/
ftrtBiMfcgfflitrtEiitoain^
Največji slovensU' dnevnik < ▼ Zcdinjenih druvak > m m m
Velja za vse leto ... $3.50 Za pc! leta......$2.00
GLAS
RODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Telephone: CORTLANDT 4687.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1*79.
Telephone: 887« OORTLANDT.
NO. 275. — ŠTEV. 275.
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 22, 1918. — PETEK, 22. NOVEMBRA, 1918.
VOLUME ZZVZ. — LETNIK XX VL
Predaja nemških bojnih ladij
DEVETDESET NEMŽ5KIH BOJNIH LADIJ SE JE UDALO. — NA-DALJNA PREDAJA 19 PODMORSKIH ČOLNOV. — PREDAJE SE JE VDELE2ILO PET AMKRTfiKTK DREDNOTOV. — 400 LADIJ NAVZOČIH.
RANJENI AMERIKANCI V ANGLIJI.
Edinburgh, Škotska. 21. novembra. — Veliko nemško brodovja. 1 i s** je ndalo zavezniškim mornaricam, so prevedli danes v Firth of Ko rt h.
V»*!iko angVško brodovje, v spremstvu petih ameriških dredno-tov t« r tr«-h francoskih bojnih ladij je spremilo 71 nemški: T ojnih la-dij na mesto. kj«*r so s** zasidrale.
Harwich, Anglija. 21. novembra. — Nadaljni oddelk nemških p«« I morskih rolnov se je danes vdal nekemu angleškemu oddelku. V • <-l«rn bilo devetnajst podmorskih čolnov. Dvajseti, ki bi morali priti danes, se je spotoma potopil.
London, Anglija. 21. novembra. — Neki nemški rušileo. ki je bil na pot i preko Severnega morja, da se z drugimi ladijami vred udi zaveznikom, je zadel na mioo ter se potopil.
Nemško brodovje je obstajalo iz devetih bojnih ladij, petih boj-i nih križark, sedmih lahkih križark in petdesetih rušileev.
Admiraliteta je izdala naslednje poročilo glede predaje:
Vrhovni poveljnik brodovja je danes sporočil, da je danes j zjutraj ob poldesetih zadel na prvi in glavni oddelek nemške mornarice. ki se je predala v svrho interniranja.
Veliko angleško brodovje je z zavezniškimi oddelki odplulo ob 1 ret j j uri zjutraj iz svoje Škotske postojanke.
Vkorakanje v Metz
» *
VELIKANSKO VESELJE V METZU. — NEMŠKI ZNAČAJ MESTA JE IZGINIL. — PREBIVALSTVO SE JE POSLUŽEVALO SAMO FRANCOŠČNE.
Nemci na begu
Točka sestanka za obe mornarici se je nahajala trideset do Nemški vojaki se nahajajo na div-
rideset milj iztočno od Mav otoka, nasproti Firth of Forth
Potem ko se je prevzelo nemške ladije, se je peljal angleški admiral. Sir David Beattv, na "Queen Elizabeth" skozi črto zavezniških bojnih ladij, ki so pozdravljale admirala in njegovo zastavna
ladijo.
Brodovje, ki je bilo priča predaje, je obstajalo iz nekako 400 ladij, vključno šestdeset drednotov. petdeset lahkih križark ter nekako 200 rušileev.
Zgodovnski prizor v kabini admirala Beatty-ja na krovu "Queen Elizabeth", ko so se nemški delegati dogovorili glede predaje, bo ovekovečil na platnu Sir .Tohn Lsverv kraljeve akademije.
Sir John je že preje na prošnjo admiralitete obiskal veliko br >-; sfJ v ftPrnn Poroča se dovje, da izvrši pripravljalne skice za sliko. V kabini admirala je narllija v Xemeiji veli bil navzoč skozi celo konferenco ter dovršil skico, ki bo služila k;*|kot je bila ona t.kom avstrijske-temelj za veliko sliko, katero upa izvršiti v teku par mesecev. Na urnikanja iz Italije, sliki bo petnajst oseb. vključno admiral Beattv. podadmiral Rrown-,r' . .. , ' " ing, podadmiral Tvrwhitt in pet nemških delegatov.	j ^P™?-^ da so v zapadm
Washington, D. C., 21. novem bra. - Ameriško bojno brodovjej Nemc,J1 !z?miIe v°Jaskc m eivil~ najbrž obsegajoče pet drednotov ter pod poveljstvom podadmiru- ne ° * 88 '*
la Rod mana. se je vdeležilo danes predaje nemškega brodovja. Grofa Montgales. generala v _____—-| bavarski armidi, ki je bil odpu-
Ijem begu proti domu. — Anarhija je večja kot ona v avstrijski armadi.
Ženeva, 21. novembra. — Umikanje nemških armad z zapadne fronte gre naprej v največjem neredu.
Tako se glasi v poročilu, katero so dobile švicarske zvezne obla-
da je n-eliko večja
Prohibicijska
predloga
Predsednik je včeraj podpisal poljedelsko predlogo, ki ima za do-stavek prohibicijsko klavzulo.
Preobrat V Onisku Kol^akoVe vla(!e- spremembo jc!š«"en iz armade pri Tpres 1. 1913.
Admiral Kolčak je postal diktatoi Dva člana prejšnje vlade sta bila aretirana.
Vladivostok, Sibirija. 21. nov. Po strmoglavi jen ju ministrskega sveta v Omsku je postal admiral Aleksander Kolčak pravi dikta tor in vrhovni poveljnik vsem-ske armada in mornarice. Dva ministra Avksentijev in Zenzenov sta bila aretirana, ker sta se uprla proti Kolčakovemu diktatorst vu. Del direktorija vlade v Ufi., kateremu je bilo ministrstvo odgovor no, podpira admirala Kolčaka.
Brzojavke, ki prihajajo i/ Om-.ska, poročajo, da se je izvedla ta izprememba "zaradi izvanrednih razmer in ker je pretila nevarnost državi" Ministrski svet se je p*, lastil vlade in jo izročil admiralu Kolčaku, ki je odgovornost sprejel in nastopil svojo mesto kot 'najvišji governer'. General Horvat, general Ivanov, ki je minister omske vlade in prejšnji poveljnik v se ruskih armad general Renov so naznanili, da priznavajo novo o-blaflt.
vojaštvo in občinstvo sprejelo bre7 ker ni dovolil uporabe strupenih vsakega vznemirjenja.	plinov, so poklicali v Monakovo.
Delovanje radikalne stranke, k', da stopi v bavarski kabinet. Grof. je bila zastopana v vseruski via j ki je liberalec in pisatelj, je živel di. je prisililo vojaške in konser j v M0ntheux. vativne elemente, da so ji prekrl Razel, 21. novembra. — So-žali račune, kakor pravi generabii ?laf;no s poročilom iz Karlesruhe, major Horvat, ki je odličen medjbo postala prejšna vojvodina Ba-voditelji protiboljševiškega Riba-j (1<mska prosta in ]jlKiska repnbll-nja v Sibiriji in ki je povedal svo-1 Državna ohlast se nahaja v
je mišljenje o preobratu v vlaku ko je bil na poti v svoj glavni stan. Kakor pravi Horvat, je bilo aretiranih mnogo članov levice oeijal-n:h revolucijonarjev. med temi Štirje ministri in nadomestni ministri.
"Vlada je smatrala", pravi Horvat, "za primerno, da je razglasila, da je direktorat odpravljen in da se začasno prenese najvišja oblast na najvišjega gover-nerja, katerega oblast določa ministrski svet. Z drugimi besedami: to je medsebojna odgovornost".
Po mnenju generala Horvata se ima uspeh preobrata pripisovati Združenim državam, Angliji in
rokah provincijalne vlade, kajti veliki vojvoda se je odpovedni prestolu.
Narodna skupščina, ki bo defi nitivno določila obliko vlade, bo izvoljena 5. januarja ter se bo sestala v teku desetih dni po vol t tvah. Glasovanje bo tajno so upravičene do volitev vse osebe o beli spolov, ki so stare preko 20 let.
Berlin, Nemčija, 21. novembra — Berlin je imel sedaj en teden revolucije, vendar pa izgledajo ceste prav tako kot so izgledale tekom katerekoli sobote v vojnem času z edino izjemo časnikar-
Preobrat se je izvršil 18. novembra.
Vologodski, načelnik zapadne sibirske vlade, ki je obenem član direktorija in ministrskega sveta.
Franciji, katere države se ne bodo skih poročil glede dogodkov na protivile priznati nove vlade, kaj ! fronti. Slučajni posetnik bi ne ti njena politika je ostala neizprej spoznal, da je bil Berlin središče menjena. Navajal je kot vzgled' velikanskega političnega preobra-francosko revolucijo, v kateri je ta. Narod se zanima bolj za do-tvoril direktorat samo en mož. Iz-1 bavo živil kot pa za politiko, po zrazil je upanje, da bo večina ru- sebno sredni stan.
Washington, D. C.. 21. novembra. — Danes je predsednik podpisal pomožno poljedelsko apro-priacijsko predlogo z dostavkorn. ki določa narodno prohibicijo od 1. julija naslednjega leta naprej do časa, ko bo ameriška armada d emobilizirana.
Prohibicijska predloga se tiče le izdelovanja vina, kajti varjenje piva mora prenehati z dnem 1. decembra tekočega leta. d oči m se je z izdelovanjem žganja prenehalo že pred meseel.
Amendment ima naslednje besedilo :
— Od 30. junija 1919 naprej, po odobrenju te predloge in tekom nadaljevanja sedanje vojne je v
Metz, Lotarinško, 20. novembra. — Zgodovinski dogodek se je dovršil danes ob dveh popoldne, ko je vrhovni poveljnik francoskih i armad maršal Petain imel slavnostni vhod v Metz, ki je bila najmočnejša nemška trdnjava v Lotarinški in glavna opora Nemčije pri poskusu uničiti Francijo. To je bil eden najvažnejših dogodkov s katerim se je počastila zmaga v sedanji vojni.
Ob priliki, ko se je general Petain prvikrat pokazal v lastnosti maršala, so se vršile najbolj slikovite demonstracije, kar jih je še videla Lotarrnška. Od zgodaj zjutraj so bile vse ceste, ki so vodile v Metz pol ne Lorenčanov. da pozdravljajo maršala Petaina in Francijo. —
Ljudje, ki že več let govorili francošine, so pričeli čistiti znanje francoskega jezika, da se pripravijo na ta dogodek in dasirav-,no večina prebivalstva ne zna drugega kot nemško, je bilo vendar slišati po ulica le malo nemščine.
Druge nemške znake so pospravili tekom noči; med drugim so meščani zrušili spomenike nemških vladarjev. Viljem I. se je zrušil s svojega konja - Friderik III.. ki je dolgo vrsto let kazal svarilen
____ prst proti Franciji, je stopil s podstava z vrvjo okoli vratu.
O	• llf 1	S franposkih spomenikov, ki so še vedno ostali v Metzu, pa so
r otovanie Wilsonavihrale fra,iccske trobojmee.
Vse to se je pripravilo sinoči, potem ko je odšel iz mesta zadnji Nemec. Danes zjutraj je bil zunaj vsak meščan, razun oni nem. pokolenja, da pozdravi maršala Petaina, ki je imel svoj zmagovit
Predsednik Wilson bo odpotoval dne 4. decembra ali •je. — Hoover j a im
žnega delegata.
li kmalu pozne- na belem konju s svojim štabom in v družbi zavezniških čast-snujejo kot mo-•uikov na če,u slavne 4'železne divizije", t. j. 39. dr
nega zbora.
divizije 20. armad-
bra
Dolga procesija lotarmških društev in drugih skupin, med dru-^r t.-	^	gim tudi veRko števil° lotarinških deklet v narodnih nošah, je spre-
Washmgton, D. C.. 21. novem-^jela maršala pre<d Port de France (francoskimi vrati) in ga v triuin-a. _ Predsednik Wilson in nje j ft, spremljala na Esplanado, kjer je, obkoljen od skupine generalov govo spremstvo bo odpotoval v in drugih častnikov, nadzoroval čete, ki so dosegle čast, da so pri-Evropo, da prisostvuje mirovni pomoglo k zavezniški zmagi skoro na vsakem bojišču v Franciji konferenci dne 4. decem. ali dan Nad mestom so krožili aeroplani, grmeli so topovi, glasni klici ali dva pozneje. Predsednik bo so odmevali naokrog. Množica je predrla vojaški kordon,°da je IDO-odpotoval na parniku "Agamera- gta z očmi ujeti zmagovitega poveljnika.
non". prejšnjem nemškem parni- Štab desete armade, kateremu ni mogel načelovati general Man-ku "Kaiser WLihelm IL", ki se gin, ki se je prejšnji dan ponesrečil, je bil postavljen pred mar-je nahajal med sovražnimi parni- šalom.
ki, katere so zaplenile Združene j Lepe Lotarinčanke so objemale in poljubljale vojake; stare že-države v pričetku vojne.	j nice, ki so poznale Metz, ko je bil še francoski, so-z okenj mahale z
Še vedno se ne more izvedeti rokaaJi v Poprav zmagoviti armadi, ničesar določenega glede sestave^ , Vsak otrok je /elel seči v roke vsakemu vojaku, bodisi v fran-
am r-rišk e delegacije za mirovno
coski ali zavezniki uniformi.
konferenco. Ime prejšnjega pred- -——;-—-
sednika Tafta, katero se je ime-1 Kajzer in Clemencean. novalo, se je sedaj konečno iz-	Francija, 21. novembra,
brisalo iz seznama možnosti. Oso- — Min" Predsednik Clemenceau
bje. ki bo spremljalo ameriško de- Je naprosil Charles Lyon Caena, - -	-	legacijo. bo maloštevilno ter ne deka"a Pariske	fakultete,
namenu, da se ohrani možko silo bo obstajaiQ iz kot 25 ali 30 ?aj .da ,svoje ^^ Slede A"Pra" naroda ter poveča uspešnost pri ^	sanja, ce se more zahtevai izro-
Veliko oseb je, ki iščejo mestaViljema Hohenzollerskega,
izdelovanju orožja, vojne munici-je, živil in obleka za armado, ne-postavno prodajati v pitne vrhe,
pri delegaciji, a v Beli hiši so izJ P^jšnega nemškega kajzerja. javili da bo osobje majhno, k^jtil te^ vprasanja je Lyon Caen na-
razven za eksport, katerekoli žga- ve-ino pribočnikov ameriške dele- ProsiL naJ « mu
v čas-i j ^aeije je m0goče rekrutirati iz; odgovora. T
ne pijače, ki so v bondu
odobrenja te predloge, se ne sme(gtabov ameriških poslaništev vi odstraniti od tam v pitne svrbe. ' Evropj t,,r onjh generalov Blissa
Vsakega, ki bi kršil t" določbo.' se spozna krivim prestopka tet* kaznuje s $r»000.00 globe ali zaporom dveh let ali oboje.
Usoda Turčije.
skega naroda z veseljem pozdravila to izpremembo, kajti s tem bo mogoče položaj lažje razumevati kot pa obliko prejšnje vlade. Domneva se, da ima pri tem pre-. . obratu največ zaslug prejšnji poje obdržal svoje mesto kot mira-.ijedelski minister v Kerenskije-	s	„„ ________
strski predsednik. Generala Bolde-|vem kabinetu Cernov. Obdržan je čete ki so »e umikale nroti Požu-
reva m v Omsku in se ne ve, kako bil tudi y marij^ lastnosti v seda — '________
«t al išče bo zavzel. V kratkem ga njem kabinetu, pričakujejo v Ufi in poskuša s* j Admiral Kolčak, katerega dikta-vse, da se ga pridobi za novo via- torstvo je bilo ravnokar naznanje-do. Francoski komisijonar je v L0) je bil pred revolucijo povelj-Omsku. angleški komisijonar El- nik ernomorskega brodovja. V ju-hot pa bo takoj odpotoval v me- niju 1817 je moral eez krov svojo si o.
kjer je bil letos v maju izbran za ravnatelja kitajske vzhodne želez-jniju 1917 je moral izročiti povelj-j nice in operiral skupno z genera:
Mackenaen se bori s Čehi
Curih, Švica, 21. novembra. — V nedeljo so se čete feldmaršala Mackensena spopadle s Čehi. Čehi s zahtevali, da se nemške
__so »e umikale nroti Požu-
nu, razorože. Nato so Čehi razdejali železnico in s tem preprečili nadaljnje Mackensenovo umikanje.
Washington, D. C., 81. nov. — Danes se je izvedelo, da se zavezniški državniki in diplomati j.o-svetujejo o tem. kaj se naj zgodi s Carigradom. To bo najbolj pereče vprašanje na mirovni konferenci.
Predsednik "Wilson je iz>razil svoje mnenje, da naj postaneta Dardanele in Bosporus mednarodna. Nekateri zavezniški državniki /.raža^o dvom. ako bodo Turki pognani iz Evrope.
Gršk^ zahteva po svojem ministrskem predsedniku Venizelosu ki se zdaj nahaja v Parizu, da se morajo Turki pognati iz Evrope Anglija zastopa stališče, da mnogo govori za to, da bi se Turki pregncli iz Carigrada, pomisliti pa se mora, da je več kot polovica turškega prebivalstva.
Anglija je predlagala, da se o-? v obode vse naroinos>-, vk1 inčno Žide, Arabce in Kurdc.
lom Orlovom. hoteč osvoboditi vzhodni del železnice boljSevikov Pri tem pa je prišel v nesporazum
Zadnje dni so «e slUdie govori- stvo revolucijonarjem. To je storil ce, da se bo v Omsku dogodil ta potem ko je vrgel čez krov svojo preobrat, toda teaa govoricam se sabljo, katero so mu Japonci pu n» verjelo. Zato je prišla vest ne- stili pri predaji Port Arturja v z generalom Semenovim. ki je bi? pričakovano za zavezniške povelj- rusko-japonski vojni V letu 1917 j voditelj protiboljševiškega giba nike in zastopnike v Vladivostoku. je pod Kerensijevo vlado obiskal !nja in ki je zdaj poveljnik proti-Krajevno zemtvo, provizorični Ameriko kot načelnik mornariška:boliieviike armade v okraju okoli svet in drof« manjie organizacije misije.	IBajkalskega jezera. Kakor se je v
imele konferenco takoj zjutraj, t Ko so boljeviki prevzeli vlado v zadnjem času poročalo je general —ne priznati Busi& je iel Kolč^ v Sibirijo, 8emenor priznal omsko vlado.
da časa za sest a Tako poroča pariška "La Liberte' \
Eflouard Clunet. vodilna fran-
T, , -	eoska avtoriteta glede mednaro-
m Fershinga.	t .	.	.
Herbert C. Hoover bo mogoče! dnega prava, je dal izraza svoje-sedel pri mirovni mizi kot eden i^^ da ^ nemogoče zah-izmed delegatov Zdr. držav. Živil-j tevatl izr0cltev Pesnega kajzer-
ski administrator so nahaja sedaj	___
v Evropi na posebni misiji, poverjeni mu od predsednika.
Tekom razprav, ki so se vršile
Danska zastava v Šlezvigu.
Kodanj, Danska, 20. novembra.
med Belo 'hišo "ter "nemško vlado Po 52- letih £hra*> dai^ske glede možnega premirja, je bil ve P° y«em Šlez^igm . , • , - - x . S -- _ t Nemške oblasti v Kielu so obia živilski administrator obveščen od;^ da	dovoljeno razoibe
predsednika glede vseh najmanj-, ^^^ ^ j<f bUft ^
podrobnosti.__pravi jena leta 1866, ko se je Pni-
i sija polastila te dežele.
Amerikanci
v Nemčiji
Francozi v Budimpešti. London, Anglija, 21. novembra Danes se naznanja, da so Francozi v nedeljo zasedli ogrsko glavno --i mesto Budimpešto.
Pariz, Francija, 21. novembra.; Washington, D. C., 21. nov. _
Delegacija ameriškega Rdečega Xz poluradnih virov se poroča iz križa je prekoračila Ren pri Hu- Švice, da je francoiska divizija ningen na Badcnskem. s čemur so. 8000 mož zasedla Budimpešto, dve prišli prvi Amerikanci na strogo diviziji pa držita važna železni-nemška tla. Mesto, kjer se j.^ Ska križišča.
Boji v Galiciji
London, Anglija, 20. novembra. Odkar so se L. krajine i 1. novembra polastili glavnega mesta Galicije Lvova, se boji med Ukrajinci in Poljaki neprestano nadaljujejo. Tako se je v pondeljek poročalo z Dunaja na Daily Mail.
Lvov je bil zavzet s presenečenjem. Poljske legije so poskušale zopet zavzeti mesto. Obe stranki se poslužujeti artilerije; Ukrajincem pomagajo nemški častniki. Ves promet v Lvovu in iz mesta je vstavljen in prebivalci ne morejo zapustiti svojih hiš. Ropotanje strojnih pušk se neprestano nadaljuje in vršili so se vrooi boji za posest mestne hiše, pošto, poslansko zbornico in governerjevo palačo. Nekatera teh poslopij so bila poškodovana.
General Mangin je padel s konia.
Pariz, Francija, 20. novembra. General Mangin je bil ranjen, ko je padel s konja, ko je nadzoroval v pondeljek brigado francoske armade, dan prej ko je francoska armada vkorakala v Metz.
Njegov konj, ki je polnokrven in ni navajen na hrup, se je spla-atl ob godbi. Konj se je spel in je padel na generala, ki je bil v nezavesti, ko so ga dvignili. Ranjen je bil na glavi in nogi
Kronpnnc n£ otoka.
prekoračilo reko, se nahaja rav no severno od švicarske meje.
Nemški vojaki so sprejeli ameriške zastave in častniki so izei-stili ceste za motorne vozove Rdečega križa. Na vsak način so zsh-tevali naj delavci Rdečega križa pijejo z njim i
Svet nemških vojakov na Radenskem prodaja nemško orožje in druge vojne potrebščine.
Prebivalstvo, ki je revolucionarno, je pod popolno kontrolo.
Delegacija Rdečega križa je v petek zapustila švicarsko mejo na
London, Anglija, 21. novembra. Prejšni nem? kronprinc se bo nastanil na leringen otoku v Zyderskem zalivu, soglasno z brzojavko iz Amsterdama na Daily! poti v Alzacijo ter vzelo s seboj Telegraph. Za njega in njegovo1 velik tovor zalog. Deset tiaoe spremstvo se je se vzelo v najem Nemcev je slo mimo kantine Rde neko župnjiiče.
Wieringen otok leži nasproti neata Helder.
Okupacija se je najbrže izvreila v soglasju s pogoji premirja, ki vsebuje pravico zasesti vsako stra-tegično točko v vstro-Ogrski.
"Bela koga" razsaja predvsem med delavskim narodom. AH jo more podedovati otrok po tvoji materi? — Odgovor nato najdete ▼ SLOVENSKO - AMERIŠKEM KOLEDARJU za leto 1919.

IS
___
Važen shod
Vsi tisti naii ljudje, ki iele, da bi bili gospodarji na svoji zemlji, ki obsojajo krivično postopanje italfanske vlade, katera hoče dobiti gospodstvo nad našimi kraji, vsi, ki so nad tem ogorčeni in iele svojemu narodu popolno samostojnost i* neodvisnost, naj pridejo na
Protestni shod
ki se bo vrini prihodnji teden v New Yorku. Kdaj se bo vrfil in v kateri dvorani, bo pravočasno naznanjeno.
Nastopili bodo rasni govorniki, ki bodo natančno razložili, zakaj nima Italija pravice lastiti se nafih zemlja In kaj je treba ukreniti, da jih m bo dobila.
mgar He bo na shod, bo jasno dokazal, da mu )e čisto goiftoi t ris venskih krajih BIbwsiu aH Haljan.
čega križa in vsi so nosili revolucionarne rdeče trakove in kdkar-de.
__:_._,_,
GLAS NARODA, 22. NOV. 1918.
"OLAS NARODA"

iQiziiy
Protest
BOOTS BBVBDIK,
Hon. President
«2 Oortlandt Street, Boroogk of
New York City, N. T.
i zale mm valja llzl aa la Cuud«MMM; ■ pol leta
ZtpolMaa
LN Za fie trt leta M
New Zal
New Tack. M New rod

East Norwalk, Conn., Nov. 20., 1918.
/
WOOD.ROW WILSON White House
Washington, I). C.
-QLAS NAHODA" izhaja wk dan IzvzemM nedelj In prandkov.
HL AS NABOB A** JTotaz e« tke People")
day except Sundays Subscription yearly t&fiO.
portplzz la osebnosti aa m prioMojaja, aa) so Uagimiti pnMJetl pe m Money (Mai kraja naročnlkor prosimo, da n
da hitreje najdemo naslovnika.
"8I1AI M A I O D A"
Telefon: 287« Oortlandt.
Važna naloga
m
Xiii dokazovanja, nit t re>m- in prepričevalne besede nas nis«. združili, šo laj j».i v->»* ka/.e. da homo vseeno združeni. Zdru-.. iias 1»«» v pošt eva ti je nevarnosti, ki preti velikemu delu sloven-c»a in hrvaškega naroda.
K::k. rhi.ro izvedeli naši rojaki. da ima Italija neupravičene m« i	j** r-«>iill v njihovem sri-u tako luoean odpor, o kakoršnem
rti ■ ;.> slišali niti tekom sedanje vojne niti nikdar prej.
S.-v. d«, .'as j.- kratek. Veliko smo zamudili, toda vsega še ni- 1
Z navdušenim veseljem in vdano hvaležnostjo smo Slovenci obeli kontinentov sprejeli Vašo pravično obljubo samoodlcevanja narodov.
Zidajoč* nato, so / nestrpnostjo pričakovali in dočakali trenutka, ko se je nam tiranska mačeha Avstrija zdrobila v prah, -— trenutka nase prostosti in svobode. Za to se imamo zahvaliti v prvi vrsti neupogljivi volji in vstrajnosti ameriškega naroda in hrabrim zavezniškim armadam, posebno armadnin na italijanski fronti, kojih ofiei-jedlni prineip. je bil osvoboditev pod jarmi jenih narodov v smislu Vaše ideje, samodločevanja.
Takoj po sklenjenem premirju je ilalijanska armada zasedla popolnoma slo\ ensko ozemlje, to je celo Primorsko z vsemi mesti, lia-i dalje del Koroške in Kranjske ter hrvatsko Reko in dalmatinsko - obrežje z oteki vred. Do časa ko je eksistirala avstro-ogrska država in vlada, bi bilo to sicer opravičeno, nikakor pa ne od trenutka • i aprej, ko :;e je Slovenija in Jugoslavija sploh, proglasila samostojnim. Največja krivica pa je, ker namerava Italija (tako trde najno-\ejša poročila) to ozemlje ne samo okupirati, ampak tudi anektirati, sklicujoč se na to, da je ljudstvo povsod z navdušenjem pozdravljala italijansko armado — in da je to italjansko ljudstvo.
Gotova istina je, da je to ljudstvo z navdušenjem pozdravljalo italijansko armado — a le kot rešiteljico, in bi v enakem slučaju istotako pozdravljalo vsako drugo armado, ker bi v hipu ljudstvu niti ne prišlo na um. kaj dobro tekne.	,
Kar pa zadene primorska mesta Trst, Reko in dr. ob A dri ji, je po celem svetu enako; v vseh so se naselile več ali manj različne narodnosti. Tudi tam so poleg Slovanov še Nemci. Grki, Turki in Italijani, nakteri stalno drugi od danes do jutri. V New Yorku je go-ovo deset kart več Italijanov kakor ob celi Adrijski obali; a to jim
| Ravno istega dne popoldne se je 'nameravalo sklicati veliko jugoslovansko zboroyanje v protest proti zasedenju slovenskega ozem-( lja od strani italijanske vojske in j in je bil v ta namen povabljen kot glavni govornik dr. Drago Maru-šič iz Clevelanda, O. Ker pa se je moralo to zborovanje iz več vzrokov preložiti (najbrže se bo vršilo v sredo 27. novembra; vse potrebno se Im> še pravočasno objavilol: govornik pa vseeno pride, zato bo dr. Maru.šie govoril na zabavi sv. Frančiška in bo tedaj ta zabava obenem protestni shod v inanjšen obsegu.
Ker pa se 1»«» glavno zborovanje vršilo, kakor omenjeno, najbrže v sredo, zato se bo poskušalo dr. Marošiča do tedaj obdržati v New Yorku ter opozarjamo newyorsko slovensko bčinstvo, da pazi na tozadevno našo objavo v prihbd«jili dveh dneh.
Na svidenje na zabavi in na protestnem zborovanju I
N.
m.
Jugoslovanska

Katol. Jednofa ==®
Ustanovljena leta 1898 - takorporiraaa leta 1900
Glavni urad v tLY, MINMj
klen
. ,,odamo lakoj na delo ............še ne da pravice si prisvojiti New York. Isto velja /a obadrijska
la smo vsi proti temu. da bi Italijani stalno obdržali na.se mestg jn kraj,,
m I je. Ym Urez razlike; katoličani in frama«mi. pristali .Sloven^,.	y Ilotranjosti	pa se Italijane lahko šteje na prste Moj
iru :ne	m Slovenskega Repnblieansk.ga Zdriizeiija.	i^jstni kra j in okraj Vipava na Kranjskem z 21 vasmi in okoli 2500
l»r.-j smo v politiki posegali nekoliko predale,- in smo stan na prebkalei ne premoro niti enepa Italijana. Enako je z okraji Lo-a-... ta /e imamo svobodo ter smo na pametne m nespametne tec vitevži Idrijo Postojna. Senožeče, Ilirska Bistrica in dr. Že imeni. meseiarili žnjo.	na so čisto slovenska in odgovarjajo slovenski razlagi kot: Gorica, Z.. In j i as je pa prišlo spoznanje, da jeravnotasvoboda,gle- Trst. dočhu italjanska imella. Trieste, Gorizia in dr. ne aiačijo ničesar. To in zemeljp^iisna lega ter nepretrgana tlsočeletna doba slo-
Ue
.mo mislili, da je že imamo v pesti, silno ogrožena in da
JV
... Ih iuo deležni, če >e pravočano ne pobrigamo zanjo.	venskega življa v teh krajih so dokaz slovenske oziroma slovanske
Kar - tiče tega vprašanja, smo na boljšem kot so pa nasi ljudje iastn;m>
Še danes živi v Italiji nekako 50 lisoč Slovencev, raztresenih ob
e samo-
ani Dunaj in Uudimnšeta. pač pa Narodni Svet v primorsko-beneški meji. Ker so v manjšini, nimajo' pravice na. eljuje Slovenec Korošec, toda zahteve provizo- ^j^Vvanja - ter .^o za nas izgubljeni
e vlade bodo zavezniki veliko bolj vpostevah, ce Kakor Amerika pozafoHa Francije, tudi Jugoslavija ne
bo po-
zabila Italije in ji bo radevolje dobro za dobro povrnila; nasprotno pa bi Italija za vedno ovirala toliko zaželjen svetovni mir.
Ce ima ljudstvo pravico samoociločevanja. so italijanske t>gita-oijske misije na j>oti v Ameriko nepotrebne, kajti Amerika ne more i; stvari ti niti Italjanov niti Slovanov. Pač pa
* ii tiiovini. Kes je, la so se iznebili avstrijskega jarma ter tla ne re-
siijtTa naših vprašan X'^rebu, kateremu ri<-ne jugoslovanske
j n 1. » podpiralo na lisoče in tisoče ameriških državljanov.
To so -1< venski in hrvaški izseljenci, ki so prišli v to deželo, se I '.svetili težavnemu in odgovornemu delu po tovarnah in premogo-luvih ter so, vpoštevajoč svobdščine in pravice velike republike, postali njeni državljani. S tem so prekinili stik z gnjilo avstro-ma
, /	vlad«., toda stika s svojo zemljo in svojimi domačimi niso	"komisija na licu mesta
pi Uinili, ker je v njihovem srcu preveč vkoremitjena ljubezen do komisija naj bi hfla sestavljena
rodn.; »rude. na kateri so zagledali luč sveta in na kateri jim je bil 7aeno Ijudstvo ^iti]a prefl vsako a?itat,ijo (>1, katerek4>4i strani.
\ l isiijen pečat trpljenja. .	.	....	Na podlagi tega vložim v svojem imenu kot ameriški državljan.
Zveza med njimi n starim krajem je vedno obstajala, sicer ne MadaIje y hueuu moje v zase,1em.m ozemljlI v Vipavi .stanujoče žene
M.ma vez toda nerazdruzljiva.	....... mojih otrok, matere, bratov in sestre in vseh onih osel, do kojih me
Poročil«, da mislijo Italijan, za trajno zasesti najlepši del na- ^dolžnost, varovati njih interese PROTEST proti samovoljni oku-Sh krajev, >o pa w razbnr.la iu jih navdala z upravičeno o go n-e- padji ^viiLskih ozemlj od strani italijanske armade in nameravane i,..,tjo. Na,:.!že IU med nami niti enega, ki bi dovold kaj takega in aneksije txl strauI i,aiijanske vla,U.
bi .se strinjal s počenjam Lahov.
Dobro vemo, da bodo pruti temu vsi naši ljudje v stari domovini. Nh vse kriplje bodo protestirali in se lkkIo poslužili vseh sredstev, h. ino da Itiilijani ne ln>do izvršili svojih načtrov.
Preprič iui smo, da ne botlo s temi svojimi protesti veliko na-) ravili, č - se jim ne pridruži vsak Slovenec iu Srb, ki je državljan Združenih držav, ki ne opravlja v Združenih državah delo, od ka-tt-rega je bil odvisen dober izid svetovne vojne.
Dvigne j * naj se stotLsix-i pennsylvaiiskih in west viržinskih liiaj-^iJL-
Nemške izgube ▼ vojni
Kodanj, Dansko, 20. novembra. i>o iil- oktobra tekočega leta je bilo ubitih l,i>80.000 nemških vojakov. dočim se ničesar ne ve glede usode 260,000 nemških vojakov. — Tako poroča berlinski Yorwaerts. ki dostavlja. «la je dul.il informacije iz avtoritativnega vira.
Združimo se!
Dubuque, Iowa.
Zadnje čase vse časopisje posvečuje posebno pažnjo jugoslovanskemu vprašiiuiiL. Ameriški easopisi pišejo, da bo jugoslovansko vprašanje eno najvažnejših na. mirovni konfenci.
Ni <v dolgo, ko smo čitali v ne-kateri4i slovenskih easopisi h. da se zastopniki Jugoslovanov ir zastopniki Italjanov v starem kraju sporazumeli in da Italija ne 1k zahtevala jugoslovanskega ozein- ~~ Ij i. Kmalu se je pa pokazalo, da
GLAWI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT. box IOC, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS C0STELL0, Balida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN G0UŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', So. Chicago, Dl. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. P0RENTA, box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLA BODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn.
MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, IIL
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver. Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. •Tcdnotino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor indi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednola se priporoča vsem Jugoslovanom za obileu pristop. Jedncta posluje po "National Fra temal Congress'" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-itotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že Izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih alovea-tkih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila 68 je obrniti na glavnega tajnika.
Italija šc ni popustila od svoje im-
dal
hvalili, ker bi <amohvab; izu'e- j Kdo je zakrivil vojno, ki divjj • na. ampak apeliramo na že peto leto? — To vam pov«
a
anov. Pač pa bi imelo edino pravo I perialistične politike in zahteva YHf s.lovensk° čc.-oi>isje. organiza- princ Lichnowski, kojega spomin za določitev meja narodnosti". Ta zase kraje, kjer prebivajo i/kijuc- Ul	V:)- <la zheremo fond so objavljeni v Slovensko-ameri
izključno iz Amerikaneev in naj bi no Jugoslovani. Vnrašanje na- VSi'- st" 'tolarJev. če )i«»čenio škem Koledarju za leto 1919. Na
Ivan Premrn.
Dop
i s i
Pittsburgh, Pa.
Zopet se oglašam iz našega čr-
,	. .	nega Pittsburgha. Naj omemim,
narjev. ki tNonjo veliko veemo v vseli najpomembnejših premogo- ^ se ^ vedno dela s polno pan» » th :u naj povedo vladi, da je zemlja, katero hoče vzeti Italijat. saiuo no v,.mo do kJaj ,K> lako lia.sa in da mora naša ostati.
Tudi naši delavci i»o industrfijskih tovarnah naj izpregovore h . oje zahteve	Španska iui'lueuca se še vedno
Svoje mnenje naj povedo farmarji slovenskega in hrvaškega po-	Pri<i110 oglasa, J saj pa je tudi
k.decja. katerih je veliko števiol po vseli Združenih državah in ki so	Pittsburgh kot nalašč pripraven
,v >\ ojiiu delom tekom zadnjih let veliko pripomogli, da je zdaj svet	^ kako nalezljivo bolezen. To je
pripravljen iu zrel za demokracijo.	l,nlva Past za ubogo ljudstvo, ki
s svojimi zahtevami naj stopijo na površje tudi slovenske in	* llahaJ& P° zatohlih hišah, uma-
1 rvaške Zveze in Jednote in aj povedo svoje mnenje glede bodoč-	jul.u'alA iu P»isaih tovarnah, liosti mišeiia iiaro«la. Svoje zahteve naj poilkrepe z dokazi, koliko so žrtvovale r. denarjem iu članstvom za zmago demokracije. To bi bila pot, edina pot, katere se zanioremo poslužiti. V ta namen je bila pot. edina pot, katere se zamoremo poslu-
V ta namen je bil tudi osnovan v New Yorku Jugoslav Infor-
-Se sedaj imamo vsak dan novih 100 slučajev influence. Število vseh slučajev od začetka bc/lezni presega 20.000.
Za influeneo je umrl n»jak Fr. Ivanitš, ki je stanoval na TrovbiU
i ation Bureau. Ta ura«l bo imej nalogo dajati velikim ne.wyorskim Road. North Side (Allegheny). 1 r m informacije irlede jugoslovansko-italijaiu»kega vprašanja. ^i' j«' moj prijatelj, kateregu. jhmu Samo t-.» in ničesar drugega. Posloval bo popolnoma neprUtraii- poznal že dol^o vrsto let. Zapušča s k i .: i bo njegovo <lelo skozinskoz etlinole informativnega značaja, ženo iu 4 otroke od enetya do sedli raznih političnih zadevah med luimi naj tiajeta informacije niih let. Bilje član RS K J. in ene-Mov< nsko-Repiibličanfcko Z«lruženje, Slovenska Narodna Zveza, lir- ansrle.škega društva. V Brad-Aatsko RejVuidičansko IMruženje in Hrvatski Savez.	dockiL Pa_ je umrl rojak Suša:
Jugoslav Information Bureau nima nikake stike niti z Jugorfo- v Bialiopu, Pa., pa Frank Česnik. vansko pisarno v Washingtonu, niti z Jugoslovanskim Časnikarskim Bil je en t edem bolan in je bil šali radom.	mec
J. I. B. bo publieirai zemljevide glede jugoslovansko-italijanske Kar je ljudij j>o premo«;ovniki1i i eje ter bo skušal priti v stik z vsemi uplivnixni newyorskimi li- v pitt.sburšk: okolici, so bili skoro sii ter uplivati nanje, da botlo vetleli o naših zemljah resnico in da vs* bolnL Nekateri so že zdravi, bodo dobro premislili predno bodo priobčili vsako stvar, ki jo bodo drugi pa upajo, da bodo v krat-cobili i/, rok italijanskih propagatorjev.	kem ozdraveli. Neka<teri se ne u-
Kakorhitro bo sklenjen mir, bo ta urad prenehal s svojim delo- pajo iiiti na delo, ker ae 1>oje, da vanjern.	se nalezejo bolei'ni. Nekatere ja-
V kakšnem smislu mLdi delovati in 1 a j je njegovo načelo, je me sploh ne obratujejo. Tudi to-i ijbolj razvidno iz angleškega članka, ki je bil pred tremi dnevi varnaiu primanjkuje delavskidi priobčen v Glas Naroda.	moči. Upam, da bo bolezen kmalu
Po nameni mnenju bi bilo dobro, če bi bil ta urad obenem tudi ponehala, centrala vse naše agtitacije, ki jo moramo uvesti proti italijanskim Pozdrav vsem čitateljera m či-imperialistiČram krogom. Vsak članek, ki bo s posredovanjem tega tateljicani Glasa Naroda, urada priobčen v tem ali onem uglednem newyorSkem listu, bo urad	Urh P. Jakobič.
razposlal vsem slovenskim listom v ponatis, da bodo rojaki vedeii,
da se res dela in kako se dela.	Co!liBwood.Cle*eiaBd, O.
;	Nimaiu poročati v esejih, novic,
Nemčija ni prav nič vesela poročil iz Amsterdama, da se name- ampak žalostno, ker smo izgobile rava kajzer vrniti v Nemčijo.	^^ nimreč Marijo Mah.
To potrjnje stari rek glede nehvaležnoeti republik, celo napram ki je, prepidena s sv. zakramenti
vembra. Priporočam jo vsem članicam v blag spomin in molitev. Bodi ji lahka ameriška žemljica, naj počiva v miru! — Žalostna so-sestra omenjeaiega društva.
Marija Valtar.
Agtular, Colo.
Mesto Aguilar šteje približno 2000 prebivalcev z okolico. Tu kopljemo sam premog. Dela se s polno paro. zaslužek je tudi dober. pa je tudi velika draginja kakor drugod.
V dopisih iz raznih krajev Zdr. držav berem, da se širi ta strašna Vilezru kot jo imenujejo španska influenea. Tudi pri nas je ne manjka. Kamor s»- obrnem, pa vi-dUn Ijiuli in skoro vsakdo se mi pritožuje, da je bolan, kakor tudi jaz. Ne veni. komu bi to liolezen primerjal. Kužna bolezen to ni. kakor n*i zdravniki pripovedi!je-jiT. Pravijo, da se ta bolezen širi z baeili. da kamor se oni zaklati-jo, okužijo celi kraj. Tukaj v tem kraju se to le vsakemu čudno vidi. Ko se je ta bolezen začela širiti, je vsaki rekel, da bi le snesr prišel,* pa bo ta bolezen potihnila. Res smo dobili sneg, pa drugi dan •ii bilo skoro nobenega na delo. Umrje jih pa ne dosti, kakor se sliši iz tukajanjih bližnjih meat. V Trinidadu. Pueblu in Denver ju jih pa dosti pornrje.
Kar se tiče društev v tem okraju in okolici, smo prav dobro preskrbljeni. Skoro vsak rojak ima enega ali p* dva, ker to pride vsakemu rojnku ali rojakinji v lep pripomoček v teh skrajnih časih.
Pozdrav vsera čitateljem in či-tateljicam sirom Amerike.
Frank Mihevc.
onim, ki so jih ustvarili
Poročaj«, da li, da pospešujejo r	rfiiMUi.i
svoj* družino vred!

v Gospodu sa večno zaspala dne 14. novembra. Bila je dobra članica našega društva Marije Vae-bovzete st. 103 JSKJ. Sprt^le
smo Jo k veščemu počitku 16. no- ob S; nit
——......
Www York, N. Y. — Kakor je bilo že v sredo objavljeno, priredi dr. sv. Frančiška v New Yorku v nedeljo 24. novesrisra svojo zabavo z gledališko predstavo "Čarovnica" aa 62 t. Marks PL, toeno
stane sedaj, kaj na mi ameriški »adaljevati naše delo
Slovenci storimo, da se to vpraša- ,VleuatJe SXP'J nje pravično reši. Zadnje čase se Ki»»veii«iji pokazali opaža v ameriškem slovenskem i>('t»,<'?><' <*asa. Ali kj časopisju znamenje, <l«t smo prišli •	or-anc.ae. je
v eni najvažnejši točki do sporaK-unia. Vsi se zavedamo, tla nam največja nevarnost preti od strani Etalije. Zato. ej združimo vse svoje nuM*i, da poučimo ameriško vlado, ki bo brez dvoma igrala glavno ulogo na mirovni konfe-denci, da prej ne bo miru na Balkanu. dokler se jugoslovansko vprašanje ne reši na podlagi pravičnosti.
Kar se tiče nas dijakov, ki st nahajamo i»a
šojega mesta Dubu<|ue. bomo storili vse. kar je v naših moerh. Obljubil nam je svojo pomoč seznaniti ameriško vlado o jugoslovanskem vprašanju naš profesor jezikoslovja, ki je rodom Čeh in z- lo naklonjen nam Slovencem. On je dobro poučen o jugoslovanskem vprašanju.
Da pa tudi v dejanju pokažemo, smo na zadnji seji Slov. književnega društva nabrali $12.30 prostovoljnih pri.vpevkov, kaierc s-mo poklali na gl. tajnika SliZ.; obenem smo tudi skoro vsi čiani SIvZ in prispevamo na mese«» različne svote defiarja omenjeni organizaciji. Ko 1« na iu razmere dopuščale, bi dfcli veliko več. ali ne moremo. .Mi smo priprosti delavci, ki smo še. pred kratkim delali v Tovarnah iu prcmogoko*>ih. iu koliko si more delavec prihraniti pri edanji draginji, ve vsakdo.
Šola i»a st;uie denar. Tak<» tudi sedaj, ko se <lijaki imovit^jših sta-rišev brez skrbi uče. opravljamo mi različna dela pri zavodu, da si s tem uekaj odslužimo. Da pa to
/. uspeiiom. ročite ga hitro!
na
/4id:i ji I-
j	- l
< lit la/UMleloi
so drnir« Kot
NAZNANILO.
* I f I o
i \*s«>ni -'lanom društva "Poiuoč . nik"
bili v posojilu svobode med prvi-Jn'h " št. 2 SDI*Z. v .foJinstowu mi, hodimo tudi sedaj, ko se gre' *>a- liazi.anjam. da se v d "leže s za svobodo slovenskega naroda. • ' de**euibra v dvorani Trig hi Na dan 11. novembra, kateri ne|':c" imamo več važnih stvari reši bo nikdar pozabljen v zgodovini.;'11 ho tudi volitev novega društv ko jo demtfkrarija praznovala l,,e*a »"'bora z;t l< t«> 1 'Ji'./. Kdor
u
bo
te seje ne vdeleži. se postopalo po pravilih
.»obn Zupan, lioait 7 !io\ '». Johnstown
f 2J&23—11 )
/ njni
svojo zmago nad avtokra.-ijo sva se sprehajala s tovariš**ui-dijakoiu ob bregu the Father of Watci-s mogočne MLsL-iissippi relic. Premišljevala sva. kdaj 1»» prišel čas, da bo tudi našemu narodu po loli-vlsok ili š*i»lah" t likaj- keni ,rJ'l>nju zasijala luč svol.r,- K n je moj br.it ANTON |i,Y> de. Kdo je kriv. da je naš narod	-	.i«" r/- Smavee \
ra/.tepen po vsem svetu, da ^m«.	S1- niej na I)
ločeni od stnvl^ev, bratov. ><-s|t •»• lenjskem. 1'red 1! leti je I »i v in »prijateljev ! Iu našla sva . dgo- v	Piltsburglia. J':i. k j
vor. Kriva je bila vzgoja, katero!	' -<haja. mi ni znano
so nam vhijal: v glavo v naših l*rosii eenjene rojakf-, ako ka mladi h!<'i;ii \ šoli in <ling« d. I'ei-	v" »i^goVnaslov da m
li so nas, da naj ub> gamo in spo- blagovoli naznaniti, ali pa na Št u jemo nase zatiraiee, naiiu.<io! <a,,» "^bi-i svoji s.-daj omo da bi nas učili boja proti vsaki ž<*:.i se.;!ri: Mrs. Mary Šuštar krivici. Prišel j«> čsis. k. se to ma-!	f '	''»»rnwall. Pa.
ščuje nad nami. Vzdramhno sc	^ 1
sed.aj ob flvaiKijsti uri ter zalite-!*---
vajmo. da ima tudi naš narod med ' drugimi narodi pmvieo do >v«de s\ol.ode Ne želimo ničesar. i;ar l.ist d.rugih. za h i<na i no ;»a. kar je naše. In v do-ego tega namena
ZENITNA PONUDBA.
Fant. star tO let se ž«di sezua niti ■/ dekletom ali vdovo / en in 'otrokom v starosti do "J.") h-i v svr 'ho /enitbe. Prt hio-t ima samo ti
se združimo vsi brez strank in prepričanja.
razlike katero veseli it; na farmo.
, tajnost se jani.-i Katero v« s
Za Slovensko književno društvo: ™	"J' nas,OV! ,1,>(1
.farmer, e o ' (Jlas Naroda .
Z.
s:
Anton Slabe, tajnik. ( ortlandt St.. NVv. York N. V
_Boljše zdravljenje za manj denarja.
. {Profesor Doktor B, F. Mullin
nx posebno prijetno, ve le tisti, ki m	.	v ..
je to skusil. Naš namen ni, da bi, £	Sloveti8K1 zdravniK-Specijallst
\ 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
PRIUČITE SE DO- "^tl MAČEOA ZDRAVILSTVA
Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jas imam ▼ zalogi, prodajam ter razpošiljam raznovrstne sobe rastline, cvetja, korenine In jagode, take, U izvirajo iz vaefa delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Pri meal se dobi tudi knjiga "Mali JibizFI zdzavnik". Ista ob&rno opisuje veliko število rastlin- in daje nasvet, sa katere t dlesni in kako naj se rabijo. Za samo 25 centov t poštnih mzmksb lahko osrečite zameša zete ln svojo družino z to poo&jivo knjiga
F. O.

Jzz sem nastareja zdravnlk-8po-
djalist sa Slovence t Pittsborglm. Zdravim Se ve« kot 88 let bolne mofike tn lenske. Ozdravil sem le tisoče ln tisoCe oseb in morem tudi vas. V zdravljenju raznih bolezni Imam največ fekuSnja Rabim za-mo najboljBa adravtU. Imam aajbo-1 jši električni stroj sa prelskavanj«, potom katerega se vidi celo tU* telo kot na dlani. K meni prihajajo ljudje od bliža in daleč, da jih sdra-vim. Zdravim razne bolezni uspešno In aaglo.
k zmbI m k prlJaMJa.
▼ M4Wi»«MBo od 10. m «iMSi <•! 1



alas naroda, 22. nov. 191s.
Maršal Pet a i n Preobrat v
Piše Frank H. Simonds.
Ukrajini
Za staro pravdo
rOVEST IZ LETA 1515.
Spisal Peter Bohinjec.
General Denikin je strmoglavili
S poviša ifjem Petaina do «"asti, katero se je že podelilo Fochu ukrajinsko vlado. _ Skoropadski
in Joffru. izvršila francoska vla«la le dolžnost. Neisvršenje Te je pobegnil. — Veliko zadovoljstvo
dolžnosti bi vzbudilo presenečenje t«-r e^lo kritiko po celem svetu.	med zavezniki.
Hranilec Verd una je br^z dvorna zaslužil pravico do odlikova-	-
nja. katero -»o je že podelilo zmagalcem v prvi in drnjri ki ob Mar- Kod an j, l)amk'>. "JO. novembra, ni. Foeh. Joffri- jn Petain so < k-i vidno najbolj odlični francoski v»ja- Kakor p<»ro<-;t i/. Kinjeva Av.-i-ki te vojne in noben drug narod ne more zahtevati enako --Savo za ka-; >kim listom, je vojska iz Astralia-t»-r«'koli svoje generale.	na strmoglavila ukrajinsko vhul«<
Pred Verdunom si je pridobi! Petain svoj sloves. Njegova of, n- Ir 7;,vzela Kijev, živa v Champagne b-ta 1915 j«- bila prva odlična zmaga zaveznikov jM>t'-rn. ko j«- pr«-šla inieijativa nanje slediee t»-r ni bila v nobenem siuisl za posledico zajetje več kot 2-">.000 jet topov t« r jt- prinesla prvo in resnične Pariz.
Verdun pa je bila največja preskušnja.
Ko je do*.p«-l sedanji novi maršal do eitadele pri M »'-use, so -»av «],. v v-li Nemci ■/*-. Douamont, Tutpr»-<lovali za skoro se<i»-m milj ter s»> na- j,,i 1;. hajali na zadnji obrambni črti. l>a organizira to postojanko, je :tio- \ t
"V
vit-
Cud!
ravi n j Kii^T.tl" -a
.]j velja'"' ponavlja Km j-.ka i,; jH.»te«rne >t«re«ra d«Icnif*k:j.
»». k;;'r«»r '>i moralo niti. -«- /A. 1 -vet pleie.	je
navskH/. Me~-:uii s<* »«.'.::;,>• s :•'. uieniTaši.	- r j ! - - T
>1;. i Vf	pr. »li	1 ji; ;«".iii
;ii. p-ave vere iri. !*a%k«Hsi:ost si a n o v iii. M c-. -a m
v sedel v *ive. i-ni' vozi." .njivo |M»glet.lal Ta pa je {Hito-
■ ----- J — - - - w — — ,. . ,	:n. l». .1'' » . . » II >. li.I '.r>'iM;>i>t » [-
, . ^o.-^Tnii-,!.- • kra upnico )iar<i>jn*> zastopstvo	, , .. ..
l prva oifiiena zmaga za\exniko\ .	j y v<eh stanovih vi ekrani
Zmajra j- imela b- krajevne po- f «» -vojitelji meMa. ka-	(|Ii!a-ijo mijtinliji; „M:ll,il;<
lu odločilna, vendar pa je in e?a ter:,n najbra poveljuje vodneljj.....^^	:<< 15il|!.JzkoS.
■ . -, , - i . . i-roiihoijseviskih «'ci ireiieral De	... * , : , . .
jetnikov, zaplenjt-nje v»-e kot >to ' . J ... •	. jsa jedil.! rokoilel«-•: ifiiHvaj«.
- , i „ i - w-o postavili provizoru-no	, , .... ... 1 - .
no smisel za zrnati v l»n«i«>ii m , 1 1	o-.il < vuirfi m menih; zapiralo
\ la-lo
Washington, I). C.. 20. nov. — Siro;uo«rlavljenje bol j.še viške via. <ie v C krajini in zavzetje Kijeva kili četah, ki >o prijazne vladi. mlpira po mnenju
ral pričeti Petain s protinapadi in sicer s pomočjo elementov; ki so diplomatov jw»t do važnih dogod ravno prihajali. dočim je on ustvarjal obrambno črto. Napraviti i»- k< v v iži.»iji.
moral r-d iz konfuzije ter utrditi zaupanje, ki je bilo že zelo omaja Dalje časa >e je že domnevale no. V zadnjih dnevih februarja leta 1916 se j.- nahajal Petain v i»1c;' <ia operira veliko šievito kozako\ kritičnem položaju, v katerem se je nahajal letošnje leto Foe h. 1 o j<» ]>t.d poveljstvom generala Aleksi j.r. vzel vrhovno poveljstvo.	jeva v okoliei Astrahana in ve
Vse je to storil Petain.	h 1'krajine potrjujejo tn do
V par dneh je mogla njegova armada sprejeti njegovo geslo: — mnevanje, ker pripada general l>e Ne bodo šli preko! — ter ga napraviti za svoje. Od februarja na- idkin Aleksijevi annadi. Denikin prej j" bilo napredovanje Nemeev počasno ter v splošnem malo j>r>- re Poznari izboren častnik, ki nemirno. Strategija Petaina je bila držati Nemce. j>m prodajati za ima zaupanje svojih vojakov in za velikansko eeno take ko-e zemlje, katere je lahko pustil, dokler bi cpanje uradnikov zavezniških dr-s«. ite pripravilo ofenzive pri Sonnne. dokler bi nova angleška arma-da ne bila pripravljena za svojo prvo ofenzivo v resnično velikem obsegu.
Vsi- to se je zgodilo in od tedaj naprej je postal Verdun grob za Nemce in njih upanja do ure. ko je nevarnost v Pikardiji prisililn kajzerja opustiti igro v Lotarinški.
Drugi poskus odločitve na zapadu je bil uničen na gričih, ki so bili pozneje priča prvih uspehov naše lastne mlade armade.
K- r so gospodarji Ukrajine za vezni kom prijazne čete. se s tem o ipira pot v osrčje Rusije bodisi za pošiljanje čet ali potrebščin.
Iz zadnjih poročil iz Londona je razvidno, da bo Anglija predlagala. da se pošljejo nadaljne četf v Kusijo. «la postavijo deželo na
. .... . . , r> . . , » • » HilMJli. ilil	I It i> I it \ J J O UfArilJ lli
Ko je bi a nevarnost i»ri kraju, je organiziral Petam dve ofenzi- .	... . 4 1 . . , , • - trano podlago in izzesio ooijsevi
vi, ki sta v par urah oropali Nemee vsega, za pridobitev eesar so po- , ^ _
rabili meseee ter žrtvovali na stotisoče mož. V <-eli francoski zgodo- '	. .
... ... .. i . - -t- i t» * i.-i .Moreoiti	!o boljseviski vo vini je m lepše IV»vest! kot Je ona o \ erdllllll 111 Petain je fnl duša
... 'i tPij^. potem	ko bodo pobrali
poTeni ko Douo p Si'i»t»j l»ogat jvlen. zbežali i z deželi'. 1oda za nje iii varnega j»rista iiišea na svetu.
Sviea je s siio izgnala njihove zastopnike, Nizozemska je izjavi la, da jih ne mara. zdaj pa se tud; od Nemčije ne more pričakovati.
možgani te epopeje. Po Verdnnn so politiki izbrali enega izmed pribočnikov Petaina. da nadomesti Joffra. ki je postajal star in slaboten. Ta izbira je bila nesrečna in veliko izjalovljenje Nivelle-a ob Aisne v aprilu in maju leta 1917 je za trenutek omajalo moralo francoske armade in francoskega nahoda. Še enkrat se je obrnila Francija na Petaina in v tem času je ponovil svoj uspeli pred Verdunom v veliko večjem obsegu. Reorganiziral je celo francosko armado. Uveljavil je zopet zaupanje v par mose
jen u' ,>ch pri Aisne z zavzetjem forta Malmaison.
Polni sadovi njegovega dela so se razkrili v načinu, kako je pri Arhangolska XavzIic 0ll	ka_|^J
šla francoska armada na pomoč v Pikardiji v pretekli spomladi. p,i tereffa ]uujjj0 na severu *1(>-_; duhovnikom, porazu pete angleške armade, ki bi imel kmalu za posledico ločen.ie opazuje da njihova 'moč"?ine.
francoske fronte od angleške.	er k o za ki drže Ukrajino, ker de-
V celi tej vojni si je komaj mogoče misliti finejši čin kot je bil ]ujej0 vojaške in politične sile ora-
trpel Petain vsled vla<]e na vzh!Mhl zavezniškr,
in ameriške čete pa prodirajo pro-
th kn>-aren z
tt'WrL'BIIl/.iriU je rrur n mu	<u uinini. » '"J""1 .1" ""h- v 1."	.„ |	- i
T. ... .. A ... 1 - • * 1 *- 1, ; k:i <*a hi jih trpela v svojih mejah, in disciplino. Pretvoril je položaj na tak naein. da je b.l B(>,^eviška bojua m(), je kfm
v,Mh v stanu izvojevati novo zmago pri \ erdunu ter sija- Ct,utpirana prntj zavraniškim in rn
skim četam, ki operirajo jnžno oo
svi je it e te; se n.- mejijo. Kar i*	o»r*Kl njih.	je Vee po
;orščine. ni ga sjn,vT»#v.jnja. ni je jubezii! ne do i;«.- ioske. ne «!o »:••-. jsioj»iii;ov. ne d.o i-tarišev. ^rug dr»!«jetra hočejo uni
1
i/, koristi: 1
.1.
d! injcua iioeej sovraštvo in i-t se nere n,-!-izih .'-uti v srcih. Lju Istvo \e-d';, bolj obi:b»žuje iu se zadolžuje, denar zbira v menjali pove-
jo njej kdo d;nt:i jaz ne bom irgal
'!*o rekši je o«, mladega Kri-' .:t lnžen otl^evoril.
" Pi*C4?pi»sta ie le ii»: h> še iti >e j pa.'- i.e bo r-a-a mislili na ženit ve."?
* Medra je U» «4;«>-?:mhI KrKtof!" pritrdi ur/ kr*».jač t**r n;>pije vit<--zii. Ta pa je posledul skoz-i okn«' ter zamišljen govori!:
"Luna je /e n i nebu in treba bo odriniti."
"Kb. Iiina. t;> vam je srečna lučka mladih ljudi: kaj'ieda. ^-.sim«! Kristol ' reče iii -«•- >1«'-1U» /.;>- ne-je Siuien Tiska.
" Vi že veste, šiitiei*. ki ste ž.e jailada lei;i okn>ali. kak<» s.: siad--* L-
rr
Naj vam pokažemo
Električni vacuum C-tetiliilk zbira smeli v vreeo, iz katere ne ni>>re prah. namesto tla bi pometali na kup kot z metlo.
IliAa. ki >e čisti z Vacuum čistilnikom. ostajo Jalje ?i-ta, kajti i.i Prahu. «la 1 *1 legel na i«»hi>rv»>. Tudi je l-olj |.rir.»-uo in ia/.-je r-istiti z Vaeuuni čistilnik«>m kot j-.i - >tar«-iuo«!ii«» metlo.
l>oVolite. tla vam pukaž«*m*>, kak«> <k.-zi iii -k->zi mixleru je ta čistilnik. Vsi čistilniki -•< -napresrle«! v	iziužl»e-
nein oknu. kjer se	na željo tirale volje jm.kazali.
The ?Sew York Edi;
.om pan v
11 son
A: Yi.ur S/rz Le General OrF.rc-: living Place ari'. 15r": -t-^e* Rrasch Office	Room* for t: e C onve ;cnt< of t!.e Pu.
< * E-cad> IT
IJČ Iw * ... -I: - i I M
l «>•! J
. fc. : ^ S::t-ri
Vatcmk* ■ fijii firč»wW raiaike m pr«Jij t »»t uiik uriti 1*.
šMiiezuih !»»«;itih tiviivcw
trg-ov-kih tlružb,	imajo
c» !■• vladarje v strahu. A kadar ie treba plačati, treba davke danit;. treba d.elr.ti. trebil domovino braniti, tedaj je le kmet na vesti: !iinet. li imaš zemljo. t» imaš ljudi. ti plačaj, ti tlačani. ti p«»šlji -voje sinove v vojno! Ali jt- potem čuda, da kmet ne nune več prestajati, »hi ne more več prena--:iti o«-ronuiih davkov, da ne more vedno tlačaniti le za dinir«. umpak se mu rok«* pestč da se mu !:ri razvnema tla otresa jarem, ki
Ki ja. da
oni čet Kayolle-a. Oil onega trenutka naprej je hitrega razširjenja slovesa maršala Foelia.
Sodba zpmlovine bo najbrž, da je bil zavezniški vrhovni povelj- tl jujri, ^ Ineni v vojaški nik večji vojak. Xe more se pa zanikati, da dolguje veliko lojalni 111	,ja J)OStil ja položaj ireva
strokovnjaški pomoči Petaina. Da sta delala v popolni harmoniji ob kalilee ruskega miru. Toda vsakem času, priča o domoljubju olieli.	posreden razpad boljšcviške vlade
Mogoče bodo Foe h. .loffre in Petain edini maršali Francije, ki ^ še ne more pričakovati.
bodo izšli iz te vojne. Ce bo kaj dodatnih, bi želeli videti vključeno--
ime generala Castelnau. ki je rešil Nancy t--r omogočil leta 191+ zrna- Zakaj moramo biti prosti? — go pri Mami. ki si je drznil vstrajati pri Verdunu po prvih uspehih Odgovor na to najdete v Sloven Nemcev ter izbral Petaina za poveljnika ogrožene fronte ter obrambe sko-ameriškem Koledarju za leto trdnjave ob Mciise. (~V dobi Castelnau maršal sko palico, se isto na 1819, v članku "JUGOSLOVAN-enak način lahko zahteva za generala Franchet d'Ksperey. koj. ga SKI PK0BL£M".
armada je plazila, von Hueloua v prvi bitki pri Manie ter se vile-,------
ležil« vseh poznejših kampanj v Franciji. Pozneje je bil d'Ksperey stražo revolucije, bi ne bilo nič oni. ki je izvojeval zmago pri Orni in Vardarju ter razbil Kulgarsko presenetljivega, če bi zahtevali in Srednjo Kvropo z enim samim udarcem.	razpravljanje glede zadeve lista-
IV.oMiaja š«- Mangin__Xey sedanje dobe — ki j^ tako pri voilajne skupšine, pre<lno se pred
Verdunu kot v vseh novejših bitkah razkril duha svojega velikega	loži zadevo narodu kot celoti, prednika v časih Napoleona "najbolj junaškega med junaki Vrjetno je. da je veliko zmer-
Dokaz. kako daleč je danes Francija o<l drugih in manj sijaj-	nih v berlinskemu sovjetn g laso
v setllu" in noben	valo proti pr« dlogu Eberta ter za [šepetal, da se plemenita kri Para
zmagovitim genera-	kongres šovjetov. ker so entili. da -lajzarjev 'pretaka i^v Svctkinih
»a zuli. da vstaja, da se -c pripravlja na vsta jo da naredi -pet mir in prr.xico na z.unlji.'"*
Z lUigo'u /.n staro nravdo!" Zikličeta Krištof in Trska na modre besede Matijaževe.
"Res je ", nadaljuje Krištof, "<H-e Matijaž. vi ste mi govorili iz srca. Spoznam, tia ptišteno mi-:te z vsemi stanovi, da niste so-vražnik ^raščakov, ampak samo &ovražaiik oderuhov in pijavk, da vam je le za resnico in pravico. Zato pa najdete v luciii zvestega zaveznik^ in šel bom ]>o vsej <Jo-renjski ter klical graščakoni in ^i so dobre volje, Jni i drže z nami za staro pravdo."
"llog živi in ohrani gospoda Krištofa!" zakliče krojač Trska in pije.
Pa tudi vitez se ni branil rezkega Semičaua ter je. krepko )>o-leiial iz vrča. nepri-1 Le oče Matijaž je pil pomalem t' i" ypet nadaljeval:
"Naša zveza jc že močna ter up::m. da jih ni d«»sti manj kakor dvajset tisoč mož-kmet o v. ki so pripravljeni vsak čas prijeti za o-rož. e za starti pravdo. Naš vojskovodja Cucek je hraber mož in se ■ie ustraši vsakega junaka. Priča-kujo'ii ga v kratkem, in ako se no bo preveč mudilo, jioročimo «ra š*' ta predpust z našo Svet ko. "
Krištc"' pogleda tlc.btdo pri zadnjih besedah in oba sodni ga sta /..-pazila njegovo zadrego. V za-dreei pa je bil tudi Simon Trska, ki je še malo ]K>prej Krištofu za
ka
ter g'.iila t j,-i» luninem
. <Miji«»v« ri j 'i stezi, ko I !e utegnil onaziti kaj
"Mudi so vam <lomov. Ali |ki bi ^-li malo jHivasovat v Klaiulrovo l.išo."
"Vi ste poredjii. Simen! Ali zgodi se vaša volja."
"K. moja jc. da bi še pili."
"A tako! Torej pa bo«li samo
•avi kmetsk#» zveze ti z.dcdim. da 1 NAZNANILO IN PRIPOROČILO svitu ^ tako. Ti si Tni ostala v srcu ii< !	. . r«^../:!^«j .
,,,.■;,.„„.„, .	. . ..	. ... Kojtkom v Clevelandn na/na
pi j.rin-ra. Tl. no izbrišem iz sporinr. la' •	7
: n jamo. ua
oirenj. ki plapola mi oirnjišču. imij	^NTON BOEEK
j vedno v naš,-ni h.i - i :ia G1C4 S'..
naj me izda. ce clair Ave I'-.iua -e mislim kakor govorim Ah. g*»spo ! Kiištot. bo j iin •
je priča moji bose«li. in mesec. ki,Vf^jno ^vet; tatu nn nebu
da ne Burni kaj te. "K.
bo tako, !;akor vi ž»-lit
se nam bližajo. da i»Hde spomlad !" S\-.'tka. :i imp ne ljub'
!za Glas Nan-iledarje, '*i b«
• ■ h
»t-a-
•iii.

P...
(level a
Upravništvo ' ila
moja v d j a. *
.Matijaž Klar.der je samo mol- "L. Svctka. :i me ne ljubiš. Z čal. Naposled pa izpr»»govori J«* dniiri zapisal v tvoje m ce in vstajajo:	an!0 ni več prostora tam. Ali ne.
* Kdaj se mislite zglasiti v gra- Svet k a ' du. gospod Krištof?*'	lu Krištof jo je prijel za belo
"Skoro gotovo jutri. Le pri To- roko ter ji pogledal v o i. ki so bi-.^užne bolest španske
•iia naročnino or tudi za k«i-
om v očanio. N';i r.>da.
roja
ŠPANSKA INFLUENCA.
V sedanjem času
le
oci.
rosni e- in so s«1 povesile. 'Povej. Svetka, poglej
mi
Ocl
mažu bi sc rati še oglasil poprej."'
"Pri Tomažu? Kh. teg-a ne «lo-'nto doma, ampak v gradu, (ira-ščak ga je dal gotovo zapreti, ker mu jo sinoči na cesti povedal nekaj gorkih."
' Kaj poveste! No. potoni bodi- O'eta povprašajte! to prepričani, da ga rešim še ju- "O saj vem Svet tri iz ječe. Zglasiti se moram pri Še vee ti jo obljubil nebesa." novem grajskem vikarju, ki je Svetka zardi. jirišel šele to dni s Koroške in je- "Počakajte! Iložja pota imajo poznat pri mojih sorodnikih na svoja pota."'
razsrjanja influence
morali bi zelo paziti, da se je ob-v varujete. Kadarlioli opazite vne-, tje oči, tok nosnic, bolečine v hrb-ln dvignila je črne tor jih >j»et t"» glavobol, bol udov. mrzlico, povesila	vročico in splošno oslablost, pri-
"Ne jnoreni. gosptnl Krištof! poročamo vara sledeča navodila
.kot najboljše sredstvo za obvaro-Ki a-i vanje proi ti j bolezni: Organje
tisi;
"Torej brez upanj;) naj no g rovu od t ( hI ,"r
(Pride se.)
Koroškem. On mi že kaj pwo, kar L'f> tu Ji vaju zanimalo."
"'Bodite previdni, gospod Krištof. ta novi grajski vikar v«us u-tegno premotiti!"
"Ne bojte sc zame, oče Matijaž! Prisegam pri ziustaivi vaše
I-metske orveze, da se ne umaknem	_
niti za las imojdm in vašim pravicam. Kakorhitro mi sporočite, da Belgijski kralj Albert je dospel v
vspričo
ALBERT V ANTWERPENU.
ti pripravljeni za na pot v i iri Antwerpen
velikanskih
ovacij.
Antwerpen, Belgija, 20. nov. — Kralj Albert je -dopil "danes v Antwerpen. Njegov prihod v mesto ter obhod po mostu se jc slavilo na navdušen način.
nih časov, je ta. da se ne boji več "enega moza Franco* se ne bo obotavljal izkazati čast svojim zrna lom iz strahu, da bi -e kdo njih ive poni u žil prilike ter ponovil vzgle 1 bo tak kongres sprejel predlog u- žilah. To<la .rviti krojač <i brž Na pol con a.	stavotlajne skupščine.	maga iz zadrege:
Nobenega izmed treh francoskih maršalov se ne more sumiti, da Razlika med ustavodajno skup-, IV č * jo Cucek že poiskal dni goji najmanjše sebične ambicije, kajti to so možje povsem drugega ščino ter kongresom sovjetov bi - , nevesto, oče Matijaž'" kova. Sijajni kot so uspehi vojakov in povsem, kar so storili, usp lii bila ta, da bi za prvo glasovali vsi! Ali morda kaj veš za to. si-civilista iu republikanca lieorges Cleiueneeau ja, prekašajo izdaleka ljudski sloji, iločim bi za kongres1 ,nen !'J povpraša K lander skoro slavo vojakov. Kre* Clemencean-ja hi no mogel niti Foeh reški Fran- sovjetov glasovali le delavci, za-j liubosumu ». Zapazil pa jo le p v-eije ter dovesti do nemške kapitulacije v Senlis, ki bo za vedno žive- pošlem v tvornk-ah t-r vojaki. Z dobro, kaj sc godi v IvrLštofovi la v spominu ljudi.	drugimi besedami rečeno bi bila notranjosti, iii zato brž pristavi-
________ '____—---- ustavodajna skupščina demokrn	"	"	i... i . ... i>..
r
•jetov razre-lpiz mu nisem odrel-do ima pa seveda S
Predlog Eberta
zavrnjen
Svet vojakov in delavcev je zavrnil predlog za ustavodajno skup ščino. — Omejen kongres bo od-loil bodočnost Nemčije. — Ras-urjenj« idej ekstremistov.
• \'o. no. saj takti hudo m. !'«>-v veliki ve- tičen in naroden instrument, do- 'vj»ra«:d me je enkrat za Svetko m čim bi bil kongres sovjetov razro-1 iaz mu nisem odrekel. Prvo beso-
Svctka. >:i če se
ekstremni elementi čini.
Poroča sc. da se tudi v dnigili dna naprava nemških m*stih širi agitacija ek-stremne stranke.
"Vonvaerts" poroča, da obsega nemški socijalistični program državno monopolizacijo vseh l»ank ter industrij, ki so količkaj pomembne.
ksen, tedaj sem pri vas. In tudi f k našemu cesarju Maksu jx>j demo. ako treba. On je vitez, da ga je treba iskati, in gotovo ne odreče našim (upravičenim zahtevam.''
"Cesarja mi spoštujemo, ljubimo '. odvrne o*"-e Matijaž.
"Bo«; živi našega cesarja Ma- Tedeumu v katedrali jc priso-k-similjana. pa tudi našegui viteza ;stvoval tudi kralj, ki je pozneje Krištofa!" doda Šinien Trska, ko obiskal različne dele mesta. Prebi-odhajajo iz izbe.	vnlstvo Antwerpena je prenehalo
In kam se ob n vote še nocoj, za ta dan v vsakim delom, da do-ako vas smem vprašati?" vpraša stoj no proslavi oproščen je ter |>ri-Ti-sk«. stopajoč za Krištofom. hod monarha. Nikakega znamenja "Prenočil Imuh v Radovljici. In vojne ni bilo tipuz.iti. Vse proda jutri. ak«j ne še nocoj, .se oglasim jalne so bile odprte ter očividno pri vikarju bratovščine sv. Troji- tlobro založene z blagom, ce. To vam je mož, da malo takih."
"Aha, Plahuta! Ta pa ta! To je moj stari ziKtfiec. Zelo priprost mož ji.*; bil je že v moji hiši. On pa drži z nami, toje res. Žal, da je duhovnik.:'
"No, in če je duhovnik ? Kaj za to '" povpraša Krištof, čudeč se krojaeeviui besedam.
O če Matijaž je .spoznal takoj, da jc Krištof vdan katoliški cerkvi, da.si ne odobrava postopanja in življenja vseh duhovnikov. Zato hitro zasuee besedo:
"Oglasite so torej še za treno-
in izpiranje grla ter nosa s Seve-rovim Antisepsolom, kateri naj se. uporablja raztopljen; vzemite po on del toira zdravila na tri dele gorke vodo. Ko počutite mrzlico ali takoj za pričetkom kihanja, vzemite takoj eno ali dve Severo-ve tableti za prehlad in gripo ter ponovite vsake tri uro, dokler vaša ereva ne pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj, tedaj vzemite kakšno gorko pjačo, da se dobro spotite. Ce se pa še ne čutite boljše, potom pa hitro pokličite zdravnika in naredite vso, kar vam on svetuje. Gore navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete proti influen-ci, zatorej je zelo umestno, da ima te vedno omenjane zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekai*-nali po sledečih conah: Severa's Antsepsol 3f>e., Severa "s Cobl and Grip Tablets 30c., in Severa 's Balsam for Lungs 2"» in .">0e. Ako vam je nemogoče dobiti ta zdravila v vaši domači lekarni, potom jih naročite naravnost od \V. F. Severa, Cedar Rapid, Iowa.
(Adv.)
London, Anglija, 20. novembra. — Berlinski »vet vojakov in delavcev je na živahnem zborovanju sprejel resolucijo proti sklicanju ustavodajne skupščino. — Tako se glasi v poročilu na Exchange Telegraph iz Kodanja. Resolucija pa zahteva nasprotno sklicanje sploineg; kongresa vojakov in delavcev, da "se	I le Zahteva
č nosi i Nemčije".
Predidoče. poročilo je prvo te vrste, kajti kaže gibanje proti skrajni levici v nemški revoluciji. Poročalo se jo, da se je dose-daj berlinski svet vojakov in delavcev upiral zahtevam ekstremi-stov in da je zagovarjal sklicanje: ustavodajne skupščine.
Vrjetno pa je, da resolucija sa-' maposebi ne nasprotuje sklicanju ustavodajne skupščine, temveč naj se pred akcijo
na njem t^» sklepa glede bodo-|predloži Tpra5anje kongresu vseh
• nemških
vojaških in delavskih V poročilu se glasi nadalje, d* »o v jetov. Sovjeti sami, posebno so kaneled Ebert in drugi saner-ip* oni na iztočni meji, so se izrc-, ni na obupen način skuaali izpre-jdli v amiftht, da so proti-bol jse-i da pa so biti vBkZ. Ker se anatrajo ta prednjo

l velikimi množinami ljudstva. ki so pozdravile kralja, jc bilo opazili tudi ansrloške. francoske in italijanske vojno jetnike. Pred kraljem so paradiraii tudi veterani iz sedanje vojno.
Nova moč, novo zdravje, nova čista kri za tri cente.
tek v naši hiši. jaz pa grem nudit	^ko Imate slabe živce, imate boleči-
in počivat v svojo kočo. Truden	ne v želodcu in ▼ letlicah, ako ste slabi,
seru iu čaka me še obilno dela.	isfrpanl, ne morete spati, ako se vam
Bo*=' vas torej grenil j a j, gospod	"Pira' nimate dobrega teka, ako tr-
Krištof, ter vas blagoslovi v vaših	?.ite ^^ ako
početjih! Ostanite mož. kakor ste,	fine V kriŽU- ak° VaS P°g°sto b°"
va, ako je vaša krt pokvarjena, nečista, ostanite zvest naši zasrfavi iu pra- m^ar ne trosite denarja za zdravila, vic-a mora zmagr.ti. Srečno pot!"
lil krepko stilno oče 3Ir.tijae1 desnico mlademu vitezu.	i
"Viter.i smo in ostanemo!" odvrne Krištof.
iJatijaž se je vrnil v svojo kočo. Krištof in krojae sta se poslovila pri Klandrovih.
V tem, ko se jc krofasti krojač i sukal okrog otrok in jih dražil, je ; Krištof slonel ob ognjišču in iz- f
praaeval Svetko to in ono. Na vsa k*teri ne Poznate, temveč poSijite nam
vprašanja mu je ravnodušno od- T*®
. , „ *	.ml vam bomo s obrano poŠto povsem
gwarjala. Ko pa jo povpraša: ^^ ^ ^res vaške obveznosti od 4'Ali bi fi meni dala svoje sree.! vaia strani poslsU na5e popolno ls a-Svctka tedaj je doklica začu- stfh, sdravilnih tmr sestavljeno prl-deno pogledala in molčata.	Kodno sdravila
AH bi, Svetka?" vpraša jo vitez še enkrat
Vi se norčujete k mene, graj i NuloT. ju^ro LABORATORY, ski gospod! 4.	>M UM BMd K PITTSBURGH.
Nikakor ne, Svtiticat Prt m- FA,	_	_
Oženite se
Pošljite nam sneno EN DCLAR in poa'ali vam bomo popoln 2rnitvanzki katalog * natančnim opisom, SLIKAMI, imeni in naslovi rr.no-Bih dzkiet in nekoliko odov. ki ist-ejo dobretra ni poltenega moža. I^ihko »ami pipete in sklenete »rečen zakon. Mi »mo zmožni »tonti polteno in dovoljeno posredovanje, zato n<- Sledite dolarja, kf-j" posredi med vam* in ZAKONSKO SREČO.
Piiito ie dane« r*:
RELIANCE P. CLUB
Box 379	Los Angeles, Cat.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAWOt
638 Peno Ave.. Pittsburgh. Pa
ano sarsrus
juvtto
Dr. Hour U s*f-flinSM til
I2s« 1 Plttsfcw*«. W tmm lt-U»t»o mkM v aCrtTia-aKt
Mi. wr«t.
krrt »«r»Tl eiTltlm IK, kl si 1* In BrlML C* MM »&aolf *U
■rls. l^«li»)> las, yriSto fell Hm tekmito.
wtSL Kakor hitro oyulM, aftialnl« mšrmrfm. mm Itkal rs« srMMa la Urn Taas aw *
■ biv^ 'si . .. ... .. .. -..............taMi« . - .
Zadnji redbiqe Meatbsrthier
HTAS NARODA, 22. NOV. 11718. -e—■ —
Spisal Jean Earaean. — Za "01m Naroda" priredil J. T.
(Nadaljevanje.)
t t NAZNANILO IN ZAHVALA. NAZNANILO IN ZAHVALA. NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo pri- Tužnim sreem naznanjam vsem j Tužnim sreein naznanjam vsem! jateljeui, znancem in sorodnikom sorodnikom, prijateljem in znan-' sorodnikom, prijateljem in znan-/alostno vest, da je dne 1». novem- eeni žalostno vest. da je po kratki eem. da mi je umrla moja /ena oz. j bra ob S. uri zvečer po kratki in in mučni bolezni tzt vedno zaspal mater
mučni bolezni, previden s sv. za- moj pre! jn bi j en i soprog, cz. oče 4. ROZI ŽLAJPAH, roj. SAMEC, i
—	Nina! — je vzkliknil, izstopil in pozdravil prijateljico.	kramenti, v Gospodu zaspal moj otrok	dema iz fare Stroge na Dole«j I
—	O, Nina! — je ponovil, ko je pritisnil deklico na sree — kaj ljubljeni sin. oziroma brat	JOŽEF XRAUTBERGER. -kom. ftara 37 let. Cmrla je za in-se je zgodilo? — Kaj pomeni vaša brzojavka! JOSEPH QKRMTK. Star je bil 35 let. rojen v Za- flueneo. Tukaj zapušča mene ža-
—	Pojdite z menoj — je rekla in ga pove-lla s svojimi lepimi Dne T. novembra je žel zdrav in eradu pri Celju na Štajerskem.\\ujoeega moža in 4 otroke, stare iokami, ki so se tresle same sreče, v gozd.	vesel gledat demonstracijo, ki se Umrl je 14. novembra oh 2. uri 16, 10. T in 1 leto.
—	Torej me res ljubite, gospodična Nina? — Torej me ljubite? je vršila glede vesti o miru ali popoldne; pogreb se je vršil 16. Tem potom se lepo zahvaljujem Moj Bog. kakšna sreča!	končani vojni, toda komaj je pri- nov. ob 4. uri popoldne na katoli- vsem. ki so nas obiskali ter tola
—	Tudi jaz sem srečna — je jeeljala. d očim so ji tekle iz oči' iel na liee mesta. že se razleti škem pokopališču v Franten».< u. ž:ii v tako težkih trenotkih in jo I debele volze \ e^elja. — 1 to jim se pa. da ta moja sreča ne bo dolgo ea- bomba ki je zahtevala 4- > žrtev; Kansas. Bil je član društva l&oan*. spremili na pokopališče, kakor sa trajala. — Objemite me še enkrat in me tesno pritisnite k sebi. j ril, da je bil tudi on med njimi in F>o!ina št. *>2 SNPZ. in član dru- tudi za n«xlarjene vence. Vzemite m»* - seboj, da lie bova nikdar več ločena. — Obranite me. «ra poškodovalo tako nesrečno, da štva Proletare- št. 50 si>I*Z.. ka- Uanjkr. je bila pri društvu Slo-
—	Preti kom T	ie 2 dni kasneje umri v bolnŠ- terima se iskreno zahvaljujem za venske IVibrodelne Zveze štev. C
—	Pred vašim >trieem in morda eelo pred mojim očetom.	,niei.	obilno Vtleležbo. ko so »u spre.mil« Slovenski Dom.
Zatem je znprla oči in mu začela pripovedovati v*e, kar so j*-j Rojen je bil v New Cartle. Pa. k večnemu počitku, do katerega podi ji lahka žemljica, v miru <gCKlilo.	Star je bil nad lfi let in prav mir- sa je nemila smrt poklicala. Na-'
Priznala je. da je storila velijo krivico, ker je hotela dobiti za nega in dobrega značaja. Najtežje dalje se zahvaljujem v prvi vrsti moža gos|M>dn Saveriia. ker mu je tako lepo razpredla mreže in se je, ker mi je kruta smrt pred le- John Žclezniku. ki je največ pri-je skesala v i-tem trenutku, ko bi >e imel vjeti vanje.	torn in pol ugrabila moža in sedaj pomogel v uri žalosti: ravno tako
Prav nieesar ni »krivala. Povedala mu je. kako sta se izpreha- oa š»* najsllarejšega sina.	zahvaljujem Frank Kovačiču.
jala po gozd:« kako je govoril žnjo m kako jo je zasnubil. Tudi oče- Tem potom se najsrčnejše za- ki je skrbel za sijajni pogreb; tovih besed mu ni zamolčala, ko ji je rekel: — O. tudi ti ga bos lju- hvaljujem tistim, ki so me tolažili nrdalje se njima zahvaljujem /a Siila. — (n k<» je ]>onovila te njegove besede, s*- je s tresočimi roka- v času izgube sina. Lepa hvala krasne venec, ki sia jih darovala mi oklenila njegovega vratu.	rojakom iz New Castle za ki a sne in položila na njegovo rakev. Na-
na/; poči *a!
Žalujoči ostali: Frank Žlajpah, soprog. Frank, Stanislav in Albert,
sinovi
P. O Box	Euclid. Ohio.
(22-23—11)
SLOV. DELAVSKA
Oa»aiTljwfa> 16. (VfUta IMA.
PODPORNA ZVEZA
lokorporiru&a 22. april« i«0* v državi Pmi '
-i i
segam vam. «la <ra ne bom. Nikogar drugega ne bom rada imela ra- Karrella za kivsui vence, posebno ku ki je tudi p rili it cl. nam poma-zen Vii*«. — Ol moj Hog. brez va> ne morem živeti. — Pred šestim pa nekaterim mladeničem, ki so gal ter nas tolažil v uti žalosti; ledni hi mi sirer zadostovala ljubezen vašega strica, toda sedaj, se- -.n\\ poleg njega. Iskreno se za- hv-ila tudi John Dobra veu in d ruda j, je prepozno. — Od onega »'asa. k«» sem se seznaila z vami, in po- hv.-<ljujeiu družini Z«-rial iz < leve- "jm, ki so prihiteli s svojimi avto-sebno od onega trenutka, ko -te me vprvič poljubi'i. *,eiu prepriča- ialKla za prekrasni venec in tolaž- mobili ter pel j rli vse ljudi, ki so na, da bi takoj mrtva zgrudila. «"-.• bi me kak drugi mož k i polju-. jj0 Hvala tudi vsem tistim, ki so prišli na njegov pogreb, bil. — Kaj ne, saj je tudi vaša želja, da va> vedno ljubim, vedno in j j,a sprem'li k večnemu počitku Itanjki zapušča v «tarem kraju večno? — Kaj ne, da ne boste nikdar zapustili svoje uboge Nine T	novembra.	očeta, mater, dve sestri in brata
Po teh besedah je naslonila svojo glavico na njegovo rame, za- -pj drafti sin in brat. p:, sladko kateri je že dve leti pri vojakih; prla oči, tla je je lahko poljubil na trepalnice.	i spavaj v ameriški zemlji! Bog da. tukaj pa zapušča ženo in 4 nedo-
■nkrat vidimo nad zvez-
Žalujoči ostali: Uršula Germik, mati. Mary omožena Okorn, sestra. John, Frank in Martin, bratje.
1022 S. Jefferson St., '22-22—11 "s New CastUe. Pa.
Mihaela je njeno pripovedovanje zelo presenetilo. To<la njena i .i;l nežnost je tako oživila njegovo srce kot vonj kake tuje cvetlice. Mor- ]a,ILj da navadne dekleta, k^ so vajena sreče in obdarjena z vsakovrstnimi j naravnimi darovi, niso zmožne take ljubezni. — Toda gospodična Montberthier, ki se je smatrala samo sebe za grdo. dočim je bila v resnici nebeško bpa, je z nenavadnimi besedami izražala svoje veselje in svojo /adovoljnost. Sram jo je bilo. ker hodi malo drugače kot naravno in dobro razviti ljudje. Toda ne rečemo preveč a ko pravi- j mo. tla je ta napaka le poveličevala njeno lepoto, da jo je delala še ! bolj pikantno kot je bila v resnici.
Ko jo j.* poljubljal prijatelj, se ji je zdelo, da je podobna zavr- ' ženi in prokleti ženski, kateri so se naenkrat odprla pred očmi sveta nebesa.
—	Tudi jaz ne bom nikdar nobene druge ljubil razen vas — ji je zatrjeval mladenič. — Čutim >e močnega in sposobnega za velike stvari. Ce vas dobim, sem zmožen ob vaši strani kljubovati celemu svetu. — K vašemu očetu bova šla. gospodična Nina in mu bova vse povedala. Morda se nama bo posrečilo ganiti ga.
—	Da, ] ojdiva takoj — je odvrnila deklica in ga prijela za roko.
—	Oh, kaj če bi mi izročil vas. kljub temu. da sem tako reven Tako bi bil zadovoljen, da bi mi ne bilo treba dolgo čakati sreče. — Moj stric bi mi seveda pokazal vrata in bi me razdedinil, toda kaj1 me briga to! Delal bom in ne bom izgubil poguma. Ob vaši strani b-mi bil vsak trud malenkosten iu moja dela bi mi gotovo prinašala \elike dobičke. V Anglijo bova šla. kajti tam se mi obeta boljša bodočnost. Tamošnji ljudje so preveč navezani na svojo preteklost in j -vsled tega ima bodočnost vsakdo, kidor je priden in neustrašen. — Da, Nina. na Angleško bova šla in delala tam vstrajno kakih dvajset let. ln ko bova bogata se bova vrnila, da se bova tukaj v vašem gozdu poti vašim krasnim drevjem postarala. Pod tem drevjem, ki je zakrivalo najino ljubezen. — Oh. če bi dal vaš oče dovoljenje!
—	Ne bojte se! — je odvrnila Nina. ki se je opijanila vsled teh j *ecev.
besed. — On bo dovolil. — Le hitro! _ Sedaj je najbrže e doma. Najlepšo hvalo izrekam za vso
Hitrih korakov sta odšla skozi gozd. kateremu je že začelo odpadati listje.
Po par minutah sta že bila pri gradu.
—	Kje je gos p« »d grof!--je vprašala Nina perico.
—	V zeleni sobi. gospodična.
Šla sta po stopnicah, kajti zelena soba je bila v prvem nadstropju. /e na stopnicah sta -li.šala udarec kladiva.
Kaj vendar lelajo? — je vprašala deklica presenečena, ko je < pazila vrhu stopnic delavca v beli bluzi.
Mihaela je odvedla v majhen >«»*ednji salon, dočim se je sama odpravila v zeleno sobo.
Toda ta soba je bila samo po imenu zelena.
Grof je dal odstraniti zelene tapete, s katerimi je bila obita ter ! j.h nadomestil s temnejšimi.
Ko je vstopila Nina. se mu je razjasnil obraz.
—	Zate delam, hčerka* — No. kako ti kaj ugaja? — Ali ni bolj-j še tako? — Postelj Jeana Goujonsa bo kakor nalašč za oni kot. —• Sem bom pa postavil renesančni kamin. — Prilunlnjega tedna bo taki kamin prodan na dražbi v hotelu Drouot. — Pravzaprav bi pa ne! smela nocoj priti. — Boljše bi bilo počakati, da bi bilo vse gotovo, voja spalnica 1m> kraljevski urejena. — Prepričan sem, da bo tudi A rman d zadovoljen s tem. — Toda povedati mu ne smeš ničesar, da bo bolj presenečen. .
rast le otroke, <m1 katerih je naj-( mlajši star G in najstarejši 1J h*t. s Počivaj v miru. drairi soprog in oče, lahka naj t.i bo ameriška gruda!
Žalujoči ostali: Fanny Krautberger, soproga.
Joseph in Ernest, sina.
Mici in Louise, hčeri. Franklin. Kans. 17 nov. 191?.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S težkim in žalostnim r.reem naznanja m. da smo izročili materi t črn; zemlji telo ranjke soproge oz. matere
MARIJE TATJČAR
•n obenem mesecev
I ni Še dva novorojenčka, ki sta ži j vela. ko sta prišla na svet, samo po 10 minut. Težka je bila ločitev. ali Bog hoče tako.
Ilanjka je bila stara 2^ let, rojena Marija Kocin. Rod la se je a Plani"i nad Cerknem na IVi-morskem. V Ameriko j«* prišla
NAZNANILO.
"3W Za takojšen nastop se išče UREDNIK in UPRAVNIK.
STALN \ SLI ŽBA. Ponudbe z o-znnčbo plače, k.itero se pričakuje, se naj pošlje na; SLOVENIJA, 3S3 First Ave.. Milwaukee. Wis.
(22-25—11)
Rada bi izvedela z^i nasllov svoje-e:> brata KAROLA LEVSTIK, doma iz Ribnice. Njegovo zad nje pismo sem dobila pred devetimi leti iz New Yorka. Prosim ako kdo ka j ve o njem, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se psi «ani oglasi svoji sestri: Mrs. Marv Ažman, 200 Jackson St.. Juliet. III. (22-25—11)
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam članom društva Slovan štev. 15 SDPZ. v Soprisu. Colo., da se vrši letna in trimesečna seja v nedeljo 1. de ( cernbra. Zato naj se blagovole vsi j člani v polnem številu vdMežiti,
Sedeži Johnstown, Pa,
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'd., Cleveland, Okla Podpredsednik: JOSIP ZOEKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St., Johnstown, Pa
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, 634 Main St., Johnstown, Pa.
2.	Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street. Cooemaugh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, G5ft2 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. 1). 2, Box 27, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERXEL, Box 95, Willoek. Pa.
1.	nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1 Orab St., Nam rej illll, N. S. Pitts-
burgh. Pa.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tb St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral. Kana.
1.	porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bononga. Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 1-ith St., Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. ORAHKK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO:
MtILAS NARODA", 82 Cortlandt Str-et, New York City.
Cenjena društva, oziruma njih uradniki s« ulj tulim prošenl. i>o5UJ&ti dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. I»enar naj se i>o«lJe edino potom Toštnih, E i. presnih, ali Banr-nih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih C*»kov. NakaznU-e naj se
naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust & Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim jjoročiiom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to iu-ininloina naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje (»opravi.
VABILO
na bazar ali cerkveni semenj 7.
igrami, peljem in plesom v South Side Turn Hall, National Avenue, | rued 2. in 3. Ave., West A)lis, Mi' waukee. Wis., v sredo 27. novembra, začetek ob 7 uri zvečer, te? na praznik Zahvalnega dneva 28 novembra (Thanksgiving Day), začetek ob 1. uri popoldne 111 ob 7 uri zvečer. K obilni vdeležb: vljudno vabi Cerkveni odbor. West All is Milwaukee, Wis. (22-23—11)
Iščem RUDOLFA (HlKl'.ZA, p«-domače Kra jač iz Prezkla. (f še živi, naj s«* <-irla>i uk,, ue, 'io«/ 111 i i < la j pokirj. Midva da.j {»odpisana sva mu poslala denar za dolg, a nisva prejela nobenega potrdila. Zato prosiva, <la se oglasi, ali pa ako kdo ve za njegov naslov, naj ga nama blagovoli naznaniti. — Vid Tope in Frank Ožbolt. 932 Kast :>'{rd Street, Chicago, 111.
(21-23—11)
A'sem sorodnikom, prijateljem ! ker imamo rešiti
več važnih roči
K znancem naznanjam žalostno in obenem voliti novi odbor za 1. i vest, da je dne 3. novembra ob	Tud: članom, sta nuj očim v
tudi prvega njenega ^ zve:.er 2a vedno A moj ss„Barit(; iu Yankee, N. Mex.. na-stareca sina. potem'^	'	'
.<i::'njam, da se, ako je le mogoče.
JOHN STIFTAN,	vdeleŽe v polnem številu; v teh
pedomače Količek iz Vira pri!dveh naselbinah stanuje polovica Domžalah na Gorenjskem. Vzrok I članov, '"'lanc v okolici Soprisa smrti je l>i!a španska rntluenca in | opozarjam, da naj ne pozabijo na :»1 j učn i ea. Ranjki je bil star 57 let jto zadnjo sejo v tem letu; kdor .11 zapušča mene svojo hčer ter 2 se seje ne vdeleži, bo kaznovan z
sin;!, v stari domovini pa svojo ženo. enega sina ter dve hčeri, ozi-
pred -V leti. Tukaj zapušča mone „onia mater hrata Antona ter M1. Žalujočega soproga ter dva sme- stri Tvano m RezQ
va. eden star 1 leta. drugi 10 mc-
Lahka naj mu bo ameriška žemljica !
Žalujoči ostali: Marv omožena Kokal, hči. John in Frank, eina.
globo ; izvzeti so «'.mo bolni. S sobrat^kim pct;dravom
Josip Bubnič, tajnik.
VABILO
na plesno veselico, katero priredi podporno društvo " Združeni Slovenci*' v soboto zvečer 23. nov. v
i društvenih prostorih 11a IS Seelev
pomt»č ob zadnji uri gospema Mariji Oblak in Mariji Pivk. kakor
tudi vsem drugim, ki so mi prihi- Obenem pa prosimo vs«
teli na pomoč. Six-no se zahval ju- kaj dolgujejo da se v kratkem j ostala bratska društva ter ostale jem tudi za venec drustvenikom
Prešerna št. 44 z napisom SDPZ..
ki mu i St., Little Falls. N. Y. Vabimo vsa
nod katero je ranjka spadala.
Ljuba žena. da se vidimo nad zvezdami!
Žalujoči ostali: John Taučar, soprog. Johnny in Franky, siin'-ka. Cliff Mine, l a.. 17. nov. 1918.
t
prijavijo na naslov r Joh Statvi, rojake in rojakinje, da se te naše 1234 Norwood Rti., Cleveland, O. J veselice mnogobrojno vdeleže. Začetek točno ob 7. uri zveeečr. Za dobro postrežbo ie najbolje preskrbljeno. Igrala bo slovenska narodna godlia. Za obilni poset se toplo priporoča in se že vnaprej zahvaljuje odbor.
Frank Mala vasic, tajnik. P. O. Box 327, Little Fails, N. Y. (18-19—11)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sreein naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem žalostno vest, da mi je umrla sop rosa
JERA MATK0.
Ranjka je šla dno 8. novembra
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-i zdrava in vesela >pat. Zjutraj je
ceni žahist 11 o ve*t. da nam je ne-	c'h« peč kurit in je polila z oljem
mila sni rt iztrgala iz naše srede	tvr podžgala. Toda na nesreče
; soproga, odroma očeta	°lje v kan vi se je vnelo, kanvo
To je govoril grof s tako mirnim in prepričevalnim glasom kot ANDREJA ČUFER	razneslo, goreče olje jo je pobriz-
da bi bilo že vse pripravljeno za ženitev. j dne 10 novembra 1918 Rolehal	galo, da je naenkrat stala vsa v
—	Pojdi seni — je odvrnila dckliea. — Tukaj je nek gospod, ki i je na influenci skozi dva tedna,	plamenu. Dobila je tako hude pobi rad govoril s teboj j nakar je tudi podlegel. Pokojni	škodbe, da je šc samo 24 ur žive-
—	(_»os ped ? — se je začudil grof in dvignil roke. — Kaj hoče od j je bil star 39 let. Rojen je bil v	'»r nakar je v strašnih bolečinah mene? — Ali ne vidiš, koliko dela imam? — Vse to mora biti goto-j Tolminu na Primorskem.
vo, predno odpotujem v Belgijo. — Veš kaj. reci mu, da me ni doma.
—	Toda gospoda moraš na vsak način sprejeti, oče.
—	Kdo pa je?
—	Bos že videl.
—	Morda jc tvoj zaroienec?
—	Oprosti oče, da, to je moj zaročenec — je odvrnila napolslišno, da bi ne slišal delavec. — To je moj pravi zaročenec, oče. — Poslušati ga moraš, kar ti bo povedal.
Grof Montberthier ni razumel teh besed in je bil prepričan, da ga čaka gospod Saverne. — Silno se je pa začudil, ko je opazil pred seboj gospoda Valina.
—	Kako je pa? — Kako je pa? — je vprašal svojo hčer.
—	Saj sem ti povedala, da hoče govoriti s teboj moj zaročenec. Moj zaročenec je gospod Mihael Valin. — To je edini mož, katerega ljubim in s kateiim se bom poročila. — Gospod Valin me bo zasnubil, in če ljubiš »vojo hčer, oče, gotovo ne bodes odklonil. — Gospod Valin, ne liojte se. — Moj oče je dober čl vek. Usmilil se naju bo. — On mi ne želi ničesar slabega.
Mihael je bil zelo bled. — Gospodu grofu nikakor ni mogel pogledati v očr. — Tudi Nininemu očetu j« bilo nekako tesno pri srcu.
—	Gospod — je rekel in jezno pogledal svojo hčer. — Žal mi je, ker mi niso znana vaaa čustva. — Torej vi ljubite Nino?
—	Da, gospod, grof — je odvrnil Mihael s priprostostjo in ponižnostjo šolarja.
Tukaj umrla.
zapušča žalostno soprogo s 6 ne-dorastlimi otroci ter enega brata. Pogreb se je vršil 11. novembra na katoliškem pokopališču v St. Paulu, Minn
Tem potom se lepo zahvaljujem vsem, kateri so ga spremili k zadnjemu počitku. Priporočam ga v blag spomin.
Tebi pa nepozabni soprog in oče. bodi lahka ameriška zemlja, počivaj v miru!
Žalujoči ostali: Therese Čtafer, soproga. Andrew, Paul, Leo, John, sinovi. •KTnpia in Dora, hčerki.
Frank Cnfer, brat. St. Paul. Minn.. 18. nov. 1918.
Zakaj hočemo Slovenci kradjo? Ker smo bili od nekdaj demokratični, kar m fMB>mw med seboj plemstva. — To je dokifsnn v Sanka "Periavje o
(Dalje prihodnjič.) J U LJ! | ^ Al
Ranjka je bila doma z Otoka, fara Bočna na Spod. Štajerskem. Rojena je bila 31. decembra 1892. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga, dva otroka, eno sestro in brata, ki je pri vojakih, v starem kraju pa 3 sesstre, očeta in mater. Pokopali smo jo 12. nov. na katoliškem pokopališču St. Brendan's v Rlkinsu. \V. Va.
Na tem mestu se srčno zahvaljujem vsem. ki so mi kaj pomagali in tolaiili v urah žalosti ter raznjko sprenuli na zadnji poti. Priporočam jo vsem v blag spomin.
Tebi, ne pozabi jena soproga in mati. bodi lahka žemljica in v miru počivaj!
Žalujoči ostali: Frank Matko, soprog.
Frank in Vietor, sinova.
Harding, W. Va^ Box 66. (21-23—11)
Cenik Knjig
katere Ima t zalog*. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Certtandt St. New Yerfc. N. I
POUČNE KNJIGI: Ahaov nentfko-angL tolmač veeaa f—JB0 DomaB adravnlk mall Hitrt ragonar (
Želim izvedeti za mojega svaka ANGELO MORELAZ. On je beneški Slovenec, star kakih 35 let. Pred 4. leti je bival pri meni v Chicagi, potem je pa odšel v Iselin, Pa. Ako kateri rojak ve za njegov naslov, naj mi gn blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa [(20-22 sam oglasi, ker mu imam poro-
fščem mojega prijatelja JOITXA
TOMŠIČA, podomače Kralj iz vasi liač pri Knežaku na Notranjskem. Prosim ga, da se »ni hitro oglasi, ker mu imam nekaj važnega pisati. Mislim, da se nahaja v Primero. Colo. Moj naslov: M. Vilhar, 120 Mentoda St.. N. Pittsburgh, Pa. H)
eat i več važnih stvari. — John r~.
M oh ar, 1925 West 22nd Place,
Chicago, 111.
(21-22—11)
Zelirn izvedeti za naslov svojih bratrancev .JOHNA. PETRA in FRANKA JANČIGAJ, doma iz Mengša na Gorenjskem. Bivajo nekje v New Yorku. Bili smo skupaj pred petimi leti tam. Prosim rojake, ako kdo ve za njih naslov, da mi naznani, ali pa naj se sami javijo, ako ta oglas čitajo. na naslov: Peter Kopitar Box 112, Yukon, Pa.
Iščem svojega brata FRANKA ŠIRSEK. doma iz Koprivnice. Pred dvema letoma se je nahajal v Youngstownu ali Cleve-landu. O. Nadalje iščem ANO SAIiOLIČ. Rad bi izvedel za naslov teh dveh; če kdo ve. naj mi naznani, ali naj se pa sama (20-22—ltj
oglasita na moj naslov: Miško____
Širšek, 520 Sovor St.. Mislia-
\vaka, Ind.	(•>!.->:}_] 1)	M izvedel za naslov svojega
brata ANTONA MIKCLIČ, podomače Mehele, ki se nahaja nekje v Pennsvlvaniji. Prosim era. da se mi javi, ali če pa kdo drugi ve. da mi naznani njegov naslov. — Frank Mikulič. John Knaus Camp, Newberry, Mich. (20-22—11)
Poljedelstvo Sadjereja v pogovorih Slov. angL ln aagL slov. Veliki »lov. gag. tolmaS ZABAVNE IN RAZNE
H-JO
F-JO
fSLfiO
Dve Salolcrl: Mčazlljera
ta -Trije fcntor PoatreBta bolnikom Trtna ni ln trtenj Vojna na Balkan IS
•-J0
VABILO
na plesno in zabavno veselico, ka
tero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Conemaugh, Pa., dne 23. novembra 1918. Tem p<»-tom vljudno vabimo vse člane in članice ter tudi vse ostale rojake in rojakinje iz okolice, da se blagovolijo vdeležiti omenjene veselice ter nam pripomorejo do bolj-šesra uspeha. Igrala bo izvrstna urodba pod vodstvom Mr. Viktor Navinšeka. Vstopnina za moške 50«1, dame in otroci so vstopnine prosti. Začetek ob 7. uri zvečer. Za dobro in obilno postrežbo bo skrbel v to odbrani odbor. (21-23—11)
Tščem svojega brata FRANKA ZADNIK. Doma je iz Prcgarja na Primorskem. Kdor zna za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu l>om zelo hvaležna, ali če sam čita, naj se mi oglasi, ker poročati mu hočem o smrti najinega svaka A-lojzija Krmestabo. — Mary l>e-kleva, Box 93, East Hiawatha, Utah.	(21-23—11)
Dr. LGRENZ
EDIHI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPEOUAIJST
844'Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
MoJa otroka Je adravUenje akntnlb In kroaieath bolnanl, laa •am 9a adravlm nad 23 let ter tmam akninje r vaeh bolexnlh la ker nam iloreniko, mte vaa morem popdooaa razumeti in apo-■wtl vaio bolesen, da vas oadravtm ln vrnem moC In adrtTja Skoal 23 let aa pridobil pooebno akoSnjo pK adzavljenja moikik Inliail Zato n aorato popolnoma aeneotl na awe, moja Ark pa K da vaa poopnlanam oadnda. Na odlaJaJta, ampak pridite «»
▼ grin, iapadaaje laa, boleClne v
desni v mehurju, Vwllrak, Jetrak katar, alato tUo, navdubo itd. ■n ae: V poaedeljkik. čredah in petkih od I. ni afatraj do S. popoidaa. V torklli. Četrtkih in sobotah od Si are atabaj do & are sveCer, ob aedrtjah pe do 2. are popoldne. — Pa
K L m adravtm. Pridi ts uwilmo Ne pnsahlta tam la sulot:
. L0RENZ, 644 Pran are., Pittsburgh, Pa.