KULTURNO ŽIVLJENJE V SCT
Polet za jutrišnje delo
»V vsakl organizaciji združenega defa naj sprej-mejo program kulturnega razvoja, ki naj postane ena-kovredna sestavina razvojnih načrtov in dejavnosti«. To vodilo Zveze sindikatov Slovenije v delovni orga-nizaciji Slovenija ceste-Tehnika uresničujejo kot ne-kaj samo po sebi umevnega in nujnega.
»Kulturno življenje pomaga pri ustvarjanju pristnih med-sebojnih odnosov, tovarištva, daje nov elan za jutrišnje de-lo,« sta že na začetku razgovo-ra poudarila naša sogovorni-ka, predsednik in organizacij-ski sekretar kulturnega druš-tva SCT Andrej Kerin in Bra-ne Borštnik.
»Vaša DO je pred kratkim praznovala 35^1etnico uspeš-jiega delovanja, koliko pa je staro vaše kulturno druš-tvo?«
»Pri organiziranem pristo-pu k vprašanjem kulture so imeli pomembno vlogo mladi, ki so ob pomembnih spomin-skih dnevih in ob različnih drugih priložnostih s pesmijo in besedo nastopali pred so-delavci. Tako segajo naši re-snejši koraki v leto 1973, ko smo ustanovili kulturno ko-misijo ter začeli s folklorno skupino in recitacijskim krož-kom. V letu 1978 pa smo zače-li načrtno in organizirano ustvarjati kulturo. V to leto sega tudi začetek naše tradi-cionalne prireditve »Gradbin-ci praznujemo kulturni praz-nik«, ki smo jo sprejeli za svo-jo in ki je prav po naši pobudi prerasla v vsakoletno sreča-nje gradbenih delavcev Slo-venje.«
»Koliko sekcij ima vaše društvo?«
»Danes šteje naše društvo šest sekcij in sicer: mešani pevski zbor, dramsko-recita-cijsko skupino, likovno-foto sekcijo, vokalnoinstrumental-
ni ansambel Crni asfalt, lite-rarno sekcijo, folklorno sku-pino.«
»Katera od teh skupin je najbolj uspešna?«
»Morda zaradi narave svoje dejavnosti, prav gotovo pa tu-di zaradi svoje kvalitete, je najbolj odmeven mešani pev-ski zbor. Zbor je bil ustanov-ljen leta 1976, ves čas ga vodi Jože Pečar, za seboj pa ima kar lepo število nastopov. Le-to 1982 pa je bilo tudi za naš zbor prelomno, saj so v svoj umetniški program, kjer so prevladovale predvsem slo-venske, jugoslovanske naro-dne, ponarodele in borbene pesmi, vključili prvič tudi pe-smi iz obdobja renesanse ter druge umetne pesmi, kar se je poznalo še posebej pri rasti kvalitete zbora. Prvi samo-stojni koncert zbora v Naro-dni galeriji pa je pomenil tudi korak iz anonimnosti ter predstavitev širši javnosti.«
»Kakšno se vam zdi osnov-no poslanstvo vašega kultur-nega delovanja?«
»Poleg tega, da je to način združevanja in zbliževanja de-lavcev različnih nacionalnosti in različne socialne strukture, je naš osnovni namen pribli-žati kulturo delavcem, tudi ta-kim, ki se sicer ogibajo kul-turnih prireditev, hkrati pa dati možnosti tistim, ki jim pasivno spremljanje kultur-nega dogajanja ni dovolj.«
»Gotovo imate tudi kakšne težave pri vašem delu?«
»Res je, pogosto se kažejo potrebe po kadrovskih okre-pitvah, saj delo na terenu, od-sotnosti zaradi šolanja in od-hodi v JLA pogosto otežujejo delo skupin. Upamo pa, da bo združitev, ki se nam obeta z delovno organizacijo Obnova, prinesla novo poživitev tudi v kulturno življenje.«
»Za konec morda še vpra-šanje, ali in kako odsevajo stabilizacijski ukrepi pri va-šem kulturnem delovanju?«
»Poudariti je treba, da je bi-lo v naši delovni organizaciji vseskozi namenjeno za kultu-ro toliko sredstev, da je naše delo lahko nemoteno teklo. Za zdaj je pri nas še zmeraj tako«                                   V. L.