LISTEK. Iz umetniškega sveta. Slovensko deželno gledališče. »V vodnjaku«. Kot druga letošnja operna predstava je prišla na oder po dvanajstih delih nekdaj priljubljena V. Bloudkova opera »V vodnjaku«. Vsebina ji je v kratkih besedah približno tale: Stari Jurček in kmetiški fant Janko ljubita Jerico. Starši ji usiljujejo Jurčka, a ona ima rada Janka. Po svet gre k vedeževalki Poloni, ki ji svetuje, naj gre na kresno noč k vodnjaku in bo v njem videla podobo svojega izvoljenca. Teniu pogovoru prisluškujeta Jurček in Janko. Prvi zleze na drevo nad vdnjakom in misli, da bo Jerica videla njegovo podobo ter se odločila zanj. Ko se še Janko priplazi k vodnjaku, to starca ujezi, zlomi se mu veja, in Jurček pade v vodnjak, Janko pa zleze na drevo in čaka. Jerica pride in se silno prestraši, ko zagleda v vodnjaku podobo starega Jurčka ter potoži svojo nesrečo vaškim fantom in dekletom, ki prihaiajo od kresa. Jurčka izvlečejo \z vodnjaka in ga zasmehujejo, Janko skoči z drevesa, vse je dobre volje in se vesele sreče Janka in Jerice. Dobro de ušesom, ki so že precej vajeni raznih harmoničn-ih prekucevanj in modernih »kokofonij« ko poslušajo to preprosto, neprisiljeno in lahko tekočo slo- vansko godbo, kot jo ima opera »V vodnjaku«. Odličen je bil v vsakem oziru orkester. Če sem zadnjič pisal, da mu ne bi škodovalo nekoliko več temperamenta, moram danes priznati, da ga mu pri današnji operi ni z-manjkalo. 2e po uverturi je dobil zaslužen aplavz. Pohvaliti moram predvsem iino dinamiško prednašanje v vsem orkestru, posebno v godalih, tako da sem nekaj pp v resnici občudoval. Rogovi ne silijo preveč v ospredj.e, kot je bila pri Filharmoniji dosedaj navada, le leseni inštrumenti (flavta, oboe, fagot, klarinet) niso zmerom čisti. Intermezzo komaj slišno začet, mi je ugajal. Kapeinik Hrazdira ume s svojo taktirko mirno brez pretiranega mahanja z rokami po zraku vdahniti orkestru življenje. Poleg orkestra gre vse priznanje zboru. Za Iepo, pricizno, tudi semintam niansirano odpete zbore je doživel separaten aplavz. — Med solisti je novinka Richterjeva lahko več pokazala kot zadnjič v »Cavalleriji«. Njen zvonki glas je prikupljiv kot le kaj. Hvalevredno je pel in tudi igral Križaj, dočim se Kovač, ki ga poznamo iz koncertov »Glasbene Matice«, še na odru ne počuti preveč snečnega. S pomanjkljivo igro je pel sicer lepo, pa ima šibek glas, ki na količkaj močnejših mestih utone v valovih orJkestra. Bil je to prvi Kovačev nastop, tudi zadovoljiv, upam, da bo drugič še mnogo boljši. Peršlova bo — kot sem že zadnjič rekel — veleporabna moč. Dokazala je to  osobito z uvodno pesrnijo. — Scenerija opere lepa, le tiste nerodne in smešne kresnice naj vdrugič ne skačejo po zraku, ker pač zadostuje mesec na nebu za označbo poletne noči. Gledišče je bil zlasti pri reprizi napol prazno: balkon in gaLerija zasedena (torej nižji sloji), dijaško stojišče palno, parterni sedeži in lože so zevale ... Ljubljansko »boljše občinstvo« preveč ljubi dolgost kinematografskih filmov in rado zabavlja čez gledališče pri cvičku. Ni pomagati: prej bo v Horjulu univerza, kakor bodo Ljubljančani drugačni! —a. Nova oprema »Zvončka«. Tovariš Ivan Erbežnik, učitelj na Ble du; izvršuje sedaj nove vinjete in okraske, ki bo z njimi oprernljen prihodnji letnik »Zvončka«. Tovariš Erbežnik se je že izkazal z risbami, ki jih je reproduciral »Zvonček« in »Slovan«, kot jako spretnega in nadarjenega risarja. Preverjeni smo, da se mu tudi sedanje delo popolnoma posreči. Pevsko združenje učiteljske Zaveze. V naši ponosni in nežmagljivi Zavezi se snuje stalni pevski zbor, ki se bo nazival »Pevsko združenje učiteljske Zaveze«. Štel bo impozantno število najmanj 200 izborno šolanih pevk in pevcev krasnega pevskega materijala. Stal bo na višku zahtev in popolnosti. Prvič nastopi ta naša pevska armada prihodnje leto ob 25 let- nem jubileju naše Zaveze v Ljubljani, in sicer dne 15. avgusta v slavnostnem koncertu. Zbor bo izvajal vse pevske točke vedno brez not. Koncerte bo prirejal v naši monarhiji, pa tudi v inozemstvu. Slovensko učiteljstvo bo tisto, ki ponese slavo in krasoto slovenske pesmi v ves kulturni svet! — Podrobnosti objavimo takrat, ko bodo dognana temeljna vprašanja. Kdor naših je pevec in pevka, ta ve pa že danes, da ga čakajo nove, častne nologe! Jesenska umetniška razstava. ie otvorjena v Ljuhljani v Jakopičevem paviljonu. Razstavilo je 29 umetnikov 252 del. Narodne pestni iz beneške Slovenije. o katerih smo svoječasno poročali, da jih izda »Olasbena Matica«, izidejo to zimo, in sicer za sedaj I. zvezek. Namerava se prirediti dva zvezka, ker je število nabranih pesmi okolo 80. Postavljene so za četveroglasen moški zbor. Besedilo ostane zaradi značilnosti v beneško-slovenskem narečju. — Opozarjamo že sedaj pevska društva in druge prrjatelje pesmi na to velezanimivo zbirko in prosimo, naj jih oni, ki se jim pošljejo, ne vračajo. »Glasbena Matica« se v r«snici žrtvuje z izdajo narod. pesmi, ker na znatne prebitke ne more račimati zaradi večjih stroškov. Cena zvezku mora biti pa nizka, da se razpeča.