NO.
OVINA
SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 27, 1948
LETO L. - VOL. &
YE STI
IZ SLOVENIJE
NEUSMILJENO IZSEKA, stih gozdovih, ki se jih država
VANJE GOZDOV. — Da bi do-biii potreben denar za plačilo raznih strojev v novih industrijah, ki jih jugos'ovanski režim začenja, prodajajo vse, kar hoče kdo iz Jugoslavije kupiti. Med drugim tudi le3 v ogromni množini. Vsa poročila iz Jugoslavije so edina v tem, da sedaj taiko izsekavajo gozdove, da bo ta škoda leta in leta tepla vse jugoslovansko gospodrstvo. Gozd ne zraste znova kar čez noč. Toda komunisti se ne brigajo, kaj more iz tega izsekavanja priti, samo da dobe denar za svoje načrte. Sedaj v jeseni so spet začeli agitacijo, da bi šli ljudje na prostovoljno delo v državne gozdove. In državnih gozdov je sedaj mnogo več kot jih je bilo pred zadnjo vojno, ker je država veliko podržavila.- Kaj se pravi “prostovoljno” delo v Titovini, o tem smo že večkrat govorili. Poročajo tudi o tem, kako so morali kmetje, katerim so naložili ogromne davke, te plačati državi z lesom. Tako sekajo čez pravo mero tudi v ti-
še ni polastila. Pred zadnjo svetovno vpjno so naši notranjski ljudje z žalostjo gledali kako talijanski fašizem uničuje, gozdove, da je mogel priti do denarja, sedaj dela isto jugoslovanski komunizem. Država je vsem takim režimom bog, za katerega morajo tudi gozdovi padati.
KAKO JE ANGLEŽ GLE-DAL na Belgrad pod sedanjim režimom. Ko je v Belgradu v avgustu zborovala podonavska konferenca, je prišlo v Belgrad tudi nekaj tujih časopisnih poročevalcev. Neka Angležinja je kasneje opisovala svoje vtise iz Belgrada. Iz tega naj izpišem par stvari, ki označujejo sedanje življenje pod komunizmom. Prvi vtis v Belgradu je — tako pravi poročevalka —, da je vse strašno izenačeno. Vse je enako dolgočasno in pusto. Vse' nosi pečat komunistične vlade. Vedno je različnost bila tista, ki je dajala pestro in veselo barvo tej deželi, sedaj je vse po enem kopitu in duhomorno.
(Dalle na 3. strani)
LORAINSKI DRŽAVLJANI VABLJENI NA SEJO V NEDELJO 31 OKTOBRA
Vse slovenske-.tudi še naprej ostane.
Lorain, 0. — Vse slo
r" wms^:
Predsednik Truman v Clevelandu
Predsednik Truman je na svoji volilni poti včeraj popoldne obiskal tudi Cleveland. Naši meščani, ki so pristaši in prijatelji demokratske stranke, so mu pripravili lep, veličasten sprejem. Na kolodvoru ga je pozdravilo kakih 10,000 ljudi, po cestah, ga je čakalo in mu klicalo v pozdrav kakih 50,000 in dvorana Public Hall je bi.a nabito polna občinstva, ko je predsednik govori1. Tam cenijo, da je bilo 10,000 poslušalcev, ki so predsedniku navdušeno pritrje-
vali. Neki progresivci so hoteli svoi Sovor kot
pred hotelom demonstrirati med shodom, pa se jih je komaj opazilo. »Predsednik je v svojem govoru pozival državljane naj se v ‘polnem številu udeleže volitev in je ponovno pozdravil Franka Lausche kot bodočega governerja Ohio, ki ga je vsem topio priporočil. Lausche je spremljal predsednika v njegovem avtomobilu po’eg župana' Burke. V naslednjem vozu so bile Mrs. in Mi® Truman fn Mrs. Jane Lausche. Frank Lausche je bil ob predsednikovi strani, ko je ta stopil v dvorano in je predsdenik demokratskega odbora Mr. Miller oznanil: “Prihaja predsednik Združenih držav.” Tekom govora je predsednik rekel o Lausche-tu kot kandidatu sledeče: “Lausche, ki bo prihodnji governer Ohio, je člo-
Komunisti skušajo pridobiti britaftiske rudarje
London. — Harry Politt, taj nik britanske komunistične stranke, je v jušnem Wa’lesu govoril' rudarjem, da marajo' podpirati francoske stavko pre mogarjev. Unija premogarjev se je postavila proti tej komuni stični zahtevi in se pričakuje zelo oster nasop naf kongresu, ki je sklican za prihojdnje dni. Socialisti, ki imajo Ječino v uniji, bodo nastopili munističnim zahi komunistične stra:
oti vsem ko--m. Tajnik je imel iravo na ta itansko vla-’ojsko protj ■ozi! je bri-
li na
hesaefjft
31. okt. v SND na Pearl Ave. ob
7 zvečer. Seja bo v dvorani št. 3.
Ob tej priliki se vam bo pokazalo, kakor se rabi volilne stroje, po seji se bo pa serviralo malo povečerka in, seveda, prosto ali brezplačno.
že vnaprej se gorko polaga na srce vsem slovenskim oziroma ameriškim volilcem, da prav gotovo oddajo svoje glasove za našega slovenskega kandidata, Lavšetovega Francelj-nar, ki ga večinoma vsi poznamo in dobro vemo, da je prav fest slovenski fant ter upamo, da tak
Nemški kardinal težko bolan
Berln. — Kardinal Konrad von Preysing je nevarno obolel in dobil apopleksijo možgan. Kardinal Preysing je vrhovni katoliški dostojanstvenik v Berlinu in je vodil svojo škofijo v najtežjih razmerah pod Hitlerjevo vlado, med drugo svetovno vojno in po vojni. Večji del njegove škofije je v ruski coni Nemčije.
Tri na dan
Državna komisia za žganje je obtožila neko Mrs. Ivey, da kupuje žganje v državni prodajalni in ga potem prodaja naprej'1 Ženska ga namreč kupi vsak dna en galon. Ona je pa odgovorila: “Tistih par kapljic, kar jih drži galon, lahko sama zlah ka spijem! Kaj boste!”
« * •
Pravijo, da Mr. Dewey že zbira svoj kabinet za bodočo vlado. Mi bi raje s tem počakali do 3. novembra, veste, za vsak slučaj.
* * »
Torej danes teden bomo pa že vedeli, kako bo. Nekateri bodo veseli, drugi pa žalostni, ker veliko jih je poklicanih, pa le nekaj izvoljenih.
častni gcvernerski stol. Saj nje-|šche je spremljal predsednika j gova čast je tudi naša čast ter na kolodvor do odhoda vlaka.
kongres. Dolžil je do, da pripravlja Sovjetski Uniji, tanskim premogarjjem, da bodo oni še zelo rabili »mednarodno pomoč, za katero Sedaj prosijo francoski rudarji ih se jim bo še maščevalo, če ne bodo sedaj svojih francoskih tovarišev podprli.
Izjemno stanje v Boliviji
La Paz, Bolivija. — Ker je v celi bolivijski državi oglašena stavka že'ezničarjev in ker je policija odkrila večje število re-volucijonarnih zarotnikov, je vlada razglasila po čeli državi izjemno stanje. Predsednik republike je ob tej priliki imel govor na ve3 narod in opozarjal, da bo vlada z vsemi sredstvi nastopila proti zarotnikom in skupinam, ki bi hoteli poV-
N 0 VI GROBOVI Kongres komunistične stranke v Berlinu ugotavlja neuspeh sovjetov
Mary Vrbetie
Pogreb pokojne Mary Vrbe-tic, ki je umrla v »taroki 46 let in ne kakor »mo pomotoma poročali 67, bo v četrtek ob 9:30 v cerkvi sv. Pavla na 40 cesti. Pokopali jo bodo na pokopališču Kalvarija v družinsko grobnico.
S-Sgt. Anton Bavetz Jr.
V	sredo popoldne bo dospelo -ruplo Staff Sgt. Anton Bavetz ml. Star je bil ob času smrti 27 let. K vojakom je vstopil 24. dec. 1939 in je bil prideljen k Co. K, 10th Inf. Reg. 55th Div. Najprej je bil poslan v Iceland potem v England, vrne-seču juniju pa v Francijo kjer je bil ubit 11. sept. 1944. Odli-kvan je bil z “Bronasto Zvezdo” in "Modrim Srcem.” Tukaj zapušča očeta Anton st. rojen v Ložu pri Rakeku, brata Victor in več sorodnikov. Mati Jennie je umrla leta 1933. Rojen je bil v Clevelandu in je obiskoval Memorial šolo in potem West Tech višjo šolo. Pred odhodom je skupno z očetom vodil gostilno in restavracijo na W. 85 in Madison Ave.
C pl. Joseph V. Pieely, Jr.
V	četrtek!popoldne bo dospelo truplo Cpl. Joseph V. Pieely ml. Bil je star ob smrti 20 let. K vojakom je šel 5. julija 1943 in je bil dodeljen k Co. A, 133rd Engineers Battalion. Čez morje je bil poslan 6. aprila 1944.
Berlin. — Komunistična stranka je z velikim pompom sklicala svoj kodgres, na katerem pa komunistični govorniki niso mogli pokazati nikakih uspehov sovjetske administracije v vzhodni Nemčiji. Poedini govorniki so morali celo priznati, da preskrba s hrano in življenski-mi potrebščinami v sovjetski coni nikakor ni zadovoljiva. Padla je celo ugotovitev, da tudi industrijska proizvodnja ni dosegla uspehov, ki so jih pričakovali. Komunistični govorniki so seveda vso krivdo zvrgli na špekulante in so poslušalce obsipali z obljubami, da se bodo razmere v prihodnjem letu zboljšale. Cel kongres komunistične stranke j^bil napad proti za-padnim silam in manifestacija za enotno Nemčijo pod komuni stičnim vodstvom.
ponos za nas vse, ki smo slovenskega rodu. In slabši gotovo ni, kakor so drugi, drugih narodnosti, boljši pa lahko, celo veliko boljši! Torej vsi volimo za Frank Lauscheta!
Za Slovenski državljanski klu-b v Lorainu, O.
Mrs. Jos. Eisenhardt, zapisnikarica.
Ko se je vračal, ga je čakala pred kolodvorom velika množi-
Iittza!
Washington.
'eweya
Bivši demo-
kratski voditelj Janus A. Farley, ki je bil svoj, čas v hudem
ca in priredila posebne ovacije sporu z Rooseveltom je razgla-Lauschetu 3amemu. Tudi v dvd- sil, da bo pri prihodnjih voli-
rani so se pred prihodom predsednika čuli kici Lauschetu. Ponovno se je včeraj pokazalo, da je demokratska stranka v Cleve-
tvah % vsem svojim vplivom podpiral Trumana Bivši ambasador’William C. Bullitt, ki je bi ltudi vse svoje življenje de-
Iandu močna in da je njen naj- mokrat, pa je izjavil, da bo prf močnejši mož Lausche.	teh volitvah podpiral Deweya.
Anna rojema Tekaucic doma iz ti temu zakonu so se lordi že Ambrus pri Žužemberku, brata Robert, sestro Anna in več sorodnikov. 'Skupni pogreb obeh vojaikov bo v soboito zjutraj ob 9:45 uri iiz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St.
v cerkev Marije Vnebovzete ob položeni na mrtvaški oder-v če-10:30 uri in na to na pokopali- trtek popoldne ob 2:00 p. m.
Življenje Franka Lauscheta v slikah
šče Kalvarija na vojaški oddelek. Vojaški obredi bodo pod pokroviteljstvom Euclid Veterans’ Club in Euclid Post 343
Amerjcan Legion^rup 1 i bosta Euclid, Ohio,
1. Frank J. Lausche je bil rojen v Clevelandu 14. novembra 1895. Že kot. mlad pobič je rad igral žogo in upal, da postane nekoč slaven igralec. 2. Služil je v prvi svetovni vojni in postal poročnik. 3. Postal je profesionalen igralec žoge. 4. Leta 1932 ga je imenoval guv. White za mest-
nega sodnika. 5. Leta 1935 je bil izvoljen za okrajnega sodnika. 6. Leta 1941 je bil izvoljen za clevelandskega župana in ponovno izvoljen 1943.-
7.	Ko je bil izvoljen za guvernerja, ga je nadomestil v županskem uradu Tom Burke.
8.	Leta 1944 je bil izvoljen za guvernerja države Ohio. 9.
Guv. Lausche se razgovarja s premogarji. 10. Leta 1928 se je oženil z Jane Sheal. 11. Svojega kabinetnega uradnika, James Huffmana je imenoval za zveznega‘senatorja. 12. Guv. Lausche pri predsedniku Trumanu. 13. Guv. Lausche in bivši ohijski guverner Vic Donahey.
v Clevelandu in je
Collinwood višjo šolo. Tukaj zapušča očeta Joseph st. doma iz Va'vte Vasi pri Straži, mater
Britanski kralj pozva k popolni oborožitvi vseh vojnih sil
London. — Kralj George VI je osebno začel prvo sejo britanskega parlamenta in zborni«1 lordov s slovesnim nagovorom. V smislu programa vlade je pozval obe zbornici, naj izvedeta nacionalizacijo industrije železa in jekla in da preskrbita zf vse kar je potrebno, da bodoobo-»le
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Članstvu zveze \ajsv. Imena—
Nahajamo se v mesecu oktobru in kakor vsako leto, tako bq tudi letos v tem mesecu četrtletna seja naše zveze v fari »v. Vida, in sicer nedeljo 31. oktobra popoldne, takoj po cerkveni pobožnosti, ki se začne ob dveh.
Prošeni ste, da se udeležite te seje v polnem številu, ne samo odborniki zveze in društev, ampak splošno vse članstvo prosimo, da se seje udeleži. Tudi častito duhovščino iz vseh slovenskih župnij v Clevelandu in iz Barbertona vljudno vabimo. Posebno prosimo članstvo iz naše fare sv. Vida, da se udeleži te :eje v obilnem številu, ter stori J voj o dolžnost napram svojim o-članom iz izunanjih župnij. Torej ne pozabite, da bo seja prihodnjo nedeljo, to je 31 t. m. popoldne po cerkveni .pobož-.iosti v šoli sv. Vida.
Homarice pozdravljajo—
Iz Carey, Ohio, pozdravlja Antonija Gnidovec v imenu Sterilnih romaric. prva obletnica —
V petek ob 7:45 bo darovana t cerkvi siv. Vida maša za pok. Alojzijo Miklaučič v spomin 1. obletnice mjene smrti.
Foleg t®
bo prišel pred obe zbornici tud zakon, ki bo vzel lordski zbornici nekaj dosedanjih pravic. Pro-
par lyet uspešno borili. Kralj je obširneje govoril o novem upoklicu v vojaško službo, o organizaciji obrambe države in o rešitvi stanovanjske krize.
Družina Bavetz sedaj živi iv Painesville, Ohio, družina Pice-ly pa na 18701 Muskoka Ave.,
Razne najnovejše svetovne vesti
PARIZ. — Zunanji ministrj petih zapadno-evropskih držav so uradno objavili, da so se popolnoma sporazumeli glede atlantskega obrambnega sporazuma. Kakor smo že poročali, obsega ta sporazum pet držav zapadne Evrope, to so Britanija, Francija Belgija, Nizozemska in Luksemburg, a poleg njih še Kanada in Združene države. Vse te države 3o dale svojim ambasadorjem v Washington nalog, da s State Departmentom izdelajo podrobnosti skupne obrambe.
• • •
ASUNCION* PARAGUAY. — Sedaj je uradno objavljeno, da je bila v Paraguayu dvajseturna revolucija, v kateri je polkovnik Carlos Montanaro hotel zrušiti sedanjo vkuto in predsednika države. Uporniki so vrgli na glavno mesto nekaj bomb. Gojenci vojaške akademije so v revolucionarnem poskusu sodelovali .Vlada pa je po kratkem bojevanju ostala gospodar položaja, ker ji je bila zvesta policija in tudi vse druge edinice vojske.
* • *
PARIZ. — Varnostni svet Zveze narodov je zaslišal začasnega posredovalca v Palestini dr. Bunche. Ta je v svojem poročilu obtožil judovsko vlado da je prelomila premirje in neopravičeno napadla Arabce ter osvojila nekaj ozemlja in nekatera mesta v južnem delu Palestine. Varnostni svet je sklenil, da morajo Judje zapustiti vse ozemlje, ki so ga v tem bojevanju pridobili. Zastopniki Egipta, Libanona in Sirije so silno ostro napadali judovsko vlado.
'"‘r •	•	•
WASHINGTON. — Administracija za gospodarsko sodelovanje v Evropi, je posodila Veliki Britaniji 310 milijonov 'dolarjev. Denar se bo uporabil za nakup industrijskih strojev, opreme in surovin v Združenih državah v okviru evropskega obnovitvenega načrta. Sporazum so podpisali britanski in ameriški zastopniki v Export-Import Banki, ki upravlja vsa tovrstna posojila. Posojilo bo donašalo Ameriki 2i/2%. Velika Britanija ga bo vračala v polletnih obrokih začenši z letom 1956. To je prvo posojilo odobreno po obnovitvenem programu, pogajanja pa se vodijo še z devetimi drugimi evropskimi državami.
•ojak Charles Levec, ki se Želi tem potom zahvaliti prijateljem za obiske v bolnišnici za cvetice in pa za kartice. Sedaj se zdravi doma na 1073 Addison Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Mr. Šabec zbolel—
Huda bolezen je vrgla na posteljo Toneta Šabca, urednika Glasa SDZ. Toda kot je izjavil zdravnik, je Mr. Šabec že iz nemarnosti in bo kmalu zopet za pisalno mizo v uradu Glasa.
V Jugoslavijo—
Danes se bodo vkrcali na parnik Radnik v New Yorku sledeči rojaki iz Clevelanda: Anton Lesar potuje v Prigorico, Frank in Mary Rešaver v Divačo, Mr. in Mrs. Posip Jenko v Topolec pri Ilirski Bistrici, Marko Basar v Karlovac, Mrs. Ivka Fiedler v Zagreb. Iz Detroita ;potuje Alojz Gorenc v Dol. Radolje pri Bučki. Do New Yorka je spremljal potnike August Hollander. Izgubljena denarnica—
V pondeljek je bila izgubljena denarnica od 66. ceste do Addison Rd. V denarnici je bilo $12. Pošten najditelj je prošen, naj jo prinese v naš urad, da jo izročimo revni ženi.
o------
Vojaštvo zaseda francoske rudnike
Pariz. — Komunistični rudarji so po obotavljanju vendar mirno odstopii, ko jih je pozvalo vojaštvo, da morajo zapustiti rudnike, ki so jih zasedli in ki niso hoteli vzdrževati niti varnostnih in vzdrževalnih naprav v rovih. V pokrajini St. Etienne so komunisti proglasili 24 urno generalno stavko radi nastopa vojaštva, vendar se upirali tudi niso, ko so zagledali Maro-kance in Senegalce, o katerih vedo, da ne poznajo nobene šale, kadar napadejo. Vlada je doslej poslala v stavkovne revirje okoli 17000 vojaštva. --------------o------
mi but. d«j nu mna n niouNcrv s »a™«
b
<?tm \MEBKitA Domovi ima
•jjjjI 'M wSSSmSSSSSShtcjfi 1> *S3 j [ t I>fi 1 ISSBBBB^g
«.»<»**	"“WSr,) CMoiiM
Publlihed dilly except Seturdeye, Sunday« end HoUteye -
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto ; za pol leta *5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 Ba
jasno opredeljuje, čuti in ceni in ki edina morejo vzdržati dobro in srečno družbo. Zapad se ne zapira za nobeno železno zaveso, on hoče sodelovanje, ga išče in žrtvuje zanj. Zapad brani čast človeka, ki mu naj služi država, ne pa da bi bil človek njen suženj.
liHwiaiiiiinHininniinMiinmwH—*
	SUBSCRIPTION RATES United Šteto* $8.30 per year; *5 for « month*; $8 for S month*. Cinnd* and all other emm-tries outride United State* *10 per year. *6 for 6 month*, *8.80 for 3 month*.
1946 OCTOBER »**	
l	l	t	*	«	»	* 1 2 3	4	5	*	1	•	* K)	K	12	13	U	15	K 17	K	W	M	>	22	23 »%,	25	26	27	2*	2»	30	
Entered u eecond-clue metier Jtnuery OthlKB, tl tbe Poet OHlce tl	
-	No. 211 Wed., Oct. 27, 1948	
BESEDA IZ NARODA
jiimiiT ......... ....................
Vsi na delo za Lauscheta
Zapadu se ni treba sramovati
Ali se nam ne zdi, da se je komunistična propaganda že tako prijela vsakega izmed nas, da se nehote vprašujemo ali ni morda zapadni demokratični svet kriv sedanje krize občestva. Nekako čutimo neodoljivo sumnjo, da se je sedanji človek zarotil proti sreči in življenju človekovem. Človek je iznašel bombo. Preteča senca te, bombe nas drži v neprestani napetosti. Preteča nevarnost neizbežne borbe med svobodnim svetom in sovjetskim imperijem nam greni življenje in zmanjšuje vero vase.
n življenje m
Na take slabiče kot smo, padajo glasovi prerokov njihovi očitki na plodna tla. Očitajo nam, da se je zapad zatekel k surovi sili, da hočemo s silo uveljaviti svojo voljo in težnje. Na take slabiče strašno vplivajo krilatice z vzhoda kadar kličejo “na kolena, oblecite se v raševino in potresite glave s pepelom, grešniki ste, krivi ste sedanjega nemira, nezanesljivosti in zastoja!”’
Treba se je ustaviti ob takih sirenskih klicih, da se človek dvigne, jasneje pogleda in ponosnetje sodi o sebi ■" družbi, ki jo zagovarja in brani.
Ni res. Ves niz dogodkov po drugi svetovni vojni lepo kaže da je zapadni svet kljub vsem svojim boleznim in napakam. kljub vsej negotovosti in tavanju v odločilnih tre-notkih pokazal moralne sile in lastnosti, ki ga visoko
dvignejo in mu dajejo upanje, da bo knočno zmagal, da bo „. -------------
zmaual takrat kadar bodo .zmagale moralno opravičene guvernerja države Ohio. razmere in razlogi življenja.	—1	1
Ena izmed zapadnih sil, ki ima glas največjega kra-
Euclid, O. —Volilna kampanja se bliža h koncu. V torek 2. nov. so volitve, edina pravica, ki jo imaiho od države, nasprotno v vseh izadevah imamo samo dolžnosti od države, katere nas vežejo kot dobre državljane. Od nas je odvisno, da se bomo po-glužllite edine pravice in 2. nov, volili naše zastopnike po svoji vesti in trezni razsodnosti. Kdor zanemarja pravico do volitev ni popolen državljan, ker se izogiba onemu, ki ustvarja in utrjuje demokratični družabni red, potom zastopstva, ki ga ljudstvo izvoli, če bi se mali človek tako temeljito zavedal važnosti volilne pravice, kakor se tega zavedajo veletrusti in kapitalisti, bi v varstvo sebe in svoje družine dosegel marsikatero socijalno reformo, ki bi ga ščitila ob času brezdelja, onemoglosti in bolezni. Vsa ekonomija in ives državni aparat je v naših rokah, volilec z glasov-ilico v roki sestavlja ta državni, aparat po izvoljenih zastopnikih.
Zgoraj smo ugotovili važnost volitev, sedaj pa še ugotovimo^ kakšno naj bo naše zastopstvo. Moje mnenje je: “iz ljudstva ljudstvo.” Eden onih
katero smo Lauschetu dolžni vso podporo, naše delo in skrb, da ga z našo aktivnostjo in pomočjo zopet vrnemo v guvernerski urad države Ohio, kjer nam je delal čast in ugled, kjerkoli je nastopil. Ne čakajmo, da nas bo za delo kdo vprašal. Postavimo sami sebe za neutrudljivi agitatorja, ker princip nam mora biti več nego samoljubje, kadar se gre za sina naše krvi. Zmagali bomo gotovo, če bomo svojo narodno dolžnost storili. Kako bo po zmagi sladka misel, ko nam bo vest velevala: “Narod je odločil, zmaga je naša.”
Naloga naša naj bo: “Vsi z vsem za Frank J. Lauscheta”. Joško Penko, Euclid, O. -o-
zbor in vam bo gotovo ugajala 1
V solih bodo nastopi)! sledeči: Ann Safred, sopran; Josephine Levstek, alt; John Nosan, bariton. Dueti bodo: Carolyn Budan, Frank Bradach; Josephine Petrovčič, Emily Mahne.
Moški zbor bo zapel v srce segajočo “So vse rože v vrtu žalovale,” ženski zbor pa lepo “Serenado.”
Vera Milavec - Slejko bo spremljala vse točke na klavir. Ona bo tudi podala par solo na klavir, katere upam, da bodo poslušalcem v prijetno zabavo.
Vstopnice za ta bogati prp-gram so v prodaji pri članih zbora.
članica.
Apel na slovenske volivce v Lake okraju
ljudstva za ljudstvo je brez-dvmono naš dični rojak Frank J. Lausche, ki je kandidat za guvernerja države Ohio. Njegovi nasprotniki, boječi sa nje-cna .zrncu zapauu,., w,	o.,™. — gove izvolitve, Ipokljajo vsako
‘grass	se s&es«- *
stost. Lani, je Velika Britanija to obljubo izpolnila. Sovražniki demokracije trdijo, 'da so Angleži to storili, ker ni bilo drugega izhoda. Toda to je trditev brez dokaza, brez zgodovinske podlage. Pravtako se lahko trdi. da bi bi!a_
Velika Britanija še, dovolj močna, da bi vzdržala svojo oblast v Indiji in Burmi in v Malajski federaciji, če bi za vsako ceno hotela. Britanec tega ni hotel, Anglež je hotel, da država izkupi dano besed®. Ali so sedaj večji Angleži, ki so v tem primeru zastopniki zapada ali pa so večji komunisti, ki so se kot hijene vrgli na mlade nove države daljne Azije, ki so komaj dobile, svobodo ter organizirali tam pete kolone, notranje revolucije in prevrate, ki naj dokažejo svetu, da so ta ljudstva nesposobna imeti demokratično obliko vlade in morajo dobiti sovjetsko-komunistične diktatorske režime.
Trumanova teorija o zaščiti svobode, človeka po celem svetu in Marshallova pomoč Evropi in prednji Aziji, nista samo izraz državniške modrosti in nujnosti, 'ampak edinstveni primer velikodušnosti ih zavesti soodgovornosti ene: ga naroda za vse druge. To je edinstven izraz globoke narodne moralnosti našega ameriškega naroda. Milijoni'
Amerikancev, ki so podpirali .in podpirajo Marshallovo misel ter omogočujejo njeno uresničenje, niso to storili, ker bi bili v to prisiljeni, ampak so jih poleg političnih razlogov vodili tudi razlogi, ki imajo svoje korenike v globoki moralni dolžnosti, nekaki obveznosti do drugih ljudstev svobodnem svetu. Prepričani smo, da bo ta stran nekdaj . zgodovini najsvetlejši list ameriške delavnosti v prvih letih po drugi svetovni vojni.
Amerika je danes sama producent in lastnik najstraš riješega orožja, s katerim bi mogla ugonobiti vsakega so, vražnika. In vendar ta Amerika čuti tako veliko moralno odgovornost, da ne, uporablja tega orožja napram nikomur in za ceno ogromnih finančnih, gospodarskih in drugih žrtev trpi leta in leta ter čaka, da bi bilo mogoče z mirnimi sredstvi brez prelivanja krvi prepričati vse narode, da hoče Amerika svobodno in srečno življenje vseh. Nikdar še v zgodovini ni noben lastnik izključnega orožja predlagal ... celo prosil naj se to orožje vzame*iz njegovih rok in da na razpolago — celemu človeštvu za splošno dobro. Amerika je ta storila sedaj, v našem času.
Zapadne sile vzdržujejo Zvezo narodov. Čeprav v tej Zvezi boljševiška velesila dela samo škodo, izključno le ovira napredek in delovanje, vendar še ni nikomur na misel prišlo, da bi jo izključili. Izključitev Sovjetske Zveze iz Zveze narodov bi pomenila hitro sprostitev mnogih koristnih sil, ki bi mogle z nepreračunljivo blagodejnostjo vplivati na ves ostali svet in voditi k ureditvi razmer v vseh deželah in med vsemi narodi izven sovjetskega bloka, pa vendar demokratične sile žrtvujejo vse to, da bi končno dose-gle harmonijo tudi z narodi, ki sedaj ječe pod sovjetsko diktaturo.
Vse kar zapadne demokracije danes zahtevajo, je pri-znanie pooolne enakosti in tovariško sodelovanje v Zvezi narodov. Z veliko moralno močjo branijo svobodo človeka, mir na zemlji, slogo med narodi, obveznost postave za vsakega, spoštovanje dane besede in podpisane pogodbe. Hočejo utrditi moralna načela, ki jih še tako skvarjena narava
ta j o mu, d« je Ntew Dealer, kar
tnači, naklonjen delavskim so-cijalnim reformam. Ali je to človečanska pravica ali krivica, če delavec po 30 ali 40 letih garanja dobi malo pokojnino, v kateri sklad tretjino sam prispeva ,drugo .tretjino podjetje za katero dela iz dobička, ki ga on ustvari s svojim trdnim delom in zadnjo tretjino pa federalna država, ki je zopet ljudstvo, vzdrževana po davkoplačevalcih od premoženja in dobička, ki ga delavec ustvarja. Ali ne plača delavec sam sebi pokojnino, enkrat direktno in dvakrat indirektno? No, in to je pri zagovornikih velekapitala grozni narodni greh, ki preti upropastiti kapitalistični družabni red. Isto je z brezposelno zavarovalnino in drugimi socijalnimi zakoni, ki so prid malega človeka. Ker vse to Frank J. Lausche zagovarja, je New Dealer in neva- „„ -------------------
ren ameriškemu državnemu si- cesti, vam kliče stemu. Ta teorija je zelo sme-' šna za pametnega človeka, toda zelo uspešna kapitalistična propaganda za one nevedne državljane, ki ji*ušesa nastavljajo in da na dan volitev drvijo volilne koče in volijo kandidate, ki jih potom kupljenih duš veletrusti priporočajo.
Dragi rojaki in rojakinje,
Slovenci, Hrvati in Srbi, živeči v območju države Ohio. Zavihajmo si rokave še teh par dni pred volitvami. Stopimo okrog svojih sosedov, prijateljev, znancev, sodelavec in drugorod-cev in priporočajmo Lauscheta iv izvolitev. Ozirimo se le malo okrog in videli bomo, kaj vse drugi za svoje napravijo,
'od hiše do hiše agitirajo, ni jih sram, ker se izavedaj o, da .to delajo za svojega človeka. Ali smo mi od njih manj vredni in ali ni naš kandidat Frank J.
Lausche eden Jnajlboljših, kar jih je država Ohio v zadnjem polstoletju producirala?
Ali ni Frank J. Lausche oni, ki nas je pred ameriško javnostjo na ameriški zemljevid zaznamoval? Yes, to je dejstvo za
Prijazno vas vabimo
Pikniki so za letos minili, narava se pripravlja h zimskemu spanju, članice Slovenske ženske zveze št. 47 pa se pripravljamo za veliko letno plesno veselico “Fali Festival Dance,” kateri bo v soboto 30. • oktobra v Slovenskem, narodnem domu v Newbur-ghu. Naša- blagajničarka jamra, da je blagajna suha, zato moramo vse članice naše podružnice gledati, da bo imela kaj za šteti, ker so vedni izdatki, le,to bo šlo k zatonu — in potem spomladi pa bo konvencija. Boji se, da ne bp imela s čem plačevati, zato se zavzemite, da boste ta večer navzoče in če vidite potrebo da tudi pomagate pri delu. "Razposlati bi vam morala vstopnice pa sem bila prezaposlena, zato jih ta večer dobite pri vratih.
Nagovorite tudi vašo mladino, da se udeleži in s seboj pripeljite tudi svoje prijatelje, ker bo ravno “Halloween,” da se bomo skupaj prav dobro zabavali. Igrala bo fina godba, da' se bo lahko prav vsak po svoji želji zasukal, pa naj bo mlad ali starejši, ker po zvokih Vadnalovega orkestra se na vse pozabi in še celo na revmatizem pražijo, da se pozabi ». .	'
Torej pridite, ker sem prepričana, da ne bo nobenemu žal, saj bomo imele tudi nekaj za želodec podpret, pa tudi žeje vam ne bo potreba trpeti in isto ne želodčnega krča, ker za vse to bodo odbornice dobro preskrbele.
Torej na svidenje v soboto ob osmih zvečer v SND na 80.

AL PA NE
Prišel je domov ves'zaspan, bolj skromnem oblačilu. Poee-
Painesville, O. — V našem okraju smo naseljeni posa mezno in v skupinah ljudje menda vseh narodnosti. Imam opravila v eni ali ali drugi obliki z vsemi po našem okraju. Po mojem skrbnem opazovanju sem ugotovil, da sipo izmed vseh tujih narodnosti mi Slovenci so na najboljšem glasu in najbolj spoštovani.
Mnogo smo si tega pridobili sami s svojo pridnostjo, pridnostjo ter mirnim in veselim značajem. Nemalo smo pa tega deležni čisto brezplačno in skoro brez vsake druge mu-je od naše strani in sicer s tem, da je bil naš rojak Frank J. Lausche guverner države Ohio in je sedaj zopet kandidat.
Prihodnji toTek se nam zopet nudi prilika ponovno ga poslati v Golumbus, Ohio. Sa mo pomislimo, če bo Frank J Lausche izvoljen, bomo še nadalje uživali isto spoštovanje in ugled, če bo pa poražen, pa ne bo samo'on, ampak bomo tudi mi in bomo trpeli mnogo škode na ugledu z njim vred. Zato pa le agitirajmo med seboj in drugimi državljani za njegovo izvolitev.
Toplo se priporočam in apeliram na vas tudi za mojo izvolitev v urad okrajnega komisarja, za katerega kandidiram na neodvisni listi (Independent Ticket), saj me skoro vsi poznate, da sem zmožen za ta urad. Če se nam posreči, da bi bil Slovenec izvoljen ta urad, bo to tudi nekaj za nas vse. Moje ime boste našli na glasovnici precej na desno. Vas toplo pozdravljam, Matthew Hribar.
ko mežnar odzvonil je dan pravi pesem v opereti “naš maček je ljubco imel". . . Nekako v takem razpoloženju me je gemištar privlekel v Trst tisto jutro. Parkrat sem se pripognil na to in ono stran, da sem razmajal sklepe v kosteh, potegnil z dlanjo preko obraza, kar najti bila moja jutranja toile-ta, potem sem se ,pa odpravil, da poiščem parobrodno agenturo, ki sem ji zaupal, da me eks-pedira čez morje.
Pred klolodvorom sem si izposodil prvega mestnega stražnika, ki naj mi pove, kako bi naj se obnašal, da pridem ravno prav. Nekaj sem že vedel po Trstu, saj sem bil že parkrat prej tam. Italijansko sem tudi že toliko znal, da sem lahko vsako besedo slišal, če mi jo je kdo dovolj trobil na ušesa, torej ni bilo. posebne težave zriniti se med drvečim občinstvom do prave ulice.
Da sem prav prišel sem raz-videl po tem, ker sem zagledal pred pisarno dolgo vrsto ljudi s kovčegi in culami, ki gctovo vsi čakajo na parnik za Kanado. Po obrazih in obleki sem razsodil, da “naših’’ med njimi ni. Ženske so imele na glavah debele rute, zavite pod vratom, torej ruske, ali ukrajinske, ali gališke, ali ‘kaj takega. Moški z mogočnimi brkami, na glavah večinoma znane ruske čepice. Ko sem rinil skozi vrsto in vlekel na ušesa, da bi ujel kakšno znano besedo, nisem slišal niti enega samega “hudiča”, torej neoporečen dokaz, da bom sam tujec v Jeruzalemu.
V uradu sem se javil in tam so mi povedali, da se bomo podali ;popoldne na parnik, ki bo odrinil enkrat proti večeru. Povedali s0 mi, da bom imel družbe dovolj, ker ibo z menoj ka-
kih dva tisoč Rusov, Ukrajin- j;aj p; rekel. Rečem torej
Hfelen Tomažič in ostale odbornice.
Ljubiteljem dobrega petji
Cleveland, Ohio. — Pevski žbor Glasbena Matica bo podal svoj jesenski koncert v nedeljo 7. novembra ob 4. uri popoldne. Koncert je pod vodstvom našega Ivana Zormana, ki je izbral program, ki obsega mnogo znanih kompozicij, narodnih pesmi, ka kor tudi nekaj čisto novih skladb. Prekrasna Ave Maria iz opere “Gorenjski slavček” vas bo očarala. Pravljice iz dunajskih gozdov (“Tales from the Vienna Woods”) vam bo ravno tako ugajala kakor pred par leti “Blue Danube,” kjer Straussovi valčki so vsi polni har-
VabBo na veselic«
Euclid, O. — Naj tudi jaz začnem š tisto pesmijo “Hladna jesen že prihaja, Po dolincah mi slanca pada . . In z njo prihaja tudi mesec oktober h koncu, v katerem naša podružnica št. 14 SŽZ praznuje svojo obletnico ustanovitve.
Kakor vsako leto ob naši obletnici, tak« smo tudi letos
cev, Bukovincev, Židov in kaj vem kdo še vse. Svetovali so mi, naj bom kje v bližini, da me ne bodo iskali, kadar bo čas odhoda. De se bom držal “doma” sem obljubil in stopil ven. Gledal sem po obrazih, če hi ugledal kakšnega pripravnega, da bi bil za pomenek. Nič ni bilo takega. Videl pa sem, da me vse zija,' menda zato, ker sem bil še dokaj čedno opravljen, dočim je bilo okrog mene vse v
~	drusrvenem domu na tvect
sklenile, da priredimo ples v ta Aye v £ucM> 0 Vstopnice namen. Prvič, da podpremo	,	.,
našo blagajno, katera je že pre-
cej suha in drugič, da se vsaj enkrat na leto snidemo skupaj in se poveselimo med seboj. In tako vsaj za par ur pozabimo na svoje križe in težave.
Z vsakim letom postajamo starejši in tako je tudi vsako leto več smrtnih slučajev in .njimi tudi vedno več stroškov, vsaka je pa tndi enako deležna teh stroškov. Zato pa ni več kot prav, da se vsaj enkrat na leto odzovete našemu vabilu in se prav vse udeležite naše prireditve, ker s tem daste veselje tudi odboru, ki se vedno trudi za procvit in napredek naše podružnice. S seboj pa pripe-
bno ženske so se me izposodile, kot sem opazil, česar jim nisem pa prav nič zameril. Se reče, saj takrat res nisem bil napačen za pogled, kot so mi drug. dopovedovali. Vitkega života, kot kakšna ljubljanska frajla, pod nosom tak kot na dlani, radi česar nisem užival pri fantih v armadi posebnega rešpekta. Brez brk nisi mogel biti pravi vojak, 'posebno pa šarž ne. Radi tega sem imel pa .tudi mnogo manj dela oh nedeljah zjutraj, ko so si jih drugi rih-tali, mazali in jih nosili zavite v tiste obveze, da so jim stale brke pokonci kot rožički.
Tam pred uradom sem se naslonil na zid in kadil cigarete. Premišljal sem, da bo dolg čas tekom vožnje, ker ne bom imel nikogar, s katerim bi si krajšal čas s pomenki. Oči mi padejo na nekega fanta, ki je hodil gor in dol in se skrbno oziral na vse strani, kot bi nekoga pričakoval. Na glavi je imel zelen kastorec in oblečen je bil v dokaj kratek rekelček. Včasih je tudi on vame vrgel oči, pa jih spet naglo umaknil. Bolj ko sem ga gledal, bolj sem bil . prepričan, da bo ta s Kranjskega. Vse na njem kaže, da bo naš domačin. Morda je tudi on v meni videl eneka svojih ljudi saj se Slovenci precej razlikujemo od drugih, posebno, Če smo v skupini ljudi z vzhodne Evrope. Mi smo bolj ozkega obraza, Rusi, Poljaki in drugi ,tam okrog pa bolj iirokega,. Torej smo mi bolj šikovni.
Ko sva se tako nekaj časa opazovala in ugibala, če sva prava ali nisva, sem kar stopil k njemu in ga nagovoril: “Kam pa ti?” Videl sem, da se je na smrt prestrašil mojega vprašanja. -Prebledel je prav pod klobuk in nekaj časa ni vedel,
ljeni so nam fini krofi in tudi potice vmes. Torej ni nobenega vzroka, da se ne bi udeleži-iožile vse članice.
Praiv prijazno pa vabim tudi vse članice naših sosednjih podružnic in njih prijatelje, da se udeležite naše veselice, ki se bo vršila 31. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Recher
na razpolago pri vseh odbornicah in dobili jih boste tudi na večer prireditve pri blagajni. Torej le pridite, da bomo res zapeli tisto “Mrzla jesen že prihaja . . Vas vse naj lepše pozdravlja za odbor,	' i
Rose Ule.
Višja šola
monije. Na programu ,bodo ljite tudi svojo možičke in pri-
tri Zormanove pesmi. “Vprašanja,” ki je bila do sedaj podana le v solosjtevu, je Mr.
j atelje.
Imele bomo izvrstno godbo in za pijačo in jedačo je tudi vse
Zorman priredil za mešan-l najbolje preskrbljeno. Obljub-
Učitelj: “Kakšna razlika je med kmetijo in fiziko?” Dijakinja: “Pri kemiji se steklenice razpočijo, pri fiziki ostanejo pa cele-”
Rahel opomin
prej: “Jaz grem v Ameriko, ali greš tudi ti?” To pa že, to! Takoj se mu je vrnila rdečica ,na obraz in malo, da mi ni padel okrog vratu, ko je odgovoril: “Joj, samo da je še en človek na svetu, ki govori slovensko. Mislil sem že, da bom med samimi Rusi. Kakopak, tudi jaz grem v Ameriko, to se pravi v Kanado. Zdaj se bo pa žt prestalo, ko sva dva. Ali veš, če bomo šli kmalu na ladjo?" Vprašanje je stavil v nekaki skrbi in plašno se je oziral okrog sebe.
“Bomo že šli na ladjo,” rečem, “saj se nam nikamor ne mudi. Nič se ne boj, ničesar ne boš zamudil”
“Zamudil ne, ampak skrbi me„ če bi me ]prijeli.’’ “Prijeli?” sem se začudil, “ali jo nameravaš pobrisati čez lužo brez dovoljenja?’’
Še enkrat se je ozrl na vse strani, potem je pa stopil bližje k meni in mi zaupal:
“Saj ti menda lahko zaupam. Lažje mi bo, če se izpovem. Veš, uhajam brez dovoljenja vojaških oblasti.”
“No, to vendar ni nič hudega in ne novega. Koliko jih je že šlo po taki poti pred teboj, pa jih bo še šlo. Da si le enkrat na ladji, pa boš brez skrbi.” “To že, ampak imam še en drug greh, ki me bolj teži kot vse drugo. Nisem prav storil, to vem, ampak nisem mogel drugače, če sem hotel v Ameriko. Nak, vojakov pa ne bom služil, pa če ne vem kaj.”
Fant je okleval in ni prav vedel, če bi mi ;po*dal vse, kar ali ne.
“Kadar srečam tebe, moram misliti na najinega prijatelja Kunca.” — Čudno, ali sem mu i mar tako podoben F’ — “To ne k* teži, ah ne. *No, nazadnje —toda on mi je dolžan 10 fran- Jie pa mislil, da mu bo odleglo, kov i.	! če mi pove in ifli je.
AMERIŠKA D0W6VINX, OCTOBER 27, 1648
FR. JAKLIČ:
Peklena svoboda
Povest o ljubljanski in Ižanski revoluciji leta 1848
Na prvo drevo b0 obešen, k naj- nil izprožiti. Potem ga bodo bližjemu zidu postavljen in 'ipa še naučili kozjih molitvic, ustreljen, glavo mu bodo odse-kakor je on nekaterikrat Ižan-kali in zaplenili njegovo ime- [če učil. To je bila tedaj pri
Ižancih, sklenjena stvar in tista Vse je zatrepetalo od groze in [“stojna sodba”, ki se je še strah je zavladal po vsej deželi, j otroci ne boje, j ih naj v uho Omahnile so roke vsem, ki so si 'piše. Kar nadalje so še v gra-namerj ali sami delati pravico, [činskih gozdovih podirali dre-malodušnost jih je obšla, po- vje in ga izvlačevali ali so pa gum jim je izpuhtel.	'gonili zverjad in se oblizovali,
“Kakšna svoboda pa je to?” ko so obirali pečenko. Domorodci so se potili v po- Tedaj so pa preplavili ižan-mirjevanju in dopovedovanju, 3ke vasi vojaki in z njimi so da bodo prišle postave, ki bodo prišli cesarski biriči, ki so sti-kmeta popolnoma osvobodile, kali za hudodelci. Otovrej so zakaj cesar, ki je obljubil svo-[se pokazali tudi graščinski lju-bodo, bo dal tudi postave, ki d j e, ki so si v navzočnosti vo-bodo svobodo zajamčile. jakov in biričev upali zopet na V ogrožene kraje so pa ko- beli dan in ki so poznali orodje rakali graničarji in namesto, da J graščinsko in so vedeli, kaj je bi vojaki šli na laško stran, so [imela graščina na Igu in v Na-jih poslali na Turjak, Rtnek, mršlju. Logar Menat naj bi Ribnico, čušperk, Nadlišek, Pol- bil sam pokazal blago, ki je hov gradeč, Smlednik, Višnjo' bilo ukradeno na Preseki.
VESTI
no, ne bi mogel nihče imeti svojega denarja in ga torej tudi ne bi mogel naložiti na obresti oziroma posoditi državi. Tako ko-
, monizem še vedno šepa ob kapi-igli škodovati koži in zobne ščCt-L^^ pal|ci
V TL. SLOVENIJE
(Nadaljevanja a l. atraulJ
Trgovine so vse državne. Vjke bi mogle preveč izrabiti zo-njih šp mlao dobi. Marsikate-jbe. Brez mila pa da so shajali ra državna trgovina stoji sko- j cigani stoletja in njih rod ni ro prazna. V drugih je blago, Ipropadel. Torej že ve vlada, kaj ki je za tistega, ki nima nakaz-je dobro za jugoslovansko ljud-nic, trikrat dražje kot v zapad- stvo.
nib deželah, ženski površnik, j Poseben vtis naredi na tujca,: ki bi ga na Angleškem težko ka- ' da je toliko vojaštva. Posebno
ka ženska oblekla razen v sili, stane v taki državni trgovini sto dolarev.
Stvari, ki olepšajo in olajšajo življenje skoro ni dobiti. Tako
ne dobite klinic za britje, tako
pa še, da so Dedinje, kjer je Ti-1 tova pa’ača silno strogo zastražene. Znak policijske države. Taki so nekateri vtisi tujca.
mero za posojila In za vloženi jih dobi od države kako državno denar, če bi bilo res vse skup-[podjetje je od 8-6%. Za posameznike je obrestna mera 5%. Vprašanje je seveda, kateri posameznik bo še prosil za tak kredit. Trgovcev, obrtnikov skoro ni več; indu.strijci so vsi
Pa ne samo to! V Jugoslaviji 3o morali celo dvigniti obrestno mero, ker sicer nihče hoče vložiti denarja v državne zavode. Sedaj so določili obrestno mero za vloge posameznih oseb na 5%,
podržavljeni; ostane le še kmet. Če se bo ta zadolžil pri državnem zavodu, bo kmalu podržavljen.
Ko oznanjajo komunistični listi to uredbo obrestne mere, pravijo, da se more zaupati denarne vloge socalističnim zavo
kar je že kar lepo obrestovanje domi ,ker da ti ne špekulirajo, in tudi pred zadnjo vojno v sta- ^mpak m V93 denar 2a petletni ri Jugoslaviji ni bilo večje. Tako upajo pritegniti čim več de-| nar j a v državne zavode. Tudi
riačrt. Ali bo tudi nazaj prišel iz tega načrta? Te uganjke no-.	va odredba o obrestni meri ni
OBRESTNA MERA ali ka-\ zadrugam so dali pravico spr^- re§ila
silil jemati hranilne vloge. Se več! DRŽAVNA EKONOMIJA
pitalizem v komunizmu. V
emati hranilne vloge. Se več!
ne ženskih lepotil in mila, tako. hudič muhe žre, pravi star iz- Te zadruge lahko vlože potem ta pred VRATI BELGRADA.
ne krtač za zobe. Belgrajčani se norčujejo, da vlada že ve, kaj dela, "kajti klinice bi mogle koga raniti, olepševalni praški bi mo-
rek. Tudi jugoslovanski komunizem se mora posluževati še vedno kapitalističnih naprav, še vedno uporabljajo obrestno
denar naprej v druga državna kreditna podjetja. Torej kar precej predvojnega kapitaližma. Obrestna mera za posojila, ki
goro, Trebnje, Mokronog, Planino in še v mnoge druge kraje.
Ako je graščak le zaječal,
Začele so se hišne preiskave. Najprej so bili na vrsti oni, o katerih so splošno vedeli, da so bili oteli mnogo blaga pokon-
pa je dobil posadko na grad, čevanju v graščini, ki so sami
katero je naposled težje prenašal in krotil, kakor bi bil svoje podložnike, ako bi bili še tako rogovilili.
Srenjam so zagrozili, da bodo morale trpeti vso škodo, ki na-stane radi nemirov, in nositi stroške za vojaške posadke.
Tako so pripravili pomirje-nje dežele.
•Graščakom so se zdela taka sredstva premajhna in Statna.
“Vešala!”’ To bi bilo edino
pravili* kaj so domov prinesli, ali katere sp raznesli zavidljivi sosedje, in tako so bili med prvimi Malnarček, Štrumbelj, Švigelj, ki so dobili obiske biričev in vojakov, kateri so jim pretaknili vse shrambe in vse kote, odnesli, kar ni bilo njihovega in o čemer so potrdili graščinski, da je bilo nekdaj v ižanski graščini; odnesli so pa-nedo- še marsikaj drugega; zakaj graničarji niso bili pretenko-vestni in so se kaj malo briga-
primerno po mnenju graščakov li, kaj je bilo graščinsko in kaj
za uporne tlačane, katerim bi bilo Stokrat gorje, ako bi bili njihovi graščaki še imeli moč, odločati o usodi upornih tla-
- “T&nci se smejali, ko so
šščini ižanski, so bili že pospra-
Namršlju so bile samo še gole stane, Turjak bo pa že še prišel na vrsto. Ko bo neko noč gnadljivi gospod grof sanjal, da je v malih nebesih, tedaj bodo vrgli Ižanci turjaška vrata iz tečajev in bodo udarili po slanini in vinu tako naglo, da gospod grof še topa ne bo uteg-
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 171 SU KE 0681
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, m avtomobil«, Sipe Itd, ae lahko in saneilllvo obrnete na
L Petrich — IV1874
1SM1 KILDEER A V*.
kmetovo.
“Nazaj! Vse nazaj!”
Tako so vikali biriči in jemali do živega. In ko je bila preiskana vsa hiša, ko.pi bil«^ benega prostora več na k’ jim slikali grozote “stojne sod- v; zemlji, kamor ne bi bil vte-be", zakaj kar je bilo v gra- knil svojega nosu birič in ka-
mor ne bi bil pogledal grapičar,
vili, Preseka je bila pepel, v tedaj so pa obkolili odrasle mo-
g»lVOU «T ENOUGH
Vitamin«!
Mta* *•* •* *"*
2gh?£r
CuiunTUUUeuma
C
ške, ki so bili pri hiši, in jim napovedovali:
“V imenu postave!”
Bajoneti so se povesili, zarožljalo je želeje in žuljave kmečke roke so dobile železne zapestnice, Nobeno izgovarjanje, nobeno zatrjevanje o nedolžnosti ni pomagalo. Pri komer so dobili kaj graščinske imovine, je bil vklenjen.
In biriči so hoteli natančno vedeti, kdo je bil še poleg, kdo je požigal in ropal, zahtevali so, da bi izdajali sosede in prijatelje.
“So bili še nekateri črni možje zraven, pa jaz nisem poznal nobenega,” je bil navaden odgovor, ki pa ni zadoščal.
“Vam bomo že pokazali, kanal je tolovajske.”
Brezobzirni in brezsrčni so bili cesarski biriči. Preiskavali in vklepali so ob najmanjši sumnji in gonili uboge Ižance v Ljubljano.
In vsa Ljubljana, polna mi-roljubja in svobodljubja, se je Zgražala in kazala za nesrečnimi Ižanci:
“Lej te ižanske roparje in tolovaje!”
In širile so se nove štorije o strašnih hudodelstvih, ki so se godila na Ižanskem, da je bila knjiga grozodejstev, ki so jih pisali na rovaš Ižancem, še bolj
CTIMl.
Na Ižanskem je bil pa trepet in jek in stok po vaseh. Jokale so žene za možmi, otroci za očetom, matere za sinovi, zakaj bili so prepričanj, da se vidijo zadnjikrat na svetu, saj se je govorilo splošno:
“Ob glavo bodo!” “Pomagajte! Marija, pomagaj ! O Bog, usmili se nas!” Teko so vpile žene in mate« in s povzdignjenimi rokami prosile pomoči, kjerkoli so se" nadejale usnriljaimga srca.
(Dalje prihodnjič)


1948


flaznanilo in
Z grenko žalostjo in tugo v Srcu naznanjamo v«em sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša draga in preljubljena mati
Itiarv Cunder
ROJENA DOLES	....1..
kb je po dolgi in mučni I spala v Gospodu dne 23. -
Draga pokojnica je bila rojena dne 20. januarja 1884 v Mahne-tih, župnija Cerknica, na Notranjskem,
Pogreb se je vršil dne 27. septembra iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po pogrebni »v. maši zadušnici, katero je daroval č. g* Rev. Francis M. Baraga, smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Na tem mestu se v prvi vrsti iskreno zahvalimo č. g. Rev. Franeis M. Baragi, ki je pokojnico previdel z svetimi zakramenti ter jo povsem pripravil za vstop v večnost. Dldje se mn zahvalimo za opravljeno sveto mašo zadušnico ter druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojno.
Iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnici izkazali tako lepo zadnjo čast.
Enako se zahvalimo vsem, ki so darovati za svete maše, ki se bodo opravile za dušo Mage pokojnice.
Iskrena zahvala društvu Naprej št. 5 SNPJ za vse, kar so storili za pokojnico.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so dali svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno.
Zahvala tudi vsem onim, ki so pokojnico kropili ter molili za mir in pokoj njene duše, kakor tudi zahval« vsem onim, ki so se udeležili pogreba in pa pogrebne sv. maše ter pokojno spremili na njeni zadnji poti vse do njenega groba.
Prisrčna zahvala vsem za izraze sožalja ob bridki izgubi nase drage matere; zahvala vsem, ki so nas bodrili in tolažili.
Zahvala pogrebnemu zavodu/Joseph Žele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj na en ali drugi način kaj dobčega storili. Prav vsem naš iskreni: Bog plačaj!
Vi pa, predraga Ijubljeiui mati naša, počivajte v miru tam na božji njivi. N*j Vam bd lahka ameriška gruda; duši Vaši pa večni mir, ki ga Vam iz srca želimo. Saj ste si ga tudi zaslužili ker veliko ste trpeli, da ste nas odgojili. Pa Vam kličemo:
'Hvala Vam, predraga mati za trpljenje in Vaš trud, ki ste ga imeli Z nemi, vse Vam plačaj dobri Bog.
Vaši žalujoči otrooi:	i
STEFAN in ADOLF LUNDER, sinova HERMINA poročena RACE, MARY in JOSEPHINE, hčere FRANK RACE, «et in VNUKI
V Clevelandu zapušča brata ANDREJA DOLES
Cleveland, Ohio, 27. oktobra 1948.
■Na severni strani reke Donave blizu Belgrada so osuševali in še osušujejo precej mokro a rodovitno zemljo zapadno od mesta Pančeva. Pred zadnjo vojno so zgradili okrog tega ozemlja, ki ga je sicer Donava poplavljala, Obrambne nasipe in tako je zemlja izboljšana. Sedanji režim je ra tem ozemlja napravil veliko državno kmetijo, ki bo obsegala 85,000 hektarjev (105,000 •akrov). Kadar bo vse to prav dbde’ano, upajo, da bodo s tega velikega državnega posestva dobili toliko povrtnine in zelenjave, da bodo od tu dobavljali Belgradu 35% vseh teh potrebščin. V pitališčih tega državnega podjetja pravijo, da bodo redili 30,000 prašičev. Predno bo vse to urejeno, bo seveda preteklo še precej Donave.
ODVISNOST OD SOVJE-TIJE. — Sedaj ko je prišlo do I
I	in Tfnminfr\r_!
V lift G SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZAB.
LJENE SOPROGE IN MATERE
Jofije Adamič
ki je mirno v Bogu zaspala dne 27. oktobra 1944
Lteta štiri je že poteklo, odkar Tebe več med nami ni, a nismo Te še pozabili, v srcih še živi 9pomin.
Žalujoči ostali:
JOHN ADAMIČ, soprog SINOVA in HČERE ZETJE in SINAHA BRAT IN SESTRE VNUKI in VNUKINJE ter MNOGI SORODNIKI Cleveland, O., 27. oktobra 1948.
V BLAG SPOMIN
spora med tiotvci in Kominfor- j jeste- OBLETNICE SMRTI našega
mo, razmišljajo tudi jugoslovanski komunisti, koliko škode! ie imela Jugoslavija, ko je slepo 1 sledila vzhodnemu bloku v vsem | političnem in gospodarskem živ-1
,;~iju. Radi solidarnosti z Ru-, , ,	.	,	. I
DOBREGA SOPROGA IN OČETA
Leopold Kolar
dca trgovina. Radi komunistične skupnosti so se Jugoslovani oddaljevali od zapada, pri tem pa Rusija ni dala tega, kar je obljubovala. Mnogi radi tega pričakujejo da se bo trgovinska politika Jcgoslavije zelo spremenila.
Na drugi strani pa Kominfor-ma grozi, da-bodo vzhodne države bojkotirale Jugoslavijo in njeno trgovino. Tako pravijo, da bodo celo blago za Srednjo Evropo vozili preko Trsta te ne prej preko dalmatinskih luk. Le čas more pokazati, kdo more imeti v tem gospodarskem boju [(škodo in kdo dobiček. Zdi se da bodo zapadni Tita vsaj v gospodarskem boju podprli.
Deset nacističnih oficirjev so obesili kot vojne / zločince
Lansberg, Nemčija. — Deset bivših nacističnih SS oficirjev je bilo obešenih, ker so ubijali zavezniške letalce, ki so se ponesrečili nad nemškim ozemljen in so prisilno pristajali na nemških 'tleh med vojsko. Vrhovni komandant je odklonil pomilostitev, ker je popolnoma dokazano, da so obtoženci resnično izvrševali vojne zločine. Med off idr ji so bili deloma taki, ki so izdjalali ukaze, da še mora ubiti vsak zavezniški pilot, ki ga zalotijo na nemškem ozemlju, deloma pa taki, ki so ubijanja sami izvrševali.
—Prva ženskh, ki je bila izvoljena v senat Zed. držav je bila Mrs. Hattie W. Caraway iz Arkansas.
šest let ie ie minilo, kar zapustil si naš dom, šest let pod gomilo hladno spavaš mirno oče in soprog.
Sonce naj na trato sije, kjer počivaš dragi Ti, duša pa naj srečo vživa, tam v raju večnosti.
žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, .0., 27. oktobra 1948.
HALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Odgovorna družina bi rada dobila 5 ali 6 sob; iz sedanjega stanovanja je primorana. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 3312.	(214)
Sobo išče
Priletna ženska želi dobiti opremljeno ali neopremljeno sobo in da bi si enkrat na dan tudi skuhala. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 1141 E. 60. St., spodaj.
-(212)
Avto naprodaj „
Prodam dobro ohranjen Buick (coupe) 1939 modela za 5 oseb. Ogledate si ga lahko na 18208 Roseoliff Rd. ali pokličite IV 3376.	—(213)
Cottage naprodaj
Lastnik prodaja 7 sob cottage, velik lot, cena $7,500. Vprašajte na 1158 Addison Rd. ali pokličite za ogled RE 1947.
(213)
Hiša naprodaj DAJTE PONUDBO! Prodaja jo lastnik in ima 5 30b, 3 spalnice, za 1 družino, toilet zgorej, .kopalnica spodaj. Furnez na plin, avtomatični
Harmonika naprodaj
Naprodaj je harmonika nemškega izdelka na 48 -basov, še jako tnalo rabljena in V dobrem stanj«. Se proda po zmerni ceni. Frank Presen 16406 Neison (213)
Furnished room for rent
Girl can get a nice furnished vodni grelec, zimska okna in j room; can also do cooking and mreže na vsej hiši. Vprašajte/washing. All conveniences of a na 386 E. 161. St. ali pokličite!nice home. Ask Mrs. Jean Berg, IV 4801.	(213) 11156 E. 63. St. Suite 3.
4
AMERIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 27, 1948

Izgubljeni svet
ROMAN
iiinuiincjiniiiuuiiauuiiniinnuiuiiiiuiDiiiiiiiiiHniiimmiiiiDinuiiiiiiiaiuNiiHuiauHiiiiuHmiiiiiuiiiiuiiiHiiiuiic«
Videli smo, če nje v navzočnosti predstojnikov
smo se ozrli, samo neprodirno Steno drevja, a zategnjeno tuljenje je jasno kazalo, koliko sovražnikov preži na nas med vejevjem. Sicer pa ni bilo opaziti nikakega zasledovanja, ter smo kmalu dospeli na odprt kraj, kjer nam niso več opice mogle do živega.
Korakal sem kot zadnj i izmed naše četvorice pa se moral
za zgled marsikateremu izmed naših naprednih Evropcev. Čudovito, kako občutljive nagone ima naravni človek!”
Tuzemci so se spravljali nedvomno na vojno, ker je nosil vsak sulico, “dolgi bambus s koščeno ostrino", lok puščice i* ob pasu neki buzdovan ali ka-menito sekiro. Gledali so tako | sovražno in mrko proti gozdu,
'II
nasmehniti pri pogledu na svo- odkoder smo prišli ter ponav-Ali je bil res 'ljali tako pogosto besedo do-
niki so in sovražijo opičje lju- lahko samo jaz izostal”. jnjl Nekateri izmed njih, ki so madeži, ki smo se jim od kraja
“Vprašanje je torej rešeno,” jbili izginili poprej v goščavi, so (tako čudili, so bili samo gospo-je ugotovil lord John, se obrnil se zopet povrnili in prignali idarjevo znamenje. Ljudje so h glavarju, mu prikimal z gla-'mladega iguandona. Kakor vse najbrž zgolj napodili na dolo-
di prav 'tako kakor mi. Služijo jim,” tu je pokazal proti nebu, “grom in strela. Kdaj se nam bo zopet nudila tako ugodna prilika? Naprej torej, da umremo ali pa si ustvarimo za
vo in z roko potrkal na puško, živali te vrste, ki smo jih prej Stari mož nam je vsem po vr-\ideli, je imel tudi ta asfaltni sti stisnil roko, a njegovi voj a- madež na hrbtu; videli smo po-
vedno mirno življenje! Kako ki so pričeli kričati še glasneje tem, kako je dal drugi tuzemec,
je tri tovariše, to neoporečno elegantni lord John Roxton, ki je sedel nekoč
bi se naj sicer povrnili, ne da iri se morali sramovati pred našimi ženami?”
Mali rdeči vojščaki so žejno poslušali govornikove besede in ko je končal, so mu glasno vzklikali ter vihteli svoje preprosto orožje, da izrazijo odobravanje. Stari glavar je stopil k nam, nekaj vprašal in pokazal proti gozdu. Lord John mu je z roko pokazal, naj počaka na odgovor, in se obrnil k nam.
“No, zdaj morate pa vi odločiti, kaj hočete početi,” je rekel. “Jaz' sem še nekaj dolžan tej -opičji zalegi in mislim, da ne bo nihče za njo žaloval, če
kakor poprej. Postalo je že ki se mu je poznalo, da je last- jih potem lahko pasel kar
da”, da smo vse dobro razumeli
zvečer sredi perzijskih preprog šili ali vsaj mašščevali sina sta-
in slik v bledordečkasti luči zasenčenih svetlik v Albanyju? Ali je mogoče, da je bil to ugledni profesor ki je tako ponosno učinkoval ob veliki mizi v svoji
!bi se nam posrečilo, da bi jo
: odrinni'so" najbržfdtTbi re- “**““*	Odrinem
torej s temi rdečimi pritlikavci
pa se bom potrudil, da jim pomagam. Kaj pa vi pravite,
rega glavarja, za katerega smo smatrali našega mladeniča.
Slednjič so počepnili vsi Indijanci v krogu in pričeli posvetovanje, mi pa smo se usedli veličastni delavnici v Enmore blizu na bazaltno skalo in pri-parku’ In kdo bi slednjič spo- čeli opazovati njih počutje. Poznal strogo, neupogljivo posta- prej so govorili dva ali trije vo profesorja Summerleeja, ki.vojščaki, naposled pa je imel je zahteval besedo na zborova-jnaš mladi prijatej ognjevit go-nju'v Zoološkem zavodu? Bolj ,vor, ki smo ga tako natančno obupno in razcapano ne bi mo-.razumeli po njegovem lzrazi-gli izgledati potepuhi iz najbolj tem obrazu ter živahnih kret-umazane londonske četrti. Bili n jah, kakor da bi poznali nje-smo sicer samo teden dni na gov jezik, planoti, toda vsa naša obleka! “Kaj opravimo, če se povrne-je ostala spodaj v taborišču in mo domov?” je govoril. “Prej preveč sm0 morali prestati te-'ali slej moramo vendar zakljlikom tega tedna, čeprav sem jaz žiti račun. Vaši tovariši so bi-še najbolje odrezal, ker nisem H umorjeni. Kaj je na tem, da prišel v opičje ujetništvo. Mo- sem se jaz povrnil nepoškodo-ji trije prijatelji so ostali brez |van? Zato je vzela smrt druge, klobukov in si povezali glave .Nikoli se ne moremo počutiti z žepnimi robci, od obleke so na varnem. Zdaj smo vsi zbra-jim ostale cunje; sploh je bilo ni in pripravljeni na boj J težko spoznati njihove neobri- je pokazal proti nam. “Ti tuj-iietetvaraj, te, mrke obraze. Summerleein ci so nam prijatelji. Veliki boj-|ste vi vsi, Challenger sta tudi hudo šepa- — la, jaz pa sem po jutranjem pretresljivem doživljaju od slabosti komaj prestavljal noge in tilnik mi je bil kakor lesen, tako je otrpnil od morilske šape.
Res smo bili dokaj žalostna družba, pa se nisem čudil, da so nas tu in tam pogledali naši indijanski spremljevalci s plašnimi, začudenimi obrazi.
Pozno popoldne smo priromali na obalo jezera in ko smo zlezli skozi grmovje pa zagledali vodno gladino, so naši tuzemski prijatelji od veselja glasno zavriskali ter nam živahno pričeli kazati v daljavi.
Res sm0 zagledali krasno sliko.
Velika skupina indijanskih čolnov je naglo letela po jezeru proti kraju, kjer smo obstali.
Bili so več milj oddaljeni, ko smo jih zagledali, a kmalu so se toliko približali, da so se dvignili s klopi ter pričeli besno mahati po zraku s sulicami in vesli. Na to so se zopet lotili veslanja, bliskoma preleteli ostalo vodno razdaljo, zagnali čolne na peščeno nizko obrežje, stekli proti nam in z glasnimi pozdravi pokleknili pred mladim glavarjem. Slednjič je planil proti nam eden izmed njih, starejši mož z ovratnico in zapestnico iz debelih, lesketajočih se steklenih biserov, s krznom neke lepe, šekaste, jaiitarjevo-rumene zveri, vrženim čez pleča, ter nad vse nežno objel mladeniča, ki smo ga oteli. Pogledal je potem nas, stavil nekoliko vprašanj, jako dostojanstveno odkorakal nam naproti in nas vse po vrsti objel. Slednjič je pokleknilo pred nami na njegovo povelje vse pleme, da nam izkaže čast. Meni je bilo jako nerodno ob tej suženjski ponižnosti in isto sta najbrž občutila, kakor je bilo videti po njunih obrazih tudi lord John pa Summerlee, zato pa je razcvetel Challenger kakor cvetka pod solnčnimi žarki.
“Morebiti spadajo med manj razvite rodove,” je rekel, si pogladil brado in se po njih ozrl,
"a lahko bi služilo njih obnaša-1
mladenič?”
“Seveda grem tudi!”
“Pa vi, Challenger?”
“Razume se, da ne odrečem svojega sodelovanja.”
“Pa vi, Summerlee?”
“Zdi se mi, da smo se jako oddaljili od začrtane naloge, lord John. Nikakor nisem mislil, bodite prepričani, ko sem zapuščal svojo stolico na londonski visoki šoli, da to storim radi napada na naselbino človeških opic, pri katerem naj vodim toplo divjakov.
“Do takih opravkov smo se ponižali!” se je nasmehnil lord John. — “A če se že moramo lotiti teh stvari, kako se boste odločili?”
“Seveda je vprašanje, je li umesten ta sklep,” je odgovo-Tu ril Summerlee, ki je vedno ho-,tel Stvari priti do dna, “a če gre-ne vem, kako bi naj
čeni kraj te brezpomočne, nespretne travojedne zverine, ki so vzlic ogromnemu telesu imele tako majhne možgane, da bi
prepozno, da bi odrinili še no- nik živine, dovoljenje, da se za-coj, in zato so pričeli Indijan-'kolje, in tako smo končno ra-
Otrok. Tekom nekoliko minut je bil velikanski nestvor že__raz-
ci na hitro pripravljati prepro- zumeli, da so bile velikanske kosan in Indijanci sq pekli nje-
sto taborišče. Kmalu so se po- zverine prav tako zasebna lasl-vsod pričeli kaditi in goreti og- nina, kakor pri nas govedo;
govo meso nad kakimi dvanaj-
GOV. THOMAS J. HERBERT
VAROVAL JE / DELA
k
OBDRŽANJEM
ZAKONOV
REDA
GOV. THOMAS HERBERT
VOLITE ZA HERBERTA
KO BOSTE SLI NA VOLIŠČE V TOREK 2. NOV.
VOLITE VSE REPUBLIKANSKO
OHIO REPUBLICAN CAMPAIGN COMMITTEE,
FRED H. JOHNSON, CHAIRMAN, COLUMBUS, OHIO
■ 'Vi	< VViVi Vi V,	') '»i,
l > - v '«( \
: n‘I ■: •
Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke
V ČETRTEK — SAMO EN DAN
The May Company’s
KONCEM MESEČNA
RAZPRODAJA
stimi ognji ob enem z velikanskimi luskinastimi ribami, ki so jih nabadali na sulice v jeze-i.
Summerlee se je ulegel na pesek in zaspal, mi pa smo se potikali okoli vode in poskušali še kaj zvedeti o tej čudni deželi. Dvakrat smo našli s pla-vo glino napolnjene jame, kot smo videli že tako v pterodak-tilskem močvirju.'
(Dalje prihodnjič.)
.**»* W,<*4, V
• r
Hm****
Dvakrat na teden, dvakrat tako slastni Bolj mehki, bolj oknsnl MAKARONI
trii
Po vsej prodajalni se bo počistilo izredne zaloge, razne mere in barve
NE SPREJEMA SE NAROČILA PO POŠTI ALI TELEFONU.
/	•	....	p' ' .r}*, '' ' '	4
KUPLJENIH STVARI SE NE ZAMENJA.
PRIHRANITE 1|4 do 1|2
. *. • '	f
KUPLJENE STVARI NA ODPRT RAČUN SE VKNJIŽI 1. DECEMBRA
Pošljite
ZIMSKE POŠILJKE
SVOJIM V JUGOSLAVIJI
A.) Po naročilu pošljemo STANDARD IZGOTOVLJENE PAKETE št. 1, 2 2, 4, 4A, 5, 5A, 6, 6A, 7 In 8 — vsak v svojem močnem lesenem zaboju in naslovljen na prejemnika. Paket št. 8 ni v zaboju, ali je isto-t&ko naslovljen na prejemnika.
PAKET ŠT. 5 vsebuje: 100 FUNTOV NAJFINEJŠE BELE MOKE (Fancy XXXX Enriched Flour), vreča se odpošlje v lesenem zaboju, ker je tako
najsigurneje, da bo naslovnik prejel moko v redu. Cena.......$13.75
PAKET ŠT. 6 vsebuje: 40 funtov špagetov, 30 funtov sladkorja, 30 funtov zelene kave in 25 funtov riža...............*...**...........$39.00
I PAKET ŠT. 8 vsebuje: 100 FUNTOV BELE EKSPORTNE MOKKE v 1 dvojni vreči (fina močna vreča). Vreča je tam vporatoljiva v razne i s»rh»-.......,1,, t\.i
s do Reke In zava-
S temi vsotami mi za vas vnaprej plačamo prevoz rovanje proti izgubi celega paketa ali vreče do prejema. Pakete št. 5 in 6, ali št. 8 in 6 lahko naročite skupaj, ker drugače se pošlje samo t po en paket na vsako osebo z isto ladjo, DENAR POŠLJITE SKUPNO Z NAROČILOM.	♦
B.	) AkSo vam gornje ne bi ugajalo, tedaj morete naročiti po volji večje pošiljke i2l našega cenika, ali poslati svojo hrano, obleko, obutev, stroje, orodje, barve, itd.
C.	) Pri nas lahko naročite razne manjše pakete (do 44 funtov), Je cenej-še od pošte, a paketi so zavarovani. Vprašajte za seznam teh paketov.
Blagoi kupujete od nas v New Yorku in tako postane vaša last, kakor blago katerega nam sami pošljete, a mi se za vse blago nadalje pobrigamo kot Agenti pošiljatelja. Na tej podlagi mi zaprosimo dovoljenje za izvoz pri vladi v Washingtonu, D. C.
Ladje odrinejo v Reko vsaka 2 tedna, a blago odpošljemo čimpreje mogoče. Vsak pošiljatelj lahko pošlje na pet različnih oseb z isto ladjo
STEVE F. PIRNAT
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države, vse pošiljatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE, in sprejema PAKETE, ter‘vse potrebno uredi za odposlati v evropske države.
SPREJEMA NAROČILA ZA MOKO IN STANDARD PAKETE, z vsakovrstnimi živili za Jugoslavijo, vsa naročila bo garantirana.
VRŠI VSE URADNE NOTARSKE LISTINE, v polni zaupnosti se lahko obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRNAT 6516 SL Clair A ve. — Cleveland 3, Ohio — HE 3500
8E PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR, lastnih
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St	HE 2730