i/JIJJA V»AK
'%»v «*»»-if »nm m»/«fO
eaTRTKOL IN SOBO J 0.
'»m:«
k. <•-«« |>«k>siu«zni neviSki ).h» JL Stt.
n .nn*<»».iwk,v* v^hmhiiu m amtmtmmimnmiuMVkMmtmmmmmtmmsmmmmtmmmm
TRGOVSKI UST
časopis as® trgovino, industrijo in obrt.
5!#redni3*vo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, r Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.		Varoeruna za Ozemlje SHS: letno 180 D, za •15 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. —	pol leta 90 D, za četrt leto Plača in toži se v Ljubljani
LETO IX.	Teiolon ‘H. 552. LJUBLJANA, dne 20. februarja 1926. Telefon št. 552.		ŠTEV. 22.
Josip Lenarčič, sedem-desetletnik.
Dne 22. februarja tl. stopi, Cii in svež aa duhu in telesu, v krog naših slovenskih sedemdesetletnikov gospod Josip Lenarčič, tovarnar in veleposestnik na Vrhniki. Ljubezniv in šarmanten značaj od narave, je bil vse svoje življenje marljiv in delaven ter se ni nikdar silil v ospredje, pač pa se je vedno dragevolje in z vso .pripravljenostjo odzival številnim pozivom, ki so prihajali do njega, da kot narodnjak in rodoljub v narodnih društvih ali pa kct gospodarski veščak sodeluje •v stanovskih organizacijah in gospodarskih korporacijah. V naših gospodarskih vrstah, osobito v času našega gospodarskega in narodnega prebujanja ni bilo v obilici na razpolago osebnosti, katere bi ruogle kot veščaki v kmetijskih, trgovskih in iridustrialnih vprašanjih delati in voditi. Današnji jubilant gospod Josip Lenarčič je doma v vseh panogah našega gospodarstva. Veščak je v kmetijstvu, v gozdarstvu, v gradbeni stroki, v železniških vprašanjih, v kupčijskih poslih je tako izvežban, kakor je izkušen strokovnjak v ob rtu in industriji. Od mladih let je imel priliko v očetovi hiši spoznavati in ceniti vrednost in potrel>o kmečkega in industrial-nega dela. Ni slučaj, da vidimo v njegovem poznejšem življenju zastopati ga na najodličnejših vodilnih mestih načelo harmonije in skladnosti interesov v našem gospodarskem življenju. Zraste! je v hiši ivrvretnega gospodarja, posestnika in industrijalca, pa si svoje praktične izkušnje izpopolnil s teoretskim znanjem, pridobljenim na realki, na tehniki in na gozdarski visoki šoli na Dunaju. Z uspehom ga vidimo sodelovati v društvenih organizacijah, v stanovskih in poklicnih zastopih, v gospodarskih zavodih ga srečamo kot ustanovitelja in vsakdanjega delavca, ki prime za vsako delo, ki je potrebno, vidimo ga v javnih zastopih, v občini, v okraju, deželnem zboru, v železniškem in industrijskem svetu.
Ni med tistimi na nobenem mestu, ki samo poslušajo in sprejemajo, kar predlagajo drugi, marveč je vsepovsod hitro med tistimi, ki znajo spretno zastopati svoje mnenje in se oglašati s predlogi in nasveti. Srečen dar ima tistih gospodarečih vodnikov, ki znajo poslušati, kako drugi utemeljujejo mnenje, da si na temelju stvarne razprave stoprav ustvarjajo svojo sodbo in svoje mnenje. Trdo zaposlen po svojih privatnih opravilih je vedno dragevolje dajal na razpolago bogata izkustva občim potrebam. Od leta 1880 dalje ni bilo važnejše gospodarske .priredbe, da ne bi bil odlično in zaslužno sodeloval pri njej gospod Josip Lenarčič. Točen in natančen kakor precizna švicarska ura je sredi svojih mnogih poslm- vedno imel čas in interes za javno delo in se ni izogibal nikdar pod pretvezo, da ne more in da nima časa. Majhne so bile prilike v nekdanji Trgovski in obrtni zbornici za Kranjsko v Ljubljani, ko ga je zaupanje tovarišev pozvalo na odlično mesto zborničnega predsednika. Z vso ljubeznijo in nesebično trudoljubnostjo se je lotil obširnega delokroga tega važnega vodilnega mesta v naši gospodarski organizaciji ter je z neodjenljivo energijo delal in stremil za tem, da se je razširil delokrog in interesna sfera kranjske zborni-v kateri edino so imeli Slovenci odločilen vpliv. Pod njegovim prevdarnim vodstvom je bilo prijetno in lahko delo tudi tistim, ki so se po svojem poklicu trudili, da dvignejo ugled in veljavo te važne korporacije. Zaslužno nesebično dek) jubilanta v ljubljanski zbornici, v
Kmetijski družbi in njenih odsekih, kakor tudi v drugih organizacijah in korporacijah zasluži hvaležno priznanje vseh naših gospodarskih krogov. Današnji jubilant tudi sedaj, ko izpolnjuje 70. leto svojega življenja, ne pozna pokoja in počitka. Z vso skrbnostjo upravlja svoje številne zasebne posle, pa se tudi sedaj z vso vnemo posveča delu javnemu delu zlasti v naši najvažnejši gospodarski korporaciji v Ljubljani *V Zbornici za trgovino, obrt in industrijo je eden njenih najodličnejših članov. Znan je po svojih odličnih referatih in je sedaj načelnik finančnega odseka zborničnega.
Gospod Josip Lenarčič je rojem na Vrhniki h. št. 214 dne 22. februarja 1856. Dovršil je 2 razreda ljudske šole na Vrhniki in nadaljeval je ljudsko 5 >k> v Ljubljani. Potem je obiskoval realko v Ljubljani in maturiral na tem zavodu v jeseni leta 1872. Takoj po maturi se je vpisal v-I. letnik dunajske tehnike. Od jeseni leta 1873 do 1874 je dovršil enoletno prostovoljstvo pri artileriji v Ljubljani in postal rezervni častnik. V letu 1874/75 je nadaljeval študije v II. letniku tehnike. Vsled obolelosti m1, očesih ni mogel- nadaljevati študij na tehniki, ker risanje ni bilo zanj več mogoče. Prestopil je sledeče leto 1875/76 na novo ustanovljeno vičjo Solo za polje-prirredo na Dunaju. Ker je imel pripravljalne študijske predmete dovršeno na tehniki, je mogel prestopili takoj v
II. letnik poljopmrede. Dovršil je leta 18(< te študije in napravil diplomsko izkušnjo. Zaradi važnosti gozdarskih študij za domače gospodarstvo se je lotil še te stroke in dovršil v letu 1878 najvažnejše predmete iz gozdarstva.
Po nameri svojega očeta bi se bil po dovršeni dunajski tehniki moral posvetiti bančni vedi in stopiti t prakso v kako banko. Nenadna očetova smrt v starosti 15 let, prečrtala je ves študijski piogram. Kot najstarejši sin je moral vzeti v roke domače gospodarstvo prvotno pod varuštvom. Od leta 1880 je pa samostojno gospodaril na Vrhniki. Isto leto se je v jeseni 1880 poročil z gospodično Anico Kotnik iz odlične narodne hiše tovarnarja Franca Kotnika na Vrhniki- Iz zakona je izšlo troje otrok.
V zgodnji mladosti je začelo njegovo javno delo. Ze leta 1880 je bil izvoljen v občinski zastop glavne občine Vrhnika in je tam zaslužno deloval dol^o vrsto let.
Od 5. januarja 1879 nepretrgoma do danes je član Kmetijske družbe kranj-s e. V tej družbi je razvijal živahno de-avnost m je bil član glavnega odbora od 28 maja 1886 do 5. julija 1909 ter Uan konjerejskega odseka te družbe. V
i? ven?0, 4 jeu P0*10™1 kot član komisi-kobil ™ t? premo vanj plemenskih kobil po Kranjskem dolgo vrsto let. Hano je pnšel v Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani. Že 1. 1896 je bil izvaljen za elana trgovske in obrtne zbornice m ostal zbornični svetnik od leta 1896 do sedaj. Leta 1903 ga je zbornica izbrala svojim predsednikom, ceneč njegove odlične zmožnosti. Dolgo vrsto let je bil predsednik zbornice ter bil v tem čihu odlikovan z redom železne krone
III. vrste. V zbornici je imel priliko pokazati svoje odlične zmožnosti ter se je udejstvoval v najrazličnejših strokah.
o .i« zanimalo zadružništvo, bil je m*d osnovatelji Zveze slovenskih zadrug ter ji načeloval od početka do leta
V deželnem zboru kranjskem je zastopal skupino notranjskih mest in trgov Postojna, Vrhnika,	pa	tr	*ov_
«ko in obrtno zbornico vse to od leta 1891 do 1913. V deželnem zboru kranjskem je;bil član upravnega odseka v pr-
vih letih, pozneje pa elan finančnega odseka.
Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani ga je izvolila v državni industrijski svet na Dunaju, čegar odlični in delaven član je bil od početka te korporacije do razsula Avstrije.
Kmetijska družba pa mu je poverila zastopstvo v državnem železniškem svetu za dve perijodi, potem ga je volila trgorska zbornica kot člana namestnika v isti korporaciji. V domačem kraju vrhniškem je bil član okrajnega cestnega odbora celo dolgo vrsto let. Kot zborničnega predsednika ga je bil pozval minister za t)go\ ino za člana šolske komisije za državno obrtno šolstvo ter specijelno za Kranjsko v komisijo za čipkarstvo. Velike so zasluge gospoda Josipa Lenarčiča za domače posojilništvo. Videč praktične potrebe je leta 1882 s pokojnim davkarjem g. Ivanom Grudnom na Vrhniki ob pritegnitvi še drugih veljavnih oseb iz Vrhnike in okolice zasnoval Kmetsko posojilnico vrhniške okolice. Prva tri leta sta z gospodom Grudnom brezplačno sama opravljala vse uradniške posle, dokler se zavod ni toliko okrepil, da je mogel nastaviti uradnika. Po smrti prvega zavodovega predsednika g. Frana Kotnika leta 1890 je bil izvoljen za predsednika tega zavoda in mu ostal vse do danes skrbni vodnik. Zaslužno je njegovo delo v močvirskem odboru mi osuševanje ljubljanskega barja. Prvotno voljeni Član tega odbora postane pozneje njegov član virilist, kot veleposestnik v tem okraju. Marljiv delavec je gospod Josip Lenarčič v Gozdarskem ilriijtru za Kranjsko in Primorje, in si je zanj stekel trajnih zaslug.
Po prevrati! je nastala potreba vzeti to važno korporacijo v roke in je bilo treba prikrojiti jo novim razmeram primerno.
tzvolje je bil za predsednika te važne organizacije.
Kot tak je v družbi društvenih odbornikov delal na to, da se osnuje »Jugoslovansko gumarsko udruženjec, ki naj b; imelo, vpoštevajoč važnost velike strokovne organizacije, nalogo, zediniti slovensko, hrvatsko, srbsko in bosansko društvo v enotno korporacijo." Slovensko gozdarsko društvo je sestavilo potrebna pravila in vse potrebno pripravilo za izvedbo enotne 'organizacije. Gospod Josip Lenarčič je bil izvoljen za podpredsednika tega udruženja in zavzema mesto še danes. V tej lastnosti je bil odlikovan z redom sv. Save III. vrste'
Ministrstvo za šume in rudnike, je jubilanta, ki slovi po pravici kot strokovnjak, poklicalo ponovno na strokovna posvetovanja v Beograd.
v domačem kraju je bil član »Čitalnice« na Vrhniki in bil več let predsednik- C'italnica vrhniška je mnogo pripomogla k utrditvi narodne zavesti. Njene priredbe so slovele in so jih tudi Ijub-Jjančani radi posečali.
. se je osnoval .Sokol« na Vrhniki, J« gospod Lenarčič pristopil takoj kot “a.n *n je ves čas njegov zvesti član. Ne-iaJ let je stal na čelu te narodne orgahi-^acj|e- Društvo ga je imenovalo svojim
stnirn članom v priznanje njegovih rajnih zaslug. Na Vrhniki je član vrhniškega olepševalnega društva.
Kot član zbornice je ponovno nastopil za ureditev gospodarskih prilik v novi državi. Ob času, ko se je urejalo naše denarstvo, je bil živahno delaven ter se je na čelu naših gospodarskih krogov vneto trudil, da se uredi valuta pravično v interesu naših krajev. Izdal je tudi zanimivo gospodarsko razpravo »Valutno vprašanje v Jugoslaviji*, ki je vzbudila po svoji aktualnosti živahno zanimanje.
i Jubilantu je 40 lot v srečnem zakonu \ zgledna soproga gospa Ana Lenarčič, roj. Kotnikova, katera mu je zvesta družica na vseh potih njegovega življenja. Njegov sin gospod ing. Milan Lenarčič je tovarnar in veleposestnik na Štajerskem. Njegova hčerka je gospa Zora dr. Ivana Lovrenčičeva, soproga odvetnika v Ljubljani. Ko sedaj gospod Josip Lenarčič praznuje v svojem rodbinskem krogu redki jubilej, stopamo v krog njegovih gratulantov tudi mi ter izrekamo odličnemu doyenu naših industrija leev svoje iskrene in prisrčne čestitke.
Dr. F. W.
Odnošaji med našo trgovino in industrijo.
Sctrudmk Trgovinskega glasnika v Beogradu je ob priliki Centralnega »bora Centrale industrijskih korporacij poselil g. Alexandra, predsednika Saveza industrijalaca v Zagrebu, in ga^ naprosil za njegovo mnenje o odnošajih med našo trgovino (in industrijo.
(>. Alexander se je prošnji odzval s sledečo zanimivo izjavo:
Jako pogosto se dogaja, da trgovina in industrija ne gresta ista pota, odnosno da ima trgovina eno, industrija pa drugo stališče. Ta neskladnost stališč povzroča predvsem dejstvo, da je industrija producent, do-čim služi trgovina konzumentu. Neskladnost pa je samo navidezna, Ako industrija želi in prosi zaščite svojih produktov potom carin, znači, da želi cim bolj povečati svojo produkcijo. In ko pride industrija v tak položaj,
&e ,i* vsled večje produkcije posreči znižati svoje režijske stroške, se industrijski produkti' pocenijo. Nižje cene pridejo v prilog tudi konzumentu in kot posledica tega nastopi splošna pocenitev.
V velikih, gospodarsko razvitih in naprednih državah, kakor so Anglija, Francija in Nemčija, vidimo, da mora imeti veletrgovina za seboj krepko in obsežno industrijo. Obratno se mora tudi industrija naslanjati na krepko in zdravo trgovino, ki je v stanu, da spravi industrijske izdelke v promet v tu- in inozemstvu. Samo pri takem sodelovanju je mogoč ugoden lazvoj obeh najvažnejših činiteljev našega gospodarstva.
Pri nas je velike važnosti vprašanje agrarnih zahtev, ker smo poljedelska država. Naša industrija ima nalogo, v prvi vrsti skrbeti za predelavo poljedelskih pridelkov. Da v tej smeri pospešuje naš naravni raz-voj, je tudi njena dolžnost. Izkušnje nam dokazujejo, da agrarna reforma ni povzdignila naše agr. produkcije, ampak jo je tembolj ovirala in zmanjševala. Ob času, ko je bil promet na svetovnih tržiščih oviran, med tem, ko je v nekaterih državah pomanj-kovalo življenskih potrebščin, so agrarni produkti dosegli dobre cene. A danes, ko je medsebojni promet po železnicah, rekah in morju vpo-stavljen, obstoja svetovna ponudba agrarnih produktov, vsled česar sit> moramo prilagoditi svetovnim tržiščem, odnosno cenam svetovne paritete. Sedaj nihče več ne sprašuje, ali je posamezna država po načinu agrarne produkcije napredovala ali nazadovala, ali se zemlja ekstenzivno ali intenzivno obdeluje, ampak ostaja j samo činjenica, <la so v drž;> • v katerih se ni pričelo intenzivno ouielovati zemlje, odtali poljedelski pridelki dragi in da ne morejo
tekmovati z vztreznimi cenami svetovne paritete. V tem pogledu ne odločujejo cene industrijskih produk-tov, katere seljak potrebuje, ampak je večje važnosti, da se tem več producira potom intenzivnega dela.
Pri vseh naših prizadevanjih moramo stremeti za čim večjo produkcijo. Samo povečana produkcija nam more omogočiti znižati cene v naši državi in pospešiti ir/voz v inozemstvo, kajti večja produkcija povzroča tudi večjo potrebo.
Kazen tega je zainteresirana naša industrija na večji produkciji tudi zaradi tega, ker potrebuje sirovine za predelavo in ako se v večjih množinah producira, vpliva tudi to na ureditev cen. S tem hočem naglasiti ozko zvezo med našo trgovino, industrijo in agrarno produkcijo. Samo takrat, kadar se vse te tri panoge 'našega gospodarstva medsebojno izpopolnjujejo ne pa pobijajo, moremo upati, da bo napredovalo in se povoljno razvijalo naše gospodarstvo in se povzdignila tudi naša država.
Izgledi dinarja.
(Koncc.)
Iz navedenega je jasno, da je nesorazmerje med mednarodno notacijo dinarskega kurza in med kupno močjo dinarja doma jako veliko. Trenutno nimam na razpolago natančnih statističnih podatkov, ampak na podlagi nekaterih izvršenih poizkusov smem pač trditi, da Uidi relacija kupne moči dinarja v Jugoslaviji napram relaciji tujega denarja v državah, ki prihajajo za nas v poštev, izkazuje izdatno škodo za dinar. Gotova statistična načela se morajo v znanstvenem in gospodarskem svetu ravno tako respekti-rati kakor fizična. Stolpa ne moremo zidati v nebo, ako ne ustvarimo preje statičnega raznotežja s temeljem in temeljnimi zidovi. Ravno tako ne moremo okrepitve dinarja prenesti, ako ne ustvarimo preje zveze z ostalimi temelji gospodarskega življenja. Brez ravnotežja se stolp zruši, to se pravi, kurz dinarja bi padel in nobena stabilnost pri še tako nizkem kurzu ni gospodarsko tako škodljiva, kakor pogosta nihanja navzgor in navzdol.
Delal bi krivico naši vladi in našemu finančnemu ministru, če bi pohvalno ne omenil, da se vsega tega, kar sem ravno povedal, popolnoma zavedata. V debati ugodnih vplivov na kurz dinarja, bodisi vsled živahnega izvoda,, bodisi vsled dotoka deviz petom inozemskih posojil, kakor na primer v pretečeni jeseni, smo opažali,. da naša emisijska banka sprejema devize, katere ne uporablja takoj, ampak šele, čim zastaja izvoz in nastopi pomanjkanje deviz. Na daljšo, na več let razdeljeno dobo bi se.mogel dinar okrepiti na sigurni in gospodarski podlagi. Za enkrat gre za to, da se z. večjo štedl jivostjo v državnem gospodarstvu javna bremena olajšajo, in s tem znižajo produkcijski stroški in pocenijo živijenske potrebščine. Z naravnim preoblikovanjem
3«' LISTEK. Pravila naših delniških družb.
■ Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
(Nadaljevanje.)
Po drugi strani ni izvrševanje manjšinske pravice nikakor zajamčeno; niti zakon, niti'regulativ ne dajeta — regula-tiv ne more — . sankcij zoper načelstvo ali nadzorstveni svet, ki enostavno ne ustreže zahtevku, ali pa zavlačuje ugoditev. Za ta del je regulativ tudi nesrečno stilizpvan: najkasneje v 30 dneh se mora skupščina sklicati. Po besedilu torej zadostuje, da se je sklic pred potekom tega roka objavil, najmanj 14 dni mora potem preteči do skupščine same, toda ni prepovedi, da uprava,, ne bi določila, dneva skupščine Vše-le za. tri., mesece .kasapje. Gotovo^ odgovorna bo za škodo, ki bi vsled tega nastala, toda kdo. jo b° dokazal? Zatezanje je, upravi morda celo več vredno, nego-.odškodnina, 113 katero bi mogla biti. obsojena. Zato , bi bjj£..pr‘4V koristno, ako' histatuti .določali, da -.se .
gospodarskih prilik, to je dolgotrajna pot, je treba spraviti vsaj za silo v pklad mednarodni kurz dinarja in domačo kupno moč dinarja z delavskimi mezdami. Izvesti je končno treba postopno reformo naših carin in davkov. Pri industrijah, ki so v zvezi s poljedelstvom, in sploh pri industrijah, ki zaslužijo, da se jih ščiti, se mora carinska zaščita spraviti v sklad z gibanjem dinarskega kurza navzgor, ker bi sicer take industrije ne imele nikake carinske zaščite več in bi dotok tujih industrijskih izdelkov jako kvarno vplival na aktivnost naše trgovske bilance. Produkcijski stroški se morajo polagoma z vsemi dovoljenimi sredstvi znižati, ker bi Jugoslavija sicer svojo industrijsko in poljedelsko ekspertno zmožnost pri sedanjem kurzu dinarja mogla vzdrževati v izdatno zmanjšani meri. Kakor so razmere sedaj, povzroča premočna in prehitra okrepitev dinarja več škoda nego koristi. Radost Jugoslovanov, ki z okrepljenim dinarjem potujejo za zabavo po inozemstvu, ne odtehta gospodarske škode.
Vsa znamenja kažejo, da je dinar predčasno dosegel višino, o kateri se more trditi, da bi z ozirom na gospodarske razmere in razvojne možnosti bilo boljše, da bi jo dosegel šele pozneje in le postopoma.
Pri nas je veliko ljudi, tudi popolnoma resnih, ki silijo na pretvoritev sedanjega dinarskega kurza v novo zlato dinarsko valuto. Po mojem mnenju bi bila taka pretvoritev preura-njena in pogresna že zaradi tega, ker je razlika med mednarodno vrednostjo dinarja in med njegovo kupno močjo v Jugoslaviji še prevelika. Jugoslavija je oblagodarjena s tako bogatimi naravnimi zakladi in urejuje svoje politične in socijalne prilike na tako usmerjeni in miren način, da smo lahko pomirjeni, da bo imela lepo gospodarsko in državnopolitično oodočnost. Za zdrav gospodarski razvoj moramo pa imeti na krmilu može, ki se ne dajo zapeljati s popularnostjo, temelječo na nerazsodnosti mase o hitri okrepitvi dinarja. Kar je vzdržala Češkoslovaška pri svojem bogastvu, ne vzdrži Jugoslavija. Vendar pa še marsikdo dvomi, ali bi tudi Češkoslovaška ne storila boljše, ako bi češko krono počasneje in z manjšimi gospodarskimi žrtvami okrepila.
Dipl. rer. pol. Boris Zajec: Jugoslovanske vodne ceste.
Najvažnejša prometna sredstva so brez dvoma železnice, kljub temu pa ne smemo omalovaževati vodnih cest, ki so posebno za kraljevino SHS kot izrazito agrarno državo velike gospodarske važnosti. Vodne ceste kot cenena prometna sredstva, njih važnost za melioracije in izrabitev vodnih sil; vse to vpliva dobro na celokupno gospodarsko življenje države.
Poljedelski produkti in za poljedelstvo in industrijo potrebne surovine so množinsko blago, 'ki ne prenese dragih transportov, radi tega so vodne
mora skupščina v 30 dneh sklicati in izvršiti, ali pa recimo v 15 dneh sklicati in v nadaljnjih, recimo 20 dneh izvršiti, t udi to bi pa bil še vedno nezadosten pritisk, boljša bi bila ureditev, ki velja pri družbah z omejeno zavezo (§ 37.): če se taki zahtevi v določenem roku ne ugodi, smejo predlagatelji skupščino sklicati sami, ravno tako, če družba iz kakršnegakoli vzroka nima organa, ki bi mogel skupščino sklicati. Ravno za ta primer je naš trg. zakon nepopoln in priti bi moglo do tega, da bi se moral družbi postaviti skrbnik — seveda bo to rad kon-kurzni skrbnik. — Pravica neposrednega sklica bi se mogla že na osnovi sedanjega zakona dati v statutu, v bodočem zakonu bi pa vpijalo še določiti, da stroški sklica skupščine zadenejo oni organ, ki po svoji krivdi ni (pravočasno) ugodil pravilno stavljenemu zahtevku.
b) manjšinska pravica, zahtevati popolnitev dnevnega reda. Zakon je pri delniških družbah ne pozna, pač pa pri družbah z .omejeno zavezo. Urejena je v regulaiivu (§ 40. odst 5.) načelno tako, kakor, manjšinska pravica seziva skup-
ceste kert ceneno prometno sredstvo velike važnosti. Prihranki, ki se dor sežejo radi cenenih vodnih transportov, se lahko porabijo za druge investicije. Razen tega raste vrednost reko obdajajoče zemlje, če teko skozi poljedelske dele dežele. Ker so vodni transporti cenejši od železniških, postanejo po njih transportirane surovine cenejše, kar povzroča cenejšo produkcijo in lahko izpečavanje produktov. To pa zopet povzroča povzdigo produkcije in intenziviranje poljedelstva. Dobra in premišljena izpeljava vodno cestnega omrežja nudi poljedelstvu možnost nabave potrebnih surovin, na drugi strani pa neomejeno možnost prodaje produktov.
Geografske in hidrografske razmere v kraljevini SHS so zelo ugodne, Radi tega nudijo možnost dobre iz-, gradbe vodno cestne mreže, kar bo-Jugoslaviji, kateri primanjkuje cenenih prometnih sredstev, pripomoglo do uspešnega razvoja. Vse jugoslovanske plovne reke pripadajo donavskemu rečnemu sistemu; njih celokupna dolžina znaša 1878 km. Od tega je 281 kilometrov umetnih vodnih cest.
Največja in najvažnejša plovna reka v Jugoslaviji je Donava, ki je po svoji dolžini in geografični legi po naravi določena za svetovno trgovinsko cesto. Njen 2900 lan dolgi tek, njeno 817.000 kvadratnih kilometrov veliko porečje, možnost zveze potom lahko izvršljivih prekopov z velikimi zapadnimi in srednjeevropskimi rečnimi sistemi Ren, Wesera, Laba, Odra, Visla in njihovimi lukami ob severnem in baltiškem morju, njen tek od zapada na vzhod preko Evrope: vse to jo napravlja za veliko mednarodno vodno cesto. Donava je brez dvorna najvažnejša prometni žila med industrijskimi središči zapadne in srednje Evrope in na surovinah in živilih bogatimi ozemlji Balkana in Orijenta.
Donava teče skozi sedem držav, prodno se izliva v Črno morje. Plovna je že od Ulma v Nemčiji naprej, a za večje ladje šele od Regensburg-a do izliva v Črno morje in sicer v dolžini 2500 kilometrov. Ovire plovitbi so nizke globočine jugoslovanskih kataraktov in zgornji tek pri nizki vodi. Medtem ko se nahaja na srednji Donavi od G8nyu do Omoldove in na golenji Donavi od Tum Severina do Sulrne tudi pri najnižjih vodnih stanjih zadostna globočina za plovbo, je plovba čez jugoslovanske katarakte in nad Wieon-om (Wachau) pri nizki vodi skoro ustavljena. Jasno je, da je v prehodnem prometu od Regensburga do Črnega morja radi teh nedostatkov izrabitev nakladalne možnosti ladij precej zmanjšana. Radi navedenih težkoč ni bila plovba po Donavi nikdar tako živahna, kakor bi morala biti odgovarjajoč geografioni legi. Polni vlačilni vlaki plovejo po reki navzdol, medtem ko se vračajo večji del prazni po reki navzgor. Po zgornji in srednji Donavi plovejo lahko vlačilci do 1000 ton nosilnosti, na spodnji pa do 2000 ton nosilnosti. Na progi od Wien-a do Regensburga se pa tudi tisočtonski vla-
ščine; tudi prednosti in hibe so nasploh enake. Vendar je brezdvoma znatno milejše sredstvo, s katerim pa se v obče da doseči isti cilj. Določbe regulativa so tudi tu nepopolne. Rečeno je, da naj statut določi rotk pred objavo sklica skupščine, v katerem manjšina lahko zahteva, da se določene točke postavijo na dnevni red. S tem je dana upravi moč, da to pravico obrezuspeli. N. pr. redna letna skupščina naj se po statutu vrši tekom prvih štirih mesecev koledarskega leta, ob enem je v statutu — kakor pogosto — rečeno, da se morajo predlogi za popolnitev dnevnega reda staviti najkasneje 14 dni pred objavo sklica. Tak predlog pride k načelstvu recimo 10. marca, letni računi so že gotovi; kaj brani načelstvu, da 11. marca objavi sklic skupščine — in manjšinska pravica je izigrana. Samo če skupščine še več nego 14 dni ne bo mogoče sklicati, ker n. pr. letni računi še niso sestavljeni, bo pravico težko obrezuspešiti. Tudi tu bo treba v bodočem zakonu izprememb, za vzgled bi lahko služil zakon o družbah z omejeno zavezo (§ 38.), vendar z aairom
čilci ne smejo polno nakladati. Dalpa prekinitev donavskega parobrodar-stva nastane po zimi, ko Donava za-mrme. Polno prekinjenje prometa traja eden do dva meseca; za ta čas spravijo ladije v zimska pristanišča.
Skozi Jugoslavijo teče Donava v dolžini 522 kilometrov (desni breg ori Baje do izliva Timolca 637 lan, levi breg od Baje do Bazijaša 408 km; to-ra.j srednja dolžina veletoka 522 km). Donava se deli v območju kraljevine SHS v štiri dele:
1. Od Baje do Beograda,
2. od Beograda do Omoldove,
3. Železna vrata do Tum Severina,
4. Turn Severin do izliva Timoka v Donavo..
V prvem, drugem, in četrtem delu je vedno dovolj vode za plovbo. Pri izlivu Tise v Donavo je minimalna globočina vode 26 dm. Drugače je v tretjem delu, t. j. pri Železnih vratih, kjer je bilo grajenih več kanalov, a kljub temu kleči plovbo še vedno ovirajo. Prekopavanje kataraktov pri Or-šovi bt bilo edino večje podjetje na jugcslavenskem delu Donave. Po do-vršitvi teh del bi bila Donava od svojega zaliva v Čmo morje do Wien-a v dolžini 1933 km prvovrstna vodna cesta, ker bi bilo parobrodarstvo tudi pri nižji vodi v obeh smereh omogočeno.
(Dalje sledi.t
J Kupujmo in podpirajmo
izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
domači izdelek.
Trgovin?.
Z v c>7. e 'i. našimi izvozniki vseli širok išče neka agentura v Solunu. Ponuja se tudi za informacije za medn. solunski sejem, ki se ima vršiti Letos meseca maja. Za njen naslov se izve v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrija v Ljubljani.
Za mozaike blaga v Argentini,»o. — Konzulat republike Argentinije v Zagrebu je »porotil zbornici ?.a trgovino, obrt
in industrijo v Ljubljani, da morajo biti pri odpravi blaga iz področja Zagreba, Ljubljane, Maribora, iz Primorsko-kra-jiškeo blasti, iz Osijeka, Vrbasa in Bi-hača, preko Reke, Trsta, ali kateresibodi druge inozemske luke vse pošiljke opremljene z izvornimi spričevali, ki so vidirana s strani gorinavedenega konzulata. Vidiranje se vrši brezplačno. Predložiti je izvorno spričevalo v treh izvodih. Tovorni listi (connaissementi) morajo pa biti vidi ra ni s strani konzulata v luki, kjer se blago tovori. Za blago, katero se tovori v Splitu, se vidirajo vsi dokumenti pri ondotnem konzulatu.
Konferenca o pravilniku za prodajo kisove kisline. — Dne 17. t. m. se je vršila v ministrstvu trgovine in industrije konferenca o predpisih, ki se naj uveljavijo za prodajo kisove kisline. Konference so se udeležili zastopniki ministrstev, zastopniki producentov kisove kisline in zastopniki kisarn. Razpravljalo se je o pravilniku, ki ga je za prodajo
na delniške družbe, ki imajo delnice na imetnika, ne brez izipremeinb. Že sedaj pa bi se s primernimi določbami v statutu dala pravica bolje zaščititi. Pred vsem na ta način, da bi se v statutu točnejše določil čas, v katerem se mora vršiti redna letna skupščina, ali pa tako, da se določi dan, do katerega se morejo vlagati predlogi za popolnitev dnevnega reda, z obvezo za načelstvo, da ne sme odrediti skupščine tako, da bi se do tega roka vloženi predlogi ne vpoštevali pri sestavi dnevnega reda. Za izredne skupščine pa ti načini ne morejo pomagati, tu bo načelstvo moralo predloge za popolnitev dnevnega reda lojalno vpoštevati le pod pritiskom možnosti, da delničarji, kojih predloga ne bi lojalno upoštevalo, zahtevajo sklic izredne skupščine. 0 pomenil te presije velja že povedano. V bodočem zakonu bi veljalo določiti, da trpi načelstvo samo stroške sklica Izrednega občnega zbora, ki se je sezval, ker načelstvo zoper statut ah zoper smoter cele naprave ni upoštevalo pravilnega . predloga na popolnitev dnevnega reda.
(Dalje sledi.)
kisline sestavilo ministrstvo trgovine in industrije.
Predaja ©čistenega (rafiniranega) špirita. —. Generalna direkcija posrednih davkov je na ponovna vprašanja, ali je tudi prodaja očistenega špirita zavezana točilni taksi z odločbo z dne 21. januarja 1926 št. 5720 pojasnila sledeče: One prodajalne, v katerih se poleg ostalega trgovskega blaga prodaja tudi očisteu špirit, ki se za prodajo ne razredčuje, in v katerih se ne prodajajo alkoholne pijače, niso dolžne plačevati točilne takse po tarifni postavki 62 taksnega zakona. Vse ostale prodajalne, v katerih se očisteu špirit za prodajo razredčuje in prodaja kot alkoholna pijača, ali se v njih poleg očistenega špirita prodajajo alkoholne pijače na drobno ali na debelo, mora,jo plačevati točilno takso.
Indeksne številke. — Indeksna številka za veletrgovino je znašala po stanju dne 4. februarja t. 1. 119.2 (prejšnji teden 119.7). Agrarni produkti so se znižali od 114.1 na 115.5, industrijski izdelki pa od 130.1 na 129.9. Povprek meseca januarja izkazuje 120 in meseca decembra 121.5 točk.
Zunanja trgovina Češkoslovaške leta 1925. Skupni uvoz v Češkoslovaško je znašal lani 17.594 milijonov Kč, leta 1924 15.862 milijonov, leta 1923 pa 10.130 milijonov. V teku treh let se je torej uvoz dvignil za več kot 70 odstotkov. Od lanskega importa pride na bombaž in volno okoli pet milijard, na žito pa dve milijardi in pol. Eksport je bil večji kot iniport, in sicer za 1204 milijone: leta 1924 je bil tudi višji, za 1180 milijonov. Aktivna je bila bilanca Češkoslovaške napram Avstriji za 1958 milijonov, nap ram Angliji za 880 milijonov, Ogrski 658, Rumuniji in Jugoslaviji 788 itd. Pasivna je bila pa napram Nemčiji s 1264 milijoni. Poljski 580, Franciji 255, Ameriki 360 in Holandski z 240 milijoni.
Francosko-ruska pogajanja, Te dni se prično pogajanja med Francijo in Rusijo glede ureditve ruskega dolga v Franciji in regulacije medsebojnih gospodarskih vprašanj: .V Pariz je že dospela sovjetska delegacija; manjkajo samo še ruski gospodarski zastopnik v Berlinu, Cheymann in Tom.ski.
Nemško-turška trgovinska pogodba. Državni zbor je na včerajšnji seji najprej konč. novel ja vno brez debate v tretjem čitanju sprejel začasno tigovinsko pogodbo s Turčijo. Nato je nadaljeval drugo posvetovanje o proračunu državnega notranjega ministrstva.
Poslabšanje uemške trgovinske bilance v letu '1925. V letu 1925 je znašala vrednost uvoza 12.48 milijarde, izvoza pa 8.80 milijarde. Tako, da je primanjkljaj 3.69 milijarde drža\mih mark, do-čim je primanjkljaj v letu 1924 znašal -•60 milijarde državnih mark.
Izvoz in uvoz zlata v Ameriki. — Amerika je v 1. 1925 uvozila za 128 milijonov dolarjev zlata. Od tega iz Anglije za 49, iz Kanade za 33), izvozila pa za 263 milj. dol., med temi 68 v Nemčijo, 59 v Indijo in 46 v Kanado.
Pasivnost rumunske trgovske bilance. Po predhodnih računih je rumunska trgovska bilanca za leto 1925 pasivna za 2 milijardi lejev. To je od leta 1921 prva bilanca, Id zaključuje s pasivcm. Kot razlog se navaja močen padec izvoza žita (za 40% napram letu' 1921).
Veletrgovina v Ameriki. — Ameriški indeks za veletrgovino izkazuje koncem januarja 159.7 točk, prejšnji teden pa 150,2. —
Prodaja. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani se bo vršila dne 15. marca t. I. ofertalna licitacija glede prodaje raznih vret starega železa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem edelenju te direkcije.
Prodaja. V pisarni vrbaske artiljerij-ske radionice v Banji Luki se bo vršila dne 15. marca t. 1. ofertalna licitacija glede prodaje kovinskih odpadkov (jeklenih, železnih in pločevinastih). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. ______________________________________________
mmsmsmsessBesmmsBBa »uddhail —□
>$*) flko piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj!
TRAOe MARK 1 ..........  '	'	"™	*'	11	1
Industrija.
Položaj našo železne industrije. Iz
poročila, ki ga je daJ upravni svet Kranjske industrijske družbe o poslovanju te družbe na njeni 56. redni glavni skupščini 13. t. m. je položaj izredno neugoden. Naglo naraščanje vrednosti našega denarja tekom minulega poslovnega leta, brez ustreza,joče pocenitve življenja in tuzemskih obratnih potrebščin, je omogočilo inozemstvu v še mnogo večji meri že dotlej občutno borbo proti domačim železarnam. Razen tega je bila obrestna mera izredno visoka, kar prihaja do izraza v izkazanih pasivnih obrestih v višini 6,151.312.55 Din, kajti spričo nizke glavnice te družbe, ki znaša le 4,500.000 Din je bila družba primorana posluževati se stalno zelo visokih kreditov. Te okolnosti, v zvezi z visokimi obremenitvami na davkih, pristojbinah in taksah ter v zvezi nezadostno carinsko zaščito za domače izdelke, so povzročile, da je uspeh poslovnega .leta 1924/25 zelo uepovoljen: bilanca je zaključena z izgubo 79.020.92 Din. Proizvodnja martinskega jekla, predelanega iz gotovih izdelkov, je znašala v minulem poslovnem letu samo 25.741 ton. Oddaja železnih izdelkov na trg je bila izredno [»časna, tako da je bila družba primorana proizvajati nekaj časa največ na zalogo.
Konferenca naše industrije mila. Dne 15. t. m. se je v prostorih industrijske centrale v Beogradu vršila konferenca industrijcev mila iz vse države. Na konferenci se je razpravljalo o vprašanjih, ld se tičejo te stroke in ki so zlasti aktualna zlasti z ozirom na predstoječe trgovinske pogodim, ki se imajo skleniti. Industrijalci mila so pred vsemi interesi rani na trgovinsko pogodbo s Francijo, ker je Francija ena glavnih producentov mila ha svetu.
Valorizacija industrijskih delniških družb.. Kakor poročajo beograjski listi je v ministrstvu za trgovino in industrijo že izdelan načrt zakona o valorizaciji industrijskih delniških družb, ki so obvezane na javno polaganje računov. Načrt bo baje prišel v najkrajšem času pred ministrski svet in nato v skupščino,
Obrt.
Napredek beograjski h obrtnikov. —
V Beogradu se je te dni otvorila razstava beograjskega obrtniškega naraščaja, vajencev vseh strok. Razstava je nameščena v drugj beograjski dvorani. Razstavljenih je preko 1500 prdmetov raznih strok. Razstava je zanimiva ne samo po številu razstavljenih predmetov, ampak tudi po njihovi vestni ju precizni izdelavi.
Denarstvo.
Porast hranilnih vlog v Sloveniji. —
Iz trgovskih krogov smo dobili sledeči dopis: »Pred kratkim je finančna delegacija v Ljubljani zopet objavila četrtletni izkaz hranilnih vlog v Sloveniji, ki izkazuje za IV. četrtletje 1925 porast 36 milijonov dinarjev. Ti izkazi se v naši javnosti različno komentirajo. Pojavljajo se celo govorice, da ima perijo-dično objavljanje teh izkazov predvsem namen utemeljiti, odnosno dokazati trditev ministra financ, da je Slovenija bogata dežela, ki pač prenese sedanjo davčno obremenitev. Nikakor se nočemo identificirati s temi govoricami, ker smo mnenja, da finančna delegacija sama ne verjame, da bi kazali objavljeni izkazi pravo sliko našega gospodarskega položaja, dokler se izkazovanje ne popolni. Za popolno orijentacijo bi morali izkazi obsegati tudi naše bančne zavode in zadruge, ki se pečajo z denarnimi pasli in objavljati tudi podatke o zadolžitvi. Izkaz, kakoršen je sedaj, je popolnoma brez pomena za ipresojo gospodarskega položaja in nam več škoduje nego koristi, ker zavaja neinformirane kroge do napačnih zaključkov. Ako si finančna uprava ne more pribaviti popolnega . statističnega inaterijala, naj raje opusti objavljanje še teh brezpomembnih fragmentov.«
Kreditni zavod za trgovino ie industrijo v Ljubljani. Dne 18. t. m. se je vršila bilančna seja, pa kateri se je predložila bilanca za leto 1925, ki izkazuje 8,549.842.60 Din Čistega dobička. Občnemu zboru, ki se vrši dne 8. marca t. L, se bo predlagala v izplačilo 10% dividenda.
FaLsificiraHa bilanca. Davčno ravnateljstvo v Beogradu toži družbo Standard Oil radi falsifieiranja bilance. Družba je izkazala v bilanci za leto 1924 313.100 Din izgube, izkazalo se je pa, da je imela družba v resnici 13,000.000 Din dobička.
Dividende Dubrovačke plovitbe za leto 1925. Uprava Dubrovačke plovitbe hoče dati delničarjem za leto 1925 baje 80 Din dividende od vsake delnice. Predlanskem je znašala dividenda 300 dinarjev.
Letni zaključek Francoske banke (Banque de France). Brutodobiček Francoske banke v lanskem poslovnem letu znaša skupaj z izdatki za amortizacijo 704,924.000 frankov; leto prej je znašal 647,658.000 frankov. Po odbtiku upravnih stroškov, stroškov za nabavo imobilij, penzijskih in uslužbenakih Straškov oslali čisti dobiček znaša 397 milijonov 392.000 frankov, leta 1924 je znašal pa 332,111.000 frankov. Državnih davkov je plačala banka 10,274.000 fran-kov, 76 milijonov je dala za zmanjšano vrednost rent itd. Saldo znaša 16,757.000 frankov. Dividende so izplačali 300 frankov, leta 1924 pa 290.
Promet
Vprašanje na Direkcije državnih železnic. Gremij trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje prosi ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani za pojasnilo, iz katerih vzrokov stane vožnja pc železnici III. razreda iz Ljubljane v Slovenjgradec tri dinarje več kakor pa iz Slovenjgradca v Ljubljano, ker je vendar ena in ista proga? — Načelstvo gremija.
Predlogi za izpremembo železniške tarife. Z ozirom na bližajoče se zasedanje tarifnega odbora poživlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, da ji, v kolikor tega do-sedaj še niso storili, poročajo o vplivu železniške tarifne reforme na njih podjetja in stavijo konkretne predloge, katere želijo, da bi bili na razpravah tarifnega odbora vpoštevani.
RAZNO.
N j. Vel. kralj p ro tek tor Ljubljanskega velesejma. Z dopisom dvornega marša-lata z dne 15. L m. je bilo obveščeno predsedstvo Ljubljanskega velesejma, da je Nj. Vel. kralj tudi letos blagovolil prevzeti svoje visoko pokroviteljstvo nad letošnjim vzorčnim velesejmom od 26. junija do 5. julija, kakor tudi nad pokrajinsko razstavo od 1. do 12. septembra. — To visoko odlikovanje je nov dokaz, kako se naš kralj zanima za razvoj našega narodnega gospodarstva.
K člankom o tuberkulozi. Na željo g. dr. Bleiweisa potrjujemo, da je na članek »Problemi tuberkuloze«, ki smo ga priobčili v 14. številki .našega lista, pomotoma prišlo njegovo ime, ki se na vposlanem nam strojepisu ne nahaja.
Imepovani članek namreč ni kaka origi-milna razprava, ampak samo referat po medicinskih časopisih in po znanstvenem tedniku »Die Umschau«. G. dr. Blei\veis pa je smatral ta referat za primeren kot nekak uvod k razpravi »Problemi tuberkuloze in nje lečenja«, ki smo jo objavili v 16. številki našega lista. — Uredništvo
Ministrstvo trgovine in industrije se bavi z načrtom intenzivnejšega pospeševanja svilogojstva v naši državi. Potre-lrovalo bi za to več oseb, veščih te stroke. Ker se bodo našli pri nas, zlasti med begunci iz Primorske, tudi veščaki, ki to stroko dobi;o poznajo, prosimo vse, ki bi se tej sdroki.fudi še sedaj radi po-svetili, da prijavijo svoja imena uredništvu »Trgovskega lista«.
Drugi poznanjski velesejm se viši od
2.	do 9. maja 1926 v Poznanju. Poznanj je industrijsko, obrtniško in kmetsko središče zapadue Poljske, ter ima naj-u god ne j še komunikacije severne, južne in zapadne Evrope, kakor tudi zveze z morjem. Poljska država je ravnokar srečno prestala težko krizo, po kateri je ta velesejm posebno priporočljiv za udeležbo in obisk naših izvoznikov in uvoznikov, ki jim je tu odprta najlepša pot, da se uvedejo v poljsko tigovino. Posebno imajo Jugoslovani, sedaj ko se bije hud carinski boj med Poljsko in Nemčijo, odprt v Poljski najširši delokrog. Pojasnila o udeležbi in obisku dajejo brezplačno vsa poljski konzulati v naši državi kakor tudi generalni reprezentant R. Golebiowski, Ljubljana.
Lužiški Srbi. »Journal de GeneveC javlja, da so lužiški Srbi ustanovili narodno orgauizacijo »Narodni svet Laži-ških Srbov*. Ta narodni svet bo poslal posebno delegacijo, ki jo tvorijo Barč, dr. Hermann in Lorene, v Ženevo, da predloži Društvu narodov želje in prir-tožbe lužišldh Srbov.
Gospodarske posledice italijansko-nemškega konflikta. Kakor znano je začela Nemčija gospodarsko bojkotirala Italijo. Nemški bojkot zadene v prvi vrsti tiste produkte, brez katerih se lahko živi in ki .jih lahko Nemčija uvaža od drugod (južno sadje, grozdje, jajca, sir, krompir litd.) Teh produktov je uvažala Nemčija iz Italije letno približno za 800 milijonov lir. Poleg tega je uvažala za 500—520 milijonov lir svile in tekstilnega blaga. Italija je pa uvažala iz Nemčije letno za 750—760 milijonov strojev, instrumentov in raznih dingih industrijskih izdelkov, brez katerih ne more živeti. Tako bi bila Italija v tem bojkotu najbolj prizadeta.
Grčija plačala Bolgarski prvi obrok odškodnine radi zadnjega obmejnega incidenta. Grško zunanje ministrstvo je poslalo bolgarski vladi uradno obvestilo, da ji daje na razpolago 15 milijonov levov kot prvi obrok odškodnine radi obmejnega incidenta v Remirkapu. Celotna odškodnina, ki jo mora grška vlada plačati Bolgarski, znaša 30 milijonov. Drugo polovico bo Grška plačala 1. marca.
Nov zrakoplov. V Ameriki bodo zgradili zrakoplov takih izmer, da bo lahko v dveh dneh preplaval Atlantski ocean. Lani od nas opisani Z R III. je porabil za pot čez ocean skoraj tri dni. Novi ameriški zrakoplov se bo imenoval >Goodyear Zeppelin L« in bo lahko vzel s seboj 100 potnikov in — 20 aero-planov. Trikrat toliko plina bo šlo vanj kakor v ZR III., bo pa za 60 metrov daljši.
Obnovitev doktorata v Rusiji. Zadnja dni se je v oddelku za državoznanstvo pri vladi razpravljalo o obnovitvi doktorata, ker se je pokazala zotreba, da se dvigne znanstvena višina ruskih visokih šol. Nekateri člani oddelka so se izrekli za obnovitev doktorata, vendar le za dose-do docenture na univerzah in drugih visokih šolah.
Ljubljanska borza.
Petek, 19. februarja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 76. bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 280, bi. 283; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. ,22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., CeBje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 200; Morkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105, zaklj. 102; Sla venska banka d. d., ZagTeb den. 50; Kreditinli zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, M. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljulb-ljana bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja l-oka den. 115, bi. 120, zaklj. 115.
Blago: Les: Letve, smreka, jedka, 25/45, 4 m fco vag. n alki. post. den. 435; hrastovi plohi obrobij., 43 mm 2.65 m in 53 man 2.80 m, vse od 18—30 om šir., fco vag. Postojna, tram. bi. 1300; hrastovi plohi, neobrobijeni, 90, 110, 130 mm od 2.50—6 m, večina nad 3 m, od 30 cm šir., fco Postojna te. bi. 1100; bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 », 13%X23X14 cm den. 30; 2.45 m, 12%X 22X12% cm, fco nakl. post. den. 25; drva bukova, suha, meteraka, fco Postojna tramu. 50 vag., den. 25, bi. 25, zaklj. 25. — Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orte, fco vagon Škofljica: kosovec za 1 tono bi. 500; kookovec za 1 tono bi. 450; Orehovec za 1 tono bi. 400; zdrob ki 1 tono bi 350. Kal. ea 4800, fco vagon Ormož: -kosovec nad 60 nun za 1 tono bt. 260; kockovec 35/60 mm za 1 tono blago 240; orehovec 20/35 mta za 1 tono bi. 210; zdrob 10/20 mm za 1 tono bi. .190. Kal. ea 3500, fco vag. Novo mesto: kosovec za 1 tono bi. 170; kockovec 100 mm za 1 tono W. 150; orehovec 50 mm za 1 tono bi. 140; zdrob za 1 tono bi. 130; rovni za 1 tono bi. 120. — Žito in poljski pridelki: Pšenica 76/77 kg, fco šedcič bi. 295; činfcvantin Belje, par. Ljubljana bi. 232.50; činkvantm merkantfiliu, par. Ljubljana bi. 227.50; polčinkvantin novi, par. Ljubljana bi. 202.50; koruza času prim. suha, fco bačka p. bi. 118; koruza in-zulanka, času prim. suha, fco vag. medjim. post. bi. 165. — Gradbeni materijah la Port-landcement »Salona-Tour t, fco vag. Sottn: v juta vrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg bi. 5250.
TRŽNA POROČILA. .
Cen« kožuhovini v Sarajevu. Računajo, da bo letos prišlo na sarajevsko tržišče kožuhovine: 8000 lisic, 2000 kun
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 20. februarja 1926.
im** ummmmmamammmmmmmmmmmmmmmmmmmnmmmtm mmmmbmi
štev. 21.
zlatic', Iti 2500 do '5000 jazbecev. Kupne •ene so sedaj približno sledeče: kuna e tatica 800, lisica 260, vidra 450, divja mačka 60, jazbec 70, zajec 22, veverica pa 46 Pin.
Puuajfka bona za kmetijske produkte (17, t. m.). Na ameriških borzah je »a,stopila znova mlačna tendenca, ki i»a svoj-vzrok baje v slabem razpečavanju blaga na kontinentu. Na Dunaju se je promet gibal dalje v ozkih mejah brez spremembe uradnih tečajev. Uradno »otirajo za 10 kg vključno blagovnopro-»etni davek brez carine v šilingih. Pšenica : domača 39.50 do 40, Madžarska potiska, 79 do 80 kg, 44 do 46.50; rž: utarchieldska 26.75 do 27.25; ječmen: domači 30 do 35; slovaški (1.45 do 1.75
Kč tranzitno Marchegg); tuščica: 20.25 do 21.25; oves: 28 do 29; pšenična moka >0«: domača 74 do 78, madžarska 73.50 do 78, jugoslovanska 71 do 74.
Cene za krm« t Trstu. Položaj v kupčiji z ovsom se je z ozirom na prazne zaloge zelo izboljšal. To pa velja samo za gotovo blago, medte* kjo ostaja terminsko blago še nadalje zanemarjeno. Vagomsko blago natira brez mestne'užit-nine 132 lir za met. stot. Poznejše dobave ostanejo cii Trst 143 Šilingov za tono. Seno zelo konkurira ovsu. To se dogaja radi današnjih slabših zaslužkov voznikov. Navadno seno stane na debelo 32 lij-, stisnjeno za konje 36 lir in sladko za govedo 38 lir. Na drobno v skladišču stane 50 lir z.a met stot.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobare. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg kaleinirane sode. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kaka-nju sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg karbida. — Vršile se bodo naslednje olertalne licitacije: Dne 5. marca 1.1. pri intendanturi Timooke divizijske oblasti v Zaječaru glede dobave 475.000 kg ovsa. — Dne 15. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave spiralnih svedrov, dne 16. marca t. I. pa glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v
Humu. — Dne 17. marca t 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kompletnih izogibališč. — Dne 18. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 15.000 kg" kompozicije; pri direkciji državnih železnic v. Zagrebu glede dobave kompletnih izogibališč in 1 kompletnega dvojnega križišča. —. Dne 20. marca t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave belega papirja; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave konopnenih in jeklenih vrvi; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kompletnih izogibališč.
Predmetni oglasi z natančnejšimi poboji $o r pisarni Trgovske in obrtniške aboraico v Ljubljani interesentom na vpogled.
no in in
Obrestovan je vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vreilnosinih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsako
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon	štev.	40,	457,	548,	805,	806
' Peterson International Banking Code
vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, saie-depositi itd, itd.
vmasvM&i ;aafe:««agiM>aMaaBi!
IGROM!
O. Z o. z.
carinsko posredniški In spertictjsk.1 bureau
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 41
Noaiov brzojavkam: ,OBOM“
Telefon interurb&u, Ste*. 154
Podružnice MARIBOR, JESENICE, RAKEK. <*>
ObnvIJu v »e v to stroko spadajoče posle najhitreje ln pod nojkulanlnlml pofrojl.
Zastopniki družbe spolnili voz S. O. E. na ekspresne poduke.
Trgovci! Obrtniki!
Pri tvrdki
JOSIP PETELINC
' LJUBLJANA
Mm rsisrnovega spomenika, ob «otf
im potrebščine 10 Mrllje, krojač«.
ievljorje la sedlarja na veliko in malo aajnlžjl dnemi ceni.
„L0VAČKEM ROGU", Zagreb
Illca 6
priporoča svojim rojakom svojo izborno kuhinjo in izbrana vina.
Priznano najsolidnejša domača tvrdka
JOS. ROJ INA, Ljubljana
Aleksandrova cesta št. 3.
Velik« zaloga vsakovrstnega čeSkega in angleškega blaga in sukna — Bogata izbira vseh vrst izgotovijcnih oblek, raglanov, površnikov, dežnih plaSčev itd. po izredpo nizkih cennh
Lasmi krojaSki ateljel
Točna postrežba!	■ ■■■	  Solidne	c*nc	!
Proti gotovemu jirastvu daje tudi na ugodna mesečna udplaEila I
Brodarsko okclonarako drufitvo
.OCEANI A.
M’
Eanateljatt*:
fotok
Olavno odpravniitvo ▼ Trstu.
Redna meseCna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod h Splita vsakega 1.	num
-	" Šibenik* . L
w .	„ Sušaka	ltt	.
m *	.	,	18.
pristaja •▼en tnal no ▼ Gružn za: Uancillt, Barcelono, Talen' «0«, Oran, Mele la, Malaga, Tasgier, Časa-Blanca, Teneriffe in v %mm Pahnaa, pristan« po potrobi to dl t ostalih medlukah.
Pstnsjstdnevna trgovska	progo eb
Egejsko morje
Ih Saftaka, Trsta, Splita, eventualno is Oraii za: Patra*, Kal-■Mta, PlruJ, Volo, Solan, Čarali o, Metfleno, Chios, Smirno, po potrobi Gbjrtlon, Dedeagač, Bodi, Kandijo in Kanejo.
9U pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sužaku ti glavno odpravniStvo v Trstu ali na dru&tvena saatopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
v Ljubljani
priporoča
Špecerij sko blago
amovrstno žganje moko Irt d^ielne pridelke raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo ln mlin zh dl-| Save ■ električnim obratom.
CKNIKI NA RUPOLAOOl
KJE SE KUPI?*
L« pri tvrdki
sig Pili1
Ljubljana
Mb PrašanoMgi spomenika ob vodi.
NaJboUU Hvalni stroj «« rodbinsko aU % ebrti* rabo, svetovno znanih znamk ? Orltmer » Adler • Ph5nlx. TtIt1— posamezne dele za ilroje In kolesa. igla, olj«, jermena, pnevmatika. Po*k • vezenja na stroj brezplačen! — Večletne garancija 1 Na veliko! Na malo 1
MOTOCIKLI
Sfc. 8. A.. — Najbolj sigurni In ekonomični za trgovstke potovnnln. Nov«	o«no <»» 4006
JugO-AutO Ljubljana S
Zakaj
Ker
jo bil Dunajski jesenski 1925 tako uspešen?
sejem
isKlelti«
na Dunaju, trgovskem središču sredsje Evrope, ponudi 7000 raastavljalcev svoje v največji iaberi in po najnižjih cenah!
Zato obiščite
1
od 7. do 13. marca 1926.
Posebne prireditve:
Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles.
»Elektrika v poljedelstvu.«
Lovska razstava.	Razstava	hranil	in	nasladil.
NIKAKEGA VIZUMA ZA POTKI LIST! -?nc S sejinsko izkaznico in potnim listom prost prehod čez mejo! Voane olajšave na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah kakor tudi na Donavi.
Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice se dobe pri
Wiener Messe A- G., Wien Vil
in pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 2,
Zveza za tujski promet, Aleksandrova eesta 8, Josip Zidar, Dunajska eesta 31.
Tiska knjige, pravila, cenike, raSune, letake, časopise,, lepake, .broiure,/ posetnice In^ razglednice. IzvrSuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne fll^tiie. ----- taslna knjigoveznica.
LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UK. 13. - TELEFON 352
d». IVA* PM9SS, LjnHjana. — la Tifovsko-tadastaljstoo d. a. »4EHKU1U ko* Izdajatelja la tiskarja: A.SEVER, Ljubljana