SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAV LETO XXI. IIHBII MAJ 1980 TOSTROJ LJUBLJANA I 27. 9. 1977 odlikoval Titove zavode Litostroj z redom dela z rdečo zai ST. 5 SKLONILI SMO GLAVE V BOLEČINI IN SPOŠTOVANJU Komaj petnajst minut za tem, ko smo izvedeli žalostno novico o smrti tovariša Tita, so kljub deževnemu nedeljskemu večeru, ko vsi stroji in naprave v naši tovarni še mirujejo, številni naši delavci, močno pretreseni in žalostni prihiteli v tovarno. Niso vzdržali doma. Čutili so, da se morajo sestati, da se pogovorijo med seboj, da sočustvujejo, da pripravijo slovo od tovariša Tita. V mnogih obratih so zagorele luči. Nemo so stali stroji in prav tako nemo so stali delavci v skupinah ob njih. Redka beseda o našem Titu je bila težka, komaj je šla iz grla, spremljale pa so jo solze in pogledi nekam v daljavo — morda v živo podobo tovariša Tita, ki je tolikokrat hodil z nami prav med temi stroji. Razšli so se pozno v noč. Noč, ki ni bila prespana. Jutro — temno in deževno — dan težak in žalosten, prvi dan brez Tita, se je začel drugače kot vsi naši delovni dnevi v petintridesetih letih svobode. To jutro ob šesti uri se stroji niso zavrteli. Prišli smo molče, govorile so le deževne kaplje, žalostni pogledi in zadržan korak. Ura je 6 in 11 minut, zbrani smo vsi. Več kot 3000 nas je. Zastave na pol droga, cvetje, stroji in Titova podoba pred nami. Kruta resnica in spoznanje nas močno pretrese. Slutili smo in bali smo sc tega trenutka, in zdaj je neizprosno tu Pred nami. Akordi žalostinke herojem kot ostro rezilo zarežejo v tišino. Dolge in žalostne so te minute in glasovi trobent odmevajo med stroji: »_____ takrat se spominjal še pozni bo rod, junakov____« Srce se nam stisne in solz ne moremo zadržati. Umrl je naš Tito. Minuta tišine je dolga in boleča. Besede o Titu, delavcu — kovinarju, človeku, voditelju, državniku sveta, besede v slovo so vedno najtežje. vsakdanjem življenju sprejemamo različne novice '01 za v očeh. Umrl je tovariš Tito (Foto: Janez Zrnec) vesele, žalostne, toda nemogoče je izreči brez Želimir Krneta, 2. e j... Na žalni komemoraciji, ki je 5. maja v hali TVN, je sprc-voril tovariš Vukosav Živkovič je V naše življenje, v vse nas se h .2 vso ostrino zarezala velika v'«mn ob novici, da je umrl to-ej r?.s Tito. Tito — predsednik So-.j Etične federativne republike ^Soslavije, Tito — predsednik to 6Ze komunistov Jugoslavije, Ti-v. ~~ vrhovni komandant jugoslo-ljudske armade, Tito — 1‘evi'kn heroj Jugoslavije, Tito — bor Ucionar’ Tito — neomajen ec- humanist, Tito — eden od auoviteljev gibanja neuvrščeni?! — naš prvi državljan, — državljan sveta. Vse to in .j Tn°g° drugega je bil tovariš kih'PBrez — Tito. V teh trenut-Vspjpučutimo v svojih srcih prečiva,111 izfu'-,° tovariša Tita kot člo-n-, ‘T ki nam je pokazal pot v tffedek, ki nas je po tej težki ■tel1 ki ie nesebično razda- fi;u?ebe, ki smo mu zaupali in ki hb n* zapravil našega zaupana Skratka — Tito, ki je mislil SU,®« vse- Tito, ki je v najbolj vanX- ^as^'1 fašizma v jugoslo-2buriu • nar°dib in narodnostih tisto, kar je dobro, pleme-• 'n to je vzplamtelo v zanos bratstva, človečnosti, svobode in postalo temelj našega povojnega razvoja. Danes čutimo v sebi veliko bolečino, saj niso bile nikdar prazne besede, ki smo jih tolikokrat izgovorili: »Mi smo Titovi — Tito je naš.« Kako nas ne bi presunila novica o smrti tovariša Tita, ko pa je Tito del nas vseh, ko smo izgubili del sebe. V naše obraze in naša srca se je zarisala žalost tako kot pri vsakomur, ki izgubi svojega najbližjega, naj-dražjega. A Tito je bil nam vsem tako zelo blizu. Poklonimo se z minutnim molkom njegovemu spominu. Danes je za vse nas žalosten dan. Dan, ki Stiska človeška srca. Usahnilo je bogato, revolucionarno in ustvarjalno polno življenje, življenje našega voditelja tovariša Tita. Neizprosna bolezen je izčrpala njegovo neusahljivo ustvarjalno moč, toda ideje in jasna pot razvoja socialističnega samoupravljanja je ostala. Njegovo delo živi, njegove usmeritve postajajo materialna, družbena in človeška sila. Poznano je njegovo geslo, geslo, katerega uresničujemo milijoni delavcev, delovnih ljudi in mladine: »Izhodišče in cilj revolucije je človek!« Vse, kar delamo in ustvarjamo za svojo srečo, srečo, ki jo trdno in ob popolni neodvisnosti tudi utrjujemo in razvijamo, je Titovo delo. Družbenozgodovinske okoliščine, položaj delavskih, siromašnih in kmečkih množic v stari Jugoslaviji in vplivi oktobrske revolucije so ključavničarja Broza popeljale v boj skozi čeri in barikade za pravice, za humano in človeka primemo življenje, v boj za spremembo neenakopravnih in izkoriščevalskih družbenih odnosov. Odkrito, načelno in kritično se je boril proti Obstoječemu buržoaznemu režimu na za njega svojstven način: hrabro in odločno. Boril se je organizirano, proti šestojanuarski diktaturi in za enotnost komunistične partije ter za nujnost organiziranja delavcev v revolucionarnem boju proti izkoriščevalcem. Znan je njegov referat v zagrebški partijski organizaciji, s katerim je prelomil s frakcijami, s frakcijskim težnjami ter posta- (Nadalj. na 2. strani) NAŠ DOLG TITU Ime Tito in Titovi zavodi Litostroj je bilo v teh žalostnih trenutkih ob smrti tovariša Tita neštetokrat zapisano in izgovorjeno. Kako tudi ne bi bilo, saj je tesno povezano s Titovimi obiski v Sloveniji, v Ljubljani, mestu-heroju, in v naših in njegovih Titovih zavodih Litostroj. Najbrž je malo delovnih organizacij v naši domovini, ki jih je tovariš Tito tolikokrat obiskal. Delavce Litostroja je v vseh obdobjih povojne izgradnje obiskal kar osemkrat. Bila so to svečana in delovna srečanja za nas in za njega, saj je kot kovinar to panogo najbolj poznal. Tako je stalno spremljal naš razvoj in lahko rečemo, da se izgradnja in razvoj Litostroja lahko primerjata z izgradnjo in razvojem gospodarstva nove Jugoslavije. Delavci Litostroja ne poznamo drugo kot samoupravno Titovo pot, zato smo ponosni, da smo veljali v času njegovega ustvarjalnega in revolucionarnega življenja za primer razvoja gospodarske moči in samoupravljanja. Tako, kot je tovariš Tito že kmalu po vojni predstavil novo Jugoslavijo v svetu, tako smo mi Litostrojčani za njim v številnih prijateljskih in neuvrščenih državah v svetu gradili prijateljske vezi z velikimi in pomembnimi objekti za te države. Tako smo skupaj z njim sebi in svetu dokazali našo gospodarsko moč, našo samoupravno socialistično pot in naš hiter vsestranski razvoj. S Titom smo sc Litostrojčani srečevali še mnogokrat in to ob najbolj veselih dogodkih — ob izgradnji pomembnih objektov, ko smo skupaj z njim prvič zavrteli gredi številnih hidroelektrarn. Za nas Litostrojčanc je premalo, če rečemo, da smo ponosni na to, da nosimo Titovo ime, da smo ponosni nad vsem, kar smo skupaj z njim in pod njegovim vodstvom zgradili. Tita ni več. Ostajajo pa Titovi zavodi Litostroj, živo njegovo in naše delo. Živi in ostaja njegovo in naše samoupravljanje, živi še trdnejša revolucionarna pot našega razvoja, žive in ostajajo trajne in trdne vrednote, pridobljene v borbi in zgrajene po njej. Kdor dela, naj tudi odloča o svojem delu oziroma žanje plodove svojega dela. Tako preprosto lahko rečemo samoupravljanju, ki že tri desetletja kot zakoreninjeno bistvo prehaja v vse pore našega življenja. To je naša delavska oblast, to jc naša svoboda in demokracija, to je Titovo delo in naš vsakdanji smoter življenja. Samoupravljanje ni vprašanje, samoupravljanje ni odgovor, samoupravljanje je naš dolg Titu. Vsak trenutek, pri vsakem delu, pri vseh odločitvah moramo in bomo še naprej razvijali samoupravljanje kot prevladujoč družbenoekonomski odnos, kot bistvo družbenega, socialnega, ekonomskega, političnega in celotnega bitja socialistične Jugoslavije. Naša poglavitna in stalna naloga pa jc vsakodnevni zagrizen boj za dobro in stabilno gospodarjenje. Vse je v naših rokah — delovna sredstva in oblast, pa tudi uspeh je odvisen samo od nas. Ne izgubljajmo energije ob nepomembnih malenkostih in praznih parolah, vodimo in delajmo z znanjem in ustvarjalnostjo, s polno odgovornostjo in s konkretnimi dejanji. Bitka za izvoz je skoraj toliko stara kot je Litostroj. Ta jc iz dneva v dan težja, vendar ne nepremagljiva — to smo v Litostroju že mnogokrat dokazali. Preostaja nam velika obveza, da vedno znova pošiljamo v svet naše proizvode s podpisom Titovi zavodi Litostroj. Dobro gospodarjenje, stalno zmanjševanje proizvodnih stroškov, vse večje strokovno in organizirano delo, skratka: delati več in bolje, to jc pot Titovih zavodov Litostroj. Stroji tečejo, dah nam je bil zastal, vendar le za toliko časa, da smo se z vsem srcem poslovili od tovariša Tita. Danes, jutri, vsak naslednji dan ostajamo močni in trdni in s tem sc mu bomo najbolj oddolžili. K. G. SKLONILI SMO GLAVE... Nešteto je bilo podpisov v knjigi žalosti, s katerimi smo izrazili vso bolečino, spoštovanje in ljubezen do tovariša Tita (Foto: M. M.) (Nadalj. s 1. strani) vil v ospredje, da mora partija delovati v širokih množicah industrijskih delavcev, da mora biti torej povezana z razredom in najširšimi ljudskimi množicami. Njegova odločnost na procesu v Zagrebu, kateri Bo se čudili vsi bur-žoaizni časopisi, 'je še enkrat pokazala, da gre za izjemno osebnost, za človeka, kateremu izkušnje iz oktobrske revolucije, spoznanja in krivice delavcev ter znanje markiszma in leninizma zares predstatvdjalo osnovo za-ustvarjalno uporabo marksizma kot revolucionarne teorije, za spremembo družbenih odnosov in ustvarjanje nove družbe. Njegovo revolucionarno delo je bilo vzrok, da je bil vseskozi preganjan in večkrat zaprt, pa je kljub temu stalno proučeval marksistični nauk in organiziral partijsko delo. Ni bilo sile, ki bi lahko preprečila izražanje njegovih revolucionarnih hotenj. Komunisti, ilegalno organizirani, so bili takrat edina sila, ki so na podlagi Titovega koncepta revolucije pripravljali in usmerjali izkoriščane množice za odpor proti režimu. Njegov boj je bil neprestano povezan z nacionalnim vprašanjem ,kaj ti boj za uresničitev enakopravnosti zatiranih narodov je bil sestavni del boja za odpravo zatiranja in izkoriščanja nasploh. Zato se je tovariš Tito zavzemal za ustanovitev nacionalnih komunističnih partij, kar je bilo sklenjeno prav na IV. državni partijski konferenci leta 1936 v Goričanah pri Medvodah. Dobro se je zavedal dejstva, da imajo različne svetovne sile močne interese po podreditvi naših narodov. Prav on je učil in tudi v praksi izvedel, da se katerikoli jugoslovanski narod svobodno in napredno razvija le v enakopravni in združeni povezavi z ostalimi bratskimi jugoslovanskimi narodi. Večkrat je rekel, da je »bratstvo in enotnost za nas največja pridobitev, ki jo moramo varovati pred vsemi tistimi, ki bi kakorkoli želeli, da bi se vrnilo preživelo«. V več kot polstoletnem ustvarjalnem udejstvovanju je ustvaril revolucionarno avantgardo delavskega razreda, partijo, kateri od leta 1973 daje pečat in vlogo, partijo, ki je vseskozi tesno povezana z delavci, mladino in kmečkim prebivalstvom, partijo, ki se je kot edina sila dobro organizirala in postavila cilje za dosego nacionalne in socialne osvoboditve. Znane so njegove preroške besede na 5. državni konferenci tik pred začetkom II. svetovne vojne: »Na svidenje v svobodni deželi!« Dokazal je, kar je oborožena vstaja in oborožena revolucija potrdila, da je izreden strateg, tako v političnem kot tudi vojaškem pogledu. Najširši sloji ljudskih množic so se odzvali klicu KPJ k oboroženemu odporu prav zato, ker je le-ta pod Titovim vodstvom pokazala na jasno revolucionarno perspektivo, kar se je pokazalo tudi v sklepih II. zasedanja Avnoja, ki so opredelili temelje in pot nadaljnjega razvoja narodov in narodnosti Jugoslavije. Oborožena revolucija je ustvarila nov tip vojskovanja. Partizanske enote so postale oborožena sila ljudske revolucije. Ta dolgotrajna vojna je pripeljala k zmagi. Pod njegovim vodstvom se je rodila koncepcija splošne ljudske obrambne vojne, koncepcija, ki je pogoj za našo neodvisnost in svobodo in jo gradimo kot sestavni del družbenega sistema socialističnega samoupravljanja. Prav z njo neprestano utrjujemo naše izhodišče — znane besede tovariša Tita: »Živimo, kakor da bo sto let mir, vendar se pripravljajmo, kakor da bo jutri vojna.« Vojaške in revolucionarne pridobitve II. svetovne vojne smo lahko uresničili le Ob kar največjem zavzemanju za mednarodno priznanje narodnoosvobodilnega gibanja in nove Jugoslavije, pri čemer je vloga tovariša Tiita neprecenljiva. In ne samo to. Socialistična samoupravna Jugoslavija je postala gibalna sila v gibanju neuvrščenih, naš predsednik pa njegov duhovni vodja. V novih zgodovinskih okoliščinah, na začetku socialistične graditve, je tovariš Tito vodil revolucijo narodov in narodnosti Jugoslavije po poteh, ki so bile nadaljevanje izvirnih poti iz predvojnega obdobja in skladno s posebnostmi jugoslovanske socialistične revolucije in graditve socializma. Prav zato je dalj časa trajal boj, ne samo za obrambo naše neodvisnosti, temveč tudi za našo pravico do samostojnega socialističnega razvoja. Večkrat je poudaril, da je bila odločitev, ki jo je sprejel v zvezi z Informbiro-jem, ena najtežjih v njegovem revolucionarnem delu in življenju. Toda od prvega trenutka mu je bilo jasno, da ta brezkompromisni odpor ni bil samo v korist Jugoslavije in na,še revolucije, ampak tudi v korist nadaljnje usode socializma v svetu. Takrat je šlo za plebiscitarno podporo ljudskih množic, ki so videle v smeri nadaljnjega razvoja, ki jo je opredelil tovariš Tito, svojo revolucionarno in življenjsko perspektivo — in to perspektivo vidimo tudi danes. Vedno se je zavzemal za spoštovanje načel suverenosti in neodvisnosti vsake države, za pravico do samostojne in neodvisne poti v socializem. Po prvih izkušnjah socialistične graditve je opozarjal na pojave deformacij v socialistični graditvi in pozival k boju proti birokratizmu, za razvijanje vseljudske pobude in za vključevanje delovnih množic v družbenopolitično življenje. Na tej podlagi je bila sprejeta odločitev o uvedbi delavskega samoupravljanja kot oblike diktature proletariata, kjer se izraža oblast specifične zveze delavskega razreda z drugimi delovnimi ljudmi ob vodilni in ustvarjalni vlogi zveze komunistov. Uresničujoč samoupravljanje v vseh sferah družbenega življenja uresničujemo osrednjo strateško zamisel tovariša Tita in klasikov marksizma o osvobajanju dela, delavskega razreda in družbe kot celote. Krepitev družbene lastnine proizvajalnih sredstev, socialističnih samoupravnih odnosov in razvijanje specifične vloge zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij pri izgradnji sistema socialističnega samoupravljanja so bile skozi vse petintridesetletno povojno razdobje v središču prizadevanj nas vseh. Naša socialistična samoupravna družba se je skozi celotno raz- vojno razdobje srečevala tako z objektivnimi kakor subjektivnimi težavami in problemi. Priznati moramo, da smo bili tudi na razpotjih, ki smo jih laže in učinkoviteje premagaii prav ob revolucionarnih prizadevanjih našega dragega voditelja. Tovariš Kardelj, njegov naj-ožji sodelavec, je ob neki priložnosti poudaril, da so bile prav Titove osebnostne lastnosti izvor njegove revolucionarne sile. Spomnimo se samo na 21. sejo predsedstva CK ZKJ in na njegovo pismo leta 1972, kjer je bilo to še posebno izpostavljeno. Takrat je tovariš Tito dejal: »Sedanja etapa revolucije je odločilna za razvojne smeri in usodo socializma v Jugoslaviji. Bistvo je v tem: ali bo delavski razred zagospodaril s celotno družbeno reprodukcijo in zagotovil odločilno vlogo pri političnem in družbenem odločanju, ali pa se bodo okrepili tisti odnosi in sile, ki nasprotujejo interesom delavskega razreda, socializma in samoupravljanja.« Z okrepljeno družbenopolitično dejavnostjo, z uveljavljanjem ustavnih dopolnil in nove ustave ter zakona o združenem delu se je pomembno Okrepila ekonomska in politična oblast delavcev in delovnih ljudi. Socialistični samoupravni odnoBi, navdihnjeni s Ti- Cvetje v slovo (Foto E. L.) tovimi idejami o socializmu, samoupravljanju, demokraciji in svobodi, se vse bolj razvijajo. Jugoslovanski narodi, zbrateni in enotni smo takrat, danes in bomo v prihodnje dosledno in brezkompromisno izvajali zastavljene revolucionarne Titove cilje. Te jasne cilje bomo uresničevali ob poglabljanju vloge socialistične zveze delovnega ljudstva kot frontno organizirane in delujoče socialistične sile, ob povečani dejavnosti sindikata pri utrjevanju delavčeve oblasti, ob množičnem vključevanju mladih delavcev in študentov v zvezo socialistične mladine; ob nenehnem obujanju in ohranjevanju revolucionarnih pridobitev s pomočjo zveze združenj borcev in ob dejavnosti vseh družbenih organizacij in društev, ki pomembno vplivajo na izgradnjo socialistične samoupravne zavesti. Vemo, da tovariš Tito ni bil suženj godem, receptov in avtoritet. Vedno znova je kritično preizkušal, sprejemal ali zavračal rešitve in pri tem izhajal iz izkušenj in konkretnih pogojev boja za socializem. Poudarjal je pomen idejnopolitičnega in vsestranskega izobraževanja vseh delovnih ljudi, še posebej pa komunistov: »Naš delovni človek je v takšnem položaju, da preko svojega delovnega mesta sodeluje pri odločanju o vseh vprašanjih svoje delovne organizacije, svoje občine in skupnosti v celoti. Takšen položaj terja od njega tudi globlje razumevanje zakonitosti družbenega razvoja. Vse to pa zahteva od članov ZK še več. Razpolagati morajo z znanji, na podlagi katerih bodo sposobni analizirati odnose in razmere, v katerih delujejo, in v množici različnih interesov najti rešitve, ki bodo 'krepile socialistično samoupravljanje.« Ob njegovih delih se bodo učile nove in nove generacije; usposabljali se bodo današnji in jutrišnji rodovi za enako silovit boj, kakor so se borili prejšnji rodovi. Tito je nenehno skrbel za naš samoupravni razvoj. Veliko je potoval iz kraja v kraj po naši domovini, se pogovarjal z delovnimi ljudmi mest, vasi, tovarn, pojasnjeval in svetoval, kako delati na vseh področjih življenja in dela. Tako je bil pogosto tudi pri nas, v Litostroju. Dal nam je celo svoje ime. To je bilo takrat, ko je prisostvoval otvoritvi Litostroja, ko je stekla prva litina v novo zgrajeni livarni. Prepričan v prihodnost našega razvoja je dejal: »Mi potrebujemo samo mir in nič drugega, da bi lahko mirno gradili tisto, kar smo si zadali za nalogo. Naj vam bo ta tovarna, mnogo drugih tovarn in vse tisto, kar smo do danes storili, dokaz, da bomo uresničili vse, za čemer težimo« Vsako srečanje z njim nam je dalo nove moči in polet pri vsakodnevnem uresničevanju nalog. Tako je bil vedno, vsak dan prisoten med nami. Nazadnje smo bili skupaj pred slabimi petimi leti, ko smo proslavljali 25-letnico samoupravljanja. Takrat je tov. Tito dejal: »Zdaj se spominjam tudi časov, ko sem pred triinšestdesetimi leti delal v tovarni Tonnies. To so bile pravzaprav barake in ne poslopja. Delal sem pri majhnih turbinah. Kot mlad mehanik sem strgal medeninaste lopate turbin. Delovne razmere so bile ze- lo težavne: prostori so bili zelo zadušljivi in tesni, pa prah in slabe plače. Delali smo po 12 uT na dan. Ko danes gledam to veliko tovarno, ki svoje izdelke prodaja skoraj po vsem svetu, se ne morem načuditi. Take izredne in lepe uspehe smo dosegli v socialistični Jugoslaviji. To je možno samo, ker smo socialistična država in ker smo razvijali samoupravljanje.« Zgodovina socialistične Jugoslavije je bila v preteklih desetletjih zgodovina Titovega življenja in delovanja. Taka je bila tudi zgodovina razvoja Litostroja saj smo vse, kar smo delali, delali za svetle cilje, h katerim nas je vodil tovariš Tito. To so bili cilji ustvariti človeka vredno življenje v svobodni, samoupravni socialistični družbi, v neodvisni domovini, v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ,v enakopravnem sožitju z vsemi drugimi. Ustavilo se je srce velikana našega časa, tovariša Tita. V globoki žalosti smo presunjeni, saj je bil Tito del našega vsakdanjega življenja in svetovnega dogajanja. Toda delo, ki ga je opravil Tito za nas in človeštvo, vse, kar je zgradil skupaj s svojin1 ljudstvom, vse to je tukaj, vse to je prisotno v vseh porah našega življenja, vse to bo ostalo, se razvijalo, dokler bomo hodili naprei po poti, ki nam jo je v bodočnost začrtal Tito. To pa je niaša Pat in naša obveza je, da ohranirno in razvijamo bogastvo, ki ie naša svobodna, lepa domovina, naše bratstvo in naša enotnost, naša socialistična samoupravna ureditev, naš velik mednarodni ugled’ naša sreča. Tako bo Tito vedno Z nami, tako bomo tudi mi črpal1 moč za nove napore in premago' vali 'težave, kot smo jih doslej. Tito! Bil sl naša preteklost j11 si naša sedanjost, a si tudi naša bodočnost. Tovarišice in tovariši! Z neizmerno bolečino se P°' slavljamo od velikana naše revolucije, od našega voditelja in učitelja. Vendar zagotavljamo, da bomo na naši nadaljnji poti iz' gradnje socialističnih samoupravnih družbenih, odnosov sledili P°' ti, ki jo je izklesala herojska osebnost našega maršala Tita. To je pot svobode, samoupravljanja, enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, premagovanja blokovskih nasprotij in krepit' ve gibanja neuvrščenosti. Slava herojskemu liku našeg3 maršala Tita! N Ji sj L. j T I ,1 1 h i gvd Tita ni več. Bil je veliki sin majhnega naroda. Veliko srce. ki je toliko ljudem pomagalo, želelo dobro, je obstalo. Vendar pa Tito ni odšel. Tito — to smo mi — to je Jugoslavija, to je naša domovina (Foto: Janez Zrnec) Andrej Semolič, 2- » delegacija TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ na Častni straži 7. maj 1980, dan enak drugim, pa vendar tako drugačen za slehernega izmed nas, dan ko se je v naša srca 'naselila globoka žalost, bolečina nam je rezala srce z vso ostrino — umrl je naš TITO! Tito, ki smo ga imeli vsi za svojega vzornika, voditelja, neutrudnega borca za mir in svobodo ter neodvisnost, človeka, ki ni priznaval porazov. Tega dne je iz naše delovne organizacije, ki ponosno in dostojanstveno nosi ime našega voditelja tovariša Tita, odpotovala osemčlanska delegacija v Beograd, da se v imenu vseh delavcev Titovih zavodov Litostroj pokloni ob krsti s posmrtnimi ostanki predsednika SFRJ. V delegaciji za častno stražo so bili: Jure Vulkan, Vukosav Živ-kovič, Slavica Mrkun, Mira Šček, Miroslav Podbcvšek, Srečko Pirc, Marjan Žele in Jovo Degenek. Delegacija je ob 8. uri odpotovala z brniškega letališča v Beograd. Na surčinskem letališču je našo delegacijo in delegacijo iz delovne organizacije Titan, Kamnik, ki sta bili tudi edini delovni organizaciji iz Slovenije, pričakal minibus, ki nas je odpeljal v Beograd do osnovne šole Drinke Pavlovič. Tu so nas sprejeli predstavniki iz protokola skupščine SFRJ in nam povedali, da sc bo naša delegacija poslovila od maršala Tita ob 16. uri in 23 minut in smo tako do 15. ure prosti. Nato smo odšli na naše predstavništvo, ki ima svoj sedež na Kosovski ulici, nasproti skupščine SFRJ. Ogledali smo si našo prestolnico — Beograd. Vsi vemo, da v Beogradu življenje dejansko ne zamre niti ponoči, vendar tedaj je bilo vse drugače. Mesto je v svoji bolečini in žalosti, zavedajoč se nepopisne izgube ob smrti našega ljubljenega Tita, zanemelo. Dajalo je vtis globokega spoštovanja, dostojanstvenosti in ponosa, da imajo sedaj za vedno Tita v svojem mestu, kakor tudi v svojih srcih. Stotero in stotero ljudi je stalo v vrstah in čakalo, spoštljivo in potrpežljivo, da se bodo lahko poklonili in s tem še enkrat, kakor mnogokrat do sedaj, dokazali svojo neizmerno ljubezen in svoje neizmerno spoštovanje. Nihče izmed njih še vedno ni hotel in ni mogel dojeti, da ga ne bodo več čakali na ulicah, ga pozdravljali ter mu zaželeli dobrodošlico, ko bi se vračal s svojih potovanj. Niso mogli verjeti, da jih ne bo več pozdravljal s svojim prešernim nasmehom, da ne bodo več brali in videli na njegovem obrazu sreče ob ponovnih snidenjih, da se ne bo mogel z njimi veseliti novih delovnih zmag... Ob 15. uri smo odšli v prostore osnovne šole Drinke Pavlovič. Od tu smo skupaj z drugimi delegacijami iz vseh krajev naše domovine odšli v malo dvorano skupščine SFRJ, kjer smo čakali na določeno uro. Ob 16. uri in 23 minut smo odšli v avlo skupščine, kjer smo se kot častna straža ob krsti predsednika Tita poklonili v imenu vseh naših delavcev. Vendar to ni bil zadnji poklon velikanu naše revolucije, velikanu številnih zmag. Še se mu bomo poklonili, v nas vseh je trdna odločnost, da nadaljujemo pot izgradnje socialistične samoupravne demokracije, naši delovni ljudje nosijo v svojih srcih svojega Tita, od koder ne bo nikoli odšel. Srečna jc naša generacija, da je imela velikana vseh velikanov za svojega voditelja, ki nas je naučil delati, spoštovati, ljubiti in sc pogumno boriti za vse, kar imamo. S. Mrkun SPOMINI NA SREČANJA S TOVARIŠEM TITOM Tovariš Tito je obiskal našo delovno organizacijo kar osemkrat. Z njegovo neposrednostjo, prisrčnostjo in tovariškim pristopom je na mah osvojil srca Litostrojčanov, ki so Ka vedno pričakali kot starega prijatelja. Najlepši obiski so bili, kadar je prišel sam. Tedaj je bilo več časa za sproščene Pogovore in se jc tudi protokol moral podrediti že legendarno preprostim navadam našega predsednika. Že ob pogledu in stisku rok jc splahnela vsa trema in začel sc jc pogovor, za katerega je vedno kazalo, kot da je le nadaljevanje tistega od včeraj. In takšnega — živahnega, sproščenega, neposrednega pa tudi pronicljivega, se bodo delavci Litostroja spominjali tovariša Tita še dolgo, dolgo vrsto let. Kajti bil jc več kot samo predsednik... s Največ Litostrojčanov se ga v jTninja iz srečanj, ko je obisko-ŠTn na®° kvarno. Tovariš Jože JURivi, sedanji pomočnik gene-alnega direktorja za komercialni koordinacijo pa se je s tova-, sem Titom srečal že leta 1961, j/1 to v Togu in Gani. V začetku £a leta je namreč zunanjetrgo-bsko podjetje Asltra 'iz Zagreba ralo skupino strokovnjakov iz ^ujetij — izdelovalcev investi-. e opreme z nalogo, da obi-2 6,0 nekatere zahodnoafriške dr-Ve jn £>rou£ij0 možnosti plasmaja v teh deželah, ki so si malo-ed -tem priborile svojo neodvi-. ost in katerim je naša država -n na razpolago kreditno pomoč. «™vatiS Šturm je bil dodeljen tej “Dini, da bi skupaj s predstav-^„K°m Energoprojefcta iz Beogra-,ir Proučil možnosti gradnje hi-jPelektrarn, cementarn in ope-Vinn- Tako je na tej poti obiskal se t ^ano' Togo in Liberijo in Ntorn" ^vakra*- srečal s tovarišem Prj^rvič .ie bilo to 6. marca 1961 p..rs,apu Kpime v bližine mesta Žil ‘fPe. Tu je maršal Tito polo-drJ;etnel.ini kamen za prvo hl-grjniPktramo v Togu, ki so jo Sv*!* a jugoslovanska podjetja. PrZiaTlosti i® prisostvoval tudi bio S^nik Toga Silvanus Oldm-Tu je bilo bolj protokolarno Pr^Pjn. kjer je tovariš Tito vsem ™stavnikom le stisnil roke in izmenjal nekaj vljudnostnih besed. Veliko bolj zanimivo je bilo drugo srečanje, le dva dni pozne- je, in sicer v Gani. Tovariš Tito je povabil na svojo ladjo Galeb, ki je bila zasidrana pred Akro, vse Jugoslovane, ki so delali v Gani. Povabljenih je bilo veliko ljudi, nekdo med njimi pa je tovarišu Titu omenil, da sta prisotna tudi dva Jugoslovana, ki sta Gano že prej prepotovala in jo tudi dokaj dobro poznata. Seveda ju je tovariš Tito takoj želel spoznati in izvedeti 'kaj več o njunih vtisih, saj je sam pravkar začel svoj državniški obisk v tej državi. Tako so tovariš Tito, tovariš Šturm in tovariš Žunič — predstavnik Energoprojekta, sedli za mizico in se začeli pogovarjati. Tovariš Šturm se tega tako spominja: »Že takoj na začetku s kolegom nisva imela nobene treme. Tovariš Tito je imel tak pri- (Nadalj. na 4. strani) Učenci IC o Titu Bila je nedelja, ko sem se s stricem vračal proti domu. Deževalo je. Avto je mirno požiral kilometre, stric je prižgal radio in poslušal športna poročila. Nenadoma je nastala tišina. Iz radia se je zaslišal globok glas napovedovalca, ki je sporočil novico o smrti predsednika Tita. V rahli dremavici sem se sunkovito stresel, se nagnil naprej, zastal mi je dih. Stric je upočasnil vožnjo. Nekaj časa sva oba ostala tiha, samo spogledala sva se in tihoto je motil le dež, ki je padal na vetrobransko steklo, in brisalci, ki so enakomerno brisali dežne kaplje. Zmanjkalo nama je besed. V srcu me je stisnilo. Nisem mogel verjeti te krute resnice, ki pa je bila vendar tako neizbežna. Nič drugega mi ni sedaj odmevalo v mislih, kot ta napovedovalčev glas: smrt... smrt... Možgani so bili napeti kot struna kitare, ki ob vsakem dotiku lahko zazveni nežno, lahko pa tudi grozeče. Kmalu sva prispela v Ljubljano. Bila je tiha. Hiše so se pogreznile v molk, zastave so togo visele na drogovih. Tu pa tam je gorela luč. Dež je še vedno padal, ulice so bile prazne, mokre. Prispela sva. Doma so naju že čakali. Obrazi so bili resni, na njih ni bilo tistih žarečih oči in veselega smeha. Strmeli so zdaj v naju, zdaj v televizor. Stara mama je jokala, moja mama tudi, tudi jaz sem imel takrat vlažne oči in sem dušil jok. Stiskalo nas je v srcih. Vemo, da nam je Tito pomenil vse bogastvo, ki ga je kdajkoli premogla Jugoslavija. In zdaj odhaja, zapušča nas, mora nas zapustiti, zakon življenja in smrti je močnejši od vsega. Toda ne zapušča nas njegova Jugoslavija, čeprav majhna, pa je vendar dovolj velika za vse nas, ki v njej živimo in v njej uresničujemo svoje cilje in naloge, ki smo si jih zadali. Res kruta je ta smrt, črna slutnja nas je zajela v teh dneh, postali smo resni, mrkih obrazov stopamo, pa vendar hodimo vzravnano, z visoko dvignjeno glavo, zakaj na Tita smo lahko in moramo biti ponosni. Lojze Repar, 1. a V spomin tovarišu Titu v avli IC (Foto: M. M.) Odšel je, vendar mi, Titova mladina se bomo vedno spominjali njegovega toplega nasmeha na obrazu, ki nas jc spremljal na vsakem koraku, na delovnih akcijah, povsod ... Drago Zupanič, 1. d • Kruta novica, ki je prišla iz Kliničnega centra, je v nedeljo, 4. maja 1980 pretresla ves svet, najbolj pa vse jugoslovanske narode. Novica, da je ob 15. uri in 5 minut prenehalo biti srce tovariša Tita, je še posebej pretresla mene osebno. Sprva sploh nisem verjel, da ne bom več videl nasmejanega obraza in tistih njegovih oči, iz katerih je sevala topla ljubezen do vsakogar. Tito je umrl, njegov duh in njegova dela pa bodo živela z nami. Tito — to smo mi vsi. Tita sem osebno videl večkrat. Prvič v Čateških toplicah. To je bil zame najlepši trenutek. Videl sem človeka, o katerem so napisane knjige, o katerem pojejo pesmi, o katerem uči zgodovina, katerega spoštuje ves svet. Drugič sem ga videl ob otvoritvi novega mostu čez Savo pri Brežicah. Ko je pripeljal njegov avto, je velika množica začela vzklikati v pozdrav heroju, borcu za enakopravnost, graditelju naše ureditve, vodji revolucije. Med govorom je tovariš Tito poudarjal, naj čuvamo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ker le tako se bomo razvijali naprej. Govoril je še, da se sedaj, ko je most zgrajen, ne smemo ustaviti, da moramo graditi še naprej, za naslednje generacije. Tretjič sem Tita videl v Krškem, ko je položil temeljni kamen za jedrsko elektrarno. Četrtič sem ga videl v Ljubljani ob zadnjem slovesu njegovega sodelavca, soborca in prijatelja Edvarda Kardelja. Takrat sem videl Tita prvič nenasmejanega, a vendar ponosnega, kot vedno dostojanstvenega, vsak hip pripravljenega, da pomaga sočloveku. Zares sem imel srečo, da sem živel v njegovi dobi, da živim v njegovi domovini, ki jo je tako uspešno vodil. Zato slava in hvala za vse njegovo delo in trud. Andrej Bahčič, 3. e • Čakali smo, upali, sktiskali pesti, da bi ozdravel, vendar tega nismo dočakali. Vest, ki je prišla pozno popoldne, nas je pretresla. Prenehalo je biti veliko srce našega Tita. Napeti moramo vse svoje sile in izpolniti naloge, ki smo si jih zadali. Obljubljamo, da bomo še bolj gospodarili, da bomo še naprej utrjevali bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, da bomo kot svoje oko varovali našo svobodo in neodvisnost, da bomo hodili po samoupravni poti. Stefan Dukarič, 1. d SPOMINI NA SREČANJA S TOVARIŠEM TITOM Tovariš Jože Šturm z ostalimi Jugoslovani na sprejemu pri tovarišu Titu na ladji Galeb (na sliki drugi desno od tovariša Tita) stop, da se ti ie zdelo, kot da se pogovarjaš s starim znancem ali prijateljem. Pri njem niši imel občutka, da je predsednik države. Veliko naju je spraševal o na-najini poti, o vtisih, o pokrajini, gospodarskih možnostih in ljudeh. Zanimala ga .je vsaka podrobnost in želel je izvedeti vse. Ker se je tudi sam peljal z vlakom v notranjost Toga, je pri menjal svoja opažanja z najinimi in nama tudi sam pripovedoval o svojih vtisih. Pogovor je bil nadvse sproščen, a obenem tudi delaven. Videlti je bilo, da tovariša Tita zanima vse in je iz sogovornika znal izvabiti tudi take podatke, ki bi se nemara komu zdeli čisto nepomembni. Čeprav je za tako vrsto sprejema to povsem nenavadno, se je z nama pogovarjal dobre pol ure. potem pa se je spet posvetil ostalim gostom. Ob koncu sprejema smo se tudi slikali in ta fotografija mi ie najlepši spomin. Tudi tega Srečanja in pogovora ne bom nikoli pozabil.« Nadvse lepe spomine na predsednika ima tudi Ivan PAVŠELJ, ki dela v tozdu Prodaja. Tudi on se je srečal s tovarišem Titom dvakrat. Prvič je bilo to leta 1951, ko je tovariš Tito obiskal Litostroj. Tedaj je bil tovariš Pavšelj prvi predsednik delavskega sveta in samoupravljanje se je šele začelo. Tovariš Tito je po ogledu tovarne prišel v delavsko restavracijo, kjer so bili tudi ostali delavci Litostroja. Želel je spoznati ves upravni odbor delavskega sveta in ko so člani upravnega odbora prišli k njegovi mizi, se je kmalu začel pogovor. »Ne vem, kaj je bilo v njem, da se je tako zelo znal pogovarjati,« pravi tovariš Pavšelj. »Že po nekaj besedah je tako znal voditi in sprostiti pogovor, da smo se pogovarjali kot stari znanci. Vsa trema in vsa nelagodnost sta izginili ni lahko smo klepetali o vsem mogočem. Zanimali so ga naši vsakdanji problemi, poti, ki so nas privedle v Litostroj, težave, s katerimi se srečujemo delavci Litostroja, pogovarjali smo se o otrocih, standardu in še marsičem. Nekaj izrednega je bilo v nljem, nekaj, kar se ne da opisati. Ponosen, da sem Jugoslovan in da živim v državi, ki jo vodi tovariš Tilto, pa sem bil, ko sem službeno delal tudi v številnih deželah v razvoju. Ni bilo važno, kje sem — povsod so poznali ime Tito, ki je bil za njih simbol boja za socialno in nacionalno svobodo. Bil je zares velik človek.« Zelo rad pa se tovariš Pavšelj spominja tudi drugega srečanja s tovarišem Titom. To je bilo leta 1957, ko je tovariš Tito spustil v pogon našo tedaj največjo elektrarno Mavrovo v Makedoniji. 'Tovariš Pavšelj mu je moral povedati, katero ročno kolo je treba zavrteti, šlo pa je dosti lažje, če si ga ob vrtenju tudi malo pritisnil. Še malo prej ves tog in poln treme je ob dobro razpoloženem predsedniku, ki mu vrtenje kolesa kar nikakor ni šlo, tiho dejal: »Mar ste oslabeli, tovariš predsednik?« Tovariš Tito pa se je prijateljsko nagnil k njemu in mu hudomušno odvrnil: »S tem je treba delati zelo pazljivo!« Niti malo mu ni bila mar opazka tovariša Pavš-Ija, temveč je gledal, da bi mu kar najhitreje odvrnil z enako mero, s tem pa je tudi vzpostavil prijateljski in sproščen odnos. Srečanja s tovarišem Titom pa se spominja tudi tovariš Milan SPOL AR, ki je bil v Litostroju že od vsega začetka. Sedaj je že upokojen, zelo živo pa se je spomnil besed tovariša Tita, ko smo ga ob 30-letnici tovarne in obenem tudi tridesetletnici njegovega dela v Litostroju vprašali po njegovih spominh na prva leta izgradnje. O povojni izgradnji In o srečanju s tovarišem Titom je dejal (povzetek po julijski številki časopisa Litostroj iz ileta 1977): »To so bili težki časi, pa tudi lepi. Težki zato, ker smo. živeli v pomanjkanju, lepi pa, ker smo bili po tolikih letih zatiranja in neusmiljene borbe s fašistično drhaljo svobodni, polni delovnega elana, polni načrtov za bodočnost in smo tako rekoč z lastnimi rokami z vsakodnevnim udarniškim delom gradili naš Litostroj. Ko nas je tovariš Tito prvič obiskal, bilo je to spomladi leta 1947, in se po ogledu gradbišča tu na dvorišču pred sedanjim poslopjem transportnega obrata zadržal med nami (bilo nas je tedaj še zlo malo, nekaj deset) ter nas povprašal, kako živimo, sem mu z zavestjo, da smo v naši, svobodni Jugoslaviji pripravljeni na vsakršne žrtve, odgovoril, da nam ie dobro. 'Tovariš Tito pa me pogleda in reče: »Vem, da vam ni dobro, da nimate vsega, kar bi potrebovali in da si zategujete pas. Vem pa tudi, da verjamete v bodočnost, v kateri bo imel vsak delovni človek dostojno življenje in da danes prav zaradi tega prepričanja trdo delate in brez godrnjanja trpite pomanjkanje.« Tovariš Tito je imel prav. Iz ruševin tedanje domovine je zrasla nova Jugoslavija, ki so jo zgradile in vodile delavske roke. S tem se je uresničila vizija vseh predvojnih delavcev in cilj, kakršnega smo si zastavili pod vodstvom tovariša Tita. M, M. vor so takrat objavili prav vsi in vsi po vrsti so odobravali Titovo potezo. Malo manj so ljudje vedeli o našem samoupravljanju, toda z vsemi, s katerimi sem go- NASEGA TITA SO POZNALI TUDI V NAJBOLJ ODDALJENIH KRAJIH SVETA Vsakokrat, ko sem se znašel v tujini, sem bil bolj ponosen na našega Tita, kajti Tito je bil znan prav vsem, tudi takim, ki niso vedeli niti, kje je naša dežela. Gvinejo smo poznali kot precej zaostalo deželo, ki si je izbojevala svobodo. Tito je bi'l vzor gvinejskemu osvobodilnemu gibanju. Ob prihodu na letališče je bila formalnost hitro opravljena, takoj ko je bilo izrečeno ime Tito. Gvinejski delavci, ki so skupaj z našimi gradili elektrarno, niso vedeli, kje je Jugoslavija, niti niso vedeli, kdaj in kje je bila druga svetovna vojna, toda vsi so vedeli, da je Tito veliki revolucionar, vodja osvobodilne vojske, ustanovitelj nove družbe, nove Jugoslavije, katero je združil v trdno državo. V Keniji, kjer so nam tamkajšnji delavci pomagali pri montaži turbinske, generatorske in hidromehanske opreme, so bili bolj sproščeni 'in veseli kot tisti, ki so delali z nekaterimi tujimi družbami. Močno so se zavedali, da je Tito tisti, ki podpira neuvrščene dežele, zato so bili ponosni in imeli so se za privilegirane, če so delali z nami. Vsi so vedeli, da je Tito naš vodja. Tito je bil tudi njihov vzor. Zavedali so se, da je Tito tisti, ki podpira človeško svobodo vseh narodov, prav posebej pa dežel v razvoju oziroma neuvrščenih dežel, teh pa je na črnem kontinentu največ. V Tanzaniji smo gradili hidroelektrarno tako kot v Keniji globoko pod zemljo. Ponosen sem bil da dobavljamo opremo za elektrarno prav Jugoslovani, gradbena dela pa so izvajale zahodne družbe. Najbolj me je tam presenetil človek, ki je bil po vojni izgnan iz sosednje dežele zaradi sodelovanja s fašizmom ter odšel v Tanzanijo, vendar priznava, da je Tito človek, katerega med vsemi državniki najbolj spoštuje. Rad je poudarjal, kako smo se Jugoslovani pojavili v tujini z moderno opremo elektrarn. Vse je pripisoval velikemu človeku, našemu Titu! »Vi imate Tita,« mi je večkrat rekel. »Čuvajte ga, on je tisti, ki vas je naredil velike. Vem tudi, da ga imate radi in da ste se zagrizeno z njim borili, zato se veselim vaših uspehov.« Z domačim prebivalstvom je bilo podobno kot v Keniji. Vsi so vedeli, da je Tito njihov prijatelj, da je ustanovitelj neuvrščenih dežel, prijatelj, ki pomaga v težkih trenutkih. Nova Zelandija je povsem kapitalistična država. Na ekonomskem področju je močno vezana na Commonwealth, morda še bolj na Veliko Britanijo. Politično sploh ni aktivna, dogodki po svetu je ne zanimajo in zelo sem bil presenečen, da ie vsak poznal našega predsednika Tita. Takoj ko sem se seznanil z ljudmi, so me že spraševali: »Kako vaš predsednik Tito?« Večkrat so mi postavili vprašanje, na katerega je Tito odgovoril že pred leti, namreč, kaj se bo zgodilo po njegovi smrti. Z lahkoto sem ponovil tisto, kar je Tito sam odgovoril! Polt, ki nam jo je začrtal, je prava, te se bomo držali in to smo že v razvojnem povojnem obdobju v celoti dokazali! Povsod pa sem našel veliko spoštovanje do Tita. Tudi v najbolj oddaljenih deželah so vsi vedeli, da je naša dežela sestavljena iz .republik, av-tonmnih pokrajin, da je Jugoslavija dežela z več narodnosti, da je veliko število manjšin, kjer so vsi enakopravni v novi samoupravni družbi, novi Jugoslaviji. Prav posebej pa so govorili spoštljivo o Titu takrat, ko je tekla beseda o neuvrščenosti, kajti politika, ki jo je vodil naš Tito, je edinstvena in sprejemljiva za vse, tudi za najbolj kapitalistične dežele. Vsi so vedeli, da je Tito po šesti konferenci neuvrščenih v Havini s svojim mirnim in konstruktivnim govorom pokazal, kaj ie in kaj mora biiti neuvrščenost. Titov go- voril, so vedeli, da smo se dvignili iz zaostalosti, da se je naš standard delovnih ljudi' povečal preko vseh pričakovanj. Nekeri, ki so imeli priliko videti našo deželo, so se čudili, koliko novih hiš gradimo, koliko tovarn, naselij, otroških vrtcev itd. Domovina je ena, zato sem bil vedno ponosen, ko sem slišal hvalo o naši deželi. Srečal sem se z najrazličnejšimi narodi in vedno sem bil presenečen, kako povsod spoštujejo Tita. Na Filipinih nekateri komaj vedo, kje je Jugoslavija, toda beseda Jugoslavija je dovolj, da vsak ve, da je Tito naš predsednik, da je človek, ki ie dvignil narod, kateri danes s ponosom nadaljuje njegovo delo. Sredi Hongkonga me je mali prodajalec spominkov vprašal od kod prihajam in ko je izvedel, da sem Jugoslovan, je vesel dejal: »Po* zdravite Tita!« Mnogi so mi dejali isto: »Imate dobrega predsednika, vaša dežela je srečna, imate človeka, ki skrbi za vas kot oče, naredil vas je poznane, imate človeka, ld ,1e uredil družbo, v kateri je enakopravnost, kjer ni več izkoriščanja.« Venomer sem temu rad pritrjeval pa tudi sam sem s ponosom priznal, da ga imamo radi tudi mi, ne samo on nas, da smo ga zato postavili za dosmrtnega predsednika. Takšen, kakršen ,ie bil on sam, nam bo ostal v spo-minu, takega bomo nosili v srcih, zato da bomo vedno mislili na njegove besede in delali kakor nas je učil, združeni v enotni novi Jugoslaviji. S. Stokeli Zgodovinski jubileji 11. aprila 1920 je bil v nekdanjem hotelu »Svicarija« v Tivoliju ustanovni kongres »Komunistične stranke Slovenije«, kjer so bili postavljeni temelji za nadaljnje organizirano delo komunistov in somišljenikov. Komunistična stranka Slovenije je takoj enotno in zagnano zastavila svojo zgodovinsko vlogo. Že naslednji teden sledijo rtagični dogodki na Zaloški cesti. Revolucionarni val se stopnjuje med celotnim delavstvom na Slovenskem. Komunisti se vedno bol' trdno vežejo pri svojem delu, zato je potrebno združiti vse sile delavstva o takratni celotni Jugoslaviji. Borbena moč proletariata se poveča, zato je potrebno takoj sklicati Socialistično delavsko partijo Jugoslavije (komunistov). V juliju 1920 je sklican drugi kongres socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov), ki ga največkrat imenujemo vukovarski kongres. Na kongresu je bil dokončno sklenjen proces združevanja pa tudi proces odpadanja najbolj oportunističnega krila in voditelj socialdemokratskega gibanja. Center sc namreč ni strinjal niti z oceno položaja niti z nalogami partije. V svojem predlogu akcijskega programa so smatrali, da revolucionarne sile v zaostali Jugoslaviji niso dovolj razvite in zato si ne morejo zastaviti naloge, da bodo prevzele politično oblast. Zavzemali so sc za reformistično gibanje in ne za boj za revolucionarne spremembe. S tem so v glavnem pokazali svoj obraz, ki se je močno izoblikoval že v takratnih razmerah drugod po Evropi, da socialdemokracija ne more razrešiti temeljnih nasprotij med ljudskimi množicami, proletariatom in buržoazijo. Zato so se na kongresu ločili. Kongres je sprejel program, statut in novo ime. Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov) se je preimenovala v komunistično partijo Jugoslavije. Program je opredelil predvsem naslednja področja akcije in dela: — boj za diktaturo proletariata, — boj za ustanovitev ljudske vojske, — boj za krajši delavnik, — boj za večjo socializacijo oziroma vpliv socialističnih idej na veleposestvih, ki so prodirale z raznih koncev Evrope v Jugoslavijo- Program je imel tudi pomanjkljivosti, saj sploh ne omenja nacionalnega vprašanja, čeprav je v mnogonacionalni in povrhu še unitarni državi ta problem obstajal. Jasno je izhajal tudi iz nekaterih drugih poglavjih programa, da niso razumeli nacionalnega vprašanj* in da je prav to vprašanje eno izmed ključnih vprašanj za združitev- Program postavlja tudi nejasno vprašanje veleposestev, saj hi opredeljeno, kdo naj dobi zemljo za obdelovanje. Vsebina programa jasno kaže na to, da je partija še mlada in d* odseva otroško dobo vsakdanjih slabosti, a je kljub vsem nedoslednostim in pomanjkljivostim vendarle očitno, da je KPJ že stopil* na pot razrednega in revolucionarnega boja, in to je bilo v tistert trenutku najbolj pozitivno v programu. Na vukovarskem kongresu partija ni popustila centristom in 3C kompromisno ime prve faze zedinjenja, ko je šlo za združevanje vseh naprednih sil zamenjala s čistim imenom Komunistična partija Jh' goslavije. Noben ccntrist tudi ni bil izvoljen v vodilne organe P*r' tije, temveč je bilo izvoljeno enotno levičarsko vodstvo. Centristi, h* so bili na kongresu politično potolčeni, so kasneje v jeseni 1920. let* izstopili iz partije in izdali manifest opozicije, v katerem so pojasnil' vzroke svojega izstopa. Po Vukovarskem kongresu je imela KPJ dva velika uspeha. volitvah v Srbiji in Makedoniji je dobila v občinah večino in s teh1 v roke občinsko upravo v glavnih delavskih središčih. Na volitvah v ustavodajno skupščino novembra 1920 pa je K P'* dobila 59 poslanskih mandatov v skupščini in postala tretja najmočnejša stranka v parlamentu in edina, ki je imela poslance iz vseh krajev države. Zaradi teh uspehov komunistov se je preplašena buržoazija pr*' pravljala na nasprotni udarec. Na vse mogoče podtalne načine s® se lotevali komunističnih poslancev, ker pa ni imela dovolj uspchoV' je vlada konec decembra 1920 izdala tako imenovano OBZNANO, * katero je bila prepovedana dejavnost KPJ in enotnih revolucionar Kako smo gospodarili Ni še dolgo, ko smo na delavskih svetih načrtovali dokončno usklajene plane za leto 1980. Ob sprejemanju planov smo ugotovili, da so naloge, ki jih moramo v letošnjem letu izpolniti, če naj bo naše poslovanje uspešno in v skladu z resolucijskimi določili, zahtevne in terjajo od nas polno aktivnost skozi vse leto. Iz obračuna uspeha za I. trimesečje lahko dajemo prve ocene uspešnosti poslovanja za leto 1980. Obdobje treh mesecev je sicer Prekratko, da bi se v njem odrazile vse značilnosti, iz katerih P' lahko sklepali o tem, ali bo-bo v letu 1980 uspeli izvršiti vse zadane naloge. Toda kot pravi Pregovor — »Po jutru se dan Pozna« — lahko po bolj ali manj uspešnem prvem trimesečju ocenjujemo tudi, kakšne so realne 'Požnosti za uspešen zaključek ‘Ota 1980. Osnovne značilnosti obračuna uspeha I. trimesečja so za delov-, organizacijo in za celoto naslednje: * Celotni prihodek znaša 831 PPlijonov din, kar je za 51 % kot v istem obdobju lani, gle-Qe na letno planiranega pa to Predstavlja 22 %. * Porabljena sredstva so po-osla na 550 milijonov din, kar rf-Več kot v lanskem trimesečju oziroma 23 % letno planiranih. * Dohodek smo dosegli v vl- ij,1.11* 281 milijonov din. V primerja-. 2 lanskim prvim trimesečjem 6, to za 82 % več, glede na letni Ptan pa 22 %. * Obveznosti iz dohodka zna- šajo 82 milijonov din, kar je za 52 % več kot v istem obdobju lani (21 % letnega plana). • Čisti dohodek znaša 200 milijonov din in je za 99 % večji kot v sanskem prvem trimesečju, to pa je 22% letnega plana. • Realizirani osebni dohodki znašajo 139 milijonov din, to je 83 % več kot v lanskem prvem trimesečju oziroma 26 % letnega plana. • Skupna poraba — stanovanjski del je formiran v višini 13 milijonov din, kar je 68 % več kot lani oziroma 26 % letno predvidenega. • Skupna poraba — splošni del je formiran v višini 19 milijonov din, kar je za 118 % več kot v istem obdobju lani oziroma 25 % letno predvidenega. Ker je pri tem skladu tolikšno povečanje v primerjavi z lanskim letom, je treba posebej opozoriti na izdvajanje sredstev za vlaganja v družbeni standard (Fiesa, telovadnica). © Rezervni sklad je formiran v višini 6,7 milijona din, kar je za 106 % več kot v istem obdob- Zgodovinski jubileji sindikatov. Po zakonu o zaščiti države so vsem komunističnim ' °slancem odvzeli poslanski mandat in jih odstranili iz skupščine. • asl°l>ilo je obdobje množičnega preganjanja, pretepanja, mučenja ubijanja zaprtih komunistov. Vodstvo partije je bilo močno razbito a tudi zveza z osnovnimi partijskimi celicami je bila pretrgana, vezalo se je precej slabosti v vodstvu KPJ, predvsem v šibkosti j stva KPJ v dani revolucionarni situaciji. Revolucionarna situacija ' . Zahtevala revolucionarna sredstva boja, na kar pa vodstvo ni bilo uk't)ravl',en°, kljub temu, da je bilo pričakovati, da bo buržoazija ropala naglo in brezobzirno, da bi prehitela in zatrla delavsko g‘banje. Tudi nepravilno stališče z vukovarskega kongresa do nacionalna in kmečkega vprašanja je osamilo delavski razred od njegovega ■ a,';lVnega zaveznika kmeta, ki je tisti čas razvil spontano socialno ‘Udi nacionalno gibanje. j S tem, ko je partija izgubila tudi večji del zaledja, je bila de-Usko razbita. Osnovno izhodišče in pomanjkljivost partije tistega enutka je bila torej premalo ideološko in organizacijsko zgrajena izm°*UC'onarna orBan*zac*ia 'na načelih boljševiške partije, kar je eden ,1 aU‘d temeljnih pogojev za revolucionarno dejavnost v razmerah hu-Ba nasilja in krvavega terorja vladajoče buržoazije. q . komunistična partija preide od 1921. leta naprej zaradi ukrepov s Zavc v popolno ilegalno delovanje. Vse to pa povzroča težave, kajti se ni sposobna prilagajati, organizacijsko in taktično usmeriti soh Za ,)ol> zahtevno delovanje. V vodstvu vseskozi prihaja do med-^ ojnih obtoževanj in kmalu sc pojavita dve vodstvi — eno v dolini, — drugo pa se formira na Dunaju. Vsa nesoglasja imajo ve-l(. c Posledice za članstvo komunistične stranke. Osrednje vodstvo. Vp Ba je vodil Sima Markovič, nima revolucionarnih idej in usmerit-I,.’ Zato ni sposobno zgraditi ilegalnega revolucionarnega aparata, ki Povezal partijo z množicami. Zato je vodstvo KPj neprestano v °.ru s pomembnimi aktivisti partije. V tem obdobju ilegale orga-d ,ra Partija kongresa — leta 1926 na Dunaju in leta 1928 v Dres-«u, V tem zadnjem letu pred kongresom v Drcsdcnu se še bolj za-A rujejo frakcionaški boji, ki pripeljejo partijo v težko situacijo. Vcn-u‘r s° se v razdobju med tretjim in četrtim kongresom v KPJ že c e*Javile sile, ki so pričele akcijo za ustavitev frakcijskih trenj v grh-alncm kom*tcju. Nosilka te nove antifrakeijskc smeri je bila za-sta Partijska organizacija zlasti še od tistega trenutka dalje, ko a v njej začela delati Duro Dakovič in pozneje Josip Broz. Žjv, .komunistična stranka je torej do leta 1928 pri svojem delu do-192a a težke trenutke in udarec. V prvem obdobju v letih 1919 ii Vult’ 140 ni bila čista partija, je združevala vse napredne sile. hoyarski kongres je drugo obdobje, ko se dokončno izoblikuje lc-'n sc stranka preoblikuje v partijo z vso partijsko disciplino. v .tje obdobje je obdobje od 1921. do 1928, ko KPJ išče poti za delo Cj 'tegali. Zaradi slabega nesposobnega vodstva je to obdobje frak-sti^Uškega boja, v katerem partija izgubi veliko svojih članov in 19?« Z bazo- To je eno najbolj težkih obdobij razvoja KPJ, vse do Sg .' teta, ko mlad nov partijski kader pride na čelo partije. Pojavijo d 'nična TITO, Dakovič, Marinko, Kardelj. Iščejo ustrezne oblike v. ‘I m Orl 2 — 1,« „.,A1 nnvnrrnin 7. intornci nul. Si a«ned množicami in ko svoj program povežejo še z interesi naj-v m ljudskih množic, jim do začetka 1930. leta uspe pod Titovim . Ustvom združiti vse domoljubno demokratične sile v ljudsko frontno n°aujc z borbenim proletarskim jedrom, ki z odbori Delavske enot- ju lani oziroma 22 % letno predvidenega. • V poslovni sklad za obvezna posojila smo izdvojili 10,8 milijona din, kar je 15 % letno planiranih sredstev, v primerjavi z istim obdobjem lani pa je to neprimerno več, saj smo lani v prvem trimesečju lahko pokrili to obveznost iz rezultata le v višini 0,4 milijona din. © V poslovni sklad za lastno razširitev smo izdvojili 10,6 milijona din, kar je sicer za 197 % več kot v lanskem trimesečju, vendar pa le 7 % letno planiranih sredstev. Splošna ugotovitev bi lahko bila, da so v letošnjem prvem trimesečju doseženi dosti boljši rezultati kot v lanskem, vendar ne moremo mimo dejstva, da je bilo lansko prvo trimesečje relativno slabo. Izpolnjevanje planskih zadolžitev v preteklem trimesečju v višini 22 % povprečno nekako zadovoljuje glede na vsakoletne izkušnje, da je prvo četrtletje v letu vedno nekoliko slabše. Vendar pa je ob razpravah o doseženih rezultatih vsekakor potrebna podrobna analiza odstopanj od plana. Potrebno je analizirati izvrševanje akcijskih programov, da bi s še pravočasnimi ukrepi preprečili nadaljnja odstopanja od plana in zagotovili njegovo stoodstotno izpolnitev. T. Žižič UGODNI REZULTATI V PRVIH TREH MESECIH Akcijski program, katerega smo izvajali konec lanskega leta, je prispeval tudi k dobrim rezultatom prvega četrtletja 1980. Priprava materiala in dokumentacije je bila solidna podloga za realizacijo naročenih proizvodov. Delovna organizacija Litostroj dosega dohodek v pretežni meri s skupnimi proizvodi s sodelovanjem TOZD, zato si bomo ogledali rezultate delovne organizacije, dosežene v prvem četrtletju v primerjavi z realizacijo prvega četrtletja 1979, srednjeročnim načrtom 1976—1980 in planom za leto 1980. Interne informacije za mesec maj prikazujejo dosežene rezultate po temeljnih organizacijah in obeh delovnih skupnosih v primerjavi s planom in istim obdobjem leta 1979. Podatki so četrtletni, zato prikazujejo indeksi na 25 preseg, pod 25 pa nedoseg predvidenega. Doseženi dohodek na delavca 74.214 din je za 147 odstotkov večji kot leta 1979, 3 odstotke manjši kot plan in za 11 odstotkov večji kot predvideva srednjeročni načrt. Manjko pri planu je v nedovršeni proizvodnji, ki se je v tem obdobju močno povečala. Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (osnovnimi in obratnimi) je presežen s 97% glede na isto obdobje 1979, kar je zelo ugodno v pogledu rentabilnosti poslovanja. Plana nismo dosegli iz istega vzroka kot pri dohodku. Čisti dohodek na delavca je 52,639 din, kar predstavlja 163 odstokov več kot lani, 9 odstotkov več kot srednjeročni plan ter 3 odstotke manj kot letošnji plan. Akumulacija se je v primerjavi z dohodkom in čistim dohodkom izredno povečala, kar gre v NAŠE ZMOGLJIVOSTI SO PREMAJHNE V mesecu aprilu smo v težki obdelavi pričeli mehansko obdelovati glavo gonilnika za HE Grabovica. To je eden izmed najtežjih obdelovancev, ki se je do sedaj vrtel na strojih v TOZD OB. Teža polizdelka daleč presega nosilnost dvigal, zato smo morali nujno uporabiti pri transportu in nameščanju obdelovanca na stroj improvizacijo z avtodvigali. Taka improvizacija precej stane, saj smo morali prositi za uslugo podjetje, ki s takimi avtodvigali razpolaga. V tem primeru je bilo to SGP Grosuplje. Poudariti pa moramo, da ta varianta vedno ne bo možna, saj so naše proizvodne dvorane za tak način nameščanja obdelovancev na stroj prenizke. Ob predvidevanjih, da bomo prevzeli še več tovrstnih naročil, lahko ugotavljamo, kako smotrna je bila odločitev o nadaljnjem razvoju Litostroja v smeri težke strojegradnje. Že sam pogled na glavo gonilnika za HE Grabovico, obkroženo z avtodvigali, nas vse v Litostroju obvezuje, da čimprej zgradimo halo za težko obdelavo. V njej bodo stroji, na katerih bo moč obdelati težje obdelovance, v njej bodo dvigala z največjo nosilnostjo. Le tako se bo Litostroj lahko enakopravno vključil v osvajanje tržišča s konkurenčnimi proizvajalci v svetu. J. Vulkan prid sredstvom za razširitev materialne osnove dela. Tako ustvarjena sredstva nam bodo tudi v bodoče zelo potrebna pri odplačilih anuitet za nove investicije. Slabša je višina akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi glede na srednjeročni plan in plan za leto 1980. Vzrok je v tem, da smo lansko leto prevrednotili ta sredstva po Uradnem listu. Osebni dohodki in sredstva za skupno porabo na delavca so znašali v prvem četrtletju din 45.216, kar je za 9 odstotkov več kot predvideva srednjeročni načrt, 1 odstotek več kot plan za 1980 in 149 odstotkov več kot v istem razdobju lani. Cisti osebni dohodek na delavca je bil v prvem četrtletju 1980 9.684 din, kar predstavlja 41 odstotkov več kot srednjeročni načrt, 6 odstotkov več kot predvideva plan za leto 1980 in 42 odstotkov več kot leta 1979 v istem razdobju. Razmerje med dohodkom in osebnimi dohodki je v skladu z družbenim dogovorom v primerjavi z istim obdobjem v letu 1979, medtem ko nismo dosegli razmerja glede na letošnji plan, (ker je velik del dohodka v povečani nedokončani proizvodnji). Na koncu prvega četrtletja smo imeli zaposlenih 3.693 delavcev. kar je za 7 odstotkov manj kot je bilo predvideno po srednjeročnem načrtu, 4 odstotki manj kot predvideva gospodarski plan za leto 1980 in 5 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Ta povečanost gre predvsem v korist temeljnih organizacijam, katere razširjajo svoje zmogljivosti (TVN in PPO). Doseženi rezultati predstavljajo le začetek poslovnega leta, zato se ne smemo uspavati pri prikazanih številkah. Eno pa je gotovo, da dober začetek pogojuje veliko verjetnost dobrega zaključka poslovnega leta, kar si vsi tudi želimo. Analize preteklih let nam povedo, da v I. četrtletju nismo pogosto dosegli zavidljivih uspehov, zato so doseženi rezultati tem bolj razveseljivi. Prikazani kazalci bodo dosegli svoj namen, če jih bomo v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti pregledovali, analizirali, primerjali s tistimi, s katerimi združujemo delo in sredstva, in na podlagi tega tudi ukrepali, da bi dosegli še boljše rezultate. Kajti šele skrbno gospodarjenje z vsemi prvinami proizvodnje (material, sredstva, delo), skrb za dosego čim večjega finančnega rezultata in seveda večja proizvodnost nam lahko zagotovijo večjo realizacijo in likvidnost temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote. Količinska proizvodnja se je povečala v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta za 38 odstotkov. To nam daje podlago in istočasno zagotovilo, da bomo ob polletju dosegli tudi količinski plan. B. Tertnik bosti ustvarja nove oblike organiziranja. Tako lahko ocenimo, da sta Ki>Vretia konferenca KPS na Vinjah nad Dolskim in peta konferenca tj,,7 v Zagrebu pomembni etapi v tem procesu konsolidiranja parskih vrst in velik prispevek k oblikovanju takega koncepta dclo-git.Ja komunistov, s katerim je bilo mogoče hitro pripraviti in vo-1 “Oj za nacionalno in socialno osvoboditev hkrati. M. S. Sred. pl. Plan Realiz. I. četrtletje 1979 Realiz. Indeks 1976—1980 1980 l. četrtletje 1980 4:1 4:2 4:3 Dohodek na delavca 205.970 337.235 43.064 74.214 36 22 172 Dohodek proti upor. posl. sredstvi 75,4 44,7 7,6 9,3 12 21 122 Cisti dohodek na delavca 154.640 238.928 28.020 52.639 34 22 188 Akumulacija proti dohodku 14,6 23,6 11,4 14,6 100 62 128 Akum. proti čistemu dohodku 13,2 31,5 15,8 19,3 146 61 122 Akum. proti povpreč. upor. posl. sredstvi 11,0 10,5 0,9 1,4 13 13 156 OD in sred. skup. porabe na delavca 134.190 172.784 25.979 45.216 34 26 174 Čisti OD na del. (mesečno) 6.855 9.174 6.839 9.684 141 106 142 Število delavcev 3.941 3.835 3.511 3.693 93 96 105 XIII. festival dela mladih Novi sekretar občinskega komiteja konference ZK Ljubljana-šiška Janez Elikan Komunist od glave do peta V organizaciji predsedstva konference Zveze socialistične mladine Slovenije in uredništva časopisa ZSMS »-Mladost« bo v Ljubljani XIII. festival dela mladih. To bo delovno srečanje mladih iz vse Jugoslavije, na katerem bodo pokazali znanje in spretnost bodoči delavci naše domovine. Festival se bo pričel 30. maja in bo potekal od nedelje 1. junija. Mladi bodo tekmovali v 28 različnih poklicih. Tekmovanje bo v ljubljanskih delovnih organizacijah, razen za poklic tkalec, ki bo v Kranju. Tudi v novem izobraževalnem centru bodo tekmovanja za 5 poklicev: strugar, strojni mehanik, rezkalec, orodjar in tehnični risar. V priprave izvedbe tekmovanja in prikaza svojih dejavnosti sta vključeni tudi osnovna organizacija ZSMS in šolske skupnosti. Pripravili bomo razstavo, ki bo prikazala življenje mladih v prostem času. Na izvedbo tekmovanja se pri nas pripravljamo že dlje časa. Pripravili smo vse potrebno orodje, material in tehniško dokumentacijo, ki jo zahteva izvedba takega tekmovanja. V vseh teh poklicih bodo tekmovali tudi učenci naše šole. Seveda želimo, da bi dosegli čim boljše rezultate. Festival mladih bo velika manifestacija mladine iz cele Jugoslavije. Prispeval bo k medsebojnemu spoznavanju mladih in bo obenem tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, ne samo na področju proizvodnega dela, ampak tudi v izmenjavi izkušenj pri organiziranju samoupravnega in družbenega življenja mladih. Prav tako se bodo mladi želeli pogovarjati o razvoju delovnih organizacij, v katerih bo potekalo tekmovanje, o delu DPO in samoupravnih organov, o dejavnosti osnovnih organizacij ZSMS. Zato želimo, da bi tekmovanje dobro uspelo in da bi obenem tudi uspešno in čim bolj popolno prikazali našo delovno organizacijo in naš izobraževalni center. Z mladimi iz cele Jugoslavije se bomo pogovarjali o naših uspehih in tudi težavah, ki jih imamo. Menimo, da bodo mladina in ostale DPO Litostroja pripravila dober program tega srečanja in tako izkoristile to srečanje tudi za uspešen prikaz svojega dela. Strumbelj Seja komunistov v Šiški V torek 13. maja je bila 23. seja občinske konference ZKS Ljub-ljana-Siška, na kateri je tekla razprava o idejnopolitičnih nalogah uveljavljanja sistema razširjenja reprodukcije na dohodkovnih osnovah Uvooma je bila podana politična ocena stanja v občini. Posebej smo poudarili, da se je v tem času močno okrepila samoupravna zavest delavcev in občanov. V težkih zadnjih tednih je bila obveščenost dobra, ljudje pa so s polno mero odgovornosti reagirali na vse novice, s katerim so bili seznanjeni. Aktivnost osnovnih organizacij je bila dobra, kar velja še posebej za našo delovno organizacijo. Na seji je tekla obravnava še okoli nekaterih slabosti političnega dela v GP Megrad, saj kljub slabemu gospodarskemu stanju referendum o združitvi z Gradisom ni uspel. Le večja delovna organizacija lahko ustrezno organizirana, ponudi kompletno ponudbo od gradbene operativne do zaključnih obrtniških del. Občinska konferenca je menila, da so se odgovorni v Megradu premalo zavzeli za rešitev nastalega položaja, zato je zadolžila komite, da obravnava problematiko v tej delovni organizaciji. V nadaljevanju seje je bila osrednja pozornost dana ekonomskim elementom razširjene reprodukcije, v kateri je bil izpostavljen pomen uveljavljanja lastnega znanja s prodorom na zunanji trg, povečanje akumula-tivnosti gospodarstva, večje dohodkovno povezovanje na proizvodnem področju in samoupravnem sporazumevanju na osnovi sovlaganja v investicije. Posebna pozornost pa je bila posvečena tudi delovanju internih bank, kajti z racionalnim gospodarjenjem bi lahko uspešno in pametneje obračali finančna sredstva. Konferenca ZKS Ljubljana-Si-ška je nato sprejela sklepe, ki jih je potrebno v vseh sredinah dosledno upoštevati. 1. Vse OO ZKS morajo aktivno sodelovati pri oblikovanju vseh planskih dokumentov. Pri tem morajo dati poseben poudarek krepitvi lastne reproduktivne sposobnosti, v razvojnih usmeritvah na področju razširjene reprodukcije (investicijska vlaganja) pa združevanja dela in sredstev. Zapiranju v okvire TOZD, DO pa tudi SOZD se moramo komunisti najodločneje upreti, prav tako morebitnim grupnoplastni-škim odnosom. 2. Že v temeljih plana TOZD, še bolj pa v samoupravnih sporazumih o temeljih plana DO ali SOZD, moramo jasno opredeliti tiste skupne razvojne usmeritve na področju razširjene reprodukcije, za katerih realizacijo bomo združevali svoje delo in sredstva. 3. Zavzemati se moramo za to, da kot prednostne postavimo tiste investicije, ki bodo: — dvigovale produktivnost in s tem dajale večji dohodek; — povečevale izvoz, — nadomeščale uvoz; — odpravljale strukturna neskladja; — zagotavljale intenzivno proizvodnjo ob manjšem zaposlovanju NK in PK delavcev; — zmanjševale onesnaženost človekovega okolja; — zaostriti moramo samoupravno družbenopolitično in strokovno odgovornost do družbenih sredstev za neodgovorno ravnanje s temi sredstvi. 4. Odločno se bomo zavzemali za realizacijo vseh tistih nalog na področjih družbenih dejavnosti, za katera se bodo vsi delavci samoupravno dogovorili. Pri tem bomo v praksi težili k dosledni uveljavitvi svobodne menjave dela, zavedajoč se tega, da pomeni vlaganje v družbene dejavnosti tudi vlaganje v krepitev lastnih proizvajalnih sil. 5. Ugotoviti je treba odgovornost poslovodnih in drugih organov v tistih OZD, ki v predvidenem roku niso sprejele planskih dokumentov oziroma kasnijo z njihovim sprejemanjem. 6. Vse osnovne organizacije ZK so dolžne obravnavati sklepe obeh sej, jih akcijsko razdeliti in konkretizirati glede na lastne razmere. Svojo aktivnost graditi na stališčih ZKS in ZKJ. Konferenca je na koncu sprejela sklep o ustanovitvi politične šole zveze komunistov v Ljubljani, v katero bomo tudi iz Litostroja usmerjali kadre na nadaljnje usposabljanje. V tem trenutku šolo že obiskuje sekretar OO ZK Nabava. V jesenski rok pa bomo vključili člane iz OO ZK Obdelava, PPO, PZO, PFSR, IVET, tako da bomo še bolj kot doslej omogočili članstvu idejnopolitično usposabljanje. M. S. Malo je Litostrojčanov, ki ne poznajo Janeza Elikana. Star Lito-strojčan, zavzet družbenopolitični delavec in človek poln elana, nehote vzbuja pozornost kamor pride. Nemiren duh, ki stalno išče nove rešitve, se pogovarja, prepričuje, ali hvali — to je Elikan. Ko se je po končani kovinarski šoli leta 1966 zaposlil v Litostroju, je delal najprej v montaži dieselskih motorjev, po odsluženem vojaškem roku pa kot monter in varilec na montaži viličarjev. Vsakomur, ld Janeza pozna, je jasno, da je to človek, ki z obema nogama trdno stoji v naši družbeni stvarnosti in jo dodobra pozna. V svojih izjavah je kritičen, preudaren in odločen. To pa je vsekakor dediščina dolgoletnega razvoja človeka, ki je začel svojo politično pot kot »jezni mladenič«, in se prekalil v umirjenega in preudarnega komunista. Aktivno družbenopolitično delo ga je že leta 1974 pripeljalo v srednjo politično šolo, zatem pa je postal urednik glasila Litostroj in vodja informativnega centra. Njegovo politično usposabljanje se je nadaljevalo že po enem letu in pol, ko je vstopil v politično šolo Josip Broz Tito v Kumrovcu, zatem pa je prevzel delo strokov -nopOlltičnega delavca na komiteju občinske konference občine Ljub-ljana-Šiška. Po funkciji namestnika sekretarja oziroma izvršnega sekretarja, je bil pred kratkim izvoljen za sekretarja komiteja občinske konference ZK občine L j ubl jana-šiška. Taka bi bila na kratko njegova delovna in politična pot. Sam pravi, da njegova politična pot izvira po eni strani iz krajevne skupnosti Preserje, kjer je bil pred trinajstimi leti sprejet v Zvezo komunistov in od koder je tudi doma, po drugi strani pa iz Litostroja, ki je nekakšna kovačnica kadrov že od samega začetka. K družbenopolitičnemu delu ga je pritegnila že vzgoja doma, saj je zrasel v partizanski družini in litostrojski kolektiv z velikim številom delavcev. Taka sredina pač ustvarja pogoje za organizirano delovanje vseh zaposlenih in za resnična prizadevanja za uvajanje samoupravnih odnosov. Visoka stopnja družbenih odnosov je tudi Janeza, tako kot veliko mladih delavcev v neposredni proizvodnji pritegnila, da je začel razmišljati o napredku svojega okolja, pa tudi lastnega napredka. Tako ga je družbenopolitična in samoupravljalska angažiranost kaj kmalu pripeljala, ob usposabljanju ob delu, še do politično zelo angažiranega dela. V tem času je bil sekretar AMK v krajevni skupnosti, bil je član delavskega sveta tozda, član tovarniškega komiteja ZK Litostroj, razpravlja, razlaga pa tudi graja predsednik tovarniške konference Zveze mladine Litostroj, član predsedstva mestne in republiške kongresu), sekretar OO ZK v politični šoli v Kumrovcu, sekretar konference ZSMS, član centralnega komiteja ZKS (izvoljen na 7. AMK pri OK ZK Ljubljana-Siška. ob tem pa je opravljal še vrsto drugih funkcij. V dvanajstih letih aktivnega dela se je stalno zavzemal, da pride do veljave delavec v proizvodnji — da lahko na podlagi svojega dela uveljavlja in krepi tudi svojo oblast. Zelo odločno pa tudi poudarja, da dela brez odločanja ne more biti, česar pa se v Litostroju vedno bolj zavedamo. Vse svoje dosedanje delo, kot funkcijo, ki jo je sedaj sprejel, jemlje zelo resno. Pomeni mu profesionalno politično delo, ki človeka okupira ves dan. To niso le sestanki ali pogovori, temveč je to neprestana vpetost v družbene procese, ki terja nenehno dodatno izobraževanje. Če hoče biti človek ustvarjalen, mora statlno razmišlja in na ta način iskati vedno nove in boljše rešitve. Glede na to, da je vse naloge sekretarja že prej poznal, se za prevzem te funkcije ni preveč lahko odločil. Komite kot politični zvršilni organ občinske konference ima pri razvoju socialističnih samoupravnih odnosov na vseh področjih družbenopolitičnega dela in življenja zelo odgovorne naloge. Ne glede na širino in na konkretne naloge, mora ZK kot idejna sila usmerjati razvoj družbenih odnosov in mora delovati znotraj družbenega sistema. Ob uveljavljanju kolektivnega dela in demokratizacije družbenopolitičnih odnosov, pa je Zveza Delo krajevne konference ZRVS Pestra dejavnost Vsako leto v začetku -pomladi zaživi delo rezervnih vojaških starešin s pripravami in seminarji, ki so sestavni del njihove strokovne vzgoje. Do sedaj smo imeli nekaj predavanj in filmskih prikazov, kjer srno poslušali in gledali teme strokovno vojaškega ter družbenopolitičnega področja. Pred začetkom preverjanja znanja smo v prostorih osnovne šole »HINKO SMREKAR«, ki že vrsto let uspešno sodeluje s krajevno konferenco ZRVS 9. maja počastili spomin -na našega nepozabnega voditelja — maršala Tita. Po kratkem nagovoru o liku umrlega velikana -naše revolucije ter o obrambnih pripravah in naših nalogah, smo z enominutnim molkom počastili spomin na tovariša Tita. Prav isti dan so borci NOB, ki so tudi večinoma čla- ni ZRVS govorili učencem višjih razredov osnovne šole o svojih doživljajih med narodnoosvobodilnim bojem. Zanimanje med učenci za njihovo pripovedovanje je bilo ogromno. Nedeljskega pohoda po poteh spominov in tovarištva sta se udeležili dve -naši ekipi. 31. maja bomo imeli taktično-orientaciijski pohod, ki bo nekak zaključek strokovnega pouka za leto 1979/1980. Takrat bomo tudi oddali taktične naloge in z njimi pokazali, koliko znanja smo pridobili. Prav tako, kot smo že do sedaj, bomo tudi v bodoče rezervni vojaški starešine Čaštno -nadaljevali delo, ki nam ga je začrtal naš veliki vodja TITO. Obljubljamo mu, da pni obrambi domovine ne bomo skrenili z njegove poti. H. Bratkovič komunistov lahko vodilna sila le takrat, ko ji uspeva prepričati ljudi za ideje in predložene rešitve — vendar le s pomočjo argumentov. To eo osnovne misli Elikana. ki glede tega ne pozna kompromisov. Ves se razživi v razlaganju osnovnih nalog Zveze komunistov in ob opisu kako naj bi Zveza komunistov in njeni člani delali-Teoretične podkovanosti -mu n® manjka. Tega se zaveda in mu tudi precej olajšuje delo in dialoge, ki jih ima pri vsakdanjem delu-Na račun tega mu tudi ostaja malo več časa vsaj ob soboah in nedeljah, ki bi ga sicer moral izkoristiti za dodatno usposabljanje-Najbolj pa črti pragmatizem, dogmatizem in -podobno, kar je v glavnem posledica premajhne teoretične podkovanosti in nepoznavanja osnovnih dokumentov Zveze komunistov. Ali pa tudi napačnega razlaganja teorij in dokumentov. Sam pravi, da te, če se ne usposabljaš sproti, lahko Čas prehiti. Kmalu pa tudi ne vidiš več bistvenega od -nebistvenega in zaideš s poti. Bri delu je vedno treba izhajati iz idejnopolitičnih osnov ZK in programskih usmeritev sprejetih na kongresih in sejah. Vse to pa seveda terja veliko časa, ki gre pogosto tudi na račun sprostitve, oddiha in drve žinskega življenja. Mogoče je tud; že razmišljal kdaj o tem, da h* vsaj malo »izpregel«, vendar tako dinamični in živi naravi kot ,ie Elikanova, to najbrž ni sojeno. Čeprav Janez svolje delo dobro pozna in ga tudi dokaj objektivno ocenjuje, se je zamislil o“ vprašanju, kako bi ocenil svoje dosedanje delo. To raje prepušča drugim, predvsem tistim, s katerimi dela. Zadovoljen je, če vidi-da se družbeni odnosi krepijo ifl če akcije ZK obrodijo sadove-Močno pa je poudaril, da politična funkcija ne sme biti lastna ambicija človeka, zato jo tudi ocenjuje kot družbeno funkcijo. .Gotovo pa je, da je njegova izvolitev za sekretarja predvsem priznanje in zaupanje njegovemu dosedanjemu delu in litostrojskim komunistom. Ob vprašanjih, kako misli naprej, je odvrnil, da bi se moral tako on, kot ostali podobni kadri-postopoma vračati v gospodarstvo — torej v bazo, kjer bi sprejemal' ustrezne naloge in tako dodatno obogatili tudi sredino, v katero se vračajo. S seboj bi prinesli širše znanje in izkušnje, ki ga v pre' nekaterih manjših delavnih organizacijah še precej manjka. 'Tak je torej novi sekretar Janez Elikan, dinamičen človek, k; živi v sedanji družbenopolitičn1 stvarnosti, misli in dela pa za pr1' hodnjo. Litostrojčan, znan po svoji eksplozivni toda ustvarjal^1 naravi ter čutu za pravičnost -11 človek, ki se ne mara imeti 23 funkcionarja. ., Glasilo delovno organizacije Ti' tovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi priloga" mi) v nakladi 5800 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi : Anton Tomažič, dipl. iur-’ predsednik, Milan Jurjavčič-inž., namestnik predsednika i*1 člani: Hrabrosiav Premelc- prof., Jurc Vulkan, Tone Er' man, mag., Vogrič Peter, diP» inž., Marjan Sigulin in uredm' ki: odgovorni urednik Kare* Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorira prof. Vcsn» Tomc-Lamut. Telefon uredništva 556-021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/1— Novi so tudi predsedniki DS Predstavili smo že nove sekretarje OO ZK, predsednike sindikata, danes pa vam predstavljamo še predsednike delavskih svetov. Tudi članek moramo zaradi prevelikega števila predsednikov razdeliti °a dva dela, vsem skupaj pa smo zastavili enotno vprašanje, ki je še posebej aktualno v času, ko praznujemo 30 let samoupravljanja. Novi predsedniki delavskih svetov so bili torej izvoljeni ravno v času, ko z vsemi napori poizkušamo uresničiti našo ustavo-zakon o združenem delu, zato smo jih vprašali: Kako samoupravni organi in ostali delavci v vašem tozdu oziroma delovni skupnosti uresničujejo svoje samoupravne pravice 'n dolžnosti in kako boste še naprej razvijali svoj družbenoekonomski položaj v sredinah, kjer delate? Stefan ROJINA — TOZD PRODAJA, v Litostroju je od •eta 1950, sedaj pa je vodja prodaje cementarne. V našem tozdu poizkušamo vsi uelavci v celoti uresničevati svoje arnoupravne dolžnosti s skupnim in izpolnjevanjem plan-Kiti obveznosti. Rezultati niso lit t10 nai|k°^'i’ vendar se je ltva-teta dela v zadnjem času pre-e' izboljšala. Mislim, da lahko os tozd veliko prispeva k bolj-_. L1 delu celotne delovne orga-■ Racije in to na več načinov: pri piri pravih naročil za proizvod-•lo, zasledovanju in planiranju P oizvodnje in pri finančnem zaključevanju. Mislim, da samo z ««n in to točno planiranim in miselnim, lahko dosežemo re-nn , te, ki smo si jih postavili za aslednje obdobje. Naše samoup-vne dolžnosti ne smemo posta-ti v drugi plan, kajti šele izpol-Vl vanje dolžnosti nam daje pra-c° do uživanja sadov dela. Po ^Pdpltičnost našega tozda nam pogojuj® tudi posebnost našega Q a- Mi predstavljamo delovno ganizacijo navzven v stiku ^tujimi in domačimi kupci. V irn ^e'u ie velika odgovornost ^neštete nevarnosti, da zapravi-^tipanje kupca. Izredno od-doi tTl° delo imajo tudi naši ni avpi Pri usklajevanju in pla-anju celotnega delovnega pno-tak’ se vedno ne odvija kg]?’ kakor smo si ga zastavili in Kor ga tudi usmerjamo. V naši sredini je vsakomur počeno, da polno uresničuje v ?? ° združenem delu — tako /delu, samoupravnih pravicah, or tudi v dolžnostih. Po t'nd.rcj seKAC — TOZD PPO, l9*<**ani poklicni šoli se je leta s6(j . zaP«slil v Litostroju in je s]i,xj vodja plansko-analitske uzbe v TOZD PPO. slei < c>čuo bomo še bolj kot do-ga razvijali sistem socialistlčne-v iO0Sa?lou Pra v 1 j an j a in razširjali da. v/11 °?last delavskega razre-v si -°8a in sodelovanje delavcev nek;,!emu samoupravljanja sta na Področjih še vedno pre-izražena. da je problem v in-re.sit?ran ki se bodo izdelovali v kooperaciji. . O podrobni tehnološki obde-fav|i dokumentacije v tem ikralt-kem prikazu dejavnosti tehnologi® ne bi pisali, ker je to večini bralcev že znano. Radi pa bi spregovorili, v katere dolgoročne cilje je usmerjeno delo v tehno-k,gij'i tozda. ;— Želimo povečati obseg razvojno-raziskovalnega dela in da °°ij Pogumno v proizvodno prak-s° Prenašamo tehnološke rešitve Jn postopke iz dežel na višjem shnološkem nivoju: , — Se bolj okrepiti timsko de- v°'ne samo na nivoju tozda, temne tudi na nivoju DO, saj le na n načfa lažje pridemo do pra-rlnih ih sprejemljivih rešitev. Tu J® Poudarek na večjem sodelovanju med projektivo — tehnolog i-— razvojem in delavnico. Nam-za določen izdelek je sprejemava v danih razmerah tista teh-j bjoška rešitev, po kateri izdelek ahko delavnica, glede na svojo °Premljenost izdela. , ~~ Postopoma preiti iz tako m eno vami h tehnoloških postop-ov na delovne postopke. Zaradi Povečanja kvalitete dela (dimen-n.lske točnosti, zmanjšanja na-Kik v zvarih) natančnejšega za-' obuvanja tehnoloških rešitev in 'iern v zvezi proizvodnih stro-r^bv ter za pridobitev izhodišč a hitrejši tehnološki napredek, j^bsebej pri izdelkih za HE, želi-,n°; da pri predpisovanju tehno-S'je izdelave natančno določijo ° vrstni red sestave varjenih gjObstrukcij ter vrstni :red varil-Klb del (postopek varjenja). z Težimo k bolj načrtnemu ■ .sledovanju stroškov proizvod-^Je in primerjavo le-teh s plani-l^rai. Seveda temu sledi ana-^-s vzrokov povečanja stroškov o a17 oziroma izmeta. ^ Pri tako zastavljenem načinu : lahko v bodočnosti pričaku- 010 še boljše rezultate. OPERATIVNA KONTROLA Obloge kontrole pri kontrol-n Posegih v fcateremkolii delu proizvodnega procesa so jasne — zagotoviti mora kvalitetne izdelke oziroma polizdelke v vseh delih proizvodnega procesa v DO. S tem namenom je tudi v vsakem proizvodnem tozdu ustanovljena kontrolna operativa. Toda pri takšnem proizvodnem programu, iposebej pri posamični proizvodnji, ti 'kontrolni posegi ne morejo biti togi, ne moremo samo ugotavljati, da nekaj ni v redu, temveč moramo vlogo kontrole nekoliko drugače opredeliti. Delo v kontrolni operativi se usmerja teko, da po eni strani težimo za tem, da se posamezni izdelki kontrolirajo skozi celotni proizvodni proces (po predpisanih 'tehnoloških postopkih oziroma interno) tj. medfazno, ker le tako lahko pravočasno in sproti odpraviljialmb in prepreču jemo napake na izdelkih, po drugi strani pa tako, da spremenimo odnose med sodelujočimi v proizvodnem procesu. Menimo namreč, da moreta pri izdelavi kateregakoli polproizvoda (in to se v večini primerov dogaja) sodelovati oba, tj. delavec in kontrolor, in se pri tem sodelovanju tudi medsebojno dopolnjujeta. Seveda se v to skupno sodelovanje vključita tudi tehnolog in delovodja. Na kratko povedano: odpravljamo napačno miselnost — nekdo dela, drugi kontrolira. Na ta način se, po našem mišljenju, lahko doseže zahtevani kvalitetni nivo, spoštovanje tehnološke discipline in že večji dviig kvalitete dela. Seveda se ikontiitalna ooenaltiVa ukvarja tudi z »administrativnimi« posli, to je z zasledovanjem kvalitete dela1, prijavami napak, pripravo dokumentacije za kontrolne preglede, pripravo dokumentacije za prevzemne organe, komuniciranje s temi organi itd. PROIZVODNJA Neposredna proizvodnja v tozdu se odvija v treh obratih in enem oddelku. To so obrati: pred-obdelava, izdelava varjenih konstrukcij ,im kovačnica ter oddelek za piovršlnsko zaščito. V obratu predobdelave se pripravljajo posamezni elementi, tj. deli za varjenje konstrukcije, Stjcpan Ninkovič — navarjenje s trakom (Foto: E. L.) večinoma po postopku plemenskega rezanja s kisikom. Samo delo razreza materiala je ročno s sefcatarji ih strojno na rezalnih strojih. Do pred kratkim smo kot segrevalni plin uporabljali butan — prtopan, po napeljavi naravnega plina pa srno skoraj v celoti prešla nanj. Pri razrezu materiala še vedno predstavlja velik problem kisik za rezanje, katerega do delovnih mest transportiramo v jeklenkah. V bližnji prihodnosti računamo, da nam bo uspelo narediti .plinovodno omrežje za kisik do delovnih mest, za naravni plin je ta že speljan po obratu. S tem hi precej olajšali delo zaposlenih, zagotovili večjo varnost dela in ne nazadnje povečali transportne zmogljivosti v obratu. V letu 1979 smo postali bogatejši za en stroj za plemensko rezanje s kisikom in plazmo s fotocelico. S pridobitvijo stroja za rezanje s plazmo smo rešili enega najtežjih problemov, to je rezanje nerjavečih jekel, predvsem tipa 18/8, barvnih kovih in žlitin. Pri razrezu materiala še vedno obstaja problem izkoriščanja pločevine. To je namreč, pri sedanjem načinu dela, v povprečju 85%, kar predstavlja pri 3.400 t varjenih konstrukcij letno približno 5501 odpadka. Računamo, da bomo povečali izkoristek pri razrezu pločevine z nabavo stroja, katerega delo se bo krmililo preko računalnika. SeVeda bo potem razrez potekal po v računalnikih vloženem programu. Ko govorimo o težavah v predobdelaVi, ne moremo mimo dejstva, da 'bo potrebno razmišljati tudi o nabavi novega stroja za valjanje do debeline pločevine približno 120 mm to nabavi nove linijske stiskalnice moči 1.000 ton. iZ nabavo teh strojev bomo vnaprej lahko sledili načrtovani rasti, delovne organizacije. V obratu izdelave, kjer poteka sestava varjenih 'konstrukcij in njih varjenje, težimo k doseganju kontinuitete v delu. Proces se organizira tako, da se upoštevajo planske obveznosti, razpoložljiv prostor ih vrsta varjene konstrukcije. O težavah, ki spremljajo takšno proizvodnjo, ne bi preveč govorili, saj so skoraj vsem, hi poznajo način proizvodnje, več ali manj znane. Tako usklajujemo in nabavljamo aparate, poleg klasičnega ročnega elektiroobločnega varjenja, za varjenje v zaščitni atmosferi CO-, plina (postopek MAG), za varjenje pod praškom, dobili smo avtomata (varjenje v zaščiti CO.> plima) za varjenje vodil to kolesnih obročev za viličamsko proizvodnjo. Seveda računamo tudi z nabavo pomožnih naprav za varjenje. Tako sedaj v kratkem pričakujemo dobavo 50 t poziciOner-ja iz »METALNE« Maribor. V bližnji prihodnosti bo nujno več naportov usmeriti v olajšanje dela vseh zaposlenih to izboljšanje delovnih pogojev. Naj samo omenimo: izdelavo plinskega omrežja v obratu, osvetlitev delovnih prostorov, odsesova-nje plinov, ureditev ogrevanja itd. Na kratko rečeno, dela je ogromno — zmogli ga bomo pa z načrtnim reševanjem tako pestre problematike. O kovačnici pa tudi površinski zaščiti je zelo težko govoriti, ne da bi potarnali o težavah, ki spremljajo dieto v teh dveh Obratih. Za kovačnico lahko rečemo le to, da je projekt za saniranje stanja v kovačnici izdelan, in šele ko bo uresničen bomo lahko govorili o normalnem delu. Zaposleni v kovačnici morajo namreč v takšnih pogojih dela to na takšnih strojih vlagati izredne napore za doseganje zastavljenih ciljev. Podobna situacija je v površinski zaščiti, kjer delo poteka Ignac Horvat dela z napravo za strojno rezanje s plazmo (1200 stopinj Celzija), kar je nova pridobitev tozda PZO (Foto: K. G.) tako, da je to istočasno eden od najboljših primerov, kako se ne sme delati. V tolažbo vsem skupaj je, da je rešitev problema površinske zaščite pred vrati. NOTRANJI TRANSPORT, VZDRŽEVANJE, SKLADIŠČE Notranji transport se odvija s pomočjo žerjavov, ki morajo streči -tudi konstrukcijskemu ključavničarju pri sestavi zvar-jencev oziroma varilcu pri postavljanju zvarjen ca v najugodnejši položaj za varjenje ozjroma stroju, npr. za krivljenje pločevine. Žerjav je torej hkrati transportno sredstvo in delovno sredstvo ključavničarju. Težimo k temu, da bi ob delovnih ploščah postavili bonzdlne žerjave, ki bi stregli pri izdelavi zvarjencev. NEUSKLAJENOST PLANIRANJA Zastavili' smo si skupne interese in cilje razvoja. Izhajajoč iz njih si moramo prizadevati za njihovo uresničitev ob upoštevanju danih pogojev, količinskih in fizičnih zmogljivosti z obstoječo opremljenostjo to kadrovsko strukturo. V prvi plan si postavljamo samoupravno planiranje, ki naj bi predstavilo našo vizijo ta resničnost v vsakodnevnem in srednjeročnem obnašanju. Združujemo delo to sredstva, utrjujemo integracijske procese (zahtevali bomo tudi njih rezultate), zavzemamo se aa večje aktivnosti pri delu, skladni razvoj proizvajalnih sil im dohodkovno povezovanje. A to ni dovolj, ne! Hočemo se izviti ilz neskladnega razvoja, ker smo na robu delovne organizacije, ker za nas ni dovolj posluha, ker smo v tehnični opremljenosti zelo zaostati in to nadomeščamo z živim delom, 'Uspešno, ker smo v veliki meri tehnološko odvisni. Kakorkoli napišemo, rečemo, se pogovarjamo ali dogovarjamo, lahko ugotovimo, da planiranje na ravni delovne organizacije in temeljne organizacije ne teče. Ne vemo, ali nočemo reči »bobu bob«, ali smo nesposobni, ali se nočemo komu zameriti, ali se ob podpisu pogodbe sprijaznimo s pogodbenimi kaznimi! Seveda, če začetek škriplje, potem zadnji ded še bolj, ker nam noben zdravnik ne more priskočiti v pomoč. Z ozirom na položaj, v katerem se nahajamo, je za nas najpomembnejša kompletiranost materiala to v enem letu izdelana količina 4.400 ton zvarjencev in odkovkov. Za te količine na podlagi sedanje organiziranosti lahko sprejmemo vse moralne in materialne odgovornosti pa tudi ekonomske. Duši pa nas neusklajenost, nekompletiranost ipd. UREDITI DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE MED TOZD! Da bi razrešili, družbenoekonomske odnose v skupnem proizvodu, moramo podpisati pogodbeno razmerje. Ne bi razčlenjevali teh področij, izpostavili bi le nekatera, ki prispevajo urejevanju teh odnosov: — naročila zvarjencev v kooperaciji preko TOZD NABAVA, — zagotavljanje kompiehira-nosti materiala za polizdelke, — vgrajevanje ulitkov v zvar-jence, — sodelovanje na montažah v tujini', — bremenitve temeljne organizacije v skupnem proizvodu s polizdelki to drugim (znotraj tozda se moramo resneje dogovoriti o teh zadevah). * Naj tudi kritično poudarimo, da smo o teh rečeh spregovorili na zborih delavcev, delavskemu svetu, preko vodstva prenesli strokovne službe, toda tem ne upoštevajo naših mnenj. VODENJE AKTIVNE POLITIKE, ZAPOSLOVANJA IN KADROV Z vprašanji, ki so nam bila zastavljena v zveži z rezultati poslovanja, kadrovsko strukturo, (Dalje na naslednji strani) Pesek, prah, prepih, vročina in mraz — najtežje delo je v peškami (Foto: K. G.) USTVARJAMO BOLJŠE POGOJE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE RAZPIS ŠTIPENDIJ Na podlagi potreb po novih strokovnih kadrih v gospodarskem načrtu DO Litostroj razpisujemo v šolskem letu 1980/1981 naslednje štipendije: a) Zunanji štipendisti — kadrovske štipendije Za poklic Štipendije za šolanje na IC Litostroj za DO Litostroj Štipendije za ostale izobr. organ. DO Litostroj strojni kovač 10 varilec — 32 konstrukcijski ključavničar 18 — strugar 40 — rezkalec 6 —■ orodjar 8 — tehnični strojni risar 10 — strojni mehanik 40 — elektromehanik 8 — modelni mizar 10 — vrtalec 10 — livar 20 — administrator — 2 metalurški tehnik — 6 strojni tehnik — 25 ekonomsik tehnik — 13 elektrotehnik — 2 administrativni tehnik — 4 inženir strojništva — tehnolog — 9 diplomirani inženir strojništva — tehnolog — 13 diplomirani inženir — elektro avtomatika — 1 diplomirani ekonomist — 11 diplomirani inženir računalništva — 1 diplomirani inženir tehnične fizike 2 diplomirani inženir tehnične matematike 1 Diplomirani pravnik — 1 Skupaj 303 zunanji štipendisti — kadrovske štipendije 170 133 V šolskem letu 1980/1981 bomo izobraževali skupaj 657 štipendistov, od tega 303 zunaje štipendiste (kadrovske štipendije) in 344 štipendistov za izobraževanje ob delu. Ugodnosti za deficitarne poklice bodo navedene pri razpisu za vpis v izobraževalni center Litostroj. Za zunanje štipendiste (kadrovske štipendije) bomo prijave zbirali in jih obravnavali od 1. 6. do 31. 6. 1980, za zamudnike pa od 1. 9. do 20. 9. 1980. Vsi prosilci kadrovskih štipendij bodo morali dostaviti naslednje dokumente: — prijavo za štipendijo na obrazcu 1,65 DZS, — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oizroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo višješolske OZD o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o dohodkih staršev preteklega koledarskega leta (če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine), — potrdilo o višini otroških dodatkov članov družine prosilca za mesec december 1979, — izjavo organizacije združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena, — izjavo kandidata, da ne prejema nobene kadrovske štipendije. b) Za izobraževanje ob delu pa razpisujemo naslednje štipendije: Za poklic Štipendije za študij ob delu osnovna šola 60 livar 20 metalurški tehnik 4 metalurški inženir 5 diplomirani inženir metalurgije 3 strojni mehanik 12 varilec 6 strugar 21 vrtalec — rezkalec 10 rezkalec 3 strugar na NC stroju 5 vrtalec — rezkalec na NC stroju 3 konstrukcijski ključavničar 20 strojni tehnik 42 strojni inženir 2 strojni inženir — konstrukter 27 strojni inženir — tehnolog 20 strojni inženir varilstva 2 diplomirani inženir strojništva 2 diplomirani inženir strojništva —konstrukter 22 diplomirani inženir strojništva —tehnolog 6 elektrikar 1 elektrotehnik 1 diplomirani inženir — elektro 1 elektro inženir 1 diplomirani inženir — 1 avtomatika 4 modelni mizar 7 ekonomski tehnik 15 diplomirani ekonomist 6 administrator 6 administrativni tehnik 1 višja upravna šola 1 VŠOD — Kranj I. stopnja org. proiz. smer 1 VŠOD — Kranj II. stopnja org. proiz. smer 1 diplomirani sociolog 1 socialni delavec 1 Skupaj štipendije ob delu: 344 \MltU4iHiWHt4t (Mii/ Za kandidate, ki še niso izpolnili 18 let, podpišejo izjavo starši ali skrbniki. Prednost pri podeljevanju kadrovskih štipendij imajo tisti, ki se odločijo za proizvodni poklic, in otroci staršev, zaposlenih v delovni organizaciji TZ Litostroj. Za študij ob delu bodo komisije za delovna razmerja TOZD/DS sprejemale vloge in jih obravnavale od 1. 8. do 15. 9. 1980. Opozarjamo vse prosilce štipendij študija ob delu, da posredujejo komisijam za delovna razmerja TOZD/DS naslednje dokumente: — prošnjo za štipendijo ob delu, — prijavo za štipendijo na obrazcu 1,65 DZS, — nagnjenost za določeno delo in sposobnost obvladati višjo stopnjo znanja (pismeno mnenje psihologa v delovni organizaciji), — dosežen uspeh pri dosedanjem šolanju oziroma izobraževanju (zadnje šolsko spričevalo — fotokopija), — družbenopolitična aktivnost delavca (mnenje kadrovske komisije pri osnovni organizaciji sindikata), — ocena strokovne sposobnosti (mnenje neposrednega vodje), — socialni položaj delavca (socialna služba pri KSS), — da delavcu še ni bil izrečen ukrep zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti (pravna služba, evidenca KSS). Prošnje za štipendijo bo sprejemal oddelek za izobraževanje pri kadrovsko splošnem sektorju DO Litostroj. Kot vsako leto so tudi letos sredi maja delavci tozda IVET zamenjali vse počene in razbite steklene strešnike nad obdelovalni-co. Dela je bilo več kot dovolj (Foto: E. L.) Dolge so kurirske poti po Litostroju (Foto: E. L.) SAMOUPRAVLJANJA Ustvarjamo boljše pogoje. (S prejšnje strani) opremljenostjo in izkoriščenostjo, zmogljivostjo, so ibili vsi sodelavci delovne organizacije v -tem letu že večkrat seznanjeni, vprašanje je le, če preberejo vse informacije, s katerimi razpolagajo. Za ilustracijo lahko ponovno poudarimo, da simo vsi nosilci planiranja, ki skrbimo za dvig produktivnosti -deda, možnost povezovanja za zaposlovanje in ustrezno strukturo kadrov v današnjem času, v težavnejšem položaju, kot si mislimo. Primarnega pomena so pogoji, Iki naj zagotove ustrezne kadre. Ali te imamo ali ne, ne bi 'komentirali, dejstvo je, da jiih moramo pri dohiti. Kako? Iz ustvarjenega dohodka, produktivnosti in rezultatov deda. Na pddročju socialnega razvoja si moramo zagotavljati stalne pogoje -dela in varnost delavcev na področju: — realnega povečanja življenjskega standarda v skladu z materialnimi -možnostmi In KNJIGE, DOSTOPNE VSAKOMUR Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne, družbeno organizirane akcije, s katerimi želimo delavca bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih in poceni knjig. Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980: PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981 SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in z ilustracijami Marlcnkc STUPICA. Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved i* življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja. Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragična za naše ljudstvo. Prof. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodšlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi. Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev. POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. Ta bo: Max von der Griin: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega »čudeža-«. Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980. Razen te, redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA, v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhajajo skozi vse leto; pa revijo OBZORNIK, reprodukcije slik, značke, Poezije in drugo. .N.ASLOV: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana. Telefon: — povečanjem stanovanjske iagradinje, pri čemer ne smemo pozalbiiti na politiko razvoja družbenega standarda (šdle, -kulturo, zdravstvo, socialno varstvo in drugo). INVESTICIJSKE ODLOČITVE V PLAN V našem nadaljnjem prostorskem razvoju v -mejah delovne organizacije želimo dogovorjeno skladnost realizirati v praksi z izgradnjo nove peskarne in ple-skarne ter povečati zmogljivosti izdelave zvarjencev in odkovkov. Sedanji delovni pogoj-i in -prostorska utesnjenost so nas pripeljali do Stopnje, ko si delavci Proizvodnje zvarjencev in odkovkov žlimo ustvarjati več, fodlj-e, kvalitetnejše, ceneje, v roku, z željo, da hi iime Litostroja bilo preneseno še tja, kjer ga danes ni. Svoje Odločitve smo vgradili v samoupravni sporazum o Skupnih investicijskih vlaganjih, kjer se delavci skozi tehnološko in dohodkovno povezanost združujemo. Želimo, da hi neusklajeni razvoj doživel svoj preporod s spoznanji, Iki prispevajo -novim kvalitetam in rasti Litostroja. Pred nami je zelo intenzivno delo pri pripravi srednjeročnega plana za leto 1981/85, ki mora zajeti celotno naše delovanje v tem obdobju. Ob zaključku lahko rečemo, da smo realizirali sprejete količinske in planske obveznosti I. četrtletja s 103 %, ali v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 112 %. Izpostaviti moramo, da smo to dosegli z manjšim številom sodelavcev kot v enakem obdpbju preteklega leta, zaradi terenskih del. Želimo si, da bi v polni meri uresničili letošnje cilje, predvsem pa dogovorjeno akumulacijo, ki bi zagotovila nadaljnjo rast temeljne organizacije. I. Sabol V šolstva bo reforma V aprilu je bil v skupščini SR Slovenije sprejet zakon o usmerjenem izobraževanju. Hkrati pa je bil z njim praktično preložen istočasni prehod v preobrazbo vseh srednjih šol, ki smo ga načrtovali žc za začetek šolskega leta 1980/81 in se nanj tudi pripravljali. Čeprav s° nas sredstva javnega obveščanja seznanjala z razlogi za tako odločitev, je vendar ponekod slišati mnenje, kot da reforme sedaj ne bo. Da to ni res, dokazuje že dejstvo, da je bil zakon o usmerjenem izobraževanju sprejet, da je ie že pričel veljati in da je nado-mestiil dosedanje zakone, ki urejajo izobraževanje po osnovni šoli. Temeljne značilnosti usmerjenega izobraževanja so v zakonu take, kot smo o njih pisali v marčni Štefki našega časopisa. V prehodnih in končnih določbah zakona Pa je v 220. členu dotočilo, ki pra-V1' da se programi za pridobitev strokovne izobrazbe po tem zakonu uvajajo postopoma, in sicer v šolskem letu 1981/82 za vse učen-ce- ki se vključijo v prvi letnik srednjega izobraževanja, v šolskem leitu 1985/86 pa za vse študente, ki se vključijo v prvi letnik visokega izobraževanja. V istem členu zakona so navedeni tudi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, če bi kje želeli izvajati izo- braževanje po novih vzgojnoizo-braževalnih programih že prej. Ti pogoji pa še niso skoraj nikjer izpolnjeni, kar je bil 'tudi vzrok za preložitev prehoda v usmerjeno izobraževanje. Predvsem še niso izdelani vzgojnoizobraževalni programi v vseh strokah — usmeritvah, niso povsem opredeljene vse smeri izobraževanja (skupine poklicev oziroma posamezni poklici), na hitro se je oblikovala mreža izvajalcev — šol ob premajhni vlogi združenega dela, le-to še ni bilo dovolj pripravljeno za prevzem odgovornih nalog pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja, niso še zaživele vse posebne izobraževalne skupnosti, prav tako pa tudi ne zakon o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci; s tem pa se še niso razvili novi družbenoekonomski odnosi. Po drugi strani pa so bile opravljene (oziroma so bile v toku) že intenzivne priprave za uvajanje novih vzgojnoizobraže-valnih vsebin skupne vzgojnoizo-brazbene osnove, javnost je bila že seznanjena s predlaganimi usmeritvami in smermi izobraževanja in možnostmi vpisa, veliko učiteljev je bilo že na seminarjih za uvajanje novih vsebin, oblik in metod Izobraževanja. NADALJUJEJO SE PRIPRAVE NA UVAJANJE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Zakon o usmerjenem izobraževanju je torej sprejet in je pričel veljati. Kaj se bo potem dogajalo novega v šolskem letu 1980/81, čeprav bo potekal pouk v srednjih šolah v glavnem še po dosedanjih predmetnikih in učnih načrtih ? Predvsem se bodo nadaljevale in še okrepile priprave, da bi bito res vse nared za splošen prehod v usmerjeno izobraževanje v začetku šolskega leta 1981/82. Tako se prav sedaj nadaljuje delo v posebnih izobraževalnih skupnostih in strokovnih organih pri pripravah kar najustreznejših osnov za izdelavo vseh vzgojno! zobraževal-nih programov (usmeritev in smeri izobraževanja), za oblikovanje mreže vzgoj noizobraževalnih organizacij, nadaljujejo se seminarji vodstvenih delavcev šol in učiteljev za nove naloge, pripravljajo izdaje novih učbenikov za izvajanje skupne vzgojnoizobrazbene osnove v prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja. Predvideno je, da bodo v prihodnjih mesecih izdelani vzgojnoizobraževalni programi za vse stroke — usmeritve in smeri usmerjenega izobraževanja in da bodo ti sprejeti v začetku prihodnjega leta. Takrat naj bi bil že pripravljen tudi predlog razpisa za vpis učencev v prvi razred za šolsko leto 1981/82 po novih vzgoj noizobraževalnih programih. Poleg navedenega se v ustreznih organih pripravljajo izvršilni predpisi na podlagi zakona o usmerjenem izobraževanju, ki morajo biti izdelani do konca tega leta, razna strokovna navodila oziroma določila za izvajanje vzgojnoizobraževalniih programov (npr. za prilagoditev izobraževanja po novih vzgojnoizobraževal -nih programih za odrasle), osnutki samoupravnih sporazumov in pogodb za izvajanje delovne in proizvodne prakse ter praktičnega pouka v organizacijah združenega dela in še marsikaj drugega. Vzporedno s tem bodo opravile svoj del priprav in nalog organizacije združenega dela bodisi same v svojih temeljnih organizacijah (načrtovanje izobraževanja, ureditev materialnih, finančnih in kadrovskih pogojev za izvajanje praktičnega pouka ter delovne in proizvodne prakse) ali v posebnih izobraževalnih skupnostih. SOLE PRISTOPAJO K IZVAJANJU NOVEGA ZAKONA ŽE SEDAJ Nekatera določila zakona o usmerjenem izobraževanju zahtevajo že takojšnje spremembe, tako npr. glede analize učinkovitosti vzgojnoizobraževalnega dela. načrtovanja tega dela, kadrovskih zadev, učne obveznosti učiteljev. Druge spremembe so šole dolžne uveljaviti potem, ko jih najprej podrobneje opredelijo v svojih samoupravnih aktih — npr. odločanju oziroma upravljanju, vpisne pogoje im usmerjanje, preverjanje znanja itd. To morajo storiti najkasneje v enem letu, kar pomeni, da bodo morale vse vzgojmoizobraževaine organizacije delno spremeniti svoje statute in druge samoupravne akte. Mnoge naloge bodo šolam določali tudi samoupravni akti, ki. jih bodo morale sprejeti prav tako v enem letu posebne izobraževalne skupnosti. Sole bodo nadaljevale priprave za izvajanje skupne vzgojnoizobrazbene osnove, posebej glede opremljenosti učilnic, kadrovske livarski modelar — modelni mizar in konstrukcijski ključav-Pičar prejemajo učenci še mesečni dodatek v višini 622,00 din, za druge kovinarske poklice pa 489,00 din, in sicer ne glede na učni Pspeh. Učenec se skupaj s starši s štipendijsko pogodbo zaveže, da p? zaposlen v Litostroju vsaj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo. Ce so dohodki na družinskega člana nižji, lahko dobi učenec Sc štipendijo iz združenih sredstev na občini, kar velja tudi za učen-Ce iz drugih republik. V času šolanja prejme učenec brezplačno dve delovni obleki (ob yPisu in kasneje), kovinarji tudi pomično merilo. Učenci, ki se bodo s°lali za livarske kaluparje — livarje in livarske modelarje — modelne mizarje, prejmejo prav tako brezplačno dve delovni obleki, Zaščitne čevlje in druga zaščitna sredstva za praktični pouk, brez-Pjačne učne pripomočke za vsa tri leta šolanja (tudi žepni računalih), deležni pa so tudi brezplačnih povratnih voženj domov po dogovoru z Litostrojem in izobraževalnim centrom. Učenci iz bolj oddaljenih krajev imajo zagotovljeno bivanje in Pškrbo v domu učencev v izobraževalnem centru. Plačilo stroškov oskrbne omogočajo ali pa olajšajo prej navedene štipendije, če pri "vencih, ki sc bodo šolali za livarske kaluparje — livarje In livarske "todclarjc — modelne mizarje, štipendije ne pokrijejo stroškov oskrb-"lne, prispeva razliko do zneska oskrbnine Litostroj. To pomeni, da širšem teh učencev za čas njihovega šolanja ni treba plačevati oskrbne za bivanje in oskrbo učenca v domu učencev. Poleg navedenega bodo prejemali učenci še mesečno nagrado v Skladu s svojim prispevkom k dohodku, ko je v praktični pouk vključno tudi proizvodno delo. VPISNI POGOJI: , Učenec mora imeti uspešno zaključenih 8 razredov osnovne šole |vPiše se lahko tudi, če ima iz tujega jezika nezadostno oceno). Pred-0z*ti mora spričevalo in zdravniško potrdilo o primernosti za izbrani y°kUc, ki ga dobi v svoji ambulanti. Za učenje clcktromehanika mo-'l opraviti preizkus razpoznavanja barv in potenja rok. POSTOPEK VPISA: Do konca maja se prijavi učenec NA SVOJI OSNOVNI ŠOLI. V "šobni prijavnici navede, da se želi šolati na naši šoli za določen ^ oklic. Osnovna šola bo poslala to prijavnico v naš izobraževalni od VCr‘ bomo takoj ob koncu maja in v začetku junija učencem p tovorili, če izpolnjujejo pogoje za sprejem. Ko bo učenec v juniju ‘‘'»ožil spričevalo o uspešno končanih osmih razredih osnovne šole, ' ravniško potrdilo in rojstni list, bo dokončno sprejet. Vpišite svojega otroka v našo šolo! Obvestite o možnostih vpisa I °j*c sorodnike in znance. Vse druge informacije dobite osebno v I ?b:ražcvalncm centru Litostroj, Ljubljana, Dakovičeva 53 ali po tc-°nu interno št. 470 oziroma neposredno na zunanji liniji št. 558-582. 1 M ■ ■ Na prvomajski proslavi je spregovoril tovariš Miro Podbcvšek 1. MAJ V LITOSTROJU Tudi letos smo v Litostroju s kratko slovesnostjo proslavili praznik dela 1. maj in dan OF. Ob lepem vremenu smo se zbrali pred spomenikom samoupravljanju, kjer je začetek proslave oznanil naš pihalni orkester. Zatem je spregovoril predsednik konference osnovnih organizacij sindikata tovariš Miro Podbcvšek (skrajšani govor objavljamo). V proslavi so sodelovali tudi naš mešani pevski zbor in recitatorja Izobraževalnega centra Litostroj Nina Doma in Ivan Nikolič. Ob koncu proslave je mladinec Pctar Karadja prebral brzojavko, v kateri smo tovarišu Titu zaželeli, da bi kmalu ozdravel. Čeprav smo bili po končanih prvomajskih praznikih vsi presunjeni ob bridki vesti, da je tovariš Tito to zadnjo bitko, ki jo je bojeval sam, izgubil, se zavedamo, da bo ob vseh priložnostih in ob našem vsakdanjem delu še vedno z 'nami. Pod vodstvom dirigenta Blagoja Iliča sta nastopila mešani pevski zbor in pihalni orkester Proslave sc je udeležila večina Litostrojčanov zasedbe, urejanja odnosov z organizacijami združenega dela, s pripravami za izvajanje delovne in proizvodne prakse ter praktičnega .pouka po novih predmetnikih in s pripravami na svobodno menjavo dela. Že v šolskem letu 1980/81 bodo izvajale pouk samoupravljanja s temelji marksizma, obrambe in zaščite ter telesne vzgoje po novih učnih načrtih, poskusno pa na nekaterih šolah tudi pouk slovenskega jezika in književnosti. Tako torej na vseh področjih pristopamo k Izvajanju pravkar sprejetega zakona o usmerjenem izobraževanju oziroma nadaljujemo pripravo glede izdelave novih vzgojnoizobraževalnih programov ter njihovega izvajanja. Uvajanje usmerjenega izobraževanja pomeni vsekakor precej več kot pa sam pouk po novih predmetnikih in učnih načrtih. Kot smo že omenili v marčni številki našega časopisa, bomo še pisali o praktičnih izpeljavah zakona in o pripravah na uvajanje usmerjenega izobraževanja zlasti v naši delovni organizaciji in v njenem izobraževalnem centru. H. Prem el č Recitiral ,jc tudi učenec IC Ivan Nikolič (Vse foto M. M.) FRANC SELIŠKAR Kakovost in njena zagotovitev Detajl nove hale tozda PPO, ki vedno bolj dobiva svojo končno podobo (Foto: E. L.) OBISK GOSTA IZ SOVJETSKE ZVEZE V okviru programa sodelovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Sovjetske zveze se je od 16. do 24. aprila mudil na obisku v naši državi predavatelj KPSZ, namestnik ministra za finance Sovjetske zveze dr. Stjepan Sitarjan. Imel je več predavanj na temo: Osnovne smeri aktivnosti KPSZ pri izpopolnjevanju gospodarskega mehanizma v sodobnem svetu. Ob tej priložnosti je obiskal tudi TZ Litostroj, kjer smo mu pokazali proizvodne prostore. V nadaljevanju smo v razgovoru predstavili samoupravno organiziranost delovne organizacije in delovanje družbenopolitičnih organizacij. Veliko smo govorili tudi o ekonomskih kategorijah gospodarjenja in uspešnosti prodaje izdelkov na svetovnem trgu. Ugledni gost iz Sovjetske zveze je bil po ogledu naših novih proizvodnih prostorov za izdelavo viličarjev izredno presenečen nad modernim strojnim parkom in funkcionalnostjo novih prostorov. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) AKTIVNOSTI ZA DOSEGO KAKOVOSTI Kakovost 'je sestavljena dz: — kakovosti konstrukcije oz. projekta, — kakovosti izdelave oz. kon-formrnoslti s projektom in — kakovosti servisiranja. Za doseganje kakovosti na teh poidinočjdih so potrebne tehnične in poslovne aktivnosti. Tehnične aktivnosti imajo že dolgoletno itradlicijo in so zlasti v zadnjih desetletjih v industrijskih obratih visoko razvite. Našitejimio nekatere: 0 Definiranje kakovosti v tehnično-tehnološki dokumentaciji za izdelavo iln prevzem (glavni udeleženci: projektiva, razvoj, kupec, prodaja, tehnologija). O Kontroliranje skladnosti (konfoirmnostli) s tehmično-tehno-loško dokumentacijo, lin sicer med proizvodnjo in med uporabo (pri kupcu). Te aktivnosti so dolžni opravljati vsi: izvajalci proizvodnih operacij. Večinoma so za nadzor v izdelovalnih fazah proizvodnje organizirane posebne kontrolne službe, kli po posameznih delovnih organizacijah kontrolirajo spoštovanje teh ni čno- teh nološ k e dokumentacije. Te službe nadzirajo tudi ustreznost surovin, kupljenih delov in polizdelkov, stanje proizvodne opreme, strojev in izdelovalnega orodja ter stndkov-no usposobljenost lin Stimulacijo proizvodnih kadrov za kakovost. • Med tehnične aktivnosti za kakovost spada 'tudi vsakršno usposabljanje in opremljanje kontrolnih služb za svojo dejavnost, kot npr.: postavljanje in posodabljanje metod kontrole in preizkusov, nabava primerne opreme za merjenje iin preizkušanje kakovosti, za njeno točnost in ka-ldlbracijo, itd. ® Reševanje reklamacij kupcev in -ugotavljanje kakovosti v uporabi, pogosto (a ne vedno) spada v delokrog dejiavnosti kontrolnih služb. Včasih je ta dejavnost zanemarjena, kar pa ima hude posledice za napredek in razvoj podjetja. ® Solidno servisiranje že samo ipo sebi opravlja pomemben del funkcije kakovosti. Dobrim proizvodom ohranja dolgo, 'brezhibno delovanje, slabe proizvode pa popravlja, jih usposablja za uporabo, preprečuje zastoje pri kupcu in farani ter ohranja ugled in dobro ime prdizvajialea. • Zbiranje podatkov, analiziranje, ocena in poročanje o kakovosti ter izvajanje korektivnih akcij ije nadaljnja veliilka skupina tehničnih aktivnosti, ki omogočajo razumno upravljanje s kakovostjo, tehnično rast lin splošno izboljšanje gospodarnosti. Poslovne aktivnosti slo mnogo manj razvite in dobro spoznane šele v zadnjih desetletjih. V njihovem razvijanju iin uporabi vidimo velike možnosti maorediova-nija na področju kakovosti in produktivnosti. Ker gre pri teh za bistvene poslovne odločitve, so vezane na vodilna in 'ključna delovna mesta in organe samoupravljanja delovne organizacij e. Naštejmo nekatere: ® Priprava ih definiranje osnovne politike DO v zvezi s kakovostjo. 0 Postavljanje ciljev in planov za dosego kakovosti. ® Definiranje in porazdelitev odgovornosti in 'usklajevanje dejavnosti za 'kakovost. S Izbor, izobraževanje in motiviranje kadrov za opravljanje aktivnlosti v zvezi s kakovostjo. ® Spremljava rezultatov analiz in nadZar doseganja ciljev, plaha in rezultatov na področju kakovosti. • Organiziranje in nadzor izvajanja korektivnih akcij za boljše (izpolnjevanje ciljev kakovosti;. Spoznanje in zavest o po- menu poslovnih aktivnosti vodi v povsem nov pristop k organiziranju funkcije za zagotovitev kakovosti. Funkcija kakovosti je interdisciplinarna funkcija kot finančna din plansko terminska. Po njenem pomenu 'bi morala biti v DO deležna enake pozornosti, to je z njo bi se morali ukvarjati v enakem obsegu in na enak način (postavljanje politike, ciljev, planov, organiziranje iin koordiniranje dejavnosti ter nadziranje rezultatov). POMEN KAKOVOSTI Če naročenega izdelka ne dobimo v dogovorjenem roku, lahko utrpimo škodo, pravočasno ne izpolnimo planov in se zaradi tega seveda zelo jezimo na dobavitelja, Podobno je, če smo morali plačati previsoko ceno. Vendar na vso to enkratno jezo sčasoma pozabimo, če smo sicer s kupljenim izdelkom zadovoljni m-ed uporabo. Drugače pa je, če smo kot kupci opeharjeni za kakovost. Znan je angleški izrek, ki ocenjuje vrednost kakovosti, ko pravi: »Nisem dovolj bogat, da bi lahko kupoval poceni proizvode.« Kadar nastopamo kot kupci oziroma uporabniki, imamo še kako izostren čut za kakovost. Kadar pa nastopamo kot pro-iizvajaloi oz. poslovneži, moramo s takim odnosom kupca do kakovosti vedno računati. Med tremi osnovnimi elementi gospodarjenja, ki So: rdk, cena in kakovost, zadnja nikakor nli manj pomembna od ostalih dveh. Kratkoročno sicer razmere na tržišču pogojujejo, dia se zanemarja kakovost na račun rokov; zato je v pretežni meni kriva visoka stopnja inflacije, ki sili kupca v čim hitrejšo porabo razpoložljivih sredstev, vendar se to navadno maščuje talko uporabniku 'kot proizvajalcu. Pomembnost kakovosti za poslovni uspeh najlepše vidimo na japonskem primeru, ki lepo pokaže obe skrajnosti: Predvojno kakovost, ki 'je bila »oa psu«, in sedanjo (kakovost, ki je prav v svetovnem vrhu. Iz japonskega primera vidimo, da tudi diampiinške cene niso mogle spraviti njihovega nekakovostnega blaga v pnodaijo. Zato so bili prisiljeni nekaj ukreniti. Ukreniti pa so korenito. Z najvišje-ga državnega vrha so sprožili akcije iin priimenno organizirano zadolžili za kakovost vse, ki imajo z njo opravka. Poskrbeli so za primemo vzgojo lin izobrazbo, poklicali so na pomoč ameriške učitelje. V kratkem času so dosegli presenetljive uspehe. Prehiteli so svoje učitelje, povzdignili so svojo kakovost na višino, ki ji na mnogih področjih ni v svetu nihče kos. Njihovi proizvodi uživajo danes ugled po vsem svetu iin se ddbro prodajajo. Kakovost se jim je zelo splačala. Ob študijah v zahodnem svetu, ki liščejio možnosti nadaljnjega povečanja produktivnosti, ugotavljajo, da So prišli z obremenitvijo človeka do skrajne točke; iz njega mi več možno iztiskati večjih efektov na osnovi »študije gibov«. Ljudje bežijo od takih pre-tiilraniih naporov. Nove možnosti žvečenja produktivnosti pa vidijo prav v ižboljišamju kakovosti (zmanjšanju zastojev in škode). Srečujemo tudli izjavo, da ima sposobnost nekega proizvoda ali procesa za kontrolo (con tirolabi-Mty) velik vpliv na gospodarnost. V zvezi z drastično povečano odgovornostjo za proizvod (pro-duct liidlbSity) se ustvarja nov pojem stroškov: poleg stroškov za saim proizvod nastopajo še »Stroški, lastništva« (cost of own-vvershlip), ki so v najtesnejši zvezi s kakovostjo oz., kii pri dbbri kakovosti ne nastopijo, pri slabi pa so ogromni, talko da lahko že ob enkratnem primem uničijo manjšega proizvajalca. Uveljavlja se torej spoznanje v svetu, da pravilno pojmovana dobra kakovost vodi tudi v povečano produktivnost in sploh boljšo gospodarnost. Ge se povrnemo v Stoletja obrtniškega načina proizvodnje, ugotavljamo, da je tedaj mojster sam obvladoval vse dejavnosti v zvezi s proizvodnjo in je tako imel na skrbi tudi vse funkcije v zvezi z zagotovitvijo kakovosti svojih izdelkov: razgledal se je po tržiščih (kaj obstaja in kaj kdo potrebuje), napravil načrt, iskal in nabavil surovine, določil postopek izdelave, skrbno izdelal proizvod in ga prodal. Pri vsem tem je skrbel za svoje dobro pri sklepanju nadaljnjih poslov. Danes bi rekli, da je imel v svojih rokah integralno skrb za kakovost. S prehodom na industrijski način proizvodnje je prišlo do specializacije in delitve dela. Delavec 'je odslej opravljal le po eno ali nekaj delovnih operacij. Izgubil je pregled nad celotnim izdelkom in njegovo funkcionalnostjo oziroma uporabnostjo. Razen tega zanj tudi ni bilo potrebe po taki razgledanosti, kot jo je imel prej mojster-izdelovalec. Ob pospeševanju produktivnosti pri industrijskem načinu proizvodnje je bil delavec bolj nagrajevan po količini, skrb za kakovost pa je ostala mojstru. Ko ta zaradi povečanja Obsega ni več zmogel svojega dela, si je dobil pomočnika-specialista — kontrolorja, ki je bil sprva podrejen mojstru. Kasneje se je dejavnost več kontrolorjev osamosvojila in tako je nastala prva kontrolna služba. Kontrolorji so tedaj pregledovali vsak izdelek; če je bil slab, so ga Močili. Delovali so torej kfat inšpektorji, zato se 'tak način kontrole imenuje inšpekcija (= 1. faza). Razmišljajoči vodje inšpekcijskih služb pa tudi kritike drugih so privedle do spoznanj, da je treba kontrolirati tudi surovine, stroje, opremo, izvajanje delovnih operacij itd. Ta razširjena in v preventivo usmerjena kontrola predstavlja drugo fazo v razvoju in jo za razliko od »inšpekcije« imenujemo (tehnična kontrola« (OTK = odsek tehn. kontrole = = 2. faza). Naslednja ali tretja faza v razvoju kontrole kakovosti nosi ime služba kakovost. Zanjo veljajo naslednje značilnosti: 1. Uporaba statističnih metod kontrole kakovosti (SMKK), ki je z vpeljavo vzorčnih metod sprostila mnoge kontrolne kapacitete in jih preusmerila na bistvene probleme. Razen tega ;so statistične metode še bolj poudarile preventivo z ugotavljanjem smeri potekanja (trendov) proizvodnih procesov; tako je bilo možno ukrepati, še preden je sploh prišlo do slabe kakovosti. 2. Prodrlo je spoznanje, da je osnovnega pomena ustvarjanje in vgrajevanje kakovosti. Zato so ss kontrolne službe same lotevale razvojno-raziSkovalne dejavnosti na izvenkontrdlniih temah. (Znane so organizacijske oblike OTK-R--odsek tehnične kontrole in raziskav). Kontrolne službe so skušale usklajevati številne akcije za kakovost v vseh enotah delovne organizacije, kot npr. ureditev tehničnih specifikacij, ureditev proizvodnega procesa z regulativi, ureditev informatike o 'kakovosti, povratne informacije, vpeljavo stimulacijskih sistemov, veljava av-tokontrol, itd. 3. Uspehi, ki so bili v kontrolnih službah doseženi, so opravičevali njihov razmah. V njih so se nabirali dobri strokovnjaki, ki so postajali specialisti-inženlrji za kontrolo kakovosti ali sploh za kakovost. Ti so imeli na področju kakovosti tako prednost pred drugimi strokovnimi delavci v podjetju, da je ta razkorak začel postajati ovira v medsebojnem sodelovanju. Prišlo je do zapiranja in medsebojnega odtujevanja. 4. Zavedajoč se, da ni kontrola tisto bistveno in edino, ki zagotavlja kakovost, je naziv »kon- trola« sicer izginil iz imena službe kakovosti, ostatla pa je 'ločena organizacijska Oblika, brez direktnih pristojnosti izven svoje službe. Služba kakovosti' je lahko dajala le priporočila, ki so jih drugi bolj ali manj upoštevali1, ali pa tudi ne. Nerešen je ostal večni konflikt med rokom in kakovostjo, ki ga lahko najuspešneje reši le, kdor je zadolžen za oba. V zadnjih letih srečujemo tudi naziv »integralna kontrola kakovosti« ali tudi totalna (popolna kontrola kakovosti). To naj bi bila zadnja stopnja razvoja kontrolnih služb (= 4. faza). Glede na opis, kakršnega smo dajali za službo kakovosti, integralna kontrola kakovosti mi bistveno nič drugega. Lahko si predstavljamo le skrajno povečan obseg dejavnosti izven same službe kakovosti; v njej pa ni novih elementov, ki bi opravičevali to 'kot bistveno novo stopnjo v razvoju kontrolnih služb. Beseda »kontrola« v imenu je celo dokaj zastarela, saj je program te službe znatno širši od same kontrole. Definicija EOQC namreč že za kontrolo kakovosti navaj, da je to »sistem za progra-mriainje in koordiniranje naporov različnih grup v delPvni organizaciji za vzdrževanje in izboljšanje kakovosti na ekonomski ravni tako, da so zadoščene potrebe kupca«. Za integralno kontrolo kakovosti to velja še v poudarjeni in razširjeni obliki. Služba kakovosti in integralna kontrola kakovosti sta zadnji obliki formalno organizacijsko ločene oziroma samostojne službe, ki je bila v sistemu delitve dela postavljena kot edina Služba, ki se je s polnim delovnim časom (profesionalno) ukvarjala s kakovostjo. Vse druge dejavnosti za kakovost so bile neorganizirane, pre- puščene znanju in dobri volji posameznikov. da ne rečemo zanemarjene. Razvoj kontrdlnih služb j“ s tem prišel do konca; kaj dalj v tej organizacijski obliki ni mogel. Spoznani in proučeni so bili -vsi vplivi na kakovost, treba je bilo 'le še predati krmilo v prave roke, v roke gospodarja. S prehodom na sistem zagotovitve kakovosti bo to izvršeno. VPLIVI NA PREOKRET Vzporedno z opisanim razvojem kontrolnih služb, ki je bil pripeljan do konca, od koder v tej obliki ne more dalje, pa so se začele pojavljati potrebe po močnem izboljšanju kakovosti: • Spremembe v proizvodnih pogojih (povečanje tempa tehnološkega razvoja, uporaba delovne sile z nerazvitih področij, vključevanje v industrijsko kooperacijo mnogih držav in celo celim, pritiski na znižanje stbroškov itd.) so narekovale spremenjene prijeme za zagotovitev kakovosti. Ledina ,ie bila tu orana na vojaškem področju (NATO). • Uvedba jedrske tehnologije zahteva visoko kakovost zaradi vamositih • Vesoljska tehnologija zahteva vrhunsko zanesljivost. • Preokiret na družbenem področju, ki je bistveno spremenil pravne norme v obliko sistema »odgovornosti za proizvod* (product liaibility, je eden najmočnejših gibal za povečanje kakovosti. (Dalje prihodnjič) Ob našem prvomajskem kresu v Poreču Vsakoletno prvomajsko srečanje delavcev ZPS in njihovih svojcev v Zeleni laguni pri Poreču, postaja iz leta v leto vse bolj privlačno. Kako tudi ne? Vsako novo snidenje kovinarjev Gorenjske, Štajerske, Dolenjske, Notranjske in Primorske, pomeni novo doživetje, ponovno utrditev prijateljskih vezi, sklenjenih v dosedanjih srečanjih in mnogo na novo vzpostavljenih. Začetek prvomajskega praznovanja je označil vsakoletni kres s svojimi iskrami, pevci »Slavčka« iz Trbovelj pa z lepo pesmijo (Foto: K. G.) Po daljšem obdobju deževnega vremena v pretežnem delu Slovenije, smo ugibali, kakšno vreme bomo imeli za prvomajske prazne. Tisti, ki se riiso ustrašili in niso odpovedali udeležbe na srečanju »Poreč ’80«, so »prišli na svoj nacun. Zelena laguna nas je pričakala zares zelena. Z nami je tudi ona zaživela in zadihala s Polnimi pljuči svež in omamen obmorski zrak. Oživela so igrišča ln sprehajalne poti. Za nekaj dni smo pozabili vsakdanje skrbi in Se Prepustili prepotrebni sprostitvi. Pester kulturni, športni in za-Davni program je dopolnjeval ve-Selje ob lepem vremenu in prijetnem okolju. Tudi odprti bazen je Prav prišel, da so se ohladile pre-nekatere »pregrete glave«. Rahlo premraženi od dežja, ki nas je spremljal med potjo, smo nestrpno pričakovali prvomajski kres, da se ob njem pogrejemo. In Igej! Noče in noče zagoreti, kot bi vedel za energetsko krizo in varčevalne ukrepe. Vendar, kdor vztraja tudi zmaga. Ponekaj kanti-cah naftnih injekcij je nazadnje ob pokanju in prasketanju bombic le veselo zagorelo. Godbeniki so zaigrali in »Trboveljski slavčki« zapeli, mi pa smo se pošteno ogreli. Le na lase in obleko je bilo treba paziti. Veselo je bilo še dolgo v noč in »tudi naslednje dni ob slavnostni večerji, borbenih tekmah v metanju valjarja, podiranju kegljev in podajanju jajc ali ping-ipong žogic. Tudi šahisti in strelci so merili svojo umirjenost in zbranost. Nogomet med debelimi in suhimi ter kros cicibanov in pionirjev so bili svojevrsten užitek. Škoda, da so se štirje dnevi tako hitro iztekli. Marsikomu se je bilo težko vrniti cliko prvomajskih dopustnikov — posebno mlajših, ki je poiskalo -abavo za številnimi mizami za namizni tenis (Foto: E. L.) Mmmm, kako diši pršut za zmagovalca v metanju jajc — surovih! (Foto: E. L.) Tekmovanje kovinarjev V letošnjem letu bomo na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in odbora sindikata kovinarjev Slovenije ponovno organizatorji tekmovanja kovinarjev. Republiško tekmovanje kovinarjev Slovenije bo od 3. do 5. oktobra, zvezno tekmovanje pa teden dni kasneje od 10. do 12. oktobra 1980. Republiško tekmovanje kovi-krjev bo četrto zapored, v Lito-. roiu pa ga bomo organizirali drugič. Cilj te delovne, Štrosi1?.6 in izobraževalne manife-' ac‘je slovenskih kovinarjev je Predvsem uveljavljanje delavca 2 heposredne proizvodnje kot stvarjalca narodnega dohodka, ' Je pogoj za obstoj in razvoj ase samoupravne socialistične vkuPnosti. Temeljni cilji tekmo-,anja pa so tudi v tem, da se ^slavci kovinarji v svoji delov-in ustvarjalnosti izpopolnjujejo .j, širijo splošno razgledanost, u k mo van j <; v delu, strokovnem nanju in delovnih veščinah je ružbeno tudi izredno koristno, zi h vPdva na boljše delovne re-Ultate kovinarjev, obenem pa »ja tudi k večji produktiv-s stl in izpopolnjevanju znanja Področja samoupravljanja in arstva pri delu. V današnji dobi žel' Sp*°^ni tehnološki revoluciji Piimo modernizirana proizvodna edstva. S takimi tekmovanji bo-. 0 obogatili naše znanje in pro-vajalske sposobnosti. Pred nami je torej naloga, da večamo produktivnost in dvig-t 1110 proizvodnjo še na višji nivo č na tej osnovi obogatimo našo eiotno družbo. Takšno tekmovanje pa ni samo priložnost, da sodelujoči izmenjajo med seboj izkušnje in spoznanja na področju samoupravljanja. Takšna prireditev naravnost ponuja možnosti, da se delavci medsebojno spoznajo in informirajo o tem, kako v posameznih delovnih sredinah poteka akcija za uresničevanje samoupravljanja in s tem zakona o združenem delu. Z letošnjim tekmovanjem nadaljujemo kontinuiteto tovrstnih tekmovanj pri nas in povečujemo število poklicev, ki sodelujejo v teh tekmovanjih. Tudi število delavcev, ki tekmujejo v predhodnih tekmovanjih z vsakodnevnimi proizvodnimi rezultati v organizacijah združenega dela, občinskih ali regionalnih tekmovanjih, že iz leta v leto večje. Republiško tekmovanje je tudi priprava na zvezno tekmovanje, ki bo teden dni kasneje prav tako v Litostroju. Začelo se bo 10. oktobra na dan kovinarjev Jugoslavije, ki je bil 1977. leta ob obletnici Titovih jubilejev in naših jubilejev na predlog številnih delovnih organizacij proglašen za praznik kovinarjev. Do sedaj je bilo organizirano že 13 tekmovanj, tako da bo letošnje že štirinajsto zapored. Letos bomo uvrstili v program tekmovanja vse poklice iz predhodnih tekmovanj, dodali pa še ročne kovače. V tem obdobju bo ob tekmovanju še veliko drugih spremljajočih prireditev, predvsem delavcev ustvarjalcev na posameznih kulturnih in umetniških področjih. Vse to kaže na to, da bo potrebno ob koncu septembra in v prvi polovici oktobra urediti tudi delovno organizacijo, kajti v tem obdobju bomo morali predstaviti delovno organizacijo vsem tekmovalcem, spremljevalcem in gostom tekmovanja. Prav ugled delovne organizacije in akcija, da vsem kar najlepše predstavimo kovinarske poklice, mora biti naša glavna skrb še posebej zato, ker bomo na tak način najlepše izrazili pripadnost in odločnost uveljavljanja idej tovariša Tita — da bomo postali v vsaki sredini aktivni borci za ideale in vlogo delavcev pri izgradnji socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in da bomo aktivno sodelovali pri uresničevanju politike zveze komunistov. S tem, ko smo izbrali dan kovinarjev in ga tesno povezali z revolucionarnim delom tovariša Tita v borbi za uveljavitev naprednih sindikatov v vseh obdobjih razvoja naše družbe, smo kovinarji dali tovarišu Titu posebno priznanje in obvezo, da bomo vedno v prvih vrstah borbe za nove družbenoekonomske odnose, ki izhajajo iz ustave in zakona o združenem delu. M. S. v deževno in mrzlo Ljubljano, na Gorenjsko, Štajersko ali Dolenjsko. Toda delo je čakalo. Nabrali smo sl dovolj moči, da ponovno krepko primemo za delo. Ostali so lepi spomini in obljube, da se na- slednje leto ponovno sirečamo. Zal je naše vtise in zadovoljstvo ob vrnitvi domov pretresla žalostna vest o smrti našega dragega tovariša Tita. V. Živkovič Kot vsako leto se je največ gledalcev tudi letos zbralo na travniku, kjer so moški metali varpo, ženske pa grozilno orožje — valjar (Foto: E. L.) -JLšmMjSSm mmmmm Ce dobro pomeriš, včasih tudi dobro zadeneš (Foto: E. L.) 'pS|S|p Veselje najmlajših na vrtiljaku (Foto: E. L.) V krosu za pionirje so prikazali največ prizadevnosti najstarejši, naj-prisrčnejši pa so bili najmlajši cicibančki (Foto: E. L.) SPOTIKLJAJ PAKETI ZA BONE Na račun družbene prehrame spet nekaj. Tokrat ne gre več za dopoldansko malico — suho ali toplo, temveč za malico, ki jo lahko dvignemo za neporabljene bone. Problemi so se pojavljali že tedaj, ko so to malico delili v delavski restavraciji od 13. ure naprej. Zaradi tega je bilo veliko izhodov in tako tudi delovno neizkoriščenega čas. Kljub temu pa so ljudje pogosto izgubili še veliko več časa, čakajoč v vrsti, ker so malico pripeljali pogosto tudi pol ure pozneje. Potem se je dogajalo, da ni bilo paketov za 5 ali 10 bonov, ali pa je paketov celo zmanjkalo. Vemo, da je imel tozd ZSE velike težave pri nabavljanju šunke, posebno pred novim letom, vendar se je to dogajalo tudi ob drugih priložnostih. Potem smo prešli na delitev paketov po 14. uri, torej v času, ko se vsaj za večino Litostroj ča-nov delo konča. In kaj se dogaja? Pred pultom se naredi dolga vrsta ljudi, ki čakajo skoraj do pol treh, da pripeljejo pakete. To se pravi, da je pri blagajni dolga vrsta »-žejnih«, za točilnim pultom cela vrsta prerivajočih se ljudi, ravno tako jih veliko že pije, tisti, ki čakajo z boni na pakete, pa se prerivajo še v posebni vrsti v vsem tem vrvežu. In čakajo... Zato postavljamo vprašanje — zakj paketov ne pripavijo dovolj zgodaj in zakaj jih ne pripeljejo na razdelilno mesto prej ? Zakaj paketov ne delijo v predprostoru menze in bi te dneve pač tu ukinili prodajo knjig? Zakaj ni na primer možno deliti paketov v času malice — ali v menzi ali pač na nekem določenem prostoru v tovarni. In končno, zakaj v glavnem neprijazne postrežnice ne dovolijo pogledati vsebine paketa, ki ga nameravaš vzeti? Verjetno pa vodstva tozda ZSE tudi ne bi preveč obremenjevalo, da bi člane kolektiva preko zvočnika obvestili, da paketov nimajo pripravljenih. Odšla sta v pokoj 30. aprila 1980 se je poslovila od nas in odšla v pokoj naša Micka — Marija KUHAR, kuharica v domu učencev ICL. Pri nas je pričela delati 1. aprila 1955, delo je nadaljevala polnih 25 let z vso vestnostjo, prizadevnostjo pa tudi potrpežljivostjo. Sodelavci in učenci ji želimo čimveč zdravih let v zasluženem pokoju! Izobraževalni center Litostroj 10. aprila letos je odšel v pokoj tovariš Martin FINC. Zaposlen je bil kot vodja vzdrževanja in transporta v livarni sive litine. V Litostroju je delal 33 let. V tem dolgem obdobju je s svojim strokovnim znanjem v marsičem prispeval, da je delovni proces v livarni tekel nemoteno. Bil je aktiven na samoupravnem področju, saj je bil eden izmed prvih predsednikov delavskega sveta delovne organizacije. Ob slovesu mu želimo še veliko zdravih in srečnih let v krogu družine in prijateljev. Sodelavci ker mogoče niso mogli dobiti šunke ali sira. Nezadovoljstvo je veliko, ker nobena sprememba glede delitve malice na bone ni boljša od prejšnje. Verjetno gre večina nezadovoljstva na rovaš nesposobnosti in nezadostne organiziranosti v tozdu ZSE oziroma v naši kuhi- PA SE ODGOVOR Ugotovitve tovarišice Megliče-ve so delno upravičene in na mestu. Gre pa za problem, ki ga je potrebno nekoliko bolj osvetliti. Verjemite nam, da si želimo prodati čim več in čim bolje. Na žalost pa nam to ne gre vedno tako kot bi želeli. Največ potreb po paketih je pred prazniki in dopusti. Podobno je ob takih dneh tudi v trgovinah v mestu in okolici. To pa pomeni, da takrat blaga primanjkuje. Naj povem samo to, da nakup v takem primeru presega normalno poslovanje, saj je potrebno nabaviti na tone materiala. Omenimo naj še to, da smo pri takem nakupu nemalokrat vezani tudi na nabavo drugega blaga. Vse potrebno smo ukrenili tu-glede dobave paketov točno ob 14. uri. Prodajo v avli restavra-ciej pa nam prepoveduje sanitarna inšpekcija. Glede vsebine paketov si ne predstavljam kako bi izgledalo, če bi dovolili vsakomur pregledovati vsebino. Dobili smo tudi pripombo na to, da je šunka premastna. To je delno res, velikokrat pa smo veseli, da jo sploh dobimo — je pa vedno v normah dovoljene prodaje. Primeri so bili, da so posamezniki odnešli šunko inšpektorju, vendar so nam jo vrnili kot primemo za prodajo. Direktor tozda ZSE Milan Vidmar V PRIČAKOVANJU NOVEGA STRELIŠČA V zimski strelski sezoni 1979/ 1980 ni bilo počitka za naše strelce. Takoj po osvojitvi 1. mesta med moškimi ekipami in 3. mesta med ženskimi ekipami na tekmovanju ZPS septembra 1979 smo pričeli pospešeno trenirati za prihodnja tekmovanja. Za naše sindikalne ekipe na občinskem tekmovanju v počastitev 29. novembra 1979 ni bilo nobenih ovir. Zmagala je z odličnim rezultatom 703 krogov od 800 možnih. Prednost pred drugo ekipo ŠD Vižmar-je-Brod je bila 38 in pred ekipo Colorja 56 krogov. Med 17 ekipami je tekmovala tudi vrsta Litostroj 2, ki je bila osma. TOZD PZO pa je v isti konkurenci zasedel 40. mesto. Zimska strelska liga občine Šiška se je pričela decembra 1979 in je trajala do marca 1980. V tej konkurenci je nastopilo deset desetčlanskih ekip: DŽŠ, Color, Ljubo Šercer, Proleter I., Agrostroj, Tabor 69, Lokomotiva, Proleter II, Ambrož Barie in Litostroj. Zmagala je ekipa Proleterja II, kar je bilo pričakovati, saj so ti strelci vojaki iz vojašnice Borisa Kidriča iz Šentvida. Na urejenih! streliščih jih vadi preko 400, zato jim ni težko sestaviti močne ekipe. Naša deseterica je osvojila četrto mesto. V primerjavi z lanskim letom smo se premaknili za dve mesti višje. Omeniti velja tudi nastope naših strelcev na raznih tekmovanjih v posamični konkurenci. V tekmovanju za puščice se je naš tekmovalec Miroslav Jageš uvrstil med 41 tekmovalci na 6. mesto. Pet ostalih pa je zasedlo sredino lestvice. Isti strelec nas je zastopal tudi na republiškem tekmovanju v Slovenskih Konjicah v streljanju s serijsko zračno puško. V maju smo streljati tudi že na tradicionalnem srečanju poklicne kovinarske šole v Kopru z našim izobraževalnim centrom. Tekmovalna napetost ni popustila toliko časa, dokler »naši« niso izvedeli za rezultat, ki se je glasil 648 :645 v korist Litostrojčanov. Junija letos načrtujemo prvenstvo tozdov Litostroja, ki bo kakor lani v šoli. Vse poverjenike za šport po tozdih pozivamo, da že v začetku junija prijavijo svoje petčlanske ekipe (J. Grom po telefonu 479). Kljub nekoliko neustreznemu strelišču delo uspešno poteka. Veselimo pa se že strelišča v telovadnici, ki je tik pred pričetkom gradnje. J. Grom V SPOMIN 17. aprila 1980 je nenadoma umrl naš delavec tovariš Milan KASTELIC, pripravljalen peska v livarni sive litine. V našem podjetju je bil zaposlen 10 let. Spominjali sc ga bomo kot dobrega delavca in tovariša. Sodelavci iz TOZDA PUM ZAHVALE Ob nenadni smrti ljubega moža in očeta Milana KASTELICA se lepo zahvaljujemo vsem sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, sodelavcem iz livarne sive litine pa še iskrena hvala za podarjene vence, denarno po~ moč in ganljiv govor. Godbenikom Litostroja sc zahvaljujemo za občuteno zaigrane žalostinke. Žena Albina, sin Milan z družino, hčerki Albina in Darinka z družino, hčerki Danica in Anica ter drugo sorodstvo Topla zahvala vsem sodclav-cyem Prodaje ČIP in Zunanje montaže za podarjeno cvetje, sožalje in spremstvo najine drage mame na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Slavka Lampič in Iva Dornik Ob smrti mojega očeta Ivana MIKCA sc iskreno zahvaljujem kolektivu TOZD Prodaja za denarno pomoč in izrečena sožalja- Pavle Mikac Ob smrti najinega očeta JU' sufa GAZlCA se lepo zahvaljujeva vsem sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja in cvetje. Smail in Gazim GAZlC FOTOFlim/KO DRUŠTVO rTT] LITOSTROJ L*L2J Piše: Peter Poženel Zviti film vlagamo v fotoka-mero tako: — Najprej odstranimo ozki trak, s katerim je film zlepljen, da se ne odvije. Na njem piše, da je film še neosvetljen (Unexposed ali Start). — Začetek zaščitnega papirja vstavimo v zarezo na praznem vretenu in tega vstavimo v foto-kamero na desnem delu. — Film vložimo v fotokamero na levem delu (sl. 36 b). — Film navijamo na desno prazno vretence toliko časa, da se puščica na hrbtni strani zaščitnega papirja poravna z zarezo na fotokameri. — Kamero sedaj zapremo in premaknemo film toliko naprej, da se v okencu pokaže št. 1 oziroma da števni mehanizem kaže prvi posnetek. Podrobnosti glede vlaganja filma naj vsakdo prebere v navodilih za delo s kamero, s katero trenutno fotografira. KAKO VZAMEMO FILM IZ FOTOKAMERE Leica film 135: Ko smo posneli cel film, ga je treba najprej zviti nazaj v svetlobno kaseto. Navijanje nazaj ni pri vseh kamerah enako, vsekakor pa moramo najprej pritisniti ali zasukati gumb sklopke, da s tem omogočimo navijanje nazaj. Šele ko smo cel film previti nazaj v svetlobno kaseto, lahko odpremo pokrov kamere in vzamemo film ven. Ko smo posneli zviti film do zadnjega posnetka, tedaj navijemo na navijalni kolut še ostali del filma. Film vzamemo iz fotoka-mere ter ga zalepimo z ozkim trakom, tako da se ne more odviti. Na tem traku navadno piše, da je film osvetljen (exposed, expo-niert.) Iz kamere lahko vzamemo film pri svetlobi, po možnosti pa raje stopimo v senco. Nikakor pa ne jemljimo filma iz kamere pri direktni sončni svetlobi. Zelo priporočljivo je na vsak osvetljen film napisati, da je film osvetljen, ker se nam lahko zgodi, da pomešamo osvetljene in neosvetljene filme. V primeru, da filma ne vrnemo v originalno kaseto, pa moramo napisati tudi vrsto filma, če hočemo, da bo film pravilno razvit. DRŽANJE KAMERE PRI SNEMANJU Naučiti se moramo držati fotokamero med snemanjem, da bomo naredili čim manj premaknjenih ali »stresenih« posnetkov. Ko pritisnemo na sprožilo, je naj-večja nevarnost, da premaknemo tudi kamero. V času osvetlitve, ko je zaklop odprt, moramo držati kamero popolnoma pri miru. Zato se priporoča, da tisti trenutek celo zadržimo dihanje, tako kot pri streljanju s puško, in kamero pritisnemo ob naslon: čelo, lice, brada ali dlan roke. Sprožilo pa pritisnemo le s prstom 'in ne s celo roko (sl. 38). vedno držati z obema rokama in sicer tako, da je slika vodoravna ali pokončna, nikakor pa ne poševna. Drža je pri snemanju zelo važna, ker nam telo služi kot stojalo za kamero. Da bomo pri stoječem položaju čim bolj stabilni, se postavimo v stojo z nekoliko razkoračenimi nogami, z eno nogo nekoliko pred drugo. Roko, s katero držimo kamero, pritisnemo ob prsi. Če je le možno, se naslonimo na neko trdno oporo, npr. steno, drevo ali kaj podobnega, da se tako še bolj umirimo (sl. 39). 1 ei oni Vodoravna in navpična I bl.do I lega fotokamere. Posebno važno pa je, da držimo kamero mimo pri daljših časih osvetlitve. Tako velja, da je 1/30 sekunde najdaljši čas, ko še lahko snemamo brez stojala, seveda pri upoštevanju navedenih nasvetov. Fotokamero moramo Sedeči položaj je dober samo, če roke lahko na nekaj naslonimo. Tudi klečeči položaj lahko uporabimo le v posebnih prilikah. Pri ležečem položaju podpremo zgornji del telesa z laktoma (sl. 40) .1 Ob odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem sodelavcem tiskarne in vodstvu za čudovita darila in prisrčno slovo, katerega sc bom šo dolgo spominjala. Vsem skupaj želim obilo uspehov prj nadaljnjem delu! Nežka Tomažih ČESTITKA 7. maja je tovarišica Anica ROSSI, ki dela v tiskarni tozda ZSE, srečala Abrahama. Sodelavci in prijatelji iz tiskarne ji želimo, da bi še dolgo srečna ih zdrava, lepila in šivala razne knjige, brošure in podobno. In da bi se med nami dobro počutila! Sodelavci in prijatelji SEZONSKO ZNIŽANJE CEN V PRIKOLICAH Od 10. junija do 10. septembra 1980 velja ekonomska oziroma regresirana cena prikolic. Pred tem datumom in P<> njem je mogočo letovati v prikolicah po 120.— din na dan, kar seveda ni vračunano v regresirano ceno. Počitniški domovi Litostroj JEZIKOVNE NAPAKE Izbirajmo torej besede, ne zadovoljimo se s prvo, ki se je domislimo, temveč premislimo, ali zares najbolje pove tisto, kar smo hoteli povedati. In za konec še nasvet. Besedila ne oddaj takoj, temveč ga ponovno preberi, le tako boš jasno ugotovil, ali je napisano dovolj jasno. Morda boš ugotovil, da je kakšna beseda zares neprimerna, da jo lahko kdo razume drugače kot ti, da je besedilo premalo razčlenjeno, da so stavki predolgi. Tako besedilo je potrebno seveda popraviti in prepisati. Vendar bo zadovoljstvo, da bo bralec razu-mel, kar si napisal, odtehtalo tvoj trud. Nihče ni takšen strokovnjak, da bi pisal kar na čisto, kar naravnost, brez popravkov, sprememb in prepisovanja. Kdo sicer odda kdaj tudi -takšen nepredelan in nepregledan članek, dostikrat se po »neumnostih« in napakah trdi cblo, da ga avtor niti ni še enkrat prebral, predno ga je oddal; vendar je na srečo takih člankov zelo malo. Morda je vzrok za tako površnost že kar znano pomanjkanje časa, kdaj verjetno tudi lastno ugodje oziroma lenoba — češ, saj je vseeno, bodo že drugi popravljali za menoj. Kdor piše nejasno zato, da bi bil videti bolj učen in. pametnejši od drugih in -kdor piše o Stvareh, ki jih sam niti dobro ne pozna, pa naj raje molči. Vesna Tomc-Lamut (Foto M. Kranjec) Jasnost jezika V prejšnji številki smo začeli poglavje o praktični stilistiki in nje-ncm pomenu, o značilnosti dobrega sloga ali stila pisanja. Našteli smo nekaj zahtev, ki jih mora vsak pisec upoštevati, če hoče napisati dobro sporočilo, članek, danes pa se bomo seznanili z eno od »jih — z JASNOSTJO napisanega. Vemo, da lahko o nečem piše Mi govori dobro le tisti, ki določeno stvar dobro pozna — bodisi da jo je sam doživel, videl, spo-znal, naredil. Le kako bi, recimo, *ahko nekdo jasno pisal o sestanku. na katerem sploh ni bil priso-ten?! Vendar za jasnost samo poznavanje stvari, pojavov in dogodkov ni dovolj. Predno začne-Mo pisati, pomislimo, komu je sestavek namenjen, kdo ga bo bral, Mi ga bo sposoben razumeti. Zato ne pišemo preveč učeno, pre-yeč strokovno, preveč zapleteno. Ce je sestavek namenjen pov-brečnemu preprostemu bralcu. S tobi. ko bralec nečesa ne bo razumel, bo zmanjšana jasnost povedanega, vprašanje pa je tudi. če bo sestavek sploh prebral do konca! Sestavek, npr. članek moka biti tudi dovolj pregleden (tu *}e mislim na pisavo). Najbolje je, č® v naslovu nakažemo glavno misel. morda še v podnaslovu ali v uvodnem odstavku, potem pa seveda v jedru — glavnem delu članka temeljito obravnavamo vsebino. Priporočljivo je, da tudi »a koncu strnemo svoje ugoto-k‘tve oziroma sklepe v kratko zaključno misel, napravimo povzetek vsebine. To veliko prispeva k Razumevanju članka in s tem k Jasnosti napisanega. Nikar svojih misli ne razpletajmo v neskončno dolge in nerazumljive stavke, polne odvisnikov, saj tega enostavno nismo spo-|i°hni brez težav dojeti. Pišimo °kej raje krajše, jedrnate, smi-pno dovolj jasne stavke, kveč-kovi' Z k*vema stopnjama odvisni- Zaradi jasnosti pa tudi členi-m° svoja besedila — v pisavi npr. ■Janek razčlenimo v poglavja, dodajamo vmesne podnaslove, raz- vrščamo po točkah in jih označimo s črkami ali številkami, pišemo besede podčrtane ali pa močneje natisnjene. V govoru zaradi večje jasnosti razumevanja besedila spreminjamo tempo hitrosti govora, močneje poudarjamo važnejše besede, delamo premore, postavljamo vprašanja (kar pa spada že k retoriki ali govorništvu, zato o tem sedaj ne bomo pisali). Se nekaj je, na kar moramo paziti — potrudimo se pisati čim bolj konkretno in ne abstraktno — npr. da ne pišemo samo o elektrarni, če gre za hidroelektrarne, saj poznamo tudi kakšne druge vrste elektrarn in bi hitro prišlo do nejasnosti. Izogibajmo se tudi tujk, če le poznamo zanje domač slovenski izraz, marsikdo tujk ne razume, posebno še, če so ozko strokovne. tehnično urejanje časopisa 'še: E. Lampič OD DOPISNIKA DO 11 CICERO V petnajstih nadaljevanjih NOVINARSTVA smo izvedeli »sko-rai vse« oziroma zelo veliko o tem, kako in kaj naj pišemo, danes Pa še nekaj o tem, kaj se zgodi s prispevkom, ko ga dopisnik prine-Se »H Pošlje v uredništvo. - Verjetno je med našimi dopi-vsaj nekaj takih, ki so pre-j 'čani, da je glavno delo oprav-rj^n°. ko je članek napisan in od-No, resnica pa je malo drugačna. . No zberemo pismeni in slikov-„1,1Material od dopisnikov in dru-jr. sodelavcev, se glavno delo šele 'čne. Članke mora urednik naj-a.1 Pregledati in opraviti redak-jo. Tu moramo upoštevati vse vili ie’ Ni so predvideni s prali novinarskega pisanja in dolo-> ni z vsebinsko zasnovo našega t^Pisa, upoštevati pa moramo M že okvirni načrt časopisa, ki r>'.‘zdelamo skupaj z uredniškim b PP^om za vsako številko pose-< Ce je prispevek nepopoln, ga treba dopolniti, kar je nebistve-j.j, .^hrajšati, včasih pa tudi preve-- 11 resničnost podatkov. Slabo ■ _ b‘Ve ali pregosto napisane član-je treba niretJokati, da jih na- čitljivTničnOS' ša i*G treba pretipkati, a lektorica Vesna lahko slovnič-stilno popravi in dopolni (za c 'jivo lektoriranje je potreben »titmetnski razmak med vrstica-p '• Lektorirane članke še enkrat ^.ppišemo in popravimo napake s° nastale pri prepisovanju. ihi eno številko časopisa, ki Ion 16 strani, prejmemo približno T™ do dikciji 150 strani rokopisa. Po re-in lektorski obdelavi jih ostane 90 do 100 strani in od približno 80 fotografij in risb jih uporabimo 40 do 60. V tej fazi tudi že naredimo dokončen načrt za časopis. Za članke, kjer avtorji niso priložili fotografij ali drugih ilustracij, je potrebno te poiskati ali narediti. Dobra fotografija ali ilustracija je prav tako zgovorna kot članek, včasih nam pove celo več. Tudi razne vinjete, risbe, karikature itd. moramo izdelati sami ali pa nam jih izdelajo naši sodelavci. Ko je material tako zbran in pripravljen, se začne njegova tehnična obdelava. Za vsak časopis posebej imamo pripravljen načrt in tega moramo upoštevati pri tehničnem oblikovanju časopisa. Bolj pomembni članki dobijo svoj prostor na najbolj vidnem mestu na prvih straneh, manj pomembni so bolj proti koncu. Pomembnost pa lahko poudarimo tudi z večjimi, bolj mastnimi črkami in z večjimi naslovi. Za vsak članek posebej je treba določiti, kako naj bo »-postavljen«, kaj in koliko naj bo za uvod, ki je ponavadi čez dva stolpca, če je človek pomembnejši čez (tri, kateri del bo poudarjeno — temnejše tiskan, kakšen bo podnaslov in kakšen nadnaslov. Tiskarna premore veliko tipov črk raznih velikosti, toda za naš časopis uporabljamo v glavnem dve. V Litostrojčanu je največ teksta postavljenega na tako imenovani petit/svetlo, toda kar bi med tekstom radi poudarili, natisnemo petit/polkrepko. Tudi uvodne dele važnejših člankov ali za pomebno zadnjo vest vzamemo za dve stopnji večje črke — g arin ond, ki pa so tudi lahko svetle ali poltarepke. Tretja velikost, ki pa jo uporabljamo zelo poredko, ker je že težko čitljiva, je za dve Stopnji manjša od petita, to je nonparej. To velikost uporabljamo za razna poročila ali manj pomembne informativne članke ali športne rezultate, ki so zelo dolgi in bi nam z večjimi črkami vzeli preveč prostora. Tako je torej treba vsak članek posebej opremiti z navodili, kako je treba kaj postaviti, in ko zapusti material naše uredništvo, mora biti vsak listič ali sličica opremljena z merami in kraticami, ki pomenijo velikost, določen tip črk in širino stolpca. Tudi slikovni material je treba pripraviti, slike obrezati — pravilen izrez mora poudariti kar je na sliki najvažnejše. Velikokrat je treba slike tudi retuširati. Ko so slike tako pripravljene, jim šele določimo mero — širino: čez en, dva ali tri stolpce. Vsaka slika mora imeti tudi podpis. Če ga ni napisal avtor sestavka, moramo za to poskrbeti sedaj. Ves čas, ko pripravljamo material za tiskarno moramo imeti pred očmi strani časopisa, njihovo bodočo grafično podobo, tudi vsak prispevek posebej mora imeti svojo grafično sliko, vsebini primerno poudarjen naslov in uvod, slike morajo biti primerne velikosti glede na dolžino članka in njegovo pomembnost. Skratka, vsa vsebina časopisa mora oživeti. O tem pa drugič. Umrl je naš tovariš Tito (Spisi učencev Izobraževalnega centra) V ponedeljek je bila Ljubljana tiha kot še nikoli doslej. Slišali so se le koraki ljudi po pločnikih in cestah. Vse se je zbralo ob cestah, po katerih je vodila še zadnja Titova pot. Tihota je povedala več, kot bi lahko povedalo tisočero ust. Ni bilo potrebno govoriti, da smo ga imeli radi — to je vedel on sam, to smo vedeli in čutili mi vsi. Jože Rojec, 2. g (Foto J. Zrnec) Tito, velikan Jugoslavije, je v ponedeljek 5. maja zadnjič zapuščal Ljubljano. Njegovo veliko srce je ugasiilo. Tiho slovo Ljubljane, Zagreba — ne, to ni bilo slovo le Ljubljane in Zagreba, to je bilo slovo Jugoslavije. Polne ulice v Ljubljani, polne železniške postaje vzdolž poti do Beograda, od tam pa polne ulice do skupščine Jugoslavije so zamrle v tišino, le tu in tam se je sližalo hlipanje. Nihče ni skrival solza, vsako oko je bilo mokro. Bilo je slovesno. Tito je umrl, ni ga več med nami. Posebno rad je imel nas, mlade, zato je izguba za nas še posbej težka. Rad se je pogovoril z nami, poskušal urediti naše težave in vedno je uspel. Bil je izredno močne volje, vendar volja ni bila dovolj, da bi ustavila staranje in preprečila smrt. Pričakovali smo njegovo smrt, na tihem pa smo se tolažili, da bo prebolel težko bolezen. Huda je njegova izguba, zapustil pa nam je največje bogastvo — svobodo. Andrej Kopinič, 1. a Občutek, s katerim sem doživela smrt našega dragega Tita, se ne da opisati. To lahko samo občutimo. Izraz žalosti je jok. Toda ta je lahko prisiljen. Jok ni edini, s čimer človek lahko izrazi svojo žalost, bolečino. Tesnoba pri srcu je nepopisna. Bolečina srca je velika. Toda solz ni. Solze se posušijo, še preden nastanejo. Pohod na železniško postajo v Ljubljani. Obrazi mračni, glave sklonjene. Dež pada. Zdi se mi, kot da narava žaluje z nami. Zemlja joče, tudi ona je žalostna. Ljudje se sploh ne poznajo, vsak ima svoje misli. Samo dežniki se pozibavajo kakor cvetje v vetru. Pri srcu me stisne, ko položijo krsto na vlak. Modra barva vlaka. Tako lepa barva, toda danes tako bleda, brez vse lepote. Vlak odpelje. Glas sirene nas zdrami. »-Tito, ali res odhajaš od nas?« se vprašam. Vedno je bil vesel tvoj obraz, vedno smo bili srečni mi, ko smo bili s teboj. A danes? Vse je tiho in žalostno. Bolečina reže naša srca kot oster nož. Cim bolj smo prepričani, da te ni več med nami, tem bolj nož reže, reže. Predno si za vedno odšel iz Ljubljane, sem imela eno zadnjo željo: pokloniti ti cvet. Tako rad si imel cvetje, tako skromen si bil. Zato bi bil dovolj en sam cvet. Sama bi ga odtrgala in ga podarila tebi. Najbolj srečna sem bila, ko sem pred dvema letoma držala v roki štafetno palico zate, najbolj žalostna pa danes, ko sem se morala posloviti od tebe. Zakaj je smrt tako kruta, da te je iztrgala iz naše sredine, ko te najbolj potrebujemo? Fanika Strnišnik, 3. d Prejeli smo plaketo varnosti Ob 13. maju, dnevu varnosti, so organi skupnosti, kolektivi in posamezniki prejeli priznanje za dosežene uspehe pri izgradnji varnostnega sistema in sistema družbene samozaščite. Med letošnjimi nagrajenci plakete organov za notranje zadeve, katero podeljuje Republiški sekretariat za notranje zadeve, je tudi naša delovna organizacija ter krajevna skupnost Litostroj. Priznanja so podelili v Skupščini SRS 14. maja 1980 ob prisotnosti družbenopolitičnih predstavnikov SR Slovenije. Priznanja je podeljeval predsednik Izvršnega sveta SRS tovariš dr. Anton Vratuša ter republiški sekretar za notranje zadeve tovariš Janez Zemljarič. Pred podelitvijo priznanj je govoril sekretar predsedstva CK ZKS tovariš Franc Šetinc. To priznanje pomeni, da smo dosegli pomembne uspehe pri razvijanju in podružbljanju naše varnostne kulture, kakor tudi pri samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju ter usklajevanju aktivnosti na področju zavarovanja. Ustvarjeni so pogoji za podružb-1 jan j e varnostne funkcije i-n uveljavljanje sistema družbene samozaščite. Pri delovnih ljudeh se je okrepila zavest o nujnosti varovanja našega družbenopolitičnega sistema ter družbenega in zasebnega premoženja. Zavedamo se tudi, da kljub rezultatom, ki smo jih dosegli na področju varovanja, ne moremo bij zadovoljni. Mnoga prizadevanja bodo še potrebna, da bomo izboljšali varnost na vseh področjih pri zaščiti družbenega premo- ženja kot podlage, na katerem razvijamo naš sistem socialističnega samoupravljanja. To bomo dosegli s sodelovanjem z organi javne in državne varnosti, kakor tudi z učinkovitejšim delom samoupravnih delavskih kontrol. Priznanje »-VARNOSTI« je priznanje celotnemu kolektivu DO Litostroja ter vsem posameznikom, ki so kakorkoli prispevali k zagotavljanju varnosti naše delovne organizacije in pomeni spodbudo za nadaljnje delo na tem področj u. C. V reča VE/TI IZ PROIZVODNE TOZD MONT Turbine Od naročene opreme za HE Tikveš 'trenutno pripravljamo za odpremo prvo tlačno napravo, drugo pa z dodatnimi spremembami pripravljamo za tlačni preizkus. V fazi nabave polizdelkov, izdelkov, izdelave zvarjencev in mehanske obdelave se nahaja še pripadajoča elektrooprema, za katero smo dokumentacijo prejeli šele v marcu 1980. Vsa ostala oprema za HE TIKVES je gotova in odpremljena. Za HE ČAKOVEC pospešeno poteka mehanska obdelava posameznih skupin 'za tablastte zapornice, ki jih moramo poizkusno zmontirati in v čim krajšem času odpremiti na teren. Postopoma zaključujemo tudi mehansko obdelavo na opremi črpalk, ki jih bomo morali zmontirati in preizkusiti. Za izvozno naročilo KIDAT U je v fazi poizkusne montaže še hidravlični kompresor, kateri bo z ostalimi podsklopi gotov v mesecu maju 1980 in ga bomo odpremi!i naročniku. Za HE ORLOVAC smo izdelali in opremili dve loputi 0 300 z električnim mtitomim pogonom. Od naročene opreme za HE HEMREN DAM je trenutno v fazi poizkusne montaže oprema za II. gonilnik, turbinska gred drugega agregata s pripadajočimi sklopi, prvi in drugi regulator tlaka in pripadajoči tlačni napravi. V fazi poizkusne montaže je tudi pripadajoča elektrooprema, za katero je potrebno, da nabavni sektor dobavi še nekaj elementov iz uvoza in od domačih poddobavitelj ev. Za HE GRABOVICA smo določeno število plaščev za prvi in drugi predvodilnik že odpremili. ostale pa še pripravljamo za naslednji transport. V pločevinami pospešeno zaključujemo izdelavo prvega pred-vodilnika, kateraga moramo takoj po izdelavi poslati na mehansk •> obdelavo. Črpalke Za vodovod iz Beograda poizkusno montiramo in pripravljamo za funkcijski preizkus dvanajst črpalk tipa VO 17. Trenutno poizkusno montiramo tudi deset črpalk VO 17/8--XVI za Mestni vodovod Ljubljana. V prvi polovici -maja 1980 smo za IMP Ljubljana izdelali in odpremili kompresor OBD 45/36 K. Izdelali in odpremili smo tudi evakuacijski agregat za naročnika Luka Dunav iz Pančeva. Za SODA SO LUKOVAC montiramo še zadnjo črpalko CN 30/40-2 od dvanajstih naročenih. Za IPK CRVENKA smo odpremili tri črpalke HKa 30. Za odpremo pripravljamo še štiri črpalke P 8/12 V za črpalno postajo DVOR. Za izvozno naročilo BANLADES smo jih od trinajst črpalk deset že odpremili, tri črpalke tipa 80 Vi pa pripravljamo za preizkus. Za istega naročnika montiramo še dve črpalki tipa GVCKfo 20 m; pripadajoče cevovode z armaturo pa trenutno pleskamo. Žerjavi Za ČAKOVEC naročena žerjava 70 Mp X 16,2 m s pripadajočima mačkoma sita v montaži. Trenutno montiramo elektroopremo, temu pa sledi še preizkus. Ista je pri žerjavu 20 Mip X 4,5 m s pripadajočim mačkom. Naročeno dvigalo EPD 10 Mp X X 25 m z mačkom in pripadajočim grabilcem za Železarno STORE je izdelano in ga trenutno še pleskamo, nato pa ga bomo pripravili za prevoz. Polarno dvigalo MPD 400 Mp X 80 Mp X 43 za ZSSR še vedno pripravljamo za -poizkusno montažo. Od vseh pripadajočih elementov za dvigalo za določene pozicije izdelujemo še manjše zvarjence, postopoma dobavljamo še manjkajoče izdelke in dokončujemo mehansko obdelavo. Za »3. maj« iz Rijeke je naročeno fconzolno dvigalo EK D 5 Mp X 12 m. Trenutno v pločevinami že zaključujemo izdelavo zvairjenca za ogrodje. Pospešeno poteka dobava polizdelkov, izdelava ostalih zvarjencev in mehanska obdelava. Za montažo pripravljamo tudi opremo naročenih sklopov dvigala 4 Mp X 31m za Steklarno PANČEVO. Reduktorji Trenutno za ZSSR poizkusi montiramo deset zobniških prenosnikov AC 2280. Za istega naročnika za naslednjih deset zobniških prenosnikov že zaključujemo še mehansko obdelavo. Za ostalih dvajset zobniških prenosnikov pa šele dobavljamo polizdelke in jih mehansko obdelujemo. Za ČAKOVEC so prenosniki RMAD 18/147 v-150 že izdelam in jih bomo odpremili skupno s pripadajočim dvigalom. Za ZSSR pripravljamo za montažo zobniškega prenosnika ND 78.5—250 E za vožnjo mačka 80 Mp. Cementarne Pričela se je poizkusna montaža korčnega elevatorja 400 za RUDIS Trbovlje. Končni eleva-tor 1250 je rekonstruiran in oprema je pripravljena za oderemo, razen manjkajoče verige, ki je še nismo dobili iz uvoza. Dieselski motorji Za Uljanik iz Pulja so za prvo gradnjo trije motorji tipa GT 23 LH že v fazi funkcijskega preizkušal Odprema za drugo gradnjo in treh motorjev istega tipa je še v fazi mehanske obdelave, nadomeščamo izmečke in nabavljamo manjkaj'OČe dele. Za dva motorja tipa DM 12 V 23 LU (BRODOGRADILISTE SPLIT) pospešeno nabavljamo polizdelke, izdelke, izdelujemo zvarjence, ulitke sive litine in mehansko obdelavo. Za istega naročnika pospešeno dobavljamo polizdelke, izdelujemo in mehansko obdelujemo dve gradnji po dva motorja tipa DM 625 MTBH-40. Montaža dieselskih motorjev zaključuje poizkusno montažo devetdesetih teleskopov za 5-ton-ske viličarje, katere je zaradi pomanjkanja dela izdelala za TOZD mesecu aprilu 1980 po gospodarskem načrttu predvideno količinsko realizacijo 510 ton. Uspelo nam je doseči 427,9 ton oziroma 83,9 %. Od predvidene kumulativne količinske realizacije 2130 ton pa nam je uspelo doseči 1909.1 oziroma 89,6 %. B. Seme TOZD PPO Po 'gospodarskem dinamičnem načrtu — 64 ton proizvodne realizacije — smo v aprilu 1980 dosegli 75 ton proizvodne realizacije ozilroma 117 odstotkov, blagovne proizvodnje pa smo odpravili 102 toni oziroma 159 odstotkov. Kumulativna proizvodna realizacija za štiri mesece gospodarskega leta 1980 je 503„tone oziroma 106 odstotkov planirane, blagovna proizvodnja za isto obdobje pa 645 ton oziroma 136 odstotkov. Glede na gospodarski načrt za leto 1980. ki predvideva 2000 ton proizvodne realizacije, smo dosegli v štirih mesecih 25 odstotkov proizvodne in 32 odstotkov blagovne realizacije. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je blagovna realizacija večja za 44 odstotkov. Iz dogovorjene realizacije za april nam je izpadlo naročilo za TUP — Dubrovnik in to P-62274 hidravlični stiskovalnik HSS-2--1000 (predvidoma ga bomo poslali naročniku v prvi polovici maja). V mesecu aprilu prvič v letu potegnemo črto in ugotavljamo rezultate gospodarjenja v prvem četrtletju. V mesecu maju 1980 predvidevamo, da bomo zmontirali, funkcionalno preizkusili in Odpremili 19 preoblikovalnih strojev: za Stankoimport — Moskva pet hidravličnih vlečnih strojev HVC-2--100 (P-93122) in za SR Romunijo hidravlično opremo za hidravlične vlečne stroje HVC-2-160 (P-93108). Na naše stroje čakajo še: Livarpg železa Slavonska Požega — hidravlični vlečni stroj HVC-2-160 (P-62467), Goša Smederevska Palanka — hidravlični vlečni stroj HVC-2-250 (P-62398). Boris Kidrič Struga — hidravlični vlečni stroj HVO-2-160 in dva -preoblikovalna stroja PMPK-3/ 630 (P-62262), LTH Škofja Loka — hidravlični obsekovalnik HOS--1-25 (P-62408), Dob pri Mirni — hidravlični obsekovalnik HOS-1--40 (P-62476), Ciomet Zreče — hidravlični štebemi stroj HSS-1--250 (P-62474) in Uniš Sarajevo — šest hidravličnih stiskovalnikov HDS-2-250 (P-62331) v skupni teži 320 ton. V montažnem prostoru TOZD Montaža za turbine pa montiramo za Progres Jastrebar-sko hidravlični vlečni preobliko-valnik HVO-2-630 (P-62290) v teži 80 ton. Osnovni problem pri blagovni realizaciji je še vedno kampieti-ranje naročil. Težave nastajajo, ker udeleženke v skupnem proizvodu ne Izpolnjujejo dogovorjenih rokov. Obveznosti do zgoraj navedenih naročil imajo še TOZD Nabava, TOZD PZO in TOZD Ob- To je nekaj podatkov, ki kažejo, da je bilanca pozitivna — bilanca četrtletja, ki pa ne predstavlja neke zakonitosti (obdobje je prtikratko za dokončno oceno), toda vseeno nam pokaže na tiste pomanjkljivosti, ki jih moramo v naslednjem obdobju odpraviti. To so predvsem: — veliki stroški proizvodnje, — premajhna eksterna realizacija, — preveliko zaostajanje realiziranih dohodkov za izplačanimi osebnimi dohodki, — prevelike zaloge nedokončane proizvodnje itd. Če se sedaj omejimo na doseganje norma ur v naši temeljni organizaciji v obdobju treh mesecev, dobimo naslednje rezultate: Izvršili smo 320.000 norma ur. kar predstavlja 112 odst. kumulativno planiranih v tem obdobju in 28 odst. letnega plana. V primerjavi z istim obdobjem lani smo letos boljši, in sicer za 6 odstotkov. P. Hajdinjak TVN. TOZD MONTAŽA je imela v Franc Meglen na stroju za zunanje brušenje. Hrapavost obdelane površine in natančne mere v stotinkah milimetra so njegova skrb (Foto K. Gornik) delava. L. Gorjanc Emil Stopar — kontrola obdeiovancev je v našem procesu dela nujna (Foto: K. Gornik) TOZD OB Izvršitev 1980 % na letni plan % na 1979 kumul. Celotni prihodek 109.129.567 23 156 Poraba sredstev 60.212.067 27 129 Dohodek 48.917.499 19 211 Obveznosti iz dohodka 18.089.318 19 140 Čisti dohodek 30.828.181 19 299 Del ČD za OD 24.394.941 28 350 SAMOUPRAVLJANJA VROČA TEMA Viličarji spet brez vilic Že lansko leto smo pisali o viličarjih, ki jih nismo mogli prodati samo zato, ker so bili brez vilic. Letos je situacija enaka, če ne še hujša. Spet se vrtijo v začaranem krogu trije tozdi: PZO — TVN — PUM. Čigava je krivda, da spet stoji 60 viličarjev pred tovarniško halo, enako pa bo tudi z ostalimi viličarji? Res je, da je bila kasnitev pri nabavi materiala, res je tudi, da se tehnološki postopek za izdelavo vilic sproti spreminja, ker se na žalost prilagaja potrebam (ali muham) naših tehnologov, ostaja pa odprto vprašanje, zakaj kovačija v TOZD PZO kljub izredno težkemu položaju še vedno dela le v eni izmeni, zakaj TOZD PUM odklanja termično obdelavo vilic, čeprav ima za to ustrezne kapacitete in končno, kako to, da nismo sposobni vzpostaviti takih odnosov, da bi med seboj strokovno sodelovali? Manjka nam volje ali sposobnosti in predvsem organizacije vodstvenih organov, da bi delo lahko teklo. Problem prvih 60 viličarjev bo začasno rešila železarna Ravne, ki bo termično obdelala vilice, kako pa bo z naslednjimi viličarji? Bo spet vse ostalo pri dogovarjanju, prerekanju ali kakšnih drugih izgovorih? Mar je res rešitev le v sodelovanju z zunanjimi kooperanti? O tem ali smo sami res nesposobni izdelovati vilice, bomo napisali več v naslednji številki, ko bodo svoja stališča o tem podali trije, za to odgovorni tozdi: TOZD PZO, TVN in PUM. Uredništvo SIMOIKAINI ,v:ALHI ORKESTER TITOVIH 2AV0D8V UTCSTRUJ nt«»r*8 j VAS VABI NA OB 30 - LETNICI USPEŠNEGA DELOVANJI A 30. MAJA 1980 GB 17.30 URŠ V DVORANI KINA ŠIŠKA