Naročnina meaečno 12 Lir. cb možem« •tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir Ček. rad. Ljubljana 10.650 ca naročnino ln 10349 ca inaeraU. Podružnica! Noto mecto. Izključna pooblaSfenfca ca oglaševanje Italijanskega ln tujega Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC Izhaja v.ak dao (JatraJ ruta poaedel|ka ia dneva po prazniku. B Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. n Redacione, Ammlnistrazlonei Kopitarjeva 6, Lnbiana. 1 g Telelon 4001—«005. | Abbonamenti: Mete 12Llrai Estero, meta 20 Lire, Eduuona domenica. anno 34 Lire, Ejtero 50 Lire. C. C Pj Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per la in.erzioni. F11 i a I e l < Novo meato. Concesslonaria esclualva per la puhhllclti di proventenra italiana ed estera: Unione PubbliritA Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo It. 726: Ameriška križarka zadeta Italijanska podmornica je v Atlantskem morju torpedirala ameriško križarko razreda »P ensacola« - Letalski napadi na Tobruk, Gambut in Malto Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Močno delovanje Osnega letalstva v Cirenajki, kj. r so bila hudo bombardirana nekatera središča v sovražnem zaledju. Eskadrile strmoglaveev so metale bombe vseh kalibrov na naprave v Tobruku. Nemški ictalei so v bojih sestrelili 2 angleški letali. Neka naša močna skupina lovskih letal j.-> z uspehom nenadoma bombardirala letališče v G a m b u t u , kjer ic bilo pripravljenih za vzlet 25 »Curtisovc, od' Katerih so bili nekateri zažgani, vsi ostali pa težko poškodovani. Italijanski in nemški bombniki so ponoči in podnevi bombnrdirnli letališče jia Malti in lovska letala so zbila 2 »Spitfireja«. Med dn"vnimi operacijami se dve naši letali nista vrnili. Zadnjo noč je sovražnik v dveh valovih z bombniki napadel Mesšino. Metal je razdiralne in zažignlne bombe. Znatna škoda je nastala na stolnici, nn kraljevi univerzi ter na nekaterih zasebnih hišah. Dozdaj so našteli med civilnim prebivalstvom 7 mrtviih in 9 ranjenih. Ranjenih je bilo tudi 7 mornarjev. Eno letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba, je padlo v morje. Zadržanje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano. Ob zori dne 21. t. m. je naš« podmornica pod poveljstvom poročnika vojne ladje Oian-franca Gazznn? napadla v Atlantskem morju in 7. dvrma torpedoma zadela severnoameriško križnrko razreda »Pensacola« (9100 ton), ki je spremljala konvoj. Delovanje osnega letalstva v Sredozemlju 0d septembra do maja je angleško letalstvo zgubilo 1391 letal Berlin, 27. maja. AS. Glavni slan Oboroženih oil je podal zanimiv pregled o delovanju Osnega letalstva na sredozemskem bojišču v zadnjih mesecih. Med drugim se vidi, da je angleško letalstvo imelo izredno visoke izgube. Anglija je morala zadnje mesere pošiljati vedno nove eskadrile lovskih letal v Sredozemlje. Letalsko oporišče na Malti, ki je predstavljalo resno nevarnost za plovbo po Sredozemlju ter po okoliških obalah, je bilo skoro popolnoma izločeno v celi vrsti neprestanih napadov na Malto. Danes lahko plujejo ladje v Severno Afriko prosto in varno, ne da hi se jim bilo treba bati napadov angleških letal z Malte. Tudi nad Severno Afriko je angleško letalstvo že izgubilo vsakršno upauje na premoč v zraku. Od septembra preteklega leta pa do sredine maja 1942 je sovražnik izgubil na sredozemskem bojišču 1391 letal; 588 letal je uničilo nemško letalstvo, 803 pa so uničile italijanske letalske sile. Nemci so v letalskih bojih sestrelili 378 letal, 62 jih je uničilo nemško protiletalsko topništvo, ostanek pa je bil pokončan na letališčih na Malti ter v Severni Afriki. Od 378, ki so jih Nemci sestrelili, je bilo 135 lovcev tipa »Curtis«, 78 tipa »Spit-firet, 86 tipa »Hurrieane«, 50 dvoinotornih letal, večinoma tipa »Bristol-Blenheim«, ena ameriška leteča trdnjava, ostala letala pa so bila različnih drugih tipov. Italijanske letalske sile so uničile 518 angleških letal v Severni Afriki, 265 pa na raznih drugih bojiščih v Sredozemlju. Boji pri Harkovu Berlin, 27. maja. AS. Od 17,—23. maja je nemško in italijansko letalstvo po poročilih uradne nemške poročevalske agencije sestrelilo 308 sovjetskih in 118 angleških letal. Tako je bilo v enem tednu uničenih 426 sovražnih letal, kar dokazuje veliko premoč Osnega letalstva. Berlin, 27. maja. AS. Amreiški list »Newvork Times« piše, da je za bitko pri Harkovu najbolj značilno dejstvo, da so v nemškem žepu obkoljene zelo velike sovjetske sile, ki skušajo prodreti obroč z vsemi razpoložljivimi sredstvi, toda li poskusi le slabe položaj obkofjenih armad, ker vedno bolj izgubljajo možnost svobodnega premikanja in ker jih nemško letalstvo sistematično ob- Težave s prehrano v Turčiji Ankara, 27. maja. AS. Turški ministrski predsednik je imel v narodni skupščini govor o težavah 6 prehrano prebivalstva. Odkrito je priznal, da sedanja državna organizacija ne more zadoščati na-' stalim novim potrebam in da jo je zato treba .popolnoma spremeniti. Ministrski predsednik je sporočil, da so že 6koraj končane določbe o maksimalnih cenah za vse vrste življenjskih potrebščin in da bodo uvedli tudi racioniranje, če se bo izkazala potreba. Na vprašanje predsednika parlamentarne skupine neodvisnih poslancev, kaj bo z državnimi uradniki, ki so poročeni s tujimi državljankami ali obratno, je ministrski predsednik izjavil, da je v turški državni upravi le 150 državljanov poročenih 6 tujci. Pripravlja 6e zakon, ki bo uredil vprašanje porok državnih uradnikov za tuje državljane. Ankara, 27. maja. AS. Narodni skupščini je bil predložen v odobritev zakon za uvedbo davkov na izredne dohodke. Veljavnost zakona 6e bo raztezala tudi nazaj do leta 1939. Smrtne obsodbe v Bolgariji Sofija, 27. maja. AS. Kasacijsko sodišče v Sofiji je včeraj potrdilo 11 smrtnih obsodb, ki jih je pred časom izreklo posebno sodišče zoper •dr. Dimitrova, angleškega državljana Normana Davvisa, tiskovnega odposlanca pri bivšem angleškem poslaništvu v Sofiji, Srba Dušana Pet-koviča, tiskovnega odposlanca pri bivšem jugoslovanskem poslaništvu v Sofiji ter tri druge srbske uradnike pri-bivšem jugoslovanskem diplomatskem zastopništvu v Sofiji in pet Bolgarov. Vsi so krivi, da so vohunili ter organizirali atentate v Bolgariji. Kasacijsko sodišče je obsodbo spremenilo v toliko, da krivi Angleža Normana Davvisa ne le sodelovanja, temveč kot glavnega pobudnika in organizatorja vseh zločinskih akcij. V Londonu se zopet posvetujejo Bern, 27. maja. AS. Iz Londona poročajo, da so prišli v Anglijo general Arnold, šef letalstva v Združenih državah, admiral Towers ter trije drugi ameriški letalski generali na posvet o letalskem sodelovanju med obema anglosaškima državama. Zdi se, da skušajo odpraviti nekatere organizacijske težave, ki vedno bolj zavirajo pošiljanje ameriškega letalskega materiala v Anglijo. Najkočlji-vejša točka teh razgovorov pa bo brez dvoma ustanovitev samostojnega ameriškega letalskega poveljstva v Angliji. Znano je, da Amerikanci ne marajo podrediti svojih letalskih sil angleškemu poveljstvu ter navzlic sodelovanju hočejo ostati popolnoma svobodni. Nazadnje bodo govorili tudi o Sovjetski Rusiji, ki vsak uau jdasneje prosi pomoč. deluje z bombami. Nemški listi pripominjajo, da Sovjeti ne morejo poročati o nikakih uspehih na nobenem bojišču in 6e poslužujejo otroških poročil, češ da življenje poleka normalno v pokrajini okoli Harkova. Res pa je, da sovražnik v tej pokrajini ne more misliti niti na normalni umik, ker mu ga nemške in zavezniške sile zapirajo od juga, zahoda in severa. Dočim »Newyork Times« priznava, da se bliža nova nemška zmaga, pa londonski radio pripoveduje, da jo položaj »zelo nejasen«. Nemški listi pripominjajo, da angleški radio vedno tako postopa, kadar pripravlja javno mnenje na nove poraze. Budimpešta, 27. inaja. AS. S pristojnega vira poročajo, da se boji okrog Harkova zmagovito razvijajo po načrtih nemškega vrhovnega poveljstva. . Prvo obdobje bojev se bliža zmagovitemu zaključku. Madžarski oddelki, ki se bojujejo ob strani nemških čet, se hrabro bijejo v operacijah, ki so sijajno in naglo dovedle do obkolitve sovražnika. Na južnem odseku bojišča, zaupanem madžarskim četam, se je nadaljevalo živahno ogledniško delovanje. Sovražnik je skušal napadali, a so ga madžarsko čete vselej zavrnile ter mu prizadejale krvave izgube. Madžarska policija se je spopadla in uničila osamljene sovjetske oddelke in boljševiške tolpe. V teh bojih je dva tisoč boljševikov obležalo mrtvih. Madžarski oddelki so zajeli ogromno orožja, topov, oklepnih voz in strojnic. V poslednjih 24 urah je protiletalsko topništvo sestrelilo tri sovražne bombnike. Rini, 27. maja. AS. Reuterjev vojni dopisnik se bavi z boji na odseku pri Harkovu in pravi, da kaže, da se položaj naglo bliža višku, in dostavlja, da so v bitko zapletene ogromne množice moštev in oklepnih voz. Ni dvoma, zaključuje dopisnik, da je položaj skrajno kočljiv. Smernice japonske politike Velik govor ministrskega predsednika Toja o japonski notranji in zunanji politiki — čungking bo dobil milostni udarec — Poziv Indiji, naj se upre in Avstralji, naj se pazi JO v jo Tokio, 27. maja. AS. Na izrednem zasedanju novoizvoljene japonske skupščine ie imel japonski ministrski predsednik Tojo velik programatičen govor. V začetku je dejal, da bo vlada pokorno sledeč cesarjevi želji napela vse sile za ztnage sedanji vojni. To zahteva tudi nova zbornica, ki je izvolilo ljudstvo. V manj kot pol leta so japonske sile uničile sovražne sde povsod, kjer koli so jih srečale, velik del velike vzhodne Azije je osvojen, pomorska sila Združenih držav in Anglije pa ]e dejansko izločena iz Tihega in Indijskega morja. Cesar je že osemkrat izvolil izdati cesarski res-kript, ki hvali te zmage. Naš narodni ugled je na celem svetu zrasel. Obenfcm z vojaškimi akcijami na jugu se polagoma uničujejo čungkinške sile. Na severu je japonska obramba neranljiva. Narodi vzhodne Azije, ki so doslej trj>eli pod ameriškim in angleškim jarmom, 60 se začeli obračati k lastnim izvorom in lastnim izročilom in sodelujejo z lajionsko pri ustvarjanju novega svetovnega reda. Rodoljubni duh 100 milijonov Japoncev sc jc okrepil tisti dan, ko se je začela vojna v Veliki Aziji. »Toda,« je nadaljeval ministrski predsednik Tojo, >sedanji ugodni položaj, bodisi notranji, bodisi zunanji, je le predigra vojne, ki se bo bila do končne zniage. Tojo vroče veruje, da jc nezlomljiva volja jajionskega naroda, ne odložiti meča pravičnosti vse dotlej, dokler ne bo angleško-ameriški vpliv popolnoma zbrisan s sveta. Glavno načelo sedanje vojne je, pokazali mogočno sodelovanje med vojsko in mornarico, ki je že prineslo toliko zmag in ki bo zagotovilo tudi končno zmago. Japonska vlada je spor>olniIa in v najvišji meri pripravila uresničenje smelih načrtov v skladu z notranjim in zunanjim položajem ter težko odgovornostjo pred prestolom. Zato je tudi prosila prestol, naj dovoli splošne volitve. Izid volitev je bil krona rodoljubnega duha, ki želi nadaljevanje vojne. Notranja struktura 100 milijonov japonskifi prebivalcev je narejena tako, da 6e nahaja |x>lovico Japoncev v armadi, ki se bori z Združenimi državami in z Anglijo. Gospodarsko je bila Jajionska do zadnjih časov navezana na obe anglosaški državi, toda po izbruhu kitajskega sjjora je Japonska začela organizirati 6vojo avtarkijo. To se jc tako rKKrečilo, da ni uspela voditi vojne le v 1 i-hcin morju, marveč tudi v Aziji. Po veličastnih zmagah je Jaj»onska dobila na zasedenih ozemljih mnogo važnih surovin, kakor petroleja, gumija itd. Gospodarska bodočnost jajx>nskega cesarstva bo zelo rožnata. Na drugi 6trani 60 jajx>nski sovražniki te važne 6urovine izgubili. Nato je govoril o odnošajih z Združenimi državami in je rekel, da imajo Japonska, Mandžu-kuo. Kitajska in Siam iste jx>glede na vojno. Medsebojni odnošaji med njimi so vedno bolj tesni. Razni odj»o6lanci teh držav so obiskali japonsko prestolnico. O odnošajih s silami Osi je Tojo dejal tole: »Hočem porabili to priložnost in izraziti globoko spoštovanje japonske vlade do naših zaveznikov Italijo in Nemčije ter vseh drugih zavezniških držav, ki dosegajo velike zmage skupno z nami ter premagujoč velike težave nadaljujejo nezlomljive napore za naše skupno vojne cilje. Japonska želi nadaljevali svoje zmagovite boje in v zvezi s čudovito borbo, ki jo vodita Italija in Nemčija proti Združenim državam in Angliji, je gotovo, da se l>o Se pomnožilo število teh skupno doseženih zmag. Japonska želi posebno tesno sodelovali s svojimi zavezniki na vojnem polju in ustanovili z njimi novi red. Združene države in Anglija bi se Se radi razširili in dosegli ugodno življenje na račun drugih narodov. Birmanija je zdaj že osvobojena in bo kmalu neodvisna. Ko so že |>adle vse prednje angleške postojanke /.a obrambo Indije, se nudi indijskemu narodu velika priložnost za vstajo ter za dosego njegove tako zaželjene neodvisnosti. Po propadu indijsko-nngleških |>ogajanj se je Indija duhovno že osamosvojila od Anglije. Prvi zgodovinski korak za neodvisnost je že narejen. Treba je le Se uničiti nngleško vojaško moč kakor tudi ameriško čete, ki prihajajo v Indijo, ki jih bo Japonska odločno uničila. To bo neizogibno že zato, da se konča trpljenje nedolžnega indijskega naroda. Japonski ministrski predsednik upa, da se bodo Indijci dvignili ter neustrašeno pognali angleSko-amcriško vojsko iz Indije in si priborili neodvisnost. S porazom sovražnih sil v Birmaniji je čung-kinška vlada po|>olnoma izločena in gre v neizogiben propad. Japonska bo zadala milostni udarec čungkinškim ostankom. Jugovzhodno Tiho morja Je že popolnoma pod Japonskim nadzorstvom. Ministrski predsednik Tojo je v nadaljevanju svojega govora poudaril, da je po bitki v Koralnem morju Avstralija ostala »sirota v Tihem morju« ter je pozval odgovorne avstralske ljudi, naj dobro premislijo njegove prejšnje izjave ter so odločijo tako, kakor je v skladu z njihovimi koristmi. Takšen trenutek je nastopil tudi za Indijo; Čunking bo kmalu uničen in Avstralija je izločena ter osamljena. Nalo je povedal, da bodo Japonci Anglosasom iztrgali vsa oporišča, izredno važna r.a ustvaritev novega reda v vzhodni Aziji ter nadaljeval, da sta angleški in severnoameriški narod vredna ohža-lovanja, ker so ju njuni voditelji izdali. Ministrski predsednik je zaključil svoj govor s poklonitvi-jo Osnim silam in drugim prijateljskim ter zavezniškim narodom in se jim zahvalil v imenu japonske vlade za pomoč, ki jo nudijo Japonski Govor japonskega zunanjega ministra Amerika in Anglija sta Japonski vsilili vojno, ki jo bo s svojimi zavezniki nadaljevala do zmage Tokio, 27. maja. AS. Za ministrskim predsednikom Tojom je govoril zunanji minister Togo, ki je podal pregled o diplomatskih dogodkih pred vojno. Minister je poudaril, da odgovornost za vojno v Tihem morju v celoti pade na anglosaške sile, ki so, kakor iz dokumentov jasno izhaja, Japoncem vojno vsilile. Tokijska vlada se je osem mesecev trudila, da bi prišlo do sporazuma v Pacifiku. Ko je Japonska sprejela borbo za lastni ob-,stoj, je odločena streti angiesaško hegemonijo ter prispevati k ustvaritvi novega svetovnega reda. Zveza med Japonsko in Vzhodno Azijo je vsak dan tesnejša. Političnim in vojaškim sporazumom se pridružujejo gospodarski in finančni dogovori. Čungking se z borbo upira in zavira ustanovitev nove Vzhodne Azije, loda birmanska cesta je presekana, Čungking je osamljen in njegov položaj se tako slabša, da mu je usoda že zapečatena. Zal nam je za njegovo usodo, toda prejel bo, kar zasluži. \V. Vedno globlje v Kitajsko Tokio, 27. maja. AS. Japonski oddelki, ki delujejo v Severni Birmi, so v gorovju srečali skupino kakih 700 čungkinških vojakov, ki so skušali zbežati proti indijski meji. Prišlo ie do s|x>pada in 370 kitajskih vojakov je padlo. Japonci so imeli velik plen, sestoječ se iz oklepnih avtomobilov, tovornim avtomobilov, to|)ov in strojnic. Bojišče v Birmi. 27. maja. AS. Japonske Čete, ki napredujejo od Myitkyine. so zasedle Homalin, ležeč 140 km severno od Kaleve, ki je bil važna sovražna strateška točka ob reki Čidvin, ter so napredovale proti severu, kjer so obkolile večjo sovražno skupino. Drugi jajKinski oddelki napredujejo proti severu vzdolž reke Kindvin. Sovražnik se skuša umikati skozi gorato pokrajine, loda umik je zelo težaven. Tokio, 27. maja. AS. Poročajo, da se japonska ofenziva v Čekiangu na Kitajskem zmagovito nadaljuje proti določenim ciljem. Med 20. in 22. majem so Japonci zasedli kitajski trdnjavi Tunelu in Kient ob reki Tienstang v zahodnem Čekiangu. Tudi na vzhodnem odseku se nadaljuje razprševa-nje kitajskih čet. 25. maja zvečer so Japonci premagali zadnji kitajski odpor zahodno od važnega žel ezniškega križiSČa Činhva. Drugi japonski oddelki naskakujejo to križišče samo. Predvčerajšnjim popoldne so Japonci tudi dokončno uničili glavnino 88. čungkinške armade ter 67. in 21. divizije. ki ?.!.?. hranili vzKedni del province Čeki- ang. Kitajci se torej umikajo. Predvčerajšnjim so Japonci spet napredovali /.a 10 km. Badkok, 26. maja. AS. Ameriški general Slill-well, ki poveljuje kitajskim četam v Burmi, se trenutno nahaja v Novem Delhiju na razgovorih z generalom Wavellom, V izjavah za časopise, je ameriški general rekel, da je Bt»rma s stališča zavezniških koristi življenjsko važen prostor, skozi kateri vodijo zveze do Kitajske in* je zato vreden vseh naporov. Rekel je, da se 5. in 6. kitajska armada še naprej borita, ne da bi pri tem navedel kje in v kakšnih okoliščinah. Rekel je tudi, da nima namena prikrivati resnice in priznal, do so Angleži in Kitajci doživeli v Burmi same poraze. Če bi se zaveznikom posrečilo dobiti nova ojačenja, je dejal general Stillwell, potem bi se jim posrečilo položaj izboljšati. Pritoževal se je, da ni imel na ratpolago večjega števila letalstva. V času vseh bojev smo bili izročeni na milost in nemilost napadom japonskega letalstva Za kitajske vojake ie dejal, da so dobri bojevniki in imajo tudi dobre poveljnike, izrazil pa je priznanje tudi za vojaške odlike Japoncev, ki znajo cb silno skromnih sredstvih živeti in znajo prezirati tudi smrt. General Still-vvell je svojo izjavo končal rekoč, da je ponovna osvojitev Burme v vsakem pogledu težka operacija, katere pa ne bo mogoče izvesti, ne da bi poprej v celoti preuredili in vzporedili vse zavezniške sile. O Angliji Je Togo dejal, da je po zlomu Crlpp-sovega poslanstva njen položaj zelo omajan, se enkrat Anglija želi, da bi se Indijci zanjo žrtvovali in da bi zasejala spor med Indijci in Japonci. Ti poskusi bodo ostali jalovi. Japonska je že večkrat proglasila, da ne želi nič hudega 400 milijonom Indijcev. Noče, da bi indijski narodi žrtvovali svojo kri za rešitev angleškega imperija ter upa, da bodo indijski voditelji izrabili priložnost, ki se Jim nudi za to, da bo Indija ostala indijska. Zaradi sodelovanja med Japonsko, Nemčijo, Italijo in drugimi zavezniki bo la vojna ustanovila novi svetovni red. Z Italijo in Nemčijo je Japonska sklenila zgodovinsko zvezo in vse tri države so slovesno proglasile, da bodo preuredile svet ter ne bodo odložile orožja, dokler Anglija in Združene države ne bodo dokončno premagane. Zveza med tremi narodi je prisrčna ne samo na vojaškem, ampak tudi na političnem, gospodarskem in kulturnem polju.. Vezi med Osjo in njenimi zavezniki so nerazdružljive. Anglija in Združene države bi rade skalila razmerje med Japonsko ter Nemčijo in Italijo z lažno propagando, toda ti poskusi ne bodo nič spremenili na trdnem bloku, ki ga tvorijo tri združene velesile, katere vežejo plemeniti ideali ter popolno medsebojno zaupanje. Nekateri narodi Srednje in Južne Amerike so prekinili diplomatske odnoSaje ali napovedali vojno Japonski in njenim zaveznikom. Toda večina teh držav se še obotavlja sodelovati z Anglosaksoni v , teh nevarnih časih. Argentina in Čile zagotavljata svojo nevtralnost in hočeta ostati neodvisni. Japonska in njeni zavezniki so si nn zahodu in vzhodu že priborili postojanke, ki jim zagotavljajo zmago. Anglija in Združene države morajo premagovati izredno važne probleme, kakor je n. pr. izguba trgovskih ladij. Anglija je v posebno kritičnem položaju. Izguba postojank v Vzhodni Aziji in podvojeno delovanje italiiansko-neniškega brodovja na Atlantskem in Sredozemskem morju so za Anclijo nepremagljive težave, ki se iim je pridružil še zlom angleške politike v Indiji in v Avstraliji. Vse to kaže, da se bliža konec angleškega imperija. Združene države pa so že doživele nepretrgano vrsto porazov in oblasti zakrivajo javnosti resnico z napačnimi poročili. Da bi zakrili svoje poraze, sta Anclija in Združene države napadli francoske posesti ali narode, ki se no morejo braniti, kakor Iran. Japonska naznania celemu svetu svojo odločitev, da bo nadaljevala vojno do kočne zmage. Sovražnik se bo skušal brez dvoma obupno maščevali, toda vsi Japonci bodo kakor on mož nadaljevali z bojem do trium-fa, pa naj bo borba še lako trda. Nova filovia v Triesteju Moderna naslednica tramvaja in avtobusa vozi visoko na planoto V maju je začela obratovati na prometni liniji št. 10 v Triesteju nova filovia. Ta linija sega od trga Ciano do predmestja S. Cilino zgoraj na pobočjih openskega hriba; izpeljana je |H> cesti rabio Severo mimo novo univerze preko Sco-glielta ter mimo umobolnice skoraj do tam, kjer se cepi najprometnejša triestinska avtostrada na dva dela — eden peljo naprej proti Opicini, drugi pa proti Uasovizzi. Dosedaj je na tej progi obratoval avtobus, ki pa je imel končno postajo kakih 800 metrov nižje, segal je namreč samo do vrha Scoglietta. Bila je to edina mestna avtobusna linija in še ta je sedaj ukinjena, kar so meščani pozdravili z velikim zadoščenjem. Nova filovia, ki so jo Triestini že krstili kot >La linea deH'Universila< je res v okras našemu mestu. Jo to tretja proga, na kateri obratuje filobus in najdaljša izmed vseli treh, Prva, št. 4, vozi s trga Uoldoni do dirkališča Monte-bello, druga, št. 12, pelje od trga Uoldoni preko griča sv. Vida do |>ostaje Campo Marzio. Obe pa t-ta znatno krajši od te najnovejše, ki meri v dolžino kar 4325 metrov ler traja na njej vožnja od začetka do konca 14 minut. Od trga Ciano vodi linija po Korzu, zavije po cesti Roma čez most Ponte Kosso na kanalu ter preti pošto krene po cesti Milano do cesto Carducci, ki jo prečka na cesto Nizza ter po tej do ceste Fabio Severo. Cesla Fabio Severo je glavna dovozna linija našega mesta, ki peljo z Opicine navzdol v krasnih vijugali ter se konča na trgu Dalmazia. Zgrajena je bila pred 110 leti; |>oprej je peljala v mesto z openskega sedla via Commerciale (Trgovska cesta), ki pa je bila silno strma ter je pravi čudež — če jo človek dandanes gleda — kako so mogli v tedanjih časih prevažati po njej mogočne tovore, ki so jih nakladali v pristanišču z ladij. Via Fabio Severo jo dandanes že visoko gori v hrib obzidana na obeh straneh. Skra-ja jo spremljajo velike palače in večnadstropne stanovanjske hiše, više gori so hiše že nižje ter pomešane z lepimi vilami, gori na Scogliettu pa so posejano |xxl cesto po strmem pobočju male enodružinske hišice. Sredi njih se dviga velik kompleks zgradb triestinske umobolnice, ki so vse skrilo lued zelenjem gozdiča. Konča se ta predel s predmsetjem S. Cilino — tako se imenuje ljubka dolinica, ki 6e zajeda v poliočje hriba Monte Valerio. Lep razgled s ceste je na sosednji hribček Fameto s slavnim gozdičem — Boschettom, o katerem pravijo meščani, da mu ni para na svetu. Med Monte Valerio in Farne-tom pa se razprostira znano predmestje S. Giovanni, ki se zajeda iz mesta po ozki dolinici kakor dolg jezik, da se na koncu razširi v pravcato samostojno mestece. Sedaj pa raste ob cesti Fabio Severo na planoti Scoglietta nov ponos mesta, nova univerza, ogromen sklop stavb, ki do-mini ra jo nad celini mestom ter predstavljajo v resnici ponosno delo italijanske gradbene umetnosti in sodolme tehnike. Vse te predele veže sedaj nova lilovia, brez katere bi bili skoraj brez življenja, saj so od mestnega središča presneto oddaljeni. Prav zanimiva je zgodovina te prometne zveze. Mesto je pred svetovno vojno segalo proti severu nedaleč od zgradbe sodnega poslopja. Ob četi Fabio Severo so bile seveda tudi že takrat hiše in vile, vendar je bilo vmes dosti več jiolja in pašnikov, kakor j>a stanovanjskih zgradb. Po vojni se je začel tudi ta del mesta širiti in vodstvo mestne občine je začelo razmišljati, kako bi la proces pospešilo. Treba je bilo na vsak način vstaviti primerno prometno zvezo. Odločili so so za tramvajsko progo, ki so jo izpeljali s trga Ciano (takrat 6e je imenoval Piazza Borsa) po cesti Roma čez most Ponte Rosso. Triestinski morski kanal, ki se zajeda daleč v središče mesta do cerkve sv. Antona, deli cesto Roma na dva dela, ki ju veže med sehoj most Ponte Rosso (Rdeči most), ki je dal svoje ime tudi celemu trgu. Ta most je bil včasih železen ter konstruiran tako, da se je dal obračati. V kanal namreč plujejo tudi manjše jadrnice, ki privažajo razne poljske pridelke in sadje v mesto z istrske obale in z gradeških lagun. Jadrnice so lahko plule do konca kanala, dokler se je dal rdeči most vrteti. Ko pa so morali čezenj izpeljati tramvajsko progo, so ugotovili, da je konstrukcija mostu preslaba ter so ga nadomestili z betonskim mostom. Seveda se ta ne da več obračati in jadrnicam je od tedaj pot v drugi del kanala zaprta. Sekaj lahko zapeljejo le še majhni čolni, ki jih je v tem mirnem pristanu vse polno. Tramvajska proga je vodila potem naprej po cesti Nizza (prej Coroneo) do ceste Fabio Severo. Ta proga pa je bila pasivna, ker je bila prekratka. Naprej bi jo pa le težko izpeljali zaradi jirevelike trmnie. Zaradi tega so jo kmalu opustili, nadomestili pa so tramvaj z avtobusom, ki je vozil do vrha Scoglietta. Izprememba se jo obnesla, nova avtobusna proga je bila naenkrat precej aktivna, ker je pač povezala bolj oddaljene naseljene predele z mestnim središčem. Zn leta 1940. pa se je meslna občina odločila, da bo tudi avtobus nadomestila z rentabilnejšo in mo- dernejšo filovlo. Že tedaj so se začela prva pripravljalna dela, ki pa jih jo zmotila vojna. Kljub vojnim težavam pa so se dela letos nadaljevala in sedaj zaključila z otvoritvijo proge. Na progi je izpeljana žica v dolžini 15 km. Nosijo jo v zgornjem delu proge betonski nosilci, v mestu pa je pritrjena na hiše Zelo zanimiv je zaključek proge pri S. Cilinu, izpeljan v krogu, ki visi na enem samem ogromnem nosilcu, tako da izgleda vse skupaj kakor velikanski vrtiljak. Na •tej progi so uporabljene tudi zanimive tehnične novosti, ki se tu prvič v Italiji preizkušajo. Tako se avtomatično regulira natezna sila žic, po katerih teče električni tok, in znaša 700 kg ob kakršni koli temperaturi. Druga tehnična zanimivost je krogotek na trgu Largo Piave, ki omogoča obrat filobusa v sredini proge. V prometu so na tej progi najmodernejši filohusl, ogromni vozovi, zelo udobno opremljeni, ki brze |>o cesti /. veliko hitrostjo in skoraj neslišno. Vožnja v njih je udobnejša kakor v tramvaju in v avtobusu, jiroslora pa je veliko več, kakor v dosedanjih avtobusih. Izrednega jiomena bo nova proga, ko bo dograjena nova univerza, ker bo potem predstavljala glavno zvezo med središčem mesta in precej oddaljenim vseučiliščem, tako da bodo vozovi gotovo vedno prena-l>olnjeni z veselo mladino. Gospodarstvo Pojasnila o prodaji oblačilnih predmetov Analogno predpisom v drugih pokrajinah Kraljevine, 6e predpisuje: 1. Promet z netipiziranim blagom med grosi-sti, ki je bil z okrožnico Visokega Komisariata z dne 24. 11. 1941, VIII štev. 4776/107-1941 oddelek III. dovoljen, je od 16. aprila t. I. dalje prejx>vedan. 2. Promet z netipiziranim blagom med detai-listi, ki je bil z okrožnico z dne 3. I. 1942-XIII štev. 4776/207 oddelek 111. dovoljen, je istotako prepovedali. 3. Se je dovoljen promet z blagom med detaj-listi in obhodnimi prodajalci. Okrožnica Visokega Komisariata z dne 17. 12. 1941, VIII. štev. 4776/172 toč. 2. Vendar pa obhodni prodajalec ne 6me v nobenem primeru prodajati tekstilnih in oblačilnih izdelkov draže, ko jih prodajajo detajlisti s stalnim obratom v kraju kjer vrši obhodno prodajo. Potrjuje 6e, da 6i 6inejo obhodni trgovci in detajlisti, ki imajo nabavnice izdane od Trgovinsko idustrijske zbornice, nabaviti blago naravnost bodisi pri veletrgovcih, bodisi pri proizvajalcih. Zato je še vedno dovoljena prodaja tipiziranih izdelkov v medsebojnem detajlistovskem prometu, če le ostane neizpremenjena prodajna cena za potrošnika, čeprav bi blago večkrat prešlo iz roke v roke v trgovskih vrstah. Da ne bo |x>niot, naj Trgovinsko industrijska zbornica ob izdaji nakupnic v smislu okrožnice •VIII štev, 4776,207-1941 z dne 3. I. 1941 )prodaja detajlista detajli6tu) vsekakor še pripisuje opombo: »Velja samo za tipizirane izdelke.« • Tatvine, izgube in uničenje racioniranega ma-nufaktumega blaga. Visoki Komisariat izdaja določbe, po katerih se morajo ravnati proizvajalci, izdelovnice konfekcije, ki ne prodajajo občinstvu, vsi trgovci na debelo in na drobno, ki so poslali žrtev tatvin, izgub ali uničenja racioniranega nia-nufaklurnega blaga v jx>gledu morebitne dopolnitve točk m odpisa blaga, ki je bilo izgubljeno ali uničeno. 1. Za racionirano manufakturno blago, ki je bilo ukradeno med prevozom po državnem prevoznem podjetju (državni železnici, kraljevi pošti, plovbeni družbi itd.) imajo prizadete tvrdke pravico do dopolnitve točk, ki naj za to zaprosijo Trgovinsko industrijsko zbornico in prošnji priložijo izjavo odnosne državne uprave o tatvini ali izgubi. 2. Za racionirano manufakturno blago, ki je bilo ukradeno ali pa 6e je izgubilo med prevozom Šport Nekdaj so plavali po žabje in pasje, dandanes pa se navdušujejo samo še za »orawl« Sedaj, ko se jc pčela plavalna sezona, ne bo i ouveč, če se ozremo jjodrobnejše na razne načine plavalne veščine. Predno so |x>segli organizirani šjx>rtniki v življenje, v ljudskih kopališčih, je prevladoval »živalski slog« plavanja. Odrasli so plavali večinoma kakor žabe, otroci pa jk> pasje. Le tu pa tam ste videli tudi izurjenejše plavalce, ki so rezali vodo jx> mornarsko, ki so se poganjali v ležanju ra strani, ali pa so počivali na jio-vršini vode, ležeč na hrbtu. Hitrejšega hrbtnega plavanja skoraj niso poznali, precej dobro pa so obvladali prsni način (po žabje), pri katerem ni šlo toliko za hitrost kot za vztrajnost. Športna društva so zanesla tudi med življenje kopalcev več reda, naprednosti in enotnosti. Organizirani plavalci se učijo le cravvla, pa prsnega in hrbtnega plavanja. Tudi na tekmah vidite dandanes le še te tri sloge plavanja. Prav jjosebno všeč je ljudem cravvl, ki omogoča izurjenemu plavalcu, da leži prav na površini vode in da se premika na vodni gladini hitro kakor motorni eoln, razen tega pa so tudi kretnje plavalcev cravvla lepe in učinkovite. Nekako pred 20 leti je prišel tudi pri nas cravvl v modo, raz razmahom organiziranega plavalnega š]>orta pa je začel osvajati mladino. Pogrešno je pa misliti, da je cravvl plavalni slog, katerega so izumili športni strokovnjaki. Modernemu cravvlu jjodobno plavanje opazimo tudi na starih slikah, ki potrjujejo, da so ga negovali že Asirci in Grki pred Kristusovim časom. Tudi dandanes vemo za primitivne narode, ki plavajo neke vrste cravvl. O Indijancih ob Rio Ma-deira jx»ročajo, da brcajo z nogami kakor pri eravvlu in da veslajo na isti način tudi z rokami. Tudi o avstralskih plavalcih čitamo, da so nenavadno urni v vodi: nekateri plavajo s j^omočjo deske, na katero se naslanjajo s prsmi, izurjenejši pa brez deske. Marsikaterega športa so se naučili Japonci od Evropejcev in Amerikancev, v palavanju pa se ponašajo s tradicijo, ki dokazuje, da so negovali to koristno panogo telesne vzgoje že več stoletij. Na olipmijskih igrah v Los Angelesu so Jajionci jtokazali 7001etni razvoj njihovega plavalnega športa. Po tem takem ni čudno, da so se Japonci kaj hitro jx>vzpeli med vodilne plavalne šjiortnike na svetu. V Evropi je cravvl razmeroma še zelo mlad. Prvič so ga videli v Hamburgu 1. 1906. Takrat se je udeležil plavalnih tekem v Hamburgu tudi Avstralec Cecil Healy, ki je prvič |x>kazal dihanje »pod vodo«, graciozno veslanje z rokami, pa urno premikanje nog gor ni dol. Gledalci so bili navdušeni, dosežen čas pa se jim je zdel naravnost Untastičen. Healy, ki so ga imenovali plavalno čudo, je preplaval 100 m v 71.6 sekundah. To je bil pravi triumf novega plavalnega sloga in llealy je moral vedno iznova v vodo, da pokaže zdaj delo z rokami, zdaj izdihavanje pod vodo, zc^aj brcanje z nogami, ki daje tako hitrost. Šest let jx>zneje je bila olimpijada v Stock-holmu. Tudi takrat — to je bilo 1. 1912. — sta bila prsni in hrbtni cravvl še za marsikoga nekaj, kar je prvič videl. Ne bo odveč, če si ogledamo čase, katere so dosegli plavalci na prvi olimpija-di na Švedskem: 100 m prosto: Kahanamoku, Amerika. 1:03.4, 100 m hrbtno: Hebner, Amerika, 1:21.4, 200 m prsno: Bathe, Nemčija, 3:01.8, 400 m prosto: Hodgson, Kanada 5:24.4, 1.500 m prosto: Hodgson, Kanada, 22:00. Časi, katere so dosegli najboljši plavalci na svetu na olimpiadi v Stockholmu, so imj>onirali Slovencem še 10 in 20 let pozneje, vse do takrat, ko smo dobili v Ljubljani lvopališče Ilirije in prvega trenerja Maksa Deutza, Po dveletnem urjenju so naši jilavalci že tako napredovali, da bi odnesli vsa j>rva mesta, če bi se udeležili olimpiade v Stockholmu, ki pomeni mejnik v razvoju plavalnega šjx>rta Čisto navarno pa je, da so med tem prav krepko napredovali tudi drugi narodi in da bo potrebno še vedno veliko dela in propagande, da se bodo lahko naši plavalci uspešno merili z najboljšimi na svetu. Pri zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu je bilo na starlu v plavalnem stadionu žo več naših zastoj>nikov. Prebili so se skozi več izločilnih tekem in le malo je manjkalo, da nismo imeli svojih zastopnikov iudl v finalnih borbah. * Nogomet na Štajerskem. O praznikih so bili Mariborčani posebno |*xljetni. Najpreie so gostovali v Gradcu, kjer so odpravili GAK s 4:1, za tem pa so pohiteli še v Celovec, kjer so podlegli jiroti domačemu kombiniranemu moštvu z izidom 3:8. Na binkoštni ponedeljek so gostovali tudi v Beljaku in realizirali s tamošnjim športnim društvom. Izid v Beljaku je bil 3:3. — O Celjanih čitamo, da so merili svoje moči z Rosenthalom in [»odlegli z razliko 3:1. Celovško telovadno društvo je proslavilo svojo 80 letnico z večjo prireditvijo, katere so se udeležili poleg Korošcev tudi Dunajčani in Mona-kovčani, V lahkOatletskem troboju je zmagal Je seničan Klinar, ki je dosegel sledeče rezultate: suvanje krogle 11.88 m, skok v daljino 6.60 m lek na 100 m 11.7 sek. Medtem, ko so nastopili v lahki atletiki samo Korošci in Gorenjci, so se merili v telovadbi tudi gostje iz Dunaja in Mo nakovega. Zmagala je vrsta Monakovčanov. jx> zasebnem prevoznem podjetju ali pa na drug način, prizadete tvrdke nimajo pravice do dojiolnitve točk. V tem primeru ima naročilec pravico, da v svoji prejemni in oddajni knjigi ali, kakor je pač slučaj, v svoji prodajni knjigi, če jo ima, odpiše toliko točk, kolikor jih odpade na izmaknjeno ali izgubljeno blago, in kot odpisno dokazano listino hrani izjavo o tatvini ali izgubi, ki ga je zadela, podpisano tudi od oblasti javne varnosti, kraljevin karabinjerjev ali žuf>an6tva. 3. V primeru, da 6e ukradeno ali izgubljeno blago kasneje najde, ga mora prizadeta stranka takoj v svoji prejemni in oddajni knjigi med prejemnike ali kakor je pač primer, v svoji prodajni knjigi in v roku petih dni odkar 6e je blago izsledilo, obvestiti o tem pismeno Trgovinsko industrijsko zbornico. 4. Za manufakturno blago, ki je bilo uničeno zaradi vojnega stanja, imajo prizadeti pravico do odnosne dopolnitve točk. S tozadevno prošnjo se je treba obrniti na Trgovinsko industrijsko zbornico in prošnji priložiti izjavo pristojne oblasti, ki potrjuje nezgode. 5. Za drugačno uničenje ali popolno okvaro manufakturnega blaga prizadeti nimajo pravice do dofjolnitve točk. Sicer pa 60 upravičeni, da v svoji prejemni in oddajni knjigi ali, kakršen je pač primer, v svoji prodajni knjigi, odpišejo toliko točk, kolikor jih odpade na uničeno ali jx>polnoma [pokvarjeno ter za prodajo neujjorabno blago in kot odpisno dokazilno listino hranijo primerno izjavo, ki jo izdajo pod toč. 2 imenovane oblasti. Zavod za industrijsko obnovo Duce je v prisotnosti ministra za finance sprejel predsednika in glavnega ravnatelja Zavoda za industrijsko obnovo (IRI), ki sta mu poročala o delu v letu 1941. Lastna sredstva zavoda so narasla na 2 milijardi lir, čisti dobiček pa je znašal 157 milij. lir, od česar odpade 125 milij. lir na razliko med prodajno ceno udeležbam ceno, kakor je bila izkazana v bilanri zavoda. 31 milij. lir pa izhaja iz tekočega poslovanja. Zamude potniških vlakov pri odhodu s postaje Ljubljana S postaje Ljubljana odhajajo potniški vlaki često zamujeni, ker se pred vstopom potnikov v vlake vrši pregled potnih dokumentov, Potniki prihajajo k vlakom tako pozno, da se ta pregled ne more izvršiti pravočasno, da bi potniški vlaki lahko brez zamud odpeljali iz izhodne postaje. V bodoče potniški vlaki ne bodo več čakali na pregled potnih listov, ampak odpeljali vozno-redno ne glede na to, ali je bil pregled izvršen ali ne. Zato opozarjamo potujoče občinstvo v njihovem lastnem interesu, da prihajajo tako pravočasno na postajo, da bodo njihovi potni listi pregledani šc pred voznorednim odhodom vlaka. Nove stopnjice pred novimi tržnicami v Ljubljani Ljubljana, 27. maja. Tam pred novo zgrajenimi mesarskimi stojnicami je zdaj že lepa zelena travica. Z zelenimi grudami so mestni vrtnarji obložili položen naši pek, ki loči spodnji tržni prostor od višje ležečih mesarskih stojnic. Obloženo travnate grude so začele takoj zeleneti, ker so jim vrtnarji posvetili vso pozornost. Ce.pa so hoteli ljudje in gospodinje priti iz zele-njadnega trga k mesarjem, potem so morale alt prav do Zmajskega mostu ali pa do nekdanjega Ferantovega paviljona, če niso seveda hotele poškodovati trave, toda vsi niso bili tako obzirni, da bi hodili daleč naokrog ,ampak so jo rajši mahnili kar po zelenih rušah navzgor. In tako je bilo takoj izgaženih nekaj stezic preko trave. Stopnico so bile zato nujno potrebne. Mestna občina je dala narediti tri stopnišča. Eno bo na koncu pri Kresiji, drugo tn to največje v sredini nasipa, tretje pa na drugi tretjini nasipa blizu Zmajskega mostu. Industrijske udeležbo zavoda znaašjo 6.350 milijonov lir. Skupna vsota aktiv industrijskih podjetij, pri katerih je interesiran zavod, je narasla od 11.8 na 15.4 milijarde lire, če se pa vpošteva še banke nacionalnega interesa, ki so odvisne od zavoda, pa je narasla bilančna vsota vseh podjetij, pri katerih je zavod interesiran, od 32 na 41 milijard lir. Zvišanje za 9 milijard lir je nastalo v vsoti 4 milijard zaradi razvoja kreditnih operacij nadzorovanih bank v korist nad 70.000 industrijskim in trgovskim tvrdkam, saj so krediti teh hank narasli od 9.4 na 13.0 milijard lir. 3 milijarde poviška so nastale zaradi zvišanja aktiv nadzorovanih industrijskih podjetij in 2 milijardi zaradi investicij v državne papirje. Drobne gospodarske Zvišanje nekaterih taks v Kraljevini. Uradni list v Romi objavlja dekret, s katerim se zvišujejo i kolkovne takse in takse za uporabo papirja, ki se morajo dati na vse dokumente itd. Gospodarska zbornica v Franciji. Drž.lvni podtajnik za industrijsko proizvodnjo je naznanil ustanovitev 17 regionalnih gospodarskih zbornic v Franriji, ki bodo nadomestile prejšnje trgovske zbornice. Nove zbornice bodo imele nalogo, dajati industriji in trgovini naloge, ki jih bo dala vlada, in bodo posredovale mnenje in predloge industrije ter trgovine pri vladnih organih. Naročajte in čitajte »SLOVENCA« Rektor hr. univerze v Ljubljani in profesorski zbor teološke fakultete sporočata žalostno vest, da je 26. maja 1.1. umrl gospod redni profesor in večMi dekan teol. fabuli ete Univerza bo ohranila trajen spomin članu profesorskega kolegija, zaslužnemu ža njen razvoj in za znanost. Pogreb se bo vršil v nedeljo 31. maja ob 16. uri z Žal na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. maja 1942. Novi mučenci »Ali ne bi 6meli mi proeiti sv. Duha, naj nam navdihne duha mučeništva ...« (Iz govora prof. Ehrlicha na binkoštno nedeljo.) Ko nam je prof. Ehrlich v binkoštnem govoru govoril te besede, je bila v skrivnem partizanskem taboru že sklenjena njegova 6mrtna obsodba. Pred sodiščem zločincev, ki sodijo po postavah pekla, je bil obsojen človek brez sence krivde. Ne, ni bil obsojen človek, obsojen je bil svetnik — Ehrlich. Zato Ehrlicha obsodba m motila. Z isto mirnostjo kot vsak dan je odšel po edino uteho, ki jo je imel v 6vojem brezmejnem trpljenju za vse nas, k sv. maši v Cirilov akademski dom. Vedel je zločinec za uro in čas. In je Ehrlich neposredno po nekrvavi daroval še krvavo daritev svojemu Bogu, od katerega ga niti za hip ni mogla ločiti zločinska krogla. Ehrlich je dokončal 6voje zemeljsko življenje ne zaradi sklepa skrivnega sodišča, temveč zaradi božjega sklepa, ker ga je Previdnost božja hotela imeti tam, kjer bo lahko mnogo neposrednejše iskal pomoči slovenskemu narodu. Zdaj, ko bo šlo za sto in tisočletne odločitve, mora biti zraven Ehrlich na najmerodajnejšem mestu, da bo s svojim 6vetom podpiral naša velikana Slomška in Jegliča, v katerih krog je že živ 6padal. Smrt zanj ni bila težka niti grozna. Mnogo težjega je že prestal, v vdanosti v voljo božjo pa ni poznal nobene groze. Kajti, če bi jo, bi imel 6to in več možnosti, poskrbeti za popolno varnost svojega življenja. Toda Ehrlich je bil rojen vojskovodja in njegovo geslo 6e je glasilo »Bog z nami«. Oprt na Boga 6e ni umaknil za hip iz boja za kraljestvo božje. Če je govoril nam o potrebi mu-čeniškega duha, je bilo to že morda tožba, zakaj sam še ni postal mučenec. Večje duhovne pripravljenosti si ni mogoče misliti, kot jo je imel 6am. In ko je prišel čas, da je to tudi javno povedal, mu je Bog izpolnil željo. Padel je v odprtem boju v prvi vrsti, kakor 6e'za vojskovodjo spodobi. Veličine njegove žrtve slabotno človeško pero nikdar ne bo moglo opisati. Saj 6mo 6e še za življenja mogli njemu bližati 6 pobožno6tjo, kot v cerkvi. Njegova bližina 6ama nas je očiščevala. Toda še vedno — kako malo smo ga bili vredni. In kaj, če je prav to tudi vzrok, da nam ga je Bog tako prezgodaj vzel? Ne bomo tedaj jokali nad Lhrlichom, ki je svetnik v nebeškem kraljestvu, temveč nad našo lastno usodo, ki nas hudobni duh vedno znova vklepa v svoje strahotne okove in mreže, da 6e ne moremo 6pro6titi k svetlobi, ki je tako jasno ožarjala Njegov obraz. Za dar 6veta je prosil Ehrlich v zadnji sveti daritvi. Za dar sveta božjega je prosil On, ki je bil ves za nas en 6am božji svet! Z vsakim pogledom, z vsakim gibom, da, z vsako neizraženo mislijo v naši bližini. O, kako bo njegov 6vet p>olreben in kako bo Eravilen šele tedaj, ko nam ga bo dajal iz največje ožje bližine. Pa Ehrlich ni bil nikdar sebičen. Velike milosti božje, ki si jih je izprosil z nadčloveškimi žrtvami, je hotel vedno deliti z drugimi. Ne bomo se motili, če rečemo, da bo njegova zadnja in naj-jx>polnejša daritev njemu všeč šele tedaj, če bodo njenega sadu deležni predvsem tudi tisti, ki 60 mu to žrtev omogočili. Naj bi vsaj 6edaj 6jx>znali za-peljanci v partizanskem taboru svojo zmoto ter prenehali biti orodje peklenskih sil v našem narodu. Kaj pa mi, ki 6i bil ves naš? Ne bili bi Te vredni, če ne bi bili poslej še bolj Tvoji. Skrbno bomo ohranili V6e, kar 6mo od Tebe slišali, videli, čutili in kakor koli spoznali. Poiskali bomo vse, kar je s Teboj v zvezi, odkrili vsako najbolj 6krito misel in željo, saj 6i Ti v našem boju ne le vojskovodja, temveč tudi naš program. Danes vemo popolnoma jasno, da gre boj le med dvema kraljestvoma: med kraljestvom satana, ki je rodilo Tvoje morilce, in kraljestvom božjim, ki je kraljestvo Tvoje. In če nam bo Bog dal vsaj nekaj Tvojega duha, vsaj nekaj Tvoje volje in vsaj nekaj Tvoje ljubezni, jx»tem bomo imeli moči dovolj, da bomo vzdržali na poti, ki si nam jo pokazal. Zdaj, ko-Ti je odvzeto zemeljsko breme, boš lažje hodil pred nami; zdaj. ko si jiovzdignjen nad zemeljske nižave, boš boljše videl sovražnika kraljestva božjega. Pojdi pred nami, jiokaži nam stoglavo kačo — satana, da bomo šli in ga uničili v njegovem brlogu. Ti, ves božji, in mi, vsi Tvoji — kdo 6e nam bo še zoj>erstavljal, kdo v imenu satana še 6odil in vršil obsodbe? In ti, dragi tovariš Rojic, kaj naj napišemo v Tvoj spomin? V6e naše besede, pa naj bi bile še lepše izbrane, oblede ob tem, da si padel ob 6trani takega velikana. Le Tebi je bila dana milost, da 6i ga spremil tudi v krvavi daritvi pred obličje Boga. O, nedoumljivi 6klep božje Previdnosti! Mar Te je moglo doleteti višje odlikovanje? Na zemeljsko slavo ne glej! Nič, če pomislimo, da si ob Njem že 6edaj in večno tam, kjer te ne more več ločiti nobena 6ila. Ijbral si si boljii del. Z. R. oziru tako zrasli, da so se v mareikaterem oziru že hodili k nam učit drugi narodi, je to predvsem sad misijonskih prizadevanj in žrtev profesorja bhrlicha. On je bil slovenskemu misijonskemu gibanju začetnik, nad 20 let mu je bil vodnik, odslej mu bo pa vso večnost mogočen priprošnjik. Saj so mu gotovo vse tiste neštevilne duše, katerim je 6 svojo misijonsko delavnostjo pomagal do blaženosti, ob njegovi smrti hitele povrniti enako z enakim in so ga privedle k majniški Kraljici misijonov in h Kristusu, kralju vsega sveta, ki mu je v življenju tako požrtvovalno služil. L. L. 9 Vsak Slovenec, ki le more naj naroči >Slovenčevo knjižnic o«. — To je njegova kulturna in sorijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno (P Dr. L. Ehrlich In V. Rojic na mrtvaškem odru Zemski ostanki j*>kojnega profesorja dr. Lam lic rta Ehrlicha in akademika Viktorju lto-jica so bili danes ob 5 popoldne prepeljani V dvorano Akademskega doma nu Miklošičevi cesti št. 5. Oba rajnika je v Akademskem domu sprejela številna akademska in srednješolska mladina. Obe krsti sta bili tam blagoslovljeni in občinstvo bo lahko kropilo obe žrtvi v četrtek in petek. V soboto ob pol 9 bodo krsti prepeljali i i. Akademskega doma v stolnico, kjer bo sv. maša-zadušnica ter slovesen oficij, nato p« bosta pokojnika odpeljana na Žale, kjor ju l>o občinstvo zopet lahko kropilo do pogreba. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4. Pripravljalni odbor za pogreb dr. Ehrlicha in Rojica vljudno prosi, naj tisti, ki bi hoteli jMičastiti spomin obeh rajnikov z venci, rajši naklonijo /a venec namenjeni znesek Vincenci-jevi konferenci za akademike in srednješolce. Saj je pokojni profesor dr Ehrlich toliko dela in časa žrtvoval prav /a socialno pomoč revnim akademikom in dijakom. Odbor za pogreb. Dr. Lambert Ehrlich v boju s komunizmom Požrtvovalen delavec v misijonstvu Gospod profesor Ehrlich je bil človek neizmerno širokega srca in duha. Vsega se je žrtvoval za dvojno veliko nalogo današnjega katoliškega rodu: obnoviti razkristjanjeni krščanski svet in po-kristjaniti še f»ganski 6vet. Dočim je bil pri delu za krščansko obnovo 6veta in naroda eden prvih delavcev, je bil pri delu za j>okristjanjenje še poganskega sveta dolgo časa med nami 6koraj edini oelavec, ves ča6 pa prvi. Živo 6e je zavedal, da ima sleherni narod, ki je 6am že prejel blagoslov evangelija, veliko dolžnost, ta blagoslov posredovati tudi drugim narodom, ki ga še niso prejeli. Leta 1918 je bil profesor dr. Lambert Ehrlich tieti, ki je skrbel, da narod ni pozabil na eno največjih svojih dolžnosti, na misijonsko dolžnost. Tako je dal profesor Ehrlich takoj po prihodu v Ljubljano jiobudo za ustanovitev papeške Družbe za širjenje vere. V tej družbi je bil vsa leta glavni delavec in odbornik; s 6vojim mogočnim misijonskim vplivom je bistveno posegal v nje razvoj tudi med brati Hrvati. Prav v julijski številki »Katoliških misijonov« bo objavljen njegov 6e6tavek, ki prikazuje pregled izredno močnega in hitrega jx)rasta prispevkov naše škofije za DŠV v zadnjih letih. S tem je sam podal nehote najjasnejši dokaz za svoje blagoslovljeno delo pri DSV. Prav tako se je med nami takoj po njegovem prihodu v Ljubljano na njegovo pobudo in pod njegovim vodstvom ustanovila druga, ves katoliški 6vet obsegajoča misijonska družba: Duhovniška misijonska zveza, ki združuje duhovščino v misijonskem sodelovanju. In še tretjo misijonsko družbo je presadil na naša tla: Družbo svetega apostola Petra za vzgojo domače duhovščine. Že samo zaradi ustanovitve in vodstva teh treh misijonskih družb ima profesor Ehrlich največje zasluge za misijonsko delovanje našega naroda. Toda,to njegovo delo mu je bilo le dobrodošlo in potrebno izhodišče za V60 drugo njegovo obsežno misijonsko stvariteljnc6t. Takoj po prihodu v Ljubljano je odprl posebno Misijonsko pisarno, katera je postala središče vsega misijonskega življenja v našem narodu. Organiziral je razne misijonske tečaje od velikih mednarodnih do najintimnejših akademskih in bogoslovskih, ki 6o jih prirejali misijonski krožki, katere je on ustanavljal in vodil. Organiziral je nešteto stalnih in potujočih misijonskih razstav in muzejev. Zbiral je razno misijonsko statistično in propagandno gradivo. Organiziral je 6talno letno misijonsko nedeljo in dan trpljenja za misijone ob binkoštih. Prirejal je ob teh in drugih prilikah velike misijonske prireditve in predavanja. Sam je bil odličen misijonski govornik in predavatelj, ki je znal poslušalce prepričati in pridobiti. Na teološki fakulteti je od nje ustanovitve 6em predaval misijonsko znanost: mi siologijo. Kar je v slovenskem jeziku znanstveno pisanega o mi6ijon6tvu in v zvezi z misijonetvom, je skoro edino izjxxl peresa pokojnikovega. Posebno mnogo pa je pisal poljudno misijonskega. »Misijonski koledar«, mesečnik »Katoliški misijoni«, duhovni misijonski list »Lux rnundi«, ki ga je sam ustanovil in mu bil urednik, vse te misijonske revije so imele v profesorju Ehrlichu najizdatnejšega sotrudnika. Izdajal in urejeval je milijonsko zbirko »Tabu«, izdal je veliko število brošur o misijonskih vprašanjih, mnogo življenjepisov slovenskih misijonarjev v preteklosti. Bil je velik pobormk Baragove beatifikacije. jonu tako trdno postavljeni, je v mnogočem pokojnikova zasluga. S jiosebno ljubeznijo je sodeloval tudi pri ustanavljanju in urejevanju ter misijonskem delovanju slovenskega misijonišča v Grobljah. Vse misijonsko delo, kar ga je izhajalo iz tega misijonskega žarišča, je imelo pobornika in sodelavca v profesorju Ehrlichu. Živo se je zanimal za zadevo samostojnega mi6ijona 6loven6kih lazaristov na severu Kitajske in vedno je hotel biti na tekočem glede misijonske poti vsakega tamošnjega našega misijonarja. In ko 60 slovenski misijonarji Sinovi Presvetega Srca ustanovili 6voje misijonišče »Knoblehar-jev zavod« v Dravljah, so našli v j>okojniku 6vo-jega 6krbnika, ki 6e je prav f>° očetov6ko zanimal za to mlado u6tanovo, kakor da bi šlo za njegovo osebno zadevo. Vsi 6loven6ki misijonarji in misijonarke, raztreseni jx> V6em svetu, od Jajronske preko Kitajske, Siama, Indije in širne Afrike do Južne Amerike, bodo zajokali, ko bodo zvedeli za ve6t o 6mrti tega moža, ki je največ prif>omogel, da 60 prišli do velikega svojega življenjskega dela, misijonskega poklica, da 6e je njih število f>omnožilo od 8 misijonarjev, ki 6mo jih imeli pred dobrimi desetimi leti, na današnjih 100. Kakšna globoka ljubezen do misijonov je polnila erce pokojniku, 6poznaš lahko še danes, če 6topiš v njegovo stanovanje, kjer mu ie ena soba poslikana z misijonsko 6likarijo, druga 6oba opremljena 6 kitajskim jjohištvom, vsepovsod pa polno misijonske literature. Skratka: Ce smo Slovenci v kratkem razdobju od prve svetovne vojne do sedanje v misijonskem Zgodovina slovenskega boja proti komunizmu oziroma s komunizmom je nerazdružno povezana z imenom rajnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha. Odkar se je ta kriva vera izraziteje pojavila med našim narodom, se ji je on postavil po robu. Odkrival je njen izvor, način njene borbe, njena sredstva in njen končni namen, da bi jo narod videl z odprtimi očmi. Kajni profesor je bil velika osebnost, silno razvitega razuma, mož mednarodnega formata, pri vsem tem pa dober kot oče in skromen, skromen... Značaj te njegove plemenite in vzvišene osebnosti ima tudi ves njegov boj proti komunizmu. Na komunizem je gledal z očmi vernega, do dna duše prepričanega katoličana in z očrni neomahljivega Slovenca. Kot katoliSkemu duhovniku, na čigar duhovni-štvo ni vse življenje nikdar padla niti senca madeža, mu je bila volja vesoljne Cerkve vse. Kar papež priporoča, svetuje ali ukazuje, je sprejemal kot da njemu osebno Kristus priporoča, svetuje in ukazuje. Papež mu je bil govoreči Kristus, papeževe okrožnice — Kristusove okrožnice. Smernice, ki jih daje Cerkev, je pri njem veljalo izpeljali; po znanju in veri je vedel, da so premišljene, z vseh strani pretehtane že drugod in da na našem ozemlju velja samo, kako jih izpeljati glede na naše razmere, na našo kulturno in socialno stopnjo in naš mednarodni položaj. In ko je Rim izpregovoril, da je komunizem kriva vera našega stoletja, nevarnost krščanstvu v našem stoletju, in to bolj organizirana, bolj namembna in naravnostna od katere koli doslej, ko je Rim klical katoličane vsega 6veta na pozorno 6tražo proti temu sovražniku, je bil on prvi med Slovenci, ki je ta klic v celoti sprejel in šel takoj na praktično delo. Poleg nadnaravne vdanosti živemu Kristusu, ki ga je videl nadaljevanega v katoliški Cerkvi, so ga do tega jasnega spoznanja pripeljala tudi naravna sredstva, bistrovidnost njegovega duha in dobro poznavanje krivih ver, pra-znoverij, čarovništev in zagonetnih demonskih sil, ki brezdvomno delujejo skozi tisočletja človeškega rodu. Kakor so v svoji dobi pretresali krščanstvo arijanizem, Fotijev razkol, protestantizem, laicizem z liberalizmom, sami nauki, ki so se lotili krščanstva na tej ali oni resnici, v tej ali oni pokrajini, tako je v naši dobi videl v komunizmu sovražnika krščanstva, ki se je lotil vsega, krščanstva kot vere in krščanstva kot osnove človeške družbe. Rajni profesor je dobro vedel, da komunizem ni program kakega društva, ki se ob navdušenju ustanovi, potem pa se s časom preživi, tudi mu komunizem ni bil program kakih srboritih ljudi, ki vedno kaj prevračajo in niso nikdar zadovoljni, ali program politične 6tranke, ki bi rada zmagala pri volitvah, ampak mu je bil komunizem to, kar o njem uči katoliška Cerkev i,n kar je kot bister človek in globok znanstvenik sam videl v njem: nekaj demonskega, ki se kani raztegniti čez ves svet, ki kani odpraviti slehern pojav krščanstva. Komunizem mu je bil najbolj moderna, najnovejša kriva vera. Komunisti, vse komunistične organizacije in vsi njihovi listi so z osredotočenimi in frontalnimi, dol-i goletnimi napadi na rajnega profesorja do zadnjega j pokazali,,da jih je prav sprevidel, da pravega raz-I krinkava in da pred pravim brani nai od. Kot Slovenec z mednarodnim obzorjem je rajni globoko doumel nevarnost komunizma, ki bi tak narodič kot je slovenski mogel pojiolnoma streli. Čutil je, da bi komunizem slovenski narod najprej popolnoma razkrojil in tako razkrojen bi utonil v morju svetovnega ali evropskega ali srednjeevropskega komunizma. Slovenska znanost, slovenska kultura, vsa slovenska duša pod težo breznarodnoga komunizma usahne. Ni bil v gneči in zmedi tistih, ki danes s težko glavo pravijo: »lako pa mi nismo mislili!«, ampak je stal visoko nad komunistično demagogijo, voditelj, dozorel svojemu od Boga mu danemu poklicu, ki ga sovražnik z nobeno zvijačo ne preslepi. Krščanstvo in slovenstvo se je v rajnem združevalo v najplemenitejšo osebnost učenega slovenskega katoliškega duhovnika. Razumljivo je, da jo bil boj, ki ga je vodila taka visoka osebnost, vedno na višini, vedno viteško plemenit. Nikdar ta boj z njegove strani n' dobil niti sence kake osebno osti, nikdar ni postal nedostojen ali surov, čeprav so ga napadi z nasprotno strani naravnost pehali v nižino. Toda njegov duh je bil vedno vzvišen nad vsakimi sicer neredkimi okolnostmi običajnega političnega boja. Njemu namreč ta boj ni bil političen, ampak boj večne Resnice z lažjo, zato mu jo bilo toliko do tega. da Resnica ostane vedno svetla in čista, da bi jo vsi mogli ljubiti. Nasprotnik se je dobro zavedal, kilo je prof. dr. Ehrlich. Ni skoraj komunističnega letaka, lista ali članka v potajeno-komunističnih listih, kjer no hi bil napaden on. In to v najgrši obliki, s psovkami, priimki, podtikanji, neosnovanimi očitanji, tako da mnogi napadi presegajo vsako mero no-dostojnosti in hudobije. Toda rajni je iz poznavanja komunizma vse take napade razumel, vedel je, da komunizem drugačen biti ne more. Svoje zgodovinsko pomembno delo je zapečatil z lastno krvjo. Bolj ni mogel potrditi svoje poti. Ce gledamo njegov mirni obraz na mrtvaškem odru, se ne moremo ubraniti vtisu, da ni bil presenečen, da se mu — po človeško govorjeno — ni zdelo nič čudno, ko je stal morilec z napetim revolverjem pred njim, češ kako pa to, da komunist strelja katoliškega duhovnika. Računal je s tem, dn jo komunizem krvoločen in da 6e umorov ne ustraši. Računa! pa je tudi s poveličaniin Kristusom in njegovo besedo: »Pridi, moj zvesti hlapec...« Padel je vojvoda — nezmagan. Dr. Lambert Ehrlich - profesor Pri blagopokojnem dr. Ehrlichu se vse idealne poteze velike osebnosti tako tesno medsebojno vežejo, da njegovi učenci nismo vedeli, kaj naj v svojem dragem profesorju bolj občudujemo: ali njegovo znanstveno globino in razgledanost, ali njegovo duhovniško svetost in vnemo, ali njegov smisel za življenjska vprašanja našega naroda, katoliške Cerkve in vsega človeštva. Pred nami je stal kot ideal, ki združuje v sebi vse, kar za te čase pričakuje Cerkev od svojih duhovnikov, ki naj bodo globoko izobraženi, otroško pobožni in svetovno razgledani. Hvala Vam, gospod profesor, za to podobo, ki ste jo postavljali pred nas pri predavanjih, na tečajih, v svojih spisih in v osebnih razgovorih. Vedno smo skoraj z začudenjem pogledali, ko je sivi in nekoliko utrujeni Ehrlich pred svojim predavanjem ponižno pokleknil na stopnico ob katedru in z nami izmolil k sv. Duhu za pravo modrost. Toda kaj hitro je z obraza izginila utrujenost, ko je zaživel z ljubljeno vedo, nam bral iz knjig, tekal k tabli, da beleži težka imena primitivnih božanstev ali bogoslovnih učenjakov in zopet ob koncu prehajal do življenjske in sodobne uporabe apologetičnih dognanj. Saj smo si včasih želeli, v njegovih predavanjih več 6i6tematike, toda takoj, ko smo 6e 6f>omniLi, da prihaja v šolo iz srede živega in težkega življenja, smo na to pozabili. Nasprotno, kadar je prišla vrsta na poglavja, ki so mu bila posebno ljuba in blizu, takrat se je razodela vsa globina njegovega znanja in naravnost navdušujoča višina njegovega podajanja. Kateri njegovih učencev bo na primer mogel kdaj pozabiti na predavanja o Kristusovi osebnosti! Zolo se je razživel pri stroki, za ka- Sodobni sloveneki misijonarji, kakor tudi vsi, | tero je imel posebno veselje, pri primerjalnem i so se pripravljali na misijonski poklic ali se | veroslovju in pomožnih vedah kakor pri etnolo- - -■ .....- :—- giji, prazgodovini in misijologiji, v kateri je še prav posebno združeval z svojo znanstveno izo- odpravljali na misijonsko pot, so imeli v profesorju Ehrlichu največjo moralno in tudi gmotno oporo. Največje veselje je v tem oziru pač doživel jx>kojni tedaj, ko je pripeljal svojega nečaka jezuita Janeza Ehrlicha do misijonekega poklica in se od njega poslovil, pred svojo smrtjo pa še v duhu doživel njegovo prvo 6veto mašo jx>d vrhovi Himalaje. "z vsem srcem in vso skrbjo je bil zavzet za prvi samostojni m:6ijon slovenskih in hrvaških jezuitov v Bengaiiji, ker je videi v njem začemc strani posebno lepega poglavja slovenskega misijonskega dela. Da so temelji temu važnemu mi6i- brazbo z apostolsko vnemo. Mislili smo včasih, da je bilo naštevanje raznih »bogov« preveč, toda pozabljali smo, da je bil pokojni profesor pionir pravega primerjanja verstev na naši univerzi in v slovenskem znanstvenem svetu sploh. Njemu gre velika zasluga, da so pridobitve »kulturno-zgodovinske šole« poslala last znanstvene literature in da je počasi žo tudi iz srednjih šol izginjala evolucionislična miselnost, ki je hotela zrušiti osnove vsakega vero- vanja. Z njemu lastno znanstveno širino nas je vodil v svet prazgodovinskega človeka doma in v daljinah, z njim smo hodili obiskovat primitivne narode svetovnih kontinentov, prava slika velikih svetovnih verstev nam je bila dana po njegovem jKisredovanju, in vendar smo se tudi z njim in oh njem vedno vrnili k polnosti vsake vere, h krščanstvu, ki mu je hotel biti z besedo in zgledom nedosegljivi apologet. In ni se ustavil na božjih začetkih krščanstva, ampak navdušeno nas je pripeljal k polnosti krščanstva, do Kristusove Cerkve, do papeža in škofa, kjer je njegovo ponižno in popolno zaupanje učeči avtoriteti za nas vse pomenilo svarilo pred katerimkoli oddaljevanjem od nje. Ko je šlo za prave in jasne pojme, ko je šlo za katoliško resnico, je iz dobrega in blagega profesorja vstal »stražar v viharju,« ki se ni bal ne groma ne strele. Ni bil pa dr. Ehrlich profesor samo tam v skromnih alojzeviških sobanah, ampak s svojim znanstvenim bogastvom ni štedil nikjer, kjer se je le prilika ponudila, da ga razdaja. Bil je mojster v dajanju pobud za znanstveno delo. Njegova vrata so bila odprta vsakomur, bodisi da ga je vabil sam in vnemal za eno ali drugo vrsto znanstvenega dela, bodisi da je kdo prihajal v njegove posvečene sobe v stolnem župnišču iz ljubezni do njegove vede ali do njegove osebnosti. Vsakomur je znal dati nasvete, pokazati ali naročiti knjige, ga voditi pri delu in celo pošiljati na razne kongrese, tečaje in inozemske univerze, pa četudi iz svojih lastnih srodslev. Zahteval jo samo, da učenec pokaže v življenju vsaj košček iz vere prihajajočega idealizma, ki je njega samega spreminjal v veličastno luč sredi svetovnih temin. Ti zahtevi se pač nihče ni mogel ustavljati, kdor je profesorja Ehrlicha poslušal brez predsodkov, vedel za lijegove zasluge v znanstvenem svetu doma in na tujem, bral njegove knjige in članke, sledil njegovim neprestano novim inicljativam za zmago čiste resnice in se užigal ob njegovem apostolskem srcu, ki ga je vodilo načelo: Duš mi daj Gospod, drugo vzemi. Gosjiod profesor! Bogastvo božje resnice, ki ste nam ga posredovali, bomo ohranili in uporabljali tako. kakor ste nas naučili z nepozabnim zgledom svoje velike osebnosti. Naj Vam dobri Bog za vse da najlepše plačilo! Ko je padel dr. Ehrlich... Komaj se je duhovnik božji in mučenik profesor Lambert Ehrlich zgrudil pod streli, so bili pri njem prvi tisti, ki je zanje očetovsko ljubečo skrbel: uboge, revno žene z Gradu. Padle so k njegovemu, v smrtnem boju drhtečemu truplu, ga lovile za suknjo, božale njegovo trepetajočo roko, iz njihovih ust se je trgal krik zapuščenih, ki jim je gosf>od profesor dolga, dolga lota bil oče in ki so ostali sirote. »Gospod profesor, gosjKKl profesor! Ne umreti! Kdo bo j>otem skrbel za nas?« Toda profesor Ehrlich je mrtev, grajska kolonija je izgubila največjega dobrotnika. Prihitela so dekleta. Slišali so se klici: »Saj to je duhovnik, to je neki duhovnik! O, to je go-sjkkI profesor, profesor Ehrlich.srečilo drugega, kakor zavarovati neposredno okolico, škode je bilo za več kakor milijon lir. Eden od lastnikov tovarne se je močno opekel, ker je poskušal sam znositi iz gorečega skladišča shranjene fiotrebščine in surovine. Ljubljana 1 Skerjančev klavirski trio se bo izvajal jutri zvečer ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Izvajal ga bo ljubljanski komorni trio (Dermelj, Šedlbauer, Lipovšek). Škerjančevo delo bi lahko imenovali — herojični trio, kajti junaško-tragični element prevladuje v njem. Klena enostavnost preveva to delo: prvi stavek združuje v sebi motive narodnega plesa (kolo) in lirične spevnosti, ki se smiselno kontrastirata. Drugi stavek je v svoji izredni mirnosti in nekakšni trpki lepoti postavljen kot primerno nasprotje prvemu, toda iz brezskrbne in celo razposajene glasbe prvega dela nas že privede v resnejše in trezno razpoloženje. Še večji naklon k tragičnemu zasledimo v tretjem delu, v scherzu, ki zlasti v triu izbira že prav mrke 111 ža-lobne zvoke. Zaključni stavek je žalobna koračnica, katero prištevamo med najlepše stvaritve slovenske glasbene umetnosti. Je nepretrgan, presunljiv in otožen žalni spev, kakor tožba nad krivicami življenja, ki dolete tudi naj zmožne j šega junaka. Poleg škerjančevega dela bo izvajal trio še Corellia, Beethovna in Novaka. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 1 Nova lekarna mr. pliarm. Deu Dia, Gospo svetska cesta 4, v prostorih bivše lekarne Kuralt, je redno odprta. 1 Prvi lastnik avtotaksija. V torek popoldne je bil na pokopališču Sv. Križa pokopan Pavle Štele, ki je po kratkem trpljenju umrl v Ljubljani. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan, originalen in zastaven mož, ki je dolga leta imel v Kapiteljski ulici avtogaražo. Mnogi Ljubljančani se pa dobro spominjajo in so sedaj omenjali, da je bil pač on prvi, ki je pred prvo svetovno vojno vpeljal avto-taksi v Ljubljani. On je bil prvi, ki je vozil po Ljubljani z avtomobilom razne potnike in izletnike. To avtotaksijsko podjetje je uživalo sprva med Ljubljančani veliko zanimanje, kakor je sploh v Ljubljani navada, da vzbuja vsaka novotarija nekaj časa splošno senzacijo. Pokojui Pavle Štele je rad vozil izletnike na vse strani iz Ljulljane, na Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Veseljaška Ljubljana je kaj rada oh jutranjih urah najemala njegov avtotaksi, da se je popeljala v okolico na sveži zrak. Takratni liubljanski izvoščki so sprva Pavletov avtotaksi gledali postrani, pa so se naposled z njim sprijaznili, ko jim tudi pokojnik ni hotel iz zlobnosti odjedati vsakdanjega kruha. Ko ravno omenjamo prvi avtotaksi v Ljubljani, ki je bil uveden okoli 1. 1910., naj še omenimo, da je Ljubljana dobila prvi pravi in stalni kino že leta 1907. Ustanovili so ga Anton Deghenghi kot finančnik, Carlo Ciani, italijanski državljan, kot strokovnjak in K. Vechiet, doma iz Triesteja, kot sotrudnik in izvedenec Prvi kino je bil nameščen v sedanji Prelogovi trgovini v vogalni hiši na Tyrševi (sedaj Bleiweisovi) cesti in v Tavčarjevi ulici. Tam je posloval tn kino, v katerega je bil sprva silen naval občinstva, samo eno leto, nakar se je naslednjega leta preselil v nekdanjo Maličevo hišo, na prostoru katere stoji sedaj Bafova palača. Kino jo imel tam prostore ob sedanji Cesti 3. maja. Sprva je kino prav dobro uspeval, pozneje sc nastale težave in je podjetje nato I. 1912. prevzel g. Kokalj, ki je kino zelo razširil in moderniziral. 1 V Ljubljani umrli od 15. maja do 21. maja. Kos Ivan, 54 let, zidarski delavec. Opekarska cesta 37; Zdešar Ivan, 27 let, delavec, Stari trg 19; lvnik Uršula, 82 let, perica, Vidovdanska cesta 9; Holzknecht Ljudmila, 33 let, sobarica, Vidovdanska c. 9; Kovač Jurij, 74 let, bivši trgovec, Japljeva ulica 2; Božnar Ivan, 23 let, krojaški pomočnik, neznanega bivališča; Bahar Peter, 9 let, sin ključavničarskega pomočnika, Vidovdanska cesta 9; Theurich Amalija roj. Merše, 74 let, vdova čevljarja, Vidovdanska cesta 9; Dimitrijev Aleksander, 74 let, upokojeni nadzornik žrebčarne, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Starec Stane, 21 let, knjigoveški vajenec, Sv. Petra nasip 71; Cigoj Anton, G0 let, višji carinski revizor v p., Frajerjeva ul. 34 A; Koutny Adela, 60 let, poštna uradnica v p., Stožice 159; Košmerlj Jože, 54 let, bnjtar, Retje 100, občina Loški potok; Šonc Ferdinad, 50 let, železničar, Zalog 83; Humar Andrej, 60 let, Čuvaj, Zaloška cesta 127; Schonberg Moses, 57 let, trgovec, Hrenova ul. 17; Čuk Terezija, 13 let, hči nadpremikača drž. žel., Srbska 16. 1 Živilski trg ob sredah. V sredo, zadnjo v mesecu maju, je bilo živahno vrvenje povsod na živilskem trgu, katerega zelenjadni drugi otok je bil pofiolnonia zaseden od konca do kraja. Iz Triesteja je prispela prva pošiljka letošnje bele in rdeče Čebule. Obe vrsti sta prav lepi. Mnogi delavci so se sedaj zelo navadila na Čebulo, ki jo prigrizujejo h kruhu in je prav zdrava. Na trgu je bilo dalje mnogo glavnate solate iz Gorizije, mnogo istrijanskega graha in drugih pridelkov. Trg je bil dalje izredno bogato založen z rdečo in belo redkvico. Bila je po 5 šopkov za liro. Redkvica ni šla posebno dobro v prodajo. Mnogo jo je ostalo in je bila pozneje še cenejša kot ob prvih tržnih urah. Gospodinje pač še ne vedo, da se da iz redkvice napraviti prav dobra prikuha po vzoru špinače, o čemur smo že prejšnji teden poročali. 1 Pietro Maacagni: »Prijatelj Fric«. Opera v treh dejanjih. Zasedba partij je sledeča: Suza — Vidalijeva, Fric — Franci, cigan — Golobova, doktor — Po|>ov, Hanez — Dolničar, Friderik — Kri-stančič, Katarina — Poličeva. Dirigent: D. Žebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. 1 G. Bizet: »Carmen«. Opera v petih dejanjih. Peli bodo: Naslovno partijo Elza Karlovčeva kot gost, Joseja — Franci, Escamilla — Primožič, Dan-caira — B. Sancin, Remendada — M. Sancin, Zu-nigo — Lupša, Moralesa — Anžlovar, Micaelo — Ribičeva, Frasquito — Polajnar jeva, Mercedes — Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: P. Golovin. I Interesenti za semenski krompir, ki so že vložili prošnje zanj, a še niso prišli po nakaznice, naj pridejo ponje v petek in 6oboto, 29. in 30. t. 111., v sobo št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. Tisti interesenti, ki pa še niso prositi za semenski krompir, naj pa vlože prošnje v tem uradu tudi v petek in soboto, po nakaznice naj pa pridejo v torek, 2. junija t. I. od 8—12. 1 Zahojčke s smetmi nekateri večkrat tudi po več dni puste čakati pred hišo na smetarja, da se na smeteh zbirajo muhe ter se iz zabojčka razširjajo vonjave po gnilobi. Zabojčki s smetmi pa nikakor niso za okras, še manj pa pospešujejo dobro zdravje našega mesta, pri sosedih pa zbujajo razne pikre opazke o redoljubnosti gospodinj, ker se po več dni ne brigajo za smeti. Toda ljubljanske gospodinje so bile že večkrat opominjane, da morajo smeti sežigati ter šele pepel odpadkov in izgorke oddajati smetarju. Prav tako vse gospodinje natan- izšla je nova knjiga BSlovenčeve knjižnjice* V zelenem polju roia ki jo je spisal lani umrli Matija Malešič Kupujte to lepp knjigo, ki stane te 5 L Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. ko vedo, kdaj voz za smeti pride v ulico, zato pa nikakor ni treba, da bi zabojčki po več dni škodili dobremu glasu Ljubljane, da je snažno mesto polno samih gosjiodinj, ki do skrajnosti ljubijo red. Kuhinjski in drugi odpadki morajo biti sežgani, zahojčke s pepelom in izgorke je pa dovoljeno postavljati na določene prostore šele tisto jutro, ko pride voz za smeti k hiši. Če pa površne gospodinje svojih pomočnic ne bodo naučile reda, bo mestni fizikat prisiljen predpisati zaprte snietarske zahojčke. Naznanila GI.EDALIftCE. Drama: Četrtek, 2S. maja ob 17.30: »Šola za ženo«. Red A. — Petek. 29. maja: Zaprto. (Generalka.) — Sobota. .10, maja oh 17: .Romeo ln Julija«. Prvič v leto&nji sezoni. Red Premierski. — Nedelja. 31 maja oh 14: ■ Konto X«. Izven. Znižane cene nd 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Soia za žene«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Opera: Četrtek, 2S. maja ob 16.30: »Carmen«. Red Četrtek. Gostovanje Elze Knrlovčeve. — Petek. 29. mala ob 17: »Boeeaecio«. Red 11 — Sobota. 30. maja ob 17: »Prijatelj Fric«. Red A. — Nedolja, 31. maja ob 10: »Boccacelo«. Opereta. Izven. RADIO. Četrtek. maja: 7.30 Poročita v slovenščini. — 7.45 Pesmi in nupevi. V odmoru (N.00) napoved Časa — 8.15 Poročila v Italijanščini. — 12.15 Koncert altidke Bogdane Sturin-Stritarjeve (pri klavirju Marijan LipovSek). — 12.40 Priljubljene pesmi, vodi dirigent Zorne. — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovneira Povoljstva Oboroženih Sil v alovenSčini. — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanoc, sodeluje violinist Leo Pfelfer. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Izmenjalni koncert is Nemčijo. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert pianističnega dua llizjak-HraSnven. — 17.45 Koncert tenorista Manfredn Ponz De Leonija. - 19.30 Porodila v slovenJOini. — 19.45 Komorna glasba. — 20.00 Napoved času. Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Glasbena fantazija. vodi dirigent Petralia. — 21.25 Koneerl altistko Else Karlovčeve in baritonista Borisa Popova (pri klavirju Marijan LipovSek). 20.05 Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. Skerjanca. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarn«: dr. Kmet. TvrSeva c. 43, mr. Trnkoc.zy ded.. Mostni trg 4 in mr. I star, Selenburgova ul. 7. POIZVEDOVANJA. NaSla se je v soboto, 23. maja na Celoviki cesti siva usnjena daniska rokavica. Dobi se na CelovSkl ccsti 59 pri J. Učak. Naila se je dava osebno živilske nakaznice na Uno Milan Vidmar, ključavničar drž. žel. Dobi se v upravi »Slovenca« proti osebni lpiritimaci.il. Izgubil so jp zlat prstan s križcem od Trnovske cerkve do Vel. čolnarske ul. PoSlen najditelj ca nuj vrne proti nagradi v upravi »Slovenca«. Iz Gorizije Ureditev »Državne knjižnice«. Nekdanja, zelo skromna »Studienbihliothek«, ki je imela svoje prostore v poslopju stare klasične gimnazije v sedanji Via Mameli, je po svetovni vojni postala »Državna knjižnica« (Biblioteca Governativa). Na pobudo delavnega sedanjega ravnateljstva se je za knjižnico, ki je za znanstveno delo v naši deželi velikega pomena, začelo živahno zanimati ministrstvo za nacionalno vzgojo. Ministrstvo je širokogrudno odobrilo načrte, po katerih naj iu se knjižnični prostori povečali in prenovili, ter je dalo na razjiolago tudi potrebna sredstva. Nekdanja »Studienbihliothek« se preseli v prenovljene prostore v pritličju. Za navnateljstvo, za ©skrbništvo in za izposojevanje kejig se pripravljajo nove dvorane in nove sobe. V teku poletja bodo otvo-rili dve novi, obsežnejši čitalnici. Ministrstvo je poslalo knjižnici tudi veliko zbirko zanimivih del. Ko bo nova knjižnica dokončno urejena in bo imela na razj>olago povečane prostore, bo štela z novimi knjigami, ki so ji zagotovljene, okrog 300 tisoč zvezkov. Tovorni avtomobil ga je ubil. V ponedeljek, 18. maja okrog 7 zvečer se je pripetila na Cesti v občini Santa Croce di Aidussina huda nesreča, katere žrtev je postal desetletni deček Albert Bizjak. Nesrečni fantič se je vračal od sosedovih domov preko asfaltirane glavne ceste, ki gre skozi domačo vas. V svoji otročji razmišljenosti ni opazil tovornika, ki je vozil iz Gorizije proti Aidus-sini. Šofer je z grozo spoznal nesrečo, ki se je bližala in je z vso silo zavrl težak voz, vendar ga ni mogel pravočasno in zadostno ustaviti. Sprednje kolo je z veliko silo zadelo ob dečka, ga prevrglo in povozilo' Priskočil je vozač in prihiteli so ljudje ter pobrali razbitega dečka, ki je še rahlo dihal v polni nezavesti. Komaj so ga prinesli v domačo hišo, je revež izdihnil. Bog potolaži uboge starše I Stroga kazen za tatu koles. Neki A. Qualizza, star 36 let, doma iz okolice Udine, si je pri gori-zianskem mehaniku Tarantinu izposodil kolo, vredno 600 lir. Ker kolesa ni pripeljal nazaj in se sploh ni dal videti, ga je trgovec ovadil in je prišel pred sodnika, ki ga je obsodil na 9 mesecev težke ječe in na 750 lir globe, ker je bil že obsojen zaradi sličnega prestopka. Nepošteni kolesar je pa vložil priziv proti previsoki kazni. Te dni ^e stal pred prizivnim sodiščem, ki je potrdilo obsodbo prvega sodnika in ie obtožencu dodalo še dve leti prisilnega dela, ker ga je spoznalo za tatu po poklicu. S Spodnjega Štajerskega Žetev smrti. V mariborski bolnišnici 6ta umrla 36 letni bivši mesarski pomočnik Mirko Horvat iz Maribora in 31 letna strojnikova žena Rozalija Furek, ludi iz Maribora. V Mariboru 6ta umrla Vinko Mam, sin ključavničarja in zasebnica Marija Ferš. stara 75 let. Poročila sta se v Vitanju brivec Jožef Lipovšek in trgovska nameščenka Herta Šavperl. Mati t 21 otroki. V Celju živi Marija Gaber-šek, ki je rodila 21 otrok. Stanuje v mali prijazni hišici, je kljub 69 letom še vedno čila in pridno dela doma v hiši in na polju. Rodila se je leta 1873, poročila 1894 in je dala življenje 13 dečkom in 8 deklicam. Šestnast otrok je že umrlo, od teh dva na fronti v prvi svetovni vojni. Iz Hrvatske Hrvatski gospodarski minister v Bukarešti. Hrvatski minister za obrt, veleobrat in trgovino, dr. Toth, se je prejšnji teden mudil na večdnevnem obisku v Romuniji ter je imel v Bukarešti ve posvetov z romunskimi vladnimi in gospodarskimi krogi. Nastavitve Slovencev na Hrvatskem. Jager Alojz pri ministrstvu trgovine v Zagrebu. Pre-log Vinko pri »Poslovni središnjici za mljekar-stvo« v Osijeku. Pri središnjici za promet z življenjskimi potrebščinami: Palir Jakob v Pa-kracu, Zahukovec Janez v Pakracti, Veronek Franček v Vinkovcih, Skaza Ognjeslav v Županji, Cajnkar Lovro v Bjelovaru. Slabej Josip pri ministrstvu za promet, oddelek za avto-promet v Zagrebu. Razširitev telefonskega omrežja na Hrvatskem. Prejšnji teden sta dobili Vrabče in Podsused pri Zagrebu avtomatični telefonski podcentrali. Obe podcentrali sta priključeni avtomatičnemu telefonskemu omrežju v Zagrebu. Podcentrala v Vrabcu ima sto številk, v Podsusedu pa 50. Zagreb daje zaslužek številnim obrtnikom. Po najnovejših statističnih podatkih živi trenutno v Zagrebu 6708 obrtnikov. Med njimi zavzemajo prvo mesto krojači in šivilje. Teh je 773, takoj za njimi pride na drugo me6to 500 brivcev in lasu-ljarjev, tem pa slede po številni moči mizarji, mesarji in sobo6likarji. Letošnjih koncertnih prireditev v slovaških Trenčinskih toplicah 6e bodo udeležili tudi nekateri hrvatski umetniki. Od Hrvatov bodo nastopili: znani trio Maček-šulek in Janigro ter zbor Matice hrvatskih prostovoljcev. Prve letošnje gobe na zagrebškem trgu. Hrvatske kmetice so prejšnji teden prinesle na zagrebški trg prve letošnje gobe. Meščani so jih takoj vse pokupili po ceni 100 kun za 1 kg. Zagrebški mesarji 60 prejšnji teden prodajali tudi jagnjetino po uradno določeni ceni 110 kun 1 kg. Iz Srbije Srbski ministrski predsednik Nedlf o prejšnjem šolstvu. Za belgrajsko »Novo Vreme« je napisal Nedič daljši članek pod naslovom »Usodne zablode v vzgoji naše mladine«. V članku med drugim poudarja: »Naša lanskoletna narodna katastrofa je odkrila mnogo gnilobe v naši družbi in državi. Najhujše razočaranje smo doživeli s svojo šolo, s poukom v njej in z vzgajanjem naše m'a-dine. Namesto, da bi šola dajala trezne državljane in poštene državne uradnike, nam je posebno v zadnjih mladinskih naraščajih dajala podivjane in krvoželjne tipe, ki so v rušenju narodnega premoženja in pobijanju nedolžnih ljudi našli zadovoljenje z.maličenim nagonom in pojmovanjem. Temu je v prvi vrsti kriva naša šola in naša vzgoja.« V nadaljnjih izvajanjih pa pravi, da v prejšnjih 20 letih ta šola ni ustvarila enotne in zdrave narodne duše, temveč jo je celo razbila. Takšna šola je s svojim tedanjim sistemom vzgajanja in poučevanja ustvarjala brezoblično maso tako zvanih intelektualcev brez duše in stvarne sposobnosti in je dajala ogromno vojsko nezadovoljnežev. Srbski minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je pred kratkim sprejel časnikarje ter jim je govoril o svojem načrtu za povečanje zdravstvene zaščite srbske mladine. Minister je med drugim omenjal dosedanje koristno delovanje raznih dispanzerjev, šolskih poliklinik in posameznih zdravstvenih fiostaj. Vse te ustanove izdatno podpira ministrstvo, ki poleg tega organizira tudi mladinske kolonije po vaseh ter skrbi tudi za nabavo r>otrebnih vitaminov za mladino. Belgrajska mestna občina je docela preosno-vala svojo sanitetsko službo. Vse svoje dosedanje poliklinike je združila ter je od praktične medicine ločila sleherno administracijo. Srbska kmetijska šola v Negotinu je to leto praznovala 50 letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja, šola je polno zasedena tudi zdaj ter traja v njej pouk s praktičnim delom 4 leta. Prvo konjsko mesnico je pred kratkim dobila tudi Velika Kikinda. KULTURNI OBZORNIK Dve premieri v Operi Fr. Suppe: »Boccaccio« Spretna reklama zastavi včasih vso svojo zgovornost, da navda človeka z velikimi pričakovanji Ho kakega dela, ki ne stoji umetniško Bog ve kako visoko in zato teh pričakovanj tudi izpolniti in utešiti ne more. Zgodi se pa včasih tudi obratno. Tako bi človek ob režijskih opazkah v Gledališkem listu, ki pozitivne strani Suppejeve operete »Boccaccio« primerno ipovztlignejo, a tudi številnih negativnih strani nikakor ne zamolčijo. mislil, da bo to ena najslabših operet, kar jih je dala uprava letos na oder. Pa bo morda ravno obratno resnica. Dejanje samo res ne sega v globine, tudi glasba ni razodetje. Je pa prvo kot drugo tako spretno zgrajeno, da poslušalca premoti in ga neopazno pripelje mirno šibkejših mest. Vedno novi domisleki in potegavščine mladostno razigranega Boccaccia ustvarjajo vedno nove zapleti,jaje, da poslušalec nima časa pretehtati verjetnosti in upravičenosti vsakokratne situacije. Šele konec, ki bi moral biti močan rezultat dosti zgoščenega dejanja, nekam zvodeni in postane ohlapen, vendar v splošnem zadovoljiv, tako rla dosti ne moti celotnega vtisa. Da je opereta nudila več kot bi v splošnem pričakovali, je zasluga režiserja Debevca, dirigenta Simonitija in nastopajočega ansambla. ki je bil kar se da srečno izbran. Debevec je dni dejanju živahen potek, značaje je ostro orisal, situacijo dobro zadel ,v igri posamezni- kov kot tudi v skupinski igri. Poudaril je zna- I čilnosti časa in kraja dogajanja. — Dirigent I Simoniti je glasbeni del dobro naštudiral. Zbori so bili izvrstni, izdelani do podrobnosti. Orkester, čeprav je v operetah običajno šibkeje zaseden, je čisto in polno zvenel. Poleg režiserja je tudi dirigentova zasluga, da je dejanje napeto teklo tudi na ohlapnejših mestih. ••— Naslovno vlogo je pela Mlejnikova. Mislim, da bi bilo za to vlogo težko izbrati primernejšo moč kot je ona. Igra iprožno v vedrem, lahkotnem slogu kot ga igra zahteva, je vedno polna iznajdljivih rlomislekov, niti za trenutek ni opaziti kakih zastojev. Glasovno nekoliko temno barvani glas je kot nalašč za to vlogo. Sodbe, ki si jo je ustvaril poslušalec o njej v »Don Pasqualeju«. ni treba v ničemer popravljati: kvečjemu v dobro. Palermskega princa je igral Drenovec. Iz vrste ostalih igralcev je prijetno izstopal; ker je kot dramski igralec osredotočil vso svojo izrazito silo izključno v igro kot tako. M. Sancin je bil v svojem elementu; kot brivec Scalza bo ostal vedre zabave željnemu gledalcu dobro v spominu. Njegovo temperamentno ženo je igrala Pola jnarjeva. ki je igralsko kot pevsko pokazala svoje lepe zmožnosti. Drug zakonski par sta predstavljala Anžlovar in Špa-nova, tretjega /.uipan in Poličeva; v igro so vnesli to, kar od igralca zahteva: veliko smisla za komično situacije in dobro porcijo neprisiljenega humorja; peli so pa tudi dobro. Lej>o se je uveljavila Barbičeva v svoji mladostno naivno podani vlogi; svoj prispevek k uspehu operete so pa dali tudi M. Gregorin kot majordom toskanskega vojvode, Dolničar kot kolporter in B. Sancin kot Lconetto. Izbira deia kot tudi izvedba je bila. za bližnji konec sezone prav posrečena« M. T, Bizet: »Carmen« Dejstvo, da je v lanski sezoni dosegla Bi-zetjeva »Carmen« od vseh oper daleč najvišje število predstav in imela tudi največje število obiskovalcev, ipriča o njeni priljubljenosti med občinstvom. Ta priljubljenost ni zgolj slučajna. Silen dramatičen izraz, razsipna melodika, izrazita ritmika, toplo življenje, ki polje v njej, ognjevita strast, ki jo opera diha, pa tudi eksotično okolje, v katerem se dejanje odigrava in končno tudi sam glasbeni izraz, ki nas prestavi v nam dokaj tuj svet: vse to so značilne lastnosti te opere, ki poslušalca pritegne z vso silo v svoj objem. Uprizoritev »Carmen« štejemo lahko med najbolj posrečene izvedbe v letošnji sezoni. Zasedba je kar se da dobra. Naslovno vlogo je tudi letos pela Elza Karlovčeva. Poslušalec ne ve, ali bi dal prednost njenemu petju ali njeni igri. Njen temno barvan, gost in probojen glas nima ne v višini ne v nižini šibkih mest, ki se v eni ali drugi skrajnosti, včasih tudi v obeh, celo pri najboljših pevcih javljajo. Igralsko je kot ustvarjena za to vlogo. Dovršeno ie njeno vživetje v vlogo in prilagoditev vsakokratni situaciji; nobena kretnja ni odveč, nobena premalo; tudi premore, ki nujno nastanejo ob petju soigralcev, zna izpolniti tako. da njeno igranje traja latentno dalje in drži gledalca v pozornosti ;to je ena glavnih odlik igralca, da zna igrati tudi takrat, ko ne igra. S Karfovčevo bo tudi letošnja Carmen doživljala prav lepe uspehe. Don Joseja je pel Franci, ki je vredno stai Karlovčevi on strani. Dobro je nakazal nihanje med svojo prvo ljubeznijo do Micaele, ki mu je bila obenem tudi vez do matere, in med tragično ljubeznijo do Carmen, ki ga je oddaljevala od obeh in mu bila končno v pogubo. V vlogi Micaele je nastopila Ribičeva. Ustvarila je tip iskrenega, plahega kmečkega dekleta, ki mu je ljubezen sveta, ni pa toliko egoistična, da bi mislila samo nase; večja ji je skrb, kako bi vrnila bolni in umirajoči materi sina kot sebi zaročenca. Zelo posrečen je bil Primožič kot Escamillo. Bil je tip odločnega, tudi brezobzirnega moškega, ki je v vsem svojem nastopu gotov zmage v areni kakor tudi nad tekmecem v ljubezni. Oficirja Zunigo je predstavljal Lupša, ki je-s tem nastopom zopet povečal število svojih uspelih vlog. Dobro sta se uveljavili Polajnarjeva kot Frasqitita in Poličeva kot Mercedes. Tudi narednik Morales, ki ga je predstavljal Anžlovar, je bil dobro zadet. Oba Sancina sta kot voditelja tihotapcev svoji vlogi lepo rešila. Dirigiral je Neffat. Impulzivno Bizetjevo glasbo je kot tako tudi podal; orkester, ki soliste in zbor le bolj podpira in njihovo igro podčrtava ter dejanje ilustrira, je dinamično obdržal v pravem razmerju do nastopajočih. Tudi v ritmičnem oziru, ki je za uspeh te opere odločilen, je dosegel skladnost med orkestrom in odrom. ttežiral je Debevec, ki se je pokazal v izoblikovanju pestrih masovnih prizorov ravno tako spretnega in iznajdljivega kot v podrobnih navodilih, ki so bila pri posameznih igralcih opazna. Plese je naštudiral Golovin in so jih nastopajoči dovršeno izvedli. Zelo dobri so bili zbori (Simoniti), monumentalna scena (inž. Franz), Pohvaliti moramo tudi upravo, ki proti koncu sezone ne kaže utrujenosti v delu, ampak daje kvalitetno vedno boli dovršene I predstave*, M. T. 1 1 Nekaj za mlada srca Turčin Abdalah »Margepolus,« je doktor Buš ogorčeno zaklical ime svojega armenskega paznika Čez prostrani prostor, nato je stekel k njemu in je prišel še toliko pravočasno, da je pograbi, dvignjeno roko, ki je hotela z jermenom pretepati razcefranega, na tleh ždečega fanta. ^Kolikokrat mi bo treba pa še reči, da ne smete pretepati mojih delavcev!« Koščeni Armenec je le nerad izpustil svojo žrtev, ki je, kolikor je le hitro mogla, zlezla iz nevarne bližine, in je zagodrnial: »Ti neverni psi si to sami želijo, gospod. Tale paglavec je lezel e svojo samokolnico kakor polž.c Doktor ga je sledil kakor je mogel. Mladi znanstvenik se je brez besede obrnil k Turčinu, ki je še zmeraj razprtih oči ždel na tleh in je obupano strmel na težko obloženo samokolnico, ki je bila visoko natovorjena z gruščem od izkopanin, katere naj bi bil odpeljal proč. »Zakaj pa ne delaš?« doktor kakor slučajno odkril tisto mesto in je potPin z vojaki odšel v rov. Delavci so preklinjali, videč, kako je raziskovalec z. vojaki našel skladišče samih vaz in umetnin in slednjič še čudovito izrezljan relief iz slonove kosti. Prav tako je Abdalah stiskal pesti kot drugi. Trmasto je molčal tudi pri preiskavi kot drugi in ko je bilo vse delavstvo s paznikom vred od|>uščeno, je izginil tudi Abdalah. ne da bi se bil le ozrl na čakajočega učenjaka. Doktor Buš ga ni videl nikdar več. Sšmi ljudje! Gospod na tejle sliki bi bil rad sam. In ko je takole stal 6redi noti, je zagodrnjal: »Pa je že 6pet toliko ljudi, da ne morem biti sam!« Dasi je to čudno videti, pa ima gospod le prav. Vse polno je ljudi na tej sliki, čeprav ni nobenega videti. Koliko jih je? •uibs DajtJAOzudo »iu)ouiB9« •()£ m nujo? a 5(3a -op -()Z :nj3Z3| A BJBABjd BAp 'gj Ul 'LZ !o[Ajq BZ i>l§oiu afuj -gz ui -ej ioiszal a iAjq z l!?o>(9 »i ;){ *!>i§ouj 14914 X2 iopoA a uauiB)) jBjnjBZ al i)j *'>(oj|'o 'zz lifriSo bu i9ia B>jd|qo Bualu hj 'Etpip -odsos 39 BJOfBdOJj -\Z !nujoo A ?E|93A '02 '.0>|SJUI9 bu jEzajda af' i5j 'jjojjo "(jI injszaf qo j;qu -31 10>|3JU19 BZ JBJSOIOJ •£! !UI3[AOUIjJ? BZ Jt>(tl9 '91 !iabji bu uto>|!u.iuo9 9 Bd9oS ui '(pB)) i>f 'podsoS Ul *fr| tjDlAJA BU B9d ipOA 1)| pod9C>3 XI '•PcIol>l BU >t!U?ap Ul OOI|Bd B|!49nd BJ9 IJ| 'BUJjpodsoa ui pod9oS zl 'II iafimku eu 33AO| 'o t io>pjui9 BU a[[n)3UI BZ OI)B5|5 Ol9BU|AO>| ij93qo a[ I5| '>10.140 14914 "6 isidosB? ajaq iasj bu i)| 'pod9o8 '8 t iabjj bu IU9ap BU BUpiA B0U39 Bunlu al I>f 'BdsoS utpodao?) :L u; -9 :uiopod9oS psjd fBpšidg ajS ii) 'BcIgoS •£ ;uqBzod oSof al t>f ')(ojio •{> !>(a?![uo>) |U393i AoJtalu al !>1 '>|ojio x iijod bu tptA as Bouas'Bunlu 39 i>| 'liulu cz [cpBz Bd9oS ui pod9oS 'z u; 'j :jaoi9 ii[ -oe al qi[ pajA uiopod9o3 uuupaAoSBZ maj g Cesar Karel IV. je nekoč odšel na lov. Kuhar v lovski hiši pa je bil v veliki zadregi, kako bi postregel cesarju, ker si je ta izvolil grahovo juho. Nikakršnega mesa ni bilo pri hiši, samo nekaj prašičev v svinjaku, ki pa še niso bili godni za klanje. Pa tudi za to je bilo že prepozno. Dober svet je bil torej drag. Pristavil je lonec z grahom na ogenj ter odšel z nožem skrivaj v svinjak. Juha je cesarju teknila, ni pa vedel, kakšno meso plava v nji. Nazadnje je izvedel resnico: Kuhar je prašičem porezal uhlje ter jih skuhal v juhi. To je vsekako bila velika iznajdba, ker do takrat niso vedeli, da so tudi svinjski uhlji užitni in okusni. Ko je Bismarck šc študiral in nekoč zbolel, mu je zdravnik predpisal kinin, a vsako drugo hrano prepovedal. Gospod »studiosus« pa je prav takrat dobil od doma nadevan želodec in preslaninjeno gos. Z volčjo lakoto je pokončal oboje, ne da bi se zmenil za zoprno zdravilo. Naslednje jutro ga je našel zdravnik zdravega ter zato čezmerno hvalil kinin. Bismarck pa je Samo čakal, da je izgovoril, nato pa mu je pokazal polno steklenico zdravil ter dodal: »Tokrat, gospod doktor, sta naredila čudež želodec in gos.« dtftie&tii/ 6 6 Kužka je zadelo v živo. Naslednjega dne se je oglasil Kužek mimogrede v uradu kjer je bil zaposlen njegov prijatelj. »Kako sc počutiš, Mišek? Kako jc z zadevo, ki sc tiče ukradenih las in volnenih srajc?« »Slabo, slabo,« je odgovoril Mišek. »Ta dva slavna detektiva nista boljša od naju. Dozdaj nista našla še nič drugega kot svoje lastne prstne odtise. Slučaj je res zapleten. Kakšne vrste tat je to, ki se je vrgel izključno le na volnene srajce! Kakšen revež ima komaj po dve srajci.« »Seveda!« je potrdil Kužek. »A nekateri jih imajo tudi več.« 1 »Čuden tat. Meni se zdi naravno, ako krade kdo stvari, ki jih potrebuje. Ali ne?« »Seveda.« »Predvsem je treba dognati, zakaj ti zločinci kradejo lase in jopice, ne pa denarja. To je nekaj posebnega. Ko bova to dognala, bo vsa stvar rešena.« »Tako je!« je dejal Kužek. »Ce bom jaz to dognal, bo isto, ko tista o Kolumbovem jajcu in potem bom jaz novi Krištof Kolumb.« Škorpijoni so ponekod huda nadlega Nekatere vrete škorpijonov v južnih deželali lahko postanejo nevarne tudi človeku. Ker so tam škorpijoni tudi tako razširjeni, da so prava nadlega jih preganjajo na vse kriplje. Tako so pred nekaj desetletji v Meksiki razpisali celo nagrade za tiste, ki bi se lotili pobijanja škorpijonov. Vsakdo, ki je na pristojnem zbirališču oddal po deset ubitih škorpijonov, je dobil znatno nagrado. Vse je pobijalo škorpijone in nagrade so kar deževale. Kljub temu pa je bilo pobitih škorpijonov vedno več. Dolgo Časa so ugibale oblasti, kaj naj pomeni to čudno naraščanje škorpijonske nadloge. Končno pa so ugotovili, da so prevejani tiči zaradi lepili nagrad uvažali škorpijone na debelo iz Amerike, drugi pa so si uredili prave farme škorpijonov .ki so jih redili največ po zapuščenih gramoznicah. Ko so odpravili nagrade, je seveda tudi ta dvojna škorpijonska nadloga popustila. Znamenita dunajska pridiga o Kranjski P. Abraham a Santa Clara je nato govoril tudi o kranjskih izkopaninah: »Med Podpečjo in Vranskim je gora, Trojane po imenu. Tam je naselje, ki se imenuje Zidi. Po Megiserjevi trditvi je stalo tukaj mesto Metullum. V teh krajih se najde vsak čas množica poganskih novcev. Valvazor sam priznava, da jih je kupil več tisoč kosov od kmetov. Pri mestu Krškem, ki je oddaljeno od Ljubljane 13 milj, se najdejo tudi podobni zlati, srebrni in bakreni novci starih rimskih cesarjev Vespazijana, Nerona, Trajana, Antonina itd. Pred približno petimi leti je našel tamkaj kmet v zemlji v velikem loncu 4000 takih novcev, na katerih ni bilo nič drugega kovanega kakor Konstantinovo ime.« Znameniti cerkveni govornik ee je spominjal v svoji pridigi tudi sv. Nikolaja, katerega Kranjci tako vdano časte, da so mu sezidali že več cerkva, kakor stolno cerkev v Ljubljani, Novem mestu, P 1-linu itd. Poudarjal je, da ni dežele, kjer bi bilo več cerkva posvečenih sv. Nikolaju kakor v tej vojvodini. Nadaljeval je: »Na Kranjskem so še druga čuda. V Cerknici, ki je pet do^šest milj daleč od Ljubljane, se nahaja jezero, ki se lahko imenuje čudežno jezero. Tam je 30 kavern ali Jam, iz katerih prihaja v septembru in oktobru voda v toliki množini, da poslane v 24 urah jezero polno in prinaša takoj ob izviru velike ribe s seboj. To Jezero pa se umakne konpc junija v svoie kavernp in jame. Iz tega nastane plodno polje ter je v 24 dneh najboljša košnja sena. Potem posejejo ajdo, ki prav kmalu zraste in dozori. Pozneje, zaradi velikega bi-čevja in grmovja v jezeru, je tamkaj mnogo zajcev in divjih prašičev, zato dober lov in velika gonja. Tako nudi Cerkniško jezero ribe, meso, kruh in ostale pridelke, kar moremo po vsej pravici imenovali veliko čudo.« V svojem cerkvenem govoru se je spominjal še kranjskih patronov in zaščitnikov, svetnikov Mohorja in Fortunata, Maksima, Flora in Pelagija ter razširjanja vere po kranjski deželi, ki je imela takrat nad tisoč cerkva. Župnija Cerknica je imela 25 podružnic, Krško 20, Št. Peter pred Ljubljano 25, Št. Vid pri Stični 30, Trnje 38. »Da, v vsej vojvodini Kranjski skoraj ni gore, griča, doline in ravnine, kjer ne bi sezidali cerkve ali kapele. Množica cerkv4 je vidno znamenje velike pobožnosti, ki jo ta narod goji do Boga in njegovih svetnikov. Ni le toliko cerkva, temveč v cerkvah Je tudi mnogo svetih trujiel in relikvij, kakor v ljubljanski stolnici truplo sv. Vitala, v Novem mestru truplo svetega Feliksa, v našem samostanu pri sv. Jožefu v Ljubljani truplo sv. Peregrina, v Kamniku trupli sv. Primoža in Felicijana Še mnogo drugih čudovitih stvari Je najti v vojvodini Kranjski, h katerim se more po pravici prištevali živo 6rebro. Našel ga je neki kmet l. 1497. Ko je zajemal iz potoka vodo. je našel v posodi neznano snov. Potčm so zlatarji svetovali, da naj bi se še nadalje preiskovalo. To se je zares tudi zgodilo, in je zdaj mnogo jam, iz katerih se pridobiva ta rudnina. Tamkaj je tudi nad sto sežnjev globoka jama. Prav tako je tudi še mnogo rudnikov, kjer sc pridobiva železo, baker, svinec, srebro in zlato, tako n. pr. na Savi, v Kropi, v Železnikih, na Javorniku, v Kamni gorici in v raznih drugih krajih. Čudo nad čudom pa je to, da je Kranjska tako bogata zlata in se naleti tamkaj na hiše, ki so iz čistega zlata. O tem naj nihče ne dvomi. Vsi vedo, zlasti pa verni kristjani, da se imenuje v lavretanskih litanijah Mati božja Marija Domus aurea (hiša zlata). Takih zlatih hiš je zelo mnogo. V glavnem mestu, v Ljubljani, je šest čudodelnih podob naše ljube Gospe, med njimi ! na prvem mestu Žalostna mati božja pri sv. Flori-i janu, ki je rešila že mnogo ljudi od njihovih bole-i čin. Nedaleč od Ljubljane je znamenita božja pot naše ljube Gospe na Dobrovi, kamor ta narod hiti kakor žejen jelen k studencu. Da, mesto Ljubljana je bilo s pomočjo te Matere milosti rešeno strašne kuge, kakor priča napis na steni 1. 1682. V župniji na Igu je kraj, KurešČek imenovan, kjer je posebno znamenita Marijina podoba. Poleg drugih čudežev je posebno imenitna zato, ker prihaja vsakih sedem let v tisto cerkev velikansko število letečih mravelj, in sicer vedno na praznik Marijinega rojstva. Te živalce ostanejo tamkaj osem dni, in če so nekatere od množice pomandrane, kljub temu ne vidiš niti ene mrtve, zakaj niti najmanj jim ne škodi, če jih pohodijo. (Valvasor VIII., 751.) Štiri milje daleč od Ljubljane je ženski samostan reda sv. Dominika, Velesovo Tukaj je znamenita božja pot. Tudi ta ima zelo čudežen začetek: Nekoč se je tamkaj sprehajal župnik in je slišal z bližnje smreke glas, ki ga je zelo presenetil Ko so nato smreko posekali, je zrasla na njej glava Matere božje in Deteta Jezusa popolnoma po naravi. Spodnji del telesa pa je oblikoval podobar. Kakar koli je vsa pokrajina naokoli prizadeta od hudega vremena ali toče, je ti kraj obvarovan (Valvasor, XI.. 336). Pri Škofji Loki, mestu na Kranjskem, je še tudi znamenita božja pot, Crngrob imenovana, kjer so se zgodili s po- t močjo Matere božje veliki čudeži. Takih krajev in zlatih hiš je pač zelo mnogo v vojvodini Kranjski.« — »Meni se vidijo Kranjci, ti pobožni ljudje, kakor otroci, in to jim ne bodi v nobeno sramoto. Pa saj to niso otroci, mi poreče kdo, saj to 60 veliki in močni ljudje. Kranjci 60 imeli v svojem plemstvu odličnega moža, ki se je imenoval gospod Eberhard Raubar pl. Thalberg in Rheinegg. Ta je bil dvorni vojni svetovalec cesarja Maksimilijana. Bil je tri vatle visok in tako močan, da je zlomil tudi najtežjo podkev. Nosil pa je brado, ki mu ni segala le do prstov na nogi, temveč je bila še daljša, tako da jo je moral zatakniti nazaj za pas. Ta in še marsikdo drug ni bil otrok. Da, da, ta in vsi ostali ljudje na Kranjskem so zgolj otroci, ki se zanašajo na Kristovo besedo: če ne boste kakor majhni otroci, ne boste prišli v nebeško kraljestvo.« »Pač še več drugih čudovitih stvari je na Kranjskem. Menda v vsej Evropi ni takih živalc kakor na Kranjskem. To so polhi, podobni vevericam, sive barve. Njihovo kožuhovino izvažajo tudi v oddaljene kraje in dežele. Polhi imajo velike luknje in jame v zemlji. Po več tisoč jih včasih prihaja iz ene satne luknje. Hranijo se s sadjem, največ pa z žirom. Čudovito pa je lo, da vodi sam hudič te živalce na pašo. Zalo ni nič nenavadnega, če slišiš ponoči v hrastovem gozdu pokanje z biči in žvižganje, pred katerim beži neverjetna množica polhov. Kmetje se naglo zberejo, slečejo si suknje in sezujejo škornje ter jih polože na zemljo. Zdajci zleze v obleke in škornje velikanska množica teh živalic, ki jih kmetje pobijejo, pojedo, pn tudi po več tisoč nasolijo.< (Valvasor, III., 473 in IV., 583.) (Konec.) Ift^SttSAl Pf^SKČ^l Jj 163. Včeraj popoldne so se jim približale turške čete. Sovražnik se je ustavil pred kmečkim taborom. Kazalo je, da se bodo spoprijeli s kmeti. Tega so se pa zbali. Celo njihov vodja je postal figamož. Ni se ustavljal strahopetcem. Vdal se jim je in vsi kmetje so pobegnili. 164. Od treh tisoč jih je komaj ostalo štiri sto. Ti so se potem utaborili na bližnjem griču. Prisegli so, da se bodo borili do zadnjega diha. »Kaj pa zdaj?« odvrne Mirko ves prestrašen. »Jaz in vsi drugi smo se zanašali na kmet-sko zavezo. »Kje so pa tvoji tovariši?« 165. »Takoj ko so kmetje zapustili tabor, se je bilo treba tudi nam odločiti. Sklenili smo, da se ustavi Knezov Andrej blizu tistih štiri sto mož, ki so še na mestu ostali v bran, da oprezuje, kod gredo Turki. Zalnikov Vinko in Davorin sta se postavila na prežo pri Podkloštru.< Karelijci se vračajo domov Po moskovski mirovni pogodbi je 450.000 Ka-relijcev zapustilo svoje domove in pribežalo v 06tale finske kraje. Potem, ko 60 finske čete v lanskoletnih in letošnjih bojih večino karelijskih krajev že osvobodile, se je vrnilo na 6voje domove tekom letošnjih pomladanskih mesecev že okoli 150.000 Karelijcev, nadaljnih petdeset tisoč bo pa prišlo tekom poletja. Vsi kraji so zaradi hudih bojev močno poškodovani ter bo treba skoraj vse vasi nanovo zgraditi. Močno je trpelo tudi znano mesto Viipuri, ki je skoraj popolnoma razrušeno ter šteje danes od prejšnjih 90.000 prebivalcev samo 10.000 duš. Romunija ima nad 13 milijonov prebivalcev V Romuniji je bilo pred kratkim novo ljudsko štetje, pri katerem so ugotovili, da ima sedanja Romunija 13.5 milijonov prebivalcev. Od skupnega števila prebivalcev odpade na romunska mesta 1.9 milijonov ljudi, na ostale kraje pa 11.6 milijonov. Največje romunsko mesto je romunska prestolnica Bukarešta, ki šteje danes en milijon ljudi. Njeno prebivalstvo je od zadnjega ljudskega štetja, v letu 1930 naraslo skoraj za polovico. Bukarešta je namreč tedaj imela 639.000 prebivalcev. Za Bukarešto je drugo največje mesto Jassi s 111.000 ljudi, temu pa slede Temišvar s 110.000 in Ploesti s 101.000 prebivalci. Kišinjev, glavno mesto v Besarabiji, je štel prej okoli 120.000 ljudi, Cernovice v Bukovini pa približno 100.000. Zaradi vojnega stanja se je pa število prebivalstva obeh mest znižalo 6koraj za pc.ovtco. Nesreča ima hitre noge. Na klopi v javnem parku sedita dva moška ln se živahno pomenkujeta med sabo. Eden zatrjuje svojemu tovarišu: »Nesreča ima dostikrat zelo hitre noge.« Poslušalec mu to takoj potrdi z besedami: »Popolnoma resnično. Pomisli, dopoldne sem dobil celo opomin za plačilo dolga po zračni pošti.« Po kratki bolezni na« Jo 7.a vedno zapustil, v 6«. letu starosti, naš ljubljeni soprog brat, stric In svak, gospod DR. MENTE MRKS profesor Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dno 28. maja 194!, ob petih popoldne z Zal. kapelice sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Sveta mas h zadušnica bo v petek, dne 29. maja 1942 ob osmih zjutraj v župnl cerkvi sv. Frančiška. Lubljana, Kotmara vas, Dravograd, dne 27. maja 1942. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. 7nlivnln vpa Izkazana sočustvovanja ln mnogobrojne Izraze sožalja ob pre-#ialltulil bridki Izgubi našega dobrega moža, očeta, gospoda Jožefa Oražma star. se vsem Iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni prrč. gospodu dr. Potočniku za tolažbo bolniku v težkih dneh bolezni In čč. sestram karmeličankam za prošnje molitve, dalje gospodom zdravnikom dr. Sterletu, dr. Perkotu ln dr. Osolnlku za požrtvovalno zdravljenje, gosp. Sol. nadzorniku Janku Gradu in domačemu župniku preč. g. Mihi Jenku za poslovilna govora, vsem darovalcem vencev ln cvetja, združenim moSčansklm pevcem za ganljive žalostinke ter onim, ki so rajnkega obiskovali ln tolažili v njegovi bolezni ln ga spremili na njegovi zadnji poti. Naj bo vsem dobri Bog bogat plačnik. Maša zadušnica se bo brala v torek 2. junija 1942 v Jarnl cerkvi sv. Družine v Mostah. • Ljubljana, dne 27. maja 1942. Žalujoči Ostali. Mali oglasi ■ Sobe | Jttflo: Iščem prazno sobo v mestu, po možnosti s souporabo kopalnice. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takoj« 3267. s jžli?nll| Oslička za vprego, 4 lota starega — prodani. Naslov v upr. »Slovenca« pod fit. 3229. Ovce solčavsko pasme, 7 komadov, med temi 4 breje, prodam takoj — najraje skupaj. Nahajajo se v LJubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 3205. Družabnika s 60.000 do 70.000 lir — ISčemo za zelo dobro ldo-če podjetje. — Vrednost podjetja 250.000 lir. Mesečni zaslužek do 6000 lir. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »100'/« sigurnost« 32 Nekaj rabljenih in novih tricikljev različne velikosti, prvovrstne Izdelave, s prima balon-gumo, naprodaj za zelo nizko ceno. — Specialna delavnica za trici-klje: ftusteršlč, Tyrševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče) tel. 29-27. LJUBLJANSKI EMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 ln 18.15, ob ne-deltah ln praznikih ob 10.30.14.30,16.30 In 1».30 FIlm kavalirstva, viteštva, nanetlli pustolovščin in Ijubavnih spletk CAP1TAN FRACASSA V gl. vlogah: Elsa de filnrirt, Clara Calamal, O. Valenti ln drugi kino union - tel. 22-21 Zanimiv film nnpetih dramatičnih prizorov in aktnelne vaeoine. VOHUNI Pene Deltgen, Lotte Koch, Kirsten Heiberg kino sloga - tel. 27-30 ■ Velika ljubezenska '/godba na ruskem car. dvom Prlneeasina ljubezen Luisa Ferida, Claudio Gora, Laura Nucci Režija Aleksander Volkov kinu matica - tel. 22-41 C2232 Električni likalnik dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3231. Prodamo Razno pohištvo poceni proda. * ampetova ul. 13 (Trnovo). 1 Duhovniška misijonska zveza in Družba za širjenje vere v Ljubijani žalujeta ob smrti svojega predsednika oz. generalnega tajnika dr. Lamberta Ehrlicha univ. prof. itd., spominjajoč se njegovega dolgoletnega truda pri delu za obe družbi in njegovega izrednega misijonskega navdušenja. Bil je duša vsega misijonskega gibanja med nami. Duši pokojnega zagotavljamo hvaležno molitev in udan spomin. V Ljubljani, dne 27. maja 1942. Nebotičnik Kako prijetna je takole stara gostilna! Kako udobno v njej prenočuješ: sobe inirne. stopnice široke. Nikar mi ne hvalite velikih hotelov, k jer se kopičijo nadstropja nad nadstropja, včasih dvajset, trideset, drug vrli drugega — pravi pravcati babilonski stolpi, kjer potrebuješ dan hoda, da prideš iz podstrešne sobe na cesto. No, naj bo, priznam, saj so dvigala, dva, trije drug poleg drugega, ki vozijo brez pre-stanka gospodo gor in dol. Vendar ne moreni reči, da je ta nov« naprava kdovekaj zložna. Ali bi sc ti ne utegnilo pripetiti tako, kakor se je pripetilo Devetakovim, ki so hoteli Sedrna-kovc obiskati v takemle hotelu, Sedmakovi so si najeli v hotelu «Astoria» skromno sobico v osemnajstem nadstropju. »Le kam so se Devetakovi zataknili,« je godrnjal Sedmak. »Že oh osmih bi morali priti po na6, ura pa je že pol devetih.« Sedmica je bila v klobuku in plašču. »Najbolje bo da se pdljeva dol.« »Saj. p« jih počakava v veži.« Stopila sta v dvigalo in se odpeljala tlol. Prav takrat sta prišla Devetakova v hotel. »Kje stanujejo Sedmakovi?« vprašata vratarja. »Osemnajsto nadstropje, soba dvajset.« »Zahvalim.« »Gospoda se lahko gor pelje,« pripomni vratar. »Se pel jeva?« »Saj. kar peljiva se,« pravi Devetica. »bova vsaj videla, kako stanujejo.« In se odpeljeta gor prav tisto minuto, ko sta se Sedmakova odpeljala dol. Zgoraj zvesta, da so Sedmakovi spodaj, in Sedmukovim so povedali, da so Devetakovi zgoraj. In Sedmakovi se peljejo spet gor, Devetakovi prf spet dol. »lako nikamor ne pridemo,« pravi Deve-tak, ko zve zgoraj, da so se Sed,mokovi odpeljali dol, ».kar zgoraj počakajva, dokler ne pridejo Sedmakovi gor « Prav ta misel jc šinila Sedmaku v glavo spodaj. »Počakajva kar tukaj spodaj, dokler ne pridejo Devetakovi dol.« »Pametna misel, Miha!« ln Sedmakovi so čakali spodaj in kadar jih je poba, ki je stregel pri dvigalu, povabil, naj vstopita, sta rekla- »Zahvalim, saj le čakava;« In zgoraj sta stala Devetak in Devetica in prav tako odkimavala pobu, kadar jima jc odprl vrata v dvigalo. In ko sta obe družini dosti dolgo čakali in so jih že začeli peči |>odplati in sta moža naprej gledala na ure in so začele žene zbadati može. kakor je pri takih prilikah največkrat navado, sta se naposled Sedmakova odločila, da se peljeta gor po Devetakove. Delala sta pa rčun brez Devetnkovih. Kajti Devetakova sta pravkar stopila v dvigalo in se mirno peljala skozi osemnajst nadstropij dol. Le čemu je Bog dal človeku pamet? Devetak jo je prvi v roke vzel. »Ne/a.« pravi ženi, »ti počakaj tukajle spodaj, jaz pa se peljem sam gor. Tako se ne moremo zgrešiti.« Menda so te besede res visefle v zraku. Kajti v osemnajstem nadstropju jc tudi Sedmak rekel ženi: »Jaz se peljem zdaj sam dol, in če medtem pridejo Devetakovi gor, se z njimi pripelješ dol.« Komaj se je Sedmak odpeljal, ie že prišel Devetak gor. Precej sta stopila Devetak in Sedmica v dvigalo, da se odpeljeta dol. Žalibog je v tistem trenutku rekla tudi Devetica Sedmaku v pritličju: »Zgoraj čaka moj mož z vašo ženo na naju — pojdiva ponju.« Tadva gor, onaciva dol, in spet se je mimo peljalo dvakrat po dvojo ljudi, ki bi morali biti prav za prav v štirih pa se ne morejo dobiti. Zdaj je bil Sedmak tisti, ki je sklenil: »Zdaj počakam jaz gori in vi se peljete dol in pripeljete svojega moža in mojo ženo gor. Tukajle zgoraj počakam vse.« Devetica se odpelje dol. Ni se vrnila. Prišel pa je iz dvigala zgoraj Devetak, ki se je bil spodaj zmenil s Sedmico, da gre po njenega moža in po svojo ženo. Ko je našel Sedmaka samega, je obupno vzdihnil: »Ali nam jc. res narejeno!« »Saj! Kakor da je zacoprano!« Ker sta bila moža in kar možje sklenejo, sklenejo brž. se odpeljeta brez bev in mev dol. Ženi spodaj pa nista vedeli, kaj bi. Ali naj počakata spodaj obe, ali samo ena, ali naj počaka Devetica ali Sedmica. Če je rekla Sedmica »tako lxi,« jc rekla Devetica »kaj pa. če bi bilo tako.« Po dolgih besedah sta kratko sklenili, da se obe skupaj odpeljeta po svoje može. Sedmak in Devetak 6ta stala v prazni veži in klela. »Zadnje, kar je še mogoče, je,« pravi Sedmak, »da ostaneš ti tukajle spodaj do konca, jaz se pa peljem gor in pripeljem ženske dol. Rotim tc pu, prijatelj, prosit me pri vsem, kar ti je sveto, da ostaneš spodaj, naj pride, kar hoče, in da se ne pelješ nič več gor. Daj roko!« Devetak obl jubi jn Sedmak se odpelje gor. Zgoraj pa dobi samo še svojo ženo. »Sein pojdi, Neža!« ji zakliče, »sem pojdi, pa hitro!« Neža odkima. »Ne smem,« pravi, kakor bi odrezal, »sveto sem Devetici obljubila- da se ne peljem dol, naj pride, kar hoče, in da počakam tukajle zgoraj;« »1 o je paj že preneumno! Takisto mi je Develnk tam Spodaj obljubil. Pojdiva dol!« »Gor morava!« je silila spodaj Devetica. Pa njen mož, svest si dane besede, se ni ganil z mesta. In naj se zgodi, kar se hoče: če ostane pri dani. besedi, se danes ne vidijo nič več, če jo prelopii, se spet obe družini zgrešita. In ker je Ddvetak prišel do tega spoznanja, si je potisnil klhbuk na glavo in zabrundal: »Kaj bi slepomišili! Pojdiva domov!« In zapustila, sta zmešani hotel prav tis minuto, ko se jo zgoraj vrgel v solni Srd ves jezen, in pokopal vsako upanje, da bi prav tisto Sedmak, .... bi skupil j preživeli nekaj prijetnih uric. Zato naj mi ne pride nihče več pred oči, da bi hvalil udobje neboličnili hotelov in v nič deval stare gostilnieo. V njih so stopnice široke. in kadar gre kdo dol, drugi pa gor, se gotovo srečata in se ne moreta zgrešiti. (Po Ilanns Rosle.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramam Izdajatelj: Inl Jože Sadiš Urednik: Viktor Ceni«