-------- ,
-	™....... * - T
J

-n/
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Ezhaja vsak dan izvzem&i nedelj in praznikov.
4
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c^meriki
The first Slo venic Daily" in
the United States. Issued every" day* except R i Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered U Secmd-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.
NO. 123. — ŠTEV. 123.
NEW YORK, MONDAY, MAY 25, 1908. — PONEDELJEK, 25. VEL. TRAVNA, 1908.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS
VOLUME XVL — LETNIK XVL
Poslovanje kongresa kmalu končano.
ZASEDANJE KONGRESA BODE NAJBRŽ ŽE TEKOM TEGA TEDNA KONČANO.
V senatu, kakor tudi v zbornici store *
vse. da dokončajo letošnje delo.
DOVOLITVE.
Povodnji in tornadi v Okla. in Texasu.
VČERAJ SO DIVJALI RAZNI TORNADI PO DRŽAVAH OKLAHOMA IN
TEXAS.
Škoda, kojo so provzročili viharji je velikanska; setev uničena.
Washington, 23. maja. V senata, kakor tudi v zastopniškej zbornici se deluje na to, da se vsa dela. ki še niso rešena, prej ko mogoče dokončajo in da se zasedanje kongresa zaključi še ta teden. Ves čas. dokler se bodo še vršile seje v kongresu, se bode porabil za posvetovanja odsekov in vse delo se bode završilo, kakor običajno, v konferenčnih sobah. Pri tem se gre skoraj izključno le za dovolitvene predloge, v kolikor že niso bili rešeni. O vseh teh predlogih so se že vršila posvetovanja v obeli zbornicah, vendar je pa potreba poravnati še razna protislovja, do kterih je prišlo pri prvotnem posvetovanju. Kakor hitro pride do sporazuma v teh vprašanjih, potem se -zasedanje kongresa zaključi.
Zadnje pridejo na vrsto naknadne dovolitve, kakor >e to dogaja vsako leto pred zaključkom kongresa.
Konirres se bode zaključil najbrže že v četrtek.
DVOJNI MORILEC IZ CONEY ISLANDA DOVEDEN V NEW YORK
Louis Poggi trdi. da je streljal v silo-branu.
l.ouis Pogori, ki j< v minulem tednu na t 'onev Islandit ustrelil dva možka, ki sla spretni j** vala njegovo nekdanjo 1 jubiro. in ko jetra s.i te dni prijeli v (.'onn<~4-tieutu, s«- j.' vrnil v sprem-sfvu detektivov v Brooklyn Borouirli v Ni W Yorku. kj«-r -o :ra na |Adicij-sk« j j«»st aji t a 1- ■»j zaslišali. Pogjri priznava. «la je ustrelil oba spremljevalca -v oje nekdanje ljubiee, pristavlja pa. da-je to storil v silobranu. Oba po njem ustreljena sta bila člana neke ropMrske tolp««. kt.-ra j<* sklenila n.j.-ja umoriti. Oni večer. ko je streljal. mu j«- v« i-lanov one tolpe ne-pr»— lano sledilo in oil je bil prepri-čan. da bi ga še ono noč umorili, ako bi jih on ne prehitel.
t'arrv Terry, oziroma njegova bivša ljubica. - kt»*ro j«- dve leti občeval, ni marala več zanj. in sicer radi onih dveh lopovov, ktera je ustrelil.
Od tedaj nadalje. ko je Poggi ustrelil oba lojtova, je v oni gostilni, kjer se je Poggi shajal s svojimi prijatelji. neprestano bil nek italijanski detektiv na straži. Na ta način je detektiv zvedel, kje m* nalisija morilec.
Policija je mnenja, da je Poggijevo pripovedovanje, da je izvršil dvojni
umor v silobranu, neresnično in da si je to le izmislil, da si reši življenje. Pravi uzrok dvojnega umora je bila brezdvomno ljul>osumnost.
Guthrie, Okla., 25. maja. Včeraj je tukaj divjal izreden tornado in deževalo je tako, kakor še nikdar popreje. Ves zapadni del mesta je pod vodo, ktera se pretaka po ulicah po deset čevljev globoka. Cotton River, ktera reka še neprestano narašča, je na ne-kterih krajih dosegla širino 25 milj. Včeraj in danes ni mogel priti v mesto niti je Jen vlak, kajti pri Clarks-ville se je podrl železniški most vsled prevelikega naliva. Tudi napeljava naravnega plina, ki vodi v razna me-sta, je razdejana, tako da prebivalstvo teh mest nima razsvetljave in kurjave. Predno bodo napeljavo plina {»opravili, bode minolo najmanj teden dni. V okolici mesta Muskogee je tekom desetih minut padlo 20 palcev dežja. Canadian River je tekom 12 ur narasla za deset čevljev in Arkan-.-as za osem. Vsa okolica je pod vodo. Mestece Jenks. Okla., je po 1 vodo in prebivalstvo je naprosilo za pomoč. Tamkaj je utonilo tudi mnogo ljudi.
Shawnee, Okla., 25. maja. V seve-rozapaduih krajih eountyja Pottawatomie je včeraj divjalo več tornadov, kteri so napravili velikansko škodo. Dve osobi sla bili ubiti. Pri Avdelotte je utonilo 12 ljudi.
Fort Worth. Tex.. 25. maja. Vsled dolgotrajnega deževja so nastale tukaj v« !;kr> povodnji. vsled kterih je "elv/niški promet deloma ustavljen.
Strela udarila ▼ »tolp.
Shi^elphia, Pa., 2J. maja. Včeraj jjTukaj divjal tak vihar, kakoršnje-ga že dolgo oa>a ni bilo. Med viharjem je udarila strela v stolp Kristusove cerkve na Market St. Vsled tega je pričelo goreti in ogenj je napravil za $15,000 ško le. Vsled požara je prišlo na lice njesta na tisoče ljudi, tako da so bili gasilci pri gašenju dokaj ovirani. Imenovana cerkev je jed-na najstarejših, kajti zgradili so jo leta lfK»5 na podlagi dovoljenja kralja Karola II., kteri je naročil William Pennu, da zgradi eerkev. V to eerker je zelo rad zahajal naš prvi predsednik Washington in mnogo drnzih oglednih revolneijonarjev. Zvonov«, te cerkve so tudi naznanili ljudstvu podpis proglaienja neodvisnosti in ustanovitve republike.
Valad deževja je nastala v raznih krajih v mestu povodenj> ki je napravila kaeih $10,000 škode.
ROJSTVO DEČKOV IN DEKLIC V NAPREJ DOLOČENO.
Nek kemik v New Yorku je izumil preparat, s kterim se bode reguliralo rojstvo dečkov in deklic.
Opi< -tite! Ste li oženjeni Želite -i li p itomstva I loče te li princa ali prineezinjo f Si želite dečka ali deklico? Za vse to in za nadaljne informaciji- pi-ile zaupno A minit S. Jer-wanu. 145 West 22. St. v New York.
Mr. Jerwan je kemik in ima v Parizu strica, kteri je baje tudi rešil spolski problem pri rojstvih in je svojo iznajdln) že 500krat uspešno preskusil. Jerwan je dosegel lej>e u-sjH'he v 100 slučajih v New Yorku.
Jerwan in njegov stric sta namreč izumila aparat, kteremu sta dala ime Sexolin in ta aparat deluje tako, kakor si žele bodoči stariši. Ako si žele stariši dečka, dobi oče za jesti nek j preparat, ako si pa želi deklico, mora ; to mati uživati. V vsakem slučaju mora moški ali ženska omenjeni pre-I parat jesti po dvanajst dni. Jeli to dobrega ali slalk*ga ukusa, Jerwan ne pove. Jed je pa izredno krepka in z njo >e doseže, da je oni del zakonskega para. ki jo uživa, močnejši.
Sexolin je tudi dober za živino in Jerwan je že sklenil s poljedelskim oddelkom naše vlade pogodbo za tozadevne preskušnje.
-o-
Znižanje plače v Connecticutu.
Willimantic, Conn., 23. maja. Kakor znano, so v Massaehusettsu ta-rnošnji la-tniki predilnic in tkalnic j znižali svojim 30,000 delavcem plačo za 18%, in sedaj se tudi v Connecticutu zatrjuje, da imajo delavci tukajšnjih predilnic pričakovati znižanje plače, ker inače ne bodo mogli tukajšnji tovarnarji konkurirati z onimi v Massachusettsu.
Pozor!
Poslednji čas je velikokrat čuti in brati, da ta ali ona podiljatev denarjev v staro domovino, po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in več mesecev. To se nem ore nikomur pripetiti kdor se zavestno obrne na FKANK SAKSER CO., 1,09 Gr.enwi.h St., New York in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Vojna mornarica
v Seattle, Wash.
ATLANTSKO BRODOVJE NAŠE VOJNE MORNARICE SE MUDI V SEATTLE, WASH.
V počast mornarjem so se vršile velike slavnosti; slabo vreme.
PORABA PREMOGA.
Seal t le, Wash., 25. maja. Atlantsko brodovje naše vojne mornarice je dospelo v soboto v tukajšnjo luko. Sprejem naših mornarjev je bil sijajen. Prebivalstvo je priredilo v počast mornarjev mnogo slavnosti, ki bi se imele vršiti včeraj, toda skoraj ves dan je deževalo, tako da veselje in zabava ni bila tako popolna, kakor bi bila inače pri lepem vremenu. V cerkvah so se vršile službe božje za mornarje, kterih je precejšnje število obiskalo cerkve. Člani cerkev so jih potem povabili k obedu. Višji častniki so se peljali v avtomobilih v Sno-qualmie Falls, kjer se je vršil njim v počast sijajen banket.
Washington, 25. maja. Tukaj so izračunih, da bode atlantsko brodovje na svojem Motu okrog sveta porabilo za pet milijonov dolarjev premoga. Od Hampton Roads, Ya.. do Manile na Filipinih bode porabilo za $2,039,000 premoga. Avstralska vlada je poslala tukajšnje j vladi ponudbo. vsled ktere da ona naši mornarici povodom križarenja v avstralskem vodovju potrebni premog brezplačno. Vlada naravno ne bode te ponudbe sprejela, ker je sklenila, da se na vsem potu rabi le ameriški premog.
O UMORIH V L A PORTE.
Sedaj pogrešajo še dva premožna far-merja, ki sta bila rri vdovi Guinness umorjena.
I .a 1'orte. Ind.. 22 maja. Šeril SrLmutzer j" včeraj zvečer prenehal z izpiranjem pepela v < Juinnessovej 'iiši in sedaj so pričeli zopet odkopavali zemljo na dvorišču, ker upajo, da bodo našli še uadaliua trupla na 1'aimi umorjenih vdovinih žrtev. Mayor Harrow je dobil iz Onialie. Nel>., pismo brez podpisa in pisalec tega pisma trdi. da jI? bil v miuolem letu trikrat v I.a 1'orte. Ind.. kjer je Mrs. (iuinnessovo obiskal. Imenovano žensko je 4. maja videl v Ogdenu. Utah, iu tedaj mu je dejala da potuje v <Kalifornijo, da obišče Jennie Olseuo-vo, klero so pa našli na njenej farmi umorjeno.
Oblasti so dobile sedaj tudi vprašanja po C. W. Williamsu iz Wap-wollopena. lJa.. in M. Jaegerju, tudi iz Pennsvlvanije. Oba sta odpotovala vsled anouce neke bogate vdove v La 1'orte. Ind.. od kjer se potem nista več vrnila. Oba sta bila premožna fa riner ia.
Ženski potnik na vojnej ladiji.
Vallejo, CaJ., 23. maja. Na torpe-dovki Hopkins dospela je včeraj v tukajšnjo luko Olga Isile, ktero so spravili mornarji v Los Angeles na ladijo in jo skrivali, tako da jo častniki niso našli. Deklico so tukaj našli in zaprli, ko se je zabavala z mornarji imenovane torpedovke. Nek mornar se je takoj javil, da se bode z njo poročil, ko dobi plačo, toda častniki so mu ponudbo odbili in deklica je morala za sedaj v ječo. Njeni stariši žive v Los Angeles in niso vedeli, da je odplula z mornarji vojne mornarice.
Viharji v Texasu in Pennsylvaniji..
Fort Worth, Texas, 24. maja. Iz Wichita Falls se poroča, da je tam včeraj zvečer divjal izreden vihar. Pri tem je padlo toliko dežja, da je nastala povodenj. Štirje ljudje so utonili. Voda je poškodovala železnico in napravila na farm ali veliko škodo. Nek tovorni vlak je padel v reko.
Carlisle, Pa., 24. maja. V okolici Mount Holly Springs je nastal vihar in povodenj. 50 rodbin je moralo ostaviti svoje domovje. Utonil ni nihče.
Nesreča z zrakoplavom 16 ljudi ranjenih.
V. CALIFORNIJI JE PRI PRE SKUŠEVALNEJ VOŽNJI PADEL VELIK MORREL-LOV ZRAKOPLAV Z VIŠINE NA ZEMLJO.
Šestnajst osob je ranjenih, med temi mnogo smrtno; padec iz 200 čevljev višine.
PLIN JE UHAJAL.
Prijateljstvo Anglije
Oakland, Cal., 24. maja. Veliki Morrellov zrakoplav je včeraj med vožnjo počil, ko je bil 200 čevljev visoko nad zemljo. Plin je pričel počasi uhajati in zrakoplav je pričel počasi padati. Ko je prišel do višine 75 čevljev, je padel z vso hitrostjo na zemljo. V zrakoplavu je bilo IG potnikov. kteri vsi so obležali pod zrakoplavom. Sicer ni bil ni jeden potnik ubit. vendar je pa večina njih tako ranjena, da bodo vsled zadohljenih poškod umrli.
Velikanski zrakoplav je bil 450 čevljev dolg in -je meril 36 čevljev v premeru. V gondoli je bilo več gazo-linovih motorov. kteri so imeli skupaj 200 konjskih sil. Vožnja ^rakoplava je bila prva in oni. ki so se peljali z njim. so nameravali ustanoviti delniško družbo. Nesrečniki so državljani iz Berkeley a. Vse so odpeljali v Rooseveltovo bolnico. Vzletu je prisostvovalo na tisoče ljudi in mno-iro žensk se je onesvestilo, ko se je pripetila nesreča.
Južne republike. Kuga v Venezueli.
PREDSEDNIK CASTRO JE DOVOLIL, DA SE ZAMORE V LUKI LA GUAYRA ZOPET PRIČETI PROMET.
V mestu in okolici je radi zaprtja lu-ke zavladala velika beda.
LAKOTA IN DRAGINJA.
* 'allies Venezuela, 25. maja. Ker -e v me>tu La <iuayra že te Jen dni ni pripetil niti jeden slučaj kuge, ktera bolezen se v mestu že par tednov razširja. je sedaj predsednik Castro izdal dovoljenje, da se imenovana luka zopet odpre za promet. Sedaj je promet med imenovan«« največjo luko v Venezueli in vsemi drugimi deželami tak, kakor je bil preje.
Dne 21. maja je dospela topničar-ka Zjed. držav Paducah v Puerto Ca-bello. Kapitan imenovane ladije je konzulu ZjeJ. držav v La Guayri, ki je bil dosedaj popolnoma izoliran, takoj naznanil, da ga bode dne 23. maja povedel na Cubo, oziroma v mesto Guantanamo.
Položaj v La Guayri se hitro boljša,' kajti trgovska zveza stori vse, kar je v njenej moči, da polajša bedo in pomanjkanje med prebivalstvom.
Willemttad, Curasao, 25. maja. Parnik Philadelphia je dospel semkaj iz Puerto Cabello v Venezueli, ktera luka je sedaj zopet odprta za promet. V okolici imenovanega mesta, kakor tudi v samem mestu, vlada velika beda, ker je bil ves nvoz dosedaj zabranjen. Hrana je postala nepopisno draga, tako da si revno prebivalstvo ne more ničesar nabaviti.
Kingston, Jamaica, 22. maja. Semkaj se brzojavlja iz Colombije, da je izreden vihar, ki je divjal te dni ob obrežju republike Colombije, razdejal mesto in pristanišče Santa Marta. O podrobnostih se ne poroča. Santa Marta je pristanišče ob iztočnem obrežju Caraibskega morja in je glavno mesto de pa rtem en t a Santa. Magdalena. Mestece ima le 8000 prebivalcev.
in Francije.
SESTANEK ANGLEŠKEGA KRALJA S FRANCOSKIM PREDSEDNIKOM IN RUSKIM CARJEM.
Obisk angleškega kralja je skrajna političen in namen sestanka je osamljenje Nemčije.
NEMČIJA V STRAHU.
London, 25. maja. Danes je dospel v London predsednik francoske republike Fallieres, da tako vrne obisk kralja Edwarda in njegove rodbine, kteri je bil nedavno na.obisku.v Parizu. Francoskemu predsedniku ne bodo mogli v Londonu izkazati vse časti, ker se bode v tukajšnjem mestu le malo časa mudil, toda med tem ko bodo slavnosti manjše, bode iskrenost in navdušenost, s ktero sprejme Anglija predsednika svoje zaveznice, tem večja.
Predsednik je dospel v Dover s kri-žarko Leon Gambeta v spremstvu brodovja torpedovk. Tu se vrši njemu v počast velika parada mornarice, kterej je prisostvovalo 53 angleških vejnili ladij. Iz Doverja se je peljal pred-ednik Fallieres s posebnim kraljevim vlakom v London. Na kolodvoru Victoria je sprejel predsednika kralj Edward zajedno s prestolonaslednikom. Slavnosti v počast fran-eoskemu predsedniku Ik> lo trajale štiri dni.
Berolin, 25. maja. V Nemčiji je ra-1 i obiska francoskega predsednika v l.oudonu in radi kasnejšega obiska angleškega kralja pri ruskem carju zavladal nekak strah, kterega niti v ladi ni n obroče prikriti. V>e časopisje razmotriva te obiske in pride jed-no^-lasno do zaključka, da so obiski vtlikeira jH.litieiieira pomenu, kajti naperjeni so v prvej vrsti proti Nemčiji. Sedaj je tukajšnja vlada prepričana, da vlada me I Anglijo in Rusijo, k kor tudi Francijo popolni sjMiraz-utq in tsporazum je merodajen za v>o evropsko politiko. I)a je temu ta-k", dokazuje še bolj dejstvo, ker bode predsednik francoske republike kasneje obi-kal tudi ruskega carja. U-radui časopisi že izjavljajo, da je zveza med Anglijo, Rusijo in Francijo naperjena proti Nemčiji, ktera je sedaj popolnoma izolirana, ka.jti na ta-kozvano trozvezo se ni več zanašati, ker je tudi znano, da je Italija zaveznica Francije. Položaj je tako resen, da časopisje že sedaj svetuje vladi, naj bode oprezna.
DELITEV CLEVELANDSKE ŠKOFIJE.
Škofija se razdeli v dva dela s sedeži v Clevelandn in Toledn, O.
Rim, 24. maja. V vatikanu zatrjujejo. da se bode elevelandska škofija razdelila v dva dela in da bode sedež nove škofije v Toledo, O. Namestnikom umrlega škofa Horstma-na bode imenovan Msgr. John Far-rellv, (ločim prevzame novo škofijo v Toledu Čeh Rev. I. M. Koudelka iz < "levelanda.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 50 kron.
za $ 20.50 ............ 100 kron.
za $ 41.00 ............ 200 kron.
za $ 102.50 ............ 500 kron.
za $ 204.50 ............ 1000 kron.
za $1018.00'............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne posiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York., 6104 St. Clair Ave., If. B.
Cleveland, Ohio.
Na Daljnem Iztoku. Napredek Rusije.
VSA ZATRJEVANJA NASPROTNIKOV RUSIJE, DA JE NA DALJNEM IZTOKU DO-IGRALA, SO NERESNIČNA.
Vladivostok se spremeni v trdnjavo prvega reda in bode najjačja na Iztoku.
PRED VAŽNIMI DOGODKI?
-o-
Ki še dolgo temu, ko so inače povsem pametni ljudje kar javno izražali svoje mnenje, da je Rusija na Daljnem Iztoku za vedno doigTala svojo vlogo. Tako so zatrjevali, da so si Rusi na mandžurskih bojnih poljanah kopali gTob za svojo velesilo na Daljnem Iztoku in da so pri Tsnsliimi pokopali svoje žaluje nade. V novejšem času je pa pričela Rusija zoj>et tako nastopati, kakor da bi imela baš na Daljnem Iztoku še vedno prvo besedo in dva poročila, ktera smo minolo soboto objavili v "Glasu Naroda", nam popolnoma dokazujeta, da Rusija še nikakor v Aziji ni tako oslabela, kakor to trdijo oni ljudje, ki razpravljajo o politiki običajno le stoječ za baro pri časi pive in kakor bi nasprotniki Rusije želeli.
Tako smo v soboto poročali, da namerava Rusija spremeniti Vladivostok v trdnjavo prvega reda, s ktero bi se Port Arthur ne mogel nikdar meriti. In novoimenovani ruski poslanik za Peking je tak. da nam že samo imenovanje dokazuje, da bo le Rusija pričela sedaj zoi>et z živahno politiko na Daljnem Iztoku. Pred par dnevi je časopisje objavilo naivno vest, vsled ktere je Rusija ponudila Japonski svojo mandžursko železnieo v nakup. Iz tega so politiki v raznih uredništvih sklepali, da bode Rusija s tem iztočno Azijo zajedno z Vladivosto-kom ostavila. Take nesmisli naše časopisje dosedaj* še ni poročalo. Pri tem bi zamogla priti v poštev le severna polovica južno-mandžurske železnice. oziroma oni del, kterega je Rusija po mirovnej pogodbi v Ports-mouthu ob lržala. Toda tudi taka ponudba hi bila nemogoča. Glasom v Portsmouthu sklenjenega miru je Japonska dobila južni del po Rusiji zgrajene mandžurske železnice, oziroma oni del, ki vodi iz Harbina do Port Arthurja. dočim je severni del železnice, oziroma proga tid Harbina do HID milj oddaljenega Kuan Cheng Tsu. ostal še v ruskej posesii. Pri Harhiuu -e spajata južno-mandžur-ska in tran—iliirska železnica in ru-»ka vojska za more v posesti te proge pri kakem novem konfliktu z Japonsko zavarovati llarbin in vso progo do Vladivostoka in poleg tega zbrati veliko vojsko pri Harbinu. predno zamorejo Japonci priti iz Port Arthurja do Harbina ter prekiniti zvezo z Vlalivostokom.
Da bi Rusija ostavila tako pozicijo prostovoljno potem, ko se je pri mirovnih pogajanjih v Portsmouthu tako trdovratno borila za njo. je povsem izključeno. In ravno tako je izključeno. da bi Rusija kedaj ostavila svoje iztoenje-azijske pokrajine, za-i jedno 7. Vladivostokom. Baš nasprotno, Rusija stori vse, kar je v njenej I moči, da ojači svojo pozicijo na Dalj-1 nem Iztoku. Ruski Daljni Iztok tvori j dandanašnji izključno le vojaška gu-bemija Amurska in da si vlada to pokrajino ohrani, je morala zgraditi transsibirsko in amursko železnico. Poleg teira bode Rusija zgradila več drugih železnic in bode tudi sibirsko železnico spremenila v dvotirno progo. Nadalje bode Rusija sedaj gradila novo železnico, ktera bode spajala | severoiztočne sibirske pokrajine z j ostalimi in ki bode vodila v Haba-' rovsk. Rusija torej niti ne misli na to, da bi ostavila Daljni Iztok in tudi duma dobro ve, da kaka vojna ne more motiti onega, kar si je preje Rusija prilastila. Rusija je dandanašnji bolj azijska velesila, nego evropska, in radi tega svojih koristi na Iztoku ne bode prodajala in najmanj še Japoncem.
Tiflis, 23. maja. V bližnjej vasi Di-gomir je prišlo včeraj do spopada I med kozaki in kmeti. Slednji so se zbrali k nekej cerkveni slavnosti, nakar so prišli kozaki, da bi dva kmeta aretovali, ker sta bila sumljiva, da sta terorista. "Kmetje so se kozakom upirali, vsled česar je prišlo do streljanja, pri kterem je bilo deset kmetov in jeden kozak ubitih.
Iz Avstro-Ogrske. Ubegla princezinja.
NEKA AVSTRIJSKA PRINCEZINJA JE UŠLA S SVOJIM LJUBČEKOM V LONDON.
V Avstriji in na Ogrskem niso zadovoljni s kompromisom glede povišanja častniških plač.
ŠOLE NA OGRSKEM.
London, 25. maja. Iz Pariza in Dunaja se brzojavlja, da je avstrijska vlada naprosita policijo v vseh večjih avstrijskih mestih, naj pri prihodu vlakov išče neko avstrijsko prineezinjo, ktera je te dni ušla iz avstrijskega cesarskega dvora. Predno je ušla. je nekej prijateljici povedala, da bode odpotovala v London in da se bode tain s svojim ljubčekom poročila po civilnem načinu. Tukaj se sedaj zatrjuje, da je princezinja že prišla v London. Na cesarskem dvoru je vsled bega princezinje zavladala velikanska razburjenost. — Avstrijska vlada je o tem obvestila vsa evropska poslaništva, ktera so dobila povelje, da store vse. kar je v njihovih močeh, da preprečijo poroko princezinje. O imenu princezinje policija neče javnosti sporočiti in tudi o imenu njenega ljubeeka ni javnosti nič znanega. Ve se le toliko, da je ubegla princezinja stara 25 let.
(25 let stari sta dve avstrijski prin-eezinji, namreč princezinja Marija Henrijeta, hčerka nadvojvode Friderika. in princezinja Elizabeta, hči pokojnega nadvojvode Josipa.)
Paris. 25. maja. Semkaj se poroča | iz Dunaja, da je iz cesarskega dvora j ušla neka princezinja z namenom, da , se da v Londonu poročiti. O njenem begu so na Dunaju šele sedaj prepričani. ko je že najbrže prepozno, tako da je princezinja najbrže že v Londonu. Policija v vseh velikih mestih je dobila nalog iskati prineezinjo. Tudi tukajšnja policija neče povedati imena princezinje; javnosti je naznanila le toliko, da je princezinja iz A vsi rije.
Dunaj. 24. maja. S kompromisom, k terena sta sklenili Avstrija in Ogrska glede povišanja častniških in vojaških plač, ni zadovoljna niti jedna politična stranka na Ogrskem in v Avstriji. "Krščanski socijalisti"' so že nastopili proti kompromisu, glasom kterega dobe častniki in vojaki večjo plačo s 1. oktobrom in izjavljajo. <hi tak kompromis ni mogoče odobriti. Oni zahtevajo, da se izpolnijo prvotni avstrijski predlogi, ktere je pa Ogrska zavrnila.
Iz Budimpešte se poroča, da sta
tako ljudska stranka, kakor tudi
stranka neodvisnosti nastopili proti
imenovanemu kompromisu. Poslanci
so izposlovali, da se seje parlamenta
prelože za več dni. da tako pridobe I	...	.
i čas za agitacijo, vsled ktere naj se
j kompromis ne potrdi in da se na ta ' način ne poviša plača po večini nepotrebnim častnikom.
Budimpešta, 24. maja. Naučili mi-I nister Apponyi je ravnokar izdelal predlog nanašajoč se na ljudske šole. Po tem predlogu je poduk v ciganskih (madjarskih) ljudskih šolah brez-: plaeen.
Minister notranjih del Andrassy je izdelal zakon za "volilno reformo", i Ta "zakon" bode pravi unieum, ki j bode vsemu svetu predstavljal pravi-I eoljubnost in "kulturo" Ciganije, j kajti voliti bodo smeli le oni, ki so j posestniki in ki so "olikani". Je li to "olikanost" razumeti z znanjem mongolskega jezika, še ni znano.
Dunaj, 24. maja. Na tukajšnjem dvoru pričakujejo v kratkem obisk angležkega kralja, kteri je sklenil, da I pride Fran Josipu osobno čestitati, i Edward je dober osobni prijatelj Fran ' Josipa, kajti vsako leto prihaja v Marijine Vari na Češkem. Bode li sprejem angležkega gosta slavnosten ali ne, sedaj še ni znano, vendar se
pa zatrjuje, da bode obisk zaseben.
o-
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!

. . . ___________

"GLAS NARODA"
(Slovenk: Daily.)
Owned and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
FRANK SAKSEK, President.
VICTOR VALJAVEC, Secretary.
LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and aidreauce of above officers: 109Greenwich titreet, Borough of Manhattan, New York City, N- Y.
Za leto velja list za Ameriko in
Canado........
(1 pol leta........
„ leto sa mesto New York . . >1 leta za mesto New York
Evropo za vae leto . ,, pol leta .
jt •• t* četrt leta . . . . i./( v Evropo pošiljamo skupno tri številke
$3.00 1-50 4.00 2.00 4.50 2.50 1.75
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemaj nedelj in praznikov.
"OLA8 NARODA"
("Voice of the People") leaned every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
cAdvertisement onfagreement.
Dopisi brez podpisa id oeobnosti se ne natisnejo.
Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje lt»lv»IIA6© naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poeiljatvam naredite naslov: "GLAS NAkODA"
LOt Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Naši trusti.
O t rust u, ki se je ustanovil, da se razvije v pravi monopol, oziroma v faktor v svoji sferi, se je dvomljivemu človeštvu dolgo časa pisalo kot o evoluciji, oziroma popolnitvi neke stvari, o kojej moramo le dobro pričakovati, kajti posledica zjedinjenja pridelovalcev in obrtnikov bi morala biti predvsem cenejša produkcija, boljše blago in boljše razpošiljanje blaga itd.
Potem se nam je zatrjevalo, da imamo dobre in slabe t rust e. Slabe, kteri človeštvu le škodujejo, in dobre, ki izpolnijo vse, kar zahteva od njih imenovana takozvana evolucija. Potem se je pa počasi in polagoma dokazalo, da so skoraj vsi trusti slabi in da postanejo slabi, ako jim je le mogoče.
Kjer ni konkurence, tam ni napredka. Zveza lastnikov časopisov je ne-<la vno pričela z bojem proti t rust u za [tapir in zahteva, da se zniža uvozna carina na lesno maso, iz ktere se izdeluje papir. Ta masa postaja vedno dražja, kajti tudi les je vedno dražji. Trust pa ostane pri svojih cenah, ker nima niti jednega tekmeca in ker ga nihče ne more prisiliti, da bi tam zgradil svoje tovarne, kjer je obilo lesa in drnzih surovin, iz kte-rili se izdeluje papir.
Trust za jeklo pošilja farmerjem slabejso ograjuo žico, nego je kedaj poprej pošilja!, ker nima konkurence. Za izumitelje je najslabši v Ameriki, ker trust ne potrebuje novih iznajdb. Stari s! roji in načini opravijo tudi delo. dokler ni novih, in novih trust ne potrebuje. Taka je torej evolucija. ki era se, kakor vidimo na lastne oči, p«M-asi spreminja v stagnacijo.
Ono, kar velja o tovarnah, velja naravno tudi o železnicah in to vidimo na primer pri New York, New Haven & Hartford železnici. Ta je kupila vse konkurenčne proge, ali jih je pa dobila pod svojo kontrolo. Pridobila je tudi električne ulične železnice. ki vozijo iz kraja v kraj. Kakor hitro je to storila, se je vožnja podražila in promet je |>ostui slabši. Proti ni jednej drugi železnici še nismo slišali toliko pritožb, kakor proti imenovanej, ker ona po[N»luoma kontrolira promet na severoiztoku.
Vlada je bila sedaj prisiljena nastopiti sodno pot proti imenovanej železnici, da tako njen monopol raz-dene. V to je bila vlada prisiljena, kajti imenovana železnica preti vsled svoje malomarnosti uničiti vse kraje, kamor vozijo njene proge. Trusti so torej mnogo nevarnejši, nego bi kedo mislil.
Gospodarska povzdiga delavskega stanu.
Pod tem naslovom razpravlja R. Calwer o vprašanju: more-li delavski razred za današnjega kapitalističnega produktivnega 'sistema zboljšati svoj gmotni položaj in je-li konstati-ranje dejanskega zboljšanja v njegovem interesu ali ne T! Na obe vprašanji odgovarja pisatelj afirmativno.
Uvodom svoje zanimive študije navaja pisatelj: "V strankinih (socialističnih) krogih je nekam obveljala dogma, da ni smeti se ozirati na spremembe v gospodarskem položaju delavskega prebivalstva, ali pa le tedaj, ako imajo te spremembe za posledico poslabšanje položaja. Smatra se za nedopustno novotarijo, ako kdo ugotavlja, da se je položaj delavskega prebivalstva zboljšal ali pa da se vboljša. Branijo se proti priznava-
nju takega dejstva, ker se boje spoznanja. da je v okvirju pri vat no-kapitalističnega gospodarskega reda možno zboljšanje gospodarskega položaja delavskih slojev. Kajti menijo. da s tem priznanjem izgubijo eno poglavitnih orožij v emancipacijskem boju delavstva. Češ: ako se zares boljša položaj delavskih slojev že ob današnjem gospodarskem redu, potem pojema v delavcih navdušenje za razdiranje tega reda. — Naj bode na-ziranje pravilno ali krivo, o tem nam ne more dati odgovora nikaka teorija, marveč najprej preiskava dejanskih od noša je v. ysaka teorija se mora vjeinati z istinitostjo. Ako je _ teorija v protislovju z dejstvi, treba jo odpraviti, ali pa spremeniti."
Po tem nasproti Marxovi (in so-cijalno-demokratični oficijelni) teoriji obuboževanja precej razkolniškem u-vodu dokazuje pisatelj na podlagi statistike, da se gospodarsko stanje delavstva (na Nemškem) zares boljša. Leta 1895 je bil povprečni letni zaslužek delavca na Nemškem 672 mark 68 fenigov, v letu 1906 pa 1027 mark 59 fenigov. Nominalna mezda se je torej od leta 1895 do 1906 povišala približno za 37%.
Seve, to ne zadostuje,, kajti treba izračuniti na spremembah kupne vrednosti denarja, <la-li se je realna mezda povišala ali znižala. Z drugimi besedami: Ob jednem s poviša njein mezd se je povišala istočasno tudi cena drugega blaga, zlasti živ-ijenskih potrebščin, tako da se je L 1895 z eno marko nakupovalo več blaga nego leta 1906; treba je torej preiskati, more-li delavec z nadašnjo nominalno večjo mezdo dobivati na trgu reel no tudi več blaga. Ako je to dokazano, je ob jednem dokazana dejanska gospodarska povzdiga delavskega stanu.
Interesantna je metoda, ki se je poslužuje Calwer, da izračuna spremembo kupne moči denarja z ozirom na konsum. Poznamo — pravi — množico najvažnejših vrst blaga, ki prihajajo letno na trg in večinoma tudi prehajajo v konsum. Kvantitete teh vrst stojijo med seboj v gotovem razmerju, tako da na primer po kvant umu prihaja na 3.29 delov pšenice le še 0.70 delov svinjine, pač pa 64.84 delov premoga. Ako postavimo sedaj kakor konsumuo jeduoto 100 tou blaga in ako jHiznamo vzajemno razmerje pojediuili konsumnili snovi med seboj, treba le delež teh poslednjih na enoti pomnožiti z dotično tržno ceno in dobimo vsakočasni trošek za konsumuo jeduoto.
Položaj delavskega stana se je torej izboljšal, in to celo v okvirju današnjega gospodarskega reda. Ta "današnji gospodarski red" — pravi pisatelj — ni konečno nič .odreve-nelega, marveč je podvržen neprestanemu spreminjanju. "Današnji gospodarski red" se je že na primer <«d leta 1895 bistveno spremenil. Čisto liberalni princip privatno kapitalističnega reda je že v velikem delu izgubil svojo moč in veljavo ter jo bode izgubljal vedno bolj. Gospodarski razvoj ne čaka na določeni dan, ki naj poinenja konec privatno-kapi-talistične dobe in začetek socialističnega reda, marveč spreminja gospodarski red svoj značaj postopno in počasi.	i
Zato je nesmiselno prikrivati delavstvu pravo stanje stvari j, ali celo propovedovati o stalnem obuboževa-nju delavskih mas, kakor to delajo oficijelni socijalisti v proslavo omahn-jočih stebrov manrizma: teorije obuboževanja, proletarizacije in konečne katastrofe. Narobe, po mnenju Cal-wera škoduje to prikrivanje in zavijanje dejanskih odnošajev, ker v škodo delavstva moti jasni pregled na delavskem trgu, kjer se po razmerju ponudite in popraševanja določuje višina mezde. Na drugi strani pa, ako se pripoveduje delavcu, da se njegov položaj boljša, se vzpodbuja v njem
le ljubezen in vera do organizacije.
Stroga kritika socijalista Calwera proti ortodoksnim socijalistom, kte-rim je še vedno milejša teorija nego resnica, velja v neki meri tudi proti našim socijalistom. Dokazuje nam pa ob jednem, da je organizacija delavstva pripomogla istemu do resničnega zboljšanja njegovega gmotnega položaja. Organizatorično delo je torej eminent no socijalno, da, v najširšem smisld celo socijalistično delo, ki nikakor ne mora biti v pakupu strogo-vernih propovednikov precej majajoči h se teorij.
NAZNANILO.
Na mnogost ranska vprašanja in željo nekterih rojakov naročili smo tudi letos večje število pravih domačih ali starokrajskih KOS najboljše vrste. Iste imamo sedaj v zalogi ter jih razpošiljamo proti predplačilu po fl.25 komad. Ako se kdo izmed naših slovenskih farmerjev zanima za to blago, naj kmalo piše po nje, dokler zaloga ne poide.
Frank Sakaer O©.,
109 Greenwich St., New York. N. Y.
Razmere v Stari Srbiji.
Prizren, 4. maja 1908.
Tu' — v Prizrenu — kraju, ki ni obsežen v reformni akciji — so razmere v zadnjem času postale neznosne. Sicer nikoli ni bilo dosti bolje.
V	inozemskem Časopisja je bilo nekaj pitati, pa malo. V Turčiji nikjer ni dobro, v Prizrenu pa je pravi pekel.
V	Stari Srbiji vlada {>opolna anarhija. Vsled neprestanih umorov, u-liojstev, požigov in plenjenja se je v nekoliko letih od tu izselilo že 100 tisoč Srbov, deloma v Črno Goro, deloma pa v Srbijo.
Spričo takih razmer ni čudno, da mnogo uglednih Srbov prestopa zadnji čas k izlamu (mohamedanski vero-izpovesti). Najbogatejše in najboljše rodbine so se poturčile, da so varne pred zverinskimi Arnavti. Pred nekaj dnevi je prestopil k izlamu je-den prvih srbskih veljakov v Suhem Grlu, Maksim Veselinovič s štirimi sinovi. Seveda so nasilna poturčenja bolj pogosta. Tako je zloglasni razbojniški vodja Šaban Budalič iz Ore-hovea s četo napal dom uglednega Srba Ivujundžiča v Veliki Oči, odvel seboj hčerko, jo prisilil, da je prestopila k veri prorokovi in se z njo oženil. Stariši so se mnogo trudili, da jo otmo, toda zaman — oblasti so z razbojniki dogovorjene.
Cerkve so dozdaj Turki in Arnavti spoštovali, zadnji čas pa s slastjo počenjajo bogoskrunstva. Ne dolgo temu so Arnavti vlomili v eno najstarejših srbskih cerkev, sv. Petra pri Novem Pazaru. Pobrali so vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Kar za njih ni imelo vrednosti, so polomili, razsekali in uničili, tako da je notranjost cerkve docela opustošena. O-skrunili so tudi rakev metropolita Arsenija, ki ga tamošnje ljudstvo časti kot svetega moža. Srbi so bili vsled tega silno razburjeni. Turki so hoteli nasipati peska v oči ter uvedli preiskavo, a krivcev se, kakor na Turškem navadno, ni moglo najti.
Zlasti po cerkvenem premoženju se sline cedijo Turkom in Arnavtom. Tako je oblast ni jo v Peči šiloma zavzela veliko posestvo stare srbske patriarhi je v Peči in pred očmi uradnikov so Arnavti šiloma odgnali iz samostana na Visokih Dečauih čredo goved. Prisilili so celo menihe, da so jim dali pet slug, ki so jim plen gnali v gorovje in ki se do danes niso vrnili od ondot. V selu Vročevi v novopazarskem okraju skušali so Turki vlomiti v cerkev. Ko se jim to ni posrečilo, vlomili so v cerkveno hišo. v kteri je trgovina nekega Srba, ter iz iste ponoči odnesli vse blago.
Medtem, ko razbojniki, koneesijo-uirani t»d oblastnij. napadajo cele srbske moliluice, pa skušajo ohlastnije same uničiti tthli srbske šole, tako da se vzame narodu vse. Pričeli so pravi lov na srbske duhovnike in učitelje ter zaprli so vse srbske šole v obsega raško-prizrenske eparhije. V ječi je veliko število srbskih duhovnikov in učiteljev, med njimi tudi inetropolitski namestnik, prota Jovan Kara mat i je vie, ter njegov sin, pop Jevstafij. Prvoimenovanega so Turki zvezanega iu z močno stražo gnali od Prištine do Nove Varoši. Če se tako postopa z zastopnikom metropolita. lahko si predočite križe in težave ljudstva. Tako postopanje razjarilo je celo to mirno, vsled tepljenja in bede pobito ljudstvo. Srbi iz Nove Varoši poslali so vaseljenski patriar-hiji in turškemu ministerstvu za pravosodje in vero v Carigrad ter Hilmi paši spomenico, v kteri zahtevajo, da se konča strahovanje nedolžnih srbskih duhovnikov in učiteljev. Ta spomenica je imela precej uspeha. Že so izpustili mnogo učiteljev iz zapora, med njimi tudi znanega srbskega pisatelja Stevana Samardžiča. Upa se, da izpuste kmalo na svobodo tudi ostale nedolžne Srbe in da bode v kratkem mogoče zopet odpreti šole in cerkve. Ker je večina duhovnikov v zaporih, so skoro vse srbske cerkve zaprte. Vsled tega je mnogo o-trok nekrščenih in mnogo mrliče v pokopanih brez cerkvenega blagoslova.
Zapiranje učiteljev in duhovnikov ni v nikakoršnji zvezi s kako "srbsko zaroto", kakor je neresnično raz-kričano v inozemstvu. O zaroti ni niti govora in Turki zaprtih Srbov tega tudi ne dolžijo. Ko je srbski konzul iz Skoplja obiskal Hilmi pašo, da bi se zavzel za Srbe, mu je isti izjavil, da se jih je zaprlo samo zavoljo tega, ker niso predložili nekih podatkov, ki se jih je od njih zahtevalo. To je sicer le izgovor. Pravi razlog je na vsak način ta, da se je hotelo ljudstvo prestrašiti ter že v naprej * onemogočiti morebitno gibanje rfied Srbi, ki se navadno vsako leto pojavlja, kadar hribi ozelene.
Medtem, ko se tako preganja pra-voslavje, se ne godi tudi dosti bolje katolikom. Med Arnavti katoliki, ta-kozvanimi Fondi, in Arnavti muslimani teče že od zadnje zime kri. Fonda ne sme nikamor sam, če mu je življenje drago. Ako ga dobe muslimani, zapadel je smrti. Fondov, katolikov, je manj po Števila od musli-
manov, ki jih strahujejo. Vas Ra-mac v djakovački naliiji je čisto ka- ( toliški kraj. Muslimani so napadli ( z veliko premočjo Ramae. zažgali vse hiše in mnogo ljudi, med njimi tudi otroke, pomorili. V Smolincu so mu-f siimaui 20 katoliških hiš spremenili v prah in pepel. Število ubitih katolikov je veliko. V DjakovTci so katoliki izpostavljeni velikemu nasil-stvu. Tudi v Peči ni mnogo bolje, ker so tam katoliki v manjšini in se ne morejo upirati muslimanom, Arnavtom in Turkom. Sreča, da vsaj vojaštvo kolikortoli ščiti katolike.
Prizrenski muslimani so malo bolj človeški; oni ne ubijajo ljudi, pač pa hočejo materijelno uničiti Fonde. Tu so imeli muslimani iž cele nabije, Turki in Arnavti, shod, na kterem so sklenili, da z bojkotom uničijo Fonde, v čijih rokah je skoro vsa trgovina teh krajev. Sklenili so, da muslimani od katolikov ničesar ne kupijo, niti jim kaj prodajo, da se muslimani izselijo iz katoliških hiš in katolike iz-ženejo iz svojih. Kdor bi prelomil prisego, plačal bode globo 30 turških lir v zlatu (750 kron). Vsled tega sklepa, ki se ga Turki strogo drže. I>ostalo je stališče katolikov skoro netnogoče. Ako ne pride do sporazuma, bodo se morali katoliki izseliti, kajti v tem boju se ne morejo dolgo vzdržati. Katolikom v Biuču, v Gornji Moravi, pri Giljanu je dovoljeno, da si gradijo cerkev. Pa kaj jim pomaga sultanova irada (dovoljenje), ko jim tega ne dopuste Arnavti in Turki, zbog kterih ne smejo pričeti zidati cerkve, da bi v njej po obredih svoje vere molili Boga....
S—c.
P o t e p a h.
Spisal Golar.
Na sadnem vrtu je vse zorelo, rde-čača, debela jabolka so se svetila med umazano zelenim listjem in grozdje je kipelo, sočne jagode so prose-vale v rumeni, zaliti luči ali se svetile v višnjevi-črnini. Breskve sa se upogibale pod 'težkimi, zrelimi sadovi, in dišalo je vse naokoli.
Cez vrtno ograjo je splezal potepuh. Imel je na sebi suknjico, obnošeno, baržunasto suknjico, gosposke hlače - dopetače, ki so se po bedrih sumljivo svetile, na glavi je pa imel rjav, pomečkan klobuk s širokimi, poveznjenimi krajci.
Potresel je breskvo in se naužil zlatega, mehkega sadeža in nato je stopil pod hrajdo ter se napil sladkega, sočnega grozdja.
Začel se je ozirati naokoli, in čudno in zelo tesno mu je bilo pri srcu. zakaj na vsem lepem in bogatem vrtu ni bilo žive duše. Šel je dalje in pi av pred njim se je dvignil za gostimi trtami in hršljanoni visok, lep gradič v zrak, da se je zdelo., kot da je vzra-stel v tem trenotku.
Potepuh je obstal in meril s str-menjem in hrepenenjem to prelepo poslopje, ali srečalo ga je še večje čudo kot poprej. Vrata v grad so bila odprta, ali nikjer ni bilo človeka, ne na dvorišču, ne na oknih, ne pred vhodom. Vse prazno in zapuščeno, vse kot izinrlo. Potepuh je vtaknil palec v usta iu majal z glavo.
Bil je prav prijeten, mlad potepuh, lica in brado mu je obrobil prvi, kost an je vkast puh, in v obraz je bil ves rdeč in zdravje je sijalo z opečene polti. Pričakoval je na vsak način, da se bode od te ali od druge strani zakadil vanj velik, razjarjen pes in zatulil s pravičnim gnevom, da se bo prikazal oskrbnik, močan in z bičem v roki ter ga nagnal od gradu.
A zgodilo se ni ne eno, ne drugo. Potepuh se je naveličal čakanja in je veselo in predrzno stopil čez prag v ♦rrad. Sel je po hodniku in po stopnicah v prvo nadstropje, postal je za trenotek in počakal, da Nse mu kdo približa, ali zopet nikogar. To ga je začelo jeziti in zato se je vrnil po stopnicah, odkoder je prišel, obstal je na dvorišču pod brajdami in premišljeval.
Potepuh je bil zelo pošten in ni hotel delati slabega imena svojemu stanu. Ako je vlomi v grad, se mora to storiti dostojno in pošteno. Najboljše je, če se vdere skozi okna, da lahko vsak prvi trenotek sprevidi in spozna, da so bili tu razbojniki. In zato naš potepuh ni maral skrivnih, plahih stopinj skozi duri.
Popel se je na brajdo, lezel kvi-ško, v drugem nadstropju je skočil na odprtS" okno in se spustil v dvorano.
Kar zableščalo se mu je pred očmi, toliko krasote in bogastva so zagledale njegove strmeče oči.
Kamor mu je splaval pogled, povsod same dragocenosti, po mizicah in izrezljanih omaricah, po stenah in po tleh, povsod je stalo ali viselo vse polno dragih stvari, Iepotičja, srebrnih verižic, dragocenih vaz z rožami in druugih re&i, ki jim potepuh ni vedel imena.	'
Dal je roke v žep in se samega začudenja skoro ni zavedal, tako ga je omamilo bogastvo. Vrata iz prve sobe v drugo so bila odprta iu potepuh je po prstih taval naprej. Obstal je pri vhodu in ni mogel storiti več koraka.
Tam je stala krasna postelja iz dragega lesa; nad njo se je vspenjal višnjev baldaliin, svilene čipke so gledale čez rob, iu v njih in v mehkih rožnih odejah je ležala iu spala grajska gospodična.
Bila je prelepa, in potepuh je vedel, da še nikdar na vsem božjem svetu ni videl enake lepote. Ni se še srečal z gospodično, ki bi ji rdela lica v taki prosojni in jasni beloti iu lahni rdečini, ni še videl ust, tako opojnih in mehkih, tako kipečih in sladko zaokroženih, ni še videl tako polnih in oblih, tako blestečih, rajskih nedrij, kot so dihale tam iz svile. Potepuh je položil roko na srce in občudoval njen čar.
Kalilo in sladko so valovale grudi, v divni slasti so vstajale iu padale kot bi živela in dihala dva čarobna cveta, opojna in mamljiva. Obe roki sta bili razklenjeni na levo in desno, kot bi pričakovali, .da objamete nekoga. ki pride in pade na te mehke prsi in pritisne v sladki ]>oljub ustnice na ta kipeči, goreči rubin.
Ostalo telo se je izgubljalo pod odejo, in le tam v kotu je gledala čez posteljni rob drobna iu tenka in snež-no-bela nož i ca, tako čarna in dra-žestna, da potepuh ni vedel, kaj bi občudoval, čemu bi se najprej in najbolj divil.
Ali je že čutil v sebi neodoljivo in živo željo, da stopi bližje in poljubi te sladke goreče ustnice, da okusi gorki žar tega rubinastega keliha, ki je dihal tako mehko iu vabeče. Potepuh se ni mogel premagovati; in vse je gorelo v njem, vse je trepetalo in drhtelo samega razkošja in čudne, blazne strasti, ki mu je vzela vsako misel in ves razum. Oči niso videle več ničesar drugega kakor samo to mamljivo lepoto.
Storil je korak bližje, ali začutil je v sebi neki strah, neko divjo grozo, in potepuh je padel na kolena in po kolenih se je približal speči gospodični.
Približal se je speči gospodični, objel jo (»koli razgaljenih, blestečih nedrij in svoja žejna, suha usta je pritisnil v poljub na mehki, deviški ke-lih, na sladki, goreči ustnici, ki so kipele kot kri in ogenj, kot rože in škrlat.
Poljubil jo je in srkal in vdihaval vase njen topli, dehteči žar in ni mo-ircl odmakniti ust. In ko se je napil ustnic, se je približal nedrim in poljubljal zo]»et blazno in hrepeneče, strastno iu divje.
V tem trenotku se je gospodična zdramila in odprla oči.
Potepuh tej;a ni videl, ali čutil je. da se je zbudila, da je zadrhtela in zatrepetalo njeno telo.
Kot da ira je prešinil blisk, je odmaknil usta in zagledal je plahi, neizmerno plahi in boječi pogled. Njene oči, črne iu glolmke, so sijale in drhtele in mrle groze in strahu, ali glasu ni bilo iz njenih ust.	|
Potepuh je vstal, si zakril oči in se vrgel skozi okno.
Slovensko katoliško
<3^
podp. društvu
V STARO
DOMOVINO PODALI:
SO 8E
Josip in Marija Stukelj iz Sumit. 111., v Semič; Anton in Frančiška In-dihar iz Cleveland, O., v Ljubljano; Al. Kuselj iz Couemaugh, Pa., v Št. Rupert; Ig. Žitek iz Greenwood, Miss, v Cabar; Anton Šuklje iz Dogus-cohauda. Pa., v Suhor; Ivan Dane iz Davis, W. Va., v Trzin; Josip Gre-j*orič iz Davis, \V. Va., v Turjak; Andrej Čebul iz Davis. W. Va., v Naklo ; Fran Čebul iz Davis, W. Va., v Naklo; Fran Gregorčič iz Davis, W. Va., v Herpolje; Fran Mlač iz Davis, W. Va., v Loken; Ivan Kro-mar iz Davis, W. Va., v Prigorico; Fran Gombač iz Davis, W. Va., v Zarečje; Fran M ram or iz Davis, W. Va., v Dolenjo vas; Štefan Renar iz Davis, W. Va., v Štrajko; Josip Ban iz Davis, W. Va., v Slivje; Andrej Pandru iz Cross Fork, Pa., v Postojno; Ivan in Frančiška .Jakič iz Sunny Side, Utah, v Turjak; Ivan Praznik iz Barberton, O., v Ljubljano;
cr
svete Barbare
-=H>
la ZJedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne 31. Januarja I90J -v državi Peniuylvanl|i.
-O—O-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 174, Forest CSty, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 00th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Fa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KABOL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Fa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek Aveaae, Wa dock, Pa.
FRAN ŠUNK, IEL nadzornik, 50 Mill 8t^ Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, EL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. 6. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SPOŠTOVANI ROJAKI!
Zadnjo mesece je mnogokrat slišati in brati, da denar j i kteri so bili pos lani v staro domovino niso tje dospeli po 3, 4 in5mes cev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s zaupanjem obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh.
Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene.
Obr
ni te se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili.
Z veleštovanjem
_ FRANK SAKSER CO.
JOHN VI3NZUL, 1017 E. Umi Street N. IL, Clevelud, OUa izdelovalec ^kranjskih in nemSkih
H A R M O M I K.
Fran Ju van iz Pittsburg, Pa., v S«>-stro; Anton Blazič iz Braddoek, Pa., v Medvode; Andrej I>eiiareie iz Wau-kegan. 111.. v Gorico; Ivan Vale iz Waukegan. 111., na Vrhniko; Andrej Virant z družino iz Pueblo, Colo., v
Žil i mlje; Martin Žibert, Ivan Tavčar,
Jakob Turk. Fran Jare, Fran Količina in Ana Korhar z otroei iz Cleveland, O., v Ljubljano; Luka Pivk iz Claridge, Pa., v (J oren jo vas; Ivan Salokar iz Claridge, Pa., v Novo me-
sto; Josip C'erne iz S|>okane, Wash., v Kranjsko goro; Josip Stanič iz Jen-ningstown, W. Va., v Novi grad, Fr. in Lina Oberman iz Canton, OJiio, v Ribnico; Avg. Zadnik iz Blackburn, Pa., v Vače: Josip Toplak iz Blaek-burn. Pa., v Zagorje; Fran lvlevišar iz Sliebovgan, Wis., v Prosince; Mat. Trlep iz Sheboygan. Wis., v Trebel-no; Jurij Čampa iz Sheboygan, Wis., v Smarjeto; Josip Bučar z družino iz Pueblo, Colo., v Ljubljano; Ivan Mesojedec z družino iz Pueblo, Colo., v Celje; Josip Zimšek iz Pueblo, Colo., v Ilovo vas; Peter Prušek iz Pueblo, Colo., v Oraščo vas; Ivan Meglen iz Pueblo, Colo., v Dobropolje; Fran Gale iz Pueblo, Colo., v Šmarje; Andrej Knafelje iz Pueblo, Colo., v Št. Peter; Fran Petrie iz Pueblo, Colo.,
v Begunje; Fran Slavec iz Pueblo, Colo., v Knežak; Ivan Fugina z družino iz Brooklyn, N. Y., v Laze; Fr. Roje in Fran ter Magareta Luteršek iz New Yorka v Domžale; Ivan Kobe iz Brooklyn, N. Y., v Vrh; Ivan in Fran Valeneic iz Jenuingston, W. Va. v Št. Peter; Andrej Martinad iz Portland, Ore., na Rakek; Karol Urban iz Salt Lake City, Utah, v Veliko Piano; Jakob Lavretie iz Birmingham, Ala., v Woelland; Fran Pavlie iz New Yorka v Domžale; Janez Ger-bec z družino, Justina Kleinlereher,
Delo napravim na zahtevanjc naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $46. PloSče so tz najboljšega cu ka. Izdelujem tudi plo&če iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od
Ho
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
v
Zjedinjenih Državah.
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE = BOLEZNI ==
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se VI kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se OTgo-stoma godi ali šestero očij st niksjtor ne morejo metiti In ste lahko ugotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo
Marija Zabret, Marija Pirnat z otro F„.„ Belaj i* McKinley, Mina., v Sol • ta* Anton* Stranss z otrokom. ■ gg. dražieo; Ivan Korošec iz McKinley, i Manja Giasek iz New \orka v Dom- lezen imate.
Minn., v Lašče; Fran Pavlie iz Me- žale'» Jakob TrGek iz Blaekburn, Pa., r„n Dicmn in Vnnnn Id l/oče
Jernej Iv	Anton Novak iz Davis. W. CIIU 1131111) III MIII6U J6 IdMJ
Kinley, Minn., v Studenec; Jernej i v Route; Anton Novak iz Davis, W. Otoničar iz McKinley, Minn., na Ra-'Va > v Kamevrh; Fran Srnelj iz Da-kelc; Jakob Urbas iz Johnstown, Pa., j vis' Va-> v Ponikve; Josip Kariž v Planino; Marjana Gerčar iz New jiz r>avis» Va., v Divačo; Štefan Yorka na Duuaj; Jurij Pajnič iz Mu-' Uršič, Auton Uršič in Fran Uršič iz nia, Ark., v Plešee; Luka in Franci-1 Milwaukee, Wis., v Ritzdorf; Anton ška Pauli iz New Yorka v Domžale;' Matko iz Cross Fork, Pa., v Trnovo; Filip Dolenc iz Rock Springs, Wyo., jIvan Gorela Cross Fork, Pa., v No-v Luene; Ivana Smole z otroci iz vo vasi Fany Košak z otrokom iz Denver, Colo., v Preserjc; Ivan Pri- New Yorka v Domžale; Mat. Pavlin stavec iz Denver, Colo., v Preserje; iz Claridge, Pa., na Vrhniko. Cene Gale iz Denver, Colo., v Valje;1 Vsi ti potniki so kupili vožnje list-Josipina Legan z otrokom iz Lincoln P" *vrdki Frank Sakser Company, Park, N. Y., v Malnje; Marija Černe 309 Greenwich St., New York, N. Y.
iz West Newton, Pa., v Polje; Fran	.....................
Krašovec iz Johnstown, Pa., v Lož; J Rojaki, aaročajtn m na "CHaa Ka-Jurij Oblak iz XJoydell, Pa., v Žiri;' ^^ n«jT»3i in najcenejši dnevnik.
Bolezni.
ZATORAJ SLOVENCI ako se alabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pi Site na nas v svojem maternem jezika in pošiljajte pisma na:
AKADEM1ČN0 ZDRAVNIŠKO DREŠTO
DR. ROOF Specialist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specialist za notranje bolezni, DR. 8PILLINGER Specialist za diagnostika
1» AMERIKA EUROPE CO. 2I28 Broadway, Hm Y«t
-----------^^—
t

			*-1 _,.'_—:—1	
Ju,	pslov	anska		Katol. Jednota.
				
Inkorporirana dne 24. janumja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, "MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn-
NADZORNTKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brsd-docL, Pa.
ALOJZIJ VIR ANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Glob« Street, Couth Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, H. porotnik, P. O. Bo* 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, IH. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Stre«*, Joliet, HL
Krajevna druitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prememb« udov in druge Ustine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po ivojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožb«.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 11. maja se je odpeljalo z ljubljanskega južnega kolodvora v Ameriko 20 Hrvatov.
Otrok utonil. Nedavno je utonil v vasi Novažita pri Postojni dveletni s in Ivana Požarja v jarku zraven domače hiše.
Velik požar. V sol>oto dne 9. maja ob 11. dopoldne je nastal velik požar v vasi Tihaboj, župnije sv. Križ pri Litiji. Pogorelo je enajst posestnikom vse: hiše, gospodarska poslopja z vsem orodjem, kozolci, obleka, žito in dva prešiča. Drugo živino so oteli. Pogreša se tudi neka ženska oseba. Mnogim pogorelcem :ii ostalo drnzega, kot obleka na telesu, pa še to si je mnogokteri ožgal. Škoda se ceni na 110,000 K. Ogenj je nastal po neprevidnosti pri streljanju z možnarji blizu hiš ob priliki, ko se je pripeljala bala neke neveste na ženinov dom. To je že druga nesreča, ki je tej nevesti zabranila poroko. Baje bi imela biti že preteklo jesen poročena s tem ženinom. Takrat je menda z očetom šla v gozd po listje. Nazaj grede je držala za vrv, da bi se voz ne prekucnil po grdem potu. Ker pa je bila preslaba, se je voz vendar prevrnil in ker je imela vrv ovito okoli roke. je njo vrglo čez voz na drugo stran, da se je močno pobila. S tem se je tudi poroka za tedaj razbila. Ležala je dolgo, predno je okrevala. Ali bo še v tretje poskusila se poročiti ali ne, se ne ve?
Vlak je povozil blizu Zagorja nekega delavca. Zdaj se je dognalo, da je to 29letni oženjeni Ivan Vidali iz Ogleja.
Težko ponesrečil se je v tovarni na
Savi pri ' 'grolstrehi" Ignacij Kaste-lie. rojen leta 1881 iz Češence pri Litiji v noči od 8. na 9. maja. Jermen od eirkularne žage se je pretrgal in ga konec tako na glavo udaril, da je ponesrečenec zletel pod cirkularno žago, ter pridobil s tem skoraj 20 ran na celem životu. Ponesrečenca so prepeljali v tovarniško bolnico, kjer bo, akoravno močno ranjen, popolnoma okreval.
Nesreča. Ko se je nedavno zjutraj peljal s kolesom iz Zaliloga proti Železnikom Josip Demšar, usnjarski mojster in jiosestnik v Železnikih, zadel je v ob cesti se nahajajočo skalo tako močno, da si je pri tem prebil vso spodnjo čeljust. Močno poškodovanega so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Z nožem zabodel je v Tomačevem Ignacij Klobčar Janeza Blaža ter mu predrl čreva in želodec. Blaž je drugi dan ponoči v bolnici umrl.
PRIMOR8KE NOVICE.
Dva dečka sta utonila v osapski reki v Istri in sicer 151etni Jakob Pra-čel in 141etni Josip Prašel. Šla sta se kopat.
Na groba matere se j« zastrupil v
Trstu 501etni delavec Just Gorup zaradi naraščajoče bolebnosti in vsled fteea nezmožnosti za delo.
Zaplenjena potnikova kovčeka. Trst, 11. maja. Neki dunajski juvelir je pisal tržaškemu policijskemu ravnateljstvu, naj ustavijo tvrdkinega potnika, ko dojile v Trst s kovcekom, ker dvomijo o potnikovi zvestobi. Potnik se je zelo začudil, ko je došel v Trst in mu je zaplenila policija kovčeka. Na obvestilo policije je došel v Trst tvrd kin zaupnik, ki je našel vf bino kov-čekov v najlepšem redu. Potniku so izročili nazaj kovčeka in je nadaljeval svoje potovanje.
Gad je pičil osemletnega Antona Siliča iz Št. Ferjana v Brdali. Deček se nahaja v goriški bolnišnici.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Otrok zgorel. 681etni Žagar Simon Osrajnik v Josefsthalu na Štajerskem je napravil blizu žage ogenj, da se je hodil sem in tja gret. K ognju je prihajala večkrat tudi šestletna Marija Stcpišnik, ki je pa nekoč prišla preblizu plamena, ki ji je vnel obleko, da je otrok za opeklinami umrl. Osrajni ka so obtožili, da se je zagrešil prestopka proti varnosti življenja, vendar je bil pred mariborskim sodiščem oproščen.
Na smrt je obsodilo graško porotno sodišče 281etno deklo Lizo Šunko iz Vurberka pri Ptuju, ker je vrgla svojo triletno nezakonsko hčerko v Muro, da je utonila.
Zaradi velike nesreče na kolodvoru v Spielfeldu se je vršila razprava pred porotniki v Gradcu. Premikač Kienreicll je bil obsojen v dvamesečni zapor, dočira je bil asistent Berger oproščen.
Utonila je v Savinji Olletna pre-vžitkarica Marjeta Rihar iz Solčave. Z vrtelo se ji je v glavi, da je padla v vodo.
Velik ogenj je divjal v Zupečki vasi pri Ptuju. Uničil je sedem poslopij. Pogorelci so večinoma ubogi kočarji, ki niso bili zavarovani, tisti pa, ki so bili, so bili tako zanikarni, da niso plačevali obrokov in tako tudi oni ne dobe nobene zavarovalnine.
Samomor in nesreča. V Laškem se je zastrupila vdova višjega poštarja Adolfina Prettner. Šest ur se je med strašnimi mukami borila s smrtjo. Stara je bila 55 let. Kaj jo je privedlo
fan Sehuster vlakovodji Markunu, ni hotel opravljati svojega dela ter začel vlakovodjo obdelavati z rokami, da je bil slednji prisiljen, da se mu postavi v bran. Kurjač je pri tem padel na progo ter se smrtnonevamo poškodoval. V brezupnem stanju so ga prepeljali v celjsko bolnico. Vlakovodja se je moral z vlakom vrniti na postajo, da je dobil namestnika. Z zadevo se bo pečalo sodišče.
HRVATSKE NOVICE.
Toča v zagrebški okolici. Dne 7.
maja je Sv. Šimon in okolico pobila toča, kakor je ljudje ne pomnijo že 40 let. Nad četrt ure je padal led ter uničil setve, vinograde in sadovnike. Toča je padala tudi v Bukovcu pri Maksimira in v Granešini, toda ne tako močno.
BALKANSKE NOVICE.
Izžvižgani srbski ministerski predsednik. V Šabcu in vSosnici so ob agitaciji izžvižgali srbskega minister-skega predsednika Pašiea. V Šabcu so mu pa klicali pred stanovanjem: Proč s Pasičem! Proč z izdajalcem ljudstva!"
Bolgarska knežja dvojica se po volitvah v sobranje meseca junija poda Petrograd. Kakor javljajo iz Bero-lina. poseti o tej priliki knežja dvojica tudi Berolin in Dunaj.
RAZNOTEROSTL
O trozvezi. <fKoeln. Volkszeitung'' je priobčila nekaj novih misli o trozvezi iz odločilnih političnih krogov. Članek pravi, da so med Avstrijo in Italijo nastale tolike diference, da je glavna zasluga trozveze ta. da zabra-njuje vojsko med Avstrijo in Italijo. Na Balkanu so pokrajine, kakor Macedonia in Albanija, kjer bo zatonil polumesec. zato je tam doli nastalo tekmovanje med Avstrijo in Italijo. V Italiji sanjajo o nekdanjem beneškem kraljestvu, ko naj plapola italijanska zastava preko Dalmacije, I-tre. Reke in Albanije. Med Nemčijo in Avstro-Ogrsko leži vsenemška agitacija in j»ol.«^ko vprašanje. D oči m kličejo vsenemški poslanci v avstrijskem parlamentu 11hoeh'' nemškemu cesarju, zahteva se od Poljakov na Pruskem nemški patrijotizein ter se jih raznaroduje na pačin. ki ga ne pozna ves svet. To pa razburja avstrijske Poljake, ki so bili dosedaj v avstrijskem parlamentu najodločneje zagovorniki trozveze. a prav lahko se zgodi, da v bodoče razbije jo trozvezo.
Proslava poljskega pesnika Slowac-kega. Poljski narod se pripravlja dostojno proslaviti stoletnico rojstva svojega največjega pesnika Julija Slo-wackega. To bode vsenarodni poljski praznik. Zastopniki vseh poljskih znanstvenih, umetniških in narodnih zavodov so že poslali v tem smislu poziv k poljskemu narodu.
Cesar Viljem II. pri kvartanju.
Nemški cesarje strasten kvartač, dasi :ie iirra za visoke s vote, temuč navad no le za — vinarje. Pri igralni mizi seli popolnoma neprisiljeno in domač s starimi generali, profesorji in bankirji. Tudi neki Žid. s kterim se cesar tika, ima pristop v to družbo. Sredi mize stoji velika posoda piva, ki si ga gostje sami točijo v.čaše, tudi cesar. Pri igri se ne vedejo kakor cesar in podaniki, temuč kakor pravi tovariši, ki vsak le pazi na svoje karte ter gleda. da bi čimveč dobil. Pri tem ne pazijo z ukori in neslanimi zbadljivkami. ako kteri slabo igra. Ko je nedav no Zid zaigral 20 mark, je jezno za-klical: "Padel sem v jamo razbojni kov!'' Cesarja je Zidova jeza. tako veselila, da je dal eno teh izgubljenih mark vdelati v kravatno iglo ter jo poklonil Židu v spomin.
Olepševanje nosu. Potlačene ali dra gače navadno vsled hudih bolezni iz-kažene nose so znali že stari Indi popravljati ; pri njih je bila najhujša, a običajna kazen odrezavanje nosu. "Korektura" se je napravila iz kože, ki so jo vzeli na licu ali na čelu, do-čim so v Italiji v srednjem veku je mali v ta namen kožo z roke. Pozneje se je na to metodo menda pozabilo, pozneje pa sta jo obnovila Diefen-bach in Grafe ter jo tako izpopolnila, da je dandanes mogoče skoraj vse po-kvare nosu z uspehom popraviti. K umetnemu nosu se je treba zateči le
		*
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvo
Ustanovljeno		16. januvaija 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
-o—o-
GLAVNI ODBOR:
John Bedene, predsednik, P. 0. Box 154, Frontenac, Kanaaa. Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Ksnsa«. Blaž Murij, blagajnik, P. 0. Box 294, Frontenac, Kansas.
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovič, Frontenac, 'Kansas. Leo Krušic, Box 38 8, Frontenae, Kansas. Frank Promk, Cherokee, Kansas. Frank Buehxnan, Rad ley, Ksns«« Anton Lasj&k, Chico pee, Kansas.
Štiri milijone frankov je zapustil pariškemu vseučilišču Gustav Adolf Com mercy.
Velik plaz se je zvalil pri Chamo-nixu na ondotno železniško progo. Dva italijanska železniška delavca sta ibiia. štirje pa težko ranjeni.
Za 34,000 kron so ogoljufali revizorji srbsko hranilnico v Vel. Becs-kereku na Ogrskem. Nadblagajnik je izginil.
Zaradi veleizdaje je toženo uredništvo lista " Simplicissimus" zaradi zadnje številke, kjer se zasmehuje obisk nemških zveznih vladarjev na Dunaju.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Little Falls, N. Y., in okolici naznanjamo, da je za tamoš-nji okraj naš zastopnik
Mr. FRANK GREGORKA, 541 Jefferson St., Little Falls, N. Y., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", vsled česar ga našim rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Navodilo,
kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, k d r želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. V zalogi je samo 20 iztisov. Cena 40c.
Pišite in pošljite poštne znamke na
Frank Sakser Co.
109 Greenwich Street, NEW YORK.
r čast mi je naznaniti slavnemu " občinstvu t Chicagi, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu,"
617 S. Center Ave., Chicago, Ul.
blizu 19. ulice. k kjer točim pristno uleiano Atlas ^
pivo, izvrstni whiskey. Naj belja ^ vina in diSeče smodke so pri meni *
>	na razpolago. Nadalje je vsakemu < na razpolago dobro urejeno lceg* ljiiče in igralna miza (pool table.)
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen
►	obisk se priporoča Mohor Mladič,
617 So. Center Ave., Chicago, 111
A A " ^ ^ ' "
A fill! A
IVAN KRAKER, Euclid, O.,
naznanja cenjenim rojakom, da razproda svoje VINO radi prezidave svoje kleti.
Vino je priznano najboljše kako-v<«~>ti, pristno in domače.
Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljici, dokler je še v zalogi.
Odpošilja se po celi Ameriki. Manj kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom ▼ Black Diamond, Wank in bližnjih mestih, kakor: Raven* dale, Benton, Mackay, Taylor b Enumclaw, Wash., nrinoročamo ma iega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA,
P. O. Box 701, Black Diamond, Wash Dotifcnik je pooblaščen pobirati aa ročnino sa "Glas Naroda" in je i aami v svezL
FKANK SAKSER OO
Umrla je pri Sv. Trojici v Slov. goricah 881etna posestnica Marjeta Jan-čič. —
do tejra čina, ni znano. — V Savinji,
je utonil petletni rejenec kovaškega , tedaj' ako razun nosu manjkajo tudi mojstra Sraodija v Laškem.	| deh ^^ čeljusti. Vboceui nos (nos
i s sedlom) se izpolni s parafinom, ki se tekoči vbrizga ali pa se tudi v trdnih kosih vloži. Tudi preveliki nosovi,
■p,.__,, • q . „ . .. , ki se razrastejo v abnormalnost šele v
Utonila je 3. maja v Savinji 611etna ,	. .. ..	.
w * r,- , , . v. t ,	drugem destletju življenja, se dajo
Margareta Rieha, ko \e šla čez brv vi	..	A „. '	J
0 ' . ,, _ ... ± . 'zmanjšati na umeten nacinn. Prvič ie Solčavi. Najbrže se ji je z vrtelo v	,	.v ,	J
irlavi	j z uspehom zmanjšal prevelik nos ne-
kemu kmetu dr. Joseph leta 1898. Do Premikača usmrtilo. Iz Pragarske- tedaj Smeren kmet, je postal po po-ga poročajo: I>ne 6. maja ob 6. un sre/.e:,i operaciji vesel in živahen, ker ' zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se snamovali,tako kakor zjutiaj je prišel premikač Jožef Ho- ni nih5e vei norgeval iz ' Q 1 bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, ®tej pri premikanju vozov tako ne- ^^ „ bpes nevarnosti, <nlkar ni	Vi kjerkoU si bodi, jaz Vam br J ~	—
srečno med trkače, da so mu stisnili treba V€c- narkoze, teW ge store Lsti svetoval.
Poslusaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr, Y. Sbordone
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za. Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel Y to deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena^ rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	v
Of	\ 4 \T	1 I Ze dalj časa se opazuje, da je
OlOVenSKl IN aroG! potrebno, da se tukaj v Zjedi-
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolnir in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče* bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
« TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalfjo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec,
očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol,
nezmožen za spolno občevanje in v_ v_
VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali
—»-—i- --- -J,-'-L 1----J- se sramovali, tako kakor
iz lastnoročno prejmem, bodem odgovoril in Vam
prs, Hostej se je takoj zgruiil mrtev deIif ki jih je treba rezatU neohčat
na tla. Bil je šele 28 let star. Doma je	IJivi. Koža se takoj napne, da se nosu
iz Nove vas, pri Slov. Bistrici.	nfti malo ne pozna> ^ je ime, kdaj
Boj na lokomotivi. Ko je zapustil	drugačno obliko. Na ta način se dajo dne 8. maja zjutraj vlak celjsko po- popravljati tndi zavihani, preširoki,1
stajo, se je naenkrat nprl kurjač Ste-	in M 8tran Tp0gajeni nosovi.
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jezika ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
City
Hladne ure od 10 do 13 dopoldne in od 8 do 6 popoldne, ▼ *—*n» in sobotah od 10 doli dopoldne, ter od »doginod 7 do 8 anit. ▼ nedeljah od 10 dol.
-..	...... H

Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELRE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni |«ip«d doktor!
Jaz se Vatn iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverier, in preprič an sein. da sem le po Vaiih zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim se'u bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki.
S sposuvamem oslajem Vam hvaležni.
Prane Stelclassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polh
310 M i dlan t Ave.
Rockdalle, Ul
Velecenjem gospod doktor!
Vam naznanim, da sen; prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi £e zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročatn rojakom. ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pora ago jo.
V.s ie enkrat zahvaljujem in pozdravim (er Vam ostanem hvaležni priaceU
Jakob Ukar
Box 34t West Newton. Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino [knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-iu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-ate v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
TIEHEl
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,
NEW Y0RK, N. Y
Važno,
Važno.
Važno«
Važno,
Ura za gospode (18 size) 20 let janičena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena | •z 15 kameni....................iplO.U^J
z 17 kameni..................
Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham
Za blago jamčim.
Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa.
$15.00 $13.00
/VI. Pogorele,
1114 Heyworth Building,	Chicago, I1L
Naslov za knjige: M. POGORELO, Box 226 Wakefield, Mich.
Važno. Važno. Važno. Važno
<
OD N< 3 0
< &
N< 3 0
IOJAD, HA1O0AJTX O KA "GLAB NAftODA", NAJVEČJI IB KAJOEHBJ&I DHEVHIEI
Zdravju
najprimernejša pijača je
«»»«$» LEISY PlVO»»!j
ktero >e varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Radi tega i naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist ! svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseb boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travnikar-ju 6102 Si. Clair Ave. N.& kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno n« upravništvo n« nrednlštv«.
MARKO KOFALT,
249|So. Front St.,
8TEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom * Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnib pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel s padajočih stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje proda jem parobrodae Bitke za v start kraj za vse b< IjSe parnike in parobrodne oroge ter poSiljam detirje v staro domovino po najniiji ceni.
Mfm Marko Kofalt )e naj zastopnik za vse posle u p > iafcom toplo priporočamo.
PRANK 8AKSBR CO,
J






: >\ w. P


Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
PRVA KNJIQA. — PO PUŠČAVI.
(Nadaljevan je.)
"Ustrelim ga sam; on ne bo prvi!"
"Ali govoriš resnico?"
"Govorim."
"Če ga hočeš ubiti, nimam ničesar proti temu. Alah da življenje in Alah ga zopet vzame; zapkano je vse v knjigi življenja."
"Torej mi daj mojo puško!"
"Kterot"
"Težko in moj nož."
"Prinesite mu!" zapove šejk.
Dobri šejk je seveda mislil, da me lev raztrga, in da postane on lastnik mojega konja. Meni pa je bilo za leva, za prostost in zajedno za konja, kar vse lahko dobili* s poitočjo svoje pušk«.
Kmalu mi jo prinesejo zajedno z nožem.
"Ali mi hočeš roke oprostiti, šejk T"
"Če bodeš res streljal t-amo na leva."
"Da."
"Prisezi! Hadži si; prisezi pri svetem zem-zem, kterega imaš pri sebi."
"Prisegam."
"Odvežite mu roke!"
Prost sem bil. Drugo orožje je ležalo v šejkovem šotoru in pred njim moj vranec. Bal se nisem več.
Bilo je uprav v uri, ko se lev najraji plazi okoli šotora, to je pred jutranjo zoro. Pogledam še, ee imam dovolj streljiva v torbi, nato pa odkorakam proti prvemu šotoru. Tu obstojim za trenutek, da se oko privadi teme. Pred menoj in ob straneh zapazim nekoliko kamel in čredo ovac, ki eo se drenjale skupaj. Psi, ki so po noči varuhi teh živalij, so zbežali in se skrili v taboru.
Vležem se na tla in se previdno plazim naprej. Vedel sem, da prej
začutim leva, kot ga dobim na spregled. Tu--bilo je kot bi se zemlja
pod menoj tresla — zarjovi mogočna žival ob moji strani, in trenutek pozneje začujem šum, kot kadar pade težko truplo čez slabejšega — pridušeno jokanje, pokanje kostij — in tu — kon-.aj dvajset korakov pred menoj, se posvetijo levje oči: — poznal sem jih že od prej. Kljub temi vzdignem puško, namerim kot sem v temi pač zamogel in sprožim.
Grozen krik se za Tuje. Blisk mojega strela me je levu izdal; tudi jaz sem ga videl, ko je uprav ležal na kameli in jo trgal. Ali sem ga zadel? Velik, temen predmet se zažene proti meni in obstoji komaj tri korake pred menoj. Oči se zopet posvetijo. Ali je lev slabo skočil, ali pa je bil že od prvetra strela zadet ? Pokleknem in sprožim v drugič, ne v sredj med očesa, temveč naravnost v oko. Nato bliskom^ vržem puško oi sebe in vzamem v roke nož — sovražnik se mi ne približa; vendar se umaknem nekoliko korakov, da zopet nabašem puško. Naokrog vlada tišina; tudi v taboru je vse mirno. Smatrali so me mrtvim.
Komaj pa se toliko zdani, da sem lahko opazil bližnjo okolico, stopim k levjemu truplu. Bil je mrtev, in začel sem ga dreti iz kože. V kratkem sem bil z delom gotov.
Vzamem kožo, jo obesim preko ramen in se napotim proti talx.ru. Možje, ženske in otroci so nestrpno čakali pred šotori. Ko me zagledajo, vzdignejo neznanski krik. V vseh glasovih so kričali Alaha in stegali roke prot: inojemu plenu. ."T • - -	. _ - ^ • ' ? '.Tir --». -
"Umoril si ga" vpraša šejk. "Res? Sam?" "ŠaTH."___T f •> - -	- »
"Torej ti je pomagal satan.'	•	— .
~ " "Ali je had/.i s satanom v zvezi?"
"Ne; toda pri sebi imaš čarovno stvar, s ktero vse premagaš."
"Da, imam jo.V
"Kje jo imaš?"
"Tukaj."
Pomolim mu puško pod nos.	,
"Kaj meniš s tem? Ali nam nečeš pokazati? Kje leži truplo leva?"
"Zunaj na deeno od šotorov. Pojdite po njega!"
VeČina navzočih odide. Ba.š to sem si želel.
"Čegava je koža leva?" vpraša šejk s poželjivim pogledom.
"Odločilo se bo v tvojem šotoru. Stopi notri."
Z menoj in Šejkom stopi v šotor tudi enajst mož, ki niso odhiteli po leva. Takoj pri vstopu zagledam svoje orožje. S tremi koraki seam pri njem, vržem težko medvedovko če-z rame in vzamem brzostrelko v roke. Levja koža me je sicer nekoliko ovirala radi teže, vendar sem jo hotel vzeti vseeno s» seboj. V trenutku sem zopet pri izhodu.
"Cedar ben Huli, obljubil sem ti s to puško streljati sanno na leva---"
"Obljubil si."
"Obljubil si."
"Toda če bom streljal z drugo mojo puško, ti nisem obljubil."
"Vzel si jo meni! Daj jo nazaj!"
"Ona je moja in tudi'ostane pri meni."
"Pobegnil bo — držite ga!"
Tu vzdignem brzostrelko za strel.
"Stojte! Kdor se drzne me ovirati, je v istem trenutku mrtev. Cedar ben Huli, hvala za gostoljubnost, ktero sem vžival pri tebi. Videla se bova zopet in sicer kmalu."
Stopim na prosto. Nekaj časa se ne drzne nihče me preganjati. Hitro skočim na svojega konja in vržem levjo kožo pred sebe. Ko se šotor zopet odpre, sem že dirjal mimo zadnjega šotora.
Za menoj in na strani, kjer je ležal ubiti lev. vzdigne grozen krik. Vsi možje hite po orožje in konje. Ko sem zapustil tabor, sem jezdil le korakoma. \ ranee se je plašil pred kožo; prenesti ni mogel levjega duha ter neprestano sopihal z nosnicami. Pogledam nazaj, kjer zapazim kopice preganjalcev. S konjem se spustim v tek in šele ko pride prvi preganjalec v strelno daljavo, hočem konja še 'bolj nagnati, vendar se premislim. Obrnem se, pomerim in sprožim. Strel jK»či. in konj mojega preganjalca, se zvrne mrtev na tla. Tem konjskim tatovom je bilo pač dobro nekoliko posvetiti. Šele sedaj se spustim v galop in puško zopet nabijem.
Ko se zopet obrnem, opazim v neposredni daljavi za menoj zopet dva preganjalca; seveda s svojimi puškami me nista mogla doseči. Pomerim dva strela zadonita hkrati, in dva konja se zvrneta. To vendar osupne ostale; začudijo se in obstanejo. Ko se čez dalj časa zopet obrnem, ugledam jih v daljavi v počasnem diru; vjeti me ne morejo več.
I)a jih premotim, podim konja skoro uro daleč proti zapadu; nato za-vijem v kamenito gorovje, kjer se sled za menoj ni poznala, in okoli poldne že dosj>em do reke Tigris. Zapomnim si natanko vso pokrajino, ker tu bi se moral vršiti boj med arabskimi rodovi. Ko s-i vse natanko ugledam, od-jaham naprej. Precej časa zasledujem tok reke Tatar, kterega popoldne prekoračim. Veselje n.e je gnalo k svojim prijateljem; vendar, ker sem moral kona štediti. si zberem v bližini prenočišče in zaspim.
Drugega jutra kmalu zapazim prve črede Hadedinov in konja napodim naravnost med šotore, ne ozirajoč se na klice, ki so doneli za menoj. Šejk je začutil, da se je dogodilo nekaj nenavadnega. Pravkar je stopil iz svojega šotora, ko dospem k njemu.
"Hamdulilah, Čart Bogu, da si zopet tukaj!" me pozdravi. "Kako se ti je posrečilo?" 4 4 Vse dobro.' * "Ali si kaj zvedel ?" "Vse!" "Vse? Kaj?"
"Skliči starejŠine; povem vam, kar sem doživel." Sedaj šele zapazi kožo, ktero sem vrgel s konja. "Mašalah, čudež božji, to je lev! Kje si dobil njegovo kožo?" "Leva sem odri!" "Njega, gospoda samega?" "Seveda."
"Torej si govoril z njim?"
"Za trenutek."
44Koliko lovcev je bik) s teboj?" u Nihče. ^
"Alah naj bode s teboj, da te ne zapusti spomin."
"Bil sem sam."	v
"Kje?"
"V taboru Abu-Hamedov." "Kaj te niso ubili?"
"Kakor vidiš, me niso. Celo sam Cedar ben Huli mi je pustil življenje."
"T».rej si videl tudi njega?"
"Tudi njega. Ustrelil sem mu cele tri konje."
"Pripoveduj!"
"Ne sedaj in ne samo tebi, ker sicer bi moral stokrat pripovedovati. Skliči ljudi in vse boš zvedel."
Šel je. Pravkar hočem stopiti v njegov šotor, ko pridirja k meni Anglež, kar so ga pete nesle.
"Pravkar čul. vi tukaj. Sir!" kriči že oddaleč. "Ali ste na^li?" "Da; sovražnika, bojno polje in vse drugo." "Baha! Tudi razvaline in fowling-bull ?" "Tudi."
"Lepo. zelo dobro! Bom kopal, dobil in v London poslal. Najprvo pa bojevati ?"
"Na vsak način."
"Dobro, bom pobija! kot Brdavs. Jaz tudi našel." "Kaj?"
" Redko stvar, neko pismo." "Kje?"
"Luknja, tu v bližini. Opeko." "Klinopis na opekif"
"Ves! Klinopis. Zamorete brati?"
"Nekoliko."
"Jaz ne. Poglejmo!"
"Da. kje je kamen?"
"V šotoru. Takoj prinesem."
Gre v šotor in prinese svojo dragoceno najdbo.
"Tu. pogledati in brati!"
Kamen je bil že popolnoma razbit in pisave, ki je bila še čitljiva, ni bilo mnogo na njem.
"No?" vpraša mojster Lindsay radovedno.
"Počakajte. Ni tako lahko kot mislite. Samo tri besede so, ktere morem citat i. (V se ne motim, se glase: Tetuda Babrut esis." "Kaj pomenijo te besede?" "Zidano v proslavo Babilona." Dobri Lindsay raztegne svoja usta tja do ušes. "Ali berete prav, Sir?" "Saj mislim tako." "Kaj posnemate iz tega?" "Vse in ničesar!" "Hm! Tu vendar ni Babilon!" "Kaj pa?" "Nini ve!"
"Kadi mene Rio de Janeiro! Razvozljajte čudni napis sami; jaz ni-a:am časa."
"Toda zakaj vas s seboj vzel?"
"Dobro! Spravite opeko do tedaj, ko bom prost!" "Well! Kaj se vam tako mudi?"
"Takoj se prične seja. pri kterej bom pripovedoval svoje dogodke." "Bom zraven."
"In jesti moram prej. Lačen sem kot volk!" "Tudi tukaj bom zraven!" Z menoj stopi v šotor.
"Kako ste za časa moje odsotnosti shajali z arabščino?" "Miserabel! Zahtevam kruha — Arabec prinese čevlje; zahtevam klobuk — Ara bee prinese soli. zahtevam puško — Arabec prinese čebule. Grozno. nezn«;.--no! Vas ne pustim več od sebe!"
(Dalje prih.)
Tukaj žiTečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno goetilno, pod lm -Narodni HoteVna 709 Broad St.,
največjih hotelov v mestu. . capo imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob-sa prenočitev. — Vzamem tudi rojake ns-stanovanje. — Evropejska kaklaja!
Za obilen poeet ee priporočam ndani
Božo Gojaovlč, Jakastara, Pa.
Zastonj! Zaaton)!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK j <a cigarete ia pipo aH cigare, f kakor pri nas. Pošljite nam na eni
J dopisnici vaS naslov in dobite takoj
f zastonj naSega tobaka za cigarete ^ ali pipo za vzorec in tudi naš cenik,
Ida se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in I najcenejši. Pišite takoj ni: j ADRIA TOBACCO CO. I 1265-67 Broadway, New York.

CF* Velika zaloga vina in žganja.
Marija Grifi
Prodaja belo vino po........70c. gallon
,r črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........$12.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Za oblloo naročilo se priporoča
Marija Orill^ £>308 Sl Clair Are., N. E.,	Cleveland, Ohio.
Coipapie Generale Itansallaniipt
(Francoska parobrodna družba«)
atettto«.iSbtSLsljUiiiS^fctfEEai.iSfeJtfililiittfteuiti!!^ dstESijutfdlL
Telefo i 2-46.
Frank Petkovšek
720 Market Street,	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj*
| ^ SALOON, v
|| v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter H iina na razpolago fine smodke.
= > Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼
zvezi je z Mr. Frank Sakserjein v New Yoiku.
i
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA
Poštni parniki so:"
*La Pro.ence" na dva vijaka....
"LaSavoie" „ „ .....
"La Lorraine" „ „ „ "La Touraine" , „
"La Bretagne".................
*La Gasgogne".................
..........14,200 ton, 30,000 konjskih moč
...........12,000 „ 25,000
..........12,000 „ 25,000 „	"
...........10,000 „ 12,000 „ I
........... 8,000 „ 9,000 „	*
........... 8,000 „ 9,000 „	"
davna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paralki •dplojejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča fit. 42 North River, ob Morton St., N. T,
•LA 8AVOEB •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA BAVOIE
88. maja 10tfc»LA LORRAINE 4. jam. 1M8.*LA TOURAINE 1L jun. IMS.La Bretagne It. jmn. 1908.* LA PROVENCE
LA PROVENCE 26. jun. 19M«LA TOURAINE
2. julija 1008. 9. julija 1908.
16. juL 190«. 23. julija 1908. 30. julija 1908.
POSEBNA PLOVITBA.
Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. ju-t. L opoludne iz piera it. 84 North River, blizo 44. ceste.
SAMO ZA
POTNICE DRUGEGA EN TRETJEGA RAZREDA i
Cena drugega razreda do Havre: $65.00 in yiije.
Farnfkm s zvezdo zaznamovani Imajo po dm vijaka. M- w. Kozmirtski, generalni agent za zapad
71 Deaoorn St., Chicago, J,
FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND. 0.
Oficijelno zastopništvo vstrh parobrodnih družb.
Priporoča ae Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniike listke za vse kraje t Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
lOQ Greenwich Street,
In nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno ee da pregovoriti, da komu vroča denar, t mnenja, da ima opraviti z nami,
POZOR SLOVENCI IN HRVATL
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, I1L, in okolici svoj dobro nrejeni
—: SALOON.
Na razpolago imam tudi lepo keg ljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje t tir prodajam fine omot ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem pa robrodne listke za vse prekomon>ke črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje ▼ staro domovino zanesljivin potom po dnevnem kurzu. V sveži sem s banko Prank Sakser r New Torka. Svoji k svojim!
Z velespoitov&njem
JOSIP KOMPASE. 8908 Greenbay Ave., Bo. Chicago, Dl
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHULTZ, 7 Iron St., Canonsburg, Pa., naš zastopnik za Canonsburg in oko-li«*o. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem je dobiti vse tri zvezke skupaj pro-toplo priporočamo.	sto po pošti za $1.00.
Spoštovanjem	i Ves rornan je zanimivo pisan ter
. _ . _	zelo mikaven.
Frank Sakser Company. , __Naročilom je priložiti
--- -----1—1—■--1---I....................................'	*	M
^ ^ ^ ^ ^ A potrebni denar bodisi v go tovini, poštni nakaznici ali poštnib j» znamkah. Poštnina je pri vseh teb ] cenah že všteta.
1 *	FRANK SAKSER CO.
Knjigarna
Saks&r Go.
109 Greenwich St.,	NEW V0RK.
ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Mir božji, brošir......*1.(H>
Zlatnroir. planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo.........81.25
Zmaj iz JJosne......—.Go
VoliUii (Spion)........—,S(
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja................p,
Mueeuiki (Aškerc) elegantno vezan........$2.0(/
01» Zori broš....... ..70
Rodbina Polanečkili
cela izdaja broA......$2.50
(Ruska Japonska Iroj-
ska o zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami.. .$l.<x Mucek v strahu šalo-igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman)
NA PRODAJ
NABAVNA CALIFQRNDSKA VIN*
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 eentov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JARŠE, Crockett, Contra Costa Co., CaL

\
i
Ako hoiei dobro postrežbo
z mesom in grocerif o,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
30x-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da bn^n T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, iunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
■ MLtV a^m.MjtllM Ml M
•	m m —m Dv
obilni obisk.

Nižje podpisana DriDoro-čam potnjoCus S i -*;=. . ^
in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
0000 INE'NV ^ ORK 0000
v katerem točim v e ti n o pivo, doma prešana in importirana vina, fine likeije ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Ilr-vatj : dobe............
stanovanje in hrano
proti ni;:ki eeni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich S!., New Y k.

Pozor! Slovenci Pozor!
^salonW
zmodernim kogijiSžem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter un:Jskw smodke. Po'.niki dobe p.i meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in iz borna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča	c
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, lili
Pozor Roiaki!
Novoiznajdeno garantirano mašilo it pleiaste in golobradce, od katerega v ( tednih lepi lasje, brki in brada popol P. noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge i k^rje očesa, bradovice in ozeblino Va« v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c. da fe to resnica se jamfii $500. Pri n»' ro€bi blagovolite denarje po Post Monei Order poiiljati.	'
Jakob Wahčič,
P. O. Bo* 69
CLEVELAND, OM IO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo, da je za isti okraj naj zastopnik
Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box 3, West Jordan, Utah.
Ker je z nami v sveži, ga vsem toplo priporočamo.
PRANK SAKSER CO., t09 Greenwich St., New York, N. T.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro Črno vina po 50 do 60 ct.
galoa s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. frj/ fzvrstaa tropa vlca od $2.50 do$3 /ft
galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker mame količine ne morem razpošiljati.
j. na*
______^ošlieio denar. 01
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
5M Vermont SL, Saa Praadsco, CaL
iEDlflS
nikakih sitnosti ako
knpiš vožni listek za svojce ali pri jatelie is stare domovine v Zjed. države, pri FR. SAKSEB CO, 109 Greenwich St, New York.


/