojanske konzulte Sinoči se je sestal tržaški občinski odbor in razpravljal, med drugim tudi o stavki uslužbencev ACE GAT, ki so včlanjeni v sindikat FENLAI . CISL. Občinski odbor, če naj na kratko obnovimo njegovo mnenje, sodi, da sta sindikalna akcija in nepopustljivost CISL povsem neupravičeni in da je že sklenjeni sporazum (tisti, ki sta ga podpisali sindikalni predstavništvi CGIL in UIL) največ, kar lahko v tem trenutku ponudi občinska uprava. Kar zadeva vprašanje povečanja števila uslužbencev, za katerega se zavzema CISL, je občinska uprava sporočila, da bo v kratkem sprejetih v službo skoraj 50 novih šoferjev. Podžupan Lonza je odbornikom poročal o svojem srečanju z vsedržavnim voditeljem sindikata CISL Testolinom, ki ga je prepričeval, da mora ACEGAT sprejeti dopolnilno pogodbo še pred vsedržavnim sporazumom. Lonza mu je odgovoril, da se je ACEGAT sporazumel s tremi sindikalnimi sekcijami, da bodo šoferji uživali dohodke, ki bodo na ravni srednjih dohodkov uslužbencev občinskih prevoznih podjetij glavnih mest drugih italijanskih dežel. Do sklepa dopolnilnega sporazuma (sočasno s podpisom vsedržavne delovne pogodbe konec leta), pa bi uslužbenci ACE GAT prejemali za skupnih 64 tisoč lir predujma na bodoče poviške. Občinska uprava, je dejal Lonza, je pripravljena razpravljati o vseh tehničnih aspektih prevozne službe in o organizaciji dela. reakciji, ki skuša na vsak način istovetiti (in posplošiti) vse stavke s kaosom in neredom. Eojansko - barkovljanska konzulta je spet posegla pri občinski upravi z zahtevo, naj doseže obnovitev voženj na progi št. 5. Pri tem se sklicuje na več tisoč protestnih pisem, ki da jih je prejela. Ostro polemiko so začeli tudi komunisti. Njihovo glasilo pri tem omenja tudi domnevne politične špekulacije desnice KD, ki jo vodi poslanec Bologna. Dopisnik osrednjega glasila KPI trdi namreč, da je namen Fenlai — CISL predvsem ta, da spravi v zadrego izrazito morotejsko vodstvo KD in občinsko upravo inž. Spaccinija ter direktorja ACEGAT, la pripade levičarski struji «Forze nuove». Tržaška preff»dura sporoča, da je ministrstvo za industrijo, trgovino in obrtništvo izdalo okrožnico, v kateri pravi, da lahko izdelujejo in prodajajo krmo samo tista podjetja, ki razpolagajo s posebnim dovoljenjem tega ministrstva. Kršitelji bodo strogo kaznovani. Včeraj dveurna stavka Lloydovega osebja Upravno in potujoče osebje «Lloyd Adriatico* je včeraj stavkalo dve uri in sicer od 17. do 19. Stavka sodi v okvir protestnih akcij, ki so jih napovedale tri sindikalne organizacije FILM - CGIL, FILM -CISL in UIM - UIL, da bi obranile pomorske proge na področju Jadrana ter za uresničitev načrtov CIPE za proge PIN. V Lloydovi palači je bila zjutraj skupščina vsega upravnega osebja, delavcev in plovnega osebja, med katero je dr. Salvo Teiner v imenu treh sindikalnih organizacij imel poročilo o zadnjih razpletih spora. Svečano odkritje SPOMENIKA PADLIM v NOB v Prebenegu bo v nedeljo, 10. septembra 1972 ob 16. uri. Pri kulturnem sporedu sodelujejo poleg recitatorjev pevski zbor Valentin Vodnik in godba iz Brega. Vabljeni! Odbor za postavitev spomenika PREBENEG 8. oktobra občni zbor «Slovenske skupnosti* Izvršni odbor »Slovenske skupnosti* je posvetil svojo današnjo sejo upravnim volitvam, ki bodo 26 novembra. Z zadovoljstvom je izvršni odbor sprejel vest, da ne bodo volitve za tržaški občinski svet ponovno odložene. S tem v zvezi je izvršni odbor med drugim sklenil sklicati v duhu smernic sveta »Slovenske skupnosti* redni občni zbor in sicer za dne 8. oktobra t.l. ČETRTI DAN »KRAŠKEGA TEDNA* Fantovska in dekliščna privabili na Repentabor veliko množico Ijndi Nekaj kritičnih pripomb ob letošnjih prireditvah Občinski odbor v svojem sporočilu ugotavlja, da .je ACEGAT pokazal dovolj dobre volje, da pa nepopustljivost CISL povzroča vidno neugodje širokim ljudskim slojem, predvsem delavcem in starejšim ljudem, ki se običajno vozijo z avtobusi na delo ali v mesto. Kakorkoli že so občinski upravitelji stalno pripravljena in bodo še naprej sledili razvoju dogodkov, skupaj z upravo ACEGAT. Menijo pa, da je to, kar so sprejele sindikalne sekcije pri prvem sporazumu. največ, kar lahko nudi ACE GAT v tem trenutku, ko .je finančni položaj podjetja vse prej kot rožnat. Na poziv organizacije Fenlai — CISL so uslužbenci prevoznega podjetja ACEGAT spet stavkali skoraj pol dneva. Trst je bil brez avtobusov vse jutro, do poldne in delavci, ki so se vračali z dela domov so se morali posluževati redkih in neudobnih vojaških tovornjakov. Vse kaže. torej, da CISL, ki je dala pobudo za ta novi val stavk, nikakor ne namerava popustiti pri vprašanju, ki zadeva 2000 lir bruto poviška »predujma* na finančne izboljšave mezd, ki jih bo predvidel dopolnilni sporazum. Tega bodo po vsej verjetnosti sklenili konec leta, po podpisu vsedržavne delovne pogodbe za šoferje občinskih podjetij. Včeraj zjutraj so stavkajoči (.CISL ima v podjetju ACEGAT skoraj absolutno večino uslužbencev za sabo, medtem ko sta sindikalni sekciji CGIL in UIL zelo šibki) organizirali poulično manifestacijo z zborovanjem, na katerem je govoril sindikalist Marinello. Govornik se seveda nj mogel ogniti polemiki, ki sta jo sprožila druga dva sindikata, CGIL in UIL, ki se s to stavko, ali točneje, z načinom te stavke nikakor ne strinjajo. Stališče delavskih zbornic je znano: stavka je škodljiva, ker vzbuja rastoče negodovanje med prebivalstvom in s tem gre dejansko na roko tistim krogom, ki bi radi postavili na zatožno klop ves sistem javnih prevozov. Najbolj so zaradi stavke prizadeti delavci in uradniki, saj so prekinitve dela ob takih urah, ko bi morali avtobusi zagotoviti prevoz v tovarne in domov. Delavski zbornici CGIL in UIL se, seveda, sprašujeta, ali se taka stavka splača, oziroma, če so zahteve take, da je zanje stavka upravičena. Gre za predujem, ki predstavlja le začasno rešitev. Glavna bitka bo decembra, ko bo treba obnavljati delovno pogodbo. Tedaj bodo prišle vse zahteve sindikatov na mizo, od tega sporazuma bo odvisen tudi finančni položaj uslužbencev občinskega podjetja. Predujem pa pri tem ne bo igral pomembne vloge, saj ga bodo obračunali (v več ali manj) na osnovi bodočih poviškov in po podpisu dopolnilnega notranjega sporazuma. Decembra, ko bo treba obnavljati vsedržavno delovno pogodbo pa bodo potrebovali šoferji ACEGAT solidarnost vseh delavcev... Ali bo to mogoče, če si jo sedaj zapravljajo s tvegano ostrino te stavke? CGIL in UIL izražata v tem smislu globoke dvome. Kaj pravijo pri CISL? V letaku, ki so ga razdeljevali, trdijo, da je boj CISL za povečanje organika (nove zaposlitve) v višini 40 odst. Nadalje zahtevajo korenito reformo vsega prevoznega sistema in takojšnjo razpravo o platformi zahtev uslužbencev ACEGAT. Zanteve so torej, kot vse kaže, zelo radikalne. Vprašljivo pa je, če res mislijo sindikalisti Fenlai — CISL, da jim bo uspelo izbojevati korenito reformo prevozov in tudi zaposlitev nadaljnjih 40 odstotkov uslužbencev za kritje dela, ki je lilo doslej opravljeno z nadurami, brez skupne akcije vseh treh sindikatov ob aktivni podpori vsega iretrivalstva. Negodovanje se izra-ri v najrazličnejših oblikah in vse 'redo v račun predvsem desnici In Sinoči je bilo v Repnu in v Colu pa tudi drugod po Krasu zelo živo, tako živo kot že dolgo ne. Konrad Andolšek, ki je sicer doma s Kon-konela, in Nataša Čevnja iz Tomaja sta se namreč poslavljala od samskega življenja, kajti prihodnjo nedeljo bosta »stopila v zakonski jarem*. Konrad in Nataša pa sta zakonski par za letošnjo Kraško ohcet, ki je zaključna prireditev Kraškega tedna. Seveda sta se fant in dekle poslavljala »od svobode* vsak zase, on s svojimi znanci in prijatelji v Repnu, v gostilni pri Škabarju, ona pa s svojimi prija teljicami v Colu, v gostilni »Pod Taborom*. Če bo držalo to, kar so nam sinoči povedali v Repnu, sta zadnji slavili »deldiščno* »po starem* A-lojzija Škabar-Kraščena in Štefanija Škabar-Trobčeva. To pa naj bi bilo pred točno petdesetimi leti. Datum sicer ni povsem gotov ali točneje ga mi nismo mogli v naglici preveriti. Dve domačinki v že zrelih letih sta nam rekli, da sta Alojzija in Štefanija Škabar »brali za u balo* leta 1921, neka druga še starejša domačinka pa nam je z gotovostjo rekla, da je to bilo leta 1922 in da je tista njuna «dekliščna» bila »ta zadnja dekliščna po starem* v Repnu. Ugotavljanje točne letnice zadnje »dekliščne* »po starem* prepuščamo morebitnemu etnologu, mi se bomo raje vrnili k sinočnji »fantovski* in »dekliščni*, ki sta privabili v Repen in druge kraške vasi izredno veliko ljudi, toliko ljudi, da je bila na cestah gneča. Da bi ljudem ne bilo dolgčas, je poskrbel orkester »Kras*, ki je že dolgo pred deveto uro zvečer začel na trgu v Repnu igrati in na lepem plesišču so se začeli vrteti pari. Posebno živo je bilo, seveda, pri Škabarju, kajti v večji dvorani tega gostišča so se zbrali na »fantovsko* ženinovi prijatelji in znanci. Okoli štirideset mladeničev, med katerimi je bilo tudi nekaj ženinovih sošolcev, je veselo proslavljalo »fantovsko*. K veselemu razpoloženju je poleg vina pripomogla tudi godba, ki je v večeru menda izčrpala ves repertoar, kar ga premore vsa slovenska lahka glasba. Dekleta, prijateljice in znanke neveste Nataše, pa so se zbrale na »zadnji svobodni dan* neveste v Colu. Tudi teh je bilo veliko, celo več kot fantov. saj smo jih našteli malone oet- NEVARNOSTI SLINAVKE NI VEČ Spet promet z živino na proseški postaji Pokrajinski živinozdravnik in zgoniški župan sta preklicala omejitve - Promet z Romunijo še prekinjen Dva tedna po zapori živinskega prometa na proseški železniški postaji zaradi večjega števila primerov slinavke, je pokrajinski živino-zdravnak preklical odlok o zapori, ker ni več nobene nevarnosti oku-ženja. Isto je storil tudi zgoniški župan, ki je preklical prepoved kroženja goveje živine v neposredni bližini postaje in odlok za cepljenje živali v občini. Odkar so odkrili okužene živali v pošiljki 240 telet, ki so jih odposlali v 20 vozovih iz Romunije v Como, je minilo le dva tedna. Medtem so zaklali nekaj nad 200 okuženih živali, skrbno razkužili železniško postajo, vozove in okolico. Uspeh teh ukrepov je bil tolikšen, da so lahko skrajšali za dober teden karantensko obdobje: takoj po odkritju prvih primerov slinavke — bilo je 24. avgusta — je pristojni živinozdravnik izjavil, da bo treba počakati vsaj tri tedne od zakola zadnje obolele živali za ponovno odprtje mednarodnega živinskega prometa. Medtem so v Jugoslaviji preusmerili vse pošiljke živine v Gorico in Pontebo, kar je povzročilo velike preglavice in težave, saj ti dve postaji nista primerno usposobljeni za sprejemanje velikih pošiljk živine. Položaj pa je od včeraj dopoldne povsem normalen: že zgodaj zjutraj so prešli mejo prvi vlaki polni goveda in druge živine in popoldne se je promet odvijal z navadno hitrostjo. Edina omejitev, ki je še v veljavi, zadeva živino iz Romunije, kjer so se pojavili primeri slinavke. Pošiljk Iz te države še ni in jih verjetno tudi ne bo še dalj časa. dokler ne bodo dokončno iztrebili zadnje primere obolenja. Pošiljkam iz Romunije ne dajo že na jugoslovanski meji dovoljenja za prehod v Italijo. Ni še znano koliko časa bo treba, da se normalizira tudi promet z Romunijo. Sedfm prog bivše SAP priključene ACEGAT Med sejo občinskega odbora, ki je bila v sredo, je župan Spaccini i med drugim podal obširno poroči- 1 lo o svojih dunajskih srečanjih, sam odbor pa je na predlog odbornika Verze odobril načrt o ureditvi Ka-lače in muzeja Revoltella za skupni izdatek 400 milijonov lir. Omembe vreden je tudi sklep občinskega odbora, da je na predlog odbornika Hreščaka sklenil predati v upravo občinskemu podjetju ACEGAT sedem prog bivšega podjetja SAP. Te proge so: proga «C» (Campanelle - Trg Stare mitnice), «D» (Sv. Ana - Trg Stare mitnice), »R» (Rovte - Trg Stare mitnice), »L* (Lonjer - Trg Oberdank), »M* (Barkovlje - Miramar), »S* (Sanatorij - Trg Oberdank) in «T» (Trebče Ul. Cicerone). Ta ukrep občinskega odbora predvideva, da bodo omenjene proge priključene občinski prevozni službi kakor hitro se bo nadzorni odbor, ki ga je posebej imenoval občinski svet, ugodno izrazil o tem deset. Nataša je namreč pripeljala s seboj veliko svojih prijateljic iz Tomaja in Sežane. Približno ob pol enajstih zvečer se je vsa vesela fantovska druščina napotila iz Repna na Col »po dekleta*, da bi nato vsi skupaj družno prišli na trg v Repen, Kjer so sc ob '-vokih orkestra »Kras* vrteli pozno v noč. Ko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se tudi letošnji Kraški teden lepo razvija kot priprava za čim lepšo nedeljsko Kraško ohcet, bi radi opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti. Že prej smo rekli, da je bilo sinoči v Repnu zelo veliko ljudi m da je bil promet zelo živ. V trenutkih je bil promet tudi preveč ziv in so se ** Sil ** 'fb* 4+* * \ ■. nfe • (f h W' Sladki orehovi štruklji so skuhani... kolone avtomobilov na cestah in uličicah zagozdile. Sicer pa je les, da nesreč in incidentov ni bilo, toda nujno je promet bolje urediti. Druga na-ša kritična pripomba se tiče občinskih oblasti. Kraški teden ni in ne sme biti šagra. Namen Kraškega tedna je, obuditi stare običaje in navade, jih uveljaviti, pokazati mlajšim rodovom, kaj je naš Kras nekoč bil. Posredno s tem pa služi Kraški teden oživljanju gostinstva in dosledno s tem gospodarskemu razvoju ({rasa. Razne stojnice in vrtiljaki pa s Kraškim tednom in Kraško ohretjo nimajo kaj opraviti. HlllIlliimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiitiiiiiHniiiiiiimiiillilliilliliiiiiiiiiiiiiillillilllliiiiiiiiiiiiiiiin Z ZADNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA ODBORA Novi zakonski predlogi za socialne podpore Predloge je predstavil odbornik za delo in socialno skrbstvo Stopper Deželni odbor je na svojem zadnjem zasedanju pod predsedstvom dr. Ber-zantija odobril štiri zakonske predloge, ki jih je predstavil odbornik za delo in socialno skrbstvo Stopper. Vsi štirje predlogi izpopolnjujejo že obstoječe deželne zakone in merijo predvsem k pospešitvi uradnih postopkov. Verjetno najbolj »zanimiv* je zakonski predlog, po katerem bodo dodelili prispevke kmeticam, pri katerih bi prišlo do naravnega splava in tistim, ki bodo splavile iz zdravstvenih razlogov. Prispevek bo enak kot za porode. Deželni predlog se usklaja z novo državno zakonodajo, po kateri so priznali zakonitost splavov iz zdravstvenih razlogov. Poleg zakonitosti so tudi sprejeli načelo, da je treba dodeliti socialne prispevke takim spla vom. Deželni odbor je sprejel to na čelo z res zavidljivo naglico. Drugi zakonski predlog, ki ga je odobril deželni odbor, zadeva podpore slepcem in gluhonemim, tretji pa deželne prispevke civilnim invalidom. V bistvu oba predloga uvajata hitrejše upravne postopke Zadnji zakonski predlog pa spreminja postavke zakona, po katerem dodeljujejo podpore ribičem in kmetom v primeru bolezni ali nezmožnosti za delo. Na istem zasedanju deželnega odbora so tudi odobrili dva odloka, ki ju je prav tako predlagal odbornik Stopper. Na podlagi prvega bo deželna uprava povrnila občinam stroške za finančne podpore izseljenim delavcem in njihovim družinam. V ta namen bo dežela potrošila približno 50 milijonov lir. Po drugem odloku pa bodo dodelili občinskim podpornim u-stanovam nadaljnjih 5 milijonov lir za podpore gluhonemim. PO KRVAVEM MUENCHENSKEM POKOLU Obsodba prof. Ribezzija župana inž. Spaccinija in tajnika tržaške KPI Predsednik deželnega sveta sožalje tudi izraelskemu Nasilno dejanje palestinskih tero . ristov na olimpijskih igrah v Miinchnu je obsodil tudi predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi. V pismu, ki ga je snoči poslal predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora Averyju Brudageu, pravi, da je absurden in pretresljiv pokol v Miinchnu, prežetem z olimpijskim simbolom bratstva in lojalnega športnega tekmovanja med narodi vsega sveta, globoko pretresel prebivalce dežele Furlanije - Julijske krajine. Pismo prof. Ribezzija dalje pravi: «V imenu prebivalcev te dežele vam izrekam iskreno sožalje za nedolžne žrtve in si hkrati želim, da bi vsi narodi na svetu začeli preganjati sovraštvo in divje nasilje ter pričeli v imenu idealov in duha olimpijskih iger, ki so jih danes brutalno oskrunili, razširjati mir*. Brzojavko s podobno vsebino je prof. Ribezzi poslal tudi izraelskemu veleposlaniku v Rimu. V začetku zadnje seje občinskega odbora je župan Spaccini ponovno izrazil v imenu vsega mesta vse svoje ogorčenje zaradi dramatičnih dogodkov v Miinchnu, ki so popolnoma nedoumljivi za duh človečnosti in miru, ki preveva olimpijske igre. Dejal je tudi, da je naše mesto še posebej občutilo ta kriminalni atentat, saj je bilo še pred nedavnim priča hudi sabotaži na čezalpskem naftovodu. Tudi tržaška federacija KPI je izrazite v tiskovnem sporočilu svojo obsodbo zaradi nasilnega dejanja na olimpijskih igrah v Miinchnu. »Tajnik tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti je med nekim strankinim zborovanjem prejšnjo sredo najbolj odločno obsodil kriminalni podvig v Miinchnu. Terorizem nasprotuje logiki in boju delavskega gibanja. Zato ni nič čudnega, če so celo predstavniki palestinskega in arabskega osvobodilnega gibanja zavrnili in obsodili zločinsko dejanje »komandosov*. Kljub naši odločni obsodbi za to dejanje, pa smo bili v zadnjih urah priča usodnim vprašanjem, ali bi se pokol res ne dal preprečiti ali vsaj omejiti in to z drugačnim ukrepom nemških oblasti*. Kraški teden danes Ob 17. uri odprtje Kraške hiše v Velikem Repnu, ob 17. uri odprtje osmič. Danes nri posebnega programa. Dan je namenjen zadnjim pripravam za kraško ohcet. Gastronomski natečaj: počitek. Jutri bo v natečaju nastopite go- Ribezzi je brzojavil svoje veleposlaništvu v Rimu stilna »Al Palombaro* z Bazoviške ceste štev. 56. Avtobusno podjetje »La Carsica* sporoča, da bo ob »kra ški ohceti* v nedeljo 10. septembra organiziralo avtobusno zvezo z Velikim Repnom in sicer z naslednjim urnikom: iz Trsta (postaja v Ul. Beccaria 6): ob 8.30, 9.40, 10.50, 13.55, 15.10, 16.25, 17.40; s Proseka: ob 8.50, 10.00, 11.10, 14.15, 15.30, 16.45, 18.00; z Opčin: ob 9.00, 10.10, 11.20, 14.35, 15.40, 16.55, 18.10. Povratek z Velikega Repna na Opčine, Prsoek in v Trst: ob 12.00, 13.15, 17.00, 18.30, 19.45, 21.00. Sindikat slovenske šole pri šolskem skrbniku Včeraj je sprejel zastopnike sindikata dr. Pericle Fidenzi. V razgovoru so se zvrstila naslednja vprašanja: nova stalna učiteljska mesta na slovenskih osnovnih šolah, razpis natečaja za slovenske osnovnošolske učitelje, šolske knjige in šolska spričevala. Šolski skrbnik je obljubil, da bo natečaj za slovenske učitelje razpisan te dni in sicer istočasno kot za italijanske. V nadaljnjem razgovoru so sindikalisti opozorili, da bi moralo prosvetno ministrstvo v odredbah in okrožnicah objaviti posebne predpise tudi za slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem kot jih redno objavlja za nemške šole na Južnem Tirolskem in za francoske v Dolini Aosta. Ob koncu razgovora so sindikalisti poudarili, da bi moralo prosvetno ministrstvo omogočiti tudi slovenskim profesorjem takojšnji prehod v redni stalni stalež, kot je bilo že pred leti storjeno za južnotirolske, ne da bi jim bilo treba čakati na potek dveletne preizkusne dobe. Vpisovanje v šole Glasbene matice Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo traja od 16. septembra 1972 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ulica Ruggero Manna 28, tel.: 418605. Vpisovanje gojencev v podružnico Glasbene šole Devin - Nabrežina bo v ponedeljek 11. septembra 1972 od 16. do 19. ure. Pouk se bo pričel v ponedeljek 18. septembra 1972. Ravnateljstvo NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Letos prisotnih 30 podjetij iz Furlanije-Julijske krajine Največ jih je iz videmske pokrajine - 15. septembra poseben sestanek med videmsko in zagrebško zbornico Na jesenskem mednarodnem velesejmu, ki so ga odprli včeraj, sodeluje 30 podjetij iz naše dežele. Pretežno gre za podjetja iz videmske pokrajine, ki predstavljajo obiskovalcem proizvode mehanske industrije, pohištvo, nože, stanovanjsko opremo, elektronske naprave in podobno. Razstavo deželne proizvodnje je pripravilo združenje trgovinskih zbornic. Poleg strogo komercialne dejavnosti je v standu v ospredju tudi deželni turizem, za katerega skrbijo poleg združenja trgovinskih zbornic tudi štiri pokrajinske turistične ustanove. Dne 13. septembra bo na sejmu kakor znano dan Italije. Ob tej priliki bo prisotno v Zagrebu tudi odposlanstvo poslovnih ljudi iz Furlanije - Julijske krajine, ki se bodo v popoldanskih urah udeležili tudi skupnega sestanka italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana in jugoslovansko - italijanske zbornice iz Zagreba. Srečanje bo v prostorih Gospodarske zbornice SR Hrvatske. Predstavniki videmske trgovinske zbornice, ki jih bo vodil predsednik prof. Ma-rangone, pa se bodo posebej sestali 15. septembra z voditelji Gospodarske zbornice iz Zagreba, da bi obravnavali vrsto vprašanj skupnega interesa. Videm in Zagreb sta kakor znano pred časom sklenite pobratimijo. Tudi na gospodarskem področju so stiki med Furlanijo in Hrvabsko še posebno živahni 350 milijonov lir za obrtniška podjetja Včeraj se je sestal deželni tehnični odbor posojilnice za obrtniška podjetja. Med zasedanjem, ki je bilo v Trstu, so odobrili 49 prispevkov za skupni znesek 350 milijonov lir, ki jih bodo dodelili na podlagi državnega zakona štev. 949 iz leta 1952 in naslednjih sprememb. Tehnični odbor Artigiancasse za deželo Furlanijo - Julijsko krajino je prvi deželni odbor, ki je začel delovati v Italiji. Vse druge dežele namreč niso še poskrbele za njegovo u-mestitev. Pri nas pa je začel delovati že meseca avgusta, četrti in o njenih problemih. Delovali bodo dobro založeni kioski. V soboto praznik tiska KPI pri Sv. Ani Od sobote do ponedeljka bo pri Sv. Ani, v ljudskem vrtu na Ul. Flavia praznik komunističnega tiska, na katerem bodo za zabavo poskrbeli «Crazy histerical laughers*. V nedeljo bo zborovanje, na katerem bo govoril tajnik tržaške KPI Giorgio Rossetti. Zvečer bo igral orkester K-4. V okviru festivala so aktivisti pripravili razstavo o boju vietnamskega ljudstva in razstavo o družbeno - gospodarskem položaju te ljudske mestne Včeraj-danes Danes, PETEK, 8. septembra MARIJA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.30 — Dolžina dneva 12.55 — Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 19.24 Jutri, SOBOTA, 9. septembra PETER Vreme včeraj: najvišja temperatura 23 stopinj, najnižja 17,9, ob 19. uri 22,2 stopinje, zračni pritisk 1017,8 mb, rahlo pada, veter 3 km na uro, zahodni, vlaga 75-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 21,8 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. septembra 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 9 oseb. UMRLI SO: 82-letna Ilaria Agnoli vd. Brovedani, 78-letna Caterina Pe-tronio, 92-letni Giovanni Grisancich, 83-letna Angela Cleva vd. Colombini, 83-letna Ersilia Zavagna vd. Tesser, 87-letna Ortensia Sacher vd. Mohora, 66-letni Bruno Salvini, 71-letna Maria Glavina vd. Moselli, 68-letna Maria Terzini por. Emili. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. are) Al Lloyd, UL Orologio 6 — Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Picciola, Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Valmaura štev. 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giu-stizia. Trg Libertš 6, Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. VČERAJ NA DUNAJU Predsednik Jonas v tržaškem standu Na jesenskem dunajskem velesejmu so včeraj zabeležili obisk visokega gosta: sejmišče si je namreč ogledal predsednik republike Franz Jonas. Med ogledom paviljonov se je Jonas ustavil tudi v standu, ki ga je pripravil tržaški odbor za enotno propagando, ter se pozanimal zlasti za nove naprave in zmogljivosti tržaškega pristanišča. Predsednik odbora dr. Cai-dassi je predsedniku Jonasu orisal maketo tržaške luke in predočil zadnji razvoj blagovnega tranzita na relaciji Trst-Avstrija. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE FRANCIS VEBER POGODBA (Le contrat) Komedija v dveh dejanjih Besedilo poslovenil: VLADIMIR FRANTAR Scena: SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa: BELICA ŠKERLAKOVA Kostumi: DARJA VIDIČEVA Režija: JANEZ VRHUNC V torek, 12. t. m. ob 21. url v Prosvetni dvorani »I. Gruden* v Nabrežini. V sredo, 13. t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v KRIŽU. V četrtek, 14. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v SKEDNJU. V petek, 15. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu v TRSTU. V soboto, 16. L m. ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI. V nedeljo, 17. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH. ZA PREDSTAVO V KULTURNEM DOMU IMAJO ABONENTI SSG 50% POPUSTA. POZIV „ NARODNIM NOŠAM Zadruga »Naš Kras* vabi vse lastnice narodnih noš, da se udeležijo »Kraške ohceti* v nedeljo, 10. septembra dopoldne. Narodne noše naj se zberejo ob 9.30 pred cerkvijo na Re-pentabru, kjer bo ob 10. uri poročni obred. Po poroki bo skupna zakuska v Furlanovi restavraciji, od tod pa bo sprevod narodnih noš odšel v Repen, kjer bo v Kraški hiši predaja neveste. Če se lastnice narodnih noš ne morejo same udeležiti poroke, tedaj prosimo, naj posodijo nošo svojim nečakinjam ali prijateljicam. Na svidenje na Repentabru! Šolske vesti Devinsko - nabrežlnska občina je razpisala natečaj za poverjene učiteljice v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1972-1973. Natečaja se lahko udeležijo prizadete, ki imajo stalno bivališče v eni izmed občin tržaške pokrajine. Za informacije se lahko obrnejo na tajništvo občine. DARILA ZA KRAŠKO OHCET Za letošnjo V. kraško ohcet, ki bo v nedeljo, 10 septembra, so doslej darovali: Slovenska kulturno - gospodarska zveza — narodno nošo za ženina Občina Repentabor — narodno nošo za nevesto Občina Devin - Nabrežina — zapestno uro ženinu Občina Zgonik — ziato verižico za nevesto Občina Dolina — zlato brošo za nevesto Občina Sežana — umetniško sliko Zadruga «Naš Kras* — poročna prstana Primorski dnevnik — enoletno naročnino Tržaška knjigama — zbirko slovenskih klasikov Potovalni urad »Aurora* — enotedensko poročno potovanje Zlatarna in urama Malalan Zvonko — zlato brošo Trgovina čevljev Malalan Marčeto — čevlje za ženina in nevesto Zlatarna in urama Sosič Alojz — zlati obesek Trgovina Škabar — 20 kg konfetov Pekama Čok — poročni koteč Kmečka zveza — 200 litrov vina Drogerija Vasilij Gulič z Opčin — bon za 10.000 lir Parfumerija in kozmetika «90* z Opčin — kolekcija »DUN HILL for men* za ženina Drogerija Nino Škabar z Opčin — kolekcija za ženina in nevesto Import - export podjetje »FRASU* — radijsko svetilko Foto EGON — okvir in album za slike Trgovina z električnimi potrebščinami Mario Sossi • Opčine — likalnik na paro «Re-mington*. Ženske narodne noše — zlat prstan za nevesto Kino MIRAMARSKI PARK. Predstave »Luči in zvoki* ob 21.00 «Der Kaiser-traum von Miramare* v nemščini, ob 22.15 »Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Nazionale 15.30 «Pippo oUmpionic«*; Barvni Walt Disneyev film. Sledi dokumentarec: »La natura e le sue meraviglie*. Fenlcc 16.15—22.10 »La mano luni!8 del padrino*. Barvni film. ?eter Lee Lavvrence, Adolfo Celi. Eriči Blanc, Kirn Dimon. Eden 16.30 »Beati i ricchi*. Barvni film. Paolo Villaggio, Lino Toffo'0 in Silva Koščina. Grattacielo 16.30 «The Eddie Chapman story» »Agli ordini del FUhrer e 8 servizio di sua maesta*. Romf Schneider in Yul Brynner. Barvni film. Excelsior 16.15 «11 commissario Le-guen e il caso Gassot*. Barvn1 film. Jean Gabin. iRitz 16.30 «La feccia*. Barvni f>lm' William Holden, Ernest Borgnine. Woody Strode in Susan Hayward. Aurora 16.30 «Agente 007 Thunder-ball... operazione tuono*. Barvn* film. Sean Connery. jmpero 16.30 »La fuga di Tarzan*-Čmoheli film. Johnny WeissmUUer' (Jristnllo 16.30 «La via del rhun*»-Barvni film. Lino Ventura in °rl gitte Bardot. Cjapitol 16.30 «Mimi metallurgico, *f rito nelltonore*. Barvni film- [Ul. — , mladini Chal- Giannini in M. Melato. Fjlodnimmatico 16.30 «Le diavoless«*: arvni film. Prepovedano mlad*1 od 18. letom. . Moderno 16.30 «Una farfalla con 14 li insanguinate*. Barvni film._ ”e ’ nut Berger. Prepovedano iod 14. letom. Viitorio Veneto 16.45 «Ispettore lagan: il caso Scorpio č tuo*. BarV’ rji film. C. Eastvvood. Prepovedan« mladini pod 14. letom. . Ahnazia 16.30 «Pelle giovane*- "■ lLynn. Barvni film. Prepovedan« mladini pod 18. letom. Mejile 16.30 «Agente 008, operazi«”' slerminio*. Ingrid Schoeller. Albef Lupo in John Heston. Barv Sl Astra 16.30 «11 Computer con le scarv pe da tennis*. Barvni Walt Disnp'f' film. Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja na' novejše tridimenzionalne slike Oetn trij Cej. V »Kraški hiši* razstavlja fot«re^ porter Mario Magajna dokumentarn fotografske posnetke o kraških oh°e tih in raznih prireditvah. Memorial MIRE BANDI Prosvetni društvi »Tabor* * Opčin in »Vodnik* iz Doline vabita vse osnovnošolske otroke j11 učitelje, da ob svečanem odkritju spomenika padlim v Prebenegu počastijo spomin partizanske učiteljice Mire Bandi in tovariši«- Zbirno mesto v nedeljo, 10. »ePj tembra ob 15. url na Trgu padlih za svobodo v Dolini, od koder krenemo peš do Prebenega. Konzorcij pridelovalcev vin trša* občine — Križ priredi 10. septeifl°r izlet v Dobrovo (goriška Brda). simo člane, ki se mislijo odele*1 da se javijo pri Egidiju Košuti- Zveza partizanov in PD »Tabor* Opčin priredita v nedeljo. 17. y' ob otvoritvi šole - spomenika avtobusni izlet v Cerkno. Vpisovan*f vsak dan v trgovini pohištva Ren« na Proseški cesti. Odhod ob 7- u izpred Prosvetnega doma. Izlet, ki ga je nameravalo org1*1' zli ati SPDT dne 17. t. m. v Cerk'1" kjer bo slovesna otvoritev šole s|) menika NOB, odpade zaradi P°nn*nt kanja avtobusov na eni in drug* str % ni meje. Kljub temu pa SPDT PoZ^ vse člane, lastnike osebnih vozil; ^ se v čim večjem številu udeleži)0 svečanosti. Mali oglasi TAPETN1KE sprejmemo v siu*^ Normalen delovni urnik, sobota poldan prosta. Perizzi, Viale v nunzio 27/e. TAPETNIŠKE VAJENCE sPrej^ mo v službo. Normalen del°vn* nik, sobota prosta. Perizzi. viale L’ nunzio 27/e MLADO PRODAJALKO, tudi izkušenj, išče trgovina Radio Tr san. Ul. S. Nicolo 21. Ob 14. obletnici smrti Andreja ^ garca daruje družina 5000 lir rZ jaško matico. jvla Namesto cvetja na grob P°T,arjja rije čok darujeta Nando in 1.000 lir za prosvetno društvo Lo™^ Katinara. V isti namen daruje " Kjuder 1.000 Ur. Maf‘je V počastitev spomina pok. ffJ7,rel Čok darujeta Andrej in Marija " jp 1.500 lir za kolesarski klub Adi-1 1.500 lir za katinarske pevce Ob prvi obletnici smrti Saška Daneua se ga spominjajo žena z mali110 škom, starši, sestra, tast in tašč* $> tcf drugi sorodniki. GORIŠKI DNEVNIK 8. septembra 1977 ZANIMIVA TEZA DR. A. COLOMBA Pospešiti «energetsko» sodelovanje med našo deželo, Koroško in Slovenijo Piset je sestavil posebno študijo o energetskih virih v Furlaniji-Julijski krajini po nalogu deželnega urada za načrtovanje V zbirki »Collana di studi e ri-®erche» je dežela Furlanija - Julijska krajina pred kratkim izdala 2aninivo študijo o energetskih virih v naši deželi, ki jo je sestavil dr. A- Colombo. Študija, ki obsega 125 strani večjega formata in ki so jo tiskali pri «Del Bianco» v Vidmu, j® bila sestavljena z namenom, da bi 2 njo pridobili vrsto aktualnih podatkov za sestavo drugega petletnega razvojnega načrta Furlanije - Julijske krajine. Študija se deli na tri osnovna po-pavja. V primerjavi je dr. A. Co-lombo orisal pomen energetskih vi-■'ov za socialni in gospodarski raz-J°j dežele, pri tem pa posebej razpenil sedanjo in bodočo razpoložlji-v°st z energetsko energijo, mineralnim oljem, naravnim plinom in drugimi gorivi; drugo poglavje o-“ravnava potrošnjo posameznih vrst Orgije, v tretjem poglavju pa je Prikazan razvoj verjetnostnega na-raščanja povpraševanja po energetskih virih deželnega načrta. To po možnosti izkoriščanja sončne energije. Študija obsega tudi številne statistične preglednice. Po mnenju strokovnjaka Colomba, bo naša dežela potrebovala v letu 1975 (za industrijo, kmetijstvo, promet, zasebno potrošnjo, itd ) naslednje količine energetskih virov: 73.000 ton drv za kurjavo, 160.000 ton premoga, 375.000 ton koksa, 882 milijonov kub. metrov industrijskega in 525 milijonov kub. metrov naravnega plina, 1,754.000 ton gorilnega olja, 847.000 ton nafte in derivatov, 251.000 ton bencina, 7.650 ton «jet fuel» (ganiva za letala na reaktiven pogon), 34.571 ton utekočinjenega plina in 4,400.000 000 kWh električne energije. Pisec se v študiji zavzema za sodelovanje, na energetskem področju, med Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo in avstrijsko Koroško. To sodelovanje kaže največje možnosti za uspeh pri električni, pri naftni in pri plinski energiji. V zvezi z nabavami naravnega plina --- ------- ----™. ^ ugotavlja, da sta se avrstrijska ni pripraven za tak nevaren Že po nekaj metrih vožnje po "°ijski poti je izgubil nadzorstvo Ad svojim lahkim motornim kole-|.a,h in padel na kamenje. S prijate-S1 - kolegam 17-letnim Robertom 7®o°vinom iz Ul. Gatteri 23 se je jAto odpeljal v bolnišnico, kjer mu pretres možganov ter rane po obeh rokah. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti približno 10 dni. Žensko j'e podrl na zebrastem prehodu Včeraj zjutraj, malo pred 9. uro, je 62-letna Paola Petroncich iz Ul. Torricelli 12 prečkala na prehodu za pešce Ul. Giulio, ko jo je podrl fiat 128 novejše tržaške registracije. Proti Ul. Battisti ga je vozil 24-letni Mario Corossi iz Ul. Pisoni 7. Priletna ženska je pri padcu na asfalt dobila pretres možganov ter se ranila po glavi, zaradi česar se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice morala zdraviti približno 10 dni. razumeli o speljavi plinovoda iz Bratislave na češkoslovaškem čez Trbiž na področje naše dežele. Ta plinovod naj bi bil nared v letu 1973, po njem pa bo tudi naša dežela prejemala naravni plin iz Sovjetske zveze. V Avstriji gradijo plinovod med Bruckom in Gradcem, OeMV pa ima v načrtu speljavo dvojnega plinovoda iz Schwechata v Linz, po katerem bi se pretakala nafta, ki bi jo potiskali v Avstrijo iz Trsta. Jugoslova nska industrija nafte namerava speljati naftovod z Reke v Bosanski Brod in urediti ustrezni »terminal* na otoku Krku. V deželi Furlaniji - Julijski krajini pa sta v načrtu še dva naftovoda, in sicer naftovod Trst - Videm, po katerem bi tukajšnja čistilnica To-tal dobavljala Furlaniji petrolejske derivate, in naftovod Trst - Benetke. ki naj bi razbremenil promet z nafto po beneški laguni. Izlet partizanov 17. septembra v Cerkno Slovenski partizani, vključeni v ANPI, priredijo v nedeljo 17. septembra množični avtobusni izlet v ’ Cerkno, kjer bo množično partizansko zborovanje z odkritjem spomenika — nove šole. Iz Gorice in s podeželja bodo avtobusi odpeljali v zgodnjih jutranjih urah. Za izlet vpisujejo pri spodaj navedenih tovariših: v Gorici pri Jožici Smet na sedežu SPD; v Pevmi Avgust Lenardič in Karlo Sošol; v Podgori Edi Maligoj, Ulica At-timis 14; v Steverjanu Bruno šte-kar, v Klancu 6 in Zorko Maraž, Valerišče 22; v Štandrežu Milan Pelicon v baru in Stanko Marušič: v Sovodnjah v gostilni Milana Tomšiča, v gostilni Vuk, pri Danilu Cotiču; na Peči — Rupi Mirko Batistič; na Vrhu Ludvik Devetak in Franc Grilj; v Dolu (velja za ves Kras) Mirko Peric, Devetaki 4 in Karlo Vižintin na Palkišču. Prireditelji vabijo interesente naj se hitro prijavijo, po možnosti najkasneje do ponedeljka 11. septembra. POD PRITISKOM PRIZADETIH OBČIN IN POLITIČNIH SIL Deželni odbor je za soboto, 21. oktobra sklical konferenco o vojaških služnostih Na konferenci, ki ho v Gorici, bodo skušali pripraviti reformo vojaških služnosti Furlanija - Julijska krajina je v Italiji edina dežela, ki je tako obremenjena Na svoji zadnji seji je deželni odbor določil datum sklicanja deželne konference o vojaških služnostih. Konferenca, na kateri bodo razpravljali o problemu, ki hromi ekonomijo in razvoj ’ celotne dežele, bo v soboto, 21. oktobra v Gorici. Na ni zavodi spet začeli dajati posojila ustanovam in privatnikom, ki gradijo na področju vojaških služnosti. Dogajalo se je namreč, da niso banke hotele dajati posojil, zaradi možnosti, ki jih imajo vojaške oblasti, da v primeru potrebe Včeraj opoldne se je 45-letni E-milio Feliciani z Lonjerske ceste št. 171/4 peljal s svojim motornim kolesom po omenjeni cesti proti mestnemu središču, ko je med me-njarvo prestave izguba nadzorstvo nad vozilom in se z njim vred zvrnil na cestni tlak. Pri tem si je verjetno zlomil levo ramo. Z rešil-cem RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Nesreča zaradi prehitevanja z desne Zaradi zlomov dveh rob in številnih ran po obrazu se bo 17-letna Iaicia Radiani z Lonjerske ceste št. 175/4 morala na stomatološkem oddelku glavne bolnišnice zdraviti približno mesec dni. Radianijeva se je včeraj okrog 15. ure peljala s svojim »ciaom* po Ul. Giulia navzdol, ko je pri Ul. dello Scoglio nenadoma pričela prehitevati z desne mini mdnor, ki ga je 24-letna Mariagrazia Vilella por. Aizza iz Ul. Carlo Antoni 22 obračala na desno. Trčenje je bilo seveda neizbežno in dekle je z motor-1 nim kolesom vred padlo na cesto. n.,,,,,,,,,.................................. PODPISAN SPORAZUM V KOPRU Zdravljenje onstran meje za prebivalce obmejnega pasu Gre za pravico do splošnega in specialističnega zdravljenja za ljudi, ki se priložnostno nahajajo v obmejnem pasu druge države Direktor komunalnega zavoda za I zum o maloobmejnem prometu, socialno zavarovanje v Kopru Pavel Pečar in direktor pokrajinskega sedeta Nacionalnega zavoda za bolezensko zavarovanje v Trstu dr. Tito Leopaidi sta dopoldne v Kopru podpisala sporazum, po katerem so zagotovljene zdravstvene storitve prebivalcem obmejnih področij Jugoslavije in Italije, ki se priložnostno mudijo na območju drugega zavoda. Sporazum morata odobriti še skupščina koprskega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in ustrezna tržaška ustanova. Katera so bistvena določila sporazuma? Najprej moramo povedati, da med Stalijo in Jugoslavijo že obstaja konvencija (od leta 1961 dalje), o zdravstvenih uslugah osebam, ki stalno bivajo v eni izmed držav podpisnic. Prav tako to i ^ V L*Jini5IUW, Uiz.av jAAipomv,. X ia,KO tu * dežurni zdravnik ugotovil lažji vprašanje rešuje videmski spora- Bliža se novo šolsko leto Tržaška knjigama že sprejema NAROČILA ZA VSE ŠOLSKE KNJIGE ki so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa nudi svojim šoloobveznim obiskovalcem izbor vsakovrstnih šolskih potrebščin. Užailta knjigoiM j trst- ulica sv. Frančiška 20, telefon 61792 vendar le za primere hitre zdrav niške intervencije (prometne in druge nesreče, infarkti, omedlevice in podobno). Vendar niti konvencija, niti videmski sporazum ne rešujeta problem priložnostnega bivanja, oba dokumenta pa tudi ne zajemata vseh kategorij prebivalstva. Zadeva zdravstvenih uslug osebam, ki se priložnostno mudijo na sosednem področju, je postala pereča zlasti v zadnjih letih, ko stalno naraščajo maloobmejna potovanja. Lani so zabeležili takih zahtevkov že 253, to je za 150 od sto več kot v preteklih letih. Prav zato že dalj časa obstajajo stiki med odgovornima ustanovama v Kopru in v Trstu in danes je tudi prišlo do podpisa konkretnega dogovora. V prihodnje bo obmejno prebivalstvo Italije in Jugoslavije ob priložnostnih obiskih na sosednjem področju imelo pravico do neposrednega, splošnega in specialističnega zdravljenja, kakor tudi do nabave zdravil. Zavarovanci in člani njihovih družin pa bodo morali seveda v kraju bivanja predložiti veljavne zdravstvene knjižice in osebne dokumente. Objavili bodo tudi seznam zdravstvenih storitev, do katerih imajo zavarovanci pravico, medtem ko bo treba za zdravstvene storitve, ki jih ne predvideva sporazum, prinesti naknadno pooblastilo zavoda, nosilca zavarovanja. Sporazum tudi predvideva, da bo možno v enem zavodu začeto zdravljenje- nadaljevati v drugem. Glede povračila stroškov so se dogovorili, da bodo to vprašanje reševali ek-speditivno, neposredno med obema zavodoma v Kopru in v Trstu. Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kopru je začel pripravljati tudi predlog o dolgoročni, sistemski rešitvi celotnega problema. Sedanji dogovor bi namreč v Izpopolnjeni in razširjeni obliki vnesli v videmski sporazum o maloobmejnem prometu. O tem predlogu naj bi razpravljala že na prvem zasedanju mešana komisija. L. O. srečanju bodo razpravljali o nega- ! podrejo zgradbe na vojaških po-tivnih posledicah, ki jih vojaške j dročjih. služnosti imajo v naši deželi in o j Jasno je, da ne bo bodoča kon-možnosti večjega posredovanja de- | ferenca odpravila teže služnosti, te-žele pri reševanju tega perečega ga si ne smemo nikakor pričako-problema. vati. Potrebno bi pa le bilo, da Krajevne uprave, občine in pokra- | bi tu P^šli do pozitivnih zaključ-jine, bodo s to vestjo gotovo zado- ! kov in pripravili vsaj primerno re-'• " formo, ki bi omogočala nemoteni voljne, saj so veliko same pripomogle z raznimi pritiski, da bi do te konference končno prišlo. Spomnimo se samo pobude doberdobske občine, ki je ustanovila enotni odbor za odpravo vojaških služnosti, h kateremu so pristopile vse manjše občine in druge politične in sindikalne organizacije. Odbor si je postavil za cilj široko akcijo, s katero bi opozoril deželo, da bi sklicala konferenco o vojaških služnostih. Pripravil je tudi peticijo s točno navedenimi problemi, ki bi jih morala dežela na konferenci pretresati. Glavna točka peticije vsekakor zahteva, naj dežela izglasuje poseben zakon, ki naj ga pošlje naravnost v italijanski parlament v odobritev. Brez dvoma je akcija enotnega odbora za odpravo vojaških služnosti pripomogla k temu, da je sedaj dežela sklicala konferenco, bojazen pa, da bi se konferenca ne izčrpala v golih ugotavljanjih škode, ki jo vojaške služnosti povzročajo in statistikah, ostaja še vedno. To bojazen so že izrazili razni politični predstavniki, ki so govorili na srečanjih, ki jih je imel enotni odbor in so pozvali vse politične sile, ki se bodo udeležile konference, naj se ne ustavijo pri brezpomembnih diskusijah, pač pa naj dokončno rešijo ta dolgoletni problem. V nekaterih občinah so sicer o-bremenitve vojaških služnostih v zadnjih časih postale bolj elastične. Marsikdaj se sedaj spregleda kategoričen pravilnik teh omejitev, vendar je to še vedno premalo. Vojaška oblasti so mogoče popustile v okolici nekaterih vasi, kjer ni bilo prej mogoče nikakor zidati nobene stavbe, sedaj se pa kaj že lahko gradi. Kljub temu je naša dežela tako zavezana s temi služnostmi, da je njen ekonomski razvoj zelo zaviran. Od 219 občin, ki so v naši deželi, jih je 163 podvrženih vojaškim služnostim. V goriški pokrajini je služnostim podvrženo 24 občin od skupnih 25; v Pordenonu 31 na 59, v Vidmu 105 na 135 in v Trstu 3 na 6. V nobeni drugi italijanski deželi ni število občin, podvrženih služnostim, tako visoko in naša dežela mora prenašati največje bre- Občinske volitve v Ronkah, Ro-mansu in Vilešu bodo v nedeljo 26. in v ponedeljek 27. novembra letos. V Ronkah deluje sedanja občinska uprava že šest let (volitve so bile napovedane že lanskega novembra, nato pa letošnjo pomlad) v ostalih dveh občinah pa je prav v teh dneh potekel sedanjim upraviteljem petletni mandat. V Ronkah bodo volili s proporč-nim sistemom, v ostalih dveh občinah pa z večinskim. V Ronkah upravljajo občino komunisti ob zunanji podpori socialistov. V opoziciji so demokristjani in do pred kratkim sta bila v opoziciji tudi dva socialproletarska svetovalca. Rizzi je vstopil v KPI, medtem ko ni še znano stališče nekdanjega župana iz komunističnih vrst Trevi-sana, ki se je bil pridružil social-proletarski stranki. Na prihodnjih volitvah bodo spet nastopili komunisti, socialisti in demokristjani, ki so že sedaj zastopani v občinskem svetu, poleg njih pa se bo brez dvoma predstavila še lista socialdemokratske stranke, morda še kaka levičarska lista (nekateri trdijo, da namerava to listo predložiti skupina bivših članov PSTUP, ki se ni od- Nocoj pričetek folklornega festivala ekonomski razvoj naše dežele. Mejni prehodi v mesecu avgustu V mesecu avgustu je bilo zabeleženih precej mejnih prehodov tako z ene kot z druge strani meje. Čeprav primerjava s prejšnjim mesecem dokazuje, da so se prehodi znatno zmanjšali, smo ta mesec za- beležili 1.487.373 prehodov s potnimi listi in s prepustnicami. Za to znižanje prehodov lahko iščemo vzrok v tem. aa je v avgustu veliko število ljudi bilo na počitnicah in zaradi tega ni prišlo do vsakodnevnega nakupovanja italijanskih državljanov v Jugoslaviji in obratno. Če sedaj zabeležimo gole številke, vidimo, da je Italijanov s potnimi listi šlo čez mejo 241.513, vrnilo se jih je 240.646. Tujih državljanov, vedno s potnimi listi, je šlo čez mejo 116.464, prišlo jih je v Italijo 117.536. S prepustnicami je italijanskih državljanov šlo čez mejo 508 tisoč 987, Jugoslovanov pa je prišlo k nam 262.227. OBVESTILA Pokrajinski protituberkulozni konzorcij v Gorici razpisuje natečaj za najem v službo tehnika za zdravniško radiologijo. Prošnje je treba poslati do 22. septembra 1972 na kolkovanem papirju za 500 lir na tajništvo konzorcija v Gorici. Korzo Italija 55. Tam je moč dobiti vsa potrebna pojasnila. VLADA JE SPREJELA USTREZNI DEKRET Konec novembra volitve v Ronkah, Romansu,Vilešu Ronke in Itonians sedaj upravljajo levičarji, v Vilešu imajo večino demokristjani Folklorna skupina «Balada* iz Beograda, Id bo nastopila jutri ..... , ,- — Nocoj se prične tretje mednarod- peza v Franciji (»Gavotte* in »Chi- me italijanskega obrambnega sisie- no tekmovanje folklornih skupin za ( vas frus»); G. F. «Citta di Trulli* ma' nagrado «Castello di Gorizia*, v j iz Alberobella («11 balo degli inna- Sluinosti se delijo na tri katego- priredbi goriške Pro Loco. Neka- j morati* in «Pizzica pizzica*); G. F. rije, vendar so tiste pod vzdevkom j tere folklorne skupine so prispe- j «Balarins de Riviere* iz Tarčenta »navadne* najhujše. Na področju le v Gorico že včeraj. Tekmoval- 1 slednjih se ne smejo zidati nika- j ci so razmeščeni v raznih hotelih • kršne stavbe, ne sme se spreminjati j in zavodih in nekateri spijo tudi v ; zunanji videz okolja brez poseb- Slovenskem dijaškem domu. nega dovoljenja vojaških oblasti in , Nocojšnja prireditev se prične ob iastaik je včasih primoran tudi o- | 21. uri v dvorani UGG. Za uvod j pustita določeno uporabo tega zen> |x, -s--, ' ■ Alojz Pirc kot zgoniški župan leta 1960 v svojem uradu Zadnje mesece pred aretacijo (8. novembra leta 1926) je bil Antonio Gramsci kot generalni sekretar Komunistične partije Italije znova močno zaposlen s partijskimi problemi. Potoval je po deželi, vzpo- stavljal neposredne stike s komunisti, vodil tajne partijske sestanke, dajal tovarišem navodila in nasvete, kako naj nadaljujejo boj proti fašističnemu nasilju. Sredi poletja leta 1926 je v tej angaži- PETEK, 8. SEPTEMBRA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. koncert; 18.50 Pevci lahke glasbe; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Vokalno - instrumentalni koncert; 21.45 Plesna glasba; 22.05 Zabaivna glasba; 22.30 Radio Olimpda. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasba za mladino; 16.20 Simf. koncert. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisana glasba; 10.00 Glasba in pesem; 10.15 Z nami je...; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Z nami je...; 14.45 Tretja stran; 15.00 Počitek ob glasbi; 17.00 Deželni spored; 18.00 Tops - Pops; 18.40 Male skladbe; 19.00 Kulturna panorama; 19.15 Iz našega študija; 20.00 Zborovsko petje: 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Top hits; 22.30 Simf. koncert; 23.35 Jazz. NACIONALNI hroGRAM 7.00, 8.00,- 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Olimpijske igre; 13.15 Joam Baez; 13.27 Strnjena komedija; 14.00 Ital. popevke; 15.30 Olimpijske igre; 20.20 Simfonični koncert: 21.25 Neapeljske popevke; 22.20 Povratni vozni listek z Mino; 23.10 Neapeljska poezija in pesem il PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 20.30 Poročila; 7.40 Olimpijske igre; 8.00 Poje Caterina Caselli; 9.40 Melodrama; 9.35 Orkestri; 10 05 Pesem za vsakogar; 10.35 Počitn ški program z Bongiornom; 13 00 Hit parade; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Plošče; 15.00 Judovsko novo leto; 15.20 Plošča sledi plošči; 16.00 Čara RAI; 18.00 Popoldanski koncert; 20.10 Povratni vozni listek z Mino; 20.50 Pisana glasba s plošč; 22.00 Olimpijske igre. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Polifonija; 12.20 Slov. filharmonični orkester; 13.00 Sammaritini, Tartini in Te-lemann; 14.30 Dvorakova komorna glasba; 15.15 Hindemiith: »Car-dillac*; 17.20 Kitarist Giuliamo Balestra; 17.45 Orglar F. Castelli; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 Medicina: Nevroza. FILODlFUZIJA 9.15 Nabožni motivi v glasbi; 10.10 Schubertov kvartet štev. 2; 10.20 Pergolesi in Jommelli; 11.00 Na sporedu sta Wagner in Krei-slei; 12.00 Schumannove klavirske skladbe: 12.45 Simf. koncert; 14.15 Sodobna ital. glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.35 Za razvedrilo; 11.20 Pri vas doma: 13.10 D. Švara: Slov. ljudske pesmi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli in godci; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Koncert za mladino; 16.40 Ob lahki glasbi; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester Zacharias; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 «Signali»; 19.50 Kitara v ritmu; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.10 Ansambel F. Flereta; 21.00 Češke pesmi; 22.15 Oddaja o morju; 23.15 Iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 M. Roach: Suita miru. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 Otvoritev Levantimskega sejma v Bariju; 12.45 Olimpijske igre; 20.00 Ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Posebna TV oddaja; 22.00 Vaše ime, prosim? (anketna oddaja); 23 00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Olimpijske igre. JUG TELEVIZIJA 15.25 Olimpijske igre: 19.10 Obzornik; 19.25 Olimpijske igre: 20.00 Mestece Peyton; 21.00 TV dnevnik: 21.25 Propagandna reportaža; 21.35 Precep, film; 23.20 Poročila; 23.30 Olimpijske igre. KOPRSKA BARVNA TV 15.25 Olimpijske igre; 21.00 Med vedek Rupert; 21.15 Poročila; 21.30 Film: »Pripor iz varnosti*; 22.20 Zabavno glasbena oddaja; 23.05 O-limpijske igre. ranosti obiskal tudi naše kraje. Ob zaključku objavljanja daljšega spisa o Gramsciju, ki ga je napisal Vanja Kraljevič in ki ga je »Primorski dnevnik* prinašal v odlomkih minule dni, sem obiskal starejšega slovenskega komunista v Saležu, nekdanjega zgoniškega župana, sedanjega upokojenca in lovskega čuvaja Alojza Pirca, ki mi je prav rad povedal nekaj svojih spominov, ko se je srečal s tem velikim revolucionarjem prav tu, na domačih kraških tleh. — če se spominjam Gramscija, me sprašuješ? Kajpak, da se ga spominjam — je preudarno začel praviti Lojze. — Takrat sem bil še mladenič. Imel sem osemnajst let. Ampak že več kot tri leta sem prinašal iz Trsta naš list «Delo». Izhajal je vsak teden. Po štirideset, do petdeset izvodov hkrati mi ga je na skrivnem mestu pri Ponterošu izročal neki tovariš Lovko, menda ... Vedel sem, da je človek s tem imenom skrbel za tisk in razpečavanje »Dela*, pa nisem gotov, če je bil on ali kdo drugi, ker ga osebno nisem poznal. No, časnike sem potem izročal starejšima bratoma Josipu in Ivanu. Ona sta poskrbela za porazdelitev po sosednjih vaseh, jaz pa sem časnike raznašal domačinom v vasi. In ker sta me brata zaradi tega bolj obrajta-la, sta me tistega poletnega dne popoldan leta 1926 povabila s seboj tja v Dol, kakor rečemo gozdnemu kraju pri Brišču, med Križem in Gabrovcem. — In kaj je bilo potem tam? — Nekak shod smo imeli. Jaz se na take reči nisem tedaj razumel. Še po laško nisem znal, razen nekaj nujnih vsakdanjih besed. Na tistem shodu pa so, tudi v diskusiji, govorili po italijansko. Razumljivo, kajti Gramsci po slovensko ni znal. — Koliko vas je bilo vseh in od kod so vse prišli na tisti sestanek? — Ja, prepričan sem, da nas je bilo kakih petindvajset, če ne trideset. Na videz sem poznal nekatere Križane, med njimi nekega Verginello, ki sem. ga samo še enkrat videl brž zatem Nadalje so bili nekateri iz Gabrovca, šem-polaja in Brij na Krasu. Verjetno so prišli tudi iz Trsta, ampak vseh niti ng videz nisem pogrun-tal, odkod naj bi bili. Nikdar več pozneje jih nisem videl. Najbrž so že vsi padli v borbi ali pomrli po internacijah ah kakorkoli. Kdo bi vedel? Neverjetno bi bilo, da so se vsi ti udeleženci med tem časom toliko spremenili, da jih ne bi prepoznal. Ne rečem vseh, ampak vsaj katerega! Ali pa bi kdo med njimi prepoznal mene! — Kaj pa od tu iz vasi, je bil še kdo zraven, razen vas treh bratov? — Od vaščanov sem videl še samo Ludvika Budinovega Njega se spominjam, da je bil na tem sestanku z Gramscijem. Ampak za druge ne bi mogel reči. saj sem bil med vsemi najmlajši in nisem bil tako pozoren na prisotne, niti ne, kar je Gramsci govoril, ker ga enostavno nisem razumel. — Starejša brata sta verjetno vedela, za kaj je šlo. A se pozneje nista več menila o tem? — Seveda, saj sta mi onadva povedala, da je bil tisti človek, ki da je tako preudarno, lepo in resno, po moško govoril, sam voditelj vseh italijanskih komunistov in povrh še poslanec, po imenu Antonio Gramsci. Zabičala sta mi tudi, da je treba o tem molčati. Prav tako sem od bratov zvedel, pa tudi pozneje, ko sem leta 1929 postal član Komunistične partije, na sestankih celice, ki jih je naj-češče vodil Alojz Budin, tu iz Koludrovice, da je Gramsci tedaj govoril največ o organizaciji močne, trdne partije in o stališčih, ki naj bi jih zavzeli komunisti do vprašanj naših ljudi po razpadu fašizma. — Ali se je Gramsci zavzemal za rešitev vprašanj vseh Slovencev v Italiji? — Kajpak, in to odločno Kakor so mi pozneje razlagali bratje in tovariši v organizaciji, je Gramsci takole postavil rešitev našega vprašanja: če bo Italija socialistična država, Jugoslavija pa ne, bo treba Slovencem v Julijski krajini in Benečiji, zagotoviti vse pravice, kot drugim državljanom, in še posebej upoštevati njihovo popolno avtonomijo. Če pa bi se zgodilo, kot se dejansko je, da ostane Italija kapitalistična parlamentarna dežela, Jugoslavija pa so cialistična, tedaj bi bilo najbolj prav, da se Slovenci združijo v lastni domovini Jugoslaviji. Za večji del primorskih Slovencev se je slednja napoved uresničila Za nas na Tržaškem pa ne. Toda njegove besede na sestanku v Dolu še nismo pozabili. Italijanska demokra tična republika bi jih morala u-resničiti. — In še nekaj, tovariš Lojze! Kakšen vtis je na vas napravila Gramscijeva osebnost? Ste tudi o tem kdaj govorili z bratoma in tovariši, ki so, kot pravite, bolje dojeli ta Gramscijev obisk v naših krajih, kakor vi sam? — Tudi o tem smo večkrat razmišljali. Spominjam se, da je bil Gramsci majhne postave, bled v obraz, nekako šibak se mi je zdel. Imel je temne lase in velike oči, iz katerih se je iskrila odločnost, neustrašenost. Njegove besede pa so globoko zvenele in bodrile navzoče, tudi zrelejše, politično bolj podkovane udeležence. Kakor so mi razlagali, sem razumel, da je Gramsci znal opogumljati in vzpodbujati k temu, da je treba nekaj ukreniti, nekaj storiti, da se zoperstavimo strašnemu zlu, ki ga je napovedal s čedalje bolj krutim uveljavljanjem fašističnih oblastnikov. Mar se niso te njegove slutnje uresničile? In še danes se čudim, kje je Gramsci jemal tisto energijo, pogum in prepričevalno moč z besedami, s katerimi nam je ulil novih moči za nadaljnji boj proti razrednemu sovražniku. Kot sem rekel, bil je majhen, preprost človek, toda velik revolucionar. Škoda, zares velika škoda za vse delovne ljudi pri nas, da so ga še po nekaj mesecih, ko je bil pri nas, ugrabili in po enajstih letih strašnega mučenja v zaporih, do smrti pokončali. Tisti sestanek v Dolu je trajal le kaki dve uri. Torej, za kratek čas je bil prišel med nas Kraševce. Toda njegove besede in ideje mi še danes prijetno zvenijo. Te so moj kažipot v življenju! Dj. PLANJAVEC T0GNAZZI SE JE TOREJ V TRETJE OŽENIL «Ker mi Franca ni zapletala življenja sem se z njo oženih Nekoč je znani filmski umetnik letal «od cveta do cveta» Ugo Tognazzi v filmu «Učitel.i in Margherita«, ki so ga posneli po istoimenskem romanu ruskega pisatelja Bulgakova. Film so snemali v Jugoslaviji v italijansko - jugoslovanski koprodukciji Priljubljeni italijanski filmski igralec in — do včeraj — nepoboljšljivi »latin lover*, se je pred nedavnim nepričakovano oženil. Njegova (tretja) soproga je Franca Bettoja, bivša filmska igralka, na katero je bil Ugo že sedem let čustveno navezan. Med tem časom sta se jima rodila dva otroka: Giammarco in Maria Sole, Tognazzi pa ima še dva otroka iz prvega in drugega zakona. Novopo-ročenca sta odšla na poročno potovanje v Benetke, kjer je bil Tognazzi eden izmed junakov letošnjega filmskega festivala 3 svojo interpretacijo v filmu «Učitelj in Margherita*. Celo predrzni in povsod prisotni rimski fotografi ki vedo za vsak korak slavnih ljudi, niso uspeli pravočasno izvedeti za »poroko leta*. Ko so »usodnega dne* pridrveli pred Tognazzijevo vilo v letoviščarskem mestecu Vel-letri, je bilo že prepozno: slavni filmski igralec je pred matičarjem že izgovoril tretji »da* svojega burnega in zapletenega sentimentalnega življenja. Poročnemu o-bredu so prisostvovali samo najožji sorodniki novoporočencev in nekaj intimnih prijateljev, med katerimi je bil tudi neki znani rimski »press - agent* (po njegovi želji ne moremo napisati imena), ki nam je pozneje tako opisal poročno vzdušje: »Atmosfera je bila zelo domača in prisrčna, Ugo je ves čas pripovedoval dovtipe na račun zakona in zakoncev, tudi Franca je bila zelo malo nervozna in ganjena. Kaj hočeš, človeka, ki že sedem let živita kakor zakonca prav gotovo ne bosta bruhnila v jok, ker sta uradno postala mož in žena...* Njuna poroka je torej bila zgolj formalni epilog njune dolgoletne ljubezni, a je istočasno tudi za- ■ IIIHIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlIlllllllllllHIMIIIIIIIIIIIIIlimillUlliiiiinilHllllllllllllll Horoskop OVEN (od 20.3. do 20.4.) Skušajte se sporazumeti z nekim svojim sodelavcem. Srečanje z neko mlado osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pokazalo se bo, da je bila vaša zamisel izvrstna. Prijetno potovanje v družbi ljubljene osebe. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Kljub zaprekam boste svojo nalogo zadovoljivo opravili. Brzdajte svojo burno naravo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Napredovanje, na katero boste upravičeno ponosni. Nepričakovano darilo ljub- ljene osebe. LEV (od 23.7. do 23.8.) Novo o-kolje, v katerem se boste znašli, ne bo prijetno. Ne zanašajte se na svoje prijatelje. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Na razpolago so vam najboljše možnosti, razlogov za pesimizem. Nagrajeno bo neko vaše dobro delo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kar lahko storite, naj bo storjeno že danes, ne da bi čakali na jutrišnji dan. Prijetno vzdušje v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V trgovinskem poslovanju ni mesta za čustva. Ne postavljajte se po robu. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Reorganizirajte svoje poslovanje, da bo bolj ustrezalo današnjim prilikam. Preveč ste popustljivi. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Pozabite na manjši spor s poslovnim prijateljem. Trezno izbirajte svoje prijatelje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nenadoma vam bo prišla na misel rešitev nekega zapletenega vprašanja. Ljubljena oseba je za sporazum. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne prenaglite se sodbi. V popustljivosti je večkrat moč ne pa šibkost. ključila — kot pravijo v Rimu — določeno poglavje Tognazzijevega življenja. Tognazzi se je pri svojih petdesetih letih končno ustalil in umiril. V letih, ko je v Rimu kraljevalo «sladko življenje*, je tudi Ugo Tognazzi zaslovel kot »latin lover* latinski ljubimec. V to kategorijo so bili vključeni moški, katerih prva naloga življenja je bilo neutrudljivo osvajanje deklet, najraje tujk. Toda Ugo Tognazzi ni dolgo razgrajal po nočnem Rimu, ker ga je angleška plesalka Pat 0'Ha-ra kmalu ujela v svoje mreže. Kjub rojstvu sina Richija, ki šteje danes že skoraj sedemnajst let, se je njun zakon razšel. Takrat je Tognazzi prvič spoznal Franco Bettoja, hčerko ugledne in bogate rimske družine, za katero je bila filmska kariera zgolj «hobby*, saj se ji ni bilo treba z delom boriti za vsakdanji kruh. A Franca je odločno odklonila njegovo dvorjenje. In Tognazzi se je poparjen in morda tudi nekoliko užaljen v svojem ponosu s polno paro zopet «pognal» na tuje zvezdice, ki so v Cinecitta iskale slavo in bogastvo. Njegova «uradna spremljevalka* je postala najprej francoska igralka Caprice Chantal, sledila ji je nato Anme Gorassini, potem je prišla na vrsto Helčne Chanel in, končno, norveška igialka Margareta Robsham. Leta 1964 sta se z Margareto poročila v Mehiki, istega leta se jima je rodil sin Thomas, a njun zakon je bil že obsojen: Margareta se je «naveličana», kakor se je sama izrazila, z novorojenčkom vrnila na Norveško. «Zakon ni v mojih načrtih*. Tako je do nedavnega odgovarja) Ugo Tognazzi, ko so ga novinarji spraševali, kdaj se misli znova oženiti. Toda njegovi prijatelji so bili prepričani, da bo Franca Bettoja prej ali slej zmagala. Ko je Ugo Tognazzi pred sedmimi leti končno uspel osvojiti žensko, kj ga je vedno iskreno in resnično ljubila in mu tudi širokosrčno «odpustila» vse prigode, je spoznal, da mu je u-staljeno in mirno življenje več kot potrebno. Tudi njegova umetniška dejavnost se je od takrat dalje razbohotila in poplemenitila: Ugo Tognazzi je danes eden največjih italijanskih igralcev. Za ta vzpon ima mnogo zaslug tudi Franca, o kateri Tognazzi pravi: «Franca je edina ženska mojega življenja, edina, ki me je razumela, ki mi ni zapletala življenja — nasprotno, morda sem jaz tisti, ki je prinesel v njem življenje nered in kaos. Njena velike vrlina je tudi ta, da je znala istočasno postati moja žena in moja prijateljica. [jp§= EMIL FRELIH: Državni udar Je vzbudil v državi mnogo upov, da se bo pričela nova doba s široko demokracijo. Toda mladi revolucionarji so se takoj, ko so se dokopali do oblasti, le malo manili za težnje ljudstva, čeprav so sami izšli iz revnejših okolij. Razpasla se je še hujša korupcija kot dotlej in oblast so izkoriščali za lastno bogatenje. Znani sta v deželi prilagajanje tajskih vojaških in političnih voditeljev in njihovo nihanje zdaj na eno zdaj na drugo stran, kakor pač narekujeta položaj in pridobitnost. Tajski politični in vojaški voditelji so se med seboj že velikokrat sprli in spet pobotali. Ko se Je začela japonska agresija v Aziji, je takratni znani tajski vodja Pibul kapituliral pred Japonci in sklenil z njimi sodelovanje. Za nagrado je dobil nekatere dele Burme in francoske Indokine, kmalu zatem pa napovedal vojno Veliki Britaniji in Združenim državam Amerike. Po končani vojni je moral Pibul sicer v zapor, vendar se je izkazalo, da je med vojno igral dvojno vlogo, sodeloval Je z Japonci in užival njihovo naklonjenost, Američanom pa hkrati dovolil, da so v Bangkoku razpredli močno obveščevalno službo. Po večkratnih državnih udarih in po večkratni menjavi skorumpiranih voditeljev se je sedanji vladi zaradi popolne politične apatičnosti ljudstva posrečilo vzpostaviti tesne stike z zahodnimi silami in se včlaniti v pakt SEATO. Prav v prestolnici Tajske, v srcu južnovzhodne Azije v Bangkoku je sedež organizacije, kjer na upravnem poslopju visijo zastave njenih članic: Avstralije, Združenih držav Amerike, Pakistana, Nove Zelandije, Filipinov, Velike Britanije, Francije in Tajske. Tajska je, po vsem videzu, še vedno ostala nekakšna vmesna država. To je zlahka opaziti tudi v sedanji vojni v Indo-kini, ki neusmiljeno divja vzhodno od njenih meja. Vse bolj pa se bo morala zavedati, da je neločljivi del Azije, ki se krvavo bije za svojo svobodo in da ločeno od nje ne more obstati. Proces naprednega političnega razvoja, ki je kot plamen zajel azijsko celino, vse močneje zapljuskava tudi ob njene meje in drami tudi že njihove, doslej v lastnem zadovoljstvu politično precej brezbrižne množice. BANGKOK — MESTO DVEH BREGOV Kraljevska prestolnica Bangkok, razkošno vzhodnjaško velemesto in edino veliko mesto v Tajski, se razprostira na o-brežjih vijugaste velike reke čao Pja, nekako triintrideset kilometrov od njenega izliva v Siamski zaliv. Kot je pri vzhodnih azijskih narodih navada, so tudi Tajd iznašli ljubkujoča imena za vse tisto, ki jim Je pomembno in božansko, kar jih obdaja. Tako na primer reko Čao Pja, ki je zunanjemu svetu znana bolj pod imenom Menam, imenujejo «spoštovana mati valov«, mestu samemu pa zaradi številnih prekopov in kanalov pravijo, zlasti zahodni turistični obiskovalci, vzhodne Benetke; zaradi okoli štiristo templjev, ki se stolpičasto dvigajo proti nebu iznad ploščatih živobarvnih streh s kačasto krl-venčastimi okraski pa Krung Thep, kar se po naše reče: mesto angelov. Mnogi tajski podeželani poznajo svojo prestolnico sar mo pod tem imenom. V pravem pomenu besede pa pomeni Bangkok dobesedno: vas vodnih cvetic. Poetičnih in romantičnih imen za to lepo mesto je torej na pretek im vsa so v določenih primerih nekako upravičena. Iz posebnih razlogov pa sem ga v času svojega obiska poimenoval izjemno manj romantično: mesto dveh bregov. To pa iz geografskih in socialnih ozirov. V nenavadno toplem večeru, v katerem smo se nagloma dodobra oznojili, smo s taksijem zdrveli z letališča po gladkih asfaltnih bangkoških ulicah proti hotelu. A ni bilo tako preprosto. Zaradi gostega prometa smo na sicer širokih ulicah in bulevarjih porabili za trideset kilometrov dolgo vožnjo kar precej časa. Mesto je bilo bučno in od vsepovsod so nas pozdravljale raznobarvne migotajoče luči svetlobnih reklam. Postanki na številnih križiščih s semafor! so nam omogočali daljše poglede na razsvetljene trgovine ob pločnikih, na kinematografe z ogromnimi poslikanimi reklamami na pročeljih, na ogromne stavbe razkošnih hotelov, bank in trgovinskih hiš. po pločnikih se je gnetla reka temnopoltih veselih ljudi s ponujanjem sadja, slaščic in drugih dobrot, iz uličnih kuhinj pa je preplavljal vroče ozračje nenavaden vonj siamskega kuri skuhanega na kokosovem mleku, v katerega se je mešal neprijeten vonj po pečenih ribah in drugega mesa ali drobovja na žaru. Živahen utrip mesta so že na prvi pogled stopnjevale rjavopolte ženske vranje črnih las z ljubkimi pogledi ovalnih oči, ovite v dolga krila pisanih sarongov in drobcena, ljubko nasmejana dražestna bitja angelsko vitkih postav v mini krilih, ki so si jih kot krik mode zahodnega sveta prisvojila zapeljivo lepa tajska dekleta. Spremlja nas nepopisno raznolik promet in na križiščih se z nami ustavljajo avtobusi, kričeče pobarvani taksiji, nadalje tipična vzhodnajška vozila rikše, kolesa in nikljaš ti triciklji - samlorji, motorne rikše in mali rikše - avtobusi v vse mogočih kičastih barvah neumljiviih o- ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET Italijanski pokal C ligo Triestina s težavo doma iztrgala remi la Tržačane je izenačil Bertoli TRIESTINA — MESTRINA 1:1 (0:1) TRIESTINA: D’Ambrogio, Frigeri, De Gasperi, Macchia, Riva, Scichi-lone, Vastini, Brusadelli (Truant), Rizzato, D’Alessi, Rakar (Bertoli). MESTRINA: Gallina, Fenotti, Bar-della, Spangaro, Grcppi, Eusebi, Ga-limberti, Lazzaretto, Rossi. Pette-no, Enzo. SODNIK: Lopsch iz Turina. STRELCA: v 20. min. p p. Enzo, v 37. min d. p. Bertoli. Po dobrih začetnih nastopih je Triestini v sredo komaj uspelo iztrgati neodločen rezultat na domačih tleh Mestrini. Tržačani so po precej dobrem začetku v prvem polčasu podlegli razigranosti gostov, ki so dosegli svoj zadetek že v 20. minuti, nato pa so se v glavnem omejili na nadziranje in omejevanje prodorov Tnestine. Tržaški napadalci so imeli popolnoma negativen dan in niso bili zmožni nobene nevarne akcije. Šele v drugem polčasu, ko sta namesto Ra karja in Brusadellija vstopila Bertoli in Truant. se je način igre spremenil in dal boljše rezultate. Predvsem je zadovoljil Truant, ki je letos prvič nastopil. Izkazal se je z dobrim obvladanjem položaja, predvsem pa je podpiral odličnega D’Alessija. Nekdanji igralec Fioren-tine je najprej deloval le na sredini igrišča in zalagal Vastinija, Rizzata in Rakarja z dobrimi žogami. Ti pa so bili nesposobni, da bi se podaje izrabili in prebili homogeno obrambo Mestrine Zopet so prišle do izraza pomanjkljivosti napadalne vrste. Res, da predvaja lepo igro, toda ta je vse premalo učinkovita, da bi kaj zalegla. Obramba pa je bila kar dobra, če izvzamemo trenutek neodločnosti, ko je Mestrina dosegla gol. Novost je predstavljal Riva v vlogi stoperja, medtem ko je bil tokrat odsoten De Luca. Na splošno lahko rečemo, da (kljub včerajšnji slabi tekmi) Triestina napreduje. Predvsem pa ji nastopi v turnirju za italijanski pokal služijo za odpravo raznih hib, ki se pojavljajo v ekipi. Domačini so tokrat naleteli na neprimerno bolje pripravljeno Mestrino, kot pa v prvi tekmi v Benetkah. » # « V drugem srečanju pa je Udine-se premagal v gosteh Venezio z 2:0. Skupna lestvica pa se kljub delnemu spodrsljaju Triesfcine in zmagi Udineseja m bistveno spremenila, saj so Tržačani še vedno na vrhu, do konca pa manjka le še tekma z Venezio, ki bo v nedeljo v Benetkah. Radi ITALIJANSKI POKAL 1. skupina Varese — Juventus 1:1 Novara — Foggia 2:0 Počivala .je Verona Lestvica: Juventus 6, Varese 4, Verona 3, Novara 2, Foggia 1. 2. skupina Torino — Brescia 0:0 Reggiana — Vicenza 3:1 Počivala je Catania Lestvica: Reggiana 6, Vicenza 4, Brescia 3, Torino 2, Catania 1. Reggiana se je uvrstila v višje kolo. 3. skupina Cagliari — Temana 3:1 Arezzo — Ascoli 1:1 Počivala je Perugia Lestvica: Cagliari 6, Arezzo 4, Ascoli 3, Ternana 2, Perugia 1. 4. skupina Inter — Genoa 3:1 Catanzaro — Sampdoria 2:1 Počival je Lecco Lestvica: Inter 7, Catanzaro 4, Genoa 3, Sampdoria 2, Lecco 0. Inter se je uvrstil v višje kolo. 5. skupina Bologna — Cesena 1:0 Bari — Fiorentina 0:0 Počivala je Monza Lestvica: Bologna 6, Cesena 5, Fiorentina in Monza 2, Bari 1. Bologna se je uvrstila višje kolo. 6. skupina Roma — Reggina 2:0 Atalanta — Mantova L* Počival je Como Lestvica: Roma 7, Atalanta 5> Mantova 2, Reggina in Como L 7. skupina Palermo — Napol! J;* Brindisi — Lazio 1'" Počival je Taranto Lestvica: Napoli 7, Palermo *® Brindisi 3, Taranto 2, Lazio 1. Napoli se je uvrstil v višje kolo. TURNIR PIERI Izidi drugega kola: Lanerossi Triestina 1: ® Inter — Monfalaone 2:0 Atalanta — Udinese 1;® Juventus — Pordenone 4:1 V prvi tekmi tekmovanja za pokaj pokalnih prvakov je Milan premaga* Red Boys s 4:1 (3:0). Pokal jugoslovanskih prvoligašev 1. kolo: Sutjeska — Sarajevo 0:1 Velež - Hajduk 4:2 Borac — Vardar 0:2 Beograd — Vojvodina 3:1 Radnički — Olimp’ja •*’ (po enajstmetrovkah) Slohoda — Dinamo Zri MEDCELINSKI POKAL V prvi finalni tekmi Ajax izenačil BUENOS AIRES, 7. - Prvo fr nalno srečanje za svetovni klubski pokal, med Ajaxom iz Amsterdama in Indipendientejem iz Buenos Airesa, se je končalo z neodločenim izidom 1:1. Nizozemci so prišli v vodstvo v 6. minuti prvega polčasa z golom Cruffa. Argentinci pa 90 izenačili v 37.’ d.p. z golom Saja. Tekmo si je ogledalo 80.000 gle’ dalcev. Povratno finalno srečanje bo 28. septembra v Amsterdamu. CIUDAD MEXICO, 7. - V okviri* izločilnega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo (severnoameriška skupina) je Mehika premagal* Kanado z 2:1. Mehika si je s to zmago že zagotovila napredovanje v višje kolo. ŠPORTNI RIBOLOV 16. in 17. t. m. bo na Komat'1* v Jugoslaviji svetovno prvenstvo v športnem ribolovu s trnkom. D0-slej se je prijavilo deset reprezentanc, med katerimi tudi Italija *n’ seveda, Jugoslavija. Naslov svetov-nega prvaka bo letos branila J**' goslavija, ki ga je lanj osvojila n» SP na Irskem ŠPORTNIKI V CERKNEM Zveza za telesno kulturo Slov^ nije je pozvala vse slovenske špari' ne organizacije, naj se v čim veC’ jem številu udeleže otvoritve nov osnovne šole v Cerknem, v nedelj 17. t. m. OBVESTILA V ponedeljek, 11. t.m. se bo **' čel v Padričah ob 9. uri zjutraj teniški tečaj za začetnike v starosti od 10. do 15. let. Vpisovanje še danes, v petek’ od 19.30 do 21. ure na sedežu P*-1 teniškem igrišču. Za člane bo teniški učitelj n® razpolago od sobote dalje vsa» dan od 8.00 do 22.00. Interesent* naj si pravočasno rezerviraj® turnuse. Informacije v baru G**' štin v Padričah, tel. 226-136. « « • Ob priliki otvoritve partizanske šo!o v Cerknem, organizira Breg 15. t.m. v ta kraj izlet. Vp*' sovanje pri vaških zastopnikih. rientalskih ornamentov ter vsakovrstni luksuzni avtomobili cadillacov, chevroletov pa do fiatov, peugeotov in drugih v°" zil svetovnih znamk, v katerih, razen domačinov, zasledi«*0 tudi nekaj belopoltih obrazov. Prometni trušč, vrvež ljudi po pločnikih, spreminjajoče se luči, odsev in migotanje svetobnih napisov, nudijo pestro slik0 šumnega orientalskega tri in polmilijonskega velemesta, naj' večjega in najbogatejšega trgovskega središča v jugovzhod«1 Aziji. Toda rikš, v katere naj bi bil vprežen človek, tega tradicionalnega vzhodnjaškega rekvizita, lri dajejo deželam n9 Daljnem vzhodu neki poseben trpek značaj, ni bilo nikjer ^ deti. Bangkoška mestna uprava je namreč pred leti prep0, vedala rikše s kuliji, ki so Izšli Iz siromašnejših slojev P**' seljencev in jih preselila v južne dele države, da bi s te«1 preprečila kopičenje polzaposlenih ljudi v mestu. Toda Pre" stolnica ni dolgo ostala brez rlkšarjev. Iznajdljivi posameznik1 so se kmalu pojavili na ulicah z Japonskimi rikšami na tre*1 kolesih, ki jih je danes v mestu že blizu deset tisoč in se Je z njimi voziti mnogo ceneje kot s taksiji. Pogled na večerni Bangkok s hotelskega okna prijetno h19' jene sobe z najmodernejšo hladilno napravo v petem nadstropju stopnjuje vzhičenje, čeprav se čarobnost razsvetljenega «*e' sta ne more primerjati z očarljivo Ginzo v Tokiu ali pravljic nim Hong Kongom. 2e vsakdanji jutranji pogled skozi okno je v zadostni mer1 razkrival dvojno stran mesta, ki se je v resnici delil v «a' sprotje, M sem ga imenoval dva bregova. Pogledi s te stra«1 so zaobjeli veličastno panoramo modernega mesta z visoki«*1 sodobnimi stavbami, med katerimi se je bohotil v daljavi najrazkošnejši hotel Thai s tajskim arhitektonskim zaključkom visokega pozlačenega šilastega stebra in pa na sivkasti betonski skali zgrajeni budistični tempelj Wat Sraket, ki se Je W*' havo svetlikal in s svojo pozlato bleščal v soncu. (Nadaljevanje sledi) ^•MORSKI DNEVNIK m MONCHEN 72 089 M0NCHEN 72 MONCHEN 72 99P ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. septembra 1972 0k 13. DAN današnji spored SABLJANJE: meč, moški ekipno (kval.), floret, ženske ekipno (polfina-e ta finale). ATLETIKA: deseteroboj (zadnje preizkušnje: 110 m ovire, disk, JJjjca, kopje, 1500 m), krogla moški '“Val-), daljina moški (kval.), 100 m “vire ženske (finale), 1500 m moški (kval.). KANU: polfinalni del. HOKEJ TRAVI: (polfinale) ZRN - Nizo-!eniska, Indija - Pakistan, finalni tek-1111 *a 9. in 11. mesto. ROKOBORBA: SJ&ko rimski slog (3. kolo). LOKO-r*RELSTVO: 50 m moški in ženske, j”® moški in ženske. ODBOJKA: pol-'aale od 1. do 4. mesta: Japonska -Hsarija, SZ - NDR, polfinalni teki "a 5- do 8. mesta, finale za 11. me-BOKS: polfinale. ROKOMET (pol-■Oale) Jugoslavija - Romunija, Maorska - ZRN, SZ - ČSSR, NDR -“Vedska. KOŠARKA: finale za 3. me-™> za 5. mesto, za 9. mesto, za 11. Jj®to. NOGOMET: polfinalne skupine. ^DRANJE: zadnja regata. KOLAJNE ^BLJANJE: floret, ženske ekipno JETIKA: 100 m ovire, ženske LOKOSTRELSTVO: moška konkurenca tenska konkurenca ^ORANJE: 6 kolajn. Danes, 8. septembra: 1- KANAL: (5.00 - 17.00: boks (polfinale) odbojka (finale moški), hokej na travi (polfinale) t‘-00 . 20.00: atletika (finale 100 m 2 ovirami, 1500 m za deseteroboj, izločilni teki 1500 m moški), košarka (finalna srečanja), odbojka (finalna srečanja) 2. KANAL: ”1-20 - 23.00: boks (polfinale) ^•00 - 00.15: nogomet (srečanja finalnega kola) “b-15 - 01.30: rokomet V SESTEM DNEVU ATLETSKEGA TEKMOVALNEGA SPOREDA Svetovna rekorda Ciiove in Bragine v metu krogle in v teku na 1500 m Stecherjeva in Milburn sta izenačila svetovna rekorda v teku na 200 m in na 110 m z ovirami - Nov državni rekord Pignijeve na 1500 m J* Na mesto v olimpijskem naselju, kjer so bili ubiti prvi Izraelci, položili venec MUENCHEN, 7. — Na 01ympiastadio-nu se navidez ni nič spremenilo po znanih dogodkih v preteklih dneh. Občinstvo je — kot običajno — številno, finalni nastopi pa so bili zanimivi, čeprav ne senzacionalni. Kljub vsemu pa je vzdušje le drugačno, kot je bilo v prvih dneh. Ni več tiste sproščene radosti tekmovalcev po zmagah, pa tudi občinstvo je ne koliko bolj zadržano. Nekoliko živčne zadrege je povzročil Matthews, ko je pozdravil ameriško zastavo s stisnjeno pestjo, simbolom «črnih panterjev*. K večji enoličnosti dneva je pri-spevaflo tudi dejstvo, da ni prišlo do nobenega velikega presenečenja, čeprav nekaj manjših ni manjkalo! Danes so razdelili šest zlatih kolajn. Vsaka po dve so jih osvojile ZDA, NDR iin SZ. Padla sta dva svetovna rekorda, dva sta bila izenačena, doseženih je bilo več novih olimpijskih in državnih rekordov. Dobro se je odrezala v teku na 1500 m Pignijeva, ki je dosegla v polfinalu nov državni rekord 4’07”8 in se je uvrstila v finale. V metu kladiva se je Videmčan Vecohiaito uvrstil na 9. mesto, vendar ni postavil državnega rekorda. Rezultati današnjih finalov: kladivo 1. Bondarčuk (SZ) 75,50 m (OR), 2. Sachse (NDR) 74,96 m, 3. Hmelevski (SZ) 74,04 m, 4. Be yer (ZRN), 5. Zsdvotzkj (Mad.), 6. Eckschmiedt (Mad.), 9. Vec-chiato (It.) 70,58 m. 200 m ženske 1. Stecher (NDR) 22'40 (ISR in OR), 2. Boyle (Avstral.) 22”45, 3. Szevvinska (Pol.) 22”74, 4. Strophal (NDR), 5. Heinich (NDR), 6. Kroniger (ZRN), krogla - ženske: 1. Čižova (SZ) 21,03 (SR), 2. Gum-mel (NDR) 20,22 m, 3. Hristo-va (Bol.) 19,35 m, 4. Dolžen-ko (SZ), 5. Adam (NDR), 6. Lande (NDR) 110 m ovire: 1. Milburn (ZDA) 13”24 (ISR), 2. Drut (Fr.) 13”48, 3. Hi! (ZDA) 13”48, 4. Davenport (ZDA), 5. Siebeck (NDR), 6. Wodzynski (Pod.) 400 m - moški: 1. Matthevvs (ZDA) 44’66, 2. Col-lett (ZDA) 44’80, 3. Sang (Ken.) 44”92, 4. Asati (Ken.), 5. SgMoe-ske (ZRN), 6. Kukkoaho (Fin.) 400 m - ženske: 1. Zehrt (NDR) 51” (ISR), 2. Wel-den (ZRN) 21”2, 3. Hammond (ZDA) 51”6 V deseteroboju vodi po prvem dnevu vzhodni Nemec Kirst s 4.364 toč- ''■lllliiiiiiiiiiiiiiiiiiliillMlIlIllIlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllillIllUlIlllIllUIIIIIIIIII KOLESARSKA TEKMOVANJA SO ZAKLJUČENA Zlato za Kuiperja v cestni vožnji Presenetljivo 2. mesto Avstralca Seftona - Italija prvič v zgodovini iger ostala v kolesarstvu brez kolajn Z vožnjo posamez-I nikov na cesti se ie ZHkljuak> kole-K. §igj sarstvo na letoš-Y&M njih olimpijskih i-UHipfJfe l@B grah. V cestni dir-bi je zmagal Nizozemec Kuiper, ki ^ Prispel na cilj s 45” prednosti, *** n; pri visoki poprečni hitrosti b0raj 43 km na uro ravno malo. r°Poln polom pa so doživeli ita-Jknski kolesarji, ki so računali J? eno izmed prvih treh mest (na I ritem so upali celo na zlato ko Nho). Zgodilo se je tako prvič v Rodovini iger, da so italijanski "edstavniki ostali brez kolajne, boji*' v dirkališčnih kot tudi v cest-^ Panogah. .^uiper je ušel dva kroga pred Jletn (vsak krog je meril 22,800 jO ter je izredno hitro sam nadeval pot. Za njim so poskuša-^ Pripraviti uspešno zasledovanje, Pa ni nikomur uspelo. L.j^ed jugoslovanskimi kolesarji je I najdejavnejši Jože Valenčič, ki * bil tričetrt dirke v ospredju, pa je zaradi izredno hitrega vožnje klonil. Po petem kro-r1 je bil na čelu skupinice zasledo-^tev, nato pa se je zgub! v glav- nini. Zmaga pa je povsem zasluženo pripadla Nizozemcem, ki so prikazali izredno homogenost. Kuiper je imel za sabo tovariše, ki so stalno nadzirali ubežnike. Na drugo mesto se je uvrstil Avstralec Sef ton, tretji pa je bil Španec Huelamo. FINALE - lestvica po 182,400 km: 1. Kuiper (Niz.) 4.14'37” s poprečno hitrostjo 42,800 km na uro 2. Sefton (Avst.) 27” zaost. 3. Huelamo (Šp.), 4. Biddle (N. Zel.), 5. Bayton (VB), 30” zaost. 6. Edvvards (VB), 7. Trott (ZRN), 8. Moser (It.). V FINALNI ŽENSKI ODBOJKARSKI TEKMI TRI URE IZREDNE IGRE MED SZ IN JAPONSKO ZA ZLATO KOLAJNO Zmagala je SZ - Bronasto odličje so osvojile severne Korejke, ki so premagale svoje južne rojakinje Sovjetska zveza je i Jugoslovan Vidakovič. Tekma je bila na izredni ravni, saj so tako Sovjetinje, kot Japonke dale vse od sebe, da bi dosegle zmago. Prve so predvajale tradicionalno igro z močnimi udarci, a-zijske predstavnice pa so odgovarjale predvsem z duhovitostjo akcij. Srečanje, ki je trajalo nad tri ure Rokoborci v grško-rimskem slogu I in pol, je bilo zelo napeto in izema-so danes opravili drugo kolo. Ju-! ceno. Sovjetske odbojkarice so pre- osvojila naslov o-1 na Koreja premagala Južno Korejo --------------- limpijskega prvaka s čistim 3:0 (15:7, 15:9, 15:9) in si v ženski odbojki, tako zagotovile bronasto kolajno. V finalnem sreča- Končna lestvica ženskega odboj-nju so sovjetske od- kanskega olimpijskega turnirja: bojkarice prema- 1. SZ, 2. Japonska, 3. Severna Rogale Japonsko s j reja, 4. Južna Kareja, tesnim rezultatom 3:2 (15:11, 4:15,' 15:11, 9:15, 15:11). Tekmo je sodil' V tekmi za tretje mesto je Sever-1 Vrhovni svet za šport v Afriki ' je ostro obsodil izjave, ki jih je ROKOBORBA goslovanski tekmovalci so se dobro odrezali, saj so se vsi uvrstili v vladale, ker so imele ob koncu največ moči. iiiiimHiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKtHuiiiiiiiiiiiimmiiiHiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiu BOKS PO SINOČNJIH ZMAGAH KOLAJNE PO 13. DNEVU L SZ 2. ZDA 3. NDR 4. Japonska 5. ZRN 6. Avstralija 2. Italija 8. Poljska 9- Švedska ^0- Madžarska ^1. Bolgarija ^2. V. Britanija 13. Norveška Nizozemska ]5. Francija 6. CSSR Kenija N. Zelandija J®. S. Koreja Finska 21. Danska 21. Uganda 23. Kanada ;4. Mongolija 24. Švica 26. Romunija 27. Avstrija 28. Iran 29. Argentina 29. Belgija 29. Kolumbija 29. J. Koreja 29. Libanon ‘9. Turčija ,8. Brazilija 26- Etiopija ,6. Jamajka ”6. Kuba 26. Španija 31 26 18 12 8 5 5 4 4 3 3 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 21 26 16 7 9 8 3 3 2 7 7 3 1 3 3 1 1 17 23 17 8 10 2 6 3 4 11 2 4 1 1 5 2 2 2 2 Za Parlova in Vujina vsaj bronasta kolajna Parlov je zmagal brez borbe, ker se Argentinec Cuello ni predstavil (K Kar dva jugoslovanska ^ boksarja sita prešla vse o-vire izločilnih srečanj in se uvrstila v polfinalni del o-limpijskega turnirja. Zvonimir Vu-jin je v srednji kategoriji premagal po zanimivem dvoboju Angleža Mou-thona po točkah, drugo zmago pa je osvojil evropski prvak srednjetež-ke kategorije Mate Parlov. Parlov bi moral boksati z Argentincem Cuellom, toda ta se ni predstavil na ringu. Sodnik je tako prisodil zmago jugoslovanskemu predstavniku, ki je imel na vsak način večje možnosti od svojega nasprotnika za uvrstitev v finalni del turnirja. O-bema Jugoslovanoma je tako zagotovljena najmanj bronasta kolajna. Ni pa izključeno, da se bosta borila za eno izmed prvih dveh mest v svoji kategoriji. Posebno Parlov ima velike možnosti, saj se bo predstavil v polfinalu spočit, s tremi krogi boksanja manj za seboj. Prispevajte za DIJAŠKO MAHIH! Po 52 letih se je lokostrelstvo znova pojavilo na olimpijskih igrah. Moški so danes streljali iz razdalje 90 m in 70 m, ženske pa s 70 m in 60 m. Moški in ženske pa morajo streljati še iz dveh razdalj preden bo znana končna lestvica. Pri streljanju iz vsake razdalje imajo na razpolago 72 puščic. Moški — 90 m: 1. Williams (ZDA) 289 točk 2. Snelling (VB) 271 3. Trepper (Švi.) 271 4. Jackson (Kan.) 269 5. Baeyens (Bel.) in Mesazza (It.) 268 Ženske — 70 m: 1. Lozaberidze (SZ) 284 2. Szydlovska (Pol.) 283 3. Donovan (Avst.) 282 4. Ju čun Sam (S. Kor.) 282 5. Peounova (SZ) 281 Moški — 70 m: 1. Wi!dams (ZDA) 608 2. Jackson (Kan.) 584 3. Maisaizza (It.) 578 4. Rei!y (Avst.) 576 Ženske — 60 m: 1. Szydlovska (Pol.) 605 2. Gaptčenko (SZ) 591 3. Kirn (S. Kor.) 585 4. Myers (ZDA) 584 V olimpijskem u-metnem bazenu v Feldmochingu so bili danes na sporedu repesaži za u-vrstitev v polfinale. V štirisedežnem kajaku K 4 so bili Italijani drugi in so sa pridobili pravico do nastopa v polfinalu. V polfinale so se po danaišmjih repesažih uvrsti!: Kajak enosed inoški K 1: Nova Zelandija, Kuba, V. Britanija, Danska, Avstralija, Irska, Avstrija, Romunija, Slonokoščena obala. Kajak enosed K 1 ženske: ZDA, Danska, Kanada, NDR, Poljska, Francija. Kajak dvosed K 2 moški: Danska, I Španija, V. Britanija, Avstralija, ZDA, Francija 1, Francija 2, Belgija, Švedska. Štirisedcžni kajak K 4 moški: Madžarska, Italija, Avstralija, ČSSR, Belgija, Kanada. Kanu dvosed C 2 moški: Madžarska, ČSSR, Mehika, švedska, ZDA, Poljska. V kajaku enosedu K 1 moški in v kajaku dvosedu K 2 ženske, so se že uvrstili v finale čolni, ki so zased! na kvalifikacijah prva tri mesta. Ostale posadke bodo tekmovale v polfinalu in prve tri se bodo uvrstile v finale. 9SS> Izvršni odbor mednarodne olimpijske zveze je potrdil izključitev Portoričana Colla, ki je imel pozitiven izvid na pregledu za anti-doping po košarkarski tekmi z Jugoslavijo. Prireditelji iger in mednarodni olimpijski odbor sta sklenila, da ne bo na zaključni slovesnosti plesov in petja. 1220 bavarskih plesalcev in plesalk v narodnih nošah bo tako ostalo brez dela. Niso pa še določili, kako bodo nastopajoči prišli na olimpijski stadion. Gotovo je le, da ne bo šel pred njimi voz s tradicionalnimi miinchenskimi godbeniki. Prihod na stadion bo najbrž spremljala klasična glasba. Muneh»n|<«S| kami pred Sovjetom Avilovom (4.345) in Poljakom Janczekom (4.266). V polfinalu ženskega teka na 1500 m je Spvjetinja Bragina postavila nov svetovni rekord 4’05”1, Italijanka Pigni, ki se je uvrstila v finale, pa je postavila nov italijanski rekord 4’07”8. V PREDZADNJEM DNEVU Brezvetrje prisililo jadralce k počitku Včeraj bi morali opraviti v Kielu zadnjo olimpijsko jadralno regato. Zaradi pomanjkanja vetra pa so tekmovanje prekini!. Sedmi nastop bodo zato jadralci opravili danes, temu pa bo sledila podelitev kolajn. Po vsej verjetnosti bodo jadralci razreda «soling» in «zmaj» zaključi! tekmovanje le s šestimi regatami, (POGOVOR PREKO 793-808) Atentat, streljanje, ranjenci. Ko pač govorimo o ranjencih nismo smeli pozabiti na zdravnika. In dr. Cveto Ukmar je zdravnik. tKatera panoga vas najbolj zanima na 01?» «Košarka in atletika*. «Kaj pa bi kot zdravnik) ptipo rodili mlademu, normalno razvitemu človeku?» *Veslanje!» , «Kaj pa bi odsvetovali «Tiste panoge, ki razvijajo samo del telesa. Na primer tenis.* «Pa boks?* «Boks sploh ne sodi k športu, saj zdravju le škoduje.* «Se vam je kdaj pripetilo, da ste morali pomagati ranjencem na cesti?* «Seveda, saj sem bil zdravnik Rdečega križa. Takrat je važno. da se ranjenca čimprej prepelje v bolnišnico, saj mu na cesti ni mogoče pomagati.* «In kaj mislite o tragičnem dogodku v Miinchnu?* «Vsi so na strani Izraelcev in tudi meni so Izraelci pri srcu Moram pa. priznati, da imajo tudi Palestinci prav in vsestransko ’;l' ne smemo obsojati.* dal stari predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Brundage m pogrebni svečanosti za izraelskimi športniki. Brundage je izjavil, da sta olimpijske igre pokvarila predvsem «dva divjaška napada»: zahteva afriških držav po izključitvi Rodezije in pa teroristični napad Palestincev. Po petih urah posvetovanj je afriški svet odločno zavrnil Brun-dagove trditve ter je izjavil, da je popolnoma nemogoča kakršnakoli zveza med obema dogodkoma. OSP Montagu Mortvmer, trener angleške reprezentance v peteroboju, je obtožil Sovjete in Madžare, da se poslužujejo dopinga pri svojih nastopih. Predvsem naj bi to veljalo za streljanje nuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiniimiiiiiiim.■■■■■»■■■.n........ * ZGODOVINA HELSINKI 1952 Olimpijske igre v Helsinkih so potekale v izredno prijateljskem vzdušju, ki je vladalo med tekmovanji. Na njih je sodelovalo 4926 športnikov iz 69 držav. Prvič je nastopila Sovjetska zveza, ki je do segla velik uspeh, sa* se je uvrstila v končni razvrstitvi na drugo mesto, za ZDA. V atletiki in v plavanju so do- segli v skoraj vseh disciplinah nove svetovne ali olimpijske rekorde. Emil Zatopek je potrdil svojo premoč na dolgih progah, saj je osvojil zlate kolajne v tekih na 5.000 in 10.000 m ter v maratonskem teku. Njegova žena Dana je zmagala v metu kopja. Sovjetski telovadec Ciurakin je osvojil na posameznih orodjih kar štiri prva mesta. Američani so prevladovali v plavanju, kljub povratku japonskih plavalcev. ker so do sedaj zaradi pomanjkanja vetra že dvakrat prekini! njihov nastop. Danes se je zaključil ekipni jahalni turnir v dresuri. Zmagala je Sovjetska zveza pred Zah. Nemčijo in pred Švedsko. Prvih dvanajst jahal-cev v dresuri se je uvrstilo v finale za prvenstvo posameznikov. FINALE - dresura ekipno 1. SZ 5.095 točk 2. ZRN 5.083 3. švedska 4.849 4. Danska 4.606 5. V. Nemčija 4.552 Lestvica posameznikov: 1. Linsenhoff (ZRN) 1.763 2. Petuškova (SZ) 1.747 3. Neckermann (ZRN) 1.706 4. Kizimov (SZ) 1.701 5. Hakansson (Šve.) 1.649 ROKOMET V tolažilni skupini ohmpijskega rokometnega turnirja so dosegli take rezultate: Norveška — Japonska 19:17 Poljska — Islandija 20:17 Danska — Tunizija 29:21 ZDA — Španija 22:20 Posebni dopis iz Miinchna od Staneta Ureka, novinarja Radia Ljubljana Jugoslovanski športniki so na olimpijskih igrah končno dočakali, da so tudi njih uvrstili v seznam dobitnikov kolanj. Vujin in Parlov sta z zmagama v četrtfinalu (Parlov brez borbe) prišla v polfinale, tako da imata, v skladu z olimpijskim pravilnikom, bronasto odličje ž« zagotovljeno. Dobri obeti za osvojitev kolajne so tudi v Kielu. Danes zaradi pomanjkanja vetra sicer niso mogli opraviti jadralnega tekmovanja, toda jutri bi si morala Nikolič in Grego s pazljivo vožnjo vsekakor zagotoviti obstanek na 3. mestu, kar bi jima prineslo kolajno. Upajmo, da ju ne bo prav v zadnjem dnevu spremljala smola. V atletiki je nastopil metalec kladiva Srečko Stiglič. Zasedel je 14. mesto z rezultatom 68,34 m. Usoda se je nekoliko poigrala s košarkarji. Po tesni zmagi nad ČSSR se bodo za peto mesto potegovali — s Portorikom. Svoj napor so zaključili tudi kolesarji. čubrič in Valenčič sta dosegla to, kar smo od njiju pričakovali: prvi jc bil 43., drugi pa 51. V POLFINALU KOŠARKARSKEGA TURNIRJA Poraz Italije proti ZDA s 30 točkami razlike I /\f\ a► > » r»-s »» f\* i ■ v V tekmi za 5. mesto se bosta ponov-1 ....no srečala Portoriko in Jugoslavija Sovjetska zveza se je z zmago nad Kubo uvrstila v finale, kjer bo v boju za prvo mesto srečala ekipo ZDA. Američani so danes namreč igrali proti Italiji, proti kateri niso imeli težke naloge, saj so naleteli na izredno šibkega nasprotnika, ki jim ni bil v nobenem pogledu kos. Kljub svoji uvrstitvi v finalno skupino so italijanski košarkarji razočara!, saj so bili ves čas v podrejenem položaju in najslabši med štirimi prvouvrščenimi ekipami. Sedaj se bodo morali potegovati za tretjo kolajno z močnimi Kubanci, ki so danes do skrajnosti zaposli! Sovjete. Jugoslavija pa je v tolažilni skupini premagala v izredno napetem srečanju češkoslovaško in si je tako priborila pravico do tekmovanja za peto mesto. Potek preostalih srečanj pa je hotel, da se bo srečala prav s peterko, ki ji je presekala pot v finale. Portoriko je namreč premagal Brazilijo in bo tako v soboto zopet stal nasproti svetovnim prvakom, ki bodo gotovo hoteli dokazati, da ni bilo prvo srečanje povsem pravilno. Sedaj bodo lahko dokaza!, da hi Portoričani brez jemanja poživil napravili mnogo manj, predvsem pa da ne bi zmagali, če se bo sedaj tekma od- vijala pod normalnimi pogoji, ne bi smelo biti dvoma kdo bo zmagovalec srečanja. 1. — 4. mesto: SZ — Kuba 67:61 ZDA - Italija 68:38 5. — 8. mesto: Jugoslavija — ČSSR 66:63 Portoriko — Brazdi ja 87:83 Pri sabljanju so bila na sporedu izločilna tekmovanja v floretu za ženske ekipno. V polfinale so se uvrstile Ita!ja (ki je nastopala s svojo o-hmpijsko prvakinjo med posameznicami Ragnovo), Sovjetska zveza, Romunija in Madžarska. Pari bodo v polfinalu naslednji: Italija - Madžarska in Romunija - SZ. Za peto mesto pa se bosta sreča! zahodna Nemčija in Francija. V hokeju na travi so se danes nadaljevala finalna srečanja. V boju za 15. mesto je Uganda premagala Mehiko s 4:1, v srečanju za 13. mesto pa je Kenija odpravila Argentino tudi s 4:1. Na lestvici od petega do osmega mesta so dosegli te rezultate: Velika Britanija - Španija 2:0, Avstrahja - Malajzija 2:1 po podaljških. A iiiiiiiuiniHiiiMiHiinmiiiiiiiiniiminiiuiiiiinMuHunmiiuHHiMiHHiHHHHroH PRIMERJAVE Minili so časi, ko je bilo kolesar-1 nalci, in Švedska, ki je v Mehfld Franc^v^™0 ^)'noipoIu | osvojila 1 zlato in eno srebrno ko- njih ohmpijskih igrTsi fe nam- &Znec koncev je bila še najbolj zadovoljna s potekom tekmovanj Sovjetska zveza, ki je prišla do dveh zlatih kolajn, od katerih je bila vsaj tista v ekipni vožnji na 100 km na kronometer povsem nepričakovana. V tandemu sta bila Sovjeta precej cenjena, čeprav so bi! vzhodni Nemci nesporni favoriti, razočai-rai pa je prav najbolj znani rusld kolesar Pakadze, ki se je v sprintu zadovoljil s tretjim mestom. Drugi nepričakovan triumf je zabeležila Avstralija s 3 srebrnimi kolajnami, pa tudi Norvežanom ne bi nihče pred tekmami pripisal zlatega odličja. Sicer pa so bile tokrat kolajne podeljene takole: reč borih 21 kolajn razdelilo kar 17 držav, tako da tudi z najboljšo voljo ne bi mogli pokazati ekipnega zmagovalca. Največja poraženca sta pa vsekakor Francija in Italija, ki sta si do sedaj skoraj nemoteno delili zmage. V Mehiki je, na primer, Francija v sedmih disciplinah osvojila kar štiri zlate in eno bronasto kolajno, ves njen'- letošnji izkupiček pa se omejuje na zlato, ki ga je osvojil že priletni in vsekakor svojevrstni «amater» Morelon v sprin tu. Nič bolje ni šlo Italiji, ki je imela svoj magični trenutek seveda v Rimu, ko je zmagala v petih od šestih takratnih panogah, tokrat pa je osvojila 8. mesto v cestni vožnji med posamezniki, na stezi pa je prišla v najboljšem primeru do četrtfinalov. Med poražene pa lahko postavimo še Nizozemsko, tretjo velesilo v amaterskem kolesarstvu, ki je sicer osvojila 1 zlato v cestni vožnji, pa tudi eno srebrno na 100 km na kronometer, ki pa ga je morala vrniti zaradi uporabe poživil enega od kolesarjev. Iz seznama zmagovalcev sta izginili še Belgija, ki je sicer močnejša med profeaio- Sovjetska zveza ZRN Francija Danska Norveška Nizozemska Avstralija NDR Poljska Švica Španija V. Britanija 1 1 1 I Uredniifvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Monfecchi 6/II Telefon 795 823 Oglaini oddelek TRST Ul. Monfecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 8. septembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220/ Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* Oglasi 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r-i- Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • TrI* REAKCIJA V PROTINAPADU PO VELIČASTNIH LJUDSKIH MANIFESTACIJAH Poulični spopadi v čilski prestolnici med policijo in desničarskimi študenti Pri spopadih je neki Strah konservativnih SANTIAGO DE CHILE, 7. - Kot se je lahko predvidevalo, je prišlo v čilski prestolnici do ponovnega izbruha desničarskih manifestacij. Neki mladenič je izgubil življenje, starejši uradnik pa, ki je opazoval poulične spopade s svojega stanovanje, je izgubil vid ter je njegovo življenje v nevarnosti. Manifestacije so se odigrale v središču mesta. Oblasti sporočajo, da so aretirale več kot 170 demonstrantov. Neredi so se začeli včeraj opoldne po čilskem času ter so trajali do poznih večernih ur Njihovo središče je bila Ulica Ahu-mada, ki je najvažnejše santiaško središče. Tu se je razvnela bitka med policijskimi organi in desničarski demonstranti, ki pripadajo v glavnem neofašistični skupini »Pa-tria y libertad*. V večini je šlo za študente, ki obiskujejo zasebne šole. Ne ve se še, kdo so voditelji teh šol. Današnji spopad je študent izgubil življenje, neki uradnik pa je ob vid krogov zaradi možnosti utrditve Allendejevega režima MIR V Vietnamu želijo mir. To pa je tudi mnenje ZDA, ki v Vietnamu širijo letake, v katerem izražajo željo po miru. Vietnamci so kaj čudni ljudje. Na letaku piše nekaj, oni pa razumejo napačno .Tako so zadnji letak razumeli na naslednji način: *Nixon bo do zadnje kaplje naše krvi branil našo pravico do takega miru, ki je Nixo-m všeč.* ŠČIPANJE ZA 1.500 DOLARJEV Tajnice so običajno ljubke stvarce, posebno če so mlade in lepe. Marsikateri šef si jih zato rad privošči; ne le z očmi, ampak tudi z roko. Tako je storil ameriški sodnik James Edgar. Vendar pa mu oblast ni prizanesla. Tajnica se je namreč pritožila in Edgar je bil obsojen na 1.500 dolarjev kazni, ker je tščipal in božal tajnico na preveč intimen način*. Kasneje se je tudi izvedelo, da jo je stisnil v kot in se podpisal na neko *zelo intimno oblačilo*. VZTRAJNOST Leta 1966 se je Carmelo An-tonelli ločil od žene Ločila sta se sporazumno, že leto dni kasneje pa se je Carmelo odločil, da se mora žena vrniti k njemu. Ker tega ni hotela storili, je v njenem stanovanju nastavil tempirano bombo Ko to ni zaleglo, se je Carmelo mesec dni kasneje vrnil k ženi in jo ranil s škarjami. Seveda pa tudi to ni pomagalo in žena se kljub moževemu tpriza-devanju* ni hotela vrniti domov. Zaradi tega dejanja se je moral Carmelo v umobolnici zdraviti dve leti. Ko je «ozdravel*, je še vedno pogrešal ženo. Tri tedne kasneje se je napotil v njeno stanovanje in jo skušal prepričati; najprej zlepa, ko pa to ni pomagalo, jo je pretepel in ji zlomil obe nogi. Ženi je bilo seveda dovolj in je sklenila, da se preseli k bratu. Vendar pa je Carmelo bolj vztrajen kot bi si kdo mislil. Odšel je do stanovanja ženinega brata, polil vrata z bencinom in jih zažgal. »Le v opozorilo*, je dejal. PROTEST Kairski taksisti protestirajo, ker jim vlada ni hotela odobriti poviška pri prevoznini. Njihov način protesta pa je precej čuden. Potnika namreč zapeljejo v smer, ki je običajno prav nasprotna od tiste, kamor je bil namenjen. že četrti v treh tednih. Glasnik policije je sporočil, da se je ubiti študent pisal Mario Avi-les Oyarce, ki je baje že zapustil šolo ter se posvetil samo politični dejavnosti. Ne ve se še točno, kako je bil ubit. Na eni strani obstaja verzija, da ga je neki policist oplazil po glavi s pendrekom, na drugi strani se pa ne more izključiti možnosti, da mu je eksplodirala pred obrazom solzilna bomba. Tudi uradnik Pedro Araya je izgubil vid zaradi eksplozije solzilne bombe. Mladega študenta so sicer takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa zdravnikom ni preostalo drugega kot ugotoviti, da je že izdihnil. Neredi so se začeli zaradi nedovoljene študentovske manifestacije. Mladeniči iz srednjih šol so se na potili po središču Santiaga ter vzklikali protivladna gesla. Intervenirala je policija, da bi jih razpršila. Tako je prišlo do spopada. Študenti so začeli lučati proti policistom kame nje, steklenice ter sežigati levičar ske časopise. Policisti so odgovorili z metanjem solzilnih bomb, vodnimi curki in direktnimi spopadi. Lažje žrtve trii spopadov so bili tudi ljudje. ki so iz radovednosti opazovali njihov potek. Mnogi so se znašli v dimu eksplozij bomb, ali pa so jih premočili curki brizgaln. Povsod je vladal nepopisen nered. Ljudje so bežali na vse strani in sd pokrivali obraze z robci. Promet v središču mesta je bil dolgo časa popolnoma blokiran. V določenem trenutku je prišel iz neke palače bivši čilski predsednik Frei, ki so ga demonstranti burno pozdravljali. Ne more se izključiti, da je bil njegov izhod iz palače preračunan, saj je znano, da je Frei desničarsko usmerjen in da desnica čilske demokristjanske stranke vedno bolj drsi na pozicije desničarskih ekstremistov fašističnega kova. Včerajšnji dogodki v Santiagu potrjujejo, da čilska reakcija pripravlja ob podpori severnoameriškega kapitalizma pravcati puč proti Allendejevi vladi, ki upravlja deželo na podlagi koalicije med socialisti in komunisti ter nekaterimi levičarskimi skupinami v okviru »Ljudske enotnosti* (Unitad po-pular). Desničarski krogi čilske Krščanske demokracije nimajo še popolnoma prostih rok, ker je levica njihove stranke, ki jo vodi Radomiro Tomič (poraženi kandidat na zadnjih predsedniških volitvah), naklonjena tezi parlamentarnega urejevanja notranjepolitičnih sporov. Pri tem Tomič računa na politične volitve, ki bodo v marcu prihodnjega leta. Konservativni in reakcionarni krogi pa se bojijo, da bi medtem Allendejeva vlada mogoče rešila osnovna vprašanja prehrane in dobave potrebnih industrijskih proizvodov, kar bi utegnilo tudi pretehtati njihov vpliv na zaostale, skoraj nepismene množice. Zato se jim mudi in zato vedno bolj pogosto organizirajo poulične spopade. K temu jih je sedaj prisilil tudi veliki uspeh vladnih strank na proslavah ob 2. obletnici izvolitve Allendeja za čilskega predsednika. TEHERAN, 7. — V Perziji so izvršili smrtno obsodbo študenta Mehdija Rezaia, ki je ubil policijskega poročnika. Odvetnik Rcina bo lahko obiskal Caviglievo ATENE, 7. —■ Odvetnik Reina, branilec italijanske državljanke Lor-ne Briffa Caviglia, ki je v atenskem zaporu, bo lahko prihodnji teden obiskal obtoženko. Pred tem pa bodo sestavili obtožnico. Takrat bo znano, če bo Caviglievi sodilo vojaško ali civilno sodišče. Možno pa je tudi, da bodo Caviglievo izgnali iz države pred začetkom sodne obravnave proti njenima tovarišema, Statisu Panagulisu in Mariji Georgiu. V Grčijo je prispel tudi predstavnik mednarodne federacije za človečanske pravice, ki se bo pozanimal za zdravstveno stanje aretirancev. ATENTATI IN ŠTEVILNI SPOPADI V SEVERNI IRSKI Spopad med ulstrskimi protestanti in angleškimi varnostnimi silami Vsaj štirje mrtvi - IRA se pripravlja na akcije proti Angliji v okviru olimpijskih iger? BELFAST, 7. - Siloviti spopadi so se odigrali sinoči v četrti Cru-mlin Road v Belfastu med protestanti in angleškimi četami. Incidenti, ki so jih angleške oblasti označile za najhujše, ki so jih protestanti izzvali v zadnjih treh letih, so se začeli okoli 21. ure zvečer po krajevnem času. Ob o-menjeni uri se je večja skupina protestantov polastila nekega avtobusa v bližini neke policijske po staje ter ga skušate zažgati. Vmes so posegle angleške vojaške enote, toda množici se je posrečilo, da se je polastila še drugih vozil s katerimi je zgradila barikade. Med spopadi, ki so trajali do polnoči, so bile ranjene vsaj štiri osebe, med katerimi en vojak. Varnostne sile menijo, da so incidente povzročili pristaši protestantske ekstremistične skupine «Ulster Defence Association* oziroma protestantskega združenja za obrambo Ulstra. Sicer pa so se v Ulstru nada- ljevale teroristične akcije, ki so terjale tudi nekaj človeških žrtev. Neki avto je eksplodiral včeraj v Portadownu v pokrajini Armagh. Eksplozivni naboj je ubil nekega drugega avtomobilista, ki se je prav tedaj pripeljal mimo. Osebje v bližnjem baru se je rešilo, ker se je pravočasno umaknilo. V Lurganu sta dva neznanca napadla nekega moškega. S silo sta vdrla v stanovanje ter ranila žrtev z več streli. Na srečo rane niso bile nevarne. Angleški vojaki so našli včeraj truplo nekega moškega na vrtu neke hiše, ki je v katoliški četrti Upperfalls v Belfastu. Policijski organi še niso ugotovili istovetnosti umorjenega. V Belfastu sta sinoči izgubili življenje še dve drugi osebi. Neka ženska je umrla v stanovanju predsednika republikanske laburistične stranke Severne Irske Jamesa 0’Kana. Neznani atentatorji so odvrgli pred poslopje eksplozivni naboj, ki je povzro- Britanski vojaki preiskujejo avtomobile po včerajšnji eksploziji čil hudo razdejanje. Žensko so pokopale ruševine pročelja poslopja. Malo pozneje je umrla v bolnišnici. 0’Ka-nova žena in štirje otroci so se čudežno rešili. Ubita ženska je bila sorodnica severnoirskega katoliškega političnega voditelja. Nekega drugega moškega, ki je bil smrtno ranjen od strelov iz puške, ali revolverja, so našli v protestantski četrti Woodstock Roada. Po tragičnih dogodkih v MUnchnu je čutiti nekakšno povezavo med severnoirskim gverilskim gibanjem ter palestinsko osvobodilno fronto. Danes so se v MUnchnu trije irski mladeniči, oblečeni v kolesarske drese skušali pomešati v vrste 163 atletov, ki so se odpravljali na individualno kolesarsko tekmo v okviru olimpijskih i-ger. Policijski agenti so jih sicer prepoznali, toda še prej se jim je posrečilo, da so odvrgli letake v francoščini, nemščini in angleščini v katerih napadajo angleško navzočnost na igrah. V letakih se Anglija obsoja, ker «se poslužuje tudi olimpijskih i-ger, da bi utrdila svojo okupacijo irske domovine*. »Pozivamo vse države — je rečeno v letakih — naj nam pomagajo pri našem boju. V MUnchnu mi potrjujemo svojo zvestobo stvari miru in proslavitvi športa, toda bojevali se bomo pogumno proti Angležem, kjerkoli nam bodo skušaU zavirati pot*. V nekaterih krogih so izrazili domnevo, da bodo severnoirski gverilci skušali intervenirati po zgledu palestinskih gverilcev v potek olimpij-skih iger. Na drugi strani pa v teh krogih poudarjajo tudi verjetnost ozkih stikov med palestinskim osvobodilnim gibanjem in organizacijo IRA. Te domneve potrjujejo z naslednjimi dejstvi: Pred časom je bil v Dublinu sestanek predstavnikov palestinskega osvobodilnega gibanja: govori se o povezavi z libijskim predsednikom Ge-dafijem; v začetku tega leta je neka organizacija, ki je tesno povezana s «črnim septembrom*, odkrito izrazila svojo podporo irskemu osvobodilnemu gibanju. Bivši ministrski predsednik, laburist Wilson, je danes zaradi drugih razlogov zahteval, naj se Anglija umakne iz olimpijskih iger ter naj prekliče obisk egiptovskega zunanjega ministra v Londonu ter odreče Egiptu dobavo orožja. .............................-......................................................................................................................................................................................................................................................................n............m....,,,,,,,,,,, PO UGRABITVI V PREDMESTJU BUENOS AIRESA Argentinski gverilci osvobodili ravnatelja Philipsa van dePanna Kaže, da je podjetje plačalo 300 milijonov lir odkupnine - Policija ni posredovala To je dokaz, da s pokolom v zaporu niso uničili jedra gverilske organizacije BUENOS AIRES, 7. — Jan van de Panne, predsednik upravnega sveta podjetja »Philips Argentina*, je aopet na svobodi. Gverilci so ga pridržali le 33 ur. Podjetje je baje plačailo 5 milijonov pesosov odkupnine (približno 300 milijonov lir). Vest o plačilu odkupnine je neuradna. Glasnik Philipsa je izjavil, da so van de Panna ugrabili gverilci skupine «Montoneros», ki so po prepričanju skrajno levičarsko u-smerjeni peronisti. Dejal je tudi, da je podjetje plačalo odkupnino, vendar ni govoril o vsoti. Van de Panna, ki je bil med drugo svetovno vojno japonski ujetnik, je ugrabila zelo dobro organizirana skupina gverilcev. Pri ugrabitvi je baje sodelovalo kar 35 ljudi s sedmimi avtomobili. S tem naj bi zapeljali preiskovalce. Industrialec je oženjen in ima tri sinove. Eden študira na Nizozemskem, kjer stanuje z materjo, druga dva pa obiskujeta argentinske šole. Uradna argentinska agencija »TELAM* poroča, da sta slednja odpotovala in se nameravata pridružiti materi in bratu na Nizozemskem. Glasnik Philipsa je dejal, da je industrialec takoj po osvoboditvi telefoniral nekemu »prijatelju*, ki ga je prišel iskat z avtomobilom in sedaj počiva na njegovem domu. Kljub naporom časnikarji niso mogli odkriti, kdo je ta prijatelj. Glasnik je tudi izjavil, da bo Van de Panne obdržal mesto ravnatelja »Philips Argentina* in da se ne namerava vrniti na Nizozemsko. Ta ugrabitev je bila zelo podobna ugrabitvi predsednika »Fiat Argentina* Oberdana Sallustra, katerega so gverilci ugrabili marca letos in ubili tri tedne kasneje, potem ko je vlada prepovedala Fiatu, da bi se pogajal z ugrabitelji. Prav zato tokrat niso objavili nobene zahteve po odkupnini, kajti v tem primeru bi morale poseči oblasti in prepovedati pogajanja. Tako je storil predsednik Lanusse ob ugrabitvi Sallustra. Takrat so ugrabitelji zahtevali za milijon dolarjev šolske o-preme za revne otroke. Philips je upala, da bo lahko uredila zadevo brez posredovanja policije in vse kaže, da ji je to uspelo. Ugrabitev van de Panna je hud u darec za tiste predstavnike argen-' tinske policije, ki so bili prepričani, da so s pokolom v zaporu ubili vse voditelje gverile. Prejšnji mesec je namreč policija ubila šestnajst političnih jetnikov, ki so, po uradnih vesteh, poskušali zbežati. Ta akcija skupine «Montoneros» pa dokazuje, da so gverilci še vedno sposobni napadov. V Buenos Airesu predvidevajo, da bodo odkupnino porabili za nakup orožja. Po vesteh, ki so jih posredovali dobro obveščeni krogi, kaže, da so v Argentini prejšnji teden ugrabili še dva poslovna moža, vesti pa uradno niso potrdili. Zaporno povelje za skladiščnika Mulasa CAGLIARI, 7. — Preiskovalni sodnik kazenskega sodišča v Lanu-seiu dr. Federico La Rosa je danes izdal zaporno povelje za Pie-tra Mulasa, ki je obtožen, da je sodeloval pri ugrabitvi posestnika Mereua, do katere je prišlo v decembru lanskega leta. 32-letnega skladiščnika iz Arza-ne (Nuoro) so karabinjerji aretirali prejšnji ponedeljek tudi v zvezi z dogodkom v Lanuseiu, kjer so neznani roparji ubili štiri osebe, a življenje je izgubil tudi eden od roparjev. Glede tega zadnjega dogodka se še ne ve, kakšna je Mulasova odgovornost, ker preiskovalni organi trdovratno molčijo. Nekaj več se je zvedelo o obtožbi, ki zadeva ugrabitev Mereua. Karabinjerji so baje našli v Mulasovem stanovanju desettisočlirski bankovec, ki prihaja baje iz izkupička odkupnine za izpustitev ugrabljenca. Nadalje so zaplenili tudi hranilno knjižico s kakimi štirimi milijoni lir vloge. Mulas ne more nikakor opravičiti vloge te razmeroma visoke vsote. BOČEN, 7. — Na Ortlesu se je smrtno, ponesrečil nemški alpinist Emil Plotz. KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI INCONTRO CULTURALE DEI POPOLI VICINI CUNVIGNE Dl CULTURE DAI POPUI CH A SON PUARTE CUN PUARTE KULTURTREFFEN DER ANGRENZENDEN VČLKER 10.9.1972 CASTELMONTE STARA GORA K R.M E M liC.fi f B\ ite ® PROMETNA NESREČA V FURLANIJI Tragičen obračun trčenja med avtom in avtobusom Trčenje je terjalo štiri mlada življenja - Mrtvi tudi dekleti, ki sta bili na počitnicah v Sedeglianu VIDEM, 7. — štiri osebe so izgubile življenje v prometni nesreči na državni cesti, med Codroipom in Humindm v Furlaniji. Žrtve so sestrici 14-letna Emflia in 17-letna Elisa Simoncini s Sicilije, ki pa sta bili na počitnicah v Sedeglianu, 27-letni Bruno Crisanat in 8-letna Amura Toneatto, oba iz Sedegliana. Avto fiat 850, katerega je vozil Crisanat je, verjetno zaradi prevelike hitrosti, na nekem ovinku zavozil na levo stran cestišča, in trčil v nasproti vozeči avstrijski avtobus. Pri trčenj i so bili pri priči mrtvi Crisanat in obe sestrici, deklica pa je izdihnila kmalu po prevozu v bolnišnico. Na avtobusu, ki je bil namenjen v Avstrijo, je bilo kakih 20 potnikov, ki pa so bili le lažje ranjeni. Soočenj« Sabe s časnikarjem Trivulsiom MILAN, 7. — Preiskovalni sodnik dr. De Vincenzo je danes zasliševal več kot dve uri v milanskem zaporu San Vittore Giuseppeja Sabo, ki je obtožen, da je bil povezan s Feltrinellijem ter da ve marsikaj o tragičnem dogodku pri nosilcu električnega daljnovoda v Sagrateju. Zaslišanje obtoženca je bilo v bistvu soočenje med njim in časnikarjem Attiliom Trivulsiom. Ta trdi, da mu je Saba dal intervju en dan po Feltrinellijevi smrti in da je izjavil, da je prav on kupil avto tipa «volkswagen», ki so ga našli v bližini nosilca. Saba je zanikal vse te okoliščine, Trivulsio pa jih je menda podprl z nekaterimi dokazi. Vojaško letalo strmoglavilo pri Pordenonu pORDENON, 7. — Reakcijsko letalo »G 91» italijanskega vojnega letalstva je strmoglavilo v Dando-lu, nekaj kilometrov od vojaškega središča v Maniagu kier so se vršile vojaške vaje Pilot, 29-letni podporočnik Paolo Cag- "tel iz Tre viša se je spustil s padalom iz višine 1000 metrov in se je rešil. Letalo je treščilo v sadovnjak, v katerem je delalo nekaj kme- tov, ki pa niso bili ranjeni. Le nekaj metrov vstran je bila hiša in prava sreča je, da je letalo ni poškodovalo. Pilot je napel vse sile, da je preusmeril letalo stran od Dando-la. To mu je delno uspelo, v nasprotnem primeru pa bi bile posledice lahko hude. To je ponoven dokaz, da so vojaške služnosti, katerim je podvržen velik del naše dežele, prava nevarnost za prebivalce in ne povzročajo le gospodarske škode. Pilota so spremili v bolnišnico v Treviso. Povedal ie, da se je letalo iz nepojasnjenih razlogov po- Hitler sledi olimpijskim igram v Berlinu. Slika je iz dokumentarca Leni Riefenstahlove «0lympia», ki so ga predvajali v Gradežu MEDNARODNI TEDEN FILMA V GRADEŽU Olimpijske igre v Berlinu tema dokumentarca -01ympia» Prikazali so tudi več italijanskih dnevnikov inštituta «Luce» - Trije filmi sovjetskega režiserja Vertova (Naš dopisnik poroča) GRADEŽ, 7. — Danes so v Gradežu predvajali drugi film nemške režis&rke Leni RiefenStahl, iiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiii..iii.***i*iiiii>iii.iiiiii.iiuiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iifiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii»iiiiiiiiiiiiiii..i|llial1 POKOL NA OTOKU ST. CROIX Oborožena in zakrinkana roparja ubila 9 oseb na vrtu restavracije Restavracija je last Rockefellerjev - Policija išče roparja v gozdovih- Glavno mesto otoka popolnoma paralizirano CHRISTIANSED, 7. Dva oborožena in zakrinkana moža sta prišla na vrt restavracije nekega igrišča golfa v bližini Christian seda na otoku St. Croix, ki pripada »Deviškim otokom*. Začela sta streljati in ubila osem oseb ter ranila štiri. Nato sta žrtvam izpraznila žepe, pobrala denar iz blagajne restavracije ter zbežala v gozdove. Policija je izjavila, da so med žrtvami štirje turisti. Oblasti so izdale ukaz, naj prebivalci ostanejo doma, medtem pa so prispeli na otok dodatni policijski in vojaški oddelki, ki so začeli loviti morilca. Očividci, ki so polni strahu prisostvovali tragičnemu pokolu, so dejali, da sta bila roparja oblečena v vojaška oblačila. Nekateri so tudi menili, da sta bila zakrinkana. Začela sta streljati takoj po prihodu na vrt restavracije. Več žrtev so ubili s streli v hrbet, streljali so namreč na goste, ki so hoteli zbežati. Ugotovitev isto vetnosti žrtev bo zelo težka, ker sta roparja odnesla s seboj vse dokumente. Iz blagajne sta odnesla približno 700 dolarjev, to je približno 400 tisoč lir. Vse kaže, da je bil rop edini namen pokola, kljub temu pa preiskovalci upoštevajo tudi druge možnosti. Igrišče golfa, ki je baje med dvanajstimi najboljšimi na svetu, je last družine Rockefeller. Državni pravdnik Ronald Tonkin je dejal časnikarjem, da gre za rop, katerega pa je treba imenovati pokol. Izropana je trgovina športnih predmetov v bližini igrišča. Dvorišče restavracije je pomazano s krvjo; gostje so med begom prevrnili miz > in stole. Guverner Evans, katerega so v sredo izvolili za podpredsednika zveze guvernerjev južnih držav ZDA, je takoj, ko je izvedel za pokol, odpotoval na Deviške otoke. Medtem pa je njegov namestnik David Maas že pozval prebivalstvo, naj ostane mimo in zahteval okrepitve. Maas je dejal, da je bil to nesmiseln in brutalen zločin Med žrtvami sta tudi dva električarja, ki sta popravljala napeljavo in natakarica. Policijski genti so se razkropili po vsem otoku. Za pomoč so prosili tudi portoriškp vlado, ki je poslala nekaj helikopterjev in odde- lek policijskih agentov. Na 0 ^ St. Croix imajo namreč le sto licistov. je Mestore Christiansed, ki Štej e kakih tri tisoč prebivalcev, ie V-polnoma paralizirano. Ulice so V j ne, trgovine, kinodvorane in r