OCENE Zgodovina narodov Jugoslavije. Prva knjiga. Do začetka 16. stoletja. Državna založba Slovenije. Ljubljana 1953. 763 str. + 104 etr. slik + 24 zem­ ljevidov. I Prva knjiga »Zgodovine narodov Jugoslavije« se prične z uvodom o raz­ voju v prazgodovini in antiki na področju kasnejših južnoslovanskih kultur. To je tema prvega dela z naslovom »Naši kraji v dobi praskupnosti in sužnje- posestniškega reda« (str. 15—67). Deli se v dve poglavji: »Naši kraji v dobi praskupnosti« (avtorji: M. Garašanin, F. Gestrin, J. Korošec, O. Mandić) in »Naši kraji v rimski dobi« (avtorji F. Gestrin, J. Klemene, P. Skok). Naloga takega uvoda je sama po sebi omejena. Ne gre tu za zgodovino oziroma pra­ zgodovino Jugoslavije, temveč za uvod v zgodovino jugoslovanskih narodov po razpadu antike- Tak uvod naj torej prikaže le najbolj osnovne dogodke in pojave starega veka. Vsekakor pa mora vsebovati opozorila na .tiste razvojne procese, ki so bistveneje vplivali na kasnejšo dobo in ki imajo svoj višek v skupini pojavov ob koncu antike. Avtorji obeh poglavij in redakcija so pravilno postopali, ko so svoje delo zasnovali historično in ne arheološko. Za poglavje o> antiki je to samo po> sebi umevno. Teže je s prazgodovino, kjer je arheologija obenem že zgodovina, edini vir zgodovinarja materialna kultura, edini historik pa arheolog. Temu se da odpomoči na ta način, da opustimo nadrobnejše naštevanje tipoloških vrst materialne kulture oziroma opisovanje najdišč in njihovih najdb ter da namesto tega damo večje mesto opisu razvojnih procesov prahistorične družbe, ugotavljanju bistvenosti in zakonitosti v posameznih pojavih, sintetičnemu pogledu na vzroke tipoloških posameznosti, ki jih dobimo z arheološko me­ todo dela itd. Principielno izhodišče redakcije glede na značaj in vlogo uvoda kakor tudi avtorjev glede na metodo obdelave je bilo torej pravilno. Prvo poglavje obsega prazgodovino Jugoslavije od paleolitika do latenä in grške kolonizacije. Zasnovano je na Engelsovi historični shemi, kjer se celotna doba imenuje doba praskupnosti, deli pa se na divjaštvo — paleolitik in mezolitik ter barbarstvo — neolitik, eneolitik, bron, halštat, laten. Izrazi divjaštvo in barbarstvo so bili formulirani sredi preteklega stoletja. Takrat je bila prazgodovina na začetku svojega znanstvenega razvoja. Niso bile še znane velike kulturne pridobitve v tisočletnem razvoju prahistorične družbe in ne pravilno ocenjene. Kdo je takrat poznal paleolitske freske v španskih in francoskih jamah? Komu je bila jasna ogromna vloga neolitika v razvoju poljedelstva in familije? Nihče se ni še zavedal potence visokih kultur prvih dob kovine — Kreta in Mikene so bile pokopane v zemlji, prav tako skoraj v celoti Babilon in Centralna Amerika, da ne govorimo o Skitih in južno- sibirskih kulturah. Zato je čisto razumljivo, da je Engels v takratnem času uporabljal tako terminologijo. Vendar pa je ravno marksistična znanost o razvoju družbe upravičena, da svoje termine izboljša in dalje razvije. Ona jih je ustvarila — takrat so bili dobri, ona jih sme danes zamenjati, če so prišle njene spoznave dalje. Doba barbarstva se nam danes prikazuje kot 212 izrazita doba prvih civilizacij; poudarek torej ni več na barbarstvu te dobe z ozirom na kasnejšo antiko, ampak na osnovnih pridobitvah civilizacije z ozirom na začetno dobo človeštva. Seveda pa je treba upoštevati, da izrazi niso najbolj bistvena stvar, dasi gre v znanosti tudi za precizno terminologijo. Važnejša je vsebina in metoda dela v zvezi z dogajanjem, ki ga izrazi pred­ stavljajo. Tu pa so Engelsove teze danes še prav tako aktualne kot V času, ko jih je pisal. Posamezna obdobja so v prvem poglavju »Zgodovine narodov Jugoslavije< opisana na ta način, da je naštetih nekaj najdišč z glavnimi najdbami, nakar opis preide na materialno kulturo v širokem smislu besede in na navedbe o kultu ter umetnosti. Izražanje je silno previdno, opisovanje pa zelo skopo. Zlasti se ne spušča skoraj v nobeno domnevo o vzrokih prehodov med posa­ meznimi dobami in kulturami, kar bi bilo za zgodovinarja pravzaprav naj­ važnejše. Osnovno historično vprašanje jugoslovanske prazgodovine in arheo­ logije namreč je oziroma bi vsaj moralo biti: kako vpliva zapovrstnost migracij prazgodovinskih plemen na etnični sestav ljudstev v naši deželi in kakšna je kontinuiteta civilizacije od Betalovega spodmola do romanizacije Ilirov in Keltov. Na to vprašanje oris v tej knjigi ne poskuša odgovoriti. Pri opisu paleolitika in mezolitika bi mogli navesti datiranje Jugoslovana Milankovića za razvoj diluvdja od 600.000 do 22.000 let pred našim štetjem. Moustérien se nadaljuje iz riss-würmskega intervala še v glacial würma I in semkaj ravno spada pseudomoustérìen Krapine. Omeniti bi bilo treba, da spada krapinski paleolitik tipološko v kulturo jeder in da. 6e aurignacien ostalih najdišč uvršča v kulturo odcepov. Pestnjak je vodilna oblika artefakov kulture jeder. Pri Potočki zijalki ni omenjena glavna stvar, namreč njena nadmorska višina in s tem v zvezi problem würmskega kli­ matskega interstadiala med würmom I in würmom II. Vrzel v mezolitiku je manjša kot je vidno iz teksta, ker je treba šteti semkaj tudi nekatere zgornje plasti v Betalovem spodmolu. (V opombi na strani 18 je treba pravilno citati Chelles nam. Cheles, Le Moustier nam La Moustier in La Madeleine nam. La Mađelaine.) Vprašati bi se bilo treba, od kod je prišel pračlovek na jugoslo­ vanska tla in poskušati, čeprav hipotetično, dati odgovor v smislu Menghinove teze o razširjenju paleolitskih kultur v Evropi in zlasti o formiranju ter širjenju aurignaciena. Vsekakor je za Slovenijo važno dejstvo, da je v auri- gnacienu dežela že stalno obljudena. Pri splošnem opisu barbarskih dob bi bilo treba pri udomačenju živine opozoriti še na konja. V ilirskem halštatu je konj razmeroma pogostna in važna žival, ki se uporablja tako za vožnjo kot za ježo. Ravno ilirsko področje je morda s svojimi zvezami v skitsko stepo pomembno za povečane- uporabo konja kot jezdne živali. Mediteranske kulture ga v začetku uporabljajo samo kot vprežno žival, saj še v Rimu izraz equo vehi spominja na staro navado. Neolitik in eneolitik je uporabljal za orodje iz kamna tudi od­ cepe, zlasti za nezglajene artefakte, ki tipološko izvirajo še iz mikrolitskih kultur epipaleolitika. Namesto »uteži« bi bilo bolje reči »obtežila«. Ob neo­ litski plastiki, ki predstavlja povečini ženske figure, bi bilo morda vendarle umestno nakazati problem matriarhata v jugoslovanskem neolitiku. Nedvomno je matriarhat viden že v razvitih fazah paleolitske družbe. Čim se prične horda razkrajati in nastopi težnja po individualizaciji krvnega sorodstva, so pogoji za oblikovanje matriarhata podani. Udomačitev živali in poljedelstvo ter stalna naseljenost pa mu dajejo ekonomsko osnovo. Razvoj matriarhata gre v neolitiku še navzgor. Ženska plastika, ki je sedaj tako pogostna, je pač tudi izraz take družbene formacije. — Če velja že za paleolitik, da se pri­ čenja z njim stalna poseljenost našega ozemlja, potem velja to še y bolj izraziti obliki za neolitik. Poljedelstvo ustvarja pogoje za stalno prebivanje človeka na enem kraju. V neolitiku se zato formirajo kulturni krogi, ki pa nikakor niso samo tipološkega značaja z ozirom na keramiko in kamnito orodje, ampak stoje za njimi posamezne skupine ljudi — skupine familij, združenih v plemena. Evropa doti praosnove svojih kasnejših ljudstev, Grkov, Italikov, Ilirov,. Keltov, Germanov in Slovanov. Na jugoslovanskem ozemlju 213 se sedaj pričenjajo in v eneolitiku nadaljujejo selitve z jugovzhoda na sever (maloazijske zveze Vince) in s Podonavja na jug (trakasti, slikani podonavski kulturni krog). Vzhodna m severna Jugoslavija, torej v glavnem nižinski in poljedelski predeli, so glavno prizorišče razvoja. Doba brona bi mogla biti problemsko bolje izdelana. Depojske najdbe pričajo o povečani metalurgiji, zlasti pa o selitvah, ki so sedaj v večji meri nastopile. Slavonska kultura nadaljuje eneolitske tradicije. Kultura zarastih grobov v vrstah, eden glavnih znakov novega naselitvenega vala, pa pred­ stavlja nosilce kasnejšega halštata. Iz zveze slavonske kulture in novih pri­ seljencev zraste ilirska kultura, ki je glavni pojav jugoslovanske prazgodo­ vine. Formulacijo o »ilirskih plemenih, ki so bila naseljena tu že v bronasti dobi« (str.-28), pa bi bilo vendarle treba prikazati v njeni širši problematiki. Jezikovno je mogoče govoriti o protoilirski skupini že v bronasti dobi na razmeroma širokem področju. Arheološko pa ta lingvistična skupina ne pred­ stavlja kulturnega kroga v pravem pomenu besede. Ilire kot skupino plemen lahko zasledimo n.pr. v Sloveniji šele s pojavljanjem zarastih grobišč v vrstah, to je v halštatu A in B po letu 100O. V zvezi s širjenjem Ilirov ob koncu bronaste dobe bi bilo treba spregovoriti tudi o premiku Tračanov na vzhod ter o submikenskih elementih, tipološko ležečih pred geometrično in pred Kera- meikoe periodo, ki so v severnih predelih Helade zaostali in ki kasneje tako odločilno vplivajo na materialno kulturo makedonskih in tračanskih plemen. V h a 1 š t a t s k i dobi je posebno važen študij importa. Tu ne gre samo za kronološko pomoč pri datiranju domačega materiala, temveč tudi za kul­ turne zveze, ki jih Iliri imajo, in s tem za sliko razvojne stopnje, na kateri ilirska plemena stoje. Iz arhajske dobe prehaja njihova kultura v razcvet nekake klasike in se razkroji v barok poznega halštata. Import v Trebeništu prihaja predvsem po morju, ker je korintskega izvora. Epidamnos in Apolo- ma na epirski obali pa sta korintski koloniji. Zlate maske nikakor niso import, temveč morejo biti samo lokalni oziroma periferno heladski izdelek submi- kenekega tipa, kar velja tudi za večino ostalega zlatega materiala v Trebe­ ništu. Krater, najden v Vicu pri Chatillonu sur Seine in gradišče v Heune- burgu, zlati diadem iz Stične in reliefi v Nesactiu se s trebeniškim materialom spajajo v neko zvezo, ki je danes še ni mogoče razložiti, ki pa je očividno obstajala. V slovenskih gomilah se dobe tu in tam fragmenti pravih grških vaz, prav tako tudi na Heuneburgu. Drugo stran importa predstavlja italski, kronološko m tipološko kasnejši import — apulske vaze, steklene ampule in deloma jagode iz grško-južnoitalskega kroga ter posamezni tipi prahistoričnih predmetov iz severne Italije: situla, cista, conalna keramika, čolničasta, ka- casta in certosa-fibula. Tretji import bi bil »skitski«, to je import in morda tudi etnični element z vzhoda, ki prinaša s seboj konjsko žvalo in drugo opremo, trirobno puščico in obredni pogreb konja v gomilah. Ilirska materialna in duhovna kultura ter ilirska zgodovina bi morala biti v orisu natančneje podana. Ni mogoče dbvolj poudariti, da so Iliri prvi prebi­ valci Jugoslavije, ki so deželo intenzivno naselili in ustvarili etnično ter kulturno osnovo za ves razvoj do prihoda Slovanov. Etnogeneza priseljenih juznoslovanskih plemen ostane nerazumljiva brez močnega vpliva starih ilirskih naseljencev. ... Zf 1 atensko dobo velja nekaj podobnega. Kelti se drže v glavnem nizinskih predelov, ker so precej navezani na obdelovanje zemlje in se ne bavijo z živinorejo v velikem stilu kot Iliri. Zmotna je trditev, da jé grški in makedonski vpliv za razvoj naše zgodovine pomembnejši kot keltski. Grki so naso deželo le periferno kolonizirali, Makedonci, kolikor so bili helenizirani, se omejujejo v glavnem na egejski del sedanje Makedonije, njihova severo­ zahodna plemena pa so bolj ilirska kot makedonska. Medtem pa so Kelti poleg Ilirov glavni faktor naše prazgodovine. Posebno važno je tudi dejstvo, da je njihova višja stopnja civilizacije omogočala hitrejšo in bolj intenzivno romamzacijo kot pri Ilirih. Keltski kulti v rimski dobi, toponomastika in oriomastika na napisih so dokazi za to. Pri grški kolonizaciji bi morda'kazalo omeniti, da je bil Damastion (ne Damantion) važen rudnik srebra za makedonsko državo. Lokalizacija je 214 možna tudi vzhodno od Ohridskega jezera in z ozirom na meje Filipove države tudi verjetnejša. Geneza Makedoncev bi nas zavedla predaleč. Omeniti je treba le, da je poleg ilirskega elementa in kasnejše klasične helenizacije treba upoštevati še periferni ahajski element, ki je ostal mimo dorske selitve v področju ob severnih mejah Tesalije in Epira. Drugo poglavje uvodne knjige, ki opisuje naše kraje v rimski dobi, je v nekem smislu manj problematično kakor poglavje o prazgodovini. Po orisu osvojitve Balkanskega polotoka po Rimljanih je podana organizacija uprave ter ekonomsko in kulturno življenje. Sledi odstavek o prehodu principata v dominât, na koncu pa dva odstavka o propadu antike, in sicer prvi o raz­ kroju rimske vlade in družbe ter drugi o ostrogotski državi in njeni ureditvi. Od manjših netočnosti in neizdelanosti bi jih nekaj omenili: Nastanek mest je bil večkrat zvezan z bivanjem legij v nekem kraju. Tako je Emona klasičen primer naselbine ob starem ilirskem gradišču, če suponiramo, da je bilo to gradišče na grajskem hribu. Prvotni sedež legije XV Apollinaris je po njenem odhodu dalje proti Donavi postal civilna kolonija. V zvezi z mejami provinc bi bilo potrebno omeniti premike meje X. italske regije od Hrušice na Višnjo goro in začasno vključitev področja emonske kolonije v X. regijo. Notranji limes, ki se v konceptu pojavlja že s tem premikom, in s povečanjem benefi- ciarskih stražnic v področju Praetoria Latobicorum, se v 3. in 4. stoletju for­ mira v krepak zaporni sistem na praetenturi Italiae s postojankama Castra in Nauportus kot izhodno in prednjo trdnjavo. V pozni antiki bi bilo v tej zvezi treba omeniti še tabore —• pribežališča, kot so' v Sloveniji Velike Malence in Vranje, na Koroškem pa n.pr. Duel pri Paternionu. Veliki limes na Donavi je spričo njegovega topografskega kakor tudi ekonomskega pomena premalo prikazan. V odstavku o kovnicah na ozemlju Jugoslavije ne bi bilo' odveč omeniti municipialno kovanje grških naselbin, ki so kovale denar po stari makedonski tradiciji kot n. pr. municipium Stobense. Odstavek o kulturnem življenju obravnava pravzaprav samo romanizacijo iliro-keltskega prebivalstva. Pri romanizaciji gre za več vprašanj. Če se ome­ jimo na kulturno življenje, kar sicer ni dopustno, bi bilo treba najprej ugo­ toviti elemente, ki so jih Rimljani prinesli, in nato elemente, ki so domačega izvora. Sinteza obeh in ne izpirememba starih kulturnih elementov v rimske tvori tako imenovano provincialno kulturo. Izven sfere čisto materialne kul­ ture pa nas zanima zlasti vprašanje, kakšne so bile težnje razvoja v pro­ vincah: ali so provinciali čutili potrebo, da se romanizirajo', ali odpor do tega vsiljenega procesa. Gotovo so vladale tako ene kot druge težnje. Osnovni problem rimske zgodovine na naših tleh pa ne leži v težnji poiskati čim več sledov odpora in iliro-keltske samoniklosti, temveč sledove sinteze domače in importirane kulture. Razvojno govorjeno je bil namreč spričo rimske eko­ nomske in družbene strukture Ilir, Kelt, Tračan .in Dačan zainteresiran na pridobitvah rimske civilizacije. V teku stoletij rimske okupacije je postala njegova pripadnost k imperiju sama po sebi umevna. V metropolitanski deželi kot v provincah so se razvile razne plasti družbe in razni razredi, ki niso imeli več skupnih interesov. Interesi prebivalcev imperija so se pričeli deliti in oblikovati horizontalno po družbenih plasteh in ne toliko vertikalno po provincah. Pri tem je razumljivo, da so ravno vodilni sloji provincialov, torej najbolj »romanizirani« prebivalci kazali bolj avtonomistične težnje, zatirani razred sužnjev, koloni, kmetje in manj imoviti svobodni prebivalci pa ne. V tem je iskati tudi vzroka, da je krščanstvo s svojimi univerzalističnimi načeli v teh slojih tako uspevalo. Problem romanizacije ima torej dva aspekta — dejanski potek in posamezne pojave na eni strani, na drugi strani pa svoje osnovne težnje in razvojne vzroke. Odstavek o kulturnem življenju v provincah bi se moral vsaj bežno pomuditi pri umetnosti provinc, ki jo pušča čisto ob strani. Rimska provin- cialna umetnost v Alpah, Podonavju in na Balkanskem polotoku predstavlja velik del umetnosti rimske države. Tu imamo sijajne primerke čiste importi­ rane umetnosti in popolnoma primitivne, nerimske, avtohtone izdelke. Med obema «krajnostima pa se nahaja večina, od statuarne plastike, reliefov in fresk do drobne umetne obrti in od zasnov urbanizma ter reprezentančnih 215 zgradb do preprostih izoliranih in zasebnih gradenj. Tudi v rimski dobi in tudi v naših provincah se je umetnostni stil razvijal z Jdružbo, ki ?a je ustvarjala! «m» • P?glavjl lmata dodano dokaj obširno literaturo. Čisto mimogrede na i Sw^Ti,^ V PwSÌa\]\? апШ ni uvedeno nobeno delo o uSetaos« (n. pr Ferrl; Schober, Egger) Na zemljevidih bi bilo treba za prazgodovino dodati vsaj se Ruse in Visač (Nesactium), za antiko pa še to ali ono dafmatinsko mesto Med ilustracijami bi Se moral najti prostor še za prazgodovino delornI^T,nlnrig0oriwnar0d0vJ-UgOSHviJetJe Potemtakem svojo nalogo le deloma izpolnil. Objektivno ga m mogoče pohvaliti, a pretirana grafa bi bila üfTCnVn zSles™?- Ta uvod nam namreč zelo dobro kaže stanje razrlavanirnfn^ll1 ^ЛТ,^ S° V letih P° °*™boditVi Posamezna пГогШо kal nr?Ha ±/* k°-ak dalje' P«.^Poredno z delom na materialu SLSJO™ • P i Р!ГеЈ Proucevanje splošnih arheoloških in zgodovinskih v T,Sov..Jugosloyanske prazgodovine in antike. Zato pomeni arheologi^ v Jugoslaviji se vedno samo nekakšen »uvod« v jugoslovansko zgodovino Dr. Jože Kastelic II Dolgo želena in dolgo pripravljana ZNJ, ki je končno izšla 1953, je za­ mašila najobcutnejso vrzel v naši zgodovinski strokovni literaturi. O knjigi bi se dalo napisati precej pohvalnega, kar ni čudo, saj so na njej delali na! HÄljVtr-oWnjakl 12-Ге,ћ г?Р^"к- Ze sama imena sodelavcev so porok da se v knjigi ne bo našlo konkretnih napak, tesno sodelovanje vseh Testih republik, in ne v zadnji vrsti ožja redakcijska komisija, pa je knjigo očuvala nosti ^^^-^vrnističnim podajanjem razvoja posameznih nafih narod nosù. Kot enega najlepših rezultatov komisije, pa tudi sodelavcev lahko beležimo, da nikjer ne prihaja do izraza niti srbski niti hrvatski nlpdhnfen šovinizem, kz je v preteklosti pogosto bil značilen za mnoge zgodovinske studije in za sintetične zgodovine. Naši avtorji so pri mnogih kočlfivih vpra! sanjih, kakor n.pr. pri Rdeči Hrvatski, pri Srblih La Mafeja Nino Jlava Ppri i°frs„r Samuelovega cesarstva itd., raje dotična vprašanja, ki jih itak nihče ne bi mogel nedvomno rešiti, samo nakazali, ali pa celo pustili v nemar in molče presh preko njih. In tako je tudi bolje. nemar i.i,bT0da °d P0*1™1 ?а„кпЈ1р bi bilo malo koristi. Več konstruktivnega se îh ni PmTV# f bodo4izdaJe * tem, da se opozori na pomanjkljivost k! j h ni malo. Kakor ze receno, konkretnih napak v knjigi ne bo zlahka za ÄÄ 14Pa 4 mitZd! кпПеп Šibka V ^etodično^daktičnem pVg!elu: Namenjena je za učbenik; ta svoj namen pa po mojem mnenju v mnogih delih ne izpolnjuje. S stališča metode podajanja bi ji očital- 1 tu in^am nesmotrno razporeditev snovi; 2. pomaAljivost glede nI? poudarjanje vl?w SeTÄ T™*1?* T z^d?^^kem raivoju n^aših ÄfflSv S AI^ l ' -X Preprogo, .klecanje politične zgodovine, ki gre včasih tako daleč, da se izgubi genetična nujnost razvoja. Л\лЈ'£1J°J> k0 Je Pa tak° dolgočasna da *> vse te st™i iznikle 'strne ™,ÄPLavzaprav 1Z nie bilo bi pa potrebno jasno povedati in čim bolj ïwTÎ ' •',je-р-гаЛа P°dlaS? temu družbenemu in političnemu razvoju Hrvatske v zadnji četrtmi 9. stoletja. Vsa važnost teh tributov, ki se stekajo ,n Ätifv hl7atskln knezov, je najbolje razvidna iz primerjave Trpimirovih m MutimiTovih gospodarskih razmer: Trpimir si mora vsotico 60 solidov izpo­ sojati od splitskega nadškofa in ima na svojem dvoru samo enega dvornega Kf'uT^'' blagajnika Mutimir pa ima 4 blagajnike in celo vrsto drugih dvornih dostojanstvenikov. Bizantinski zlatniki so povzročili v razredni dife- raezvò1?,1JtVri^rTatlH V t?\U U let Sk0k' ki bi v normalnem in naravnem razvoju trajal dolga desetletja. ŠP JÌ*!?™411 PrimfTov.PIfš1ib1ke&f.naglašanja ekonomskih momentov bi bilo w? ' к'Р£- z^dSvmi Dnklje, kjer mislim, da je Vojislavov uspeh v osvo- WHem n^lPJn^BlZan7/OStalnmOŽen fàraudi P,lena od razbite bizantske in it iT«, ^ J Je tedaj padla y roke baJna v«>ta ca- ™.000 zlatnikov in je brez dvoma vsaj en del te vsote šel za nabavo orožja. Edino v srbski zgodovmi je ekonomski moment poudarjen na pravem mestu pri Urošu I. in so tóbudrnDaVceloPh ' hCnhe.m°tei -(Г,иЉ1к> tr^na, dubrovniški svetodmitars^ moût), pa celo tu bi bila koristna obširnejša obdelava. ™, ,Ka,kor ,se vidi; .¥> o«itki glede razporeditve snovi in glede preslabega poudarka ekonomskih momentov zgolj tehničnega značaja Igolj želje kako naj se snov podaja na bolj prikladen način. B J J ' 3. Tretji očitek prestrogo eliminiranje politične zgodovine pa ie trloblie narave. V tem pogledu bo marsikdo imel načelne pomisleke hi resne očitfie glede na podajanje same zgodovine narodov Jugoslavije še bolt pa rìede ÌS podajanje okvirne zgodovine, tj. zgodovine onih državnih Ivorb.ii S imete odločujoč vpliv na naš razvoj. Znano je, da »zgodovinska znanos ne more reducirati zgodovine družbenega razvoja na dejanja kraljev in vojskov^dH vÄJT>aSVajaiCe" in -Podjarniljevalcev, držav, temVeč se mora pred-' vsem baviti z zgodovino proizvajalcev materialnih dobrin, z zgodovino de lovnih množic z zgodovino ljudstev,. To so načela, ki se jih bo S vsak zgodovinar, toda besede se mora vzeti take kot so. Beseda »pre^sem« nifsla S^beSed^ »P^sfm\.Ako bi bil komite, ki je sestavlfal godovi™ VKPb n™£#l Z&odavlno kraljev m vojskovodij za popolnoma odveč, bi bil^ač «£Ж »Pojeem«, »izključno« ali kaj podobnega. Ce pa je zavestao uporabil ,zraz »predvsem«, potem se ve, da je zgodovina ljudstev prva zahteva Her i|0DrrnakraljeV Ш ™J*°™*1 ni popolnoma odveč, posebno ne tam! „It J P0**.?""1, za razumevanje logičnega razvoja. Znano je, da je najtežja napaka meščanske historiografije prav v tem, da poleg bleščečih ali ne bleščečih imen kraljev in vojskovodij ni videla ljudstev tola zgodovinski materializem bi napravil obratno napako, če poleg zgodovine HudlteT ne b videl kraljev m vojskovodij. Saj itak ni napravil te napake Učbeniki los A111 Kosmmjski-Udaljcov-Vajnštajna - če navedemo slmo onTki krallt IT* ^"--TT P? e? Pr^ledne zgodovine ljudstev tudi fmen ™Ж '"^T0^0^1; c,lsto dovolj, da se dobi jasna in precizna, ne pa samo meglena slika zgodovinskega razvoja. P ™ ^Ša rNJ dek V tempo^ed» težke napake. Pač najtežja se je primerila hameT'kflna,?vn0ma ^ Т*° P° naklJuc>> z Arabci in Mohamedom Mo Hkl Je duševno se vedno v posesti znatnega števila našega prebivalstva sploh ni omenjen, m muslimanski študenti iz naše ZNJ sploh ne zvedood kod is^mJet„rlam- rSOVOr> da m,°raJ° to vedeti iz obče zgodovfne ne bi držal ^ÄÄ.n\^±el™°Ì>t*h™ —la ™*'ZNJ posveüi vsaj toliko prostora, kakor mu gre po važnosti. 218 V zvezi s tem je tudi bizantinska zgodovina- Nikjer ni omenjena obupna borba Bizanca z Arabci, skrbno se ZNJ ogiblje vsakega imena in vsake let­ nice. V njej čitamo, da je Bizancu uspelo — od konca 7. do začetka 9. stoletja — ponovno se učvrstiti na Balkanskem polotoku, da do konca 8. stoletja zopet obnavlja svojo vrhovno oblast nad njim, da je v drugi polovici 10. in v začetku 11. stoletja Bizanc končno obvladal svoje sovražnike itd., itd. Stoletja in sto­ letja! To mora biti užitek za arheologa in predzgodovinarja, ki se poslužuje samo stoletij, za zgodovinarja se mi zdi tak način podajanja nemogoč. Posebno za učbenik ne. Priporočljiv ni niti za beograjsko univerzo, ki ima bizanti- nistiJto .kot obvezen predmet v sklopu narodne zgodovine, nemogoč je za ostale univerze, na katerih se bizantinistika ne predava in bi moral študent prav iz ZNJ zvedeti konkretne podatke iz bizantinskega, za Južne Slovane tako po­ membnega razvoja. Malo bolje so obdelani Bolgari, Madžari, Venecija in Frankovska država, toda tudi pri teh ni vse, kakor bi bilo želeti. V celoti se mora reči, da je okvirna zgodovina narodov Jugoslavije podana v tako visoko splošnih potezah, da postaja meglena in nepregledna in bo v taki obliki ne­ dostopna za onega, ki se je mora učiti. Odgojila nam bo naraščaj, ki bo» imel zelo nejasne obrise o najvažnejših fazah dogajanja v naši soseščini, a o kon­ kretnem razvoju ne bo imel nobene določene predstave in nobenega znanja. Podobnih pojavov, čeprav v mnogo manjši meri, je tudi v sami zgodovini naših narodov. V strahu, da bi se ji ne očitalo buržoazno zanimanje za dina- stično zgodovino, za tete in strice in letnice, jih izpušča tudi tam, kjer nam brez njih zgodovina postaja nerazumljiva, kjer postaja sklop dbgodkov brez notranje logične povezave in genetične nujnosti. Navedel bom samo dva — tri najbolj bodeče primere. Za Tvrtka se navaja, da je, poudarjajoč svoje nemanjičko poreklo po ženski liniji, uspel, da se proglasi za naslednika Nemanjičev. Če je Tvrtko to poudarjal, je že moralo biti res tako. Vsekakor bodo naši študentje raje ver­ jeli Tvrtkovemu poudarjanju, kakor bi se učili, da je njegova stara mati Elizabeta hči srbskega kralja Dragutina. In če bi jih hotel človek gnjaviti še s tem, da je vnukinja te Elizabete Tvrtkova »sestra po stricu« — ta stopnja sorodstva se na Balkanu še danes, kaj šele v srednjem veku, smatra za naj­ ožje sorodstvo — tudi po imenu Elizabeta, postala žena Ludvika Velikega, in da je ta Bosanka ista kraljica, ki so jo Hrvati zadavili v Novigradu leta 1386, potem bi se verjetno očitalo, da so to nepotrebni in škodljivi ostanki bur- žoazne historiografije. V resnici pa šele te dinastično-rodbinske vezi tolmačijo, na kakšen način je Tvrtko prišel do srbsko-bosenske krone, in tolmačijo, na kakšen način se je mogel obdržati nasproti Ludviku Velikemu in kako se je svoji sestri po stricu čudno oddolžil po Ludvikovi smrti. Drugi primer: V zgodovini-Samuelovega carstva se navaja, da je po smrti Ivana Vladislava višje plemstvo, ki je do tedaj bilo na čelu borbe, pokazalo nagnjenje, da sprejme bizantinsko oblast. Razen redkih izjem gredo njegovi predstavniki naproti cesarju Vasiliju II-, ki je krenil v Makedonijo, in mu brez odpora izročajo mesta in pokrajine, ki so jih upravljali. Kot nadomestilo za to dobivajo potrjene svoje privilegije, bizantinske časti in naslove. Absolutno gotovo je, da bo vsak študent. pod »višjim plemstvom« in njegovimi »predstavniki« razumel pač zares samo Samuel-Vladislavove višje dostojanstvenike, poveljnike itd. To je tudi res, to so bili patriarh David, vojvode Bogdan, Nikulica, Krakra, bivši junaški branilec Pernika, strumiški vojvoda Dragomuž itd. Točnost besed ZNJ se torej nima kaj očitati in vendar je ZNJ tu skrajno pomanjkljiva, lahko se reče celo pogrešna. Brez dvoma nihče pod izrazom »višje plemstvo« ne bo razumel tudi članov same carske rodbine. Zaradi tega bo vsakomur čisto nerazumljivo in nepojmljivo, da se v uporu makedonskih Slovanov leta 1040 naenkrat med uporniki pojavlja Alu- zijan, sin padlega carja Ivana Vladislava, ki je do tedaj, torej med 1018, ko je Makedonija kapitulirala, in 1040, ko je izbruhnil upor, bil cesarski namestnik v Armeniji, kakor to navaja ZNJ ob priliki obravnavanja upora. Vsak, kdor bo zgodovino bral pazljivo, se bo začuden vprašal: Aluzijan, sin premaganega in padlega Ivana Vladislava, pa cesarski namestnik v Armeniji? Kaj so 219 bizantinski cesarji tako krščansko ljubili svoje sovražnike, da so jih postav­ ljali na najvišja mesta? Ali morda. Bizantinci niso imeli dovolj sposobnih ljudi, pa so v sili postavili tega Slovana na tako odgovoren položaj? Knjiga ne daje nobenega odgovora in pojav Aluzijana ostaja uganka. Uganka ostaja zato, ker ZNJ, da ne bi iznašala preveč odiozne dinastične zgodovine, enostavno zamolči dejstvo, da se na čelu makedonskih kapitulantov nahaja ne »višje plemstvo«, ampak sama carica Marija, vdova padlega Vladislava, z dvema sinovoma (trije so bili v začetku še proti kapitulaciji in so se vdali šele na­ knadno, ko so videli, da se to »izplača«), poleg nje pa seveda tudi večji del plemstva in pariarh. ZNJ ne navaja dejstva, da ni v prvi vrsti višje plemstvo dobilo od Vasilija II. visoke range in naslove, ampak v prvi vrsti carska rodbina. Carica-vdova postane »zosti« — dvorna dama —, sinovi pa upravniki provinc inpoveljniki v bizantinski vojski. Moglo bi se pripovedovati o naj­ starejšem Tresjamu-Fružinu, ki se kot upravnik province Bukelarije zaroči z mlajšo nečakinjo Vasilija II. Teodoro in z njo stremi za nič manj ko cari- grajskim cesarskim prestolom, zaradi česar po bizantinskem običaju izgine oslepljen za zidovi samostana; ali o Aluzijami in njegovih sinovih Vasiliju in Samuelu, ki se odlikujeta v borbah s Seldžuki; ali o četrtem, Trajanu, čigar vnukinja Irena postane žena cesarja Aleksija Komenna, in je mati slavne zgodovinarke Ane Komnene; ali morda o hčerki padlega Ivana Vladislava, Katarini, ki je postala žena cesarja Komnena Izaka, in jo, po pripovedovanju Psellosa, Izak draži, da jo je iz sužnje napravil za cesarico, ona pa ga zavrača, da je samo prestol zamenjala s prestolom. Mnogo podobnega bi se moglo pripovedovati, toda vse to je samo zgodovinski trač, ki se je nekdaj smatral za bistveni in sestavni del zgodovine, je pa načelno odveč. Samo v našem pri­ meru ni odveč. Te posamezne osebnosti in njihove kaj malo važne usode namreč bistveno menjajo sliko tedanje epohe. Po ZNJ izgleda, kakor da je Samuelova Makedonija izginila brez globljih sledov, skupna vsota takih po­ sameznih usod, kakor smo jih omenili zgoraj, pa kaže nasprotno. Saîna kapitu­ lacija je čisto drugačna, kakor se dobiva vtis iz ZNJ, ter se vidi, da je Samuelova tvorba še v fazi razpadanja in propada tako močan faktor, da pravzaprav tudi Vasilij II. mora kapitulirati in popuščati na vse strani, i na­ sproti dinastiji i nasproti aristokraciji i nasproti cerkvi (popuščanje nasproti cerkvi je v ZNJ sicer omenjeno, toda še zdaleč ne dovolj pravilno poudarjeno). Na drugi strani je za nas vendar zanimivo, da so Komnenovci, ki so za naš razvoj vse do konca 12. stoletja tako važni, v najožjih zvezah z našimi »Aro- novck, kakor jih imenuje Ana Komnena, pravnukinja Samuelovega brata Arona. Iz skupne vsote takih posameznih usod bo študent razvidel, da je bila najvišja plast fevdalne plemiške družbe medsebojno prav tako internacio­ nalno povezanai kakor je to danes najvišja plast kapitalistične družbe. Zaradi takšnih momentov sem mnenja, da bo potrebna podrobnejša in globlja obravnava tudi dinastičnih vprašanj, kjer so ona karakteristična in važna za razvoj, kjer spreminjajo sliko kakega obdobja in nam kažejo malo znane povezave. _ _ _ v ... Dr. G. Cremosnik Celjski zbornik 1951. Uredili Gustav Grobelnik, dr. France Kotnik in Vlado Novak. Izdal Svet za prosveto in kulturo mesta Celja. Celje 1951. 270 str. (= CZ) Slovenj Gradec ob 700-letnici. 1251—1951. Uredil in opremil uredniški odbor. Slovenj Gradec 16. septembra 1951. 82 str. (= SG) Slovenci ob Jadranu. Zgodovinska razstava. Izdala in založila Slovensko- Hrvatska prosvetna zveza — podzveza v Kopru. Predstavnik Srečko Vilhar. Koper 29. oktobra do 29. novembra 1952. 64* str. IstrSki zgodovinski zbornik. Leto I (brez letnice, izšlo 1953; brez podatkov o sestavi uredniškega odbora). Zgodovinsko društvo Jugoslovanske cone STO. Koper. 300 str. 220 1