TRST, sreda 21. decembra 1955 Leto XI. - Št. 301 (3230) PRIftURSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana V gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 ' UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON 9J-I0I IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA tt. 20 — Tel. MALI OGLASI Do 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Uvod 10. raesetoo 210 tvariti tesnejše odnose med našima državama ter med sovjetskim in nemškim Ijud-- »tvom, obenem pa prispevati k splošnemu miru«. Izmenjava veleposlanikov, je dodal Zorin, odpira tudi moznos.i razvoja gospodarskih in kulturnih odnosov med obema državama. _ Takoj po prihodu se je zo-rin odpeljal v svojo privatno rezidenco, vilo Hentzen v južnem delu Bonna, prav v bli-*ini Rhoendorfa, kjer stanuje kancler Adenauer. Prvi sovjetski veleposlanik V Bpnnu ima 51 let tn je do-hia iz Bele Rusije. Zorin je star prijatelj Malenkova, ni Ha ne član CK ne Vrhovnega sovjeta. V sovjetskem zunanjem ministrstvu je začel delati leta 1941, od leta 1947 pa le namestnik zunanjega ministra. Niegova dosedanja najvažnejša diplomatska naloga ie bila v Pragi, kjer je bil ' Veleposlanik v letih 1945-4/. pa tudi kasneje se je Zorin Vračal v Prago, tako pri februarskem prevratu 1948, pa tudi ob odstavitvi Clementiso. Zorin je kmalu po prihodu sporočil zahodnonemškemu zunanjemu ministrstvu, da želi dimprej predložiti svoje poverilnice predsedniku Heussu. Predsednik pa je trenutno na božičnih počitnicah v Loer-Jachu in se bo vrnil v Bonn “• januarja. Predložitev poverilnic bo verjetno nekaj dni kasneje. Sele po tej formalnosti bo Zorin lahko obiskal kanclerja Adenauerja in zunanjega ministra. V bonnskih uradnih krogih Houdarjajo medtem, da bo o •normalnih diplomatskih od-Josih« med Bonnom in Moskvo mogoče govoriti sele. ko Hrispe v Moskvo tudi zahodno-Pemški veleposlanik. Doslej *« ni bilo uradno sporočeno, n* bi bila zahodnonemška vla-^a zaprosila v Moskvi za pri-s,anek na imenovanje tega šli onega svojega diplomata «Die Welt» piše v svoji današnji številki v uvodniku, da Dorina v Bonnu »pričakujejo ? radovednim pričakovanjem 'n s hladno zadržanostjo«. List Hojasnjuje. da izvira pričakovanje iz upanja, da bo Zorn Hovedal, kako namerava ZSSR tešiti vprašanje nemške zdru-?itve, zadržanost pa iz izkušenj. ki jih je Nemčija imela ! sovjetsko politiko. List obžaluje, da se ni znano, kdo 0 šel v Moskvo kot veleposlanik Donnske vlade, in zahteva, naj se v kratkem najde osebnost, ki bo znala prav bredstavljati zvezno republiko : ZSSR. «Die Welt» opozarja ‘bdi, da bonnska vlada v primeru ZSSR ni upoštevala na- čela, da noče imeti diplomatskih odnosov z nobeno državo, ki priznava vzhodnonemško vlado, da pa to opravičuje dejstvo, da je ZSSR velesila, ki je soodgovorna za obnovitev nemške enotnosti. Evropski atomski svet zaseda v Ženevi ŽENEVA, 20. — Včeraj je v Ženevi začel zasedati svet evropske organizacije za jedrska raziskovanja (CERN). Svet je pregledal delo organizacije od februarja do decembra 1955 in ugotovil, da je bil dosežen znaten napredek v delavnosti in da so bili vsi načrti izvedeni v predvidenem roku. zlasti pa načrti za gradnjo velikega skupnega evropskega jedrskega laboratorija. Svet je soglasno sprejel proračun za leto 1956 in program investicij do leta 1960. Proračun za prihodnje leto znaša 39 milijonov frankov v primerjavi s 25 milijoni v letošnjem letu. Za predsednika sveta za prihodnje leto je bil izvoljen sir Ben Lockspeiser (Velika Britanija), za podpredsednika pa J. de Bourbon-Dusset (Francija) in prof. I. Waller (Švedska). hovo prizadevanje, da se je razširilo članstvo OZN, Italijanski predstavnik Alberico Casardi se je predvsem zahvalil zahodnim delegacijam in držav Latinske Amerike. Poudaril je, da vsebuje italijanska ustava številna načela listine Združenih narodov in dejal, da so miroljubna koeksistenca narodov, ohranitev in razvoj demokratičnih ustanov načela, ki vodijo italijansko zunanjo politiko. Izrazil je tudi svojo simpatijo do mladih držav Azije in Afrike. O bodoči vlogi Italije v mednarodni organizaciji pa je Casardi dejal, da bo predvsem v #prispevku k naporom spravljivosti iu poudarnosti, ki so potrebni za vskladitev raznih stališč«. Predstavniki Madžarske, Romunije in Bolgarije so poudarili voljo svojih držav, da podpirajo načela Listine OZN in si prizadevajo za mirno koeksistenco med narodi. Vodja jugoslovanske delegacije Leo Mates je na današnji zadnji seji zasedanja glavne skupščine izrazil zadovoljstvo zaradi pozitivnih rezultatov 11. zasedanja, zlasti zaradi sprejema novih članov. Skupni rezultati 11. zasedanja so lahko, kljub pomanjkljivostim, dober začetek novega desetletja OZN. Ko je govoril o izvolitvi Jugoslavije v Varnostni svet, se je Mates zahvalil vsem tistim, ki so glasovali zanjo, in dodal, da ni mogoče prezreti dejstva, da so volitve potekale v neugodnih okoliščinah. Vse, kar je v zvezi s tem storila jugoslovanska delegacija, je poudaril Mates, je storila na poziv mnogih prijateljskih držav, ki so v tem videle edino možno rešitev. Mates je dodal, da jugoslovanska vlada zastopa stališče, da se morajo volitve v Varnostni svet vršiti na normalen način ob spoštovanju zemljepisnega načela. Predsednik skupščine Maza je poudaril, da je skupščina sprejela važne sklepe političnega, gospodarskega in finančnega značaja in dodal, da je soglasnost mnenj ugodilo učinkovala na javno mnenje. Izrazil je tudi upanje, da bo razširitev OZN še bolj koristila delu organizacije, nato pa je proglasil konec zasedanja. Tito pri rasu Sejumu ADIS ABEBA, 20. — Na potovanju po Etiopiji sta predsednik Tito in cesar Haile Selasi v spremstvu prispela nocoj v zgodovinsko mesto Majčao v pokrajini Tigre. Jutri bosta visoka državnika nadaljevala pot do mesta Kujke, kjer bosta gosta guvernerja province Tigre Sejuma Men-gueša. Na poti v Majčao je ljudstvo navdušeno pozdravljalo visoka gosta. Na mnogih krajih so vojščaki plemena Tigre na hitrih afriških konjičih spremljali kolono avtomobilov in pozdravljali državnike. BONN, 20. — V okviru sporazuma, ki je bil sklenjen 18. novembra 1955. sta zahodnonemška in avstrijska vlada sklenili odpreti 20. decembra poslaništvi v obeh prestolnicah. v Kairo, da prepričata obe vlad* da uradno in naglo priznata 'neodvisno sudansko republiko. V obeh delegacijah bodo predstavniki vlade in opozicije. Poudarili bosta željo Sudana, da ohrani dobre odnose z obema državama m da izpolni vse mednarodne ob veznosti demokratične države. Predvideva se tudi, da bo Sudan zaprosil za vstop v Arab. sko ligo. BEOGRAD, 20. — Po sporočilu državnega tajništva za zunanje zadeve je bil med vladama Jugoslavije in ZDA dosežen sporazum, da se iz sklada, ki je nastal v dinarjih s prodajo blaga iz ameriške gospodarske pomoči, uporabi 1.200,000.000 din za gradnjo stanovanj v Beogradu. S tem denarjem bodo zgradili 9 stanovanjskih hiš s skupno 278 stanovanji. Selwyn Lloyd zunanji minister, Mac Millan finančni minister, Walter Monckton pa obrambni minister LONDON. 20. — Nocoj so uradno objavili preosnovo britanske vlade. Richard But-ler bo postal lord privatnega pečata in predsednik spodnje zbornice. Harold Mac Millan bo nadomestil Butlerja in bo postal finančni minister, Sel-wyn Lloyd bo prevzel zunanje ministrstvo namesto Mac Milana. VValter Monckton pa bo prevzel obrambno ministrstvo namesto Selwyna Lloy-da. Ministrstvo za delo, ki ga je do sedaj imel Walter Monckton, bo prevzel Jan McLeod. Minister za javna dela Ni-gel Birch bo prevzel ministrstvo za letalstvo, ker je lord de 1’Isle and Dudley izstopil iz vlade. Konservativni voditelj v spodnji zbornici Patrick Buchan-Hepbum bo postal minister za javna dela. Minister za promet John Boyd-Carpen-ter bo postal minister za pokojnine. Državni podtajnik v Foreign Officeu bo prevzel ministrstvo za zdravstvo, namesto Osvalda Peaka. Državni podtajnik v ministrstvu za delo Harold Watkinson je postal minister za promet. Poslanec Aubrey Jones bo vodil ministrstvo za goriva, ker je Geof-frey Lloyd odstopil. Poslanec John Hare bo nadomestil Hopkinsona v ministrstvu za kplonije. Sledeči ministri zapuščajo vlado: lord Wolton, Harry Crookshank, Osvald Peake, P» S01/JKTSK1H PONMiUH POMOČI SRFMU.IF.MU 1X1101)11 1TO MlJi Spremenjena ameriška politika gospodarske pomoči tujini? Dulles napoveduje povečanje vojaške in gospodarske pomoči - Komentarji k sklepu o anglo-ameriški pomoči pri gradnji asuanskega jezu v E. giptu • Trezne besede »Financial Timesa* in Mendčs Pranceovo opozorilo W ASHINGTON, 20. — Med svojo današnjo tiskovno kon-ferenoo je amerišiki državni tajnik John Foster Dulles prebral že pripravljeno izjavo, v lord de 1 Isle and Dudley, j kateri naznanja, da bo vlada Geoffrey Lloyd, Henry Hop-:ZDA zahtevala od kongresa kinson. 'približno 4,9 milijarde dolar- Današnja preosnova vlade je najobširnejša, kar jih je bilo izvršenih po vojni. S' to preosnovo ima ministrski predsednik Eden namen dati vladi čim večjp homogenost, da lahko ostane na oblasti za bodoča štiri leta, ne da bi bile potrebne nove spremembe. Noben prejšnji ministrski predsednik ni istočasno menjal ministrov v treh najvažnejših ministrstvih, ki so zakladno, zunanje in obrambno ministrstvo. Zvedelo se je tudi. da bo novi zunanji minister Selvvin Lloyd spremljal Edena januarja v ZDA, kjer se bo ta razgovarjal z Eisenhowerjem. jev za program vojaške in gospodarske pomoči tujini v finančnem letu 1956-57. Od tega bodo približno 3 milijarde šle za vojaške dobave prijateljskim državam, krediti za gospodarsko pomoč pa bodo znašali 1,9 milijarde dolarjev, torej približno 200 milijonov več, kot je izglasoval kongres v lanskem letu. Dulles je nadalje sporočil, da je bil določen poseben Azijo, ki ga je že lani odobril itd.; 4. washingtonske oblasti kongres. nameravajo dati svoji pomo- V odgovor na razna vpra-iči čim vidnejši izraz, da bi šanja je Dulles pojasnil, da . s tem dosegle tudi primeren je vlada zahtevala povečanje i politični in propagandistični kreditov za pomoč tujini, da učinek. Ta nova politična li-bi lahko z večjimi možnostmi nija glede pomoči tujini bo in z večjo prožnostjo reagi- verjetno vsebovana v Eisen-rala na položaj, ki je nastal howerjevem letnem poročilu na Srednjem vzhodu. Zlasti kongresu o položaju države, je poudarjal potrebo elastič- i Glede razlogov za to revi-nega uporabljanja gospodar- zijo načel za dodeljevanje po-ske pomoči zaradi »nove so- | moči tujini sodijo politični o-vjetske taktike«. Dodal je, da j pazovalci, da nikakor ni brez ima gospodarska pomoč tu- j zveze s stališčem ZSSR, lci di važno vlogo na vojaškem | ponuja gospodarsko in tehnič-področju, zlasti pri državah no pomoč številnim državam, kot Koreja, Formoza, Vietnam O sovjetski »gospodarski o-in Turčija, kjer vojaški *pro- fenzivi« v Aziji objavlja da-grami presegajo možnosti (nes zanimiv članek londonski narodnega gospodarstva. ! »Financial Times«, ki izraža Dulles je nato izrazil upa- mnenje angleških gospodar- sklad 100 milijonov dolarjev nje. da gospodarska pomoč, skih in finančnih krogov. Med- za gospodarsko pomoč Sred- ki jo ponuja ZSSR nekaterim njemu vzhodu, medtem ko bo ostal nedotaknjen kredit 100 milijonov za jugovzhodno Zaostritev med vlado in profesorji ki grozijo z novimi oblikami protesta Vlada gre iz prestižnih razlogov mimo šolske fronte, ta pa grozi, da profesorji ob koncu tromesečja ne bodo dajali ocen - Državni nameščenci nezadovoljni z vladnimi predlogi - Štiristranski sestanek o upravnem volilnen zakonu Sudanski delegaciji v Londonu in Kairu KARTUM, 20. — Delegacija predstavnikov sudanskih političnih strank bo odšla v London, druga delegacija pa (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Spor med vlado in srednješolskimi profesorji se je še bolj poglobil. Na eni strani se zdi, da je zadeva za vlado postala prestižno vprašanje, v katerem ne le noče popustiti, temveč gre čedalje bolj na ostrino, na drugi strani pa se zaradi takega stališča vlade in popolnega nerazumevanja za njihov položaj vedno bolj širi razburjenje med prizadetimi profesorji. To je bilo mogoče videti že včeraj, ko je vlada predložila medparlamentarni posvetovalni komisiji za zakon o pooblastilu načrt ureditve pravnega položaja vodilnega in učnega osebja srednjin šol, ne da bi o tem načrtu obvestila predstavnike prizadetih sindikatov. Šolska fronta je zaradi tega načrt že vnaprej za-vrnila. Danes, ko se je sestala medparlamentarna komisija, sta na seji govorila ministra Gonella in Gava. Ta je predložil lestvice plač državnih nameščencev po tretji fazi izvajanja zakona o pooblastilu, se pravi, dokončne številke. Tudi o tem predlogu sindikati niso bili posebej obveščeni. Pač pa je na drugi strani v imenu prosvetnega ministra glavni ravnatelj za osnovno šolstvo prof. Frajese izročil predstavnikom sindikatov o-snovnošolskih učiteljev lestvice plač, ki jih je sestavila viada. Predstavniki osnovnošolskih učiteljev z vladnimi dokončnimi lestvicami plač sicer niso povsem zadovoljni, vendar po vsej Verjetnosti ne bodo šli v stavko. Iz celotnih načrtov za nove plače državnih uradnikov, ki jih je predložil minister Ga-va, je razvidno, da bo v pri broni, ki je v zvezi z diskusijo o zakonu za upravne volitve poročal o svojem proučevanju volilnega položaja v večjih italijanskih občinah. Po analizi rezultatov zadnjih nim volilnim sistemom. Liberalci zaradi svojega pičlega števila vztrajajo pri povezavah. socialni demokrati in republikanci pa so še neodločeni. Sicer pa je šlo za prvo posvetovanje, ki mu bodo sledila nadaljnja. A. P. Nove demonstracije v Jordanu proti vstopu v bagdadski pakt Po odstopu vlade bo nova prehodna vlada vodila tekoče posle - Trije demonstranti mrtvi in osem ranjenih - V Jeruzalemu so demonstranti razdejali francoski konzulat - Tudi v Damasku protestne demonstracije AMMAN, 20. — . Jordanski ministrski predsednik El Majali je danes predložil kralju Huseinu ostavko svoje vlade in kralj jo je sprejel. S kraljevim ukazom je bil bivši predsednik senata Ibrahim Hašem pooblaščen za sestavo začasne vlade. Kralj Husein je novega predsednika vlade pozval, naj izvede nove volitve. Hašem je začel posvetovanja za sestavo vlade. Kakor je znano, je kralj Husein razpustil parlament in razpisal splošne volitve, ki bodo morale biti v treh mesecih. Poročilo, ki so ga objavili v kraljevi palači, pravi da je Jordan sedaj #pred važnimi dogodki v zvezi s svojo blaginjo. Ker ti dogodki terjajo splošen plebiscit, je bila na priporočilo ministrskega predsednika razpuščena poslanska zbornica, zato da jordansko prebiva’stvo lahko izreče svoje stališče«. luoutem se v vsej državi nadaljujejo demonstracije proti bagdadskemu paktu in z zahtevo, naj se izpustijo politični priporniki ter naj se vojska umakne iz prestolnice in iz velikih mest. Državni uradniki so se pridružili splošni stavki in sodelovali pri demonstracijah. Med današnjimi neredi so bili trije demonstranti mrtvi, osem pa ranjenih. Po vesteh, ki so jih v Damasku dobili iz Amma-na, se zatrjuje, da je bilo več političnih osebnosti aretiranih. List «Nida Alwatan» piše, da so odkrili tajne odbore, ki so imeli nalogo izvršiti atentat na kralja Huseina in vse politične osebnosti, ki so za pristop Jordana v bagdadski pakt. Tudi v jordanskem delu Jeruzalema so bili danes neredi. Zjutraj so demonstranti strgali zastavo s poslopja ameriškega konzulata. Pri tem so vojaki arabske legije streljali na demonstrante, ki so se umaknili Kmalu zatem je prišlo do neredov pred francoskim konzulatom. Demonstranti so vdrli v poslopje in prostore deloma razdejali, medtem ko je osebje konzulata zbežalo na streho. Tudi -u so oddelki arabske legije streljali na demonstrante. Po ulicah so javljali z zvočniki odstop vlade, toda ta vest ni pomirila demonstrantov Popoldne so oddelki arabske legije zaščitili nekatere člane osebja komisije OZN za nadzorstvo in člane družin osebja ameriškega in francoskega konzulata, ki so se umaknili iz jordanskega dela mesta v izraelski del. Proti večeru se je v mesto povrnil mir. Tudi iz drugih mest jordanske Pa- lestine javljajo o neredih, ki so bili zlasti v nedeljo in ponedeljek. Protestne demonstracije proti dogodkom v Jordanu, ki so bile včeraj v Damasku, so trajale vso noč in so se končale v poznih jutranjih urah Na tisoče demonstrantov je šlo po ulicah in vzklikalo proti zahodnim državam in proti jordanskemu ministrskemu predsedniku. Straže pred zahodnimi poslaništvi ter pred poslaništvi Turčije, Iraka in Jordana so okrepili. Pred poslopjem poslanske zbornice so nekateri govorniki ostro obsodili »zaroto, ki jo je koval Majali, da pripravi pristop Jordana v bagdadski pakt«. Govorniki so zahtevali, naj sirska vlada »posreduje v jordanski krizi, da s-, reši v interesu Arabcev«. Dva poslanca, eden iz narodne stranke, drugi pa socialist, sta govornikom obljubila, da bosta posredovala pri vladi da jo pripravita na večje zanimanje za položaj v Jordanu«. Danes zjutraj so študentje v Damasku začeli stavko in se pridružili demonstracijam. List «Alef Ba» piše, da je preteklo noč prišlo več Jordancev na mejo med Sirijo in Jordanom ter zaprosilo politično zatočišče. hodnjem državnem proračunu, ki bo začel veljati 1. julija 1956, potrebnih 221 milijard več za povišanje plač. Ko je bil zakon o pooblastilu odobren, so v parlamentu sodili, da bo zadostovalo 120 milijard. Vlada je začela računati in kmalu je ta vsota na-rastla na 160 milijard. Zadnii računi pa kažejo, da bo treba dodati še 60 milijard. Od tega bi naj za profesorje šlo naji^ j 35 milijard-Zdaj kaže, da je bila ta številka povečana na 39 ali 40 milijard. Prvotne profesorske zahteve pa bi zahtevale povečanje proračuna za 60 milijard; medtem je šolska fronta popustila in po njenih se- ba za njihovo zadovoljitev V LoiiIgdii nič ne vedo približno 48 milijard. Gre torej za vsega 8 milijard razlike, ki pa povzročajo skoraj cel javni škandal, mnogo hude krvi in nedvomno škodo šoli. profesorji zdaj stavkajo. Po zaključku stavke se bodo začele božične počitnice, po počitnicah pa verjetno ne bo več stavk, temveč bo šla profesorska protestna akcija, kot vse kaže, v drugo smer; profesorji grozijo, da ob bližnjem koncu prvega tromesečja ne bodo dajali ocen. Problem pa se postavlja tudi v drug: smeri. Današnja «Voce Repubblicana« opozarja, da stavkajo samo državne šole, medtem ko se v zasebnih šolah pouk nemoteno nadaljuje. Zasebne šole pa so večinoma konfesionalne, se pravi, katoliške. Zaradi tega opozarja republikanski list vlado, da je nedopustno njeno sedanje stališče in nezanimanje za zahteve profesorjev, kajti zaradi njega trpi sam ugled državne šole. Na drugi strani si ni težko predstavljati, da demokristjanom tak položaj ni nevšečen. Vladni predlogi za splošno ureditev položaja državnih nameščencev tudi niso zadovoljili prizadetih strok. Poleg plač, ki jim sindikati marsikaj očitajo, ni zadovoljil niti Gonella s svojimi načrti o ureditvi pravnega položaja državnih nameščencev. Sindikati so med drugim nezadovoljni z določili o urniku, o osebni civilni odgovornosti uradnikov, zaradi določil, ki dejansko omejujejo pravico stavkanja, zaradi nezadovoljive ureditve periodičnih poviškov in zaradi prenizke odmere pokojnine. Nadaljuje se tudi čisto svojevrstna stavka borznih agentov. Poleg njih se razburjajo zaradi Tremellonijevega zakona tudi delničarji m borzni špekulanti. Delničarji grozijo celo s prizivom pri ustavnem sodišču, češ da je čl. 17 Tre- ljanom, ki ga nato po potrebnih popravilih in spremembah izvažajo kot vojno orožje. Izjavil je tudi, da britanska vla. da nič ne ve o predlogih, ki tujim državam, ne bo »trojanski konj«, in izjavil, da «zaupa izkušenosti političnih voditeljev teh držav, da bodo znali ohraniti svojo neodvisnost«. Pač pa je Dulles iz-raziil dvom, da bi ZSSR hotela in mogla dajati znatnejšo gospodarsko pomoč »brez skritih ciljev«. Državni departma je nedavno sporočil, da so ZDA m Velika Britanija ponudile Egiptu kapital za prvo fazo graditve nasipa pri Asuanu tem ko so namreč sovjetske ponudbe gospodarske pomoči povzročile v ZDA povečanje pomoči tujini (predvsem vojaške), se je v Anglijt pojavilo upanje, da se bo mogla povečati mednarodna trgovina. Sovjetska gospodarska ofenziva, sodijo v londonskih gospodarskih krogih, ima tudi aspekte, ki jih je treba prav razumeti in ki lahko nudijo zahodnemu svetu možnost. da se v pravem času spusti v koristno gospodarsko tekmovanje, s tem pa Poročilo dodaja, da sta obe : prepreči hudo politično škodo, državi Egiptu zagotovili, da! »Financial Times« piše v bi bili pripravljeni ugodno današnjemu uvodniku: »Rusija proučiti tudi finančni prispe- ■ lahko nudi drugim državam vek za nadaljnje faze gra- tržišče za presežke njihove proizvodnje. Na tem področju so ZDA zelo šibke in ne ditve nasipa. Ameriško por^ilo prizmi-|mo primerno kot>kurirati; nja, da bo finančna pomoč dana v oblika darila m ne njihova konkurenca se lahko omeji na samo pomoč, na dobavo orožja in na pošiljanje strokovnjakov. Ta aspekt sovjetske politike ima ned- volitev v največjih mestih je zmanjšanje napetosti z arab-Tambroni ugotovil, da bi bilo skimi državami. Dodal je, da demokristjanom pravzaprav 1 ni britanska vlada dobila no-najbolj prav, ko bi bile voli- benih zadevnih sporočil ne tve izvedene s proporcional-f od ameriške ne od izraelske o izraelskem predlogu LONDON, 20. — Na današnji seji spodnje zbornice je bivši laburistični minister Henderson predlagal ustanovi, tev mednarodnega policijskega zbora, ki naj skrbi na mir na meji med Izraelom in a-rabskimi državami. Pozval je ministrskega predsednika Edena, naj to predlaga med razgovori, ki jih bo imel v Wa-shingtonu z Eisenhowerjem. Laburistični voditelj Gaits-kell pa je zahteval, naj med temi razgovori oba državnika iščeta sredstva za uveljavitev tristranske izjave iz leta 1950. Finančni minister Butler, ki je odgovoril v imenu Edena, je dejal: «Ne morem nič povedati o razgovorih, ki jih bo ministrski predsednik imel v VVashingtonu, toda položaj na Srednjem vzhodu je dovolj važen, zato da se skrbno prouči zlasti s stališča, ki ga je nakazal Gaiskell«. Predstavnik Foreign Offi-cea pa je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je britanska vlada sprejela ukre-pe, da se prepreči prodajanje britanskega nerabnega vojaškega materiala tujim držav- stavko. kot posojilo. Vendar pa je ponudba povezana z nekaterimi pogoji. Višina angleško- ameriške pomoči bo sporoče- _____________ naj ‘bi jih Izrael^ ‘p o s ttTvii’ za na. ko bo egiptovska vlada ~ ^e P^Che .n stra-- • ■ 'odgovorila na ponudbo. Prva faza gradenj predvideva zgraditev treh napisov, da usmerijo vodo Nila drugam na točki, kjer bo zgrajen glavni nasip. vlade. V zvezi z nedavnim izraelskim napadom na sirske položaje ob Tiberijskem jezeru je Dulles na danafnji tiskovni konferenci izjavil, da se jc zaradi tega zmanjšalo upanje na pomiritev na Srednjem vzhodu. Danes pa poročajo o novem spopadu na področju Gaze. Skupina 20 izraelskih vojakov je streljala na egiptovsko patruljo. Spopad je trajal eno uro. Z izraelske strani so nadzorstveni komisiji OZN sporočili, da je sinoči egiptovski oddelek na tem področju streljal na izra. elske položaje. Izraelci niso odgovorili na streljanje. cilje, toda v nekaterih primerih služi tudi normalni trgovini. Velika škoda bi bila — nadaljuje glasilo Cityja — ko bi začel Zahod toliko sumničiti, da ne bi znal lo-|H gospodarskega »po- Po zgraditvi glavnega na- razuma, k, sk)ene nrka Stavke v Čilu SANTIAGO, 20. — Notranji minister je sporočil, da bodo 14.000 delavcev v rudnikih bakra, ki so začeli stavko, mi-litarizirali. če se ne bodo vrnili na delo. Ta ukrep so sprejeli na včerajšnji seji vlade, ker se stavkajoči niso ozirali na pozive vlade, naj prenehajo stavkovno gibanje. Vojaške oblasti, ki so v petek prevzele nadzorstvo nad rudniki bakra, imajo možnost mobilizirati stavkajoče, ki se ne bodo vrnili do srede na delo. Stavka grozi tudi v industriji solitra in premoga iz solidarnosti z delavci v rudnikih bakra. sipa se bo vrednost egiptovske poljedelske proizvodnje zvišala za 5 odstotkov, proizvodnja električne energije pa se bo lahko podvojila. Glavni nasip bo visok 120 metrov, dolg pa 5 kilometrov. V Washingtonu računajo, da bodo vsa dela trajala 15 do 18 let in stala bodo približno milijardo in 300 milijonov dolarjev. Za prvo faza bo potrebno 70 milijonov dolarjev, ki jih bodo povečini dale na razpolago ZDA. Egiptovski finančni minister Abdel Monein El Kaisuni je prispel danes zjutraj z letalom v London iz Washingto- komunistična država, od istočasnih političnih ali strateških prednosti«. Londonski list piše nato o gospodarskemu razvoju v Egiptu in drugih državah Srednjega vzhoda in nadaljuje: »Ni rečeno, da sovjetsko gospodarsko prodiranje na tako eksplozivnem področju, kot je Srednji vzhod, ne bi moglo imeti hudih političnih posledic, prav tako ne kaže misliti, da sovjetski voditelji ne upoštevajo političnih či-niteljev pri izbiri svojih trgovskih ciljev na Srednjem vzhodu Vendar bi zahodne vlade zagrešile hudo napako. na. kjer se je posvetoval z ko bi hotele po vsej sili vi- ATENE. 20. — Okoli 4.000 zdravnikov in kirurgov v A-tenah je danes začelo 24-urno IZREDNO HUD MRAZ v Severci Evropi in ZDA A/a Švedskem in Norveškem je dezorganiziran ves cestni in železniški promet zaradi velikih snežnih zametov in ledu ■ Ponekod v ZDA 43 pod ničlo Severne države, zlasti Norveško in Švedsko, je zajel izredno hud mraz, ki traja že več časa. Mrzel val na Norveškem traja že tretji teden. Veliki snežni zameti ob zahod-mellonijevega zakona v ne-1 n, 0bali so izolirali več vasi skladju s členom 47 ustave. Pri ministru Vigorelliju so se danes nadaljevala pogajanja zaradi odpustov pri Fiat-Lingotto. Po dolgih pogajanjih se je posrečilo doseči, da se bo število odpuščenih delavcev zmanjšalo za 100, od 470 na 370. Nadalje je ravnateljstvo Fiat dalo na razpolago 37 milijonov, ki bodo razdeljeni med prizadete poleg redne odpravnine in poleg izredne doklade 250.000 lir. Nadaljujejo se tudi pogajanja za obnovitev državne kolektivne pogodbe za nameščence avtobusnih in tramvajskih podjetij. Pogajanja se bodo nadaljevala po božiču. Na Viminalu so se danes zvečer pri predsedniku vlade Segniju sestali predstavniki štirih strank vladne koalicije. Navzoči so bili Fanfani, Ma-razza, Matteotti, Simonini, in onemogočili morsko plovbo. V nekaterih krajih so krdela volkov napadla črede jelenov. Včeraj je v Stockholmu zapadlo 8 milijonov tbn snega. Temperatura je ponoči padla na 21 stopinj pod ničlo. Pristanišče Groteborg je popolnoma omrtvičeno in v številnih krajih v južni Švedski je temperatura padla do 30 stopinj pod ničlo, V vsej državi je cestni in železniški promet popolnoma dezorganiziran. Do sedaj je zaradi slabega vremena zgubilo življenje deset ljudi. V pristaniščih Piteaa in Skellefteha v Botnijskem zalivu je med ledovjem ostalo zasidranih sedem ladij, ki bodo morale verjetno ostati tam do pomladi. Bojijo se, da bo moralo drugih šest ladij ki so vsidrane v pristanišču Holmsund, ostati na Švedskem Malagodi, Colitto Reale mlvso zimo. Švedska ledolomilca JV,,,„ ....................... Pacciardi. Seji je 'prisostvoval «Ymer» in »Atle« sta danes nih pokrajinah Kanade je pri- njem, ki ga bo napracil po tudi notranji minister Tam-1 odšla na pomoč skupini štt-|tisnil hud mraz. Evroni. rih ladij, ki jih je ogrožalo ledovje. Tudi v 37 grofijah Anglije, zlasti pa na severnih področjih, ovirajo megla, sneg in led cestni, železniški, pomorski, rečni in letalski promet. Ponekod je več vasi dobesedno zakopanih v snegu. Na severnih področjih je več avtomobilov obtičalo v snegu. Vsi vlaki iz Severne Anglije prihajajo v London z velikimi zamudami. Mrzel val, ki je prišel s Skandinavskega polotoka, je danes dosegel Francijo. V Cantalu v osrednji Franciji je bilo danes 18 stopinj pod ničlo. Prav tako še vedno traja hud mraz na vzhodnem delu severnoameriških Združenih držav. V srednjih in se vernih državah kaže toplomer povsod več stopinj pod ničlo. V dveh krajih Vfinnesote je bilo 43 stopinj pod ničlo. V aržavah New York in Penn sylvama predvidevajo, da se bo vreme še poslabšalo. Na zahodnih področjih ZDA pa so močne nevihte povzročile veliko škodo, ki gre v milijone dolarjev. Tudi v vzhod- visofcjmi ameriškimi in britanskimi osebnostmi in s predstavniki Mednarodne banke. Egiptovski minister bo nadaljeval jutri pot v Kairo, danes pa se Je v Londonu razgovarjal z angleškim finančnim ministrom Butlerjrm in z zunanjim ministrom Mac Millanom. Kaisuni se razgo-varja predvsem o fšnansira-| nju gradnje ogromnega Asuanskega jezu. Opazovalci v Londonu in Washingtonu sodijo, da je an-glo-ameriška ponudba Egiptu, da pomagajo pri izgradnji Asuanskega jezu. zelo pomemben znak za novo smer ameriške, pa tudi angleške po- litike pomoči nerazvitim področjem. Ta nova smer naj bi slonela na naslednjih postavkah: 1. ameriški vladni krogi so se prepričali, da je v sedanji fazi «ekonomske hladne vojne« potrebno, da ZDA ne postavljajo več neposrednih ali posrednih političnih pogojev za svojo pomoč tujini; 2. ameriška vlada namerava zahtevati od kongresa večjo svobodo akcije v razdeljevanju gospodarske in tehnične pomoči tujini: 3. medtem ko so doslej washing-tonski uradni krogi po možnosti poudarjali važnost ameriških privatnih investicij v tujini, ne izključujejo, da namerava vlada zdaj dati prednost onim načrtom, za katere kažejo zasebni investitorji malo zanimanja: zdravstvene gradnje, prosveta, cestna dela, gradnja pristanišč Velike poplave v Srbiji BEOGRAD, 20. — Večdnevno deževje je povzročilo veli. ke poplave v Srbiji, Reka Ibar je poplavila v Kosovski Mitroviči in okolici okrog 500 hiš in odnesla vse lesene mostove med Kosovsko Mitroviče in Tutinom. V vzhodni Srbiji je reka Timok prestopila bregove in preplavila okrog 100 hiš v Knjaževcu in odnesla most. Vojaki knjaževske posadke so s čolni reševali ogroženo prebivalstvo. Velika Morava je danes pri Ljubičev, skem mostu dosegla višino 582 cm in ogroža okolico. RIO DE JANEIRO, 20. — Novi brazilski predsednik Ku-biček bo ouiskal ZDA. Francijo, Italijo in Nemčijo med svojim tritedenskim potova- Evropi. deti nekaj prisiljenega v sovjetskem izvozu strojne industrije in tehnične dokumentacije v zaostale dežele. Predvsem se moramo privaditi na realnost, da pomenijo te države naravni cilj sovjetskega izvoza, potem pa bomo lahko proučevali, kako bi se postavili po robu političnim posledicam tega gospodarskega dejstva«. Današnji pariški «Exprčss» pa objavlja članek Mendča Francea. ki polemizira z onim odstavkom zaključnega poročila zasedanja NATO v Parizu, ki zatrjuje, da so sovjetske gospodarske pobude na Srednjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji »novo izzivanje svobodnega sveta«. Men-des France piše; »Kako morejo zunanji ministri dane« trditi, da pomenijo nedavne sovjetske poteze zares »novo izzivanje«, enako, kot bi bilo mogoče reči na primer v Stalinovem času o napadalnih sovjetskih pobudah v Iranu, v Grčiji, v Berlinu in na Koreji?« Bivši predsednik francoske vlade nadaljuje: »Nedvomno je pošdjanje sovjetskega orožja v Egipt povzročilo poslabšanje položaja. Toda, na žalost, ni šlo za mnogo več kot za odgovor na ponesrečeno bagdadsko pogodbo, ki je bila groba napaka Zahoda, l-atere rezultati se zdaj kažejo. Imenovati zadnje sovjetske poteze »izzivanje Zahoda«, pa je navaden primer nepremišljenega alarmizma«. Mendčs France primerja sedanjo sovjetsko politiko na tem področju s prizadevanji industrializiranih držav pb koncu prejšniega stoletja in v začetku sedanjega, nato pa pravi, da »Moskva ponuja proizvode svoje težke in strojne industrije nerazvitim državam z mogočno akcijo, ki pa ostaja v okviru mednarodne gospodarske konkurence«. Članek nadaljuje: «Na to odgovarjamo z napovedjo po večanja naše oborožitve, to pa dejansko pomeni, da obračamo hrbet realnosti in se sami izpostavljamo hudim u-darrem. Da bi odgovorili na to «novo izzivanje« ZSSR. je nasprotno treba prenesti velik del naših naporov na gospodarsko in socialno področje«. Končno očita Mendčs France Pinayu, da govori vedno o sporazumih, da pa je njegovo praktično prizadevanje usmerjeno v obnavljanje hladne vojne, kar »potiska Francijo v oboroževalne tekmo«, 21.-22. de«. 1944 Je bita na osvobojenem ozemlju Primorske pokrajinska konferenca Zveze slovenske mladine in Italijanske antifašistične mladine n V / " /k um s Danes, SREDA 21, decembra Kv. Tomaž, Tomislav Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.41. Lu]» vzide ob 1.14 In zatone ob 23.44. Jutri, ČETRTEK 22. decembra Demetrij, Zvezdana S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA V iUlbliA T IMIII'ltUf.11 n za trni • 1 . 1 ■11 v • v cjbusnu prtigu du irzica Nadaljevanje razprave o poso)iiu 2 milijard lir - Ka| Je z uporabo 80 milijard Ur državnega posojila za Trst? Včeraj se je v tržaškem občinskem svetu nadaljevala razprava o predlogu za najem 2 milijard 50 milijonov lir posojila pri Zavodu za socialno zavarovanje (1NPS). Zaradi nepripravljenosti večine svetovalcev se je razprava omejila le na dva svetovalca in na nekatera pojasnila, ki sta jih dala v zvezi z predloženim predlogom in sklepom odbornik za finance odv. Forti in podžupan Visin-tin Odbornik Forti je pojasnil. da je treba dela za ureditev kanalizacije, ki so predvidena v načrtu, deliti na dva sektorja, in sicer; a) gradnja nove kanalizacije na Greti (Strada del Friuli) in Ulice Udine; b) preureditev potoka, ki teče pod ulicama Giulia in Battisti, v katerega se odteka vsa okoliška kanalizacija in predstavlja glavni odtok vode potoka in umazane vode na tem mestnem področju. Za dela sektorja a) bodo porabili 290 milijonov lir, za dela sektorja b) pa 310 milijonov lir. Podžupan Visintin, ki odgovarja tudi za javna dela, je dal nekaj podrobnejših pojasnil glede vseh del v okviru predvidenega posojila m poudaril, da gre za javna dela higienskega značaja. Sporočil je, da bodo vzporedno z napeljavo kanalizacije na Greti (Strada del Friuli) razširili tudi cesto do svetilnika, ki je sedaj zelo ozka in nevarna tako za pešce kot za avtomobilski in avtobusni promet, ki je na tej cesti zelo živahen. Glede ureditve kanalizacije in še posebno glede preureditve potoka pod Ulicama Giulia in Battisti je dejal da so ta dela nujna, ker je bil potok urejen pred sto leti, ko gotovo niso predvidevali, da se bo po teh ulicah razvil tako velik promet kot je danes. Sporočil je tudi, da bodo s posojilom, kot je rečeno tudi v predlogu razširili glavno pokopališče pri Sv. Ani, in sicer v smeri Ulice Costalunga. Razlastili bodo okoli 360.000 kvadratnih metrov zasebnih zemljišč, ki jih bodo plačali od 1000 do 2000 lir za kvadratni meter. Na tem novem delu pokopališča bodo zgradili samo zasebne grobnice in kostnice. Gradbeni stroški bodo amortizirani v najkrajšem času. Glede del za rušenje starega mesta pa je omenil, da bodo ta dela v okviru izvedbe regulacijskega načrta v tem delu mesta. Porušili bodo 72 starih hiš m s tem dobili 6400 kvadratnih metrov zemljišča za nove gradnje. Ostalo zemljišče bodo zasedle nove ulice. Ulica del Teatro Romano bo podaljšana do Trga Cavgna. ki ga bodo razširili. Hkrati pa bodo zgradili še druge nove ulice. Vsa ta dela bodo stala 600 milijonov lir. V začetku seje so bila postavljena nekatera vprašanja. Svetovalka Gruber-Benco (PSDI) je opozorila na primer 40 bivših čuvajev hiš anglo-ameriških vojakov, ki Jih sedaj nočejo smatrati za bivše uslužbence ZVU in jim ne priznavajo nobenih odpravnin in nagrad, ki so jul bili in so jih deležni bivši uslužbenci ZVU. Zato je zahtevala posredovanje župana, da tudi tem uslužbencem priznajo, da so bili v službi bivše ZVU. Svetovalec Gombač (KP) je zahteval od aCE-GAT, da namesti v okoliških vaseh vodovodne -napeljave za uporabo v primeru požara. Dejal je, da so bili gasilci. ki so pred dnevi morali gasiti neki požar na proseku, v težkočah zaradi pomanjkanja teh naprav in so si morali pomagati z vodo iz zasebnih vodnjakov, kar je zmanjšalo učinkovitost njihovega dela. Svetovalec Morel-li (MSI) pa je zahteval nadaljnje ustrezne ukrepe občinskega odbora pri višjih pristojnih oblasteh za ureditev vprašanja pokojnine občinskih uslužbencev, ki so bili sprejeti v stalno občinsko službo po 1923. letu. Občinski svet je že svoj čaš sprejel sklep, kot »o obljubljali župan, vladni komisar in drugi državni funkcionarji, ki so večkrat poudarili, da se bo zaposlitev s temi deli zelo povečala. V resnici pa je državno posojilo prispevalo le toliko, da se letos v glavnem števiilo zaposlenih ni zmanjšalo. Ostalo pa je še vedno povprečno 18.000 brezposelnih kljub odhodom v Avstralijo. Svetovalec Geppi (PRI) je opozoril župana na nevarnost, da bodo raztegniti na Trst tako imenovani zakon «ene petine* pod neustreznimi pogoji za tržaško gospodarstvo. V Rimu namreč nameravajo vključiti Trst v licitacije del v okviru tega zakona s podjetji Južne Italije, kjer so drugačni delovni pogoji, ki dovoljujejo tamkajšnjim podjetjem, da delajo ceneje od tržaških. Zahteval je za Trst posebna pravila, ki naj določijo tržaškim srednjim in malim industrijam naročila, ki naj bi bila licitirana v okviru tržaških podjetij. Hkrati pa je omenil tudi nekatere županove izjave glede gradnje trolejbusne zveze | značaja. Trst-Tržič, ki bi bila zelo koristna za razvoj turizma in valorizacijo obale med Bar-kovljami in Sesljanom. Glede prvega vprašanja je župan dejal, da se bodo zanimali za stvar. O gradnji trolejbusne zveze s Tržičem pa je dejal, da so to šele želje občinske uprave, da pa ACE-GAT že pripravlja načrte. Težave so zaradi pomanjkanja denarja, ker bi za gradnjo te proge porabili okrog 800 milijonov lir, ki jih ACEGAT nima. Dokler bo to podjetje pasivno, pa ne bo moglo najeti posojila. Odbornik za zdravstvo in higieno dr. Zacchi je odgovoril glede mleka SALPAT in dejal, da občinski higienski urad ne dela nobene diskriminacije pri analizi mleka. Odbornik Dulci pa je sporočil, da so se včeraj opoldne sestali predstavniki skupin v občinskem svetu in razpravljali o ustanovitvi občinske konsumne ustanove. Dalje so nekateri odborniki predložili v odobritev nekaj sklepov navadnega upravnega IZ KOPRA Včeraj prvi sestanek glede dobave vode V Kopru sta se včeraj sestali na prvi seji delegaciji jugoslovanske in italijanske vlade, ki imata nalogo skleniti sporazum o dobavi vode iz miljskega vodovoda krajem, ki so bili po podpisu londonskega sporazuma priključeni Jugoslaviji. Sejo je vodil predsednik jugoslovanske delegacije dr. Ivo Murko. Po rešitvi nekaterih porcedural-nih vprašanj sta delegaciji informativno razpravljali o osnutku sporazuma, ki ga je predložila jugoslovanska delegacija. Cbmejni promet Po podatkih vladnega generalnega komisariata je v prvi polovici decembra potovalo z avtobusi in parniki, ki vzdržujejo zvezo s kraji v obmejnih področjih, skupno 10.488 oseb. Z italijanskimi avtobusi je potovalo 2.772 potnikov, s parniki pa 2.484 oseb. Jugoslovanski avtobusi so prevozili 2 600 potnikov, parniki pa 2.632. Stavka profesorjev Tudi včeraj se je nadaljevala stavka slovenskih in italijanskih srednješolskih profesorjev, tako da so bile šole tudi včeraj zaprte. Stavka se nadaljuje. V RAFINERIJI AOU1LA V ZAVIJ AH Danes začetek volitev novega tovarniškega odbora Na včerajšnjem zborovanju je Domenico Marchioro pozval delavce naj volijo za kandidate Delavske zveze Danes se pričnejo v rafineriji Aquila v Žavljah volitve tovarniškega odbora, ki bodo trajale tri dni. Včeraj ob 16.30 je Domenico Marchioro govoril delavcem pred rafinerijo in jih pozval, naj ne volijo za tiste, ki podpirajo delodajalce. Pri tem je dejal, naj sledijo zgledu petrolejskih delavcev v ostalih rafinerijah v Italiji, ki ne klonijo pred pritiskom delodajalcev in glasujejo v veliki večini za kandidate CGIL. Nato je obsodil voditelje Delavske zbornice, ki so dokazali strah pred diskusijo glede doklade za menzo, ki jo je prelagal sindikat petrolejskih delavcev Delavske zveze. Spregovoril je tudi Radich. ki je delavcem dejal, naj se ob volitvah spomnijo, da je treba izvoliti močan in enoten tovarniški odbor, ki se bo znal vedno postaviti delodajalcem po robu. Skupščini kovinarjev Včeraj je bila v Ul. Vecel-lio skupščina kovinarjev. Na skupščini je Domenico Mar-| chioro govoril o ustanovni sin- SPOMENICA DELAVSKE ZVEZE MARAZZI Za rešitev vprašanja pokojnin starih delavcev in upokojencev Upokojencem in delavcem, ki so bili zaposeni med leti 1920 in 1926 je treba omoqočih vivratno pačilo zavarovaln h prispevkov da se ti upokojenci vzpore- — . - , dijo z ostalimi občinskim, u- Men. ven « o tem še n. Ob priliki delitve diplom delavcem je tajnik Delavske zveze Radich na kratko obrazložil poslancu Marazzi. predsedniku ustanove za proučevanje dela, vprašanje razlike začetka obveznega starostnega in invalidskega zavarovanja med pokrajinami Trst, Trident in Bočen in drugimi italijanskimi pokrajinami. Ta razlika je vzrok za manjše vplačilo prispevkov, kar ima negativne posledice na pokojnino. Na zahtevo Ma-razze mu je Delavska zveza poslala spomenico z razlago tega vprašanja, ki se tiče delavcev in uslužbencev tako imenovanih novih pokrajin. Spomenica pravi med drugim: Obvezno starostno'in invalidsko zavarovanje je bilo uvedeno v Italiji z zakonskim odlokom št. 603 z dne 21. aprila 1919 ter se je začelo 1. julija 1920. Takrat je bilo zavarovanje obvezno za delavce in nameščence od 15 do 65 lel starosti. Kasneje je veljalo zavarovanje od 14. do 60 let za moške in do 55 let za ženske. Z zakonom 218 z dne 4.4.1952 traja obvezno zavarovanje od 14 let starosti vse dotlej, do-kjer sta delavec ali nameščenec zaposlena. Na nove pokrajine je bilo obvezno zavarovanje raztegnjeno z zakonskim odlokom 29. novembra 1925 št. 2146 in je začelo veljati s 1. marcem 1926. Razlika v začetku zavarovanja povzroča zato nižje pokojnine. Pri tem so prizadeti starostni upokojenci kakor tudi vsi delavci, rojeni pred letom 1906. ki so začeli delati po 1. juliju 1920. Zakon o raztegnitvi obveznega zavarovanja na Trst ni omogočil delavcem in uslužbencem, da bi plačali vzvratne prispevke od 1. marca 1926 do 1. julija 1920. Zato bi morali tem delavcem in upokojencem omogočiti, da bi lahko dosegli priznanje let dela med 1. julijem 1920 in 1. marcem 1926 za zaračunavanje pokojnine. Zato bi lahko omogočili delavcem in uslužbencem, ki lahko dokažejo da so bili med leti 1920 in 1926 zaposleni, da plačajo prostovoljne zavarovalne prispevke za to dobo. Za to že obstaja piecedens, in sicer omogočitev plačila prostovoljnih vzratnih prispevkov uradnikom, ki so imeli več kot 1500 lir plače (zakon št. 264 z dne 29. aprila 1949). GLEDE NA ŽE TAKO PREVISOKO ŠTEVILO OSLOŽBENCEV Zahteve ezulskih uslužbencev resen problem za Iržašho občino Bivši uslužbenci krajevnih ustanov v krajih, ki so pripadli Jugoslaviji, zahtevajo aplikacijo zakonov 137 in 957 Bivši uslužbenci krajevnih ampak, kot smo dejali za sto- ustanov na področju bivše cone B in krajev, ki so z mirovno pogodbo prišli pod Jugoslavijo iin ki so se naselili tine ljudi, ki jih krajevni u-radi ne morejo zaposliti, če ne odpustijo iz službe sedanje domače uslužbence, Hkra- V Trstu, ponovno zahtevajo lti pa u b,vSi usiuiben’ci kra_ vstop v službo trzaskiih lcra’i jevn.ih ustanov zahtevajo za jevnih ustanov. Sklicujejo «e . . .. _ . i to«7 /-In.Tiste, kil so bili ze sprejeti v StfjSTta it"-. 957 °o2 dne6 ^ »»raj? pVizna- 27-12.1953, ki določata, da mo- ^ f* rajo krajevne ustanove v re-jj*®* službe o ostalih krajih, publiki sprejeti v službo vse bucer ti uslužbenci niso bili tiste uslužbence, ki se bili pred in za časa vojne v služT bi krajevnih ustanov na omenjenih področjih in ki so se za stalno naselili v teh pokrajinah oziroma občinah. Ta zakona so krajevne ustanove v ostalih italijanskih pokrajinah brez težav izvajale, ker je šlo le za nekaj oseb, ki so jih lahko takoj zaposlili. V Trstu pa je to vprašanje zelo resno. Pri nas se je ustavilo na stotine bivših uslužbencev krajevnih ustanov iz krajev, ki so sedaj pod Jugoslavijo in jih tržaške krajevne ustanove niso mogle sprejeti v službo, ker so že itak prenatrpane z uslužbenci. V našem mestu ne gre za zaposlitev le nekaj oseb, dikalni skupščini, poudaril njeno važnost in pozval delavce, naj se združijo v enotno fronto v CGIL. Nato je govoril o borbi italijanskih delavcev pod vodstvom CGIL. zlasti za priznanje pravice do doklade za menzo. Končno se je še enkrat povrnil k ustanovni skupščini ter deja^ da predstavlja konstruktiven korak naprej za okrepitev sindikalnega gibanja CGIL v Trstu. Drevi ob 18.30 bo v Ul. Zonta skupščina kovinarjev malih in srednjih podjetij Delavske zveze. Navzoč bo tudi Domenico Marchioro. Priložnostni delavci zahtevajo božično nagrado Priložnostni delavci podjetja «Assistenza» so dne 9. t. m. zahtevali od svojega podjetja in od podjetja «Parisi» izplačilo božične nagrade. Podjetji sta zahtevo odklonili m pri tem navedli razne prazne izgovore. Delavci so se zato zbrali na skupščini ter svojo zahtevo utemeljili takole: a) storilnost dela se je zaradi večjega napora delavcev sorazmerno povečala; b) zahtevo so postavili tudi podjetju «Parisi», ker so bil: priložnostni delavci zaposleni z delom samo pri tem podjetju; c) delavci so zaradi pomanjkanja dela živeli več mesecev v zelo slabih gmotnih razmerah. Na vsak način ne more nagrada prizadeti letne bilance podjetij, ker sta s povečanjem storilnosti dela delavcev mnogo več zaslužili, kot pa delavci zahtevajo. Dopolnilo k pokojnini upokojencev pokrajine PREISKAVA V ZVEZI Z ZORZINOVIM UMOROM SE NADALJUJE ALI STA KLADIVO IN MOTIKA že v rokah policijskih organov? Policija je poKlicala na pomoč potapljača, Ki je včeraj preisKoval dno vodnjaKa, vendar brez uspeha Preiskava v zvezi z umorom 66-letnega Antonia Zorzina se nadaljuje, vendar ne vemo natančno s kakšnim rezultatom. Baje preiskovalni organi še. nimajo v rokah nobenega točnega elementa za obtožbo in niti za osumlje-nje kakšne osebe. Danes se bo zaključilo zadnje dejanje tragedije s pokopom pokojnika. Vse potrebne dokumente za pogreb je preskrbela pokojnikova sestra, ki je od ožjih sorodnikov edina na svobodi. Pokojnikov brat in njegova žena Marija, ki so ju pozvali že v soboto na poveljstvo letečega oddelka sta še vedno na razpolago organom, ki vodijo preiskavo. Včeraj se je govorilo, da bosta že v istem večeru izpu- pokojenci, ki uživajo pokoj nino državnih uslužbencev, medtem ko dobivajo prizadeti samo pokojnino INPfe. Pokrajinski nadzorni organi so ta sklep zavrnili. Svetovalec Tolloy (TU) pa je opozoril na nekatere ne-poštenjake, ki za ustrezno plačilo ponujajo svoje posredovanje pri IACP za dodelitev stanovanj. Dejal je, da so bili ti ljudje, ki so jih sedaj končno aretirali, vedno dobro obveščeni o seznamih dodeljenih stanovanj, še preden so bili ti seznami objavljeni. Zato je zahteval, da se zadeva razčisti. Socialdemokratski svetovalec Paladin pa je zahteval posredovanje župana za čimprejšnjo uporabo 30 milijard lir državnega posojila za Trst. Dejal je, da je bilo to posojilo podpisano že pred letom dni in da Trst ni še dobil tega denarja. Zupan mu je odgovoril, da je bilo v zadnjem letu vloženega precej denarja tega posojila v razna javna dela, da je denar vedno na razpolago in da načrti za izvedbo del še niao vsi pripravljeni. Res je, da so v teku nekatera dela, finansirana z državnim posojilom. Toda res je tudi, da se ni zaposlitev zaradi teh del nič izboljšala, nobenega uradnega obvestila Verjetno bodo že danes zjutraj pokojnega Zorzina izpostavili na mrtvaškem odru in popoldne, menda okoli 16. ure bo žalni sprevod krenil na pokopališče k Sv. Ani, kjer bodo tragično preminulega kmetovalca položili k zadnjemu počitku. On bo tam našel mir, medtem ko bo policija mrzlično nadaljevala s preiskavo, da identificira in aretira zločinca. Upajmo, da se ji bo to posrečilo in da ne bo tudi ta umor kot Olin-da Rosa Bianca ostal nekaznovan. Rekli smo že, da sta bila pokojnikov brat in njegova žena pridržana na policiji. Proti njima ni nobene obtož- sprejeti v službo na osnovi omenjenih dveh zakonov, ki nista bila še raztegnjena na naše področje prav zaradi prenatrpanosti Uslužbencev v krajevnih ustanovah, ampak samo kot začasno osebje, ki se jim ne šteje prejšnja službena doba. Ce bodo v Trstu uveljavili omenjena zakona, se bo stanje v krajevnih ustanovah in predvsem v tržaški občinski uipravi, ki z vsemi rednimi dohodki ne krije niti stroškov za osebje, mnogo poslabšalo. Zaposlitev bivših uslužbencev krajevnih ustanov v Istri in kraj-ih, ki so sedaj pod Jugoslavijo, bi povzročila hkrati tudi zastoj sprejema v službo mladih Tržačanov, k,i si danes z natečaji lahko zagotovijo kako prazno mesto zaradi upokojitve starih ali pa zaTadi napredovanj starejših uslužbencev. Hkrati pa bi se za določen čas ustavila tudi napredovanja za tista službena mesta, ki bi jih zasedli starejši istrski in drugi uslužbenci. Zato je to vprašanje zelo resno in ga vlada ne more kar tako rešiti, ne da bi upoštevala izredno stanje triaišlkiih krajevnih ustanov, ki jim je bilo zemljiško področje zoženo skoraj samo na tržaško občino in na nekaj manjših okoliških občin. Zveza uslužbencev krajevnih ustanov Delavske zveze sporoča, da je pokrajinsko odposlanstvo s sklepom 13. decembra 1955 odobrilo poenotenje prejemkov osebja pokrajine, kakor je zahtevala Zveza. Zveza uslužbencev krajevnih ustanov nadalje sporoča, da je pokrajinsko odposlanstvo na njeno zahtevo sklenilo, da izplača svojim upokojencem dopolnilno vsoto k mesečni pokojnini. V ta namen je odobrilo 1.275.000 lir izdatkov. iJanho in Metka> v Borštu Sinoči je bilo v prosvetni dvorani v Borštu vse živo. Slovensko narodno gled ališče i-- Trsta je gostovalo s pravljično igro «Janko in Metkas. Mladi in stari so z zanimanjem spremljali dogajanje na odru. Za sinočnji uspeh gre zahvala gledališkemu ansamblu, saj se je kljub majhnemu prostoru in skromnemu odru znašel ter s svojo igro navdušil vse navzoče. Splošna želja vseh Borštanov je, da bi jih SNG pogosteje obiskalo. Roditeljski sestanek v šoii v Ul. S. Frančiška Predvčerajšnjim popoldne je bil v prostorih slovenske osnovne šole v Ul. sv. Frančiška roditeljski sestanek. Udeležilo se ga je lepo število staršev, kar je že samo po sebi dokaz njihovega živega zanimanja za šolsko vzgojo svojih otrok. Sestanek je otvoril ravnatelj šole Bole, ki je pozdravil prisotne starše, nato pa je ena izmed učiteljic podala nekaj koristnih misli o šolski in iz-venšolski vzgoji otrok. Na osnovi teh misli, katere je ravnatelj še dopolnil, se je potem razvil koristen in tudi kritičen razgovor med starši in šolniki, ki je pokazal veliko korist takih sestankov, saj je prišlo na njem lepo do izraza, kako je z medsebojnimi pojasnili mogoče razjasniti nekatera šolska vzgojna vprašanja, pri katerih so bila mnenja deljena. Vsekakor je ravnatelj zagotovil, da bo učno osebje, kolikor je v njegovi moči in še bolj kot doslej, upoštevalo koristne pripombe in sugestije staršev, kakor je po drugi strani seveda tudi dolžnost istih, da se bolj ravnajo po nasvetih šolnikov, saj se morata šolska in domača vzgoja otrok dopolnjevati. Po zaključenem razgovoru je ravnatelj povzel bistvene misli in ugotovitve, se zahvalil za udeležbo ter zagotovil, da bodo temu sestanku sledili še drugi. Nato so se starši zadržali še s posameznimi učiteljicami po razredih in se z njim še konkretneje pogovorili o vprašanjih, ki so bolj neposredno zanimala posameznike. ( OLEDALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 20.30 tretja predstava «Fra Diavola* za abonente reda C v parterju in ložah ter za red B na galeriji. Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopnice za preostale sedeže. Četrta predstava bo v ponedeljek ob 16. uri. NAMIZNI BELEZNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE je i z š ei Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi v petek 23. t. m. od 20.30 do 3. ure v dvorani na stadionu »Prvi maja ples Igral bo orkester Morena Na razpolago bo dobro založen buffet. Ljudska prosveta Godbeno društvo s Proseka priredi 26. t. m. godbeni koncert z nastopom pevskega zbora s Pro-seka-Kontovela. Dirigent Zdravko Kante. Ob tej priliki bo društvo odlikovalo dva zaslužna člana, Karla Bukavca in Andreja Štoko. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 23. t, m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Roma IS. K t N O Obvestilo pomorščakom Del steze, ki vodi z Lonjerske ceste proti stanovanju umor. jenega Zorzina. Na desni je vhod pod obokom, skozi katerega se pride na dvorišče, kjer je stavba s spalnico, v kateri je Zorzin dan pred svojim rojstnim dnevom, ki je bil v nedeljo, našel kruto smrt. Odstop vodilnega odbora sindikata boniških us užbencev DZ FILM sporoča pomorščakom, vpisanim v splošni turnus, ki čakajo na vkrcanje in ki niso stalno bivajoči v Trstu, da odpre podporna ustanova pomorščakov danes 21. t. m. v Ul. Monfort 3 zanje menzo. Interesenti, so vabljeni, da se zglasijo na sedežu FILM v Ul. Zon2. kjer dobe podrobne informacije. V Studijska komisija o jadranskih problemih hčerka pridržanih zakoncev | na dnu baje niso našli ni- prinesla svojim staršem nekaj tople hrane. Slednja je bila videti zelo mirna in je prepričana, da se bo zadeva končala z zadoščenjem za njenega očeta in mater. Razširila se je tudi vest, da so imeli preiskovalni organi v dvorani, kjer je bila predvčerajšnjim popoldne sodna obdukcija trupla pokojnika, kladivo in tudi motiko. Vse to naj bi organi našli v sobi, kjer je bil izvršen zločin. Je to morda orodje, s katerim je neznanec ubil be in niti suma; gre samo . Zorzina? Možno je, vendar za podrobnosti o Zorzinovem malo verjetno, ker na orodju življenju, katere sta gotovo baje niso našli ne sledov najbolj poznala prav slednja dva, ki sta bila dnevno v »tiku s pokojnikom. Ugotovljeno je bilo. da so se v družini večkrat sprli, a vselej so se pobotali. Kje je bil vir siporov in kdo se je največ prepriral s pokojnikom, ni znano. Baje se mož in žena medsebojno obtožujeta, vendar te okoliščine niso tako važne za odkritje zločinca. Včeraj »o zaslišali tudi sestro pokojnika, medtem ko je krvi ne las. Ce pa je orodje v rokah policije, potem nastane vprašanje, kaj so preiskovalni organi iskali včeraj ves dan v vodnjaku, ki je nedaleč od stavbe, v kateri jc Zorzin stanoval. Ze včeraj zjutraj so prišli na mesto poleg agentov tudi gasilci in nek potapljač, ki se je spustil v globino vodnjaka ter dobro raziskal dno. Isto je potapljač ponovil tudi popoldne, vendar brez uspeha; česar, kar bi lahko policiji pomagalo pri nadaljevanju preiskave. V ponedeljek je bila v Vidmu pod predsedstvom tamkajšnjega župana Tognazzija ustanovljena komisija za zaščito interesov jadranskih pristanišč. Na zasedanju so bili prisotni župani vseh jadranskih pristanišč, ki so istočasno uredili tudi nekatere podrobnosti v zvezi z bližnjim zasedanjem županov jadranskih pristanišč, ki bo po novem letu v Trstu. Do prvega zasedanja županov jadranskih pristanišč .e prišlo letos poleti v Bariju Vodilni odbor sindikata bolniških uslužbencev Delavske zbornice je včeraj podal de-misijo. Do te demisije je prišlo, ker so člani sindikata na neki skupščini ostro kritizirali njegovo delovanje, in sicer zato, ker je pristal na predlog ravnateljstva združenih bolnišnic, da bi prevzelo zdravstveno oskrbo svojih uslužbencev. Uslužbenci namreč temu odločno nasprotujejo. Sindikat bolniških uslužbencev DZ je prav te dni zavrnil predlog sindikata bolniških uslužbencev Delavske zveze za skupen sestanek. Člani Delavske zveze pa so na dveh skupščinah tudi odločno nasprotovali predlogu ravnateljstva bolnišnic. Darilni zavoji za otroke obe. us1 užbencev Sindikat občinskih usluž-benoev Delavske zveze poziva uslužbence, naj gredo po vabilo, ki bo veljalo kot vstopnica za prireditev dne 26. t. m. v Kinu ob morju in kot potrdilo za prevzem darilnega zavoja. Ob tej priliki bodo predvajali tudi mladinski film. Rossetti. 15.00: «Mesto, ki pete*, George Brent. Audrev Totter. Excelstor. 15.00: «Zgodilo se je v kaznilnici*, A. Fabrlzi, A Sordi. Mara Bernl. Fenice. 15.00: »Škrlatna krinka* T. Curtis. C. Miller. Nazlonale. 15.00: «Otoški demon*. John Pavne. Mary Murphv. Filodranimatico. 16.00: »Detektiv G., kriminalni oddelek*. Rod Cameron, All.yson H. J. Kellev. Suptrclneina. Zapito zaradi ob nove. Arcobaleno. 16.00: «Ljubezen le čudovita stvar*. VVilliam Hol-den in Jennifer Jones. Astra Rojan. 16.00: «Kraljevl letnik*, Pierre Cressoy, Andre Debarr. Capitol. 15.30: »Zadnjič, ko sem 00 VČERAJ DO DAHES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Najbolj okusno in najbolj cenjeno bo prav gotovo voščilo, ki ga boste poslali na izvirnih, numeriranih in podpisanih Spacalovih vo-ščilnih grafikah, ki vam jih nudi Tržnftka knjigarun Dne 20. decembra t. 1. se v Tr?tu rodilo 13 otrok, umrlo je U oseb„jjoroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: mesar Aldo Barbaricchio m pletilja Damiana Panessa Cosma. prodajalec Qtu-nio Martincich in gospodinja Maria DobriUovich, pomorščak Fau-sto Parenzan in gospodinja An-na Maria Antonaz. UMRLI SO: 73-letnt Mario Ber tos. 61-letni Francesco Zeto, 69-letna Marija Saudoch vd. Stok, 88-letna Maria Aqui)ante vd. Pa-renzao, 89-letna Teresa Mišic vd. Sitorich. 20-letna Loredana Milkovič. 72-letr>.i Matteo Bernetu 72-letnl Giovannt Cozzianl, 51 letni Sollerl Tambacchia, 62-iet-na Anna Tulliani por. Edelmann, 40-letna Natalla Bari por. Berobo. videl Pariz*. E Taylor In V** Johnson. Cristallo. 16.00: «Clklon na K*-raihih*. R. Nevvton. R TayWJ' Grattacielo. 16.00; «Rimske z*0® be». V. De Sica, Totb, *• Pampam ni. Alabarua. 15.30: «Dolga siva Vf> sta*. T. Povver, M. 0’Hara. Ariston. 16.00: «Gospodične, * ozirajte se za mornarji*, P' Hope. A. Ladd, B. Crosb.v. Armonia. 15.OO: «Pustolovec » zlatega mesta*, W Berry in f Corradine. Aurora. 16.00: »Celica 2455. ftO«* nik smrti*, po Chessmanncvl knjigi. Mladoletnim prepove«: Garibaldi. 16.00: «Zločinci prot1 svetu*. Lovejoy, O Donnell. , Ideale. 16.00: «36 ur skrivnost1* Dan Dureya. Impero. 15.30: «Očka Dolgokrak* Leslie Caron. Italia. 15.30: »Drzna deklet** Shellev VVinters S. Marco. 16.00: «Mizar», DaW Addams in Franco Silva Kino ob morju. 16.00: «Clove0* džungla*, Jean Sterling In G. Merrill. Moderno. 16.00: «Mož za Af*0 Zaocheo*. S. Pampaninl, A* Nazzari Savona. 15.30: «Carodej Hod®' ni», Ton.y Curtis. Janet heii^ Viale. 16.00: «Sultanka SaXIrje»* Maria Krau. Vittorio Veneto. 15.45: »ProtlV*-hunstvo*. Clark Gable, Lan* Turner Azzurro. 16.00: »Bojna sekira* Ror.v Calhoun, Peggie Castl* Mladoletnim izpod 16. leta povedano Belvedere. 15.30: «Alarm na J® gu», E. von Stroheim. G. **• Ca,n al c Marconi/ 16.00: «Pot zvezd*. R® semary Clooney. Massimo. 15.30: «Tujka». Gre® Garson, Dana Andrews. , Novo cine. 16.00: «Dve noči * Kleopatro*. Odeon. 16.00: #Pazi na žogo*. D’ Martin. Radio. 16.00: »Amerikanec v R*' mu», Alberto Sordi. Venezia. 15.30: «Neron in Me9»* lina*, G. Cervi, Y. Šanson. Skedenj. 18.00: «Crni krempelj* Kino na Opčinah. 18.00: «UpOP niki v Hondurasu*. r\ v vsei tl j g no dav lav te raje obd dav vse kri' «trs m del dot «ii] da\ Pia bi; Vet tli’ bol tiri llOl m 8a Pr ve ko he ]» tia to SREDA, 21. decembra 1951 'lits i' ros s a j a A 11.30 Lahki orkestri; 12'®? Predavanje; 12.10 Za vsakogat nekaj; 12.45 Kulturni obzornik 12.55 Jugoslovanski motivi: 13-3“ Lauke melodije igra uuo Harri*" t-rimani; 13.50 Operne arije; 17J* Plesna glasba; uf.uu VieiuttemP; Koncert za violino in orkest®’ 18.17 Gersuvvin Stavki iz op®' »rorgv and Bessn; 18.30 Rad‘J" ska mamica; 18.40 Glasbeno P0*? vanje; 19.U0 Poje sopranistk* Elizabeth Schvvarzkopi; 19.15 R*' dijska univerza; 19.30 Pesd' glasba; 20.00 Šport; 20.05 VesC;l motivi; 20.30 Vokalni tercet Mrt tuljček; 20.50 Rossini: Kvartet E-duru; 21.00 Slike iz naše PffT teklosti; 21,30 Schumanove pl** izvaja klavirski duo Vrabec-Dd1^ Sar; 21.ao oneitbach: stavki ■* opere »Hoffmannove pripovedke* 22.00 lz slovenske književno** in umetnosti; 22.15 Mozart: B1' vertiinento za dva roka in K® dalni orkester; 22.42 Južno-afll*' •iiški motivi. VREME VČERAJ Najvlšja temperatura 7,4 stop., najnižja 4,7, ob 17, url 5. zračni tlak 1003,3 narašča, veter 27 km na uro severovzhodnik, vlaga 70 odst., padavine 0.5 mm. nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 10,7 stop. NOČNA SLUŽBA LEKARN Blasoletto, Ul. Homa 16; Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti. Ul. Schlapparelll 58; Harabaglta v Barkovllah in Nlcoll v Skednju. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA JAVKI TOŽILEC ZAHTEVAL ostre kazni za »kriminalce v copatah" Za Indeltcata je predlagal več kot 11 let zapora, ki naj bi se mu zaradi delne slaboumnosti znižal za eno tretjino Kakor smo predvidevali, je tožilec zahteval včeraj od porotnega sodišča, da izreče stroge kazni za obtožence, ki jih je tisk krstil s pridevkom «kriminalci v copatah*. Po mnenju tožilca je krivda in-delicata, Gasperazza in Cia-veja dokazana tako v zvezi z obtožbo organizacije kriminalne skupine z obtožilno o-kolnostjo oboroženega pohajanja, kakor tudi poskusnega roparskega napada, tatvin in ; ■ . , . . i roparsicega napaua. tatvin in ^ I posest, orožja katerega niso I Pojavili pristojnim oblastem. HUDA PROMETNA NESREČA V UL. GIULIA: Pešec v bolnišnici s prebito lobanjo ' Okoli polnoči so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga morali nemudoma sprejeti na II. kirurškem oddelku, 69-letnega Ivana Slugo i/. Ul. Matteucci 3. kateremu so zdravniki ugotovili rane na glavi z verjetnim prebitjem lobanje. 7,aradi njegovega izredno resnega stanja so si zdravniki pridržali prognozo. Agenti prometnega odseka policije so ugotovili, da je Sluga postal žrtev prometne nesreče. Nekaj minut pred prevozom v bolnišnico je hotel Sluga v višini Ul. Mar-gherita prekoračiti Ul. Giulia, a ga je 35-letni Ettore Vatta iz Ul. Vespucci, ki Je bil s svojim avtom namenjen proti središču mesta, podrl na tla. morskih zvez in obnova trgovinske mornarice. Na teh zasedanjih in zlasti na bližnjem tržaškem zasedanju, naj bi prišlo do skupnega stališča, ki naj bi imelo odločilno težo v naporih za obnovo mornarice. Interesi Trsta, Benetk, Barija in Ancone so glede tega vprašanja enaki, saj se dotikajo redne pomorske zveze tako beneških kot tržaških pomorskih družb v večini primerov vseh teh pristanišč. V Bariju so zaradi tega župani sklenili, da je treba ustanoviti posebnp študijsko komisijo sestavljeno iz vidnih strokovnjakov vseh zainteresiranih mest, ki bo proučila vsa pomorska vprašanja in s tem pripravila temelje tržaškemu zasedanju županov in tudi potrebno dokumentacijo za kasnejšo odločnejšo akcijo. Kot smo omenili, je do ustanovitve te komisije prišlo v ponedeljek v Benetkah. Komisija je sestavljena iz 18 članov in ji je na prvem zasedanju predsedoval tržaški predstavnik univerzitetni profesor Roletto. Komisija je v ponedeljek končala z delom. Zaradi tega je predlagal za Ubalda Indelicata skupno 16 let in 8 mesecev zapora in pripora ter 80.000 lir globe, kar pa bi mu morali zaradi delne slaboumnosti znižati za tretjino, zaradi česar naj bi bil obsojen na U let, 1 mesec in 10 dni zapora ter na 53.000 lir globe, Ce razčlenimo skupno vsoto zaporne in denarne kazni pridemo do podrobnosti za vsako kaznivo dejanje posebej; za oborožena pohajanja 7 let in 6 mesecev, za poskusni roparski napad 3 leta in 30.000 lir globe, za tatvine pa 5 let in 6 mesecev zapora, 50.000 lir globe ter za posest orožja 8 mesecev pripora. Nekoliko manjšo kazen je dr. De Franco zahteval za Gasperazza in Ciaveja, katera bi morala sedeti zaradi oboroženega pohajanja 5 let, za poskusni roparski napad 2 leti in plačati 30.00Q lir globe, za tatvine 4 letu zapora in 40 000 lir globe. Za posest orožja pa velja isti predlog kot za Indelicata, to je 8 mesecev pripora. Skupno, torej 11 let, 8 mesecev in 70.000 lir globe. Za ostale tri je tožilec priznal, da ni dokazov o organizaciji kriminalne skupine, zaradi česar je predlagal o-prostitev Molka, Giorgesija in Orsinija zaradi pomanjkanja dokazov. Dokazov ni, je nada. ljeval tožilec, tudi za poskusni roparski napad v Plavjah, kar pomeni, da bi moralo sodišče oprostiti Ciaveja, Giorgesija in Orsinija te obtožbe prav tako zaradi pomanjkanja dokazov. V ostalem pa je predlagal obsodbo Maria Molka za tatvine in posest orožja na 5 let in 2 mesecu zapora ter na 20.000 lir globe, Giorgesija za iste obtožbe na 4 leta in 8 mesecev zapora ter na 20.000 lir globe. Najmanj pa je pred-lagal za Orsinija, katerega bi morali obsoditi zamo zaradi posesti orožja na 10 mesecev pripora, medtem ko bi ga morali oprostiti ostalih' obtožb. To so seveda glavni obtoženci. Za ostale pa so predvidene kazni znatno manjše, ker so manjši njihovi prekrški. Zahvteve tožilca so bile sledeče: Menotti Giannoni, Ni col6 Ruzzier in Giuseppe Vouch naj bi bili obsojeni zaradi nakupa ukradenega blaga na 6 mesecev zaporne kazni in 6.000 lir globe, Arne-deo Vidal pa zaradi posesti ukradenega blaga na 4 mesece in 4.000 lir. Vsi ostali, obto. ženi posesti in prodajanja o-rožja pa bi morali biti obsojeni od 6 do 2 meseca pripora, in sicer Faolo Ascoli in Virgilio Fercali na 6 mesecev pripora, Umberto Nibbio na 3 mesece in Alberto Devertis na 2 meseca pripora. Za Prima Molka, katerega so obtožili posesti ukradenega blaga, je tožilec predlagal oprostitev zaradi pomanjkdnja dokazov, medtem ko je predlagal obsodbo Savina Galla, ki bi moral za domnevno tihotapstvo cigaret plačati 540.000 lir globe. Za isto obtožbo pa je dr. De Franco predlagal kazen tudi za Ciaveja, Gasperazza in Molka, ki bi morali plačati poleg druge kazni tudi 622.000 lir globe. Vsi odvetniki obrambe, ki so govorili med včerajšnjim dnem, so za nekatere obtožbe zahtevali popolno oprostitev ali vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko so za dokazana dejanja predlagali minimalno možno kazen. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj z govorom odv Morgere. Popoldne bo verjetno spregovoril zadnji zagovor, nik odv. Poilucci in če ne bo presenečenj, bo še isti večer izrečena tudi razsodba. Preds.; Rossi; tož.; De Franco; zapisn.; Tessier; obramba: odv. Morgera, Caravelli, Poilucci, Sblattero, Kezich, Cher-si, Bologna, Arbanassi, Presti, Borgna in Fast. 11.30 Liszt: Šonata v za klavir; 12.10 Orkester Ang*1" Lrigaoa; 13.15 Glasbeni alt>Unl: 14.45 TržaSsa kukurna kronik*' 18.45 Schubert: VVanderer fant5' Zi.ie op. 15 v C-duru; 19.25 livi iz filmov in revij; 21.00 JJ' copo Napoli: »Čudno nakljutl** lirična komedija v 3 dej. ■« 4i r c; it tilucenslia nurucna: 6.30, 7'*®' I.Ull. 14.30 19.30 Mi 23.30. „ liivatsua puiucila; vsak dan u' 20.20 Italijanska poročila: 6.15. 12-3 I9.no in 23 00 6.00 Jutranja glasba; 7.00 ledar, vremenska napoved, n*" poved časa; 7.u5 Gia^oa za 5" bro jutro; 7.30 Za naSe žen*' II.00 uiroski kotiček; 11.30 zbor JLA iz Beograda; operetne meioduje; 14.00 Od inf loaije oo melodije; 14.45 Nar0®: ni tercet radia Ljubljana: l8-\. Preporod na Slovenskem in * Makedoniji; 18.15 Arije, dueti zbori; 19.15 Šport: 20.00 Me10" «Jije s starega Dunaja; 20.40 gorske in medjimurske narodn® pesmi: 21.00 Kulturni pregl*,J 21.10 21.10 Koncert pianista VVU helma Keinipfa; 21.30 Iz doni**: in tuje književnosti: Petar čič: »Jazbec pred sodiščem*; S*-«” Marko Tajčevič: Balade Prt1/;,. Kerempuha - pojeta basist J”' roslav Cangalovič in soprani*** Anita Mezetova; 22.15 Pie*0* glasba. k i .o v io n a .i a 327.1 Ul. 202,1 m. 212.4 IH .j Poročila ob 5.00. 6.00. *■* 13.00, 15.00, 17.00. 19.00. 22.00. Radijski koledar; 11.05 GosP£ dinjski nasveti; 11.15 Igra t»"„ bu-raiSkl orkester; 12.05 Lat'j$ opoldanski glasbeni spored; D- Dve baladi F. Chopina 1zY?l pianist Cor de Groot; 13.30 L)° ske pesmi jugoslovanskih dov; 15.15 Zabavna glasba: *"i"j Utrinki iz literature - Grabeljšek: Dolomiti se kruL^ (odlomek); 15.45 Pojo mladičj-f zbori; 16.00 Helena Puhar: mali abecedar; 16.10 Popol«, ,5 ski simfonični koncert; 1Y2)i ZumberSke narodne v Prlr?Y|(l Danila Bučarja, poje M»rib°L„>. komorni zbor; 18.45 Igra h nikarski zbor o«"ajuh»; 20.00 v A. Mozart: «Don Juan*, op®* ,n 2 del: izvajajo solisti, zbor orkester ljubljanske Opere. u t i:t i/.i.ia 17.30 Spored za otroke: o lisici in kratkometražni «Dimn.ikar»; 18.30 Amaterski Lt|; «Pnmani^ari fn-rmait«* 20 30 »Pomanjšan format*; 20.30 vf,ie 20.45 Film »Dvoboj do V kaplje*: 22.05 Atomska sllfrayi miroljubni službi; 22.30 01 filmi. Prometna nesreča Ko je sinoči 35-letna Angelina Brizar z Opčin iz Bazoviške ulice št. 4 prekoračila cesto pred tramvajsko po'stajo na Opčinah, jo je povozil lambre-tist, ki je prihajal iz Trsta. Zenska se je precej pobila po glavi in desni nogi; toda ne bo hudega, saj pravijo, da bo ozdravela v 2 tednih. TRSI Ul. »v Frančiška 20/11L tel. 37-338 sprejema to-serate. mal« oglase, osmrtnic« m arai. od 8. do 12.30 in od JO* 18. ure. TURISTIČNI URA® ADRIA EXPRESS 4 - Tel- 2924» Ul- Cicerone, OB ODOBRITVITREMELLONIJEVEGA ZAKONA Doseči, da bo bogataš plačeval davke Vprašanje obdavčenja, predvsem pa piavičnega obdače-bia državljanov, je bilo vedlo eno najvažnejših vprašanj davčne politike moderne države. Znano je namreč, da ** je moderna država veliko raje zatekala k posrednemu obdavčenju, ker je tako obdavčenje preprostejše in predvsem lažje, četudi pri tem krivičnejse, ker v svoji abstraktni objektivnosti bremeni v enaki meri navadnega delavca in bogataša, ki mu dohodki gredo v milijone in milijarde. Posredni davek je davek na potrošnjo, in ga plača potrošnik, ki blago kupi; in kdor živi le od svoje Večje ali manjše plače, ga va davek prizadene neprimerno bolj, kakor onega, ki ima še druge ali drugačne vire dohodkov. Zaradi te nesocialne in krivične narave posrednega obdavčenja, so bili napredni sociologi in poliUki Vedno proti posrednim davkom in so zagovarjali sistem neposrednega obdavčenja, to je davka na dohodek. Tak-naprednejši politiki pa se niso zadovoljili s sistemom navadnega proporcionalnega obdavčenja, ker se tudi tako obdavčenje v končni analizi Pokaže za skrajno krivično Pri gospodarsko različno močnih davčnih obvezancih, in so *ato dosledno zagovarjali nadelo progresivnega obdavčenja. V vseh modernih državah je to načelo že zdavnaj Prodrlo in se uveljavilo in danes že ni držaVe, ki tega načela ne bi sprejela v svoji davčni zakonodaji in politiki A kljub temu, da je danes Vsaka moderna država sprejela načelo neposrednega pro gresivnega obdavčevanja državljanov, se pri tem pojavna vprašanje njegovega praktičnega učinka, ker je pr« dcbro znano, da mora to nadelo dosee: svojo učinkovi- dejansko višino svojih dohodkov in jo prijavijo davčnim oblastem. A to ni na žalost najbolj razširjen primer; na splošno je treba reči, da so le redki tisti, ki prijavijo dejansko dohodke, ker je povsem naravno in človeško, da se vsak nerad odpove temu, kar smatra za po-vrem upravičen plod svojega dela ali svoje gospodarske dejavnosti, tudi če sam pose-du po javnih lokalih, plod njegove dejavnosti pa je dejansko posledica naporov delavcev, ki jih «njegove» tovarne in obrati zaposlujejo ir. izkoriščajo. Zaradi tega se najpogosteje srečamo s pojavom tako imenovane davčne utaje, to ie lažne prijave dohodkov, da bi se tako izognili po zakonu predpisanemu dohodninskemu obdavčenju. Davčne oblasti imajo sicer razna sredstva, da pridejo na sled davčnim u-tajam, a do danes so bila ta sredstva še vse premalo učinkovita, da bi mogla doseči izterjanje vsega, kar diiavi pritiče od celotnega nacionalnega dohodka. Vendar pa so na tej poti dosegli že lepe uspehe, če pomislimo da so leta 1947-48 izterjali komaj 99 milijard neposrednih davkov, leta 1950-51 že 187 milijard, v letu 1953-54 244, medtem ko se predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli kar 350 milijard. Kljub tem nedvomnim uspehom, ki so posledica Vanontjeve davčne reforme, pa smo še daleč od tega,-da bi država dosegla to, kar je njen končni cilj: izterjati od vsakega posameznega državljana vse, kar ji pripada na osnovi njegovih dejanskih dohodkov. V namenu, da bi se temu cilju čim bolj približali (kar bi v občutni meri prispevalo k ublažitvi davčnega pritiska v Italiji, ker bi mogli znatno znižati, če že ne po- tost le, če davčni obvczanci i vsem odpraviti posredne dav. Pošteno in odkrito priznajo | ke, ki najbolj prizadenejo najširše plasti delovnega ljudstva), so socialni demokrati že več kot pred pol drugim letom predložili zakonski o-snutek, tako imenovani Tre-mellonijev zakon proti davčnim utajam, Ki ga je te dni končno odobril tudi senat in je tako dobil izvršno moč. Borba je bila skrajno ogorčena, zlasti ker je novi zakon zelo poostril sankcije proti primerom davčne utaje in pomnožil sredstva in rtčine ugotavljanja dejanskih dohodkov, kar nikakor ne more naleteti na navdušeno odobravanje pridobitnikov in njihovih političnih piedstavnikov v zbornici in senatu. A kljub poldrugolet-nemu odlaganju, je zakon danes končno odobren in bo postal izvršen čim bo objavljen v Uradnem listu republike. Odobritev zakona proti davčnim utajam je nedvomno velik korak naprej in bo, ob učinkovitem izvajanju, vsekakor pomenil pre- cejšnjo razbremenitev državnega proračuna, ker bo s tem država razpolagala z novim virom dohodkov, kar ji bo — med drugim — tudi omogočilo, da bo zadovoljila zahteve in potrebe tistih kategorij državnih nameščencev, k. so še nezadostno plačani za svoje delo. Od učinkovitega izvajanja tega zakona pa s; moremo hkrati obetati tudi postopno zmanjšanje davčnega pritiska na najširše sloje delovnega ljudstva z znižanjem posrednih davkov, ki predstavljajo danes levji delež vseh državnih dohodkov. Od učinkovitega izvajanja tega zakona pa je odvisen tudi mednarodni ugled italijanske države, kajti Italija je med onimi redkimi državami, ki še niso znale prisiliti svoje bogataše, da bi redno in pošteno — tudi v svojo korisi — plačevali davke. Od tega uspeha je odvisen hkrati tudi gospodarski. socialni in demokratični razvoj dežele. MALA ABESINKA Indijska resolucija o razorožitvi dobra podlaga za nadaljnje delo Zadnje ženevsko srečanje med predstavniki treh zapad-nih velesil in predftavnikii Sovjetske zveze ni glede razorožitve opravičilo upov, ki jiih je svetovna javnost polagala v to konferenco. Štiri* zunanji ministri omenjenih držlav niso glede rešitve tega tako važnega mednarodnega vprašanja storili nič pomembnejšega, pa čeprav so obstajale objektivne možnosti, da bi do kakega vidnejšega pozitivnejšega zaključka vendarle lahko prišlo- Zato ni nič čudnega, da se je pozornost svetovne javnosti v zadnjih časih osredotočila na delo Združenih narodov, kjer to reševali vprašanja sprejema novih članov in nadaljevali z obravnavanjem vprašanja razorožitve. Q sprejemu novih članov v to mednarodno organizacijo ne bomo pisali, ker se je o tem pred dnevi že precej pisalo. Lotili se bomo raje onega del« konference, kjer se je obravnavalo vprašanje razorožitve. RAZVESELJIVA VEST ZA ONE, KI JIH MUČIJO KOŽNE BOLEZNI Hidrokortizon zelo pogosto ozdravi tudi zelo trdm^tne Zdravljenje s kortizonom in hidrokorti/.onom je priporočljivo le pod zdravniškim nadzorstvom, ker sta ti dve zdravili nevarni in ker v nekaterih primerih bolezen lahko tudi poslabšata Razprave v »klopu OZN. ki »o se po ženevski konferenci vodile v pododboru in komisiji za razorožitev tef nato v političnem odboru OZN, so pokazale, da je tozadevna razprava že prišla v fazo, ko je potrebno že dosežena teoretična soglasja uresničiti s praktičnimi sklepi. Povsem razumljivo pa je, da je nato prišlo do novih težkoč, ki so objektivnega in tudi subjektivnega značaja. Osnove objektivnih težkoč so v dejstvu, Ida načelno bližja gledišča morajo zadobiti potrdilo tudi v konkretnih sklepih, toda, kar se tega tiče, ni pri velikih silah opaziti one odločnosti in pripravljenosti, da bi se tega vprašanj* lotile konkretneje in pogledale malo delj vnaprej. Z eno besedo, obftajajo nasprotja med dejstvi, kakršna so, in načinom, s katerim se teh vprašanj lotevajo in z njimi računajo-Osnovna tezkoča subjektivnega značaja pa je v tem. da se velike sile raje lotevajo vprašanja razorožitve s stališča svoje lastne varnosti m ne s stališča višjih, splošnejših i,n potemtakem končno tudi svojih skrajnejših interesov. To je prišlo do izraza tudi pri zadnjih razpravah o razorožitvi. Zahodne sile so najprej predložile načrt resolucije, ki bi jo sprejela generalna skupščina. Izjasnile so se za nadaljevanje dela pododbora za V Ameriki živi zdravmk-pi-satelj, ki je po svojih delih znan vsemu civiliziranemu svetu. Ni pisatelj bajk in romanov. Drži se svoje stroke in piše poljudno znanstvene članke iz zdravstva, pa tudi daljša dela te vrste. Imenuje sc Paul de Kruif. Napisal je tudi tisto izredno zanimivo delo «Lovci na mikroben, ki -e izšlo tudi v slovenščini. bolnišnicah, prejemanje bolniške zavarovalnine, jih polni dve tretjini odpade na razne vrste kožnih izpuščajev. Ker so kožne bolezni vidne in jih zdravnik lahko o-pezuje, kakor da jih ima na krožniku, bi vsak menil, da je njihova diagnoza kaj lahka. Ne, tako zelo podobne so si nekatere sicer različne bolezni, da je zdravniku naj- Paul de Kruif je nedavno • večja težava odkriti natančno, Neapeljski župan si Je pred kratkim umislil kaj črnino "ovotarijo. Dal Je ukaz, naj se svetlobni signali na križiščih ulic, ki sicer urejajo promet in ki Jim pravimo tudi »»emaform! ukinejo, češ da bodo vozači že sami dovolj disciplinirani, da bodo kar brez tega urejali ulični promet. Gornja slika pa nam kaže, kaj Je nastalo zaradi te- ta »umnega« ukrepa neapeljskega župana. Hkrati pa mo-ramo priznati, da je bila slika posneta v eni najbolj prometnih ulic in to ob največjem prometu priobčil v ameriškem zdravstvenem obzorniku Today’s Health (Današnje zdravje) članek, ki daje mnogim na koži bolnim brezupnim ne-siečnikom nove nade v ozdravitev. Bom s svojimi besedami poskušal povedati glavne stvari iz njegovega članka. Čeprav je le malo kožnih bolezni, ki bi bile smrtno nevarne, so pa vendarle skoro vse take, da povzročajo hudo trpljenje, neznosno srbečico ali pa tako nakazijo- človeka, da se ne upa pred ljudi in se studi samemu sebi. In to je čudno pri vseh teh satanskih nadlogah, da jih je neusmiljeno težko premagati. Vsak bi menil, ker so te bolezni tako lahko dostopne, da jih je tudi lahko ozdraviti, pa je ravno nasprotno res. Kožnih bolezni je menda nešteto in mnoge so posledic* poklica. Dr. Paul de Kruif pravi, da je v Združenih državah 600.000 industrijskih delavcev, ki imajo vneto in bolno kožo — posledica raznih škodljivih snovi, s katerimi pridejo pri svojem delu v stik. Od vseh bolezni, ki povzročajo pri delavcih začasno opustitev dela, zdravljenje v Množično nočno za novijugos/o v. film«P esem Kumbari» lem prizoru je sodelovalo 1.500 vojakov in 500 «civilmhi> igralcev in slahslov Ime režiserja Radovana Novakoviču je znano že od Prej, saj je po vojni sne-uial ie več filmov. Zdaj režira novo delo, film «Pe-*er» na Kumbari«. Zanimivost tega filma je pred-vsem v tem, da bo to prvi jugoslovanski film, ki se bodo v njem vrtele množič-Ue scene v zares velikem °bsegu. To bo prizor nočne-Oa napada na stan Beograd, ki bo v njem sodelovalo Pad 2000 ljudi. Jugoslovani so tudi v prejšnjih filmih Prikazali prizore z množič-Uinii nastopi, toda ta bo bled vsemi največji. Lahko Oa brez drugega primerjajo s scenami, ki smo jih °bčud ovali v raznih tujih Velikih filmih. Po navadi se o takih prizorih iz ene-Oa ali drugega filma mno-Oo govori, objavljajo se podatki o številu nastopajočih, o porabljenih sredstvih, o težavah pri snema-hju itd. Objavili bi zato tudi nekaj podatkov v zvezi s snemanjem nočnega napada na Beograd, tako da bi žitatelj mogel imeti približno sliko o sredstvih, stroških in številu oseb, ki bodo v prizoru nastopile. Tem bolj, ker traja ta prizor sa-bio kratko minuto, vtem ko *• običajno v tujih filmih Podobni prizori vrte delj časa. Snemanje nočnega napada Pa Beograd je stalo okrog •tiri milijone dinarjev, v njem sodeluje 1500 vojakov in nad 500 igralcev ter statistov. Da bi se omogočilo čim uspešnejše snemanje, so na Bežaniji ob Savi zgradili številne filmske objekte. Uprizorjen je bil velik topniški dvoboj, za katerega je bilo porabljenih več sto ton pirotehničnega materiala. Eksplozije so bile tako silne, da so se jih statisti ustrašili in je moral neki pirotehnični strokovnjak stopiti v sredo ene teh eksplozij, da bi dokazal, kako ni nevarna. Snemanje se je vršilo z najnovejšim snemalnim a-paratom, nabavljehim v h ranciji. Vsi prizori so bili v glavnem posneti pred zoro, da bi se tako lahko izkoristila difuzna svetloba neba. Lahko bi se to opravilo tudi podnevi, kar bi o-lajšalo delo, a nočni učinek bi se dosegel s pomočjo rdečega filtra, vendar zagotavlja nočno snemanje večji učinek pri gledalcih m s tem tudi večji umetniški u-speh. Snemanje omenjenega nočnega napada pomeni s fitmsr.ega gledišča znaten napredek, s komercialnega pa drag podvig, ki bo utemeljen samo, če se bo film uveljavil, se pravi, če bo doživel uspeh tako z umetniške kot s komercialne plati. # * * Pisateljica Suzana Langer je pred kratkim objavila svojo novo knjigo o estetiki. Ameriška in angleška kritika označujeta delo za eno najboljših, kar jih je bilo napisanih o tem področju. V prvem delu knjige obravnava avtorica splošna vprašanja estetike, v drugem govori o vplivih in načinih, kako vplivajo simboli v ’ likovni, glasbeni in književni umetnosti. Za razliko od ostalih razprav o umetnosti, kjer je že v začetku zaslediti formulo «u-metnost je izraz«, smatra Suzana Langer, da sodi taka formula na konec nekega filozofskega raziskovanja. Tudi je mnenja, da je treba takisto v tem primeru začeti z nekimi konkretnejšimi dejstvi, tako kot pri prirodnih znanostih, in samo postopno zaključiti s sintezo. * * * V londonskih kinematografih so pred kratkim vrteli japonsko-italijansko film sko verzijo Puccinijeve o-pere sMadame Butterflg«. Film je bil posnet v tehm-koloru, režiral ga je Italijan Gallone ob sodelovanju ansambla rimske opere. Tudi pevci so bili pretežno 1-talijani, Japonci pa so poskrbeli za koreografijo, inscenacijo in sredstva. Zanimivo, kako si mednarodno sodelovanje v proizvodnji filmov Čedalje bolj utira pot. kaj ima pred seboj- Se veliki avstrijski specialist dr. Ferdinand von Hebra je baje rekel: «Ekcem (navaden kož-n' lišaj) je vsaka tista bolezen na koži, ki je taka kot ekcem!« Pri mnogih kožnih obolenjih je zaman vsako zdravljenje, če ne odstranimo vzrokov, ki jih povzročajo, neznansko težko je pa pogoditi prave, ko je pa vseh možnih vzrokov lahko sto in še več. Toda tudi kadar se to posreči, se še zmeraj dogaja, da začeta bolezen ne odneha rada, in čeprav jo poznamo, le nimamo proti njej učinkovitega zdravila. Premnogokrat so zdravila le sredstvo za zmanjšanje bolečin in srbečice. V bolnišnicah se zdravljenje vrši z dieto, z obsevanjem, z injekcijami, največ pa še z raznimi mazili in obkladki. Pri premagljivih boleznih je uspeh dober, pri drugih je manj zadovoljiv, pri tietjih pa je naravnost brezupen. Skoro pri vseh pa je zdravljenje dologotrajno. Pravega, uspešnega in hitro u-činkujočega zdravila doslej skoro nismo poznali Zdaj pa, kot poroča dr. Paul de Kruif, je zdravniška znanost tudi tu našla pot iz slepe ulice. Na pomoč so ji prišli neki skrivnostni izločki živalskih žlez, ki jih svet pozna pod skupnim imenom hormoni. Eni vrsti hormonov pravimo «kortizon», ki se je obnesla v borbi j)roti nekaterim vrstam revmatičnih o-bolenj- Ta vrsta pride v poštev v našem primeru. S kortizonom se je namrej posrečilo ozdraviti celo mehurja-vost ali upemphigus«, ki je od vseh kožnih vnetij mor-najstrašnejša in ki se je doslej skoro stoodstotno končala s smrtjo. Pri tej bolezni nastanejo na koži velikanski mehurji, ki se pozneje odtrgajo in pustijo za seboj golo, krvavo in vneto mišičje. Na srečo je te bolezni le malo. V vsem newyorškem mestu je normalno kakih sto «primerov». Za zdravljenje s kortizonom so odbrali dvajset naj-obupnejših bolnikov, skoro mrličev. S prvim dnevom novega zdravljenja se jim je stanje boljšalo. Vidno so o-zdravljali in po preteku nekega časa so praktično ozdraveli. In ta način zdravljenja mehurjavosti se je bliskovito razširil po vsej Ameriki. Kortizon je splošno znano zdravilo. Ce je v razmeroma velikih odmerkih uživan skozi usta, čudovito učinkuje proti večini takih kožnih vnetij kot so ekcem, alergični dermatitis in pa pžoti takim izpuščajem, ki so nastali zaradi uživanja kakih posebnih dražil, ali pa tudi zdravil zoper drugačne bolezni. Toda zdravniki se zelo bojijo dajati velikih odmerkov kortizona in še pogostoma; kortizon je pač sijajno zdravilo in obenem tudi smrtno nevaren strup. Najvarneje hi služil v obliki mazila, ker od zunaj ne more škoditi. Poskušali so tako, toda v ta- ki obliki je kortizon bil popolnoma neučinkovit. Nenadoma so se pojavili v svetu novi glasovi. V velikih kemičnih laboratorijih Merckovega zavoda se je kemikom posrečilo pridružiti kortizonovi molekuli še atom vodika. Nastala je tako nova stvar, ki so ji dali ime «hidro-kortizon» (hydro-corti-sene). In ta spojina ali karkoli je že, je pokazala prekrasne vrline. Učinkovala j* proti kožnim boleznim ne samo skozi želodec in ne samo vbrizgana v kri, marveč prav tako odlično tudi, če je bila v obliki maže ali drugačnega pripravka položena naravnost na bolno mesto. Velikanski pomen tega odkritja za milijone 'trpečih žrtev kožnih bolezni bi najbolj prikazal en primer izmed neštetih. Neki brezupen mladenič je bil šestnajst let pod neprestano nego dermatologov, ki ga niso mogli na noben način ozdraviti. Peklensko srbečico, ki ni odnehala, mu je povzročal neki lišaju ali ekcemu podoben in zmeraj moker izpuščaj, ki mu pravijo «atopični» dermatitis. Ta bolezen je posebno lastna tistim družinam, ki so podvržene seneni mrzlici. Prej omenjenega mladeniča so zdravili z rentgenom, z injekcijami, ki so napravile živce manj občutljive, s posebno dieto, z antibiotičnimi zdravili in z vsemi mazili-Nobeno sredstvo ni pomagalo. Potem se je pojavil hidrokortizon. Zdravnik specialist, dr Marion B. Sulzberger iz New Yorka, v družbi z nekaterimi stanovskimi tovariši, k, se je s tem fantom trudil dolga leta in brez vsakega uspeha, je sklenil uporabiti na njem to novo zdravilo. S hidrokortizonovo mažo je namazal pacientu desno polovico života in desno polovico obraza. Vao levo polovico života in obraza je pa namazal s podobno toda nevtralno mažo. Na ta način mu je bilo laže kontrolirati uspeh. Po nekaj dneh je desna polovica telesa postala popolnoma zdrava, kakor da bi na njej nikoli ne bilo bolezni. Razume se, da je bolnik jokajoč prosil, naj mu brž namažejo še levo stran. Ozdravel je in dve leti kasneje je poročilo o njegocem stanju: »Nobenega bistvenega znamenja ni, ki bi kazalo na nekdanjo bolezen«. Doktorja Sulzberger in Viktor H. Witten, poročata o 252 brezupnih »primerih« raznih kožnih vnetij, s katerimi sta imela sama opravka. Pri vseh teh so dosedanja zdravila in načini zdravljenja bili povsem brez moči. z zdravljenjem s hidro-kortizonom se je stanje pri mnogih izboljšalo že v 24 do 48 urah. Po enem tednu zdravljenja je izboljšanje bilo že devetdeset odstotno. Hidrokortizonovo mazilo je nova blaženost za tisoče m tisoče mater katerih dojenčke trpinči peklenski ekcem. Hidro-kortizon Je zdravilo, ki ne povzroča nobene neprijetnosti in je brez duha. Pomiri vsako srbečico in u-stavi vlago vnetja. Ako so :laven potrebna še drugačna mazila jih pacient ne bo več odpraskal. V tem ko pri kožnem vnetju odpravi srbenje in bolečino bosta zdravnik in bolnik laže iskala pravi vzrok obolenja. Ko je vzrok odkrit in odstranjen, se bolezen ne bo več pojavila. V Birminghamu (Alabama) i treba uporabljati le po zdrav sc je neka žena s hidro-kor- r.ikovem nasvetu in po nje- tizonom rešila dolgotrajnega izpuščaja, toda ko je prenehala z zdravljenjem, se je izpuščaj znova pojavil. Neki vzrok je moral biti za to. Bila je pletilja in je pletla jopice in podobne stvari in uporabljala pri tem največ modro barvno nit. In prav to barvilo je bilo večen vzrok r.jene bolezni. Ko je to dognala se je s hidro-kortizonom pozdravila in potem o-pustila modrobarvno nit. Bolezen se ni vef pojavila. Tudi s pomočjo hidro-kor-tizona zahteva mnogo bolezni dolgega zdravljenja. Pogostoma so namreč zastarana kožna vnetja zaradi praskanja in drugih vzrokov tudi okužena z glivičastimi boleznimi. V takih primerih primešajo zdravniki hidro-kor-tizonu še kaka antibiotična sredstva, na pr. neomicin Ker hidro-kortizonovo mazilo pomiri srbečico, se mnogi ljudje brez zdravnika zdravijo z njim. Ta postopek je nevaren, ker srbečici ni vselej vzrok kožna bolezen, kaj pogostoma je ta le zunanje znamenje sladkorne bolezni, jetrne bolezni ali celo raka. Nekateri bolniki so si poskušali s hidro-kortizonom o-zdraviti celo kožno tuberkulozo (lupus), potem mladostno mozolčavost na obrazih, in še kožnega raka. Pri vseh teh sc s hidro-kortizonom stanje poslabša in ne izboljša! FRANCE MAGAJNA govih predpisih. On ve, kdaj bo koristilo in kdaj ne. Ni vesoljno sredstvo zoper vsa kožna vnetja ali infekcije. Pri mnogih prav ni£ ne pomaga. Pomaga pa pri vseh lišajih, ki so nastali iz po-klismh vzrokov; ki so jih po vzročile rastline, barvila, razne dražljive snovi, lepotila in še kaj. Pomaga proti o-tioškemu lišaju dojenčkov in rožji; drugič: naj se komisija za razorožitev pomnoži še z nekaterimi člani, med katerimi bi bila tudi Jugoslavija, In naj se loti načrta o prenehanju tekmovanja v oboroževanju; tretjič: naj generalna skupščina sedanje zasedanje preloži, tako da, ko bi se ponovno sestala, bi se takoj lotila nadaljnjih novih ukrepov za končno rešitev vpra- šanja razorožitve. Prav gotovo ni težko za- ključiti, da temelji indijska resolucija na zdravih temeljih, saj dejansko obstajajo objektivni pogoji za njeno uresničenje. Zamisel o nekakem premirju o oboroževanju je bila že večkrat omenjena še v splošni razpravi. V tem smislu je govoril tudi šef jugoslovanske delegacije Koča Popovič. On je poudaril, da dosedanji dogodki dokazujejo. da se velike sile, kljub medsebojnim nesporazumom, praktično lotevajo zmanjšanja oboroženih sil in da bi bila sedaj najlepša pri’ožnost, da to dejanje tudi formalno potrdijo s skupnim sporazumom. To bi bil tudi praktični začetni korak v celotnem področju vprašanja razorožitve. Ko bi se to doseglo, za to pa je potrebna edinole dobra volja, bi bilo laže doseči tudi sporazum o prepovedi poizkusov z jedrnim orožjem, posebno ker je splošno razpoloženje glede tega itak že razorožitev in napravile raz- dovolj dobro znano. vrstitev dela ter predložile, naj bi se najprej proučile možnosti za vzpostavitev mednarodnega zaupanja tako, da bi »celotna zgradba« temeljt-la na načrtih o kontroli in inšpekciji. Potemtakem, kot pogoj za splošno razorožitev, je bila poudarjena predhodna vzpostavitev popolne kontrole. Sovjetska zveza je na to ostro reagirala !n označi la tako stališče kot korak nazaj. Istočasno »je Indija predložila svoj načrt resolucije, ki se v svojem bistvu razlikuje od načrta resolucije zahodnih sil. Indijski načrt resolucije zahteva, naj generalna skupščina priporoča prvič: zainteresirane stranke naj najprej starejših otrok. Zdravnik specialist bo že vedel, kje in | najdejo možnost za preneha-kdaj je rabiti hidrokortizon. I nje poizkusov z jedrskimi o- Po darilu bodo sodili vaš okus! «Tržaška knjigarna» vam nudi veliko izbiro daril, s katerimi boste svoje stanovanje ali stanovanje 9 svojih dragih okusno izpopolnili, kot n. pr: 1 kroparske izdelke iz kovanega železa 1 - lestence, svečnike, pepelnike in drugo krasne lesene izdelke gorenjske umetnostne obrti ♦ v usnje prevlečene čutare • zelo lepe vezenine itd. itd. lriaška knjigarna VK OHm IN TR8T, Dl. Sv. Frančišk. 20 VSAK ± K P! Telefon 37-338 Po že prej omenjenem indijskem predlogu hi generalna skupščina, v pričakovanju sklepov razgovorov v ožjem in zaključenem krogu velikih sil, ne ostala križem rok. Pobuda Indije ki je hkrati izraz stališč tudi nekaj drugih dežel, je naletela na dober odmev in verjetno je vprav v tem treba iskati enega izmed razlogov, da so zahodne dežele pred nekaj dnevi predložile novo, nekoliko bolj prožno tolmačenje svoje resolucije. Te države so namreč predložile, naj bi velike sile ponovno začele obravnavanje vprašanja razorožitve na temelju Eisenhovverjevega predloga »odprtega neba« in Bul-ganinovega predloga o vzpostavitvi kontrolnih organov na strateških točkah. Sovjetska zveza je novi predlog odklonila. ker da se v njem splrth ne omenja prepoved Jedrskega orožja. Ne glede na to, kaj bo o tem rekla generalna skupščina, je vendarle nekaj očite-ga. Vprašanje razorožitve je tako prešlo na praktičen teren. Zaradi tega. v kolikor se želi doseči določen uspeh, ne bo mogoče dolgo čakati na vsaj začetne konkretne sklepe. Vse namreč govori za to, da so ti sklepi, ti ukrepi neobhodno potrebni. Indijska resolucija pa lahko predstavlja dobro začetno izhodišče. Ko pa pride do takih ukrepov, ko pride do takih sklepov. bodo tudi nadaljnji razgovori čedalje večjega angažiranja OZN neobhodni, kar bi vsekakor pripomoglo, da se laže prebrodijo nesoglasja in razlike in da se končno utre pot dokončni rešitvi vprašanja razorožitve. NEHAJ PODATtm l DA BOMO POZNALI Od kod kači tolika gibčnost I/seh kač je nad 2.500 vrst - Kača ima lahkn do sedemdeset mladičev hkrati ki pa k sreči povečini poginejo Dasi živi na zemlji veliko ra7inih vrst kač (nad 2500 vrst), bodisi strupenih, bodisi nestrupenih, je vendar njihovo življenje ljudem samo deloma znano. Nasprotno pa so o njih zelo razširjene razne legende in se jim pripisujejo svojstva, ki jih v resnici nimajo. Tako recimo ne drži, da bi bila kačja koža spolzka, ker je nasprotno suha in zelo čista, čeprav kača polzi po tleh. Dalje mislijo nekateri ljudje, da je pri kačah strupen njihov jezik, kar tudi ne drži, ker ima njihov jezik povsem druge funkcije. Drugi 60 spet trdili, da imajo kače strupeno želo v repu. v resnih pa na zemlji še niso našli kače, pri kateri bi bili kaj takega opazili. V kolikor je strupena, je nevaren samo njen ugriz Zelo razširjeno je tudi mnenje, da morejo kače s svojim pogledom hipnotizirati ptiče in druge živali, a je tudi to iz trte izvito. Večkrat smo imeli priliko citati in videti na slikah ali v filmu, kako krotuci kač, tako imenovani fakirji, piskajo na posebne piščali in drže s tem kačo nekako v svoji oblasti, pod svojim vplivom Zanimivo bi bilo vedeti, kako ta glasba učinkuje na kačo, onedeljek zvečer sprejel resolucijo občinskega odbora, naj se preneha vračati begunce jugoslovanskim oblastem. Diskusijo o tem vprašanju je sprožil demokristjanski sve. tovalec prof. Bisiach, ki je obsežno poročal o pisanju številnih listov glede vračanja beguncev. Izjavil je, da je vračanje ljudi protipostavno, ker člen 10 ustave priznava piavico do azila. Svetovalec MSI Venuti in monarhist Pedroni sta izkoristila ugodno priložnost, ki jima jo je ponudila desničarsko orientirana goriška krščanska demokracija, za napad na oblasti, češ da ne ravnajo v duhu ustave in da delajo sramoto Italiji. Tudi župan Bernardis se je čudil, zakaj osrednje oblasti ne spoštujejo pravice do zatočišča. Pedroni je še posebej smatral za potrebno napadati sosedno državo ter ji očitati pomanjkanje civilizacije in humanizma. Beltrame (DC) je pripomnil, naj vsi svetovalci, k’ se strinjajo z resolucijo, vtanejo (!). Svetovalec Bratuž se je strinjal z resolucijo in pripomnil, da bi bilo treba predvsem zaščititi koristi pripadnikov manjšine, da jim ne bo treba odhajati za delom v Švico In Belgijo. Svetovalec Bogomil Pavlin je dejal, da se glasovanja vzdrži, ker so se nekateri govorniki v svojem izvajanju oddaljili od glavnega argumenta. Na začetku seje je župan sporočil, da se svetovalec inž. Graziato vrača v občinski svet, ker so nekatere spore, ki so obstajali, razčistili na drugem kraju, najbrž na sedežu krščanske demokracije. Sledila je izvolitev preglednikov obračunov občinskih podjetij: izvoljeni so bili svetovalci Pavlin, Devetag. Cro-cetti, Scaramuzza, Pedroni in CalvSni. Kakor marsikdaj v preteklosti se je tudi tokrat ponovilo, da je krtianska demokracija z Bisiachovo resolucijo povzročila proti vsem pravilom delovanja občinskega sveta politično diskusijo šovinistične vrste, v kateri so se monarho fašistični svetovalci, ki so v preteklosti povzročili največjo katastrofo v italijanski zgodovini, ki bi jo skoraj lahko primerjali z Neronovimi megalomanskimi komedijami, skušali prikazovati kot borci za človečanske pravice, za osebno svobodo, za pravico do azila itd. Kameleonstvo ter ljudi je na dlani in bi predstavljalo stvar zaničujočega posmeha, če ne bi bilo obenem izredno resno, ker predstavlja neposreden poskus netenja šovinistične mrtnje tn mednarodne napetosti na našem področju, namesto da bi postalo to področje prav zaradi svoje občutljivosti v preteklosti danes sredstvo za zbliževanje in sodelovanje med državami. Nekateri ljudje v mestnem svetu, in to so številni pripadniki DC v povezavi z des- in citajle (Piimotiki dneimikl nico, še vedno živijo 'v obdobju hladne vojne m od bolnih prividov, medtem ko je stvarnost že zdavnaj šla mimo njih. Človeštvo gre polagoma in z velikimi težavami naproti mirnemu obdobju. Zakaj tega nočejo razumeti i'.ekateri goriški krogi in dali svoj prispevek k temu plemenitemu prizadevanju. Končno naj pripomnimo, da je duhovnik Komjanc s svo-)c obsežno anketo o beguncih razčistil vse dvome, na katerih so temeljile marsikatere špekulacije o tako imenovanih političnih beguncih. V tej anketi je g. Komjanc po temeljitih proučitvah vzrokov, ki so dovedli osebe ao pobegov v inozemstvo, prišel do zaključka, da političnih beguncev v pravem smislu besede sploh ni, ampak da gre v glavnem za avanturiste, kriminalce, ekonomske begunce in dogodivščin željno mladino, ki menijo, da je v inozemstvu laže zaslužiti vsakdanji kruh. Smatrali smo za potrebno, aa k celotni razpravi napišemo nekaj besed in s tem o-svetlimo tudi drugo stran kolajne, katero so predlagatelji tako «človekoljubne» resolucije povsem spregledali. lambretist iz Jazbin se je prevrnil v Podpri V Podgori se je včeraj okrog 13.30 ponesrečil z lam-breto 20-letni Jožef Koršič iz Jazbin št. 1. Mladenič, ki dela v neki ločniški kovačnici, se je vračal domov. Ko je prišel dc nekega križišči v bližini podgorske predilnice, mu je prekrižala cesto neka žena. Da bi preprečil trčenje, je Koršič 7 vso naglico ustavil vozilo in se pri tem prevrnil. Reši’ni avtomobil Zelenega križa ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da si je zvil gleženj leve noge. Ozdravel bo v nekaj dneh. Saje so se vnele Včeraj so morali goriški gasilci v dva kraja v Gorici, k.ier so se vnele saje v dimniku. Dopoldne ob 9.30 so bili klicani v Ul. Ascoli 29, v poslopje Donatija. Na pomoč jih je klicala Carolina Alba-ni. Ogenj je bil takoj poga- šen in zato je bila škoda neznatna. Prav tako ni bilo večje škode v Ul. Manzoni 27, kjer je v poslopju, ki je last pokrajinske uprave, ogenj zara-d vnetja saj, pretil družini Rinalda Sili i ja ■ Pravočasna pomoč gasilcev pa je tudi tu preprečila požar. Potrditev obsodbe trgovskega potnika Na razpravi od 25. maja letos so sodniki obsodili 24-letnega Salvatora Bianco. spina iz Pierisa na 2 meseca zapora in 3.000 lir globe ter na plačilo procesnih stroškov. Obsodilo ga je na podlagi pritožbe 28-letne Delie De Pasquale iz Ul. Ascoli 5 v Gorici, ker ji je ukradel 1.500 lir. Biancospino je prodajal radijske dele in je po svojem opravku prišel tudi k Pasqua-lovi. Ta je morala plačati radijsko naročnino za prvo trimesečje in je povprašala potnika, če bi hotel zanjo plačati naročnino na pošti. Biancospino je denar sprejel, ven- dar pa ga ni po položnici poslal RAI. Poskus prisvojitve tujega denarja je bil naiven; nič čudnega ni, če je radijska naročnica kmalu spoznala, da Biancospino ni poslal po posti izročenega mu denarja. Kljub dejstvu, da je bila tatvina ugotovljena, je Biancospino tajil in med drugim celo dejal, da omenjene ženske sploh ni nikoli videl. Nje. gova trditev bi utegnila biti resnična, če ne bi ženski pred soočenjem na kvesturi pokazali precej fotografij, med katerimi je takoj našla nepoštenega potnika. Končno jo priznal storjeno krivično dejanje, zaradi česar so ga sodniki tudi obsodili. Včeraj je bila prizivna razprava, na kateri so sodniki potrdili razsodbo od 25. maja letos ter ga obsodili še na plačilo procesnih stroškov. KINO CORSO. 17.00: #Posebni agent, Pinkelton«, R. Scott. VERDI. 16.30; »Osvojitev vesoljstva«. CENTRALE. 17.00: «Smrt tr- govskega potnika«, Frednc March. VITTORIA. 17.00: »Atomski banditi«, R. Devinnich in A. Stevvens. MODERNO. 17.00: »Družina Passaguai ima srečo«, Fa-brizi. Trolejbusna zveza Trsf-Tržič Tržiško prebivalstvo je z zadovoljstvom sprejelo vest o vzpostavitvi trolejbusa, ki naj bi vezal Tržič s Trstom. Trolejbus bo vozil po obrežni cesti, ki jo sedaj širijo. O vzpostavitvi te zveze so razpravljali kompetentni organi, zaradi česar se lahko z gotovostjo upa v njeno uresničitev. Dvolaslniške propustnice izgub jo veljavo konec leta Goriška kvestura obvešča, aa bodo na podlagi videmskega sporazuma od 20. avgusta 1955 vsa do sedaj veljavna dvolastniška dovoljenja za prehod meje v veljavi samo do 31. t. m. Vsi, ki imajo pra. vico do dvolastniškega dovoljenja, bodo s 1. januarjem lahko dobili nova dovoljenja kakor jih predvideva omenjeni sporazum. Prošnjo za novo dovoljenje je treba napraviti na poseb-rem obrazcu, ki je že v prodaji, in priložiti potrebne listine, ki so navedene na o-brazcu. Prosilci iz Gorice lahko že sedaj predložijo prošnje za obnovitev dovoljenj uradu za propustnice na kvesturi soba št. 23 od 9. do 12.30; prebivalci ostalih občin v obmejnem pasu pa na komisariate javne varnosti ali na orožniško poveljništvo. DAROVI Za Podporno društvo so darovali; M. Skerk od povrnjenih mu stroškov 2.000 lir, N.N. St. Maver 1000 lir in gospa D. 500 lir. Najlepša hvala! DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 27 - tel. 33-49. ZGODBA BIVŠEGA AGENTA JAVNE VARNOSTI Začel je s krajo koles in volne ter skušal končati s samomorom V to ga je pripravilo slabo gospodarsko stanja - Zaročenka mu je grozila, da ga bo zapustila-JMjemu pogojna kazen, njej pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov Na včerajšnji razpravi sta se zagovarjala zaradi kriminalnih dejanj bivši agent javne varnosti 37-letni Vittorio Capparucci iz Foggle, sedaj stanujoč v Gorici, Svetogor-ska ulica 99, in 36-letna Em-ma Rocco iz Rovinja ter sedaj prav tako stanujoča v Sveto-gorski ulici (kazermete). Capparucci se je moral zagovarjati, ker je kot agent javne varnosti ukradel več koles in 7 kg volne. Njegovo prvo kriminalno dejanje je bilo izvršeno septembra 1954, ko je ukradel prvo kolo, v marcu ali aprilu je ukradel drugo kolo svojemu kolegi v vojašnici v Vidmu, julija je ukradel kolo nekemu agentu javne varnosti v Gorici. Za-gcvarjati se je moral tudi, da je Emmi Rocco grozil s smrtjo. Roccova pa je bila obtožena, da je sprejela od Cappa-ruccija dve kolesi in 7 kg volne, ki jo je ukradel v vojašnici, čeprav je vedela, da gre za ukradeno blago. Zgodba njunih odnosov je dramatična in zapletena. Spoznala sta se leta 1952, ko je bi'. Capparucci za policaja v Vidmu. Dve leti pozneje je njen mož umrl, kar jima je omogočilo uresničitev želje, ki sta jo gojila že precej časa, da bi se poročila. Odkar so Capparucci ja na lastno prošnjo poslali iz policije, so nastale gospodarske težave, ki so slabo vplivale na njune ljubezenske razmere. Pridružila se je še upravičena ženi- na ljubosumnost, ko je zvedela, da je začel zaročenec zahajati k drugim ženskam. Roccova mu je, po dolgem premišljevanju, nekega dne povedala, da iz «te moke ne more biti kruha« in da je najbolje, da gresta vsak svojo pot. Zaročenca je to spravilo v obup. Zagrozil ji je, da jo bo ubil, če bi ga zapustila. Njegovi resni nameni so se pokazali nekaj dni kasneje, ko si je temeljito izprašal vest ter ugotovil, da je v zelo neprijetnem položaju in da je najbolje, če sam napravi samomor, Použil je 20 tablet veramona. Odpeljali so ga v bolnišnico in mu izprali želodec ter poskrbeli, da se mu je zdravje kmalu izboljšalo. Med tem časom je Roccova odnesla v zastavljalnico dve kolesi in volno, za kar je prejela 13.000 lir. Ko se je vrnil iz bolnišnice, je Capparucci znova grozil svoji zaročenki, da jo bo zadušil s kravato. Hčerka Silvia se je ustrašila za življenje svoje mame in brž stekla na bližnjo policijsko postajo, od koder je prišel stražnik Vincenzo Fusco, ki je Cappa-ruccija aretiral in ga odpeljal na policijsko postajo. Od tam je 12. uovembra romal v zapore. Na včerajšnji razpravi so ga obsodili na 4 mesece in 16 dni zapora in na plačilo stroškov pogojno in brez vpisa v kazenski list, Emmo Rocco pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. jin ■ SH m «••. HillijPH iii: i!i" :!i!j • 1 ' 1 lik ’ KONČAN JE PRVI DEL KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA Pet točk med Virtus in Giro Triestina bi se z zmago nud Reyerjem 26. t. m. še lahko dvignila z zadnjega mesla Virtus 11 10 0 1 734 Gira 11 7 1 3 667 Stella Azz. 11 6 0 5 724 Benelli 11 6 0 5 691 Borletti 11 5 1 5 810 Motomor. 11 5 1 5 66) Roma 11 5 0 6 670 Varese 11 4 2 5 714 Pavia 11 5 0 6 615 Reyer 10 3 1 6 558 SGT Arr. 10 3 0 7 561 Cama 11 3 0 8 645 REZULTATI Virtus-Stella Azzurra 71:43 Benelli-S.G.T. Arrigoni 53:43 Cama-Motomorini 56:60 Borletti-Varese 104:63 Roma-Pavia 70:64 Reyer-Gira 55:53 LESTVICA 551 20 648 15 730 12 726 12 732 11 639 11 665 10 715 10 657 10 634 7 667 6 686 6 Košarkarsko prvenstvo je tudi v prvi ligi prispelo do svoje polovice; le Triestina in Reyer bosta morala odigrati še eno tekmo, ker je bila prva tekma med njima razveljavljena. Sedaj pa bo odmor trajal do 8. januarja. Seveda pa nameravajo moštva prav ta odmor izkoristiti za razne nastope in turnirje. Tako je Triestina ze v ponedeljek odigrala mednarodno tekmo z grškim prvakom Panhellenio-som, ki bo nastopil še v drugih tekmah po Italiji. V Trstu pa bomo videli nastopiti tudi moštvo Spartak iz Brna, ki ima med svojimi igralci kar sedem čeških državnih reprezentantov, med njimi slavnega Mrazeka, ki je na vseh mednarodnih turnirjih in prvenstvih, kjer nastopi, eden izmed najboljših igialcev. V Italijo pa bo prišla in odigrala več tekem (toda ne v Trstu!) tudi beograjska Crvena zvezda. Zadnje kolo košarkarskega prvenstva ni prineslo kakih presenetljivih rezultatov. Tekma v Bologni med prvakom in Stello Azzurro je pač pokazala znatno premoč domačega moštva, čeprav tudi to ni pokazalo kake izredne igre. Drugo moštvo iz Bologne, Gira, je gostovalo v Benetkah. Ker je bil Reyer dokaj slab, ni bilo prav težko obdržati stalno prednost in si končno tudi osvojiti zmago, čeprav s precej tesnim rezultatom. Tako na lestvici prednjačita dve bolonjski moštvi, a prav daleč za drugim ni niti tretje moštvo iz. Bologne, Motomonni. Tudi ta ekipa je v zadnjem kolu igrala zunaj, in sicer v Livornu. Tako sta se sestala dva novinca v prvi seriji. Bolonjsko moštvo je bilo tudi tukaj boljše in odneslo domov obe točki, čeprav sta sodnika sodila kar precej očitno v prilog domačim. Borletti je premagal svojega nasprotnika z visokim rezultatom. Vendar to ne kaže pravega razmerja sil na igrišču, predvsem pa visoko število golov ne pomeni, da je Borletti tako imenitno igral. Roma si je zopet nekoliko opomogla z zmago nad Pavio. Roma si je zmago zaslužila. Njen nasprotnik je igral požrtvovalno, vendar v moštvu ni dovolj dobre tehnične igre. Andrijaševič je sicer dosegel 23 golov, toda samo to se ni moglo zadostovati. Že večkrat smo rekli, da letos pač ne pričakujemo, da bi Triestina zmagovala na tujih igriščih. In to ji seveda tudi v nedeljo v Pesaru, kjer je igrala proti Benelliju. ni uspelo. Domači so kljub odsotnosti Riminuccija, ki ima poškodovano roko, kmalu dosegli znatno razliko v golih, ki so jo uspeli obdržati do konca. Na žalost morajo letos povsod, kamor pride Triestina. ugotavljati, da to moštvo ni niti senca lanskega odličnega moštva. In vendar je to le nekoliko čudno, kajti v njem je pravzaprav večina igralcev, ki so igrali tudi lani. Odšel je Pieri, toda tu so še vedno Bizzaro, Damiani, Natali, Por-celli in drugi, ki so tudi sposobni dobro zaigrati. Ce pa stvar le ne gre, mora biti nek vzrok, ki je izven same sposobnosti igralcev. Neposredni krivec neuspehov je popolno pomanjkanje borbenosti in volje do igre. Toda kaj je vzrok za tako stanje, je pa seveda drugo vprašanje, ki je pa gotovo v tesni povezanosti z raznimi nezadovoljstvi in prepiri v moštvu samem. Ce bi bilo v teh igralcih to, kar je tolikokrat odlikovalo tržaške tekmovalce, tedaj bi danes Triestina ne delila zadnjega mesta s Camo. In le, če se ji posreči v ponedeljek premagati Reyer, se bo nekoliko dvignila z dna lestvice. Toda v vsakem primeru se bo morala se krepko boriti, če bo hotela ostati v prvi ligi. Toda če se v moštvu ne bo kaj spremenilo, se bo prihodnjo sezono pričela letošnja peseni znova, zlasti še, ko je gotovo, da bo spet kak igralec odšel. V moški seriji A (skupina A) je po prvi polovici krepko na čelu moštvo iz Cantiija, lani član prve lige, za njim pa je beneški Junghans, ki je lani tudi bil v prvi ligi. Cantii je v nedeljo gostoval v Gorici in brez prizanašanja premagal domače moštvo, ki ima sedaj za seboj le tri zmage poleg štirih porazov. Se slabše se gftdi moštvu iz Gradiške, ki se je v nedeljo vrnilo poraženo iz Torina. Po 7 odigranih tekmah je na prvem mestu Cantu s 13 točkami, slede pa Junghans 10, Riv (Torino) 8, Burrogi-glio (Vercelli) 6, Goriziana 6, Gallarate 5, Itala (GradiškaJ 4, Libertas Biella 4. hrbtno, je poskušal zrušiti tudi Romanijev rekord na 400 m. Plavalec moštva Rari mantes Florentia, ki je doslej na tej progi dosegel 4:54,9, je hotel napraviti nekoliko prevelik korak. Postavil je pač boljši čas s 4:52,6, toda od Romani-jevih 4:36,6 je pa le še precej daleč. Toda po nekaj dnevih namerava Galletti ponoviti poskus, ki se mu je sedaj izjalovil. Fritsch vedno boljši BERLIN, 20. — Horst Fritsch, ki je v petek izboljšal svetovni rekord na 100 yard prsno z 1:02,5, je v soboto popoldne v Rostochu še znižal ta rekord na 1:02,2. Doslej je ta rekord pripadal Švedu Brocku z 1:04,3. Galletti še preslab da bi ogrožal Romanija Paolo Galletti, ki je prejšnji teden postavil nov italijanski rekord v plavanju na 200 m Loi v Milanu 26. t. m. Določen je spored boksarske prireditve, ki bo 26. t. .m v Milanu. Najbolj privlačen bo seveda nastop evropskega prvaka lahke kategorije Dui-lia Loia proti Angležu Goodmanu, nato Festuccija, ki bo spet nastopil pred italijanskim občinstvom po turneji po Španiji, in dvoboj med Petillijem in močnim Francozom Hali-mijem. * • * Evropski prvak Charles Hu-mez (srednja kategorija) je v Tunisu premagal po točkah v 10 rundah Spanca Correo. * « * Willie Pastrano, 20-letni boksar težke kategorije, je premagal 27-letenga Rexa Layna v 10 rur.dah po točkah in to zelo prepričljivo. Sedaj je tudi Pastrano med eventualnimi izzivači Rockyja Marciana. PRED ZIMSKO OL1MPIAPO Francozi že dobro pripravljeni Tekmovanje v skokih na novi skakalnici v Cortini bo 8. januarja tvo sestavljeno šele po raznih tekmah v Avstriji in Švici P° božiču. Jutri zvečer bodo Avstrijci odpotovali iz Cervini* v Innsbruck Cambridge pred Ox|ordom Na atletskem tekmovanju v Johannesburgu je dosegel južnoafriški skakalec Neville Priče s skokom 7.87 nov rekord Južne Afrike in britanskega imperija. Na istem tekmovanju je Nemec Oberbeck dosegel s 7.62 m svoj doslej najboljši rezultat. CORTINA D’AMPEZZO, 20. — Številne smučarske, drsalne in hokejske tekme so na sporedu v Cortini pred začetkom olimpiade. Med temi prireditvami bo zlasti zanimiva tekma za «Pokal Campari« v skokih. Tekma bo na novi skakalnici «Italia» 8. januarja. Gotovo bo hotelo na tej tekmi nastopiti kar največ tekmovalcev, ki bodo pozneje tekmovali v okviru sedme zimske olimpiade. CERVINIA, 20. — Francosko moštvo, ki že nekaj tednov trenira v Cervinii, je danes začelo poskusne vožnje v smuku. Trenerja Jean Couttet in Claude Pens ter tehnični vodje moštva so opazovali tekmovalce na najdaljši progi (okrog 10 km), ki vodi s Pla-teau Rosa čez Pedulo do Cer-vinie. Tako tekmovalci kot tekmovalke so prevozili del proge in tudi vso progo. Pri tem ni šlo za natančne čase, kajti meriti čase niti ni bilo mogoče. Vendar je bilo možno ugotoviti, da so med najboljšimi Renč Collet, Jean Vuarnet, Francois Beaulieu in Albert Gacon. Med ženskami pa je bila pravo odkritje Josette Neuviere, ki je poleg Edith Beaulieu in Paule Mau-risse presenetila z drznostjo in pogumom pri težavnih točkah proge. Tem trem pa je treba se pridružiti Marisette Agnel in starejšo Susanne Thiollier, ki pa je imela danes veliko smolo, ko je namreč odletela v strahovitem padcu, ki pa na srečo ni imel drugih posledic kot zlom smuči. Francoski strokovnjaki so izrazili svoje popolno zadovoljstvo z dobro pripravo svo-~ jih «gojencev», še zlasti, kolikor zadeva ženske. Jutri bodo še vaje na drugih progah, potem pa bodo izbrali po 12 moških in žensk, ki bodo sestavljali francosko' ekipo za tekmovanje v alpskih disciplinah na prihodnji olimpiadi Avstrijski trener Roessner je dejal, da bo avstrijsko moš- v Sesiri eru SESTRIERE, 20. — V tradicionalnem tekmovanju med univerzama Oxforda in Cambridgea je v slalomu in veleslalomu zmagal Američan Verne Goodvvin z univerze v Cambridgeu, ki je pred štirimi leti nastopil na olimpiad' v Oslu kot član ameriškega moštva. Veleslalom je bil na progi «Banchette», slalom Pa na progi «Alpette». Moštva Cambridgea je pomagalo do zmage predvsem veliko število točk, ki si jih je priboril Goodvvin. Jutri bodo na istih progah tekme najboljših italijanskih akademikov za meduniverz1" tetni pokal. Ko je s tovariši za trening igral v modenski športni Pa' lači odbojko, je Luigi Scara-scia, levo krilo Modene, padel in si zlomil desno nogo. Zdraviti se bo moral najmanj en mesec. • • • Nogometna liga je določila-da bo zaostala tekma Juven-*tus - Padova v četrtek 29. dec. Tekma Udinese - Taranto bo 26. namesto 25. dec. Livorno -Salernitana bo 25. dec. ob !*■ uri in bo drugi polčas prenašala televizija. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO _ , Tiska Tiskarski zavod ZTT - T,,‘ Najboljše jugoslovanske atletinje Nedavno smo objavili imena desetar ic najboljših jugoslovanskih lahkoatletov v posameznih disciplinah. Te dese-torice je sestavil Marko Rožman, objavil pa jih je ljubljanski «Polet», ki sedaj objavlja enake desetorice še za ženske. Z željo, da bi se tudi pri nas lahka atletika začela razvijati tudi med dekleti, objavljamo te desetorice še mi, in sicer danes za teke, jutri pa za ostale discipline. 60 m 7.7 Stamejčič (O) 7.8 Babovič (Ml) 7.8 Frank (Ml) 7.8 Unterrajter (Mar) 7.9 Sikovec (KI) 7.9 Bajželj (O) 7.9 Stanulovič (Voj) 8.0 Petauer (KI) 8.0 Djapaš (PZ) 8.1 Jager (KI) Povpreček 7.88 (7.91) 100 m 12.2 Babovič (Ml) 12.3 Frank (Ml) 12.3 Sikovec (KI) 12.4 Stamejčič (O) 12.6 Butja (Ml) 12.6 Bajželj (O) 12.6 Knez (Mar) 12.7 Tuce (Sar) 12.8 Grubič (CZ) 12.8 Unterrajter (Mgr) Povpreček 12.53 (12.69) 200 m 25.3 Stamejčič (O) 25.5 Sikovec (KI) 25.9 Knez (Mar) 26.0 Babovič (Ml) 26.3 Butja (Ml) 26.4 Stefanovič (CZ) 26.4 Frank (Ml) 26.8 Petauer (KI) 26.9 Lane (Ml) 27.0 Grubič (CZ) 27.0 Unterrajter (Mar) 27.0 Baradič (P) 27.0 Jager (KI) Povpreček 26.25 (26.64) 800 m 2:16.3 Slamnik (KI) 2:18.0 Stefanovič (CZ) 2:21.5 Šafer (M!) 2:22.6 Grubnič (ASK) 2:23.1 Tomaš (ASK) 2:24.1 Rogič (D) 2:25.3 Belaj (KI) 2:27.0 Hiršter (MO) 2:27.1 Grabar (K') 2:27.4 Mrkalj (Ml) Povpreček 2:22.7. (2:26.1) 80 m ovire 11.2 Babovič (Ml) 11.6 Stamejčič (O) 11.9 Bajželj (O) 11.9 Tuce (Sar) 12.0 Petauer (KI) 12.5 Baradič (P) 12.6 Železnik (KI) 12.7: Bednjanec (Ml) 12.7 • Zrnjevič (CZ) 12.8 Ostrovška (B) 12.8 Sianulovič (Voj) Povpreček 12.19 (12 18) KRATICE POMENIJO O — Odred, Ljubljana Ml — Mladost, Zagreb Mar — Maribor Voj — Vojvodina, Novi Sad KI — Kladivar, Celje PZ — Proleter, Zrenjanin. Sar — Sarajevo CZ — Crvena zvezda, Beograd P — Partizan, Beograd ASK — Ask, Split D — Dinamo, Zagreb MO — Metalac, Osijek B — Branik, Maribor Sen ~ Senta IV. g. — 4. gimn. Beograd MNS — Mladost, Novi Sad V — Varaždin kihu shedehij predvaja danes 21. t. m-ob 17. uri Italfranco film: čifti HetuftcU IINOPROSfK-KOItlOVfl predvaja danes 21. t- ®-ob 19.30 filin: VITTORIO GASSMAN BARAY SUI.LIVAN Jaitc na predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni 1U®: Uporniki v Hondurasu BIENN FORD U-g N SHERIOAH =GUY de maupassant livi ( lini 55. (LEPI STRIČEK) ♦Jutri pojdem k nji», je pomislil. Komaj je bil sam z ženo, se je jela Madeleine odkritosrčno in veselo smejati. — »Veš, da si zbudil v gospe Walterjevi strastno zaverovanost vate?» Je vprašala in mu pogledala naravnost v oči. Nejeverno je odgovoril: «Kaj praviš!« «Pač, pač, zanesljivo ti povem, govorila mi Je o tebi s kar norim navdušenjem. Pri nji je to tako čudno! Rada bi našla za svoji hčen dva taka moža, kakršen si ti!... K sreči so te stvari pri nji docela brez pomena.« Ni je razumel, kaj hoče reči: »Kako to, brez pomena?« Odgovorila je s prepričanostjo ženske, ki si je v svesti, da pravilno sodi: »Oh! Gospa Walterjeva Je ena izmed tistih, o katerih ni bilo nikoli nobenega šušljanja, da veš, niko'1 nobenega ne. Neoporečna je v vsakem pogledu. Njenega moža poznaš, takisto kakor jaz. Ona pa — to Je nekaj drugega. V ostalem je morala dovolj pretrpeti, ker je bila vzela Juda za moža, ali ostala mu je zvesta. Poštena ženska je.» Du Roy se je zavzel: »Mislil sem, da je tudi ona Judinja.« »Ona? Nikakor ne. Zavetnica je vsem dobrodelnim prireditvam in ustanovam v Madeleinskem okraju. Je celo cerkveno poročena. Ne vem več, ali se Je dal stan navidezno krstiti, ali je cerkev priprla eno oko.« Georges je zamrmral: »Hm!.. Torej... sem Ji všeč?« »Odločno, in to popolnoma. Ko bi ne bil že zavezan, bi ti svetovala, da se potegni za... Suzannino roko, kajne, rajši kakor za Rosino?« Z#vihal si je brke in odgovoril: »E, mati tudi še ni črvojedna!« Ali Madeleme je v hipni nestrpnosti oporekla: »Veš, dečko moj, mater ti kar privoščim. Bojim se pa nič ne. Njena leta niso več tista, ko skoči ženska prvič čez ojnice. To je treba že prej začeti.« Georges si je mislil: »Pa vendarle, če bi bilo res, da bi se bil lahko poročil s Suzanne?...« Potem je skomizgnil z rameni: »Pha!... To je prismojeno!... Kje bi mi jo bil pa oče dal!« Vendar se je bil namenil, da bo poslej skrbneje opazoval vedenje gospe Walterjeve nasproti njemu, čeprav sl sicer ni zadajal vprašanja, ali si bo utegnil to kdaj na kak način obrniti v prid. Ves večer so mu silili v misel spomini na ljubezen s Klo-tildo, spomini, nežni in poltem obenem. Domišljal se je njenih šal, njenih ljubkosti in njunih skupnih potepov: »Res Je zelo mila«, je sam pri sebi ponavljal. »Tako, d&, jutri jo obiščem.« Brž ko je drugi dan pokosil, se je v resnici napotil v rue de Verneuil. Ista služkinja mu je odprla vrata in vprašala po domače, kakor Je navada poslov v manjših meščanskih hišah: »Se imate dobro, gospod?« Odgovoril je: «Kakopak, dekletce.« In je stopil v sprejemnico, kjer je nespretna roka igrala lestvice na klavirju. Bila je Laurine. Mislil je, da mu plane okrog vratu. Ta pa je resno vstala, slovesno pozdravila, kakor bi bila storila odrasla oseba, in dostojanstveno odšla. Držala se je tolikanj docela kakor užaljena ženska, da le Ostrmel. Vstopila je njena mati. Prijel jo je za roke in ji Jih poljubil. »Kohko sem mislil na vas!« je rekel. »In jaz na vas!« je ta dejala. Sedla sta. Z očmi v očeh sta se smehljala drug drugemu, v skupni želji, da bi se poljubila na usta. »Draga mala Klo, tako rad vas imam.« »Tudi jaz vas.« »Torej... torej... nisi bila prehuda name?« »Bila in ne. Bolelo me je resda, potlej pa sem sprevidela, da ravnaš pravilno, in sem si rekla: ,Pha! Prej ali slej se tako vrne k meni.’« »Nisem si upal priti; vpraševal sem se, kako bi me sprejela. Priti si nisem upal, ali mikalo me je, da nikoli tega. Saj res, povej mi vendar, kaj je Laurini? Toliko da mi je rekia dober dan, pa je z divjim obrazom odšla.« «Ne vem. Ali odkar si se poročil, te ji ne smemo več omeniti. Bogme mislim, da je ljubosumna.« »No, veš kaj!« «Pač, dragi. Nič več te ne imenuje lepega strička, zdaj ti pravi gospod Forestier.« Du Roy je zardel, potem se je primaknil k mladi ženi: »Daj usta.« Ponudila mu jih je. »Kje se lahko vidiva?« Je vprašal. »Ali... v rue de Constantinople!« »A!... Torej stanovanje še ni oddano?« «Ne... Obdržala sem ga!« «Obdržala?» »Da. Sem precej mislila, da boš še prihajal tja.« Naval ponosne radosti mu je napel prsi. Ta ga je torej ljubila, z resnično, stanovitno, globoko ljubeznijo. Zamrmral je: «Obožujem te!« Nato je vprašal: »Kako se ima tvoj mož? Dobro?« »Da, prav dobro. Ravnokar je bil mesec dni tu; predvčerajšnjim se je odpeljal.« Du Roy se je nehote zasmejal: «Ravno prav je naneslo!« Prostodušno je odgovorila: «0, da, ravno prav. A kadar je tu, nama tudi ni napoti. Kaj ne veš?« »To Je spet res. Sicer pa je zelo ljubezniv človek.« »In ti«, je vprašala, »kako ti je všeč tvoje novo življenje?« »Tako tako. Moja žena mi je tovarišica, družabnica.« »Ne več?« «Ne več... Kar zadeva srce...« »Razumem; ljubka je pa vendarle.« »Da, ali ne vznemirja me ne.» Primaknil se Je h Klotildi in zamrmral; »Kdaj se spet iva?« »Ali... jutri... če hočeš.* »Velja. Jutri ob dveh?« »Ob dveh.« Vstal je, da bi odšel, potem pa zajecljal, nekoliko v zadregi; «Veš, namen imam, da zdaj spet sam najamem stanovanj® v rue de Constantinople. Hočem tako. še tega bi se manjkal0’ da bi ga ti plačevala.« Z obožujočim zgibom se je sklonila, mu poljubila roke m zamrmrala: «Napravi, kakor te je volja. Zadovoljna sem, sem ga obdržala in se lahko spet shajava v njem.« In Du Roy je z dušo polno zadovoljstva odšel. Ko je stopal mimo izložbe nekega fotografa, ga je sliRa visoke žene z velikimi očmi spomnila gospe Walterjeve: »Vse eno«, sl je rek,el, «ne more še biti tako napačna. Le kako, d® je nisem še nikoli opazil. Radoveden sem, kako me bo gledali* v četrtek.« Mencal sl je roke in korakal s skrivnim veseljem, veseljem nad svojim vsestranskim uspehom, sebičnim veseljem spretnega človeka, ki mu gre pšenica v klasje, s prekanjenim veseljem poščegetane nečimrnosti in zadovoljne poltenosti, kakršno zbuja v moških ženska naklonjenost. Ko je četrtek prišel, je rekel Madeleini- »Ne pojdeš m* tisti turnir pri Rivalu?« »Oh, ne. Mene to nič kaj ne zabava- v poslansko zbor nico pojdem.« ’ ' , Odpeljal se je po gospo Walterjevo v odprti kočiji, kaj» vreme je bilo prečudno lepo. Zavzel se je, ko jo je zagledal, tolikanj lepa in mlada *e mu je zdela. Bila je v svetli obleki z nekoliko izrezanim oprsnikom, ki je pod rumenimi čipkami dajal slutiti k"ipe°' napetino prsi. še nikoli se mu ni bila videla tako čila. B« njegovem vtisu je bila res vredna poželenja. Na pogled res n in dostojna kakor po navadi, je imela v svojem vedenj takisto ko izraz mirne mamice, ki je delal, da je sk°r ■ neopažena hodila mimo podjetnih moških oči. Govorila J sicer vobče le umerjeno, o znanih in običajnih stvareh, njene misli so bile pametne, načrtne, lepo urejene, brez vsa kršne prenapetosti. (Nadaljevanje sledu