POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IHHBHBmB 1» HH vHi ■■				
Leto XIV. Štev. 241	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, sreda 25. oktobra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali do ooštl 14 din. Dostavljen na dom t6 din. talina 30 din. postni Čekovni račun: 11.409	Cena din 1.—
Nove diplomatske akcije osi
Sestanek Lavala s Hitlerjem in Ribbentropom — Ribbentrop potuje tudi v Madrid ? — Govorice o sklenitvi miru s Francijo in njenim vstopom v vojno proti Angliji — Vesti o mirovni akciji v Berlinu in Londonu zanikujejo
NBKJiE V FRANCIJI, 23. okt. Stefani DNB javlja uradno, da je kancelar Hitler med bivanjem v Franciji sprejel podpredsednika francoske vlade Lavala. — Navzoč je bil tudi von Ribbentrop.
Govorice o namenih sestanka
stvo samo, da je Hitler Lavala sprejel, odkriva važnost pomena sestanka In razgovorov. V telefonskih pogovorih, ki jih je imel Laval med 19. uro in polnočjo iz Pariza z Vichyjem, je naglasil, da potekajo posvetovanja v zelo prisrčni in mnogo obetajoči obliki. Računajo, da bo francoska vlada izdala že danes komunike o tem sestanku. O polnoči so zbudili marašala Petaina in mu poročali o poteku posvetovanj med Hitlerjem in Lava-lom. Tu menijo, da maršal sam ni računal s sprejemom Lavala pri Hitlerju. Tudi vlada in parlament sam sta bila presenečena, ko je Laval nanagloma odpotoval iz Vichyja. Ministrski svet, ki je zasedal v ponedeljek brez Lavala, je potekel zelo živahno. Vest o srečanju Lavala s Hitlerjem je sprejel ministrski svet šele v torek zvečer, ko je zasedal pod Petainovim vodstvom. Smatrajo, da bo Laval določen za naslednika Petaina na vodstvu države. Iz Vichyja pa zanikajo ameriške vesti, da bi bilo na sestanku govora o odstopu Alzacije in Lorene, Tunisa in Džibutija ter vzpostavitvi ostale francoske Afrike. NOVA AKCIJA VELESIL OSI? BERN, 23. okt. ZPV. V zvezi s sestankom Lavala s Hitlerjem in von Ribbentropom ter govoricami, da bo von Ribbentrop še ta teden odpotoval v Madrid; se zatrjuje po raznih informacijah, da gre za novo akcijo sil osi, katere cilj naj bi bil vrniti se k starim načrtom napada na
CURIH, 23. okt. ZPV. Kakor poročajo 'z Viohyja, se je francoski ministrski podpredsednik Pierre Laval podal v ponedeljek ponovno v Pariz. V Vichyju sprav Ijajo to potovanje v zvezo z najrazličnejšimi kombinacijami, na uradnem mestu ha izjavljajo, da je zaradi izredne važno-sti vprašanj, za katera gre in zaradi vi-s°kih osebnosti, ki pri tem sodelujejo, potrebna največja diskrecija. Gotovo je le to da gre za preselitev francoske vlade v Pariz ali Versailles in da so v teku daljno s®žna francosko-nemška pogajanja glede sodelovanja pri bodočem razvoju in ureditvi Evrope. V Vichyju so prepričani, da bo ta in prihodnji teden* izredne važnosti za ves nadaljnji razvoj dogodkov. Med kombinacijami, ki se v javnosti širilo, je najvažnejša ta, da gre za sklenitev dokončnega miru med Francijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani, nakar naj bi se Francija pridružila silama osi z napovedjo vojne Angliji.
POSVETOVANJA POTEKAJO UGODNO ŽENEVA, 23. oktobra. (Globereuter). Iz 'Vichyja javljajo, da je sprožilo srečanje Lavala s Hitlerjem v tukajšnjih krogih veliko zanimanje. Prvi je že dolgo želel, da bi se osebno sestal z vodjem fajha. Potovanje samo in vsebina Lava-lovih razgovorov se drži v strogi tajnosti, vendar se pa izve, da bo Laval jjajbrže sprejet tudi od maršala Goringa. diplomatski krogi naglašajo, da že dej-
Anglijo v Afriki čez Španijo in francoske severnoafriške pokrajine. Ako bi bile te kombinacije resnične, potem bi to potrjevalo govorice, da je akcija, ki naj bi bila usmerjena čez evropski jugovzhod, naletela na nepremagljive ovire in bo opuščena. Vsekakor so to samo različne kombinacije in bo treba počakati na nadaljnji razvoj dogodkov, preden bo mogoče ustvariti o tem jasno sodbo. Istočasno razširjene govorice, da so v teku nove akcije za sklenitev premirja in miru z Anglijo, se niti v Berlinu niti v Londonu ne potrjujejo.
ZA VSTOP ŠPANIJE V VOJNO NEW YORK, 23. okt. United Press. — Hitler je konferiral včeraj »nekje v Franciji« s podpredsednikom francoske vlade Lavalom. Razgovorom je prisostvoval tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop. V nemških krogih se ni dalo ničesar izvedeti o vsebini razgovorov, vendar pa se misli, da so v teku akcije za vstop Španije v vojno. Nemški uradnik je odbil odgovor na vprašanje, o čem je bilo govora, vendar pa je dostavil, da je ta sestanek dokaz, da evropski narodi nočejo boja do konca drug proti drugemu. Isti uradnik je tudi dejal, da je Churchiil govoril tako, kakor da Nemčija samo še čaka, kdaj bo končala s Francijo. Obenem pa je opozoril dopisnike tujih listov, naj bodo previdni pri poročanju o nemških diplomatskih akcijah, ker se jim lahko zgodi, da bodo obtoženi po zakonu o špi-jonaži. Agencija United Press je izvedela privatno, da misli nemški zunanji minister von Ribbentrop v kratkem odpotovati v Madrid, kjer naj bi se mu pridružil visok italijanski diplomat, mogoče celo sam Galeazzo Ciano
RIM, 23. okt. CBS. Italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano bo verjetno jutri odpotoval na pogajanja zaradi miru med silami osi in Francijo.
V	VICHYJU DEMANTIRAJO
VICHY, 23. 'okt. CBS. Pooblaščenec zunanjega ministrstva je izjavil, da sploh ni vprašanja o kakšnih razgovorih, ki naj bi jih Francija vodila s silami osi zaradi vstopa v vojno proti Angliji ali pa komer koli drugemu. Paul Baudoin je dejal, da bo Francija po vojni »odkrito in totalno« sodelovala z Nemčijo, ker bi vsaka druga politika bilo »neumna, nezdrava in absurdna«.
BERN, 23. okt. CBS. V Vichyju smatrajo, da Nemčija ne bo zahtevala kot nagrado za mir, da bi šla Francija v vojno proti Angliji. Nemci pa dvomijo, da bi bil mir sklenjen, če ne bi prišlo do sodelovanja med Nemčijo in Vichyjem. VI-chyjska vlada se bo po sklenitvi miru preselila v Pariz, oziroma v Versailles.
Najmirnejša noč v Londonu
V pretekli noči so bili letalski napadi na London zavrnjeni 2e do polnoči — Angleška letala so nadaljevala napade na invazijska pristanišča
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 23. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče Uradno vojno poročilo: Dne 21. oktobra s° nemške letalske sile izvedle napade J1® London in druge važne cilje v srednji 'n lužni Angliji. V London« so bombe 2anetile mnogoštevilne požare. V tovar-®ah letalskih motorjev Leylandu, sever-1,0 od Liverpoola In v dveh drugih tovarnah orožja so bile uničene važne napra-'e in skladišča za stroje. Pri bombardl-an]u taborišč in letališč je bilo uničenih ®čie število letal. Drugi uspešni napadi J® bili izvedeni na pristaniške naprave.
fi napadu na nek konvoj ob vzhodni andski obali je bila ena angleška 3000 ton-trgovska ladja zadeta In težko po-j*odovana. Ponoči med 21. in 22. okt. š® se nadaljevali napadi na London in »HJ*® angleška mesta. V mnogih skladi-® h in napravah vojnih tovarn v Coven-
^^10 in Liverpoolu so nastale eksplozije izbruhnili požari. Miniranje britanskih stanišč se je brez motenj nadaljevalo, morska artilerija je tudi danes strejja-_ «a Dover, kakor je bilo že sporočeno.
ie bil zlasti namenjen večjemu j angleških ladij, motornih čolnov . enemu angleškemu ogledniškemu mo-'n®l»u Čolnu, ki so ga naše strojnice čoi z °Kniem* Ta oglednlškl motorni lJ? te ob podpori angleške obalne arti-nie začel streljati na nas. En sovražni sc. ni čoln je bil potopljen, ostali pa so vrnili. Sovražni bombniki, ki so prile-
teli nad Nemčijo, so vrgli nekaj bomb, niso pa povročili nobene škode na vojaških napravah. Sovražnik je včeraj izgubil dve letali, od katerih je eno sestrelila protiletalska obramba. Izginili sta dve nemški letali.
DANAŠNJA POROČILA
BERLIN, 23. okt. Stefani. Angleška letala so skušala 21. t. m. bombardirati nem ške ladje v Kanalu. Bila so pa pregnana z močnim protiletalskim ognjem trgovskih ladij. Bombe so padle v morje. Nemške ladje so nato mirno nadaljevale pot.
BERLIN, 23. okt. United Press. Nemški listi poročajo, da je bilo porušenih več stanovanjskih hiš ter bilo več smrtnih žrtev pri angleškem napadu na Hamburg v ponedeljek ponoči.
BERLIN, 23. okt. DNB. Pri sinočnem napadu na Anglijo so bile bombardirane železniške postaje. Porušena je proga blizu Folkestona, zažgane vojaške barake v okolici mesta. Na Dover je padlo več bomb. Napadi so se nadaljevali tudi ponoči.
ANGLEŠKA POROČILA O NAPADIH
LONDON, 23. okt. Unp. Težka protiletalska obramba ter nova ameriška lovska letala so odbila nocojšnji napad na London, ki je preživel eno izmed najbolj mirnih noči od začetka napadov. Konec alarma je bil že pred polnočjo.
LONDON, 23. okt. Reuter. Nemška letalska aktivnost je bila nocoj precej reducirana. Napadi so prenehali že pred polnočjo, V Midlandlh je bil dveurni napad
na neko mesto, kjer je nastalo nekaj požarov. Smrtnih žrtev ni veliko. Bombe so padale tudi v Londonu ter v mestih na južnovzhodni obali, škoda ni velika. Glavne bitke so bile na angleški obali v Kentu, kjer se je angleškim letalcem posrečilo zavrniti glavni napad na London.
LONDON, 23. okt. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški lovci sestrelili v teku včerajšnjega dne tri sovražne bombnike, Angleži so izgubili šest letal.
PIERRE LAVAL
ANGLEŠKI NAPADI
LONDON, 23. okt. Unp. Poleg rednih napadov na invazijska pristanišča v Franciji, je angleško letalstvo napadlo novozgrajene nemške vojne ladje v Hamburgu ter razpršilo večji konvoj oboroženih nemških trgovskih ladij pri Dunkerqueu. Nemški in angleški dalekometni topovi so streljali preko Kanala. Več hiš v Doverju je bilo porušenih.
POMORSKE IZGUBE
LONDON, 23. okt. Reuter. Admiraliteta javlja izgubo patruljne ladje »Zebra«, id je prej pripadala Franclji. Sodijo, da je del posadke ujet.
LONDON, 23. okt. Unp. Admiraliteta javlja, da je bilo v tednu, ki se je končal 13. oktobra, potopljenih 63.265 ton trgovskih ladij.
Nove smrtne obsodbe v Španiji
MADRID, 23. okt. DNB. Po večurnem posvetovanju je vojno sodišče obsodilo na smrt španske socialiste in vodje narodne fronte. Obsojeni so: ravnatelj socialističnega lista »El Socialist« Zugasaoiti, dalje marksistični prvak Ciusalido, predsednik administrativne oblasti za španska umetniška dela, Carlos Montilla, ki da je
kriv, da so šle umetnine v tujino, Riva Serif, svak bivšega predsednika Azane ter socialistični diplomat in prvak Mihel Salvador. Generalni direktor javne varnosti god republikanskim režimom, Teodoniro Monedos, je pa bil obsojen na 30 let fobije.
Romunija pristopi k trojni zvezi
BUKAREŠTA, 23. oktobra. Stefani. Predsednik romunske vlade general An-tonescu bo v kratkem prispel na povabilo Mussolinija v Rim. General Antonescu je sani najavil ta obisk v razgovoru z dopisniki italijanskih listov.
RIM, 23, oktobra. ZPV. Po še nepo-
trjenih vesteh, ki pa jih objavljajo tudi italijanski listi, se namerava Romunija pridružiti trojni zvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Te vesti spravljajo tu v zvezo z enakimi vestmi iz Budimpešte, ki pravijo, da se bo Madžarska pridružila omenjeni trojni zvezi.
Maribor, 23. oktobra.
Izpovedovati v današnjih časih načela in programe, ki niso v skladu s pojavi sodobnosti, pomeni imeti že precejšnji državljanski pogum. Ker je popolnoma zamrlo tudi notranje politično življenje, so take manifestacije redke in že zaradi tega je treba pozdraviti poizkus svobodnega postavljanja misli, kakor ga je naredila ljubljanska mladima v svojem »Programu« in njegovih »Političnih načelih«.
Na drugi' strani je treba ta »Program« pozdraviti, ker se je navzlic dolgem tavanju po mračnih svetovih končno — in upajmo definitivno — prišlo v svetlo okrilje demokracije. Dolga je bila pot m če-sto nevarna, pa je zato spoznanje veliko več vredno!
»Politična načela« ločimo v teoretični in praktični del. Teoretični del govori o političnih smernicah, praktični da že slutiti, kakšne, naj bf bile praktične politične posledice te brošure.
Lessingov moto: »Vse novo ni dobro, vse dobro ni novo...« dobro označuje navzočnost kritike. To je že hvalevreden pojav, ki ga je morala vzbuditi šele trda šola zadnjih let in pa res že preglobok prepad med »starimi« in »mladimi«.
Dejstvo, >da mladina izjavlja, da ne beži pred odgovornostjo, bo mogoče še, če je iskreno povedano — imelo važne posledice. Kajti s tem se da kreniti na pot političnega poštenja. Prvi pogoj vsake res narodne politike je prevzetje odgovornosti. Pri nas že 60 let, kakor v Franciji, niso nikogar klicali na odgovornost. Zato se je tudi razpasla politična nemorala in nikomur ni nikoli bilo treba polagati računov. Vsakodnevni pojav je bil pri nas, da so taki neodgovorni politiki, namesto da bi bili ’ postavljeni na oder, zvračali brez sramu odgovornost na druge. če se je odločila ljubljanska mladina prekiniti s takimi metodami, bo to samo v korist slovenskemu narodu, ker bo zanesla v politiko poštenje in dvignila avtoriteto javnih delavcev.
Navzlic vsej realnosti ter treznemu gledanju na vprašanja sodobnosti, pa najdemo še vedno v »Programu« nekaj kategoričnih izjav, o 'katerih bi btlo vredno že zaradi tega, ker se stalno v tej ali oni obliki pojavljajo med nami, spregovoriti nekaj besed. Gre namreč za »zvestobo realni slovanski politiki«, za »sporazum s Slovani«, torej za »slovanstvo« sploh. Ta vprašanja pri nas prav tako radi načenjajo ter se k njim vedno zatekajo najrazličnejši desničarji., kakor tudi, po potrebi »realne politike par exce11ence« seveda, vsakovrstni levičarji, čudovito je, kako smo še danes romantični in sentimentalni!
Ali smo že slišali Francoze, Italijane in Špance, da bi govorili o romanstvn? In. ni njih jezik prav nič dalje, kakor je poljski od bolgarskega, pa še vera jih ne ločil O nekakšni romanski solidarnosti je sicer govoril Laval, vendar so se mu vsi skupaj smejali.
Nemci1, Angleži, Holandci in Skandinavci niso nikoli imeli posebno veliko smisla za germanstvo. šele nedavno je dr. Me-gerle, poMtržbeni uvodničar »Beri in er Borsen Zeitung«, zapisal, Ikako si predstavlja germanstvo: vse periferne germanske državice naj vkfžjo v Nemčiji svojo matico.	*
Ali so carski Rusi gledali kaj drugače? Za njih je bilo slovanstvo enako pravoslavju. Sovjeti pa so 10. maja letos zabrusili vsem »Slovanom« v brk, da je panslavizem smešna reakcija, ki nima ničesar opraviti s Sovjetsko zvezo.
Tako je torej videti politični pojem slovanstva. Namesto sentimentalnosti je treba povedati odkrito, da nam je zunaj Jugoslavije bližji ne vem Ikateri civilizirani* narod na svetu, če je- progresiven, kakor pa reakcionaren slovanski! To naj bo vodilo demokratske mladine, ne pa slovanstvo za vsako ceno!
Priznanje treh narodnih individualno*; je važen moment v tej javni izjavi ljubljanske mladine JNS. K sreči so vsaj tu prešli od sentimentalizma k realnemu gledanju na posledice svoječasnega nerealnega navduševanja. Drugi so stoletja ustvarjali nacijo, mi pa naj v 20. letih naredimo narod! In pri vsej nasilni politiki je bil efekt ta, da smo brli po 20 letih bolj narazen, kakor v začetku naše države ter da se bo moralo vse skupaj še enkrat začeti graditi. S tem spoznanjem bo vsaj enkrat že konec različnim »ujedinjenim jugoslovenskim Belgradom« ter se bomo tu. vrnili na srednjo pot, zlato pok
Anthony Eden obišče Ankaro
Edenovi obiski v Egiptu, Palestini in Transjordaniji - Konference angieških diplomatov v Carigradu - V Atenah zanikujejo vojaški pakt s Turčijo - Turčija ne dovoli, da bi £o vodili drugi
KAH1RA, 23. oktobra. Reuter. Sir An-thony Eden je ob priliki svojega potovanja po Srednjem vzhodu inspiciral tam zbrane čete. V Egiptu je Eden obiskal tudi kralja Faruka in visoke angleške častnike. Vrhovni poveljnik sir Archibald Wawell ga je spremljal pri njegovem potovanju v Palestino. V Transjordaniji ga je sprejel emir Abdulah in ga povabil na kosilo.
ANKARA, 23. okt. DNB. Kakor ?e je izvedelo iz okolice angleškega poslaništva, pričakujejo tu, da bo sredi tega tedna prispel sem angleški vojni minister Eden.
CARIGRAD, 23. okt. DNB. Angleški poslanik v Ankari Knatchbull-Hugessen je včeraj konferiral tu z zastopnikom angleškega poslaništva v Bukarešti. Še pred tem je konferiral s svojim sofijskim
tovarišem Rendellom, ki se je pa že vr- pagande, nadaljuje pisanje, da je RomU'
nil na svoje službeno mesto. Včeraj so v Carigradu pričakovali prihod beograjskega poslanika Campbella. Sir Knat-chbull-Hugessen se vrne v Ankaro, kjer pričakuje obisk angleškega vojnega mini-stra Edena
MILANO, 23. oktobra. Stefani. Eden išče zaman solidarnosti arabskega prebivalstva z Veliko Britanijo, piše »Corriere della Sera«, dokler bodo Angleži podpirali palestinske Žide. Arabci se ne bodo ujeli v past lažnega prijateljstva, ki'- jo nastavlja London.
ATENE, 23. okt. DNB' Na uradnem mestu zanikujejo vSe vesti, ki so jih razširile ameriške časniške agencije, trdeč, da je bila med Grčijo in Turčijo sklenjenim vojaška zveza.
CARIGRAD, 23. okt. Stefani. Medtem, ko turški tisk, ki je v službi angleške pro-
nrja že izgubila svojo neodvisnost, ter da so tudi druge balkanske države ogrožene, hoteč tako sprožiti vznemirjenje, ostajajo turški uradni in poluradni krogi v tem pogledu hladno ob -strani. »Ulus« tolmači to stališče, poudarja pa, da je Turčija kjlub temu pripravljena na vse, kar bi se utegnilo zgoditi. General Erkilet je napisal članek o Nemcih v Romuniji ter naglasa, da ni razlogov soditi, da je položaj v Romuniji resen.
v
CARIGRAD, 23. okt. Stefani. Turški tisk polemizira z bolgarskimi listi, ki zamer-jajo Grčiji in Turčiji, da sta pristašinji Velike Britanije. List »Vatan«naglaša, da Turčija ne dovoli,. da bi jo vodile dru-ge sile. Ona se opira le na lastne interese ter je tudi vsa turška politika usmerjena v tem cilju.
Japonci še vedno oklevajo
TOKIO, 23. okt. Unp. Iz angleških krogov se je izvedelo, da so Japonci informirati angleškega veleposlanika sira Roberta Craigieja, da ima trozveza tajno klavzulo, ki omogoča takojšno pomoč dru gih dveh partnerjev, če bi bil eden napaden. Japonci so hoteli sira Craigieja prepričati, da ni več čisto nemogoče, da bi prišlo med Veliko Britanijo in Japonsko do sporazuma.
NEW YORK, 23. okt. Reuter. »New York Times« izvejo, da popisuje japonska vlada vse Japonce, ki bivajo v USA,
na Havajskih otokih, v Kanadi, Argentini, BrasiHjl in ČtteJu. Oblastva v Tokiu morajo dobiti popise pred 20. novembrom.
RANGOON, 23. okt. Unp. Most preko reke Mekong, ki je najvažnejši most na burmanski cesti, je še vedno nepoškodovan, čeprav ga japonska letala stalno napadajo. Kitajci so postavili ob mestu protiletalske baterije. Včeraj je šlo podnevi preko mosta 60 ameriških avtomobilov z vojnim materialom.
Pomorska bitka v Rdečem morju
RIM, 23. oktobra. Stefani. Italijanski glavni stan je včeraj poročal: Predpreteklo noč so naši rušilci na Rdečem morju odpluli na zasledovanje sovražnega konvoja, ki so ga varovale križarke Irt rttšllci. Okoli polnoči so naše ladje zapazile kon. voj in izstrelile torpedo na sovražne enote, kljub hudemu topniškemu ognju s kri. žark in rušilcev. Nekoliko pozneje je druga skupina naših rušilcev tudi izvedla napad na konvoj s torpedi. Po tem napadu se je začela ponočna bitka med našimi rušilci in močnejšimi sovražnimi pomorskimi silami. Boj je trajal do zore. V tem trenutku se je sovražna križarka vr. ste »Sydney« (8000 ton) znašla v dosegu obalnih baterij naših oboroženih sil. Uspešen ogenj iz teh baterij je poškodoval križarko, ki se je umaknila. Pri tem spopadu je bilo potopljenih šest sovražnih trgovskih ladij, ostale pa so bile težko poškodovane. V boju je bil samo en naš rušilec zadet. Zadel ga je ogenj s sovražnih križark. Rušilcu se je posrečilo umakniti se v svoje oporišče. Izgube na rušilcu so majhne. Nekoliko pozneje so
naše letalske sile izvedle nov napad na sovražni konvoj. Tedaj je prišlo do letalskega spopada med našimi in sovražnimi lovci.
LONDON, 23. oktobra. Unp. Italijanski rušilec »Francesco Nullo« (1058 ton) je bil potopljen v boju z angleškim rušilcem Kimberley v Rdečem morju, ko se je hotel približati britanskemu konvoju trgovskih ladij. »Francešco Nullo« je šesti italijanski rušilec, ki je bil potopljen v an. gleško.italijanski vojni v zadnjih 10 dneh. Admiraliteta pa obenem javlja, da sta bili potopljeni dve majhni patrolni ladji, ki sta nekoč pripadali francoski mornarici.
LONDON, 23. oktobra. CBS. Italijanski rušilec »Francesco Nullo«, ki je bil potopljen od 1690tonskega angleškega rušilca »Kiinberley« v Rdečem morju, je bil najprej potisnjen k obali, nato pa potopljen. »Kimberley« je dobil zadetek od neke italijanske baterije z obale, ki mu je zmanjšal brzinti, vendar pa ladja ni teže poškodovana. Dva obalska topova izmed treh sta bila uničena.
Knox o ameriških oporirščih
NE\V YORK, 23. okt. Reuter. Na sestanku, ki ga je. organiziralo vodstvo lista „New York Herald“, je mornariški minister Knox med drugim poudaril, da „bodo USA dobile še nove baze v Tihem oceanu. Sedanji razvoj dogodkov bo pokazal, kako in v kolikšni meri naj se ta oporišča izkoristijo. Na Havajskih otokih že imamo bazo,
ki je nepristopna. Je to močno utrjeni Pearl. Toda, nam so potrebne še druge baze in imeli jih bomo. Razširjenje oporišč USA na Atlantiku je tudi močno pripomoglo k pomorski sili držav, posebno še, če pomislimo na veliko okrepitev same vojne mornarice v zadnjem času.“
Vichy o Churchillovem govora
ŽENEVA, 23. okt. DNB. V krogih zu-tf nanjega ministrstva v Vichyju smatrajo, da govor Churchilla ne daje odločujočim činiteljem povoda, reagirati na kakršenkoli način. Mnenja so, da je poziv tujega
državnika drugemu narodu netakten čin. Dostavljajo, da je maršal Petain enkrat že odklonil vmešavanje angleške vlade v francoske zadeve. Samo besedilo govora ni presenetilo. Francozi nimajo namena,
Jedro jugoslovanske — nedavno je bila ta beseda še črtana v slovarju napredne mladine in zamenjevala jo je beseda ju-goslovenski — ideje vidi »Program« v Jugoslaviji, ki je »prirodna tvorba v skupno usodo povezanih Slovencev, Hrvatov in Srbov«. Dolgo srno potrebovali, da smo le prišli do tega spoznanja! Gluhi in slepi smo bili za Pruse, Bavarce in Sakse, ki so frofceJi biti Pfemcl,, opazift- nferao Angle-
žev, Škotov in Valižemov, kako so bili Britanci — rekli so nam: ni Slovencev, Hrvatov in Srfoov, le Jugosloveni so. Pri tem pa se ne prvi ne drugi ne tretji niso še zavedali, da so lahko pr! svojem slovenstvu, srbstvu in hrvatstvu Jugoslovani. Tega nas bo morda naučila sedanja vojna vihra, ki bo konsolidirala skupnostni duh med nami bolj kakor vse ministrsko In pofecSjske »uredbe«.	Rr,
da bi polemizirali s Churchillom, tisk Pa ni doslej dobil dovoljenja, da bi njegove besede komentiral.
Sporazum o selitvi Nemcev iz Romunije
BUKAREŠTA, 23. okt. DNB. Tu je bil v torek podpisan nemško-romunski sporazum o preselitvi Nemcev iz južne Bukovine in Dobrudže. Sporazum sta podpisala predstavnik nemške vlade, generalni konzul Rode in zastopnik romunske vlade minister Brosu.
Zasežena švedska letala
WASHINGTON, 23. okt. DNB. Vlada USA je rekvirirala 110 letal, od tega 1 lovcev, 50 bombnikov, ki so bili izdelani za švedsko vojsko. Ker ni uspelo, letala od švedske odkupiti, jih je oblastno zasegla na osnovi uredbe, ki jo je izdal Roosevelt 15. oktobra, švedsko poslani' štvo je vložilo protest.
WASHINGTON, 23. oktobra. DNB. Na švedski protest glede zaplembe letal je Hull odgovoril v dveh notah. Interesi USA terjajo, da je segla po tem sklepu in prepovedala izvoz vojnega materiala na švedsko. USA potrebujejo letala naj-*io za izvežbanje svojih pilotov.
Albanske grožnje Grčiji
TIRANA, 23. okt. Unp. List »Tomori« svari Grčiio, da bo zasedena, če bo kr« šilrf svojo nevtralnost. To svarilo je napisano v zvezi z vestmi, da misli angleška mornarica zasesti nekatere grške otoke v Egejskem morju, kjer naj bi ime* la pomorska in zračna oporišča. List pravi, da je grški kralj Jurij kriv, da je Grčija na strani Velike Britanije.
ZATEMNJENI SVETILNIKI
BUKAREŠTA, 23. oktobra. Stefani. Od danes dalje bodo vsi svetilniki v romunskih pristaniščih ob črnem morju vsako noč zatemnjeni.
ODPUST REZERVISTOV V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 23. oktobra. Stefani. Vrhovni gospodarski svet je sklenil, da naj se nemudoma pošlje večje število rezervistov domov.
POTRES TUDI V BESARABIJI
AKERMAN, 23. oktobra. Tass. V mestu in okolici je bilo čuti lažji potres. Stres-Ijaje zemlje so zabeležili tudi v černovi-cah in drugih področjih Besarabije.
TORPEDIRAN ŠVEDSKI PARNIK
STOCKHOLM, 23. okt. Stefani, švedski parnik »Gunborg« z 2900 ton nosilnosti, je bil torpediran blizu Islanda. Posadka, 22 članov, se je rešila.
VOJNI PRERAČUN ARGENTINE
BUENOS AIRES, 23. okt. Unp. Vojni preračun republike znaša 1,115,000.000 pesesov (okoli 20 miljard din).
Borza. Curih, 23. X. Devize. Pariz 9.95, London 17.15, Newyork 4.31 Vs.
Mariborska napoved. Pretežno oblačno in tiho vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 14.0, danes najnižja 7.6. opoldne 1-1.4,-
Silni napori sedanje letalske vojne
Za vzdrževanje 26.000 bojnih letal je potrebna delavska vojska 3,593.2t8 mož
Letalsko oboroževanje je odvisno od proizvodne moči države. Podzemske utrdbe terjajo velike stroške, toda te so dolgotrajnejše in ostanejo še stoletja. Obrambna sredstva zraka bo pa zelo kratkotrajna in terjajo vedno znova nove investicije kapitala.
V zadnjem letu svetovne vojne so vojskujoče se države izgubile povprečno 50 odst. svojih borbenih letal na mesec. V teku leta je tedaj morala biti letalska sila bombnih in lovskih letal držav skoro šestkrat obnovljena. Ni sicer mogoče še predvidevati, kakšne bodo izgpbe letal v sedanji votjni, toda jasno je že doslej, da bodo morale države tudi to pot računati z velikimi udarci in stroški za obnovo zračnih siL
Po podatkih, ki jih je zbral kreditni odbor ameriškega senata, so znašale izgube med svetovno vojno pri borbenih letalih 61.2%, pri izvidniških avionih 13.3% in pri šolskih letaRh 18.1%. Sporedno s tem činiteljem morajo računati države, da je njih letalski učinek uspešen le tedaj, če Imajo dovolj industrijskega delavstva. L.
1918, ko je bilo letalstvo še v povojih, je bto samo v USA zaposlenih v letalskih tovarnah 300.000 delavcev, v Franciji 186 tisoč, v Nemčiji 125.000, v Italiji 100 tisoč.
FV> italijanskih računih je sedanje stanje med letalskim osebjem, pomožnim vojnim osebjem in delavci v razmerja 1:5:33.
Na vsakega ftontnlka je prišlo med svetovno vojno v Nemčiji 3 do 3.5 delavca v zaledju.
Danes so mnenja različna, 'koliko delavcev je treba za vsako letalo. Wageman-hov institut za proočavanje konjunkture pravi, da zahteva vsako letalo s pilotom ta izvidnikom — strojniškim strelcem v zaledju 60 delavcev. Francoski strokovnjak Rougeron postavlja za to 25, Italijani pa 33 delavcev. Pri tem je treba seveda računati ne le s proizvodnjo samih delov letala in motorja, nego tudi s pro-
dukcijo rezervnih delov, oborožitve in ostalega pomožnega materiala.
Vzemimo primer letalske sile s 26.000 aparati, konstruiranih iz kovine, s povprečno težo letala 10.000 funtov. Od teh je 50% borbenih, 32% izvidniškiih in 18% šolskih letal. V primeru vojne je treba za vzdrževanje talkšnega zračnega ladjevja vojno industrijo s kapaciteto 117.000 aparatov. Za proizvodnjo tega ogromnega števila letal z vsemi posameznimi deti je treba, po računih Wegemamiovega instituta, 2,391.148 delavcev. Temu številu je treba dodati še delovno silo za proizvodnjo goriva in mazil, za izdelavo uniform in opreme ter transport. Ni pretirano, če
trdimo, da terja v z drža vanje zračnega ladjevja s 26.000 letali delavsko vojsko 3,593.218 mož, id so direktno ali indirektno zaposleni pri tem. V Nemčiji tvori ta kader 27% vsega industrijskega delavstva.
Letalska vojna terja tedaj od držav mnogo več naporov, kakor katera koli druga oblika bojevanja. Kdor ima več delavskih rezerv, povrh pa še zadosten dovoz tako goriva kakor surovin, ki prihajajo v letalski industriji v poštev, bo na kraju odnesel verjetneje tudi uspeh. Važno vlogo pa imajo, kaikor vidimo, mimo pilotov v sprednjih črtah tudi delavski bataljoni v zaledju.
NAS ŽIVLJENJSKI STANDARD
Na obratih 2.0—5.0 ha strada domala stalno še 3.4 milijona Jugoslovanov, od tega 0.17 milijona Slovencev, živečih globoko pod etično dopuščeno normo delovnega človeka. Le na 630.000 poljedelskih edinicah v državi in 64.000 kmetijah v banovini živi v primemo ugodnih razmerah okoli 3.4 milijona ljudi v državi in 0.29 milijona ljudi v banovini. Konkretno sliko razmer daje dejstvo, da je ob krizi slovenski polgruntar dobival za svoje delo mezdo 1.7 din. (Dr. ing. Črtomir Nagode v 8.-9. štev. »Misli in dela«.) ,
Pakt med de Gaulleom In Churchillom
Francoska revija »Sept Jour« piše, da razpolaga de Oaulle zdaj s 7000 do 8000 možmi. Churchill je priznal v pogodbi, dne 7. avgusta de Gaullea kot vodjo vseh svobodnih Fran cozov, angleška vlada se je pa zavezala, da bo vzpostavila po zmagi Francijo v njenem polnem obsegu, če se bo general boril ob njeni strani. Ustanovi naj se prostovoljska vojska iz kopnih, morskih in zračnih francoskih sil, ki pa ne bodo nikoli nastopale proti Franciji kot taki. Vojska bo razpolagala s francoskim materialom, dopolnjevala pa se s sporazumnim sodelovanjem angleškega poveljstva. Angleška vlada se je obvezala, da bo de Gaullove čete opremila čimprej s po-
dobno vojno opremo in materialom, kot ga ima angleška vojska. Večji del francoskih pomorskih edinic bo stavljen na razpoloženje de Gaulleu, od časa do časa bo pa dajala angleška admiraliteta navodila, kako naj te edinice sproti nastopajo. Edinice pa, ki ne bodo vključene k francoskim prostovoljskim četam, bo izkoriščala angleška admiraliteta pod naslovom »zavezniško brodovje«. Na teh ladjah bo pod angleškim poveljstvom služilo tudi več francoskih mornarjev in častnikov. Vse francoske ladje ostanejo še nadalje last francoske države. O uporabi francoske trgOr vinske mornarice odločata tako de Gaulle kakor angleška vlada v skupnih sklepih.
Lord HalKax In zbllianje s SSSR
Stockholmski tisk nadaljuje z že staro vestjo, da se v Londonu trdovratno širijo vesti o odstopu zunanjega ministra Ha!ifaxa in nadaljuje: »Halifax ne bo odstopil na lastno željo, nego na željo parlamentarne opozicije, ki ni zadovoljna z njegovim vodstvom zunanje politike. Zatrjujejo tudi, da se je skušal Halifax približati Petainovi vladi v Vichyju, naletel je pa v parlamentu na odpor. Churchill da je že ponudil pri sestavi vlade zunanje ministrstvo siru Johnu Andersonu, kar je pa Halifax odklonil. Zadnje čase skuša Churchill najti novo osnovo za zbližanje s Sov-
jetsko Rusijo, čemur pa nasprotuje Ha)ifax, ki je odločen nasprotnik sovjetov.«
15 milijonov kolesarjev je vsak dan na nemških cestah. Med 100 ljudmi, la se poslužujejo cest, je 60 do 65 kolesarjev, 3)—25 motornih vozačev in 10—15 pešcev. Tak napredek kolesarjenja je Nemčija spretno izkoristila v sistemu svojih mehaniziranih čet.
24 letalcev iz Indije, hindov in muslimanov je dospelo v London. Bili so svečano sprejeti ter bodo priključeni edinicam, ki so že formirane iz indijskih pilotov.
Kultura
Sezonsko izseljevanje v Prekmurju
Pod tem naslovom piše Sidika P6rš v »Mladem Prekmurcu«, številka 5—6, o izseljevanju delavcev v tujino. 2e mnogo črnila je preteklo o tem, toda prave rešitve še ni bilo. Pa poglejmo, kaj pravi:
Najprej popisuje Prekmurje in njegovo revščino in narodnostno zapostavljenost Pred vojno, ko so jih Ogri smatrali za »btidos T6t«. šele koncem svetovne vojne se je pričela dvigati narodna zavest. Zem-•ja je revna in ilovnata, poleg tega pa še Prenaseljena. Kako more krpica zemlje (935,6 kvadratnih kilometrov) dajati kruha tako veliki množici, ki šteje skoraj 100.000 prebivalcev? In zemlja je nepravično porazdeljena. Pred prevratom je imelo 1! madžarskih in nemških fevdalcev 52,1% vse obdelane zemlje. Agrarna reforma je to nekoliko spremenila v ko-^st malega človeka, toda vendar še ni tako, kakor bi moralo biti. Na mesta zemljiških gospodov je prišlo nekaj bogatih Meščanov. Kmetje, ki so prej tlačanih, so 6obih krpico zemlje in delajo na njej od *°re do mraka.
Že pred vojno so se bajtarji, ki jim posestvo ni toliko prinašalo, da bi lahko živeli, zbrali ob času mlačve in odšli s cep-ci peš na Ogrsko, kjer so se udinjali pri večjih posestnikih. V plačilo so dobivali Jerico. Ker pa je bil zaslužek dober, so hodih vedno v večjem številu in že ob času mlačve sklenili s posestnikom pogodbo
za drugo leto. Med svetovno vojno, ko ni bilo moških, so hodile na sezonsko delo tudi ženske.
Po vojni pa se je spremenilo: Zaslužek na Ogrskem je postal manjši zaradi spremembe valute in tudi. žito so le težko spravljali čez mejo. šli so v Ameriko, tam ostali ali pa se vrnili iznemogli in izmozgani.
Zadnja leta so hodili v Francijo, Nemčijo in Vojvodino.
V Vojvodini je šlo prekmurskim delavcem zelo slabo; nezadostna hrana in 8 do 10 din na dan je bilo malo. In delo je bilo zelo naporno; palirji so jih prikrajše-vali na vse mogoče načine. Tam so garali in garali, kajti za delodajalce so bile pogodbe samo papir.
Francija je postala našim delavcem prava Indija Koromandija ob času nastan ka ameriške krize. Nekateri so se v Franciji naselili tudi za stalno, ostali pa hodili v sezonah. Tam so opravljali najtežje delo, na polju in pri živini, nekoliko tudi v tovarnah. Pred nekaj leti pa so jim vzeli to pravico in šli so na delo v Belgijo ter Holandijo. Padec franka jih je tudi usmeril v Nemčijo, kjer je bila hrana sicer slabša, toda plača boljša zaradi visokega stanja nemške marke.
Nato slede razpravljanja o moralnem vplivu v tujini na delavstvo in še o marsičem drugem, kar je v zvezi s sezonskim
delom.
Razprava se zaključuje s temi besedami: »Na stotine se jih je vračalo pred knatkim, ko je bil svet pahnjen v klanje. Stotine lačnih je tavalo po Parizu, ker niso imeli niti toliko, da bi se vrnili v domovino. Njihova ljubezen do domovine pa ni nič manjša. Starejši mož, ki se je po osmih letih truden vračal, si je želel samo, da bi bil vsaj eno uro doma, da bi videl svojo zemljo, svoje ljudi. Velika je ljubezen prekmurskega kmeta in tudi njegovo upanje v boljšo bodočnost je vedno večje. Morda bo le prišel čas, ko našim ljudem ne bo treba hoditi v tujino po težko zasluženi kruh in bodo peli verze življenja in sreče, ne pa verze umiranja, ki so prispeli iz srca delavca Ludvika Cifra in niso le njegovi, temveč last vseh onfh, ki se borijo za kruh v Ameriki, Franciji, Nemčiji in po vsem svetu:
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se razgrne, a za nas pomladi ni.
V tej številki »Mladega Prekmurca« so prispevali pesmi PajHn, Kardoš, Erna Mu-serjeva in Ferdo Kališ, prozo pa Boris Igor ter Biikvič, ki opisuje domači običaj v prekmurskem narečju: »Borovo gostovanje«. List priporočamo; izdaja ga mlada prekmurska generacija, ki mnogo obeta. Na leto stane samo 20 din in se naroča pri upravi »Mladega Prekmuroa«, Alek sandrova cesta (železnina Kardoš), Murska Sobota.	Z.	Z.
DR. KOROŠEC V ZAGREBU
Prosvetni minister dr. Korošec je obiskal vodstvo HSS v Zagrebu, ogledal si je naprave Gospodarske sloge, včeraj se je pa v družbi zagrebških odličnikov odpeljal v Marijo Bistrico. Po povratku je novinarjem dejal: »Zelo vas imam rad, ne želim pa, da vam kaj več povem.«
Za »smrtne žarke« se zanima ameriško vojno ministrstvo. Mac Worthe Milton iz San Frančiška je namreč izumil, kakor pravi smrtne žarke, s katerimi lahko ubije vola na daljavo 4 kilometrov.
Racionalizacija kokošje krme bo pripomogla k temu, da bo prišlo na vsako kokoš v Nemčiji povprečno 20. jajc ali pa skupaj dve milijardi jajc na leto več.
Bombe pomagajo ribičem, kadar padejo v morje pri Gibraltarju. Pri vsakem napadu na trdnjavo, pade večina bomb v morje- Ribiči izplovejo v čolnih iz zaliva ter imajo vsdei obilen lov. Nekega dne so ujeli 500 kg rib ki jih je ubil pritisk ob eksploziji bombe.
Semenišče je postalo vojašnica v starozna-nem južnofrancoskem mestu Bayonne. V le-menatu so se nastanili Nemci. Bogoslovci so na škofovo prošnjo dobili zavetišča pri privatnikih, kjer se bo tudi vodil pouk.
HHnkina slovaška ljudska stranka ima 176 tisoč članov. Od tega je 38.88% kmetov 22.89% delavcev, 16.59% obrtnikov, 9.22% uradnikov.
V Berlinu je še vedno 95.000 Udov. Nad
20.000 jih služi kot pomožni stavbinski delavci. Imajo živilske karte, ne pa onih za obleke, ker 92% Židov dela le v domačem gospodinjstvu.
500 belgijskih univerzitetnih profesorjev je
stavljenih na razpoloženje. Zdaj bodo oblasti razsodile, kateri se zaslužijo zaupanje na visokih položajih.
Romunski petrolej, Id je šel po morju do Londona, se je prevažal ceneje, kot stane sam prevoz po suhem od izvirov k pristanišču. In to kljub temu, da znaša prva pot 6000 kn>. druga pa samo 200 km!
Poljski vladi v Londonu bo Turčija izpla: čala vse dolgove, ki so jih bili dolžni turški uvozniki poljskim trgovcem še od časa obstoja svobodne poljske države.
Usoda Poljakov
v Romuniji
Ponesrečen beg bivšega poljskega zunanjega ministra polkovnika BECKA
Po zlomu Poljske je ostalo v Romuniji precej poljskih vojaških m civilnih beguncev. Med njimi je bil tudi bivši zunanji minister Beck, ki je z drugimi člani vlade dal oblastvom častno besedo, da ne bo skušal pobegniti, vlada je pa obljubila Nemčiji, da ne bo pustila iz države beguncev, da bi ne bili izkoriščani na kaki drugi fronti proti rajhu.
Z nastopom novega režima v Romuniji je postal položaj za poljske begunce zelo kritičen. Izgubili so zaščito prejšnje vlade, zato se je posebno med višjimi uradniki sprožila želja, čimprej zapustiti državo. V teku leta je uspelo mnogim poljskim odličnikom, pretihotapiti se preko meje v sosedne države.
Romunski listi poročajo, zdaj, da je bil bivši minfster Becftf aretifan iiii trabsil-vanski meji, kamor je dospel z avtomobilom. Na meh ga je čakal drug avto. Z njim je bilo tudi več višjih uradnikov bivšega poljskega zunanjega ministrstva.
Beck je ime# potni- list na neko angle-
ško ime. Ko mu legionarji niso verjeli in so ga spoznali, so ga, kljnb temu, da je imel diplomatski potni list, posadili v avto in odpeljali k zaslišanju. Tu so Beck in tovariši ponujali obmejnim organom poldrag milijon lejev, če idr spuste preko meje. Denar so zaplenili, begunce pa v močnem spremstvu odpremiH v Bukarešto. Romunska vlada zdaj ugiba, kako je moglo angleško poslaništvo Izdati diplomatski potni list bivšemu poljskemu zunanjemu ministru. Sodijo, da se bodo od-nošaji med obema državama zaradi tega še bolj zapletli. Legionarji so pa v zvezi s tem aretirali. Legionarji so pa v zvezi državi.
Trgovstvo o zadružništvu
Na članek »Zadružništvo ne ustvarja niti siromakov niti milijonarjev«, ki ga je v našem listu objavi! g. inž. Josip Teržan, je priobčil ljubljanski »Trgovski list« več odgovorov, v katerih pojasnjuje stališče in mišljenja, ki ga ima trgovstvo o zadružništvu, kt bi vsi morali biti srečni in zadovoljni in bi ljudje sedanje krize sploh ne smeli čutiti, če bi bila trditev prej omenjenega članka resnična. Nabav-Ijalno zadružništvo pa v sedanji težki krizi ni ničesar storilo za omiljenje krize, ker se morajo danes tudi člani zadrug zatekati v trgovine, da dobe blago, ki ga potrebujejo. »Trgovski list« pravi dalje, da se je s ponosom govorilo, da bo na-bavljalno zadružništvo regulator cen. Od septembra 1939 se cene neprestano dvigajo, na tisoče zadrug imamo, a cene so se dvigale kakor da zadrug sploh ni. Resnica je —piše glasilo trgovcev — da nekatere zadruge dobro delujejo, prav tako pa je tudi dokazano, da bi mnoge zadru-
ge ustvarile že nešteto siromakov, če bi jim ne priskočila na pomoč država z večmilijonskimi podporami in jih sanirala. Na trditev čiankarja, da je »trgovina vzela v svojo službo tako konsumenta kakor producenta in konsumenta, temveč še tu-da tudi zadruge ne delajo drugače. Tudi te kupujejo po nižji ceni od producenta ter prodajajo z dobičkom konsumentu. Za druge pa niso vzele v svojo službo le producenta in konsumneta, temveč še tudi državo in sicer s tem, da jim daje ta brezobrestna posojila, milijonske podpore, odpust davkov in raznih taks, pocenjen prevoz blaga po železnici in še mnogo drugih takih »dajatev.« Pisec v »Trgovskem listu« se dotakne še vprašanja »zadružne države«, pa vprašuje, kako bi taka država obstajala, češ da zadruge od države le vlečejo, dajejo pa bore malo, Tudi revežem bi se v taki državi zelo slabo godilo. To da dokazuje dejstvo, da je zastopnik zadruge producentov pšeni-
Akcija za pospeševanj« sadjarstva
Severni obmejni predel Slovenije predstavlja izrazito vinarski in sadjarski okoliš. Četrtina vsega sadnega izvoza gre preko Maribora v inozemstvo, tako predstavlja Maribor največje sadno-izvozno trgovsko središče, a izboljšanje in standardizacija sadjarstva pa najvažnejši gospodarski problem se verno-obmejnega pasu, zato so nujne vsestranske pospeševalne akcije.
Za izboljšanje sadjarstva je mnogo storila Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Velike so zasluge Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. V zadnjem času pa stopajo v ospredje posebno akcije Prizada, ki so lahko tem uspešnejše, ker so na izdatni finančni podlagi. Prizad je imenoval svoje delegate za pospeševanje sadjarstva pri pordi ni h okrajnih načelstvih. Izdelal je posebni pospeševalni načrt, baš v zadnjem času pa je Prizad določil 55 mflijonov din za pospeševanje sadjarstva v državi ter bo iz tega fonda zgradil tri postaje za poizkuse s sadjem.
Prizad je v ta namen kupil v Svečini posestvo »Lepi dol.« To posestvo obsega 60 ha ter se sestoji iz graščinskih poslopij, polj, trav nikov, vinogradov, zlasti pa iz velikega sado-nosnika z več kot 6000 sadnimi drevesi. Poslopja, ki so Še v zelo dobrem stahiu, bo Prizad predelal in prilagodil za znanstveno proučevanje pečkastega sadja. V velikem obsegu bodo izvajali poizkuse s križanjem in izbiranjem najprimernejših podlag za naše prilike. Znanstveno bodo proučevali rodovitnost raznih sort, biologijo cvetja, izvajali sistematično razne litopatološke preizkuse ter znanstveno eksperimentalno raziskovanje in ugotavljanje najprimernejših sredstev za zatiranje sadnih bolezni.
Potrebne strokovnjake bo poslal Prizad v inozemstvo na prakso. Tako bomo dobili domačo poizkusno postajo, ki bo imela vse pogoje za uspešni razvoj.
Prizad je kupil posestvo »Lepi doU za
1,750.000	din ter bo tudi sam vzdrževal to znanstveno postajo. Ogromni sadovnjak, ki je
že dosedaj dajal v dobrih in ugodnih letinah ca 30 vagonov sadja, bo izdatno razbremenil vzdrževanje tega znanstvenega zavoda, ki bo sigurno pomenjal ogromni korak naprej v smeri intenzifikacije našega obmejnega sadjarstva.
Mnoge bodo zanimale razne podrobnosti in zanimivosti o graščini »Lepi dol.« Leta 1730. je bil sezidan grad z nazivom »Wissiak Hof« kot lastnina rodbine Khern. Trideset let pozneje je prešla v roke Kajetana pl. Langen-thala ter je dobila po njem ime. Ta graščina je pogosto menjala svoje lastnike. Bila je tudi za sodišče, a kleti so se uporabljale za ječe. Pol tisočletja stara lipa, ki je še do pred kratkim stala na graščinskem dvorišču pa je služila namesto vislic. Zato krožijo o tej lipi in graščinskih ječah med ljudi mnoge zanimive pripovedke.
ZAHTEVE BEOGRAJSKE DELAVSKE ZBORNICE
Beograjska delavska zbornica je na svojem občnem zboru sprejela dve resoluciji, v katerih omenja težek položaj delavstva ter ugotavlja, da je vzrok temu v tako zvanem svobodnem gospodarstvu ter da so delniške družbe po svojih kartelih v rokah tujcev. Delavska zbornica zahteva, da naj se izda zakon o delniških družbah, da sc dosedanja minimalna mezda zamenja z eksistenčnim minimumom in da vsa ministrstva razširijo predloge o določitvi minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjenju in arbitraži. Proračun za leto 1941 znaša 2,9 milijona dinarjev.
ce na anketi v Beogradu, kjer so sklepali o maksimalnih cenah za pšenico, predložil kalkulacijo, s katero je hotel dokazati, da vojvodinski producenti pšenice ne morejo odstopiti izpod 4 din za kg. Ni sc torej prav oziral na koristi ljudstva, temveč je hotel doseči le koristi za svojo zadrugo, t. j. za sebe. Končno govori član-kar še o konsumih in pravi, da se lotijo zadružni voditelji le poslov, kjer ni nika-kega rizika. Kortsumi da ne poznajo ne rizika in ne milosti za konsumenta, za oboje da je tukaj trgovec, ki lahko vsako leto pokaže celo listo odjemalcev, katerim je moral črtati iz usmiljenja do družine kreditirane zneske. Vse socialne akcije v mestih in na deželi bi brez trgovca propadle. Zato naj se zagovorniki naoav-Ijalnega zadružništva ne zaletavajo v trgovce in naj bodo veseli, da uživajo mast ne privilegije, člankar končuje:	»Manj
samohvale, pa več dela za celoto, bodi geslo nabavljalnega zadružništva!«
Naša severna meja bo z novim znanstvenim zavodom za proučevanje koščičastega sadja zelo mnogo pridobila. Razni biološki in pedološki preizkusi bodo omogočili uspešno inten-zifikacijo našega sadjarstva. Naše sadje zavzema na mednarodnih trgih zelo važno mesto, vendar si lahko še zelo izboljša svoj položaj s standardizacijo in tipizacijo sadnih sort. Tu so še možni in dani veliki pogoji za nadaljni kvalitetni razvoj in vidni dvig cen.
Novo sadno skladišče velikih dimenzij, ki ga dokončujejo v Sv. Lenartu sredi Slov. goric, bo omogočilo našim sadjarjem uspešno dvigniti izvozno ceno svojega sadja, ker bo omogočilo pravilno regulacijo ponudbe in povpraševanja ter omililo nesmotreno jesensko konkurenco. Tako se nam obeta v sadjarstvu in sadni trgovini racionalnejše gospodarstvo.
-gu-
ZGODNJI BIRAČI SO SE PRENAGLILI
Trgatev v kotu Ljutomer-Ormož-Sre-dišče se bliža svojemu koncu. Dozdaj se že vidi, da so se zgodnji birači močno prenaglili. Zgodaj pobrano grozdje dosega komai 13—16% in mu bo zaradi slabe sladkobe le s težavo dati ime »vino«. Pač pa so zadnji lepi dnevi izdatno popravili kakovost mošta. Tako so konec tedna mešane vrste pokazale med 15 in 17%. moslavec in laški rizling 16—17%, silvanec 17—17.5%, muškatni silvanec in burgundec pa celo 18.5—19% sladkorja. Cene moštu so približno dobre, čeprav niso v pravilnem razmerju z letošnjo količino, ki doseže le v redkih- primerih na oralu 9—10 lil, v splošnem pa komaj 3—5 hi. Kakor se vidi, je bilo letos za vinogradnike skrajno slabo leto. Težko pričakujejo skorajšnjo dodelitev nezatro-šarinjenega sladkorja za slajenje. -š.
KJE SO flACUMCE?
Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Skoraj dva meseca imamo že pouk na ljudskih šolah, pa smo še vedno brez računic. Stara zaloga je pošla, kolikor pa je še knjig, niso odobrene in se radi ponovnih, strogih iii celo brzojavnih odredb prosvetnih oblasti v šoli ne smejo rabiti. Novih odobrenih računic pa ni in ni, čeprav nam jih je Banovinska založba obljubovala že za pričetek šolskega leta. Mislimo, da jc dolžnost prosvetne oblasti, da na založbo pritisne, da bo svojo obljubo izpolnila. Zakaj, če nam prosvetna oblast prepove rabo neodobrenih knjig, mora vendar istočasno poskrbeti, da dobimo odobrene knjige, če ji je kaj mar za uspešen pouk. Brez računskih knjig si zlasti v višjih razredih ljudske šole poštenega pouka v računstvu ne moremo predstavljali. Ali bomo vse leto naloge narekovali in s tem tratili dragoceni čas?
Na progi Ljutomer-Gornja Radgona so
ukinili 6 vlakov
Na progi Ljutomer—Gornla Radgona
so ukinjeni vlaki, ki vozijo iz Ljutomera v Gor. Radgono ob 6.10, 11.16, 14.08 ter iz Gornje Radgone proti Ljutomeru ob 7.03, 10.05, 15.10. Redukcija vlakov je hudo prizadela dijake, ki se vozijo v Ljutomer ali v Gor. Radgono v meščansko šolo. Dijaki bodo sedaj prišH že ob 5.45 v Ljutomer in bodo morali do 8. ure čakati na pouk na uHcl. Oni, ki hodijo v Gornjo Radgono, pa sploh ne bodo imeli vlaka. To je zelo hud udarec za starše, katerim prej ni bilo potrebno za nje plačevati stanovanja v mestu. Poleg tega odpadeta dva vlaka, ki imata v Ljutomeru takoj zvezo z Mariborom in ki odhajata iz Gor. Radgone ob 10.05 in 15.10.
Ti kraji bodo imeli zvezo šele po triurnem Čakanju v Ljutomeru.
Ali ni bila lanska izkušnja, ko so morali koncem koncev spremeniti vozni red, dovolj jasen dokaz o potrebi teh vlakov? Tudi podeželsko prebivalstvo ima pravico do rednih zvez, kar je brez dvomno v korist našemu gospodarstvu. Sedaj, ko se bliža zima, bo potujoče občinstvo moralo zmrzovati v nezakurjenih čakalnicah in čakati na razne zveze. Našim dijakom pa se s takimi ukinitvami onemogočava študij, ki je danes itak tako drag. Pri sestavi voznih redov je potrebno upoštevati tudi potrebe in upravičene želje potujočega občinstva!
V-ar
RUBI? M. A VRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
— Ali je res?... Ali Je res?
Kot bK*k mu je Sinilo skozi glavo, da mu Cynthija znabiti ne bo odgovorila. — Ona pa se mu je iztrgala ter naglo skočila pokonci.
— Da, — je dejala izzivalno. — Res je!
V sobi je nastal motit. Jimmyju se je zdelo, da traja že celo večnost. Stal je kot v snu ter K h ledno zrl v obraz, ki je žarel v odporu in odločnosti. Zdelo se mu je, da se okoli njega podira in lomi svet v trske. Slep in ghrh je bil za vse.
Končno pa je očitajoče dejal:
— Torej je btia vsa ona zadeva glede tvojega moža laž. Umazana laž, da bi se me odkrižala.
— Ce vam je tako všeč, potem si zadevo pač na tak način razlagajte, — ga je jela nenadoma vikati.
Jhnmy se je mehanično obmii k vratom. BH je kot pijan.
— Jimmy nikar tako ne odhajajte, saj si še zbogom nisva rekla. In kakšna prijatelja sva bila, kako lepe dni sva preživela.
Izbruhnita je v krčevit jok. Videti je bHo, da ni ponarejen. Skrušeno se je stiskala k njemu.
ROMAN	16
—	Veelej sem vas ljubila. Saj veste, da sem vas zares ljubila. Toda on... on. Ne, revščine bi pa ne mogla prenesti. To je bilo, to... Jimmy! Nimam poguma biti revna!
Jimmy je stal ko kip. Mar naj jo še posluša? Nel Skušal se ji je iztrgati.
_ Dovotite mi, 4a odidem. Zaboga, dovolite, da grem!
Stopit je od nje. še huje je zaihtela in ga klicala. Slišala je, kako skače čez stop nice In kako jc nato zamolklo zaloputnil vežne dveri. Skočila je k oknu. Pretenino je že bito, da bi ga še videla, kako je hitel po ulici.
Jimmy je torej odšel. Stopila je od okna. In ko je tako staia sredi tihe sobe, se ji je zdelo, da je znabiti ta trenutek storite največjo napako v svojem življenju.
8
Druga zaroka
Ko je Jimmy zapustil Cynthijino sobo in stopil na ulico, je nekaj časa stal v temi, ne da bi vedel, kam naj gre in kaj naj ROč ne.
Težak udarec je dobil. Ne, če bi ga odbila radi drugega moža, bi ga ne ranilo, toda da ga je nalagala radi drugega, te-
ga ni mogel preboleti. Norčevala se je iz njega. Nič drugega kot norčevala. Nikoli ji tega ne odpusti, nikoli, dokler bo živ.
Stopil je nekoliko dalje. Klobuk je nesel v roki.Hladen večerni zrak mu je ovijal vroče čelo.
Izgubil je torej vse, kar je bilo vredno živeti. To je bila prva misel, ki ga je obšla. Nihče na svetu ga ne potrebuje. Nikomur ni mar, kaj bo poslej z njim. In priznal si je, da šele ta hip razume vse one, ki se povzpnejo na ograjo in se poženejo v valove.
Stopil je v prvo restavracijo in si naročil brandyja. Pogrel ga je. Naročil je še enega. Najhujša bolečina je bila mimo, gnev jo je prerasel.
Ne, vse svoje življenje ji tega ne odpusti, si je znova zatrjeval. Saj drugega ni vredna. Ne, nikoli ni bila vredna njegove ljubezni. Bila je brezčutna in računarska ženska. Mala Kristina Wyattova itna več plemenitega čustva v rahlem stisku roke kot Cynthija v srcu.
Misel na Kristino mu je obudila sinočnje Sangsterjeve besede.
Sangster? Saj ni vedel, kaj govori. S Kristino sta se sicer imela rada kakor otroka. Toda zdajle misliti, da je še osta-
lo	kaj te ljubezni, ne, to je vendar absurdno.
Spomnil se je, kako Kristino zalije vselej rdečica, ko ga zagleda. Spomnil se je njenih lepih oči. In v srcu je vstajal nov pogum. Krisina ga je imela rada. Ne, Kristina bi nikoli ne ravnala tako kot je ravnala Cynthija ... Kristina. Jimmy je usta-
vil taksi ter mu velel pred hotel, kjer sta stanovali Kristina in njena mati.
Neznano nagnjenje ga je gnalo tja. Zahrepenel je, biti z nekom, o katerem je vedel, da mu je drag in dobrodošel. Cyn-thija ga je globoko ranila s svojim ravnanjem. Kako dobro bi bilo, ko bi mu nekdo nalil hladilnega balzama na bolečo rano.
Vratar mu je povedal, da je gospa Wyattova odšla, da se mu pa zdi, da je mlada gospodična ...
— Rad bi obiskal gospodično Wyatto-vo —, je Jimmy nestrpno odrinil vratarja-
Ko je vstopil, je sedela Kristina v naslonjaču.
— Jimmy —, je dejala presenečeno.
Jimmy Challoner je pristopil k njej in ji
podal roko.
— Upam, da mi ne štejete v zlo, ker sem vas že zopet obiskal. Verjemite mi, da mi je bilo hudo dolgčas. Popolnoma izgubljen sem —, ji je v naglici pojasnjeval.
Kristina ga je radostno pogledala. Doslej se še ni bila naučila skrivati svojih pravih čustev. Jimmy jo je še vedno držal za roko. Nežgo mu jo je skušala odtegniti.
— Pustite, pustite mi svojo roko —, je dejal Jimmy. Bil je močno razburjen ter ni obvladal svojih čustev. Pritegnil je Kristino k sebi ter jo vprašal:
— Kristina, ali hočete biti moja žena?
(Dalje.)
LlubSjani
Kako se je Uubljana z drvmi založila
Že v pasjih dneh so se po Ljubljani raznašale alarmantne govorice, — širili so jih seveda špekulanti in pa taki, ki imajo zmeraj veselje begati ljudi, — da bo letos tudi pri nas huda stiska za drva; povrh pa ni manjkalo kvaražugo-nov, ki so napovedovali zgodnjo, ostro in dolgo zimo, še hujšo od lanske. Pa se je Ljubljančanov polotila pravcata panika; z bojnim klicem »Založi se, kdor more!« so ljudje hiteli nakupovat drva in Polnit drvarnice, kleti in shrambe. Kaj za to, če so drva tako draga, le požurite se, ljudje božji, ne zimo bodo še veliko dražja, ali pa jih sploh ne bo dobiti. Prodajalci drv pa so si mencali roke.
Panika je dosegla svoj vrhunec v septembru, ko so se cene drvam naglo dvigale in se rogale blagorodni protidraginj-ski akciji. Vagoni drv so se kopičili na tovornem kolodvoru* tovorni avtomobili so od vsepovsod vozili drva, kmečki voz za vozom, naložen s slabo merjeno kla-ftro, je škripal po ljubljanskih ulicah, da bi se kak tujec ob takem pogledu gotovo začudeno vpraševal: ali bodo v Ljubljani sežigali čarovnice na grmadah ali Pa se bodo lepe mlade ljubljanske vdove dale žive sežgati z mrtvim soprogom, kakor je bila navada tam v Indiji in je skrivaj še danes ...
In zdaj je vsekakor zanimivo vprašanje, ali je Ljubljana za zimo že zadostno
preskrbljena z drvmi ali ne? Po statistiki je dokazano, da konzumira Ljubljana letno okoli 120.000 prostorninskih metrov mehkih in trdih drv. Istotako pa je že tudi ugotovoljeno, da je bilo letos uvoženih v Ljubljano doslej že 118.000 prost, metrov drv. To je torej efekt panike m končni efekt bo pa tudi ta, da bodo cene drvam kmalu padle, da bodo drva pozimi cenejša kot so pa zdaj jeseni.
Z ozirom na to je zdaj tudi mestna občina, kakor nam sporočajo z magistrata, opustila prvotno namero nakupiti drv in jih postaviti naprodaj po nižjih, širšim slojem zmogljivih cenah, in bo rajši nabavila večje /oličine velenjskega premoga, za katerega je dokazano, da stane pri nabavni ceni 200 din za 1000 kg ena kalorija tega premoga nekako 6 para, do-čim stane ena kalorija bukovih drv 1 dinar. Ta premog bo torej dajala mestna aprovizacija po nizki ceni 200 din tono in bo s tem gotovo ustregla zlasti siro-mašnejšim slojem prebivalstva.
Iz vse te zadevščine z drvmi pa izhaja nauk: da je že prav, če je človek skrben in previden, —• da pa naglica, povrh pa še prevelika naglica, ni nikoli prida ____
a Na tehnični fakulteti ljubljanske univerz« je napredoval za asistenta 7. skup. inž. Milovan Goljevšček.
Celje
ii
Letalski napad" na Celje
Trboveljski drobiž
Vlom. Znano lovsko kočo pod Mrzlico, ki je last lovske družbe Trbovlje, sta te dni obiskala dva mladoletna nepridiprava, ter jo docela izropala. Vendar so orožniki izsledili enega izmed tolovajev, dočim bo njegov pajdaš, ki je trenutno ge na svobodi ,verjetno kmalu prijet. Ukradeno blago so orožniki zaplenili ter ga vrnili lastnikom.
MALE OGLASE
za sobotno številko Večernika" oddaite
ze danes!
Včeraj točno ob 14.30 je bil dan znak za bližajoči s letalski napad s tremi streli z Miklavškega hriba, zvonenjem cerkvenih zvonov in tuljenjem tovarniških siren. V par minutah so bile mestne ulice kakor izumrle, vse je hitelo poiskat si varno zavetje. . Ob 14.50 so zažigalne bombe zanetile požare pri okrožnem sodišču, magistratu, \jiidski posojilnici, mestnemu mlinu, on.i^ami, tovarni We-sten in pri Zidanšku v Gaberju. Pred magistratom sta .bili 'izstreljeni dve petardi za zameglitev. Bombe so »eksplodirale«
pri magistratu in pri vojašnioi v Gaberju Gasilci so takoj prihiteli na mesta požarov, kjer so gasili. »Ranjence« "so Samarijani odnašali na določene kraje, kjer so jim nudiK prvo pomoč. Po ulicah so bile razposlane tudi protiplinske ekipe in pomožna policija. Po gričih okrog Celja so s strojnicami obstreljevali sovražna letala. Ob 15.23 je bil dan znak, da je napad minul. Pohvalno je treba omeniti, da je prebivalstvo pri vaji pokazalo vzorno disciplino. Nekatere celjske tovarne so imele istočasno svoje vaje.
Tri ieta robije za nečedne posle
35 letna delavka Amalija Barbej iz Trbovelj se je včeraj zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Celju zaradi zločinstva odpravljanja telesnega plodu. 10. septembra je bila radi omenjenega hudodelstva obsojena pogojno na pet mesecev zapora, 11. septembra, torej en dan po obsodbi, je zopet zagrešila zločinstvo odprave telesnega plodu, ko je v Retju pri
Trbovljah dala za 'nagrado 30 din Julijani Žoharjevi sredstvo za odpravo plodu. — Žoharjeva je na posledicah umrla. Njen mož ni mogel preboleti smrti žene in je izvršil samomor, ko je bila žena še doma na mrtvaškem odru. Barbejeva je bila obsojena na tri leta robije in na tri leta izgube častnih pravic, odsedeti pa bo morala tudi 5 mesečno pogojno kazen.
c Napredoval je na državni dvorazmliii trgovinski šoli v Celju za profesorja v 6. skup. Dušan Beg.
c Umri je v Smarjcti pri Celju v 80 letu starosti posestnik Anton Hajnšek.
c „Gospodje sodniki, sodile me milo, ker se nameravam pokoriti v samostanu". Tako je prosil včeraj pred okrožnim sodišču v Celju 25 letni krojač Miha Salobir iz Kala pri Hrastniku, ld se je zagovarjal radi tatvine. 10. julija je v zdravilišču v Rimskih toplicah iz stanovanja ukradel zdraviliškemu gostu Friederiku Sc\veru iz Gradca obleke in perila v skupni vrednosti 13. 297 dinarjev. Lastnik zdravilišča UhUch je moral oškodovancu plačati 10.000 din odškodnine. Salobirjeva prošnja, da bo šel pokoro delati v samostan, pa ni pomagala in bo Salobir delal pokoro v „samostanu“ v Mariboru 1 leto in 8 mesecev, vrhutega I>a je izgubil še častne pravice za dobo 3 let.
c Mohorjeva družba v Celju je proslavila sinoči svojo 801etnioo v dvorani Ljudske posojilnice. O zgodovini družbe je predaval slovenski literarni zgodovinar prof. Grafenauer, na sporedu so bile tudi pevske točke mešanega Celjskega Zvona. Proslava je bila lepo obiskana.
c Kanalizacijska dela na Mariborski cesti. Tehnični oddelek mestnega poglavarstva jo pričel s kanalizacijskimi deli na Mariborski cesti. Včeraj so pričeli tudi z deli za asfaltiranje hodnika ob Mariborski cesli od rudarske šole do Kovinarske ulice. Dela izvršuje zagrebško podjetje A. Res. Stroški bodo znašali 700.942 din.
c Vodovod v Vitanju bodo gradili. I. Pismena licitacija za dobavo litoželeznih cevi in armaturo bo 2. novembra. Odobrenih je 108.854 din.
c Druga licitacija za gradnjo sodne palačo v Celju bo v petek, 25. t. m., ob 11. v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Oddana bodo težaška, zidarska ,kleparska, betonska in železo-be tonska dela. Za dela je na razpolago 7
milijonov din. — Istega dne bo tudi II. javna pismena licitacija za oddajo del pri obnovitvi državne ceste skozi Vransko v dolžini 1250 metrov. Proračun znaša 933 tisoč 92270 din.
c Cerkveni koncert. Vojaška godba v Celju priredi v nedeljo, 27. t. m.; ob 10‘45 cerkveni koncert v Marijini cerkvi. Cisti donos koncerta je namenjen najrevnejšim učencem celjskih ljudskih šol. Ker je koncert humanega značaja in vstopnina samo 8 dinarjev za osebo, se občinstvu toplo priporoča, da poseli koncert v čim večjem
c Sporazum med čevljarskimi mojstri in pomočniki dosežen. Pri pogajanjih na mestnem poglavarstvu je bil dosežen sporazum med čevljarskimi mojstri in pomočniki. Sprejeta je bila kolektivna pogodba z dodatkom mezdne tarife. Mojstri so svojo tarifo za nova dela zvišali za 50%, pomočniki pa za 50% znižali. Glede starih del je bil sprejet tarifni predlog mojstrov. Na obeh straneh je bilo precej uvidevnosti. Nova tarifa je boljša, kakor ljubljanska.
c Nesreči. 30 letni delavec Anton Venele iz Polane pri Rečici ob Savinji, je padel s kolesa m si zlomil desno nogo. — 20 letni mesarski pomočnik Jurij Rufa iz Celja, si je pri delu prerezal žilo na prstu leve roke.
c Na 10 mesecev strogega zapora je bil
včerai po čl. 3. zakona o zaščiti države pri okrožnem sodišču v Celju obsojen 28 letni čevljarski pomočnik Samuel Gorjup iz Celja.
c Dve leti robije m uboj. 35 letni posestnik Miha Rajterič iz Spodnje Sušioe, občina Bizeljsko, je 15 .septembra t. 1. v neki gostilni v Sp. Sušici dvakrat v prepiru z nožem zabodel v prsi Mihaela Soklerja, ki je na posledicah poškodbe umrl. Rajterič se je zagovarjat s silobranom. OlcroL no sodišče v Celju ga je včeraj obsodilo zaradi uboja na 2 leti robije in dve leti izgube častnih pravic.
CM}
o Mislinjska in dravska dolina brez enodnevne zveze z Mariborom. Sobotni dnevniki so prinesli vest, da bosta z 28. oktobrom ukinjena vlaka 9124 in 9125, katera sta skrbela za zvezo z Mariborom. Potujoče prebivalstvo pa se vprašuje, kje je vzrok, da je ponovno ukinjena prepotrebna zveza z Mariborom, a po dolgih intervencijah so oba vlaka zopet uvedli. Trgovski krogi obeh dolin se obračajo na železniško upravo s prošnjo, da pustijo še nadalje v prometu oba vlaka, če pa bi nikakor ne bilo mogoče ostati pri stalni zvezi, pa je nujna vsaj zveza v naslednjih dneh: v ponedeljek zjutraj, v sredo zvečer, v četrtek zjutraj, v soboto zvečer, v nedeljo zjutraj in zvečer. Potrebna pa bi bila tudi sprememba voznega reda pri dosedanjih vlakih, na primer pri vlaku 9112, kateri vozi na progi Celje—Velenje—Dravograd. Prebivalstvo, ki prihaja po opravkih v Slovenjgradec z vlakom 9113, ne more v kratkem času 2 ur opraviti vse opravke. Prebivalstvo iz bližnjih krajev prehodi pot peš, ker do vlaka svojih zadev jii uredilo, do prihodnjega vlaka pa je treba čakati do večera. Potrebno bi bilo zato, da bi stal vlak onih 30 minut, kolikor morajo potniki čakati na zvezo z vlakom 9013 proti Mariboru v Dravogradu, raje v Slovenjgradcu.
o Zračni napad na Slovenjgradec. V soboto zvečer je bil zračni napad na Slovenjgradec, združen z veliko gasilsko vajo župe Slo venjgradec. Pri vaji je sodeloval odred vojakov pod vodstvom poručnika g. Kleča iz Celja. Sirene- in plat zvona so naznanili ob 7.15 prihod sovražnih avionov. Po končani vežbi so se vsi sodelujoči zbrali pred občino, kjer je nagovoril zbrane župni starešina, ravnatelj meščanske šole g. Theuerschuh Ivan. Zahvalil se je za sodelovanje Samarijanom in sama-rijankam kakor tudi bolničarjem pod vodstvom predsednika okrajnega odbora društva Rdečega križa dr. Pahorja, odboru za zaščito pred zračnimi napadi pod vodstvom dr. Pi-ceja. Nato je starešina izročil diplomo častnega starešinstva Leopoldu Kovaču, šolskemu nadzorniku iz Maribora za zasluge, ki si jih je pridobil kot dolgoletni starešina župe Slovenjgradec.
o Upokojen je na novomeški državni realni gimnaziji profesor verouka v 4. skup. dr. Ciril Ažman.
o Radgonski trgovec obsojen v Gradcu. Znan radgonski trgovcc Anton Kre**pi, ki je do prevrata imel svojo trgovino v Gornji Radgoni ,sedaj last Joža Hrastelja,
Novi naročniki
naj takoj po prejemu prve številke, ki ji
prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—i09, »Večernik« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane.
Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6.
po prevratu pa sc je naselil v mestu Radkersburg, je bil meseca novembra 1939 aretiran radi prekršitve deviznih predpisov ,ki so tamkaj zelo strogi. Po skoraj enoletni preiskavi je baje dognano, da je oškodoval državo za 93.000 RM, kar znači v našem denarju skoraj poldrugi milijon dinarjev. Tej visoki škodi primerno je bila končno te dni, pred deželnim sodiščem v Gradcu odmerjena Antonu Krcmplu dra-konična kazen in sicer 4 leta ječe in 100 tisoč RM denarne globe. Proti obsodbi je vložil Krempl priziv.
o „Slražar“ je dobilo ime jadralno letalo, k; ga je zgradila jadralna skupina v Gornji Radgoni. Slavnosten krst se je vršil v nedeljo. Svečan obred je opravil gornjerad- ^ gonski kaplan Vahčič, kumoval pa je trgovec Anion Korošec.
o Nesreča pasSireka, Pri posestniku Paj-tlerju v Sv, Primožu pri Vuzenici je bil zaposlen kot pastirček 12 letni Ažnik Anton. Spravljali so slamo in ko je mali Tonček metal_ snope, se ,jc hotel zapeljati s kupa. To je postalo zanj usodno. Padel jc m si zlomij desno nogo nad kolenom.
o Voz se zvrail nanjo. Dekla Pečovnik Marija, zaposlena pri posestniku Balant Juriju v Podgorju je trgala fižol na njivi. Na nepojasnjen način pa so se vrnile nanjo gare (voz) in ji zlomilo levo nogo v členku.
n Prijava smrekovega žaganja. Direkcija za zunanjo trgovino v Beogradu poziva ponovno vse izvoznike lesa in žaganja, da ji pošljejo brzojavno ponudbe za odpadke pri žaganju smrekovega lesa z navedbo razpoložljivih količin in prodajnih cen franco nakladalna postaja. Navede naj se, koliko blaga bodo imeli na razpolago v prihodnjih dveh mesecih. Direkcija polaga važnost na to, da dobi ponudbe tudi od najmanjših žag, ki imajo na razpolago katere koli količine. Ako bi taki mali žagarji ne imeli na razpolago toliko blaga, da bi mogli ponuditi cel vagon, priporoča direkcija da se po dva ali trije žagarji združijo iri stavijo skupno ponudbo. Na to v prav posebni meri opozarjamo lastnike malih žag.
Se o požaru v Selnici
O, ogromnem požaru, ki je izbruhnil v gospodarskem poslopju Škerbineka v Selnici smo izvedeli še naslednje podrobnosti. Okrog polnoči 21. t. m. je prva opazila ogenj skupina, ki je pri sosedu Vidmarju ličkala koruzo. Takoj so pohiteli ter rešili živino, ki bi brez na-daljnega poginila, ter zbudili nič hudega sluteče hišne prebivalce. Alarmirali so tudi selniške gasilce, ki so požar lokalizirali, ter tako rešili stanovanjsko hišo, ki se takorekoč drži gospodarskega poslopja. Silni element je temeljito opravil z vsem kar je bilo v gospodarskem poslopju. Zgorel je tovorni avto, 2 cestna motorja, kolo, 5 težkih voz^v, 30 kokoši,
na tisoče kg sena in slame, 8000 kg oglja, sod bencina, mnogo gospodarskega orodja ter ves poljski pridelek uslužbencev. Družini Raner in Cehnar sta ob vse. — Uslužbenec Tine Raner je v zmedi zgubil listnico z 2000 din gotovine, katero je naslednje jutro naše! toda — izropano!
Škoda znaša okrog 300.000 din. Poslopje pa je bilo zavarovano le za okrog
60.000	din. Škerbineka obžaluje vsa okolica, posebno še, ker je v teku 1 leta doživel že 3 velike nesreče. Lansko leto je pretrpel hud karambol z avtom, hudournik mu je razstrgal cesto in most, kar ga je stalo nad 70.000 din. Na pomoč so prihiteli tudi mariborski gasilci,
Težka nesreča potniškega letala vBorovu
Potniško letalo »Ju-SBE«, ki vozi na progi Beograd-Zagreb, je včeraj popoldne ob 15.50 po voznem redu odpeljalo iz Borova, kjer je zamenjalo dva potnika, proti Zagrebu. Tri kilometre od Borova je dobilo letalo v višini 100 m kvar motorja ter je strmoglavilo na zemljo, ker ni imelo zadostne brzine. Pri tem je po dosedanjih vesteh izgubilo življenje ranjenih. Po prvih vesteh s otned mrtvi-ranjenili. Po prvih vesteh so med drtvi-mi vsi trije člani posadke, pilota Krepel in Batič ter radiotelegrafist Antonijevič, in trije potniki, izmed katerih je Zagrebčanka Mirjana Winklerjeva umrla v osiješke bolnišnici. Ponesrečene potnike
so prepeljali deloma v osiješko, deloma v vukovarsko bolnišnico. V Osijek so prepeljan tamošnjega zdravnika dr. Mihajla Pražiča ter njegovo zaročenko Mirjano VVinklerjevo iz Zagr&ba. V vukovarski bolnišnici pa so Johann Begrich z ženo, Heinrich Gerwig z ženo, BIauwei8, vsi iz Berlina, dr. Kribeek, dr. QKihwein, Moser in Temisch. Zdravstveno stanje pacientov v vukovarski bolnišnici je zadovoljivo, izmed njih trenutno niti eden ni v življenjski nevarnosti. Na kraj nesreče je prispela komisija Aeroputa in vojaškega letalstva, da se ugotovi vzrok nesreče.
(Po poročilu »Hrvatskega dnevnika«).
# ■
ni londonski zvon »Big Ben«, ki ga vsak dati slišijo radijski poslušalci v londonski radijski oddaji. Na ulici pa
2ammivosts
Kako |e postal London velemesto
Kdor je bil že v Londonu, je dobil vtis, da Vsekakor pa je zanimivo dejstvo, da je v so londonske ulice nenehoma polne ljudi. V centru padalo število prebivalstva, čimbolj so tem ogromnem mravljišču ljudi prav za prav mestne meje širile svoj obod. Velike poslovne življenje nikoli ne utihne, ne podnevi, ne po- hiše, banke, trgovine in razni uradi so iz sre-noči. Vse je v večnem gibanju, brez počitka,1 dišča izrivali stanovanjske stavbe, ki so se
miru	r\in-i	i.	 1__ri - r
Vojna je sicer to sliko nekoliko1 umikale na periferijo ter širile površino vele-toda bistvenih lastnosti Londonu | mesta.
V letih 1901 do 1935 je veliki London narasel od 6 in pol na 8 in pol milijona prebivalcev. V tem ogromnem mestu je pred izbruhom sedanje vojne živelo eno petino prebivalstva Anglije. Prebivalstvo mestnega jedra oz središča, kjer je tekla zibel poznejše-
brez miru. spremenila, ni vzela.
Po zadnjem uradnem štetju je imel London v okviru svojega policijskega in upravnega ©bmocja 8 in pol milijona prebivalcev. Za temi mejami pa se na vse strani Londona razprostirajo še druge občine in upravna sre-
*i«y v - .	O	“	r	v	j Ul u Ut ul vU 10V.U, (V J tl Jv ICMu
aisca, ki so samo po formalnih mejah ločena, mu velemestu, pa je v zadnjih letih padlo na od velikega Londona. Tako se je na priliko 9.000. To so večinoma hišniki, pazniki in treba voziti na vzhod ob Temzi ali pa na za-j drobni ljudje, ki čez noč, ko utihne poslovno
pad proti grofiji Buckingham cele ure, predno
ire oko prazno pokrajino.
Veliki London, tak, kakršen je danes, je zrasel v svoje ogromne meje šele v novem veku. Začetek je bil prav tako neznaten kot pri vseh ostalih mestih na svetu. Mala prvotna naselbina je nudila Keltom ugoden položaj, ker so bili po plovni reki zvezani z morjem. V dobi rimskega cesarstva je živelo za takratnim londonskim obzidjem 26.000 ljudi. V dobi Anglosasov pa cenijo, da se je prebivalstvo skrčilo na jedva 10.000 duš. Ko so kasneje Londončani prisegli zvestobo Normandijcem. je štel London okoli 20.000 ljudi.
Po treh stoletjih miru, ki so sledila neprestanim vojnim napadom, se je dvignilo število prebivalstva na skoraj 40.000. Za vlade Tudorovcev so bili še vsi prebivalci za mestnim obzidjem, in sicer kakih 50.000. In šele v naslednjih stoletjih, ki so prinesla nesluten trgovski in industrijski razmah, se je število prebivalstva naglo množilo. Majhen teritorij za obzidjem ni več zadoščal. Kraljica Elizabeta in kralj Jakob I. sta se zaman trudila, da bi vsaj za silo omejila dotok novih in novih množic. Mesto se je razširjalo na vse strani ter kmalu doseglo s svojimi mejami prej tako oddaljene va6i Holborne, St. Giles in Blumsbury. V dobi španskega napada na Anglijo koncem 16. stoletja je London že štel nad 100.000 prebivalcev.
Po velikem požaru, ki je izbruhnil v tej dobi v središču mesta, se je večina premožnejših meščanov odselila proti zapadu, kjer je nastal nov predel, imenovan West-End. Do konca 18. stoletja je število prebivalstva naglo naraščalo ter doseglo že 700.000. Tehnična revolucija, ki je zajela ves svet, je dala Londonu neslutene vire moči in bogastva. Mesto je jelo cveteti ko roža.
V času napoleonovih vojska je bilo ob štetju 1821 v Londonu že 1 in pol milijona duš. Središče, tkzv. staro jedro je sicer štelo kakih 125.000, toda mesto se je razraslo na vse strani ter jelo segati v sosednje grofije.
Leta 1901., ko je zatonila tkzv. viktorijanska doba, je imel London že 6 in pol milijona prebivalcev. V enem samem stoletju, od prvega ljudskega štetja 1801 do drugega 1901 je poraslo število ljudi od 831.181 na 6 in pol milijona. V območju mestne uprave, ki je bila ustanovljena 1888, je bilo takrat 4 in pol milijona meščanov, dočim jih je bilo v predmestjih, ki takrat še niso bila upravno vključena mestni občini, nad 2 milijona.
življenje, ostanejo v središču mesta in varu jejo stavbe.
Življenje v velikem Londonu je kot večen krogotok. Zjutraj se zgrinjajo v središče mesta milijoni ljudi v svoje urade in delavnice, zvečer mesto zapuščajo ter se vračajo na obod, kjer imajo svoje domove in stanovanja. Vse do nedavnega, ko je izbruhnila vojna, pa
Iz središča Londona
^ veliki London rasel. Neprestano so se par-celirali novi in novi kompleksi zemljišč za stavbišča. Zunaj oboda je padala vas za vasjo. Ogromne lovke ■ velemesta so se iztezale širše in širše, na milje in milje daleč. Posebno svojo prožnost ter otrdijo. Bolezen po-zanimiv je pogled na londonske mostove, kjer stane včasih prav akutna, ker nasto-
ICrčne žiie
Mnogi moški in ženske trpijo radi krčnih žil. Ta bolezen se loti zlasti onih, ki mnogo stojijo ali pa naporno hodijo. Pri ženah se navadno pojavljajo kot posledica nosečnosti. Krčne žile nastanejo radi prehudega krvne-pritiska na stene žil, ki izgubijo
zjutraj in zvečer vrvijo cele reke ljudi, ki hitijo na delo in iz dela. Podobno pa je tudi na podzemeljski in nadzemeljski železnici in ostalih prometnih sredstvih.
Na splošno se da reči, da je bilo pred pri-
pijo razna vnetja. Bolezen krčnih žil: je treba pravočasno zdraviti. Sprva, ko se še ni prehudo razvila, zadošča nošnja gumijastih nogavic oz. gumija'
četkom sedanje vojne v območju velikega stih pasic čez ona mesta, kjer so krč'
Londona okoli 10 milijonov ljudi. Biti odgo- ne žjjc Zdravniki najčešče zdravijo
voren za tako ogromno ljudsko mravljišče, ki	cnlnimi oz sladkornimi
hoče vsak dan delati in jesti, živeti in ustvar- krL1?. žue. s solnimi oz. sladkornimi
jati, to seveda ni lahka stvar. Tem huje mo- injekcijami. Ko tudi te ne pomaga]0*
ra biti to v vojnem stanju in kočljivem polo- je potrebna operacija. V zadnjem času
žaju, ki ga je deležen dandanes London. Brez se je močno uveljavilo tudi fizikalno
prirojene. ,n„ne.	pravljenje,	ki	pa'je počasnejše, toda
realne treznosti bi' v	,	- ,	. ,	,r . ,	.
kaos, tako pa, kot pravijo poročila, teče vse	brez	sleherne bolečine, vsekakor pa
normalno, četudi dežujejo na	London	bombe,	velja,	da se krčnih žil in njih zdrav-
h'	sejejo	ljenja	ne sme zanemarjati in podcenje-
in brnijo nad njim stotera letala, ki
smrt in ruševine,
' vati.
»KRIZA« TUDI V PANAMSKEM PREKOPU
Iz poročila, ki ga je izdalo društvo Panamskega prekopa, je razvidno, da se je v zadnjem letu tudi v Panamskem prekopu znatno zmanjšal promet. Dočim je še lansko leto znašal promet skozi prekop 27 milijonov ton, je znašala letošnjo poslovno dobo samo 24 milijonov. Padec prometa je bil občuten zlasti v zadnjih mesecih vojne.
Pogled na ulico angleškim parlamentom, ki je ob Temzi središču mesta. Na sliiki je stolp parlamenta, v katerem je slavni
je pravkar sprejemne ke kanadske divizije ki je prišla v Anglijo.
ZVON, KI MORA TAKOJ NA »DOPUST«
Strokovnjaki so pred nedavnim izjavili, da mora veliki zvon na katedrali v Upsa-li takoj na »dopust«, ker je v nevarnosti, da se popolnoma raztali. Zvon, ki je največji v skandinavskih državah, izvira še iz 17. stoletja. Dokler še ni bil urejen na električni pogon, je bilo treba 12 mož, da ; so ga pošteno razgibali. Sedaj pa strokovnjaki trdijo, da je vprav »elektrifikacija« kriva, da bo moral veliki zvon za nekaj časa umolkniti, dokler ga ne bodo I popravili ter tako juredili, da mu električna struja ne bo ve£ mogla škodovati.
Zenski polk iz 30 letne vojne
ZANIMIVA NAPOLEONOVA KAZEN ZA ŽENE, KS M SE POJAVILE V
MADf
AR-
V tridesetletni vojni je vzbujal nek polk tkzv. »Landsknechtov* zabavno pozornost. Na svojih vojnih pohodili je vodil s seboj okoli dva tisoč žen. Čeprav le bila v veljavi najstrožja zapoved, da se v nobeni vojaški edinici ne sme pojaviti ženska oseba, se vojaki v tem pojku zanjo niso mnogo zmenili. Polkovnik je bil popolnoma brez moči. Vojaki, ki so se sicer radi pokoravali njegovim poveljem, so imeli za to prepoved gluha ušesa. Ko pa si je hotel polkovnik s silo utreti avtoriteto, je malone prišel ob gfavo.
Medtem pa je število žensk v polku iz dneva v dan naraščalo. Slednjič jih je b3o štirikrat toliko kot moških. Disci-
Angleške bolničarke
bi-
kov organizirana tudi bolničarska pomožna služba. Njene članice so se za pomoč ranjencem najprej teoretično izobra zlle v posameznih tečajih, nato pa so btle dodeljene raznim vojnim bolnišnicam, kjer opravljajo :lužbo bolniških Srečnic in po-
plina je potegoma izginila in polk se je kot strahotna reka pomikal iz kraja v kraj, plenil in se zabaval, dokler ni ob koncu vojne razpadel.
Običaj, da so spremljale žene svoje može v vojno, je veljal vse do Napo-
leona. Šele Napoleon je napravil tej reči konec. Ko je bil vrhovni poveljnik francoske armade v Italiji, je izdal dnevno povelje, ki j© vsebovalo tudi kazen za vsako ženo, ki bi jo zalotili v vojnem taborišču. Vsaka taka ženska bo slečena, na debelo namazana s črnimi sajami ter za dve uri javno izpostavljena. Po Napoleonovi dobi je običaj prisostvovanja žensk v armadi in vojni izginjal ter slednjič popolnoma izginil.
GOSPA ČANGKAJŠEK PILOTIRA
Pred dnevi je vrhovni poveljnik kitajske vojske maršal' Čangkajšek na inšpekcijskem potovanju obiskal zapadne kitajske pokrajine. Tokrat je izjemoma potoval v letalu. Pilotirala pa je njegova žena, ki je znana kot drzna letalka. Ker j ima njeno letalo posebno kabino, ni treba J. da si obleče letalsko obleko, ampak ve-; dno pilotira v svoji narodni kitajski noši.
Zavod za izposojanje srajc
Mesto Evanston v ameriški zvezni državic! Illinois se lahko ponaša z ustanovo, ki gotovo na vsem svetu nima primere. Pred nedavnim je bil namreč odprt poseben zavod za izposojanje srajc. Vsalk moški si more v zavodu izposoditi srajco. Tarifa za teden dni znaša 18 centov, če pomfeflimo, da sitane v Ameriki samo pranje srajce okoli 10 do 15 centov, potem je izposojevalnica prav mzJka. Zavod ima na »zalogi« ogromno število moških srajc
INTENDANT IN REŽISER
Intendant: — Vaša režija se mi ne zdi dovolj realistična.
Režiser: — Kako to menite, gospod intendant?
Intendant: — Ker je v tejle sobi mladoporočencev v drugem prizoru, ki se odigrava šest mesecev kasneje, vse pohištvo na prav istem mestu!
ZRNA MODROSTI
Smeh je vedno najboljši poklic.
(Vukelič)
*
Poklic ni oni, ki človeka pon!ža, pač pa človek ponižuje poklic.
(S. Srniles)
vseh velikosti in najrazmovrstnejšrh vzorcev ter lahko postreže slehernemu moškemu okusu. Srajce so izdelane solidno ter so iz dobrega blaga, saj vzdržijo do 50 pranj, ne da bi se raztrgale. Poročilo o poslovanju zavoda pravi med drugim, da si od desetih izposojevalcev vsaj osem izposoja bele srajce.
POSVETILO
Neki slavni humorist je napisal v svoji knjigi tole posvetilo:
»To knjigo posvečam svoji dragi ženi in ljubi hčerki. Brez njune neutrudne pomoči, nezmanjšanega zanimanja in ljubeznivih nasvetov bi jo napisal dvakrat prej.«
— Ali ni nobenega sredstva, ki bi zaščitilo lase?
— Da, kako bi biio s posebnim patentom?
Žalostna usoda slavne pisateljice
V NORVEŠKEM BOJU JE IZGUBILA SINA IN VSE PREMOŽENJE
Pred nedavnim je prišla v San Frančiško slavna norveška pisateljica Sigrid Undset, imejiteljica Nobelove nagrade za literaturo. (Slovenci jo poznamo po njeni trilogiji »Kristina, Lavransova hči« in romanu »Jenny«, ki sta izšla v prevodu.) Predno je dosegla San Frančiško, je morala prebroditi celo odisejado, ko je potovala čez Rusijo in Japonsko v Ameriko.
V Ameriko je prišla vsa ovita v črnino, ker žaluje za svojini pajstarejšian sinom, ki je padel v nedavnih bojih v Norveški. Na poti v Ameriko jo je spremljal njen drugi sin Hans. Ko je stopila na ameriška tla, so se zgnetli oikoli nje številni novinarji ter jo prosili za kratek razgovor. Po-
vedala jim je v kratkih, toda pretresljivih podobah o dogodkih, ki jih je doživela na Norveškem za časa bojev, o svoji dolgotrajni poti v Ameriko in podobnem. Posebno tragična je bila njena izjava, ko se je spomnila svoje domovine. Ostala je brez domovine in brez slehernih sredstev, ker je v vojni prav vse izgubila. Novinarji so opazili, da je siki o potrta radi usode, ki jo je doživela njena domovina. Kljub vsemu pa je slavna žena, ki jo je usoda tako kruto udarila, izjavila, da bo tudi v Ameriki pridno prijela za pero ter v svojih bodočih delih pokazala ameriškemu narodu veličino in nepremagljivost njene doanoivine in norveškega naroda.
Marthor
Mariborski železničarji prosijo za premog
Železniški delavci, bodisi progovni ali v delavnicah in kurilnicah, so vsako leto imeli pravico do nabave gotovih količin premoga, in sicer po kategorijah in po režijski ceni. Pri lej nabavi ni bilo težav in ovir in je bila možnost dana vsem, da so se pred zimo lahko preskrbeli s kurivom-pre-mogom tako, da so lahko vsaj pozimi sedeli na toplem.
Letos pa so nenadoma nastale pri nabavi premoga silne ovire. Ovire so
Lako velike, da velika večina pred zimo ne bo mogla dobiti premoga, kljub temu, da ga je že vplačala. Vplačevanje premoga se je vršilo v terminih
—	najprej za trboveljski premog. Čez čas so dobili denar nazaj, potem so vplačali za kočevski premog in sedaj še niso dobili oni, ki so vplačali premog že meseca julija. Oni, ki so ga vplačali v mesecu 'septembru, so spel dobili denar nazaj.
Zadeva rednega dobivanja premoga
je bila tudi predmet intervencije delegacije „Udruženja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev" ob priliki obiska pri prometnem ministru, ki je obljubil, da bo zadevo takoj uredil.
Železniško delavstvo pričakuje, da bo zadeva urejena, ker je ta beneficij, ki so ga uživali dolga leta, le majhen dodatek k itak sorazmerno nizkim plačam.
Moš! vre, sladkorja pa od nikoder
Naši vinogradniki se pritožujejo, da kljub ponovnim prošnjam in posredovanjem ne dobe obljubljenega sladkorja za slajenje mošta, ki že vre. Vinogradniki so že vplačali potrebne takse, sladkorja pa ne dobe. Na pristojnih mestih jih tolažijo, da bo slad-
kor vsak čas dospel, vendar mošt vre in ne čaka, da bodo sladkor res poslali. Če bo mošt povrel, bo slajenje odveč in bo zato nastala precejšnja gospodarska škoda. Zato naj kmetijski referenti poskrbe za čimprejšnjo dostavo sladkorja za slajenje mošta.
Prevelike rezervne zaloge povzročaj©
draginjo
Objavljamo še ta članek ter s tem zaključujemo polemiko o tej zadevi.
»Večernik« bi gotovo ne bil tako potrpežljiv, da že šestič prinaša članek pod tem naslovom, če ne bi šlo za važne življenske inte-fese konzumentov. Na članek g. N. V., ki ga je objavil »Večernik« dne 8. t. m., nisem mogel odgovoriti, dokler nisem prejel odgovora °d g. P. iz Cirkovc, ki pravi, daglede prodaje krompirja javnim ustanovam po napovedani eeni vzdržuje svojo trditev, popravlja pa svojo zmoto, ki obstoja v tem, da je pri navedbi imen zamenjal jetnišnico, kateri je krom Pir prodal, s kaznilnico. S tem bi bila zadeva urejena, če bi se g. N. V. ne dotikal tudi drugih vprašanj. Kar tiče trditve, da je maksimiranje cen vplivalo na dvig cen krompirja, je g. N. V. že prejel odgovor z uradnim popravkom mestnega- poglavarstva oziroma tržnega nadzorstva z dne 17. t. m. Ko sem kot Vzrok pomanjkanja blaga in dviga cen navajal kopičenje rezervnih zalog, pri tem nisem imel v mislih le krompir (glej moj prvi članek z dne 18.9. 1940), marveč tudi druge vrste blaga. Saj je vendar dovolj znano, da se je Ustvaritev rezervnih zalog priporočala celo z Uradne strani. Ker pa niso hkrati izšli drugi potrebni ukrepi, je bila posledica, da je blaga zmanjkalo, ker se je zadrževalo in prikrivalo, in da so se dvignile cene. Premožnejši so pokupili, kar so mogli, manj premožni so si v ta namen izposodili denar, kolikor se jim je to pač posrečilo. Samo najrevnejši si niso mogli ustvariti zalog in niti s krompirjem založiti za zimo. Pri današnjih plačah je to nemogoče celo tam, kjer sta oba, mož invžena, zaposlena, ako imata kup otrok — da v družinah, ki jih hrani en sam hranilec niti ne govorim. če smo ugotovili, da je eden izmed Vzrokov draginje in pomanjkanja blaga baš fezervna hrana, je jasno, da se dajo razmere.
kolikor še ni prepozno, izboljšati le z odstranitvijo vzroka. Razume se pa, da s konfiskacijo zalog nisem imel v mislih tiste male revne zaloge, ki se z njimi, če se jim sploh posreči, zalagajo manj premožni konzumenti. 1 udi je lahko nasvetovati, da naj mestna občina vrze na trg krompir po čim nižji ceni, v resnici iz-gleda stvar 'drugače. Vodja mestnega prehranjevalnega urada bo g. N. V. lahko pojasnil, da bi se dober krompir pri sedanjem stanju stvari, ko krompir ni podvržen prisilni oddaji po določenih cenah, tudi pri vagonskih naro" čilih ne mogel prodajati ceneje kakor din 1.60 kg. Značilno je, da je v isti številki »Večer-nika«, v kateri objavlja g. N. V. svoj članek, celjska mestna občina razglasila, da ima na razpolago še 3000 kg krompirja po din 1.75 v prodaji na drobno in da bo krompir za vkletenje stal pri dobavi na debelo od 100 kg dalje od din 1.75 do din 1.80. Ali naj mestna občina pri krompirju doplačuje? Če pa je g. N. V. neki dobavitelj ponujal vagon krompirja po din 1.35 in ga on po tej ceni ni ku-pil, ali ne bi bilo bolj umestno, da take dobavitelje javi mestnemu prehranjevalnemu uradu pod pogojem seveda, da imajo krompir, ki je za ljudi užiten. Naravnost nemogoča pa je že drugič iznešena trditev, da se cene ne diktirajo od zgoraj, marveč da se ravnajo po višini ponudbe in povpraševanja. Ta trditev je pač veljala v normalnih razmerah — dandanes jo moramo smatrati kot zastarelo. V teh časih je poseg oblasti v svrho zaščite interesov konzumentov ne le umesten in za-željen, ampak celo nujno potreben. Baš radi tega, ker se oblast ni pravočasno in v do-voljni meri brigala za to vprašanje, se je dogodilo, da blaga primanjkuje in da je horen-dno drago. Slej ko prej pa stoji, ^da naslov članka ni brez pomena, da namreč prevelike rezervne zaloge povzročajo draginjo. A. B.
pet@ln
dipl, optik
SKRB ZA PREHRANO ŠIBKEJŠIH SLOJEV
Skoraj v vsaki občini imamo že tako-zvane »prehranjevalne odbore«, katerih naloga je, preskrbeti revnejšim slojem dovolj najpotrebnejših živil. Tudi v Radvanju obstoja tak odbor. Ta odbor ima zelo hvaležno področje, kjer bi se lahko udejstvoval na polju socialnega dela. V Radvanju živi mnogo družin tekstilnega delavstva, ki so zaradi krize v tekstilni industriji zelo prizadeti. Marsikateri družinski oče dela komaj po 3 dni na teden, drugi sploh ne dela in nima zaposlitve. Ker pa so tudi življenjske potrebščine zelo drage in jih je težko dobiti, bi lahko ta prehranjevalni odbor nabavljal potrebščine skupno in jih potem prodajal tem
m Ubo žili predstojniki, katere je mestna občina imenovala v vsakem mestnem okraju, bodo morali odslej poslovati po posebnem pravilniku, ki ga bodo sprejeli na prihodnji seji mestnega sveta.
m Socialna doklada mesta Maribora se bo najbrže zvišala od 10 na 15 odst.* ker se bo tudi bodoči proračun sociahre-nega skrbstva v Mariboru zvišal za 1 milijon 167.403 din na 5,766.053'50 din.
m Na pošti Slivnici pri Mariboru je bila 16 .t. m. uvedena telefonska služba.
m Kapetanski tečaj za rezervne častnike
so uspešno dovršili rezervni poročniki iz Maribora: Cojnik Mirko, šol. upravitelj, Slekoncc Adalbert, šolski upravitelj, Cvetko Ivan. strokovni učitelj, Golob Stanko, poveljnik kaznil. paznikov,' Sand Valter, poveljnik jetniških paznikov, Vilfan Maks, kaznil. uslužbenec, Lubša Josip, uradnik Mestnih podjetij. Laznička Anton, učitelj in Furman Josip, davčni kontrolor.
m. Ljudska univerza. V petek, 25. t m., predava prof, Franjo Baš o srednjeveškem Mariboru. Predavanje odličnega poznavalca naše krajevne zgodovine bodo pojasnjevale skice in načrti srednjeveškega Maribora. Predavanje dr. Anton Ocvirka o temi »Pisatelj in družba« je preloženo na začetek novembra.
i m. Kam je odšla? Šivilja Jožefa Šternov, z Vojašniškega trga 2 je prijavila, da je m-I znanokam odšla njena 151etna hčerka Jožic;
' Kdor bo o dekletu kaj vedel, naj javi pok ciji.
m. Suknjič in hubertus plašč je nekd ukradel iz kleti v Dvorakovi ulici 10 delavc Francu Vodniku in ga oškodoval za oka 600 din.
m. Na Oreškem nabrežju pri sejmišču j<
včeraj ležal na soncu posestniški sin Ivas Majcen iz Vičancev ter imel noge na ploe niku. Mimo je pri peljal neki voznik, ki je c vozom zapeljal na pločnik ter poškodova Majcnu desno nogo v kolenu.
m. Od zadaj se je zaletel s kolesom nek kolesar v 591etnega zidarja Avgusta Tarba h Pobrežja, ki se je tudi peljal na kolesu, taki da si je pri padcu zlomil levo nogo. Zdrav se v mariborski bolnišnici.
m. Z nožem za rezanje svinjske krme se jr vsekal v obe nogi lOletni delavčev sin Maksimilijan Tajšler iz Zgornjega Radvanja. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m. Z drevesa je padel ter si poškodova levo roko 12 letni Gomilšek Slavko s Tezne-ga. Zdravi se v bolnišnici.
* Sokol Pobrežje vabi na svojo I. mladinsko akademijo, ki se vrši 27. okt., ol 18. uri v Sokolskem domu.
* Adanifi Franc, stari strokovnjak ' pečarski obrti ima svojo podjetje v Miklošičevi ulici 2. J$ domačin, ker je bii 37 let kot preddelavec pri najboljši tvrdki v Mariboru ter ‘ garantira za vsako postavitev peči in štedilnikov. Najboljše pa ga priporoča njegovo solidno in brezhibn® delo po zmernih cenah, ker dela brez tujega kapitala.
m. ,Za Podporno društvo za revne učence v Mariboru bo pobiral v prihodnjih dneh nabiralec članarino. Prosimo prijatelje mladine, da nam v sedanjih težkih časih ne odreko svoje podpore. Odbor.
m. Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru. Prihodnji teden se prične tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, ki ga priredi mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI. Interesenti naj se prijavijo v pisarni poslovalnice v Vetrinjski ulici
11,	I., med dopoldanskimi uradnimi urami.
m že tretja novost v Studencih. Komaj so agilni igralci sokolskega gledališča v Studencih odigrali zadnjo igro „Lahko je moškim1', že so si vzeli na spored novo m to „Dcsctega brata", po dramatizaciji ruškega- režiserja -Franja Sornika, ki je poznan po svojih dramatizacijah za igre na prostem. Prvo predstavo te igre mislijo že podati .v začelku meseca decembra.
m. čigavi sta kolesi? Na dvorišču Sodne ulice 16 je bilo najdeno kolo »Brenabor« z ev. štev. 20600. Istega dne je bilo na Pristanu najdeno kolo z ev. štev. 197427. Lastnika naj se zglasita na policiji.
Narodno gledaliSim
Sreda, 23. oktobra: zaprto.
Četrtek, 24. okt., ob 20.: „Cyrano d* Bergerac“. Red C.
Petek, 25. okt.: zaprto.
Sobota, 26. okt, ob 20.: „NenavadeH človek11. Red A.
Maksima Gorkega drama „Na dnu“, ki pride v kratkem kot tretja letošnja dramska novost na mariborski oder, je bilo ono delo, ki je dotlej malo znanega ruskega ljudskega pisatelja že ob krstni predstavi v Moskvi dvignilo do svetovnega slovesa.
Kino
* Grajski kino. Samo do vključno petka izborni Češki film „Vrožji študentjo". Izrabite zadnjo priliko in si oglejte veleza-baven film. Pride: „Izvršil sem povelje1'.
* Kino Union. Do vključno srede „GIas-uik ljubezni11 velika filmska drama, razkošne scenerije, napete vsebine z Jean Ga-binom v glavni vlogi.
* Esplanade kino. Na mnogostransko željo se predvaja do vključno petka prekrasni ,razkošni velefiltn „Maria Antonictfa1* z Normo Shearer v nemškem jeziku.
o V Sloveniji bo samo en Žid smel obiskovati prvi razred srednjih šol, kot smo
že pred dnevi poročali. Vpisanih je bilo prvotno pet. Sprejet je otrok prevoznika Fursta iz Murske Sobote. Ta je, kot poročajo, plačeval najmanj davka med vsemi prizadetimi. V meščansko šolo se je vpisal samo eden ,ki pa ni bil sprejet.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora
V	nedeljo dopoldne in sinoči so bile odigrane številne prekinjene partije. Položaj je sedaj jasen. Do konca turnirja je samo še eno kolo. Presenečenja so sicer še mogoča, vendar pa je pričakovati, da bo Dasko osvojil prvenstvo. V zadnjem kolu igra proti Čertaliču, bi menda ne bo nudil prehudega odpora. Rezultati prekinjenih partij so naslednji:
prof. Stupan-Breš 1:0, Dasko-Ketiš 1:0, Marotti-Bien 1:0, Regoršek-Babič 1:0, 'Ketiš-Nosan 1:0 (v kontumacu), Marotti-Breš 34:14, Breš-Marvin Varl in Nosan-Babič 34:34.
Stanje po 10. kolu: Dasko, 8, prof. Stu-pan 7, Marotti 6, Marvin in Regoršek 534, Breš in Ketiš 4, Bien 3Va( Babič 3, Nosan 2 in Certalič 134 točke.
N
i roman
pa se vendar bere kakor roman ..»
Bilo je jr red dobrimi osemnajstimi leti, ko je prišel v neki industrijski kraj na Madžarskem mlajši mož, visoke, gibčne postave, zagorelih lic in
Šibkejšim slojem. Obšina bi mora.a „a- .^SSSSft
slavije, doma nekje iz Slovenskih goric. Dobil je delo in pozneje tudi roko hčerke iz družine pridnega in uglednega češkega strokovnjaka, roko dobro vzgojene gospodične, ki je ob-
leti večje posojilo, da bi lahko še pred zimo dobila dovolj življenjskih potrebščin. Brezdvomno bi bilo to velike važnosti, ker v občini ni dovolj polj, da bi Pridelali živeža za nad 3000 prebivalcev. S tem delom bo treba pričeti takoj, ker zima že trka na vrata.
m Novinarski klub. Drevi ob 18. uri v Aljaževi sobi pri „Orlu“ članski sestanek.
m Skozi Maribor je potoval v ponedeljek ® popoldanskim brzovlakom pomočnik notranjega ministra g. Živojin Simonovič, ki bo udeležil v Nemčiji kongresa strokovnjakov.
m. 1SSK Maribor (zimski šport). Vsi odbornik' se zanesljivo vabijo na sestanek dre-Vl ob 19. pri Kirbišu v svrho sestave programa.
m V evangeljski cerkvi so bili včeraj krščeni Irijc v Mariboru rojeni Res-mabčki, katerim je botroval mariborski «Mravnik dr, Thalmann s svojo sorodnico.
vladala kar tri jezike, imela primerno šolsko izobrazbo, igrala na klavir itd. Kakšni razlogi so prisilili mladi par, da zamenja domovino, nas na tem' mestu ne zanimajo, dejstvo pa je, da sta se mlada lepega dne prikazala v predmestju našega zelenega Maribora in je tukaj mož, na Madžarskem ključavničar ’ postal — spreten slikar. Družinskemu življenju ni primanjkovalo blagoslova, zaporedoma sta dobila že srednje stara zakonca kar ‘šest olfok. Mož je pridno hodil na delo in naša predmestna slovenska javnost je
za močno delavsko družino.
Pa je prišla — bomba. Lepega dne je pustil mož ženo in vseh svojih šest otrok, pridružil se je k drugemu družinskemu ognjišču, žena in otroci so pa bili od tega dne naprej izročeni dobrosrčnim ljudem, odnosno podjetnosti starinarjev, ki so kos za kosom kupovali obleko in opremo in dajali denar za košček črnega kruha.
Borba za družino se je pričela.
Ugotovili so, da mož ni naš državljan, da je politični begunec iz nekdanje Avstrije, da je nastopil na Madžarskem z dokumenti svojega sorodnika, ki je padel v svetovni vojni. Gospa jo tedaj žena mrliča in doživeli smo čudež, da se je rodilo mrliču kar šestero otrok! Lačna, zbegana, na propast obsojena družina je trkala od Poncija do Pilata pri vseh mogočih uradih, toda zastonj. Za tak slučaj ni paragrafa, ni pravnega leka. Gospa ne sme v tujino, kamor je mož | dejansko pristojen in tujec sc lahko
družino, vsestransko podpirala* češ gre reži ,v, brk vsem našim .uradom in or-
ganizacijam, četudi opravlja zločinsko delo: prepušča sedemčlansko družino gmotnemu in moralnemu propadu. On dela, služi, denar porablja na svoj način, za njegovo ženo in za njegove nedorasle malčke pa naj skrbi dobro slovensko srce... On ima gospodinjo, primemo stanovanje, za svoj depar odličen komfort, njegova družina pa spi na razbitem olomanu ob morečem mrazu pod milim nebom.
Ce komaj 14 leten poMč pobere nekaj grozdov z brajde, ima opravilo s paragrafi. Ce tujec pred našimi očmi goljufa pošteno idekle, če vrže kopico lačnih otrok pod tiho slovensko nebo, če dela skrbi občini, oblastem, če s svojim dejanjem pohujšuje ljudi v predmestju, ne, takrat nimamo paragrafa.
Ali ni baš slučaj te usmiljenja vredne družine opozorilo, da poskusimo, vsaj poskusimo postati zopet <— človek ?
MjUsatM
cela Radvanje« na ogl, »Večernika«.	19
KOPALNA SOL ZA NOGI PROTI POTENJU UTRUJENI STI IN BOLEČEMU VNETJI NOC.TRDI KOŽI, KURJIf OČESOM IN OZEBLINA!
ENA IGLA ZA
im
RADIO STARKEl
MARIBOR, TRG SVOBODE.6..
CENE MALIM OGLASOM V malih oelasih slane vsaka Oeseda 5C dui najmanjša pilsiciblna ea le oglase le din 10.—. Dražbe. Dreklicl. dopisovanja In ženitovaniski oglasi din L— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 12.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga le vposlatl v Pismo skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.405 — Za vse pismene odgovore glede malib oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
SLUŽBO DOBI
BOLJŠA POSTREŽNICA
sc sprejme. Strossmaierjeva 28/11, vrata 9.______19208-2
UČENKO
pridno in pošteno, za delikatesno trgovino sprejme takoj trgovina Gotz, Aleksandrova 47, Maribor	19185-2
KROJAŠKI POMOČNIK
se sprejme za fino konfekcijo. Plača po možnosti od 300 din naprej. Jurčičeva 4/1. 19183-2
DIN
I S.~ 45.—IN I2J-
SAMOSTOJNO
MODISTINJO
išče za takoj Nožir & Vrečko, Slomškov trg 6. 19203-2
DEKLE
ki zna dobro kuhati ter je uporabna tudi za vsa hišna dela, se išče. Foto Kieser, Vetrinjska 30.	19213-2
SLUŽBO 1ŠČS
100 DIN
dobi, kdor mi preskrbi stalno delo ali službo. Naslov v ogl, odd. »Večernika«.
19194-3
STANOVANJE odda
Lepo eno- in
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda z vsemi pritiklinami takoj. Vprašati Radvanjska c. 30/1.	19182-5
SONČNO STANOVANJE
veliko, v novi hiši, se s 1. novembrom odda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«
19191-5
PREHRANA
GOSPOD
se Sprejme na hrano in stanovanje takoj ali s 1. novembrom. Dvorišče, zadnja vrata, Koroška cesta 50.
19199-7
Sprejmem 1 do 2 OTROKA
na hrano na deželo. Vprašati Loška 5.	19198-7
PRAZNA SOBA
se odda. Wildenrainerjeva 16, II. nadstr., vrata 6. 19171-8
SOBA
z dvema posteljama se takoj odda. Kneza Koclja ulica 18, I. nadstr., desno. 19206-8
SOBO IŠČE
OPREMLJENO SOBO iščem v novi zgradbi v centru mesta. Naslov pustiti v ogl. odd. »Večernika«.
19186-9
Iščem s 1. ali 15. novembrom preprosto
OPREMLJENO SOBO
s štedilnikom, najraje v Studencih. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	19201-9
Iščem
SOBO
z* vsem komfortom in kopalnico v centru mesta (Glavni trg, Kr Petra trg). Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Opremljena soba«. 19215-9
■a*
GOSTILNA
pri kolodvoru na račun poročenemu penzionistu, po možnosti brez otrok. Ponudbe poslati pod »Kolodvor« na ogl. odd. »Večernika-«
19013-11
! BRANJARIJO
prodam ali dam v najem radi odpotovanja. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na ogl odd. 19207-11
PARCELO
v Zg. Radvanju, 10000 m5, deloma gozd, prodam po din 7 za nr Ponudbe pod »Parcela Radvanje« na ogl. odd.
!	TEHTNICO
decimalko, dobro ohranjeno-kupim. Naslov v ogl odd ________19192-13________
j	»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in šte dilnike, predno nastopi zima Vsa pečarska in keramična dela Izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor-Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči, — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
POHIŠTVO-OPREMA
JEDILNICO
in 2 kvedencij veliko vložno mizo, stolico, svetilko na stojalo, luster za din 8500 prodam Nedoge. Razlagova 22._________________ 19035-17
SPALNICA
iz trdega lesa se proda. Strossmajerjeva 28/11, vrata 9.	19209-17
RADIO STARKEL £ MARIBOR %
STROKOVNA POPRAVILA
Kupim
MALO HIŠICO
s hlevom in 1 do 2 orala zemlje blizu Maribora. Ko-res, Loška 5.	19197-11
Prodam
MALO POSESTVO
v okolici Maribora na lepem kraju Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«.
191188-11
recEgnni
UGODNA PRILIKA
Proda se »Orion« 6 cevni radio aparat z elektrodina-rničnim zvočnikom. Naslov v ogl, odd	19190-20
MALO POSESTVO
za 18.000 din naprodaj. Direktni kupci vprašajo: Maribor, Stritarjeva ulica 7, Do-lajš.	19210-11
MALO POSESTVO
s prijazno domačijo v bližini Puia vzamem v najem. Ponudbe poslati na upravo »Večernika« Celje pod šifro »Vjvokojenec«.	19211-11
OBRT - TRGOVINA
BRIVNICA
dobro vpeljana, brez konkurence, naprodaj. Zrkovska 24., Pobrežje.	19187-13
Moške srajce, kravate, nogavice in vse ostalo za gospode kupite najceneje pri
M. KOTNIK
M'A-R'1 BOR - GRAJSKI TRG 1
letevma!
Kupim dobro ohranjen MALI ŠTEDILNIK Koroščeva 27. trafika. 19205-17
Prodam dve
ŽELEZNI POSTELJI
Praprotnikova 10.	19204-17
OTROŠKO POSTELJICO
železno, zelo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Otroška posteljica« 19196-17
■*ir;rwg7.wm
MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketiš-u. Stolna t. 11406-18
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnice.
16799-18
POSKUSITE TUDI VI!
Kvalitetno najboljši sladek rženi kruh iz pekarne Rakuša, Koroška cesta 24. 19031-18
Oddajte Se danes MALE OGLASE
za sobotno številko
OPOZARJAM
vsakogar, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih ev. napravil Terbos Peter na moje ime. Terbos Liza, Studenci. 19184-25
Continental
usoda
na ugodne mesečne obroke
BVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ni. 30 1'UbBiann Prešernova ul. 44
MODERNI VOZIČKI
po vseh cenah
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclja •?
Osrečeni isosi
ter zvedeli za 'svojo bodočnost, preteklost, sedanjost, nadalje o svoji službi, znanju,	politiki;
karijeri, bogastvu, zakonu, ljubezni, loteriji, potovanju, sodnijskih zadevah, dediščini, o prijateljih in sovražnikih ter srečnih dnevih.	Nadalje
sledi veliki posvet za špekulacije, trgovske posle, zdravje, karakter ter vse Vaše izrečene želje. Napišite točen naslov z rojstnimi podatki in priložite din 15.— v denarju ali znamkah.	Naslov:
ASTRO - PSIHOGRAFO-BUREAU, pošt. pret. 608. Beograd.
Zlato in srebro,
iriljante, zastavljalne listke šče nuj no za nakur
M. Ilgeriev sin,
Maribor, tiosposba ulica 15
KRZNENO JOPICO
črno, kratko, popolnoma novo. zelo ugodno prodam Ponudbe na ogl odd. pod »Krznena jopica«.	19195-18
RAZNO
VAŽNO ZA VSAKOGAR!
Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem pečarskem podjetju-Stalno velika zaloga najnovejših modelov peči. štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav. Maribor, Tvrševa ulica 12, 18218-28
NORMALNE TRAČNICE
(Eisenbahnschienen) s pripadajočim drobnim materialom za eca 150 m tira iščem. Dopise na ogl. odd. »Večernika« pod »Tračnice«. 19202-28
Zahvala
Vsem sorodnikom, prijateljem iti znancem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega nadvse ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Gajšek Vincenca
vlš. sodnega oflciala v pok.
predragega kropili in spremljali na njegovi zadnji poti ter mu pokrili grob s cvetjem, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo.
Celje, 21. oktobra 1940.
žalujoči ostali.
za signiranje zabojev, vreč, sodov, kož, kamenja itd.
SlaiHftiijke
Štampiljke iz gumija in kovin
§cIp«i
Maribor, Gregorčičeva ulica 24 • Telefon 25-10
Sfean &
»V e C e r n! k«
v TISKOVNI ZADRUGI
Cankarjeva 1 - Telefon 25-45.
l/t tll m urejuje A DOLI RIBNIKAR v Mariboru Tisku Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru - Oglasi po ceniku - tlokoptst se ne »racajo. - Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67. In uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni račun štev. 11. 409.