Dr.Vatroslav Jakop Jagič,
vseučiliški profesor slavistike na Dunaju.*)
(Spisal Bošidar Flegerič.)
Prijazno mesto Varaždin se sme ponašati z možmi, kateri so si pridobili na polju znanosti in umetnosti dolgotrajno slavo. Ti možje so, kolikor je meni znano: Štefan Glavač '), Ivan Kukuljevič Sakcinski2), Mirko Bogo vid3) in Vatroslav Jagič. Poslednji je kot največji slavist sedanje dobe znan ne samo vsem slovanskim naobražencem, temveč tudi mnogim jezikoslovcem
drugih   omikanih   na-                         ^-~—
rodov. Porodil se je ta                    /^
izredno nadarjeni, mar-                 /
ljivi učenjak dne 6. ma-              /
lega srpana 1. 1838. in           /
bil   krščen   v   cerkvi         /             J^
sv. Vida   v Varaždinu.        /               W®
Njegov   oče Vincencij        / je imel v „biskupečki"       j                  1
ulici hišo, vrt in nekaj polja in se pečal marljivo s čevljarstvom. Pokojnik,katerega sem dobro poznal, je bil blag in radodaren, šaljiv in dovtipen, torej nekaj nalik očetu pokojnega Miklošiča. Mati Ana Kraljekova, žena iz trdne in ugledne meščanske hiše, je bila bolj resna, toda dobra
duša. Iz tega zakona je bilo, kolikor je meni znano, čvetero otrok. Najstarejši je bil Vatroslav, za njim Ivan Nepomuk, sedaj župnik pri sv. Simeonu blizu Zagreba, Alojzija, katera je pa umrla v najlepši dobi svoje mladosti, in Dragotin, sedaj tajnik kr. zem. vlade v Zagrebu. Oba brata sta kot pisatelja dobro znana v hrvaškem slovstvu: Ivan se peča s
J o s. F. Buh, urednik „ Amerik. Slovenca"
poučnimi spisi o živinstvu, Dragotin pa s politiko in je izdajal svoje dni nekaj časa leposlovni list „Lipo".
Po četne šole in prvi gimnazijski razred je dovršil Vatroslav v Varaždinu, ostale pa v Zagrebu, kjer so bili za one dobe dobri profesorji; varaždinska gimnazija je bila na slabem glasu; dijaki na drugih gimnazijah so jo imenovali zaradi —-~^                          tega „refugium pecca-
torum". Premožnejši roditelji so torej pošiljali svoje sinove, ako so bili bolj nadarjeni, ,          v Zagreb, kjer so imeli
\        priložnost, bolj se na-\       obraževati.
Jagič je bil vedno prvi dijak v vseh razredih. Po maturi, katero je prebil z izvrstnim uspehom, je šel na Dunaj, kjer se je učil klasičnega jezikoslovja in slavistike, v kateri je odslej neumorno deloval in se proslavil. Na Dunaju sta bila med drugimi Jagičeva učitelja in voditelja pokojna profesorja Bonitz*) in Miklošič. L. 1860. je Jagič kot mlad mož 22. let prebil z izvrstnim uspehom profesorsko preskušnjo ter prišel na gimnazijo v Zagreb uciteljevat, kjer je bil nekaj let vesten, a ne preoster učitelj. L. 1865. ga je pa zadela velika nesreča, izgubil je namreč pomladi svojo ljubljeno, drago mater Ano.
/
*) Jagicevo sliko smo objavili na str. 33. tega letnika. „Dom iD ^vet" 1899, št. 17.
33