VajvaSjl slovenski dn< truOi ▼ Združenih državah. Velja sa vse leto......... $6.00 Ca pol leta............... $3.00 Sa New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 t HTTP* POTOMK t. Iti* WtWUlf OfFiO« Of BlW T( V. T. Trm\ A. B. F, H.««*1 GLAS NARODA largest Slovenian Duly ! t in the Unit id States. Issued* every day except Bnndayi •! and -legal Holidays* Wr 75,000 Readers. NO. 239. — ŠTEV. 239. list slovenskih delavcev v Ameriki. Entered a. Second Class Matter, September 81, 1903, at the Post Office at New York, f. Y., nmUr the Act of Congress of March 3,187». TELEFON: 4687 CORTLANDT NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 12, 1921. — SREDA, 12. OKTOBRA, 1921. VOLUME XXIX. - LETNIK XXIX. NEMČIJA OGORČENA RADI ŠLEZIJE POROČILA GLEDE NEUGODNE ODLOČITVE SVETA LIGE NARODOV SO VZNEMIRILA KAB INET IN ČASOPISJE — TUDI BORZA JE PRIZADETA. — PO UTIČHI IN FINANČNI KROGI PESIMISTIČNI Poroča Ciril Brown. Berlin, NVio-i.m. 10. oktobra. — Th volilni demokrat j»» dal iz-Kriza radi (jornje sWAj«. ob via- i raza m* nadaljni pretnjo, ki se • i ti je dan« s .Wnn'ijo T,«ko v obrata proti Poljski, (»n pravi, tla tirnih kot fuiam'mk krojili pre jt NVmeija .«ieer razorožena, da \l«duje skrajni jH"*i luizefu. Listi pa ima m«- vedno miroljubna orož- im.tipkajo na stran w dni*:** no- — Nemčija mori ijrrati nlopo vn-f i,-r razpravljajo o u*odi ježa. j.- rekel. — Jasno je. da <;««rnj«- Sit'/.ije. Wkateri uradni- mora baJik€>rotna Poljska, stisnje- *ki <1, nki putam v naravnost na m«*d Nemčijo in jtasijo. preje lMstf*ri«'n#-ui tonu. .<«>rifija je ali pozneje propasti, razven če bo pristno vznemirjena al« alarmira- sklenila ekonomski dogovor s svo- na in Wirthova vlada sedi na tr- jim nemškim sosedom. Če se bo nih in šivankah. ko ."-aka na pra- tiornjo ŠJezijo ali vsaj za nas bi- v r^k / ozirom na Slezijo. .-.t vene dele Gornj" Šlezije pri- l/brnli «"• ust vene panike je pri- pisalo Poljski, poten, moramo <_de- šel (>ovsem nepričakovano in ne- dati na to. d>i Pol.,.>ka čimpreje nadnn. Neiueija, ki s« je zanušala propade. Poljaki n- smejo maio ti" pn> nemško stališt-r Anglije v dvomiti o tem, da uno še vedno' tem oziru. je domnevala, da je pripravljeni skleniti z njimi eko- eela zadeva urejena lr. da bo pra- iiornski dogovor, tla pit ne bomo \orek u|c«dn<. i/pa«! ! za N'emeijo. več pripravljeni na to na dan p> \ sled t»*s*a j»- z vsem navdnše- neugodni odločitvi. V takem slu- rjem in vso enerži.:,'» \rjrla v no- t'aju bomo morali tako tesno za- tranje politične spore, iz katerih preti meje proti Poljski, da ne pa se je prebudila vsied poročil iz bo mogla priti preko njih niti ena Ženeve in Pariza, da bo \azh na- kokoš. rodov priporočila razdelitev (ior- — Nemčija se bo morala branje NI« /ije in sreer neugodno za niti kot se brani jež. Del te politi-N»ni'"ijo, približno v soglasju z ke mora obstajati v tem. da sto-na<-rt«»m jyrot'a Sforze ali pa eelo pimo v tesnejše odnošaje z nadalj-ustvarila • invtralno prem^jrarsko niiu sosedom Poljske, z Rnsijo. in indiistrijnlno državo". ■---- \ sa ta poročila je sprejela Nemčija s strašno resnostjo in kanee-lar Wirth je takoj prekinil svoje počitnice v svoji domači deželi ter se vrnil v Berlin. Spotoma se je ustavi! le toliko, da je imel skraj-ro [H'simistietHi in H-m|»eramenten povor v Ofenbunru. pred Zvezo katoliških delavcev, ki je proslav-Ijalo petindvajset letnico svojegra , 1 London, Anplija. 10. oktobra.-— Najbolj zru.-ilna točka Wirtho- V imenu angleške vle.de se je po- \'-izh "Tovora je obstajala v pret- jasiiilo tukaj, da se ni v polili me-nji, naslovljeni v prvi vrsti na;1"' vzelo vpoštev pogoj, katerega Poljsko in v d m 'z i vrsti na svet v J1' stavila Mednarodna ruska po- splošnem. aiožua komisija. rtjeili d,.,lar Xo -e „e pomenjil \\irtli. je naael odmeva v nem- da zahteva katerakoli zavezniška škem eaaopisu. ki daje izraza šte- \l»da. «la naj plača ruska vlada vilnira prikritim fvožnjam. kaj se Lvoje dolgove in kakem dolo<"-e-bo zgodilo, če ne bo ostala Oor- nem «'-asu. a «V bi bolj še viška vla-i»ja Slezija n^razdelje^ia v okviru zavrnila dolgove, katere je na-Nemeije. Najbolj hrupen in hi- pra\ila carska riu»ska vlada, bi sterieen pa je Teodor Wolff, urcd;1"1 s tem v ,>0 ■■tSE:'- Z..-99 NOVA CENTRALNO-AMERIŠKA REPUBLIKA TE DNI JE BILA USTANOVLJENA FEDERACIJA OBSTOJEČA IZ REPUBLIK HONDURAS, GU ATEMALA IN SALVADOR. — NICARAGUA IN COSTARICA BOSTA PRISTOPILI POZNEJE. Tegucigalpa, Honduras. 11. ok 1.1 ment modeliran bolj po uz«.,-, , Nov narod, kojega ozemlje obsega Švicarske republike, listava, ki približno 100,000 kvadratnih milj « vsebuje vse t.« določbe, je bila ko-in kojega prebivalstvo znaša ne- j nečno odobrena od ustavodajne kako štiri miljone bo ustanovljen, skupščine, ki se je sestala meseca ko bodo prenehale obstajati vlade i septembra v Teiruciiralpa. republik Honduras, Guatemala in j ( Vprav je bila <-životvorjena trgati Gornjo Slezijo na kose ra- Pogled na opustošeno mesto Opp au po eksploziji v kemični tovar ni. Eksplozija je zahtevala nad ti-_soč človeških žrtev. Povzročena škoda znaša več miljonov dolarjev BOJ MADŽAROV PROTI AVSTRIJI j političnih zapletljajcv tudi z na- OTDiPilA DAlliVi ravnost nemog'#čim ekonomskim,'01 IlAoHA lANlRA NA DUNAJU vez in drugih kirurgičnih potreb- di štirideset odstotkov poljske j ^ jV (]ospoIo v Ri?0 tor so jih manjšine, mora spoznati nevarno-. bo čimpreje 'mogoče poslalo na-ati takega postopanja. Iprej v notranjost Ru«ije. Prejšnji načelnik Ludendorffove- ga štaba vodi operacije v Ogrski. Narod, naj bo miren. Dunaj, Avstrija. 11. oktobra. Poročevalec newvorskega 'Times* ja izvedel iz zanesljivega vira. da vodi polkovnik Bauer, prejšnji načelnik generalnega štaba Lu-dcndorffa. operacij« jn-oti Avstriji v zapadli i Ogrski. Njegov glavni stan se nahaja baje v Matters-dorf. k Nf varnost, katero povzročajo tazbojniške tolpe v zapadni Odrski ali takozvanein Burgenlandu. postaja od trenutka do trenutka večja, kajti prejšnji madžarski ministrski predsednik Fried rich in polkpvnik Pronay, ki sta si do-sedaj nasprotovala, sta se sedaj sf>f>razumela. Prr>nav je jjroti prejšnjemu kralju Karolu. dočim jc Friedricli njegov odličen pristaš. Oba sta sedaj združena v vojaškem naporu, da ohranita Btir-genland Madžarski. Obotavljanje, katero je zapaziti na strani zaveznikov z ozirom na izvedbo določil mirovnih pogodb, v kolikor se tičejo zapadne Ogrske. pospešuje katerokoli revolu eijonarno gibanje, ki obstaja v AvstrijL Bo ji se vrše o«l časa do časa eno ! 11 uro jxitovanj:i «>d Dunaja in pričelo je prevladovati naziranje v gotovih kroeih. da nameravajo madžarske uslaške čete vkorakati v to me.^to ter zop«>t uveljaviti habsburško monarhijo pod pretvezo. da hočejo t.veljaxiti mir in red. Tak korak bi brez dvoma dove-^el <|<, odločen ja Tirolske <»d Avstrije — in kar bi hibi še hujše. do oborožene intervencije od strani male entente. Zasedenje Burgenlanda od strani upornih madžarskih čet bo do-vedlo do velikih komplikacij. Staline avstrijske vla«le, kateri načel ju je dr. Schober. je skrajno kočljivo. Vlada je bila stvor-jena tekom pretekle spomladi na temelju zavrnitve programa, ki je določal združenje z Nemčijo v zameno za kredite v inozemstvu. Pangermaui so obljubili, da bodo podpirali to vlado. » so si v jeseni pridržali pravico prostosti akcije, ko ni bilo -obljubljenih kreditov od nikoder. Kabinet Scho-berja je vsied tega v velikih skrbeh, ker se mora boriti razven položajem Avstrija ni še iu robu propada kot bi domneval človek na temelju vznemirljivih poročil, ki so prihajala pretekli teden, vendar ; pa j«» resr?'"no, da se nahaja na pot i proti konečnemu propadu. Avstrijska vlada je izdala manifest. v katerem je pozvala prebivalstvo dežele, naj ohrani mirno kri. Ivi an if est se je v nadaljnein tikal zadev, ki so v zadnjem času Vsak človek se hoče iznebiti svo-jjih ničvrednih kron. — Prodajalci prodajajo le zelo neradi. Dunaj, Avstrija, 11. oktobra. — Na Dunaju je izruhnila pravcata panika. Prodajalne in banke nu-polno in,ilJ° denar, se je lotil strah in kljub vsem ugotovilom ,.vsled n,uli I>unaj čudni pri- tov se nevero — Najprvo živila, drugič zdravila in tretjič obleka, jP vsebina programa kot ga je sporočila Ameriška pomožna administracija v Washington. Mrzlica, legar, malarija in druge nalezljive bolezni se širijo z veliko naglico v Volga okraju, sogasno s poročili, ki so prišla iz Moskre. Istotako se poroča, da so dospeli v Moskvo zastopniki nem-š!*egra in francoskega Rdečega križi, da pomagajo pri pomožnem delu. vlade. Naravna paslediea te-a jelZOr -lavne-a rnes,a- ki »trab 1'ila. da je padla vrednost avstri i-1SV°J° ,narodno valuto-skill kron na dunajski borzi na' 'Nl ^^^iti natančne- . .1-1-4- i • ga vzroka sedanje panike. Povod 12.000 kron an.lesla funt. ki L, paniko jt. (]aIo -(i a^trf ^. vreden približno stin ameriške |sUe kronc> ka jri za en angleš^ dolarje. Cene potreVščm niso zaen l fUJlt jo mogoče dobiti 12.r,(X) av- krat poskočile v razmerju s pada- 'strijskih kron. Razširil se je strah rjem vrednosti avstrijke krone, a da bona »f « papirna- , .. i „ i • • c. i- - - tim denarjem m da bo krona iz-naslednje zime. Socijalistiem vo- i - / , , , □ »j i.. . . gubila se to malo vrednost, katere 1 m^riaf Vse SV°JC ima sedaj Vsied tega je hotel s;le. da obdrze delavc- na vajetih vsakdo nakupiti nekaj hIa„a in vrjetno je, da sc bo razširilo predno bi denar i^mbil vsako ; gibanje, ki obstaja že sedaj, da vrednost, naj se izplačuje d« lavee v nem-j Če gre človek sedaj v eno iz-! ških markah, mesto v avstrijski^ med velikih dnnajskiit bank. vi ! kronah, kar b: seveda pc»menjalo di vse polno lj«li. ki trgujejo t uvodni korak k konečnemu zdru- inozemskim denarjem. Ti ljudje žen ju z Nemčijo. " so večinoma špekulanti z inozem- skim denarjem, a med njimi je tudi dosti takih, ki kupujejo ino-ga bodo imeli .... _ , . w •» '-f-««?" * običaju bankervta zadnjih par dneh je pnslo se stra- ; ij skrajne sj]P šilo Tirolske, ki se hoče odločiti r».___- i- j- i - j • j » . • • rau i f • i k D'^?1 ^»dje, k' dvigujejo na od Avstrije. Tirolska je po pravi- *nkah denar pa po enostavno ci lahko ogorčena, e njeno ojror- bgubili vso vero v krouo ter ho cen je je preje ekonomske kot po- f:ejo kupiti za denar vsaj nekaj litične narav. To nezadovoljstvo blaga. Cene blaga se izpreminja-je bilo posledica pomanjkanja ži- jc vsaki dan po večkrat ter po-vil ter prepovedi izvažanja živi- staja jo vedno večje, ne, katero je izdala avstrijska . Številne prodajalne hočejo pro-vlada. dati le gotovo množino zalog. Dru Gotovo dejstvo je, .da ohstaia Prodajalne so skrčile svoje na Tirolskem politična skupina llre- ZgodaJ zjutraj je videti pred hoje cilj je odločen ie od Avstri- prodajalnami vse polno ljudi, je s pomočjo revolucije. Ta sku- V T *renutek> ko b« P™- .. . dajalna odprta, pina se sestavlja iz pan-germa- .. . rov, dijakov, prejšnjih častnikov' f presegajo pogo- , - - , , , _ ____ sto dejansko potrebo, kaiti eoto- avstnjske armade ter katol škili • i- 1- - , - ^ . , , . . 7 vi ljudje si prizadevajo nakupiti duhovnikov, a zadnje romanje v fivi, kar za celo lHo vnapre/ Nemčijo, katero so vprizorili za- Panika bo seveda ponehala. In-stopniki te straike, ,ie bilo vnaprej dufitrijalni voditelji govore zelo obsojeno na izjalovljenje. Ta sku- zaupno o položaju glede avstrij-pina, koje namen je odločenje od ske krone. Avstrije, nima zaenkrat nobene ' podpore v narodu kot takem. Ekonomske težkoče pa niso edi- . , . . nini nosu laKin, ki \ na stvar, s katero se morajo pe- , . • .. , , . , . . zemski denar, da gi cati vladajoči krogi v Avstriji. V , . _ i i - , ... , , f - a razpolago v sluca zann nh nar ntiah 10 nncln čo cf^o .... ODLOČITEV GLEDE ŠLEZIJE. aROB JANEZA EVANGELISTA Ženeva, Švica. 11. oktobra. — ' Komisija, katero je imenovala Li-Francija, 11. oktobra. — ga narodov, da prouči vprašanje Star in oslove i. ki so na delu med Gornje Slezije, bo najbrž jutri razvalinami starega slavnega me- obvestila zavezniške vlade ter na-sta Efeza. so našli kripto. o ka- dal.ie Nemčijo in Poljsko glede teri se domneva, da je grof svete- svojega sklepa, do katerega je ga Janeza Evangelista. _ Tako prišla. Danes se je izvedelo tukaj, se glasi v nekem sporočilu, ki je da je tozadevno delo skoro zaklju. prišlo semkaj. t čeno. Salvador ter bo prevzel posle teh samostojnih držav provizorični zvezni svet centralno-ameriške federacije. sestavljen iz zastopnikov tozadevnih dežel. Nova republika leži med Mehiko in Niearaguo in njeno glavno mesto je Tegucigalpa. Dogovor, tikajoč se te zveze, je bil podpisan v pričetku januarja tekočega leta v San Jose, Costarica. a narodna zbornica t«- republike je zavrnila dogovor glede razlage Brvan-Ckamorro, po- zvezna ustava, je ohranila vsaka republika znsr svojo avtonomijo •r neodvisnost v vodstvu svojih no Iran jih razni« v in posamezne vlade kot take bodo vršile še napri-j svoje posle, razven onih. ki so po sebno prihranjeni zveznim obl.-i fitim. Izvrsevalna polno mor se bo nahajala v rokah zveznega sv«>ta, sestoječega iz ljudsko izvoljenih delegatov. Vsaka posamezna -lr-zava bo imela pravico izvoliti en--ga svetnika ter name.sruika / godbe, ki je dajala Združenim j slednjega za dobo petih let. p, državam posebne pravice glede slanska zbornica bo sestavi h n i zgraditve novega mcd-ocearakega ljudsko izvoljenih zastopnikov ui kanala skozi ozentljv teli repu-j sicer po enega jmslanca na vsakih | sto tisoč prebivalcev ali »lela ]»re Slično razpoloženj" je previa-j bivalstva. ki znaša več k..t :»(>.(. ') dovalo tudi v Cost a-• ie i. a v obeh | Pravosodna sila deželah je javno mnenje razdeljeno. a unijonistična stranka si na vse mogoče načine prizadeva, spcli vcc; 11 zvečer semkaj iz Ar«i<»sto«>lc okra ja. so sporo- ili. da i'ih> v "raj zv«kčer semk;ij iz Aroost«n>k o-kraja. s«» sporočili, da je l»ihi \ <"••• raj t»pazjti v severnem ga kraja ubil neki iovski paznik. k«> s.- -e preobrn njegov avtomobil. Gloversville, N. V.. 10. okt. — cenimi panogami vlade, namreč j Prvi sneg je pad"l včeraj zjutra f izvrševalno ali eksek'utivno, zak' <>b Canada Lake. štii-inaist mi r.odajno in pravosodno, čeprav je izvrševalni ali eksekutivni depart ieverozapadn • od t#»ga m •^neg je padal sk«»zi pc 1 ure. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se p^tom naie banke Izvršujejo p« aiwd ceni, iscraljivo in hitro. Vforaj so bije naše cene sledefe: Jugoslavija: lUapoillja na xaAije poŠte In tzplatuje "Kr. poštni čekovni urad" In "Jadranska banka" v JjuHjani. 300 kron ..... $ 1.60 1,000 kion .... $ 5.00 400 kron ..... $ 2.10 5,000 kron ..... $24 00 -500 kron ..... $ 2.60 10,000 kron ..... $47.00 Italija in zasedeno ozemlje: pošle tal izplačuje "Jadranska banka" t . $22 .00 . $43.00 "A3riatiscb« Bank" ua Razpošilja m Trato. 50 lir----$ 2.55 500 lir 100 lir----$ 4.60 1000 lir 300 lir____$13.50 Nemška Avstrija: Razpošilja trn zadnjo pošte in. izplačuje Dunaja. 1,000 nem.-avst?. kron $ 1.30 10,000 nem.-avstr. kron $11.00 5,000 nem.-avtp. kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00 Vrednost denarju sedaj nt stalna, menja so veikrct nekako-vano; iz teca razloga nam ni mogofe podati natančne ceue vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne kot nam poslani denar dospe v roke. Kot g—Wiilni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčeno izranredno ugodbe pogoje, ki bodo velike ho rfzii za sms. ki so ie aU se bodo posluževal našo banke. Denar nam Je poslati najbolj po Domestic Money Order. aU na »e New Ymk Bank Draft FRANK SAKSEB STATE BANK, 82 Gortlandt St., New York —^—— fAd-g»rtlaem>ntl GLAS NAHODA, 12. OKT. 1921 "GLAS NARODA" 4LOVENIAN OAILY ---- —----mmumš and Pubiiattatf by A ^ * fLOTINIC rVBUSHINO COMPANY MfurtUonl LOU1« BEN ED I K. TrMMiM *KANK IAKIER, Plača of Binln—a of tli« Corporation and A m Cortlwtft Str o««. lorMoh of Manhattan, if Atoma Offldarai Maw York City, N,' Y. -Glaa Naroda* tthaja vsaki dan Uvx.mil qadalj In p»axnlk«v. Za colo lata valja Hat sa Am ar I ko Za Now York xa calo lata In Canada WJe sa pol !*ta Za pol lota »a.00 Za Inozamstvo za calo lati Za da« rt lata »t.50 ca pet lata •7.00 •7.00 L A O NARODA (Velca cf tka Paopla) Day Bveapt Sindaya aai luMrrlptlo". yoartr HolMajra. AdMrtiMO •ntf on Aqi Hfnint« DopM braa patfplaa '.m 'oc.locjrtl aa prfofc£ttJ*ja. Donar naj aa blacovoU po-■UatS pa Moaar Ortar. Ptl kraja naroCnfkoT rr«*te)o MvalUCa mcwbI. da httraja najdei O L A 4 NARODA Cortland« ttraat. Borough of Manhattan. Now York, N. Y. Taiapfiont: Coftlandt 1876 ^Trades BURGENI-AND. Mod sedanjo Madžarsko in Aivstrijo je košček zemlje, na kateri je bilo prelite že veliko dragocene krvi. Ta zemlja se imenuje Bnrgeiiland* Kri pa teče zato, ker pravijo Avstrijci, da je to ozemlje njihovo, dočim Madžari zatrjujejo, da imajo oni edinFpi;avico do njega. Burgeuland s6 prisodili zavezniki Avstriji. Avstrij-ei so vsled tega teoretično upravičeni do njega. Madžarom to 11 i povolji. Ce ne'gre z bef edo, — si mislijo — mora iti z orožjem. brže ni v njihovem besednjaku. Že vsaj dosedaj nismo naleteli nanjo. Državni reprezentantje v inozemstvu naj bodo že vsaj gentlemeni, če drugega ne. In to je najmanj, kar je od njih zahtevati. O njihovem ne-gentlemanstvu pričamo mi ter vodstva raznih Jectnot in drugih slovenskih javnih institucij v Ameriki O njihova surovosti bi pa zamogel pričati marsi-kak slovenski izseljenec, kateri mora za njihovo surovost polegtega še mastno plačati. D c p i s i Bog ve, koliko tisoč in.tisoč listin je bilo že napisanih. s° i)a začeli kompanijski mogotci <» tem nesrečnem "Burgenlandu. Avjstrija ga je z orožjem zastražila. doeim so Madžari z orofejem vdrli vanj. Madžarski diktator Hortliv ima vedno idosti denarja in vedno d osi i vojakov, če gre za* Burgenland. Bankrot na Madžarska bi se nikdar ne upala napasti Avstrije, če bi ne imela dovolj podpore. Ta podpora pa ne more priti od nobene drage str^oii kot edinole od zaveznikov. Zaveznikom pa najbrže ni s&.mo zato, da bi vznemirjali Avstrijo ali vznemirjali Nemčijo. VA tem slučaju mora iti za nekaj *4višjega To ^rišje" je pa brez dvoma obnovitev habsburške monarhije, naprej na Madžarskem, potem pa v Avstriji. Ko je Šel Karol pred par meseci v drugič na izprehod M 'žnr^ko. je bila javna tajnost, da Francija simpati- T t. .uii lako dosledno ponavljale, da jih je moral Pariz ofieijelno zanikati ali dementirati. Dotični dementi je bil pa tako nesrečno sestavljen, da je vesti le potrdil, ne pa zanikal. Pozneje se je izvedelo, da nimajo francoski krogi nič proti temu, če postane Karol madžarski kralj. Po objavi te vesti yt bilo v francoskem glavnem mestu mrtvo in tiho kot v grobu. Ta molk je pa dosti povedal. Hortliv-je ve bande sestoje večji del iz Nemcev in Tiroleev, ki so.pobegnili iz Bavarske ter drugih delov Nemčije, da najprej ra Madž^i*skem pripomorejo 1110-narhistični protirevoluciji do zmage. Polkovnik Bauer, ki je svoj čas vodil Kappovo usta-jo, je baje poveljnik madžarskih maroderskili ustašev. Pa še nekaj je jako značilno. Avstrijci niso ničkaj boja želj ni ter so skoraj nevtralni napram sosednim mad-ža rsk i m * * zavojevalcem' \ Zdi se kot da bi jim bilo čisto prav, če bi ne bilo med Avtsrijo in Madžarsko Burgenlanda, ampak naj bi obe drŽavi tvorili eno ozemlje, kateremu naj bi bil Karol vladar. . V Chicago, 111. Grozdja je na trgu v izobilju, treba si je pripraviti sodeke in par stotakov. Zima trka na okna. Gotovo ima vsaki rad za pozimi par sodčkov dobrega in okusnega vina, d^ si krajša zimske čase in se veseli s svojo d ružlno vsaj ob nedeljah. Dne 25. septembra je priredilo društvo Narodni Vitezi plesno veselico in vinsko trgatev v prostorih na Raeine Avenue in 18. cesti. Dvorana je bila natlačena veselih i.iudi kakor še nikoli. Radi tega se društvo Narodni Vitezi štev. 39 SNPJ. naj iskrene je zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli društveni blagajni. Odbornik. Black DiPiKumi. Wash. Slovencev, a mi smo jih pravočasno odvrnili, da niso šli skebat. •Pravili so, kako jih je kompanija spravila v past in bo še druge skušala. Zato prosim vse delavce, da se nejla nobeden prevariti tem kompanistom. Kdor pride sem za delom v majne, tak gre skebat in «vojim rojakom kruh jest. Tukaj je nas na stavki 2000 majnerjev. Stavkamo že sedmi mesec. Varuj-te se v državo AVashington za delom hoditi! Zda j pridejo vsi iz A-laske in gledajo tukaj za delom. Na tisoče jih je brez dela. Kompanija je hotela znižati mezdo na £2.50 na dan in zato smo šli na stavko. To je Pacific Coast Company, ki ima največ maju tukaj. Tudi nekaj drugih manjših se ji je pridružilo pri katerih so tudi delavci za«tavkali. Zato ne svetujem Tukaj fino že na stavki od 15. nobenemu hoditi sem za delom. marca. Zdaj pred enim mesecem od vseli strani pobirati skebe, katere spravljajo v to nevarno jamo. Ko so začeli delat skebi, je bila. kmalu ena nesr^-a v rovu, pri čem je bilo sedem skebov ubitih in ne vem koliko ranjenih. Imajo jih kar v ograji kakor divje živali in ne sme niti en unijski mož preblizu. Največ skebov pride iz mesta liutte v Montani, kjer imajo kompanisti svoje agente, ki jim vse obetajo, da je unija in lepa plača. Ko pridejo sem, se pa ke-sajo. Prvega oktobra je prišlo par dokler se rasmere nc izboljšajo. Mislim, da se ne bodo poprej kot marca 1922. ko bo potekla pogodba, sklenjena med organizacijo United Mine Workers of America in družbami. V nedeljo 9. oktobra bomo imeli (torej so že imeli) veliko slav-nost. ko bodo pripeljali iz Seattle veliko množino hrane in obleke za revne orroke. Vse unije iz Seattle so nam priskočile na pomoč, da lažje stavkamo. Kadar »e kaj razmere izboljšajo, se bom zopet oglasil. Jolm Zuliter, stavkar. Iz Slovenije« Zanimivo. jjohlerja.so našli oh potu od Nov- V mariborskem občinskem sve-l^ke do Rajiča, v nekem jarku, a tu je večina odklonila podporo za j njegovo sukn jo kakih 400 metrov akademsko' menzo v Zagrebu, do-.oddaljeno od' trupla. OkoJi vratu n»u je bila zadrgnjena vrv. Bo mnenju sodne komisije je bil Jakob Johler v vlaku z vrvjo zadavljen in oropan, njegovo truplo pa je storilec vrgel iz vagona skozi okno. Uvedena je preiskava. PREDSTAVNIKOM! Na tem mestu smo že opetovano.razpravljali o imiodali in načinih poslovanja raznih ekspozitur bel-grajske vlade v Ameriki. To poslovanje je neameriško — od tona, v katerem nam pisari jugoslovansko poslaništvo iz Washiugtona, pa do tona, v katerem nahruli konzularni pišač našega človeka, ko pride na konzulat odrajtat svoje težko pri-služene groše za razne obnove, produženja in nasvet^. fV je pa to poslovanje jugoslovansko, potem naj se Bog usmili 1141^ in naših! - Kaprolstva smo bili že v Avtsrrji do sita siti, in ga ne kaže uvajati v Ameriko; pesem o bratstvu in med-sebojnosti ga namreč čisto nič ne izboljša 111 nič ne osladi. Kajti melodija o bratstvu je že morda lepa in ušesu prijetna, kaprolsfvo pa ničesar drugega ne rodi kot odporr Ne pisali bi teh besed, če bi slučajno h& čitali nekaj podanega v '4 Hrvaškem Glasniku'*, ki izhaja v OhicagL Že tamošnji gospodi (za katero mf,~ kar se slepega narodnega navdušenja tiče, jako zaostajamo) poslovanje jugoslovanskih oblasti v Ameriki absolutno ne ugaja, in padla je marsikatera trda, ki bi je . od gospoda Lupisa sicer ne pričakovali. - ^ Ce je že njim mera polna, naša prekineva. Z uredništvi slovenskih listov postopajo šefi raznih jugoslovanskih "birojev'* kot s porterji, kateripa se kar enostavno ukaže izbrisati in prikriti madeže, ka-t< r< je crospodar po svoji neprevidnosti in nerodnosti povzročil. - , 1 Pošiljajo po jarde dolge objave, ki so, ee natisnje- volila pa je podporo odpuščenim kaznjencem. Doslednost. Bivši oficir Tone Gmajner, ki je {pri volitvah v ustavotvorno skupščino vodil boj za komunizem, je prestopil v klerikalno politično vero in vstopil v uredništvo mariborske 4'Straže". Skesan tat. Pred kratkim je bila mariborski tvrdki Laufer ukradena zelena dvokolnica. Tat^ se je sedaj sam javil policiji in skesano priznal tatvino. Izjavil je, da je izvršil tatvino v bedi, dvokolnico pa je prodal nekemu kmetu za 300 K. Ciril Ličar — profesor zagrebškega konservatorija. Iz Zagreba poročajo, da :l>o znani slovenski pianist Ciril Ličar(lenjave že tako večje kakor po meno^ji za profesorja na zagreb- drugih mestih, se čisto neovirano Smrtna kosa. V Ormožu je umrl davčni upravitelj v pokoju Anton C rej an : v i-jubljani Katarina Neumayerje-va. vdova vladnega višjega inže-njerja, Milena Rode, hčerka nad-oficijala Mestne hranilnice ljubljanske, in -Magdalena Zore. Peter Zgaga Zločinski val v Ameriki. In nešteto mladine je v njem. Ne vem. odkod to, toda zdi se mi, da niso zadnji vzrok neprestane pridige o svobodi. Svobodo namreč vsakdo po svoje "shva-ča*\ (Mi Slovenci res nimamo tako dobrega izraza kot ga imajo Hrvatje.) Naš priprosti človek smatra pod svobodo" dobo. ko ne bo nS svetu nebenega policmana, nobenega dacarja in nobenega žan-darja. * * » '"Vsa kultura ni ničesar drugega kot borba z zverjo v človeku. • V globini duše vsakega poedin-ea se bije dobro z zlom. Največje junaštvo je premagati -samozavestno zver v sebf. Borba z lastnimi strastmi je borba premagati samozavestno »:ver v sebi. Borba z lastnimi strastmi je borba s samim seboj. ' Mogočnež, ki se je dvignil k Bogu, da bo njemu enak. je moral prej premagati vse strasti, vse zle bogove v svojem srcu". ' * * Pašič je mobiliziral tri letnike vojaštva, "da se kraljevine Sr-lJTrvatov in Slovencev; zavaruje pred albanskim vpadom". To je čisto podomače. po kranj-ko povelano: Na liaiK&nu bo izbruhnila nova vojn t. Miru so siti. Treba je vzeti odvajalno sredstvo. Ta nesrečni "Exlax" naj bodo Albanci. Smrad, ki bo sledil, bodo Juge slovani le s težavo prenašali. Gospoda skrbi preveč za zadnjo plat. ,Za bolna pljuča — za naše Pri-10 or je — ki bi potrebovala temeljite oper&ei ie — se pa ne zmeni. * ♦ * . Novo jugoslovansko državno posojilo bo baje nosilo po s eden odstotkov. — Boljši je pečen —: ... ali kako" je že tista zgodba o golobu in vrabcu! * # * T^anec: jc židovski praznik Join K i pur. Žid je odpuščajo drug drugeciii. Ker so pa verni in prebrisani obenem, so si izmislili dvoumno fra-7.0: Jaz ti želim vse (»no, kar t meni želiš (namreč, da bi te hudič vzel.) * * * Mik«' Cegare piše humoreske. Žalostno pri tem je edinole to. da se ob njih edinole on smeje in i-dinole on zabava. " * ♦ V basemen tu nevvorške slovenske cerkve bodo igrali te dni ten- SmpfBlntmnaiui Ustanovljena 1. 1898 2CatoL 3lr&turta InkorDorirar.a L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predst-Jnik: RUDOLF PERI)AN, !>.£{ K. lST.lh St.. Cleveland, O. Pcxlp^vdsed 11 ik: LOUIS hALANT, Rox 106, i earl A ,*e., Lornin, O. Tajnik: JOSEPH PISELER, E\jr. ttluo. Blagajnik: GEO. L. EROZirH, rJj, Mino. Blagajnik neizpiafaxih »mrtnln* JOHN MOV KRN, l*!A K. 2nd Ava, W. Dulutti, M »na. Vrfaoral i^rftvou: r Dr. JCS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St, X.S., Pittsburgh, Pa. N»dkor: MAX KERŽlf-NIK, Box Rook Wyo. MOHOR MLADIČ, 2(W3 Sa Lav.ndaif A"«., Cblcaj?«, III. FAANK SKRABEC, 482S Washington I^arer. Oulo. Porotni mPw: LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. M«o*. GREGOR J. PORENTA, Box 170, Black I>t*mon-l Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O \ Združeval.":! odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockda>«, Jollet, lil. PAULINE ERMENC, 5-» — Srd Street, Ta SalJe, 11L JOSIP STERLE, 404 E. Iklesa Avenue, Pue'rto, Colo. ANTON CELARC, 706 Market ,Street, Waukegan, I1L - Jednotino uradno glasilo: "Giag N»rorpdsednika porotuegS- odbora. Prošnje za sprejem novih Članov Id bolniška spričevala naj se ptšilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jeka se poroča v Lijuiblja-no: Trgovec Karlo Johler iz Tor-že v Baeki je tukajšnji policiji naznanil, da je njegoiv sin Jakob JoMer z 'brzovlakom odpotoval iz Ljubljane, da pa ni dospel domov. Pri sebi je imel 180,000 kron. Starejši Jakobov brat, ki je ostal v Ljubljani, izjavlja, da je komchik-terju poklonil 10 dinarjev za to, da paši na brata y vlaku do Tune, edinole njim v korist, besede ''protiuglnga" pa naj* dije. Truplo umorjenega Jakoba škem konsem'atoriju. Plodonosni pogon. 12. septembra ponoči je ljubljanska policija napravila pogon, tekom katerega je aretirale,' dvanajst ljubkih, mladih deklet. "Bilo bi najboljše, ako bi se vrglo bombo v stanovanjski urad." To nekoliko pretirano kritiko o postopanju stanovanjskega urada v Ljubljani je baje izrekel urednik Milan Plut, ko je detektiv Pečar prišel v njegovo stanovanje. predaja celo popolnoma gnilo sadje. Merodajr.i faktorji se kaj mMo 'brigajo za te razmere. Griža razsaja vsepovsod. Bolne so cele vasi. v Ljubljani tupatam cele rodbine- Pred kratkim je bil apel na .šolsko oblast, naj odloži začetek šole na pozneje, a ta apel je brl brezuspešen. Smrtna kosa. Dne 7. sept. so umrli v Ljulblja lii: trgovec in posestnik Blaž Je senko, bivši gostilničar pri želez- da mu zapečati sobo. ki jo je i n^šlcem mostu v Vodmaitu Fran oddal že neki gospe. Državno^ebelaik in gospa Marija Kernc. pravd n Lstvo ga je yadi tega obto- Presenečen tat. Na Viču je prodajal neznan moški moško kolo. Slučajno je prišel poleg stražnik, katerega se je prodajalec tako prestrašil, da je pustil kolo in pobegnil. Prepovedana avtomebilna vožnja. Po zaslišanju cestnega odbora v Ribnici je pokrajinska uprava za Sloveenijo odredila, da je vožnja s tovornimi avtomobili po deželni cost i od Ribnice do Dolenje vasi ter od Dolenje vasi preko Gr-earic do Gotenice prepovedana, ker »ta navedeni cesti za tak promet manj pripravni. Ta prepoved ne velja za uporabo navedenih cest za vojgške . namene. V tej igri nastopajo duhovi in strahovi. Duhov je v hasementu dovolj: vinskih, češpovih in rozinskih. Strahovi bodo pa takrat, ko bo posegel prohibie i jski komisar llavnes vmes. * » * Veder, zaslužen in častitljiv mo? Hribar praznuje v Ljubljani svojo sedemdesetletnico. Pred kratkim ga je kralj imenoval svojim namestnikom za Slovenijo. To je po mnenju nekaterih največje odlikovanje, ki g!i more biti deležen navaden jugoslovanski smrtnik. Upati je pa, da Hribar ne sni tra tega odlikovanja za višek sv je karijere. * * * So namreč se bolj kraljevska odlikovanja kot so kraljeva, in tr odlikovanja ponavadi narod deli. * . • Iz vladnega uradnega oklica: "Bračo Slovenci, podpisujte ratni zajam!" Iz govora srbskega kaplara, ki ga je govori ^ slovenskim vojakom, kateri niso umeli srbščine: "Prokleti Svabe, ista neznkte europejski ?'' Napis na.nekem srbskem vagonu v času. ko so Srbi gnali Avstrijce in Nemce pred seboj:'.* "Njemačka mora da bude srb ska!" Stavbeniki so že ponovno raz-»ravljali o vprašanju, zakaj so -tart* cerkve tako akustični'. Ven-lar pa pravega vzroka nikdo ni no<>;»'] p--goditi. Toda -"diij izjib1 la. da se je našla prava rešitev te 'agruetke. Pri izkopavanju v sve-1 tovni vojni uničenih cerkev v se-j verni Franciji sa našli jako .stare Vaze. Prvotno so ji> mislih«, da «=o I e vaze v davnih časih skrili in t la s-) tako < sta'e v zidovih. To j taziranje pa se je izkazalo k nt j m j - J »olnoma napačno. Srari arhitekti »o jih nainreč rabili kot nekake tkustične posode, ki so jih vzidali v zidove, da je dobila eerkev em zvočno akustiko. Dobro Iti bih t, da hi sr tudi ifv>-lerni graditelji glasbenih ilvonin nalo pozabavali t'> idejo. FREROKOVANJE MAZZINIJA O JUG0SL0VANIK hi njihovimi težnjami, ker h<>-z v.s»-mi sreci-4vi, ki so jim na razpolago, oslabiti nemško demokracijo in r i Majat i mpnblikonsko vladavino. ADVERTISEMENTS. L«hk 7 k Tumc — hiti o pom»B» pri VNETJU MEHURJA Vsaka piiula (MID1! noti ime XW x-___' Varujte »eponarwdl Ob priliki proslave 600h»;iiiee i Dantejevo smrti su v Italiji odkrili' udi fipr-menik pisatelju Giuseppe: Mazziniju. Mazzini je bil odličen) •konomwki, politični in filozofski j lis-'ite!j ter velik iraljanski nacio-j ialist in ret)ublikanec. V n jezovih i lelih. ki bodo v kratkem izšla v 'juds!;i izda ji, s- nahaja t n« l i )>re-| ■oška izjava tega moža, izjava, ki e tiče Balkana in današnje Jitgo-j la^ije. V nekem svojem sjusu Maizzini pravi: "Na Balkanu živi narod, ki je gotovo I;aliji nepo-| znan, narod, ki se razvija in ki bo povzročil radikalno iz premem bo evropskega položaja. Ta narod tvori jugoslovanski -element '' SEPARATISTIČNO GIBANJE NA BAVARSKEM. Dr. Koler SLO> KNSK.I 2JDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kolar |a maj> atarejll ilorcukl ■drarrik Spec]« U»t w nttr>ureba. fel ima M-Wtat prr.kao t BdraTl**-nju mi -HUk boiasnL Zastrupi J »--ij« kr-7i adravl m rla-«OTlt«n> Jo«. k| ga. j« -»t. Erilch. C« liowt« moMo\j^ jlII me_ur-ske Ml^au. t tria. lspada^je las. •olefin« > koj.-cfc. prldlt« Jn iswiatll ♦am bo® kri Km Cakajw, k-v ta ko «ten naJ#re. v» moli« bolem) ad-avin ro o-TrmJ^ji. tC+'. -r hltro cwaiU vam •reir>*ja, j j.T.avJ#, m eaka) -o. t»m»»(! - rlJiti to ial* Tain aa bo« «ojy?t povrni j f yroaoi j k^I t win o kilo oa«roC»'o ka-fcAloc T kHiu In h-b'A, iS «-iafUi t*41 j^rl ptiKft-.'D roJa. oadravtm a R«Tm»(jem, trzanj«, bo ločin« o srb*čf»o. terrr*« in drug* kc-Ce* bn«uil. k: naatansjo rsled aaft-ti® krvi, oadravlm v kratkem «aa* b nl rH»t--n»-tio l«C^*t Nekatorl dsrjl sdr.vntki rtb^o toi-maCe. Oa rasumojo. Jh >nam la ataivca kraja, aato tu> Ui|< wlrartm, ker tic ranmtn tfortr^i. I'rsdna ura: oa lslavniklk ul | (r i Ob nedaUak od k 4o « Xa Bavarskem je v-zadnjem — kakor -ino že poročali — prišla na površje močna ?e;>arat'-| I+tiena stmja. katere ie: 'Los von Berlin!'' CPrfsč od Berlina.) Med Berlinom in Mor,ako-1 vom Oliinehenom) vlada napeto razmerje. Sumi se. da je to gibanje v ozki zvezi s katoliško inter-•laeijonalno propagando, ki na ti-'lem goji pbbožno željo, da bi so 'i osno vala katoliška sredn.feevroip- SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Cešarek 70 — 9th AVE., NEW YORK. N, Y (med 15. in 1«. cest<») pošilja denar v Jugoslavijo. Italijo itd: — prodaja vozne'listke za vse važnejše čr^p: — izvršuje notarske posle, ki so v zvezi s starim krajem. — Cen« vedno med najnižjimi. — Telefon Watkhis 752? Za bolezni, in bolečine ^ka monarhija s katoliškim mo'P A IN-F VPFl I FR uarhom. Teimt gibanju je z^lo na* ' "LAt klonjen tudi Karel Habsbnrg ali bivši avstrijski cesar. Xemski re-akeijonarei ta separatizem namenoma netijo, dasiravno ni v skla------- ■ 1 —---* Tvorm.-ka znamka reg. v pot. ur. ZJr dr. & Prijatelj v Potrebi 1 IIWS3 112551 OSl WW V odgovor. Ponovno naxninjumc vb«m rojakom !n rojakinjam, da prave Elgin garantirane moSke in tsenskne ure čisto slate prstane, renilc^, priveska in vso drugo zlatnino ter damante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in BLOVBNžiKE FLOŽČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki znani Vaš slovenski večletni trgovec s zlatnine IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugli, Pa. Piiite nra po cenik, poilje ga Tam brezplačno. j --"V" ■ . • - ' iiV' "''-i'"- "..' ® '' j GLAS NARODA. 12. OKT. 1921 - \ ' -s " - . ■ 1 ; / ■.. Nova kapitulacija pred Italijo. m-— "Piccolo* poroča iz Pule, da so italjanski in jugoslovanski dele-gatje v dvorani hotela ''Ntptun" na Brionu podpisali pogodbo za ribolov v jadranskem morju. Pogodba je napisana v italjanskem in jugoslovanskem jeziku. Vsebina pogodbe je še tajna, vendar se ve, da vsebuje 55 ele nov z različnhui poglavji. Jugoslavija dovoljuje italjanskim ribičem. da smejo ribariti v jugoslovanskem morju! Po podpisu pogodbe se je zahvalil jugoslovanski delegat poslancu Tost i ju za italjansko prijaznost in izrazil željo, "da bi se ureditev gospodarskoh vprašanj med obema državami vršila tako, kakor do sedaj". Italjanski delegat je ugotovil, da je vladalo med obema deiepaeijama prisrčno razmerje in izjavi!, d« ta pogodba po-mfeni važen korak naprej v italj-insko-jugoslovanskih gospodarskih odnošajih. Ze od 10. avgusta t 1. dalje so vodile posebne delegacije Jugoslavije in Italije dolgotrajna podajanja glede ureditve ribolova v Jadranskem morju. Predsednik jugoslovanske delegacije je bil dr. Ivo Krstelj, narodni poslanee, člani pa: dr. Milan Lazarcvič, šef kabinetnega ministrstva za industrijo, nadzornik Budislav Stipanovie, pristaniški kapitan v Splitu. Ivan Pastrovič, višji nadzornik ribolova v Bakru in Maksimiljan Saroelič, nadzornik pri pomorski obla-fcti v Bakru. Italjanski delegaciji je predsedoval eonte Fuleo Tost i di Val-minuta. italjanski poslanec s številnimi strokovnjaki In veščaki. Kakor javljajo iz Pulja, je bil 13. septembra ob 1. uri jM>ncči svečano na brionskih otokih v hotelu Neptun podpisan tozadevni protokol sporazumno o ureditvi ribolova. -Jugoslovanski predsednik dr. Kr-stelj jr imel daljši govor, /ahvalil se mu je italjanski predsednik Tosti. Sporazum o ribulovu ima 55 členov. Določa pravice do ribolova \ vodah med Reko »n otočjem, lioloča podrobna določila ribolova in gotove varstvene odredbe. Pos/.bna mednarcJna komisija bo nadzorovala ribolov v^teh voda i*. Ribolov okoli Reke se bo uredil sporazumno z reško vlado in Jugoslavijo. . Pogreb zadnjega virtemberškega kralja. Poroča Ciril Brown Ludwigsburg, Virtemberška — Dne 7. oktobra je Virtemberška pokopala svojega zadnjega kralja Pogreb Viljema II.. prvega izmed vladarjev Nem«";je, ki je umrl izza revolucije, predstavlja posebno stran v zgodovini nemškega naroda. <**lov#k se prične zavedati čudnega nasproistva ined staro in novo Nemčijo takoj ko prid- v Stuttgart. Glavno mesto Virtemberške je bilo j>olno zast-iv, ko ob priliki narodnega praznika. Črne in rdeče zas.avc Virtembcrške so vihrale vsepovsod in poleg teh zastav je bilo videti rudi d sti starih eesarskik zastav, črno -bel o-rdečili. _ Ena sama republikanska zastava je vihrala v bližini kolodvora. T;tm je človek tudi izvedel, da ni le poslal virtemVrški nvcisir-fki predsednik bivši kraljici Šarloti sožaljne brzojavke, v kateri se je glasilo: — Bil je dober o'*e svojemu narodu, — temveč da je tudi virtemberška republiki odredila, da se mora izobesiti zastave na pol-drogu na vseh javnih poslopjih na čast zamrlemu kralju. Niti švab-*ki komunisti niso kazali jeze napram svojemu staremu monarhu. Svabi so namreč skrajno dobrodušno pleme in njih komunisti se povsem razlikujejo od berlinskih, kajti njih barva je bolj rožnata kot pa krvavo-rdeča. Popularnost prejšnjega kralja eelo po revoluciji jr bila nadalje razvidna iz dejstvi, da so ljudske množice skoro vprizorile naskok na železniško postajo, da dobe pro štora na vlakih, ki so jih odvedli v Liid\vii»sburg, slavno garnizijsko mesto. Ves promet v Stuttgartu je bil tekom jutranjih ur ustavljen. Izgledalo je. kot da je jtoloviea Virtemberške na poti proti istemu cilju. Med vozili je zapazil človek avtomobile, kočije, lojtrnice u celo bicikle. Nadaljni tisoči pa so se napotili proti Ludwigsburgu peš. Ae nikdar izza <"'nsa, ko so sorijalisti in komunisti pokopali v Berlinu Rozo Luksemburg, nisem videl v Nemčiji toliko cilindrov na enem mestu in še*nikdar izza revolucije toliko uniform. Ko s--«* priš«*l v priproKto kajK-lo. sem videl vse značilne znake kraljevega pogrebnega sprevoda T*>d republiko. Nikakih vojaških godb, nikakejra trobentanja, nikakega bobnanja. (Zadnje besede umirajočega kralja so bile ne j bo n jegov pogreb kar najbolj priprost in njegovo zadnje kratko navodilo je bilo: — Nikakih goovrov. Naj govori Bog. — Trije dobrodušni švah-ki policisti so vodili sprevod po glavni cesti, ki je eelo miljo dolgu ter obrobljena od častnih straž nemške republikanske državne hrambe. kr.A«ro je dala na razpolago berlinska republikanska vlt»da kot tribut mrtvemu monarhu ter konce sijo še vedno živečen u duhu mrtve monarhije. Za policisti so prišli rektorji, dekani in Iri gi dostojanstveniki virtemberškega vseneili s. a, katero je kralj na velikodušni in inteligenten način podpiral, "rofesorje-i. v njih mrkih oblekah so sledili protestantovski duhovniki. kajti pokojni kralj je bil načelnik virtemberške državne eerk,ve do časa preobrata in revolucije. Svecenistvo v deželi je še danes, kot povsod drugod, kjer se je strmoglavilo monarhije, monnrhistično do mozga. « Nato so prišli verr.i nslužbene- kralja, nekako pet tisoč po številni, — moški, ženske ir otroci, — z vseh prostornih in številnih posestev kral ja. V prvi vrsti so korakali njegovi lakaji, konjarji in uslužbenci v hlevih. Pokojni kralj je bil namreč velik ljubitelj konj ter imel zastopane v svojih hlevih najboljše pasme. Konjarjem so sledili njegovi gozdarji in lovci, vri opravljeni v zelene uniforme. Nato so prišli domači služabniki v slojih sijajnih livrejah in njim so sledili vrtnarji, kuharji in drugi, ki so vsi uživali dolgo časa vse ugodno-Mi in prednosti dvora. Cela prejšnja družba kralja je korakala spredaj, kot da hoče poudariti, da je ramrli kralj še vedno njih najvišji gospod, ki jim je dajal zaslužka. Dvornim uslužbencem so sledili komomiki, v polnih zlatilr in blestečih se uniformah. Kdor ni videl nikdar prej kaj takega, bi bil naravnost presenečen spričo sijaja, katerega so razvijali. Nato je sledil voz s krsto, v kateri je ležal pokojni kralj. V voz je bilo vpreženih troje parov konj in ob krsti so korakali generali v uniformah, kot bi si jih ne mogel ziuisliti in zzslikati najbolj nadarjeni newjorski krojač. Nikakega drugega bleska, nikakega zlata ali »rebra, nikakih cvetk. — le pripr« sta krsta. Žalujoči S vabi, med katerimi je bilo tudi dosti kmetov, so gledali mrtvaški sprevod svojega pokojnega kralja. Bili so sicer razo-glavi, a manjkalo jim je pravega navdušenja ali pravzaprav ginje-njp, kakor bi se spodobilo ob taki priliki. Razkrili so s«', in to je bilo pač vse. Nato pa je prišel najbolj značilni oddelek celega pogrebnega sprevoda, — dobesedno cel polk astnikov, generalov in nižjih, vseh mogoih inov. Ti aatniki so bili veiroma obleečni v nemško sivkasto -Modro uniformo kot je prevladovale, tekom vojne in skoro vsi ti častniki so prihajali iz Virtemberške. Dobropoučeni ra*d gledalci so lahko razločili posamezne oddelke in uniforme prejšnje kraljeve armade. Tako so napriiner nastopili častniki bivi* kraljeve častne straže, ulanei kraljice in zastopniki drugih formacij,, katere se je razpustilo na temelju mirovne pogod- !>e. Nastopili so tndi .dani. huzarii, vsi, ki so prej predstavljali glavno silo in simbol nemškega eesarstva? Zastopniki vseh teh formacij so se oblekli v svoje uniforme zadnjikrat, da spremijo v grob svojega starega kralja ter čakajo na trenutek, da bodo vstali v novi moči, prerojeni in ojačeni kot germanski bog viharjev po prvem spomladanskem viharju in preobratu. To je bil cvet mrtve virtemberške armade. — To je bilo vse, kar je preživelo razvaline svetovne vojne in versaillske mirovne pogodbe Korakali so neoboroženi, a njih vojaški duh je ostal tak kot je bil — neomajan. Vse je kazalo, kot da je udaril mrtvi kralj" s peto ob tla in njegova mrtva armada je vstala kot iz groba, prebujena na poziv vladarja, ki je bil priljubijo pri vseh in ki ni storil nikomur ničesar žalega. Zastopiykom armade so sledile študentovske organizacije. To so bila študentovska društva s svojimi številnimi banderi in zastavami. Njim so sledili veterani iz francosko - pruske vojne iz leta 1870. Kompanija republikanske di-žavne brambe, s pikelhavbami. je sledila tem veteranom, pripravljena, da odda par strelov v zadnje slovo kralju, ki se je moral umakniti novemu redu stvari v državi, ki pa je umrl z zavestjo, da se bodo časi preobrnili tako, da bo prišel njegov potomec zopet do veljave in vpliva. Svabsko prebivalstvo, obstoječe iz vseh slojev naroda, je sledilo tem odličnjakom in pokopališče .-e bilo tako cmejeno. da ni moglo sprejeti vase niti povabljenih gostov. Značilno je. da so oni Švabi, ki nišo bili deležni vstopa na pokopališče, niso vrnili domov, temveč se napotili proti najbližjim gostilnam, kjer so si privoščili piva in vina. ki je ravno prišlo na trg. V kapeli sami ni bilo ^nobenega nagrobnega govora, natančno v soglasju z zadnjimi željami kralja. — Mogočen moški zbor je zapel žalostinko in zuiu j so republikanske garde oddale tri predpisane salve. . . . S tem je bila cela pogrebna svečanost kon "ana. Dub proti materiji. Spisal Henry Piejus. — Jaz morem komaj verjeti, da -.<> te povesti resnične. Izgledajo kot da je domišljija zbezljala in sicer pod pritiskom bolestnega ozračja na iztoku. Te besede je izpregovoril eden izmed mož. ki so ležali na nasla-njačah iz bambusa ter uživali hladen večer na verandi Harry Oldhama, nekega državnega uslužbenca v Bombavu Dr. Smith, najstarejši Član te družbe in glavni zdravnik v evropski koloniji, je zamišljeno puhal v zrak dim svoje smodke. Ni bil v takem razpoloženju, da bi se mu ljubilo prerekati se z onim, ki je izgovoril zgoraj navedene besede, kajti živel je že dolgo ča-na vzhodu ter cul številne novodo-sie is Anglije, ki so se izrazili na isti način. Potem ko je družba Izčrpala krajevne novice, je pričela razpravljati o tem, kako težka ali >ploh nemogoče je premotriti duha domačina. Zdravnik je povedal o številnih slučajih, ko so se oglasili pri njem visokostojeci domačini ter ga prosili, naj gre zdravit njih ženske, čeprav je bilo to v o-r.ih dneh strogo prepovedano. — Nato pa je povedal par Čudnih povesti o domačinih, katere je novo-došli iz Anglije sprejel z izrazom ki je kazal, da ne veruje. Končno pa s je neki mlad človek spustil »loblje v predmet. — Povejte nam, doktor, — je rekel, — če je res, da se domačin lahko vleže na tla ter umrje iz gole srboritosti? Zdravnik je prijel zamišljeno Tašo s hladno pijačo ter napravil dolg požirek. Ni govoril rad o teh •udnih dogodkih iz svoje prakse, kajti vedel da ga bo več kot eden smatral za človeka, ki rad pretirava ali celo laže. — Vprašati mera te Harrvja tamle, — je rekel zdravnik končno. -r- Mislim da vam bo lahko povedal nekaj o tem. kajti flotiena -tvar se je pripetila Šele preteklo nedeljo. Pogledi vseh so se takoj obrnili na Harry jar — T.e na dan! se je glasilo od vseh strani. — Le na dan z zgodbo! — No če že hočete, — je rekel Harry. — tukaj je povest. Zapomnite pa si, da nisem poulični berač, ki pripoveduje povesti iz Tisoč in ene noči, kajti morem vam povedati v navacnem jeziku natančno le to, kar se je dejanski pripetilo. Naš novodoslec iz Anglije se nam bo gotovo pridružil kmalu pri kaki ekspediciji kot je bila ona v nedeljo in Iioeem mu vsaj nekoliko pojasniti, kako smo se zabavali, da bo vedel, kaj ga čaka. Napravil je požitek ter nadaljeval .. —- V okolici Bombaya seveda nI divjih mrjascev a dosti vaških pra šičev, kot veste vi vsi, ki. ste se udeležili ekspedicije zadnjo nedeljo, Ti prašiči so last vasi ter ne pripadajo nikomur posamič. Njih posel je, spravljati s poti mrhovino in druge odpadke ter vrše vsied tega prav tako koristno delo kot psi v Kairi ali Aleksandriji. Ko smo prišli tekom pretekle nedelje v neko vas, sem šel sam skozi domače mesto do forta. Na poti sem moral mimo bungalov« zdravnika in vstopil sem pri njem. Savno ko sem prišel do verande ter stopil s svojega konja, se je prikazal krog vogala- zdravnikov vrtnar, ki je držal svoji roki iztegnjeni predse ter mrmral: — Jaz bom umrl, — jaz bom umrl. — Ker sem vedel, kakšni so domačini, sem si mislil, da je boljše, ee se pobrigam za stvar. Vsied tega sem prijel moža ter ga pričel tre-jsti, da ga spravim k zavesti in obenem sem ga vprašal, kaj je pravzaprav ž njim. Bil je že v takem stanju, da ni mogel razumljivo govoriti, a pokazal je vendar na svoj prst ter ponavljal besedo "samp*' kar pomeni kačo ali "kobra", — kar je značilo, da ga je pičila zelo strupena kača kobra. Ker sem vedel, kaj pomeni to. sem tako pričel klicati zdravnika. Dr. Smith se je kmalu prikazal pri oknu svoje spalnice, ki se js odpiralo na verando ter nama rekel, naj najr vzame vrag ker ga motimo v njegovem spanju. — Jaz moram kričati na domačine, veste, — se je oglasil zdravnik ter se smejal, — kajti drugače se ne brigajo za to. kar pravite. Kakorhitro sem mogel priti do besede, sem povedal zdravniku, da je njegovega vrtnarja pičila kobra. — Moj Bog, — je vzkliknil, — spravite hitro moža semkaj! Napol sem odnesel ?n napol zavlekel ubogega človeka na verando. Ni bilo treba vprašati, kje se nahaja mesto pika, kajti vrtnar Je molil naprej svoj prst. Zdravnik je pogledal prst, se obrdil nato proti meni ter vprašal, če imam nož. Odgovoril sem, da ne, in doktor me je imenoval največjega osla na vsem svetu. — Zakaj pa ne nosite s seboj noža ? Ali imate mogoCe kos vrvice in svinčnik? Na srečo sem i-mel te stvari pri sebi in v trenutku jc napravil zdravnik močno podvezo, da prekine kroženje krvi v prstu. Nato je odhitef zdravnik po žganje in amonijo. Ko se je vrnil ter pričel spuščati amonijo na pičeno mesto, je naenkrat prenehal ter se pričel krohotati na glas. — Tega človeka. — je rekel, — ni pičila kača, pač pa ga je ugriznila podgana. Poglejte: znaki zob so povsem različni. To so zobje podgane. Nato pa se je obrnil proti vrtnarju ter ga vpraspl, kako se je cela stvar pripetila. — Gospod. — je odgovoril vrtnar, — jaz imam shranjen svoj denar zaakamnom v zidu, katerega lahko potegnem ven, in ravno sem jemal ven nekaj drobiža, da si kupim riža, ko me je ugriznila kobra. (Zdravnik je pričel nato vrtnarja stresati ter mu prisegati na čast sahiba, da ga ni pičila kača,, temveč da ga je ugriznila podgana. Nato pa se je obrnil proti meni ter rekel: — Ta človek bo kljub temn — umrl. Storila sva vse, kar-je bilo v najini moči, in zdravnik si je na vse mogoče načine prizadeval, da ga reSi, a v manj kot pol ure je bil mož mrtev. Nastal je trenutek molka in nato se je zopet oglasil neverni To- — Jaz pravim, — je rekel, — da je to zelo dobra povest, a mi- slim, da ne boste šli tako daleč ter trdili, da bi umrl beli človek ali vsaj Anglež, raditega, ker bi mislil, da ga je pičila kobra. -— Dečko moj. — je Zvrnil zdravnik, — so stvari, katerih mi ne razumemo. Kadar pride človek prvič sem v Indijo, je prepričan, da niso vse t« povesti nič drugega kot bajke potnikov. Kdor pa je živel tukaj nekaj časa ter videl na lastne oči par čudnih stvari, potem. . . . — Kaj potem ? — je hitro vprašal no vod osli. ko je zdravnik prenehal v svojem govoru. — Pofem, — je počasi nadaljeval zdravnik, — bo verjel v vsako stvar. — Ne morem drugega kot misliti. — se je oglasii novodošli, hi še vedno ni verjel ničesar. — da je moral obstojati še kak drug vzrok za smrt dotičnega človeka. Novodošli je očividno skušal najti rešitev problema, ko je odhajal domov z nekim članom družbe, katerega so familijarno imenovali "Pip". — Kako dolgo časa vzame, _ te nadaljeval, da umrje človek od pika kobre? — Približno eno uro, — je od-\rnil mladi človek brezskrbno. Novodošli pa je moral kmalu -azkriti v okolščinah. katerih ne 'jo tako hitro pozabil, da ni bik> to ugotovilo povsem natančno. * ♦ * Zgodaj zjutraj naslednje nedelje sta novodošli in neki njegov tovariš počasi stopala navzdol po *esti. ki je vodila k bungalovu Oldhama. Dogovorjeno je bilo. da se priredi majhno veselico v dolini, v kateri leži krasno malo jezero Vehar. Da se pokaže novodošle-mu iz Anglije posebnosti dežele, ie bilo sklenjeno da bosta ,stari Oldham in mladi Pip odšla pred ostalimi vdeleženei ter odvedla novodošleea v dolino po neki drugi poti ki je bila bolj dolga kot ona, katero se je ponavadi rabilo, da se pride k jezeru. Oba mlada človeka sta našla 'conja starega* Oldhama že osed-anega in pripravljenega pod ve--ando in kmalu se je prikazal tuli Oldham sam, oblečen v belo •bleko. Ko ju je zagledal, jima je ielel dobro jutro. Ko so prišli vsi trije mimo zadnjega raztresenih bungalov ter so dospeli na odprto, ravno polje, so krenili z glavne ceste na stezo* ki "h je povedla skozi tipično indijsko vas. Dasi je bilo še zgodaj zjutraj, so bili že vsi trije vznojeni in prani, ko so zavili v ljubko, malo do-lino. Stopili so s svojih konjev, slekli in planili v hladno vodo. Novodošli je hotel odplavati ven, i se je ustavil, ko je zakričal nanj stari Oldham: — Držite se obali ter pazite na aligatorje! — je reke*. Ko so se oblekli ter napotil* proti Ooa vasi, kjer naj bi se vršila veselica, jih je vodila pot po nasipu, ki je vodil proti cesti na imgi strani jezera. Inženirji so bili na delu z raz-dreljevanjem skal r.a obronku gn ča zgoraj, da dobijo materijal za veliki nasip, ki naj bi spremenil to smehljajočo se ravnino v veliko jezero. Kmalu je postalo jasno, da ne bodo mogli jahati krog jezera in prisiljeni so bili vsied tega stopiti s konj ter jih povesti skozi kaktus in divje trnje, preko velikih skal. Ko so se tako počas? in pre-'idilo pomikali naprej in se jezili. da niso vzeli s seboj nikake pijače, ki bi jim prišla prav v sedanjih okolščinah. se je novodošli, po imenu Howland. izpodtaknil ob neki kamen. Njegov konj "se je prestrašil, dvighil glavo kvišku ter skoro vrgel jezdeca na drugo stran. V istem trenutku pa je zagledal Oldham veliko kobro, z dvignjeno glavo, ki se je dvignila tik poleg leve strani novodošlega. Morala je biti to samica s svojimi mladiči, kajti drugače bi se goto-!ro izgubila, ko je cula šum. Novodošli ni zapazil srepih očilcače. ki so bile uprte vanj, dokler ga ni posvaril^krik Oldhama. — Pazite na kobro, — je zakričal Oldham, nowland se je zganil da se pobere, se izpodtaknil ob drugi kamen ter se po valil po tleh ravno v trenutku, ko je kobra 11-darila. Ko se je kača umaknila, je vstal na noge. Strmel je v Oldhama in barva je počasi izginila z njegovega obraza. Izpustil je vajeti svojega konja, sedel na neki kamen ter si podprl glavo z obema rokama. — Dobila me je, — je rekel mirno, — dobila me je! Oldham je izpustil svojega konja ter skočil k novodošlemu z vprašanjem, kje ee nahaja pik. — Ravno na zunanji strani mo- Ko je to rekel, je pomolil ga- je leve noge, — je odgovoril no- V18^ staremu Oldhamu. Ta je pre-vodošli s tresočim glasom. iskal gamašo ter rekel, da govori Stari mož se je obrnil proti tre- mladi mož resnico, tjemu tovarišu, ki je stal poleg x j — Mislil sem že, da prokleto obrazom, ki je kazal grozo. .dolgo umira, — je mrmral ter se — Ali imate steklenico, žganja ozr* P" tera na katero je še ali kaj- drugega s ^ebojl _ je vedno držal v roki. vprašal hitro Mlac^ »aož je zmajal z glavo s široko odprtimi očmi. Kaj naj se stori? Kaj bi se dalo storiti? Harry Oldliam se je spomnil, da ima pik kocre navadno za .posledieo smrt v približno — Moral bi biti pičen pred najmanj štiridesetimi minutami, kajti pik kobre je smrtonosen v dvaj-setih minutah. Oldham je spravil uro v žep ter pričel na vso moč tresti na tleh ležečega moža, ki je bil že skoro dvajsetih minutah in da je bilo v nezavesti- dolgem stresanju ______« _ .n L'rioan in r«/i Vrt«« ^^ __ nemogoče dobiti katerokoli pomoč dokaj daljšem času kot v dvaj- •n kričanju se mu je posreCilo pojasniti novodošlemu, da ga ni pf> setih minutah. Vsied tega ni pre-ieUa kobra* temveč da se je Ie o-ostajalo nič drugega kofr čakati l""skal trnJe kaktusa. Ko se na neizogiben konec r^0 novotl°šli po valil po tleh rav- S pomočjo starega Oldhama in V ^ drugega spremljevalca se je za- ™ °S zlom,Jene" vlekel Ilowland na peščeni prod If ^^ trnov je'prodr- ob bregu jezera. Tam sta mu to- l° Sk°21 ^e«OVO gameS°- variša odstranila gamašo iz mo( nega platna ter preiskala pičeno mesto. Seveda našla sta dva majhna vbodi jaja. Novodošli se je težko naslonil na rame Oldhama in slednji je preklinjal sebe in ves svet, ker ni bilo mogoče dobiti nobene pomoči. Ni trajalo dolgo in pričeli so se pojavljati vsi znaki aH simptom kačjega pika. — steklene oči. o-tekel in ven moleči jezik, krč v srlu in okorelost mišic. Novodošli je pričel govoriti s hripayim. zadušenim glasom ter dajati Oldhamu navodila glede razdelitve gotovih predmetov. Vzel je svojo iro in verižico ter jo izročil d.c-gemu spremljevalcu s prošrijn. laj izroči obe stvari njegovemu bratu. Po poteku par minut je le s te-;avo govoril m smrtna bledica* se je razširila po njegovem licu. — ->e težje kot prej pa se je naslanjal na rame Oldhama. Nikdo ni Tovoril in tretji v družbi je pričel nemirno hoditi sem in tja. Nato pa je dvignil odpeto gamašo in jo pričel opazovati po?orno. Če bi ne nameraval kopati se v jezeru, bi d najbrž obul visoke, škornje, — skozi katere bi ne mogli prodreti '°bje kobre, a usoda je hotela, la so oblekli gamaše iz platna, da jih lažje slečejo, kadar bi šli v vodo. Mladi človek je skrbno preiskal oramašo ter poiskal mesto, kjer je 11 darila kača, Naše; je mesto in dve zlomljeni ostrini sta še vedno tičali v platnu. Obrnil je nato ga-•našo na zunanjo stran. Skrbno je preiskal zlomljeni ostrini in naenkrat se je prikazalo na njegovem obrazu velikansko presenečenje. — Moj Bog! —: je zakričal na ves glas. — to niso zobje kobre, to so trni kaktusa. Le poglejte! Polagoma, ko je novodošli pričel pojmovati novico, katero mu je stari Oldham tulil v uho, se je njegovo stanje tudi izboljšalo in v zelo kratkem času so vsi znaki kačjega pika pojx»lnoma izginili. Bil je le še zelo bled in onemogel. Ko je odšel k jezeru, da vtakne glavo in roke v vodo. se je pričel mladi Martin smejati na vse grlo, ■i to smejanje je bilo histerično, kajti on sam je bil strašno nervozen in njegovi živci so bili napeti kot strune na gosliu. Po preteku par minut so bili vsi trije pripravljeni. da nadaljujejo s svojim po-to van jem in takrat se je novodošli obrnil proti Oldhamu ter mu stavil čudno vprašanje: — ilartin mi je povedal, da traja eno uro, predno umre človek, katerega je pičila kobra, — je rekeL — Vi pa pravite, da vzame to le dvajset minut. Ali je to res? — Aha! — je odvrnil stari Oldham ter se ozrl v mladega Martina. — Sedaj vem, zakaj ste toliko časa umirali. Če bi vedeli, da je treba le dvajset minut, bi bili že mrtvi, predno je iznašel Martin, da vas je ranilo le trnje kaktusa. Martinova splošno znana nevednost je bila v tem slučaju vredna zlata. DONT <(|P FORGET ^Americars Making Exposition ^SCVCNT>nRST REGIMENT VW ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. -^Pl ADVERTISEMENTS. SLOVENSKE-PIANO-ROLE IJLBCA MOJA ........ $1.25 VSI SO PRIHAJALI .. $1.25 MLADI VOJAKI ...... $1.00 HOLZHAKGR MARŠ .. $1 00 DOXAVSKII VALOVI .. $1.00 ČREZ VALOVE ........$1.00 se dobijo edinole pri: NAVIN EK - P0T0KAR CO., 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. TDRISRČEN smeh je naj-^ boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se pr^v na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravlje- tu Knjiga Peter Z gaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo. s Kna knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Isrežite to kap« namkali ter fa pofljtte: Slovenia PubEshifig Co* 82 Coxtlaandt Hsnr Yurie. Cenjeni: Za priloženik petdeset centov ▼ mam k ah mi poiljite knjifo "Peter Zgaga.'* Ime v > Naalor m. . Driara •»•■»•i M; M V« WM GIlAS NAHODA, 12. OKT. 1921 Vdova Leruž. Prevedel za "Cilaa Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. 33 \ * l (Nadalijevanje.) t / f, ' _ kakorbitru sem ugotovil zločinca. Kdo drugi je mogel izvršiti ta umor? Kdo drugi je iruel interes na tem, da vdova Leruž za vedno umolkne, da uniči njene listine? Ubogi Noel! On je lako počasen, kot poštenost in prehitel ga je ta lopov, ki se ne ustavi ob nobeni strari. Noel je pričel > postopanjem, da dobi nazaj svoj naslov in svoje premoženje. Ce se krivde morilca ne bc ugotovilo, bo ostal de Con.-marin bolj kot kedaj poprej. Moj mladi odvetnik pa bo Noel Gerdy prav do groba. ^ — Da, a ... J Oče Ta bare t se je s presenečenjem ozrl v sodnika. ^ __ Potem vidite nekaj Ježkoč, .gospod? — je vprašal. _ Urez dvoma. — je ojdvrnil .Daburon. — To je stvar, ki zahteva največja opreznost. V slučaji*h kot je sedanji ne smemo udariti, dokler ni jidarec gotov. Al ipa imamo le domneve. Ne smemo se motiti. Pravi*« >'alibog ne more popraviti svojih zmot. Kakor-hitro so njene roke položene na kakoga človeka, makar po krivici, pu>te za seboj mm\vc nečasli, katerega ni nikdar več mogoče izbrisati. Mogoče spozna pravica svojo /icrvfo ter jo proglasi celemu svetu ,a zaman. .Javno' mnenje, absurdno, idiotsko mnenje, ne odpusti človeku, katerega se je osumilo zločina. Stari mola* je žalostnega srca poslušaj ta izvajanja. On ni bil človek, katerega bi ručlrževali taki malenkostni pomisleki. _Nase sumnje so 4i 1 ,os!abIj<-n rešpekt pred njo, ki predstavlja \so njeno moč. Taka napakvt bi izzvala razprave, preiskave ter vzbudila nezaupanje v dobi n;i -k zirodovine, ko so vsi duhovi le preveč pripravljeni izzvati ustavne fibla^ti. Oprl si- mi mi/.o in izgledalo je, kot da globoko premišljuje. — Nobenega upi-nja. — s.i je mislil oče Tabaret. — Opravka imam r. bojazljiveem Ko bi moral naslopiti, drži govore. Mesto da bi podpisal zaporno povelje, se spušča v teorije. On je ves omamljen od mojega rSir.kritja ter ni kos položaju. Mesto da bi se veseli! novice, ki ;e oznanjala na.š uspeh, bi rajše dal cekin, da lahko mirno spi naprej v globoki nevednosti. On bi imel rad male ribice v svoji mreži. Velike ga pa plašijo. Velike ribe so nevarne in vsled tega vidi rajše, «'e splavajo naprej. — Mogoče. — jv rekel Daburon naglas, — bo zaddstovalo, če izdam preiskovalno povelje ter nadalje poziv, da naj se obtoženi j javi. Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. julua1908 BfKORFORIRANA 27. OKTOBRA 1006 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedeš: Denver, Colorado, LIR KRETANJE FARNIKOV Kedaj približno odpluje j o iz New Yorka. (Ms Podpredsednik: JOHN VAJDIGA, Bok S3, Lttlvfi« Osla. Glavni tajnik: FRAKR SKRABEC, 4822 Wah. St Denver, Cote. Zapisnikar: ROBERT BOBLECK, Sta. S, Pueblo, Cofe Glavni blagajnik: JOSIP VIDETlC, 4486, Lopn St, Denver, del« Eeupnlk: FRANK ZAITZ, «14 W. Osetnot St, Lacdnlah . , . . . .. ... , vsi v r-ueoio, lok>. Ucjnik; Frank Panee,R. R. 1. Box _ In zakaj, ee mi dovolite vprašanja! ( ^^ Zapadni Junajri, št. 4. 43; blagajnik: Niek Balich. Seje — fiospod. mi imamo opravka * krmimalcem. ki je izvanredno j Predsednik: Jolm Vidic. tajnik se vrše vsako tretjo nedeljo v mf-sposoben za zločin. Zločin je hu izvršen z najbolj pretkano izvrse- Peter Blatnik, Box 286; blagaj-secu. Vsi v Bingham, Utah, ni in načrtom. Nič drugega kot slučaj, gol slučaj, rekel bi celo ču- jrjk: Joseph Percich. Seje se vrše, ^^^^ <7*,^ A™ s dež. nas je spravil na pot razkritja. Če mu dovolimo čas za dihanje, vsakega desetega v mesecu. Vsi vj - « « »a« nam bo ušel. .Midvale, Utah. ' Edini odgovor je obstajal v tem. da je Daburon povesil svojo 1 »lavo. s čemur je bote! n.Dgoče reči. da je to res. Društvo Zapadna zvezda, št* IS. Predsednik; Joseph M. Stebla* tajnik: Anthony Jeršin. Ill "W. Društvo Planinski bratje, št. 5. 3 Street; blagajnik: Louis Lov- . .. . . . . • „ , 1 Predsednik; Frank Mohar: taj-l««- Seje se vrše vsakega 10. v me Jasno je. - je nadaljeval stari možak, — da je videl nas na- |nik. Frank R.un 513 w 9ad gt . S£CU ysi v Pueblo, Colo sprotnik vsako stvar vnaprej, absolutno vsako stvar, z izjemo mož- jbiagajnik. j3hn' Stibernik. Seje nosti. da se bo sum oprijel njega. On je pripravljen na vse. Če se ;se vr^e takega 10 v mesecu v zadovoljite s tem. da ga pozovete k sebi, je rešen. Prišel bo v vaš i lastni dvorani. Vsi v Leadville, urad tako hladen in miren kot v;m pisar, tako brezbrižen kot da I10- IColo. če odrediti vse potrebno za k«k dvoboj. Predložil vara bo sijajen j alibi, tak alibi, da nu> r>n boste mogli oporekati. Dokazal bo. da ie Društvo Zvoil, St. 6. . , . . . 1 -1 i- 1 • ^ ,r . . , Predsednik: Jos. Kapsh: taj- lirezivel vt"<*er not- torka v ^družiti Ijiuii najvicrjega stanu. Večerial , , ____ „ ^ . . J ,. ... , inik; Mihael Kapsh, 508 N. Spru- je s tem m tem grofom m la in ona grofica ga ni niti za trenutek iz-1 St; blagajnik; Frank Klun. pustila ir. svojih oči. Celi njegov mali stroj bo tako umetno sestav-jgejc se vrše 1L> v mesecu v Domu Ijen. k o lese a t«-ga stroja bodo tekla tako gladko, da vam ne bo pre- jdruštva Zvon Z. S Z., in Triglav ostajalo ni<- drnjrega kot odpreti vrata ter ga izpustiti ven z najbolj jS. N. F. J. Vsi v Colorado Springs ponižnimi opravičili. Kdirto sretlstvo. kak<^ zagotoviti obsodbo, je ;Colo. i.r^senftit i zločinca ^ tako nafflieo, tla se n<' bo 2uo«rel braniti proti n__ _ . __ 1 . . ... , , • ' , . . ^ Društvo S". Rožnega veaca, št. njej. I rt-iKi je j»-isti :ia,j k<»t vihr;i. gii iir-«-tirati l:ot se ]»rebnm v po- Predsednica: Mary Lesar-, taj- steljš. od v le«-i l»o ->e poln preseriečena ter takoj z:ts!išati. niea Mary Prijatelj. 4570 Logan St.; blaga j niča Marj Staresinich. .Seje se vrše vsako prvo nedeljo Tabaret je prem hal. kajti zdelo se mu je, da ne govori dosti spoštljivo, a Daburon ni kazal nobenega znamenja, d.i je užaljen. — Nadaljujte. — je rekel mimo. — Iieeimo, — je nadaljeval stan možak. — da sem jaz preisko- Jv meseeu ob dveh popoldne v Dc-valni sodnik. Jaz povzročili, aretacijo mojega moža in dvajset mi- jmu slovenskih društev. Vse v nut pozneje stoji /e pred menoj. Jaz ne bom stavil več ali manj sub- (Denver, Colo, tilnih vprašanj. Sel b on naravnost v jedro, ^ra presenetil s težo svo-f Društvo Biser, št. 8. je trotov.isti. 11111 dokazal ja -no, da vem za slehrno stvar, da se mora ' Predsednik: Peter Medosh; — udati. ker ni nobenega izhnla. Rekel bi mu; — Maj dragi mož, vi ) ta j ni k; Joe Bohorieh, R. F. D. mi prinašate alibi. To je zelo dobro, a mi poznamo ta .sistem obram- |Box 3,; blagajnik: Joe Bohorieh. be. S tem ne opravite pri meni nieesar. Seveda ste bili nekod drugod ^cJe se vrše vsako tretjo nedeljo ob uri zločina in sto oči vas je vedno videlo. Vse to priznavam. Med jv ™esecu. Vsi v Pittsburg, Kans. FRANCE 15 okt. — Havre GOTHLAND 17 nov. -' Genoa OLYMPIC 15 okt. — Cherbourg LA TOURAINE 19 nov. — Havre PRES. WILSON 15 okt. — Tret ZEELAND 19 nev. — Cherbourg ZEELAND 15 okt. — Cherbourg ARGENTINA 19 nov. — T-*t RYNDAM 15 okt. — Boulogne POTOMAC 19 nov. — Breman HUDSON 15 okt. Bremen LAFAYETTE 19 nov. — Havre LA TOURAINE 19 okt. Havre RYNDAM 19 nov. — Boulogne LEOPOLDI N A 20 okt. - Havre MANCHURIA 23 nov. — Hamburg BERENGARIA 20 okt. — Cherbourg PARIS 26 nov. — Cherbourg KROONLAND 22 okt. — Cherbourg KROONLAND 26 nov. —— Havre LAPAYETTE 22 okt. — Havre OROPESA 26 nov. — Hamburg N. AMSTERDAM 22 okt. — Boulogne N. AMSTERDAM 26 nov. — Boulogne ORDUNA 22 okt. —- Hamburg AMERICA 29 nov. — Bremen PR. MATOIKA 22 okt. Bremen ADRIATIC 30 nov. —. Cherbourg AQU1TANIA 25 okt. — Cherbourg MONGOLIA 1 dec. — Hamuburg MONGOLIA 28 okt. — Hamburg LAPLAND 3 oee. — Cherbourg ARABIC 28 okt — Genoa CARMANIA 3 dec. — Cherbourg LAPLAND 21 okt. — Cherbourg PRES. WILSON S. dec — Trst . LA LORRAINE 29 OKt. — Havre HUDSON 3 dec. — Bremen 'NOOROAM 29 okt. — Boulogne NOOROAM 3 dec. — Boulogne SAXONIA 29 Okt. —- Hamburg ARABIC 6 dec - Genoa ITALIA 29 okL — Trst G. WASHTON 8 dec. Bremen AMERICA 1 nov. — Cherbourg SAXONIA 8 dec. _ Hamburg ' ADRIATIC 2 nov. Cherbourg FINLAND 10 dec- — Cherbourg 1 PARIS 2. mv. — Havrs PR. MATOIKA 10 dec. Bremen ARABIC S nov. — Gunoa OLYMPIC 10 dec. — Cherbourq CARMANIA 5 nov. _ Cherbourg ROTTERDAM 10 dec. Boulogne FINLAND 5 nov. — Cherbourg ORDUNA 10 dec. — Hamburg , OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg SAXONIA 13 dec, — Cherbou. a MINNEKAHDA 5 nov. Hamburg AQUITANIA 13 dec. — Cherbourg BELVEDERB 5 nov. — Trst MINNEKAHDA 15 dec. Hamburjj WASHINGTON 8 nov. — Cherbourg 1 ZEELAND 24 dec. — Cherbourg ROCHAMBEAU 8 nov. — Havre RYNDAM 24 dec. Boulogne ORBITA 12 nov. Hamburg ORBITA 24 dec. — Hamburg POTOMAC 12 nov. — Bremen ADRIATIC 28 dec. — Cherbourq I REG1NA 12 nov. — Genoa N. AMSTERDAM 31 dec. Boulogne I ROTTERDAM ',2 nov. - Boulogne POTOMAC 31 dec. Bremen AQVMTANtA IS nov. — Cherbourg ARGENTINA 12 Jan. — Trst bomo imeli mladino za seboj. Mesečnimi ni velika. Ako se kateri ne vdeleži seje. plača 50 centov v društveno blagajno.- Izvzeti so bolniki in članice. katere imajo svoje otroke doma. Torej vsi na sejo 6. novembra ob 1. uri popoldne. Naj noben ne izostane! Z bratskim pozdravom J. V., predsednik. Naznanilo. advertisements. Rad bi izvedel za svojega bratran ca JAKOBBA HABE, doma iz Črnega vrha nad Idrijo. Pred 8. leti se je nahajal v Indiana-polisu. Ind. Ce kdo od rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga javi, če pa sam črta ta oglas, naj se zglasi pri Blaž Habe, 438 So. Park St.. EHzatberhport. N. J. (12-13—10) Društvo Hi-abri Slovani, št, 17. Predsednik; Marko Sikich; taj nik; Anton Šuklje, Box 58; blagajnik; Thomas Sarmo. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vsi v Frederick, Colo. Društvo Sv. Alojzija, št. 19. Predsednik; John Janezich; — tajnik; Anton Mencin, 601 E. 49. Ave.; blagajnik: Frank Okoren. Vsi v Denver, Colo. Društvo Planinke, št. 20. Predsednica.- Ana Stalcar; — tajnica; Agnes Keržan, 803 Elm St.; blagajniea*: Ana Težak.* Seje se vrše vsako drujro nedeljo v mesecu. Vse v Leadville, Colo. Rad bi izvedel, .kje se nahaja moj rojajk J O H.V ZAOAR, podoma-če C niče k. L.erta 1920. se je nahajal v Georg-iji a!i v Floridi. Pi*osim rojake, kateri ve za nje-.gov najslov, naj mi naiznani, ali «pa- ako sam čita ta oglas, naj se mi javi na naslov: John Za gar. R. D. 3. Coopers-town, N. Y. C12-13—10) Kje je KAROL DRASLER. podo maee Križmanov iz Borovnice? Jaz sem mu že parkrat pisala v Delhi, Iowa, pa mi nič ne odgovori. Želim, da se 111 i takoj javi. — Mrs. Milka Stefančicsh R D. n. Wore ester. X. Y. (12-13—10 > tem ea so m pa ste sto'-ili naslednje: — Dvajset minut po oranih ste se izmuznili. Pet in trideset minut po osmih ste vzeli vlak na postaji St. La/are. Ob devetih ste izstopili na postaji v RiieH ter se napotili proti Žonšer. Profili ste jo. naj vam da nekaj za jesti in predvsem pijače. Dvajset minut jmj devetih ste zabodli konec dobro na-brušeiiejra rapirja med njena ple'-&. Ubili ste jo. Nato ste vse preobrnili v hiši ter s'-.^ali irotove važne listine. Nato »te povezali v prtie vse "retinas t ne predmete, katere ste mo«rli najti ter jih odnesli, da spravite policijo na misel. še odsotnosti. Vaša igra je bila dobro igrana. Niste pa se zavarovali preil d\ema nasprotnikoma, pred policijskim agentom, katerega ni iahko varati in ki se piše Tirokler ter na-daljnim, še bolj zmožnim, ki »e imenuje slučaj. — Vsprieo teh dveh ste izgubili svojo igro. Razventega niste imeli prav* da Kte nosili fine čevlje in da ste obdržali ns rokah fine sive rokavice, neglede na vaš -diader in dežnik. Sedaj priznajte svojo krivdo ter nam prihranite zadrego obravnave. Iločem vam tudi dati dovoljenje, da kadite v svoji ječi par onih trabuk, katere tako ljubite in kater« vedm kaditr z ustnikom iz jantatja. Tekom tega govo*a. kuterega je hitro deklamiral, je zrasel Tabaret za par inčev, ^.ko veliko y bilo njegovo navdušenje. Ozrl se je v sodnika. Kot da ^a pros* odobravanja. — Da. — je nadaljeval, ko je prišel zopet k sapi, — to bi rekel jar. in nieesar drugega Ce ni ta človek stokrat močnejši kot domnevam jaz. če ni *iapravljen iz brona, mramorja in jekla, bo padel pred litojc noge ter priznal svojo krivdo. — In kaj ee bi bil iz hrona. — je rekel Daburon. — ee bi ne padel pred vami na kolena, kaj bi storili potem ? (Dalje prihodnjič.) Društvo Napredni Slovenci, ste vilka 9. Predsednik; Anton Strines; tajnik; Joseph Skrabec, 412 West New York Ave..; blagajnik: John Legan. Vsi v Ca nan City, Colo. Društvo Slovenski bratje, številka 10, Victor, Colo. Tajnik: Frank Oražem, Box 622. Društvo Sv. Janez Nepomuk, št. 11. Predsednik: Frank Bek; tajnik Joe Blatnik, Box 70,; blagajnik John MarŠek. freje se vrat* vsak drugi pondeljek v meseeu. Vsi v Rock vale, Colo. Društvo Zgodnja dank*, št.12. Predsednik: Ludvig Mihelieh; tajnik; Avgust Topolovec, Box 16,; blagajnik: Anton Sever. Seje se vrše-vsakega 15. v meseeu. Vsi v Clear Creeck, Utah. Društvo Grintovec, št. 21. Predsednik: John Zaitz; tajnik: Frrank Sterbenk, Box 707; blagajnik: Frank Zaverl. Seje es vrše vsako tretjo nedeljo v meseeu. Vsi v Ely, Minn. Društvo Sv. Mihaela, št. 22. Predsednik; John Rebol; tajnik; Frank Ambrose, Box 75; blagajnik; Gregor Žalec. Vsi v Tooele, Utah. Društvo Cleveland, št. 23. Predsednik; Jakob L tržil ar; — ♦sjnik; Jtfseph Ponikvar, 1011 E. 641 h St.; blagajnik: Louis Mež-nar. Vsi v Cleveland, Ohio. Društvo Marija Pomagaj, št. 24 Predsednica: Ana Fear; tajnik": J. Prince, 705 W. 2nd St.; blagajniea: Frances Sajn. Vsi v Salida, Colo. Draštva Wilbortan, it. 28. Predsednik: John Gregorina; tajnik: Joe Alieh, Box 617; blagajnik: Anton Voleieh. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v meseca. Vsi v Wilbur ton, Oklahoma. Društvo Venček vijofic, št. 26. Predsednik: Joe Vidmar; tajnik: Anton Oblak, Box 173; blagajnik : Silvester Turk. Vsi v . Cairnbrook, Pa. Kje je luoj mož LRANK ŠKER-JANEC? Pred 9. leti je odšel v Združene države ter pustil doma mene in pet nedoraslih o-trok na zadolženem malem po-seSattvu. Prvili par let se je nas večkrat spomnil, med vojno se ni mogel in po vojni je na nas popolnoma pozabil. Ja« sem že pet let bolna m ker ni.sem n*>-gla dolgov plačati, je bilo -posestvo prodano. Nek dobrotnik se je zavzel za mene ft» o+roke ter na dražbi kupil hišo. da imamo vsaj streho. Seveda plačevati mu moram obresti, katere težko skupaj spravim. Njegov zadnji naslov je bil 13612 Anci, toda ta taksa se jim računa od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajin, katere danes tvorijo sestavni del«.kraljevine Slovencev, Srbov in Ilrvatov imajo plačati od 1. januarja 1919 pa do danes zn vsakih šest mesecev po dva do Jarja in dva dolarja za prihodnjih Sest mesecev. One osebe ki imajo potne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok-potek«?!, morajo plačat; ob priliki obnovitve ali predložitve potnih 1 istov, od dnevu, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest mesecev po dva dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest meseeev. Prostovoljnem se taksa računa od dneva vrnitve v Ameriko. Pri iskanju potnega lista mora vsak plačati razen takse za i/da-vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in knjižico. Vsi oni državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, morajo plačati za potni list: takso za potni list 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takse za vizum 60 centov in takso za knjižico ZEELAND ) Antverpeo ) 19. nov. SAMLAND f Hamburtj. Llbara in Odausfe) 30. nov. (Samo 3. rawed.) f-B8 < cm Najv*IL aaJ*Htr»JH_ ftrnfcl V Hlm m satu ali bitttnl je lokal- M t V Trsta is Raka ITALIA • - 291 okt. imtifto 9ml —• Preko Cherbauraa In Southampton*: aKRCNOARIA*..:... m. akt. ^^K^fcm^k 2&a dlta CARMANIA ..... S. nov. I Antverpeo ) fambUTE. a in Odausk) ___uno X. razred.) ^American Lims MONGOLIA (v Vf^o, Cherbourg Hamburg in OdaJicjc) 26. okt. MINNEKAHDA (v Uanrourg In Gdansk) S. nov. MANCHURIA (I'amburg tn Odatiak preko Cherbourg-) 23. nov. vac VODNE PROSE DO POLJaKE. white Star ADRIATIC ' e CberbourK ' 2- nov. OLYMPIC C Soutnampton i 5. nov. Iz New Yorka, Napoj In Genovo: GOTHLAND faajno 3. razred) '7. nov. New York in Boston — AMri Gibraltar. Napoll In Genovo. CRETIC <................... 22. oktobra •ARABIC .prejini 'Berlin, ) 29. oktobra •Največji parnlk v rodni* alulbl t juiao-evropskimi priAacWL INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 120 parnlkov — l^SSa.000 tam, t« BROADWAY NEW YORK all pri lokalnih acentlh. HAMBURG naravnost do Gdansk* in Varšave z novimi parniki OROUNA .......... 22. okt. ORBITA ............ 12. nov. OROPESA ....... 26. nov. j Zaprte kablnu za ženske ln otrok*. THE ROTAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York 117 W. Washington Street. Chicago all lokalni potnifikl a k ah 11. »MMIMMMM»PM»MMM1 ; Dospelo je novo Patovanje v Jugoslavija preko Boulogne. Sur-Mer in Rotterdam. Val parni k I, ki odplujejo It New Yorka so na dva vijaka. RYNDAM ............ 15. okt, NIEL'W AAISTKRAM . 22. okt. NOORDAM .......... 29. okt. ROTTERDAM ........ 12. nov. Vsi parniki Imajo xa tretji rm*- red pobe sa 3. 4 In 6 oaeb. Cena z* S razred iz New Torka do Ljubljane $100. do Zagreba »101 ter $6 vojnega davka. Za pojasnila ln cene vpralajte pri: HOLLAND-AMERICA LINE XI-M «tata Strew. N»w Yo»k 50 funtov .. groad> najTečie ln ntj. ' Mtaja« jagod«, bokM 00 fBB. •rosdfe CBBtar ff^-t PaMJIte tS. na rafiun vaaka boka* ' fet narn^Hf la pnalalf bomo takoj. <, ■ kraje * Jugoslaviji in BrbljL Razkošne ugodnosti prvima. di u- Bfa ln tretje** faaredx. Potniki tretjega razreda dobivajo Lrespla^no vino. FHBLP8 BB0THS2S it Co, P asaaasar Department 2 West Street New York