:	vm	
	k f		
			
		
	rj	
		
U^ä 'A ^ 'Tl	a*Tl \ i
v*5 vi #i	ju
fi tl U	
	
SPOŠTOVANE
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 Ml Iz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub t mu, da vse to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri o ki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo RADIA SLOVENIJA Dogodki in odmevi ter od 19.00 do 19.30 Večerni radijski dnevnik. Naša poročila so na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45 m 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopycvc igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričclrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas da slišati med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45.
Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaklni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.4(1 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056.
Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev.
Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia.
RADIJSKI POZDRAV,
SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES!
UVODNIK
Nore pustne dni smo preživeli. Letos je bilo v Zasayju pa pustno soboto kar pestro, predvsem na vrsti veselic.
Zal ni več tradicionalnih pustnih prireditev, kot npr. litijskega karnevala. Celo pokop Pusta in pustna povorka dolskih copatarjev, ki je krasila pustna dogajanja v tem koncu Slovenije v preteklih letih, je šla počasi v franže. Na pustni čas nas spominja le še naslovnica Zasavca, ki po svoje napoveduje že tudi postni čas. Ta bo precej manj vesel in razigran.
Zasavc, ki ga držite v rokah je malo pusten in malo posten. Veseli nas, da smo se končno našli z Janezom Drnovškom in se pogovorili. Drnovšek v pogovoru opozarja na teške čase, ki se nam obetajo, če ne bodo v Sloveniji vodili bolj pametno politiko.
V tej številki vas vabimo tudi na prireditev, ki smo jo že nekaj časa napovedovali. V Zagorju bomo proglasili športnike Zasavja. Upamo, da bo prijetno in da se srečamo na športnem žuru.
Sicer pa, prijetno branje in čez štirinajst dni ne pozabite - Zasavc skrbi za Zasavje. Brez njega se lahko v Zasavju počutite malo zgubljeni.
Marko Planinc
Matjaž Švagan
jr*
to Plani]
Mr
***äi&S*e.'
' *ee***g*******	-r	'™" i
:h
Naslovnica: foto Branko Klančar




,
IM


I;:-:-:*:-:;:!';;:;:';
Funšterc:
Podarim (tradicijo) - dobim (zamero), z Vlastekom ne bo nič, Drove, Alkohol, Mikrodružba, Kdaj spet zdravstveni dom v Radečah?, Sramotni steber, S02 in dim sta tu doma, Kam po osnovni šoli?, Kratke iz Zasavja, Pariamentarije,
Koledar dogajanj, Jetmice
Pisma bralcev:
Pisma bralcev, (Pismo iz Amerike, Pohvalimo jih, Je bilo res potrebno?)
|
£> Tema:
Zaposleni - nezaposleni
Pogovor:
Drnovšek: " Vse so skuhali ZagorjaniT
Pf/as,	Kšajt glavce:
'0 M v J Milanova kost, Nandetov priboljšek, WV3J	Pr^ do kajenja,
Anketa:
Naši solidni
(Zasavci o olimpijskih igrah)
Reportaža:
Med gledališčem in kamero, Kultura ob(d)likuje Čemšenik, Skupaj je lažje
Križ kraž:
Nagradna križanka z lepimi nagradami
Miš maš:
Naše babice, Nagradna uganka,
Največji bahač, Kaj se nam je sanjalo
Žuriramo:
Koncert skupine Bela hiša, Pripravite si koktajl, Horoskop, Odgovori vedeževalca, Hot, not, hot, Lestvica
Kšefti:
Ko gre najslabše, je potrebna najboljša reklama, Davčnemu obrazcu na pot ,
O dohodnini, O zarečenem kruhu, Turizem, Plinifikacija Zagorja, Mali oglasi, Naša bodočnost, Kako pregnati dolgčas
Zdrav duh...:
Adolf Dragar - osemdesetletnik,
Kulturne prireditve v Litiji, Zabeleženo
... v zdravem telesu:
Bazen, šola, bazen ..., Zakaj brez ženske košarke?, Proglasitev športnikov Zasavja, Rezultati, Športne vesti
Kronično:
Promet, Nevami požari, Kradejo kot srake, Aufbiks	t

*
Podarim (tradicijo) -dobim (zamero) ali vse, kar niste vedeli o mojem stališču do 8. marca
"Mar ni ženska še edino, kar nam je ostalo od raja?" sc je vprašal Albert Camus. Hvala za takšno razmišljanje, kajti v svetu vojn. smrti, revščine in strahuje ostalo bore malo paradiža. Zagotovo vem, da so le malo vojn in gospodarskih ter političnih kriz povzročile ženske. Kajti: "Ženska je ustvarjena prav iz božje domišljije, medlem ko je moral možu bog šele s kladivom dati podobo." (Tagore) Tako kol ima vsaka palica dva konca, ima večina stvari in ljudi dve plati. Izvirna pola življenja sta moški in ženska. Mati Narava je že vedela, zakaj in v čem sc morata razlikovati in kako se morata dopolnjevati, da bi lahko oblikovala harmonično celoto, iz katere nastane največja popolnost človekovega stvarstva: otrok. Kdo ve. ali bi tudi za moškega veljala Stendhalova ugotovitev: "Ženska po pravici pripada tistemu, ki jo ljubi in ki ga ona ljubi bolj kot svoje življenje." Usodna privlačnost med spoloma obvladuje energijski potencial Zemlje od/do vekomaj. Le da ženske smemo priznati svoje čustveno vesolje, moškim (junakom) pa je bilo že od nekdaj zaukazano, da so solze ali iskren smeli ob nori zaljubljenosti primerne le za ženske.
Kot ženska iskreno priznam, da imam rada moške, da so mi ljubši od žensk in da se ne trudim svoje samote razlagalno opravičevati po sistemu "lisica in kislo grozdje". In včasih sem kol Kirn G rove. ki tolažilno pravi: "LJUBEZEN je biti raje nesrečna z njim, kot biti brez njega." Ali kot bi Žarko Petan hudomušno dejal: "Vsaka ženska si prizadeva poslati enačba z vsaj enim neznancem."
In ko začnem razlagati svoj odnos do lastne samostojnosti, neodvisnosti, iznajdljivosti (kijih nujno potrebujem, da bi v zasebnem in poslovnem svetu preživela in napredovala), kakšen machocitira Bartola, rekoč: "Kadar začne ženska razmišljati, postane nevarna." Kot pri počitku in sončenju zmotena kača usekam nazaj: "Marsikatera pametna ženska je ostala sama samo zato. ker ji ni uspelo skriti, kako je pametna." (D.de Maurier). Takrat, ko me samozvani ocenjevalec obdari z ugotovitvijo, da lepota ni ravno moja odlika in da ocena za umetniški vtis ne bi bila pohvale vredna, se razvname pravi boj, kajti ja/ odreci ti ra m: "Moški pri ženski bolj cenijo lepoto kol inteligenco zato. ker je na svetu več bedakov kot slepcev."
In ker je bog ustvaril ženske samo zato. da bi krotile moške, je ženskam (najbrž nek moški) politični sistem daroval 8. marec, dan v letu. ki naj bi ga praznovala kot svojega. Tisti dan naj bi bila njihova pot posuta s cvetjem (rezanim ali v lončkih), olepšana s kulturnimi nastopi (moških in otrok, seveda) in zaključena na kakšni sindikalni zabavi, na kateri se ponavadi najbolj zabavajo (beri napijejo) moški.
Spodaj podpisana izjavljam, da se odrekam 8. marcu, dnevu žena. Ta dan podarjam kakšnemu zabave željnemu moškemu, ki m uje preostalih 364 dni v letu premalo, da bi srečno in brezskrbno užival v obvladovanju življenjskih preizkušenj in dokazovanju svoje pre/nemoči.
Za podobno misleče pa namesto običajnega voščila tole Tagorejevo priznanje: ŽENSKE NISO SAMO BOGINJI. DOMAČEGA OGNJIŠČA. AMPAK NAIBOU NOTRANJI PLAMEN DUŠI ,.
Sonja Ji: V AN
Z Vlastekom ne bo nič
"Zadeva nima več smisla."je končal svoj govor Srečko Koritnik, kije na zadnjem zasedanju h rasi n iške občinske skupščine poslancem odgovarjal na poslansko vprašanje, kaj je novega v zvezi z Vlastekom, načrtom in naložbo, ki naj bi Hrastniku pomagala prebroditi težke krizne čase in mu odprla pol v jasnejšo prihodnost.
Od ideje do klavrnega konca je minilo nekaj let. V lem času je bilo zapravljenega precej denarja, končalo pa sc je tako, da od tega nihče nič nima. Razen morda nove grenke izkušnje. Sicer pa so nekateri takšen konec že pred časom napovedovali a so bili vsi - tisti, ki so pri projektu sodelovali in drugi, ki so upali, da tokrat vendarle nekaj bo iz projekta - prepričani, da gre za dvomljivce, večne pesimiste in zavistneže. Pa poglejmo, kako sc je zadeva odvijala zadnje leto.
Lani je bil izdelan investicijski program, po katerem naj bi v novi tovarni, postavljeni v 11l astniku (za Savo), na leto izdelali 12 tisoč ton steklenih vlaken . Menda je bila to takrat iskana surovina, primerna za vse vrste obdelav in uporabe. Naložba je bila vse prej kol majhna; kar 500 milijonov nemških mark. To so načrtovalci predložili banki v presojo, odgovor finančnih strok ovnjakov pa seje glasil, da je treba zadevo spremeniti in predvsem znižati njeno ceno. Maja lani bi moral biti narejen projekt, po katerem bi naložbo uresničili v več fazah, namesto lokacije za Savo pa hi uporabili prazne rudniške delavnice in tako industrijski objekt postavili sredi stanovanjskega naselja. Po tej različici hi proizvedli polovico manj steklenih vlaken na leto -samošesl tisoč ton. občutno nižja pa bi bila tudi naložba: 61) milijonov mark.
Zaradi vojne seje vse skupaj precej zavleklo, namesto junija je bil projekt končan šele decembra in takrat so ugotovili, da so se razmere doma in na tujem bistveno spremenile. Namesto jugoslovanskega trga je bilo moč računati le s slovenskim, izvoz ni prišel več v poštev, ker seje v Evropi začela recesija, za povrh pa so še ugotovili, da je v Evropi za tovrstno proizvodnjo preveč naprav in da je za 15(1 tisoč ton zmogljivosti na leto neizkoriščenih.
Oblem projekt ni več zanimiv niti/a Rudnike rjavega premoga Slovenije, ki so i/ projekta, s katerim naj bi zagotovili delo odvečnim delavcem, izstopili.
Približno tako je vse. kar je novega v zvezi z Vlastekom. hrnstniškim poslancem razložil Srečko Koritnik m. zanimivo, to je bilo dovolj. Poslancev s lem v zvezi ni zanimala nobena stvar več. Niti to. koliko denarja je šlo v nič. koliko časa je bilo zapravljenega, kako je mogoče, da sev pičlem letu pokaže, da jev Evropi tovrstne proizvodnje preveč, niti to. kako naprej in kakšnega velikega projekta za prestrukturiranje občine se bomo lotili zdaj.
Da se bodo listi, ki imajo škarje, in platno v rokah lahko še naprej izgovarjali:" Ne bodite neučakani, počakajte, da bo golov projekt." Medtem pa se iz meseca v mesec število delovnih mest v 11 lastniku zmanjšuje.
Slane Šlcrhucl
ZASAVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Manca Ocvirk (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), Sašo Fabjan (... v zdravem telesu), Polona Malovrh (lektoriranje). Oblikovanje in računalniški prelom: Milan Derenčin, Litija in Cvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Časopis Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421/72 z dne 27. maja 1979.
Droge, alkohol - po okrogli
mizi
V soboto, 22.2.1992 je bila v Lutkovni dvorani Delavskega doma Zagorje OKROGLA MIZA na temo »Droge in alkohol«.
Okroglo mizo so pripravili MLADI LIBERALNI DEMOKRATI.
Osnovni namen:	predstavitev
drog, ki se v vedno večjem obsegu razširjajo v zasavskem okolju in podpis i2jave o tem, da naj se v Sloveniji začno javni pogovori o drogah (tudi o alkoholu, cigareti...)
Okrogli mizi so prisostvovali predstavniki UNZ, zdravniki, predstavniki STIGME (društvo za samopomoč, pomoč in informacije v zvezi z AIDSOM) in drugi.
Predstavniki Mladih liberalnih demokratov so predstavili strokovno literaturo o drogi. Svoje delovanje so opisali predstavniki društva SIGMA, doktorica Metoda Drnovšek pa je govorila o svojih izkušnjah in srečanjih s problemom alkoholizma in droge v Zagorju, kjer so primeri pijanosti pri mladih zelo pogosti. Pa tudi tistih, ki se drogirajo ie vedno več. Komandir policijske postaje Zagorje Alojz Klančišar je poudaril, daje kršitev, ki se zgodijo pod vplivom alkohola največ. V Zagorju kar 60 odstotkov.
Poudariti je še treba, da so bili na okroglo mizo vabljeni mladi in tudi starši. Vendar je bilo staršev bolj malo, kot da se še vedno ne zavedajo vse večje nevarnosti, ki grozi njihovim otrokom in si še vedno zatiskajo oči.
Na splošno pa se je pogovor nekako vrtel v začaranem krogu. O tem, kako mlade obvarovati pred vplivi alkohola in drog,' je vsak navajal svoje stališče. Enotni pa so si bili vsi v tem, da je potrebno vzpostaviti stik med starši, otroci in učitelji. Ta stik bi morali vzpostaviti že v otrokovi rani mladosti.
Katja Božič
MIKRODRUŽBA
»Tata voli novce mama letnjikovce a šta deca mogli, več da vole drogu.«
(M. Bulatovi6-Vib)
Tisočletja nazaj je treba pogledati, če ne spregledamo, da sije človek že nekoč davno, ob prilikah, ko je bilo dela preveč, ritualih, praznikih, vojnih pohodih, pa če je bila obremenjenost prehuda, problemi težko rešljivi ter dolgčas vsepovsod; »pomagal« s prečudnimi biljkami ali travami; nič hudega misleč, kaj to je, le da seje potem počutil boljše.
Z odkritjem antibiotikov (ki so v pozitivnem smislu orodje v rokah zdravnikov) se je zadeva zastavila drugače, saj je to časovno že pomenilo korak k »čudežnim« drogam. Svet je bil očitno bolj ma-ran, če je bil brezbrižen in neodgovoren, če gaje krasila lepota, kije navidez zagrinjala surovost življenja. Ta »igra« radovednosti je bila bolj nevidna sila in dokler ni speljala v dileme ali gre za samodoka-zovanje ali beg iz stvarnosti in težnji k novim spoznanjem ali pač kdo namerno krši družbene norme, obstoječe zakone, se posmehuje morali in družbi ali pa gre zgolj za »sužnje slabih navad«; dokler ni bilo na cestah parol in zavodi in zdravniki niso »uradno« še nič vedeli o tem, je bilo mogoče vseeno ali gre za n^jvečjo neumnost ali najboljše dobro; vse dokler zadeve nekje niso bile postavljene tudi tako resno, da je epidemija »bele kuge« (za katero je stal tako imenovan« proizvod norosti«) pognala v »belo smrt« ničkoliko mladih.
Morebiti so šestdeseta potegnila za sabo velik ideološki preobrat oziroma s tem tudi močnejše sprejemanje socio-kulturnih vplivov z Zahoda v obliki »hipi« kulture. V oblasti drugačne glasbe, umetnosti, obnašanja, so ustvarile .vzdušje, da se je na drugačen način stopilo na prag atmosferi, ki ji marsikdo ni bil kos. Novinarsko-senzacionalistične informacije so pri tem igrale prej slabo kot dobro stran, saj je sodu izbito dno doprineslo še večji konflikt z okolico in si bil prej sprejet kot lopov, kot pa narkoman - ogrožena je bila posameznikova volja do odločanja...
Med labirintom poti je bilo treba zavreči kompas, po katerem boljši jutri ne bi dočakal vedno le tisti, ki je bil že prejšnji dan na boljšem, s.tem pa nanovo iskanje vrednot, ciljev, dogovorov, pravil, norm, ki človeka v življenju silijo, da se po njih ravna: kar pa zahteva odprtost duha za vse.
Je mar volja do življenja tudi dolžnost do prihodnosti za vsakogar posebej in vse skupaj?!? Mogoče le-to ni veliko, ni pa niti tako malo, da bi bilo nič.
In če naj bi vse skupgj pripeljalo v umetnost slepe ulice, to torej pomeni na drugi strani brezposelne, vrste ljudi, nezadovoljstvo mladih, nezainteresirano preživljanje prostega časa, večno nerešena vprašanja »drugačnosti«, vsakršni socialni problemi oziroma: kaj ponuditi kot novo iluzijo in - zakaj, pravzaprav, je ta še potrebna?
Petra Radovič

Kdaj spet zdravstveni dom v Radečah?
S sprejemom nove zakonodaje na področju zdravstva je radeška dolina spet izgubila zdravstveni dom, saj so namesto njega dobili dve delovni enoti (splošne medicine in zobozdravstvenega varstva). Problem na prvi pogled ni velik, če pa pogledamo globje v posledice, niti ni tako majhen. Sprememb se Radcčani najbrž niti ne zavedajo.
Radeško zdravstvo se je namreč spustilo na nivo zdravstvene postaje, ki bo tukajšnjemu prebivalstvu nudila le nujno medicinsko pomoč, splošno medicino in zdravstveno varstvo otrok in mladine in osnovne diagnostične preiskave. Za zagotavljanje drugih dejavnosti se zdravstvena postaja povezuje z najbližjim zdravstvenim domom. To pa pomeni na vlak in v Laško ali pa na vlak in v najbližji zasavski zdravstveni dom. Konkretno to pomeni, da v radeški dolini ne bo specialističnih ambulant, da bodo morale npr. ženske na ginekološke preglede drugam, da bodo najmlajše vozili drugam na specialistične preglede itn.
Poznavalci razmer (industrija, bližina pomembnih prometnic) se tej odločitvi čudijo. Čudijo se lahko tudi delegatski skupščini, ki je odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Laško sprejela.
Če primerjamo zaposlenost v radeškem koncu in tisto v Laškem, potem bi lahko postavili vprašanje: zakaj pa delegatska skupščina ni sprejela sklepa, da se nov zavod imenuje Zdravstveni dom Radeče. Pa bi Laščani za spremembo hodili v Radeče. Bolj enostavno: zakaj ni ostalo pri prejšnji organiziranosti, saj gre v bistvu za redek primer v slovenskem prostoru. Če sta v občini s 17000 prebivalci dva javna zavoda komunalnih podjetij, bPlahko bila tudi dva zdravstvena domova.
Radečani in okoličani so svoj zdravstveni dom, ki še ni povsem dograjen, zgradili s samoprispevkom. Dolina leži k razvoju. Ima celo vse pogoje za1samostojno občino. Kaj torej storiti v situaciji, ki včasih kaže na brezup? Najbrž bi kazalo najprej dokončati zdravstveni dom, potem pa si še pred ustanovitvijo občine izboriti nazaj zdravstveni dom kot javni zavod. Kako, zaenkrat še ne vedo. Sedanje dogajanje je opozorilo, da je treba tudi v časih hitrih sprememb vsako stvar tehtno odločati.
Z-
1 ^
Sramotni steber
Zagorje se zadnjih nekaj let izdatno pomlajuje. O tem priča med drugim tudi kakšni dve leti starstanovanjski blok ob Cesti zmage, kjer so v pril ličju našli svoj prostor samopostrežna trgovina Polje, prodajalna Piramida in bar Sahara. Z blokom samim ni nič kaj pretirano narobe. Gradbinci so mu le pozabili dokončno uredili del severne fasade. So pa pri tej fasadi pozabili urediti tudi bližnjo okolico in odstraniti svoj gradbeni žerjav.
Čeprav je šlo gradbeno podjetje SGD Beton - Zasavje medtem v stečaj, ni nobenega opravičila za brezbrižnost, ki ustvarja v centru Zagorja gradbišče, na katerem se že vsaj leto dni ne gradi nič. Morda bi bilo treba na sramotni steber pribiti tudi investitorje te gradnje, zaenkrat pa pribijamo le SGD Beton, bolje rečeno njegove naslednike, oziroma vse odgovorne, ki bi morali poskrbeli za ureditev okolice in odstranitev žerjava.
J.R.jr
h-
Mislili smo že, da bomo lahko s sramotnega stebra sneli vsaj enega o visečih. V Zagorju so namreč pri Petrolu že namestili nekaj novih znakov, vendar sojih čez kakšen dan sneli. Tako ostaja prometna ureditev okrog nove bencinske črpalke še vedno nerešena.
Republiška uprava za ceste in ljubljansko cestno podjetje visita na stebru zaradi zagorskega primera. Pa tudi zaradi hrastniškega. Pod skalo, kjer je na regionalni cesti prava skakalnica (vsak dan večja), so sicer pred dnevi namestili prometna znaka, ki omejujeta hitrost na 20 kilometrov na uro. Upamo, da je to res le zelo kratkoročna rešitev in bodo odsek primerno uredili v najkrajšem času. Varnost udeležencev v prometu bi morala bili res prva skrb upravljal cev cest. Še posebej, če gre za zelo prometno regionalno cesto.
Malo po novem letu smo zapisali, da nismo povsem pozabili na tiste, ki so obviseli na sramotnem stebru čez zimo. Sonček je in zagorska avtobusna postaja je še naprej skuštrana - tako neurejena, da Zagorju še zdaleč ni v ponos. Lastnike postajne zgradbe tokrat spel vzpodbujamo, da se naj potrudijo za lepši izglcd mesta, ki meri na zahod.
M.P.
Franci Kadunc
S02 in dim sta tu doma
Ker se ju nočemo znebiti, ostajata naša zvesta spremljevalca. Še najmanj sta kriva.
V lanski kurilni sezoni, ki je trajala od začetka oktobra 1990 do konca marca 1991, smo bili Zasavci prvaki med sedeminštiridesetimi občinami. V toliko namreč merijo onesnaženost z žveplovim dioksidom in dimom
Enota za merjenje je mikrogram na kubični meter zraka. Ker je na tej lestvici najbolje biti zadnji, smo v tabeli prikazali številke, s katerimi se hvalijo tisti, ki so na dnu lestvice.
Ivana Laharnar
Vrstni red občine		Kurilna sezona		Nekurilna sezona		
	število meijery	povp.konc. v sezoni	najvišja 24-urna	število meijenj	povp.konc. v sezoni	naj viši a 24-uma
so2						
1. Trbovce	181	160	630	182	30	210
2. Hrastnik	182	120	390	183	30	110
11. Radeče	178	70	210	157	20	90
14. Zagoije	160	60	230	158	30	110
28. Zavodrye	181	40	200	181	20	90
30. Jesenice	182	40	150	164	10	40
31. Litija	178	40	130	183	10	50
47. Kočevje	176	10	40	183	10	30
DIM						
1. Zagoije	158	60	160	153	30	90
3. Trbovlje	182	50	150	182	10	70
11. Kočevje	175	40	110	183	10	50
23. Radeče	177	30	120	155	10	50
25. Litija	175	30	100	179	10	40
34. Jesenice	178	20	70	163	10	30
35. Hrastnik	181	20	70	183	10	30
47. Zavodrye	159	10	30	172	0	20
Unično ne bo regijska deponija
Poslanci hrastniške skupščine so na zasedanju 20. februaija še enkrat podprli izvršni svet in njegove sklepe v zvezi z deponijo odpadkov v Unič-nem. Niti eden ni bil za to, da bi smetišče odprli za odpadke iz sosednjih občin in ga spremenili v regijsko deponijo komunalnih odpadkov. Tam bodo še naprej odlagali le svinjarijo iz Hrastnika, 4000 prostominskih metrov pa je lahko pripeljalo še iz bližnjega Sedraža, ki je v laški občini. Tako so se pristojni dogovorili že pred začetkom gradnje deponije v bližini občinske meje.
Prostor za regijsko deponijo bo tako treba iskati
drugie'	S.Š.
Novo pokopališče v Radečah
40.282 kvadratnih metrov površine je v Radečah namenjenih novemu pokopališču, za katerega so v krEuu predvideli fazno izgradnjo. Prva bi obsegala centralni del s poslovilnimi in funkcionalnimi objekti in spodnje grobno polje skupaj s površino za množične pokope ter ureditvijo prazgodovinske gomile. V drugi in tretji fazi pa bi zgradili še drugo in tretje grobno polje. Urediti je treba še vse komunalne vode, pa javno razsvetljavo, drenažna polja, parkirišča in dovozno cesto. Projektant si je poleg omenjenega zamislil vhodno ploščad s trgovsko-gostinskim objektom, kjer bi bila manjša cvetličarna, svečama, oprema za grobove in podobno. Na središčni ploščadi je predviden, poslovilni objekt z dvema mrliškima vežicama, prostor
za pogrebce in opremo, prostor za sorodstvo, sanitarije in objekt za vzdrževanje. Ob njem je predvidena manjša pokopališka cerkev ali kapela, zakristija in zvonik. Seveda si bodo krajani vse to lahko ogledali ob razgrnitvi ureditvenega načrta, ki bo v prostorih enote LB v Radečah.
Franci Kadunc
Oddajanje poslovnih prostorov
Zagorski izvršni svet je sprejel pravilnik o oddajanju prostorov, ki so last občine. Kvadratni metri so razdeljeni na točke, začetna vrednost točke pa je 35 tolarjev. Ta se bo mesečno usklajevala z gibanjem rasti cen na drobno za pretekli mesec. Osnovno vrednost poslovnega prostora določata lokacija in namembnost prostora. Tako v lokacijo A sodyo naselja v mestu Zagoije, v Kisovcu in na Izlakah. V Skupino B pa zaselki in naselja izven teh območij. Po namembnosti so poslovni prostori razdeljeni v tri skupine. V prvo sodi dejavnost zdravstva, umetnosti, kulture, socialnega varstva, strank, zvez in humanitarnih organizacij, izobraževanja, otroškega varstva, telesne kulture, društev in garaže. Za to skupino so za kvadratni meter v območju A odmeijene tri točke, na območju B pa dve. V drugo skupino sodijo storitve in proizvodne dejavnosti, razen gostinstva in trgovine. Kvadratni meter na območju A šteje deset točk, na območju B pa šest. V tretjo skupino so vključene dejavnosti gostinstva, trgovine, bančništva in zavarovalništva. Kvadratni meter na območju A šteje petnajst točk, na območju B pa deset. Še primer: najemnina kvadratnega metra garaže, kije last občine in stoji v Kisovcu, je v februarju veljala 105 tolaijev.
Usoda starih rudniških zgradb
Stanovanjsko podjetje iz Zagorja je dobilo nalogo, da z zagorskim rudnikom pripravi predlog, kaj bi storili s starimi rudniškimi zgradbami v krajevni skupnosti Rudnik - Toplice. Te že močno kvarijo urbanistično podobo občine.	I.L.
Brez gradbenega inšpektorja ne bo šlo
Pri medobčinskih inšpekcijskih službah je za vse tri zasavske občine sistemiziran le urbanistični inšpektor, ki opravlja tudi dela gradbenega inšpektorja. Zaradi vse večjih neurejenosti prav na tem področju se izvršni svet iz Zagoija zavzema za zaposlitev pogodbenega ali redno zaposlenega in-špektoija za gradbene zadeve. O tem se dogovaija z ostalima izvršnima svetoma.	I.L.
Opozorilo!
Spomladanskega dela na njivah, travnikih, vrtovih so že v teku. Zaradi vremenskih pogojev - suše in vetra - je nevarnost kurjenja močno povečana. Požare smo letos že gasili, nikjer pa ni zagotovila, da je pomoč lahko vedno tudi uspešna, še posebej, če nihče pravočasno ne opazi požara.
Zasavske občine so sprejele odlok o prepovedi kurjenja v naravi. Da boste zagotovili požarno varnost, upoštevajte določila tega odloka!
Kam
po osnovni šoli
Osmošolci im^jo pred seboj težko izbiro -odločajo se za poklic, ki ngj bi ga z veseljem opravljali. Pa eni tega veselja še niso zaznali, drugi ugotavljajo, da bo težko dobiti zaposli' tev, tretji so premalo uspešni...
Vse te težave skuša omiliti poklicno usmerjanje po šolah. Višji razredi so, več pozornosti jim posvečajo - tako učitelji kot svetovalni delavci. V šestem razredu si lahko ogledgjo filme o poklicih, v sedmem jih testirajo z baterijo testov, ki služijo poklicnim svetovalcem pri usmerjanju, v osmem pa jih seznanjajo o mreži srednjih šol v Sloveniji in možnostmi štipendiranja.
Tako smo že v oktobru izpolnili anketo o izbiri poklica. Zanimali so nas rezultati in svetovalni delavci so nam poslali zanimive podatke.
Cvetka Kozmus iz Trbovelj sporoča, da imajo letos 229 osmošolcev. Največ se jih želi vpisati v gimnazijo (61), 23 za avtomehanika. Ki za ekonomskega tehnika, 13 za elektrotehnika. 9 bi jih šlo v gostinsko šolo itd. 133 učencev se je odločilo za šolanje v Zasavju, ostali pa v Ljubljani. Celju in drugod.
Podatki Jolande Kamnikar - Sernel iz Zagorja kažejo, da imryo 236 osmošolcev. Prav tako se jih je največ odločilo za gimnazijo (38), 28 za avtomehanike, frizerje (17), mizarje (15), gospodinjske storitve (14) in tako dajje. Zanimivo je, da jih bo ostalo v zasavskih šolah okrog 100, večina jih želi v ljubljanske šole.
Milica Kresovič Knap iz Radeč se ukvarja z 72 osmošolci. V anketi se j ih je odločilo za gim -nazijo 8, gospodinjske storitve 6, za kuharje 5. po trije za avtokleparja, kem. tehnika, avtomehanika, energetika itd. Usmerjajo se v celjsko regijo pa tudi v zasavske šole. Zelo si želijo, da v Zagorju ostane oddelek za kuharje, ker sta v Celju dva oddelka za vse interesente povsem premalo.
Andreja Peternel iz Hrastnika skrbi za 121 osmošolcev. Tudi tu se jih je odločilo največ za gimnazijo (33), po sedem za elektrotehnike, avtomehanike, frizerje, zdravstvene tehnike, policaje, ... V celjske šole želi 71 osmošolcev -večina Dolanov. V Ljubljano jih gre 20, v Trbovlje in Zagorje 24 in tako naprej. Poudarja pomen staršev pri izbiri poklica.
V petek, 6. marca, bo po vseh srednjih in višjih šolah Slovenije že utečenr informativni dan. Nekateri bodo poklicno odločitev iz ankete že spremenili. Ugotavljajo, daje približno četrtina sprememb od prve namere do končnega vpisa.
Tudi vpisi bodo potekali pod okriljem šole -vse do 28. marca. Od 28. marca do 28. aprila imajo možnost prenosa prijat’.
Sprejemi na šole zavisijo tudi od opravljenih testov iz matematike, slovenskega jezika in izbirnega predmeta v maju ...
Fanči Moljk
Franco Juri gost
v Medijskih Toplicah
V sredo, 26. februarja so v zdravilišču Medijske Toplice predstavili drugo izdajo knjige karikaturista in poslanca Franka Jurija. Jaša L. Zlobec in Vlado Kreslin sta poskrbela za smešno in glasbeno plat uvoda v prijetni klepet. Med številnimi gosti v restavraciji se je pojavil tudi Janez Drnovšek kot domačin in član LDS, ki je ta večer tudi pripravila. O zbirki karikatur je Franko Juri dejal, da je to sklop zgodovinskih dejstev, dogodkov in da je, malce v šali, »lahko tudi učbenik za novejšo zgodovino v srednjih šolah«. O karikaturi sami pa je povedal, da je to njegov vstop v svet komentarja v slikovni obliki. Vprašanja gostov so se nanašala v glavnem na njegovo delo in način izdelave karikature. Malo v šali, malo pa tudi zares so obiskovalcem odgovarjali vsi trije liberalni demokrati. Drnovšek je bil glede bodoče vlade zadržan, Zlobec in Juri pa sta namignila, da je lahko SDP poleg demokratov resni partner v koaliciji.
Konferenca o proračunu
Vodstvo hrastniške občinske skupščine je na novinarski konferenci predstavilo osnutek letošnjega občinskega proračuna. Ta bo kljub temu, da •za zdaj še ni jasno, kolikšno javno porabo bo občinam odmerila republika, zanesljivo prekratek za marsikatero občinsko potrebo. Da bi gospodarno porabili tisto, kar se bo med letom nabralo v občinski blagajni in o čemer bodo Hrastničani lahko sami odločali, so v občini pripravili zbore kraja-
nov	M.O.
Predavanje o slovenskih naravnih znamenitostih
Planinsko društvo Trbovlje je eno redkih društev, ki že dolga leta organizira predavanja. Ta so večinoma s planinsko in alpinistično ter odpravar-sko vsebino, nekaj predavanj pa je tudi turističnih in naravovarstvenih. Udeležba na teh predavanjih je zelo dobra, potekajo pa večinoma v predavalnici Delavskega doma. Naslednje takšno predavanje bo v torek, 10. marca ob 18. uri v predavalnici Delavskega doma Trbovlje. Predaval bo Peter Skoberne iz republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine na temo: Slovenske naravne znamenitosti. Predavatelj bo predvajal tudi številne barvne diapozitive.	T.L.
Priznanja aktivnim
Koncept zaščite in reševanja v Sloveniji se približuje usmeritvam Mednarodne organizacije civilne zaščite, zato so se v republiki odločili, da se za dan Civilne zaščite določi 1. marec, svetovni dan civilne zaščite. V Zagorju so v ponedeljek, 2. marca'na slavnostni seji štaba civilne zaščite podelili priznanja. Zlati znak CZ sta prejela Tadej Burger in Karel Hudi. srebrni znak Barbka Rebolj in Ivan Brodar, bronastega pa Ivan Podlogar in Rudnik rjavega premoga Zagoije. Prejemniki priznanj so uspešno delovali na področju razvoja, krepitve m organiziranosti CZ, vidni so njihovi dosežki na področju zaščite in reševanja.	j l
Več programov radeške CATV
Kljub številnim prostovoljnim delovnim uram. ki jih opravijo vzdrževalci kabelskega sistema, zaradi pomanjkanja denarja nekaterih vzdrževalnih del v letu 1991 ni bilo mogoče opraviti. Tako so ostale nezatesnjena ojačevalna mesta, nepreple-skane omarice, glavne postaje niso ozemljili in podobno. K sreči do okvar ni prihajalo saj je vzdrževanje redno. Zaradi pomanjkanja sredstev je upra-vljalec povečal mesečno naročnino na 60 tolaijev. Cena priključka v Radečah trenutno velja 700 DEM. Pripravljajo tudi projekt za prehod iz skupinske na individualno instalacijo. Vzrok so številne odselitve in neplačevanje vzdrževalnine ter težave, ki nastajajo zaradi instalacije skupinskih razvodov. Upravni odbor je sprejel tudi predlog internega programa za obveščanje Radečanov ter informacijo o nakupu novega satelitskega programa s pretežno filmskim sporedom.	F.K.
Redno usklajevanje komunalščine in stanarine
Nove cene vodarine, odvajanja in prečiščevanja odplak, odvoza komunalnih odpadkov, proizvodnje in distribucije toplote, stanarin in pogrebnih storitev v Zagoiju, so v veljavi in uporabi od začetka februarja. Objavljene so v Uradnem vestniku Zasavja. Izvršni svet je zadolžil odgovorne, da pri naslednjem povišanju cen komunalnih storitev vključijo tudi prispevek za razširjeno reprodukcijo za posodobitev komunalne infrastrukture. V skladu z določili Odloka o oblikovanju cen komunalnih storitev in najemnin, ki je bil objavljen v Uradnem listu 5/92 pa n^j bi v prihodnje cene usklajevali redno vsak mesec.	I.L.
Zaposlovanje v Radečah
Po nekaterih podatkih ima širše radeško območje kar 42,7 odstotka prebivalstva med zaposlenimi. Tako podjetja spodnjega dela laške občine zaposlujejo 1428 delavcev. V prometu in zvezah je zaposlenih 525 delavcev, v trgovini in gostinstvu 85 delavcev, ostalo pa v kmetijstvu in gozdarstvu, drobnem gospodarstvu ter ostalih dejavnostih. Zanimiv je podatek, da je v spodnjem delu občine kar 71 obratovalnic, ki skupno zaposlujejo 155 delavcev. Trenutno delo zunaj radeške doline opravlja 234 Radečanov, podobno število pa jih vsak dan pride tudi v Radeče na delo.	F.K.
PARLAMENTARIJE
Zagorje: zaspani zeleni
Na enajsti seji občinske skupščine v Zagorju so poslanci obravnavali deset tem. Zanimiva so bila delegatska vprašanja. Najprej: kaj je privedlo ’ vodstvo osnovne šole KS Senožeti - Tirna da v kuhinji ne pripravljajo več kosila listi dan. ko otroci obiskujejo verouk. V ta namen so namreč zbirali hrano in pridelke za ozimnico. Odgovor ho izvršni svet priskrbel do naslednje seje.
Delegatka zelenih, Marinka Draksler, sc je dotaknila bodoče regijske deponije in opozarjala poslance, naj o njej ne sklepajo prej, preden "da" ne bodo rekli krajani Orleka. Glede clcklrofiltrskega pepela pa je izrazila bojazen, da ga ne bi spet začeli voziti na Ruardi. Predsednik izvršnega sveta Janez Lipec ji je glede deponije odgovoril, da je Orlek na podlagi strokovnih ugotovitev najprimernejša lokacija, da sov pripravi projekti, brez katerih do odločitve ne more priti. Ta pripravaje v pristojnosti občinske vlade. Ko bodo narejene strokovne podlage, pa bodo lahko stekli pogovori s krajani. Predsednik skupščine Janez Rcžun pa je glede clektrofiltrskega pepela povedal, da so se v Kisovcu prepričali o njegovi dobri strani, da ga pa na Ruardi ne bodo vozili, ker je tam prostor za zasavsko letališče.
Poslanec krščanskih demokratov Janez Andrej Dolšina je vprašal, kaj bodo v občini naredili za zaščito verujočih, ki sc udeležujejo verskih obredov . Ob Božiču so bili deležni nasilja pijancev.
Na februarski seji poslanci še niso sprejemali proračuna. Dejanske potrebe porabnikov so dvakrat večje, kolje predvidenega denarja. Javna razprava o osnutku bo pravi lov na denar. V javno razpravo so posredovali tudi odlok o občinskih simbolih - grbu in zastavi, ki ju je dovoljeno uporabljali le v predpisani obliki in v skladu z določili odloka.
Zagorske osnovne šole in glasbena šola so postale javni zavodi. Sprejete so bile programske zasnove za ureditev zagorske tržnice.
Kaj so delali zeleni tri mesece, bi se lahko vprašali ob razpravi o odloku o varstvu zraka. Tekst je bil toliko časa na voljo prav zato, da bi doživel dopolnitve, če bi bile potrebne. Čas pa je bil očitno hitrejši. Žal je bil glas zelenih prebujen šele na seji, ko je bil predlog tik pred sprejetjem in je na vsebino možno dati le amandma. Pa stranka tudi tega ni imela pripravljenega. Očitek poslanke zelenih Marinke Drakslerje veljal predlagatelju, da so določila v predlogu preveč splošna. Pa vendar recimo dobro besedo o odloku, ki je bil v strokovnih krogih skrbno priprav-
'■*Cn	Ivana Laharnar
Kolo: Tomo Hrc/.ovar Zagorski poslanski dogovori
Hrastnik: sanacijski program za zrak
Poslanci SO Hrastnik so na februarskem zasedanju osrednjo pozornost namenili občinskim nalogam v letošnjem letu in osnutku proračuna, s katerim naj bi te naloge uresničili.
Razprava
oproračunu
Javna razprava o letošnjem hrastniškem proračunu,ki ga organizirala izvršni svet in pred-s cd Ivo SO Hrastnik sc je začela včeraj v KS Rudnik. Naprej pa sc bodo razprave razvrstile takole:
KS Dol v četrtek, 5.3. ob 17. uri v Kinodvorani Dol
KS Boben v petek, 6.3. ob 18. uri v Zadružnem domu,
KS Steklarna v ponedeljek, 9.3.ob 16. uri v Domu RD Podkraj ob 19. uri v Taborniškem domu
KS Praprotno v torek, 10.3. ob 19. uri v Zadružnem domu
KS Podkraj v sredo, 11.3. ob 19. uri v bivši OS
KS Kovk	v četrtek,
12.3.	ob 19. uri v Domu KS
KS Krnice- Savna peč v petek,
13.3.	ob 19. uri v domu KS
KS Marno	v soboto,
14.3.	ob 18. uri v Domu KS
KS Turje- Gore v nedeljo,
15.3.	ob 10. uri v bivši OŠ
Tokrat je bilo zanimivo tudi vodenje same seje. Poslancem so najprej predstavili naloge, nato pa tudi. koliko bodo stale in koliko denarja je zanje treba zagotoviti v občinskem proračunu.Tako so se izognili pisanju želja in prevelikih nestvarnih apetitov.
Najpomembnejše, kar so poslanci tokrat sprejeli, je sanacijski program za zrak. Z njim naj hi zmanjšali emisijo žveplovega dioksida iz Toplarne in drugih kurišč. Z njim naj bi (kratkoročno) že do konca prihodnjega leta zmanjšali onesnaženost zraka pod 4. stopnjo onesnaženja, do leta 1996 pa razen zmanjšanja onesnaženosti uvedli še stalno spremljanje emisij in imisij v občini.
Letos naj bi tako preuredili toplarno, da bi lahko prešla na drug način kurjenja, zgradili primarni toplovod preko Loga, Novega doma do Ceste l.maja in nanj postopno, glede na razpoložljiva sredstva, priključevali stanovanja in poslovne prostore. Na Dolu pa bi za začetek rekonstruirali kotlovnico na Trgu borcev NOB 2, da bi lahko uporabljala plin ali kurilno olje.
Naloge sanacijskega programa bi po cenah s konca novembra lani veljale 26,1 milijon tolarjev. Največji del, 12 milijonov tolarjev ekoloških sredstev, naj bi prispevala republika, 5,3 milijona tolarjev ekološkega denarja naj bi zagotovila občina, 3,7 milijona tolarjev bi prispevala Toplarna, 0,75 milijona Steklarna, iz sredstev stavbnega zemljišča pa naj bi za to namenili 5 milijonov tolarjev.
Poslanci so brez prave razprave (to so prepustili javnim razpravam v krajevnih skupnostih) sprejeli še osnutek proračuna občine, spremenili odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in določili novo vrednost točke za izračun tega nadomestila.
Slane Sterbucl
Trbovlje: o proračunu in cerkvi prihodnji teden
Za konec februarja je bilo napovedano tudi zasedanje trboveljske občinske skupščine. V delovnih telesih pa se je zavlekla priprava osnutka občinskega proračuna, zato so zasedanje odložili na 11 .marec. Župan Franc Majnardi ne pričakuje, da bodo poslanci v enem dnevu izčrpali dnevni red in sc poenotili o vseh točkah.
Razen o proračunu bodo razpravljali še o ustanovitvi javnih zavodov, pa o statutu slovenske lokalne skupnosti, volili bodo sekretarja skupščine (Majnardijev predlog je Ivan Malcš ali združitev sekretariatov izvršnega sveta in skupščine). Med zanimivejšimi je še del osnutkov prostorskih planov - tokrat o predelu nad muzejem, ki je cerkvena last in kjer naj bi bil prostor rezerviran za gradnjo nove trboveljske cerkve.
S. Š.
KOLEDAR DOGAJANJ
14.	februar - Tega dne, nekaj
dni pred njim in nekj po njem, prispe v Hrastnik oz. tamkajšnjo dolsko jamo dnevno okrog 30 ton elektrofiltrskega pepela iz ljubljanske Toplarne. Glede na to, da je gašenje s tem materialom v rudnikih menda že preizkušena metoda, jo uporabljajo tudi tu ( k sreči požar večje materialne škode ne more povzročiti, kajti premoga na kraju, kjer gori, ni več). Poleg tega v Hrastniku uporabijo še eno že preizkušeno metodo: ne ponovijo namreč napake, ki jo je storil zagorski rudnik in o vsem pravočasno obvestijo pristojne v občini. Žal oboji (Rudnik in občina) pozabijo na drugo preizkušeno metodo: javnost o prevozu pepela obvestijo šele potem, ko jih o pepelu pobarajo novinarji.
15.	februar - Na Izlakah se na eni svojih rednih skupščin sestanejo predstavniki 15 slovenskih radijskih postaj, združenih v združenju teh postaj. Temi imajo le dve: razpravljajo o osnutku zakona o javnih glasilih (načelno ga podprejo) in izberejo kraj, v katerem naj bi sc odvijal festival radijskih postaj v letu 1992. Odločijo se za Slovenj Gradec.
18. februar - Torek je dan za seje zasavskih občinskih vlad. Tega dne se sestane hrastniški izvršni svet. Ena od točk je opredelitev do programa t.i. šestmesečne podjetniške inkubacije, kajti v Hrastniku že nekaj sača obstaja delniška družba, Modulus imenovana, namenjena pa čim bolj uspešni izpeljavi zadev s področja obrti in podjetništva. Menda je prišel čas, da opraviči svoj obstoj.
18. februar - Ta torek sc odlikuje še po nečem posebnem - po opozorilni stavku zaposlenih v slovenski energetiki, za katero se v zasavskih premogovnikih odločijo s težkim srcem. Še vedno se namreč spominjajo, kako kratko so potegnili oktobra leta 1990, ko so nazadnje resno stavkali. Od polnih ust prestruktuiranja menda ni ostalo drugega kot odpuščeni in v raznorazne d.o.o. "prezaposleni" de-
lavci. Sicer pa kakšnih večjih posledic te opozorilne stavke rudarji ne pričakujejo.
19. februar - Pri trboveljske
Rudisu ocenijo svoje lanskoletno poslovanje. Dokaj ugodno je bilo, kar pomeni za 115 milijonov dolarjev skupnega prihodka, od tega 99 milijonov na tujih trgih. Manj zadovoljni so z vrednostjo podpisanih pogodb in pa z zaprtjem južnih trgov. Izjalovljene načrte v Maleziji oz. začasno zamrznjene pripisujejo slabostim našega bančnega sistema, bojijo pa se tudi za 1300 svojih delavcev v Nemčiji. Nekaj od njih utegne zaradi težav z delovnimi dovoljenji, katere nastajajo v Sloveniji, izgubiti delo.
19. februar .- Tega dne
preštevajo tudi v d.o.o. Spekter - čeprav ne delavcev oz. prihodka. Preštevajo pa stanovanja v svoji oz. rudniški lasti, ki so jih občani že odkupili. V Trbovljah so od 1872 rudniških stanovanj prodali 107, v Zagorju pa od 1275 102 stanovanji.
21. februar - Tri dni po opozorilni stavki v Trbovljah znova ustavijo Termoelektrarno. Tokrat iz varnostnih razlogov oz. zato, da bi popravili kotel bloka 4, na katerem so se pojavile težave s tesnjenjem. Okvaro obljubljajo odpravili že za nedeljo, zaradi tresljajev pa jim to uspe šele naslednji dan.
24. februar - župan in predsednik IS Hrastnika skličeta za to jutro tiskovno konferenco. Pogovarjajo sc o proračunu. O njem bodo v Hrastniku temeljilo spregovorili - na sestankih po vseh krajevnih skupnostih. Kot običajno in povsod tudi v Hrastniku ni dovolj denarja za vse potrebe.
26. februar - V Zagorju in Hrastniku se zberejo poslanci občinskih zborov. Oboji se "poglobijo" v osnutek proračuna. Še najbolj pestro je ob delegatskih vprašanjih.
26. februar - Delniška družba
Medijske Toplice in LDS tega sredinega večera organizirata predstavitev druge izdaje knjige karikatur Franca Jurija. Satirično - zabavni večer ob sodelovanju Jaše L. Zlobca in Vlada Kreslina, še posebej pa zaradi gosta dr. Janeza Drnovška prerase v enega predvolilnih nastopov stranke.
28.	februar - V restavraciji hotela Rudar v Trbovljah se ob 12. uri zberejo delničarji LB, Banke Zasavje, Trbovlje, da bi se seznanili s poslovanjem v lanskem letu (menda je bilo relativno zelo ugodno), da bi postavili temelje poslovne politike za letošnje leto in da bi odgovorili na morebitna vprašanja delničarjev.
29.	februar - Pustna sobota spravi na noge tudi Zasavčane. Izvirnih mask je bolj malo, veselja pa veliko. Še posebej v hrastniški občini, kjer so pus-tovali kar na štirih koncih: v športni dvorani z uvoženim Forumom, v poslovni stavbi, na Dolu in v Praprotnem.
2. marec - V LB, Banki Zasavje tega dne gostijo novinarje. Direktor Zdenko Fritz sc pohvali za lanskimi rezultati poslovanja, malo manj pa z OD delavcev, ki bi bili glede na poslovanje lahko precej boljši, a odstopajo tako od OD nekaterih zasavskih podjetij, pa tudi v sistemu LB - na slabše, seveda.
Polona Malovrh
CVETLIČARNA LAVRAČ
Zagorje ob Savi
VAM POLEG VSEH DOSEDANJIH AHTIKLOV
-	lončnice
-	rezano cvetje	NUDI NOVOST
-	vence	poldragi kamni v horoskopskih znamenjih
-	šopke
KBDKUT0 8.*
jeT^niCei®"
■	Pepelkoti. Zasavski predsedniki vlad so se družno pritožili skladu, ki upravlja dediščino bratov Grimm. V peticiji zahtevajo, da se Pepelka v vseh naslednjih izdajah začenja takole: Nekoč so za mnogimi gorami živeli trije kralji (varianta: predsedniki). Najprej so iz daljne dežele pripeljali pepel (varianta: elektrofilterski pepel) Francu Beravsu -Iskrici, zatem Janezu Lipcu - Lipetu in nazadnje še Stanetu Kirnu - Formuli...
■	Bazičnost. Litijskemu poslancu in poslancu že tudi prej Janezu Lukaču - Beograjčanu se je podrl svet. Šef socialistov Viktor Žakelj - Vreča noče priznati, da bi bil Beograjčan kdajkoli član njegove stranke. Če se ga odrečejo še kmetje, mu bo res ostala le še Gobarska družina Zagorje; ti so se doslej držali načela, da dajejo bazo vsem, ki gredo po gobe.
■	Izsiljevanje. Povsem drugačne težave pa ima šef zagorskih liberalov in liberalno-demosovske koalicije Matjaž Švagan - Čižek. Šef tamkajšnje partije Tomo Garantini -Lekarnar mu je obljubil potrdilo, da Čižek ni bil nikoli v partiji, če mu ta zagotovi dobro plačano službo pri Imeldi. Lekarnar ima službo že skoraj v žepu, le znatno več kot eno potrdilo bo moral napisati.
■	Sve zbog ... Bivši prvi Jugoslovan Janez Drnovšek -Gable se je odločil za presednikovanje liberalnim demokratom. Dosedanji predsednik Jože Školjč - Tužne oči je to komentiral takole: pristopil je samo zaradi Vike Potočnik -Antivojska, ki ima najboljše zveze v beograjskih vojaških vrhovih in mu edina lahko priskrbi njegovo uniformo.
■	China biznis. Domžalski župan, krščanski poslanec in poddirektor izlaškega Elektroelementa Ervin A. Schvvart-zbartl - Morala je pri Kitajcih naročil tisoč znanih plavih kostimov. Nositi jih bodo morale vse v Elektroelementu zaposlene, da ne bodo kakorkoli izzivale njegovih visokih mora-l(istič)nih kriterijev.
I Razočaranost. Prvi hrastniški vojak in LDS-ovski poslanec Miran Jerič - Visoko čelo je zaradi (neučinkovitosti hrastniške podružnice notranjega ministrstva izgubil še nekaj las. Že več kot mesec dni čaka na tablice s hrastni-škim grbom za povsem novo bleščečo astro. Predlog: avto, ki sedaj takointako stoji v garaži, naj pokloni občini za službeno vozilo - morda se bodo tablice potem hitreje našle.
I Domoljubnost. Bivši ljudski tribun, župan, socialist, sindikalist in sedajšnji profesionalni pripravljalec stavk, Franjo Krsnik - Perspektiva si skuša z domoljubnimi govori v hrastniškem parlamentu, s katerimi uspava poslance, zagotoviti točke za funkcijo na okraju. Bojimo se, da s funkcijo ne bo nič.
■	Kuhinjska pleh muzka. Prvi zasavski inšpektor in prav tako prvi zagorski plehar Vlado Kojnik - Električar je pridobil bogato sponzorstvo Svee. Glavni na Svei Miro Štrajhar - Kuhinja je mecenstvo pogojeval s samo eno malenkostjo. Namesto na pogrebih bodo pleharji poslej eno za-špilali vsakemu kupcu katere izmed Sveinih kuhinj.
■	Milo za drago. Zdenko Fritz - Desetdin, ki mu je država zapravila devize njegovih varčevalcev, vrača udarec. Niti hrastniškemu županu, Poldetu Grošlju - Samoprispevku in izvršniku Stanetu Kirnu - Formuli za dokončanje objekta Ojstro ni dal poceni kredita. Za 9 milijonov kredita je zahteval po petih letih 49 milijonov, kar je predrago tudi za državo.
Epigrami
ZASAVSKA TELEFONIJA
Zamorc ali zamorec?
Toporišiča preberi najprej, Kekec in nato presojaj epigrame - cepec!
In še to:
če že greš se stihoklepca, Lukec, drugič daj z obraza krinko - Kljukec!
Pa za konec:
torej, čukec, pot pod noge in na Kreto, koder še čez dan lahko boš vlekel - dreto!
MEHURČEK
Je tistim rad žebral, ki so denar želeli:
»Če manj vam bom dajal, tem lepše boste peli.«
Le v skromnost je verjel, se na pohlep huduje, -odkar pa vodi zbor, mož le v denar veruje.
Luka
Avtor: Milan Razboršek
■:	Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja
j: odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja
;i bralcev o življenju in dogeyaiyu v Zasavju.
1" Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem jj omejena na največ 30 tipkanih vrstic, ji Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
\	Uredništvo

Spoštovani!
Ker sva se z Janezom Knezom poznala, sem z velikim zanimanjem prebral v 6. številki »Grenak jubilej«. Ker je slikar, ki je mednarodno priznan, me je zelo prizadelo, da se mu Slovenija ni oddolžila (vsaj skromno) za tisto, kar je on d^jal njej 40 let in še vedno daje. Kot optimist je poznana tudi njegova skromnost ter bo verjetno doživel tisto kot mnogi odlični slikarji pred rjim. Postal bo slaven po smrti. Vendar s tem se ne da živeti. Ker je pa še vedno mlad, se lahko še veliko zgodi, kajti pred seboj ima lahko še najmanj četrt stoletja življenja. Na-zdravje Janezu za 60-letnico.
Janez Minneapolski
Kot zaveden Zagorjan zelo podrobno zasledujem vse, kar se dogaja v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji. Znano mi je, da imate v Sloveniji zelo intelegentne ljudi. Slovenci v Ameriki ne moremo razumeti, zak^j vas zastopajo ljudje na ameriški televiziji katerih angleščina je »prava polomya«. Ne pove ničesar, nimamo pojma, k^j hoče povedati. Nasprotno je s Hrvati in Srbi, ki pa so zelo »tekoči«. Ker je Zasavje zelo pomemben del Slovenije, sem moral to napisati. Morda pa ima Stane Gošte kakšen »vpliv na vrhu«. Rad bi mu čestital za managerje leta, prav tako VESNI, ter nenadkriljivim Zagorskim PLEHARJEM.
Lep pozdrav vsem, ter mnogo uspeha v letu 1992.
Janez Bren iz Minneapolisa
P.S. Moj sin Matjaž, ki je obiskoval osnovno šolo v Zagorju ima Master Degree v mednarodni trgovini Če lahko pomaga ali svetuje kakšnemu podjetju, bo zelo vesel.
Zdravo!
Zahvaljujeva se Vam za torto in še veliko uspeha z Vašo in našo revijo ZASAVC.
Helena in Matjaž Trošt, Trbovlje
Pohvalimo dobre
Nekoč so ljudje živeli v dolini, kije bila vsa zelena in obsijana s soncem. Otroci so se veselo igrali in ptički so lepo prepevali. To je bilo v davnih časih in je za tiste, ki živimo v tem času, sedaj, skoraj neverjetno, daje bilo nekoč tako.
Potem pa se je pojavil nad dolino črn oblak, bil je umazan in grd. Ptički so prenehali peti. smeh je zamrl na obrazih ljudi. Trava je izgubila svoj lesk. drevje je začelo odmirati.
Dolgo je trajalo, da smo se zavedli, kaj se je zgodilo. Začeli smo iskati krivce, celo našli smo jih. Potem smo se začeli pogovarjati, kaj storiti, sestankovali so, in sprejemali sklepe, sprejemali ukrepe, toda ukrepal ni nihče.
Potem pa se je tu in tam pojavil kdo, ki ni ostal le pri besedah. To so bile redke izjeme, ki so kot samotne zvezde zasijale na ekološkem nebu. Ena takšnih izjem je prav gotovo tudi CEMENTARNA TRBOVLJE, ki že tretje leto obratujejo s čistilnimi napravami. Iz tega se da sklepati, da so v cementarni ekološko usmeijeni, ni jim vseeno za zasavsko dolino, ker vidijo prihodnost v tej ozki toda domači dolini.
Vendar pa je tu še en problem, ki je v bistvu problem družbe. Zakaj? Zato, ker grajamo in karamo tiste, ki so veliki grešniki, ne pohvalimo pa tistih, ki so svoj greh že popravili in s tem prispevali, k boljšemu ozračju v tej lepi dolini.
Takšnih izjem je sicer malo, vendar CEMENTARNA TRBOVLJE je ena od rajih, zato jo lahko pohvalimo.
Renata Kovač iz Zagorja
Je bilo res potrebno...
V restavraciji Marela v Kisovcu dela kolektiv, ki se resnično trudi, da s svojim delom kar najbolje zadovolji potrebe in želje gostov.
Da zadovoljiš okus 77-tih gostov, je za dobro organizacijo, kvalitetno postrežbo in hrano potrebno ogromno truda. Ker ugotavljam, da ti lahko ves ta trud izniči ena sama neprava miza, bi rada odgovorila g. Lasiču na njegovo kritiko glede rezervacije mize za Silvestrovo. Gostje so rezervirali oz. odpovedovali rezervacije vse do zadnjih dni v mesecu decembru 91. »Miza vplivnih«, kot jo g. Lasič imenuje, se je iz dneva v dan povečevala. Da ne zapreš dohoda strežnega osebja do ostalih miz in da poskrbiš za nemoteno gibanje gostov, lahko tako številčno mizo postaviš le v kot, katerega si je omenjeni gospod želel.
To sem mu ob prihodu skušala tudi razložiti. Ker je pokazal veliko razočaranje in nerazumevanje, sem mu, ker je prišel med prvimi, dala celo možnost, da si izbere katero koli drugo mizo. zakaj si je ni - ne vem.
Če bi bil g. Lasič večkrat gost v naši restavraciji, bi kmalu ugotovil, da pri nas bolj ali manj vplivnih
. gostov ne poznamo, ker so za nas vsi gostje enako pomembni.
Če je z besedami - prave ljudi na prava mesta -mislil ljudi, ki svoje delo opravljajo z odgovornostjo in s srcem, potem upam. da smo pravi ljudje na pravih mestih. To lahko potrdi dejstvo, da do sed^j s strani gostov na naše delo še ni bilo ne veliko in ne velikih kritik.
ŠEFICE pa imamo tudi svoja imena in priimke.
Poslovodja PE Marela Alenka Uran, Kisovec
;Kaj se dogaja ina zagorski občini
j Dne 22.1.1992 seje v pisarni Sekretariata za varstvo okolja, ki ga vodi Stana Fain, vršil sestanek. Navzoča je bila ona, predsednik Izvršnega sveta Janez Lipec in Jože Čampa.
Med drugim smo govorili o prenosu lastništva parcele številka 96/2, ki n^j bi ga občina kot lastnica izročila Župnijskemu uradu Kisovec. 7. febru-aija sem na upravi Rudnika Zagorje videl Sklep sodišča, kjer lastništvo omenjene parcele s strani Rudnika sploh še ni prenešeno v občinsko last. Tako po letu in pol kar Fainova rešiye našo prošnjo (od 29.12.1990). Za prenos lastništva ni storjeno niti to, da bi občina postala sama lastnik zainteresirane parcele, kakor predvideva veljavna zakonodaja, kgj šele, da bi to lastništvo prenesla na Župnijski urad.
Ker smo v komunističnem režimu morali prositi za gradbeno dovoljenje za cerkev 26 let, se sprašujem, koliko let bo potrebno, da bo rešena naša prošnja za lastništvo omenjene parcele?
Tako je na omenjenem sestanku Fainova vlekla za nos sebe in naju s predsednikom Lipcem.
Res je, da se je v prejšnjem režimu dogajalo, da je občina izročala v last nepremičnine, ki niso bile njene. V demokraciji se to ne bi smelo ponavljati. Pa se sprašujem ali zagorska občina skrbi, da bi bili pravi ljudje na pravem mestu, da se ne bi dogajalo to. kar se dogaja?
Jože Čampa, Kisovec
Otroci so naše naj večje bogatstvo
Prizadeta sem, ko vidim vsako jutro, kako lastniki ljubkih psičkov izvajajo njihovo iztrebljanje po naših zelenicah in edinem parku.
Nič nimam proti psičkom, ko opravljajo svoje naravne potrebe, toda ko vem, da se v parku in na vseh kolikor toliko zelenih površinah okrog naših sivih blokov zelo radi igrajo tudi naši, nam še »ljubši« otroci. Groza me je, ko gledam, koliko je teh zares »pajsjih« iztrebkov.
Moj predlog za rešitev tega problema: Naj vsak lastnik psa vzame zjutraj s seboj tudi ustrezno posodico (vedro, kantico, plastični kozarec ali kar koli že) ter grabljice ali metlico in naj sproti pospravi za svojim ljubljenčkom. Bomo videli, da se tudi na ta način da malo olepšati naše okolje in bivanje v njem, ker je edino, ki ga imamo.
V civiliziranem svetu to že dolgo delajo, kaj pa pri nas?
Občanka iz Zagorja (naslov znan uredništvu)
Sporočilo uredništva
Slovenski krščanski demokrati iz Zasavja so nam poslali »Izjavo za javnost«. Enako besedilo je že bilo objavljeno v slovenskih dnevnikih. Zato je v našem časopisu ne objavljamo.
Uredništvo
ZASAVJE SHiÖM PÖ
mmm	I
wXwwäwwäwK«««™^
CEMENTNI IZDELKI
Vir, Šaranovičeva 10, tel: 713 327 DELAVNICA - VRBA - LUKOVICA
-	TLAKOVCI H in S
-	VRTNI ROBNIKI in PLOŠČE
-	KOMPOSTNIKI TOPLE GREDE
-	OGRAJE
-	CVETLIČNA KORITA
ZA PLAČILO V GOTOVINI
NUDIMO

Ker življenje potrebuje varnost
£

NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA
V NESREČI
NE BOSTE OSTALI SAMI.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA
OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE TRBOVLJE, Cesta oktoberske revolucije št. 14,
Telefon: 0601-21 844. 21 298
l?I&l£&&T&WWHŠTWEs
HRASTNIK, Cesta F. Kozarja 7, tel 41 755 ZAGORJE, Cesta zmage b.S., tel 61 450
Uredništvo cosopiso Zostivč
vabi k sodelovanju ulične prodajalce časopisa

ro
KROGLIČNI VENTIL "KOVINA ŠMARTNO"
PRIVATNA TRGOVINA
IZLAKAR
Stanetov trg 23, Šmartno
Prodajamo use vrste krogličnih ventilov in ves program tovarne KOVINA
UGODNE CENE, CENE tudi PO DOGOVORU!
informacije po telefonu: (061) 881 390
Zaposleni - nezaposleni
Denarja vse manj, nezaposlenih vse več ... Foto: Branko Klančar.
Brezposelnost je ekonomski, socialni in politični problem sodobnih gospodarstev. Brezposelnost pa je tudi beseda, s katero se v Sloveniji srečujemo prav vsak dan in na vsakem koraku. Konec januarja je bilo na zavodih za zaposlovanje v Sloveniji prijavljenih 94.064 brezposelnih. Dejstvo je sicer, da se Zavod za zaposlovanje, Ministrstvo za delo in številna podjetja borijo proti naraščanju brezposelnosti. Če ne bi v zadnjih dveh letih izvajali ukrepov aktivne politike zaposlovanja in ohranjanja ekonomsko upravičenih delovnih mest, bi bilo trenutno brezposelnih še za 30 do 40 tisoč več. Tako v Sloveniji, kaj pa v Zasavju...?
Tudi v Zasavju ne zaostajamo za povprečjem brezposelnih v Sloveniji. Nasprotno. Število brezposelnih se veča iz meseca v mesec, s tem pa je tudi iz meseca v mesec manj upanja, da bo bolje, da se bo ta krivulja brezposelnosti končno le umirila in se počasi začela vzpenjati. Toliko let prepotrebni rudniki so se v zadnjih letih pokazali za ne toliko potrebne, gradbena dejavnost bolj ali manj le vegetira, le nekaterim, in teh je zares malo, uspeva poslovati s pozitivnimi številkami. Zato tudi ni
-	X
Zakon pravi
da se iskalec zaposlitve šteje za brezposelno osebo, če se prijavi zavodu in ni v delovnem razmerju, ni lastnik ali solastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve ustvaril dohodek, s katerim se lahko preživlja, s tem, da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti nižji od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Iskalec zaposlitve tudi ne sme opravljati samostojne dejavnosti kot redni poklic in ne sme biti lastnik, > zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskih ali gozdnih zemljišč ali drugih nepremičnin, od katerih se lahko preživlja na osnovi ustvarjenega dohodka, s tem da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti nižji od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka.
V_________________________________J
čudno, da je v Zagorju po zadnjih podatkih brezposelnih 902, v Trbovljah 1348 in v Hrastniku 566 (ob prebiranju teh vrstic pa so te številke že večje za nekaj deset...).
Kljub tem astronomskim številkam le ne moremo reči, da je politika vseh treh zasavskih občin ostala križem rok pri reševanju problema brezposelnosti. Tu je treba vsekakor omeniti pomembnost javnih del. Lani je bilo na primer v Sloveniji 135 aktivnih programov, letos se jih nadaljuje še 90, v ta dela pa se vse bolj vključujejo tudi zasavske občine. Pri javnih delih namreč ne gre za množična težaška dela, ampak za manjše akcije v različnih dejavnostih. Javna dela so dostopna vsem nezaposlenim, prijavljenim pri zavodu za zaposlovanje, osebam, ki opravljajo javna dela pa so zagotovljene pravice in priprave na zaposlitev in plačilo za opravljeno delo, določeno s pogodbo.
O
V Hrastniku javna dela
Kpo lanskoletnih izkušnjah, ki jih imajo v Hrastniku, je bil odziv brezposelnih na javna dela zelo velik. Predvsem pa pozitiven, saj, kot pravijo na zavodu za zaposlovanje v Hrastniku, delavec za opravljeno delo na koncu dobi 70 odstotkov plačila, ki bi pripadlo delavcu, ki bi enako delo opravljal v rednem delovnem razmerju. Za omili-
tev brezposelnosti so tudi v letošnjem letu v Hrastniku pripravili program javnih del, in sicer bo možno kopanje vodovoda, urejanje pašnikov in sadovnjaka, na področju ekologije bo tudi čiščenje in urejanje okolja ter kopanje za toplovod, pa tudi odvoz raznih odvečnih stvari iz stolpnic v Hrastniku. Dela so predvidena tudi na področju socialne pomoči učencem, ki imajo težave pri učenju, pa nega občanov.
Povezave med zavodom in občino v Hrastniku res ni velike, vendar pa so se v občini le lotili nekakšnega programa, ki med drugim zajema tudi politiko reševanja brezposelnosti. Izvršni svet je namreč že pri nastopu mandata v svoj program dela opredelil med prednostne naloge tudi nalogo, ki je vezana na razvoj ekonomsko učinkovite preobrazbe gospodarstva ter razvoja podjetništva in obrti. Vse to je povezano z novimi delovnimi mesti. Podjetništvo in drobno gospodarstvo je namreč področje, ki z dokaj majhnim začetnim vložkom osnovnega kapitala že v kratkem času daje pozitivne ekonomske učinke, hkrati s tem pa tudi možnost za razširitev ter potrebo po novih delovnih mestih. V to pospeševanje se mora v prvi vrsti vključiti občina s proračunskimi sredstvi, s katerimi bi prispevala svoj delež k realizaciji idej obrtnikov, podjetnikov in občanov, ki bi to želeli postati.
Z	'	■	X
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti so denarno nadomestilo, denarna pomoč, priprava za zaposlitev, povračilo prevoznih in selitvenih stroškov, pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno ter pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečni osebni dohodek zadnjih treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja, za prve tri mesece prejemanja znaša denarno nadomestilo 70 %, v naslednjih mesecih pa 60 % od osnove.
V ______________________________J
Kako poteka »reševanje« 8200 zaposlenih v Trbovljah
Sprotne analize gospodarstva v občini Trbovlje kažejo, da se položaj gospodarstva v občini nenehno slabša, problemi pa se v veliki meri odražajo na socialnem področju. Poleg analize zaposlenosti, so v Trbovljah pripravili tudi nekakšno prognozo. Socialni program, ki so ga izdelali v lanskem letu bi bilo kratko malo nemogoče izvesti enkratno (vzrok so seveda proračunska sredstva, ki jih za tak program ni dovolj), zato so se v občini odločili za kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Tako vsi tisti, ki so brezposelni ali pa so kot presežni delavci, dobivajo sredstva z zavoda in preko občinske enote. Center za socialno delo nudi razne socialne pomoči, kot je na primer subvencija stanarin, družbena pomoč otrokom, začasne denarne pomoči, pa doplačilo oskrbnine v vrtcih. Poleg tega dobijo nekateri občani tudi sredstva iz republiškega proračuna, kot so npr. rejnine, štipendije.
Na področju gospodarstva so bile vložene občinske obveznice v podjetja v dveh oblikah: kot kredit in kot lastninski delež. Namen je ohraniti delovna mesta ter omogočiti nove zaposlitve. Podpiranje razvoja obrti in podjetništva pomeni tudi kreditiranje in subvencioniranje novih delovnih mest iz proračuna. Poleg tega pripravljajo v Trbovljah vrsto javnih del, ki so v veliki meri pogojena s finančnim stanjem, saj so planirana dela ocenjena na devet milijonov tolarjev, od tega pa bremeni občinski Žakelj kar 70 odstot-
kov, medtem ko na republiko odpade 30. Zato nameravajo najprej izvesti javna dela v višini štirih milijonov tolarjev. Dejstvo je, da se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ne morejo obnavljati družbene stavbe, zato bodo ta dela med prvimi v sklopu jav-I nih del v trboveljski občini.
Dijaki, študenti... štipendije
Višina kadrovske šptipendije za učence ne sme biti nižja od 20 odstotkov, za študente pa ne nižja kot 30 odstotkov zajamčenega .osebnega dohodka. Učenci in študenti, ki nimajo kadrovske štipendije, imajo pravico uvelja-iti štipendijo iz sredstev za zaposlovanje (gre za takoimenovane republiške štipendije). Poleg štipendije pa pripadajo učencem in študentom še dodatki k štipendiji za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča, dodatki k stroškom prevoza v šolo in dodatki k štipendiji za dosežen učni uspeh.
Kisovec, zagorska rešitev?
Kljub že kar lepemu številu brezposelnih v lanskem letu, v Zagorju niso imeli programa javnih del. So se pa na zagorski občini toliko bolj potrudili za letošnje leto, kajti na republiko je bil poslan program javnih del, nezaposleni pa bodo lahko izbirali med deli, kot je Vzdrževanje krajevnih cest, čiščenje gozdov, sanacija črnih zemljišč, kataster komunalnih naprav, pa razna socialna dela, kot je nega na domu in pomoč otrokom pri učenju. To, kar je pomembno v boju zoper brezposelnost, oziroma vsaj njeni omilitvi, je pomoč obrtnikom in kmetom preko občinske agencije za razvoj obrti. V Kisovcu se namreč pripravlja cona obrti za postavitev manjših obrti. Gre za pripravo pogojev za razvoj obrti in manjših podjetij, poleg tega pa je namen le-tega, da zaposlijo oziroma prekvalificirajo rudarje, ki so ostali brez dela, za opravljanje drugih del.
Kot je bilo že v uvodu rečeno, je brezposelnost ne le ekonomski in politični problem sodobnih gospodarstev, temveč je to v veliki meri tudi socialni problem. Bolj, ko se krha materialni položaj ljudi, bolj se krha tudi njihovo spoštovanje do določenih človeških .vrednot, bodisi pravnih, bodisi čisto moralnih. Žalostno je spoznanje ob dejstvu, da v zadnjih letih, vsaj v Zasa-
vju, ki še zdaleč ni črna točka v Sloveniji, narašča število kaznivih dejanj, kot so na primer tatvine. Če se ozremo malo na področje prekrškov, bi bilo verjetno moč najti tesno povezavo med vse večjim številom brezposelnih in vse večjim porastom prekrškov. V zagorski občini je bilo pred dobrima dvema letoma okrog 900 do 1000 prekrškov letno, danes pa jih je nič več in nič manj kot poldrugi tisočak. Pa ne le to, podatki kažejo, da je med povzročitelji veliko število brezposelnih ...
X
Še nekaj statistike
Stanje brezposelnosti se je v občini Hrastnik v zadnjih letih gibalo takole: v decembru leta 1984 je bilo le 30 brezposelnih, leto kasneje 44, leta 1986 jih je bilo brez dela 45, decembra 1987 je bilo brezposelnih 64, leto kasneje 107, leta 1989 že 130, leta 1990 se je ta številka povzpela že na 280 in ob koncu lanskega leta na 546.
V šolskem letu 87/88 je bilo v hrastniški občini razpisanih 342 štipendij, izmed 113 otrok pa je bilo podeljenih 79 štipendij. Leto kasneje je bilo razpisanih 263 štipendij, od tega podeljenih 80. V šolskem letu 89/90 je bilo razpisanih 191 in podeljenih 105 štipendij, za predlansko leto je bilo razpisanih 141 in podeljenih 59 štipendij ...
X_________________________________/
In kaj lahko pričakujemo?
Kljub temu, daje v lanskem letu prišlo v Sloveniji do aktivnega poseganja na tržišče dela, kamor sodijo enkratna denarna nadomestila za začetek samostojne dejavnosti, priprave na zaposlitev, zaposlovanje pripravnikov, odpravnine, dokupi let in drugo, si vendarle ne gre zatiskati oči pred dejstvom. da bo brezposelnih v bližnji prihodnosti še več. Zelo kruto bo (je) prestrukturiranje gospodarstva, pa preusmerjanje na zahodni trg in seveda privatizacija. Na vse to kažejo že tudi trenutni podatki, da se vsak mesec prijavi na zavodu od osem do devet tisoč brezposelnih. 40 odstotkov vseh zaposlenih je premalo kvalificiranih za delo. ki ga opravljajo. 65 tisoč delavcev je ogroženih zaradi stečajev, 200 tisoč pa zaradi likvidnostnih težav podjetij.
‘	Borut Markošek
"Vse so skuhali Zagorjani!"
■ / J/t ;u/*ur
Drnovšek:
Z dr. Janezom Drnovškom smo se dogovarjali za pogovor skoraj leto dni. Nazadnje smo se s politikom, ki izhaja iz zasavskega prostora in gaje ta prostor na začetku politične kariere krepko podprl, le dobili. Pogovarjali smo se v Medijskih Toplicah, ukradli smo mu urico prostega časa, ki ga namenja za obisk sorodnikov in prijateljev v Zasavju. Dr. Drnovška v Zasavju prav gotovo ni treba posebej podrobno predstavljati, zato kar k pogovoru.
V Delu je pisalo,da so zagorski člani LDS naredili udar v stranki.Je to res?
To je vse res. Vse so skuhali zagorski člani LDS na čelu z Matjažem Sva-ganom. Mislim, da so to zaroto pripravljali, približno tri leta,oziroma od volitev za qlana predsedstva. Takrat so me podprli in tudi sprejeli za častnega č'ana LDS-a. Zadeva se je od takrat pletla in moram reči, da je bil Matjaž Svagan ves ta Čas v centru teh spletk in dogovarjanj.
Torej lahko zdaj pričakujemo množične prestope v to stranko?
Jaz vsekakor upam in to ne le v Zagorju pač pa tudi drugje. Že od nekdaj Trboveljčani in Hrastničani niso hoteli zaostajati za Zagorjani, pričakujem, da tudi zdaj ne bodo.
Se bo težko navaditi na to, da v političnem delu ne boste več povsem samostojni in neodvisni?
Mislim, da ne bo tako hudo. Predpostavljam, da ne bo treba menjati dosedanjega delovanja, dosedanjega načina nastopanja v politiki. Očitno je ta način uspešen in škoda je menjati tisto, kar je uspešno. Stranka podobno gleda na stvari, kot jaz ima podobne cilje in samostojnosti ne bo izgubila ne ena ne druga stran.
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah kaže, da ste kot stranka in kot politik v Sloveniji v samem vrhu. Kdo je sedaj več pridobil, stranka ali vi?
(y~ Zaenkrat ankete kažejo, da jaz nisem nič izgubil, stranka pa je prido-bila.Menim, da bo ta zveza v obojestransko korist. Sam bom lažje deloval v politiki, v večstrankarskem sistemu. Stranka bo skušala pridobiti čimveč poslancev v parlamentu, skupno pa
bomo potem skušali v parlamentu m preko vlade uveljaviti svoj program
Alije glede na to smiselno, da Milan Kučan sploh kandidira na predsedniških volitvah?
S temi predsedniškimi volitvami je pravzaprav križ. V novi ustavi je precej nelogična rešitev, da ima predsednik republike sorazmerno majhna, bolj bi rekel protokolarna pooblastila. Predvidene pa so splošne volitve za predsednika. Predsednik vlade ima precej večja pooblastila, vlada ima večja pooblastila, voli pa se posredno, preko parlamenta. Sedaj bo izgledalo, da je predsedniška tekma najbolj pomembna. V resnici pa ne bo. Zato sem v dilemi, ali naj se odločim za predsedniško tekmo, katere rezultat bo potem bolj simboličen. To bo sicer pomembna zmaga, vendar dejanski vpliv na dogajanje ne bo velik. Po drugi strani bo sodelovanje na parlamentarnih volitvah veliko manj spektakularno. Daje pa več možnosti, da se preko oblikovanja vlade, eventuelno preko njenega vodenja, dosti bolj vpliva na ekonomska in druga dogajanja. Situacija je nekako nelogična in nisem se še odločil, za kaj bom kandidiral.
Kdaj so realno lahko volitve?
Volitve so nujne. In to čimprej. Se vedno menim, da bi morate biti do poletja in da bi se to dalo narediti, če bi obstajala politična volja. Seveda marsikdo le govori, da je za volitve, v resnici pa zavlačuje in zapleta. Zato je možno, da se bodo volitve premaknile na jesen.
kolika na politične odločitve vplivajo oln olmi dogodki \ zakulisju?
I eh ko. Moram reči, da je bilo v mojem političnem delovanju takšnih dogovorov veliko. Veliko je bilo neformalnih dogovorov med pavzami takšnih dogodkov kot je bil na primer na Brionih. Bilo je veliko uspešnega kuharskega dogovarjanja, več kot na samih sejah. Na uradni seji marsikdo govori že bolj za javnost. Ce ne takoj, kasneje v javnost pridejo stenogrami. Več se je dalo dogovoriti neuradno.
Lahko poveste, kaj sta se pred kratkim pogovarjala po telefonu z Miloševičem?
Ne. Oziroma nič takšnega. Samo ne vem,od kje vam ta podatek?
Bral sem v nekem intervjuju...
Aha. Pred kratkim me je klical Miloševič. Očitno se kažejo neki znaki, da bi se odnosi počasi normalizirali, če bo prišlo do pomiritve, do prihodu modrih čelad...
Ali nasploh še vzdržujete stike z bivšimi kolegi v predsedstvu in na jugoslovanskem prostoru?
Občasno. Zdaj je tega precej manj. Včasih kdo pokliče s kakšnim povsem konkretnim predlogom. V času, ko je trajala vojna na Hr\’aškem je bilo teh stikov precej manj. Tudi otežkočeni so bili.
Načeloma je ta možt ost komunikacije vedno odprta. Včasih pri njih, včasih pa tudi v' republiškem vodstvu pride do pobude in potem je potrebno takšno vezo vzpostaviti.
Ko smo že pri Beogradu. Ste uniformo že dobili?
Ne. Tudi dvomim, da jo bom. To je bilo izkoriščeno v propagandne namene, kar sem tudi pričakoval. Vendar mi je muzej v Brežicah pisal tako prijazno pismo, da sem jim sklenil pomagati in dobiti uniformo za njihovo razstavo. To je izkoristila Politika in tudi tisti slovenski mediji, ki venomer iščejo slabosti in napake.
Kako podrobno spremljate dogajanje v Zasavju?
Podrobno vsekakor ne, bolj v obrnih. Toliko, kolikor me z njim seznanijo. Včasih se sam pozanimam. Pred krat k mi sem bil na banki v Trbovljah, kjer w m skušal dobiti malo več informacij o gospodarskem dogajanju. Mogoče bi bilo i tem obdobju potrebnih več stikov, zlasti na gospodarskem področju. Zdaj sc ukvarjam predvsem z gospodarskimi vprašanji, tudi v okviru fundacije Faros, ki sem jo ustanovil. Precej možno je, da bi se tudi za Zasavje pokazale kakšne možnosti.
V	Zasavju veliki projekti propadajo drug za drugim. Zadnji primer je Vlastek. Koliko je za to krivo Zasavje samo in koliko dejstvo, daje v Zasavju na oblasti slovenska opozicija?
Tudi prej, ko je bila v Zasavju na oblasti pozicija ni bilo drugače. Tudi takrat so se postavljala podobna vprašanja in podobne ugotovitve: da Zasavje zaostaja, da ni pravih prodorov, pravih projektov. Dvomim, da bi kdo z republiške pozicije namenoma oviral razvoj Zasavja. Zdi se mi, da se je zlasti v teh časih treba opirati na lastne sile, na dejstvo, da je tu precej kadrov, ki so slabo izkoriščeni, da pa na tem svetu redkokdaj kdo kaj podari. Vse sije treba izboriti in to v borbi, kije hujša, kot je bila prej.
Torej bi si bilo potrebno pomoč vaše fundacije priboriti?
Funkcija fundacije ni v dajanju pomoči in darovanju. Njena funkcija je v tem, da vzpostavlja stike, posreduje informacije. Tuji partnerji preko nje iščejo stike, potem pa je vse odvisno od domačih partnerjev. Ali bodo to, kar jim ponuja tujec, uporabili ali ne.
V	Zasavju torej verjetno manjka do-. brih načrtov, da bi konkuriralo za
razne takšne posle?
Janez Drnovšek, sin Jaša in pasji ljubljenec Artur
nočejo. Vsi želijo ostati na oblasti. Izgleda celo, da se jim ne mudi na volitve, kajti na volitvah prav lahko izgubijo oblast. Vse skupaj ni preveč resno, ni odgovorno in to lahko Slovenijo precej stane. Pred Slovenijo je zdaj ključno obdobje, ko je treba hitro vleči prave poteze, zdaj pa je vse v popolni paralizi. Bojim se, da bo zamujenega precej časa. Svet zdaj s simpatijami gleda na Slovenijo. Če pa Slovenija v enem letu ne more sprejeti lastninske zakonodaje, to zanimanje, ta simpatija,upade.
V	intervjuju za Zasavca je Stane Gošte trdil, da vas premaga v tenisu. Ali to drži?
Očitno mu manjka referenc, da se mora igovarjati name. Ze zelo dolgo nisva igrala, v tenisu tudi ne tekmujem zagrizeno. Jemljem ga bolj kot rekreacijo. Trenutno tekmujem v politiki.
V	jugoslovansko politiko ste vnesli novost: ni vam vseeno v kakšni kondiciji ste in zanjo tudi skrbite.
Foto: Tomo Brezovar
V teh časih je težko govoriti o velikih načrtih. Večkrat je bolj pomembna fleksibilnost. Po svetu je potrebno hoditi z odprtimi očmi in ko se pokaže priložnost in prava možnost je treba hitro reagirati. Veliki načrti so velikokrat napačno usmerjeni in potem ne dajo pravih rezultatov. Treba se je prilagoditi svetu. V Zasavju je to zelo težko, ni pa nemogoče. V svetu ni več nobenega usmiljenja. Pravzaprav je veliko težje kot je bilo včasih. Tu je celotna bivša Sovjetska zveza, ki ji grozi lakota, pa Vzhodna Evropa, ki se bori za vstop v Evropo in na zahodna, tržišča. Med vsemi je velika borba jn 'Velika konkurenca. To velja tudi za Zasavje. Vključiti se bo treba v to borbo in preživeti. Kar pa zadeva tuje investitorje: seveda jih je potrebno pridobivati, vendar z ustrezno previdnostjo. V tujini marsikdo računa na to, da se bo v Sloveniji kriza nadaljevala, da se bo vrednost naših podjetij še nižala in da se jih bo malo kasneje splačalo poceni kupiti.
Kaj najbolj zamerite sedanji vladi?
V njej je veliko preveč prepirov, veliko osebnih rivalstev, nesporazumov. Ljudje, ki se tako prepirajo, kot se prepirajo v sedanji vladi, bi morali spoznati, da tako ne gre. Morali bi odstopiti. Odstopiti pa
Najbrž sem to res prinesel v politiko. Takrat je bilo to precejšnje presenečenje. Na zahodu pa je to normalno. Menim, da je to potrebno, zato vzdržujem fizično kondicijo, kije tudi pogoj za psihično in vse ostalo. Neko ravnotežje pač mora biti.
Ali ste še varovana osebnost?
S tem se jaz ne ukvarjam, s tem se ukvarjajo drugi. Jaz niti ne vem vedno ali me varujejo ali ne. Velikokrat sem jim že povedal, da me ni treba varovati, pobegnil sem jim in tako naprej...
Ali še vedno hodite v Avstrijo igrat tenis z Vranitzkyim?
V zaSijem času ne. Nazadnje sva se srečala nekje poleti.
Sicer pa je zdaj pravzaprav čas za smučanje, v Davosu na primer...
Novinarji so glede smučanja v Davosu 'malo pretiravali. Skoraj nič pa niso poročali, da sem se tam srečal s 50 tujimi državniki. Imel sem občutek, da so šli novinarji v {Davos zato, da bi gledali, kako se bomo mi trije, Kučan, Peterle in jaz gledali ali mogoče celo prepirali Nič drugega jih ni zanimalo. In potem so bili razočarani, če kdo pri tem ni sodeloval. Jaz nisem.
Stane Šterbucl in Marko Planinc
Milanova
kost
Nismo gluhi za mnenja, po katerih v tej koloni vse preveč pišemo o nezaposlenosti, socialnih zadregah in drugih krivicah, inflaciji, cenah in podobnih problemih, odločno premalo pa o tem, kako v Zasavju delamo? Zna biti bi to držalo, če ne bi na drugih straneh našega glasila namenjali prav kšeftom ustrezne pozornosti. Kdorkoli se v vsaki številki prebije od prve do zadnje strani, bo kaj hitro ugotovil, da skušamo biti vsestranski in da na poslovanje ne pozabljamo. Moramo pa pristaviti, da skušamo gospodarjenje naših kolektivov predstavljati bolj poljudno, rekli bi bolj bralno, kajti suhoparnega naštevanja o tem, koliko ton, pa metrov so tu ali tam naredili, malokoga še zanima in privlači k branju.
Zdaj, ko sta za nami prva dva letošnja meseca, se spodobi vsaj nekoliko natančneje predstaviti utrip zasavskega gospodarstva. Lepo bi bilo, če bi hkrati lahko povedali, kako smo poslovali lani, česa nismo utegnili narediti ali izpolniti. Tovrstne bilance so narejene, zdaj jih po dolgem in počez secirajo v službah družbenega knjigovodstva, ki bodo zatem posredovale ocene lanskega poslovanja.
Ocenjujemo, da letos gospodarstvo družbenega gospodarstva skorajda ne more več narediti, kot je lani. Sodimo, da nimamo ugodnih možnosti za kakršenkoli, čeprav vsaj rahel vzpon. Mislimo celo, da bo v najboljšem primeru prišlo do obračanja na bolje tam nekje jeseni, po nekaterih najbolj črnogledih napovedih pa šele prihodnje leto. Kdorkoli zasleduje dogajanja na domači politični sceni, kaj hitro ugotovi, da bomo še vnaprej "okupirani" s politiko in ta bo spodrinila reševanje gospodarskih vprašanj. Nič preveč ne rečemo, da so prihodnji meseci rezervirani za predvolilne priprave in, žal, še hujše zdrahe, ki zagotovo ne bodo pripomogle k soglasju o pomembnejših gospodarskih problemih. Utegne se zgoditi, da bo politika tako zelo pretentala gospodarstvo, da niti nekaterih zakonov z gospodarskega področja ne bomo sprejeli.
Na kratko povedano, od prvega letošnjega tromesečja ne smemo preveč pričakovati. Ker imamo kar nekaj podjetij , katerih izdelovanje se odvija vskladu z letnim časom, v mislih imamo gradbeno operativo in predvsem proizvodnjo gradbenih materialov, bo pičel obseg gospodarjenja teh kolektivov v marsičem vplival na končni trimesečni dosežek gospodarstva v celoti.
V podjetjih so v glavnem sprejeli svoje letošnje usmeritve; izračunali smo, da naj bi letošnja izvozna vrednost našega gospodarstva dosegla okrog 60 milijonov dolarjev. Marsikje se lotevajo zanimivih programov povečevanja produktivnosti in storilnosti. Za primer dajemo samo tovarno Elektroelement, kjer so med drugim ustanovili dvoje delovnih mest takoimenovanih produkt-managerjev; začenjamo se torej ukvarjati z zelo pomembnimi vprašanji razvoja podjetij.	Milan Vidic
Nandetov
priboljšek
Založba Delo Novice je svoje zveste naročnike konec lanskega leta nagradila s koristnim in vsebinsko še kar zanimivim Slovenskim almanahom 92. Razdeljen je v naslednja večja poglavja: Osamosvojitev, Slovenija danes, Slovenci, Leto 91, Vse o letu 1992.
Zanimalo nas je, kakšno mesto ima v almanahu odrinjeno Zasavje, zato smo po njem malo bolj skrbno, a še vedno površno, prelistavali. Pri nekaterih poglavjih in podpoglavjih smo povešali nos, saj smo v njih le med vrsticami ali pa nas sploh ni, v drugih smo se tolažili z drobtinicami.
V poglavju Slovenija danes je po zvrsteh obdelana tudi kultura. Oglejmo si nekatera dejstva o Zasavju: gledališke in plesne dejavnosti v tej provinci ni. Najbrž so to dejavnost zatrli v povojnem obdobju z izrazitimi političnimi agitkami in z burkaškimi programi, kot piše za slovensko gledališko ljubiteljstvo nasploh. Tudi glasbena ponudba je v Zasavju sila skromna. Tu pa je vendarle bienalna Mladinska pevska revija v Zagorju, Srečanje vokalnih skupin v Litiji in Rudarska godba v Trbovljah. Na področju likovnosti je tu puščava. Popiembna prireditev je slikarska kolonija na Izlakah in konec. Tu ni razstavišč, tudi muzeja ni. V Ljubljani je seveda čisto drugače: tam je vsak razstavni kot že galerija. Založb v naših dolinah resnično ni - kar je res, je res -knjižničarstvo pa tudi ni takšno, kot bi moralo biti. Zasavje lokalnega časopisa nima. Nekaj več sreče imajo kinematografi. Predlani so imeli naslednje število obiskovalcev: Hrastnik 30863, Trbovlje 47128, Zagorje 46739, Litija 16200 (stran 53), Kulturnih centrov tu ni, omenjene pa.so Zveze kulturnih organizacij v vseh občinah. Tudi Radio Trbovlje je zabeležen.
V	poglavju Slovenci sta predstavljena dr. Janez Drnovšek (rojen v Celju) in Dobovčan dr. Matjaž Kmecl. Pri skupini Irwin knjiga ne pove, da je v njej tudi kakšen Trboveljčan, ker se je pač rodila leta 1983 v Discu FV in K4 v Ljubljani. Skupina je predstavljena kot znani Slovenec, ki ne hodi po dveh, temveč po desetih nogah. (Pa naj kdo reče, da ljubljanski humor ni enkraten!)
Sestavljalci Almanaha niso mogli molče mimo Valvasorja, ki je leta 1678 na Bogenšperku ustanovil prvo grafično delavnico pri nas, enajst let nato pa izdal Slavo I vojvodine Kranjske, in tako postal državljan sveta,, nekako tako kot Mateja Svet.
V	poglavju Vse o letu 1992 piše v horoskopu za zna-1 menje tehtnice: Vse delovne akcije, kijih niste dokončali i (ali vam niso bile čisto jasne), boste nadaljevali (in t uspešno realizirali) v letu 1992. Pa ne, da je bil Almanah rojen predvsem v tem znamenju. Jaz sem bil.
Nande Razboršek
l)			.....
			
PRAVICI DO KAJENJA
Vemo, da jc od 100 ljudi z rakom na pljučih 90% kadilcev. O tem se veliko piše, pa še vedno premalo. V Ameriki so v nekaj letih uspeli zbiti "ugled" kajenja, ki pri nas še vedno visoko kotira - mnogim, predvsem mladim, se zdijo kadilci imenitni, simbol odraslosti, moškosti. Pa so le navadni zasvojenci. Kot nas je večina neke vrste zasvojencev - TV, video, hrana,... Le da s tem nikomur ne škodujemo. Imamo jih tudi za gentlemane, saj tako lepo vprašajo: "Lahko kadim?" Pa so lisjaki le teroristi. Prisilijo nas v pasivno kajenje. To pravico so si vzeli sami. Kdo jim jo bo omejil?
Ne gre za to, da bi rada zdrava umrla. Vem, da me lahko pobere na prvem ovinku ali pa kar sredi kuhinje. Gre za to, da sem se odločila za življenje brez cigarete, pa mi to svobodno odločitev onemogočajo. Malo kadilcev opusti cigareto. Zato se splača več energije potrošiti za vzgojo mladih.
Program Evropa 2000 in rak smo prevzeli tudi Slovenci in ga prav tako poimenovali - Slovenija 2000 in rak. Ministrstvo za zdravstvo, Društvo za boj proti raku in Onkološki inštitut so zastavili obširno dejavnost, s katero želijo tudi pri nas zmanjšati umrljivost za 15% ali 600 ljudi na leto. Opirajo se na dejstva, da se nekaterim vrstam raka lahko ognemo, da ga lahko ozdravimo, če ga odkrijemo dovolj zgodaj.
Seveda bo potrebna pri tem osveščenost vsakega posameznika, predvsem glede kajenja.
Slovenija 2000 in rak vključuje v svoj program tudi šole, kjer imamo priložnost otroke seznanjati s posledicami kajenja. Predavanja v zvezi s lem poslušajo učitelji po vseh regijah v Sloveniji. Šole naj bi postale prostori brez cigarete - svetišča - kot cerkev.
Seveda brez vzgoje staršev ne bo šlo. To kažejo rezultati pilotne raziskave, ki sem jo opravila te dni na dolski šoli. Zajema 127 učencev - od 6. do 8. razreda. Kadi 73 staršev,
ZA PRAVICO DO KAJENJA
Če se človek odloči, da se bo postavil na drugo stran splošnega ali vsaj večinskega mnenja, da bo zagovarjal stvar ali početje, ki je označena za slabo, si je kriv sam. Torej sem si kriv sam, saj sem se prostovoljno javil za tekmovanje za in proti, pa čeprav lahko le izgubim.
Če je kajenje nekdaj bilo zunanje znamenje drugačnega, poskus narediti se bolj odraslega, možatega (ženstvenega), je danes to zgolj grda, pa še nezdrava razvada, celo znamenje revežev in tistih, ki capljajo za časom. Uroš Lipušček je, ko se je vrnil iz Amerike in preden je spet odpotoval tja, rad povedal, da v Ameriki itak kadijo samo še Portoričani. In enako neenakopravne kadilske izkušnje imam tudi sam.
Če sc spomnim gimnazije, so nas vedno podili iz stranišč, kjer smo si v odmoru prižgali kakšno cigareto. To so dosledno počeli tisti profesorji, ki niso kadili. Ker verjetno niso zdržali v zakajenih zbornicah in stresli jeze na kadilske kolege, so preganjali dijake.
Tudi v moji prvi študentovski sobi nisem smel kaditi. Gazdarica, ki je sobo oddajala, je naštela nešteto razlogov, zakaj tega ne bi počel - vse tja do tega, da od dima porumenijo zavese, ki jih mimogrede, v sobi sploh ni bilo. To, da ji sobo plačujem in da sem nenazadnje v njej le jaz, seveda ni bil argument. Razmerje moči je spet napravilo nelogičen red, izgubljala je spet moja kadilska navada.
In da se teh porazov ali razmerij moči, ki so mi hoteli dodeliti nek časovni in prostorski rezervat, ne bo nabralo preveč, le še ena izkušnja. Ko sem se vozil z avtobusom, niti pomisliti nisem smel, da bi si na avtobusu prižgal cigareto. Šofer in sprevodnik, ki sta zadovoljno dimila spredaj, bi mi namreč takoj pokazala izhodna vrata. Vse te izkušnje človeka utrdijo. Na vlaku si pač poiščem prostor v bolj umazanem kupeju, ker je ta praviloma za kadilce. V letalu se vozim bliže motorju, ker nam tam pač še dovolijo prižgati cigareto. Na sestankih včasih prešpricam kakšnih pet minut. Če to stori še kdo, potem navadno skupaj ugotovimo, da se po kajenju človek loči od živali. Vendar je to le šala; iz kajenja nihče ne dela vrline.
starih staršev, bratov in sester. Od lega jih kadi v vseh prostorih 45. To pomeni, da 45 otrok - ali še več, če sta pri hiši dva - prisilijo v pasivno kajenje.
V anonimni anketi pa sem jih vprašala, če so že sami poskusili cigareto. Od 127 učencev jih je 50 poskusilo enkrat ali dvakrat, občasno pa kadijo štirje. Rezultati bi bili v večjih krajih verjetno slabši.
Dejstvo je, da smo v vojni proti kadilcem šele na začetku. Bolje gre našim sosedom - Italijanom, ki vodijo obsežno kampanjo, s katero želi Italija "vstopiti v Evropo".
Osebno nimam nič proti kadilcem. Kadi precej mojih prijateljev, znancev, ljudi, ki jih občudujem. Obsojam le njihovo obnašanje. Morali se bodo omejiti na določen prostor.
Morda bi v Zasavcu odprli rubriko, kjer bi objavljali natančne naslove pisarn, v katerih so že uspeli, da se ne kadi.
Pišite ali pokličite. Nekje moramo začeti.
Fanči Moljk
In ko se človek tako utrjuje in utrdi značaj in voljo, ga moti le še redko katera stvar. Morda samo ena. Da nas vsepovsod označujejo za tiste, ki drugim ne damo dihati. Torej, motijo me ekologi, katerih pozornost do okolja se začne in konča pri moji cigareti. In moti me, da lahko vidim nešteto reklam za cigarete - od Machoja in Bossa do Wal terja Wolfa in Westa, ki se morajo skrivati za kozmetiko, čikgumiji in nedoločnim, namesto da bi v teh reklamah zvedel obvezne tehnične podatke o cigaretah - toliko katrana, toliko nikotina,... Država si po Poncijpilatsko nerodno umiva roke, ker je njej in meni jasno, da bi brez cigaret v njenem proračunu zazijala še večja luknja. Taka me pač lahko spominja zgolj na pocestnico, ki stalno stranko prepričuje v svojo deviškost. In moti me slab okus, ki je posledica tega sprenevedanja. V vsaki številki Danasa, Globusa,... lahko preberete oglas rovinjske tobačne tovarne. Začenja se z: "Naš prispevek k vojni za domovino", temu sledijo številke, ki ta prispevek opišejo, in se konča "Delamo kar moremo za osvoboditev, mir in neodvisnost domovine". Podpis: "TTR - Vedno za pravo stvar."
Da bi človek kar pustil cigarete; če seveda ne bi bila za njim dolga in dobra vaja, ki utrdi značaj in voljo.
Roman Rozina
Naši
solidni
Končale so se šestnajste olimpijske igre, ki so letos potekale v Albertvillu in okoliških vasicah in mestih. Na igrah je sodelovala tudi naša mlada država Slovenija. Žal ne tako uspešno kot prejšna leta, vendar smo bili z njihovimi nastopi vseeno zadovoljni.
Anketo pripravila: Saša Grobljar in Jože Ranzinger jr (foto)
Janez Lipovšek, 35 let, Zagorje: Olimpijske igre so mi bile všeč, tudi naši so bili zelo dobri, čeprav so imeli malo smole. Vendar od njih ne moreš zahtevati nekaj previsokega. Delajo napake, ampak jih bodo lahko popravili, saj so še mladi in imajo še veliko časa.
Angela Ahčin, 68 let, Zagorje: Najbolj so mi bili všeč skoki in drsanje. Naši so bili dobri, vendar so bile prejšne igre za nas bolj uspešne in tako sem tudi letos pričakovala kakšno kolajno. Drugače pa je to za mlade zelo dobro, saj se gibajo in med seboj spoznavajo.
Sandi Breg, 13 let, Zagorje: Olimpiada je bila dobra. Naši so bili zadovoljivi, čeprav sem pričakoval, da bodo bolj uspešni, predvsem v smučarskih skokih. Drugače pa je bilo najbolj zanimivo gledati tekmovanje z bobi. čeprav v tein športu ni nastopil nihče od naših.
Zdravko Glinšek, 33 let, Hrastnik: Moje mnenje o limpijskih igrah je dobro. Naši so bili zadovoljivi, čeprav sem pričakoval malo več. Napake, ki so se zgodile našim, se lahko zgodijo vsakemu. Meni osebno je bil tek na smučeh najbolj všeč.
Janja Jontes, 12 let, Hrastnik: Olimpijske igre so mi bile všeč, še najbolj pa smučanje. Kolajne od naših športnikov nisem pričakovala, kakšno bolj solidno uvrstitev pa že. Drugače pa so bile igre super.
Dolores Varga, 27 let, Hrastnik: Olimpijske igre so bile dobre, čeprav nisem preveč navdušena za šport. V smučanju sem od deklet pričakovala kolajno, a je žal niso dobile. Drugače pa najraje gledam drsanje. Kar se tiče napak naših športnikov, je za to kriv vsak malo.
Suljo Eminovič, 32 let, Trbovlje: Naši bi lahko bili bolj uspešni, vsaj tako kot prejšna leta. Vendar je zanje že uspeh, da so lahko tekmovali. Kot celota pa so mi bile olimpijske igre všeč, še posebno pa so mi bili všeč smučarski skoki.
Milena Kraševec, 37 let, Trbovlje: Kolikor imajo denarja in pa možnosti za treniranje. so bili naši dobri, čeprav smo se vsi preveč navadili na kolajne in smo tak uspeh pričakovali tudi letos. Glede napak pa to, da so bili naši preveč nepazljivi in razburjeni. Drugače pa je bila olimpiada super.
Tomas Koželj, 18 let, Trbovlje: Naši niso razočarali, bili so dobri, čeprav sem pričakoval kolajno od Nataše Bokal. Napake, ki pa sojih delali naši. se lahko zgodijo vsakemu športniku, to je predvsem športna trema, krivci za napake pa so športniki sami. Vendar jih bodo lahko že na naslednjih tekmovanjih popravili.
SWB 35
Dol pri Hrastniku 42 533
'rdite v trgovino, kjer najdete poceni:
spodnje perilo, otroške pidžame in trenerke, adidas copate, igrače in
šolske potrebščine.
ODPRTO: 7.00 -18.30, sobota 7.30 -12.00
«***:
vS-ijijkSw?!
1
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
NUDIMO VAM VSE VRSTE TALNIH OBLOG:
(parketi, itisoni, tapisomi,plastificirane
plule iz uvoza, stenske plute, ladijski podi, vinflex podi,
topli podi in se...)
-BARVE, LAKI, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST
ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE: PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE,
PRODAJAMO TUDI NA KREDIT!
VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ VAM NUDI
TAPI d.o.o.
KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827
TRGOVINA JE ODPRTA NON- STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL.. (0601) 73 705.
VENE FRANC & BOJAN
Pod Gozdom 1, 61420 TRBOVLJE telefon: 24 266
SOBOSLIKARSTVO - FASADERSTVO
Prodaja ter mešanje avtolakov STANDOX, disperzijskih barv in lakov ter prodaja tapet in slikopleskarska orodja.
v NOVI specializirani trgovini na
telefon: 24 066
ODPRTO:
vsak dan 8.00- 11.30 16.00-19.00 - sobota 8.00-12.00
PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE
napajalne enote grafične kartice tipkovnice
vhodno/izhodne kartice ohišja za računalnike ide kontrolerji ARC-NET KARTICE
Med gledališčem in kamero
»Če bi imel možnost ponovno izbirati, bi si spet izbral gledališče in kamero«, mi je v pogovoru zaupal Franci Jarc, mož, ki ga starejša in srednja generacija Zasavcev pozna iz domačega gledališča, že vrsto let pa po televiziji spremljamo posnetke, ki nam jih na ekran prinaša s svojo kamero. To je tudi človek, ki je z veseljem Zasavc in trdi, da drugje ne bi znal živeti. Najin klepet, ki sva si ga privoščila v sobi dopisništva, je pokazal, da si naš znanec tudi pri dobrih dvainsedemdesetih letih starosti ne more predstavljati, da bi se od njiju poslovil.
Franci Jarc pri delu. Foto: Branko Klančar.
Franci Jarc je bil rojen v Hrastniku. Ko je bil star trinajst let, se je družina preselila v Trbovlje. »Prva gledališka predstava, ki sem jo videl, so bili Divji lovci. Star sem bil devet let«, se spominja. Kot toliko otrok si je tudi on zaželel, da bi stopil na oder in zaigral tistim v dvorani. Nastopal je v šoli, spodbujal pa tudi sosedove otroke, da so se šli gledališče kar v stanovanjski hiši in po dvorišču. V trboveljskem Sokolskem domu, kamor seje družina preselila, pa je delovalo tudi pravo gledališče. Kaj boljšega si ni mogel želeti. Vedno se je smukal okrog igralcev, ničesar ni hotel zamuditi.
Bratje Sv. Bernarda je bila predstava, kjer je igral svojo prvo vlogo. Bilo je leta 1934. V tej predstavi je bil frater Bruno. V mislih je preletel imena takratnih prijateljev dobre igre in ljubiteljev amaterskega kulturnega udejstvovanja in z razočaranjem preštel,'da sedaj od teh živijo le še Anica Kužnik, Lizika Vanelli in on. S ponosom je poudaril, daje bila včasih kultura v Zasavju zelo razvita. Tudi gledalcev jim ni manjkalo. Gledališčniki so se srečevali vsak večer, vedno pa so igrali zahtevne komade. Na leto so naštudirali kar nekaj iger. Na to moderno igranje danes gleda malce postrani, meni, da je bil včasih poslušalcu in gledalcu z odra ponujen lepši prizor.
Leta so hitro bežala in mimogrede je bila tu druga vojna. Doletelo ga je ujet-
ništvo v Nemčiji, pa je od tam pobegnil v domovino in šel v partizane. Na to pot je šel z njim tudi v knjižico zvezan časopis Teater, ki ga je trboveljsko Sokolsko društvo tiskalo že leta 1937, pa seveda Cankar, ki gaje najbolj cenil, in ga še vedno z ljubeznijo hrani. V odredu in brigadi, kjer je bil, je vodil mitinge in različne prireditve.
Mimogrede se je spomnil dogodka na Pohorju: »Kuhar je pripravljal na jasi večerjo, tisti trenutek je nabiral drva. Nenadoma smo skozi zrak zaslišali silen žvižg. Avion. Bomba je padla naravnost v lonec. Res smo bili brez večerje, celi pa k sreči vsi.«
Po vojni so gledališčniki v Trbovljah spet veliko igrali. Prvi so bili na vrsti Raztrganci. Gledališče je doživljalo kar lep razcvet, z leti so vrste zapolnjevali vse mlajši igralci. Najprej so delali v starem delavskem domu, potem pa v lepi novi in veliki zgradbi. »Ko so stari igralci in organizatorji počasi umirali, je začela jenjati tudi dejavnost«, je precej razočaran pripomnil. »Ne vem. Kot da ni časa prav za to. Pa tudi navdušencev ni več.«
S televizijo se je srečal leta 1969. Že prej se je rad ukvarjal s fotografiranjem. Fotografsko kamero je imel skoraj vedno pri sebi. Že leta 1965 je strokovnjak s televizije, Božo Vranešič, tudi Trboveljčan, vodil snemalni tečaj. Ko je prvi snemalec za Zasavje Jože Sever odšel na druga dela, je kamero
ponudil Franciju in od takrat sta z njo neločljiva prijatelja. Pravi, da mu bo dolgčas po njej, ko jo bo oddal drugemu. Vedno razvijajoča se tehnika ga že nekoliko obremenjuje, tudi teža teh aparatov je kar silna. Da sem se prepričala, mi je s svojo kamero ponudil v potežkanje. Ohoho!! Resje težka. Zato pa Franciju''sedaj že pomaga mladi Gregor Naglav, ki pa je nad kamero tako navdušen, daje morda prav to sodelovanje začetek njegove lepe poti. Franci pa mu bo pri tem najboljši mentor.
Franci Jarc je zelo navezan na svoje Zasavje. Pravi, da ga tu nič toliko ne moti, da bi se odločil živeti drugje. Tisto, kar je želel, je ustvaril in našel na teh tleh. Žal pa mu je, da se ljudje ne znajo več tako zbližati med seboj kot so se nekoč. Malo kislega obraza je povedal, da nas je precej razbila prav TV, ki nas je posadila v fotelje in svoj dom. »Res je škoda, pa kaj hočeš, takšne so te stvari«, je glasno pripomnil. V pokoju je od leta 1980, torej dvanajst let. Niti v sanjah pa si ni predstavljal, da bo doživel še eno vojno. Zdi se mu prav, da seje v časih, kakršne živimo, Slovenija odcepila. Verjel je v bratstvo in enotnost, saj se je zato tudi vključil v boj proti sovražniku, toda če so tiste vrednote poteptane, je bolje, da hodimo svojo pot, je menil. Pikro se je spomnil na čas odhoda v pokoj: »V pokoj so me pospremili z mislijo, daje starost lepa. Pa ni vedno. Ko si malce bolan, nisi več prožen. Pa še družba je tolik obljubljala okoli pokojnin in zdravstva, pa vse bolj škriplje na teh področjih.«
Njegova kritika na koncu pa vendar ni bila tako močna kot njegov, pa čeprav v pogovoru hiter sprehod skozi življenje in delo. Zato je tudi ob koncu poudaril, da imajo mladi tudi danes možnost vključiti se v najrazličnejše dejavnosti, tudi gledališko in naj ta korak le naredijo. O sebi pa je zaključil, da je tisti človek, ki si ne dovoli, da bi miroval. To njegovo razigrano živahnost pa poznamo tudi iz sredinih oddaj za upokojence, ko nas morda še tako čemerne spravi v dobro voljo.
Ivana Laharnar
v
Kultura ob(d)likuje Cemšenik
Prosvetno društvo Čcmšcnik praznuje letos 90. letnico svojega obstoja in delovanja. V društvu sodeluje približno 35 mladih do tridesetega leta starosti. Člani delujejo v folklorni in dramski sekciji in v Dekliškem pevskem zboru Zora (DePZ Zora). Nastopajo na proslavah in srečanjih, prejeli pa so tudi že dve Grumovi plaketi in Linhartovo listino. Mladi vlagajo v svoje delo veliko naporov, saj vaj nimajo le enkrat v tednu. Kako zelo prizadevni so, dokazuje letošnji kulturni program, ki so ga pripravili za svoj jubilej. Seveda je prav, da nekaj povemo o zgodovini čemšeniškega društva.
Prva kmečka igra je bila izvedena že leta 1902. Igre so takrat izvajali kar na prostem. V dveh letih se je razvilo društvo z vsestransko dejavnostjo in se leta 1904 preimenovalo v Izobraževalno društvo Čemšenik. Ker je bil za takšno vsestransko dejavnost potreben stalen prostor, so v letih 1912-1913 prebivalci Čemšenika in njegove okolice zgradili prosvetni dom. V domu je bila knjižnica, ki je poleg knjig nudila tudi časopise.
Društvo je od leta 1902 do druge svetovne vojne nekajkrat spremenilo svoje ime, poudarek pa je bil še vedno na gledališki igri. Med 2. svetovno vojno so okupatorji prosvetni dom požgali, domačini pa so rešili 400 knjig in raznih rekvizitov pred okupatorjem. Po osvoboditvi je delo prosvetnega društva spet zaživelo. Ker ni bilo dvorane, so prvo igro zaigrali v Ofarjevem kozolcu. S prostovoljnimi prispevki in s prostovoljnim delom krajanov so kmalu spet postavili prosvetni dom.
V 60. in 70. letih je glavna dejavnost še vedno slonela na gledališki igri. Leta 1956 so na občinskem festivalu v Zagorju zaigrali igro Rokovnjači. Predstavo so pripravili pri Sokolskem domu (zdajšen TVD Partizan). Skupina je v tistem času nastopala v Savinjski dolini in v zagorskih krajevnih skupnostih, kjer so igrali igre: Mati, Sosedov sin, Miklova Zala, Vesele vdove,... Knjige pa so krajani vrnili v knjižnico, kjer so bile že pred vojno.
Čemšenik danes	Foto: Branko Klančar
Ob 70. letnici je društvo priredilo "Koncert iz naših krajev". Leta 1975 je bil Čemšenik prireditelj Kulturne revije, leta 1982 pa so se gledališčniki z delom M. Kumanova Prisega opolnoči udeležili prvega področnega srečanja amaterskih gledaliških skupin v Trbovljah. Poleg tega so sodelovali na Valvazorjevem dnevu na Izlakah, na krajevnih praznikih, na obletnicah Gasilskega društva, Lovske družine in na drugih proslavah. Marsikatero prireditev so popestrili s folkloro z narodnimi nošami.
Igralci igre Izpod planin Triglava na cvetno nedeljo leta 1954
Še najbolj uspešno je bilo društvo v zadnjih dveh letih. Na področnem srečanju gledaliških skupin Zasavje v Trbovljah, je leta 1990 dramska skupina prejela Grumovo plaketo za Neil Simonovo komedijo v treh dejanjih Zares čuden par. Leto kasneje je isto priznanje prejel še DePZ Zora. Za dolgoletno uspešno delo na področju gledališkega ljubiteljstva so istega leta v Kopru prejeli Linhartovo listino, ki jo podeljuje ZKOS in Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Šlovenije.
Društvo se srečuje s finančnimi problemi. Radi bi zamenjali fasado in opremili notranje prostore svojega doma. V zadnjih nekaj letih so s prostovoljnimi prispevki, prostovoljnim delom prebivalcev Čemšenika in z nekaj denarja od občine v prosvetni dom vgradili okna, zamenjali streho, napeljali elektriko, prepleskali stene in opaž, ter prenovili strop. Z denarno pomočjo so pomagala tudi nekatera podjetja.
Letos nameravajo Čemšeničani pripraviti redni letni koncert, ki bo v jeseni. DePZ Zora pa namerava posneti kaseto z Loškim glasom iz Kisovca.
Letošnji kulturni program bo potekal vsako drugo nedeljo v mesecu, od februarja do avgusta. Februarja je že gostovala gledališka skupina iz Preddvora z igro Slavka Prezlja Svatba med gorami. V marcu bo premiera komedije Razkrinkana morala v izvedbi domačega društva. Večer slovenskih ljudskih plesov bo marca, kjer se bodo predstavile društvena folklorna skupina, folklorna otroška skupina OŠ Čemšenik in folklorna skupina iz Trbovelj. Maja bosta dva domača pesnika predstavila brošuro svojih pesmi, ki jo bo izdalo društvo. V juniju bo koncert DePZ Zora in gostujočega zbora. Julija bo prireditev "Kdor poje, slabo misli". 90. letnica društva bo sklenjena z osrednjo proslavo, ki bo avgusta.
Delo v društvu je mladim v veselje. Sklepajo se prijateljstva, vezi... Sodelovati v društvu je že prava tradicija, saj daleč naokoli ni niti enega krajana, ki ne bi kdaj sodeloval v društvu ali pomagal pri graditvi prosvetnega doma. Prosvetno društvo Čemšenik je eno izmed redkih društev v Sloveniji, ki slavi tako visoko obletnico svojega delovanja. Prav zaradi tega bi mu lahko občina namenila več pozornosti. Dramska skupina bi bila lahko večkrat uvrščena tudi na oder Delavskega doma Zagorje.
Katarina Gavranovič
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
Peter KOLANDER
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19.00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00
	
1
Sl
1
V
m
mz
s
1
m
I

STANOVANJSKA ZADRUGA
Zagorje
Vse dosedanje in bodoče GRADITELJE OBVEŠČAMO, da lahko preko naše STANOVANJSKE ZADRUGE jj nabavljajo gradbeni material brez prometnega davka do 1. 7. 1992.
Dokumentacijo lahko uredite v prostorih m STANOVANJSKE ZADRUGE Zagorje, m Kidričeva 3,
vsak delavnik in v poslovni enoti || CVEK, Dol pri Hrastniku.
Telefon:
/ZDELAVA /// DOSTAVA:
u-enceu-
il&iaji
u-s&l ciK-tdic/al or-animapeM-<JVo(napredaja rezanepa cuetja in (oncnic
*5% P0PMŠTA ZA UPOKOJENCE
I
PRODAJALNA
Niha fCaojGA,
Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku
VSAKD>%. 19.001"*
\j trgovino z obutvijo in usnjeno galanterijo:
torbice, jakne, denarnice, parfumi-UVOZ.
-	prodaja na 2-čeka brez obresti -jakne na tri obroke
-	popusti na gotovinska plačila nad 2000 SLT ^(jo/0
;S:S ;
PODJETJE ZA SVETOVANJE INŽENIRING IN TRGOVINSKO \ POSREDOVANJE, d.o. o.
DEJAVNOST PODJETJA:
-	posredovanje, načrtovanje in svetovanje računalniške opreme .
-	prodaja Software opreme firm MICROSOFT, BORLAND in drugi ;
-	izdelava rač. programov za fin.-rač., tehnična in druga področja
-	načrtovanje računalniških mrež, prenos podatkov, inf. analize
-	organizacija tečajev iz področja računalništva:
POKLIČITE!
C. 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, tel./fax: 0601 / 61 611
ZLATAR
w
ZLATAR
Afeiičef, Jože
UL. n. JUNIJA" 11 61420 TRBOVLJE @(0601)21 159
iskrene čestitke ob dnevu zena
DELOVNI ČAS:
8.00-12.00, 16.00-19.00 SOBOTA: 8.00-12.00, ČETRTEK: zaprto
Skupaj je lažje
Onkološkim bolnikom pomeni druženje nov vir volje in zdravja
Z ustanovnega zbora Zasavske sekcije.
Društvo onkoloških bolnikov v Ljubljani je bilo ustanovljeno leta 1986. Po končani bolnišnični terapiji je vsekakor obstajala potreba, da bi se zaradi skupnih interesov združevali in delovali še naprej. Ta potreba je spodbudila organiziranje regijskih društev oziroma sekcij, med njimi leta 1989 tudi sekcije onkoloških bolnic iz Zasavja. Lani je ta družba štela že okrog šestdeset članic. Pobudnica in prva predsednica je bila Tončka Odlazek iz Trbovelj, ki je znala zbrati v poln krog še ostale. Letošnji mandat predsednikovanja je prevzela Mira Bebar iz Zagorja, ki je tudi podpredsednica republiškega društva za boj proti raku.
V Sloveniji zboli za rakom vsako leto okoli 6000 prebivalcev. Na Onkološkem inštitutu smo izvedeli, daje v Zasavju leta 1987 zbolelo 71 moških in 81 žensk. Obolevnost z leti nekoliko narašča. Prvi teden v marcu je teden boja proti raku. To so dnevi, ko je temu področju zdravstva in življenja namenjenih več besed in dejanj, predvsem zato, da skozi leto ne bi na vse pozabili. Glavne vezi delovanja so speljane skozi Društvo onkoloških bolnikov v Ljubljani, kjer so vključeni tako zdravi kot bolni - vsi, ki znajo prisluhniti stiski obolelega, jo čutijo in s svojo energijo, znanjem in dobro voljo prispevajo k reševanju te stiske.
Bolnišnica po zdravljenju nekaj časa še nudi različne oblike psihoterapije, ob koncu pa je bolnik le prepuščen sam sebi in svojcem. »Zasavke smo hotele dokazati sebi in drugim, da je rak lahko manj zastrašujoč, manj skrivnosten in da bomo skušale vse svoje sile usmeriti v ozdravitev«, je na letnem zboru močno poudarila prva predsednica zasavske sekcije Tončka Odlazek. Za moto delovanja so jim služile misli Nejca Zaplotnika v njegovi Poti:
Kdor išče cilj, bo ostal prazen ko ga bo dosegel.
Kdor najde pot,
bo cilj vedno nosil v sebi.
Našle so svojo pot in vse bolj hodijo po njej. Sedež sekcije je v Zdravstvenem domu v Trbovljah, dobijo pa se vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri. Medse vabijo vse, ki doslej še niso našli
ali poskušali vzpostaviti stika z zbranimi.
Kaj počno? Veliko vsega je naštela predsednica Mira Bebar. Medse povabijo strokovnjake, ki predavajo o zdravi prehrani, zdravstvenih novostih, svetujejo, kako živeti v obdobju po zdravljenju, vsekakor čim lepše in brez predsodkov. Sodelujejo s socialnimi in drugimi humanitarnimi skupnostmi. Osveščajo ljudi. Ne pozabijo na rekreacijo in družabna srečanja. Navezujejo stike z ostalimi sekcijami po Sloveniji. Seznanjajo se s publikacijami, se pogovorijo o vsfebini revije Okno. Izmenjujejo izkušnje. Pogovorijo se. Združeno planirajo vse, kar jim utegne koristiti. Med načrti je tudi letni zbor slovenskega društva, ki naj bi bil letos v Zagorju. Ob tem pa omenimo še 6. marec 1992 -v Cankarjevem domu bo promocija nove knjige Živeti z rakom. Predsednica Mira Bebar je poudarila še mednarodno povezanost. Medtem, ko pri nas dajemo večji poudarek družabnosti, pa je zunaj pomembnejša strokovna povezanost. Pri nas bodo po novem združili oboje. Še lažje bo zato, ker ima slovensko društvo v stalnem telesu mednarodnega društva v Ženevi svojo predstavnico.
Le približno 4 % raka pripisujemo karcinogenom, ki so jim delavci izpostavljeni na delovnih mestih. Kar 80 do 90 % vseh rakov izvira iz okolja, kjer živimo in iz načina našega življenja. Iz-
pišemo zatorej iz programa »Slovenija 2000 in rak« sedem dobrih nasvetov, ki bi se jih morali ljudje držati, država pa jih k temu spodbujati:
Opustimo kajenje, kajti za 90 % vseh pljučnih rakov je kriva cigareta.
Proč z odvečno težo, kajti premastni in nepravilno sestavljeni jedilniki so ena od bližnjic do raka.
Stop pretiranemu sončenju, povzroča raka na koži. Škoduje lahko tudi umetno sončenje.
Spoštovanje predpisov o varnosti pri delu, kajti 40 kemičnih snovi, ki se uporabljajo v industriji, povzroča raka.
Prisluhnimo svojemu telesu, saj se rak lahko že zelo zgodaj izda z različnimi znamenji.
Pregledujte si dojke vsak mesec, še
posebej ženske med 40. in 50. letom
Redni vsakoletni ginekološki pregled bo pri nekaterih odkril raka na materničnem ustju.
Ohranimo si zdravje in začnimo že pri otrocih.
Prijateljstva so lepa in zdrava. Tudi veselje da k dobremu počutju svoj prispevek. In če ob strani stoji še stroka, je vrednost toliko večja. Vse to vpliva zaupanje, da poleg lepih domačih odnosov, ki so gotovo vsakomur najdražji, obstaja še življenje v družbi, kjer se najde podpora, ki jo človek potrebuje in ji verjame. Ob tej kvaliteti pa lahko vsak bolje in lažje prisluhne sebi in napotkom za zdravo življenje.
Ivana Laharnar
o
co
N
OTOČJE 06 NOVI GVINEJI
DIVJA
MAČKA
madžarsko
moško
ime
NIKOLAJ
KOPERNIK
DOMAČE
ŽENSKO
IME
YOUNO»
ANDREW
francoski
FENiCANSKA
BOGINJA
LJUBEZNI
H?

K?
, VELIČANSTVO (FRANC.)
SRŠENAR
MALAJSKO
BODALO
VAŽNA
ZAČIMBA
JEZERO V SEVERNI ITALIJI
DOLG
letalski
NAPAD
PESNICA
MUSER
<F>

NEUMNA, NESPAMETNA ŽENSKA
'KSAVER
MEŠKO
VRSTA
ANTILOPE
5P

KS
<P
BARVA
IGRALNIM
KART
MESTECE V srednjem IRANU
MADŽARSKI
VIOLINIST
(LIKO)
VZVIŠENA
LIRSKA
PESEM
OTON
JUGOVEC
TONE
SELIŠKAR
KORALNI OTOK V OTOČJU TUAMOTU
RUDNINA A-LUMINUEV SILIKAT
PRIPADNIK
AZIJSKEGA
NARODA
roko-
delstvo
INDUST-
RIJSKA
RASTLINA
grška
BOGINJA
NESREČE
KRAJ PRI PODČETRTKU
ITALIJANSKI PISATELJ ( CARLO )
KOREOGRAF
OTRIN
INDIJSKI
FILOZOF
METRIČNI
POVPAREK
KOMPOZICIJSKI POSTOPEK PRI KATEREM JE POTEK SKLADBE PREPUŠČEN IZBIRI IZVAJALCA
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
STOT
DEL
PARNEGA
STROJA
GRŠKO-RIMSKI STARI VEK
FR.FILMSKI REŽISER (MARCEL)
SESTAVIL:
KARLI
DREMEL
SPRELET PRED NAPADOM 60ŽJASTI
NAČRTNO
ZDRAVLJENJE
ODISEJEVA
Že
OBRAMBNI
NASIP
ROBERT
OWEN
ENA
NEKD.IRSKI NOGOMETAŠ (GEORGE)
GROFIJA NA JUGOVZHODU ANGLIJE
Zimski
VETER,KI PIHA PROTI JUGU
PIJAČA IZ ORANŽNEGA SOKA, SLADKORJA IN VODE
ZNAK ZA KEMIČNO PRVINO FOSFOR
ORGANIZEM, KI POTRE BUJE 7AŽIVLJE-. KISU
UPOR,
VSTAJA
SOMBOR
ODPEV
TEŽAVA,
NAPOR
ČAROVNIK
razlagalec sanj
GRŠKI
bog
vetrov
SPLAVAR
KAREL
ERBEN
BOGASTVO
GOZDOV
ANGLEŠKA
PLEMIŠKA
RODBINA
JAPONSKO
OBLAČILO
NEDELJSKI
DNEVNIK
BESEDNO
LEPOTICJE
IGRALKA
PAPAS
OKREP-
ČILNA
PIJAČA
BOŽJASTNIH, PADAV[C
GORNJA 0-KONČU
NAJMANJŠI DELEC SNOVI
MESTO V FRANCIJI
BREZREPE
DVOŽIVKE
GRŠKI OTOK V JUŽNIH SPORADIH
SLOVENSKA
SLIKARKA
(ADRIANA)
STRUPENA ‘ AČA
HIŠNI BOG STARIH RIMLJANOV
VRSTA
ŽITA
REKA NA PELOPONEZU
VRSTA ŽITA, KONJSKA ZOB
"PESNIK
FOSCOLO
OSTANKI V TALILNICAH
POJAV
PRI
MILJENJU
NORDIJSKA
BOGINJA
MORJA
MESTO V SEVEROZAHODNI SLOVENIJI
ANGL.POVRŠINSKA MERA (NAŠA PISAVA)
PEVEC IN GLASBENI PEDAGOG DARiAN
.»NOVI
SVET"
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke' pošljite do 10.3.1992 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom »Nagradna križanka«.
Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade za križanko 4/92
1.	Zlat prstan: Zlatar Ivo MRAVLJE.
2.	Darilni paket: FORUM d.o.o. Zagorje.
3.	Darilni paket: FORUM d.o.o. Zagorje.
4.	Darilni paket:	FORUM
d.o.o. Zagorje.
5.	Video kaseta - Koktajli: EUROTOP d.o.o. Trbovlje.
Izžrebanci nagradne križanke 3/92
1.	Darilni paket: FORUM d.o.o.
Vladka Hudarin, Trg revolucije 10a, Trbovlje.
2.	Pralni prašek iz uvoza: FORUM d.o.o.
Fani Seničar, Podkraj 76, Hrastnik.
3.	Dve večerji v restavraciji MEDIJA: BRODAR d.o.o. Mojca Rodič, Trg svobode 32, Trbovlje.
4.	20 rol toaletnega papirja: FORUM d.o.o.
Janez Perc, Vreskovo 32a, Trbovlje.
5.	Paket čistil: FORUM d.o.o. Joži Brodnik, Cesta zmage 26, Zagorje.
6.	Moška srajca:	FORUM
d.o.o.
Milan Artnak, Kešetovo 10. Trbovlje.
Vsem izžrebancem čestitamo.
Uredništvo
FORUM d.o.o.
Rešitev križanke iz Zasavca št. 3/92 (vodoravno)
ALPINISTKA, KŠ, METKA LUKANČIČ, AO TRBOVLJE, KI, NONA, OST, SKIRA, ISAR, PP, REK, ESTRADA, VRLINA, VEPER, DOL, NOEMA, OER, ANEKS, SZ, RIS, ALINEA, STAN, VETTORI, ŽČ, BONAČA, KOLAČ, PIR, JOE, ROSA, BERT, PLES, LENT, SLAD, AJ, MIK, EVKALIPT, RUPTURA, NAUSIKAA, IBERCI, KEITA, ENS, ZODIAK, ASLAN, ROT.
Mladim Zasavcem
» ■. ...
Vnučki od prvega do četrtega razreda na šoli Alojz Hohkraut iz Trbovelj so napisali o svojih babicah in dedkih toliko prisrčnih besed, da je človeku kar toplo pri srcu, ko jih bere. Marinka Benetek, vodja enote, jih je povezala v glasilo, da so lahko svoje želje in občutja izročili kot darilo. Nekaj teh sestavkov bomo z njihovim dovoljenjem prebrali tudi drugi. In se mogoče ob njih kaj naučili.
Misliti nam dajo tudi sanje drugošolcev z Dola. Podobno sanja danes večina naših otrok.
Naše babice
Babi me je pazila, ko sem bil še dojenček. Kasneje mi je pripovedovala pravljice in pela. Spominjam se pesmice JAZ SEM MALI BEATLES. Čeprav ima babi pet vnukov, za vse najde čas in lepo besedo.
Kadar prideva s sestro k njej, se ji obraz nasmeji, saj komaj čaka, da naju vidi. Njena kuhinja vedno diši po sveže pečenem pecivu.
Včasih sem kar ljubosumen, da jo moram deliti z drugimi, čeprav vem, da ji jaz največ pomenim. Kadar vidim babico bolno, se mi zasmili, čeprav ji tega ne znam pokazati.
Moji babici bom dal še tisoč poljubčkov, samo da ostane zdrava in me z dedkom še kar naprej razveseljujeta..
Vsem otrokom želim, da bi imeli tak zaklad, kot je moja babica.
PRIMOŽ
Moja babica stanuje v Hrastniku. Do lanskega leta je hodila v službo, zdaj pa je v pokoju in lahko pride večkrat k nam. Vse nas ima rada in nas zelo razvaja. Je prijazna, pa tudi zelo lepa.
ANDREJA
Moja babica je doma v manjšem kraju na Štajerskem. Večkrat jo grem obiskat m takrat je zelo vesela. Ima majhno kmetijo, na njej pa kravico, pujska in veliko kokoši. Rada ji pomagam nakrmit živali.
Pri babici so čudoviti travniki in gozdovi, v njih pa rastejo borovnice in gobe. Tam se naužijem svežega zraka.
Ko se poslovim, ima babica vedno solzne oči.
ROMANA
Svojega dedka in babico imam zelo rad. Babica mi je spletla že veliko lepih puloverjev, toplih nogavic, rokavic. Pred nekaj meseci je bila operirana. Izrezali soji žolčni kamen. Tudi meni je bilo hudo in upal sem, da si bo hitro opomogla. Zdaj ji je že bolje.
Tudi z dedkom sva velika prijatelja. Imela sta tri otroke, zdaj pa sta ostala sama, zato se razveselita vsakega obiska.
JONATAN
Moj dedek in babica živita v bloku na Šuštarjevi koloniji. Velikokrat ju ni doma, ker odideta na vrt. Pridelujeta buče, kumare, žafran, fižol, paradižnik, korenje, peso, kolerabo, razne solate in rože. Pri delu jima rad pomagam. Koje koruza mlada, jo pečemo in takrat sem zelo vesel. Kadar je slabo vreme, igramo karte in gledamo televizijo. Dedek tudi velikokrat pomaga pri gradnji kakšne hiše ali betonske ograje.
Kadar imam pouk zjutraj, grem k njima na kosilo. Babica vedno skuha kaj dobrega. Imam ju zelo rad.
URBAN
' Kdo je naj večji bahač na vaši šoli?
Pri nasjeto Miha. Vsako najmanjšo stvar v razredu si lasti kot svojo zaslugo. Ko sem v glasbeni šoli na javnem nastopu uspešno zaigral, sem doživel lep aplavz. Miha pa mi je zašepetal:"Ali ti nisem organiziral sijajnega aplavza...?"
Jure, 5.a - Dol
Kaj se nam je sanjalo
-	da me je ujela pajkovka. - Sergeja
-	da so po meni plezale električne
jegulje. In	da	so	prišle grozljivke k
meni.	-	Branko
-	sanjala sem o divjih čunkih.
- Suzana
-	da sem šel v grad netopirjev. Tam so
me ujeli in zažgali.	- Dejan
- da sem srečala duha in ga pregnala s kričanjem.	-	Vesna
-	da so me ubili kavboji. - Asmir
-	da je prišel k meni čarovnik in me
začaral v miško. In da se je šola pogreznila v zemljo.	-	Tomaž
Podobne reči so se sanjale tudi drugim učencem 2.a razreda z Dola pri Hrastniku.
NAGRAJENCI UGANKE
iz prejšnje številke: SABINA STEGENŠEK, Trg svobode 36, Trbovlje; URŠA UMEK, Polje 27, Zagorje; MATJAŽ TROŠT, Novi dom 6.a, Trbovlje
UGANKA
Oglejte si risbo Beti Kostanjšek in napišite naslov ljudske pesmi, na katero se boste spomnili ob njej. Če vam ne bo šlo, naj risbo pogleda vaša stara maniji. POŠLJITE REŠITEV; IZŽREBALI BOMO TRI NAGRADE.	07
KONCERT SKUPINE BELA HIŠA
V petek, 28. februarja zvečer, je bil v dvorani Svobode II v Trbovljah koncert trboveljske skupine BELA HIŠA. Rock glasba je žal v Zasavju zanemarjena, morda celo malce pozabljena. V dvorani, kije namenjena za kinopredstave in gledališče in je bila do sedaj zaradi Delavskega doma kar malce zapostavljena, se je zbralo približno 200 obiskovalcev.
Po prvi skladbi, ki je zadonela iz ozvočenja in je bila nekakšen uvod v koncert, so se na odru, napolnjenim z raznimi instrumenti, pojavili fantje Bele hiše in začeli igrati. Koncert je bil razdeljen na dva dela: prvi, bolj elektro rockerski, v katerem so se v lastnih skladbah spogledovali s svojimi vzorniki, kot so skupne pozni Crosby, Stills, Nash and Young, countryski Poco ali Eagles in morda tudi Santana. Po petminutni pavzi so nadaljevali v trio akustični zasedbi, kar je spominjalo na njihove začetke. V popolni zasedbi pa seveda niso pozabili zaigrati skladbe z naslovom Proces v Ljubljani, ki je njihova priredba skladbe Ohio skupine CSN and Y in je posvečena procesu proti četverici v Ljubljani.
In kdo sestavlja Belo hišo? To sta brata Vili in Andrej Guček, oba kitara, Martin Koncilja, akustična kitara, bas kitaro igra Tine Jelen (ex Lilihip), bobne pa igra Iztok Pepelnak (ex Veter).
Prvotna skupina Hiša je nastala v letu 85 ali 84, ko so nastopali na litijskih večerih akustične glasbe, s skupinami kot Epitaf in Kure na gnoju. Nato so se podali na služenje vojnega roka tako, da seje skupina pod novim imenom in z malce drugačno glasbo pojavila pred dvema mesecema in nastopila na koncertu za Hrvaško vTrbovljah. Naj za konec dodam še to, da je lahko marsikomu žal, da je zamudil priliko, da sliši dober, poslušljiv rock v izvedbi domače
skuPine'	Rudi Špan
LUCIJA - TANJINA LUČKA V ODERSKEM USPEHU
V Mestnem gledališču ljubljanskem so letos uprizorili Goethejevo delo STELLA, ki je nekaj posebnega zaradi pristopa in zanimivosti, kot je glasba in izvedba. Med nastopajočimi, ki so to zahtevno igro s pomočjo režiserja Janeza Pipana spravili v življenje, je gledališka igralka Tanja Ribič iz Trbovelj. Tanja je v tej igri nastopila kot gostja, vendarvzelo vidni in zahtevni vlogi Lucije. Tanja je igrala še kot študentka v predstavi IN-TERGIRLv lanski sezoni. Vloga Lucije ji je uspela, čeprav je izredno zahtevna. Tekst je grajen in se naslanja na intimo. Od vsakega igralca zahteva njegov popolni izraz. Tako se je tudi Tanja sama hote ali nehote popolnoma posvetila predstavi. Dejala je, da bo morala (vsaj po besedah režiserja Pipana) predstava najti sebi primerno publiko, pri kateri bodo prišle do izraza njihove subtilne strune. Tanja meni, daje predstava neke vrste intimna izpoved, kije bolj lirične narave. Na vprašanje o glasbi iz predstave je dejala, da se je prvič zlila v celoto glasba domačega (tako rekoč rockerskega) avtorja in tuje lirične teme klasičnega kova. Zanimivo je tudi to, da v predstavi kot pevci nastopajo igralci sami. Zoran fw<njei svojim projektom dokazal, da zna ust-vaatt tudi glasbo, ki je drugačna od hita, kot je
Rudi Špan
THE KAMN'S
Pred kratkim je pri novomeški založbi Sraka izšla kaseta skupine The Kamre. Kvartet iz Kamnika sestavljajo Robi Smrekar (solo kitara), Grega Arbiter (ritem kitara), Miha Mraz (bas kitara) in Dejan Vlahovič (bobni).
Že naslov kasete Pa kaj pove, da je njihova glasba polna optimizma, življenjske radosti in najstniške razposajenosti. Pesmi opevajo ljubezen in tegobe, ki jo spremljajo. Pri tem se nikoli ne spustijo v osladno objokovanje, ampak gledajo na te sladke tegobe z vedre, svetle strani.
Kaseto so fantje posneli v studiu Činč, producent pa je bil Borut Činč, sicer član skupine Buldožer. Znal jim je prisluhniti, tako da je nastal zabaven in svež glasbeni izdelek.
Mc Trifail
Foto: Branku Klančar
PRIPRAVITE SI KOKTAJL
V založbi Eurolupu iz trbovelj jc izšla videokaseta, s pomočjo katere si boste lahko k u sami doma pripravili zanimive koktajle. Da bo zadeva lažja,je kaseti dodan priročnik /, reccpii /1 pripravo teh pijač. Med recepti pa niso le alkoholni mešani napitki, pač pa tudi precej bre/.ilko holnih.
To je prva kaseta na slovenskem trgu. kiju lahko uporabi tisti, ki želi doma sebi in gostom pripravili nekoliko drugačen sprejem. Ne gre le za pijačo, ki jo lahko postrežemo, pač pa tudi za zanimivo postrežbo. Skozi sliko boste lahko spoznali znane ljudi, znane pijače. Presenečeni boste, kaj vse pa se lahko z mešanjem pijač doseže.
Eurotop iz Trbovelj bo konec marca organiziral tečaj za gostince, ki bi se radi naučili mešanja pijač. Jeseni bodo pripravili tečaj za domače potrebe. Prvi morajo znali mešati pijače, kijih imajo na voljo celo vrsto, drugi pa sc morajo znajti, kajti domač bifeje bolj prazen.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.)
Če boste svoji fizični ljubkosti in prijetnosti dodali še duhovno, bo za Vas to obdobje izredno srečno v vseh pogledih, posebno še v ljubezenskem in denarnem. Obdobje blagostanja.
BIK (od 21.4. do 21.5.)
Vsakdanje borbe in preobsežno delo Vam počasi in vi raj n o načenjajo zdravje. Stojite pred veliko odločitvijo : ali zdravje ali materialno blagostanje. Odločitev je v celoti v Vaših rokah. DVOJČKA (od 22.5. do 21.6.)
Tekli bodo pogovori o zaključku zastavljenega dela. Nepričakovana pomoč bo še spodbudila vašo ustvarjalnost, tako da boste zagotovo poželi uspeh.
RAK (od 22.6 do 22.7.)
Ponosni boste na neko svoje dejanje, kar Vam bo povečalo ugled in kompetentnosti v Vašem krogu delovanja, hkrati pa bo stimulativno delovalo na uravnoteženje telesa in duha.
LEV (od 23.7. do 23.8.)
Razganja Vas zaradi prihajajoče pomladi, zato je dobro, da si privoščile kakšen izlet v naravo in si napolnite akumulatorje. Obveznosti in dolžnosti pa sprejmite kot nujno zlo.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.)
Zastavljeno delo boste speljali do konca in zaprli usta tistim, ki v to niso verjeli. To pa še ne pomeni, da Vas bodo vsakdanji problemi obšli, saj nam naš odnos do lc-tch pravzaprav pove, koliko smo vredni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Ogenj v družini se bo kmalu umiril, saj boste ugotovili, da sc za vsako palenkost ne splača prepirati. Obdobje je ugodno za začetek pomladanskih diet in študija.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Zaskrbljenosti zaradi pomanjkanja denarja bo konec, kajti obdobje je ugodno za igre na srečo in druge prihodke. Nekje drugje boste doživeli poraz, vendar boste še vedno obvladovali vse okoliščine, tako da izid za Vas ne bo kritičen. STRELEC (od 23.11. do 21.12.)
Ugodno obdobje za materialne in ljubezenske investicije, saj Vam sreča stoji ob strani, le paziti morate na izrazoslovje in obnašanje. Zadržite sc malo !
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.)
Denarni uspeh Vam bo končno omogočil, da si privoščite tisto, kar si že dolgo želite. Vendar v tem grmu tiči zajec; če denar porabite, boste propadli, če denar vložite, boste uspeli. VODNAR (od 21.1. do 18.2.)
Na ljubezenskem, pa tudi na denarnem področju pričakujte manjše težave. Ne belitesi glave s tem, kajti toje samo šola, ki pripelje do notranje razsvetlitve.
RIBI (od 19.2. do 20.3.)
Zatrli bodo Vašo idejo, vendar sc boste s tem kmalu sprijaznili in sc pomirili. Vsekakor pa ne smete zatreti Vaše raziskovalne žilice, saj Vam je to edino pravo zadovoljstvo v življenju..
Zoran Jurij Tomšič
KUPQIV
ZLA VEDJEŽE3MX-CA
Z
yx Ime in priimek: ........
® Vprašanje: ..............
V .........................
^ Dat. rojstva: ...........
Šifra: .................
ODGOVOR VEDEŽEVALCA
ŠIFRA: BONGO
Zanima Vas, kako kaže z Vašo zaposlitvijo. Izgloda, da ste pred veliko odločitvijo. Ponujeno Vam je bilo veliko boljše delo, kot ga opravljate sedaj(ali pa mogoče piva zaposlitev). Dobro bi bilo, če bi preučili vse možnosti, ki Vam jih ponuja nova zaposlitev, sicer Vas čaka veliko presenečenje (t.i. omejevanje kreativnega impulza). Ne glede na to kdaj in kako se boste odločili, pa se morate držati predpisov, ki so odmerjeni okrog zaposlitve. Če jih boste strogo upoštevali, se Vas bo služba trajno držala.
ŠIFRA: GRAFEX
Zanima Vas, kako bo z zaposlitvijo in financami. Zanetili ste ogenj, ki sc lahko dobro razplamti, če se boste le držali pravil igre (piti le svoje vino in ne ustrašiti se ničesar). Če boste vztrajno skrbeli za ogenj, sc boste v prihodnosti sestali z neko avtoritativno osebo, ki bo Vaš uspeh in napredek še pospešila. To bo vlažni in prijateljski Jupiter; srčen in očetovski. Vendar se pazite Škorpijona (8.mesec), ker je Jupiter lahko izdan. Sonce v Ribah - predstoji sreča, brez napak. ŠIFRA:SANCTUS
Sprašujete, ali boste uspeli v poklicu in če boste našli pravo ljubezen. Življenje je že sam po sebi borba in ravno tako jo pričakujte za poklicni uspeh. Ker ste po duhu izrazila individualistka, imate vse pogoje za to. Mogoče vam manjka malo več ostrine, da boste lažje opravili s konkurenti. V zvezi z ljubeznijo pa tole : kaže, da imate za seboj kar razburljive izkušnje, predvsem negativne. Vse to so bile seveda priprave za resnejšo ljubezen, ki jo boste z Vašimi izkušnjami zagotovo še bogatili. Še nasvet : kozmično ste povezani z Vodnarjem. ŠIFRA: ROSA
Zanima vas, kakšno bo vaše življenje. Trenutno ste v obdobju življenja, ko je potrebno uveljavljati Vašo ženskost. Izglcda, da Vam to že počasi uspeva. Svetujem Vam, da ste kljub temu previdni in najprej d okončatc šolanje in podobne življen-ske formalnosti. Tu ne bi smelo biti posebnih težav, če boste le malo pozorni. Nadalje Vas v prihodnosti čaka zajetna pozitivna sprememba, predvsem v duhovnem, notranje razsvetlitvenem smislu, kar Vas bo pomaknilo v samoto in meditacije. Po prenovi bo iz Vas žarela osebna lepota in moč..
Zoran Jurij Tomšič
GLASOVNICA
GLASUJEM ZA: Domači del:....
Tuji del:
Predlog:
Kupončke nalepite na dopisnici in pošljite na RADIO Trbovlje Trg Svobode 1 la, Trbovlje
HOT, HOT, HOT
V	petek, 21. februarja je v diskoteki Mesečina prvič nastopila bivša pevka skupine Novi fosili Sanja Doležal, kije na svoji prvi samostojni turneji po Sloveniji. Prepevala je že znane pesmi, ki smo jih bili tako vajeni poslušati v izvedbi Novih fosilov. Dodala je še nekaj svojih novih pesmi, od katerih je zasavsko publiko najbolj očarala tista z naslovom "Moj prijatelj Luka". Verjetno predvsem zaradi svoje vsebine in okoliščin v katerih je nastala. Obiskovalcev je bilo veliko; nekateri so prišli, da bi videli simpatično pevko, drugi, da bi se zabavali, tretji pa so morda prišli obujati spomine na skupino Novi fosili.
V	Mesečini napovedujejo še nekaj zanimivih prireditev: v petek 6. marca bo party na čast dnevu vseh delovnih žensk, že naslednji petek bo znova gostovala priljubljena skupina Čuki, obeta pa se še nastop Mirana Rudana, za katerega kaže, da ga ima najraje zasavska publika (je morda tudi edina?).
V	diskoteki Super Li se sicer ne dogaja nič novega, še vedno pa ob petkih prirejajo mladinske plese.
Zasavska mladina zelo rada obiskuje tudi diskoteko Slovenija v Ribčah. Naslednji petek, torej 6. marca, bo tam nastopila skupina Avia, 13. marca pa skupina HOT HOT HOT.
K.B.
LESTVICA ZASAVCA IN RADIA TRBOVLJE
DOMAČI DEL:
1.	ZATE SLOVENIJA - Pop design
2.	RDEČA MAŠNA - Čuki
3.	V MENIJE CALIFORNIA-California
4.	DVOLIČNEŽ - Veseli Zasavci
5.	LJUBEZEN VEČNO NAJ ŽIVI - Agro po p
TUJI DEL:
L THE SHOOP SHOOP SONG - Cher
2.	DON1!" CRY - Gunst Roses
3.	SEND ME AN ANGEL - Scorpions
4.	SPENDING MY TIME - Roxette
5.	HOLE HEARTED - Extreme Lestvico Zasavca in Radia Trbovlje lahko
slišite vsako četrto soboto v mesecu na valovih Radia Trbovlje.
Glasovcs vojimi predlogi pošljite na naslov Radia Trbovlje.V prejšnji številki časopisa Zasavcje prišlo do pomote, namreč o oblikovanju lestvice skupaj z oddajo Mladinski val, zato sevam iskreno opravičujem.
K.B.
Ko gre najslabše, je potrebna najboljša reklama
Le malo Zasavčanov ne pozna gostišča pri Vidrgarju in marsikdo se rad ustavi tam, ko se vrača preko Moravč iz Ljubljane. Veliko pa jih privabi tudi dobra hrana in predvsem postrvi iz domače ribogojnice.
Franc Vidrgarje znan tudi izven Slovenije. Spodobi se, da ga kot dobrega podjetnika, predstavimo tudi v Zasavcu.
Do kam segajo korenine gostišča pri Vidrgarju?
Gostilna je pri nas že kar družinska tradicija, saj je stala tukaj že pred drugo svetovno vojno. Med vojno do leta 1943 in po njej do leta 1949. Zaradi takratnih pogledov na zasebni sektor sem si moral do leta 1960 služiti kruh v rudniku. Leta 1960 pa smo se spet začeli ukvarjati z gostinstvom. Najprej s privatno gostilno, potem v Medijskih toplicah, dokler nismo leta 1966 spet odprli točilnice tukaj. Od takrat sc stalno širimo. Jemali smo veliko kreditov, ki jih je inflacija vedno manjšala v našo korist. Širitev pa je zahtevala seveda tudi veliko odrekanj. Nismo hodili na dopuste, nismo imeli prostih dni, delala je cela družina ...Vendar, če vidiš da je uspeh, potem te vleče naprej.
Kakšne so vaše trenutne kapacitete?
Trenutno imamo v 35. sobah 82 ležišč, B kategorije, v gostilni imamo 180 sedežev, 80 sedežev je na terasi. Poleg tega pa imamo tudi dva teniška igrišča in manjše smučišče, opremljeno s snežnim topom. Seveda se sedaj ne nameravamo ustaviti. Potrebno bi bilo podaljšati smučišče, povečati kuhinjo, k celotni ponudbi pa bi spadal tudi bazen.
Veliko se pojavljate po Sloveniji...
Treba seje pojavljati. Vsaka reklama pomeni veliko. Reklamo pa je treba delati takrat, ko gre najslabše. Letos se pojavljamo v nekaj katalogih tudi v Belgiji in na Nizozemskem, tako da si obetamo obiske tudi iz tujine, čeprav konkretnih rezervacij zaenkrat še ni. Reklamiramo sc v glavnem sami, ker imamo slabe izkušnje z velikimi agencijami. Te najprej zapolnijo svoje kapacitete, potem pa se spomnijo tudi na nas - zasebnike. Ker pa se kriza tudi pri nas krepko pozna, je treba veliko vložiti v promocijo, če hočemo nekako za gotovo ti dovolj prometa.
Tudi kmečka obcet se iz Ljubljane seli k vam!?
Ohcet bo pri nas. Predvidena je za šest parov. En par bo iz Madžarske, eden iz avstrijske Koroške, enega pa naj bi našli v Ameriki, Kanadi ali Avstraliji preko izseljeniške matice. Tri
domače pare pa bodo kot po navadi izbirali bralci Nedeljskega dnevnika s svojim glasovanjem.
Ne ukvarjate se zgolj s turizmom!?
Vseskozi je turizem moj glavni cilj. Dva mandata sem bil podpredsednik sekcije gostincev v Zvezi obrtnih združenj, oziroma zdajšnji Obrtni zbornici. Seveda mi je to pomagalo, da sem bil na tekočem s trenutnimi dogajanji. Zdaj nisem več tako aktiven.
Kakšni so vaši odnosi z občinskimi službami?
Odnosi s službami so bolj uradni. Ni nobenih vzpodbud za razvoj turizma in vse, kar delamo mi, je lastna vzpodbuda. Mislim, da bi občina Zagorje morala imeti nekoga zaposlenega za področje turizma in obrti. Da bi izven Zasavja iskal tržišča za naše proizvode; povezoval podobne obrti, pomagal pri promociji obrtnikov in tudi nas, gostincev. Takšen človek bi bil lahko presneto koristen in četudi hi bil dobro plačan, bi bil poceni glede na možne rezultate.
Franc Vidrgar rad posedi z gosti.
Kako naprej?
Trenutno sc tudi pri nas kriza še kako pozna, saj je zmanjšanje domačih gostov več kot očitno. Obiski iz Ljubljane so praktično usahnili, iz celjske strani jih je tudi veliko manj. V takšnih časih je težko zbrati denar že za plače. Pri nas imamo dva nosilca obrti, šest zaposlenih in tri pripravnike. Poleg tega pa imamo tudi ogromno število osnovnih sredstev in tako ugotavljamo, da trenutno ne poslujemo rentabilno. Treba bo pač nekako preživeti.
Gostišče pa bo ostalo družinska tradicija?
Upam, da bo tako še naprej. Naslednika imam, dokler bom zdrav, bom pa še delal.
Jože Ranzinger jr. in Matjaž Svagan


Davčnemu obrazcu na pot
Tokrat bomo prvič izpolnjevali napoved "za odmero dohodnine, kar bo za vse nas velika novost. Tako kot za davkoplačevalce, bo to prvič tudi za davčne uprave. Nikomur ni čisto jasno, kakšna bo praksa uprav pri izločanju računov, ki nam nosijo olajšave. Obvestila o katastrskem dohodku z občine morda ne bodo prišla pravočasno. Enotna matična številka občana ni povsem urejena in obstajajo celo namigi, da imajo dve številki ali pa je sploh nimajo. Še slabše je z enotno matično številko tujca.
Precejšen nesmisel je pobiranje davčnih prijav upokojencev in zaposlenih, ki nimajo drugih dohodkov, kot pokojnino ali plačo. Na Zahodu imajo to lepše urejeno -daš izjavo, da drugih dohodkov nimaš in davčno napoved ti izpolni delodajalec ali pokojninski sklad.
Podatkov o lastnih dohodkih vzdrževanih družinskih članov mnogi vzdrževalci nimajo, davčna uprava pa se bo tudi težko prikopala do njih. No, v vsakem spornem primeru je bolje to zapisati v rubriko »Pripombe zavezanca«, kot tvegati utajo. Pa še en nasvet: tistim, ki pričakujejo obveznost doplačila dohodnine, se izplača do 28. februarja prijaviti dohodke od nepremičnega ali premičnega premoženja, ki ga dajejo v najem za dlje od enega leta (to smo tako ali tako dolžni po zakonu). Potem moramo namreč čakati na odmerno odločbd za obdavčitev tega dohodka in če te odločbe ne dobimo do 31.3. (skoraj zagotovo je ne bomo), lahko oddamo davčno napoved za odmero dohodnine šele v 15 dneh po prejemu te odločbe. Vmes pa dela inflacija.
Janez Kopač
Kdaj, kako, kam dostaviti izpolnjeno napoved za dohodnino
Uprave za družbene prihodke vseh treh zasavskih občin - Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, obveščamo vse občane - zavezance za dostavo napovedi za dohodnino za leto 1991 - da bomo. v mesecu marcu sprejemali izpolnjene napovedi za dohodnino v rednem in podaljšanem delovnem času po naslednji razporeditvi:
2. marca do 6. marca sobota, 7. marca 9. marca do 13. marca sobota, 14. marca 16. marca do 20. marca sobota, 21. marca 23. marca do 27- marca sobota, 28. marca nedelja, 29. marca 30. marca do 31. marca
7-	18 ure
8-	12 ure
7-	18 ure
8-	12 ure
7-	18 ure
8-	12 ure
7-	20 ure
8-	18 ure 8-12 ure 7-20 ure
Izpolnjene napovedi, poslane po pošti, morajo biti naslovljene na upravo za družbene prihodke tiste občine, kjer ima občan tudi stalno bivališče.
Vse občane obveščamo, da rok dostave izpolnjene napovedi v nobenem primeru ne vpliva na rok odmere in dostave odločb, zato:
-	NE ODLAŠAJTE z izpolnitvijo napovedi za dohodnino in ne dostavljajte je zadnje dneve.
-	IZKORISTITE podaljšani delovni čas uprav za družbene prihodke in ko napoved izpolnite, jo tudi takoj dostavite.
S takšnim načinom dostave izpolnjenih napovedi se BOSTE IZOGNILI nepotrebni gneči in morebitni slabi volji zaradi dolgega čakanja.
Uprave za družbene prihodke občin:
Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5 Trbovlje, Leninov trg 4 Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5

1 AGROHIT
61420 Trbovlje, Opekarna 5
Poslovne enote:
KLECKA *** Trg F. Fakina 30
ŽIV. DISCONT *** Ulica 1. junija 1
IZBIRA *** Vodenska 22
POSTREŽBA *** Partizanska 33
PREHRANA *** Ulica 1. junija 24
CENTER *** Trg revolucije
HRANA *** Šuštarjeva kolonija
KOMUNALA *** Tončke Ceč 2
VALANDOVO *** Sallumines 3b
AMERŠEK *** Šuštarjeva kolonija 29
HIT MARKET *** Trg F. Fakina 2
OSKRBOVALNI CENTER *** Opekarna 5
AGROHIT
61420 Trbovlje, Opekarna 5
se priporoča za nakup v
004	4	04	i 4
ANITA BREMEC
LOG 28-E 61430 HRASTNIK tel. 0601-41-587
trgovina na drobno
mouNA.	iw
pon.-pet. 7.00-11.30, 13.30-19.00 sobota 7.00-15.00, nedelja 8.30-11.30

mladinska knjiga
trgovina <#.<#.
I j u b I j a n a, ti tov a 3
knjigarna in papirnica
61410 zagorje ob savi cesta zmaga 27 tel. 0601/61 061. 62318 fax 0601/61 832
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE
knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ...
Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!
A\
Ivo Mravlje
zlatar
61410 Zagorje ob Savi Cesta 9. avgusta 108
-	NOVA KOLEKCIJA POROČNIH PRSTANOV
-	IZDELAVA NAKITA PO NAROČILU
SE PRIPOROČAMO!
Iskrene čestitke ok dnevu žena.

mM
S turizmom smo še za devetimi gorami
Selc potem, ko bomo naše ljubo Zasavje ekološko očistili, lahko začenjamo prve korake na dolgi poti razvoja turistične dejavnosti. To izhaja tudi iz predloga strategije razvoja turizma na območju občine Zagorje ob Savi.
S tem ni rečeno, da doslej niso ničesar naredili na tem področju, toda Zagorjane čaka še veliko neodložljivih nalog. Omenjena strategija razvoja, ki so jo za to občino sestavili na ministrstvu za turizem slovenske vlade, bo nekak okvir, ki mu bodo dodali še natančen popjs sedanjih turistično -gostinskih in drugih zmogljivosti. Vse skupaj naj bi omogočilo sestavo dolgoročnega razvojnega turističnega programa.
V strategiji je nekaj zanimivih poglavij, ki bi prišli prav tudi sosednjima občinama. Za vse veljajo npr. elementi turističnega razvoja, kot so trg, atraktivnost, storitve, transport, promocija, informacije ... Na vso srečo sc pri nas začenjamo zgledovati po tistih deželah, ki so na tem področju znali, v skladu s svojimi danostmi, pritegnili mlado in staro. Za primer dajemo oddaljeno Norveško. Norvežani so vso ponudbo na področju športa, narave in zdravja združili v en sam produktu in ga postavili v svoje gorsko območje. Ter tako postali vodilni na svetu.
Napravili so ga atraktivnega za vse starosti, želje in potrebe. Promovirajo ga kot zdrav, aktivno življenje na prostem za ljudi, ki imajo radi njihove hribe. Zanimivo bi bilo našteti še nekaj drugih dežel, ki so tisto, s čimer razpolagajo, razvili do take ravni in kakovosti, da jim turistični boom ne more spodleteli. Zagorjani bodo prav tako, kot v vseh naših občinah, morali razvijati prav tisto, za kar imajo najboljše možnosti in pogoje.
Milan Vidic
O zarečenem kruhu
V številnih časopisih (tudi Zasavcu) so sc lani natisnili ambiciozni Rudisovi plani, da bodo na Daljnem vzhodu služili velike denarje. Zato je prav, da letos povemo, zakaj s tem še ni nič. Rihard Kovač, prvi Rudisov mož, pravi, da gre predvsem za posledice političnih sprememb pri nas. Garancije domačih bank so bile (in so še vedno) brez kakršnekoli vrednosti, garancije prvo-vorstnih tujih bank pa so vezane na depozite. Denarja zanje premorejo premalo. Letos vseeno računajo, da bodo le podpisali nekaj pogodb, saj se v Maleziji, Singapurju, na Tajvanu in v Vietnamu odpirajo možnosti za gradnjo cementarn, tovarn siporexa in petrokemičnih tovarn. Te tehnologije pa v Rudisu obvladajo. O številkah, s katerimi so sc lani zaleteli, seveda letos ne govorijo.
Njihovi načrti so tudi to leto vezani predvsem na Nemčijo. Tam je dela dovolj, urediti bi se morali le problemi z delovnimi dovoljenji. Rudis ima že sedaj v Nemčiji 1300 ljudi, lahko pa bi podpisal še več pogodb in delo zagotovil 1800 delavcem. Zunaj naj bi dela opravljali še v Alžiriji, Iranu, Avstriji in na ozemlju bivše Sovjetske zveze, doma pa predvsem v Sloveniji. Računajo tudi na obnovo Hrvaške in so zato v Zagrebu pred kratkim ustanovili mešano družbo Rudis-TEB. Mešane družbe so ustanovili še v Sofiji (zaradi zapletov z delovnimi dovoljenji koristijo tudi bolgarski detašma), v Celovcu (avstrijski trg in prodor v vzhodno Evropo) in v Berlinu.
Letos računajo, da bodo realizirali posle v skupni vrednosti 135 milijonov dolarjev, kar 87 odstotkov pa naj bi jih bilo zunaj. To je nekaj več, kot lani, ko so realizirali za 115 milijonov dolatjev poslov, od tega za 99 milijonov na zunanjih tržiščih.	„	„ .
J	Roman Rozina
Druge izbire ni
Kar precej smo že povedali o nameravani ureditvi ogrevanja z zemeljskim plinom v zagorski občini. Spodobi se, da danes sporočimo, da je te dni občinska skupščina poslala gospodinjstvom okoli 2000 brošuric o tem, zakaj plinifikacija, kako umazano je Zagorje ob Savi, kaj vse je onesnaženo in zakaj odločitev o čistejšem ogrevanju.
Vsa vsebina brošure je usmerjena v dokazovanje, kako neodložljiv je nameravani poseg s plinom in s tem prepričati tudi vse omahljivce, da je v njihovem interesu, da se odločijo zanj. Posledic onesnaženosti zraka, ki presega mejne in tudi kritične koncentracije, je ogromno. Naj hujše so tiste, ki jih strupi povzročajo ljudem. Obstaja statistično ugotovljena povezanost med onesnaženostjo zraka in večjo obolevnostjo ljudi. Večje napak pri novorojencih, večja je smrtnost, mnogo več je obolenj.
Nima pomena ponavljati, kako katastrofalni obseg je dobilo umiranje gozdov in kopičenje strupov v naravi sploh. Pred nekaj leti so na desetih izbranih območjih v Zasavju ugotavljali stopnjo propadanja gozda. Vemo, kakšne so bile meritve: le dve bukvi od stotih sta bili povsem zdravi; le tri območja niso bila uvrščena v 4. razred in tako naprej in tako naprej...
O tem pripovedujejo sestavljale! brošurice, dokler ne končajo z ugotovitvijo, da druge izbire ni. Res je ni, pa naj obračamo tako ali drugače in naj bomo še tako težko zbrali potreben denar. Pri tem lahko Zagorjane vzpodbujajo nekatere druge občine. V sevniški, npr., je akcijo plinifikacije sprožila in izvajala kar mestna krajevna skupnosti in jo uspešno zaključila.
V Zagorju ob Savi zdaj postopoma zaokrožujejo finančno konstrukcijo za naložbo v ureditev plina in ogrevanja z njim. Do jeseni naj bi v Svei že postavili nov plinski kotel, v vmesnem času pa bi morali začeti z zemeljskimi deli za položitev cevi.	Milan Vidic
Stanovanjska zadruga Rudar se prilagaja
Stanovanjska zadruga Rudar v Trbovljah, ki ima svoje poslovne enote tudi v Radečah, Rimskih Toplicah in Litiji ter izpostavi v Hrastniku in Zagorju, se zaradi spremenjenih pogojev poslovanja prilagaja željam in potrebam svojih članov. Usmerjajo se tudi na upravljanje s stanovanjskimi hišami, vključujejo se v projekt nakupovalnih kartic, s katerimi bodo člani lahko nabavljali tudi opremo. Sklepajo pogodbe o trajnem medsebojnem sodelovanju, vključujejo pa se tudi v projekt hranilnic in posojilnic za svoje člane.
T.L.

wmmmmmmmmmm
v.v.w.v. v.wv.-.-.	•. •.	...


i MALI OGLASI še naprej zastonj.
■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate j le priloženo naročilnico in jo poslati do 10.3.1992 na naslov :	Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagoije ob Savi.
:	Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopi-
; san točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepo-j trebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, • ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo pose-:	bej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. To-
; krat objavljamo tudi male oglase iz Zasavskega oglasnika.
HIŠA, GARAŽA, VIKEND
•	PRODAM iznadmersko garažo, podomet elek. instalacija v centru Hrastnika - poleg Sob Hrastnik. Tel. zjutraj: TKI 41-702.
•	PRODAM zidano garažo - Trbovlje. Tel.: 24-428.
•	PRODAM garažo pri Cicibanu na Trgu revolucije v Trbovljah. Tel.: 21-659.
•	PRODAM garsonjero, centralno ogrevano, v Trbovljah. Šifra: SALLA-UMINES.
•	ZAMENJAM dvosobno tanovanje v novem bloku v Zagorju za enosobno v bloku na Izlakah ali v novejšem bloku v Zgornjih Trbovljah. Šifra: SONČNA STRAN.
•	PRODAM stan. pravico za trisobno stanovanje (staro 30 let, 64,62 m2), 25 km iz Ljubljane proti Litiji. Tel.: (061) 881-934.
•	ZAMENJAM komfortno garsonjero 33,2 m2 za dvosobno stanovanje. Tel.: 61-439.
•	PRODAM zidano garažo v Šuštarjevi kol. 33, Trbovlje. Cena: 3.000 DEM. Tel.: 22-927.
•	PRODAM zidano garažo in OPEL Kadet v koloniji 1. maj 29, Trbovlje za 10.000 DEM,Tel.: 23-622.
•	NAJEMNIŠKI trgovski lokal 32 m2 odstopim proti vračilu stroškov adaptacije ali zamenjam za avto. Nizka najemnina v centru Trbovelj. Tel.:
23-019 (zvečer) ali 24-304 (v službi).
•	PARCELO za vikend cca 800 m2, ob parceli cesta, voda in elektrika. Ugodno! Tori Stanislav, Zg. Izlake 19.
•	VIKEND 5x7 zgrajen do strehe na parceli 900 m2 na Polšniku prodam. Urejena dokumentacija. Cena zelo ugodna. Tel.: (061) 578-804.
•	KUPIM rabljena garažna vrata, najraje dvižna - kovinska. Stanko Mekše, Za Savo 2, Hrastnik.
• V NAJEM dajem poslovni prostor (z manjšim skladiščem), v izmeri 25 m2, primeren za trgovino ali kakšno drugo obrt in sicer na Kolodvorski c. 19 v Trbovljah (pri Sušnik). Tel.:
24-304.
ZAPOSLITEV
•	ŠOFER C, E kategorije, išče zaposlitev v Zasavju. Informacije na telet.: (061) 881-024.
•	NA TEREZIJI v Trbovljah iščemo varstvo za enoletnega fantka. Tel.:
25-527.
•	MLAJŠI UPOKOJENEC, iščem delo: pomoč pri zidavi hiš, pri krov-skih .in drugih delih. Zainteresiran sem tudi za delo v tujini. Tel.: 63-129. e INŠTRUIRAM angleščino in francoščino. Tel.: 21-941.
•	INŠTRUKCIJE nudim iz francoščine in angleščine. Tel.: 41-299.
•	INŠTRUKCIJE iz angleščine. Tel.: 22-839
•	SUPER zaslužek - malo dela. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko. Aleš Klinc, Vrh 2, Zagorje.
APARATI V GOSPODINJSTVU
•	PRODAM avtomat za kuhanje kave Prestige espresso bar. Tel.: 25-986.
•	PRODAM peč na trda goriva, črno-beli TV. Antonija Kos, C. zmage 43, Zagorje.
•	PRODAM pletilni stroj BROTHER KR - 586, dvoredni. Tel.: 73-742.
ŽIVALI
•	RODOVNIŠKI irski setri, odličnih staršev - naprodaj. Tel.: 42-078.
•	PRODAM pasjo hišo, skoraj novo - izolirano, za srednje velikega psa. Cena: 2.000,00 SLT. Simončič, Ke-šetovo 3, Trbovlje.
Zatekel se je pes (mlad 7-8 mesecev). Je črnodlak, tačke ima rjave. Lastnik naj pokliče na tel.: 21-756.
AVTOMOBILIZEM
•	PRODAM VW 1200 original nemške izvedbe, generalno obnovljen, garažiran, prva registracija 1976, prevoženih 94000 km. Veliko dodatne opreme. Cena ugodna. Tel.: 41-702 -zjutraj, ali popoldan na naslov: Nande Grum, Trg F. Kozarja 7, Hrastnik.
•	PRODAM Vugo koral 45, letnik 89, registriran do nov. 92. Tel.: 73-504.
•	PRODAM Golf 1,1 JL (bencin), letnik 80, cena: 2900 DEM. Tel.: (0608) 82-916.
•	UGODNO prodam avto Škoda 120 LS, video recorder, premog, barvni TV, Comodore 64. Tel.: 25-436.
•	PRODAM ali menjam VW 1200, reg. do 24.4.1992 za fiat 126 P. Tel.: (061) 871-153.
•	ZAMENJAM R-9, letnik 83, 91000 km za kombi IMV 7 + 1. Prodam brako prikolico za 700 DEM in tovorno prikolico 800 kg za 200 DEM. Tel.: 62-011.
•	PRODAM Fiat - P 125, prvi lastnik, garažiran in dobro ohranjen. Tel.: 22-842.
e PRODAM Kadett corsa 1,5 D, letnik 90, ter hladilnik - skoraj nov. Tel.: 22-472.
•	PRODAM Z 101, letnik 80, reg. do 6.92. Cena 1600 DEM. Tel.: 42-513. e PRODAM Z 750, I. 79, dobro ohranjen, reg. do jan. 93, za cca 1200 DEM. Tel.: služba - 22-922 int. 273 ali 340.
•	PRODAM Z-101, I. 78 v celoti ali po delih. Rudi Jaklič. Peterlinkarjeva 5, Kisovec.
•	PRODAM Mercedes 240 D tip 123, I. 1979 (z manjšo okvaro). Tel.: dopoldan - 21-003, popoldan -22-383.
•	PRODAM Z-750 SC, I. 1979, reg., za 500 DEM. Tel.: (061) 876-097.
MOTORJI
•	PRODAM ali menjam KAWASAKI ZZR 500 (20/8-90) za osebni avto. Tel.: 22-389.
•	PRODAM moped BT - 50 S, za 16.000,00 SLT. Tel.: 23-313.
•	PRODAM ali zamenjam TOMOS BT 50 S, I. 88, za Z 750 ali 1 26 P od letnika 1980 dalje. Miran Potisek, Dvor 22, Šmartno pri Litiji.
•	PRODAM ATX 50, let. 1989, črn, z dodatno opremo in dobro ohranjen, za 600 DEM. Černelč, Selo 67, Zagorje.
REZERVNI DELI
•	PRODAM boch elektroniko za Samaro - cena 200 DEM. Matjaž Vrtačnik, Rudarska 16b, Kisovec.
•	PRODAM kljuko za Vugo 45,55, novo čelado št. 58, nove verige, dve zimski gumi s platišči za Vugo. Tel.: 24-634.
e PRODAM nadomestni motor z menjalnikom in druge dele za Zastavo 750. Tel.: zvečer - (061) 882-024.
VIDEO, AKUSTIKA,
GLASBILA
•	PRODAM videorecorder Samsung po zelo ugodni ceni. Tel.: 61-493, po 20. uri.
•	PRODAM Synthesizer KAWAI MS 510. Tel.: 24-652.
•	PRODAM zvočne omarice - zvočnike 70 W. Tel.: 73-884.
•	PRODAM glasbeni stolp UNISEF, dvojni kasetofon, gramofon, ekvilaj-zer, zvočniki 2 * 5 w za 250 DEM ali protivrednost v SLT. Tel.: 22-248.
•	PRODAM računalnik spectrum s TV, 9 igric ter vsemi potrebnimi priključki - za 12.500,00 SLT. Sebastjan Snoj, C. okt. rev. 8, Trbovlje.
e KUPIM gramofon na trobljo in stare slike na steklu. Tel.: 21-671.
RAZNO
•	UGODNO prodam dve (2) cisterni za kurilno olje po 2000 I, iz poliestra, teža 50 kg. Tel.: 20-803.
•	ETAŽERJI:	lesene police, dva
kompleta po pet polic - novo, prodam 50 % ceneje. Prodam tudi novo plinsko peč. Milan Štojs, Trg svobode 35b, Trbovlje.
•	PRODAM volno solčavskih ovac. Tel.: 62-362.
•	PRODAJAM slike, akvarele, motive narava. Cena: 300,00 - 700,00 SLT. Tel.: 22-944.
•	PRODAM bukova drva cca 10 m, suhe deške 18 mm. Tel.: (061) 882-024 - zvečer.
•	UGODNO prodam kombinirani otroški voziček Roky. Tel.: 22-701.
•	PRODAM motorno žago TANAKA, meč 33 cm - v garanciji do 1993. leta - nova. Roman Stopinšek, Ul. prvoborcev 12, Hrastnik.
•	UGODNO prodam premog. Marjeta Kišek, Kovinarsko naselje 5, Trbovlje - vsak delavnik od 15. - 16. ure.
•	PRODAM karto za 3 t premoga, črnobel TV (Gorenje), termoakumulacijsko peč, pralni stroj in hladilnik. Tel.: 22-281.
•	PRODAM večje količine destilirane vode - 50 % ceneje. Tel.: 71-622.
•	PRODAM avtomatik A3 letnik 1988 za 300 DEM. Roman Stopinšek, Ul. prvoborcev 12, Hrastnik.
e PRODAM zelo malo rabljen italijanski otroški voziček - kombiniran z zimsko in letno streho ter torbo. Tel.: 61-711.
e PRODAM smrekov opaž, neporu-šen z dostavo, cena 240,00 SLT za m2. Tel.: (063) 760-686.
•	UGODNO prodam SAT - sprejemnik z montažo. Tel.: 61-493 - po 20. uri.
•	POPRAVLJAM ekspanzijske posode za centralne kurjave - z garancijo na popravilo. Lahko tudi z de-montažo in montažo. Tel.: (061) 653-454.
•	UGODNO prodam raztegljivo sedežno garnituro. Tel.: 23-854.
•	KUPIM kasete z igricami za računalnik SHARP MZ 800. Tel.: 71-186.
•	POSNAMEM rojstne dneve, proslave in drugo na video. Presnemavam iz 8 mm na video. Tel.: 73-884.
•	PRODAM teletekst za gorenjsko TV (nov). Tel.: (063) 821-708.
•	KUPIM rabljeno registrirno blagajno. Tel.: (061) 881-626.
•	CATCH - THE - CASH - nova igra v Sloveniji! Drugačna od farplaja - z manj vloženega denarja in manj tveganja do večjih dobitkov. Tel.: 22-622.
BODOČNOST
Od 19. do 28. februarja se je v trboveljski bolnišnici rodilo 5 deklic in 7 dečkov.
19. februar: Metka BEGAMO VIČ - sin Mišel (Zagorje); 20. februar: Ivanka SEVSEK - hči Maja (Litija); 21. februar: Darja SIMONČIČ - sin Jernej (Laško); 22. februar: Irena MOČNIK - sin Rok (Radeče), Jelka MARINKO - hči Tina (Hrastnik), Jovita DRAKSLER - hči Urška (Hrastnik); 24. februar: Marjeta KLANŠEK - sin Miha (Trbovlje), Marija KOVAČ - sin Klemen (Sevnica); 26. februar: Dušanka DOLANC - sin Nejc (Hrastnik); 27. februar: Monika MAROLT - hči Ines (Sevnica), Marjana VOZELJ - hči Špela (Zagorje); 28. februar: Samira FAZLIČ - sin Enis (Trbovlje).
ISKRENE ČESTITKE
8. marec
Zame ni bilo bolj neokusnih in ponižujočih zabav, kot so bile tiste ob 8. marcu. Dovolili so nam, da smo iz službe odšle že opoldne, da smo si doma uredile frizure in make up, si nadele kombinacijo svojih najboljših staro-novih oblačil, si obulcčeveljcczvratolomnovisokimi petami in v oblaku sprejev in parfumov prileb-dele v kakšno sindikalno ali športno dvorano na gala žur.
Dan prej in dan potem pa je bilo treba opraviti prabvse in še velikoveč, kot ponavadi, saj se odpuščajoče - prizanesljivo povedano, na moške ne moreš nikoli popolnoma zanesti.
Sonček
OBVESTILO
PRIREDITELEM
Uredništvo ZASAVCA prosi prireditelje kakršnih koli prireditev(kultumih, športnih zabavnih, norih, manj norih itn.), da ZASAVCA „obvesti o prireditvi najkasneje teden dni pred izidom (vsakih 14 dni). Le tako bomo lahko na tej strani predlagali bralcem, da svoj dolgčas preženejo z obiskom vaše prireditve. Še posebej zanimive pa bemp seveda obiskali tudi z našo beležko in‘fotografskim priborom. Vabila in obvestila pošljite na naslov ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi.
KAKO PREGNATI DOLGČAS
KINO PROGRAM
TRBOVLJE - Delavski dom
5.3.	ob 17.00 Obsedena (am. grozljiva komedija)
6.3.	-9.3. Zvezdne steze - 4. del -Vrnitev domov (am. znanstveno fantastični), pe ob 17.00, ne ob 17.00 in 19.00, po ob 17.00
10.3.	-12.3. Kletka (am. akcija), to ob
17.00	in 19.00, sre in če ob 17.00
13.3.	-16.3. Rocketeer (am. pustolovski), pe ob 17.00, so in ne ob 17.00 in 19.00, po ob 17.00
17.3.	-20.3. Barton Fink (am. drama), to in sr ob 17.00 in 19.00, če ob
17.00
ZAGORJE OB SAVI - Delavski dom
5.3.	-9.3. Pleše z volkovi (am. vestern), če in ne ob 17.00, pe in po ob 19.00
6.3.	-10.3. Čarovnice (am. fant. film), pe in so ob 17.00, ne in to ob 19.00
7.3.	ob 19.00 Glasbena skrinjica (am. drama)
11.3.	-14.3. Sokol in sneženi mož (am. vohunski), sr in so ob 17.00, če in pe ob 19.00
12.3.	-15.3. Neomajni specialci (am. akcijski), če, pe in ne ob 17.00
14.3.	-16.3. Bartol Fink (am. drama), so, ne in po ob 19.00
17.3.	-20.3. Rocketeer (am. pustolovski), to in sr ob 19.00, če in pe ob
17.00
Priporočamo
Filmska drama o židovski umetnosti preživetja Bartol Fink je okrašena s tremi zlatimi palmami. Pustolovski film Rocketeer je zaupna kritika holly-woodskega narcizma osembdesetih. O filmu Pleše z volkovi, ovenčanem z oskarji, ni potrebno izgubljati besed. Toplo pa lahko priporočimo tudi ameriško dramo Glasbena skrinjica.
RAZSTAVE
Zagorje ob Savi: otvoritev razstave akademskega slikarja Sama Perparja iz Radeč bo v petek, 13.3. ob 18. uri v avli delavskega doma. Obogatena bo s pesmimi Znojilčana Franca Režuna, ki živi v Trebnjem. Razstava bo odprta 14 dni.
Trbovlje: do 17.3. je v likovni galeriji Delavski dom odprta razstava
Antona Repnika. Ogledate si jo lahko vsak dan od 16. do 19. ure.
GLEDALIŠČE
Hrastnik: abonmajska predstava Poskrbi za Amelijo Georgesa Fey-deauja v delavskem domu Hrastni v torek, 10.3.ob 19.30 uri.
Čemšenik: dramska sekcija Prosvetnega društva Čemšenik bo 8.2. ob 16. uri v prosvetnem domu Čemšenik predstavila komedijo Jožeta Moškriča Razkrinkana morala.
KONCERT
Dol pri Hrastniku: koncert MPZ Društva upokojencev pod vodstvom Adolfa Dragarja bo v dvorani na Dolu 6.3.1992.
PREDAVANJE
Trbovlje: v torek, 10.3. ob 18. uri bo mag. Peter Skoberne iz Republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine predaval na temo: Slovenske naravne znamenitosti. Predavanje pripravlja PD Trbovlje, avtor pa ga po popestril z diapozitivi.
ZURI
Zagorje ob Savi: v petek, 6.3. ob 20. uri se prične zasavski športni žur. Zasavc bo na njem proglasil najboljše zasavske športnike v preteklem letu, Zagorjani najboljše svoje športnike, obetajo se zanimivi gostje, za ples pa bo poskrbel Veter.
Trbovlje: v Mesečini bo v petek, 6. marca party na čast dnevu vseh delovnih žensk
Trbovlje: v petek, 13. marca po 21. uri nastop Čukov
Super Li: vsak petek mladinski ples
Ribče: v diskoteki Slovenija v petek 6. marca nastop skupine Avia, 13. marca pa nastop skupine Hot, hot, hot
ŠPORT
NOGOMET
Zagorje: Zagorje Elektroelement -Mura (8.3. ob 15.00)
Trbovlje: Oria Rudar - Rpd^r Velenje (15.3. ob 15.00)
Radeče:
(14.3. od 8.00 naprej)
ROKOMET:	k, č m, ,
Trbovlje: Omnikom Rudar,-Velenje (14.3. ob 19.00)
Hrastnik: Emens Dol - Velika
L,..1''N I I
malonogometni turnir
, :. n:t n.'Mr,
Nedelja (14.3. ob 19.00)
Radeče: Radeče : Črnomelj (7.3. ob
Adolf Dragar -
osemdesetletnik
Dolfi Dragar je pojem pevskega življenja na Dolu. To se ve. Malokdo pa ve, da je pokončen možak lahkotnega koraka, ki ga srečujemo vsak dan na vasi, 11. februarja letos praznoval svojo % osemdesetletnico. Od tega je bil 60 let vodja pevskih zborov. ISKRENO ČESTITAMO.
Do kod sega v vaši družini pevska tradicija?
Leta 1859 je prišel na Dol za organista in učitelja Blaž Dragar, doma s Črnega vrha pri Taboru v Savinjski dolini. To je bil moj ded. Mojega očeta Joežefa (1876 - 1956) je poslal - to je bilo še v prejšnjem stoletju - v glasbeno šolo v Ljubljano, kjer gaje poučeval tudi Anton Foerster, avtor Gorenjskega slavčka. Oče Jožef je tudi mene poslal v triletno glasbeno šolo Celje.
Pri hiši je bilo 12 otrok, zato „em si že kot dvanajstleten fantič sam služil žepnino. Vsako soboto in nedeljo sqm igral na klavir v Hrastniku pri Logarju, kjer so vrteli neme filme. No, posel je ob prodoru zvočnih filmov propadel.
In kdaj ste začeli voditi pevske zbore?
Še prej sem igral violino v glasbenem orkestru, kije štel 17 ljudi. To je bilo leta 1931. Nobenega ni več med živimi. Spomnim se, da smo enkrat nastopali celo v dvorani Union. Pevski zbor smo začeli ustanavljati 1934. leta, pa so ustrelili kralja Aleksandra in sledilo je žalovanje. Rojstvo zbora smo prestavili na 9. januar 1935. leta. Prepevali smo vse do vojne. Po vojni sem se preselil z družino v Trbovlje. Zaradi službe. Bil sem predstavnik Žita Ljubljana. Tam sem začel prepevati v Zarji, kasneje pa v mešanem pevskem zboru Slavček. Prav tako žena Valči. Nastopali smo v mnogih evropskih državah - vse od Črnega do Severnega morja. Pri obeh zborih sem bil korepetitor. Ko smo se 1969. leta preselili na Dol, sem spet prevzel moški pevski zbor.
Dve leti kasneje pa še radeškega ...
To je posebna zgodba. 1953. sem bil na orožnih vajah v Divači - napetosti zaradi Trsta - in tam vodil zbor petinsedemdesetih grl. Med temi pevci sta bila tudi dva Radečana, ki sta se spomnila name, ko so na Jag-njenici želeli prepevati v zboru.
Obljubil sem jim pomoč za kakšen mesec, dokler ne dobe zborovodje, pa seje ta mesec raztegnil na 16 let. Pokroviteljstvo je prevzela Papirnica in pevci Papirničarja so praznovali lani že 20-letnico. Še vedno me štejejo za člana, vsako leto pa me obišče delegacija s košaro dobrot. Kar nerodno mi je, obenem pa sem vesel, da tako globoko cenijo pesem. Lepe spomine imam nanje. Včasih sem se znašel v Stični kar z obema zboroma - z dolskim in radeškim.
6. marca imate nastop z upokojenci. Od kdaj ste z njimi?
Prevzel sem jih pred desetimi leti. Delo je kar naporno, saj se naučimo dvajset pesmi na leto in to štiriglasno. Doma slišim že bolj slabo, napake v zboru pa takoj zaznam. Tudi napačnih poltonov ne preslišim.
Kaj pa vid?
Knjig ne berem veliko, dnevno časopisje pa še vedno. Najraje pa rešujem križanke. Od KIH-a naprej.
Tudi v Zasavcu?
Najprej rešim križanko. Pa tudi vse druge zasavske novice preberem. Zanimive so. Le še več humorja naj bo.
Tudi filmska predstava je lahko kulturni dogodek
Radeški kulturni hram že nekaj časa sameva. Nekdaj center kulturnega pa tudi družabnega življenja v dolini občasno obiščejo le še osnovnošolci ali redki obiskovalci vse redkejših kulturnih predstav. Celo kina v dolini že nekaj časa ni več. Sicer pa kdo ve, če bi se projektorji še vrteli ali bi se v dvorani sploh nabralo kaj obiskovalcev. Mogoče, seveda če bi v Radeče prihajali kvalitetni filmi, če bi v domu prostore ustrezno obnovili in nenazadnje, če bi našli ljudi, ki bi znali kulturni hram spremeniti v donosno ustanovo.
Sicer pa se organizatorjem, se pravi tistim redkim navdušencem, ki so še pripravljeni kaj storiti za kulturo, postavlja eno samo vprašanje. Kaj je tisto, kar bi sploh še lahko privabilo prebivalce ob Sopoti, da bi se udeležili predstave? Mogoče kakšen večer s katerim od slovenskih ministrov, mogoče kakšno dobro gostovanje katerega od slovenskih gledališč, mogoče celo ... No ja, ugibanja pustimo spominom na dni, ko so Radeče veljale za središče kulturnega pa tudi družabnega življenja v tem delu Zasavja.	F.K.
Litijski
kulturni drobiž
Litijska knjižnica je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila dan odprtih vrat knjižnice. V Litiji je bilo to v petek, 8. februarja, bralci so vračali zamujene knjige, ne da bi plačali zamudnino. V Šmartnem pa so se v torek, 11. februarja lahko brezplačno včlanjevali v knjižnico.
Litijska knjižnica je za prebivalce Šmart-na pripravila v torek, 11. februarja v tamkajšnjem kulturnem domu literarni večer. Gostje prireditve so bili:
-	pisatelj Ivan Sivec, kije predstavil svojo zadnjo knjigo o Petru Pavlu Glavarju z naslovom In večno bodo cvetele lipe,
-	igralec Andrej Kurent, ki je predstavil odlomke iz knjige in pridige Petra Pavla Glavarja,
-	urednik Mohoijeve družbe Matija Remse, ki je predstavil naj starejšo slovensko založbo in
-	citrar Miha Dovžan, ki je s svojimi melodijami prijetno zaokrožil literarni večer.
Cicibani iz litijskih vrtcev vsak mesec obiščejo knjižnico. Tokrat so bili v tednu pred slovenskim kulturnim praznikom, ogledali so si priložnostno razstavo, pokramljali o svojih dejavnostih in prisluhnili zgodbi o povodnem možu.
Joža Konjar
Fanči Moljk
Hrastnik
Ženske pevskega zbora Društva upokojencev iz Hrastnika pod vodstvom Ivanke Šerbak - Medved so imele svoj nastop v petek, 21.2. v delavskem domu. Koncert so popestrili pevci mešanega zbora Svoboda II. iz Trbovelj. Ohranjajmo dobre sosedske odnose.
Moški pevskega zbora Društva upokojencev z Dola pod taktirko Adolfa Dragarja pripravljajo koncert v kinodvorani Dol v petek, 6. marca. Zapeli bodo v počastitev praznika žensk. Gostje: šolski pevski zbor pod vodstvom Alenke Razpotnik. Ne zamudite jih.
Poskrbi za Amelijo je naslov zadnjega gledališkega abonmaja v Hrastniku za letošnjo sezono. Lahkotno bulvarko je napisal Georges Feydeau, pripoveduje pa o lahkoživi Parižanki in njenem zaročencu, ki svojo drago pred odhodom na vojaške vaje zaupa v varstvo prijatelju ... Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice pride gostovat v torek, 10. marca.
Anketni list v zvezi z organizacijo in vsebino gledaliških predstav bodo doni li obiskovalci domov, izpolnjenega pa naj bi prinesli na zadnjo predstavo 10. marca. Če se bodo s pripombami in predlogi potrudili, lahko oblikujejo še boljšo gledališko sezono.
Fanči Moljk
Zagorje
Zagorski godbeniki imajo tudi v letu 92 zanimive delovne načrte. Med pomembne dogodke, ki bodo vplivali na njihovo nemoteno delovanje, sodi gotovo podpis pogodbe o sponzorstvu s Sveo Zagorje. Podpis Svei zagotavlja, da bo godba letos ponesla njen glas v Nemčijo in na Norveško v novi obliki, ne le po proizvodih. V marcu nameravajo godbeniki z Vladom Kreslinom in Beltinško bando posneti videospot. O drugih presenečenjih pa prihodnjič, ko bo pogodba z enkratno Sveo podpisana.
Za področno srečanje gledaliških skupin, ki bo letos v Trbovljah, se je v Zagorju prijavilo pet tovrstnih, družin.
in sicer gledališčniki iz Čemšenika, z Mlinš, iz šole Slavka Gruma in dve skupini iz šole Ivana Skvarča. Pa ne, da med mladimi zanimanje za ljubiteljsko gledališče veselo narašča?
Zagorska zveza kulturnih organizacij se z republiko dogovarja o organiziranju prvega etnološko - sociološkega srečanja ljudskih gledaliških odrov na Izlakah. Predstavila naj bi se gledališča, ki črpajo svojo obliko in vsebino iz pozabljenega vaškega izročila.
ZKOS je po občinah razposlala razpis natečaja za udeležbo na 20. srečanju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Na srečanju lahko sodelujejo avtorji, ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki. Vse informacije dobijo interesenti na občinskih zvezah kulturnih organizacij. Mladi literati, ne prezrite lepe priložnosti!
Novi predsednik Republiške revije mladinskih zborov Slovenije je postal Janez Lipec, dipl. ing. in predsednik izvršnega sveta občine Zagorje. Drugi člani sveta še niso bili izbrani.
V Medijskih Toplicah je bila zanimiva in dobro obiskana predstavitev ponatisa jedkih karikatur prof. Franca Jurija. S.šarmantnim avtorjem so prispeli na Izlake še nekateri, predvsem liberalno-demokratski Jaša Zlobec, nadstrankarski Vlado Kreslin in pisatelj Peter Božič. Predstavitvenemu programu so se člani liberalnodemokratske stranke prisrčno smejali, drugi pa nekoliko manj. Vse izvode Slavne naše zgodovine je avtor uspešno prodal. Kaj hočemo, tudi v Etiopiji ljudje kupujejo knjige, posebno če so v njih predvsem slike.
Nande Razboršek
Trbovlje
Vsakoletni mesec februarje v Trbovljah še posebno bogat, bogat po številnih kulturnih prireditvah. Letošnja bera teh prireditev pa je bila res pestra in številna.
3. februarja zvečer je nastopilo SLG Celje z delom Petra Schafferja: Črna komedija. 5. februarja seje predstavila na odru doma Svobode II v Trbovljah Vokalno instrumentalna skupina Društva upokojencev Trbovlje. Tvorijo ga
ženski tercet, skupina tamburašev in kitaristov ter harmonikar Tine Jelen, ki ansambel tudi vodi. Dva dni kasneje so odprli galeriji v Delavskem domu samostojno razstavo del ak. slikarja Franca Vozla iz Kranja.
Isti dan je bila v dvorani doma Svobode II, osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Svoboda Zasavje pa je v svojem domu na Kolodvorski cesti pripravila recital za Prešernov praznik. Izvedla gaje recita-cijska skupina Svobode Zasavje.
V	času od 3. do 28. februarja je razstavljal v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja, likovnik Ibrahim Pipo.
10. februarja popoldne je mešani pevski zbor Svobode II pod vodstvom prof. Helge Briner, pripravil koncert za dijake trboveljske gimnazije.
13. februarja je nastopil v Delavskem domu Loški oder. Predstava Medvedek na obisku je bila namenjena osnovnošolskemu abonmaju.
15. februarja je bil v domu Svobode II skupen koncert trboveljskih in litijskih pevcev.
19.	februarja sta pripravila celovečerni koncert ženski pevski zbor pod vodstvom Nande Guček in moški pevski zbor pod vodstvom inž. Alberta Ivančiča.
20.	februarja sta v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje nastopila Moški pevski zbor Zarja in folklorna skupina Svobode Center, ki jo vodita Uršula in Valentina Kodrič.
22. februarja se je v Delavskem domu začelo občinsko lutkovno srečanje.
Isti dan popoldan je bila v gasilskem domu na Dobovcu proslava slovenskega kulturnega praznika. Pripravili so ga kulturni delavci z Dobovca.
V	četrtek, 27. februarja je potekalo občinsko srečanje otroških gledaliških skupin. V domu Svobode II je dopoldan nastopila gledališka skupina prosvetnega društva z Dobovca, zvečer pa je v domu Svobode II nastopilo Mladinsko gledališče Svobode II. Uprizorili so Malega povodnega moža, dramatizirano zgodbo Otfrieda Preusslerja. Zgodbo je za uprizoritev pripravila Na-nda Guček. Gledališče neprekinjeno deluje že 27 let. V tem času je pripravilo 32 premier in nešteto ponovitev ne le v Trbovljah, pač pa tudi drugod.
Zadnja prireditev v februarju je bil rock koncert v domu Svobode II. Nastopil je ansambel Bela hiša.
Večina prireditev je bila zelo dobro obiskana, poslušalci pa zadovoljni.
Tine Lenarčič

WjjHjHWWXWXj^
CVETLIČARNA
vijolica
MOJCA GREBEN
CESTA VDV BRIGADE 5 DOL PRI HRASTNIKU TEL.: (0601) 41 -969 PRIVATNO 42-151
DELOVNI ČAS: vsak dan: od 8.00 -12.00, od 15.00- 18.30 sobota: od8.00 - 13.00
SVEŽE CVETJE SVEŽI ARANŽMANI POROČNI ŠOPKI ŽALNI VENCI ARANŽIRANJE
Za dan žeria dežurstvo:
V SOBOTO POPOLDAN in NEDELJO DOPOLDAN.
Imate težave pri prijavi DOHODNINE?
*	Ali veste, katere dohodke morate navesti v prijavi?
*	So vam poznane vse možnosti uveljavljanja olajšav?
Nudimo Vam pomoč in jamčimo za diskretnost podatkov
'TUD” d.o.o
Zagorje
- poslovne storitve 63 242
vsak dan od 7.00 - 10:00; po 19 tiri

MAČEK
Ko sepeljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - Čemšenika. Le kilometer od križišča na tej cesti leži vas Šentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi, boste lahko preživeli prijeten dan. v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno s 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, WC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj.
Ob sobotah gostujejo v našem Gostišču različne skupine s prijetno glasbo za uho in plesalce.
Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040
Lte
TROJANE
716*1/6 7toi/o
v CENTROMERKURJU v Trbovljah trgovina
ODPIRALNI CAS 8.00 - 12.00
16.00 - 19.00
Bazen, šola, bazen...
17-letni dijak Srednje strojno tehnične šole in član plavalnega kluba Rudis-Rudar Sergej Koncilja iz Trbovelj, je že drugič zapored osvojil laskavi naslov trboveljskega športnika. Tokrat so Sergeju naziv športnika Trbovelj podelili za osvojena štiri prva mesta na prvem državnem prvenstvu Slovenije v disciplinah 200 in 400 mešano 100 in 400 kravl. Poleg tega je bil tudi drugi na 200 delfin. Na zadnjem prvenstvu Jugoslavije pa je bil drugi na 400 mešano, tretji na 200 mešano in četrti na 200 delfin. To je le nekaj suhoparnih podatkov o človeku, ki večino svojega ži-
Pisali smo že, da si pred sezono zamenjal trenerja. Prej je bil to Ervin Mlakar, sedaj je njegovo mesto prevzel Martin Koncilja - Čili, ki naj bi se posvečal samo tebi.
Tako je. Ta rešitev seje zdela najbolj sprejemljiva, da rešimo problem. Prej nas je bilo v skupini 15 in vsi so bili mlajši od mene. Ker nisem imel nobene konkurence sem moral plavati več in tako je trener mlakar pisal po dva treninga. Enega zame, drugega za ostale. On sam pa je ostajal razpet čez oba treninga. Bilo je mučno prav za vse. Tako so k sodelovanju povabili Čilija, ki naj bi prevzel samo mene. Seveda je bilo zopet zastavljeno novo vprašanje. Kako dolgo bom lahko sam treniral? Na vso srečo na to še ne vemo odgovora, kajti kmalu so se mi pridružili še trije bivši plavalci Rudis Rudarja, Tomaž Jazbec, Alen Štimec in Franko Jesenšek, ki so s svojo prisotnostjo močno dvignili kvaliteto odplavanih kilometrov.
Kaj pa način dela?
Predvsem več delava. Tako na suhem kot v vodi in v glavnem se tudi dobro razumeva. Včasih ga obiščem tudi doma. Poleg tega mi je dal, ko se je poročil, tudi vse svoje modele avionov, kijih zbiram.
Kaj je tisto, kar te vsak dan vleče na bazen?
Do pred dveh let je bila to predvsm družba, prijatelji in prijateljice. Potem je večina plavanje pustila, meni pa se je zdelo smešno, da bi vrgel stran 9 let dela. Čutil sem, da lahko dosežem še kaj več kot sem že. Zdelo seje, kot da v plavanju lahko uspem.
Pred sabo imaš še veliko časa, kajti fantje dosežejo svoj vrhunec po dvajsetem letu. Vrhunske rezultate pa spremlja ne samo trening ampak tudi pravilna prehrana. Se ukvarjaš že.tudi s tem?
Vem, da je prehrana pomembna, vem kaj bi moral jesti, vem tudi, čemu bi se moral odpovedovati. Ampak, na žalost je to moja slaba točka. Skoraj vse, kar imam najraje, je za vrhunskega športnika prepovedano. Mislim, da se še nisem pripravljen toliko žrtvovati. Če bodo rezultati, bo potrebna tudi ta žrtev.
Kaj ti pripravi mama ko se vrneš s kakšnih priprav, kjer je hrana slaba?
Švicarske zrezke in pomfrit.
Kuhaš?
Ne.
vljenja posveča športu.
S čim se ukvarjaš med prostim časom?
Med šolskim letom imam bolj malo časa, med počitnicami pa gremo s prijatelji na košarko. Seveda, po jutranjem treningu, potem pa zopet na'bazen, tako, da sem na bazenu kuhan in pečen.
Kako pa v šoli gledajo na tvoje izvenšolske dejavnosti?
Delamo na tem da bi se s šolo nekako dogovorili, da mi omogočijo malo več izostankov, predvsem proti koncu leta, ko bi se moral posvetiti pripravam na mladinsko evropsko prvenstvo. Na žalost lahko sedaj manjkam le 1-2 uri na teden.
Čez leto dni boš srednjo šolo končal. Kaj potem?
Je že tako, da bom moral po srednji šoli zapustiti Trbovlje. In če bom hotel še trenirati, prestopiti h kateremu od ljubljanskih klubov. Od rezultatov pa bo odvisno, ali se bom posvetil študiju ali plavalni karieri.
Kaj bi rad v življenju dosegel?
Rad bi, da bi ljudje znali ceniti ves trud, ki ga vlagam v ta šport. Kakor hitro ga bodo znali ceniti, ga bodo znali tudi pravilno ovrednotiti. Tako bi rad kasneje užival sadove svojega dela in iz tega dobil izhodiščni položaj za začetek na svoje.
Kaj pa tvoji vzorniki?
V plavalni karieri mi je največji vzornik Boris Novak, Trboveljčan, ki je pokazal veliko plavalnega znanja in sedaj tudi uspešno vodi zasebno trgovino in gostilno. Kot življenjski vzornik pa me vodi Matjaž Koželj, kije odlično plavalno kariero združil z uspešnim študijem na eni najboljših ameriških univerz - UCLA.
Kako pa doma reagirajo na tvojo stalno zaposlenost?
Doma me absolutno podpirajo. Ne, da bi me forsirali. Vse odločitve v zvezi s plavanjem prepuščajo meni, seveda me vodijo z nasveti, ampak ko se bom odločil da preneham (kar pa še ne bo tako kmalu) bodo to sprejeli kot dejstvo.
Za konec pa še nekaj besed o družabnem življenju.
Najbolj sem vesel, da imam veliko prijateljev, ki me vsak po svoje spodbujajo. Z njimi me povezuje prav šport, skupaj igramo košarko, ali pa tisto nujno zlo, šola. Včasih jo mahnemo zvečer na kakšno pijačo, drugače pa sem v glavnem doma.
In kje te najdejo oboževalke?
Ne bo težko. Na bazenu, v šoli ali pa doma.
Barbara Kus
t
Zakaj brez ženske košarke?
Po več kot desetih letih obstoja ŽKK Hrastnik, je v lanskem letu zaradi neutemeljenih razlogov razpadla ena izmed najuspešnejših ženskih ekip. Že kot pionirke so zasedle 3. mesto v Sloveniji, uspehi pa so se nadaljevali tudi v lanski sezoni, ko so dosegle 4. mesto v slovenski kadetski ligi; Oziroma, bi dosegle to uvrstitev, če bi bila odigrana še zadnja tekma. In tu je nastal problem. Uprava kluba ni mogla pokriti minimalnih stroškov te tekme (organiziran prevoz). Toda, kot se je kasneje izvedelo, je denar bil, le da uprava ni bila zainteresirana, da bi se tekma odigrala. Njihov edini cilj je bil pač zagotoviti moški ekipi nadaljnja tekmovanja. Kot kaže, jim ni uspelo, saj moški ekipi ne gre kaj prida. Največjo krivdo gre pripisati upravi kluba.
Ali so ženske res manj vredno živo bitje v naši družbi (ustvarjene le za reprodukcijo potomcev)? Zgodovina trdi drugače. Mnogo je uspešnih znanstvenic, političark, igralk, pevk, v slovenskem športu je skoraj enako moških kakor ženskih vrhunskih športnikov. Sprašujemo se, zakaj so v občini Hrastnik ukinili žensko košarko? Ali res ni denarja (samo za prevoz), ali pa skušajo v upravi prikriti neuspehe moške košarke s tem, da so ukinili mlado žensko ekipo, ki je z rezultati in uvrstitvami dokazovala, da je boljša od moških.
Košarkarice iz Hrastnika
(naslov znan uredništvu)
Tudi zagorski
košarkarji
imajo pokrovitelja
Novicam o pridobitvi glavnega pokrovitelja se pridružujejo tudi igralci iz Košarkarskega kluba Zagorje ob Savi, ki tekmuje v II. državni košarkarski ligi. Vodstvo kluba je podpisalo enoletno pogodbo o pokroviteljstvu z zagorskim podjetjem TE-VE VARNOST ELEKTRONIKA, ki gaje pri podpisu pogodbe zastopal Roman Razpotnik. Podpis pogodbe je vodstvu in igralcem kluba "vlil dodatni optimizem in postavil klubu nove cilje v prihodnje. Igralci in vodstvo kluba se zavedajo odgovornosti do pokrovitelja in bodo skušali z uspešnim nastopanjem v prihodnje dostojno reklamirati pokrovitelja in zadovoljiti zagorske ljubitelje košarke.
B.O.
Strelske
novice
V	Ljubljani so izvedli kontrolno tekmovanje slovenskih strelcev s standardno zračno puško. Pri članih je s 590 krogi zmagal najboljši svetovni strelec v letu 1991 Rajmond Debevec, odlično drugo mesto pa je pripadlo članu strelske družine Alojz Hohkraut iz Trbovelj Martinu Strakušku (577 krogov). 'Zelo dobro se je s četrtim mestom odrezal tudi njegov družinski kolega Sašo Korbar (574 krogov). Trboveljčana sta v konkurenci mladincev seveda osvojila prvi dve mesti.
V	Trbovljah in Hrastniku so pripravili občinsko prvenstvo s prav takšno puško. V Trbovljah je zmagal M. Strakušek pred Korbarjem in O. Strakuškom (vsi Alojz Hohkraut). v Hrastniku pa Cvetko (Rudnik) pred Perkom in Veračem (oba Steklar).
V	Hrastniku so se na občinskem nivoju pomerili tudi v tekmovanju za Zlato puščico. Tudi ta tekma je pripadla zadnjemu jugoslovanskemu državnemu prvaku Rajmundu Cvetku (Rudnik), pri pioniijih pa je slavil Robi Mohorko (Steklar).
S.F.
Uspešen nastop trboveljskih | plavalcev na DP
Pred štirinajstimi dnevi je bilo v Ljubljani 1 državno prvenstvo v plavanju za kadete in mladince. Najuspešnejši trboveljski plavalec je bil Sergej Koncilja, ki je v šestih nastopih osvojil prav toliko odličij. Zmagal je na 400 m kravl in 200 m delfin, v disciplinah 100 m delfin, 100 m kravl ter 200 in 400 m mešano pa je osvojil srebrne kolajne. Najuspešnejša mladinka je bila Tina Štimec, ki je bila tretja na 400 m mešano, poleg tega pa se je še štirikrat uvrstila v finale. Zelo uspešni sta bili tudi ženski štafeti 4 x 200 m kravl in 4 x 100 m mešano, ki sta osvojili tretji mesti. V štafetah so plavale Maijeta Jordan, Petra Kajič, Tina Štimec, Tanja Kajtna in Romana Jerše. Te plavalke so se redno uvrščale tudi v finalne nastope v posameznih disciplinah, prav tako pa se je dvakrat med osem najboljših plavalk uvrstila tudi Janja Pristav.
V	kadetski konkurenci je izstopala Anja Štravs, ki je osvojila dve srebrni in štiri bronaste kolajne. Pri fantih seje le Matjažu Jazbecu uspelo prebiti v finale (trikrat), ostali pa so kljub velikemu rezultatskemu napredku ostali praznih rok. Skupni izkupiček plavalcev 'Rudis Rudaija na tem prvenstvu je nadvse dober: 2 zlati, 6 srebrnih in 7 bronastih medalj ter še kopica nastopov v finalu. Zares izjemen zaključek zimske sezone in lepa napoved za poletna tekmovanja.
S.F.
Prva tekma državne rokometne reprezentance
Preteklo sredo so svoj prvi reprezentančni nastop opravili tudi slovenski rokometaši. V Zagrebu so se pred približno 2000 gledalci pomerili z ekipo Hrvaške. Po pričakovanju so bili uspešnejši domačini, ki so zmagali z 21:18. Slovenska izbrana vrsta je nastopila brez igralcev, ki služijo kruh v tujini. Med izbranci trenerja Toneta Tislja je bil tudi Trboveljčan Jani Čop ter Celjana, ki že drugo sezono branita barve trboveljskega kluba Vito Selčan in Tone Medved. Prva dva sta tekmo celo začela, med strelce pa seje uspelo vpisati le Janiju Čopu. '	S.F.
Za državne naslove na Kumu
Sankaška sekcija smučarskega društva Kum - Dobovec in sankaška zveza Slovenije sta na Kumu pripravila prvo slovensko državno prvenstvo v sankanju z motornimi sanmi. Tekmovanja, katerega častni predsednik je bil zagorski župan Janez Režun, se je udeležilo okrog 50 sankačev.
Pomerili so se v treh kategorijah - do 16. do 20 in nad 20 konjskih sil. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Zasavja. V konkurenci do 16 KS so zmagali Petra Marinko pri mladinkah. Jernej Perko pri mladincih in Mark Marinko pri članih, v skupini do 20 KS Matej Ocepek pri mladincih, Franja Ocepek (vsi Trbovlje) pri članicah in Ljubljančan Sašo Bleiweis pri članih, v najmočnejši kategoriji - nad 20 KS pa je zmaga pripadla Zdravku Cesarju iz Bohinja, drugi je bil Dobovčan Jože Garmuš, tretji pa Matjaž Šušteršič iz Medvod.
Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno, ogledalo pa si ga je tudi veliko gledalcev -predvsem nedeljskih obiskovalcev najvišjega zasavskega vrha Kuma.
Sašo Fabjan
Planinski izlet na Snežnik
Planinsko društvo Trbovlje organizira tudi letos tradicionalni zimski pohod na Snežnik. Letos ga bodo izpeljali 14. marca. Do Sviščakov bodo potovali z avtobusom, nato pa bo seveda še približno dve uri peš hoje v zimskih razmerah. Društvo zbira prijave do 10. marca v svoji društveni pisarni na Ulici 1. junija 10. Samoprispevek za prevozne stroške znaša 250.00 SLT.
T.L.
ŠPORTNI ZUR V ZAGORJU
V	petek, 6. marca po 20. uri bomo v Zasavju prvič proglasili najboljše športnike Zasavja. Izbrali smojih v anketi Zasavca, rezultate smo objavili že v prejšnji številki. Športniki bodo prejeli unikatno izdelana priznanja hrastniške Steklarne.
V	Zagorju bodo najboljšim športnikom: kajakašu Gorazdu Medvedu, alpinistki Metki Lukančič, rokometnemu trenerju Dušanu Žagarju in Rokometnemu klubu Omnikom Rudar
čestitali tudi zasavski ž.upani. Med gosti bo vsekakor tudi športnik, ki je sodeloval na letošnji zimski olim pijadi.
1’rireditev bo povezovala znana TV športna novinarka Jolanda Berlole. Za zabavo po poskrbel ansambel Veter, novinarji Zasavca pa bodo v živo predstavili najboljše športnike Zasavja.
Prireditev ho prav gotovo praznik zasavskega športa, pa tudi Zasavja, saj se naše doline prav preko športa najhitreje in najbolj učinkovito predstavljajo Sloveniji. Tako kol so športniki Slovenije ambasadorji Slovenije v svetu, predstavljajo športniki Zasavja tudi Zasavje v Sloveniji.
Morda se nam ho na prireditvi pridružil tudi kakšen vidnejši predstavnikjavnega življenja ali član slovenskega olimpijskega komiteja.
Vsekakor pa Zasavc računa, da se bodo prireditve udeležili zasavski športniki in ljubitelji športa. Prav gotovo nikomur ne bo žal.
V' Zagorju bodo la večer proglasili tudi športnike Zagorja - prav tako prvič.
Nc zamudile premiere - ponovitve niso nikoli tako dobre.	y £
REZULTATI
NOGOMET
SNL - Medvode Loka - Eleklroclcmcnt Zagorje 1:0(1:0). Oria Rudar - Živila Naklo 2:0	*
(1:0) (Lazanski 9 min.. Vastič 67 min.)
Prijateljske tekme: Svoboda Kisovec - Partizan Hmezad 2:2. Primorje: Svoboda Kisovec 1:1 (vse gole za Svobodo je dosegel Grčar)
ROKOMET
Superliga: Drava - Omnikom Rudar 19: IV
(10:10)(Medved 5, Selčan. Mesič in Privšek po 3. Vrbnjak 2. Kosec in Stojakovič po 1), Omnikom Rudar - Jadran 22:17 (13:10) (Vrbnjak in Mašič 0. Kosec4, Privšek3. Medved. Selčan in Stojakovič po 1)
Republiška liga: Šešir - Kiiieils Dol 23: 17 (10:12) (Žagar 6, Vidmar 5, Moljk in Oblak po 2. Bekavacin Špajzer 1). Knietis Dol - Kamnik20:19 (10:10) (Žagar in Vidmar po 6, Moljk 5. Oblak 2. Špajzer 1), Krog - Radečepapir 25:21 (14:8)
KOŠARKA
2. SK L: Nova Gorica - Zagorje 101 :S0 (Raspel 24. Omahne 20. Gostiša 18). Gornja Radgona -Rudar 93:79 (Babič 24, Jeraj 20. Brumen 12), Kotlar - Ruše 81:69, Zagorje - Kokra Lipje 76:101
NAMIZNI TENIS
Superliga - ženske: Kovina 2 - TKI Kemičar 4.5 (Mlakurin Zalezina po2zmagi, Dolanci).TKI Kemičar - Primex 3:6 (Mlakar 2 zmagi. Zalezina
n
KEGLJANJE
/Vs liga - moški: Piramida Tamara - Tekslina 51o7:5213 (Hribar 879. Novak 878. Tkavc 874). Brest Pohištvo - Piramida Tamara 5317:5206 (Mažgun 972.11ribar 901 ,T. Kos 891. Burja 875). Donit - Piramida Tamara 5151:5147
Prva liga - moški: Rudar - Triglav 5238:5064 (Golič911, Gantar885.Totn.še879). SC I'- Rudar 5194:5306 (Tomšc 912. Golič 901. Gantar 893), Rudar - Proteus 5259:4929
Prva liga - ženske: Ipoz Rudar - SCT 2369:2384 (Mlakar 424. Burja 421. Podlesnik 407). Izola - Ipoz Rudar 2305:2288 (Burja 391. Železnik 388. Lopa n 385). Ipoz Rudar - Kino Celje 2 2313:2392
Druga liga - moški: Krnu Celje - Rudnik IIraslnik5221:5198 (Šeško 905, Duh 896. Brečko 881)
KARATE
Kala turnir Slovenije, Ravne na Koroškem: 2. Peter Zore. 3. Miha Kovačič (sl. pionirji). 5. Barbara Kovačič (si. pionirke), 3. ekipa st. pionirk (Maja Kostanjevič. Vahida Dedič. Barbara Kovačič) (vsi člani KK l ika Trbovlje)
SMUČANJE
Slovensko prvenstvo za cicibane - Golte: 2. Uroš Zupan (Trbovlje), 2, Senta Hribar (Trbovlje)
ŠPORTNI CIK CAK
Priprave nogometašev
Zasavski nogometaši so letos preživeli nekaj dni na pripravah. Zagorjani in Trboveljčani so bili na enotedenskih. Kisovčani pa na trodnevnih pripravah v Primorju. Odigrali so vrsto tekem. Zagorjani so premagli Renče. Brda. Adrioin Bilje, remizirali s Taborom Jadranom in izgubili s SAOP Gorico. Trboveljčani so bili boljši od Liqui Mollv Svobode. Branika in Solinarja, slabši pa od Kopra in Spittala. Kisovčani pa so zmagali z Branikom in Kortami.
Trenerja prvoligašev Vinko Žihrel in Milan Ocvirk sta zadovoljna s pripravami. Preteklo nedeljo sla oba kluba že slarlala. Kisovčani pa bodo prvenstvo nadaljevali 22. marca.
S. K.
l esna zmaga Dolanov
V' 15. kolu moške republiške lige so rokometaši Lmen.s Dola dobili prvo od serije odločilnih srečanj v boju za obstanek v ligi. V hrastniški dvoraniso lesno premagali povprečnoekipo Kamnika z 20:19. Začeli so obetavno, kasneje pa dovolili gostom, da so jih ujeli. Polčas seje končal neodločeno . drugi del pa je bil razburljiv vse do konca. Dolani zaradi psihične obremenitve niti približno niso pokazali igre, ki sojo pokazali na zadnjih gostovanjih. Vendar so z borbenostjo in kančkom športne.sreče le zasluženo zmagali. Sodnika Koželj in I Ivasti sta sodila dobro.
.1.1*.
l op 12 v Hrastniku
Hrastniški športni delavci pripravljajo še eno kvalitetnošportno prireditev. Na kegljiščuvšport-nem parku nas Logu ho v drugi polovici marca
tretje (zadnja) pregledna tekma najboljših slovenskih kegljačev in kegljavk. Prireditelji bodo ob najboljših slovenskih tekmovalcih povabili v goste tudi trikratnega svetovnega prvaka Dragaša in morda še kakšno atraktivno ime.
J.P.
Smučarji na Golteh
Smučarsko društvo Trbovlje jc pripravilo dva veleslaloma vzhodne regije. Zaradi pomanjkanja snega v okolici 'Trbovelj na Golteh. Uroš Zupan pri cicibanih in Maša Medvešek pri starejših deklicah sla zmagala. Tcjka I ločevar pri mlajših deklicah in Senta I Irihar pri cicibankah sta bili tretji, v deseterico najboljših pa so sc v svoj ih kategorijah uvrstili še Tina Šlrumclj. Andrej Berčon (vsi iz 'Trbovelj) tek Monika Volaj z Dobovca.
S. K.
Vokal Mars Zagorjanom in Liti-jankam
Končano je tekmovanje košarkarjev in košarkaric za pokal Mars na področju Zasavja za starejše pionirje in pionirke. Pri fantih ješ šestimi zmagami prvo mesto osvojila ekipa Zagorja, drugi so bili 'Trboveljčani, 3. Lilijani in 4. Hrastničani. Pri dekletih pa so zmagale Litijankc, ki so z 2:1 v tekmah premagale 1 Iraslničanke.
S. F.
Turnir v malem nogometu
NK Papirničariz Radečprireja malonogometni turnir, ki bovsoboto, 14. marca v Športni dvorani Radeče. Prireditelj je pripravil denarne nagradev višini 20, K) in 5 lisoč tolarjev, podelili bodo tudi pokale. Prijave sprejemajo do 6. marca 1992. kontaktna oseba je Iztok Martinšek, Ul. talcev 4, Radeče (tel. 0601-81-104 in 81-462). Prijavnina: 3000 tolarjev.	F.K.
PROMET
17.	februarja ob 22.10 uri je T.R. iz Zagorja vozil iz Zagorja proti Kisovcu. V križišče Zagorje - Čolniše - Kisovec je pripeljal z neprimerno hitrostjo. Zaneslo ga je na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal I.G.. Umikal se je na pločnik, vendar nesreče ni mogel preprečiti. T.R. je vozil pod vlivom alkohola.
18.	februarjajevoznikstoenke M.Ž. iz Hrastnika vozil po sredini ceste in trčil v nasproti vozeč avlo jugo A.A. iz Hrastnika. Ranjen ni bil nihče, škode pa je nekaj.
24.	februarja je J.D. iz Velenja pri Riklovem mostu z jugom izsilila prednost vozniku golfa A.B. iz Trbovelj. Škoda: 100 tisoč tolarjev
25.	februarja je neznan voznik poškodoval jugo 45, last N.H. iz Hrastnika, kije bil parkiran pri TKI Hrastnik. Policisti so povzročitelja, voznika tovornjaka Viatorja, našli.
26.	februarja sta zaradi izsiljevanja prenosti na Koloniji 1. maja št. 32 trčila voznika osebnih avtomobilov Trboveljčana V.K. in Z.L.
26. februarja ob 17.40 uri je S.V. z osebnim avtom vozila po mestni ulici na Šahtu v Kisovcu. Srečala seje s traktorjem. Izza njega je na cesto pritekel otrok M.Č.. Kljub zaviranju in umikanju voznica ni mogla preprečiti trčenja. Fantiča so z zlomljeno golenico odpeljali v trboveljsko bolnišnico.
28. februarja ob 19.10 uri je B.S. zjugom vozil iz Kisovca proti Izlakam. Pri Elektroelementu je zavil levo proti Mlinšam. Zavijal je preveč po desni in trčil v v osebni avto A.V, ta pa v parkirano Zastavo 128. Po nesreči (škoda okrog 150.000 tolarjev) je odpeljal naprje, ne da bi dal podatke oškodovancema.
28. februarja je voznik kolesa z motorjem G.R. iz Zagorja vozil iz avtobusne postaje Zagorje. Ko seje vključeval na regionalno cesto, je izsilil prednost R-5, ki gaje vozil J.P. Voznik kolesa je bil teye poškodovan. Vozil je brez brez varnostne čelade, na vozilu pa ni gorela luč.
Kradejo kot srake
Tudi v Zasavju je vse več majhnih kraj, ki pa so za oškodovanec včasih še bolj neprijetne.
Z.O. iz Trbovelj je 20. februarja v stanovanjski hiši zalotil vlomilca. Seveda ta ni čakal, ko je šel Z.O. na policijsko postajo povedati, kaj je videl. Pobegnil je, vendar so ga vseeno našli. Ugotovili so, da gre za mladoletnika, ki je pobegnil od doma.
Precej je vlomov v avtomobile. 17. februarja je neznan vlomilec iz juga v Trbovljah na Sallauminesu odnesel avtoradio Oytron. Osem dni kasneje je prav tako neznanec ukradel Renault 4, last H.Š iz Trbovelj. Že 19. februarja pa so policisti v Hrastniku opazili čudno obnašanje B.H. in D.H. Potiskala sta kolo z motorjem, ko sta zagledala varuhe reda, pa pustila kolo in začela bežati. Kdo je bil hitrejši, seveda ni treba posebej pisati. Policisti so ugotovili, da je B.H. bežal zaradi tega, ker je motor ukradel pred Mesečino v Trbovljah.
J.G. iz. Trbovelj je na gradbišču RGD v Hrastniku ukradel 20 metrov gumijastih cevi z manometri. Imel je smolo. Policisti so ukradeno blago našli med rutinskim pregledom vozila.
Človeška iznajdljivost nima meja. Tudi pri lopovščinah. Mlajša moška sta 23. februarja po stanovanjih v Trbovljah pobirala star odpadni papir. M.F. sta mimogrede ukradla še denarnico in 1800 tolarjev. Neznanca še iščejo.
Pa še to: v Hrastniku so našli divje kopalce, ki so dvakrat vlomili v hrastniški bazen. Gre za brate A., D. in B.H. Odnesli niso veliko, okopali pa so se-	M.P.
Požari, požari
M. G. bi bila zaradi nekaj litrov domačega žganja lahko ob svojo hišo. Ob domačiji v Gorenji vasi sije uredila priročno ognjišče za kuhanje žganja. Zakurila je in skočila v hišo. Ko seje vrnila,-je ogenj že zajel okrog 200 metrov travnika okrog hiše, pa tudi hišo. Hiša k sreči ni zagorela, požar pa seje razširil v gozd na strmem hribu nad hišo. Gasilci iz zagorske in trboveljske občine ter domačini so preprečili, da bi se širil dalje na Kozlovo goro.
V Hrastniku je 28. februarja najprej zagorelo zjutraj v gozdu nad Naseljem Aleša Kaple, ko je V.M. zažigala odpadke. Ob 15.40 uri jezagorelo na tovornem vlaku, kije prispel iz Bolgarije, namenjen pa je bil v Sežano. V zaprtem vagonu je prišlo do samovžiga, v vagonu pa je zgorelo 11,9 ton bombaža. .Požar so pogasili hrastniški gasilci. Istega dne pa je zagorelo še v Turju in na Kopilniku. V Turju je neprevidno kuril F.M., na Kopitniku pa V.Z.	M.P.
Zagorjani se že hvalijo s svojimi tablicami.
AUFBIKS
19.2. je prišel S.J. v Hrastnik kar iz Loke pri Zidanem mostu, da bi odšel nadrglajsan nazaj. Mislil je, da bo odnesel nekaj avtomobilskih delov, pa se ga je vročekrvni V.Č. iz Hrastnika lotil tako, da je odšel v Loko z nekaj buškami.
V domu pod Javorjem je osem gostov uprizorilo enega najboljših prizorov iz kavbojk: pretep v lokalu. Padali so pravi in ne filmski udarci. Prizor so zmotili policaji, ki so ugotovili, da je šest statistov pomagalo ravnati stare račune glavnima igralcema: B.M. in K.R. iz Trbovelj.
Prostor za streznitev je od blizu 18. februarja spoznal D.P. iz Hrastnika. To čast si je zaslužil z razgrajanjem in pretepanjem žene. Da je bil nalit, ni treba posebej poudar-ja,i.
Istega dne je bil gost na policijski postaji tudi R.O. iz Hrastnika. V svojem stanovanju je tako vztrajno razgrajal, da so mu morali nuditi učinkovito sredstvo za streznitev.
Tudi na Dolu se znajo ravsati. S.H. se je 28. februarja, na pustno soboto, lotil R.P. z Dola. Očjtno policaji znajo blagohotno vplivati na macho fante. Zadevo so pomirili, S.H. pa bo dokončno pomiril seveda pristojen sodnik.
.
mssmsmm
v
::
Hi

!l||||:|;|||ll||
*
■ •■•••••••••
-SxvXvXvx:-:
wx-xvXvXv^l
y.v.v.w.v.v.v.v.
v.y.v.v.w.w.w.
»•••••••••••••••
■ ■•■•••••••••••••I
■ ■•■■•••••••••••a*
*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•' %••••••••••• • • • • •
»•••••••••••••e • • i
• •••••••••••••!
»■••••••••••••••ti
■■•••••••••••••• • • i
•••»••••••••••••!.».
^■••■••••••••••••••« I I I
■ ■••••• •••••••••••••»• t
,.v.,.,.,.,XvXv!v!v!v!v!v!


({"»'•"•'•'•'•V»	'
’%"■*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•eI *•
. .............. • I
•VWWW.WWW.WWW. V
y ■■•■.■••. v.v. v. v. v. v.v.•••••.•.'Tl
■ ■ ■■■■••••••••••••••••». •
■c■ ■ ■ ■ • • ■•••••••••••••. • . t
gyXvXvXyX:XyX::::::;:
............. • • .*.*.*.•
k » •••••••••••♦ •*.•.*.•
^»V*|*V*V»V
s
r
■ ••••• • • •'• •'•"•^^
■	■•••■••••••••v
■	•••••••••••••t
■	»•••••••••••••
■	■■•••••••••••t
■ •■•••••••••••
■ ■■■••■•••••••••
■	■•■■•(•••••••••tl
■ ■•■••••••••••••••
■	■■■•■•••••••••••e
'.■.•.•.•.•.•.•.•.•.♦.•.•.‘.•.•.•.•t
v.v.v.v. v. v. v.\\•••••• •••.•••.
• ■ • • • • ••••••••••••• • • •.

lllilil
mm
/O ljubljanska banka
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Z BANČNO KARTICO DO GOTOVINE
24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih
BANČNI AVTOMAT
NAJENOSTAVNEJŠA POT DO GOTOVINE
Ni vedno dovolj, da imate denar varno spravljen na tekočem računu v banki in s čeki praktično vselej pri roki. Priznajmo, včasih brez gotovine ne gre. Zato v Ljubljanski banki uvajamo samopostrežno poslovanje prek bančnih avtomatov, ki omogočajo dvig gotovine 24 ur dnevno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Njihovo mesto je tam, kjer jih najbolj potrebujemo - na ulicah, namenjenim pešcem, na avtobusnih in železniških postajah, v banki ali ob njej in v večjih trgovinah. Z uvedbo bančnih avtomatov vam nudimo tudi možnost dviganja manjših zneskov denarja, namenjenih za plačevanje drobnih vsakdanjih izdatkov.
Prepričani smo, da je ta sodobna pridobitev zanimiva tudi za vas. Če želite uporabljati bančne avtomate Ljubljanske banke, predajte zahtevek v enoti, kjer vodijo vaš tekoči račun.
LB - BANKA ZASAVJE d.d.
TRBOVLJE
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi
Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
Ime in priimek..............................
mesto......................... postna. St...........
ulica......................... telefon..............
datum......................... lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
I
Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po garantirani ceni v začetku tromesečja in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.