tv JSWK" ' posamezna šle Naročnina listu: Ce ___ ______r_______ 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; C-f večkratnem inseriranju primeren popust, pravništvo spreiema naročnino, Inserate „d* *»«*** <**«*tvo., traj za red in mir pa žandarmerijo in policijo, in tako je jasno, da orjunaški bataljoni ne morejo biti ničesar drugega kot garda neke politične stranke, ki se je odločila tudi za nelegalna sredstva. Ko čitamo danes v slovenskem glasilu orjune o »junaških četah silnih borcev, mrko-resnih lic«, o orjunaškem bataljonu iz tega ali onega kraja »ostrem kakor meč«, o »praporih in junakih«, ki so »okaljeni že v krvavih bojih« itd., se najprej spominjamo na patetične opise staroveških vojščakov, vojnih najemnikov in končno tudi roparskih vitezov, spominjamo se tudi na najrazličnejše fantaste, ki jih je dala dolga vojna doba, končno se pa moramo vprašati, kdo daje pravico privatni organizaciji, da na tak način s svojimi »mrkimi junaki«, orožjem in prapori omalovažuje avtoriteto državne oblasti in njeno normalno oboroženo in drugovrstno izvrševalno silo. Nekdaj pod Avstrijo je bilo razumljivo zbiranje v nelegalnih revolucionarnih organizacijah, ker je dovolj jasno izgledalo, da se legalnim potem ne bodo dale doseči narodne pravice in ker je bilo končno tudi nasilje takih nelegalnih organizacij naperjeno proti tujemu in ne proti lastnemu svetu in narodu. Danes se pa organizirani nacio nalisti, pa najsibodo orjunaši, srnaoci ali hanaoci, znašajo nad lastnim narodom ter bil pred lastnimi ljudmi hoteli igrati vlogo prvovrstnih državotvorcev in nacionalistov. V prilog te vloge služijo tudi fantastične uniforme, parade, prapori in kongresi, ki stanejo po poročilu vodstva od zadnjega kongresa 240.000 din. To poročilo je izkazalo tudi deficit okroglih 100.000 din. Kdo bo vse to plačal, zakaj se za take stvari toliko potroši, ko imamo vendar po vsem drugem več potrebe, kot pa po paradah in uniformah? Na zadnjem kongresu so si orjunaši; izbrali po dolgem prepiranju glede raznih struj v svojih vrstah in v premostitev največjega spora, ko so eni za, drugi pa proti Pri-bičeviču — novo vodstvo ali direktorij, ki. ima svoje člane večinoma iz Splita. V Splitu se mnogo italijaniči, mnogo italijanskih listov se čita in tako bodo; tudi mnogi člani o:r-junaškega vodstva z naslado in pazljivostjo zasledovali in spremljali Mussolinijevo slavo, sanjajoč, da enkrat tudi oni postanejo balkanski Mussoliniji ali diktatorji. Sanje so lepe, pozablja se pa pri tem, da je fašist Mussolini postal italijanski diktator, ker je znal spretno izrabiti strah italijanskih velekapitalistov pred socijalisti in komunisti, ki so zelo naraščali ter kazali resne namene socijaliziranja to- varn in drugih podjetij. Velekapitalisti so se zatekli v varstvo Mussolinijevih fašistov in z velikimi sredstvi težke industrije je Mussolini organiziral svoje bataljone. Kdo, kako in čemu se pa naj pri nas zateče pod okrilje nasilne nacionalistične 'organizacije? Pa če bi se za to tudi odločil, bi moral še izbirati, ali naj vzame za svoje »bojevnike« velesrbsko ali pa »integralno jugoslavensko« nacionalistično organizacijo. Edini kupec ali najemnik or junaških »borcev« je saihostojno-demokraiska stranka, in ko se je po raznih poročilih večina orjune na zadnjem kongresu protivila tej službi*. kaj se potem še odlaša z j likvidacijo orjunašega pokreta?! — Orjunaši med’ Srbi nočejo in ne morejo širiti jugoslavenstva, med Slovenci in Hrvati jih pa ni treba, kajti kakor smo prostovoljno vsto pili v državno zajednico ali edinstvo, tako tudi jugoslovanske narodnostne zajednice ali edinstvà ne odklanjamo, če se prepusti mirnemu razvoju časa in za vse jugo-! slovanske narode ali plemena sporazumno in enako. Razčišćeme položaja. Nejasnost položaja, ki je zadnji čas nastala po tajnih razgovorih med; Pašičem in Radičem, je odpravil zadnji govor dr. Korošca. Jasne in odločne besede so bile zelo potrebne in v ten\ pravcu se je vršila tudi razprava širšega odbora opozicijonalnega bloka. Komunike širšega odbora opozicijonalnega bloka. V sredo popoldne se je vršila seja širšega odbora bloka narodnega sporazuma. Seji so prisostvovali v ime nu Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, dr. Kulovec in dr. Hohnjec, za HSS dr. Polič, dr. Lorkovič in Pavle Radič, za demokratski klub Ljuba Davidovič, dr. Ku-manudi in Voja Veljkovič, v imenu muslimanskega kluba dr. Spaho, dr. Hrasnica in dr. Kulenovič. 0 seji je bil izdan sledeči komunike: »Širši odbor bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije je na svoji današnji seji ugotovil, 'da stranke vladne večine v nasprotju s parlamentarnim redom obtežujejo in zavlačujejo verifikacijo mandatov HSS, ki so pod anketo, dasiravno je anketni odbor, ki je bil izvoljen od narodne skupščine, že davno in popolnoma končal svoje delo in sklenil, da ni nobenega razloga, ki bi preprečeval, da se mandati ne bi verifi- cirali. širši odbor najodločneje zahteva, da se v interesu narodnega predstavništva verifikacija brez odloga izvrši. Pri pretresanju današnjega političnega položaja je širši odbor ugotovil, da današnja vlada po celi državi nadaljuje režim brezzakonitosti in nasilja, s katerim je pričela pri zadnjih volitvah in soglasno sklenil, da se uporabijo vsa pripravna sredstva, da se vrne v našo državo moč zakona in da se zasigura državljanska svoboda. Med vsemi strankami bloka se je ugotovilo popolno soglasje pri presojanju političnega položaja.« Odlagajnje verifikacije. Kar se tiče zavlačevanja verifikacije, je treba pribiti dejstvo, da je kombinacija, ki jo razširjajo radikali, da se misli anketno poročilo vrniti verifikacijskemu odboru, v vrstah poslancev HSS izvajala veliko nevoljo in povečala njihovo nestrpnost. Sumijo, da bo Pašič delo v odboru zavlekel z novimi preiskavami m da se bo verifikacija izvršila še le 27. t. m. Radi takega izigravanja je med poslanci HSS opozicijonalni dub splošno narastel in gotovo je, da bo moralo vodstvo HSS brez dvoma računati s takim razpoloženjem po-I slancev in tudi samo pokazati svojo pravo barvo. Mi in Bolgarija. Ravno na drugo obletnico sedanjega krvavega bolgarskega režima je bila v naši skupščini razprava o od-nošajih med našo in bolgarsko državo, ki se je na podlagi znane dr. Marinkovičeve interpelacije o zadnjih dogodkih v Bolgariji razvila v splošno in zelo važno zunanje politično debato. Dr. Marinkovičeva interpelacija je obsegala osem točk in je zunanji minister dr. Ninčič na nje zaporedoma odgovorjal. O tem, kako zunanji minister Ninčič v splošnem vodi svoje posle ni treba ponovno razpravljati. Tudi njegovo naziranje glede odnošajev do Bolgarije je že znano, ko je že pred svojim poročilom izjavil, da da mora beograjska vlada diplomatičmijfcpodpirati bolgarsko in ko se je že v splošnem tolikokrat razmotrivalo, kaj Pašičeva politika že od prevrata sem pogreši in opusti napram Bolgariji in bolgarskemu narodu. Na dr. Marink ovičevo interpelacijo minister sicer ni mnogo odgovarjal z diplomatičnim podpiranjem Cankovega režima, bil je pa zelo v tem praven pri odgovarjanju na interpelacijsko točko o strašnem preganjanju nasprotnikov Cankovega režima. O nevarnih komunistih je mnogo govoril, o legalnih nasprotnikih vlade se je pa tako izrazil, kot bi se jih doslej še ne bi bilo zasledovalo in Politične vesti. Nadaljevanje RR razgovorov. Pred par dnevi sta pred sednik HSS kluba Pavle Radič in podpredsednik dr. Lorkovič odpotovala v Beograd in Pavle Radič je pred odhodom še obiskal Stjepana Radiča. Iz razgovora s Pavlom Radičem so dobili poročevalci vtis, da se pogajanja med radikali in HSS nadaljujejo in da je Pavle Radič zadovoljen z rezultatom pogajanj. V čem in na kaki podlagi se pogajajo, o tem Pavle Radič molči. Na več vprašanj glede sporazuma in verifikacije hrvatskih mandatov je Pavle Radič odgovorili: »Zavezali smo se, da se ničesar ne objavi, dokler se pogajanja ne končajo in dokler se ne odstranijo vse zapreke. Čez dva do tri dni se bo o pogajanjih zvedelo mnogo več.« Zakon o poljedelskih kreditih je bil sprejet v sredo v podrobni debati in stopi v veljavo.. Za ta zakon, ki je posebno značilen in izrazit po svoji protipreeamski tendenci, so glasovali radikali in samostojni demokrati, med njimi dr. Pivko in dr. Žerjav. »Gankofiil dr. Ninčič.« Beograjska »Politika« ostro napada pod zgorajšnjim naslovom našega zunanjega ministra dr. Ninčiča ter mu očita popustljivost v politiki napram Bolgariji. Ninčič je na zahtevo bolgarske tako zverinsko ubijjalo. , Zelo važno je vse to, kar je interpelant dr. Marinkovič j odvrnil ministru. Najprej je povdarjal, da bi morala biti naša zunanja politika samostojna, ker ni več tako, kot je bilo pred letom 1914, ko se je zunanja politika * Srbije enostavno priklopila k Rusiji. Danes smo v po-. ložaju, kot je bila nekdanja Prusija v f8. stoletju in računati moramo tudi z mogočnostjo celih zvez proti nam. Radi tega mora biti naša zunanja politikja resna in v popolnem skladu z narodno voljp. Glede Bolgarije je naglašal, da vlada danes v njej reakcija proti demokraciji in da smo v Stambolijskije-vi dobi zamudili najboljšo priliko nujno potrebnega { zbližanja. Kakor sploh, tako se mora tudi napram Bol--j gariji voditi naša zunanja politika vedno v smislu demokracije, ki izključuje vsjako podpiranje reakcije. Najboljše za našo politiko je to, da se tudi na njo gleda skozi prizmo strankarskih odnoša jev in interesov. Tudi napram Rusiji je naša zunanja politika pogreš-■ na, ker se ne dela razlike med sovjetsko rusko vlado in j med komunistično stranko. Komunistična stranka je, ! kakor so druge stranke, z vsemi željami po razširjanju, Rusija je pa država bratskega naroda, proti kateremu se nočemo nikdar boriti. vlade odredil, da se mora bolgarske emigrante, ki so pribežali na naš teritorij, takoj premestiti od meje v; notranjost, dočim bolgarski vladi niti na misel ne pride, internitari makedonske emigrante, ki uprizarjajo dan za dnem vpade na naše ozemlje. Bolgarski ministri obrekujejo in obtožujejo našo državo, Ninčič se za to ne zmeni ter se mu ne zdi vredno to obrekovanje zavrniti. Dočim so se v Beogradu kar topili od prijatelj-I stva do Cankova, je v Bolgariji sovraštvo do Srbije na-I ravnost triumfiralo. Pod Cankovim režimom zopet dvi-! guje glavo slara, od Avstrije in Nemčije plačana banda. Mi pa nimamo vzroka, da bi podpirali sedanjo Bolgarijo, kateri je na misli samo revanža, ne pa sporazum. Več vzroka imajo za to Madžari, Nemci in Italijani. Kako pripravlja Pribičevič zborovanje v Sisku? Pribičevič je napel sedaj vse sile, da dokaže Beogradu, kako da je sporazum s Hrv aiti nekaj čisto odvisnega in nepotreb nega, ker so hrvatski seljaki prešli v samos to jno-demo-kratsko stranko. Za dne 14. t. m. je sklical Pribičevič zborovanje v srcu vse radiičevščine, v Sisku. Na ta zbor bi naj prišle po Pribičevičevel zatrdilu mase hrvatskih kmetov. Koliko in kako da veruje Pribičevič v privlačnost svoje policajdemokratske stranke, je najboljši dokaz dejstvo, da je izdal srezkim glavarjem, občinskim komisarjem in v obče vsem oblastem nalog, da naženejo na zborovanje v I Sisek vse Ličane in Kordušane. To Pribičevičevo povelje sie izvršujejo oblasti s polno paro. Pri nabiranju zborovalcev igTajo glavno ulogo rasni pritiski1, podelitve in odvzemanje koncesij in tem slični policajdemokratski darovi. Na ta način, piše »Hrvat«, upa ta beograjski Potemkin, da bo nagnal skupaj toliko Seljakov, da bo lahko po Beogradu razpostavil fotografije tega zborovanja. Čeravno zgleda polica jdemokratska akcija za zborovanje v Sisku megalomansko, se vendar kaže v njej tudi skromnost Pribičeviča, kateremu niso glavno volilne kroglice, ampak fotografije hrvatskih Seljakov. Zanikanjle Radičevih prošenj. Samostojni demokrati so si izmislili in potem so po raznih listih izšle vesti, da je Stjepan Radič iz zapora poslal razne prošnje in med drugimi tildi eno na dvor za pomiloščenje, — Radičev branitelj dr. Ivica Kovačevič pošilja sedaj listom izjavo, da ni Radič ni napisal niti odposlal kake lake prošnje in da so vse vesti o tem izmišljene. Zločinska politika. Te dni so v Berlinu zaprli ruskega begunca Sergeja Drušelovskega, ki je že več let ponarejal najrazličnejše dokumente proti sedanji Rusiji ter jih za drag denar prodajal raznim stranem, ki so na to reflektirale. Bogzna, kako dolgo bi slepar in ponarejevalec še vodil svoje posle in zalagal najrazličnejše evropske politike, ki iz posebnih namenov strašijo z boljševiško nevarnostjo ter ustvarjajo protiboljševiške fronte, s ponarejenimi dokumenti iz Sovjetske Rusije od pozivov, ki naj bi jih vodstvo komunistične stranke v Moskvi izdajalo delavskim organizci jam po raznih deželah pa do obtožilnega materijala proti raznim strankam in političnim osebam posameznih evropskih držav. Slepar si je končno mislil, da bodo ludi sovjeti kupovali razne ponarejene listine proti meščanskim politikom, kakor jih meščani kupujejo proti sovjetskim in je nekaj svojega gradiva ponudil rusko-sovjetskemu poslaništvu v Berlinu v nakup. Poslaništvo je pa sleparja z njegovimi potvorbami vred predalo berlinski policiji. Slepar trdi, da je bil carsko-ruski letalski oficir in da je doma iz Mohilova. Vzrokov je dovolj, da se mu vse to ne verjame in edino, kar je preiskava dosedaj dognala je to, da je bil leta 1920 v službi poljske špijonaže v Varšavi. Potem je pa kot bistra glava prišel na to, da bi imel velikanske zaslužke s poslom na svoje roke, ko je v evropskih državah toliko oblastnikov, ki bi radi opravičili na eni strani svojo gonjo proti Rusiji, na drugi strani pa pod pretvezo komunističnih zvez uničili svoje politične nasprotnike. Iz Varšave se je podal v Berlin in tu je po naročilih in po lastnem prevdarku ponarejeval najrazličnejše ruske dokumente ter za velikanske svote z njimi zalagal najrazličnejše oblastnike in politike. Tako je, na primer njegovo delo toliko obravnavano Zinovjevo pismo, radi katerega je padla angleška Mac Donaldova vlada. Sovjetski komisar Zinovjev naj bi bil spisal proglas angleškemu delavstvu k revolucionarnim pripravam in ustajam in ko se je to pismo objavilo po angleških listih, so imeli nasprotniki Mac Donalda najboljše sredstvo proti njegovi delavski vladi, ki je bila tedaj na višku svoje delavnosti, češ, da se pod njegovim pokroviteljstvom širi komunistično-revolucijonarna propaganda. Nekaj časa so v Angliji celo delavski voditelji mislili, da bi znalo biti to pismo pristno. Sleparjevi odjemalci so bili med drugimi tudi predstavniki sedanjega divjaškega režima v Bolgariji in slepar jim je ponaredil -dokumente o zvezah bolgarske opozicije s komunistično internacijonalo. Na podlagi teh sleparij in podpor se v ] Bolgariji še vedno vodijo politični procesi ter izrekajo in izvršujejo smrtne obsodbe poleg vseh grozot, ki jih razdivjani režimovci drugače počenjajo. Slepar je med svojim dologletnim delovanjem pazljivo zasledoval liste posameznih evropskih držav in je po teh poročilih prav lahko uravnal svoje poslovanje. Vsakdo si lahko misli, kdo je vse štel med njegove odjemalce. Pet let sc torej dela že mnogo politike na podlagi poslovianja tega zločinca, ki spada med najostudnejše in najstrašnejše vpričo tolikih nedolžnih žrtev in krivic, ki se pa še danes in se bodo najbrž še dolgo časa upravičevale z njegovimi potvorbami. Zločinec se je v j el, ker je postal pre več predrzen. V j el se je pa v Berlinu in pri tem moramo pomisliti, da bi bilo na sramoto Evrope čisto drugače, če bi imel svojo zločinsko delavnico kje drugje — recimo v Sofiji. Tu bi lahko vsi s prstom kazali nanj, da je slepar in zločinec, a Cankov režim bi mu odpiral vse možnosti za nadaljevanje zločinskega poslovanja. — Daleč so že padli razni evropski vodilni politiki in oblastniki, ki se poslužujejo proti svojim nasprotnikom izmišljenih in ponarejenih stvari, a la moralna propast je še slrašnejša ob gotovosti, da bi mnogi od njih zločinca ne prijeli, če bi se slučajno sam razkrinkal in da se bodo mnogi v bodoče zatekali h kakemu drugemu sleparju, ko je moral eden prenehati s svojim poslovanjem. PmmiffllWmwiM'iilMMH1 »MUMM.HM. IH11 1 Po svetu. Bolgarska justica. Sedaj je v teku že tretji zarotniški ali atentatorski proces. Obtoženi so najprej prijatelji in znanci dozdevnih, že rajnih »atentätorjev«-oficirjev, tudi bivši oficirji. Med obtoženci je zopet neka gospa, pri kateri je bil eden od »atentatorjev« na hrani. Državni tožitelj zahteva za vse smrtno kazen. Doslej se je razprava večinoma tajno vršila. Tako praznuje Cankov režim svojo drugo obletnico v znamenju vislic. Apel predstaviteljev bolgarske emigracije na svetovno javnost. Predstavitelji bolgarske emigracije in sicer levega »aagiRaR^igiisiRiiisiKaKRai FA 1 FA TaJ Fa HP , Novodoilo originalno angleško sukno modno perilo, samoveznice, klobuki itd. Fr. Masteh, Glavni trs 16 ter desnega krila so naslovili dolge proglase na svetovno javnost ter na vse velevlasti. Prvi je podpisal ta proglas Atanasov, kot drugi Aleksander Obov. V apelu so predvsem obširno popisani zverinski čini, koje si je privoščil Cankov režim od atentata v cerkvi; do danes. Proglasu je priložena lista vseh onih pripadnikov zemljoradničke stran ke, za koje je pozitivno ter z dokazi podprto, da so bili ubiti od Cankove vlade in sicer od atentata do danes. Proglas je poslan v svet v imenu humanitete, da se izvrši mo ralni pritisk na brutalno Cankovo vlado in da se na ta način reši življenje še dosedaj pri življenju ostalim najboljšim bolgarskim državljanom. Saniraje Avstrije in Ogrske. Svet Zveze narodov zopet zboruje v Ženevi. Kot najvažnejša točka posvetovanj se je obravnavala te dni sanacija Avstrije in Ogrske. Zveza narodov je priznala, da so se razmere v obeh državah znatno zboljšale, odkar jih gospodarsko nadzorujejo komisarji. Avstriji se je dovolil zaostanek mednarodnega posojila 80 milijonov zlatih kron za elektrifikacijo. Ogrska pa dobi posojilo 30 milijonov zlatih kron za povzdigo industrije, poljedelstva in prometa. Na Dunaju se je pripravljal atentat na Beneša. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« poroča, da so ob priliki nameravanega obiska č eh oslov aškega zunanjega ministra pripravljali na njega dunajski hakenkreuzlerji skupno z ogrskimi fašisti atentat. Beneš je za priprave še pravočasno zvedel ter svoj obisk odpovedal. »Arbeiter-Zeitung« prinaša točne podatke, kako je bil atentat sklenjen in kdo ga je nameraval izvršiti. Dunajska policijska direkcija te vesti dementna in izjavlja, da ji o pripravah za atentat na Beneša j ni nič znano. Marokanski hoji. Abd-el-Krimovi Rilanci so v di-banskem področju začeli prodirati in Francozi so morali zapustiti nekaj postojank. Francozom je sicer lažje kot Špancem, ki so imeli neurejeno in zanemarjeno vojsko, a imajo kljub temu občutne izgube, kar so že prav ostro očitali francoski vladi socialistični in komunistični listi. Ko se je o tem prav razburjeno razpravljalo tudi v zbornici, je vlada končno le dala podatke o izgubah, ki tudi po tej statistiki niso male. V nekako tolažilo je vladni izvestitelj pristavi, da tri petine mrtvih in ranjenih niso domači vojaki iz Francije, ampak oni iz kolonij — iz Afrike. Ta uteha, ki pa ni človečanska, je mnoge zadovoljila. — Ob veliki popularnosti Abd-el-Krima v severni Afriki preti nevarnost velikega vstaš-kega gibanja. — Francoski ekstremni nacijonalisti so skušali tudi boje v Maroku uporabiti v gonji proti nemškemu narodu, češ, da ima rilski vodja vse polno nemških oficirjev v svoji vojski. Izkazalo se je pa, da je veliko več Nemcev v francoskih tujskih legijah. — Z ozirom na angleško veselje nad francoskimi težavami v kolonijah 20. 6. 1925. Kdor prijavo opusti, bode po zakonu za ustrojstvo vojne kaznovan. Podružnica vojnih invalidov v .Mariboru razglaša: Vojni invalidi, ki bi bili potrebni zdravljenja v toplicah in bi isto na njih zdravje ugodno vplivalo oziroma bi bilo priporočljivo, imajo pravico do brezplačnega zdrav ljenja in oskrbe v Dol. Toplicah. Invalidi pa, ki bolehajo na tuberkulozi, pa lahko zaprosijo za sprejem v Zdravilišče Golnik na Gorenjskem, kjer dobe istotako brezplačno vso oskrbo in zdravniško pomoč. Natančni podatki se dobe v podružniški pisarni. Oni invalidi, vojne vdove in sirote, ki po začasnem invalidskem zakonu še nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja, priskrbi podružnica brezplačnega zdravnika in zdravila. Zglasili se morajo v pisarni udruženja. Pripomni se pa, da imajo to ugodnost in pravico zares le ubogi, in v resnici revni člani. Vsi člani udruženja, ki se skažejo s potrdilom podružniškega odbora, dobe pri nakupu zdravil v lekarni pri Sv. Arehu v Mariboru 30 odstot. popust. Za odbor: Anton Krepek, predsednik, Mariin Pravdič, tajnik. Konj ga je udaril. V torek je udaril konj viničarjevega sina Ruperta Štraus na Ranci s kopitom v trebuh. Straus je dobil težke notranje poškodbe, vsled česar je moral bili prepeljan v bolnico. Novim maršalom dvora je imenovan dosedanji SHS-poslanik v Atenah g. Panta Gavrilovitč. O tem novem mar šalu poroča časopisje, da je dobro znan kot eden najbolj intimnih prijateljev Pašilča in je bil doslej eden največjih eksponentov Pašičeve zunanje politike. Uniformirani med seboj. V Skoplju je dne 9. t. m. ustrelil orožnik Branko Miladinovič iz puške iz 1. nadstropja vojašnice na podporočnika Živojina Radosavljeviča. Orožnik je zadel oficirja v želodčno stran in nato ustrelil samega sebe z revolverjem. Med obema ni bilo opaziti prav nobenega spora. Predpoldne pred spopadom je zahteval podporočnik od žandarja, da naj nadomesti razbit kozarec z drugim, kar je ta tudi storil. Nikdo od moštva in od oficirjev ne. ve, kako in zakaj se je Miladinovič spozabil tako daleč. Velika nesreča vsled eksplozije mìotorja. V hotelu »Velebit« v Baški na otoku Krku sta mehanika brata Os ti'o govič inštalirala Diesel-motor; ko sta ga stavila v pogon, je motor nenadoma eksplodiral ter enega mehanika težko ranil, drugega pa ubil. Tudi hotel je precej poškodovan. Nekaj posebnega za šahiste. Osijek je doživel v nedeljo popoldne nekaj prav posebnega. V mestnem vrtu se je igral šali z živimi figurami. Igra je bila izvanredno dobro obiskana od občinstva. Igra je bila interesantno: prirejena in so jej gledalci sledili z največjim zanimanjem od početka do konca. Kraljici sta bili ena odlična gospa in ena gospodična, letalca sta predstavljali dve gospe, trdnjavi dve gospodični, ostale figure pa mlade deklice in fantki. Šah sta igrala dva gospoda 25 minut. Po končani igri se je po. šahovski deski plesalo. Nagrade za sleparje. V Srbiji je navada, da se nè vpraša ljudi, katere se sprejema v državno službo, kako je bilo njihovo predživljenje in kako je sposobnost. Pridobiti si je treba samo kakega vplivnega zaščitnika, pa evo ti službe. Na la način pridejo v službe sumljivi tipi, ki samo korumpira jo svoje poštene kolege. Tako je v Leskovcu opravljal službo upravnika državne bolnice človek, katerega je že dolgo iskala sodnija v Dubrovniku. Stevan Anlunovič je bil leta 1920 nameščen kot dnevničar v bolnici v Dubrovniku. Tu je-sleparil kmete, češ, da jih bo osvobodil vojaščine; ker so ga ovadili, je pobegnil s prisleparjenim denarjem v Srbijo, poprej pa je še malo pogledal v blagajno bolnice ler jo znatno olajšal. V Srbiji je bil dolgo varen pred zasledovanjem. Posrečilo se mu je dobiti službo upravnika bolnice v Leskovcu, katero je vršil dosedaj, ko só ga na zahtevo sodnije aretirali. Odposlan je v Dubrovnik, ker mu bo--do prisodili za njegovo zvesto službo plačilo. Sleparje se nagradi z državnimi službami, pošteni uradniki se odpuščajo. Dve žrtvi gostilniškega jAetepa. V gostilni »Bubon« v Vel. Gradjevcu so popivali kmetje. Kot po navadi se je končalo popivanje s pretepom. Od vina razgreti fantje so se udarili na jprej s palicami in sloli, nazadnje so se pa zabliskali v rokah noži. Krčmarjev sin, ki je skušal razjarjene pretepače pomirili, je dobil veliko rano na trebuhu, skozi katero so se mu takoj vsula čreva in drob. Enako rano je. dobil tudi kmet Karanovič. Ko so pretepači ugledali žrtvi svojega divjaštva, so jo hitro odkurili. Gostilničar je poslal po zdravnika, ki je ranjencema spravil drob zopet nazaj v trebušno votlino ter strogo prepovedal, da bi se premaknila ali zganila. Neuki kmetje pa niso poslušali zdravnikovega navodila. Gostilničarjevega sina so naložili na voz ter ga hoteli odpeljati v bolnico, toda že med potjo je umrl. Karanovič se je pa vzlic zdravnikovi prepovedi pošteno najedel in napil ter tako sam zakrivil svojo smrt. Stepli in poklali so se radi lepih Madžark. Blizu mesta Vukovar je pristava Grobovo. Zadnjo, nedeljo so se na tej pristavi stepli radi lepih Madžark fantje. Pri pretepu so igrali važno vlogo noži,, plunke, palice ter slično orodje. Mnogo pretepačev je bilo ranjenih in neki Ignacij Marona je obležal na bojišču mrtev. Borza. Budapest 840, Berlin 1400—1415.50, Italija 232180—235.80, London 288.59—209.59, Newyork 58.50—59.50, Pariz 289.50—294.50, Praga 174.10— 176.50, Dunaj 824—836, Zürich 11.41—11.51. Dinar notira v Zürichu 8.70. Iz Maribora. Mariborskemu poročevalcu »Jutra« v odgovor. Znani mariborski poročevalec »Juha« je z nekako naslado in po možnosti na dolgo prinesel poročilo o obsodbi odgovornega urednika »Straže« radi zanemarjenja uredniške dolžnosti. S prav posebnim veseljem je oznanil javnosti, da imata »Straža« in »Gospodar« še najmanj 30 ovadb. G. »Jutrovemu« dopisniku kličemo v spomin zadevo s »Slovencem« in »Domoljubom«, ki sta bila 30krat naznanjena državnemu pravdništvu radi paragrafov 103 in 104 srbsk. kaz. zakona. Vseh 'ceh 30 ovadb je prišlo v Ljubljani na en dan do obravnave. »Slovenca« in »Domoljuba« je zastopal dr. Brejc, ki je na javni razpravi ugotovil sledeče: »Paragrafa 103 in 104 sta res proširjena na takozvano prečansko ozemlje v cilju izenačenja zakonov, tako da veljata oba paragrafa, za vso državo. Oba paragrafa pa ščitita javne funkcijonarje in njihovo delovanje le pred kritiko privatnih oseb, ne .pa tudi pred kritiko glasil javnega mne nja, to je pred kritiko časopisja. To sledi jasno, iz določb srbskega tiskovnega zakona, ki izrečno pravi,, da paragrafa 103 in 104 srbskega kazenskega zakona za časopisje ne veljata! Res je sicer, da srbski tiskovni zakon na naše kraje še ni proširjen. Toda par. 103 in 104 gotovo nista bila proširjena na naše kraje z namenom, da bi mi uživali manj pravice kot Srbi, ampak zato, da se zakonodaja izenači. Če naj se pa zakoni izenačijo, ne morejo veljati pri nas samo slabe strani kakega zakona, ampak tudi, dobre, in zato, je logično, da veljajo tudi pri nas iste izjeme od omenjenih paragrafov, kakor v Srbiji, t. j. da časopisje določbam paragrafov 103 in 104 ni podvrženo.« Tej jasni, logični in prepričevalni argumentaciji dr. Brejca se je pridružil tudi sodnik, ki je obtožena odgovorna urednika opro stil v vseh 30 slučajih, G. poročevalec si naj te vrste dobro prečita in potem ko tudi on uverjen, da odgovorni u-rednik »Straže« in »Gospodarja« radi številnih ovadb po paragrafih 103 in 104 prav lahko spi. Telova procesija v baziliki Matere Milosti v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 14. junija. Ro slovesni maši se prične procesija okoli 8. ure po sledečem sporedu: 1. Različne šole. 2."Katoliška omladina. 3. Krščanska ženska zve za. 4. Župnijska zastava z Meljskim društvom. 5. Kat. izobraževalno; društvo Leitersberg. 6. Krčevina. 7. Mladeniška Marijina družba. 8. Vojaštvo z godbo. 9. Dekliška Marijina družba z otroci s cvetlicami. 10. Duhovščina z Najsvetejšim. 11. Zastopniki različnih uradov, cerkvena ključarja ter ostalo občinstvo. Omladinski teden. Katoliška omladina v Mariboru priredi od 14. do 21. t. m. kot pripravo na glavni praznik sv. Alojzija »Omladinski teden«. Vsak večer bo v društvenih prostorih ob pol 8. uri zvečer mladini primerno predavanje. Govorili bodo najboljši predavatelji. Vabljeni so tudi vsi mladeniči iz mesta in okolice. — Ob enem bodo prodajali društveniki in vse organizacije, ki so enega duha z Omladino za ta teden okusno narejene znake po 2 in 5 D v poravnavo stroškov, ki jih je imelo društvo pri nabavi novih instrumentov. Sprejemali se bodo ob tej priliki tudi podporni člani s 25 D na leto, častni po 500 in uslanovniki po 750 D enkrat za vselej. Odbor Omladine se obrača s prošnjo na vse mladinoljube iz mesta in okolice, da vsak po svoj ih ■močeh pokaže svojo naklonjenost napram društvu, ker le tako bo moglo pokazati vsestranski napredek. Omladinski koncert. Kat. omladina priredi v nedeljo,, dne 14. in dne 21. t. m. na Grajskem trgu od 11. do 12. ure koncert. To nedeljo se bodo proizvajali sledeči; komadi: Kadet, koračnica; Prijetne sanje, valček; Gozdna vila, ouverture; Slovenski svet, potpouri; Ob morju, pesem; Triglav, koračnica. Predavanje o rimskem potovanju. Vsled želje mnogih meščanov predava p. Pavel v nedeljo, dne 14. t. m., ob pol 6. uri zvečer o Rimu in njegovih znamenitostih v prostorih Kat omladine, Splavarska ulica 4. Predavanje se bo pojasnjevalo z lepimi slikami. Torej pridite! Koncert Glasbene Matice v Limbušu pri Maribonič Glasbena Matica priredi v nedeljo, dne 21. t. m. popoldne v prid glasbene šole na vrtu Srečko Robiča v Limbušu pri Mariboru umetniški koncert. Vstopnina 5 din. V nedeljo, ob desetih dopoldne, je pri Sv. Arehu na Pahorju sv. maša, tako da se izletniki lahko udeležijo nedeljske službe božje. Cirkus Kludsky v Mariboru. Ta veliki cirkus je začel v sredo s prvo predstavo. Že koj pri prvi predstavi je bilo kljub slabemu vremenu razprodanih 3000 vstopnic. Vsi dosedanji obiskovalci predstav so izvanredno zadovoljni in vsak je resnega mnenja, da se res izplača si ogledati to izvanrednost za obmejni Maribor. Še mnogo boljše nego sredina prva predstava sta bili obiskani včerajšnji. Cirkus je poselilo že doslej poleg meščanov zelo veliko okoličanov. Cirkus Kludsky je lansko leto potoval po Angleškem, udeležil se je razstave v Wembley. Letos potuje cirkus po Evropi in je prišel v Maribor iz Gradca. Obiskal je tudi Dunaj. Iz Maribora se bo preselil v Ljubljano, od tamkaj v Zagreb in Beograd. Zastrupiljenje. Lizol dobiva v Mariboru novih prijateljev. Dne 10. t. m. se je zastrupil z njim 51 letni ključavničar iz železniške delavnice Herman Dobaj iz Malgajeve ulice št. 8. Ko je rešilni oddelek prispel, je samomorilec že umrl v hudih bolečinah. Dobaj je bil priden delavec in v smrt ga je baje gnalo zapostavljanje v delavnici. Pritožba s trga. Med Špeharji, ki prihajajo s svojim blagom na mariborski trg, so nekateri nesolidni, ki z goljufanjem kupovalcev ugledu Špeharjev znatno škodujejo. Večkrat se slišijo iz vrst občinstva pritožbe, da prodajajo Špeharji meso od merjascev mesto od svinj. Merja-ščevo meso in slanina je popolnoma neužitno in stranke, ki ga kupijo', so znatno oškodovane. Tržno nadzorstvo bi moralo take Špeharje ostro kaznovati ter jih prisiliti, da z napisi označijo, če prodajajo meso merjascev. Docent in primarij dr. Ivan Matko se je pred tedni vrnil iz Prage, kjer je predaval na tamošnji univerzi. Gospod docent zopet redno ordinira v Slovenski ulici. Sprejemni izpiti za I. razred drž. realke v Mariboru se vršijo v sredo, dne 1. julija 1925, dopoldne ob pol 10. uri. Priglasi se lahko dan preje dne 30. junija, osebno ali pa pismeno pc pošti. Prinesti je treba rojstni ali krstni list in obiskovalno spričevalo za vstop v srednjo šolo in če je mogoče, tudi domovnico in potrdilo o cepljenih kozah. Sprejemni pogoji so ostali isti, kakor prejšnja leta. Podrob na pojasnila so na objavni deski v zavodni veži. Na deški meščanski šoli v Mariboru so izpiti za zasebne učence v pondeljek in v torek, dne 22. in 23. junija t. L Kolek na prošnji 5 din., za rešitev je priložiti* kolek 40 din. Privatni izpiti se morajo polagati za največ 2 razreda v istem terminu. Narodno gledališče. Repertoar. Danes, petek, 12. junija: »Tosca« ab B kuponi. — Sobota, dne 13. junija: »Tosca« ab A kuponi. — Nedelja, dne 14. junija: »Ugrabljene Sabinke.« — Pondeljek, dne 15. junija: Zaprto. »Ugrabljene Sabinke« v mariborski drami. Kot drugo delo v poletni sezoni se vprizori v režiji g. Koviča vele-izabavna burka v štirih dejanjih »Ugrabljene Sabinke.« Fabula burke je dokaj originalna ter vzbuja v svoji tehnično dobri izvedbi mnogo smeha. Sodelujejo gospa Petkova, gdč. Savinova, gdč. Kovačičeva, gdč. Kraljeva, gdč, Lu-bejeva in gg. Rasberger, Škerl; šeleznik, Tovornik itd. itd. ' »Ugrabljene Sabinke« so bodo igrale samo izven abone-menta, na kar posebej opozarjamo cenjeno občinstvo, KONJSKA DIRKA NA TEZNÜ. Včeraj, 11. junija se je vršil na dirkališču Tezno prvi del pomladanske tra bue dirke, ki se nadaljuje še v nedeljo, 14. t. m. Za dirko, ki uživa že dolgo velik . sloves po celi državi, so bili priglašeni prvovrstni dirkači iz Slovenije in to osobito iz Ljutomera in iz Hrvatske. Potek dirke se je vršil brezhibno, za kar se je potrudil dirkalni odbor in vodstvo dirke, tako, da so imeli številni gledalci od dirke res užitek. Potek dirkanja je bil sledeči: L Karl Pachnerjeva dirka — I. Heat. 1. Janičar (Ed. Funk) 1620 m v 2.36 min. (1.36 min. za km). 2. Dilemma (žrebearna Turuiš) 1620 m v 2.37 min. 3. Zlatibor (Jak. Pavlina) 1640 m v 2,44 min. 4. Koketka (Jos. Bunderl) 1(360 m v 2.44.5 min. Darila: 2000, 1000, ' 600 in 400 D. II. Dirka Anton Mihalmich. 1. Jutro (Turniš) 1810 metrov v 3.12 min. (1.46 za km). 2. Princesa Slovenie (hlev Zagreb) 2030 m v 3.39 tri petine min. 3. Geh’ma-Geh’ma (F. Skoberne) 2010 m v 3.40 min. Darila 1500, 600, 400 in 300 D. III. Karl Pachner jeva dirka — II. Heat. 1. Dilemma-(Turniš) 1620 m v 2.32 min. (1.33 za km). 2. Zlatibor (Jak. Pavlina) 1640 ni v 2.37 min. 3. Koketka (Jos. Bunderl) 1660 m v 2.35.5 min. 5. Janičar (Ed. Funk) 1620 m vi 2.4,1 min. IV. Kmetska dirka (Handicap) (2200—2000 m). 1. Teta (F. Šegula) 2000 m v 3.42 dve petini min. (1 km v 1.51 min.). 2. Nadina (Marko Slavič) 2340 m v 3.46 min. 3. Dragobina (Jos. Jurša) 2100 m v 4 min. 4. Orel (Al. Slavič) 2340 m v 4.06 min. 5. Zorana (Ad. Pšunder) 2000 m v 4.25 min. 6. Vida (Lukman) 2000 m v 4.29 dve petini min. VI. Vožnja amaterjev (2400 D — 2000 m). 1. Bogda j (Turniš) 2000 m v 3.19 min. (1 km v 1.39.50 min.). 2. Frankfurter (hlev Zagreb) 2040 m v 3.27 dve petini min. 3. Orel (Al. Slavič) 2040 m v 3.31 min. 4. Beiiadonas (Turniš) 2040 m v 3.33 min. 5. Grandezza (Karl Weitzl) 2000 m v 3.33 dve petini min. Darila: 1200, 600, 400 in 200 D. , L VII. Karl Pachnerjeva dirka — 4 Heat. 1. Zlatibor (Jak. Pavlina) 1640 m v 2.31 min. (1 km v 1.31.5 m in.).. 2. Janičar (Ed. Funk) 1620 m v 2.31.5 min. 3. Dilemma: (Turniš) 1620 m v 2.31.5 min. VIII. Dvoprožna amaterska dirka (2500 D — 2000 ! metrov). 1. Biza (Turniš), Teta (Šegula) 2680 ni v 5.10 i min. 2. Orel (Al. Slavič), Nadina (Marko Slavič) 2835 m v 5.26 min. 3. Peter (Kosar), Sardanapal (Turniš) 2580 metrov v 5.47 min. 4. Vida (Lukman), Zorana (Pšunder) 2640 m v 6.13 min. Darila: 1200, 600, 400 in 300 D. Skupno so znašala darila za dirkanje 44 tisoč dinarjev. V nedeljo se vrši Derbv-dirka za državno darilo v znesku 18.500 dinarjev. Širite ..Našo Stražo“! r 'Kočijaž, samski, vajen kočijskih in jezdnih konj v vozu in pod sedlom, doslužen kavalerist, se išče. Plača 600 din. mesečno, obleka in vsa oskrba. Le taki prosilci, ki niso pijači udani, pridejo v poštev. Ponudbe pod: »Trezen kočijaž« na upravo lista. 266 3—1 Stara zavarovalna družba išče posebno za požarni oddelek •krajevne zastopnike v vseh krajih prevaljskega, ma-renberškega in slovenjgraškega okraja. Nudi se jako dober in trajen zaslužek. Pojasnila daje: g. Oswald, Prevalje. 261 3—1 Prima Dürkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Maribor, Krekova ulica 14. 103 Prodajo se gozdne parcele v velikosti od 6 do 30 oralov približno 6 km od postaje. Vprašanja na Anton Ko-blizek, Poljčane. 267 BBBBEESSSSSESSBSESBS Med. univ. dr. F KARTIN zobozdravnik, CXXXXXXXXX! Docent In nrimarli dr. Ivan Matko se je vrnil iz praške univerze, kjer je predaval in zopet redno ordinira v Slovenski ulici. _ _ _ _ ^ aro rnrm «o». «k«» « v».. Mi Čujte 1 Za 10 Dm ■HMHNffišSHHBHMHHnSBHHKNMIKflfiR' dobite pcrcijo pečene morske ribe s solato, enim kruhom in pol litra zajamčeno pristnega dalmati -skega vina vsaki dan pri dalmatincu Tcsipia. ZE’o-srcd.iniik:, l^arlToor, Vojašniška ulica 4. Vojašniška ulica 4, lilgllgligiälHlälläll»lHrawW[SlW[ilP1[ill51|gl Stole za ležati, pletarske in vrvarske izdelke, špago, drobnarijo, parfumerijo priporoča 264 2—1 DRAGO ROSINA, MARIBOR, Vetrinjska ulica štev. 26. & Pozor ! Ker opustimo trgovino z urami v Slovenski ulici 5, prodajamo do 1. julija 1925 vse ure, zlatnino in srebrnino za izredno znižane cene. 242 5—1 F. KNESER, MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 5. ■»••■«isieiii SODO S I BEBBBBBBBBBBBBBB1 E B B Popolnoma varno naložite svoj denar pri KREKOVI POSOJILNICI V MARIBORU reg. zadr. z neom. zav. Kokoška cesta št. 1 pri cerkvi sv. Alojzija. Sprejme vsako,, tudi najmanjšo vlogo. Obrestuje zelo ugodno, večje vloge pa po dogovoru. — Uradne ure: sobota: 15.—17. — nedelja: 10—12. MARIBOR, SLOVENSKA ULICA ŠT. 9, j zopet ordinira. 269 2—1 b o am® m □ ama s n amalo Nepreklicno le že 2 dni! MARIBOR za vole itile® ob železnici »s*k den ob 8. uti vsak dan EvioesVl Bainun Billeyi Orlisi rimski Crcus Maximus KLUDSKY Grku s j: 4 jambori m 3 mandami) 1 Äecje sso!ui0?e podjetja ts trsti In največ- g ja eksotičgia menažerija na kontinentu. 3 wédgilìe 3 DOMAĆA ZARUKA TOVAR« A VOLTA** MARIBOR ob istem času!— Monstre spored Nonplusultra! V soboto in nedeljo ®b 4. uri popoldne velika slavnestra predstava! V nedeljo ob 8 uri zveßer velika pesloviSna ppudnt»® i — Prostor za 8000 očaranih obiskovalcev. — Predprodaja vstopnic pri blagajni cirkusa od 9. ure predp. naprej, kakor tudi ogledovanje živali ob 9. uri predpoldne. Pridite! Poglejte! Čudite se! m m 13 Kasaške dirke na Teznu 11. in 14* Junija 1925 &h pni 3. uri. Vlak Maribor—Tezno ob 13. uri 42 min. Vlak Tezno—Maribi r cb 19. uri — min. Avto ob pol 14. uri pri »Veliki kavarni« fi Ss Priporoča se Mama sv. Cirila y Marioorn. 25» jaoijsök:© lcx»Iže sl mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse)'. Da ustreže ljudem, jih je oskrbi, la Tiskarna sv. Girila v Mariboru, Tj er se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 ena veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D. Stenski kr>iži z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D. Stenski ki?iži s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi kx>iži s kovinasto podobo stanejo v raznih' velikosten in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solid’ - ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, ist kupi v Tisk. sv. Girila v Maribora. EBBBBBBBBBBBBBBBBBB POPRAVILA MEHANIK IVAN LEGAT specialist za pisarniške stroje MARIBOR samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št. 434. m s s a a a a a najboljše in najvax*nejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici ¥ Maribora, Stòlna nlica šL6 lull, Stolna ulica k8 9 ki obrestuj« hranilne vloge po % ta XO% oziroma po dogovoru. M i r/ j nrv i r^jr.v j j j r.v j r.v rBv . r i n n n j m j r v j j m . r.v j ri M i m j rvi n im . nn ; rmi : r/»} h. J h. 4 k.4 j A A j. k* b. A ! k X k 4 k A k 4 kV! k ml kV kV kVI k *1 k A ki j kV j k. A i k. A | kV j. kA1 kV. kd j k A I kA A A ■ V A* Somišljeniki, širite-naše liste! r, vrs'+rji'' v*rfS* r.* Zadružna gospodarska banka d. Podnusnlca v Marlboro. JB4BT V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Na jvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tek. računu; Pooblaščeni prodafale« »reci« državne raan*. loteripe. rv r/' r/1 ri, rt, rm* j ra\ .k. A 'h. A »k' d;l k d-l k ^1 fk. d kdl L^.intVik^VVkVk^lkVIkV;wV »v!Lv:kVikVikV kVy Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Januš Goleč. Izdaja konzorcij »Naše Straže«,