PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 79 (7573) TRST, petek, 3. aprila 1970 ENAKO ŠTEVILO KOT V PREJŠNJI VLADI Na prvi seji nove Rumorjeve vlade so včeraj imenovali 56 podtajnikov Prvič imenovan za podtajnika tržaški demokristjan Belci - Vlada se ponovno sestane v ponedeljek RIM, 2. — Danes ob 19.15 se je sestala nova itiristranka Rumorjeva vlada, ki je imenovala 56 podtajnikov in razdelila funkcije med ministri brez listnice. Vlada je na predlog predsednika Rumor-ja imenovala poslanca dr. Antonia Bisagtio za podtajnika predsedstva vlade in za tajnika ministrskega sveta. Nato pa so razdelili naslednje funkcije ministrom brez listnice: poslanec Paolo Emilio Taviani se bo ukvarjal z zadevami Juga; senator Giacinto Bosco je prevzel posebne politične naloge zlasti v zvezi z italijansko delegacijo pri OZN; poslanec Mario Ferrari Ag-gradi je pooblaščen za odnose s parlamentom; senator Eugenio Gat-to j* zadolžen za vprašanja, ki bodo nastala v zvezi z uveljavljanjem dežel; Senator Camillo Ripa-monti se bo ukvarjal s koordinacijo znanstvenih ter tehnoloških raziskav in končno poslanec Remo Gaspari z reformo javne uprave. Novi podtajniki so naslednji: Predsedstvo vlade: poslanec Antonio Bisaglia, Reforma javne uprave: poslanec Aurelio Curti, Dežele: senator Fossa Francesco, Znanstvene raziskave: senator Gio-vanni Zonca, Blagajna za Jug: poslanec Giuseppe Di Vagno, Zunanje zadeve: poslanec Mario Pedini, poslanec Angelo Salizzo-ni in poslanec Alberto Bemporad, Notranje zadeve: poslanec Ernesto Pucci, poslanec Adolfo Sarti, poslanec Nello Mariani, senator Franco Tedeschi, Sodstvo: poslanec Michele Pelicani in »»»Unec Erminio Pennachini, Proračun in gospodarsko načrtovanje: senator Barbaro Lo Giudice, Finance: poslanec Luigi Borghi, senator Gioacchino Attaguile, poslanec Giuseppe Macchiavelli, Zaklad: poslanec Venerio Cattani, senator Dante Schietroma, poslanec Giuseppe Sinesio, senator Bonaventura Picardi, Obramba: poslanec Attilio lozzelli, poslanec Vito Lattanzio, poslanec Mario Buadalupi, Šolstvo: poslanec Oddo Biasini, senator Elenca Caporaso, poslanec Pierluigi Romita, poslanec Elio Rosati, Javna dela: poslanec Luigi Angri-sani, poslanec Vincenzo Russo, poslanec Vincenzo Scarlato, Kmetijstvo in gospodarstvo: senator Giovanni Venturi, poslanec Dario Antonioti, senator Giuseppe Tortora, poslanec Anselmo Martoni, Promet in civilno letalstvo: poslanec Sebastiano Vincelli, senator Onorio Cengarle, Pošte in telekomunikacije: posla- nec Bernardo D'Arezzo, poslanec Aldo Venturini, poslanec Guido Ceccherini, Industrija, trgovina in obrtništvo: senator Fernando De Marži, poslanec Loris Biagioni, poslanec Oscar Mammt, Delo in socialno skrbstvo: poslanec Leandro Rampa, poslanec Mario Toros, poslanec Lucio Brandi. Zunanja trgovina: poslanec Corra-do Belci, senator Renzo Forma, Trgovinska mornarica: poslanec Vit-torio Cervone, senator Paolo Cavezzali, Javne udeležbe: poslanec Francesco Principe, Zdravstvo: senatorka Maria Pia Dal Canton, senator Girolamo La Penna, Turizem in predstave: poslanec Franco Evangelisti, poslanec Giovanni Usvardi. Kot vidimo, so prvikrat imenovali Podtajnika iz Trsta in to demokrist-janskega poslanca Belcija. Kot smo že dejali, je v tretji Ru-hiorjevi vladi 56 podtajnikov in točno toliko, kolikor jih je bilo že v Prejšnji vladi. Od tega sta dva republikanca Mammi in Biasini, 7 socialdemokratov: Bemporat, Tede- schi, Schietroma, Romita, Angrisa-ni, Martoni in Ceccherini. ,14 podtajnikov je iz vrst PSI, ki jih lahko tako razdelimo med struje: »avtonomisti*: Catani, Cavezzali, Usvardi, Tortora in Pellicani: »manciriiani*: Brandi, Di Vagno, Mariani, Caporaso in Guadalupi; »demartinovci*: Machiavelli, Principe, Venturini in Fossa. 33 podtajnikov KD pa lahko razdelimo med njih struje: »skupina Rumor-Piccoli: Bisaglia. Pucci, Pedini, Vincenzo Russo, For-*Pa in Lo Giudice; »skupina Colombo-Andreotti*: An-tognozzi, Evangelisti, Lattanzio, Ii-zelli, Picardi in Attaguile; »nove cronache*: D Arezzo, Ram-Pa, Vincelli, Biagioni, La Penna in Venturi; »morotejci*: Salizzoni, Belci, Rosati, Cervone, De Marži in Zonca; »base*: Scarlato in Borghi; »forze nuove*: Toros, Sinesio in Cengarle; »nuova sinistra*: Aurelio Curti; »prijatelji poslanca Tavianija*: Sarti, Pennacchini; »forze libere*: Dal Canton. . Sedem podtajnikov je prvikrat imenovanih in med njimi demokristjani Curti, Venturi, La Penna, At-taguille, Belci in De Marži, socialisti Cavezzali, Elena Caporasso, Tortura in Fossa. socialdemokrat Bern-Porat in republikanec Mammi. Iz navedenih podatkov izhaja, da je prišlo do precejšnjih sprememb med podtajniki in da je najbrž moral Rumor opraviti dokaj trdo zakulisno delo, da je rešil zapleteno aritmetično enačbo pri dodeljevanju podtajnikov med kar devet demo-kristjanskih struj. Vlada se bo ponovno sestala v ponedeljek verjetno ob 17. uri, ko bo proučila in odobrila programski govor, ki ga bo prebral predsednik vlade in ki ga bo naslednjega dne prečital najprej v senatu, nato pa v poslanski zbornici. Danes je bila skupščina deželnih in pokrajinskih tajnikov federacij KPI, na kateri je Natta govoril o deželnih volitvah, namestnik tajnika Berlinguer pa je ugotovil, da komunisti zahtevajo, da vlada čim-prej določi dokončni datum deželnih in upravnih volitev. Dejal je tudi, da bodo komunisti vodili odločno opozicijo v parlamentu in državi proti Rumorjevi vladi. Oba govornika sta ugotovila, da lahko u-pravne volitve odpro nove demokratične in levičarske možnosti za rešitev sedanje politične krize. Danes se je sestal centralni komite PSIUP, na katerem je tajnik stranke Vecchietti dejal, da je Rumorjeva vlada dokaj drugačna kot ona, ki bi morala iziti iz krize «sko-ka v neznano* in pod vplivom milanskih bomb. Predvsem gre za vlado reda, ki daje dovolj jamstev silam, ki so se mobilizirale, da bi ukinile rezultate jesenskih bojev. Vlada je v svoji notranjosti ločena in brez prestiža. Vecchietti je podčrtal pomembnost enotnosti levice ter nato govoril o pripravah za volitve. Deficit plačilne bilance RIM, 2. — Saldo italijanske plačilne bilance je bil januarja negativen za 424,4 milijonov dolarjev ali 265,3 milijarde lir. Podatke o plačilni bilanci je danes objavila v svojem biltenu Banca d’Italia. Delovna pogodba za zdravnike bolnišnic RIM, 2. — Danes so podpisali na sedežu FIARO (združenje italijanskih bolnišnic) sporazum o delovni pogodbi glede zdravnikov bolnišnic. Sporazum se nanaša na 1100 bolnišnic in 24.000 zdravnikov. Sporazum predvideva, da bo v prihodnjih dveh letih bilo polovico zdrav- nikov polno zaposlenih v bolnišnicah (po 40 tedenskih ur). Ukinejo se stalni prispevki, ki so predstavljali neke vrste akordnega dela ter se v bistvu pričenja s prvim korakom v perspektivi sistema socialnega skrbstva. Sovjetske ladje v Sredozemlju NEAPELJ, 2. — Danes so na poveljstvu NATO na tiskovni konferenci poročali o nadzorstvu nad Sredozemljem in o sovjetskem ladjevju v Sredozemskem morju. Tiskovno konferenco je imel Howard jundor Boydstun kot predstavnik poveljujočega admirala Alana P. Fleminga, ki je zadržan v Bruslju. Boydsun je povedal, da so prve sovjetske ladje priplule v Sredozemlje junija 1964, njih število se je povečalo 1966. leta in 1968. leta Je prvič priplula ladja, ki nosi heli- kopterje «Moskva». Od 1967. do ju- je na uradnem obisku v Budimpe- nija 1969. leta je bilo stalno prisotnih po 33 pomorskih enot in med njimi kakšna desetina podmornic. Rekord pa je bil dosežen 1969. leta s 75 ladjami. Sovjetske ladje se izmenjujejo vsake tri mesece in je sovjetsko ladjevje sestavljeno iz križark, oceanografskih ladij, podmornic, pomožnih ladij in dveh no. silcev helikopterjev «Moskva» in «Leningrad*. Danes pogreb Timošenka MOSKVA, 2. — Najvišji sovjetski voditelji so se danes poklonili pred posmrtnimi ostanki maršala Semjo-na Timošenka, ki je umrl v torek v starosti 76 let. Truplo je na pa rah v osrednji zgradbi Sovjetske armade v Moskvi ter so prvo častno stražo držali predsednik vrhov nega sovjeta Podgomi ter drugi čla ni politbiroja. Nista bila prisotna šti. Pogreb bo jutri popoldne. Titovo sožalje ob smrti Timošenka BEOGRAD, 2. Predsednik republike maršal Tito je ob smrti maršala Timošenka poslal brzojavko generalnemu tajniku CK KP SZ Leonidu Brežnjevu in predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta SSSR Nikolaju Podgomemu. DAMASK, 2. — Danes je odpotovala v Moskvo sirska gospodarska delegacija, ki jo vodi minister za gospodarstvo in zunanjo trgovino. V Moskvi bo minister Khaddam podpisal s sovjetsko vlado nov petletni trgovinski sporazum ter preučil s sovjetskimi predstavniki možnost večjega gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med obema državama. OB POPOLNEM ZASTOJU PARIŠKIH MIROVNIH RAZGOVOROV Tudi včeraj hudi hoji v vsem Južnem Vietnamu Sile FNO napadle več kot sto ameriških in sajgonskih postojank Položaj v Kambodži - Senator Fulbright obsoja Nixonovo politiko v Indokini - Izjava francoskega zunanjega ministra Schumanna SAJGON, 2. — Medtem ko je bila v Parizu enainšestdeseta seja mirovnih razgovorov, ki prav tako kot prejšnje ni prinesla nobenih pozitivnih elementov, so se »udi danes po vsem Južnem Vietnamu vrstili siloviti spopadi med oddelki osvobodilne vojske in ameriško - sajgonskimi vojaškimi enotam'- Po še nepopolnih podatkih so FNO napadle najmanj sto sovražnih postojank ter se v prvih jutranjih urah polastile taborišča sedme južnovietnamske divizije na področju delte Mekonga, kakih štirideset kilometrov zahodno od My Thoja. Taborišče je bilo popolnoma uničeno, dvajset sajgonskih vojakov je bilo ubitih, šestdeset pa ranjenih. Sile FNO so v zadnjih 12 urah sestrelile tri ameriške helikopterje. Strateški bombniki «B-52» so osredotočili svoje delovanje okrog vojaške šole v Chi Langu v pokrajini Chau Doc, ki jo osvobodilne sile že pet dni bombardirajo. Danes se je zvedelo nekaj podrobnosti o včerajšnjih bojih, ko so sile FNO napadle kar 242 ameriških in sajgonskih postojank. Obračun žrtev ni bil še dokončno izdelan. Za sedaj beležijo 57 mrtvih in najmanj 250 ranjenih med ameriškimi vojaki, 115 mrtvih in več kot 500 ranjenih med sajgonskimi. Eden izmed najhujših spopadov je bil včeraj kakih 40 kilometrov zahodno od mesta Hue, kjer so partizanski oddelki napadli skupino ameriških padalcev, ki so se ravnokar izkrcavali iz helikopterjev. V tej akciji je sedem Američanov umrlo, 21 pa je bilo ranjenih. Hudi boji so bili tudi kakih 120 kilometrov vzhodno od Sajgona med ameriško oklopniško enoto in elementi FNO. V spopad, ki je trajal pet ur, so posegli tudi oboroženi helikopterji in taktično letalstvo. Američani so imeli tu štiri mrtve Kosigin, ki je bolan in Brežnjev, ki .......................................»iliiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.................................................•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimihuiiiiiiii.MiitliiiliiiiiiiiiiMimiiiiiMiuiimiimiu...............................................iiiiui........ NAJVEČJI SPOPAD PO ŠESTDNEVNI VOJNI Sedem ur ostrih bojev na sirsko-izraelski meji V Damasku pravijo, da so sestrelili sedem izraelskih letal, med katerimi tri «phantome» in izgubili dve letali - Izraelci pa trdijo, da so izgubili eno letalo in sestrelili tri «Mig 21» DAMASK, 2. — Glasnik vojske je danes sporočil ,da sta danes zjutraj izraelsko topništvo in letalstvo začeli napadati sirske položaje na srednjem in južnem delu črte o prekinitvi ognja med obema državama. Zvečer je sirsko vojaško poveljstvo objavilo poročilo, v katerem pravi, da se je bitka med Sirci in Izraelci začela ob 9. uri zjutraj in zaključila ob 16.35. Politični opazovalci na Bližnjem vzhodu ugotavljajo, da je bila današnja bitka največji spopad med Sirci in Izraelci po znameniti šestdnevni vojni leta 1967. V bitko so posegle oklepne edinice z obeh strani in veliko število letal. V Damasku so po končani bitki---------------------- sporočili, da so sirske čete prizadele Izraelcem velike izgube. Uni- čile so eno izraelsko opazovalnico, eno oporno bazo, imobilizirali dva izraelska tankovska polka, uničile šest topniških baterij, 25 tankov in oklepnih avtomobilov, dva letalska operativna centra, vključno z radarskimi in drugimi napravami, izraelsko kolonijo v Tel Alfaras, ubile ali ranile 120 izraelskih vojakov in sestrelile sedem letal, od katerih sta dve padli na sirsko ozemlje. Isto poročilo pravi, da so Sirci izgubili dve letali, dva tanka, pet topov raznega kalibra in tri vojaške tovornjake. Poleg tega je v bitki padlo 16 sirskih vojakov, med katerimi štirje častniki, 37 pa jih je bilo ranjenih. V Damasku so poleg tega sporočili, da je skupina izraelskih letal med bitko bombardirala tri vasi v pokrajini Huran, 20 kilometrov v notranjosti sirskega ozemlja od črte prekinitve ognja. Po vesteh iz Bejruta, so oblasti v Damasku opozorile letališči v Kairu in Bejrutu, da je bilo civilno letališče v Damasku danes zjutraj začasno zaprto za promet. V dopoldanskih urah so nad Damaskom leteli številni sirski lovci. Opazovalci v Damasku menijo, da .......................................................iiiiiiiiiiii.............................................................................................................................iiiiiiiiiiii......m POLOŽAJ V SEVERNI IRSKI Katoličani Spopadi z ponovno na barikadah vojsko in protestanti BELFAST, 2. — Preteklo noč je ponovno prišlo do ostrih spopadov med katoličani in protestanti ter britanskimi vojaki. Ponoči so v katoliškem predelu mesta zgradili številne barikade na meji s protestantskim mestnim predelom. Britanska vojska je večkrat posegla v spopade ter s solzilnimi bombami skušala izgnati zlasti katoličane z barikad. Vsi poskusi vojakov so bili zaman. V Londonu so zelo zaskrbljeni zaradi zaostritve položaja v Severni Irski in zlasti v njenem glavnem mestu. Čeprav so se spopadi proti jutru prenehali in je bilo danes podnevi vse mirno, vendar tli med katoličani srd in ogorčenje proti oblastem, k iniso ničesar ukrenile, dahi se njihov verski in socialni položaj izboljšal, kar so jim obljubili preteklega oktobra. Katoliško prebivalstvo v Belfastu je pričakovalo, da bo njihov dosedanji boj za socialne pravice le rodil zadovoljive uspehe, potem ko je lansko leto, po hudih krvavih spopadih s protestanti, ki imajo oblast v rokah, posredovala britanska vlada. V resnici pa do sedaj ni bilo še ničesar storjenega in so katoličani še vedno zapostavljeni ter pod stalnim pritiskom in grožnjami protestantskih ekstremistov, ki uživajo podporo vladne in krajevne oblasti. Britanske vojaške oblasti v Severni Irski se bojijo, da se bodo incidenti razširili tudi na druga mesta in da se bo položaj še bolj zaostril. Da bi preprečili nove spopade, je britanska vojska obkolila katoliški predel Belfasta, kjer so bili ponoči in prejšnje dni najhujši incidenti. Položaj nadzoruje 400 britanskih vojakov s pomočjo oklepnih vozil. Preteklo noč je prišlo med katoličani in V Londonu skrbno sledijo dogodkom v Severni Irski in bo baje v prihodnjih dneh predsednik Wilson poročal v poslanski zbornici o incidentih v Belfastu. Tudi severnoirska vlada se je sestala in proučila vzroke novih neredov. V katoliških krogih pa menijo, da bo težko doseči pomiritev, če ne bodo v Londonu močneje pritisnili na krajevno vlado, ki je v rokah protestantskih ekstremistov. Policijski pritisk v Franciji PARIZ, 2. — Opozicijo zaskrbljuje vladni policijski pritisk proti raznim »oporečniškim* gibanjem in splošno ozračje represije. Pobudo je sprejela združena socialistična stranka, ki je pozvala komuniste na skupni sestanek o tem vprašanju in to ne oziraje se na razprave o splošnih vprašanjih, ki se vodijo med dvema strankama. Na sestanku naj bi se dogovorili o skupni odločni akciji proti policijskemu pritisku in proti kakršnemu koli atentatu na sindikalne ter politične svoboščine. Šest smrtnih sodb v Rodeziji BULAWAYO, 2. — šest afriških borcev so obsodili na smrt, sedmega 17-letoega pa na dosmrtno ječo, češ da so ubili nekega vojaka in da so prišli v Rodezijo z večjimi količinami orožja. Proces se je vršil za zaprtimi vrati in je sodnik odločil, da ne bodo objavili r___________ __________ akte, niti ne bodo objavili točnih protestanti tudi do streljanja, | obtežitev. Sedem črncev je ob pri-kar pomeni, da so se eni in drugi j četiku leta napadlo letališče pri Vi-ponovno oborožili. 1 torijinih slapovih in poveljstvo po- lletje v dolini Zamesi, pri tem so ranih nekaj južno-afrilkancev in so vrgli v zrak železniško progo. Obtoženci so med procesom zanikali, da so ubili rodezijskega vojaka in so tudi zanikali, da bi prinesli v Rodezijo orožje. Ta sedmerica pripada skupini kakih dvajsetih oseb, ki so prišle v Rodezijo z obsežnejšimi kohčdnami orožja in drugim materialom, da bd zbrali črnce in jih pripravili na partizanski boj proti sedanjim rasističnim oblastem. je bil ta vojaški ukrep sprejet viol izgubili 20 letal. Med bitko, je pričakovanju morebitnega napadal bilo po izjavi izraelskega predstav-izraelskih letal na glavno sirsko nlka sestreljeno eno izraelsko leta-mesto. Toda ves dan niso opazili' lo, katerega moštvo se je rešilo s nad Damaskom in njegovo okolico nobenega izraelskega letate.. V sirski prestolnici pa je bilo dobro slišati eksplozije in topniško streljanje, kd je prihajalo s področja spopada. V Tel Avivu pa je predstavnik izraelske vojske formalno zanikal vesti iz Damaska, da so v današnji bitki izgubili sedem letal. Predstavnik je poudaril, da je bilo sestreljeno samo eno njihovo letalo med spopadom s sirskimi letali. Hkrati pa je sporočil, da so izraelska letala sestrelite tri sovražna letate «Mig 21». Poleg tega je glasnik izraelske vojske izjavil, da je med današnjo bitko padel samo en iz raelski častnik, ki ga je ubila topniška granata. 2e pred poldne so v Tel Avivu objavili sporočilo, v katerem pravijo, da je izraelsko letalstvo danes ob 9. uri začelo bombardirati sirske vojaške položaje na področju Rafid na gričevju Golan «zara-di neprestanih sirskih napadov na črti prekinitve ognja». Izraelski glasnik je izjavil, da je Izrael sprožal današnjo koordinirano letalsko in kopno akcijo proti Siriji zaradi naraščanja sirskih vojaških napadov na izraelske položaje. V zadnjih treh mesecih, je poudaril glasnik, so Strd izvedli 185 napadov proti izraelskim položajem na gričevju Golan, medtem ko je znašalo prejšnje mesečno poprečje do 30 napadov. Glede velike letalske bitke pa so v Tel Avivu sporočali, da je do nje prišlo, too so sirski lovci skušali prestreči izraelska letala, ki so napadala sirske vojaške objekte na južnem sektorju gričevja Golan, za represalijo proti zadnjim sirskim napadom. Poleg tega je vojaški predstavnik sporočil, da so bila v letalski bitki, ki se je razvila Okrog 10.30 tri sirska letala sestreljena. Od šestdnevne vojne leta 1967 do danes, pravijo v Ted Avivu, so Sir- padalom na sirsko ozemlje. Politični opazovalci v Tel Avivu ugotavljajo, da so Izraelci danes v bitki s sirskimi letali gotovo izgubili prvega «phantoma», ker uradno govorijo, da se je mnoštvo rešilo s padalomn. Običajno Izraelci govorijo o pilotu in ne o posadki, ker je znano, da samo «phaotomi» in francoski lahki bombniki «Beau-fcour» imajo posadko z dvema možema. Po drugi strani pa so v Damasku izjavili, da so bili med sestreljenimi izraelskimi letali tudi trije lovski bombniki «phantom». Čeprav so vesta iz Damaska in Tel Aviva o današnjem spopadu in izgubah na obeh straneh precej različne, ostaja vendar dejstvo, da se je na izraelsko-sirski meji položaj izredno zaostril. Opazovalci v Tel Avivu ugotavljajo, da izraelske oblasti domnevajo, da name ravajo Arabci odpreti novo ((aktivno)) fronto proti Izraelcem na sirski strani. Poleg tega pa skrbijo Izrael tudi vesti, da bo Irak okrepil svoje čete v Jordaniji. V izraelskih političnih krogih pravijo, da če bo prišlo do tega, se bo položaj tudi na jordanski strnili ponovno zaostril. Hkrati pa ugotavljajo, da sporazum med bagdadsko vlado in Kurdi omogoča Iraku, da lahko pošlje na izraelsko mejo vse tiste sile, ki jih je do sedaj potreboval v boju proti kurdskim upornikom. PALERMO, 2. — Kriza deželne uprave se je ponovno zaostrila, saj je na prejšnji seji izvoljen predsednik demokristjan Fasino danes bil prisiljen dati ostavko. Pri glasovanju o imenivanju odbornikov so se namreč pojavili prosti strelci iz vrste večine levega centra, tako da ni bilo mogoče izvoliti deželnega odbora. Kriza deželne uprave traja že od 20. januarja, ko je Fasino dal ostavko, skupaj s svojim odborom. ■iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||l|l||„||„,|,l„|,lllllll|||||,|)lin||||||||| TISKOVNA KONFERENCA NA ZUNANJEM MINISTRSTVU Uradni obisk alžirskega zunanjega ministra v SFRJ Konferenca neuvrščenih v Dar El Salantu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — »Z velikim zanimanjem pozdravljamo bodoči obisk alžirskega zunanjega ministra Bute-fliko*, je izjavil na današnji redni tiskovni konferenci Dragoljub Vuji ca in dodal, da se pričakuje, da bo Buteflika v začetku prihodnjega tedna prispel v Beograd, kjer se bo razgovarjal z državnim tajnikom za zunanje zadeve Mirkom Tepavcem, ki se v soboto, 4. t. m. vrne z fpppipps|g|| 1'HNOM PENH — Novi kamboški predsednik general Lon Nol polaga cvetje na grob dveh vojakov, ki so bili ubiti v silovitih spopadih s pristaši odstavljenega princa Sihanuka uradnega obiska nekaterim državam Azije. Buteflika se bo srečal tudi z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi osebnostmi. Obisk zunanjega ministra Alžirije, je poudaril Vujiča, je nadaljevanje stikov in izmenjave mišljenj na najvišji stopnji med obema državama. Ta obisk bo nov prispevek tradicionalnemu prijateljstvu med obema državama in razvoju njunega sodelovanja na vseh področjih, je izjavil Vujiča. Na vprašanje, kdo bo zastopal Jugoslavijo na bodočem sestanku neuvrščenih držav v Dar El Salamu, je Vujiča dejal, da je vlada Tanzanije predložila, naj bo sestanek na stopnji zunanjih ministrov. Zaradi trenutne odsotnosti državnega tajnika Mirka Tepavca, ki je na uradnem obisku v nekaterih azijskih državah, pa še ni bilo odločeno, kdo bo zastopal Jugoslavijo. Na zanimanje novinarjev o napadih albanskega tiska in radia na Jugoslavijo je Vujiča rekel, da ti napadi ne služijo ureditvi normalnih dobrososednih odnosov med obema državama. Na vprašanje, kaj je jugoslovanska vlada sklenila v zvezi s pozivom princa Sihanuka, da neuvrščene države naj ne sodelujejo z novo vlado v Pnom Penhu, je Vujiča dejal, da ni imel priložnosti seznaniti se s celotnim besedilom poziva princa Sihanuka. V zvezi z zavrnitvijo vstopne vize dopisniku »Politike*, ki je iz Bonna potoval v Erfurt, da bi poročal o prvem sestanku Brandt - Stoph, je Vujiča dejal, da jugoslovanska vla da ne more imeti razumevanja za tako ravnanje in pripomnil, da je vzhodnonemško veleposlaništvo v Beogradu pred sestankom Brandt -Stoph obvestilo državno tajništvo, da bo dopisniku »Politike* dovoljeno potovanje v Erfurt. B. B. in 18 ranjenih. Med žrtvami je bil tudi general William Bond. Preiskovalna komisija o ameriških vojnih zločinih v Vietnamu je sporočila, da je trideset civilistov umrlo med 27. in 28. marcem, ko so ameriška letala bombardirala obljudena naselja v sevemovietnam-ski pokrajini Nghean v bližini meje z Laosom. V vsej Kambodži je danes položaj — vsaj tako trdijo vladna poročila — miren. Tudi v vzhodnih obmejnih pokrajinah, kjer je prišlo v preteklih dneh do krvavih spopadov med vojsko in pristaši odstavljenega Sihanuka, ni bilo danes nobenih incidentov. Sodeč po vladnih poročilih ima kamboška vojska spet nadzorstvo nad položajem, oblasti pa so pozvale delavce, naj se vrnejo na delo. Pač pa se je danes zvedelo za hude spopade, do katerih je prišlo včeraj v Snuolu, 200 km severovzhodno od Pnom Penha. Kamboški list «Le Courier* piše, da so imele kamboške vladne sile v spopadih z oddelki Severnega Vietnama in FNO 22 mrtvih. Tudi vlada je poročala danes o bojih, do katerih je prišlo še v torek v bližini meje z Južnim Vietnamom. Vladno poročilo trdi, da so enote FNO napadle obmejno vladno postojanko v pokrajini Svai Riong, 129 km južno od prestolnice. Kamboški vojaki naj bi tu ubili 40 Vietnamcev. Nova kamboška vlada je danes osvobodila 486 političnih jetnikov, ki jih je vlada odstavljenega Sihanuka obsodila na zaporne kazni od enega do deset let. Med osvobojenimi jetniki so tudi voditelj kamboške komunistične partije Hon Suonh in člani «rdečih kmerov* in «kmerov serei*. Jetnike so osvobodili pred sedežem narodne skupščine ob pri sotnosti kakih dva tisoč oseb. Po slanec Trinh Hoanh je imel ob tej priliki propagandni govor, med ka terim je trdil, da hoče nova kam boška vlade spet izpostaviti elemen tarne pravice," ki jih je Sihanuk od pravil. Poslanec je pozval bivše jet nike, naj sodelujejo pri graditvi za res demokratične Kambodže^ ter obtožil Sihanuka. da se hoče spet povzpeti na oblast s pomočjo tujega orožja. Glasnik princa Sihanuka pa je iz Pekinga sporočil, da bo nova vlada v izgnanstvu, ki jo je odstavljeni princ napovedal, sestavljena šele potem, ko bodo dospeli v Peking predstavniki tistih, ki se v notranjosti Kambodže sedaj borijo «proti fašistični kliki generala Lon Nola in proti njenemu gospodarju, ameriškemu imperializmu*. V Washingtonu je ameriški državni sekretar William Rogers pred senatno komisijo za zunanje zadeve izjavil, da hoče Nixonova vlada o-hraniti nevtralnost Kambodže in preprečiti, da bi bile ZDA vpletene v novo vojno v Indokini. Rogers je tudi zanikal, da bi bili Američani kakorkoli vpleteni v zadnje dogodke v Kambodži. Predsednik komisije, senator William Fulbright, pa je odločno obsodil Nixonovo politiko «vietnamizacije» vojne. Senator je dejal, da je ameriški poseg v Indokini «ogromna norost*, ter da je edini izhod politični sporazum, ki bi veljal za vse države Indokine. Fulbright je ugotovil, da bodisi komunisti kot tudi Američani želijo, da bi se ameriški vojaki lahko vrnili domov, to pa bi lahko bila po njegovem že dobra podlaga za sporazum. Dodal je, da bi se vietna-mizacija lahko končala za ZDA s hudim vojaškim porazom, kar bi lahko imelo resne posledice tudi za notranji ameriški položaj in za demokracijo. V Parizu je francoski zunanji minister Maurice Schumann pojasnil časnikarjem zveze tujega tiska, da ni njegova vlada uradno predlagala odprtja konference, na kateri naj bi preučili položaj v Kambodži, da bi pa to utegnila storiti, ko bi vse zainteresirane strani pojasnile svoja stališča. Vsekakor pa ni važna oblika, je dejal Schumann, pač pa namen, ki je ustvariti v Indokini področje nevtralnosti in miru; Minister se je skliceval na poročilo, ki so ga objavili po včerajšnji seji pariške vlade in v katerem je bilo rečeno, da bi razširitev vojne v Indokini lahko preprečili samo s pogajanjem med vsemi zainteresiranimi stranmi. Schumann je poudaril, da si je ta pogajanja nemogoče zamisliti brez sodelovanja Severnega in Južnega Vietnama, brez južnovietnamske začasne revolucionarne vlade ali brez Patet Laa. Iz Vientiana poročajo, da so štirje časnikarji in tehniki belgijske televizije zgubili življenje v Laosu na področju, ki je pod nadzorstvom sil Patet Laa. O četverici ni bilo vesti od 25. marca, ko se je s čolnom odpravila po reki Mekong proti severu države. V skupini so bili trije Belgijci, Raul Gualard, Robert Jacob in R. Beeckraans ter Malaj-zijec Abbas Aidara. Vsi štirje *o prišli v Laos 17. marca, da bi pripravili oddajo o dejavnosti Patet Laa. Njihova trupla so našli danes laoški vladni oddelki blizu Petheun-ga, 35 km severovzhodno od Luang Prapanga. Okoliščine njihove smrli niso še bile pojasnjene. L Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,7. najniižja 8,4, ob 19 uri 8,5 sto-plnje, zračni tlak 1001,5 lahno raste, veter jugovzhodnik 5 km na uro, vlaga 83 odst., nebo oblačno, 1,8 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje. Tržaški dnevnik * Danes, PETEK, 3. aprila ŽARKO Sence vzide ob 5.42 in zatone ob 18.35 — Dolžina dneva 12.53 — Luna vzide ob 4.27 in zatone ob 15.24. Jutri, SOBOTA, 4. aprila IZIDOR DANES IN JUTRI NA SEDEŽU l.S.D.E.E. Dvodnevna razprava o problemih zunanje trgovine NR Bolgarske Nocoj ho govoril prof. I. Stefanov, jutri pa prof. I. Hadjitvanov Bolgarska prizadevanja za tesnejšo povezavo z EGS Nocoj ob 18. uri se bo na sedežu inštituta za proučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE pričelo tretje zasedanje o zunanji trgovini obdonavskih dežel, in sicer bo to zasedanje posvečeno problemom Bolgarije. V zadnjih letih je opaziti, da Bolgarija pospešuje svoje gospodarske stike s tujino, ter je pričakovati, da se bodo ta njena prizadevanja ne le nadaljevala, ampak celo znatno o-krepila v prihodnosti, pa naj gre MB stike s socialističnimi deželami, kakor tudi za stike z zahodnimi zunanjetrgovinskimi partnerji. Kar zadeva bolgarski izvoz, velja pripomniti, da okoli 30 odst. vsega izvoza na konvertibilno področje absorbirajo dežele Evropske gospodarske skupnosti. Med šestimi članicami EGS pa pripadajo v tem pogledu prva mesta Franciji, Zahodni Nem čiji in Italiji. Dobave bolgarskega blaga tujim tržiščem, in tako tudi tržišču Evropske gospodarske skupnosti, pa so v glavnem sestavljene iz industrijsko predelanih pridelkov, pred katerimi pa se EGS čedalje bolj obdaja z zaščitnim carinskim plotom. Bolgari so zato že večkrat postavili zahtevo, naj bi EGS priznala prizadetim bolgarskim proizvodom večjo liberalizacijo in odpravo nekaterih diskriminacijskih u-krepov. Bolgarske dobave tujini pa so v čedalje večjem obsegu sestavljene tudi iz industrijskih izdelkov nekme tijskega izvora, saj se dežela v zadnjih letih naglo industrializira, v tem okviru pa želijo Bolgari ne le povečati svojega izvoza na razna tržišča in predvsem v zahodnoev ropske dežele, ampak hkrati tudi navezati tesnejše tehnično sodelovanje s tujimi deželami, da bi svo jo industrijsko proizvodnjo tudi Kakovostno okrepili. Prav tako jim gre za izboljšanje obstoječih prometnih in komunikacijskih zvez za okrepitev trgovskih vezi s tujino. O vseh teh problemih se bo razvila razprava na dvodnevnem zasedanju, ki se bo pričelo nocoj v prostorih inštituta na Korzu Italija. Član bolgarske akademije znanosti prof. Ivan Stefanov bo. imel glavno poročilo o položaju in vlogi bolgarskih gospodarskih podjetij glede na zunanjetrgovinsko izmenjavo z za hodnimi deželami, jutri dopoldne pa bo spregovoril ravnatelj inštituta za proučevanje zunanje trgovine Narodne republike Bolgarije prof. Ivan Ha d ji vanov. Na obeh srečanjih se bo razvila razprava, ki se je bodo udeležili docenti s tržaške univerze, strokovnjaki in nekateri podjetniki. Tajništvo inštituta bo poskr belo za sprotno prevajanje izvajanj nastopajočih strokovnjakov. Danes druga seja pokr. komiteja PSI Danes zvečer se sestane na sedežu tržaške federacije socialistične stranke pokrajinski odbor PSI. Predsedoval mu bo novoizvoljeni tajnik profesor Livio Pesante, ki bo po vsej verjetnosti poročal o sestavi tajništva, ki bi ga člani morali da- nes izpopolniti. Prav tako bi morale struje iz svoje srede imenovati ožji izvršni odbor (vodstvo) in druge statutarne organe. Za sedaj ni nič znanega o možnih dogovorih med sorodnimi strujami za ustvaritev nove večine v stranki. Prof. Pesante je bil na zadnji seji pokrajinskega komiteja izvoljen s 13 glasovi, medtem ko so se pripadniki drugih struj (zanj so glasovali člani «nove večine*) vzdržali. Vendar pa to še ni večina in še vedno potekajo sestanki med predstavniki raznih struj, ki skušajo skleniti sporazum, ki naj bi nudil tržaški PSI trdno in delovno učinkovito večino. Druga točka na dnevnem redu seje vprašanje Delavskih zadrug. TRŽAČAN V NOVI RUMORJEVI VLADI Poslanec KD Belci imenovan za podtajnika v ministrstvu za zunanjo trgovino I je llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllutillllllllliliiiiillliliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuilllllllllIllIlllllll ŽELEZNICA, CESTA, NAFTOVOD Blagovni promet po kopnem lani popustil za 75.000 ton Dobave nafte po naftovodu v Zahodno Nemčijo pa so se povečale za 2.470.000 ton ■ Delež posameznih zalednih držav v ce-lotnem prometu ■ Ceškoslovušku močno zmanjšala tranzit Neodvisna ustanova za tržaško tako ugotovili, da te znašal pravi pristaniške je ugotovila, da je bla- kopenski promet s tržaško luko govna promet po kopnem v lan- (železnica in tovornjaki) “ '— lan- skem letu dosegel 20.383.700 ton, ' skem letu 3.698.357, v predlanskem medtem ko je znašal v ietu 1968 pa 3.774.059 ton. Iz tega ie razvid-17.990.064 ton. Gre za promet po 1 no, da se je kopenski promet v železnici, cesti in naftovodu za juž- ■ letu 1969 skrčil za okoli 76.000 ton. no Nemčijo skupaj. Na vprašanje, : To pa je morda bolj važno za trati ima smisel prištevati tradicio- žaško luko in za tukajšnje gospo-nalnemu prometu blaga tx> železni- darstvo nasploh kakor pa da se ci in cesti tudi dobave surove naf- j j,e odvoz surove nafte po naftovo-te po cevovodu, odgovarjalo pri lu- i du v istem obdobju povečal za 2 škem vodstvu pritrdilno, čeprav milijona 470.000 ton. takšna metoda statističnega ugotav- | Oglejmo si zdaj podrobneje po-lian j a jakosti pramei tinh tokov sko- , Zatike o deležu posameznih zaled-zi tržaško luko lahko povsem spa- ! držav M tržaškem blagovnem či sliko. Ima pa tak način vode- j prometu po kopnem (železnica in sti kakor po železnici. To pa se dogaja zaradi tega, ker se blago iz luke razpošilja večinoma v bližnja središča, in da je prevoz s tovornjaki v tem primeru cenejši ter tudi bolj prikladen kakor po ' železnici, saj se blago s cestnim vozilom dostavlja kar na prag tovarne oziroma skladišča. V seznamu podtajnikov nove štl-ristranske Rumorjeve vlade je tokrat tudi eden izmed tržaških de-mokrščanskih poslancev. Mesto enega od dveh podtajnikov v ministrstvu za zunanjo trgovino ie bilo namreč poverjeno posl. Corradu Belci.ru. Poslanec Belci je bil prvič izvoljen v poslansko zbornico leta 1963, poteka mu torej drugi mandat. Po poklicu .je časnikar, doma iz Pulja, kjer je v prvi povojni dobi urejal list «L’Arema di Pola«. Po prihodu v Trst je dalj časa urejal večemik «11 Piccolo sera« .pozneje pa je prešel k urejevanju tržaške kronike v beneškem dnevniku «11 Gaz-zettino«. Kot tak .ie bil izvoljen v vsedržavni svet časnikarskega združenja. Velik del svoje dejavnosti |e posvečal demokrščansfci stranki, kateri pripada. Za dobo petih let je bil njen polerajinski tajnik, trenutno pa je član njenega pokrajinskega In deželnega odbora ter "sedr-žavnega sveta. Kot poslanec te bil v zbornici imenovan v komisije za ustavne zadeve, promet, trgovsko mornarico in poštne zveze. Med zakonskimi pobudami, ki jih je izdelaj, moramo omeniti zakon o ustanovitvi pristaniške ustanove, finansiranje rotacijskega sklada, gradnjo zidanega doka. krožni predor t>od mestom in razi’ ri.v.ev industrijske cone v žavl.iah. Posvetil je del svojega mandata tudi vprašanjem bivših uslužbencev ZVU in istrskih beguncev. Trenutno je tudi predsednik centra za dokumentacijo o mednarodni trgovini z lesom v Trstu. Uverjeni smo, da se bo novi podtajnik še posebno zavzel, da pridobi Trst v zunanji trgovini takšno vlogo, ki mu po njegovih trgovinskih izročilih in po njegovi zemljepisni legi pripada. Tako bo lahko Trst nadoknadil, kar je na primer v trgovini z Jugoslavijo zamudil in izgubil tudi zaradi šovinističnih 1 stališč določenih gospodarskih in : trgovinskih krogov, ki niso marali I tesnejših ekonomskih stikov s sosedno državo, medtem ko so ore-I vzeli vlogo posrednika in s tem nrno°v kupčii na primer trgovci iz Milane Koncert v počastitev skladatelja prof. Levijo ob njegovi 70-letnici Tržaška občina prireja v sodelovanju z gledališčem Verdi jutri, v soboto, 4. t.m. ob 21. uri, v gledališču Verdi slavnostni koncert na čast tržaškemu skladatelju in muzikologu prof. Vitu Leviju ob njegovi 70-letnici. Orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom dirigenta Luigija Toffola izvajal tri jubilantove skladbe: simfonični poem «Kras», «Rapsodijo in memoriam» ter «Tri manzonijevske osebe». SINOČI V ROSSETTIJU Premiera Pirandellovega «Ne ve se kako» Sinoči je bila v gledališču Rossetti premiera Pirandellove drame «Ne ve se kako» (Non si sa come), ki jo je kot zadnjo predstavo letošnje sezone uprizorilo tržaško Stalno gledališče. Tudi v tem delu gre za večni pi-randellovski problem «relativizacijei> oziroma dvojnosti oseb, vendar pa v povsem novi obliki in z novimi snovnimi elementi, ki se kažejo v nekem blaznem in tesnobnem iskanju resnice. Z dognano igro so nastopili Giulio Bosetti, Relda Ridoni, Gianfranco Ombuen, Annamaria Gherardi in Giampiero Becherelli. Popolnoma nova režijska postavitev tega Pirandellovega dela je delo Joseja Quaglie, scenske in kostumske osnutke pa je narisal Sergio d’Osmo O sami predstavi bomo še obšir neje poročali. nja statistike svo.ie opravičilo v , cesta skupaj). tem, da če že zabeležimo dovoz nafte po morju skupaj z dovozom drugega blaga (žit. premoga, lesa itd.) je prav, da zabeležimo tudi odvoz blaga v zaledje na isti o- leto 1968 leto 1969 (v tonah) snovi. prej odpisali to jxjstavko, ki je znašala v letu 1968 14.216.005, v iiiiaiiiniiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiimmiiHMiiHiiiintiiiiMitiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiH Italija 2.250.365 2.283.195 Avstrija 758.164 801.363 Češkoslovaška 218.564 46.553 Francija 11.828 30.601 Zah. Nemčija 230.387 218.173 Vzh. Nemčija 8.9000 11.244 Jugoslavija 170.035 193.684 Romunija 12.123 6.842 Švica 67.885 69.989 Madžarska 28.893 22.831 Druge države 16.915 13.882 Skupaj 3.774.059 3.698.357 SEJA ČETRTE DEŽELNE KOMISIJE Odobritev zakona o prispevkih za sklad malih industrijcev Dežela bo prispevala letos pol milijarde lir Včeraj je četrta deželna komisija za industrijo, trgovino In obrt na posvetovalni stopnji odobrila zakonski osnutek o prispevkih za u-stanovitev posebnega sklada v prid pokrajinskim jamstvenim konzorcijem malih industrijskih podjetij v deželi. Komisiji je predsedoval svetovalec Metus, navzoč pa je bil tudi odbornik za industrijo in trgovino Dulci. Ukrep so proučili skupno z zakorakam predlogom liberalcev, ki se Je tdkal pooblastila za ustanovitev jamstvenega sklada za poslovne kredite malih In srednjih industrij v deželi. Odbornik Dulci, ki je spregovoril na seji, je rekel, da so mala industrijska podjetja v naši deželi zelo važna, saj štejejo 3500 enot ln opravljajo 95 odst. vse industrijske dejavnosM v deželi Dežela bo prispevala 500 milijonov lir v tekočem finančnem letu. Gre za dopolnilen ukrep, ki teži k razvoju in okrepitvi malih industrijskih podjetij, ki so sicer gospodarsko zdrava, ne razpolagajo pa z dovolj jamstvi za posojila na kratek rok. Splošna razprava se je končala že na prejšnji seji in sedaj so najprej razpravljali o nekaterih predhodnih vprašanjih, kot sta na primer opredelitev pojma male ln srednje Industrije ter zgornja meja posojil, ki jdh lahko dobijo industrije!. Po pojasnilu odbornika Dulci ja o teh vprašanjih je komisija začela razpravljati o posameznih členih. V razpravo so posegi! svetovalci Bartoli (PLI), Calabria, Pascolat in Zorzenon (KPI). Colautti in Di Gal-lo (KD) ter Pittoni (PSI). Poleg njdh so spregovorili tudi predsednik komisije Metus, poročevalec Zanki (KD) ln odbornik Dulci. Sledilo Je glasovanje, pri čemer je ve-čina odobrila zakonski osnutek. Glasovanja so se vzdržali samo komunisti. SL za kandidatno listo obrtnikov SGZ na volitvah, ki bodo junija letos, ko bo izvoljen nov pokrajinski odbor za obrtništvo in uprava sveta obrtniške bolniške blagajne. V ta namen je bila sestavljena in predložena v odobritev kandidatna lista. na kateri bodo kandidirali slovenski obrtniki, včlanjeni v »Slovensko gospodarsko združen ie» »Slovenska levica.) pozdravlja to pobudo in poziva svoje somišljenike. da podprejo napore »Slovenskega gospodarskega združenia« in da se zavzemajo za dosego čim večjega uspeha. Obenem »Slovenska levica« upa da bodo stranke, ki vključujejo Slovence, povabile svo.ie članstvo, naj podpre pobudo »Slovenskega gosj>odarskega združenja« in naj številno voli listo s slovenskimi kandidati.» Iz razpredelnice je razvidno, da Je za Italijo na prvem mestu med zalednimi lJartnenicami - klienti tržaške luke Avstrija, ki je lani tudi nekoliko povečala svoj promet skozi Trst. Na drugem mestu je Zahodna Nemčija, ki pa je lani rahlo joopustoia, sledi sosedna Jugoslavija z nekoliko več prometa kakor v letu 1968. Nato pa pridejo Švica s približno istim prometom, češkoslovaška s komaj petino predlanskega prometa, Francija z velikim napredkom. Madžarska z rahlim padcem in Romunija prav tako z manjšim prispevkom, medtem ko je Vžhodna Nemčija ne koliko pospešila svoj tranzit. Nazadnje naj kratko primerjamo podatke o prometu ločeno po železnici in po cesti. Pregled velja samo za leto 1969, podatki so Izraženi v tonah. železnica cesta V ponedeljek seja mladinske konzulte V ponedeljek zvečer se sestane na svoji redni seji zbor mladinske konzulte. Na dnevnem redu je raz prava o organizaciji srečanja o perspektivah tržaške univerze, nato pa še sprememba začasnega statuta in imenovanje dveh članov komisije za Kras. Zadnjih dveh točk, kot običajno, konzulta ne bo uresničila, ker je za to potrebno sklepčno število njenih članov. Ker pa del delegatov seje bojkotira, se razprava o teh stalno odlaga. Padec upokoj'enca z motornim kolesom Zaradi nerodnega padca z motornim kolesom «capri» se je moral 66-letni upokojenec Antonio Počkaj iz Ul. Broleto včeraj nekaj minut po 8. uri zateči z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi u-darcev po levi strani glave sprejeli s prognozo okrevanja v 8 dneh na nevrokirurškem oddelku. Seja odboru p. d. «Kraški dom» Včeraj se je na Repen ta Bru sestal odbor novoustanovljenega prosvetnega društva «Kraški dotn». Na dne.iiem redu so bile volitve ožjih vodilnih organov. Za predsednika je bil izvoljen Milan Križman, za njegovega namestnika pa Milan Gu-št:n. Ostale funkcije bodo tako razdeljene: tajnik bo Egidij Baiss, blagajničarka Ivanka Guštin, gospodar Emil Guštin. Po volitvah je odbor posvetil ostali del seje razpravi o smernicah glede nadaljnjega dela in odobril bližnji program društvene dejavnosti. V soboto 4. t. m. se bosta vzela v Lokvi na Krasu Jasna Šramel in Marko Vilhar. Mladima zdravnikoma obilo sreče želijo Možinovi. NAMESTO IZBOLJŠANJA, POSLABŠANJE VREMENA Silovit dež v mestu snežna odeja na Krasu Odsek Postojna • Planina do odstranitve prikoličarjev s ceste zaprt za promet Poziv zadružnikom naj glasujejo za listo št. 1 Tržaško zadružniško združenje nam je poslalo v objavo tiskovno sporočilo vsem članom Delavskih zadrug v Trstu, ki še niso glasovali za del upravnega sveta. Zadružnike, ki še niso volili, po živa zveza tržaških zadružnikov naj v skladu s težnjami po povrat ku tržaških delavskih zadrug čla nom, ki so te pravice bili oropani v letih fašističnega avtoritarizma glasujejo za listo št. 1. Ta je nam reč izraz zadružniškega gibanja, ki se, med drugim, zavzema tudi, da bi tržaške Delavske zadruge preko svojih trgovskih dejavnosti vodile politiko umirjevanja in nižanja cen (z nakupi pri neposrednih obdelovalcih, zadružnih kleteh, skladiščih in jxid.) in Dosredno tudi za zaščito delavskih plač. Samo lista št 1. pravi sporočilo, je izraz zadružniškega gibanja in teži za tem, da bi to bilo neodvisno od vlade in strank. Izgubljeno* najdeno Italija 625.102 1.658.093 Avstrija 418.602 382.761 CSSR 42.340 4.213 Francija 27.606 2.995 Zah. Nemčija 187.220 30.953 Vzh. Nemčija 11.244 . Jugoslavija 130.821 62.863 Romunija 6.436 406 Švica 68.744 1.245 Madžarska 20.626 2.205 Druge države 10.937 2.945 Skupaj 1.549.678 2.148.679 3.698.357 Iz primerjave vidimo, da vse zaledne države dajejo še vedno prednost železniol. samo Italija pri-speva skoraj trikrat toliko po ce- Po razmeroma toplem dnevu (naj-višja temperatura je bila 14,5) je naše področje proti večeru zajelo slabo vreme. V mestu je lilo kot iz škafa, temperatura je padla na 8,5 ob 19. uri in na 3 ob 23., tu pa tam so priletavale snežinke, na Krasu pa je sneg, sicer moker, obstal na tlaku in se počasi nabiral. Na Pesku ga je bilo pozno zvečer približno 15 cm in debele snežinke so še 382.761 ve(jn0 naletavale. Promet je bil nekoliko otežkočen in samo tisti, ki so imeli zimsko opremo, so lahko kolikor toliko brezskrbno nadaljevali pot. Tudi na Opčinah ga je namelo kakih 5 cm, na obmejnem bloku Fernetiči, kjer je začelo snežiti že kmalu po 19. uri, pa ga je bilo ob 23. uri 10 cm. Prometa ni bilo dosti, vendar vozil v eno ali drugo smer nd manjkalo. Na Škofijah pa ie skozi lilo. Le kakih 10 minut so se pojavile bele snežinke, ki pa so se na mokrih tleh stopile. Tu je bil premet zelo živahen: avti, ki so odhajali v Jugoslavijo, so vozili kar PO PODATKIH ZA PRETEKLI MESEC Propustnica ponovno ogroža prvenstvo potnega Usta N« tržaškem delu meje skoraj 4.500.000 prehodov Samo skozi Škofije 750 tisoč obmejnih obiskovalcev Ddsefk za obrtništvo «Slovenske-gospodarskega združenja« v Trte dal pobudo — ugotavlja v Ji objavi za tisk Slovenska le-i — 'da bi nastopili slovenski talki a svojo kandidatno listo Na občinskem oddelku za ekonoma!, v občinski palači, III. nadstropje soba št. 128 hranijo nred-mete ki so bili najdeni na lam'h prostorih v letošnjem morcu. m ki so na razpolago zakonskim lastnikom. Med najdenimi predmeti so: lta lilanska 1n tuja valuta, torbice, denarnice. prstan, zapestnica, verižica, ure, daljnogled, dežniki, oblačila, rokavice, ovratna ruta Itd. Potniški promet čez italijansko -jugoslovansko mejo na Tržaškem je v preteklem marcu dosegel naslednji razvoj: promet z mednarodnim dokumentom je dosegel 2,377 736 prehodov (medtem ko je znašala u-strezna postavka za lanski marec 2,440 443 prehodov), promet z ob mejno prepustnico pa se je povzpel na 2,109.671 prehodov, medtem ko je znašal v lanskem marcu 1,574.484 prehodov. Očitno je, da je treba povišanje števila prehodov s prepustnicami pripisati dejstvu, da prehodi meje s prepustnicami niso več omejeni na samo štiri prehode na mesec. S potnim listom je letos preko račilo mejo 1,527.931 italijanskih državljanov in 849.805 tujcev, od tega pa je odpadlo na Jugoslovane 757.085 prehodov, na Nemce 20.076, na Avstrijce 18.728, na Angleže 1912, na Grke 5.681, na Švicarje 5.355, na A-meričane 4.788 prehodov, itd. Z obmejnim dokumentom pa je v marcu prekoračilo mejo 1,510 595 prebivalcev z italijanskega mejnega področja in 599.076 prebivalcev z onstran meje; kar zadeva premet čez posamezne prehode, pa so mejni organi v preteklem nesecu zabeležili naslednje podatke: čez o-pensko železniško postajo je peto-valo 8.538 imetnikov prepustnic, čez Fernetiče 557.738, čez Pesek 160 526, čez Škofije 723.523, čez Milje 166 282, čez Prečnik 54.081. čez Lipico 06.650 in čez Oreh 222.958. v štirih vrstah. Čeprav je tenka snežna odeja po- krila tudi trbiško cesto, ni bilo mo- tenj v prometu. Na srečo ga je bilo malo, zaradi česar patrulje cestne policije, ena pri Opčinah, druga pa pred Tržičem, nista imeli nobenega dela. Slabše pa je biilo onkraj meje na območju česanega podjetja Koper. Tudi v Kopru je snežilo, vendar je proti večeru dež spral vse. To seveda v mestu, medtem ko se je na cesti še pred Kozino nabralo 10 cm snega in prav toliko v Postojni, kjer so morali cesto do Planine zapreti za promet. Ne toliko zaradi snežne podlage, kot zaradi številnih prikolic, ki so zdrsnile na spolzki cesti in tako onemogočile promet. Cesto, vsaj tako so sporočili, bodo odprli brž ko se jim bo posrečilo spraviti na kraj prikoiice in tovornjake, ki jih je na Kačjih ridah precej. V glavnem pa poteka promet v osta lih odsekih z manjšimi ovirami. Po skoraj pomladanskih dnevih prejšnjega tedna je nepričakovano že v četrtek ponoči začelo močno snežiti tudi na Trbiškem, kjer je na Višarjah zapadlo 20 cm snega, v Kanalski dolini in v Kamiji. Snežilo je tudi v nižjih predelih z izjemo Tolmeča, kjer je v glavnem deževalo. Le tu pa tam so se z dežjem pojavile redke snežinke. Vse ceste so prevozne, vendar priporočajo na cestah z nad 600 m nadmorske višine zimsko opremo. Slovo deželnih funkcionarjev od dr. Severija Včeraj so se odbornik Tripani (er razni funkcionarji in uradniki deželnega odbomištva za finance poslovili od dr. Severina Severija, deželnega ravnatelja upravnih služb, ki gre v pokoj. Odbornik Tripani je toplo pozdravil dr. Severija in pohvalil njegovo delo, ki je bilo zelo koristno zlasti ob začetku delovanja dežele. Tripani je nato daroval dr. Severiju spominsko plaketo. Že prej je podelil deželni odbor dr. Severiju zlato kolajno. Posredovanje Tripanija v zvezi s stavko davčnih uradnikov Deželna uprava se zaveda resne škode, ki jo imajo davkoplačevalci Furlanaje-Julijske krajine zaradi stavke uslužbencev finančne uprave, katera hromi že štiri mesece delovanje uradov neposrednih davkov. Zato je zopet posredovala pri vladi. Prav te dni je odbornik za finance Tripani opomnil ministra za finance Pretija na nevzdržni položaj in priporočil hitro in pozitivno rešitev spora, ki ima tudi negativne posledice za gospodarstvo v deželi sploh. Tripani je predočil ministru, da se o tem sporu malo razpravlja, medtem ko ima mnogo hujše posledice kot drugi spori. Med drugim zelo trpijo krajevne finance, ki jim primanjkuje denarja, ker ne morejo izterjati davkov. Hkrati pa so hudo prizadete tudi deželne finance, saj je dežela inkasirala sedem milijard manj kot leta 1969 od soudeležbe pri državnih davkih, kot določa člen 49 deželnega statuta. V Senegalu ustavljena ribiška ladja ladjarja P. Segaricha iz Milj Po vesteh, ki nam jih je posredovala agencija ANSA iz senegalske prestolnice, so dakarske oblasti u-stavile in pospremile v najbližje pristanišče ribiško ladjo »Mauri-tius», last tržaškega ladjarja kapitana Placida Segaricha. Ladja »Mauritius«, na kateri je bilo 25 članov posadke, je ribarila 13 milj od senegalske obale. Po nedavno izdanih zakonih pa je to področje v območju ozemeljskih voda te afriške države in je ribarjenje z mrežami na vleko prepovedano. Kapitan Sorči, ki se je z ribiško ladjo prvič podal na oceansko ribarjenje, tega ni vedel in se sedaj nahaja v dakarskem pristanišču z drugimi sorodnimi ladjami, in čaka na izid preiskave. Kaznujejo ga lahko na odvzem plena in mrež ter plačilo denarne globe od 4 do 37 milijonov lir, vendar so italijanske diplomatske oblasti posredovale pri senegalskih oblasteh, naj bodo strpne. Včeraj navsezgodaj zjutraj je morala policija v ljudsko prenočišče v Ul. Gozzi 5, kjer so malo prej našli mrtvo na svoji postelji 58-let-no Vero Komar vd.)Fonda. Zdravnik RK dr. Collamanico, ki je na vabilo policijskih organov prišel na kraj, je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi srčne kapi. Truplo pokojnice so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14, Man. zoni, Largo Sonnlno *, INAM, Al Ce-dro. Trg Oberdan 2, Al Gemelll, Ul, Zoruttl 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8 30 All'Angelo d'Oro. Trg Goldoni 8. C polla, Ul. Belpogglo 4, Ai Due Luc. cl, Ul. Ginnastlca 44, Mlanl, Drev. Ml romar* 117 (BarkovOJe), Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Danes, 3. aprila oto 16. uri, v soboto. 4. aprila ob 16. uri v torek, 7. aprila ob 16. uri Pavel Golia SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; rezervacije jx> telefonu 734265. V nedeljo, 5. aprila oh 17.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. KRIŽU Fran Šaleški Finžgar NASA KRI igra v štirih dejanjih Glasbena matica - Trst V četrtek, 9. aprila ob 20.30 uri v Kulturnem domu glasbeno baletna prireditev BALET IZRAZNI PLES PIHALNI ORKESTER Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane Koreografija Lidija Wisdak Živa Kraigher Dirigent orkestra Jože Hriberšek SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL V nedeljo, 5. aprila ob 18. uri v prosvetnem domu na Proseku Valentin Katajev DAN ODDIHA veseloigra v treh, dejanjih Režija Stane Raztresen. Vljudno vabljeni. Razna obvestila V soboto, 4. aprila v Slovenskem kulturnem klubu, Ul. Donizetti 3 predavanje «Psihološki obraz osemnajstletnika«. Govor bo vodil dr. Danilo Sedmak. NEMŠKI KULTURNI KLUB V soboto, 4. aprila ob 21. url bo v Nemškem kulturnem klubu koncert godalnega ansambla «Amati en-semble« pod vodstvom Rainerja Koel. bla lz Berlina. Na sporedu je Beethovnov Koncert za dve vlol ni in godala BMW 1043, Brahmsov sekstet op 18 ter Dvoržakova Serenada za godala op. 22. GledartšŽa^- IG** VERDI Spomladanska simfonična sezona se začne danes ob 21. uri s sim- , foničnim koncertom pod vodstvom i dirigenta Luigija Toffola in s sodelovanjem pianista Dina Cianija. Na sporedu so- skladbe: Schubert-Iritermezzo in balet Rozamunde (V verziji Maxa Bergerja), Beethoven-Četrti koncert za klavir in orkester v G-duru op. 58; Strauss - Herojevo ; življenje, simfonična pesnitev št. 40 (prvič v Verdiju). V «Herojevem življenju« bo igral violino solo Baldassare Simeone, . «spalla» v orkestru gledališča Verdi. Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 je na sporedu Pl-randel-lova drama «Ne ve se kako» (Non si sa come). Poleg Giulia Bo.-, settija v vlogi grofa Deddija nastopa- j jo še: Relda Ridoni (donn-a Blce), Gianfranco Ombuen (Giorgio Vamzi),: Annamaria Gherardi (Ginevra) in 1 Giampiero Becherelli (markiz Respi). Režija Jose Quaglio, scena in ko- J stumi po osnutkih Sergia d’Osma. Za to osmo in zadnjo abonmajsko predstavo sezone Teatra Stabile Je predvideno omejeno število ponovitev: danes ob 20.30, v soboto dve predstavi ob 16.30 in ob 20,30; v nedeljo popoldanska predstava ob 16.30; v ponedeljek prosto, v torek ln v sredo predstavi v Vidmu; * četrtek 9. in v petek 10. predstavi v Politeama Rossetti ob 20.30, v soboto, 11., dve predstavi (16.30 in 20/30), v nedeljo, 12., (16.30) zadnja ponovitev. AVDITORIJ Skupina igralcev iz Chioggie uprizori v Avditoriju Goldonijevo kome. dijo «Primorske zdrahe« (Le baruffe chiozzotte). Edini dve predstavi sta na programu v soboto zvečer in v nedeljo popoldan. Igralci so člani beneškega komičnega gledališča «Picco-lo Teatro di Chioggia«, katerega režiser je Brunello Rossi. Igralska skupina Iz Chloggte se Je razen doma uveljavila tudi že v inozemstvu. Pravkar se je vrnila lz Lon-dona, kjer je sodelovala na mednarodnem tekmovanju narečne proze v gledališču «The puestors limited«, kjer je bila deležna priznanj kritike in občinstva. Pomembne uspehe je dosegla tudi v Nemčiji v Korbacku in nato v Belgiji. Nazionale 15.30 «Satyricon», Ugo To-gnazzi, Tina Aumont, Mar o Caro-tenuto, Franco Fabrizl, Graziella Granata, Valerie Lagrange, France, sco Pau. Technicolor. Prepovedano f: mladini pod 18. letom. l| Eden 16.00 «AMa belila Seraflna pta- p ceva far 1’amore sera e mattina«. g Bemardette Lafont, Georges Geret, L Technioalor. Prepovedano mladini i pod 18. letom. Fenice 15.30 «1 glrasoli«. Sofla Lo- Prosvetno društvo »Slavko Skam- perica priredi dne 1. maja t. 1. izlet na Brezje z obiskom svetišča, po kosilu v Begunje z ogledom grobov in spomenika talcev narodnoosvobodilne borbe in doline Drage. Povratek preko letališča Brnik. Vpisovanje v društvu od 20. do 21. ure in po telefonu štev. 70-834 od 9. do 13. ln od 16. do 20. ure. ren. Marcello Mastroianni. Technl- fl color. f Grattacielo 16.00 «Patton, generale di t acciaio«, George C. Scott, Karl |l Malden. Barvni film. p Ezcelsior 15.30 «Zabriskie Point«. An- k tonionljev film. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. 1 Ritz 15.00 «La contestazione genera- : le«. Vittorio Gassman, Nino Manfre- ■ di, Alberto Sordi. Technicolor. Pre- F povedano mladini pod 14. letom. P Filodrammatico 16.30 «Mille peccatl, p nessuna virtii.« Technicolor. Prepo. s vedano mladini pod 18 letom. j Alabarda 15.15 «Queimada». Film Gil- £ la Pontecorva. Marlon Brando, Re- |, nato Salvatori Technicolor. L Aurora 16.30 «Gli avvoltol hanno fa. . me». Clint Eastvvood Technicolor. f Crlstallo 16.30 «Con quale amore. con I quanto amore«, Catherine Spaak, t Technicolor. Prepovedano mladini J pod 14. letom. P Capitol 16.30 »Hello Dolly». Barbra t Stre sand | Moderno 16.00 »Una sull altra«, Jean t Sorel, Marisa Mell, Elsa Martinem, * Impero 16.30 «11 maggiolino tutto ^ matto«. Technicolor. Vittorio Veneto 15.30 zadnja 21.30 -«2001... Odissea nello spazio«. Keir | Dullea, Gary Lockvvood. Technico- I Športni krožek Kras bo Imel dne 19 aprila odbojkarsko srečanje z ekipo lz Črnuč pri Ljubljani. Ob tej prilil«! prireja celodnevni Izlet z o-gledom zloglasne mučilnice pri Sv. Urhu nad Ljubljano. Vpisnina 1.700 lir. Podrobnejše Informacije In vpl-sovanje pri poverjenikih v posamez-n Ih vaseh zgonlške občine. Ideale 16.00 «11 grande colpo dl Sur- t couf«, Gerard Barry, Antonella ' Lualdi. Technicolor. ' I Abbazia 16.00 »Malenka la nlpote del * vampiro«, A. Ekberg, John HamlL' ) J ton. Prepovedano mladini pod 14. I letom. Astra 16.30 «Le dolcezze del pecca- S to«, technicolor. Prepovedano mla- s dini pod 18. letom. I Darovi in prispevki Silvester Čepar daruje 1.740 Mr za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Angele Kalc vd. Žagar daruje družina Bole 3.000 Ur za športno združenje Gaja. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. aprila 1970 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo Je 15 oseb. UMRLI SO: 59-letna Luigla Škabar por. Lampreoht, 52-letnl Antonio Cre-chict, 83-letna Luisa Calllgarls, 50-letnl Pietro Cuccurin, 40-letna Glo. vann-a Lamanna, 78-letn.i Enrlco Ll-pus, 72-letna Sofla Romlc vd. Milic, 79-letna Maria Colomba vd. Pe-raro, 72-letnl Lorenzo Gregorl, 82-letna Lul-gla Bemissl vd. Sestan, 75-letni Sal. vatore Mantegna, 833-letna Aristea Matich vd. Deplera, 71-letna Virginia Furlanlch por. Giacomin, 21 - letna Francesca Marina por. Bradaschia, 85-lctni Antonio OJo. Opozarjamo na komomoralivno potovanje v Dachau, Gusem, Mauthausen in Begunje (od 30. aprila do 5. maja), M ga organizira Združenje bivših političnih deportirancev (Ul. Crlspi 3-c). Vpišite se čimprej. Razstave Znam slovenski1 slikar avheli. LUKEZIC razstavlja v Tržaški knji garnt, v Ul. Sv. Frančiška 20, kakil deset svojih del lz novejšega časa Dela obsegajo v glavnem folklorni motiviko. V umetnostni galeriji »La Lanter na» bo razstavljal od 1. do 16. aprili Giulio Plccinl. Otvoritev razstave b< v petek, 3. aprila ob 19. url. V umetnostni galeriji ■ Russo a i Pasaži Rossoni bo razstavljal slika Sergio Cernecca. Otvoritev razstavi bo danes, 3. aprila ob 11. url. V stalni galeriji Cesare Soflanopuh na Largo Papa Glovannl 6 fluore scenčnega slikarstva Glullana Klrch mayra. Razstava Je pod pokrovitelj stvom deželnega sindikata lep h u metnosti. Razstava bo odprta vse dn od 10.30 do 12.30 ln od 18-30 do 20.31 do 12. aprila. V mestni galeriji Piran Je od 1 do 12. t. m. odprta razstava del Mihi Maleša In Andruška KarolyJa. Gra divo za razstavo Je posredovalo Druš tvo prijateljev drobne grafike «Ex libris Sloveniae — Ljubljana«. V ponedeljek, 6 t. m. ob 19. ur bo v razstavni dvorani v Ul. de Teatro Romano 7, otvoritev bio - blb liografske razstave, posvečene mllan skemu kiparju Adolfu VVildtu. Raz stava bo obsegala izbor njegovih ob javljenih In neobjavljenih risb. Ral stavo prireja Ljudska knjižnica. V umetnostni galeriji Rossoni m Korzu llalia razstavlja od 1. do 10 t. m. tržaški slikar Glovannl Babu der. Razstava Je odprta nepreklnje no od 8. do 20. ure. V umetnostni galeriji »II Trlbbloi v Ul Plccardi 69 bo Jutri ob 19. ur otvoritev slikarske razstave tržadks slikarke Anne Marie Vittes. Razsta va bo odprta do 17. t. m. ob deflav mikih od 11. do 13. In od 17.30 d< 20. ure ter ob praznikih od 11* dc 13, ure. Največji tržaški hotel «Savoia Ex-selsior Palače* je od predvčerajšnjim zaprt. Hotelske kapacitete so se tako na pragu turistične sezone občutno zmanjšale, vendar le za Prehodni čas, ki bo predvidoma trajal dobro leto tja do prihodnje po-hiladi, ko računajo, da ga bodo odprli popolnoma prenovljenega. Obnovitvena dela naj bi se začela čez kak mesec, ko bodo na dražbi oddana dela najboljšemu ponudniku. Praktično naj bi od sedanjega hotela ostala nedotaknjena satno fasada, ki je zaščitena in v večji meri pritlični del, kjer so saloni in kjer bodo opravljene le manjše arhitektonske prenovitve, zlasti v baru in restavraciji. Povsem pa bodo preuredili višja nadstropja, kjer bodo povečali število postelj od sedanjih 300 na 400 ali celo na 500. Zanimive novosti bodo tudi v zadnjem nadstropju, kjer bodo u-redili takoimenovane rezidenčne prostore za zadovoljitev klientele velikih hotelov. Celotni stroški za obnovitev ho tela so preračunani na okrog 800 milijonov lir in lastnik, ki je Dr- žavni zavarovalni zavod INA, zagotavlja, da bo prenovljeni hotel velika pridobitev ne samo za naše mesto temveč za vso deželo. Hotel «Savoia» je bil odprt leta 1912. Prvotni obnovitveni načrt iz leta 1942 je preprečila vojna, tik pred zaključkom druge svetovne vojne pa so Nemci pred svojim u-mikom s topniškim ognjem hotel delno zažgali. Po vojni je bila nekaj časa v njem vojska, zadnjo obnovitev ali bolje popravilo pa je doživel predno ga je vojska zapustila za civilne potrebe mesta. tPiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PRVI DAN RAZPRAVE PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Tihotapstvo, tatvine in drugi prekrški v zapletenem procesu proti 35 obtožencem Gre za vrsto hudih prekrškov, do katerih je prišlo v prvih mesecih lanskega leta v prosti luki - Proces bo predvidoma trajal skoraj 2 tedna Včeraj so pričali le trije obtoženci, od katerih sta dva v priprtem stanju S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Nadaljevanje razprave o statutu občinskega zavoda «0. Lenassi» Počastitev spomina Altida Cervija - simbola odporništva - Odstop De Simoneja še vedno predmet debate Kot smo že naznanili v naši včerajšnji številki, se je včeraj kazensko sodisče pod predsedstvom dr. Corsija (tož. Taveila, zapis. Corra-do) preselilo v veliko dvorano tržaškega porotnega sochsča, kjer se je pričel proces proti petintridesetim obtožencem, ki so zapleteni v znano »pristaniško zadevo*, oziroma obtoženi številnih prekrškov od tatvine z obtežilnimi okolnostmi, tihotapstva in poneverbe do podkupovanja, prikrivanja ukradenega blaga in podpiranja storjenega prekrška. Zaradi zelo visokega števila ob tožencev in samih prič (okoli 30) se predvideva, da bo proces trajal kakih trinajst dni. Prvi štirje dnevi Procesa bodo vsekakor posvečen Zasliševanju obtožencev, prihodnjo sredo, četrtek in petek bodo zasli-iali priče, ki so jih predstavili po Samezni branilci (odvetniki Musco-lo, Kostoris, Tamaro, Amodeo, Ghez-Zi, Panini, Morgera, Girometta, An-tonini, Vinciguerra, Ianuzzi, Arba-tiassi, Frezza, Santoro, Civeilo, tVAngelo in Coenj ter tožilec dr. Taveila. V ponedeljek, 13. aprila bodo verjetno spregovorili branilci, (lato pa bo po dveh dneh premora izrečena razsodba. To so tudi predvidevanja, ki jih je pred začetkom Včerajšnje prve sodne razprave povedal predsednik dr. Corsi. Vsa zadeva o kaznivih dejavnostih posameznih obtožencev je prišla na dan v prvih mesecih lanskega leta, ko so agenti letečega oddelka kvesture pod vodstvom dr. Petrosina in s sodelovanjem agentov finančne straže ugotovili, da je iz skladišč tržaškega pristanišča oziroma proste luke izginilo 24 računskih strojev. Z izginotjem računskih strojev pa se je vsa zadeva šele pričela. Skoraj istočasno je priplula v tržaško pristanišče jugoslovanska ladja «Latuga» piranskega plovnega podjetja »Splošna plovba - Piran' in poleg ostalega materiala so delavci razložili z ladje tudi precejs nje število magnetofonskih trakov, ki so jih shranili v hangarju št. Gl v prosti luki. , . , . . Minilo pa je le nekaj dni, ko Poleg omenjenih računskih strojev izginili tudi omenjeni trakovi, iai; vine slednjih je bil obtožen 35-letm Pomočnik skladiščnika Pietro Colon-ha iz Ul. Vignetti 18, ki je s sode lovanjem 36 letnega vodje skladišča Steli a Sattija iz Ul. Lavisato 4 ukradel iz hangarja magnetofonske tra kove, ki so potem, prešli Iz ene roke v drugo. Tako so se pneela dolga in zapletena raziskovanja a-gentov, ki so poleg tatvine omenie-Mih računskih strojev in magnetofonskih trakov, zadevala še tatvine Precejšnje količine surove kave, blaga, flanele in drugega blaga. Policisti so po skrbnem raziskovanju sestavili izčrpno sodno poročilo in prijavili sodišču kar 35 lju') (imena smo objavili v včerajšnji številki). . Na včerajšnji razpravi so bili, ra zen Luigija Cibica in Giordana la tarelle, vsi prisotni, 21 letni Gmrgio Stubel iz Ul. Martiri della Liber« 8, 26 letni Stelio Marchi iz Ul. Car 11 24, 27 -letni Guido Furlani s Trga Sv Jakoba 12 ter dva financ na stražnika, 29 letni Francesco Fi rinu ter 35 letni Serg;o Fogli pa so bili v priprtem stanju. Prvega so včeraj zaslišali Stelia Marchija. ki je eden izmed glavnih obtožencev v »pristaniški zadevi*. Obtožnica ga je dolžila številnih prekrškov, zlasti pa, da je v sodelovanju z drugimi tovariši iz pristanišča pretihotapil iz pristaniške proste luke skoraj 1 tono in 3 stote surove kave, nad 5 tisoč metrov Platna, 6 tisoč metrov flanele, ter # električnih hidravličnih brizgaln. Preds.: «Priznate, da ste ukradli omenjeno blago?* Marchi: «Ne. Kar se tiče kave, mi jo je ponudil prijatelj Calandra in skupaj sva jo potem skrila v posebne železne zaboje, ki sva jih na skrivaj nameravala odpeljati iz pristanišča.* Preds.: «Tudi tako ste 'sodelovali pri tatvini.* Marchi: »Sploh ne.» Preds.: «Kdo pa je potem ukradel kavo in vse ostalo?* Marchi: «Ne vem.* Na vprašanje predsednika dr. Corsija je Marchi, tudi kar se tiče drugega ukradenega blaga, povedal, da je vse to le »prejel* in se na vse pretege branil obtožbe tatvine. Preds.: «Pa ste vsaj vedeli, da gre za ukradeno blago?* Marchi: »Da. Vendar šele potem, ko sem odkupil vse blago in sicer kavo po 400 lir kilogram, platno po 120 lir meter, flanelo po 60 lir meter, brizgalne pa po 7 tisoč lir eno.* Preds.: »V bistvu torej kaj pri-znatef* Marchi: «Samo prekršek zoper carinski blagovni davek.* In tu je nenadoma skočil ven »primer opek*, s katerimi so tatovi, potem ko so ukradli računske stroje iz lesenih zabojev, napolnili le-te z opekami, da bi lahko prevarali s težo slednjih. Marchi je dejal, da je tudi pri tej »operaciji* sodeloval, vendar samo kot... opazovalec, čeprav se je pozneje izkazalo, da je prav on s svojim motofur-gonom znamke «fiat 600» odpeljal vse blago z računskimi stroji vred iz pristanišča. Preds.: «Je res, da ste se pri svo jih tatinskih podvigih poslužili dveh finančnih stražnikov, - obtožencev, ki ste ju podkupili?* Marchi: »Tega nisem nikoli storil in še zdaj ne vem, če sta moška, ki sta z mano za rešetkami, fi-■luncarja.* Preds.: «Zakaj pa sta pred preiskovalnim sodnikom dejali, da ste ju podkupili?* Marchi: »Takrat sem bn zmeden n misel, ds bol’ moral iti v zapor, me ie popolnoma zmešala.* Nato je pričali. Marchijeva žena, 2i)-letna Serena Fichera iz Ul. Carli 24, ki je bila obtožena tatvine z obtežilnimi okoliščinami in tihotap stva. Tudi ona je zavrnila vse obtožbe in dejala, da se je omejila le na to, da je posodila možu svoj avto fiat 125, s katerim jt potem odpeljal blago iz pristanišča. Zacinil na včerajšnji razpravi je pričal 29 - letni finančni stražnik Francesco Firinu, ki je bil skupno s svojim tovarišem Foglijem dodeljen pregledovanju vseh vozil, ki so prihajala ali odhajala iz proste luke. V zvezi z obema financarjema naj ~a kroniko omenimo, da je se pred samim začetkom razprave njun branilec odvetnik Aleffi zali teval od sodnega zbora, da prekine sodni postopek proti njima, ker bi kot vojaka morala biti sojena Dre.! vojaškim in ne ored 'civilnim sodiščem. Sodniki pa so po krajšem po : vetu zavrnili branilcevo zahtevo. Firinu je bil obtožen podkupovanja in tihotapstva. Podobno kot o-stala dva je tudi on zanikal posamezne postavke obtožnice in z raz nimi dokazi skušal prepričati sodni zbor, da ob dnevu in celo ob uri tatvin sploh ni bil v pristanišču, o-ziroma pri kontrolni službi pri vratih proste luke. Obtožnica ga je namreč konkretno dolžila, da je bil zmenjen z ostalimi za prenos vsega blaga skozi pristaniška kontrolna vrata, oziroma da je tudi tam del- no sodeloval pri teh kriminalnih podvigih. Firinu je v lastno obrambg dejal, da je bil na dan tatvine pri svojem kolegu na ' obmejnem prehodu pri Škofijah, čeprav je karabinjer Peria pred preiskovalnim sodnikom pričal, da to ni res in še dodal, da je tak Firinujev alibi nesmisel, saj je bil resno prepričan o njegovi nedolžnosti. Sodna razprava, kateri je prisostvovalo precej radovednega občinstva se bo nadaljevala danes zjutraj ob 9. uri. Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, preteklo sredo zvečer, se je župan Martina najprej spomnil Alcida Cervija in pri tem omenil žrtev njegovih sedmih sinov, ki so jih nacifašisti po površnem procesu usmrtili. Omenil je, da je «pa-pa Cervi* simbol italijanskega odporništva proti nacifasističnemu na silju in ga kot takega proslavlja vsa italijanska demokratična javnost ter se klanja njegovemu spominu. Nato je prešel k točki, ki govori o odstopu občinskega odbornika De Simoneja, kateri je podal ostavko že 4. februarja pa občinski svet tega še ni vzel na znanje. Tudi na tej seji se je razvila debata in med tem ko so pristaši desničarskih strank zahtevali, naj se vzame o-stavka na znanje in izvajajo posledice v občinski upravi, so bili demokristjani in socialisti mnenja, naj bi še enkrat poskušali doseči pri De Simoneju preklic njegovega od stopa. V nasprotnem primeru pa bodo na prihodnji seji vzeli njegov odstop dokončno na znanje. Ta predlog je prejel glasove levega centra in obveljal. Za tem so odobrili tudi sklep, da se izvedejo za uslužbence pri trošarinski službi, ki so prišli iz prejšnje uprave INGIC, vsi tisti mezdni sporazumi, ki veljajo za to kategorijo uslužbencev. Po tem uvodu so prešli na_ razpravo o novem statutu za občinski zavod «0. Lenassi*, ki je bil na dnevnem redu že od preteklega 4. februarja, ter so začeli o njem razpravljati na seji dne 15. februarja, pozneje pa so morali razpravo prekiniti in odložiti ker se je mudilo z odobritvijo organika občinskih u-službencev in občinskega proračuna za leto 1970. Najprej sta ponovno govorila odbornika Agati in Tomas-sich, ki sta orisala glavne značilnosti in duh novega statuta, ki naj bi iz tega zavoda napravil moderen vzgojni organizem, ki bo postal nekak model ne samb za Gorico ampak tudi v širšem pomenu. Poudarila sta dejstvo, da statut ne bo «po meri* ampak se bodo lahko v poznejši dobi po potrebi vnesle na daljnje novosti, pptem ko bodo sedaj rešili in uredili nujne in pereče probleme, ki ovirajo popolno funkcionalnost in vzgojno vrednost tega zavoda. Po tem uvodu, v katerem je dr. Tomassich govoril tako o politični kot o znanstveni osnovi predloženega statuta, so prešli k spreminjeval nim predlogom za posamezne njegove člene. Po dveh urah debate so odobrili prve tri člene po sprejetju nekaterih spreminjevalnih predlogov, dočim so druge zavrnili. Če bo šlo tako naprej, bo treba še precej , sej za odobritev vseh 32 členov, ki jih šteje novi statut. Bilo je že precej preko 22. ure, ko so prekinili s to obravnavo in prešli na tajni del seje, na kateri so obravnavah številne zadeve ob činskih uslužbencev, ki so bile na dnevnem redu. Priprave v Tržiču za proslave 25. aprila Odbor za proslavo 25. aprila in 25. obletnice zmage je imel včeraj sejo na županstvu v Tržiču, kjer so se pogovorili o pripravah, ki so v teku za proslavo 25. aprila. Med drugim so sklenili, da bodo imeli posebno svečano konferenco 16. in 23. aprila. Dne 24. aprila bodo v nekem kinu vrteli film «Sedem bratov Cervi*. Dne 25. aprila bo svečano osrednje zborovanje na Trgu republike v Tržiču, ki se ga bodo udeležili vsi župani področja z občinskimi prapori. Župan iz Tržiča se je obvezal za popravilo spomenika na novem pokopališču in občina je določila znesek 2 milijona lir kot prispevek občine za stroške teh proslav. Slikarji iz Čedada razstavljajo v Sloveniji Na pobudo društva likovnih u-metnikov z Jesenic na Gorenjskem so te dni odprli v dvorani graščine v Radovljici razstavo štirih slikarjev iz Čedada, ki so prejšnje tedne razstavljali ista dela tudi na Jesenicah in v Kranju. Svoja dela razstavljajo slikarji: Luigi Bront, Aldo Colč, Carl o Mutinelli in Guido Tavagnacco. Kot že po drugih krajih je njihova razstava tudi v Radovljici deležna precejšnjega zanimanja. PRED KRATKIM BIL OBJAVLJEN Seznam davkoplačevalcev v sovodenjski občini Letos bodo v Sovodnjah dobili 4.811.370 lir za družinski davek - S tem denarjem lahko občina uredi marsikatero javno delo Pred časom so bili na oglasni deski sovodenjskega županstva razo-bešeni seznami občanov, ki so podvrženi plačevanju družinskega davka za tekoče leto. Ker smo objavili najbolj obdavčene prebivalce gori-ške občine, menimo, da je prav, da objavimo tudi seznam najbolj obdavčenih prebivalcev okoliških občin. Lani smo v našem časopisu objavili seznam vseh davkoplačevalcev, letos pa smo v ta seznam dali le tiste, ki so obdavčeni za nad čistih 400.000 lir. V sovodenjski občini je teh približno tretjina vseh obdavčenih prebivalcev. V marsikateri družini je več dohodkov, zaradi tega je ta družina bolj obdavčena kot druge. Odbitki pa so enaki pri vseh. V našem seznamu bomo objavili čisto obdavčljivo vsoto pti vsakem posamezniku, poleg te pa vsoto družinskega davka, ki jo mora dotični plačati občini. Vedeti je treba, da se ta vsota dvigne za približno tretjino, ker gre v tem primeru za druge občinske in državne dajatve. Pripominjamo še, da je bilo moč v sovodenjski občini napraviti določeno vrsto del, prav ker so davke .....'"BHHnHiiiHHHunHnniuminiimmiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiuuOTiHniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« SINDIKALNE VESTI Tobakarnarji so razpravljali o svojih perečih problemih Današnja stavka tekstilcev • Jutri stavkajo uslužbenci linijskih avtobusov • Fanfara VIII. regimenta bersa-ljerjev oJdopne divizije «Ariete» bo priredite, v soboto, 4. t. m. od 16. do 18. ure promenadni koncert na Trpu Unita. Godba le v Trstu že znana. Na Trg Urnta bo prikorakala s Trga Goldoni po Korzu in Borznem trgu iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiintiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitniit VČERAJ PONOČI V UL. SV. FRANČIŠKA V napadu živčne krize hotel narediti samomor Tragično dejanje je preprečila policijska patrulja, ki je mladega moškega razorožila Včeraj malo pred 3. uro je neki! z rešilnim avtom RK, je izjavila, pešec opozoril podčastnika javne1 da je malo prej vstala s postelje varnosti Leonarda Ventriceja, ki je in je med oblačenjem podla. bil v Ul. Carducci na patruljni vožnji, da v Ul. sv. Frančiška mlad moški grozi z nožem in da se zdi, da namerava napraviti samomor. Podčastnik se je takoj podal na mesto, kjer je moškega po precejšnjem trudu s pomočjo še dveh agentov razorožil. Malo je namreč manjkalo, da si ni z lovskim nožem porezal žile na levi roki. Podčastnik je moža, ki so ga kasneje identificirali za 29-letnega tiskarja Domenica Zonto iz Fossa-lona, kjer stanuje v podnajemu v Ul. U. Foseolo, predal osebju Rdečega križa, ki ga je odpeljalo v bolnišnico. Tu so ga zaradi živčne krize pridržali na opazovanju. V pijanosti žalila ljudi na ulici Kričanje je včeraj kmalu po polnoči privabilo v Ul. Torrebianca patruljo policije, ki se je na vogalu z Ul. XXX. Ottobre znašla pred močno razjarjeno in vidno pijano žensko, ki je psovala skupino mladeničev in še posebno dve lahkoživki. Ker ženska, 33-letna uradnica Anna Uscumlic por. Bren-cich iz Ul. Milano, ni prenehala s kričanjem, so jo spremili v bolnišnico, kjer so ji ugotovili vinjenost, zaradi česar so jo odpeljali na kvesturo, kjer so jo spravili v celico. Medtem ko mladeniči niso hoteli postopati proti Brencichevi, sta obe lahkoživki, 25-letna M. C. iz Koronejske ulice in 51-letna M. S. vd. A iz Ul. Giusti izjavili, da bosta proti ženski, ki ju je javno žalila na cesti, vložili tožbo. Nevarna padca priletnih žensk S pridržno prognozo so včeraj ob 7.30 sprejeli na ortopedskem oddelku 83-letno Armido Crivilo vd. Mahorzhizh iz Ul. P. P. Vergerio 6, kateri so zdravniki ugotovili zlom stegnenice deshe noge. Priletna ki se je v bolnišnico zatekla Popoldne pa so pripeljali iz oddelka za kronične bolezni v Pa-dričah 86-letno Mario Marcovich, ki je nerodno padla v sobi, pri čemer se je udarila po glavi in si verjetno tudi zlomila stegnenico desne noge. Tudi njo so sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Nesreči na delu Čeprav se j e51-letni Brainio Salvi iz Ul. degli Appiari včeraj med nesrečo na delu precej potolkel po hrbtenici, se bo, razen seveda če ne bo komplikacij, zdravil le 8 dni na nevrokirurškem oddelku. Salvi-ja je doletela nesreča v jutranjih urah. Mož je stal na odru in rezal pločevino, ko se je pod njim vdrla deska, zaradi česar je padel z višine treh metrov na tla. Žrtev nesreče na delu jo postal tudi 27-letni pomorščak Giuseppe Valotta iz Pizzo Calabro. Na krovu ladje »Palatino*, ki je bila zasidrana v novem delu pristanišča, je bala kavčuka padla z žerjava prav Valotti na ramo. Zaradi poškodb na levi rami, levi roki in levi strani prsnega koša, so pomorščaka odpeljali v bolnišnico, a so mu tu samo nudili prvo pomoč in ga nato s priporočilom 8-dnev-nega počitka odslovili. Neprevidno čez cesto: avto podrl fantka S svojim avtom znamke simca je 60-letni Gastone Fragiacomo iz Ul. Catraro pripeljal včeraj ob 15.20 v bolnišnico 9-letnega Maurizia Cressedicha iz Ul. Tigor 6, katerega so nujno sprejeli na ortopedskem oddelku. Fantu so namreč zdravniki ugotovili hud zlom desne nadlahtnice in so mnenja, da se bo moral zdraviti približno 40 dni. Fragiacomo, ki je fanta pripeljal v bolnišnico, je izjavil, da je v Ul F. Venezian med vožnjo proti nabrežju podrl fanta, ki je nepričakovano stekel čes cesto. V sredo popoldne ob 16. uri je bil na sedežu pokrajinske zveze trgovcev v Gorici izreden občni zbor tobakarnarjev iz goriške pokrajine, na katerem so med drugim odobrili nov pokrajinski statut svoje kategorije. Zborovanja se je udeležilo precejšnje število tobakam iz vse pokrajine: prisotni pa so bili tudi državni predsednki kategorije Enrico Bianchi, vsedržavni tajnik, ravnatelja zveze trgovcev iz Gorice in Tržiča in druge osebnosti. Goste in člane je pozdravil predsednik pokrajinskega združenja Tri-vellato, za njim pa je govorii Bianchi o problemih tobakarnarjev v vsedržavnem merilu ter o državnem zborovanju kategorije v Rimu, kjer je bilo prisotnih okrog 5.000 ljudi, ki so zastopali koristi 58 tisoč to-bakamarjev iz vse države. Govor je bil tudi o zaščiti kategorije v SET tudi z omejtvijo proste prodaje tobaka v Italiji, ureditvi pravilnika za avtomatične razdeljevalce itd. Sledila je debata o specifičnih problemih kategorije na Goriškem, ter o novem statutu, ki je bil sprejet z večino glasov prisotnih zbo rovalcev. V okviru vsedržavne stavke linijskih avtobusov, kjer so sklenili da bodo stavkali šest dni s skupnim številom 46 ur, bo jutri, v soboto, prva taka stavka linijskih avtobusov na Goriškem: stavkali bouo ves dan od začetka službe. Trije sindi kati, ki so stavko proglasili, računajo na kompaktno udeležbo priza detih uslužbencev. Nadaljuje se tudi stavka tekstilnih delavcev. V podgorski tekstilni tovarni stavkajo danes 3. aprila delavci prve izmene od 9.30 do 10.30 in zadnji dve uri: dnevni delavci enako in delavci druge izmene pa od 17. do 18. ure in zadnji dve uri. Oddelek »candeggio Mohr* bo stavkal zadnje štiri ure. V tekstilni tovarni v Sovodnjah stavkajo od 10. do 11. in od 19. do 20. ure. V tovarni INTES v Zdrav ščini stavka danes 1. izmena od 9.30 do 10.30 in zadnjo uro: dnevni delavci enako; 2. izmena od 15. do 16. ure in zadnjo uro; nočna izme na stavka zadnji dve uri. Iz goriške bolnišnice Na delu pri bencinski črpalki v Romansu se je ponesrečil včeraj dopoldne, nekaj po 11. uri, 32-letni Felice Tofful iz Romansa. V splošni bolnišnici v Gorici so mu ugotovili zlom desne noge v gležnju ter so ga pridržali za dvajset dni na zdravljenju. Pri prometni nesreči v Gradiški je dobila poškodbe 58-letna Adelma Marega iz Gradiške, ki so ji v bolnišnici v Gorici ugotovili zlom desnega zapestja ter jo pridržali za deset dni na zdravljenju. Pri trčenju dveh avtov v Gorici pa je bila ranjena 5-letna Daniela Baracetti iz Gorice, Ul. Cascino 6. V bolnišnici so ji ugotovili udarec v obrazu in zlom nosne kosti ter so jo pridržali za deset dni na zdravljenju. Slikar Zuceheri razstavlja v Gorici Jutri 4. aprila, bo v galeriji goriške Pro loco otvoritev razstave slikarja Luigija Zuccherija. Slikar je po rodu Furlan in živi v Benetkah, ter zlasti rad slika živali v naravi, zlasti po Furlaniji. Slikarstvo je študiral v Benetkah in v Parizu. Razstava bo odprta do 15. aprila in slikar bo na njej prikazal kakih 20 svojih nojboljših del. Otvoritev bo ob 15. uri in so nanjo vabljeni kritiki, predstavniki tiska in razne osebnosti. I. M. Službena mesta za učitelje šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je na oglasni deski skrbništva na vpogled ministrska okrožnica, ki se tiče namestitev osnovnošolskih učiteljev v šolskem letu 1970 - 71. Poldruga milijarda za razvoj Zoncolana Deželni odbor je na včerajšnji seji na predlog odbornika za turizem Mora odobril program za turistično ovrednotenje osrednje Kar-nije s posebnim poudarkom na zimski turistični center Zoncolana. Ustanovitev tega centra so že pred- mimiimiiiiiiiimiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiumimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiii LJUBLJANSKI ANSAMBEL V CERKVI NA TRAVNIKU V NEDELJO KONCERT «CONSORTIUM MUSICUM» 80-čIanski ansambel šteje odlične soliste in godbenike Na vabilo tGlasbeno - umetniško ustanove» iz Gorice (EMAC) in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice bo v nedeljo 5. t.m. nastopil v našem mestu ansambel rConsortium musieum» iz Ljubljane. Tc ansambel sestavlja okoli 80 glasbenikov. med pevci in orkestraši, ki bodo goričkemu občinstvu predstavili oratorij G. F. Haendla tMesija». Koncert bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku z začetkom ob 20.30 uri. Kot solisti nastopajo Marija Gorenc (sopran), Eva Novšak-Houš-ka (alt), Mitja Gregorač (tenor), Anton Prus (bas). Zbor in orkester vodi dirigent Mirko Cuderman. Nemški baročni skladatelj G. F. Han del (1685-1759) je napisal dolgo vrsto oratorijev • glasbenih dram brez igralskih zahtev. Med njegove najboljše oratorije spada prav «Mesija», ki ga je tiandel zložil t> Angliji, kjer je njegovo umetniško ustvarjanje doseglo svoj višek. Oratorij cMesija» ima tri dele. V svojem poteku obravnava Jezusovo rojstvo, trpljenje in vstajenje. Sestavljajo ga odlomki iz raznih delov sv. pisma. V glasbeni strukturi sestavljajo Handlovo delo zbori, arije orkestralni vložki. Najbolj znani so prav zbori, ki izražajo veliko epsko silo in dramatičnost nemškega skladatelja. Večina zborov ima polifonsko gradnjo, vsebuje pa tudi kroma-j one elemente. Vstopnina je 500 lir ter 300 lir za mladino. videvali v petletnem deželnem načrtu. Namen deželnih prispevkov je predvsem, da se opremi zimski športni center. Po uresničenju načrta bo področje razpolagalo s hoteli, žičnicami, novimi cestami in z vsemi infrastrukturami sploh. Razna dete bodo staila 1 milijardo in 700 milijonov lir, od česar bo prispevate dežela poldrugo milijardo. Pri prepiru v nekem tržiškem lokalu, je bil prejšnji večer ranjen jugoslovanski mornar 31-letni Ante Papak iz Splita. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Včeraj zjutraj pa se je vrnil v bolnišnico, kjer so ga pridržali za deset dni na zdravljenju zaradi poškodbe na desnem očesu in desnem licu. pravično odmerjali. Vsak pač prispeva v občinsko blagajno po svojih zmožnostih. Na občini predvidevajo, da bodo letos dobili 4.811.370 lir za družinski davek, kar je približno toliko kot v prejšnjih dveh letih. Seznam sovodenjskih davkoplačevalcev z davčno osnovo višjo od 400.000 lir je naslednji: Viktorija Biasutti vd. Masten, 594 tisoč 750 (davek 18.190); Ivan Bo-schin, 400.000 (11.080); Karlo Butko-vič, 510.500 (15.280). Alojz Butko-vič, 580.200 (17.670); Vincenc Bu-zin, 835.150 (28.305); Paolo Caccia Dominioni, 635.000 (19.800); Jožef Caudi, 589.500 (17.950); Rudolf Čau-dek, 462.250 (13.270); Ida Četoron vd. Pahor, 602.000 (18.580); Ivan Černič, 585.200 (17.812); Jožef Černič, 582.000 (17.730); Jožef Černič, 471.850 (13.620); Venceslav Černič, 691.000 (25.500); Franc Cescutti, milijon 422.450 (59.190); Jožef češčut, 886.750 (30.740); Milan češčut, 453 tisoč 500 (12.960); Danilo Čevdek, 475.000 (13.700); Ivan Čevdek, 472 tisoč (13.620); Albin Cijan, 577.000 (17.480); Roman Cijan, 568.500 (14 tisoč 740); Viktorija Cijan vd. Pe-tejan, 440.500 (12.520); Ferruccio Cingerli, 625.000 (19.470); Renzo Co-lussi, 588.000 (17.880); Anton Cotič, 502.350 (14.720); Bogomil Cotič, 446 tisoč (12.680); Janko Cotič, 886.000 (30.720); Miroslav Cotič, 458.500 (13 tisoč 100); Nikolaj Cotič, 490.450 (14.295); Terezija Cotič vd. Peteani, 519.000 (15.120); Ivan Cotič, 400.000 (11.040); Olga Crassevi vd. Troha, 708.500 (22.250); Primo Cresta, 684 tisoč (24.910); Gaetano De Fraia, 462.500 (13 tisoč 285); Emesto Devetak, 805.300 (27.290); Ivan Devetak, 448.100 (12 tisoč 620); Jožef Devetak, 475.000 (13.700); Leonardo Devetak, 667.800 (21.190); Leopold Devetak, 679.500 (21.570); Miroslav Devetak, 980.920 (35.300); Renato Devetak, 525.000 (15.540); Teodor Devetak, 408.500 (11.370); Ludvik Devetti, 653.150 (20 tisoč 540); Marija Ergaver vd. Vižintin, 449 tisoč 450 (12.780); Edvard Fajt, 835.000 (28.350); Franc Ferfolja, 995.750 (35.840); Anton Ferfolja, 525.150 (15.540); Sergij Ferfolja, 430.700 (12.185); Ivan Flo-renin, 528.500 (15.630); Julijan Flo-renin, 438.050 (12.390); Leopold Flo-renin, 798.250 (26.620); Alojzija Flo-renin, 426.750 (12.010); Vittorio Fcn-zari, 531.950 (15.810); Luigi Fontana, 450.000 (12.795); Avguština Gabrijelčič vd. Cotič, 578.900 (17.540); Ivan Gorkič, 503 tisoč 350 (18.120); Dominik Grilj, 620.000 (19.150); Serafin Griillo, 781 tisoč (26.050); Leopold Gruden, 416 800 (11.670); Luigi Guadagnino, 557 tisoč (16.720); Alojz Gulin, 750.001/ 25.100); Mirko Hmeljak, 625.000 (19.490)-, Franc Hmeljak, 775.000 (25.640); Dominik Juren, 575.C30 (17.420); Cvetko Kavčič, 425.000 (11.960) Venceslav Klanjšček, 444.000 (16 ti soč 620); Gabrijela Kavčič vd. Ju ren, 560.000 (16.800); Maks Kogoj 618.250 (19.730); Dominik Kovic, 41: tisoč 400 (11.730); Edvin Kovic, 97, tisoč 15 (36 720); Ferdinand Kovic 575.000 (17.420); Dragotin Kraščet: 1.100.000 (40.960); Branimir Kumai 525.000 (15.520); Bogomir Kuzmin 1.246 250 (48.750); Otilija Kuzmin, 549.650 (16.410). (Se nadaljuje) Samoprispevki za gradnjo bolnišnice v Šempetru Videti je, da bodo končno še v tem letu nadaljevali z gradnjo novih objektov šempetrske bolnišnice. Po priporočilu občinskih skupščin namreč prav zdaj sklepajo v delovnih organizacijah vseh treh severno primorskih skupščin o tem, da bi prispevali po 1,5 odstotka od osebnih dohodkov v prihodnjih šestih letih za reševanje raznih potreb v občinah. Večji del tega denarja pa nameravajo porabiti za dograditev bolnišnice. Znano je, da so razmere v sedanji bolnišnici skrajno neugodne. Ne le, da posamezni objekti ne ustrezajo funkcionalnosti, marveč so tudi prenapolnjeni s posteljami. Delo zdravnikov je pri tem skrajno oteženo. Nove objekte bolnišnice so začeli graditi že pred leti, vendar je z gospodarsko reformo zmanjkalo denarja. Tako je ostal sredi polja žalosten spomenik v obliki nedokončanega skeleta. V tem nedokončanem objektu bodo po dograditvi namestili bolniške postelje, medtem ko bodo za ostale potrebe postavili nove zgradbe. Predvidoma bodo veljala vsa dela okoli pet milijard dinarjev. Štiri petine potrebnih sredstev bodo zbrali v občinah, preostale pa bo do verjetno dobili iz republike. Iz guriškrga matičnega urada Dne 2. a/prite se je v goriški občini rodilo 5 otrok, umrlo pa je 6 oseb. Rojstva; Marco Alesslo, Tiziana Spessot, Chiara Mintael, Sabina Batittebeite in Pabio Comdghi. Umrli: profesorica 40-letna Lilia- EXCELSIOR. lb.oo. «ii elan del si CORSO. 16.30: «1 gdrasoli«, Sofic Loren in Marcello Mastroiann Ital. oarvm film. VERDI. 17.00: «Luna zero duen, G Olson in W. Mc KeU. Ameriša barvni film. MODERNISSIMO. 17.15: «Formul. uno — nelPinfemo del Gra Prix», G. Agostini in O. Berova Italijanski kinemaskope v bai vah. V1TTORIA. 17.15: «La calda pelle« E. Martiili in A. Karina. Italijan ski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17 00: »King-kong cor tro Godzilla«, (Jr Murphj/ in M Akijama. Japonski kinemaskop v bavah. / rzid AZZURRO. 17.30: «11 gatto con gl stivali«. Barvna slikanica. na Vitale por. Pavona; gospodinja 89-letna Maria Mian vd. Perco; u-radndca 7Wetna Dorotea Temovi; 72-letna GiuseppAna Mazzacco vd. Gleda; 65-letmi Alebrto Fatuta in u-pokojertka 77-letna Antanietta Tec- oo. Razna obvestila Občni zbor SKs bo jutri, v soboto, 4. aprila ob 20. uri v mali dvorani Katoliškega doma v Gori-oi, v Drevoredu XX. septembra. Darovi in prispevki Ob 25. obletnici smrti Borisa Nanuta v nacističnem taborišču v Nemčiji darujejo oče Franc Nanut, bratje in sestre 10.000 Mr za prosvetno društvo «0. Župančič« v Stamdnežu. Namesto cvetja na grob Marije Brajnik por. Kocjančič iz štandre-ža daruje družina Pinizio 5000 Mr za mnočt OontavaMe. ciliaru«, Jean Uabin in A. Delon Kinemaskop v barvan PRINCIPE. 17.30; «Fiore da cactus« Ingrid Bergman in W. Mathan. Barvni film. \tuu (.urica SOČA (Nova Gorica >: «Bay, bay Barbara« tranc barv - ob 18. in 20. un. DESKLE: Danes zaprto. ŠEMPAS; Danes zaprto. KANAL; Danes zaprto. SVOBODA: «Nor je ustvarjena se krajo«, ital barv — ob 18 in 20. PRVACINA: Danes zaprto Kino RENČE: Danes zaprto. DEŽURNI LEKAKNi GORICA V Gorita je danes ves dan in po noči, dežurna lekarna D’UDINE, Trg S. Franoesco 5 — tel, 21-24. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči bo v Tržiču odprta lekarna «A1 Redemto-re» dr. Emer de Nordis, Ul. Ros-aeMi 23, tel. 72-340, PREDVIDEVANJA JUG. GOSTINCEV V Dalmaciji menijo: 25 milijonov gostov Z vso naglico dokončujejo nove zmogljivosti Hkrati pripravljajo tudi kulturne programe Dva tedna je že, odkar smo v «uradini» pomladi, vreme pa je še vedno malone zimsko. Na našem področju se sicer ne smemo kdove kaj pritoževati nad vremenom, ker je drugod veliko huje, saj ni redek kraj, kjer zleze živo srebro še krepko pod ničlo. In to ne samo v velikih višinah, v gorah, pač pa tudi v krajih, ki sc le nekaj sto metrov nad morjem. Zaradi tega bi ne smeli še govoriti o poletnem turizmu. In vendar temu ni tako. Iz raznih krajev Dalmacije in še prej s kvarnerskega področja prihajajo vesti, da je tam vedno več tujih turistov, seveda predvsem tujih fiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiii Zanimiva razsodba ustavnega tfodišča Ustavno sodišče je 24. decembra lani izdalo razsodno glede enakopravnosti francoskega in italijanskega jezika v Dolini Aosti. Ker je ta razsodba za nas še posebno zanimiva, objavljamo njene glav-.. ne določbe. Razsodna se tiče uporabe francoščine pri maturitetnih izpitih. bodisCe je razsodilo, da so nezakoniti tisti deli zakonskega odloka z dne 15. februarja 1969, spremenjenega v zakon a. aprila 1969, ki ooiocajo, au morajo izpiti im kolokviji za državne izpite v deželi Domne Aoste potekati obvezno z uporabo italijanskega jezika. .sodišče ugotavlja v svoji raz-soaoi, oa prvi oostavek etena 38 debetnega statuta ((izenačuje francoski jezik z italijanskim jezikom«. Ta eten n amreč določa e-naaopravnost oben jezuitov na vsem področjih z izjemo sodstva. Pri tem ugotavlja sootsCe, aa to izenačenje temeiji na ugotovitvi stanja dvojezičnosti, ki oe faeto obstaja v deželi, iz česar so izšli ustavno zajamčeni učinki glede e-nake uporabe obeh jezikov, tako ua je treba izključiti, da bi se v Dolini Aosti označil z «uradnim» eden aiM drugi jezik (za razliko, kar velja v mešani pokrajini Boc-nu, kjer na podlagi člena 84 deželnega statuta velja italijanščina za uraden jezik). Sodišče je mnenja, da je to bistveno vodilo prvega odstavka o-menjenega člena statuta. Zaradi tega ni dopustno restriktivno tolmačenje tega člena s sklicevanjem na druge določbe v statutu, ki so dejansko izjema k pravilu o enakopravnosti. Gre namreč za določbe v drugem odstavku istega člena, ki dopušča sestavljanje u-radnih listin v enem od dveh jezikov z izjemo sodnih spisov, ter za zadnji odstavek člena 39 st tv tuta, ki' določa, da je v vseh vrstah, m stopnjah šol pouk v francoskem jeziku omejen samo na nekatere predmete. Razen teh izjem mora torej v celoti veljati določba, ki omogoča uporabo enega ah drugega jezika, ki si ga prizadeti izbere. Sodišče poudarja, da mora to vsekakor veljati tudi za maturitetne izpite, m zavrača ugovore državne advokature, češ da učinki državnega izpita presegajo deželni okvir m sektor srednješolskega pouka. Državna advokatura je zatrjevala, da bo dosežena diploma lahko praktično uporabljiva zunaj deželnega ozemlja, samo če bo prizadeti popolnoma obvladal italijanski jezik. Sodišče pa ugotavlja, da se obvladanje italijanskega lezika mora predpostavljati, če se upošteva prvi odstavek člena 39 statuta, ki določa, da je treba pouku obeh jezikov v vseh šo-iah posvetiti enako število tedenskih ur. Sodišče je dalje mnenja, da se v tem primeru ne more naslanjati na določbo statuta, ki določa način uporabe' dveh jezikov na šolah, ker spada državni Izpit v področje, ki se povsem razlikuje od področja pouka. Pa tudi če bi se ti dve področji lahko vzporejali, bi moral izpit iz posameznih predmetov potekati kvečjemu v tistem jeziku, v katerem so se ti predmeti poučevali. Sodeč po utemeljevanju v razsodbi bi se zdelo, da uživajo Francozi v Dolini Aosti vsestransko enakopravnost, in da se izvajajo vse določbe deželnega statuta. Vendar se neredko slišijo pritožbe, da so mnoge določbe statuta ostale mrtva črka, in da je zlasti glede pouka v francoščini, ki je že po statutu dokaj omejen, stanje zelo zaskrbljujoče. Vedno Ista pesem... Miiiii.iiimiiin.iiii.immHnmninmHmiiimmiiuHHin OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Svojo dejavnost omejite na najnujnejše opravke. Mir bo tokrat skrajno potreben. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Priložnosti bo več. Na vas je, da pravilno izberete. V družini načrtovanje za bližnjo prihodnost. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zaman pripravljate velikopotezne načrte, ki jih ne boste mogli izpeljati. Nekoliko nemirno ozračje v družini. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Veliko dela, ki ste si ga po nepotrebnem nakopali. Možno prijetno potovanje z neko simpatično osebo. LEV (od 23. 7. čto 22. 8.) Na ob- gostov, ki jih štejejo že v tisoče. Hkraitd prihajajo s turističnih področij tudi vesti o pospešenih pripravah za novo sezono in o mnogih gradnjah ter načrtih. Začnimo od začetka. S kvarnerskega področja, predvsem iz Opatije, prihajajo vesti o izredno močnem dotoku tujih gostov, predvsem severnjakov in sosednih Avstrijcev, niso pa redki tod niti Italijani. Na področju O-patije in tudi drugod po Kvarne ra so že skoraj vsi hoteli odprti, podobno je tudi veliko niže v Dalmaciji, na Hvaru, kamor so pred dnevi prišli prvi turisti, večje skupine zahodnonemških in avstrijskih turistov, tako da Hvarčani pravijo, da je turistična sezona pri njih praktično že odprta, saj so hoteli Adriatic, Delfin, Dalmacija, Faros, Slavija in Sirena že povsem zasedeni, prav tako pa so močno zasedene tudi zasebne gostinske zmogljivosti. Seveda s tem ne nameravamo trditi, da je Hvar «poln», saj je doslej na Hvaru le okoli tisoč turistov, dočim jih v polni sezoni more sprejeti veliko, veliko več. Z druge strani pa se Hvar pospešeno pripravlja na pravo sezono in v tem smislu dokončuje novi hotel «Bodul» v Križnji luči, hotel, ki ho imel 300 ležišč, v kraju Mala Grčka pa dokončujejo dva hotela po 150 postelj. Hvar bo v celoti zaseden tudi z novimi zmogljivostmi, kajti tudi hoteli, ki so še v gradnji, so bili že rezervirana za tuje goste. Sicer pa se letos v Dalmaciji pripravljajo na pravo pravcato invazijo tujih gostov. Po predvidevanjih turističnih delavcev in gostincev nasploh, bo letos obiskalo jadransko obalo v vsej sezoni o-koli 25 milijonov tujcev. Največ računajo, da bo ostalo tujcev vzdolž istrske obale do Pu-' lja, na vzhodni strani Istrskega polotoka in na področju Kvamera nasploh. Računajo, da bodo v letošnjem letu na tem področju zabeležili najmanj 13 milijonov nočitev, kar da bo dalo, seveda vštevši tudi drugo potrošnjo, okoli 150 milijonov dolarjev deviznega dotoka. Toda samo hoteli in zasebne sobe ne bodo mogli sprejeti tolikšnega števila gostov, zato računajo tudi z razširjenjem campingov in tudi s povečano zmogljivostjo zasebnega turizma. V Istri in v gornjem delu Dalmacije so se skozi zimsko sezono pripravili tudi na to, da tuji ali domači gost ne bosta dobila le streho nad glavo, hrano v restavraciji in sonce oziroma pesek in vodo, pač pa so poskrbeli tudi za to, da se bo domači ali tuji gost bolje zabaval in duševno razvedril. V Pulju se bo letos ponovil festival jugoslovanskega filma, v Opatiji in vzdolž Kvamera bosta na programu opatijski operni festival, drugod na Kvameru pa bodo večje koncertne prireditve. Veliko računajo tudi s folklornim bogastvom, predvsem z nastopi številnih folklornih ansamblov, začenši s festivalom folklore v Kopru ter z nastopi številnih ansamblov v Opatiji in drugod, v vseh večjih turističnih centrih. Nemalo bo zalegel tudi tako imenovani potujoči festival ((Melodije Istre in Kvamera«, ki se jp uveljavil že prejšnja ieta. Na sporedu so razne športne prireditve, med drugim že tradicionalne motorne dirke med Reko in Opatijo ter jadralna tekmovanja. Navedli smo le nekaj zanimivosti z nam bližnjega področja, kajti sicer bi morali nadaljevati vse vzdolž Dalmacije, začenši s Cri-kvenico, do Splita in številnih splitskih kulturnih in folklornih prireditev, vse do Dubrovnika, kjer se že malo mapj kot dve desetletji vrši ena najbolj kakovostnih kulturnih prireditev na svetu, dubrovniški festival operne, baletne, dramske in koncertne dejavnosti. Ko smo že v Dubrovniku, bomo povedali, da ta biser jugoslovanske obale pričakuje letos nad 300 tisoč tujcev in predsednik turistične zveze dubrovniške občine Veljko Betica meni, da bo tudi dotok tujih valut letos večji kot kdajkoli prej. Kljub temu, da se tudi v tem mestu in njegovi okolici s pospešeno naglico dokončujejo razna gradbena dela, ne ■bodo mogli zadostiti želji vseh tistih tujih gostov, ki so najavili svoj prihod. S tem seveda ni rečeno, da ne bodo v Dubrovniku našli strehe ljudje, ki jih bo pot vodila v južne predele Dalmacije, saj pravijo, da se v Dubrovniku vedno najde streha, pa čeprav bo domačin legel pod brajdo. V letošnjem letu se predvideva tudi še večji dotok italijanskih Še danes in jutri je na sporedu otroška igra «Sneguljčica», ki jo v predelavi Pavla Golie in v režiji Jožka Lukeša uprizarja tržaško gledališče. ČRNOGORSKEMU GLASBENIKU JE BILO UGODENO «Guarneri» torej ni šel iz domovine Titograjska RTV ga je odkupila za 22 milijonov dinarjev V posebni zaščitni skrinji RTV-Titograd imajo od pred nekaj dnevi dragoceno violino s podpisom samega Guamerija. Ta tako redek in dragocen instrument izhaja iz leta 1726 in ga je titograjska radio-televizija odkupila za 22 milijonov dinarjev. Titograjski RTV postaji so pri tem nakupu pomagale razne ustanove, predvsem razna črnogorska podjetja, predeti pa so se v vodstvu RTV Titograd odločili za nakup, sta violino odnesla na pregled strokovnjakom v Anglijo in v Švico dva znana črnogorska glasbenika Ivanovič in Pajevdč. Ko so znani izvedenci violino preizkusili, so brez oklevanja izjavili, da gre za »originalno Guamerijevo delo». Brž ko je dirigent zueriškega orkestra pregledal violino in presodil, da gre za »originalno Guamerijevo delo«, je takoj ponudil zanjo 20 tisoč dolarjev oziroma obilnih 12 milijonov lir, na kar Ivanovič in Pajevdč, seveda po navodilih titograjske RTV, nista pristala. Od kod violina, o kateri je go vor? Lani je v Herceg Novem umrl v pozni starosti glasbeni pedagog Stevo Pmjat, ki je vse svoje življe- imiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiammiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiummimMiiiimiiiiiiiiimiiimmiiiiimiiiiimiimiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiimiiiiiimi PROBLEM, 0 KATEREM SMO ŽE VEČKRAT PISALI Ima Gerovital lastnosti ki se mu pripisujejo? Osnovno vprašanje ni v tem, da človeka pomladimo, pač pa gre za zagotovitev dolgega in zdravega življenja >b.ja™ jVilclovega romana, je an-[lešKi nevrolog Brown-Sequard iz- Oscar Wilde je v svojem romanu ((Slika Doriana Graya», svojega junaka Doriana obdaril z večno mladostjo s tem, da se je namesto njega' staral portret, ki mu ga je podaril prijatelj slikar. To so stare človeške sanje o mladosti. Že v dobi faraonov so zdravni-ki-duhovniki pripravljali za svoje vladarje iz živalskih spolnih organov sredstva za zaviranje starosti, Leta 1889, to je leto pred obji gl< javil, da je našel pomlajevalno sredstvo v > injekcijah testikular-nega soka. Ruski biolog Sergej Voronov je leta 1919 oznanil novo metodo pomlajevanja: človek naj bi se pomladil, če bi mu iz človeku podobnih opic (gorile, šimpanza) presadili spolne žleze. Obe teoriji so danes zavrgli. Brown-Sequardove injekcije so bile neučinkovite, Voronove žleze pa ]e organizem zavračal. Kljub temu se poskusi pomlajevanja nadaljujejo, švicarski zdravnik Paul Niehans že 20 let daje pacientom celice, ki jih dobiva iz oplojenih samic raznih živali, še pred kratkim je bil za pomlajevanje v modi «gelee royal» (matično mleko), ki se od navadnega medu razlikuje le zaradi nekaterih beljakovinskih sestavin, ki pa ne pomlajujejo. Zadnje čase pa je svet prevzel ((gerovital«. V Romuniji je to sredstvo Izdelala zdravnica Ana Aslanova, ker pa so zdravilo v mnogih državah kmalu prepovedali, je njegov pomen za kupce prerasel resnično vrednost. Poleg gerovitala je na primer v Italiji še cela vrsta zdravil proti starosti. Statistike govorijo, da Italijani potrošijo zanje uradno 1 milijardo 700 milijonov lir letno. Ostaja seveda odprto vprašanje, koliko potrošijo za gerovital, ki pride v državo po nezakonitih poteh. Rekordno število tihotapstev gerovitala imajo mejni prehodi z Jugoslavijo. Ne zaostajajo pa verjetno mejni prehodi s Švico, kjer gerovital lahko prosto prodajajo v lekarnah. Brez dvoma je lov na gerovital ena izmed največjih kolektivnih sugestij na svetu, tako vsaj pravijo znani sociologi in psihologi. Z druge strani pa je eno izmed največjih farmacevtskih investicij vseh časov. Kaj je pravzaprav ta gerovital, o katerem vsi govorijo? Ravnatelj revmatološke klinike v Parizu S. De Sčze pravi, da se vedno večje število starejših ljudi obrača za zdravstvene probleme na farmakološko znanost. Ta pa se ravna, kot da bi že ugotovila biokemične procese staranja. Ugotovili so na primer, da so nekateri procesi staranja nastali tudi zaradi pomanjkanja encimov, ki so potrebni za tiste kemične reakcije, pri katerih se (Nadaljevanje na 5. strani) bodo Sli vsi na roko, da se nekoliko odpočijete. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Izkoristite današnji dan in vse zveze, da poženete posle nekoliko hitreje. Zelo vesela družba. HOROSKOP zorju vendarle nekaj jasnega. Preprečite, da bi se majhen spor ne razvil v velikega. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kljub temu, da ne boste razpoloženi, se bo vse prav izteklo. Več pozornosti družini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Primemo vzdušje za sklepanje novih poslovnih zvez. Veder dan v domačem okolju. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Srečno razdobje, ki ga ni primerno razumeti. V družini vam KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Opravka boste Imeli z zelo nervoznimi ljudmi. Skušajte biti vsaj vi mirni. VODNAR (od 21. 1. čto 19. 2.) Previdnost, da ne zabredete v si-oer zapeljive, toda težavne posle. Več spoštovanja do oseb bližnje okolioe. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Morda bi znal biti današnji dan zelo pomemben. Bodite bolj realisti in ne bodite z glavo v oblakih. izrabljeno tkivo obnavlja. Zaradi tega je nastala cela vrsta zdravil proti staranju, ki vsebujejo encime, v največjd meri pa neučinkovite snovi. Eno izmed takih sredstev je gerovital. V njem je prokain, za katerega je dr. Ma-rion Finkel iz ameriške organizacije «Food and Drug Adrnini-stration« ugotovila, da postane takoj neučinkovit, brž ko pride v prebavni trakt. Za del prokaina pa, ki ostane kljub prebavnemu traktu aktiven, ni dokaza, da bi deloval proti procesom staranja. V Moskvi, kjer uporabljajo gerovital le poredkofna, zdravniki trdijo, da ni mogoče pomladiti človeka, mogoče pa je starim ljudem podaljšati in izboljšati življenje. Vsi tisti, ki tudi po upokojitvi ostanejo aktivni in nadaljujejo z delom, so navadno bolj zdravi in srečnejši. Za vsakogar je važno čutiti, da je družbi koristen in spoštovan. Pletro De Nicola, profesor za gerontologijo in geriatrijo na univerzi v Paviji trdi, da so prava zdravila proti staranju tista, ki pomagajo celotnemu telesu in delujejo tako, da popravljajo napake, ki so nastale na raznih organih zaradi dolgotrajnega delovanja. Torej ni mogoče postati mlajši, vendar si je mogoče podaljšati življenje. Do tega pa more priti le tako, da se medicina začne ukvarjati s človeškim telesom že pred rojstvom v materinem telesu. že več tisočletij se vrši človekov razvoj po točno določenem programu, odkar pa je nastopila nova doba, to je približno v zad- njem stoletju, ves ta razvoj ni v ravnovesju. Nekoč se je človek razvijal do 23. leta starosti, sedaj se je ta meja znižala na 18. leto. Telesni in mentalni razvoj se torej sedaj zaključita pet let pred pravim rokom, zaradi tega se prej pojavijo tudi vse bolezni, ki nastopijo pri vsakem prehodu življenjske dobe. Večina zdravnikov soglaša,' da leži največja krivda za motnje v ravnovesju v prehrani. Iz poskusov, ki so jih izvedli v ZDA in SZ, je jasno, da so poskusnim živalim, ki so jih Iz manj vredne prehrane'" navadili na normalno prehrano, podaljšali življenje za eno 'tretjino v primerjavi z živalmi, ki so bile nadhranjene. Zaradi napredka, ki je sestavni del časa, v katerem živimo, smo vedno bolj nagnjeni k temu, da jemo več, kot bi morali, gibamo pa se vedno manj. S tem pa se vse življenjske funkcije prej razvijejo, to pomeni, da se prej staramo. Kljub temu pa je srednja življenjska doba sedaj daljša. To moremo pripisati manjšemu številu rojstev in manjši u-mrljivosti otrok. Znanstveniki predvidevajo, da bodo, ko bodo ugotovili vse kemične reakcije staranja, mogli kemično zavirati proces staranja in s tem leta 2050 zdaljšati življenje na 120 let od sedanje srednje življenjske dobe, ki znaša 70 let, seveda v razvitem svetu, kajti v deželah Latinske Amerike, v delu Azije in Afrike imamo življenjsko dobo, ki komaj doseže 30 ali ne prekorači 40 let. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Glasba za dobro jutro; 11.40 Soda; 12.00 Elektronske orgle; 12.10 Pravni položaj ženske v Italiji; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Cesarini Sforza: O razvoju moralnih im pravnih pojmov; 19.25 Melodije; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarska rubrika; 20.50 Operna glasba; 21.50 Jazz. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Mali ansambli. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Zbori in baleti; 9.30 Izberite si program; 10.15 Ital. popevke; 11.00 Strani iz albuma; 11.45 Plošče Rieordi; 12.45 in 13.45 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.05 Iz naših občin; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Simf. koncert; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 22.10 Pisarna glasba; 22.35 Nočni reeditai. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-ročdila; 830 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.30 Strnjeno odrsko delo; 14.16 Program za popoldne; 16.00 Knjd-ge in revije; 16.20 Plošče za mla- nje preživel v glasbi. Velko let je Pmjat živel v Parizu kot glasbenik, kot profesor violine. Od neke bogate francoske družine je odkupil violino, ki jo je, kot je razvidno iz podpisa in datuma, v začetku 18. stoletja izdelal znani cre-monski mojster Guarnieri. t Po smrti črnogorskega violinskega pedagoga so njegovi vdovi prišle ponudbe od povsod, da naj bi dragoceno violino prodala. Toda pokojnikova vdova je notela držati besedo, ki jo je dala svojemu u-mirajočemu možu, ki je izrazil željo, da naj dragoceni instrument ostane v Črni gori. Niti znanemu sovjetskemu violinistu Koganu, niiti drugim virtuozom, ki so prihajali k njej aili ji pisali ter v pismih obljubljali velike vsote, tudi večje kot jo je zbrala titograjska RTV, rri hotela odstopiti dragocenega umotvora, ki ga je odstopila črnogorski ustanovi za 22 milijonov dinarjev. V 18. stoletju sta v Oremoni ustvarite čudovite violine Stradi-vani in Guamndari. Najbolj na glasu je bil Stradiivairi ali točneje Stradivariuis, s katerim se je kosal Guarnieri. Vendar bi morali k tema dvema največjima mojstroma dodati še Amalija, ki pa se manj omenja kot se omenjata prejšnja dva. V 250 letih, kolikor nas loči od dobe, ko so v Cremoni ustvarjali ti trije mojstri, sta se znanost in tehnika močno razvili in vendar ni še nikomur uspelo, da bi dosegel mojstrstvo teh velikih demonskih ustvarjalcev. Gre predvsem pri njihovih violinah za čistočo in zvok glasu. Gre za tisto mehkobo zvoka, ki jo dajejo te violine, mehkobo, ki postaja prijetnejša čim bolij stara postaja violina. Strokovnjaki še vedno skušajo, pa čeprav brez uspeha, rešiti vprašanje, kako je cramonskim ustvarjalcem uspelo doseči to, kar so s svojimi dedi dosegli. Nekateri trdijo, da je odgovor na to vprašanje v barvi, v lata, s katerimi so cre-monski mojstri barvali svoje izdelke. Baje je tajnost teh lakov šla iz roda v rod do izumrtja družin. Drugi pa menijo, da ni iskati odgovor v laku, pač v lesu. V zvezi s tem pravijo tudi, da je mojster Stradivarius često prihajal v Hercegovino in na Durmitor, koder je iskal posebne vrste javora. Menda ga je nato sušil deset let in šele potem uporabljal za izdelovanje svojih instrumentov. Ker gre za posebne vrste javora, ki ga ni lahko najti, pravijo, da je v tem eden izmed odgovorov. So nadalje strokovnjaki, .ki trdijo, da je tajnost treh Gremoncav v obliki »trebuha« njihovih vioiin, kar pa ne bo držalo, saj so obliko Stradivariu-sovih in drugih violin posneli do mikronov natančno Pri tem je vredno dodati, da je originalnih violin, ki so prišle iz delavnic treh oremonskiih mojstrov, zelo zelo malo. Hkrati pa velja povedati, da Menuhdn, Oj-sbrah, Štern, že omenjeni Kogan in drugi veliki violinisti igrajo v glavnem na violine teh treh mojstrov. Znani »virtuoz med virtuozi« Pa gamini je imel še posebno Guar-niierujevo violino, ki jo danes ocenjujejo na 100 tisoč dolarjev, oziroma obilnih , 60 milijonov lir. Mimogrede bomb povedali, da imajo v Genovi Guamderijevo violino, ki jo vzamejo in posebne vitrine samo enkrat na leto, ko zaigra na njo »najboljši mlajši violinist leta.« Ta violina se da v znak najvišjega priznanja, ki ga more doživeti mlad violinist v Italiji. In kdo bo igral na črnogorskem Guarnieriju, ki so ga odkupili od vdove glasbenika Pmjata? S to dragoceno violino bo prvič nastopil nia televiziji črnogorski violinist Branko Pajovič. £ wm % inp PETEK, 3. APRILA 1970 dano; 18.00 Dogodki in ljudje; 20.50 Humoristična oddaja; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00 Romantica; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Po je M. Abbaite; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Mil-vo; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako? 15.05 Poljudna enciklopedija; 15.40 Oddaja za avtomobiliste; 16.00 Sanremo 70 in druge pesmi; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni a-peritiv; 20.10 Program s Pisujem; 21.15 Knjižne novosti; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Konoert za. začetek; 10.45 Glasba in podoba; 11.15 Hinde-mdjthove skladbe; 12.20 Doba klavirja; 14.00 Glasba Izven programa; 14.30 Portret avtorja: Pende-reoki; 15.15 Carissimov Oratorij in Perosijev «Sodni dan«; 17.10 Angleščina; 18.45 Kulturno življenje; 19.15 Konoert; 20.15 Poljudna znanost. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletna glasba; 9.50 Brunettije-va simfonija; 10.10 Ravetova so-natdna; 11.40 Beneški godalni ansambel; 15.30 Simf. glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 14.00 in 19.30 Poročala; 6.50 Rekreacija; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Operetne melodije; 9.45 Pesmi Južne Amerike; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Mozartova glasba; 12.30 Kmetijska nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Skladbe za mladino; 15.35 Glasbena intermezzo; 15.40 Gershvvin: Amerikanec v Pa rižu; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Rad imam glasbo«; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.15 Ansambel D. škoberneta; 20.00 Z zborovskega festivala v Spittalu; 20.30 «Tap-pops 13«; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz-klub. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Evropa kratkega poletja; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Čelist R. Gerlin; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Gogolj: ((Ddario dl un pazzo«; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Konjske dirke v Neaplju; 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Vidalie: «11 capitan Colgnet«; 22.05 Veliki noči nasproti. • JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.30 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba: Domači mojster; 17.50 David Copperfield; 18.15 Obzornik; 18.30 Kvartet Ru dolfa Tomšiča; 19.05 Svet na za slonu: Dve Nemčiji; 19.45 Cikcak; 20.35 Obtožujem - film; 22.15 Ma lo jaz, malo ti — qulz. PISMA UREDNIŠTVU I 0 pripravah 4 knjig «Enciclopedia del F-VG» V začetku marca so — kot je P. d. že poročal — na tiskovni konferenca obvestili javnost, da bo že letos izšel prvi od štirih zvezkov Enciklopedije o Furlaniji-Ju-lijski krajini. Doslej so le pičli glasovi prišli v italijansko javnost o delovanju inštituta, ki so ga nalašč za izdajanje enciklopedije ustanovili. Zdi se mi, da je bila o tem slovenska javnost premalo obveščena. Zato sem tudi to pismo napisal. V lepem, razkošnem prospektu enciklopedije je rečeno, da se je na pobudo skupine osebnosti z deželnega kulturnega, socialnega in političnega območja porodilo Združenje-Inštitut za izdajo enciklopedije. Njego-v namen je, oimprej izdati ilustrirano monografično enciklopedijo, ki naj »na najviišji znanstveni ravni« prikaže »celotno preteklo in sedanje življenje in kulturno pričevanje z vseh področij raznolike stvarnosti in dejavnosti v deželi«. Enciklopedija pa ima tudi po besedah njenega prospekta za »cilj širiti, med sorodnimi in vendar različnimi ljudstvi v deže.i, večji občutek solidarnosti, socialnega razumevanja in deželne zavednosti«. . Prav zaradi teh ciljev in namenov je deželno odbomištvo za javno izobrazbo in kulturno delovanje prevzelo pokroviteljstvo nad objavljanjem enciklopedije. Prvi zvezek, osemsto strani, bo izšel že letos, saj se nanj lahko naročijo vnaprej naročniki še do konca letošnjega aprila. To pomeni, da je gradivo zdaj, v začetku aipriia že zbrano in da ga že pišejo in urejujejo. Prvi zvezek bo prikazoval v 11 poglavjih ae-žeio z geografskega, geološkega, pokrajinskega in pa tudi narodnostnega vidika. Kdo je torej napisal ali še piše te demografske podatke? Obstajajo: posebna znanstvena komisija, znanstveno uredništ.vo in še povrhu literarno uredništvo. V znanstveni komisiji je 12 članov, ki so skoraj vsi izbrani iz vrst rednih profesorjev tržaške univerze, v znanstvenem uredništvu je kar 24 članov, ki so prav tako večidel iz vrst učnega osebja tržaške univerze. Vsi ti znanstveniki so predvsem strokovnjaki za zemljepis, agrarno kemijo, astronomijo, geotehniko, promet itd. V literarni redakciji pa je 21 članov, ki so večinoma pisatelji, pa tudi časnikarji, literarni kritiki in esejisti. V vseh teh treh telesih inštituta za enciklopedijo ni nobenega Slovenca; niti ni med literarnimi uredniki nobenega slovenskega pisatelja, pesnika, literarnega kritika, skratka nobenega Slovenca. Prospekt objavlja tudi, verjetno, prvi seznam članov, ker pripominja, da gre za prvi seznam in da so še v teku prijave, člani združenja so nekateri glavni uredniki listov in revij, bibliotekarji, razni univerzitetni profesorji, docenti in asistenti, arhitekti, slikarji, glasbeniki, fotografi, direktorji nekaterih muzejev. Vseh teh nekaj sto članov so Italijani, razen tebe, dragi urednik »Primorskega dnevnika«. Verjetno te je spravil med člane kak tržaški časnikar iz krogov, ki stoje v prijateljskih odnosih z enciklopedičnimi krogi. Verjamem, da se počutiš izgubljenega v tej čisto italijanski enciklopedični gneči in da si med tem, najbrž že pobaral, kaj pomeni, da si edini Slovenec med sto člani. Enciklopedija dežele Furlanuje-Julijske krajine ne bo to, kar si je zastavila za cilj, če ne bo sodelovanja Slovencev, saj bo marsikatera monografija govorila prav o njih o njihovih etničnih in drugih posebnostih. Celo Treccanijeva enciklopedija je imela po nekega slovenskega sodelavca, tako na primer dr. Alojzija Reza, dr. Andreja Budala in morda še katerega, ki je pisal o določenih slovenskih kulturnih stvareh. V enciklopediji pod pokroviteljstvom dežele pa ne morejo Slovenci igrati podrejene vloge dopisnikov, referentov, posebno ker bo morala deželna enciklopedija pisati o Slovencih v deželi, ki so eno izmed raznih ljudstev te dežele. Saj mora enciklopedija biti, po besedah prospekta, »sinteza življenja iin kulturno pričevanje raznolike stvarnosti«, saj mora enciklopedija »širiti občutek solidarnosti med različnimi ljudstvi v deželi«. Že zvezek, deveto poglavje, obsega monografijo o etničnih posebnostih raznih ljudstev in med temi so tudi Slovenoi. Kljub temu, da je slovenska javnost izvedela za izdajo prvega zvezka enciklopedije šele sedaj, ko je že skoraj napisan, je še zmerom čas, da se oglasijo z interpelacijami njena dva deželna svetovalca, Lovriha in Štoka, o-stali deželni svetovalci dveh velikih delavskih strank, komunistične in socialistične, in pa tudi deželni svetovalci drugih strank, ki so doslej pokazali razumevanje za slovenske narodnostne pravice v tej deželi. Objavljamo gornje pismo našega sotrudnika A. Rejca iz dveh razlogov: 1. Vnovič hočemo opozoriti na važnost priprav v pismu omenjene enciklopedije. (Glej P. d. od 21. febr. t.l.) . 2. Objavljamo pismo tudi zato. da povemo, da je naš odgovorni urednik že v lanskem letu na va bilo omenjenega inštituta, naj bi bilo tudi njegovo ime v seznamu številnih članov inštituta, odgovoril, da na to ne more pristati, ker v zadevnih redakcijah ni nobenega Slovenca, kar pomeni, da ni jam-stva, da bodo Slovenci v tej enciklopediji objektivno prikazani. Kljub temu pa ]t bilo njegovo ime letos v seznamu članov, ob- javljenem v zgoraj omenjenem -■ prospektu. Zato je podpisani po februarski tiskovni konferenci v posebnem pismu predsedniku inštituta vnovič obrazložil svoje stališče in ga prosil, da ga iz seznama izbriše, na kar sta podpisanega osebno obiskala v uredništvu P.d. ravnatelj inštituta in šef tiskovnega urada inštituta ter mu zagotovila: a) popolno nepristranost in objektivnost, predvsem pa apolitič nost vseh sestavkov enciklopedije; b sprejem v posamezne redakcije ustreznih Slovencev iz naše dežele; c) glede članstva inštituta pa sta izjavila (z izrecnim poudarkom, da se ta izjava tudi objavi), da bo lahko postal član inštituta vsak, ki to želi in to svojo željo pismeno sporoči inštitutu in če se strinja s statutom inštituta, ki pa — kot sta poudarila — vsebuje v glavnem le obvezo glede moralne podpore izdajateljem enciklopedije. (Naslov inštituta se glasi: «L’Istituto per L’Enciclopedia del Friuli- Venezia Giuia« — U-dine, Piazza XX Seiembre 9.) č) Glede monografije o Slovencih v naši deželi za prvo knjigo sta omenjena predstavnika iz Vidma zaprosila podpisanega z nasvet, na koga naj se obrneta, da bi napisal analogen tako imenovan I «elzeviro», ki bi bil podoben tiste- \ mu, ki ga je prispeval o Furlanih Tito Magnacco; svetoval sem jima pesnika Filiberta Benedetiča (po prejšnjem sporazumu z njim), ki je pred dnevi ponudbo že sprejel. 3. Omenjenima predstavnikoma inštituta sem tudi povedal svoje mnenje glede tiptih tukajšnjih Slovencev, ki naj bi prišli v poštev za elane inštituta, in sicer: sedanji in bivši. č ani rimskega pur-lamenta, deželnega sveta, pokrajinskih svetov, vsi slov. člani trza- ' škega in goričkega občinskega sve- > ta m slovenski občinski odborniki v Trstu in Gorici, vsi slovenski župani, zlasti goriške in tržaške pokrajine, vsi najaktivnejši slo- : venski člani vodstev političnih strank, vsi vodilni člani slov. kul- \ turnih in gospodarskih organizacij in ustanov (kot so: SKGZ in njene najvažnejše članice SP Z, SG, GM, KZ v Trstu in Gorici, SGZ, dalje Slov. prosveta v Trstu, ZSPZ v Gorci, p.d. «1. Trinko» v Čedadu itd.), vsi slov. zamejski znani književniki, slov. poklicni časnikarji in publicisti (zlasti tisti, ki se največ oglašajo v slovenskem dnevnem tisku in po slov. tržaškem radiu, tisti, ki so člani uredništev slovenskih revij, tednikov, štirinajstdnevnikov, in drugega periodičnega tiska), docenti in asistenti slovenske narodnosti na tržaški in drugih univerzah v Italiji, slov. srednješolski profesorji in učitelji, ki so znani po svojih nastopih v javnosti, vidnejši slovenski cerkveni dostojanstveniki vseh treh škofij dežele, vsi drugi slov. vidnejši javni delavci itd. Dodal sem še, da pridejo v poštev — zlasti za člane posameznih redakcij — tudi tisti Slovenci, rojeni tostran meje, ki pa so se kot znanstveniki in literati uveljavili v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji. Oba predstavnika inštituta sta se s tem strinjala in izrazila še željo po sodelovanju ■ tudi drugih slovenskih znanstvenikov in literatov iz Slovenije. Spričo takšnega stališča sem jima — na njun predlog - obljubil, da bom poskušal, če bom utegnil, sesta-§ viti seznam imen oseb slovenske narodnosti — ital državljanov, ki bi prišle v poštev bodisi za člane inštituta, bodisi za č one posameznih redakcij enciklopedi j- i ter seznam vseh drugih Slovencev, ki bi lahko sodelovali, (če bodoi taki seznami sestavljeni, bodo po potrebi objavljeni v našem dnevniku.) 4. Končno je potrebno še pri- pomniti. da bi verjetno pripadala skrb, da bi bili Slovenci v Ita-iji v enciklopediji pravično upoštevani, zlasti vsem voditeljem slone«-j skih organizacij in ustanov (zgoraj naštetih), v prvi vrsti pa vsem tistim Slovencem, ki so člani danes oblastvenih organov de-• žele in pokrajin in največjih me- i stnih občin, a med temi organi j morda še prav posebej č anom ' pred kratkim ustanovljene drže ne I komisije za kulturna vp>ašan;a, f med katerimi je tudi tukajšnh slovenski pisatelj — Prešernov nagrajenec. 1 5. Naj vonovim: Kdor želi pri enciklopediji sodelovati ah pa postati vsaj njen član («socio*\ naj se torej obrne na naslov, ki je naveden pod tč. 2. c. - Odg. ur. Judje protestirajo NEW VORK, 2. — Ze lana so ameriški Židje protestirali zaradi tradicionalnega pasijona v Ober- 1 ammergauu v Nemčiji, češ da ima proti Zidovske komponente. Letos so Kljub nekaterim popravkom, ki so jih v Nemčiji izvedli na origi- j nalnem tekstu patra benediktinca ] Steiana Schallerja, protest ponovili. Židje so prosili muenchenskega i škofa, naj se pasijona, ta je na sporedu 18. maja, ne udeleži. GRANADA, 2. — Znanstvena odprava tukajšnje univerze je v pre- : teklih dneh raziskovala otok Al-boran, ta Ježi v Sredozemskem morju pri španski obali. Odpravo je vodil profesor Pablo Prieto Fer- 1 nandez, kil je po vrnitvi v Grana-do sporočil, da so na otoku odkrili nove rastlinske vrste, ki jih ni najti v drugih krajih svete, fina izmed teh je «senesius alhora-nlcus«, ki je iz d/ružine marjetic, vendar je zelo redek primerek. Med bivanjem na otoku so znanstvenik! našli živ primerek polža «ellx alboranensis«, za katerega se Je doslej mislilo, da je izumrl, PRIMORSKI DNEVNIK aprha 1770 PO PRVIH POLFINALNIH SREČANJIH Pregled evropskih pokalnih tekmovanj V sredo so odigrali prvo polfinalno kolo za razne evropske pokala l..x: t.u ___ j- en po j sli ali -v ---------- ---- mo Ka*e- V luči teh dogodkov se da že igo nekako sklepati kakšen bo potek \i. Povratnih srečanj. Vse ekipe, ki so ne- srečale v prvem polfinalu, so go igrale zelo previdno, saj je bilo v Petih tekmah doseženih samo pet ob golov. Vse to kaže da so zaupale tic bolj svojim obrambam kot pa na-ijej Padom, kar je sedaj že navada. de evropskih prvakov Škotski Celtic iz Glasgovva je zrnasta gal z 1:0 na igrišču angleškega Leed-ow. sa in se tako predstavil kot zelo reda sen kandidat za vstop v finale. I-‘.uti nia namreč velike možnosti da v elf Wasgowu zmaga ali igra vsaj ne-^ odločeno in dobi tako pravico Jo * srečanja z zmagovalcem drugega Polfinala: Feijenoordom ali varšav-eo sko Legijo, Obe britanski ekipi sta n? ***aza!i to, kar je bilo že videti L. skotskem in angleškem prven-n uvJV.'. Celtic prikazuje vsakokrat j 7Jsi ..nogomet, medtem ko Leeds n r ®voji igri zadnje čase nazaduje. d j ■ienoord je v Varšavi dose-Vib a ,c*ra60cen neodločen izid in upa no lvr^ na zma8° na svojem igrišču. dl ,®ozemci so se zaprli na svo.jo po-ivot :0VlC0 igrišča in zaman so bili vsi isti Poljakov, da bi prodrli v atiil n . ovo obrambo. V finalu bomo to-livti r.eji .Ze^° verjebno videli tekmo med (pl 'Unicom in Feijenoordom. , D Pokal pokalnih prvakov eJl . V* kaže, da se bo Gornik Zanj Prvi uvrstil v finale. Po ne-Sto , ^renern izidu, ki ga je dosegel ■tet • niniu proti Romi in sicer z 1:1, eda Z^aj" možn°st, da doma zmaga « al1. Pa igra neodločeno 0:0; v obeh ikro *>1’*le’rih bi se uvrstil v finale, saj trio p. doseženi na tujem igrišču ve-sve todi v polfinalu dvojno, mil' ®°lj nejasen je drugi polfinale ; 2ii nemško ekipo Schalke 04 in ašla angleškim Manchestrom. Nemci so s|s P® svojem igrišču zmagali z 1:0 in !čns'4 kuri ionri isk« je * i. Hlavaty Judenburg «Jaz tudi nobenega!« je rekel Stefanič. Isto je potrdilo še nekaj drugih vojakov. «Jaz bi lahko dal za liter mošta,« se je oglasil Meglič. «Jaz tudi za enega!« je dodal korporal Hafner. 18 <<^a *®bc pa ni dobro, če boš hodil po mestu z nami, v pij pranimi infanterdsti!« ga je poučil Palir. «Ce te vidi nad->k %J^hlk Seunig ali pa celo major Mttbius, se boš lahko za nskrf sesi popraskal...« ( da ^ znojil. Znajo ti go-kd f u ’ znaj°-» »ta. 'znQWafner Je zamahnil z roko, a Demark je hitro skušal uitstf1 Va naplesti prekinjeni razgovor: irje^J dva litra torej že imamo. Koliko nas pa je?« nerijgj. BUo jih je šest, Grahovina je bil medtem že nekam zginil to,lko- ria se le na vsak način izolačalo pogledat! aga^bdl, 1^ je toliko, da se je na vsak način izplačalo pogledati Počasi so se namerili k Pirkšmidu, krčmi za kmečke bila v ulici za glavnim trgom. Kljub zgodnji uri so bili prostori že polni. Pirkšmid je imel poleg šmarnice še najboljši sadjevec in tudi špirit, ki ga je točil, ni tako hudičevo smrdel kakor pri Gruberju ali pa pri Zaparki. Novi gostje se še niso dobro razgledali po zakajenih izbah, ko je od neke mize zaklical znan glas: «Palir!» Poklicani se je ozrl in že vzkliknil: «Barfuss!» Bil je v resnici njihov nekdanji tovariš Barfuss, ki so ga zapustili v Lebringu že pred meseci. Takrat, ko so odhajali, sicer ni bil slab, toda zdaj je bdi tako debel, da bi ga skoraj ne mogli spoznati. Prisedli so kar k njegovi mizi. Srečanje je bilo res nepričakovano, toda kmalu jim je Barfuss pojasnil, kako je prišel sem. Bil je doma iz bližnje okolice in je pravkar že drugič odhajal na dopust. Ker ni maral hoditi peš, je čakal na kmeta iz svoje vasi, ki je bil tu po opravkih. To je povzročilo, da ga je imel že precej pod kapo. Janezi se ga kar niso mogli nagledati, tak je sedel za mizo; ušesa so mu štrlela iz pravih maščobnih jam in poteze, ki jih je zadobil v Galiciji in potem na Doberdobu, so popolnoma zginile; uniforma je bila popolnoma nova, a na prsih se mu je blestela bronasta kolajna, zaslužena na Doberdobu. Kmalu so bili vsi kakor družina. «Ali si še zmeraj v Lebringu pri bacilih?« ga je podražil Palir. «še vedno in me tudi noben zlomek ne spravi stran!« je vpil Barfuss. «Jem, kolikor hočem, spim, kolikor hočem, in čakam, kdaj bom začel nositi bacile. Ta dr. David je izvrsten človek — naj ga hudič vzame! Kadar koli me vidi, mi začne kvasiti o bacilih. Kvasi, si mislim jaz, samo da me pustiš v miru.« Potem Je Barfuss pripovedoval, da Je dr. David medtem pometel z vsemi simulanti, nagnal je iz taborišča tudi Segala, katerega je ščitil feldvebel Rom, nazadnje pa je nagnal tudi Roma samega. Janezom je bilo skoraj prijetno slišati take stvari .čeprav je vsak, ki je imel opravka z Lebringom, preklinjal Davidovo ime. «Dr. Taggel je zdaj pri nas!« «Da, tudi vse svoje pomočnike je razgnal.« Barfussu je bilo lahko; imel je denar in odhajal je na enomesečni dopust. Demark je že mežikal Palirju, češ naj ga malo potiplje, vendar je bilo to popolnoma nepotrebno. Barfuss se je že razkoračil za mizo in vpil: «Pirkšmind, vina na mizo! To so moji tovariši, s katerimi sem bil na Doberdobu. Vina na mizo.« Potem so pili bratovščino z dobrodušnim Barfussom tudi tisti, ki so ga danes prvikrat videli. Vedel se je kakor gospodar. «Vidite, Kranjci, to Je moja domovina! Kar tukaj vidite — moja domovina! To je nekaj drugega kakor tisto vaše kamenje, tisti Kras...« «Vsi kraji so lepi za tistega, ki je tam doma,« mu je ugovarjal Stefanič. «Ce bi bil mir, bi se človek tudi na Doberdob rad vrnil domov.« Štajerec se je malo zamislil, potem pa rekel: «Imaš prav, Stefanič! Vedno si imel prav! Sploh ste vi Kranjci imeli vedno prav...« Po teh besedah Je premeteno poškilil po omizju. Stefan šmarnice je zadostoval, da ga je vsa šesterica s korporalom Hafnerjem vred čutila, in še en nov Štefan je povzročil, da so se pivci pričeli motno gledati, medtem ko so se po tretjem Štefanu že tikali. Razni oziri, ki so jih malo prej še čutili, so padli in zavladala je neusmiljena odkritosrčnost. «Kaj pa s tvojo sestro?« je Stefanič vprašal Barfussa Toda s tem je nehote dregnil v sršenovo gnezdo; Barfuss ga je najprej zabodeno pogledal, potem pa vzrojil: «Jaz nimam nobene sestre, jaz nimam nobene sestre...!« «Kaj se boš onegavil? Tista, katera se je z Rusom »pečala?* «Tista ni moja sestra!« jo je skušal zatajiti Barfuss, ld je bil podoben tigru, pripravljenemu, da se vsak hip spusti na svojo žrtev. Tako ga je držalo nekaj časa, dokler ga ni spustilo, in se je naposled ves potrt zgrbil za mizo. «Ko sem bil zadnjič na dopustu, sem jo nagnal od hiže Take cafute ne potrebujemo pri nas. V naši hiši ne!« Demark in njegovi tovariši so se mu pričeli rogati. Hafner se je široko zasmejal in rekel: “Ali je kakšna razlika med Rusom in kakim Štajercem? Kakšna razlika...?« «Ti tega ne veš, korporal. To boli. Naša Truda... edina v občini...« Ker mu je skoraj jelo iti n* jok, so ga tovariši pustili v miru. Barfuss je potem sam nadaljeval: ((Nagnal sem jo in zdaj je menda v Judenburgu pri Zaparki.« «Pri Zaparki? Tista Truda, nova natakarica?« Vsi vojaki so poznali Zaparkovo natakarico Trudo, ki je veljala za eno najlepših natakaric v celem Judenburgu in so se noč in dan smukali oficirji okrog nje. «To je brhko dekle in nimaš prav, da tako govoriš o njej,« je dejal Palir. «Pri njej si je že marsikdo prste osmodil.« «Seveda, ker ji še zmeraj tisti Rus roji po glavi!« se j® znova razburil Barfuss. Kmalu so pozabili tudi na njegovo sestro in pili dalje, kajti Barfuss je neutrudljivo plačeval .Omizje se je kar samo od sebe začelo večati. Ko se je Barfuss spet pošteno izkričal, se mu je zresnil obraz, nakar se je sklonil k miznemu oglu, kjer so sedeli njegovi bivši tovariši z Doberdoba, Stefanič, Demark in Palir, ter jim je polglasno zagrozil s kazalcem: «Toda rečem vam, da mi ne boste kake svinjarije napravili! Mojim rojakom tega ne smete napraviti...« (Nadaljevanje sledi) L PROCES PROT! LISTU ETHNOS Bivši minister Zigdis obsojen na 5 let zapora Gitško vojaško sodišče je naložilo hude kazni tudi ostalim obtožencem ATENE, 2. — Grško vojaško sodišče je sinodi obsodilo bivšega ministra za industrijo Johannesa Zigdisa na štiri leta in pol zapora. Sodišče je mnenja, da je obtoženec kriv zakonskega prekrška, ker je menda širil vesti, ki bi utegnile vznemeriti grško javno mnenje. Jo-hanines Zigdis, ki je sedaj star 57 let, je bil svojčas poslanec Zveze sredine. Prejšnji teden je objavil v atenskem časopisu «Ethnos» članek v katerem je zahteval ustanovitev vlade narodne enotnosti, upoštevajoč stanje, ki je nastalo zaradi znanih ciprskih dogodkov. Njegov soobtoženec Johannes Kapsis, ki je odgovorni urednik omenjenega lista, je bil obsojen na pet let zapora. Vojaško sodišče je obsodilo nadalje založnika Kostasa Kyriazisa na štiri leta zapora, njegova dva poslovna sodelavca Ahileja Kiria-zisa in Kostantina Niikolopulosa vsakega na tri leta zapora. Urednik Ekonomddes je bil obsojen na 15 mesecev zapora. Vsi obtoženci so odbili vse obtožbe. Bivši minister je pripomnil, da se je v Grčiji prvič zgodilo, da neko sodišče razsoja o nekem dejanju, ki ga oblasti smatrajo za prekršek, čeprav je šlo v bistvu za poziv na narodno enotnost, ki je bila potrebna v trenutku, ko se je država znašla v težkem položaju. »Ni oblasti, metod pritiska in režimovih tankov ,ki bi mi preprečili, da bi povedal svoje mnenje 0 položaju v državi«, je izjavil bivši minister. Državni pravdnik pa je v svojem obtožnem govoru trdil, da je treba obsoditi obtožence, ker so vedno delovali v duhu proti-nacionalne propagande, kar naj bi po njegovem mnenju onemogočalo grškemu ljudstvu »da gre po poti, ki jo je režim nakazal, prave demokracije.« Obsojenci se ne bodo mogli pritožiti, ker je razsodba dokončna. Razen na zaporne kazni so bili vsi obsojeni tudi na denarne kazni po 1 milijon in 200 tisoč drahem za vsakega, časopis «Ethnos» ho za šest mesecev izgubil pravico do nakupovanja papirja po ugodnejših cenah. List «Ethnos» je danes Izšel z naslovom na devet stolpcev. Objavil je vest o razsodbi in stenografski zapisnik razprave. Golemu ponočevanju o procesu ni sledil noben komentar. Domnevajo, da bo moral list «Ethnosv> verjetno prene-hait svoje delovanje, ker ne bo v stanju, da bi izhajal spričo povečanih stroškov zaradi nakupa papirja. Bivši minister za zunanje zadeve Averof je komentiral razsodbo atenskega vojaškega sodišča, trdeč, da gre za poskus, da se izvaja na-1 obveščevalno službo. En teden po- salje nad tiskom. Težke obsodbe je pristavil Averof, zadevajo samo formalno razne obtožbe. V resnici pa gre za poskus teroriziranja grškega tiska. STARAKISOVO PISMO IZ ZAPORA Mučenje v zaporih grških polkovnikov PARIZ, 2. — V Parizu so v teh dneh objavili pismo francoskega časnikarja grškega porekla Stara kisa, ki je že dalj časa v grških zaporih. Pismo je objavila agencija «Athenes-Presse Libre« in ga povzel list «Le Monde«. V svojem pismu Starakis pravi med drugim: «Aretirali so me 19. avguste 1969. leta, in sicer agenti Babalis, Janakopulos in trije njihovi tovariši iz vrst varnostne službe. Eno uro so me nasilno zasliševali in šele potem so me premestili v zapor Bubuliinas. V prisotnosti Malliosa, Lambruja in Jana-kopulosa ter treh drugih agentov me je Babalis tolkel z bikovko po . podplatih, šele ob zori so me pre-1 peljali v celico štev. 17. Že v prvih dneh po aretaciji, sem zahteval, naj md dovolijo, da telefoniram svojemu poslaništvu, ki naj bi o aretaciji obvestilo mojo družino. Agenti sc kategorično odbili moje zahteve. V zaporu Bubulinas so me vpisali pod imenom Janakopulos, pod pretvezo, da niso vedeli za moje ime. V trenutku aretacije pa sem imel pri sebi svoj francoski potni list, francosko osebno izkaznico, francosko vojaško knjižico, potrdilo o francoski volilni pravici, farncosko vozniško dovoljenje, mednarodno vozniško dovoljenje, kamet čekov, francosko časnikarsko izkaznico, grško časnikarsko izkaznice ter razne druge dokumente. Na. zaslišanju so mi a-genti vedno grozili, da bodo uporabili vse metode mučenia, med drugim spolna mučenja, ali pa celo me bodo spravili s sveta, češ da sem izeubil življenje pri neki prometni nesreč’. Začetek septembra 1969 so me izročili v roke vojaške policije, kjer me je polkovnik «X» začel ponovno zasliševati ter uporabljal pri tem vse metode mučenja. V celici štev. 4 sem moral stati mimo m se nisem smel nikoli nasloniti na zad. Tri dni mi niso dali niti kapljice vode. Stalno me je nadzoroval stražar, ki me je Jbil. s pestmi, če nisem stel ravno Polkovnik «X» mi je predložil, da bi mi dali šest milijonov drahem, če bi delal v Parizu za grško iiiiui iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii iiiiiiin iiiiiiiiiii iiiiii mm iiiiii iriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiihi umil niiiiiiiiiiiiii PO DOLGEM POGAJANJU Zaradi talca je policija dovolila hudodelcem odhod Po izpustitvi talca je policija razpredla svojo mrežo po vsej Modri obali PARIZ, 2. — štirje do zob oboroženi hudodelci so se včeraj zabarikadirali v hotelu Versailles v kraju Villefrance-sur-Mer. Policija je najprej obkolila poslopje, nato pa ga še zasedla razen seveda nadstropja, v katerem so bili hudodelci, ki so zadržali nekaj talcev. Vodja skupine je znani francoski hudodelec Maurice Sorini, ki se je tudi dolgo časa pogajal s komisarjem Matheiujem iz Nice. Komisar je zahteval, da bi se banditi predali in prvi zapustili poslopje, za njimi pa naj bi stopali talci. Pripravljen je bil odstraniti vse policiste. Sorimd na to ni pristal. Izpustil je večino talcev in zadržal tri osebe. Ponoči so hudodelci izpustili še enega talca, vendar so vztrajali na svojih položajih in zahtevali od komisarja, da jim da na razpolago avto, s katerim bi lahko odšli skupaj z enim ' aloem. Tega pogoja pa nd sprejel komisar Mathieu. Celotno zadevo je danes zjutraj rešil eden od talcev, Jacques Les-pagnon, ki se je prostovoljno javil, da odide z »gangsterji«, katerim je dal na razpolago tudi svoj avto. Hudodelci in policisti so sprejeli njegov predlog. Ob pol dveh ponoči so izpustili drugega talca, 62-letnega Nemca Hansa Nit-scheja, predali skoraj vse orožje in odšli iz hotela. Spremljaj jih je seveda Lespagnon. Komisar Mathieu je odstranil vse policiste in odpravil tudi cestne bloke. Hudodelci so odpotovali proti Munchnu. Nekaj ur kasneje je Jac-ques Lespagnon telefonsko obvestil policijo, da so ga banditi izpustili blizu kraja Aix-en-Provemce. Nedaleč so banditi zapustili tudi avto in nadaljevali pot s kakim drugim sredstvom. Policija je razpredla svojo mrežo po celi Modri obali, da bi iztaknila hudodelce. Komisar Mathieu sklepa, da bodo verjetno zavili proti Marseillu, ki je rodno mesto Maurica Sorinija in v katerem se bodo lažje skrili. veselica. Dečki so: 7-letni Giovanni Arena, 13-letni Antonino Napoli in 12-letni Pietro Gioca. Eden od treh je našel bombo in jo pokazal prijateljema. Sklenili so, da jo izpraznijo, pa jim je eksplodirala v rokah. Vse tri so nemudoma odpeljali v bolnišnico. zneje je polkovnik «X» ukazal v prisotnosti agenta Babalisa, da me znova mučijo, ker so hoteli zvedeti, če je član francoskega konzulata Teurrifere povezan z organizacijo ((Demokratična obramba«. V nadaljevanju svoje izjave Starakis pravi, da so ga potem odvedli v samotno celico kjer ga je kakih deset vojakov divje pretepalo. Med pretepanjem je dvakrat omedlel. Enkrat so ga štirje voja ki držali za roke in noge, medtem ko ga je neki podčastnik tolkel z bikovko po podplatih. Po petnajstih minutah., pravi Starakis, sem priznal vse kar so hoteli. Starakis je še vedno v grških zaporih, kjer čaka na obravnavo. Grške oblasti so sicer obljubile, da ga bodo samo izgnale iz države, toda v resnici so tudi po obljubah, ki so jih dale francoskim diplomatskim oblastem, nadaljevale zasliševanja in seveda tudi mučenje. Franco Nero je eden od protagonistov zadnjega filma Giuliana Monlalda «Gott mit uns». Film obravnava resnično zgodbo dveh nemških ujetnikov, ki so ju v maju leta 1945 ubili «tovariši» po procesu v nekem holandskem koncentracijskem taborišču PO UKREPIH ŠVICARSKIH OBLASTI Minister Donat Cattin izraža svojo zaskrbljenost Koordinacijska komisija naj bi zavzela dokončna stališča Ukrepi švicarskega zveznega sveta v zvezi z omejitvijo števila tujih delavcev v Švici so sprožili vrsto sklepov in srečanj italijanskih oblasti, ki bodo skušale omiliti huda posledice, ki jih bodo ukrepi neizogibno povzročili Delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, se je sestala 25. marca s predstavniki italijanskih izseljenih delavcev včlanjenih v FCLi, ACLI, INČA, INAS, INASTIS in ITAL (to so razne ustanove, ki ščitijo pravice italijanskih izseljencev) Proučili so razne probleme, ki se bodo pojavili v kratkem času, ko bodo švicarske oblasti pričele izvajati ukrepe in bodo praktično uveljavile novi sistem. Na sestanku so predstavniki sindikatov in izseljencev sklenili, da bodo skušali pritegniti pozornost italjansko vlade, ki naj bi poskrbela, da se čim-prej sestane italijansko - švicarska komisija. Ta naj bi pregledala in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiriiriiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfnnminiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi VESTI IZ SLOVENIJE Na pragu izgradnja jedrske elektrarne (Od našega dopisnika) | kazal likovne izdelke učencev iz LJUBLJANA, 2. — Odbor sveta raznih šol treh sosednih dežel. Slovenije za energetiko je na zadnji seji v Ljubljani potrdil predlog, da v Sloveniji v bližnji prihodnosti zgradijo, poleg drugih, tudi prvo jedrsiko elektrarno. Predlog je pripravila skupina strokovnjakov. ki je preučila precej različnih mojnosti za nadaljnji razvoj energetike, se pravi graditve elektrarn v Sloveniji. Proučeva-nie v katerega so vključili številne ustanove iz Slovenije ter posebni institut iz Zagreba, je pokazalo po kakšnem vrstnem redu naj bi v Sloveniji gradili v naslednjih desetih letih nove elektrarne. V vsakem primeru pa je v seznam bodočih gradenj vključena tudi jedrska elektrarna, ki bi bila obenem prva v državi. Gradnja take elektrarne je tembolj upravičena, ker bodo v Sloveniji odprli razmeroma velik rudnik urana, ki bo prav tako edini v državi. Priprave za gradnjo jedrska elektrarne se bodo za-čele takoj, oziroma so se z dosedanjimi raziskavami pravzaprav že začele. Vendar pa sta ne glede na to še sporni velikost, kakor tudi lokacija bodoče elektrarne. Po sedanjih predlogih bi bila jedrska e-lektrama močnejša od polovice vseh sedanjih slovenskih elektrarn kot možna lokacija se najbolj pogosto omenja Krško, kot rok dograditve pa leto 1976. * * * Republiški sekretariat za prosveto in kulturo Socialistične republike Slovenije j« imenoval pripravljalni odbor za organizacijo letošnje mednarodne razstave učnih pripomočkov, ki bo v Celovcu od 20 do 26. maja. Sodelovali bodo šolniki iz vseh treh obmejnih dežel: Furlanije-Julijske krajine, Hr-vatske in Slovenije. Prikazali bodo učbenike in druge šolske pripomočke. Za predsednika pripravljalnega odbora Slovenije je imenovan ravnatelj osemletke iz Bovca Vlado Uršič, ki je bil tudi pobudnik prve podobne razstave leta 1968 v Vidmu in lani v Novi Gorici. Drugi del razstave v Celovcu bo pri- Učenci od 12. do 15. leta starosti pa bodo razstavljali plakate pod geslom ((Sožitje med narodi na področju Alpe-Adria«. Razstavni dnevi bodo, kot po navadi, posvečeni gostom iz Jugoslavije in Italije. Ob jugoslovanskem dnevu bo Slovenija prikazala sistem slovenskega šolstva s poudarkom na šolstvo i-lijanske in madžarske narodnostne skupnosti. Za zabavni del dneva bo poskrbel učiteljski pevski zbor «E-roil Adamič«. Delegacije udeležencev bosta sprejela župan mesta Celovec in koroški deželni glavar. # • * V slovenski skupščini v Ljubljani sta zasedala danes republiški in gospodarski zbor. Razpravljali so med drugim tudi o predlogu finančnega načrta cestnega sklada Slovenije za leto 1970 ter o kriterijih za izdelavo programa vzdrževanja in rekonstrukcije cest 1., 2. in 3. reda v Sloveniji, za obdobje 1971 -1975. DRAGO KOŠMRLJ Letalo «Mysterc IV» strmoglavilo zaradi eksplozije PARIZ, 2. — Francoski vojaški reaktivni lovec tipa «Mystere IV« se je danes zrušil v bližini letalskega oporišča Ca Aux. Letalo so uporabljali za vežbanje vojaških pL letov. Nesrečo sta opazila dva delavca. Letalo je nenadoma eksplodiralo, kar je onemogočilo pilotu, da bi se rešil s padalom. Letalo je padlo na neko gozdnato področje, kjer so se drevesa vnela. Požar so pogasili gasilci bližnjih krajev. Prispevajte zn DIJAŠKO MA 11(01 VIBO VALENTI A (Catanzaro), 2. — Trije dečki so se hudo ranili zaradi eksplozije bombe iz papirja, ki so jo slučajno pobrali na trgu, na katerem je bila včeraj velika NEW YORK, 2. — V laboratorijih «Westanghouse» so izdelali novo televizijsko kamero, katere objektiva ne morejo prežgati niti sončni žarki. Seveda je način, ka- ko so to izvedli, strogo tajen. Izvedenci so prepričani, da bodo novi stroj lahko uporabljali v vojaške namene, ne samo za vesoljna oddajanja. Kakor je znano, je bila glavna hiba «Apolla 12», da ni mogel posredovati slik, ker se je zaradi močnih sončnih žarkov pokvarila televizjska kamera. Na sliki: «Apollo 13» in posadka. JAPONSKO LETALO ŠE VEDNO V SEULU «Gusarji» so pristali na zamenjavo potnikov z japonskim poslancem Včeraj zjutraj končno sprejeli hrano in zdravila Telefonska zveza med Tokiom in Pyongyangom SEUL, 2. — Japonsko letalo, ki ga je v noči med ponedeljkom in torkom skupina levičarskih študentov hotela preusmeriti v Pyongyang, je še vedno na letališču v Seulu, medtem ko se pogajanja «gusarjev« z južnokorejskimi oblastmi nadaljujejo. Verjetno se bo zadeva zaključila jutri zjutraj. Pogajanja so se nadaljevala ves dan. V začetku so «gusarji» odločno odklanjali kompromisne predloge južnokorejskih oblasti in japonskega predstavnika v Seulu Kana-yame. S svoje strani so Južnokorej el sklenili, da letalu ne dovolijo vzleta, dokler «gusarji» ne izpustijo vseh potnikov in posadke. Ta sklep je sprejel ministrski zbor, ki se je sestal danes zjutraj in ki mu ie predsedoval ministrski predsednik Cgung Il-Kwon. Kasneje so «gusarji» predlagali južnokorejskim oblastem zamenjavo potnikov s kakim talcem. Med telefonskim razgovorom so se zedi nili, naj bi odpotovali z njimi japon- ski minister za prevoz Shinjiro Yamamura. Ker oni tega ministra osebno ne poznajo, so postavili po goj, da pride v Seul japonski poslanec socialistične stranke Sukeya Abe, ki naj identificira japonskega ministra. Poslanec naj bi seveda odpotoval z njimi. Sukeya Abe je popoldne odpotoval iz Tokia in že zvečer dospel v Seul. «Gusarji» so javili, da bi želeli vzleteti najkasneje jutri zjutraj in ukazali, naj za to pripravijo in pregledajo letalo. Na tiskovni konferenci je japonski minister Hashimoto javil, da je sicer južnokorejska vlada dovolila prihod japonskega poslanca A-beja, vendar je bil sklep, da japonski minister nadomesti 'potnike, sprejet, ne da bi bila vlada o tem obveščena. Popoldne se je letalu pri bližal južnokorejski obrambni minister Naehirk Junk in še enkrat ponovil «gusarjem«, da je vlada trdno odločena, da jim ne dovoli vzleta, če ne izpustijo potnikov. Južnokorejske oblasti so prepri- UGRABITEV NEMŠKEGA DIPLOMATA V GVATEMALI Gverilci grozijo, da bodo ubili poslanika von Spreti ja Odložena seja gvatemalske vlade BONN, 2. — Ministrstvo za zunanje zadeve Nemške zvezne republike je sporočilo, da je prejelo od svojega poslaništva v Gvatemali poročilo o pogojih, ki so jih postavili ugrabitelji nemškega poslanika Karla von Spretija za njegovo o-svoboditev. Po tem sporočilu so predstavniki revolucionarnega gibanja («FAR») zahtevali, naj Gvatemala osvobodili vse politične pri pomike v državi, in sicer 16 oseb v zameno za osvoboditev nemškega diplomata. Nemško poslaništvo v Gvatemali je nadalje sporočilo, da bi se morala gvatemalska vlada sestati ob 18. uri po srednjeevropskem času, da bi razpravljala o pogojih, ki so jih postavili predstavniki gverilskih sil. Primer ugrabitve zahodnonemške-ga poslanika v Gvatemalski republiki povzroča v tej deželi vrsto zelo težko rešljivih problemov. Prvo vprašanje zadeva položaj nemškega diplomatskega predstavnika. Kot smo že omenili svoj čas, niso južnoameriške politične oblasti nikoli dolgo premišljale, ko je šlo za ameriške diplomate. V primeru nemške ga diplomata p A so se pojavile določene težave. Gvatemalska vlada je precej ravnodušna do osvoboditve nemškega diplomata. Upa sicer, da se bo zadeva rešila na sprejemljiv način, toda v tem smislu ni do sedaj zastavila svoje politične teže. Sodeč po vesteh, ki so bile posre dovane javnosti v zadnjih urah, bi bilo treba sklepati, da gvatemalska vlada ni pripravljena popustili glede zahtev, ki so jih postavili ugrabitelji. Ti zahtevajo v zameno osvoboditev 16 političnih pripornikov v gvatemalskih zaporih. Gvatemalske oblasti pa pripominjajo, da so bili zaporniki v večini obsojeni na razne kazni po zakoniti poti. Ta je splošni okvir politične borbe med gvatemalsko opozicijo in domačo vlado. Gvatemalske oblasti se dobro zavedajo, da bi vsako popuščanje pomenilo splošno popuščanje pred srditim napadom gvatemalskih revolucionarjev. Kdo bo zmagal v bitki med gvatemalsko vlado in osvobodilnim gibanjem -cF AR« je še vedno zavito v meglo. Pri pogajanjih za izpustitev nem- škega poslanika je nudil svojo pomoč papežki nuncij v Gvatemali msgr. Gerolamo Prigione. Sporočili so tudi, da so ugrabitelji poskrbeli za nakup nekega zdravila za nemškega diplomata, ki že več let boleha na srcu. V poznih večernih urah se je zvedelo, da so predstavniki organizacije gverilcev zahtevali, naj po licija prekine vse poskuse, da bi našla ugrabljenega diplomata. Gve rilci so poslali to pismo predsed-ništvu vlade in vatikanskemu nun ciju v Gvatemali. Ugrabitelji pravijo v pismu, da bodo prisiljeni, da justificirajo poslanika, če oblasti ne bodo upoštevale njihovih zahtev. Po sprejetju pisma je vlada odložila sejo. Priznanja «Zlate knjigc» LJUBLJANA, 2. V počastitev današnjega svetovnega dneva mladinske književnosti je bila danes v Ljubljani prisrčna svečanost. Tekmovalci za bralne značke podeljujejo vsako leto priznanje imenovano »Zlata knjiga« tistemu delu, ki jim je med prebranima najbolj všeč. V letošnjem šolskem letu je tekmovalo za bralne značke približno 50.000 učencev iz vseh razredov osemletk. Tekmovali so kar za 23 različnih značk. Letošnje visoko priznanje «Zlata knjiga« so dobila ta dela: Josip Ribičič »Rdeča pest«, France Bevk «Mali upornik« in Angelo Cerkovnik »Ovčar Runo«. Mladi bralci so po teh treh knjigah najraje segali in jih najraje prebirali. Dopoldne je bila v prostorih Mladinske knjige razglasitev izida tekmovanja, opoldne pa so se zbrali mladi bralci in literarni ustvarjalci v festivalni dvorani v ljubljanskem pionirskem domu. Ljubljanskim pionirjem so podelili bralne značke, pripravili so kratek spored, predstavili pa so se jim tudi nekateri slovenski književniki, katerih dela so mladi bralci najraje prebirali. V Sloveniji je vsako leto več tekmovalcev za bralne značke, tako da so sl nekateri letos že kar drugič prislužili zlato bralno značko čane, da so «gusarji» silno utrujeni. Medtem ko včeraj niso hoteli sprejeti hrane za potnike, so danes zjutraj dovolili, da so se približali letalu uslužbenci in prinesli hrano, pijačo in zdravila. Zvečer sc sami predlagali, naj bi ponovno prinesli hrane, oblasti pa so predlog zavrnile. S posredovanjem sovjetske in japonske vlade so uredili telefonsko zvezo med Pyongyangom in Seulom. Direktor tiskovnega urada zunanjega ministrstva je javil, da bo zveza začasno delovala štiri ure na dan Popoldne je drugi pilot, 32-letni Keilchi Ezaki, med telefonsko zve zo s kontrolnim stolpom prosil juž nokorejske oblasti, naj dovolijo vzlet. Vodja »gusarjev« je končno po vedal kdo je., Imenuje se Taka: moro Tamiya, star je 27 let in je diplomiral na univerzi v Osaki. Japonska policija ga zasleduje že od preteklega novembra, ker je e den od vodij skrajno levičarske organizacije «Rdeča armada«. Japonska radijska postaja «NHK» je zvečer javila, da so severnoko rejske oblasti izdale dovoljenje, da letalo pristane v Pyongyangu. Celotna zadeva bi se morala torej zaključiti jutri zjutraj, ko bodo «gu-sarji« izvedli zamenjavo potnikov s poslancem. Sicer so bili gusarji pripravljeni odpotovati tudi prej, ampak zdi se, da je to tehnično neizvedljivo, kakor bi bil neizvedljiv tudi pristanek na letališču v Pyong yangu ponoči. Najmanj 1.000 mrtvih zaradi potresa pri Gedizu GEDIZ, 2. — Posebna skupina švicarskih tehnikov je danes našla pod ruševinami mesta pet težko ranjenih oseb. Švicarski tehniki u-porabljajo pri svojem delu posebne elektronske naprave, ki so jih s pridom uporabili pri reševanju ljudi, ki so jih zasuli snežni plazovi. Čeprav je že preteklo 5 dni od strahovitega potresa, je vest vzbudila novo upanje, da bo mogoče rešiti še večje število ljudi, ki so ostali pri življenju. Nad potresnim področjem se je spet pojavilo sonce, kar je vsaj deloma ublažilo posledice strahovite katastrofe. Stanje pa ni nič rožnato spričo velikih težav, na katere naletijo reševalci, ko se je treba prebijati do raznih oddaljenejših zaselkov. Kocko ljudi je izgubilo življenje zaradi potresa? Pravijo, da jih je najmanj tisoč, medtem ko je ranjencev dvakrat toliko. Potrjujejo vest, da je v vasi Kaya, ki je oddaljena nekaj več kot deset km od Gediza, umrlo 10 otrok zaradi gripe. Vladne oblasti sicer zanikajo, da so ljudje umrli zaradi malomarnosti pristojnih oblasti. Res pa je, da povsod primanjkujejo šotori In da mora prebivalstvo živeti pod milim nebom Res je tudi, da helikopterji ne morejo prevažati šotorov in odej, ker morajo predvsem skrbeti za dobavo hrane in zdravil. Od vseh strani sveta prihajajo v Turčijo pošiljke oblačil, hrane in odej. Pri tem človekoljubnem delu ima svoj delež tudi katoliška organizacija «Charitas intemaitio-nalis«. Pomemben prispevek so nudile tudi protestantske podporne organizacije. SANREMO, 2. Ker se žena ni hotela vrniti domov je 33-letni Giovanni D’Aurelio iz Penneja šel na Ulico Aurelia in se blizu sanrem-skega pokopališča skoraj do golega slekel. Na sebi je obdržal le majico in nogavice, v rokah pa je držal klešče, električno svetilko in vijak. Agenti letečega oddelka so ga odpeljali v bolnišnico. obnovila, ali vsaj delno spremeni-la, pogodbo ki so jo italijanske in švicarske oblasti v zvezd z izse- j ljenoi sklenile še leta 1965. Z novimi ukrepi je ta pogodba popolno- ; ma zastarela, kolikor je bila zad- j nje čase že nekoliko neprimerna. | V primeru, da švicarske oblasti ne bi popustile, bo morala italijanska vlada poskrbeti za nova delovna mesta v Italiji, še posebno na področ-jih, kjer je izseljenstvo najbolj razširjeno. V uradnem poročilu predstavniki sindikatov poudarjajo važ- j nost, ki jo bo imel sestanek predstavnikov italijanskih in švicarskih sindikatov na zvezni ravni, kakor se je to pred kratkim zgodilo za gradbeniške delavce. Delegacija e-migrantov se je srečala tudi s podtajnikom za zunanje zadeve senatorjem Dionigijem Coppom in mu poročala o sestanku, ki so ga imeli izseljenci v Švici. Poudarila je dejstvo, da skušajo izseljenci razviti svojo enotno »politiko«, ki naj bi bila skupna vsem emigrantskim organizacijam in na osnovi katere skušali uveljaviti svoje demokratične in civilne pravice. Po odhodu delegacije se je senator Coppo sestal s predstavniki raznih organizacij, ki ščitijo pravice izseljencev, kakor so ANFRE in UCEI. Prišli so do zaključka, da ukrepi švicarskih oblasti ne stremijo za tem, da bi dejansko zmanjšali število tujih delavcev, temveč i da bi omejili skupni letni kontin ' gent. Po našem mnenju privede tudi taka formula do istega končne- : ga učinka. Tudi omejitev pravice i do menjave dela in soleh mesta ali kantona potrjuje to tezo. Posamezni kontingenti niso več razdeljeni i na podjetja ali obrate, temveč na kantone, kar precej spremeni sliko celotnega sistema izseljevanja in sploh dela v Švici. Tisti, ki jih bo novi sistem najbolj prizadel, bodo seveda sezonski delavci. Senator Coppo je v uradnem poročilu poudaril, da bo to ena od glavnih tem, o kateri bodo govorili na sestanku mešane komi- j sije. Določiti bodo morali tečno ste- j vilo izseljencev in na podlagi tega i določiti odstotek sezonskih delav- : cev in točno lestvico, po kateri bodo lahko sezonski delavci postajali «st,alni». Švicarske oblasti so po svoji strani sklenile, da bodo vsaj delno skušale rešiti problem prevelikega števila tujcev v svoji državi tako, da bodo podpirale in «ščitile» naturalizacijo vsaj tistih tujcev, ki so rojeni v Švici, švicarske oblasti so že enkrat dale predlog, ampak reakcija kantonov je bila zelo negativna. Zato so oblasti tokrat ored-lagale kantonom, naj bi nudili brezplačno naturalizacijo tistim tujcem, j ki poleg tega, da so že rojeni v Švici, tudi vsaj pet let obiskujejo švicarske šole. Za državljanstvo smejo zaprositi med 18. in 22. letom starosti. Kar se pa tiče tistih, ki so se preselili v Švico, ko so že izpolnili minimalne šolske obveznosti v državi, kjer so se rodili, je policijsko in sodno zvezno imnistrstvo prepričano, da ni potrebno, da bi spreminjali zakone, ker se taki ljudje le težko privadijo novega načina življenja in se teže asimilirajo. Tudi sami si v glavnem ne želijo postati švicarski državljani. Zvezni svet daie dalje kantonom posebna navodila v zvezi z olaišaniem formalnosti za naturalizacijo tistih tujih državljanov, ki so se poročili s švicarskimi državljankami, in z v Švici posvojenimi otroki. Tem naj bi tudi delno zmanjšali davke in olajšali iskanje stanovanja. Taki ukrepi bodo jasno podkrepili naturalizacijo in asimilacijo tujih državljanov, kar pomeni da v času dveh rodov, če že ne enega, bodo »tujci« postali «popolni« Švicarji. Za zadevo se precej zanima tudi italijanski minister za delo Donat Cattin, ki je poslal ministrstvu za zunanje zadeve pismo, v katerem izraža svoio za skrbi ienost v zvez' s švicarskimi ukrepi. Minister nadalje ugotavlja da bodo novi ukrepi zajezili letno emigracijo italijanskih delavcev. Poleg tega se letna vrača iz Švice približno 80 tisoč tujih delavcev, od teh je 70 odstotkov Italijanov. Ker takim ne bodo švicarske oblasti obnavljale dovoljenj, bodo morale italijanske oblasti poskrbeti, da namestijo vsaj 25 tisoč delavcev v Italiji. Problem zase bo spet število sezonskih de levcev, ki bodo iz objetivnih razlogov morali zapuščati delovna mesti in ki ne bodo dobivali ponovnegl dovoljenja, kakor predvideva novj zakon št. 12. Po tem zakonu bi morali sezonski delavci prebiti ' tujini vsaj 45 mesecev v zadnjih petih letih, da bi jim dali dovoljenje za stalno delo. Donat Cattin jt poudaril važnost sestanka italijarv sko - švicarske komisije, ki naj bi našla kompromismo izhodišče. Sestati bi se morala tudi italijanski koordinacijska komisija za delo V tujini, ki naj bi v zvezi s švicarskimi ukrepi zavzela svoje dokončne stališče. FROSINONE, 2. — Iz poštnega vo za so neznani tatovi ukradli približno 25 milijonov vrednosti. 61-letni voznik furgona Francesco D’Amas-sa je izjavil, da so tatovi verjefctf «opravili svoje delo« na trgu pri železniški postaji, ko se je oddaljil od vozila, da bi na postaji dvignil Se nekaj vreč pošte. Tatvino je pgo-tovil šele ob povratku s postaje'; Preiskavo vodijo karabinjerji 4 Frosinoneja. UREDNIŠTVO: TRST - DL. MONTECCH1 6, GL, TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggto l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - DL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne 950 lil - vnaprej, četrt letna 2.700 Ur. polletna 5 200 tir, oeloietna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 dtn (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Ona oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno-upravni 250, osmrtnice 150 tli - Mali oglasi 50 Ur beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri sSodetA PubbUdti Itailana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega liska, Trst.