V središču Videm • Zaprtje poslovalnice Nove KBM O Stran 5 Družba Podravje • V fašenk s pokom, skokom in tekom O Stran 24 Ptuj, torek, 7. februarja 2017 letnik LXX • št. 11 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR MU «H i Ril Podravje • Kaj kažejo preventivne radarske table po občinah www.tednik.si ■Stajerskitednik I Stajerskitednik Kmetijstvo Slovenija • Ministrstvo določilo pomembna območja za pridelavo hrane O Stran 8 Podjetništvo Ptuj • Na Ormoški prenovljena poslovalnica AMZS O Stran 7 Podravje Ptuj • Podjetje Žerak doniralo meso za celo leto O Stran 8 Šport Rokomet • Ptujski rokometaši so ekipi Loke odščipnili točko O Stran 11 Skozi naselja tudi štirikrat prehitro Preventivne radarske table oz. prikazovalniki hitrosti opozarjajo voznike, ali upoštevajo predpisane omejitve hitrosti. Kljub temu so najvišje hitrosti, ki so jih naprave zabeležile v Spodnjem Podravju, zaskrbljujoče. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.S RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.rad¡o-ptu¡.s¡ Spodnje Podravje • Kako je uspel »urgentni« sestanek pri zdravstveni ministrici O Stran 3 Vrtec Ptuj • Zakaj si »zaslužijo« ravnateljski stolček O Stran 5 Podjetništvo • Ključ do uspeha: tudi zadovoljni zaposleni O Strani 6 in 7 lahko ostane materiala. I 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 7. februarja 2017 Slovenija, Podravje • Preventivne radarske table Skozi naselje tudi s štirikratno Preventivne radarske table oz. prikazovalniki hitrosti opozarjajo voznike, naj upoštevajo predpisane omejitve hitrosti. Gre za v Spodnjem Podravju, zaskrbljujoče. Prikazovalniki izmerijo in prikažejo realne hitrosti mimo vozečih vozil ter z rdečo barvo in/ ali utripanjem voznike opozorijo na preveliko hitrost, za upoštevanje omejitev pa jih nagradijo s kljukico, nasmeškom ali besedo »hvala«. V Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) so povedali, da opozorilni radarji »sodijo med ukrepe, ki jih uporabljajo upravljavci cest (predvsem lokalne skupnosti) in policija, da bi zagotovili večjo osveščenost o dejanski hitrosti vožnje in so pogosto preventivni ukrep pred represivnimi ukrepi policije«. Čeprav ne prinašajo sankcij, naj bi prikazovalniki hitrosti bistveno prispevali k dvigu prometne kulture; izmerjena hitrost z objavo postane učinkovito psihološko sredstvo, zaradi katerega vozniki hitrost praviloma zmanjšajo. Informacija, kako hitro je bilo vozilo, je vidna tudi ljudem v okolici ... »S tem merilniki opozarjajo na vozniško etiko, da je morebitna kršitev omejitve hitrosti v naseljih, v okolici šol, vrtcev in igrišč nesprejemljiva,« menijo v AVP. Žal naprave svoj učinek sčasoma navadno izgubijo, zato v AVP priporočajo, da se jih po enem do treh mesecih prestavi. Opozorili so tudi: »Za večjo učinkovitost je treba v dogovoru s policijo zagotoviti občasne kontrole prometa in hitrosti, saj s sistemom kaznovanja in izrekanja kazni povečamo učinek in verodostojnost preventivne radarske table.« V večini spodnjepodravskih občin ne upoštevajo nobenega teh priporočil. V AVP so povedali: »Prikazovalniki pred policijskimi kontrolami hitrosti, pri katerih se izvajajo represivni ukrepi, omogočajo večjo javnost policijskega dela in kršiteljem jemljejo morebitne izgovore ter povečujejo podporo javnosti za policijske kontrole (kaznujejo voznike, ki s prehitro vožnjo nadaljujejo kljub opozorilu).« Merilnike je mogoče dobiti že za kakšnega tisočaka, na AVP pa so dejali: »Po naših informacijah je cena preventivne radarske table, ki je sodobna, dovolj velika in nudi različne funkcije tudi na daljavo, od 2.000 do 3.000 evrov.« V občinah Spodnjega Podrav-ja so prikazovalniki izmerili hitrosti, ki so omejitve presegle za nekajkrat. V AVP so rezultate komentirali: »Izmerjene meritve nedvomno predstavljajo alarm v občinah, zato morajo zagotoviti ustrezen nadzor in kaznovanje takšnih posameznikov ter uveljavitev ukrepov za umirjanje prometa, ki fizično preprečujejo takšne ekstremne prekoračitve in zagotavljajo večjo varnost, ne glede na gostoto prometa oz. dnevni ali nočni čas.« Le nekaj občin prikazovalnikov hitrosti nima V občini Cerkvenjak imajo prikazovalnik hitrosti nameščen v centru naselja Cerkvenjak. »Postavljen je tam, kjer je smiselno. Če se najde še kakšno tako mesto, bomo vsekakor postavili doda- Sequence Number of speedvalues 800 7DD & 600 2 500 ^ 400 ro 300 ï 200 100 0 Evaluation time 25. september 2016,17:00 - 15. december 2016,14:00 Speed limit 50 km/h Values Vehicles Vd[km/h] Vmax[km/h] V85 [km/h] Speed violations 21,59 % 425021 73579 42 118 54 ADT 910 AYT 332150 Evaluation direction Arriving Author: Comment: Location: Arriving vehicles from: Departing vehicles to: Vir: Občina Podlehnik Nekateri merilniki hitrosti ponujajo tudi možnost shranjevanja podatkov v lastnem pomnilniku. Rezultate meritev je tako mogoče statistično obdelati in razvrščati po izbranih merilih (minimalna, maksimalna in povprečna hitrost vozil, izbrani del dneva itd.). Naprave pridejo prav tudi pri spremljanju gostote prometa oz. štetju vozil. Cirkulane • Obnova mostu pri Borlu Ograja je namenjena pešcem, zato lahko ostane prežrta Sredi prejšnjega meseca so zamenjali tisti del ograje borlskega mostu, ki je bil lani novembra poškodovan in prebit v prometni nesreči. Kombinacija stare in nove bolj pereče je vprašanje varnosti. Prek borlskega mostu vodi regionalna cesta Spuhlja-Zavrč, zato je za njegovo vzdrževanje zadolžena Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). Tam so priznali, da je premostitveni objekt zaradi razpoka-nega vozišča, luščenja pločnikov za pešce, poškodb hidroizolacije in korodirane ograje potreben celostne obnove. Most, ki so ga zgradili leta 1978 in so ga do danes le »vzdrževali«, ne pa tudi obnovili, bodo predvidoma sanirali leta 2019. Obnovo so na DRSI sicer napovedali že za leti 2011 in 2013, vendar je iz različnih razlogov niso realizirali. So pa prejšnji mesec interventno zamenjali del ograje, v katerega je trčilo vozilo in ga poškodovalo. »Zamenjalo se je 48 tekočih metrov cevne mostne ograje za pešce,« so povedali na DRSI. Učinek je nenavaden: bleščeče nova ograja je v močnem kontrastu s staro in zarjavelo, za nameček pa je še za kakih 15 centimetrov višja od nje. Na DRSI so pojasnili: »V skladu s tehničnimi specifikacijami za ceste je predpisana višina ograj za pešce na premostitvenih objektih 120 centimetrov, zato je taka tudi nameščena. Obstoječa ograja pa je nižja zaradi predpisov, ki so veljali takrat, ko je bila postavljena.« Barvanje ograje ni smiselno Zanimalo nas je, zakaj ograje, če so se dela že lotili, niso zamenjali v celoti. »Za omenjeni premostitveni objekt je predvidena obsežnejša rekonstrukcija, zato bi Foto: EM Ograja borlskega mostu je po zagotovilih Direkcije RS za infrastrukturo v dovolj dobrem stanju, da je (še) ni treba zamenjati v celoti. Ena od vstopnih točk v Haloze ne navdušuje ne z urejenostjo cestne infrastrukture (v ospredju) ne s klavrnim stanjem praznega gradu (v ozadju). Borlski most ima na obeh straneh hodite previdno, saj je na enem mestu »varnostna ograja«. bilo v vmesnem času nesmiselno zamenjati ograjo v celoti,« so razložili na DRSI. Domnevati je torej, da bodo ob celostni obnovi zamenjali tudi teh nekaj deset metrov nove ograje (za katero so za dobavljen material in zamenjavo odšteli okoli 5.600 evrov z DDV). Tudi barvanje ali zaščita preostale mostne ograje po pojasnilih DRSI zaradi predvidene rekonstrukcije nista predvidena. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: EM 31012302020202010101000101000201009001 torek • 7. februarja 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 najvišjo dovoljeno hitrostjo blag ukrep, ki naj bi bil pri umirjanju prometa izjemno učinkovit. Kljub temu so najvišje hitrosti, ki so jih naprave zabeležile od rje ograje ni ravno estetska, še Neprilagojena hitrost je kljub številnim akcijam in ukrepom še vedno eden glavnih vzrokov za nastanek prometnih nesreč. Rekord v prekoračitvi hitrosti pripada Podlehniku: nekdo je skozi središče naselja (resda v nočnem času) zapeljal s 121 kilometri na uro. Pri absolutni hitrosti vodijo v Kidričevem, kjer so izmerili hitrost 163 kilometrov na uro. tnega,« so dejali na občini. Ukrep se jim zdi dober, čeprav ne deluje na vse voznike. Policisti na tem območju zato občasno izvajajo tudi kontrole. Podatkov o najvišjih izmerjenih hitrostih na občini nimajo, ocenjujejo pa, da razlike med dovoljeno in najvišjo izmerjeno hitrostjo znašajo tudi 80 ali več odstotkov. V občini Cirkulane prikazovalnika hitrosti (še) nimajo. V občini Dornava prikazovalnikov hitrosti ni, se je pa župan Rajko Janžekovič pošalil, da ima prikazovalnik hitrosti kot serijsko opremo vgrajen prav vsak avtomobil ... Na hitrost vožnje bi po njegovem mnenju moral biti pozoren vsak voznik sam: »Prikazovalniki hitrosti so nepotreben izdatek, ki ni zanemarljiv.« Najučinkovitejše sredstvo za zmanjšanje hitrosti, je povedal, so radarji: »Odkar jih uporabljamo, so se hitrosti iz meritve v meritev zmanjševale oz. je bilo kršiteljev vedno manj.« Občina Gorišnica prikazovalnikov hitrosti nima. Občina Hajdina je predlani postavila dva prikazovalnika hitrosti, občasne kontrole v njuni bližini izvaja tudi policija. Prikazovalnik v okolici osnovne šole je stacionaren, drugega prestavljajo, občasne kontrole na teh odsekih izvaja tudi policija. Na hajdinski občini naprave sicer ocenjujejo kot učinkovite, vendar jih podatki o najvišjih izmerjenih hitrostih skrbijo: »Kjer stoji merilnik, se hitrosti zmanjšajo, ko pa ga odstranimo, se spet povečajo ... « V Kidričevem so prikazovalnik hitrosti namestili pred dvema letoma, bodo pa v kratkem naročili še enega. »Prikazovalnik prestavljamo po odsekih, kjer občani zaznajo povečano hitrost. vozišča pločnik za pešce (po njem velika luknja), zato ograja mostu ni Kovinske cevi, iz katerih je zvarjena ograja borlskega mostu, v resnici niso le korodirane oz. načete, kot zatrjujejo na DRSI. Rja je kovino namreč na več mestih dobesedno prežrla. Če je v nedavni prometni nesreči, v kateri pločnik za pešce vozila žal ni zaustavil, del ograje ob trčenju popustil, bi se to morda lahko pripetilo tudi na katerem drugem delu ograje? Če ograja vozila ne bi zadržala in bi to zgrmelo v Dravo, kakšne bi bile posledice? Na DRSI so poudarili: »Kot smo že omenili, gre za ograjo za pešce in ne za varnostno ograjo.« Nikar se ne naslanjajte nanjo. Eva Milošič Merimo samo tam, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro. Od občanov smo prejeli same pozitivne odzive, ker večina voznikov hitrost zmanjša,« je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. Kljub temu je med septembrom 2015 in februarjem 2016 na odsekih z omejitvijo 50 povprečna izmerjena hitrost znašala kar 67 kilometrov na uro. V občini Lenart so leta 2008 kupili tri prikazovalnike hitrosti. Dveh v bližini osnovne šole in mestnega parka ne prestavljajo, da zagotovijo ugodne prometno-varnostne razmere. Tretjega so lani postavili na vpadno lokalno cesto v Voličino, ob vseh treh hitrost občasno preverjajo tudi policisti. Arhiviranih izmerjenih vrednosti prikazovalnikov nimajo, bodo pa še letos sistem pridobivanja teh podatkov vzpostavili. V občini Majšperk prikazovalnika nimajo. Direktor občinske uprave Matic Šinkovec je pojasnil: »Smo v kontaktu s policijo; če bi bilo potrebno, bi se dogovorili za kontrole.« V Makolah imajo dva prikazovalnika, eden od njiju je ves čas pri osnovni šoli. V Markovcih so leta 2013 prikazovalnik postavili ob poti v markovsko osnovno šolo. »Do sedaj ga nismo prestavljali, saj menimo, da je na tej lokaciji (šolska pot, večje število pešcev in priključkov iz dvorišč na lokalno cesto itd.) najbolj potreben. Prav tako nismo prejeli pobud, da bi bil prikazovalnik bolj nujen na drugi lokaciji,« so pojasnili na občini. S policijo in redarstvom se o pobudah ali pritožbah občanov v zvezi s prehitro vožnjo na posameznih odsekih cest dogovarjajo sproti, podatkov o izmerjenih hitrostih nimajo. V občini Ormož so prikazovalnik hitrosti leta 2011 namestili na regionalni cesti skozi center mesta. »Prikazovalnik smo brezplačno dobili na razpisu podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires. Še danes je na prvotnem mestu, saj je na tej lokaciji najprimernejši: v neposredni bližini sta ploščad trapezne oblike in prehod za pešce, ki ga prečka večje število otrok pri dostopu do osnovne in glasbene šole, avtobusne postaje, gradu, gimnazije, grajskega parka,« so povedali na ormoški občini. Podatkov o izmerjenih hitrostih nimajo, za kontrole se s policijo ne dogovarjajo. Dejali so: »Večina voznikov hitrost zmanjša. Že sama tabla pa voznike, ki niso iz lokalnega okolja, opozarja, da je na tem območju zaradi prisotnosti otrok in kolesarjev treba voziti posebej previdno. Seveda obstaja manjši del voznikov, ki ne upoštevajo prometne signalizacije, zoper njih pa tudi represivni ukrepi navadno ne prinesejo ustreznih rezultatov.« V občini Podlehnik so predlani kupili dva prikazovalnika hitrosti, oba sta postavljena v središču Podlehnika in ju ne prestavljajo. »Na morebitnih drugih lokacijah (Zakl, Kozminci) poteka gradnja regionalne ceste in je celotna trasa v gradnji,« so pojasnili na podlehniški občini. Za kontrole prometa se dogovarjajo tudi s policijo in redarsko službo. V občini Poljčane so leta 2010 lasten prikazovalnik hitrosti namestili na Dravinjski cesti v Poljčanah, pri osnovni šoli, kjer nadzor prometa pogosto izvajajo tudi policisti. Lani so bili uspešni na razpisu AVP in v enoletno uporabo dobili prikazovalnik, ki je nameščen na Laporski cesti v Poljčanah. »Iz analiz izhaja, da se s postavitvijo prikazovalnika znižata povprečna hitrost vozil in število prekoračitev hitrosti,« so zatrdili na občini. V mestni občini Ptuj je pet prikazovalnikov hitrosti, ki so jih postavili na Mariborski, Osojni-kovi in Zagrebški cesti, v Vodovi ulici in Orešju, v Čarmanovi ulici pa so namestili še poseben opozorilni sistem, ki preprečuje trke vozil. »Radarskih tabel ne prestavljamo, ker so postavljene na podlagi pobud občanov, policije oz. medobčinskega redarstva ali občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in so na lokacijah, kjer pogosto prihaja do prekoračitev hitrosti,« so pojasnili na ptujski občini, kjer v sodelovanju s policisti skrbijo tudi za preventivne akcije. Podatkov o najvišjih izmerjenih hitrostih v lanskem letu še niso analizirali, vendar ocenjujejo, da so table učinkovite. Občina Slovenska Bistrica ima tri prikazovalnike hitrosti. Prvega so leta 2012 postavili v Partizanski ulici v Slovenski Bistrici, drugi je pri šoli na Zgornji Ložnici, zadnjega so kupili konec lanskega leta in ga ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč namestili v bližini šole v Laporju. Naprave so torej postavili v bližino šol in vrtcev, kjer nadzor pogosto izvajajo tudi policisti. »Iz podatkov je razvidno, da se je z uporabo prikazovalnikov število prekoračitev hitrosti zmanjšalo. Opažamo, da do prekoračitev prihaja predvsem v nočnem času, ko je frekvenca prometa manjša,« so povedali na občini. V občini Središče ob Dravi je prikazovalnik hitrosti v bližini središke osnovne šole. Postavili so ga pred tremi leti, lani pa odkupili. »Prikazovalnika ne prestavljamo, ker je fiksen, montiran na Evidence nimamo Preventive radarske table so se v Sloveniji začele uporabljati okoli leta 2000, v zadnjih nekaj letih pa so, predvsem na občinskih cestah, vse pogostejše. V Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) že od svoje ustanovitve dalje, torej šest let, uporabo prikazovalnikov hitrosti spodbujajo z različnimi aktivnostmi in razpisi. Ob začetku vsakega šolskega leta 15 preventivnih radarskih tabel ponudijo v brezplačen najem za eno leto. V Spodnjem Podravju smo našteli okoli 30 prikazovalnikov hitrosti, koliko jih je po vsej državi, ni znano. »Enotna evidenca ne obstaja, saj se število nenehno povečuje, za postavitev tabel pa so zadolženi upravljavci cest. Poleg državnih cest, ki jih vzdržuje Direkcija RS za infrastrukturo, imamo še 212 občin; vsaka od njih je pristojna za svoje ceste,« so pojasnili v AVP. drog za javno razsvetljavo,« je pojasnil središki župan Jurij Borko. S policijo se za občasne kontrole hitrosti ne dogovarjajo, saj je radar postavljen večkrat tedensko, še posebej v naseljih Obrež in Središče. »Ocenjujemo, da imajo prikazovalniki hitrosti pozitiven učinek, saj vozniki v veliki večini zmanjšajo hitrost, so pa seveda izjeme,« je sklenil župan. V občini Sveta Ana v Slovenskih goricah prikazovalnikov hitrosti ni. V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so predlani na podlagi javnega razpisa AVP prikazovalnik hitrosti dobili v enoleten brezplačen najem, kasneje pa so ga odkupili. Nameščen je ob podružnični šoli Vitomarci, s policisti se za kontrole hitrosti na tem mestu posebej ne dogovarjajo. Županja Darja Vudler je prepričana, da so naprave učinkovite: »Gre za psihološki učinek in vozniki zagotovo zmanjšajo hitrost, vsaj nekaj se jih tudi preusmeri in izbere drugo pot, ki je na voljo.« V občini Sveti Tomaž prikazovalnikov nimajo. V občini Trnovska vas so prikazovalnik hitrosti kupili lani in ga postavili v naselju Biš. »Prikazovalnik je fiksen, postavili smo ga zaradi dodatnega opozarjanja voznikov glede hitrosti vožnje in zato, da zaščitimo pešce na prehodu čez regionalno cesto,« so pojasnili na občini. Dodali so, da se s policisti za kontrole prometa ne dogovarjajo, saj jih tako ali tako dnevno izvajajo. Podatkov o najvišjih izmerjenih hitrostih nimajo, z napravo so zadovoljni. / V Vidmu so doslej kupili en prikazovalnik hitrosti, so pa v letošnjem občinskem proračunu zagotovili sredstva za še enega. Napravo prestavljajo: lani je bila v času preusmeritve prometa zaradi izgradnje krožišča v Lancovi vasi postavljena pri igrišču Tržec, avgusta so jo namestili pri videm-ski, novembra pa pri leskovški osnovni šoli. »Merilnik prestavljamo, ker želimo zagotoviti umiritev prometa pri vseh treh šolah. Če je merilnik na isti lokaciji, se vozniki sčasoma nanj navadijo ali ga celo spregledajo,« so pojasnili na občini. Pri zagotavljanju prometne varnosti sodelujejo tudi s policijo, predvsem ob začetku šolskega leta. V občini Zavrč imajo od lani v najemu en prikazovalnik hitrosti, ki pa nima spomina, zato podatkov o izmerjenih hitrosti nimajo. Ocenjujejo, da je naprava med udeleženci prometa ugodno sprejeta. Ker je prometna varnost v občini zelo ugodna, se za dodatne kontrole hitrosti s policijo ne dogovarjajo. V občini Žetale prikazovalnika hitrosti nimajo; lani so se prijavili na razpis za enoleten brezplačen najem, vendar niso bili uspešni. »V zadnjih petih letih je bila na regionalni cesti skozi Žetale v bližini šole in vrtca samo ena prometna nesreča s povzročeno materialno škodo. AVP je ocenila, da promet na tej lokaciji ni problematičen. Sicer pa policija izvaja preventivne akcije v sodelovanju z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter redne kontrole,« so sklenili na žetalski občini. ML, DK, EM, MV, MZ Najvišje zabeležene hitrosti v letu 2016 Občina Mesto postavitve Omejitev hitrosti na tem odseku Najvišja zabeležena hitrost Hajdina Pri osnovni šoli Hajdina 50 149 Slovenja vas 30 80 Zgornja Hajdina 50 156 Kidričevo različne lokacije 50 163 Podlehnik središče Podlehnika 30 121 Slovenska Bistrica Partizanska ulica 40 89 Središče ob Dravi pri osnovni šoli 50 130 Sv. Andraž v Slovenskih goricah pri šoli Vitomarci 30 72 Videm različne lokacije 50 76 Foto: CG Vir: občine 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 7. februarja 2017 Ljubljana • Kako je uspel »urgentni« sestanek »Ne pogajamo se za kvadratni meter asfalta, temveč za življenja občanov!« Po več mesecih iskanja ustreznega termina, večkrat tudi izmikanj, si je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc vendarle našla čas tudi za predstavnike ptujske bolnišnice in politike. V petek so dorekli kar nekaj pomembnih dejanj, med drugim to, da se začne revizija investicijskega programa, ki naj bi trajala mesec dni in bo osnova za začetek gradnje urgentnega centra. Vprašanje pa je, kaj vse, kar je po mnenju bolnišnice nujno in je zajeto v investicijskem programu, bo za ministrstvo sprejemljivo in kaj ne. Odprta vprašanja tudi po sestanku ostajajo odprta ... O sklepih sestanka smo govorili tudi s Sonjo Žibrat, predsednico sveta zavoda SB Ptuj, ki je dejala, da so vsi sodelujoči imeli skupni cilj in da so se strinjali, da urgentni center na Ptuju mora biti zgrajen. »Oboji si prizadevamo, da se gradnja začne letos, odprti pa ostajata dve vprašanji: zagotovitev lastnih sredstev - pri čemer potrebujemo sklep vlade o možni prodaji zemljišča, a ga še ni - ter novelacija, ki je niso potrdili. Ko bo revizija končana, se bomo pogovarjali naprej.« Na sestanku z ministrico za zdravje naj bi predstavniki bolnišnice in Spodnjega Podravja dosegli napredek. Foto: CG Ptujski župan Miran Senčar, direktor bolnišnice Andrej Leva-nič in predsednica sveta zavoda bolnišnice Sonja Žibrat so se v petek v Ljubljani udeležili težko pričakovanega sestanka z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Govor je bil le o eni, najpomembnejši in najaktualnejši temi Spodnjega Podravja ta hip: gradnji urgentnega centra Ptuj. »Kot je bilo povedano na sestanku, je potrebna ponovna revizija oz. recenzija investicijskega programa, da se znova preverijo stroški gradnje. Za zaprtje finančne konstrukcije projekta je potreben zagotovljen delež ptujske bolnišnice v višini okrog 600.000 evrov, kar bo ta storila s prodajo zemljišča, čaka pa še potrditev vlade za prodajo zemljišča. Ko bo novelacija potrjena, se lahko začne razpis za gradnjo. Kot so na sestanku povedali predstavniki ministrstva, bo revizija oz. recenzija predvidoma trajala mesec dni. Nato so možni nadaljnji koraki, sama gradnja urgentnega centra na Ptuju pa da nikoli ni bila vprašljiva in se lahko začne še letos,« so v izjavi za javnost o vsebini sestanka zapisali na ptujski občini. Senčar, ki se je sestanka udeležil kot predstavnik vseh županov Spodnjega Podravja - ti so soglasni, da je gradnja urgentne-ga centra nujna -, je optimistič- no povedal, da je v pogajanjih z ministrstvom za zdravje bil dosežen napredek: »Definirali smo korake, po katerih bomo prišli do razpisa za izbiro izvajalca. Govorimo o dveh korakih: prodaja zemljišča ptujske bolnišnice, s katero ta zagotovi lastni delež v višini okrog 600.000 evrov, in podpis novelacije investicijskega programa. Ministrica bo zahtevala recenzijo tega programa, ta bo po njeni zagotovitvi končana v enem mesecu, in po tej recenziji ter uspešni prodaji zemljišča se urgenca lahko začne graditi. Ministrica je še enkrat povedala, da nikoli ni bilo dvoma, da urgence na Ptuju ne bi bilo, saj je prav ona v državnem proračunu za 2017 zagotovila sredstva za njeno izvedbo v višini 1,9 milijona evrov. Posebej sem poudaril, da sem predstavnik županov te regije, ki šteje 140.000 občanov in državljanov, da imajo ti pravico do enake zdravstvene oskrbe kot preostali Slovenci, da se župani tukaj ne pogajajo za kvadratni meter asfalta, temveč se borimo za življenja naših občanov. In pri zahtevi za urgentni center Ptuj bomo prav zato neizprosni. Obljubljene roke bomo skupaj spremljali, zato verjamem, da se bo urgentni center začel graditi še letos.« Na sestanku so ministrici predali še 2236 podpisov peticije v podporo gradnji urgentnega centra Ptuj; tudi na ta način so namreč želeli dokazati podporo javnosti temu za Spodnje Pod-ravje zelo pomembnemu projektu. Čeprav odprta vprašanja tudi po tem sestanku ostajajo nerešena, so dosegli vsaj nekaj: v enem mesecu bo predvidoma zaključen revizijski postopek, ki bo ključen za končno odločitev ministrstva o tem, ali bo zagotovilo dodatna sredstva ali bo vztrajalo pri slabih dveh milijonih proračunskih sredstev. Če bo tako, bo to v primerjavi s tem, koliko so namenili za preostale urgentne centre po Sloveniji, zanemarljiv znesek in po mnenju vodstva bolnišnice nezadosten za gradnjo. To pa bi pomenilo, da bi bili spet na začetku. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Kraja umetnine ne povzroči le materialne škode Umetnine tatovom zanimive zaradi materiala Nedavno so v Kidričeve potekali pogovori o postavitvi skulpture v spomin ruskim ujetnikom. V razpravi je bil izpostavljen pomislek glede materiala, iz katerega bo skulptura narejena, saj kot je bilo slišati, je bron zelo zaželena kovina med nepridipravi. »Čeprav imajo odtujeni spomeniki umetniško zgodovinsko vrednost, pa je najverjetneje cilj nepridipravov zgolj plemenita kovina - bron, ki ima na tržišču relativno visoko vrednost. Vsake toliko časa zmanjka kakšno bronasto doprsje. V primerih, ko obstajajo kalupi za odlivanje nekega spomenika, ga lahko odlijejo na novo, če kalupov ni, pa je avtorsko delo izgubljeno,« je problematiko kraje kipov komentiral Dean Damjanovic z mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za podatke o kraji skulptur smo se obrnili tudi na Policijo, kjer pa podatkov, ki bi se nanašali zgolj na umetniška dela, ne vodijo. So pa policisti lani zabeležili 47 kraj umetniških in sakralnih skulptur. »Pri preiskovanju tatvin umetniških kipov ali spominskih obeležij, izdelanih iz barvnih kovin (predvsem iz brona), ki predstavljajo kulturno dediščino, je Policija prišla do ugotovitev, da storilci navedene umetnine kradejo predvsem zaradi pridobivanja surovine, torej ko- Število obravnavanih tatvin sakralnih in umetniških predmetov za obdobje 20102015. Preiskanih je okoli 20% primerov kaznivih dejanj. 2011 I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I Število tatvin 86 70 65 108 47 Od tega PU Maribor 7 6 7 60 3 Vir: Policija vine, ne zaradi kipov ali ume- in se nato prodajajo po delih tnin samih. Kipi so v večini na različne kraje, kjer jih ka-primerov odtujeni, razrezani sneje pretopijo, da se pridobi surovina za nadaljnjo prodajo ali izdelavo drugih izdelkov,« ugotavljajo policisti. Mnoge umetnine, ki so odtujene v Sloveniji, policisti tudi odkrijejo v Sloveniji, vendar največkrat po preteku daljšega časovnega obdobja. »Preprodajalci namreč ponudijo umetnino v prodajo šele kasneje, ko je v javnosti tatvina že pozabljena,« so povedali. Škoda, ki nastane pri kraji kipa, pa ni le materialna, temveč tudi simbolna, opozarjajo policisti. »Treba se je zavedati, da gre za tatvine predmetov kulturne dediščine, ki predstavljajo državna ali lokalna spominska obeležja ter nas spominjajo na pomembne dogodke in osebe iz zgodovine. Umetnine, izdelane iz barvnih kovin, imajo v večini primerov veliko vlogo pri ohranjanju * zgodovine slovenskega naroda,« so poudarili. Poleg tatvin bronastih kipov in spominskih obeležij Policija opaža tudi tatvine drugih predmetov, izdelanih iz plemenitih oziroma barvnih kovin, in sicer tatvine bakrenih žlebov, bakrenih električnih vodnikov in cevi. V teh primerih je povod za tatvino lahko tudi sam izdelek. Mojca Vtič Tona brona do 2850 evrov Podjetje, ki na Ptuju in v Slovenski Bistrici odkupuje barvne kovine, je med drugimi Gorenje surovina. Količin prevzetega brona nam niso posredovali, saj da gre za poslovno skrivnost, so nam pa povedali, da se cena odpadnega brona na trgu giblje med 2750 in 2850 evri za tono, odvisno od gibanja cen na svetovni borzi barvnih kovin. »Večino materiala prevzamemo z industrijskih dvorišč podjetij, od fizičnih oseb odkupimo v glavnem kakšne odlitke iz brona, razne ležaje, puše ... Vsakršen sumljiv odpadni material, kjer bi zaznali, da je del odtujenega večjega predmeta, javimo na policijsko postajo in prijavimo kršitelja. Včasih dobimo tudi obvestilo o kakšni ukradeni umetnini oziroma materialu, na kar smo potem še posebej pozorni. Ampak za zdaj kakšnih večjih primerov še nismo imeli,« so povedali v podjetju. Foto: arhiv torek • 7. februarja 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 Ptuj • Kandidatke za ravnateljico Vrtca se bodo predstavile trikrat Zakaj si zaslužijo ravnateljski stolček Vse štiri kandidatke za ravnateljsko mesto Vrtca Ptuj so v tem zavodu zaposlene dolga leta. V sredo so svojo vizijo dela predstavile svetu zavoda, včeraj vzgojiteljskemu zboru (zaposlenim), v četrtek pa svetu staršev. Vsi ti bodo podali mnenja, a obvezujoče je le tisto končno, o katerem se bo izrekel svet zavoda. Za izbiro nove ravnateljice bo treba zagotoviti šest od skupno desetih glasov. Na razpis za delovno mesto ravnatelja Vrtca Ptuj je prispelo pet prijav, a so le štiri kandidatke izpolnjevale vse zahtevane pogoje: Gordana Jovič, Alenka Čuš, Marija Vučak in Ksenija Zorec. Svet zavoda je sejo za predstavitev kandidatk sklical minulo sredo, vodila pa jo je članica sveta zavoda Karmen Vidovič. Iz postopka se je namreč izločil predsednik sveta zavoda Dejan Bračko. Še preden so se predstavile članom sveta zavoda, smo vse štiri kandidatke prosili za izjavo za naš časopis. Povprašali smo jih, kako vidijo razvoj Vrtca Ptuj, kaj bodo njihove prioritete, kako si predstavljajo sodelovanje z Mestno občino Ptuj kot ustanoviteljico, kakšen bo njihov odnos do zaposlenih ter kaj menijo, da lahko Vrtec Ptuj pridobi z njihovo morebitno izvolitvijo. O tem, zakaj je najprimernejša kandidatka za to delovno mesto, Gordana Jovič, sicer tudi predsednica sindikata Vrtca Ptuj, ki ima 30 let delovne dobe, od tega 10 let v Ljubljani, 20 pa v ptujskem Vrtcu, pravi: „Na razpis sem se prijavila, ker menim, da se da narediti veliko stvari in da imam za to dovolj sposobnosti, tako vodstvenih kot organizacijskih. Moja prednost je tudi pozitivno razmišljanje. V prvi vrsti bo zato treba urediti odnose med zaposlenimi ter izboljšati vzdušje, kar bo osnova, da bo delo potekalo lažje in enostavneje." Prepričana je, da tistemu, ki bo maja sedel na ravnateljski stolček, nikakor ne bo lahko, a se je pripravljena spoprijeti z iz- zivom: „Ogromno truda, komunikacije z mestno občino, zaposlenimi, svetom zavoda in vsemi drugimi deležniki bo treba, da se najde skupna točka. Skupni cilj pa tako imamo: korist otrok. Če k temu dodamo še pozitivno energijo in izboljšamo trenutno slabo stanje, bomo na pravi poti." V primeru izvolitve si Jovičeva predajo poslov z dolgoletno ravnateljico predstavlja korektno, saj kot pravi, med njima ni nobenih konfliktov. Podobna vprašanja kot Jovi-čevi smo zastavili tudi Alenki Čuš, ki ima prav tako bogate, 19-letne delovne izkušnje v ptujskem Vrtcu. Bila je vodja številnih projektov, strokovnih aktivov, dolga leta je vodila svet staršev na OŠ Breg, v katerem je še zdaj članica. „Dosedanje izkušnje mi povedo, da je treba sodelovati, profesionalno pristopati k stvari in voditi kvalitetno komunikacijo; ta namreč vodi do skupnih rešitev in do- brili rezultatov." Priložnost vidi Čuševa v izzivih, njena želja pa je voditi zavod z zgledom. Prepričana je, da ji bo to uspelo, saj kot poudarja, tudi kot vodja ene izmed enot ptujskega Vrtca sledi načelu, da kolektiv motiviraš le z dobrim delovnim vzdušjem, odprto komunikacijo, kakovostno načrtovanim in izvedenim timskim delom: „Moja želja je enostavna: pokazati javnosti, kdo smo, kako dobro delamo, in se osredotočiti le na opravljanje našega poslanstva!" Da je ključ uspeha v komunikaciji, je prepričana tudi Ksenija Zorec, ki je bila vrsto let tudi pomočnica sedanje ravnateljice. V Vrtcu Ptuj je zaposlena 34 let, delala pa je na različnih delovnih mestih, od pomočnice in vzgojiteljice do vodje organizacijske enote in pomočnice ravnateljice. „Prepričana sem, da imam veliko znanja in izkušenj, pa tudi strokovnih in organizacijskih sposobnosti. Vse to lahko porabim pri vodenju zavoda," pravi Zorčeva. Sodelovanje z vsemi najpomembnejšimi vrteškimi deležniki si predstavlja korektno. „Glede na odnose, ki so v zavodu, bo prioriteta skrb za njihovo izboljšanje. Obogatiti želim organizacijsko vzdušje s spoštovanjem in sodelovanjem. Želim si povezati zaposlene in jih voditi pri uresničevanju vizije zavoda. To se mi zdi ključno za strokovno delo, ker le če so zaposleni na svojih delovnih mestih sproščeni, se to kaže pri vzgojno-izobraževalnim delu, ne nazadnje pa tudi pri počutju otrok in zadovoljstvu staršev." Marija Vučak se je za kandidaturo odločila, ker verjame v to, da kolektiv Vrtca dela kvalitetno in da skupaj lahko naredijo odlično zgodbo. V tem zavodu je zaposlena 12 let, skupno pa ima 25 let delovne dobe. „Vrtec Ptuj ima vzpostavljen sistem kakovosti že 11 let in vsako leto znova skupaj z zaposlenimi iščemo izboljšave. Tudi svoje delo na mestu ravnateljice si predstavljam tako, da skupaj najdemo izboljšave s starši, ustanovitelji in zaposlenimi. Tesno sodelovanje je tisti vir moči, ki pomeni korak v prihodnost za vse nas. Prepričana sem, da je vsem - tudi sedanji ravnateljici in občini - v interesu, da delo tudi po izvolitvi novega vodstva mirno teče naprej. Skupaj moramo skrbeti za sklepanje kompromisov in prepričana sem, da je trenutno 'težka' vprašanja možno rešiti le s pogovorom. Druga možnost ne obstaja," zaključuje Vučakova. Dženana Kmetec Kdo bo izbiral novega ravnatelja V svetu zavoda je 11 članov, od tega pet zaposlenih (Svetlana Petrinec, Brigita Mohorko, Leon Horvat, Sabina Brkič in Karmen Vidovič), trije predstavniki občine (Metka Petek Uhan, Dejan Bračko in Nataša Vuk) ter trije predstavniki staršev (Irena Iva-nuša, Mateja Tomašič in Breda Mojsilovič). A pri izbiri ravnatelja bo štelo le deset glasov, saj se je Dejan Bračko iz postopka izločil. Za izvolitev je potrebnih šest glasov. J Videm • Zaprtje poslovalnice Nove KBM Bankomat in delovna mesta bodo ostali Po krajevnih uradih in poslovalnicah Pošte Slovenije bodo svoja vrata očitno začele zapirati še banke. Edino banko v Vidmu pri Ptuju, poslovalnico Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), so odprli leta 1999, ta mesec pa jo bodo za vedno zaprli. V NKBM so pojasnili, da bodo v februarju na Štajerskem zaprli le videmsko poslovalnico. Dolgoročnejših načrtov za svoje preostale poslovalnice v Spodnjem Podravju (Breg, Gorišnica, Kidričevo, Lenart, Ljutomer, Ormož, Poljčane, Pragersko, Ptuj - Novi trg, Ptuj - Potrčeva cesta, Rabel-čja vas, Rogoznica, Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica) sicer niso razkrili, vendar niti niso zagotovili, da bodo ostale. Videmčanom bo bankomat na obstoječi lokaciji v Vidmu pri Ptuju 43 ostal na razpolago, poslovanje strank bodo iz ukinjene poslovalnice brezplačno prenesli v poslovalnico na Novem trgu na Ptuju. V Novi KBM so zatrdili, da bodo vsi zaposleni v videmski poslovalnici (koliko jih je, nam niso zaupali) zaposlitev v podjetju ohranili, kaj bo s prostori, pa nismo uspeli izvedeti. V Novi KBM so povedali še: »O vseh podrobnejših informacijah bomo stranke pravočasno pisno obvestili.« Za zaprtje poslovalnice so se odločili zaradi učinkovitejšega in racionalnejšega poslovanja. Lani se je Nova KBM združila z nekdanjo Poštno banko Slovenije, kar v praksi pomeni, da so številne bančne storitve na voljo kar na poštnih okencih. »V sodelovanju s Pošto Slovenije, strateškim poslovnim partnerjem, našim strankam omogočamo opravljanje osnovnih bančnih storitev (dvig in polog gotovine, vpogled v stanje na računu, plačila položnic) tudi na 500 poštah Videmčani bodo svoje bančne posle kmalu opravljali na na Ptuju ali po spletu. Foto: EM bližnji pošti, v kateri od bančnih poslovalnic in pogodbenih poštah po vsej Sloveniji,« so sporočili iz Nove KBM. V začetku tega leta sta se združili še Nova KBM in Kreditna banka Slovenije (nekdanja Raif-feisen banka), kar naj bi komitentom Nove KBM prineslo še dodatne možnosti za opravljanje storitev. Vsi imetniki računov pri tej banki seveda lahko poslujejo tudi prek elektronske ali mobilne banke. V Novi KBM so kljub zapiranju poslovalnice v Vidmu zatrdili: »Sledimo usmeritvi, da ohranjamo in povečujemo kakovost storitev za naše stranke. Seveda gradimo tudi priložnosti, da smo našim strankam dostopni prek različnih klasičnih in sodobnih prodajnih poti.« Eva Milo šič 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 7. februarja 2017 Slovenija • Božičeva steklarno rešila bankrota in jo postavila na stabilne temelje Ključ do uspeha tudi zadovoljni in Manager klub Ptuj, ki ga vodi predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, je v začetku februarja gostil zakonca Ksenijo Špiler Andrej Božič je ekonomist, od leta 2010 generalni direktor Steklarne Hrastnik. Ne mara izgovorov. Raje se ukvarja z rešitvami, ki vodijo do zastavljenega cilja, pri čemer skuša poiskati optimum za vse deležnike. V svoji 30-letni karieri je uspešno izpeljal številna prestrukturiranja, sanacije in start-up projekte tako v Sloveniji kot v tujini. Ksenija Špiler Božič je direktorica podjetja BB svetovanje. Kot poslovna trenerka pripravlja programe za razvoj zaposlenih, rast timov in individualne poslovne treninge. Zadnja leta se posveča timskemu in voditeljskemu dialogu, poslovnemu treningu, mentorstvu in snovanju poslovnih strategij preobrazbe podjetij. www.tednik.si n Stajerskitednik Stajerskitednik Pri preobrazbi podjetij zakonca Božič sodelujeta zlasti takrat, ko je v podjetju zaradi stagnacije ali slabih rezultatov treba poseči po ukrepih, ki bodo prinesli pozitiven rezultat in prispevali k rasti. Na pot za dosego tega cilja je po njunem prepričanju treba vključiti več komponent: od ekonomskih do kadrovskih, pa tudi čisto osebnih, človeških. Zakonca že leta in leta gradita skupno poslovno pot. Pravita, da sta zelo različna, a da ju ta različnost medsebojno dopolnjuje. Medtem ko Andrej vidi samo številke in je usmerjen striktno v prihodnost ter k doseganju zastavljenih rezultatov, pa Ksenija najprej opazi ljudi, obraze, v ljudeh prepozna potenciale. Poudarjata, da je dobro, če znamo drug drugega poslušati, in je zato lahko pot do cilja lažja: »Toleranca in spoštovanje različnosti sta osnovna pogoja za uspešno vodenje. Moderen vodja ve, da smo si ljudje različni.« V sedmih letih 40-odstotna rast prihodkov O izkušnji v Steklarni Hrastnik, ki sta jo v nekaj letih iz podjetja, ki se je soočalo s pet-milijonsko izgubo, preobrazila v dobičkonosno, zdravo in trdno družbo, Božičeva pravita: »Kaj sva storila najprej? Iskala sva 'lepilo'. Kaj bo tisto, kar bo povezalo 760 zaposlenih, ki so bili zaradi slabih razmer v podjetju demotivirani? Morala sva najti motiv, za katerega bi se ti ljudje bili pripravljeni boriti. S čim jih motivirati, da bodo sodelovali pri preobrazbi podjetja? Motiv sva našla v ohranitvi delovnih mest. Če bo podjetje obstalo, bodo obstala tudi njihova delovna mesta. Odločili smo se, da ne bomo odpuščali. Hitro smo našli vrednoto, ki nas je vse povezala, in to je bila solidarnost. Ljudje so bili potrpežljivo pripravlje- Pot do uspeha: ambicija, garanje, potrpežljivost in vztrajnost Andrej Božič je generalni direktor Steklarne Hrastnik, skupaj s soprogo Ksenijo Špiler Božič imata podjetje BB svetovanje (Biti boljši). Projekt Steklarne, ki sta jo v dveh letih po prevzemu vodenja potegnila iz rdečih številk in je danes eno najbolj zdravih slovenskih podjetij, je rezultat njunega skupnega dela. Andrej je na čelu družbe, Ksenija pri vodenju sodeluje preko njunega podjetja BB svetovanje: »Šli smo po modelu BB preobrazbe podjetja, dokazali pomen vlaganja v zaposlene, podjetje in okolje, kar se izraža v rezultatih. Gradimo pozitivne in trajne spremembe. Ključ do uspeha sestavljajo tri komponente: veliko dela (garanje), ambicija (uspeh si je treba želeti) ter potrpežljivost oz. vztrajnost. Ne smemo takoj obupati ali reči, da nekaj ne gre. Ko je najtežje, smo na preizkušnji. In takrat je treba biti potrpežljiv in vztrajen. Uspeh je enostavno rezultat garanja. Tako je: treba je delati, imeti cilje in potrpežljivo korakati po poti.« Andrej Božič in njegova soproga Ksenija ljudi. Pri svojem delu med drugim stavi Sp. Podravje • Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov Na Ptuju ustanovili mestni odbor stranke Minuli teden se je na delovnem obisku v Spodnjem Podravju mudila predsednica stranke Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov in poslanka v državnem zboru Alenka Bratušek. Bratuškova je obisk pričela v Kidričevem, kjer se je srečala z direktorjem podjetja Boxmark Leather Marjanom Trobišem. Drugi del obiska je namenila srečanju z županom mestne občine (MO) Ptuj Miranom Senčarjem in direktorico Doma upokojencev (DU) Ptuj Jožico Šemnički. Župan Senčar je nekdanji predsednici vlade Bratu-škovi predstavil problematiko (ne)izgradnje hitre ceste med Ormožem in Ptujem, dotaknil se je tudi vprašanja črpanja evrop- skih sredstev v novi finančni perspektivi. Poslanko je obvestil o protestnem pismu o projektu celovite oskrbe Podravja s pitno vodo ter ureditve ravnanja z odpadnimi vodami, ki so ga župani lansko jesen naslovili na vladne službe in različna ministrstva. Govorila sta še o problematiki ptujskega urgentnega centra, financiranju in statusu mestnih občin, oblikovanju medobčinske logistične poslovne cone Ptuj-Videm-Hajdina in formiranju arheološkega muzeja na Ptuju. Direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički pa je Bratuškovo seznanila z najaktualnejšo problematiko o prepovedi inšpekcije za sprejem novih stanovalcev. V večernih urah so člani stranke ustanovili mestni odbor Zavezništvo Ptuj. Predsednik odbora je postal Maks Ferk, podpredsednik pa Milan Feguš. Stranka ima v načrtu formiranje mreže lokalnih odborov po celotni Sloveniji. MZ Foto: Črtomir Goznik Predsednica stranke Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov in poslanka v državnem zboru Alenka Bratušek je minuli ponedeljek delovni dan preživela na Ptuju in v Kidričevem. Ptuj • Dobrodelna skupina Donačka Medved našel dom Potem ko je medved leto dni kot maskota potoval s skupino Donačka po vsej Sloveniji, je minuli teden končno našel svoj stalni dom. V nagradni igri so si ga prislužili uporabniki VDC Sonček Ptuj, ki so si ob ogromnem, meter in pol velikem medvedu prislužili še odličen, zabaven in čustven nastop svoje priljubljene skupine. Pred letom dni je na pobudo Barbare Žerjav, pevke skupine Do-načka, nastala pravljična skladba z naslovom Ta moj medo. Ker so si člani skupine ob njenem prepevanju zaželeli dodatno družbo, so kupili - medveda. Ogromen medo, ki se je »rodil« skupaj s skladbo, je potoval po vsej državi, na prav vse nastope so ga vzeli s seboj. »Bil je odlično sprejet, vsi so se fotografirali z njim, ga objemali, crkljali, na kakšnih veselicah so si ga kdaj tudi malo privoščili, nekaj krat smo skoraj ostali brez njega, a je vse preživel. Z nami je plesal in užival, konec lanskega leta pa smo se odločili, da mu dovolimo počivati in najdemo zanj pravi dom. Organizirali smo nagradno igro, v kateri smo teden dni zbirali predloge, komu naj ga podarimo. Vsak dan je računalnik izbral enega izmed prijavljenih tekmovalcev, nato pa smo se skupaj usedli člani skupine in izbirali najprimernejši dom. Soglasno smo se odločili, da bo najbolje, če medved pride v VDC Sonček Ptuj,« o dogodivščini in ideji z medvedom pravi Barba- ra. Da so bili izbrani prav ptujski sončki, uporabnikom tega zavoda izjemno veliko pomeni. Kot pravi Nada Polajžer, predsednica društva Sonček Ptuj, so bili izjemno veseli, da so deležni tako simpatične geste. »To je ansambel, ki ga naši člani zelo radi poslušajo, zato je za naše uporabnike to zelo poseben dan,« je ob predaji darila dejala Po-lajžerjeva. Ob predaji medveda so z njim trije od skupno šestih članov skupine (Barbara in Marko Žerjav ter Matjaž Kitak) še zadnjič zaplesali, nato pa medveda predali v odlične roke, ki bodo odslej skrbele zanj. Toliko bolj veseli so bili, ker jim je skupina Donačka pripravila še eno presenečenje, pravi mini koncert. Da je do vsega tega sploh prišlo, pa gre zahvala Stanku Polajžerju, ki se je odločil, da ptujski Sonček prijavi za to nagradno igro. Ob predaji je zanje poskrbel še z eno lepo gesto: v imenu majšperških mojstrov jim je predal donacijo v višini 200 evrov, ki jim bo še kako prav prišla. Dženana Kmetec Veselje uporabnikov in članov društva Sonček ob druženju s člani skupine Donačka je bilo nepopisno. Foto: CG torek • 7. februarja 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 7 motivirani zaposleni Božič in Andreja Božiča. Njuno predavanje je v dvorano Tacit v grand hotelu Primus na Ptuju pritegnilo številne obiskovalce. Foto: Barbara Reya a pravita, da idealnih ljudi ni. Zato tudi ne obstaja menedžer, ki bi bil idealen. So pa lahko idealni timi (ekipe) ta na dobre odnose, vlaganje v zaposlene in vodenje z zgledom. ni iti po poti, da skupaj rešimo podjetje in delovna mesta. Z vsemi deležniki smo imeli odprt in vzajemen dialog, poslušali eden drugega. V začetku smo opravili pogovore z okrog 250 zaposlenimi, kar je bil dovolj velik vzorec, da smo ugotovili, kako zaposleni vidijo podjetje, kaj menijo o poslovanju in kje opažajo možnosti za izboljšave. Ko ljudje spoznajo, da upoštevaš njihove ideje in predloge, kar jih dejansko smo in so to seveda sproti opažali, si pridobiš njihovo zaupanje. Pomemben segment pri preobrazbi podjetja sta bila mentorstvo in izobraževanje. V prvih letih smo velik poudarek dajali prenosu znanja.« V Steklarni Hrastnik so od leta 2009 do 2016 prihodke povečali za 40 odstotkov. Leta 2009 so se soočali s petmilijon-sko izgubo, lani so ustvarili 7,6 milijona evrov dobička. »Plačilo sodelavcem je korektno,« sta dejala Božičeva, ki sta prepričana, da korektno plačilo zaposlenim pomeni spoštovanje njihovega dela. Steklarna s skoraj 160-letno tradicijo 95 odstotkov prodaje ustvari v tujini. Trije glavni programi so proizvodnja namiznega in embalažnega stekla ter stekla za razsvetljavo. Poslovna politika podjetja temelji na vlaganjih v kadre in razvoj ter izboljšanje proizvodnih zmogljivosti. V zadnjih nekaj letih so v posodobitev in ekonomsko učinkovitost vložili okrog 40 milijonov evrov. Tudi načrti za v prihodnje so obetavni, razmišljajo o novih obratih in dodatni širitvi proizvodnje. O modelu BB preobrazbe podjetja »Če na srečanjih z vodstvom ugotovimo, da se razumemo, nam zaupajo in verjamejo v naš model, nadaljujemo delo. V nasprotnem primeru se poslovi- Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si mo. Če se odločimo za sodelovanje, najprej izvedemo posnetek stanja v podjetju. V prvem mesecu se seznanimo s stanjem. Nato v štirih do šestih mesecih pripravimo akcijski načrt. V 12 mesecih se začne izvajati nova strategija poslovanja, smo na poti okrevanja. Potem preidemo v tako imenovano fazo rekreativnega športnika, ko sta na potezi inovativnost in kreativni marketing (24 mesecev). Na koncu smo na stopnji strastnega zmagovalca, ki lahko traja neomejen čas, zahteva pa nenehno učenje in izvajanje sprememb glede na zunanje impulze. Osnovna pogoja za doseganje uspešnih rezultatov na osnovi modela sta spoštovanje zaposlenih in odprta komunikacija.« Mojca Zemljarič Ptuj • Na Ormoški cesti prenovljena poslovalnica AMZS Za poti brez skrbi Minulo sredo so na Ormoški cesti na Ptuju slovesno odprli prenovljeno AMZS-jevo poslovalnico, kjer izvajajo tehnične preglede, registracije ter zavarovanja osebnih in tovornih vozil. Na območju Slovenije je v mreži AMZS 25 poslovalnic. Na Ptuju so pričeli poslovati pred enim letom. V tem obdobju so poslovne prostore obnovili in posodobili ter jih slovesno predal namenu. »AMZS si prizadeva za varno mobilnost vseh udeležencev v cestnem prometu. To izvajamo skupaj z delniško družbo v okviru mreže naših poslovalnic na številnih lokacijah v Sloveniji. Želimo, da bi verigo poslovalnic čim bolj izpopolnili in da bi bile storitve članom in drugim uporabnikom karseda dostopne. Člani AMZS imajo pri koriščenju storitev v naših poslovalnicah vrsto ugodnosti. V podravskem okolju deluje kar nekaj avto-moto društev, ki imajo lepo število članov. Prizadevali si bomo, da bo članstvo postalo še trdnejše. Število članov narašča, danes nas je blizu 75.000. Do konca leta je cilj imeti v organizacijo vključenih 85.000 članov,« je ob odprtju prenovljene poslovalnice na Ptuju povedal predsednik AMZS Anton Breznik. Slavnostnega dogodka se je udeležila tudi direktorica delniške družbe AMZS Lucija Sa-jevec. Zaposlenim v ptujski enoti je zaželela uspešno delo. Še posebej se jim je zahvalila za dobro organizacijo in nemoten potek dela v času obnove, ko so dejavnost opravljali brez prekinitev in enote ni bilo treba zapreti. Tudi vodja poslovalnice AMZS Ptuj Stanislav Zotlar se je zaposlenim zahvalil za ves dosedanji trud in korektno delo. »Že pred našim prihodom so tukajšnji zaposleni bili dolga leta sodelavci. Dobro se poznajo in so složna ekipa. Za odprtje poslovne enote na Ptuju in njeno obnovo gre velika zahvala direktorici Luciji Sajevec, generalnemu sekretarju Robertu Štabi ter predsedniku AMZS Antonu Brezniku,« je poudaril Zotlar in imenovanim gostom (Sajevicevi, Štabu in Brezniku) podaril simbol Ptuja - lik kurenta. Na slavnostnem dogodku ob odprtju novih prostorov je zapela Kaja Kralj, zmagovalka v tekmovanju Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga organizira naša medijska hiša. Za obiskovalce so gostitelji pripravili še pogostitev, vsi navzoči pa so prejeli priložnostna darilca. Spomnimo, da nakup in obnova poslovalnice za izvajanje dejavnosti tehničnih pregledov na Ormoški cesti na Ptuju ni edina AMZS-jeva naložba na območju Spodnjega Podravja. Kot smo že poročali, so kupili tudi novozgrajeni kartodrom v Slovenji vasi. O njegovi nadaljnji namembnosti se dokončno še niso odločili. Razmišljajo, da bi poleg kartodroma vzpostavili manjši center varne vožnje. Mojca Zemljarič V poslovni enoti AMZS Ptuj je 12 zaposlenih, od tega šest kontrolorjev in preglednikov ter šest referentov. Strankam so med delovniki na voljo od 7. do 19. ure ter ob sobotah med 7. in 12. uro. »Trudimo se za kakovostno opravljeno storitev ter zadovoljstvo strank. Po letu dni smo s poslovanjem zadovoljni,« pravi vodja poslovalnice Stanislav Zotlar. Foto: Črtomir Goznik Zaposleni v poslovni enoti AMZS Ptuj v družbi direktorice Lucije Sajevec, generalnega sekretarja in predsednika AMZS Roberta Štabe ter Antona Breznika Gorišnica • 12 mio evrov v letih 2017-18 Gradili in obnavljali bodo Občina Gorišnica v tem letu gospodari s proračunom v višini 6,2 milijona evrov. 2,1 milijona evrov prihodkov pričakujejo iz državnega proračuna (dohodnina). Približno pol milijona evrov bodo zbrali iz dajatve nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, 613.000 od podeljenih koncesij, 668.000 evrov bodo znašali nedavčni prihodki, med katere sodi tudi komunalni prispevek. Transferni prihodki, med temi so sredstva iz državnega proračuna, namenjena občinskim investicijam, so ocenjeni na milijon evrov. Na odhodkovni strani naj bi občina kar štiri milijone evrov namenila za naložbe. Milijon evrov so v letošnjem proračunu rezervirali za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, ki ga bodo gradili v središču občine, ob regionalni cesti, na zemljišču ob sedanji krajevni dvorani, ki jo bodo porušili. 450.000 evrov bodo namenili za energetsko sanacijo večnamenske dvorane in zdravstvenega doma. S projektoma se občina ni prijavila na razpis za pridobitev evropskih in državnih sredstev, temveč bo naložbo v celoti financirala z lastnim proračunskim denarjem. Milijon evrov bodo vložili v cestno infrastrukturo, od tega 120.000 evrov za cesto v Forminu, 470.000 za obnovo mostu čez dravski kanal med Zagojiči in Muretinci (420.000 evrov naj bi za naložbo prispevale Dravske elektrarne Maribor) ter slabih 50.000 evrov za cesto Tibolci. Razliko do milijona bodo predvidoma porabili za investicijsko vzdrževanje in rekonstrukcije. 50.000 evrov namenjajo za sistem javne razsvetljave, 271.000 za sistem ravnanja z odpadnimi vodami, 300.000 za športni park Gorišnica, 270.000 za vaški dom Tibolci ter po 170 .000 evrov za vaško-gasilska domova Mala vas in Zagojiči. Občina namerava letos obnoviti streho na Dominkovi domačiji (100.000 evrov), 90.000 evrov pa namenjajo za nadzidavo poslopja OŠ Gorišnica. Gorišniški svetniki so na lanski decembrski seji potrdili tudi proračun za prihodnje leto. Načrtujejo ga v višini okrog šest milijonov evrov, za naložbe pa naj bi tako kot letos namenili štiri milijone evrov. Mojca Zemljarič 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 7. februarja 2017 Slovenija • Ministrstvo določilo pomembna območja za pridelavo hrane Uredba za zdaj zgolj strateški dokument Ena ključnih nalog države bi morala biti, da zagotovi obdelanost kmetijskih zemljišč in ustrezno varstvo kmetijskih zemljišč pred njihovo trajno spremembo. V ta namen je kmetijsko ministrstvo sprejelo uredbo o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, a za zdaj je ta le eden v nizu strateških dokumentov. Uredba določa območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za državo zaradi pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obsega, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali celovitega razvoja podeželja in krajine. Območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč morajo, kot to določa zakonodaja, najprej v prostorskih aktih določiti občine. Ta območja se v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih ne bodo smela spreminjati najmanj deset let od uveljavitve prostorskega akta občine Sicer pa uredba ne določa omejitev glede gradnje ali sprememb namembnosti, saj gre za strateški nivo načrtovanja. Omejitve glede gradnje in spreminjanja namenske rabe kmetijskih zemljišč določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Uredba zamuja že štiri leta Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) se že od svojega nastanka leta 2000 zavzema za varovanje kmetijskih zemljišč in je že večkrat v tem obdobju javno predlagala, da bi bilo treba predvsem najboljša kmetijska zemljišča takoj in učinkovito zavarovati pred spremembo namenske rabe. Zato kmetijska zbornica tudi podpira uredbo: »Vendar menimo, da vlada s to uredbo močno zamuja. Pravna osnova za njeno izdajo je bila sprejeta spremembami zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je sprejel Državni zbor RS maja 2011. V njem je bilo določeno, da mora vlada uredbo sprejeti v dvanajstih mesecih, to je okvirno sredi leta 2012; zamuja se torej štiri leta.« Licitacija zemljišč je pokop za kmeta Da bodo občine čim prej pristopile k spremembi prostorskih TIPI STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA KMETIJSTVO IN PRIDELAVO HRANE Tipi strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane ■i IZJEMNO POMEMBNAOBMOČJ ZELO POMEMBMAOBMOČJA ■ POMEMBNAOBMOČJA OSTALA OBMOČJA Največjo grožnjo v verigi preskrbe s hrano pomeni trajna izguba zemljišč - na eni strani zaradi opuščanja kmetovanja in zaraščanja, na drugi strani pa zaradi urbanizacije in pozidave kmetijskih zemljišč, ki predstavljajo samo 30 % površine naše države. Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da je strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane približno 671.470 hektarjev. Od teh zemljišč v uporabi pa predvidevajo, da bo okoli 350.000 hektarjev uvrščenih pod trajno varovana kmetijska zemljišča, to med drugim pomeni, da se ta zemljišča ne bodo smela spreminjati najmanj deset let od uveljavitve prostorskega akta občine. / aktov, si bo prizadeval tudi strokovni odbor za upravljanje kmetijskih zemljišč na KGZS, ki mu predseduje Milan Unuk. »Naša naloga bo, da varujemo najboljša kmetijska zemljišča. Tudi mi bomo določili zemljišča, ki bodo primerna za pridelavo hrane, saj je naša država s površino kmetijskih zemljišč na prebivalca na repu. Ne bomo nasprotovali širitvi gospodarstva, temveč širitvi gospodarstva na najboljših kmetijskih zemljiščih,« je povedal. Ob tem si bodo v strokovnem odbo- ru prizadevali, da se spremeni svet sklada kmetijskih zemljišč, saj sedaj zakupniki v svetu sklada nimajo nobenega predstavnika. »Prav tako želimo spremeniti postopek dodeljevanja kmetijskih zemljišč, saj je licitacija zemljišč živi pokop za kmeta. Glede zemljišč, ki jih imajo v zakupu delniške družbe, pa si seveda želimo, da bi ta zemlja prešla v upravljanje družinskih kmetij, vendar smo kmetje prešibki, tukaj mora potezo narediti politika.« Mojca Vtič Slovenija • Kmetij Lani 18' Kmetijsko ministrstvo s področja kmetijstva Kmetijsko ministrstvo bo letos z razpisi spodbujalo investicije na področju konkurenčnosti v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ob iskanju ravnovesja med kmetovanjem in varovanjem narave ter prilagajanjem na podnebne spremembe. To pomeni, da bodo kmetje lahko pridobili denar za naložbe v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov, zmanjševanje porabe vode v tehnoloških postopkih, ureditev čistilnih naprav, energetsko učinkovitost objektov in opreme, prav tako pa bo mogoče nepovratna sredstva pridobiti za proizvodnjo električne in toplotne energije za potrebe obrata - uporaba lesne biomase. Ob tem bo ministrstvo nadaljevalo spodbude za mlade kmetovalce, sredstva pa so namenili tudi pospeševanju odprave škode v gozdovih (lubadar). Kot omenjeno, naj bi ministrstvo letos objavilo 20 razpisov. Na vprašanje, koliko sredstev bo za posamezen ukrep na voljo, pa so odgovorili: »Na žalost vam ne moremo še sporočiti razreza sredstev za posamezen razpis. Ob vsaki ob- Ptuj • Donacijska pogodba podjetja Zerak Brezplačno meso za celo leto Podjetje Meso izdelki Žerak brezplačno nameni uporabnicam Varne hiše CSD Ptuj 30 kilogramov mesa in mesnih izdelkov mesečno. S tem že šesto leto zapored pomembno pomagajo tako uporabnicam kot njihovim otrokom. Pred šestimi leti je direktor Centra za socialno delo Ptuj Miran Kerin s podjetjem Meso izdelki Žerak iz Podlehnika podpisal prvo donacijsko pogodbo. Vsako leto so jo obnavljali in minuli teden se je omenjeno podjetje še enkrat zavezalo, da bo nadaljevalo pomoč Varni hiši tudi v letu 2017. Vsak mesec v dobrodelne namene donirajo 30 kilogramov mesa in mesnih izdelkov, letno torej 360 kilogramov mesa, kar je v šestih letih zneslo več kot dve toni mesa. To je izjemno pomembna do-nacija za njihove uporabnice, poudarja vodja Varne hiše CSD Ptuj Melita Topolovec: „Takšna pomoč nam pomeni ogromno. Pri nas so večinoma ženske z nizkimi dohodki, nemalokrat imajo tudi dolgove kot posledico ekonomskega nasilja, ki so ga preživljale. Takšne donacije ne le da jih finančno razbremenijo, so tudi pomemben korak k varčevanju in zbiranju sredstev za začetek novega življenja po odhodu iz Varne hiše." JVÍ I Donacijsko pogodbo so podpisali Miran Kerin, Melita Topolovec in Marko Žerak. V Varni hiši CSD Ptuj je trenutno nameščenih šest uporabnic z osmimi otroki. Zraven omenjenega podjetja jim z donacijami redno pomagajo še Ptujske pekarne in slaščičarne, Čis-team, DM, Teleing, Ljubljanske mlekarne, Kmetijstvo Bolcar, Krščanska adventistična cerkev, s paketi pa tudi Rdeči križ in Karitas ter družba Radio Tednik Ptuj, ki je med drugim konec lanskega leta za Varno hišo CSD Ptuj organizirala posebno akcijo zbiranja živil. Topolovčeva je s sodelovanjem in odzivi donatorjem zadovoljna, seveda pa si prizadevajo najti še kakšno družbeno odgovorno podjetje, ki bo pripravljeno pomagati ljudem v stiski. „Vsaka taka pomoč je za nas suho zlato. Hvaležni smo, da so nam pripravljeni prisluhniti, njihovo pomoč zato zelo cenimo," pravi Miran Kerin, direktor CSD Ptuj. Marko Žerak, direktor podjetja Meso izdelki Žerak, je ob podpisu donacijske pogodbe dejal, da bodo pomagali, kolikor dolgo bodo zmožni. Zadovoljstvo je obojestransko, toliko raje pa pomagajo, saj vedo, da je pomoč namenjena lokalnemu okolju oz. prebivalcem. Dženana Kmetec Benedikt • S posveta zadružnikov SV Slovenije Židan: Slovenija bo zahte Povpraševanje po slovenski hrani se bo povečevalo, a od tega morajo imeti tevala, da okrepi položaj kmeta v prehranski verigi, je na posvetu zadružnikov Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na regijskem srečanju za ptujsko-ormoško, prekmursko-prleško in štajersko regijo Zadružne zveze Slovenije v Trsteniku pri Benediktu predstavil aktualno dogajanje v kmetijstvu, o omenjenem predlogu devetnajste-rice držav, ki so pred dvema tednoma sestale v Bruslju, pa dodal, da bosta Slovenije in Češka pripravili predlog, ki ga bo delovna skupina pod vodstvom Slovenije uskladila do konca februarja, gre pa za predloge, ki jih v Sloveniji ne moremo ali ne smemo urediti sami, lahko pa jih na ravni EU. Lani težko leto za mlekarje, dobro za perutninarje Lansko leto v kmetijstvu je bilo po oceni Židana težko predvsem zaradi neobičajnih vremenskih tegob in hudega padca cen nekaterih pridelkov. Najbolj boleč je bil padec cen surovega mleka, zanimivo pa je, da smo kljub temu upadu ena od držav, kjer molža mleka najhitreje narašča, po trenutnih podatkih je lani znova narasla za pet odstotkov. Na polovici leta so se razmere obrnile, na posameznih tržiščih Židan se je pohvalil zaradi izplačevanja neposrednih plačil, ki so jih mnoge države EU začele plačevati šele oktobra, v Sloveniji pa večinoma že marca in aprila, kot misijo nemogoče pa ocenil 230 milijonov evrov svežega evropskega denarja za slovensko kmetijstvo, česar sorazmerno ni uspelo nobeni drugi evropski državi. Tudi letos je cilj ministrstva čim prej izplačati subvencije, do vključno danes je že bilo izplačanih 70 milijonov evrov neposrednih plačil od 136 milijonov, preostala večina bo februarja. Lani je ministrstvo izpeljalo vse načrtovane razpise, letos bo za sofinanciranja 20 javnih razpisov, samo iz programa razvoja podeželja nekaj čez 110 milijonov evrov, kar ob povprečnem deležu 40 odstotkov pomeni naložbeni val z več kot četrte milijarde evrov. / EU se je začelo kazati pomanjkanje surovega mleka in to še traja, cene pa so zrasle za pet, šest centov glede na lanske najbolj krizne. Slovenske mlekarne so začele povečevati odkup slovenskega mleka, dober znak je po Židanu tudi to, da v mlekarnah začenja naraščati izdelava fermentiranih izdelkov, ker je pri njih mogoče več zaslužiti. V mesni industriji je bilo lani izjemno dobičkonosno perutni-narstvo, tudi za letos je napoved zelo dobra, prireja rdečega mesa ostaja za slovenski trg, v vinarstvu, kjer letno pridelamo od 70 do 100 milijonov litrov vina, pa je prodaj- na cena začela naraščati v Sloveniji, še bolj pa pri izvozu, in se je v zadnjih petih letih podvojila, tako da v vinarjem zdaj že primanjkuje prostora v kleteh, pa tudi grozdja. Dobri rezultati tudi v gozdarstvu in lesarstvu Tudi delo v gozdarstvu je Židan predstavil kot uspešno, posek je bil znova rekorden in je po trenutnih ocenah 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, kar je 95 odstotkov možnega poseka. Ta je bil večji le Foto: CG torek • 7. februarja 2017 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 sko ministrstvo objavilo načrt razpisov 0, letos 110 milijonov evrov namerava letos objaviti 20 javnih razpisov, ki naj bi kmetom in gospodarskim družbam omogočili pridobitev več kot 110 milijonov evrov. javi razpisa bodo navedena tudi razpoložljiva sredstva.« V letu 2016 je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo 19 javnih razpi- sov v vrednosti skoraj 180 milijonov evrov, s čimer se je po več kot dveletnem premoru zagnal težko pričakovani investicijski cikel. Samo na področju kon- kurenčnosti v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju je bilo objavljenih 17 javnih razpisov, en javni razpis je bil namenjen naložbam v namakanje, Foto: Jure Zauneker, AGRA eden v okviru CLLD (LEADER) pa je bil namenjen projektom sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami LAS. Mojca Vtič vala okrepitev položaja kmetov korist vsi v prehranski verigi, Slovenija pa bo na čelu 19 evropskih držav od sveta ministrov EU zah-severovzhodne Slovenije napovedal kmetijski minister Dejan Židan. leta 2014, povprečni je sicer okoli štiri milijone kubičnih metrov letno. Podlubnikov je bilo v drugi polovici leta za petino manj kot leta 2015, tako da bi se lahko po ministrovi oceni s trdim delom v treh, štirih letih te nadloge rešili. Paket subvencij v gozdarstvu pa bo letos zajeten, dosegel bo okoli 16 milijonov evrov. Dobre rezultate ima tudi lesna industrija, 10-odstotno rast beleži pri realizaciji in dobičku, število zaposlenih se je povečalo za okoli tisoč, tudi letos imajo lesna podjetja zelo veliko naročil, zlati izdelovalci hiš so postali zgodba o uspehu, saj so naročila za okoli tretjino višja kot lani. Letos več za zaščito kmetijskih zemljišč in namakanje Med letošnje prednostne naloge Židan uvršča preglednejši in učinkovitejši sistem zaščite ter upravljanja s kmetijskimi zemlji- šči. Uredbo o trajnih kmetijskih zemljiščih je vlada že sprejela, 350 tisoč hektarjev čaka na zako-ličenje v občinskih načrtih, sprejela je tudi uredbo proti zaraščanju, po trenutni analizi imamo 12 tisoč hektarjev, ki jih je mogoče izkrčiti in usposobiti za kmetijsko rabo. Pri tem bo lastnik za hektar zemljišča dobil pavšalno tri tisoč evrov, na njem pa bo moral kme-tovati deset let. Kmalu bo sprejeta tudi strategija namakanja do leta 2020, cilj je, da bi namakali 10 tisoč hektar- Foto: Črtomir Goznik jev, čeprav vode ni toliko, kot bi želeli. Židan je opozoril tudi na akcijo Izbrana kakovost, za katero pa se morajo najprej dogovoriti v posameznem sektorju. Nekateri, predvsem prašičerejci imajo težave, sicer pa mora za povečanje zaupanja kupcev ta projekt nad-standardno nadzorovan. Vrisk: težave v dogovarjanju med zadrugami S tem se je strinjal tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, spomnil pa, da je dogovarjanje in sodelovanje v Sloveniji, tudi ko gre za 60 slovenskih zadrug, še vedno težava. Njihovo delo je kljub krizi in padcu cen označil kot uspešno. Zadruge vzdržujejo 80 odstotkov kmetijskega trga v državi, tako nakupa reprodukcijskega materiala kot odkupa pridelkov. Kot uspešen projekt je ocenil nakup Semenarne Ljubljana, ki je zelo pomembna za pridelavo slovenske hrane, saj po njegovih besedah multinacionalke uničujejo avtohtone sorte rastlin in ponujajo le svoje. (sta) Za prvo polletje so predvidene objave javnih razpisov, navedene po mesecih. Za drugo polletje časovnica razpisov še ni znana. Ukrep Predmet javnega razpisa Objava podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, trženje gozdnih proizvodov naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa marec pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete podpora mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti april priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine sofinanciranje stroškov LAS april sodelovanje podpora za sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni maj sodelovanje podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani maj podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov - za dopolnilne dejavnosti, mikro, majhna in srednje velika podjetja maj podpora za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč podpora za dela za odpravo škode in obnovo gozdov, poškodovanih zaradi naravne nesreče žledu, ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov maj podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva splošen javni razpis junij ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev pavšalno plačilo v letnih obrokih za prvih pet zaporednih let po datumu priznanja skupine ali organizacije proizvajalcev junij Predvidoma v juniju 2017 bo objavljen okvirni terminski načrt za razpise, ki bodo objavljeni v drugi polovici leta 2017. podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti podpora za pokritje stalnih stroškov zaradi vključitve v shemo kakovosti podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva splošen javni razpis podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov - za velika podjetja podpora za naložbe v infrastrukturo podpora za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak podpora za naložbe v infrastrukturo podpora za tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom podpora za naložbe v infrastrukturo podpora za naložbe v gradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom pomoč za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij pavšalno plačilo za razvoj majhnih kmetij podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov naložbe v obdelavo okroglega lesa, predindustrijsko predelavo lesa in dejavnosti prve predelave lesa majhnega obsega sodelovanje podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij sodelovanje podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine sofinanciranje stroškov LAS 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 7. februarja 2017 Ptuj • Regijsko tekmovanje trobentačev Mladi ptujski trobentač osvojil zlato priznanje V Glasbeni šoli Ptuj se je v četrtek odvijalo regijsko tekmovanje TEMSIG za pomursko in štajersko regijo v disciplini trobenta. Gre za največje glasbeno tekmovanje na Slovenskem z najdaljšim stažem med nacionalnimi tekmovanji. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Gala koncert v Zasebni glasbeni soli Mladi podarili del samega sebe Učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla vsako leto pripravijo koncert, na katerem se predstavijo najboljši, udeleženci različnih glasbenih tekmovanj. Letošnji, že peti gala koncert je bil v ponedeljek, 30. januarja. i ; ¡ Na koncertu so se predstavili številni učenci Zasebne glasbene šole v Ptuju. Ptujskega tekmovanja se je udeležilo 20 mladih glasbenikov in glasbenic nižjih glasbenih šol, ki so pokazali, kako spretni so s trobento. Njihove nastope je ocenila tričlanska komisija v sestavi: Boštjan Lašič, profesor trobente na Glasbeni šoli v Murski Soboti, Miran Majcen, profesor trobente na Glasbeni šoli Celje, in Matjaž Dobrovnik, profesor trobente na Konserva-toriju za glasbo in balet v Mariboru. Po besedah Štefana Petka, ravnatelja ptujske glasbene šole, člani komisije ocenjujejo osnovne glasbene prvine, intonacijo, pravilen tempo in splošen umetniški vtis. „Na takšna tekmovanja se uvrstijo res tisti najboljši učenci, ki veliko vadijo in načrtovano snov zelo hitro osvojijo. Tisti, ki osvojijo vrhunske rezultate, lahko pridobijo tudi štipendijo"; je še dodal Petek. Iz GŠ Ptuj se je tekmovanja udeležil 12-letni Matic Majcen, ki že šest let igra trobento. Za ta instrument ga je navdušil njegov stric, ki je tudi trobentar. Četrtkovega nastopa sicer ni opisal kot svojega najboljšega, to je pripisal nekoliko zgodnji uri, ko so ustnice še zaspane, in tremi. Kljub temu pa je uspel osvojiti odličnih 92,67 točke in se uvrstiti na nacionalno tekmovanje, ki bo v marcu na Gorenjskem. Matic je doma iz Savcev v občini Velika Nedelja in obiskuje osnovno šolo Podgorci. Kot je povedal, mu je igranje trobente v veliko veselje, vadi vsak dan vsaj eno Matic Majcen in Zmago Štebih uro, njegove najljubše pa so klasične sklade, pa tudi jazz in blues. Pri svojem profesorju trobente Zmagu Štebihu ceni predvsem to, da je razumevajoč in profesionalen, ne preveč strog, po njegovem mnenju pa zna učenca motivirati na prijazen način. Tekmovanj se udeležuje predvsem zato, ker so pomembna za ustvarjanje uspešne glasbene kariere. Na vprašanje, kaj si želi postati, ko bo velik, brez oklevanja odgovori: poklicni trobentač. Zmago Štebih, profesor trobente na Glasbeni šoli Ptuj, Matica opiše kot zelo pridnega mladega glasbenika, s katerim se redno udeležujeta tako slovenskih kot mednarodnih tekmovanj. Za tekmovanje TEMSIG sta se začela pripravljati že septembra lani, ko sta določila, s katerimi sklad- bami se bo predstavil. Ob tem je Štebih poudaril še, da se učenec začne na tekmovanja pripravljati že prvem razredu, ob tem seveda talent ni dovolj, treba je veliko vaditi. Ravnatelj Štefan Petek to ponazori z ukvarjanjem s športom: „Tako kot pri nogometu, na primer, je treba tudi pri igranju instrumenta veliko vaje, gre za dolgoročen proces, pri 20 letih še ne moreš postati odličen glasbenik." Kot pojasni Petek, so trobilni instrumenti včasih veljali za zelo zahtevne, igrali pa naj bi jih samo moški. A že zdavnaj ni več tako, saj se nad njimi navdušujejo tudi dekleta, nekatera med njimi so zelo uspešna. V ptujski glasbeni šoli je letos v program trobente vpisanih 14 učencev in učenk. Estera Korošec Kot je v uvodnem pozdravnem nagovoru povedala ravnateljica Klavdija Zorjan-Škorjanec, imajo med svojimi učenci veliko obetavnih glasbenikov in mnogi med njimi imajo že kar nekaj izkušenj z različnih tekmovanj po Sloveniji in tudi v tujini. In prav tekmovanja jim v glasbeni šoli povzročajo največ težav: povezana so namreč s stroški, ki jih sami težko zmorejo, tudi starši so finančno obremenjeni. Zato pa glasbena šola svoje koncerte poveže z dobrodelnostjo: ob tej priložnosti namreč pobirajo prostovoljne prispevke in jih v celoti namenijo stroškom za najrazličnejša tekmovanja. Posebej je ravnateljica pohvalila vzoren odnos med učenci, učitelji in starši. Letos so na gala koncertu nastopili: pevski zbor (mentor Peter Gojkošek), pianisti Katarina Šeru-ga, Dea Muršič, Teja Ovčar, Laura Simonič in Klara Škvorc (mentorici Živa Horvat in Mateja Škafar), plesalki Ajda Meglič in Nika Komel (mentor Vadim Kurgajev), flavtistka Ana Dvoršak (mentorica Lija Frajnkovič), violinisti Lana Kunčič, Hana Berlak, Miha Denac in Gaja Plohl (mentor Matjaž An-tončič), rogist Jan Špurej (men- Foto: jš v samostanu sv. Petra in Pavla tor Bojan Bezjak), harfistka Tajda Špes (mentorica Tina Žerdin), pevka Anja Brglez (mentor Peter Gojkošek), harmonikar Dan Mur-šič (mentor Dominik Cvitanič), citrarki Polona Fideršek in Eva Peklar (mentorica Judita Tomažič Žagar), violončelistka Alja Plohl (mentorica Zsofi Klacsmann) in trobentar Peter Cep (mentor Bojan Bezjak). Mladim glasbenikom in njihovim mentorjem se je ob koncu nastopov za to, da so na koncertu obiskovalcem podarili del samega sebe, zahvalil tudi direktor šole p. Milan Kos. jš Spodnje Podravje • Slovenski kulturni praznik Kam na Prešernov dan? Pred nami je edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico (to čast ima le še verski praznik Marijinega vnebovzetja). Da si jo bo ta dan zares zaslužil, bodo poskrbeli tudi v naših muzejih in knjižnicah. Prešernov dan je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta za praznik razglasilo že leta 1945, ohranila pa ga je tudi samostojna Slovenija in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan. Vsako leto ob kulturnem prazniku na osrednji državni proslavi podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, proslave pripravijo tudi v številnih krajih po državi, praznovanju se pridružijo še različne kulturne ustanove. Na ta praznik si lahko vzamemo čas za kulturo, ki si ga Številne kulturne ustanove bodo na slovenski kulturni praznik svoja vrata odprle brezplačno, pripravile bodo tudi vodene oglede in druge dogodke. sicer morda ne bi. Kam se lahko odpravimo? V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bodo praznovali že danes, 7. februarja. Ob 9. in 11. uri bodo pripravili brezplačen voden ogled vseh oddelkov knjižnice. Tistim, ki se bodo danes v knjižnico vpisali prvič, članarine ne bodo zaračunali. Ob 17. uri bodo v Mladinskem oddelku pripripra-vili Prešernovo pravljično urico. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož bodo na Prešernov dan posameznikom ogled muzejskih zbirk v ptujskem gradu omogočili brezplačno. Grad bo odprt med 9. in 17. uro, v tem času se bodo obiskovalci lahko udeležili tudi programa za družine Zgodba o Mitri: izdelovali bodo knjižna kazala in v dar dobili muzejsko slikanico Zgodba o Mitri. Ob 11. uri bodo v slavnostni dvorani ptujskega gradu predstavili novo monografijo Celjski baročni orglarski mojster Janez Frančišek Janeček, med 12. in 15. uro bo v razstavišču na Muzejskem trgu mogoč brezplačen ogled razstave Gospodarji prehodov. Med 9. in 14. uro si bo mogoče brezplačno ogledati tudi zbirke v gradovih Ormož in Velika Nedelja, ob 16. uri bodo v ormoški grajski pristavi odprli razstavo Lov in plemstvo na varaždinskem območju. Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož bo letos na Pre- šernov dan med 9. in 14. uro odprta prvič. Ob 9. uri bo obiskovalce pozdravila direktorica ustanove, ob jutranji kavi in čaju pa bodo predstavili knjižnico in časopisno zbirko. Ob 10. in ob 12. uri bodo uprizorili lutkovno predstavo O miški, ki je zbirala pogum. Ob 12. uri bo mogoče prisluhniti Prešernovi poeziji v izvedbi Bralnega kluba in Bralnih ulic iz Središča ob Dravi, ob 13. uri pa se bodo predstavili ormoški fotografi Vid Voršič, Lidija Vrankovečki in Marko Zabavnik. Ta dan bo mogoča tudi izposoja gradiva. EM Priporočamo v branje... Gojmir Polajnar: Družinske parabole »Drugačnostne« zgodbe o drugačnosti(h) piše v eni od ocen zbirke zgodb slovenskega pisatelja Gojmira Polajnarja. Gre za zbirko več krajših in enega daljšega pripovednega besedila, ki opisujejo čas zadnje četrtine 20. stoletja na Slovenskem, a skozi usode drugačnih, kar opredeljuje že prva zgodba Odprta družba, ki nas ironično in kar cinično postavi v slovensko stvarnost, obremenjeno s predsodki (nekaj primerov: punca je domov pripeljala fanta, Neslovenca, ki ga je družina toplo sprejela, ko pa so se za njim zaprla vrata, so se zaprla za vedno (ni »naš«); starši so fantovo punco povabili na kosilo, prišla je z avtostopom, lepo so jo sprejeli, ko pa so se za njo zaprla vrata, so se zaprla za vedno, ker je bila od predaleč (in od »tam« ne bo nikoli dobra gospodinja); sin je staršem predstavil svojega fanta(!), »poslovili so se s širokimi nasmehi prek opitih lic,« ko pa so se za njim zaprla vrata ... Drugačne vsebine, drugačen način pripovedi (ženske v nekaterih pripovedih uporabljajo moški spol in obratno). Spoznajmo drugačne! Ocena: 4. jš Foto: ČG Atletika Grega Pavlovič in Maja Bedrač do medalj Stran 12 Atletika Dejan Doki-novi direktor AZS Stran 12 Mali nogomet Liga Generali MNZ Ptuj Stran 14 Rokomet Nedeljčani zmagali, ekipa RD Moškajnci-Go-rišnica izgubila Stran 13 Nogomet Trinajsti Dravin turnir uspel Stran 15 Športno plezanje Podelitev priznanj Planinske zveze Slovenije Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 1. A DRL 18. krog Z nepopustljivostjo do točke Drava Ptuj - Urbanscape Loka 25:25 (15:15) DRAVA PTUJ: Rosič, Janže-kovič, M. Žuran 4, Reisman, Bračič 3, Maroh 2, Lesjak 5, Hrupič 2, Šalamun, Gregorc 7 (4), Jensterle 2, Sabo, Krasnič, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 4/4, Urbanscape Loka 4/6. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 16 minut, Urbanscape Loka 10 minut. Neverjetna želja, borbenost in nepopustljivost so po dolgem času privedli roko-metaše Drave do pozitivnega rezultata, potem ko so v napeti in izenačeni tekmi prišli do točke proti favorizirane-mu Urbanscapu. Ptujčani so ob bučni podpori gledalcev s tribun pokazali pravo energijo, povezanost med igralci jim je na koncu prinesla neodločen rezultat. V uvodu je domači vratar Žuran takoj ubranil sedem-metrovko, medtem ko je najstrožjo kazen na drugi strani realiziral Gregorc, ki je na Matej Bračič (RK Drava Ptuj): »Tekma je bila zares zelo zanimiva, borbena in dramatična do konca. Končno je naša ekipa pred domačimi gledalci dala vse od sebe in točko smo si zares krvavo zaslužili. Odigrali smo zares dobro obrambo, iz katere vse izhaja, dobro je branil tudi naš vratar. Z malo boljšo realizacijo bi lahko zmagali, vendar smo na koncu zasluženo osvojili točko.« Grega Jamnik (RD Urbanscape Loka): »Dravi smo se hoteli oddolžiti za naš edini poraz v domači dvorani, tako da smo prišli na Ptuj z mislijo na zmago. Tekmo smo začeli dobro, potem smo prišli v nek krč in domačini so to dodobra izkoristili. V drugem polčasu se je igralo gol za gol, na koncu smo mi povedli, medtem ko so domačini uspeli izenačiti. Obrestovala se jim je njihova borbenost, zaradi katere so v izenačeni tekmi prišli do zasluženega remija.« W^MS I tekmi štiri od svojih sedmih zadetkov dosegel s sedmih metrov. Začetne minute so bile rezultatsko izenačene, a gostje so predvsem po zaslugi izrednega desnokrilnega igralca Jamnika, ki je dal skupno kar 11 zadetkov, prišli do občutnejše prednosti. V sredini prvega polčasa sta sodnika »čarala« s čudnimi odločitvami, kar je prineslo gostom iz Škofje Loke prednost 7:11, a te odločitve so še dodatno podžgale ptujske rokometaše k borbeni igri. Ves prvi del so se zelo trudili v obrambi 6-0, ki so jo v glavnem igrali tudi gostje, na trenutke pa so se postavili tudi v plitvi postavitvi 3-2-1. Obramba Drave je pri zaostanku dodatno stisnila in steklo je tudi v napadu, kjer so dvakrat naredili serijo 3:0. Po zadetkih Lesjaka, Jen-sterleta, Hrupiča in Gregorca so ponovno povedli s 14:13 in na polčas odšli poravnani s 15:15. V drugem delu je vsaka ekipa dosegla po deset zadetkov, kar je pomenilo, da sta obe obrambi bili še trdnejši in tudi oba vratarja - Žuran Foto: Črtomir Goznik Ptujski rokometaši so v soboto pripravili lepo presenečenje in ekipi Loke odščipnili točko. in Vrbinc - sta branila zelo dobro. Pozitivno vzdušje s tribun se je preselilo med domače igralce, saj je vratar Žuran večkrat fantastično reagiral, odlično je delovala spremenjena obramba 5-1, Marko Žuran pa je še dodatno dvignil svojo ekipo in jo pripeljal do prednosti 20:18. Pri tem naletu sta Ptujčane ponovno zaustavila sodnika, saj sta na čuden način doso- dila tretjo izključitev Hrupi-ču, kasneje pa še direkten rdeči karton razigranemu Marohu. Igralci Urbancapa so se ponovno vrnili v igro, ko so naredili serijo 3:0 in povedli 21:22. Sledila je napeta končnica in igra »gol za gol«, v kateri so imeli igralci iz Škofje Loke ves čas zadetek prednosti. Kakšnih 40 sekund pred koncem tekme je iz protinapada zadel Jamnik za 24:25. Po minuti odmora na zahtevo trenerja Ivana Hrupi-ča so domačini odigrali dolg napad, v katerem se je mimo obrambe prebil izkušeni Bračič (dosegel je tri od zadnjih štirih zadetkov Drave) in poravnal rezultat. Tako so roko-metaši Drave z odlično igro in pravim pristopom prišli do zelo zaslužene točke, ki jim je lahko dobra spodbuda za nadaljevanje prvenstva. David Breznik Nogomet • NK Aluminij Igre boljše od končne uvrstitve Nogometaši Aluminija so pretekli teden bivali v hrvaški Istri, kjer so v Novigradu in Rovinju nastopali na turnirju Istria Winter Cup. V tednu so poleg treningov odigrali tri tekme: najprej dve v skupini (v torek z avstrijskim Kapfengergom, v četrtek s Širokim Brijegom iz BiH) in nato še v soboto za končno razvrstitev na turnirju. Skupina A: Aluminij - Široki Brijeg (BiH) 1:2 (0:1) V četrtek se je ekipa Aluminija v drugem srečanju skupine A v Rovinju srečala z NK Široki Brijeg, ki igra v prvi ligi BiH (Premijer ligi). Po enakovrednem začetku so pobudo prevzeli Kidričani in si priigrali dve lepi priložnosti. Niso ju izkoristili, to pa je nekaj minut kasneje uspelo bosansko-hercegovskemu moštvu. V drugem delu so tekmeci povišali vodstvo z golom Brazilca Wagnerja, Ki-dričanom pa je v končnici le uspelo zadeti, v 89. minuti je končni izid srečanja postavil Josip Zeba. Aluminij -NKGOŠK Gabela (BiH) 4:0(2:0) Z dvema porazoma so Kidričani zasedli 3- mesto v skupini A, kar jim je prineslo tekmo za končno 5. mesto na turnirju. Tekmec je bila še druga ekipa iz BiH, tokrat iz 2. lige, NK GOŠK Gabela. Kidričani so bili veliko boljši tekmec, premoč pa so kronali s po dvema zadetkoma v vsakem polčasu. V prvem delu sta zadela Alen Krajnc v 11. in Francesco Tahiraj v 31. minuti, v drugem pa Mihael Rebernik v 48. in Žiga Ško-flek v 57. minuti. Slobodan Grubor, trener Aluminija: »S tekmo z Gabelo sem zadovoljen, ne pa tudi s tem, da smo na koncu igrali tekmo za 5. mesto. Moje mnenje je, da smo si glede na prikazano skozi celoten turnir zaslužili boljšo končno uvrstitev. A to so vendarle priprave, zato rezultat zaenkrat ni na prvem mestu. Najpomembneje je, da smo teden dni izkoristili za dobre treninge v toplih krajih, kar je povsem drugače kot treniranje pri temperaturah pod lediščem. Pogoji v Novigra-du so zares fenomenalni, in če bi imeli priložnost, bi se radi vrnili. Vse načrte glede priprav smo v celoti izpolnili, zelo sem zadovoljen tudi z igralci in njihovim odnosom do dela.« Zmage na turnirju so se veselili igralci madžarskega kluba Gyirmot FC Gyor, ki so bili v finalu po izvajanju enajstmetrovk boljši od NK Široki Brijeg. Tretje mesto je brez boja osvojil NK Novi-grad, četrto pa Kapfenberg SV. JM Tenis • Davisov pokal Zmaga Slovencev za dvoboj z JAR Slovenska moška teniška reprezentanca je izpolnila prvi cilj sezone v Davisovem pokalu. V Mariboru je premagala Monako s 3:2, tako da jo zdaj na drugi stopnički proti 1. evroafriški skupini v začetku aprila čaka gostovanje v Južnoafriški republiki. Zmagovito točko za Slovenijo je pred polnimi tribunami ŽTK Maribor prispeval njen najizkušenejši igralec v Davisovem pokalu Grega Žemlja, ki je s 6:2, 6:3 in 6:1 premagal 20-letnega predstavnika Kneževine Lucasa Catarino. Končni rezultat dvoboja je postavil debitant Tilen Žitnik, ki je s 6:1, 4:6 Slovenija - Monako 3:2 Blaž Kavčič - Lucas Catarina 6:4, 2:6, 6:2, 6:4 Grega Žemlja - Romain Arneodo 6:3, 6:4, 6:7 (5), 6:4 Grega Žemlja/Blaž Kavčič - Benjamin Balleret/Romain Arneodo 2:6, 4:6, 3:6 Grega Žemlja - Lucas Catarina 6:2, 6:3, 6:1 Tilen Žitnik - Romain Arneodo 6:1, 4:6, 2:6 in 2:6 izgubil s Thomasom Ogerjem. Sven Lah ni dobil priložnosti za igro. Za to sezono so se trije najboljši slovenski igralci, Grega Žemlja, Blaž Kavčič in Blaž Rola, dogovorili, da bosta vsaj dva venomer na voljo kapetanu Blažu Tru-peju. Najboljši ptujski igralec Blaž Rola je trenutno na turneji v Avstraliji. sta 12 Štajerski Šport torek • 7. februarja 2017 Atletika • DP za starejše mladince Atletika • Skupščina AZS Dejan Dokl - novi direktor AZS Pavlovič in Bedračeva do medalj Pomembni funkciji tudi za Bezjaka Atletska zveza Slovenije je na zadnji skupščini izbrala tudi člane delovnih teles in komisij zveze. Aleš Bezjak (trener v AK Ptuj) in Saša Maraž bosta pristojna za šolsko in mladinsko atletiko, medtem ko je bil Bezjak izbran tudi v tehnično-tek-movalno komisijo AZS. Dejan Dokl je postal novi direktor AZS. Rokomet • 1. A SRL (ž) Nov poraz Ptujčank Zelene doline Žalec -Akli-mat Ptuj 35:25 (19:13) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša 4, Kac, Kreft 2, Kolednik, Pušnik, Selinšek 6, Majcen, Markovic 2, Korotaj 8, Gomilšek 3. Trener: Nikola Bi-strovic. Ptujske rokometašice še naprej ne najdejo izhoda iz krize in so bile tudi tokrat visoko poražene. Res je sicer, da jim je nasproti stala odlična ekipa Žalca, ki kroji mesta tik pod vrhom tabele, a vseeno se je težko znebiti Na skupščini Atletske zveze Slovenije je Ptujčana Dejana Do-kla upravni odbor soglasno potrdil za novega direktorja AZS. Bivši odličen ptujski atlet v suvanju krogle je to pomembno funkcijo prevzel od Marka Božička in jo bo opravljal profesionalno. Dobil je enoletni mandat, ki se lahko tudi podaljša. Zakaj ste se odločili sprejeti vlogo direktorja AZS in kakšen izziv je to za vas? Dejan Dokl: »Za mesto direktorja Atletske zveze Slovenije sem se potegoval iz več razlogov. Izbran sem bil kot primeren kandidat in za izkazano zaupanje se zahvaljujem predsedniku Atletske zveze Slovenije Romanu Dobnikarju ter upravnemu odboru zveze za potrditev predsednikove izbire. Med pomembnejšimi razlogi za potegovanje za to funkcijo je bila moja želja delovati še naprej v dobro športa, čim uspešneje v korist slovenske atletike, vendar tokrat profesionalno.« Kakšne bodo vaše naloge v novi vlogi? Dejan Dokl: »Slovenska atletika je na osnovi preteklih vrhunskih rezultatov slovenskih atletov v tem najmnožičnejšem svetovnem športu (215 držav je članic IAAF, op. a.) prepoznana kot ena najuspešnejših nacionalnih panožnih športnih zvez. Maksimalno si bom prizadeval, da bodo slovenski atletiki še naprej omogočeni čim bolj optimalni pogoji za razvoj ter ustrezno priznani in nagrajevani vrhunski dosežki atletov in njihovih trenerjev. Naloge direktorja obsegajo vodenje strokovne službe AZS, ki opravlja strokovne, organizacijske, tehnične, finančne in administrativne naloge, skrb za operativno izvajanje sklepov UO AZS ali po nalogu predsednika AZS, skrb za realizacijo nalog v okviru finančnega načrta ter zavzeto operativno izvajanje tržnih aktivnosti z namenom povečanja komercialnih virov in sredstev.« Ali lahko v vlogi direktorja zveze na kak način pomagate tudi Atletskemu klubu Ptuj, iz katerega izhajate? Dejan Dokl: »Atletski klub Ptuj z večletnim načrtnim, zelo kakovostnim delom trenerjev in predanostjo ptujskih atletov žanje odlične rezultate tudi na največjih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Glede na nesporen vrhunski potencial, ki ga kaže več mladih atletov Ptuja, mi ne bo treba biti kakorkoli pristranski pri pomoči tudi domačemu atletskemu klubu.« David Breznik Atletsko društvo Kladivar je v soboto v Celju izvedlo Prvenstvo Slovenije v dvorani za starejše mladince in mladinke (letnike 1998 in 1999). Na tekmovanju sta iz Atletskega klub Ptuj izstopala Grega Pavlovič in Maja Bedrač. Nadarjen sprinter je nastopil v teku na 60 metrov, kjer je v kvalifikacijah med 45 tekmovalci s časom 7.12 sekunde dosegel peti čas in se je uvrstil v finale A. V njem je tekel še veliko hitreje, natančno 7.00, kar je zanj nov osebni rekord na tej razdalji v dvorani. S tem rezultatom je osvojil 2. mesto in je zaostal le za Jakobom Muravcem, ki je tekel 6.99 sekunde. Ob srebrni medalji Pavloviča so Ptujčani s sabo domov iz Celja prinesli še dve zlati medalji, ki ju je osvojila Maja Bedrač. Ta je v teku na 60 metrov z ovirami bila veliko hitrejša od tekmic, čas v cilju se je ustavil pri 8.72 sekunde, kar je njen Grega Pavlovič in Maja Bedrač (oba AK Ptuj) osebni rekord. Slabši rezultat je odlična mlada atletinja tokrat dosegla v skoku v daljino, saj je njen najdaljši poizkus meril 598 centimetrov. Ob tem skoku je vpisala še rezultat 586 centimetrov in štiri prestope ter po zares dolgem času na uradnem tekmovanju ni preskočila šestmetrske znamke. Ne glede na slabši rezultat je Maja zmagala v skoku v daljno. Oba atleta, ki trenirata pod vodstvom trenerja Aleša Bezjaka, sta v tekih pokazala viden napredek. David Breznik Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Ptujčanke zmagale v Ljutomeru Foto: Črtomir Goznik ŽOK Ljutomer - ŽOK GSV Zava Ptuj 1:3 (-17, 20, -18, -15) ŽOK LJUTOMER: S. Belec, Makoter, Kutnjak, Petek, Vnuk, Hochstatter, Mulec, V. Kosi, L. Belec, N. Kosi, Rakuša. Trener: Andrej Tot. ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Čabri-an, Cvirn, Burič, Stavbar, Gajser, Pušnik, Lepej, Gričnik. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Derbi kroga med tretje-uvrščenimi Ptujčankami in Ljutomerčankami, ki so na 4. mestu v 2. državni ligi -vzhod, je povsem zasluženo pripadel igralkam iz najstarejšega slovenskega mesta. Manj kot sto minut igre so pujske odbojkarice potrebovale, da so sredi prleške prestolnice zmagovito dvignile roke v zrak za deveto zmago v sezoni, ki jim še daje nekaj upanja za napredovanje v višji rang tekmovanja. Foto: Miha Soštarič Napade Ptujčank (v temnejših dresih) so Ljutomerčanke le redkokdaj uspele zaustaviti z blokom. V prvem nizu sta bili ekipi večji del izenačeni, gostje pa so po drugem tehničnem odmoru zaigrale kot prerojene in niz zaključile z delnim rezultatom 9:2. S takšnim tempom so Ptujčanke nadaljevale tudi na začetku drugega niza. Imele so že pet točk naskoka (9:4), vendar so jih prleške občutka, da so se gostje po solidnem prvem delu v nadaljevanju preveč zlahka predale. Več kot očitno je, da v igri Ptujčank ni prave iskrice in da jih v nadaljevanju čaka boj za obstanek v ligi. Prvih 20 minut so gostje prikazale zelo dobro igro, saj so se pogumno upirale favoriziranim domačinkam. Njihova igra je imela »rep in glavo«, toda žal le dobrih dvajset minut ni dovolj za končni uspeh. Pri izidu 12:12 v 23. minuti je sledil cel kup napak Ptujčank, kar je Žalec izkoristil in na krilih Kundije, ki je bila nerešljiva uganka za gostje, napravil serijo 7:1 za visoko rezultatsko in psihološko prednost ob polčasu. Uvod v nadaljevanje je bil spet soliden za ptujsko ekipo, saj so se približale le na -3 (21:18), toda kar nekaj zastre-ljanih zanesljivih strelov in sedemmetrovka so Ptujčanke ponovno oddaljili od domače vrste. Do konca tekme je nato sledil zgolj še enosmerni promet, kar je na koncu pomenilo visok poraz. Tekmo 14. kroga bi morale Ptujčanke odigrati naslednjo soboto proti ekipi Krke, toda Dolenjke so prosile za prestavitev srečanja, odigrano bo v sredo, 15. februarja. tp REZULTATI 13. KROGA: Zelene doline Žalec - Aklimat Ptuj 35:25 (19:13), Krim Mercator - Mlinotest Ajdovščina 33:18 (18:10), Branik - Celje Celjske mesnine 23:37 (10:21), Zagorje - Ljubljana 25:18 (13:10). Tekma Ž.U.R.D. Koper - Velenje bo v sredo. 1. KRIM MERCATOR 11 11 0 0 22 2. ZAGORJE 12 11 0 1 22 3. CELJE CEL. MESNINE11 7 0 4 14 4. ZEL. DOLINE ŽALEC12 7 0 5 14 5. MLIN. AJDOVŠČINA 12 6 0 6 12 6. KRKA 11 5 1 5 11 7. LJUBLJANA 12 6 0 6 10 8. AKLIMAT PTUJ 12 4 0 8 8 9. Ž.U.R.D. KOPER 11 3 1 7 7 10. BRANIK 12 2 1 9 5 11. VELENJE 10 0 1 9 1 odbojkarice ujele (10:10). Sledilo je obdobje, ko si nobena ekipa ni preigrala vidnejše prednosti. Končnica je nato pripadla domačinkam, točke so dosegale predvsem po zaslugi razpoložene Lee Belec, ki je tekmo končala s 14. osvojenimi točkami. Gledalci, zbralo se jih je okoli 100, so pričakovali, da bodo domače odbojkarice v nadaljevanju dvoboja resnejše tekmice izkušenim Ptujčankam, vendar tega niso dočakali. Do sredine tretjega niza so še nekako držale stik s Ptujčankami, te si niso privoščile novega spodrsljaja in so še drugič v sezoni premagale Ljutomerčanke. Andrej Tot, trener ŽOK Ljutomer: »Ptujčani, ki imajo v svojih vrstah izkušeno Anjo Cvirn, so z namenom sestavili ekipo, da bi se uvrstili v prvo ligo. Spogledujejo se z vrhom lestvice za razliko od moje ekipe, ki je sicer v prvem delu sezone kazala nekaj boljše igre, vendar je ta sezona za nas predvsem 'spoznavne narave'. V drugem delu sezone se nam pozna, da igralke študirajo in manj tre- nirajo, zato je v naših predstavah veliko nihanj.« Marijana Horvat Gojkošek, trenerka ŽOK GSV Zava Ptuj: »Ekipi sta igrali po svojih najboljših močeh. Videli smo nekaj zanimivih akcij, ob tem pa je treba poudariti, da je bilo veliko osnovnih napak obeh ekip. Tekmo so odločile izkušnje, ki so na naši strani, kar se je v igri poznalo. Domačinke so ob naših močnih žogah ostale nemočne.« MŠ REZULTATI 14. KROGA: Ce Ije - Nova KBM Branik II 0:3, ŽOK Ljutomer - ŽOK GSV Zava Ptuj 1:3, Mozirje - Kostmann Sl. Gradec 3:0, Prevalje - Bra-slovče 3:0, Svolley Vuzenica -Kajuh Šoštanj 2:3, Swatycomet Zreče - Benedikt 3:1. 1. NOVA KBM BRANIK II 14 12 2 39:15 36 2. PREVALJE 14 12 2 36:12 35 3. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 14 9 5 36:16 31 4. ŽOK LJUTOMER 14 9 5 32:18 27 5. MOZIRJE 14 9 5 31:22 25 6. BRASLOVČE 14 8 6 29:25 23 7. SVOLLEY VUZENICA 14 7 7 26:32 18 8. CELJE 14 6 8 22:29 17 9. KOSTMANN SL. GRADEC14 4 10 18:32 14 10. SWATYCOMET ZREČE14 4 10 19:34 13 11. BENEDIKT 14 2 12 12:38 7 12. KAJUH ŠOŠTANI_14 2 12 12:39 6 torek • 7. februarja 2017 Šport Štajerski 13 Namizni tenis • 1. SNTL (ž, m) Nogomet • NK Drava, prijateljska tekma Se en v nizu nesrečnih porazov Basic se je vrnil z dvema zadetkoma V| / Kema 4:5, 2:5, Letrika -Slovan - Je-je bila ekipa 1. SNTL (ž) 13. krog: Ptuj -Logatec - Arrigoni - Muta 3:5, Kajuh senice 5:1. Prosta Vesna. 1. NTK MUTA 2. NTK ARRIGONI 3. NTKVESNA 4. NTK LOGATEC 5. NTD KAJUH-SLOVAN 6. NTK LETRIKA 7. NTK KEMA 8. NTK PTUJ 9. NTK JESENICE Ptuj - Kema 4:5 Komovec - Vogrinčič 0:3, Krajnc - Harkai 3:0, Butko-vska Tomanič - Matis 3:1, Krajnc - Vogrinčič 3:0, Komovec - Matis 0:3, Butkovska Tomanič - Harkai 1:3, Krajnc - Matis 1:3, Butkovska Tomanič - Vogrinčič 3:0, Komovec - Harkai 0:3. Igralke NTK Ptuj so v domači dvorani v soboto 9 9 0 18 10 9 1 18 10 6 4 12 9 5 4 10 10 5 5 10 10 5 5 10 10 3 7 6 10 2 8 4 10 0 10 0 gostile igralke iz Puconcev in proti neposrednim tekmicam za končno 7. mesto klonile v dramatični končnici. To je že njihov peti poraz v sezoni z rezultatom 4:5 in četrti na zadnjih petih srečanjih. S kančkom več sreče bi lahko bile vsaj mesto višje, z dvema pa bi se borile celo za 4. mesto ... Tokrat so imele varovanke trenerja Grbiča lepo priložnost za zmago, saj so povedle 3:1. Na točke najstarejše članice ekipe Martine Komovec ni moč računati, zato pa sta imeli Daniela Tomanič Butkovska in Katja Krajnc možnosti za odločitev dvoboja. A sta v tem trenutku obe klonili, prva proti 18-letni Maši Harkai, druga pa proti 23-letni Sta-ši Matis (13:15 v zadnjem nizu). To je dvoboj nagnilo v prid Prekmurkam, za katero je zadnjo točko dodala še Harkaijeva. 1. SNTL (m) 13. krog: ZNTK Maribor -NTK Arrigoni 5:3. 1. NTK KRKA I 12 12 0 24 2. NTK KEMA 12 11 1 22 3. NTK INTER DISKONT I 12 9 3 18 4. ZNTK MARIBOR 12 8 4 16 5. NTK ARRIGONI 12 6 6 12 6. NTK SOBOTA 12 6 6 12 7. NTS MENGEŠ I 12 5 7 10 8. NTD KAJUH-SLOVAN I 12 2 10 4 9. NTK ILIRIJA 12 1 11 2 10. NTK OLIMPIJA 12 0 12 0 Igralci ŽNTK Maribor so v soboto gostili ekipo Arrigo-ni iz Izole, svojega neposrednega tekmeca za 4. mesto, ki še vodi v končnico tekmovanja. Mariborska trojka je svoje delo opravila zelo dobro, saj sta Danilo Piljak in Matic Slodej vpisala po dve zmagi, eno je dodal Matevž Črepnjak. Za goste je vse tri točke prispeval Erik Paulin. JM Futsal • 2. SFL Iz Škofje Loke brez točk FSK Stripy - FC Hiša daril Ptuj 8:3 (2:1) STRELCI: 0:1 Jaušovec (4.), 1:1 Tušar (12.), 2:1 Lotrič (18.), 3:1 Cankar (26.), 4:1 Lotrič (28.), 5:1 Česen (30.), 6:1 Mo-horič (31.), 6:2 Letonja (33.), 7:2 Česen (38.), 8:2 Česen (38.), 8:3 Jaušovec (39.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zupa-nič, Ramadani, Kraut, Anžel, Jaušovec, Letonja, Kavaš. Trener: Boris Šprah. Ekipa iz Ptuja je v soboto gostovala v Škofji Loki pri vodilni ekipi FSK Stripy in pričakovano izgubila. Trener Boris Šprah je imel na razpo- lago le sedem igralcev, ki so se favoriziranim domačinom v 1. polčasu odlično upirali in zaostajali le za gol. »Trenutek resnice« je za goste prišel v drugem delu, ko so domačini z višjim tempom igre postajali vse nevarnejši, zaradi rotacije večjega števila igralcev so bili veliko bolj sveži od gostov. Pri FSK Stripy je bil s tremi doseženimi zadetki najbolj razpoloženi igralec Anže Česen. V soboto čaka Ptujčane nova težka preizkušnja, v domači dvorani bodo gostili ekipo Gorica FK. JM REZULTATI 13. KROGA: FSK Stripy - FC Hiša daril Ptuj 8:3, Velike Lašče -Kebelj Pizzeria Salama 5:4, Gorica futsal klub -ŠD Mlinše 9:5, KIX Ajdovščina -FC Ivančna Gorica 3:4, Dlan Logatec - Futsal klub Dobrepolje. 1. FSK STRIPY 13 11 1 1 34 2. IVANČNA GORICA 13 10 1 2 31 3. GORICA FK 13 7 3 3 24 4. ŠD MLINŠE 13 7 2 4 23 5. VELIKE LAŠČE 13 7 1 5 22 6. KEBELJ SALAMA 13 4 2 7 14 7. FK DOBREPOLJE 12 4 2 6 14 8. FC HIŠA DARIL PTUJ 13 3 2 8 11 9. KIX AJDOVŠČINA 13 2 1 10 7 10. DLAN LOGATEC 12 1 1 10 4 MARIBOR MLADINCI -DRAVA PTUJ 2:2 (2:0) DRAVA PTUJ: Domjan, Močic, T. Golob, Gajič, Acman, Lesko-var, Kukovec, Romih, Šalamun, M. Golob, Bašic. Igrala sta še: Trajkovski, Perger. Trener: Simon Sešlar. Člani Drave so odigrali prijateljsko tekmo z mladinci Maribora, ki so dobro igrali predvsem v prvem polčasu. Takrat so dokazali, zakaj so na 4. mestu 1. slovenske mladinske lige. Ptujčani so ponovno nastopili le s 13 igralci, a so preveč nihali v igri in dovolili, da so jim nadarjeni domačini v prvem delu prelahko zabili dva zadetka. V nadaljevanju je bila Drava boljša, tako da je končni remi pravi odsev dogodkov na igrišču. Varovanci Simona Sešlarja so pokazali nekaj dobrih in nekaj slabih stvari in so igrali na navdih. Povratnik v ekipo Bašic je najprej znižal zaostanek z odmerjenim strelom s polvoleja s kakšnih 15 metrov, nato pa je po podaji Kukovca iz skrajšanega kota zadel še s strelom z glavo. Proti koncu tekme bi lahko Šalamun iz ugodnega položaja poskrbel za popoln re-zultatski preobrat, vendar ni zadel v polno. To je bil dober trening za ptujsko ekipo, v kateri se je prvič predstavil levi bočni igralec Timotej Acman, ki je prišel kot posojen igralec Rudarja. Iz Celja je še za pol leta posojen Adnan Bašic, iz tega prvoligaškega kluba pa je prišel še en napadalec, Matic Marcius, ki je kot član Celja pred časom odigral nekaj minut v prvoligaški konkurenci. Ob omenjeni trojici bo trener Simon Se-šlar v nadaljevanju priprav in nato v drugoligaškem tekmovanju računal še na Čeha, Rujovica, Roškarja in Pa-nikvarja ter verjetno še na kakšno okrepitev. David Breznik Futsal • 14. krog 1. SFL Oslabljeni nemočni proti Oplastu Oplast Kobarid - Tomaž ŠIC bar 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Širok (8.), 2:0 Koren (18.), 3:0 Kravanja (36.), 4:0 Kravanja (40.). TOMAŽ ŠIC BAR: Krajnc, Magdič, Školiber, U. Goričan, Gašparič, Roškar, D. Goričan, Kociper, Zlatnik. Trener: Marjan Magdič. Vodstvo tekmovanja, ki pod okriljem Nogometne zveze Slovenije skrbi za fut-sal lige, je nekoliko spremenilo potek tekmovanja v 1. slovenski futsal ligi. Tako so ekipe minuli petek odigrale dvoboje 14. kroga, že danes (torek) in jutri (sreda) pa jih čakajo dvoboji 13. kroga. V 14. krogu je prleška ekipa Tomaž ŠIC bar gostovala v Kobaridu pri Oplastu. V prvem delu sezone sta se ekipi v Ljutomeru razšli z REZULTATI 14. KROGA: Oplast Kobarid - Tomaž ŠIC Bar 4:0 (2:0), Litija - Puntar 5:1 (1:1), Benedikt - Sevnica 3:3 (1:1), Zavas Siliko - Dobo-vec Pivovarna Kozel 1:1 (0:1), Bronx Škofije - Proen Maribor 2:7 (0:2). 1. MARIBOR 13 12 1 0 70:29 37 2. LITIJA 13 9 2 2 56:29 29 3. KOBARID 13 7 2 4 48:29 23 4. DOBOVEC 13 6 1 6 48:42 19 5. BRONX ŠKOFIJE 13 6 0 7 42:51 18 6. SEVNICA 13 5 2 6 31:34 17 7. ZAVAS SILIKO 13 4 3 6 35:48 15 8. BENEDIKT 13 3 2 8 49:54 11 9. TOMAŽ 13 2 3 8 32:61 9 10. PUNTAR 13 3 0 10 24:58 9 PARI 13. KROGA: Sevnica - Zavas Siliko (torek ob 19.00), Puntar - Benedikt (sreda ob 19.00), Tomaž ŠIC bar - Litija (sreda ob 19.00), Dobovec Pivovarna Kozel - Bronx Škofije (sreda ob 19.30), Proen Maribor - Oplast Kobarid (sreda ob 20.00). neodločenim rezultatom 3:3 (1:2), tokrat pa so gostitelji izkoristili oslabljenost gostujoče ekipe in slavili s 4:0 (2:0). Trener ŠIC bara Marjan Magdič je namreč tokrat pogrešal tri vratarje (Prijol, Vrbnjak, Kozar), med drugim pa sta manjkala tudi izkušena Buzeti in Kurbus. Domačini so tako prišli do pomembne zmage v boju za vrh razpredelnice, Tomaž pa ostaja na devetem mestu in v boju za obstanek v prvoligaški konkurenci. Že jutri (sreda), na praznični dan, čaka Tomaž ŠIC bar nova težka preizkušnja. V 13. krogu bo ob 19. uri v Ljutomeru gostil Litijo, ki je na visokem drugem mestu. V prvem delu sezone so Litija-ni na svojem parketu Prleke porazili s kar 7:0 (4:0). Miha Šoštarič Rokomet • 1. B SRL (m) Rokomet • 2. SRL (m) Padec v končnici odnesel točke Nove točke na računu Moškanjci-Gorišnica - Rudar 27:30 (14:14) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 5, Grobelnik 6, A. Vrbančič, N. Bedrač 3, Arnuš 3, Balas, Lozinšek 4, M. Vrbančič, Ranfl, Caf, Krabonja 6, T. Bedrač. Trener: Robert Bezjak. Uvodni krog nadaljevanja prvenstva je ekipi Moškanj-cev-Gorišnice prinesel poraz. Boljši so bili »rudarji« iz Trbovelj, ki so slavili predvsem na račun širšega in izkušenejšega igralskega kadra. Domačini niso igrali slabo, fantje so se borili po najboljših močeh, toda v končnici jim je zmanjkalo moči. Prvi del prvega polčasa je minil v zelo izenačeni igri in šele v končnici polčasa so gledalci videli nekaj poskusov obeh moštev, da si pridobita otipljivejšo prednost. Najprej so pri izidu 9:8 gostje z delnim izidom 0:3 povedli, nato pa so domačini z mini serijo 4:0 ušli na 13:11. Ob polčasu sta bili ekipi vseeno poravnani. Začetek drugega dela igre je minil v rahli pobudi Mo-škanjcev-Gorišnice, a srečanje je bilo še vedno precej iz- REZULTATI 14. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Rudar 27:30 (14:14), Brežice - Sevnica 40:25 (18:15), Krim - Krško 33:33 (18:18), Sviš Ivančna Gorica - Škofljica Pekarna Pečjak 28:29 (13:17), Mokerc-Ig - Cerklje 29:25 (16:11), Herz Šmartno - Črnomelj 36:26 (20:12), Slovan - Radeče Papir nova 30:21 (17:12). 1. HERZ ŠMARTNO 14 10 2 2 22 2. SVIŠ IVAN. GORICA 14 11 0 3 22 3. KRIM-OLIMPIJA 14 9 2 3 20 4. ŠKOFLJICA 14 10 0 4 20 5. SLOVAN 14 9 1 4 19 6. BREZICE 14 9 1 4 19 7. KRŠKO 14 8 2 4 18 8. RADEČE PAPIR NOVA14 8 0 6 16 9. RUDAR 14 5 1 8 11 10. ČRNOMELJ 14 5 0 9 10 11. MOKERC - IG 14 3 1 10 7 12. MOŠKANJCI - GOR.14 2 0 12 4 13. CERKLJE 14 2 0 12 4 14. SEVNICA 14 2 0 12 4 enačeno. Največ težav sta domačinom povzročala Lenart in nekdanji igralec rumeno-črnih Ranevski, ki sta skupaj zabila kar 18 golov. Domačini so tekmo sijajno pripeljali v zaključek, še v 52. minuti so vodili 26:24. Sledil je mrk in serija Trboveljčanov 1:6, kar je na koncu pomenilo dokaj gladko slavje 27:30. Velja omeniti, da so domačini že v 5. minuti ostali brez edinega pravega »pivota« T. Bedrača, saj jo je s počeno arkado resneje skupil, poleg tega pa še vedno niso povsem nared Mlač-Černe, Preac in Valenko, ki naj bi se ekipi vendarle kmalu priključili. Sledi izjemno zahtevna preizkušnja v Ljubljani pri ekipi Slovana, kjer Štajerci ne bodo imeli česa izgubiti in bodo lahko igrali povsem neobremenjeni. Rumeno-čr-ni bodo ta teden trenirali nekoliko manj, saj bo dvorana do vključno srede zaprta. tp Velika Nedelja - RK Metlika 37:28 (16:11) RK VELIKA NEDELJA: Zorec 6, Kolmančič 10, Bombek 6, To-polovec 1, Mavrič 1, Prapotnik 2, Bokša, Preac, Sok 2, Meško 1, Škrjanec, Lorenčič 3, Šulek, Kosi 2, Gašič 1. Trener: Matjaž Hanželič. Velikonedeljčani so nadaljevanje prvenstva v 2. DRL začeli s pomembno zmago. Pred tekmo sta imeli ekipi isto število točk, zato je srečanje veljalo za nekakšen derbi kroga. Zmaga bi domačim prinesla trenutno drugo mesto na lestvici, zato je bil vložek visok in uspeh nujen. Tekma je potekala v duhu pričakovanj. Veliko nedelj-čani so takoj na začetku prevzeli vajeti v svoje roke in vodili celoten prvi polčas. Hitra igra je bila osnova uspeha, vendar tudi razlog za nekaj več napak. Gostje so težko sledili hitri igri, vendar so napake domačih hitro kaznovali. Najvišjo prednost petih zadetkov so si domači priigrali prvič v 24. minuti in drugič ob zaključku polčasa. V nadaljevanju tekme so gostje zdržali do 41. minute, ko so zaostajali za štiri zadetke, nato so domači »prestavili v višjo prestavo« in si v 48. minuti priigrali pred- 2. SRL (m) 10. KROG: Velika Nedelja -Metlika 37:28 (16:11), Škerjanc Jadran Hrpelje Kozina - Pomur-je 27:23 (15:8), Kronos - Grosuplje 23:29 (10:12), Arcont Radgona - Alples Zelezniki 22:23 (10:10). 1. JADRAN HRPELJE 9 9 0 0 18 2. VELIKA NEDELJA 9 6 0 3 12 3. GROSUPLJE 9 6 0 3 12 4. AJDOVŠČINA 8 6 0 2 12 5. METLIKA 9 5 0 4 10 6. POMURJE 9 4 0 5 8 7. ALPLES ZELEZNIKI 9 3 0 6 6 8. KRONOS 9 1 0 8 2 9. ARCONT RADGONA 9 0 0 9 0 nost devetih golov (30:21). Čeprav so v zadnjih desetih minutah dobili priložnost za igro vsi domači igralci, se razlika ni spremenila, kar je pomenilo, da imajo pri Veliki Nedelji »dolgo klop«, in to bi lahko bila prednost tudi pred naslednjimi tekmami. V soboto je na vrsti še tretja zaporedna domača tekma, ki ima naziv derbi. Pomerili se bosta prvouvr-ščeni ekipi, saj v goste prihaja vodilna ekipa iz Kozine. Domači bodo vsekakor zelo motivirani, saj zmaga prinaša mir pred nadaljevanjem prvenstva, z zmago pa bi se lahko Primorcem oddolžili za visoki poraz v jesenskem delu. Vabilo navijačem je že poslano prek družbenih omrežij, za druge pa velja: sobotni večer si rezervirajte za tekmo, saj fantje potrebujejo in si zaslužijo vašo podporo! Janko Meško 14 Štajerski Šport torek • 7. februarja 2017 Mali nogomet • Liga Generali MNZ Ptuj Nogomet se na Ptujskem igra v ritmu KMN Draženci S tekmami končnice tekmovanja se je v nedeljo pozno popoldan končala še ena sezona Lige malega nogometa - Generali, ki vsako leto poteka pod okriljem MNZ Ptuj in velja za eno izmed najmočnejših tovrstnih v Sloveniji nasploh. Letos je v ligi nastopilo 12 ekip, spremljali smo dopadljiv, kakovosten mali nogomet, prvaki pa so postali igralci KMN Draženci, ki so v tej sezoni pokazali največ, poleg tega pa so vzdržali tudi v sami končnici, kjer smo gledali resnično dober mali nogomet. Zastor na še eno sezono je tako padel, pokali so podeljeni, glede na sam nivo nogometa pa resnično lahko z veliko nestrpnostjo pričakujemo naslednjo sezono Lige malega nogometa - Generali, ki jo je tudi letos spremljalo veliko število ljubiteljev nogometa, še posebej dobro obiskana pa je bila sama nedeljska končnica, ko se je v dvorani Ljudski vrt zbralo več kot 300 gledalcev. l1 Ian Emeršič, igralec KMN Draženci: »Menim, da smo povsem zasluženo slavili. Skozi celotno sezono smo bili na vrhu, tudi redni del končali na prvem mestu. Na prvem srečanju v končnici smo sicer igrali slabo, se po vodilnem zadetku potegnili preveč nazaj, kar je izkušena ekipa Poetovia kaznovala. Nato smo se kot ekipa izkazali v zadnji tekmi proti Rimu, kjer smo zasluženo slavili. Rad bi se zahvalil vsem igralcem, ki so letos nastopili za KMN Draženci. Smo zelo dobri prijatelji in to se je pokazalo tudi na igrišču.« Tomaž Gajser, igralec ŠD Rim: »Glede na končno 2. mesto smo kar zadovoljni. Pred sezono smo namreč imeli težavo, kako sestaviti ekipo, obenem prave ambicije za »play off« ni bilo, na koncu pa se je celo dobro izšlo. Generalno smo zadovoljni. Še deset minut do konca smo bili v igri za prvaka, ampak to je nogomet, ki ti enkrat da, drugič pa vzame. Moštvo smo še nekoliko spremenili glede na lani, še bolj pomladili ter tako združili igralce iz praktično celotnega Podravja, saj pri nas v Nadolah in Žetalah ni več dovolj mladine, ki bi lahko igrala na tem nivoju.« Silvester Kornik, igralec Poetova Plin-dom 0807300: »Glede na to, da smo najstarejša ekipa v ligi, smo lahko zadovoljni s prikazanim, obenem pa smo bili tudi v sami končnici vse do zadnjega v boju za naslov prvaka in nesrečno izgubili z Rimom. Letos je bilo precej težav s poškodbami, kar smo krpali s starejšimi igralci, a je bilo to težko. Delamo na pomladitvi ekipe, toda še vedno vrzeli krpamo starejši igralci in tako bo tudi v prihodnje.« Mag. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »Ponovno smo s samo Ligo malega nogometa lahko zadovoljni, saj smo gledali kakovosten nogomet, ki ga je prikazalo 12 ekip. Vidi se, da je sama liga priložnost igranja za tiste, ki igrajo v 1. in 2. ligi velikega nogometa, in tudi za tiste, ki nastopajo v futsalu 1. in 2. lige. Tudi sama končnica je bila razburljiva, v njej pa so nastopile ekipe, ki so bile resnično najboljše. KMN Draženci je na koncu zasluženo prvak, čeprav so bile vse tri ekipe v končnici resnično odlične, in če bi zmagala katerekoli izmed njih, bi bilo to zasluženo.« Mali nogomet • Zimska liga ŠZ Ljutomer Naslova za Meteorplast in SIC bar „ - ____.-r.'Ti • 1'T1' Športni napovednik Mali nogomet Nogometni klub Stojnci organizira tradicionalni turnir veteranskih ekip v malem nogometu, ki bo to sredo, 8. februarja, v športni dvorani v Markovcih. Na turnirju, ki se začne ob 9. uri, bo nastopilo skupno šestnajst ekip v dveh starostnih kategorijah. DB Ekipa SIC bar Ljutomer Foto: Črtomir Goznik Dosežen zadetek igralcev KMN Draženci za končnih 2:0 Rezultati končnice: Poetovio Plindom 0807300 - KMN Draženci 3:1 ŠD Rim - Poetovio Pli-dnom 0807300 3:2 KMN Draženci - ŠD Rim 2:0 KMN Draženci: Fras, Jazbec, Rumež, Kozel, Vindiš, Petek, Zagoršek, Simonič, I. Emeršič, B. Kurež ŠD Rim: Zupanič, M. Gajser, T. Gajser, Ž. Krajnc, Pihler, S. Krajnc, Kmetec, Mulej, Vo-grinc Poetovio Plindom 0807300: Kornik, Vesenjak, M. Emeršič, Čeh, Klinger, Šno-fl, R. Kurež, Kuserbanj, Fridl, Kelenc Športna zveza (ŠZ) Ljutomer je pripravila tradicionalna turnirja v malem nogometu za veterane in člane. Zmagovalni ekipi sta postali ljutomerski vrsti Meteorplast (veterani) in Šic bar (člani). Rezultati: veterani (polfinale): KMN Šport plus - ŠD Prlek forever 0:3 (b. b.), KMN Meteorplast - NK Ormož/Mladost Miklavž 3:1; za 3. mesto: KMN Šport plus - NK Ormož/Mladost Miklavž 0:3 (b. b.); za 1. mesto: KMN Meteorplast - ŠD Prlek Forever 6:1. Najboljši strelec turnirja je bil Damjan Novak (15 golov); člani (polfinale): ŠIC bar -Žaga bar Ključarovci 1:3 (po kazenskih strelih); ŠD Slap-tinci - KMN Šport plus 6:2; za 3. mesto: KMN - Žaga bar Ključarovci 3:1; za 1. mesto: ŠIC bar - ŠDSIaptinci 6:4 (po kazenskih strelih). Luka Cigla-rič (KMN Šport plus) je bil najučinkovitejši strelec turnirja z 9 doseženimi zadetki. NŠ Poetovio Plindom 0807300 - KMN Draženci 3:1 (0:1) Strelci: 0:1 Petek 8. - 6-m, 1:1 Šnofl 19., 2:1 Čeh 20., 3:1 Kelenc 29. V uvodno srečanje sta se podali ekipi Poetovia in KMN Draženci. Ptujčane je le zmaga ohranjala v igri za ubranitev naslova, saj v samo končnico tekmovanja niso prinesli nobene točke. Vodilna ekipa lige je povedla v 8. minuti, ko je bil v kazenskem prostoru nad Petkom napravljen prekršek, isti igralec pa je kazenski strel tudi uspešno realiziral. Končnica prvega polčasa je nato pripadla Po-etoviu, ki si je priigral nekaj zares lepih situacij, toda ostalo je pri minimalnem vodstvu Dražencev. V vsega minuti so nato v nadaljevanju igralci Poetovia po zadetkih Šnofla in Čeha spreobrnili potek tekme in končnica je postala ponovno zelo zanimiva. KMN Draženci je ob koncu poskusil tudi z igralcem -vratarjem v polju, toda zadetek za končnih 3:1 so zabili beli in tako prišli pred vrata raja. ŠD Rim - Poetovio Plindom 0807300 3:2 (1:1) Strelci: 0:1 Šnofl 6., 1:1 T. Gajser 7., 1:2 T. Gajser 29., 2:2 R. Kurež 30., 3:2 T. Gajser 30. Izjemno napeta tekma je ponudila vse, kar mali nogomet lahko. Tudi sicer so dvoboji med Rimom in Poe-toviem postali že legendarni in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Za Poetovio je štela le zmaga, medtem ko so sinje modri »lahko« nekoliko takti-zirali, saj so imeli še eno tekmo. Vodilni zadetek Šnofla je takoj izničil T. Gajser in na odmoru je bilo poravnano. V trdi tekmi z malo priložnostmi so nato nogometaši Poe-tovia preko Kureža zapravili dve izjemni, toda do samega zaključka se izid ni spremenil. V 29. minuti je nato T. Gajser s prefinjenim strelom Rim povedel v vodstvo, toda le slabe pol minute do konca Mali nogomet • ONL Videm SKUPINA A - ZA PRVAKA ČLANI je na drugi strani zadel Kurež in Poetoviu vlil nekaj upanja. Ostalo je le še deset sekund do konca in dve sekundi pred zadnjim sodnikovim piskom je »hattrick« dosegel T. Gajser, kar je pred zadnjo tekmo v najboljši položaj postavilo Rim, postalo pa je tudi znano, da ekipa Poeto-via ne bo ubranila naslova prvaka. KMN Draženci - ŠD Rim 2:0 (0:0) Strelca: 1:0 I. Emeršič 20., 2:0 Vindiš 25. Smetana vedno pride na koncu in prav zadnje srečanje je odločilo prvaka Lige malega nogometa - Generali. Rimu je za sam vrh zadostoval že remi, medtem ko so morali Draženci zmagati, če so želeli osvojiti naslov prvaka. Videli smo trdo »šahovsko« partijo, kjer sta se tekmeca zavedala vložka, zato v lepoti nismo »umirali«. Priložnosti so bile sila redke, v prvem delu jo je v bistvu zapravil le Vindiš. Nadaljevanje je bilo še bolj napeto, po izjemni priložnosti Pihler-ja, ko se je znašel sam pred Frasom, pa so po zadetku I. Emeršiča v vodstvo prišli igralci KMN Draženci. Rim je nato pričakovano vse stavil v napad, poskušal tudi z igralcem - vratarjem v polju, toda po napaki svetlo modrih je v 25. minuti zadel še Vindiš in slavje moštva KMN Draženci se je lahko začelo. Končni vrstni red: 1. KMN Draženci 6 točk 2. ŠD Rim 4 točke 3. Poetovio Plindom 0807300 3 točke Omenimo še, da so najboljše ekipe prejele zaslužena priznanja, najboljši strelec lige je Nastja Čeh iz Poetovia z 21 doseženimi zadetki. Med tekmami končnice pa smo videli na delu tudi najmlajše, tokrat sta za zadovoljstvo gledalcev poskrbeli Nogometni šoli Videm in Hajdina s svojima selekcijama do 11. leta starosti. tp 7. ŠD POBREŽJE 7 0 2 5 22:34 2 8. KROG: KMN Majolka veterani - ŠD Lancova vas veterani 15:2, JP Team - Gostilna Kozel ŠD Selan 4:6. 1. ŠD SELAN 7 7 0 0 39:12 21 2. KMN MAJOLKA 7 5 0 2 54:25 15 3. JP TEAM 7 3 1 3 30:34 10 4. LANCOVA VAS 7 2 1 4 23:45 7 SKUPINA B - OD 5. DO 7. MESTA ŠD Zg. Pristava veterani -ŠD Pobrežje veterani 7:6. Ekipa Joe Fernandes Copy Sitar je bila prosta. 5. ŠD ZG. PRISTAVA 7 3 1 3 25:31 10 6. JOE FERNANDES 6 1 1 4 16:28 4 8. KROG: KMN Majolka člani - ŠD Lancova vas člani 8:6, NK Tržec R21 - ŠD As 1:6, Krovstvo Petrovič ŠD Selan -NK Videm mladina 8:4, ŠD Zg. Pristava Bar Incognito - ŠD Pobrežje člani 4:2. Ekipa EHM Team je bila prosta. 1. KMN MAJOLKA 7 7 0 0 39:16 21 2. ŠD ZG. PRISTAVA 7 6 0 1 38:15 18 3. ŠD AS 7 5 0 2 45:22 15 4. ŠD SELAN 7 4 0 3 31:24 12 5. NK TRŽEC R21 8 4 0 4 21:29 12 6. ŠD LANCOVA VAS 7 3 0 4 35:32 9 7. ŠD POBREŽJE 7 2 0 5 19:26 6 8. VIDEM MLADINA 7 1 0 6 18:50 3 9. EHM TEAM 7 0 0 7 18:50 0 Darko Lah Foto: NS torek • 7. februarja 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet • Turnir na Ptuju Trinajsti Dravin turnir uspel Med seboj sta se pomerili ekipi U10 Drava A in Aluminij Le redko na enem mestu vidiš toliko otroške razigranosti, kot smo jo videli na dvodnevnem 13. mednarodnem zimskem turnirju Nogometnega kluba Drava v malem nogometu za mlajše selekcije. Ta je v športno dvorano Center privabil oba dni presenetljivo veliko gledalcev, ki so spremljali nogometne tekme, ki so bile odigrane v štirih starostnih Sodelujoče ekipe na 13. mednarodnem zimskem turnirju na Ptuju: NK Domžale, NŠ Mura, NK Rudar Velenje, NK Aluminij, NK Kety Emmi Bistrica, NK Krško, NK Maribor Tabor, NK Železničar Maribor, NK Kungota, NK Marinko Galič, NK Drava Ptuj, NŠ Medžimurje Čako-vec, ŠN Lumen Varaždin, ŠN Varteks Fotex, FK Vojvodina in SK Sturm Graz. kategorijah (U8, U9, U10 in U11). Iz statističnega vidika je izstopajoča številka tudi ta, da je skupno igralo kar štirideset ekip, okrog 400 mladih nogometnih upov iz štirih držav, ki so skupno odigrali kar 96 tekem. Te tekme so bile na zavidljivem nivoju, saj so nogometaši iz Avstrije, Hrvaške, Vojvodine in Slovenije prikazali kakovostne igre in ne glede na rezultat so bili na odlično izpeljanem turnirju vsi tudi zmagovalci. Prvi dan zmagala Lumen in Medžimurje 13. mednarodni zimski turnir se je v soboto začel s tekmovanjem selekcij U9, na katerem je deset ekip najprej nastopilo v dveh skupinah in najboljši dve iz vsake sta napredovali v končnico tekmovanja. Izmed ekip z našega območja je ekipa Nogome- Marko Roškar (vodja Nogometne šole Drava Ptuj): »Menim, da je bil turnir še na višjem nivoju kot v preteklih letih, saj smo iz organizacijskega vidika še izboljšali določene stvari. Vesel sem, da so prišle na Ptuj tako kakovostne ekipe, prav tako sem vesel tudi iger naših mladih dravašev, saj so pokazali svoje znanje pred domačimi navijači.« Foto: Črtomir Goznik tnega kluba Drava A zbrala dve točki, ekipa Nogometnega kluba Drava B pa je ostala brez točk, medtem ko se je ekipa Aluminija uvrstila v nadaljevanje turnirja. V njem je najprej izgubila v polfinalu s ŠN Lumen iz Varaždina z 2:0, v tekmi za tretje mesto pa so z 2:1 premagali Domžale. Veliki finale je bil mednarodno obarvan in v njem so mladi igralci iz Varaždina ugnali sovrstnike iz ekipe Sturm iz Gradca s 5:3. Najboljši strelec turnirja je bil Pino Žeželj (NK Domžale), najboljši igralec Matic Habjanič (ŠN Lumen Varaždin) in najboljši vratar Teo Serdarevic (ŠN Lumen Varaždin). V popoldanskem času so na parket športne dvorane Center stopili fantje starostne skupine U11, ki so prikazali odličen nogomet. A-ekipa Drave se je s sedmimi točkami uvrstila v izločilne boje, B-ekipa Drave in Aluminij pa sta izpadla v kvalifikacijski skupini. V polfinalu so mlade Ptujčane s 3:0 premagali igralci Sturma iz Gradca in v tekmi za tretje mesto so jih s 4:1 premagali še igralci Domžal. Finale je prinesel malo presenečenje, saj je ekipa Nogometne šole Medžimurje Čakovec z 1:0 premagala igralce Sturma in se je veselila turnirske zmage. Ob zmagovalni ekipi so bili veseli priznanj tudi najboljši strelec Niko Farkeš (NŠ Medžimurje Čakovec), najboljši igralec Denis Juka (SK Sturm Graz) in najboljši vratar Aleks Sipek (NK Drava Ptuj). Selekciji Drave U10 na vrhu Drugi dan turnirja je postregel s tekmovanjema v starostnih selekcijah U8 in U10. V mlajši kategoriji je ekipa Nogometnega kluba Drava z eno zmago ostala v kvalifikacijski skupini, medtem ko so igralci Aluminija z dvema zmagama in dvema remijema gladko napredovali v izločilne dvoboje. Tam so v polfi-nalu s 3:0 ugnali NŠ Marinka Galiča, medtem ko so v finalu z 2:1 izgubili s Sturmom iz Gradca. Iz tega avstrijskega kluba prihaja najboljši strelec in igralec turnirja Timo Petritsch, za najboljšega vratarja pa so izbrali Luka Habjaniča (NK Aluminij). Popoldanski del turnirja je bil popolnoma v znamenju domačih ekip, saj sta se tako ekipa Drave A kot ekipa Drave B uvrstili v zaključne boje, kidričevski Aluminij pa je pri U10 izpadel v svoji kvalifikacijski skupini. Polfinale je ptujski A-ekipi prinesel tekmo z Domžalami in zmago z 2:0, medtem ko je ptujska B-ekipa premagala Krško z 1:0. Za konec 13. mednarodnega zimskega turnirja je sledil vrhunec dvodnevnega nogometnega dogajanja na Ptuju, saj sta si nasproti stali dve domači ekip in v finalu je Nogometni klub Drava B ugnal Nogometni klub Drava A z 2:1. Najboljši strelec pri U10 je bil Lukas Čeh (NK Drava Ptuj), najboljši igralec Martin Marinkovič Borovnik (NK Drava Ptuj) in najboljši vratar Kiar Vertič (NK Drava Ptuj). David Breznik Vrsti red na turnirju: U8: 1. SK Sturm Graz 2. NK Aluminij 3. NK Domžale U9: 1. ŠN Lumen Varaždin 2. SK Sturm Graz 3. NK Aluminij U10: 1. NK Drava Ptuj B 2. NK Drava Ptuj A 3. NK Krško U11: 1. NK Medžimurje Čakovec 2. SK Surm Graz 3. NK Domžale 4. NK Drava Ptuj A Šolski šport • Badminton Zmagali Hana, Lea, Jakob in Matija V četrtek, 26. 1., je v športni dvorani Mladika potekalo območno tekmovanje učencev osnovnih šol v badmintonu. V štirih kategorijah se ga je udeležilo 34 tekmovalcev. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstili le trije najboljši iz kategorije deklic in dečkov, letniki 2002 in mlajši. Rezultati: učenke, letnice 2002 in mlajše: 1. Hana Bečirovič, 2. OŠ Sl. Bistrica 2. Ana Teja Tabor, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 3. Polonca Škerget, OŠ Breg 4. Ana Knez, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 5. Ana Kropec, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 6. Anja Kancler, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 7. Vita Žolek, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 8. Nina Hartl, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava učenke, letnice 2004 in mlajše: 1. Lea Horvat, OŠ Breg 2. Klara Kranjc, OŠ Breg 3. Danaja Mlakar, OŠ Breg učenci, letniki 2002 in mlajši: 1. Jakob Čelig, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 2. Martin Grilj, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 3. Žan Jevšenak, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 4. Gregor Ravnjak, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polska-va 5.-6. Enej Petrovič, OŠ Mladika 5.-6. Matic Pršuh, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 7.-8. Alojz Evelin, Mikolič Subotič, OŠ Poljčane 7.-8. Jakob Novak, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 9. Žan Skerbiš, OŠ Poljčane učenci, letniki 2004 in mlajši: 1. Matija Čelig, OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 2. Aleš Cvetko, OŠ Breg 3. Jure Gojkovič, OŠ Breg UR Športno plezanje • Podelitev priznanj PZS Najuspešnejša Garnbretova in Škofic, priznanji tudi Markovičevi Najuspešnejši slovenski športnoplezalni par v letu 2016 sta pričakovano Janja Garnbret in Domen Škofic. Najboljša alpinista sta Tjaša Jelovčan in Luka Lindič, nagrado za življenjsko delo na področju alpinizma je prejel Andrej Štremfelj, medtem ko sta najuspešnejši ledni plezalec in turni smučar leta Janez Svoljšak in Nejc Kuhar. Planinska zveza Slovenije je priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju v letu 2016 podelila na alpinistično-plezalnem večeru v okviru sejma Natour Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Med prejemniki nagrad PZS je bila tudi Ptujčanka Mina Markovič, ki je prejela priznanje za vrhunske dosežke na tekmovanjih v športnem plezanju. Trener- Prejemniki priznanj OKS-ZŠZ - med njimi je bila tudi Ptujčanka Mina Markovič. sko priznanje je dobil Gorazd Hren (Šaleški AO), trener najuspešnejše športne plezalke v pretekli sezoni in selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju. Na prireditvi so podelili tudi priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) za dosežke na najvišjih mednarodnih tekmovanjih. Garnbretova je prejela veliko statuo za 1. mesto na svetovnem prvenstvu, Škofic veliko statuo za 1. mesto v skupni uvrstitvi svetovnega pokala in Markovičeva veliko statuo za 3. mesto na svetovnem prvenstvu, Selak zlati znak za 3- mesto na svetovnem prvenstvu invalidov, Kramplova srebrni znak za 2. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu in Lukanova za 2. in 3- mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu, trener Gorazd Hren zlato plaketo in selektor slovenske paraplezalne reprezentance Jurij Ravnik bronasto plaketo. »Slovenci smo športni narod, kar potrjujejo naše vrhunske športnice in športniki. Nad fenomenalnimi uspehi se navdušujejo strokovnjaki doma in v tujini, čeprav jim ni povsem jasno, kako lahko dosegamo tako odlične rezultate na mednarodni ravni. Odgovor je znan: z znanjem, neizmerno energijo in entu-ziazmom. Morda je nekaj tudi na tem, da ko stopimo skupaj, je res nebo edina meja pri doseganju neverjetnih športnih dosežkov,« je v pozdravnem nagovoru povedal Tomaž Barada, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, večkratni svetovni in evropski prvak v taekwondoju. UR, sta 16 Šia/m&TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 7. februarja 2017 Ptuj • Viktorinov večer z dr. Borutom Holcmanom Kjer si je modrost sezidala dom Na petkovem Viktorinovem večeru, ki bo 10. februarja ob 19. uri v refektoriju minorit-skega samostana, bo dr. Borut Holcman, izredni profesor na Pravni fakulteti v Mariboru, podal pregled pravne literature v minoritski knjižnici. Seznanili se bomo z zanimivimi tiski, ki so bili pravo odkritje ne samo za strokovnjake, ampak za širšo javnost. Ob njih bo profesor razgrnil tudi kako modrost, ki se skriva v na prvi pogled suhoparnih pravnih besedilih. Glasbeni utrinek bo dodal Dan Muršič, učenec Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, s harmoniko. Ob tej priložnosti bo v refektoriju na ogled razstava najzanimivejših pravnih tekstov s komentarji, po želji pa bo možen tudi ogled samostanske knjižnice. »Pogosto so bile zapisane in še večkrat izrečene besede, da je Evropa s svojo vednostjo in kulturo, s svojim poljedelstvom in z drugimi gospodarskimi dejavnostmi in z vsemi oblikami družbenega življenja zrasla iz meništva. Na prvi pogled zvenijo te besede pretirano, a če pogledamo dejavnost samostanov na gospodarskem, kulturnem, socialnem in verskem torišču, skratka na vseh poljih človeškega udejstvovanja, moramo zgornji trditvi več ali manj pritrditi,« je zapisal akademik in raziskovalec Jože Mlinarič. Če pokukamo v vogalno sobo minoritskega samostana na Ptu- ju, kjer domuje vsebinsko bogata knjižnica, ki je od leta 1951 tudi spomeniško zaščitena, tej trditvi vsekakor lahko pritrdimo. Samostani so bili dejansko tudi kulturna središča. Ob pregledovanju literature v tej knjižnici, v kateri že nekaj let poteka vnašanje gradiva v sistem COBISS, kar bo omogočilo javno dostopnost vsebin, ugotovimo, da ne vsebuje samo knjig s področja teologije, ampak pokriva široko paleto vsebin. Samostanka knjižnica je kot biser, skrit v školjki samostanskih zidov, in večina Ptujčanov ne ve veliko o njej. Zato je odločitev samostanskih patrov, da bi vsako leto predstavili eno področje njenega knjižnega fonda, vsekakor dobrodošla. Doroteja Emeršič Ptuj • Pogovor s Petrom Pintaričem Edina slovenska ekipa pola »Bike polo« bi lahko prevedli kot polo na kolesih, čeprav je v rabi predvsem originalni Petrom Pintaričem, članom edine slovenske ekipe pola na kolesih. Peter Pintarič je pred nekaj leti v Španiji opazil kolesa fixie: »Kolesa me že od nekdaj zanimajo. V prostem času jih popravljam in predelujem, imam tudi svojo delavnico. Na spletu sem iskal kolesa fixie, ob tem pa naletel na posnetke pola na kolesih.« Šport se mu je zdel zanimiv, zato ga je preizkusil, nato pa poklical še brata in nekaj prijateljev. Ptujska neformalna ekipa, ki trenutno šteje pet članov, tudi danes ostaja pretežno družinska, malo pa tudi prijateljska... »Kako se naredi palico ali kako se priredi kolo, smo se naučili prek fotografij in video posnetkov na spletu. Preizkušali smo raznorazne stvari. Palice smo si najprej naredili iz smučarskih palic, glave palic smo napravili iz vodovodnih cevi. Uporabili smo kar teniško žogico, ker druge nismo imeli,« se spominja Peter. Ptujčani so doslej igrali samo na trdi podlagi. Igre na travnati površini še niso poskusili, so se pa že preizkusili tako v dežju kot snegu. Igrati so začeli na košarkarskem igrišču pri Šolskem centru Ptuj, do danes so zaradi neustreznosti (neograjenosti, stekla na 7///////////////MÍÍ. Konje zamenjali s kolesi Polo na kolesih je podoben tradicionalnemu polu, vendar igralci ne jezdijo konj, temveč vozijo kolesa. Originalni polo izvira iz antične Perzije, njegova inačica na kolesih pa je precej mlajšega datuma; igro so prvič igrali leta 1891 na Irskem, nato pa se je hitro razširila še v Veliko Britanijo, Francijo in celo Združene države Amerike. Leta 1908 je bil polo na kolesih (doslej edin-krat) celo olimpijska disciplina. Danes obstajata dva tipa tega športa: igrati ga je namreč mogoče na travi ali na trdni podlagi. Drugo varianto, v originalu imenovano »hardcourt bike polo« in včasih »urbani bike polo«, so v 90. letih prejšnjega stoletja v Seattlu razvili kurirji na kolesih. V standardni igri se na igrišču (praviloma velikem 20 x 40 metrov) pomerita dve ekipi s po tremi igralci. Razvile so se tudi druge različice, ki se od standardne igre razlikujejo po številu igralcev, času igre itd. Igralci morajo s posebnimi palicami, ki so na koncih opremljene z na eni strani zaprtimi valji, žogico spraviti v gol. Igra traja 12 minut oz. se zaključi, ko ena od ekip zadene pet golov. Med igro igralci ne smejo stopiti s kolesa, kontakti so omejeni ... Pravila igre za zdaj napolnjujejo kakih 30 tipkanih strani, vendar se, ker gre za relativno mlad šport, še razvijajo oz. dopolnjujejo. Foto: arhiv Sveti Tomaž • Bogastvo ljudske zakladnice 2017 V teh krajih še živi ljudsko glasbeno izročilo V domu kulture Sveti Tomaž je januarja izzvenelo tradicionalno območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je pripravila ormoška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z Občino Sveti Tomaž. Tomaževski, ormoški in sre-diški kraji so očitno prava zakladnica ljudskega izročila. Na prireditvi, naslovljeni Bogastvo ljudske zakladnice 2017, se je številnemu občinstvu predstavilo kar sedem pevskih in godče-vskih skupin, dve pa sta zaradi bolezni nastop žal odpovedali. Goste so najprej pozdravili ljudski godci Društva upokojencev Velika Nedelja, ki jih vodi Viktor Kajzba. Sledile so domačinke, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Frana Ksavra Meška Sveti Tomaž pod vodstvom Jožice Rep, v nadaljevanju pa so oder zavzeli še: pevsko društvo Zrelo klasje pod vodstvom Dominika Pongrači-ča, pevci ljudskih pesmi Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka Hum, ki jih vodi Ana Ratek, ljudske pevke Sestre Nedeljko, ki delujejo pod vodstvom Ivanke Majcen, pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Obrež pod vodstvom Danice Žerjav in ljudski godci Zeleni asparagus pod vodstvom Janka Kolariča. Strokovno je srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž spremljala muzi-kologinja Jasna Vidakovič. Na prireditvi, ki jo je z izbranimi besedami povezovala Karolina Putarek, je občinstvo nagovoril tudi župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko. Vsi nastopajoči so ob zaključku prejeli priznanje za sodelovanje na območnem srečanju, ki jim ga je podelila vodja ormoške izpostave JSKD Barbara Podgorelec. Monika Levanič Foto: arhiv 01 JSKD Ormož Pevci ljudskih pesmi Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka Hum Ormož • Območno srečanje odraslih gledaliških skupin Konec tedna komedija Korenčkovi V petek ob 18. uri je bilo na odrskih deskah v domu kulture Velika Nedelja nadvse zabavno. Gledališčniki Kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja so namreč uprizorili romantično družinsko komedijo Korenčkovi. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ormož je v sodelovanju s KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja v petek, 3. februarja, pripravilo območno srečanje odraslih gledaliških skupin Linhartovo srečanje 2017. Na domačem terenu se je predstavila dramska skupina KD Simona Gregorčiča, znana po velikih poletnih predstavah na prostem, tokrat z romantično družinsko komedijo Korenčkovi. Strokovni spremljevalec srečanja je bil dramski igralec, režiser in gledališki pedagog Rajko Stupar. Ljubiteljski igralec in režiser Tonček Žumbar, ki je avtor bese- dila, je obljubil smešno in zabavno igro, hkrati pa romantično in v srce segajočo. V komediji sodeluje več kot 30 oseb; od tega 21 igralcev, med njimi osem otrok. Predstava je v celoti v prleškem in haloškem narečju. Zgodba govori o družini Ko-renčkovih, ko jo sestavljajo oče Tonček, mama Ančika in sedem šoloobveznih otrok, osmi pa je na poti. Družina, ki je sicer izjemno povezana, je revna, zaposlen je samo oče. Živijo v stari in dotrajani hiši, ki so jo podedovali po dedku. Hišo je treba pred zimo popraviti, saj jih bo drugače zeblo. Oče Tonček zato v podjetju Cigel- Beton, kjer je zaposlen kot zidarski pomočnik, zaprosi za kredit. Pred odobritvijo kredita pride komisija, da oceni stanje. Tonček v želji, da dobijo kredit in popravijo hišo, naredi drzen načrt: s pomočjo sosedov družino še poveča, vsakemu članu »dodeli« neozdravljivo bolezen ali poškodbo, vse v želji, da bi dobili čim več točk za odobritev kredita. Toda ko pride komisija, ne gre vse po načrtu ... Ali bo Tončku z majhno prevaro uspelo rešiti družino ali pa bo revež, kot zmeraj, ostal revež? Cena vstopnic je bila pet evrov za odrasle in tri evre za otroke. Monika Levanič Foto: arhiv KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja torek • 7. februarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 na kolesih je s Ptuja izraz. O športu, osvežilno drugačnem od vseh drugih, smo se pogovarjali s Ptujčanom ■ Foto: PP Ptujska ekipa igra v vseh vremenskih razmerah. tleh in nevarnosti za mimoidoče) zamenjali že štiri lokacije. Zdaj igrajo na ograjenem igrišču v Skorbi, ki sicer nima idealnih mer, so ga pa ustrezno uredili in nevarne razpoke v asfaltu zalili s cementom. S Ptujsko kolesarsko mrežo se dogovarjajo za ureditev igrišča pri vrtcu na Bregu: »Igrišče bi bilo večnamensko, primerno tudi za in-line hokej (marsikdo ne ve: tudi hokejiste na rolerjih imamo na Ptuju!) ali kot poligon za učenje varne vožnje s kolesom. Ograjo bi lahko naredili iz palet in jo po potrebi umaknili.« Spol, starost, narodnost in rezultati niso pomembni Ptujska ekipa je kakšno leto in pol vadila sama, nato pa se podala na mednarodne turnirje. »Lani smo bili kot ekipa v Zagrebu, z bratom sva tekmovala na Dunaju, sam sem igral v Pragi in na prvem nestandardnem evropskem prvenstvu v Torinu,« našteva Peter. Pojasnjuje, da sicer obstaja nekaj fiksnih ekip, ki krožijo po raznih turnirjih (pri tem sploh ni nujno, da so vsi člani ekipe iz iste države), večinoma pa se ekipe za vsak turnir oblikujejo sproti: »Za naš prvi turnir smo se prek spleta dogovorili z igralci iz tujine, s katerimi prej še nikoli nismo igrali.« Ko ga povprašamo po dosedanjih uspehih na turnirjih, se jih sploh ne spomni natančno: »Velikokrat ni pomemben rezultat, ampak sama igra. Na nekem turnirju smo izgubili čisto vse tekme, pa smo se imeli odlično. Včasih poraz boli, a obenem spoznavaš nove ljudi in nove kraje.« Na turnirjih zmaga posamezna ekipa, vsi sodelujoči pa izberejo tudi najboljšega igralca turnirja. Vsak igralec pola na kolesih je tudi mehanik Za polo na kolesih se uporabljajo t. i. fixie kolesa. »Gre za čisto preprosta kolesa, brez kakršnekoli nenujne opreme. Potrebni so samo okvir, krmilo, sedež, brez prestav (navadno je prenos majhen, da je igralec na kratkih razdaljah hiter), zavora je navadno samo sprednja,« pojasnjuje Peter Pintarič. »Bolj kot je kolo preprosto, manj stvari se pokvari. Preprostost je potrebna tudi zaradi varnosti: če igralec pade na blatnik, prestave ali košarico, se lahko poškoduje.« Dodaja še, da koles za polo sploh ne proizvajajo, ampak jih je treba za igro predelati, pogosto pa tudi popravljati: »Vsak igralec mora biti tudi mehanik.« Peter kolesa popravlja sam, rezervne dele pa naroča iz tujine, saj jih v Sloveniji še ni mogoče dobiti. Poudarja, da je polo na kolesu v primerjavi z drugimi ekipnimi športi razmeroma poceni, res pa terja nekaj spretnosti in iznajdljivosti ... Peter se s tem športom ukvarja šele nekaj let, a že tekmuje na mednarodnih turnirjih. Gre za šport, ki igralcev ne deli na moške in ženske; ekipe so mešane. Tudi leta niso pretirano pomembna, pravi Peter: »Najboljša leta so med 22 in 30, ampak zgolj zato, ker imajo takrat ljudje največ časa za potovanja. Ta šport namreč od tebe zahteva, da potuješ, če želiš sodelovati na turnirjih.« Zatrjuje, da je polo resda videti grob in nevaren, a v resnici ni: »Hujših poškodb, do katerih pride predvsem zaradi nepazljivosti, v naši ekipi še ni bilo. Vsak mora ne le paziti nase, temveč tudi spremljati gibanje vseh drugih igralcev.« Dodaja, da so vsi igralci bike pola v bistvu velika družina: »Vsi se poznamo, vsi si pomagamo. Če grem v tujino, lahko kontaktiram kateregakoli od igralcev; vsak me bo sprejel odprtih rok in mi ponudil prenočišče.« V Sloveniji drugih soigralcev žal nimajo. »Ljubljana je pred nekaj leti imela ekipo, pa je odnehala, poskusili so tudi v Mariboru. Nam najbližje ekipe delujejo v Zagrebu in Gradcu,« pojasnjuje. Ptujski igralci bike pola si želijo še kakšnega člana ekipe. »Vedno nam en igralec manjka, da bi lahko pošteno igrali,« se smeji Peter. Upa, da bodo neobičajen šport približali čim več ljudem: »Če želi kdo poskusiti, naj pride! Posodili mu bomo kolo, palice, ščitnike in čelado, kolo lahko sestavimo iz rezervnih delov. Kdorkoli (in kadarkoli) je dobrodošel!« Eva Milošič Juršinci • Stand up z lepim namenom Srečen otrok je nasmejan Športno društvo Juršinci in Oktoberfešta Juršinci so konec decembra v športni dvorani Juršinci organizirali dobrodelni stand up s Tadejem Tošem. Moto dobrodelne prireditve je bil: Srečen otrok je nasmejan otrok, zato jim pomagajmo, da bodo srečni in nasmejani. Odziv ljudi iz Juršincev in okolice je bil zelo dober, še enkrat so dokazali, da imajo posluh za dobrodelnost. Zbrana sredstva - svoje so dodali še sponzorji - so namenili otrokom šole in vrtca Juršinci. »Ker smo društvo, ki daje velik poudarek športu, smo se odločili, da mlade spodbujamo k športu in zdravemu slogu življenja. Zato smo z zbranimi sredstvi nabavili gimnastično opremo in smučarske čelade. Prizadevamo si, da bi dobrodelna prireditev postala tradicionalna in bi tako vsako leto pomagali nekomu, ki je pomoči potreben,« je povedal Darjan Čeh in dodal: »Ob tej priložnosti se v imenu športnega dru štva Juršinci in Oktoberfešta Juršinci zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo pomagali našim malčkom in šolarjem iz Juršincev in okolice.« UR Foto: arhiv občin Mladi so bili gimnastične opreme zelo veseli. Slovenska Bistrica • Postavili drsališče z umetno maso Februarja brezplačno drsanje Tudi v Slovenski Bistrici so se odločili, da bodo zimske mesece popestrili z drsališčem. Do konca februarja si bodo lahko obiskovalci drsalke nadeli brezplačno in zadrsali po umetni podlagi vsak dan v tednu. Na podlagi predlogov občanov so na slovenjebistriški občini sprejeli odločitev, da postavijo drsališče. »Postavili smo ga februarja tudi zaradi počitnic in da popestrimo dogajanje v tem turobnem mesecu. Upam, da bo drsališče postalo stalnica in da bomo lahko v prihodnjih letih postavili večjega, s pravim ledom in na drugi lo- kaciji,« je povedal podžupan Stanislav Mlakar. Sedaj je drsališče postavljeno na parkirišču pred stadionom ob cesti proti Impolu. Z drsališčem upravlja Zavod za šport Slovenska Bistrica, ki si je drsališče z umetno podlago izposodilo od Zavoda za šport Slovenske Konjice. Skupen strošek drsališča bo po oceni Marjana Štimca, direktorja slovenjebistriškega zavoda, med 5.000 in 6.000 evri. »Verjamem, da bo obisk dosegel želje in pričakovanja. Med delov-niki je drsališče odprto od 9. do 20. ure, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro, v nedeljo pa bo brezplačno drsanje na voljo med 14. in 20. uro,« je še dodal. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 7. februarja 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Pred nami je valentinovo Če govorimo o rožicah, seveda mimo tega praznika ne morem. Čeprav je nekaj dni dobro kazalo, se zima še ni poslovila, ponovno se obeta mrzlo vreme. Temperature sicer ne bodo tako nizke kakor v zadnjih dveh mesecih, a za občutljive tropske cvetlice, ki jih običajno podarjamo za ta praznik, bo prehladno. Foto: Miša Pušenjak Orhideje so trpežno in zelo lepo darilo; za njih je treba imeti le malo znanja, predvsem pa pravo mesto. Zato ne pozabite, da so nežne cvetlice občutljive na mraz in prepih. Police vrtnih centrov so polne orhidej, ki so res prelepo darilo. A pri nakupu naj vam jih res debelo zavijejo ali pa to naredite sami, saj jih lahko prehladi že sprehod do avtomobila ali stanovanja. Nikakor pa naj ne čakajo v avtomobilih še na kakšen vaš nakup. Odpadanje cvetov in rumenenje popkov je pogosta posledica podhladitve. Vsem, ki boste lepa, cvetoča darila dobili, pa svetujem, da jih vsaj za mesec dni postavite v karanteno, stran od svojih domačih lepotic. Nekateri ste že izkusili, drugim pa ne želim tega, kako si lahko s kakšno novo domačo ljubljenko prinesete tudi nezaželene goste, škodljivce. Pogosto jih opazimo, ko je že prepozno. Mogoče ne bo nič narobe, če ponovim nekaj najosnovnejših pravil za gojenje orhidej. Potrebujejo veliko svetlobe, vendar ne marajo, da sonce peče neposredno na njih. Najraje imajo severna in vzhodna okna. V notranjosti stanovanj je za njih običajno pretemno. Tudi centralno ogrevanje je za njih neprijetno, saj je zrak presuh. Najlažje ga v njihovi okolici navlažite tako, da poskrbite, da je na dnu okrasnih posod sicer voda, a sama rastlina in njen substrat nista vanjo namočena. Zato so okrasni lončki za orhideje narejeni tako, da imajo poseben rob, na katerega nasede lonček z orhidejo. Tako je pod njim dovolj prostora za vodo. Če tega nima, potem si lahko pomagate tako, da na dno okrasne posode postavite narobe obrnjen podstavek za rože ali kakšen krožnik. Lahko nasujete tudi kamenje. Tako bo lonček z orhidejo stal na suhem, spodaj pa bo voda, ki bo z izhlapevanjem vlažila substrat. Še nečesa nekateri ne vedo. Na svetu je sicer ogromno vrst orhidej, a te, ki jih najpogosteje kupujemo in gojimo doma na oknih, so epifiti. To pomeni, da rastejo na vejah tropskih dreves. Korenine, ki jih vidite, so zračne korenine in črpajo zračno vlago. Zato jih seveda na tlačite nazaj v lonce ali celo režite. Ker živijo na drevju, so posajene v lubje, ki se mu doda nekaj posebnega mahu. Substrat mora biti zračen. Lubje ne sme trohne-ti, razpadati. Ko se sesede, je čas za presajanje, prej pa ne. Rastline potrebujejo izredno malo hranil, saj živijo samo od tega, kolikor se hrane skupaj z dežjem spere z listov dreves in iz razpadlega lubja. Zato jih ni treba gnojiti ves čas, z zelo razredčenim gnojilom za orhideje jih gnojimo samo v času cvetenja, pa še to, kadar imajo več cvetnih stebel. Danes dobite na policah vrtnih centrov tudi gnojila v obliki šumečih tablet, ki se mi zdijo v ta namen najbolj uporabna, tudi za orhideje jih najdemo. Orhideje zalivamo šele, ko se substrat (lubje) posuši. V nasprotnem primeru jih lahko utopimo. Tega ne pozabite tisti, ki se boste z njo srečali prvič. Najbolje jih je zalivati tako, da lončke z orhidejo vsakih 14 dni za 15-20 minut namočimo v vodo (v lijak ali dovolj velik lonec). Potem poskrbimo, da vsa odvečna voda odteče. Tako ne boste zalili preveč. Ne pozabite, da nekatere vrste orhidej cvetijo praktično ves čas, nekatere pa samo enkrat na leto. Vrsta Phalaenopsis cveti ves čas. Po cvetenju cvetno ste- blo lahko porežete, če vas moti in se vam zdi grdo, lahko pa ga pustite, saj pogosto na njem ponovno požene cvetne nastavke. Vrste Dendrobium, Cimbi-dium, Paphiopedilum cvetijo samo enkrat letno. Prve najraje cvetijo pozimi, saj tako cvetijo tudi tam, od koder so doma. Vsaka vrsta potrebuje za cvetenje ustrezne razmere. Ni toliko pomembno, da je dan kratek, predvsem je pomembno, da so noči zelo hladne, dnevi so lahko toplejši. Preden opazite nastavke cvetov, zalivajte še manj. Če še ni cvetnih nastavkov, jih za nekaj tednov prestavite na južna okna. Orhideje namreč cvetijo v času, ko z večjih dreves odpade listje. Zato je svetleje, vlage je še manj, predvsem pa so noči v zimskem času hladnejše, dnevi pa še vedno prijetno topli. Orhideje so izredno hvaležne cvetlice, če z njimi prav ravnamo. Pomen cvetja V 19. stoletju je imelo cvetje velikanski pomen, imeli so ga povsod. Nosili so ga namesto nakita, prisotno je bilo v vseh hišah. Ni čudno, da se je razvila tudi posebna govorica, govorica cvetja. Vsaki cvetlici so določili svoj pomen, nato pa s šopki govorili, pojasnjevali, se pogovarjali. Mogoče tudi kdo med vami želi svojim najdražjim kaj sporočiti s cvetjem. V tabeli najdete pomen cvetlic, kot so ga določili v 19. stoletju. Pomeni cvetlic so seveda v različnih razlagah lahko različni, a cvetje vedno veliko pove. Preizkusite se v govorici cvetja. Miša Pušenjak KGZS - Napajanje telet Razlike pri širjenju in prebavi mleka pri teletih, napajanih s cuclji s hitrim in počasnim iztokom Novozelandska firma Milk Bar je patentirala cucelj, ki ima namesto ventila membrano. Cucelj posnema iztok mleka pri kravi in je zato sesanje počasno. Ob tem se teletu tvori obilica sline. Pri poizkusih s cuclji s hitrim in počasnim iztokom so ugotovili, da 2 ure po napajanju ostaja v siriščniku 254 % več laktoze pri teletih, napajanih s cucljem, ki ima ventil s hitrim iztokom, v primerjavi s teleti, napajanimi s cucljem s počasnim iztokom. Pri prvi skupini telet je prešlo skozi prebavni trakt vse do danke za 150 % več laktoze, kar je lahko vzrok, zakaj so teleta, napajana s cuclji s hitrim iztokom, bolj nagnjena k driskam, saj je laktoza idealen medij za razvoj patogenih mikroorganizmov. Dve uri po napajanju je bila razlika tudi v strukturi sirnine. Hitro napajana teleta so imela malo sirnine s trdimi, velikimi kepami, ki so plavale v vodeni tekočini. Skupina, napajana s cuclji s počasnim iztokom, je imela enakomerno usirjeno kašasto maso. Povprečni dnevni prirasti pri »počasni« skupini so znašali 0,736 kg na dan, medtem ko je hitra skupina priraščala 0,665 kg na dan. Cuclji ne smejo dovoljevati, da tele napoj požira, temveč morajo vzpodbujati intenzivno sesanje. Požiralnikov žleb - zakaj je tako pomemben Ezofagealni žleb je ukrivljena mišica v požiralniku. Njegova naloga je, da vse, kar tele poje, pride na pravo mesto: - v vamp - ko tele pije vodo iz korita, zaužije krmilo ali voluminozno krmo, ostane žleb usločen, tako da usmeri hrano v vamp za prebavo; - v siriščnik - ko tele sesa pri kravi, se žleb zapre in s tem oblikuje žleb, po katerem steče mleko mimo vampa v siriščnik, kjer se prične njegova prebava. Žleb je majhen, zato velike količine mleka ne more požirati in ta zaide v vamp. To se dogaja pri hitrem napajanju z običajnimi cuclji na ventil. Za tele je vitalnega pomena, da vse mleko, ki ga popije, steče v siriščnik, v nasprotnem primeru lahko povzroči vnetje črevesja, saj encimi ne uspejo prebaviti mleka. V steni vampa lahko mleko povzroči brazgotine, ki dolgoročno vplivajo na proizvodnjo živali. Svetovalna služba: Igor Tumpej, univ. dipl. inž. Acacia dealbata mimoza občutljivost Aconitum preobjeda viteško nepoštenje Allium luk sreča in blaginja Alstromeria inkovska lilija skrivnostna misel Amaranthus ščir nesmrtnost Amaryllis amarilis ponos Ananas popolnost Anemone vetrnica zapuščanje Antirrhinum zajček,odolin domneva Aquilegia orlica norost Asclepias svilnica vnema Aster astra navadna raznolikost je šarmantna Aster astra jesenska veselje v starosti Azalea azaleja velikodušnost in predana ljubezen Bela omela premagali bomo ovire Bellis marjetka travniška nedolžnost Buxus pušpan ravnodušje Balendula ognjič ljubosumje, bolečina Balla kala ženska skromnost, spodobnost Belosia petelinov greben nadzor Bamellia kamelija splošno usmiljenje, pomilovanje bela čiste misli Campanula zvončica modra sočustvovanje bela vztrajnost Centaurea glavinec veselje, sreča Cheiranthus zlati šeboj zvestoba v nesreči Chrysanthemum krizantema splošno prikrito veselje roza ljubim bela rumena resnica rahla ljubezen Convolvulus šmarnica veselje se je vrnilo,nežnost Crocus žafran ne izkoriščaj me! ne zlorabljaj Dahlia dalija splošno eleganca in dostojanstvo temna prizanesite mi rumena enojna obojestranska združitev vaše oči gorijo roza nežnost Delphinium ostrožnik svetloba Dianthus nagelj splošno močna in čista ljubezen roza ženska ljubezen, priljubljenost rdeč čista in vneta ljubezen bel mlado dekle, vi ste moja boginja rumen prezir Dianthus barbatus turški nagelj spretnost Doronicum marjetka velika rumena me ljubiš? marjetka mala rumena premislil bom Erica resa samota Fritillaria kraljevski tulipan moč in veličina Galanthus zvonček tolažba Ginestra žuka urejenost, skromnost Gomphrena kroglasti ščir nespremenljiv Hamamelis nepozebnik mir, sprava Hedera bršljan zvestoba, prijateljstvo Helenium helenka solze Helianthus annuus sončnica navadna lažno bogastvo Helianthus tuberosus mala sončnica tvoj vdani občudovalec Heliotropium vrtna posončnica ljubim te Helleborus teloh norost, škandal Helycrysum suhocvetka ne pozabim te! Helycrysum ital. smilj,immortelle večna ljubezen Humulus hmelj nepravi ca Hyacinthus hiacinta igrivost, nevarne igre Hydrangea hortenzija širokoustenje, pogumna ženska Hypericum krčnica vraževernost Ilex božje drevce, bodika domača sreča, predvidevanje Ipomoea slak vrtni koketiranje Iris iris, perunika sporočilo (imam zate) Jasminum jasmin sposobnost ljubiti Lantana spreminjavka strogost Lathyrus grahor šibkost, nežen užitek Laurus lovor zmaga, slava, čast Lavandula lavanda nezaupanje Leucanthemum marjetka bela nedolžnost Lilium lilija splošno čistost, veličastnost roza redkost bela rumena čistost,nedolžnost nemir, rahlo prijateljstvo Lunaria srebrnik,mesečnica poštenje Magnolia magnolija dostojanstvo, simpatija Matricaria kamilica žalost, tudi stalnost Matthiola violaciocca,šeboj trajna lepota,skromnost Myosotis spominčica ne pozabi me! Myrtus mirta oddaljena ljubezen nageljnove žbice klinčki dostojanstvo Narcissus narciza navadna egoizem, samovšečnost Narcissus narciza večcvetna želja, slepo upanje Nerium oleander oleander pazi se! pozor! Nigella črnika zadrega Nymphea lotos zgovornost, neresnost Olea oljka mir Ornitogalum ptičje mleko čistost Papaver mak rdeč sanje, tolažba bel flegmatičnost Pelargonium roženkravt žalost Peonia potonka skrivnostnost,tudi sramota Philadelphus skobotovec bratska ljubezen Phlox plamenka najini duši sta združeni,soglasnost Primula jeglič zgodnja mladost Pšenica bogastvo Ranunculus zlatica zapeljiva si Rosa vrtnica r.canina poezija splošno lepota rdeča strast mnogocvetna gracioznost, občutljivost temno rdeča plašnost, sramežljivost bela nedolžnost, skrivnostnost rumena nezvestoba, usihanje ljubezni 1 rdeča in 1 bela bolečine ljubezni Rosmarinus rožmarin spomin Rubus robidnica zavist Rudbeckia rudbekija pravica Salvia žajbelj moč, spoštovanje Scabiosa grintavec vdovstvo,nesrečna navezanost Sedum homulica umirjenost Solidago zlata rozga previdnost Stachys čišljak presenečenje Syringa majnica prvo čustvo ljubezni, mladost Taxus tisa žalost Thlaspi kobuljica,mošnjak neprilagodljivost Tilia lipa zakonska ljubezen, vernost Tulipa tulipan rdeč izpoved ljubezni rumen upanje na ljubezen Veronica jetičnik zvestoba, tudi kompromis Viburnum snežena kepa dobre novice Vinca zimzelen sladki spomini Viola mačeha misel, misli name Viola vijolica nav. bela obljube dvojna obojestransko prijateljstvo dišeča skromnost,brezmadežna čistost Zinnia cinija odsotnost venček iz akanta nagrada za talent venček iz jasmina nagrada za zasluge venček iz vrtnic nagrada za vrline venček lovorjev nagrada za hrabrost Vir: http://www.cvetlicarnagea.si/trgovina/index.php/pomen-cvetja torek • 7. februarja 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Sorodniki Nadaljujejo družinsko glasbeno tradicijo Dobrih šest let je minilo od ustanovitve ansambla Sorodniki, mladega narodno-zabavnega ansambla, ki prihaja iz Bukovcev v občini Markovci. Decembra 2010 je idejni vodja in ustanovitelj ansambla Marko Hameršak zbral takratne sošolce in prijatelje, da bi ustanovili narodno-zabavni ansambel, takrat še v klasični kvintetovski zasedbi. Ustanovili so ga tudi zato, ker so želeli kot četrta generacija nadaljevati družinsko glasbeno tradicijo. Povezala jih je tudi želja, da bo nekoč še peta generacija poskrbela za to, da glasba ne bo šla v pozabo. Prvotni člani ansambla so bili Marko Hameršak (kitara), Tomaž Horvat (bariton, bas kitara), Žiga Horvat (diatonična harmonika) in Jaka Horvat (klarinet). Instrumentalnemu kvartetu sta se kmalu pridružila Žiga Bezjak (trobenta) in Anja Hameršak (vokal). Po zanimivem spletu okoliščin je začel delovati kvintet, v katerem so se zbrali bližnji in daljni sorodniki. Prvič so nastopili v gasilskem domu v Mu-rentincih kot presenečenje za sla-vljenca iz družinskega kroga enega od članov ansambla. Marko in Anja (bratranec in se-strična) se rada spominjata začetkov ansambla, ki so bili vse prej kot lahki. Treba je bilo resno in marljivo delati. V začetku delovanja jim je še največ težav povzročala izbira ime- AnsambelSorodnikiSI m á v Foto: zasebni arhiv na ansambla, dokler se očetu vodje ansambla Francu Hameršku ni porodila ideja o tem, da bi nastopali pod imenom Sorodniki, saj so vsi člani tako rekoč sorodniki. Tisti, ki se želijo z njihovim imenom pošaliti, pa jih imajo za ansambel žlahta. Danes ima ansambel Sorodniki samo štiri člane. To so Marko Ha-meršak (kitara, klavirska harmonika, klaviature, vokal) Anja Hamer-šak (vokal), žan Potočnik (bariton, bas kitara, vokal) in Dejan Potočnik (diatonična harmonika, kitara). žan in Dejan sta po poklicu teh- nika računalništva, Marko in Anja sta študenta in bosta v letu 2017 zaključila študij, tako da bo pri Sorodnikih letos še posebej veselo, ne samo zaradi številnih glasbenih nastopov. Ko so delovali še kot kvintet, je bila v ospredju glasba bratov Avse-nikov, danes kot trio s pevko v večji meri preigravajo skladbe, napisane za diatonično harmoniko. Repertoar oz. skladbe izbirajo vsi člani ansambla, osredotočajo se na triglasno petje, izvirnost in pomen besedila. Pri izbiri skladb v veliki meri upo- števajo želje poslušalcev. Njihovi največji vzorniki v narodno-zabavni glasbi ostajajo Avseniki, zelo radi preigravajo tudi viže Lojzeta Slaka in Franca Miheliča, pa tudi Modrijanov in Gadov. Ob narodni-zabavni glasbi je bogat tudi njihov repertoar zabavne glasbe in šov program, s katerim zlasti razveseljujejo na zasebnih zabavah, ko se skupaj z njimi „zabava" tudi Helena Blagne, ki jo Anja odlično imitira. Glasbo ustvarjajo tudi sami, zlasti še vodja ansambla Marko Hameršak, pevka Anja pa se podpisuje pod besedila. Napisala je tudi besedilo za njihovo prvo polko z naslovom V mestu takih deklic ni. Kot avtorica besedil uspešno sodeluje tudi z drugimi avtorji glasbe na slovenski narodno-zabavni sceni. Povečanje prepoznavnosti na narodno-zabavni sceni Slovenije je njihova največja želja. Zaupajo vase, glasba jim resnično veliko pomeni. Prepričani so, da ni daleč čas, ko jim bodo zaploskali tudi na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. Lani so zasedli drugo mesto na prvem festivalu za naj mlade ansamble poletja v žamencih. Med najboljšimi tremi pa so bili po oceni strokovne komisije na tekmovanju mladih pevcev in bendov, ki ga je družba Radio-Tednik Ptuj organizirala na Ptujski noči. MG vsm tfci ki fc*: m m. um ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. MODRIJANI-Ročk me 2. SOPRANOS & MELOS - Vse je super vse je fino 3. FREDIMILER- Do jutra NARODNA 1. NEJC KASTELIC - Sem hodil k eni na vas 2. JURE ZAJC - Tretja je taprava 3. VŽIG - Moje punce §<........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz nase preteklosti o (?) Glasilo OF za ptujski okraj je po polletnem premoru ponovno izšlo 5. januarja 1951, takrat že z novim imenom Ptujski tednik. Tehnične ovire so premagane, uredništvo je zapisalo, da si želi, da ga bralci sprejemajo kot dobrodošlega lokalnega agitatorja, propagandista in organizatorja v naporih za vzgojo socialističnega človeka in graditev socialističnega gospodarstva. Tudi v tistem letu je Ptujski tednik redno objavljal maršalove govore in poslanice ter podrobno spremljal delo novoizvoljenega Okrajnega ljudskega odbora in terenskih KLO. Še vedno niso bili zgrajeni vsi zadružni domovi, kljub temu da so zadruge potrebovale vedno več gospodarskih objektov. Na Ptuju je ponovno začela delati Ljudska univerza. V bolnišnice niso sprejemali bolnikov, ki niso imeli vseh predpisanih dokumentov. Naslov udarnika za leto 1950 je prejelo 2112 de- lavcev, kar je dokaz, da so uprave podjetij v ptujskem okraju večinoma razumele pomembnost socialističnega nagrajevanja najbolj požrtvovalnih delavcev. Mestne obrtne delavnice so imele leta 1951 pod svojim okriljem že 13 obratov. Mestna komunalna podjetja so v letu 1950 opravila že 1148 ur prevozov smeti. Že leta 1951 so načrtovali, da se bo mestno pokopališče moralo v določenem času preseliti v Rogoznico. 650 filmskih predstav v Mestnem kinu si je v letu 1950 ogledalo nekaj manj kot 150.000 starejših in mlajših obiskovalcev. Rdeči križ je dobil nove naloge, saj je povojna pomoč v razdeljevanju obleke, obutve in hrane prenehala. Zdravstveno prosvetljevanje je postala največja in najpomembnejša naloga RK. V letu 1951 so se vrstili pozivi k spomeniški zaščiti Ptuja. To pa ni samo naloga posameznikov, temveč tudi Uprave sta- Hripa (gripa) je prizadela okraj Tudi v letu 1951 je v tem času množično razhajala hripa, kot so takrat imenovali gripo. Mučen glavobol, vročica in utrujenost predstavljajo glavne znake te bolezni, ki ni tako nevarna, kot je bila pred 30 leti, ko je med letoma 1918 in 1920 samo v Evropi zbolelo in umrlo 30 milijonov ljudi. Vendar je tudi takrat večina bolnikov umrla zaradi komplikacij pri tej bolezni, kot sta pljučnica in srčna oslabelost. Če smo se bolezni že nalezli, bo treba za nekaj dni v posteljo in k zdravniku, so svetovali. Foto: Fotografija je iz zbirke fotografij Franca Goloba Ptuj iz leta 1950 - Cvetkov trg novanjskih zgradb, so poudarjali. Še vedno pa so podobo mesta kazile ruševine minoritske cerkve. KLO Slovenja vas je ostal največji dolžnik pri II. ljudskem posojilu. V Cvetkovcih se zadružno gospodarstvo na začetku ni najbolj izkazalo. Okrajni proračun za leto 1950 je bil določen v višini 100.000.000 dinarjev. Potrošniki so lahko na odrezke za sladkor kupovali tudi druge izdelke, ki so vsebovali sladkor. Poverjeništvo za trg in gostinstvo je potrošnike obvestilo, na katere odrezke za sladkor si lahko kupijo čokolado. V Mestni zvezi borcev NOV v Ptuju so se spraševali, kako je mogoče, da imajo samo 198 članov. Ukinjeni so bili obvezni odkupi mesa, mleka, krompirja, fižola in krme, tako se je v gospodarskem letu 1951/1952 obvezno odkupovalo samo žito, maščobe in volna. V tednu matere in otroka so v ptujskem okraju nastala številna nova otroška igrišča. S številnimi prireditvami so proslavili 10. obletnico OF. Zelo dejavno je bilo tudi Esperantsko društvo. Med malimi oglasi smo v letu 1951 lahko prebrali, da je nekdo iskal za začasno uporabo štedilnik, drugi je v Ptuju kupoval dobro ohranjeno vilo ali hišo z dvema stanovanjema. Ptuj je dobil stalno Zadružno lutkovno gledališče. Popravilo proštijske cerkve v Ptuju je predsedstvo vlade LRS podprlo s 300.000 dinarji. V Mestnem muzeju v Ptuju so odprli spominski oddelek NOB. Neurja in poplave so v Halozah ponovno povzročili veliko škode, tudi zaradi neočiščenih strug potokov. O V ž Ljudje so množično obiskovali tombole V Ptuju je pouk končala melioracijska šola, za katero večina ni niti vedela, četudi je bila nižja strokovna dveletna melioracijska šola edina tovrstna šola v državi, v kateri se je vzgajal de-lovodski in kvalificiran kader za delo v vodnem gospodarstvu. V Ormožu, ki je imel od 100 do 120 radijskih sprejemnikov, več kot pet tednov niso imeli čistega radijskega sprejema, ker je imela Elektro rajonska postaja nekje večjo napako. V Zagoji-čih so 11. avgusta zaman čakali na maršala Tita, ki je bil boter 13. otroku Ivana Brejca. Dočakali so le zastopnika botra tov. majorja Dušana Miškoviča. 12. avgusta je AMD Strnišče vzorno organiziralo moto dirke, katerih poudarek je bil na izvenar-madni vzgoji. Od 2. do 16. septembra je v Ptuju potekala že II. velika okrajna gospodarska razstava, združena z vinsko posku-šnjo in filatelistično razstavo, ki si jo je ogledalo nekaj deset tisoč obiskovalcev, samo prvi dan razstave jih je bilo 14.000. Tombolo Rdečega križa v Ptuju je obiskalo 12.000 ljudi. Prva nagrada je bilo motorno kolo, druga spalnica, tretja pa radijski sprejemnik. Razdelili pa so še več drugih lepih nagrad. Na veliko tombolo je v letu 1951 vabil tudi NK Drava Ptuj, ob 25 velikih dobitkih je razdelil še 2000 manjših. Srečelov z lepimi dobitki je organiziral tudi Okrajni magazin Ptuj. Cestam se je v letu 1951 še vedno posvečalo premalo pozornosti, kar 200 km je bilo takšnih, nad katerimi so se vozniki stalno pritoževali. Bri-vsko-frizerski salon Moda Ptuj je odprl damski česalni salon za prvovrstno trajno, vodno in železno ondulacijo in barvanje las z garancijo. Nepridipravi so čez noč ukradli kar 12 km telefonske žice na telefonskem omrežju Slovenja vas-Strnišče. Pred koncem leta 1951 je bil sprejet predlog nove upravno-teritorialne razdelitve okraja Ptuj na občine. Okraj Ptuj je bil razdeljen na 36 občin. Nova razdelitev bo prispevala k nadaljnjemu utrjevanju gospodarstva na vasi in v mestu, pa tudi k nadaljnjemu kulturnemu razvoju našega podeželja in mest, so v članku pospremili novo upravno-teritorialno razdelitev. Dograjen je bil železniški most čez Dravo. Po njem je redni vlak prvič zapeljal 30. decembra 1951. Dolg je 250 m, ima sedem velikih lokov železne konstrukcije, ki tehtajo skupaj 514 ton, so njegove glavne značilnosti. Dela na obnovi mostu so se pričela že leta 1949. Pripravila: MG 20 Štajerski1TEDNIK Aktualno Kaj bomo danes jedli torek • 7. februarja 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK beluševa juha, goveji golaž, kruhovi kostna juha, pečen zelenjavna juha, juha, puranji file cvetačna juha, mineštra, gratinirane sesekljani zrezek, cmoki, radičeva piščanec, pražen ocvrt oslič, po vrtnarsko, pire marinirana jagnjetina skutne palačinke, por v omaki, svaljki, solata, puding krompir, rdeča pesa, krompirjeva solata, krompir, zeljna solata, v pečici, široki kompot breskov kolač sadje pohorska omleta sadna pita rezanci, solata, krhki flancati Breskov kolač Sestavine: 1 kg breskev ali konzerva vloženih breskev, 3 žlice ruma, 3 jajca, 150 g sladkorja, 100 g moke, 3 dl mleka, 2 žlici sladkorja v prahu. Breskve olupimo, razpolovimo, odstranimo koščice in narežemo na krhlje. Približno 12 krhljev poškropimo z rumom, v multipraktiku zmeljemo v kašo in damo na stran. Stene in dno ognjevarne posode (premera pribl. 30 cm) premažemo z maslom in dno obložimo s celimi krhlji breskev, tako da se nekoliko prekrivajo. Jajca rahlo stepemo, primešamo sladkor, še nekaj trenutkov stepamo, nato pa izmenično dodajamo moko in velike žlice mleka (zmes mora biti srednje tekoča). Vanjo umešamo breskovo kašo in vse skupaj prelijemo po krhljih breskev v pekaču. Kolač pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, 40-50 minut. Pečenega nekoliko ohladimo in potresemo s sladkorjem v prahu. Postrežemo ohlajenega. Marinirana jagnjetina v pečici Sestavine: 1 kg jagnjetine, 2 manjši čebuli, 2 korenčka, 1 jabolko, 1 dl olivnega olja, 50 g masla, pribl. 3 dl čiste goveje juhe, 2 žlički gorčice, sol, poprova mešanica, 6 strokov česna, 2 lovorova lista, 3 vršički rožmarina, 3 vejice majarona. Meso tanko namažemo z gorčico in potresemo s poprovo mešanico. Položimo ga v večji pekač skupaj z razpolovljeno čebulo, na večje kose narezanim korenjem, na četrtine narezanim jabolkom ter z neolupljenimi stroki česna. Dodamo še vsa zelišča, nekoliko premešamo, pokrijemo in čez noč mariniramo v hladilniku. Drugi dan meso po vseh straneh posolimo in prelijemo z vročim oljem. Pekač potisnemo v segreto pečico (160 °C) in pečemo, glede na velikost mesa, 60 do 120 minut, da se zlahka loči od kosti. Meso med pečenjem postopoma spodlivamo z vročo govejo juho in prelivamo s pečenkinim sokom z dna pekača. Hkrati po kosmih dodajamo maslo. ZPS • Potrošniki izgubili bitko Obširne podražitve telekomunikacijskih storitev Na Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljajo, da se bodo telekomunikacijske storitve podražile. Tudi največji operaterji so namreč sporočili, da s 1. marcem 2017 prav zaradi Pro Plusa dvigujejo ceno svojih storitev. Edina izjema je (zaenkrat) Telemach. Zdaj je torej dokončno jasno, kdo je izgubil bitko med ponudniki programov in operaterji. Potrošniki bodo morali za osnovno programsko shemo plačevati več. Trg medijskih vsebin in operaterjev se je v zadnjih dvajsetih letih pri nas popolnoma izrodil, operaterji še zdaleč niso samo to, ampak so tudi oglaševalci in ponudniki vsebin, zato je njihova moč bistveno previsoka, da bi lahko govorili o zdravem razvoju trga. »Ko k temu prištejemo še dejstvo, da je večina potrošnikov naročena na trojčke (televizija, internet, fiksni telefon) oziroma celo četvorčke (še storitve mobilne telefonije) in da operaterji samostojni internet s spodobnimi hitrostmi ponujajo za sorazmerno višjo ceno, potem je jasno, da potrošniku prav veliko izven teh paketov sploh ne preostane,« so prepričani na ZPS. Dodali so: »Kako je vse skupaj sprijeno, dokazuje tudi podatek, da so v senci glasne zgodbe s Pro Plusom operaterji sklepali tudi nove pogodbe s športnimi programi Šport klub, za katere ne plačujejo kaj dosti manj kot za programe Pro Plus. Pa s tem nikakor ne želimo zagovarjati odločitve Pro Plusa, ampak zgolj poudarjamo nesmiselnost trenutne poslovne prakse domačih operaterjev, ki konkretne zneske za posredovanje programov plačujejo tudi tujim televizijam, in to ne samo komercialnim.« Tako na ZPS ugotavljajo, da številne plačljive programe operaterji ponujajo že v osnovnem paketu, kar bistveno zmanjšuje možnost potrošnikov, da bi izbrali (in zanje plačali) zgolj programe, ki bi jih želeli spremljati. In zato skoraj ni več paketa, v katerem ne bi bilo vsaj 100 različnih televizijskih programov, cene osnovnih shem pa so večinoma med 15 in 20 evri. Zveza potrošnikov Slovenije je že večkrat opozorila, da prodaja programskih paketov ni v prid potrošnikom, saj z nakupom paketa sicer pridobijo programe, ki bi jih radi gledali, zraven pa še mnogo tistih, za katere jim ni mar. Na ta način je oslabljena tudi konkurenca med programi, saj jih operaterji v paketih ponudijo vsem naročnikom, ne pa samo tistim, ki jih vsebina programa res zanima in so za njihov ogled pripravljeni tudi plačati. Kaj lahko storijo potrošniki? V skladu z zakonom o elektronskih komunikacijah morajo operaterji potrošnike o vsaki spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, obvestiti najmanj 30 dni pred predlagano uveljavitvijo sprememb. Če se s spremembami ne strinjajo, imajo potrošniki v tem času pravico odstopiti od naročniške pogodbe brez odpovednega roka, brez plačila Pregled vseh sprememb cen (vedno vsebujejo DDV), ki so jih telekomunikacijski operaterji najavili v zadnjem mesecu (nekatere spremembe začnejo veljati že 1. 2. 2017) Amis S 1. 3. 2017 za 3 evre zvišale cene mesečnih naročnin vseh paketov za zasebne in poslovne naročnike, ki vsebujejo storitev televizija ali storitev TM TV, televizijo pri operaterju TSRPL, d. d., v omrežjih Si.mobil in Telekom Slovenije. Telekom Slovenije Cene fiksnih širokopasovnih paketov, ki vključujejo storitev televizije (SiOL TV in storitve televizije na drugih tehnologijah), se bodo 1. 3. 2017 povišale za 2 evra mesečno, cene paketov Modri pa za 3 evre mesečno. Ceno kabelske televizije kot dodatka za naročnike paketov s samostojnim internetom, paketov s samostojno televizijo in poslovnih paketov bodo povišali na 9,90 evra mesečno. Na 14 evrov mesečno bodo dvignili ceno naročnine na kabelsko distribucijske storitve I. T-2 1. 3. 2017 spreminjajo ceno osnovnih programskih paketov, in sicer bo cena sheme S 2,99 evra, sheme M 8,99 evra, sheme L 11,99 evra, sheme XL HD 16,99 evra. Z navedenim dnem bodo spremenili tudi ceno paketa T4 Start, ki bo 33,99 evra in bo vključevala bogatejšo programsko shemo M, ki je ni možno spreminjati. Nova bo cena paketa TV+TEL, ki bo 23,99 evra, prav tako pa tudi cena paketa Oranžni diamant in Oranžni diamant HBO, ki bosta po 64,99 evra. Foto: splet stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni. Glede na to, da so storitve podražili vsi operaterji razen Telemacha (pa tudi pri njem se ne bi čudili, če bo podražitev objavil prej kot v letu dni), je trenutno praktično edina možnost nestrinjanja, da se potrošniki popolnoma odpovejo spre- mljanju televizijskih programov prek omrežij kabelskih oziroma IP-operater-jev in preklopijo na antenski sprejem. To je za večino, ki ima trojčka ali četvorčka, kar velika žrtev, saj bodo morali med drugim urediti tudi novo naročnino za internet in mobilno telefonijo (pri če-tvorčku). torek • 31. januarja 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da je mogoče Dejan prava zamenjava za Kampla. Srečko že dolgo ni bil tako nasmejan kot ob tej ideji. Ni pa pomislil, da mu Dejan ne bo pošiljal SMS-ja, ampak bo prišel k njemu na obračun osebno ... Govori se ... da bo novi policijski lov na hitre voznike skozi trojanske tunele imel zanimivo podrobnost: lovili bodo tiste, ki se peljejo v glavno mesto, ne onih, ki odhajajo od tam. Vsaj toliko usmiljenja imajo policisti, da lahko pobegnemo iz prestolnice hitro, kolikor nam da duša. In naš avto... ... da so na televiziji uvedli oddajo Zgoraj brez. Povsem pravi naslov. Zgoraj ima namreč človek glavo z možgani ... RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-pluj.si ... da so znanstveniki končno ugotovili, zakaj je Bog ustvaril najprej Adama in šele nato Evo. Za dober končni izdelek pač vedno potrebuješ začetni koncept. ... da je nek lačen občan, ko si je v nekem lokalu ogledoval družinsko pico, ugotovil, zakaj je propadel referendum o družinskem zakoniku. Neka- Foto: Tajno društvo PGC teri si namreč sploh ne predstavljajo, kaj je to družina. Posledice pa se vidijo tudi na pici ... ... da so na ptujskem otroškem parlamentu mladi poudarili, da ne želijo biti lutke, s katerimi starši upravljajo. Krasno. Pri vsaki hiši se najde kakšna metla, smetišnica, sesalec, krpa za pomivanje poso- Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si de ali brisanje prahu - pa naj šolarji samoiniciativno upravljajo z njimi, namesto da čakajo na to, da jih starši k temu upravijo. ... da si sedaj vsi po vrsti lastijo zasluge za to, da imamo svetovno bronaste rokometa-še. Pozabili pa so na zasluge soseda, ki je lovil pubeca, ko mu je rabutal jabolka. Takrat je namreč Marko razvil hitrost in hitro vijuganje med drevesi! ... da v neki občini ukinjajo KMB-bančno poslovalnico. Seveda, saj imajo tam tudi pošto, kije po novem bančno združena s KBM, dveh bank na razdalji 200 metrov pa res ne potrebujejo. Pa še težav ne bopo-gledati, koliko ima naš sosed na svojem računu, saj se v tistem poštno-bančnem kiosku ne bo dalo zagotoviti polja diskretnosti. Razen če bo diskretna črta čez cesto, pri gostilni. Kar je tudi priročno! Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 6 2 5 4 8 5 7 2 6 9 3 8 1 8 9 3 9 1 4 7 6 2 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VVV © €€€ GG Bik vv ©©© €€ GGG Dvojčka v ©© €€€ GG Rak vv © €€ GGG Lev vvv ©© € GG Devica v ©©© €€€ G Tehtnica vvv ©© € GG Škorpijon vvv © €€ GGG Strelec v ©©© GG Kozorog v ©©© G Vodnar ¥¥ ©©© GG Ribi V ©© GGG Torek, 7. februarja 09:00 09:00 09:00 09:30 10:00 16:00 17:00 17:00 17:00 18:00 18:00 18:00 19:00 19:00 Ormož, Glasbena šola: komentirani koncerti v počastitev slovenskega kulturnega praznika Ptuj, pred Orfejevim spomenikom: Prešernijada pred Orfejem, prebiranje Prešernovih verzov; sodelujejo deklamatorji, recitatorji, glasbeniki iz ptujske gimnazije, med 12. in 14. uro tudi učenci OŠ, razstava, spominska darilca Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: vodeni ogledi knjižnice (ob 9. in 11. uri), novi člani oproščeni plačila članarine Ptuj, Mestno gledališče: predstava Luna (ob 9. 30 in ob 11.00), za šole in izven Ptuj, kabinet župana: sprejem Branka Kumra, dolgoletnega ravnatelja Šolskega centra Ptuj Ormož, gospodinjska učilnica OŠ: kuhanje za začetnike Ptuj, Narodni dom: Vrtec za starše: Kaj družino loči in kaj jo pripelje nazaj, predavanje in pogovor z Natašo Čebulj Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Prešerna pravljična urica v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika Ptuj, knjižnica Minoritskega samostana: svečana predaja zgodovinske knjige Institutiones Divi Ceasaris lustiniana, donacija Rotary kluba Ptuj Ormož, dom kulture: občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Gorišnica, večnamenska dvorana: občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - pravljica O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal Markovci, večnamenska dvorana: občinska proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: osrednja slovesnost MO Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku; slavnostna govornica direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič, podelitev priznanj, plaket in oljenk ZKD in MO Ptuj Majšperk, pred KPC: osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku Sreda, 8. februarja 08:20 09:00 09:00 09:00 10:00 11:00 Ormož, izpred železniške postaje: ob kulturnem prazniku na Jeruzalem Ptuj, muzejski program na Prešernov dan: od 9. do 17. ure ptujski grad -brezplačen ogled muzejskih zbirk; od 9. do 17. ure ptujski grad - Zgodba o Mitri, program za družine; od 12. do 15. ure razstavišče na Muzejskem trgu 2 - brezplačen ogled arheološke razstave Gospodarji prehodov o življenju na prehodu iz bronaste v železno dobo Ormož, grad in grajska pristava, grad Velika Nedelja: muzejski program na Prešernov dan: od 9. do 14. ure brezplačen ogled muzejskih zbirk; ob 16. uri grajska pristava - odprtje razstave Lov in plemstvo na varaždinskem območju, fragment razstave Varaždin pod krono Habsburžanov Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška: dan odprtih vrat Knjižnice Ormož, predstavitev knjižnice in časopisne zbirke ob jutranji kavi in čaju; ob 10.00 pravljična urica z lutkovno predstavo O miški, ki je zbrala pogum; ob 12.00 Prešernova poezija v izvedbi Bralnega kluba in Bralnih uric iz Središča ob Dravi; ob 13.00 predstavitev ormoških fotografov Vida Voršiča, Marka Zabavnika in Lidije Vrankovečki Videm, izpred Drvarnice KD Videm: Kulturni dvojček - pohod po Srakačevi poti Ptuj, slsavnostna dvorana na gradu: Celjski baročni orglarski mojster J. F. Janeček, predstavitev nove muzejske publikacije; nastop organista Tomaža Sevška Četrtek, 9. februarja 09:00 Ormož, glasbena šola: komentirani koncerti v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ob 9.00 in 10.00 18:00 Ptuj, CID: odprtje razstave Gregorja Samasturja Refleksija forme spomina 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: literarni večer z Melito Vidovič, predstavitev knjige Rezila^ pod listnato odejo, razstava slik Melite Vidovič, glasbeni nastop učencev ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Mestni kino Ptuj Četrtek, 9. februarja: 19:00 Bučko; 20:30 Petdeset odtenkov teme Sestavil: Tadej Slnk, horarnl astrolog Velja za teden od 7. do 13. februarja. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ Občani nasprotujejo trasi daljnovoda Cirkovce - Pince? Nti udaru v ^etrtek ob ^uri z Maido Frid1, ... Ted ni kova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: CG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Polona Fideršek, Kočice 50, 2287 Žetale. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ^^ mmnueub Qelix tw.uclla.sl UČILA 22 Štajerski Šport, oglasna in druga sporočila torek m 7. februarja 2017 Šah • Mednarodni turnir mladih Karate • Pokal mesta Ljutomer Od Ptujčanov najboljši Tadej Murko Odličen nastop pomurskih karateistov V organizaciji šahovske akademije Beljavski-Mihal-čišin-Polajžer in v tehnični izvedbi podjetja Šah-šeh je v podjetju Gastro iz Ptuja potekal prvi mednarodni turnir mladih za leto 2017. Udeležilo se ga je 22 šahistk in šahistov iz devetih klubov in društev, kar pet jih je bilo iz domačega Šahovskega društva Ptuj: Nika Kralj, Tadej Murko, Amalija Skok, Nejc Butolen in Jernej Kos. Med njimi je bil tokrat najboljši Tadej Murko, ki je v absolutni konkurenci zasedel tretje mesto, v konkurenci do petnajst let pa je zmagal. Ptujčani so odlično štar-tali, saj je le Jernej Kos v medsebojnem srečanju z Amalijo Skok moral podpisati poraz. Tudi v drugem kolu je prišlo do domačega dvoboja med Niko Kralj in Nejcem Butolenom, ki ga je dobila prva. Sledilo je nekoliko slabše tretje kolo, v katerem sta zmagi dosegla le Nika in Jernej. Za Niko kot drugo nosilko je nato sledila serija treh porazov, najprej proti končnemu zmagovalcu Maticu Nareksu, pa proti Tilnu Drametu in prvemu nosilcu Aleksu Jeršiču. Ob tem pa je odlično nadaljeval Tadej Murko, ki je ob koncu s petimi točkami osvojil absolutno tretje mesto, v kon-lurenci do 15 let pa prvo. Le pol točke za njim je zaostala Amalija kot peta nosilka, ki je to mesto obdržala tudi ob koncu absolutne razvrstitve, v konkurenci do 15 let pa je bila druga. Vsekakor si pohvale zasluži Jernej, ki je kot šestnajsti nosilec ob koncu osvojil solidno deveto mesto. Sedmi nosilec Matic Nareks je osvojil vseh sedem možnih točk in zasluženo osvojil prvo mesto tako absolutno kot v konkurenci do 12 let, njegovo premoč pa so morali priznati tudi Ptujčani Tadej, Nika in Jernej. Turnir je bil lepa priložnost kot priprava na mladinsko državno prvenstvu, ki bo v šestih sta- rostnih kategorijah tako pri dekletih kot fantih potekalo konec meseca na Ptuju. Prvi trije v absolutni konkurenci so prejeli pokale, prvi trije v konkurenci do 12 in do 15 let pa medalje. Vrstni red absolutno: I. Matic Nareks ŠD Savinj-čan 7 točk, 2. Aleks Jeršič ŠK Ljubljana-DUOL 6, 3. Tadej Murko ŠD Ptuj 5 ... 5. Amalija Skok 4,5... 7. Nika Kralj 4... 9. Jernej Kos 4... II. Nejc Butolen 3,5 točke, vsi ŠD Ptuj itd. Vrstni red do 12 let: 1. Matic Nareks, ŠD Savinjčan, 7 točk, 2. Aleks Jeršič ŠK Lju-bljana-DUOL 6, 3- Luka Vau-pot, ŠK Slovenj Gradec, 4,5 ... 5. Nika Kralj, ŠD Ptuj, 4 točke itd. Vrstni red do 15 let: 1. Tadej Murko, 5 točk, 2. Amalija Skok, 4,5, oba ŠD Ptuj, 3. Vita Širaj, ŠD Vrhnika 4, 4. Jernej Kos 4, 5. Nejc Butolen 3,5 točke, vsi trije ŠD Ptuj itd. Silva Razlag Aleš Pokrivač (TVD Partizan Ljutomer, drugi z leve) je prejel zlato kolajno. Karate sekcija TVD Partizan Ljutomer je pripravila karate turnir za pokal mesta Ljutomer. Za medalje se je v telovadnici OŠ Ivana Cankarja borilo okoli 250 kara-teistov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Najuspešnejši so bili tekmovalci velenjskega Rudarja, ki so osvojili 26 medalj, drugo mesto pa so osvojili gostitelji z 18 medaljami. Uspešni so bili tudi tekmovalci preostalih pomurskih klubov, saj so najžlahtnejša odličja dobili: zlato: Sara Novak (dve medalji), Aleš Pokrivač, Tobias in Tija Janžekovič, Sander Horvat in Tanja Vrbnjak (vsi TVD Partizan Ljutomer), Blaž Klobasa in Tobias Florian Leithner (oba Shotokan Karate-do klub Gornja Radgona) ter Niko Kocet (dve medalji) in Aleks Donoša (oba Karate klub Murska Sobota). Srebrne medalje so osvojili Gaja Žibrat (dve), Benjamin Kerčmar, Tija in Alen Janžekovič, Sara Novak in Tanja Vrbnjak (vsi TVD Partizan Ljutomer), Blaž Klobasa (Shotokan Karate-do klub Gornja Radgona), Katarina Sluga, Nisa Kocet in Gal Donoša (vsi Karate klub Murska Sobota), bronaste medalje pa so si priborili Nuša Janžekovič (dve), Nick Škoflanc in Tija Janžekovič (vsi TVD Partizan Ljutomer), Tai Nerat Tomc, Nika Mulec, Aleks Klobasa, Vitan Premuš, Alen Kozar (Shotokan Karate-do klub Gornja Radgona), Evelina Balaško, Nino Ratoša, Vid Veren Hochstätter (Karate klub Murska Sobota) in Alen Tratnik (Karate klub Radenci Shotokan). NŠ Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo FINALE športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj sobota, 18. februarja, ob 18.00 VSTOP JE PROST! RADIOPTUJ Štniprchi w sg.s^s.eHO^ ^ l/iAjv/i O/vf' www.radio-ptuj.siwww.tednik.si i PILOT Simply Write TRixion SMORE SAZAS cestno podjetje ptuj SMORE Foto: NS torek • 31- januarja 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 v Štajerski Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si 08:00 20 let Društva Kmetic Drami i k 09:10 Gostilna pri Francetu 10:10 Deslroik, oddaja i/ preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo IK:00 Komedija Boeing, lioeing Majšpcrk 20:00 Bal na Dostrniko 21:30 Koncert tamburaSev KLID MajSperk 23:00 Video strani H 08:00 PROGRAMSKI H ¡f™ NAPOVEDNIK g1230 več na spletni strani H J www.slptv.si eIm-oo H 22:00 SIP TV o (J) o X UJ 1- cc I- lu •o Kronik:) iz občine I I.iicmki Otroci pojejo - polfinale Glasbena oddaja Video strani Italijanska trgovina - v živo Kronika iz občine Starko S pesmijo v novo leto Koiiecn bal v Slovenija vasi DR:00 Športnik leta MO Ptuj 2016 09:1 i Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja Slarodobnik 20:00 Podelitev priznanj pri OOZ Ptuj 21:00 Utrip is. Ormoia 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.sr Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... SPOMIN Danes mineva leto, ko je za vedno odšla naša draga mama, tašča in babica Marija Kolarič IZ BUKOVCEV 78 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Njeni najdražji v Stajei rski TEDNIK www.tednik.si k E "3 Stajerskitednik . Stajerskitednik Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ UGODNO prodamo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodamo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Telefon 031 424 684._ PRODAMO kockaste bale sena, cena za kos 1,80 EUR. Telefon 031 536 247._ PRODAM prašiče domače reje, težke od 120 do 280 kilogramov. Tel. 041 388 214._ PRODAM 200 kg svinjo po 1,30 €/ kg. Tel. 041 986 390. Žalost nosi to tesnobo, ki v srcu je doma, toda solza, ki se zlije, žalost nosi do neba. Bolečini pa ni kraja, ne popušča, kar stoji, se stopnjuje in se širi iz ure v uro vse te dni. (Srečko) Darja Bek 25. 8. 1960-26. 1. 2017 IZ LOVRENCA NA DR. POLJU ZAHVALA Kristina Ojsteršek 16. 10. 1933-24. 1. 2017 IZ LOVRENCA NA DR. POLJU V najtežjih trenutkih našega življenja nas tolažita misel in spoznanje, da nista bili cenjeni in spoštovani le med nami, ampak med mnogimi, ki ste ju pospremili na njuni prerani zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, za vse tolažilne besede, vsak ljubeč stisk roke in za vse tople in sočutne objeme. Žalujoči domači PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. DOM - STANOVANJE ODDAM v najem enoinpolsobno opremljeno stanovanje s centralno kurjavo na Ptuju. Telefon 041 428 673. NEPREMIČNINE NA mirni sončni lokaciji blizu Term Ptuj prodam gradbeno parcelo. Telefon 041 646 662. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto^ Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_______ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Ptuj • Kurentov skok v letošnje pustno dogajanje Kurenti so pripravljeni Ne le da so minuli teden kurenti začeli odganjati zimo, ta se jih je, vedoč, kaj jo čaka, tako ustrašila, da je ravno na dan kurentovega skoka, v noči s četrtka na petek, odšla kar sama. To je le eden izmed dogodkov, ki napovedujejo skorajšnji začetek 57. Kurentovanja. Kot vrsto let si je tudi letos okrog 300 kurentov na svečni-co, v četrtek, 2. februarja, opolnoči prvič letos nadelo kuren-tovo opravo in začelo opravljati svoje poslanstvo. Ta dogodek je vrhunec priprav na 57. Kurento-vanje, enega največjih evropskih pustnih festivalov. Tokrat se je na domačiji Zvonka Križaja, 2. princa karnevala, v Budini pri Ptuju zbralo in okoli ognja zaplesalo okrog 300 kurentov in pokačev, še vsaj enkrat toliko pa še po okoliških vaseh. Najlepši zvok, ki ga vsak kurent lahko sliši, je zvok zvoncev, ki so nujna oprema tega najznamenitejšega pustnega lika, ki v sebi nosi tudi močno simboliko in jasen namen: pregnati zimo in prebuditi pomlad. Kot je na kurentovem skoku dejal Branko Brumen, podpredsednik Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), bo letošnje leto za kurente izjemno pomembno. Razglašeni so že bili za nesnovno kulturno dediščino Slovenije, septembra pa se pričakujemo tudi odločitev o vpisu obhoda kurentov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne Kurentovega skoka se je letos udeležilo okrog 300 kurentov. kulturne dediščine človeštva. Po kurentovem skoku v Budini se je dogajanje preselilo pred Mestno hišo na Ptuju, kjer je kurente sprejel župan Miran Senčar, ki bo od 18. do 28. februarja me- stno oblast tradicionalno predal v roke novoizvoljenemu princu karnevala Alešu Goričanu, plemenitemu Janezu Maksimilijanu Gregoriču. S tem se bo začelo tradicionalno 57. Kurentovanje, v sklopu katerega se bo zvrstilo okrog 200 dogodkov, organizatorji javnega dela prireditve, Zavod za turizem Ptuj, pa pričakujejo 6300 mask in 100.000 obiskovalcev. Od petka naprej bomo kurente videvali pogosto, do začetka najbolj norega časa v letu, ko si bomo nadeli še kakšne druge maske, pa je le še nekaj dni. Dženana Kmetec Podlehnik, Videm • Pustne prireditve V fašenk s pokom, skokom in tekom Pustni čas so na Djočanovi domačiji v Tržcu pozdravili s pokom biča in korantovim skokom, sočasno so skočili tudi v Zgornjem Leskovcu, prvi pustni konec tedna pa so pripravili korantov tek od Podlehnika do Leskovca. Pred podlehniškim večnamenskim centrom se je zbralo okoli 120 korantov, hudičkov in pokačev vseh starosti in obeh spolov. Sodelovalo je trinajst društev iz štirih občin na desnem bregu Drave: Hajdine, Kidričevega, Podlehnika in Vidma. Pokači so zavihteli biče, nato pa so demonski tekači v spremstvu gasilskega vozila krenili skozi zgornji Podlehnik, Spodnje Gruškovje in Strmec v Zgornji Leskovec, kjer so tek zaključili s pogostitvijo v gasilskem domu. Da so slabih sedem kilometrov dolgo pot v polni korantovi opremi lažje prenesli, so jim krajani pripravili nekaj postojank z okrepčili. Dogodek je organiziralo Društvo Koranti Podlehnik, sodelovali pa so še Kulturno-folklorno društvo Podlehnik, Orači iz Jablovca pri Podlehniku, Etnografsko društvo Orači Leskovec, Rusa Leskovec, Kulturno-turistič-no in etnografsko društvo koran-tov Demoni, Te-De Korant klub, Etnografsko društvo Kurenti Vetrovniki Kidričevo, Pokači iz Etnografskega društva Tržec, Turistično društvo Koranti s Po-brežja, Pokači iz Župečje vasi, Koranti s Hajdine in Klub vese-ljakinj iz Dražencev. Župan Podlehnika Marko Ma-učič je poudaril: »Kakršno koli druženje je dobrodošlo, sploh v današnjih hitrih, stresnih časih.« Tekače so nagovorili tudi župan Vidma Friderik Bračič, župan Hajdine Stanko Glažar in podžupan Kidričevega Bogdan Potočnik. Pobudo za korantov teka sta dala Janko Bedrač in Boris Vegan, ki se pred enajstimi leti zaradi poškodb pustnega rajanja nista mogla udeležiti. Zadala sta si, da se bosta naslednjo leto v korantijah odpravila iz Vareje čez Videm v Dražence. Pridružili so se jima še prijatelji, korantov tek pa je z leti postal tradicionalen. Eva Milošič Osebna kronika Rojstva: Sonja Horvat, Bukovci 101 d - deklica Nea; Tonka Vincek, Bukovci 3 a - deček Vito; Renata Ma-tjašič, Gabrnik 22, Juršinci - deklica Hana. Umrli so: Ivanka Narat, roj. Trs, Sestrže 84 a, roj. 1957 - umrla 24. januarja 2017; Marija Korez, roj. Prevolšek, Kočice 32, roj. 1930 - umrla 24. januarja 2017; Jožefa Podgoršek, roj. Vinko, Jablovec 22, roj. 1935 - umrla 25. januarja 2017; Stanislav Svenšek, Zakl 30, roj. 1955 - umrl 26. januarja 2017; Frančiška Svenšek, roj. Vuzem, Ptuj, Mejna c. 4, roj. 1925 - umrla 26. januarja 2017; Darja Bek, roj. Ojstršek, Lovrenc na Dravskem polju 112 a, roj. 1960 - umrla 26. januarja 2017; Benjamin Korbun, Ptuj, Volkmer-jeva c. 7, roj. 1964 - umrl 26. januarja 2017; Franc Plohl, Veliki Brebrovnik 109, roj. 1928 - umrl 28. januarja 2017; Marija Jeza, roj. Kociper, Apače 15, roj. 1931 - umrla 28. januarja 2017; Terezija Doberšek, roj. Sagadin, Sestrže 41, roj. 1929 - umrla 28. januarja 2017; Matija Zorec, Vintarovci 48, roj. 1940 -umrl 28. januarja 2017; Julijana Mislovič, roj. Kotolen-ko, Gorenjski Vrh 27, roj. 1924 - umrla 29. januarja 2017; Angela Skok, roj. Vnuk, Ptuj, Zidanškova ul. 1, roj. 1933 - umrla 29. januarja 2017; Jožef Horvat, Placar 9, roj. 1940 - umrl 29. januarja 2017; Danica Budja, Ptuj, Kajuhova ul. 1, roj. 1956 - umrla 30. januarja 2017; Ana Stres, roj. Jurenec, Žetale 4 a, roj. 1932 - umrla 31. januarja 2017; Marija Črnivec, roj. Mlakar, Mali Okič 41 a, roj. 1925 - umrla 31. januarja 2017; Alojzij Lenart, Destr-nik 24, roj. 1927 - umrl 31. januarja 2017; Ludvik Pintarič, Šardinje 62, roj. 1942 - umrl 2. januarja 2017. Štajerski www.tednik.si I Stajerskrtednik Stajerskrtednik Napoved vremena za Slovenijo Če sever konec svečana brije, jiam dobre letine up zašije. Korantov tek so prvič pripravili pred desetimi leti. Dvakrat so ga morali zaradi dežja odpovedati, letos pa je korante pozdravilo sonce. Danes bo na Primorskem delno jasno s šibko burjo, drugod bo pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C. Opozorilo Danes popoldne in zvečer bodo najmočnejši sunki burje na Primorskem lahko dosegali hitrosti od 100 do 120 km/h. Obeti V sredo in v četrtek bo večinoma oblačno, le na Primorskem bo deloma jasno. Burja se bo spet nekoliko okrepila. V četrtek bo v notranjosti Slovenije ponekod rahlo naletaval sneg. Vremenska fronta se prek Slovenije počasi pomika proti jugovzhodu. Od severovzhoda priteka k nam hladnejši in vlažen zrak. Foto: CG Foto: EM