Posamezna številka 1 Din.
Štev. 13.	V Uubqanl,
z*ntna pavSallrana.
Leto I.
mmmmm mmmmmmi mmmmm
Izhaja vsak dan zjutraj» trvzemšl pondeijke, Mesačria naročnina;
v Uuhijanl Din 10*—, m poit! Din 12*—, inozemstvo Dšn 20°'
Uredništvo: Wolfcva ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „NovostMJubliana**. tlprevnlštvo: Marijin trg It. 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem na] se priloži znamka za odgovor. Pačun pri poštnem C ek. uradu št 13.238.
Po ratifikadii rapallske pogodbe.
Iz doslej sprejetih porogi! je razvidno» da je italijanska zbornica končnove-iiavno odobrila rapallsko pogodbo. Pot, Id jo je hodila te pogodba, ni pripeljala k zazeijenemu cilju. Rapailski pakt ne zadovoljuje nobenega izmed obeh kon« 'irahentov. To se je v našem in v italijanskem časopisju že tolikokrat poudarilo» da le vsako ponavilanje te realno utemeljene trditve odveč. Nihče ne more dvomiti» da je v trenotku glasovanja zavladala na Mantecittorlc neka prikrite depresija. Pri nas pa je vsaka obletnica 12» oktobra itak dan narodne Žalosti.. „
papallska pogodba je torej ratificirana. Konvencije se bodo pričele izvrševati z dnevom, ko bodo listine izmenjane. Vsi vemo, in tega dejstva ni bilo treba * nasprotne strani tako namenoma izrabljati, da je bila naša država v Rapallu teritorijalno in politično oškodovana. Vsak, ki vsaj nekoliko zasleduje politična vprašanja, bo moral priznati» da je zunanja politika g. Ninčića bQa vedno miroilubna in da se je skrb» no Izogibala vsemu» kar bi lahko poteg» uko naio državo v nevarni vrtinec sroMb konfliktov.
Politika se ne dela s srcem, temveč z računom. Če so veljale Mussolinijeve besede o začasnem značaju mirovnih Pogodb za Italijo, zakaj ne bi v istem hipu in morda še v nekoliko večji meri veljale tudi za našo kraljevino? Rekli smo že, da je ugibanje o škodi, povzročeni po rapallskem traktatu, sedaj neumestno. Zavedajmo se i mi, da je to prva pogodba, v kateri se urejuje v velikih konturah meddržavno razmerje obeh podpisanih držav. Seveda se tiče Predvsem teritorijalnih vprašanj in če smo odkriti, moramo reči, da nas ne zadovoljuje ne reški aranžman in ne rcši-tev zaderskega vprašanja. Barog ostane §e vedno pod italijansko okupacijo, ravno tako tudi Delta In Reka sama!
Zaenkrat je poimaj tak, da moramo stremeti po gjm obširnejši neodvisnosti v gospodarskem pogledu. Tisti, ki končujejo svoje uvodnike z namiga vanj! o bodoči revanši, bi storili veliko bolje, da se ogledajo v Nemčijo. Motil bi se, kdor bi mislil, da se ta misel med Nesn-di ni ukoreninila. Ah tega ne povdarjak) °b vsaki priliki! Do tistega jasa, *ko dorastemo«, bo treba še temelj tega gospodarskega in socialnega deia na >‘seh poljih. Vse ostalo so fraze, izvirajoče deloma iz politično-strankarske ^aljenosü, ponajveč pa iz navade. Prepričani smo da ne M bili nič bolje odrezali, če bi bil namesto Ninčića vodij našo zunanjo politiko kak Pribiče-
VJč.
.. ^°kodba Je bOa potrjena z 225, od-Kionjena pa 2 neznatno manjšino 20 glasov. Nismo se motili v pričakovanju» bo v Italijanskem parlamenta «nagaja treznost nad demagogijo. Vest fe vzbudila v Beograda vidno radost, saj je znak, da se polagoma pribllžuje-nio stanju, v katerem bo prevladovalo v, katerem sta se na-^JaU obe držav! skozi cela štiri lete, je bu gotovo neznosen.
Janja. Vehko je odvisno od dobre volje odgovornih člniteljev v Rimu, Naša vlada ne bo delala gospodarskemu zbil-žanju z Italijo nobenih zaprek, nriga« kuje pa isto od rimske. So sicer vura-Šanja, ki se pri najboljši volji ne more-io rešit! v prilog inozemstva. V kategorijo teh vprašani spada na primer uvoz Italijanskih vin. Upati pa smemo, da se bodo razčistila carinsko-politična, tr-«ovsko-promefna ia vsa sorodna vpra-želeti hi bilo, da se pritisne njih obojestransko zadovoljivi rešitvi pečat “»j"0*«, bolje nobenih pogodb, kakor takšne, ki ne bi odgovarjale najvitalnejšim potrebam obeh držav. Naši merodajni činitelji pa naj skrbijo zato, da rf^. strani ne vstvari noben pre-tetec» ki te vezal našo gospodarsko svobodo. Bilo je dovolj teritorijalnih žr» „y} zbto se moramo zavarovati pred gospodarskimi.
vJfeka\0,rJeÄ 5e Prezgodaj go-0,°bllkl bodočega razmerja med državama« Politika Italife ie vse weveč zagonetna, da bi » mogU J z narodnega stališča tudi smeli brezpo-*8^ ** ^
s se Haaaša na bodoče razmerje do Itali-I je» odvisno od svobodne volje našega I /‘“Sioktipnega naroda. Naš narod ne bo I nikdar zasledoval imperijalističnih ci-; jjev, storil bo pa brezpogojno vse» da
se na Jadranu zaščitijo njegovi življen* skl intereši Italija naj si zapomni dobro» da se bo v Beogradu presojala njena »ženerozna«. in »lojalna« politika edinole po dejanjih.
Volilna priprave»
Napad na Cirilovo tiskamo
v Mariboru.
TISKARSKI STROJI STROKOVNJAŠKO UNIČENL — MILIJONSKA ŠKODA. — NA SLEDU ZA LOPOVI. — PREISKAVA V POLNEM TEKU. »POZITIVNI« KRIVCI ŠE NEDOGNANI!? — USTANOVITEV DELAVSKIH
BRAMBMH ČET.
Beograd, 12. febr. (Z) Včeraj je bilo v Subotici veliko zborovanje Narodne radikalne stranke» ki se ga je udeležilo veliko število volilcev iz vsega okrožja. Med dr. so govorili minister dr- Županje, Radonlč ia Grškovlč.
Beograd» 12. febr. (Z) Včeraj so se na zborovanju v Hlabovu določili sre-ski kandidati radikalne stranke za srez KljUč. Za nosilca radikalne Este je bil soglasno izvoljen bivši poslanec Uroš Brkič, za njegovega namestnika pa trgovec iz Gornjega Mlianovca Rada Gajič. Ker kandira Brkič še v drugem srezu, je njgova izvolitev zagotovljena.
Beograd, 12. febr. (Z) Včeraj je bilo v Jagodini okrožno zborovanje radikalne stranke, na katerem je bil za nosilca liste soglasno izvoljen Velja Popovič.
Beograd, 12. febr. (Z) Minister za promet Velizar Jankovič je bil soglasno izvoljen za nosilca radikalne liste v skopbanskem okrožja. Minister Jankovič kandidira tudi kot nosilec Este v krajinskem okrožju in kot sreski kandidat v Bakru.
Šibenik, 12. Pebr. (Z) Semkaj sra dospela dva vagona živil, ki jih je po-
Rafffikacija santamarse-ritsklh konvencij.
Rim, 12. febr. (Izv.) Italijanski parlament je predvčerajšnjem, soboto, dne 10. t. m. sprejel santamargheritske konvencije z 225 glasovi proti 20. V živahno debato so posegali govorniki vseh parlamentarnih frakcij. Po debati je povzel besedo ministrski predsednik In zunanji minister Mussolini ter v daljšem govoru orisal pomen sprejetja teh konvencij za mednarodni prestiž Italije. Predsedstvo poslanske zbornice je takoj po sklepčni besedi ministrskega predsednika odgodilo seje parlamenta. Prihodnja seja se bo sklicala pismenim potom. Odgoditev parlamentarnih sej se smatra v političnih krogih kot palijativno sredstvo zoper eventuelne očitke s strani skrajne levice nacijonaU-stičnih skupin.
SESTANEK MALE ANTANTE.
Beograd, 12. febr. (Z) Med Beogradom, Prago in Bukarešto se vrše po-razgovori o zunanjepolitičnem položaju. Kabineti vseh treh vlad so sklenili, da se začetkom marca sestanejo v Bukarešti zastopniki male antante.
NAŠI ODNOŠAJI Z AVSTRIJO.
Beograd, 12. febr. (Z) Naš poslanik na Dunaju Tiča Popovič je danes dospel semkaj in je imel daljšo konferenco s predsednikom vlade Pašičem, kateremu je poročal o političnih razmerah v Avstriji
Beograd, 12. februarja. (Z) Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel pride 20. t, m. v Beograd, kjer bo razpravljal z našimi vodilnimi državniki Glavni predmet konferenc bodo tvorila razna, trgovinska in politična vprašanja.
RAZMEJITEV MED BOLGARSKO IN NAŠO KRALJEVINO.
Beograd, 12. febr. (Z) Te dni se sestane v Nišu razmejitvena komisija z Bolgarsko. Naša vlada še ni določila vseh delegatov. Doslej so določeni le zastopniki notranjega ministrstva in generalnega štaba L armije-
ITALIJA IN PORUHRJE»
Rim, 12. febr. (K) Časopisje se s predlogi, ki jih je podal predsed-. Mussolini v zbornici glede Porubr-'®‘ Listi fmatrajo te izjave kot izraz re-ItaP PolitUie’ ki ie edino mogoča za
K°npnn^v1?IjA ZAVEZNIŠKE!!
BRODOVJA pREI) SMIRNO.
L0n.d^..12-fvebr- (K) 22 vojnih la U angleških, 4 francoske. 3 italijans in 4 severoameriške, se sedaj nahaii prd Smirno. Pričakuje se. da se tei brodovju vsak trenotek pridruži še angleška yoinj*
I sla! Stjepan Radič svojim pristašem za ] volilno agitacijo v tem okraju.
Beograd, 12. febr. (Z) Minister ver Ljuba Jovanovć odpotuje danes v Novi Sad, ministra Velizar Jankovič in Krsta Miletič pa sta se povrnila iz Skoplja.
Beograd, 12. febr. (B) »Tribuna« poroča iz Sarajeva; Radi stalnega prodiranja radičevcev v Bosno in Hercegovino se bodo pričela nova pogajanja med Hrvatsko težačko in Hrvatsko pučko stranko. Hrvatska pučka stranka bo, kakor se doznava, sedaj postavila mnogo večje zahteve. Izgleda, da med obema skupinama ne bo prišlo do sporazuma. Demokratom se Je v Sarajevu izjalovil sporazum tako z radikalci, ka-i ker tudi z zemljoradnik!. Postavili bodo svojo posebno kandidatno listo.
Beograd, 12. febr. (B) Minister pravde dr. L. Markovič je izdal vsem podrejenim oblastvom okrožnico, po kateri se mora ves volilni materijal, kakor glasovalne kroglice in skrinjice čim prej vrniti ministrstvu notranjih del in pokrajinskim upravam. Ta materijal se bo pozneje zopet odposlal na glasovalna mesta. Te pošiljatve se morajo smatrati kot najnujnejše.
I Pred rešitvijo vprašanja južne železnice.
Beograd, 12. febr. (Z) Konferenca strokovnjakov nasledstvenih držav, ki bi se imela sestati dne 15. t. m. v Rimu, da razpravlja o rešitvi vprašanja južne železnice, zlasti pa o razdelitvi vozovnega parka, se je odgodila na nedoločen čas.
Budimpešta, 12. febr. (K) Bivši finančni minister dr. Ivan Teleki, državni tajnik v finančnem ministrstvu dr. Pavel Ernyey in en ministerijalni svetnik so davi po nalogu madžarske vlade odpotovali v Rim. kjer se udeležijo konference, ki se dne 15. februarja začne v zadevi ureditve vprašanja južne železnice. V Rim je odpotoval tudi ravnatelj madžarskih prog južne železnice, polkovnik Gordon.
ATENTAT V ZAGREBU.
Zagreb, 12. febr. Danes ob 11. dopoldne je invalid Matija Tkalčsč ustrelil načelnika oddelka za invalide pri so-cijalnem skrbstvu v Zagrebu, tajnika Cvitaša, v njegovem uradu. Morilec je pobegnil.
DOHODKI NAŠIH CARINARNIC.
Beograd, 12. febr. (Z) Dohodki vseh carinarnic v naši državi v drugi pc’o-vici meseca januarja so znašali Din 41,940.151.
holandska banka v zagrebu.
Zapeb, 12. febr. (Z) V tukajšnjih bančnih krogih se govori, da se neka : holandska banka interesira za to, da bi otvorila podružnico v Zagrebu. Baje se že pogaja z neko manjšo banko zaradi prevzema.
IZSELJENSTVO V ARGENTINU1.
Beograd, 12. febr. (Z) Naš konzulat v Buenos Airesu opozarja naše državljane, ki nameravajo potovati v Argen-tinijo, da si morajo nabaviti pravilne potne liste in viza argentinskega konzulata, ker bi' jih sicer argentinska ob-lastva poslala nazaj v domovino in bi tudi intervencije našega konzulata nič ne pomagale.
MEŠČANSKA VOJNA NA IRSKEM.
London, 12. febr. (K) Predsednik irske republike je izdal na častnike in moštvo republikanske vojske proglas, v katerem veli, da se bo vojna nadaljevala, dokler angleška vlada ne prizna neodvisnosti Irske. Istočasno z objavo proglasa so vstaši napadli v Dublinu tiskamo, v kateri se je tiskal načrt amnestije državne vlade» Tiskamo so razstrelili-
OGROMEN požar.
Bahia Blanca, 12. febr. (K) Velik požar je deloma uničil vojaško pristanišče, v katerem se nahaja oporišče za vodna letate. Škoda znaša pol milijona SÖMtrojk
Maribor, 12. febr. (Izv.) V nedeljo ponoči okrog ene je zapazil v bližini Cirilove tiskarne na Koroški cesti službujoči redar dva gospođa, ki sta s ključem odprla vrata poslopja, vstopila in nato zopet za seboj vrata zaklenila. Redar ni slutil nič hudega, ker je menil, da stanujeta v hiši. Približno ob četrt na dve pa je hišnik Cirilove tiskarne, ki stanuje v dvoriščnem poslopju, slišal ropot in udarce, ki so prihajali iz poslopja na drugi strani dvorišča, kjer se nahaja tiskarna. Sumil je napad na tiskarno, se naglo oblekel in stopil pred vrata. V istem trenotku pa so stopili pred njega štirje neznanci, ki so mu z orožjem v rokah zagrozili, naj molči. Tem štirim se je pridružil še peti, ki so potem skupaj stražili hišnika in mu zapretili, da ga bodo ustrelili, ako bi klical na pomoč. Zaukazali so mu, naj se vrne v svoje stanovanje.
Hišnik je opazil, da so büe električne žarnice v tiskarni, in sicer v oddelku, kjer se nahajajo stavni stroju ovite tako, da je bila luč povsem medla in ni bilo nikakor mogoče spoznati ljudi, pač pa so doneli iz tega prostora udarci, ki so dali sklepati na to. da se notri razbijajo stroji. Približno četrt ure kasneje je slišal hišnik, da odhaja večje število ljudi, nakar se je vse pomirilo. Stopil je ven in pogledal v prostore, kjer se nahajajo stroji. Videl je, da so bili tamkaj trije stroji razbiti. Nekateri so bili videti znatno poškodovani, tako, da so postali očividno nerabni. Hišnik je tekel takoj na policijski komisarijat in prijavil dogodek.
Naslednji dan se je ugotovilo, da so udeleženci na tem nočnem napadu dospeli v tiskarno skozi Vojaško ulico in sicer sta jim morala odpreti prva dva, ki sta prišla s Koroške ceste, s ključem, vrata na dvorišče. Na podlagi nre-i dene preiskave je bl!o tekom včerajšnjega dne več oseb aretiranih. Zasliša-vatije se nadaljuje. Pozitivni krivci še niso dognani. Povzročena škoda se ceni različno. Eni pravijo, da znaša škoda 500.000, drugi pa da znaša en milijon kron. Očividno so hoteli storilci onemogočiti izhajanje obeh listov, ki se tiskata v Cirilovi tiskarni, namreč »Straže« in »Slovenskega Gospodarja«. Ker pa je ostal en stroj navzlic napadu nepoškodovan, je danes »Straža« izšla brez vsake zakasnitve.
V zvezi s tem napadom objavlja danes Mariborska tiskarna izjavo, v kateri pravi, da z ozirom na to, ker hočejo nekateri Mariborski tiskarni nenaklonjeni elementi spraviti podjetje v zvezo z napadom na Cirilovo tiskarno, odločno odklanja vsak tak sum ter prosi, da bi se raširjevalci sličnih govoric nemudoma naznanili podjetju, da proti njim lahko uvede sodno postopanje.
»Z napadom na Cirilovo tiskarno v zvezi objavlja tudi upravni odbor *Or-june« v Mariboru izjavo, da niti on niti kak posamezni član organizacije ni v nikakršni zvezi z napadom na Cirilovo tiskarno. Zaradi tega protestira odbor
DEMOKRATSKI VOLILNI MANEVER.
Maribor, 12. febr. Tukajšnji demokrati so uprizorili za včeraj protestni shod kulturnih društev proti izmišljenem paktu med Narodno radikalno stranko in Nemci. Razni ad hoc določeni govorniki so slikali zborovalcem »ogroženost« narodnih pridobitev. Odlikovali so se zlasti neizogibni odvetniški koncipijent dr. Reisman, nadalje narodni soijalist Selinšek in zastopnik »Orjune« dr. Šunterl, ki Je izjavil, da bodo šli nacijonallsti z vsemi sredstvi v boj proti vsem, ki ne odobravajo demokratskih volilnih sredstev. Za svojo volilno agitacijo so se poslužili demokrati tudi posameznih koroških beguncev.
NORVEŠKO PRVENSTVO V SMU-ČARSTVU.
Neuwelt, 12. febr. (K) Pri včerajšnji smučarski tekmi je bil proglašen z* prvaka Dri kombinirani tekmi v
proti postopanju policije, ki je začela preganjati in zapirati poedine člane Orjune. Upravni odbor zahteva, da se aretiranci takoj zaslišijo, obenem pa tudi priče, ki so v stanu dokazati njih alibi ter da jih takoj izpuste na svobodo.
Maribor, 12. febr. (Izv.) Vest o vas* daiskem razdejanju v Cirilovi tiskarni se je naglo razširila po mestu in vzbudila v vseh trezno mislečih narodnih krogih silno ogorčenje. Ta dogodek tvori vsebino vseh pogovorov v javnem in zasebnem življenju. Ljudje se povprašujejo, kam lahko pride tako »konstruktivno delo za narod in državo«. Vse pričakuje končnega rezultata preiskave v trdnem prepričanju, da bo državna oblast elementom, ki na tak način slabijo ugled države v inozemstva^ radikalno posvetila.
Maribor, 12. febr. (Izv.) Z zaupn* strani pravijo, da sklicuje tukajšnja so-eijalistična stranka veliki zaupniški zbor, na katerem se ustanove delavska čete v varstvo lastnih institucij,
Prvotno smo prejeli poročilo. Sl omenja kot krivce demokratske člane nacijonalistične organizacije. Ker pa le državna oblast, ki preiskuje celo zadevo, Izjavila, da pozitivni krivd 5« niso dognani, se omejujemo samo na tu priobčeno poročilo, dasi nas iz Maribor« zagotavljajo, da odgovarja prvotna poročilo resnici Uredništvo.
»NA OBRAMBO!«
»Grafički radnik«, organ Zvere grafičnih delavcev in delavk v naši kraljevini objavlja sledeči oklic, ki ga prinašamo v celoti:
»V zadnjih dnevih se neprestano vrše napadi na razne tiskarne. Iz mržnje napram nekaterim listom mislijo mladi, nepoučeni ljudje, da se morajo radi pisanja teh listov maščevati nad tiskarnami, v katerih so zaposleni popolnoma nedolžni grafični delavci Nedavno je bila vržena med delavce celo bomba, in zahvaliti se je edinole slučaju, da so se dotičniki rešili pred sigurno smrtjo. Na ta način zadenejo H atentati ne onih, katerim so namerjeni» marveč nas nedolžne grafične delavce in delavke, ki ostanemo brez kruha. Sedaj se govori po Zagrebu, da bodo nekatere zagrebške tiskarne demolirane. Vsaka akcija rodi reakcijo. Strankarska mržnja je razpaljena do skrajnosti in. naravno je, da bi odgovorila tudi nasprotna stranka z demoliranjem tiskarne. A končni rezultat? Listi bi že izhajali v kaki nedemolirani tiskarni, delavci iz demoliranih obratov pa bi ostali na cesti. Ta okolnost sili grafično delavstvo k silobranu. Radi tega opozarjamo pristaše vseh političnih strank, da se varujejo takih stredstev V protlv-nem slučaju bodo grafični delavci primorani ustaviti delo pr! vseh listih dotične stranke (po vsej državil, katere pristaši bi demolirali tiskarne svojih nasprotnikov. V tej’ nameri nas 'e dolžan, podpirati tudi Savez udruženja grafičkih poduzeča Jugoslavije.«
prvem razredu Harald Oekan (Norveška) s 33.5 metrov. Dobil je naslov prvaka češkoslovaške republike v kombinirani smučarski tekmi in častno nagrado predsednika Masaryka. V drugem razredu je bil prvi Heinz Ermei (H. D. W.), v prvem razredu senijorjev pa Norbert Lang.
DANAŠNJE PRIREDITVE»
V Ljubljani:
Drama: Zaprto,
Opera: Zaprto.
Kino Malica: »Kako si osvojimo žene«.
Kino Tivoli: »Bijela pustinja«.
Kino Ideal: »Horoga«. I. dri.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc n« Rimski cesti in Leus tek na Resljevi ceu,
. IStranHfc
............
Za katero stranko se odločite I
L
Ne pfleiB teh vrstic morda odločnim in zavednim pristalem Slovenske Ljudske stranke. Zaman bi bil ves trud, kajti tu ne pomagajo nič najpametnejše besede, najbolj tehtni razlogi. Zato tudi ne verujem preveč niti naporom dr. Šušteršiča, da bi to stranko izdatneje razcepih Kar bo žel usphov, bodo to le njegovi stari osebni čestilci. In tu se pokaže, koliko resničnih starih prijateljev je imel »vojvoda kranjske dežele«, takih prijateljev, ki njemu na ljubo zapustijo celo svojo dosedanjo strankino zastavo. Program in disciplina — pod tako zastavo se zbirajo slepo in udano, brez globokejšega razmišljanja, ali Je to po zdravi pameti ali ne. Edino napredujoča splošna izobrazba polagoma razrahlja takozvane klerikalne vrste, koritarske pristaše pa utegne pregnati le razočaranje ali varanje v pričakovanih dobrotah, ako jih ne bo preveč sram, da jih ni gnalo v stranko čisto prepričanje, marveč si-renski glasovi malih nebes že na zemlji
V kolikor Je kdo dostopen pametnim razlogom, skušamo v »J. N.« itak povsem dostojno in stvarno, brez slehrnih osebnosti ali strankarskega egoizma, pojasniti politični položaj v državi, kar bi moralo vsakemu treznemu volilcu vsiliti vprašanje: v katero skrinjico naj vržem svojo krogljico, da bo moja vest lahko mirna?
Pri mnogih državljanih, ki so zadnjič volili komunisto ali socijalne demokrate, je položaj že malce bolj drugačen. Nagibi, ki so doslej razne volilce gnali h komunistom in socijalistom, so jako različni in nimajo nič opraviti s programom in delom te stranke. Rastoče število komunističnih glasov je le dokaz rastoče nezadovoljnosti z gospodujočo stranko, pri nas v Sloveniji z demokratsko stranko Pribičevičevega kova. Da je kdo najizraziteje pokazal svojo nezadovoljnost, je šel volit komuniste, in kadar teh ni mogel, za — klerikalce. S takim činom je ohladil svojo pravično jezo in odleglo mu je v duši
Toda Jeza škoduje in nobeno delo, storjeno v jezi ali iz jeze, ne more človeka trajno zadovoljiti. Slejaliprej le dobi zopet svoj pravi hladen razum.
Zato pričakujemo od mnogih volil-cev, ki so iz jeze vsled demokratskih
?o stranko, da že za prihodnje volitve
pomagajo tucu v Sloveniji Naroum radikalni stranki do primernega zastopstva. — Ako marsikomu ta stranka še ni pri srcu, naj ve, da je prav naša naloga ta: da si NRS zasluži v bodočnosti vse naše simpatije. Ali sodelovati moramo pri njeni preosnovi v veliko vsedržvno stranko brez razlike plemena in veroizpovedanja! Ako sami nič ne pripomoremo, ne moremo ničesar zahtevati!
V Narodno-socUalno stranko je vstopilo zadnje čase mnogo mož, ki sicer ne prisegajo na noben socijalistični program in nimajo nič skupnega z no-bino internacionalo, pač pa so vseskozi polni narodnega preričanja in stremljenja. Pristopili so možje čistih in idealnih narodnih čustev v glavnem edino radi tega, ker je ta stranka po njihovi misli prav radikalno nastopala za pošteno narodno edinstvo in še bolj pošteno upravo. Mnogi naši Primorci in Korošci so v tej stranki, ker jim je ta po srcu in duši najbolje prijala In ker ni bilo stranke, ki bi Jim bila bližja. Saj se je ta stranka spočela med našim življem na Primorskem.
Oba zastopnika te stranke sta se v Beogradu trudila, da bi dosegla za svoje volilce uspehe na vseh poljih našega javnega, političnega kulturnega in gospodarskega življenja. Ostala sta precej osamljena, dasi je bilo njuno delovanje mnogokrat zelo simpatično celo pristašem drugih strank.
Po razpustu skupščine NSS dolgo časa ni mogla priti do jasnejše orijentacije. Kolebala je celo med republikan-stvom In socijalističnlm blokom. Vodstvo le dobilo sunek »od zdolaj« za orijentacijo bolj na levo, za ustanovitev nekakega proletarskega udruženja. Dr. Politeo se je jako potrudil, da bi prišlo do združitve vseh socijalističnih struj, uključno komuniste.
Da ni prišlo do proletarskega bloka, ni krivda NSS. Onemogočili so to drugi činitelji proletarstva in NSS je naposled sklenila, da nastopi pri volitvah samostojno, kajti do socijalsitičue-ga bloka ni prišlo a sodelovanje s katerokoli stranko bivšega režima so v naprej načelno izključili. Ni jim torej preostalo drugega, nego postaviti se povsem na svoje noge, brez ozira na to, ali smejo upati letos na kak pozitiven uspeh. — Za take sloje naroda, ki so v srečnem položaju, da — lahko čakajo leta in desetletja in cele generacije, se vse to lepo sliši in pohvaliti bi bilo take vrste idealizem. Ali za večino sedanjih pristašev res lahko čaka tako dolgo in tako idealno?? Časi so preresni, prerealni, vse prehitro živimo in razmere se prehitro korenito menjajo. In z ozirom na več kot gotovo dejstvo, da v sedanji dobi in po sedanji volilni geometriji ni pričakovati v NSS nika-kega zadovoljivega uspeha, morajo desetkrat premisliti premnogi njeni po-sill-pristaši, da li je res pametno ter zanje in narod koristno, ako tuđi v sedanjih razmerah derejo le za nekako idealno politiko meglene bodočnosti in ne — sedanjosti.
Politika bodočnosti je le v velikopoteznih načrtih neobhodno potrebna, ali to bodi naloga naših vlad, uaš:h velikih državnih strank. V okvirju NRS se morejo in bi se morali zariadovati taki veliki načrti za bodočnost, n. pr. Velika Jugoslavija od Karnsklh Aln, od Prekodravja in od Adr'je do Egejskega in Črnega morja k čemur je potrebna pametna politika bratoiiubja in sporazuma na našem Balkanu. — Ali predno pridejo resno v poštev taki velikopotezni načrti, treba, da se otresemo raznih sanjarij in da hladno računamo, kaj nam je najbolj potrebno — in to je: da naši glasovi ob prihodnjih volitvah kaj zaležejo, da se ne razfrckajo na vse močne strančice, v katerih vtonejo kakor v žlici vode. Ne prigovarjam morda NSS, naj opusti svojo namero samostojnega nastopa, pač pa svetujem mnogim rojakom, ki jim socijalistične tendence niso ravno k srcu prirastle in so iz raznih preje omenjenih nagibov pristopili k tej stranki, da revidirajo svoj dosedanji sklep in oddajo svoje glasove taki stranki, kjer v resnici tudi kaj zaležejo, ter si tako to stranko pridobe za pozitivno delo po naših željah in zahtevah.
NRS bo po volitvah brezdvomno edinstvena, Jedina in močna, o tem sem popolnoma prepričan po izjavah dr. Stojana Protlča samega, zato nam naš živ-Ijenski interes in bodočnost zlasti našega slovenskega ljudstva imperativno nalaga dolžnost, da gremo z radikalci pod najvarnejši krov največje stranke bodoče vladine večine.	G. N.
Še lastno Ime so zatajili.
Naši mladini so objavili te dni v moriborski oblasti svoje kandidate. Ne mislimo razpravljati tu o posameznih kandidatih, dasi bi bilo to zanimivo. Prbiti moramo sa mo eno in to je, da se JDS sramuje lastnega imena. Zakaj ona ne nastopa pod firmo »Jugoslovanske demokratske stranke«, amapk nastopa pod imenom : »Napredna kmečko - obrtna zveza«.
Daleč, daleč je prišla pri nas ta nekdaj vsegamogočna stranka s svojimi voditelji! Seveda, dokler so bili na razpolago milijoni za tisk in agitacijo, toliko časa se je lahko delalo še pod lastnim imenom. Dokler so znali mladini informirati v Beogradu še sami o razmerah v Sloveniji, je tudi še šlo. Saj je bilo vsaj nekaj moči, s katero so se šopirili in pritiskali nasprotnika. Takrat si ni bilo treba nadevati pavovega perja, kakor tista sraka v baspl. A sedaj, je vsega konec. Stolči pri vladi so se izpodmaknili in beseda demokrat je tako diskreditirana samo po zaslugi mladinov, da velja že skoro kot žaljivka in se je ne mara nihče več posluževati. Najlepši dokaz so prinesli »demokrati« sami z objavo kandidatne liste. Niti sami nočejo iti več pod svojo zastavo. Skrpucati so si morali novo ime. Zakaj so to storili, je jasno dovoli. Zato ker se predobro zavedajo, da pod imenom »demokrati« zletijo kakor so dolgi in široki. Novo ime so si poiskali samo zato, da bi preslepili vsaj nekaj volil-cev, da priletijo 18. marca bolj na mehko in si ne polomijo vseh kosti.
To je zopet enkrat tista finta, ki se Jih mladini tlako radi poslužujejo, da varajo svet in same sebe. Da, tudi sebe varajo. Saj vidijo, da jih nihče ne mara, da se s političnim mrtvecem noče prav nihče vezati, a vendar Še silijo na dan. So pač vsiljivi, kakor tisti znani zid, ko je prišel pri drugih vratih zopet nazaj, ko je bil pri glavnih ven vržen.
Maribor, 19. febr.
In to računanje naših demokratov na neumnost kmečkega in obrtnega stanu! Ali so naši ljudje v taborih iz Jutrove dežele res tako naivni, da mislijo, da jih ljudstvo ne bo spoznalo, če si nadenejo drago ime? Že to zvito in zavito preračunavanje in nastavljanje limanic volilcem, mora demokrate še bolj odtujiti kakor so bili do sedaj.
Daleč so prišli, da si ne upajo niti pod lastnim imenom na dan.
In tej stranki naj pomaga naš naci-jonalni čut zopet na konja! Tu se vidijo vsi triki, ki so jih zmožni naši mladini. Sami so se ponujali vsem strankam, sam njihov voditelj minister n. r. dr. Kukovec je hodil od Poncija do Pilata in prosil pomoči in strehe. Nihče ga ni maral, ker že razširja duh po politični smrti; še celo Nemci so ga odklonili. In ko je videl, da ne dobijo demokrati nikjer zaveznikov, nikjer pomoči takrat so z vso advokatsko prefriganostjo izigrali zadnji »adut«: narodnostni čut. Zakričali so, da so v nevarnosti nnše pridobitve, da je meja v nevarnosti, seveda samo zato, ker je sigurno, da ne bo izvoljen noben demokrat.
Ce bi bili Nemci sprejeli dr. Kukov-čevo roko in mu pomagali zopet do mandata, verjemite, da bi potem ne bilo nobene nevarnosti za naše narodne pridobitve, nobene nevarnosti za naše meje. Prav gotovo bi bilo izostalo tudi tisto razgrajanje v Celju.
Kakor je nezaslišano, da se izrablja verski čut našega naroda v politične namene — kar so demokrati tolikokrat trdili — prav tako nezaslišano in nedopustno je izrabljati nacijonalno čustvo našega naroda v take svrhe. Eno kakor drugo ne bo ostalo brez kazni. To si naj zapomnijo tudi demokrati. »Še cigani se ne sramujejo svojega imena, demokrati se ga pa,« tako se že danes govori med ljudmi T. E.
Politilne
NAŠA KRALJEVINA.
Dva, ki ne bosta več kandidirata. — Arhimandrit Valerijan Pribičevič, ki je bil pri zadnjih volitvah na demokratski listi iz-volien v modruško-riješki županih, tokrat ne bo več kandidiral. V tel županih so slabi izgledi, v drugih županijah Hrvatske pa tudi ne primanjkuje kandidatov. Bivši poslanec dr. Džafer beg Kulenovič, ki so ga postavili spahovci za nosilca liste v bihačkern volilnem okrožju, ie kandidaturo odklonil. Njegovo mesto je zavzel Ibrahim beg Pašič.
= Razdvojenost demokratov v Subotici. Nosilec demokratske liste v Subotici je Jovan Matič, pristaš Svetozarja Pribičeviča. Pristaši Davidovičeve skupine so postavili dr. Slavka Secerova.
== Radičevske intrige v Bosni. »Tribuna« poroča iz Sarajeva: Radičevci hočejo za vsako ceno postaviti na svoje kandidatne liste v Bosni in Hercegovini kakega Muslimana kot nosilca. Pridobiti hočejo na ta način muslimanske malkontente proti spahovcem.
= Nezadovoljstvo v zotnljoradiMČkl stranki. Iz Zagreba poročajo: Zemljoradniš-ki stranki ni uspelo zajeziti nezadovoljstva svohh sedanjih pristašev v Dalmaciji. Voditelji stranke so morali započeti pogajanja z drugim! strankami v svrho postavitve kompromisnih Ust. Ker ta pogaianja riso dovedla do nlkakšnih rezultatov, se v splošnem trdi, da bodo dalmatinski zemborad-niki nastopili s skupno listo, katero nameravajo postaviti s pristaši zagrebškega kongresa javnih delavcev.
POLJSKA.
<■= Ratifikacija prve rusko-noiiske konvencije. Te dni je bila v Varšavi ratificirana rusko-poliska sanitetna konvencija. To je prva konvencija, ki sta jo podpisali Rusija in Poljska na podlagi tozadevnih določb versajlske mirovne pogodbe.
= Novi vojni krediti? Varšavski listi poročajo, da je finančni odbor sprejel vlad-
Bi©w©stin
ni predlog, s katerim se najame v Parizu posojilo v znesku 400 milijonov zlatih frankov. Posojilo je petodstotno in bo služilo za nabavo vojnega materijala.
FRANCIJA.
= Ženska volilna pravica. Odbor poslanske zbornice za splošno volilno pravico je z 12 glasovi proti 2 sprejel poročilo, ki priznava ženskam volilno pravico. Nadalje je z 8 glasovi proti 3 sprejel izpremenie-valni predlog, ki daje ženskam z dovršenim 25 letom aktivno in pasivno volilno pravico. Trije člani odbora so se vzdrževali glasovanja za izpremenjevalni predlog.
HOLANDSKA.
Protest holandskih socijalistov proti oku-pactii Pornhria. Nedavno so priredili socijalisti na Holandskem 26 velikih protestnih shodov zoper zasedbo Poruhrja. V Amsterdamu se je vdeležilo zborovania nad 3000 delavcev. Govorili so: holandski socbalist Troelstra, Belgijec Eckeiars in Nemec Breifscheld. Sprejeli so resolucijo, v kateri pozivajo vlado, naj s svoje strani podvza-me vse korake, ki so potrebni za mirno rešitev ruhrskega konflikta.
NEMČIJA.
= Stinnes o razmerju Nemčije nanram Francih. Dopisnik lista »Evening Standard« je vprašal Stinnesa, dali bi položaj v Nemčiji dovolil kakršnakoli pogajanja s Francijo. Stinnes mu je odgovoril: »Z naše strani ie nemogoče govoriti o pogajanhh. Borili se bomo od skrajnosti To je vse, kar vam imam povedati.«
= Nemci se maščujejo na grobeh. V gozdiču pri Bratislavi na drugem bregu Donave so lansko leto odkrili grob 5 francoskih vojakov, ki so tam padli v mesecu juniju 1809. Nad grobom so postavile če-ško-slovaške oblasti kamenit spomenik s primernim napisom in vse grobišče je bilo okrašeno z grmički. A kakor poročajo »Narodni listi«, so našli te dni grobni spomenik
......... ........................
znatno poškodovan in ves grdb uničen 18 onesnažen. Da bi nihče ne dvomil, kdo se je na tak bestialen način nad grobom znesel, so nemški barbari napisali na spomenik: »Za Poruhrje«.
= Vzgoja nemške mladine. V monakov-skem »Heimatlandu«, glasilu bavarskih ha-kenkreuzferjev, je objavil neki Jos. Stol-zing, doma iz Madžarske, kjer se ie. Imenoval Cerny, tako imenovani »Katekizem Nemcev«. V imenovanem katekizmu vprašuje svojega sina, katerega izmed antantnih neprijateljev najbolj sovraži Pa mu odgovori: Naše stare sovražnike Francoze. Sovražim jih iz vsega svojega srca od rane ure do večerne molitve (!!) in kadar se v tihi noči predramim, iskreno prosim Boga, da bi jih pokončal in pomel z zemskega površja. Sovražim jih tako strašno, da si želim imeti tako grozne natezalnice, da bi mogel do smrti izmučit! ves ta zločinski narod. Na koncu omenjenega katekizma so še sanje bodočnosti s katerimi se uspava misel milijonov Nemcev: »Kadar bomo mi vsi, ki smo pristni Nemci (Cerny!) vstali v sveti jezi, bomo razvneli vojno maščevanja, kakršne svet še ni videi in če bi stalo pol Evrope v morju plamenov, v katerih mora biti romanska drhal sežgana.« Tako se vzgaja narod pesnikov in mislecev, ki se širokousti, da more samo z njegovo kulturo ozdraviti svet.
ZEDINJENE DRŽAVE.
= Panamski kanal. Amerikanski kabinet ie razpravljal te dni o vprašanju dohodkov Panamskega kanala. V Beli hiši wa-shingtonski upajo, da se bo dalo iz čistega dobička, ki ga vrže Panamski kanal, zgraditi nov prekop. Zedinjene države posredujejo neko koncesijo za zgradbo prekopa skozi Nicaraguo. V to svrho bi se uporabile nekatere reke. Ker pa spadajo te reke pod suverenost Costa Rice, so nastale teikoče, ki zaenkrat onemogočajo ameriški projekt.
Tekoči računi.
Nedeljski »Slovenec« ie v tonu, ki se ga nismo in tudi nikoli ne bomo posluževali, prinesel pod zaglavjem »Radikalna hohštap-lerija« tako ostudno politično beležko, da se nam ne bi zdelo vredno odgovoriti ako klerikalno glasilo v svoji perfidnosti ne bf naravnost natolcevalo. Gospodje okoli »Slovenca« nimajo prav nobenega razloga napadati NRS in JI očitati velesrbstvo. V Statutu stranke je jasno povedano, da je NRS vsenarodna, torej ravno toliko srbska, kakor hrvatska in slovenska. »Slovenčeva« volilna prognoza glede NRS v Sloveniji ie danes še preuranjena, ker bo 18. marec pokazal, da je še v Sloveniji veliko ljudi, ki mislijo s svoiimi lastnimi možgani. Glavnemu glasilu klerikalne stranke bi priporočali malo več umerenosti, sicer bo slovenska javnost res mislila, da je »rađlkalna'ne-varnost« že poplavila Slovenijo. Čudno, da se »Slovenec« ravno sedal mesec dni pred volitvami spodtika ob peščici »koritarjev«. Hohštnplerijo je mogoče očitati tistim klerikalnim demagogom, ki neprestano zastrupljajo kmetsko liudstvo, ne pa ljudem, kt vidiio v programu in načelih NRS kot naj-večje državne stranke rešitev iz plemenskih borb in konec raznih pokrajinskih strančic, ki so že davno izgubile svojo eksistenčno upravičenost. Ce pade v »Slovenčevih« stolpcih samo še ena beseda o »radikalni hohštaplerih«. potem pridemo s fo* tografi'ami naiprlstneiših klerikalnih veličin tega družabnega tipa. Upamo, da so razumeli ...
Agrarni direktor g. dr Lukan je s prošnjo brez kolka zaprosil dr. Lojzeta Kukovca, ministra na razpoloženju za dovoljenje, če sme poluradno v Maribor. Odgovora še
ni,. Lulcan' se je pa odpeljal-------»Jutro«
protestira!
Kmečki poslanec stare pravde Mrmolja, bo pri bodočih volitvah sadil češnle po brežiškem okraju, kjer je izpodmaknil stolček odličnemu SKSarju Ureku. Ljudstvo baje že nestrpno čaka, da bo smelo voliti — Mrmoljo, škoda pri tem ie le, da črešnje 18 marca — še niso zrele!
Poverjenik za socijalno politiko v p. g. Adolf Ribnikar podira v krškem okraju kozle z najnovejšimi patroni JDS, type Mandat O, od Novega mesta pa prodira sam dr. Groga Zeriav. Ljudstvo pravi, da tako dobro vlečeta, da je železnica od Krškega na Novo mesto sploh nepotrebna...
ZähMts v vseli favni!) loH
JUTRANJE NOVOSTI!
Iz pimtnegB življenja.
Ljubljanska drama.
»I d 1 o t« Roman. Spisal F. M. Dostojevski. Za oder priredil B. Putlata.
To — Dostojevskemu samemu najljubše njegovo delo — izžareva skrivnostno moč In odkriva najtemnejše labirinte človeškega gorja, tiplje v globočinah bolnih duš, navdaja ie polno čudovite mistike in objame srce z neodoljivo silo. Dostojevski je kot molčeč neznanec, pridružujoč se človeku v somračni pokrajini in vodeč nas s temno silo po črnih nočeh življenja. On je najglobji pesnik krščanske ljubezni, brat bolnikov, netrogljencev in vseh od rojstva k smrti obsojenih.
Po I. 1859., ko dobi Dostojevski dovoljenje za vrnitev v Rusijo, se prične njegovo veliko ustvarjanje. V to dobo spada tudi »Idiot«.
V	izredno srečni dramatizacij! g- B, Putjate se ie to delo pri nas izredno priljubilo. Vedno polna hiša. Zdi se, da se opaža vpliv drame od najboljše strani: v poglobitvi umetniškega okusa in v želji po čisti umetnosti.
V	soboto so igrali z neobičajno vervo. Vsa na višku je bila ga. N a b 1 o c k a. Vsa Nastasja Filipovna: demon, razkoš]e, satan —ženska. Globoka inteligenca preveva igro, njeni afekti so polni In glas obvlada vse registre. Zna potihniti v pritajeno tožbo, da zastane kri in ostro izbruhne v ekstazi, da dvigne srce. Zna. Uspeje. In znati, uspeti se pravi — zmagati. Izraz njene mimike je markanten, geste velike in harmonične. človek bi rekel: noblesa. In če bi rekel reč: duševnost. Vedno znova raste Miškin. Redka lastnost igralca, da raste. V soboto jc še močneje vplival njegov mir. Še bolj otročji je bil ta smeh in v šesti sliki je obnemoglo to ubogo čelo in omahnilo na tla, nezmožno dotipati do življenja in
spoznati pot, vodečo do boga. Rogožin, človek neugnanih notranjih viharjev, ta napol norec, napol brezmočen obsojenec, je našel v g. Putiati (in ne malo, ker ga je dojmil kot Rus) — povsem svojega igralca. Originalen, grob in elementaren, bolestno razdejan. Končne slike je igral s privitim glasom, pošastno in stopnjevaje. Jezik se Izboljšuje. Aglaia. Nj bila samo emancipirana, načitana dama iz »boljših krogov«, hodeča po sobi z rokami na hrbtu... Na zunaj pač to. Fluid pa, lijoč se izpod te vnanje maske je privrel iz bogatega duševnega reservoirja. Temu se pravi umetniška diskretnost. Ivolginove pijane in zlagane čenčarije skrbe navidez za nekako razvedrilo — v resnici pa utrujajo. Igralec se sili ž njimi. Namestnik pok. Lečnika v »Idiotu« je bil za stopnjo šibkejši. Ganja (Gregorin), ta čudna zmes teme in svetlobe pa je prav ta moment v značaju uganil. Včasih Je bilo celo preveč svetlobe n mehkobe.
Ferdyščenko, tip izgubljenca in domišljenega originala, še vedno lepim ženskam naklonjeni general Jepančin s svojo naivno in »srčno-dobro« soprogo in vsi ti pisani značaji in ljudje, zagnani v skupno usodo, so našli dovolj izraza v svojih ustvariteljih. In kjer ie izraz (navadno ga, Pr' manjših vlogah ni), tam je celota zaokrožena.
Večer je bil lep. Cela galerija Dosto-fevskijevih ljudi: blodnikov in grozo izzivajočih nesrečnikov in ponižancev, se je v neizbežni borbi z zločesijo življenja In na-gibavala v prepade. Mnogo iz romana je žal neizrabljeno. Izluščeno je le Jedro, za psihološki študij oseb pa seveda ni ostalo mnogo na odru. Pri dramatizaciji tako obširnega romana pa je to skoro nemogoče, skoro nepotrebno. Predpogoj pač ostane: poznavanje romana. Le tedaj vpliva uprizorjeno delo polnovredno in poglobi, poživi ter živo ilustrira tekst.	—i.
—Ljubljanska opera. Hvalevredna ie bila misel uprave upeijati nedeljske popol-
danske predstave, da se omogoči poset opere tudi izvenljubljanskim ljubiteljem gledišča. V nedeljo popoldne so peli zopet d’ Albertovo muzikalno dramo »Nižava« z nezmanjšanim uspehom prejšnjih predstav. V vlogi Marte je nastopila S. Kattnerjeva. Gledišče je bilo skoro polno.
— Iz pisarne ljubljanske opere. Predstava »Carmen«, napovedana za danes popoldne, se radi tehničnih _ zaprek ne vrši Denar za prodane vstopnice se vrača pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
— Ličarjev koncert. _ Eo daljšem presledku koncertira v Ljubljani n?š rojak pianist g. Ciril Ličar, ki službuje sedaj kot profesor glnsoylrja na glasbeni akademiji v Zagrebu. Ciril Ličar je že ponovno nastopil v raznih koncertih pred ljubljanskim občinstvom, katerega je isto, kakor tudi glasbena kritika pozdravljala pri vsakem nastopu z iskreno simpatijo občudovale njegovo mojstrsko obvladanje inštrumenta. Prepričani .smo, da nam bo v pondeljek 19. februarja nudi! umetnik zopet izreden užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
— E. Adamič: Pet ženskih dvospevov (zborov) s spremllevaniem klavirja. Besedila Cvetka Golarja »Iz bosanskega perivoja«. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je založilo že četrto glasbeno edicijo, topot ženske dvospeve (zbore)- Kdor pozna našo glasbeno literaturo, ve dobro, da nam ženskih dvospevov (zborov) zelo manjka In da so društva, kl Imalo ženski zbor ter dobrega pianista pr! Izberi takih pesmi za svoje koncerte v večni zadregi. Prav hvalevredna je bila torej misel» založiti nekaj ženskih dvospevov, ki se reprezentiralo kot enotna Izdaja. Društva Jo bodo sprejela z veseljem, saj so Adamičeve skladbe splošno priljubljene. Cena partituri na 23 straneh četvorke le 16 Din. Ker je vsako prepisovanje in pomnoževanja prepovedano, so društvom pri založniku, pevskem dru-
štvu »Ljubljanski Zvon« po nizki ceni na razpolago litografirani glasovi (sopran in alt). Ko prporočamo te lepe skladbe, izražamo še željo, naj bi izdalo založništvo nekdanjih »Novih Akordov« v posebnem zvezku ponatis Lajovčevih ženskih dvospevov.	0—
f Dr. Vlliem Konrad Röntgen.
V nedeljski številki našega lista smo priobčili brzojavno poročilo,^ aa je umrl član akademije znanosti, tajni svetnik in redni vseučfliščni profesor dr. Viljem Konrad Röntgen.
Viljem Röntgen je bil rojen 27. marca 1845 v Lennep-u. Študiral je v Curihu naravoslovje in si je izbral fiziko za svojo stroko. Komaj 27 let star se je habilitira! na strasburški univerzi, kjer je bil že leta 1879 imenovan za rednega profesorja. Nekaj let Je živel kot ravnatelj fizikaličnega Instituta v Giessenu. Od tu se je preselil v Würzburg, od koder so ga poklicali v Monako-vo, kjer je deloval od leta 1899 v tamkajšnjem fizikaiičnem institutu do svoje smrti. Umrl je, kakor poročamo, v Monakovem, v soboto, star 78 iet.
Röntgen ie, kakor znano, izumitelj po njem imenovanih žarkov. Njegova iznajdba je za človeštvo neizmerne važnosti ter se more dr. Röntgen po pravici imenovati dobrotnik človeštva.
Odkritje^ röntgenovih žarkov se je zgodilo čisto s'učajno. Röntgen je raziskoval pojave, k; vtanejo pri preskoku električne iskre v b:. linskem prostoru, zlasti z katodnimi žarki ki se tvorijo v do gotove stopnje zračno razredčenih Geisslerjevih ceveh. Pri teh poskusih ie slučajno prišla njegova roka med aparat in zaslonjalo in Röntgen Je opazil neobičajni vpliv izžarevajočih žarkov na svojo roko: videl je konture kosti itd. Ta iznajdba je omogočila medicini silen noredek, kajti odslej je bilo mogoče razisicovati vse notra»)« dele člo-
veškega organizma. Poleg tega so zdravniki kmalu ugotovili, da imalo ti žarki tud! posebne biološke učinke, ki omogočijo pri nekaterih boleznih mnogo hitrejše in popolnejše ozdravljenje, kakor vsa druga sredstva. Znana je n. pr. uporaba Röntgenovih žarkov pri zdravljenju raka ter sploh pri zdravljeniu kožnih in krvnih bolezni, pri tuberkuloznih in mnogih ginekoloških afekcijah. Pa tudi na drugih poljih so se izkazali Röntgenovi žarki kot silna pridobitev (v novejšem času zlasti v mineralogiji).
Röntgen je opisal svojo Iznajdbo leta 1895 v mali knjižici, v kateri Je na enajstih straneh tako popolno orisal svojo iznajdbo, da temu opisu do najnovejsega časa ni bilo treba pristaviti oziroma izpreminjati prav ničesar.
, Z Röntgenom je legel v grob mož, kateremu se imajo milijoni in milijoni ljudi zahvaliti za svoje ozdravljenje. — Njegovo truplo bodo upepelili danes 13. t. m. ob 10. uri dopoldne na vzhodnem pokopališča v Monakovem.
— Madachova proslava na Madžarskem. Stoletnico Madachovega rojstva (roj. 21. jan. 1823) so na Madžarskem slovesno proslavili. Madach je avtor slovite »Tragedije človeka«, filozofske pesnitve, ki se oprijema zadnjih problemov življenja. Podobna je radi tega v marsikateri točk! Goethejevemu »Faustu«. Prevedena je v vse svetovne jezike. Originalno je zlasti Madachovo pojmovanje človeškega problema- V tej pesnitvi vidi Adam v snu, ki mu ga je inspirira! sam Lucifer, razvoj človeštva do konca sveta. Vedno se bori Adam v seriji teh dramatskih slik kot nekak reprezentant višjih stremljenj za nov ideal, ki se izkaže kot goljufiv, človeštvu pa vendar kot korr.en. Ostala dela tega pisatelja niso tolike vrednosti najboljša Je še biblijska tragedija »Molzeš«.
Dnevne novosti.
— Ministrski predsednik g. Pašld priđe v Ljubljano v torek 20. t. m. popoldne v spremstvu več ministrov. Zvečer istega dne bo govoril na zborovanju Narodne radikalne stranke, ki se bo vršilo v veliki dvorani »Uniona«. — V sredo 21. t. m. dopoldne bo sprejemal g. ministrski predsednik v vladni palači, popoldne pa se vrne v Beograd.
— Tabo se ne dela za kralja in za državo! Zločinski napad na Cirilovo tiskarno v Mariboru fe ponoven dokaz tajnih cilte> gotovih mladih ljudi, ki proglašajo svoje negativno delovanje za državotvorno In narodno delo. Smo načelni nasprotniki klerikalizma, ki je že mnogo škodoval naši državi In našemu narodu, nikakor pa ne moremo odobravati brahljalnega terorizma na-pram političnim nasprotnikom in še manj napram tiskarskim podjetjem. Napadi, ki so se Izvršili v zadnjem času z gotove stram na razne tiskarne, so plod vojne in povojne podivjanosti, ki ne more roditi trajno dobrih sadov. Prepričani smo, da obsoja vsa naša narodna javnost teroristične zločine, ki se uprizarjajo z izvestne strani v vedno večjem številu In obsegu. Komur so kralj, država in narod resnično v srcu in kdor se zaveda svojih vzvišenih dolžnosti napram domovini, se ne more spozabiti tako daleč, da bi rušil v imenu naših največjih narodnih In političnih svetinj ugled naše kraljevine na zunaj z dejanji, ki v končnih posledicah rušijo tudi našo notranjo konsolidacijo. Prepričani smo, da bo državna oblast našla prave zločince in jih eksemplarično kaznovala.
— Kraljica je ozdravela. Kraljica Marija, ki je bila nekoliko dni bolna, je popolnoma okrevala. Vendar so ji zdravniki svetovali, naj še ne zapusti sobe.
— Minister dr. Niko Zupanič se je odpeljal snoči iz Beograda v Ljubljano.
— Povratek pokrajinskega namestnika.
V	nedeljo se je vrnil iz Beograda g. pokr. namestnik Ivan Hribar. Namestnik je takoj prevzel vodstvo poslov pokrajinske uprave.
— Izmišljene vesti. G. pokrajinski namestnik Ivan Hribar nas je pooblastil ugotoviti, da so vesti nekega lista, ki je poročal, da je dal g. namestnik zavarovati vsa državna poslopja pri neki ljubljanski zavarovalnici in da je obdržal zase provizijo, zlobno izmišljena in zlagana.
— Vodstvo okrajnega glavarstva v Ptuju Je prevzel vladni svetnik g. dr. Vodopivec.
— Iz demokratske stranke v Mariboru sta Izstopila prof. Strmšek in g. nadgeo-eieter Adolf Götzl. List za listom...
— Izpopolnitev mest administrativnih uradnikov v vojski. Komanda Dravske divizije razglaša: Radi izpopolnitve administrativnih mest v rezervi je minister vojne te mornarice odredil, da se prijavijo potom svojih vojnih okrugov vsi oni rezervni Oficirji in obvezanci uradniškega reda, ki so bili tekom zadnjih vojn v administrativni službi in ki žele premestitev za rezervne oficirje administrativne stroke. Prijava mora vsebovat!: ime in priimek; čin in vrsto orožja; rojstne podatke; službo v kadru; solsko izobrazbo; civilni poklic; dali je bil v vojski in v kateri administrativni službi;
V	kakšno službovanje je sedaj prid e! jen; üi n *e obvezanec uradniške vrste, svojo civilno plačo. Prijaviti se mora do konca februarja.
^rotl izrabljanju sekvestrlrancev. Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo okrožnico sledeče vsebine: Vsled pritožb,
KI jih je dobivalo ministrstvo zunanjih zadev od posameznih osebnosti in ki se nanašajo na Izrabljanje s strani advokatov. Ki računajo na usluge, storjene pri prevze-jnnaju v inozemstvo sekvestriranega denarja, veliko prevelike procente, je mini-trstvo za zunanje zadeve primorano ob-estitl vse interesente, da se neposredno «Orneio s prošnjami in dokumenti edino le
ministrstvo za zunanje zadeve. K°r zna-•fJo procenti, ki jih računajo advokati celo no 75 odstotkov, bo ministrstvo za zunanje nadeve vršilo te posle preko svojih konzulatov, In sicer za minimalno povračilo ®|roskov. To je edini način, po katerem se interesenti zavarovati pred velikimi gubami. To velja zlasti v slučajih, kjer * e za manjše vsote.
,Nova lekarna v Ljubljani. Nasproti evangeljske cerkve Je otvoril novo lekarno £• Fran Kuralt.
mrniI7r^,r®v?2 pošte v Dalmaciji. Prometno le	da se v Dalmaciji
VMd£ošte !z % ^‘«mobilna služba za pre-kroi«	tetezniških kolodvorov v one
Kraje, W nimajo železniške zveze.
v^„nezg°da. Dninar Matevž Iz Vrhpolja pri Kamniku se je dne
.	— Smrtna
Ulčar Iz Vrhpc t m. smrtno Ponesrečil.“ UIčVVv gn-fdu spravija! les, pri tem pa mu je v smfgu jtepdrsniio, da ie padel, nato je pa zdrčal z tesom vred v dolino. Bil Je1 t^oj2 mrtev; Je vso glavo zmečkano in po jjvotp otrok*2611 ta polorn^en' ZapuSča ženo in
^ Oskar Treo, iz znane ugledne ijub-
aado!?«r0dbIne, ie v nedelJ° u- t m. ne-m r^teul. Pokojnik Je bil splošno nik* *« .fJjJteMJen. Pogreb blagega pokoj-Sr* J ?2nes ob 14. uri z Gosposvet-Ske ceste «12 na pokopališče k Sv. Križu.
Te nmriMaxnkoč* P« dolgi in mučni iSne veTtvrri£rai «Oznani veletržec, kol f Te bil eden n Ivan Mankoč. Po-kUiHrldno neu^rno5 ,h 8lavnih voditeljev, «tettjo deloval za slovaUsko^j^02^^
£ le odlikoval na gosj>odarskem' pol u Bd te Predsednik Jadranske banke. Tržaške ?°*ojilnice in hranilnice« itd. Bu Zaveden, tudj v najhujših časih ter tudi teaterijelno veliko pripomogel za našo slo-stvar. Tržaško Slovenstvo mu bo trajen spomin, kajti z njim zgubi «rega Izmed glavnih stebrov za našo idejo. Nal v miru počiva!
botJnW* Primorskih akademikov. So-nud» nH?i^Prirnorsklh akademikov nam je , pr‘teo videti kako se da spraviti v
tomdfamniiarnena ’eleganca s prijetnim ču-
Steedftv io P?.“’ kl ie v,adala med cel° ureTeni dvnm« prosto 111 obenem Okusno
“»e,^«d»r pgl£f-,
SST
ciÄ	detot '■
J. te *
n« razstava ženskih ročnih del iz
Razstava bo trajala 5 dnl S,0Ve' v,a7~, Zborovanje rezervnih oficiri«*
^*1 ane 11. marca v Beogradu ^ c ~r Podoficirske šole. V letošnjem letu 1° °dredbi vojnega ministrstva
PooofjcirsJt» M» m goiejacey.
£
— Stavka cestne električne železnice v Ljubljani. Predsedstvo Zveze jugoslovanskih železničarjev sporoča javnosti: V pojasnilo občinstvu objavljamo sledeče: Obratno vodstvo c. e. ž. nam je poslalo 12. februarja ob 12 .uri tale dopis: Podpisano vodstvo je dobilo na Vašo zadnjo spomenico od 5. t. m. od uprave na Dunaju dopis, s katerim izjavlja, da ji ni mogoče ugoditi zahtevi uslužbencev. Glede stavke pa družba pravi; Prosimo Vas, pustite naše uslužbence stavkati toliko časa, dokler ne bodo sami uvideli, da s takimi sredstvi škodujejo zgolj sami sebi. — Obratno vodstvo c. e. ž. — Ing. Toman m p.« — Kakor smo že zadnjič na kratko poročali, smo vložili pri Obratnem vodstvu c. e. ž. že 18. januarja spomenico, s katero so uslužbenci prosili, naj bi se jim dne 1. febr. izplačal enkratni nabavni prispevek v znesku K 2500 za samce, K 3000 za oženjene brez otrok in K 3500 za oženjene z otroci. Ta nabavni prispevek bi stal upravo v celoti K 212.000. — Uprava pa do 1. februarja na to spomenico ni niti odgovorila. — Z ozirom na občinstvo nismo takoj izvajali posledic, temveč smo dne 1. februarja izročili obratnemu vodstvu ponovno dopis, s katerim smo zahtevali odgovor do 5. febr. Pa tudi na ta dopis uprava ni dala nobenega odgovora. Z ozirom na občinstvo smo tudi takrat še potrpeli; obenem pa smo z dopisom z dne 5 .februarja obvestili pokrajinsko upravo, inšpekcijo rada, delavsko zbornico, mestni magistrat in obratno vodstvo c. e. ž., da bodo stopili uslužbenci dne 7. februarja opoldan v stavko, če dotlej ne bo povolinega odgovora. Dalje smo dne 8. junija 1922 sklenili z dunajsko upravo dogovor o raznih uslužbencev tlčočih se ugodnostih. Zastopnik dunajske uprave g. ravnatelj Poschenrieder je po končani razpravi dejal, naj se mu pošlje zapisnik O tem dogovoru na Dunaj v podpis. To smo tudi storili. Dunajska uprava pa je podpis odklonila, češ, da ni v skladu z dogovorom. Konstatiramo, da je to le prazen izgovor, s katerim hoče uprava izbegniti uveljavljenju sklenjenega dogovora. Na ponovne urgence po tem zapisniku je dunajska uprava odgovorila obratnemu vodstvu ljubljanskemu tako-le: »Im Falle wegen Nichtunterschreibung des zugesandten Protokoües eine Betriebseinstellung erfolgen sollte, dann bitten wir, mit der Aussperung der Bediensteten zu antworten.« — S 1. okt. je uprava sporazumno z uslužbenci njihove prejemke nekoliko povišala. Za vseh 68 uslužbencev znaša ta povišek mesečno približno K 30.000, ki pa je bil krit še v tedanjih rednih dohodkih iz voznih listkov; vozni listki so bili takrat po 3 K. — Navzlic temu pa je uprava z 22. ovembrom 1922 povišala ceno voznih listkov od 2 na 4 K, kar je utemeljevala tudi s tem, da je morala uslužbencem povišati plače. — Dohodki uprave so se s tem poviškom voznih cen povečali več kot za 200.000 K mesečno; ta svota je ostala v celoti upravi. Dohodki cestne električne železnice znašajo sedaj dnevno povprečno 30.000 K brez upoštevanja mesečnih, letnih in dijaških voznih listkov. — Do torka 13. t. m. zvečer bo imela uprava vsled stavke 210.000 K izgube, torej ravno toliko, kolikor bi jo stal zaprošeni nabavni prispevek. — Iz tega sledi, da dunajski upravi ne mamka denarja, pač pa, da le iz trme ne ustreže uslužbencem, j^ri tem svojem vsega obsojanja vrednem postopanju Ima seveda oporo pri svojih ljubljanskih vodilnih uslužbencih. — Iz zgoraj citiranih dogovorov dunajske uprave pa sledi, da je dunajska uprava stavko izzivala. Nesramnost dunajske uprave presega vse meje. Iz dohodkov ljubljanske električne železnice ima ogromne dobičke; od slovenskih žuljev se redi in živi; zato menda čuti potrebo, uslužbence izkoriščati in ljubljansko občinstvo šikanirati s tem, da je pognala uslužbence brez vse potrebe namenoma v stavko. — Uslužbenci v svojih malenkostnih zahtevah spričo ogromne draginje ne morejo popustiti.— Včeraj se je zglasila_ pri g. pokrajinskemu namestniku Hribarju in načelniku oddelka za soci alno skrb dr. Goršiču naša deputacija, ki jima je obrazložila vse okolščine dosedanje stavke.
— Mariborsko vesti. Nocoj se vrši v Narodnem domu reduta gledaliških igralcev.
— Požar. V noči od sobote na nedeljo je nastal v kleti Narod, gledal, v Mariboru ogenj. Vnela so se v bližini kleti centralne kurjave naložena drva. Okoli štirih zjutraj ie zapazil službujoči stražnik nevarnost ter obvestil požarno hrambo, kl je takoj dospela na lice mesta in pogasila ogenj. Drva so zgorela, vendar pa druge škode ni bilo.
— Statistika sirot. Ministrstvo za socijalno politiko, oddelek za zaščito dece in mladine, je podalo za 1. 1922 sledečo statistiko: V državne »Domove« je bilo sprejetih 3914 in v privatne 2611 otrok. Sub-vencljonlrani »Dečji Domovi« pa so sprejeli 2157 otrok. Državnih »Otroških« ustanov je bilo 52 in privatnih 104.
— Muslimanski duhovniki. Muslimanska cerkvena oblast je zaprosila vojno ministrstvo, da smejo civilni duhovniki muslimanske veroizpovedi vršiti duhovna opravila za svoje vernike pri manjših vojaških edi-nicah.
— Dva pijanca sta se vsedla v avtomobil ministrskega predsednika Pašiča in sta zahtevala od šoferja, da jih pelje po mestu, boferju je prišel na pomoč detektiv, ki je nasilna pijanca odvedel v zapor.
— Ta pa je korajžen. Mariborska polieja Je ustavila 11 letnega dečka Antona Vran-ka, ki je po lastni izjavi pobegnil od doma. Stanoval je baje s svojo materjo viničarko v Zagrebu. Pri njem so našli 200 Din gotovine. Oddan je bil začasno v mariborski zavod za zaščito dece. Mlademu beguncu pa tam ni prijalo in je 3. t m. neznano kam pobegnil. Oblečen je v sivo obleko ter ima rujavo čepico.
~ Kokoši jim dišijo. Iz dvorišča Vinka Križaja na Selu je nekdo ukradel 10 kokoši p petelina. — štiri kokoši pa Baržili v
v riga
i j7,KiTatytee. Zidarskemu mojstru Živicu .,ga iani ie bila ukradena 4 m dolga ve-vredna 400oZj?igoVanie betonskih stebrov, odnelia! ko?r,kron- ~ v Mariboru je nekdo vita Sstwnerov?*laJI^ce »Puch«, last LMf. ukradenega Vogel Marwf61	^	bio
- Ciganova osveti rT Llublia»i- „ manovič se je zaljubil v’cig^IfJLT, S*' žico. Ona pa mu je obrnila dekIe Ru'' ročila s ciganom Vladom, r^a ‘Krsten! mogel preboleti in ie z nožem 8raK nt varno ranil nezvesto Ružico. w — Nezvesta žena. V Topčldoru pri Beogradu je pobegnila od svojega moža Aleksija Jakšič. S seboj je vzela vse pohištvo v vrednosti 20.000 Din in vso goto-viao X amktt 4090 Pil Možu te wMüiiU
oba otroka, od katerih Je eden star šele 6 mescev. Ker sta vedno živela v najlepši slogi je vzrok njenega bega nepoznan. Mož je zaprosil policijo, da mu ženo Izsledi; vendar pa ne zahteva, da bi se vrnila k njemu.
— Posledica alkohola. Jovan Petrovič Iz Porodina je v prepiru ubil svojega sovaščana Štefana Vojkoviča. Svoje hudodelstvo je izvršil v popolni pijanosti.
— Umor matere. V Strelcih je umoril svojo 58 letno mater Hadži Muratovič, ker je nameravala zapustiti svoje premoženje otrokom iz svojega drugega zakona.
— Lep očim. Kakor smo že poročali, je porodila v selu Fakini ISletna deklica zdravega otroka. Prvotno se Je domnevalo, da je oče neki Ištvan, kl je baje pobegnil na Madžarsko. Sedaj pa je prišlo na dan, da je bil njen zapejivec — lastni očim Plos, ki je živel z njo že 1 leto. Interesantno je, da je bilo njeni materi to razmerje znano, da je pa molčala, ker Ji je mož grozil z umorom. Plos je bil aretiran ta predan sodišču.
— Poziv! Oseba, ki je našla zlato zapestnico soproge opernega pevca Zormana, na nedeljskem plesu bančnih uradnikov v »Unionu« in katera je gospej znana, poživlja se, da odda zapestnico nemudoma policijskemu ravnateljstvu, da se izogne ne-prilikatn pri sodišču! — Joso Zorman, anončno in reklamno podjetje v Ljubljani, Gledališka ulica 2.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
Iz Primorsk©.
— Goriški deželni odbor v likvidacij!« Iz Firenze je v sredo prispel v Gorico komisar Nancettii, ki je z 8. februarjem prevzel mesto dosedanjega komisarja Pascoli-ja, da izvede likvidacijo deželnega odbora. S tem se pričenja izvršitev obsodbe, ki Je bila izrečena s kraljevim dekretom z dne 19. januarja t 1. To se godi tiho in brez šuma, kajti Goričani, ki so se dovolj trudili, da ohranijo avtonomijo Goriške, so se sprijaznili z bridko usodo. Sedaj mirno pričakujejo, kaj prinese bodočnost. Mnenja smo, da bo ta čin, ko bodo prišli plodovi, naš narodni odpor edinole povečal.
— Italijansko barbarstvo napram našim učiteljem. Italijanskim kuituronoscem je vsako sredstvo dobrodošlo, da čimprej upropastilo naše šole v Istri- V zadnjem času so se dogodili sledeči trije slučaji, ki jih nikakor ne moremo spraviti v sklad s kulturo, niti v sklad s stremljenjem po raznarodovanju, kajti fašisti imajo vso državno oblast v svojih rokah in z onim zakonom lahko ukinejo vse slovanske šole v Italiji. Čemu tega ne store? To je vendar njihov cilj, ki pa ga hočejo doseči z njim lastno zahrbtnostjo in zvitostjo. Dejanja, kakor so sledeča, pa moramo prišteti k barbarstvu. Dne L februarja sta prišla v Motovun po ' svojo plačo učitelja Smohovič in Prodan. Oddala sta svoje plačilne liste, nakar jima je davčni uradnik izjavil, da morata počakati pol ure. Medtem je odšel Smohovič v občinski urad ter prosil svojega tovariša, da dvigne tudi njegovo plačo. V odsotnosti Smo-hoviča se pridruži Prodanu neznan človek in mu reče, da ga čaka zunaj sodnik Cec-colli, ki bi rad govoril z njim. Učitelj ga vljudno prosi, da bi počakal toliko časa, da dvigne svojo plačo. Ko pa je denar dobil, je šel z neznancem iskat sodnika, ki ga seveda Smoković ni poznal. Ker ga nista našla na cesti ga je neznanec izvabil v kavarno. Tu sta res našla laži-sodnika, ki je takoj pričel vpiti nad Prodanom, češ da je pel z mladino pri šolski maši hrvatske pesmi ta da je pisal nekoč iz Jugoslavije pismo v izdajalskem smislu, ki jo je končal z besedami »potrpite, ker bo kmalu bolje«. Ker je to Prodan odločno zanikal, je pristopil k njemu dotični davčni uradnik, ki mu je molil pod nos kos papirja in ga začel neusmiljeno pretepati. Končno so ga odpustili z grožnjo, da je to poslednji opomin. — Druga žrtev ie bil učitelj Medvešček, ki je bil za časa popisa prebivalstva popisni komisar občine Dekanov. Ker Je označil, da je v Dekanih samo 50 Italijanov, je bil kratkomalo odpuščen iz službe. Pozneje so fašisti ugotovili, da je v Dekanih 2000 Italijanov. Fašisti so ga obenem postavili za odgovornega urednika za vse dopise v slovanskih časopisih. —• Tretji slučaj se Je dogodil z učiteljem Silvestrom Cerutom v Ricmanjih. Trikrat so ga prišli iskat na dom fašisti, trikrat jim je srečno ušel. Nekega dne pa ie dobil dopis, naj se v svrho nekih Informacij zglasi na sedežu fašja. Ker bi se moralo to zgoditi v nedeljo, ne vemo, kako so te informacije Izpadle. Ali eno je gotovo, da dobro ne. To vse se godi v času, ko g. Mussolini v rimski zbornici svečano povzdiguje fašistov-sko poštenost in odkritosrčnost napram naši državi. Obenem Je to dokaz, kako fašisti izvajajo Mussolinijeve Izjave našim poslancem: »Eguali diritti, eguaii doveri — enake pravice, enake dolžnosti«
Sokolski vestnik.
— Sokolstvu! Na od borovi seji Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, ki se Je vršila 28. Januarja v Ljubljani, je bila sprejeta sledeča resolucija: Ponovno naglašajoč državne- kulturne, socijalne In narodne Interese, kl jih ima pred očmi naša sokolska vzgoja, jemljejo zastopniki sokolskih žup iz vse države, zbrani na odborovi seji JSS dne 28. januarja 1923 v Ljubljani, poročilo o Sokolstvu besno sovražni agitaciji nasprotnikov Sokolstva po naših posvetnih in samostanskih učiliščih in po cerkvah z ogorčeno obsodbo na znanje. Odbor JSS poživlja vse bratske župe, naj javijo starešinstvu JSS vse konkretne slučaje te vrste in sklene, da pride to vprašanje kot posebna točka na dnevni red bodoče skupščine JSS. — Starešinstvo JSS. ______
Iz društvenega
življenja.
— Društvo pot konceptnlh uradnikov obvešča svoje člane z ozirom na številna vprašanja, kaj je društvo ukrenilo, da se nji hove znane upravičene zahteve že enkrat uresničijo, da je obenem z društvom finančnih konceptnlh uradnikov ponovno odločno opozorilo vsemerodajne Činitelje na dejanski obupni položaj svojih članov.
Društvo naje umikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 14. t. m. ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije, Sv. Petra cesta št. 12, prl-tličje, desno._________________
V interesu vsakega posameznika je, da
ga Ime stranka v avldeocL
Gospodarstvo.
Francosko gosopdarstvo v letu 1922.
Položaj afrncoskega gospodarstva izkazuje tekom leta 1922. znatno izboljšanje, ki je v veliki meri temeljilo na obnovi, porušenih pokrajin. Dosedaj je francoska vlada investirala v teh pokrajinah okoli 100 miljard frankov, Nemčija pa ni plačala izven dajatev v blagu niti enega franka v gotovini. Da dobi kritje za te izdatke, ki se nahajajo v proračunu pod naslovom »De-penses reconorables« (izdatki, ki jih mora povrniti Nemčija), je morala vlada najeti po sklepu vojne celo vrsto miljardnih posojil. To je poleg vojnih dolgov povzročilo povišanje predvojnega dolga v višini 33 miliard frankov na skoro desetkratni znesek: 31. marca 1922 je dosegel francoski zunanji in notranji dolg vsoto 317 miljard frankov. Francoski proračun izkazuje v letih 1921 do 1923 po 30 miljard deficita, kar seveda stalno povišuje viseči dolg. Vendar je pomnožitev državnih dolgov vsako leto manjša. Ti deficiti ne pomenjajo osiromašenja prebivalstva, ampak predstavljajo realno akumulacijo, ki obstoji v tem, da le bila v povojnem času vzpostavljena skoro cela severna Francija.
Agrarna produkcija izkazuje za lansko leto zmanjšano žetev pšenice, na drugi strani pa povečanje produkcije vina, krompirja, pese in večine poljskih pridelkov. V letu 1923 se bo zvišala tudi produkcija pšenice, ker posejana površina prekaša za
457.000	ha lansko posejano površino.
ndustrijska konjunktura se je tekom
leta izboljšala. Premogovna industrija, ki je trpela največ po angleški konkurenci, si je opomogla. Radi velikega ameriškega štrajka rudarjev in visoke vrednosti funta na denarnem trgu je bil angleški premog izrinjen s francoskega trga, ki Je vsled polnega obratovanja vseh industrijskih vrst potreboval velike množine. Zato se je domača produkcija zvišala od 28 na 32 mi-Ijonov ton, a zaostaja za 8 miljonov ton za predvojno. Najbolj pa se je popravila me-talurgična industrija. 2e v letu 1921. je bila francoska produkcija surovega železa večja kot angleška in tudi lani Je zaostajala v tem oziru Anglila za Francijo. V jekleni industriji pa še vedno prekaša Anglija Francijo. Produkcija surovega železa Je znašala po statistiki, ki jo je objavil »Comitč des Forges«, v letu 1922. 5,129.000 ton napram 3,207.000 tonam v letu 1913., ki je bilo zadnje normalno leto pred vojno. V številki za 1922. je šteta tudi produkcija nekdanje nemške Lorene. V obratu je bilo 1. januarja 1923. 116 plavžev od celokupnega števila 220. Tudi ostale industrije, predvsem tekstilna, so zadovoljivo delovale. Zato se je zvišal indeks veletrgovinskih cen. Koncem julija 1922. je bila indeksna številka 325, to se pravi, da so napram 1913. narasle cene za 225%. Ta se je koncem leta 192. zvišala na 363. Mnogo prirastka gre na račun padca francoskega franka, ki je zlasti v novembru in decembru izgubil na svoji vrednosti napram dolarju in funtu ta je morala zato francoska industrija potrebne surovine iz inozemstva dražje plačevati.
Zunanja trgovina v letu 1922. se je razvijala sledeče. Podatki o vrednosti zlasti izvoženega blaga so zelo nezanesljivi, ker temelje pri izvozu na cenitvah iz leta 1921, pri uvozu pa na deklaracijah uvoznikov. Uvoz je imel težo 51,367.000 ton, leta 1913.
44.220.000	ton, Izvoz 22,616.000 ton, 1913.
22.074.000	ton. Vrednost uvoza je znašala lani 23.901 miljonov frankov proti vrednosti izvoza 20.642 miljona. Tako izkazuje zunanja trgovina 3259 miljonov frankov deficita. Vendar je francoska plačilna bilanca v nasprotju s trgovinsko gotovo aktivna. Ker je bila poljedelska produkcija (pšenica) manjša kot leta 1921, se je znatno povečal uvoz živil in zmanjšal njihov izvoz. Pri uvozu je posebno opaziti naraščanje uvoza surovin za obratovanje francoske industrije, kar kaže na njeno zvišano delavnost. Tudi pri izvozu Je izvoz surovin (železne rude) in gotovih Izdelkov narastel. Vrednost izvoza fabrikatov se je napram letu 1921. zmanjšala, dočim je teža večja. To dejstvo ima svoj vzrok v tem, da so bile cene izdelkom manjše v primeri s predlanskimi.
Splošno je treba ugotoviti izboljšanje gospodarskega položaja, čeprav niso državne finance v zadovoljivem stanju in je njihova sanacija mogoča le v slučaju, ako bo Nemčija prisiljena izplačati vojno odškodnino. V ta namen je začela Franclja ruhr-sko bitko. Pri tem pa so igrali interesi železne industrije, ki rabi za proizvajanje železa, koksa in premoga, glavno vlogo.
K. P
INDUSTRIJA.
X Podražitev premoga v Gornji Šle-zlfl. Vzhodni gornješlezki rudniki (v Poljski) so zopet občutno podražili premog. Sedaj stane surov premog okroglo 197.000 mark, drobni premog 103.000 mark, zdrob
78.000	mark za tono. Zapadni gornješlezki rudniki bodo po tamkajšnjih vesteh sledili temu povišanju najbrže 12. februarja.
X Padanje cen radiju. Po vesteh, ki jih prinaša angleško In francosko časopisje, so v zadnjem času dobili zelo veliko radija, in mu je radi tega padla cena na 70.000 dolarjev za gram. Pred vojno je stal 1 gram radija 600.000 frankov, takoj po vojni pa 120 tisoč dolarjev. Lansko leto radija sploh ni bilo mogoče kupiti, sedaj pa ga ie na prodaj 16 gramov. Tudi nova tovarna za radij v Antverpnu Izdeluje zelo veliko radija, ker ga dajejo afriške rude 20 odstotkov več, kakor jahlmovska ruda. Tudi češka produkcija radija je precej narastla v primeri z lanskoletno produkcijo.
PROMET.
X Obnovitev zračnega prometa Pariz— Carigrad. Zračni promet Pariz—Dunaj— Carigrad, kl je za nekaj časa prenehal, se S 15. februarjem zopet obnovL
CARINE
X Omejitev carine prostega uvoza potrebščin za industrijce In obrtnike. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse industrijce in obrtnike na novi razpis Generalne direkcije carin št. 5521 z dne 31. januarja L L, s katerim se znatno omejujejo določbe naredbe C. br. 61602 z dne 23. septembra 1920, o carine prostem uvozu potrebščin za industrijo In obrt. Po novi naredbi smejo carinarnice na podlagi predloženih uverenj carine prosto odpremiti samo predmete, kl so obseženi v točki 1 ta 2 naredbe C, br. 61602. Tl predmeti so parni kotli z vso pripremo za stalne in premične parne stroje ter vs! stroji In vsi motorji, kf se gibljejo s kakršnokoli silo in njih deli. Za uvoz vseh ostalih predmetov Iz prvega poglavja točka 3, 4, 5, 6 ta 7 ter iz drugega poglavja točka 1, 2, 3 in 4 se bo od sedaj naprej za carine prosti uvoz zahtevalo predhodno odobrenje Generalne direkcije MSI* K Beograd» Pod ie točk* «padate 1
transmisije, transformatorji, akumulatorji, električne cevi in kabli, aparati In orodje za industrijo, kmetijstvo in obrt, sesalke ta mostne tehtnice, maziina olja, plinovo olje, nafta in bencin, premog, dalje stavbeni materijal, inštalacijski materijal, pomožni kemični materijal in surovine za predelava Glede vseh teh predmetov se morajo Inte-resentje obrniti potom pristojne carinarnice, kjer nameravajo Izvršiti carinjenje s prošnjo na Generalno direkcijo carine. — Prošnji je priložiti 1. predpisano potrdilo pristojne trgovske zbornice. 2. uverenje V. oddelka, ministrstva trgovine in industrije v primeru, da se uvažajo predmeti iz drugega poglavja naredbe C, br. 61.602 ter 3. oraginalne fakture z navedbo, v kakšno svrho se namerava uporabiti uvažane predmete. Za uvoz polizdelkov iz točke 5. drugega poglavja veljajo še nadalje dosedanji predpisi.
X Povišanje ležarine v MadžarskL Z ozirom na porast cen in velike izdatke ie povišana ležarina v Madžarski na petkratno izmero.
DENARSTVO.
X Pomanjkanje plačilnih sredstev v Nemčiji. Že pred kratkem smo poročali o velikem pomanjkanju plačilnih sredstev, kl vlada v Nemčiji. Da pride temu pomanjkanju v okom, je tiskala Nemčija dnevno 35 milijard mark papirnatega denarja, ter je stopnjevala to produkcijo seda) že na 45 milijard dnevno. Do konca tega meseca namerava doseči 125 milijard papirnatih mark dnevne produkcije. Državna banka zaposluje sedaj 32 tiskarn In 12 tovarn papirja. Meseca marca bo stavljeno v promet 3 bilijone papirnatih mark, ako se bodo tiskarski stroji za tiskanje bankovcev popolnoma izrabljevali.
DOBAVE:
X Dobava sirkovih metel}. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. februarja t. L ofertalna licitacija glede dobave 3000 sirkovih metelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Dobava kotlov za vojaške kuhinje. Pri
Divizijski intendanturi v Zagrebu (Gajeva ulica 30 a) se vrši dne 19. februarja L L ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave kotlov .za vojaške kuhinje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške .zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Dobava dekstrlna. Pri ravnateljstvu
državnih železnic v Subotici se vrši dne 23. februar] t. 1. pismena ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg dekstrlna za lepljenje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila.
Zagreb, 12. febr. Devize: Dnnrf 0.147—0.148, Berlin 0.34—0.37, Bruselj 595 —600, Budimpešta 3.95—4.05, Bukarešta 45—47, Italija 495-498, London 488-490, New York 103.50—10450, Pariz 645—650, Praga 310—313, Švica 1960—1975, Varšava 0.30—0.32. Valute: Dolarji 100—101, avstrijske krone 0—0.15, francoski franki 630—640, nemške marke 0.—0.36, lire 485 —490.
Beograd, 12- febr. Borza Je bila danes radi praznika zaprta.
Dunaj, 12. febr. Devize: Beograd 689—691, Berlin 265—275, Budimpešta 26.85 —26.95, London 333.400—334.000, Milan 3431—3439, New York 71.175—71.325, Pariz 4389—4401, Praga 2112—2118, Sofija 431.50—432—50, Curih 13.360—13.390. Valute: Dolarji 70.950—71.250, levi 410-414, nemške marke 2.80—3.10, funti 331.700— 332.700, francoski franki 4330—4360, lire 339750—3412-50, dinar}! 680—684, lej! 347 349, švicarski franki 13.270—13.330, češkoslovaške krone 2095—2102, madžarske krone 22.80—23.
Praga, 12. febr. Dunaj 4.825, Berita 12, Rim 165.75, avstrijske krone 4.825, lire 166, Budimpešta 13650, Pariz 213.25, London 160.875, Nev York 34.30, Curih 646.75, Beograd 33.75.
Berlin, 12. febr. Dunaj 29275, Budimpešta 1092, Milan 134.163, Praga 83.291, Pariz 171.071, London 130.173.75, New York 27.730.50, Curih 523578, Beograd 27.431.
Drobtine.
*	Zanimanje ameriških dijakov za Ev* ropo. »Newyork Times« prinaša članek nekega profesorja, ki bridko toži, da ameriški dijaki tako malo poznajo Evropo. Stavil je n. pr. sledeča vprašanja: »Kje Je Ga-lipolje? Katero je glavno mesto Bolgarske? Katere države mejijo z Jugoslavijo? V kateri državi se nahaja Solun?« To vse so vprašanja, o katerih pišejo dnevno časopisi. Od 53 učencev jih le napačno odgovorilo 42. Nekateri so trdili, da je Solun v Poljski, polovica pa je odgovorila, da meji Jugoslavija na vsa evropska ta azijska morja, nlkdo pa nf omenil Jadranskega morja. Na vprašanje, kdo Je poglavar turške države, je slišal naravnost neverjetno odgovore. Neki učenec je odgovoril, da je kralj Italije Emanuel XXIX., bolgarski car pa Avgust. Nekdo je celo trdil, da se nahaja Cehosiovaška kraljevina ob romunski meji. Temu se ne smemo čuditi, kajti marsikateri izmed nas ne pozna niti vseh strank v Jugoslaviji
*	Telesne kazni v rdeči vojski. Iz Hel-singforza je prispela vest, da je vrhovni revolucijonarni svet na predlog Trockega sestavil naredbo, s katero se vpeljejo v rdečo vojsko telesne kazni. Telesne kazni se uvedejo s 1. marcem L 1. v onih vojaških območjih, kjer so bile doslej ustaje na dnevnem redu. Najostrejša kazen je loo udarcev s palico. Eksekucija se ima izvršiti pred fronto. Vojaki komunističnega mišljenja ne bodo kaznovani Tudi »ravnopravnost«.
*	Iz kraljestva čebel Kadar Je vreme lepo, lahko obleti 1 čebela 40—80 cvetov In zbere 1 šestnaistinko grama nektarja na dan. Pod popolnoma zadovoljivimi pogoji torej n. pr. lep, tfh In solnčen dan, bi rabila 15 dni, da bi dala 1 gram medu: to pomeni, da bi potrebovala par let za kilogram meda. Po tem računu bi zbralo 1 kg medu ni dan 30 tisoč čebel.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek,
Last »Zvezne tiskarne« v Uahllani
Stran %.
»tüT&KNit NOVOStl.«
----------- • • - ' ------------------------------------.....
5tev. 13.
ImjJ Oaboriau:
AkS Itev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
Ne da bi si pomišljal, prevzet nežnega ginjenja, je iztegnil Prosper roke, da bi padel očetu krog vratu.
»Prod od mene!« je izpregovoril ta in vstopil popolnoma v celico, katere vrata so se za njim zaprla.
Oče In sin sta si stala sama nasproti, Prosper potrt in uničen, gospod ßertomy jezen in skoraj grozeč.
Zavržen od najboljšega prijatelja» očeta, se je boril Prosper s strašno boljo.
»Tudi ti,« je vzklikali» >fadi ti verjameš v JBojo krivdo?!«
»Prihrani si to podlo komedijo,« ga je prekinil ßertomy, »vse vem.«
»Toda jaz sem nedolžen, oče, prisegam ti pri spominu na mater.«
»Nesrečnež! N® onečaščaj njenega Imena,« je vzkliknil Bertomy, ki ga je prevzelo silno gin jen je in s slabotnim, komaj slišnim glasom je dostavil:
»Tvoja mati je mrtva, Prosper, in nikdar bi ne bil verjel, da bo prišel dan. ko bom zahvaljeval boga, da mi jo je vzel. Tvoj zločin bi jo bil umoril.«
Nastala je dolga tiišna; končno je rekel Prosper.
»Popolnoma si me potrl oče. In to v trenutku, ko potrebujem ves svoj pogum, ko sem žrtev naj* podlejših spletk.
»Žrtev!« Je ponovil Bertomy. »Žrtev! Mar hočeš s tem reči, da hočeš s svojimi namigavanjt oblatiti tega vse časti vrednega moža, ki je skrbel za tebe in te obkladal z dobrotami tega moža, ki ti je dal sijajno službo in ti je hotel pomagati do nepričakovane bodočnosti? Dosti da si ga okradel ne obrekuj ga še vrhu tega,«
»Usmili se, oče, in poslušaj...«
»Kaj, hočeš morda utajiti dobrote svojega principala, tl ki si tako dobro vedel, kako rad te ima, da si mi svoj čas pisal, da naj bom pripravljen, da pridem v Pariz in zaprosim pri gospodu Fauvelu za roko njegove nečakinje za tebe? Ali je bila to torej laž?«
»N®,« Je rekel Prosper % udušsnlm glasom.
»Tega Je sedaj eno leto; takrat si ljubil gospodično Madelajno, vsaj pisal si tako.«
»In še danes jo ljubim, bolj kakor kedaj; nikdar je nisem nehal ljubiti,*
Qospod Bertomy je napravil kretnjo zaničujočega sočutja. »Res!« je vzkliknil »In misel na to čisto dekle te ni zadržala pred življenjem, kakršno si živel? Ti da sl jo ljubil?... Kako si mogel stopiti, ne da bi bi) zardel, pred njo, če si prihajal iz Besramne družbe, kjer si bil doma?«
»Za boga, naj ti razložim, kaka «soda me je * Madelajno...«
»DosÜ, jaz sem tl že rekel da vem vse. Včeraj sem govoril s tvojim šefom in danes s tvojim sodnikom, čegar dobroti se imam zahvaliti, da sem prišel do tebe. Vel, da sem se moral dati jaz, tvoj oče, preiskati, skoraj sleči da se prepričajo, da nimam orožja za tebe s seboj? Prej me niso pastili sem.«
Prosper se ni skušal več upirati obupan se je sesedel na nizki stol
»Bil sem v tvojem stanovanju in sem razumel tvoj zločin. Videi sem svilene zastore na vseh
vratih in slike v zlatih okvirih na stenah. Pri mojem očetu so bili zidovi beli in v celi hiši jc bil samo en naslanjač, ta je bil materin. Naš luksus je bila naša poštenost. Ti si prvi v naši rodbini, ki ima take «mirenske preproge; seveda si tudi pni v rodbini, ki je kradel.«
Pri tem očitanju je Prosper zardel vendar se ni ganil
»Toda dandanes se zahteva luksus,« je nadaljeval gospod Bertomy, ki se je razgreval ob svojih, lastnih besedah; »luksus za vsako ceno. Po nesramnem izobilju stremite in po sijaju bogastva, predno ste bogati Seveda metrese so potrebne, ki nosijo baržunaste čeveljčke, s kožuhovino zarobljene, kakor sem jih videl pod tvojo posteljo, 5n služabniki so tudi potrebni, z bogato livrejo seveda. Zraven pa kradeš! In bankirji jutri že ne morejo več zaupati nikomur svojih ključev; vsako jutro prinese kaka nova tatvina srar moto dotlej časti vredni rodbini...«
Naenkrat je gospod Bertomy prenehal ker |® videl da ga njegov sin ne more poslušati
(Dalje sledi)

■.	-	•■ ii
Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem* da je naš dobri, iskreno ljubljeni brat, svak in stric gospod
Ivan Mankoč
trgom i lesom v Trstu
po dolgi mučni bolezni previden s tolažili sv. vere izdihnil danes ob pol 1 uri zjutraj svojo plemenito dušo.
Pogreb se vrši iz Zaloške ceste št. 11 na južni kolodvor, odkoder prepeljejo truplo v Trst Dan po» greba se objavi v listih.
Venci se hvaležno odklanjajo,
Ljubljana, 12, februarja 1923. ^
Žalujoči ostali.

vdmniisa J0TRBH1E HDIOSTi"
bodo dosegli največ j e uspehe. Opel j ali bomo tudi takozvane
St MALE OGLASE ss
po kolikor mogoče naioižji ceni da jih bode vsakdo lahko naročil
I
&W6 JKSStfeSMfg* »bwfiättj*,
V	globoki Žalosti naznanjamo, da je naž srčno ljubljeni sinu brat in stric,, gospod
OSKAR TREO
? nedeljo, dne 11. t tn. nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 13. 1 m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 12, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin!
V	Ljubljani, dne 12, februarja 1923.
■Žalujoči ostali.
äte'iisi paswSMi mnA *


marljivega» solidnega In poštenega
Išče
za Celje, Maribor, Ptuj, Kranj, Novomesto, Kočevje, Zagreb, Osijek, Nov! Sad, Subotica Beograd, Skoplje, Split*
Anončno In reklamno podjetje
«Soso Zorman,
LJUBLJANA, Gledališka ni. 2. telet. 231.
Uprava „stenskih, reklamnih načrtov mest in kopališč kraljevine SHS.“


- , C. • * ;



časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah lično In točno
Zvezna tiskarna
in kniisarna
v Ljubljani, Mora ulica l
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
Kdo bi posodil
boljši gospodični '"•on 2000’— na mesečno plačo. Ponudbe se prosi pod „takoj“ na upravo lista.
zaiatnčeno prati asbest-Iferti) sa kriti« strah. Na pramoU!
Na pozeba!
Preti eanln m viharju popolnoma siguran. Neomejeno trpežen. Tehta na 1 ms — 12 k*.
Cenik ta proraiun potüe
Fran HoUouar
Žirovnica (IM) Gor.
Zalivala.
Povodom bridke Izgube naše srčnoljufaljene in ljubeče soproge, predobre mamice, sestre, tete in svakinje, gospe
Ane Košenina
nam je došlo toliko izrazov globokega sočustvovanja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Štejemo si v dolžnost izreči predvsem našo zahvalo gg. zdravnikoma dr. Volavšku in dr. Jenku za njiju požrtvovalni trud za časa bolezni, istotako gg, pevcem za ganljive žalostinke, nadalje darovalcem krasnih vencev in šopkov, za tem vsem onim, ki so spremili blago-pokojnico na poslednji poti in končno sploh vsem, ki so na katerikoli način skušali tešiti našo neizrekljivo bol
Srčna hvala vsem in za vse!
UUBUANA, 12. febmaija 1923.	v
žalujoča pođbtoa
Košenina im ostalo sorodstvo.

anončno in reklamno podjetje
I B H B~U V U dobavlja Oglase za vse tu- in inozemske časooise in revije / Izdaja serij „Stensk h **	reklamnih načttov trgovsko-prome nih središč In kopadšč kraljestva Srbov, Hrvatov
To Sofft n 901 _ - LiuHUanst Gledališka ulisa 2 * ■ Telefon 231 in Slovencev« / Svojim abonentom nudi dalekosezen popust na podlagi originalnih
.Li	. ^,'lf„!gf0n r1 .en.s.ih	/ Za^ps«. dnevni .■:lU3<».avensltl Lio,d. » s,oven,,. / , ^

Izdaja in tiska »Znaša tiskana la kajisaraa* v LjubUaaL