SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan lo gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedca
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z* celo leto 12 gld., za pol le'.a <> gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na lelo. Posamne Itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) viprejema upravništTo in ekspedielja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne v sprejemajo.
Vredništvo je ▼ SemenlSkih ulleah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniatva t e 1 e f 6 n - S t e v. 74.
Štev. 37.
V Ljubljani, v sredo 15. februvarija 1899.
Letnilt XXVII
Boj za Filipine.
Zelo dolgotrajnih pogajanj je bilo treba, predno se je sklenil mir mej Španijo in severo-ameriškimi Zveznimi državami in definitivno odobrila mirovna pogodba. S tem, menili &o Amerikani, predla je v njih last brez vsake nadaljne borbe Kuba z otokom Portoriko, ob jednem pa tudi cela vrsta filipinskih otokov, katerih je skupno blizu 2000, ako vpoštevamo namreč vse, tudi najmanjše otočiče. Toda v kratki dobi gospodarstva na teh otokih so se jankiji prepričali, da je on-dotno grozdje zanje precej kislo. Res je sicer, da denar, katerega se Amerikanom ne manjka, zmore vse na svetu in da bi bil tudi proti Filipincem, ki ne razpolagajo z kdo ve kako velikimi zalogami, najboljše sredstvo, ko bi ne vladale na teh otokih izredne, za ameriške bojevnike zelo neugodne razmere.
Oglejmo si najpreje to mnogoštevilno otočje. Filipinski otoki sestoje, kot smo že omenili, iz ogromnega števila večjih In manjših otokov. Največji otok Luzon, nekako dvakrat tolik, kakor češko kraljestvo, ima glavno mesto Manilo s približno toliko prebivalcev, kakor mesto Gradec; za njim največji je otok Mindanao, ki je nekoliko večji od Galicije, potem pa slede Paragua, Samao, Panay in Cebu, ki so vsi večji, kakor naša Gorenja Avstrija. (Jelo otočje z najmanjšimi otočiči vred je ravno tako veliko, kakor cislitvanske dežele skupaj, le s tem razločkom, da ima lo tretjino avstrijskega prebivalstva.
Pred vsem moramo opomniti, da so si Amerikani v dolgotrajni vojski priborili le Manilo z okolico in pa pristanišče ter trdnjavo Cavite; vso ostalo zemljo si morajo še le priboriti, ako jo hočejo proglasiti za svojo resnično last.
V Manili sami se Amerikanom vedno slabo godi, odkar so prišli tje. Poleg vednih bojev mo-
rajo ameriški vojaki prenašati še mnogovrstne druge neprilike. Vstaši pod vodstvom Aguinaldo-vim so jih namreč opetovano prekanili ter jim .provzročili mnogo nezgod. Prejšnjo soboto po noči so jih Amerikani sicer nepripravljene napadli in odpodili iz mestne okolice, toda nasprotnik jim je poškodoval in pobral vse vodovodne naprave, tako da je sedaj v mestu največje pomanjkanje vode. Pd!eg tega so vstaške čete zanetile ogenj povsodi, kamor je prodirala ameriška vojna sila, ter ji provzročevali s tem dvojno delo.
Tudi sila in zvijača Amcrikancem ne koristi mnogo. To se je pokazalo v boju pri neki vasi blizu Manile. Ko so vstaši uvideli, da ne morejo biti kos svojemu nasprotniku, zažgali so vas in se zaprli v nekoliko od vasi oddaljeno cerkev in bližnji samostan Pacc. Dolgo časa so ameriški vojaki zaman poskušali pregnati nasprotnika iz zavetja. Konečno je sklenil polkovnik Duboc z nekaterimi prostovoljci zažgati leseni del stavbe in s tem prisiliti vstaše, da se mu vdajo. Toda še le tedaj, ko so topovi razrušili velik del zi-dovja in zvonik, mogli so ameriški vojaki prodreti v cerkev in samostan. Na svoje veliko začudenje so pa našli v zidovju le par mož, vsi drugi hrabri bojevniki so jo popihali na nasprotni strani, ter znova streljali na nasprotnika.
Takih dokazov železne vztrajnosti in poguma podali so Tagalci prvi dan v novi vojski še več. Sicer pa imamo dovolj jednakih dokazov iz prejšnjih časov, ko so so vstaši dolgotrajno borili s španskimi četami. Španjski vojaki so gotovo bolje poznali teren, nasprotno pa tudi niso bili nič manj pogumni in odločni bojevniki, kakor so ameriški prostovoljci. In vendar jih Španci v dolgotrajnih borbah niso mogli premagati, vkljub temu, da je morala dežela žrtvovati za vzdržavanje teh bojev ogromne svote denarja in veliko število hrabrih
bojevnikov. Tem slabeje se bo godilo Amerikanom. V nezdravem filipinskem podnebju bodo morali pokopati marsikaterega vojaka preje, predno si bo upal v notranje goščave, v gorske pokrajine, kjer imajo vstaši svoja stalna taborišča, iz katerih jih dosedaj še ni nihče pregnal.
Ako dolar ne bo tako ugodno vplival na vodjo Aguinaldo, kakor so svojedobno španske pezete, poročali bomo lahko še mesece in morda tudi leta o novi ameriško-filipinski vojski.
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 10. februvarija.
Tudi specijalna razprava o proračunu je trajala letos več časa, nego po navadi. Druga leta se je sprejel proračun po generalnej razpravi navadno en bloc, odkar je pa opozicija mnogošte-vilneje zastopana v saboru, ne propušča nobene pritožnosti, a da ne dokaže vladi in saborskej večini vseh krivic, ki tarejo hrvatski narod v narodnostnem in gmotnem pogledu. Letos je bila pa specijalna razprava še posebno zanimiva, ker je opozicija s svojim vztrajnim delovanjem in odločnim ravnanjem prisilila poglavarja zemlje na neke izjave, ki so pravi odsev današnjega zistema. O izjavi gledo obstanka dualizma sem že spregovoril. Ban in njegova večina so v ta dualistični zistem tako zaljubljeni, da sploh ne morejo niti pomisliti, kako bi se dal z drugim zameniti. To čvrsto vero v ta zistem so pa govori opozicije, posebno govor Br estjenskega, vendar le zrahljali, kajti iz govorov banovih in večine odmeval je pod ojstro obliko vendar le nekak elegični izraz o minljivosti vsega posvetnega.
Razven poznate izjave o dualizmu sledila je pa še druga. Predno se je začelo razpravljati o proračunu za osrednjo vlado, vzdigne se kanonik Rubetič ter odločno odbije vse napade na prvi njegov govor, češ, da je on dal povod, da se je
LISTEK.
f)
Sodnji dan.
Spisal J. Joergensen.
Quia gustare intus nolumus paratam dulccdinem, amamus foris miseri fomen nostram.
St. Gregor.
I.
Bilo je meseca novembra, meseca smrti. Narava, ki je blestela še pred kratkim v vseh jesenskih barvah, je bila sedaj bleda, siva in tožna in ni ga bilo skoro dneva, da bi ne bil padal mrzel dež na hladne gozde, in nad mokrimi njivami se je vlačila siva megla ter ovirala pogled v daljavo.
Bilo je meseca novembra, bilo je meseca miru. Zunaj na kmetih je bilo tako tiho, kakor bi bilo vse mrtvo. Pod nebom nisi čul prepevati škrjanca, niti čivkanja po plotovih ali ptičjega žgolenja po gajih in vrtih nisi slišal. In po polju niso mukale krave, ni se čulo beketanje ovac. Vse živali so bile po hleveh in redkokedaj sc je prikazal kak človek izpod strehe.
Vtihnilo je veselo vpitje in smejanje žanjic in rezgetanje konj ; in zlatoblestečega žita niso vozili več po razoranih kolovozih skozi velika vrata na prostrana mlatišča.
Zunaj na deželi je bilo vse tiho, in če se je ustavil samotni popotnik sredi blatne ceste, je slišal samo, kako na lahko kaplja dež na njegov klobuk, ki je bil od vednega dežja trd in težak. Prazno in tiho je bilo po dolgih, blatnih cestah, ki se vlečejo navzgor in navzdol ob straneh golih plotov, od jednega sivega pogorja do druzega.
V velikem mestu sredi dežele pa žive ljudje, živahno kakor vedno. Dim iz tvornic leži nad njimi kakor težka, umazana odeja, in kadar se zmrači, tedaj je razsvetljenih v megli sto trgov in prostorov, tisoč cest in ulic. Vidi se, kakor razsvetljena para iz kotla sredi ognja ali kakor žar nad žrelom, v katerem vre lava, ali kakor goreča Sodoma ali kakor goreča luč, katera se usip-lje od odprtih peklenskih vrat.
Bilo je nekega večera v Sodomi.
Cel dan je bilo temno po ozkih cestah in že od ranega jutra so gorele plinove svetilke v prostornih izložbah, katere so, kakor jame pod zemljo, udrte daleč notri v hiše — bile krasno
razsvetljene in bogato obložene z bogastvom sveta.
Po gladko potlakanih cestah in nerodnih stezah vro ljudje — neprestana reka v bliščeče beli razsvetljavi električnih lučij.
In vsi obrazi so bili bledi vsled sodomskega zraka, bledi, kakor platno, prano v kloru, in iz vsakega obraza je štrlelo dvoje očij in za temi očmi se je vžigala jedna duša.
Toliko, toliko očij — in toliko, toliko duš!
Zvrtelo bi se človeku v glavi, če bi opazoval poglede vseh teh ljudij in razmišljal o dušah vseh teh ljudij. Čutil si, kakor bi zrl z roba kakega propada dol, ako si mislil na vse ljudi v Sodomi —■ odkod so prišli, kaj so iskali, kam so šli, kako se jim bode godilo na tem in na onem svetu.
O Paškalu pripovedujejo, da je videl vedno propad na svoji levi strani. In tudi pesnikov ima, ki takoj zakrivajo oči svoje duše, ker se jim zdi vse jasno kot odprto okno, skozi katero se odpira pred njimi pogled v neskončnost.
Toda prav malo jih jo, kateri spoznajo na ta način resnično življenjo in kateri čutijo resno, da žive — da je nad njimi neskončni propad in da
poslanec Popovič tako zaletel na katoliško cerkev. Ker je to bila osebna obramba, omenil je tudi način svojega imenovanja za kanonika, da ga je namreč škof predložil le kot duhovnika za to čast, a ga ni nobeden vprašal za njegovo politično mišljenje, katero mora biti vsakemu slobodno. Ta izjava je bana razdražda ter je ojstro odgovoril, da bode v bodoče točno pazil, komu se bodo podelila cerkvena beneficija, katera ne bi smel nobeden uživati, če je protivnik vladnega zistema. Kdor ne misli služiti zistemu, ta naj ne sprejme nobene službe, a vsaj vlada bode gledala, da je ne dobi. Če pa kdo dela proti zistemu, temu preti kazenski zakonik.
Ko je na te besede zaklical dr. Mazura: »Mi vsi od opozicije delamo proti zistemu, kaj storite z nami?«, je ban jednostavno odgovoril: »Tukaj v saboru vas ne more nobeden preganjati radi vaših del, poskusite pa zunaj ta posel, potem pa vas zadene tudi kazenski zakonik.« Ta izjava je opozicijo silno vznemirila, a njeni vodja Brest-jensky je v temeljitem govoru zavrnil te nenavadne trditve, kakoršnih do zdaj ni bilo čuti še v nobenem saboru. Branil je opozicijo, da se ona poslužuje le dovoljenih sredstev v svojej borbi proti zistemu, kakor je to dovoljeno v vseh ustavnih državah, pa mora tako biti tudi na Hrvatskem. »V ustavnej državi,« pravi govornik, »je slobodno napadati vse, samo ne osebe vladarjeve in pa dostojanstva naroda.« Zistemi niso večni ter se lahko menjajo, in tako se bode moral spremeniti tudi na Avstro-Ogerskem, tedaj tudi na Hrvatskem, če se hoče naša monarhija sploh vzdržati. Osemstoletna zveza Hrvatske z Ogersko se ne sme smatrati tako, da bode Hrvatska potlačena od svoje zaveznice v vsakem pogledu, marveč da ostane ž njo ravnopravna v vseh državnih strokah. Opozicija hrvatska se ne bori proti zvezi z Ogersko, nego se protivi takemu odnošaju, v kakoršnem se nabaja Hrvatska pod današnjim zi-stemom, ki gre za tem, da se Hrvatska čim bolj potopi v mažarskej državi. Tega hrvatska opozicija ne bode dopustila, pa naj se ji grozi še s tako hudimi kaznimi, branila bode samostalnost Hrvatske do skrajnosti.
Na vse to se je ban izjavil, da je izgovoril one besede čisto resnobno in na temelju zakona, ki ga je sklenil sam hrvatski sabor. Ta zakon je bil sprejet in potrjen leta 1870. Predložil ga je poslanec Žuvič in narod ga je zval z nekim prav drastičnim imenom. Po tem zakonu je zabranjeno vsako delovanje proti obstoječi nagodbi med Ogersko in Hrvatsko, in kdor bi govoril in pisal proti nagodbi, tega zadene huda kazen. Zakaj je pa hrvatski sabor sprejel tako postavo ? Rauch je bil takrat ban, in kar je hotel on imeti, to mu je večina storila. Prepričan pa je moral biti on in tudi saborska večina, da je sklenjena nagodba gotovo slabo delo, čim so morali skovati tako postavo, s katero se je ta zveza branila.
Ko bi se bile hrvatske vlade držale te postave, bilo bi moralo prenehati na Hrvatskem sploh vsako ustavno gibanje, kajti s to postavo so
se neskončen propad odpira pod njimi — da visi zemlja sredi med visokim dnevom in globoko nočjo in da visi življenje sredi med nebom in peklom.
In ljudje, ki so si v svesti, da je njih živ ljenje kakor neprestan praznik in neprestan trepet, ne morejo živeti, da ne bi v srcu svojem vsak hip pokleknili, in da ne bi njih duše neprestano trepetale, kakor zvezde, ker občudujejo vedno kakor zvezde božjo vsemogočnost; zato padajo na tla ter goreče molijo Večnega.
Toda za ljudi, ki žive v Sodomi, je vse to nezmisel.
Ker življenje ni zanje nikoli povsem resnično, in resničnost nikoli povsem živa. Žive, ne da bi za to vedeli in ne da bi vedeli, čemu žive. Hodijo po potih življenja, kakor hodijo otroci mimo prepada. Žive, kakor bi sanjali, ali kakor bi poslušali kako povest, pravljico, nekaj, kar povse druge zadeva, njih samih pa čisto nič ne briga, nekaj, kar celo resnično ni. Žive, ne da bi vedeli, da je življenje resno, nc da bi opazili, da je svet grozovito resničen. Lc posamezni veliki, trdi udarci predele za trenotek meglo okoli njih duše — toda iz globoko ukoreninjenih čutov in njih lastnega bitja vstane znova
da zares zadušiti vsak pokret. To so sprevideli nasledniki Rauchovi ter skoraj pozabili na ta gla-soviti patent. Se le današnjej vladi je bilo sojeno, da se čez celih 29 let, odkar obstoji ta postava, prvikrat zagrozi ž njo opoziciji. Kaj to pomeni, more si vsakdo misliti. Opozicijonalni pokret se po deželi vedno bolj širi in valovi tega pokreta butajo že na obalo, katero je treba braniti, da ne plusknejo čez njo. V vladnem taboru so radi tega vznemirjeni, pa upotrebljujejo za obrambo tudi zarjavelo orožje, ki ne odgovarja današnjemu času v naprednih zemljah; na Hrvatskem pa so more po mnenju nekih državnikov upotrebiti tudi takšno orožje, saj je narod na to že navajen. Zunanji svet bode to ravnanje pohvalil, posebno zadovoljni bodo ž njim Mažari, češ, da so taka sredstva za nehvaležne Hrvate še preblaga. »Pester Lloyd« je zares že priobčil panegirik na to državniško izjavo, ki se sme upotrebljavati pa le na Hrvatskem. Potem pa naj še kdo reče, da Mažari niso naši ljubeznjivi zavezniki!
Na koncu specijalne razprave o proračunu je spregovoril še dr. Mazura proti financijalni nagodbi med Hrvatsko in Ogersko ter dokazal, da je bila vsa razprava o proračunu brezpredmetna, ker še do dandanes ogerski sabor ni sprejel postave o proračunu ogerskem, v katerem se nahaja tudi tangenta za Hrvatsko. Hrvatski sabor je razpravljal tedaj o svoti, o katerej ne ve, če jo zares dobi ali ne. To je najboljši dokaz, kako nereelna je podlaga omenjene nagodbe in kako silno je potrebno, da se popolnoma revidira. Z nekimi neumestnimi frazami je hotel te nepobitne dokaze umnega govornika zavrniti poslanec Tomašič, ki je pa vrlo slabo vspel, kakor tudi ban s svojim razlaganjem o politiki opozicije. Potem je bil dne 8. februvarija proračun od večine sprejet.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. februvarija.
Spravno vprašanje v češkem deželnem »boru. Še vedno ni rešeno vprašanje, ali se ude leže nemški poslanci prihodnjega zasedanja v deželnem zboru ali ne. Agitacija za abstinenco je v radikalnih krogih nad vse intenzivna, in, kakor se kaže, ne brez vspeha. Celo zmerneji elementi so se sedaj oprijeli te misli ter so tudi proti udeležbi pri spravnih pogajanjih. Pravijo, da bodo odgovorili na vsako povabilo, naj pride od katerekoli strani: non possumus. Le pod jednim pogojem se morejo Nemci odzvati temu povabilu, ako se namreč takoj razveljavijo jezikovne naredbe ali pa da odstopi sedanje Thunovo ministerstvo. Seveda bi moral Thunov naslednik takoj obljubiti, da odpravi to »največjo krivico« za Nemce. Schonererjanci so toraj že veliko dosegli in je res čim manj nade, da bi imelo prihodnje deželnozborsko zasedanje kak vspeh z ozirom na češko-nemško spravo. Nasprotno pa je pričakovati burnih razprav mej češkimi zastopniki samimi.
Schonererjev ukaz. Poročali smo, da je načelstvo nemške ljudske stranke povabilo vodi-
trda megla, omami vzbujajočo se voljo, preslepi jo s tem, da pozabi na vse, oplete jo s sanjami, napolni jo s poželenjem, dokler ne stopa človek zopet po svojem samotnem potu v megli in je svet daleč od njega, kakor bled pajčolan ali kakor speče hiše po noči, in druzega ni več, kakor steza, po kateri hodi, steza, katera je lastna človekova steza in katero zato ljubi, steza, katera vodi — kam?
Kdor je hodil tisti večer po sodomskih cestah, je videl, kako so prihajali delavci iz tvornic, katerih visoki dimniki so presegali temo ter oznanjali slobodo. V trumah so se prikazovali ti okorni, močni možje, katerih vera sloni na njih samih, katerih upanje je višja plača, in katerih ljubezen je nizka, poltena strast. Prihajali so mimo, in njih svetli pogledi, prihajajoči iz očrnelih obrazov, so se obračali sovražno in porogljivo po finih go-speh in nališpanih gospodih. Začrnele tolpe delavcev so se podile smelo po tlaku, katerega so ti sami napravili — mimo hiS, katere so sami sezidali — in mimo zalog, katere so sami napolnili z dragocenim blagom. In njih beli, razjarjeni pogledi so govorili gospem in gospodom: Ako vzamemo mi lepega dne to vse nazaj, s čim si bodete pač vi potem pokrivali svojo goloto? In
telja Schonererjanske klike, naj se z njim in zastopstvom nemške napredne stranke posvetuje o skupnih zahtevah nemško opozicije, toda brez sodelovanja ostalih opozicijonalnih strank. Na tem posvetovanju naj bi se pred vsem govorilo o nemški »Gemeinbiirgschalt druge vrste«. Toda rožnovski eksvitez se ni hotel odzvati temu povabilu. Pisal je klubovemu načelniku, da se tako dolgo ne mara razgovarjati o nikakih zahtevah, dokler niso odpravljene jezikovne! naredbe in dokler »se Slovani ne odpovedo brezpogojno vsem nepravilnim (!) potom pridobljenim pravicam«. Potem bo šc le mogočo staviti zahteve, ki se pa lahko spoje v dve točki: 1. podreditev vseh političnih vprašanj pod najvišji narodni interes Nemcev, 2. odprava slovansko premoči, posebno z osamljenjem Galicije. To je sporočil Jurij Scho-nerer z »nemškim pozdravom« načelniku kluba nemške ljudske stranke. Iz tega je pač razvidno, da sprava ne bo nikdar mogoča, ako bi imeli glavno besedo taki elementi.
V poljskem klubu je mnogo takih elementov, ki z vso silo delajo na razpad sedanje državnozborske desnice in mogoče tudi poljskega kluba. Poleg navadnih židovskih levičarjev v tem klubu se je v zadnjem času pridružilo tej struji tudi nekaj nezadovoljnežev jednake barve, katerih konečni namen je koalicija poljskih poslancev z nemško levico proti Čehom in Jugoslovanom. Iz te moke najbrže še ne bo kmalu kaj kruha, dokler je klubovo vodstvo v rokah takih mož, kot je Jauorski in drugi, vendar je značilno, da ima klub v svoji sredi mnogo krivonoscev, ki so tudi gališko hranilnico izrabljevali v dosego vse-nemške - židovske zveze v Avstriji. Zid tudi kot Poljak ne mara nič čuti o slovanski - krščanski večini.
Poljska debata v pruski zbornici. Kakor vsako leto povodom proračunske razprave vnela se je tudi letos dolgotrajna razprava o postopanju pruske vlade in njenih organov napram poljskemu narodu. Poljake je mej drugimi zastopal posl. Jazdze\vski, ki je navajal in z dokazi podprl celo vrsto pritožb poljskega naroda o krivičnem postopanju vladnih organov proti Poljakom. Odgovarjal mu je, kot smo že omenili finančni minister dr. Miquel, ki je skušal dokazati, da je govoril poljski zastopnik neresnico in da vživajo Poljaki popolno iste politične pravice in jednako svobodo kakor Nemci. Da ni potrebne jedinosti mej nemškim in poljskim narodom, so po ministrovi izjavi vzrok le poljski voditelji sami, ki hujskajo narod, mesto da bi v zvezi z vlado in njenimi organi pripomogli k trajnemu sporazum-ljenju. Minister je izjavil, da je vlada v to svrho poskusila že mnogovrstna, tudi stroga policijska sredstva, in je nazadnje lotila se načina, ki jej sedaj najbolj ugaja in od katerega je pričakovati največ vspehov, namreč ustanavljanje raznih kulturnih zavodov itd. S takim odgovorom poljski zastopniki pač niso mogli biti zadovoljni, tem manj, ker je vsakemu jasno, da ima vsak vladin »pomirjevalni« korak jedini namen zatreti do cela
£^^.-====5— —	--^TT-r—>>1-.TJ.—------
nekateri pogledi so žareli hujše, kakor da bi dejali : »Morebiti ta dan ni več tako zelo daleč!«
Gospodiči v Bnežno ■ belih srajcah in finih oblekah so prišli iz pisarn, kjer so ravnokar osle-parili svojo gospodarje in okrali blagajne, katere bi bili morali čuvati. In na dogovorjenem voglu so se sešli z vitkimi, lesno opasanimi damami, katere so skrivale svoje blede obraze za temnim pajčolanom, z velikimi klobuki, polnimi drzno vi-hrajočega perja. In zrak okoli teh žensk je vonjal omamljivo in sladko, kakor vonj strupenih lilij.
Tudi posamezni umetniki so se gnjetli mej množico — možje, katerih srce je poznalo boljšo srečo in čistejše veselje, nego drugi. Toda tudi njih volja je hotela, kakor volja druzih — prazniti čašo omamljenja, katero jim ponuja krvava in vmazana roka — zapravljati življenje, katero se ne da več nadomestiti, in umreti naposled v nasladnosti na postelji, nastlani s strtim cvetjem.
Tako so hrepeneli vsi v Sodomi, nasičeni z istim grehom in napolnjeni s isto slepilno lučjo — z lučjo, katera je srebrila mokri tlak v Sodomi tisti novemberski večer, tisti večer po meglenem in temnem dnevu meseca novembra, meseca smrti!
Priloga 37. štev. »»Slovenca" dn6 15. februvarija 1H9H.
poljski narod in ga popolno potujčiti ali pa pregnati z rodnih tal.
Položaj v Španiji. Prihodnji ponedeljek se snido španski parlament v Madridu, ki bo odločeval najpreje o mirovni pogodbi mej Španijo in Ameriko, potem pa o nadaljnih potrebnih korakih. Iz pogovora, ki ga jo imel ministerski predsednik Sagasta z zastopnikom lista »Imparcial«, je razvidno, da ima Sagasta prav malo nade na srečen izid. V poslanski zbornici bo že še šlo, ker tam ima vlada zagotovljeno večino vsaj 30 glasov; drugačne pa so razmere v senatu, kjer ima večino konservativna, vladi ne posebno naklonjena stranka. Tu more vlada računati le na slepo srečo. Vendar pa Sagasta ni izgubil še vsega poguma tudi za slučaj, ako senat odkloni mirovno pogodbo. Ministerski predsednik se bo takoj podal h kraljici ter jo prosil, naj ona razsodi mej njim in parlamentom. Ako mu odreče zaupanie, na kar pa no misli, bo prepustil mesto spretnejši moči, ako pa odobri njegov načrt, razpustil bo takoj parlament in z novim poskusil svojo srečo. Vse-kako ni prav prijeten položaj Sagastovega kabineta.
Cerkveni letopis.
Postni pastirski list ljubljanskega kneza in škofa Antona Bonaventure.
»Reven sem in poln nadlog od mladosti«, poje psalmist (ps. 87, 16.) in s psalmistom more tako govoriti tudi naš Gospod in Zveličar. — Preletimo v duhu njegovo življenje! Rodil se je v hlevu, ležal je v jaslicah, mati mu je ubožna, rednik siromašen delavec. Komaj se je rodil, koj mora po noči bežati v Egipet, kjer več časa živi v siromaštvu ; iz Egipta se vrne v Nazaret, kjer si s prečisto materjo Marijo in s tesarjem Jožefom v znoju svojega obraza služi kruh. Za tem tri leta javno uči in premnogo trpi: kolikokrat je lačen in žejen, kolikokrat ves truden in izmučen, kako ga sovražijo, preganjajo in grde! Nazadnje hoče umreti najgroznejše in najsramotnejše smrti na križu, a poprej ga vjamejo, mučijo, krvavo bičajo, s trnjem kronajo, s križem oblože in zasra-movaje vlečejo na Kalvarijo !
Kaj ne, zdihujoč na križu bi utegnil reči: »Reven sem in poln nadlog od mladosti.« Pa zakaj ? Dragi moji, za nas! Saj je za nas prišel iz nebes na svet, da reši nas, bolne in izgubljene svoje otroke; pokazati nam je hotel pot do zadnjega našega namena, naučiti nas je hotel, za ta namen se vojskovati in zaslužiti nam je hotel pomoči, da se lahko zmagoslavno vojskujemo. To je ravno za nas vse najbolj važen posel na svetu. — Zakaj, kaj bo z menoj v večnosti, če ne zmagam, če podležem in svojega namena ne dosežem !
Zato pa mislim, da bo za postni čas kaj prikladno, dragi moji, če vam prav o tem namenu, o boju, ki ga bijemo zanj pod zastavo Jezusovo, nekoliko prevažnih, večno veljavnih resnic povem.
I. Nas zadnji namen.
Bog ti je dal življenje in po njegovi volji si prišel na svet. Res, da so imaš v tem oziru mnogo zahvaliti očetu in materi, toda dušo imaš neposredno iz rok Božjih. Duša pa je dala telesu življenje in človeško podobo in pri vsem je sodeloval Bog.
Ne samo vera, ampak tudi tvoj razum ti pove, da te je Bog poklical na svet ne za kratek čas zemeljskega življenja, ampak za večnost. Na zemlji se samo za večnost pripravljaj, kakor se mlad človek v šoli pripravlja za svoj časni poklic. — Ali kako naj se za vednost pripravljaš ?
S tem, da si pred Bogom vedno boljši, vedno bolj čednosten, vedno bolj popoln in zaslužiš o svojem času priti k Bogu ter pri njem b svetniki uživati ono neizmerno srečo, po kateri koprni vsa tvoja duša.
Kako boš pa mogel biti vsak dan boljši in bolj čednosten? Ako boš Bogu stvarniku pokoren. Storiti moraš, kar on hoče, opustiti pa, kar on zabranjuje, vse moraš delati, ker in kakor on hoče, ne pa, kakor se ravno tebi ljubi. Izpolnjevati moraš torej voljo Božjo zmiraj in povsod, če se pa tako Bogu pokoriš, spoznaš, da je on nad teboj, da jo on tvoj Gospodar, ti mu torej izkazuješ čast, ti ga poveličuješ in utrjuješ se v
nadi, da te bo po smrti vzel k sebi v večno srečo, kakor je obljubil.
Bogu služiti je torej tvoj poklic na zemlji. »Ti moraš Gospoda svojega Boga moliti in njemu samemu služiti,« pravi on sam: in »Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi ! to jo ves človek.« In, ali nam zapoved ljubezni ne govori ravno tako? »Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega srca, iz vse svoje duše in iz vseh svojih močij.« Z vsem torej, karkoli imaš, z dušo in telesom, moraš Bogu služiti.
Nisi torej na zemlji zato, da dobro ješ in pi-ješ, da si zidaš hišo in kupuješ posestva, da vla-daš in gospodariš in zapoveduješ, da dolgo, srečno in veselo živiš, ampak da Bogu služiš, da spoznavaš, kaj on hoče, pa tudi storiš, kar in ker on hoče. »Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, to je ves človek!«
Zato si na svetu od prvega svojega početka pa do zadnjega vzdihljeja ! Bogu moraš služiti kot otrok; njemu moraš služiti v mladosti in starosti in to vsak dan, vsako uro, vsak trenutek, zmiraj in povsod, ker le to je ves človek.
V ti službi moraš upotrebiti vse, kar imaš na duši in na telesu: vse moči in sposobnosti svoje duše in vse počutke in sile svojega telesa moraš upotrebiti v to, da Bogu služiš. Saj ti je vse Bog dal; on je vse v tebi prav tako uredil, kakor je urejeno, in Bicer samo zato, da moreš spoznati in storiti njegovo voljo: »to je ves človek«
Prvo torej, najvišje in najpotrebnejše, da, je-dino potrebno je, da se po volji Božji ravnaš, bodi kmet ali gospod, ubog ali bogat, podložnik ali prednik, berač ali cesar. Vsak trenotek življenja moraš tako upotrebiti, vsako delo in vsak posel tako izvršiti, vsako veselje in radost tako uživati, vsako muko in trpljenje tako nositi, kakor je po volji Božji, kakor zahteva služba Božja: »to je ves človek.«	(Dalje sledi.)
Blaž Potočnik in njegova doba.
(V 100 letni spomin njegovega rojstva spisal J. Benkovič.)
(Konec.)
Zanimivo je dejstvo, da jo Potočnik vzbudil na Kranjskem tudi večje zanimanje in veselje za lepo, melodično zvonenje. V »Novicah« 1. 1843. piše nekdo: »Od tega časa, kar so v Št. Vidu nad Ljubljano farmani nove, ne po teži, ampak po glasu vbrane zvonove napravili, drugi po celi kranjski deželi hite nje posnemati in po vseh krajih se sliši o novih zvonovih«. Zato se je ljubljanska Samassova zvonarna zboljšala po Potočnikovem navodu. In kdo ne pozna one po milem napevu sloveče »Štvidske«, v kateri se slav6 domači zvonovi: »O harmonija nebeška, ko zvonovi zadone in Štvidčanom čez hrib in plan nosijo pozdrav vsaki dan .... V meni pa srce skaklja, da v St. Vidu sem doma«, itd. Z ozirom na tedanje cerkvene in narodne razmere na Kranjskem bi s Potočnikovimi besedami najbolje označil dobo okoli 1. 1850.:
»Ko dan se zaznava, »Danica« priplava, Se sliši zvonenje (in petje) čez hribe, čez plan«.
Po dolgem duhamornern duševnem mraku, po pristnem »velikem petku« se je zdanilo Slovencem. »Zgodnja Danica« je dan naznanila; po Potočniku in Riharju vzbujeno petje in prenovljeno, harmonično zvonenje se je v besede pravem pomenu razlegalo »čez hrib in čez plan«, po mestih in vaseh, po brdih in po planjavah, prav tako kakor se razlega o slovesnem velikonočnem vstajenju. Ta doba znači v kranjski zgodovini res dvojno sijajno vstajenje: versko in narodno! Čast možu, ki je to »vstajenje« pospešil!
S svojimi pesmami je Potočnik krepko pod-netil tudi oživljaj )čo se narodno zavest. Ker so v oni dobi slovenski dijaki radi prepevali nemške tirolske pesmi, zložil jim je Potočnik z ganljivim napevom:
»Kdor ima srce, zna za dom solze, Za slovenske domovine raj; Za-njo rad živi, za-njo hrepeni, Njo, le njo bo ljubil vekomaj«, itd.
Razven tega je slavil v pesmih Vodnika in drugo. Leta 1829, jo ob Savici zapel prvaku pevcev:
»Mojstra pevcev si učila, V grobu glas njegov molči; Ga, Savica, boš slavila, Njemu naj tvoj grom doni.«
Spisal je tudi par knjig za šolsko rabo. Leta 1847. je poslal v dežel »Napeljevanje v računstvo«, 1. 1857. pa »Praktično slovonsko-nemško gramatiko«. L. 1849. je objavil za tisto dobo jako porabno »Grammatik der slovvenischen Sprache«. — Razven tega, da je sodeloval pri »Novicah« in »Danici« je 1. 1850. uredoval tudi nov politično-zabavni »Ljubljanski Časnik«, ki mu je delal mnogo preglavice zaradi prevelike daljave od Ljubljane. Temeljito popravil in po slovensko prikrojil je tudi imenik duhovščine ljubljanske škofije »Ca-talogus Cleri«. Dalje ga najdemo med sotrudniki Wolfovega nemško slovenskega slovarja. V rokopisih je zapustil mnogo pesmij, pridig in sličnih krajših spisov.
Potočnik je bil tudi zaslužen slovenski — pratikar. Odkar je 1. 1845 zač^l Blaznik dajati na svetlo »Veliko pratiko«, urejeval je Potočnik jako spretno astronomični del, napisal za vsako leto primerno geslo ali voščilo in še kaj druzega, navadno šaljivega. Drugi poučno-zabavni del je sestavljal dr. Bleivveis ; šaljive stihe »Pogodnik« pa je pisal navadno Levstik. — Potočnik je predlagal, naj bi se imena mesecev glasila: lednik, tal-nik, brstnik, travnik, cvetnik sečnik, srpnik, mlat-nik, sadnjik, moštnik, listnik, grudnik. — Gesla pratiki je prikrojil navadno po časovnih razmerah, včasih duhovito, navadno pa šaljivo in zbadljivo. Prvi pratiki 1. 1845 je napisal mej drugim: ,Le kar s časom se ne gane, vedno staro bod' pri nas : Stara vera naj ostane in poštenost vsaki čas.»
Leta 1861 :
»Da skoraj puntarji bi mirovali In namest puntov rajši d'nar kovali!«
Leta 1871 :
»Naj neslane homatije hudi muren sam popije, Ker doslej so vsa voščila prazno slamo le mlatila.«
Zadnje njegovo slovstveno delo, katero je sestavljal že hudo bolan na smrtni postelji, je bila pratika za leto 1873, kateri je napisal geslo :
»Naj bežijo dolge reve !
Bog razjasni temne dneve!«
Potočnik je živel ob strani svoje matere in sestre sicer tiho, a vsestransko delavno, prijetno življenje. Cela okolica ga je nazivala »gospod oče« ; in to ime je zaslužil. Bil jim je ne le duhovni učenik in oče, temveč tudi v gmotnih, svetnih zadevah najboljši svetovalec, učenik, pravi krušni oče. V njegovem domu so bili reveži kakor domači. Kmetom je rad pomagal v vsakem oziru ter jih učil umnega gospodarstva. Šentvid-ske kamnoseke in podobarje je učil. kako naj zboljšajo svojo obrt. Znano je, da se v Ljubljano iz bližnjih vasij znosi dan za dnevom veliko mleka. Potočnik je izumil neki posebno za mlekarsko vožnjo pripraven voziček, katerega se poslej vse mlekarice poslužujejo, da jim ni treba več tolike teže na glavi nositi. Bil je tudi sloveč homeopat. Zato je Prešeren spustil nanj pušico : »Popred si pel, zdaj pa homeopatiš Popred si čas, zdaj pa življenje kratiš.«
Ko je nekdaj v fari razsajala vročinska bolezen, zdravil je tudi on bolnike. Zato ga jo komisija pozvala na zagovor. — Vprašan, ako res zdravi, odgovori:
»Doslej sem res zdravil, a poslej zdravite vi! Kaj menite, ko bi pri nas jelo goreti, da bi mi nič ne gasili, nego čakali vaših brizgalnic ?«
Na svoj duhovski stan je bil posebno ponosen ; zato je vestno vršil svoje stanovske dolžnosti. Ljubil je s sinovsko ljubeznijo katoliško cerkev in papeža Pija IX. Z ginjenim srcem je vselej o njih govoril, in srce mu je vsplamtelo v sveti jezi, kadarkoli je čul o kaki novi krivici, ki se je zgodila katoličanom. O liberalizmu ni hotel nič slišati; bil mu je do zadnjega hud in strupen nasprotnik. Že 1. 1848. je zapel:
»Hudoba nevere se usti tako, Nad cerkvijo sveto se nosi .... Ter pravi, da mora, in padel bo Rim; Pijan od veselja že vriska nad njim . . . In v brezdno bo padla hudobe pošast, Ker cerkve ne zmaga peklenska oblast.«
Rad je molil ; posebno je častil Marijo. To pričajo tudi mnoge pesmi, katere je nji v čast zložil. V božjo pomoč je kazal v vseh težavah neomahljivo zaupanje. Rad je bil v družbi mladine, kjer jo pel kakor živahen mladenič še na stara leta. Zlasti je ljubil svoje duhovske sobrate, med njimi pa posebno svojo kapelane. Ko je bil
ta ali oni prestavljen, se je rad ponesel: »Poslali ste mi mladeniča, a jaz vam vrnem moža 1«
Da je bil Potočnik goreč narodnjak, mi pač ni treba povdarjati. Omenim le toliko, da se v politične viharje ni hotel spuščati; a delal je na tihem tem vstrajneje in odločneje za svoj narod. Le leta 1850. je devet mesecev urejeval »Ljubljanski Časnik.« Leta 1866. je v Št. Vidu ustanovil čitalnico. V njegovi fari na Severjevem travniku v Vižmarjih se je 1. 1869. na binkoštni ponedeljek vršil glasoviti tabor, na katerem so tedanji slovenski prvaki v ognjevitih besedah bodrili ljudstvo k narodni zavednosti. Zbralo se je ljudstva od vseh slovenskih stranij do 80.000. Župnik Blaž Potočnik je poskrbel, da je bil Št Vid z Vižmarji vred sijajno okrašen in da se je sprejem zvršil zelo slovesno. Sam pa je kot 70 letni starček z drugimi veljaki prisostvoval taboru. To je bil menda zadnji njegov večji čin v blagor naroda, s katerim je častno dovršil svoje zaslužno življenje.
Potočnikovo javno in zasebno delovanje, sploh vse njegovo postopanje je bilo toli originalno, da je moralo vsakega za prvi hip nekako presenetiti. Ta ali oni ga je morda celo kdaj hudo obsodil zaradi prevelike zložnosti v govorjenju in gibanju, misleč, da mož ne postopa dosledno in korektno. A brez dvoma je vsakdo kmalu zgubil take predsodke o njem, kdor je le nekoliko več priložnosti imel ž njim občevati. Potočnik je imel bistro glavo, vedrega duha, blago srce in jekleno voljo. S trdnega, višjega stališča je vse presojal in po tem prepričanju dosledno in vstrajno postopal. Mož je gledal jasno daleč naprej in zasledujoč svoje vzvišene cilje je sicer modro in previdno upošteval vse slučaje, a vendar se za malenkosti, ki so bile slučajno pred njim ali trni na poti, ni doBti brigal, ali pa jih s svojo šegavoBtjo igraje odmahnil. Marsikoga je morda tisti hip neljubo dirnulo; a ko je naposled uvidel, da se je stvar vendar le na vse strani ugodno iztekla, je Potočnika tem višje cenil in spoštoval. Zato pravega sovražnika res ni mogel imeti. Znal je vse zabavati, vsem vstreči, s tem si je srca uklonil in naklonil ter jih za seboj potegnil tako zlahka, da niso vedeli kdaj in kako. Sploh Potočnik »je znal«, kakor noben drugi. Dobra volja ga nikoli ni zapustila, niti na smrtni postelji. Ko mu je že za smrt bolnemu dr. Fux na nogi vršil neko zelo bolestno operacijo in ni šlo vse gladko, klical je Potočnik vkljub tolikim bolečinam : »Hi! Fux, hi!« In ko mu je že jelo v zadnjih hipih v grlu gr-grati, rekel je šaljivo: »Godci že gredo!« Sloveči Abraham a s. Clara je baje nekdaj stavil, da bo tako pridigoval, da se bo pol cerkve jokalo, pol pa smejalo. Cerkev je imela veliko korov na okoli, kjer je bila zbrana gospoda, ljudstvo pa v cerkveni ladiji. Abraham si je navezal zadaj lisičji rep, ki mu je mahal semtertje; a videli bo ga samo oni na korih in so se seveda vsi smejali. Pridigoval pa je o smrti tako pretresljivo, da se je po cerkvi vse jokalo. In Abraham je stavo dobil. Temu občeznanemu šaljivcu smemo primerjati našega Blaža Potočnika. Živel in delal je v kritičnih časih, ko je moral vsak korak pretehtati, da ne zaide v Scilo ali v Karibdo. Blagi Baraga je hotel reformirati z vsem ognjem svojega apostolsko navdušenega srca; a spodleteli so mu najlepši naklepi. Postal je nedolžna žrtev. Dr. Jakob Zupan je imel brez dvoma vsaj sprva tudi najiskrenejšo voljo nezdrave razmere reformirati v prid cerkvi in narodu. A egoizem ga je zapeljal v velike zmote, v upornost do predstojnikov. Njegove zmote pač lahko umemo in si jih pomilovalno tolmačimo, a opravičevati jih nikakor ne moremo. Tudi on je postal žrtev. Blaž Potočnik pa je tudi skušal reformirati in srečno se mu je sponeslo, kakor smo uvideli iz tega spisa. On je postopal kakor Izraelci, ko so zidali ozidje Jeruzalemsko; z desnico so zidali, z levico pa napade odbijali. Potočnik je tudi delal dosledno in vstrajno po določenem načrtu, a b svojo živahnostjo in šegavostjo je odbijal in krotil vse tiste, ki so stali nadnjim in marsikdaj z nezadovoljstvom gledalinjegova njim ne dovolj umljiva dela. Vedoč pa, da pri možu, kakoršen je bil Potočnik, bi mnogo ne opravili, so samo od časa do časa godrnjali in molčali. Če je pa kdaj kaj neljubega padlo, zlasti v prvih letih, je modri mož smejoč se in pojoč ter sebe in druge zaba-vajoč vse prenesel.
Po tej poti in zaradi tega je postal Blaž Po-
točnik jeden najbolj popularnih, pa tudi najbolj zaslužnih slovenskih mož v 19. stoletju. Taka je podoba župnika Blaža Potočnika na celotni sliki njegove dobe. Njegov sijajni spomin nam bodi v bodrilo!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. februvarija.
(Občinski svet ljubljanski) ima jutri, 16. t. m., popoludne ob 5. uri v mestni dvorani izredno sejo. Na dnevnem redu je več poročil policijskega, finančnega in stavbnega odseka. Mej poslednjimi je več poročil v zadevi odkupa hiš in sveta ter poročilo o napravi tlaka pri šentpeterskej cerkvi in o odstranitvi ondotnega zidu. Konečno sta poleg nekaterih poročil personalno - pravnega odseka na dnevnem redu tudi samostalna predloga odb. Pavlina glede tržnice in odb. Šu-bica glede vsprejetja »potresnega vlaka« v stalni vozni red državnih železnic.
(Namesto venca) na grob pokojnega gospoda Antona Brodnika sta vredništvu poslala za Je-ranovo dijaško mizo gospod J. Koritnik, žup nik na Blokah, 5 gld., in g. Gr. Malovrh, župnik v Št. Vidu, 5 gld.
(Društveni večer) priredi »Katoliška družba« prihodnjo nedeljo, 19. t. m, ob polušestih zvečer v dvorani »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu. K temu večeru vabi odbor vse ude in prijatelje družbe.
(Občni zbor »Muzejskega društva«) vsled nekega zadržka ne bode dne 17. t. m., ampak dne 3. marca.
(Iz medvodske občine.) Dne 2. svečana se je vršila volitev novega občinskega starešinstva. Za župana je bil izvoljen dosedanji vrli župan Franc Svoljšak, pošten mož, odločen zastopnik kmet skega ljudstva. Svetovalci so: Franc Drešar, Janez Stare, Jernej Tuhovnik, Andrej Cvajnar. Odborniki so: Bizant Franc, Dobnikar Janez, Dolinar Franc, Dermota Pavel, Hiersche Franc, Košenina Anton, Kalan Jakob, Keršinar Franc, Kavčič Lovro, Lušina Franc, Plešec Janez, Plešec Matevž, Plešec Miha, Robežnik Franc, Svoljšak Anton, Svoljšak Janez, Tuhovnik Jurij, Trampuš Janez, Žerovnik Andrej, Petelinkar Valentin. Virilisti so 4. Značilno je to, da je najstarejši odbornik odredil volitev na Svečnico in sicer ob 3 popoldne, da-siravno je imelo več odbornikov po celo uro tudi poldrugo uro daleč do volišča. Ko ga je neki svetovalec interpeliral, zakaj da je volitev odločil na tak praznik — ker dosihdob se kaj tacega ni zgodilo, in da pošteni ljudje tak praznik tudi posvečujejo, je na vsa usta povedal, kak namen je imel pri tem, kar smo pa mi sami že poprej dobro vedeli. Toda s takim postopanjem ne bo pod-dobil ljudstva, marveč vnovič je zažgal most za sabo, da je še večji propad med njegovo in katoliško ljudsko stranko.
(Z Iga): Načelstvo kmetijskega našega društva je sklenilo vse lažnjive dopise in podtikavanja v »Slov. Narodu« zoper naše društvo prezirati. Pisec in njegov inspirator so nam znani. Uže pred otvoritvijo kmet. društva je trgovec Minati očitno izjavil, da nam hoče biti bič do zadnjega. Izjavil je, da bo uže skrbel, da nas bo Govekar v »Narodu« sramotil in onemogočil; zatoraj je in bo od naše strani odgovor: Preziranje. Trgovec Minati naj pa pazi, da bič, katerega nad nami vihti, njega samega ne bo ugonobil.
Načelstvo kmet. društva v Studencu• Igu.
(S Štajerskega.) Zadnjo nedeljo ustanovila se je v St. Jurju ob južni železnioi kmetiška zadruga. G. I. Kač je govoril o koristih take zadruge in o upravljanju, gosp. I. M. Kržišnik pa, kako je potrebna in kako se je sploh razvijal kmetiški stan. Ljudstva je bilo čudno veliko, poslušalo je z nenavadnim zanimanjem in velikim navdušenjem. Pristopilo je k zadrugi že okrog poldrugsto udov. Krepka jej rast!
(Zabavni večer v Gradcu.) 13. t. m. zvečer je priredila izvenakademična podružnica sv. Cirila in Metoda zabavni večer. Udeležba ni bila tolika, kakor zadnjič; morda so ljudje slutili, da se veselica ne obnese posebno dobro. Premalo se je skrbelo za zabavo ljudi, ki ne plešejo Tamburaški zbor akad. teh. društva »Hrvatske« je pač zadovoljil poslušalce, ugajal je zlasti venček slovenskih narodnih pesni, ki ga je zbor proizvajal precizno in b finim čustvom. Zaslužene pohvale mu
seveda ni nedostajalo, saj jo je žel celo slovenski pevski zbor, ki misli, da sme pred razvajenim občinstvom nastopiti, ne da bi se poprej pošteno pripravil. Razlika med sinočnim in prejšnjim večerom je vzlovoljila tudi najskromnejše ljudi. Graški Slovenci itak redko nastopimo v javnosti, a kadar nastopimo, glejmo, da častno!
(Popravek.) V včerajšnjem uvodnem članku čitati je v prvi koloni na prvi strani namesto besede: sprememba — menica.
* *
(Za železnico Sisek • Earlovec) je mestni zastop v Karlovcu dovolil 20.000 gld. v desetih letnih obrokih od dne, ko se železnica prične graditi.
(»yienac«,) hrvatski leposlovni list, mora za nekaj časa opustiti redovno donašanje ilustracij, da si materijalno pomore. O svojem namenu pravi list, da bo tudi zanaprej branil pristop v svoje predale »onim slovstvenim šolam in strujam, ki so v opreki s cilji in ideali narodno-kulturnega nastajanja, in katere bi mogle mlado hrvatsko književnost dovesti na stranska pota, kjer bi prenehal njen idealistični, blagotvorni vpliv na na-rodno-kulturno življenje.«
(V Trebinju) so razobesili na katoliški cerkvi hrvaško zastavo. Pravoslavni Srbi bo cerkev napadli, da zastavo strgajo doli. Redarstvo je odgnalo zlikovce.
(Zemlja se udira) pri vasi Airolo ob laško-švicarski meji. Dalekoznani tunel sv. Gotharda, jeden največjih na svetu, je vsled tega v nevarnosti, da ga zasuje.
(Varčevalcev pri poštni hranilnici) je dne 31. decembra 1898 bilo 1,318.626. V rečenem mesecu so po poštah izdali 20.547 novih vložnih knjižic, izplačali pa so jih 12.806 komadov, od tega po naših krajih tako le: na Štajarskem so pošte izdale 812 knjig vložnic, (izplačale pa 655 knjižic), po Koroškem 565, (187), po Kranjskem 180, (119), po Primorju 714, (438), po Dalmaciji 203, (111). V omenjenem času je število varčevalcev naraslo za 7741 oseb v oddelku varčevalnem, za 222 v čekovnem, za 178 pa v nakaznič-nem. Promet v decembru je dosegel znesek za 411,841.331 gld. 78 kr. Knjig-čekovnic so po državi izdali vseh 334, (izplačali pa 112), od tega na Štajarskem 22, (3), po Koroškem 7, (4), po Kranjskem 4, (1), po Primorju 1, (2), po Dalmaciji 2, (0).
(Znamenit bal.) V Parizu napravijo mestni očetje vsako leto več sijajnih plesov. Te plese mnogi porabijo zato, da se oskrbe z raznim pohištvom in posodjem. Letos se pri zadnjem balu še ni mnogo pokradlo, kar listi s posebnim zadovoljstvom omenjajo. Zmanjkalo je samo 367 čašic, 74 žlic, 200 krožnikov, nekaj steklenic in en stol, a nobene zofe!
(Povrat v katoliško cerkev.) Pred nekaj dnevi se je vrnil gimnazijski profesor Pavel Hegyi v Szigcjtu v katoliško cerkev. O tej priliki je pisal protestantskemu pastorju Zoltanu Sziklayu: »Ogerska država sloni na krščanstvu. Zadnji čas pa se naše javno življenje ne meni več za temeljne krščanske resnice, ampak se bori naravnost proti krščanstvu in tako tira deželo v nevarne propade. Krivo pa je tega po mojem prepričanju mason-stvo, judovstvo, pa z njima združeno protestant-stvo. Jaz sam sem bil doslej deležen tega zločina. Ne opravičujem se zato, a kar je jedino dosledno, zapuščam protestantBtvo ter prosim, da mi odpuste vsi, ki sem jih kot publicist pohujšal. Vračam se v staro, dedov naših ustavno religijo«.
(Kače) spe po zimi globoko pod zemljo. Zadnjič so lomili na Koroškem v nekem kamnolomu skale. Tri metre globoko so zadeli na tri modrase, ki so se začeli gibati ter so skušali uteči. Delavci so jih ujeli in dejali v špirit.
(Na grobu Caprlvijevem) bo tatovi pokradli zlatoobšite trakove dragocenih vencev nemškega cesarja in drugih.
(Fabrikant surovega masla) Mr. Sando v Združenih državah Amerike ima nad 80 mlekarn. V njih izdela na leto po 14 milijonov angleških funtov surovega masla v vrednosti 6 milijonov gl. Maslo in sir razpošilja po celi Evropi.
(Umetna svila.) Pravo svilo bo kmalu izpodrinila ponarejena svila. Že sedaj so delali svilo iz pa-vole in iz kolodija. Kilo prave svile velja okrog 30 gld., svile iz kolodija pa le kakih 12 gld. Sedaj pa se je posrečilo uvesti svilo iz gelatine. En sam delavec bo lahko s stroji nasnoval na dan
kakih 480.000 m take svile z 9 do 18 nitrami, to je toliko, kakor se je dobi od 24000 koltonov (sviloprejnih mešičkov). Kilo take svile bo veljal kakih 6 gld. in še bo pri tem tovarnar imel mnogo, dobička. Seveda svila ne bo tako trpežna, kakor je naravna svila od sviloprejke.
(Velik vrelec nafte) so odkrili na otoku Cele-ken na vzhodnem bregu kaspiškega morja. Tujci bi silno radi dobili podjetje v svoje roke, a on-dotni domačini so se združili in upati je, da se jim posreči ohraniti velik vir bogastva. Pravijo, da morda nikjer ni toliko nafte, kakor je bo tam.
(Revolucija po telefonu.) Nedavno so imeli v San Salvador nenavadno revolucijo. Predsednik te republiko je imenoval generala Regardo za glavnega poveljnika vse armade. Temu pa je šinila misel v glavo, da je veliko bolj spreten za predsednika republike, nego za glavnega poveljnika. Šel je zato v vojašnico, povabil je vse častnike na večerjo ter jim pojasnoval, da bi bilo tudi zanje mnogo bolje, ako bi bil on predsednik. Vino je tudi storilo svojo dolžnost in zato so konečno vsi častniki pritrdili njegovim besedam. Ko jo bil dogovor sklenjen, stopi Regardo k telefonu, pokliče predsednika republike Gutierreza in mu zakliče: »Vi niste več predsednik ! Vsi vojaki so se izrekli zame.« — Gutierrez je razumel to naznanilo in bliskoma zginil v Honduras. — Revolucija po telefonu, to je pač fin de siecle!
Društva.
(Marijina bratovščina vLjubljani) praznovala je 2. februvarija t. 1. svojo 1401etnico. Občni zbor bode v nedeljo, 19. februvarija t. 1., dopoldne ob 10. uri v dvorani »Katoliškega doma«, h kateremu se vsi moški člani uljudno vabijo.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Zopet se obračamo po stari navadi do dragih Slovencev in Slovenk, do vseh svojih rojakov sirom sveta, ter jih vabimo, naj se zopet pridružijo naši družbi! Do prelepega števila udov se je družba povspcla lani. Tudi letos naj bi ostalo tako, zakaj geslo našo za Mohorjevo družbo mora biti: »Ne nazaj, marveč vedno naprej in navzgor!«
Gg. poverjenike nujno in iskreno prosimo, naj tudi letos trudoljubno zbirajo po posameznih krajih krdela Mohorjanov ter jih vneto vabijo v kolo naše družbe. Ta trud naj pa podpirajo vsi rojaki. Ne le, da naj ostanejo družbi zvesti vsi njeni dosedanji udje, marveč vsak Mohorjan naj postane nekak apostol naše družbe v tem, da jo priporoča znancem svojim, vabi k njej prijatelje in nam tako pomaga približevati se cilju : da je ne bo več slovenske hiše in rodbine, kjer bi se ne čitale Mohorjeve knjige !
Za mali donesek 1 gld. ponuja družba svojim udom š e s t e r o lepih knjig, po katerih si morejo bistriti um, blažiti srce, iz katerih zajemajo toliko zlatih naukov, premnogo prijetne zabave. — Tudi ne smemo zabiti premnogih d u -hovnih dobrot, katere družba ponuja svojim udom po mnogih odpustkih ter skupnih molitvah in daritvah družbenikov !
Zato, rojaki, na delo, da se nas zbere zopet častno, in ako Bog da, še večje število udov. To bode vsemu n&rodu v največjo srečo in čast ter tudi ponos pred vnanjim svetom.
Knjige, katere se v družbeni tiskarni že marljivo pripravljajo, izidejo sledeče :
1.	»Zgodbe sv. pisma-. VI. snopič. Te dragocene knjige Slovencem pač ni treba znova priporočati. Vsaj ona naj primora vsakega uda, da vstraja pri družbi, da po nji sčasoma dobi v roke vse sv. pismo, ki nam prav odpira hram božji, ki je edino varno zavetje zmedenega človeškega življenja. — Najboljše priporočilo za knjigo pa je blagoslov, katerega so sv. Oče Leon XIII. podelili pisatelju knjige, gosp. dr. Fr. Lampe-tu in vsem, ki bero to delo.
2.	»Premišljevanja o presvetem Rešnjem Telesu « Zadnja leta se je po vsem katoliškem svetu zelo povspela pobožnost do presvetega Rešnjega Telesa, kar nam tudi po Slovenskem spričujejo mnoge bratovščine, v mnogih farah vpeljano vedno češčenje itd. Odbor hoče torej s to knjigo vstreči vsem udom, čestilcem ptesvetega Rešnjega Telesa. Knjiga obsega 31 premišljevanj pobožnega laškega duhovnika Paganija ter popolen molitve-
nik s posebnim ozirom na presveto Rešnje Telo. Knjiga omilila se je zelo rojakom pisateljevim in je prestavljena tudi že v mnoge druge jezike. Ugajala bode gotovo tudi Slovencem, zato sezite po nji!
3.	»Jagode'. Knjiga za odraslo mladino. — Stritarjeva knjiga »Pod lipo« se je jako omilila slovenski mladini. »Jagode« nadaljujejo to delo s tem, da podajajo bolj odrastli mladini mnogo lepe zabave in zdravega pouka. Nanizanih je v knjigi 56 pesmic, za temi se vrstijo 4 igrokazi, kateri se bodo lahko predstavljali na domačih odrih. Knjigo zaključuje poučna povest: »Janko Bože«. Ta njiga naj vabi v Mohorjevo družbo zlasti naše odrasle fante in dekleta !
4.	»Postrežba bolnikom«. Ta koristna knjiga naj ne bi manjkala v nobeni hiši! Kolikokrat nastopi hitro nevarna bolezen, a zdravniška pomoč je oddaljena in težko dobiti. Ta knjiga bode učila, kako treba streči bolnikom, povedala potrebne stvari o hrani in pijači bolnikov, o prvi pomoči v sili in raznih nezgodah.
5.	»Avstralija in nje otoki«. Kakor smo Mo-horjanom podali opis Kitajcev in Japoncev, podamo jim po tej knjigi opis Avstralije in njenih otokov. Zanimivo opisovanje bode gotovo ugajalo bralcem.
6.	»Koledar« za navadno leto 1900. Koledar bode uravnan, kakor je bil v zadnjih letih. Potrudili se bomo, da mu bo vsebina kolikor mogoče raznovrstna in zanimiva.
To je književni dar, ki ga družba letos pripravlja svojim udom. Slovenci, sezite po lepih knjigah, vpišite se v Mohorjevo družbo !
Posebej se tem potom obračamo še do gospodov slovenskih pisateljev z iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno zalagajo s plodom svojega uma in truda!
Dostavljamo, naj se nam vpisovalne pole gotovo pošljejo do dne 5. marca, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskarni ne zavleče in da je mogoče knjige ob pravem času dodelati in razposlati. Le oni, ki v pravem času pristopijo in ob jednem pošljejo ud-nino, se morejo šteti za ude. Neudje pa morajo plačati za knjige kakor po knjigarnah, namreč 3 gld. 50 kr.
Bog blagoslovi na priprošnjo sv. Mohorja skupno naše delo v prospeh družbe in napredek naroda slovenskega.
V Celovcu, dne 2. februvarija 1899.
Odbor.
Gospodarska organizacija.
Hranilnica in posojilnica v Žireh imela je v mesecu januvariju :
sprejemkov .......gld. 3431-80
in izdatkov .......» 3431-80
tedaj denarnega prometa . . . gld. 6863-60
Hranilnih vlog se je v tem mesecu vložilo gld. 2763'—, vzdignilo pa gld. 100-— in je stanje hranilnih vlog konec meseca januvarija goldinarjev 16844-—.
Posojil se je dalo gld. 2390-—, vrnilo pa se je gld. 20'— in je stanje koncem januvarija gld. 36783-—.
Naloženega denarja ima posojilnica goldinarjev 1000-—.
članov ima posojilnica 98.
Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici imela je v mesecu januvariju :
prejemkov........gld. 1.038-86
in izdatkov ...... . « 830 06
toraj denarnega prometa . gld. 1.868 92
Hranilnih vlog se je vložilo gld. 885.—, vzdignilo pa gld. 190 — in je stanje koncem meseca januvarija gld. 17.185 25.
Posojil se je dalo gld. 100.—, vrnilo pa gld. 150-— in je stanje koncem meseca januv. gld. 7.725-—.
Naloženega denarja ima posojilnica goldinarjev 10.323-99.
članov ima posojilnica 31.
Hranilnica in posojilnica v Mengšu imela je v januvariju:
prejemkov........gld. 5.164-7S
in izdatkov........ » 3.803-06
Hranilnih vlog se je v tem času vložilo gld. 3174-—, vzdignilo pa gld. 1444-—.
Posojil se jo dalo gld. 1215-—, vrnilo pa ?ld.
55 gld.
Članov je 193.
»Naša straža."
Iz časniških poročil je že znano, da se je na-čelstvo »Naše straže« dne 4. pros. t. 1. tako konstituiralo, da je blagajništvo prevzel g. stolni vikar Luka Smolnikar v Ljubljani. V interesu rednega društvenega poslovanja se uljudno prosi, da naj se denarne pošiljatve naslavljajo nag. Luko Smolnikarja, društvu namenjena korespondenca pa na g. dr. I. Brejca v Ljubljani.
V nekem večjem mestu na Slovenskem najde izboren stalen zaslužek slovenska, perfektno i z v e ž b a n a šivilja, ki bi bila v stanu vsakovrstne ženske toilete samostojno izdelovati. Spočetka delala bi po hišah, sčasoma ustanovila bi si lahko svojo konfekcijo. Ponudbe naslavljajo naj se na »Našo stražo« v Ljubljani.
torej denarnega prometa
gld. 8.967-84
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 15. februvarija. Ogerski ministerski predsednik je včeraj zopet došel iz Budimpešte ter bil pri cesarju v avdijenci. Vsprejet je bil tudi zunanji minister grof Go-luhovski. Pričakuje se, da bo današnja av-dijenca zadnja v tej zadevi in da se potem reši kriza na ta ali oni način, toda najbrže proti volji barona Banffyja, ki se je splošno zameril mnogim krogom, ker je v zadnjem trenutka mesto Szella poveril Tiszo za dogovore z opozicijo. — Oficijozni „Magyar Ujsag" pa trdi, da se kriza reši proti želji opozicije z uporabo izrednih sredstev.
Dunaj, 15. februvarija. Cesar je vsprejel danes dopoludne v posebni avdijenci naj-preje ministra Fejervaryja, za njim Kolo-mana Szella, finančnega ministra Lukacsa in konečno ministerskega predsednika barona Banffyja.
Dunaj, 15. februvarija. Banffy, Fejer-vary in Szell so došli na Dunaj ter se posvetovali z ministrom Szecheny-jem in Kal-lay -jem, potem so bili pri cesarju v avdijen-ciji. Cesar skliče danes kronin svet, v katerem naznani svojo odločitev.
Dunaj, 15. februvarija. Listi danes mnogo pišejo o grozeči ministerski krizi v Budapešti in na Dunaju. Glede Banffy-ja je gotovo, da odstopi v najkrajšem času, glede avstrijskega ministerstva so te novice manj verjetne, dasi se od raznih stranij zatrjuje, da niso neosnovane. Avdijence vnanjega ministra Goluhovskega pri cesarju v zadnjem času se stavijo v zvezo z notranjimi političnimi razmerami in sicer se govori, da Thun in Goluhovski nista enih mislij, kako izhod najti iz sedanje krize. Vsled tega so se včeraj širile vesti, da je Thunovo ministerstvo omajano ter da kmalo odstopi. Danes se te vesti zanikajo.
Dunaj, 15. februvarija. Upravno sodišče je danes razpravljalo o pritožbi slovenjegra-škili Nemcev proti odloku ministerstva, ki je njih pritožbo proti dvojezični ljudski šoli odklonilo. Upravno sodišče je pritožbo slove-njegraških Nemcev zavrnilo, rekoč, da se s tem. ako se na ondotni šoli poučuje v 1. in 2. razredu v obeh deželnih jezikih, v 3. in 4. razredu pa samo v nemškem, Nemcem ne kršijo njih pravice z ozirom na § 19., ker se noben nemški otrok ne sili učiti se v tujem mu jeziku.
Dunaj, 15. februvarija. Nižjeavstrijski deželni zbor je sklican na 27. februvarija.
Levov, 15. februvarija. Takoj v prvi seji bo vlada predložila deželnemu zboru predlogo glede pomoči za gališko hranilnico.
Manila, 15. februvarija. Ameriško bro-dovje je po daljšem boju premagalo vstaše pri lloilu. Amerikam so si mesto osvojili, toda morali so gasiti ogenj, ki so ga zanetili vstaši na vseh delih mesta.
Tujci.
13. februvarija.
Pri Slu«: Hirscta, Brandt, Stirler, Heumayer, Raetz, St-hoch z Dunaja. — Ferjančič iz Zavrača. — Petschar iz Spital-a ob D. — Krainer iz Monakovega. — Dolenc iz Maribora. — Spitz iz Varaždina. — Hers iz Barma.
Pri Mallču: Sladky iz Brna. — Polidal, Berger, Supf z Dunaja. — Senitza iz Celja. — Petran z Bleda. — StOpl iz Celovca. — Heltmann iz Hamburg-a. — Svoboda iz Gradca.
Pri Llajfdu: Leitner iz Gradca. — Končan iz Novega Mesta. — Ferlič iz Zatifiine. — Marschall iz Bolzana. — Šabec iz Idrije. — Friedl z Dunaja.
Pri Bavarskem dvoru: Traraposcli iz Kočevja. — Coelli, Tedescbi iz Trst*. — Prul iz Radovljice. — Kmetitsch iz KraDja.
Meteorologlčno porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736°U mm.
1 a C as opa-ca ' iovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb«	« ^ ž ^ >
14; 9 zvečer	738 3	50	sr. jug.	jasno	
7. zjutraj 10! 2. popol.	739 4 739-6	-0-8 92	sr. sever m. jzah.	jasno del. oblae.	00
Srednja včerajšnja temperatura 5 6°, normale: —0-30.
Tržne cene v Ljubljani
dne 15. februvarija.
	gl.|kr.			61'	kr.l
Pšenica, m. st. .J	10	50	Špeh povojen, kgr. .	—	70|
Rež, „ . . .	8	80	Surovo maslo, „ .	—	851
Ječmen, , . . ;	7	50	Jajce, jedno . . .	—	21 7
Oves, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . .	—	
Ajda, „ . . .	8	70	Goveje meso, kgr.	—	58
Proso, „ . . .	6	50	Telečje „ , .	—	60'
Koruza, „ . . .	5	70	Svinjsko „ „ .	—	58
Krompir, „ . . .	2	50	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . . . Grah, .....	12	_	Piščanec ....	—	50
	8	—	Golob.....	—	30
Fižol. m. stot . . .	11	50	Seno, m.stot. . . Slama, „ _ . . .	2	— 1
Maslo, kgr. . .	—	96		1	801
Mast, „ . .	—	70	Drva trda, 4kub.m.	6	50j
Speh svež, „ , .	—	65	„ mehka, 4 „ „	4	50!
m	i m
štev. 88 v Vodm&tu pri Ljubljani. Poslopje je novo, davka prosto 12 let. Zraven hiše je vrtec.
Natančneje se izv3 pri lastniku v hiši sami.	785
Vsebina 4. zvezka 1899:
Dr. Andrej Čebašek. Spisal dr. Fr. L. — V mislih. Zložil M. Prelesnik. — Deteljica. Novela. Spisal Fr. S. Finžgar. (Dalje.) — Od doma. Zložil A. Zdenčan. — Vrt, vrt! Povest Spisal I. Štrukelj. (Dalje.) — Na izprehodu. IV. Pri razvalini. Zložil Anton Hribar. — V albanskih gorah. Potopisni spomini iz rimske okolice. Po svojem dnevniku priredil dr. A. Karlin. (Dalje.) — Soci-jalni pomenki. Piše dr. Ivan Ev. Krek. (Dalje.) — Književnost: Slovenska književnost. Popevčice milemu narodu. — Na platnicah: Pogovori. — Dr. Andrej čebašek. — Berač. Risal Ant. Koželj. — Grottaferrata: Grški samostan. — Albansko jezero. Pogled s Castel Gandolfo. — Trg v Zanzi-baru. »črtice s potovanja v Afriko«.
Pošten in spreten "9MI?
prodajalec
se išče za kmetijsko družbo v ljubljanski okolici. Plača po dogovoru. Nastop sredi marca. Več pove upravništvo »Slovenca«. 184 3-1
•SiM	J* Jy*
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu usojam si uljudno naznanjati, da sem prevzel
gostilno v ^Rokodelskem domu%
Koinenskega ulice št. 10,
kjer bodem točil pristna dolenjska in Istrska vina, ter dobro znano Koslerjevo marčno pivo.
Postregel bodem vsaki čas z okusnimi gor-klml in mrzlimi jedili.
Za točno, prijazno in solidno postrežbo sem najbolje oskrbel.
Priporočajoč se daljni naklonjenosti
ostajam spoštovanjem
Franjo Koželj,
155 3—3	gostilničar.
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXllt.
lekarnar „pri angela" v LJubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železnatem vinu
lekarnarja Ploooll-ja v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
St£- Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 14
Tu ruske ure
izdelujem nove in popravljam stare. Priporočam se prečast. cerkvenim predstojništvom za obilna naročila.
Matija Lenard,
183 i-i izdelovalec cerkvenih ur v Kranji.
IVAN KORDIK, Ljubljana,
Prešernove ulice št. 10—14,
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnega orodja
za neveste in gostilničarje
kakor tudi
dobitkov za 52 8-8 tombolo
in druge igre.
Nizke cene.
katera samostojno dela, se takoj sprejme.
Ponudbe sprejme upravništvo »Slovenca«.
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna,
v LJubljani.
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah izvaža poleg
pridelkov kmetijstva tudi lepo prekajene
kranjske gnjati in plečeta
ter popolnoma masten in dobro obležan
W sip,
150 2
delan po ementhalskem načinu. — Vsa naročila se izvršujejo točno po pošti ali železnici. — Sir se oddaja tudi v manjših kosih.
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vls. o. kr. mlnl-sterstva za nk ln bogočastje pripuščenl
mali, srednji in veliki
katekizem ali krščanski
v slovenskem jeziku, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od tekočega šolskega leta nadalje, se dobiva
mali po IS kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
y prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust.
13 n l i a j h li a borza.
,Dn6 15. februvarija.
Skopni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Remški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
80 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101	gld.
101	»
123	»
101	»
119	» 97	»
922	»
366	»
120	» 58	» 11	»
9 » 44 >
5	»
60	kr.
25	»
30	»
90	»
90	»
90 » - »
90 » 37 V 97'/,. 78 » 55'/,» 40 > 67 »
Dne 14. februvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . .	173 gld. — kr
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	158
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	130
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......112
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	98
Prijoritetne obvezna.. državne železnice . .	222
» » južne železnice 3°/0 .	180
» » južne železnice 5°)0 .	125
» » dolenjskih železnic 4°/0	99
75 60 35
25
30 80 10 30 50
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld	-	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	»	—	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	35	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......27	»	60	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»	75	»
St. Genois srečke, 40 gld.......81	»	50	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........24	>	25	*
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	158	»	75	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3510	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	448	»	--	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	68	»	—	»
Splošna avstrijska stavbinska druJba . .	116	»	—	»
Montanska družba avstr. plan..........234	»	35	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 184	»	—	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»	50 »
JUT Nakup ln prodaja
| vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
..JI K II C I M"
I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I.
OtJT Pojasnila TfcS v veeh gospodarskih in llnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti naloženih jf lavnlc. *£8