iTEWLICfl 2. FEBRUAR 1926 UETMIK tV.
VSEBINA 2. ŠTEVILKE-'
OBRAZI IN DUŠE. XXXI. - SELMA LAOERLÖF - (Marica Zorčeva) . .	Siran	33
KO JE NAJVIŠJA BOL SRCA... - Pesem - (Maksa Samsova..........,	36
MATERINE SOLZE - (A. Pečjakova)..............................,	36
POVEST MALE DORE — (France Bevk) — Nadaljevanje..............,	37
IZ SPOMINOV TOLSTOJEVE HČERE TATJANE-(Priredil Ivan Vouk)-Konec	„	43 IZ ZBIRKE ,VECNA PLAMENICA" - DVE ZEMLJI - Pesem - (Karlo
Kocjančič)................................................_	47
NEVESTI - Pesem - (Ksaver Meško)...............„	48
PRED PUSTOM JE BILO - (Manica Komanova)......................„	4S
PRAKTIČNI POMEN VNANJIH VPLIVOV NA DEFORMACIJE NAŠE NOGE
IN NJIH PROFILAKSA - fflr. Minäf Fran) - Konec................,	SO
NASE VREME I NJEGOVA ŽENA - (Drago Gervais)..................„	54
SLOVANSKE UMETNICE: MARIJA SCHWEIOERJEVA - (M.)..........„	57
SONETI - (Mile Klopčič) . ........................„	58
IZVESTJA; Naše delo — Po ženskem svetu — Materinstvo — Higijena — Kuhinja — li naše skrinje — Književna poročila.............. 59, 60, 61, 62, 63, 64
ypMQW! "^X/FT i^Ma prve dni vsakega meseca. - Za J u g o s I a V i j o letM
Z.ClNJl\l JVl--t naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32, Naročila in naročnino je nasloviti na upravo .Ženskega Sveta', Ljubljana, Karlovška c^'a^-Uredništvo in uprava: Trst, posta centrale, poštni predal štev. 384. — Izdaja dobrodelno udruienje v Trstu'. Tiska .Tiskarna Edinost« v Trstu, Via S. Francesco 20. Upravmstvo v Trstu, ulica Torre bianca štv. 39/1.
NOV ZOBOZDRAVNIK
Med. univ. LOJZ KRAIGHER
SPECIAUST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH
Z IZPITOM NEMŠKEGA DRŽ. ZOBOZDRAVNIKA
SPREIEMA VSA ZOBOZDRAVNIŠKA IN ZOBOTEHNISKA OPRAVILA
v GORICI NA TRAVNIKU ŠT. 20, I. nad. ^^ Popolnoma varmo naložite denar v ^^
UubUansko posojilnico
. o. z<
v Ljubljani, Mestni trg itev. 6,
ker Ima ža nad
10,090.000 Din.lamstvene glavnice
Vloge na hranilne knjižice in tekoöl . ^^^_račun obrestuje a^ najugodneje._^^
Ivan Kerže - Trst	j
Piazza San Gäovasitii štev. 1	S
ima v zalogi najraznovrsttiejše	■
Ruhinislte In diuse hlžne pstcebščlne	I
iE aluminija, stebla, lesa in ©malirane prsti.	H
BnnnaDaapanDaaaaanaDaaDaoDaiDiaaaaaaaaaaaDDaDDoaDDDDnaaBa
S Hffii n M BH speci sina trgoi/ina vsa-1 5 Vk V VS A " kovrstnih živih sladkovod- § ; ppw^siB Affelns nih in svežih morskih rib. |
a	Na željo razpošiljamo vsako količino tudi izven Ljubljene.	■
I žaloaatscilianztffifaBUiili „RIBA" - J. OGRINCB
S	Ljubljana, Gradišće 7.	■
BaDDHaDDaHoaaaDDaaDDDaaDDOiDiaaDanaDaaaaDaanDBDaDaaaDnaBa
2ENSKI SVET
Obrazi in duše.
XXXI.
SELM A LAGERLÖF.
Rodila se je dne 20. marca 1858. v Vämlandu na Švedskem, kjer ji je oče poročnik Lagerlöf imel posestvo Märbackahof.
Na rc^stni dan ji je pastor jeva žena prerokovala it kart, da ho oSe življenje bolehala, mnogo potovala, delala in ustvarjala, pa ne ob kolovratu in statvah marveč s.knjigo in peresom — in da bo ostala samica.
Prerokba se je kmalu začela izpolnjevati: hromost ene noge ja je silila, da je leže in sede preživela prvo mladost, tolažbe in razvedrila je iskala v knjigah in i) njih našla največ sreče. Starši so \i bili medtem obubožali, morala je iskati poklica in kruha: I 1881. je šla na učiteljišče, 1. 1885. je postala učiteljica.
Že kot učiteljščnica se je pri listu «Dagny» poskusila s pisateljevanjem, toda uredništvo jž je rokopis vrnilo, češ da je neraben.
To je ni oplašilo.
Začela se je spopolnjevati v znanju in literarni spretnosti in je bila stara že trideset let, ko je preučila sodobne pisatelje, ki so mojstrovali v osemdesetih letih.
Pesniško umetnost je tačas smela zajemati le v racionalizmu, romantika je odrivala fantazmo; pesnikovo osebno občutje se v umetnini ni smelo pokazati, — pisatelj, tako so kritiki učili, naj se s svojim čuvstvovanjem skriva daleč daleč za ozadjem svojega dela, ki naj slika zgolj dejanske, resnične razmere, nikakor pa ne izmišljenih in simboličnih.
A Šelma Lagerlöf se je tej doktrini uprla in napisala za ženski list «Iduna» nekaj novel, ki so prijetno osupnile vse; zanje je celo dobila častno nagrado. Po umetnostni ceni so sicer bile neenake vrednosti, vendar jim je bilo vidno, da jih je spočelo umetniško čuteče srce.
To je bilo 1. 1890. in ji je določilo nadaljnjo usodo-
Vlada je je dala dopust, da bi mirneje in lažje pisala, baronica Adlers-porre pa podporo in inž. Gumelius gostoljubno streho. Vse to ji je omogočilo, da je zbrala svoje novele, jih medsebojno zapletla in izdala I 1891. v obliki romana "Gosta Berlingy>.
Ta knjiga je mahoma zaslovela, z njo je ime pisateljice šlo po suelu. Nje dejanje je pisatel)ica uzela iz povesti in pripovedk, ki jih ji je oče pravil, ko je Še bila doma.
Tej knjigi je hitro sledila druga, namreč «Kraljice v Kungahalli«, ki sega v davno skandinavsko preteklost, je simbol o stiku zdrave praprirod-
STRAN 34.	ŽENSKI SVE'r	LETNIK lil.
nosit in kulturne naprednosti, simbol ginevanja poganske megle in teme pred krščansko lučjo; nje dejanje se godi fačas, ko «so ženske bile zmerom mlade in lepe, ko materine oči mile in ko veverica mehke,»
L. 1895- se je odpovedala učiteljskemu poklicu in se posvetila zgolj pisateljskemu, začela se še bolj učiti in s potovanji razširjati duševno obzorje.
Potovala je zlasti po Italiji in Palestini.
Kc se je mudila na Siciliji, je spisala in I, 1897. izdala knjigo «Čudeži Antikristom^,. Godijo se v lepoti solnčnega juga med strastnim, vročekrvnim ljudstvom z religioznim čuvstvovanjem, globoko vero in s pisanim praznoverjem: «Kü bo prišel Antikrist, bo čisto podoben samemu Kristu. Na svetu bo veliko uboštva in Antikrist boi hodil iz kraja v kraj in siromakom dajal kruha. In bo imel dosti pristašev.» Antikrist je ^— socializem, ki dela čudeže v doseženje pozemske sreče in v pogubo nadzemske blaženosti.'.
Misli, ki jih pisateljica ima glede socializma, knjigi kafpa rte določajo vrednosti, dh-agocenost ji je marveč v nazornem popisovanju ljudskih scen in značajev.
h Palestine je roman «Jeruzalem», ki ga je 1. 1901.-2. izdala v dveh delih. Pripoveduje o nekih švedskih sektantih, verujočih .u načelo splošnega bratstva in človečanske ljubeznih
V tistem času je napisala tudi znane «Legende o Kristu», polne čiste' vere in nežne poezije-
Nekaj čisto posebnega je napisala in 1. 1906. izdala v knjigi «Nila Kolgersona čudovita potovanje po Svediji». Knjiga je mladeniška in domoljubna, vsa prepletena z mičnimi povesticami:
— Če človek prebere katero njenih del, mu še dolgo drhti v duši. Saj je vse tako slikovito, sveže in dehteče, kakor umetnica sega v grmičje in zelenje vriskajoče pomladi in nas obsipa z vonjavim cvetjem. Prekrasno zna opisovati prirodo, tako živo vam piše, da opis ne samo občutimo, ampak ga kar daživl'tamo}.
Zelo rada sanjari in pravljici, še rajši se poglablja v misticizem vernega švedskega ljudstva, ga poetično oblikuje in v ljubezni povišuje. V našem življenju in srcu je polno skrivnosti, v nas tiči/o demonske moči, sanje in vizije nam kažejo notranje stvari, ki so v nas in okoli nas, a to niso samo zunanji dogodki, marveč tudi vsa naša notranja doživetja.
Vera ji je srčna zadeva, duh ji plava z dvojnimi perotmi, z vero in umetnostjo: «Kar so angeli videli v božični noči, lahko vidimo tudi mi, saj se angeli vsako božično noč dvigajo pod nebo.... duša le mora imeti oči, ki znajo gledati svetlost božjo » Bolj ko je duša čista, večje ji je hrepenenje in razodetje. Kdor se trudi, da bi našel Boga in se mu posvetil, je spoštovanja vreden in hvale... «Jeruzalem» in «Čudeži Antikristovi» so takorekoč apologi)a verstva, vsakega verstva, ki človeštvo vzgaja za plemenita dejanja in žrtvovanja.
LETNIK III.
 ŽENSKI SVET	STRAN 15.
Selma Lagerlöf je torej po lUerarno-historični opreddbi zastopnico nekake nove romantike in se rada zateka v simboliko; tudi mnogo njenih junakov je le simboličnih.
Umetnica nam po simbolih pripoveduje svoje misli o življenja. Čeprav ne moralizuje in nam ne pripoveduje le lepih povestic, marveč nam s svojo umetnostlo osvetljuje skrivnosti življenja in oznanja potreba ljubezni in bratstva in sočutja. «Sreča izginja na višinah ponosa in prevzetncsä in se pojavlja v nižavah skromnosti in ponižnosti» Ljubezen in usmiljenost sta bili Kristu temelj vsega njegovega bistva in delovanja. Besede in dela Odrešenika našega naj bodo ljudem vzor in smernice, da zmagujejo skušnjave in zapeljivosti hudobnega duha.
Prava človečanska ljubezen nas varuje pred hudobijami, nam daje moći, da vstrajamo u dobrem, četudi nas kdaj potipa prst božji-
V delu in ljubezni do vseh ljudi je vsa življenjska sreča, tako se razvozlava najtežn uganka našega življenja: kako bi bij človek dober in obenem srečen. Vsakdo je kovač svoje sreče, Bog ne dela zanj, le pomaga mu. Socialno vprašanje se ne rešuje z izbnljšavanjem življenjskih pogojev, marveč z oplemenitvijo človeškega srca.
Ljubezen med možem in ženo ji ni največji življenjski ideal. Ta ljubezen je boleča in noseča tudi tedaj, če je globoka in stanovitna. Zato je bnlje, da jo dušimo in se posvetimo večji in lepši Ljubezni do vseh ljudi, zakaj bolj sveta je nebeška ljubezen nego ljubezen med možem in ženo.
Tudi stališče, ki se z njim ne moremo strinjati, kakor takisto ne z rjenimi nazori o socializmu- Ali umevno je morda, če pomislimo, v kakšnih razmerah je živela in da je ostala — neutrgana življenjska cvetka.
Zelo značilna poteza v delih Selme Lagerlöfove je ljubezen do nordijske domovine, ki jo opeva in poveličuje v vseh manjih in večjih delih.
Pisateljica uživa veliko časti in slave v domovini in zelo lepo priznanje po vsem svetu. Značilnost in pomembnost pesnice za skandinavsko in vobče svetovno leposlovje se je posebna priznala 1. 1909., ko so ji podelili Ncblovö nagrado za leposlovno umetnost.
Največjo popolnost /e v umetniškem oziru dosegla v noveli, ki v stisnjeni obliki poetično obdeluje le en sam motiv, ne da bi segala pred bravčevo domišlji)o; romana, ki umetno zapleta celo vrsto niti ii jih počasi razpleta,, zmerom ne zmore- Njeni romani so prav za prav le zbirke novel, le rahlo spletenih v harmonično celoto — včasih se ji celo dogodi, da še le ob koncu romana pokaže -novega junaka, ki ne utegne več agitirati in utemeljiti svoje eksistence. Zdi se, da piše roman le zato, ker bi rada na široko in dolgo uživala veselje mirnega pripovedovanja: «Saj lO' že vemo, kako člorvek sanja in misli, pa naj še zvemo, kako dela in kaj.» Ob koncu moramo vendar priznati, da nam jo ugajalo vse, najsi je bila kratka novela ali «romam-, v zbirki novel, ker je vse polno plastičnih situacij, poetičnih prirodnih opisov in živih resničnih ljudi, n. pr.: «Nedelja je, maša je
STRAN 36._ŽENSKI SVE'r	LETNIK lil.
minila in mrtvaški sprevod je postal pred občinskim uradom. Nosilci krste z belimi prti čez ramo, domači veljaki in skoraj vsi verniki so se uvrstili v sprevod.
Ali ni to plastika?
Skrivnost uspeha, ki ga je Selma Lagerlöf imela s svojim delom, je v tem, da je znala segati ü najglobočje globine švedskega srca.
Pisala je za najširše plasti naroda, zajemala vse iz naroda in vse posvečala z ljubeznijo do domovine in človeštva. Domovina ji je kot bitje s človeškimi čutili, mislimi in dejanji. Narod je nujno zvezan z njo, vrši vse dolžnosti do nje in pretrpi rad tudi vse hudo zan^o.
— To so poglavitne značilnosti Selme Lagerlofove. Odlikuje jo velika pesniška domišljija, ki ji ni modrujoča in umetna iznajdba, ampak lastnost naivnega otroka, verujočega v svoje lastne miselne ustvaritve in privide-
Selma Lagerlöfova je velika umetnica, ki ji zunanja oblika ni poglavitni namen, ampak sta ji vsa oblika in vsebina v čistem sozvočju.
MARICA ZORČEVA.
Ko je najvišja bol srca... (Maksa samsova.)
Ko je najvišja bol srca,	Kako bi človek rad umrl
ne more solza iz očesa,	ob uri tej obupa, boli I
a duše naše pa pekla	Kako vezi bi zemske stri,
se ne usmilijo nebesa.	poletel z duhom kamorkoli!
Kako nam ničevo je takrat življenje naše, stvarstvo celo... Zdi reven se nam slednji brat, človeško nično slednje delo...
©O®®®®
Materine solze. (a. pečjakova.)
(Hrvatska pravljica.)
Mladi materi je umrlo prvo dete, staro deset mesecev. Žalovala je za njim noč in dan in nikdar ni prenehala jokati. Sosede sö jo tolažile in ji govorile, da tega ne sme, toda ona se ni dala utešiti-
Neke noči, ko je v joku zaspala, je prišlo njeno dete k njej. Bilo je ravno tako oblečeno kakor tedaj, ko je ležalo na mrtvaškem odru, samo po obrazu in po rokah je imelo velike črne pege kakor opekline-
Razveseli se ga mamica, ko ga ugleda, in plane k njemu, da ^a objame, toda dete se ji umakne.
«Kaj bežiš od mene?» ga vpraša mati vsa žalostna, «in kaj imaš po obraza in po rokah?y>
«To je od tvojega trpljenja, ki mi ne da pokoja», ji odgovori dete, «one rane so od tvojih solz, ki me pečejo kakor živ ogenj.» Dete izgine, a mati preneha plakati.
LETNIK III.	 ŽENSKI SVET	STRAN 15.
Povest male Dore. (France Bevk.)	(Nudoijevanje).
2,
gorica je rastla; v njeno razvajenost je posegala tu pa tam materina roka. Pol hiše je bilo njene, prikupila se je goistoni, Tudi mati ji ni več strogo branila v pivsko izbo stalnih gostov, kjer je sedela temu ali onemu, na kolenih in delila poljube. V zabavo so polju-bovali lepega otroka, v zabavo so ji dajali vina, da so jo podžigali k razposajenosti, dokler se ni prikazćda mati na vratih..
Bil je dan enak dnevu, brez spremembe; njeno življenje se je spremenilo le v toliko, da je smela zvečer dalj časa ostajati v kuhinji, zato je zjutraj bolj dolgo spala.
Nekega večera je ostala dolgo med gosti; njUi smeh je bil že potihnil, obrazi so se zdolgočasili, ivino ji je z nenavadno močjo planilo v glavico. Matere ta dan ni bilo od nikoder. Tesno je postalo dekletcu, iznebila se je rok, ki so jo držale, in odšla v kuhinjo.
«Kje je mama?»
«Mama je odpotovala. Rekla je, naj te jaz denem spat.»
V Dorični glavi je šumelo, vendar je skozi tetine besede videla prosevati laž.
«Lažete! Će bi bila šla proč, bi me bila poljubčkala.» Otrok je sklepal prav. Teta jo je pogledala z dolgim ostrim pogledom in dejala: «Pojdi!»
Ker ni šla na besedo, jo je vzela v naročje in jo nesla v sobo. Dora se ni branila. Ko jo je teta dela na tla, je zbežala v materino sobo. Njena postelja je bila prazna, odeja ni bila odgrnjena v trikotu, ki je vsak večer naznanjal, da mama še pride.
«Kje je mama?»
Vino in skrivnostno odpotovanje matere sta jo zmedli popolnoma. Jokala jie in se ni pustila sleči. Ko je ležala premagana na postelji, je pričela kričati...
«Pokličem črnega moža.»
Črnega moža se je Dorica bala. Saj gä nikoli ni videla in ravno zato, ker ga ni videla, je imela nepopisen strah pred njim. Tembolj ta večer, ko ji je vse zmešano plesalo pred očmi in ko je morala sama ležati v teh prostorih.
Planila je; «Ne bom tu ležala, teta, ne bom tu ležala...»
«Tiho, saj ga ne pokličem. Moli, pa ne pride...»
In globoko pod odejo je prosila: «Pustite luč.»
Luč je gorela, Dorica ni videla svetlobe, njena glava je bila zagrnjena v temo pod odejo. Molila je, da bi ne prišel črni mož, in je že zaspala.
Težko spanje je motilo nešteto čudnih predstav. Iskre, ki so se vžigale skozi neprodimo temo, so se družile v dolge, zlate niti. Teža se je obešala
STRAN 58.	ŽENSKI SVET	LETNIK IV.
na telo iii na dušo, da. je ai .bito mogoče vlačiti skozi noč in skozi spanje. Črni mož je prišel in se je zbal luči in molitve... Solze so tekle same od sebe, telo se je premetavalo...
Prebudila se je. Dvi^gnila je glavico in se zagledala v medlo svetlobo' luči, od katere so vsfajale sence po sobi. Lica je imela mokra, mokra je bila blazina. Bolela jo je glava, čudna cmofica jo je objemala.
V	hipu se je spomnila na mater. V strahu je mislila samo nanjo in ne na črnega moža in na nič drugega več. Dvignila se je na roko, posluhnila je, V vsej Mši ni bilo čuti ropota, počasen osamel korak je šel po ulici. Bili je moralo že pozno.
V	tej tihoii je bilo Dorici še tesneje. V slabosti, ki je objemala njeno telo, je hotela imeti mater. Vstala je in splezala v srajčki črez rob postelje na tla.
Stopila je v materinici sobo. Skozi bogate čipkaste zavese je padel mesečen sijaj na posteljo. Bel trikot odgrnjenih rjuh je sijal na istem mestu ■ kot prej. Na postelji ni bilo nikogar.
Nekaj neznanega jo je gnalo, da micra poiskati mater. Brez solz in brez groze, z omotico in bolečinami v glavi je stopila v dolg hodnik.
Bil je prazen. Pol razsvetljen se je vlekel na levo in na desno in se izgubljal za desni in levi vogal. Pisana preproga ga je delila v dva dela vrat. Pred vrati so stali pari čevljev,
Dorica je šla po hodniku. Ko je postala nad stopnjicami za hip, je poklicala poltiho, da bi moglo čuti le materino srce: «Mama!»
Nihče se ni oglasil. Vse je bilo gluho od pritličja do stropa. Kakor da leži pred neznanim in da išče bogzna kaj, je Dorica zablodila po hodniku .,
Pod lučjo je na ovinku bcdnika padel njen poleg na dva para čevljev. Težki moški čevlji so stali poleg ženskih. Ženski čevlji so imeli svetle srebrne zaponke, zavite v podobi kače,
Dorica je počenila in gledala zaponke. Bili so čevlji njene matere. Po zaponkah jih je spoznala, ker se je neštetokrat igrala ž njimi.
Dvignila se je in stopila h ključavnici. Obesila se je na kljuko, vrata se niso odprla. Še dihati se ni upala, Posluhnila je. Zdelo se je, da sliši težko sapo, ki pa ni prihajala iz te sobe.
Poklicala je; «Mama!» Nato .še in še.„ Sprva čisto tiho, da je komaj sama sebe čula. Nato močneje in zopet močneje, Z vsakim zvišanim glasom se je stopnjeval tudi njen jek.
Naenkrat je zaslišala v predsledku klicanja glas, kakor da se je nekdo prebudil in posluhnil. Poklicala je še enkrat. Zaslišala je šum posteljne odeje in hojo bosih korakoiv. Vrata so se odprla, prikazala se je ženska, v belo čepico pokrila glava.
«Mama!»
«Za božjo voljoi, otrok, kaj delaš tU?»
LETNIK IV.	2BNSKI SVET	STRAN 59.
■ V beli spodnji obleki je bežala z Dorico po hodniku in jo položila na posteljo; ta je neprestano jecljala; «Mama, ostanite pri meni!»
«Saj ostanem!»-je dejala. Dorica je imela pekočo glavo, telo je trepetalo v groznici. Kakor skesana grešnica je prebila mati ostali del noči pn pmstelji svojega otroka in tiho jokala. Ostala je tudi naslednje dni pri n)i, dokler ni dekletce ozdravelo.
S tem sta bili navezani tesneje druga na drugo. Njeno posteljico je prenesla mati v svojo sobo, da sta se slednjo uro v noči lahko videli.
O tem dogodku je razmišljala Dora šele tedaj, ko je pričela razumevati grenkost. Če tega zdaj ni mogla zamolčati, je storila zato, ker se je zarezal najmočnejše v njen spomin.
3.
Dnwi po oni noči, ko se je Dorica tesneje zbližala s svojo materjo, so bili zanjoi najlepši Spominja se jih kot lepih pomladnih sanj, ki so se nežno ovijale njenega detinstva.
Kadarkoli se je zjutraj prebudila in pogledala izpod odeje, je zagledala speč materin obraz, ki je z napol odprtimi usti bledel v jutranj-o svetlobo. Pozno je prihajala spat, in ni vstajala tako zgodaj kot svoje dni. Kljub nasmeškom sestre je spoznala, da sta zdravje in življenje lepša kot pehanje za nič, «Zase imam dc.volj,» je dejala.
Še nekaj drugega je bilo, kar jo je zadrževalo v postelji. Tisti prizor, ki se je odigral nekoč, ko se je Dorica prebudila, in ki je bil tako lep, da se je potem ponavljal vsako jutro,
Ko' so se nagledale prebujene oči v svetlobo, so se vzpele gole ročice in dosegle mater. Laskale so se najprvo ovalni roki, ki je ležala na odeji. Tipale SiBi prstan in preštele prste, drugega za drugim. Mati se ni takoj prebudila. Premaknila je roke in vzdihnila v sanjah. Takrat je Doričlna roka segla na njen obraz. Božajoče je šla preko lic in brade'.
Mati se je prebudila. Nasmeh jo je pozdravil. Dorica se je od radosti nad uspehom zvijala pod odejo,
«Dobro jutro', mama!»
«Dobro jutrO', Dorica!» je odgovorila mati iz spanca.
«Ali smem k vam?»
«Pridi!»
Darica je šla k materi. To so bili najlepši trenutki, kar se jih je spominjala. Legli sta postrani, Dorica je dela materin obraz med dvoje rok in jo je gledala. Tako sta se pogowarjali četrt ure mati in hči,..
Izprašali -sfa se do dna. Razodeli sta se do globine. Dorica je sanjala o tem, kako bo z njo, ko postane velika. Hrepenenje, da postane kot mati, ji v mislih ni dalo miru.
Tudi mater je navdajala ista rožna misel. Imeti odrastlo hčer. Oblačiti jo-najlepše in hoditi ž njo na izprehod. Njena lepota bo izginila, vži-vala bo poglede, ki bodo' padali na njeno hčerkov
STRAN 40._ŽENSKI SVE'r	LETNIK lil.
Ob teh mislih je imela otroka še rajši, dasi je bilo mnogo samoljubja primešanega tej ljubezni,
«Mama, kadar bom velika, ali bo« ti majhna?»
Mati se je smejala, Dorica je videla, da je storila neumnost; zagrnila se je čez glavo. Mati je poiskala njene lase in jih je poljubovala.
Oblekli sta se in zapustili sobo. V kuhinji je dobila Dorica lonček kave in denar, da si je kupila črnega kruha, ker belega ni marala; bel je bil prevsakdanji. Tetin pogled jo je radi tega oplazil po strani,- a radi pogleda za kruh ni bila prikrajšana.
Način življenja v veliki hiši z mnogimi sobami se je v teku časa le neznatno spremenil. Nekateri stalni gostje niso zahajali več v posebno sobo. Boljše vino jih je zaneslo dirugarn. Teta je bila zves-ta isvojemu debelemu glasbeniku, mati ni prisedala k mizi.
Kadar je bila teta slabe volje, je ošinila mater s pogledom; «Gostje so sami.»
Mati je pogledala, nato je skomizgnila z rameni:
«Kaj morem zato!»
«Vsak dan manj jih bo...»
Ma,ti je pobožala Dorico in ni spregovorila nič več. Pod tetinimi rokami je posoda glasneje ropotala in izražala njeno nevolja.
Med tiste goste, ki so ostajali pozno v noč, je mati pogledala neredko, da jih je opomnila na uro. Bili so ljudje, ki so sedeli večer za večerom na tistih stolih in gbvorili z dneva v dan iste dolgočasne besede. Radi rjavih sten in podob na Steni, radi ozračja, ki so ga bili navajeni bolj kot doma, se niso mogli ločiti.
Pili so malo. Vendar se je račun nabiral do težke vsote in je neredko-krat pozabljen izginil med površnimi zapiski, ki jih je nosila, mali v veliki torbici,
Dorica se spominja, kako je včasi zvečer ostala le malti kakor priklenjena sredi sobe in se je zamislila. Težka črta se je zarezala preko čela in omračila oči. Tako je stala nekaj minut, zamaknjena v-neznano...
Ko se je predramila, je legla. Dorica jo je prijela za roko. Ni vedela za nič, le slutila je v otroško dušo, da mater nekaj teži.
«Mama!»
Mati je prijela za malo roko in jo je poljubila. Iz poljuba je rastlo tisto, kar je prej napolnjevalo s čmoi težo njeno misel, kakor da se boji za otrokovo usodo.
Dorica ni mogla vedeti, kaj je materi... Pozneje se je iz njenega razuma in spomina odkrivalo nekaj v tiste dni. Težiko gospodarstvo hiše je slonelo na materinih ramah, ki ga je vodila' brez zapiskov in računov. Plačevala je in sprejemala. Več je plačevala, manj je sprejemala. Teta se ni brigala. Delala je, ker je bila navajena delati, podpirala je svojega ljubčka.
LETNIK III.
 ŽENSKI SVET	STRAN 15.
Bogata bi^a se je počasi zamajala, da je materi vzelo trdno spajiie in je vzdihovala zgodaj v jutro. Ko se je Dorica prebudila je imela mati od bedenja, rdeče in cd misli mračne oči. Ob takih trenutkih je šla k mi in ni govorila ž njo. Le božala jo je nemo; istotako brez besede )i )e mati odgovarjala z nežnostmi in globokimi pogledi.
Nekoč je prinesel poštar papir, mati ga je zavrnila. Pri tem je po-bledela. Koi je prinesel papir v drugič, se je morala mati podpisati nanj. Prebrala je redke, pol pisane pol tiskane vrste in trepetala. Papir je vrgla v peč.
Teta jo jö pogledala. «Kaj je bilo?»
«Vrag!» je dćjala mati in pogledala Dorico, kot da se je prestrašila izgovorjene besede pred hčerko. «Ne prizanese; lakomnik!»
«Prosi ga!»
Mati se je vzravnala. Bila je preponosna, da bi kaj talcega stonla. Zamičljivo. je odgovorila z besedami, ki so šle počasi druga za drugo iz ust: «Jaz ga ne bom prosila.»
In res ga ni prosila.
Dolcčnoi se je Dorica spominjala dne, ko so vstopili v vežo trije gospodje, ki' jih še nikoli ni videla med gosti. Bili so resni, eden izmed njih je imel knjigo in papirje v roki.
Vprašali so po materi. Ta je bila v sobi. Ko jo je teta prišla klicat, je prijela Dorico in jo je potegnila nase; vrata je zaklenila. V razburjenju se je prijela za glavo in begala po sobi. Slednjič se je zavedla. Odprla je predal omare, vzela škatlo z zlatnino in jo je dela pod blazino. Na posteljo je posadila Dorico.
Ta ni vedela, zakaj gre. Začudena je gledala, še solze ji niso tekle od zavzetja. Pričakovala je nekaj hudega.
V tistem hipu je nekdo potrkal na vrata. Mati je trepetajoče odprla, trije gospodje so vstopili in se ozirali po predmetih.
Dorica je bila takrat še majhna, a si je ostro zapomnila človeka, ki ga je morala sovražiti. Celo vsoto je vedela, za katero so mater rubili. Neznatna vsota, ki so jo iskali možje po stenah sobe in v predalih omare. Majčken čloivek, vinski trgovec, je imel zločest pogled in ozko pristriženo brado. S širokim nasmehom na ustih je stal ob strani in motril oba izvrševalca postave.
«Gospa, kje imate zlatnino?»
Mati je ostala ob oknu, pol obrnjena od njih, bleda kot stena. Njene oči so sijale sovražno. Grizla je ustnice. Na vprašanje ni odgovorila.
Iskali so dalje, «To?» je vprašal eden izmed njih,
«Ne. Ali bom jaz nosdl ženske cunje?»
(Dalje prih-)
©O®®®®
STRAN 42.
ŽENSKI SVE'r
LETNIK lil.
LETNIK III.
 ŽENSKI SVET	STRAN 15.
Iz spominov Tolstojeve hčere Tatjane.
(Priredil: Ivan Vouk.)	, , (tocc).
Obisk Turgenjeva na Jasni Poljani poleti 1881. mi je ostal bolje v spominu in spominjam se nekaterih slik tega obiska.
Jutro. Prišla sem pod lipo pred hišo pit kavo in zagledala sem to-le; na dolgi deski, ki leži na velikem drevesnem deblu, švigne v zrak na eni strani mo: oče, na drugi strani nato Turgenjev. Kadar se deska dvigne, vrže kvišku onega, ki stoji više. Tako letita s svojih mest zdaj oče, zdaj Turgenjev. Oni, ki ga deska požene kvišku, pade zopet nanjo in jo potisne doli, nakar šine kvišku oni na drugem koncu.	. o •
Turgenjev je nosil zaradi trganja velikanske škornje in debele nogavice. Fri vsakem skoku sta plosknili skupaj obe silni negi in krasni beli kodri so zaplapo-lali v zraku. Še danes vidim pred seboj karakterni postavi obeh starcev, ki sta se tako vneto zabavala z otroško igro.
Druga slika; Turgenjev se prepira z Uruscvim. Sedita za čajno mizo v jedilnici. Urusov se je tako razvnel pri nekem dokazovanju, da je padel s stola, na katerem se je ves čas gugal. Obsedel je na tleh pod mizo in nadaljeval prepir s Turgenjevim, pri čemer je vpil in spremljal svoje vpitje s krepkimi kretnjanii. Toda Ivan Sergejevič se trese od smeha, nakar je bilo v njegovo veliko veselje konec prepira.
Tisto poletje je bilo v Jasni Poljani veselo življenje: petje, .ples, romani, V krilnem poslopju je stanovala teta po materini strani, T. A, Kuzminska, s svojo družino in razen nje je bilo v hiši vse polno mladine. Vsa dekleta smo bila še mlada in zaljubljena, Skoraj vsak večer smo plesali in teta je pela. Imela je krasen glas. Najstarejši brat je sedel za klavir, da jo spremlja, vsi drugi so bili pri odprtih oknih dvorane in so poslušali. Spominjam se, kako mi je ta poletni večer hotelo srce raznesli od nejasnih sanj in hrepenenj, od prijetne melanholije, ki jo je vzbudil v nas divni tetin glas in strastne besede zapetih romanc.
Nekega večera smo priredili ples in Turgenjev se je pripravljal, da zapleše z mojo sestro četvorko. Spominjam se, kako je pri neki figuri vtaknil palec za telovnik in pokazal nekatere zelo smešne figure. Vsi so bili navdušeni, jaz pa, ki sem bila s svojim plesalcem vis-ä-vis Ivanu Sergejeviču, se nisem mogla vzdržati smeha
Navdušeno je poslušal tetino petje.
«Kako sem nesrečen!» je rekel nekoč. «Več kakor vso- srečo ljubim petje, a v mojem grlu tiči prašič namesto glasu!»
Spominjam se, da smo, to je vsa mlada družba, neki večer po petju in plesu vsi razburjeni sedeli na kupu in o nečem razpravljali. Turgenjev je to opazil, prišel k nam in prisedel.
«Zdaj poslušajte,» je rekel, «vsakdo bo sedaj pripovedoval o najsrečnejšem trenotku svojega življenja!»
Bili smo soglasni, a Ivan Sergejevič je moral prvi pripovedovati. Ni ugovarjal in pripovedoval nam je zgodbo neke svo'je ljubezni. Spočetka ga je ta ljubezen napravljala nesrečnega. Ljubosumje in dvomi so ga mučili. Nekoč ob takem trenotku je pogledal v obličje ljubljene ženske, njune oči so se srečale in v njenem pogledu je bilo toliko ljubezni, da je Turgenjev čutil, kako je padla z njega vsa muka; vse življenje misli na tisti pogled. Tisto minuto je smatral za najsrečnejšo v svojem življenju.
Po tej povesti so se vsi, ki so bili zaljubljeni, ali ki so si domišljali, da so, zaljubljeno spogledovali in mislili, da doživljajo najsrečnejšo minuto svojega življenja.
STRAN 44.	ŽENSKI SVE'r
LETNIK lil.
Po odhodu iz Jasne Poljane je Turgenjev pisal mojemu očetu in zopet sta si začela dopisoi^ati. Skoraj v vsakem pismu je prosil Turgenjev očeta, naj se posveti -slovstvenemu delu, V pismu od 14. maja 1882. piše očetu:
•tDragi Tolstoj, ne morem Vam povedati, kako me je Vaše pismo ganilo. Za vsako besedo Vas posebej objemam. Moja bolezen je Angine pectorals gouteuse, kateri moram biti skoraj hvaležen zaradi izrazov Vašega sočustvovanja. Bolezen ni nevarna, dasi me prav hudo' muči; najhujša nesreča pri tem je to, da sei 2' zdravili malo opravi, da utegne dolgo časa trajati in da se ne morem prosto gibati. Posledica je, da sem odložil na nedoločen čas odhod v Spaskoje, Kako sem se pripravljal na to potovanje! Toda vse upanje ni še izgubljeno. Kar se tiče mojega življenja, bom bržkone še dolgo živel, dasi sem že nehal živeti; Vi pa morate živeti in ne samo zato, ker je življenje nekaj lepega, ampak tudi zato, da dovršite stvar, za katero imate poklic in ki razen vas nima drugega mojstra. Spominjam se, kar ste mi predlanskim napol obljubili, in ne morem si misliti, da ne bi izpolnili obljube. Ne morem dosti pisati, toda razumeli me boste...y
Septembra istega leta piše:
«Zvedel sem, da je Vaš članek, ki je bil namenjen za «Rusko Misel», cenzura zaplenila in zažgala; morda pa imate doma kakšen prepis? Ali bi bili tako prijazni in mi ga poslali po pošti. Ne bom Vas vprašal, če ste se lotili slovstvenega dela, ker vem, da Vam je to vprašanje neprijetno, rad bi pa prejel od Vas vest, kako je z Vašim zdravjem in z zdravjem Vaših svojcev, ki jim sporočite moje pozdrave...^)
Oče je poslal po neki poznani dami svojo «Izpoved» v Pariz. Prosil je Turgenjeva, naj prebere knjigo, naj ne bo hud nanj zaradi nje in naj se postavi na njegovo stališče in naj jo prav razume.
Turgenjev je odgovoril tole:
«Vaš sestavek bom prebral, kakor želite; o kakem nerazumevanju ne more biti govora. Vem, da ga je napisal silno razumen in odkritosrčen človek; ne strinjam se s sestavkom, toda predvsem si bom prizadeval, da ga razumem in postavil se bom popolnoma na Vaše stališče. To bo zame bolj poučno in zanimivejše, kakor če bi ga po svojem merilu ocenil, ali da bi iskal, v čem obstaja nesoglasje. Da bi bil zaradi tega hud na Vas, je nezmisel, hudi morejo biti samo mladi ljudje, ki si domišljajo, da je samo toliko svetlobe na svetu, kolikor je vidijo^ skozi svoje okno, meni pa bo v nekaj dnevih 64 let. Moje dolgo življenje me uči, da ne smem o vsem dvomiti (zakaj o vsem dvomiti se pravi sebi verjeti!}, ampak da moram o sebi dvomiti, to je: verjeti, kar ni mojega, in tega celo potrebovati. S takim duhom bom čital Vaše delo.»
«... Jaz grem zopet na delo. Kako bi bil vesel, če bi slišal, da ste tudi Vi isto napravili! Vendar pa imate prav, da je treba živeti, kakor se spodobi, toda to ne izključuje onega...»
Turgenjev pa očividno ni razumel «Izpovedi» mojega očeta in se ni strinjal z njegovimi nazori. Pisal mu je:
«Začel sem Vam pisati dolgo pismo kot odgovor na Vašo «Izpoved», toda ne morem ga dovršiti in ga tudi ne bom, zato, ker se ne maram prepirati...»
Istočasno je pisal tudi Grigoroviču pismo, v katerem se je izrazil o «Izpovedi» takole:
«Pred kratkim sem prejel po neki zelo ljubeznivi moskovski gospe tisto tlzpoved» L, Tolstoja, ki jo je cenzura prepovedala. Bral sem jo z velikim zanimanjem; stvar je nekaj izrednega zaradi svoje iskrenosti, resničnosti in pre-pričevalnosti. Toda postavljena je na popolnoma zgrešene predsodke in privede končno do zanikanja vsega resničnega človeškega življenja... To je nihilizem svoje vrste... Vkljub temu je Tolstoj največji mož današnje Rusije.»
LETNIK IV.	ŽENSKI SVET	STRAN 45.
O kakšnem literarnem sporu torej ni gcvora tu. Turgenjev je spoznal v mojem očetu že pri njegovih prvih slovstvenih delih ogromno darovitost in ni nikdar mislil tekmovati z njim. Od takrat — še leta 1854. je pisal Kolpašinu: iBog daj Tolstoju samo dolgo življenje in upam, da ga bomo vsi občudovali!» — je pozorno zasledoval slovstveno delovanje mojega očeta in je o njem vedno z navdušenjem govoril.
«Če se bo ta človek izvrel,y> piše v 1. 1856. Trušininu, «tedaj ho iz tega nastala pijača, ki bo vredna bogov.»
L. 1857. piše Polonskemu:
«Ta človek bo daleč prišel in zapustil globoko sled za seboj,.,»
Vkljub vsemu temu pa niso bili odncšaji med obema možema neskaljeni...
Če beremo pisma Turgenjeva, ki jih je pisal mojemu očetu, tedaj vidimo, da so že v začetku njili znanja nastala med obema nesoglasja in nesporazumljenja; oba sta si prizadevala, da bi jih zabrisala in pozabila, toda črez nekaj časa so se zopet pojavila — včasih v drugačni obliki — nato je zopet sledilo pojasnjevanje in sprava.
Leta 1856. je Turgenjev pisal očetu;
«Vaše pismo me je zelo pozno dohitelo, dragi Lev Nikolajevič. Najprej Vam izrekam svojo zahvalo, da ste mi ga poslali: Vedno Vas bom ljubil in cenil Vaše prijateljstvo, dasiravno bova v medsebojni prisotnosti tudi v bodoče občutila neko tesnobo. Bržkone po moji krivdi... Odkod izvira ta občutek? Mislim, da sami to veste. Vi ste edini človek, s katerim se ne morem razumeti. To pa se je zgodilo zaradi tega, ker se napram. Vam nisem hotel omejiti samo na «prijateljske» odnošaje. Hotel sem seči dalje in globokeje, bil sem pa nepreviden, prijel sem Vas pretrdo, ko pa sem opazil svoj pogrešek, sem se prehitro umaknil, in to je napravilo «prepad» med nama. Toda ta tesnobni občutek je zgolj telesni, in če se bo pri prihodnjem srečanju ponovil, potem se to ne bo zgodilo, ker sem morda slab človek. Boljše razlage si ne morem misliti. K temu bi še dostavil, da sem mnogo starejši od Vas in sem hodil po drugih potih...»
«Razen najinih takozvanih literarnih interesov imava prav malo stikališč; Vaše življenje je usmerjeno v bodočnost, moje temelji na preteklosti. Za Vami ne morem, da bi Vi za menoj hodili, o tem vendar ni govora. Predaleč ste od mene; razen tega stojite pretrdno na lastnih nogah, da bi mogli kedaj postati pristaš kogarkoli. Zagotavljam Vas, da mi ni prišlo nikdar na misel, da ste hudobni in da morete biti nevoščljivi iz literarnih vzrokov. Večkrat sem Vas imel (oprostite za izraz) za nerodneža, za hudobneža nikoli. Sami ste pretankočatni in prebistrovidni, da veste, če je kdo med nama drugemu nevoščljiv, jaz gotovo nisem tisti...»
Leto za tem je pisal očetu pismo, ki je po mojem mnenju ključ k razumevanju odnošajev med Turgenjevim in očetom;
«...Pišete mi, da ste zelo zadovoljni, da niste sledili mojemu nasvetu — zadovoljni, da niste ostali zgolj'pisatelj. Ne bom se o tem prepiral; morda imate prav; toda če si kot grešen človek še tako ubijam glavo, si ne morem na noben način domisliti, kaj ste pravzaprav, če niste pisatelj. Častnik? Filozof? Ustanovitelj nove vere? Uradnik? Trgovec? Rešite me, prosim Vas, iz tega neprijetnega položaja in sporočite mi, katera domneva odgovarja resnici. Šalim se, vendar pa bi v resnici strašno rad videl, da končno s polnimi vesli zajadrate.»
Mislim, da je Turgenjev videl v očetu silen slovstveni talent in zato mu ni hotel priznati, da bi bil kaj drugega kakor slovstveni umetnik. Vsako drugo očetovo delovanje ga je žalilo in bil je nevoljen, ker ni oče slušal njegovih nasvetov. Bil je mnogo starejši od očeta in je brez pomišljanja priznal, da je oče večji talent
STRAN 46.	ŽENSKI SVE'r_LETNIK lil.
od njega. On je zahteval samo eno; moj oče bi moral vse svoje življenske sile posvetiti umetniškemu delu.
Oče pa ni hotel nič slišati O' njegovem velikodušju in njegovi udanosti, ni ga, ubogal in šel je po poti, ki so mu jo kazala njegova duhovna stremljenja. Turgenjev je bil po okusu in značaju v pravem nasprotju z očetom. V splošnem je mojega očeta borba navduševala in stopnjevala njegove sile,' Turgenjev pa se je izogibal boju.
Mislim, da je Turgenjev zapustil Rusijo in živel v inozemstvu, ker se je bal boja. Dogodki, ki so se v Rusiji razvijali, mu niso- bili po godu; imel je naVado reči, da ima v Rusiji sovražnika, tlačanstvo, toda da bi se proti njemu boril, ni imel veselja, in jaz mislim, da se je morda nezavestno in nenamenoma rajši umaknil od vsega, kar ga je mučilo, kakor da bi se boril proti temu. Iz daljave je zasledoval vse, kar se je v Rusiji godilo, in večkrat je mislil, da bo tudi sam vmes posegel, toda mnogi njegovi načrti so ostali pač samo načrti,
«Sklenil sem, da uporabim vse prihodnje leto za razdelitev svoje zemlje kmetom,» je pisal Ivan Sergejevič v novembru 1859,, '.^četudi pridem ob vse; zato pa ne bom več «gospod». To sem trdno sklenil in ne grem prej iz vasi, dokler vsega ne uredim...»
Po enem letu, 29, januarja, piše očetu iz Rima:
«Kar smo dolgo pričakovali, se je končno zgodilo, in srečen sem, da sem to doživel.,.*) o tem vprašanju Vam ne bom nič govoril, zakaj odmeva v ušesih slehernega človeka; toda zagotavljam Vas, da nas zanima vse, ki smo tu, bolj kakor vas v domovini. Vsako vest od tam željno pričakujemo; o tem se razpravlja brez konca in kraja. Napisal sem že spomenico in jo odposlal (med nama:' šlo je za ustanovitev časopisa, ki naj bi se bavil zgolj z agrarnim vprašanjem). Skratka, vrtimo se kakor veverica v kolesasti kletki... Napisal sem pismo našim roditeljem.»
Kolikor mi je znano, ni Turgenjev nobenega teh načrtov izvedel. Umetnost je vso njegovo osebnost izčrpala in vse ostalo je bilo zanj bolj postranskega pomena.
Četudi je bilo etično stremljenje Turgenjeva mojemu očetu tuje, je bilo prvemu vendar mnogo na tem, da bi ohranil stike z njim,
V marcu 1861, piše; «Dragi Tolstoj, povedati Vam moram kar naravnost, da me je Vaše pismo zelo razveselilo. Najini odnošaji, ki niso sicer neprijateljski, vendar pa hladni, se bodo razjasnili, to dokazuje Vaše pismo Nesporazumljenj ni več.»
Kakor hitro sta bila zopet v prijateljskih odnošajih, je Turgenjev vnovič začel vneto dajati očetu nasvete, V naslednjem pismu je pisal očetu;
«Sporočilo, da se povrnete k umetnosti, me je razveselilo. Vsak človek je tako ustvarjen, da mora izvrševati eno opravilo; svojevrstnost je znak vsakega živega organizma in Vaša svojevrstnost je samo umetnost. To seveda ne izključuje, da bi se ne mogli baviti z vzgojeslovjem, posebno v prvotni preprosti obliki, ki je pri nas v Rusiji na mestu.»
In zadnjič, skoraj pred smrtjo, je pisal s svinčnikom in s slabotno roko zadnje pismo mojemu očetu. Ni imel več moči, da bi se podpisal. Namesto podpisa je napisal besedo «truden», ki pa tudi ni bila končana. V tem pismu piše s smrtne postelje očetu, kako zelo ga je veselilo, da je bil njegov vrstnik in da mu more izreči še svojo zadnjo iskreno prošnjo: «Dragi prijatelj, vrnite se k slovstvenemu delu,» ga prosi in ponavlja še: «Dragi prijatelj, veliki pisatelj ruske domovine, uslišite mojo prošnjo...»
Kolikor mi je znano, ni Tolstoj odgovoril na to pismo in po dveh mesecih ni bilo več Turgenjeva med živimi.
Odprava tlačanstva. Op, prev.
LETNIK III.	 ŽENSKI SVET_STRAN 15.
Iz zbirke „Večna plamenica". (Kano Koqanm
Dve zemlji.
Monte Olivbto-Firenze, 24. VII. 1925. V mojem pet in dvajsetem letu so me poslali u deželo, edenskemu vrtu podobno, na jugu.
Prijatelji božji! Yi še ne veste, kako strastna in sočna in svojo golo krasoto s kopreno glazurne zameglenosti bolj razodevajoča nego skrivajoča je ta dežela, kjer rastejo oljke, kamor pogledaš same oljke, stebraste ciprese, našopirjene gospodične akacije, ploskoglave pinije, zvonikaste topoli, trte — ovijajoče se dreves — in smokve, ter je ozračje preopito z vročim, ščegetajočim vonjem metice, z usopevajočo sladkobo rož!
Na okrogle griče, med košate krone in pod latnike, so se vsedli linasti gradiči in trudne hiše, ki so zadremale v soparnem meridianskem solncu bel sen. (Nič ga ne moti razen markantne in nebrze kadence mojega koraka.) Prav pod griče pa se je naselilo slikovito mesto s svojimi prijetno zraslimi ter krepkimi prebivalci.
Vprašal me je tisti, ki vedno hodi z menoj:
"Semkaj sva hrepenela? Tukaj skleneva romanja svoja?>^
(Skoraj mi je bilo žal odgovora):
«Veličastna in radodarna je ta naša premičnica z lepotami, kamorkoli nameriš radovedne stopinje!
Radodarna, kjer jih pušča valiti v peščenih planjavah pod vročo perutjo zenitov;
radodarna, kjer jih tako skrbno hrani v neizmerno dragocenih skrinjicah iz zmrzlih kristalov;
radodarna, kjer vstaja s prvim žarkom solnca; radodarna, kjer leže k počitka pod volnato odejo noči;
radodarna v sredinah celin, v njihovih gorovjih, od koder se pretaka sladko mleko življenja in polni cvetoče posode v dolinah;
in radodarna tudi na dvigajočem se in padajočem oprsju oceanov, v oceanskih globinah.
Mogočna je v svojih deželah na vzhodu, zapadu, severu in jugu in kamorkoli prideš, te ljubi in jo moraš ljubiti.
Tudi ta dežela je brezpogojno potrdilo njenih dobrot in ljubezni njene. Prav nič drugače ni tukaj umreti kakor živeti drugod.
Vem pa za deželo, ki mi je med vsemi ljubimi najljubša. Kamenita, robata; vode so ji posahnile v drobovje; namesto živim tkaninam daje bolj kamnu rast, belemu kamnu, razpadajočemu kamnu — kakor mrtvaška kosi ;
(hiše so se umaknile za skalnate grape ali daleč ven na polja in se skušajo sramežljivo skriti);
večno je nekam zamišljena, razglabljajoča
(iz osrčja ji vstajajo vrtajoče misli v mozge otrok — bolj jih z mislijo nasiča nego z iukuUčnim bogastvom sadežev); nič nežnega
(samo ob večernih zarjah se ji omehča obličje; nad njo neizmerno visoko nebo — po njem plava vedno dolg, dolg, tenak, suličast oblak in kaže vedno kakor ogromen prst kazalec proti pogrezajočemu se solncu, kjer se odpirajo daljave nad slutnjami sinjih, valujočih hrepenenj).
STRAN 48.
ŽENSKI SVE'r
LETNIK lil.
In vse je trdo: obrazi in hoja prebivalcev, trd kamen, trdi trsi in vino, ki nastaja v trsih;
in skozi vse šumi težka, zadržana strast.
Kolikokrat sem si želel biti velikan! Poklekniti v sredino njenih polj! Raztegniti roke od obzorja do obzorja ter jo pobožati rahlo, počasi
(kakor včasih spečo ljubico, da se ni zbudila, da se je samo presladko nasmejala v sanjah)!
Oj zemlja, moja zemljica!
Od tam je moj rod stopil v nižave širnega sveta s svojim trdim, ponosnim ter zamišljenim korakom.-'^
Videl sem dvojico samo meni vidnih, zablestelih se oči:
'.'.Oj zemlja, zemljica moja!
Kamorkoli naj se obrnejo najina romanja, vedno se bodo le k tebi povračala.»

Nevesti, («saver Meško.)
V iaseh se venec ti beli, v očeh se solza ti blešči, v nemiru srce se veseli — vsa polna si boli in radosti.
Naj blagoslovi te nebo, da leta vsa bi bilo tako: četudi solzilo se kdaj bo oko, srce naj ne vedelo bi 7.a to!
e®®®®@
Pred pustom je bilo... (dlanica Komanova.*
^^am za vasjo sva s staro gostačico Jero pleli korenje,. Ker je imelo bili to delo tisti dan končano, nama je poslala moija mati za malico stekleničico vina, katero je pa veljalo bolj Jeri nego meni.
Starki, nevajeni opojne pijače, je stopila vinska kapljica takoj v glavo in dasi navadno redkobesedna, je postala naenkrat zgovcrna in vesela. Povedala mi je marsikaj iz svojega življenja. Ko je omenila neko ženi-tev, jo vprašam: ' «Jera, zakaj se pa vi niste omožili?» Starka me smeje zavrne;
«Ovbe no, radovednost! Ali moraš res vse vedeti. Sicer pa — naka, ne spodobi se, da bi ti pravila, res ne.» Toda jaz ne bdjenjam.
«Jera, čemu bi se ne spodobilo. Povejte, prosim vas!» «Bi že, pa se mi boš smejala,» «Ne bom se, Jera, Kar začnite!» «Pa naj bol»
Ženica napravi par pcžirkov in nato začne;
«Pred pustom je bilo. Jaz sem bila tedaj stara dvajset let in sem služila za iveliko deklo pri posestniku Boštjanu na Okroglem, Za menoj je kaj rad pogledal Poglajenioiv Tilen, ki je imel leseno bajtico tam koncem vasi. Pri sebi je imel svojo sestro, ki mu je gospodinjila. Bila sta oba
LETNIK III.	 ŽENSKI SVET	STRAN 15.
pridna.. Tistih par njivic "sta obdelala mimogrede in ko je bilo pri bajti ponarejeno, sta šla na dnino k svojun sosedom. Ker je bil Tilen vseskozi pošten fant, bi se bila jaz naljbrž odločila zanj, da me ni pričel mešaU Mlinarjev Peter, dokaj lepši od Tilna, a tudi mnogo bcJj vetrnjaški. O njem se je šepetalo, da ivloglari okrog vseh deklet in da hodi čestokrat klicat Tilnovo sestro. Ančko. Jaz pa — saj veš, mlado in zatelebano teslo — nisem vsega tega verjela nič. Mislila sem si: Peter je zal fant in vsa vias mi ga je nevoščljiva.
Nekega večera, jaz sem se ravno odpravljala spat, stopi k meni v kuhinjo Poglajenov Tilen in me kar brez ovinkov vpraša, če ga hočem ža miCfža. Jaz sem mu rekla, da se mi še nikamor ne mudi, naj torej povpraša drugod. Tilen mi je pa dejal Irdo:
«Že vem, kako je s teboj. Na Petra misliš. Pa iz te moke ne bo kruha. On je slepar.»
«Tilen, ti ga obrekuješ», sem zavipila vsa užaljena. «Ali kaj veš slabega o njem? Nič!»
Tilen se je pikro zasmejal:
«Dovolj vem, Pod oknom naše Ančke je pomandral že vso travo.»
«Lažeš, Tilen! To mora biti kdo drugi!»
«No, no, bomo kmalu videli, kdo je tisti „drugi". Ampak Jera, zagodel jo bom, tebi in Petru jo bom zagodel, pa še kakšno. Boš videla, kdo laže. Pa lahko noč!»
In jezno je treščil vrata za seboj. Jaz pa sem se hudovala še dolgo, seveda samo na Tilna. Njegove grožnje mi niso bile mari. In vendar nama jo je ta rokomavhar res zagodel in kako kmalu. Le poslušaj!
Takoj prvo soboto zvečer je naprosil sestro Ančko, naj bi zaenkrat
z njim zamenjala' posteljo, češ, da ga boli glava in bi rad prenočil v njeni sobici, ki je hladnejša od njegove. Ančka mu je nič hudega sluteč takoj ugodila in ta nepridiprav je legel v njeno posteljo. Še prej pa je odprl okence, ki je bilo — kakcr pri vseh lesenih kočah — tako majhno, da je šla človeška glava komaj skozi.
Okrog polneči pa res prikrevsa Peter in začne klicati Ančko. Ker ni bilo. odgovora in ker je bilo okno odprto, je šel ta trap v nastavljeno past in porinil glavo skozi malo odprtino. Tilen pa, ki je čakal na ta trenutek, mu je vrgel okrog vratu zanjko, spleteno iz vrvi, in jo trdno privezal za nogo pri postelji. Zdaj je bil Peter ujet kakor miš v pasti. Naprej ni mogel riniti, ker je bilo okno premajhno, če bi se vlekel nazaj, bi se bil pa zadavil.
Drugi dan je bila nedelja in šli smo od prve maše. Že od daleč opazim pred Tilnovo kočo tropo ljudi in glasen smeh. Ko pridem bližje, stopi k meni Tilen in kazaje na ujetega Petra, pravi zasmehljivo;
ŠTitAN 50.___ŽENSKI SVEt	LETNIK IV.
«No, Jera, kdo je lažnjivec? Poglej tega-k, dobro ga poglej! Upam, da ga poznaš, če tudi ti ne kaže obraza,»
Mene je bilo tako sram, da bi se bila najraje vdrla v zemljo. Peter se mi j,e vseeno smilil. Na Tilna sem pa potihem klicala vse kazni neba in pekla. Brez besed sem bežala domov, kar so me nesle noge,» Tu je starka prenehala, a jaz jo brž podrezam: «Kako je bilo pa potem, Jera?»
«I kako je bilo. Peter te sramote ni prenesel. Šel je v Ameriko in nič več ni bilo slišati o njem,» «In Tilen?»
«Tilnu sem sčasoma vse odpustila in morda bi ga bila še vzela ko bi ne bil umrl še tisto leto, - Vidiš dekle, tako je bilo. dva sta bila, a nobeden m, m bd namenjen. Enega mi je vzela Amerika, drugega pa smrt, kaj hočemo!»
In kakor da bi hotela zadušiti mladostne spomine, je Jera dvignila kozarec in v dušku izpila ostalo vino.
©O®®®®
Praktični pomen vnanjih vplivov na deformacije naše noge in njih profilaksa.
(Dr. minäf Fran, primarij ortop. odel. Javne bolnice v Ljublfani.) (Ko„e.),
Ta majhni procent prirojene napake človeške noge je pripisati na račim narave. Poglejmo pa sedaj, koliko procentov zveriženih nog pripade na račun «bon tona, ali bol,e izraženo, na račun «ljudske gluposti». V sosednji Aziji živi pribUžno 400miliionski narod kita|ski, pri katerem predpisuje narodni običaj ali zastarela tradicija ženskemu spolu «majhno nožico», vsaj pri boljših ljudeh. Razume se, da si narava ne da .predpisovati a .narodni običaj» je tako vkoreninjen, da se bori kitajsko ljudstvo zoper naravo in kvan lastnovoljno nogo svojega ženskega naraščaja, poslužujoč se v ta namen pos.-bnih aparatov. DekUce so primorane nositi te «mučilne čevlje» približno od 6.-13 leta t. J. v dobi rasti in razvoja. Vsled kratkega obuvala se ne more noga razviti v .w.eri «dolzme» ampak se vpogiba in obok stopala dobi popolnoma okroglo obliko. Nöga zadobi obliko .votle noge» (Hohlfuss), oseba stopa samo na peto in sprednji del stopala prst, gledajo navzgor. Kaj pomeni taka votla noga za hojo, ni treba posebno povdarjati' saj presodi to vsaka čitateljica sama.
Prigodi se, da je otrok v rani mladosli popolnoma zdrav, brez vsake najmanjše hibe na nogah. Naenkrat ga napade vročina, ki traja par dni, a ko izgine, opazijo .starši da otrok ne more rabiti noge. Otrpla je, brez moči, da bi nosila drobno telesce. To otrn-njenje je nastalo vsled vnetja mozga ali možganov. V nekaterih slučajih se popravi tekom več mesecev, v drugih slučajih ostane stalno. Otrpnjenje lahko zadene vse mišičje noge, tako da visi noga popolnoma brez .noči in otrok se ne more na njo opreti; tako nogo imenujemo z znanstvenim izrazom «pied ballant» ali «plešoča noga». V gotovih slučajih pa ostanejo samo nekatere mišične skupine stalno otrple, največkrat otrpne takozvani «peronealni živec», ki je glavni vzrok -šiljast.^ noge» t. j. otrok se lahko opira na nogo, oziroma na prste, ampak ne more dvignili ,stopala. Vsled otrpnjenja mišičja sprednje skupine dobijo zadnje vpogljivke premoč in vpognejo stopalo na ta način da dobi votlo obliko (Hohifuss]. Nekaj sličnega, kar se napravi pri kitajskem narodu umetno
LETNIK III.	 ŽENSKI SVET	STRAN 15.
Zadene li ta bolezen Izv. musc. gastiocnemius (mišico v meči), opeša Ahilova kita in stopalo se obrne naprej; tako deformacijo zovemo «klinasta noga» (Hakenfuss). Vse naštete nepravilnosti v obliki stopalnega oboka so nastale pod vplivom otrplih mišic in jih smatramo medicinsko za «navadna otrpnjenja» ali paralize. Poleg teh navadnih otrpnjenj imamo tzv. «spastična otrpnjenja», ki nastanejo vsled obolenja gotovih živčnih središč v možganih in mozgu. Celo to polje imenovanih napak našega 'Stopala spada v profilaktično in socialno medicino. Ne smemo pozabili, da se doseže v začetku teh bolezni izredno mnogo uspeha z navadnimi profilaktičnimi sredstvi, kakor s kopeljo, masažami, elektriziranjem in sličnimi procedurami. V slučajih, kjer so ta homopatična sredstva odpovedala, je naloga moderne ortopedije, da otroku pomaga in ga reši mučnih posledic skvarjene noge, Kirurgična ortopedija je tako napredovala, da je mogoče nadomestiti otrple mišice ene skupine z mišicami iz druge skupine. To je nedvomno ogromen napredek na polju socialne medicine in tudi v estetičnem oziru. V slučajih «spas-ličnega» otrpnjenja dosežemo lep uspeh z direktno operacijo na živcu in to na ta način, da odrežemo iz debla živca, ki preskrbuje «krčevito napete mišice» približno eno polovico «živčnih niti» in napiavimo tako ravnotežje v preskrbi mišic drugih skupin.
Tem mladim pohabljencem (vsled vplivov raznih infekcijskih bolezni) se pridruži cela armada socialnih revežev, ki so zadobili občutne poškodbe na nogi v svojih socialnih poklicih ali vsled zadnje svetovne vojne. Govoriti v teh slučajih o profilaksi je naravnost «socialna utopija», ker vsak ve, da zahteva borba za socialni obstoj, ali kakor pravi Anglež: «struggle for Ufe», medsebojna konkurenca in egoizem VGega modernega ustroja v Evropi le «žrtve pokUca». Tudi zdravniška veda ne more ozdraviti teh napak, ne more nadomestiti manjkajočih prstov in posameznih kosti tako zveriženega stopala, ampak ublažuje samo po možnosti znatne bolečine, ki izhajajo iz odprtih ran na bolnem stopalu, in raznih izrazstkov od okoslnice ranjenih kosti v stopalu in nezdrave kože, ki pokriva tako zveriženi krn (Stumpf). Moramo se zadovoljiti, da znamo vsaj maskirati napake z raznimi orlopedičnimi obuvali in notranjimi vložki iz gumija, klobučevine in plute tako, da omogočimo vsaj opravljanje kakega praktičnega poklica in prikrijemo neestelično napako našega pohabljenca pred radovednimi očmi «sočutnikov».
Pod vplivom poklicev z dolgotrajno stojo, kot n. pr. pri natakarjih, trgovskih učencih, tiskarskih delavcih, ključavničarjih in drugih, ki jim je že izza mlada posel tak, da po več dni delajo sloje ali samo čakajo, se zgodi, da se udado in raztegnejo včasih tudi vezi, ki spajajo in vežejo kosti v sklepih, ler se razrahljajo in razpuste. Tako n. pr. popuste vezi na onem koščenem svodu stopala, ki prehaja v nart in takorekoč drži težo telesa. Ako pa popuste, ise ta svod splošči in zruši — tako, da na nasprotni strani, t. j. na stopalu popolnoma izgine ona vdolbina, ki jo imenujemo «gladno». Ta sprememba se pojavlja kot posebna patološka sprememba, ki jo imeniijemo' «ploskonožnost». Ploščata noga je torej fizična napaka, ki je na prvi pogled malenkostna. V resnici pa ni tako brezpomembna, kakor se zdi. Podplat se z vso svojo površino dolika tal; notranji njegov odsek ali krajec se močneje opira ob tla nego zunanji. Vse stopalo se nakloni na notranjo stran. Vse to ne samo, da moti hojo, ampak prizadeva tudi hude bolečine in povzroča poleg tega druge spremembe v obsegu krvne cirkulacije spodnjih okončin, n. pr. «razširitev krvnih žil» ali kakor medicinsko pravimo «varices», lako da močno nabreknejo ter se pod kožo izbočijo kol nekaki modri, vijugasti, mehki vozli ali nekake cevi, Te nabrekle žile poisianejo sčasoma debelejše, stanjšajo kožo nad sabo in okoli sebe, da prične pokati in srbeti. Bolnik praska srbeča mesta, vsled česar rani kožo, oziroma jo okuži z nohti. Majhne rane se poalgoma razjedajo v okolico ter povzroču-jejo «odprle rane.ali čire.» Včasih se ji pritakne še ta ali ona bblezen, n.pr.vnetje žil na celi nogi (thrombophlebitis) sen, razni ekcemi itd. To opazujemo posebno pri starejših gospeh, navadno med 41.—50 letom. Vzrok zalo tiči v debelosti in v nošenju
STRAN 52.	ŽENSKI SVE'r__LETNIK lil.
raznih vrst copat, brczpetnikov in sličnih vrst tzv. «komodnih obuval». Velike važnosti je torej, da se prične s profilaktičnim zdravljenjem pravočasno, najbolje že v začetnem stadiju, dokler napaka ni vidna in se dožene (diagnosticira) samo iz sledečih tipičnih pojavovj
1.	po dolgem sedenju je izpočetka težka hoja;
2.	ko se razhodiš, je bolje;
3.	če dolgo stojiš, sc pojavijo bolečine v nartu (rožij ali pri členku (gležnju). Lajik s-pozna to napako navadno po nepravilni hoji in po tem, da iso pete obrabljene na notranji strani. V tem stadiju se doseže popolno ozdravljenje z navadnimi masažami, športom, ortopedično telovadbo in nošenjem primernih vložkov za ploščato nogo. Pri zanemarjenih in zastaranih ploščatih nogah ima tudi operativno zdravljenje samo neznaten uspeh.
Ravno tako slabe zglede glede ozdravljenja imajo deformacije nog, ki so nastale kot posledica vlažnosti, revmatizma in Še drugih klimatičnih vplivov v obliki rahitičnih sprememb v posameznih sklepih stopala. V svrho popolnosti je treba, da omenimo pokvarjene noge, ki nastanejo vsled kroničnega vnetja mozga pri bolezni, ki jo imenujemo «tabes dorsalis» (sušica hrbtnega mozga, «Rückenmarkschwindsucht») in dalje razne deformacije posameznih delov stopala v poteku kroničnega obolenja rnanega živca «ischias». Pri teh boleznih namreč odumirajo polagoma «živčna vlakna». Stopalo izgubi občutljivost, posamezno mišičje atrofira, nekateri mali sklepi nožnega oboka se razrušijo m noga izgublja polagoma svojo prejšnjo obliko na isti način, ki ga vidimo pri zanemarjeni «ploščati nogi». Poleg tega vidimo še razne vplive in posledice na koži, kakor n. pr, odprle in zelo globoke rane, ki siier ne bolijo, ampak se ne celijo, debelo kožo, velike trde izrastke na koži v obliki «kurjih očes» itd. Govorimo v splošnem o takozvanih «trofoneuritičnih pojavih>. na stopalu ali, po domače izraženo, o ranah in boleznih stopalne kože na podlagi nepravilnega občutka ene skupine živcev.
Zadnja točka našega predmeta se glasi: «vpliv mode na obliko našega stopala.» Namen obuvala je ta, da obvaruje nogo mraza in drugih škodljivih vplivov okolice. Naši davni predniki so se držali tega načela in so nosili res o'buvalo z namenorn, da varujejo nogo pred neugodnimi vnanjimi klimatičnimi in atmosferiČnimi vplivi. Duh časa in napredek na kulturnem ter industrijskem polju je vzbudil človeku «občutek za lepoto» tako, da zahteva vsestranski napredek poleg «praktičnega» tudi «lepo in moderno obuvalo.»
Je težavno presojevati opravičenost mode in oceniti njeno praktično vrednost z ozirom na socijalni položaj človeštva, posebno ženskega sveta. Izkušnje so pokazale, da je vsaka borba zoper modo brezuspešna in da ise je moral dosedaj vsak pridigar in nasprotnik inode umakniti. Čas in ljudstvo je najboljše orodje zoper škodljive in nepralc-tične iznajdbe mode. Nekdanji visoki in trdi ovratniki, škodljivi (Stezniki, izredno koničasti Čevlji in druge nespametne iznajdbe «chica» so samovoljno izginile, ker je ljudstvo spoznalo njih malovrednost in škodljivost.
Stari latinski pregovor pravi; «Est modus in rebus, certi denique fines», kar pa pomeni v praktičnem življenju, da mora biti tudi v modi gotovi modus in da moramo slediti njenim željam samo do meje, ki se strinja s higijeničnimi in zdravstvenimi predpisi normalnega stopala.
Na podlagi anatomiških in fizioloških preiskav pade pri zdravi nogi takozvano gravitacijsko središče v sredino gležnja. Da sc obdrži ta točka vedno v ravnovesju, je neobhodno potrebno paziti na prikladno obuvalo, zlasti na primerno visoke pete. Po mnenju nemškega fiziologa Weberja so najboljše 15—20 mm visoke pete, ker podpirajo anatomični obok stopala in omogočajo lahko in prožno (elaistično) hojo. Nasprotno" pa je pri visokih petah. Tu se koleno ne more nikdar popolnoma
LETNIK III.	 ŽENSKI SVET	STRAN 15.
stegniti in oseba koraka vedno s kolikor toliko sključenimi koleni, pri čemer pade cela teža človeškega trupla na glavice kratkih stopalnih kosti (nictarzalne kosti). Seveda to ne more ostati brez posledic. Največ trpi «stopaini obok», ki se prične stegovati in stopalo dobi polagoma ravno obliko. Vsled vzravnanega stopalnega oboka se obrnejo prsti navzgor, kar sigurno ni v skladu z lepoto ne z anatomijo. Čevelj pritiska na prste, ki zadobe na površini razne «žuljaste izrastke» in «kurja očesa». Če je sprednji del čevlja preozek in prekoničast, dobijo palec, drugi prst in mezinec sloko obliko. Palec se obrne za 45" na znotraj (zviti palec ali medicmsko halluse valgus), izboči in dvigne drugi prst, ki dobi obliko .kladiva. (Francozi ga zovejo «arteil en martea u»). Istočasno se obrne mezinec na znotraj in pritisne na četrti prst, tako da zrastejo na stičnih površinah obeh prstov zelo boleča kurja očesa. Ta abnormalni pritisk čevlja ne more ostati brez posledic na nohte, posebno na palcu Vsled pritiska se vname noht v jarku in «zraste v. kožo». Vraščen noht je zelo neprijetna komplikacija, ki se da odstraniti le z operacijo. Iz drugih posledic ozkih čevljev imenujem «vnetja sluzničnih vrečic» (Schleinbeutelentziindung), potne noge (Schweis-iuss). Ozki čevlji so najboljši povzročitelj ozeblin na nogah, ker je obtok krvi vsled pomanjkanja prootora in stisnjenih prstov oviran tako, da je taka noga že v naprej predisponirana, da ozebe.
Za hojo neugodne so tudi prenizke pete, ki jih vidimo včasih pri osebah, ki ves dan stoje. Vsled prenizkih peta se premakne teža telesa na petno kost, vsled česar koža na peti želo trpi. Pri gotovih poklicih, ki nosijo čevlje' z nizkimi petami in so primorani, da stoje 8—10 ur na dan, opazimo često zelo boleče pete. Če napravimo rentgenovo sliko, doženemo «koščen izrastek» na petni kosti. Amerikanci imenujejo dovtipno to bolečo peto «policeman's heel» (stražniška peta). Naše dame so navajene nošenju nizkih čevljev z zelo visokimi petami. Neredko se zgodi, da se javi taka «oboževateljica visokih pet» pri zdravniku is pritožbo, da jo boli «zadnja kita». Pri preiskavi dobimo oteklino v obsegu t. zv. Ahilove kile, ki izhaja od sluznične vrečice imenovane kite in je nastala pri hoji vsled «pritiska in vtisnjevanja» zgornjega roba čevlja. Najboljše zdravilo zoper te bolezni je nabava primernih čevljev. Vsestransko najprikladnejši so za nogo takozvani «amerikanski čevlji» z^ 2 cm visokimi petami in okroglim ospredjem, ker odgovarjajo anatomskim in fiziološkim zahtevam naše noge. Moderni «shimy-čevlji» so priporočljivi, ako odgovarjajo anatomičnim zahtevam stopala, t. j. «konica ali špica» mora ležati v osi potegnjeni skozi sredino palca in ne skozi sredino stopala, kar vidimo pri večini naših damskih koničastih čevljev.
V izbiranju obuvala naj se gleda v prvi vrsti na praktičnost in higijeničnost čevlja, na primerno visoke pete ter anatomični obliki noge odgovarjajoče ospredje in še le v drugi vrsti na želje «najnovejše mode».
Higijena in negovanje kože, kopeli, šport, solnčenje in slična zdravstvena postopanja obvarujejo našo nogo vsaj za 50% naštetih bolezenskih pojavov in komplikacij,
®®®®®®
Kdor se boji življenja, se boji tudi smrii.
Vesf je merilo mojega žiiljenja.
Samo oni, ki je velike duše — more razumeli male in revne.
Sodba o drugem je vedno odsev lastne duševnosii.
Marijana Kokaljeva,
STRAN 54.
ŽENSKI SVE'r
LETNIK lil.
Naše vreme i njegova žena. (Drago Gervais).
I,
edan duhoviti sociolog predvideo je, još pre rata, ovo vreme, koje proživljujemo danas, rečima; ... «približuje se jedno od onih razdoblja, koje bismo mogli nazvai razdobljem vrenja.» Svi mi, koji živemo u ovom razdoblju osetili smo, višemanje, to vrenje, bili smo bacani amo tamo, proživi j šivali smo razne duševne krize i križiće; nastojali da se snadjemo u tom vrtlogu najrazličitijih ideala i životnih nazora, te proilazili redovito vrlo loše. Konac svih tih naših naprezanja bejaše većinom apatija i nezadovoljstvo' sa našim životom. Kao svaka velika društvena katastrofa, doneo je i prošli rat svoje plodolvie. On je izbacio čoveka iz njegbve predjašnje ravnoteže, zavitlao] ga u ratnoj buci, i logično — delovao na njegovu dušu. Ta miroljubiva duša, koja je preživela u slikovitom selu, ili se, živeći u gradu, oblačila nedelj om u svečano odelo, te polazila na šetnju i čašu pive, bejaše sad bacana od fronte na frontu, videla je sve grozote jednoga ludoga rata, jedne degenerisane civilizacije. Ta mirna, staložena duša, bejaše sad prisiljena, da živi jednim zverskim životom, i u njoj su se lagano razvili razni zaboravljeni, nivelirani instinkti, kaje već rat može da probudi. Ali rat nije mogao, da dol temelja izbriše ono, šfol je živelo i vredilo pre njega, i zato nailazimo na tolike diferencije, na tako različite pojmove i osećaje u pojedincu, pa u ljudskom društvu,
U tom kaosu u kojem momentano živi ljudsko društvo izradila su se, u glavnom, dva tipa, koja daju obeležje ćitavaj ovoj eposi. Jedno je tip predjašnjeg neinteligenta u kojem je rat probudio sve zle instinkte, te ga naučio, da je udobnost svrha svega. To je tip,bez skrupula i bez kajekakih «bolećivih» sentimenata. On stoji danas u prvim linijama. Novac mu je Bog, a sila Mati božja. Podignuoi se je iz male potlenšice, iz čadjavih podruma i stekao miljone. Stekao ih je, naravno, prevarom, ubivstvom, otimačinom. On je — veleindustrijalac, švercer, trgovac, ministar. Ima ga svagde. Za njime ide cela legija parasita, ćankoliza, prostituta. To' je njegova kraljevska svita. Utaborio se je u velikim gradovima i odatle širi svoje carstvo po. sivim-zemljama. Drugi tip! To je inteligenat, koji je u sebi sačuvao bar neke ideale, koji još uvek nije prestao verovat u lepše dane, u bolje društvo. On je danas izbačen iz kololtečine, razočaran i bedan. On se ubija Ui živi, kao siropiašak, a malo ih je odabranih u njegovom krugu, koji imaju snage uzdignut svo^ glas. (Ova dva tipa imaju dakako svoje varijacije, koje se u praksi oćutiiju ovako: profesori idu u trgoivce, a kapitaliste osnivaju filantropska društva i daju odlične sume za narodne institucije itd.).
LETNIK III._ ŽENSKI SVET_STRAN 15.
Bitna oznaka ovoga našega vremena je, kao uvek, kad je ćovečanstvo izgubilo glavu i kad se je jedna civilizacija približavala svom kraju, nemoral. Nemoral, koji je usredotočen u onome našemu tipu gore i u njegovoj brojnoj pratnji. Taj se nemorali širi od ivelikih gradova, preko gradića sve do najzabitnijeg sela. Celo je naše društvo zaraženo već bolešću koristoljublja, uživanja momentanog «sada», bez misli na ono što će iz toga da bude, — Ali ćovečanstvo ima tu dobru stranu, da se u časovima, kad se čini, da je sve propalo, prene i pod je nowim stajama. ,Pa ako sada i postoji to stanje vrenja, to će se vremenom razvit iz toga jedan novi i svetli ideal za kojeg će se onda barit generacije.
II,
A naša žena? Kakoivii ulogu igra ona u današnjem društvu i kakova je zadaća čeka?
Žena se po svojoj psihi lakše podvrgava ukusima i nazorima, koji do^ miniraju u nekom društvu i ona će tek, da im daide pravo i potpuno obeležje. Žena, po svojoj lepoti i sentimentu je ona, koja nadahnjuje svoju okolinu. Njoj pevaju pesnici, ugadjaju umetnici. Potpunu sliku nekog razdoblja storit ćemo si tek onda, kad budemo znali kakovu je u njemu igrala ulogu žena. Vedru helensku dušu i njezinu kulturu razumet ćemo tek onda, kad si zamislimo grčku heteru, nasmejanu i lepu, koja se jednako razume u filozofiju i umetnost, kao i u ljubav. Sva ukočenost i lažni aske-tizam srednjega veka bit će nam jasniji, kad se setimo na srednjevekowu ženu, koja je po vanjštini bila andjeo, a u duši nosila celi pakao. Sva svežima i poganost Renesanse ocrtana je u smešku Mpne Lize, a bećarstvo i lakoumnost Francuzke pre revolucije u osobama Pompadurke, Dibarije-vice... itd. Kažemo, da žena daje društvu «ton», da ona čini život «lepšim i zanimivijim», i drugOi. S druge strane podvrgava se ona lakše i bez sustezanja ukusu većine, moralu svojega vremena i time označuje stazu, kojom ide ćovečanstvo. — Poitrebno je bilo, da naglasim ovo pre, nego kažemo par reči' o današnjoj ženi.
Spomenuvši pre svetski rat, naveli smo i njegove negativne posledice. On je, kako smo kazali, doneo i ostavio nam u baštinu tip bogata idilolte, koji seje, oko sebe, seme nenioTala i prostitucije. «Progutao je sen tolikih ljudi, mnoga materijalna dobra, i sve apstraktne vrednosti, a na veliko, strašno svoje groblje izbacio je rulje pohlepnika, prostaka i glupaka», (I. Sekulić). LogSćnoi je, da nije ni žena bila poštedjena od utecaja te «rulje pohlepnika, prostaka i glupaka» i da se je i onai, već po svojoj prirodi labilnija, podala duhu svojega vremena.
Opšta nervoza i želja za užitkom zahvatila je u prvom redu ženu i povela je u svoje vrzino kolo. Žena je zaboravila, da je supruga, da je majka. Ona je htela da bude modema, da joj ne predbaci uskogrudnost. Preljub je danas na dnevnom redu, a mnogo je deivojaka, rad toaleta i
STRAN 62.	ŽENSKI SVE'r	LETNIK lil.
lepšeg života, palo u prostituciju. Rastrovanost, koja je zahvatila sve slojeve i klase, zahvatila je i žensku dušu, probudila u njoj sve zle strasti i zle želje, i bacila je na piaprište života, da uz njezin lakoumni smeh, bude celi debakl slavniji i lepši. Današnja modema žena zaboravila, je, kao i muž joj, da za njima dolaze nova pokclenja, njihova deca, i da je ta cilj i bit njihova života. Ona danas živi za užitak. Interesantne podatke iz pa-rižkih noćnih lokala daje nam jedan naš fejtonista. Ima lokala u kojima žive profesionalni plesači, U te lokale dolaze bogate tudjinke, uzmu plesača, koji im se svidja, za ljubavnika, pa s njime žive za vreme svog boravka, u Parizu, ili manje. Dnevno čitamo u novinama za oivaj ili onaj slučaj preljuba i rastave, dnevno se spominja žalosne činjenice našega ludoga života. I to samo krupnije, jer. ološa ima vrloi mnogo. — I dok je život jedne žene iz privilegovanih razreda., pa bio i najgori, zastrt nekim velom draži sentimenta i «gospodskog greha», dotle vidimo, s druge strane, blato ulične prostitucije, koja počinje tamo u kabarcima i tabarima, a svršava u bludi-Hštima i na ulici...
No nijedna slika nije tako crna, a da bi čaveka za uvek razočarala, I danas, kad se čini, da je sve pošlo do vraga i da uopšte već nema smisla u «bolja vremena», ima u našim srcima vatre, ima snage i vere. Jer pre iznesena slika nije potpuna. Mi smo u nj'Oij prikazali ono, što danas pred-starvlja većinu što danas znači progres, civilizacija. Ali sem te većine ima i jedna manjina, a toj prijiada budućnost. Osim ove «moderne žene» ima još jedna. Po vanjštini se nikakot ne razlikuje, ali po srcu i duši, da. To je žena, koju očekujemo. Jer, ma kako se ovo stanje, koje postelji, činilo lepim i jedinim, ono je kratkog veka. Čovečanstvo će hrlit do ruba ponora, ali je prepameitno, a da sme u njega. Trebat će ga pridignut, osovit na noge, pokazat mu pravi put. A to će, da uz druge, izvrši i žena-majka. M, de Stäel je negde napisala: «Ljubav je nuzgrednost muškarčeva živoita, a za ženu čitao život». Ljubav do supruga, ljubavi do dece, To su večni principi žene-majke, koji se u različitim razdobljima historije javljaju u različitim oblicima, ali kojih ne može nijedna teorija da sruši. Kad se ovo današnje vrenje staloži, kad se iz njega razviju jasni ciljevi i ideali, postat će sama od sebe jasna zadaća žene. A ona je uvek ista, uvek jednćdco lepa: «Odgajaj decu, živi za decu. Pripravljaj decu za budući život i buduću njihovu borbu».
Današnje stanje je stanje pijanstva. Radnik je dobio plaću, pa je zapija. Ali sutra će morat opet radit. Tako i čovečanstvo, Nastupiće radini i novi dani u kojima će svaki čovek morat bit na svome mestu. A tko će nam urgojit te buduće ljude? Majka. Ona, večno dobra, mukotrpna i zaljubljena u svoju decu. Ona, opevana od pesnika svih naroda. Ona, što se je dala sazidat u skadarski grad, ali je doijke ostavila vani, da nahrani decu. Njezino vjreme dolazi. Opet će jednom trebat prava i valjana majka, koja će očuvat decu od bolesti današnjice i za.grejat ju za nove i svetle ideale.
LETNIK IV.
ŽENSKI SVET 
 	STRAN 75.
SLOVANSKE UMETNICE
MARIJA SCHWEIGERJEVA
Prihaja iz svojega kraljestva med nas, da nam da svoje muzike, da zatrepečejo zagrinjala v naših dušah, da zasanjamo v večnost hrepenenja.
Že pri triletnem otroku se je pokazala glasbena nadarjenost, absoluten posluh: in predno se je posvetila študiju glasbe, si je igrala sama, brez vodstva, po posluhu vse, kar je čula. Ko je bila stara 14 let, je bila sprejeta v praški konservatorij in je štu^ dirala tam do konca svojih študij. Študirala je pri profesorici Czaskovi, učenki znamenitega pedagoga in virtuoza, poznejšega ravnatelja praškega konservatorija Kaana. Po absolutorija je študirala še celo leto pri njej repertoir.
Le med študijem, v 5. in 6. letnika, je nastopala s priznanjem najvišjih glasbenih krogov na glasbenih večerih praškega konservatorija, nastopila je dalje tudi na koncertu Jugoslavije. Od 1. 1919. pa je profesorica konservatorija v Ljubljani, kjer zavzema eno prvih mest. 1 veliko ljubeznijo se je posvetila svojemu delu na pedagoškem polju, in se danes s ponosom lahko ozre na to svoje delo, saj baš letos absolvira konservatorij njena prva učenka, koja je bila ves čas konservatorijskih študij pod njenim vodstvom, gdč. Milica Čopova z Reke.
Marija Schveigerjeva združuje v sebi dva poklica: vzgojiteljice in umetnice. Njeno
umetniško delovanje je pač^ ..............
znano ljubljanski publiki. Če pogledamo njene nastope od 1. 1919. naprej, jih je lepa vrsta pred nami:
L. 20. je nastopila na simfoničnem koncertu orkestralnega društva z Griego-vim koncertom. L. 21 jo vidimo na turneji z go. Costaperario v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Karlovcu, Sisku in Ptuju. L. 23. na samostojnem koncertu v Ljubljani. L. 24. zopet na turneji s tenoristom Šimenčem v Celju in Mariboru. L. 25. je sodelovala na mladinskem predavanju, pred kratkim pa smo jo slišali na komornem koncerta društva učiteljev glasbe, ko je s prof. Šlaisom igrala Beethovnovo sonato v C-molu.
Omeniti je še treba, da je sodelovala pri Sienkiewiczevi akademiji in na koncertu v korist Dečjega doma.
STRAN 58.
ŽENSKI SVE'r
LETNIK lil.
Iz vse ogromne glasbene I it er dure, ki jo obvlada, je ostal njen ljubljenec Chopin, sanjav in silen v svojem hrepenenju v dalje, kot je ona sama.
— Cvet, duhteč in lep, je zrasel iz naših tal, da zadivi vse, ki hodijo po naših poljanah. A koliko jih je, ki ga poznajo?
Naj ostane med nami, naj raste med nami, naj budi v nas cvetnih in pojočih pesmi, da se bodo v njih navriskala in razjokala naša srca.	M.
mmm
Soneti.
(Mile Klopčič.) I.
Je dolgo slutil, česa duša čaka. Tedaj, ko človek sebi sam se gabi, ko sredi dvomov išče po pozabi in volja razkljuvana mu zaplaka —
iz blodenj ga drhieča zla zavabi. In prvo roko, ki moli iz mraka, sprejme voljno, voljno za njo korakf% in misli: Vrtnarica, saj me vabi I
In gre za njo in vidi le njen smeh, razkošni stas, ki vsega ga premami, Zaverujc se vanjo kakor v sanj d,
dokler mu ne zariga njeri posmeh. V prevari bedni se sanjač predrami, ko je ob nji izgubil vero vanjo.
il.
A vero vase hrani, vedno išče. Ljubezni vse prešle so bežno bežno. Pa našel je ženo, ki nedosežno se Ii približa kakor boj v svetišče,
ki volja ji je koi morje brezbrežno, in ivoji duši je kol prenočišče, kedar zablodi v noči na križišče in mora, mora dalje neizbežno.
Kedar mu misel blodi, reci: Bodi I Kedar bo v voljo dvomil, reci: Vodi, da se v najgloblja brezna polopimo,
in se ne zblodi nam steza sred boja. O daj, oiri mu slednjo kapljo znoja, da vedel, rekel bo: „Ne pojdeš mimol'
III.
„Kako se je zgodilo, sam ne vem, da sem te našel sredi irope, žena. Ti biti morala si kot nobena močna, da si me našla kakor, sem.
Bila si moja sanja zaželjena od vekov. Slutil sem te, bil sem nem in iz objema tonil sem v objem. A duša, duša ni bila zgubljena.
In zdaj ne vem, kako se je zgodilo, da sem te našel, da me dvoje rok na bele prsi je tesno privilo.
A vem, da moja si usoda,
ker veš: Kar bilo, bila je zabloda.
Iz mene boš ustvarjala kot Bogi"
IV.
„Ti padla vame si kot razodetje takrat, ko človek s.am po sebi grebe, in ko po vseh stezah išče do sebe. »n ko zapazi, da ves svet proklet je,
tedaj spozna, da se mu hoče iebe, ki v tebi ves nesluten mir spočet je, nesluten mir, nesluteno zavetje. Iskal sem sebe, našel sem do lebe.
Naj moja vera bo vse prej kol zmotna. Kol mati najde svojo rodno deco,. naj dom svoj najde misel mi popolna.
Ti veš: iz množice sem bil porojen. Jaz vem: od te ne bom zato obsojen. Daj, naj ne bo ljubezen intermezzo!"

LETNIK IV.	ŽENSKI SVET 	 	STRAN 75.
NAŠE DELO	menitega značaja je bila pokojnica iz-
Za božične praznike so naša ženska dru-	redno priljubljena povsod. Marljivo je
štva priredila siromašni šohki ded običajno	delovala pri Vseh naših prosvetnih dru-
božičnico. Odbornice vseh društev so mar-	šivih, bodisi kot izvrstna pevka ali kot
liivo in vstrajno nabirale denarne prispevke	zavedna članica. — Pogreba obeh mladih
pri znancih in ncznancih. Marsikatera vrala	življenj se je udeležilo silno veliko bliž-
so se uljudno odprla, marsikatera pa tudi	daljnih znancev, zlasti pa zastop-
trezbnzno zaprla. Zato. )e bj^^a a pot težka;	krajevnih društev, «ten. dobrod.
rok. Z nabranim denarjem so društva na-	detma družinama in žaluje ob preranem
kupila zimskega blaga ter obdarovala po-	grobu svojih delavk...
trebne otroke,	f Dr. Kržišnik, dekan v Trnovem pri
«žensko dobrodelno udruženje» je mislilo	Hifski Bistrici je umrl začetkom tega le-
predvsem na našo naimlajšo deco zlasti	^ njim je izgubilo Ž. D. U. blagega
ono, kr se zbira po otroških vrtcih. Pn	j^j^.^fnika, ki se je vedno požrtvovalno
Sv. Jakobu le obdaroyalo 148 otrok,, v	. ' , K.f... , ..
Skednju 95, na Vrdelci Ć0, v ^locoU ^	o.
otrok. V,sega skupaj je bilo obdarovanih	Potom n,egovega posredovanja /e spre-
340 otrok. Deklice so dobile blago za zim-	jemalo mnogo tamkajšnjih družin siro-
ske oblekice, dečki pa blago za hlačke in	mašno^ tržaško deco v počitniško oskrbo.
bluzice. Poleg tega je dobila deca še poma-	Hvaležen in blag mu spomin!
ranče in piškote. Po svojem odseku v	____
Sv, Križu je društvo obdarovalo deset siro-	C aä c^tirr-r-ri
masnih deklic z blagom za zimske oblekice.	FU ZtllbKtM bVtlU.
po!faTa'^šeSbt?m"'irÜSkSoltSm'Ttr^! t MARGERITA SAVOJSKA, kom; 132 komada ziiiuiikega blaga za dek-, 2. jan. t. 1. je umrla V vili Bordighera liške obleke, 40 parov čevljev, 78 majic, Margerita Savojska, mati sedanjega ita-16 kosov blaga za cele deške obleke, 92 danskega kralja. Visoka pokojnica je kosa za deske, hlaeke, 48 p.yov nogavic. hče\,ojvode Genovskega in se je kot «Žensko podporno društvo me o slovenske . ■ A ^	'-i
riredilo sirLiašni deci cedemna,stletna poročila s prvim itali-
kolonife v Trstu» je pnicu.i,^ ^^^^	. t i ■ i t
svojih jugoslovenskih državljanov bogato	tanskim prestolonaslednikom, poznejšim
božićnico. Potom plesne prireditve in oseb-	kraljem Umbertom t, sinom ustanovite-
nega nabiranja denarnih prispevkov so	Ija italijanske države Viktorja Ema-
nabrale odbornice toliko vsoto, da so boga-	nuela IL
to obdarile okoli 80 otrok. Vsak je dobil	življenje je bilo spočetka polno
krasno zim,3ko suknjo ah čevlje ah volneno	^. • ^^ • ^^ .i^ ^^
obleko; poleg tega se nogavice, robce, ro-	^ j ^ ^ ^
kavice, serpo, maio in slascice. Deca iz	, .. , . ' / .
otroškega vrtca pa je dobila tudi igračke.	Ustanavljala, Sirila m utrjevala ter je
Poleg teh društev je mishlo na našo si-	v svoji prvi kraljici tudi izraz
romašno deco tudi več poedinih požrtvo-	svojega obstoja in doseženih idealov. Po-
valnih žen; nekatere so podarile celo lepo	znejša leta pa so bila Margeriti Savojski
izgotovljene nove obleke,	biirna, odmerjena ji je bila polna čaša
Vsem darovalce.Ti iskrena hvala!	bridkosti: soproga ji je umorila zločin-t «Žensko dobrodelno udruženje» je ska roka atentatorjeva, preživela in pre-izgubilo zadnje tedne dve zavedni in trpela je dve vojni: tripolitansko in
marljivi članici: Valerijo Kobavovo iz	svetovno. Kot žena s plemenitim čuv-
Sv. Križa pri Trsta in Lucijo Furlanovo	stvovanjem si je vedno iskala tolažbe v
z Opčin. Prva je umrla v najnežnejši de-	duševnem življenju: spočetka se je z vso
kliski dobi kot žrtev ognja vsled ne-	vnemo bavila z vzgojo edinega sina, se-
previdnosti je švignil iz štedilnika pla-	danjega kralja Viktorja Emanuela IIL, men ter ji niahoma povzročil smrtonosne po smrti soprogovi pa se je posvetila
opekline. — Ladjo Furlanovo, trgovsko	javni dobrodelnosti. Z materinsko Iju-
nastauljenko, je tudi utrgala smrt v naj-	beznijo si je neumorno prizadevala za
lepših mladih letih. Vsled svojega ple-	ustanovitev dobrodelnih zavodov, v ka-
sTRAN 60.	ŽENSKI SVE'r	LETNIK lil.
terih so našli zavetja vojni pohabljenci,	n o s t i. Res se sicer žene lotijo vsakega
sirote in drugi potrebni bedni državljani,	posla z večjim navdušenjem, ali le pre-
Pokojnica je bila izredno naobražena	kmalu se ohlade in zato ne dosežejo uspe-
Žena, mnogo se je bavila s književnostjo,	Pretežna večina sedanjega žensiva ie
a je tudi z živo vnemo zasledovala poli-	"i»' " ™ ■
tič-ni raznni mnip domovino	'' molkih le 40%. Ženske se-mnogo boli
ticni razvoj svoje aomovine.	vdajajo opojnim sredstvom, zlasti morfiju
«ženski pokrei» je ime novemu ženskemu	in kokainu. Žena se ne more izkazati z ve-
društvu, katerega je ustanovilo slovensko	likimi znanstvenimi pridobitvami, vsi izumi
ženstvo v Ljubljani začetkom tega leta.	in iznajdbe so plod moškega duha. Na polju
Udruženje ima namen, seznanjati vse žen-	računstva in modroslovja ,so ženske silno
stvo o gibanju feminizma in širiti propa-	na slabem, večje uspehe zaznamujejo v le-
gando za ta pokret po vseh krajih Slovenije,	poslovju in umetnosti. Domišljave in la-
Na ustanovnem občnem zboru je predsed-	komne niso ženske prav nič bolj kot moški,
nica A. Stebiieva obširno polasnievala po-	skopost pa je pri moškem celo bolj razvita
trebo_ m nalogo društva. Opozarjala ,e na	kot pri ženski, zatu pa zadobiva prevelika
tezkoce, ki so. stavljene ženstvu v boju za	.adodarnost ženske največkrat značaj -raz-
pravice m to predvsem vsled nerazume-	n^^ji. — Po Heymansovem mnenju ute-
vania te akeije od stran, zenstva samega,	„beljenem z bogato statistiko, "žena nikakor
Obrazlozila ,e, da boj zenskp. za svoje pra-	vrednosti kot moški. Pozabil pa
-^"bo^moS	P-krajšala sposobLosfi žene je pa na dru^i
.sama izvo evati, da bo imela za enake dolž-	P®
nosti tudi pravice. Ker nepravično je, da	Pr^kasa zena moža tudi v 1, u b e z n i, sta-
žena, ki opravlja enako služL kakor moški	)e, globlje ljubi, mnogo vec daje,
in nosi tudi enako odgovornost, prejema	pie)ema.
manjšo plačo od moškega, ker moški mora	Georgette Leblanc, žena slavnega pisa-
V družbo, kavarno, gostilno itd.	telja Mavricija Maeterlinka, je igralka in pi-
Opozarja dalje, kako malo je danes za-	sateljica. Njena knjiga «La machine a cou-
ščiteno materinstvo in kako malo je uva-	rage» je dosegla v Ameriki krasen uspeh,
ževano delo, ki ga opravlja žena doma, v	Prvič se je poročila s 15 leti, a me.sto sreče
krogu svoje družine.	in prostosti je našla v zakonu le muke.
Izboljšanja pa ne bo prej, dokler si ga ne	Zato je pobegnila z doma, šla je v Pariz,
bo ženstvro samo priborilo. Zato pa je po-	kjer je študirala petje ter stopila v Opero
trebna močna organizacija. V tako organi-	Comique. Od tu je šla v Bruselj, kjer se je
zaciio naj bi sfe . razvilo društvo «ženski	poročila z Maeterlinkom in" se posvetila
pokret», ki uspešno deluje tudi v Beogradu	drami. Igrala je vloge v soprogovih dramah
m Zagrebu.	i„ dosegla silno lepe uspehe. A kmalu je šla
Ali ima ženska enako duševno zmožnoi:!	zopet k operi,., sedaj pa je samo pisate-
kakor moški? Staro vprašanje, o katerem	Ijica, in prav dobra pisateljica,
■so razpravljali že davno pred Kristusom,	"
pozneje v srednjem veku, a sc še vedno	MATERINSTVO
dobe ljudje, učenjaki, katerim ne da to'	_
vprašanje miru. V srednjem veku so celo	^AKO ODSTAVLJAMO DOJENČKA,
dvomih, Čc ima sploh žena dušo, in treba	Odstavljanje dojenčka povzroča nmogo-
je bilo mnogo posvetovanj, študij in celo	krat velike neprilike. Odvaditi otroka od
cerkvenih zborovanj, predno so potrdili,	materinih prsi ter ga privaditi na steklenico
da nismo me brez duše! Zdravniki so me-	s sesalcem ni tako lahko, kakor si marsi-
rili in tehtali naše možgane, srce, kri in	katera novinka predstavlja, če ni bil do-
drugo, da bi na podlagi telesnega ustroja	jenček že prej vajen na sesalce. V mnogih
dognali, če ismo zmožne takih del kot	slučajih preide več dni, da, celo tednov,
moški. Lani se je nanovo lotil tega vpra-	polnih brige in skrbi za mater in še za celo
šanja holandski učenjak Heymans ter izdal	obitelj. Pripeti se, da «e dojenček, ki je
debelo knjigo o tem problemu. Mož je prej	prej s slastjo vžival malerino mleko, protivi
leta in leta zbiral gradivo in pritegnil k	novi hrani z neverjetno doslednostjo in
svojemu delu par tisoč zdravnikov in vzgo-	močjo, ki se zdita nemogoči pri tako mali
jeslovcev. Tem je^ namreč poslal pole z	stvarci. Vsem poskusom, da bi mu dali
vprašanji, tičočih se ženske in moške du-	mleko iz steklenice potom sesalca ali mu
ševne enakovrednosti. Na podlagi odgo-	ga vsaj z žličko vlili v usta, se upira na tak
vorov je ugotovil Heymans sledeča dejstva;	način, da je dostikrat potrebnih več oseb,
Žena daleč zaostaja za moškim vvztraj -	da mu vlijejo z žlička nekoliko mleka v
LETNIK IV.	ŽENSKI SVET 	 	STRAN 75.
usta. Ko se je konečno to posrečilo z ne- redčenega mleka. Kakor znano, je kravje malim trudom ter se dotične osebe pa pre- mleko gostejše in za dojenčka težje preteku nekaj minut obrnejo morda od otroka, bavljivo nego materino mleko. Tudi je mo-prepričane, da je dete povžilo mleko, pa iz- goee, da je pil dojenček prepogosto, bljuva navihanček vse mleko, katero je do- Zato toplo priporočam: tlej držal v ustih ali celo v grlu. A če je 1) da se le polagoma odstavlja; bil mleko vendarle požrl, tedaj ga pa vsied 2) da se da dojenčku razredčenega mleka, razdraženosti zopet izbljuje.	in sicer sprva razredčeno z enako niHožino
Neredkokrat trajajo te borbe več dni in vode, potem postopoma s Ji, ii in K vode dete vsled pomanjkanja hrane vedno slabi, ter končno šele samo mleko; Zato je najboljše postopno odstavljanje. Do- 3) da se daje dojenčku piti dnevno, t. j. jenčku odvzamemo najprvo na dan enkratno v času od 6. ali. 7. ure zjutraj do 6. ali 7. ure dojenje ter ga nadomestimo s, eteklenico. zvečer, k v e ,č je m u petkrat. Po enem tednu se odtegnejo dojenčku prsi S takim previdnim postopanjem se go-2-krat na dan, kar se istotako nadomesti tovo izogneš navedenim nadlogam, katere v s steklenico. In iako postopoma v enakih mnogih slučajih celo lahko upropastijo presledkih dotlej, da se vse dojenje nado- otroka.
mesti s steklenico, kar traja seveda 5—6 če je dojenček zbolel pri odstavljanju in tednov,	so se pokazali navedeni znaki, tedaj treba
Na ta način se doseže dvojno: prvič se nemudoma k zdravniku, da dojenčku pola-dojenček polagoma privadi na kravje mle- goma izčisti želodček in predpiše potrebno ko, in drugič se olajšajo materi ali dojilki hra'no. Kjer ni zdravnika, se da otroku piti težkoče odstavljanja, da se jima mleko le v malih množinah šibkega, nepresladkega polagoma poizgublja ter se tako izogneta ruskega čaja. Če želodček malega bolnika raznim obolenjem, ki bi utegnila nastopiti to obdrži, se mu začne dajati po malem vsled naglega odstavljanja.	zelo razredčeno kravje mleko [Yi vode in
S tem, da se materino mleko le polagoma mleka), kateremu se primeša ječmeno-izgüblja, je mogoče dati dojenčku zopet vega odcedka. To se mu daje vsake štiri prsa v slučaju, da povzroča kravje mleko ure. Ječmen (phan) treba dobro skuhati in detetu resne težkoče pri prebavljanju.	precediti. Tudi odcedek ne sme biti pregost.
Pripeti se pa, da treba dojenčka nemu- Polagoma se začne dajati dojenčku večja doma odstaviti, če namreč mati ali dojilka in gostejša množina omenjene pijače. Treba zboli, V tem slučaju si je treba pomagati je postopati potrpežljivo in s skrajno pre-z zvijačo: sesalcc se pomoči z materinim vidnostjo, da pride dojenček polagoma v mlekom, mati pa se mora umakniti za ne- normalni tir ter !e privadi na redno hrano kaj časa da je otrok ne vidi. Ako to ne potom steklenice,
pomaga, ne preostane drugo, nego da pu- Ako dojenček slabo vspev^ pri hranitvi stig dojenčka in mu le v daljših presled- s . steklenico in kr,ivjim mlekom, pa redci kih poskušaš dati hrane. S tem postane mleko mesto z vodo z lahko telečjo :uho, dojenček lačen, kar mu vsekakor manj ško- Za to se dobro skuha ^ kg telečjega mesa duje nego ponovna borba z vsiljevanjem na 1 1 vode, pa brez začimb. Ko )e dojen-hrane. Tudi v tem slučaju je «lakota naj- ček 9 mesecev star, se mu šele začne da-boljši kuhar», — sestradan dojenček se jati samo nerazr.adčeno mleko. Pred 9. mo-končno odloči, da seže po ponujenem mu sečem ne odstavljaj otroka, šele potem sesalcu in začne slastno piti cilj je do- začni z navedenim postopnim odstavljanjem.
.	Kakor omenjeno, podojiš otroka kvečjemu
V marsikaterem slučaju se dojenček brani 5krat po dnevu, a po noči se da otroku piti-steklenice, ker mu želodček ne prcbavlja le enkrat, tako da dobi dojenček hrano kravjega mleka. Tega pa ne izpoznaš takoj tekom 24 ur 6kr a-1, kvečjemu 7krat, po odstavitvi. Prvi dnevi potečejo kakor Ako otrok po noči joče, ne dela tega, navadno, toda potem začne otrok kar na- ker je lačen, marveč iz drugih vzrokov, bo-enkrat bljuvati. Mati misli, da se otrok le disi ker je bolan ali pa nesnažen, ali vsled za hip tako počuti, ter mu ponuja čez ne- razvade (v -hajveč slučajih!), ker ga je mati koliko časa steklenico. Toda, dojenček po- navadila na vsakokratno dojenje, kadar joče, novno izbljuje vse, kar povžije. Temu zlu V vseh treh slučajih mu dojenje odnosno se ■ pridruži navadno še večja aU manjša P'tje mleka prav nič ne koristi, nego mu driska. Stanje postane nevarno. Pri težjih utegne le škodovati, kajti preveč obrcme-slučajih začnejo dojenčku po kratkem času njen želodček ne more prebavljati m radi hitro pešati telesne moči, čemur sledi ne- tega t"" ne more spati. Zato naj mati varna srčna šibkost, katera lahko povzroča M^aai otroka, da pije jpo noči le enkrat, celo smrt,	koristilo otroku in njej, ker bo po
Pri enakih nevarnih slučajih je največ- "oči počivala, da bo naslednjega dne šla krat krivo prenaglo in nenadno odstavljanje, spočita na svoje vsakdanje delo. _n— ali pa, ker je dobil dojenček takoj neraz-	(Konec prihodnjič).
STRAN 62.	ŽENSKI SVE'r	LETNIK lil.
HIGOENA. «	le !4 kg na enkrat Ta . , . • J J 1 ■	enako^ncrno oprazi, brz porabi m ne stoii Zakon med krvnimi sorodniki zdravniki	tako dolgo. Sveže žgana )e najboljša, Shra-odločno odsvetujejo. To pa iz pravih zdrav- j,i morala biti v cinasti posodi, ki slvenih razlogov. V niarsikalerem rodu so „bljjjg piramide in odprtino na ozkem podedljive bolezni; ako se združita iz ta-	„bu ter dobro zamašeno.-V taki posodi se kega sorodstva v zakon dve osebi, ki trpita i^jigi^ j^. ^^at in površje ali vsaj nagibljeta k dolični bolezni, potem	„^ihno. Zrak ji odvzame moč in duh. Preje nevarnost, da njuni otroci resno pode-	prošli ljudje kavo kuhajo v loncu v dujejo bolezen, še večja. Zato pa svelu)e)0 y tem slučaju je treba kavno primes zdravniki, naj se ne poročajo sorodniki,	„^jprvo dobro prevreti in kavo strc.li v posebno ne bližji. Čim bolj sta si mož m ^^^lo vodo. Ko je kava zakuhana, žena po rodu oddaljena, tem večje je upa-	^^ ^^eti, pač pa naj stoji na v r o -nje, da no bodo otroci podedovali bolezni,	j ^ pokrita. Čim dalje bo vrela. Rodovi, ki imajo v sebi kal podedovane	(em slabša bo! Zmleta mora biti v prah, da bolezni, se izboljšajo s tem, 'da se družijo v	^.e ostanejo v debelih zrnih vse dobrine zakon s člani zdravih družin. Znane so ne- drugače odda moč le zunanja plast katere evropske vlaflarske rodbine, ki so sredina ostane neizrabljena. ^ Preku-bile zapisane telesnemu m duševnemu pro- l^jj^o ge enkrat prekuha, če padanju ter so se reševale s tem, da so je-	p^ ja odcedek dolgo stoji, se skisa in še male v zakon osebe iz zdravih plemen,	dodano dobro kavo oslabi.
Opazovalci človeških tipov trdijo da so ne j-jitriranje kave je najboljše. Mi samo na,zdrave,si nego tudi na,lepsl I^dje	.Mašinkafe». Slovensko bi s'e reklo
tam, k,er se križata dve tuji plemeni. S cer	pri,„ernejše «parjenje kave,. Za filtri-
pa opazimo blagodejnost plemenskega kri-	^^^j/^jti prav dibra in fino zmleta
A	kava. Turški mlinček je najboljši. Zmelje v
vis,e	prah. Ima obliko valjarja. Polivanje z vrelo nego seme, ki je samo dozorelo v n™ • aromatične substance in v tem Kmetje- to dobro veao iz starih izkušen,, ^^^	dobrodejnost, .4parat mora
Pri prvih divjih narodih so bila spolna p^jj^j^	zamašen. Skozi
druženja med krmnimi sorodniki jako po-	luljnjičasto dno ise mora kava primerno gosta, toda čim bolj je človek napredoval v ^ ^^ prepočasi odtekati. Glavno jc, kulturi, tem bolj je opuščal zakonsko zvezo debela plast kave sc sme napraviti in v sorodstvu. Marsikak zakon |e bil razve- stisnjena mora bili kava v tej plasti, liavljen, ako so dognali sorodstvo žakoncev, janka, rahla plast, odteče voda, ne da Naše sedanje pravo _ dovoljuje poroke že izsrkala dobrine iz kave. Če je plast domed bratrancem in sestrično, med stricem preveč stisnjena, se voda ohladi,
in nečakinjo, a' zdravniki so nasprotni, la-	preden prodre do srednjega in spodnjega kim zvezam. Značilno je, da so poroke med Odteče mrzla, nenapojena aro-
krvnimi sorodniki pogostejse na kmetili	„latičnih substanc, V obeh slučajih je kava
nego med izobraženci. Morda zato, ker po-	vodena, slaba — dobrine niso izrabljene, sestniki radi vidijo, da ostane premoženje Slavni grof R u m f o r d iz Monakovega, v rodbini in ne prehaja v luje roke. Gotovo jj.	j^s pridobil toliko svetovnega
pa je med izobraženci razvit neke vrste	priznanja v kuhinjski umetnosti in gospo-
higijenično-estetični okus, ki se protivi ta-	dinjskih izumih, priporoča kot najboljšo pri-
ko blizki zvezi in dobi v občevanju m	p^^vo kave filtriranje aH ekstrahiranje ka-skiipnem življenju prej nepoznanih, odda- ' Po mnogih preizkusih je ugotovil, da
Ijenih in tujih oseb več duševnega vžitka,.	naj bo plast visoka palca, ko kavo na-
Vfcč raznovrstnosti in zanimivosti,	N,	devamo v cinast ali plchaisl cilinder; a ko
jo stisnemo, naj bo plastpalca še visoka.
■ »^UH'NIA.	irioffint-uč^rf
O kavi. Kakor je to poglavje preprosto,	odcedek izteče, se šele nalije drugi krop.
tako je tudi važno. Preveč pride kave na	Primesi, ise pokuhajo že preje. Trije nalivi
dnevni red, da bi jo smeh prezreti v naših	zadostujejo. Stiskalnik ostane na kavi ves . razpravah, m prav zato, ker je toliko ku- j^q „alivaš. Presušena filtrirana kava
hämo, mislimo, da že vse znamo.	j^, d^bra, ne pa'mokra, plesnjavo-kisla.
Žganje kave je silno važno. Će jo pre- Po jutrovih in vzhodnih krajih .kavo žgo
žgeš imaš oglje. Prava barva žgani kavi je	in stolčejo v prah. To bolje kot če
barva temnega cimeta, Ko dobi to barvo, jo	se melje — okus je- bolj aromatičen, —
odstavi od ognja — pravzaprav od žrjavice.	Najboljši način je sledeči; Stolčeno ali
ker na ognju je ne smeš žgati ~ in jo še	zmleto žgano kavo stresi v steklenico, nalij
malo na pror.tem mešaj in ohladi v zaprti	z vodo in prav dobro zapri. Potem jo. po-
žgalni posodi, da se ne razdisi. Najboljša je.	stavi v lonec, napolnjen z vodo toliko, da
LETNIK IV.	ŽRNSK! SVET	STRAN 63.
bo steklenica pokrita. Vodo kuhaj in naj tast, oziroma mati in oče. Da bi takoj go-vre četrt ure, V steklenici imaš kavo, vso vorila o tem, bi bilo neugodno in nevarno moč in ves duh kave, prav nič ni šlo v za mlado mater in za otroka, katereja zrak. Kavo po tem načinu prineseš na mizo lahko kdo, ureče, dokler se ni še razvil. V v steklenici k vrelemu mleku.	nosečnosti opravlja mati vsa hišna in poljska
Kavni izvleček je tudi dober, a boljša je dela, ker 3e mnogokrat zgodi, da porodi še vedno sveže kuhana kava. Izvleček je ^ena na n|lvl, v !<oruz., zitu ah pn senu. močen, a nima duha po kavi. Zato je dobro, Ako ,e porod lahek, zena kratkomalo sama če ga nekoliko priliješ dnevni kavi ali	dete v predpasnik m ga nese domov,
žitni To je za turiste.	P'Jlen» nekdo pnsot-
K of ein je najboljše vrsle kava, kateri «ih domov po voz, s katerm, odpelle zenü. so odvzeti kemično ali umetno vsi živce Da porod, zena na potu, se fu dok zelo razdražljivi delci ali strupi (in to je pred- cesto dogaja, a i vepdar nc smemo vzeti vsem kofein). Zato se imenuje brezkoiein- teh sluca,ev kot pravilo Ob,eno se vsaka ska. Ta kava je prav dobra, zelo okusna.	ako n, v s,romasmh razmerah, zadnje
Duha pa tudi nima, saj ji je bil s kofeinom ^^ne g,bl,e na,vec v his, m okobc. Vsaka odvzet še duh. Dražja je kot vse najdražje fe^ s, ze pre, pripravi vse, kar )e po-vrste, a za mešanico se ne obnece,	novorojenca, V cch druzin, vlada
Dobra primes h kavi za otroke in	cas svečano m resno pričakovanje,
živčno bolne je ječmen, temnorujavo žgan. Das,ravno se nevesta s tasco vselej dobro Ta je redilen, ne povzroča vročine, je oku- razume, ipak pomaga tasca zadnje dne.e sen, oljnat, ne razburi živcev. Tudi iz grozd- .sna}", ter )i ne pust, delat, vseh del, ces da nih pečk ali koščic se žge prvovrstna kava, bi b,lo greh, ako b, sedaj ne varova.l, zene. ki kot primes nadkriljuje ječmen. Kakor je Dolžnost tasce ab matere Je, da pouci snabo olje iz grozdnih peek fino, tako fina je ?	^ar se tice poroda m stan;a prea
kava. Žge se kot ječmenova. Revno ljud- P° Porodu.	_
stvo po deželi žge kavo iz raznih žitnih , Tako žena v drugem stanu ne sme hodili vrst, ki niso tako dobre — a gotovo zdra- po solnčnem zahodu iz hiše do polnoči, ker ve in Tcdilne.	bi lahko «nagazila» izvesten čar," ki sestoji
Konečno se o marinirani kavi. Na iz petelinovega repa, raznih dlak, kremp-barkab dobi čestokrat kava grenak in ne- Ijev aU podobnih stvari. Ako noseča žena užiten slan okus vsled vlažnosti in vsled pohodi ali preskoči nekaj, kar ji je bilo morske vode, če ni skladišče na pravem nastavljeno v zli nameri, bo porod vrlo te-prostoru. Taka slaba kava se vrže v vročo žek, rodilo se bo mrtvo dete, pričakovati vodo. Če je voda lepo rumena, je kava je treba raznih nesreč, V najinilejšem slučaju dobra, če pa je rujava ali zelena, je kava ise dete rodi s kako telesno napako. Neko-slaba od vožnje. Ta preizkibs se da napra- liko dni pred porodom ne sme žena jesti viti že s par zrni. Toda to se da izboljšati, ne kruha ne začimb (paprike, raznih kislin Če kavo žgeš, daj vmes na vsak kg kave itd). Pravijo, da se mora žena vzdržati teh nar čebul brez lupine. Čebule razreži. Če-, jedi zato, da bi pred porodom ali potem bula potegne vse slabo iz kave nase — ne ne dobila mrzlice, da ji bo mleko boljše, da bi kavi škodovala. Prežgano kavo je da bo tudi lažje rodila.
treba potem še parkrat z vrelo vodo popa-	pomislimo, niso te navade
riti in presušiti. Brez tega pripomočka je p^gj-ne, še posebno ne to, da zabranjuje kava, ki je bila na barki pokvarjena, nerab.,.	ženi delo pred porodom in potem,
Ijiva. Pa tudi slabše vrste liave «e dajo ^ena se mora čuvati mraka, da bi ne bilo izboljšati. Še .surovo daj v lončeno posodo,	j^račno, da bi ne bilo dremavo in jo-
jo popari z vrelim kropom, premešaj m ^^^^	y	slabega vida, Ra
potem na situ odcedi. Voda bo zaudarjala. j^iraku tudi ne smejo biti otroške plsnice, Iz sita daj kavo na bel prtlč, da jo osuš-š.	^ jg posebno ne kapice, (To prazno-
Nazadnje jo pretresi na bel papir in na pcci ^gj-je je doma tudi na Krasu). Občuti U ali sobicu še enkrat presuši,. Potem jo pre- ^^^^ bolečine doma, pošlje starejši član žgi prav malo, le do stopnje cimetove bar- j^uzine vse mlajše iz hiše k sorodnikom, ve, robček v sredi mora ostati vedpo bel-	p^^	„ož ali mati porodnice v
kasto svetel,	usta vodo in poškropi bolnico z njo, rekoč;
1-7 MA^^TT n.^niMTC	.Kakor jaz lahko izpljunem to vodo, tako
IZ NASE SKRINJE.	lahko da tudi ti rodiS s pomočjo božje Ma-
tere.-» V tem pride babica, običajno kaka Makedonski običaji.	stara žena, ako ni iz istega rodu in ako ni
Porod. Kad,ar se žena počuti mater, nobene od žlahte, pa pokličejo staro ženo, skriva v začetku to skrivnost pred vsemi; katera vrsi dolžnost poklicne babice, po dv.eh ali treh mesecih prvi izve za to Še danes je v Makedoniji zelo malo di-veliko tajnost njen mož, potem tašča in -plomiranih babic in še to samo po večjih
STRAN 64._ŽENSKI SVE'r	LETNIK lil.
mestih, a vabijo )o obično le tujci. — Ako je kovnim pojmovanjem kuhinjske vede in porod težak, vzame babica jajce in ga iz- pravim razumevanjem gospodarskih razmer, pusti porodnici v nedra, nakar ona vstane, «Sodobni slog v stavbarstvu in opremi da pade tako jajce na tla med nogami, stanovanja» je napisala Davorinka Deželova, Uokler vrši babica la obred, škropi tašča ali katero poznajo naše čitateljice že iz po-mož ženo z blagoslovljeno vodo, proseč dobnih člankov, ki so bili pred časom v Boga za srečen porod. Babica pa izgovarja «Žtenskem svetu». Sestavek zasluzi vse pri-približno te besede: «Kakor kokica hitro znanje posebno zato, ker tako jasno in pri-rajce znese ter to samo od sebe pade. i ka- prosto opozarja, kaj je po naših domovih kor zrelo jabolko samo od sebe z veje pa- nezdravega in neokusnega. Žena, ki s pride, tako da tudi ti rodiš, za kar Bog po- dom prečita ta članek, bo takoj izprevide-magai m njegova sveta^ Mati.» _ «Amen» la, kakšne napake ima njena hiša; če si ne odgovaria moz ali mati. Pri naltežjih, po- more nabaviti kaj boljšega, bo vsaj odstra-sebno pa pri dolgih porodih prinese babica nila ono, kar kazi lice njenega stanovanja za take prilike shranjene in posušene rože in ji je le v napotje
;;	l>rezmadežne Bo- ,Kam z našimi dekleti», velezanimiv še-
fi	'	Basim ve- stavek Minke Govekarjeve, smo že čitale
Ukim zvončkom, samo da se njegova časa ^	letniku našega lista; prav je, da
zapre t^O), ko ,e pes ic oplojen. Te rože prfj, ^ „^o tudi onim ki ni o imele lani položi babica v blagoslovljeno vodo. Pola- .f.riskpđa »vpta,, T„ Al	„„I »t,;
goma se cvetne, čaše uaniočijo tako da se	fol	Iralfni^L "izgub"
začno odpirati m iz glavic samo od sebe ^.ednost, kajti tekom par mesecev se ie izpada seme Kadar so vse odprte, vzame „^j	položaj tako poslabšal, da kma u
babica šopek namočenega cvetja ter krop. 3	„
z njim zeno, rekoč; «Kakor cvetka v vodi ^^	dekletal
odpira in širi svojo cvetno čašo, da seme ^ .........	,
■samo od sebe izpada, tako da se širi tvoja Imovitejšim tukajšnjim gospodinjam pri-maternica in pusti svoje, kar je zrelega». poročamo, naj prečitajo «Delo našega usmi-
Razume se, da ie treba posušeno cvetje 'Jenja». Morda bodo tiste besede segle tudi namakati nekoliko ur, včasih ves dan, da "^.l™ ^	1™, budile zmisel za našo
je dovolj namočeno ter izpušča seme; ali "rom^isno mestno deco.
vendar čakajo ter pravijo, da to najbolj po- Že danes priporočam materam, naj ne maga. Poleg tega običaja pa babica tudi vidijo v Gosp. koledarju le koledarja, ki masira trebuh, seveda ne vedno pravilno, ima vrednost samo za eno leto, nego naj
(Dalje prih.). -	Mara Husbva. Ža varujejo in spravijo kot poučno knjigo,
___	IZ katere se bodo pozneje tudi hčerke na-
KNJIŽEVNA POROČILA "pri TpTavflžLTega^etl'rdobe sle-
Gospodinjski koledar za 1. 1926. prinaša ^eče knjige:
poleg običajnih koledarskih podstkov in, «tiospodinjski koledar», cena L 4, gospodinjskih zapisnikov tudi prav lepe «Otroško perilo», cena L 3.50, po pošti poučne sestavke. «Kratka navodila o le- ^ ah Din, 12, po pošti Din. 16. meljnih pojmih kuhe» vsebujejo zlata zrnca «Pomen materinega zdravja za zarod», za neizkušeno kuharico, istotako tudi «Na-	^ po pošti L 1.10.
kupovanje živil». Člankom se pozna, da jih - «Marija Liza», hrvatska povest Adele Milje napisala žena, ki ima dolgoletne gospo- ""ovičeve, cena L
dinjske izkušnje, ki je morala skrbno obra-	-
čati vsak novec, predno ga je izdala, a je Popravek. V zadnji številki se je vrinilo •ludi razumno preudarjala in postopala pri v pesem iz zbirke «Večna plamenica» (str. nabavi vsake potrebščine, da je vendar 11.) nekaj tiskovnih napak. Popravljamo imela vedno le prvovrstno, blago. Ni dovotj, najvažnejše: V 11. vrsti beri močem nada pozna gospodinja kuhinjske recepte, meisto «očem»; v 14. vrsti; ...prelivajoče se bodisi IZ vsakdanje vaje ali iz knjig, nego iz drugega v drugega...; v 23. vrsti: A mora tudi kuhati z razumom, z inteligenco, da si takrat po kamnatem stopnišču me Iz iste količine moke, masla in vode napravi zatSnala...
Pr^gano juho, v sestavku «Lea Faturjeva»; Na str. 2. .Ij^ r ? ■	?	^	«N krotka namesto «kro-
selna gospodinja pa bo iz iste mere scma- taka», na str, 3' v 28. vrsti isto namesto
n™re?i'j^dec"'''^" "	'' ^	° ' ^"
Knjiga prinaša bogato zbirko navodil za Na str. 5. je izpadla zadnja vrsta; ... volji pripravljanje enostavne kmetske in me^ in je bila le zla posledica njenega brez-scanske hrane. Tudi ta so sestavljena s stro- skrbnega življenja. Ker se je...
	Čitajte! Važno za vsakogar! POMEN „JUHANA" za prehrano in zdravje.	
že dolgo se splošno občuti potrebnosl in pomanjkanje mogočno krcpcilnega pripo-n,očka% prehrani človeka. Napornosti sedanjega življen a ne ^^^^ " mo® hrana, ki slabega pač nasiti, moči mu pa ne da e- Redilm ekstrak JUHAN omo-"malim stfoäkom dobro, zdravo in izdatno se hrami.. - Za strošek manj kot 1 dinar na dan dobavi JUHAN" teles« toliko ^f dilne wednost. iz ^t-nih beljakovin, mesnih in rastlinskih, da postane s tem pnpomockom najpnpro-sfejža hrana izdatna in slastna, - JUHAN» krepča tudi prebavo m preganja želodčne slabosti. - JUHAN« se vživa na način, da se vlije v navadno Juh» ah slan krop ali v prikuhe. Mesni juhi da nepopisno okusnost m reditnosl, brei -■- fe, mesa pa napravi iz kropa izvrstno pravo juho. "tjUHAN" je oživljajoča in brez primere zdrava hrana. Stori človeka dobro razpoloženega, rejenega in močnega. Za slabotne otroke, bolehne, medle in nen'ozne ljudi pa je JllHAN" naravnost čudodelna hrana. - JUHAN' se dobi v vseh boljših prodajalnah zivil. Glavna prodaja: Liubljana, Gradišče 13		
		15-letno jamstvo ima le Šivalni stroj „STOEWER", katerega lahko ž enostavnim premikom rabite za .šivanje ali vezenje (stopanje). V različnih opremah (pogrezljiv, v omarici itd.), za rodbinsko rabo, šivilje in krojače. — Dobile le pri LUD. BARAGA, Ljubljana i Šelemburgova ulica 6, I. nadst. I
Dame pozor!
1
Naznanjam, da sem otvoril
moderni damski salon
Izvršujem moderno striženje las ä la garSönne (Bubikopf), ondulacije marscel, pranje s shamping-om, barvanje m mam-kuro. - Postrežba točna in čedna. - Poseben vhod. Za obilen obisk se priporoča
lUDOVlR ZOTTER, tirluec lil «losuMar,
Poštnina platana v sotoviiil.
Ce¥ljamica Forcesslu
OdllkinMS ita msdiiBnidni raistaiit • Gonovi i „Diploma dl graa pronio" TRST > Via aiusappe Cai3Hii Bte«. S pri Sw. Jakobu •• TRST
Kdor ii£e obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ■e kupil kar na slepo I
In Sel bo k ,FORCESSINU' ki v Trsta vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — uajboljie £evlje daja .. .
levili za Mi
L 48—
bm n I
L 48>

Vclilia laloga tina, iganja In llkerlev
Jakob Perhauc
usianodlena lota 1S7B
Trst, Via Xidi^, Telef. 2-36
Vedno ▼ aaiogi in po cenah izven veake kon-liurence: pristen ialrski tropinovec, kražki bri-Bievec, in kranjski slivevec. — Lastni izdelki: šumeča vina, Šampanjec, Sumeči istrski retoik, Lacrima Gristi in druga. — Specialirct«: Jajčji
2 konjok in Crema maršala ter mznevratni Bkerji.
□□aDaDaanaanDQDDDDDnDDnnn g
I Prvovrstna šola i
□ za krojenje, živanj«, roSno in stroj- D O no vezenje, izdelovanje blobukov. p Distolam KROJAČNICA in MODNI a 5 SALON. — Začetek tečajev 5. januv. □
g	Voditeljica:	g
IDOHDA KLAHPFERERi
o v TRSTU, ulica tavatoto 5 B y vogal ulice XXX Ottobre H □□□□□□DDDaaDQOi^aaDaDaDDaDQ
Obrnite se zaupno v trgovino jeslvin, kolonijal, vin in likerjev f v ulici Giulia št. 29. Postrežba točna. - Priporoča se udani t
VEKOSLAV PLESNIČAH. :
Za vsako sprejemno ceno
prodajam klobuke, slamnike ter vse potrebščine za modistke
HORVAT,
modistka, LJUBLJANA, Dalmatinova uiica 10/11.