poštnina plačana v gotovini
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V Ljubljani, 14. julija 1927. itev.a. Letnik lxviu <Soi. 1.1927/28.».
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiko glasilo UJU. - Poverieništvo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1"50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Za nami so nepozabni dnevi v Kranju, kjer je naše poverjeništvo obdržavalo svo« jo sedmo pokrajinsko (skupščino. Odmev tega zborovanja nas pa drži z vso očarlji« vo vehemenco pomembnih dogodkov v svoji oblasti. Razdalja, ki nas loči od njega, je še mnogo premajhna, da bi nam bilo mo« goče opredeliti posamezne vtise po njihovi pravi vrednosti in dalekosežnosti. Storila bo to bodočnost, ki edina more biti pravičen ocenjevalec preteklosti.
Skromnost na nepravem mestu bi pa pomenilo, če bi se obotavljali označiti z dovoljnim povdarkom impozantno število živih sil, ki smo se jim mogli diviti na delu za zgradbo novega trdnega temelja naše or= ganizacije. Občudovati smo mogli svobod« ne energije, ki so bile vezane diolgo vrsto let po demonskih izvenstanovskih vplivih, ki stopajo z vsem navdušenjem mlade svo« bode in vere v veliko poslanstvo našega stanu v plemenito tekmo za dosego svetlih ciljev.
Pokrajinska skupščina v Kranju bo še dolgo vrsto let mogočen svetilnik, ki bo z rezkimi žarki vodil naš korak po novih potih. Res je: ožarjeni so šele najvišji vr« hovi pred nami, a to nam zadostuje, da usmerimo svojo pot smotreno in varno.
Postoterjene so naše sile, ker so usmer« jene proti enemu cilju; dvignjena je naša samozavest, ker ne tavamo več v absolutni tmini. Prešinjeni so najboljši med nami z enotno voljto, in ne bo dolgo, ko bo tisoč novih, do sedaj neopredeljenih stremljenj odjeknilo na klic nove duše našega Udru« žen j a.
Pot k ljudstvu: sodloživljanje njegove« ga življenja, sočustvovanje njegovih čuv« stev, sodelovanje ob njegovem delu, lajša« nje njegovega gorja, organiziranje vseh njegovih gmotnih in nravnih sil, zgraditev nove ljudske kulture na temelju ljubezni do bližnjega in dušenju individualistične prepotence: evo vsej slovenski javnosti te« melje našega novega poslanstva, ki je izzve« nelo iz vseh programatičnih izjav kranjske pokrajinske skupščine.
S to svojo enucijacijo je dalo sloven« sko učiteljstvb konkretno obliko impera* tivu časa. Vsa povojna doba se nam kaže v stoterih oblikah razdvojenosti, brezsmo« trenosti in hlastanja ter iskanja poti do rtove sinteze vsega narodnega življenja. Empirizem v znanstvu, individualizem in ž njim logično združen utilitarizem v go« spodarstvu in etičnem naziranju so atomi« zirali moderno družbo v toliko autonomnih mikrokozmov kolikor oseb šteje naš planet. Vsak atom ima namen v samem sebi in se čuti navezan na družbo le na podlagi kra« marskega načela: da skuša več dobiti kot dati. Moderni individualizem je poklical v življenje preko trupel korakajočega velein« drustrijca in milijonske armade kramarskih duš, ki v kaotičnem boju vseh proti vsem glasno reklamirajo svoje pravice, a pozab« ljajo na svoje dolžnosti.
S takega individualističnega stališča je vsaka prava vzgoja nemogoča. Neizogibno je torej postala moderna šola .le posredo« valnica znanstva, mehanična" učilnica. Vzgo« ja je mogoča le tedaj, če prenesemo teži« šče in ž njim združein vzgojni cilj od po« edinca na skupnost. Ta sodobna družabna nujnost leži v ozračju in zaman bo vsak trud, usmeriti današnjo kaotično človeško družbo v organsko harmonijo, če ne posta«
LISTEK.
A. Novak:
Razstava ročnih del ob prilik! pokrajinske skupščine v Kranju.
Vedno bolj se udomačuje tudi pri nas lepa navada vsakoletnih šolskih razstav in zdi se mi, da se ima tem prireditvam pri« pisovati vedno večje zanimanje za šolo in njen ustroj. Razstave zbližujejo učiteljstvo z narodom in povzdigujejo pri ljudeh rje« gov ugled. Take izložbe so seveda bolj lo« kalnega pomena, posečajo jih večinoma le starši učencev in morebiti tudi bližnje uči« teljstvo. Marsikaka dobra ideja učitelja ostane nepoznana njegovim stanovskim to« varišem in veliko drugod preiskušenih in zavrženih načinov se po nepotrebnem zo« Pet P0,zkuša in oživi. Vse pač le zato. ker
unnol nima mcd seb°j Prave zveze in I «Meda v delavnico svojega tovariša.
„T srcčna je bila zato misel ob pri« iiM pokrajinske skupščine v Kranju prire«
kr<in4aZSrttaV° Šolakih izdelkov vseh šol Kranjskega sreza za učiteljstvo. Namen ji
vimo socialno orijentiranega čustvovanja in splošne blaginje kot najvišji vzgojni prin« cip, kateremu se imajo podrediti vsa lepo« doneča gesla o najvišji vrednosti osebnosti v individualističnem smislu.
Ta imperativ časa je bil, ki je plaval nad letošnjo pokrajinsko skupščino sloven« skega učiteljstva in narekoval vse njeno delo.
Zgodilo se je to prvič v zgodovini inaše organizacije in zgodilo se je, ker je učitelj« stvo našlo samo sebe in s tem svojo misijo v narodu. Le iz tega pojmovanja je mogoče utemeljiti sVojo raison d' etre in s tem tudi moralno upravičenost svoje eksistence. Šo« la in učiteljstvo morata biti uvrščena v or« gansko strukturo naroda, pogojena po nje« govih gmotnih, duhovnih in nravnih nuj« nostih. Vsaka druga koordinacija vodi v blazirano klikarstvo, ki ogroža zdravje človeške družbe.
Kranjsko učiteljsko društvo je pripravilo udeležencem vse potrebno, da je bilo bivanje delegatom in udeležencem skupščine v Kranju čim prijetnejše.
Razstava ročnih del.
Poročilo o razstavi prinašamo na drugem mestu izpod peresa strokovnjaka tov. ravnatelja A. Novaka.
Seja ožjega in širjega sosveta.
Dne 5. julija se je z opoldanskim vlakom odpeljala že večina delegatov v Kranj.
Ob 16. uri popoldne je imel sejo ožjo sosvet, ki se je posvetoval o zadevah, tičočih se seje širjega sosveta in delegacije.
Ob 17. uri je otvoril pov. Skulj Andrej sejo širjega sosveta. Navzočih je bilo 40 članov širjega sosveta in mnogo delegatov kot poslušalcev.
Širij sosvet je obravnaval zadevo o poteku in stanju revizije gospodarskega vprašanja pov. iz I. 1924., 1925. in 1926. do celjske skupščine. Pri poimenskem glasovanju je zavzel stališče in sprejel predlog za delegacijo.
Z enako napetostjo se je obravnavalo vprašanje razmerja organizacije do Učiteljske tiskarne.
Debata je bila mestoma burna in so delegati zahtevali od vodstva radikalnega postopka napram večini sedanje uprave U. T., ker je s svoMm postopanjem pokazala omalovaževanje sklepa rednega občnega zbora U. T. in neprijazno stal;šče napram zastopnikom, ki pripadajo večini slovenskega učiteljstva. Končno je bil sprejet primeren predlog za delegacijo, ki meri za tem. da se napravi še poslednji poizkus mirnim potom likvidirati to vprašanje.
Zaradi pozne ure so se nominirali še člani v verifikacijski odsek in število članov v ostale odseke.
Zborovanje delegacije.
Dne 6. julija v jutru so prišli v Kranj še ostali delegati in tudi mnogo drugega učiteljstva, članstva UJU.
Verifikacijski odsek, obstoječ iz članov tov. strok, tajnika K o b a 1 a , tovarišice gdč. U m -bergerjeve in tov. Z d o 1 š k a ie pričel poslovati že ob 8. uri.
Nato je točno ob 9. uri otvoril poverjenik Andrej Skulj delegacijo s sledečimi besdami:
Poverjenikov nagovor.
Cenjena delegacija! Pred letom dni ste nam poverili na celjski skupščini vodstvo poverjeni-
je bil pokazati kaj in kako dela učiteljstvo po novih učnih načrtih, zainteresirati in spodbuditi omahljivce in se tudi na tem polju pobliže spoznati. Razstava je vse te namene v polni meri dosegla. Marsikaka dobra misel, ki je temu ali onemu plavala še nekako nejasno pred očmi, je bila tu že udejstvovana, mnoga šele napol izvršena, katero bo on sam izpopolnil. Videl sem tega in ono, ki si je vestno zapisovala za« n jo važne stvari in jih natanko ogledovala. Človeka taka skrbna pozornost presune res prav do srca, je pa v veliko zadoščenje vsem, ki so kaj razstavili.
Težko je urediti tako pestro razstavo, da pride do veljave, pa tudi tu so tov. La« pajne in njegovi pomočniki zadeli pravo. Če razstavljam izdelke ene šole si že ure« dim tako, da je lep pregled, a pri večjih razstavah kakor je bila ta se ponavadi greši v tem, da je vse razkosano in razvlečeno. Prav je, da
so bili izdelki iz lesa skupaj, kartonaža skupaj— itd. Priporočal bi pa za drugič, naj bo na vsakem izdelku tudi ime šole in učitelja, ker tudi to zanima obisko« valca, posebno če ni iz istega okraja.
Razstava je očitno pokazala, da pla« varno k edino pravi metodi pouka — v de«
A še važnejša kot cilj dela je mogoče pot do njega. Vsi visoki cilji postanejo le« podoneče fraze v tistem hipu, ko se poka« že, da manjka do njih pot in volja, prema« gati jo. Tudi v tem pogledu pomenja le« tošnja pokrajinska skupščina mejnik v n^ši zgodovini. Spoznanje, da se mora poglobiti stanovska zavest ter dvigniti morala v naših vrstah kot predpogoj vsega organizatorič« nega dela, je tvorilo glavno skrb delegacije. Smotreno samoizobraževalrao delo ter po« stavitev vsega organizačnega tiska v njego« vo službo kažeta globoko metodično uvi« devnost, brez katere se ne dosezajo cilji.
Slovensko učiteljstvo stopa na mova po« ta. Ne bodo lahka in ne udobna. Le zavest, da so prava in edina, bo dajala vsakemu poedincu moč, da ne omaga na njih. Soli« darno strnjeno v krepko organizacijo bo zmagalo vse ovire in triumfiralo v zavesti izpolnjene dolžnosti.	L. H.
štva. Vsi člani smo se dobro zavedali važnosti in teže poverjene naloge. Sprejeli smo jo z vso resnostjo in nesebično požrtvovalnostjo, z edinim namenom, koristiti stanu in dvigniti notranjo silo organizacije, da doseže čimprej svoj cilj združitev vsega učiteljstva v državi v okrilju našega mogočnega Udruženja.
Stopamo pred vas, cenjeni delegati, da položimo račun o svojem delu, o naših uspehih in neuspehih.
Hodili smo po poti, ki nam jo ie začrtala deklaraoija. Zamudili nismo nobene prilike doma, ne v Beogradu, delati za zbližanje, duhovno in organizačno ujedinjenje vsega učiteljstva na temelju stanovske zavesti in solidarnosti.
Žal, da nekateri niso mogli ali niso hoteli razumeti naših smernic, ki niso več samo naše, ampak so že last celokupne naše organizacije v državi. (Burno odobravanje.) Vse bolj in vse globlje pro<tira v vse učiteljstvo širom države iskrena zavest, da je moč našega stanu, razvoj šole in resnični napredek naroda odvisen od svobodnega, na stanovskem temelju združenega učiteljstva.
Pravo in iskreno stanovsko edinstvo narodovih učiteljev bo najlepši vzgled vsem. ki resnično žele dobro narodu in državi.
Trda je bila naša pot, mnogo ovir je bilo treba premagati. Marsikaj nas je zadrževalo na naši poti, ali ustaviti nas ni mogla nobena sila. Zgubili smo sicer dokaj časa in energiij, da smo odstranili vse ovire in stopili končno na trdna tla dela. Ne Vi, ki korakate z nami, oni, ki stoje poleg, bodo rekli:
pokažite nam uspehe svojega dela.
Rekel sem že, da je bilo naše delo ovirano, da je bila borba težka. A prav ta borba je utrdila novo smer in pomnožila naše vrste.
Vrste tovarišev, ki so stale tri desetletja izven organizacije, sg. se zganile in stopile na našo pot. Pridružili so se nam kot stanovski tovariši na temelju iskrenega stanovskega edinstva. To je tista očitana koncesija, ki jo nudimo vsem in vsakomur, ki hoče z nami, (odobravanje), ki je še izven naše organizacije ali je zapustil naše vrste.
Prežalostno je v zgodovini slovenskega uei-telistva poglavje o političnem protežiranju in političnih persekucijah, ki so demoralizirale naše vrste, zanesle vanje hlapčevstvo in malodušje, v učiteljske družine pa mnogo gorja in bede, katera še danes ni utešena. Kolika je bila škoda, storjena s tem šoli, narodu in državi, naj premišljajo tisti, ki so to zakrivili. Vzamejo pa naj si jo za svarilen
lavno šolo. Ni še vse izvršeno, a na poti smo že in za začetek je to dovolj. Ilovica je že našla pot v šolo in povsod vidimo, kako si je učitelj pomagal ž njo pri razlagi in utrditvi pojmov. Ali moremo z besedo in sliko predočiti učencem naselbine rraosti« carjev tako jasno, kakor nam jih kaže od otrok samih napravljena skupina koč, s čolni, racami, gosmi in silnim možakom, ki stoji naslonjen na podbojih vrat? Obesil je ravno kožo zveri na ograjo mostišča in zdaj gre zadovoljen počivat. (Cerklje.) Go« be, posebno mušnice, opozarjajo na svojo strupenost (Primiskovo), oblike jabolk in hrušk, gnetenih iz gline opozarjajo na svoje karakteristične znake in dopolnjujejo sli« ke, ki so jim priložene. Ptičja gnezda z jaj« čeci in ptički so služila pri elementarnem pouku računstva, hišica z začarano kralji« čino je uvedla otroke v pravljični svet itd. Tudi pesek se že uporablja pri zemljepis« nem pouku, a se radi prevoza ni moglo razstaviti teh stvari.
Izrezovanje iz barvastega papirja je do« ma že v vsaki šoli. Naravnost čudil sem se izdelkom šole v Olševku. Tovariš Josif in gdč. Auersperg sta dosegla s svojimi učenci v tem materijalu res take uspehe, da jih
vzgled tudi oni, ki bi želeli vrnitve zlih časov. Uverjeni smo, da je z našim pokretom za vselej zaključeno to žalostno poglavje.
Posamezniki se bodo pač še vedno pritoževali nad krivicami, ne bo se dal v vsakem slučaju zasigurati objektiven postopek, vsem se tudi ne bo dalo nikdar ustreči — a časi, ko je bil politični protekcijonizem sistem —• so za nami. To je prvi, naš uspeh!
•Izjavljamo pa na tem mestu, da nečemo in ne maramo nikogar ščititi, ki je grešil, ki dela ne-čast stanu in šoli, a krivda mora biti prej jasno in nepobitno dokazana, potem kaznovana.
Če bi ne bil dosegel naš pokret nič drugega, da je ustavil gorje premeščanj, je to veliko, zelo veliko. Kdor iskreno ljubi svojega tovariša in je prožet prave stanovske zavesti, komur je količkaj za napredek šole m ugled stanu, bo priznal, pa ako je tudi izven naših vrst, da je to uspeh.
Vpliv časopisja na javno mnenje vam je vsem znan. Kdor je čital naše časnike in neokusne napade na naš stan in posameznike, pa je to že pozabil, naj poišče to čtivo, ga prečita in presodi iz edinega vidika: stanovske zavesti in solidarnosti. Zardel bo sramu, da je bilo kai takega mogoče. Čudil se bo, da smo mogli vse to mirno prenašati, čudil se bo, da ima narod po vsem tem v nas in šolo še toliko zaupanja. Zdrav je in nepokvarjen. bolj pošten kot tisti, ki so naa pred njim poniževali. Roko na srce in vprašajmo se, ali nismo tudi sami pomagali vzdrževati tega in zadajali nezaceljive rane posameznikom in stanu ter s tem ovirali šolo v mirnem razvoju in napredku.
Z našim pokretom je tudi to minulo, naj se ne povrnejo nikdar več enaki pojavi. To je drugi uspeh nove smeri!
Gospodarske prilike v organizaciji niso rožnate. Marsikaterega idealnega in požrtvovalnega tovariša, ki se je poln zaupanja in navdušenja oklepal organizacije, je bridko zadel nered v organizaciji ob razkritju v gospodarstvu. Koliko stanovske zavesti in ponosa je strtega!
Ni še vse poravnano in uravnano, uspostav-ljeni pa so zopet temelji našemu organizačnemu gospodarstvu. Treba pa bo mnogo dela in tudi žrtev, da popravimo grehe in izbrišemo posledice.
Jasni računi in red v organizačnem gospodarstvu je tretji uspeh našega dela! (Burno odobravanje.)
Koliko je bilo podrobnega dela in raznih dobrin, katerih so bili deležni posamezniki in cele vrste, ne bom našteval. Vsi tisti, ki so jih bili deležni, to vedo in priznajo.
Onih pa, ki namenoma sabotirajo naše organizačno delo, ne bom prepričeval o potrebi požrtvovalnega in nesebičnega sodelovanja in če potreba samozatajevanja, ker so jačji njih osebne ali kakršnekoli ambicije, kakor volja po skupnem delu za krepko in solidno organizacijo.
Naša smer, naše združevalno in konstruktivno delo je odjeknilo širom prostrane naše države, je prošinilo vse vrste učiteljstva, udruženega v UJU in je zganilo tudi vse one izven naših vrsi, da si stopimo bližje, kakor smo si stali kdaj poprej. To je četrti veliki uspeh nove smeri! Prepričan sem, da je le še vprašanje kratkega časa, ko bomo mogli reči:
Od Kranja do Gjevgjelije en osamo duhovno ujedinjeno, od stanovske zavesti prožeto učiteljstvo, ena sama enotna borbena oganizacija t. j. naše mogočno Udruženje, simbol in nosilec naše moči, naša bodočnost in naš vodnik pri bodočem našem delu. — (Dolgotrajno odobravanje.)
•To, cenjeni delegati, so džjstva, uspshi, ki jih ne more nihče utajiti in radi katerih smo lahko prenašali očitanja, podtikanja in žalitve. (Klici priznanja.)
Ne begajo nas ponižanja, ne slepe priznanja, ker se ne strašimo prvih in ne iščemo drugih. Naše prizadevanje je, vzbuditi v vseh tovariših ono stanovsko zavest in slogo, nesebično in požrtvovalno delavnost za skupno stvar, ki edina je porok lepši bodočnosti stanu.
Ne enkrat, neštetokrat smo slišali očitke, da smo z deklaracijo
razbili našo organizacijo.
Čudno je to! Deklaracija je tako širokogrud-na, da se na njenem temelju v naši organizaciji udejstvuje lahko vsak, kdor je z dušo in srcem učitelj. (Klici: Tako je!)
jima lahko zavida vsaka osemrazrednica. S tem pa ne mislim zmanjševati uspehov dru« gih razstavljalcev, ki so dosegli tudi veliko. Všeč so mi bile posebno preproste razgled« niče (brez naslova šole), s katerimi bodo otrooi brezdvomno razveselili vsakogar, ko« mur jih pošljejo. Iz papirja so izrezani zem« ljevidi, elek. aparati, predstavljajo nam dnevne čase, lunine spremene, mrke in dr. (Brežice«Turnišče). Korist te vrste dela, z ozirom na harmoničnost barv, oblik, sesta« ve ornamentov, jasnosti piojmov in gojenje čuta za okus in lepoto, je pa brezdvomna. Tudi ta razstava je jasno pokazala to, kar povdarjam v svoji knjigi »Risanje« — predvaja za risanje bodi izrezovanje in gnetenje.
Veliko je tudi izdelkov iz lepenke: škatlic, koledarjev, map, okvirjev, zvezkov — sami predmeti, ki jih učenec vedno rabi. Nekateri učitelji so se strogo držali učnega načrta in izrezovali in sestavljali ploskve in gola geom. telesa, drugi so pa ubrali edino pravo pot in izdelali-iz geom. teles sestav« ljene hišice (tristrana prizma in kvadra« tična prizma), stolpe (valj in stožec (pira« mida) etc. in liz teh prešK na telesa in ploskve.
Potek VII. pokrajinske skupščine poverjen. UJU - Ljubljana v Kranju.
Skupščina le bila na * vse sijajna — Vse razprave so kazale visoko, stvarno lice. — Brez ozira «a desno in levo je skupščina začrtala poverjeništvu delovni program, ki ga naj izvede v prihodnjem letu in se je izrekla za začrtano pozitivno smer brez vsakega popuščanja. — Pozitivno in stvar o delo je edina koristna spravna baza.
Nobenega učitelja nismo odslovili iz naših vrst, kdor je šel, je šel sam in prostovoljno. Ni srda v naših srcih, vsem in vsakemu je odprta pot v naše vrste, v našo organizacijo, če le čuti v sebi zavest, da je učitelj.
Prišli so predlogi za zopetno združitev iz naših vrst in iz krogov izven organizacije, nobenega pa nismo čuli od onih, ki vodijo oddvojene vrste. Pač pa so skušali iznešene spravne predloge porabiti v to, da bi pokazali slabost naše organizacije. To ni pot k spravi!
Govoriti moram tu jasno! Ponavljali poziv v znani"beograjski resoluciji, naj vsi oni tovariši, ki so izven naših vrst, vstopijo potom pristojnih društev v skupno organizacijo.
Kakor iskreno je bila odobrena ta resolucija od srbskih in hrvatskih tovarišev, tako iskreno je bila mišljena od nas in ponovno vabimo vse, ki stoje izven naše skupne hiše, naj vstopijo. (Odobravanje.)
Danes smo pred vami, da polagamo račune o svojem delu. Vršili smo poverjeno nalogo vsi člani poverjeništva sporazumno v najboljši harmonij, v ■zavesti skupne odgovornosti.
Prešibke so bile sicer naše sile, da bi bili izvršili vse, kar smo si stavili za svojo nalogo, zavest pa imamo, da smo storili, kar je bilo v naši moči, in da smo vodili organizacijo in vršili delo v duhu onih smernic, ki ste nam iih dali v Celju.
Če smo izpolnili kar ste nam naročili, če smo vršili organizačno delo v duhu deklaracije, v prid stanu in šole, boste naše delo odobrili.
Organizacija ste .VI in oni, katere danes zastopate, zato imate Vi danes odločilno besedo. Ako pa smatrate, da nismo izpolnili vaših nad~in upravičili vašega zaupanja, tedaj bomo solidarni vsi v konsekvencah, ki morajo temu slediti, kakor smo bili solidarni vsi v delu. Ako pa naše delo odobravate, tedaj naj nhče ne trdi, da so le nekateri delali dobro, drugi pa slabo. Razdvojiti se ne damo! (Burno in dolgotrajno odobravanje.)
Če pa je vaše prepričanje drugačno, kakor je bilo pred letom dni, tedaj je vaša dolžnost, da vsemu učiteljstvu svoje stališče in načela jasno opredelite. — Ako pa stojimo vsi trdno in neomajeno na začrtani poti1, o kateri smo prepričani, da je prava tedaj pojdimo v medsebojnem zaupanju
složni "na nadaljno programatično delo. ki ga bomo danes začrtali za bodočnost. (Dolgotrajno odobravanje.)
Delovni program, ki ga hočemo danes proučiti im sprejeti, naj prinese v naš stan nove delavnosti in podjetnosti, naj ojači ob zasledovanju skupnih ciljev našo stanovsko zavednost in solidarnost ter usposobi poedinca kakor celoto, da bomo vršili svojo nalogo tako, da bosta imela šola in narod čim več koristi.
Iz naroda za narod in z narodom navzgor k solncu in luči i mi in ves naš stan! (Burno odobravanje.)
•
Po nagovoru je pozdravil pov. Andrej S k u 1 j navzoče zastopnike našega Udruženja t. j. Drag. M i h a i 1 o v i č a, urednika »Učiteljske Iskre«, ki ga je poslalo Šumadijsko učiteljsko društvo na našo skupščino, da osebno prouči naš novi pokret, nadalje zastopnika pov. UJU — Zagreb, tov. Rubeža, zastopnika učiteljstva Južne Srbije tov. Seizoviča, referenta min. prosvete in člana Izvršnega Odbora UJU tov. Pavla F 1 e r e t a, izrazil je svoje posebno veselje, da sta došla v našo sredo tudi odlična naša stanovska borca bivši pover. Anton Gnus in J. Rajšp ter vse številne navzoče ter sreske šolske nadzornike. (Vse goste in odlične člane so delegati burno aklamirali.)
Verifikacija.
Delegacija je zastopala 32 društev po 105 delegatih, poleg teh še 2 člana nadzorstva in 14 članov sosveta, skupaj 121 upravičenih zastopnikov.
Odzdrav gostov.
Po ugotovitvi zastopstva delegacije se zahvali tov. Mihailovič za prisrčne pozdrave ter v vznešenem govoru pozdravlja pokret deklaracije, nazivajoč jo luč, katera je zgrnila celokupno uči-teljstvo v enotno ideologijo. Pozdravlja in sprejema deklaracijo v vseh njenih točkah, obsoja pa zavestne in nezavestne nasprotnike.
Povdarja potrebo delovne organizacije, ne pa organizadije s prekrižanimi rokami.
Izpopolnitev odsekov.
Po nagovoru, tov. M i h a i 1 o v i č a imenuje poverjenik A. S k u 1 j za zapisnikarje tov. V. M e-n a r d a in tov. Z. Vrščajevo na kar se preide na volitev odsekov: a) gospodarskega, b) odseka za teme, c) odseka za pravila in č) odseka za predloge.
V	gospodarski odsek je bilo izvoljenih 8 članov;, tov. blag. Grum, člani nadzorstva: Fr. Skulj, Ivanjšič, Repovž, delegati: Sedejeva, Schell, Volavšek, Urbančič.
V	odsek za referate in teme 10 članov: tovariši referenti: Pahor, Hreščak. Ribičič, Dolgan, Ahtikova, delegati: Robnik, Vrečko, Lešnik' Lovše, Brezovar.
V	odsek za pravila6 članov: tov. Skala, Luknar, Menard, Kislinger, Vrščajeva, Dimnik.
V	odsek za predloge 10 članov: tov. Hren, Knaflič, Čopič, Dobršek, Šestan, Umbergerje-va, Polak, Vauda, Primožič.
Izredno veliko je razstavljenih lesenih izdelkov. Najsmotrenejši so pač oni, ki upoštevajo potrebe našega kmeta n. pr. grablje, ročice, toporišča, kožice, klopi in mize, ki so izdelana v miniaturi, vendar z običajnimi lesnin^i zvezami. Posrečeni so tudji izdelki, ki kažejo razne naprave in njih mehanizem n. pr. vodnjak (Koprivnik) vodna žaga (Primskovo i. dr. Tudi raznih igračk, ki delajo učencem in njih bratcem in sestricam veselje ni treba opustiti — za« kaj tudi pri teh delih spozna učenec razne oblike, sestave, lastnosti materijala, orodje in dr. Razna stojala, klopice, mize, nastav» ki za cvetice, vse izrezano in sestavljeno iz vejic in palic so prav hvaležni in v do» maČo hišii potrebni predmeti. Izdelava je prav čedna in točna.
Tudi krasilne tehnike so bile razstav» ljene, ki so v nekaterih šolah pokazale tako presenetljive uspehe, da vzbujajo ti izdelki razne domneve in suminičenja pri posetni» kih lajikih, četudi je res, da so v posamez» nih šolah učenci, ki visoko nadkriljujejo vse druge in za katere bi bila dolžnost uči» telja in drugih faktorjev, da jim preskrbe priliko za nadaljno izobrazbo. Prav lepi so poslikani srčki, okvirčki, krožniki in tase.
PROGRAMATIČNI REFERATI.
Naš podrobni delovni program s posebnim ozirom na delovanje okr. uč. društev.
(Poroča tov. J. Pahor.)
Uvodoma omenja, da je veliko gibanje, sproženo z deklaracij, prineslo novega žiivlienia v organizacijo. Naloga letošnje VII. skupščine pover. za Slovenijo, je, da skuša teorijo tehnično premagati, to je razvrstiti in usmeriti vse dejo v društvih tako, da počasi izvedemo misli, ki jih je rodilo čvrsto, razveseljivo gibanje našega stanu v zadnji dobi.
Razglabljal je, da mora vsak poedinec samega sebe usposobiti da stopi na novo pot in vsa organizacija mora svoje delo tako urediti, da bo služila poedincu v dosegi stavljenih ciljev. Naše delo je žarišče, ki pošijja misli in ogenj na vse strani. Vodnik naj bo poverjeništvo, društva pa delavnica. Govornik povdarja, naj se naše sile centralizirajo v stanovsko, v šolsko in izvenšolsko delo. Prvo. kar moramo doseči je, da dvignemo stan in našo stanovsko zavest. Naš stan pa je imel tudi višjih nalog, dvigniti šolstvo, dvigniti narod. Tudi tu naj bo organizacija čarovniška palica, ka-žoča pravo smer in skupno pot. Naša nujna naloga je oživeti delo v društvih, s čim večjo udeležbo pri zborovanjih in smotrenejšo izrabo stanovskih sestankov.
Za dosego teh vzvišenih problemov pa opozarja govornik na nujno potrebo samoizobrazbe, brezpogojne discipline ter pridnosti in ljubezni do dela posameznika.
Debata:
Po globoko zasnovanem referatu predlaga tov. Me neti n naj se vrši debata po določenih točkah:
a)	Dvig stanovske zavesti in reorganizacija društv. zborovanj.
b)	Samoizobrazba učiteljstva in njegova org. po krožkih.
c)	Reforma šole na kmetih in dela učiteljstva med narodom.
K prvi točki se oglasi tov. Dobršek in izvaja, da treba predvsem zbližanja z narodom in spoznavanje njegovega socijalnega položaja. Navaja posamezne slike iz življenja.
Za tem se oglasi k debati tov. Ločniškar povdarjajoč, da leži krivda neprilik v naši stanovski organizaciji, v naši vzgoji in nam vcepljeni ideologiji. Edini izhod iz tega je, poglobitev samega sebe s študijem in skrbeti, da se principi vzgoje naše mladine temeljito revidirajo predvsem prepreči zastrupljanje mladine s politiko. V dosego tega naj se osnjijejo odseki, ki naj ščitijo mladino pred tem zastrupljanjem ter ga navajajo k študiju, kar velja za osnov, in sred. šole.
K drugi točki se oglasi tov. Hreščak, po, jasnjujoč bistvo izobrazbe, ki ne obstoji v natrpa-nju vede, ampak v oblikovanju svoje notranjosti. Predlaga, da se osnuje centralni samoizobraževalni odbor, ki bo nadzoroval izobraževalno delo krožkov. To idejo pa treba pred vsem gmotno podpreti.
K tretji točki: »O reformi šole na kmet'h« se priglase k debati tov. Lovše, Čopič. Dobršek in Vauda. — Lovše opozarja na žalostno resnico pomanjkljive izobrazbe učiteljstva v kmetijstvu in priporoča ter pozdravlja snovanje kmetijskih tečajev.
Čopič doda k izvajanjem tov. L o v š e t a. da šola ne nudi kmetu kar mu treba, ker ista ne odgovarja duhu časa. Šolski zakon iz leta 1869. pač ne more ustrezati današnjim zahtevam, zato je nujna potreba preosnova šolstva. Nove ministrske odredbe pa ne odgovarjajo potrebam ljudstva. Treba bo pričeti od spodaj navzgor in ne obratno. Delo v krožkih naj pokaže smernice k reformi kmetijske šole in potrebni naobrazbi učiteljstva, ki naj prenese svoje delovanje iz barov in kavarn v kmetijske krožke.
Tovariš Dobršek povdarja, naj se vzgaja mladina k ljubezni naše domovine in rodne zemlje.
Končno opozori tov. Vauda, da je uspešno delovanje učiteljstva med narodom zavisno od njegove stalnosti, za katero se treba brezpogojno boriti. Le oni učitelj, ki ima priliko poglobiti se v življenje in potrebe našega kmeta, bo zamogel usmeriti svoje delovanje v izboljšanje kmetiškega stanu. Predlaga, da se izčrpni Pahorjev referat priobči v celoti v »Učiteljskem Tovarišu« kot vodilo za proučevanje podrobnega dela med narodom.
Tov. P e č e k predlaga naj se zaključi debata o Pahorjevem referatu, sam referent pa pozove debaterje, da podajo popoldne svoje stilizi-rane predloge.
Po Pahorjevem referatu je govoril tov. Šestan kako naj se vrše naša zborovanja. Biti morajo biser v kroni, pokazati morajo, da so zbo-rovalci res vzgojitelji naroda.
Tov. Živo j i no vič je razglabljal o društvenih zborovanjih. Opozoril nas je na njih pomanjkljivosti kakor: prerevni in nezanimivi programi, premalo zanimanja s strani učiteljstva, neprimerna izbira kraja zborovanja, v splošnem pa podcenjevanje pomena naših zborovanj. Priporoča učit. društvom zborovati med ljudstvom na deželi v svrho iskanja stikov z istim.
K zaključku se oglasi k besedi tov. S e i z o -v i č iz Macedonije. Prinesel je najprisrgnejše pozdrave svojih južnih tovarišev ter povdarjal nuj-
Prav praktične in čedne so tablice s hišnimi številkami, posebno tiste, ki so izrezane iz brezovih debel. Vidi se pa, da manjka uči» teljem vaje o nanosu oljnatih barv in la» kiranju in da ne poznajo še raznih lahkih in efektnih tehnik, ki bi se lahko upeljale v šolo.
Prirediti bi bilo treba zato posebne te» čaje, posebno za tiste, ki ne morejo v po» čitniške tečaje za ročna dela.
Prav razveselil sem se pa pri ogledo» vanju ženskih ročnih del, ko sem zapazil med množico lepo izvezenih in drugače iz» delanih prtičkovV oblek, predpasnikov — blazino in zraven nje risbo, katero je se» stavila učenka in po kateri je izvezla bla» zino. Zalibog je bilo kakor povsod le malo tako izdelanih predmetov, četudi se vedno in vedno povdarja samodelavnost učenca. Kaj rabi učenki vse risanje, s katerim se muči leta in leta, če si nazadnje ne zna zri» sati najmanjše stvari za ročno delo in je popolnoma navezana na predtiskane sto in stokrat predelane vzorce. Prav je, da upo» števamo lepe vzorce na starih stvareh in narodne okraske, ampak dajmo vendar otroku priliko, da ba iz teh lepot ustvarjal druge, jih razporejal po svojem okusu v
no potrebo zbližanja s tovariši sosednih držav, posebno z našimi brati Bolgari, ki so že v minulem letu dali inicijativo za to zbližanje.
Naš gospodarski program.
Naslednja točka dnevnega reda je referat tov. Hreščaka: »Naš gospodarski program«.
V jedrnatih besedah pokaže referent na naš žalostni pravni in socijalni položaj, katerega vzrok leži največ v slabi gospodarski organizaciji. Edini izhod iz tega žalostnega stanja je stvoritev močne gospodarske organizacije v UJU. v kateri naj ^ udejstvuje celokupno članstvo ter najde v njej gmotne in moralne opoje. S tem bomo dvignili samozavest poedinca in celokupnosti Dolžnost naša je, zbuditi v naših vrstah zanimanje za to panogo in predlaga, naj bo v bodoče pri vsakem društvenem zborovanju dnevna točka »Naš gospodarski program«. Na predlog tov. Hočevarja se sprejme stvarni referat z živahnim aplavzom brez debate.
Naš tisk.
Zadnja točka dopoldanskega delegacijskega zborovanja je bil Ribičiče v referat: »Naš tisk«, ki se objavi v celoti v »Uč. Tovarišu«. Debata se preloži na popoldan ter se s tem zaključi dop. de-legacijsko zborovanje.
Teze o reformi učiteljskih društev,
o reformi tiska, ter gospodarskih institutih poverjeništva za Slovenijo.
A.	V društvih je dvigniti stanovsko solidarnost in doseči smotrenost zborovanj.
1.	Zborovati je vsaka dva meseca.
2.	Zbrati kraj in priložnost, da ie odredba čim popolnejša.
3.	Zborovanja naj se vrše tako, da članstvo čuti potrebo shajanja.
4.	Razviti je osebno agitacijo za polr.oštevilno udeležbo.
5.	Odbori naj zborovanja (poročila in debate) skrbno pripravijo.
6.	Naj se kontrolira udeležba.
B.	Društveni odbori naj bodo avtoritativni, sestavljeni iz najboljših stanovskih delavcev. Poverjeništvu naj bodo odgovorni za izvršitev vsega, kar je potrebno za redno poslovanje društev, posebno za smotrena zborovanja.
C.	Zbrovanja naj bodo smotrena, imajo naj enoten spored.
1.	Pregled članstva in dogodkov od zadnjega zborovanja.
2.	Pregled navodil poverjeništva razmotriva-nje centralnih ustanov organizacije (tisk, kulturne, gospodarske zasnove, kritika in pobude).
3.	Samoizobrazba (predavanja, z diskusijo in o aplikaciji tistih tez. ki so se obravnavale separatno po samoizobraževaln h krožkih)
4.	Revija dela o samo'2'^Taievainih krožkih; pomen tega za šolo, gospodarsko in kulturno delo med narodom.
5.	Diskusija o eventualnih programatičnih člankih iz časopisov in revij, na katere posebno opozori centrali samoizobraževalni odbor.
6.	Eventualnosti.
D.	Aktivnost poverjeništva v zvezi z društvi.
1.	Kontrola, da so zborovanja redna.
2.	Kontrola, da se obravnava določena snov za zborovanja posebno za samoizobrazbo. (Za samoizbrazbo se ustanovi posebna knjižnica za izdajanje kratkih brošur o vseh problemih, ki se obravnavalo v samoizobraževalnih krožkih.)
3.	Ukrepi proti zanikrnim odborom. (Graje, vzpodbude, odstavitve, sestava novih odborov.)
4.	Stalen stik z društvi; skrb za nove organizatorje v zapuščenih predelih, gmotna sredstva za dvig društev, posebno pa,za napredek izobraževalnega dela.
E.	Samoizobraževalni krožki.
1.	Organizirajo jih društveni odbori.
2.	Na leto vsaj 5 sestankov.
3.	Zbiranje gradiva v domačem okrožju iz gospodarskih razmer.
4.	Pobude za delo med ljudstvom, pregled storjenega dela s posebnim ozirom na kmetijstvo.
F.	Centralni odbor za samoizobrazbo.
Na sedežu poverjeništva se ustanovi poseben centralen odbor za samoizobrazbo. Ta odbor mora biti v stiku z vsemi samoizobraževalnimi krožki po vsej Sloveniji; skrbeti mora za izdajanje prej omenjenih brošur, voditi mora z navodili vse delo v teh krožkih ter z društvenimi odbori določati materijal za društvena zborovanja.
G.	Snov za samoizobrazbo.
Šolsko leto 1927.-28.
1.	Idealizem in materializem.
2.	Liberalizem: Idejne in gospodarske osnove in posledice.
3.	Socializem in socialne reforme.
4.	Zadružništvo: Splošni gospodarski in vzgojni pomen.
5.	O družboslovju.
Šolsko leto 1928.-29.
1.	Najvažnejše teorije narodnega gospodarstva.
2.	Današnja struktura slovenskega narodnega gospodarstva (njegova geneza in njegove komponente od 1848. dalje).	•
3.	Kmetsko zadružništvo.
4.	Gospodarska politika s posebjiim ozirom na kmeta.
nove vrstitve, ogle in polnitve. Vsak vzo» rec na prtičku in še tako malenkosten za» mislek, bo delal učenki veliko več veselja, kakor najkompliciranejši okrasek, po tu» jem vzorcu. Tako tudi žensko ročno delo ne bo zgolj brezmiselno kopiranje — am» pak tudi duševno delo. In, če zna in mora misliti otrok pri krpanju iperila, kjer je izključena vsaka šablona, zakaj bi tega ne zmogel pri drugih delih. Začeti je treba in šlo bo!
Še veliko bi se dalo pisati o tej, kakor sem že omenil, zelo posrečeni razstavi, lome» nim naj le še eno.
Pred dobrim tednom stm obiskal raz» stavo Podmladka R. K. v Zagrebu, ki je bila v paviljonu na Sajmišču in reči mo» ram, da kranjska rastava — v kolikor se tiče osnovnih šol in ne glede na obseg — čisto nič ne zaostaja za zagrebško in jo v nekaterih panogah, 'posebno pa v izrezo» vanju, kartonaži in lesenih izdelkih celo visoko prekaša. Ta ugotovitev naj bo v vzpodbudo vsem razstavljalcem in priredi» teljem, katere prosim že danes za sodelo» vanje pri veliki oblastni razstavi, katero namerava prirediti Podmladek R. K. kon» cem prihodnjega šolskega leta.
šolsko leto 1929.-30.
1.	Naloge osnovnega, nadaljevalnega in ljudskega visokega šolstva (zlasti na deželi).
2.	Socialna politika, higijena in socialno skrbstvo.
3.	Ljudska vzgojna in izobraževalna društva.
NB.: V drugem in tretjem letu posebna navodila za študiranje ženskega vprašanja in spe-cielnih nalog učiteljic med ljudstvom.
Koncem vsakega šolskega leta se organizira širok izobraževalni tečaj, na katerem se resumira vse prekoletno izobraževalno delo učiteljstva in sicer v aplikaciji na aktualnih problemih javnega življenja v narodu.
V avgustu letošnjega leta se priredi izobraževalni tečaj z namenom zainteresirati učiteljstvo za to veliko samoizobraževalno akcijo ter seznaniti ga z metodo postopanja v izobraževalnih krožkih.
H.	Tisk.
I.	Organizačno (»Učiteljski Tovariš«).
1.	Zrcalo gibanja v centrali in društvih.
2.	Agitator za delo v smeri začrtanega programa.
3.	Pregled samoizobrazbe, uspehi in nasveti.
4.	Pravne, gmotne in druge šolske zadeve.
5.	Vabila in poročila o zborovanju (prva kratka, druga po formularju, da se razvidi smotrenost in stanje društev; ta poročila morajo biti objavljena brez zamude).
. 6. Pregled in poročilo o kulturnem delu učiteljstva, posebno v kmetijskem področju.
II.	Strokovni tisk (»Popotnik«),
1.	Poseben del za reformo osnovne šole v smislu gospodarskega življenja (delavna šola na kmetih in v mestu).
2.	Poseben del za samoizobrazbo učiteljstva (stalni članki, gradivo, pobude).
3.	Iz življenja krožkov (snov, misli, uspehi).
4.	Kako je s šolo drugod. (Poročila.)
III.	Mladinski tisk (»Zvonček«).
Preosnova v reformatoričen šolski časopis v duhu vsega dela v organizaciji.
IV.	Iste težnje . bo zasledovala »Mladinska matica«, ki naj se ustanovi za šolsko deco.
I. Reform,a osnovne šole.
1.	Sestaviti je skupino pri poverjeništvu, ki se bo s tem ukvarjala.
2.	Ta naj širi svoje delo potom »Popotnika«.
3.	Naj vpliva na krožke, da teorijo prevedejo v prakso.
4.	Skuša naj se napraviti načrt, kako bi uredili ves pouk na podlagi proučevanja poljedelstva ki ga je postaviti v središče vsega pouka. Pri tem je gledati zgolj na praktično in potrebno.
5.	Ta skupina naj skrbi tudi za sodelovanje učiteljstva v razvoju našega poljedelstva posebno pri organiziranju kmečkega življa.
6.	Ukvarja naj se tudi z obstoječimi kmetijskimi tečaji.
7.	Pečati se mora tudi z vsemi mislimi, ki zadevajo reformo učiteljišč.
J. Poseben odsek bi se moral osnovati tudi za izobrazbo in vzgojo kmečkih deklet.
K. Odsek za gospodarske ustanove v UJU.
Pri poverjeništvu naj bi se osnoval poseben odbor za gospodarske ustanove. Njegova naloga Di bila:
1. Idejno pripraviti razpoloženje med članstvom za čim širjo koncentracijo naslednjih gospodarskih institucij.
1.	Lastna tiskarna, katere član naj bi bil obvezno vsak organiziran učitelj.
2.	Za Samopomoč v dosedanjem delokrogu in tudi za slučaje daljše bolezni.
3.	(Učiteljsko kreditno društvo.)
Iz čistih dobičkov teh ustanov se zbira kapital za ustanovitev učiteljskega doma za poverjeništvo. (Obširen program: konvikt, zdravilišča, letovišča.) Koncentracija se izvrši na ta način, da plačuje vsak član prvi dve leti na račun "deležev vseh teh institucij mesečnih 20 Din. O porazdelitvi teh_fondov odloča gospodarski odsek; vsaka institucija se vodi avtonomno toda pod vrhovno kontrolo in instanco pokrajinske delegacije, ki razpolaga z odvišnlmi rezervami.
To so teze povzete iz izvajanj, ki jih pa izpopolnjujejo sprejeti predlogi, ki jih priobčimo prihodnjič.
Zborovanja odsekov.
Poverjenik A. Skulj pozove posamezne odseke, da se pripravijo za popoldanske razprave.
Odseki so zborovali popoldne od 14.—16. ure v gimnaziji nekateri še delj, ker niso utegnili v odmerjenem času zgotoviti svojega dela. Vsi odseki so bili dobro obiskani in se je udeležilo razprav tudi obilo delegatov, ki niso bili člani odsekov. Posebno številno je bil obiskan gospodarski odsek in odsek za predioge. Odsekovih posvetovanj so se udeležili tudi srbski in hrvatski tova-riši-gostje. V odseku za pravila so se izmenjali pogledi srbskih predstavnikov z našimi v pogledu novega osnutka pravil UJU. Večjo pozornost je vzbujal odsek za predloge, v katerem je bil tov. Knaflič in predsednik konjiškega društva tov. K r ž i č i. dr. Tu „so se v mestomo burni debati obravnavali predlogi »spravašev« ter je bil sprejet zadevni predlog odseka za delegacijo. Vse debate so potekale strogo v resnem in stvarnem tonu, brez vsakih osebnosti in osebnih ostrin, tako v odsekih kakor v plenumu delegacije, kar moramo podčrtati in s tem korigirati dnevne liste v tem pogledu.
(Končno poročilo o skupščini moramo zaradi tesnega prostora pustiti za prihodnjo številko.)
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V juniju sem prejel sledeča plačila: I. deška osnovna šola v Ljubljani 100 Din; posojilnica v Logatcu 500 Din; Štefanija Sojer v Fari vasi 10 Di"; učiteljstvo v Vinici 50 Din; »Pekatete«, to> varna testenin na Viču 500 Din; Franj3 Slapar, učiteljica v Kranju 20 Din; Marija ŽelezniksJeranova, učiteljica v Ljubljani, J obveznici 7% drž. invest. posojila z 20 if padlimi kuponi, 270 Din, skupaj 1450 D'.n' Letošnji prispevki znašajo doslej 9757 D,Jl 65 p.	Josip Kobal, blagajnik.
Opomba: Po sklepu zadnjega občneg^ zbora znaša članarina za tekoče poslovn. leto 20 Din ki jo plača lahko vsak učite« in učiteljica.	x
Delovni program
s posebnim ozirom na delovanje okrajnih učiteljskih društev UJU.
(Poročal na VII. pokrajinski skupščini pov.UJU — Ljubljana dne 6. VII. 1927 v Kranju
tov. Josip Pahor.)
Veliko gibanje, sproženo z deklaracijo v januarju 1926, je prineslo novega življe* nja v organizacijo. Vendar je bil razvoj kaotičen in počasen, dokaz, da si velika večina novih aktivnih delavcev ni bila po* polnoma v svesti novih nalog. Šele pola* goma so gotove misli dozorele, do konkret* nega njih udejstvovanja pa še inismo prišli. Naši prevratniki, ki so 10. januarja 1. 1. prelomili z osebami, a še ne s tradicijo or* ganizačnega dela teh oseb, so podobni pot« niku, ki hoče kvišku in ki ima dovolj volje, da dospe na višave. A ko doseže visoki cilj, je zemlja okrog njega tako prostrana, ob* zor je tako široko in mogočno, da strmi v daljo in v svet nem in brez besede.
Idejne osnove.
Šele 2. februarja letos je tov. Ribičič podal v Celju široko ogrodje delovnega programa v prerojeni stanovski organizaciji in šele v »Učit. Tov.« 19. maja t, 1. je po* verjenik Skulj dal temu programu trdno idejno osnovo. Lahko rečem: ti dve enun* cijaciji sta temeljni za vse bodoče delo uči* teljstva, sta začetek novega razvoja sta« novske organizacije in vsebujeta nalog za nedogtedno dobo našega šolskega in izven* šolskega udejstvovanja.
Na nas je sedaj, da te splošne temeljne misli realiziramo. Naloga letošnje, VIL skupščine poverjeništva za Slovenijo je, da skuša teorijo tehnično premagati, to je, razvrstiti in usmeriti vse delo v društvih tako, da počasi izvedemo misli, ki jih je rodilo vse čvrsto, razveseljivo gibanje na« šega stanu v zadnji dobi. Iz splošnega, ši« rokega moramo v konkretno, podrobno, obvladati moramo vso ogromno vrsto stav« ljenih nalog, določiti moramo zaporednost operacij in akcij, kakor nam bodo najlažje izvedljive in nas bodo vodile k ciljem.
K dejanjem!
K^j hočemo, kam gre, kam mora danes naš stan? V članku »Nova kulturna smer naše prerojene organizacije« nam je tov. poverjenik povedal razločno in nedvoumno: nazaj k našemu ljudstvu, nazaj k njegovi zemlji, nazaj k njegovi kulturi! V teh krat« kih besedah je ogromen program vsega, kar čaka v prihodnje šolo in učiteljstvo, ako hočemo imeti živo misijo v svojem narodu. Kaj pa vsebuje ves ta program, posebno še: koliko bo moralo učiteljstvo delati samo na sebi, da bo zmožno ta pro« gram udejstvovati, tega ni mogoče obdelati v kratkem referatu in bi tudi ne imelo po« mena. Pomen ima le dejanje in k dejanjem, k akcijam moramo danes sklicati in obo« driti stan.
Dvoje je pred nami: vsak poedinec mora sam sebe usposobiti, da stopi na novo pot in vsa organizacija mora svoje delo tako urediti, da bo služila poedincu v do« segi stavljenih ciljev.
Naše delo si predstavljam enostavno: žarišče, ki pošilja misli in ogenj na vse strani, bodi poverjeništvo, društva naj bo« do delavnice. Centralizirajmo svoje sile, položimo sistem v svoje stanovsko, v šol« sko in izvenšolsko delo!
Mrtva zemlja.
Samo poglejte naša društva danes, ko imamo že davno nov kurz — ako lahko rabim ta izraz! Ali nam naša društva rode tiste sadove, ki bi jih morala? Zdijo se mi mrtva zemlja, ki absorbira toliko naših sil, ne da bi jih še kdaj vrnila. Sledite zborovanjem! Vrsta predavanj o rečeh na zemlji in na nebu — pisan kalejdoskop — to še niti najslabše ni pri zborovanjih. Vem, da se dobe društva, kjer se niti ne prepirajo, ampak je glavna 'točka bogat obed s plesom, z diplomami, z govoran« cami in kadivnico. Ali je to slovenskemu narodu res tako potrebno?
Rekli boste, da pretiram. Žalibog je gola resnica, kar sem navedel, in sam do« bro razumem, zakaj je tako. Razumljivo pa je tudi, da pade pri takih razmerah stanovska zavest na ničlo in da se organi« zacija do tal razrahlja in nima več nika« kega namena in tudi ne pomena.
Dvig stanovske zavesti.
Prvo, kar moramo doseči, ako hočemo resnično preroditi stan, je dvig stanovske zavesti. Drug za drugega moramo stati, strnjena masa. Solidarnost v naše vrste da nas nihče ne bo rušil! Ne pozabite, da nas bodo tepli, ako nas bodo našli razdvojene v važnih trenutkih!
A solidarnost je mogoča le pri visoko zavednih pripadnikih organizacije. Ni je dovolj — videl sem celo mlade tovariše, ki so društvena zborovanja bojkotirali. Ali jim niso bila potrebna društvena zborova« nja? Nikakor ne. Niso bili ti tovariši kake svetle -zvezde, ne, sam sem se prepričal, da velja za nje oni stari: blagor ubogim v duhu!
Prva naloga društev je, da dvignejo stanovsko zavest. Učiteljstvo ima toliko skupnih koristi, da brez stanovske organi* «fnllt nitl prvi slovenski učitelji pred pol« čih v« ™ niso mogli dalie- Polno Je Pere; važna »a njx ki nas vse tangirajo, ki so
ne bHo VT °bsianek- I" če bi tudi teh ne ono, med učiteljstvom živi še vedno to«
1'iko idealizma, da nas druži in krepi. Dru* štva so naše močno obrambno sredstvo^ zato imamo vsi interes, da se čim bolj oja« čijo in da so borbena. Čim višja bo stanov* ska zavednost njegovih članov, toliko moč* nejši bodo, toliko vplivnejši ves stan. Ka« kor stori država vse za svojo vojsko, tako moramo mi storiti vse za svoja društva, da ohranimo svoje pravice in dosežemo nove. To je naš egoizem.
Naloge.
Naš stan pa je imel vedno tudi višjih nalog, dvigniti šolstvo, dvigniti narod, po* magati mu. Vedno je bilo med nami pozi* tivnih delavcev, ustvarjevalcev. In ustvar« jati hočemo, kulturno in materielno. Da, to nalogo imamo pred očmi bolj živo in bolj veliko kot doslej. Vizemite deklaracijo, po« glejte vse gibanje v naših vrstah in ugoto« vili boste sveže, krepke energije.
Tudi tu so društva ono orodje, ki nam omogoči, ki nam pomaga pri naših strem« ljenjih. Še več! Organizacija je ona čarov« niška palica, ki da našemu delu pravo smer in skupno pot.
Reforma društev.
V prihodnjem poslovnem letu mora« mo izvesti reformo društev. Saj ponekod je že izvedena in morda so prav tista, ki gib« ljejo in dajejo potreben elan vsemu stanov« skemu razvoju.
Naloge so: 1. čim večja udeležba pri zborovanjih in 2. čim smotrenejša izraba stanovskih sestankov.
Kako bomo to dosegli? Najprej zgolj tehnično: naj se izbere kraj in priložnost zborovanj tako, da je udeležba lahko pol« noštevilna; naj se zborovanja vrše, da ču« tijo člani potrebo sestati se; naj se razvije primerna agitacija — če treba tudi osebno pri indolentnih; naj se zborovanja v odbo* rih pripravijo tako, da se izrabi čas iz ob* delanjem koristnih in važnih vprašanj, ne da bi se mlatila prazna in nepotrebna sla* ma in končno: naj se kontrolira udeležba. Idealno bi bilo, če bi vsakteri iz lastnega nagiba, iz stanovske zavesti prisostvoval zborovanjem. Toda dokler te ni dovolj, do* kler imamo v svojih vrstah ljudi, ki se ne zavedajo pomena organizacije za ves stan, dokler so med nami nevestni elementi, mo* ramo porabiti proti njim ono prisilno sred* stvo, da ga imamo: moralni pritisk. To sredstvo ni odiozno, ker ni materialno. Ni* ma ničesar policijskega na sebi, ampak iz* haja iz moralne moči, iz avtoritativnosti društvenega odbora, svobodno izbranega in postavljenega na častno mesto dela za* radi borbenih kvalitet poedincev v stanu.
Avtoriteta.
Zato je potrebno, da se avtoriteta v društvih čim bolj ojači. V odbore morajo ljudje, ki so se odlikovali z delavnostjo, z nesebično požrtvovalnostjo, z borbenostjo, skratka najboljši! iz stanu. Še pred meseci je neko društvo predlagalo shemo poskus* ne volitve v odbore. Mislim, da je to višek formalizma in da je mogoč v stanu, ki ni* ma pojma, kaj je organizacija. Taki ljudje igrajo dolgočasno igro, se igrajo »orga* nizacijo». Tega pa naš stan ne potrebuje več, pa če je bilo pred deklaracijo tudi celo generacijo v modi. Društveni odbori so torej važna komponenta stanovskih sil in poverjeništvo naj to povdari in skrbi, da bodo krepek motor, pest, ki drži sku* paj vse, v lahkih in težkih urah in ki sta« novsko vzgaja in določa smotreno delo.
Red v poslovanju.
Ni treba posebe povdarjati, naj se v odborih tudi formalistično delo ne zane« marja. Nekdanje razmere na vodilnih me« stih stanovske organizacije naj nam bodo svarilen vzgled. Blagajniški posli v dru« štvih so kočljivi; so iza organizacijo živ* ljenskega pomena, a so še posebe moral* nega pomena, zato se morajo skrupolozno redno vršiti. Tudi tajnik bodi agilen dela* vec, ki ne zanemarja svojega dela; če le mogoče, naj bo tako izbran, da je duša društva, ako ne more biti to predsednik, sam.
Plodnost zborovanj.
Druga važna zadeva društvenega de* lovanja je smotrena izraba zborovanj. Ta zadeva je daleko važnejša od tehnične.
Idealno bi bilo, ko bi se mogli sestati vsak mesec. Razni vzroki nam to branijo. Zato pa glejmo, da se zberemo vsaj vsaka dva meseca. Tudi glede tega bo potrebna evidenca, in sicer od strani poverjeništva. Kjer društva ne poslujejo redno, tam naj poverjeništvo poseže vmes v znamenju or* ganizačnega centralizma. Prevelika avto* nomnost društev, bodisi v tehničnem, bodisi delovnem pogledu je škodljiva. Čim tesne* je je organizacija povezana, Sim bolj iz enega samega kova, tem boljša je. Zaupaj« mo osrednjim organizacijam s tem, da jim damo cim več moči. Kontrolirajmo jih, ne mahkujmo pa stari slovanski svobodoljub* nosti, ki je še vedno tako bolno razvita pri nas, da vede v anarhijo, v brezvladje.
Društveni odbori naj vsako zborova* nje skrbno pripravijo. Ni dovolj določiti
dnevni red, tudi na poročevalce in deba* ter je je misliti. Seveda je važnejše: kaj in -ne kako, kakor je važnejša misel od oblike.
Dve osrednji misli.
Kaj naj društva obravnavajo, je dano samo po sebi. Prvič: vse kar služi stanov* ski zavesti, torej zgolj organizačne proble* me, kako naj se naše udruženje napravi čim krepkejše, kako naj se dvigne njegova efektivna sila. Drugič: vse obravnavano naj ima osrednjo misel, ki prežema in obžarja vse delo učiteljstva. Ta centralna ideja je: šola in učitelj v službi dviga našega pre* prostega naroda, predvsem našega kmeta in delavca.
O sporedu.
Spored društvenih zborovanj si pred* sta vi j am tako*le: ugotovitev društvenega stanja (gibanje društva) in obisk zborova* nja, torej nekaka revija lastnih vrst. Takoj za tem: pregled dogodkov v društvu od zadnjega zborovanja, s posebnim ozirom na vse, kar učinkuje na naše pravno in gmotno stanje, z drugo besedo: vse stanov* sko«politične zadeve, toda z izločitvijo vseh šolskih stvari, ki imajo zgolj pedagoški, metodiški ali uradni, birokratični karakter.
Nato se obravnavajo dopisi poverjeni« štva, na kar se pregledajo, razmotrivajo vse centralne ustanove organizacije: a) tisk {»Tovariš«, »Popotnik« in »Zvonček«), b) kulturne zasnove (»Šolska Matica«, Pev« ski zbor, »Mladinska Matica«), c) gospo* darske stvari (Samopomoč, Učit. tiskarna nove pobude). Pri vsem tem je mogoča do« stojna, četudi rezka kritika brez osebnosti, in resnega značaja, so mogoča navodila in nasveti, ako so usmerjena v to, da se or* ganizacija ojači in razširi in da razširi svoje kulturno snovanje.
Naša samoizobrazba: problemi.
Kot nadljnjo točko bi morali uvrstiti: Naša samoizobrazba. Tu bi se poročalo in razpravljalo o vsem, kar moramo storiti, da se stan umsko dvigne in usposobi za delo med ljudstvom v smeri dviga kmetij* stva. Na mestu je razgovor o problemih, ki jih mora učitelj poznati in ki so univerzal* nega značaja: narodna ekonomija, pedago* gika, družboslovje, modroslovje. Tu bi se mogla uvrstiti kratka predavanja z disku* sijo. Toda predavanja se morajo enotno voditi za vsa društva in se poedinim ne smejo puščati proste roke. Govoriti bo o novih knjigah, organizirati delovne enote po šolah oziroma njih skupinah v svrho samoizobraževanja, graditi male knjižnice * iz enakih, najnujnejših knjig iz navedenih panog znanja.
Če imamo pet društvenih zborovanj v .letu, naj se pri teh obravnavajo sukce* sivno teme: 1. idealizem in materializem, 2. liberalizem: idejne in gospodarske osno* ve ter posledice, 3. osnutki slov. narodnega gospodarstva, 4. o zadružništvu, 5. kaj je družboslovje.
Prvi dve temi se obravnavata po Kre« ku, družboslovje po Ušeničniku, ,osnutki slov. narodnega gospodarstva po Breziger« ju, lahko tudi po Milavčevem poročilu v ljubljanski oblastni skupščini. S tem seve« da ni rečeno, da se ne bi moglo obravna* , vati po drugih knjigah in delih. Izdajo se brošure.
To samoizobraževalno delo je med na* mi krvavo potrebno in se mora začeti. Prvi namen je, opozoriti učiteljstvo na študij, brez katerega n i modernega izobraženca. V imenovanih panogah moramo imeti osnovne pojme. Ker nam jih oficielna iz« obraževališča niso dala, jih moramo sami iskati. Danes je to za naš stan »Conditio sine qua non«; lahko trdim, da s tem stoji in pade vsa prihodnost, ves pomen stanu in predvsem: vsa njegova civilizatorna mi« sija v šoli in v narodu. Brez izvršitve tega ni realizacije celjske deklaracije.
V novo razdobje.
Ne delam si iluzij, da bi mogla že ta razpravljanja po naših društvih preroditi stan. Tudi eno leto ne p omenja nič druizega kot začetek, kot usmerjenje naših energij v novo periodo življenja slovenskega uči« teljstva. Toda temelj je mogoče v enem letu postaviti in kdor bo zraven, bo gradil višje. Ako se po vseh društvih našega po« verjeništva obravnavajo navedene teme in se zainteresirajo posebno mlajši nadarjeni učitelji za pereče probleme, ako se zbudijo latentne sile, ki iščejo smeri, izhoda, da se razvežejo in začnejo z jasnimi cilji udej« stvovati, ako se torej vsa masa slovenskega učiteljstva zgane naprej v smeri dviga vseh svojih umskih in moralnih sil, v smeri raz« širjenja svojega obzorja in aktivnosti, po* tem bo mogoče reči, da hoče učiteljstvo doseči, kar si je zastavilo iz deklaracijo. To delo bo potisnilo v stran vse, kar nas danes ustavlja na poti; vse, kar je majhnega, bol* nega in nenaravnega med nami, se bo umaknilo v ozadje, se bo moralo umakniti in bo moralo pasti smešno vprašanje: za ali proti deklaraciji. S pozitivnim delom, s •širokim in sistematičnim bomo štrli, kar nas danes lomi in duši.
Vsekakor, obravnavanje !navedenih vprašanj v teku enega leta društvenega živ* ljenja je malo, mnogo premalo. Ne pome* nja nič druzega kot to, da se sprožijo vzvodi. Pravi namen je: zainteresirati naše najboljše za probleme, ki režejo v meso vso našo družbo. Zaorati je treba globlje.
Kolikor sem informiran, ima ta namen naše poverjeništvo, in reči moram, da bo izvršilo ogromno kulturno nalogo, če bo šlo konsekventno svojo veliko pot. Popra* vilo bo, kar smo zamudili v teku ene gene* racije. Leto dni je že, odkar se čisti naša
njiva. Šele zdaj vidimo, kako' so bila za* puščena, preraščena, brez solnca in razsu« šena. Hvala Bogu, preorana je in polno pridnih rok je že na delu, da nam spet bogato obrodi. Prišel je gorek čas, prišel je dan, da se lahko poseje z zdravim se« menom. Česar nismo storili doslej, se bo izvršilo: poverjeništvo je nastavilo široko samoizobraževalno akcijo, ki je preračuna* na na tri leta. To je menda že začrtano in prav posebna naloga letošnje skupščine je, da to nalogo sprejme, sprejme načelno in v detajlih. S tem pooblastilom v roki — upam — bo imelo potem poverjeništvo do* volj dosledne, železne volje, da gre do dna z akcijo, ki je za nas življenske važnosti in brez katere ni našega preporoda, ni iz* vedbe programa, kakor je v velikem za« črtan v izvajanjih tov. poverjenika v »To* varišu« 19. maja.
Izobraževalni krožki.
Ne vem, ali je potrebno, da se spu« ščam v tehnično stran izvedbe akcije. Za* mišljen je osrednji izobraževalni odbor v poverjeništvu, ki naj bi ga podpiral izobra* ževalni odsek pri vsakem društvu, društva pa naj si osnujejo po krajevnih prilikah več izobraževalnih krožkov.
Glede društvenih odsekov sem mne* nja, da so odveč. Naj prevzamejo delo -osnovanja krožkov društveni odbori. Ti so itak koncentracija aktivnih elementov po društvih, in bi bilo zgolj trošenje ener* gij, če bi se ustvarjali novi aparati. Toliko več pozornosti je pa posvetiti novim orga* nizmom: krožkom. Ti morajo v življenje in morajo živeti! Živeli pa bodo le s strikt* nimi nalogami in smisel bodo imeli le, če se bodo brezpogojno pokorili osrednji enfttni volji. Ako bodo hoteli lastno pot, bo pomenila ta sabotažo in demoralizacijo. Če se krožki nimajo pokoriti in vršiti za* črtanih nalog, je bolje, da se ne osnujejo, ker bi bili le mrtvorojeno dete.
Pri izobraževalni akciji se mora bolj upoštevati individualni moment. Tako pri poverjeništvu, kot v društvenih odborih in v krožkih naj bo duša in motor en funkoio* nar, ki mu drugi samo kot svetovalci stoje ob strani. Linijo izobraževalnega dela itak začrta skupščina za daljši čas, potem pa gre le za izvršitev sklenjenega. Dolgovezno posvetovanje in sejanje je odveč, je ste* rilno in zgolj ubijanje časa in volje. Zato: malo besed in čvrsta dejanja! Proč s širo* koustnim, frazerskim parlamentariziranjem, ki se v našem stanu korači še izza časov pred deklaracijo, ko smo še imeli geste in prazno formo, a smo zato bolehali v brez« idejnosti!
Izobraževalni tečaji.
V letošnjem avgustu se priredi v Ljub* ljani izobraževalni t ečaj, k" bo 'trajaj osem dni. Ta tečaj bo začetek sistematič« .nega samoizobraževalnega dela v stanu. Zamišljen je za vse učiteljstvo tako, da ne bo društva našega poverjeništva, ki ne bi imelo enega na tečaju. Ob tej priliki se bodo dala navodila, kako je samoizobraže« valno akcijo nadaljevati. Prvemu tečaju bo čez leto sledil drugi in potem tretji. Vse, kar premore slovensko učiteljstvo darovitih mladih ljudi, mora na te tečaje. Ti tečaji morajo ustvariti podmladek no* vih kulturnih delavcev v stanu.
Za domišljavo elito?
Toda nečesa ne smemo pozabiti! Mi nikakor ne potrebujemo nekake duševne elite, ki si nabira znanja, da stoji potem sama v se zaverovana ob strani vsega. V nas Slovencih je itak preveč hiperkritičnega razpoloženja, da vse ocenjujemo, da vse boljše vemo in zato tudi nikjer nočemo kot pozitivni podrobni delavci ustvarjati. Smo praznični vseznalci, ki se ne lotijo vsakdanjega drobnega dela, ker se jim zdi premalo gosposko. Če imajo naši tečaji, vse naše samoizobraževalno. prizadevanje proizvajati tako domišljavo elito, ki z vi* sokega doli hiperkritično in s prekrižanimi rokami motri dnevno življenje, potem je bolje, da samoizobraževalnega dela niti ne pričnemo. Preresnično je — žal — dejstvo, da nižje plasti družbe vedno streme dvi* gniti se do višjih, katerih navade, običaje in ves način življenja potem posnemajo. Navadno prevzema tako parvenijstvo naj* slabše lastnosti gornjih slojev, največkrat zgolj zunanji videz, ki razlikuje distingui* ranče od mase. Tudi med nami vidimo ta pojav in ne dokazuje ničesar druzega kot splošno nizko izobrazbo in pa prevladova« nje naziranja, da je znanje nekaj gospo« skega in da je njegova prva in zadnja na* loga razlikovati se od črne množice. Bog ne daj, da bi se tista borna srednješolska matura umazala kdaj ob našega slovenske*
ga kmeta!
To naziranje se še vedno najde v na* šem stanu ter je zavestno in podzavestno. Podzavestno se kaže posebno v tem, da učiteljstvo nima in noče imeti nikakih di« rektnih stikov z našim ljudstvom, s pre« prostimi sloji.
Prelom! Nove vrednote.
Namen našega samoizobraževalnega dela je, podreti tako necivilizatorno, proti« narodno in protidemokratično naziranje. Do tal hočemo porušiti oni psevdoaristo« kratizem v naših vrstah in spraviti spet do časti delo našega resnično produktivnega človeka, predvsem kmečko delo. Učitelj mora nazaj k našemu kmetu! Preučiti ga mora, spoznati njegove življenske razmere, njegov gospodarski položaj, njegovo du* ševnost, njegove vrline in napake, razumeti in uživeti se v kmečki etos. To, tovariši, ni pokmetenje učitelja, pač pa je prelom z
onim naziranjem, da smo gospoda, če ima* mo vstop v takozvane boljše hiše in če moremo po svojih močeh prispevati za boljšo zabavo v takozvani boljši družbi, ki je včasi kaj dvomljiva.
Kar govorim, ni več novo. Imam pri« liko opazovati, kako se tudi med nami po» javljajo nove vrednote. Vidim pa, da se učiteljstvo včasi zakrknjeno zapira v se, zato sem hotel pribiti, da tudi sterilne du« ševne elite ne potrebujemo. Vse naše sa« moizobraževalno delo mora iti za tem, da smo posredovalci med mislijo in njeno uporabo, med znanostjo in njeno aplika« cijo. Če se v stanu vrše tečaji, se vrše zato, da dobimo novih stanovskih organizator» jev in zato, da posredujemo ljudstvu ono dobrino, ki je izobrazba.
Boj intelektualizmu.
Da se ne razumemo napačno! Izobraz« ba je bil pri nas do nedavno še tako ne« opredeljen pojm, da se je naposled beseda prelevila v eno najbolj zoprnih fraz. Pod izobrazbo smo razumeli vse in smo v nje« nem imenu širili med ljudstvo celo raiz« vade in strasti. To gre h koncu. Novi čas je napovedal boj intelektualizmu in učite« ljeva dolžnost je, da v tem boju pomaga.
Ako se torej med nami začne s širokim samoizobraževalnim delom, se ne začenja le zato, da dosežemo ono umsko in etično višino, ki je potrebna višjemu poklicu, ara; pak tudi zato, da bomo spet sposobni po* seči našemu kmetu pod pazduho ter mu pomagati k boljšemu življenju. Vsak stan si še kako pomaga kvišku, le kmečki je sam sebi prepuščen in propada.
Šola — življenje!
Učiteljstvo se med našim delovnim ljudstvom udejstvuje v šoli, v njegovih društvih in v njegovem gospodarstvu. Ni tukaj mesto, da govorim o šoli, toda pribiti moram, da je dete čistega intelektualizma in da ni našla onega odmeva v srcu naših širokih slojev kot bi ga morala. Med kme» tiškim ljudstvom in osnovno šolo je in ostane prepad, dokler ne bo osnovna šola praktična, dokler ne bo izhajala s stališča, da bodi ves pouk prikrojen na deželi raz» voju in dvigu kmečkega stanu. Kako bo šola to postala, je za bližnje desetletje naj« važnejše vprašanje, o katerem bomo mo« rali razmišljati. Da je potrebna reforme, o tem ni govora, in da bo ta reforma morala takoj za dosego prvih osnovnih pojmov v glavnih učnih predmetih iskati zveze z živ* ljenjem, na deželi torej s kmetijstvom, je že danes jasno.
Gospodarski problemi na kmetih.
Tako je tudi dan cilj, ki ga išče naša stanovska organizacija na svojih novih po* teh, torej predvsem s samoizobraževalno akcijo. V šoli in izven šole bo moralo uči« teljstvo intenzivno poseči v usodo širokih plasti našega naroda, v njegovo gospodar« sko življenje. Zato moramo poleg splošnih problemov spoznati tudi življenje kmečke« ga življa in se seznaniti s kmetijstvom sa« mim. Ni potrebno, da smo strokovnjaki, toda absolutno prezirati ne bo mogoče te« ga, ako hočemo dobiti spet stik z ljud« stvo^pi. Tu je intelektualizem škodljiv in . nevaren in je potrebna praktičnost znanja, širjenje onih znanstvenih izsledkov tedaj, ki so v stanu izboljšati naš vsakdanji kruh. Vem, da se morda v večini navzočih nekaj upira spričo teh izvajanj, toda to ni nič drugega kot konservativnost duha, vzgo« jenega v neki smeri, ki je nasprotna pra« vimi, resničnim potrebam. Gospodarsko življenje na deželi ne gre z mesta in prav učitelj je poklican, da tu poseže vmes. Bo« dimo odkriti: tudi on sam ne bo rešil agrarnega vprašanja, toda pomagal ga bo rešiti.
Da se prav razumemo! Tudi učitelj, ki bi bil strokovnjak v kmetijstvu, ne bo ve« liko dosegel na tem polju kot individualist, ampak le kot organizator kmečkega življa. Le če bo pritegnil nadarjene kmečke sile, da se pričnejo kolektivno zanimati za na« predek zemljedelstva, ee bo izrabil med njimi strokovno sposebnejše, če bo s skup« nim naročanjem potrebščin, semen, gnojil itd. ter z urejenim vnovčevanjem produk« tov skušal pomagati na deželi, bo njegovo delo koristno in uspešno.
V to smer mora iti samoizobraževalno delo organizacije in v to svrho je poleg načrta o obravnavanju velikih vprašanj, ki gibljejo človeško družbo in svet, potreben poseben načrt, kako naj poseže učiteljstvo v našo izemljedelsko ¡proizvodnjo. Golo teoretiziranje o problemih, ki so svetovni, ne zadošča, da bi se učitelj povrnil kot do« ber kulturni in gospodarski delavec nazaj k narodu.
Zadnji čas se uvaja pri nas nekako kmetijsko šolstvo. Nedvomno je to izred« nega pomena. Gotovo pa je tudi, da se vse to vrši brez sistema in da se samo krpa. Osnovna šola in kmetijski tečaji kakor tudi izobrazba učiteljstva je vse tesno zvezano, je eno. Zato birokratizem ne bo daleč pri« šel in bo tudi to celotno vprašanje rešila le naša organizacija, učiteljstvo samo in nihče drugi. Ne moremo reči, kako se bo to zgodilo, in tudi poklican nisem, gotovo pa je, da je prav tu največja naloga naše stanovske organizacije, kakor je gotovo, da so sile v tej smeri že na delu. V rešitvi tega vprašanja je realizacija nezatrte tež« nje, da dobi učiteljstvo spet vpliv in be« sedo pri ljudstvu. Neprestano se povdarja izvenšolsko delo med narodom, toda pravo moč bo dobilo šele takrat, ko bo poseglo na deželi v vse gospodarsko snovanje v pravcu racionalnega, široko organiziranega zemljedelstva.
Segel sem nekoliko predaleč. Razvil sem nekaj misli, ki daleč presegajo delo enega poslovnega leta v organizaciji. Toda če kdo išče pota, mora vedeti cilj. Kakor« koli človek razmišlja, vidi, da je misija na« šega stanu samo ena. Če hoče gibanje, ki ga je sprožil nastop z deklaracijo, dalje, mora samo tod. Mislim, da so duhovi v naši stanovski organizaciji v tem edini in mislim, da je v stanu tudi energij, ki bodo izpeljali načrte.
Sredstva — tisk.
V	podrobnem bi mi bilo govoriti še o sredstvu, ki ga imamo pri udejstvovanju načrtov za bližnjo bodočnost v našem ti« sku. V poštev pridejo »Tovariš«, »Popot« nik«, »Zvonček« in publikacije »Šolske Matice«, kakor tudi »Mladinske Matice«, ki se snuje.
Troje komponent ima razvoj našega stanu: ojačenje organizacije, samoizobra» ževalno delo in reformo šole v smislu — recimo tako, ker se je beseda že uvedla — v smislu kmečkega etosa. S tem je dana tudi že naloga, ki jo ima naš tisk: »Uči« teljski Tovariš« * bodi glasilo, ki ima pred seboj okrepljenje organizacije, »Popotnik« bodi posvečen nadaljnji splošni in stro» kovni izobrazbi v smislu kmečke delovne šole, »Zvonček« naj se kot mladinski ča« sopis postavi v službo nove šole, kakor jo mora učiteljstvo razviti. Tudi naš tisk mo« ra biti ubran na en sam akord, na osnovni akord vsega novega stanovskega gibanja. To sicer ne bo takoj dosegljivo, zakaj ni« kak prevrat ni še rešil vseh novih vpra« šanj z enim zamahom, toda neizogibno je, da storimo prve korake na novo pot.
»Učiteljski tovariš«.
»Tovariš« mora biti tako urejevan, da se zrcali v njem vse gibanje organizacije, centrale in društev. Na uvodnem mestu mora osvetljevati vse organizačne proble« me, rnora spremljati neprestano vse tekoče delo, ocenjevati nove misli in pobude, dvi« gati organizačno zavest in duh aktivnosti, neumornega dela za stan. Poleg tehničnih organizačnih zadev imej posebno rubriko za vse, kar zadeva samoizobrazbo. Tu naj se preiskujejo in pretresajo nedostatki in uspehi samoizobraževalnega dela, naj se pospešuje razširjenje literature (knjižnic) v pravcu izobraževalne akcije, naj se obde« luje primerna snov v zvezi z vsem tem, naj se brez miru propagira umski dvig učiteljstva. Ti dve stvari sta glavni.
Za njima pridejo v listu juridične in# moralne zadeve (osebne in šolske) ter uradne učne in vzgojeslovne. Obravnavajo se že kot manj važne, posebno če ne pose« gajo v življenska vprašanja učiteljstva.
Poseben prostor zavzemajo v »Tova« rišu« društvene vesti. S temi do danes ni pravega reda ker ni bilo sistema v dru« štvenem življenju, v vsem udejstvovanju društev. Tu imamo dvoje: naznanila dru« štvenih zborovanj in poročila o njih. Na« znanila naj se priobčujejo kratko: kraj in čas in nič več, kvečjemu predvideni ukrepi nasproti takim nezavednim učiteljem, ki zborovanja bojkotirajo ali sabotirajo.
Poročila o zborovanjih pa naj pokažejo stanje, predvsem moralno stanje članstva (smisel za organizacijo in požrtvovalnost) ter koristno delo sestankov. V ta poročila pride točna slika članske organizačne za« vesti ali nezavesti, nima pa ničesar opra« viti v njih frazerstvo združeno s starim habsburško«španskim ceremonijelom in la« kajstvom. Vsakdanjosti niso vredne stroš» kov tiskarskega črnila in tiska, pač pa se objavi vse, kar je stvarno zajemljivega in važnega (značilnega). Vsa ta poročila naj dajo dobro, izčrpno sliko krajevnih dru« štvenih razmer in naj se sestavljajo po do« brem, kratkem vzorcu.
V	»Tovarišu« je potrebna nova rubri« ka, ki je silno važna in bi morala biti temu primerno obsežna. To je poročilo o kul« turnem udejstvovanju učiteljstva izven šole. Tu ne mislim humbuga, ki ga prepo« gosto uganjamo s takozvanim »izvenšok skim delom« in od katerega ima naš narod često (ako že pride blizu) le kurentovsko veseljačenje in popivanje. Pod kulturnim delom razumem vse ono, kar bomo storili v smislu dviga kmečkega življa, njegovega gospodarskega in kulturnega življenja. To bo novo poglavje v stanovskem glasilu in bi opisovalo zemljedelska predavanja, te« čaje, ustanovitve gospodarskih organizacij, (kmetijskih, sadjarskih, vinarskih, živino« rejskih društev, zadrug itd.), poživljenje istih, skušnje, nasvete in mnogo drugega. Vse to bo treba šele sistemizirati, ker je — četudi ne povsem novo polje — vendar novo urejeno ali vsaj novo zasnovano delo, zdaj v zvezi z vso samoizobraževalno akci« jo v poverjeništvu. To delo bomo imeli v evidenci, kakor ga nismo imeli nikdar do« slej, ko smo trosili svoje energije v vse ve« trove, da sami nismo vedeli, kaj smo vse ustvarili in koliko smo pri tem naškropili svojih srag in često tudi krvi.
»Popotnik«.
Glede »Popotnika« je jasno, da mora spet postati intelektualni voditelj sloven« skega učiteljstva ne samo v učnem in me« todičnem oziru, ampak prav posebno še v njegovi splošni izobrazbi. Naloga »Popot« nika« je, da pomaga reformirati našo inte« lektuallistično .osnovno šolo v delovno kmečko šolo, v praktično šolo, ki se bo bo« lje izplačala kot današnji tip.
* Tako »Tovariš« kot »Popotnik« bo« dita svobodna tribuna.
To je lažje povedano kot izpeljano. Gotovo ni izvedljivo kot golo idejno giba« nje. Če bi hoteli propagirati samo teore« tično neko podeželsko delovno šolo, ne pri» demo nikamor. Le z velikim samoizobraže« valnim gibanjem učiteljstva v določeni smeri ter z razširjenjem krožkov, ki naj sa« moizobrazbo presadijo v lokalna tla in v šolo, bomo prešli do reforme naše osnovne šole. Zasledujem naše učne in vzgojne raz« mere in vidim, da imamo že pionirje te re« forme. Redki so in sami svoje stvari nego« tovi, toda tu so in si bodo s komolci napra« vili prostor. O njih delu so le še redke in skoro neopazne sledi v »Tovarišu«, v »Po« potniku« ni doslej ničesar.
V smeri reforme osnovne šole.
Ako sproži poverjeništvo samoizobra« ževalno gibanje v organizaciji v širokem obsegu, potem smo na najboljši poti do resnične in temeljite reforme naše osnovne šole. Potem se bo poznalo to tudi v »Po« potniku«, še več, potem bo stopila naša strokovnosznanstvena revija v novo dobo, v dobo velikega reformatorskega dela.
V to svrho se morajo poleg splošnih razprav na dane teme pri društvenih zboro= vanjih, po lokalnih krožkih obravnavati gospodarske razmere domače občine (last« nega šolskega okrožja) in iz njih izvirajoče posledice bodisi v družabnem, zdravstve« nem, kulturnem, nravnem, bodisi v speci« elno vzgojnem oziru, da se ne bo to delo vr« šilo anarhično, brez logike in brez prave koristi, mora poverjeništvo tudi tu dati navodila, vsaj nekake obrise, kako naj se o vsem razpravlja. Tudi lokalni krožki se morajo sestati do petkrat v teku enega leta in zbrati v tem času najnujnejše gradivo v svojih šolskih okrožjih v svrho preuče« nja domačih razmer. Samo na ta način je mogoče resno poglobljenje naše izobrazbe, je mogoče doseči pravo razumevanje ambi« jenta, v katerem živimo, je mogoča refor» ma šole v praktičnem pogledu.
Tu bo imel »Popotnik« obširno nalogo: zajel bo v svoje stranice vse široko delo, dramil bo, bodril in kazal nove smeri in nove potrebe, skratka, postal bo prapor šolske reforme po načelih praktičnosti, smotrenosti pouka po potrebah življa, ki .mu je osnovna šola namenjena.
Gotov sem, da se bo tudi tu postavila skepsa po robu. Sile, ki so danes sterilne, bodo oživele in nastopile reakcionarno. Na« povedujem to, da se ne bo kdo malodušnih ustrašil pred glasovi malenkostne kritike, zabavljanja, ironiziranja in podobnega, iz« hajajočega iz udobnosti, vseznalosti in tudi zlobe gotovih ljudi, ki jih je povsod in v našem stanu tudi. Poverjeništvo mora kon« sekventno svojo pot, z vso ono moralno in duševno silo, ki jo daje borba za dobro stvar, trdna volja, da se izvede brez ozira na desno in levo, v čemer smo prepričani, da je koristno, potrebno in zato nujno. Če bo poverjeništvo hotelo preporod stanu, če bodo hoteli to vsi dobri duhovi med uči« teljstvom samim, bomo svoje cilje dosegli, naj se temu uprejo tudi vse sovražne sile. Ne bomo jih dosegli v enem letu, toda v dogledni dobi gotovo.
»Zvonček«.
Z vsem tem gibanjem in razvojem je dana smer tudi »Zvončku«, kakor tudi snujoči se »Mladinski Matici«. Za »Zvon« ček« sem čul misel, naj bi postal naša šol« ska, ne toliko učna, kot vzgojna revija, šol« ski časopis. Ne bom se spuščal podrobneje v razvijanje te misli, smatram pa jo za iz« vedljivo, ne samo to: smatram jo za po« trebno že iz razloga, da se velika material« na sredstva za tisk ne zametajo brez naj« večjih dosegljivih koristi. Pri vsem našem počenjanju glejmo, da uporabljena sred« stva obrode čim najboljših sadov, zato mislimo, kako naše zadeve urediti kolikor mogoče racionelno, smotreno. Kar investi« ramo energij in kapitala, naj nese dobre obresti, to načelo zasledujmo vedno! Glede izvedbe misli o »Zvončku« pa pozivam vse, ki jim je na srcu, da se stvari lotijo dejan« sko. Ideje so mrtve, če nimajo živih nosil« cev, ideje so seme, ki jim da dejanje obliko in življenje. Vsaka misel se realizira šele tedaj, ko jo nekdo zgrabi in stori vse, da postane meso. Tudi za »Zvonček« bi se moral nekdo zavzeti in najti okrog sebe ljudi, krog, ki bi začel z dejanjem, ki bi ustvaril nekaj novega.
Isto velja za »Mladinsko Matico«, o kateri ne bom dalje govoril, ker je šele v svojem embriju. Za vsako naših ustanov je potreben krog ljudi, ki se z ljubeznijo in voljo predajo stvari, pa bomo zgradili mnogokaj, čemur se je odprla pot z giba« njem učiteljstva v zadnjem času. Čujem tožbo, da takih ljudi nimamo dovolj, toda povedati moram, da je še vsako zdravo gibanje v smeri napredka rodilo tudi može, ki so izpeljali, kar je bilo potrebno in nujno.
Tudi o dveh važnih gospodarskih zade« vah stanu, o tiskarni in Samopomoči ne bom razpravljal, ker se važnosti tega naši vodilni organizatorji dovolj zavedajo, ob« enem pa tudi z vso skrbjo ukvarjajo ž njimi.
Enotna stanovska organizacija!
Končujem. Naša stanovska organizacija ima namen, čuvati moralne, pravne in gmotne koristi učiteljstva in šolstva. Ta naš cilj pa ima svojo pravico do obstanka le, če je naše delo, če je šola v službi na« roda, če gre za gospodarskim in kulturnim dvigom onega sloja v narodu, ki je najprej potreben pomoči.
Jasno je, da moremo stavljeni si cilj doseči zgolj z enotno organizacijo, v kateri so združeni vsi pripadniki stanu od prvega
do zadnjega. Vsi stanovi so pri nas to že uvideli, le mi — žal — še vedno razbiti v dvoje skupin, ne v svojo korist, marveč v korist onih, ki so vajeni naš stan izigravati. To dejstvo je bridko spričevalo za duševno in moralno višino slovenskega učiteljstva. Nad trideset let obstoji med nami centralna organizacija, mi pa se nismo niti toliko naučili, čemu smo si pravzaprav organiza« cijo ustanovili! Kaj je vzrok, da učiteljstvo ni prišlo dalje na svoji poti?
Odgovor je enostaven: Nedostajalo nam je elementarnih pojmov, kaj je orga» nizacija, čemu obstoji, nedostajalo nam je konkretnih ciljev, h katerim bi hoteli, ne« dostajalo nam je vzgoje za skupno, smo« treno delo z jasnimi pravci. Trideset in več let ni slovensko učiteljstvo razjasnilo teh elementarnih pojmov. V sentimental» nem idealizmu smo se bili na desno in levo, kakor so nam ukazali, brez kriterija in brez razmišljanja, kaj da delamo. Da bi se uči» teljstvo postavilo na lastne noge, da bi sa« mo mislilo na svojo usodo, da bi se osamo« svojilo, do tega nismo prišli. Orali smo, drugi so želi. Kar je zrastlo iz našega truda, s tem nismo gospodarili, in niso šli plodovi tja, kamor bi mi sami hoteli. Slovensko učiteljstvo žal ni imelo svojega Kreka, zato tudi ni postalo oni faktor, kot bi bilo lahko po vsej pravici.
Pozitivno delo — nova stanovska ideolo*
gija.
Zato je čas, da presečemo z malo čast« no preteklostjo. Čas je, da končamo z aka» demijo, čas, da končamo z žalostnimi spori, ki kažejo nedoraslost učiteljstva, Iki raz» galjajo našo revščino, ki nam ubijajo vsak , ugled in nam povzročajo silno Škodo. Enotnost stanu je nujno potrebna, zato naj se na letošnji skupščini ne postavi le temelj novega pozitivnega dela v naših vrstah, ampak ustvari tudi spravljiva atmosfera, da v teku nastopajočega poslovnega leta v Udruženju dosežemo ono pomirjenje du« hov, ki je potrebno za novo dobo. Novi pravci so se začrtali, nove cilje vidimo pred seboj. Zavedli smo se, da smo v preteklosti marsikaj zamudili in zdaj skušamo popra» viti. Naj so ti poskusi združeni s krči do» slej, naj so tudi premalo sistematični, smo« treni, premalo logični in iz enega duha, vendar dokazujejo, da kolo razvoja ne gre nazaj in da ga ni mogoče ustaviti. Novo, sistematično delo bo oni činitelj, ki bo po« magal premostiti tudi težke diference v stanu. To se ne bo zgodilo takoj, toda čas bo storil svoje, če bo le na obeh straneh dobra volja.
Osamosvojitev stanu — močna organiza»
cija.
Hočemo emancipacijo stanu, osamo« svojenje, neodvisnost, hočemo, da učitelj« stvo samo gospodari čez svojo usodo. To je dosegljivo le z močno, trdno organizaci« jo. Kakršno imamo danes, ni idealna. Toda nič bi ne bilo bolj zgrešenega, kakor da ubijemo in porušimo sedaj še to, kar ima« mo. To bi pomenjalo uničenje velikih energij, ki so nam zgradila, kar stoji, pa naj je še tako nepopolno in kritiki podvrženo. Preko naše današnje stanovske konstitu« cije ne gremo in ne pustimo. Organizačni princip nam je čez vse in tudi obstoječa navzkrižja se morejo rešiti le stanovsko ustavnim potom. V interesu vsega stanu je, da se organizačno načelo ščiti, to se pravi, da se ščiti, kar obstoji, in da se povdarja neovrgljiva potreba endtnosti stanu. Raz« kolništvo, ki hoče vrste učiteljstva razce» piti v več različnih organizacij, ni na pravi poti. Le v organizaciji, ki predstavlja tudi danes še pretežno večino slovenskega uči» teljstva, more brez škode za stan in šol» stvo, brez škode za narod uveljaviti svoje težnje demokratičnim potom in ne drugače. Tega se stan zaveda in v tem znamenju — niti najmanj ne dvomim o tem — je mo» goča v doglednem času poštena sprava in poravnava. Upam, da nas bo dobri genij stanu vodil, da ta sporazum prej ali slej dosežemo, zakaj vsak organizator in vsak . zaveden član stanu ne more želeti druzega, kot da vselej in povsod iščemo skupnosti, da zanjo vse storimo in da nas pri tem ne ovirajo niti različne metode, niti različnost svetovnega nazora. Cilj nam je vsem sku» pen, ponavljam to: emancipacija stanu, in to bomo dosegli le z lastnim delom.
Preporod.
Naloga osrednje organiziranega učitelj» stva pa je, da po gibanju zadnje dobe, ki je stanu odprla pot do samostojnega raz» maha in uveljavljenja, začne sistematično oblikovati samo sebe. Dvigniti mora svojo kulturo, preobraziti svoje duševno in čuv« stveno življenje, visoko razviti svojo oseb« nost. Posebno mlado učiteljstvo, polovično naobraženo v vojni in povojni dobi, si mora postaviti visoke cilje in stremeti k njim z železno voljo, da bo kdaj nastopalo kot polnovredno in da ga čas ne bo pognal pod cesto. Brez dosege teh ciljev ne bomo prišli dalje vzlic deklaraciji, ampak bo šel čas čez nas. Na sebi delajmo, žilavo in ne« utrudno, če hočemo vršiti svoje kulturno in nravno poslanstvo v narodu. V službo tega dela pa mora postaviti Udruženje vse svoje sile, vse svoje najboljše može in vsa svoja sredstva.
Svoji k svojim! Cenjenemu p. n. učiteljstvu priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem glasilu.
vv«
Na podlagi sklepa Glavnega odbora UJU se vrši letošnji kongres 19. in 20. avgusta v Skopi ju.
Da bode imelo učiteljsko društvo v Skoplju točne podatke o vseh udeležen* cih kongresa, prosi učiteljstvo vse dr* žave, ki se misli udeležiti kongresa, da izpolni sledeče pogoje:
1.	Da javijo pismeno potom pover* jeništva najdalje do 25. julija t. 1. Upra* vi Učiteljskog U druženja — Učiteljski klub u Skoplju točno število članov, ki se udeleže kongresa.
2.	Vsak učitelj, ki reflektira na brez* plačno prenočišče (v šolah), mora vzeti s seboj odejo in blazinico.
3.	Vsaka ženska oseba, ki pride sa* ma na kongres, naj se javi pred gornjim rokom, da se zanjo preskrbi prenočišče v penzijonatu.
4.	Vsi učitefji(ice), ki imajo sorod* nike ali prijatelje v Skoplju, naj javijo pismeno do naznačenega roka učitelji skemu udruženju v Skoplju, pri kom bo-do prenočevali, da se jih more držati v evidenci radi udeležbe na kongresu.
5.	Vsak posetnik kongresa, ki se želi udeležiti izleta na Kosovo ali Kumanot vo, ki se vrši po kongresu, naj javi učiteljskemu udruženju v Skoplju, katerega izleta se želi udeležiti.
6.	Na kolodvoru v Skoplju bodo pot stavljene vidne table z imenom pokrat jin (Hrvatska, Slavonija, Vojvodina, Slovenija itd.) ter pojde vsak posetnik kongresa k oni tabli, h kateri pokrajini pripada in tamkaj dobi točna navodila glede stanovanja, prehrane in drugo. Uprava Učiteljskega društva v Skoplju.
Vse te prijave je takoj poslati na Poverjeništvo UJU — Ljubljana, ki bo izdelalo skupen seznam ter poskrbelo za skupno potovanje vseh udeležencev tega poverjeništva.
, Glede četrtinske vožnje je Izvršni odbor ukrenil vse potrebno. Vendar do* slej ni še nikake rešitve. Pošljite takoj — najdalje do 25. t. m. — prijave pover* jeništva, ki bo skušalo oskrbeti tudi pot seben železniški voz za udeležence ljub* Ijanskega pover jeništva.
UJU — poverjeništvo Ljubljana.
Splošne vesti.
NAŠ SAMOIZOBRAŽEVALNI TEČAJ.
Ponovno opozarjamo društva in učit teljstvo na organizačni samoizobraževal* ni tečaj, ki bo od 25.—31. avgusta v Ljub* ljani.
Vršila se bodo predavanja z disku* sijami o etični vzgoji, o delovni šoli, o kmetijskih in gospc^dinjskih tečajih za mladino, odrasti o osnovni šoli, ter o sa* moizobraževalni akciji med učiteljstvom.
Udeležba tega važnega tečaja je za učiteljstvo največjega pomena. Naj se tega vsakdo zaveda, posebno pa mlajše tovarišice in tovariši! Poverjeništvo bo omogočilo udeležbo s svojimi priprava* mi tako, da bodo stroški za poedince čim manjši (brezplačno prenočišče, skupna menza, event. povrnitev voznih stroškov).
Društveni odbori naj skrbijo, da bo* do zastopana na tečaju vsa društva na* šega ¡pover jeništva čim častne je, prav gotovo pa najmanj ž enim zastopnikom. Učiteljstvo mora naprej, učiteljstvo mo* ra vedeti, da je v znanju moč!
Prijave na tečaj je pošiljati narav* nost na poverjeništvo v Ljubljani (Fran* čiškanska ulica 6, I), ki jih bo sprejemalo do 10. avgusta.
—	Sprejem v višjo pedagoško šolo v Beogradu. Prosvetni minister je odločil, da se na predlog rektorja višje pedagoške šo« le sprejme 100 kandidatov in kandidatinj, toda brez pravice na redne učiteljske pre* jemke. Doslej so slušatelji višje pedagoške šole v Beogradu prejemali svoje mesečne plače, ki pa so sedaj z novim finančnim zakonom za nje ukinjene.
—	Na zborovanju učiteljev kmetijsko» nadaljevalnih šol v Celju dne 26. maja t. 1. se je sklenilo, da se vrši zadnje dni učitelj* skega tečaja v Št. Juriju pri Celju posebni informacijski tečaj glede organizacije in pouka na kmetijsko*nadaljevalnih šolah v okvirju dosedanjega programa za vse uči* teljstvo mariborske oblasti, ki se zanima za to. Ta tečaj se bo vršil dne 19. avgusta od 9. ure dalje ter se na željo podaljša tudi na 20. avgusta. Prijave za ta informacijski tečaj inaj se vpošljejo do 17. avgusta na Upravo specijalne kmetijske šole v Št. Ju* riju pri Celju. — Tečaj, ki se vrši po od* »oku ministrstva poljoprivrede br. 24.615 °d 10. VI. 1927, traja od 10. julija do 20.
v8usta t. 1.
—	Kraljeva zahvala. Na brzojavni po* zdrav smo prejeli sledeči odgovor: Bled 11. julija 1927: Njegovo Veličanstvo Kralj se srčno zahvaljuje za izjavo vdanosti, katero ste poslali v imenu učiteljstva, zbranega na VII. pokrajinski skupščini v Kranju. Adju* tant Nj. Vel. Kralja podpolkovnik Kostič.
Tov. Vinko Möderndorfer je bil iz« puščen v sredo 6. t. m. iz zapora, kjer je prebil 3 mesece in 3 dni. Udeležil se je nato takoj pokrajinske skupščine v Kranju, kjer so ga zbrani tovariši iskreno pozdravljali in ga radostni sprejeli zopet v svoj krog. Krivica, ki je bila storjena tov. Möderndor* ferju s premestitvijo pa še vedno ni po* pravljena in je tov. Möderndorfer še ved* no brez službe.
—	Oblastni šolski odbor za mariborsko oblast je sestavljen tako=le: predsednik ve* liki župan dr. Fran Schaubach, podpredsed* nik oblastni prosvetni inšpektor dr. Fran Kotnik, člani: oblastni šolski nadzornik Matija Senkovič, oblastni sanitetni refe* rent dr. Ivan Jurečko, načelnik gradbene sekcije v Mariboru ing. Ivan Vanek, rav« natelj državnega moškega učiteljišča v Ma* riboru dr. Matej Potočnik, finančni okrajni ravnatelj v Mariboru dr. Josip Povalej, sre* ski šolski nadzornik pri sreskem poglavar* ju v Mariboru, desni breg, Ivan Koropec, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru, Anton Hren (tajnik), (Šolski upravitelj v Radvanju, Štefan Firm (blagajnik), profesor na moškem učiteljišču v Mariboru Franc Fink za Maribor levi breg, dekan in oblastni poslanec v Hočah Alojzij Sa* gaj za Maribor, desni breg, upoko* jeni učitelj in oblastni poslanec Mi« loš Levstik za Celje, posestnik in mlinar v Preseki Jožef Lovrec za Čakovec, privatni zdravnik in oblastni poslanec Peter Osterc za Dolnjo Lendavo, župan v Šmartnem Martin Steblovnik za Gornji grad, posetni* kov sin in oblastni posl. Matija Napotnik za Konjice, posestnik in oblastni posl. Ja* kob Rajh za Ljutomer, upravitelj in oblast, posl. Geza Horvat za Mursko Soboto, ko* vač in oblast, odbornik Jurij Kugovnik za Dravograd, veleposestnik Robert Košar za Ptuj, mestni župnik Alojzij Čižek za Slo* venjgradec ter posestnik in župan Jožef Stoklas za Šmarje pri Jelšah.
—	Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom rav* natelja dr. Ivana Orla od 20. do 25. junija zrelostni izpiti. Udeležilo se jih je 47 kan* didatk, in sicer 44 gojenk IV. letnika in tri privatistke, katerim je ministrstvo prosvete izjemoma dovolilo polaganje izpita. Izpit je napravilo 41 kandidatk, in sicer z odliko 16, z dobrim uspehom pa 25 kandidatk; 6 kan* didatkam se je dovolil ponavljalni izpit. — Izpričevalo zrelosti so prejele naslednje kandidatke: Ambrožič Angela, Avsec Nada (z odi.), Benedičič Milica (z odi.), Bernik Irma (z odi.), Bezeljak Marija. Brecelj Vera, Centa Marija, Ciuha Marija, Engelman Via* dimira (z odi.), Fister Pavla, Gabrovšek Ljudmila, Germek Danica (z odi.), Godec Alojzija (z odi.), Gorjanc Marija (z odi.), Grošelj Lidija, Hayne Adela (z odi.), Hlad* nik Julija (z odi.), Hrast Natalija; Jančič Marija, Jezeršek Vera, Leskovec Mira, Le* vičar Štefanija, Marok Marija Božena (z odi.), Modic Olga (z odi.), Pavlovčič Neža, Perčič Angela (z odi.), Prešern Štefanija, Rus Stanislava, Škulj Vladimira, Strehovec Pavlina (z odi.), Ščurek Angela, Štrukelj Sofija, Šumi Gabriela (z odi.), Tavželj Av* relija, Urbančič Justina (z odi.), Verdf.r Sta* nislava (z odi.), Vozel Marija, Zlebnik Jo* sipina. Ažmam Marija (priv.), Frankovič Ana (priv.) in Korene Cena (priv.).
—	Predsedniki učiteljskih disciplinskih sodišč. Glavni prosvetni svet je "razprav* ljal o novi uredbi učiteljskih disciplinskih sodišč in sklenil, da veliki župani ne mo« rejo biti predsedniki, niti sodniki teh dis* ciplinskih sodišč. Glavni prosvetni svet je predlagal prosvetnemu ministru, naj izpre* meni ta člen.
—	Donos k srčni kulturi. Referat tov. A. Skale iz Maribora ima na ta račun mo* ško, odločno besedo, nedostaje le podrob* nosti, ki jih pa — po debati sodeč — to* variši iz mariborske oblasti (ali samo mar. sreza) šele izluščijo iz celote, mogoče tudi dodajo kar iz lastne prakse. Mnogo sreče in uspeha! — Hrvat M. Marjanovič svetuje v Jugosl. Njivi (Obnova) sledeče: »Mjesto grobe snage (moči) vrednost sposobnosti, mjesto konkurencije kooperacija, mesto sile pravda (pravica), prema silobodi zakon i red, prema borbi harmonija«. Tudi zlati nasveti, lepe besede, a udejstvovanje brez praktične vrednosti. Nekaj podobnega ka* kor državni zakoni brez navodila glede uporabe. — Živimo kolikor toliko še v pc* vojnih razmerah: sledovi verižništva in lah* kega dobičkarstva so še med nami; sodišča kaznujejo velike tatove, roparje in pobijal* ce, kar je vse posledica vojnih in povojnih dogodkov. Prav ta žalostna statistika nam kaže, da smo bili pred vojno resnično bolj* ši ljudje. Vojna je res kakršnakoli in kjer* koli vendar le mesarsko klanje. V človeku utihnejo vse milejše strune. Še več! Vojna ubije v človeku najprej duhovnost — vse, kar je blago, vzvišeno in sveto. Od obeh delov (duše in telesa) ostane aktivno samo telo — la bete humain — človeška žival z vsemi strastmi in slabostmi brez uzde, brez povodca, brez vodnika. Ob koncu 30*letne vojne so ljudje bivali p0 gozdovih, jamah in duplinah, da so lažje ropali in živeli raz* uzdano. Prim. Schiller: Die Räuber. Posle* dica vojsk s Francozi so se pojavili celo v
naših »krščanskih« ljudeh roparji — rokov* njači. Prim. Jurčič*Kersnik: Rokovnjači. Rezultanta svetovne vojne so tudíi seda* nje društvene razmere brez srca, brez so* čutja, s človekom kakor tudi z živaljo. — Kaj so ukrenili posebnega odločujoči fák* torji ob koncu 30*letne vojne, ob koncu vojn s Francozi, nam zgodovina ne pojas* nuje z drugim nego s kaznovanimi grešniki. To ni dovolj. Tudi zdravljenje posledic sve* tovne vojne se ne posreči samo z nasveti: za obnovo, vzgojo srčne kulture itd. Ako pustimo 'zdravljenje staremu mojstru času, tudi ne dočakamo kmalu boljše dobe. Take rane se celijo zelo pomalem, v neugodnih razmerah celitev včasih kar zastane. Saj je ta boj, ki ga bije človek največkrat sam s seboj: duhovnost s telesnostjo. In ta boj je tako star kot človeški rod. Še danes ka* kor na Sinajski gori uči Gospod: Ne ubi* jaj! Ne kradi! — Ali se res ni rod nič po* boljšal od Mojzesa do Wilsona? Nič. Člo* vek je najslabši učenec na zemiji, pa naj zida veličastne temple malikom ali najlep* še bazilike pravemu Bogu. Zato bo pa mo* jega besedovanja kmalu preveč na to plat, da ne bo zopet "kritikov, ki bodo očitali, da skoro nimamo avtorja (v mladinskem slovstvu), ki bi venomer ne moraliziral {preludiral na nauke božjih zapovedi in šol* skih disciplinarnih pravil) uporabljajoč pri tem poslu plašečo pozo zfavnani kazalec desne roke (digitus paedagogicus) — Na* glašam, da tu doslej niso zalegle vse moral* ne propovedi, ne digitus paedagogicus, ne nešteti zgledi ni malo. Kopice in kope naj* lepših moralizujočih povestdc in povesti, svetopisemskih primerov z izbornimi uči* telji, z materami in očeti z najboljšimi na* zori, nameni in vzglednim udejstvovanjem — ne mnogo. Ko bi mogli vsaj na pred« vojne razmere srčne vzgoje! Nasprotuje sama suha, praktična realnost. Odtod te* žava. Saj ima človek proti lastnemu boljše* mu prepričanju kar samega sebe, lastno ambicijo. Marsikdo zna izborno učiti, kri* tikovati, obsojati, prepričevati, dokazovati po vseh straneh srčne vzgoje vse dotlej, da treba z lastno požrtvovalnostjo potrditi stvar v življenju, z lastnim dejstvom. Tu se ustavi sam pred svojimi barikadami, ki jih vidi vsak hip več. »Slušaj me, a ne glej me!« je krilatica, ki se ji nasmehnem ka* kor očitku okamenelih nazorov, kar je do* kaz lastne onemoglosti. Ob najmanjši za* prekii tse izpotaikne človeku moga: sehAč* nost, častiželjnost, oziri na stan, sorodstvo, prijateljstvo. Sploh se smatra današnji člo* vek zadovoljnega šele tedaj, ko je prepri* čan, da obvladuje svoje razmere vsaj za stopnjo višje in bolje kot drugi, navadni Zemljani. Ali naj mu tu še razlagamo lepe nauke o sočutju, o dejanski ljubezni do so* ljudi, celo do sovražnikov. Da, to bi bil vi« šek srčne vzgoje. Višek, ko nisem niti na najnižji stopnji do njega, niti na prvi stop« nji, kako obvladam najprej samega sebe in se tega zavedam kot zmage, kot moralnega bogastva, ki z njim računa srčna vzgoja. Za to, za prvo stopnjo treba žanesljive platforme. Kultura srca tudi ne sme biti postavljena na pesek, ne v močvirje, ne na veter, koliko njih omaga, pade že na pra« vem potu, se dvigne 70X7krat. O, digitus! Razmišljajte, pomagajte vsi, ki ste dobre volje! — Ivo Trošt.
—	Tečaj za učitelje glasbe na meščan* skih šolah. V šol. letu 1926/27 se je vršil na ljubljanskem drž. konzervatoriju prvi učni tečaj za učitelje glasbe na mešč. šolah. Te« čajniki smo v prvi vrsti hvaležni g. ravna* telju M. Hubadu, ki je skrbno in premišlje* no uredil pouk tako, da smo v razmeroma prav kratkem času predelali potrebno tva* rino. S svojo osebnostjo si je pridobil g. ravnatelj med nami največje spoštovanje; v njem smo videli vzor delavnega učitelja, ki nam je kot vnet in izkušen mojster s svo* jimi predavanji in nasveti podal jasno sliko, kako naj se po modernih principjh goji in izobrazuje glas in postopa pri poučevanju petja. Obenem izrekamo vsem našim profe* soricam in profesorjem iskreno zahvalo za njihovo naklonjenost in požrtvovalnost, uvažujoč njihov trud in pozornost, saj so čestokrat žrtvovali svoj prosti čas, da nam podajo čim večjo glasbeno naobrazbo.
Udeleženci tečaja.
—	Izpite za poučevanje petja in glasbe na meščanskih šolah so napravili pred strok, komisijo na drž. konzervatoriju v Ljubljani Zinka Lovrec, Drago Hasel, Leo* pold Kernc in Josip Šegula.
—	Umrla je na Vidovdan mati učite* ljice Tilke Lecker, Št. Vid*Grobelno, in bivše tov. Štefike om. Pirnat = gospa vdova Matilda Lecker. Soproga in njo je pregnala iz solnčne Goriške na zeleno Štajersko voj* na nadloga. Blaga že pokojnika sta učakala visoko starost. Trajen spomin vrlim star* šem — a ostalim iskreno sožalje!
—	Prekmursko šolstvo je veljalo dose* daj kot najskrominejše glede svoje vredno* sti in uspehov v Sloveniji. Če je bilo mor* da dosedaj nekoliko upravičeno to mnenje, sedaj ni več. Razmere so dovolj urejene in lahko ga mirno usporedimo z ostalim slo* venskim šolstvom. To je tudi jasno poka* zala šolska razstava koncem šolskega leta na eni izmed najsevernejših slovenskih šol v Markovcih. Razstavljeni so bili pismeni in risarski izdelki ter deška in ženska ročna dela. Razstava je v polni meri zadovoljila starše in mnogobrojno občinstvo tudi iz sosednjih vasi. Celo z madžarske strani so dospeli mnogi Slovenci, ki jih je državna
meja odrezala od ostalih rojakov, ker je bila ravno tedaj cerkvena slovesnost ter so bili presenečeni nad krasnimi izdelki. Zlasti so žela priznanje ženska ročna dela. Vse priznanje učiteljicam in učenkam. S takimi prireditvami si šola najprej ugladi pot med ljudstvo, kjer dosedaj ni bila po* sebno priljubljena, ker ni znalo ceniti njene vrednosti. Posnemajte.
—	Tovariši petindvajsetletniki mature na mariborskem u<1 teljišču zdramimo se. Od leta 1902., ko smo se razšli, se nismo več skupno (sestali. Zato pa bodi mesto petindvajsetletnici zopet Maribor. Glede podrobnosti in določitve dneva poročajte takoj tovarišu Antonu Neratu, učitelju v Mariboru. — R. P.
—	Sliko je pozabil v Kranju neki tova« riš. Oglasi naj se ustno ali pismeno pri po* verjeništvu v Ljubljani.
—	Toplice pri Zagorju o. S. Pouk na obrtno*nadaljevalni šoli je bil zaključen z majem 1927. Vseh učencev«vajencev in va* jenk je bilo 137. Povprečni obisk je bil 85%. Z uspehom je napredovalo 82% va* jencev. — Šola obstoja 26 let. V zadnjih letih je dobila znaten razmah. Pred 2 leti je. bil otvorjen oddelek za šivilje, lansko leto pa ustanovljen trgovski tečaj. Od leta 1910. imamo tudi poseben steklarski tečaj. Na šoli je poučevalo 11 učnih oseb.
—	Blagajna učiteljskega društva za Mariborsko okolico naznanja, da je dru* štven odbor ustavil vsem onim članom li* ste UJU, ki niso plačali članarine za prvo polovico 1927. Kdor teh želi ostati še na* dalje član društva, naj mu nakaže najpo* zneje do 10. avg. t. 1. dolžno članarino Po* sojilnici v Maribor, sicer ga bo odbor črtal tudi iz imenika. To obvestilo velja kot zad* nji opomin.
—	Maribor 1909! Naš letni sestanek pri Sv. Lovrencu SI. g. pošta Juršinci po 20. avgustu! Več pozneje po dopisnici. — Schalda.
—	Če ste se prepričali, da je Žika iz* vrstna, ne pozabite je priporočati znancem. Dobite jo v trgovinah samo v originalnih za« vitkih po % ali 1/s kg.
—	DRUŽBA SV. CIRILA IN ME* TODA je edina družba, ki podpira šol* stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste sto* rili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!
Cenjene šolske upravitelje
ki še niso poslali zneskov za voščilno knjižico »Srce srcu govori«, prosim tem potom, da blagovolijo poravnati zaostali račun potom položnice, ki jo ponovno pošljem na željo, ako se je prilože/ia morda izgubila! Še ta mesec, oziroma s 1. avgustom pričakujem in se nadejam cenj. odziva na te vrste. Imam nujne plačilne obveznosti pri tiskarni. Prosim torej tov.ariškega upoštevanja in tozadevne naklonjenosti!
(Cena brošuri 10 Din, s poštnino 11, vez. 15, s pošt. 16 Din.) Vsem tovarišem in tovarišicam pa, ki so me v tem oziru s točnostjo vplačila podprli, moja iškrena tovariška hvala! Posebna zahvala za marljivo razpečavanje knjižice šolam v srezu Ljutomer, Gornja Radgona, osn. šola v Koroški Beli, mešč. š. v Ptuju, deš. o. š. II. v Mariboru, osn. š. na Teznu i. dr., ki so razpečale vsaka po 6—12 izvodov!
M. Severjeva.
Učiteljski pravnik.
—§ Kontraktualcem v znanje. — Od*
pust iz dosedanjega državljanstva. —
Med številnimi prilogami, ki se naj ž njimi opremi prošnja za dosego našega dr* žavljanstva, je po oblastni odredbi potreb« na priloga »odpust iz dosedanjega držav* ljanstva«. Za izposlovanje tega dokumenta obrnil se je podpisani s prošnjo in odpo* vedjo na ital. državljanstvo potom pol. dru* štva »Edinost« na prefekturo v Gorici, ki je na to izdala naslednjo rešitev, ki se v prevodu tako*le glasi: Prefektura v Gorici
No. 10469/1	dne 7. junija 1927
Leto V.
Predmet: Razrešitev ital. državljanstva.
Vsled vaše prošnje od pretečenega ma* ja se naznanja Vašemu blagorodju, da je potrebno v svrho izbrisa iz registra ital. državljanov po polnem pravu, da izposlu* jete prepis ministrskega dekreta SHS, iz katerega bi bilo možno razvideti, da vam je bilo podeljeno jugoslovensko državljan* stvo.
Prefekt: Podpis nečitljiv.
Ker je s tem zadeva načelno rešena, zato se lahko vsak kontraktualec sklicuje v prošnji na citirani odlok.
Žusem, dne 3. julija 1927.
Jos. Rakovšček.
Društvena zborovanja UJU,
Poročila:
+ Okrajno učiteljsko društvo za srez Litija je zborovalo dne 18. junija ob 9. uri na učiteljišču v Ljubljani. Navzočih pri* bližno 50 članov=dc.
Predsednik pozdravi zborovalce, poseb« no tov. poverjenika UJU A. Skulja. Pov« darja nadalje, da se mora 'zavzeti naša or* ganizacija za pravice poročenih učiteljic.
Ročni katalog za [.1927-28zw,eminowimipodatkiJeže,,ti,ku-
W Pošljite prednaročilo!
V ocenjevalno komisijo za naš okraj predlaga tov. Drago Rostoharja v Litiji, za njega namestnico tov. Julijo Čučkovo iz Št. Vida. Predlog je bil sprejet.
Predavanja: Poverjenik tov1. Skulj je predaval o šolskih vrtovih. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem poslušali njegove vseskozi praktične, v dolgoletnem delova« nju preizkušene nasvete glede šolskih vt« tov. Drugi predavatelj tov. Horn iz Litije si je izbral temo: »Miselnost in značaj«. Tudi to predavanje so poslušali vsi iz ve« liko pozornostjo. Da je bilo članstvo obe« ma govornikoma hvaležno, je pokazalo dol« gotrajno odobravanje. Predsednik se je obema toplo zahvalil za njih trud.
Predsednik opozori nadalje še nekatere člane, naj vendar store svojo dolžnost na« pram organizaciji in poravnajo zaostanke.
Tov. Cučkova prosi pojasnila glede Učit. konvikta, ki ga radevolje poda pover« jenik tov. Skulj. Nato je bilo sprejetih še nekaj predlogov internega značaja.
Končno predlaga tov. Vrščajeva reso» lucijo glede krivice, ki se je storila učite« ljicam v ljublj. oblasti pri disciplinskih so« diščih. Predlog je sprejet in se resolucija pošlje (glavnemu) tajništvu UJU. Pov. Skulj omeni še, da pride ta točka itak na dnevni red pokrajinske skupščine.
Prihodnje zborovanje se določi za prve dni oktobra v Ljubljani.
+ ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO dne 2. junija 1927 v Mariboru na III. deški osnovni šoli.
Predsednik prečita došle dopise in pre« ide k 2. točki dnevnega, reda: Predlogi in nasveti za poverjeništvo in Glavni odbor. Treba je bilo predvsem izdelati predloge o izpremembah fin. zakona in o programu dela v bodočnosti.
O izpremembah v fin. zakonu je v dalj« šem govoru navedel tov. Alt vse najbistve« nejše in na podlagi njegovega izdelka je učiteljski zbor sprejel primerne predloge.
O programu dela za bodočnost pa je govoril tov. Skala in s tem govorom izpo« polnil svoje predavanje v Rušah o kultur« nih nalogah učiteljstva. Zdaj se je omejil na stanovsko delo v organizaciji za orga« nizacijo. Na podlagi njegovega govora so bili sprejeti primerni predlogi.
Delegati so obvezni držati se predlo« gov, ki jih je sprejelo društvo.
Tov. blagajničarka je poročala o porav« nani in še dolžni članarini do 30. junija
Zahvala.
Vsem, ki so spremili na zadnji poti predragega nam pokojnika g.
Josipa IIA
nadučitelja v pok.
izrekamo tem potom svojo najprisrč-nejšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo preč. g. župniku, ki je med boleznijo lajšal s tolažilnimi besedami težke pokojnikove ure, ga spremljal k večnemu počitku ter se s toplimi besedami ob grobu spominjal blagopokojnika.
Nadalje izrekamo zahvalo za zadnje spremstvo gospodu vladnemu svetniku dr. Vončini, gospodoma šol nadzornikoma J Gurupu in Fr.Karbasu cenienim gospodom govornikom šol. upr. Muzeku n Lešniku ter pot. čeb u<4tel|u Juran-čiču za prisrčne poslovilne besede, cenjenim gospodom pevcem za ganljive žalostinke, kakor tudi vsem stanovskim tovarišicam in tovarišem.
Sv. Urban pri Ptuju, 7. julija 1927.
Žalujoča rodbina Bezjakova
t. 1. Tov. Alt pa je razdelil položnice urad« niške Samopomoči. Učiteljstvo v Mariboru je tudi član mariborske uradniške Samo« pomoči in ne le učiteljske. Plačuje štiri« krat na leto po 10 Din posmrtnine.
Predsednik je zaključil izadnje in zelo stvarno in mirno zborovanje v tem šol« skem in poslovnem letu.
Vsaka šola in slovenska hiša mora imeti knjigo pesmi:
E.GANGL:
* HRAM * SLAVE
Broš. 30 Din, eleg. vez. 40 Din, s poštnino 2 Din več.
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
v Ljubljani, Frančiškanska u
Û
Posano.
*
»V »Jutru« št. 157. z dne 6. julija 1927. je izšel članek »Napredni javnosti«, ki je poln napadov na UJU in na učiteljstvo. Pred vsem se čutimo prizadeti napredni učitelj, ker vsebuje članek celo vrsto žaljivih sumničenj. Ni to prvi napad, na napredno učiteljstvo v »Jutru«. Podvzeli smo razne korake pri stranki, da ponehajo neosnovani napadi v političnih listih na lastne pristaše, učiteljstvo in organizacijo. Zatrjevalo se nam je, da se to v bodoče ne bo več vršilo, a kakor vidimo se dane besede ne drže. Sem prepričan, da je 80% učiteljstva organiziranega v UJU pov. Ljubljana naprednega mišljenja in izmed teh 80% izrazitih pristašev demokratske stranke. Ne razumem uredništva, da dopušča take napade, ko ve. da zadene po večini lastne pristaše. Moti pa se gotovo, ako misli, da bomo radi napadov zapustili UJU ter vstopili v politično strankarsko učiteljsko organizacijo. Smo pred vsem učitelji, potem prosvetni in kulturni delavci, nazadnje še le politiki. To se mi je zdelo potrebno ugotoviti, kakor tudi. da si svobode, organizirati se v UJU, ki je edina državna strogo stanovska učiteljska organizacija, ne pustimo kratiti od nikogar.
Vprašam v imenu več tovarišev organiziranih v SDS javno predsestvi oblastnih odborov v Mariboru in v Ljubljani: ali se strinjata z napadi na napredno učiteljst.vo v »Jutru« in ako ne, kaj hočeta storiti, da se krivica popravi. Vem, da deluje učiteljstvo v. podeklaraci;ski dobi z isto vnemo, kakor poprej v vseh naprednih organizacijah, kakor tudi da tovariši, ki so izstopili iz UJU in si osnovali svojo politično učiteljsko organizacijo, ne delajo več od nas, ampak še manj, ker izčrpavajo svoje sile — ne v boju proti političnim nasprotnikom, ampak — proti naprednim tovarišem in stanovski organizaciji. Če je to v prid stranki — presodite sami. Zaveda te se, da z enakimi napadi na učiteljstvone pospešujete našega dela v naprednih društvih, ampak mu ubijate veselje do dela. Še je čas. popravite krivico.. ki io delate naprednemu učitelistvu, dokler ga še imate. Če si ga odbijete, ga bodete morali iskati, a bo prepozno.
V Krogu pri Murski Soboti 8. 'VII. 1927.
Ciril Hočevar.
* Gornji dopis priobčujemo v upravnem delu lista, ker se smatra uredništvo neodgovorno za objavo.
elitian
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI . TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X. i.
Izšel je!
Gröbming - Lesica - Mole :
Izšel ie!
$rbskohrvat$ko-$1 o venski s I ovar
Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenja za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih.
Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavšoina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig.
Ker je naklada slovarja zelo mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite.
Naročila sprejema
Učiteljska knjigarna, v Ljubljani, Frančiškanska ul.6
Cena 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena ž 45 Din.
A. & E. Skaberne, Jßjubij ana.
CEF1R
za srajce in bluze v veliki izberi !
a B lam Ü sa
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!