'oAtnina plačana v gotovini
Maribor, petek Q. avsiista 1935
St. 179
Leto IX. (XVI.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dir
Uredništvo in oprava: .Maribor, Gosposka uL u, tel. 2440 in 3456 /
Ijeva ul. 5, tel. 8122, 812S, $124, 3126 In 8126. / izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan in stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi aJi po poMI 10 Din. I Oglasi po cenika. 1 Oglase sprejemata tudi uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. I Poštni čekovni račun St. 11.409. / Posamezna Štev. 1 Din.
„ JUTRA"
GOSPODARSKI ODNOŠAJI MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Zanimiva izjava senatorja dr. Frangeša o preureditvi gospodarskih odnosa jev med Jugoslavijo in Italijo na osnovi vzajemnega
izpopolnjevanja
Rim, 9. avgusta, -k- Vsi večji italijanski listi so objavili izjavo o italijaaisko-jugo-slo venskih gospodarski h odnošajih, ki jo je dal bivši minister im senator Oton FrangeS uredniku korporacijskega glasila »Lavoro fascista«. Njegova izjavo so italijanski gospodarski krogi sprejeli z velikim zanimanjem, zlasti ker je govoril tudi o bodočem razvoju trgovinskega prometa med obema državama, kakršnega bi lahko omogočili obe vladi v svrho tesnejšega gospodarskega sodelovanja
Sanator Frangeš je uvodoma omenil, da so izjave, ki jih je dal po naročilu ministrskega predsednika Mussolinija novi italijanski poslanik v Beogradu Viola di Cam-palto ob priliki sto j e nastopne avdijencc pri NTj Vel. knezu namestniku Pavlu, napravile tako v Jugoslaviji, kakor v ostalrn dveh državah Male antante zelo ugoden vtis. Glede na to je sedaj podana možnost, da uredimo predvsem naše gospodarske odTiošaje. Sporna vprašanja med obema državama so manjšega pomena. To velja zlasti za agrarne terjatve italijanskih optantov v Dalmaciji, za vponvbljanje pristanišikm skladišč na Reki in slične — več ali manj
1	Jcalne probleme. Glavno vprašanje je nova in nametala ureditev blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo.
Blagovni promet ima glede na stojo vrednost večji pomen za Jugoslavijo kakor za Italijo, ker izvaža Jugoslavija v Italiro kvunjtita+lvrio več blag, kakor ga iz Italije uvižn Razvoj v zadnjih letih celo kaže, di se bližamo popolnemu ravnotežju. Pripomniti ie treba vsekakor, da je v času naj večjih količinskih razlik v prometu med pKrrnp državama Jugoslavija Izvažala v Italijo skoraj zključno agrarni« pridelke In
les, ki relativno le malo vplivajo na transakcije kapitala in dela glavnih dveh produkcijskih faktorjev. Italija pa je tedaj uvažala v Jugoslavijo produkte, pri katerih sta bila kapital in delo osem do desetkrat bolj udeležena kakor pri jugoslovenskih surovinah, ki so bile sicer po svoji tTgovinskl v.ednosti enaike italijanskemu blagu. Jugoslavija je uvažala v Itailijo blago, ki se Je tu reproduciralo v industrijske izdelke, ki so se nato na novo uvažal v Jugoslavijo. Ves dobiček na delu je ostal v Italiji. Zato italijanski primanjkljaj v odnosu na-pram Jugoslaviji dejansko ni bil primanjkljaj, marveč za italijansko narodno gospodarstvo celo dobiček. Zato glede na itain-jamsko jugoslovenski blagovni promet ni mogoče vztrajati pri zahtevi po enakem razmerju med vrednostjo blaga, k. se uva"a iz Jugoslavije v Italijo, odnosno obratno.
Na vprašanje novinarjev, kako bi biro treba vplivati čimbolj ugodno na gospodarsko situacijo v obeh državah, dia bi se promet med njima povečal, je senator izjavim
Nedvomno je uspeh pogodb, ki jih je sklenila Italija z Avstrijo in Madžarsko, po dosedanjih statističnih podatkov zelo zadovoljiv. Promet med Italijo in obema sredinje-evropskima državama se je tako po svoji količini, kakor po svoji vrednosti znat no izboljšal Vendar nastane vprašanje, ari omogočajo preference, ki so sc realizirale doslej, največji efekt glede na trgovinski promet med temi tremi državami. Če bi se v odnošajih v Jugoslavijo aplicirale enake preference, bi ne .bilo pričakovat' velikega efekta, ker bi moral preferencialni režim gle de na jugosloventske agrarne pridelke zbolj šati gospodarski , položaj lugoslovenskegn kmečkega prebivalstva in ojačati nejgovo kupno moč v svrho večjega konsuma indu-
strijskih proizvodov, ki bi v tem primera prihajali za Italije. S preferencami, ki so sedaj v veljavi med Italijo na eni ter Avstrijo in Madžarsko na drugi strani, bi se sicer cene, n. pr. žitu, povišale, nikakor pa bi to ne bilo v korist kmetu, marveč bi šel ves profit le v mavho posredovalcev. Gospodarski položaj bi se nikakor ne izboljša! in kmečko prbivalstvo bi ne moglo povečati svojega konzuma industrijskih izdelkov, ki bi se uvažali v smislu takega preferenčnega sporazuma z Italijo.
Zato bi samo carinske redukcije, ki t>l omogočile totalno izenačenje cen žitu t obeh državah, mogel pozitivno vplivati o& nove gospodarske odnošaje med Italijo lin Jugoslavijo. Izenačenje cen v obeh državah bi ne pomenilo nikake nevarnosti, ker »t italijanski uvozni center še vedno lahko o čuval oeno uvoženemu blagu na oni viširal, ki je najbolj ugodna za dobri razvoj žitne trgovine v Italiji. Enako velja tudi za vso ostale jugosloivenske agrarne pridelke, ker naj bi se prodajali v I taliju- Tak Sna prele-renca za jugoslovansko blago, bi se morata seveda vsekakor rekompenzirati z enakimi olajšavami za itailijanske industrijske izdelke in Jugoslavija bri morala v enaki mori znižati svoje carinske tarife. V vsakem primeru more le tako temeljit preferencijalnt režim v obeh državah ugodno vplivati n« gospodarski položaj obeh dlr&Tr.
Takšna nova načela v trgovinski poliitilcl bi se sevedta ne smele omejiti samo na Jugoslavijo, marveč uveljavati v vseh po<?u-navskdih državah.
Novi pogodbeni odnosi med Italijo in Jugoslavijo v tem smislu bri ustvaritii izhodno točko za gospodarsko rekonstrukcijo Srednje Evrope.
Vojaške priprave Abesinije
London, 9. avgusta, tr. Po vesteh iz Addis Abebe so abesinske vojaške oblasti sklenile zgraditi močne utrdbe na meji med Abesinijo in italijansko Somalijo. Tu bodo uredili tudi velika skladišča muni-cije. Za primer, da bi začele italijanske čete s severne strani prodirati v Abesd-nijo, bodo abesinske čete nemudoma zasedle del italijanske Somalije. Na tem mestu Italija doslej ni izvršila skoro ni-kakih vojaških priprav in je somalijska meja le alabo zavarovana. Abesinci se nadejajo, da bi z zasedbo Somalije ustavili italijansko prodiranje v Abesinijo.
Po najnovejših podatkih vojaških strokovnjakov šteje sedaj abesinska vojska
600.000	mož. izmed katerih jih je 250 tisoč oborožila vlada z modernim orožjem. Abesinci imajo na razpolago 300.000 pušk, po drugih vesteh pa baje cel milijon, česar pa zaenkrat nočejo priznati. Abesinska vojska razpolaga z okrog 200 topovi raznih kalibrov, ima nadalje 700 do 800 strojnic in okrog 25 vojnih letal. Velike skrbi pa povzroča vladi preskrba muni-cije .
Tudi na egiptsko-abesinski meji je opažati zadnje dni živahno kretanje egipt-skih čet. Na meji so začeli graditi utrdbe. Mejo je zasedlo 8000 mož pešadije, bri-
gada topništva in večje število tehničnih čet. Zatrjuje se, da so bili ti varnostni ukrepi na egiptsko-abesinski meji izdani na izrecno željo angleške vlade, da »i se
v	primeru italijansko-abeainskega spopada ne kršila nevtralnost Egipta.
Konferenca treh
Pariz, 9. avgusta, tr. Kakor zatrjujejo poučdhi krogi, je bila sklicanje konference treh velesil, Anglije, Francije in Italije odgodeno za teden dni, in to na željo Lavala, ki bo konferenci predsedoval. Prihodnji teden se namreč poroči Lavalova hčerka in bo Laval prisostvoval njeni poroki. Konferenca se bo zaradi tega sestala še le okrog 25. avgusta.
Kar se tiče konference same, si še vedno niso na jasnem, kakšen naj bo njen končni cilj. Poudarjajo le toliko, da ne gre za kako okorenelo konferenco, marveč predvsem za prijateljsko izmenjavo misli o abesinskem problemu, pri čemer se bo skušalo naj ti rešitev za mimo poravnavo. Kar se tiče Anglije, je odločena ustreči vsem željam Italije po gospodarskih koncesijah, odklanja pa slej ko prej vse italijenske politične in teritorialne zahteve.
Četrt ure pri psihografologu Karmahu
Maribor, 8. avgusta
Kakor vselej, kadar se mudi v Mariboru, sem tudi letos obiskal znanega psihogra-fologa Karmaha v njegovi sobici pri »Zamorcu«. Zanimalo me je predvsem, kaj je doživel v tiujini, kamor je bil odpotoval letošnjo pomlad zaradi izpopolnitve svojih študij. Ljubeznivo me je sprejel in kot stara znanca sva si krepko stisnila desnice. Rad je ustregel moji prošnji. Zaradi pičlo odmerjenega časa se je omejil le na nekatere zanimivosti iz svojega poklica, ki utegnejo zanimati številne njegove znance in tudi naše čitatelje.
Bratje Cehi so me kaj gostoljubno sprejeli, mi je pričel pripovedovati. Pri njih je grafologija mnogo bolj cenjena in uva-ževana kakor pri nas. Zlasti kriminalistika se opira na grafološke izjave. Dogodek, '<i sem ga doživel, vas bo prav gotovo zanimal. Neki bogotaš si je sam vzel živ. IJenje. Vse njegovo imetje je bilo testa-ttieaftaffoio
Kmalu po njegovi tragični smrti pa so se pojavila razna dolžna pisma, glaseča se na ogromne zneske, o katerih se skrušeni vdovi še sanjalo ni. Potrta je zapustila svoj dom in se podala k nekim svojim sorodnikom v našo državo. Takrat mi je pisala prvo pismo, iz katerega sem sklepal na veliko dramo. Prosil sem 1o, naj mi predloži rokopis svojega pokojnega moža. Ustregla je moji prošnji in njegov rokopis mi je bil priča njegov dolge ai hude živčne bolezni, povedal mi je, da je bil mož paralitik, da se je kaj rad spuščal v nevar. ne spekulacije in da se ni brigal za dom in za svoje imetje. Njegov rokopis iz zadnjega leta, torej tik pred smrtjo, pa ni imel nobene samostojnosti več. Pisal je svoji ženi, ki se je mudila takrat pri so-odnikih v Jugoslaviji, da namerava prodati vse svoje imetje. 2eni se je zdela neverjetna ta moževa odločitev in se je ta_ koj vrnila domov. V noči njenega povratka pa at Je mož prostovoljno vzel žrvlje-
Kako se delavstvo bori ?
Dopis iz delavskih krogov
nje. Sumil sem, da bi utegnil biti mož žrtev tragedije in da je podpisal testament pod hipnotičnimi vplivi ter da mu je bila njegova zadnja odločitev diktirana. Tudi je pozneje žena ugotovila, da je imel njen mož neke tajne poslovne zveze, ki jih je skrbno skrival pred njo. Ko sva pozneje z vdovo pregledovala siromašno zapuščino, se je tudi varnostna oblast na podlagi mojih ugotovitev prepričala, da je bil mož žrtev zločinske roke in je v podobno žalo. sfcnih razmerah umrlo zadnja leta več bogatašev, katerih imetij so se polastili popolnoma tuji ljudje. Rešil sem ubogi vdovi s svojim; ugotovitvami nekaj denarja in hišico, ki jo je bil mož podaril njej že pred svojo smrtjo. Prav tako pa nisem mogel dvomiti o verodostojnosti dolžnih pisem, ker je mož v navalu duševne skrušenosti in v navalu paralize razsipaval z denarjem. Razni češki listi so mojim razkritjem posvetili veliko pozornost.
Iz Budjevic sem potoval v Prago. Ker sem se hotel seznaniti z dušo češkega naroda, sem si poiskal privatno stanovanje
v	Zitru ulici. Povem po resnici, da mi je novo delo padlo samo v roke. Dama, pri kateri sem stanoval, je imela 18-letno hčerko, ki je bida zaročena z nekim Američanom Ker nisem mogel prikriti svojega poklica, me je hčerka prosila, naj ji povem kaj iz rokopisa njenega zaročenca. Moja izjava, se je na žalost popolnoma ujemala z njegovim značajem mednarodnega ženitbenega pustolovca. Solze so jo polile, ni mi hotela verjeti. Kako pa naj tudi tako mlada duša zapopade razočaranje, ki bo strlo vse njene sladke sanje!? Ni preteklo teden dni, ko je skrbeča mati prejala od čikaSke policije na podlagi zaprošenih informacij, da je zaročenec njene hčerke zaradi ženitbenih goljufij že nekaj dni v zaporu.
Tudi v Mariboru sem dobil sedaj v roke zelo zanimivo zavedo, ki ji bom v kratkem prišel do živega, pripovedoval bi vam še lahko mnogo zanimivega, toda ker vem, da me niste obiskali za svojo zabavo in da je sedaj novinarjem prostor tesno odmerjen ,naj končam. Pa drugič, kaj vefc. Letošnjo jesen bom obiskal Francijo. Morebiti prinesem tudi od tam za vas kaj interesantnega«. —	Spevdel
lK uvezi s stavko grafičarjev je iz* šel v zadnji številki marksističnega li* sta »Delavska politika« apel na jav* nost, v katerem se pod gorenjim na: slovom opisuje beda stavkajučega de* lavstva v neki zagrebški papirnici!
Po poročilih tega lista je tamkaj v stavki 263 delavk in delavcev. Stavku* joči so si omislili zase in za svoje dru* žinske člane na dvorišču neke gostilne skupno kuhinjo, kjer si razdele na dan in osebo po liter golaža in en kilogram ikruha ali pa klobas in fižolovke. Na vprašanje sotrudnika zagrebškega li* sta kako vam je kaj, so odgovorili za* grebški stavku joči in njihovi ljudje: »Zdaj nam je popolnoma dobro, saj smo vsak dan po enkrat dobro nasi* čeni!«
Dokaj mlada žena je pripovedovala: »Imam moža, ki je brezposeln, razen tega imam štiri nepreskrbljene otroke. Preživljali smo se zgolj s terni, kar sem sama zaslužila. Lahko si predstavljate kako smo živeli s tedenskimi 120 Din, ki mi jih je izplačevala tvornica . in zdaj dobivamo na dan 6 litrov golaža in 6 kg kruha, to nam zadostuje, da se nasitimo opoldne in zvečer.
»Jaz imam družino s petimi otroki« je ponavljal starejši delavec. »Da bi vsaj vedno imel zajamčeno tako hrano in toliko!«
»Delavska politika« opisuje bedo stavkujočega delavstva v Zagrebu z namenom, da bi vzbudila sočutje jav* nosti in proletarsko solidarnost tudi za štrajkujoče stavce v Sloveniji. Mi de* lavci se povsem strinjamo z naziranjem da se ne da in ne sme primerjati stav* ke stavcev s stavkami delavcev v obra* tih, kjer so mezde pod eksistenčnim minimom. Če to vendarle dela list, ki hoče veljati za glasilo proletarcev, po= tem to ni le samo demagogija, marveč že skrajna brezvestnost, v kateri se nekdo na račun stradajočega delav* stva brije norce.
Iz samega citata »Delavske politike« je videti, da so
v Zagrebu znašali tedenski prejem* ki za enega delavca 120 Din, pri nas pa so pri grafičarjih znašali 800, 900 in čez 1.000 Din na teden. Pri nas je torej grafičar zaslužil na en dan več kot pa v zagrebški tvornici stavku» joči delavec en teden.
Zato ni čudno, da so zagrebški stav» kujoči delavci sedaj kar blaženi, ko do* bi jo iz skupne kuhinje vsak dan vsaj po enkrat golaž in si samo žele, da bi vsaj vedno imeli zajamčeno tako in to* liko hrano.
Pri nas pa grafični delavci že zdav* naj niso bili več proletarci, marveč so bili večji buržuji kakor vsak višji uradnik, pa naj si bo to na banovini ati na sodišču. Poznam cele vrsto stavcev, ki živijo mnogo bolj udobno in potrat• no, kot marsikak »meščanski buržuji, ki je na glasu milijonarja. Dva poznam ki imata svoje love, poznam jih, ki imajo svoje motorne čolne in motor* na vozila za šport in veselje. Zato ni čudno, da si stavkujoči stavci v Ljub• Ijani niso najeli gostilniškega dvorišča, kjer bi si skupaj kuhali golaž, klobase in fižolovko, kakor to delajo zagrebški stavkujoči delavci. Voditelji stavcev hodijo rajše na opulentno večerjo k Slamiču, kjer je prijetnejše in boljše kakor v družbi stavkujočih proletar* čev.
Čudim se »Delavski politiki«, da 99 ne ženira pretakati krokodilskih golt nad takimi »proletarci« kakor so stav ci, katerih zaupnik je še pred kratkim časom protestiral, da se je stavcu rek* lo, da je delavec, ne pa gospod. Ten* bolj se čudimo »Delavski politiki«, kjer fe znano, kako divje so se gospodje, ki se seda/ bore v »skupni fronti«, Ir pred kratkim obkladali s kritatico »cicibambuti«.
Da, da, »Delavska politika«, stav kovni in penzijski fond grafičarjev da» la čudeže!
Eden, ki si žeM biti
Muropoljski kasač In kmetsko gospodarstvo
Muropoljski kasač in kmetsko gospodarstvo.
Stara kmetska konjereja na Murskem polju ima številne prijatelje in pospeševalce, ni pa tudi brez nasprotnikov. Slednji ji očitajo, da ni za kmeta, da je nekam pre-gosposka, da prehajajo dirke kmetskih konj že v šport, da je kasač _ anierikanec za kmetsko gospodarstvo manj uporaben, da se taka reja ne izplača, da je kasač preobčutljiv itd. Ti očitki so krivični. To se pokaže, ako vidimo konja-kasača pri delu, kajti muropoljski kmet ga nima samo za dirko in vožnje z zapravljičkom, ampak mora z njim opravljati vsa tista dela na kmetskem posestvu, ki jih opravljajo drugod s težjimi konji. Dolgoletna izkušnja je pokazala, da je današnji muropoljski kasač pri vsakem delu prav tako uporaben, vztrajen in izdaten kakor druga pasma. Muropoljski kmet mora z njim vsako leto navoziti na njive potrebnega gnoja, jih preorati mi prebranati, napraviti neštete vožnje v oddaljene gorice, kjer ceste nikakor niso lepe in ravne, in to še s primernimi tovori, potem slede vožnje ob času košnje in žetve, vožnje lesa, prodca, drv itd. Da ne sme pri tem kasača preobremeniti, je dejstvo, ki velja za vsakega konja lažje pasme.
Svojo uporabnost v kmetskem gospodarstvu bo muropoljski kasač pokazal tudi v okviru velikih jubilejnih dirk in drugih prireditev, ki bodo za proslavo 60-letnice Kola jahačev in vozačev v Ljutomeru v dneh od 16. do 18 avgusta. Tedaj bo na dirkališču na Cvenu med drugimi tudi uporabnostna preizkušnja konj ameriške pasme. Konji kasači bodo vozili primerno težko breme, orali, branali, pripeljali v diru primemo zasedeno
Drobiž z vseh strani
Rim, 8. avgusta. w. Ministrski predsednik Mussolini je odredil, da morajo kakor lanii ministri in državni podtajnikd nastopiti vojaško službo za velike manevre, ki bodo v zadnji tretjini meseca avguste.
casilsko brizgalno itd. Onim ki pravijo, d* je kasač preveč razburljiv, bo dvovprefaa dirka 16. avgusta pokazala, da temu ni tako: vozile jo bodo namreč žene in hčere naših konjerejcev in pokazale s tem, da Je dobro vzgojen kasač pohleven kakor ovca. Prav isto bo na vožnji kmetskih senijorjev (nad 55 let) dne 18. avgusta.
Da je kasač poleg vse svoje uporabnosti v gospodarstvu tudi Se hiter, je samo ena dobra lastnost več. Dirke muropoljakih kasačev niso toliko šport kakor preizkušnje vztrajnosti in izdatnosti v lepem in plemenitem enakomernem teku (kasu). P**v ta lastnost je tista, ki daje muropoljakemu kasaču višjo prodajno ceno. Medtem ko je cena konjev druge pasme zelo padla, sicer tudi za ameriške kasače ni ostala na nekdanji višini, vendar je še vedno primerna. Kar pa se tiče prevelike občutljivosti kasačev, vedo živinozdravniki na Murskem polju povedati, da ni večja od občutljivosti drugih lahkih konjskih pasem. Kajpada je treta tudi kasače primerno negovati in primerne hraniti, kakor vsakega konja.
Naposled: zakaj pa bi tudi kmet ob slovesnih prilikah ne smel napreči i«p>gii la iskrega konja ter imeti pri .pogleda "“H prav isti estetski občutek kakor »gospode? Tako padajo pri globljem spoznavanju val očitki zoper rejo ameriških kasačev na Morskem polju. Priliko za tako spoznavanje pa nudijo vsem, ki se za konjerejo v kmetskem gospodarstvu zanimajo, jubilejne priredit«« Kola jahačev in vozačev v Ljutomera od JSi do 1« avgusta. Polovična vožnja je zagotovljena na vseh progah.
Skrb za telesno In duševno kulturo v Poljčanah
Poljčane, 7. avgusta.
Preteklo nedeljo si je tukajšnji 9K Boč rezerviral za sebe: popoldne se je vršila nogometna tekma med kombiniranim SK Železničarjem (Maribor) in' SK Bočem, zvečer pa je priredil gledališko predstavo na prostem. Že pri popoldanski tekmi se je zbralo lepo število ljudi, še več pa pri večerni predsta-
vi	in je tako klub prav gotovo prišel na svoj račun.
Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Pr-
vi	gol je padel v domačo mrežo, kar je bilo tudi pričakovati. Tudi sicer so gostje držali igro v svojih rokah; domačine so nadkriljer vali zlasti v smiselni kombinaciji, drugače pa ni bilo tako hudo kot se je govorilo, kar je pokazala tudi majhna razlika golov S : 2
02	za ©osta. Domačim so se tradifc, da
si priborijo, če ne zmage, vsaj izravnanje. Kljub vsem naporom niso bili uspeli.
Na vrtu Mohoričeve gostilne se je zvečer vprizorila veseloigra »Radio tenor«. Motiv igre je star: bogat stric iz Amerike ima v Evropi nečaka, ki uganja donjuanstvo, zapravlja denar, si izposoja žene itd. Vmes s« pletejo in razpletajo razne ljubezni, tako med laži-radio tenorjem, ki ga hoče bogati stri« angažirati za Ameriko, in laži-klavirsko vir-tuozinjo itd. Skratka, vse polno komičnih situacij in zapletljajev, ki pa se srečno razvo zijajo in končajo.
Oder na prostem je bil dobro improviziran nekateri režijski razmisleki prav dobri. Igra je ugajala in zadovoljna številna publika n,1 kadila s priznanjem. Iten pmi » gostovali
Po Mariboru sem in tja
Revija mariborske industrije, trgovine in obrti
Kratek pregled in neka) kritičnih pripomb k razstavam Mariborskega tedna — Na* predek tekstilne industrije — Razvoj in solidnost mariborske trgovinein Industrije
Ob priliki letoSnjega Mariborskega tedna J pomladi dograjena.
•v	mo	rvlan	inrii	moriKftrol/a	♦	i	tl	fl	!	»oinAOiljimiiVi	/Ailrrr*r»,nr	O
je stopila na plan tudi mariborska trgovina, industrija in obrt. Na gospodarskem polju se je sicer občutil močan napredek mariborske industrije, predvsem tekstilne, kako visoko se je povzpela in kako naglo je napredovala, pa so pokazale razstave na Mariborskem tednu. Posamezni tekstilni produkti ne zaostajajo za tujimi izdelki in smelo trdimo, da jim močno konkurirajo na domačih trgih.
Naš obmejni Maribor je bil torej v precejšnji mori deležen industrijskega protekcionizma in se kljub splošni gospodarski depresiji na njegovih tleh ugodno in uspešno razvija zlasti tekstilha Industrija, ki doslej še ni občutila močnih pretresijajev. Dobre poslovne zve ze, ugodne produkcijske prilike in cenena delovna sila so obenem ugodni pogoji za njen nadaljni razvoj in napredek. Zaradi izrednih razmer je bolj udarjena kovinska industrija, ki se je pričela prva teta po vojni . lepo razvijati na mariborskih tleh. Zraste je več tovaren v Melju in na desnem bregu Drave, ki pa so zaradi pomanjkanja naročil bile primorane zmanjšati svoje obrate.
Ta udarec pa je povzročila mariborski kovinski industriji naša gospodarska politika, ki je omogočila naročila raznih kovinskih del in izdelkov v tujini, čeprav so imeli domači prednost v ceni in kvaliteti. Pričakovati pa je da se bodo razmere zboljšale in da bo tudi mariborski kovinski industriji vrnjen njen renome. Napredek pa kažejo tudi druge industrije.
Cvetela je nekdaj mariborska trgovina in obrt. Sloveli so mariborski trgovci zaradi soli d.n ih cen, obrtniki pa zaradi solidnega dela. Solidnost pa je prešla obojim v kri in zato moramo tudi danes podčrtati to njihovo poslovno lastnost. Razstavljeno trgovsko in obrtniško blago na letošnjem Mariborskem tednu pa priča o tepem napredku mariborske trgovine in o visokem razvoju marabor-uke obrti.
Razstava tekstilnih Izdelkov
V ospredju gospodarskih raaetav je nedvomno tekstilna razstava, ki je nameščena v prvem nadstropju Cankarje ve Sole. Razdeljena Je na Utiri oddelke, v katerih je razstavilo stepno 1« tekstilnih tvormic te mesta in njegove okolice vse svoje pro-dMtote od najpotrebnejšega blaga do dragocene sviile. Mnogo je ohiakovaloev domačinov, ki so vzhičeni naid posameznimi izdelki in skoro ne morejo verjeti, da ee razstavljeno blago izdeluje v mariborskih tekstilnih tovarnah. V prvem in drugem oddelku je razstavite svoje .produkte po pet tvoraic, v tretjem štiri, v četrtem pa dve. Roastave *o organizirane zete učinkovito in okusno. Nekateri razstavljeni izdelki meč njimi uživajo colo slove« izven naših most in zbujajo pozornost zlasti mod ženskim svetom, ki se poželjivo ozira po modnih blagih kn dragoceni svili.
Poleg propagandne domače podjetnosti pa imajo razstave tudi reklamen značaj. Zato bi bilo priporočljivo, da bi v bodoče posamezne tovarne .izdelale pregledne se-anaime, gjj naj hi bili obiskovalcem, predvsem tujim na razpolago. Ker si ogleduje razstave v velikem številu tudi podeželsko ljudstvo, naj bi se seznanilo z načinom delave in notranjostjo tovarn potom pri-meraih in nazornih slik. Prav tako zanimiva bi bila razstava slrovto, te katerih se izdeluje posamezno blago. Vse to bi nedvomno zanimalo obiskovalce.
V prvem oddelku je razstavila svoje ladeBte znana« Mariborska mehanična tkalnica In apretbura Doctar In drug. Mimo bamlbaževInastUi so razstavljeni trni najrazličnejši volneni iadeflfci. Doct-torjsvi popelini so siflno trpežni in vpeljani v vsem domačem trgovskem svetu. Dobre kvalitete so tudi izdelki te »Ha-ko« bamlbaža. Tovarna Doetor in drug kot celota s predilnico, tkalnico, barvarno in aprataro proizvaja razne vrste pestro barvanega blaga, ki ga razpečava po vsej državi. Tvonnico sta ustanovila pred 13. leti Edvard Doetor in njegov zet dir. Zucfcer. Po letih pa se je tvomica povečala in je danes ena med nadvečjimi mariborskimi tekstilnimi tvoraicami. V njenih obratih je zaposlenih povprečno 1000 delavcev, ki detejo dan in noč. Pogon obratov je električen. Predilnica ima nad 16.000 vreten ter sprede na mesec 100.000 do 120.000 kog. bombažnega prediva. V tkalnici pa je okrog 600 statev, ki nat kejo na leto okrog 4 milijone metrov -blaga. Tvonnica uvaža bombaž direktno iz Severne Amerike.
Naglo se razvija prav tako mehanična tkalnica, barvama in apretmra.
Ornik et Mitrovič, ki imata pisarniške prostore v Mariboru na Koroški cesti. obratuje pa m OtiSkem vrhu pri Meži. Na maribonrikem tednu je razstavila vse vrste svojih izdelkov. Njena hlačeviine in barhenti so se silno naglo uveljavili. V kratkem pa bo pričela izdelovati imB vdlneno blago za mo&ke obleke.
Pri ogledu razstav, je naš urednik naletel prav na lastnike tekstilne tvor-nice »Jugotekstll«, g. Loebla in takoj navezali z njim kratek raagovor.
»Kako ste sadovoljni z letošnjo razstavo ?<
»Organizirana je dobro in upam, da je dosegla svoj namen. Tekstilna industrija je za Maribor vitalnega pomena saj zaposluje okrog 8.000 delavcev, ki prejmejo tedensko na mezdah okrog 2 milijona dinarjev, kar maža na leto nad 100 milijonov.
»Kdaj je bilo vaše podjetje ustanovljeno, koliko delavtvev je zaposlenih in kakšne so vaše poslovne zveze?«
VPvomlea	je	bila	letos
Piri 200 vretenih je,
zaposlenih okrog 200 delavcev. Naši izdelki služijo konfekciji, za moško in
žensko perilo. Vsi so zaščitne znamke »Pav« in so na razpolago v vseh,boljših trgovinah v vsej državi Njih trpežna In s .lana izdelava jim je v relativno kratkem času utrdila sloves.«
Obrtna razstava
Letošnja obrtna razstava. k.1 je nameščena v II. nadstropju Cankarjevo šole, dokazuje, da je obrtništvo važen činitelj v našem gospodarstvu. Ne smemo prezreti stare tradicije marilbonekega obrtništva, ki je imelo nekoč zlata tla v Mariboru. Kriza je sicer vsekala gospodarstvu hude rane, toda mariborsko Obrtništvo kaže kljub temu lep razvoj im napredek. Marsikateri mali obrtnik se je s pridnostjo evojlh rok in razumom prelevil v malega induetrij-ca. To opažamo zlasti v čevljarski stroki, ki se uspešno bori e svetovnimi konkurenčnimi tvoraicami.
Razstavo je organiziralo mariborsko ate-vensko obrtno društvo. Močno so zastopani mariborski mizarji, strugarji, čevljarji, torbarji, krojači, krznarji, klobučarji, pletilna stroka, v manjči meri pa kovinarske in druge stroke. Svoje prvenstvene Izdelke je razstavilo 04 mariborskih mojstrov, nekaj izdelkov pa so razstaviti tiudl pomočniki in vajenci.
Raosstava je nedvomno dosegla »voj namen, če pa bi bita organizirana še z večjo ljubeznijo, bi bil tudi njen učinek popoln. Dober poznavalec mariborske obrti je pogrešali marsikaj, kor bi prav gotovo mnogo koristilo slovesu mariborskega obrtniškega stanu.
GRAJSKI KINO. Od petka do vključno
nedelje
HIMNA LICBAVI
V glavni vlogi Sarlota Susa, Paul Kemp, Paul Hartman.
Na razstavil so najmočnejše zastopane mizarska, čevljarska, krojaška in papirna stroka. Posamezni razstavljeni predmeti pričajo o veliki sposobnosti im podjetnosti mariborskih obrtnikov. Zete privlačna je razstava pohištva, ki je nameščena v petih sobah. Razstavljene jedilnice, spalnice to najrazličnejša dsnuga stanovanjska oprema so predmet Občudovanja. Z mizarsko je združena tapetniška, ki priča o velikem okusu im napredku domačnosti po naših domovih. Oblačilne stroke prikazujejo današnjo modo in eleganco ter vzbujajo sladke skomine marsikateremu Obiskovalcu. V praktičnost! pa prednjačijo rarastavljenl torbamskl todelki in izdelki čevljarske stroke. Prav tako zbujajo pozornost obiskovalcev razstav razni praktični predmeti, Otektriške ta pečarake stroke.
Poeehej moramo omeniti predmete, ki Jih Je razstavite električno podjetje Lojze špraiger te Vetrinjske utice. Naše gospodinje občudujejo špangerjeve hranilne omare, krasne lestence, senčnike, razne praktične kuhalnike, liikaltallfce in razne druge pripomočke, ki koristno služijo današnjemu gospodinjstvu. Lep Je tudi pogled na izdelke čevljarskega mojstra A. Jakca te Slovenske rilce. Razstavil je naj-ramnovrstnejše obuvalo od preprostega do najfinejšega izdelka. Za razne tapetniške izdelke, ki Jih je razstavil tapetniški mojster in dekorater Kuhar te Vetrinjske rilce pa so se obiskovalci naravnost navdu-
šili. že na prvi pogled se vidi solidno dete, ki mm da vrednost izbran okus in današnja moda.
Ofcuano je urejena razstava konceaio-niranega električnega podjetja Josip Ti-dhy. Slovenska ulica 16. Razstavljeni so razni motorji, žarnice, lestenci, aparati, kuhalniki, likalniki in razni drugi praktični elektrotehnični predmeti, ki si jSh s pridom poslužujejo naše gospodinje. Tkshjrjevo električno podjetje je že renovirano v Mariboru in so njegove solidne cene za strokovno delo njegova najboljša reklama. Podjetje prevzame v izvršitev električne instalacije stanovanjskih hiš, gospodarskih objektov tovarn i. t. d., ter vse v to stroko spadajoča popravila. Izdeluje tudi žice za diname, lestence ter nudi svojim odjemalcem ceneno in dobro blago. Prav tako pa jamči tudi 3 mesece za vsako kupljeno žarnico.
Razstava raznega trgovskega blaga
V manjšem obsegu je na letošnjem Mariborskem tednu zastopana tudi mariborska trgovina. V splošnem opažamo, da mariborski trgovci ne posvečajo Mariborskemu tednu in njegovim prireditvam zaželjene pozornosti. Vsi meščanski stanovi stremijo po razvoju in lepši bodočnosti našega mesta in njegovega življenja in prav gotovo tudi trgovski stan. Za letošnji Mariborski teden pa so mariborski trgovci pokazali bolj malo zanimanja. Redki so, ki so razstavili svoje blago na razstavišču, prav tako pa so redki tudi taki, ki so okusno uredili svoje izložbe in jih mariborskemu slavnostnemu razpoloženju ob priliki tedna primerno okrasili. Razvoj in napredek mariborske tregovine je prav tako odvisen v veliki meri od razvijajočega se tujskega prometa v našem mestu. In prav razvoju in propagandi za lepoto ln privlačnost Maribora in tujskega prometa služi vsakoletni Mariborski teden, ki ga v splošnem trgovci s svojim nezanimanjem malo uvažujejo. Prav dela tisti, ki podpira vse, kar dviga ugled in sloves našega obmejnega mesta, nič pa ne koristi ne sebi ne drugim tisti, ki pričakuje pomoči in izboljšanja od drugih.
Razno trgovsko blago je razstavljeno v Razlagovi osnovni šoli. Spodnje prostore so okupirale mariborske tvrdke, ki izdelujejo najrazličnejše predmete, ki se jih poslužuje današnji športni svet. Dobro zastopana Je tudi trgovina z radio-aparati. Vse hvalevredna je vsekakor zamisel znanega mariborskega trgovca s kokmijalnim blagom S. Anderla iz Gosposke ulice, ki je postavil paviljon v zabavnem parku. Njegov paviljon zbuja splošno pozomoet in ga obiskovalci pridno oblegajo čez dan in pozno v noč. Kako pa tudi ne, saj dobiš v Anderlovem paviljonu prvovrstno kavo, ki pokrepča tvoj organizem,in najfinejše bonbončke in druge najrazličnejše sladkosti, s katerimi si lahko osvajaš mladi in stari ženski svet. Kdor hoče piti dobro kavo, naj se ob priliki tedna potrudi k temu paviljonu.
Zavidanja vredna je prav tako razstava modnega trgovca g. Karničnika z Glavnega trga, ki je razstavil najrazličnejše modne pripomočke in novosti. Karničnikovo modno perik). moško, žensko in otroško, si je utrdilo slovee v mestu in na deželi. S Karničniko-vo kravato se postavlja mlad in star, meščan in podeželan. Dame finega' okusa za perilo pa so stalne KamiČnikove odjemalke, kjer so vselej postrežene z najnovejšim, najmodernejšim in najcenejšim perilom.
—m Nesreča pre*l na otroke. Med igranjem je v Wilsomovi ulici 9 letina hčerka poslovodje kurilnice državnih železnic Marija Novakova tako nesrečo padla, da Bi Je hudo poškodovala levo roko. Prepeljali so Jo v boniftnico.
—m Slaba kolesa. Včeraj ee Je zapet zgodila nesreča, in sicer zaradi slabega kolesa. Na Tržaški cesti se Je peljal z dvokolesom 19 letni Šofer Avgust Vezjak. Nenadoma so se mu strle vilice sprednje*«. kolesa in je Vezjak tako nesrečno padel da je zadobil težke poškodbe na četa ta rameh. Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Takšnih nesreč Je v Mariboru v poBtednjem času vedno več.
—m. Velik narodni tabor pri Prevaljah.
Ob priliki 15 letnici koroškega plebiscita bo priredil 1. septembra t. 1. akcijski odbor za postavitev Doma kralja Aleksandra I ITedtnttelja v žerjavu velik narodni talbar na Poljani pri Prevaljah. Pri tej pri-Hki bo odkrit in blagoslovljen spominski kamen, ki po zunanjosti povsem shči knežjemu kamnu pod krnskim gradom;
nato bo služba božja in slavnostna igra na prostem.
—m Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo pri-rodne FTanc-Jožofove grenčtce.Regietrira-no od mtaletiretva za soc. olitiko in nar. zdravje S. br. 1R.4&5 od 25. V. 1935 —m Na Sušak ln Plitvička jezera z autocarom »Rdeči Francelj«. V dneh 14., 15. avgusta 1935 prireja Autobusni pro-men M. P. krasen izlet. Proga vodi preko Zagreba, Karlovca, Delnic, Sušaka, Bakra, Crikvenice, Senja na Plitvička jezera od tu pa preko Slunja, Karlovca, Novega mesta, Ljubljane v Maribor. Obišče se torej najlepše in najromantičnejše kraje naše države. Cena za izlet je samo 300 Din za osebo. Izkoristite redko ugodno priliko ter pošljite svojo prijavo na: Vodstvo autobusnega prometa M. P., Maribor, Glavni trg 26 (telefon 22-75), kjer se dobijo sve nadaljne informacije. Prenočišča v Bakru in v Plitvicah, kjer stane prvovrsten celodneven pansion le 50.— Din dnevno. Sedeži v autocaru so numerirani. i Pohitite s prijavimu
Mariborski sporf
Zanimiv nogometni turnir
V soboto in v nedeljo se bo vršil v Mariboru nogometni turnir za prvenstvo železničarskih klubov v naši dTŽavi in za pokal prometnega ministra. Zla to tekmovanje so se plasirali železničarski klubi iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Maribora, ki se bodo po cup sistemu borili za lepo trofejo prometnega ministra. Turnir se bo vršil na igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti to se bo pričel oba dni ob 14.30.
Lahkoatleti Maribora In Celja se bodo pomerili
V nedeljo, dne 11. t. m. ob 9 se prične lahko-atletski meeting med reprezentančnimi moštvi Maribora in Celja na igrišču SK železničar na Tržaški cesti. Celjani nastopijo v najboljši postavi z jugoslovanskimi rekorderji, člani ASK Primorja iz Ljubljane na čelu. Imena Martini, Goršek iz Celja, kot tudi domači rekorderji Miih-leisen, Hofer, Kleut, Rudi, Stropnik, Kangler, Venuti in drugi jamčijo za zanimive ih napete borbe. Discipline so teki na 100, 200, 400, 1500 in 5000 m, skoki v višino,
daljino in troskok meti diska, krogle in kopja ter štafetni tek 4X100 m. Zmagovalno moštvo prejme pokal Celjskega župana in častno plaketo Poverjeništva JLAS, Maribor. Ker je to zadnji nastop laihko-atletov pred državnim prvenstvom je pričakovati tudi novih rekordov. Podprite idealna stremlenja naših športnikov, lahko-atletov in pridite na tekmovanje.
—s. Plavalne tekme na Mariborskem
otoku. So danes v petek popoldne, jutri v soboto in v nedeljo ves dan. Cene so se nekoliko povišale, in sicer pri stojiščih 1 in 2, to je 3 dinarjev; sedeži so na razpolago po 5 in 10 dinarjev.
 s. Odbor za delegiranje sodnikov pri
OOLNP, službeno. Tekme za pokal prometnega ministra sodijo; v soboto Hermes (Ljubljana) ; SK Železničar (Sarajevo) g. Bizjak; SK Železničar (Maribor) ; SK Železničar (Zagreb) g. Vesnaver. v nedeljo sodi tekmo premagancev prejšnjega dne g. Kopte, zmagovalcev pa g.^Vesna-ver.
Razvoj strelskega športa na meji
•top giUAuf OAi&nfmpm voljstvo, ker so šotori, dobra postreže«,
Preteklo nedeljo se je vršila v obmejnem Sv. Juriju 4. tekma zveznih strelskih družin.
Razen domačinov se tekmovanja udeležili v velikem številu strelci iz Svečine, Sv.
Križa, Košakov, Podlehnika in Maribora. Mimo članov strelskih družin pa je tudi tekmovala mladina, in sicer z zračno puško. Pred pričetkom tekmovanja je agilni predsednik strelske družine pri Sv. Juriju Stanka Terčelj pozdravil strelce ter podčrtaval v kratkih besedah pomen strelskega pokre-ta ob meji. V imenu mariborskega strelskega okrožja je spregovoril prof. Pero Cestnik, nakar se Je pričelo streljanje, ki je trajalo do mraka. Organizacija tekme je bila vzorna in je bilo na tekmovanju oddanih okrog 2500 strelov. V posameznih disciplinah je bila konkurenca zelo ostra in so se na nekaterih tarčah dosegli krasni rezultati. Na posameznih tarčah so bili rezultati naslednji:
Zmagovalna tarča; 1. Ivan Lavrenčič (Sv.
Jurij) 173 krogov; 2. Ivan Gamzer (Svečina) 168; 8. Al. Paskolo (Svečina) 162; 4. Stanko Terčelj (Sv, Jurij) 161; 5. I. Dreisibner (Svečina) 150; 6. Jože Švajncer (Sv. Jurij) 137. Izven konkurence je prof. Pero Cestnik dosegel 193 krogov.
Kmečka tarča: 1. Josip Vračko (Sv. Jurij) 87 krogov; 2. Terčelj (Sv. Jurij) 82; 3. A. Paskolo (Svečina) 80; 4. Vinko Drev (Pod-
lehnik) 76; 5. A. Fanedl (Sv. Jurij) 72; 0. Jos. Hlade (Sv. Jurij) 72; 7. Jos. Klade (Sv. Križ) 70; 8. K. Harih (Sv. Križ) 70; 9. I. Dreisibner 69; 10.. F. Dobaj (Sv. Jurij) 69; 11. I. Lavrenčič (Sv Jurij) 60; 12. J. Koncili (Podlehnik) 68; 13. F. Lončar (Podlehnik) 67; 14. Gamzer 64; 15. Adolf Verdonik (Sv. Križ) 60 krogov.
Tarča Maribor: 1. prof. Cestnik (Maribor) 82 krogov; 2. Stanko Terčeli (Sv. Juri D 81 ; 3. I. Lavrenčič (Sv. Jurij) 80; 4. K, Harih (Sv. Križ) 78 krogov.
Malokaliberska tarča. 1. prof. Pero Cestnik 85; 2. I. Lavrenčič 82; 3. St. Terčelj 80; 4. Dreisibner 78 krogov.
Dcca: 1. Ivan Vračko 98; 2. Iv. Šrajncer 98; 3. Ljubo Robnik (Maribor) 90; L R. Kranjc 93; 5. Iv. Hlade 92: 6. TI. Miha Klade 91; 7. J. Lavrenčič 87; 8. Fric Leber 86; 9. Sl. Moravec (Maribor) 84 krogov.
Po končanem tekmovanju je sledila razdelitev nagrad, ki so bile prav lepe in primerne. Nato se je razvila na gostilniškem vrtu g. Hladeta prosta zabava s plesom, ki je potekla zelo animirano. Da je prireditev vsestransko tako lepo uspela, je zasluga vseh obmejnih strolcev in gostov, v prvi vrsti pa predsednika strelske družine pri Sv. Juriju g. Stanka Terčelja in šolekega upravitelja Šafariča.
Drobiž iz mesta in okolice	^ ^	^ ^ ■
—m Zveza kulturnih društev v Mari- —cn. Goril Ne mline skoraj dan, da obla- I	ric iv	Pj
—m Zveza kulturnih društev v Maribora bo predložila obračun svojega deta v nedeljo 11. avgusta, ko se bo v okvirju Mariborskega tedna vršfl ob 10. uri ▼ mali dvorani Narodnega doma občni zbor. Pričakovan Je, da se bodo tega občnega zbora, ki bo obenem jubilejni občni Bbor, udeležila vdan jena društva v pokrom številu.
—m Slovesna otvoritev nov« oeate. Banovinske. cesta prvega reda Sv. Benedikta — Gornja Radgona bo koncem tega meseca dogotovljena to bo svečana otvoritev te prevažme ceste dne 1. septembra t. 1. .
— Tretje letošnje slavje obmejnega gasilstva bo v nedeljo, dne 11. t. m. piri Sv. Benediktu v Štev. goricah. Po velikih obmejnih gasilskih slavjih na Peanici ta pri Sv. Trojici bodo tudi benedlški gasilci imeli svoj praznik, ko bodo razvili svoj prapor.	•
SKRBI... ? Obiščite psihografologa KARMA HA v hotelu »ZAJViOKO«. Ostane samo do 10. t. m. Odgovorja tudi na korespondenco.
—m. Pozor pred ponarejenimi kovanci 1 Zadnje dni »e pojavljajo na »Mariborskem tednu« ponarejeni 19 to 50 Din kovanci, ln eicer največ pri goetiiniških obratih, pa budi pri raznih zabavnih atrakcijah so pri zaključku blagajne ugotovili nekaj ponarejenih kovancev. Policija Je dognala, da spravlja ponarejene kovance v promet neka dobra organizirana tolpa.
—m. Kolesarska tekma gluhonemih, ki se preteklo nedeljo zaradi slabega vremena ni vršila, bo v nedeljo 11. t. m. na progi Maribor — Fala — Maribor. Start bo db 6. uri zjutraj pri km 1 m Koroški cesti.
—-m. Smrt pod vozom. V ngomjem Jakobskem dolu ee je pripetita smrtna nesreča, katere žrtev Je bila dekle Alojzija HRANILNE KNJIŽICE TTngeriova te JaktVbekega dola. Po nesreč-	kupite	ali prodate najugodneje
nem naključju je prišla, dekla pod težko na.	potom	Bančno - kom. zavoda,
1 oženi vo«, ki Ji je zdrobil lobanjo, tako, I Maribor, Aleksandrova c. 40. da Jo obležala na mostu mrtva	3404
Goril Ne mine skoraj dan, da obla-ne hi bil prijavljen kakšen požar. 231aetl na Dravskem polju neprestano gori to Imajo naši orožniki veliko poela s tem, da ugotovijo, kako je ogenj nastal. Tako Je požar uničil posestniku Ivanu Peternelu v ZgoraJI Polskavi kozolec. Pri Sv. Barbari Je agorel posestniku Martinu Kore-akedeoj, v Račah pa j« požar vpe-poeeetnloi PavM Kmetičevi vso domačijo z vsem inventarjem vred.
. m Vbog&jme prosil In kradel. Po Dravski dolini Je prosil za mllodare 28 letni brezposelni deavec Josip Zgonc. Potrkal je na vratih raznih posestnikov to drugih ljudeh. Ko pa je odšel, so vselej ljudje opazili, da Jim manjkalo razni predmeti. Tako je nekemu posestniku iz-gtaffia nova Obleka, drugemu čevlji itd. Takoj bo sumih, da je stvari ukradel mladi berač ter tatvine prijavili orožnikom, ki so ga naposled izsledili ter aretirali. Pri zaslišanju je priznal svoje grehe, izgovarjal pa se je, da je zato kradel, ker mu ljudje niso hoteli dati podpore.
Društveni nastop v Račah
Nastop Sokolskega društva Rače s sodelovanjem sosednjih društev (Hoče, Slivnica, Fram Pragersko in Sv. Marjeta na Dravskem polju ter čete Zgornja Polskava) je pokazal, da sokolske edinice da Dravskem polju počasi sicer a sigurno svoje delo izpopolnjujejo. Skoro vse edinice imajo že svoja letna telovadišča in v nedeljo 4. avgusta, ga je z nastopam otvorilo tudi Sok. društvo Rače.
Vajam dece (42) Je manjkala enotnost izvajanja ker najbrž ni bilo dovolj skupnih vaj. Moški naraščaj (23) je izvedel vaje splošno dobro, le nekako površno izdelani gibi in kritje je nekoliko motilo Igre dece (30) so bile prav živahne in dobro izbrane. Pri ženskem naraščaju (18) je bilo kritje precej pomanjkljivo Prav dober je bil bojni tek moškega naraščaja (12), medtem, ko bi štafeta 180—120—60 lahko brez Škode Izostala, ker telovadišče ni primemo, člani so proste vaje izvedli dobro, le število (12) je bilo vsekakor premalo. Prav Čedne, dasi enostavne, in strumno izvedene so bile
skupine dece in naraščaja čete Zgornja Polskava pod vodstvom br. Radiča. Člani na drogu so pokazali nekaj uspelih prvin, vendar vrsta nikakor ni bila harmonična. Telovadec, ki no obvlada najenostavnejših prvin, ne spada na javni nastop, ker kvari celoto, ki je pripravljena in sigurna. — Organizacija nastopa je bila brezhibna, grajati je le neenotnost iji nepopolnost telovadnih krojev.
Uvodomn je pozdravil občinstvo, ki ga je bilo zelo malo, in telovadeče br. starosta ter župni zastopnik br. Dojčinovič. Sodelovala je sokolska godba iz Središča.
Celoten nastop je ]x>kazul, da dežela pronica v bistvu sokolskega dela in je nastop v tem pravcu dobro uspel. Vodstvo nastopa je imel br. načelnik Maraus in s. načelnica. Po tej poti dalje in vedno boljše ;n popolnejše. Zdravo;	l.M.
Požara fcrez I««mca
V Račah je včeraj zgorelo stanovanjsko to gospodarsko poslopje posestnice Pavle Kmetičeve, žrtev plamenov je postala tudi vsa zaloga krme in vse gospodarsko orodje, škode je okrog 45.000 Din. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
SPREJMEM GOSPODA na hrano ta stanovanje. Vrba-nova ulica 28, pritličje,desno, Maribor.	3441
DVA DIJAKA ■prejmem v dobro oskrbo. Kopalnica na razpolago. Stolna ul. 1/1, vrata 3, Maribor. 8440
DVE GOSPODIČNI
sprejmem na stanovanje ta hrano. Frankopanova 15 na dvorlflču, desno. Maribor. 3438
GRADI« AU GRAŠČINO kupim samo za nizko ceno od par (nekoliko) tisoč dinarjev. Ponudbe pod »Gradič« na upravo »Večemika«.	3488
Nedosegljiv po svoji kvaliteti ie
MALI CONTINENTAL
pisalni stroj.
5 let jamstvo! Samoprodaja
Ivan Legat
orva specijalna poprav-'alnica pisarniških strojev 'arlbor, Vetrinlska ul. 30 l’el. 24-84 — podružnica l.jubljana, Prešernova 44 telefon 26 - 36
Zahuala
Na tem mestu izrekam prisrčno zahvalo vsem, ki so spremljali mojega predragega svaka na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam gosp. polkovniku v pok. Raktelu, ki je v zadnjih trenutkih stal mojemu svaku ob strani, nadalje se zahvaljujem g. Kaduncu, ravnatelju drž. učiteljišča in uredniku g. Reharju, ki sta se ob grobu poslovila s prisrčnimi besedami od blagega pokojnika, kakor tudi gospodu dr. Pavlu Potočniku, dr. Poljancu, dr. Dolarju, prof. Šilihu, članom umetniškega kluba »Brazde« in dragim. Najtopleje se zahvaljujem čč. duhovščini. Iskrena hvala tudi za prekrasno cvetje.
Maribor, dne 7. avgusta 1935.
IDA GVAJC, svakinja.
3443
DNEVNE VESTI
— Naši delegati na mednarodni ko• misiji za kazensko pravo Pravosodni minister je določil v sporazumu z mi* nistrskim predsednikom za delegate naše države v mednarodni komisiji za kazensko pravo in kaznilnice prote* sorje juridičnih fakultet dr. Stanka Franka iz Zagreba, dr. Tomo Živano* viča iz Beograda in dr. Metoda Dolen* ca iz Ljubljane. Doslej je zastopal našo državo v tej komisiji vedno samo dr. Tomo Živanovič.
— Izlet naših avtomobilistov v Bob garijo. Bolgarski avtoklub je sprejel z naj večjim veseljem predlog naSega av» tokluba, da prirede naši avtomobilisti skupni izlet v Bolgarijo. Bolgarski av* toklub sestavi poseben program za bv> vartje naših avtomobilistov v Bolgariji in sporazumno z državnimi oblastmi bo ukrenjeno vse potrebno, da odneso naši avtomobilisti iz Bolgarije čim pri« jetnej&e vtise. Izletniki krenejo na pot najbrž 15. septembra in posetijo naj* prej Sofijo, potem pa vse večie kraje do Varne. Potovanje bo trajalo 8—10 dni.
—Ameriški in angleški turisti v Dalmaciji. Včeraj ziutraj je priplul iz Benetk v Srdit angleški prekoocean* ski parnik »Citv of Napur«, ki Je pri* peljal 280 letoviščarjev, večinoma Ang ležev. Potniki so se izkrcali in si ogle* dali mesto, zvečer so se na odpeliali proti Grčiji. V Dubrovnik ie nrispel parnik »Roma«, ki je pripeljal 751 tu< ristov, večinoma Američanov. S parni* kom »Zagreb« ie prispela včeraj, v Split skupina Francozov, jutri pa pri* spe 2^ Svicaripv.
— General Gajda v Dubrovniku. V Dubrovniku se mudi na počitnicah biv ši šef češkoslovaškega generalnega šta« ba m vodii Čp*Vo«lovaškib fašistov ge neratl Gajda. Iz Dubrovnika odpotuje v Italijo.
Razpis glasbene nagrade. Ustanova Elizabeth Spragne Cooilidge Je razpisala nagrado 1000 (entisoč) dolarjev za delo komorne glasbe, napteano za godalni kvartet brez klavirja. Tekmovanja se lahko udeležijo skladatelji vseh narodnosti. Rok za vlaganje del poteče 30. septembra 1936. Rokopisi (partiture in posamezni glasovi) naj se pošljejo anonimno—vendar s polnim menom in na-ianičnim naslovom skladatelja v priloženi zapečateni kuverti — na naslov: Liibrary of comgres, Division of miusik »Elizabeth Spragne Coolidge Foundation« — Washington. V poštev pridejo »a mo takšna originalna dela C ne aramš-mani), ki se še niso nikdar javno izvajala. Skladateljev rokopis ostane last Kongresne biblioteke, in se vnese v zlbirko rokopisov omenjene knjižnice. Nagrajeno delo se bo proizvajalo prvič na bodočem festivalu komorne glasbe v Kongresni biblioteki spomladi leta 1937, Vsa doposlana dela bodo podvržena pravilom tega natečaja.
— Živahen promet na suSaSkem aerodromu. V nedeljo bo na snSaSkem letaKSčoi velik letalski mli+ing. Zračni promet je M! otvcurjen leta 1930 in vsaik dan je letalo samo enkrat, zdaj pa prileti na SirSak visafc dlan ie pet letal. Lani je Slo preko sw5aaee-ga letališča 3.000 potnikov, letos bo pa promet še večji. Prihodnje leto dobi SuSak 75ra£no zveao z Raibom, Šibenikom, SpKtoan Dubrovnikom in Kotorom.
  Domovi JS v Primorju so polni. Da
omogoči počitnice na morju tudi mladini je začela Jadranska straža graditi n« Jadran« domove. Letos so njene kolonije polne. Pomladek JS iz Maribora je na počitnicah ▼ Baikiru, niiSki v Spliitu, zagrebški v Jolsi, petrovaradinski v Omiršu, beograjski v Bje-loj, sarajevski v Budvi itd. Oblaetni Odbor JS v Ljubljani, Osijeku in na Ceriin>u nameravajo zgraditi na Jadranu domove.
— Angležinje navdufene za lepoto Hvara. V Hvair je prispelo 36 profesor iz Londona. Angležinje »o navdušene za naravne lepote Hvara, a posebno ®o jih očaraO kulturni in zgodovinski spomeniki ter stare slike v katedrali in s-moetanu.
— 2,000.000 za volitve v delavskem zavarovanju. Minister socijalne politike in pa-
radnega zdravja je ustregel splošni zahtevi po volitvah v delavskem socialnem zavarovanju. Volitve pa ne bodlo smele veljati več nego 2,000.000. Po starem volilnem redu bi veljale okrog 5,000.000.
  Konferenca gospodarskih zbornic. Danes se je pričela v Beogradu kamierenca goepodarekih zibornlc, na kateri ee bo obravnavalo vpraSamje kmečkih dolgov lin druga važna gospodarska vprašanja. Pred-no izda uredtoo o tomeCkih dolgovih hoče vlada vedeti kaikfino »talidče Bavsseanajo v tem pogledu gospodarske ribarnice. Ia Ljubljane je odipotoval na konferenco glavni tajnik ZTOI g. Ivan Mohorič.
— Izlet hrvatoklb planincev v Julijske Alpe In Kamniške planine. Hrva/tsko planinsko društvo priredi od 16. do IS. t. m. za svoje dame etapen telet v JuiMjske Alpe ln Kamnii&ke planine. Glavna skupina ee adtpelje iz Zagreba 17. t, m. opoldne. Onim, ki jima bo mogoče odipotovatd prej, ee pa odpeljejo že 14. odmoeno 16. t. m. Glede tur se bodo planinci sami domenili.
— Z avtobusom na svetovno razstavo v Bruselj Zveoa za tujakrt promet v Ljubljani priredi drugi ialet c arvtobusoan na svetovno raaetanro v Bruslju. Zadnja dan za prijave je jutri. Vprašate one, ki so se vudeležild prvega teleta ln prepričali ee boste, kako krasna, polna znamenitosti in naravnih lepot Je ta pot. čfloveku ostane tako potovanje v neissfbrisnem spominu.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo In toplo vreme, možnost neviht. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 3<2, v Zagrebu 31, v Skoplju 30, v Ljubljani 29.2, v Beogradu 28, v Sarajevu 27, v Mariboru 26, v Rogaški Slatini 25. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5, temperatura je znašala lfi.fi.
— Smrtna nesreča. Na cesti Virovitica-Cornji Miboljac je padel s tovarn ega avtomobila delavec Dušan Stojanovič tako nesrečno, da mu je počila lobanj*. Plrepelja« so ga v bolnico, kjer je kmalu unirl. Ker ni imel denarja je zlezel skrivaj na tovorni avomobdl ln se skril med deske, da ga gospodar ni opazni Na ostrem ovinku je pa padel z avtomobila.
Iz Ljubljane
—lj Invazija beračev v Ljubljano. Dane« so že zgodaj zjutraj pritisnili v mesto berači od vseh strani. Prihajali so mladi in stari, moški in ženske, nekateri podpore res potrebni, večina pa serve ornih, ki je niso potrebni in ki beračijo iz navade. Berače pa je čakalo danes neprijetno presenečenje, kajti komaj so se prav mogli lotiti posla, že so jim bili za petami stražniki in detektivi, ki so jih do opoldne polovili cele gruče ter jih odpeljali na po-Jidjo. Med aretiranci so b4H tudi ne kateri večji greftnilci, ki so jih po zaslišanju oddali na sodidče dočim so druge kaznovali policijsko, nekatere poslali odgonsklm potom v njihove pristojne občine.
—lj Avto podrl kolesarko. Na Vidov, danski cesti se je pripetila davi nekaj pred 8 huda nesreča katere žrtev je postala 371etna likarica Ivana Brbežnikova, doma iz Tomačevega, ualužbena pa pri Reichu na Poljanskem nasipu. Brbežni-kova je privozila po Vidovdanski cesti, bač tedaj pa Je pridirjal ne a posebno brzino okrog vogla šofer Lojze H. Avto je kolesarko odbil, da je padla po tleh in obležala nezavestna. Šofer je vos takoj ustavil, pomesrečenko naložil in jo odpeljal v bolnico. Pri karambolu je Brbežnikova dobila težke notranje poškodbe in hude praske po vsem telesu.
—lj Samomor narednika. Včeraj zjutraj so pripenjali v vojaSko bolnico mrtvega 28 let-nega narednika Bdivarda Dolterja lz Me>t-like. Dol ter je bil še nedavno v službi v vodttti bolnici, od koder je bil premeščen v vodno bolnico v Osijek. Včeraj je naenkrat prižel v Ljubljano, obleka! je svoje znance v vojni bolnici in jim pravil, da prihaja po važnih opravkih. Potem ee Je poslovil od njih In s prijatelji popival vso noč. Končno so se s taksijem odpeljali pred neko kavarno, tal ta čas ko so stopili njegovi to-variSi v kavarno se je Dolter zunaj ustrelil z vojaškim samokresom v glavo, da bo Izstopili možgani. Ka ga je pognalo v smirt ni znano.
—IJ Za avtobusni Izlet v Logarsko dolino 'm na Ljubelj, v nedeljo 11. t. m. sprejema »Putnik«. Prijave do sobote.
Krap«! domače blago!
Občutljiv barometer
—Pomislite, gospod, moj barometer je tako občutljiv, da je onega dne, ko mi je ušla žena, kazal baš na lepo vreme.
" Zvočni kino Dvor "7""
Telefon 27-80 Dane« ob 4, 7. in 9. uri
PRINC AHMED
1001 NOČ Dopolnilo: Bikoborbe v Španiji.
Vstopnina v parter Din 3.50
Iz Cel]a
—c. Avtobusna proga Celje — Logarska dolina v nevarnosti. Koncesija mestnega avtobusnega podjetja v Celju za progo Oelje—Logarska dolina Je potekla Prometno ministrstvo pa poskuSa preprečiti podelitev nove koncesije m to progo, ker smatra, da konkurira železnici. 6e bi se ta namera uresničila bi Oelje izgubilo neposredno zvezo z Gornjo Savinjsko in Logarsko dolino, kjer je tujski pro. met po otvoritvi avtobusne zveze Celje Logarska dolina izredno oživel ter privabil goste iz raznih krajev države in inozemstva. Interesi tujskega prometa nujno zahtevajo, da dobi mestno avtobusno po-jetje čim prej novo koncesijo zato važno progo.
—c. Mestna knjižnica bo od 12. do 19. t. m. zaprta, 20. t. m. pa začne zopet poslovati.	.
 c. Nov Šahovski klub. Pred dnevi je
bil ustanovljen šahovski klub v Gaberju pri Celju. Za predsednika je bil izvoljen
Emil Csorgfi.
—c. Obrtno razstavo v Celju je obiskalo v nedeljo, ponedeljek in včeraj že okrog
7.000	ljudi. Obisk presega vsa pričakovanja .
Iz Laškega
—	Osebna vest. Novi sre/.ki sanitetni referent g. dr. Fran Delak je prevzel s 1. avgustom uradne posle pri tu^ajšnem srezkem nflC^lstvu.
—	Hineljska pricesa. Na splošno željo ponovi sokolski dramski odsek v soboto 10. tm. ob 20 uri priljubljeno Gobcevo opereto: »Hmeljaka princesa.«
— Ustinovih. Utrujeni od težkega dela so Marinkovi na Slivnem spali v noči od 81. julija na 1. avgusta, da bi jih ludi grom ne bil prebudil. To priliko so izrabili predrzni tatiči ter vlomili v sobo, kjer so vohali plen, ki ni bil baš -,lab. Odnesli so nad 3000 Din gotovine ter večjo množino jajc in zalogo zabele. Plena pa se niso dolgo veselili, ker jih je na pobudo tukajšnje žandarmerljske Staniče zalotila celjska žandarnierlja baš ko so si v gostilni »na škarpi« na Bregu pri Celju delili plen.
— Avtomobilisti pozor! Radi večjih popravil bo banovinska cesta:	Trbovlje-rMarija Reka v odseku: Marija Reka—Podmeja do 30. septembra zaprta za vsak avtomobilski in težki vozni promet.
— Nedelja v znamenju športa. S.K. Laško je priredil v nedeljo športni dan, ki je privabil — poleg športnikov — številno publiko v Laško. Z izletniškim vlakom pa se je pripeljalo tudi 80 Zagrebčanov. V dopoldanskem štafetnem teku. 4 x 100 m je odnesel prvenstvo S.K. Celje (:predhodni pokal:); sledila sta mu S.K. Celje (iprehodni pokal:);
V	distančnem teku 1500 m pa sta zmagala: Matko in Haas (:S.K. Laško:). Popoldne pa so se odigrale nogometne tekme, od katerih je bila poeebno revanžna tekma med S.K. Laško ter trgovskim S.K. Zagreb nadvse zanimiva. Moštvo obeh klubov je igralo i elanom, vendar pa so bili Zagrebčani v premo-Si in vodili v obeh polčasih. Poeebno v na padu so bili mojstri ter dosegli tudi temu pirmeme rezultate 5:2 (1:0). Po tekmah se je razvila živahna zabava na veseličnem prostoru. Pri tej priliki so zalili zmagovalci zabite gole s 5aSo rujnega. Pridružili so se jim tudi premaganci, ki so jim bili pri tej tekmi popolnoma kos. Kljub lokalpatrioti-čnemu navdušenju posameznih klubov pa je bilo slovo nadvse prijateljsko. Pri pestrem sporedu dneva je prišel pač vsak na svoj račun ln bi se menda celo Tirolec ne bil mogel pritožiti.
Med gornjegrajskim! „purgarji“
Ljubljančani poznajo bolje Dunaj, kakor Gornji grad
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9*/4 zvefier Film petja in smeha
PARIŠKA DEKLETA
Vstopnina 4.50. 6-50 in 10 D ki
Ljubljana, ). avgusta. Naši meščani mislijo, da se zdaj ne godi in ne zgodo nič nikjer, ker se ne zgodi v Ljubljani. »Purgarji« po deželi so pa oživljeni, da ves svet prezira njihove dogodike in kraje in da za nje niso odprti niti tujsko prometni registri. In v resnici je pri nas mnogo leph, pa tudi znamenitih krajev, ki niso mnogo znam niti po imenu. Takšne kraje je torej treba odkrivati kakor Krištof Kolumb Ameriko. Reporter je prejšnje dni brusil pete po stranskih cestah med nišlmi najprijetnejšimi letovišči. Torba je bila kmalu polna, kajti reporter pri na6 m vsakdanja prikazen v krajih, ki ne morejo živeti od same svetovne slave. No, pojdimo iz Kamnika v Gornji grad I
Najprej malo zemljepisa. Kje je (Jornji grad? Samo pet ur hoda od Kamnika ali dve uri vožnje s kolesom. Hudi turisti jo primahajo v (jornji grad celo v štirih urah. Kljub temu pa poznajo Ljubljančani bolje Dunaj kakor Gornji grad. O Gornjem gradu vedo le, da v njem preživlja pokoj nadškof Jeglič in da so v gornjegrajskem okraju veliki škofijski gozdovi. Nekoliko popularnosti si je pridobil Gornji grad tudi, ker je v njegovem okraju izvaljen poslanec Mačkove liste. Zato se pač godu izletniku, ko prvič zagleda s Črnivca pod seboj gornjegrajsko dolino kakor Izraelcem, ko so zagledali Obljubljeno deželo. Kdo bi si mislil, da je lepo tudi onstTan Kamnika in še celo na oni strani bivše meje med Štajersko in Kranjsko. Črnivec je naš Semmering kar se prepriča kaj kmalu kolesar, ko se preda vetrovom in usodi ter smukne z vrha v krasno dolino kakor bi ga nosili sami angelci. Krmariti pa seveda mora sam, kajti angelci bi ga lahko zanesli s ceste na ost rih ovinkov tja doli, kjer bi mu najbrž vzelo za vedno sapo. Nebeška je takšna vožnja ob globokih prepadin, ko je »ves svet« razprostrt pod teboj, ko te zdaj zajame aro-motičon gozdni zrak, zdaj ti pomežikne solnce in zadiše livade, polja, cesta pa beži pod kolesom, kakor da frčaš na toboganskem traku. Menina planina na desni je en sam pragozd, temno zelen brez lis ter go-ljav,.pod njo pa je vesela dolina, polna svet lih, vabečih barv in sploh je vse veselo, ljubko, brez ostrosti. Vendar to ni nižinski svet, ne, planinski je, planinski je zrak, planinske so barve, planinsko je solnce in tudi Dreta, srebrna vodna dreta, je hči planin. Preden je konec klanca, mora kolesar ustaviti, tako je prevzet nad pogledom na Novo Štifto, in osi so nevarno razgrete.
V Gornjem gradu so obhajali fantovsko nedeljo. Letoviščarji so stali na pragih hiš in občudovali procesijo. Godci so korajžno »žingali« veselo koračnico, fantje so pa moško korakali ter čutili, da se po njih pasejo oči deklet. Ob Dreti so pa vihrale zastavice ob novem kopališču. Tržani so se pripravljali na slovesen dogodek, na otvoritev kopališča, V gostilnah so možev ali hribovski magnati, sami kralji na Betajnovi. Letoviščarjev je bilo povsod dovolj. Najbrž jih j« v Gornjem gradu toliko, ker o tem kraju nihde ne piše. da je lep. Letos je cela nekdo pisal, da ni-bolj pustega kra ja in da se mora žrtvovati, kdor hoče živeti v njem. Kljub temu so pa v Gornjem gradu letoviščarji tako zadovoljna, da jih bo kmalu v njem več ko domačinov. Med njimi so tudi pristni tujci in ne le oni. ki bi radi veljali za tujce in zaradi tega »ne znajo« slovenski. V Gornjem gradu pa tudi znajo ceniti tujce kot prave goste in se zavedajo, da tujci niso zaradi njih. Tako ti postrežejo, da se začneš šteti med visoke zverine. Da, dobro nam je tukaj biti... v tej »puščavi«. Nekdo je potuhtal, da je Gornji grad odrezan od sveita, tržani pa so o svetu prav tako dobro poučeni kakor Ljubljančani. Vsak dan Stajo že zjutraj ob 9. ljubljanske jutranje liste, in sicer tako pazljivo, da ti vedo povedati za več mesc-cev nazaj, o čem smo se lagali. Na cesti sre čuješ fante in može, Id jim gledajo listi iz žepov. Saimo letoviščarji se ne brigajo za ves svet, razen nekaterih, ki nestrpno pričakujejo vsak dan pošto prihod avtobusa. Na klopeh v senci posedajo ald čakajo pri
fardizerj.u, zlasti dame, da bi jih pomladil. Nekateri se pomlajujejo v Dreti, toda doslej so se vode nekoliko izogibali, kar zagradi sramežljivosti niso hotei oblafiiti kopalnih blek med grmovjem. Zdaj jim je ustreglo Olepšavalno in tujsko prometno društvo, ki je zgradilo pod jezom, kjer je bila včasih žaga, lepe kabine in skupni slačilnici
Toda ne smete misliti, da sc tržani hvalijo s svojimi pridobitvami in da pričakujejo kakšne poročilo o otvoritvi svojega kopališča. Sprijaznili so že s tem, da je ves svet odrezan od njih, čeprav oni niso od njega ter da nihče noče ničesar vedeti o Gornjem gradu. Gornji grad si pač mora vsak sam odkriti in kdor ne hodi slep po tem lepem svetu, bo kmalu odkril, kar vam je zdaj hotel Teporter. »Odkritelju« pa ni treba baš cveteti cekini v žepu, kajti Gor-nji grad je letovališče po svoji lepoti in vsem, samo po gostilniških računih r)i, zlasti, če piješ mleko.
Iz Višnje gore
— Komandir orožniške stanice premešien.
Na lastno prošnjo je bdi premeščen iz Višnje gore v Ljubljano komandir orožniške stanice g. Ivan Kovačič. Služboval je pn nas več let itn bil splošno priljubljen. Na novem službenem mestu mu želimo obilo uspehov. Na njegovo mesto je prišel orožniški narednik g. Mlinarič iz Vevč pri Ljubi ja/ni. Upamo, dn bomo tudi z novim komandirjem oro-žmišfke^ stanice tako zadovoljni ik&kar smo bili z g. Kovačičem.
Zopet pretep. V nedeljo so se zopet spoprijeli vročekrvni fantje v Lučah na šoli, kjer ju je Boštjančič iz Veldlke Loke pošteno izlcuipil. Naj bi fantje vendarle prišli do spoznanja, da delajo pretepi našemu ljudstvu samo srrmoto.
■ Cesta na Polževo. Dela na novi cesti hitro napredujejo in čez nekaj te-dtnov. bo cesta do vasi Z a vrtače tiik pod Polževem že dograjena. Potem bodo tudi utihnile pritožbe, da se do Polževega z motornim vozilom ne da priti. Izletnikov je vedno več in vsi se pohvalno izražajo o Polževem, M postaja prava privlačnost Dolenjske. Tu vidimo kaj se da klju!b težkim časom storiti v enem letu, če primejo za delo možje, ki so jim splošne koristi pri srcu.
Iz Metlike
Letni nastop metliškega Sokola, v ne. deljo U. avgusta priredi metliški Sokol svoj redni letni nastop, združen z veselico na grajskem vrtu. Društvo nam bo pokazalo sadove svojega dela med lotom m smo prepričani, da ne bo člana ali meščana, ki prireditve ne bi posetil. Ker bodo naše lepe dame tudi to pot vzorno skrbele za telesna krepčila, bo uspeh gotovo še lepši.
Zelo se Je mudilo. Avtobusni tank ki ie naš arez preskrboval s pitno vodo je ljubljanska občina že odpoklicala nazai ker so se menda v Ljubljani zaradi prevelike števila ulic, ki so Jih prej škropili a sedai na rovaš belokranjske suše pustili nrašne ljudje pritoževali, v Beli Krajini je Z^ reč bilo te dni nekaj dežja, ki pa za našo kraško zemljo m kdovekaj prida zalegel.
Sobota, 10. avgusta
Ljubljana. 12.00: Vožnja neznano kam (kar brez cilja, bree posl a j to bo pravi dl-rendaj). — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Čas, obvestila. — 13.15: Vožnja neanano kam (kor br-erc cilja, brez postaj to bo pravi direndaj). 18.00: Na delopust _ vi-eeli.h lic!
— Radijski orkester. — 18.50: Zunanji politični pregled (dir. Jug) — 10.10; C'as, vreme, poročila, spored, obvestila. — 10.30: Niac ura. _ 20.00: Mamzelle Nitouoho (radijska opereta). — 22.00: Cas, vreme, poročila, sipored. — 22.10: Lahkih nog okrog. Koncert plesne giasbe, izvaja radijski orkester.
MARIJ SKALAN
ROMAN
Si d. a Silanova
Naj zaradi temnih strahov, ki so morda sipfoh samo prazne fantetsije, nW-jem to veliko ljubezen in z njo svojo in njegovo življenjsko srečo? Kdo mi daje to pravico? Ako je ta ljubezen resnična, potem sem samo del polovice, ki je šele z njim celota. Da, celota, tudi on...«
Razum pa ni popustil:
»In vendar se tu ne smem prenagliti! Ne smem brez temeljite premišljenosti planiti k njemu in se mu obesM okoli vratu. Tedaj me seveda ne bd mogel pehniti od sebe. Storil bi po moji želji, četudi morda proti resni&ii volj. Ne, tu je treba premišljenosti, skrajne previdnosti.«
Snovala je načrte, jih preizkušala in spet podirala, nazadnje je pa odločila:
»Ne, dokler se oče ne vmne, ne smem k njemu. Sele tedaj, ako res ne bo nobene druge rešitve, bom poiztousflla to edino. Dotlej pa moram pripraviti do odtenka sleherne besede in kretnje izdelan načrt...«
Ob istem času kakor Josip Silan, je pa bil obveščen o polomu milanske družbe tudi Adolf Rogan, H je v zadnjih mesecih raapredel povsod izvrstno organizirano vohunsko službo, da je mogel biiti takoj in to&no poučen o vseh SManovth gospodarskih zadevah, morda celo pirej in še bolje kakor Josip Silan
amm v svoji topilo zafauiTjeni delovni sobi si je zadovoljno pomel roke. Na njegovem debelem, zaibreMem obrazu se je pojavili zloben smehljaj zmagoslavja :
»Talko torej«, si je dejal, »biftika je dobljena, Satanovima je naša. Moj nos je dobro vohaiL Novi milijoni... Sedaj je postavljena za Rogamov rod trdna podlaga. Zaenkrat Rogan senior, potem pa Evgen v Mariboru, Ervin v Hrušni-cl Samo ko ne bi bil ves njen...«
Misel na pokojno ženo mu je pregnala zadovoljni smehljaj. Udarila mu je v spomin kakor nekaj neprijetnega, slkirajno mučnega, še vedno, po letih njene smrti, je čutil nezmanjšano njeno etično moč to višino, ki je tako daleč presegala njegove nižine, v katerih je grabil bogastvo preko solz in krvi stotin nesrečnikov. V značaju obeh svojih sinov, dasti Ervina, je čutil njeno moralno zmago nad seboj in ji sramote bega poraza niti po smrti ni mogel odpustiti. Naposled je pa jezno zamahnil z desnico in si s silo vse svoje energije pregnal nevšečmo miBeil, kakor vselej, kadar se mu je priibližaila v uri stiske aili zmage.
»Preč! Adolf Rogan ne sme poznati sentimentalnosti, poznati mora samo neizprosno napredovanje do ciljev. Kar se mi postavi na pot, mora pasti! Silan
se je otepal do danes. Ujetega som imel na trnku kakor sulca, pa je ie vedno upal, da se Izmuame. Sedaj ga imam na suhem. Ha-ha-ha... To bo senzacija: Si-lanovima Roganova; Silan, ponosni, oholi Silan na cesti.
Dvignil je aLužalko s telefona, zavrtel s svojim debelim, narodnim kazalcem kolesce s Številkami in klical po vrati denarne zavode, svojega odvetnika in vse tiste, ki jOi je bilo iz previdnosti treba obvestiti, da se je Silanovi-na dokončno prodrla ta je edina pot fte konkuurz. Odvetnika j? povabil k sebi, da se z njim posvetuje bi Izdela načrt za »likvidacijo te zadeve«, kakor je de-jaL
Ko »e je Josip Silan pripeljal v Ma-riibor, je krožila senzacionalna vest o njegovemu polomu že od enega do drugega konca. Prijatelji so si jo pripovedovali po ulicah, kavarnah ta poslovalnicah. Bini so pomilovali Silana ln kleli Rogana, drugi so se Škodoželjno smejali, tretjim je pa bilo vse le zanimiva novica.	\
V	baraki so »prejeli Silana tako hladno, da ae je zdrznil in takoj zaslutil:
»2e vedo... Kako »o mogli lavedeti? Rogan... Torej je vse, prav vse izgubljeno...«
Pogovor z ravnateljem mu je docela pot idil to zlo slniitm'o.
»Gospod Silan«, je dejal, »resnično obžalujem, ali pomagati ne morem. Dobro veste, kako visoteo vas je cenil naš zavod; veste tudi, koliko velikih in obojestransko koristnih poslov smo opra-
vili v teh letih sodelovanja Toda... Iz vaSega položaja ni več izhoda. Niste edi ni Tako padajo drug za drugim najmočnejši. šibkejSi so 'tak že davno likvidirani. Kdo ve, če ne zadene jutri enaka usoda tudi naš zavod, mene in vse, ki nam ustvarja eksistenčno podlago. Kriza... Nihče ni pričakoval, da bodo posledice tako stra&ne. Glejte, je to naSe sedanje poslovanje sploh še poslovanje? Postali smo le administracija nečesa fiktivnega, le še na papirju obstoječega. Zaščita kmetov, valutna zapora, duSečl se kllrinfj, konec pritoka vlog. Tolaži naj vas, da smo val na tej poti...«
»Prekleta tolažba«, je vik.' knil Silan. «8e manj tolažilna spričo dejstva, da je ta krfoa ubila večinoma samo nas, med tem ko je vrsti drugih, ki so po ogromni večini tujci, nasul« polne Maga ne alftta.«
»So bfll pač Hstroumnejši kakor mi. Zavohali so pravočasno novo konjunkturo »
»In kaj naj storimo mi?«
»Res, nerodna zadeva.«
»Nerodna? Strašna! Ko bi bil vsaj sam.«
»Gospodična Soda ni v taki nevarnosti...«
»Kako mislite to?«
»Menim, da se lahko ugodno poroči.«
»Sedaj, brez doma, brez premoženja? Gospod rivi.atelj...«
»Potegujeta se zamio dva odlična ženina«.
»Katera? To mi je čisto neznano.«
»Nemogoče, gospod Silan. Mi v Mariboru smo dobro poučeni«.
»A jaz ne vem ničesar.«
»To se pravi, potegujeta se za njeno roko dva, od katerih je eden šele mlad zdravnik, pa ambiciozen in z lepo bodočnostjo, drugi pa je bogataš, ki sedi že na vašem domu in bi tPko lahko ostal še kot zet....«
»Dotetor Fran irež in Ervin Rogan?«
»Da.«
»To je nemogoče.«
»Zakaj? Treba se je odločiti. Jaz ne bi sedaj čisto nič pomišljal. Odločitev je jasna: Ervin Rogan je na vsak način boljši Izhod kakor dr. Frangež. Sidrna poroka z Roganom edina lahko ohrani SHanovino, ki bi morala itak ptrej ali slej spremeniti ime, ker ni moškega potomca. Sicer pa, gospod Silan, se nikakor ne maram vmešavati v take, tako zasebne in diskretne zadeve. Govoril sem vam le kot prijatelj, ne kot bančni ravnatelj.«
»Rasmmem. Toda tu so še mnogi »čc« in »ako«, gospod ravnatelj. Prvič mi je vaša vest docela nova in ne vem. koliko je resnična in koliko le izmišljena. Aiko je pa tudi resnična, potem nastaja drugo vprašanje, na katero more Ogovoriti le Sida sama.«
»To pomeni, da prepuščate odločitev njej?«
$S888$#6f^3»W^<
V < 'Wi
Frederic Boutet:	i
Anonimno platno
— Pnevmatično pasmo je tu, go« spod...
Haary Chartrey se je bas oblačil k obedu pri prijateljih, ko mu je p rine* sel sluga sivo kuverto, na kateri je bilo s strojem napisano njegovo ime im naslov. Odprl jo je, razgrnil list tan kega papirja in prečital naslednje, tu* di na stroj pisane vrstice.
»Iskren prijatelj meni, da je dolžan opozoriti vas, da Genevieva Vallarge* eva že ima ali pa pripravlja imeti ljub* čka Xaviera Lefustella. Varala je z va* mi svojega moža, ki ni dovolj pazil na njo in ki ga ni ljubila, kar je bilo po« vsem naravno. Toda zdaj vas vara z drugim, ali ni tudi to naravno? Svarim vas«.
Henry Chartrey je stal nekaj časa rcpremičn.* držeč pismo v roki Ril je presenečen Kaj naj to pomen;?
Ali je bilo to mogoče... Genevieva naj bi ime'* ljubčka? ' v po.Ivo* miti o tem. hote«a je odložiti aivumno opozorilo, ne da bi sc /menil zanj, to* da to se mu v celoti ni posrečilo.
Pismo je vendar lagalo, vsaj kar se tiče njega samega. Saj sploh ni bil ljub ček Genevieva Vallorgeeve. Ni bil njen ljubček, niti ni nikoli lazil za njo čeprav jo je ljubil od prvega dne, ko jo je zagledal pred sedmimi leti, ko se je omožila z Vallorgeem.
— Moj prijatelj ie, moj najstarejši prijatelj, je pomislil takrat Henry Chartrcy, — ne morem ga varati.
Ril ie sicer prepričan, da nežna in dražestna Genev:eva ne more ljubiti neotesanega, veseleoa in često ncraz* sodnega Vallorgea. Vendar ie pa ostal zvest svojemu sklepu in postal je niun domači prijatelj. Svoje naraščajoče liu bežni do mlade žene, ljubezni, polne otožnosti in spoštovan ia. ni nikoli iz* da1 niti z besed:m, niti s pogledom.
Genevieva je bila zani živa nodoba mikavnosti in krenosti. Naklonila mu je svoie priiatelistvo. svoje dragoceno zaupan ie. Sprijaznil se ie s tihim trn* Rentam, ki oa je prenašal, ker ie bila omožena z dr"oim. Tn z<tai nai b; se Genevieva naenkrat sprečala s ,Xa* verom LefrsteRom, s tem modnim 4z* dalinom. s ter domikšl javim nuMoglav cem, k’ bodil od ženske do ženske z domisli a vo gotovost ip. da se mu le treba '■*•’"*> pokazati m že zmaga. Ha bi tudi Genevieva taiko niizko padla? Ne, to ie bilo blazno. Toda čim bolj je podil od sebe to grdo misel, tem bolj mu ie rojila po glavi. Pred oči mu je stopilo na tisoče dokazov, ki jih doslej sploh opazil ni. Začutil je ne* premagljivo želio zvedeti vsee... Da, vse mora zvedati.
Zvečer je bil povabljen na večerjo k Valilorgeu in zvedel je, da je povab* ljen tudi Lefustelle. Opazoval bo nje* govo občevanje z Genevievo... Henry je spravil pismo v žep svojega smo* kinga in se pogledal v zrcalo, pred ka* terim je stal. Njegov obraz je bil še vedno bled od razburjenja. Skušal je pomiriti se, vzel je slugi iz rok klobuk in plašč ter odšel.
Vrnil se je okrog dveh zjutraj. Le* gel je. toda zaspati ni mogel. Bil je ves obupan in od jeze je kar škripal z zobmi. Vse je kazalo, da je govorilo pismo resnico. Opazil je M med Ge* nevievo in Xaverovem Lefustellom znake sporazumeevanja, ki so presega*
H običajne neodgovorne šale. Proti koncu večera se jima je približal, ne da bi ga opazil, tako sta bila zatoplje* na v kramljanje — in zaslišal je na* slednje Genevievine besede; »Da, po* jutrišnjem ob dveh ... Lefustellhi je pri tem obraz tako zadovoljno zažarel, da bi mu bil Henry najraje pnsolil za* ušnico.	_
Sestanek.... Obljubila je sestane*; temu tepcu, ie pomislil ves iz sebe od ogorčenja. Hladno se je poslovil od Genevieve, ona pa tega niti opazraa ni. Odšel je ves zbegan in potrt. V gla* vo mu je šinila misel: zvedeti hoče, do kam sega njegova nesreča.
Da, njegova nesreča... Genevieva m pripadala njemu... Pa tudi drugemu ne sme pripadati... Jutri jo bo zasledoval.
V ta namen je ogrnil drug plašč, vzel nov klobuk, si nataknil očale in odšel v bližino hišee mlade žene, kjer je sedel v taksi.
Videl je. kako je prišla počasi iz hiše in poklical za vogalom taksi.
— Sledite ji, — je naročil Henry svojemu šoferju in mu obljubil poseb* no nagrado, če bo vse dobro opravil.
Oenevievin taksi je vozil z običajno h’trostio do T,uxemburga na vogalu ul:ce Assas. Genevieva je izstopila, plačala in odšla na vrt.
Henrv je dal ustaviti svoj avto bli* zu vhoda v park in z očmi je sledil mladi ženi. Videl ie, da se je sestala s Xaverom Lefustellom, ki jo je že ča* kal, da je odšla z njim h klopici, kjer sta oba sedla. Kramljala sta dobre pol ure. Solznih oči iu je Henrv od dale' opazoval. Ni taka, za kakršno sem jo imel. taka je, kakor so vse one druge, je ponavljal ves ogorčen Bil je neiz« merno nesrečen.
Slednjič je Genevieva vstala in za* pustila Xavera Lefustella, ki je odšel v drugo smer. sama se je pa vrnila sko zi ista vrata, kakor je bila prišla.
N« hodnd.-v '• ""	'	u"r
rv prvr>tnn ip n« hotel ustaviti, pa se
n? mogel premagati.
  Kaj, vi ste? je dejala Genevieva,
toda brez vsakega presenečenja. — Ah. kako smešni ste v tem ogromnem plašču in očalih. Ne posmehujte se
mi, je vzkliknil in odložil očala, — ne smejte se... Rad bi govoril z vann. Govoriti moram z vam.
— Izvolite! Samo zakaj ste tako raz* burjeni? Kako to, da vas srečam tu?
— Da, gotovo niste pričakovali, da srečate tu še nekoga, razen Lefustella, kajne?
Stopil ie korak nazaj.
— Ah, torej ste mi sledili? In s kakšno pravico? V kaj se pa vmeša* vate, dragi moj?
Napeti je moral vse ^iie, da se Je premagal.
— Izvalite sesti v moj avtoi, govori* ti moram z vami.
— Genevieva, — je začel, ko sta se* dela v avtomobilu, — prosim vas, ro* tim vas, da še enkrat dobro premisli* te, predno storite nepopravljiv ko* rak. vam pravim, ker ne morem verjeti, da ste že Lefusteltova ljubica. Ni vas vreden, vas, Genevieva, ki sem vas stavil tako visoko, ki sem vas tako občudoval; bil sem tako ponosen na to, da sem vaš prijatelj, vaš zaupnik.
Skomignila je z rameni.
— Dragi prijatelj, nisem občudova* nja vredna žena, čisto navadna žena sam... Da, omožila sem se, sedem let je tega, vzela sem moža, ki me ni niko* li ljubil, ki me je podlo varal, ki so mu bile najdolgočasnejše zabave ljubše od monc. Morda ne veste tega. Zdaj to povem. In tudi jaz ga nisem nikoli 1 ju* bila. Jaz sploh nisem živela. Morda imam, predno se postaram, pravico do malo ljubezni in življenja.. Zdi se mi, da sem čakala že predolgo.
— In izbrali ste si tega puhloglavca, tega Lepustella, ki vas ni vreden... Te* ga ljubite?
— No in kaj potem?
— To je grozno! To je strašno! Mar ne vidite, kako trpim? Mar ne veste, kako vas že davno ljubim? Od prvega dne... Ah, Genevieva, to jte grozno. Nisem vam hotel tega pove* dati, bili ste žena mojega starega pri* jatelja... Preveč sem vas spoštoval. Bo* že moj, a zdaj ljubite drugega, drugi se...
Položila je svojo roko na njegovo mu pogledala v oči:
— Ali verjamete to?... Ali res ver* jamete, da je nekaj med menoj im tem puhloglavim tepcem? Saj ste vendar sami rekli, da tega ne morete verjati Ta sestanek, javen in prav nič neva* ren, je prvi, ki sem ga mu dovolila... in zadnji bo. Ne potrebujem ga več— Zdaj vem...
— Kaj veste?
— Da me ljubite, prijatelj, kakor ljubim jaz vas že davno, od samega začetka. Čakala sem... Da, čakala sem,
da spregovorite. Niste imeli dovolj poguma. Jaz pa menda nisem mogla spregovoriti prva, saj nisem bila pre* pričana o vaši ljubezni, čeprav sem jo slutila. Dolgo je trajalo to, tako dolgo, da sem se morala zateči k nedolžni zvijači iin z njo pojasniti položaj. Spravljeno imam kopijo onega ano* nimnega pisma. Jo hočete videti? Ra* zumete, morala sem vas pripraviti ck> ljubosumnosti, drugače bi ne bili spre* govorili.
Strastno jo je objel.
— Ah, Genevieva, ah, Genevieva, kako čudovita ste... kako vas ljubim!
Smehljala se je. Ko je mislil, da si je izbrala drugega, jo je obsojal kot grešnico, zaničeval bi jo bil... A zdaj, ko ie vedel da ljubi njega, ji je vračal vse svoje pobožno občudovanje.
tudi po najidealnejših cestah muka, ne pa užitek. Hoteli eo v Nemčijo dobri, mrčesa se ti ni treba nikjer bati, saj je vse snažno in čisto. Tudi v Matozu smo dobro prenočili, da smo bili zjutraj spočiti in dobre volje že na vse zgodaj.
drugih večijiih, bolj razgibanih mest, ne boš naižel tu ničesar, kar bi te utegnilo zadržali. Bil je deveti dan našega potovanja, ko smo krenili ia Matoza proti Frankfurtu. Pokrajina postane za Mainaem nekoliko dolgočasnejša, ne kaže več tako bogato
¥ Mateti in Wlesbadnu
Cel hrib polleten — Vodnik, ki sovraži Francoze —
Mirne slovite skale Loreley
jajno, prekrasno, kolosalno, vse največje, tako da sami nismo vedeli, kam bi s temi superlativi. Videli smo katedrale v Bheimsu, Bruslju, Louvainu, Kijlnu, a naš vodnik je trdil, da je ona v Mainzu najlepša. Malo je manjkalo, da je ni proglasil tudi za največjo. In kako so mu žarele v divji jezi oči, ko je govoril o Francozih. Roke so se mu kar same krčile v pesti in če bi bil tisti hip zagledal pred seboj Francoza, bi ga bil prav gotovo premikastil ali celo ubil. Taki so nemški vojaki, stara borbenost še iri “Puh" tela iz njih, staro sovraštvo med Francozi in Nemci se je po svetovni vojni le še poglobilo. Kam to vodi, si lahko mislimo.
V Wiesbadnu smo ustavili pred krasnim zdraviliškim domom, kamor je odšla večina pogledat dvorano, opremo in gospodo. Lep je Wiesbaden, ves v zelenju, da se bogate vile komaj vidijo iz zelenega naročja košatih dreves. Zdravilne vrelce so poznali ie Rimljani, kot zdravilišče pa slovi Wiesbaden šeie od 16. stoletja. Podnebje je zelo milo in tu«
Ljubljana, 9. avgusta.
Med St. Goaroni in Oberwelsom se dviga na desnem bregu Rheina navpično proti nebu 132 m visoka slikovita skala, znana pod imenom Loreley. To mogočno skalo obdaja venec pravljic. Najbolj znana [e pravljica o čarovnici ali vodni vili, ki je nastala okrog leta 1800. K. Brentano pripoveduje o čarovnici, prebivajoči v Bacharachu. Pozneje so mnogi pesniki opevali to skalo in splošno je znana priljubljena narodna Heinejeva pesem »Ich weiss nicht, was soli es bedeuten«, nanašajoča se na Loreley. Na skali ^ stop lepa restavracija, pod skalo pa vodi železniški predor.Škoda, da nam čas zopet ni dopuščal ustaviti se, da bi bili videli to veliko znamenitost Rheinske doline od blizu. Sicer je pa tudi od daleč lepa. Prepičlo odmerjen čas je na takem potovanju edina senčna stran. Imeti bi ga morali najmanj desetkrat toliko, če bi si hoteli vsaj površno ogledati vse, kar hranijo tuji kraji važnega in zani-jnivecm
že zopet se Je bilo tretoa žmrtti. Pred
odhodom smo si. Se ogtedsfll katedralo, M ,po po vsem tem, kar smo videti te prej ni nič posebnega. Mesto samo ima sicer krasno lego ob izlivu reke Mata v Rhein, kaže pa znake etaroga, ne poeehoo živahnega mesta in če te vodi pot ekeraenj ia
oamizanrth naravnih topot, katoar med Main-Bieim jm KoOmam. Ttn postajajo kraji te bolj InictaafcrtJsM, otgnoanm daljnovodi režejo obe neka, dolina preSte v široko rsmrino ta oči se ti začno potamma utruja*!, ker eo se rasavadile. Tovarna ee dviga ptfi tovarna, kamnar opgtedefi, sanri tovaainJHkii dimniki.
BMteJo se velffika rarttatentjsfca mesta.
Čudna so pota ljubezni
Kako si znajo dekleta pomagati,^ da jim pošlje srečno
naključje moža
Vri očarani nad prekrasno Rhetasiko dolino, v kolikor nismo kimali, smo se pocasn bližali drugemu velikemu mestu oh Rheinu, Mainzu. Znatno manjši od Kolna Mataz tudi ni tako velika privlačnost, čeprav ima svoje posebne lepote. Promet bi bil tu mnogo manjši, da ne kraljuje v neposredni bližini svetovno znano zdravilišče Wicsbaden, kamor prihaja vsako leto na tisoče bogatih tujcev. PToti večeru, še dokaj rano, smo prispeli v Mainz in se ustavili v najlepšem hotelu »Hotel zu Holland« na bregu
• •......- —U kr ur-
na reko m mogočen železen most čez njo, po katerem si z avtomobilom v četi-1- Ure v \Viesbadnu.
Mainz šteje 135.000 prebivalcev in velja za eno najlepših mest ob Rheinu. Tu se izliva v Rhein reka Main, po kateri je dobilo mesto ime. Tu je sedež škofije. Mesto je mirno zato sta se v njem naselili umetnost in glasba. Mainz je pa tudi važno gospodarsko središče, sedež visoko razvite vinske trgovine. Pod hribom za mestom so ogromne kleti, kjer stoje orjaški sodi, polni zlate rheinske kapljice. Ko smo se vozili čez ta podkleteni hrib, smo si na tihem želeli, da bi mogli zatrkljaii vsaj nekaj teh sodov domov, da bi povabili prijatelje na čašo res rujnega vinca. Ogromno bogastvo ..je shranjeno tu, vse niti modernega kletarstva so prepletene v teh po najnovejših izkušnjah urejenih kleteh, iz katerih gre rheinsko vino po vsem svetu. Tu je tudi rojstni kraj nemških šumečih vin, nemškega šampanjca.
Na hitro roko smo stresli v hotelu s sebe prah, ki ga itak ni bilo nič na nas, saj je ta prikazen tudi v Nemčiji na cestah neznana, potem ja pa našel naš iznajdllvi potni mar-šel vodnika, kakršnega na vsej poti nismo imeli. Mislite si pruskega podčastnika starega kova, vojaka od nog do glave z brki, da bi kar same požirale Fracoze. Prisedel je k nam v avtobus in popeljali smo se čez most v Wiesbaden. Spotoma je nam pokazal znamenitosti Mainza in okolice. Vse je bilo si-
Loreley, pogled z levega brega nnema
pozimi je zdravilišče polno gostov. Zimska sezona prav malo zaostaja za poletno. 28 zdravilnih vrelcev je v Wiesbndnu, tempera-ttura vode se giblje od 46 do 60 stopinj, tu sem prihaja seveda skoraj izključno samo gospoda, ki ima kaj pod palcem. Mnogi gledajo bolj na toalete, kakor na zdravje, ki ga itak ne 'pogrešajo, kakor ne pogrešajo denarja. Slovesu zdravilišča odgovarja tudi Zdraviliški dom, mogočno, znotraj bogato opremljeno poslopje, spominjajoče po fasadi močno na Zdraviliški dom v Rogaški Slatini. B Naš vodnik je vedel toliko povedati v samih superlativih, da bi ga bili lahko poslušali tri dni, pa bi še ne bil vsega povedal. Ze način, kako se je nam predstavil, je bil nekaj posebnega. Stopil je prav po vojaško v avtobus, se zravnal, pomigal zbrki, ošinil s srepim pogledom nas vse, dvignil desnico in zaklical »Iieil Hitler!« toda v tako nejasnem dialektu da smo komaj razumeli njegov pozdrav. Odgovorili smo mu seveda z našim domačim pozdravom, ki ga itak ni razumel. Na povratku je pa mož pri vsem svojem patriotizmu zgrešil pot, čeprav je od Wiesbadna do Mainza samo 11 km in se že od daleč vidita zvonika katedrale A Francoze bi vse jx>hrustal , tako jih sovraži. Kar škripal je z zobmi, ko je nam pravil, da ne more pozabiti časov, ko so imeli Nemci zasedeno Porenje. Ko je nam razkazoval mesto, je nam zatrjeval o cvetličnem vrtu, da so zbrane v njem rože vseh vrst, kar jih je na svetu. Tudi za to trditev moram prepustiti odgovornost njegovim brkom.
Iz Wies(badna srno se vrnili navzlic vsem izkuišnjavatm dovolj zgodaj, da smo imeli še dosti časa za počitek. Nekatere so ves čas srbelo pete in kar ni se jim hotelo k počitku. Pa ni bito niilkjer prave prilike, da bi posegli aktivno v nočno življenje tujih mest. Če nimaš polnih žepov denarja, da bi stotake kar razmetaval,, je bolje, da ostaneš kot tujec ob strani, ker se itak ne moreš kar čez noč vživeti v povsem dm-gajčne razmere in znajti med čisto tujimi ljudmi. Tako smo bili hočeš nočeš solidni, kar je še edino pometno, kajti po prekro-
James W. MriiKams, eden najbogatejšnih lastnikov rudnikov medi v Ameriki, nikakor ne prikriva, na kako čuden način se je seznanit s svojo ženo, s kateno živi že 40 let v srečnem zakonu. WiHaaims je bil od mtacfih let strasten kadiillec, toda v začetku svoje kariere sd ni mogel privoščiti dobrega tobaka, ker ni imel denarja. Ko je nekega dne zopet kupil zavojček slabega tobaka ta ga odpri je našel v njem najboljši tobak. Gotovo so se zmotili pri zavijanju, je po-tnirinl William in začel navdušeno kaditi. Toda zavojček je bil kmalu praizen, nekega dne sd je mladenič zadnjič nabasal z dobrim tobakom pipo. Predmo je pa vrgel prazen zavojček proč je našel na dnu listek x naslednjimi besedami:
»Ta tobak sem spravila skrivaj v zavojček za siromašnega kadilca. Če ste vi, ki ga dobite, mladenič čedne zunanjosti, mi sporočate svoj naslov. Pišem se Mary Flo-wersova ta sem delavka v tobačni tovarni v Houstonu.«
Williams ji je takoj pasai ta čez nekaj mesecev je bila že poroka. Čez tri leta ga je pa morala žena na zdravnikov nasvet odvaditi kaditi.
Ljubezen hodi večkrat Tes čudna pota. Neki delavki v tovarni vžigalic na Švedskem se je nasmejala sreča, ker je položila v škatlico pisemce z opozorilo na svojo osamljenost. Čez leto dni se je javil ameriški taženjer in vzela sta se. Po manjših francoskih mestih je med dekleti še zdaj
navada pritrdita fotografijo ta naslov na otroški balonček, da najde dekle tako pravega. Tudi paketi sadja v Kalifornija so že prtoesfi mnogim dekletom srečo. In nedavno ao nedeljski lista zabeležila vest o posebno čudnem naključju. Mlada hči nekega farmarja je napisala svoje ime ta naslov s kratkim življenjepisom na sveže jajce, ki je šlo k prekupcu v najbli-žje mesto. Minilo je pa leto dni, predno se je nekdo javil, kajti jajce je romalo potem v Newyork v hladilnico. Dotični, ki ga je slučajno dobil, je prišel na farmo osebno. Ril je mlad pek, ki je prebival komaj dober kilometer od farme in je hodil s farmarjevo hčerko cc*o v šolo. Seveda sta sc vzela.
Angleška operna pevka Gw«n Edvardso-va je vzela nedavno moža, ki je ni nikoli videi, pač je pa slišal v radiu ta se zaljubil v njen glas. Pisal ji je navdušeno pismo, polno sladkih besed tako, da je bila radovedna, kdo ji piše ta povabila ga je v opero, kjer je peta. Tako sta se seznanila in zaljubila drug v drugega. Siromašnemu ameriškemu dekletu se je nasmejala sreča, ker je zahajala k slikarju v atelje, da je na-stikal po nji reklamni plakat. Tako je obrnil nase pozornost premožnega trgovca, ki se je zaljubil v njo ta jo vzel za ženo. V Parizu so pa imeli oni dan svatbo, kjer je tudi ljubezen hodila čudno pot. Ugleden politik je nekega dne telefoniral in vljudnost telefonistke v centrali ga je tako' prijetno presenetila, da se je seznanil z mlado uradnico ta kmalu sta bila mož ta žena.
Milijonarjevo umetno zobovje
Na Strtoslkem Pleeu se mudi na počitnicah holandski milijonar Mark Jugenboil. Star je sieer že 69 let, vendar je pa še vedno navdušen planinec in Tatre so ga tako očarale, da ee je namenil na njihove grebene. V soboto jo je mahnili na greben Patria, visok 2205 m. Do vrtna je hodil vse dopoldne. Na vrhu je malo prigriznil, potem se je pa vračal. Ko je bil že Skoraj v dolini, je opazili, da je pozabil na vrhu umetno zobovje. Zobovje je posebno lepo izdelano in bilo je primemo drago tako, da ga Holandec ni hotel pustiti vrh gore, čeprav mu denarja ne manjka, Mož je bril pa že utrujen in vrh je znova dosegel Sete zvečer. Našel je zobovje ta v tesmi se je vračal.
Slpofttama je pa padel s stnme skale in obležal 20 m pod njo nezavesten. Šale nočni mraz z dežjem ga je zdramil, da je nadaljeval pot. Ker je bil pa ranjen na glavi in levi roki, je hodiil zielo dolgo. V temi je Zgrešil pot iin krenil proti Popradekemu Plesal, kamor je prispel šele čez 12 ur ves izmučen in izčrpan. Ta čas se je pa njegova žena tresla za moževo usodo n ko se mož niti v soboto ponoči ni vrnil, je naprosila hotelsko upravo, naj ga išče. Iskanje je bilo težko, kor Jugenbol nikomur ni pove-dal, kam ee je namenil. Zato se je tudi re-
šilna ekspedicija vrinila brez njega. Brž so spravili na noge tudi orožnike, ker se je bila ranširila vest, da je postal holamddki milijonair žrtev roparskih morilcev. Šele telefonično obvestilo iz Podpradskaga Plesa je razburjene duhove pomirilo.
[ELITNI KINO MATICA
Te, 21-24	Te1	21-2<
Samo danes ob 4., 734- ta 914 uri Frančiška Gaal v
POZDRAVLJA IN POLJLBLJA TE VERONIKA
Dopolnilo: Šmučarsk^šol^^^Pokljuki^
V hotelu
Gost potoži zjutraj hotelirju; Vso noč sem moral pustiti goreti luč zavoljo teh vražjih stenic.
Hotelir: Gospod, to bi si bili lahko prihranili, saj vidijo stenice tudi v temi.
Ve, kaj se spodobi
  Angela, ozirati se za vsakim mladim
moškim se vendar ne spodobi.
  Toda, mamica, saj se oziram samo
za lepimi.
Dober radio
— Si zadovoljen z radioaparatom ?
— Pa še kako! De3et postaj dobim po vrsti.
— To še nič nd. Jaz jih dobim z mojim deset naenkrat.
Urejuje Jomp Zupančič. - Za »Narodne tiskamo* Bran Jezeršek. _ Za upravo in uoaeratm dej usta Oton Jtmstoi. - Va » Ljubljani.