(pip) PREVOD_
Siiiišci TATALOVIČ*
ETNIČNI KONFLIKTI IN VARNOST MAKEDONIJE
Povzetek. Raziskovanje ciničnih konfliktov in načinov njihovega reševanja je izjemno pomembno, kajti vsi ljudje pripadajo neki etnični skupnosti, skupni odnosi pa so preveč pomembni, da bi jih prepustili etnični pristranskosti. Zato so analize o načinu reševanja etničnih konfliktov temeljna obvezno.st za raziskovalce, ki se ukvarjajo z vpmšanji nacionalne in mednarodne varnosti všiiHem smi-tlu ter etničnimi konflikti v ožjem smislu. Ta prispevek obravnava etnične konjUkte in načine njihovega reševanja na primeru .Makedonije, kije tradicionalno obremenjena z etničnimi konjiik-ti različnih vtisi in intenzivnosti. Po osamosvojitvi 1991. leta je .Makedonija začela težko pot ohranjanja neodvisnosti in teritorialne celovitosti Popolnoma mzorožena, z velikimi notranjimi problemi in konflikti ter v nenaklonjenem okolju sosednjih dižav,je .Makedonija iskala pot za lastno varnost. Zaradi skromnih obrambnih in varnostnih sUseje oprla na zunanjo pomoč, predvsem ZDA. ki so v .Makedoniji videle opom za svojo politiko na Balkanu. V procesu izgradnje države in integracije v mednamdne oiganizacije je Makedonija dosegla vidne uspehe, vendar se .<e zmeraj sooča tudi s številnimi problemi, ki so pogojeni z notranjimi, predvsem etničnimi konflikti, in nestabilnim okoljem, posebej na Koso-vtt. Vidne rezultate je .Makedonija dosegla pri urejanju prat^ ic narodnih manj.^in, posebno albanske. Navkljub temu pa .s-o njene možnosti v primeru oboroženih spopadov, ki bi lahko izbruhnili v Makedoniji, za uspe.^no obramlto brez velike zunanje pomoči, majhne. Po zelo neugodnem scenariju, bi bila lahko Makedonija prisiljena razreševati konflikte tako z notranjimiparavojaškimi silami kot z vojskami nekaj sosednjih dižav.
Ključni pojmi: etnični konflikti, varnost, .Makedonija, Balkan, narodne manjšine, mednarodna .'ikiipnost
• Dr .Sliiiiii TaialiitiC. ilttcciil ini liiltiillell fmliliCiiili ziitiiirKtil v Aiftn-hii.
Vvod
Etnični konflikti na Balkanu so postali poinfinl>ni v clvajsctctn stoletju, ki je postalo, v nasprotju s pričakovanji, najbolj krr.tvo in s sovraštvom prepojeno v zgodovini člove.štva. Vojne in trpljenje v dvajsetem stoletju, pretežno vz|XKlhujeno z etničnimi in verskimi nasprotji, so zaznamovali novej.šo zgodovino Balkana. Navkljub milijonskim žrtvan» in ne.skončnemu trpljenju ljudi v tej regiji, ni ilokiJii-čno re.šen .še noben etnični problem. .Mnogi od teli ktinHiktov izgledajo na pragu ena i nd vaj.setega .stoletja Se bolj zapleteno in ogrožajo .svetovni mir in mednaKnlno \-arnost.
Etnični konflikti predstavljajo ilanes večino nerešenih vpra.šanj v notranji in meddržavni |H>litiki na Balkanu. I'ri teh sporih je problem tudi v tem, da so dolgotrajni (kontinuirani), |X)go.sto globoko zgodovinsko zakoreninjeni, zaratli če.sar .se redko trajno rešijo. Balkanske države morajo pri izgradnji .svtijega varno.stnega sistema upoštevali obstoječe koniliktno stanje na tem področju, kjer so izzivi etničnih in verskih konfliktov u.strarili največje krizno žari.šče v Evropi, ki .se kaj hitro lahko tudi razraste. Ob upoštevanju te stvarnosti morajo zato te države izhajati iz širših evropskih prizatlevanj, s ciljem vzpostaviti in uresničiti kolektivno evropsko Niirno.st. povezavi lialkanskih in evropskih prizadevanj je potrebno iskati možnost za oblikovanje tloločenega subregionalnega sistema, ki bi lahko zadovoljil države na tem območju in jitn omogočil lažje reševanje velikih notranjih problemov (Vukadinovič 1997, 50). .\a varnost Balkana, in po.sebej .Makedonije, torej bistveno vpliva notranje stanje v dr/uivah tega območja, ki je pogojeno pred-v.sem z gospodarskim položajem in medetničnimi konllikti.
Piav notranji etnični koni likti, v skoraj v.seh drž;ivah na Balkanu, bistveno vplivajo na nacionalno \arnost teh držav, a tudi na varnost širšega območja. Za to področje je namreč značilna posebna povezano.st različnih narodov, kultur, ver in jezikov. .Skozi celottu) .svojo zgodovino je bil to prostor burnih dogodkov in vojn, ki so pripeljali enkrat do združevanja, drugič tlo ločevanja. .Samo ilvajselo stoletje potrjuje (dve balkan.ski vojni, dve svetovni vojni in nekaj lokalnih vojn ter najnovej.ša intervencija NAT.A proti ZR Jugo.slaviji) v zgodovini znano trditev, da "Balkan proiz\'aja \eč zgoilovine, k<3t jo lahko obvlatla". V.se to je ne|irestano za|^le-talo etnične odnose v po.sameznih državah tega območja in po.sebej Maketlonije. Etnične in verske manjšine, ob manjših izjemah, niso bile nikdar v celoti priznane niti ni.so v pravnem smislu uživale manjšinskih pravic. V večini držav so izvajali pretežno politiko pro.stovoljne ali pri.silne integracije etničnih ali verskih skupin v večinski narod določene tiržave.
Z osamosvojitvijo .Makedonije, |X) referendumu o samo.stojno.sti 1991. leta, in odhotlu JLA iz njenega ozemlja, .se je začelo novo obtlobje v razvoju te biv.še republike SERI. .Maketlonija. praktično razorožena, z velikimi notranjimi jiroblemi in zanikovana s strani v.seh štirih .soseti, Albanije, Grčije, Bolgarije in ZR Jugoslavije, se je znašla v zelo težkem varno.stnem |X)Iožaju. Številni opazovalci varnostnih procesov na Balkanu .so predvideli oborožene s|>opaile v in okrog te države. .Možnosti .\lake<lonije, umeščene na osrednji geopolitični osi Balkanskega polotoka in brez političnih zaveznikov med sosedi, sploh niso bile optimi.stične. V prinjeru Make-
doiiiji; jc mednarodna skiipnosi, in ZDA kot vodilna svetovna sila, razumela, lia problem etničnih odnosov ni mogoče reševati z orožjem. Nasprotno, z uj)orabo vojaške sile bi po.stal položaj le .še bolj neobvladljiv in .še težje rešljiv. Zato .so Ztiruženi narodi in ZDA takoj po razglasit\ i samostojnosti Rejiublike Maketlonije, organizirali mirovne sile v okviru mandata UNPROF(3R s ciljem pn.-prečiti zunanjo aresijo in notranje etnične konllikte meil .Maketlonci in Albanci. Poistovetenje Makedonije kot ključnega področja za varno.st Balkana in napotitev ameri.ških vojakov na njeno ozemlje, je omogočilo tej državi razdobje miru v negotovem okolju. Pridobljen čas .so izkoristili za proučeranje re.sničnih izvorov ogrožanja nacionalne varnosti, za utrjevanje nacionalnih imere.sov, za opredelitev politike in izgrailnje sistema nacionalne varnosti ter za pristopanje k evro|3.skim varno.stnim integracijam. Na področju varnosti je Makedonija do.segla vidne uspehe, vendar pa je .še vedno soočena tudi s številnimi problemi, ki .so pogojeni z notranjimi odnosi in ne.stabilnostjo okolja, .še po.sebej z vojno na Kosovu in velikim številom ko.so\'skih beguncev, ki so zaloči.šče našli v Makedoniji.
Makedonija kot vcčctnična država
Makedonija se nahaja na Balkanu, na področju, na katerem so se vedno križale glavne komunikacijske poli, ki so .stoletja povezovale tri kontinente: Evropo, Azijo in Afriko. Po popi.su (Mebivalsta iz leta 199 i je imela Maketlonija 1,945.932 prebi-\alce\-, od tega Makedonce\' 66,5%, Albancev 22,9%, ■rui1<ov -1,0%, Romo\- 2,3%, Srbov 2,0%, Vlahov 0,4% in drugih narodnih manjšin 1,8% (liuroasian l-ile 1998, 1). V nasprotju z uradnimi podatki o etnični .sestavi prebivalstva, vlada .so.sednje .Mbanije meni, da je število Albancev v rezultatih popisa prebivalsi\a zmanj.šano, pri čemer trdi, da ^Mbanci predstavljajo .skoraj -40% prebivalstva te države (Zlatko Isakovič 1997, 380). Z ugotovljenim odstotkom v celotnem prebivalstvu pa niso zadovoljni niti Srbi, ki tudi menijo, da jih je bistveno več in da so bili dolgo vrsto let izpo.stavljeni nasilni asimilaciji. Po popisu prebivalstva .Makedonije iz leta 1991 je bilo 14.000 Srbov, 10.000 Jugoslovanov in okrog 2.000 Črnogorcev. Srbska sku|> nost v .Makedoniji ni bila zadovoljna .s takšnimi urailnimi podatki, pač pa .so pied-.stavniki Združenja Srbov in Črnogorcev v Maketloniji trdili, da je bilo v .Makedoniji okrog 300.000 Srbov in državljanov srbskega iz\ora, oil katerih so mnogi spremenili identiteto zaradi velikih pritiskov po o.samo.svojitvi Makedonije (Sini.ša Tata-lovič 1999, 16).
Makedonija je parlamentarna ilemokracija, njen u.stavni mcnlel pa je .s])rejel rešitve razvitih zahodnih demokracij. Zakonodajna oblast pripatla Sobranju (parlamentu), ki je po Ustavi iz 1991. leta "predstavniško telo državljanov". Poslanci .so iz\oljeni na splošnih, neposrednih, .svobodnih in tajnih volitvah za dobo štirih let. Ustava predvide\ a, da se število poslancev lahko giblje od 120 do 110 po.slancev (62. člen U.stave Republike .Maketlonije 1995,1.39). V pristojnosti .Sobranja .Maketlo-nije .so: sprejemanje in spreminjanje ustave, sprejemanje zakonov, ratifikacija mednarodnih pogodb, odločanje o vojni in miru, sprejemanje odločitev o .sodelovanju, združevanju in ločevanju, ali oblikovanju zveze z drugimi državami, izvolitev .sod-
nikov rednih sothSč in usiavnega soch.šča (68. člen Ustave Republike Makedonije). Na čelu vlade, v kateri je .skoncentrirana po ustavi i/.vr.šna oblast, je prentier (pred-.sediiik), vlaila pa ima tudi |x>.sebni urad, ki se ukvarja z vpra.šanji narotliiih manj.šin. Preilsednik Republike je vodja države in je izvoljen na neposreilnih in tajnih volitvah za olxlobjc 5 let, to dolžnost pa lahko ena o.seba opravlja največ dve mandatni obtiobji. V določenih okoliščinah lahko pred.sediiik razpolaga z odložilnim vetom do sprejenutnja iloločcnih zakonov v parlamentu. To .se še po.sebej nanaša na zakone, ki bi lahko povzročili narodnostno neenakopravnost in dodatno okrepili etnične konflikte.
Preambula ustave Republike .\hikedonijc izhaja "iz zgodovinskega ilejstva, da je .\hikedonija ustanovljena kot nacionalna država maketlonskega narcnla. v kateri je zagotovljena polna enakopravnost in trajno soživljenje makedonskega naroda z Albanci, Turki, Vlahi, Romi in tirugimi narodnostnti, ki živijo v Republiki .Makedoniji". Takoj je mogoče opaziti, da Srbi, čeprav .so nedvomno ena od naj.šte\ iliiejših narodnih manjšin, ni.so izrecno omenjeni v ustavi, kar je sprožilo srbsko reakcijo in makedon.sko obljubo, tla bodo to popravili v prihodnjih spremembah in tloptil-nitvah ustave. V preambuli ustave je .Maketlonija ojjretleljena kt>i meščanska, demokratična in socialna tiržava. Razen običajne doltičbe o eiiako.sti vseh tlržav-Ijanov, ustava v.sebuje tudi |X).sebne določbe, ki .se nanašajti na "pripatlnike narodnosti". kot maketlonska u.stava imenuje nartnlne manjšine. Po ustavi "imajo pripadniki narotino.sti pravico, tla .svobodno izražajo, negujejo in razvijajo svojo i.stovetnost in iiarotine |X).sebno.sii. Rejnihlika zagotavlja zaščitt) etnične, kulturne, jezikovne in verske identitete narotino.sti. Pripatiniki narodnosti imajo pravico, tla ustanovijo kulturne in umetni.ške institucije, znanstvena in tiruga ztlruženja zaratli izražanja, negovanja in razvijanja .svoje istovetnosti. Pripadniki narotinosti imajo pravico do pouka v .svojem jeziku v osnovnem in sretinjem šolstvu, ktJt je to opredeljeno z zakonom. V šolah, kjer izol)raževanje (pouk) pt)tcka v jeziku nart^tlnos-ti, .se poučuje tudi makedon.ski jezik (68. člen Ustave Republike .Maketlt)iiijc).
Ustava Republike .Maketlonije ima tutli določbe o s\obodi veroizpovetli in enaktjsti verskih skupnosti. Pt)lcg .svobode veroizpovedi ustava zagt>tavlja tutli izražanje vere ".svobothu) in javno, posamično ali v skupnosti z tirugimi". Prav tako je tlolf)čeiu). da so ''.Maketlt)iiska pravoslavna cerkev, tiruge verske skupno.sti in religt)znc .skupine ločene oti države in enake pred zakonom", kot tudi, tla v.se lahkt) ustanavljajo veiske šole in socialne tiobrotvorne ustanove v |XJStopku. ki je pretipisan z z^ikononj.
Po tloločbah ustave. Sobranje oblikuje Svet za metlnacit)nlne tHlnt).se. ki ga sestavljajo pretl.setlnik .Sobranja, ki je tutli predsednik Sveta, dva |K).slanca .Sobranja in |X) dva člana, ki .st) .Nhiketltjnci, Albanci, Turki. Vlahi, Romi, ter dva člana iz vrst drugih narotlnih manj.šin. Ker .se Sibi tutli tu ne omenjajo, tako po .številu pretl-stavnikov v tem Svetu ni.so izenačeni z tirugimi, navetleninn narodnimi manjšinami. .Svet obravnava vprašanja mednacionalnih t)tlnt)sav v tlržavi in tiaje mnenja in pretlloge za njihovo reševanje. Sobranje ima tlolžno.st, tla obravnava mnenja in pretlloge sveta in .sprejema txlločitve o njih (78. člen ustave Republike .Makedonije).
Makctloiiski jezik in njegova tMrilična jiisava sia z usiavo proglašena kot uradni na celotnem državnem ozemlju, medtem ko so v enotali lokalne samouprave, v katerih kot veČina ali "v pomembnem številu" živijo pripadniki narodne manjšine, v uradni rabi, razen makedonskega jezika in čirilične pisave, tudi jeziki in pisave naro<lnih manjšin in sicer "pod pogoji in na način, kol je določeno z zakonom". Za za.ščito in uresničevanje pravic narodnih manjšin je pomembna tutli določba ustave, po kateri .so mednarodne pogodtx;, ki so ratificirane v skladu z ustavo, ilel notranje pravne ureditve in jih ni mogoče spreminjali z zakonom. To obvezuje Makedonijo, da mora zagotoviti vi.soko raven zaščite manjšin.skih pravic. Se po.se-bej tistih narodnih manjšin, ki predstavljajo dokajšcn odstotek v celotnem številu prebival.stva. Obveznosti, ki jih je prevzela Makeilonija pri zaščiti pravic narodnih manjšin, .so pod stalnim nadzorom institucij mednarodne skupnosti, ki so poobla.š-čene za spremljanje uresničevanja manjšin.skih pravic v novona-stalih državah.
Pri urejanju položaja pripadnikov narodnih manjšin, je Makedonija v največji možni meri uporabila dobre usluge posrednikov Mednarodne konference o bivši Jugosla\ iji, strokovnjakov s\ eia livrope in visokega zaupnika za narodne manjšine OVSA. Z njihovo strokovno in finančno |Ximočjo je bil razvil celovit sistem za.ščite etničnih pravic pripadnikov narodnih manjšin, ki vsebuje: jiolitično participacijo narodnih manjšin, izobraževanje in medije v lastnem jeziku ler pravno za.ščito (l'acis About Nation:il Minorities in the Republic of Macedonia 1997. 9-.13). To ilokazuje, da se je Makedonija pri reševanju etničnih konfliktov opredelila za politike U|)ravljanja z razlikami (arbitraža - intervencija tretje strani; avtonomija; fedeni-lizacij;!; konsociativnost ali razdelitev moči) nasproti politikan» odpr;ivljanja nizlik (genocid; prisilna množična pre.seljevanja prebivalstva; ločevanja in/ali odcepitev; integracija ali ;isimilacija), ki jih še vedno uporablj;ijo po.samezne države'.
Etnični konflikti kot izvori ogrožanju nacionainc varnosti
Makedonija je .soočena z vsemi tistimi izvori ogrožanja nacion;ilne v;irno.sti, ki so značilni tudi za druge drž;ive v tranziciji. Uradno makedonsko stališče je, ila so viri ogrož;mja nacionalne varno.sti n;islednji: počasno uresničevanje mirovnega sporazuma o liosni in Hercegovini, razširjanje konflikta na Kosovu ter poskusi nekaterih .so.sednjih drž;iv po oblikovanju velikih nacionalnih držav tudi n;i ozemlju .\I:ikcdonije. Notranji vir ogrožanja nacion;ilne varnosti p;i n;ij bi bili preil-v.sem terorizem ter medetnični in meilverski konflikti.-'To bi lahko tmli posredno sklep;ili iz odgovorov na eno od vprašanj, ki .so bila |X)stavljena v okviru razi.sko-vanja javnega mnenja izvedenega 1996. leta na vzorcu 2.800 anketirancev, izpeljala p;i ga je Agencija za raziskovanje j;ivneg;i mnenja NIP Nova M;ikeiionija - Dat;i Press iz Skopja o temi ".Mir v .Makedoniji". Na vpra.^;inje "Kaj predstavlja n;ijvečjo grožnjo miru v Makedoniji?" so ;inkeiiranci odgovorili: sociaIn;i nepnivičnost
' o luiUllL-iih reaiihniiijd vlmCitili koii/liklor f{U-j r Ilic 1'oliliat o/IUiiic Omjlia Kcaiilnliini ■ Sliititfs of /'rtiiracieil liliiic CnJVas feil. hvjohu Mc<t'/iiT\' timl Hrtmthtn t)l.airy) Kmiilalm-. I.oiiiluii. .\\-ir )hrk ms.
■ lk'l(i 1'iijinfi zti iilmiiuilii itti KcfiiMil!« Makcdunija. Miiiislrslro zii nhramlHi /'JilK sir. _'.{•_»'/.
(nemiri) - .-?9,86%, kontlikl med Makedonci in Albanci - 29.29%. hre/. odgovora -12,56%, vojna na Kosovn - 12.13% ter .sosednje države - 5,86% (Olga .Miirilzeva-.Skarik in Sveiomir Skarik 19%, 25). Tako ohravna\ a izvorov ogrožanja nacionalne varnosti Makedonije ixj.sebno pozornost usmerja k obstoječim in možnim etničnim in verskim konfliktom ter nereSenim sporom s .so.sednjimi tlržavami.
Za Makedonijo predstavlja največji etnični in verski problem položaj albanske manj.šine. ki tvori 22,9% v celotnem prebivalstvu, po nekaterih ocenah pa celo 40%. Čeprav je ta narodna manj.šina. ob pomoči mednarodne skupnosti, integrirana v makedonsko družlx) ter uživa vi.soko .stopnjo politične, teritorialne in kulturne avtonomije, pa za .Makedonijo lahko iiretistavlja velik varnostni problem. V primeru ilolgoročnega mirnega sožitja .Mbancev in Makedoncev, ob .sedanji tlemografski rasti, bodo Albanci v nekaj desetletjih postali večinsko prebivalstvo v .Makedoniji, kar bodo .Makedonci težko sprejeli. Ce bi se to vendarle dogodilo, bi nastala .še druga albanska država na tem področju, ki bi se želela združili z Albanijo, ob vseh varnostnih rizikih. Zato je ta problem najbrž najbolj zapleteno in varno.stno najlnilj nevarno makedonsko vprašanje (Sini.ša Tatalovič 1998, 7'i).
Hitro ra.stoče albansko prebivalstvo, pivtežno osredotočeno na ti.steni tlelu ozemlja, ki je v bližini meje z Allianijo, je najprej izrazilo zahtevo po priznanju položaja enega od dveh konstitutivnih nait>dov in v blažji različici zahtevo po te-ritorialno-politični avtonomiji v okviru .Makedonije. Ker Albanci ni.so sotlelovali na referendumu za o.samosvojitev .Makedonije 1991 leta, vlada v .Skopju pa je zavrnila njihove zahteve |X) avtonomiji, .so Albanci začeli zahtevati neodv isnost. Tako .so 10. in 11. januarja 1991. leta organizirali lasmi referendum, na katerem .se je celo 90% Albancev opredelilo za neodvisno.st v odnosu do .Maketlonije. Po ten> .so izbruhnili konflikti z Makedonci', zaradi česar .se je v re.ševanje konflikta vključila mednarodna skupnost. V začetnem olxlobju delovanja makeilonske tiržave, make-don.ska vojska, ki .se je .šele oblikovala, ni mogla \-;irovati meja, pač pa .so to funkcijo opravljale maloštevilne policijske sile, zaradi česar je veliko število ^Mbancev s Ko.st^a in Albanije ilegalno vstopilo v .Makedonijo. V osnovi je konflikt med .Makedonci in Albanci potloben konfliktu na Ko.sovu.' Obstoječa politična, gospo-dar.ska in varnostna situacija vpliva tia frustracijo obeh .strani: na eni strani je nevarnost za obstoj celovitosti makedonske države, na drugi strani pa ni možnosti močnejšega povezovanja s .sosednjo Albanijo. Dodatno napetost <xlnosih med Makedonci in Albanci pa je povzročil tudi velik begunski val s Ko.so\'a po začetku N.\TO po.sega proti ZR Jugoslaviji. Po ocenah makedonske vlade lahko več kot 200.000 kosoN skih beguncev še bolj poruši že tako nezadovoljivo etnično sesta\'o jirebival.stva ter poglobi konflikt.
.1 VztiCcibii uotvmhni fJU.i. IcuiJc iniikvilniisL-ii iMilhijii /iiijvhi sbii/iiiio Alluincvr Ul jih iilni>iiUi z/i iiiisitneiiii rz/uKsUitiJiiiiJti 'tii'li»iiimiie /Kil-nijiite lllrfilii' itii ztiliinliitli ildtli nuitolDiiskvf^i «ri-iii-Ijii. z riilu-liilrijii lil Zflniiiliijit s Allxiiilf<i Icr fiviiliuiliin r iieiuli isnlm AVj.««;»»» Diifiiiijiiii/h'. StilUmiil /<li'iilllivs MtiivmviiLs (inti S/iliiiittillsm o/Scrhs mul Allxiiiuiii.<. lidiktiii l-oriiiii. I.i-I i il I. Mtlivc l'M$. sir.
•i l^ulniliiivjv II iciii hiiiJVklii: /.liilL-n /.uikiirU'. MtKvthmm <iiul llic Sctiiriiv In lliv ItiilL-aiis. CSPS Siinv\\ i\o 5-rti Mtivjiiiie t'rX>, .dr. IX
Večinski narodi, kot je iremitno niaketlonski, bi lahko v naslednjih tleseileljih |x>siali manjšine. lako se lahko zgodi, da .Makedonci in nekateri drugi narodi na Balkanu, z zagotavljanjem človekovih in etničnih pravic za .sedanje manj.šine, gradijo pravice, ki jih bodo morda sami uporabljali v prihodnosti, z ustvarjanjem pogojev za življenje in ohraniiev leh manji5in jja zagotavljajo pogoje z lastno ohratiiiev. Obenem pa manj.?inske etnične .skupnosti ne bodo mogle zagotoviti pogojev za .svoj obstoj, dokler ne razvijejo učinkovite komunikacije in drugih odnosov s pri-pa<lniki večinskega narotla. To pomeni, da je varnost vzajenuia, danes in v prihodnosti, ker .se vloge lahko spremei\ijo oziroma obrnejo. Varnost obstoja za vse ali pa ne obstoja za nikogar, oziroma obe strani morata sjjo.sobni obravnavati lastno varnost kot funkcijo varno.sti druge strani.
Odnosi s .sosednjimi državami
Razglasitev neodvisnosti Makedonije je takoj ix)vzročila spor z Grčijo in to zato, ker v .Makedoniji trdijo, da velik del makedon.skega naroda živi v l-gejski Makedoniji, ki .se nahaja v Grčiji Grki pa .sploh ne priznavajo makedonskega naroda, .^e manj pa, da bi en njegov del živel v Grčiji.'' V sredi.^ču gr.^ko-makedonskega spora najdemo tri vpraSanja: ime Makedonije, državno zastavo in dele makedonske u.stave, ki po grški interpretaciji, lahko predpostavljajo njene teritorialne zahie\'c do Grčije (Ranko Peiko\ ič 1997, 10). Makedonija je v svojo državno zastavo vključila zvezdo Alek.sandra Velikega, ki izhaja iz grškega ozemlja. .Samo zah-\ aljujoč posredovanju ZO.A, ki so skupaj z zavezniki nasta\ ile večje šle\-ilo \ojako\' v okviru po.sebne mirovne operacije VNP REDI-P, se konllikt ni razplamtel. V dvostranskih pogovorih so bila nekatera .sporna vprašanja, kol zastava in u.stavne opredelitve, v glavnem rešena. Pomeniben korak pri iskanju končnih rešite\' je bilo priznanje .Makedonije s .strani F.vrop.ske unije 6. oktobra 1995 ob soglasju Grčije in z ukinitvijo go.spodarske blokade, ki jo je Grčija uvedla proti .Makedoniji. Za enkrat pa ime za Makedonijo .^e niso na.šli, zdi se, da predv.sem zaradi notranjih političnih razlogov na obeh straneh (NIkolaos Zahariadis 199i, 100-101).
Čeprav je Bolgarija med prvimi državami priznala .Makedonijo, pa vse do 1999. leta ni priznala makedonskega naroda in makedon.skega jezika, kar je izvor možnega s|X)ra med tema državama.'' Nas])rotovanje Bolgarije, da prizna makedonski narod, je obrazloženo na dva načina: kot težnja, da se dokaže, kako v
• .\artljiib mnenjn lUiliiilcijeiv tirl>liniiiw L-omisije Miihvilaiiijti nt hllii /irtziuiim ivc ilo h,mu Juliju ztirtitli iKLi/mjlimiiiJti (irCijc. L-i Jc milu ivmiorie s/uvjolti til>.<io/ minirane ili-*iirc miiiicsKi iHVJSiiJv -hu-ic Jiiftoshrtiiistv stKUillslICite tv/mblibe M/iketloiilJe'. ivmliir iiv r imenom. L-i bi iwlii,iiilii Ime •Mnluchniju'. Miikeiliuiijti Jv jiiisiiiln CUiiUai /.S z ztiitmnim ■leliniCnIm imenom' HivSa Jligosloninslui Ke/mbliL-ti MitkeclaiitJii flTKOM ■ Hirmer yiijiiK<il<w Ke/mbllc o/Miiuilimiii).
•!•>) ilriiRi.KMovni injnlje Uolneirijti/irizniiln obstoj mntmlonske miinj.iine nti .tfojem ozemlju (l'JS6. leM.ifJe/iivko 6.VX,/Iivbii <ilcer l'lrln.ikv.Makeilonije mz/iltisHo zti .Mtibetlaiice). hirjHiJehmilu ztimlmlti. Ivi.tneje/Mi liiili nb.tioj lliiior Sitinbo Totliiror. Član Mllbirojti Manrsl-e lummniaHCne imrUJvJe hm IzJiiiH. lin Holf-iirijn limblmljii enonMionnIno ilržiifo. (ilej: Vojisliir .'iliinorCii'. Ilislorv nnil .Suiiii.i of /ilnk Con/liat. Deni.foi- Knsinoiv (eti), riiKn.iliii ln - A /rnanivil livlertili.m. Vie W'il.<on Center /'«», ViMiiiij-tim IX: fJHN. 24)
Bolgariji (Pirinski Makedoniji) ni Makcilonccv in pa kot izraz teritorialnih zahtev do Makedonije, v kateri, kot trdijo, ne živijo Makedonci, pač jia Bolgari. Bolgarija je priznala makedonsko državo, ne pa tudi obstoj poseiinega makedonskega naroda, oziroma je bila .Makedonija za Bolgarijo .samo Se ena bolgarska ilržava. To je bila do nedavnega potencialna nevarno.si ne samo za odnose meti tenia tlržavania, pač pa tudi za celotno varnost na Balkanu.
V odnosih meti Makedonijo in Albanijo pa je sporno vpra.šanje |>oložaj Albancev, ki živijo v zahotinem in .severt)zaht)tlnem delu Maketlonije. To vpra.šanje so še posebej radikalizirale nekatere albanske stranke v .\laketli>niji, ki votlijo usklajeno |X)litikt) s strankami na Ko.sovu in v Albaniji. Navetleni notranji etnični konflikti v ntnogočem t>bremenjujejo tnlnose z Albanijo, ki sicer priznava .Maketlonijo, ventlar |)a jo ima za tlrž;ivo, ki ne pripada izključnt) maketlon.skemu naiotlu. Albanija se zavv.ema za re.ševanje problema Albancev v Makedoniji po diplomatski ptiti, vendar pa je dala vctleti, da v primeru izbruha vojne v .Maketifjniji ne bo stala križem rok, |>ač i>a bti pomagala alban.ski manj.šini.
Čeprav je imela Makedonija z ZR Jugoslavijo tlobre odnt).se, posebno gtispo-tlarske", pa iz te tiržave trenutno prihajajo tutli največje giožnje za nacionalntj varnost .Makedonije. .Vlaketlon.sko javno.si je strah, tla bi etničiu) nasilje meti Srbi in /Mbanci, in Se posebej vojna na Ko.sovu, lahko relativno hitro zajelo tudi .Makedonijo. Zao.strtivanje CKinosov med Maketlonijo in ZR.Iugoslavijt), možno tutli zaradi jugoslovanskih stali.šč, po katerih z geopolitičnega in vt^jnt).strateškega stali.Sča ZR jugo.slaviji ne more biti v.seeno, ali je .Makedonija samostojna tiržava in tlober .so.seti ali pa ima na sv ojem ozemlju tudi vojne baze velikih sil, ki bi lahko ogrožale jugo.slovan.sko varnost (Slavoljiib Sušič 1995,287). .Nekateri avtorji pa menijt), tla bi v primeru ktjnflikta Makedoncev in Albancev v .Maketloniji, .Srbi postali maketlon-•ski zavezniki in ne grožnja njeni varimsti (Zlatko Isakovič, ibitl., 382).
Sodelovanje mednarodne skupnosti pri re.šcvanju etničnih kt)nfliktov
Obstoj Maketlonije po \z|X)stavitvi samostojnosti je bil močno txlvi.sen txl pomoči mednarodne .skui^nosti in njenih mirovnih sil. Za tak.Sno politiko je imelo tiržavncj votistvo zatlostno potlportj javntjsti. Po rezultatih raziskovanja javnega mnenja v Maketloniji iz leta 1992, je na vpra.Sanje, "ali odobrava angažiranje mirtjvnih sil v Makedoniji" -18.6% anketiranih otlgtjvtjrilt) pritrtlilno, il,2% jih je bilo proti, metitem ko 9,59% ni izrazilo svojega stali.šča. Na vprašanje, "ali lx) pri-■sotnost UNPROr-OR zmanjšala nevarnost vojne v Maketloniji" je 50,71% anketirancev tlalo negativen odgovor, 38,2% pozitiven, brez mnenja pa je bilo ll,2i% vpra.šanih. Na koncu, na vpra.šanje, "kdo naj bi otlločil o i^rihotlu U.NPROl- v •Maketlonijo" so vprašani otigovorili takole, tlržavljani na referentlumu 13,17%, pretisetinik Kiro Gligorov 21,49%, Sobranje 18,18%, vlada 7,93%, brez otigovora je
" Mfilrctliiiiljti je !• /MJiiHdshirip leliiu izinzUn hliinii v fn'tliiii.ni 5(1. JS.UMH) f. btirjv I7.:i% »li-iii-nti uimiwiiii iiinza. iiu-iliciii ko Je Iz /M JiiRuflurije iinizilti Nnan v rretliitisll 5)..M7tXXl S. kur fe .tkiijiiio l.i% iiiiizii. 1'ri llieiHikiiZiilvIiili je hita /.KJiiifoslai-Ijti n/tinil iiiokvtliiiiski ir/^uvkl /Mirliiei: liiirim.iiiiii l-ile. .\t<ice<tuiiUi S/vcuil /.«(«•. 'liirki.ili tiilcnuilIniKil Oio/Hurilliiii .■\ficiity. S'i. /0% Aiijiwl t'MH. fir. 5.
bilo i,46%, obiainbiii minister 3,1»% in minister za zunanje zadeve 1,32% vprašanih (Olga Murdzeva Skarik in Svetomir Skarik. ibid., 25).
Začetna mirovna misija UNPKOFOR, ki jo jc kasneje z^mtenjala misija UNIMU--DI-1', katere mandat je utemeljen na ideji o preventivni tli|>lomaciji, ki je v primeru Makeilonije konkretizirana v na.slednjih nalogah: I) prisotnost na mejah .\lakedt>-nije z Albanijo in ZR Jugoslavijo, kot tudi natizorovanje in poročanje o ilogajanjih, ki bi lahko porušila zaupanje in stabilnost tlržave gostitelja in zagrozila njeni teritorialni celovitosti; 2) krepitev vzajemnega zaupanja in dialoga meti političnimi, družbenimi in etničnimi silami in .skupinami .Maketloniji; 3) pomoč pri izgrajevanju in izboljšanju ilružbenega in socialnega razvoja in napreilka; S) promovi-ranje večkiilturnega in večetničnega sodelovanja. l'o rezultatih navedenega razi.skovanja iz leta 1992 .so bili na vprašanje, "kaj predstavlja I '.\PRI-DHP v .Makedoniji" |x>dani nasleilnji odgovori: novo tehniko ZN za ohranitev miru (73,2«%), sile za za.ščito .Makedonije pred .so.sedi (11,57%), brez mnenja (9,29%) ter vojne sile za za.ščito jsretl vojno s .severa (5,8%). .\a vpra.šanje, "čigave interese ščiti UNPRF,-DKP, je .37,5% vpra.šanih otlgovorilo, tla .ščiti intere.se Republike Makedonije, 21,7%, tla .ščiti interese ZDA, 16,29% ZN. 13,71% Kvrop.ske unije, 10,71% pa ni imelo .svojega stališča. Na vprašanje, "ali t)bsiaja potreba po LiNPRFDIiP v Maketloniji, pa je 51.29% vpra.šanih tnlgtnorik) pozitiv no. 35,71% negativno, 13% pa ni imelo .svojega .stali.šča. Na vprašanje, "ali bi lahko ohranili mir v Maketloniji tutli brez UNPRi:-DUP je pozitiven t)dgovor dalo 50,29%, negativen 26%, brez stali.šča pa je bilo 23,71% vprašanih. Na vprašanje, "ali je U.NPREDI-P spo.soben prej^rečiti potencialno vojno v Republiki .Makedoniji, je negativno odgovorilo 10% vpra.šanih, pozitivno .se je izjasnilo 36,86%, metltem ko 23,11% vprašanih ni imelo .svojega stali.šča (Skarik in Skarik. ibitl., l6 in 26-27).
.Maketlonija je 15. novembra 1995 postala 27. članica programa .NATO Partnerstvo za mir, razvija pa tudi intenzivno vojno .sotlelovanje z ZDA in tirugimi članicami NATO, jjosebno j^o zaključku mirovne misije UNPRFDEP in začetka zračnih napatltiv na ZR jugoslavijt), PrihotI vse večjega števila ameriških in tirugih vojakov NATO, maketlonska vlaila obravnava kot zahotint) pomoč pri stabiliziranju položaja v .Makedoniji in j^reprečevanju možnih etničnih konlliktov po prihodu velikega števila ktisovskih lxrguncev. Vlatli .Maketlonije in ZDA posvečata velikt) pozornost razvijanju med.sebojnih otino.sov. S takšno orientacijo želi maketlonska vlada zagotoviti pogoje za rešitev nekaterih pomembnih notranjih in zunanjepolitičnih ciljev, v prvi vrsti tistih, ki so povezani z odnosi s .stj.sednjimi državami. Vzpostav Ijanje političnega in vojaškega .sodelovanja z ZDA bi moralo omogočili pacilikacijo albanske manjšine v .Makedoniji in to z ne|X)srednim vplivom na |>oli-tiko votistva te manj.šine, totla tutli z deltn anjem preko alban.skega državnega vtKl-stva, s katerim .so ZDA že vz|X)stavilc .sorazmerno intenzivne in razvite tnlno.se. Hkrati pa po tej poti poskuša tltxseči večjo prožnost stali.šč gr.ške vlade o spornih vprašanjih. Tretjič, makedonsko votistvo najbrž tutli meni, tla pri.sotnost .■\merikanccv krepi njen politični položaj v razmerju tlo .sosetlnje Bolgarije, oziroma na določen način preventivno tieluje na možne bolgarske težnje, ki bi lahko pripeljale tlo ogrožanja neotivisno.sti in teritorialne celovitosti Makedonije. Četrti pomembni cilj pa je neposrctino povezan z navetlenim pretlvidevanjem politike
ZU Jugoslavije clo Makedonije po začetku zračnih napadov. Prisotnost tujih sil na ozemlju .Nhikctlonije je v lunkciji njene nacionalne varnosti. To pri makedonskem vodstvu krepi |>repričanje. ila bi ZDA v pritiieru eskalacije konflikta z Albanijo, Grčijo, Bolgarijo ali ZK Jugoslavijo najbrž imelo poilobno .stališče, kot ga imajf) ZDA tlo grško-turškega konflikta". To pa hkrati tudi zmanjšuje |X)meml)nosi njene subjektivitete v mednaroilnih odnosih, predvsem zaradi možnosti, da bi bila .Vlakeilonija sprenjenjena v neke vrste "vojno bazo" ZDA, da bi .se vzpo.stavila tuja prevlada in bi tako prišlo do militarizacije političnega življenja v tiržavi (Skarik in Skarik. ibid., 9).
Ker je iileja o ncn tr;	Makedonije pozabljena, ob.staja mnenje, tla
je makeilon.sko vcnlstvo zamutlilo zgotlovin.sko priložnost, ila postane mt>tlel za re.ševanje konlliktov po mirni ix)ii, kot tudi za (nlpravo nekaterih vrst orožja s potiročja Balkana. Po tiekaierih ocenah lahko Makedonija postane s tem, ko je dopustila pripiave za kojiensko operacijo NATO pioti ZR Jugo.slaviji "jabolko .spora in destabilizirajoči element na Balkanu in šir.še".' Na to posretino kažejo uradna makedonska .stali.šča, ki poudarjajo, ila je .samo N.VIO garant stabilno.sti in varnosti v Kvropi in tla ne obstaja nobena tiruga tako organizirana in učinkovita organizacija, ki bi lahko učinkovito in hitro zagotovila stabilnost in preprečila kon-llikte (Bela knjiga za obranata. ibitl.. 29). Zato .Maketlonija gletla na NATO kt)t na ključni steber evrop.ske variK).stne arhitekture in želi čim prej |X)stati njegova pt)lntjpravna članica, pri čemer izkorišča |X)ložaj, ki ga ima trenutno v načrtih NATO za razre.ševanje krize v ZR Jugtislaviji.
Sklep
V na.sprotju s pretlvidevatiji, je .Makedonija jk) vzpostavitvi samostojnti.sii uspela ohraniti netKlvisnost, navkljub številnim notranjim problemom in zunanjim nevarno.stim. To je tlo.segla z uravntiteženo zunanjo |X)litiko. totla tutli zaradi prisrčne pomoči ZDA, ki so v njej prepoznale o|X)ro za .stabilizacijo jjoložaja na Balkanu. Na varnt>st .Maketlonije je vplivalo tutli uspešnt) reševanje |X3ložaja narodnih manjšin, .še |K>selK'j najštevilnejše albanske narodne manjšine. \'entlar tutli po osmih letih oti vzpostavitve s;«mostojno.sti. Maketlonija ni odpravila temeljnih vzrokov ne\ arnosti za svojo nacionalno varnost. Nekateri, kot ptjložaj na Ktisovu, so celo .šc nevarnejši. V primeru oboroženih konfliktov, ki bi lahko izbruhnili v .Maketitjniji, so gletle na gospodarsko razvitost ter politično in vojaško moč majhne možntjsti za us|X"šno obrambo brez zunanje pf)mt)či, takt) v boju z notranjimi pa-ravojaškimi silami ktn eventualno z vojskami .sosetinjih držav. V primeru tjlx>ro-ženega spopada iji .se Maketlt>nija lahkti zna.šla v poltjžaju, v katerem bi morala
•	/IviVK/zCii/ iibiv/ii Iv .<;//*'»>//f .«> r niTiiiiililmiiju sbiiliiiili nuiiivrnir iiIlHiiiskili in iiitiLvtloiisVlIi viiiil iiil uzvmljil fMi ilriiir. L-ol liicli r olM'1 iit-hllcilli ilriif>ill /Kislnlitttir
*	/<t< mnenju tiri(inw Cix'iltiirsbv Je nuinj /Mimenihno. tili .te Im zei ilritiiit nlmnMjiild ime /lifSti JiiliosUiitinsbti He/iiihlibii Makeilimijii ali njeno nnurno ime. /mC/HiJe mnnn» iMtIJ/Mimemhno ime. tla se ItiliLii Se ivilnii oznaCnJe zti '.hhI.muiilnltni' iili 'Jtilxtlkti niztlitni (Hlljtnui Vtinlnnsba-Ctilktii sba fJVCi. slr.2).
06371647
"izliirali ineti clvciiia zleina manjše zlo", oziroma se pridružili Bolgarom in Albancem. ki hi jo v primeril zmage lahko razdelili ali pa vstopiti v zvezo z Grki in .Srbi, ki bi v |)rimeru zmage prav tako lahko oporekali neotivisnosti te države. V kolikor bi .stran, ki bi .se ji pridnižila .Makedonija, izgubila, l>i bilo mogoče izginotje .Makedonije z mednarodne .scene predpostavili s .še večjo stopnjo verjetnosti. Zaradi tega je reševanje kosovske krize in stabiliziranje položaja na Balkanu za Makedonijo strate.škega pomena.
Lahko bi sklenili, tla bi .Maketlonija, kot tudi tiruge večetnične tiržave na Balkanu, lahko tltilgoročno ohranile varno.st in obstoj, če bi .se v .sklatlu z mtnlelom obrambe, ki ga uporabljajo Švica, ."ivctlska ali Finska, ščitila z (relativno) majhnimi oboroženimi silami in predv.sem s strpnimi odnosi v okviru njene večetnične sestave. Llsmeritev k relativni šibki obrambi bi bila tudi cenejša, kar bi |xispcšilo razvtij maketlonskega gospotlarstva, ki zagotavlja sretlstva ne samo za \ ojaške, pač ()a tudi za mnoge tiruge tiržavne in družbene stroške. V nasprotnem primeru pa bi z obt)roževanjem in s|5rejemanjem \elikega števila tujih vojakov na s\oje ozemlje, lahko .Makedonija oti "oaze miru" po.stala "soti smodnika" z nepregletlnimi pt).sletlicami za varno.st Balkana.
i.rrr.RATLiRA
IJcIa knjiga z;i obranata na Republika .Maketloiiija. 199«. Mini-starstvo za otilirana, Skopje.
l-uroasiaii File, .\Iacetli)nia Special I.ssue. 199«. Turkish International Cooperation Agency, .št. 105. avgust.
Facts .Ahaut National .Minorities in the Kcpuhlic of .Macedonia. 1977. Ministry of Foreign Affairs. Skopje.
Isakovič. Zlatko. 1996. Macedonia ami the .Security in the lialkan.s. CSS Survey, .št. 5-6. inaj-junij.
Isakovič. Zlatko. 1997 Metlunarotini polo^jj .Makedonije, v: .Sava-meni procesi 1 odnosi na Balkanu, In.stitut za inedunarotinu politiku i privrtxiu I Centar za medunarodne .študije Fakulteta (lolitit kili nauka. Beograd
.McGarry.John «S; O'l.eary, Brendan (ur ). 1995- The Politics of l-tnic Conflict Kegulaiion - Case Studies of I'rotractetl FItnic Conflicts. Routledge. London and New Vork
Mual/eva-Skarik, Olga i Skarik. Svctomir F/X». I'eace and UNI'RF:I)I:I' in .Macedonia, i/.l.i-ganje na XVI Konferencija II'KA Creating Nonviolent Future.s. Brisbane. Australia, «-12 lipnja.
Ferry, NL Duncan. 1995. The Republic of .Macedonia: Foreign Relations. ls.suesaiKl Dilemmas, Analysis of Current FAents, A.s.sociation for the Study t)f Nationalities {ICastern Flurope anti ex-L!SSR), Let. 6. .št. 10,1 listory Department. City College of New York, ni:ij.
FetkcA'ic. Branko. 1997. .Medunarodni CHjloAaj I spoljna politika balkanskih /ein:ilja. v: B.ilkan ■97, l-vropski |'X)kret u Srbiji, Beograd 1997.
Stanovčič, Vojislav. 19««. History anil Status of ICtnic Conflicts, u Deni.sov Kusinow (ur) Yugoslavia - A Fractured Feder.ilisni. The Wilson Center Fa-ss, Washington I )C.
.Strategy of the Defence of the Republic of .Macedonia. 199«. President of the Republic of ■Macetlonia. Skopje.
Isušič. Slavoljub. 1995. Balk;inski geopoliiiCki koSin:ir. NIU "Vojska", Beogratl.
Tatalovič. Siniša. 199«. Ivtnički aspekti sigurno.sti Jugoi.stoka Furopc. Politička niisao. let. 35. št.2. str 65-78.
Taialox ic. Siniša. 1999.1.ska-itxa vcčin.sko-nianjin.skih «ilno.sa ti .Makttloniji. I'ro.svjcta, li-i. 6, .št. 34, .str. 16.
Iliu .Military IJalatKc 1998/99. Matcti(>nia..str.H9
Vanki>vska-C\vikt)\-.ska, IJiijana. 1996. The Trial ol Democracy in 'Maceilonia': llie lUhnic Problems and the Military, rad pre/cntir.in na medunarodnt>j konferenciji n'.S.V, Research 0)mmittee "Armed Forces and S<Kiety," National Security nad Globali/ation, .Seiil, Južna Koreja. 23-26. srpnja.
Vukadinovič. Radovan. 1997. I'o.MkonuinistiCki i/.azovi europskoj sIgurno.Mi, Grafotisak. Grude.
\'ukatiinoviO. Radov-.m. 1998. AnieriCka politika na IJalkanu, h)litička misao, let. 35, St. 4, .str. 3-20.
U.stav Republike Makedonije, prema: Novi ustavi na tlu biv.še Jugoslavije. 1995. .Medunarod-
na politika. Pravni fakultet, Išikultet političkih nauka. IJeograil. Z;ihariailis Nikolaos. 1991. Is the Former Yugoslav Republic (»f Macetloni:i Security Threat to Greece, Mediterranean Quarterly, let. 5, St. 1.