EDINOST 206 Adelaide St. W Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail. Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM
FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno ieto_____________________ $3.00
Za pol leta------------------------1.75
-i-
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV

Let- 6. Št 251.
Cena S c.
TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, FEBRUARY ÎITH. 1948.
Price 5c
Vol. 6. No. 251.
AMERIŠKI 1MPERIJALISTI DRUGI DAN PO VOJNI ZAVRGLI NAČELA PRAVIČNEGA IN TRAJNEGA MIRU
1SEL, DA JE ZAHODNA EVROPA ODEUENA 00 VZHODNE - VELIKA ZMOTA"
"OBSTOJATA LE DVA TABORA; IMPERIALISTIČNI IN PRIPRAVLJALNI NOVE VOJNE NA ENI STRANI — IN TABOR MIRU IN DEMOKRACIJE NA DRUGI STRANI." DIMITROV
Sofija, (Tanjug) — V svojem govoru, ki ga je imel na Kongresu Domovinske fronte Bolgarije, ministrski predsednik George Dimitrov je izjavil; "da so ameriški imperialisti, že drugi dan po končani vojni, nastopili proti principom pravičnega in trajnega miru, kakršni so bili (principi) razglašeni v Yalti in Potsdamu ter bili vključeni v Deklaracijo organizacije Združenih Narodov.
Radi prizadevanja ameriških im-perijalistov, da spremene Organizacijo Združenih Narodov v njihov pokoren instrument v namene za zasužnjenje sveta, je Dimitrov dejal: "Poleg Trumanove doktrine in Marshall-ovega plana so se tudi poslužili takozvane "Balkanske Komisije". Naloga te Komisije je, da pooštruje in "upravičuje" pro-vokacije, katere izvajajo Atenski vlastodržci proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji.
'Titova država ima dve podmornice'
NOV AMERIŠKI GENERAL POVELJUJE ARMADI
V GRČIJI
"Toda danes" — je nadaljeval Dimitrov — "proti-imperijalistične sile naraščajo. Nekateri bi gledali stvar, kot da je že zahodna Evropa odeljena od vzhodne — vzhod proti zahodu. To je velika pomota. V bistvu je le na eni strani tabor imperij alistov in pripravljalcev nove vojne. Na drugi strani pa je velik tabor demokracije in miru."
"Drugi Kongres Domovinske Fronte Bolgarije je manifest ne-omajane in nerezervirane udanosti do tabora ljudske demokracije in zvestobe do Sovjetske zveze, katera je na čelu tega tabora.
"Ogromne važnosti za bodočnost naše države", je nadaljeval Dimitrov — je pogodba z Jugoslavijo. Naše ljudstvo je našlo pravo pot k bratstvu in enotnosti, katero je bilo častno zapečateno v nedavno sklenjenem sporazumu.
"Tesno gospodarsko sodelovanje, katero je bilo upostavljeno med tema dvema bratskima sosedama ju bo združilo še tesneje skupaj in jima nudilo nove in mogočne možnosti k razvoju in splošnemu napredku."
Zaradi grških obdolžitev, ki se pogosto oznanjajo po svetu proti Bolgariji, Jugoslaviji in Albaniji, češ, da se te države mešajo v notranje zadeve Grčije, je Dimitrov dejal:
"Ničesar ni bolj naravnega, kot to da bi naše ljudstvo moralo zanimati upostava demokratičnega režima, miru in reda v sosedni državi, da bi tako tudi oni mogli posvetiti sebe ustvarjalnemu delu, neovirani po umetno ustvarjenih incidentih in neprestanih provoka-cijah.
"Naravno je tudi, da bi moralo Bolgarsko ljudstvo simpatizirati z borbo, ki jo bije ljudstvo Grčije in da bi bilo pripravljeno pomagati žrtvam terorističnega režima, ki drži strahovlado v Grčiji.
"Toda, jaz sem obvezan odločno zavrniti vse obdolžitve proti vladi Bolgarije in najodločneje izjaviti, da odgovornost za civilno vojno, katera provzroča vznemirjenje tudi v naši državi, leži izključno le na terorističnem režimu in na teh tujih sovražnikih, kateri, vsled svoje imperijalistične požrešnosti z veliko vojaško silo in vsestranskim vmešavanjem, žele naprtiti ta režim svobodoljubnemu ljudstvu Grčije."
O nalogah Domovinske Fronte v preteklosti je Dimitrov podčrtal; "da je Domovinska Fronta s svojim pravilnim ljudskim stališčem rešila Bolgarijo pred popolnim propadom, ohranila integriteto in obrnila Bolgarijo v močan steber miru na Balkanu in v svetu.
"Bodoče naloge Bolgarije so; — dvigniti gospodarsko in kulturno ravan dežele, industrij alizaci j a, elektrifikacija in grajenje obrambne moči Bolgarije ter ohranjenje svobode in neodvisnosti, — vse to in za uspešno uresničenje tega, je potrebna reorganizacija Domovin-
ske Fronte same, katera mora biti popolnoma prosta od vseh elementov strankarske koalicije, ki je ostala od prošlosti.
"Uresničenje nalog navedenih v izdelanem programu", je zaključil Dimitrov — se ne more misliti brez največje enotnosti in tesno strnjenih vrst ljudskih sil, brez še večje zavesti in aktivnosti mož in žena, državljanov naše ljudske republike, brez enotnega in oblastve-
Washington, 6. feb. (AP) — bo posvetil vso pozornost proble-Združene države so poslale novega I mom oskrbovanja armade z orož-prvovrstnega generala v Grčijo, J jem in municijo, in drugim mate-
da razbije grško demokratično ar mado Gen. Markosa. \ Naznanjeno je, da je bil imenovan za poveljnika v Grčiji, Gen. James A. Van Fleet, ki bo poveljeval vsem kopnim, zračnim in pomorskim ameriškim vojaškim silam v Grčiji.
Maj.-gen. William G. Livesay, kateri je poveljeval tem silam, bo
rijalom, ki ga pošiljajo Združene države v obliki "pomožnega programa za Grčijo".
Poročilo pravi; "program ima dvojni cilj, razbiti grško (demokratično) armado Gen. Markosa in "obnoviti v vojni razdejano ekonomijo".
Van Fleet, pravijo, da ni "general na zibalnem stolu", ampak
obdržal poveljstvo še nadalje, a da bo v stanju premagati demo-
Kanadske gospodinje ostro obsojajo vladne metode
Toronto: — "Zveza hišnih gospodinj ostro obsoja vladne metode "parnega valjarja", ki se vali preko volje parlamenta", je dejala nega vodstva vedno naraščujoce Mrs. Rae Luckock, predsednica
aktivnosti delavcev mesta in vasi.
"To je, radi česar je potrebna reorganizacija Domovinske Fronte v duhu enotnega ljudstva, — ki naj bo socialna, politična organizacija z obvezno disciplino za vse člane, skupni splošni program in izvoljeno vodstvo."
Zveze hišnih gospodinj.
"Naša organizacija podpira pod-dodatek, ki je bil predložen v spodnji zbornici kanadskega parlamenta po CCF., kateri zahteva od vlade, da se razširi delokrog preiskovalnega odbora radi neopravičenega dviganja cen življenskim
Indonezija ali Kanada?
Toronto, 7. feb. — "Mednarodno vmešavanje je odgovorno za stavko pri "Rogers Radio", je dejal Ross Russell, direktor organizacijo UE (CIO), sinoči na zborovanju 500 delavcev "Rogers Ma-jestic and Electronic Tubes" tovarne na Leaside, v Toronti, katere delavci stavkajo. "Mi imamo na piketni straži veterane, ki so se bojevali v Holandiji, da so osvobodili to deželo, toda danes poskuša Holandsko-kontrolirana kompanija uničiti naše demokratične pravice, kot pravice kanadskih delavcev".
Stavka je že v drugem tednu, odkar je kompanija odbila ponudba unije, da se obnovi kolektivna pogodba. Za stavko so glasovali delavci zadnji teden z 556 proti 44.
"Glavno orodje podjetja "N. V. Phillips Glesilampenfabrieken" Ho-landije, je Reginald Brophy, predsednik odbora pri Rogers Co." je nadaljeval Russell, in od kar je to podvzetje prevzelo "Rogers Co. so se delavske razmere resno poslabšale.
"Mr. Brophy je tudi v glavnem odgovoren za oviranje "Marconi" delavcev, da bi se organizirali v Montrealu", je dejal unijski voditelj. "Celo ko je vlada ukazala
zaposliti delavca, ki je bil odpuščen iz dela radi unijskih aktivnosti, je kompanija to odklonila in zavlačevala stvar potom pravnih kanalov na vrhovno sodišče — kar je provzročilo zavlačevanje skoro pet let."
Govornik je dejal, "da isti mednarodni karteli, ki so postavili Hitlerja na oblast v Nemčiji, sedaj poskušajo vsiliti nedemokratične prakse na vlade in ljudstva drugih dežel z različno taktiko, a istimi cilji, to je znižanje življenskega standarta delavcev, in pridobiti kontrolo monopolom in črezmerne dobičke."
ITALIJANSKE LADJE SE DEMONTIRAJO
ZONANJA TRGOVINA JUGOSLAVIJE
Beograd, (Tanjug). — V namenu pospešiti zunanjo trgovino Jugoslavije je vlada FLRJ sprejela dekret o nadzorstvu izvoza in uvoza. Dekret vsebuje mere za najboljšo organizacijo izvoza in uvoza blaga ter da se zagotovi in pripravi blago, ki je namenjeno za izvoz.
Napram dekretu bo celotni plan zunanje trgovine vodjen po ministrstvu zunanje trgovine, kakor je bilo do sedaj, medtem ko bodo plačila z zunanjimi državami nadzorovana in kontrolirana po finančnem ministrstvu FLRJ. Dovolenje za plačilo uvoženega blaga je dano tudi ministrstvu za zunanjo trgovino.
Vse blago namenjeno za izvoz mora biti pripravljeno v teku dobe obveznega plana, ki mora odgovarjati zaključeni pogodbi, kar se tiče kvalitete in pogojene dostave. Vse prejšnje regulacije o državnem nadzorstvu na uvoz in izvoz se razveljavijo od dneva javne proglasitve dekreta.
Trst, (Tanjug) — V prisotnosti generalnega direktorja javne varnosti zavezniške vojne uprave v Trstu, generala Gayser-ja in skupine anglo-ameriških častnikov se je 3. februarja začelo z demontiranjem (razdiranjem) dveh italijanskih ladij, "Duilo" in "Giulijo Cesare", kateri ležita v zalivu Milje pri Trstu.
Te dve ladji imata po 20.000 ton nosilnosti vsaka. Obe ladji sta bili napram mednarodni mornariški pogodbi odločeni Jugoslaviji. Dovolenje za to delo je bilo izdano po ZVU v Trstu, katera je tudi najela podjetja za razdiranje istih. Železo in ostale stare kovine od teh dveh ladij bo izročeno plovni družbi "Tripkovič".
potrebščinam. Mi mislimo, da bi se po tem vprašanju moralo v zbornici javno glasovati in sicer po vseh vprašanjih, ki so v zvezi s cenami in dokladami.
"Samo govoriti ni dovolj. Vlada se ne sme izogibati svoje odgovornosti napram ljudstvu, ampak mora takoj podvzeti akcije in znižati cene vsemu kar potrebuje ljudstvo za življenje. Večina naroda zahteva, da se nekaj stori takoj in odvali cene nazaj, ne samo pobeli z apnom, ker praz?j9ga besedičenja je ljudstvu dovolj", je dejala Mrs. Luckock.
Zveza Hišnih Gospodinj nabira podpise od obrežja do obrežja Kanade, z zahtevo, da se upostavi nadzorstvo nad cenami in da se odvali cene nazaj na raven, kakor so bile januarja meseca 1946. leta.
"Vlada je v svoji pesmi in godbi prešla iz melodije napram potrebam ljudstva in se poskuša izogniti odgovornosti s tem da imenuje preiskovalni odbor a mu ne dovoliti delokrog za takojšnjo akcijo proti cenam . . ., cenam, ki so danes glavobol številka ena za vsakega Kanadijana."
"Me pozdravljamo izjavo Mr. Percy Bengough, predstavnika TLCC (Trade and Labour Council of Canada), ko pravi: "Akcija se mora podvzeti takoj, da se obnovi davke na prevelike dobičke in znova upostavi nadzorstvo nad cenami". Me pozdravljamo poročilo, da bodo zastopniki TLCC od obrežja do obrežja izvajali ta "boj za nadzorstvo nad cenami in za ponovno upostovo davkov na črezmerne dobičke, ter predložili svoje zahteve parlamentu." je dejala Mrs. Luckock.
kratične sile Grčije, ker da si je v zadnji vojni pridobil dosti isku-šenj. On je bil do sedaj v ameriškem štabu v Nemčiji.
Medtem poročila iz Aten kažejo novo razdobje v civilni vojni. Grški (monarho-fašistični) mornarici je ukazano napasti in potopiti vse podmornice, ki so nepoznane v grških vodah. Ukaz je posledica poročila, da so se prikazale dve "čudni tuji" podmornici v južni Grčiji.
Od vseh držav, ki se jih dolži, da pomagajo grški (demokratični) armadi gen. Markosa je znano seveda, da ima "Jugoslavija dve podmornici." "Jane's-ovo poročilo pravi: "Maršal Titova država ima dve podmornice v svoji mornarici".
(Iz gornjega poročila je razvidno, da vsiljiva reakcija nima nobene morale in gramu. V Grčijo pošilja najboljše generale, vojaške odelke, potrebščine, za; kopne, zračne in pomorske sile, da uduši demokracijo v Grčiji. Nazadnje pa to vse zakrije z obdolžitvijo, češ, ker da sta se videli v grških vodah dve tuji podmornici, kriči: — "Titova država ima dve podmornice". "To je sramota največje vrste, ki se mora gabiti vsakemu poštenemu miroljubnemu človeku, op. ured.)
Marshall-ov plan se vedno bolj otkriva kot zasužnjevalni plan
BEVIN V VLOGI VOJNEGA HUJSKAČA
Beograd, (Tanjug) — V šesti I shall-ov plan smatra bolj in bolj
številki Kominform časopisa "Za trajni mir in Ljudsko demokracijo", piše Jan Marek o Bevinovem govoru med drugim naslednje:
"V britanski spodnji zbornici parlamenta je dne 22. januarja Mr. Bevin govoril na dolgo o zunanji politiki Laburistične vlade odprto — prvikrat tako odkrito pred javnostjo po tem vprašanju — in podpiral mišljenje, ki je vzni-klo iz govora vojnega hujskača Churchilla v Fultonu.
"Ne še tako davno, se je Bevin v svojih nastopih v javnosti zakli-njal "socializmu", proglašal svojo udanost idejam "svetovne enotnosti", bil celo toliko drzen, da je izjavljal, da je za "narodno neodvisnost", Združene države je imenoval kot "denarnega posojevalca" in se pri tem skliceval na svoje "ozadje delavskega razreda".
"Toda težki časi so nastopili za socialiste desnega krila. Tok dogodkov jih prisiljuje, ene za drugim, da zavržejo masko in se pokažejo v njihovi pravi barvi. Temu posledica je, da Bevin sedaj govori Churchillovo govorico.
"On obrekuje Sovjetsko zvezo in nove demokratične države, grozi jim z novo vojno ter se kaže v vlogi organizatorja, kot osrednja točka vseh imperijalističnih in pro-tidemokratičnih sil zahodne Evrope. Seveda, kot služabnik vsakemu gospodarju, Bevin ni začetnik te ideje in niti začetnik njenega uresničenja. Ta ideja je prišla iz Wa-shingtona.
"Dognana stvar je, da se Mar-
MILE VOKIČEVIČ, UMRL
UREDNIŠKI ODROR ZA GLASILO DEVET KOMUNISTIČNIH PARTIJ EVROPE
Beograd, (TANJUG) — Glasilo devetih komunističnih partij; "Za trajni mir in ljudsko demokracijo" poroča, da je bil sestavljen trajni uredniški odbor sestoječ od 12 članov. Glavni urednik je Yudin.
Poročilo pravi: Sredi januarja je imel Informacijski odbor devetih komunističnih partij sejo v Jugoslaviji, katere so se udeležili predstavniki naslednjih odborov:
"Za komunistično partijo Jugoslavije, Gosnak in Ziherl; za Bolgarsko delavsko partijo (komunistov), Poptomov; za Komunistično partijo Rumunije, Kishenevsky in Rautu; za Komunistično partijo
Madžarske, Horvath in Biro; za delavsko partijo Poljske, Klishko in Finkelstein; za Komunistično partijo SZ., Yudin in Grigoryan; za Komunistično partijo Francije, Lekoeur in Hentges; za Komunistično partijo Čehoslovaške, Ge-minder in Voda-Peksa; za Komunistično partijo Italije, Rossi in Pajta.
"Sestava stalnega uredniškega odbora je bila potrjena kot sledi: Biro, Buikan, Voda-Peksa, Hentges, Gorshich, Grigoriyan, Ziherl, Pajeta, Finklstein, Halachev, Shu-m'ilov in Yudin (glavni urednik)."
ŠVEDSKA SE NE RO PRIDRUŽILA PROTI-SOVJETSKI GONJI
Rabelj se je obesil
Pariš: — (BUP) — Gen. Oto Stulpangel, 70 let star bivši nacistični guverner Pariza za časa okupacije se je 6. feb. obesil v svoji celici v ječi, da se je izognil sodišču.
Dan prej je storil samomor Gen. Blaskovitz, bivši nacistični poveljnik v Holandiji za časa okupacije, istotako ker bi moral pred sodišče zaradi vojnih zločinov. Skočil je skozi okno.
Stulpnagel znan pod imenom "Pariški rabel" se je usmrtil na način, da si je spletel vrv iz niti, ki jih je dobil iz spalne vreče.
Ottawa: — Uradnik Konzulat-nega odelka, Poslaništva FLRJ v Ottawi, Mile Vukičevič je v soboto 7. februarja zvečer nenadoma, zadet od srčne kapi preminul.
Pokojni je bil 53 let star. Zapušča ženo in pet let staro hčerko Pokopan je bil v torek 10. februarja na Beechwood pokopališču v Ottawi.
v Avstriji
Dunaj, (Tanjug) — Po poročilu 'Oestereichische Zeitung" je ameriška vojaška oblast zahtevala od pokrajinske vlade v Salzburgu, da ji izroči v najem več vojaških objektov blizu Salzburga.
Med temi je letalska šola "Bruckberg" za katero se Amerikanci posebno zanimajo. Ameriške oblasti hočejo, da se "najemninska pogodba" podpiše takoj.
"Oestereichische Zeitung" je podčrtal, da Avstrijske oblasti, če
Stockholm, — (INS) — "švedska se ne bo pridružila predlagani protikomunistični zvezi zahodnih držav, ali pa kateremu koli bloku, kateri bi Švedsko pehal v vojno", tako je izjavil švedski zunanji minister. Gesten Unden 4. februarja na skupnem zasedanju obeh zbornic švedskega parlamenta.
"Švedska je odločna, da ne bo postavljala v nevarnost svoje nevtralnosti. — je dejal Unden ter nadaljeval; "nimamo ničesar proti Marshall-ovem planu, kar se tiče humanitarne pomoči evropskim državam, ampak Švedska daje prednost idejam Povelje Združenih Narodov", je dejal Unden.
"Ako bo v bodoče stališče naše nevtralnosti mogoče ni popolnoma odvisno samo od nas in tega ne moremo soditi v naprej, ampak mi na noben način ne maramo sklepati nikakšnih pogodb, ki bi nas oropale pravice in priložnosti, da ostanemo izven vsake nove vojne, ako do nje pride," je dejal Unden.
"švedska vlada je prepričana, da se velika večina švedskega naroda ne želi pridružiti nikakšnemu bloku bodisi, javnemu paktu ali zvezi, ali pa tajnemu sporazumu skupne vojaške akcije v slučaju konflikta.
"Ako bo organizacija Združenih Narodov brezhibno delovala v smislu načrtov, bo zadržanje Švedske v takem položaju določeno z ozi-
"če bodo pa temelji varnosti nove organizacije podkopani radi u-postavljanja bloka, ali drugače pa-ralizirani zmožnosti za akcijo, v tem slučaju mora naša država imeti pravico, da si izbere pot nevtralnosti", je zaključil švedski zunanji minister Gesten Unden.
ugode ameriški zahtevi, bi v pravem pomenu besede dale ozemlje rom na obveze, katere se od šved-Avstrije v vojno oporišče, tuji vo- ske zahtevajo kot od članice," je jaški sili.	| dejal Unden.
DEPRESIJA V ŠESTIH MESECIH ČE PLAN PROPADE
Ottawa, 9. feb. — Zvezne oblasti izjavljajo, da je izjava Erick McKay-a (CCF., Weyburn), da bo nastala depresija v šestih mesecih ako Marshall-ov plan propade "skozi preresnična".
"V Evropi — tako podpirajo svojo trditev — "bi to dvignilo celo vrsto ekonomičnih dogodkov, kateri bi bili ogromni koraki proti ekonomičnem kaosu.
"V Kanadi, bi večje industrije našle še vedno dosti odjemalcev za svoje izdelke, toda prekomorski odjemalci brez denarja, ne bi mogli kupiti izdelkov kanadske industrije.
"Ampak kar je Mr. McKay in mnogo drugih pregledalo, je dejstvo, da so krediti in posojila, katere je dala Kanada prekomorskim odjemalcem, odvrnili depresijo, da ni udarila Kanado, že v prvih mesecih po končani vojni.
kot oblika razširjevanja, kot en poskus za zasužnjenje narodov Evrope. Ameriški imperijalisti se zavedajo, da samo obljubljena "pomoč" jim ne bo dala Evrope, in si jo hočejo podvreči na svojo stran potom političnega združenja vseh evropskih držav, ki so pod vplivom ZDA.
"In še enkrat, kakor je bilo v slučaju, ko je bil "Maršal-ov plan proglašen, je bila določena vloga prve violine v tem manevru, "socialistu" Bevinu. Izgleda, da zunanji minister Njegovega Veličanstva, ne poseduje prav posebno velikega predvidevanja«. On visi na Churchill-ovih idejah "zahodnega bloka", grmi o "zgodovinski in politični povezanosti interesov držav zahodne Evrope, poziva jih, da se naj odpovedo svoji narodni neodvisnosti in suvereniteti in ustanove "zahodno-evropsko* zvezo".
"Bevin pogumno vključuje v to zvezo "novo" Italijo, Francijo, Portugalsko, Belgijo, Holandsko in druge države, misleč na zahodno Nemčijo že upostavljeno po An-glo-Amerikancih. Med tem je pa Dulles v Washingtonu naznanil, da je ta zveza "sestavni del Marshal-lovega plana". Tak je ta poslednji trik ameriških imperialistov, predlagan po Bevinu, kot "socialistu".
"In tak«, ukaz je bil sprejet iz Washingtona. Njegov cilj — je izoblikovati zahodno-evropski blok, ki naj bo naperjen proti deželam socializma in proti novim demokratičnim državam, njegov cilj je razdvojiti Evropo in se pripraviti na novo vojno. Ob istem času je bilo naznanjeno, da bo ta blok financiran po "Marshall-ovem planu", to je da bo pod palcem Wa-shingtona.
"Povrhu tega, Bevin namerava postati "gauleiter te zveze", — Združenih držav Evrope. To seveda samo za toliko časa, dokler se bo videlo Združenim državam za potrebno in da ga nato zamene z kakšnim ameriškim generalom.
"Takšno je to novejše podvzetje oznanjeno s tolikim hrupom po Bevinu v spodnji zbornici parlamenta. Samo ena nova stvar je pri vsem tem, namreč, da je ta "bi bil ameriški gauleiter" prelevil "socialistično" krinko ter se končno pokazal svetu, da je, kot je bil že dolgo časa — imperialistični — da — mož.
"Danes je svetu znano, da ni bil Bevin "socialist", ki je govotil v spodnji zbornici britanskega parlamenta, ampak Bevin-Churchill vojni hujskač. Njegov govor je bil pozdravljen v Beli Hiši — očividno so njegovi gospodarji zelo veseli. Toda izgleda, da so vsi, gospodarji in hlapci pozabili, kako je bil imperialistični izbruh Churchilla in "Trumanova doktrina" sprejeta po ljudstvu.
"Miljoni poštenega ljudstva v Franciji, Italiji, Belgiji in Angliji — vsem katerim je čast in neodvisnost svoje dežele dragocena, kateri nimajo želje, da bi bili v suž-nosti anglo-ameriškega kapitala, brez ozira če ta pride v obliki Mar-shall-ove "pomoči" ali pa v obHki zveze zahodne Evrope, bodo odgovorili na ta najnovejši manever imperialistov s tem, da bodo tesneje strnili svoje vrste, pospešili borbo za trajni mir, proti vojnim hujskačem, za demokracijo, napredek in svobodo.
LJUDSKO ŠTETJE V JUGOSLAVIJI
Beograd: — Ljudsko štetje v Jugoslaviji se bo vršilo 15. marca. Zadnje ljudsko štetje se je vršilo 31. marca 1931. leta po katerem je imela Jugoslavija 14,000.000 prebivalcev.
Od takrat je število prebivalstva Jugoslavije precej naraslo, toda v zadnji vojni je izgubila okrog 1,-700.000 mrtvih.
Okrog 150.000 ljudi se bo udeležilo pri delu štetja. V štetje bo vključeno tudi prebivalstvo Istre in Slovenskega Primorja, ki je bilo pred vojno pod italijansko oblastjo.
"EDINOST
55
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language itesrlstered In the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C P.
EDINOST
Ixhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista' 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis n »naročenih člankov in dopisov se ne vrača.
Marshallaov plan in razni plani
Mnogo se je že in se bo še pisalo o Marshallovem planu, Trumanovi doktrini, Abbottovem planu in drugih raznih planih, ki so pa vsi skupaj povezani v en sam velik zasužnjevalni plan, in imajo namen še tesneje zategniti zanko okrog vratu državam in narodom* ki so na potu k osvobojenju.
Kadar se govori o Marshallovem planu, Trumanovi doktrini ali državah, ki so pod obsegom teh planov in doktrin, se navadno ne govori, koliko novih stanovanj se bo zgradilo, koliko električnih central, cest potov, železnic itd., ampak koliko vojnega materijala se bo poslalo v Grčijo, Kitajsko, Turčijo in druge države* da se ustavi komunizem, ki ogroža zgraditi porušene dežele.
Ta plan se trudi oživeti vse mrtve in pol mrtve fašistične ostanke, da se ponovno uporabijo v imperijalisti-čne zavojevalne namene.
Kdo je za Marshall-ov plan? Za Marshall-ov plan se zavzemajo vsi tisti, ki niso okusili strahot zadnje vojne proti fašizmu. Zanj se zavzemajo vsi tisti, ki niso niti v vojnem času stali na strani zaveznikov, ampak neprestano omaloževali velikega zaveznika Sovjetsko zvezo in druge sile, ki so se borile proti fašizmu. Hvalili pa do neba hrabrost nacistične vojske in nepremagljivost nacističnega orožja.
Za Marshall-ov plan so tisti, ki so odločili Sovjetski zvezi šest tednov, da bo poražena po nacistih* tisti kateri so bili vedno proti ustanovitvi druge fronte, češ, da je samomor napasti tako "močnega in nepremagljivega sovražnika" kot so nazi-fašisti v svoji evropski trdnjavi.
Danes ti zopet oznanjujejo, da je treba Marshall-ov plan čimprej uresničiti, da ne bo prepozno, ker drugače, da bo vse propadlo.
Kaj bo propadlo? Tisti bodo propadli, katere Marshall-ov plan oživlja in podpira in ti je treba da propadejo. Potrebno je da propadejo vsi zasužnjevalni plani in da pridejo plani obnove in izgradnje, kot jih ima Sovjetska zveza in vzhodna Evropa. Da se bo, računalo, koliko hiš, železnic, električnih central, šol, vseučelišč in drugih dobrot za človeštvo se bo zgradilo v petih, desetih in več letih. Taki plani so potrebni izmučenim narodom.
Vodstvo in narod FLRJ je takoj v začetku zamisli Marshall-ovega plana sprevidelo, da je za hrbtom ponu-jalcev kislega jabolka v obliki "pomoči" po Marshallovem planu, skrita past, ki bi odvzela samostojno izgradnjo in obnovo dežele po svoji volji in s tem neodvisnost, svobodo in suvereniteto dežele. Kri prelita za svobodo bi bila zaman. Mednarodna reakcija in ostanki fašizma bi upravljali z usodo Jugoslavije, kot danes upravljajo z usodo drugih držav, katere zajema Marshall-ov plan.
Lepa je pomoč in se tudi z veseljem sprejme, če je ta dana brez pogojev, to je brez naskoka na narodno neodvisnost. Taka pomoč bi se tudi mogla in morala dati zvestim zaveznikom, ki so se v vojni nesebično borili za koristi vsega svobodoljubnega in demokratičnega človeštva, toda ker je "pomoč" v Marshall-ovem planu, kakor vse izgleda nazi-fašističnega izvora, zasužnjevalna, jc proti taki pomoči ves svobodoljubni svet a ne samo države, ki naj bi postale žrtve nastavljene pasti.
Nekateri državniki so celo tako modri, da napove-dujeio krizo na ameriškem kontinentu ako bi Marshall-ov plan propadel. Kriza je ameriškemu sistemu svojstvena. Pojavi se prosperiteta za nekoliko let, potem sledi kriza, ki jo "ozdravi", seveda vojna, pokolj. Tako je bilo pred prvo, drugo svetovno vojno in vsako vojno.
Torej ti državniki, ki mislijo, da je za odvrnitev ameriške krize potreben Marshall-ov plan, le še boli razkrivajo čemu naj bi služil ta plan. To zopet ne vodi nikamor drugam kot k zasužnjevanju. Ameriki je potrebno ropati evropske države če si hoče ohraniti prosperiteto. To in nič drugega ne pomeni po domače taka razlaga. Evropski narodi naj trpe če hočemo imeti tukaj prosperiteto in velike dobičke. Ta razlaga pa pozablja več stvari in glavna je ta, da ako bi se posrečilo izvesti Marshallov zasužnjevalni plan do predkončne faze, to je do stopnje, kjer bi bile države v obsegu plana oborožene za napad na sbobodne narode, da oni ne bodo ostali v prosperiteti, kot po zadnji vojni, ampak drago plačali zablodo v katero bi jih zavedlo to sanjarenje.
V zadnji vojni so evropski narodi krvaveli, prelival5 potoke krvi, medtem ko so ameriški veleindustrijalisti želi ogromne dobičke iz te krvi. časi pa se spreminjajo. Vedno bolj se množe vrste svobodoljubnih sil. Tem silam se pridružujejo tudi ljudje, ki so nedavno bili še zavedeni po temnih silah imperijalizma in se jim jasni, da ne bodo glavna žrtev ameriškega imperijalizma, evropski narodi, ampak ameriško ljudstvo samo, če bi do norosti spopada prišlo. Prosperiteta ameriških narodov, je združena, ne v prosperiteti 15 držav, ampak s.prosperiteto celega sveta, v sodelovanju, svobodi in trajnem miru. Marshall-ov plan ne nudi take prosperitete, zato je borba proti temu planu borba za, pravo prosperiteto, svobodo vseh narodov in za trajni mir.
NAP
Odkar je Franklin Delano Roosevelt zatisnil oči, so se v deželi izvršile ogromne izpremembe, ki pa žal niso prinesle nič dobrega. Pot tistih, ki sedaj odločajo, se je obrnila nazaj in vodi v temo* vkateri se skriva največja nevarnost — nevarnost za ves svet.
Kam je zlasti delavstvu zagrizeno sovražna reakcija zavozila doma, se v vsakdanjem življenju lahko opazuje pri vsakem koraku. Dasi so bile Zedinjene države v času vojne srečnejše od vsake druge zavojevane dežele v tem, da njihovo ozemlje nikdar ni postalo bojišče, da se nobena sovražna četa ni izkrcala na katerem koli našem obrežju in nobeno tuje letalo ni metalo bomb na New York, Chicago ali Los Angeles in dasi je v deželi bogastvo, kakršnega še ni-'cdar ni bilo, se je razodela inflacija z neizogibno draginjo, ki še /edno narašča od dne do dne in iela iz legendarnega "ameriškega načina življenja" farso, ki je na :alost bolj tragična kot humoristi-zna. Stanovanjske razmere niso boljše kot v nekaterih evropskih deželah, kjer so bila mesta bombardirana in vasi požgane, in nobenega upanja ni, da bomo v tem oziru kmalu doživeli normalno stanje. Delavske mezde v nekaterih strokah bi se zdele čedne, če bi cene potrebščin ne naraščale s takimi skoki, da izgublja vsaka mezdna pridobitev svojo vrednost, skoraj preden napoči prvi plačilni dan. Kako se morajo muzati narodi v Evropi, kadar slišijo histerične nasvete naših veljakov, da se naj nikar ne dajo "zapeljati" v kakšno načrtno gospodarstvo, ko vidijo, kam nas vodi anarhija v ekonomiji, katero — bogovi naj vedo, zakaj — imenujejo "svobodno podjetništvo".
O napadih na vse pridobitne organiziranega delavstva ni potrebno govoriti, kajti o tem čivkajo že vrabci. Ampak treba je govoriti o tem, da je Taft-Hartleyjev zakon i očividno le začetek, ker je v nevar-1 nosti sam obstanek organizacij.1 Protidelavski koraki so bili storjeni v kongresu in samo v kongresu se morejo razveljaviti. To
se pa doseže po metodah, katere so razni voditelji vsiljevali delavstvu vse od Gompersovih časov. Ker na žalost ni med njimi nobenega Debesa, je pač treba iskati drugo pot.
Znano je tudi, kako se je zunanja politika oddaljila od smeri, ki so veljale v Rooseveltovih časih. Že davno ni bila "demokracija" toliko v predalih bogatinskih listov in na jezikih propagandistov, prav tako pa tudi že davno ni bilo v našem življenju tako malo tega blaga kot je danes, ko se jasno kažejo enaki simptoni, kakršne je bilo mogoče opazovati v Italiji ob času "pohoda na Rim", v Nemčiji v dobi Hitlerjevega povišanja in v Španiji po z nemškimi in italijanskimi četami doseženi "zmagi" Franca. V deželi, ki je bila rojena v revoluciji proti monarhizmu in vsem njegovim pritiklinam, prihaja bolj in bolj na površje militarizem, ki je vsako deželo, v kateri se je raz-pasel, povedel v pogubo. Zedinjene države imajo pod orožjem vojsko, kakršne v mirnem času niti izda-leč nikdar niso imele; vojaške in mornariške posadke so po vseh krajih, katere je Amerika pridobila vsled japonskega poraza, pa tudi drugV je ustanovila baze. Bolj resno pa je dejstvo, da služi vojska političnim namenom v dežalah, k] niso naše, da daje vladam teh dežel vojne potrebščine za boj proti njihovim lastnim državljanom, da rabi mornarica bojne ladje za demonstracije, ki se lahko smatrajo za grožnje in spravljajo svetovni mir v skrajno nevarnost. Obenem se zahteva splošno vojaško vež-banje mladine, dasi sta obe zadnji vojni dokazali, da je to za varnost dežele popolnoma nepotrebno. Ne le, da povzročajo taki ukrepi ogromne stroške, ki zmanjšujejo ljudsko blagostanje, ampak
OTON ŽUPANČIČ:
Beseda o Prešernu
Ne pričakujete od mene nikake modrosti ali učenosti, zakaj jaz se nisem nikdar bližal Prešernu po znanstvenih stopnicah ali po filozofskih ovinljin, temveč tako, kakor želim, da bi mu se bližali vi vsi: samo z odprtim čutom, s preprostim, ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice. Vedno niso prihajali k njemu tako, temveč s svojimi predsodki in doktrinami in teorijami, zato ga niso spoznali.
Naša književnost je stara nekaj stoletij, naše leposlovje samo toliko desetletij, kolikor jih je preteklo, odkar je izšla knjiga Prešernovih poezij. To je prva manifestacija slovenskega umetniškega duha, tako vzvišena nad vsem, kar so Slovenci dotlej dosegli v svojem jeziku, da so bili le redki tisti, ki 30 spoznali ves pomen Prešernovega dela in življenja. Mi danes, ki se mu spoštljivo klanjamo, kot ■svojemu svetlemu mojstru in vzorniku, se globoko zavedamo, da tudi vse poznejše generacije pri nas niso ustvarile umetnine, ki bi jo ?meli postaviti kot enakovredno poleg Prešernove.
V Prešernovi besedi je centralna ideja slovenstva. A to slovenstvo ni nikaka omejena domačnost, ni-kaka sentimentalna idiličnost, ni-kak plah in ozko-srčen pogled na življenje. Ne, to slovenstvo je tako globoko, kakor vse trpljenje iloveškega srca z vsem obupom, strahom in strastjo, slastjo in bo-ečino in je po duhu tako široko, kakor ves svet. V šoli se učite, kako je Prešeren gojil vse mdgoče ametne oblike: tercina, ottava ri-na, španska asonanca, distihon, inakreontska kitica, glosa, gazela, sonet in potenciran sonet: — sone-ni venec še z akrostihom po vrhu: /edeti pa morate, da ni niti ena njegova vrstica pisana samo za-/oljo blagoglasja in forme, nego da e vsa vnanja oblika pokorna in /oljna služabnica notranje pesni-cove ideje. Prešernova poezija je la tistemu višku popolnosti, kjer se le more več govoriti zase o for-ni in zase o vsebini: forma in /sebina je eno, organičen plod du-ievnega snovanja pesnikovega.
To je tista odlična veličina Prešernova: kakor je pri njem oblica in vsebina eno, tako je eno Prešeren-človek in Prešeren-poet. Za vsako njegovo pesmijo, za slehernim njegovim stihom čutim novo postajo njegovega duha. Nič ni slučajnega, nič samo približno ali zavoljo lepšega rečenega, vse se veže in plete samo zato, da nam je čim jasnejša vsaka poteza du-
ševne fiziognomije poetove. — Prešeren je bil v življenju nesrečen človek v ljubezni tako beden, kakor le more biti beden in nesrečen kdo na zemlji. Ali njegovo poslanstvo je bilo vse potrpeti, vse preboleti, zatreti up in strah, to se pravi, odreči se vsej sreči na svetu in se tako preko vsega pozem-skega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za narod."V "Pevcu" nam je povedal, kako se je zavedal svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga pevski poklic z vso neizprosnostjo: "Stanu se< svojega spomni, trpi brez miru". Samo s to žrtvijo in odpovedjo je mogla nastati njegova večna knjiga, samo zavoljo nje je hotel in mogel toliko trpeti, zavoljo nje se je odpovedal celo smrti.
Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikdar ne ločite od nje. Zakaj, čimbolj se boste poglabljali v Prešernov poet, tem več lepote vam bo žarelo iz nje, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k njej. In ljubili boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh.
Prešerna ljubiti pa se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovanstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja; enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva.
Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere in jasne harmonije, odmeta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra.
Spoštovati Prešerna-pesnika in Prešerna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preiskusiti do zadnjega grenca in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in udano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed vas.
Zato še enkrat: Ljubite Prešerna!
vojaški veljaki pridobivajo s tem vpliv na javno življenje, kakršnega kot ljudski služabniki ne bi smeli imeti; duh vojašnice je nujno nasproten idejam demokracije ;n kjer se uveljavi, so — kakor kažejo nauki iz vseh militarističnih držav — osnovne civilne svoboščine vedno v nevarnosti. V nevarnosti pa je v takih slučajih tudi mir sveta, kajti med generali po ~>oklicu se vedno najdejo taki možje, ki mislijo, da morajo dokazati svojo potrebnost, ker bi se sicer v narodu utegnila poroditi misel, da lahko izhaja brez njih.
Dvigajoči se militarizem je v veliki meri odgovoren za napake naše zunanje politike, ki podpira z orožjem in denarjem najtemnejšo reakcijo na Grškem, v Turčiji, na Kitajskem, v Koreji in v južni Ameriki. Skrajno vsiljiva propaganda trdi, da se vse to godi v interesu miru, v resnici pa dosega baš nasprotno, to se pravi, da spravlja svetovni mir v največjo nevarnost. Grki so se v času vojne izredno hrabro držali; toda prav tisti, ki so se najodločneje bojevali, so sedaj preganjani, na krmilu so pa tisti, ki so na tihem, pa tudi javno sodelovali z nemško-italiianskim fašizmom, in naša zunanja politika jih drži v sedlu. Celo simpatije z gerilci se označujejo za greh. Zakaj? Ali je bil v dobi ameriške revolucije greh, simpatizirati z Washingtonovo vojsko? Turčija pod diktaturo je na tihem ves čas pomagala nacijski Nemčiji in je bila celo pripravljena, udeležiti se vojne na Hitlerjevi strani in samo Leningrad je nagnal njenemu diktatorju toliko strahu v kosti, da se je premislil. Sedaj pa podpira to diktaturo ameriško orožje in ameriški denar in ameriške ladje demonstrirajo v turških vodah — proti komu? Izmislili so bajko da je Turčija v nekakšni nevarnosti in s tem naj bi bilo opravičeno vse. Na Kitajskem so morali čjang Kajšeka ugrabiti, preden se je odločil za boj proti Japonski, dasi je bila takrat Mandžurija že podjarmljena in so Japonci prodirali dalje in dalje po severni Kitajski, čjang Kajšek je obljuboval vse mogoče ljudske pravice, njegove besede pa so se izpolnile tako kakor Hitlerjeve. In zato ga mora Amerika po nekakšni posebni logiki podpirati, ker se je kitajsko ljudstvo naveličalo njegovega absolutizma.
Vse to ne vzbuja nikjer občutka varnosti, ampak večen strah, da poči kje po neprevidnosti kakšna puška, kar lahko postane signal za novo vojno, ki ne bi mogla biti drugačna kot svetovna v pravem smislu besede. Sama misel na tako možnost je strašna, zakaj lahko je začeti novo klanje, ampak to je tudi edina gotovost. Kaj sledi takemu začetku, je popolnoma neznano tudi tistim, ki govoričijo o metanju atomskih bomb kakor o nogometni igri. Nihče, prav nihče ne more napovedati, kaj se utegne zgoditi že drugi dan po izbruhu vojne, le o tem ne more dvomiti nihče, da zadenejo njene strahote ves svet in ne prizanesejo nobenemu "izvoljenemu" narodu. če pravijo nekateri učenjaki, da bi vojna z "modernimi sredstvi" pomenila konec človeškega rodu na zemlji, je zelo lahko mogoče, da imajo prav.
V tem času torej ni nič drugega tako važno kakor da se prepreči vojna in zavaruje trajen mir. Kako si drugi narodi urejujejo svoje življenje, je njihova stvar kakor je naša ureditev našega načina življenja. Nam ne predpisuje nihče gospodarskega sistema, po katerem hočemo brodariti; zakaj naj bi mi vsiljevali drugim sestave, katerih ne marajo, ker mislijo, da so zanje njihovi boljši? Indija je pokazala, da se lahko doseže sporazum in mir, če se pobotanje prepusti ljudstvu brez tujega vmešavanja.
Toda smernice naše zunanje politike so reakcijonarne in po njih se ne pride do takega cilja. Zato je izprememba imperativna. To je imel pred očmi izvrševalni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ko je na svoji zadnji seji razpravljal o političnem položaju in po resnem pretehtanju vseh okoliščin prišel do soglasnega zaključka, da proglasi za predsedniškega kandidata pri jesenskih volitvah
Henryja Wallace
ki je z vsem svojim dosedanjim delom dokazal, da zasluži zaupanje vseh napredno mislečih ljudi, vseh, ki žele resnično demokracijo namesto gospodarske diktature peščice denarnih mogotcev, vseh, ki hočejo enake pravice za vse brez razlike stanu, polti, vere, rojstnega kraja, materinskega jezika ali spola, vseh, ki hočejo delavstvu zavarovati težko pridobljene pravice, ki nočejo podpirati ustvarjanja novega fevdalizma in zlasti vseh, ki hočejo z vso odločnostjo
Prešeren in partizani
Bilo je še zgodaj spomladi. V dolenjskih vinogradih so se trte že solzile, v zatišju zidanic so poskušale cveteti breskve in partizani, ki so se pravkar vrnili iz nevarne zasede tik nad Mirno pečjo, so trdili, da so slišali že kukavico in da je zapela samo trikrat. Torej še tri leta.
Po koledarju je bil cvetni teden, jug je gonil nizke oblake in gozdovi so peli, kot veliki in dobro siti čmrlji. Prejšnji dan smo doživeli veliko nesrečo. Dolgo časa smo uporabljali tisto dobro skrito gozdno pot in še malo si nismo mogli misliti, da je za njo zvedel tudi sovražnik. Veliko ranjenih tovarišev je bilo prenešenih v tistem gozdnem klancu in vsi so varno prišli v naše bolnišnice na Rogu. Po dveh dneh težkih bojev, ki smo jih imeli na obsežni fronti med Čatežem in Trebnjem, se je brigadi nabralo 15. ranjencev, ki pa jih ie srečno spravil na daljni kočevski Rog močan in dobro oborožen bataljon. Ko se je bataljon vračal k brigadi, je na kraju, kjer ni nihče pričakoval padel v zasedo, ki je takoj po prvih strelih ubila komandanta. Kot sršeni se je sicer ves bataljon zagnal na zasedo, jo pregnal in raztepel, a to komandanta ni več oživelo. Ležal je kot je padel, v krvi, ki mu je tekla iz napol odprtih ust in iz velike rane na prsih. Pokopali smo ga kot se je spodobilo, najboljša četa v bataljonu je izstrelila zadnji pozdrav in ostal je na pokopališču pri Sta-temberku pod mogočno goro Radu-ljo, ki se je že pripravljala na pomlad in zgodnjo veliko noč.
Drugi dan je prišel v štab brigade po opravkih komisar tega bataljona in prinesel tudi pokojnikovo zapuščino, v robec zavito listnico in vsakemu takratnemu partizanu dobro znano rdečo knjižico Prešernovih poezij. Vse je bilo okrvavljeno ,tudi Prešeren. Na spoznanje bolj rdeče platnice se je ujela temnejša komandantova kri v velikih lisah, zašla pa je tudi v knjižico samo. Zalila je ves sonetni venec in ko smo knjižico z vsem spoštovanjem odpirali, smo morali paziti,, da listov nismo strgali, kajti včeraj še živa kri, pol-
na življenja, mladosti in neugnane sile in želje, prinesti boljše in lepše svetu in sebi, se je strdila in dobesedno zapečatila največjo in najlepšo slovensko pesem. Zato nismo delali sile. Knjižico in listnico smo lepo zavili in spravili v bri-gadni arhiv. Kot so mi pozneje pripovedovali tovariši, je ta velika, dvojna in neprecenljiva dragocenost še dolgo romala z brigado, pozneje pa so jo morali s štabnim arhivom zakopati, kar je storil sam komandant, komisar in nekaj kurirjev. A ker so prav kmalu za tem padli prav vsi, vemo danes samo to, da te Prešernove poezije leže nekje v slovenski zemlji med Stično in Savo. Že zdavnaj ne verujem več v rože in pravljice, vem pa, da je tudi iz teh poezij zrasel najlepši cvet na Slovenskem, ne samo današnji, temveč tudi za jutrišnji dan.
Kje vse je hodil Prešeren z nami in kdo vse ga je bral. Marsikdo je že pozabil ali pa bi pozabil za vselej, da se je v ljudski šoli učil in bral pesmi tega velikega Slovenca in pesnika, pa je tako v partizanih, kje ob ognju s kraja prisluhnil, potem pa verno poslušal Prešernovega velikega duha, njegovo veliko besedo in veliko ljubezen. In ti partizani so bili kmečki fantje in dekleta, delavci, hlapci, pastirji. Ob branju Prešernovih pesmi so zamišljeno gledali v ogenj, ali pa legli vznak in se zagledali, v zvezde. Ni pa bilo to prazno sanjarenje, ki pride, gre in ne zapusti ničesar. Pred očmi partizanov, novih ljudi, je ob silni lepoti in veliki besedi rasel nov, boljši in lepši svet.
Kot takratni uradni časi in tem podobni ljudje niso verjeli, še manj priznali Prešerna, tisto se je od leta 1941 do 1945 upiralo partizanom vse, kar je bilo slabega, grdega, nazadnjaškega. Kajti, hudobija se boji luči, nočna in mrtvaška sova oslepi pred soncem, zato se ga boji in sovraži, črno noče postati belo, ker hoče biti črno. Osamljen je zapisal Prešeren velike besede o neizčrpni moči Slovanov, osamljen je zapel o veliki človeški ljubezni, o vnebovpijoči kri-(Dalje na 3 str.)
Iz urada Sveta Kanadskih Južnih Slovanov
Tovariši in tovarišice:
Izvršni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je sklenil, radi vedno večjih dolžnosti SKJS v novem položaju, ki je nastal vsled sklepov sprejetih na seji Gl. odbora v mesecu januarju, da se bodo vršila tekom meseca februarja in v začetku marca zborovanja v vseh večjih naselbinah, koder žive naši izseljenci. Na teh zborovanjih se bo razpravljalo ne samo o sklepih Gl. odbora, ampak tudi o drugih problemih, ki se tičejo dela SKJS in naših jugoslovanskih izseljencev.
V to svrho je Gl. Izv. odbor izdelal sledeči razpored zborovanj in gl. govornikov, kateri bodo mogli na omenjeni čas držati zborovanja in druge sestanke z odborniki in člani lokalnih podružnic SKJS:
Mesto:
Feb.
Windsor Hamilton	• "
Montreal Toronto
Welland, Pt. Colborne Sudbury	"
Val d'Or, Malartic Thorold* St. Catharines " Kirkl. Lake, Por. Kempa " Sault Ste. Marie Marca Port Arthur
Datum	Zastopnik
21-22	Marijan Kružič
21-22	Jovan D.jaiič
21-22	Ivan štimac
21-22	Ivan Pribanič
21-22	Bogoljub Stevanov
21-22	Miloš Grubič
14-15	Edvard Jardas
21-22	Jože Smrke
28-29	Stanko Bolf
6-7	Ivan Linardič
6-7	Marijan Kružič
Lokalne podružnice SKJS iz naselbin katere smo v tem razporedu omenili, naj po tem vprašanju posvete potrebno pozornost, preskrbe prostore in oglase. V slučaju, da bi kateri naselbini ne bilo mogoče, da se ob omenjenem času vrši zborovanje ali predavanje, naj si določijo čas, kakor bo njim najbolje odgovarjal in o tem obveste Gl. Izv. odbor SKJS v Toronto.
Za British Columbijo in Alberto se priporoča pododboru SKJS v Vancouver-ju, da sami rešijo o času in predstavnikih. Od njihove strani bi bilo potrebno obiskati poleg B. C. tudi nekatere druge naselbine, kot naprimer: Coal Branch, Edmonton, Calgary itd. Pododbor SKJS v Vancouver-ju, bo poleg gornjih nalog prikazoval tudi filme o borbi, delu in življenju narodov nove Jugoslavije.
Za vzhodni del Kanade, se bodo filmi o Jugoslaviji prikazovali po posebnem odposlancu SKJS, tov. Mirku Šimcu in to ne prej kakor meseca marca.
S tovariškim pozdravom
Za Gl. Izv. odbor SKJS
Marijan Kružič, Gl.Tajnik.
razmere, v katerih se more odpraviti strah pred novim svetovnim klanjem in so pripravljeni, boriti se z vsemi silami za trajen mir in prijateljsko sožitje z vsemi narodi sveta.
Izvrševali odbor SANSa poziva vse svoje člane in prijatelje, da se nemudoma lotijo dela in vztra-
jajo do konca za zmago ljudskih pravic, enakosti in slobode.
Naprej ! Chicago, Illinois, 28. januarja 1948. Za Izvrševalni odbor SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA F. A. VIDER, predsednik MIRKO G. KUHEL, tajnik.
Kampanja za potujočo bo/nioo
Svet kanadskih Južnih Slovanov v Vancouver-ju razglaša kampanjo za eno potujočo bolnico, katera bi se poslala v Jugoslavijo in vsled tega prosi, vse rodoljubne Jugoslovane v B. C. da se priključijo in odzovejo kampanji, z naslednjim proglasom:
"Vancouver, B. C.: — Bratje in sestre Vancouverja in okolice; Znano vam je, da smo v preteklih letih v delu za pomoč našemu narodu in rojstni domovini bili vedno v prvih vrstah, s čemer smo se pokazali, kot pravi ljubitelji svojega naroda in svoje domovine. Naloge, katere so se pred nas postavljale, smo jih zavestno izpol-njavali, vse od kraja, ker smo razumeli potrebo pomoči našemu prizadetemu narodu v Jugoslaviji. Priznanje in častitke, katere smo prejeli iz Jugoslavije, kakor tudi zahvalo od tovariša Tita radi našega dobrega dela za naš narod, je nam v veliko čast in ponos.
"V naši rojstni domovini, je še vedno pomanjkanje marsikaterih stvari, a posebno v bolnicah. O tem skrbe državne oblasti, kar največ morejo, in seveda, da se v tem vsaki dan izboljšuje, ali potreba je velika na vse strani. Da bi se temu vprašanju čimprej od-pomoglo, naš narod postavlja to vprašanje preko svojih sindikatov in drugih organizacij za nabavo potujočih bolnic, katere so neizmerne važnosti za narod, ker taka ambulanca more priti v vsako mesto, kjer bolnice še ne obstojajo.
"Ker je bila pred nedavnim ob-držana seja Gl. odbora SKJS v Toronti, na kateri seji smo imeli tudi našega predstavnika tov. J. Matiča, ki nas je obvestil, da bo Gl. odbor SKJS podvzelo eno splošno kampanjo za $25.000, za potrebe sirotam v vojni padlih bojevnikov. Mi v Vancouver-ju bomo seveda pomagali tudi to kampanjo, ali poleg vsega tega smo mi pod-vzeli eno posebno kampanjo — se-
veda v sporazumu z Gl. Izv. odborom SKJS v Toronto — za Vancouver in ostala mesta v British Columbiji, da nabavimo eno potujočo bolnico, t.j. eno ambulanco.
"Ko je bilo to vprašanje predloženo seji našega lokalnega SKJS, je bilo enoglasno sprejeto po članstvu, nakar je bil takoj izvoljen širši odbor, kateri bo vodil kampanjo. Odbor se bo posebno potrudil, da bo obiskal vsakega našega človeka v Vancouver-ju, a ob enem našel način, da pride do vsakega jugoslovanskega delavca in delavke izven naselbine, v gozdnih kem-pah, manjših mestih, delavcev na ribolovu itd.
"Imena vseh prispevateljev za to plemenito svrho bodo zapisana v posebni knjigi, katero bo naša organizacija izdala in ta knjiga bo potovala s to ambulanco iz mesta do mesta. Radi tega tovariši in bratje, poznano je vam delo Van-couver-ja v prošlosti, tako, da smo mi povsod na prvem mestu. Mnogo smo storili na posojevanju denarja SKJS za nabavo strojev in orodja za Jugoslavijo, ali to je denar, katerega bomo dobili nazaj, čim se povrnemo v našo domovino. Toda pomoč, katero bomo poslali našemu narodu, kakor dar in priznanje za njihova velika dela, katere so storili za vse nas — naj bo potujoča bolnica — za katero se je odprla kampanja v nedeljo dne 8. februarja in se bo končala 11. julija 1948.
"Mi vsi se zavedamo dejstva, da za izvedbo tega dela katerega smo si naložili, je potrebno mnogo napornega dela od vseh nas, a ob enem tudi denarni doprinos. V zvezi s tem izjavljamo, da vsi oni kateri se nahajajo izven mesta, a žele pomagati v kampanji za nabavo ene potujoče bolnice, naj pošljejo svoje prispevke na:
Uroš Basič, 600 Campbell Ave., Vancouver, B. C.
Odbor kampanje.
Pri nas je vse lepo v redu
Spodaj priobčujemo pismo, ki ga je prejel Simon Barjakovič iz To-ronte od Drago Rajmerja iz Črnomlja. Drago Rajmer je soprog nečakinje Simona Barjakovič in mu piše naslednje:
"Dragi stric Simon:
"V začetku vas prav lepo pozdravljam, jaz moja žena Nedjelka in hčerka Irena ter vam voščimo v novem letu 1948 vse najbolje.
"Pisal sem vam že enkrat in poslal fotografije. Ne vem ali ste pismo prejeli ali ne? Od vas prejemam v redu amerikanski časopis, ki ste mi ga naročili in se vam zato prav lepo zahvaljujem.
"Pri nas je vse lepo v redu. Dela imamo dovolj in temu primerno je tudi hrana, obleka in druge potrebščine. Seveda, niso razmere še popolnoma urejene, vendar je vsaki dan bolje in bomo v kratkem času prišli do popolnoma urejenega življenja, ki bo vsekakor boljše, kot je življenje pri drugih narodih in v državah.
"V Belikrajini, ki je trpela med vojno največ od vseh slovenskih krajev, se sedaj obnavlja novo življenje. Postavljajo se nove hiše in se tako odstranjujejo sledovi vojne. Zelo veliko ljudi je pa v tej vojni padlo in teh pogrešamo vsi. Povsod nam manjkajo pri delu, pri obnovi in drugod, kjer bi bili potrebni pri izgradnji nove Belo-krajine.
"Upajmo, da se bo vse lepo uredilo z novimi ljudmi, z mladino, ki prihaja za nami, v tej je vsa bodočnost in napredek dežele.
"Dragi stric Simon, sedaj bi imel jaz neko prošnjo do vas. Slišal sem, da nameravate priti nazaj v domovino in to v letu 1948. Ako je to res, bi vas prosil, da bi mi kupili tam v Kanadi dva stroja, ki se tukaj še ne dobe in sicer: čevljarski šivalni stroj, levoročni in čistilni stroj (Fresmašino). Te stroje bi nujno potreboval za po-vzdigo naše čevljarske industrije v Belokrajini. Stroje bi vam takoj plačal čim boste prišli domov ali če ne pridete, bi vam jih plačal, kakor vi odredite, oziroma bi se o tem še pismeno zmenili.
"Radi strojev je pri nas še veliko pomanjkanje, ker moramo prej izgraditi tovarne in šele potem bomo delali stroje doma. Pri vas je ta stvar veliko lažja, ker imate teh stvari dovolj in tudi niso tako drage. Radi tega sem vas naprosil, da mi te stroje, ako je mogoče nabavite in pošljete, ako vam je mogoče, čimpreje.
"Sedaj pa vas pozdravljamo vsi skupaj ter vam želimo, da se čimprej povrnete v domači kraj, da boste tukaj v miru živeli med domačimi ljudmi in uživali sadove naše borbe za svobodo.
Zdravo Družina; Rajmer Drago.
Prešeren in partizani
/Tz 2 strani) vici hudobnga sveta do novorojenega človeka, ki nosi samo ta greh, da v krstni knjigi ni zapisan njegov oče, osamljen je napisal: tja bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave.
Prešeren je vedel, da je osamljen. A kot velikan po srcu in po duši je pa tudi vedel, da ne piše zastonj. Kar je namreč velikega, resnično dobrega, ne mine nikdar. In res, prišel je čas, ki je rodil uspešno orožje in orodje, ki je edino moglo začeti, nadaljevati in bo nadaljevalo po Prešernu započeto delo. In fo ni bil in ni nihče drugi kot silno zdravje, veliki optimizem, velika volja delovnih ljudskih množic, sila duha in jasnovidnost njihovega vodstva Osvobodilne Fronte in Partije.
Prišlo je leto 1941 in kot od mrtvih so vstale pred nami Prešernove besede in misli. Vstalo je pa tudi ljudstvo. Ne več kot nekdanji Gubčevski puntarji, temveč, vodeno po iz njih zrastlega vodstva, vodeno po Partiji je odločno zaklicalo na ves glas: Le v boju, le v naporih, le v zvestobi samemu sebi in svojemu vodstvu, le v naprej in ne nazaj je zmaga. Gozdovi so se polnili s tistimi, ki jih je poslal resnični narod, z najboljšimi. Narod je hotel boljše, zato je spre-
l jel borbo, narod je hotel resnično j svobodo, je šel krvavet in umirat. Zato so partizani poslušali z odprtimi usti, očmi, srcem in dušo tudi Prešernovo besedo. Saj jim je kazala pot, naprej, nov svet, novo srečo in vodeni od visokega razuma Osvobodilne Fronte in Partije so poznali tudi pot do vsega tega.
Nič ni torej čudnega, če so partizani vriskali, ko so se zaganjali na juriš in zanimiv slučaj je, da je prav Prešernova brigada z neustavljivim zaletom zavzela gnezdo domačega nazadnjaštva in hudobnosti trdnjavo Turjak. Noben slučaj pa ni, da ima naš temeljni za-i kon, ustava, veliko takih prvin katere je svojemu narodu pokazal že Prešeren.
Metod Mikuž.
Zapisnik redne seje Glavnega Izvršnega Odbora V.P.Z. Bled
SEJA SE JE VRŠILA DNE 18. JANUARJA 1948.
Začetek seje ob 9.30 dopoldne. Prisotni vsi odborniki Izvršnega odbora. Po otvoritvi je sledil eno minuto molka v počastitev umrlim članom v letu 1947. Nato se je čitalo imena odbornikov Izv. odbora z naslovi, ki so kakor sledi: Predsednik, L. Pečavar, 49 Main St.; podpredsednik in mladinski vodja, F. Tekavc, 49 Wood St.; tajnik J. Kužnik, 89 Wood St.; blagajnik, A. Kraje, 78 Wood St.; bolniški nadzornik, J. Makše, Chaput Hughes, Box 19; nadzornik inventarja, Frank Klemenčič, Chaput Hughes, Box 56; predsednik nadzornega odbora, F Pau-ček, 58 Wood St. Člani nadzornega odbora A. Lavrič, Chaput Hughes, Box 19 in J. Piškur 75 Mc Camus.
Nato je sledilo čitanje zapisnika redne seje od oktobra meseca, kateri je bil sprejet.
Čitanje zapisnika izvanredne seje od 26. oktobra; isto sprejet enoglasno.
TAJNIŠKO POROČILO
Zveza VPZ Bled šteje ob koncu leta 1947. '— 437 članov in članic. Mladinskih članov ima 261. Skupno število članstva 698.
Odstopli člani zadnjega četrtletja: Odsek št. 1, J. Vintar; odsek št. 2, F. Meden, in J. Novak; odsek št. 3, J. Dolščak in J. Račky; odsek št. 6, J. Legat; št. 7, F. Bubina; št. 10, L. Zdravje, M. Ja-zovac, J. Horvat in F. Japel; št. 12, J. Jerman in M. Pogačar; št. 14, M. Hrbolič; št. 15, J. Iwasy.
črtani člani: Odsek št. 2, J. Pla-vetič; št. 3, G. Mihelčič; št. 12, J. Žičkar; št. 14, J. Maglič in J. Bursič.
Umrli član: Nick Bracika, od odseka št. 2.
Članarina od odseka št. 1 in od št. 2 za december ni vknjižena iz razloga, ker smo jo prejeli prepozno. Ista bo vknjižena za leto 1948.
BLAGAJNIŠKO POROČILO
Dohodki za tretje četrtletje, prejeli od odsekov, mladina všteta: DOHODKI
za oktober	$969.90
za november	$999.94
za december	$739.99
IZDATKI
za oktober za november za december
$397.75 $364.60 $1.276.63
CELOLETNO POROČILO Skupni dohodki za leto 1947, pre-
jeli od odsekov mladina všteta:		
Odsek	št. 1,	$1.656.30
»	" 2,	$1.167.44
tt.	" 3,	$2.320.74
tt	" 4,	$ .773.99
tt	" 5,	$ .511.50
tt	" 6,	$ .381.50
tt	" 7,	$ .675.50
tt	" 8,	$ .117.50
it	" 9,	$ .632.40
tt	" 10,	$ .313.00
tt	" 11	$ .840.90
tt	" 12	$1.292.20
tt	" 13	$ .766.10
II	" 14	$ .938.10
tt	" 15	$ .294.00
Obresti	„...^................	. $ .226.47
Skupni doh.		$12.907.64
IZDATKI
Odseki prejeli podpore in po
grebnih	stroškov:
Odsek	št. 1,	$1.284.25
"	" 2,	$ 778.75
"	" 3,	$1.129.75
"	" 4,	$ 248.00
"	" 5,	$ 577.50
"	" 6,	$ 569.50
"	" 7,	$ 342.00
"	" 8,	$ 42.00
"	" 9,	$ 236.00
"	" 10,	$ 102.00
"	" 11,	$ 342.25
"	" 12,	$ 661.01
"	" 13,	$ 275.75
"	" 14,	$ 284.50
"	" 15,	$ 164.00
POSLOVNI IZDATKI
Zvezne tiskovine	in	
potrebščine:_______		$110.83
Uradniška plača___	_______	$796.50
Telefon ....... .....		$ 41.00
Poštnina_____		$ 16.10
Vrhovni zdravnik	n	$ 75.00
Tiskovni sklad	za	
"Edinost" za leto 1947		
in 1948 _______________	........	$ 80.00
Državne oblasti in	za-	
		$ 25.00
Najemnina za seje		$ 14.00
Potovalni stroški		$ 24.00
Skupni izdatki .....	.....$	8.219.69
Spet smo izvršili našo dolžnost
TORONTO, ONT.
Odsek št. 11. V. P. Z. Bled
Naznaja se vsem članstvu odseka Edinost, št. 11. V. P. Z. Bled, da se vrši prihodnja in vse druge t seje na 368 Bathurst St. v prostorih R. Muhič-a vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob 2 uri popoldne.
P. Šterbenc, tajnik.
i
Kirkland Lake: — Ker smo že zadnjič obljubili, da bomo poročali nadaljni potek naše kampanje za naš list Edinost sedaj to obljubo izpolnimo.
Ko smo se trije člani Izvršnega odbora odseka ZKS odpravili z malho na rami od hiše do hiše ni menda treba posebej pripomniti, da smo šlišali tudi katero grenko ali mi smo si dejali; nič ne de, samo da izpolnimo našo kvoto. In res, glej, lahko rečemo s ponosom — "spet smo izvršili svojo dolžnost in sicer v polni meri".
Našo kvoto smo v kampanji dosegli nad sto odstotno. Kar se tiče novih naročnikov. O, tudi teh imamo nekaj. Čeravno je malo pozno, pa je vendar bolje vsaj pozno kot nikoli. Ker pa nismo poročali dovolj ob času, da bi bilo v končni tablici naj tukaj povemo, da smo tudi kvoto za nove naročnike izpolnili 50%. Torej še smo fantje od fare v Kirkland Lake.
Na tem mestu se želimo zahvaliti vsem spodaj podpisanim in vsakemu, ki nam je s kakršnem koli, še tako majhnem prispevkom pomagal k uspešni zaključitvi kampanje in našemu dobremu uspehu.
Skupni pregled naše kampanje je:
Na zabavi smo naredili $106.00
Na Banketu treh Zvez $ 13.60
Gl. urad VPZ Bled dal $ 30.00 Odsek ZKS Kirkland Lake $ 25.00
Pev. Dram. Društvo
"Triglav" ............ $ 5.00
Na pole nabral odbor .... $ 33.60 ....Skupaj	$213.20
NA NABIRALNE POLE SO PRISPEVALI:
Po $3.00 — Franc Kraje.
Po $2.00 — J. šepec, J. Vesel, V. Vesel, N. Kuzma, J. Rauch, J. Rožič in J. Ciber.
Po $1.60 — T. Preveč.
Po $1.00 — F. Tekavc, L. Der-maša, J. Berkopec, V. Kukec, J. Kordiš, J. Mihelčič, F. Burnik, T. Levstek. J. Levstek, E. Vesel, R. Renko, T. Malnarič.
Po 50c. — F. Račič in M. Skube.
A. Kraje je poslal posebej: $1.00: Prej poslala: T. Hočevar $5.00 in Matija Otoničar $2.00.
Torej prav lepa hvala vsem sku-
paj za prispevke in pomoč pri našem delu. Pozdrav vsem čitateljem Edinosti, posebno pa našemu tekmecu v Sudbury.
Odbor odseka ZKS v Kirkland Lake.
ni več veselja v cranbrooku
Colvalli, B. C. — Ker ravno pošiljam za ponovno naročnino na Edinost naj omenim nekoliko o Cranbrook in okolici.
Ni več veselja v Cranbrook-u kot je bilo pred desetimi leti. "Zeleni kader" (gozdni delavci) se je razšel, kar tudi počuti naš tali-jan Filix. V Cranbrooku nas je malo. Tukaj se še nahajajo; John Kure, on je še vedno samski in pri dobrem zdravju. Dalje, Peter Pr-she, John Malnarič, Louis Mauser, Matt Žagar, Jože Skubac, Vinko Vrhovšek, Peter Maurin iz Jaffray, lurij Majerie, Firmontt Hot Spring Jože Barič, Buli River, Augustin Štrbenc Colvally, Toni Dremel, In-vermere, Marko in Jože Sterk, Trail.
Ti vsi so pripravljeni obiskati še svojo rojstno domovino. Eni za stalno, drugi pa kot turisti. Večina teh oseb želi potovati s par-nikom "Radnik".
Pozdravljamo vse čitatelje Edinosti.
Augustin Štrbenc.
Windsor, ont.
Odbor za predstave od Saveza Kanadskih Hrvatov bo vprizoril igro pod imenom "Povampirjeni mrtveci" dne 15. februarja v čeho-slovaškem domu na Druillard Rd., ob 8. uri zvečer.
Vljudno vabimo vse jugoslovanske rojake iz mesta in okolice, da nas ta večer obiščejo v čim večjem številu, ker bo ta igra zelo zanimiva in po končani igri se bo nadaljevalo s plesom. Za dobro zabavo jamči
Odbor.
STANJE BLAGAJNE
Hranilne vloge naložene na banki - $10.291.46
Denar naložen na
tekoči račun___$ 7.769.11
Naloženo v vojnih bondih_______$ 6.000.00
SKUPAJ ................ $24.060.57
Na banki je $1.00 več iz razloga, ker je bil ček izdan, a ni bil še premenjen na banki.
Pravilna bilanca 31. decembra 1947 je: $24.059.57. Skupnih dohodkov: $12.907.64 Skupnih izdatkov: $ 8.219.69 Bilanca 1. jan. 1948 $ 4.687.95 (Bil. 1. jan. 1947 $19.371.62)
POROČILO MLADINSKEGA VODJE
Zveza šteje koncem leta 1947.; 261 mladinskih članov in članic. Sklad mladinske članarine: Prejeli od odsekov:
Odsek	št. 1,	$40.80
n	" 2,	$25.44
n	" 3,	$57.24
. n	" 4,	$13.20
tt .	" 9,	$20.40
«i	" H,	$12.65
tt	" 12,	$85.20
tt	" 13,	$24.60
n	" 14,	$39.60
Skupaj		$319.13
Odsek št. 11 in odsek št. 13 imata plačano članarino za dva meseca v letu 1948.
Omenjena svota mladinske članarine je všteta v blagajniškem poročilu.
Gospodarski nadzornik: Ni imel posebnih poročil.
Bolniški nadzornik: Poroča, da je vknjižil bolniške nakaznice od julija 1947.
Nadzorni odbor: Poroča, da so knjige pregledane pri tajniku in blagajniku ter najdene v redu.
Odobrenje bolniške podpore: Od odseka št. 1, kateri član je izčrpal celo bolniško podporo ,se zaključi, da se nadaljna podpora plača polovično, po točki pravil 35. Za odsek št. 2 se zaključi, da se bolniške nakaznice omenjenega odseka ponovno predložijo Zveznemu zdravniku v pregled in da on poda svojo izjavo.
SPREJEM NOVIH ČLANOV
J. Pleša, odsek št. 2. in J. Gač-nik ,odsek št. 9, sta bila sprejeta enoglasno.
DOPISI
Dopis odseka št. 14 v katerem apelira na Gl. Izv. odbor, da naj bi napravil kampanjo za novo članstvo, se vzame na znanje. Dopis člana odseka št. 5 iz bolnice iz Montreala se istotako vzame na znanje ter zaključi, da je v tej zadevi potrebno vprašati zdravnika za navodila.
Tudi pisma raznih članov od odseka št. 5 Malartic, v katerih vprašajo, kam naj pošljejo članarino, ker po njihovih pismih soditi, da odsek št. 5 več ne obstoja, so se pretresala in se sporoča inte-resiranim, da Gl. Izv. odbor še ni prejel nikakega uradnega poročila, da bi odsek prenehal z poslovanjem, ako sta pustila tajnik in predsednik svoje mesto. Glavni Izv. odbor bo storil potrebne korake, da se odsek obnovi.
Glavni Izvršni odbor je tudi zaključil, da se bo dalo mladinskim članom popust v letu 1948 za dva meseca in sicer za november in december.
Zaključilo se je tudi, da se bo razpisala kampanja za odraslo članstvo in mladino in sicer naj bi trajala tri mesece. Prične se s 1. februarjem in koncem aprila 1948 se bo zaključila.
Radi bližajoče konvencije, pozove predsednik odbor, da naj bi se vršile seje bolj pogosto in sicer vsaki mesec drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne.
Br. Lavrič poda resignacijo iz Gl. Izvršnega odbora, katera se sprejme. Predsednik se mu je zahvalil v imenu Gl. Izv. odbora za vestno poslovanje ter se je na izpraznjeno mesto imenovalo dva kandidata, J. štark in L. Dermaša, ki sta bila že enkrat predložena po Izvršnem odboru. Na ponovno vprašanje ako sta pripravljena prevzeti kandidaturo za mesto v Gl. Izv. odboru sta oba pritrdila. A. Lavrič bo ostal na dolžnosti, dokler ne bo od odsekov izvoljen namestnik da prevzame njegovo mesto. Kandidata sta J. štark od odseka št. 14 in L. Dermaša od odseka št. 1. Oba sta dobra in aktivna člana zato ju Gl. Izv. odbor toplo priporoča.
Zaključek seje ob 2.30 popoldne.
Zapisnikar: J. Piškur.
Pomen združenja treh bratskih organizacij
V zadnjih par tednih je bilo objavljeno v listih Edinost, Novosti in Srbskem Glasnik-u nekoliko o zaključkih skupne seje, ki se je vršila 11. januarja, 1948 v To-rontu. Objavljen je bil tudi proglas, ki so ga izdale vse tri bratske organizacije, Slovencev, Srbov in Hrvatov.
Kakor je razvidno iz zaključkov, ki so zabeleženi v proglasu, se sedaj in dalje do meseca junija nahajamo v času ko se bo vodila širša razprava največ po zaključku seje treh glavnih odborov to je, po vprašanju združenja treh bratskih organizacij v eno samo močno organizacijo, v katero bodo vključene vse narodnosti jugoslovanskih priseljencev v Kanadi.
Ker je gotovo, da bodo v zvezi z združenjem nastala nekatera vprašanja in priporočila kako urediti vse potrebno za tako združenje je vsekakor potrebno, da se oglasimo tudi potom časopisja in bolj obširno razpravljamo kako bi bilo najbolje urediti delo in obliko te skupne organizacije in obenem tudi pomen tega združenja.
Saj kar se tiče bratstva in edin-stva med tremi organizacijami mislimo, da ni potrebno omenjati, kajti mi se dobro zavedamo, da to med tremi organizacijami obstoja že od samega začetka ustanovitve treh bratskih Zvez.
Pred ustanovitvijo treh bratskih organizacij se je večkrat do neke mere pojavil med našimi priseljenci v Kanadi tudi še stari šovinizem, katerega so nas naučili že v naših mladih letih razdiralci skupnosti. Danes po preteku nekaj let se tudi to pozablja in to največ radi tega, ker so naše organizacije vzgajale naše priseljence za potrebo večjega medsebojnega sporazuma in skupnega delovanja. Pravila naših treh organizacij so bila tako rekoč enaka z izjemo jezika in pisave, edino je vsaka organizacija v aktivnosti delala med svojim narodom na svojem polju. Ali do danes so tri bratske Zveze dozorele in lahko od sedaj naprej delajo kakor ena sama organizacija v Kanadi kjer bo mesto
za vsakega napredno mislečega Jugoslovana.
Do sedaj smo z našim skupnim delovanjem doprinesli veliko pomoč našemu narodu v domovini, katero smo dajali preko Sveta Kanadskih Južnih Slovanov (Veča) in obenem tudi z našim skupnim delom dosegli in pripomogli do velikih uspehov pri našem naprednem gibanju ter povečali gotov del sporazuma v delu skupnega progresa. Od samega začetka ustanovitve treh bratskih Zvez smo skupno pobijali laži — propagando sovražnikov Jugoslavije in kakor tudi sovražnikov delavskega ljudstva v splošnem.
Za dosego naših dosedanjih uspehov na mednarodno kulturno-prosvetnem in političnem polju so nam v prvi vrsti pomagali naši časopisi, Edinost, Novosti in Srbski Glasnik, ki so nas bodrili k skupnemu delovanju jugoslovanskih priseljencev in ob enem smo tudi ostalemu kanadskemu narodu pomagali gotov del v borbi za boljše delavske pogoje ter organiziranju delavskih unij. Naše organizacije v Kanadi so zavzemale pot ostalih demokratičnih narodov katera edina smer nas vodi do večjega sporazumevanja med vsemi delavskimi silami ki so na potu do večjih delavskih pravic in resničnega trajnega miru za vse narode sveta in k izgradnji socijali-zma. V tem duhu se bo nadaljevalo naše delo tudi v bodoče.
Kakor v preteklosti tako tudi v bodočnosti nas prepričuje zavest, da se bodo v skupno organizacijo pridružili tudi ostali Jugoslovani kateri se do sedaj niso veliko zanimali in da bodo tudi oni pomagali zgraditi močno organizacijo jugoslovanskih priseljencev v Kanadi.
Do danes se je nam nudila prilika, da smo lahko spoznali potrebo organiziranega delovnega ljudstva, kajti edino z močnimi organizacijami se lahko postavimo v obrambo demokracije, katero hočejo nekateri ljudski sovražniki z svojimi pohlepi po bogastvu podjarmiti v svoje osebne namene.
Zahvala prijateljem za prireditev ob 25 obletnici
Toronto: — Čutim se dolžnega, da se zahvalim prijateljem, ker so mi priredili tako lepo presenečenje ob 25. obletnici mojega zakonskega življenja. Dne 21. januarja je namreč minilo 25. let odkar vsa stopila v zakonski stan z mojo ženo in to je bilo leta 1923 v fari Radovica pri Metliki v Belokrajini.
To so zvedeli nekako moji prijatelji in so nama ob priliki 25. obletnice priredili takozvano "Su-prise party", ki je bila res presenetljiva, tako, da nama bo ostala vse življenje v spominu. Izpeljano je bilo vse na tako zvit način, da se mi je šele potem vse zjasnilo, ko sem zagledal "dekana" pred sabo.
Da bo bolj razumljivo naj tukaj malo razložim, kako je bilo vse zamotano. J. Šerjak in soproga sta me vabila, da ju z mojo ženo obiščeva ker da so prišli nekaki strici ali kaj že tam nekje iz Vini-pega in da želita, da tudi midva prideva, da bo tako krajši čas. No ker ljudi nisva poznala, sva se z ženo obotavljala, končno sva se pa vendar odločila in sva obljubila, da bova prišla, šerjak je dejal ker je precej zima, da bo po naju prišel Louis. Košmrl z auto-mobilom in seveda je Louis Košmrl tudi res prišel in nas odpeljal na West Toronto k tov. šerjaku. Ker Louis Košmrl živi v bližini J. šer-jaka mi je s potoma dejal, da se najprvo peljemo na njegov dom, češ, da bo vzel še svojo ženo s seboj in pa dete, da gredo vsi k Šer-jakovim. Ko smo prišli do njegovega doma, je šel Louis v hišo pok-licat svojo ženo, a čez par minut pride nazaj, in pravi nama, da ni$o še oblečeni ter nam svetuje, da naj greva v hišo, ker je zima od zunaj, dokler se ženske ne odpravijo.
No jaz se ravno nisem obotavljal ampak moja žena. Videla je da je v hiši tema in v spodnjih prostorih živi Tone Muc, ter je dejala; "kaj jih čemo budit!" No končno se je pa tudi ona odločila, ker ji Louis ni dal, da bi ostala v "kari" v taki zimi.
Šli smo, spodaj nikjer nobene luči in ravno ko sem mislil stopiti na stopnice, ki vodijo v drugo nadstropje, zakonska boljša polovica za mano — in tedaj so se pa kakor blisk naenkrat užgale luči in zagledala polno hišo prijateljev, ki so nama klicali gromki "Surp-rajz", da ga bom slišal vse življenje.	J
Sem sicer precej hladnokrven, ali tedaj sem kar nekam postal nervozen in za trenutek nisem vedel, kaj je pravzaprav, kje sem, kaj bi naredil, ker mi je kar sapo zaprlo, a ženska se je pa zjokala, ker to je že itak ženska stara navada.
No, šele tedaj, ko sem zagledal sredi zbrane družbe, ne vem če je bil dekan ali kanonik, kateri je prišel k nama ter rekel da je po 25. letih čas zakon podaljšati za nadaljnih 25 let nakar se bo zopet podaljšalo, seveda je vprašanje če bova še živela. Tedaj se mi je pa razjasnilo vse. Ni bilo prijateljev iz Vinnipega ni bilo pri Šerjaku, ampak tukaj pri T. Mucu in Louis Košmrlu, kjer je bila še pred kratkim tema v hiši kot v rogu. Zdaj je pa bila luč in jasno vse.
Potem ko je tov. šerjak opravil poročne ceremonije je naju posedel za mizo, katera je bila precej obložena s poticami in drugimi jedili, še celo poročna potica je bila pred nama na mizi. Bilo je tudi raznovrstne pijače one "hude" in ječmenovca. V resnici, bilo je vsega dovolj kot na najboljši svatbi. Povedati moram tudi, da smo plesali in seveda, da sem mogel iti tudi jaz plesat. kar že dolgo, dolgo nisem.
Lepa hvala družinam in drugim prijateljem, Jožetu in Heleni šerjak Tonetu in Mili Muc, Lojzetu in Angeli Košmrl, Jožetu in Mary Smr-ke, Jožetu in Mary Ogulin, Louis in Angeli Klemenčič, Franku in losephini Matjašič, Matiju in Ivanki Anzin, John in Ani šporar, John in Mary Divjak, Ludvik Troha, Sem Barjakovič in Franku Fifolt.
Končno še enkrat najlepša hvala za to nepozabno prireditev, cvetlice in darila katere ste nama dali ob najini 25. obletnici zakonskega življenja kar bo nama ostalo vedno v spominu in ostajava vam hvaležna:
Jože in Neža Petric.
WINDSOR, ONT.
Klub "TITO" bo imel svojo redno in letno sejo v nedeljo 15. februarja ob 2. uri popoldne v Ruski dvorani 1220 Rrouillard Rd.
Ker je ta redna in letna seja zelo važna naj se za gotovo udeleže vsi člani.
Odbor.
Kaj so jugoslovanski iseljenci Kanade poslali v Jugoslavijo tekom 1947 leta
V LETU 1947 JE BIL POSLAN NASLEDNJI MATERIJAL,
ORODJE V DOMOVINO:
STROJI IN
IME FIRME
Cena
1.	Adams Bros. Toronto, Ont.	$ 945.00 Stroj za šivanje podplatov.
2.	Aurco Refrigeration Farts, Montreal	1,149.00 Oprema za olje za hladilnike.
3.	Canadian Atlas Diesel Engines, Van.	322,419.75 36 disel motorjev in nadomestni deli.
4.	Canadian Fairbanks Morse, Windsor	2,670.75 Čevljarski stroji in orodje.
5.	Matija Čop, Geraldton, Ontario.	1,756.91 Čevljarski stroji.
6.	H. W. Cowan, Toronto, Ont.	4,080.00 Stroji za sušenje lesa.
7.	Dominion Rubber Co. Toronto, Ont.	4,505.67 Gumaste cevi in industrijsko jermenje.
8.	Dominion Wire-Rope & Cable Ltd.	38,749.87 Jeklena vrv.
9.	Eagle Mill & Logging Supply Co.	149.58 Orodje za ravnanje žag.
10.	Falconer Ltd. Vancouver, B. C.
2 hladilnika in 25 malih diesel motorjev	50,306.00 marke Kermath.
11.	Flax Industries Ltd., Montreal.	3,011.40 Vrvica za ribolovske mreže.
12.	Hoffars Ltd., Vancouver, B. C.	7,722.00 26 generatorjev.
13.	Ideal Iron Works Ltd., Vancouver.	22,350.91 Oprema za grajenje ribarskih ladij.
14.	Industrial Engineering, Vancouver.	29,441.94 Motorne žage za drvarje.
15.	Jones Tent & Awning Ltd., Vancouver.	960.00 100 platnenih vreč za nošenje vode.
16.	Kermath Ltd. Toronto, Ont.	13,696.78 Nadomestni deli za diesel motorje.
17.	John Leckie Ltd., Toronto, Ont.	642.60 Čevljarska dreta.
18.	Lincoln Electric Co., Toronto Ont.	2,345.99 Aparat in materijal za varenje železa.
19.	Edward Lipsett Ltd., Vancouver	20,654.17 Mreže in orodje za ribolov.
20.	London Concrete Machinery Ltd.	20,501.33 Stroji za mešanje cementa in drugi stav-
binski materijal.
21.	Morris and Co., Toronto, Ont.	950.00 25 brezžičnih aparatov.
22.	Morris and Co., Toronto, Ont.	87.26 Automat za merjenje električne sile.
23.	McNight Machinery Co., Toronto.	415.00 Škropilnica za barvo.
24.	Janko Popovic, Windsor, Ont.	4,451.84 Čevljarski stroji in orodje.
25.	R. Gordon Roche, Vancouver, B. C.	369.40 25 funtov borovega semena.
26.	Stevo Šaban, Toronto, Ont.	2,076.55 Čevljarsko in drugo orodje.
27.	E. Roy & Fills, Montreal, Que.	11,419.30 Gozdarske žage in drugo orodie.
28.	Stevo Šaban, Toronto, Ont.	787.55 Čevljarsko in drugo orodje.
29.	Hugh R. Samuels Mach. Co., Toronto	625.00 Stroj za struženje podov.
30.	Simonis Canada Saw Co., Toronto	708.39 Čevljarsko orcdje in žage.
31.	War Assets Corp., Vancouver, B. C.	4,500.00 Veliki hladilnik.
32.	Canadian Ingersoll-Rand, Toronto	343,682.04 Rudarski stroji.
33.	Besser Mfg. Co., Alpena, Mich. Stroški za prevoz strojev za izdelavo cementne opeke (blokov).
/
34.	A. W. W. Kyle, Customs Brokers, Mont. Stroški za odpošiljanje strojev.
SKUPAJ .............................................:....................$918,131.98
"ZA STROJE IZPLAČANO ................................................$918,131.98
STROŠKI POŠILJANJA ISTE ........................................18,502.71
$936,634.69
Stroški pcšLjanja
$ 17.34
«
25.00 9,819.26 109.52
51.53 478.99 210.86
1,279.31 10.65 138.63 1,456.94 287.83
86.19
10.22
/
12.82 1,434.57 331.09
67.21
12.97 17.45
1.43 25.37
7.75 1.3.17 1,053.64 664.60 197.16
681.21 18,502.71
Skupaj
$ 962.34
1,174.00 332,239.01 2,780.27 1,756.91
4,131.53
•
4,984.66
38.960.73 149.58
51,585.31 3,022.05
7.860.63 23,807.85 29,729.77
960.00 13,782.97 652.82 2,358.81
22.088.74 20,832.42
1,017.21 87.26 427.97 4,469,29 369.40 2,077.98 11,444.67
787.55 632.75
721.56
5.553.64 344,346.64
197.16
681.21 936,634.69
Eti dan v boju
ST. CATHARINES
V soboto dne, 14 februarja zvečer odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi večerno zabavo v prostorih A. Pečavar-ja. Na zabavi bo vsega dovolj, jesti, piti, za
stare in mlade. Tudi ljubitelji plesa ne bodo prikrajšani, za kar bodo skrbeli domači igralci na harmonike.
Odbor Ima preskrbljen tudi predmet katerega bo dal na izigravanje. Vabljeni so Slovenci in drugi Jugoslovani iz okolice St. Catharines in Beamsville. Priporočamo se tudi
prijateljem iz Toronta, da nas obiščejo na tej prvi letošnji zabavi.
Pripravljalni Odbor.
(Nadaljevanje)
"To pa ni vsak dan," se je oglasil debel, majhen novinec, ki je ležal sključen ob velikem mravljišču.
"To je utrjevanje za novince," je zagodrnjal vedno čemerni operativni.
"Ali jih ne slišiš kako igrajo na orglice in tudi pojo zraven? To so stari borci." Komisar Jovo se je plazil od borca do borca ter govoril z njimi. Avioni so odleteli.
Izza grmovja je prišel operativni ter zagodrnjal: "Saj sem vedel, pet jih je ranjenih na enem kupu, rinejo kakor otroci okrog matere. Kje se neki drži bolničarka? Zdravniki so pa ostali v vasi."
Čez rob so prišli bolničarji z nosili ter sklonjeni hiteli proti grmovju, kjer so stokali ranjenci. "Tudi komandir jo je dobil v levo roko," je zakričal kurir Jože.
"Kaj se dereš, saj ni nič hudega," se je oglasil komandir, ki je prišel izza grmovja z obvezano roko.
"še dve uri ostanite in zamenjal vas bo prvi bataljon, ki je v vasi," je rekel operativni.
Sonce je zahajalo za temne smrekove gozdove ter z zadnjimi žarki obsijalo zarasli in od dima kadeči se greben. V daljavi je bilo slišati rjovenje avionov. "Zopet bodo prišli sem," je zaklel operativni.
"Tri sto metrov se splaziti nazaj," je ukazal komandir čete.
Iz doline so švabi počasi lezli naprej. Iz globeli je hitela Metka proti kraju, kjer so bolničarji obvezovali pet ranjencev. "Metka, Metka, vode, vina, žganja, cigaret," so prosili ranjenci.
še enkrat je prišlo šest avionov, zaječal je ves greben ter se tresel od silnega treskanja. Orglice so se slišale še kar naprej. Neki borec je zaukal, tam izza grmovja je bilo slišati klic: Jezes-marija kako je hudo. Toda takoj ga je prekinil debeli glas mitraljez-ca Tončeta: "Kaj se dereš, molči in stisni glavo v grmovje!"
Tam ob malem brinovem grmičku je pa tiho umiral komisar Jovo. Operativni mu je obvezoval veliko rano.
"Nosila sem," je zakričala Metka.
četa je dobila izmeno. Sveži in spočiti so prišli borci iz oddaljenih hribov. Komandant bataljona Jerman je prišel na čelu dolge kolone.
"Svinjski dan ste imeli danes,"
je ogovoril četnega komandirja, "a čez noč in čez dan bom jaz ostal tukaj."
"Jerman, dobro pazi, da te z desne strani ne presenetijo švabi, kar oprezno in počasi rinejo naprej," se je oglasil operativni pred odhodom.
V nasprotno dolino po globeli se je spustila četa. Devet nosil je šlo v sredini. Stari borci so zapeli: "Nabrusimo kose, že klas dozoreva. . ."
"Molčali bi sedaj. Ne ve se še, kako bo s komisarjem Jovotom," jih je opozoril komandir.
Začudeno so se spogledali med
Toronto, Ont.
KONVENCIJA ZA NOMINIRA-NJE DELAVSKEGA KANDIDATA
Ali ste že obnovili naročnino
' Toronto: — V ponedeljek dne 16. februarja ob 8. uri zvečer se bo vršila v Charles G. Fraser šoli, na Manning Ave., in Robinson St.
konvencija za nominiranje delavskega kandidata za prihodnje volitve.
Tim Buck je dosedaj edini, ki je dal svoje ime v namenu da se izbere delavski kandidat, za volilno okrožje Trinity in se pričakuje, da bo enoglasno imenovan za to mesto.
TORONTO, ONT.
Klub Delavske Progresivne Partije bo imel v petek 13, feb. ob 8. uri zvečer svojo sejo na 386 Ontario St.
Takoj po končani redni seji, ki bo trajala samo pol ure, bo imel tov. Jovo Djajič predavanje o novem političnem položaju v Kanadi. Pridite vsi
seboj, ali je res tako hudo, da bo za vedno odšel njihov bojni tovariš in učitelj ?
Ob potu so se pasle mule in konji, dalje so ležali v kopicah dišeče otave tovariši iz delavskega bataljona. Za ovinkom je ležal velik razbit voz. Mesec je prikukal izza velikega griča ter obsijal vso lepo valovito pokrajino.
Metka je tekala od nosila do nosila ter dajala ranjencem piti. Vsa vaj je bila pokoncu, ljudje so ves dan poslušali treskanje v hribih. Ženske so tekale ter pripravljale borcem toplo večerjo. V veliki kmečki sobi je zdravnik Žiga operiral. Velika starejša ženska se je sklanjala nad umirajočim komisarjem ter vzklikala: "Pa ravno tega je moralo zadeti, ki je bil tako dober človek in petkrat je imel zborovanje v naši vasi."
"Dobri bodite vsi vaščani. Ti, komandir, pozdravi mojo Marico, če jo boš še kje videl, saj je gotovo aktivistka. Ej, vsi stari in novi tovariši, pozdravljeni in trdni bodite do konca," je še spregovoril ter izdihnil.
"Vojska je pa res hudič," so govorili kmetje, ki so stali sredi vasi.
Tam na koncu vasi se je slišala pesem tretjega bataljona, ki je šel na sosednje griče v svetli noči. Po vseh hišah so namestili ranjence in Metka je hitela od hiše do hiše.
"To dekle je pa vredno, da dobi po vojni dobrega moža," so govorili kmetje in kmetice.
Vsi borci pa so se zelo razveselili, ker so poleg dobre večerje dobili še radijske vesti, ki so sporočale o velikih zmagah na vseh frontah.
Tam za gričem so se slišali posamezni streli, rakete so po dve, tri švigale izza gričev. Stari borci so zadnjič obiskali mrtvega komisarja Jovota. Skozi vas pa so naši vso noč vozili municijo in hrano za balbljone na položaju.
Vsa'vas se je pogreznila v globoko spanje, samo komandir France je z obvezano roko obiskal straže ter se razgovarjal z njimi. V veliki svetli sobi je pa neprenehoma delal zdravnik Žiga ob asistenci treh pomočnikov.
"Ampak, tako ti rečem, tovariš zdravnik, da se za. tako lep kraj splača biti tudi ranjen," se je oglasil starejši borec, vedno vesel in šaljiv desetar. "Ej, ti se boš kmalu spet tolkel," je rekel veselo zdravnik Žiga.
Elektrifikacija Jugoslavije
Beograd, (Tanjug). — "V teku dobe Pet letnega plana FLRJ bo zgrajenih enajst krat več električnih central, kot jih je bilo v katerih koli pet letih pred vojno v Jugoslaviji" — je izjavil Nikola Petrovič, minister Elektro-ekono-mije v Beogradu.
"Jugoslavija poseduje ogromne vire naravne energije in posebno vodne sile. V stari Jugoslaviji pred vojno je to ogromno bogastvo ležalo neiskoriščano. V letu 1938 je tok električne sile znašal komaj 71 kilovatov na prebivalca.
"V 23. letih v stari Jugoslaviji je bilo zgrajenih 30 električnih central z nad 1.000 kws.
"Po Petletnem planu se bo pa zgradilo 65 električnih central z nad 1.000 kws na vsakega prebivalca.
Toronto, Ont.
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev prireja prvi letošnji zabavni večer, v soboto dne 14 februarja, na 3S6 Ontario St. Pričetek ob 8 uri zvečer.
S tem se vljudno vabi vse ljubitelje domače zabave, da nas poseti-jo gori omenjenega večera. Zabave bo dovolj za vse, za kar bo skrbel pripravljalni Odbor.
TORONTO, ONT.
Vse-Slovanski odbor v Toronto naznanja, da bo priredil ponovni Vse-Slovanski koncert v nedeljo 15. februarja ob 8. uri zvečer v "COLISEUM" V njem je 8.000 sedežev in so topli prostori. Vzemite Bathurst caro na Exhibition. Vrata Coli-seum-a bodo odprta ob 7. uri.
Telefon: Midway 9131	Res. KI. 8889
GRAFSTEIN'S SILK SHOPPE
Mi imamo v zalogi vsake vrste importiranega blaga za moške in ženske obleke vseh vrst in vse kar spada za obleke. Prodaja na yarde.
Za prijatelje Jugoslovane blago po znižanih cenah za pošiljke v Evropo. Odprto vsak večer do 8 ure. . Pridite in si oglejte našo trgovino.
Postrežba točna. 278 College St.	Toronto.
{¡IIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIII'^
j PESEM GORA j
~<IIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllHlllllllll!IIIIU;
MIŠKO KRANJEC
Niso utegnili, da bi se še kaj pogovorili, kakor so to sicer vedno delali.
"Kaj je novega?"
"Nič posebnega."
To je bilo vse, kar so vedeli. Tista "zaseda" ni bila takorekoč nič novega. Druge krati bi sicer govorili tudi o tem na široko, kakor so bili vajeni. Zdaj so to preložili na svoj "drugič". Mudilo se jim je, pot je dolga, ura pa je kazala že polnoč. Povrhu pa se je Drejc počutil tako slabega, da se mu ni dalo govoriti, želel si je, da bi mogel
leči. Pa še to srečanje s Tanjo — Tinco--. Zato je
že onima segal v roko:
"Zdravo, tovariša!" Tudi domačim je dal roko„ kakor je imel vedno navado. "Ti greš z mano, tovarišica ?" je vprašal Drejc Tanjo, ki se je tudi dvignila in si nalagala nahrbtnik.
"S tabo," je prikimala, potem pa je z nekim grenkim smehljajem vprašala: "ali bo tam tudi kaj zased?"
"Se jih bojiš?"
"Vajena sem jih," je odvrnila. "Saj zadnje čase padam iz zasede v zasedo. Skoraj po samih zasedah se potikam."
"No, potem zdaj lahko mirno hodiš," je menil. "Prav nesreča bi nam morala nagajati, da bi se kje spotaknili."
"Tam se ne boj zased," je dejal kurir Jože. "Kjer hodi Drejc,, jih ni, to vsi vemo —.
"Ali bi rad zamenjal z mano?"
"Ne, saj je vseeno. Kjer grem jaz, mora biti zaseda, če je doslej ni bilo, ko pojdem jaz, bo takoj. Vsi vedo, da se mene drži smola. Samo to srečo imam pri vsej tej smoli, da je kljub vsemu ne izkupim."
"Glej, saj smo vam skrajšali pot. Prepustili ste nam vodo in cesto, ker da vi imate mnogo delj kot mi. Prej so bile zasede. Zdaj jih ni."
"Pa boš menda priznal, da smo imeli mnogo daljšo pot?" je rekel drugi kurir. "A da zdaj ni tam zased, je pa res čudno."
"Saj je že kar dolgočasno da nikjer nič ne zaropota okrog mene," je rekel Drejc. "Včasih je bilo prijetneje, ko je vedno kje pokalo--.
"Ne bi tako govoril", je dejal Jože, "če bi nenadoma začelo deževati okoli tebe, ti pa na odprtem, že vem, kako je!"
Oprtali so si nahrbtnike, vrgli puške na rame in že so odhajali. Zunaj so si še enkrat segli v roko. Tanja je ostala pri Drejcu. Za čas sta stala, da so se oči privadile temi.
"Ali bo strma pot?" je vpfašala Tanja.
Ne, saj ni Tinca,. ga je obšlo. Tinca ne bi spraševala o krajih* ki so ji vsaj na videz znani. A čudno, zdaj se je Drejcu zdelo, da je tudi v njenem glasu nekaj, kar je bilo v Tinčinem.
"Ne bo hudo," je odvrnil.
Ko sta napravila še nekaj korakov, je Tanja videla, da se jima je nekdo pridružil. Slišala je, kako je Drejc tiho govoril z njim.
"Zdaj pa pojdimo," je rekel Tanji, ko je oni, ki je malo prej govoril z Drejcem, stopil naprej. "Tu za mano ali tik mene stopaj. Pot bo zelo ozka* včasih je celo ne bo." želel si je njene bližine, še vedno se ni mogel do cela sprijazniti z mislijo, da ni Tinca.
Pot se je naprej spuščala do sadovnjaka dokaj strmo, da jim je drselo, potem so šli po kolovozu, dokler nano-sled niso zavili v gozd. Nebo, ki se je prej svetlikalo nad njimi, posuto z gostimi zvezdami, se je zdaj zakrilo. Veje smrek so se bočile nad njimi. Le tu in tam se je prikazal spet kos neba z zvezdami. Po tleh je ležalo bukovo listje in rahlo selestelo pod njihovimi nogami. Kdaj pa kdaj je zaškripal tudi kamen pod čevlji. — Zrak je bil čist, skoraj že nekoliko oster, a nad vse prijeten.
Po skoraj enourni hoji je Drejc pošepetal Tanji:
"Tu bo cesta. — Tiho hodi in deset metrov razsto-janje."
Poznala je to pesem vse kurirskih poti. Hodiš, hodiš, misliš, sanjaš, pred seboj vidiš samo rahlo senco nekoga, včasih niti ne vidiš, marveč samo rahlo slišiš, pa nenadoma zapoje: Tiho — cesta. — Odstoianje pet — deset — petnajst metrov. — In po tej razdalii razsojaš nevarnost. Tam nekje pred tabo v tisti temi čipi ta nevarnost in morda se prav ta trenutek že pripravlja, ker te je slišala, morda je že naperjena cev proti tebi in še preden se zaves, bo že zapelo zlovešče trrr, trrr, tttt„ rrr, tr. In potem? Potem bo nekdo morebiti zaječal, ali pa brez glasu obležal, ali pa se bo treba iskati po gozdu. ,.
Zastala je nekoliko in pridržala sapo.
Cesta kraj gozda se je trgala iz noči kakor bleda proga. Nad njo se je bočilo nebo s tisoč zvezdami. Bila je zapuščena, mrtva. Tanja je pomislila, koliko takih c^st je treba prečkati, koliko jih preideš, pa si potem oddahneš, a na eni od stotih nenadoma zaooje.
Ta tej ni zapelo. Tanjo je navdalo prijetno občutje sproščenosti« ker je minila nevarnost in ker si ostal živ in zdrav.
Sproščenost pa je bila kratka. Bližali so se reki. ticti zlovešči,, pošumevajoči reki, pri kateri so kurirji sosednje stanice, dokler so še oni hodili prek nje, večkrat padli v zasedo.
Voda je šumela in preglašala sleherno besedico, sleherno gibanje. A ne tistega, ki se je bližalo iz g07da.
"Jaz pojdem prek travnika", je pošepnil Drejc Tanji, ko sta prišla do roba gozda. "Tam počakam, da bom ščitil". Drejc je odšel. Tedaj se je Tanja splazila prek ozkega travnika ob vodi. Travnik je bil močviren, z mlakami vode od jesenskega deževia. Ob reki je našla Drej-ca. "Dobro je," je dejal tiho. "Maks je že prek. — Sezuj se, bredla bova." Naglo se je sezuvala. "Daj mi roko", je rekel, "in pazi, da boš stopila na kamen. Poleg so globoke jame". Stopila je za njim v vodo, iskala z nogo kamenja, skal. Voda je bila deroča in je spodnašala. Tanja je čutila, tipajoč z nogo,'da so ob skalah v vodi globoke jame.
(Dalje prihodnjič)