17. iterilka. UT PoHtnam Številka itue 20 v. Maribor, dno 28. februarja 1919. Letnik XI naročnina Ustit,: — O* Celo leto . . K i3t_ Pol leta . . . „ §*_ Četrt leta . vv«: * 3 — Mesečno . . B uto Z»Ra{ Avstrije: -— Celo leto . . „ m— Posainezne številke -- 20 vinarjev. — Inserat! ali oznanila se računajo po 40 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik -— popust —» „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Narodno Točo v Belgradu. Prvič, odkar imamo svojo lastno, svobodno državo, so klicani zastopniki naroda v Belgrad Velikanske težkoče in ovire je bilo treba prema gati, saj so Nemci pred odhodom iz Belgrada nnš čili in poropali vse, kar se je dalo. Poslanci, ki sc se v sredo odpeljali s posebnim vlakom v Be grad, so bili brzojavno obveščeni, da morajo vzeti vse potrebno — tndi posteljn no — seboj. Dobro vemo, da bo prvo zasedanje državnega zbo Ta za poslance kaj neprijetno v vsakem Oziru. A veseli nas in iz srca pozdravljamo otvoritev dl lavnega zbora, kjer kodo ljudski zastopniki pove dali in izrazili svoje želje in svoje zahteve. Sklicanje članov narodnega predstavništva v Belgrad je enako važno v političnem in gospo 0 imena mariborskega mesta se ni vredno prerekati in tudi najbolj odločen Slovenec labko brez pomisleka pripozna, da je ime nemško, dasi-ravno imamo 'za slovensko obliko Maribor oporo že I. 1366, ko se mesto imennje Maripnrch, Sicer so najstarejše oblike: M ar purch, March pare, Mat-pare itd.« Trditvi, da je ime Maribor nemško, moramo pa odločno oporekati, kajti o nemškem izvora tega imena ni niti misliti. Maribor, še pravilneje Mar bor, ja namreč v staroslovanščini isto, kar je nemški Marchbnrg, kajti »mar« znači v staroslovanščini mejo in »bor« pa kraj, kjer se bori ali b ani. Še lo iz slovanskega mar je nastala nemška Mark in iz bor nemški Borg, kojega so začetkom še jeziku slovno dosledno pisali kot borre in boufg. Ko bi bili S o venci nemško ime prevzeli, bi pa bili go tovo iz njega napravili Margrad. Oaemu, ki bi o resnici te trditve dvomil, naj še pa služi naslednje k piepričanju. Prvotnost ob like Maribor je razvidna tudi iz sorodnih krajev nih imen, n pr.: Sambor, Sombor, Samobor, Ra-iibor itd. še do danes nihče ni ponemčil, čeravno fcreiko otrditev države. Tudi agrarna reforma je cajna. Ljudstvo, ki je dovolj dolgo trpelo pod tu jim jarmom, ki je moralo obdelovati zemljo kot aažeaj baronom in grofom, to ljudstvo mora dobiti svoj lasten dom. Urediti bo treba uradniško vpra Sanje, promet itd., da bo res za vsakega svobod nega državljana dovolj dela in jela, da bo vladala v državi zadovoljnost, mir in red. Za prvimi in najvažnejšimi vprašanji, med katere spada brez dvomno tudi naša ostava, se bo maralo obravna vati finančno vprašanje — naša valnta, ki dela ravno našemu kmetu in malemu človeka splob toliko preglavic in skrbi Ta in še draga slična vprašanja se bodo obravnavala bodoče dni v Belgrada. Delo bo ogromno šn težavno in nikakor ne smemo pričakovati, da bo šlo tako naglo izpod rok, kakor si želimo. Po dreti kako staro, že na pol razpadlo hišo je lahko, a namesto nje postaviti novo, lepo, moderno, ni taka malenkost. Da pa se bodo lahko vsa vpra Sanja rešila ten eljito in stalno, za to je treba časa, treba velikih študij, treba tudi potrpežljivosti od naše strani. Naše misli bodo te dni v Belgrada. Z veselim upanjem pričakujemo od tamkaj poročil, ki nam bodo naznanila veselo in boljšo bodočnost. Poslancem pa želimo trdne in neomajne volje, storiti res le najboljše za naš jugoslovanski narod. Nemška hudobija. Na Koroškem so pred kratkim metali nemški letalci med naše vojaštvo in civilno prebivalstvo listeke 8 to-le vsebino: „Iz Jugoslavije. Kazen s palico za spore med Srbi in Hrvati. List „ Obzor“ od 22. jan. 1919 poroča, da je začasna jugoslovanska država sklenila, vojaško odrediti, da se srednje vtška kazen pretepa s palico zopet uvede. Nastopno nekaj paragrafov tega izvanrednega kazenskega prava, katerega prinaša zagrebški list: 1. Spori med Hrvati in Srbi. Prestopki se kaznujejo z dvadnevnim zaporom. Oba ka leže deloma, kakor n. pr. Ratibcr, v Nemčiji; pri nemškem Brandenbarg še pa celo po lisicah vemo da se je prej slovansko imenoval Branibor in Brenn&bor. Da so Nemci tukaj pozni priseljenci — najbrž v XI ali XII. stoletju — se da tudi potom sosednih k raje pisnih imen prepričevalno dokazati, kajti Nemci niso dali ne enega pristno nemškega imena v bližjem okoliša Maribora, temveč so ob like svoje rabe st mo nemškemu jezika prilagodili, kakor to do Dunaja zasledujemo in za Semmering so še 1 1227 in 1246 rabili slovenski izraz Se-mernic in Semernik. Kdor torej po današnjih ob-, lika h sodi, pride seveda k napačnim zaključkom, in to še posebno, ako oblike in pomena starih imen ne pozna. Gotovo tudi nihče ne verjame, da bi bili Nemci kedaj pisali, »Poberscb« ko bi že ne bili pri prihoda našli slov. imena Pobrežje in isto velja za Krčevino, katero so kot Kartschowin prevzeli. Bi pa bili oni dali taka izključno slovenska imena? Gotovo nel Napravili so sicer navidezno nemško ime Vordernberg iz borbreg, t. j. današnja nemška Kalvarija, pa tudi tu vemo, da je n. pr. ime Voran nastalo iz slovenskega Borovo, kajti najstarejša nemška oblika je bila še Borrowe. Ko bi torej Nemci tnkaj bili praprebivalci. bi ne bili nikdar prišli na taka imena, koja so po izvora in zgodovini očividno slovenska, ko vendar iz tisoč slučajev vemo, kako brezobzirno in nasilno so po v sod in vse čase nrivali svoj jezik na prvo mesto. (Koneo prihodnji«.} zuovana se zapreta v eno in isto celico brez hrane; namesto prehrane se morata oba ka-zaovana trikrat na dan objeti in poljubiti. Ko je kazen končana, morata oba kazno-vanca skoz en mesec skupaj spati in iz iste sklede jesti. 2. Žaljenje kralja ali države, se kaznuje z 25 vdarci s palico. 3. Tatvina se kaznuje do 200 K z 15 vdarci, do 500 K z 20 vdarci, do 1000 K z 25 vdarci s palico. 4, Plenitelji se kaznujejo s tem, da se dotičnik takoj vstreli.“ Trditev, da je list „Obzor“ prinesel to „naredao“ jugoslovanske države, je laž brez primere. Namen teh letakov, ki so tiskani v slovenskem in nemškem jeziku, je pač vsakemu razumljiv; hoteli so med tamkajšnjim prebivalstvom in vojaštvom izvati upor proti državi. Hvala Bogu, da so naši vrli vojaki in da je naše ljudstvo pametno dovolj, da ne verjame tako ostudaim lažem. A ti letaki nam kažejo vso hudobijo nemških voditeljev, katerim nobena sredstva niso umazana dovolj za dosego njihovih ostudnih namenov. Naša kraljevina bo moderna država in nikdar ne bo rabila takšne kazni, pač pa bi bilo dobro ia potrebno, da bi se uvedla palica v Nemški Avstriji za nemške tolpe in roparje. Nemci streljali pri Špilju. Ob sklepa uredništva nam poročajo iz Ceršaka ob Muri, da so nemške tolpe v sredo zvečer (26. febr.) oddale pri vasi Črnišine proti brodu aa slovenski strani Mare več strelov iz navadnih pušk. Nemški zahrbtneži so dobili krepak odgovor. — Vas Ceršak leži v župniji Sv. lija kake 4 km južno od Špilja. Ob Mari pri Ceršaka stoji tovarna Gradčana Fürth, Na zahodni strani tovarne vodi čez Muro močan brod za, prevažanje vozov in Ijodi Zahrbtni napad so izvrrile gotovo kake na Spomin na mojega očeta. Pred kratkim je umrl moj oče. Krstna knjiga Sv. Daha pri Središča izkazuje sedaj la še eno dušo starejšo od njegove — bilo mu je 85 let. Spominjam se, kakor da je bilo včeraj. Jesen skega dne leta 1886 me je peljal v Maribor, da me vpiše v gimnazijo, v staro gimnazijo na Gl av nem trga. Bila je to menda moja prva vožnja z vlakom in moj prvi korak v svet Moj doživljeni zemljepis je do takrat segal na zah 3d do Ormoža in na vzfcpd do Varaždina. Očo mi je najel stanovanje za 2 gjd 50 kr. takratne veljave na mesec; zdelo se nama je obema veliko. In obede mi je izprosil pri in po svojih znancih za danes tu, za jntri tam; mlajši svet težko da še pojmuje te vrste dijaško obedovanje. Pri svojem odhoda me je na mariborskem kolodvora, dobro sem opazil, da s težki n srcem, poljubil na čelo in rekel doslovno: »Sinko moj, pot sem ti nadelal, a bodi ga sam — tako, da bo tebi in meni v čast!« In šla sva, on domov, jaz na stanovanje. To je bilo pred 33 leti . . . Vest o očetovi smrti me je zatekla pri delu. Opravljajoč svoj pensnm za ta dan, naletim v be ležkah na opazko: Cunkar, Podobe 89. Vzamem »Podobe iz sanj« in berem na zaznamovanem mestu: »Čemo to brezdanja trpljenje, čemu bolečina, žalost, strah in smrt? . . .« Da bi bil sam s C&nktrjevim vprašanjem in s svojo mislijo, stopim ven v snežno pokrajino, ki se je vsa lesketala v zimskem solncu. Ko se vrnem in vsedem, ročene lolpe, ker so vaščani v Črnišinah živeli vedno v prijateljskih razmerah s Slovenci v Cer šaka in so celo izjavili opetovano, da bi raje pri-ali Jugoslaviji nego Nemški Avstriji. Naša obrestna mera. Zadnji Cas so javni denarni zavodi znižali obrestno mero za denarne vloge večinoma na 2% Tako znižanje je povzročila previsoka svota vlog na eni strani, in premalo povpraševanje po denarja na dragi strani. Papirnatega denarja je namreč med ljudmi toliko, da še nikoli, a posebne podjet no iti pa vsled splošne nestalnosti in negotovosti gospodarskih razmer z malimi izjemami ni opažati nikjer. Po naravnem razama bi vsak dolžnik denarnih zavodov opravičeno pričakoval, da bo tudi obrestna mera za nje sorazmerno nižja, kakor je bila v mirnem časa, ko je bilo denarja neprimerno manj in podjetnost neprimerno večja. Žalibože pa tema ni tako. Dolžniki vknjižettih dolgov mo raje sedaj obrestovati posojila po 6% in še čez, osebni dolžniki pa po B1/*0/«) do öVa0/«»- Razlika med obrestovanjem vic g in posojil znaša torej od *%% do */,%. Razlagamo si to razliko seveda čisto enostav no. Vlagateljev je prihajalo vedno več, a posojil se je jemalo vedno manj, oz. so dolžniki po veliki večini vrnili posojila. Obresti posojil so nosile zavodom vedno manj, a obrestovati je bilo vedno več vlog. V navadnih (mirnih) razmerah bi bili zavodi obrestno mero vlagateljem z&iž&ii, istočas no pa tadi pritisnili na obrestno mero posojil, češ, cenejša posojila bodo ljadje raje jemali in njihova podjetnost se bo dvignila. Z nižjo obrestno mero pospešena podjetnost bi zopet k mala izčrpila vlo ge, ker bi jih deloma vlagatelji sami raje naložili v podjetja, deloma jih posojilojemalci dvignili za svoja podjetja. Ker bi vs ed tega zavodi razpolagali z manjšim denarjem, bi zopet morali dvigniti obrestno mero za vloge in posojila da bi privabili več denarja k sebi, da bi zadostili povpraševanja po denarja Sedaj pa vidimo pri naših zavodih ravno na sprotno. Mesto da bi obrestno mero za posojila znižali in pospešili podjetnost, so sicer znižali obrestno mero vlagateljem, vzdržnjejo pa obrestno mero za posojila na isti višini, na kojo so jo pri vili kmala po začetka vojne. teljev kapitalistov, ampak tadi interese socijalno slabejšib. Tako znižanje bi pa gotovo ne koristilo simo žepu sedanjih dolžnikov, ampak bi tadi pospešilo podjetnost raznih produktivnih slojev, ki so ped jetni dovolj, a nimajo zadostnega lastnega kapitala, z dragim, posojenim kapitalom pa ne morejo kon karirati s podjetniki, ki razpolagajo z lastnim ka pitalom Dokler smo bili v Avstriji in odvisni po na činu denarnega poslovanja od nemških zavodov, nismo mogli pri določevanju obresti samostojno nastopati. Sedaj so pa ti oziri padli, ker smo ven dar kolikor toliko v denarnem ozira ločeni. Da bi pa naš papirnati denar vsled nizke obrestne mere iskal kje v inozemstva boljšega obrestovanja, se nam pač pri znanih valotaih razmerah ni treba bati. Dr. __ k Med vojsko so se posojila v produktivne svr he gotovo redko dvignila in če so se, so se gotovo v večini slučajev že vrnila. Pač pa je neprimerno veliko dolžnikov stara posojila vrnilo, ker so prišli vsled vojnih posledic v prijeten položaj, da so to la hko storili. Kdor pa starih posojil ni vrnil, lab ko z malimi izjemami trdimo, da je vsled vojne toliko trpel, da tega nikakor ni mogel storiti. Istotako lat ko smelo trdimo, da dolžniki, ki so tekom vojne jemali posojila v konzamptivne svrhe, in jih do konca vojne nis$ vrnili, z malimi izjemami vsled vojne stiske tega sploh storiti niso mtgli. — Današnji dolžniki denarnih zavodov so torej z ma limi izjemami le taki, ki so vsled vojne največ trpeli. In ti vojni trpini naj plačujejo danes tako velike obresti ssmo zato, da lahko denarni zavodi obrestnjejo svojim vlagateljem njihove vloge, kate rih sami ne vedo kako so jih pridobili, vssj še po 2%!! Ali bi ne bilo bolj človekoljubno in demokratični dobi primernejše, da hi denarni zavodi raje obrestovan j e vlog, ki znašajo neprimerno večjo sveto kakor posojila, znižali vsaj še za 1% in s tem olajšali obrestovanje dolžnikom morda za 2% če ne več. Tako bi navedeni vojni trpini videli, da denarni zavodi ne ščitijo samo interese vlaga prisope hčerkica s pohorske postaje, kamor se je bila šla sankat. »Tata, telegram . . !« Mehanično sem razgrnil papir, saj sem vedel, da bo — oče. Vprašanja, ki se začenjajo s »čemu?«, so po gostima prav težka vprašanja. Moder nčitelj moj ia voditelj v takih stvareh trdi, da se odgovor na te vrste vprašanja ne dž kadarkoli in kjerkoli iz-ailiti in da je kaj rad taks j odločilen položaj, ki se v njem nahaja tvoj dah. Ia mislim, da sem tadi ja s iz takih okoliščin dobil povoljnega ter za oblikovanje svojega življenja dovoljnega odgovora. Mrzel sever je vlekel prek pokopališča, ko je krsta z očetom drsela v jamo. In kakor da mi oMov dah govori iz rake v požirajočega groga: »Grem k očeta in k Očeta, da se izpočijem od trpljenja in bolečin; sin, ti pa pojdi in delaj neumorno, dokler ne prideš za menoj, potreben počitka!« Smrt je instrument življenja. Brezno ob Dravi, dne 10. febr. 1919. Dr. K. Oswald. Važno za vojake, invalide, vdove in sirote« Pristojbine vojakom, ki gredo na zdravstveni dopust. Za ono moštvo, ki je poslano v svrho pravočasne in hitre izpraznitve bolnic na dopust iz zdravstvenih ozirov iz bolnice, velja odlok bivšega c. in kr. voj. min. od dne 1. aprila 1918, odi 14., štev. 4240. ' * Prosilec ima pravico do dnevnega pavšala 8 K. Ta pavšal se pri dopustih do štirih tednov za ves čas dopusta (t. j. 18 dni) izplača v naprej pred odhodom. Znesek izplača bolnica, ki pošlje moža na zdravstveni dopust. Če traja dopust več kakor 4 tedne, dobi moštvo te pristojbine naknadno pri kadra, pri katerem se ima javiti po preteka dopusta Na prošnjo pa ti kadri lahko znesek tndi mesečno pošljejo prosilca na dopastu po pošti. Ta pavšal 8 kron ns dan, gre tudi moža, ki je poslan na zdravstveni dopust do treh mesecev iz kakega okrevališča (oddelek za rekonvalescente). če vojak na kakem zdravstvenem dopusta potrebuje zdravnika, naj se poda v bližnjo vojaško bolnico Rodečega križa. Pristojbine vojakom, ki se vračajo iz Ruskega ujetništva. Vojaki, ki se vrnejo iz ruskega ujeti išt va, dobe vse pristojbine za čas ujetništva. Gredo naj radi tega k gospodarskemu uradu pristoj nega polka. kko pa ta polk ni sedaj v našem ozemlju, naj se obrnejo oni od bivše skupne vojske (infanterije) k ljubljanskemu pešpolku, oni bivšega domobranstva k slov. plan. polka, a oni od topništva k topniškemu poveljstvo v Ljubljani. Pripadniki bivšega 97. pp, naj to opravijo pismeno na tržaški pešpolk v Maribora. Civilna obleka odpuščenih vojakov. Če se je civilna obleka izgubila ali pa iz kakega dragega vzroka ni dosežna, se ima možu izročiti porabna vojaška obleka kot nadomestek. J® bil torej mož od svoje vojaške oblasti s p&rabno vojaško obleko odpuščen ali se je z tako z bojišča vrnil, nima več pravica do odškodnine, ker velja že ista oble ka kot nadomestek. Ak# je mož shranil svojo civilno obleko pri kakem krdelu v območja Slovenije, se mora oseb no, pismeno ali po kakem zanpniku obrniti na dotično krdelo ter tam prevzeti svojo obleko. Če obleke ni več tam, lahko prizadeti s tozadevnim potrdilom pri oblasti, katera ga je odpustila, zahteva odškodnino. Ako je pa krdelo, pri katerem se je obleka shranila, izven območja Slovenije (v Nemški Av stoji itd.), ima prosilec prošnji za odškodnino pri ložiti izjavo, da je svojo civilno obleko svoječasno pri vojaški opravi shranil ter je ni več vrnjene dobil; taka izjava mora biti potrjena po pristojni občiai in orožništva. Raze a potrdila, ozir. izjave, da se je obleka izgubila, se ima prošnji priložiti tudi potrdilo, da se je vojaška obleka resDično vo jaški opravi vrnila; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, katero je vojaško obleko prevzelo. Tako opremljena prošnje se naj potom občinskih uradov pošiljajo vojaški iatendanci v Ljubljani. Upravičene prošnje se bodo upoštevale ter da deželna vlada, oz. vojaška uprava odškodnino v denarju do največ 80 kron ali pa poravna civilno obleko v natura. Pokojnine invalidov, vojaških vdov in sirot in vojaških vpokojencev. Za februar vsem tem osebam izplačuje pokojnine, invalidnine in preskrbov&lnine še vedno penzijska likvidatura na Dunaju. Za mesec fobruar so bile že pripravljene vse izkaznice, da se izplačajo kakor doslej potom poštne hranilnice na Dunaju. Ker pa je promet du najske hranilnice za našo državo bil ravnokar ustavljen, se je naša vlada potrudila, da se ti znes- ki vendar pošljejo potom dunajske poštae hranilnice, kar se bo zgodilo v nekaj dneh. Zato naj nihče ne pošilja pritožbe na Dunaj, ali na vlado v Ljubljani ampak naj potrpi nekaj dni! Zaostale pokojnine invalidov, vdov in sirot. Pen-aijska likvidatura na Donaju izplačuje potom poštae hranilnice na Dunaja tudi vse zaostale pokoj-nine še vedno vojakom, vdovam in sirotam in in validem. Pri ogromnem števila teh oseb in vsled pomanjkanja uradniških moči, pa vendar marsikdo ni dobil penz je že več mesecev. Komur se res mudi za dsnar in ne more počakati, naj svojo po kojninsko palo in zadnji odrezek poštne nakaznice pošlje na »Komisijo za preskrbo vračajočih se voj-« nikov« v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, navede naj natančen naslov in za katere mesece ima dobiti še pokojnino. Vsi dopisi glede zaostalih penzij se naj pošiljajo samo tej komisiji, ne pa poverjeništ-\u za socialno skrb ali konzularni agenturi na Dunaju. Pri tej komisiji naj se oglasijo tudi vse. stranke, ki prihajajo v teh zadevah v Ljubljano. Podpore vojakom, ki so odpuščeni iz vojaške službe. Pri odhodu iz vojaške službe je maraikate-ri vojak popolnoma brez sredstev, če je iz zasedenega ozemlja, tadi nima nikamor iti. Da se po maga takim vojakom za prvo silo, dokler ne dobe primernega dela, se jim bodo pri odpasta iz vo* ježke slažbe izplačevali pri pristojnih vojaških oddelkih prispevki za preživljanje vsaj za en teden. , Trafike na splošno še niso razpisane. Zato naj vojni slepci, invalidi in svojci padlih, ki mislijo prositi za trafike, ne vlagajo že sedaj vojnih prošenj. Razpis posameznih trafik po celi Sloveniji bo objavljen v časopisih. Tedaj bodo razglašeni tadi vsi pogoji in navodila za sestavo prošenj. Takrat bo šele pravi čas za vlaganje prošenj. Deželna vlada za Slovenijo. — Poverjeništvo za socialao skrb. Kiras ali pivo. Izvedeli smo, da namerava deželna vlada oddati več vagonov ječmena za pivovarne in le nekaj malega za kvas. Vprašamo prebivalstvo: kaj Vam je ljubše in bolj potrebno : kva« äli pivo? Gotovo bi se 99 % prebivalstva izjavilo, da je dandanes kruh in kvas stokrat bolj potreben nego pivo. A zdi se, da so gotovi ljudje pri naših centralah dragega mnenja. Čebelarji! Na občnem zbora „Slov. čebelarskega društva za Slov. Štajersko“, ki je bil due 8. svečana t. 1. v Celju, smo sklenili, da hočemo napeti vse sile, da povzdignemo zopet našo čebelarstvo, ki je vsled vojne silno trpelo. Podlaga društva so podružnice Treba je, da jih zbudimo v novi demovini k novemu, krepkejšemu življenju. Poživljamo torej vse čebelarje, da se takoj zberejo krog svoje podružnice. Bivši blagajnik, oz načelnik ali taj* pik, ali tamkaj, kjer je zmanjkalo vseh, katerikoli navdušen čebelar, naj zbere takoj čebelarje v stari podružnici- Naznani se nam pa naj tudi, kje bi bilo dobro ustanoviti novo podružnico. Napiše se naj natančni imenik (ime in priimek, kraj in pošta) vseh udov v treh izvodih. Enega naj obdrži tisti, ki je pobral udnino, dva pa naj pošlje z denarjem vred (denar po nakaznici, imenik pa v pismu) na naslov: g. Mirnik, predstojnik poštnega urada v Celju. Udnina je sedaj 8 K. Eno krono obdrži podružnica, sedem kron pa se naj pošlje za vsakega člana g. Mirniku» Teh sedem kron stane namreč „Slovenski Čebelar«, ki ga bo dobival vsak član. čebelarji, ne ustrašite se te svote, saj veste, da je sedaj vse drago. Naše društvo ne bo imelo od tega nid vinarja. Dobiček bo imel le vsak draštvenik sam, ker se bomo potrudili, da bomo ste rili za povzdigo čebelarstva vse, kar bo v naših močeh, Ker mora upravmštvo lista čimprej vedeti, kolikor naročnikov da bo, je stvar zelo nujna. 28. februarja 1919. Glede zavarovanja bo poročal nad „ata“ Jurančič v „Čebelarju“. Glede sladkorja, ki je bil na železnicah zaplenjen, bomo storili potrebne korake, da se bo izročil ali vsaj denar vrnil. Vsi tisti, ki so poslali, pozvani od vodstva društva, za sladkor denar, pa ga niso sprejeli, naj nam to z natančnimi podatki takoj naznanijo, Kon čno javljamo, da bomo podpirali združitev vseh čebelarskih druStev in čebelarjev v zjedinjeni Jugoslaviji. Čebelarji, na nogel — Ludovik Černe), predsednik „Slov. čebelarskega društva za Slov. Štajersko. Napad raa Wils ona. Wilson se je za nekaj Časa vrnil iz Pariza v Ameriko in prvi dan je porabil, da govori pred ljudstvom v Bostonu važen političen goi or. Preden pa je dospel v Boston, so razkrili — kakor poročajo iz New Jorka dne 25. febr. — zaroto, ki je imela namen, v trenntkn, ko bo Wilson zapnstil ladjo, zagnati bombo. V zvezi s tem je bilo v New Jorka aretiranih 14 Špancev, kasneje pa v Filadelfiji Se 9 Špancev in 1 Kubanec. Baje je bil pripravljen še drag atentat na predsednika Wilso-na. Neki Andrew Ragosky, baje anarhist, je poizkušal 's dreti v predsednikovo sobo v hotela. Are tirali so ga na stopnicah in ga zaprli. Izjavil je, da je hotel samo videti predsednika in poizkusiti, ž njim govoriti, toda naSli so pri njem samokres. — Draga poročila pravijo, da je bil Wilson pri atentata baje ranjen na levi strani prs. Resničnost teh poročil pa še ni cgoUnljena. Vabilo na predpustno prireditev katero priredi Mariborski Orel v nedeljo, dne 2. sušca 1919 ob 5. uri popoldne v dvorani Kat. del. druitva (Elosarska ulica) blizu Cirilove tiskarne. Na vsporedu so tri burke, šaljiv govor („Malo za šalo — več za res“) in deklamacije. Za smeh je poskrbljeno. Vstopnina: Sedeži 1.—3. vrste 5 K, 4.-8. vrste po 3 K, ostali po 2 K, stojišča po 1 K. Vstopnice se dobe v prodajalni Cirilove tiskarne in na dan prireditve pri blagajni, ki se odpre ob pol petih. Pričetek točno ob 5. uri. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vabimo Mariborčane in okoličane k obilni udeležbi. Politične vesti. Slavna nevtralna zona! Rodoljubi, ki poznajo staro hinavščino in zahrbtnost štajerskih Nemcev in nemčurjev. so že pri sklepanja demarkacijske pogodbe zmajevali z glavo. »Nevtralna zona leži pcpolnoma na nemškem ozemlja in na tem pasa ne smejo imeti Nemci vojakov ter morajo oddati vse orožje.« Tako se je sklenilo. In lahkoverni 'Slovenci so opali, da bodo Nemci res ostali mož-beseda. A kako so se motili! Bridka prevara! Ali naj po vrsti naštevamo vse zahrbtne napade Nemcev v nevtralni zoni na naše vojaštvo ob naši demarkacijski črti? Radgona, Obrajna, Gozdišče, Cmurek in Ceršak nam povejo več kot preveč! Pa bodo milosrčni gospodje rekli: E, saj vladni faktorji v Gradcu, Radgoni in Cmnreku niso od- I govorni za čice nemških tolp. Kdor tako sodi, je | slep in omamljen po nemški Kaanovi in Kamni-kerjevi prijaznosti! V Cmursku so ob Kamnikerje-vi in Schormanovi navzočnosti nosili vodjo nem* ških tolp, nadporočnika Neubauerja, okinčanega z borovim vencem po trga gor in dol. Zakaj se strogo ne pobere Nemcem v nevtralni zoni orožja? In cmnreški most je bil napaden. Kaj pravi pogodba glede Cmoreka? Če bi Slovenci uganjali v nevtralni zoni nspram Nemcem le desetinko tega, kar počenjajo Nemci, bi klicali *se vragove in škrate na vešči nem sveta nad nas. Brzojav in telefon bi brnela proti Pariza in . . . Težko zapišemo bridko resnico, da Ljubljana ne izrabi vsega lega, ampak mirno gleda in dovoli Nemcem počenjati v slavni nevtralni zoni, kar se jim koli zljubi A to resnico moramo zapisati, da jo izve naša javnost. Menda smo govorili jasno dovolj! Iz hrvaške politike. Štepan Radić je izstopil iz državega veča. Ban je ustavil izhajanje njegovega glasila »Dom«. Ministri odstopajo. Odstopili so ministri: mo j bamedanec Spaho, Črnogorec Rajčevič ia trgovski minister dr. Ribarac. Spahove in Ribaraceve posle vodi podpredsednik dr. Korošec. Krvav upor v Italiji. Iz Italije prihajajo dan z a dnevom poročila o krvavem nporn, ki je izbruhnil v severnoitalijanskih mestih, poseano v Bresćiji, Bologni, Milana in Turinu. Spantalo se je delav stvo in vojaštvo. V zrak so spostili municijska skladišča in več mostov čez Kavo, Pad in Til-ment. Vlada sknša udašiti apor s strojnicami in artilerijo. Kljnb teinu se širi upor vedno bolj in bolj Tndi v Trsta in na Goriškem se godijo izvanredne reći. Italijanski vojaki so se spantali in so spnstili v zrak na več krajih zaloge municije. Na tančnih poročil je težko dobiti, ker so Italijani mejo popolnoma zaprli. Pojasnilo. Uredništvo »Straže« je dobilo ta-le dopis: V »Straži« št. 15 z dne 21. svečana t. 1. se nahaja pod naslovom »Kondenheimov Winkelpräsidium« trditev, da »v njem sodeluje tadi bivši prvi državni pravdnik Verderber.« S to navedbo se mi dela krivica, ker jaz ne uradujem več ne za se in še manj za koga dragega ter se sploh ne nahajam v cikakem uradnem stika s prejšnjim sodnim predsedništvom Z odličnim spoštovanjem odi ni Zmagoslav Verderber. V Mariboru, dne 24. svečana 1919.« Duhovniške vesti. Za drugega kaplana pri Sv. Petru niže Maribora je nastavljen č. gosp. Matko Krevh, bivši kaplan na Remšnika, ki je bil radi boiesni dosedaj na dopostn. Č. g. Bogdan Lendov-šek, dragi kaplan v Staremtrgu, je zopet poklican v vojaško slnžbo; na njegovo mesto je nastavljen bivši vojni karat č. g. Janko Krnšič. Duhovne vaje za nde III., reda v baziliki Matera Milosti v Maribora se bodo vršile kvaterni teden v postu. Uvodno premišljevanje je v nedeljo, des 9. marca cb treh »opoldne. V pondeljek, to rek, sredo in četrtek so premišljevanja ob petih zjutraj in ob treh popoldne. Sklep je v četrtek popoldne. — V nemškem jezika so premišljevanja: v nedeljo, dne 9. marca zvečer ob šestih: nvod. V pondeljek, torek, sredo in četrtek ob devetih dopoldne in zvečer ob šestih. Sklep je v četrtek zvečer. — Udeležiti se jih sme vsak, tndi taki, ki niso udje III. reda. Slovenska banka. Kaker smo že svojčas poročali, je kupila Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani poslopje v Maribora, Gosposka ulica (prej Hotel Erzherzog Johann), kjer je ustanovila svojo podružnico. Pozdravljamo ta korak Ljubljanske kreditne banke, to tem bolj, ker je s tem zasign-ran razvoj našega trgovstva in obrtništva, in tudi ostalemu občinstva je dana prilika, da svoj denar pri tem slovanskem zavodu plodonosno nalaga. Opozarjamo cenjene čitatelje, posebno slovenske trgovce in obrtnike na ta domači denarni zavod, ki je pričel dne 24. t. m, s svojim poslovanjem v omenjenih prostorih. Razpis služb. Pri podpisani blagajni je popol niti sledeča mesta: 1. Mesto bolniškega preglednika (kontrolorja). 2. Mesto pomožne uradnice Tozadevne prošnje je vložiti do dne 20. marca. Pia ča po dogovora Pogoj: Poznanje Ptuja in okolice. Prednost imajo ^ojni invalidi. — Okrajna bolniška blagajna Ptuj. Podružnice Slovenske kmetijske dražbe. Dosedaj ima Slove&ska kmetijska dražba na Slov Štajerk kem 60 podružnic s skoraj 6000 člani. Lepo šte vil« podružnic in lepo število članov. Vendar pa ne morem biti zadovoljen, če pregledujem podraž nice in najdem, da imamo med temi pedrnžni« a-mi 9 takih, katere imajo komaj do 30 članov, in nađaljnih 11, katere imajo do 50 članov In tore morebiti v kakih revnih krajih, ampak v okrajih, kjer prebivalstvo gospodarsko dobro stoji. Ne bom tukaj imenoval nobenih imen, ampak pozivam vas vse rszumnike, kateri stanujete in delujete med kmetovalci, sodelujte pri edini strokovni organiza ciji kmetovalcev, združujte je, zbirajte člane, snuj te nove podružnice, kjer je to potreba in gotovo se bo gornje število članov potrojilo. Če se dajo v nekaterih krajih dose či tako lepi uspehi, se bodo dali tudi v dratjh. Novi časi bodo tudi od nas za btevali v marsikaterih panogah kmetovanja pre Eovljenjs in za to treba pouka in organizacije in to oboje najdemo v aajlepši meri v Slov. kmetijski dražbi Mestni šolski svet. Ljndske in meščanske šole v Maribora se otvorijo zopet v ponedeljek, dne S. pUSWlst# fftAenuk« sušca, in se tega dne začne zopet z rednim podukom na vseh šolah razen na deški ljudski toli I (mestni muzej), ki ostane do 10. sušca še zasedena po vojaštva. V nedeljo, dne 2. marca vsi na prireditev mariborskega Orla! Povabite svoje prijatelje in znance! „ * Prodaja barak. Mariborsko okrajno glavarstvo bo kmetom in kmetskim občinam prodalo večje število barak. Oglasiti se je treba takoj s pismeno ponadbo pri okrajnem glavarstva. Prekapci ia le-sotržci so izključeni. Natančneja pojasnila daje okrajni glavar dr. Lajnšič. Dopisi* Maribor. Meso se bode izdajalo ta teden še la v nedeljo, ker je klavna živina prepozno dospela semkaj. Maribor. Mestni gospidarski urad naznanja: Karte za sladkor se bodo izdajale v pondeljek, 3. marca za komisijo I, to je za graško predmestje; v torek, dne 4. marca, za komisijo II, to je za notranje mesto in za koroško predmestje; v sredo, dne 5. marca, za komisijo III. to je za magdalen sko predmestje in sicer vsakokrat predpoldne od pol 9. do 11 nre v mestnem gospodarskem urada na Rotovškem trgu št. 6, Za mesec m are se bo začel sladkor deliti dne 8 marca. Na osebo pride tri četrt kg sladkorja. Karte za sladkor za podna jemnike stanovanj se bedo delile v četrtek, dne 6. marca, za komisijo I; v petek, dne 7. marca, za komisijo H in v soboto, dne 8 marca, za komisijo III in sicer za osebe z začetnimi črkami A— K predpoldne od pol 9. do pol 12. are, za začetne črke L—Z popoldne od pol 2. do 5. are. Gostilne in kavarne dobe sladkor dne 3. marca, le karne, slaščičarne in dragi zavodi dne 4. marca, in sicer popoldne od 3. do 4. nre v mestnem gospodarskem orada. Dogoše pri Maribora. V naši vasi nekateri še zmirai zabavljajo čez naše javne oblasti in zoper državo SHS. Mi pa svetujemo nemčurjem — ker za take ni prostora pod našim svobodnim jugoslovanskim s o inčem — da zvežejo svojo prtljago v culice in se odpravijo medi lačeabergarje v Nemško Avstrijo ali Nemčijo. Naj tam zabavljajo kolikor hočejo, a ne med nami poštenimi in zavednimi Slovenci. Gornja Sv. Kungota. Shod S. K. Z. dne 2. marca po službi božji ob 11. uri v stari šoli. Govori dr. Leskovar iz Maribora. Pridite! St, lij v Slov. gor. V nedeljo, dne 2. marca, ima tukajšnje Kmečko bralno draštvo v Slov. doma popoldne po večernicah svoj letni občni zbor. G. učitelj Jožef Poljanec bo predaval o Jugoslaviji. Dekleta bodo pa vprizorila igro »Svojeglavna Minka.« Obmejni Slovenci, pridite! Ptuj. Brata Vošnjak iz znane narodne družine sta otvorila v hiši poleg okrajnega glavarstva trgo vino z nsnjem, čevlji in surovimi kožami. Imata v zalogi najboljše podplate in usnje za konjske oprave. Priporočamo narodno trgovino. Hoče. V četrtek se je vršil pri nas ustanovni shod kmetijske podružnice. Govorila sta: kaplan Polak in urednik Žebot. Podružnica za nadžnpnijo Hoče ustanovljena. Načelnik žopan Anton Vernik. V Odbora najodličnejši slovenski kmetski možje. Slovenjgradec. Narodna čitalnica v Slovenj gradca priredi na pustno nedeljo, dne 2. marca v veliki dvorani gostilne Goli gledališčno igre »Ne besa na zemlji«, bnrko v treh dejanjih. Začetek ob polu 8. uri zvečer. imrinn rm f Tfnrnnnmn—-Binai MB»——«——n n a—aa—k Pröda se lepo post stvo zavednemu Slovenca v okraju Marnberk v hribih, 66 oralov zemlje, 31- o ralov lepega goida, 12 ora lov njiv, ostalo travniki in pašniki, poslopje leseno, hlev zidan. Cena po dogovoru. Naslov v upravi. 295 Viničar z močnimi del ljudmi, kateri tudi zidarsko razume so išče. Predstaviti se je pri gra,šč. oskrbni št» n grofa Pachta v Zgornji Sv. Kungoti. 311 Kobila. 7 let stara, 16 pesti visoka, težka kobila brez hibe, zanesljiva je na prodaj pri fl, Kolnik, Studenci pri Bari« boru, Okrajna c. 5. 344 Mala brövnlng-pistola kalibra 6 35 mm z nekaj municije, nova, z dobrim strelnim učinkom se proda za 250 K. Pojasnila daje u-prava lista. 330 Kovaško orodje s dragim različnim železjem je na prodaj pri g. Kokot, kovaški mojster, Rače. 348 Malo posestvo na prodaj blizu Maribora pri Hočah. Naslov pove u prava. 823 Išče se ena kovačnica v najem a o-rodjem ali pa za kupit v Maribora ali v bližini mesta Janez Kladnik, Koprivnica, Sp. Štajersko. 345 Jabolka kupim vsak voz in vsako košaro. F.lačam najvišje cene. Pobe-šin, Maribor, Kasemplatz št. Bučno in makovo olje najboljšega okusa, ki se bo prešalo na železni preši brez platoa, se začne stiskati dne 15. marca in se konča 30. aprila pri JOŽEFA KLING, mlinar na Bregu pri Konjicah. 364 tajava Izjavljam, da aiaem identičen z Anton Oschlakom, ki je daroval 40 K za zaostale žr tve mariborskih izgredov. Proti ljudem, ki raznašajo take in enake neresnice, se bo v bodoče kazensko postopalo. ANTON OŠLAK. Ponikva. Krojaški učenec je sprejet v Quergasse 2 Maribor. 377 Hiša enonadstropna tik glavnega trgu v Mariboru na prodaj VpraSa se pri g. S»gmeistru. Magdalenska ul. 16 v Mariboru.________352 Lepa salonska suknja za bolj vitko postavo se po «eni proda. Nagj-jeva e 3, v priti, levo, Maribor._359 Lepa trgovina na lepem prostora za eno družino električna luč, s stanovanjem se proda za nizko ceno kar je blaga. Pisma pod „Jugoslavija“ na upravo Usta. 335 Oseba, vešča stenografije in stroje pisja, slovenskega in nem škega jezika zmožna, želi službe v p žarno ali trgovino ___ 361 Primerne službe išče gospodična, ki je dovr šila trgovski tečaj v Mariboru, je zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastop s 1. aprilom. Leopoldina Laznik, Ma-ribor, Kasinogasse 2. 376 Tri posestva v konjiškem okraju, vsako 2—3 oralov zemlje se proda Več pove g. Kračun Sv. Duh-Loče. ________3 5 ”ZiTšpeh. mast in meso lahko dobite 2 para novih visokih moških škornje» ter zimsko suknjo pri g. Schell, Maribor, Šilerjeva ulica 8, priti. le^o. 374 Pröda se novi porcelan serv ca za 6 ©s?b; Koz*ra za pivc. Ko- r. ška c. 10/1. Ferlin«, Ma ribor. 368 Prodamo dva para lepih konj z vso opremo. Ponudbe na Živino rejsko zoezo, Homec, p. Ra domlje, Kranjsko. < 382 Več vagonov kis'ega zelja proda živino rejska zveza po 80 v kg Ponudbe na: živinorejsko zvezo, Homec, p. Radomlje, Krapjsko_________382 Strojepiska izmjena, vešča slovenskega in nemškega jezika, išče kjer koli službe s 15 sušcem t.l. Bračko Miroslava, Maribor, Karčevine 126._______372 Hlapca za konje sprejme takoj pri Rajh, lesni trgovec, Bisric» pri Mariboru, tudi je na pro daj tamkaj velika zaloga krajnikov. __________373 K it gospodarski upravitelj išč e službe Slovenec (rezerv ni častnik z strokovno izobrazbo in z 2 letno prakso Isti obvlada več jez kov ter , razpolaga s prvovrstnimi spričevali. dre tudi v inozemstvo Obrniti se je pod „Upravitelj* na upravo. 367 Gospodična, ki je dovTŠila trgovski tečaj v Mariboru, zmožna sloven skega in nemškega jezika, želi primerne službe Nastopi lahko 1 aprila Slsvka Zu pan, Kasinogasse 2, Mari bor 378 Prav lepo dobra kislo zelje in iep krompir se kupi po najboljših ce rah. Kasinogaase 2, Lovrec, Maribor. 378 Fotografirat pridem v okolico, na veseli ce, ženitovaaje itd. Dolenc Fr.' Grajska nlica štev. 26. Maribor. 369 Služb« lii« gospodična * desetletno trgovsko prskao, po polnem« zmožna manifakturae, želenimi ke in Špecerijske stroke % dobrimi spričevali, veiia slovenskega in nemškega jezika, obenem «biolventijs trgovskega tečaja. Nastopi lahko b 1. aprilom, Zvonimira Janežič, Maribor, Kasino gasse a. ________ ________*71 Razpredala manufakture! Trgovci Sp. Štajerske sa en dan ▼ Ljubljano, Na Francovem nabrežja 1 v Ljubljani (Filipov d»o rec) prodaja že nekaj dni raslič no mannftktnrno blage pod la stno ceno. Dokler je kaj v zalogi je mogoč nakup v poljubni mno žini, pri večji kupčiji za trgovce znaten popust. E lino ugodna pri-liha če nekaj dni. Ne zarondltei Stavbena tvrdka Karel Rojs, v Ormoža sprejme risarja absoiviranea strokovne šo le, lahko je invalid pač pa smo žen samostojno voditi delo, enega zanesljivega delovodjo ali po lirja več zidarjev, težakov, učencev in žensk, akordanta za delanje zidne opeke. Zglasiti se je o-sebno ali pismeno v Ormoža. *60 tičeta ae dva trezna hlapea ki ata služila pri žrebčarskem oddelka, kjer prevzameta tokaji njo žrebčarno. Eden naj bi bil o-ženjea drngi samski. Ožeojani dobi prosto stanovanja in eno njivo Plača pe dogovora. Predstaviti se je osebno pri mestnem ■radi v 81. Bistrici 817 Posestvo. Lepo p »s »s tv o na prodaj, ekrog 40 oralov dobrega semljiiča, velik sadonosnik meri okoli 2 in pol oTala, prve vrste vinogcad, njive, travnik, lepa bosta, lepa hiša in hlev itd, vse kakor stoji, je v bližini Št. lija v Slov. gor. Vpraša se pri g. Henrik Majer, St. lli’v 81 jv. gor. 816 Služkinj#, nad 20 let staro, išče slovenska, krščanska ob telj v Maribora. Ponudbe pod „81uš kinj “ na upraro lista. 884 Vao oskrbo se išče kje na deželi sa S mesece starega dečka. Cvitanič, Viktringhofo-va ni 18, Maribor. *85 Učenka. slovenščine ia nemščine zmožen, sprej o e v papirno trgovino Dunks We ari, Gosposka nlica št. S3, Maribor S86 Začasna pisarniška moč (tudi ženBka) se tako; sprejme. Ponudbe naj so pošljejo na n prav» pod „K. H M.* *87 ” V". 389 Ker ni več VOJSKE se vrif od 3« do 20» marca velika RAZPRODAJA Razpisuje te služba organista in cerkovnika pri 8v. Marjeti niža Ptuja. Plača po do govoru.. Služba se labko nastopi takoj. Župnijski urad Sr. Marjeta niže Ptnja. >88 Pomožni ~daiavel aa betonska dela ae sprejmejo. Naslov: Berger Svaty, Bum srkova c. 5, Maribor. *94 Vojaška realka v Mariboru sprejme enega izuijenega kleparja in enega mizarja. Predstaviti se je o-sebno v vojaški realki 351 Naznanilo. Naznanja se, da se bodo od 1. marca naprej pri Rečniku v Hočah zopet spuščali žrebci 346 Strojepisec začetnik išče primerne službe kjer bi se mogel popolnoma izučiti ▼sel pisarniških del, delal bi brezplačno samo da bi se mogel zanesljivo učiti, pišem slovenski in nemški. Kežman Franjo, pri Ivanku Šušter Gornja Radgona 4. 353 Namizni- prti in obleka za 15 1. fanta se zamenja za živila. Pepca Rohs Ferdinandova ul 9. 3. nd. vr. 1, Maribor. 347 čevljarski mojster čevljarsko nanja, da je zopet otvoril svojo ae priporoča za obilen obisk. delavnico in 283 vsega vojnega sukna, volne, bele in pisane tkanine, modrovine, hlačevine, perila, ženske, moške in otročje konfekcije, Čevljev in raznega drugega blaga po ogromno znižanih eenah, ter se razen tega pri odvzemu 11 metrov j ali kosov enovrstnega blaga računa samo za deset, E vl^eletrg&vliii in razpoiiljslni R. §TER9IECfžI vgCELJTlJ. i*>«S*gS5iS Sikanec. Kdor potrebuje črni in beli erirn 400 m, se dobi ze K 7*0 naj takoj natoči pismeno. Maribor, peštni predal 89. *91 Žvepla za sode 1 zavoj 20 kosov stane K 8 60. Naroči se pismeno. Maribor, poštni predal 8>.__________ *M Orna obleka. Na predaj je iraa obleka aa gospoda, obleka sa gospo, svetilkar obaialka in pohištvo. Kasinogasse 4/1, M» ribor.__________ 882 Več vozey krmilne pese, strniščne repe in navadne pese za živino se po ceni proda Naslov; Oskrboištvo drž trsnic, Zer korci pri Mariboru. 381) Pekarija v večjem industrijskem in prometnem kraju kupim ali pa vzamem v najem Ponudbe pod „Pekarija* na upra-vo list«. 388 Franc Nemec podobar in pozlatar pri Sv. Duhu p. Sv. Jurij ob Ščavnici, se pri prrporoča č. duhovščini in drugim za izdelovanje oltarjev, vsake vrste podob, velikih križev ob »tezah, paevzamem tudi popravila. Po naročilu se dobijo tudi okraski za mizarje. 370 Št. 2234 Družbeni razglas. V pondeljek, dne 3. marca 1919 in po potrebi naslednje dni ob 9. uri dopoldne se b* oddalo iz skladišča T kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani -n» j&vnr dražbi pr bliino 100 različnih sodov, 20 hrastovih kvasnih kadi po 3t hi, 47 raznih kadi od b do ib0 hi. lesena stena pregrada, 2000 steklenic. Izdražitelji morajo kt.pijeto blago takoj plačati v gotovini in odstraniti r a lastne stroške Dražbena komisija si pridržuje pravico ptnudbe pod j*kl č no ceno zavrniti, ka'ior tudi špekulativne nakupe preprečiti K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nad»!jna to zadevna pojaml* daje ravnatelj kemičnega presknševališča v Ljubljani inž. Jakob Turk 363 V Ljubljani, dne 2u. februarja It-19. Poverjenik za javna dela in obrt: laž. VL. REMEC L r. Želim kupiti majhno posestvo. Po- nudbe na: J. J. Sr. Lenart v Siov. gor. no % OM dr. Franc-Irgolič jf* je odprl svojo pisarno v Jjj- s Mariboru, Tegetthoflova S «j cesta 45 (nasproti gl. kolodvora). S & Rud. Pevec L4V v v Mo z r ju kupi vsako množino, več vagonov lepih Jabolk. Ponudbe z u * zorci. 819 I ji I. JujeslevansM levarna kopit in drugih lasnih izdelkov v v Loka pri Znsmu, Štajersko, se priporoča za dobavo kopit iu prosi na naročila na gornji naslov. 362 ODVETNIK Dr. Vekoslav Kukovec je zopet odprl svojo pisarno v CELJU, v lastni hiši, v Šolski ulici št. 21. (prej slovenska gimnazija.) 315 Florjan Skale čevljar, Viktringhofova ulica 15. se priporoča cenj. občinstvi v mestu in na deželi. V sa logi ima vsakovrstne čevlja rske potrebščine. Velika ia bera izgotovljenih moških h Ženskih čevljev. Gene stalne! Postrežba solidn* V zalogi italijanski sukattet (cvirn). _____ 216 Vinogradno posestvo, pripravno za letovišče, pol ure od Maribora v lepi sol nčni legi, lepa gospodska hi š», vin čaršja in gospodar» ks poslopje, 8 oralov zrm ljišča obstoječe iz vinograda, sadonosnika njiv in gozda je s pohištvom vred, sodi in živino na prodaj Naslov v upravi pod „Vinograd“. 2-9 // Karbid !! Najfinejše vrste karbida ter karbidne svetilke iz čistega cinka in velika izbira kar bidnih gorilnikov se dobi v trgovini Karel Saria, Marite Za trgovce znižane cene pri večjih naročilih. 250 Milo za pranje v trditi kosih, dob ro kakor Schiehtovo razpo šil ja po povzetju ali če se denar naprej pošlje kg po Ib K, 3 kg za 43 K 6 kg za 84 K. Josip Batič,Litija, Kranjslo. 296 «'■.n,.-» «•-* ---3^"*''■■»m ■ ■ i ■■ n», „m i Pohištvo. najboljše kakovosti Isdelnje in pro da i a po smernih cenah Obrtaa zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, Grajski trg it. 3. kapnje tndi vsakovrstni mi aaraki Iea. St Viničar se sprejme z dvema ali več ljudmi, ako nima sam krave jo dobi pri gospodarja, ima lepo stanovanje in dobro plačilo. Izve se pri Jožefu Gu-ngl v Jarenini._____ 342 Satčr (oskrbnik) Krojašk. pomočnika kteri zna hitro in dobro delati proti stalni in dobri plači ter učenca iz poštene hiše sprejme takoj Alojzij Arbeiter, krojaški mojster v Marib, Dravska ul. 15 368 Posestvo primerno sa trgovino ali za gostilno na Slov. btajerskem na bolj prometnem kraju blizu cerkve se želi kupiti Nekaj zemlje in vrta se želi* Cena okrog 40 —50.000 K Ponudbe na upravo. 266 Ponošene obleke najraznovrstnejše iz dobrega sukna za moške in ženske se prodajajo po skrajno znižanih cenah v Mariboru, Dravska ul. 15, pri starem mostu. 369 PosStvoT” malo ali srednje velikosti se išče za v najem Več se izve pri upravi lista. 356 FraucKajper izdelovateljare brnih predme tov in predme tov iz bronca. MARIBOR, Viktdnghoffl, ... j nlica 22, :zde-^dRJBOVHge Štampilije kavčuka in kovine, barvne blazinice in barve, štampilje za žig itd. 350 Zlata O’ratna verižica in uhani, svilnata obleka roza barve, lep service % i kav , zelena zavesa iz ovčje volne, čina jopica, si« a in bela obleka, razne bluze, predpasnike, perilo, nogavice, Čevlje za dote rute, spodnja krda, posteljna odeja, velika omara za obleke, velika banja za perilo, škafi, lonci za mast, vinske steklenice, železna posoda, majhen železni štedilnik, cvetlična miza proda za denar in živila gdč. Schmidi, Ko-roška cesta 18/1, Marib. 341 F KAGER Milo z znamko „Srna II Enonadstropna hiša na prometni cesti z dvema trgovinama, lep vrt ali stavbeni prostor se takoj proda. Koroška c. 64, Maribor 308 Kravji majer oženjen z večimi del močmi se sprejme na posestvu „Brandhof“ za kadetno šolo izučen vino- in _______ sploh kmetije, želi v službo J stopiti k večjemu velepose stniku ali graščini. Naslov F. F. Meljski breg št. 4, Maribor 330 Izučen trgovski pomočnik, vojaščine oproščen išče mesta v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na Adalbert Mikš», p. Hum na Sotli. 310 je najfinejše jed. nato, rumeno in priznano k 500 g Pošilja se na željo poskusne množine A4 pol kg po pošti Ignac Fock, tovarna mila in sode v Kranju. Ustanovljeno 1. 1804. 274 Haročajte ta razžiifoito Slo?. Gospodarja!